DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠT. 282 KS MILAN MAJCEN Kaj so vse storili občinski upravni organi za to, da bi potekala preskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami (živili) na območju naše občine kolikor se da normalno? ODGOVOR: V okviru sprejetega programa delovanja SIS za preskrbo Ljubljane in v letu 1980 opredeljenih nalog v akcijskem programu uresničevanja socialističnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju kmetijstva in preskrbe, ki jih je sprejela MK ZKS na svoji seji, dne 16. 7. 1980 so bile uresničene naslednje naloge: 1. Preskrba z osnovnimi živili, ki predstavljajo pretežni del v strukturi prehrane prebivalcev t.j. kruh, mleko, meso, sadje in zelenjava je bila opredeljena s prehrambeno bilanco Ljubljane za leto 1980.0bveznostido njene izpolnitve so samoupravno sprejele preskrbovalne OZD neposredno ali posredno $ sklenjenimi samoupravnimi sporazumi s proizvajalnimi organizacijami iz SR Slovenije in drugih republik. Izpolnjevanje sprejetih obvez se je med letom kontinuirano spremljalo, tako po količinah posameznih živil, asortimanu in dinamiki dobav, kar je omogočalo pravočasno ukrepanje v smeri preprečevanja motenj v preskrbi. Prehrambena bilanca je bila realizirana v naslednjem: • ' Plan . Realizacija % mleko (Oro i; 20-718 ¦ 21.688 105 mlečni napitki (000 1) ¦ ' 2.400 ... v 2.434 100 • smetana (000 1) 1.201 ;.; ; 1.363 113 slcuta in sirni nainaz 625 746 119 maslo , 528 502 95 siri . 1.813 2.015 ¦ 111 Kruh (ton) 24.840 ' 24.404 98 pecivo (ton) 3.089 . 3.101 - 100 Sveže meso - skupaj (ton) 12,848 . 11.883 ,92 - od tega^teletina 378 341 90 govedina ' 341 ' . 264 77 junetina 5.331 4.907 92 svinoina - . 3.509 . 3.130 . 89 •perutnina 3-289 5'241** ^8 Klobasičarski izdslki (ton) 4.464 3.963 89 šjihooiesnati izdelki (tqn) 2.312 1.818 78 Domiče sadje' (ton) 14.556 "12.951 89 limone ^ (ton) 1#678. ... 1#609 9g. poaarance ., (ton) - 3.938 ' 1.949 4.9 ostalo juzno sadje (ton) 5.105 ' 3.022 59 Zelenjava (ton) 13.870 15.282 110 Osnovnanalogavseh udeležencev v preskrbi je uravnovešenje potreb Ljubljane po živilih in zagotavljanje stabilnosti ponudbe, kar pa v največji meri zavisi od realizacije načrtovanega obsega proizvodnje. Iz gornjih podatkov je razvidno, da so bile skupne obveze v prehrambeni bilanci v letu 1980 zadovoljivo izpolnjene. Za preskrbo z mlekom in mlečnimi izdelki je značitna stalnost v ponudbi in asortimanu. Prisotne težave koncem pretekleca leta so bile prehodnega značaja in so bile z uskladitvijo odkupnih cen mleka ob izteku leta odpravljene. Ostaja pa problem zagotovitve zadostnih količin masla. Domačo proizvodnjo masla omogočajo le večji tržni viški mleka, s katerimi pa glede na to, da prireja mleka s težavo sledi naraščajočemu trendu potrošnje, tudi v letu 1981 ni računati. Preskrba z maslOOT bo torej še naprej odvisna od količin masla iz uvoza, v prihodnje pa od uresničitev dolgoročnih ukrepov za povečanje prireje mleka. Preskrba s kruhom temelji na pokrivanju potreb Ljubljane tako po količinah kot tudi dogovorjenem asortimanu. Načrt preskrbe je bil sicer uresničen, vendar je bila oskrba z osnovnimi vrstami kruha izpod planiranih količin. Vzroki za zmanjšanje peke osnovnih vrst kruha so v neekonomskih cenah, ki ne pokrivajo stroškov proizvodnje. V izogib izgubam so pekarske OZD reševale svoj ekonomski potožaj z večjo proizvodnjo in pestrejšo ponudbo specialnih kruhov. Da bi preskrbo uravnotežili, je bil na pobudo IS — SML pripravljen poseben dogovor o preskrbi\ Ljubljane z osnovnimi kruhi, ki pa zaradi nerazrešenih medsebojnih odnosov v pekarskih OZD (kasnitve pri usklajevanju proizvodnih in razvojnih programov) ni dosegel željenega rezultata Veliko naporov je bila v letu 1980 deležna preskrba z mesom, ki je bila ob močno zmanjšan ponudbi klavne živine nekajkrat ogrožena. S pomočjo intervencijskih ukrepov (kompenzacije in intervencijske dobave mesa iz družbenih pitališč) je bil položaj v preskrbi obvladovan, kljub občasnim nihanjem v ponudbi. Izpod planiranih količin pa je bila preskrba z mesnimi izdelki zaradi neusklajenih cen. Preškrba z domačim sadjem in zelenjavo je bila zadovoljiva, od južnega sadja pa je bilo dovolj na voljo le limon. Ob uresničevanju prehrambene bilance je prevladalo spoznanje, da postaja pridelovanje zadostnih količin živil glede na naraščajoče potrebe vedno težja in zahtevnejša naloga, ki je sami kmetijski proizvajalci niso v stanju v celoti realizirati. Prepuščanje kmetijske proizvodnje njenim lastnim težavam in protislovjem kaj hitro ogrozi dogovorjeni program preskrbe, zato je vključitev delovanja družbeno-političnih skupnosti neizogiben proces ter sestavni dej prizadevanj za zboljšanje položaja v kmetijstvu in preskrbi. Zato ni slučaj tesno sodelovanje vseh udeležencev v preskrbi v okviru delovanja SIS za preskrbo Ljubljane, IS-SML komiteia za trgovino in preskrbo in IS — Ijubljanskih občin pri uresničevanju sprejetih nalog na tem pomembnem področju. Zahvaljujoč navedenim organizacijskim prijemom y okviru enotnega programa proizvodnje in preskrbe Ljubljane ter f inančnim možnostim Ljubljane v okviru proračunskih sredstev so bili v letu 1980 uspešno obvladovani nastali problemi v preskrbi z osnovnimi živili in opredeljene temeljne usmeritve s čvrstimi programi preskrbe za naslednje petletno obdobje in sicer: 1. Preskrba z mlekom: S sanacijskimi krediti za pokrivanje izgub pri proizvodnji mleka iz preteklih let na družbenih mlečnih farmah in z realiziranimi premijami za mleko je dosežen ugoden trend v strukturi proizvodnje mleka v korist družbenega sektorja, ki povečujj svoj delež v skupni prireji mleka. To pa ponovno zahteva celovit pristop pri nadaljnjem pospeševanju družbene proizvodnje mleka, v katerem predstavljajo ukrepi mesta pomembem delež pri krepitvi dohodkovnega položaj družbenih mlečnih farm. Ob nadaljevanju sistema premiranja in sovlaganjih v nove proizvodne zmogljivosti je nujno potrebno uresničiti tudi ukrepe za njihovo pospešeno sanacijo t.j. doseči odpise za prejete sanacijske kredite in s tem razbremeniti proizvodnjo od obveznosti do vračil. Skupno dogovorjena akcija časovno zaostaja. Nekateri od kreditov so že odpadli v odplačila s 1. 10. 1980 in tako vračila dolgov, ki so povečana še za obresti ponovno bremenijo družbene mlečne farme, kar terja izpolnitev sprejetih obvez s strani IS — Ijubljanskih občin in skladov rezerv oELin v Ijubljanski regiji. Skupen znesek kreditov v letih 1975-1978 znaša 19,994.878 din. -> V letu 1980 so bili v sistem premiranja vključeni tudi* individualni družbeno-organizirani tržni proizvajalci mleka z nad 15.000 I letne oddaje mleka. Skupen znesek realiziranih premij je znašal v letu 1980: 13,000.000 din. 2. Preskrba z mesom: Proizvodnja in preskrba z mesom se je v letu 1980 odvijala v izrednb težkih ekonomskih pogojih. Vzroki za to so v nekaterih sistemskih ukrepih na ravni SFRJ, ki že nekaj let nestimulativno delujejo na samo prirejo mesa ii\ dohodkovni položaj mesne industrije. Ekohomski položaj pri preskrbovalcih z mesom se je stalnoslabšalin močno zaostril že v prvi polovici leta. Planska organiziranost je v takih pogojih vzdržala le ob mestnih kompenzacijah, kar je preskrbovalcem Ljubljane s svežim mesom omogočilo izpolnjevanje obvez do prehrambene bilance. V naslednjih mesecih se je stanje nadalje slabšalo na račun porušenih paritetnih razmerij na trgu (koruza, meso), porasta cen repromateriala in proizvodnih stroškov v celoti, ki jim ni sledila uskladitev cen. Odkup živine je pričel padati, vse pogostejši primeri preplačevanja so povzročili motnje v blagonih tokovih, medsebojne obveze iz sklenjenih sporazumov v pogodbenem pitanju pa so ostajale neizpolnjene. . Sprejeti program preskrbe Ljubljane za leto 1980 je bil ogrožen v takem obsegu, da je bil intervencijski poseg mesta ob odsotnosti ustreznih ukrepov na republiški in zvezni ravni neodložljiv S V. majem 1980 pa do uveljavitve novih cen, ki jih je v septembru sprejel ZIS, pa do uveljavitve S 1. majem 1980 pa do uveljavitve novih cen, ki jih je v septembru sprejel ZIS, so bile uvedene kompenzacije za junečje in svinjsko meso. V sistem kompenzacij so bili vključeni le tisti oskrbovalci, ki so se dolgoročno vezali na preskrbo Ljubljane in v naprej sprejeli obveze v okviru pre^rambene bilancc. Vključitev kompenzacij v program uresničevanja obvez je bila torej sestavni del izvedbe prehrambene bilance, hkrati pa so zagotovile preskrbovalnim OZD ohranitev njihove reprodukcijske sposobnosti in preprečile nadaljnje upadanje proizvodnje. Vskladu z ukrepr IS SR Slovenije v septembru 1980, se je sistem kompenzacij podaljšal do konca leta oz. v nadalje s tem, da 50 % te obveznosti krijejo občine, preostalih 50 % pa republika. Skupen znesek realiziranih konopenzacij za meso v letu 1980 znaša 36,204.000 din. 3. Razvojni programi: • Strateška usmeritev Ljubljane pri zagotavljanju zadostne, stabilne in kakovostne preskrbe pa je prednostno namenjena naporom za povečanje proizvodnje živil v njenem neposrednem in širšem naravnem zaledju. Naraščajoče potrebe po živilih bo mogoče kriti le z uresničitvijo naložb v razvojne programe primarne kmetijske proizvodnje, ki bodo realizirane s skupnimi vlaganji kmetijskih OZD inzdruženih sredstev Ijubljanskih občin. Način uporabe in materialne obveze izvajalcev razvojnih programov so opredeljene s sklenjenim samoupravnim sporazumom o; združevanju sredstev. za razvojne programe primame kmetijske proizvodnje in osnovne predelave za preskrbo Ljubljane. Plasman združenih sredstev po tem sporazumu je izredno ugoden, saj sredstva niso obremenjena z obrestmi, rok vračila prejetih sredstev pa vključuje do 5-letni moratorij s podaljšano odplačilno dobo. Izvajalci pa so istočasno sprejeli obvezo, da se s svojim razvojnim programom dolgoročno vežejo v preskrbo Ljubljane in iz uresničenih naložb povečajo dobave živil po v naprej dogovorjenem obsegu in letni dinamiki. Skupen znesek sredstev za sovtaganje v razvoine programe primarne kmetijske proizvodnje znaša v letu 1980 52,820.000 din in sicer za: ».; ,. ¦ - ¦ . ,¦ • '.'" '¦-." mio din KIT Ljubljanske mlekarne ¦ . ' TOZD Posestva - mlečna farma Boštanj - 10,0 KGP Kočevje TOZD Govedoreia - , Mlečna farma Mlaka . v '.' 13,6 Emona Ribarstvo ; "¦".-,' ; : .' \ Ribogojnica ,,Krka" " ¦ • ' 4,0 AgroemonaiTOZD Prašičereja Ihan . Farma prašičev Ihan 4,0 ŽITO-TOZDPekarnaBežigrad ' , Rekonstrukcija kotlovnice 2,2 HP Droga Portorož TOZD Riba Ulov morskih rib « 5,0 ABC Pomurka Mesna industrija Murska Sobota \ Farmo praŠičev Nemščak / 6,5 ABC Pomurka KK Radgona TOZD Mesoizdelki Farma prašičev Podgrad *• 4,0 Mercator KZ Cerknica - Družbeno-organizirana proizvodnja mesa in mle-ka 3,520 Ta usmeritev Ljubljane je trdna osnova za nastanek prehrambene bilance po skupno ugotovljenih potrebah v srednjeročnem obdobju 1981-1985. Rekapitulacija združevanja sredstev za program preskrbe v letu 1980. 1. premiranje mleka ' 13,000.000 din 2. kompenzacije za meso 36,204.000 din 3. razvojni programi 52,820.000 din SKUPAJ: ' 102,024.000 din 4. Blagovne rezerve ' - '."J"\ Do konca leta 1980 so Ijubljanske občine oblikovale 6049 ton prehrambenih proizvodov kot posebne blagovne rezerve, oz. 95,17 % od planiranih enomesečnih rezerv. Zaradi izrednih razmer ha trgu je Izvršni svet SML odobril sprostitev 128 t olja pri Emoni in 76 ton pri Mercatorju, poleg sladkorja in soli, katere količine pa so bile v kratkem času obnovljene. Za plansko obdobje 1981-1985 je predviden nakup posebnih rezerv v količini 6535 ton oz. 157,783.000 din vrednosti. Program blagovnih rezerv je razširjen na meso, mleko, fižol in petrolej. S predvidenimi količinami bodo zagotovljene dvomesečne rezerve. Programska usmeritev delovanja na področju kmetijstva in preskrbe v letu 1981 vljučuje nadaljevanje začetih programov. Pri tem so pomembne predvsem naslednje naloge: — sistemska rešitev stalnega vira sredstev za uresničevanje razvojnih in proizvodnih programov kmetijstva in preskrbe z osnovnimi živili, — nadaljnja opredelitev razvojnih programov proizvodnje hrane v družbenem in družbeno organiziranem sektorju kmetijstva, — opredelitev glede možnosti širitve delovanja SIS za preskrbo Ljubljane po vsebini in družbeno-političnih skupnostih, — opredelitev ukrepov za stalno in večjo ponudbo živil, — opredelitev skupnih akcij z Gospodarsko zbornico Ljubljanskega območja na področju mesne industrije, pekarstva in organiziranosti živilskih trgov v Ljubljani. Sekretar SIS za preskrbo Ljubljane Jože Javornik, l.r. Predsednik Komiteja za trgovino in preskrbo ' Filipan Ljubo, l.r