Poštnina plačana v gotovini LETO LVm V Ljubljani, v nedeljo 3. avgusta 19*50 ŠTEV. 176 1. izdaja Cena 3 Din /iuročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din. za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; .Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 dan zjutraj, razen dneva po prazniku Pozdravljeni! Gasilstvo, to luliko mirnu rečemo, jc ena najbolj priljubljenih in v duši slovenskega ljudstva najbolj ukoreninjenih organizacij. Gasilstvo jc prostovoljna organizacija v najeminentnejšem pomenu besede. Vanjo gotovo ni treba nikogar siliti ali mu prigovarjati: to se skoro samo po sebi razume, da mora naš fant ali mož. če je od fare, bili član gasilskega društva. Ta spontanost je, kar gasilsko organizacijo v prvi vrsti odlikuje in zaradi česar je prava ljudska, resnično narodna organizacija, ki ne potrebuj' nobene reklame. Ideja gasilstva je pač produkt onega človekoljublja, tiste ljubezni do bližnjega in solidarnosti v nesreči, liste medsebojne nesebično pomoči, ki. jo vsak naš človek drugemu izkazuje iz naravnega čuta, kaj je dolžan svojemu bližnjemu, in iz krščanske ljubezni, ki ia čut najgloblje utemeljuje in povzvišuje. V gasilski, organizaciji prihaja. vzajemnost našega naroda v vseli zadevah, ki se tičejo usode občestva, najbolj naravno in krepko do izraza. Misel gasilstva je narodna misel v najbolj pristnem pomenu. V gasilstvu se vsak lahko koristno udejstvuje: o njem so se naši ljudje najprej naučili discipline, ki sloni, na lastnem spoznanju odgovornosti pred celoto: gasilska društva so solidarnost našega naroda krepila in razvijala in so zaradi tega vedno igrala važno vlogo o našem javnem življenju. V gasilskih društvih so se v zavesti skupne nevarnosti, ki preti vsakemu članu naroda brez razlike in ki jo je treba odvračali za vsako ceno, izravnavala najhujša nasprotja. V njih se gleda na. vsakega v prvi vrsti kol na človeku, ki jc vsak, naj bo reven ali bogat, učen ali preprost, dober ali slab, pomoči potreben. V gasilskih društvih se negujejo najboljše moralne tradicijo, ki naš narod socialno vežejo, in brez-dvoma. se imamo njim mnogo zahvaliti za to, da naše ljudstvo še vedno trdno drži skupaj, da se stanovske razlike niso še razvile ko drugod v nepremostljivo nasprot-sivo, da razni nazori niso iz ljudi naredili drug drugemu neizprosne sovražnike. Da gasilska društva poleg drugih verskih in kulturnih udruženj v našem narodu zadržujejo procese razkrajanja in krepijo one nagone in čednosti, ki nas družijo, to je ena njihovih največjih zaslug mimo ]X)-moči, ki jo po svojih pravilih izkazujejo bližnjemu, od slučaja do slučaja. To so momenti, ki našemu gasilstvu narekujejo njegovo pol in metode tudi. za bodočnost. Duha vzajemnosti, bratske pomoči, požrtvovalnosti v službi celote, borbe ne samo proti elementom narave, ampak iudi proti zlim elementom v našem lastnem narodnem organizmu — proti neznačajnosti, figovstvu in perfidni sebičnosti v prvi vrsti — vsega tega nam. bo v bodoče v še veliko večji meri treba nego doslej, da se oliranit>i narod in država in da se okrepita ter napredujeta. K dejanski in krepki pomoči pri tej prevažni moralni in socialni nalogi bo slejkoprej poklican tudi naš gasilec po vplivu in akcijskem radiju svojega nesebičnega delovanja za bližnjega, po svoji poziciji v ljudstvu, ki mu je gasilstvo tako blizu in. tako pri srcu, po izporočilili svojih starin in starost pa svojih prvih delavcev, kojili imena so v naši zgodovini z zlatimi črkami zapisana. Še ena lastnost diči naše gasilstvo: skromnost, tista skromnost, ki iz nje izhajajo vsa velika in resnično koristna dela. Ta skromnost jc rojenu iz preprostosti našega ljudstva, ki je obenem največja globokost. Zato v našem gasilstvu vseskozi veje ljudski duh, ki je boljši, trajnejši in vrednejši od duha času; tisti duh, iz katerega izvira pristnost ljudskega mišljenja in čutenja, njegova prisrčna vera, zdrava in nepokvarjena sodba v vseh zadevah pa dobro srce. ki neskončno več veljajo ko vsa nadrdrana in na predavana jizobrazba« in ki nas bodo edine rešile propada in degeneracije. Dokler bo ta zdravi, res narodni duh. živel v našem gasilstvu, se bomo vedno lahko nanj ?.anesli kot na jak faktor našega duhovnega in moralnega napredka. Zato sc te dni skupaj veselimo z našim gasilstvom in z gosti iz vseli, slovanskih narodov in držav, ki so sc zbrali v naši Ljubljani k tem slavnostnim dnem. Naj bi tudi ti dnevi v našem gasilstvu okrepili zavesi njegovih važnih nalog in mu dali vzpodbudo, du svoje sile šc bolj posveti bližnjemu, narodu, državi; da še globlje pojmi samo sebe; da se bo še bolj čttUlo odgovorno zu občo hladili jo; da bo vedelo, da njegova Komunisti pustošijo Kitaj z ognjem in mečem Grozodejstva botjševiške soidateske v Čang-Ša so dovedta do vojne nevarnosti — Japonska pošlje 4 bojne ladje v kitajske vode — Britansko tiho-oceansko brodovje dobilo povelje, da odpluje v Sanghaj London, 2. avg. os. Iz Tokio poročajo, da je japonska vlada dala povelje 4 bojnim cnofam, da lakoj odplujejo v obrečje Jaug-tse-kianga ter vzamejo varslvo japonskih podanikov in njih premo-' ženja v svoje roke, brez ozira na kako kitajsko vlado. Nadalje je japonsko zunanje ministrstvo sporočilo inozemskim veleposlanikom željo, da sc napravi skupna demarša vseh velesil pri kitajski vladi, ter da se od nje zahteva, da takoj prekine s civilno vojsko, ker je pokazala, da nima moči, da bi uspešno odbila boljševiške napadalce. Ta oster nastop japonske vlade je postal potreben, ker so rdeče čete požgale vse tujezemske konzulate v mestu Cang-ša, katerega so pred par dnevi oplenile. Po celem Japonskem vlada veliko razburjenje, ker nikdo ni pričakoval' tako nenadne poostritve položaja, ki je možnost vojne postavil v neposredno bližino. Informacije, ki prihajajo iz angleške admirali tete, poročajo, da sta odpluti dve angleški oklopnici iz Singapurja v kitajske vode in da jc takisto dobilo angleško brodovje v Hongkongu povelje, da se pridruži dvema torpedovkama, ki sta na potu iz Tsing-iaua v Kuling, da rešita britanske podanike nevarnosti, da jih komunisti nc pobijejo. London, 2. avg. os. Zadnje vesli iz Daljnega vzhoda so zelo pesimistične. Sicer razglaša nacijo-nalna vlada v Satighaju, da so redne kitajske čete zopet zavzele mesto Čang-ša in da so bili komunisti vrženi nazaj v provincijo llunana, a ta poročila, četudi resnična, ne morejo zbuditi velikega upanja v odporno moč kitajskih rednih čet. Saj je znano, da razpolagajo komunisti baš v provinciji Hunan, torej v neposredni bližini mesta Han-Kau z izredno dobro opremljeno armado 100.000 mož, ki se pripravlja na pohod proti mestu. Železnica Peking - Han-Kau je že deloma v rokah rdeče vojske. Topni-čarke velesil, ki so bile stacijonirane v Šanghaju, so odplule po reki, da preprečijo nove masakre svojih podanikov in da vzamejo s seboj misijonarje, od katerih ni znano, če so še živi in kje se nahajajo. Tako stoji v Čang-šaju deset malih bojnih ladij evropskih velesil, v Han-kavu pa dve mali angleSki oklopnici, ena amerikanska in veliko manjših kanonirk, ki so vse noč in dan pripravljene na najhujše. Trgovske ladje pa že več dni vkrcavajo tujce in njih premoženje in jih vozijo po reki doli do Šanghaja. Komunisti so celo že streljali na angleške bojne ladje, ki pa niso odgovarjale, da ne izzovejo mednarodnega konflikta. Nacionalistična vlada sicer zagotavlja vse velesile, da bo sama čuvala tuje državljane in njih imetja, a vse to so le lepe besede, ker se ie pri masskrih v Čang-šaju zadostno pokazalo, da njeni vojaki niso zanesljivi Velesile hočejo na vsak način preprečiti, da se isto prelivanje krvi in isto barbarsko klanje ponovi za slučaj, da bi rdeči zasedli Han-Kau. Novice, ki prihajajo iz notranjosti Kitajske, so strašne. Povsod, kjer gredo rdeče armade, jc samo pustošenje in ropanje. Rdeči nosijo seboj smrt in razdejanje. Po poročilih je cela provincija Hu-Nan dol do jezera Tu-Ting-Hu zasedena po komunistih. Če zasedejo še mesto Han-Kau, potem imajo pot odprto na Nanking in na Peking in ni je sile, ki bi se jim od strani Kitajcev mogla zoperstarljati. Tudi v obrežnem ozemlju je polno boljševiških agentov, ki ljudstvo priprav- ljajo na prihod rdečih vojsk. Moskva, 2. avgusta, rr. Boljševiško časopis)«, vse radostno opisuje »velikansko zmago« kitajskih komunistov. Sovjeti predvidevajo že ustoličeni« sovjetske vlade na Kitajskem, ki bo prepodila zadnjega tujca Iz tako dolgo osužnjcnc dežele. Sovjeti bi napravili konec vsem težavam in na Kitajskem bi vzcvetelo novo udobnostipolno življenje. Stališče sovjetskih novin zadosti označuje pomen sedanjih krvavih dogodkov na Kitajskem in če so velesile še čakale do sedaj, ne smejo več pustiti, da sc Kitajska prelevi v kaotično puščavo. Rim, 2. avgusta. x. V Vatikanu vlada veliko vznemirjenje, ker ni nobenih poročil o usodi, ki je zadela katoliške misijonarje v od rdečih armad opustošenih provincah. Zadnje poročilo datira od 21. junija in je poslano od patra Baima, ki opisuje sedanjo rdečo revolucijo kot najreanejšo in najnevarnejšo v celi povojni dobi. Propaganda Fide je sprejela nadalje obvestilo, da so jezuitski misijonarji v Hu-Pei v Honanu bili vjeti od komunistov, istotako misijonarji v Ank-Wei zapadno od Nankinga. V Hu-Pei so obstojali trije apostolski vikarijati in tri apostolske. prefekture, ki so razpolagale s 155 evropskimi in 58 kitajskimi du-hovniki-misijonarji, Katoličanov je živelo v tem območju 130.000, 329 šol s 6672 učcnci, 11 gimnazij s 393 dijaki, 2 semenišči s 45 bogoslovci, 12 bolnišnic s 7085 bolniki in 15 sirotnišnic z 957 sirotami. Položaj sc smatra za brezuspešen. Po rimskih cerkvah se moli za misijonarje. Sklepi sinajske konference Na poli do carinske unije med Jugoslavijo in Romunijo Bukarešta, 2. avgusta. A A. Rador poroča: Konferenca v Sinaji jc zaključila svoja dela. V sklepnem komunikeju se veli: Delegaciji obeh držav sta sprejeli sklep, da se bosta prizadevali, da se poljedelskim pridelkom Romunije in Jugoslavije zagotovi prvenstvo pri prodaji na evropskih tržiščih, ne samo v bodoče, nego že pred potekom trgovinskih pogodb teh tlržav z ostalimi državami. Konferenca jo sklenila priporočiti obema vladama, da v celoti sprejmeta sklepe bukareške konferenco romunskih, jugoslovanskih in madjarskih strokovnjakov, glede odgovora, ki naj se pošlje na vprašanje, zadano po Društvu narodov. Konferenca je sklenila poveriti ministroma za trgovino obeli držav vodstvo pogajanj, ki jim bo namen sprejetje dogovorjenega programa. Strokovnjaki IkkIo že zdaj začeli delati na uresničenju tega programa. Izdelali bodo načrt trgovinskega modusn vi-vendi, ki naj se uveljavi pred prvim septembrom t. 1. Prav tako bodo strokovnjaki proučili že sprejete predloge glede trgovinske pogodbe, carinske konvencije in veterinarske konvencije, ki naj se. sklenejo ntetl Jugoslavijo in Romunijo. Obe delegaciji bosta zaprosili svoji vladi, du v prvi vrsti in čimprej mogoče obvestita češkoslovaško vlado o delih in rezultatih konference. Po končani seji so delegati odšli nu železniško postajo, kjer so pozdravili kralja Ka-rola II. ob njegovem prihodu v Sinaio. Vladar se je razgovarjal /, jugoslovanskimi delegati in izrazil svoje zadovoljstvo nad velikim uspehom konference. Bukarešta, 2. avgusta. AA. Rudor poroča. Snoči so jugoslovanski delegati, prihajajoči i/ Sinaje, prispeli v Bukarešto ob 23. uri. Opolnoči so nadaljevali [Kit proti Konstanci. Jugoslovanska delegacija poseti danes bojišča v Dobrudži, kjer je minister dr. Kumanudi sodeloval pri bitkah leta 1916. Sinajn, 2. avgusta. AA. Celoten romunski Anglija in Kitaj London. 2. avg. os. Dodatno k poročilu o trgovski delegaciji, ki ima potovati v Kitaj, javljam, da je ministrstvo za trgovino že objavilo imenik vseh udeležencev, katerih je 13. Predsednik komisije je Sir Ernest Thompson, specijalist za trgovino z bombažem, in Mr. James Bell, tajnik sindikata tekstilnih delavcev. Po nalogu ministrstva se bo komisija mudila najprej en mesec na Japonskem ter potem nekoliko mesecev po različnih provincijah na Kitajskem, da prouči možnosti za dvig angleške j trgovine v tej zemlji. Oficijclni dclcgaciji se bo pri-| družilo tudi veliko zastopnikov raznih podjetij in j finančnih zavodov._ ; organizacija nima samo namena neposredne j pomoči v sili, ampak tudi ogromen narod-l no -v z go j e n pomen. V tem smislu naj ! živi, naj raste, naj krepko napreduje naše gasilstvo, naše ljudstvo pa naj se svoje ga-I silske organizacije oprijema še bolj in nui J ji daje svoje najboljše sinove! tisk obširno komentira rezultate sinajske konference in* trdi, da bodo li rezultati imeli ugoden vpliv na miroljubno atmosfero v Evropi in na ostale ideje Brianda o Panevropi. Tukajšnji listi se zelo pohvalno izrnžajo o članih naše delegacije, poudarjajoč njihove velike sposobnosti in razumevanje. Vsi listi so složni glede važnosti sestave delegacije in soglasnosti v mišljenju z romunsko delcgac.ijo. Listi imenujejo snočnji komunike zgodovinski dokument, ki bo imel praktičen pomen pri reševanju gospodarske krize nc samo za naši dve državi. .»Dimineata« poudarja važnost sporazumu, ki ima tendenco po carinski uniji, in pravi, dn je to brez dvomu zelo važen dogodek. Sinajskn konferenca se je vršila pod ugodnimi pogoji in delegaciji sta delali za sporazum, ki bo koristen za obe državi. Tako Jugoslavija kakor Romunska izvažata agrarne produkte |ki konkurenci z one struni Oceana. »Argusi pravi, da so rezultati, doseženi \ Sinaji, izzvali navdušenje in da bodo dmeli najsrečnejše posledice za rešitev gospodarske krize v Evropi, ki se že tri letu razvija v neugodnih okolnostih. Dve držnvi sta se zedinili v svojih naporih, da se. rešita iz gospodarske krize ne z novo konkurenco, nego s popolno solidarnostjo do evropske klijentele. List iDroptutoa« poudarja (lomen komunikeju in podčrtuje atmosfero popolnega soglasju, v kateri so se vršile diskusije nuni obema državama, in pravi, dn je carinska unija med Jugoslavijo in Romunijo kori.stnn in potrebna. Tu doseženi rezultat jc važna činjenic« nn potu k splošnemu velikemu sporazumu, ki gu je predlagal Briand. še več, sinajskn pogodba je v Evropi prvi konkretni dogovor v tem smislu, ki se jc realiziral. List »Cuventul« piše glede nn carinsko unijo, da imu sinajsku konferenca zgodovinski pomen, ker je to prvi korak k ustvaritvi eo-spodarske unije. V labour-stranki ni nobene krize London, 2. avg. os. Nekateri inozemski listi so objavili tendencijozne vesti, da namerava parlamentarna labour-stranka vsled notranjega nesoglasja spremeniti osebje nekaterih vodilnih mest. V zvezi s tem se je raznesla vest, da bo minister Arthur llenderson prevzel vodstvo stranke namesto predsednika vlade Ramsey Macdonalda. Po informacijah, dobljenih na odgovornem mestu, jc dovoljeno sklepati, da so te vesti izmišljene ali pa se razširjajo od strani, ki ima interes na tem, da otežkoči stališče sedanje angleške vlade v bodoči imperijalni in ind-ski konferenci. Ramsey Macdonald je danes med la-bouristi morda edina osebnost razun Thomasa, ki vživa najširše simpatije vseh parlamentarcev brez razlike strank. Njegova avtoriteta v stranki ni bila nikdar osporjena. Evharislicni konpres Zagreb, 2. avgusta, p. Ob priliki evharističnega kongresa bo vozilo v Zagreb 20 posebnih vlakov. Iz Slovenije bo vo?il 1 vlak 16. avgusta ob 22.39 z Jesenic preko Ljubljane v Zagreb, kamor dospe ob t) zjutraj. Drugi vlak bo vozil iz Maribor? 16. avgusta ob 0 in prispe v Zagreb ob 11. Krivda „Morosinija" je izven vsakega dvoma Sibcnik, 2. avg. p. Posebna komisija iz Šibe-nika, sestavljena iz pomorskih strokovnjakov, se je podala na mesto v pašmanskem kanalu, kjer se je zgodil karambol »Morosinija« in »Karadjordja*. Po natančni preiskavi vseh dejstev je ta komisija uradno ugotovila, da se je dogodil karambol »Karadjordja« in Morossinija« 180 m od obale otoka Galešnjaka. Torej jc jasno dokazano, da je >Kara-djordje« usmeril svoj kurz na desno do skrajne meje možnosti in da ni mogel pri tej priliki kreniti bolj na desno, sicer hi bil udaril ob greben otoka Galešnjaka. Morossini? pa jc imel na desni strani 1000 metrov prostora in se je mogel neovirano gibati. To dejstvo očilno dokazuje krivdo »Morossinija «za strašni karambol. Na mestu, kjer je prišlo do nesreče, so potapljači na dnu morja našli predmete, ki so padli ob karambolu s Karadjordja«. Vpis v učilejske šole Kr. banska uprava objavlja: Po odloku ministrstva prosvete z dne 17. julija 1030 se morejo vpi sati v I. razred učiteljske šole učenci(ke), ki v koledarjem letu, v katerem se vpišejo, še ne izpolnijo 18 let. Druge starostne meje ni. To se objavlja, da ne bo nepotrebnih prošenj za izpregled starosti (AA.) Tako čisti VIM Vaše noie# Krožnike, sklede, ponve in jedil pr Snaiiš z VIM^m vJ&Uutmsj Stran 2. »SLOVENEC«, dne 3. avgusta 1930. —-ml.....i ti i - i i V Španija se vrača k ustavnemu v« i« • ztvlienfu Kritika vlade generala Berenguerja postaja vedno^ živahnejša. — Santiago Alba se pojavlja kot mož bodočnosti Barcelona, 2. avg. ps. Obe mednarodni raz-• stavi v Barceloni in v Sevilji sla pozornost španskega naroda obrnili proč od političnih vprašanj. Sedaj, ko so se vrata zaprta, vstajajo zopet stari problemi in stara nasprotstva. Is vsega političnega vrvenja, ki je tukaj pestre in iivainto kot je špaiuki značaj, se polagoma prikazuje postava starega liberalnega voditelja Santiago Albe kot onega človeka, ki bo najbrže poklican, da v prihodnjih mesecih in letih vodi usodo španske države. Vlada Primo de Rivere se je morala ukloniti drugi diktaturi, ki je bila v Španiji močnejša od politične, namreč železnemu gospodarskemu zakonu. Diktatorske oblasti, » katerimi je razpolago! Primo de Rivera, so se bile izrabile na političnem polju, gospodarska vprašanja pa so ostala nedotaknjena. Prevladovalo je takrat mnenje,, da mora političnemu izboljšanju slediti avtomatsko tudi gospodarsko. Šele, ko se je na svetovnih borzah izvršil nenadni napad na špansko valuto in strmoglavil njeno vrednost na 70%, torej na uižino. katere v Španiji ne pc*najtt od leta 180«., *e je vlada zavedla svoje »mote in je začela misliti na stabilizacijo. Padec diktature je bil logična posledica te zmote, in prišla je druga, takoimenovana prehodna vlada, ki naj bi Španija, je bila peseta vedno pod nominalno vred-rešila valuto nadaljnega padanja. Sicer Španec ne posveča veliko pažnje na to, dali ima zdravo ali nezdravo valuto. Odkar ohstoji Španija je bila peseta vedno pod nominalno vrednostjo. Vendar pa je tudi Španec začel čutiti težo nezdravega gospodarstva, ko je peseta naenkrat zgubila eno tretjino svoje vrednosti. Španija ima v prometu vsega skupaj 4 miljar-de H35 miljo nov papirnatih peset (okrog 2« tniljard Odkritje spomenika kralju Petru Sarajevo. 2. avg. u. Danes se je na /eto svečan način proslavila 50letnica obstoja sarajevske tobačni: tovarne ob prisotnosti številnih oficietnih zastopnikov. Pri tej priliki se jc izvršila lepa svečanost. Pokojnemu kralju Petru se je odkril spomenik, ki je bil zgrajen s prostovoljnimi prispevki uradništva in delavstva tobačne tovarne. Spomenik jc izdelala znana kiparka ga. Desničcva. Odkritju spomenika je prisostvovalo veliko število prebivalstva. Kralja je zastopal armadni general K a 1 a f a t o v i č. Dalje so bili navzoči pravosodni minister Srskie, ban Popovi*-, pod ban Masanbegovič in drugi ugledni javni delavci. S svečanosti je bit pcvstan kratju brzojav, ki se glasi: »Uraduiki in delavci tobačne tovarne slavijo 50 letnico obstoja pod pokroviteljstvom upravnika državnih monopolov Markoviču. Po-taščeni so z visokim Vašim Veličanstvom, ki je od poslalo svojega odposlanca, nrmadnega poveljnika, generala kalafatoviva. Ni Menja smo, da bomo najbolje proslavili ta dan, če v znak spoštovanja do pokojnega kralja Petra Zedinitelja in skrbnega očeta vseh nas, poprosimo Vaše Veličanstvo, da blagovolite sprejeti izraze naše najglobokejše udarnosti in zahvale ter t raj; ne udanosti. Vsemogočnega prvw>imo, da ohrani Va.šc zdravje in moč za izvrševanje pte-nitfiiilega dela. Naj živi Vaše Vcličaustvo!« Za stabilizacijo dinarja Belgrad, 2, avg. z, Da bi se vprašanj« stabilizacije dinarja, ki je t« dni v zaključni tari, moglo končnoveljavno izvesti in deianslii kuri dinarja obdržati, je iinančito ministrstvo storilo korake, (te se v teku avgusta poravna det dolg« pri Narod«i banki in da se v septembru ves (Jotg 4 milijard v celoti, likvidira. V finančnem ministrstvu izvršujejo priprave za likvidacijo tega dolga, na kar bo mogoče devizno politiko tn vprašanje stabilizacije dinarja voditi mnogo učinkovitejše. Zakonski načrt • zotoroian;« kmeta Belgrad, 2 avgusta, z. Nov! zakon o zavarovanju kmetov vsebuje tudi odredbe o. zavarovanju proti toči, ki se postavtja na zadružno podlago ob udeležbi občine in države. V kmetijskem ministrstvu se proučuje vprašanje ustanovitve zavoda, ki bi prevzel tako zavarovanje. Sedaj; obstoja samo par zavodov, ki pa v svojem poslovanju ne izkazujejo nobenih pravih rezultat«**. Za varstvo naših gozdev Belgrad, 2. avgusta. V ministrstvu zn šume fn rude so odobreni kfedlti> m pogozdovanje. Ministrstvo je nnaočilo direkcijam, da naj posvečajo posebno pozornost pravilniku o sekanju in pogozdovanju in ladnjo stroge naredbe. Izvoz našega tobaka Belgrad. 2. avg. z. Monopolska uprava podrobno proučuje vprašanje naše monopolslte politike v inozemstvu, kakor ludi vprašanje financiranja na.šegn tobaka nn tujih iržiščih. Letim »e bo posebna pozornost posvetila izvozu predelanega tobaka, ki je že do sedaj nosil monopolski upravi velike koristi. Ravno lako se bo posvečala pozornost lurfl nepredelanemu, tobaku. V poslednjih letih (1DE4— 1930) je znašal izvoz nepredelanega tobaka 40 milj. kilogramov,. dinarjev), katere more pokriti z 2 tniljardaml 148 miljoni zlatih pezet. Kritje je torej zdravo, nadpo-tovičnv- Padanje pezete ima torej še druge vzroke, ko p« izključno borzne. Diktatura ni nikdar položil« jasnega državnega proračuna, tako da inozemski gospodarski krogi ni<«> nikdar vedeli, če je izravnan ali ne. Poleg tega so obstojali še tajni kanali, po katerih se je državni denar iztekal brez vsake kontrole. To v*ty»ria nezaupanj«, četudi razmerje med papirnatim in zlatim denarjem govori nasprotno. Vlada generala Uerenguera je to uvidela in se pripravlja ■/, resno voljo, da odstrani še druge razloge psihološkega značaja, ki nosijo odgovornost »a padanje valute in silijo državo v inflacijsko politiko. Vlada Herenguera nadalje tudi ve, da je gospodarstvo države danes rezullanta nešteto raznovrstnih gospodarskih interesov, in da se zatorej more postaviti na zdravo podlago le, če vsi ti interesi sodelujejo, z drugimi besedami, da mora narod v kakšni obliki pri vladi sodelovati. Berenguer je napovedal, da misli izvesti nove volitve Je tekom te jeseni, naibrie okrog 15. septembra. Definitivna stabilizacija španske valute bi torej ne bila mogoča pred imenovanim datumom, razun, če bi se sedanji vladi posrečilo, da pritegne zastopnike političnih skupin, ki so sedaj v opoziciji, in ki bi že pred sklicanjem parlamenta s svojim sodelovanjem omogočile finančno reformo. V tukajšnih krogih prevladuje vtis, da se ta želja Berenguera ne bo izpolnila, in da bodo prišli drugi ljudje, ki bodo ta program izpeljali. Kritika sedanje vlade postaja namreč zopet zelo popularna. V listu >ABCi: čitam med drugim tole opombo: Pod diktaturo smo sieer živeli brez prav- Belgrad, 2. avg. m. Iz Sarajeva poročajo: Predsednik vlade geuerai Peter iivkovič je snoči priredil banket, na katerem so bili poleg ministra za pravosodje Srskiča in hana Drinske banovine Po-paviča povabljeni mnogi ugledni Sarajevčani, med njimi nadškof dr. Sarič, pravoslavni metropolit in zastopniki kulturnih društev iu organizacij. Na banketu je imel predsednik vlade tale nagovor: »2e večkrat sem bil v Sarajevu, danes pa sem prvikrat obiskal Sarajevo, odkar je središče Drinske banovine. Da je to mesto doseglo važen pčml n. tako v političnem, kakor v gospodarskem ozirti, se ima zahvaliti Nj. Vel. kralju, ki je 6. januarja 1929 presekal vse sledov« preteklosti, ki je bila pripeljala bodočnost naše kraljevine skoro do roba propasti. Nj. Vet kralj je dat njenemu življenju novo smer. Zato spdaj, kakor tudi vedno, v znak hvaležnosti velikemu vladarju, ki dan in noč skrbi za dobro in srečo svojega naroda, vzfcfiknimo v pozdrav: »Naj živi Nj. Vel kralj in Njegov vzvišeni kraljevski dom!« Ogromno navdušenje je sledilo tem besedam. Klici kralju in kraljevemu domu so trajali zelo dolgo. Predsednik vtaite je nato nadaljeval: »Z zakonom odi 3. oktobra f929 se je ustanovita drinska banovina s sedežem v Sarajevu. Drinski banovini je radi njenega osrednjega i>oložaja, kakor tudi radi tega, ker so v njej zastopniki vseh veroizpovedi našega naroda., pripadla velika vloga v izvajanju jugoslovanske ideje in tnisli. Da bi se ustreglo takemu poaivu, in takemu pričakovanju, je potrebno, tla se brez ozira na vere in plemena i;n brez ozira na bivše stranke snidemo na skupnem delu za ureditev naše države v duhu manifesta Nj,. Vel. kralja in proglasa, ki ga je kraljevska vlada izdata v svoji deklaracij;! v ps tj sojem mesecu. Pozabljeiiju pripuščamo vso slabo preteklost. Iskren«' gremo ra. novo štelo v nacionalni i« državni Kanadske voUtve so okrepite brstshi imperij London, 2. avgusta, os. Tukaj z začudenjem beremo komentarje nekaterih evropskih časopisov; ki hočejo pripisati kanadskim, volitvam popolnoma nasprotni namen,, kot ga v resnici imajo. Tako se. recimo, trdi, osobito v francoskih časopisih, med katerimi se nahajaj«* listi kot »Temps«, da pomeni zmaga konservativcev velik udavec na propagando za medimperijalno carinsko zvezo, ve raztoga, ker jc novi. predsednik vlade Richard B. Bermctt zagrizen pristaš protekcijonistične struje, naperjene tako proti inozemskim državam kot- proti Angliji in njenim dominijonoin. Pri tem je treba pripomniti, da Irancosko časopisje ni novi orijentaciji simpatično zato, ker pomeni zmaga konservativcev zmago anglosaksonskega elementa v Kanadi. V tukajšnjih krogih je razpoloženje nasprotno. Bodoča imperij ahia konferenca bo pokazala, da pomeni prihod konservativcev na vlado v Kanadi velik prido-bitek za notranjo konsolidacijo britanskega imperij* in ukrepitev britanske fionte napram zunanjemu svetu. Vatfffeansln denar Rim. Ž. «vg- a* Med italijanskim, finančnim ministrom in vatikanskim guvernerjem se je včeraj podpisal dogovor o kovanju vatikanskega denarja. Denar bo izdelovala italijanska kovnica. Za zlati kovani denar ni določena nobena meja, srebrnega denarja pa se bo kovalo za 730.000 lir v komadih, po 5 iir 19- lir. Razen tega bodo kovali novcev v m kiu za "iati.OOO lic. v frakrit p« za 40.006 lin. sklepaj za 1 milijon lir. 2e danes se smatra, da bo ta Itovani denar kmalu izginil v rokah zbiralcev. Srebrni rn-nikla«li denar ho imel enako vsebino kakor italijanski in, bo- imel ludi: v Italiji zakonit kurz. Pogodba za kovanje denarja traja 10 let. Vatikan zaenkrat ne namerava izdajati papirnatega denarja. nega reda, a v javnosti je vladal red in in!r. Sedaj pa še" vedno nadaljujemo brezpravno stanje, samo da ni več miru in varnosti v javnem življenju, reda pa še mani.; Odstranili avtoriteto, delali poklone u!ki, to še ni pot k demokratičnemu pojmovanju države. Zato so vse oči vprte v osebnost Santiago Albe, kojega razgovor s kraljem Alfonzom meseca maja v Parizu je odmeval po celem svetu. Republikanci, ki so v Albi videli svojega predstavnika, so seveda razočarani. Santiago .Alba je v pariškem razgovoru kralju jasao namignil, da on nI nikak republikanec, vsaj za enkrat ne, ampak da zastopa slališče, da se mora uvesti v Španiji monarhija po angleškem vzorcu, ki monarha postavlja v sredino državnega življenja, ga obda kot čuvatelja tradicij z zvestobo in spoštovanjem, a ga odmakne vsakemu vplivu na politične-ustavno življenje naroda. Iz tega sledi, da se je Alba odkrižal republikancev in da se pripravlja, da izvrši ustavno reformo na ustaven način. kadar bo za to prišel čas, s pomočjo n^vih.'ljudi* ki še niso vpisani v eno obstoječih strank in katere bo šele formiral. Ne revolucija, ampak radikalna obnova, to je, mislim, formula Albe, katero je odobril tudi kralj. Alba, svoje dni republikanec, se je brez dvoma prepričal, da Španija s svojim, velikanskim številom analfabetov še ni zrela za demokratično republiko in da mora prej iti skozi radikalno iu temeljito obnovo v vzgojnem in socijalneni polju, predno bo v stanu sprejeti svoboščine demokratske republike. Do tega časa, ki je še zelo oddaljen, pa je vloga krone, četudi bi bila samo častna, da ščiti tradicije naroda. V Španiji se pripravljajo veliki dogodki, vodila jih pa bosta kralj Alfonz in pa stari liberalec in republikanec Santiago Alba. smeri za gospodarsko in kulturno okrepitev naše države. Vsi bomo verovali v njeno moč in varovali njen ugled v tujini. Sarajevo mora po svojem političnem in zgodovinskem položaju v tej smeri pred-njačiti in služiti za primer ne samo v svoji banovini, marveč pred vsemi ostalimi kraji v naši kraljevini. Ta navodila sporočite z mojimi pozdravi vred vsemu prebivalstvu.« .Nato je predsednik vlade dvignil čašo in nazdravil prospehu sarajevskega mesta in Drinske banovine. Predsedniku vlade je odgovoril sarajevski župan Mutevelič in izrazil udauost Sarajevčanov in Drinske banovine kralju in kraljevskemu domu ter poveličeval dela predsednika vlade in kraljevske vlade. Iz Sarajeva je predsednik vlade potoval preko Konjiča v Moslar, kjer je bil prav tako prisrčno sprejet kakor v Sarajevu. Nato je krenil proti Dubrovniku. Kakor smo poročali, je predsednik vlade v teku svojega bivanja v Sarajevu sprejel sarajevskega škofa dr. Šariča, pravoslavnega metropolita Šimu-»iea in se z njima razgovarjal o verskih in cerkvenih vprašanjih v Bosni. Posebno je tiagtašal potrebo verske strpnosti med raznimi veroizpovedmi. Prav tako se je razgovarjal o zakonih za posamezne veroizpovedi, ki so v poslednjem času izšli. Predsednik vlade je itaglašal, da se je s temi zakoni nameravata storiti to. da se religije še bolj u čvrste med ljudstvom in da se prav tako presekajo vse borbe med posameznimi veroizpovedmi. Dejal je: »Vlada je te zakone izdala obenem s posebnim programom o ureditvi cerkvenih odnošajevt. Vi duhovniki ste najboljši sodelavci vlade pri izvrševanju tega programa. Naloge, ki pripadajo duhovščini, niso mogli več delovati. Ko so pogasili požar, se ste odločni in agitni v izvrševanju svojih nalog.« Amerika je popustila Newy«rk, 2. avgusta. a_v Radi ogorčenih protestov ruske dnržbe Aratorg in par«plovnih dražb proti prepovedi uvoza ruskih lesnik izdelkov m najbrže tudi na pritisk Bele hi£« je ameriško finančno ministrstvo ukinilo svojo prepoved i uvoza ruskega blaga in obenem naročilo vsem ca-| rinskhn uradom, da morajo ruske ladje, ki so pripeljale ruski les, nemudoma pustiti iztovoriti. Obenem izjavlja finančno ministrstvo, da dokazni materijal o vprašanju, ali so Rusi pri izdelovanju tega lesa porabljali vojne ujetnike, ni soglasen. Pred generalno stavko v sev. Franciji Pariš, 2. avg:. as. Stavka tekstilnih in kovinskih delavcev v Lilleu se je razširila se na Rbubabc, Tourquoin in Halluin. Število stavftujočifi. se jc s tem- od 40.000 potrojilo na 120.000. Bati se je. da bo v ponedeljek po razglasitvi generalne stavke stavkalo 206,000 dfcl&vcev. Pariš, 2. avg. as Stavka v Lilleu se je še poostrila po včerajšnjem sklepu kovinske industrije, da nočejo voditi nobenih pogajanj več, temveč, da zahtevajo, da se delavstva podvrže brezpogojno. Pričakovati je v ponedeljek izbruha splošne stavke. Zveza strokovnih organizacij je izdala izjavo, s katero protestira proli trditvi,, da ja stavka, naperjena proti zakonu o socialnem zavarovanju. Delavci' so ftoteli saino doseči zvišarrje svojih mezd, irer draginja nepreslano naraščat Dunajska- vremenska napoved: V splošnem bo za enkrat še in«"o vreme, kmalu pa bo poslalo tu in lam oblačno, verjetno nevihte, zelo toplo. Prvi avgust je potekel povsod mirno Praga, 2, avgusta. AA. ČTK poroča, da ja vet včerajšnji dan potekel brez pomembnejših incidentov. Dozdei ni bil sporočen niti en poskus manifestacij. V Mladi Boleslavi »everno-vzhodno Prage so trije komunisti skušali vdreti v mesto, kar jim je bilo preprečeno, Poročajo, da je do neznatnih izgredov prišlo v industrijskem predelu Ostrove na Moravskem. Bukarešta, 2. avgusta. AA. Rador poroča: V vsej državi je včeraj vladal popoln mir. Obla-stva niso nikier imela prilike intervenirati, ker nikjer ni prišlo do knkih poskusov demonstracij ali manifestacij komunistov. Budimpešta, 2. avgusta. AA. Korbiro poroča, da se je snoči zbralo nekaj stotin komunistov, ki so manifestirali po ulicah, vendar je policija preprečila vsakršno manifestacijo. Ker so se komunisti policiji uprli, je bilo kakih 300 manife-stantov aretiranih, cd katerih so jih 50 spet spustili. Policija je gospodar položaja. Atene, 2. avgusta. AA. Navzlic naporom komunističnih agentov in razdeljevanju nekih pro-klamacij je včerajšnji dan minil popolnoma mirno, Za omiljen je brezposelnosti Berlin, 2. avgusta, as. Nemška vtada smatra, da bo lahko v prihodnjih 2 do 3 letih pripravila 180 do 200 milijonov mark za delno odpravo brezposelnosti s tem, da bo ustanovila produktivno družbo za javna dela, ki bo nastopala kot upnica domačih posojil na temelju posojilniških zahtev države iz inozemskih posojil. Nesreča ali zločin ttaag, 2. avg. as. Pri kotlih največje nizozemske oktopne križarke »Sumatra«, ki je nastanjena v Indiji, je 20. julija iz nepojasnjenih vzrokov nastal požar, ki se je tako hitro razširil, da mehaničnih gasilnih naprav niso mogli več uporabili ter so morali gasiti požar z ročnimi posodami. Morali so tudi spustiti v morje rešilne čolne, ker ladijski stroji nis omogli več delovati. Ko so pogasili požar, se križarka ni mogla več kretati z lastno silo ter jo je moral minonosec prepeljati v pristanišče Sverabaja. Preiskava bo dognala, ali ni bil požar podtaknjen. Strašen zločin na Romanskem Bukarešt, 2. avg. as. V Boksaniju je hlapec Mateia porabil dan, ko je bil goepodar odsoten, da se je splazil ponoči v spalnico, kjer je s sekiro nbil trgovčevo ženo. Potem je šel v sosedno sobo, kjer so spali otroci, in napadel vseh pet atrok s sekiro. Oba najmlajša sta bila takoj mrtva, starejše tri otroke v starosti 14, 10 m B let pa *o v brempnem stanju prepeljali v bolnic*. Zločin so opazili šele zjutraj. ItUpca so bres težav aretirali. Na policiji je izjavil, da je storit to dejanje, ker so mu dajali preslabo hrano. Naenkrat pa je iztrgal orožniku puško in zb^-zal, vendar pa nt ušel. temveč ga je straža pogodila in na me$4n ustrelila. Imenovanja v poljedelskem resoru Belgrad, -■ avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vei. kralja in na predlog ministra za poljedelstvo ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveto «o povišani: franjo Trampuž. višji poljedelski svetnik kr. banske uprave dravske banovine v 1-5 za višjega poljedelskega svelnika iste bauske uprave v I-l Viktor Zajec,, višji veterinarski svetnik kr banske uprave dravske banovine 1-5, za višjega ve-terinarskega svelnika iste banske uprave v 1-4. Dr. .fanko Rajar, veterinarski inšpektor pri kr. poslaništvu na Dunaju v 1-4 za veterinarskega inšpektorja pri istem poslaništvu v 1-4 a. Dir. Andrej Vrvic, višji veterinarski svetnik v jugoslovanski svobodni zoni v Solunu v 1-5, n veterinarskega inšpektorja iste zone v 1-4. Dr. D j uro Popovif, svetnik ministrstva za poljedelstvo, v 1-4, za inšpektorja ministrstva v 1-4 a. Dr. Vitko Mila.šič, tajnik ministrstva za poljedelstvo v 1-5, za svetnika islega ministrstva v 1-4 a Pozdravni večer v Kočevju Kočevje, 2. avgusta. Zvečer ob 9 se je vršil v slavnostni dvorani pozdravni večer, ki ga je priredil pripravljalni odbor na čast doalim gostom. Pozdravni nagovor v nemščini je imel dr. Arko. Nato so sledile pevske točke celjskega, ptujskega, mariborskega in kočevskega zbora. Končno so zapeli združeni zftorr. Udeležence so pozdravili bivši rrarodni poslanec dr. Kraft, dalje dr. Grotte in zastopniki inozemskih kočevskih društev. Nesreče v Ljubljani Včeraj; okoli 4 popoldne se je v 1' lorijatislvi ulici zaletel pod reševalni avto neki »leten deček iz Zvonarske uliec. Dreka bi kmalu povozil tramvaj, vendar sc jc otrok n mak ml tramvaja« in prišel pod reševalni avte, k.i je tedaj: počasi vo/.il mimo-, Nesrečo je gledal« več prič, ki so soglasne v tem, da ni šofer nesreče niti najmanj kriv. Lahko pa bi se pripetila hujša nemrča, če ne bi šofer nn mestu in v hipu ustavil avto. Otrok si je nekoliko poškodoval čelo Reševalni avto gai je s kraja nesreče ta.koj prepeljal: v bolnišnico, kjer so otroku zašili rano. Poškodba ni nevarna za življenje. Okrog T zvečer se je v barakah Pred Pru-Tuimi ohstrelil 18 letni' Bruno Firmi t. pristojen v Trst. Kroglja iz revolverja nni je prebila grudrvieo pod želodcem. Rana je zelo nevarno. Pirnat j<- povedal, da se je ohstrelil po nesreči pri manipuliranju z revolverjem. Bil je pre-pelpaii' v bolnišnico. V Hiški jc v bližini slražnice podel s kolrsa »letnit (ftdaiveo Kratic kovač. Pri padcu si je. ■lil. levo roko. Kakor prva dva, j« tudi njega jeliul v bolnišnico reševalni avto. Predsednik vlade v Sarajevu Progtamatičen govor g. predsednika pomoč trajno geslo slovanskega gasilstvu, ki je idejno in tehnično visoko razvito. Ljubljansko prostovoljno društvo pu je češkemu gasilstvu že /nuno kot izredno požrtvovalno in vedno pripravljeno zu vsakokratne nove žrtve. Tudi tehnično je izvrstno urejeno. Govornik želi društvu, du bi se še dulje tako razvijalo in cvetelo. Starostu |x>ljskih gasilcev ing. T vv « rdo ju v svojem lepem govoru — govoril je seveda v poljščini, vendar pa so /.misel njegovih besed razumeli vsi — naglašal, da so gasilci oni, ki se tudi v sedanjem času krepko postavljajo / idejami plemenitega sodelovanja in požrtvovalnosti proti duhu mnteriulizmu. Lep je razvoj slovanskega gasilstva, lepa so bila njegova potu, lepe so njegove ideje in lepi so njegov i uspehi. Ljubljansko gasilsko društvo zavzema v slovanskem gasilstvu odlično mesto. Naj živ i ljubljansko gasilsko društvo! Tajnik Vseslovailske gasilske zveze in predsednik Čeških gasilskih zadrug Mac ha če k je v ' •mperumentnem govoru čestital društvu k njegovi (>0 letnici in se ob tej priliki spominjal, du so češki gasilci že ob 40 letnici društva prihiteli k proslavi jubileju. V znak trajne vezi, ki vežejo češko in jugoslovansko gasilstvo, poklanja društvu v imenu češkega gasilstvu krasen kip, kar so prisotni vzeli r. burnim aplavzom na znanje, kip je krasno umetniško delo i/ brona na črnem podstavku in predstavlja ga-silea / zastavo, ki hiti v l>orbo. V imenu Sokola kraljevine lepim govorom čestital društvu Zastopnik Bolgarije N i n čestital društvu v svojem in v imenu bolgarskih gasilskih tovarišev. Humanitarno delo, ki gu gasilci vrše. donuša radost in uteho. Gasilci predstavljajo odlične državljane Jugoslavije. Gasilstvo bratske Jugoslavije in gasilstvo Bolgarije bo vedno gojilo med seboj bratska čuvstva .in vzajemno delalo. Bolgarski gasilri želijo društvu, da se še nadalje čvrsto razvija. Živite za življenja svojih bližnjih! k kor vsi govorniki, tako je (udi zastopnik latiških gasilcev J a m is S k u I t c iz R i g e spregovoril prve besede v svojem niateruem jeziku. ki po zvoku in nučinu izgovorjave spominja nu poljščino, čepruv je seveda besedni zaklad popolnemu drug in Slovanom nerazum-Ijiv. Pozdrave in čestjtke latiških gusilcev pa jc govornik sam nato pretolmačil v nemščino. V imenu Prage in praških gasilcev jc sporoči! pozdrave in čestitke ljubljanskemu prebivalstvu in ljubljanskim gasilcem predsednik praških gasilcev M n r t i n e e. V imenu hrvatskih gasilcev in Gasilske zu- Jugoslavije je / g. NI. k r a p e ž. č o Pete v je Josef Machaček, tajnik Zveze slovanskih gasilcev. jcdnicc Jugosluvijc je čestital društvu starosta j Marjan II r ž i č. /.u slovensko ženstvo je v prikupnem govo- i ni čestitala gdčnu Vida Šcliottova. za Jugoslovansko gasilsko zvezo pa je čestital pod-starostu V e n g u s t. Zu vse čestitke se jc zahvalil starosta Turk in zaključil slavnostno zborovanje z vzklikom: Na pomoč! Odzvala se mu je vsa dvorana. Po slavnosti so se vsi prisotni odlični /r.-stopniki vpisali v posebno spominsko knjigo Ljubljanskega prostovoljnega gasilskega društva. 1 WECK) Vsem cenjenim odjemalcem WECK-ovih priprav za vkuhavanje sporočamo, da je prispela nova po":l''oguni in pripravljenost za žrtve! Na pomoč, možje, vi bratom na pomoč, vam Bog na pomoč! Govoru dr. Opeke se je odzval viharen klic vseh: vNa pomoč!« Kumica zastave ga. Tavčarjeva je v prikupnem govoru pozvala ljubl janske gasilce, naj se vedno drže načela bližnjemu na pomoč. Pod to zastavo naj se zbira gasilstvo, ki naj se vedno izkaže vrednega svoje velike, domovine Jugoslavije in vredno svojega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra in dinastije Karagjorgjevičev. Temu pozivu je zbrano gasilstvo odvrnilo s krepkim: Na pomoč!« Sledilo je pripenjanje Irakov. V imenu čeških gasilcev je pripel na zastavo prekrasen trak starosta Seidl s klicem: Naj se tudi v nesreči izkaže vzajemnost slovanska!< V imenu poljskega gasilstva je pripel na zastavo starosta Twardo zlato odlikovanje poljske gasilske zveze. V imenu Jugoslovanske gasilske zveze je pripel lep trak podstarosta Vengust. V imenu Mariborskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva je pripel zelo lep trak načelnik Vollcr. V imenu slovaškega gasilstva načelnik Zelcnaj prav tako lep trak. V imenu Hrvatsko-slavonske vatrogasne zajednice jc pripel starosta Hržič krasen trak, ki bo, kakor vsi prejšnji, prav tako krasil zastavo ljubljanskega gasilskega društva. Proslava 00 letnice L ljubljanskega prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva v dvorani mestnega doma. stopnik Francoske vlade in francoske gasilske federacije g. Guesnet, dvorna dama ga Tavčarjeva, mestni župan dr. Puc in podžupan prof. Jarc, gasilski kurat stolni kanonik dr. Opeka, ljubljanski konzuli dr. Pleinert, dr. Resi in dr. Dular, rektor dr. Dolenc, podpredsednik višjega sodišča dr. Golia. višji državni pravdnik dr. Grasselli, upravnik policije dr. Guštin, zastopnika sokolstvu dr. Fuchs in M. Krapež, predsednik Rdečega križa dr. Krejči, predsednik notarske zbornice Hudovernik, podpredsednik odvetniške zbornice dr. žirovnik in zastopnik zveze rezervnih častnikov Etbin Bežek. Prav častno je bilo zastopano po svojih prvih voditeljih slovansko gasilstvo. Tako so sc. proslave udeležili: starostu Zveze slovanskega gasilstva Seidl iz Prage iu tujnik zveze Ma-chaček, starosta poljskih gasilcev Murtinec z udjutantomu Černym in Rudovim, starosta iiio-ravskih gusilcev Rudolf Ludvik, zastopnik slovaških gasilcev Zelenaj. zastopniku podkurpat-skili gasilcev Šimanovski in Marek, dalje poljski delegati pod vodstvom ing. Tvvnrdn, zastopnik latvijskili gasilcev Janus Skulte iz Rige, zastopnik portugalske gasilske federacije Vil-leri, zastopnik bolgarskih gasilcev Ninčo Petev in pa mnogi zastopniki jugoslovanskih gasilskih organizacij pod vodstvom staroste »Gasilske zajednice Jugoslavije in -^Hrvatsko-slavonske vatrogasne zajednice g. Marjana Hržiču iz Dia-kovega. Zastopani so bili gasilci iz Zagreba, Belgrada, Sarajeva, Splita, Pančeva, Zcmuna, Varaždinu, Osijeka, Banjaluke, Brčke, Čuprije, Tuzle, Karlovca, zastopane so bile tudi vse gasilske župe Slovenije. Prav lep ufcis je napravila tudi udeležbu ženstva v narodnih nošah. Slovesnost je otvoril s slavnostnim govorom starosta JGZ in načelnik društva Josip Turk. Izrečno je pozdravil zastopnika g. bana svetniku Grassellija, starosti Seidla in Tvvardu, dvorno damo gospo Tavčarjevo in zastopnika Francije Guesneta. Nato je kratko označil zgodovinski razvoj tegu društva in nato izvajal: Da težko in naporno je bilo to 60 letno delovanje ljubljunskega gasilstvu, vendar pu polno tolažbe in pomoči, polilo junaštva in kreposti, polno svetega navdušenja za vzvišeno gasilsko idejo. S krvjo svojih vnetih članov je Dasiravno živimo v dobi krutega boja /a vsakdanji kruli, dasi ravno brodimo po ogabnih materialističnih mlakužah, vendar lahko s ponosom trdimo, da kljub temu ideja prostovoljnega gasilstva še vedno uspeva, zakaj naše društvo šteje danes po 60 letih svojega obstanku še vedno nad vse častno število vrlih mož in inladeničev, ki se hočejo prostovoljno in brezplačno žrtvovati delil iz ljubezni do bližnjega in do svoje ljubljene očetnjave. Zagotavljam vas, častita gospoda, da bo ljubljanski gasilec ostal zvest svojim prednikom, du bo ostal junaški in nevstrnšeni liorcc doma, ostal pa bo tudi zvest in zanesljiv prijatelj in drug vsem gasilcem sveta, zlasti pa lw> ohranil trajne bratske vezi / vsemi slovanskimi gasilci. Prosim vas, častita gospod«, sprejmite to naše odkritosrčno zagotovilo in podpirajte nas v naši lepi borbi za nesebično ljubezen in |>o-moč. — Na pomoč! Odlikovanja gasilcev Tujnik društva g. Kngelbert Gostiš« je nato pročital imena onih. ki jih je društvo odlikovalo ob svojem jubileju: Diplomo s častnim članstvom društva stu dobila gasilski knrut stolni kanonik dr. Mihael Opeka iu gasilski zdravnik, mestni fizik dr. M. Rus. — Z zlatimi kolninnmi /.a gasilske znslugc so odlikovani: Adolf Seidl. sturosta Vsrslovnn-ske gusilske zveze in Češkoslovaške gasilske zveze; Guesnet, predsednik Francoske gasilske federacije; ing. T\vardo, starosta Poljske gasilske zveze; Josip Martinec, predsednik praških gasilcev; Machaček, predsednik čeških gasilskih zadrug in tajnik Vscslovanske gasilske zveze; Murtan lleržie, predsednik Gasilske zajednice Jugoslavije in sturosta Hrvatsko-slavonske vatrogasne zajednice; Rihard Fngelsberger, načelnik Posavske gasilske župe in predsednik kongresnega odbora; ing. Trčku. starostu srbskih gasilcev; Nikola Hribar, podpredsednik Hrvatsko-slavonske vatrogasne zajednice; Ivo Gress, poveljnik hrvatskih gasilcev; llijn Pin-tur, predsednik Bosansko-hercegovske vatrogasne zajednice; Stanko Pristovšek, blagajnik Ljubljunskega gasilskega društva; Janko llojun, član tegu društva in soustanovitelj JGZ; dalje najstarejši ljubljanski gasilci Fran Medic, Josip Lapajnar, Ivan Pernic. Ivan Tomn/;ič in Anton Pritekelj ter končno še poveljnik ljubljanskih gasilcev Mirko Hojan. tajnik Kngelbert Gostiša in namestnik poveljniku Fran Mežek. GOVOR ŽUPANA DR.PUGA Kongresna kolajna Jugoslovanske gasilske zveze, namenjena inozemskim oficieinim delegatom in zaslužnim jugoslovanskim gasilcem. (Osnutek Engels-berger). Župan tir. Dinko Puc je i/vujal. du se gasilstvo ne sme pri izvajanju svojih nalog ozirati ne na levo ne na desno, kadar zahtevajo dolžnosti od njega človekoljubnosti, mor« pa biti tudi zvest svoji domačiji in narodu. Zato j se je društvo razmahnilo šele tedaj, ko se je 1 otreslo pred 30 leti tujih vplivov, zato pu je pridobilo stike s svojimi slovanskimi tovariši, ki so sedaj počastili društvo ob njegovem visokem jubileju. M let je za društvo lepa starost. Doseže ga samo tisto društvo, ki se drži večnih načel. Društvo pa se je držalo načela: Ljubite svojega bližnjega in to načelo jc večno. Župan se je nuto spominjal zaslužnih pokojnih gasilcev Doberlet«, Stricijn, Barlcta in p« tudi gasilskih žrtev Žargija in Levca. Nato p« se je zahvalil vsem gasilcem za vso njihovo dosedanjo požrtvovalnost. Župan je nato |>odclil zaslužnim gasilcem Ivanu Breskvurju, Antonu Ku-tluncu, Tomažu Kavčiču in Antonu Kavčiču. Ivanu Severju in Antonu Zgoncu meščanstvo mesta Ljubljane, in jim prisrčno čestital ter zaključil svoj govor z gasilskim klicem: Nu pomoč! V imenu odlikovanih gasilcev se je županu in občinskemu svetu zahvalil Ivan Breskvar. Burno pozdravljen sc jc priglasil k besedi starosta slovanskih gasilcev Adolf Scidl. V čuvstveneni govoru jc. sporoči! pozdrave vsega češkoslovaškega gasilstva društvu. Naglašal je, du jc ljubezen do bližnjega in pripravljenost na Spomenik Francu Barletu na pokopališču pri sv. Križu: Gasilski kurat in stoini kanonik dr. Mihael Opeka proslavlja zasluge pokojnega Barleta Proslava 60 letnice Ljubljana, 2. avgusta. V prisotnosti odličnih funkcionarjev in zastopnikov gasilskih organizacij prijateljskih narodov, se je danes vršila v Mestnem domu proslava šestdesetletnice I. ljubljanskega prosto-voljnega gasilnega iu reševalnega društva. Nn lepo okrašenem in urejenem trgu pred Mestnim domom so bile /brane med prosluvo gasilske čete in pu mnogo občinstva. V dvorani Mestnegu domu sumega pa so bili /bruni prvi funkcionarji gasilskih društev, sami preizkušeni borci zu gasilsko stvar, z neštetimi odlikovanji in častnimi znaki na prsih. Poleg njih so prisostvovali proslavi še odlični zastopniki oblasti. Med drugimi so bili prisotni: xast/ionik g. bana banski svetnik Grasselli, za- ljubljanskih gasilcev društvo dokazalo, da dobro čuva in hrani evangelij, ki ga je prejelo od svojih ustanoviteljev, tla njegovi člani niso paradni gasilci, ampak možje, ki ne žrtvujejo le svojega zdravja in svojih moči, temveč tudi svoje življenje za srečo in dobrobit svojega bližnjega, svoje okolice iu svoje ljubljene domovine. Ljubljansko gasilno društvo je matica slo-venskegu srca, da, tudi jugoslovanskega gasilstva sploh, zakaj ono je po svojih ugilnih prvo-boriteljih razširilo gasilsko misel širom cele naše domovino. Otl svojega začetka do danes je društvo živelo in delovalo izključno le za narodno blaginjo ter ni nikdar krenilo s poti, ki so 11111 jo začrtali njegovi veliki ustanovitelji. Zatem je sledilo zabijanje žebljev. Društveni zastavi je bilo poklonjenih nad sto simboličnih žebljev. Darovali so jih češki, jugoslovanski, francoski, belgijski in drugi gasilci, daljo mnogo gasilskih društev, lako slovenskih kakor ludi hrvatskih, srbskih in drugih, pa tudi mnogo privatnikov Je darovalo žeblje. Okoli 11 dopoldne je bilo zabijanje žebljev zaključeno in s tem tudi slovesnost na Krekovem trgu. Gasilci go nato odšli na pokopališče k odkritju Barlelovega spomenika. Odkritje spomenika Francu Bartetu Ljubljana, 2. avgusta. Na prelep in intimno presrien način so danes ob 11 na tukajšnjem pokopališču pri Sv. Križu jugoslovanski gasilci v navzočnosti oblasti in mednarodnih gasilskih federacij |>očastili spomin pokojnega staroste in organizatorja jugoslovanskega gasilstva — Franca liarleta. Med mnogimi, ki so se prišli poklonit manom velezaslužnega moža, smo opazili gg. kanonika in gasilskega kurala dr. Mi- ±>iA£j>11 "« — -----......- haela Opeko, ljubljanskega župana dr. Puea, belgijskega konzula Dularja, francoskega konzula Neuvilleja in kumico gasilskega prapora go. Franjo Tavčarjevo. Med ostalimi ie bila ludi skupina deklet v narodnih nošah. Na grob rajnkega je bilo položenih enajst krasnih "encev. Vence so prispevali: Jugoslovan- narodu več kot je bil dolžan. . Oovorili so nato še: zastopnika češke in polj- ' ske gasilske zvoze gg. MaliaČek in .Maiušek ler v Imenu Sokolslv« g. Kajzelj. V imenu gasilskega društva Cerklje, kjer je rojstni kraj pokojnemu Bar-lela, je položil na gomilo venec načelnik društva g. Kern, nakar je blagoslovitev spomenika zaključila delavska godba >Zarje« s lurobnosvečano ua-grobnico. Banket Ob 13. uri je bil v restavraciji »Zvezdam banket, ki ga je priredilo gostom v čast in pa v proslavo svoje UO letnice Ljubljansko gasilsko in reševalno društvo. Pogled na navzoče, ki so bili v svojih im-pozantnih in okusnih uniformah z dekoracijaui, je bil zelo svečan. Banket sam je bil prvovrstno prirejen, razpoloženje pa liajprisrčnejše. Bil je zbran cvet slovanskega gasilstva in njega prvi pionirji. Središče napitnic je bil g. starosta T u rk , ki je napil jirvl vsem gostom, dvorni dami Franji Tavčarjevi, gasilskemu dušnemu pastirju, Č. g. kanoniku dr. Oj>eki in starinam slovenskega gasilstva, v posebni zdraviti pa slovenskim časnikarjem, ki so vedno radevolje pomagali razširjati in okreplje-vali človekoljubno idejo gasilatva in ga v njegovih plemenitih namenili podpirali G. dr. Opeka je nato poudaril velike zasluge, g. staroste Turka za slovensko in slovansko gasilstvo. Sledile so napit-nice in pozdravi zastopnika francoske vlade in ga- Odkritjc spomenika Francu Barietu. ska gasilska zveza Ljubljana, Srpska gasilska zveza, Hrvalsko-slavonska gasilska zveza Zagreb, Poljska gasilska zveza. Češkoslovaška gasilska zveza. Prostovoljno gasilsko društvo Zagreb, Ljubljanska gasilska župa, zastopstvo nemške gasilske zveze, I. prostovoljno gasilsko in reševalno društvo mesta Ljubljane, Gasilsko in reševalno društvo Cerklje in Kranjska župa. GOVOR KANONIKA DR. M. OPEKE Ko je g. kanonik dr. Opeka opravil nagrobno molitev in blagoslovil spomenik, je ob splošni tišini nagovoril navzoče z naslednjimi gorkimi, iz srca zajetimi besedami: Gasilci! Možje! Bratje! Kaj nas je privedlo danes na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje? Sredi veselja ob 00 letnici in velikega gasilskega kongresa nismo mogli drugače, da se na tem kraju poklonimo možu, ki ga je ljubil in spoštoval vsak gasilec — našemu nepozabnemu gasilskemu očetu, učeniku in voditelju Francu Barietu. Brez njega bi danes ne bilo tako kol je, brez njega bi tudi ne bilo teh slavnosti. Barle je bil tisti mož, ki je slovensko gasilstvo preuredil in naredil iz njega organizirano in disciplinirano vojsko. Po naravi blag in srčno dober se je rajnki ves izživel v ljubezni do bližnjega, ki je zapisano na gasilsko zastavo. Bil je starosta, društveni načelnik, blagajnik, tajnik — pa tudi preprost, navaden gasilec. Žal, da ga je smrt tako rano vzela iz gasilskih vrst in ga pokopala j>od to hladno rušo. Na lo rušo mu je gasilska zveza postavila la spomenik. Ni mu s tem poplačala žrtev, a izkazala mu je spoštovanje, ki mu gre. V tej ljubezni in v tem spoštovanju smo se danes zbrali na tem grobu, da se ob spominu nanj znova navdušimo za delo po njegovem zgledu. Spomin gasilskega očeta Franca P.arleta naj vsikdar živi v duši slovenskega gasilca! Ta spomenik naj bo priča hvaležnosti poznim rodovom — a v svojem srcu naj mu gasilci postavijo spomenik tak, da slednji skuša bili mu enak!' Te krasne besede znanega našega neprekoslji-\ega govornika »o se globoko dojmile vseh navzcčlh. GOVOR STAROSTE JGZ TURKA Sledil je govor staroste Jugoslovanske gasilske zveze g. Josipa Turka, ki je med drugim izvajal: Gasilski dnevi so nastopili. Vrši se gasilski kongres. On, ki je sprožil misel gasilskega kongresa, cn, ki nas je o-blekel v gasilske uniforme in nam razložil namen in pomen gasilstva, ter nam tako jasno začrtal in pokazal gasilski cilj, on leži danes mirno in tiho pred nami, v tej hladni zemlji. Ni nam bilo dano, da bi on, ki je spočel kongresno misel, to misel tudi sam razvijal in vodil do njenega uresničenja. Kaj nam je bil Barle, ve in občuti danes vsak .devenski gasilec. Ni bil le ustanovitelj naše gasilske zveze, ni bil le nien dolgoletni starosta, ni bil le kak gasilski funkcijonar, temveč bil nam je pravi in resnični prijatelj, hil je učitelj in dobrotnik celokupnega naroda. .-> prispevki zavednega članstva se je uredilo grobišče našega velikega vojskovodje in danes smo »e zbrali ob njegovem grobu, da osvežimo spomin nanj, ki nam je bil vse, ter se mu zahvalimo za njegovo veliko delo in mu obljubimo, da bomo ostali zvesti ideji, ki jo nam je vcepil v naša srca. Postavili sn\o mu la spomenik, ki je sicer skromen, vondar pa ljub in drag vsakemu gasilcu, Kajti to je spomenik res pravega gasilskega prvo-borilelja in organizatorja. Kot starosta gasilske zveze naslavljam vljudno prošnjo na gospoda župana mestne občine ljubljanske, naj bi blagovolila Mestna občina ljubljanska kot največja dobrolnira gasilstva dobrohotno sprejeti la gasilski spomenik in grob našega nepozab-egn voditelja v svojo oskrbo ln varstvo, za kar ji bo hvaležno celokupno Jugoslovansko gasilstvo in ves narod, ki se bo ob pogledu na ta prvi gasilski spomenik n»vdiiSnval 11i leno in prppolrehnn ga*i1-?ko delo. Zupan dr. Puc je v svojem odgovoru nagla-šal, da smatra Mestna občina ljubljanska za ponos in čast sprejeti ta s]>omenik v svojo oskrbo in varstvo. Naglašal jc, da je bil rajuki mož, ki je dal silstva (ineuset-a, g. vojvode Tvvarda v imenu poljskih gasilcev, g. Seidla v imenu čelioslovaških gasilcev, g. Skulteja v imenu latiškeRa gasilstva, g. Hržifo v imenu hrvatskega, g. Knoblowskog* v imenu Poljsko-jugoslovanske lige itd. Tudi ta banket je pokazal, kako resnično prijateljske in globoke vezi vezejo zastopnike slovanskega gasilstva in kako so velike zlasti simpatije do našega Ljubljanskega gasilskega društva. Ivan Furlan, poveljnik ljubljanskega poklicnega gasilstva: Ob dnevu mejnika V naši slovenski prestclici, beli Ljubljani, se danes zbirajo heroji gasilstva, da manifestirajo za gasilsko in samaritansko delo ter tako proslave svoj veliki dan. Današnji gasilski praznik, je obenem tudi praznik 601etnega samaritanskega in nacionalnega dela organiziranega jugoslovanskega gasilstva, ki je posebno za nas Slovence velikega pomena, ker je to naš prvi veliki javni nastop, v zgodovini našega naroda. Pomen gasilskih organizacij, za gospodarski in kulturni razvoj vsakega naroda je jasen. O tem nam dovolj jasno pričajo neštevilni požari velikih industrijskih podjetij, tovarn, kinov, gledališč in požarov na deželi. Še danes, ko je že skoro v vsaki vasi gasilno društvo, vsako poslopje zavarovano proti požaru in nezgodam, vidimo pri pogledu na požarišče nepopisne grozote, uboštvo in pomanjkanje, posebno še, če je požar zahteval tudi človeške žrtve. Ali ni zato naša naloga, naloga nas vseh, da skušamo preprečiti nesrečo, še predno nas je zadela in ali ni dolžnost v prvi vrsti naše inteligence, da se ona kot prva postavi na branik proti največjemu sovražniku narodnega premoženja in splošne blaginje. Prav zato jc potrebno, da sc na današnji praznik radi ljubezni do bližnjega in domovine, zavedamo svojega vzvišenega poklica, da nam delo na izpopolnitvi organizacije preide v hotenje in in mišljenju in da si ustvarimo najboljši program, ki je mogoč. Če tudi se naš narod bavi v prvi vrsti s kmetijstvom, napreduje na srečo tudi obrt in industrija, ki s pravico zahteva posebne zaščite, in je zato dolžnost vsakega državljana, da sodeluje na izpopolnitvi naše radi tega važne gospodarske organizacije. Dokler mi vsi ne bomo čutili v sebi one ljubezni, ki je stoletja ohranjevala in varovala naš dom v žrtvah in trpljenju, dokler ne bomo imeli v sebi globokega prepričanja, da smo z vsemi močmi dolžni varovati imovino, katero so nam s krvavimi žrtvami ohranili naši dedje, ne bo veliko boljše! Zganimo se! Sledimo tudi mi drugim velikim narodom in spoznajmo, da je skrb za javno varnost in splošno blaginjo ena izmed najvažnejših nalog praktičnega narodnega gospodarstva. Treba je predvsem naši mladini vcepiti tisto ljubezen do bližnjega, ki ne pozna strahu pred napori, ki zna kljubovati še lako velikim nezgodam in more prenašati žrtve iz gole nesebičnosti in zaradi bodočnosti naroda. Da ta miselnost tudi v naših vrstah zavlada, mora stopiti vsa naša inteligenca iz dosedanje rezerve na delo za okrepitev in razširitev gasilstva in samaritanstva. Kaj nam pomaga pomoč občin in drlave, če pa nimamo notranje močne organizacije, ki bi bila v »lanu dajati članom društev zadosten teoretičen in praktičen pouk o vseh pripomočkih, ki nam jih nudi moderna gasilska tehnika? Gasilci! Ne samo brizgalne, cevi in lestve, tudi notranje izpopolnitve nam je treba, vnesimo v organizacijo novega vzdigo, ugled in kulturni napredek organizacije, V spoznanju vseh pripomočkov današnje dobe, DrŽava in občine pa naj obrnejo vso svojo skrb na to, da se izboljša gmotni položaj Jugoslovanskega gasilstva. Naše organizacije bodo morale v tem pravcu usmeriti svoje bodoče delovanje! Naj nam bo današnji praznik tečaj za novo delo, delo bratstva in ljubezni, ker to zahtevajo predvsem naši interesi, interesi občin in države. Priklenimo se k organizaciji in ne bodimo zgolj pripadniki, ampak njeni tvorci in sotvorcii ne podložniki iz koristi, strahu ali materialnih dobrin, temveč Iz žive zavestno aktivnosti, da lako odpremo široko polje naši mladini, ki bo utrdila ugled gasilstva in potegnila za seboj tudi starejše duševne delavce — nove moči iz vseh slojev naroda, da tako z združenimi močmi ustvarimo zunanje in notranje močno organizacijo. Šestdeset let so naši očelje delali in zbirali, danes pa bomo pregledali kaj smo naredili. Kar se je v času Izkazalo, bo obveljalo, kar pa nI rasllo iz resnice, bo padlo. Dobro čutimo, da jc današnji dan mejnik v razvoju gasilstva, posebno slovenskega, ki mora prevzeti na svoja ramena nove naloge, radi nepretrgane rasti našega organizma. Ne samo čuvarji blnga, tudi čuvarji duha, to naj bo bodoča devlza, ki jo potrdimo za naS veliki dan. Iz zgodovine gasilstva Zgodovina nas uči, da so v vojni nastali požari večkrat odločali o usodi naroda, V davni dobi, ko so se celi rodovi bojevali med seboj na življenje in smrt, prav do zadnjih časov, so predvsem gledali na to, kako bi mesto zažgali in s tem prisilili sovražnika k kapitulaciji. Če se jim je to posrečilo, so oplenili vso pokrajino, ubijali in sežigali posamezne naselbine ter opustošili vso okolico. V teh žalostnih časih so gorela mesta in naselbine tako, da jc bilo mnogo pokrajin popolnoma opustošenih. V srednjem veku so posebno napadali gradove in trdnjave s tako zvanimi ognjenimi strelami. Za to so uporabljali nekake frače in bojne stroje, ki so bili izdelani iz lesa. Pušice (strelice) so namočili v smolo, jo zažgali ali pa so razžareli železno kroglo in ves sod napolnili s smodnikom ter metali na streho poslopij. Še za časa splošne uporabe strelnega smodnika, tedaj od 15. stoletja, so se bojevali na ta način samo zalo, da je bilo oblegano mesto ludi zažgano. Prebivalci obleganega mesta so branili svoje lesene stavbe na ta način, da so polagali na strehe mokre živalske kože in plahte. V zgodovini naše domovine beremo skoro na vsaki strani, koliko gorja se je naredilo ne samo z mečem, ampak tudi z ognjem. Požig igra v zadevi požara ravno tako važno, če ne še večjo vlogo, kakor nepazljivost in strela. Gnusni način požiga je bil v starih časih navadno strogo kaznovan, na mestu s sežiganjem požigalca, mnogokrat pa tudi z groznim mučenjem. ulicah so bili zelo pogosti. Vzrok je bil največ v tem, ker so bile ulice navadno prenapolnjene tako, da ni bilo mogoče zadostno skrbeti za požarno varnost. V takih razmerah ne bi veliko pomagalo tudi najboljše gasilno društvo. Dalje čitamo v starih spisih tudi o beračih, ki so zažgali iz maščevanja, ker jim je bila odklonjena miloščino, ali pa iz maščevanja, ker so bili zaprti. Te berače je bilo tudi najlažje pregovoriti s požigom. Požari so nastali tudi radi tatvin, raauzda« nosti vojakov in podobno. Glavni vzrok, da so požari zavzemali taka velike dimenzije je bil materija], ker so bile vse hiše lesene. Hiše so bile postavljene v ozkih in krivih ulicah, tesno druga poleg druge. Poleg tega so bili tudi dimniki iz lesa ln samo malo omotani z ilovico ali blatom, podstrešja in drugi prostori pa napolnjeni s slamo in senom in ni čudno, da se je ogenj razširil s strašno naglico in uničil vte, kar jc dosegel. Države so bile že v začetku dolžne skrbeti za požarno varnost in koliko so v poslednjih dveh stoletjih storile v tem oziru tudi občine. Pogled na žalostne razvaline prejo cvetočih mest, nešte-vilne človeške žrtve in vpitje nesrečnikov so bila vzpodbuda k vsem mogočim sredstvom za obvarovanje podobnih nesreč. Že v 14. stoletju je bilo voom hišnim posest nikom v Parizu zaukazano, da morajo imeti vedno pripravljeno pri vratih posodo za vodo in uporabljati samo svetiljke, Na ulici se ni smela več zažigati slama, les itd. Čim večja je bila nevarnost požara, tem strožje so bile naredbe. Stveda so bile te naredbe v začetku silno nepraktične in so jih polagoma izpopolnjevali. V starih časih je gašenje požarov pripadalo dimnikarskim mojstrom in drugim obrtnikom. V toj dobi so izdajala posamezna mesta obširna navodila in odredbe raznim obrtnikom, po katerih so se morali ravnati pri gašenju požarov. Vsak obrtnik je imel strogo označeno število pomočnikov in starejših vajencev, ki jih jc moral poslati k vsakemu požaru. Odredba je vsebovala tudi natančna navodila, na kak način se imajo požara udeležili. Najtežja in tudi najbolj častna naloga jc pripadala dimnikarjem, lo je gašenje samo. Takrat je bil najbolj odlikovan tisti, kateremu je pripadala naloga gašenja in zato vidimo na starih slikah pogosto dimnikarja. Že danes vidimo pri velikih slavnostih v sprevodih na brizgalnah vsaj enega dimnikarja v paradni obleki. Je pa tudi zelo malo prostovoljnih gasilnih društev, kjer ne bi bili člani dimnikarji. Tudi pri nas so gasilna društva sedaj dobro organizirana, vendar bi bilo v tem oziru vzeti Francoze za vzgled. Ze za časa Ludovika XIV. v I, 1670 so bile izdane podobne odredbe in moramo reči, da so se gasilske vrste posebno v Parizu z iznajdbo prve brizgalne zelo pomnožile. V 1. 1705. je imel Pariz žc 20 brizgaln in 60 gasilcev z letno plačo po 100 frankov. Za vladanja cesarja Napoleona III. je imel Pari« že 797 mož , -V -V '.-t ■ .• i • T*v: .C.' • »'««»:•>• ~' • • V«" * v- ' ■ * % ' - j -.^.liftklfvv.. W 1 Mm* f Sprejem čeških gasilcev na glavnem kolodvoru. Navzlic strašni kazni pa požigi niso prenehali in se dogajajo slučaji požiga tudi še dandanes. Posebno poglavje v zgodovini požarov zaslužijo prav gotovo Židi. V srednjem veku je sum glede pežiga padel navadno na Žide. V mnogih nemških arhivih najdemo vse polno slučajev, da je včasih zadostovala samo ena priča proti Židu, da je bil priznan požigalcem. Židom se navadno ni verjelo in je bila zidova prisega pripoznana kot neveljavna. Ker je takrat ljudstvo smatralo Žida kot zmožnega za vse zlo, so se nekatera mesta z vso silo branila sprejemati Žide, Nekatera mesta so si celo izposlovale pravice, da Židov niso bila primorana sprejemati. Mesta pa, ki so imela Žide, so jim odkazale posebne ulice ali del zemlje, ki So se imenovale potem Židovske ulice. Židovska ulica je bila od drugih ulic ograjena z verigo, katero se je ponoči zaprlo in noben Žid sc ni smel prikazati v ostalih ulicah mesta. Židje so bili omejeni samo na eno ulico, zato je gotovo, da je z naraščanjem židovskih družin in stavb poslala ulica premajhna. Hiše so imele polno sob, lukenj, hodnikov in stopnic — še več pa nesnage. Potem se tudi ni čuditi, da je bilo ob nastopu kuge zidom strogo zabranjeno izstopiti iz svoje hiše. Zgodili so s« tudi slučaji, da je bila židovska ulica v takem slučaju popolnoma 2aba-rikadiran«. Če je pa nastal v židovski ulici ogenj, je bil to vedno najtežji udarec za žide, ker jim je navadno sploh vse zgorelo. Požari v židovskih in 22 častnikov ter 5000 večjih in manjših brizgaln. Gasilci so bili pod pokroviteljstvom vojnega ministra, poveljstvo pri požarih pa je pripadalo policiji. Temu vzgledu so sledili tudi drugi kraji in mesta v Franciji, Belgiji, Angliji, Rusiji in Ameriki, Na Nemškem se za gasilstvo še dolgo časa niso mnogo zanimali in je bila gasilska straža ustanovljena v mestu Hamburgu šele leta 1837, ki se pa nikakor ni obnesla. 10 let pozneje je v tem mestu zgorelo gledališče in postalo žrlev požara 68 oseb, kar je dalo tudi povod, da se je gasilstvo ponovno organiziralo, Edino v Berlinu je bilo gasilstvo ustanovljeno po pariškem vzgledu pod vojaškim pokroviteljstvom na državne stroške. V novejšem času pa se je gasilstvo silno razvilo po vsem svetu. Istočasno z nemškim se je razvilo tudi češko gasilstvo, kateremu so kmalu sledile tudi prve gasilske organizacije pri nas. Slovansko gasilstvo more že sedaj zreti na lepo tradicijo za seboj, je pa še vedno dovolj mlado in čilo, da gre s krepkjmi koraki k bodočemu razvoju. Današnji vseslovanski kongres v Ljubljani je važen mejnik med dvema fazama razvoja slovanskega gasilstva. — HUUt— odstrani lako) tn brez sledu „Creme Orl®ol" Dobiva sc t lpknrnnh, drogerljnh In parfumerlInh. Zalo* ua' •Cosmocliemin. Zairreli. Sinlflklnsov« 23. Telefon l!i-99 Nadučitelj Janko Bajec 70 letnih Danes pred 70 leti, t. j. dne 3. avgusta 1860, je zagledal luč sveta na prijazni Mirni v ugledni šlosarjevi družini naš današnji slavljenec, gospod Janko Bajec. Po dovršeni ljudski šoli v domači vasi, je poslal njegov 6krbni oče, kakor vse njegove brate, tudi njega v šolo v Novo mesto, kjer je marljivi mladenič prispel že v VI. gimn. razred. Huda očesna bolezen pa ga je prisilila, da je moral učenje prekiniti. Ko pa se mu je njegovo zdravje vsaj toliko vrailo, da je lahko nadaljeval šolanje, je prišel v Ljubljano na učiteljišče, kjer je napravil 1883 zrelostni izpit. Sreča pa mu ni bila mila, da bi dobil takoj učiteljsko službo, moral je nanjo čakati nekaj mesecev. Šele 31. januarja 1884 je prišel za učitelja na rlvorazrednico na Brezovici pri Ljubljani. Tu je služboval dobra tri leta, dokler se ni 31. julija 1S87 preselil kot učitelj-voditelj na enorazrednico v Polhov gradeč, kjer je deloval do 20. avgusta 1000. V tej dobi se je imenovana šola razširila — ne brez njegovega sodelovanja — v dvorazrednico, ki ji je "bil on prvi nadučitelj. Zgoraj omenjenega dne pa se je preselil na dvorazrednico v Spodnji Idriji, kjer je služboval do konca šolskega leta 1910. Tu ga je čakala druga naloga. Uporabiti je moral ves svoj upliv, da je dobila šola namesto starega, za šolo jx>polnoma neprimernega poslopja, novozgrajene, prostorne in zračne prostore. 26. julija 1910 se je Odkritje spomenika Ivanu Cankarju Spored slavnosti: Sobota. 9. avgusta 1930: 1. Ob jk>1 20 koncert domačega godbenega društva na glavnem trgu. II Nato bakljada z glavnega trga do Rokodelskega doma. III. Ob 20 »Slavnostna akademija« v Rokodelskem domu. Spored: 1. Otvoritveni govor, govori g. Franc Jurca, predsednik odbora za postavitev spomenika. 2. A. Grum: »Cankar ju v spomin«, poje me-Sani zbor. 3. Govor: »Cankar in mati«, govori g. Fr. Habe, cand. phil. 4. Smetana: »Iz moje domovine«, igru na gosli g. ravnatelj Karel Sancin. 5. Recitacija: Odlomek iz »Bele krizante-tnc«, recitira g. Vinko Košmrl. 6. Einil Adamič: »Pri zibeli«, I.Pavčič: »Že-njica«, poje gosjia Jclica Vuk-Sadarjeva. 7. Govor- »Cankar na beraškem klancu«, govori g. Pavel Žnidaršič, cand. iur. 8. Anton Medved: »Naša zvezda«, |>oje mešani zbor.- 9. Dvorak: »Slovanski ples«, igra na gosli g. ravnatelj Karel Sancin. 10. Recitacija: »Ministerijalna komisija«, recitira g. Mr. Ph. Stanko Hočevar. 11. Anton Lajovic: »Pesem o tkalcu«, Dvorak: »Rusalka«, »Mescc, ki nemo lo zreš«, poje gospa Jclica Vuk-Sadarjeva. t2.Govor: »Cankar poj)otnik«, govori g. Fr. Plevclj. 13. Recitacija: »Tuja učenost«, recitira g. Pavle Japelj. 14. Alegorija. G. Sancina spremlja na klavir gospa San-cinova. — Gospo Jelico Vukovo spremlja g. Grum, slušatelj Kraljeve muzičke akademije. Vstopnice po 15 in 10 Din se dobe v pred-prodaji pri Jezeršku v Rokodelskem domu. Nedelja, 10. avgusta 1930: Ob 5 zjutraj budnica. Ob pol 9 dopoldne sprejem gostov na glavnem trgu (po prihodu vlaka). Ob 10 sv. maša zadušnica po Ivanu Cankarju pri Sv. Trojici. Po sv. maši odkritje spominske plošče Ivanu Cankarju na roistni hiši. Od II do 12 odkritje spomenika. Slavnostni govornik F. S. F i n ž g n r. Pozdravi drugih zastopnikov. Ob 15 koncert na veseličnem prostoru. . Ob pol 16 pričetek ljudske veselice na sadnem vrtu Josipa Lenarčiča ob državni cesti. preselil za nadučitelja na šestrazrednico v Šent Vidu nad Ljubljano. Tu ga je doletela naloga, da je sodeloval pri zgradbi mogočnega novega poslopja, ki je za napredek In prosveto zelo vnetim Sentvidcein v veliko čast. 1925 je bil po 411etnem vestnem in marljivem službovanju ujiokojen. In sedaj se je moral še v tretje baviti z zidarji in drugimi stavbenimi obrtniki, ko si je stavil v prijaznih Vižmarjih lasten dom, kjer v miru in zadovoljnosti uživa zasluženi jx>koj. G. Janko Bajec je bil vseskozi vesten, marljiv tn vzoren učitelj ter kolegijalen šolski voditelj, zato jiriljubljeai pri učencih in pri podrejenem učitelj-stvu; spoštovali in visoko cenili so ga pa tudi občani, jiovsod, kjerkoli je služboval. In ni čuda; saj je njegovo delovanje ni omejevalo le na jxiuk in vzgojo izročene mu šolske mladine v ozkih mejah štirih sten šolskega poslopja; j>oprijel je vedno rad in z vnemo za vsako stanu primerno delo izven šolskega poslopja, kjerkoli so želeli njegovo sodelovanje. Pred vsem je bil vsikdar vnet šolski vrtnar in sadjar; saj je popolnoma iz novega uredil tri šolske vrte: v Polhovem Gradcu, v Sjiodnji Idriji in v Št. Vidu; na večer svojega življenja pa še svoj lastni vrt in sadovnjak okoli svojega doma. Treba ga je le videti, s kako vnemo in ljubeznijo goji svoje jjubljenčke, ki mu, dasi šele pred leti zasajeni, že donašajo okusne sadove. Prav tako je vkljub svojim letom še vedno marljiv tajnik šentviške podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva«. Tudi kot organist se je udejstvoval na vseh svojih službenih mestih. Že na Brezovici je pogosto in z velikim veseljem nadomeščal pri orglah svojega nadučitelja Ivana Kogeja, v Polhovem Gradcu in v Spodnji Idriji je polog cerkvenega zbora vodil tudi pevski zbor gasilnega društva; v Št. Vidu pa je vsa leta vodil šolsko cerkveno petje ter še kot upokojenec oskrbuje orglanje pri nedeljskih šolskih svetih mašah. Mnogo let se jo udejstvoval tudi pri gasilnih društvih. V Polhovem Gradcu je bil med ustanovitelji tega društva in njega prvi tajnik, kar je bil potem tudi v Spodnji Idriji in v Št. Vidu, dokler ni tu oddal ta posel mlajšemu tajniku. Pa tudi pri drugih društvih je vedno rad sodeloval kot odbornik, n. pr. pri »Ljudski posojilnici in hranilnici« ter pri »Ljudski knjižnici« v Št. Vidu; več let je bil član nadzorstva pri »Gospodarski zvezi« in je še sedaj odbornik .».Škofijskega društva za varstvo sirot« v Ljubljani. Ponosno lahko zre današnji naš slavljenec na svoje plodonosno delo in življenje. Bog ga živi tako zdravega in čilega, kakor je danes, še mnogo, mnogo let v krogu svoje družine in svojih brezštevilnih prijateljev! Matija Peklar 75 letnik Letos praznuje 75 letnico rojstva gospod Matija Peklar, župan in posestnik pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Slavljenec se je rodil 1. 1855. pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Ko se je leta 1893. poročil z Amalijo \Vein-gerl, hčerko uglednega šentjakobskega posestnika, je prevzel posestvo in si v najkrajšem času prido- Počitniški dom kraljice \ Marije na Pohorju Ob današnji svečani otvoritvi in blagoslovitvi kolonije. Maribor, 2. avgusta. Jutri sc na izredno slovesen način vrši otvoritev in blagoslovitev velike počitniške kolonije pri Sv. Martinu na Pohorju, nad katero je prevzela |>o-kroviteljstvo Nj. Vel. kraljica Marija. Veliko truda in energije je bilo treba, da sc je mogel vsaj deloma in v tako hitrem času uresničiti veliki človekoljubni načrt: postavili naši počitka in odmora potrebni deci na našem Pohorju in to v bližini ene najlepših ter najiničnejših njegovih postojank prijetno (erijalno bivališče in letovišče. Iz majhnega je dozorela velika stvar. Pred leti je bilo enomesečno bivanje 40—50 otrok v šmartinski šoli, ki so se hranili v Korenovi gostilni, hvalevredna iniciativa, ki je šla pod označbo »Počitniške kolonije na Pohorju«. Danes: 20 minut hoda od sv. Martina se razprostira imponujoč kompleks stanovanjskih in gospodarskih poslopij, obkrožen od 42 oralov obsegajočega posestva z njivami, vrtovi, gozdovi in pašniki. Ob »parku ge. dr. Lipoldove«, »Dimnikovi lopi«, »kapelici ge. Balonove«, »inž. Cernetovem bazenu« itd. se razprostirajo »Počitniški dom« z obed-no lopo, kuhinjo, »Kmečko sobo«, »Damsko sobo« in drugimi prostori, nadalje »Mariborski dom«, »Celjski dom« in Pohorski dom«. 170 otrok (dečkov in deklic) iz ce!e Dravske banovine — uživa bla-godal divnega pohorskega zraka. Da je prišlo do realizacije lega velikega človekoljubnega načrta, je prvenstvena zasluga »Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru« oziroma njegovega odbora: predsednice ge. gen. Maistrove, podpredsednika dr. Mariniča, tajnika Dimnika, blagaj-ničarke ge. Balonove, odbormce dr. Lipoldove, vodje tukajšnjega Zdravstvenega doma dr. Vrlovca itd. S pomočjo društvenih dohodkov in jx>dporc posameznih mest, banovine in mariborske mestne občine je omenjenemu društvu uspelo, udariti temelje za razvoj vzorne ter imjiozantne kolonije na idealnem letoviščnem mestu v bližini sv. Martina. Žitje in bitje v koloniji. Pri sprejemu otroka v kolonijo odločujejo predvsem zdravstveni razlogi. Neposredno pred odhodom se morajo otroci še ponovno jx>dvreči zdravniškemu pregledu. Ob prihodu ua kolonijo dobe otroci primeren obed, nakar se jim določi |x>stelj, kjer se morajo takoj vleči in počivati 2 uri. Dan po prihodu se otroci tehtajo, kar se [»navija v tedenskih razmakih. Pa ne gre za dvig na teži; namen kolonije je namreč prvenstveno ta, da dvigne slabotnim otrokom potom bivanja na prostem, izpostavljanja njihovih teles solncu, svežem zraku in vodi, apetit ter da jim posveži cirkulacijo iu s leni pojači presnovo, da učvrsti telo in napravi telesne organe čim odpornejše. Velikega vzgojnega pomena življenja v koloniji je privajanje na red, snago in disciplino. Bodoči program »Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru« je: zasiguranje obstoja in poslovanja ter izpopolnitev dosedanjih naprav; dokup posestva ter ureditev celoletne kolonije in to predvsem za otroke, ki jim je bivanje v mestu oziroma v krogu svoje družine skrajno nevarno za zdravje in to s prav posebnim ozirom na tuberkulozo. Tako bi dosedanja oblika kolonije bila predhodnica pravega »preventorija«. Težka naloga je to; ob požrtvovalnosti društvenih delavcev in podpori oblasti bo možno tudi ta cilj v skorajšnji bodočnosti uresničiti. Deca vstaja ob 6.30, ob lej priliki razgrne vsakdo svojo postelj na široko, da se prezrači, takoj na to se prične umivanje. Po umivanju je nastop Trgovci! Gostilničarji! Obrtniki! bil ugled in zaupanje. Občani so spoznali njegovo plemenitost in pravičnost napram vsakomur ter so ga leta 1900. izvolili za župana v občini Spodnji Jakobski dol, kateri županuje že trideseto leto [>o-žrtvovalno in nesebično Matija Peklar je dobro poznan daleč naokoli, priljubljan in spoštovan. Vsak, ki ga pozna, dobro ve, da je njegovo življenje res ena sama velika žrtev na žrtveniku ljubezni do bližnjega. Vselej in povsod jo pripravljen pomagati in nuditi svojo roko, svoja sredstva v pomoč. Dobrotnik je cerkvi, šoli in občini. Koliko bolj se kdo poglobi v njegovo nesebično delovanje, loliko više ga mora čislati in spoštovati. Kakor pa je spoštovan on, lako so cenili tudi njegovo soprogo Amalijo, ki pa se je pred dvema leti tako nenadoma preselila v večnost. Težak je bil udarec in bali smo se takrat za zdravje našega dobrega župana. Uslišana je bila tiha želja — gospod Peklar je ostal zdrav in čil, svežega in prožnega duha — in še vedno deluje požrtvovalno kot župan, predsednik krajevnega šolskega odbora, cerkveni ključar itd. Lansko leto je bil v priznanje dolgoletnega dela odlikovan z redom sv. Save. Ob letošnjem slavju mu želimo le: da bi nam županoval šemnogo let — in da bi ostal zdrav in I svež še dolgo, dolgo. C. Papeščki »Učiteljski tovariš«, glasilo udruženja jugoslovanskega učiteljstva, se v svoji zadnji številki v skrajno nadutem tonu zadira v našo Župansko zvezo, ker je na svoji zadnji seji izrekla v spodobni obliki in v navzočnosti najvišjega predstavnika državne oblasti nekatere pomisleke glede bremen, ki jih morajo občine danes z ozirom na učiteljstvo nositi. Stara stvar je, da morajo gotovi ljudje vedno biti bolj papeški nego papež sam, in kar celo ta v interesu javnega bla^ra dovoljuje, tega ne pustijo naši mali papeščki, ki se seveda ne zavedajo, kako zelo so smešni in pomilovanja vredni. Kakor čujemo, se zadnje čase ravno najboljši del učiteljstva na vsej črti upira metodam malih papeščkov, ki dirigirajo navedeni list, zato bi jim svetovali, naj razpravljajo rajši o hudih obtožbah, ki jih je naperil proti njim na zadnji novomeški skupščini g. Lapajne, naše župane, ki uživajo zaupanje kralja in pa ljudstva, naj pa rajši pustijo pri miru. Očividno smo se jako motili, ko smo mislili, da se je mentaliteta voditeljev večine slovenskega učiteljstva po zedinjenju v eno organizacijo kaj izpremenila. I. kongres UFS Velaluka, 30. jul. 1930. Učiteljski ferijalni savez je bil ustanovljen v Mariboru 1. 1929. Prvi kongres se jo vršil v priliki letovanja v Velaluki na otoku Korčula. Njegov usta-uovitelj in glavni poverjenik je g. Slavko Mrovlje, učitelj v Slovenjgradcu. G. glavni |>overjenik je pozdravil navzoče, posebno zastopnika mestne občine in okr. [»glavarja. Z velikim navdušenjem je bil sprejet njegov predlo: da se pošljejo udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru I., prosvetnemu ministru g. Maksimoviču, Izvršnemu odboru UJU Belgrad, in poverjeništvu UJU Belgrad in Ljubljana. V nadaljnjem poročilu je opisal zgodovinski razvoj Vaši poslovni prostori zahtevalo lepo razsvetljavo, katera vab. Vam od,c-malce in vzbudi Vaše goste k veselemu razpoloženju! Nabavite si naino-vejšo Ditmarjevo >Max«nv petrolejko plinsko svetiljko, katera potroši v 16 urah koAiaj 1 liter nav. petrole,a in gori 300 sveč močno. Pazite na znamko »Maxim« in Ditmar-jev izdelek. Naroči se pri generalnem zastopstvu za Jugoslavijo Josip Kostajnšek, Celje, Vodnikova 9 Agilni krajevni zastopniki se sprejmejo "taim S jutranji telovadbi. Ta obstoja iz telesnih vaj, ki niso naporne, ki pa smotreno dosežejo razgibanje vsega telesa ter poženejo kri čvrsto po telesu. Po telovadbi gre deca k zajutreku ter posede na. stalne določene prostore k mizam v obedni lopi. Pred in po zajutreku opravijo olroci kratko molitev. Po zajutreku jc pospravljanje spalnic; vsakdo pospravi svojo posteljo, večji [lomagajo manjšim, toaletne stvari se denejo v red. Nadzorstvo nadzoruje to opravilo, [x>hvali, graja ter pomaga temu in onemu posebno v prvih dneh po prihodu. Ob 8.30 je ambulanca. Zaščitna sestra pregleda otroke, poveže kake eventuchie ranice ild. V slučaju resnejše bolezni se odpremi olroka v bolniško sobo, kjer ga zdravnik pregleda ter ukrene vse potrebno. Ob 9.30 je malica, ostali čas do obeda je posvečen zabavi, sprehodom, kopanju itd., vse seveda pod nadzorstvo. Po obedu je dveuren počitek, prve dni siccr olroci ne zaspe, toda žc kmalu po par dneh sta planinski zrak in gibanje v prosti naravi storila svoje, deca zaspi kot ubita. Ob 15.30 prigrizek, ob 18 večerja, ob 18.30 do 20 taborni ognji, pripovedo vanje, igre, petje itd. Od 20—21 ureditev in snaže-nje obleke in obuvala. Umivanje zob in nog; deca gre v posteljo. Po 21 nočni mir. Kgmžčno čisti OBLEKE OVRHTI1IKE jiere in svetloliks FRANJO POTOČNIK Polfansks c.5. Trgov, pri Korošiei CeBovška c. Trgov, pri Ahlint Nedeljsko veselic v lastnem domu lahko ustvarite sebi in svojim dragim z dobrim glasbenim instrumentom. Ni treba, da je drag. pač pa mora bili dober. Imamo veliko izbiro različnih instrumentov in Vam rade volje pošljemo neobvezno naše cenikc in prospekte MEINEL & HEROLD Tvornica glasbenih instrumentov, prodajna podružnica Maribor št. 102-B UFS, ki jc priredilo dve ekskurziji po naši državi in manifeslacijsko zborovanje po ČSR. Ekskurziji v Francijo in Bolgarijo se radi tehtnih razlogov nista vršili. Letošnja kolonija v Velaluki [ta jo dolgoletna uresničena želja celokupnega učiteljstva. Revizijski odbor izkazuje v svojem poročilu 1370 Din dohodkov in 1356 Din stroškov. Upravnemu odboru je bil podeljen absolutorij. Poročilu banskih poverjenikov so sledile volitve. Izvoljen je bil sledeči odbor: g. Slavko Mrovlje, glavni poverjenik in poverjenik za dravsko banovino, g. Plasaj Ivo poverjenik za savsko banovino, g. Atanackovič Drago za donavske banovino, ga. Baujanin Jelena za drinsko in vrba-ško banovino, g. Vukašinovič Jezdimir za moravsko in vardarsko banovino. Predlog glavnega poverjenika, da postane Velaluka stalna učiteljska kolonija jo bil soglasno sprejet. Prihodnje lelo se povabijo tudi tovariši(ice) iz Čehoslovaško z željo, da tudi oni ustanove UFS. UFS šteje v letu 1923/30 90 članov in izkazuje imovine v vrednosti preko 10.000 Din. Po sprejetju poslovnika UFS jo glavni poverjenik zaključil 1 kongres UFS. Osebne želje se izroče g. ministru prosvete in g. ministru prometa o priliki kongresa UFS v Belgradu. nHMm Znižali smo cene Ovomaltine! Povečanje prometa omogočuje nam, da od 1. avgusta 1.1. znatno žnižarao cene našemu priznano krepilnemu proizvodu Ovomaltine. Izkoristite radi tega tudi Vi to priliko, da vporabljate v Vašem domu to koncentrovano naravno krepilno pijačo, katera bo v obliki okusnega zajuterka mesto kave ali čaja, s povečanjem Vaše telesne odpornosti čuvala Vaše zdravje, povečala Vašo sposobnost za duševno ali telesno delo ter umirila Vaše živce. Ovomaltine se po volji more prirediti kot topla ali hladna pijača. Topla Ovomaltine predstavlja najokusnejši, najzdravejši zajuterk za otroke in za odrasle. Hladna Ovomaltine predstavlja prijetno Dijačo, ki osvežuje in krepi od poletne žeje utrujeno telo. Ženam, ki doje, otrokom, bolnikom, ljudem, ki duševno ali telesno mnogo delajo, vsem, ki jim je potrebna krepitev telesne moči brez preobteženja želodca, pomaga Ovomaltine, izvor zdravja in moči. Nove cene: Velika škatlia Din 56.-. srednla škatlja Din 32'—, mala škatlja Din 16'-. Dr. A. Wander d. d., Zagreb 10 fefofea prost gasilnega društva v Rušah Ru&e, 30. jul. 1930. Dne 10. avgusta t. 1. praznuje prostovoljno gasilno društvo v Rušah 401etni jubilej svojega obstoja. Zato se nam zdi potrebno, da, orišemo na kratko njega nastanek in razvoj, Ruše. slavna božja pot in učenosti zibela., kakor jih imenuje v Slomškovih »Drobtinicah/ pok. župnik Matija \Vurzor zaradi slavne- romarske cerkve in nekdanje slovite latinske šole. kjer so se šolali med drugim tudi sinovi cesarskih hiš, so po požarih večkrat hudo trpele. Tako je n. pr. dne 19. decembra 1. 1779., kakor piše cerkvena kronika, izbruhnil na podstrešju cerkve vsled neprevidnosti nekega sornifiarja požar, ki se je z bliskovito naglico razširil in uničil cerkev, župnišče in še 19 hiš. Celo zvonovi so se vsled velike vročine jeli topiti. Nadalje poroča kronika še o drugih večjih požarih v poznejših dobah in žo tistikrat pohvalno omenja požarno brambo, ki je omejila in pravočasno udu-šila ogenj. To je dokaz, da. je že takrat v Rušah obstojalo kako dolanoslno gasilstvo,, ki ga je najbrž vzdrževala, občina. To priča tudi stnra in težka brizgalna s- sukalno iztočno cevjo, ki ni imela sesalnih cevi in so morali nosili vodo vanjo, stati pa je morala zaradi cevi v. neposredni bližini gorečega objekta in so jo morala prevažati med gašenjem z ene strani na drugo, kar je stalo mnogo truda in dragocenega, časa. Razumljiva je bilu torej želja občanov, nabaviti si kaj boljšega, modernejšega. S tem je bila tudi vezana potreba ustanovitve gasilnega društva. To hvaležno in požrtvovalno nalogo si je nadel ]. 1800. takratni župan Jakob Kodrič, ki mu je bil desna roka lani umrli mnogo zaslužni iiadučitelj Josip Lasbneher. Ustanovni občni zbor se je vršil v aprilu 1800. Zh pristop k društvu se je javila 29 mož broječa čela iz vseh slojev prebivalstva. Od te čete je umrlo do danes 25 članov. 2 pa. sta. še danes člann društva. Takoj po ustanovnem občnem zboru se je nabavila od tvrdko Albert Sum asa v Ljubljani nova brizgalna. ki je še danes v neopore-čenem stanju. Dne 10. avgusta 1800. je bilu nova brizgalna na slovesen način blagoslovljena in istega dne se je vršila popoldne v bližnjem gozdu velika veseli«*, ki je privabila nebroj ljudi od blizu, in daleč. Društvo je bilo po svojem prvem načelniku Jakobu Kodriču iz bo ni o organizirano in disciplinirano ter si je pridobilo s svojimi uspešnimi nastopi velik ugled, ne samo j>ri domačinih, temveč tudi v sosednih krajih. V letu 1804. se je vršil prvi župni sestanek, takozvani »Bezirkatng«, ki se je vsako četrto leto ponavljal. Po šestletnem načelovutnju se ie Jakob Kodrič preselil in na njegovo mesto je stopil njpgov sin Konrad Kodrič. ki pu je bil načelnik samo eno leto. Za njim je krepko prijel za vajeti načelnik Dragotin Lingelj, ki je u»edel v društvo najstrožjo disciplino. Leta 1000. se je odpovedal vodstvu in dostojanstvo načelnika se je poverilo najdelavnejšemu in najuglednejšemu, tovariši Mihi Serncu. čigar zasluge so neprecenljive. Njegova največ.ia skrb je bila usmerjena na izpopolnitev gasilskega orodja in v tom pogledu j« bil upr-iv čudodelni k. Njegovi gasilci so mu bili udnm z dušo in telesom. Ko je leta 1921 vsled preaipoB«!-nosti odstopil, ga je druitvo v. prizauje njegovih zaslug imenovalo k častnim načelnikom. Od tegu Tebi naprej nnčeluje društvu tov. Emerik Dolinsek, pod čigar vodstvom je dobilo društvo leta 1927 motorno brizgal no in ko si bo moglo nabaviti avtomobil, za katerega je že podana osnova, bo njegovo veselje popolno. L. 1225 je bilo odlikovanih 9 člane* s srebrno kolajno za državljanske zasluge. Društvo so zadeli zadnja leta tudi udarci. Dne 12. jumjn 1925 je umrl eden najzaslužnejših članov, tov. Avguštin Rečela. Nad 200 gasilcev v krojih z godbo se je zbralo, da spremi pokojnika na zadnji poti. Hit je to vidni znak. da je bil pokojnik splošno znana osebnost tudi izven, domačih meja Dne 2b. oktobra 19">6 je neizprosna smrt iztrgala iz, gasilskih v.rst najboljšega člana in svetovalca, tov. Miha Sernoa. Impozantni pogreb je pokazal, kaj je bil umrli za gasilstvo in sploh za Ruše. Dne tfc februarja t. . pa ie umri tov. Anton Petin,, društveni blagajnik pehrih 30 let. Slava njim in vsem že pred njimi umrlim tovarišem! Društvo je v dobi 40 let neštetokrat nastopilo, pri požarih doma in v bližnji okolici, z- velikim uspehom, take da letos z upravičenim ponosom lahko obhaja svoj 401etni jubilej. Danes stoje 24 agi -nih članov in je tehnično dobro pripravljeno. Zlasti mu bo delo doma olajšano, ko dobi občina vodovod s prepotrebnimi hirtranti. Društvo ima vzorno upo-aledavredno kroniko, ki jo je z največjo natancnost-£ in, požrtvovalnostjo sestavil bivši tajnik Franjo. Bigner, za kar mu naj bo izrečena na tem mestu, najtoplejša zahvala. Blttgostovifev novega ie-tezobetonskega mostu v Zelenem Cestni okrajni odbor litijski se je lotil zadnje čase poleg potrebnega posipanja in lzboijsavanja cestnih prog tudi obnove starih objektov, kot mostov, škarp, ograj itd. - Tako se je hvalevredno lotil zgraditve mostov na cesti Zagorje—Izlake. Kot. orvi ie bil zgrajen nov železobet.onski most v Zelencu, dol« 12 m, širok pa 0.5 m. - Most je zgradil zagorski, stavbenik g. Nikola PavUiuč. Kokvdacijo mostu je izvršil banovinski inzenjer g. Evgen Poniž. ki je gradbena dela tudi nadzoroval. Most je tehnično vzorno zgrajen ter je v okras lepi medijski soteski, ki se imenuje v tem delu tudi piramidna dolina. - Nato se je vršila blagoslovitev mostu, katero je izvršil čemšeniški župnik g. Matevž lJa-rrarin. ob navzočnosti cestnega načeta ika g. Lebin-gerja, podnačelnika Lovrača ter več okoličanov. — \Umt s potrebnim nasipom in izravnavanj«« evinltov stane okoli 110.000 Din. Cesta na tem mestu se je primemo razširila, izpadli so skoro vsi ovinki, bplon pa je vsa cesta iz zagorske postaje do Izlak lepo napeta in posuta, kot že dolgo vrst tet ni bila. — * najkrajšem času se bo zgradila pri >Harfn*rju>ic ob medijskem potoku potrebna škarpa, da ne bo vod* trgala ceste. MTatiški običaji Št. Jernej, t. avgusta. Ajdova setev in pa mlučev menila zahtevata od našega kmeta največ truda. Saj pruv j že pregovor, da so v ajdovi setvi vpreženi otroci i« junci, kar bi pomenilo, du je takrat toliko dela, da mora pomagati tudi otrok, čeprav j« še dela nezmožen. In. res, sobice- je šc daleč za gorami, in petelin še sladko sniva, ko naši poljedelci že orjejo brazde, du položijo v naročje materi zemlji ajdo in prosijo pri tem božjega blagoslova iz nebes. In zvečer že tudi počiva, vsa, narava, ka.se trudni vračajo domov. Prav tuko, če ne še bolj, utrudljiva del« pa jc mlučev,, zlusii mlačev s cepci. Od. ru.negu j.ur t-iva do poznega večera se čujc vttla Bogu. Divug niiutiški običaj, ki mu ne vemo p<>-uetkii, pu jp tu, ila nosijo sosedovim mlutičem .metla- ktop.it*. Iwuv nenailoma. se pojavi nu j>o. avgustas, kmalu bi v lii.ši 'l-orok Pavla, po d.omure Sovijtckovegu. posestniku, iz Kančevccv. nastala nesoeča, ki bi stala njegovo pastorko in sinuho Julijo življenje. Komaj so zjutraj vstali, je že šla sinuhu obleko pr.it na bližnjo mlako. Ko je bila s tem gotova, se ji' vrnila in hotela v hlev. dii bi podojilu. čreden pa je šla. je še odrezala košček kruha, ki ga jc hotela dati teletu: Tele je namreč uiko navadila na kruh, du mil ga je mora hi ob vsaki dojštvi dajati, sicer jc bil ueiniren. Staršem seveda, ni bilo po volji, da bi se tele gosti to s kruhom, ki- ga- imajo še za sebe premalo. Za.to s<' je mati. ko jo opaziUt, da je hčerka Aifiet odrezuto kruli, začela kregati, čes, da še to malo kruha, kar gu imajo, znosi teletu, čeprav vidi. da bodo satiri težko izhajal!! rs« zimo z njim. Beseda jv tflilu besedo. mati iir hči sta vodita bolj kričnB, dokler ni končno hči prekrivala mater s »'To imaš!« in zasadila nož; ki, gti je itnehi v roki — sebi v trebuh. Nato je šla ven- in po lestvi nu lilev. -rilnica Zidani most; Verhovnik Janez, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Krznar Vincencij, kurilnica Zidani, most; Hal o za r An-ton, kurilnica Zidani most; Klinnr Blaž kurilnica Ljubljana IT gor. kol.; Vin-čar Jožef, kurilnica Pragersko; Dečman Vincencij, kurilnica Ljubljana I, gl. kol.; Pačnik Lenart, kurilnica Maribor; Paljevec Franc, kurilnica Ljubljana. I gl. koh; Jerič Frančišek, kurilnica frajjer-sko, Brezovšek Ignacij, kurilnica Zidani most; Števec Iv.an, kurilnica Ljubljana I£ goT. koli; Kumar I>iin, kurilnica Maribor-, Blzilj' Karel, kurilnica Ljubljana'. II gor. kol.; Zalar Ajiton, liurillrica Ljubljana I gl'. kol.; Košenina Franc, kurillTica Ljubljana II gor. kol.; Kos Matija, kurilnica Ljub^ Ijana I, gj. koi; Krajirik Ježef, kurilhica Ljubljana. I g), kol.; prog.ovniK čuvajem: Hriba-r Anton, progovna sekcija Ljubljana gor. do J. proga; Ffosner Janez, progovna sekcija Zidani most-; Rošer Jožef, progovna sekcija Maribor kor. proga; Kočar Frančišek, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Škof Frančišek, progovna sekcija Ljubljana gla-vna proga; Okretič Jožef; progjMmu. sekcija Ljubljana glavna proga; Hribar An+on, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Hozn— Janez, progovna sekcija Zigaiti most; tovornim .sprevodnikom: Mbhar Jožef; Ljubljana gl. kol.; Orel Janez, Ljubljana gl. kol'.; Mulej- Štefan; Celje; Go-stenčnik Jurij, Maribor gl. kot.; verzov ne mu pregledniku-; Pantner Atntoo, kurilhica Zidani most. Mata kronika iP«,i«.i; na. p.o.Lo.iulc e L Celotni postili nakladi ttajjikšnj«sa Usta, sat«, priložili) pofožnetra «ekovnega, računa 10(>3»; vi obnovitve Rsurocnua« na »Slo-, venirai«. Vljiotaoi jpmivse «enf. aaeočni-ke, M& «fla»fef le- u^atajn. lista za naprejl tfa taJt»f prw »toiž prUi«rfji|®ga tedna un (tarejo* priineretv zn«sek i» s tem »lajšajo deto i npravv ebenem sž pa zag»tove ne-inoleiMU prejemanj svojega dnevnika. tU Prosvetni čan * Trebnjem. Ob priliki bla-! goslav.it-vce »Prosvetnega doma« v Trebnjem-, ki bo 24. avgusta, se bodo vršili za vso Dolenjsko pro-j svetni dnevi. 23. avgusta t>o posvečen vaditeljem ' odsekov-,, predsednikom: in, tajnikom društev. I Obravnavala se bo aktulna tvaiina, za bodoče naše ! prosvetno delo. Na. ta prosvetni dan naj pošljejo I vsa društva svoje najboljše moči. Vabljena, je zla-! sli mladina. 24, avgust bo slavnostni prosvetni la-I bor, za vso Dolenjsko. Tabora, in blagoslovitve se j udeležita, nadškof dr. A. B. Jeglič in škof: dr. G. Rozman. V ponedeljek 25. a,vgusta bo veljal zlasti i duhovnikom, na katerih ramah leži večina pro-I svetnega delovanja po naših društvih. Prosvetna ! društva, pripravile se za vaš praznik. •k Jubilejna medalja dr. A. B. Jegliča;, ki jo je ! napravil naš medaljer,. proiesor Anton Sever, je iz brona v naravni velikosti 30 cm ter je razstavljena | v raznih ljubljanskih izložbah. Na to umetniško do-| vršeno delo opozarjamo širšo javnost, kateri je na-i menjena ta jubilejna medalja* Naročila sprejema ! Prosvetna zveza v Ljubljani. it Vihar v ribnHki dolini-. Pri Novi Štifti se ] je v sredo ob pol štirih popoldne močno stemnilo, I in od severne strani je prišla silna nevihta z groznim treskanjem. Od štirih orjaških lip, ki že 300 let krasijo Novo Štifto, je eno vihar razklal na dvoje, in velikansko drevo je padlo prati cer-! kvi, vendar zidu ni poškodvalo, pač pa porušilo streho nad cerkveno lopo. Ideal tobrc gospodinje j« prave terpentinoro MILO fediBO ^ m višKu? Najnovejša moda Elegantni vzorci Bogata izbira Crepe de Chine Crepe Georgetie Crepe Mongol Crepe Saiin Veloutine foulard Moirš Taffet Ud. A. * E. Skabem*, UubOana ker. se z njim uspešno pene vse tudi najfinejše tkanino -Ar Velika dijaška prireditev pri St. Martinu pri Vuriergit. Dijaki domače župnije prirede s p o mačje* dijaltov iz Maribora, Št. Jania ia Sv. Barbare v nadeljo, dne 3. avg. pop, po večernicah pietrealjivio- Finžgarjevo tragedijo -»Veriga^. V slučaju; 1'epegu v.retnena se bo prireditev vršila na prostem ra cerkvijo. Ker ie- to- prva večja dijaška prirouitav pri S,v. Martinu, se- nadejamo, da se bo oliffinstvo v obilnem številu odzvalo m tako vsaj deloma poplačalo trud in požrtvovalnost naših dijakov,, od' katerih se je zlasti pri tej prireditvi zahtevalo dokaj požrtvovalnosti in nesebičnega idealizma. Najboljše pevke nam bored kopcljo na prostem in zvečer preden se gre k počitku se uporablja rečna krema Elida. Ona povrne koži maščobo, ki ji je bila odvzeta. i'o kopelji in vsak čas podnevi, ob solncu in ostrem vetru se poslužujte dnevne kreme Elida. Ta '.■.■->-o ter ii Ha toliko onevano alabastru podobno barvo. \vR E>i E ELI PA Marfhor Današnje gasilske slavnosti Ob 7: Zbirališče vseh gasilcev pred Mestnim domom. Ob 8: Slavnostna sv. maša na Kongresnem trgu (celebrira g. gasilski kurat, stolni kanonik dr. Mihael Opeka). Ob 10.30: Slavnostni prevod celokupnega gasilstva. Po maši formiranje sprevoda na Bregu, irapoleonov trg, Gosposka ulica. Zbirališče narodnih noš v Gosposki ulici. Sprevod krene: Iz Gosposke ulice mimo univerze v Vegovo ulico, Napoleonov trg, Rimska cesta, Tavčarjeva ulica, Kralja Petra trg, Miklošičeva cesta, Marijin trg, Prešernova ulica, Šelen-burgova ulica, na Kongresni trg. kjer se formira sprevod s čelom pred kino Matica in vse čete sporedno zraven. Kaz univerzitetnega balkona bodo pozdravni govori na gasilstvo. Po končanih govorih korakajo vrste v redu dospetja v smeri Wolfove ulice okoli drevoreda »Zvezde« mimo kavarne »Zvezde« zopet na Kongresni trg, kjer defilirajo pred dostojanstveniki, zbranimi pred univerzo. Čete korakajo po VVolfovi ulici, Marijinem trgu, Sv. Petra cesti na Krekov trg, kjer bo razhod. Ob 13: Banket v* restavraciji »Zvezda« (god ba društva Djakovo). Ob 15.30: Zbirališče za gasilce in vse, ki nastopajo pri vajah (vežbah), ie dvorišče pivovarne »Union«. Ob 16.30: Javni nastop češkoslovaškega in gasilstva kraljevine Jugoslavije na športnem prostoru SK Ilirije. 1 Poklonitev vodstva Vseslovanskega Gasilskega Kongresa — pokrovitelju Nj. Vel. kralju Aleksandru I., oz. njegovemu zastopniku. 2. a) Nastop društev Ljubljana-Barje, Vič-Glince, Ljubljana-tobačna tovarna, Šiška Moste b) Nastop prostovoljnih in poklicnih gasilcev mesta Ljubljane. (Vsa ta društva izvajajo vaje po vežbov- niku.) 3. Nastop Dobrovoljnega vatrogasnega društva Osijek in Ljubljana-mesto k vajam z vrvmi. Odmor. 1. Nastop Jugoslovanske Gasilske Zveze k vajam s sekiricami. (Te vaje se izvajajo prvič pri jugoslovanskem gasilstvu.) 2. Nastop češkoslovaških, hrvatsko-slavon-skih (djakovskih), bosansko-hercegovskih in Ijub-'ianskih samaritank. 3. Nastop češkoslovaške gasilske vzorne vr-de k vajam s sekiricami za 1. 1928. (Izvaja Gasilska Župa Praga-Demartini.) 4. Gašenje fingiranega požara na poslopju pivovarne »Union« (predočuje se gašenje požara, katerega je zanetila bomba, ki jo je odvrgel sovražni aeroplan). Nastopajo Ljubljanska župa, društvo Osijek g. g. in Ljubljanski poklicni gasilci. 5. Poklonitev celokupnega gasilstva Nj. Vel. kralju Aleksandru I., oz. namestniku in vsem šastnim gostom. Vstopnina k nedeljskim vežbam na prostoru SK Ilirije: Sedeži na tribunah 30 in 25 Din; sedeži zahodna stran 15 Din, južna stran 15 Din, severna stran 15 Din, vzhodna stran 8 Din. Stojišča na tribuni 10 Din, na prostem 5 Din. Vojaki in dijaki izpod 17 let 3 Din. Ob 20.30: Poslovilni večer na vrtu in v dvorani restavracije »Zvezda«. Krs! dragega letala v Ljubljani Ljubljanski aeroklub si je konstruiral in zgradil novo letalo Bloudek XV t, čigar krst in blagoslovitev bo izvršena danes ob 11 dopoldne na letališču v Šiški. Svečano opravilo izvrši presv. g. dr. Gregorij Rozman, ljubljanski škof, ob kumova-nju ge. Ksenije Hribarjeve. Da izreče poveljstvo zrakoplovstva svoje posebno priznanje delu in naporom imenovanega kluba v Ljubljani, je odredilo, dn se udeleži kot njena deputacija slavnosti trojica vojnih letal, ki dolelo jutri dopoldne v Ljubljano na slavnostni prostor. Poleg teh pride še letalo zagrebškega aerokluba, letalo Združenja rezervnih avijatičarjev iz Zagreba ter letalo svoje-časnega učitelja pilotaže pri prvi letalski eska-drilji v Ljubljani Ramorja. © Počastitev. Danes v nedeljo ob en četrt na 9 zjutraj bo položil gospod major Guesnet, predsednik narodne federacije francoskih gasilcev, vladni delegat francoske republike na kongresu gasilcev v Ljubljani, na spomenik Ilirije, tam, kjer počivajo zemeljski ostanki neznanega Napoleonovega vojaka, šopek cvetja. © Poklonitev manom Prešerna. Včeraj popoldne ob 17.30 se je vršila poklonitev Vselovan-skega gasilskega saveza in jugoslovanskega gasilstva manom pesnika Prešerna. Ob številni udeležbi občinstva so položili pod spomenik štiri vence, in sicer: Srbska, Češka in Poljska gasilska zveza ter mariborsko gasilno društvo. Položitev venca je bila spremljana z vznešenimi poklonitve-nimi govori delegatov, katerih besede so izzvale v navzočih živahen odmev. © Trgovine z delikatesnim blagom in mlekarne smejo biti po nalogu g. bana jutri v nedeljo, dne 3. t. m., z ozirom na gasilski kongres ves dan odprte. — Načelstvo gre-nija trgovcev. © Krekova družina Sv. Peter v Ljubljani. Aiekovcil Naša družina priredi družinski izlet dne 10. t. m. k Sv. Križu nad Moravčami. Ob 10 sveta maša, katero daruje g. Ante Kordin. Kosilo bo dfupno. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. © Počitniška kolonija krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani se je včeraj vrnila s svojega letovanja na Trati v Poljanski dolini. Ob 10 je pripeljal autobus 20 deklic pod nadzorstvom gospe Ane Tomšičeve in gospodične Milke Zaplatilove ter se ustavil v Dalmatinovi ulici pred hišo št. 7. Tu so pričakali kolonijo gg. dr. Oton Fettich, predsednik kraj. odbora Rdečega križa, Ivan Malnarič, taj- nik R. kr. in vodja kolonije ler starši kolonistk. Prisrčno je bilo slovo deklic od nadzornic, kakor tudi od obeh tunkcijonarjev R. kr. Za spomin je dobila vsaka deklica lično brošurico o delovanju R. kr., povrhu pa še zavojček bonbonov, ki jih je našim kolonistkam podarila tvomica kanditov gumi. Pri odhodu v kolonijo upadli in bledi obrazki so zdaj zagoreli in lepo zaokroženi. Saj je pridobilo na teži 29 deklic 60 kg; torej povprečno po dva kilograma. Solze radosti in hvaležnosti so zaigrale v nedolžnih očeh ob slovesu. Z bogom mamca, z Bogom tetka, z Bogom očka so vzklikale deklice vodstvu kolonije ter srečne in zadovoljne hitele v naročje svojih ljubih mamic. © Sobotni iivilski trg je bil dobro založen z vsem, prevladovali so zlasti gozdni sadeži: gobe, borovnice, maline. Največ je bilo rdečih malin, ki so po 8 Din kilogram, ta cena se drži stalno že vse tržne dni. Borovnice so se na včerajšnjem trgu prodajale po 2.50 Din liter, gobe so v ceni silno poskočile: od 3 na 5 Din za merico. Bilo pa jih je tudi silno malo na trgu. Pojavlja se vedno več ba-natskega belega grozdja; včeraj so ga prodajali Bunačani iz Novega Sada po 12 Din kilogram. Domača jabolka so poskočila v ceni; prodajali so jih po C Din (prej 4 in 5), krompir se drži po 1.50. Jajca imajo stalno ceno, razlika je za 25—50 par pri paru. Drugih sočivnih živil je bilo dovolj, cena pa se je določevala po kakovosti in množini. © Novi šator Rdečega križa. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa je dal o priliki vseslovanskega gasilskega kongresa na trgu pred Narodnim domom postaviti novi bolniški šator, ki zbuja po svoji lični in solidni vnanjosti splošno pozornost občinstva. Šator, ki ga je dobavila znana dunajska tvrdka M. J. Elsinger in sinovi, je dolg Iti m, širok pa 13 m ter je v njem prostora za 30—40 bolniških postelj. Naš Rdeči ' se ni pomišljal, izdati razmeroma visoko sv. i , t krog Din 50.000.—) za napravo, ki utegne biti velike koristi v primeru, da se v kakem kritju pojavi epidemična bolezen, ko je treba nuditi bolnikom potrebno nego in jih obenem izolirati od ostalega prebivalstva. Vnanje stene in streha so iz močne platnene jadrovine, znotranje pa iz tanjšega blaga. Ta dvojna stena omogoča uporabo šatora v vsakem vremenu, tudi v zimskem času. ker se da notranjščina tudi s pečmi ogrevati. Dnevna svetloba prihaja vanj skozi še-stero lin, za zračno ventilacijo pa skrbita dve lini v strehi. — Občinstvo ima priliko, da si ogleda zanimivo sestavo šatora tudi v notranjščini proti skromni vstopnini Din 2.—, ki se pobira pri Rdečem križu. Vsak posetnik, ki plača vstopnino, dobi obenem brezplačen izvod pravkar izišle propadand-ne brošure: »Rdeči križ — čemu je, kako deluje? — Gasilcem v kroju pa je dovoljen prost vstop. © Kat. društvu rokodelskih pomočnikov sta darovala kot preplačilo za »Jubilejni zbornik« po t (K) Din proč. g. kanonik stolui župnik dr. T. Klinar iu neimenovun akademik. Bog povrni obema dobrotnikoma in jima obudi obilno posnemalcev! © Nevarno elektromontersko delo. 22 letni clektromonter Franc Rožič je včeraj okrog 10 dopoldne urejal električno napeljavo na dvorišču delavnic za kolodvorom na Dunajski cesti. Splezal je na telegrafski drog, ki pa je bil v sredi strohnel in se je pod Rožičevo težo prelomil. Rožič je strmoglavil na tla in oblcžul nezavesten. Potolkel se je močno po desnem sencu iu najbrže :ima tudi notranje poškodbe. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Privat. detektiv, zavod R mska c. 9 SSSBSSS^^ © Korainbol z zemljami. Živahen proinet vlada te dni v Ljubljani in so pešci kar reveži, toliko se morajo umikati vedno švigajo- | čim avtomobilom. Pa dosedaj le še ni bilo j hujšega karambola. Najtežji se je pripetil | včeraj okoli 2 popoldne pred velesejniom. Pekovski vajenec je peljal s kolesom poln koš samih žcmelj. Nasproti mu privozi osebni avto, poln potnikov. Kolesar se ni mogel več izogniti. Bumf — in ubogi kolesar je ležal na tleli, pa ne samo kolesar, ampak tudi vse Zemlje. Kolo je dobilo v zudnjem kolesu močilo osmi- i eo, kolesar sani je bil popolnoma opraskan, i večina žemelj pa je ostala seveda nerabna, ker i so se zemlje pomešale s prahom in blatom. © Male tatvine. Kljub velikemu dotoku gostov v Ljubljano, skoro ni nobenih tatvin, vsaj dosedaj jih še ni prijavljenih. Kradejo le mali domači tatovi in so vse prijavljene tatvine storjene bolj iz priložnosti. — Neznan tat je ponoči oplenil vrt ak. slikarju Francu kle-inenčiča na Glineah št. 4 in odnesel za okoli 100 Din marelic. — Trgovski vajenec Matevž Ifudovernik se komaj 14 dni uči pri Sušniku na Zaloški cesti |m je bil že okradon. Nekdo mu , je odnesel nekaj perila in )Kir čevljev, vredno ! skupaj 4 Din. © Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Baho- j vec, Kongresni trg, Mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in ! Mr. Hočevar, Šiška VIL — V ponedeljek: Mr. j Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. © Rezanje kurjih očes in masaža še vrši po strokovnjaku v kopališču hotela Slon vsak dan od 7.30—18.30, v nedeljo od 8—12. j JfiCct Šfc IC^ce Kaliklora zobna pasla odstrani že po 14 dnevni uporabi zobni kamen in rumeno plast, ki leži na zobeh, kar jo posebno pomembno za kadilcem Zaloga: DROGERI3A GREGOftIČ LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 5 Ali ste že poravnali naročnino? □ Svečane otvoritve »Počitniškega doma kraljice M a rije r na Pohorju, ki bo danes ob 10 dopoldne, se udeleže med drugim: mestni poveljnik general Zivko Stailisavljevič kol zastopnik Nj. V. kraljice Marije, načelnik ministrstva za narodno zdravje dr. Katičič, generalni inšpektor higijene dr. Štanipar, |>omočnik bana dr. 1'irkmajer, vseučiliški profesor dr. Ambroži? iz lielgrada, načel nlk sanitetnega oddelka dr. Dolšak, mestni župan dr. Ju van, ler drugi odlični goslje. Ob 10 bo sv. maša pri »Pohorskem domu«, ki jo opravi šmariinski župnik Franc Sinko; nato blagoslovitev objektov ter otvoritev po ge. gen. Maistrovi — in slavnostni obed. □ Odlikovanja pri mariborski policiji. Odlikovani su bili: okoliška nadzornika I. razreda Ivan Valič in Srečko Saksida z zlato kolajno za vesino službovanje; višji stražniki Maks Hlad, Leopold Sibjč in Ciril Hren s srebrno kolajno za veslnc službovanje. Takisto je bila odlikovana s srebrno kolajno uslužbenka pri tukajšnjem policijskem pred-stojnlšlvu ga. Ivanka Flsl aver-Fabičeva. Odlikovanje je izročil včeraj cdlikovar.cem na slovesen način pre Islojnik mestne policije uadsvelnik Keršovan, ki j'111 je ob priliki zasluzenega odlikovanja izrekel toplo prizanje in čestitke. Odlikovanemu ludi naše najprisrčnejše česlilke. ! Dohod';' pri tukajšnji glavni carinarnici .»a znašali v preteklem mesecu ?;.i'i2.'2iS.i0 D:it in sicer za uvoženo blago 9,203.057.60 Din, za izvoženo blago pa 17.170.50 Din. [J Še se bo gradilo. Kakor smo že poročali bo zunaj na Belnavski cesti začela graditi stavbena zadruga >Železničarska družina pritlične stanovanjske hišice za svoje člane. Takih hišic bo okoli 40 ter se bo posameznim članom zadruge omogočila gradnja posebno radi lega, ker je anior.izacija predvidena za daljšo dobo. Jeseni bodo hišice bržčas žt: pod streho. Z gradnjo 40 novih družinskih stanovanj sc bo stanovanjska kriza v Mariboru zopet za dober-šen del ublažila Iz lega stališča je treba hvalevredno gradbeno pobudo najlopleje pozdravili. Jutri ob 18 imajo interesenti Zelezničarske družine v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze na Koroški cest i štev. 1 važen seslanek. □ Predstojnik mestne policije uadsvelnik V. Keršovan nastopi iulri svoj redni dopust; nadomešča ga v njegovi odsotnosti policijski svetnik P u š. □ Smrtna kosa. V splošni bolnici je preminula v starosti 48 let Amalija llobutauer, vdova po strojevodji. Pogreb bo danes ob 14 iz mrtvašnice splošne bclnice na radvanjsko pokopališče. — Ivan Sager, zasebnik, star 85 let. Pogreb danes ob 1(5 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Ravnatelj magistralnih uradov gospod J. Kiichler nastopi z jutrišnjim dnem svoj redni dopust. Nadomešča ga magistralni svetnik Rodošek. □ Posestno gibanje. Kupil so: Maks Korže iz Cirkovcev od Ane Marin hišo v Vojašniški ulici štev. 5 za 170.000 Din. — Franc Meranič od Magdalene, Friderika in Adolfa Turnšek hišo pri sveti Magdaleni za 127.800 Din. — Franc Hergouth od Terezije Pshunder parcelo pri sv. Magdaleni za 20.000 Din; Henrik Pelernel od Ontona in Marije škrobar parcelo istotam za 17.320 Din; Maks in Josipina Konečnik od mestne občine parcelo v Ko- roških vratih za 20.450 Din. — Ivan ter Ivanka Planinšek od Franca iu Neže Erjavec pa parcelo za HO.OOO Din. □ Gostovanja članov tukajšnjega gledališča. Člani mariborskega Narodnega gledališča in sicer gdč. Fralnikova ter gg. Ivelja in Tovornik ter Rasberger. kot velja gostovanj, nadaljujejo od če-Irlka dne G t. m. naprej z. gostovanji v posameznih večjih krajih mariborskega okrožja. Na sporedu bodo poleg nekr.terlh uspelih šaloiger tudi pevske in koncertne ti č\-e. Dne 7. avgusta nastopijo v Murski Sob ili. dne H. avgusla v Ljutomeru, tlite 9. avgustu v Radencih in dne 10. avgusta v Mali Nedelji. □ Ni res. Tukajšnia zadruga gostilničarjev in hotelirjev dementira vest, ki jo je prinesla dunajska Neue freie Presse od 31. julija I. 1., v smislu kotere naj bi se "lasom posebnega naloga moralo goslilničarsko in hotelirsko uslužbcnslvo tudi naprtim nemškim gostom posluževali samo državnega jezika. Omenjena zadruga izjavlja, tla je resnica v tem, da ima usluž.benstvo nalog pozdravljati in nagovarjali grs e v državnem jeziku, občevati pa v listom ieziku. ki ga govori gosi. [ V smrt . . . Obešenca so našli v pelek zvečer na nekem drevesu v (iraiskem gozdu nad tremi ribniki. Obešenca. ki je 50- -00 lol star in katerega iden'ile!n se doslej ni mogla ugotoviti, so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču v Pobrežiu Vzrok samonmora ni znan. □ Nič športa. Nogometne tekme Ilirija : Maribor danes ne bo, ker je Ilirija za danes drugje angažirana. □ Ubiiidec pod ključem. Mariborska policija ie aretirala včeraj 45 letnega brezposelnika Jerneja Korošca iz Konjic, ki ie do smrli zabodel na Ptujski gori Ivana Rodošeka iz Ptujske gore. Korošec je iv 15 krat prerlkaznovan. večinoma radi tatvine. r"! Izborilo znlnž'ozabimo. j3t Krajevni odbor UVI v Celju izreka najio-plejšo zahvalo vsem dobrotnikom v Cel^u in izven Celja, ki s svojimi mnogoštevilnimi darili za invalidsko tombolo pripomogli, da smo jo mogli s tolikerimi dobitki opremiti. — Občinstvo je bilo rez zelo zadovoljno s praktičnimi in bogatimi dobitki. & Tradicionalnega perrijunknlskega romauja k oo. kapucinom v Celje se je tudi letos udeježilo zelo mnogo pobožnih vernikov, ki so se pobožnosti udeleževali z vso resnostjo in zbranostjo. Le 1. avgusta zvečer ne bo mogoče odpraviti »narodne veselice«, ki se vsako leto razvije ob kapucinskem mostu pred cerkvenim stopniščem. To pot je bita ta veselica kajpak tudi od meščanov obilno obiskana in trajala je dolgo v noč. & Tujski promet v julij«. V juliju 1930 je po-setilo Celje vsega skupaj 1.309 oseb. ki so v Celju prespali 1781 noči (nekaj so jih seveda tu.i i pre-bdeli). Izmed tega števila tujcev je bilo 10159 Jugoslovanov, 108 Avstrijcev, 21 Nemcev. 32 Italijanov, 13 Madjarov, 40 čehoslovakov. 3 Švicarji, 1 Amerika uec, 1 Grk, 3 Romuni, 5 Rusov, 2. Francoza, 4 Poljaki in 2 Bolgara. — Dejansko pa je bil tujski promet mnogo živahnejši, ker posečajo Celje mnogoštevilni gostje okoliških zdravilišč Dobrne, Rogaške Slatine, Laškega in Rimskih Toplic, ki ostajajo v Celju le preko dneva in se radi tega ne prijavljajo. O- Gledališka družina KPD ima jotrl toCno ob 8 zvečer v dvorani Doma v Samostanski ulici važno vajo. Udeležba vseh članov in članic Gledališke družine je obvezna. — Režiser. 0 Primarij dr. Raišp ne ordlnlra do 10. avgusta. Bled Življenje na Bledu je v polnem razmahu, četudi nam vreme vedno nagaja, število gostov je večje od lanskega letu. Tudi je publika /brunu iz vseli delov sveta, še celo i/ daljne Nove. Zelandije in daleč doli iz Avstralije smo ime h priliko pogostiti pur gostov. Opaziti je tudi vedno več posetnikov Angležev, kar Bledu ne bo v škodo. Tudi zu avgust je prijav jen prihod nekaterih znanih osebnosti iz angleškega plemstvu. posebno prijateljev Jugoslavije. Jugoslovanska umetniška razstava jc otvor-jenu v blejskem Sokolskeni domu, kamor vabijo tujec in domačine lepaki v slovenskem in nemškem jeziku. Šc eno razstavo imamo na Bledu, namreč razstavo v ljudski šoli. kjer so razstavljeni izdelki domače ženske obrti. VI. Internacionalni teniški turnir pod visokim pokroviteljstvom kraljice Marije je priredil v dneh 1., 2. In 3. avgust« belgrajski tenis klub na tenis igrišču Zdraviliškega doni« nu Bledu. Predseduje bivši zunanji minister dr. Momčilo Ninčič, ki jc navdušen pristaš tega lepega in eleguntneg« športa. Diplomatski zbor jc korporativno /brun nn Bledu. Manjka šc samo doyen msgr. Pellegri-netti. Na kakih posebnih prireditvah je pa Bled postal zelo reven. Rn/.en telepatn Svengnlija nimamo in nismo imeli nobenega drugega obiska, kar ic treba Bledu zabeležiti zn velik minus. Največ preglavic nam jc delalo doslej vreme, ker v teku teh dni smo Imeli |Mir hudih neviht in nalivov, da bi bili lahko vsi potonili. I.ilo jc kakor i/ šknfa. Zraven je grmelo in treskalo. vendar jc ostalo brez zlih posledic. Toče ali kakšne druge nesreče nt bilo. Cestna razsvetljava, posebno nn glavni promenadni cesti od Park hotela do Zdraviliškega doma, bi bila potrebna povečave, ker sedanja je odločno preslaba. Nekatere žarnice n« objezerski poti proti kraljevemu dvorcu so pregorele In bi Jih bilo treba nadomestiti, ker tcin« je lc tema. pripravljalnemu odboru, du ne more priti rudi prezaposlenosti s pripravami zu VI. redno za-sedanjo Društvu narodnih manjšin, ki se bo pričelo v septembru v ženevi. Za nedeljo so prijavljeni minister dr. Slivegel, poslanik avstrijske republike Ploc-nies, poslanik nemške republike dr. von llussel, poslanik U. S. A. Prince, generalni konzul ntvtrijski dr. Plcinert iz Ljubljane in nemški dr. Freund i/ Zagreb«. V soboto je priredila dravska divizijska godba pod vodstvom višjega kupelniku dr. Če-rinu promenadni koncert. Zvečer od 7 do 8 so po vseli kočevskih višjih točkah in vrhovih goreli kresovi in zvonili po vseh cerkvah zvonovi. Pokopališču so domačini ozuljšali z neštetimi lučkami v spomin svojih prednikov. Umctuestnostn« razstava kočevskih umetnikov. V hiši Kočevske hranilnice in posojilnice so v petek in soboto razstavili svoj« iimet-nišk« dela znani akademski slikarji Mihael Ivupe iu njegov« soprogu Luiza in gdč. Mine Grumer. Vaš dopisnik je imel razgovor / umetnikom Itupejem. Itupe se je rodil v Ovčnjuku liri Mu veri n 1. 1863. Studii-« I je obrtno šolo v Kočevju in akademijo na Dunaju, nato višjo akademijo v Miinehcnu. Nadalje je študiral pri znanem mojstru Pohmeju v Capri v Italiji. Dalje pri Adolfu llolzelu, sedanjemu direktorju Kiinstschule« v Stnttgartu. Mihael Rupe živi v Salzbitrgu. Razstavil je razne pokrajin-i/ Kočevja, okolice in Črnomlja. Vo- ske slik liko je slik tudi i/ Gorenjske. Gramer je razstavila umetna ročna del« in oljnate slike. Razstav« je odprta še jutri, in sicer brezplačno. Nujno potrebna bi bila na Bledu velika orientacijska tabla za izlete v bližnjo blejsko okolico, kakor jo imajo še veliko manj pomembni kraji kot Bled. Kdo se bo odločil za kaj takega, še ne vemo. Radovljiška podružnica SPD menda spi spanje pravičnega. Gorje imajo same s seboj dovolj opravka, torej ne bo kazalo drugega, kakor tla se bodo Blejci sumi pobrigali in nupruvili, kar je nujno potrebno. Jesenice Silen naliv, ki je v noči na četrtek poplavil vse jeseniške ulice in ceste, je napravil veliko škodo. Vodu je vdrla v kleti Tancarjeve gostilne, kakor tudi Mesarjeve v bližini kolodvoru. Voda je v toliki množini prigrmela iz Mirce. da je kanali niso mogli požirati, nakar je nustuhi cela poplava. Mnogo škode je napravila posebno tvrdki Dedek pri gradnji vodovodnega rezervoarja nad Murovo. Odnesla jc velike množine s težavo nu živinskih hrbtih na-nešenega pe* up. ah«xob«u !} Rojaki v Ameriki I Naznanjam Vam, da je prevzela veletvrdka „Sanitol Chemical Products Co." New York City, 286 Fifth Avenuc gen. depot od nas proizvajanega zdravilnega čaja „PLANINKA", ki kakor znano čisti in obnavlja kri ter izborno učinkuje proti slabi prebavi. Interesenti obrnite sc po brezplačne informacije na gori imenovano veledrogerijo, ali pa direktno na proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec. Lluhljana. radi peščenih tal, po katerih so deževnica hitro odteka, študentke tlela jo izlete na bližnje vrhove, katerih tukaj ne manjka, jako priljubljena jim je Pee (1511 m) s krušnim razgledom po Koroški; tiste pa. ki so bolj korajžne, gredo na Ponco ali Mojstrovko. Ostale bodo v Planici do 10. avgusta in do tedaj jih bo solnce še pošteno ožgtilo, da jih bodo doma komaj spoznali, ko se bodo vrnile s tako zdravo, lepo mecesnovo barvo na obrazih. Mi jim pa od srca želimo, du bi odnesle s seboj najlepše spomiue i/, naših krajev. Krmni IZ OBČINSKE SEJE DNE 31. JULIJA 1030. Župan g. Pire je otvoril četrtkovo sejo ob 18.13 uri. Po prečitanju in odobren ju zapisnika seje z dne 20. junija 1030, št. 671 so prišla takoj na dnevni red naznanila županstva. 1. Črpalka za vodnjak, ki se bo odprl poleg farne cerkve, je že na potu. 2. Škropilni voz. naročen uri neki dunajski tvrdki, despe te dni v Kranj. 3. Naprava nove klavnične ledenice po načrtih strokovnjaka ing. Laras-a se za letos opusti, ker bi mesarje plačevanje najemnine za Icdeuične celice pre-občutno zadelo in za silo zadošča stara ledenica. 4. Tukajšnji profesor sr. dr. J. Žonta sestavlja knjigo, o zgodovini mesta Kranja. Brez vsakega posebnega utemeljevanja se razume, da bo knjisra, ki bo dokončana prihodnjo spomlad, odlično delo in za Kranj reprezentativen almanah, ki ga bo s pridom in zanimanjem čital vsak Kraničan kot tudi tujec. Vsi stroški bodo znašali približno 60.000 Din. — Pisatelj knjige bi rad iinel od občine zagotovilo, da dobi 10.0(K) Din podpore od mestne občine. Sklene se, da se označena vsota vstavi v prihodnji občinski proračun in prihodnje leto izplača. 5. Banska uprava je poslala mestni občini kranjski generalni načrt vodovoda za občini Kovor in Naklo z vabilom, da kranjska občina lahko priključi svoj vodovod k prej označenemu. Sklene pa se, da kranjska mestna občina z ozirom na malo kapaciteto vode »Žegnanega studenca«, h kateremu naj bi bil kranjski vodovod priključen in z ozirom na velike stroške, ne bo pristala na to priključenje, odnosno spojitev obeh vodovodov. 6. Železniško direkcijo v Lj. bo mestna občina zaprosila, naj hi vozil vlak, ki pride okrog 7 zjutraj v Kranj naprej do Jesenic, odkoder naj bi se vračal okrog 10 dop., da se občinstvu Jeseniškega kota omogoči obiskovati kranjske trgovine. Kot naslednja točka sledi poročilo občin, predstojnišlva: 1. Ureditev postopanja pobiranja občin, davščine na blagovni promet. Poročevalec obč. svet. g. Fock naznani, da je banska uprava dovolila pobiranje omenjene občin, davšč. in odobrila predloženo naredbo s tarifo. Po določilu § 9 te naredbe se sklene, da se nagradi železniško osobje s 3%, poštno osobje pa s s 5% provizijo od celokupne pobrane vsote. Občin, predstojništvo se pooblasti, da se v zadevi pavšali-ranja davščine z trgovci in tvrdkami samo pogaja in sklepa samostojno, ker bi bila zadeva pred plenu-mom tako premalenkostna kot preobsežna. — Pav-šaliranjc seveda ne velja za železniške in poštne pošiljke, ampak za blago, ki dospe potom avtomobilov ali drugih vozil v mestno ozemlje. — Komur ne bo pavšal ugajal, bo moral došlo blago prijavljati. 2. Priprave za tekstilno šolo. Poročamo obširneje prihodnjič. — Poročilo policijskega odseka: 1. Kranjska občina ugovarja prošnji občine Blagovica, ki prosi za upeliavo 3 novih živinskih in kra-marskih sejmov. 2. Ugodi se prošnji Jožefa Wil-fana za zagotovitev tukaj, domovinske zveze pod pogojem, da si imenovani pridobi naše državljanstvo. 3. Istotako se ugodi prošnji Cirila GrajŽarja za podelitev koncesije v svrho prevažanja oseb z avtobusom na progi Kranj—Jezersko in enaki prošnji Oskarja žužeka na progi Ljubljana—Kranjska gora 4. V domovinsko zvezo občine Kranj se sprejme 5 družin, ker so podani zakoniti pogoji. — Končno sc odobrita inventarja občinskega in ubožnega zaklada za 1. 1029. Oba inventarja sta bila pri mestnem županstvu na vpogled, kot je bilo javno objavljeno. Vložen ni bil noben ugovor ali nasvet. Nahio pri Kranju štirirazredna osnovna šolal Občinski odbor in krajevni šolski svet sta se soglasno odločila, du iz dvoruzrednice v Naklem preurede šolo v štiriruzredno. Komisijski ogled je odobril dozidavo dveh novih razredov in stanovanj za uči-teljstvo. S šolskim letom 1930-31 bodo zaenkrat trije razredi, med tem časom bodo dograjeni novi prostori in s šolskim letom 1931-32 se bo vsem izpolnila dolgnle' 'i želja, da bomo imeli našemu kraju primerno šolo. Vsemu odboru bodi na tem mestu izrečeno priznanje zn uvidevnost in skrb, du se poskrbi otrokom današnjim časom primernejša izobrazba, ki bo trdnejša podlaga za nadaljnjo izobrazbo v k.itc-ieink' i pok;,.... Stavbno gibanje. Na vrtu med Bankčvo in Cundrovo hišo v Naklem je zrasla nova mesnica. še dosti okusna in higijenski:> »redpisom odgovarjajoč« Upamo pu, da se bodo v kratkem času izpolnile šc druge, zahteve komisije, namreč, du se v bližini mesnice nahajaioče. stranišče zida in pokrije in pa, da vuščnui poskrbe za kanalizacijo neokusnega in nezdravega žabjega jarka, ki ni v posebno čast vasi in nr V priporočilo novi mesnici. — Posestnik Črnilee Franc, po domače Zgubn, je ua svojem_ vrtu /gradil pritlično tovarno zu volno. — Križaj Mihu jc staro Irkšo predelal v ličen visoki parter. — Križu j Janez je iz napol ra/pudle bajte naredil lepo stanovanjsko hišico. — Tudi v Proizvaja v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdori & Co., d. s o. j. Maribor, Meljska cesta 56 solnca zariavelo zdravo Kožo dobile. telo pred zračno in solnčno kopeljo nadrgnete z NIVIA-CRIMA tudi pri oblačnem nebu, kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. Toda telo mora biti suho, ko je direktno obsevano po solnčnih žarkih. Poprej pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Cremc. S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled samo v njej vsebujočega Eucerita prodre Nevea-Creme z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uveljaviti svoj blagodejni učinek. Doze po Din 3, 5, 10 in 22, tube po 9 in 14 Struliiiiju popravljajo in grude, enako v Stru-ževem, kjer je od popiladi dalje nova restavracija .Slavec«. Pomuleni le napredujemo tudi v Naklem. V mnogih ozirih . .. šolski otroci in Marijin vrtec. Nu novo se je poživil Marijin vrtec za šolsko mladino. Starši so gu / veseljem in zadovoljstvom pozdravili. enako tudi otroci. Saj se jih je takoj prvi teden vpisalo 115. 4y drekov in 66 deklic. Daj Bog zupočetemu delu rasti in blagoslova! Mlutilni stroj, katerega si jo lansko leto nabavila Zadružna elektrarna od tvrdke Ježek v Mariboru, pruv dobro deluje. Stroj so je do sedaj popolnoma obnesel in je hvalevredno razumevanje zadružnikov, <1a so prišli do tega napredka. Vrtiljak smo dobili na sejmišče in tam zgledu sedaj, kakor da bi imeli veliko kome-diontursko karavano. Poleg vrtiljaka iii njegovega voza stojita tam še vedno dva osebna voza orl kina. ki je tu igral v juniju. Koliko je vrtiljak potreben, bodo povedali ljudje z obiskov« n jem. Nu glavnem trgu prav živahno popravljajo. Tudi Gospodarsko društvo bo prebelilo svojo lii.šo. Cankarjev spomenik. Podstavek zu spomenik je bil v petek postavljen, spomenik sam bodo pa prestavili prihodnji teden. Odbor jc zaprosil državno /ele/nieo. du dovoli vsem udeležencem odkritja spomenika 10. avgusta 50odstotni popust n« železnici. IX> danes tozadevnega rešenja še ni. kakor hitro bo ugodna rešitev dospela, bo to tu ko j objavljeno v časopisju z vsemi navodili. Vstopnice /a akademijo na predvečer v Rokodelskem domu ima v pred-prodaji edino g. Jezcr.šek v Rokodelskem domu. Rezerviranje in predprodaja se vrši edino pri njem, lahko tudi pismeno. aluminijasto, emajlirano, modro, sivo, rujavo, prvovrstnih znamk, ima v največji izberi vedno na zalogi tvrdka z žclezDiiio Lfubilena Sv. Petra cesto 35 Borovnica Tatvina ure. Cestarju Francu Trojarju je bila v ponedeljek med delom na cesti, ki votli nu Pokojišee. i/ cekarja ukradena žepna ur«. Videl pa je dva fantiča, ki sta se sumljivo kre-tala okoli rrkarju. Naznanil je zadevo orožnikom. ki so kmalu izsledili krivca v dveh bratih j/. Zavrli«, pri katerih so našli tudi ukradeno uro. Fantiču sta se seveda morala ti da ti. Gospodinjski tečaj. Letošnjo jesen bo borovniško Prosvetno društvo priredilo gospodinjski teča j / obširnim programom zu 16 udeleženk. Trajal bo od 15. septembra do 23. novembra. Ker pa določeno število udeleženk še ni izpolnjeno, se še sprejemajo nove priglu-šenke. Cerknica Šport. Prvenstveno nogometno tekmo med tukajšnjim Sk Javornikom in SK Klaiioni. ki se jc i mi lu danes vršiti v Novem mestu, je SK f.hin odpovedal in s- vrši zato drugič. Škoda je ugotovljena. Kot smo poročali že zadnjič, se je prevrnil stanovanjski voz g. Kratila, poslovodje potovalnega kinu Rdečegu križu. in sicer pri prevozu i/. Starega trgu nu Ru-kek v Cerknici. Ljudje so govorili o škodi, katera naj bi znašala do 80.000 Din, najmanj p« 50.001) Din. Sedaj je p« sodnijsko ugotovljeno, tla znaša škoda le 7500 Din. Voznika, ki st« vo/. vozilu, nistu prav nič kriva. Kdo bo škodo plačal, st- lx> še ugotovilo. Vseslovenskega gasilskega kongresa, ki se vrši te dni v Ljubljani, se udeleže tudi naši gasilci. Iz vse cerkniške gasilske žnpe gre skoraj 300 gasilcev v krojil, samo i/ Cerknice 30. Gre tudi godba tukajšnjega gasilskega društva, 22 po številu, kater« bo en« izmed redkih gasilskih godb i/ Slovenije, ki sc udeleže ljubljanskega kongresa. Naša /upu bo nastanjena v šoli nn Cojzovi cesti. Tombola. V nedeljo 17. avgust« se bo vršila v Cerknici tombola Protituberkulozue ligr. Dobitke bodo začeli v kratkem nabirati. Priporočamo ljudem, du sc spomnijo z majhnim ojm<g, Zeljne, Staro cerkev itd. Okrog 1330 pa so prišli med slovenske kmete kolonisti iz Koroško in Pustriške doline in se polagoma naseljevali do 1.1339., ko je bila prva večja I etapa nemških kolonistov zaključena, ki je v kočev- zdrav vrelec; za vsakim ovinkom najdeš neznaten vhod v velike kraške jame, nekdaj polne krasnih kapnikov, ki so jih pa brezvestni obiskovalci žc precej razbili in raznesli. Zato so tudi vhodi v krasne jame na vrhu Friedrichsleina zaklenjeni, lako FJeonorna duplina, z lepo prižnico in majhnim jezercem. Priskrbi si ključe, če si turist, ima jih vsak vodnik. č'uvaj se lako zvanih ptičjih jam«, lo so lako ozke luknje, da komaj lahko zgine človek v njih, a često po več KM) m globoke; nevarne so, ker so z dračjem pokrite in jih opaziš šele tedaj, ko je že prepozno. Zato se raje drži krasne serpenlinaste pot i ali dobro izhojene bližnice na vrh Friedrichsleina. Tu hodiš ves čas po pragozdovih. Večslolotna podrla debla ti zapirajo pol; na stoječih velikanih, potrkavajo žolne; skozi gosto grmičevje priskakljajo srne in zajci; maline, jagode, borovnice se li kar vsiljujejo. Povsod mrzla, čista voda in jame, primerne /,a prenočišče. Ni čuda, da je bilo že pred 30 leti tukaj tako zelo razvito pfadfinderstvo — ali si moreš zamisliti ide-alnejšega kraja za taborenje naših skavtov? Na vrhu gorovja, ki tvori velik plalo, se nahajala dve znamenitosti. Mal ledenik v globoki jami je v tej višini edinstvena redkost; za časa vojno so iz nje vozili led za ranjence; baš v tej ledeni jami je na levi tudi »ptičia jama : če. mečeš kamenje vanjo, so boš začudil, kako jo globoka. Druga znamenitost je razvalina gradu Friedrichsteina, ječe nesrečne Veronike Deseniške, zdaj krasna razgledna ločka. Proti vzhodu košati Rog, kočevska dolina 7. malim mestecem s svojimi pravokotno se sekajo- Koccvska farna cerkev. reč vasi Osilnica, Beli potok, Bezgavica, Ribjek, Cačič, Grintovec, Padova, Črni potok in Bosljiva Loka. Proti V in SV pa se je okrepil i sam i po zaslugi nemškega društva »Schulverein , ki se je ustanovilo v Ljubljani L 1880. ter dobilo naslednjega leta v Kočevju svojo podružnico ter širilo nemški vpliv med Slovence po ustanavljanju ali izpreminjanju slovenskih šol v nemške, zlasti na obrobju: Maverlu, Rodina, Vrčice, Laze, Gorenje Žice, Poljane, Smreka, Grčarice, Draga, Trava, Škrilj in druge v notranjosti. Nemško šolo je hotelo to društvo postaviti celo med same Slovence v Kot pri Semiču in v Kostel. Glede rasti kočevskih naselij je dognano, da so se ustanavljala najprej na obrobju, in sicer v Goteniškoreškem sektorju, v Črmošnjiškopoljanski zarezi in ob Kolpi od Poljan (Stari Irg) preko Ko-stela na Osilnieo. V 16. stol. pa je bilo po turških ropih slovensko in nemško prebivalstvo ob Kolpi čisto uničeno, in sem so se nato naselili Uskoki. SV in JV del Kočevske se omenja v listinah že v sredi 13. stoletja in je moral biti takrat vsaj deloma že poseljen, in sicer s kolonisti, ki so prišli iz posestev frejzinških škofov, ki so poleg škofjeloškega gospostva imeli ludi posestva ob Kolpi in Krki ter nemškega viteškega reda, ki je dobil belo- ski osrednji kotlini prodrla Ic do Oneka in Livolda. Naseljevali so se v že obstoječe, a majhno slovenske kraje in ustanavljali ludi nove. Obenem z nemškimi kolonisti pa sc jc naselilo v vse večje kraje do Starih Brezi j t uili nekaj Slovencev, kar nam pričajo številna slovenska družinska imena v urbarju. Daljo proli Koprivniku nimamo več slovenskih družinskih priimkov, kar ludi znači, da so se v tem kočevskem delu naseljevali le nemški kolonisti. Ta sektor okrog Koprivnika i:i Mozlja je bil preti prihodom Nemcev od Slovencev 5e čisto nedotaknjen. Zato lahko ločimo naselja na Kočevskem po prvotni poselbi z ozirom na izvor kolonistov v tri vrste: v prvotno čisto slovenska, v že od začetka mešana, torej slovensko-nemška in v že prvotno čisto nemška. Na starost in izvor naselij sklepamo predvsem: iz krajevnih, družinskih in ledinskih imen, po številu posestev (hub) in legi. Vemo namreč, da so naselja, ki imajo slara slovenska krajevna imena, starejša od nemških in značijo prvo slabo prednaselbo iz slovenskega sosedstva; dalje, da so vsaj po veliki večini naselja, ki imajo v urbarju več zemljišč (hub), vsaj nekoliko starejša od onih, ki jih imajo manj. Tudi oni kraji, ki so v nižjih, v dolinskih in rodovitnejših legah, ob studencih in potokih, so starejši nego oni, ki so na hribih, na Pogled ua reko Rinzo. kranjske župnije 1. 1269. Kočevski severni del in Goteniško-reško kotlino proti Moravi in Borovcu pa so najprej, dasi zelo na redko, poselili Slovenci, ki so prišli iz Ortenburških posestev od Ribnice in Loža. Krčili so pragozd, ki se je tedaj razprostiral med Jaselnico in Kostelom in se v za biva-| lišče pripravne in pripremljene kraje naseljevali že v 13. stoletju. Že pred prihodom nemških kolonistov so Slovenci ustanovili kraje Grčarice, Gote-[ nico, Kočevsko Reko, Nove Laze (po novem krče- suhili in manj rodnih mestih. Na opisanem ozemlju so bila že v 16. stoletju velika naselja sledeči kraji: Kočevska Reka, Gotenica, Novi Lazi, Slovenska vas, Maliovnik, Salka vas, Livold, Zeljne. Klinja vas. Onek, Dolga vas, Koblarji in Slari Log. Do 1339. je vsa današnja kočevska [»krajina spadala — razen Spodnjega Loga, ki je spadal jxxl Stari trg — pod ribniško župnijo, ki je bila ustanovljena I. 1221. in je še do I. I7f<8. obsegala Slaro cerkev kol svojo jiodružnico. To je bilo mogoče le tako, ker je bila vsa pokrajina proti Kostelu, razen maloštevilnih zaselkov, neposeljena. Omenjenega leta pa se je ustanovila ekspozitura v Mahov-niku, kar znači, da so se naselja in z njimi vred tudi prebivalci pomnožila. Nova in največja etapa nemškega naseljevanja pa se je začela 1. 1350. s prihodom 300 fran-kovskih in turinških družin. Vsi seveda niso prišli hkratu, ampak v primernih presledkih. Kolonisti so bili verni in pobožni ter so v večjih krajih takoj ■zgradili cerkve, tako v Kočevju, Poljanah ob Kolpi, Kostelu, Osilnici in Gotenici, kjer so se že 1363 upostavile cerkvene uskrbe. V Poljanah, oziroma Starem trgu, niso šele tedaj zgradili cerkve, ampak so zgradili novo, ker je stara pugorela. Tu se namreč omenja cerkev že 1248 in župnik 1326. Imenovane kraje je vzeti kot pokrajinska imena in zato pravi Wolsegger. da v Kostelu najbrž ni bila zgrajena cerkev, ampak v Far i, ki je ludi spadala pod kostelsko gospodstvo. Težavno naseljevanje je očividno mnogo stalo, ker si je moral grof Oton Ortenburški od ljubljanskih Judov izposoditi dvakrat (1358 in 1364) po tisoč goldinarjev. Iz mnogih kočevskih priimkov se vidi, da so prišli kolonisti tudi iz Švabske in drugih pokrajin. ObergfofI pravi, da so Kočevarji v glavnem bavarskega, frankovsko-turinškega in švabsko-alemanskega izvora. So sploh mešanica raznih plemen. So iz Kranjske (Slovenci), iz Koroške, iz V in J Tirolske, iz Lombardije, Bavarske, Frankovske in Turinške, mogoče(!) tudi iz šlezije (ime Schlesinger) in Gornje Saške (Sosse), Češke in iz švabsko-alemanskih pokrajin (AllgUu, Hohen-lohe). Sedanja mozeljska župnija je bila prej poseljena kot koprivniSka. Najzadnja pa je bila poseljena planota Drage. Na imenovanem ozemlju so bila že velika naselja v 10. stoletju sledeči kraji: Mozelj, Kopriv-nik, Rajhenau, Rajndol, Črni potok, Kočarji in Knežja lipa. V urbarju iz leta 1574. je 136 krajev, od katerih pa so štiri že izginili. Po 1574. letu pa so nastali sledeči kraji: Draga, Podpreska, Lazeč, Novi kot, Šenperg, Smreka. Gornja Topla reber; Gnadendorf, Hutterhuuser od 1806 vključeni v mesto Kočevje; Gradec, Slaba gorica, Rampoha, Deleči vrh (ga več ni), Mašlje, Ašelice, Blažovica in Pajkež; Travni del. Gaber, Gače (jih več ni), Seč, Laze, Nova gora, Pleš, Slari in Novi Tabor, Vimol, Brezje, Sredgora, Konjski hrib, Male Toplice, Bistrica; Grgel in Žlebe ob Kolpi, Glažuta, Medvedjek, Gšvend; Rogati hrib! Ovčjak, Rams-rigel in Sušje. Ako se všteje vsa mešano govoreča naselja, bivajo Kočevarji sedaj v 175 krajih. Franjo Uršič: Na Kočevsko! (Geografsko-geološka skica.) Slovencem je kočevsko ozemlje še docela tuje in mnogo jih je, ki še niso bili v deželi pragozdov in medvedov. Vendar se bo našel kateri, ki pohiti sedaj v Kočevje in si ogleda proslavo kočevskih Nemcev ob priliki njih šestsloletnice, odkar so se naselili na tem ozemlju. Temu hočem biti s svojim člankom kažipot v deželi kočevski in ga opozoriti na nekatere prirodne znamenitosti, posebno pa na one zemljepisno-geološkega značaja. Z vlakom se pelješ iz Ribnice naravnost proti Kočevski. Ce pogledaš skozi okno svojega kupeja, v smeri proti jugozahodu, vidiš strmo gorsko sleme, porastlo z gozdovi, nazvano Velika gora, ki ima ponikne. Imamo v okolici vse polno požiralnikov, v katere izginja voda. Popeljem le na premogokop. V Kočevju ne kopljejo finega premoga, ampak rjavi premog. Ko sva prešla skupino delavske naselbine >Slara kolonijas- in »Trdnjava:, sva se povzpela na rob gozda v bližini pokopališča Corpus Christi. Že vidiva dnevni kop preinogokopa. Nehote se vprašaš, kako je vse to nastalo. Tudi na to ti hočem odgovoriti! Poseziva nazaj v dobe, ko še ni živel človek. Vemo, da zunanja oblika zemeljske skorje ni bila taka kot danes. Morje se je razprostiralo drugod kot danes. O tem nam pričajo morske usedline in Skupina kočevskih narodnih noš. najvišji vrh Belo steno, visok 1253 metrov. — Si že na kraški visoki planoti. Vidiš poslednje slovenske vasi Otovice, Nemško vas, Dolenjo vas s prijazno cerkvico na hribčku in nekoliko višje Rakitnico. Od postaje Lipovec naprej pa se prične nemška pokrajina, na kar te opozore že sopotniki. Prvi hribček, po Nemcih nazvan Schweine-berg, je meja. Tu se začne novo gorsko sleme »Na Stojni« ali »Friderikov gozd«, ki ima najvišji vrh Eisbiichel, visok 1068 metrov. Na tem slemenu je tudi po Veroniki Deseniški zgodovinsko znani Friedrichs-tein, visok 982 metrov. Za lem slemenom pa je drugi del visoke kočevske planote, na kateri leži Kočevska reka, ena največjih kočevskih naselbin. Ta del planote konča Goteniško sleme z Goteniškim snežnikom, najvišjim vrhom v tej skupini, ki je visok 1289 metrov. To sleme se spušča 800 do 900 metrov globoko v dolino Kulpe. Tu je jugozahodna meja kočevske deželice. Ze smo prekoračili mejo pri Schvveinebergu lu vlak sopiha naprej. Dolgo časa se voziš skozi sam gozd, brez slehernega potoka ali rečice. Pač pa vidiš polno vrtač, katere si lahko opazoval že preje. Si na kraškem svetu in to so bistveni njegovi znaki. Vidiš tudi strugo kočevske reke Rinže, ki izvira pod ;Sch\veinebergom« in ima dve strugi. To uporablja samo v času dežja. Peljemo se naprej in že vidimo prve kočevske vasi. Na levi strani, v smeri, v kateri sopiha vlak, vidimo Koblarje. Pokaže se ti popolnoma drug tip vasi, ki so zidane vse v nemškem slogu. Že zagledaš zvonik vasi Stare cerkve, katero nazivljejo Kočevarji Mitterdorf. To je ena izmed najstarejših naselbin kočevskih. V daljavi zagledaš tudi nam Slovencem poznani Rog. Pod njim v kraški dolini, leži druga večja kočevska vas Stari log (Alllag). Prešli smo postajico Staro cerkev in v dobrih petih minutah smo v Kočevju. Ogledal si si mesto, ki napravi nate#dokaj prijeten vtis, ogledal si si reko Rinžo, ki stoji kot da bi bilo jezero. Po gladini pa so kot biseri raztreseni cvetovi rumenega blatnika. Prav v bližini mesta reka izgine v zemljo, iz pričelka ledene dobe. Kotlina je sladkovodna. V laporju najdeš sladkovodne polže: Lininaeus-a iu Coecine-jo oblongo. Uganeš tudi lahko, katera drevesa so dala premog. Ponekod vidiš lepe odtise listov javorja, drugod zopet na pol pooglenela debla, torej lignit. V bazenu samem zopet lahko slediš prelom. Ko sva si ogledala premogokop, greva naprej proti vasi Zeljnain. Vidno opaziva tu spremembo. Sva v pristnem krasu — na kredneni apnencu. Vrlača za vrtačo, vse pa se vrste redom ob prelomu, ki se podaljšuje od ribniške Velike deva na tretji del kočevske visoke planole, na kateri leži važnejša kočevska vas Koprivnik. Odtod se lahko napotiš preko planine proti Semiču ali po drugi poti skozi Črnomelj ali pa v Stari trg. Ob robu lega dela visoke planote imaž lep razgled na Belo krajino. Kakšen kontrasti Tu pragozdovi, tam vinogradi. Seveda se ta del planote slrmo spušča proti Beli krajini. še bolj strmo sc spušča proti Kolpi podaljšek j)',mote Kočevske reke, ki ga I i dosedaj nisem omenil. Tu leže poleg kočevskih vasi tudi pristno slovenske. Gotovo so ti znane Yova sela. Kočevska svatba (Dekleta pri preji). gore ob kočevski Mali gori. Ob tem prelomu leže Zeljnske jame. Polne čara, kapnikov in kraške lepote. V njih živi tudi človeška ribica. Obrniva se proti jugovzhodu! V daljavi na griču vidiva Mozelj, za njim pa se vrste ostale kočevske vasi. Tudi tu imamo par lepih jam. Lepe jame so še Na Stojni in sicer »Jama treh bratov«, Eleonorina in Ledena jama. Pozabiti ne smem omeniti ledene jame pri Kunčen, kjer se je skrivala Veronika Deseniška. Če greva sedaj peš skozi kočevsko vas Onek, mimo Mačkovca, preko kočevske Male gore, pri- K. v njih najdene okamenine. Tudi na kočevski zemlji imaš lake oslanke. Morje je odšlo, dno pa se je vsled gorotvornih sil dvignilo in nabralo. Nastala so gorska slemena in doline ter visoke planote. Gorska slemena pa so nastala v različnih starostnih dobah. Če si ogledamo smer kočevskih gorskih slemen, vidimo da je severozahod — jugovzhod. To smer imenujemo v znanstvu dinarsko. In ves kras ima pri nas to smer. Če pogledaš gorsko sleme »Na Stojni«, vidiš, da je iz apnenca, menjajoče se trdote in oslanek trijadnega morskega dna. Vidiš pa kako strmo pada to sleme proti Kočevju. Tu je nastal vsled gorotvornih sil prelom in del tega slemena se je pogreznil. Na tem pogreznjenem delu teče reka Rinža in leži mesto Kočevje. Od Kočevja proti severu je ostanek mlajšega krednega morskega dna. Takoj za premogo-k o poni, pri vasi Zeljne, lahko pokažem mesto, kjer sem našel ostanke morskih školjk precejšnje velikosti. Vaccinites Oppeli Douv. in Chondrodon-ta Joannae Chofat so imena teh školjk. Pričajo, da je bilo tu morje zgornje krede, turonske stopnje, stopnje. In tu, kjer stojiva, dragi sopotnik, je prelom, na katerega se naslanja dno nekdanjega kredi-nega morja. Gledava na dnevni kop preinogokopa! Vidiš kotlino, katero so izkopali stroji, ilovico, glino pa so lokomotive odpeljale na drugo stran, ter sloje premoga. Še mnogo večji je bil ta bazen, predno se je napolnil s premogom in glino. Voda je bila v njem. Nehote se vprašaš, odkod la voda, ko ni nobene reke. Voda v takratni dobi ni tekla po jamah, ampak na površju. Prišla je od severozahoda od Platnika pri Sodražici in se stekala v to kečevsko jezero. Odtekala se je v prvi vrsti v Zeljnske jame. Jasni dokaz je nain smer konglomerata, ki ga gledaš preti seboj v premogokopu in pa proti in grušč v jamah, ter železna ruda bobove, ki jo lahko slediš proti Sodražici in pa terase, ki se znižujejo proti Kočevju. Premog, ki ga vidiš med glinastimi plastmi pred seboj, je zelo mlad. Mnenja sem, da je iz konca pliocena ali Banjaloka, Ajbel. Na zahodu, v višini od teh, pa imamo kočevski Borovec, nad njim Borovško krem-po, ki je najlepša izletna točka na Kočevskem in se spomladi odlikuje s svojo floro, posebno z narcisi. Skušal sem ti povedati v velikih obrisih prirodne zanimivosti kočevske dežele. Vem, da je težko marsikomu poseliti kočevsko deželo. Upam pa, da se, ko te popelje vlak iz Ljubljane preko Kcčevja na Sušak, zopel oglasiš v Kočevju in si še marsikatero lepoto ogledaš, ki ti je nisem pokazal. Gospodarski položaj kočevske deželice Kočevski Nemci hočejo ohraniti naslov, s katerim se odločno opredeljujejo kot samostojno skupno živeče ljudstvo, zato ob vsaki priliki nazivljejo ozemlje, ki ga posedajo, »Gottscheer Liind-chenc, odtod tudi naš naslov. Kočevska »deželica« obsega 820 km2, l/,a bivše Kranjske. Vsa pokrajina je okrog iu okrog obdana od visokega gorovja, a ludi po sredi se vlečejo štiri pogorja tako, da je vse polno majhnih dolinic in kotlin. Ta dolina je tri ure hoda dolga in nad pol ure široka. Kočevarji jo imenujejo »loud«, planoto v Kočevski Reki pa - hinterlond«. Zapadno od Kočevske Reke se imenuje nerodovitni suhi svet >shnecke« (suha), severovzhodno pa >baudn«. Prebivalci teh krajev se nazivljejo >lontuure«, »hinterlontnare«, »baudnare«. Vsa Kočevska ima večinoma kraški značaj s podzemskimi toki. Vendar so gorovja večinoma lepo obraščena. Nad polovico vse dežele krijejo gozdovi in Ie '/s je obdelanih njiv. Gospodarsko je pa kočevski del Slovenije gotovo eden najsiromašnejših. Kaka velika razlika med sosedno ribniško dolino in kočevsko deželico! Res, da je zemlja slabejša in so pogoji za poljedelstvo neugodnejši, kot pa na okoliški slovenski zemlji, vendar so tudi drugi vzroki za izdatno zaostalost. Ze od pamtiveka se Kočevar drži bolj >gšet'la« kot drugega pridobitnega dela. Odtod skoro nikak interes za poljedelstvo in živinorejo. Nikake organizacije v tem pogledu! Edinole podružnica Kmetijske družbe, ki ima svoj sedež v Kočevju, katero pa vodijo tudi Slovenci, se zanima za celo deželico. Ni živinorejskih zadrug, ni kmetijskih gospodarskih organizacij, ni kake druge produktivne organizacije nikjer. Zato živi kočevski kmet iz dneva v dan po istem načinu, po istem sistemu obdeluje svojo zemljo. Neverjetno konservativen se težko zavzame za kako organizacijo, ki bi bila njemu v prid. Ponajveč se poljedelstvo prepušča ženskam in nedoraslim, možje in fantje gredo pa v svet. Ta ali oni pusti krošnjo za par mesecev in pride obdelovat poleti svojo zemljo, potem pa spet beži nazaj v tujino. Mnogi pa se izselijo s celo družino, največ v Ameriko, zalo je po kočevski deželici zelo veliko neobdelanega ali pa slabo obdelanega sveta. Marsikje pa skoro vsako leto poplavi polje in travnike povodenj, posebno ozemlje od Ložice do Mozlja, kar še bolj njive opustoši. Drugje je pa plitva peščena zemlja, za katero se nikdo ne zmeni, odtod celi kompleksi brinja, leščevja in nizkega gabra. Ponekodi so se bili lotili ovčjereje, so pa še to opustili radi volkov, ki so po cele hleve izpraznili (Novi Lazi). Sempatja se kak novo naseljen Slovenec po naši navadi intenzivno zavzame za živinorejo in marljivejše obdeluje polje, a malo sosedov potegne za seboj dobri zgled. Seveda je deželica agrikulturno pasivna in o kaki prodaji pridelkov razven krme ni besede. Ker namreč puščajo marsikje njive v travi in se bolj omejijo na krmo, zato je edin njihov izkupiček za knno. Iz .vhinterlondac in »londa«, od Ložine do Mozlja, se ob dobri seneni letini spelja precej krme v Rakitnico iu Jelendol, kjer so glavni vozniki gozdnih žag. Pač pa gozd več kruha odreže kot polje. Po več občinah eksporlirajo drva po cele vagone. Že po letu sekajo, rižajo v dolino, kjer hlode na jesen zrežejo in cele skladovnice čakajo za eksport na postajo in v svet. Mnogo zaslužka d& oglje, ki ga pa domačini ne kuhajo. Pač pa sekajo sami po gozdu in gmajnah leskove palice, ki jih vsak ponedeljek vozijo skozi Dolenjo vas v Ribnico na trg, kjer jih kupijo ribniški rešetarji za izdelovanje viler. Za to malo robo pa dobijo Kočevarji letno do 80.000 Din. Za skupilo pa nakupijo ■ pal-čarji« v Ribnici živil, ki jih peljejo domov. Mnogi tudi frohlarijo les, zlasti iz Mozelja in Hinter-londa (Koč. Reka). Gozd da zaslužka tudi seka-čem, voznikom, Žagarjem, zlasti v zadnjem času, ko se je precej dvignila lesna industrija po novih parnih žagah: v Koč. Reki, Borovcu, Grčaricah, Koprivniku, še prej v Rogu. Če bi še gozd odpovedal, bi padla kočevska deželica v popoln pau-perizem. Glavno pa, kar Kočevarje drži gospodarsko po koncu, je krošnjarslvo in Amerika. Kako so kočevski krošnjarji zaječali, ko so ob preniembi državne politične meje morali ostati doma! Iz na-cijonalnih ozirov so brezposelne krošnjarje Ko-čevci iz mesla preskrbovali potoni v lujini živečih domačinov po posameznih mestih Avstrije z dovoljenjem za krošnjarjenje. Seveda moramo takoj povdariti, da se kočevski krošnjar in ribniški močno razlikujeta. Kočevski nakupi v tujini sladkor in drugo kočevsko robo, pa jo prodaja po gostilnah in hotelih, večinoma v večernih urah; ribniški krošnjar-rešetar pa krošnjari z lastnimi lesenimi izdelki. Kočevar ima dovolj lesa doma, a on ga ne predeluje, pač pa proda ribniškemu reše-tarju, sam pa gre s sladko krošnjo v svet. Le-ta obrt je bila svojčas mnogo bolj rentabilna kot danes. Vendar se je zboljšalo, odkar je na prizadevanje bivšega poslanca Škulja leta 1928 bila sprejeta v trgovinsko pogodbo z Avstrijo klavzula, da krošnjarji iz okraja Kočevje, Novo mesto in Črnomelj smejo krošnjariti po celi Avstriji. Krošnja ima sploh nanje veliko privlačnost, če bi kočevski krošnjar imel še tako dober zaslužek, še vedno ga miče krošnja. Po 60 let nekateri hodijo vsako leto v svet in ne odneha prav do zadnjega, v največji starosti pa še gre; odtod veliko slučajev, da ostaneta krošnjar in krošnja za vedno v Avstriji — v grobu. Amerika pa je brez dvoma glavni vir dohodkov. Velik procent kočevskega življa je v Ameriki in navadno dobro situiran. Zato vsa večja dela, ki se izvršijo doma, so v glavnem plod ameriških dolarjev. Skoro povsod so si po vojni nabavili brc-naslo zvonove, a povsod v prevesni večini, če ne prav vse, z ameriškim denarjem. Trdijo, da več milijonov dinarjev pride letno iz Amerike podpore svojcem kočevskim prebivalcem. Imajo pa čudno navado! Dekle gre v Ameriko, pošlje karto in dobi delo fantu, se poročita, potem pa podpirata starše z dolarji. Zelo mnogo slučajev je, ko žena-niati pusti družino in gre v Ameriko, pa od tam vzdržuje moža in otroke. Prvega cesto zvabi k sebi, pozneje oba še otroke, odtod toliko razpadajočih hiš in puste zemlje po vseh kočevskih vaseh. Odkar je severna Amerika zaprta, gre izseljevanje v Kanado, Argentinijo, Brazilijo, zlasti ženstvo. So vasi, kjer dobesedno ni enega deklica več doma. V poslednjem času je poslalo izseljevanje deklet za kočevski živelj smrlnonevarna kuga, česar njihova inteligenca ne laji. S kočevskimi dolarji se največ, da končno omenimo še to gospodarsko stran, žive denarne organizacije, katerih imajo Kočevci pet, in sicer štiri na deželi (22 občin) in eno v mestu. Dvokolesa teža od 7 kg naprej najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vo-tički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki iranko. ^TRIBUNA" F B. L., tovarna dvokoles in »troikih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c, št, 4. Ali te ui sram,« je učiteljica ozmerjala malega učenčku, »du prideš v šolo neumit? Takoj pojdi nazaj domov!« Naslednje jutro so prišli vsi učenci iz razredu v šolo neumiti in uepočesuni.., Kdor rabi vreče ftupl )ffl na|. ceneje pri tvrdki: Mirko Mlakar • Ljubljana • Slomikova ulica it. 11 Francka: »Milostljiva, krojači ca je bila zopet tu z računom. Saj veste, zu žulno obleko!« Vdova: Ali, ti brezobzirni ljudje! Du človeku vedno znova odpirajo stare rane!« L. Mikuš ■ Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Lovske puške kakor tudi vse drugo orožje in municijo za lov, šport in obrambo, v največji izbiri iu po najnižjih cenah dobite pri tvrdki Fr. Sevčik, Ljubljana, Židovska ul. 8 Za veliki cenik 1930 poslati Din 6 — v pošt. znamkah. Zaloga »Dame« pušk s iiksnimi cevmi. okno, ko se je baš oblačit. Zdaj tudi zime ni več sovražil, ker je vedel, da pozimi pomlad samo spi, cvetje pa počiva. Nenadoma zagleda nekaj čudnega. Poma-ne si oči, da bi bolje videl, in je res ugledal nekaj nebeško lepega: v najbolj oddaljenem kotu vrta je stalo drevo, vse v prekrasnem belem cvetju. Veje, s katerih je viselo srebrno sadje, so bile iz samega suhega zlata, pod drevesom pa je zopet stal prav oni deček, ki ga je imel velikan tako rad. Silno vzradoščen, odhiti velikan po stopnicah na vrt. Brzel je dalje po travi in se bližal otroku. Ko pa je prišel prav do njega, mu je od jeze planila kri v obraz, da je vzkliknil: »Kdo se je drznil tebe raniti?« Otrok je imel na rokah in na nogah sledove žebljev. »Kdo se je drznil tebe raniti?« vikne velikan drugič. »Povej mi, da vzamem meč in ga razsekaml« »Ne, ne!« odvrne dete, >to so rane ljubezni.« »Kdo pa si ti?« vpraša sedaj velikan in obide ga neznan strah, da kar pade na kolena pred otroka. Otrok pa se mu nasmehne in pravi: »Nekoč si mi dovolil, da sem se igral na tvojem vrtu, danes pa pojdeš ti na moj vrt — to je v raj!...« In ko so popoldne prihiteli otroci na vrt, so našli velikana mrtvega pod drevesom, k' ga je vsega posulo z belim cvetjem. (Poslovenil: J. G.) Kdo je že kaj čital od teh 1 Na to vprašanje sem prejel lepo število odgovorov, a je med njimi tako malo pravil• nih, da sem se kar začudil. Ja, Icaj pa mislite dragi moji? Ali ne veste, da se otrok najbolj postavi s tem, ie zna na pamet navesti vse pravljice, povesti, pesmice itd., Ici jih je ie kdaj čital? Če lega še ne veste, pa si zda[ dobro zapomnite! In ne samo naslove preči-tanih knjig — ludi imena pisateljev, ki so se iz ljubezni do vas potrudili, da so vam take zanimive in zabavne stvari napisali, bi si morala vsaka brihtna glavica za vselej vtisniti v spomin. Zdaj pa že vidim, da takšnim težkim >ugankam« niste kos. Sem vedno mislil, da ste strašno prebrisani — na, zdaj pa takšno razočaranje ... Vas žalostno pozdravja Kotičkov slriiek. Pravilna rešitev: Danilo Gorinšek (»Naokrog«. Zbirka pe smic), Mirko Kunčič (^Najdenček .Tokec«), Fran Milčinski ( Tolovaj Mataj«), Ksenija Prunkova (»Miček Tiček«), Anton Seliškar (»Rudi«), Josip Vandot (-»Kekec ), Oton Zupančič (»Ciciban ). Pravilno so sestavili ta seznam naslednji: Franc Ivančič, Anica čičnajlar, Feliks Balantič, Aleksandra Kotnik, Angelca Mohar in Feni Herle. Najbolj se je postavila nazadnje omenjena punčka Feni llerle iz Duplice pri Kamniku, ki je k imenom pisateljev navedla kar celc vrsto njih pravljic, povesti in pesmi. Zato l>o topot brez žrebanja dobila nagrado ona, iu sicer vcznno knjigo pravljice »Najdenček Jo-kce«. Mirko Kunčič: Ptiček z dvema Slpčtao Ilustriral J. P. 68. Poslednji žarki zahajajočega solnca so se usipali izza daljnih gora, ko je Terezinka vsa upehana obstala pred železnimi grajskimi vrati. Udarila je drobno pestjo po njih in zaklicala: »Hoj, hoj, ljudje božji, odprite!« 69. »Kdo je?« je nekdo s hripavim glasom zarobantil nad njo. Terezinka je pogledala kvišku in zagledala na obzidju gradu kosmat obraz grajskega čuvaja. »Jaz sem — Terezinka,« mu je povedala. »Kakšna Terezinka, tristo kosmatih medvedov? Kaj iščeš tu, potepinka?« jo je stražar robato zavrnil. »Z grajskim gospodom bi rada govorila.« »Hohoho,« se je sirovo zarezal mož na zidu, »ta je pa lepa! Ali misliš, da je grajski gospod vsakemu potepuhu na razpolago za razgovor? Pri tej priči se mi poberi odtod, predrznost beraška k 70. Terzinka se ni genila z mesta. »Ne grem!« je kljubovalno zaklicala in grozeče pristavila: »Odprite mi duri, mož, če ne vam bom tako zagodla, da bo joj!« »Kaaaj...?« je čuvaj nastavil dlani ua uSesa, kakor da ni bil dobro slišal. »O ti krota nesramna! Ti si upa?, kaj takega reči meni — grajskemu čuvaju?! Čakaj, čakaj, ti bom že pokazal!« Pobral je debel kamen, ga ljuto vrgel navzdol — in se še v tistem hipu strašno začudil: punčka odspodaj pred vrati je izginila, kakor bi jo bila burja odnesla. Z mesta, kjer je stala, je na mogočnih perotih zletel kvišku velik jastreb. 72. Preden je osupli čuvaj utegnil dvigniti puško in sprožiti, se je Terezinka-jastreb srdito zakadila vanj in ga z ostrim kljunom — kavs! kavs! — pošteno okljuvala po debelem nosu. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) Oscar Wilde: Sebični velikan Neki velikan je imel velik, lep vrt z mehkimi zelenimi traticami. Na vrtu je rastlo dvanajst breskev, ki so bile pomladi polne bi-sernobelega in rožastega cvetja, v jeseni pa so se kar krivile pod sadjem, in iz trave so kot zvezdice kukale prekrasne cvetke. Vsako popoldne po šoli so odšli otroci na velikanov vrt in se tam igrali. Po drevju so skakljale ptičice, se pozibavale na vejicah in tako sladko prepevale, da so včasih otroci kar prenehali z igro in poslušali petje. »Oh, kako smo tukaj srečni k so klicali otroci drug drugemu. Nekega dne pa se je vrnil velikan s kratkega izleta. Obiskal je namreč svojega prijatelja, rogatega ljudožrca, in pri njem ostal celih sedem let. Ko je minulo teh sedem let, je povedal ljudožrcu vse, kar mu je vedel in mogel povedati, ker mu ni bilo dosti znanega ip se mu je med pripovedovanjem zapletal jezik. Zato je sklenil, da se povrne v svoj dvorec. Prišedši domov opazi, da se na njegovem vrtu igrajo otroci. »Kaj delate tukaj?.;' je hudobno zakričal nanje, da so se vsi prestrašili in zbežali. »Moj vrt je samo moj vrt!« je govoril velikan dalje. »To vendar vsak lahko uvidi; zato se smem samo jaz na njem igrati.« Pa je dal vrt ograditi z visokim zidom in pri vratih pribil ploščo z napisom: »Na ta vrt ne sme nihče stopiti, sicer bo kaznovan!« Ta velikan je bil strašno sebičen in hudoben. Ubogi otroci pa niso več imeli prostora, ; kjer bi se igrali. Poskusili so se igrati na ce- ' sti; a cesta je bila silno prašna in polna kamenja, kar otrokom nikakor ni prijalo. In ko ; so prišli iz šole, so se gnetli okrog visokega : zidu in sanjali o prelepem vrtu, ki je za zidom. »Kako srečni smo bili tukaj!«' so govorili med seboj... Tedaj je prišla pomlad in po vsej zemlji je bilo polno drobnih cvetlic in ptičic. Samo na vrtu sebičnega velikana je bilo še zmerom mrzlo. Pticam se ni ljubilo prepevati, ker ni bilo drobne dece, in drevje je pozabilo cvesti. Nekoč je sicer neka zelo lepa rožica dvignila glavico iz trave, ali ko je ugledala ploščo z opominom, se je užalostila, ker ni videla otročičev, in se skrila v zemljo ter zopet legla k počitku. Edino sneg in mraz sta : bila tega vesela. i »Pomlad je pozabila na naš vrt in bova lahko v|e leto tu živela!« je dejal sneg mrazu. Sneg je pokril travo z veliko belo preprogo, mraz pa je srebrnobelo poslikal vse drevje. Nato sta poklicala še burjo, naj se jima pridruži. Burja je prišla, se od pet do glave zavila v kožuh in ves božji dan tulila po vrtu in metala dimnike s streh. »Tu je pa res prijetno bivališče!« je rekla burja. »Dajmo poprositi še točo, naj nas kdaj obišče.« Potem je prišla še toča. Vsak dan je po cele tri ure škrobotala po strehi dvorca, dokler ni potolkla skoraj vso opeko, nato pa je, kar se je dalo, besnela po vrtu. Oblekla se je čisto v sivo in od nje je šel leden dah. »Ne vem, zakaj prihaja letos pomlad tako pozno!« je govoril sebični velikan, ki je sedel pri oknu in gledal na svoj beli, hladni vrt. »Upam, cla se bo vreme kmalu popravilo.« Toda pomlad ni prišla in tudi poletja ni bilo. Jesen je vsak vrt obdarovala z zlatim sadjem, le velikanov je ostal pust in prazen. »Ker je tako sebičen!« je rekla jesen. In tako je na vrtu ostala večna zima in burja, toča in sneg so se veselo poigravali okoli pustega drevja ... Nekega jutra je velikan še ležal v postelji in bdel, kar zasliši nebeško lepo godbo. Tako prijetni glasovi so mu doneli na uho, da je mislil, da gredo sami kraljevi muzikanti po cesti. Pod oknom pa je žvrgolela samo drobna ptica repnica, toda ker on že tako dolgo ni čul na svojem vrtu petja kake ptice, se mu je žvr-golenje drobne repnice zdelo zdaj ko najlepša godba na svetu... V tem je prenehala tudi padati toča, veter mu ni več tulil nad glavo in prijeten vonj je prihajal skozi odprto okno do njegove postelje. »Mislim, da je slednjič vendarle prišla pomlad! ' je sam pri sebi dejal velikan. Skočil je s postelje in pogledal skozi okno. In kaj je zagledal? Nekaj nadvse krasnega: skozi majhno luknjo v zidu so zlezli otroci na vrt in sedeli na vejah po drevju. Kolikor dreves je videl, na vsakem je sedel otrok. Drevje pa je bilo tako srečno, ker so otroci zopet prišli, da se je od vrha do tal pokrilo s cvetjem in s svojimi vejami ljubeznivo mahalo nad glavami otrok. Ptice so letale sem in tja in radostno žvr-golele. Bil je res diven prizor. Samo v enem kotu je bila še zima in tam je stal majhen deček. Bil je tako majčken, da ni mogel doseči do veje, pa je skakljal okrog drevesa in bridko jokal. Ubogo drevo je bilo še vse polno snega in slane, okoli njega pa je pihala burja. »Fantek, pridi vendar gori, pridi!« mu je govorilo steblo in kar se je dalo nizko pripogihalo veje. Toda deček je bil še zmerom premajhen. Ko je velikan to videl, se mu jo srce potolažilo. »Kako sem bil vendar sebičen!« si je dejal. »Sedaj mi je jasno, zakaj pomlad ni hotala priti. Onega malega dečka bom postavil na vrh drevesa, potem pa bom porušil zid iu moj vrt naj odslej služi za igrišče.< Bilo mu je v resnici zelo žal, da je prej tako delal. Odšel je po stopnicah iz hiše, prav po tihem odprl vrata in stopil na vrt. A čim so ga otroci zagledali, so se ustrašili in vsi planili na cesto — na vrtu pa je takoj zopet nastala zima. Samo mali deček ni zbežal, ker so mu solze tako zalile oči, da ni opazil velikana. Velikan je počasi prilezel k fantku, ga vzel v naročje in posadil na drevo. V trenutku je bilo drevo polno cvetja, priletele so ptice in začele peti po vejah, in deček je iztegnil ročice, jih ovil velikanu okoli vratu in ga poljubil na usta. A ko so to videli drugi otroci in uvideli, da se velikan več ne jezi, so takoj pritekli nazaj na vrt — z njimi pu je prišla obenem tudi pomlad. »To je zdaj vaš vrt, dragi otroci!« je rekel velikan iu vzel veliko rovnico in podrl zid. In ko so šli opoldne ljudje iz trga, so videli, kako se velikan igra z otroki na svojem vrtu, ki je bil zopet najlepši na vsem svetu. Otroci so se igrali ves božji dan in zvečer so šli k velikanu voščit lahko noč. »Kje je pa vaš mali tovariš?« je vprašal velikan, oni deček, ki sem mu poinogel, .da se je vzpel na drevo? - Velikan ga je najbolj vzljubil zato, ker ga je deček poljubil. Ne vemo!, so odvrnili otroci. Odšel je odtod!« Povejte mu, naj jutri na vsak način zopet pride!, je prosil velikan deco. Otroci pa so mu odgovorili, dn ne vedo, kje stanuje in da ga do včeraj še nikdar niso videli. To je velikana zelo užalostilo. Vsako popoldne, ko se je končala šola, so prišli otroci in se igrali z velikanom. Le mali deček, katerega je velikan tako vzljubil, ni več prišel. Sedaj je bil velikan silno prijazen s svojimi otroki, še bolj .pa je hrepenel po svojem prvem malem prijatelju in je večkrat govoril o njem. »Oh, kako rad lii ga zopet enkrat videl!« je menil mnogokrat... Preteklo je mnogo let in velikan se je zelo postaral in oslabel. Nič več se ni mogel igrati z otroki, pa je samo sedel v velikem nasla-njaču, jih opazoval pri igri in se veselil svojega vrta. iMnngo )r>pih »vendar so otroci najlepše Nekega zimskega jutra se je oziral skozi Dragi Kotičkov striček! Tudi jaz zelo rada čitam Slovenca«. Posebno se mi dopade Tvoj kotiček in uganko. Prosim, sprejmi me v svoj kotiček. Stara sem deset let, pa sem še zelo majhna. Te pozdravlja Zofka Golob, učenka IV. razr. v Repnjah. Draga Zofka! No ja, naj pa bo, no! Denem Te v svoj kotiček že zaradi tega, ker si tako majhna in ne boš dosti prostora zavzela. Pa se dobro imej in se še kaj oglasi! Pozdrave od K o t i č k o v e g a s t r i č k a. Dragi Kotičkov striček! Tudi mene sprejmi v svoj kotiček. Zelo rad čitam Tvoje povestice in pesmice in se jih večkrat naučim tudi na pamet. Tudi tisto o ljutem gospodu Zmaju in pastirčku Krompirčku že znam skoro vso na pamet. Moj brat Tone je dejal, da si ljudje samo izmišljujejo Kotičkovega strička, ker da Te v resnici sploh ni. Tisoč pozdravov Ti pošilja Marica Potočnik, učenka III. razr. v Zgornji Šiški. Tvoj brat Tone je res pravi Tone! Le kako je mogel taksno neumnost blekniti? Da mono. Kotičkovega strička, sploh ni? Tristo kosmatih medvedov, kako da me ni? Kdo pa Ti na to pismo odgovarja? Mar Požgančev oča? Mar Vrban Prismuk? Mar Knoftrov Jaka? Naj pride enkrat v Ljubljano ta Tvoj tonasti Tone in naj se prepriča na lastno oči, če sem ali nisem. Slavim tri ocvrte polže, da se mu bodo lasje kar zaježili na glavi, ko bo zagledal mojo orjaško postavo. Sem celo zn dva centimetra močnejši in večji od velikana Telebana, da veš. in se ne bojim deset takih Tonetov, kot je Tvoj brat. Naj pride in naj se pomori z menoj! Pozdravljena 1 Kotičkov striček. Lov na slone Afriški raziskovalec Hans Schomburgk pripoveduje: Začela se jc deževna doba. Ilovnata tla Utengulske nižine so sc izpremenila v močvirje. Osel, na katerem sem jezdil, se je do trebuha pogreznil v blato in smo ga komaj izvlekli. Tudi divjad, ki sc jc drugače v velikih čredah pasla po nižini, se je umaknila v više ležeče kraje Jiam-Jiama. Zirafe, ki jih jc v gosti hosti težko razpoznati, smo videli vsako uro. Črede zeber, ki so v naših oslih pač ovohale svoje sorodstvo, so brez vsakega strahu prišle čisto blizu naše karavane. Včasih so nas spremljale po več sto metrov daleč. Potem so se okrcnile kakor dobro izvežban ška-dron konjenicc. Živali so stale, kakor da bi bile vlite iz brona; iznenada pa so se kakor na povelje obrnile in v viharnem skokotu od-grmelc. Že drugi dan smo zadeli na sveže sledi spremljevalcev vedno junak. Toda v tem trenutku sem se zdel sam sebi vse drugo prej nego junaški. Moj lovec je imel prav. — Ves dan smo sledili čredi, ne da bi se ji mogli približati. Opazke, ki so jih delali zvečer ob ognju moji ljudje, zame niso bile laskave. Kljub temu sem zaspal. 2e drugo jutro sem našel sled enega samega samca. Čez dobro uro sem ga opazil, ko je mirno stal pod drevesom. Veter je bil izredno ugoden, sedaj je bila prilika, da sc v očeh svojega lovca operem. Približa! sem se slonu na pet korakov, potem sem paslonil puško ob drevo, moj sprsmljevalec me je začudeno ošvignil s pogledom. Ko sem ga pa pozval, naj pride bliže, mu je postalo tesno. »Ne,« jc dejal, dovolj blizu sva, vzemi svojo puško.« Zašepetal sem mu: »Šel bom prav do slona in se ga dotaknil, da vidiš, da beli ne poznamo strahu, toda ti moraš iti z menoj.« To sem rekel, ker sem vedel, da me ne bo ubogal in da tako tudi meni ne bo treba storiti, kar jc tvegal že marsikak objesten lovec na slone, Dejansko se je lovec moji zahtevi odločno uprl in ko sem hotel iti sam, ; me je prijel za rokav. Nekaj časa sem se ga I navidezno otepal, nato pa, kakor češ, njemu j na ljubo, vzel svojo puško. Strel iz tolike bli-I žine jc slona na mestu podrl. Ko so nato prišli moji nosači in zmagoslavno plesali okoli mrtvega slona, so opevali moj pogum in lovsko i spretnost. Zopet sem pridobil njihovo zaupa-; nje. Taborili smo okrog slona. Popoldne jc začelo deževati in moral sem I svojo družino pustiti v šotoru. To jc bila moja ščetinasta psica »Bobsi«, ki mi je bila ob zeru Bangveolo rešila življenje, potem njen mladič pa majhna opica, ki se je vedno svo-; bodno podila s psoma. Ljudje, ki sem jih bil manjkanje magnezija odpira raku — in raznim drugim boleznim — vrata v telo. Človeštvo sploh hira zaradi nezadostnega magnezija v hrani. Temu sta krivi predvsem dve dejstvi: prvič, da se jedilna sol kemično čisti in s tem izloča iz nje magnezij, drugič, da se krušno žito lušči. Prof. Delbet je mnenja, da se da z uživanjem neznatnih količin samega magnezija preprečiti hiranje in rak. Zgodovina Združenih držav v 76 besedah Nedavno so se bili obrnili na bivšega predsednika Združenih držav Severne Amerike Calvina Coolidgea s prošnjo, da bi napisal zgodovino Unije od osvobojenja izpod angleškega jarma do današnjih dni — v 500 besedah. Ta skrajšana zgodovina naj bi se vrezala v skalno steno nad rečiščem Mississi-pija. Coolidge je pa to rekordno zahtevo še prekosil in napisal zgodovino Združenih držav v 76 besedah. Ta rekord v kratki stilizaciji pa nikakor ni edin v zgodovini. Prvenstvo gre celo stari Evropi, kjer je mladi Anton Čehov začel svojo pisateljsko pot z novelo, ki je imela samo 16 vrstic. Od teh je pa glavni urednik lista, ki je novelo objavil, črtal še štiri vrstice z opominom Čehovu, da mora biti pisatelj vedno kratek. Vendar pa je ostal doslej nepotolčen rekord perzijskega znanstvenika, o katerem pripoveduje bajka: Perzijski kraj je prosil učenjaka, naj mu v kratkih posnetkih napiše zgodovino celega sveta. Ko so prinesli kralju po dolgotrajni in težki vojni posnetke iz zgodovine vseh držav, je prosil učenjaka, naj mu v enem samem delu napiše svetovno zgodovino. Zopet je minulo nekaj let in kralj je bil že zelo star, ko je prejel debel zvezek o John Rayinond Le Huquet iz Viktorije, ki mu je ' ameriška zveza fotografov priznala 20.000 dolarjev nagrade in ga proglasila za najlepšega otroka Združenih držav in Kanade, Podivjani biki Osemnajstletna vzgojiteljica Karolina iiyer z Dunaja, ki se je nahajala s svojo gospodo na počitnicah na Tirolskem, je šla z otroci na izlet , na Hohe Zinken. Tu se je — najbrže zaradi njene svetle obleke — zakadil proti njej 1 ik; I na begu pred njim je dekle padlo čez 40 metrov visoko steno in se ubilo. Njeno truplo so prepeljali v Ischl. — Na solnograških planinah so našli na Hinterklemmu poleg planinske koče mrtvo truplo 681etnega pastirja Johanna Ho-cka. Poškodbe na vratu in glavi pričajo, da je postal žrtev podivjanega bika. Drag tujski promet Madžari se razumejo na vsako propagando, ki širi njihovo ime po svetu. Tako trosijo tudi ogromne vsote za tujski promet. Uspeh je pa ta, da število tujcev stalno pada. L. (1928 je obiskalo Budimpešto 269.000 tujcev, 1. 1929 pa samo 250.000. Te dni je neki madžarski list objavil poluradno vest, da aoplača Madžarska za vsakega tujca po 55 do 60 pengejev. Tujska i propaganda stane državo 3,200.000 pengejev. Pri tem treba vpoštevati, da prihaja večina tujcev iz prejšnjih ogrskih pokrajin, ki ne potrebujejo reklame, tako da se more računati, da je reklama privabila v Budimpešto samo 36.000 tujcev. Spomenik švicarskemu gostoljubju, ki ga je postavila Belgija v Lausanne - Oucky-ju ob Ženevskem jezeru v zahvalo za gostoljubje, ki so ga Švicarji v svetovni vojni izkazovali ranjenim belgijskim vojakom. slonov. Velika čreda, v kateri se je nahajalo tudi nekaj lepih samcev, se je mirno pasla $kozi hosto. Šli smo po sledi. Že čez kako uro sem slišal lomastiti slone. Nosačem sem velel, naj se ustavijo in počakajo. S seboj sem vzel samo svojega lovca in šel dalje. Ko sem stopil iz hoste na majhen dambo (travnik), sem na drugi strani opazil slone. Utegnilo je biti šestdeset živali, krave in teleta. Solnce je prodrlo oblake. Vsako drevo, vsaka travna bilka se je blestela v nakitu iz-preminjajočih se vodnih biserov. Črno so se odražala slonja telesa na zelenem gozdnem ozadju. Brez glasu, kakor prikazni so se pomikale mogočne mesene mase dalje. Snežno belo so se svetili čekani. Zastonj sva se ozirala po kakem močnem samcu. Zdajci, morda 150 metrov daleč od najinega mesta, sta se potisnila iz gošče dva mogočna bela čekana. Star samec je preudarno sledil čredi. Toda že so zopet prihajale krave in teleta, in če ne bi takoj streljal, bi samec izginil v čredi. Srce mi je utripalo, da bi mi skoraj počilo. Ravnal sem napak, kolikor sem le mogel. Namesto da bi bil samcu mirno sledil in se mu toliko približal, da bi ga dobil varno na muho, sem streljal iz te daljave. Ali je strel zadel ali pa udaril v kako drevo, ki so po barvi popolnoma podobna slonovi koži, ne vem. Čreda je v hipu izginila in z njo moj lepi samec. Tekel sem za čredo, kolikor so me nesle noge, toda .prilike za strel ni bilo. Moj stari lovec me je pomilovalno pogledal od strani. »Da,« je dejal, »sloni so šli. Saj mi gremo pa tudi vedno prav blizu, ko streljamo slone, nas ni strah. Toda vi belci ste najbrže drugačnih misli. Bil je lep samec, taci je velike čekane; sedaj je šel, škoda!« Sam sebi sem se zdel zelo bedast. Evropejec hoče ostati v očeh svojih temnopoltih Krvavi poulični hoji v Kairu, pri katerih so egiptovske čete nastopile proti naeionalcem z orožjem. svetovni zgodovini. Kralj, ki je bil že skoro na smrtni postelji, se je razjokal in prosil učenjaka, naj mu popolnoma na kratko opiše svetovno zgodovino. Učenjak je malo pomislil, nato pa kralju odgovoril: »Ljudje se rode, trpe in umirajo.« Naročajte .Slovenca'S Selma Lagerlof, slavna švedska pisateljica, ki je prejela Noblovo nagrado, sedaj pa je imenovana za častnika francoske častne legije. odposlal, da pogledajo, če se kje v bližini nahaja kaka vas, so se vrnili proti večeru. Vasi niso našli nobene, pač pa pot, ki je vodila v neko vas. Do večera smo slonu čekane izdrli in ljudje so si od slona narezali toliko mesa, kolikor so ga mogli nesti, da bi v prihodnji vasi z njim delali kupčije, Naslednje jutro smo sc odpravili dalje. Vodil sem karavano sam in proti poldnevu smo dospeli v večjo vas. Nihče več star ne bolan Mnogo čudodelnih zdravil iu »zdravnikove je že izkušalo zaupljivost in potrpežljivost trpečih ljudi, obneslo se jih je žal le silno, silno malo. Sedaj prihaja iz Pariza novo oznanilo o zdravilu, ki preprečuje starost, ozdravlja vse mogoče bolezni in je kos celo raku. Ugledni pariški raziskovalec prof. Delbet je pred kratkim poročal v pariški medicinski akademiji o svojem velikem odkritju, da se skriva v magneziju, neki vrsti soli, čudodelno sredstvo za do-malega vse telesno gorje. To je preizkusil Delbet ne le na živalih, marveč ludi na sebi in drugih osebah. Če užijejo stari ljudje nekaj kapljic raztopljenega magnezijevega klorida, j potem se izvrši v njih čudna izprememba. Starostno drhtenje preneha, roka je trdna in mirna, mišice se napno, hoja je prožna kakor v mladosti, pritisk krvi, znanilec poapnenja žil, preneha in — čudo vseh čud — osiveli lasje postanejo zopet temni. Noben del telesa se ne inore odtegniti blagodejnemu učinku magnezija: možgani in koža, prebavila, živci, mišice in žleze se osvežijo in prenove, delozmožnost se poviša, odpornost ojači, veselje do življenja vzcvete na novo. Bradavice, srbečica, inaterna znamenja in izpuščaji izginejo. — Glede raka je prof. Delbet ugotovil: Večjemu številu miši je vcepil raka; potem je delu teh miši dajal magnezij, drugi del pa je prepustil samemu sebi. Miši, ki so dobivale magnezij, ali sploh niso obolele za rakom ali pa so otekline kmalu zopet splalinile in izginile; na miših, ki niso dobivale magnezija, sc je pa rak strahovito razvil in so za njim poginile. Delbet je mnenja, da se da z magnezijem ludi pri človeku preprečiti rak. Čim starejši je človek, tem bolj obubožava njegovo telo na magneziju in po- Rekordna blaznost Rekordna strast v Ameriki poganja nove cvetove. Letalski uspeh bratov Hunter je vzpodbodel ameriško mladino, da se skuša v vseh mogočih in tudi najbolj nezmiselnih rekordih. Tako sta stavila 121etni Trumann Kirk-patrick iu njegov vrstnik Jack Harris, da bosta več dni vztrajala na drevesu. Dejansko sta fanta 115 ur sedela na veji in so ju potem čisto izčrpana spravili doli. Trije otroci — dva dečka in ena deklica — chicaškega mestnega svetovalca Jahna, stari po 11, 9 in 5 let, so se šli rekord na gugalnici in ostali več dni gori. — V Hackensacku (New Jersey) je ždel neki deček 140 ur na drogu za zastavo v višini 50 metrov. Ves čas se je nahajal v smrtni nevarnosti. — Drugim fantom je prišlo na misel, da so stavili, kdo bo najdlje vztrajal na kolesu; eden je baje dosegel rekord z 240 urami neprestane vožnje! — Starši se teh novih >zimag< svojih otrok čez vse mere vesele, saj postajajo tako še sami »slavni«. In vendar je pri »srn v veliki nevarnosti zdravje in življenje otrok. Američani so pri vsej svoji praktični pameti vendarle — udarjenil Modne novosti 1. Enostavna promenadna obleka iz siv-kasto plave charmelaine; poldolgi rokavi s podvezo, na prsih svilen vložek, ob straneh poševno všite pole z gubami. 2. Mladostna poletna obleka iz resedno zelenega voile-ninona; cape v obliki bolera, ob straneh okroglo všiti zvončasti deli. 3. Obleka z jopico iz bleu krepp-caida; ohlapna jopica z obšivi iz krtovega krzna. 4. Poletna obleka iz pralne svile lososove barve; spredaj zavezan cape, apartno vloženi zvončasti deli. 5. Dopoldanska obleka iz toile-de-Soic; ozek naplečnik, plisirano krilo. 6. Promcnadni ensemble; ohleka iz bele pralne svile, jopica brez rokavov iz rumene pralne svile z belo podloženim šalom, beli reverji in beli gumbL Kralj KaSiiornije Enaintrideset let je bil star Johann Au-gust Suter, ko je kot propal bankir, klatež in rokovnjuč iz svoje ožje domoviue Badenske pobegnil v Ameriko. V Ne\vyorku je pomival krožnike, stregel konjem in prodajal klobaso. Drl je tudi zobe in poučeval matematiko. Po pristaniških žganjarnah se je seznanil z vsemi evropskimi jeziki, pa ludi s črnskim in indijanskim. Ko je znal dovolj, se je odpravil na zapad! Tam so le ribiške koče in par mrzličnih ljudi, frančiškanski misijon. Cela ogromna Kalifornija je bila leta 1839 pokrajina Mehiške republike; štela je 35.000 prebivalcev, od tega 5000 belih. Dežela, ki bi segala od srede Evrope do Indije. Suter se oglasi pri guvernerju v vSau Luisu in si izposluje pravico, da se naseli v dolini reke Sacramento. Tu je ustanovil Novo Helvecijo.- Suter se je izkazal kot genialen kmetovalec in organizator. S 150 Kanalu, ki jih je dobil z otokov, in par kitolovci se je lotil obdelovanja najrodovitnejše zemlje sveta, trebil, oral, gradil delavnice, skladišča, skednje, osu-ševal močvirja, gradil poti, ribnike in vodnjake. Kmalu je delalo pri njem poleg Kana-kov še "250 misijonskih delavcev in 30 belih mormonov. Letine so nesle 530 odstotkov čistega dobička. Že se pase na njegovih pašnikih 1500 konj, 12.000 ovac, 400 volov, 1200 krav. Tretje leto pokupi Suler stare farme naokrog za 40.000 dolarjev. Vlada ga imenuje za graničarskega kapitana na severu in mu v priznanje njegovega dela podari 11 kvadratnih ur sveta, toliko, kakor je bila velika njegova stara domovina Badehska. Sedaj se zgrinjajo ljudje na njegovo vzorno farmo. Revni kolonisti. Suter jim da zemlje, jih sprejme v službo iu jih dobro plačuje. Neštete ladje prihajajo in vozijo seme, sadike, orožje, orodje. Največje banke sveta mu rade posojajo denar. Kakor kralj je! Po delu svo-rjih rok. Po svoji genialnosti. Kalifornijska breskev, ki jo najdemo danes na mizah bogatašev po vsem svetu, tisoči drugih čudovitih sadnih vrst: Suter jih je zasadil in odgojil. Kalifornijsko vino, sladko in težko: on ga je prvi stiskal in točil. Trte je naročil iz Francije in Nemčije. Claude Farrere: Dekle na potovanju (Nadaljevanje.) f.VV Težak voz, v katerega je bilo vpreženih BO parov volov, se je prebijal na tisoče milj daleč po ameriški celini, z vzhoda na zapad. Nosil je strojne dele in kotel za prvi parni mlin v Združenih državah, ki ga je bil Suter naročil iz Evrope. Oboroženi in tehnični delavci so spremljali voz. Med njimi nesrečnik — tehnik Marskall, poprečen človek miroljubnega obraza, ki hoče pri Suterju pošteno zaslužiti kakor vsi drugi. Mlin je začel obratovati. V tem je podaril mehiški guverner Suterju še 22 kvadratnih ur remije, ker je deželo tako visoko dvignil. Potem preide Kalifornija v državno zvezo Združenih držav. Nova vlada je Suterju potrdila njegovo lastnino. Suter je sedaj najbogatejši posestnik v Ameriki in star 45 let. Ravno je pisal v Švico: »Žena in otroci naj pridejo za menoj. Na konju sem.« Priložil je nakazilo za knežje vsote. Sedel je v svoji sobi in pisal nekemu prijatelju v Luzernu. Tedaj pridrvi v sobo Mar-shall, premočen, ves iz sebe: »— — Važna stvar! Toda preje treba zakleniti vrata!« Potem je potegnil iz žepa neko krpo in jo položil pred Su terja: »To sem našel pri gradbi mlina v Colomi!« Suter je krpo razvil in našel v njej par rumenih grud; preizkusil jih je —: čisto zlato. Oba moža sta odjezdila do male reke. V resnici zlato! Povsodi polno zlata. V pesku, zemlji, stranskih rečicah, potokih. Suter ne izgublja glave: »Tiho! Živi duši nobene besede o tem!« Iz prvih zlatih grudic si je dal napraviti pečatni prstan in dal vrezati vanj besede: »Prvo zlato najdeno januarja 1848.« Molčati o odkritju?! Naslednje jutro se je ze razvedelo. Zlato! Delavci mečejo delo iz rok in hite za zlatom. Mlin, strojarne, vse stoji in počiva. Usnje gnije, žito propada ne-požeto na polju. Črede se pasejo po njem. Iz zapuščenih farm se dviga duh po trobnobi. Stari in novi svet bljujeta v Kalifornijo svoje pustolovce in izvržke z jastrebjimi obrazi. Ne da bi vprašali, se polaste Suterjeve zemlje, konj, živine in izpirajo iz njegovega peska zlato. Postavljajo si šotore, barake, hiše, vozijo čez njegove mostove, kujejo v njegovih delavnicah. Vlada pošlje na pomoč svoje čete. Toda vojaki ubeže med zlatokope. Zlato se toči. Po grlih. V žepe tisočev pohlepnih dobičkarjev. Žganje in ženske! Preje tako trezna dežela se opoteka v zlati pijanosti. Indijanci, nekoč pridni delavci, propadajo, kradejo, more. Pleni vsak in vsakega. Izvržki vsega sveta vro semkaj. Mesta rastejo kakor ogromne strupene gobe. Namesto prejšnjih par prebivalcev se gnetejo milijoni. V samih šeslih letih. Najemnina za majhno sobico znaša 100 dolarjev, za majhno hišico 500 dolarjev. V Newyorku in Bostonu se združi 10.000 izse- Resno jo je pogledal: »Morda več, nego ste mislili.« Odgovor jo je razveselil, kajti tudi sama je »veliko« verjela, a vse storila, da bi svoje vznemirjenje prikrila; in to se ji je bilo očividno posrečilo. On pa je zopet povzel z vedrim glasom: »,Tircis, treba bo nastopiti umik.' Ali se verz glasi tako? Na vsak način je za to priliko uporaben. Kaj zato! Umik bo časten . ..« Tedaj je mestu obrnil hrbet in se ozrl po morju. »Ali vidite? Pristaniška obala se bo razlezla od tam do tu ... Iz hainanskih ožin prihajajoče tovorne ladje bodo mogle gladko pristajati in jim bo treba napraviti le priprost okret, pa bodo imele nos zopet v smeri odprtega morja ... posebno, kadar bodo odhajale proti jugu, da obplovejo Hainan od za-pada sem. Tračnice, ki se začenjajo na pristaniški obali, bodo tekle okolu hriba ali pa skozenj... do tega širokega zemeljskega nasipa, kjer se bodo širile delavnice in delavska stanovanja . ..« Govoril je precej dolgo in se v nadi na skorajšnje uresničenje svojih sartj vedno bolj vnemal. V tem pa je zapadalo solnce v navpični črti nad obzorjem, kakor pada kamen. Toda Dubourg, ki je bil obrnjen s hrbtom proti solncu, izprva ni nič opazil. Se-le ko je videl, da zelenomodro morje postaja temno, se je zdajci okrenil. Solnčna obla je bila čisto na tem, da izgine, in mrak je v tropah izredno kratek. S skalnega hriba do prvih hiš Mon-Caya je bilo najmanj petnajst minut in še dobro stopiti je bilo treba. »Oh!« je zaklical gospod Dubourg, »nisem mislil, da je že tako pozno ...« In že je brez nadaljnjih besed potegnil Ko Mi s seboj. Ko Mi, ki je stopicala poleg njega, je smeje se ponovila citat: »Tircis, treba bo nastopiti umik. Zelo kmalu, kaj ne? To je pravi trenotek, da se to pove.« Ne da bi povzel šalo, je pospešil korake in podil Ko Mi pred seboj. Ni vedela zakaj, ter se je čudila, vendar ni vprašala: življenje jo je bilo naučilo velike umetnosti, da ni vpraševala, česar toliko žensk ne zna. Steza se je vila izprva nad golimi skalami, ki so napravljale vtis, kakor da jih je kdo tako nametal. Trije precej strmi ovinki so vodili skozi goščo grmovja, korenin, lian in šopastega bambusa. Niže spodaj so se zopet začele sikale, Potem je bil svet zopet poraščen s posebno visoko travo, kakor je bila Ko Mi v Indokini povsod naletela nanjo. In za tem kosom poti so se svetlikale prve luči v Mon Cayu. Kljub temu je gospod Dubourg hitel in prisilil Ko Mi, da je morala skoraj teči. V resnici jo je parkrat dregnil v hrbet in ji stopal skoraj na pete, tako velike korake je delal. Mislila je, da ga je prijela kaka muha, se pa drugače, dobro razpoložena, pokorila, ne da bi se smejala, dasi jo je zelo sililo na smeh. Stezo med golim skalovjem sta prešla skokoma; potem je sledilo grmovje: in nenadoma se je znatno stemnilo, a tišina je postala manjša. Nikdar v vseh treh letih svojega življenja v daljni Aziji se Ko Mi ni seznanila s tem groznim in tajinstvenim, kar je znal Evropi razodeti samo nadčloveški Kip-ling: z džunglo. Džungla v okolici Mon-Caya gotovo ni najmogočnejša med džunglami. Toda tako, kakršna je bila, je Ko Mi živo občutila in se vsa zgrozila. Prejšnje gole skale so bile nepremične, tihe. Džungla pa je živela, šumela, V njej je brnelo, dihalo, ječalo, prasketalo, drselo kdo ve kaj^ človek sc je ovedel, uganil, se bal. Ko Mi je nehote po- spešila korak. Dubourgu ni bilo več treba, da bi ji stopal na pete. Vendar ni čutila pravega strahu. Česa naj bi se človek bal nekaj korakov pred mestom, iz katerega se je tod in tam že slišal šum? Sedaj sta imela grmovje dejansko že tudi za seboj. Steza je stekla zopet ined skalovjem in iz mesta sta se zaslišala dva pomirljiva, surova udarca ob zvon. To je po nerazumljivi, čudno grozljivi džungli dobro delo. V neizrekljivem olajšanju si je Ko Mi globoko oddihnila. In gospod Dubourg je to pot odgovoril na njen vzdih. »Slednjič, kaj ne?« je dejal. In ker je solnce sedaj resnično zatonilo, je snel čelado, da bi si obrisal obraz, ki je bil bolj potan, nego je bilo spričo večernega hladu opravičljivo. »Slednjič! Sedaj sva iz vode. Ubogo dekletce, odkritosrčno vam priznam, da se mi je zdelo teh osem ali deset minut kakor deset url« »Kako?« je zaklicala Ko Mi, ki se ji o tem niti sanjalo ni. »Toda ... kako ... čemu? ...« »Kako? Čemu ...? Ubogo dete, ali niste čisto nič mislili na ong kopa, na Njegovo veličanstvo tigra, ki preži na nas in nas zalezuje? To so njegova najljubša mesta, te džungle, to grmičevje, te votle skale ... Stri naju bi bil kakor dva lešnika ... Prosim vas celo tisočkrat odpuščanja, če ne bi bil tam gori loliko klepetal... Bilo je prebedasto: o mraku je najnevarnejši čas... in tod okoli je tigrov nič koliko . ..« Za seboj sta pustila skalno zarezo in bila na tem, da prekoračita še zadnji kos poti skozi visoko travo. Ko Mi je pazila na troje luči, ki so se tod in tam zasvetile iz mesta; ena izmed njih je bila zelo velika in zelo rdeča: to je bil sijajno razsvetljeni vhod v leseno prodajalno Tong Tao-a, kitajskega trgovca ... Potem je bilo nenadoma tako, kakor če glumač udari ob zvonec: gospod Dubourg, ki je zopet korakal pred Ko Mi — sikozi džunglo jo je imel pred seboj samo zato, ker je slutil nevarnost in ker napade tiger vedno le zadnjega človeka v vrsti — gospod Dubourg jc nenadoma izginil; in na mestu, kjer je še pravkar bil, ni bilo ničesar videti. Ko Mi izprva ni slišala drugega kakor n»kak šum v travi. Po preteku stotinke sekunde, ki se je pa zdela Ko Mi cela večnost, je pa sledil človeški krik, strašen krik; in v tistem trenutku so bili njeni čuti tako budni, da je slišala krik in vedela, da je zakričal njen predstojnik Dubourg. Nato pa je vse glasove prekrilo, zmlelo v prah in odneslo vsemogočno rjovenje tigra. Bilo je še precej svetlo. Pet korakov od sebe je sedaj opazila Ko Mi na tleh rjavo, zleknjeno maso, ki ni bila ravno negibna, dasi se gospod Dubourg, kd ga je zver podrla podse, očividno nikakor ni mogel braniti. Tiger se je sedaj pripravil na skok, da odnese svoj plen... Razločiti je bilo zamolklo topotanje zadnjih šap, napenjanje mišic v nogah in rebrih ... Tedaj je Ko Mi, ki ni na prav nič več mislila, najmanj pa na beg, nehote segla v svojo torbico, potegnila svoj brovvning, pomerila na rjavo maso in sprožila enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat... dokler ni porabila vseh nabojev. Pok je sledil poku, neskočno dolgo. In zgodilo se je, kar se je v podobnih slučajih že neštetokrat zgodilo: niti ena od osmih krogel ni zadela tigra; toda tiger je prestrašen izpustil svojo žrtev in se umaknil. In trava se je zgrnila nad njegovo tajno sledjo, v tem ko je Ko Mi spravila skupaj to- ljencev za izkoriščanje Nove Helvecije. Eldo-rado! 65 družb se ustanovi samo v Ne\vyorku. In Suter? Čaka. Ves svet kriči: Kalifornija! in misli, da je Suter na čelu zlatokopov. Bogatejši nego K rez. Bog Novega Sveta. On pa čaka. Ne koplje zlata, ki je uničil njegovo prejšnje blagostanje. Ki ga sovraži. V glavi se mu snuje silen načrt. Zaradi zlata je obubožal. Zlato naj mu pomaga do novega bogastva. S srdom v srcu je opazoval milijone polnih rok, ki razkopavajo zemljo za zlatimi zrni. Zanj! Ne da bi se zavedali .Na mestu starih farm začne graditi in urejali nove, ne več tako velike, da je pregled lažji. Pomagajo mu sinovi. Zlatokopom dobavlja kruh, mleko in meso. Izsesava jih. Obuja uove potrebe in jih zadovoljuje: konzerve. In zopet se naseli bogastvo v njegovi hiši. Bogastvo, ki je tako skromno, da se mu smeje. Toda potrebuje ga za svoj načrt. En sin mu študira pravo. Nanj čaka, da dovrši svoje nauke. In potem začne svojo pravdo. Znameniti Sulerjev proces. Kar zahteva, je, da se mu prizna Izključna lastninska pravica do ozemelj mest San Fran-cisco, Sacramento, Fairfield in Riovista. Toži 17.221 posameznikov za skupaj 200 milijonov dolarjev. 25 milijonov zahteva od kalifornijske države kot odškodnino za svoje ceste, poslopja, zgradbe in nasade. Washingtonsko vlado toži na odškodnino 50 milijonov, ker ni ščitila njegove lastnine. In slednjič zahteva delež na vsem izkopanem zlatu! Vse, kar je kdaj le od daleč povohalo t pravo, je sedaj na nogah. Odvetniki! krlčc me sta, družbe, posamezniki. Odvetniki proti Suterju! Polne ladje jih prihaja iz starega sveta. V vsej Ameriki ni nobenega nezaposlenega odvetnika. Štiri leta teče pravda. Nasprotniki ( zažgo odvetniško pisarno Suterjevega sina; ogenj uniči darovalne listine, toženci plešejo od radosti: Uničen je! Toda Suter ima prepise. Okoli njega nastaja stranka. L. 1855. proglasi sodnik Thompson, najvišji sodnik v Kaliforniji, razsodbo. In ta se glasi: Suterjeve zahteve so opravičene. Suter je zmagal! Njegovo bogastvo je neizmerno. Tedaj zažgo množice justično palačo, zapode sodnika z njegovega mesta iu ga hočejo linčati. Revolucija! Zaradi Suterja. Vlada je brez moči. Množice navale na nove Suterjeve farme, jih opustošijo, da ne ostane kamen na kamenu. Celo kokoši je drhal postrelila. Družino mu pomore ali pa si posamezni člani z begom rešijo golo življenje. Suter je berač. Pri sodniku Thompsonu najde zavetje. Ta mu hoče pomoči do male odškodnine. Toda Suter ne popušča. Stari kmet ne mara zlata. Svoje pravo hoče. Thompson izposluje pri vladi za Suterja 3000 dolarjev lelne pokojnine. Od tega bi mogel živeti. Toda docela oglušeli in utrujeni mož potuje v Washington, da bi mu Thompsonovo razsodbo potrdili. Razmeče tistih par dolarjev zakotnim advokatom, sleparjem, verskim sektam, ki ga izkoriščajo kot svoje okrasje. Strada in prosjači za svoje pravo. Zaman! Njemu, osvajalcu, nedostaje preudarnosti in moči, da bi premagal največjo svetovno silo: birokracijo. Od pisarne do pisarne leta, od birokrata do birokrata, leta in leta. In dne 17. julija 1880 je umrl na stopnicah kongresne palače, sestradan norec. Njegovo pravo pn živi. Opravičenim dedičem se smeje milijarda dolarjev — a kdo ima denar iu pogum za obnovo tega procesa? Herbert Kuchenbuch. liko hladnokrvnosti, da je klicala na pomoč in se vrgla na onesveščenega Dubourga. Naključilo se je, da je strele in klice na pomoč slišalo več kulijev, ki so se vračali z dela. Francoski delovodja, ki je šel z njimi, je preprečil, da niso zbežali. Zato je bila pomoč hitro pri roki in so Dubourga šc živega prenesli v bolnico v Mon,Cayu. Seveda je bil hudo zdelan: tiger mu je zlomil roko in ramo ter več reber; in da je bilo nesreče zvrhana mera, sta ga dve krogli Ko Mi, ki sta zgrešili tigra, precej težko ranili. Vse skupaj pa le ni bilo smrtno nevarno. In zdravniki so skoraj iz vsega početku jamčili za ranjen";evo življenje. Ko Mi je, ne posebno ponosna nase, stresla z glavo: »Po teh strelih me pač nobena reč na svetu ne bo več nagnila, da bi vzela v roko revolver!« »Ne govorile tako,« jo je zavrnil eden izmed zdravnikov, nepobitno dejstvo je, da vaš predstojnik to uro ne bi več živel, če vaši streli ne bi bili preplašili živali. Rešili ste ga, če že priznate ali ne.« Veliko priznanje. Ni ravno veliko ljudi, ki bi jih bil pod sabo valjal tiger pa bi mogli kasneje o tem pripovedovati! Laket in rana sta se v mavcu hitro in brez prevelikih težav celili. Zlomljena rebra niso storila nič takega, kar bi bilo položaj vidno poslabšalo: gospod Dubourg je imel dobra pljuča. In bila je sreča, da je njegovim jetram, kolonijalnim jetram, ong kop popolnoma prizanesel. Toda gospod Dubourg, dasi od glave do nog zopet docela skrpan, ni postal nikdar več tisti, kakor je bil preje. Dva meseca bolnišnice sta moža spravila zopet nekako na noge. Toda okrevanje je obetalo, da se bo zelo dolgo vleklo. In zdravniki si niso upali dovoliti napornega potovanja na Japonsko ali v Francijo, ko ga je tako vzelo. Bližal se je oktober. Z njim monsum — zimski vihar, ki meče ladje kakor lupine; komaj zarasle kosti tega ne bi zdržale. »Kaj tedaj?« je skoraj brezbrižno vprašal gospod Dubourg. Ko Mi, ki je o tem vprašanju vedno zopet premišljevala, je slednjič kot prva našla odgovor nanj, edini logični odgovor. »Predvsem si morate opomoči, kjerkoli že, a opomoči si morate temeljito. Potem bomo govorili dalje.«! Nekdo je predlagal Quang-Yein. Quang Yen je grič v tonkinškem dcltu, in sicer je to edina višina v tamkajšnjem ozemlju. Lahen dih vetra se skoraj vedno čuti v ozračju. Gospod Dubourg, ki se je redkokdaj pro-tivil kakemu nasvetu, čc je šlo za njegovo zdravje, je temu predlogu pritrdil s posebnimi veseljem. Quang-Yen... da. Zelo rad bi šel tja. Dokaj let je že od tega, ko sem bolan ležal v tistih starih zidovih... Ohranil sem nanje zelo prijetne spomine, izvrstne celo. Quang-Yen, Quang-Yen, da! Pošljite me tjal« Hotel je celo na mestu odpotovati, a to je bila najbolj nemogoča stvar na svetu: v Man Cayu ni bilo trenotno nobene ladje za prevoz, samo stara, grda skrinja za premog bo naslednji dan odrinila proti Hong-Haiju. Dubourg je zagotavljal, da je ravno to nekaj pravega zanj. Ugovarjali so mu: »Toda ladja iz Hong-Haija ne bo mogla voziti dalje v Quang-Yen, ker za lako vožnjo ni opremljena ne sposobna. Počakajte štiri dni, pa boste imeli Dap-Kau.« »Ne,« je samoglavo vztrajal Dubourg, »odpeljem se jutri s parnikom za premog. Ko bomo enkrat v Hong-Haiju, si bomo že pomagali dalje.« Pogledal je Ko Mi. Ko Mi jc čutila, da bo poslej njen stari, izčrpani predstojnik v vsakovrstnih stvareh računal na njeno pomoč. Pritrdila je z glavo in dejala pomirljivo: »Prav gotovo si bomo pomagali dalje.« V Hong-Haiju ni bilo ničesar, ne kakega parnika ne petrolejskega čolna. Ni pa manjkalo sampangov. In Ko Mi se je v kratkem času posrečilo najti ladjo, ki jc bila snažna in skoroda prijetna. Pod veliko okroglo slreho se je mogel Dubourg udobno zlekniti na svojih mehkih kamboških rogoznicah. »Mala Ko Mi, ta-lc Quang-Yen, kamor se Ubogala je. ilmam vam nekaj povedati. Ne vem, kako naj vam to prav za prav povem .. .« Dobro dolgo je zamišljeno pomolčal. Gledala mu je pozorno v oči, kakor da bi mu hotela prihraniti trud, da bi izbiral besede. Toda bilo je po vsej priliki v resnici težko A govoriti je moral: »Mala Ko Mi, ta-le Quang-Jen, kamor sc sedaj peljeva, je kraj, kjer sem začel živeti ... Oh, zelo dolgo jc žc od tega, kar si pač lahko mislite. Umcjte me prav: s tem nočem reči, da sem bil tam rojen. Vendar sem bil še zelo mlado žrebe, ko sem prvič prišel v Tangking. In slučaj me je vrgel v Quang-Yen, da bi skozenj stopil v resnični svet. Bilo je tukaj, med zidovi tc stare bolnišnice in ob vznožju tega bivšega trdnjavskega nasipa, kjer so se mi odprle oči o moških, o ženskah, o celem svetu, o lepoti, o silah življenja, o ljubezni, o vsem. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) „LEO" OVRATNIKI še vedno na razpolago v modni trgovini 1. PodkrajSek, Ljubljana, čevljarska uL 2. A. Jwars: Stava V Woodville-u sta živela dva sovražna si soseda: Appleton in Drews. Prvi je imel sina Billa, drugi pa hčer Mabel. Stari John Drews je bil vpokojen policijski nadzornik, Archi Appleton pa je bil majhen trgovec v Londonu, odkoder se je z nekaj tisoč funtov prihrankov umaknil v pokoj v Woodville. Njegov sin je bil blagajnik v banki Bluett & Gregson, l)rewsova Mabel pa je bila aranžerka v modnem salonu Pink & Fraser. Appletonova in Drewsova hiša v Woodville-u sta stali druga poleg druge, na zunaj popolnoma enaki, da bi ju vsak zamenjal med seboj; med hišama sta ležala oba vrtova, ki ju je ločila le bo-deča žica. Soseda sta se najprej (dobro razumela, potem je pa čez noč nastalo sovraštvo. Oba sta fanatično vrtnarila in eden je hotel biti irto-drejši od drugega. Vsak je zagovarjal svojo metodo in tako sta se slednjič grozovito sprla. Nista se več spoznala«, zato sta pa drug drugega opazovala, ko sta streljala vrtnarske kozle. Ko je začelo dišati po pomladi, ju je na trgu nagovoril Tom Phelps: »Ljudje božji, čas bo gnojiti na vrtu. Imam izboren gnoj, dobro udelan, masten. Voz po deset šilingov.« »Prezgodaj je še, mr. Phelps,« je dejal Appleton, ki mu v mrzlem vremenu ni bilo do dela na vrtu. Nato Drews odločno: »Prav imate, Phelps, zadnji čas je za gnojenje. Pošljite mi čim prej voz gnoja, ki mora nemudoma v zemljo.« »Pošljite tudi meni voz gnoja, Phelps. Ne ravno danes ali jutri, pač pa v prihodnjih dneh. Spravim ga le še preje v zemljo nego mr. Drews.« »Ce bi delali z jezikom, Appleton, potem že,« se je posmehoval Drews. »Jezika ne bom uporabljal za to,« je krotko dejal Appleton. »Za to imam orodje in jutri pride moj sin na dopust. Tako bom preje gotov, nego vi s svojimi smetmi.« »Stavim funt, da bom gnoj preje zagrebel nego vi, en funt pravim!« se je razsrdil Drews. Appleton ga je pogledal postrani: »Če stavite, prav. Kdor bo preje gotov, plača mr. Phelpsu oba voza gnoja.« Udarila sta v roke. Phelps se je muzal. Njemu je vseeno, kdo plača. Prodal je dva voza gnoja, in to po ceni, ki bi mu je noben pravi Woodvillečan ne bi bil plačal. Hitel je z dobavo in kmalu sta se na obeh vrtovih kadila velika kupa gnoja. Popoldne je prišel Appleton k Drevvsu s potno torbo v rokah. »V London moram, zelo nujni opravki; vrnem se šele jutri zvečer. Če bi moj sin preje prišel, izročite mu, prosim, ključ od hišnih vrat.« Pomolil je Drewsu ključ. Drews nad toliko in tako nenadno prijaznostjo ni bil malo presenečen, vendar usluge ni mogel odbiti. Potem ga je prevzel nemir, ki ga je moral iti tešit v gostilno. Vraga tudi, kaj neki kani Appleton zaradi gnoja? Treba govoriti z mr. Phelpsom. V gostilni je spil vrč piva in dva groga, kar ni bilo veliko, vendar pa toliko, da je postal primerno podjeten. Prišel je domov sijajne volje. Tedaj je opazil, da se iz njegove zaklenjene hiše skozi špranje veternic svetlika luč. V njem se je zbudila policijska žilica. Kdo neki bi bil vdrl v njegovo hišo? Pogledal je skozi špranjo na oknu in opazil mlajšega moža, ki si je dal opraviti v buffetu z jedjo in pijačo, kakor bi bil doma. Aha! To je Bili Appleton, ki je v temi zamenjal hiši. Ha! Sijajno in kakor nalašč! Drews se je tiho splazil v svojo spalnico, vzel tam svoj službeni revolver in tako oborožen stopil v jedilnico. »Nu, prav, da ste slednjič prišli, trajalo je itak precej dolgo. Mislim sem že, da je vaš mojster pozabil na moje naročilo. Drugače ne maram nočnega dela, a topot pač ne gre drugače.« Mladi mož se je zdrznil in ga gledal kakor kako prikazen. John Drews je postal naenkrat grozeč. »Saj ste vrtnarski pomočnik, ki naj mi podkoplje gnoj, ali pa morda ne? Ali ste vlomilec?« Revolver se je naperil proti neznančevim prsim. »Potem vam lahko pomagam. Takoj za vogalom je policijska stražnica.« »Ne, ne, saj sem vrtnarski pomočnik, kajpada,« jO dejal mladi človek, »samo po orodje si še grem.« Hotel je mimo Drewsa k vratom. »Nikamor ne hodite, orodja je dovolj na vrtu. Alo, naprej, saj je itak že pozno.« Revolver je strčal proti mlademu možu, ki je vdano dejal: »Da, da, vrtnarski pomočnik sem in se takoj lotim dela.« Drews ga je spustil naprej, mu pokazal gnojne vile in lopato, sedel na verando z napetim revolverjem in nadzoroval delo. Če se je kanil neprostovoljni delavec delu upreti in je krepkeje stisnil orodje, tedaj je Drews pomeril in dejal: Zdi se mi, da vendar-le niste vrtnarski pomočnik, obupno nerodni ste. Kar gotovo ste vlomilec in odvedeni vas na policijsko stražnico.« Tedaj je mladi mož obupno /.avpil: Saj ;em vendar vrtnarski pomočnik in delam, kar morem k In mogel je veliko. Ko je mesec, ki mu je svetil pri delu, obledel in je prvi svit nazna-ajal novi dan, je bil gnoj podkopan in zemlja lepo zravnana. John Drews se je zadovoljno režal in me-lil dobrodušno: »Spoznal sem vas bil, Bili Appleton. Zmotili ste se v hiši. Hiša vašega očeta je tu poleg. Tu imate ključ. Vaš oče je / Londonu in pride šele danes zvečer. Povejte nu, da sem stavo dobil. To malo vrtnega dela *em vam naložil za kazen, ker ste vdrli v mojo hišo.« Mladi mož je molče vzel ključ in njegova nevolja se je zdela Drewsu tako umljiva, da ga je odpustil brez nadaljnjih pojasnil. Mladi mož je odšel v Appletonovo hišo. Tam se je Ch. Wadsworth Camp: Strah v Debelo uro je čakal Map« v predsobi železniškega ravnateljstva. Bil je to močan, odločen mož, ki je bil vložil prošnjo za čuvajsko službo. Da bi si čas, ko je visel med upom in strahom, nekoliko skrajšal, je pozorno opazoval nekega moža, ki je bil videti preklicano zdelan. Glavo je imel obvezano in desno roko je nosil v obvezi; obraiz mu je bil ogorčeno spačen, nezaupen in klavrn, in Maps je opazil, da se je z zdravo roko trajno oklepal nizke ograje, ki je delila prostor na dvoje. Za tem omrežjem se je nahajalo nekaj uradnikov železniške družbe. Neznanec se je od časa do časa ostro ozrl na Mapsa, in če si je potem z zavezano roko segel v lase, je videl, da se mu je roka tresla. Slednjič se je neznanec odločil, okrenil se je in prišel k Mapsu. »Ali ste vložili prošnjo?« je prašal. »Da...« »Za progo?« Maps je prikimal. »Pasje življenje, to vam povem!« se je to-gotil ranjenec. »To bo vsak verjel, kdor vidi vašo obvezano glavol« je odvrnil Maps. »Kaj pa se vam je pripetilo? Ali je skočil vlak s tira?« »Vlak s tira?« se je zagrizeno zarezal oni. »To je odvisno od tega, kako se stvar vzame ... na ta način bo vlak tam, kjer sem bil jaz, še nekaj kratov skočil iz tira ...« Maps ga nikakor ni razumel. Vrhu tega je mislil na skorajšnjo avdienco. »Ali mislite, da je kaj nade, da dobim kako mesto?« je vprašal tujca. »Neverjetno, da je kljub vsemu toliko prošnjikov!« se je ogorčeval oni. »To prokleto ravnateljstvo nastavlja nesrečnikom vado kakor ribič, ki ponoči z lučjo preži na plen ... Mah! Zdi se mi, da ste prav možak, samo nekoliko boječi ... ravnateljstvo vas bo najbrže hotelo najprej preizkusiti... in poslali vas bodo v močvirje, kjer straši... kaj takega so ti lopovi zmožni!« Nenadoma se je prekinil, kakor kdo, ki se nenadoma zave, da je morda rekel preveč. »Nu? Govorite naravnost!« je nepotrpež-ljivo re'kel Maps. Toda oni je sedaj planil v drugi oddelek, in Maps je videl, kako je s silnimi kretnjami pisarjem nekaj dopovedoval. Pisarji so radovedni škilili tja, kjer je sedel prosilec V tem so se ravnatelj, inžener in načelnik osebja pravkar posvetovali o Mapsu. »Čuvaja Boyda ne moremo več pustiti na številki triindevetdeset,« je rekel ravnatelj, »in od ostalih čuvajev noče Boyda nobeden nadomestovati. Sedaj je morda prišel trenotek, da preizkusimo kakega novega ... saj mesto ni posebno važno ... če ogibni signali pravilno delujejo, niti ni treba, da bi na številki triindevetdeset res stražil kak čuvaj; vse se da predvsem okrepčal s krepkim požirkom whi-skyja, nato se pa vrgel na divan in zamrmral: »Par ur si že smem odpočiti po tem norem delu.« Takoj nato je zasmrčal in spal kakor ubit, v tem ko se je dvigalo solnce više in više. Prav tedaj sta stala Bili Appleton in Mabel Drews v majhni londonski predmestni cerkvi pred oltarjem in odgovorila na duhovnikovo vprašanje s krepkim: »Da!« Za obema je stal stari Appleton in si mel roke, da je njegov sin Drevvsu tako zagodel, da je brez njegovega dovoljenja postal njegov zet.« Po poroki so se vsi trije odpeljali v Wood-ville, da naznanijo staremu Drevvsu veselo novico. Na kolodvoru si je kupil stari Appleton dnevnik in ga med vožnjo bral. »Alo!« je zaklical iznenada, »Jim Crawies, vlomilec, naš slavni rojak Jim je pobegnil iz kaznilnice. Kdor ga prime, dobi 50 funtov nagrade. To bo zanimalo tvojega očeta, Mabel. Prišedši v Woodville, je našel Appleton v svoji hiši smrčečega neznanca. Ej, to je pa vlomilec Jim,« je dejal tiho, ker mu je takoj prišla na misel tiralica v listu. Obvestili so policijo in ko se je Jim Crawies prebudil, je bil tako varno uklenjen, da ni mogel misliti na upor. Moral je nazaj za mrežo. Imel je samo to zadoščenje, da se je na svojem kratkem izletu temeljito naučil podkopavati gnoj. John Drews je svojo stavo dobil. Kljub temu pa se je jezii. Kajti prvič mu je hči privedla v hišo kot zeta Appletonovega sina, drugič je pa dobil stari Appleton 50 funtov nagrade, ker je prijel Jima Crawiersa. »Jaz sem ti prignal zajca v kuhinja,« se je ujedal. čuvajnici oskrbeti s sosednje postaje ...« Prožni inžener, ki je doelej molče sedel v kotu, se je sedaj vmešal v pogovor in se z nekim posebnim pogledom ozrl na ravnatelja. »Ne, mesto na številki 93 v resnici ni važno... tam se še nikoli ni nič zgodilo — izvzemši najstrašnejšo katastrofo, odkar obstoja naša proga ...« »To prihaja odtod, ker so vsi ti ljudje tako praznoverni!« je divjal ravnatelj. »Okoliščine, ki so povzročile to katastrofo, se bodo komaj v sto letih ponovile,« je miril načelnik osebnega oddelka. »Če novi prosilec o svoji stroki kaj razume, potem služba zanj niti ne bo tako težka... In potem pa moremo, kakor že rečeno, vsako zlorabo preprečiti, ako damo njegovo delo trajno nadzorovati po obeh čuvajnicah, ki se nahajata pred štev. 93 in za njo. Če ima ta mož nekoliko odločnosti in se vrže na potepuha, ki se oči-vidno potika v bližini močvirja in ima na piki čuvaje na štev. 93, potem se bodo praznoverne govorice, ki se sedaj širijo o tej čuvajnici, za vselej razpršile... Jaz sem za to, da možakarja sprejmemo. ..« »Morda imate prav,« je dejal inžener. »Velite mu, naj vstopi, Tomi« je rekel ravnatelj, »in pazite predvsem, da ne sliši kaj o bedastih govoricah, ki se širijo o številki 93...« Ko je Maps stopil v sobo, so gospodje z zadovoljstvom opazovali njegova pleča, mogočne šape in široke prsi. »Vi bi radi prišli k nam v službo kot prožni čuvaj?« ga je vprašal inžener. »Da, gospod ..,.« »Ali imate že kake izkušnje v tem poklicu?« »Ne, te si hočem šele pridobiti...« »Kje ste se naučili ravnati z manipula-torjem?« »Na tečaju .. . in potem sam, na majhnem modelu...« »Kako se pišete?« »William Maps!« »Starost?« »Edenindvajset let.« »Ali se bojite strahov?« Vprašanje se je glasilo tako mirno, kakor da bi spadalo v pravilnik. Maps se je smehljal: »Nikoli še nisem videl duhov ali strahov, a kar sem s svojimi očmi videl in mogel zgrabiti s svojimi rokami...« »Nu, saj potem je pa dobro... potem se tudi strahov ne boste bali!« je dejal inžener. »Toliko bedastih govoric se širi... to pa zato, ker leže nekatere naše čuvajnice zelo samotno. Moja dolžnost je, da vas na to opozorim ... in potem so tudi razni klateži, ki se potikajo okrog ...« »Za take stvari mi ni mar,« je odvrnil : Maps. »Samote me ni strah, samo da imam delo in da morem upati na napredovanje ...« »Če se na svojem mestu obnesete,« je rekel ravnatelj, »potem se vam odpirajo pri nas lepe možnosti...« Obrnil se je proti načelniku osebnega oddelka: »Poskusiti hočemo z njim .. preizkusite ga nekoliko, George... in če zna pravilno sprejeti brzojavko in jo oddati dalje, potem ga pošljemo na št. 93 ...« »Hvala, gospod,« je rekel Maps. »Potrudil se bom po najboljših močeh.« Po zadovoljivo prestani izkušnji v pisarni, je Maps zunaj opazil moža z obvezano glavo, ki je lazil okrog vhoda. Ko se je Maps po par korakih ozrl, je videl, da mu mož sledi. Ustavil se je in ga počakal. »Če imate isto pot, greva lahko skupaj,« je dejal prijazno. »Bil bi vesel, če bi mogel dobiti nekoliko pojasnil... moje ime je Maps.« »Moje ime je Morton,« je rekel oni. »Ravnokar sem zvedel, da so vas sprejeli. Stavil bi, da pridete na št. 93?« Maps je pokimal. »He... jaz pravkar prihajam od tam,« je dejal Morton s spačenim smehljajem in pokazal na svojo obvezano glavo. »To mora biti zelo udobno mestece!« je smehljaje menil Maps. »Udobno! Raje se ne šalite ... tam je tako samotno, da se zdi pokopališče v primeri s tem krajem kakor sejmi Petnajst kilometrov na okrog ni žive duše... nikogar, s komur bi mogli govoriti... ne vidite drugega nego zakleto močvirje, v čegar blatu gnijejo in rjave razbiti vagoni. Udobnol Ti ljubi Bogi... če pride mimo tovorni vlak, je možno samo dvoje: ali se čuti človek napol norega, ali pa se zgrudiš na stol in jočeš kakor otrok ...« »Gospodje so mi rekli, da je tam precej samotno!« je rekel Maps. »To so vam povedali! Kako vrli ljudje!... In drugega vam niso nič rekli?« »Ne ,.. nič drugega nego to, da se moram ( še nocoj z večernim vlakom odpeljati na svoje mesto, da nadomestim mojega predhodnika Boyda ...« »Prisegel bi bil na to, da vas pošljejo na št. 93, ne da bi vam le z besedo pojasnili... Nu, da ... taista stvar kakor z menoj! Gospodje so me ozmerjali, da sem strahopetec ter mi nakazali samo polovico plače... In če pomislim, kako so ravnali z ubogim Simonom, z ,Rdečeglavcem'l Takrat, ko se je pripetila ka- tastrofa ...« »Katera katastrofa?« »Ali niste nikoli slišali o veliki katastrofi naše družbe? O katastrofi na ovinku 93?« »Ničesar ne vem o tem... O pač.., temno se spominjam, da sem nekaj slišal... toda od tega mora biti sedaj že približno šest ali sedem let...« »Čisto prav! Osemdeset mrtvih! O tem boste slišali še več in se spomnili na to, še predno boste dovršili svojo službo na št. 93!« Maps se je ustavil in pogledal Mortona v oči: »Kaj mi pripovedujete tu? Natočite mi čistega vina... rad bi vedel, pri čem da sem!« »Povedati vam hočem resnico, kajti to je za vas zelo važno... a obljubiti mi morate, da boste o tem molčali... potem boste videli, v kakšen osinjak so vas vtaknili!« »Nisem ne čvekač ne stara baba!« je odvrnil Maps... Tak na dan z besedo! Izpraznite svojo malho... kaj ima katastrofa opraviti s številko 93?« Morton ga je potegnil v stransko ulico. »Morda ste že pozabili, kako se je nesreča zgodila? Toda mi, ki smo že dolgo v službi, kaj takega ne pozabimo izlepa... To je bila ena tistih zgodb, ki človeka čisto zmešajo. Takrat se je slučajno mudil tukaj predsednik upravnega sveta, ki je prejel brzojavko, da je njegova žena v Floridi težko obolela... Gospod predsednik!! Razumeli boste, da se vse stori, da se ustreže predsedniku, kaj ne?... V naglici so sestavili poseben vlak in ga pognali po progi z nedovoljeno brzino... Toliko, da je parni kotel še zdržal! Osebni vlak je bil ravno zapustil Dawson, petnajst kilometrov pred št. 93. Strojevodja je bil Bob Trumbull, in imel je zanikrn stroj, tako da je vedno zaostajal za predpisanim časom. Ko so gospodje na ravnateljstvu spoznali, da je bilo nemogoče ujeti Trumbulla v Davvsonu, so brzojavili Simonu .Rdečeglavcu', ki je bil takrat čuvaj na št. 93, da oba vlaka s predpisanimi znamenji in drugimi sredstvi ustavi in uredi, da se bosta križala pred št. 93. V rednih razmerah bi bilo dovolj časa, da bi bila znamenja pravočasno dosegla Boba Trumbulla. Toda njegov vražji stroj je začel ravno po odhodu Dawsona presenetljivo dobro voziti in Bob je porabil vso paro, da bi na tej dolgi in samotni progi gohitel čas, ki ga je bil preje izgubil... In to je vse ... oba vlaka sta se srečala na ovinku 93, oba s polno paro... Kdo naj v taki zmedi dožene krivdo posameznih oseb, posebno, ker se do predsednika nihče ni upal? Če bi bil vsaj tudi Bob Trumbull ubit, potem bi bili mogli vso krivdo zvrniti nanj, kajti .Rdečeglavec' se jc rotil pri vseh svetnikih, da je oddal vse signale in da bi jih bil moral Bob opaziti, ako ne bi bil dremal... Toda vsa njegova zatrjevanja mu niso nič pomagala ... Simon je prišel pred sodišče in je dobil več let ječe, dočim so Boba samo degradirali za strojevodjo na tovornih vlakih ... Ej, to vam je čedna drhal! Le poglejte... in kar se mene tiče, so me dali na polovico plače ... in vas pošiljajo v ta prekleti kot, ne da bi vam dali kaka po jasnila! « »I, kaj pa naj ima vse to z menoj opraviti?« je rekel Maps. Oni se je porogljivo zasmejal: »Živeti hočete torej poleg močvirja in razvalin?« »Ah, sedaj vem, kaj hočete reči!« je odvrnil Maps. »Zato so me tedaj gospodje vprašali, če se bojim strahov?« »Nu, da ... to je njihova šala ... strahovi! ... Ne dajte se imeti za norca! Vidite ... Vidite ... na št. 93 od tistega dogodka ni bilo več varno ... Le vprašajte čuvaje, ki so bili tamkaj! Večina je vse storila, da so jih premestili . .. Ko je ravnateljstvo čuvaju Forreyu to prošnjo odbilo, je raje pustil službo... To ni ravno vabljivo... in če potem strahove vidite ali ne, to nič ne de... Tam ni vse, kakor bi moralo biti! Kar se mene tiče, nisem hotel pustiti službe, zdržal sem... do pred tednom dni... in sami vidite, da se je nekaj zgodilo . . šlo mi je za življenje ... Ko se je bilo znočilo, sem zaklenil vrata in okna svoje sobe, kakor običajno. Nato sem legel in zaspal, Prvo, kar sem čutil, ko sem se zbudil, je bilo, da sem imel nekaj na očeh, da nisem mogel pogledati, in strašno težo na prsih ... ki me je držala močneje, nego bi me moglo deset mož ...« »In kaj je bilo?« »To se še danes vprašujem,« je jezno odvrnil Morton. »Ne vem, kdo je bil... toda klateži to gotovo niso bili... Bil sem povezan kakor salama in sicer z vrvjo, ki je drugače vedno ležala pod posteljo ... Na obrazu mi je ležalo več odej... Slišal nisem bil nobenega glasu, in nihče ni prišel v hišo in nihče je ni zapustil... Kajti, kakor vam pravim, so bila okna in vrata zaklenjena... in vse sem našel potem v istem stanju, kakor sem bil pustil... Sramota je, da vas ravnateljstvo na to zago-netko ni opozorilo... toda bali so se pač, da bi bili potem mesto odklonili... »Ta stvar je res čudna!« je rekel Maps. »In kako ste se mogli osvoboditi vezi?« (Dalje prih. nedeljo.) Prva celotna izua)ai Doktorja Franceta Preierna zbrano delo Cena Din 40*—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubila nL mam a J&ZA Gustl ma besedo U takla uručin, ket je bla zdej ene par dni srn, me prou ne na veseli, de b doma sedou pa pisarn. Scer pa tud na gre Iku kokr b člouk rad. Kene, jest pu-močm štole u tinta, de b zapisu ene par besed, pa preden pr-nesem štolc du pu-pirja, pa je že suh ket papr in na da nubene farbe ud sebe. Tu je ja martr zame. Pa iz mojem grlam je glih tku. Varžet, eh, ud varžeta pa raj na guvarim. Ta je pa tku al tku bi na ta suha plat, pa če še tku dž lije. Tu je še dobr, de srn te suše že precej vajen. Zdela u teh pasjih dneh — scer na vem za gvišn, če sa zdej res pasji dnevi, ke na pratka so pa nč bi na zastopm, kokr kašna mačka na kitara. Ampak reciina: zdej u teh pasjih dneh je bi pametn ježek u kašna dobra pijača pumakat, kokr pa štolc u tinta. In tud več čluvek zaleže. U kašn senc ležat al pa pu vod brezdat, tud ni tku napčn, sam tu je križ, de ma m al ker še čas kej tacga s špogal, ud kar sa pjomtarje upregl, de morja tud pupoune hodet u kanclija dremat. Tist zlat časi sa za pjomtarje za enkat menil, ke sa lohka iz soja familja šli pupoune preke Sau in se tam valal pu peske ket martinčki, al pa pu vod brezdal. Ker sa bi švoh u nogah, sa bli zadovoln tud iz Iblanca al pa Malem grabnam. Iz Gradašca je pa tku ena liga, udkar sa Pasji brod sfrderbal. škoda res za te čase. Pjomtari jh hedu pugre-šaja, še bi pa tist Ide, ke sa rajtal, de se u dau iz pjomtarju še kašn krajcer vn slisnt in sa začel na vse viže hitet kupališa na ush konceh in krajeh puslaulat. Pa je usm zaje pot preteku. Prouzaprou je pa pr le reč zaje čist nadoužen — tu se le tku prau. Tega, de na morja hodet pjomtari h Sau, ampak u kanclija, sa uržah use druge višje muči, kukr sa zajčje. No pa pjomtari s na jemleja tega preveč h src, sej sa že na use plati precej utrjen, de jm zaje pol preleče pa vajen ket berač mraza. Ampak tist, ke sa tulk l.upališ pustaul in s že ruke mencal, kulk uja za voda not uzel, ke ja je Buh prouzaprou zastojn dau, de s lohka Ide telesne fleke u ne upereja. Tist sa začel debel gledat in s anable ud jeze griži, ke je vs nhn Irošt, ke sa ga na voda in pjomtarje staul, pu vod splavu. Tist se zdej grimaja in lase pulja, če h sreč nisa že plešast. Ampak lukj ni nč za pumagal. Kar je, tu je. Sej men tud na rata use tku, kukr b rad in b blu prou. Kene, zadnč, ke srna mel u naš far žegnajne in sma s farmani tli kej bulšga za kusiu prvošt, kukr se tud šika, srn s tud jest spoku en lep košček telečiga mesa in sni s ga upoune lepu na miza puslavu, de b ga pu krajtlih župc prvošu. Ke sm še brž u umara pu ženila stopu, ke sm ja že ceu teden za žegnajne šparu, m je pa susedu maček prata udnosu, tku de sm ntou jest tud žegnajne brez prate. Tu je že čluvek tku natuenen in se na da nč pumagal. Namest mene je mou holt maček žegnajne, jest sm mogu bi pa iz krajtlih župca cufridn. Kua sm tou? Tih sni biu pa šou na Goluc gobe nabirat. F. G. J. Š. Baar: Kako je kmetic dat vota v šoto Se danes živi mnogo starih ljudi, ki so poznali mesarja Hojda iz Klenče, ki je pred leti po vsem okolišu nakupoval debele pilane vole in jih gnal celo na Dunaj, kjer jih je prodajal mesarjem, da je postal velik bogataš. Tako je nekoč naš ljubi Hojda zopet zbiral živino. Rad bi bil nabral vsaj deset parov volov, da bi se mu pot izplačala; manjkal mu je samo še par ležkih volov, ki jih ni mogel nikjer najti. Oblezel je vso Klenčo, Postršekovo sklarž, in zavil celo med Nemce; čez Vososrp je krenil na Krovrid — pa niti videl ni debela vola! Tam so imeli povsod samo suhe kopače in stare krave, da ga je pograbila jeza in je rekel sam pri sebi: »Ko sem že v Krovidu, bom pogledal še na Bavarsko tja do Tr«fsteina! Naj bo še to v božjem imenu, saj ni tako daleč!« Ker ni prvikrat hodil po tej poti in je poznal že sleherni kamen, je krenil kar skozi gozd. Srečno je dospel na Bavarsko in sreča se mu je nasmehnila. Takoj pri prvem kmetu Stollu je zadel na par volov, ki so bili debeli ko blato na cesti. Hojdi so se zasvetile oci kakor razpihana žerjavica, pa je hitro vprašal kmeiiča: »Koliko hočeš za vole?« Stofl se je počehljal za ušesi in odvrnil (seveda po nemško): >Desnega bi že prodal, levega pa ne morem!« »Zakaj ne?« »Zato ne, ker je zelo pameten vol in razume fse skoraj kakor jaz. Privadil sem se nanj in takega vola ne najdeš v vsakem hlevu 1« Mesar je dobro poznal Bavarce, ki jim zaman Izbijaš njihove muhe iz glave. Zato se je zasmejal ln dejal: »Zakaj ga pa ne daš v šole, če je lako pameten?« »Saj bi ga dal in bi bilo vredno, pri moji veri, samo če bi bilo mogoče I« je trdil Nemec. Hojda je bil poln muh, le da nobena ni bila nič prida. Takoj se je nehal smejati in resno dejal: »Zakaj pa ne bi bilo mogoče? Na svetu je vse mogoče. Koliko volov je že končalo šole in sčasoma so postali veliki gospodje! Meni lahko verjameš, ker poznam svet. Sicer pa sam veš,- da mnogo zahajam na Dunaj.r Stolf posluša, kima t glavo in se čehlja za ušesi. Nenadoma se obrne k Hojdi: »Poslušaj, Hojda, kam bi ga pa moral dati v ?ole?« »VeS, to gre po tem, kako velik gospod naj kdaj postane!« začne razlagati mesar. >če hočeš, da poslane kaj nižjega, na primer samo pisar ali učitelj, ga lahko pošlješ v Domažlice ali v Tenjo. Če pa hočeš, da kdaj postane duhovnik ali dohtar ali advokat, potem mora v Prago. In če bi holel, da kdaj pride do ravnatelja, ministra ali še do kake višje zverine, tedaj ne more drugam kakor z menoj na Dunaj.« »Na Dunaj? Ti tjakaj ženeš vole, kaj ne?« »Se razume, vsak mesec transporti Na Dunaju sem 2e kot doma!« zatrjuje Hojda. »Veš kaj? Če že študira, naj študira, da bo kaj vredno, naj stane kolikor hoče! Odpelji ga sabo na Dunaj in ga daj v šolo!« »Drugemu ne bi tega tako lahko storil, a tebi naj bo, ker te poznani!« je obljubljal malopridni Hojda in pognal par volov. »Nič s« ne boj, mislim, da bo hitro napredoval In kmalu končal šole, ko je tako velik in pameten!« je govoril mesar še na potu. Stofl mu je pomagal pognati vole čez mejo, se poslovil in čakal, kdaj sc bo Hojda vrnil in mu povedal, kako je opravil. Hojda pa se je vrnil z Dunaja, kjer je prodal oba vola — a na Stofla se niti v sanjah nI spomnil... Preteklo je mesec dni. Hojda je ravno sedel k mizi, kar zagleda Stofla, ki jo je mahal skozi K1' ' naravnost proll njegovi hiši. Prva mesar-1 io bila, da bi se skril. Pa mu Je prišla druga, boljša. Urno seže po kapo in palico in stopi iz hiše. "Ravno prav, da si prišel!« nagovori Slofla. »Bil som namenjen k tebi in si mi prihranil pot. Kar notri stopiva!« in odvede Nemca v hišo tre ga posadi za mizo. Med obedom se je mesar opravičeval: >Šele včeraj sem sc vrnil z Dunaja, ker sem moral tani ostati nekaj časa, da se je tvoj levičnik malo privadil. Zapisal sem ga v šolo, našel sem mu lepo stanovanje in mu nakupil potrebnih knjig. Tudi šolnino sem kar naprej plačal, tako da je vse skupaj z drugimi drobnarijami vred slalo ravno tristo mark, ki sem mu jih seveda rad posodil. Levičnik te lepo pozdravlja in te prosi, da mi vrneš onih tristo mark.« »Dobro si napravil! odvrne Bavarec, ki se mu je odvalil kamen skrbi od srca. v Veš, da nimam otrok, pa sem tega vola ljubil ko lastnega sina in bom zdaj lepo mirno spal! Nato je odpel pas, odštel Hojdi trislo srebrnih mark, se mu zahvalil za uslugo in odšel. Doma je vse povedal ženi, ki pa ni bila nič kaj vesela njegovih poročil Samo namrdnila se je in rekla: -/Boljše bi bilo, če bi ga prodal! Zdaj pa nas toliko stane, a od njega nimamo nikake koristi. >Kaj ti veš! Lahko za denar! Otrok tako ni-mava, bova imela pa vsaj šolanega vola, ki ga nima nihče v vsem bavarskem kraljestvu!« odgovori Nemec in se zadovoljno pogladil po bradi. Čez kakega pol le!a odide Hojda zopet na Bavarsko in se oglasi pri Stofli. •-Pretekli teden sem bil spet na Dunaju in sem obiskal tvojega levičnika, da vidim, kaj dela in kako živi!< pripoveduje Hojda kot bi čilal iz knjige. •»Res? To ije^lepo od tebe! Kaj pa počne v meslu, kako mu gre?- veselo.izprašuje kmellč. ■»V šoli se prav dobro počuti in zelo zadovoljen, Učenost mu gre hilro v glavo in kmalu bo delal izpile. Toda najprej mora plačati takso, ki velja celih šeatslo mark. Meni se je zdela sivar malo sumljiva, pa sem šel v šolo in vprašal profesorje, da-li je res tako. Ti ne veš, kako ga imajo vsi radi!, Kar prehvaliti ga niso mogli, kako dobro se uči in vsi mu prerokujejo, da bo gotovo postal še velik gospod nu cesarskem dvoru. Nato sem mu kajpada posodil onih šeslsto mark. Velel mi je, naj le pozdravim in te prosi, da mi vrneš denar,. Sioflova žena je zopet godrnjala, mož pa se je ves blažen kar topil od veselja: -»Saj sein že prej vedel, da se ne bom prevaril in da je on takšen!« Potegnil je mošnjo in brez besede odštel šest stotakov. še jedi ln pijače mu je prinesel, kolikor je hotel---- Nekaj mesecev je bil mir, dokler ni neke nedelje popoldne čital gospod učitelj v gostilni časopis, da so ga slišali vsi kmetje. Ko je vstopil Stofl, so ga vsi že komaj pričakovali in planili nanj: »Stofl, čuj, Iu v časniku stoji, da je avstrijski cesar na Dunaju imenoval nove ministre in eden se imenuje prav lako kakor ti: Hans Stofl!« Stofl je stal, kakor bi ga strela udarila. Usta je imel odprta iu je debelo gledal predse. Izncnada poskoči, se zasmeje in vzklikne: vTo je gotovo oni Podpisal se je z mojim imenom, na vsak način ga moram videti!« Vsi so mislili, da se mu je zmešalo. Doma mu jo morala žena takoj prinesli pražnjo obleko s srebrnimi gumbi, hlebec kruha, kos suhega mesa — in Stofl Hans je krenil aravnost na Dunaj. Hodil je in hodil, dokler ni truden ko pes dospel na Dunaj. Ej, to ja vse drugačno mesto kakor bavarsko Monakovo! Povsod polno ljudi, hrup in šum pa iak, da se mu je kar v nlavi vrtelo. Ni vedel, kam bi se obrnil, po kateri ulici bi zavil. Končno Je priiel do stražnika in ga pobaral, kje stanuje minisler Hans Stofl. ■ Kaj ga poznate?? strogo vpraša stražnik. »To se razume, da ga poznam k Kaj pa hočete od njega?« »Videl bi ga rad.« •Zakaj bi ga pa radi videli?« >Zato, ker sem ga dal v šolo, plačal sem mu stanovanje in lakso za izpite!« ^Potem pa že. Gotovo bo zelo vesel, da vas vidi Kar z mano pojdite!* Stražnik je odvedel Stofla v krasno palačo, kjer se je pogovoril z vralarjem, vratar z lakajem, lakaj s komornikom in preden je kmet sploh pomislil, kje je, je žc stal v prelepi sobani, ki je bila polna slik kakor domača cerkev; s stropa je viael leslcnec s svečami, ob slenah sami mehki naslanjači. »Hm, hm, lo je lepo, to!« je mrmral Stofl. Mislim, da mu je sedaj brez dvoma lepše kot pri nas v hlevu. Stofl gleda po sobi, otipava vsako stvar in bolšči v vso lo zaiuamno krasoto — kar mu nekdo nenadoma položi roko na ramo: No, očka, kaj bo dobrega? Stofl dvigne glavo in zagleda pred seboj bradatega gospoda z zlato verižico čez trebuh. To bo gotovo on!« si misli sam pri sebi in se pogumno nasmehne: »Ti si torej la minister! Prmej, če bi le srečal na ulici, pa te ne bi prepoznal, lako si se spremenil! : Da, jaz sem minisler, kdo se pa li?Bil sem tedaj tamkaj in sem ga srečno našel .. .< »Kje? Koga si našel?« je debelo gledal Hojda, ki je že vse pozabil. Koga drugega kakor mojega vola! Morebiti š» ue veš, da je pestal minister?« Res ne vem! Torej si bil na Dunaju? »Da, da, ravno prihajam od tam! VeS, da me ni hotel nili poznati! Ne maram ga več videli! Nikdar naj *mi ne pride pred oči!..., »To si pa res 'prav naredil. Meni se je takoj od početka zdelo, da ga bo — kakor vsakega osla — sram njegove preteklosti, ko poslane gospod! Saj veš, da je najslabši oni, ki Iz berača poslano gospod ...« je modroval me^ar. Sloll se je oddahnil, se zahvalil Hojdi za vse skrbi, ki jih je imel z njegovim volom in odšel domov. Ko je povedal ženi vse, kar se mu je pripetilo, je rekla: vVidiš, da sem prav rekla, ko sem ti svelovala, da ga prodaj. Vol je vol, pa čeprav bi znal igrati na gosli!... (Poslovenil J. Zdolanji.) Ves dan je ni bilo mogoče ulolažiti, renčala je name, kakor da bi posnemala onega, ki nama je vse to povzročil. Posebno je bila jezna, ker ni mogla pripravili kosila, kakor je nameravala, kajti, vse je nekam po prašičih dišalo, pa naj si bo čaj, ali kaj drugega. Ko se je bližal večer, je pa le pričela uvidevali, da ni prav ravnala z menoj, ler se mi je pričela dobrikati, kajti moja žena se jakc boji miši in podgan ter moram navadno jaz paziti da se ji katera ne približa. Toda jaz sem oslal neizprosen ter se delal užaljenega. Ko je videla, d« je vse zaman, je vzela rjuho, se zavila vanjo lo legla pod drevo, jaz pa pod drugo. Spal sem izredno dobro ler se prebudil, kr je solnce že visoko na nebu stalo. Vse naokrog jf bilo mirno, Špele nikjer. Ko sem bolje pogledal sem jo pa lo opazil. Spala je kot za stavo, a polej nje prašič, katerega sem prejšnji dan napodil. Tudi prašič je smrčal in najbrže da mu je bilo všeč, kci ga je Špela držala objetega okoli vratu, gotovo * domnevi, da objema mene. >Ho-ho, Špela, vslani ter poglej, kaj se jt zgodilo okrog lebe,. sem dejal ravno tako kakor prejšnji dan ona meni. Planila je pokonci ler videla, kdo je poleg nje. »Tako, sem pa mislila, da si ti,« je dejal* zaspano. Seveda me je la primera zelo užalila in spomnil sem se, kaj mi je dan poprej rekla, zato sc® dejal: še prašič te iuia lahko za norca.« Pogledala me je, potem pa prasca. ki je tudi vstal ter se praskal za uSesi, nakar je dejala: »Čiste razumljiva zmota.t Kaj »cm hotel. Da im* Špela zadnjo besedS) Iu pa itak dplgq vem, Višnja gora Vodovod, o katerem smo že poročali, nas je ravno ob žegnanju zopet pustil na cedilu. N' dvien, ko se porabi največ vode /.a vse listo pranje, ribanje in snaženje, kot ga je največ ob takem prazniku. smo bili pa naenkrat srečno brez vode. Viš-njankc so jo z nejevoljo osile iz bližnjega studenca in celo od kolodvorskega vodnjaka in marsikaka pikra beseda je padla na račun listih dni, ko so se dan na dan shajale komisije in preiresavale pa ugibale, kako bi mesto s kar najmanjšimi stroški preskrbeli z dobro in stanovitno vodo. Obenem pa so blagrovale Valvazorja na vstari šterni., da je bil on še najbcljši mestni cče: Čeprav nam jc počasi nalijal škafe, zmanjkalo mu pa vendarle nikoli ni. — Veda jc že taka sila, da se ne da kar lako po domače ugnali! Zalo bi pa bilo prav, ko bi vse delo pri vedovodu — od izvira pa do zadnje izlivke — prevzel in ves čas vodil res strokovnjak, pa bi sedaj ne bilo toliki sitnosti in skrbi, kot jih je. Nekateri pri tem večnem prekopavanju zaslužijo za svoje delo že nekaj — kdo bo pa plačeval vse le stroške, ki končno ne bodo malenkostni?! Naj se vendar pokliče izvedenec, da pregleda vso napravo, da se vse mogoče nepravilnosti enkrat že popravijo, da bj vodovod že ja končno v redu! Nastane naj kak ogenj — kar nas Bog obvaruj in sveti Florjan! — pa bomo zopel brez vode, pa zna biti m vse usodepolno. Malo manj nasprotovanja, pa več uvidevnosti! Nov zvon so dobili pri podružnici sv. Jakoba na Dobravi. Na današnje žegnanje ga bodo slovesno poskusili, kako se ujema z ostalima bratoma. Novi zvon je bronasl, ostala dva pa sla železna, pa se jc \ lit je izborilo posrečilo — harmonija je lepa. Naj bi novi zvon, ki je blagoslovljen z namenom, da bi vabil in klical k molitvi za odvr-njenje hude ure, naj bi po zaupni molitvi klical božji blagoslov nad bližnjo in daljno okolico pri delu za vsakdanji kruh! Vrlim Dobravcem vsa čast! Št. Jernej šc enkrat Gorjanci! \ dopolnilo sobotnega dopisa sporočamo, du se i/.leta k sv. Miklavžu in na Trdinov vrli v ponedeljek 4. avgusta udeleži tudi godba kat. prosvetnega društva. Če nam bo Bog naklonil lepo vreme, bo prav pripetilo. Najprvo bomo dali Bogu, kar je božjega — imeli bomo priliko biti pri treh svetili , mašah — potem bodo pa še pevci in godbeniki poskrbeli, da se ne bomo dolgočasili. Lačne želodce pa bodo nasitili trije na ra/.nju pečeni janci. Točil je že zopet silila v noči nu četrtek, ' letos žc tretjič. Pa vendar tudi to |>ot ni bilo I škode. Samo vsula sc je bila /a par hipov šc I pred nalivom, pa je zopet ni bilo več. Hvala Bogu! Pač |>a jc bilo videti v smeri proti Sv. križu precej velik požar, ki ga je zanetila strela. Žegnanje nn Draškovru \ kapelici sv. Ignacija, last gospe Matilde I ren/, je privabilo K sv. maši precejšnje štev ilo godov lijakov — Načeto v, Nackov in Ignucijcv, ki so bili olidaro-vani z običajnimi štruklji. Dev. Marija v Pol/u Pri iskanju ukradenega kolesa sr našlo ukradeno blaco. Pred župno cerkvijo je bilo v četrtek nekomu ukradeno kolo. Vevški orožniki so šli za tatom. V Zgornjem Kašlju pa so pri posestniku Uostinčarju na kozolcu dvojniku v senu zakopano našli pred kratkim v župnišču g kaplana ukra- . deno obleko. Domačega sina so orožniki aretirali, \ da v zaporu pojasni na kak način je prišla ukradena obleka na seno. Cieanska nadloga. Tam v Zaloških hribih so se menda utaborili in postajajo včasih nevarni. Ta- i ko so enkrat ustavili voz, ki je peljal mlade pujske ■ in zahtevali od mladega fanta, sina posestnice llibč, naj jim pujske izroči, ter mu grozili celo z nožem. Včasih ustavljajo otroke, ki nabirajo borovnice, ler jih nekaj kupijo, nekaj vzamejo ter tako povzročajo strah med otroci. Trbovlje Mladinska prireditev. Dolžnost nas vseh je, da prisostvujemo danes, v nedeljo ob 3 popoldne mladinski prireditvi v Društvenem domu. ki gre v prid našim rudarskim revnim otrokom. Na prireditvi se bosta izvajale veseloigri »Preslana juha (3 dej.), »Pici-Puck (1 dej.) in »Ptičji koncert« (nastop ptičkov). Med odmori zapoje mladinski zbor nekaj pesmi. Vstopnina je malenkostna, 1 Din do 4 Din, preplačila se pa hvaležno sprejemajo. Torej na svidenje. Pokojnina se črta. Prihajajo pritožbe, da so se upokojenci uporabljali pri rudniku za dela, ki bi jih upravljali lahko aktivni delavci ter bi se tako tem v bratovsko skladnico odtegovali pripadajoči prispevki, medtem ko se upokojencem nc, ter trpi bratovska skladnica občutno škodo. Sedaj je pa tako: Kdor izmed upokojencev pri rudniku kaj dela, se mu pokojnina toliko časa ne izplača, dokler pri rudniku dela. Naše mnenje je, da jc lo postopanje pravilno in bi se moralo žc davno izvršiti. Na cesti na Št. Pavel hočejo menda dela ustaviti, ker se zaposluje lako malenkostno število delavcev (nekaj čez 20), da ni vredno misliti, da bi se vsaj cesta z vrha do trboveljske nižine popravila. Veselili smo se že, da dobimo vendar enkrat dobro prometno zvezo s Celjem, odnosno h Savinjsko dolino, vse pa kaže, da ne bo nič. Denar je bojda za to cesto pripravljen, zakaj se torej tako počasi dela, nam je neznano. Tudi nova cesta mimo Španca do stare občine bi se v tem lepem vremenu lahko začela delati ler bi številni brezposelni, večinoma prihajajoči od vojakov, dobili delo. Govoricam, ki krožijo po Trbovljal o vzroku, da se hoče z zgradbo ceste prenehati, ne moremo verjeti, zatorej upamo, da se bo delo pospešilo, da bo vsaj do zime ■• redu. Oberammergan v Savinski dolini Polzela, 2. avgusta 1930. Kdo si ne bi rad ogledal slovite pasijonske Igre, katere vsako deseto leto privedejo na stolisoče tujcev v la. drugače majhen in nezanimiv kraj. Mnogo jih želi, Te malo je uslišanih, pač nismo narod bogatašev, za lako pot pa treba, da človek nekaj premore. Da bo vsaj delno uslišana la želja ludi drugim, zato skrbi naša mladina. Večer za večerom že piecej časa nazaj se vadijo naši igralci po težkem Irudapclnem delu, se ne plašijo žrtev večurnih vaj pozno v noč. Še malo časa in pokazal se bo uspeh tega dela, zakaj v času od 15. do 18. avgusta bomo lahko videli Pasijon. na Polzeli v Savinjski dolini. Nad 00 igralcev v eni župniji, lo gotovo ni malenkost, vso to množico združiti, jo izučiti, zahteva železnih živcev celih mož, katere pa so znala naša društva vzgojiti iz naše mladine. Pa ne samo mladina, val navdušenja je zajel ludi naše igralske seniorje, kateri so se že pred leti poslovili od dile-lantskih desk. Imamo golovo edinstven slučaj iz našega podeželskega igranja, da nastopa oče — mož že osivel v zasebnem in javnem življenju — kol veliki duhoven, njegovega sina pa že najdemo med dvanajsterimi izbranimi Kristusovimi učenci. Znak, da bo predstava na Polzeli v resnici ljudska predstava. Komu niso znane polzelske prireditve zadnjih let? Te revije našega mladinskega življenja in hotenja, ta stremljenja naše mladine k nekaj višjemu — k solncu. Saj sj privabljale tisoče naših prijateljev od vseh strani in so veljale kot najbolj popularne v naši dolini. Ta prireditev »Pasijoiu naj bo letošnja revija, zalo upamo, da bomo zopet videli zbrane naše prijatelje. Redek naj bo. ki bi zamudil to edinstveno priliko, da vidi lo znamenito dramo, da vidi žive mrlve slike iz zgodb. Prireditev bo po obširnosti le miniatura Oberammergau, smelo pa Irdimo, da jo bo daleč prekašala po požrtvovalnosti in idealnosti naših igralcev. Pridite in videli boste! Sv. Jurij ob juž. žel. Požar. V ponedeljek JS. julija ob pol 5 popoldne je zopet nastal požar pri posestniku Janezu Obreza v Bezovju. Že na in sin sta na skednju mlatila pšenico, ko je ogenj bil že i/ strehe, komaj da ^ta rešila sama sebe in živino i/ hleva. Prihiteli so takoj mlatiči od soseda in preprečili, da ni zgorela tudi lnšu, ki je že začela goreti. Ogenj so zopet povzročili otroci, kakor pri zadnjič omenjenem požurii pri po-sestniei Alojziji 1'nlir. Naj bodo taki slučaji svarilen opomin staršem, da bodo imeli vžigalice nn varnem pred otroci. Slov. Bistrim Težko je obolela gdč. Frančiška Jerov-šek-ova iz Sp. Nove vasi, sestra nisgr. dr. Antona Jcrovšeka. Želimo skorajšnjega okrevanja. Tatove, ki so pred nedavnim odnesli g. Nugudu 19.000 Din. so se izsledili. Za otvoritev kopališča v Slov. Bistrici, ki ga nameravajo otvoriti v kratkem, morda žc meseca oktobru, so priprave v popolnem teku. Akrobati se že vežbajo in nameravajo celo žico napeti če/, bazen, du bodo izvajali plesne točke i dr. Raše Poslovodja g. Leon Sulcer je s svojo soprogo la teden zapustil Ruše. Vodstvo I. prodajalne kon-sumnega društva je prevzel g. Lukman. Izletniki na Pohorje so vedno številnejši, l udi stalnih letoviščarjev imaio pohorske planinske postojanke vedno dovolj. Pohorski smrekovi gozdovi z zdravim zrakom res nudijo okrepčila. Zadnjo nedeljo se je sicer zgodilo, da je neki falot dvema Rušankaiua pod pritiskom besed -denar ali življenje« izsilil par sto dinarjev na poti iz Klopnega vrha na Smolnik. a se radi tega ni treba nikomur vznemirjati radi varnosti. Drava je mrzla, kalna iu deroča. Za kopanje nevarna: Pa si Rušam vseeno hodimo tje hladit svoje potne ude. Kaj pa hočemo. Tovarniško kopališče je namenjeno samo delavstvu in uradništvu. Sv. Lovrenc :;a Pohorju je že par tednov brez domačega duhovnika. G. župnik Janez Oblak leži že mesec dni v mariborski bolnici. Najbrž bo potrebna celo operacija radi notranje bule. Molimo za njegovo zdravje. Obširno lovrenško župnijo opravljajo menjaje -sebno centralo za toploto, ki hi mu stanova-lije oskrbovala /. zadostnim številom kulorij, ne da bi pu tem imel opraviti z drvml uli umazanim premogom. Obrat majhne pipe kot pri vodovodu uli sedanjih hišnih centralnih kurjavah nuj hi zadoščal. Izvedbo te misli so poskusili v več mestih v Nemčiji, ki sc pa na žalost ni preveč dobro obnesla. Da novost ni uspela, bo razumljivo vsakemu, če pomisli, du so tc toplotne centrale delovale le del leta, torej pozimi. Če pa jc bila slučajno zima mila, |x>tcm se pa obratovanje niti pozimi ni izplačalo in amortizacija podjetje je postala skoro nemogoča, zlasti še /ato, kci so stroški za kurivo požrli ogromne vsote. Toplotnim centralam torej ni ostalo drugega kot ustaviti obrat ali pa dobiti cenejši vir toplote kot je premog. In res so našli končno cenen toplotni vir v odpadni toploti kaloričnih električnih central, ki jc nagroina-dena v neštetih kubičnih metrih hladilne vode. Tu hladilna voda seveda nima višje temperature kot približno 40" C in zato seveda parnih strojev ne more gnati. Nad vse primerna pu bi bila za segrevanje železnih peči kot jih imamo pri hišnih toplotnih centralah. Zuto so /gradili pri kaloričnih centralah velike rezervoarje, v katere so črpali že segreto hladilno vodo. Največji tak toplotni rezervni- stoji sedaj v Hamburgu. Tam so /gradili pri veliki kalorični električni centrali visok stolp, ki je zgoraj odprt in ki drži 2600 kubičnih metrov hladilne vode. Zvečer, ko mora delati elektrarna s polno kapaciteto, črpajo posebne črpalke segreto hladilno vodo v rezer-rar, ki se če/, noč napolni. Zjutraj pu spuste v bližnje hišne okraje |M* ceveh to segreto vodo, ki segreje peči prav tuko kot hišna toplotna centrala. Gretje stanovanj se je na ta način prav dobro obneslo in edina napaka, ki jo ima še la sistem, je precejšnja izguba toplote medtem \o teče voda po ceveh pod zemljo. Čc sc bo posrečilo odpraviti še ta nedostatek, potem lahko računamo z dejstvom, du bomo čez leta zakurili svoje peči v stanovanjih z enostavnim obratom pipe ali kolesca, kot delamo to sedaj pri hišnih toplotnih centralah. Noa hiša raste pod staro Kje drugje seveda, kol v Ameriki je kaj takega mogoče!' Pod velikansko trgovsko hišo sredi Nevv vol ka so začeli graditi postopoma velikanske želc/obetoiiske temelje, na katerih naj bi stal visok nebotičnik mesto sedanje trgovske hiše. Dasi se tlorisa bodočega nebotičnika iu že stoječe trgovske hiše nista skladala, so se vendar temelji obeh stavb ponekod križali. Ker so hoteli temelje novega nebotičnika na vsak način dovršiti, so izpodkopali temelje trgovske hiše in jih podprli z jeklenimi prekladami, ki so držale nato stavbo pokonci. Potem šele, ko so bili temelji popolnoma i/delani, so hitro podrli stavbo in začeli Geimfa v Trsla Giuntov obisk v Trstu se jc zaključil z nedeljskim govorom v fašistični dvorani. Francesco Giunia, lajnik v ministrskem predsedništvu, ki nosi naslov ckscelence, je obiskal prejšnje dni Gorico, Tolmin, Kobarid, Idrijo, Vipavo, Ajdovščino in Postojno. V Gorici so mu bivši vojni prostovoljci poklonili spominsko ploščo, ki nosi datum 13. julija 1920, to je dan požiga »Narodnega doma- v Trstu. Prav tako so tržaški »fašisti prve ure*, ki so se udeležili požiga, podarili Giunti podobno spominsko ploščo s teiii-le posvetilom: Francelu Giunti, Mussoliniju zvestemu, poklanjajo vdane tržaške srajce v spomin na čin Balkana, ki je prvi izmed velikih dejanj, katera so se završila s pohodom v Rim. — 13. julija 1920. — 13. julija 1930. Tržaški listi so objavili dolge popise »idealne, mistične in heroične dobe, ki jo je započel Giunia, ko je vrgel iskro očiščujočega plamena v Balkan«. V fašistični dvorani je Fr. Giunta govoril predvsem o gospodarski krizi v Trstu. Prav te dni je iPiccolo« dvignil »klic na pomoč«, ko je prispela vest o skorajšnji spojitvi Ljubljane s Sušakom. Nalo je odšel Murska Sobota Novi šef davčne uprave. S I.avgustom jc tukajšnja davčna uprava dobila novega šefa in sicer v osebi g. davčnega kontrolorja Dolenca, ki je že več let deloval pri upravi. Velika dražba. V ponedeljek 4. avgusta sc začne v tukajšnjem Szaporvjcvem gradu, ki bo bo obsegu gotovo največja, kar se jih je kdaj vršilo v Slovenski krajini. Razprodane bodo vse premičnine. Pred kratkim jc izšel v Prekmurski tiskarni poseben katalog (na 105 straneh) o predmetih, ki sc bodo prodali. Edina dvonadstropna hišn v Murski Soboti ic hiša, ki jo zida Kardoševa gospa. Nova stavba je že pod streho in so jo začeli že ometn-vati. Jeseni bo hiša gotova, tako da sc bodo stranke že lahko naselile v njej. Sezona dopustov. Na vseli uradih vlada sezona dopustov.. Na dopustu so gg.: okrajni načelnik Lipovšek. predstojnik sodišča dr. šuinc-njuk, direktor gimnazije Vngaja in mnogi drugi uradniki ter nameščenci tako državni kakoi privatni. Že drugič žrtev vlomilcev. Kardoševo gostilno v Turnišču spremlja precej žalostna usoda. G. Kardoš se jc po prevzemu obrata (je najemnik) komaj nekoliko uredil, so ga že začele zadevati nezgode. Pred nedavnim ie imel ponočne goste, ki so mu povzročili veliko škodo. V noči na sredo so ga zonet ohisknli »črni ptiči«. Prikradli so sc v vinsko klet. Kar jim jc prišlo pod roko, je postalo enostavno njihova last. Odnesli so nad 100 kg masti, nad 20 steklenic piva, večjo količino vina in druge malenkosti, ki so sc nahajale v kleti. Zadevo so takoj prijavili tamkajšnji orožniški postaji, ki jc lin mestu začela z zaslcdovunjci®- graditi novi nebotičnik. Po dveh mesecih sla bili spodnji nadstropji novega nebotičnika /e gotovi, nakar so se stranke takoj vselile, medtem ko grade nebotičnik v gornjih nadstropjih še naprej. Lokomotiva, hi sama producira pogonski električn toh Električni pogon lokomotiv se je v današnjem železniškem prometu sijajno obnese!. Pri naj modernejših vlakih ua električni pogon imajo namreč vsi vozovi pogonske električne motorje. Na ta način je omogočen mnogo večji začetni pospešek in torej tudi mnogo hitrejši zagon. Prav tako tak vlak mnogo lažje in hitreje prevozi vzpone, kar gotovo izborilo služi hitrejšemu prometu. Radi tega skušajo vpeljati električni pogon vlakov tudi na progah, mi katerih se elektrifikacija ne hi izplačala. Če pa vlak ne more črpati toka iz omrežja oh progi, je nujno, da ga nioru pro-ducirati lokomotiva sama. Take lokomotive so sedaj prvič zgradili v Ludvvigshafenu v Nemčiji /a južnoameriške železnice. Lokomotiva ima štiri-tukten Dieselov motor, ki je neposredno /.ve/.un /. generatorjem zu enakomerni tok. Lokomotiva ozironiu Dieselov motor premore 1200 KS. Lokomotiva in vsak vagon pa imajo za pogon dvojne električne motorje po 200 KS. Na koncu vlaka jc zopet lokomotiva, katero pu avtomatično krmarijo iz sprednje lokomotive. Ti novi vlaki bodo menda dosegli. izredno hitrost, ki ho gotovo ustrezala ameriškim zahtevani po tempu. Zdravljenje škiljavosti s pomočjo filma Pred kratkim so v Edinburgliu preiskusili aparat, ki ga je konstruiral nek Amcrikanec, iu s katerim se da ozdraviti škilavost. Projekcijski kinoaparat projicira na platno črke in podobno in sicer tako: Črko A ne projicira samo enkrat, ampak dvakrat prav blizu sku-kuj in sicer eno rdečo, eno pu zeleno. Bolnik, ki škili, pa dobi očala, ki imajo eno lečo zeleno, drugo pa rdečo. 'Tako da gleda skozi rdečo lečo zeleno črko in obratno. Ker škili, pa nc vidi dveh črk. ampak samo eno, ker se m u vtisa na očesni mrežnici rudi škiljenja krijeta. Vidi torej samo črno črko A. Ko pu začne film teči, sc začneta sliki prav počasi pomikati ali skupaj ali narazen, kakor to pač zahteva napaka v bolnikovih očeh. Ker se torej sliki premikata, mora tudi bolnik premikati bolno oko zato, da more šc vedno združiti obe sliki v eno. To se godi seveda popolnoma refleksivno. Če vadi nu ta način svoje oko parkrat po 10 minut, sc mu oko že navadi na novo lego in škilavost jc odstranjena, ali pa vsaj zelo zmanjšana. PERILO ZA GOSPODE! Srajce ravnokar Ugotovljene i', prvovrstnih modnih eelirjev ... od Diu 05-— do Din 120'— BELE šifon, zelo trpežne D n 60-— do Din 78'— športne, bele in drap od Din 60'— do Din 85'— Spalne, prvovrstno platno Din 80'— do Din 88'— Spodnje hlače, la gradi od Din 32'— do Din 56'— Prvovrstna izdelava! Dobro blago! f. 1. tioi ICor, UiiOHana, sv. Para c. 29 v Rim tržaški poslanec Banelli, ki je tudi predsednik Irgovske zveze^in javnih skladišč v Trstu, da razloži Mussoliniju ležale položaj tržaškega prisla-nišča. Mussolini ga je tudi sprejel. Iz nedeljske številke tržaških listov posnemamo, da je znašal promet v tržaškem pristanišču v juniju 2,773.998 stotov, v juniju leta 1929. pa 4,300.347 stotov; v prvem polletju 1930 22,217.812 stotov, lansko leto pa v »-tem času 26,4(30.415 stotov. Spričo lega položaja je umevno, zakaj je Giunta posvetil svoj govor predvsem gospodarskemu položaju Trsta. Po popisu požiga Narodnega doma je govornik prešel k tržaški krizi. Ožigosal je tržaške buržuje, ki skrbijo le za svoj trebušček in vedno in vedno tožijo o krizi. Kaj mari njim za javni blagor. Kadar živimo v državi, ki nima surovin in ima le toliko žila, da lahko nasiti'svoje ljudstvo, v državi, ki se trudi, da bi s čini napolnila svojo popotno torbo, tedaj moramo biti vendar pripravljeni na žrtve, ki jih zahteva država.« Nato je govornik razlagal, kako preživlja ves svet gospodarsko krizo in da se Italija nahaja vsled Mussolinijeve trdne roke v boljšem položaju kot druge države. Krivično je, da mora zmagoslavna Italija noč in dan misliti, kako bo prehranila svoja množice, medtem ko so druge države site vsega. Mussolini opozarja svet: >Ali nas vidite, nas čujete in opazujete? Ali se zanimate za italijanski narod, ki se čedalje množi in hoče živeti?« Italijani so lahko mirni, kajti nad njimi čuje s strahom dan za dnem, uro za uro Mussolini. Vsled tega je dolžnost vsakogar, da prinaša, če le mogoče, dobrih novic. Ob zaključku je Giunta primerjal Mussolinija z Napoleonom. Izvajanja o tržaški krizi, posebno mesto o tre-bušnikih, ki skrbijo le za svoj trebuh, so Tržačane tako zadela, da se jih »Piccolo« ni upal priobčiti Achilleion - hot?l Grška vlada je sklenila, da izpremeni vilo Achilleion ua Krfu v hotel ter je tudi že dovolila v ta namen potrebne vsote. — Grad Achilleion je dala vrhu griča Gasturi, blizu glavnega mesta na Krfu, zgraditi avstrijska cesarica Elizabeta. Delo je poverila italijanskemu stavbeniku Caritu. Achilleion je bil Elizabeti poslej najljubše bivališče. Po njeni tragični smrti je prešel grad v francosko last: leta 1907. ga je kupil nemški cesar, po svetovni vojni pa je pripadel grški državi. »Ali jc kdo prišel, ko sem bila z doma, Marijanca?« >Da, milostljivu gospa. Neki gospod s pošte jc prišel ter jc na pohištvo prilepil znamke.« * Krotilec zveri (svojemu malemu sinku): ■»Če tc še enkrat najdeni v kletki, ko dražiš leva, potem naščujem nate psa!« * »Spravite se proč! To so napačna vrata!« »Neumnost! Vi spite v napačni hiši!« Ing. Rataj: Kmetijstvo na Dolenjskem Poleg žc v predidočem sestavku navedenih in obširneje poudarjenih črešenj in marelic, čakajo v prihodnjem dolenjskem kmetijskem, spec. vinogradniškem gospodarstvu, važne gospodarske naloge namizno grozdje. Tudi ta važen način porabe grozdja, pa bodi lo iz gospodarskega stališča vinogradnika, ali pa kateregakoli stališča konsumenta, je bil do danes dolenjskemu vinogradniku malone popolnoma neznan in tuj. Vladalo je v tem o-ziru do zadnjega časa o konsumu grozdja pred trgatvijo nasprotno mnenje, prodaja grozdja za kon-sumne namene pa je veljala slto.ro za nečastno, dobrega posestnika in vinogradnika nevredno. Baš zato si imet v zidanici vedno dovolj pijače ma razpolago .grozd pa je šel dolenjskemu vinogradniku vedno bolj težko — iz roke. Povsem jasno torej, da se pri takem pojmovanju prodaja namiznega grozdja ni mogla razviti. In' med tem ko imaš it. pr. v Novem, mestu na trgu vsak dan vsake vrste sadja dovolj na razpolago, dobiš domače grozdje 'e redkokdaj na ponudbo. Razmere so se pa v zadnjih- letih mnog® spremenile. Vino se je včasih razmeroma lahko spravilo v denar, danes pa vino v zidunicata že zaoslaija, danes imaš že dosti slučajev, ko v času bližajoče se trgatve stojita v kleti še kar dva letnika vina. To da vinogradniku mistiki. Vzrok temo je ostra konkurenca na vinskem trgu, m ar da tudi nekoliko abstinenčna propaganda, ki more beležiti kot uspeh vsaj to, da je ijudske mase opozorila na fizično, gospodarsko škodljivost brezmejnega pijančevanja. Ta propaganda se bo pa še bolj intenzivno izvajala in brezdvonino s primernim. Bspehom v korist ljudi, pa žalibog v škodo vinogradnikov, če se ne bodo pravočasno zavedli svojega položaja- in vsaj deloma preorijentirati svoje vinogradniške proizvodnje.. Nisem prijatelj suhe Amerike, smatram pa konsum vina po mestih za tufesus, kakor ;e Ittksus če svežega zraka potreben Ljubljančan gre v poletnih mesecih mesto v Medno, črnuča itd., na Bted. Če in kadar ima denar, naj »i ga človek privošči kozarec. Naj. ga- plača: dobro, zato pa naj bo tudi kakovost temu primerna. Zato- že poudarjeno stališče: množino pridelka zmanjšati, kakovost pa dvigniti. Pri dobri, žlahtni kapljici, seveda tudi primerno zasoljeni, ne postane zlepa kdo pijanec, toliko bolj pa pri slabi, poceni pijači. In baš povečani konsum svežega grozdja naj bi v prihodnje služil kot važen del nadomestka za zmanjšano porabo vina. Za našega dolenjskega in štajerskega vinogradnika danes sveža poraba grozdja seveda gospodarsko ne igra že nikake uloge. Konsum grozdja je v naših mestih še splošno majhen, za prcducenta nepomemben,, v poštev pa pri- precej tipa namiznega grozdja. Prava tipična grozdna oblika, jagode raztresene, lepo razvite, z malo ali tndi brez peška rn fino tanko kožico. Tudi barva na kraljevini je zelo priktipljiva. Na solnčni strani svetlo-rdeča, ki v fini nijansi prehaja v zelenkastordečo na cdsojni strani. In kaj šele »kos, prave, zrele seveda. Glede tega pa gotovo poseka vsako drugo vrsto, morda celo tako odlične srbske namizne vrste: smederevko, habs-burgetja. Pravo razmerje med kislino in sladkorjem v soku in pa fini aroma. Ne predstavlja pa kraljevina1 tako- izrazitega namiznega grozdja, kakor označeni zelo debelojagodasti srbski vrsti in vsled fine kožice ni za transport toliko sposobna, kakor sniederevka in habsfcurger. f;- odlikuje zelo odporna koža. Zato bi bila krs ta za domači trg popolnoma primerna, ker bi šlo Lu' le za kraiše transporte kot izvozno namizno grozdje pa bo težje prišla do veljave. Za pofrebe domačega trga bi bili terej z kraljevino za silo- kriti. Pritegniti bi bilo kot namizno grozdje še kaka od črnih vrst grozdja. Morda bi vsaj začasno portugalka dobro izpolnila svojo nalogo. Saj fe dobrega okusa, ni prezažeta, ima fino kožico, pa m- peskov. Z svojimi drobnejšimi jagodami seveda -ud1 r ne napravi tistega utiša, kakor smederevski tcirmcrdeči do črni habsburger. Taka br bila seveda začasna, pa takoj izvedljiva rešitev namiznega grozdja iz domačih, nam bližnjih vinogradov. Pa kako začeti tak vsestransko koristni obrat namiznega grozdja? Vsak začetek je težak, pa razumno tudi tu ne bo slo brez iniciative, brez pravega sunka cd ene ali druge strani. Ta prvi sunek bi mogel priti od strani sadnih trgovcev afi od strani vinogradnikov. Ker jc pa trgovec danes še peponoma neorijenti-an o nahajališčih doferega namiznega grozdja v naših domačih goricah, bo prva inicijativa najbrž mogla iziti od strani vinogradnikov. Posestnik, ki ima v svojem vinogradu zadostno množino za trg sposobnega grozdja, si nabaše nekaj večjih košar in hajdi z njimi osebno v Ljubljano. Tukaj bo hižro spoznal vse dobre in slabe strani te trgovine. Vsaka laka pot v Ljubljano mu bo prinesla novih izkušenj. Tukaj bo kaj fiitro prišel v stike z sadnimi trgovci, če bo imel v košarah dobro, zrelo in sladko, lepo ohranjeno robo. Vsakokrat se bo vrnil z gotovimi stotaki v žepu domov. Naposled pa mu ne bo treba več voziti se v Ljubljano, Za dobro robo bo dobil cd sudnih trgovcev naročil, kolikor jih bo hotel. Ttvdi v prodaji namiznega grozdja so nam naši južni bratje zelo vzpodbuden zgled. Ne samo v Belgradu in Zemunu napolnijo sami vse trge z grozdjem, pridejo celo v Ljubljano z njim in ga sami prodajajo po raznih mestih in stojnicah, in to ljudje iz Hercegovine, Srbije itd. Enako je v Zagrebu. Celo jesen je Jetačičev trg poln kmetov, ki prodajajo svojo kraljevino. In kako se tu prodaja. Na stotine košev je tu in vsak dan opoldne je vedno vse prazno. V Ljubljani nisem še nikdar videl nobenega Dolenjca ali pa Štajerca z grozdjem. Tudi glede namiznega grozdja ne pomeni uvajanje domačega pridelka na trg kakega boj3 proti južnemu zgodnejšemu grozdju. Tudi tu si boste oba provenijence svoji potrebni in koristni vlogi mogle prav smotreno razdeliti. Zgodnje južno grozdje bo ostalo to, kar je danes: dražje, luksuzno, ki se ga naj poslužujejo tako, kakor danes, petičnejši sloji, domače pa, ki bo prišlo pozneje na Irg in bo moglo biti precej ceneje, pa naj postane pravi ljudski sadež, ki si ga naj more vsakdo privoščiti. Stvar našega vinogradnika pa bo, da si ohrani sveže grozdje Čim detj časa v pi»zno jesen, Kakor cene grozdju od početka pa do viška sezone padajo, in ima južni naš vinogradnik priliko to dobro izkoristiti z ugodnejšimi cenami, tako cene grozdju po pre-ko-račenju glavne sezone zopet rastejo m nudijo našemu vinogradniku vso priliko za boljše vnovčenje prihranjenega grozdja. Tako bi moglo namizno grozdje polagoma postati važen činitelj v gospodarstvu našega dolenjskega in štajerskega vinogradnika, fti bi s časom prišla v položaj, da izdaten del svojega grozdnega pridelka zelo ugodno in kar je še skoro več vredno, zelo rano vnovčita, mestnemu prebivalstvu pa bi bito tudi v veliki meri ustreženo, ker bi imelo priljubljen in zdrav grozdni sad za ugodno ceno na razpolago. Pod stalnim nadzorom cele vrsle kemikov je izdelava Aspirina. Dnevne preizkušnje in naknadni izpiti dajo polno garancijo za čistost, jednakomerno sestavo, dobro prenašanje in učinek produkta Zanesetc se torej lahko vedno na ASPIRIN. A5 P 3 R I N jedinstveni na svetu. 30 let AS PI Zbornica za TOI ob kočevskih slavnoslih Ob priliki zgodovinskega jubileja 600 letnice Kočevja j* poslula Zbornica za TOI županstvu mesta Kočevje in Odboru za proslavo 600 letnico Kočev ja sledeči dopis: »Zahvaljujoč: se za prijazno vabilo na proslavo zgodovinskega jubileja 600 letnic« Kočevja Vas prosi zbornica zu trgovino, obrt in industrijo. da blagovolite sprejeti k današnjim svečanostim naše naj iskrenejle častitke. Že v prvih, poslovnih poročilih naše Zbornice pred 80 leti jc zabeleženo, da so se izdelki tamošnjc steklarske industrije izvažali v dobi še predito je bila zgrajena proga bivših južnih železnic radi svojega slovesa daleč po širni Benečiji. Z zgradbo južne železnice se. je položaj na mah izprcmeml in lepa kočevska industrija ter obrt sta morala boriti težko borbo za obstoj. Zavlačevanji; izgradi** dolenjskih železnic jc skozi celih štirideset let o-težulo gospodarski napredek kočevske doline Irr povzročalo vedno večje izseljevanje po svetu, še le po vojni so sc razmere zopet »boljšale -iil' Zbornica se posebno rn odkrito veseli napredka, ki gu je pokazalo nie-sto Kočevje na polju industrije in obrti v toku pre-teklegu desetletja. Gloltoko ceneč |w>meu železniških /vez /a gospodarski napredek Vašega mestu, polaga Zbornica žc nd prevrata največjo važnost na izgraditev žetrzniškegn spoj« med Kočevjem in sušuško progo. Zbornica posveča uresničitvi tc zahteve od prevratu svojo največjo )>ažnjo, v trdnem prepričanju da bo zgradba železniške /veze Kočevju z morjem prinesla Vašemu mestu novega gospodarskega poleta, i»o*e možnosti pridobitnega udejstvovanja iti nove vire dohodkov prebivalstvu teh dosedaj šc vedno pasivnih krajev. V nudi, da bodo naša prizadevanja skoro kronana s končnim uspehom in da sr prične /. zgradbo te prepotrebjie proge želi Zbornica mestu Kočevju in njegovi micni okolici ob lepem jubileju v bodočem razvoju čimboljših uspehov, ki naj ustvarijo trajne temelje napredku in blagostanja kočevskega prebival-- stvu.« BILANCA DRŽ. HIPOTEKARNE BANKE Pravkar objavljeni izkaz Državne hrpotekar-ne banke v Belgradu za 30. junij l. I. kaže sledeče postavke (vse v milij. Din; v oklepajih podatki za maj 1930); Aktiva: Blagajna 38,7 (42.0), Poštna hran. in Nar. banka 409.5 (668.1), posojila: na nepremičnine 2200.0 (2194.9), na doklade in dohodke 373.5 (375.5), vodnim zadrugam 75.9 (76.0). kratkoročne za gradbo 5.2 (5.4), lombardna 93.0 (107.7), domače menice 58.0 (73.1), tek. račun fin. min. iz švic. pos. 22.1 (37.8), akt. tek. računi 43.5 (44.8), nepremičnine 58.5 (58.6), efekti 46.5 (46.1), i razno 278.1 (221.6). Pasiva: Samost. fondi 74.4 ■ (78.7), fondi in glavnice javnih ustanov 1557.2 (1769.9), zasebne vloge in glavnice 185.4 (494.6), rez. fond 40.65 (40.65). ainort. fond 4.5 (4.5), spec. fond fin. min. iz pos. 1929 20.7 (20,7), založnice in obveznice 921.1 (921.1), predujmi 1913 in 1929 70.7 (70.7), tek. račun fin. min. redni 12.5 (51.2), posebni 31.0 (30.8), Batignolles 22.1 (—), pas. lek računi 3S8.3 (305.4), razno 225.4 (163.4). Bilanca kaže veliko nazadovanje vlog in ka-pilalov javnih ustanov (za nad 200 milij.). nazadovala so nadalje tudi ostala tuzemska sredstva: skupno so znašala 2117.0 (2343.1) milij., inozemska pa so ostala neizpremenjena: 980.8 milij. Din. Zaradi nazadovanja lombardnih posojil so nazadovala posojila banke od 2759.5 n,i 2748.8 milij.. v še večji meri pn takoj razpoložljiva sredstva: od 710.1 na 448.3 milij. Din. Četrta carinska noreli« v Avstriji. Danes (v nedeljo) se uveljavi v Avstriji četrta carinska novela. V ponedeljek torej »e bodo že po- birale nove višje uvozne cftrme. Ta dan stopijo v veljavo one nove minimalne carine, ki niso v nobeni trgovinski .pogodbi vezane. Med drugim se povišnjejo carine: za grah od f m 4.80 zl. kron za IOO kg, aočivje ort 10 na -P>. na smetano od 15 na 40, nn kandirano sadje od 150 na 180, na terpenlin in terprotinov« olje od 24 na 60, na vrvi s preme-rod do 15 mm in motvoz od 18 na 25, pleteno pohištvo od 120 na 150, ozir. od 60 na 75, furnirje vložene od 30 na 25»), topljen loj od 0 na 101 na slivo od tf> na 27, nadalje na pohištvo in razne lesne izdelke, na steklo, na železo, okove, ključavnice, pločevino, razne stroje, razno tekstilno blago in nekatere kemične proizvode. Nadalje je ukinjena carina na ječmen, ki je. doslej znašala .3 zl. krone. Povišanj* stavni«?. Brv n kov no i rn jen jat'no d. d v Zagrebu povišuje glavnico od I na 3 inilij. Din z izdajo 2&.000 novih defnic po nom. 100 Din. emisijski tečaj 100. [tok 5. do 10. t. m. Avstrijsko-ingoslcvanska trgovina. Iz avstrijske uradne statistike je posneti, da je v prvi polovici I. 1. znašal uvoz iz Jugoslavije 76.9 (lani 53.5) milj. šilingov, izvoz v Jugoslavijo pa je znašal 73.5 (7M) milijona šilingov . Finanična restavracija. Tajništvo Društva na rodov je rztialo na podlagi oficijelnih podatkov delo o principih in metodah finančne restavracije pod zaščito Društva narodov. V svoji avtorizaciji te knjige je finančni komite Društva narodov izjavil, da je verna stika zgodovine in aktivnosti komiteja «• teku zadnjih desetih let. Vsebuje O načrtov za finančno restavracijo, ki s o se izvršili pod zaščito Društva narodov: V Avstriji, na Macfjarikem, v Estonski, v Grčiji, Bolgariji in Gdanskti. Knjiga vsebuje najprej kratek pregled sestave in delovne metode organov Društva narodov, ki se pečajo z finančnimi vprašanji: Svet. finančni odbor in tajništvo. nato vsebuje nrincipe. ki so prevladovali pri teh organih in voditi njih akcijo, raznih drugih organizacij, pri katerih so bilr ti principi uporabljeni. Knjigo zaključujejo razmišljanja o oduošajih, ki so nastali med Društvom narodov in državami ter vladami, ki so dobile pomoč od Društva narodov. Borzo Dne 1 avgusta 1930. Ta teden je bil devizni promel znatno manjši kakor prejšnji teden. Znašal j.e samo 13.3 milij. Din v primeri z 22.5. 18.7. 19.9 iu 21.8 milij. v prejšnjih tednih. Največ prometa beležijo devize London, Praga, turih in Trst. Kompenzacije so bile kakor obira i no znatne Tečaji so se v teku tedna učvrstili, zlasti proti koncu tedna, ko je tudi Curih javil evrstejše tečaje. Skupno je v mesecu juliju /našaI devizni promet na ljubljanski borzi 92* milij. Din (v juliju 1929 92.4 milij. Din). V prvih 7 mesecih tekočega leta je imela naša borza 577.5 inilij. Din prometa, v prvi polovici 1929 pa samo 527.9 milij. Din Nit efektnem tržišču je bil la teden vsak dan promet v delnicah Union- in Juprobnnke no neiz-premenjenih tečajih, v industrijskih delnicah pa ie bilo več prometa v delnicah osiješke Soče rane. V ostalih industrijskih in bančnih delnicah ni iz-prcmemb. Državni papirji so nekoliko slabejši, ker je prenehala intervencija. Promet v njih, posebno v dolarskih papirjih, je postal manjši. Pač pa se je ta teden učvrstila vojna škoda, v kateri pa promet zaostaja za onim od prejšnjega tedna. DENAR (Juri!«. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.25, Ate-i ne 6.685, Berlin 123.02, Bruselj 72.05. Budimpešta 90.26, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.445. Dunaj 7'>.7«5. London 25.0675, Madrid 57.60. Nevvvork 514.50, Pariz 20.245. Praga 15.255, Sofija 3.74. Trst 26.947, Varšava 57.75, Kopenhageti 138, Stockholm 138.15, Oslo 13«, flelsingfors 12.96. Vrednostni papirji Notacije naših držav, papirjev v inozemstvu: London 1% Bler. posojilo 85.375—86.50, Newyork 1% Bler. posjilo 86—86.75, S% Bler. posojilo £>6.97, 1% posojilo Drž. Hip. Banke 84.625—84.875. Žitni fr«; Budimpešta. Tendenca slabša. Promel srednji. Pšenica okt. 18.58-18.80. zaklj. 18.58-18.59, marec 20.23—20.40, zaklj. 20.23—20.24, rž oktober 12.34—12.55, zaklj. 12.11—12.43. marec 13.54— 13.80, zaklj. 13.61—13.63, koruza avg. 16.36—16.50, zaklj. 1645—16.50, sept. 16,55. maj 16.85—17, zaključek 16.85—16.88. Hmelj Znana ntirnberška tvrdka Johniin Barih & Sohn ceni. da so bile zaloge plemenitega hmelja konec junija od lanskega leta majhne in so znašale ca. 30.000 stofov. Pri lanskem pridelku 830 tisoč stolov. V kontinentalnih evropskih državah je znašal konzum nad 600.000 stotov. kar pomeni, .la je bilo 200.000 stotov kupljeno nnd letno potrebo. CENE. Kolikor je. znano, so bili napravljeni prezn-ključki za letošnji pridelek v Juniju po 5m Din (za 50 kg) ravno toliko v Bački. REDUKCIJE KULTURE. O redukcijah s hmeljem kultivirnnih površiti objavlja poročilo sledeče cenitve: Nemčijo 15%. Češkoslovaška 12%. Jugoslavija: v Vojvodini je bilo od 7000 ha lani obdelane površine preoranih 50 do 60%, naslednjih 10 do 15% pa ni bilo napeljanih in so se v teh poljih začele gojiti druge rastline. Donosno |>ovršino v Vojvoilini ne cenijo ! nad 1500 ha. Stari hmeljarji so svoje hnmljnike nnjinunj reducirali. V Sloveniji znaša redukcija 25%, Avstrija 20%, Poljska 28. Alzacijn 28, Bur-gundija in severna Francija 30, Belgija 23, Anglija 15, Severna Amerika 20%. Radio Kadio Ljubljana, ilustriran tednik za radio- ionijo št. 31. Nova številka našega tednika za ra-diofonijo prinaša sledečo vsebino: Centralizacija šolskega radia v Nenijii«. — Na domačem valu. — Prosvetni radio. — Najboljše iz etra. — Radio in umetnost: Literarni načrti češkega radia. — Natečaj zaman. — Miloš Stare odhaja ... — Obletnica praškega načrta. — P. C. J. gramofonskih plošč (dalje). — Sprejemni aparat na kratke valove za vsakogar. — Za smeh v pasjih dneh. — Priloga: Urnik glavnih oddajnih postaj na kratke valove. — Val Ornega Izviren slovenski radio-roman (16. nadaljevanje). Naš radio orkester na počitnicah. V meseca avgustu se nahaja ves naš radio orkester na počitnicah. Priznati mu moramo, da je baš on izpolnil vseskozi najznatnejši del programa in da jc zato vreden in potreben oddiha. Naša postaja si pomaga z raznimi drugimi glasbenimi točkami, kakor kaže spored prihodnjega tedna. Nov napovedovalec v našem radin. S 1. avgustom ima naš radio novega napovedovalca g. Ivana Pengova. G, Ivan Pengov je prav za prav za vse naše poslušalstvo že star znanec in bo brez dvoma naletel na splošne simpatije ob svojem ponovnem nastopu. Dosedanji napovedovalec g. Miloš Stare, ki odhaja k vojakom, si je bil kljub začetnemu nasprotovanju izvestnih krogov vendarle znal pridobiti priznanje in splošno priljubljenost. Lahko tečemo, da ima naš radio pri svojih napovedovalcih srečno roko. Anketa r našem radiu. Naša postaja pripravlja ptogram za bodoča sezijo. Pravilno je, da poskuša storiti to, kakor lani, ob sodelovanju svojega poslušalstva. Izdelala je v ta namen natančno vprašalno polo, ki jo' razpošilja vsem naročnikom radia Vsakdo irmi sedaj priliko, da izrazi svoje nezadovoljstvo in svoje želje za bornih 59 par, ki jih nalepi na dopisnico. Naj torej vsakdo pokaže s tem svojo željo po konstruktivnem delu za razvo naše radiofonije. Programi Biadšo-Liablfana t Nedeljo, 3. avefusta: siki Slavnostna služba božja na Kongresnem trgu — 830 Slavnostno zborovanju vseslovanskega gasilstva v zbornični dvorani univerze. — 10.30 Slavnostni sprevod celokupnega gasilstva. — 16.30 Javni nastop češkoslovaškega in jugoslovanskega gasilstva na športnem prostoru Ilirijo. — 17.30 Koncert jeseniške godbe. — 20.00 Po-siovilni ve«v:er in koncert delavske godb« Zarja . .— 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Prenos /, Bleda (Krich Herse). Ponedeljek, 4 avgusta: 12.30 Plošče. 13.00 Čayovna napoved, borza, plošče. 13.30 lz današnjih dnevnikov. 18.30. Harmoniko igra g. Magister. 19.30 Die Erkenntnistheorie des hI. Auguslinuj. Versuch eines Ausgleiches zwi»chen Auguitinus und Thomas von Aquino, predava vseuč. prof. dr. Fr. Veber, 20,00 Puccini: La Boherne, opera na ploščah (rezervirano za ev. prenos). 22. Časovna napoved in poročila. Torek, 5. avgusta: 12.30 Plošče. 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.30 Citraški kvartet .Vesna«, 19.30 Dr. Pavel Brežnik: Radio v službi ekspedicij na južni tečaj. 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Prenos z Bleda (Erich Herse). Dragi programi t Ponedeljek, 4. avgusta. Belgrad: 19.30 Balalajke in pesmi. 20.30 Vokalni koncert g. B. Štefanov iča. 21,15 Koncert radio kvarteta, 22.30 Naiodna glasba. — Bndapest: 17.30 Konccrt radio orkestra. 19.00 Zabavna glasba, 20.26 Koncert opernega orkestra. 22.00 Ciganski orkester in plesna glasba. — Dunaj: 15.45 Popoldanski koncett. 17,45 Mladinska ura, 19.00 Okoli Grossglc-cknerja (predavanje). 20.05 Komorna glasba; nato plesna glasba, — Milan: 17.00 Plošče. 19.30 Lahka glasba. 20.40 Prenos opere »Izpremeba zakona« od Rossinija in »Prijatelj Fritz« od Mascagnija, — Praga: 20.05 Koncert. 21.00 Pevski koncert. 21.30 Vijolina-solo. — Lan-genberg: 17.30 Večerni koncert. 20.00 Vokalni in instrumentalni koncerl; nato lahka glasba. — Rim: 21.02 Šaljiva glasba in komdijc. 22.10 »Evviva la Micraqua«. Koniedjia. 23.00 Plesna glasba. — Berlin: 20.30 Die Zinobcrspitze . Slušna igra z godbo. Torek, 5. avgusta. Belgrad: 12.45 Opoldanski koncerl 19,00 Src čka šl. 9196. Enodejanka. 19.30 Večerni koncert radio kvarteta. — Budapest: 15.30 Mladinska ura. 17.30 K oncert opernega or.kestra, 20.00 Pevski in godalni koncert. 21.00 Koncert vojaške godbe; nato koncerl .ciganskega-orkestra. — Dunaj: 15.30 Popoldanski koncert. 17.30 Za mladino, 21.45 Mozartove sonate za vijolino. — Milan: 19.30 Zabavna glasba. 20.40 Koncert kvarteta. 21.10 Koncert komorne glasbe; nato plesna glasba. — Praga: 19.35 Pevski koncert. 20.00 »Pri treh mladenkah«, opereta. — Langcnbergi 17,30 Večerni koncert. 20.00 Ljudski koncert. — Rim: 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.02 Koncert kubanskih kozakov. 22.15 Gringorie«, enodejanka. 23. d<) Plesna glasba (jazzj. — Berlin: 19.40 Klavir. 20.30 Plesni in zabavni večer. — Katovicc: 16.20 Plošče, 17.35 Prenos iz Krakova. 18.00 Koncert iz Varšave. 19.50 Preno« opere, — Toulouse: 13.00 Jazz in violoncello-solo. 18.00 Plesna glasba. 18.25 Zabavna glasba. 19.00 Kitara. 19.40 Violina-solo. 20.15 Pesmi. 21,00 Simfonični koncert. — Mor. Ostrava: 17.00 Konccrt iz Prage. 19.35 Koncert iz e\>.\j\j »i || ITUH II! I d U £ n K a 11«. Plesna glasba. — Leipzig: 19.40 Plošče. 20.40 Novi Weimar (predavanje in glasba), 22.30 Plesna glasba. Spori KOLESARSKO IN MOTOCIKLJSTIČNO DRUŠTVO »SAVA« V LJUBLJANI. priredi ob petletnem jubilejnem obstoju svojega društva dne 15. avgusta 1930 kolesarske dirke na športnem pfostoru SK Ilirije ob pol 2 popoldne, zbirališče na Sv. Jakoba trgu, nato skupni pohod vseh udeležencev z godbo na prireditveni prostor. V slučaju slabega vremena se dirke prelože. Vsi prijatelji kolesarskega športa vljudno vabljeni. Po končanih dirkah se vrši razdelitev daril zmagovalcem v hotelu »Bellevue« ob 19.30 zvečer. Spored dirk: 1. Pozdravni krog vseh sodelovalcev. 2. Dirka seniorjev, 4 krogi, I., II. in III. darilo. 3. Dam-ska medklubska dirka: 3 krogi, I., II. in III. darilo. 4. Dirke za klubova prvenstva kolesarskih društev »Sora« Št. Vid, »Ljubljanica« Dobrunje, »Zarja« Zg. Kašelj, »Triglav« Zadobrova-Sneberjc, 10 krogov. 5. JunioTska dirka »Save« 5 krogov, I. prehodni pokal, darilo in kolajna, II. in 111. darilo. 6. Glavna društvena dirka »Save«, 15 krogov, 1 prehodno dirk. dvokolo »Bilis« in kolajna, II. in III. darilo. 7. Medklubska juniorska dirka: 10 krogov, I„ II. in III. darilo. 8. Glavna dirka pododbora Ljubljana: 15 krogov, I. prehodno dirkalno dvokolo »Trophee de France« in kolajna, II. in III. darilo. 9. Glavna mednarodna kolesarska dirka: 20 krogov, I. dirkalno kolo »Styria« in kolajna, 11. in III. darilo, IV. kolajna. Splošna določila. Vse dirke se vršijo na prostoru SK Ilirije ob 15.30. Prijave dirkačev do 11 .avgusta do 18 v društveni pisarni, Karlovška cesta 4. Prijave za vse točke 10 Din, poznejše prijave 20 Din. — 1. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost. 2. Dirka se po pravilih Koturaškega Savcza kraljevine Jugoslavije. 3. Dirka jc odprta za vse člane klubov, kateri so včlanjeni v Koturaškem Savezu kraljevine Jugoslavije. 4. Povratek na start se označi z daljšim zvonenjem. 5. Vsak dirkač dobi svojo številko v vplačilom po 10 Din, ki se pri vrnitvi številke vrnejo. 6. Nalogom vodstva se ima vsak dirkač brezpogojno pokoriti. 7. Protesti se upoštevajo najkasneje 10 minut po izvršeni točki z vplačilom zneska 50 Din, kateri znesek se vrne, ako je protest odobren. 8. Vodstvo dirke si pridržuje oravico spremembe programa. Za Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani: F. Batjel, predsednik; I. Rozina, tehn. vodja; A. Gregorčič, tajnik. IZ KLUBOV. SK Ilirija, nogometna sekcija. Kombinirano moštvo igra danes v Trbovljah s SK Amater. Sestava moštva: Kervina — Zorman, Moljk — Fran-cot, Lombar, Belak — Kos, Žitnik II, Lah I, Rihtar, Sluga. Zbirališče na kolodvoru ob 13.30. Točno! NOGOMET V TUJINI Pričetek borb za amatersko prvenstvo v Avstriji. V Lincu -ta se srečala gruški prvak G. A. C. ter gornjcavstrijski prvak Linzer A. C., da otvoritu tekme za amatersko prvenstvo Nemške Avstrije. G. A. C., ki je posebno v drugem polčasu prevladoval, je zasluženo zmagal z I : 4 (I : I). Tekmi ie v največji vročini prisostvovalo okoli 1200 gledalcev._ Krasen uspeli dunajske Admire v Stock-holmu. Pred 15.000 gledalci se je posrečilo Ad-miri. tla je s 4 : 2 (3 : 0) odpravila morda na jboljše švedsko moštvo, ki je. bilo sestavljeno i/, švedskega prvaku llalfinborg. potem i/. .V J. K.-a in kainrntcrnu Nbrkoping. LAHKA ATLETIKA. Nov svetovni rekord. Izvrstni Finec M. Jar-vinen, brat novega rekorderja v desetoboju, je napovedal v metu kopja nov svetovni rekord. In res mu je to uspelo na zadnji dan stockholmskih iger. S prvim metom je zagnal kopje 68 m daleč. Pri drugem metu pa je vrgel kopje 72.38 m in s tem postavil nov svetovni rekord. — Na tei prireditvi je bilo doseženih še nekaj prvovrstnih rezultatov. V skoku s palico je Japonec Nishida preskočil višino 4 m. Lep uspeh je dosegel v skoku v višino Japonec Kimura, ki je s skokom 1.90 m daleč prekosil svoje konkurente. Skok s palico 4.40 m. Amerikanski skakač Warne je pri treningu v skoku s palico dosegel bajno višino 4.40 m, t. j. za skoraj 10 cm več od svetovnega rekorda. Italijansko lahkoatletsko prvenstvo, ki se jc vršilo letos v Udinah, pa ni prineslo kakih posebnih internacionalnih uspehov. Še najboljši jc bil Facelli, tekač čez zapreke. Postavil jc lepe rezultate. 110 m lese je pretekel v 15,8 sek. Za 400 m lese je rabil 58 sek. Facelli je tudi zmagal v teku na 400 m, za katere je potreboval 51,8 sek. Drugi rezultati so naslednji: 100 m: Toetti 10,6 sek.; 800 m Tugnoli 1:57 min; 5000 m Bartolini 15:38,6 min.; 4X100 m SC Italia, Milan 43,2 sek.; skok v višino Delli Esposti 1.75 m; skok v daljavo: Mafai 7.05 m; skok s palico: Innocenti 3.50 m; kopje: Dominuetti 56.80 m; disk: Pighi 42.43; krogla: Pighi 13.21 m; kladivo: Poggioli 46.45 m. — Vsi navedeni so letošnji italijanski prvaki v odgovarjajočih disciplinah. TENIS Francija zmaga v borbi za Davisov pokal Amerika je nastopila v Parizu ob velikanskem zanimanju vseli slojev prebivalstvu v finalni borbi zn Davisov pokal proti Francoski. Letos so mnogi pripisovali Američanom precej nade na uspeli. Omenimo nuj samo Tildena, ki je letos žel pruv veličastne zmage nad svojimi nasprotniki. — Prvi dan te velike borbe je Til- gledalcev je napeto pričakovalo izidu parovne igre, ki se je vršila drugi dan. Cochet in Brugnon sta bila ona, ki sta imela braniti francoske barve. Izkazala sta se vrednim zaupanja, kajti premagala sta ameriški par Allison—Van Ryon s 6 : 7 : 5, 1:6, 6 : 2. Drugi dan je končal z vodstvom Francije v razmerju 2 : I. Tretji dan jc na.jpreje nastopil Borotru proti Lottu. Že je izgledalo v početku, da bo Francozu slaba predla, kajti Loti ni bil nervozen. Tedaj pu, ko je bilu igra že resnega pomena, pa jo Borotru pokazal kaj zna ter s krasno igro nad vladal Američana /. rezultatom 5 : 7, 6 : 3, 2 : 6, 6 : 2, 8 : 6. Davisov pokal si jc že po tej zmagi osvojila Francija in le formelnega značaja jc bilo še srečanje Cochet a s Tiklenoni. Ponovila se je ista slika. Naj preje dober Tilden, pozneje pa je bil Cochet odločnejši in zmagal je francoski mojster s 4 : 6, 6 : 3, 6 : 1, 7 : 5. Tako so končno Francozi z I : 4 odpravili Američane in si tako ponovno osvojili Davisov pokal. Že od 1. 1927. naprej je ostala Francija zmagovalka v tem boju. Vendar je bil morda letošnji položaj z« Francijo najbolj kritičen, kajti francoski igravci so nekako pešali v formi. RAZNO Dirka Tour de France« zaključena. Zadnja. to je 2t. etapa te na jvečje kolesarske dirke je šla od Malo do Pariza. Dolžina je znašala 304 km. kot prvi je prišel zopet Charles Pelis-sier v času 12:10:09 ur. Sledila stu 11111 Italijan Gucrra ter Francoz Lcducq. — Dirko »Tour de France« si je kot posameznik osvojil Francoz Andrc Leducq s časom 172:12:16 ur. Drugi jc bil Italijan Cuerra (172:26:28 111). Tretji jc bil zopet Francoz, četrti Belgijec, peti in šesti zopet ■ rancoza, sedmi Belgijec, osmi in deveti Francozu (deveti jc bil Charles•Pelissier). Kot deseti se jc pa kvalificiral Nemec Schon. Vrstni red sodelujočih državnih teamov po zaključeni dirki pa je sledeči: I. Francija 517:34:09 ur: 2. Belgija 519:22:04 ur; 3. Nemčija 522:44:38 ur; 4. Italija 524:06:51 ur; 5. Španija 524:16:59 ur. — Predvsem jc omeniti lep uspeh nemških kolesarjev, ki so'za/ Hi tretje , .sto ter tako prehiteli tudi Italijane in Špance. BOKS Pilil Scott poražen. V pondcljek zvečer sc je v stadionu \Vimblcdon vršila boks borba med angleškim mojstrom težke kategorije Phil Scott-oni in Young Stribblingom. Za Angleže je bila ta borba velevužnu. S|>oniuiti se moramo, da na Angleškem Sclimelinga niso priznali za svetovnega kralja boksa. Angleži so sklenili, da ima Sclimcling nastopiti še napram zmagovalcu iz srečanja med Scottom ter Stribblingom. Razumljivo je potem velikansko povpraševanje po vstopnicah, kajti ves London je bil radoveden, kdo bo od obeli borcev pridobil pravico, da se bori po angleškem naziranju« s Schmelingom za svetovno prvenstvo. Pričakovano je podlegel Phil Scott. Presenetilo je pač edino to, da je Stribblingu že v drugi run-di uspelo s k. o. odpraviti svojega pred leti tako uspešnega nasprotnika. PLAVANJE. Ogrska hiti od zmage do zmage. V vaterpolo igri so Ogri mojstri, kajti ni več moštva, ki bi jim moglo biti enakovredno. Sedaj so zopet Ogri premagali z 9 : 0 švedsko vaterpolo reprezentanco, švedski tcam jc bil prav brez moči napram rutiniranim in v vsakem pogledu boljšin Ogrom. Šah Damsko-indijska obramba. Ignano na meddržavnem turnirju v Hamburgu dne 25. julija 1930. ubcdefgh f <č b Beli: Przepiorka (Poljska). 1. d2 — d 4 2. Sgl — f3 3. e2 — e3 4. Lfl — d3 5. Sbl — d2 6. 0 — 0 7. b2 — b3 8. Lel — b2 9. c2 — c4 10. Tal — cl 11. e3 X d4 12. Ddl — e2 13. Tfl — el 14. Sf3 — g5 15. Ld3 — bi 16. Sg5 — h3 17. Sh3 — f4 18. Sf4 — d3 19. Sd3 — e5 20. f2 — f4 21. Sd2 X c4 22. Tel — dl 23. g2 — g3 24. f4 X e5 25. Lbl — e4 26. Sc4 — d2 27. Lb2 X c3 28. Sd2 — f3 29. Kgl — g2 30. Tdl X cl 31. De2 X e4 32. Tel — c6 33. Tc6 — d6 34. Sf3 — d4 35. De4 X d4 36. Kg2 — h3 37. Dd4 — g4 38. Kh3 — h4 39. Kh4 — h5 40. Dg4 — e2 in potezi mat! Črni: Eliskases (Avstrija). Sg8 — f6 e7 — e6 c7 — c5 Sb8 — c6 b7 — b6 Lc8 — b7 Lf8 — e7 0 — 0 Ta8 — c8 c5 X d4 d7 — d6 Tf8 — e8 Sc6 — bS Dd8 — d7 h 7 — h6 d6 — d5 Le7 — d6 Sb8 — c6 Dd7 — e7 d5 X e4 Ld6 — b4 Sf6 — d5 Sc6 X e5 De7 — d7 b6 — b5 Sd5 — c3 Lb4 X c3 Lc3 X d4 + Tc8 X cl Lb7 X e4 Dijaškega koledarčka. Koledarček bo vseboval poleg koledarskega dela organizacijski in idejni del, raen tega matematično formule, potrebne informacije o naših domovih in menzali, o naši in drugih državah, poštnih določbah itd. Oblika bo za spoznanje priročnejša od prejšnjih, platnice okus-nejše. — Naša skupna dolžnost pa je, da priskočimo izdajateljici Slovenski dij. zvezi nasproti s svojo dobro voljo. — Predstojniki naših organizacij naj nemudoma javijo imena poverjenikov na naslov: 12. Boje, univerza, Ljubljana. Duhovne vaje za ahiturijento bodo v Domu duhovnih vaj v Ljubljani od 31. avgusta zvečer do 4. septembra zjutraj. Oskrbnina znaša za vse dni le 30 Din. Prosimo pravočasne priglasitve. Poizvedovanji* Lovska psica, angleški seter, dolgodlaka, bela, s črnimi pikami, ima eno belo ribje oko, se je zgubila. Najditelj naj jo odda proti nagradi Maksu Jelencu, Nunska ulica št. 15. Nevarni načrti princa Walešhega Iz Londona prihaja vest, da namerava angleški prestolonaslednik princ Waleški poleteti v Kanado in okrog Kanade z letalom, ki ga bo sam vodil. Spremljal ga bo sir Philipp Sasson, ki je v letalstvu le malo izveden. Težko je verjeti, da bi kraljeva družina in mero-dajni državni eiuitelji prestolonasledniku lo smelo potovanje dovolili. TELEFON 2718 Ld4 Te8 b6 c8 + + Dd7 — c7 Lb6 X d4 Dc7 — c2 Dc2 — fl Df5 -— f5 + g7 — g5 + Dfl — bi se uda, ker sledi v drugi Cerkveni vestnih Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 7. avgusta v uršu-linski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 0 pridiga in ob G sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi. Naše dijaštvo Dijaški koledarček SDZ je v tisku. Upamo, da izide že v prvi polovici avgusta. Na to opozarjamo zlasti naše dijaštvo in prosimo, da se za posamezne kraje nemudoma javijo poverjeniki, ki bodo skrbeli za razprodajo. Ker bo tiskan samo v 1000 izvodih, smo prepričani, da ga bo dijaštvo tal? o j po izidu pokupilo. Podrobneje o njem še javimo. — Dijaški koledarček izdaja letos zopet Slovenska dijaška zveza, kakor prvo leto, in je zato naša dolžnost, da napnemo vse sile pri razprodaji. Dva izšla letnika Dijaškega koledarčka SDZ sta v naši javnosti žela pohvalo in je bilo lani, ko koledarček radi gmotnih težkoč ni mogel iziti, veliko povpraševanja po njem in obžalovanja tako s strani dijaštva kakor s strani naše javnosti. Zato se je Slovenska dijaški zveza letos odločila, da nadaljuje že dobro vpeljano izdajanje SLOVENIA-TRANSPORT SU Dražbeni oklic Prodaja premičnin v gradu Szapary v Murski Soboti, razpisana na 4. avgusta in naslednje dni t. 1. se vrši — vendar ne z javno dražbo temveč , s prodajo pod roko na predlog obvezanca v zmislu I § 280, odst. 1 I. R. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 2. avgusta 1930. Hišni posestniki katerim zidna vlaga uničuje vrednost njihovih hiš stavbeniki , in vsi, ki hočejo vlažno zidovje osušiti oziroma zavarovati pred vlago in vodo, naj uporabljajo naš absolutno zanesljivi izolačni preparat Prospekte z navodili uporabe pošilja brezplačno LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Ljubljana - Bleivveisova 18 Naznanilo Cenj. občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzela na novo preurejeno Kolodvorsko restavracijo g. Zupančiča (poprej Lamper) v Sevnici ob Savi z na novo okusno opremjenimi sobami za tujce, avtogaraiami ter na novo urejenim senčnatim vrtom. — Skrbela bova za izvrstno domačo kuhinjo, specijalitetno deikateso domačega izdelka ter za najboljše štajersko in dolenjsko vino. Topla in mrzla jedila ter sveže pivo v sodčku vedno na razpolago. — Za potnike, železničarje, športnike, sejmarje, splavarje in voznike ugodna prilika. — Otvoritev 3. avgusta, s posebno šramel godbo iz Trbovelj. - ,Za točno postrežbo ter pristna vina jamčiva osebno ter se priproročava za cenj. obisk. Jožef in Jožefa Mere. Najcenejša izvirna vina iz domačih zidanic MIH MIHI MIN lz zidanice Povhe Ant., Ravne nad Krškim, belo ll°/o Din 12 ••• lz zidanice Zarn Ivan, Vrhulje a nad Krškim, rdeče 10'2% Din 12 Iz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, belo 12-2°/o Din 14 Iz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, rdeče 11'»% Din 14 Gostilna pri »Belem Kranjcu' Kajfež Florianska ulica 4 Telefon 2625 Vsa gornja vina čez ulico 1 Din cenejše, nad 51 v hišo dostavljena. Poleg tega točim najcenejša in najboljša dalmatinska vina, belo in črno ca 137„ močna 1 I Din 10. Kot špecijaliteto točim očarljivo dobro ljutomersko vino. Steklenice čez ulico računam 1 1 1'50 Din, ", 1 1 Din, katere vzamem za isti denar nazaj. Komfortno opremljene sobe za tujce po Din 20. Za prigrizek po grškem načinu na žerjavici prirejene špecijalitete. Ob sobotah in nedeljah na ražnju pečeni janček. Orlcpna! LIITZ PECI Prva celotna izdajal Prva celotna izdajal Doktorja Franceta PreSeriM Zbrano delo Cena Din 40*—, elegantno vezana Din 55*— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. zazidane s samoto in s kremenčevim kamenjem v nepregorljivi masi postavlja in ima stalno v veliki izberi v zalogi po najnižjih cenah samo INŽ. (iUZELJ, LJUBLJANA-ŠIŠK\ Beljaška ul. 4 vhod Celovška c. 58 Melon 3252 0r|gina, Lim PEtl Tol.lon 3252 Uršulimki zavod v Škofi i Loki sprejme za šolsko leto 1930./31. šoli odrasla dekleta, ki se žele naučiti nemškega jezika in bi se ga sicer šla učit v inozemstvo. — Nudila se jim bo prilika, naučiti se do dobra nemški. — Pojasnila daje vodstvo zavoda. Zahvala Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so karkoli storili dobrega za našega pokojnega očeta V Jožefa Skrbeč bodisi v bolezni, ou smrti in pri pogrebu. - N a d 1 e s k , dne 30. julija 1930. Rodbina Škrbec. Uvodni in metodični tečaj za učiteljice in učitelje gospodinjsko- in kmetsko-nadaljevalnih šol Dravske banovine Banska uprava Dravske banovine priredi za. učiteljice in učitelje gospodinjsko in kmetsko nadaljevalnih šol Dravske banovine dvotedenski uvodni in metodični tečaj, ki se bo vršil od 1H. avgustu do 29. avgustu 1930, in sicer zu učiteljice na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru, za učitelje pa na Vinarski i d sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj ima namen razgrniti ves problem kmetskega vprašanja, udelcžencc (ke) uvesti v miselnost in delo kmetskega človeka, v način občevanja s kmetskim ljudstvom, organizacijo gospodinjsko oziroma kmetsko nadaljevalnega šolstva ter metodično obdelati vso snov za imenovane šole. V tečaj se bodo v prvi vrsti sprejemali (e) oni gg. učitelji (ce), ki so že poučevali (e) na kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šolah, pa še nimajo uvodnega tečaja, nadalje učitelji (ce), ki imajo resen namen že v šolskem letu 1930./31. pričeti s poukom na kmetsko-nadaljevalni šoli in ki so službovali najmanj pet let nu podeželskih šolah. Prošnje, kolkovane s kolkom za 5 Din in opremljene s službeno razpredelnico, jc potom šolskega upravitelja vposlati vsaj do 10. avgusta 1930 neposredno kmetijskemu oddelku bauske uprave v Ljubljani. Popolna oskrba na imenovanem zavodu stane za osebo 240 Din, polovico te vsote bo plačala banska uprava. V smislu s 6., L pravilnika mora imeti -vsak (a) voditelj (ica) uvodni iu metodični tečaj. Za bana — pomočnik: DR. OTMAR PIRKMAJER, s. r. imrtionth specialist m pisarigftEic siroie FiaiSIOR Vcirinjsfta ul. 30 ICE. m. 2434 Prešernov«! 44 Tel. inl. 2596 se sprejme v parni pekarni Feierlag Anton v Mariboru, Betnavska c. Knjigovodjo perfektnega in samostojnega v nemški in slovenski korespondenci, sprejmemo. — Ponudbe pod: »1. september« na Alo-ma Company, Ljubljana. Učenko za trgovino meš. blaga z vsaj dvema razredoma meščanske šole — sprejmem. Ponudbe na upravo pod »Učenka« št. 8546. Trgovski pomočnik prvovrstna moč, popolnoma vešč v mešani stroki, se sprejme s hrano in stanovanjem; biti mora zmožen samostojnega vodstva trgovine i n imeti vsaj 4 leta pomočniške dobe. Nastop takoj. Ponudbe pod »Prvovrstna moč« št. 8616 na upravo »Slovenca«. Dopisnika (co) 8 perfekt. znanjem slov., nemškega in hrvatskega jezika, strojepisja ter nemške in hrvatske stenografije z nastopom t. ali 15. septembra išče delniško društvo v Zagrebu. -Obširne ponudbe s curri-culutn vitac na Zagreb I, poštni predal 158. Vajenca pridnega, poštenega, 14 do 15 let, išče slaščičarna Sopper, Novo mesto. Žagmojstra, ki ima dolgo prakso v rezanju mehkega in trdega lesa na polnojarmeni-klh, iščemo za 1. sept. t. 1. Prepise spričeval in zahteve jc poslati na Gozdni urad dr. F. Attein-sa v Slovenski Bistrici. Vajenec za špecerijsko in delikatesno trgovino v Mariboru. z meščansko izo-! brazho. se spreimc tnkoj. Pismene ponudbe pod šifro; »Poštenost in pridnost« na inseratni oddelek »Slovcnca« v Mariboru. Krojaški pomočnik se sprejme za splošno delo. Franc Rešek, Kamna gorica, p. Št. Vid nad Ljubljano. Gospodična za lahko delo se išče za takoj. Plača dobra. Če mogoče s kolesom. - Miklošičeva cesta štev. 14, »Omnia«. Dva kroj. pomočnika dobro izvežbana, ki ju veseli delo, dobita stalno službo, hrano in stanovanje v hiši. Ivan Vrho-vec, krojač, Št. Vid pri Ljubljani. Prodajalka srednjih let, zmožna za event. samostojno vodstvo podružnice in s potrebnimi kvalifikacijami, za mešano stroko na deželi, sprejmem tako), — Ponudbe je poslati pod »Poštena« na podružnico »Slovenca« v Celju. Samec državni uradnik v dobri poziciji - antialkoholik -želi poročiti simpatično zdravo gospodično ali pa vdovo brez otrok s primernim premoženjem. -Starost do 30 let. . Resne ponudbe s sliko, ki se vrne, jc poslati upravi 'Slov.« pod Zvestoba«. ■' j'.t- ■ ' It/ Dijake krščanskih staršev, z vso I oskrbo sprejmem. Strogo nadzorstvo. Sever, Flor-janska ulica 9/1, Okoličani Škofje Loke in Rcteče! Iščem stanovanje: soba in kuhinja, ali samostojna hišica, družina 2—3 oseb. Plačam dobro. Oglase na upravo »Slov.« St. 8642. Opremljena soba z električno razsvetljavo in posebnim vhodom se odda. - Breg št. 2/II. Sobo in kuhinjo oddam. Lepa solnčna lega, Mala vas 48, Stožice. Šoferska šola I. oblast, konc., Camcrnik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk io praktične vožnie Dr. in inž. študije vse fakultete hum. in tehn. na inozem. visoki šoli. Tudi pripravlj. oddelek in event. možnost za študije doma. Prospekte: Secrčtariat acadčmique (Dpt. 28), Rue Montmar-tre, 142, Pariš. Dober matematik bi inštruiral nižješolca za ponavljalni izpit. Naslove oddati upravi »Slovenca« v Mariboru. Čevijar. vajenca poštenega in nadarjenega sprejme brezplačno Karel Stritar, Senovo, pošta Rajhenburg. Mizarski pomočnik za pohištveno mizarstvo se takoj sprejme v stalno zaposlitev pri Egidij in Karel Erjavec, Brod, p. Št. Vid nad Ljubljano. Vajenca v pohištveno mizarsko obrt takoj, sprejmem. — Joško Tabor, Rožna dolina cesta VIII, št. 13 — Ljubljana. Vajenko za strojno pletenje sprejme Ev g. Bonač, Streliška št. 24. Pekovskega učenca sprejmem z oskrbo v hiši. Pekarna Jesenice 198. Pomočnik mesarski in prekajevalski, dobi stalno in dobro mesto. Išče se dobro moč. Ponudbe poslati na podružnico »Slovenca« v Novem mestu. Gospodične se sprejmejo na dobro domačo hrano. — Naslov pove uprava pod št. 8665. Stanovanje eno- ali dvosobno s pritiklinami za september ali oktober išče na Ko-deljevem ali v bližini (Moste, Zelena jama) — mlad zakonski par. Ponudbe na upravo lista pod »September« 8666. Soba s posebnim vhodom, se takoj odda enemu gospodu. - Naslov v upravi »Slovenca* pod št. 8609. Meblirana soba lepa, se išče z dvema posteljama samo za mesec avgust proti dobremu plačilu v bližini Linhartove ulice ozir, Bežigrada. Ponudbe na adre-so: Jelka Brajer, Gosposka ulica 9/II. Stanovanje dveh sob in kabineta s kuhinjo in pritiklinami se odda na Dunajski cesti pred Urbančkom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 8782. Elektr.-stroj. zadruga v Šmarci pri Kamniku, želi oddati v najem za daljšo dobo kakemu resnemu obrtnemu ali industrijskemu podjetju svoje prostore z električno ali vodno gonilno silo do 12 konj. sil dnevne izrabe po primerni ceni. Gostilno vzamem v najem na prometnem kraju. Dam ludi večje posojilo, pozneje jo tudi kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prometni kraj« št. 8754. Mlekarna na prometnem kraju, v ! sredini mesta, se odda. Podpritlič. stanovanje Naslov v upravi pod št. soba in kuhinja, se odda 1 8677. takoj mirnim, odraslim osebam. Bežigrad, Api-hova ulica 17. Istotam se odda opremljena mesečna soba. Sostanovalca sprejmem poceni, Glincc št. 23. P Naznanilo! Cenjenemu občinstvu sporočam, da gospod Alojz Lipovž, stanujoč v Mariboru, ni več pri meni in vsled tega nima pravice za mojo tvrdko fotografirali in prevzemati naročila, niti za mene in-kasirati. Fotoateljc »Eli«, Maribor, Aleksandrova c. št. 1, lastnica Eli Plohi. Pljuča! Zdravniški zavod dr. Peč-nik-a za pljučne bolezni (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 Din. Otroka snažnega, 1—3 let starosti, se sprejme na dobro hrano. Mlajšeija se ne vzame. Naslov v podružnici »Slovenca« v Mariboru, Solnčno stanovanje s tremi velikimi sobami, kopalnico in vsemi priti-1 klinami, se takoj odda pri Svečami J. Kopač & Co., Celovška cesta 32, Za upokojence! Mi rno, stalno bivališče na deželi, lep kraj, 20 min. autobusne vožnje od Celja, tik glavne ceste, hiša ali stan 3 do 4 sobe in pritikline, deloma opremljeno, elektr. luč, vodovod, velik vrt, nekaj njive, hlev itd., se odda solidni družini, Weszther, Dobrna pri Celju. Meblirana soba z dvema posteljama se taltoj odda. Moste. Pre-dovičeva ulica, nova hiša nasproti kapele. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, kabinet in pritikline, se takoj odda. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 8696. Stanovanje ,, , , . , ,. . ,, Mantso hišo sobo in kuhinjo, oddam si ,. , ,. 1. septembr. mirni stran-'v centru ali blizu ccntra ki brez otrok. Rožna do- KUPim' Naslov v upravi lina cesta 7, št. 9. ! Poj žt 857'' Starej. penzijonistinTa Kmečko posestvo išče meblirano sobo 1. Pf,oti ,od- ali 15. oktobra v sredini f!*č,'u v večletnih obro-mesta. Ponudbe upravi , lh' 1 onudbc Pod »Kmeč-pod .Sreča« št. 8658. | ko P°sestvo« št. 8/37 na upravo. Tihega družabnika ali financera sprejme staro vpeljana trgovina mešanega blaga v mestu na deželi s kapitalom od 40.000 Din; poznejša soudeležba ni izključena. Samo resne ponudbe na upravo Dod »Garancija 100.000« št. 8711. , Dvcstanovanjska hiša po dve sobi in kuhinja, sc proda. Rožna dolina c. VIII, št. 1. Redka priložnost ; Kra sno posestvo, srednje veliko, blizu mesta Šoštanj, z lepim gozdom, vse poslopje v dobrem stanju, sa z vsem gospodarskim inventarjem proda. - Po-jasnila daje Ivan Gruber, Šoštanj. in ilvarnei Brzotekoči polnojarmeniki najmodernejše konstrukcije sistema HOFMANN-BRESLAU Stroji za obdelovanje lesa na pogon z jermenom ali direktno elektromotorjem Specijalni stroji: da isdelar« turnirja, okroglih palic, stolsv, lesenih iehliikov, parketov itd. Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice 1'50Din.Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad ©vrstic sc računajo višje.Za ogjase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslitaZDin.Najmanjsi znesek/10 Dirr. Pristojbina za ši f ro 2 Din .Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na^ pismena vprašanja odgovarjamo le.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana -lO.?^.Telefon štev.23'2S. Žagar na samico, še neoženjen, z večletno prakso, ki se razume tudi na kmečki mlin, išče službo, Ponudbe na podružnico »Slovenca« Jesenice. Dekle z dežele, poštenih staršev, s tremi mešč. razredi, se želi izučiti v trgovini. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8676. Prodajalka pridna, zdrava in poštena, želi premeniti sedanje mesto. Prav rada pomaga tudi pri gospodinjstvu. Cenj. ponudbo je poslati upravi »Slovenca- pod »Poštena« št. 8614. Primerno službo išče prekajevalec. Naslov v upravi pod štev. 8715. Kuharica samostojna, išče mesto pri manjši družini ali pri samskem gospodu. Naslov pove uprava lista pod št. 8751. Samostojna krojačica že več let, dobro izvežbana, absolventka trgov, tečaja, mirna, neomade-ževane preteklosti, želi primerne zaposlitve. Gre tudi kot vzgojiteljica ali sobarica k boljši krščanski družini. Mesto želi dobiti v Mariboru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8753. Šivilja pomočnica, išče stalnega mesta v mestu ali izven mesta — pošteno dekle. Naslov v podružnici Maribor. Službo občin, tajnika ali kako drugo službo iJče . fi94gpd z večletno pisarniŠKo prakso. Ponudbe pod: »Zmožen in zanesljiv« štev. 8715 na upravo. Učenec 6ol|ših staršev z dobrimi spričevali sprejme špecerijska veletrgovina. - M. Spreitzer, Ljubljana. Bono iščem za vzgojo otroka v starosti 2 let brez matere, ki se razume tudi na gospodinjstvo. Reflektan-tinja mora biti popolnoma zdrava in lepega vedenja v starosti 25—35 let, najraje Slovenka. V ponudbi naj kratko opiše svoje življenje in s čim se je bavila doslej. Priloži naj tudi sliko in naznani zahteve glede plače. Ponudbe brez slike se ne vpoštevajo. - Ilija D. Veljkovič, Mol, Bačka. Pisarniška moč začetnica, in učenec s primerno šolsko izobrazbo, se sprejmeta. Samo pismene ponudbe brez priloge znamk na upravo lista pod št. »8554«. Učenko krščanskih staršev z dežele, z II. razr. meščan, šole sprejme trgovina z živili. - Ponudbe do 8. avgusta na upravo »Slov.« pod: Hrana in stan v hiši. Mizarskega vajenca starega 14 do 16 let — takoj sprejmem. Hrana, stanovanje pri mojstru, Ivan Trnovec, Brod — Št. Vid nad Ljubljano. TrjJovJna z mešanim blagom na deželi sprejme takoj agilnega in pošten. trgovskega pomočnika kateri mora biti perfek-ten manufakturist, oproščen vojaške službe ter mora znati Slovenščino ter nemščino. - Oferti s točnimi osebnimi podatki na| se naslove na: Leopold Filipič - Žetale ori Rogatcu. Gostilna s posestvom v celjskem okraju, 18 oralov njiv. travnikov, gozda in vinograda, gostilna v novi hiši s tra-iiko, poštno nabiralnico, žago na vodni pogon, au-tobusna postaja, vse v prometnem kraju — se proda. — Ponudbe pod ■ Ugodna prilika« št. 8727 na upravo lista Maribor. Prodam posestvo z vsem gospodarskim poslopjem, na katerem se lahko redi 15 glav živine, zraven tudi mlin na tri tečaje, vse tik okrajne ceste in 20 minut od postaje. Več se poizve pri lastniku Jože Bokal, Poljane, pošta Kresnice. Pritlična hiša s tremi sobami, kuhinjo kletjo, sc odda v najem. Pojasnila daje Diomzij Cajhon, Depalavas, pošt« Trzin. Nasvete za nove gradbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in ar-hitektonična inženierska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani — Mestni trg 25(1. Trgovina z mešan, blagom in opra« vo se proda takoj zaradi službenih razmer. Nahaja se na zelo prometni cesti v Ljubljani. Cena jako nizka, poleg trgovine se lahko preuredi stanovanje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8660. Prvovrsten hotel restavracijo in kavarno t veliko enonadstropno hišo v trgovskem in prometnem mestu Savske banovine, glavni trg najstrožjega centra, prodam zaradi starosti in osamljenosti. Zelo rentabil. podjetje je brez konkurence, ima 23 moderno urejenih sob za tujce, kopalnico, stanovanje za lastnika in osobje, veliko restavracijo in kavarno, pivnice, autogaraže, s popolnim komfortom urejeno. Prad kavarno in restavracijo velika terasa, prekrasno kopališče z ogromnim obrežjem na glavni reki Savske banovine, 60 modernih kabin, nasproti kavarne in restavracije. Rentabilni obrat je v popolnem razmahu z železniškim, autobusnim in ladijskim prometom. V mestu vse srednje šole, vojaštvo, veliki sejmi itd. Krasna prilika za večje obitelj. Resni interesenti dobe informacije v Save-zu gostilničarskih zadrug. Zagreb, Ilica 146'I. Izdeluje harmonije vsakovrstna popravila Is uglašanje klavirjev in cerkvenih orgel . Tramtf Anton, Škofja Loka. Gramofon skoraj nov, brezhiben, v hrastovi omarici, 20 kg težak, * !5 ploščami, rr.o derno izdelan, poceni prodam. Gosposvetska cesta 13/39, podpritličje. Več stavbnih parcel po 1000 m', prodam v Rudniku pri glavni cesti po 10 Din nr. Pojasnila: Štepanja vas št. 50. Gostilno, mesarijo in nekaj posestva v trgu proda za leo.ooo Din Posredovalnica Maribor — Sodna ulica 30. Posestvo aroodirano, 13 oralov, lepa poslopja, proda za 130.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica št. 30. VeJeposestvo 150 oralov, polovica gozda, proda za 520.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Majhno hišico z vrtom in malo zemlje, blizu železnice, kupim; ceno in opis hiše poslati iia upravo »Slovenca« do 10. t. m. pod značko »Mala hišica« stev. 8747. POSREDOVALNICA Iv. Godina, Maribor, Tattenbacbova ajica št. 19/1 proda Vclcposestvo, 89 ha lepega prvovrst. zemljišča, poleg žaga in mlin, z bogatim inventarjem. Cena 1,700.000 Din. Graščin, posestvo, obsega 120 ha za živinorejo, blizu mesta in železniške postaje. Cena 850.000 D. Krasno graščin, posestvo ob drž. cesti. Cena 1,600.000 Din. Kmečko posestvo 35 ha, od tega nad polovico smrekovega gozda za žago, ostalo prvovrstno polje, 13 glav lepe roga-te živine, več prašičev in 10 ovac. Cena 600.009 dinarjev. Vzorno posestvo, 15 oralov sadonosnika, tri orale vinograda, lep gozd in 17 oralov prvovrstnih njiv in travnikov, Cena 500.0c0 Din. Eronadstr. vila in 12 oralov arondiran. zemljišča, pri Mariboru, poleg železniške postaje. Cena 280.0C0 Din, Hišo z gostilno, trgovino, trafiko in 40 oralov arondiran. vinograd-nega posestva, pri farni cerkvi in okr. cesti. Cena 600.000 Din. Hišo z dobroidočo trgovino, prodajo vina čez ulico, 6 oralov sadonosnika in vinograda. Cena 200.000 Din. Kmečko posestvo, 16 oralov, 25 min. oddaljeno od postaje Slov. Bistrica, Cena 170.000 Din. Dve stanovanjski hUi, centrum Maribora. Cena 250.000 in 200.000 Din. Tri manjše stanovanjske hiše, električna razsvetljava, vodovod in 15 tisoč kvadr. metrov zemljišča, pripravno za vsako podjetje, lesno industrijo, žago, menjalnico z žitom itd,, mesto Maribor. Cena 320.000 Din. Izvrstno IdoCe gostilne, večja in manjša posestva, hiše, vile, gozdna posestva itd. Dalje Učpm V In prodajo podeželske gostilne tn posestva za svoje rellektante. Hlapca h konjem In za vsa kmečka dela (prejme Izidor Florjančifi, Dravlje 34 pri Ljubljani. Mlinarski pomočnik zanesljiv, se sprejme za skladišče. Franc Škcrja-nec, valjčni mlin, Radomlje, Vajenca sprejme pekarija Pečnik v Selnici ob Dravi. Vsa oskrba v hiši. Trgovskega vajenca pridnega, poštenih staršev, kj ima res veselje do trgovine, sprejme takoj z vso oskrbo manu-fakturna trgovina, Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Pošten« št. 8613, Učenec Pletilja dobro izurjena za telovnike, se takoj sprejme v stalno službo. Istotam se sprejme pridna in poštena učenka za strojno pletenje. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod _št. 8742, Čevljarski pomočnik se sprejme na finejša dela, tudi šivana; stalno mesto z vso oskrbo. — Travnik, Trebnje. Dobra gospodinja družabnica, vajena hotel-skega posla, čedne postave, Krščanska in razumna, srednje starosti, ki zamore vložiti vsaj 100 tisoč dinarjev kavcije, katera se obrestuje, se išče za takoj. Ponudbe pod »Razumna gospodinja« št. 8690 na upravo »Slovenca«. Cenjenim Citateljem priporočamo sledeče Novomeške tvrdke Alojzij Grilc izdelovanje nepre-močljivih pokrival za konje in vozove Rudi Brudar splošno krojaštvo Trg kraljeviča 1'etar Franc Penca usnjarna in trgovina z usnjeni Trg kraljeviča Petra Midorler & Blažili manufaktura in galanterija Trg kraljeviča Petra Zobec Franja Imovina z lesenimi izdelki iu pleteninami Ljubljanska cesta Kumar Josip puškar in mahnili k izvrSuje vsakovrstna popravilu oinujliruiijo Ljubljanska cesta Marija Klementič moderna ročna dela, strojno veselilo, ent-ianje in ažurlrunje Trg kraljeviča Petra Dular Ciril špecerija in galanterija Kupuje gobe, pšenico in druge dež. pridelke Ljubljanška cesta Stalcer Jakob modno krojaStvo izdeluje roznovrst. oh leke, uniformo Trg kraljeviča Petra Andrejcič Ida modistinja .ilustr. Slovenec letnih 1929 v izvirnih platnicah še vedno na razpolago Franc Dolenc mesar in prekaje-valec se priporoča Ljubljanska cesta Kniige pisarn, potrebščine itd. J. Krajec nasl. Tomazin ViKlor sobno slikarstvo in pleskarstvo Ljubljanska cesla Konrad Gorupič kleporstvo prekrivanje cerkveni« zvonikov Novo mesto-Kandija Podružnica „Slov. uprave' Naročnina Oglasi Havliček Fran konces. elektro-tehnično Podjetje, Ljubljana, Sv. etra cesta št. 5, telef. št. 3421 (hotel »Soča«), gradi, projektira in popravlja vsa v to stroko spadajoča dela. - Specialna delavnica. Pianino avtomatičen, na katerem se lahko z rokami igra, zelo dober, sposoben za gostilne in kavarne, se poceni proda, - Dopise pod: »Avtomatičen pianino« na podružnico Slovenca v Celju. tegitb.Junc »uš7 orlporoči naiooljsi tamburice, pir-lltur«, tli url lole in ne rotrchifine <1 vsi glasbila Odlikovan na ptrlikl eenllcl (ranko. razslavl Klavirji! Zaloga in izposojevalnica klavirjev, prvovrstnih instrumentov različ. tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Prodaja najcenejša, na najmanjše obroke z garancijo, brez vsakega pribilka ali vračunanja kakršnihkoli obresti. Po-teben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za konservatorij, Glasbeno matico in druge zavode izgotavlja moja tvrdka. Gre tudi na deželo. - Izdelovalec klavirjev R Warbinek, Ljub-iana, Gregorčičeva ul. 5, Rimska cesta 2. Vsakovrstno zlate hniinis po naivišiib cenah ČERNE, juvelit, Ljubljana, VVoIIova ulica it. 3. KUPUJEM STALNO samo večje komplekse bukovih gozdov od katerih les bi moral biti sposoben za izdelavo pragov. Istotako kupujem bukove prage za francoske železnice za dobavo oktober do april 1930— 1931. - Ponudbe je poslati na ANTON PETRIČ, Novo mesto. II Zaslužek V prodaji leži Vaša bodočnosti Ako se čutite sposobnega doseči visok promet naših prvovrstnih predmetov, Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor, Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. V Ljubljani v špecerijskih trgovinah dobro vpeljanega agenta — išče kot zastopnika Inozemska, dobro delujoča tovarna za čokolado in kandite. - Ponudbe naj »e pošljejo na: T. I., Rog. Slatina, poste restante. kupi Fran Pogačnik iubljana, Dunajska c.36 L Ročni voziček majhen, z diro, naprodaj. Kje, pove uprava Slov.« pod št. 8671, Moško kolo dobro ohranjeno, naprodaj. - Naslov v upravi >,Slovenca« pod št. 8639. Mlekarstvo kavotoč in delikatesa na prometnem mestu, z lepim lokalom in inventarjem, tudi stanovanje, — POSTELJNE ODEJE ročno delo, na debelo, le za trgovce, priporoča — M. GAJŠEK, MARIBOR, Glavni trg 1. Zahtevajte ceniki Premog in drva prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta 16. Tel. 33-13. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Čevlji v barvanje in vsa druga popravila se sprejemajo. A. Juntes, čevljarska de- proda zaradi bolezni. — j lavnica, Dunajska cesta Ponudbe na Mlekarstvo j jj i5| dvorišče, desno. Zagreb, Vinogradska cc- sta št. 1 b. Zajci Lončene peči visoke in krušne, štcdil- nike z oblago domačih belgijski oriaki samica in (a,. .e-kih beUh ,ablic _ mladiči, naprodal. Bernik Vam m)d; čarija jerko, Jože, Vincane, p. Skol|a • črnuče _ Solidno delo! Loka. Najnižje cene! Ivan Mohorič krojaški mojster, Rožna Trije elektromotorji na istosmerni tok, 300 vol- tov, z 2, 1-9 in konj- ; uHca 13 priporoea na_ ske sile, kompletno stres- j kup vsakovrstnih oblek no okno. otroška poste- • najmodcrnejše fazone, po ri in konfekciji. Zelo znižane cene. ljica in lep divan poceni naprodaj. M. Lazar, Ljubljana, Rimska cesta. Vino i zelo dobrega letnika 1929, proda po zmerni ceni ' (liter 6 Din) — Mar. No-1 vak, Sv. Ema 33, p. Pri- | stava, Štajersko. Razprodajam razne stelaže, pulte, reklamne plošče in razne modistovske potrebščine po zelo nizki ceni. Vprašati: Vehovec Franc — Florijanska 7. Otroška posteljica z obema modrocema, še dobro ohranjeno, poceni naprodaj. - Zajec, Coj-zova cesta 1 /II. Underwood pisalni stroj, malo rabljen, se vsled opustitve pisarne proda za izredno nizko ceno. - Naslov v upravi »Slov.« št. 8545. Iščejo se potniki ta potnice za švicarsko firmo ur. Znati morajo nemško. Moški morajo vložiti kavcije 1000 Din. - Vpraša in piše se na Pelicon, čevljar. »Adria*, Gaberje pri Celju. Ravnokar tiskano Sedaj že v ustih vseh. Si niste že želeli možnost postati neodvisen in bogat? Vzemite ▼ roke našo kolekcijo in pričnite takoj z delom. Izračunali smo, da z zaslužkom enega dneva živite lahko en teden. Neoporečni agenti pišejo na I. Razpošiljal-nico Šapira, Miklošičeva cesta. Kupimo Storži! Opozarjam, da bom kupoval storže smrekove, jelkove, borove, meces-nove. Vprašanja na Saša Stare, MengeS. Hrastove hlode (n frize kupujem. Fonua-be z navedbo cene je poslati na Ivan SiSka, tovarna parketov in parne iage, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Žaganje in drva odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom. Vinske sode močne, 300 do 800 litrov, ima naprodaj Doleczek Karel, Maribor, Korošče-va cesta 8/II. Trgovski inventar kompleten, za trgovino z mešanim blagom, po zelo ugodni ceni naprodaj. -Franc G u 1 d a , Maribor, Meljska cesta 26. Pisahn stroj znamke »Merz« št. 3, samo 6 mesecev rabljen, se proda za 2600 Din. -— Naslov: Fr. Skuhala, Križevci pri Ljutomeru. Orehovo spalnico boljšo, politirano, proda J. Sitar, mizar, Šmihel pri Novem mestu. PSenitno mo&io najboljših mlinov nudi najceneje veletrpovina žilo in tulevsklh izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva cesta 24. A. GOLOB J M. LJUBLJANA. Puhsrjevd ulica 3, __Izdelovanje ema,liranih peči. Popravilo vseh vrst pločeina-stih, emaj 'ranih in Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga Samotne opeke.Cenekon-kurenčne. Reform steklenice za vkuhavanje sadja in povrtnin se odlikujejo s popolno zanesljivostjo in nizko ceno. Zaloga za Jugoslavijo: Lovro Petovar, Ivanjkovci. Ceniki na razpolago. Harley-Davidson motorno kolo s prikolico, dobro ohranjeno, se proda najugodneje. - Poizve sc: Cesta VI, Rožna dolina št. 15. Motorno kolo s prikolico, poceni naprodaj v garaži Žužek, Kolodvorska ulica. Čebele nekaj Žnidaršičevih panjev, proda mežnarija Tr-stenik, p. Golnik, Gorenjsko. Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul, 4. Tel. 2244. Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladiska tla cenc oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Telefon2424 Auto marke »Rukby«, skoraj nov, se poceni proda. — Vprašati: Maribor, Ve-trinjska 18/1. Več traverz petmeterskih. premer 42 cm, zakovanili, uporabnih tudi za mostove, se proda. Vprašati je pri tvrdki UOrient«, Dunajska cesta. Tehtnica za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti. Tesan Ses popolnoma suh. za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, teleion 28—20. čdšc in aparati za vkuhavanje so prispele. FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10. Sejmarji! Čedno okrašene ter razne gladke piškote dobite pri medičarju - B. Grah, Ljubljana, Kolodvorska ulica 11, na dvorišču. POLETNI NOVOSTI ZA PRIJETNA, LAHKA DAMSKA IN MOŠKA OBLAČILA PRI NOVAK-n LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV, 15 LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomeieno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje hranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinarjev. ŠVEDSKE PLETILNE STROJE, najnovejše, na ročni ali motorni pogon, dobavlja »Tehna« družba Ljubljana, Mestni trg 25/1. GOSTILNA T. MENCINGER LJUBLJANA vhod Sv. Petra cesta 43 in Komenskega ul. 24 — priporoča cenjenim gostom prvovrstna štajerska, dolenjska, dalmatinska vina ter gorka in mrzla jedila. Prostoren senčnat vrt. UM FORME vseh vrst izdeluje Josip Tomažič, Celje, Na okopih št. 5. STAVBNI MIZARJI POZOR! Kupujte stavbno okovje samo pri nanovo ustanovljeni tvrdki z železnino 30S. Ž ALTA & CO., DUNAJSKA CESTA 9 in prepričali se boste, da ste kupili dobro v Vašo popolno zadovoljnost Zahtevajte ponudbe! Najnižje cene I Krušno Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L Brozovič. Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja Obrt Čevlje vsakovrstne, izdeluje po meri, ima zalogo v lastni delavnici po najnižjih cenah Ivan Krois, Maribor, Koroška cesta št. 18. Novoustanovljeno moderno tapetništvo Kobilica Avgust, Ljubljana, Dunajska cesta 25, Vam nudi prvovrstno izdelavo, prvovrsten materijal, nizke cene vsakovrstnega modernega tapetniškega pohištva, kakui tudi an-tikvitet. Zaloga modro-cev i. t. d. Priporoča se: Kobilica Avgust, tapetnik in dekorater, poleg Gospodarske zveze. 100 kq koruze . . 175 D rešet. ovsa 210 D prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubliana. Stari trg št. 32. Molinovec z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. PICCOLI, Ljubljana 1 kg 20 dinarjev Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja se po pošti in železnici. Jnserati v -S/okenci/' imajo največji uspeh Lovske puške kakor ludi vse drugo orožje in municijo za lov šport in obrambo, v največji izbiri in po najnižjih cenah dobite pri tvrdki Fr. Sevčik, Ljubljana, Židovska ul. 8 Za veliki cenik 1930 poslati Din 6'— v pošt.znamkah, Zaloga »Darne« pušk s fiksnimi cevmi Ogledala seli vrst, velikosti in oblik zrcalno 6—8mm mašinsko 4—6 mm, porlalno, ledast' alabaster itd. Specirum d.d. Ljubliana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek Preselitev! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da se preselim s 4. avgustom 1950 iz Kolodvorske ulice štev. 26 na Miklošičevo cesto štev. 15 Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ter sc bom potrudil — kakor dosedaj — tudi še nadalje svoje cenj. odjemalce v vsakem oziru kar najboljše zadovoljiti. Teodor Rabsč šlambilje in grafični izdelki — LJUBLJANA, Miklošičeva c. 15. Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestuiejo naiugodneie. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovtca delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočutja in sožalja povodom smrti našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta, pradeda in tasta, gospoda Ivana Majcena sc tem potom najlopleje zahvaljujemo; posebna zahvala gospodu župniku S u p i n u za tolažbo, sovaščanom, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba, nadalje odličnim pevcem iz Mokronoga in okolice za nad vse lepe in ganljive žalostinko, ter vsem njegovim prijateljem, ki so spremili nepozabnega na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej najiskrenešja hvala! Tržišče-Pragersko, dne 2. avgusta 1930. Žalujoči ostali. »SLOVENEC', due 3. avgusta 1930. Stran 21 rite v. t/O. Garantirana konfekcija I Najmodernejši oblika Od dobrega najboljše je le Gritzner-SSdler- Kayser šivalni strj in kolo elegantna izvedba — najboljši materijal rranc Jagcr tapetništvo Priporoča svoje najmodero. spalne lotelje. L|ubl|ana, Sv. Petra nasip 29 Prostor za posteljnino. plstaini stroj v 3 velikostih Novost kot damska | salna miza los. Peteline, Ljubljana TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke Slav. občinstvu naznanjam, da sem naselil svoje IIIIIUIilltlUIMIIIIIIIIIIIMIIIIIUIIIIMII!HIIIIIUIIIIillllllllllllHIIIIIIWnHIIUini ima stalno na zalogi Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in kolonijalno blago - sadje - mesne izdelke -južno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo stavbeno podjetje olje za živino - kmetijske stroje in orodja -umetna gnojila - cement - premog itd. - Zastof)-stvo za prodajo kisove kisline v Dravski banovini iijiiiuuiuiiuuiiiuuuiiiiiuiiiMiiiuimiiiiiiiiiuujiumiiuiimiiiiiiiiiiimiiii vis-a-vis g. Keršiča. - Izvršujem točno in solidno vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporočam v mestu in na deželi. Rudolf Terčeli, mestni zidar, mojster. Županstvo trg Mozirje razpisuje sestavo idej nih načrtov za zgradbo Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ali ste hoEete brez nevarnosti osvoboditi jvm. protona, Obenem se razpisujejo TRI NAGRADE PO 4000 DIN, 2500 DIN in 1500 DIN za tri najboljše načrte. Načrti z aprekrimativnim proračunom naj se vpošljejo na gori omenjeno županstvo do 15. s«p-embra 1930. Podrobne informacije daje županstvo. Mozirje, dne 1. avgusta 1930. trganja v križu in šššasa? Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot registr. zadrug) z neomejeno zavezo v Ceiju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice f HI ^ rsvmsSizem. tj i 11 Sedaj so bolečine w I B f| udih 33i sklepih, se- I dajzopetotflthlludia, I JU M skijMiene rohe in X ' U 11 noge,trganl*,xbi- I * J «Sanje po raznih I * II f P delih telesa, da celo f 4 ' ' M slab* oil so prav po- i J/ gosto posledice revma- y tičnih in protinskih boli Kakor pa je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, tako miiogostranska so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila, mešanice in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je: neškodljiv« zdravljenje s pitjem studeučnice, ki je pomagalo že mnogim isolnikom. Naše zdravljenje je izborno in učinkuje naglo tudi pri zastaranilt, kroničnih boleznih. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše, poslali popolnoma zastonj našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar toi?«j močijo bolečine, kdor se heče na nagel uaeiu temeljito osvoboditi »vojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes! ftUGUST MARZKE, BerlirHtfilmersdort Bruchsaferstrasse 9, Abteilung 18. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠpLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. Stanje hranilnih vlog nad Din 90,1)00.000.-. Obrestna tnera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš uad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Ceiju ne plačalo nobenega rentnega davka miJH BO I&BSCNO UGODNIH CTBNAH KNJIGOVEZNICA « JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBJBJ K. T. Du V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULK?A'»> H. NADSTROPJE Proda se SO vagonov bukovih drv, prvovrstne kvali- tete, brez okrogljic, 20 vagonov kostanjevih drv, 10 vagonov hrastovih drv, nadalje 10 do 30 vagonov izvrstnega bnkovega oglja Interesenti naj blagovolijo vposlati svoje ponudbe na upravo »Slovenca j pod šifro: »UGODEN NAKUP« štev. 8716. ObmtBvsnjn vlog, nakup in prodaja vsako vrstni* vrednostnih papirjev, deviz iB valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskampt in inkaso menic ter nakazila v tu^ i« inozemstva, saie-depositi itd. rti Brzojavke: Kredit Ljubljana Tel. Z!M0. Z*S7. Z5?8: infBnirbin 2706. Z806 LJUBLJANA. Prešerno?® ulico Ma. m ttci peslopio) Pogovarjala sta se dalje, tako da sla si v naglici pošepetavala, za vsakim stavkom pa prisletškovafa glasovom Kitajcev. Nato pa ee je Mihael splazil po strehi nazaj ter tam leže čakal. Zdaj pa zdaj se je oglasil krik izza koč in barak; Mihael je iz tega sklepal, da so gusarji rojeni igralci kot veČina KKajeev in da igrajo tan-tan, pa ga utegnejo igrati noter do zore. Turotam je lucli še slisal korake, pa presledki so postajali vedno večji, zdaj se tudi ugašali luči po kočah in le semtertja se je sc slišalo kako mrmranje. Mihael je narahlo potrkal na streho, splazil se zopet do strešnega robu ter se neslišno spustil na zemljo. ,'VraraL« je pošepetal Lovretu za drogovi. •>Zastonj!« je šepnil odgovor. Tole poglej! Dve ogromni ključavnici. Spraviva se rajši nad drogove!« Mihael je pograbil z obema rokama en drog ter potegnil z vsemi silami, da bi ga ali skrivil ali pa izpulil iz. lesa, zgoraj ali »podaj. Lovro mu je pomagal z zdravo roko, pa tudi njune združene moti niso niti malo zalegle! Nekaj minut sta poskušala drog za drogom, pa vsi so bili nepremično pričvrščeni! Prazen trudi je šepnit Mihael. Ali si vedno tukaj zaprt?« Da. Pa ne bom več prav dolgo. Čudim se, da sem sploh še živ. Kitajec bi me bil tudi že davno spravil s sveta, če bi ne bilo Rudžaka. Toda zares ni varno, da bi še dalje govorila tukaj! Ali si moreš priskrbeti kako pilo?« Na lanši imam eno, seveda, toda s tem izgubim zopet ves dani« DVugega izhoda pač ni! Bralec moj, odkuri jo! Jutri večer pa se vrni s pilo! Če se nama posreči, lia vsaj en drog prepiiiva, upam, chi se zmuznem skozi. Res je težko piliti, ne da bi kdo slišal, pa ni drugače mogoče. Če so me že toliko časa pustili pri življenju, bi rekel, da mi ga bodo tudi še štiri i", dvajset ur.« Ali ne bi mogef fodTe kje izfaknifi kakšne pile?« je vprašal Mihael, ker ne bi bil rad brata zapustil. >Nato niti mrsirti ni! Gotovo bi te zalotili! Miha, zdaj pa izgini,, lepo te prosim! Ne misli seveda, da sem vesel, ko odhajaš; ko bi li vedel, kako vse drugače mi je pri' srcu! Zdelo se mi je, da so se nebesa oglasila, ko sem prej zaslišal tvoje znano skovikanje! Ampak zdaj ne moreš ničesar opraviti. Prinesi jutri večer pilot Na trnju bom ves čas do tvojega prihoda. Potem — hitro, lani!« Od nasprotne strani trdnjave se je oglasil hrup. Mihael je stisnil bratu roko, se brž zavihtel na streho in, preden je skupina Kitajcev, ki so glasno klepetali, prišla mimo-kletke, je bil že; ob zidu. Zleknjen je mirno ležal, dokler jih je bilo slišati; nato pa je lezel po vseh štirih ob zidu, ker se ni upal sfoprfi pokonci, ter iskal malo, drobno škatlico, ki jo je bil pustil za kažipot. Ni pa še položil nanjo roke, ko ga je neki čuden glas tam spodaj1 priklenil na podnožje' zidn. Lepa noč. kakor bi pri vas na Hofandskem rekli. Da, lepa noč, seveda zunaj kletke. Znotraj pa _ aP, ste srečni, e?« ' , Izgovar jat je angleščino dobro, kdor .je že govoril, poudarjal pa bolj čudno, visoko cvileči glas pa ni bil čisto nič angleški. Kdo neki govori? Mihael je posln-šal dalje. Pri vas imate kletke za živali, v vašem Zou. Da,, da, saj sem jih videl! Videl sem vaše otroke, kako se v velikih trumah hiteli od kletke do kletke in poslušali, kako rjovejo levi in klepetajo opice. Da, da, nji« je lepo! Ali je pa tudi zadaj za temi železnimi palicami tako lepo? Povejte no! •Ie pa vendarle med njftni in vami razlika! Živali ne morejo ven, vi pa, ali bolje rečeno: lahfce pridete, ako sforite. kar od vas zahtevam. To sem vam že povedal in še enkrat vam povem. Kaj pravite na to?« (Sodobna zgodba.) Da. In silno vesel sem, da si prišel! Upal sem, da prideš k »Nisi morda ranjen?« -,;>Samo leva roka je nekoliko ohromela. No pa saj ti bom kmalu vse povedal — ako bom mogel uiti. Ni namreč varno dolgo govotriitij vsak hip me lahko zalotijo. Je še kdo s teboj?« Samo Lo Fing, ne daleč odtod. Tim pa —« »Tim! Ali je živ?« Da. On ter Čeng in Eh Sang so v lanši nekaj milj odtod. Da bi le tebe mogel dobiti veu! Kaj, pa —« Začul se je šum v baraki onstran ceste. Mihael je imel komaj toliko časa, da se je umaknil nazaj in ga niso mogli zagledati, pa so se prikazali trije možje. Prišli so čez cesto, ustavili se pri kletki, se posmehljivo ozrli po jetniku in odfFF dalje. No, zdaj sam vidiš!« reče Lovro, ko je umolknil lepot 11 jilvovih korakov. Kar mogoče malo besedi! Sten« moje kletke so rz opeke. Obe sosednji kletki sta prazni. Streha je pritrjena z železnimi jeglicaini. Drogovi so močni; ne morem jih izpulili; senr že poskusit.« Ali pa bi mogla katerega kzpuliti, ako pograbiva oba obenem?« Mislim, da ne. Pa ludi nikar ne ponkuišaji! Lahko te zalotijo. Odrezali bi ti glavo!« Ali sploh ne hodijo spat? Gotovo se bo pa zdajle dalo kaj ukreniti [ Ničesar več ni slišati.« -Ni verjetno. Zdi se, da so ob vsaki uri pokonci. Nič pa ne bova na b#tjšeffr, ako še tebe zaeopai-ijo.;; »Vseeno počakam. Poskusila bova. Ko bo varno, se spustim na tla. Dal ti bom znamenje: narahlo potrkam na streho.«. \ »mOUGHS ADDING flAClillME CONPANY. DETROIT l)SA PODRUŽNICA LJUBLJANA / STROJI ZA SEŠTEVANJE, RAČUNANJE IN KNJIŽEN! 3 VLJUDNO JAVLJA CENJ. ODJEMALCEM, DA SE OD 1. AVGUSTA 1930 DALJE NAHAJAJO PISARNE IN MEHANIČNA DELAVNICA V Olf PAllSKI ULICI 4 TELEFON STEV. 33-47 Eksportna hiša Aleksandrova 19 LUNA MARIBOR €€ Last. A. Pristenik Velika izbirna zaloga: otroSko nogaTice, kom oil Din Geco« patroni z nemškim Rothvveilskim smodnikom Eshontlra: menice; Sprejem O: vloge na hranilne knjižice in tekoče račune; da|C: predujme na državne papirje, kakor 7% 'n 8% Blairovo posojilo, 7% obligacije Seligmann, 7°/0 investicijsko posojilo. 2. >/2 ratno štato, ter vse kotirane papirje. Prodala ln HUPU|e devize in valute, ter IZVrŠUfC nakazila v tu in inozemstvu najkulantneje. v Mariboru (Odobren od Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu) Učni predmeti: nauk o trgovini in menicah, blagoznanstvo, enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska korespondenca in kontoma dela, srbsko-hrvatski jezik in korespondenca, nemška trgovska korespondenca, gospodarski zemljepis, Lastni penzionat za dečhe. slovenska stenografija (sistem Gabelsberger), strojepisje in nauk o pisarniških strojih, lepopisje, slovenščina, nemščina, nemška stenografija (enotni sistem), italijanščina. Začeteh dne Z. septembra 1930. Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zavoda: MARIBOR, VRAZOVA ULICA ŠT. 4. Spodnieštaierska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Mariboru Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po najvišji obrestni Daje posojila na hipoteke, poroStvo, zastave itd. - Izvršuie vse v denarno stroko spadajoče posle. JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN B OVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA Izvršuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila Stiirmannova premična okna in vrata Državni nemški in mnogi inozemski patenti. Posebno priporočljivo za hotele, restavracije, vile, zaprte verande, šole, društvene domove in bolnice. Premakljiva dela obojestransko v kovinastih členskih tračnicah tekoča dajeta sigurnost popolnega zapaha, lahkega teka brez trenja, ker se les in barva ne dotikata, popolnega higijenskega zračenja in lahkega premikanja, čiščenja brez vsake nevarnosti, ker se dasta oba dela na znotraj odpreti. Oglejte si originalno okno pri proizvajalcu za Jugoslavijo speclialna mizaisha delavnico M. GOGALA - BLED 1. Telefon štev. 52 VODNE TURBINE za vse razmere, AVTOM. REGULATORJE, OPREME ZA ŽAGE IN MLINE. Zahtevajte ponudbe. — Prvovrstne relerence. O Z O < 6. F. SCHNEITER ŠHOfJA 0 OMA PODJETJE ZA ZGRADBO VODNIH TURBIN PORTLAND CEMINTN/l TOVARNA D. D. DOVJE MOJSTRANA Telefon št. 1 Ustanovljeno 1892 Telefon št. 1 Priporoča svoj prvovrstni izdelek Porfldnd-ccmenta Dobavlja sc prOnlptnO iz tovarne Zastopnik za L|UDI|OnO in okolico : JOSIP GAGEL. LJUBLJANA. ŠOLSKI DREVORED PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D.. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo Pppninn domači in inozemski za domačo ri kurjave in industrijske svrhe. Kovaški premo U vseh vrst Koks livarniški, plavžarski in plinskL Brikete. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani. Mihlošičeua IS/l. Inserirajte v »Slovencu"! Zadružna Gospodarska banka a. a. V Ljubljani (Miklošičeva cesta tO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. Vloge nad Din 480,000.000-— Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-- Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE. — Nakazila — Akreditivi. — Predujmi na efekte. PODRUŽNICE: BLED NOVI SAD KRANJ ŠIBENIK MARIBOR KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKOVO SPLIT Izvršuje vse bančne posle naiku!antne*e. Kupuje in prodaja VALUTE, CEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes -deposits. -- Borzna naročila — Prodaja srečk Mlekarne, pozor! Mlekarski potnik (Slovenec), popolnoma izvež-ban v sirarstvu in maslarstvu, absolvent kmetijske, zadružne in mlekarske šole, z 20 mesečno špecijalizacijo v inozemstvu, z večletno prakso in dobrimi spričevali, vešč slovenskega, srbo-hrvatskega, nemškega in danskega jezika, zmožen tudi knjigovodstva in pisarniških poslov, želi prevzeti vodstvo večje mlekarne, najraje zadružne. Reflektira le na popolnoma samostojno, vodilno mesto. Kavcije zmožen; plača po dogovoru. Nastop 1. decembra t. 1. eventuelno kasneje. Prednost kraji, kjer bi si mogel ustanoviti lastno ognjišče. Pismene ponudbe jc poslati čimprej na upravo lista pod označbo »Zmožen« št. 8709. 7a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čet. Tzdajateli: Ivan Kakovee. Urednik: Frano Kremžar. /