MOYINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 16TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. Roosevelt napaden v kongresu od liberalcev >n jjazadnjakov. Predsednik kljub temu Pričakuje zmage v obeh zbornicah kongresa Washi << «»ngton, D. C., 15. aprila. Roo prijat9lJ Predsednika Mont!Velta' S6nator Wheeler iz ralena?G' ki -ie poznan kot libe-demokrat, je včeraj napa- sednik ednika' rekoč' da pred" ..°Va ideja o reorganizaciji strin1S'le s°dnije, se nikakor ne QbJa 2 ameriško demokracijo. sednivStem času ''e naPadel Pred" ski a reakcijonarni demokrat-79]etenator Glass iz Virginije, Je t star , mož, ki je povedal, da Spreme(^nik V svoji zahtevi za sodn,eml)° Poslovanja najvišje bori/'16 "strahovit" in da se bo Pologu, bolj , r in Glass Sta dva naj-raseVP na senatorja, na kate-nik p do'sedaJ zanašal predsed-itiie ttoosevelt, kadar je hotel vo. y1)are.ieno to ali ono postala stanajbo1' kritičnem trenut- Nadaljnia' h »talcih "izdajalec" v demo- ley •Vl'Rtah je senator Bai-12 North Caroline, ki je po- Sje Kev. Coughlka~o ^ strajkih in plačah 15. februarja. — Rev. ln je tekom svojega ne- vedal, da se bo boril "do konca svojega življenja," predno bo pripustil, da predsednik spremeni ustavo Zedinjenih držav glede najvišje sodnije. "Fantje ne razumeejo potem današnjih časov," se je izjavil včeraj predsednik Roosevelt. "Prepričan sem, da bo ameriški narod podprl moj predlog glede spremembe sistema, po katerem sedaj posluje najvišja sodnija." Toda, danes je skoro dvomljivo, da bi kongres odobril vse, kar je priporočal predsednik Roosevelt glede najvišje sodnije. Naletel je na tako ogromno opozicijo, da bo prisiljen spremeniti svoje nasvete in predloge. Toda javno mnenje, piše "The New York Times" včehij, bo prisililo kongres, da se končno pridruži predlogu predsednika in zmanjša moč najvišje sodnije. Roosevelt ima za seboj večino ameriškega naroda, in reakcijo-narni interesi v kongresu bodo ponovno izgubili. radio govora zatrje- Stra Plač l t! vPrašanja delavskih 1 Sp ^ > da N "uv*jv Jo nikakor ne more- ni rediti ™—.. ' kaif ----- Jo veljiT lludje' ki kontrolira- Vah k ^dustrije v Zed. drža- Hioč ^^olirajo tudi nakupno izjavidrlarja- Rev- Coushlin Dri q' a Je bil zadnji štrajk kavka ral Motors- ki je bil Do]n k°nčan, najbolj usode- Ameriki. ,8 ^ajka s strašr "Narod je imel pri General Mo-šno škodo v dolarjih in •i6 rekel Rev. Coughlin. - ni lavnava štrajka nika-bWa vprašanja in pro- Qelt Jadi >«h» J** Je dei,, Lavskih plač. "Recimo," K;. J«1 Rev rt_____11! . iij- I ^ "" na dan v. Coughlin, "da do- 101,8 $1 o r>Vec pri General Mo~ '0o na dan. Toda kakor H 2 viša j o plačo, se bodo Po^1* cene življenjskim Je -efaw. Rar čevljev, M bow,.al pred štrnikom $5.00, °vel'ia Pred štrajkom . Z drUgi ZanaPrej $7.00. ali $10. Mač :f;rni besedami, zvišanje HC0t ne P°maSa delavcu isti e?11 življenju, dokler bo-!ndUstri;ementi, ki kontrolirajo 'je Prerokuje padec Hitlerja V Cleveland je dospel dr. Wil-chelm Soliman, izgnani nemški socialistični vodja, ki je imel preteklo nedeljo govor v Hol-lenden hotelu. Tekom govora je izjavil, da ne bo dolgo, ko bo padla Hitlerjeva vlada v Nemčiji. Dr. Soliman je bil dvakrat nemški minister in bivši član nemškega parlamenta. V svojem govoru je označil Hitlerja kot "nesramnega lažnjivca" in največžjega izdajalca modernih čascv. "Vi v Ameriki," je dejal dr. Soliman, "si sploh ne morete predstavljati položaja, ki prevladuje v Nemčiji. Cene živilom so se podražile za 80 odstotkov, in povprečna delavska plača je $9 do $10 na teden. — Prijatelji svobode v Nemčiji, se danes zbirajo v podzemeljskih katakombah kot prvi kristjani ob času preganjanja. In kot so zmagali končno kristjani, tako bodo tudi v Nemčiji delavci končno zmagoviti." -o- >njsiJj6> kontrolirali tudi živ-Postrebščine." *tr. A*Iama umrla M 55th'StAnton Bartol," 1425 E ?ovec j' Poznani slovenski tr-Sno vLd0bil iz domovine ža-i[ I Van. * da mu je umrla ma 75^, Bartol v visoki staro j^i Lošk;^0lna iz Male^a L°Sa hc ■ndu > CUKa M Potoku. V Cleve- Cofih5S" ter brata Louisa" v Naj bo Mar sina Antona in. y Kernc v Trau- l'ahlt ranjki domača žemljica! Artlu ?6Velandski ?!j0 80 Priredili 1° ^mva' CeM v Počast no-? Artla l !? mestnega sodni->tu. ^ket v Alpine restav- cih. 1Jateljev je ?Seljo nič m Zadnj'° soboto in °d°vanih več ali manj Drzen rop Včeraj dopoldne je prišel v lekaiino Crossroad Phjarmja^y na vogalu 55. ceste in Cedar Ave., ropar, ki je izpraznil register in; ko je navzočemu uslužbencu zapovedal, da odpre tudi blagajno, in ker slednji tega ni mogel narediti, je ropar začel streljati. V lekarno je prišla v tistem trenutku neka ženska po opravkih. Opazila je, kaj se godi in hitro zbežala na cesto in iskala policijo. Prišla sta dva detektiva ki sta napadla roparja, ki je streljal na oba policista, toda ju je le lahko ranil, do-čim sta detektiva roparja nevarno obstrelila. Zadušnica V četrtek 18. febr. se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 8:30 zjutraj sv. maša za pokojnim Frank Ter-čkom v spomin druge obletnice smrti. Prijatelji ranjkega naj se udeležijo. V bolnici Mr. John Smuk, 8117 St. Clair i Ave. se je moral podati v Glen-je bilo ubitih ville bolnišnico. Obiski so dovoljeni. Nahaja se v 4. varcli. Obiski so dovoljeni od 2. do 4. ure popoldne in od 7:30 do 8:00 zvečer. bilo navzo Silen boj glede sodnikov najvišje sodnije Washington, 15. feruarja. — Amos Pinchot, poznani ameriški odvetnik, je včeraj naslovil na slehernega kongresmana pismo, v katerem prosi kongresmane, da glasujejo proti vsem predlogom, katere je stavil predsednik Roosevelt glede najvišje sodnije dežele. Pinchot je mnenja, da če kongres sprejme predloge Roosevelta, da postane predsednik absoluten diktator dežele, da niti konggres niti najvišja sodnija ne bo imela nobene moči več. "Ako se Rooseveltu posreči postati diktator Zed. držav," piše Pinchot, "In Roosevelt ni več daleč proč od diktatorstva, tedaj vas bo dežela smatrala za narodne izdajalce. Osebna vlada še nikdar ni bila uspešna. To vidimo v Evropi, zlasti v Rusiji. Osebna vlada postopa z ljudmi kot. z živino, jih kaznuje brez obravnave. Osebna vlada povzroča, da so ljudje bolj revni, da se bojijo glasno govoriti. Osebna vlada je brutalna in uničujoča. Dolžnost kongresa je, da prepreči, da predsednik ne uniči ameriške demokracije." -o-— Mrs. Simpson se pripravlja za poroko Pariz, 15. feruarja. — Največje in najfinejše trgovine z ženskimi oblekami v Parizu, so dobile naročilo za 50 najbolj modernih ženskih oblek. Obleke je naročila Mrs. Simpson, ki namerava poročiti okoli 1. maja bivšega angleškega kralja Ed-warda. Mrs. Simpson se je mudila te dni v Parizu v raznih trgovinah. Poznana je kot precej zapravljiva ženska, ki bi rada imela vsak teden novo obleko. —-;0- O pokojnem červanu Kot smo včeraj poročali je umrl August červan, star 56 let, doma iz Soteske pri Toplicah, odkoder je prišel v Ameriko pred 32. leti. Zadnjih 18 let je delal pri The Cleveland Electric Illuminating Co. Bil je jako marljiv delavec, priljubljen povsod. Imel je številne prijatelje. Tu zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Vovk, štiri hčere, Mary Vidmar, Pauline DeLaney, Ana Prijatelj in Josephine, enega brata, Johna, v Pennsylvaniji, v starem kraju pa eno setro. Bil je član društva Naprej št. 5 S. N. P J. Pogreb ranjkega se vrši v četrtek zjutraj ob 9:15 iz hiše žalosti na 18705 Killdeer Ave. v cerkev sv. Kristine pod vodstvom Frank Zakrajška. Naj bo.pokojnemu mirna ameriška zemlja. Naše globoko sožalje preostali družini! Zahvala Sledeča društva so poslala prispevke za, nabavo Peruškove sli-"ke, ki je bila podarjena umetniškemu muzeju v Clevelandu: društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, Slov. soc. klub št. 27 in društvo Kras št. 8 SDZ po $5.00 vsako društvo. Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, društvo Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ in podružnica št. 10 SŽZ po $2.00, skupaj $21.00. že poročana vsota je $8.00, rabimo še $123.73. Odbor se društvom iskreno zahvaljuje in želi, da bi sledila še ostala društva. — Okorn, blagajnik. 297 mrtvih Radi influence je umrlo letos v Clevelandu od 1. decembra do 10. februarja 297 ljudi, kot poroda mestni zdravstveni urad. Prijatelji" Roosevelta Nev) York, 15. fr.bru-ja, — Sinoči je govoril potom radia Raymond Molc-y, bivši najboljši prijatelj F. D. Roonevelta in poznan kot eden izmed ■najbolj liberalnih demokratov, Moley je bil začetnik talcozvanega "možganskega tirusta," ki je stal predsedniku ob strani, ko je nastopil administracijo. Moley je včeraj napadel predsednika ker je slednji zahteval spremembo pri najvišji sodniji dežele. Povedal je, da se sicer strinja z idejo Roosevelta, toda ne na način,- kot jo je sprožil predsednik. Moley je mnenja, da se sistem, poslovanja najvišje sodnije ne more drugače spremeniti kot z ustavnim amendmen-tom. , -o—f Relifni program v Ohio še Fisher Body delavci so za intenzivno ni rešen I 0rganjza(jj0. POZIV Sloven- skim delavcem,, da se organizirajo Columbus, Ohio, 15. februar-! ja. Pretekli teden je državna zbornica države Ohio odglaso-| _ vala $4,000,000 za relif brezpp- _ Lo]mhia uni_ ja pri Fisher Body najmanj 6 sel rum. fa svota pa ne bo zado-j d Automobile tisoč članov, ki spadajo v org* stovala do 1. junija. Na vsak J - H> namPrava lOOprocent- nizacijo. nac.n bo potrebno, da dr avna izirati delavce v FishJ linijski uradniki trdijo, da če postavodaja naredi nadaljne ^ ki je podružni_ bi bni vsi delavci pri Fisher Bo- ukrepe glede podpore bre/posel- * ' , Clevelandu v uniji, da Zadnji štrajk pri Fisher,™ General Motors- ; s loh ne bi prišlo do štrajka, mm. Body je veljal davkoplačevalce; Izmed 7500delavcev,.ki so da- delavci bi zasiužili svoj denar in v državi Ohio nekako en milijon nes zaposleni pri Fisher Body, ^jj. bi brez štrajka izboljša-dolarjev. Governer Davey se je jih je komaj nekako 3000 pri- izjavil, da danes ljudje radi za- j padalo k uniji. Unijski vodite stavkajo, ker vedo, da dobijo re- lji, zlasti predsednik lokalne uni- ne razmere. Unija avtomobilskih delavcev i " p poziva vse delavce, ki so zaposle- način je Mr. Spisak, želi, da se vpiše n- prj Fisher Body> da poatane. J" ....... "" pn j jo člani unije. "Ameriška Domo- i vina'1 Milijone katolikov v Mehiki gre v cerkve Orizaba, Vera Cruz, 15, februarja. — Preteklo nedeljo je prišlo milijone katoličanov v Mehiki v katoliške cerkve, katere so katoličani sami odprli, potem ko jim je vlada prepovedala pred 12. leti prihod v cerkve. Katoličani so dobili pogum in so zadnjo nedeljo dokazali, da se nahajajo v večini. Vse cerkve so bile zasedene od zgodnjega jutra do poznega večera, in duhovnikov ni bilo dovolj; da bi postregli vsem vernikom, ki šo prišli k izpovedi in sv. obhajilu. Predsednik mehiške republike Gardenas je naročil gover-nerjem vseh držav, da pustijo vernike v miru in jim dovolijo, da nemoteno pohajajo k verskim svečanostim. Nepričakovana vrnitev katoliške zavesti v Mehiki bo najbrž povzročila, da bo padla sedanja socialistična vlada v Mehiki, ki se je vzdrževala zadnjih dvanajst let. -o—- Tatinski vojaki Evansville, Ind., 15. feb.— Tu sta bila pravkar obsojena dva člana narodne garde, ki sta tekom poplave opravljala stražno službo na idicah. Spoznana sta bila krivim, da sta ukradla neki pisalni stroj iz urada neke kompanije. Vsak je dobil ' stroko kazen — pet let, zapora. -o—--- Mati aretirana, ker je umorila otroka Springfield, Mass., 15. februarja. 45 let stara Mrs. Eleanor Randall, mati petih otrok, je bila včeraj aretirana v tem mestu, ker je umorila svoje 23 mesecev staro dete. Kot se je izjavil ko-roner, je mati storila zločin v hipni blaznosti. Zadavila je otroka in ga položila v avtomobil v garaži, kjer je' bilo dete najdeno včeraj. Mrs. Randall se je zadnje čase mnogo prepirala z možem. -o—- da vsak pridobi enega novega združeni v delavski uniji, boste člana za unijo. Tekom enega le- imeli uspeh, boljše plače in bolj-ta se pričakuje, da bo imela uni- še delavske razmere. -o—--- Francija grozi Nemčiji in Italiji z oboroženo pestjo. Intervencija v Španiji mora prenehati Pariz, 15. februarja. — Francoski ministrski predsednik Leon Blum včeraj sporočil nemški kot italijanski vladi, da Francija v bodoče ne bo trpela intervencije od strani Nemčije ali Italije v civilni vojni v Španiji. Blum je govoril na narodnem zborovanju socialistične stranke v Franciji. Izjavil je, da bo prisiljen rabiti napram Italiji iste korake, kot jih je Francija pod nameravala zasidrati v Maroku. Pretekli teden se je poročalo, da so trije laški parniki izkrcali 15,000 laških prostovoljcev v Malagi. Ti laški prostovoljci so bili uvrščeni v armado nacionalističnega generala Franka. Vodja francoske vlade je povedal indirektno, da zna priti do vcjne v Evropi zaradi španske civilne vojne. Pošiljanje tuje-zemskih vojakov v Španijo se vzela proti Nemčiji, ko se je ta mora na vsak način ustaviti. -o—- Nasprotniki prohibici je j Velik spor med delavskimi Cleveland, O. — V Clevelandu se bodo sestali jutri k važnemu sestanku nasprotniki prohi-bicije, da ustanovijo podružnico Ohio Liquor Council, ki naj se bori proti zopetni vpeljavi prohibicije. Položaj v državi Ohio je postal tako slab, da prerokujejo poznavalci razmer, da bo vzelo komaj dve leti, in bomo imeli v Ohio zopet prohibicije. Gostilničarji vse preveč izkoriščajo postave glede pijače. Ne samo, da dobivajo pijani pijačo, pač pa se prodaja žganje tudi mladoletnim. Na javnih cestah je vedno več pijanih voznikov avtomobilov, ki ogrožajo življenje ljudi. Vse to je kot voda na mlin suhačev, katerim se je posrečilo v zadnjih dveh letih posušiti že 411 manjših mest in vasi v državi Ohio. Organizacija, ki se bori proti prohibici-ji, in katere člani so promi-netni Amerikanci, bo v kratkem povabila vse gostilničarje, da se ji pridružijo in sodelujejo, da se postave glede pijače natančno izpolnujejo, ali pa bo pijača v Ohio kmalu odpravljena. —--o--— voditelji Obisk univerze Za pomladanski tečaj se je na državni univerzi v Columbusu, Ohio, vpisalo 11.891 dijakov in dijakinj. 944 več kot lansko leto. Zvezni sodnik umrl Iz Toledo, Ohio, se poroča, da je tam nagloma umrl zvezni sodnik George ,F. Hahn. Predsednik Roosevelt bo moral imenovati novega zveznega sodnika. * Anglija išče $2,000,000,000 posojila za povečanje armade in bojne mornarice. lif od države. Na vsak bo treba nekaj ukreniti, da stav-J sleherni delavec zaposlen karji v bodoče ne bodo dobivali Fisher Body, k uniji. j vina„ se pridružuje temu apelu. relifa, ker relif na podpora pri-| a naročila vsem SV0J Vsak sam za sebe ne bo imel haja iz davkov malih posestni- -lanom da do na delo in! nobenega uspeha, vsi skupaj pa, kov, ki protestirajo, ker morajo J ••• • vedno večje davke plačevati. Governer Davey še vedno zahteva, da morajo mesta in vasi v državi Ohio sami podpirati svoje brezposelne, in da država Ohio plačuje podporo le v skrajnih slučajih. Governer Davey se je včeraj izjavil, da vse preveč ljudi zahteva javno podporo. Kompanije morajo najeti več delavcev na delo, na drugi strani se pa mora ustaviti podpora onim, ki niso ameriški državljani. Tozadevno se bo v državni zbornici vršila tekom prihodnjih tednov zanimiva debata. * --—-o-- ProtestantoVski pastor poročil 14 let staro dekle Norfolk, Va., 15. februarja. Rev. Frederick Steel, 29 let stari protestantovski pastor, je tu poročil 14 - letno Alice Hewitt, nakar se je vrnil v svojo župnijo v West Virginiji Starši pastorja kot otroka so dali dovoljenje za poroko. -o- Smrtna kosa Včeraj zjutraj je umrl v Lakeside bolnišnici Alojzij Kaučič, star 49 let, stanujoč na 1235 E. 175th St. Tu zapušča žalujočo scpi-ogo Heleno, rojeno Pivk, tri hčere: Zofijo, poročeno Bajuk, Marijo, cmoženo Prebevšek in Jožefo, poročeno Latessa, sina Alojzija in več drugih sorodnikov. Pokojni je bil rojen v vasi žirovski Vrh, fara žire na Notranjskem. Bil je član društva Naprej št. • 5 SNPJ, društva Washington št. 32 ZSZ in samostojnega društva Ložka Dolina. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v petek zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in na sv. Pavla pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Bodi ranjke-mu ohranjen blag spomin. Naše iskreno sožalje preostalim sorodnikom. Listnica uredništva G. P. — V vašem pismu niste dovolj pojasnili, kaj želite in niste dovolj opisali svojih težav, ki jih imate na sodniji. Kar se tiče državljanstva, se oglasite osebno v našem uradu, kar imate pa drugih sitnosti s postavo, se pa oglasite pri enem izmed naših slovenskih odvetnikov, ki vam bodo drage volje postregli, McWilliams ne bo kandidat Okrajni inženir McWilliams, kateremu so prijatelji te dni priredili banket, je izjavil, da ne bo kandidiral ža župana na demokratskem tiketu, in da on sploh ni županski kandidat. McWilliams je izjavil, da je precej zaposlen z inženirskim delom, da bi se brigal za župansko politiko. Mr. Maxa je umrl Dobro poznani elevelandski Ceh, Mr. Louis Maxa, je umrl 1 preteklo soboto. Poznan je bil stoterim Slovencem v Clevelandu, ki so pred leti radi zahajali v njegovo gostilno na Public Square, kjer stoji danes Terminal Tower poslopje. Svojo hišo je pred desetimi leti prodal Nickel Plate železnici za $200,-000. Mr. Maxa je bil velik prijatelj Slovencev in je svoječas-no stalno oglaševal v našem časopisu. Delo slepcev Slepi ljudje v Clevelandu so tekom lanskega leta naredili 108,399 metel, katere so prodali za $72,500, da so se preživljali. Washington, 15. februarja. Wiliam Green, predsednik American Federation of Labor, ki kot tak zavzema najvišje mesto v delavskih vrstah Amerike, je bil včeraj izključen iz unije. Green je bil član premogarske unije 47 let. Vodilni krogi v pre-mogarski uniji so srditi nad Greena, ker je včeraj izjavil, da se je John Lewis, predsednik premogarske unije "podal" General Motors korporaciji in prenehal s štrajkom, ne da bi delavci imeli kako korist od tega. Green je izjavil, da se bo boril do zadnjega dihljaja proti odločitvi izobčenja iz unije. --o- še ga kuhajo Zvezni davčni urad v Clevelandu poroča, da je bilo letos prijetih 117 oseb, ki so izdelovale nepostavno žganje. 7800 galon munšajna je bilo konfis-ciranega. Izdelovalci nepostav-nega žganja so večinoma Italijani in nekaj Ircev. Med aretiranimi nismo dobili dozdaj še nobenega 'slovenskega imena. Unijsko gibanje Delavci pri Fisher Body Co., ki so se včeraj vrnili na delo in ki so pred štrajkom spadali v kompanijsko unijo, bi sedaj radi postali člani American Federation of Labor unije. Tozadevna pogajanja so se že začela. Včeraj zjutraj se je pri Fisher Body prijavilo 2800 mož nadelo, ob 3. uri popoldne je začelo delati nadaljnih 240'0 mož, in ob enajstih zvečer pa zopet 2000. Iz Washingtona Lepe pozdrave pošilja iz mesta Washington okrajni državni inženir Mr. Louis Drašler, ki se je udeležil sprejema in banketa pri predsedniku Rooseveltu. Lepa hvala za pozdrave, Louis! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME 6117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.60. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carrier* $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 39, Tues., Feb. 16, 1937 Poštene in iskrene besede Pretekli teden je imela "Zveza republikanskih žena" v hotelu Astor v New Yorku zborovanje, na katerem je bil glavni govornik John M. Hamilton, bivši manager republikanske predsedniške kampanje. In ta je povedal nadutim in ošabnim republikankam par stvari, o katerih je prav, da jih zve tudi naša slovenska javnost. Med drugim je dejal: "Naša stranka je danes stranka manjšine. Začrtava-joč naš novi program, se moramo, če hočemo ali nočemo, ozreti na zadnje predsedniške volitve in na njihov rezultat. In pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je 28 milijonov ameriških državljanov volilo za demokratsko stranko in proti nam. In 28 milijonov državljanov nef more biti v zmoti! Ali naj to pomeni, da se želi izpremembo v načinu naše vlade? Menim, da ne. Menim, da je naša oblika vlade, znana kot demokracija, trdno zasidrana in bo ostala. Na vsej stvari je nekaj povsem drugega. Republikanci moramo priznati dejstvo, da smo izgubili vsak stik z narodom, vsako zaupanje velikih mas Amerikancev — priznati moramo, da je bila naša stranka sama vase zaprta korpora-cija. To pomeni, da naše vodstvo nima nobenega stika z narodom, kakor ga imajo voditelji demokratske stranke. Mi, kolikor nas je danes zbranih v tej dvorani, se ne brigamo za potrebe ljudstva in smelo trdim, da jih med vami ni mnogo, ki bi bili v tesnih stikih z onimi ljudmi, ki si morajo z delom svojih rok služiti svoj vsakdanji kruh. In prvi korak proti rehabilitaciji republikanske stranke mora biti narejen v smeri tesnejšega sodelovanja z delavskimi sloji. Če nimate nobenih stikov z delavskimi sloji, tudi ti sloji ne bodo imeli zaupanja v vas in zato ne morete od njih pričakovati nobenega sodelovanja. In dokler republikanski voditelji ne bodo navezali teh stikov z delavskimi sloji, bo tudi stranka ostala tam, kjer je." To so torej dovolj pametne in iskrene besede človeka, ki ve, kaj govori in kateremu je več kakor komu drugemu ležeče na tem, da se republikanska stranka, ki je bila ob zadnjih narodnih volitvah tako strahovito poražena, rehabilitira, če je to sploh še mogoče. Hamilton vsaj uvideva stanje stvari in rak-rano, ki razjeda stranko, toda starokopitneži, ki so že od nekdaj glavni činitelji te stranke, pa vsega tega ne uvidijo in so naravnost s slepoto udarjeni. Dokaz za to vidimo v izjavi prominentnega republikanca Marwina K. Hart-a iz Utice, N. Y., ki je bil že republikanski član legislature. On pravi: "Nobena stranka ni večno na krmilu Nihalo niha sem in tja. Danes so demokratje, liberalci, republikanci pa konservativci. Zdaj se slišijo glasovi, naj bi republikanska stranka postala liberalna (bolj svobodnjaških in naprednih nazorov). Zakaj tako? Mar naj bosta v deželi dve liberalni stranki in nobene konservativne, ki naj bi prišla spet na krmilo, ko bo nihalo zanihalo na njeno stran? Republikanci naj ostanejo, kar so in naj se drže svojih vlog. Država in narod potrebujeta prav tako konservativno stranko kakor potrebujeta liberalno." Dalje Hart priporoča državljanom, naj slednji pritisnejo na svoje senatorje in kongresnike, da bi le-ti preprečili ratifikacijo ali odobrenje amendmenta k ustavi, ki odpravlja in prepoveduje delo otrok! . . . Tako torej! To so naziranja republikancev, ki ne potrebujejo nobenega komentarja. Dočim mlajši in treznejši ljudje v stranki vidijo, da morajo z duhom časa naprej, pa se konservativni nazad-njaki krčevito oprijemljejo starih tradicij, meneč, da bodo ustavili kazalec časa. — Res, skoraj žalostno, je, če ne bi bilo smešno, da so se dobili tudi med nami Slovenci ljudje, ki so hoteli iz naših slovenskih delavcev ustvariti ljudi, ki bi pljuvali v svojo lastno skledo. Slovenskemu delavcu in malemu človeku sploh ni mesta v republikanski stranki, ki je izrazita stranka finančnih mogotcev ter industrijskih baronov! Kadar bo uresničeno novo igrišče za otroke v 23. vardi, naj bi se napravil poseben prostor za odrasle otroke. Take, kot je na primer Jontez. * * * Včasih imajo otroci več preudarnosti kot odrasli. Tako prav dobro vedo, kdaj lahko vprašajo očeta za nikelj in kdaj ne. # * * Urednik "Kaj pravite." — Ali mi morete povedati, kako bi Jontez najhitreje prišel na špansko? Mislimo, da bi najhitreje prišel, če bi tekel. Da se je štrajk avtnih delavcev poravnal, je največ pripomogel michiganski governer Frank Murphy. Murphy je katoličan. Torej niso katoličani taka cokla delavskemu vprašanju, kot vedno trdi Jontez in drugi njegovi rdeči bratci. * * * Kot se sliši, bo konvencija SNPJ, ki se vrši meseca rrtaja v Clevelanda, razglašana po radiju. V to so odločili vsoto $3,000. Večje postaje v Clevelandu računajo m pol ure od $4,000 do $5,-000. Torej se bo iz konvencije prav malo slišalo po radiju. Ali je kaj takega sploh mogoče med nami? Clevelandčani se gotovo še spominjajo močnega naliva v pondeljek 8. februarja. Lilo je kot iz škafa. Boljšega vremena bi si človek ne mogel misliti za influenco. In v tistem nalivu so prišli na misel našemu uredniku, g. Louis J. Pircu, ubogi štrajkarji, ki so na piketni straži pred Fisher Body in drugod. Reveži zmrzu-jejo in mokri so do kože, si je mislil. Pa vstane, se obleče, zapusti gorko stanovanje in se odpelje naravnost k tem piketnim stražam. je f> nagovori večjo "Kako skupino. "Slabo je v takem vremenu." se oglasijo piketi. "Tukaj imate štiri dolarje in pojdite si iskat dva kvorta viške, da vas bo malo pogrelo in da se ne bo kateri prehladil." Fantje so bili zelo veseli darila, ki jim še nikoli ni tako prav prišlo. Vsaj tako so rekli. Potem je naš urednik obiskal še drugo skupino piketov in tudi tam dal za en kvort žganja. No, kaj bi vi rekli, cenjeni či-tatelji na to delo našega urednika? Gotovo ga ne boste obsojali radi tega In veste, kašno zahvalo je dobil naš urednik za to svoje delo? Gotovo ne bi verjeli, če bi vam povedali, ampak verjeli boste, če bomo na tem mestu ponatisnili do besede dopis, ki je bil priob-čen v Enakopravnosti zadnji četrtek. Berite dopis natančno in potem se vprašajte, če je kaj takega sploh mogoče med nami: Žganje in stakovna služba ne gresta skupaj! želim, da mi uredništvo "Enakopravnosti" iz prijaznosti odstopi nekoliko prostora, da opišem resničen dogodek, ki se je pripetil ponoči dne 8. februarja leta 1937. Omenjene noči se je v dežju pripeljal pred tovarno Fisher Body kompanije urednik "A. D." Louis J. Pire ter ustavil svoj avto pred stražnico št. 4. S seboj je imel dva druga moška. Revež je bil moker in vinjen. Službujočim stavkovnim stražnikom je dal štiri dolarje za žganje in naročil enemu izmed nas, da ga prinese dva kvarta. Nato je šel naprej. Ko se je pripeljal do garaže, se je ponovno ustavil in dal spet dva dolarja za žganje. Dejal je, da bi dal še več, da pa nima več denarja pri sebi. Ne vem, kaj misli g. Pire s to "dobrodelnostjo?" Ali bi nas rad opijanil? Ali bi rad, da bi pijani povzročali sitnosti in igrali kompaniji v roke? Kar se mene - tiče, je imel dober namen, če je kaj takega pri njem mogoče, ampak jaz mu povem, da takih "dobrotnikov," ki nam dajejo za žganje, ne potrebujemo! Težav in sitnosti je brez tega dovolj ! Kdor misli iz dobrega namena kaj dati za stavkarje, bo izročil svoj prispevek slovenskemu stavkovnemu odbo-j ru ali na glavnem stanu unije v starem poštnem poslopju. Prispevke potrebujemo, toda ne žganja! če misli g. Pire tako "pomagati" stavkarjem, je bolje, da drži roke in svojo denarnico proč od nas! Dež gori ali doli, stavkarji moramo ostati trezni ! Sicer je pa g. Pire nemara res revež in revček ni vedel, kod je hodil? Stavkar iz "garage lobby." * In taki ljudje pravijo, da se bore za delavske pravice? Pripomnimo samo še toliko, da je bilo kakih 50 krepkih naših mož, ki so imeli "nalogo" udušiti to žganje. In gornji dopisnik se je bal, da bo 50 moških pijanih od treh kvortov sedanjega žganja? Pojdite se solit! Deset moških ga spije, pa še ne bodo vedeli, da so kaj pili. Ampak možatosti pa nima toliko v sebi, ta štrajkar> da bi se podpisal s svojim imenom. Kot oni "štrajkar iz 140. ceste." ne. Vse kar znate je, da mečete polena izza fenca. To ste dike zavednega delavstva! Prijatelju v spomin Cleveland (Newburg), O.— žalostno so peli zvonovi v slovo pokojnemu Franku Kode-hu, kateri je po kratki in mučni bolezni zapustil to solzno dolino. Dolžnost me veže, da tudi jaz napišem par vrstic tebi, dragi prijatelj, v slovo. Kako bridko me je zadela tvoja smrt, se ne da popisati. Bil si mi najljubši pri jatelj, kar sva se poznala. Če sem kdaj potreboval tvoje pomoči, najsi bo v katerikoli način, mi je nisi nikdar odrekel. Vselej si bil pripravljen mi pomagati. Kolikokrat sva skupno delovala na društvenih prireditvah. Zato mislim, date bodo tudi društva pogrešala, saj si vselej rad pomagal, kadar je šlo za dobro stvar. Kako zelo si bil priljubljen, se je pokazalo, ko si ležal na mrtvaškem odru, ves obdan od krasnih rož, katere si v življenju tako ljubil. Cele trume ljudi so prihajale kropit in da te še enkrat vidijo, predno te zakrije črna gomila. Vsak, .kdor te je poznal, te ne bo tako kmalu pozabil. Nikoli te nisem videl ža lostnega. Za vsakega si imel prijazno besedo. Zdi se mi, da je bila tvoja hiša kos malega raja. Bil si skrben soprog in dober oče svoji družini, katera te bo zelo pogrešala. Bil si še poln upov in nad, a prišel je glas od Gospoda, ki je rekel: "Prijatelj, pridi po plačilo, katerega si si zaslužil v svojem življenju!" Počivaj v miru, dragi Frank, in naj ti bo lahka ameriška gruda. Družini pa izrekam moje najglobokejše sožalje. M. Mirtel. Po 22 letih iz Rusije Pred nekaj dnevi se je vrnil po 20 letih iz ruskega ujetništva Anton Pristovnik s, Frankolove-ga pri Celju.. Redil se je 22. maja 1893 na Roveh, župnija Frankolovo pri Celju, sedaj občina Vojnik-oko-lica. živel je brezskrbno življenje kmečkega sinu. Maja meseca 1914 je bil potrjen v vojake, torej tik pred začetkom svetovne vojne. Kmalu ko se je začela svetovna vojna, je moral obleči tudi on vojaško suknjo. Služboval je pri 4. polku cesarskih strelcev v Celovcu. Po dvomesečnem vež ban ju je odrinil s svojim polkom na rusko fronto. Že pred božičem leta 1914 je bil pri Jaslovem lažje ranjen v nogo in ob tej priliki tudi ujet. Odveden je bil takoj z bolniškim transportom v Sibirijo, in sicer v Tomsk, kjer je ostal v bolnišnici še teden dni, nato je pa prišel, že po Novem letu, v ujetniški tabor, kjer je ostal.kake tri tedne, nakar je bil oddan v državno, pekarno, kjer so pekli kruh za ruske vojake pa tudi za ujetnike. Tu se mu je še primeroma dobro godilo. Na tem mestu je ostal leto in pol, nekako do maja 1916. V tem ujetniškem taboru je bilo zelo veliko ujetnikov, Slovencev bolj malo, pač pa mnogo Čehov in Madžarov. .Iz Tom-ska so jih poslali cel vlak v To-miu, kjer so ostali tri tedne, nato so jih pa odpravili na severni Kavkaz — v Kubansko, oblast. Ujetnike so odali v svinčene in cinkove rudnike. Vendar je Pristovnik ostal tukaj samo 2 tedna. Ime tega kraja je že pozabil. Ker ni bil zdrav, so ga odpravili v Batalpašinsk, kjer je prišel zopet v pekarno in sicer civilno. Tudi tukaj se mu je dobro godilo. V tej službi je ostal od julija do januarja 1918 leta. Medtem časom se je že začela revolucija in s tem tudi novo življenje za ujetnike. Pristovnik pripoveduje, da so se ob izbruhu revolucije ujetniki zbrali, da bi šli domov. V kubanski oblasti so imeli v rokah oblast kozaki, v staropoljski gu-berniji pa že boljševiki. Ljudje so jim začeli pripovedovati, da jih bodo boljševiki pustili domov. Res so se ujetniki odpravili v staropoljsko gubernijo, toda pri-šedši na cilj, so mogli ugotoviti, da ni bilo nič res, kar so jim pripovedovali ljudje. Ker ni bilo nič z boljševiki, so se odpravili demov sami. Prišli so pod staropoljsko oblast. Tu je končno Pristovnik uvidel, da ne more domov in je sklenil, da pojde delat h kmetom, kar je tudi storil. Tako je dobil delo pri nekem kmetu, kjer je ostal leto dni in kjer se mu je godilo še precej dobro. Nato je prišla bela armada, ki je ujetnike spravila zopet nazaj v tabor, kjer je ostal Pristovnik 3 mesece in pomagal ket navaden vojaški delavec opravljati razna dela. že leta 1919 so pa pustili ujetnike in prav tako tudi Pristovnika zopet h kmetom. Tudi Pristovnik je prišel zopet k nekemu kmetu in ostal pri njem do leta 1921. Kmetje so pred boljševiki veliko pretrpeli medtem ko ujetniki tega preobrata niso občutili. Pač pa so kmetom pobirali konje, živež itd. Sedaj so odpravljali ujetnike domov boljševiki — toda Pristovnik je zbolel na tifusu in ležal 7 mesecev. Ves čas bolezni je ostal pri istem kmetu, pri katerem je prej delal. Kmet je tudi med boleznijo zanj dobro skrbel. Tudi po prestani bolezni je ostal Pristovnik še nadalje pri istem kmetu prav do zadnjega, ko se je odpravil domov, torej nad 15 let. Sedaj se je Pristovnik nekako uredil in začel bolj mirno življenje. Od blizu je opazoval in doživljal tu/di notranjo boljševiško revolucijo. Do leta 1929 so obstojala še velika posestva, takrat pa so začeli pošiljati večje kmete v Sibirijo, posestva pa so prevzeli boljševiki. Tako so delali do leta 1932. To leto se je pa izvršila splošna kolektivizacija. Takrat so mesece oktober, november, december, januar in do 15. februarja pobrali ves živež, in ko je prišla pomlad leta 1933, so v tem kraju ljudje stradali in od lakote pomirali, tako da sta ostala od 7 ljudi družine samo še dva. Pristovnik je dobil hrano od ljudi, ki so vozili rekvirirani živež, seveda za dragi denar. Po cesti je bilo videti ljudi, kako so se valjali in umirali od lakote. Za setev je dala potrebno seme država. Cerkve so takrat vse razrušili, duhovnike pa odgnali v Sibirijo. Lakota je takrat trajala vse leto, v jeseni so pa ljudje umirali zaradi tega, ker so se preveč najedli. Kmet, ki je obdeloval zemljo, je moral oddati skoraj vse državi. Najhujše je bilo pač od leta 1929 do 1932. Vse večje kmete, trgovce, župane, občinske tajnike, duhovnike in cerkvene ključarje so odvedli v Sibirijo. Cerkve so podirali v glavnem od leta 1933 do" 1935, podirajo jih pa tudi še sedaj. Sedaj dela.jo ljudje samo še na državnih posestvih in zaslužijo na dan 3—5 rubljev, 1 kg srednjega kruha pa stane 1 rubelj 50 kope j k, slabšega 90 kopejk, najboljši kruh pa stane 1 rubelj 80 kopejk. Zelo veliki, skoraj naravnost neverjetni so davki. Kdor redi kravo, mora oddati letno za davek 270 litrov mleka, ki ga sprejemajo državne mlekarne. Če pa mleka nima, ga mora kupiti. Vsak kolhoz, najemnik drž. po- sestva, mora plačati na leto davka 27 kg v mesu, vsak kmet, ki ima še svoje posestvo pa 38 kg, za leta 1937 bo pa moral dati 60 kg mesa, pa naj ga dobi kjerkoli hoče. Pristovnik je zdnji čas gojil čebelarstvo. Imel pa je kakih 10 panjev čebel, dalje nekaj panjev od raznih kmetov in do 80 panjev državnih čebel. Posebno zadnji dve leti se je bavil samo s čebelarstvom. Med je prodajal državi po 6—7 rubljev za kg, ljudem pa po 7—8 rubljev in trgovcem po 7 rubljev kilogram. Dal je pa prav za prav vse, kar je zaslužil za davek. Ni bilo dovolj, da je plačal davek samo enkrat, dvakrat na leto. Meni nič, tebi nič je kar na lepem dobil nov poziv, naj zopet plača toliko in toliko davka. Značilno je tudi to. V vasi, kjer je živel Pristovnik, sta bili 2 cerkvi. Eno so že porušili, druga je še ostala. Niso pa imeli več duhovnika, da bi opravljal bogoslužje, ker so bili oba odgnali v Sibirijo. Končno je oblast dovolila, da se sme v vasi zopet naseliti duhovnik, če plačajo va-ščani za tri mesece 7,000 rubljev. — če kmet pose je j oh sveta s pšenico ali koruzo, mora oddati od pridelka 310 kg državi, ki mu plača za 100 kg 7 ali 8 rubljev. To je izredno velik davek, če pomislimo, da pridela na joh sveta do 800 kg žita. Zelo žalostno je tudi v Rusiji stanje s sibirskimi izgnanci. Kdor pride enkrat v Sibirijo, ta je skoraj zapisan smrti. Vrne se le malokdo, mogoče na vsakih 10 samo eden. Zveza z domovino je bila zelo slaba. Prvi glas je po dolgih letih dobil leta 1928. Nato še ne-katerikrat, toda bolj po redko. Mnogo pisem se je izgubilo, toda več njegovih kakor pa pisem, ki so bila nanj naslovljena iz domovine. Na vprašanje, ali živi v Rusiji še več naših ujetnikov, je Pristovnik odgovoril, da ve samo za enega, ki je baje doma nekje od hrvaške meje, ne ve pa, kako se piše. Pač pa pravi, da je v Rusiji še več Nemcev, Madžarov in Turkov. Domov priti je zelo težko, kar priča ravno Pristovni-kov1 primer. Po svoji domovini je vedno hrepenel. Posebno je pa začel zopet misliti na svoj rojstni kraj, ko je začel dobivati iz domovine glasove, čeprav so bili bolj redki. Pri tem mu je pomagala največ sestra, ki živi kot kuharica v Ratečah. Po dolgih ovinkih se je le posrečilo izposlovati dovoljenje za vrnitev. V Celju je bil na njegovo ime izdan potni list, in sicer že dne 9. avgusta 1934. Potni list je nato romal na naše poslaništvo v Varšavi, od tu je potem končno po velikih ovinkih s posredovanjem Rdečega križa prišel do našega naslovljenca v Staropol. S tem pa še zadeva, ni bila rešena. Posebna komisija je nato preiskala, ali ima Pristovnik v redu vse stvari, ali ima plačane vse davke, ali nima še kake kazni in tako dalje. Plačati je moral še prej 500 rubljev davka, preden so ga izpustili. Končno je dobil dne 27. oktobra letos dovoljenje, da lahko odpotuje; za na pot je imel 500 rubljev. Odpeljal se je najprej v Moskvo na Rdeči križ, od tu se je odpeljal proti romunski meji, ker ni imel romunskega vizuma, je moral nazaj v Moskvo, se zopet vrniti z brzovlakom, prestopil dne 12. novembra romunsko, nato pa prešel dne 14. novembra pri Veliki Kikindi v Jugoslavijo, od kjer so ga nato po "šub" privedli v Celje, oziroma na Frankolovo, v njegov rojstni kraj. Ko je odhajal, je imel s seboj 500 rubljev na Rdečem križu v Moskvi bi mu bili dalj Še 100 frankov, pa so mu že naprej povedali, da ne bo mogel prinesti čez mejo nobene stvari. Res je bil na meji zelo strogo preiskan. Pobrali so mu ves denar, ki ga je še imel s seboj, vzeli so mu tudi vse zapiske, ki bi bili zelo zanimivi, tako da je prišel domov popolnoma prazen. Na meji so odtrgali s potnega lista še rusko dovoljenje za Pre' stop meje. Zanimivo je tudi, o mu je komisija, ki je preiskovala, ali bi ga pustila domov ali priporočala, naj bi rajši osta v Rusiji, ker se je že udomači in je vse prestal, potem pa so še rekli, naj preveč ne pripove" duje o razmerah v Rusiji. Sedaj je zopet v svojem rojs' nem kraju. Iz potez na nj^0-vem obrazu lahko beremo, daJ® v 22 letih mnogo prestal, vi<>el veliko sveta in se v tujini skoraj postaral. Danes je brez vsa*' sredstev. Začel bo novo živlJe nje, pečal se bo s poljedelstvom in posebno še čebelarstvom, ^ mu je bilo tudi daleč od do"13 največje veselje in uteha, v,, sel je, da zopet lahko diha svezj zrak in živi pod svobodnim so' cem. Končala sva z vprašanj6"1, ali bi šel še nazaj. Odkimal Je in se nasmejal. Saj so s sedf njim stanjem v Rusiji vsi donl? čini nezadovoljni. Komunisti tisti, ki morajo biti: župani,0 činski tajniki, učitelji . . • ^ prosti ljudje so to, kar so bil1' bodo to tudi ostali. Siti so s danjega stanja, ker morajo ^ j diti raztrgani, lačni in j prositi kruha, čeprav bi latl živeli v izobilju. Vsi si ^ vojske, ker upajo, da bo "a ' način prišel zopet drug gosp0(l' in da se bodo le z vojsko sP1^ menile sedanje neznosne raz" olf re in bo jim zopet zasijalo s1 ce prostosti in svobode. živa priča današnjih dni, ^ več povedati kakor debele ge. In res pripoveduje Prl°if. vnik sedaj ob dolgih zimskih čerih pozno v noč mladim i"s, rim o svojih doživljajih iz 22-' nega ruskega ujetništva. -o- Bušeča vas Ob vznožju naše znane dove peči smo na novega dan spremili k večnemu PoCJ,'tl t ku občespoštovano Pavlovi^ | gospodinjo Uršulo. Mar^. i | teri popotnik se bo sporni'1^, I fir let« # tihe, skromne, gostoljubne dobre žene še iz časov, ' bila v tej hiši gostilna. .. šali pa jo bodo zlasti sir° jS* ki, ;saj ni šel nikoli nob®1 0 »"V praznih rok iz te hiše. priljubljena je bila le v domači, temveč tudi v sosednjih vaseh, je P1"'"* obilna udeležba pri pogreb' Jesenice Po daljši bolezni je v tu svoje starosti premini'3 sipa Ana Štravsova, vdov'3 tvorniškem kijučavničarjU,' nujoča na Javorniku. j|i niča je vzgojila več sin°v j hčerko, ki so vsi preskrbi,)® Če verjamete al' pa it' K .t/ Mlada zakonska žemc' ^ prevzela, gospodinjstvo in ,j|H ko j prvo jutro se je odpri' , i v mesnico in ukazala sa^1 vestno: "Dajte mi dva funta & in en pa j nt zosa." A Pijanček je stal pred s kom, ki ga je ošteval: v*' "Mislim, da vas je sa®1^!* ša strast do pijače pi'iPe' sem." pO*1 "To pa ne bo držalo, fuy< sodnik. To bi bil zadnJj^ i stor na svetu, kjer bi c iskal dobro pijačo." A ... / i "Pravkar sem spod" pet otrok z mojega vrt*1' j so mi kradli jabolka.' , p1 "Križ božji, samo Pe% V i neki se pa šesti potep*1 ^lf čakaj, da prideš domov-kavec!" v A "Ljudje so pa res "Zakaj pa?" . ,l3 ^ "No, če bi trdil, da J® bt> 'L bu 978,456,784 zvezd, !'"' vsak verjel. A če ^^(f. vrata: 'Pozor, sveže P^ttf no,' se bo hotel vsak P i ti in bo potipal vr***' res." « A KRIŽEM PO JUTROVEM Po Q«mik«m UTlrnUu K. Maja Trikrat sem se ti smejal, * S1 hotel br*ti v pesku. Bil imen at Še to' kar Turek uJe ahmak, — neumen sem > Pa domišljeval sem si, da sem pameten." "Seveda! Mnogo si se medtem »ene naučil, kaj ne ?" vendZaCheg0 S6m S'd sIjraviL SaJ je . ni m°eel priznati, da se bj s'arih od varovanca. Da e torej čisto ne osramotil, si srednjo pot. , ru£ od drugega sva se uči- 8jflB04! Kar si ti znal, sem Jaz? naUČil od tebe' kar pa sem jel Zr>a1' Si pa od mene sprega 0ba sva se učila in sedaj . .Pametna, tako pametna, da irtiata Aiioi, • , gv . ^"an in njegov prerok nig.J* Veselje nad nama. In da Hiusr an' amPak pravoveren bi bilo to veselje še "k' le t Hr tule Praviš, bo treba še-• emeljito preiskati. Pa bomo tak n°COj poskusili> ali si že res ... ° sll»o pameten, da imata Al- sem ti služil, te koj i teboj" prerok svoje veselje nad blis^[S° SG mu skoraj Jezno za" Gospod," je dejal, "ali me ho- v v ce poznam, čuval sem Še ? n®Varnostih telesa in du-2aš..lv°j Prijatelj sem in tvoj da je __ » **ii iT Xj'Uuiec našega ujetnika," ^ ^ segel l>ott>i »Vioi v besedo. Pokazati je jih ne Zlla samo uganiti HHtn0i.,misli' aml»ak da zna tudi "vn°jno misliti. mu hoče pomagati." 111 Prav nič ne dvomim, rešit,- f,'"Aniazata more le beg mu g' dor mu hoče pomagati, ^ora omogočiti. Tisti ne-^'posi Je priril v ospredje, »lee m 1 tako> da ga je obtože-