Gigant IMP praznuje
Zdaj združujejo že več kot 8.500 delavcev
V soboto, 16. oktobra, so delavci sozda IMP s svečano sejo delav-skega sveta proslavili petintrideset-letnico svoje organizacije. Poglej-mo na kratko razvoj IMP-ja, ki je v svoji branži največja jugoslovanska organizacija!
IMP je bil ustanovljen v Kranju februarja 1947 pod imenom Mon-tažno podjetje Toplovod. Ustanovi-la ga je slovenska vlada kot podjet-je, ki naj izvaja instalaterska dela na najpomembnejših objektih v re-publiki Zaradi nujnosti tesnegaso-delovanja z Ministrstvom za grad-nje so sedež podjetja naslednje le-to prestavili v Ljubljano.
Za prva leta je bil tipičen obrtni-ški način dela, montirali pa so v glavnem enostavne vodovodne in ogrevalne instalacije. Izredno hiter tempo obnavljanja domovine pa je široko odprl možnosti za hitro šir-jenje montažne dejavnosti. Obe-nem pa je Toplovod začel razvijati tudi proizvodnjo instalacijskih ele-mentov in opreme (na primer črpalk), saj teh izdelkov dotlej v Ju-goslaviji niso proizvajali. Takose je število zaposlenih povečalo od 76 v letu 1947 na 500 v letu 1952.
Eden od odločilnih dejavnikov za nadaljnji razvoj IMP-ja je bila ka-drovska krepitev. Leta 1953 se je v Topiovodu zaposlil prvi diplofnirani inženir, za njim pa viedno številnejši mladi diplomanti Ijubljanske uni-verze. S tem se je kolektiv strokov-no okrepil za zahtevnejša montaž-na dela, kmalu nato pa so že tudi ustanovili projekthmi biro.
Naslednjo prelomnico pomeni 15. april 1963. ko se je kToptovodu pnpojilo Ijubljansko podjetje Elek-trostgnal S 1. januarjem 1964 so začeli uporabljati novo itne: IMP. Zaobdobje. ki je stedilo. so znaal-
ne štiri usmeritve: vse hitrejši ra-zvoj industrijske proizvodnje, last-no razvojno delo, integracijski pro-cesi in usmeritev v izvoz.
V  naslednjih letih je IMP postal nosilec integracijskih procesov na področju  montaže in proizvodnje elementov za montažno dejavnost. K IMP-ju so se pripojili Agroservis iz Ivančne gorice, idrijski Simplex, Ijubljanski Skip.-Dijaški dom Dom-žale, rnurskosoboški Blisk, ptujski Elektrokovinar, Ijubljanska Elektro-dvigalo in Dvigalotehna, mursko-soboška Panonija, celjska Klima in Alchrom iz Ruš. Po samoupravni reorganizaciji na osnovi Zakona o združenem delu je naslala sestav-Ijena organizacija, ki letos združuje že nad 8500 delavcev in 1000 učen-cev v gospodarstvu. IMP ima tozde in delovne organizacije v trinajstih slovenskih občihah. Sedež sestav-Ijene organizacije ter vrsta montaž-nih in proizvodnih organizacij pa so v občini Bežigrad.
V  svojem razvoju so si delavci IMP-ja postavili cilj ustvariti kom-pleksno storitev oziroma inženiring na posameznih področjih investi-cijske izgradnje. Inženiring obsega svetovanje in pripravo idejnih za-snov projektov, obiikovanje finanč-ne konstrukcije, projektiranje, do-bavo izdelkov in opreme iz lastnih tovarn ali od drugih proizvajalcev, montažo, spuščanje objekta v po-gon, šolanje kadrov ter redno servi-siranje.
Tak tržni nastop v vseh oblikah in namenih investicijske proizvodnje lahko I^P ponudi na naslednjih področjih:
• Ogrevanje. kamor uvrščamo terrr.oenergetske objekte, cevovo-de in notranje instaiactje
•  Tehnologija vode
•  Prezračevanje in klimatizacija
•  Elektroenergetika
•  Telekomunikacijeinsignalno-varnostne naprave
•  Živilske linije v procesni indu-striji
Poleg omenjenih področij pa ima IMP še nekatere druge veje proi-zvodnje, kjer je tudi uveljavljen na jugoslovanskem trgu. Te veje so:
•  Kmetijska oprema in stroji
•  Gradbeni stroji in oprema
•  Livarski izdelki črne in barvne metalurgije
V prikazu IMP-jevega razvoja he moremo mimo izvoza, saj je IMP med prvimi jugoslovanskimi orga-nizacijami, ki so se vključile v izva-janje investicijskih del na tujem. Že leta 1961 so šli prvi IMP-jevi mon-terji v Švico, kasneje še v ZRN, Av-strijo in drugedržave. Najpomemb-neje pa je, da so se takoj začeli organizirati za kompleksen pristop in prevzemanje kompletnih poslov To IMP-ju uspeva, saj je skupna vrednost pogodb, ki jih ima trenut-no za dela na tujem, nad 400 milijo-nov dolarjev. Vse večji pa je tudi direktni blagovni izvoz proizvodnih tozdov. IMP je danes s svojimi monterji in proizvodi prisoten v obeh Nemčijah, Avstriji, Sovjetski zvezi, Iraku in Alžiriji, intenzivno pa se pripravlja za prevzem del in izvoz proizvodov na nova tržišča. Na gradbiščih v tujini ima IMP tre-nutno okrog 900 delavcev, se pravi, da vsak deseti član kolektiva dela v tujini. IMP je ena redkih organiza-cij. ki je tako lani kot letos v celoti izpolnila svoje planske obveznosti do SISEOT in jih celo precej prese-gla- O izvozni uspešnosti IMP-ja najbolj zgovorno govori podatek. da so v letu 1981 štirikrat več izvo-zili kot uvozili.
L.. J.