PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idnji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 600 lir - Leto XL. št. 299 (12.022)
Trst, torek, 18. decembra 1984
Vlada bo danes odobrila zakonski odlok o davčni reformi
Mrzlična posvetovanja med strankami pred današnjo sejo ministrskega sveta
Najbolj kritični ostajajo socialdemokrati - Vsebina popravkov ni znana
RIM — Craxi je sklical sejo ministrskega sveta za danes ob 11. uri in komaj takrat bodo znani popravki, ki jih je» minister Visentini vnesel v svoj zakonski osnutek, ki ga bo vlada danes sprejela kot svoj odlok. V zadnjih urah so bila v teku mrzlična posvetovanja med političnimi silami in znotraj strank samih. Craxi se je zvečer sestal s socialdemokratskim tajnikom Longom. O poteku pogovora ni uradnega poročila," vendar je Longo ob koncu povedal, da bo PSD1 odločil komaj danes, ko bo zvedel za popravke, kakšno bo njegovo stališče do Visentinijevega ukrepa.
Sestali so se tudi demokristjani in sicer pri podpredsedniku vlade Foriate ju, saj jo tajnik De Mita odpotoval v ZDA. Preden je odpotoval je tajnik KD dejal, da je povsem miren in da je prepričan, da bo večina brez težav izglasovala zakonski odlok.
S svoje strani pa Visentini ni sploh omenil, kateri so popravki, ki jih bo vnesel v svoj sporni predlog. Glede tega so krožile po Rimu najrazlič-hejše govorice, seveda b,rez sleherne Podlage. Nihče ne ve niti, koliko členov bo obsegal zakonski odlok. Zad-
nja verzija zakonskega osnutka je obsegala namreč 5 členov, da bi o-lajšali glasovanje o zaupnici, ki je bilo potrebno v senatu. Odlok bi lahko hranil to svojo obliko ali pa bi ga Visentini utegnil tudi spremeniti, kar bi najbrž bolj ustrezalo vsebini paketa. Vlada bo namreč postavila zaupnico samo glede edinega člena zakonskega načrta, ki sprejema odlok, tako da bodo odpadli vse morebitni u-govori, ki bi jih postavili glede posameznih členov. Zaupnico je seveda treba postaviti ob zaključku splošne razprave.
Za sedaj ni še znano niti v kateri zbornici bo vlada predložila svoj o-
dlok. Domnevajo, da ga bodo predložili v poslanski zbornici, čeprav ima slednja v teh dneh mnogo dela, še zlasti kar zadeva poslansko komisijo za finance. Tudi ugotovitev u-stavnosti odloka je v poslanski zbornici mnogo bolj tvegana, saj o ustavnosti glasujejo s tajnim glasovanjem. Z druge strani pa je senat trenutno zaseden z razpravo o finančnem zakonu in o proračunu za leto 1985. Skratka tudi o tem Vprašanju bo vlada morala sklepati na svoji današnji seji.
Največ ugibanj je seveda o vsebini zakonskega odloka in popravkih, ki naj bi jih Visentini vnesel. Vsi se
sprašujejo, kako se bo izognil čerem, ki jih predstavlja člen o induktivnem ugotavljanju dohodkov. Popravke v tem smislu so predlagale KD, PSDI, PSI in PLI, vendar se finančni minister glede tega še ni izjasnil. Prevladuje mnenje, da bi člen, ki govori o induktivnem ugotavljanju dohodkov moral vsebovati tudi nekatera jamstva za državljana, da ne bo namreč izpostavljen na milost in nemilost davčnih oblasti.
Komunisti so potrdili, da so naklonjeni Visentinijevemu načrtu in da ga ne bodo ovirali seveda pa si pridržujejo pravico, da predložijo svoje popravke.
STAVKE V ITALIJANSKIH BANKAH
RIM — Nad dvesto tisoč uslužbencev italijanskih bank je včeraj prekrižalo roke, da bi protestiralo proti prekinitvi pogajanj z delodajalci za dopolnilne pogodbe v raznih podjetjih. Po vsej Italiji so bile banke zaprte razen hranilnic ter kmečkih posojilnic, kjer so že dosegli zadevni sporazum. Vodstva sindikatov bančnikov so v svojem komentarju ugotovila, da je stavka povsem uspela ter potrdila, da bo skupno tajništvo sindikalnih
organizacij zasedalo v teku današnjega dne, da bi se domenili o nadaljnjih in bolj učinkovitih oblikah boja. Jutri bodo sklicali tiskovno konferenco, na kateri beilo obrazložili, za kaj se bančniki sploh potegujejo. V prihodnjih dneh in do konca leta se bo stavkovno gibanje bančnih uslužbencev nadaljevalo, kar pomeni, da bodo za bančne kliente težki časi, še zlasti v obdobju, ko se največ ljudi poslužuje storitev bank.
Genscher danes v ČSSR
BONN — Z današnjim prihodom zahodnonemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja se bo začel eden najpomembnejših poskusov utrjevanja medsebojnih odnosov med malimi in srednjimi državami obeh blokov.
Genscher pa ne bo imel na tridnevnem uradnem obisku v ČSSR lahkega dela. K že dovolj skaljenim medblo-kovskim odnosom je treba še dodati zaplet z vzhodnonemškimi begunci na veleposlaništvu ZRN v Pragi. Temu seveda ne bodo dali med obiskom nobenega poudarka, saj bodo bržkone skušali vso zadevo rešiti brez večje reklame. Prav tako v Bonnu strogo ločijo uradni od neuradnega dela o-biska. Genscher bo imel številne pogovore s češkoslovaškimi voditelji predvsem glede dvostranskih odnosov. Predvidevajo podpis sporazuma o plovbi po Donavi, prav tako naj bi ZRN finančno podprla ČSSR v naporih proti onesnaževanju ozračja.
Zahodnonemški zunanji minister pa se bo zasebno sestal s kardinalom Tomasom Tomascekom in prav tako zasebno bo položil venec na grob v drugi svetovni vojni padlih nemških vojakov. Uradno pa se bo poklonil spominu pred spomenikom neznanemu vojaku, poromal pa bo tudi v Lidice, češko vas nedaleč od Prage, kjer so esesovci poklali prebivalstvo iz raprezalije zaradi atentata na funkcionarja okupacijskih sdl Reinharda Heydricha.
Glede ključnega vprašanja o vesoljskem orožju
V Londonu si je Gorbačov zagotovil razumevanje britanskih sogovornikov
Zanimiva navodila tržaškega prefekta
LONDON — Predsednica britanske vlade Margaret Thatcher bo skušala vplivati na ameriškega predsednika Reagana, da upošteva sovjetske želje in bojazni glede vesoljskega o-r°ž-ja. Ta je po vsem sodeč glavni rezultat obiska Mihaila Gorbačova v Londonu. Človek, ki ga na Zahodu u-vvščajo med morebitne Čemenkove naslednike, je torej lahko zadovoljen s svojo misijo. Koristi so navsezad-hje bile obojestranske. Velika Britanija se namreč ne strinja z Reaganovimi načrti o militarizaciji vesolja, da rade volje da eno roko Sovjetski zvezi. V zameno ne bo kot kaže Moskva vztrajala na britanskem jedrskem arzenalu kot je to storila doslej. Britanski jedrski potencial je namreč v primerjavi z arzenali obeh supersil neznaten.
Pogovore s Thatcherjevo in z njenim zunanjim ministrom Howeom so pcenili kot »prijateljske, konkretne in iskrene«, Povsem razumljivo se niso omejili samo na vesoljsko orožje, tem-
več so načeli tudi druga sporna vprašanja, kjer London in Moskva težje najdeta skupni jezik. Teh navsezadnje je kar dovolj. V prvi vrsti so tu rakete SS 20 in dvostranski odgovor NATO, britanski sogovorniki pa niso Gorbačovu prizanesli niti z Afganistanom in niti z vprašanjem kratenja človeških pravic v SZ. To navsezadnje spada v skoraj rutinske obveznosti vseh zahodnih voditeljev, so neke vrste dimna zavesa, da ne bi razburili mogočnega zaveznika preko A-tlantika.
V sedanjem položaju, ko vsi čakajo na januarsko srečanje Shultz-Gro-miko, je vsaka izmenjava mnenj Zahoda z Vzhodom dobrodošla, saj krepi medsebojno zaupanje, iskrena izmenjava mnenj pa vsestransko kori sti. Tega se dobro zavedajo v Moskvi, kjer sj ne delajo utvar, da bodo ra-zorožitvena pogajanja z Reaganovo garnituro lahka. Desničarski krogi v Veliki Britaniji in na Zahodu pa sku-
šajo sedanje sovjetske diplomatske pobude prikazati kot poskus razdvajanja zahodnih sil. Prepričane so, da je treba vztrajati pri oboroževalni tekmi, da bo Sovjetska zveza prej ali slej klonila in popustila. K sreči pa ni večina tega mnenja in pogovori Gorbačova z britanskimi voditelji so zgovorno dokazali, da je sedaj po koncu ameriške volilne kampanje in po ponovni Reaganovi izvolitvi napočil čas dialoga med supersilama.
TRST — Tržaški pokrajinski svetovalec Alberto Dini je sredi avgusta naslovil na predsednika tržaške pokrajine Marchia vprašanje v zvezi s tablami, ki jih je pred leti ob tedanji razmejitveni črti postavila Zavezniška vojaška uprava. Velike troje-zične table (z napisom v italijanščini, angleščini in slovenščini) so označevale, koliko je oddaljena razmejitvena črta. Svetovalec Dini je v Svojem vprašanju ugotovil, da je minilo že 30 let in da so, kot kaže, omenjene table popolnoma pozabljene, upoštevajoč njihovo sedanje stanje. Ker če-dalj več ljudi izkorišča teritorij in
ker so omenjene table ponekod povsem nečitljive ter obstajajo torej večje možnosti nenamernega prestopanja meje, je svetovalec Dini vprašal predsednika pokrajine in pristojnega odbornika, ali ne nameravata poseči pri pristojnih oblasteh z namenom, da se table popravijo in odstrani grmovje, ki jih je ponekod prekrilo.
Zadnjega novembra je vladni komisar Marrosu naslovil tržaški pokrajini, vsem šestim občinam na Tržaškem in mejni policiji pismo, v katerem pojasnjuje, da so za vzdrževunje omenjenih tabel pristojne občine in da je treba table, ki jih je svojčas postavila anglo - ameriška uprava obnoviti upoštevajoč osimski sporazum. Pismo se zaključuje z naslednjim navodilom: »Opraviti je torej treba angleški jezik v napisu in vsakršno sklicevanje na demarkacijsko črto, ki je danes mejna črta.«
Navodilo je bilo, kot rečeno, poslano tudi Tržaški občini. Vsebina je jasna: od trojezičnega besedila je treba odpraviti angleščino. Slovenščina torej ostane, tudi v tržaški občini. Kaj pravi k temu tržaški župan?
Svečanost na openskem strelišču
Spomin na žrtve nas obvezuje na boj za pravice in enotnost
NA 4. STRANI
Seja GO SKGZ
GOkICA — V mali dvorani Kultur-to'ga doma v Gorici je bila sinoči če-Iria seja glavnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze. V uvod-nem poročilu je tajnik Dušan Udovič toed drugim podčrtal, kako zvezo v izteku leta pomembnih premikov, predvsem znotraj naše skupnosti spremlja-
, predvsem dva občutka: glede zaščitnega zakona smo še na odprtem toorju, čeprav smo v skladu z obve-zami storili vse, kar je mogoče, da Se ta naš osnovni cilj pospešno ure-sniči. Po drugi strani je naša skup-n°st v zadnjem letu pokazala nove vzpodbudne znake vitalnosti (pri tem bili posebej poudarjeni enotni nastopi), ki so prišli do izraza predvsem v odločilnih odgovorih ira zavlačevala in zapostavljanja.
Sicer pa je tajniško poročilo celovito zajelo pregled pestrega in razno-kkega delovanja Slovenske kulturno .gospodarske zveze v zadnjem letu, ?i se je odvijalo v odborih, komisijah to delovnih skupinah. O seji bomo še Poročali.
Občni zbor tabornikov RMV
Na rednem letnem občnem zboru tabornikov RMV, ki je bil v nedeljo v Kulturnem domu v Sovodnjah, so slovenski zamejski taborniki preučili svoje dosedanje delovanje ter si zadali naloge za prihodnje delo. V zadnjem času so se lotili novih nalog v želji preosnovati taborniško organizacijo in ji dati novo vrednost	NA 8. STRANI
DANES NA NAŠIH ŠPORTNIH STRANEH
VEČ NAŠIH DERBIJEV
Ta konec športnega tedna je potekal v znamenju slovenskih derbijev. V košarkarskem promocijskem prvenstvu sta v nedeljo v Dolini igrala Bor Radenska in Kontovel E-lectronic Shop. Po zanimivi in privlačni tekmi, ki je navdušila gledalce, so zmagali borovci s 104:100 in tako ohranili drugo mesto na prvenstveni lestvici. Slovenska derbija pa sta bila tudi v 3. nogometni amaterski ligi. V Repnu je doberdobska Mladost ponovno potrdila, da je v odlični formi in visoko s 4:1 premagala domači Kras. Doberdobci so po tej zmagi še naprej na vrhu prvenstvene razpredelnice. Na Proseku pa sta se domače Primorje in tre-benski Primorec razšla pri izidu 1:1.
Zaradi državnega občnega zbora je bdi odbojkarski spored zelo okrnjen.
Jadranovi košarkarji pa so se po sobotni zanesljivi zmagi proti moštvu Fulgorja iz Forlija povzpeli na peto mesto v košarkarskem prvenstvu C-l lige. V soboto bodo gostili moštvo Basket San Donà in tudi v tem srečanju so naši košarkarji favoriti.
SMUČANJE ZA SP
V nedeljo Bojan Križaj
Včeraj
Girardelli
Med včerajšnjo razpravo na procesu Moro
Sodniki preprečili brigadistom komemoracijo padlih teroristov
RIM — Skupina »neomajnih« rdečih brigadistov je skušala zaman med včerajšnjo razpravo na prizivnem procesu Moro pokloniti se spominu »na padla tovariša«, saj je sodstvo to odločno preprečilo.
Kot prvi je ob prihodu sodnega zbora pričel brati dolg komunike rdečih brigad Francesco Piccioni. Uspelo pa mu je prebrati le nekaj stavkov proglasa, neke vrste »odgovora« na »vprašanja raznih političnih sil, ali je bilo mogoče rešiti življenje Aldu Moru«. Predsednik sodišča Giuseppe De Nictolis ga je najprej skušal z besedami prekiniti, ko mu to ni uspelo, je karabinjerjem ukazal, naj ga odpeljejo. Preden jim je to uspelo je Piccioni zakričal : »Slava tovarišu Antoniu Gustiniu!« Takoj so ga posneli ostali neomajni brigadisti. Razpravo so morali prekiniti za nekaj minut, da so brigadisti
zapustili sodno dvorano. Kot »opazovalca« sta ostala le Seghetti in Piccioni, ki sta ponovno poskušala reklami-zirati sobotne dogodke v Rimu in Bologni. Piccioni je že pričel brati svoj proglas bližnjim časnikarjem, ki pa so jih takoj varnostne sile oddaljile. Kot poslednji poskus je Piccioni v kepo stisnil proglas in ga zalučal med novinarje, a tudi to mu ni uspelo, saj so karabinjerji časnikarjem takoj odvzeli proglas in ga izročili sodnikom.
Po teh izpadih je bila včerajšnja razprava precej medla, saj se je zasliševanje »skesanca« Carla Brogija vleklo brez bistvenega zanimanja. Brogio je bil pripadnik logističnega oddelka rimskega voda rdečih brigad in ga je zapustil skupaj z »disidentoma« Moruccijem in Farandovo. Včeraj je v bistvu le poudaril, kar je že izjavil na prvostopenjskem procesu.
Protest zelenih v Avstriji
Včeraj so začasno prekinili dela na gradbišču avstrijske hidrocentrale pri Hainburgu ob češkoslovaški meji, da bi se izognili incidentom zaradi kakih 4000 zelenih in ekologistov, ki nasprotujejo gradnji in zahtevajo ljudski referendum	(Telefoto AP)
Soglasje v pogovorih Mengistu - Černenko
MOSKVA — Etiopski voditelj Mengistu in sovjetski predsednik Černenko sta med svojim včerajšnjim pogovorom v Kremlju govorila o možnosti, da bi celotna afriška celina postala denuklearizirano področje. Uresničitev te pobude bi imela, po mnenju obeh državnikov, velik pomen pri preprečevanju jedrskega spopada in za utrditev svetovnega miru. Sovjetska tiskovna a-gencija TASS govori o enakosti pogledov na vse večje mednarodne problemu ter trdi, da se je pogovor med Mengistu jem in Čemenkom odvijal v zelo prisrčnem vzdušju.
Mengistu je prispel v Moskvo nepričakovano: gre za njegov drugi letošnji obisk v SZ. Potovanje obenem pomeni nadaljnje zbližan je med Etiopijo in Moskvo. Sklepni komunike o pogovorih obsoja južnoafriški rasistični rc^ žim ter podporo, ki jo je Pretoria deležna od zahodnih držav. Komunike obsoja tudi poskuse imperialističnih držav, da zavrejo proces osamosvojitve a-friških držav na političnem in gospodarskem področju. Govor je tudi o agresivni politiki ZDA, ki si skušajo zagotoviti nadvlado v Afriki.
Caluso: število okuženih oseb naraslo že na tisoč
TURIN — Predvčerajšnji izbruh epidemije akutnega gastroenteritisa med prebivalci mesta Caluso in bližnjih vaseh Rod allo, Are, Vallo in Carolina nedaleč od Ivree (7.500 ljudi) je zahteval že smrtno žrtev: gre za 89-let-no Mario Ammione, ki je bolehala za diabetisom in jo je okužba po bakterijah toliko laže pokopala. Epidemija je neposredno prizadela okrog tisoč oseb, od katerih pa ležijo v bolnišnici samo tri; vsem drugim je bilo mogoče pomagati proti želodčnim bolečinam, driski, bljuvanju in črevesni napetosti s posebnimi razkuževalnimi zdravili.
Množičnemu okuženju je botrovala, kot znano, običajna človeška napaka: med pripravljalnimi dc za položitev metanskih cevi je žlica kopalnega stroja prebila greznično cev, gnojnica je stekla v bližnjo obrabljeno, torej prazno cev, skoznjo pa v vzporedno speljano vodovodno cev, ki je imela razpoko. Tako je nesnaga na mah o-kužila dva od treh zbirnih rezervoarjev vodovoda, pot do kuhinjskih pip pa je bila tedaj kratka. Prve primere želodčnega in črevesnega vnetja so zapazili že v soboto popoldne, toda šele v nedeljo je bilo jasno, kaj se dogaja.
Delegacija ZKMI pri Mitji Ribičiču
BEOGRAD — Član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič je sprejel delegacijo federacije mladih komunistov Italije, ki je na obisku pri Zvezi socialistične mladine Jugoslavije in jo vodi generalni sekretar te organizacije in član direkcije italijanske KP Marco Fumagalli. Ribičič je goste iz Italije seznanil z dejavnostjo ZKJ na notranjem in mednarodnem prizorišču in stališči ZK o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih.
V pogovorih sta obe strani visoko ocenili sodelovanje ZKJ in italijanske KP, mladinskih in drugih družbenopolitičnih organizacij Jugoslavije in Italije ter izrazili prepričanje, da to pomembno prispeva k uspešnemu razvoju celotnih dobrih sosedskih odnosov med državama, (dd)
Komisar za begunce na obisku v Beogradu
BEOGRAD — Predsednica ZIS Milka Planinc je sprejela visokega komisarja ZN za begunce Paula Hart-linga, ki se mudi na uradnem obisku v Jugoslaviji. V prisrčnem pogovoru sta pozitivno ocenila sodelovanje Jugoslavije z uradom visokega komisarja ZN za begunce in poudarila zanimanje obeh strani za uspešen razvoj tega sodelovanja tudi v prihodnje. Paul Hartling je ob tej priložnosti izrekel priznanje Jugoslaviji za prispevek, ki ga daje k reševanju problema beguncev v svetu.
Hartlinga je sprejel tudi predsednik zveznega komiteja za delo, varstvo in socialno varstvo dr. Djordje Jakovljevič. Paul Hartling je poudaril, da se urad zavzema za trajno reševanje problema beguncev in to s prostovoljno vrnitvijo v domovino, vključevanjem v življenje države, kjer so najprej našli zatočišče, ali pa kjer to ni mogoče z izselitvijo v tretje države.
Zdaj si urad posebej prizadeva za takojšnjo in trajno pomoč beguncem v afriških državah, ki jih je prizadela lakota. Ob tem je Hartling poudaril, da je Jugoslavija cenjena in dejavna članica izvršnega komiteja programa visokega komisarja za begunce in to zaradi nenehne moralne in politične podpore pri reševanju tega pomembnega svetovnega problema. (dd)
V Ljubljani že peti otrok iz epruvete
LJUBLJANA — V soboto ob 11.03 je v Kliničnem centru v Ljubljani prijokal na svet peti otrok, spočet v epruveti. Deklica, dolga 52 centimetrov in težka 3350 gramov, se počuti več kot dobro. Enako velja tudi za mamico, ki je tako tretja Slovenka, ki je zanosila na ta način. Izvedeli smo, da do konca leta v Kliničnem centru pričakujejo še en takšen porod, nato pa še dva januarja. (dd)
Tanjug v angleščini
BEOGRAD — časopisna agencija Tanjug je včeraj začela oddajati 24 urni servis v angleškem jeziku. Z radioprinterjem bodo tako šle v svet informacije, ki naj bi, kot je ob včerajšnji slovesnosti v Tanjugu dejal zvezni sekretar za informacije Mitko čalovski pomagale razbijati monopole v svetovnem informacijskem sistemu. Posebno mesto bodo v Tanjugovi dejavnosti seveda imele vesti iz Jugoslavije in neuvrščenih dežel, (dd)
#	150 BREZPLAČNIH MODELOV na izbiro, plačate samo leče in montažo
•	Dobava v 24 urah
Popoln servis
•	Vsakovrstne leče po najzanimivejših cenah
•	Specializiran personal za strokovne nasvete
•	Okviri za naočnike profesorja Heinza Oestergaarda
•Apollo
Naočniki M za vsak žep
TRST - Ulica Mazzini 47 - Tel. 767588
Min. dov. št. 6941/Vlil 5.3.84
V deželnem svetu F-JK
Danes začetek razprave o proračunskih dokumentih
Le tako bo lahko opravljal svojo nalogo
Muzej Nadiških dolin naj postane večnamensko kulturno središče
TRST — V deželnem svetu F-JK se bo danes začela razprava o proračunu in drugih finančnih dokumentih, ki so z njim tesno povezani. Na dnevnem redu je namreč razprava o naslednjih zakonskih osnutkih : o splošnem obračunu za leto 1983 (poročevalec večine je republikanec Čiriani, manjšine pa komunist Tarondo) ; o določilih za sestavo večletnega in letnega proračuna dežele — finančnega zakona 1985 (poročevalec večine je demokristjana Angeli, manjšine pa komunist Bratina) ; o deželnem razvojnem načrtu ; o večletnem proračunu za obdobje 1985-87 in o proračunu za leto 1985 (poročevalec večine je demokristjan Angeli, manjšine pa komunist Padovan).
Predvideva se obširna razprava, ki se bo nadaljevala tudi v naslednjih dneh. Prijavilo se je 33 svetovalcev in sicer: 10 KD, 6 KPI, 4 LpT, po 3 PSI in MSI, po 2 PRI in FG ter
po 1 PSDI, SSk in DP. Splošno razpravo bodo sklenile replike raznih poročevalcev, odbornikov za proračun Zanfagninija in za finance Rinaldija ter predsednika deželnega odbora Bia-suttija.
Deželni prispevki zdravstvenim enotam
TRST — Deželni odbor je nakazal eno milijardo in pol lir, ki bo porazdeljena sedmim Krajevnim zdravstvenim enotam iz F-JK za' vrsto posegov na osnovi zakona 72/80; prispevka bosta deležni tudi tržaška in goriška zdravstvena enota, namenjen pa je investicijskim izdatkom, ki se nanašajo na alternativne strukture: sem sodijo dela za prenovo, adaptacijo in popravila poslopij, ki so nekdaj služila kot psihiatrične bolnišnice.
ŠPETER SLOVENOV — Čemu naj služi etnografski muzej? Prav gotovo ne sme biti inštitucija, kjer na zaprašenih policah ležijo še tako zanimivi predmeti. Seveda mora hraniti in zbirati pričevanja zgodovine in kulture določenega področja, predvsem pa ima pomen, če postane večnamensko kulturno središče, kjer se odvija razvejana kulturna dejavnost in sicer razstavna, založniška in predvsem didaktična v povezovanju s krajevnimi šolskimi ustanovami. Dalje mora etnografski muzej biti povezovalni člen med krajevnim gospodarstvom in poklicnim izobraževanjem, njegov sestavni del pa mora biti tudi arhiv spomina.	*
Tako bi lahko strnili predavanje prof. Raffaela Cor-rozza, predsednika deželnega muzeja v Pagnaccu blizu Vidma, ki je v petek, 14. decembra sodeloval v Špetru na posvetu: muzej Nadiških dolin, pogled v preteklost za potrditev istovetnosti in za življenje v bodočnosti.
Na srečaju, ki ga je priredila Gorska skupnost Nadiških dolin in so se ga udeležili številni krajevni u-pravitelji, predstavniki slovenskih kulturnih društev in drugo občinstvo, je predsednik Gorske skupnosti Giuseppe Chiuch napovedal ustanovitev muzeja Nadiških dolin, za katerega je deželna uprava že zagotovila finančna sredstva in ki bo povezan z deželnim muzejem, medtem ko se bo avtonomno upravljal.
Vprašanja pravilnega opredeljenja korenin slovenske skupnosti Nadiških dolin, strokovnega proučevanja zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih ter etničnih značilnosti, poudarek na nujnosti sodelovanja in soudeležbi vse skupnosti pri oblikovanju etnografskega muzeja ter na potrebi po trezni razpravi o »slovenskem vprašanju« na tem področju, so bila v središču vseh posegov.
Poseg je zaključil predsednik deželnega odbora A-driano Biasutti, ki se je osredotočil na vprašanje decentralizacije in samovladja (autogoverno) krajevnih u-stanov, kar, kot je dejal, predstavlja temeljno vodilo nove deželne vlade. Glede »slovenskega vprašanja«, ki so ga postavili v pravilni okvir tisi tisti, ki so posegli v razpravo in sicer župana Bonini in Namor, pokrajinski svetovalec Petricig, tajnik teritorialnega odbora SKGZ Clavora, bivši pokrajinski svetovalec Krščanske demokracije Chiabudini in duhovnik Božo Zuanella, je Biasutti dejal, da vprašanje o ravni in kvaliteti zaščite Slovencev Nadiških dolin je še odprto. Treba ga bo rešiti in zato so poklicane politične stranke in parlament. Zakon, ki bo izglasovan bodo morali vsi sprejeti. Vsekakor je predsednik deželnega odbora vabil k dialogu, medsebojnemu soočanju in volji po sodelovanju, ki pa so bili, kot je sam priznal, značilni že za špeterski posvet, (j.n.)
V NEDELJO PRED OBELEŽJEM
V Čedadu počastili
ustreljene
partizane
ČEDAD — V nedeljo so v Čedadu Počastili spomin osmih partizanov, ki so jih nacifašisti ustrelili pred štiridesetimi leti na športnem igrišču. Pred obeležjem, ki spominja na pokol, so se zbrali predstavniki oblasti, bivši partizani, svojci žrtev in predstavniki borčevskih organizacij; prisoten je bil tudi jugoslovanski konzul Aleksander Nikolič. Senator Castiglione je ob priložnosti podčrtal pomen vrednot odporništva, »vrednot — je dejal — ki jih moramo ohraniti žive kot nauk za našo prihodnost svobode in razvoja.«
Ali je Trst še kandidat za namestitev sinlirotrona?
TRST — Poslanci KPI in Neodvisne levice so pred kratkim predložili parlamentu zakonski osnutek (prvi podpisnik je tržaški parlamentarec Cuffaro), ki predvideva ustanovitev raziskovalnega centra za oceanografijo in geofiziko s sedežem v Trstu. Nova inštitucija bi po mnenju podpisnikov omenjenega zakonskega osnutka nadomestila sedanji geofizikalni observatorij pri Briščikih.
Načrt za preureditev obsdrvatorija, ki uživa velik ugled ne samo v italijanskem znanstvenem življenju, so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu, ki jo je sklicala tukajšnja komunistična federacija. O zakonskem osnutku je obširno spregovoril posl. Cuffaro, ki je tudi izkoristil priložnost, da seznani časnikarje o poteku pogajanj za namestitev protosinhrotrona v sklopu Evropske gospodarske skupnosti, za katerega se dalj časa poteguje Trst. V zvezi s tržaško kandidaturo pa je prišlo v zadnjem času do velikih težav, tudi zaradi tega, podčrtuje KPI, ker italijanska diplomacija ni napela vseh sil za dosego tega cilja. Glede tega je bil Cuffaro zelo kritičen do zunanjega ministrstva, medtem ko se je pozitivno izrekel o prizadevanjih mini stra za raziskovalno dejavnost Granelli ja. Obstaja namreč nevarnost, da bodo zaradi nemarnosti italijanskega zunanjega ministrstva protosinhrotron namestili nekje v Nemčiji ali v Franciji.
Slovesno otvorili brestoviški vodovod
SEŽANA — S slavnostno sejo sežanske občinske skupščine, interesne skupnosti za varno oskrbo v sežanski občini ter drugih organov, na kateri so bili prisotni številni gostje, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik skupščine SRS Jože šušmelj, so v sežanski občini slovesno otvorili brestoviški vodovod. Jože šušmelj je spregovoril o pomenu tega infrastrukturnega objekta za sežansko občino, zlasti pa velik poudarek dal prizadevanjem in možnostim za krepitev obmejnega gospodarskega sodelovanja s sosednjo Italijo. Na seji skupščine so podelili tudi 114 zahval Kraškega vodovoda Sežana ter priznanj skupščine občine Sežana večini zaslužnih za zgraditev tega vodovodnega objekta.
Skrb za nemoteno nadaljevanje prometa po avtonomnih računih
LJUBLJANA, NOVA GORICA r V Skupščini Slovenije skrbno spremljajo gospodarske izmenjave in sodelovanje med obmejnimi območji Jugoslavije in Italije. Posebno si prizadevajo, da bi zagotovili nemoteno nadaljevanje blagovnega oziroma trgovinskega prometa po avtonomnih Tržaškem in Goriškem sporazumu. Kot znano je letos osrednja vlada v Beogradu predpisala omejitve v obmejnih izmenjavah, zaradi tega, da bi bolj spodbujala trgovino po generalnih sporazumih, ki Prinaša takojšnji devizni priliv oziroma učinek.
Vendar administrativno omejevanje izmenjav Po Tržaškem in Goriškem sporazumu ni dalo sadov, ter je celo povzročilo negotovosti in škodo. Trgovina po obeh avtonomnih računih dosega okoli 30 °dst. skupnih izmenjav med Jugoslavijo in Ita li jo, katerih vrednost bo letos znašala skoraj dve milijardi dolarjev. Toda zaradi administrativnih togosti, počasnosti sprejemanja operativnih ukrepov in izdajanja uvoznih dovoljenj jugoslovanski saldo (pozitivni) po obeh sporazumih znaša že okoli
1.00	milijard lir, ki so naložene pri pristojnih italijanskih bankah v Trstu in Gorici. Gre za sredstva, ki se ne obrestujejo in zaradi tega še dodatna škoda.
Kljub oviram bo vrednost izmenjav po obeh regionalnih sporazumih letos znašala okoli 500 milijard lir. To je v pogovoru za Primorski dnev-
nik izjavil predsednik Interesne skupnosti Slovenije za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo in direktor zunanjetrgovinske delovne organizacije »Primorje-export« v Rožni dolini pri Novi Gorici, Aleksander Lovec. Na tržaški sporazum naj bi od skupnih izmenjav odpadlo okrog 300 milijard vrednosti, preostalih 200 milijard lir pa na Goriški sporazum. Od skupnih izmenjav po obeh sporazumih odpade na Primorje-export za nad 150 milijard lir poslov.
Ob takih gibanjih citiramo podpredsednika Skupščine Slovenije Jožeta šušmelja, ki je na slovesnosti ob otvoritvi novega vodovoda v Sežani, glede obmejnega sodelovanja in blagovnih izmenjav dejal tudi naslednje: »Administrativno u rejanje poslovanja po obeh sklenjenih sporazumih je letos vneslo veliko težav in slabe volje, zato si prizadevamo, da ga v letu 1985 ne bi bilo. Predlogi, kako urediti to poslovanje so bili v široki razpravi in dokončno oblikovani na nedavnem zasedanju sekcije Gospodarske zbornice Jugoslavije za sodelovanje z Italijo (in jugoslo-slovansko - italijanske ter italijansko - jugoslovanske Gospodarske zbornice), ki je bila v Poreču. Tam sprejete usmeritve je povzela tudi Skupščina Jugoslavije, ki je v svojem sklepu k odloku o skupni devizni politiki Jugoslavije za leto 1985 napotila slovensko delegacijo, da uveljavlja in se
zavzema za rešitve, px> katerih se obmejno gospodarsko sodelovanje odvija v skladu s sklenjenimi meddržavnimi sporazumi. V takem okviru naj organizacije združenega dela del deviznega priliva namenijo za uvoz blaga, ki je nujno potreben za skupne in splošne potrebe v posameznih republikah in obeh avtonomnih pokrajinah in za vso Jugoslavijo, medtem ko naj bi menjava blaga, izdelanega na obmejnem območju z Italijo po tekala brez omejitev.«
To pomeni, da bi podjetja, ki izvajajo obmejno blagovno izmenjavo večji del ustvarjenih, deviz kot v prejšnjih letih izločala za obmejne potrebe zunaj mejnih območij in republike Slovenije. S takim režimom pa, kot znano, soglašajo tudi o-peraterji v obmejnih krajih in tudi Gospodarska zbornica Jugoslavije. Medtem ko se torej v Sloveniji zavzemajo za odpravo administrativnih o-mejitev za blagovne izmenjave po obeh avtonomnih računih, pa podpredsednik Skupščine Slovenije Jože šušmelj hkrati poudarja, »da se obmejno gospodarsko sodelovanje še vse preveč omejuje na klasično trgovinsko menjavo, višje oblike gospodarskega sodelovanja, ki jih spodbujajo tudi osimski 'sporazumi, pa ostajajo nerazvite.« To pa je tema, o kateri se že mnogo let govori ob meji, vendar predvsem le načelno.
MARJAN DROBEŽ
Velikih delovnih zmag resnično ni moč ovrednotiti z denarjem, potrošenim zanje. Tudi 250 milijonov dinarjev za brestoviški vodovod, katerega vrednost danes že presega 3 milijarde dinarjev ni »prava cena tega vodovoda«.
Kraševci, tako tisti v novogoriški, kot v sežanski občini so z novim vodovodom dobili objekt, ki px>meni razvoj, p>omeni rast, življenje. Vse to so pičli vodovodni viri v zadnjih desetletjih krepko ovirali. Temeljni pogoj za uspešen razvoj sežanske občine je že pred leti px>stala urejena oskrba z vodo. In ta px>goj je bil zdaj izpolnjen z otvoritvijo vodovoda minulo soboto. Na slavnostni seji skupščine, nato p>a tudi na Selah, kjer je dispečer-ski center ter spet v Sežani, ko so pred pošto ob Partizanski cesti odkrili spominsko obtežje, so proslavili pomembno delovno zmago.
Veliko so k njej prispevali vojaki. Vsega so na najzahtevnejših delih trase opravili kar 235 tisoč ur, najzahtevnejši del pa je vsekakor bilo urejanje trase in polaganje cevi od Brestovice proti črpališču v Selah na Krasu, ko so vojaki kopali v strmini z naklonom od 30 do 60 stopinj. Tu so odpovedali vsi stroji. Starešina Milan Gorjanc iz ajdovske enote Jugoslovanske ljudske armade, ki je največ delala na tem vodovodu, nam je povedal: »Lepx> je bilo delati tu na Krasu, domačini so nas izredno sprejeli, spletle so se tesne prijateljske vezi in naši vojaki, ki so prej gradili vodovod zdaj že tri leta prihajajo na pomoč domačinom, ko imajo trgatev. Pridne roke vojakov psa bodo pri gradnji vodovoda še potrebne. Zdaj je namreč dograjenih 34 km primarnega vodovoda in tega bo treba nadaljevati iz Sežane proti Rodiku, kjer naj bi se priključil na bodoči veliki primorski vodovod.
Zgraditi pa bo treba še na desetine kilometrov sekundarnega vodovodnega omrežja. Treba pa bo še veliko naporov, da bodo vsi dobili pitno vodo iz tega vodovoda.
DUŠAN GRČA
TONE SVETINA
Med nebom in jpeMom
---------------322___________________
Zdaj pa kaže medalje pa tihotapi s konji, kuha žganje in kdo ve, kaj še počne.
»Žganje pa kuhate vsi, tudi mi smo ga kuhali in Prodajali. Pijemo ga pa še sedaj.«
»Tako je, Teček, ti si revež, vaški siromak, jaz Prav tako. Mi bi morali biti za revolucijo — da bi pobrali tam, kjer je, in dali tja, kjer ni — ne pa veliki kmetje. Vidiš, ker sem bil preveč za stvar, so me partizani počili. »Pokazal mu je brazgotino na licu, kjer le izstopila krogla. »Noč za nočjo smo delali rekvizite in samo jemali, komur smo mogli. Sam zase fa ne smeš vzeti niti škatlice cigaret. Takoj dobiš kroglo.«
»Sulc te je dobro kresnil,« je dejal pijano Teček.
»Ne dobro, slabo me je, če bi me bil dobro, bi bil sedaj suh, brez denarja. Bog mu daj dobro, jaz sem 2iv. Sulc pa je padel od partizanske krogle.«
»Saj res, dobro, da se pobijajo tudi sami med
sabo, če ne bi jih bilo še več.«
»No, Teček, kako pa je v vasi, ali se koga posebej bojiš, da ga pospravim za tvojo varnost?«
»Župnika se bojim. Mojo pokojno ženo je pri spovedi spraševal stvari, ki se duhovnika ne tičejo. Zagovorila se je. Župnik je nevaren, pri njem je bila. Bečanka kuhana in pečena. Ta je rdeč. Da, čeprav je črn, je rdeč!«
»Če se bojiš in če je res nevaren, pojdem še nocoj tja in ga ubijem. Lahko tudi izgine, pa se ne bo vedelo, kaj je z njim.«
»To pa ne! Duhovnik je in včasih je ljudem pomagal. Bolje bi bilo, da ga Nemci spravijo iz vasi. Jaz bi potem bolj mirno spal. če grem v cerkev, se mi zdi, da gleda vame in skozme.«
»Brez skrbi bodi, zanj bomo poskrbeli o pravem času. Mimo kri, Teček, pa bo vse dobro in prav.«
Mezgec je zvrnil nov kozarec in rekel: »No ja, jaz sovražim Italijane in Nemce najmanj toliko kakor partizani. Dovolj sem jim že naredil škode. Borim se na dve strani, predvsem pa zase.«
»Mezgec, zakaj pa potem delava proti njim?«
»Za denar, Teček, za denar, ki je sveta vladar. Nehala bova pravočasno, ne boj se. Ti boš ostal prikrit, jaz pa jo bom o pravem času stisnil najprej čez mejo, potem pa čez morje. Zgubil se bom kje v Ameriki, to je dežela zame, ne pa komunizem.«
»Ja, s kom pa sva midva? Sva mar z belimi?«
»Si nor? To so farške podlasice, ki prav tako prinašajo smrt revežu. Jaz sem anarhist! Nisem proti partizanom, sem pa proti vsem, ki so me odbili od boja. Tudi tebe, Teček, so v vasi odrinili. Prav je, da jim napraviva nekaj škode.«
XII.
Dan zatem, ko so odpeljali mater, se je Marija vrnila v domačo vas. Že med potjo je zvedela, kaj se je zgodilo. Ko je vstopila v tetino hišo, je planila v jok. Kako se je veselila snidenja z materjo v domačem kraju! Saj je bila od policijskih zasliševanj do kraja izčrpana, sicer pa še zmeraj vztrajna in odločna kakor mati. V zaporu so jo sprva dali med kriminalke — detomorilke, tatice, cipe in podobne nesrečnice z družbenega dna, ki so se strastno izživljale nad političnimi zapornicami. Na živce sta jim šla njihova moč in morala.
Marija je pokazala, da ne sodi mednje. Končno so jo uslišali in jo premestili med politične zapornice, dekleta in ženske enakih nazorov in zavesti. Te so jo s spoštovanjem sprejele.
Z nočjo je prišla še Kristina. Aretacija matere jo je opozorila na previdnost, pa tudi sicer so jo izkušnje iz bojev v brigadah prekalile, da ni nikomur zaupala. Oborožena je bila z brzostrelko, pištolo in bombami.
Novi odbor društva Pravnik
Z nedeljske spominske svečanosti na openskem strelišču
Spomin na žrtve nas obvezuje, da okrepimo boj za pravice in za demokratično enotnost
Pred triinštiridesetimi leti se je žrtev Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Vadnala, Simona Kosa in Ivana Ivančiča spojila z žrtvijo ti-sočev in milijonov borcev za svobodo. Pri nas je še vedno potreben boj za dosego naših pravic, kot je nujno potrebna enotnost med Slovenci in Italijani v borbi za pravičnejši jutri, za sožitje med tu živečima narodoma.
S temi besedami je Kristina Kova-
čič v nedeljo na openskem strelišču začela spominsko svečanost za ustreljenimi talci, petimi slovenskimi heroji, ki so z življenjem plačali svojo predanost domovini. Pod svinčenim nebom in v zaprtem prostoru (tržaški župan namreč še nadalje podrobno raziskuje tukajšnjo zgodovino, da bi lahko določili dostojen kraj v spomin na antifašistične žrtve) so se zbrali ljudje, da bi obudili težke čase in s svojo prisotnostjo potrdili
svojo predanost svetlim idealom. Delegacije so pod obeležje položile vence, moški pevski zbor Tabor je zapel tri skladbe, komunist Stojan Spetič pa je imel osrednji spominski govor (drugi govornik, socialist Livio Pesante je bil odsoten).
Spetič je najprej izrazil protest, ker opensko strelišče še ni spomeniško urejeno, »ker padlim borcem Skednja in Kolonkovca in Sv. Ane še ni dovoljeno, da bi imeli svoj spomenik, ker Trst nima skupnega spomenika vsem padlim za svobodo, kot ga imajo vsa italijanska mesta!« S prepričljivimi besedami je nato govornik uokviril oboroženi odpor primorskega ljudstva proti nacifašistič-nemu sovražniku, boj za svobodo, ki je ustvaril široko demokratično fronto, pomen in vlogo komunistov v tem boju do končne zmage. Seveda, Spetič ni mogel mimo pomembnih podobnosti z današnjim časom, ko v drugačnih pogojih uresničujemo podobno enotnost, ki nam- je še kako potrebna v boju za priznanje enakopravnosti slovenski manjšini v Italiji. Slovenci smo nastopili kot osebek, kot protagonist boja za lastno pravdo, mobilizirali smo pri tem velike množice, ki so napolnile trge v Gorici, Bazovici in Trebčah. Po tej poti mo-
ramo naprej tudi v novem letu, vse načelne obljube in obveze se morajo uresničiti. Zadosti zreli smo, da ne bomo dopustili, da bi šli v ta boj neenotni zaradi morebitnih nesoglasij.
Stojan Spetič se je v nadaljevanju svojega posega zavzel tudi za široko demokratično solidarnost v Trstu, kjer so reakcionarne in nacionalistične sile zelo močne in celo grozijo.
Pb Spetiču je spregovoril še Giovanni Postogna, ki je v čustvenem in prizadetem tonu obudil nekaj spominov na težke čase izpred štiridesetih let.
POJASNILO PESANTEJA
O svoji odsotnosti na nedeljski svečanosti nam je Livio Pesante poslal pismo, v katerem poudarja, da je imela le en sam razlog: ni mogel biti istočasno prisoten na dveh krajih, 0 teh svojih zaprekah je obvestil stranko že v petek. Pesante nadalje ugotavlja, da si morda večina državljanov ne želi pojasnitve, ki pa je njemu posebno pri srcu, pri tem poudarja, da se prevzetim odgovornostim ni nikoli ognil; razen v primerih, kot se je zgodilo sedaj, da se jim je moral — čeprav z obžalovanjem — odpovedati.
V petek, 14. t.m., je bil v Trstu redni občni zbor članov društva Pravnik, to je Združenja slovenskih pravnikov v Italiji, ki dejansko o-pravljajo pravniški poklic. Pio obširni razpravi o predsednikovem poročilu, ki ga je podal v imenu dose-ctfBiTga vodstva predsednik dr. Dra-goSKika, si je skupščina slovenskih praktikov v Italiji izvolila za novega predsednika dr. Jana Godniča, kasačijskega odvetnika in honorarnega pretorja pri tržaškem okrajnem sodišču. Novi odbor pa sestavljajo še podpredsednik dr. Branko Agne-netto, tajnik dr. Drago Štoka ter člana dr. Egon Floridan in dr. Alenka Legiševa. Novi odbor si je za novo mandatno dobo začrtal obširen toda stvaren program, v katerem izstopa nadaljnja krepitev odnosov s sorod-, nim društvom slovenskih pravnikov na Koroškem ter s pravniškimi organizacijami v Sloveniji, skrb za rast domačega pravniškega naraščaja in pa prisotnost slovenskih pravnikov v manjšinskem okviru v skladu s pomenom in vlogo, ki pravniku pripada v sodobni družbi.
Junaške smrti Pinka Tomažiča in tovarišev so se v soboto spomnili tudi aktivisti komunistične sekcije »Pinko Tomažič«. Na svečanosti je govoril Ravel Kodrič, predvajali pa so kratkomctražni film Pina Simonija »Življenje za ideale«.
Kot meni tajnik PSI v devinsko - nabrežinski občini
»Zupan bi moral angleškega princa pozdraviti najprej v italijanščini«
Tajnik devinsko-nabrežinske sekcije PSI je pred kratkim naslovil na žppana Fondo in v vednost vsem članom stranke dolgo pismo, v katerem med drugim kritizira župana, ker je ob sprejemu angleškega princa Charlesa pred nabrežinskim županstvom spregovoril najprej v slovenščini in šele nato v italijanščini. Pismo, ki dejansko postavlja v dvom županovo pravico, da tudi na uradnih slovesnostih spregovori najprej v svojem materinem jeziku, je sprožilo veliko zaskrbljenost in tudi upravičeno razburjenje ne samo med slovenskimi socialisti, ampak tudi med tistimi člani PSI italijanske narodnosti, ki so občutljivi za enakopravno in miroljubno sožitje med tukaj živečima narodoma. Gre torej za pismo, ki terja takojšnje politično raz-čiščenje in to predvsem sedaj, ko smo Alasti v Trstu priča nevarnemu poskusu omejevanja že pridobljenih pravic slovenske manjšine.
Kot smo izvedeli, je o tem pismu tekla že beseda na seji devinsko -nabrežinskega odbora, njegovo vsebino pa sta obravnavali tudi občinski sekciji KPI in Slovenske skupnosti, ki sodelujeta s socialisti pri vodenju tamkajšnje občinske uprave. Na to pismo je včeraj reagirala sek-
cija SSk, ki v tiskovnem poročilu »izraža veliko zaskrbljenost zaradi napada na že priznane in ustaljene pravice slovenskega prebivalstva v občini«.
SSk ob tej priliki poudarja, da je raba materinega jezika osnovna pravica, ki jo je treba priznati vsakemu svobodnemu človeku in da je v devinsko-nabrežinski občini doslej vedno veljalo načelo, da vsak izvoljeni predstavnik lahko govori najprej v svojem jeziku in da doslej temu načelu ni nihče uradno oporekal, niti skrajna desnica. Po tem načelu, piše v omenjeni noti, sta dosledno delovala župana SSk Terčon in Legi-ša ter tudi župani izvoljeni na drugih listah in da je bil potek sprejema princa Charlesa do potankosti izdelan na posebnem sestanku na tržaški prefekturi. Ob vsem tem sekcija SSk ugotavlja, da predstavlja pobuda PSI politično nazadovanje pri bistvenih načelih in se polemično sprašuje ali tudi slovenski člani PSI soglašajo s temi stališči. Obenem sekcija SSk izraža začudenje, da KPI in tudi sam župan Fonda nista še reagirala na to stališče.
»Zaradi vsega tega je SSk mnenja«, piše v poročilu, »da ni mogoče več
hliniti, da se ni nič zgodilo in zato zahteva sklicanje občinskega sveta, kjer bi v javni razpravi prišla do izraza stališča vseh strank o tem vprašanju. Obenem je SSk tudi opozorila župana, da ne obstajajo več pogoji, zaradi katerih so se, po umestitvi manjšinjskega odbora leta 1975, z izgovorom varčevanja na času tudi svetovalci SSk odpovedali prevodu v slovenščino na sejah sveta«. Pravilnik to izrecno predvideva, meni SSk, ki predlaga, da se, začenši s prihodnjo sejo občinskega sveta, u-pórabi naprava za simultano prevajanje, ki jo je občina kupila prav v ta namen, (st)
Drevi v Sesljanu glavna skupščina KGS
Drevi ob 18. uri se bo v Sesljanu sestala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti, ki ima na dnevnem redu izvolitev novega člana upravnega odbora po odstopu bivšega devinsko - nabrežinskega župana šker-ka. Skupščina KGS bo tudi imenovala preglednika računov za poslovno leto 1984 in ocenila izredni načrt javnih del.
Volitve so mimo, problemi ostajajo
V nedeljo in včeraj dopoldne so bile na šolah vseh stopenj volitve v šolske zborne organe. Tudi tokrat, kot pred tremi leti, pa so Slovenci volili le v zavodske in področne svete didaktičnih ravnateljstev ter bojkotirali volitve v okrajne in pokrajinski šolski swt. O poteku volitev bomo podrobnejše poročali v jutrišnji številki
Z nedeljskih šolskih volitev je naš fotograf prinesel več posnetkov z raznih šol, izbrali pa smo tisto, ki se nam je zdela posebno značilna. Posnetek je z osnovne šole France Bevk na Opčinah, kjer se že dalj časa soočajo s hudo prostorsko stisko. Volišče je bilo kar na hodniku, kot poteka na hodniku, zaradi pomanjkanja prostorov, marsikaj. Učiteljstvo se mora sestajati na hodniku, ker ni na razpolago zbornice. Prav tako se morajo zadrževati na hodniku otroci, ki so oproščeni verouka. Ker ni primernih shramb, je šolskim knjigam in raznovrstnemu didaktičnemu materialu usojeno, da lovi prah na hodniku. Če k temu dodamo, da so tudi sami razredi slovenske šole zelo utesnjeni in razmetani po vsem poslopju ter da še vedno manjka en sluga, je slika ndmogočih razmer popolna. Zborni organi, ki bodo izšli z nedeljskih volitev (na hodniku), bo zato imeli kot prvo nalogo, da se lotijo prav vprašanja prostorov.
V Slovenskem klubu drevi o Paracelsu
S sodelovanjem Slovenskega stalnega gledališča bo Slovenski klub drevi ob 20.30 pripravil pogovor z ustvarjalci najnovejše domače odrske postavitve, ki je svojo krstno izvedbo doživela pred komaj štirimi dnevi. Gre za noviteto pisateljice Ivanke Hergold z naslovom Paraccls (Asklepiju smo dolžni petelina), ki je naletela na izredno ugoden sprejem pri občinstvu. O besedilu bo spregovorila avtorica sama, o tem, kako je do predstave prišlo direktor in umetniški vodja SSG Miroslav Košuta, o postavitvi pa njeni ustvarjalci in interpreti. Priložnost torej, da se občinstvo pobliže seznani z ozadjem te sveže postavitve in s prizadevanji našega gledališča, da bi na njegovih deskah zaživelo čimveč kakovostnih domačih odrskih besedil.
»Kekec nad samotnim breznom« drevi v KD Ivan Cankar
Danes ob 16. uri bodo v prostorih KD Ivan Cankar v Ul. Montecchi 6. predvajali otroški film »Kekec nad samotnim breznom«, ki je doživel velik uspeh kjerkoli so ga predvajali ter je bil leta 1951 deležen celo tako visokega priznanja, kot je srebrni lev na festivalu v Benetkah. Gre torej za zelo zanimivo in vedro filmsko predstavo, s katero želi KD Ivan Cankar razveseliti otroke svojih članov in prijateljev v tem, predprazničnem vzdušju. Društvo vabi zato starše in otroke, da si film polnoštevilno ogledajo.
Obračun nabrežinske' sekcije VZPJ-ANPI
Konec prejšnjega tedna je bila v Nabrežini zadnja seja v letošnjem letu glavnega odbora občinske sekcije VZPI - ANPI. Na njej so predvsem podali obračun delovanja v tem letu ter ocenili, da je organizacija dosegla nekatere pomembne uspehe. Podčrtali so zlasti pomen prisotnosti na pobudah kot sta bila spominska svečanost ob' 40-letmci požiga štirih vasi devinsko - nabrežinske občine ter postavitev spomenika padlim v Prečniku. Poleg tega so ugotovili, da so bile tudi ostale pobude (v prvi vrsti uspeh izlet v Suho krajino) zelo koristne za delovanje sekcije, ki je v letošnjem letu ponovno doživela razmah.
V zvezi s tem so sklenili tudi javno izraziti zahvalo vsem tistim, ki so pomagali ter sodelovali pri pobudah sekcije.
V soboto zvečer v Trstu
Lep zaključek 3. natečaja Foto kluba 80
Z lepo razstavo fotografij in prikazom, tako nagrajenih kot tudi pohvaljenih diapozitivov in fotografij, se je v soboto zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu zaključil večer, posvečen fotografiji, ki ga je Foto klub ’80 organiziral za zaključek natečaja, ki ga je omenjeni fotoklub razpisal že konec oktobra in na katerega se je tokrat prijavilo zelo lepo število fotoamaterjev iz raznih krajev tržaškega in goriškega področja, sloven-
ske in italijanske narodnosti. Skupno jih je bilo kar 78; od tega se jih je prijavilo za natečaj diapozitivov na prosto temo 64 z 308 diapozitivi. Se lekcija je bila zelo ostra ter so spre jeli 80 diapozitivov 47 avtorjev, med katerimi je trofeja Foto Trsta '80 pripadla Antku Seražinu za diapozitiv z naslovom »Čreda«, nagrade pa so prejeli Franco Gelsomino, Federico Manna, Marino Cuzzit, pohvale pa Mauro Temperini, Mario Vollono in
Furio Scrimoli.
Za čmo-bele fotografije na prosto temo so bili nagrajeni Silva Brando-lin, Alfonso Giacinto in Vittorio Buzzi, pohvalo pa je prejel Luciano Covacci. S fotografijami se je prijavilo 38 avtorjev s skupno 156 deli, od katerih je komisija, ki so jo sestavljali: Giorgio Ferluga, Sergio Ferrari, Davorin Križmančič, Fulvio Merlak in Deziderij Švara, sprejela 66 fotografij. Ista komisija je ocenjevala tudi diapozitive.
Pokale za trofejo Foto kluba '80 ter plakete, za nagrade in pohvale, so prispevale razne ustanove in organizacije, med temi Hranilnica in posojilnica iz Nabrežine, ZSKD, Tržaška kreditna banka, Hranilnica :n posojilnica na Opčinah, pa še tvrdka SEBO-FLEX, Hobby foto in Foto Pozzar.
Ob podelitvi nagrad in priznanj sta spregovorila v slovenščini Saša Ota, v italijanščini pa Marina Postogna, ki sta poudarila pomen razstave, predvsem pa velik odziv na natečaj, ki je pokazal že lepo raven ustvarjalnosti tržaških in goriških fotoamaterjev.
Na splošno željo bodo predstavitev razstave ponovili v četrtek, 20. t. m-, ob 20. uri, prav tako v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
Skupščina sindikalnih organizacij za reševanje brezposelnosti v Trstu
Ob predstavitvi plošče istrskih ljudskih pesmi
Zbiranje ljudskega izročila je pomembno kulturno dejanje
Vprašanje brezposelnosti zaskrblja dnevno ne samo prizadete in njihove družine, temveč vso javnost, saj gre za pojav, ki postaja predvsem v tržaški in goriški pokrajini, kjer so v krizi številna podjetja in tovarne, v zadnjem času vse bolj pereč.
Temu vprašanju so včeraj dopoldne posvetili posebno pozornost predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij, ki so se sestali v dvorani »D» Vittorio« v Ul. Pondares in ugotovili, da je ostalo reševanje vprašanja zaposlitve mladih v tržaški občini, na mrtvi točki prav zaradi zadržanja tržaške občinske uprave, kot tudi deželnih oblasti, kjer so ostali neizdelani vsi zakonski osnutki in druge iniciative za začetek reševanja tega problema.
Medtem ko sba devinsko - nabre-žinska in miljska občinska uprava že izdelali svoje predloge za zaposlitev mladih v raznih službah, ki zadevajo na primer zaščito okolja, socialno službo v korist prizadetih oseb, kot tudi na primer zaposlitev pri zaščiti kulturnih dobrin (muzejev, galerij itd.), ni tržaška občina napravila v tem pogledu, še ničesar. Mladi so siti obljub in lepih besed, so udeleženci zasedanja poudarili in zahtevajo ukrepe, ki bodo omogočili boljše poslovanje raznim ustanovam in podjetjem in s tem tudi možnost zaposlitve
V goriških Brdih, in sicer v Humu, je bilo v nedeljo popoldne srečanje pihalnih orkestrov, ki se ga je udeležilo tudi godbeno društvo Prosek. Poleg zamejske godbe so na tem srečanju sodelovale še godba iz Nove Gorice, Prvačine, Anhova in goriških Brd Dobrovo. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano v Humu, je pozorno sledilo izvajanju posameznih godb in nagradilo nastopajoče s toplim aplavzom. Lepega priznanja je seveda bilo deležno tudi godbeno društvo Prosek), ki je pod vodstvom Slavka Lukše solidno zaigralo koračnico »Rože«, Gru pini jevega »Kanarčka« in Lemanov »Picadilly«. V zadnjih dveh skladbah sta se dobro izkazala solista Aljoša Starc na klarinet in Maurizio Lavrenčič na pozavno s potegom. Ob koncu so prireditelji priredili godbenikom sprejem z zakusko in seveda tu so se med godbe-niki ustvarili prijateljski stiki, kar je seveda bil tudi eden od namenov srečanja. Za naše godbenike je bil |a nastop lepa preizkušnja pred celovečernim koncertom ,ki ga proseška Sodba pripravlja za Štefanovo. Koncert je postal že tradicionalen, letos oo v dvorani na Kontovelu.
B. R.
Praznični urnik javnih lokalov
Tržaški kvestor je tudi letos sklenil priti na roko vsem lastnikom javnih lokalov, ki bi radi v prazničnih
mladih v omenjenih obratih, kot tudi zaposlitev v vseh tistih službah, ki zadevajo celotno skupnost.
Po zasedanju je odšla delegacija, v kateri so bili predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij ter predstavniki brezposelnih, ki so organizirani v raznih zadrugah za zaposlovanje mladih, k tržaškemu odborniku za javne storitve D’Alessandro in mu o-brazložila svoje zahteve. Odbornik ni
dneh sprejemali goste do poznih ur, oz. vso noč. Izdal je dovoljenje, da bedo smeli biti javni lokali od danes pa do torka, 8. januarja odprti do enih ponoči, v nočeh med 24. in 25. ter med 25. in 26. decembrom kot seveda tudi na Silvestrovo, pa jim sploh ne bo treba zapirati.
Na Proseku srečanje o davčnih obveznostih vinogradnikov
Kmečka zveza prireja v četrtek, 20. t.m., ob 17.30 v centru ERSA na Proseku srečanje s krajevnimi vinogradniki na temo »Vino in zakon«. Beseda bo tekla zlasti o davčnih in fiskalnih obveznostih vinogradnikov pri pridelovanju in komercializaciji vina, zato Kmečka zveza priporoča polnoštevilno udeležbo.
dal nobenega zagotovila ter je samo dejal, da morajo zainteresirani počakati, da bo občina pripravila svoj načrt.
Seveda niso bili niti predstavniki sindikalnih organizacij, niti brezposelni zadovoljni s tem odgovorom ter so sklenili, da bodo ukrepali dalje in z novimi akcijami prisilili odgovorne oblasti, da se lotijo reševanja tega perečega problema.
Polna dvorana Doma Alberta Sirka v Križu je v nedeljo pozdravila nastop gledališke skupine krožka »Franco Basaglia«, ki je uprizorila tržaško ljudsko pripoved Antonio Freno. Šlo je za zanimivo predstavo, ki presega gledališke meje in črpa svojo pristnost v znanih, izkušnjah demokratične psihiatrije, ki jo je prav v našem mestu uveljavil pokojni Basaglia. Claudio Misculin (Antonio Freno) je ob spremljavi amaterjev (v veliki večini gre za bolničarje in za goste centrov za mentalno zdravje) znal ustva riti prijetno odrsko razpoloženje, ki ga je v Križu razživela še Graziella 'Rota s svojimi znanimi tržaškimi ljudskima motivi.
Antonio Freno je tako v nedeljo de-bitiral med slovenskim občinstvom, kar je po svoje že omembe vreden dogodek. Predstava je bila v tržaškem narečju s slovensko razlago, za katero je poskrbela mlada domačinka Kristina Guštin, medtem ko je ce-
V Kulturnem krožku Istria so v soboto predstavili ploščo Istrskih ljud skih pesmi, ki jo je posnel Roberto Starec. Sledila je razprava, ki jo je vodil-prof. Roberto heydi, docent za etnomuzikologijo na univerzi v Bologni. heydi je ena izmed najbolj znanih osebnosti, ki se ukvarjajo z ljudsko glasbo in je tudi avtor števil nih del, ki obravnavajo etnomuzikolo-ške probleme. Za predavateljsko mizo so sedeli še prof. Gianpaolo Gri. docent za zgodovino ljudskih tradicij na tržaški univerzi, prof. Julijan Strajnar z Etnografskega inštituta pri Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani ter prof. Pavle Merku, prof. Claudio Noliani in prof. Giuseppe Randole, muzikologi, ki prav tako preučujejo ljudsko tradicijo.
Roberto Starec je ploščo posnel »na terenu«. Ta pomembna pobuda pa je žal zbudila premalo zanimanja, predvsem tiska. Prof. Leydi je poudaril važnost te plošče. Dejal je, da izpričuje neko ljudsko kulturo, ki nikakor ne sme v pozabo.
Na plošči je posnetih okrog šestdeset pesmi. Album je pravzaprav sestavljen iz dveh plošč, ki sodijo v niz »Originalnih pričevanj glasbene evropske folklore«. K ploščam je priložena tudi knjižica z besedili pesmi, razlagami, fotografijami in glasbenimi prepisi. Plošča predstavlja prvo
lotno kriško prireditev adaptiral Jurij Žerjal. Predstavi je sledil razgovor s Claudiom Misculinom in z njegovimi sodelavci, ki so izrazili pripravljenost, da bi Antonia Frena uprizorili tudi po drugih društvih.
Poimenovanje ulice na Melari po »Mandrijarjih« ?
V začetku decembra se je na tržaški občini sestala toponomastična komisija, ki je razpravljala o poimenovanju nekaterih novih ulic na Melari. Komisija, katere član je tudi prof. Lokar, si je stanje ogledala na licu mesta, pozneje pa je prof. Lokar področje obiskal še z domačinom, gospodom Gerdolom, da bi se poučil o domačih imenih. Na podlagi raziskave je bil potem osvojen predlog, da se ena od novih ulic poimenuje po »Mandrijarjih«, tradicionalnih prebivalcih tistega področja, ki so tu v preteklosti obdelovali njive in vrtove za potrebe tržaškega mesta.
•	Tržaška občina je zaradi gradbenih del odredila prepoved parkiranja avtomobilom na Ul. del Veltro in na Ul. Molino a Vento do hišne številko 10.
•	Tržaška KZE obvešča, da bo jutri ob, 18.30 na sedežu družinske posvetovalnice za Rojan, Greto in Bar-kovlje (Ul. Giusti 2/A) letna skupščina porabnikov posvetovalnice.
antologijo v živo posnetih registracij, ki so jih posneli v Istri. Merku je podčrtal, da gre za glasbo, ki jo čas ne bo mogel okrniti, kot se to dogaja z nekaterimi zvrstmi sodobne glasbe. Gre za izraz ljudstva, ki je svoje tradicije ohranilo, zato je plošča zanimiva ne samo za etnomuzikologe, pač pa za vsakogar, ki se zanima za stara ljudska izročila.
Prof. Leydi je tudi poudaril, da je treba z ljudskih tradicij nadaljevati in ne samo na glasbenem področju, Strajnar pa je predlagal, da bi plošče prodajali tudi izven meja države, v kateri je izšla. Besedo je nato prevzel Gianpaolo Gri. Izredno malo je plošč, ki bi v živo posnele izraz ljudske glasbene umetnosti, je med drugim dejal. Kdor se za to zanima, ima na razpolago malo gradiva za srnja preučevanja. Raziskave v tej smeri pa so danes še posebno važne, saj je vidno več ljudi, ki želi pobliže spoznati stara ljudska izročila.
Ob koncu so plošči tudi prisluhnili. V glavnem gre za dvo- ali večglasne izvedbe, vokalne, ali pa ob spremljavi violine, čela, kitare in raznih ljudskih glasbil. (HJ)
Umrl je Mario Zaves.
Včeraj je po dolgi mučni bolezni v starosti 46 let umrl Mario Zaves, funkcionar operativnega vodstva Tržaške avtonomne pristaniške ustanove. Pokojnik je bil doma iz Izole, še kot deček pa se je preselil v Trst. Kasneje se je zaposlil v podjetju Magazzini Generali, leta 1963 pa je bil soustanovitelj Zveze italijanskih pristaniških delavcev. 12 let je kot u-pravni svetovalec zastopal delavce v Pristaniški ustanovi, nato svetovalec pri zavodu INPS, leta 1976 pa še ustanovni član pristaniške zadruge. Zadnja leta je opravljal pomembne funkcije v operativnem vodstvu Ustanove ter s svojo izkušnostjo pripomogel k prenovi pristaniške dejavnosti. Z velikim navdušenjem in predanostjo se je zavzemal za odpravo hudih nasprotij med sindikati in delodajalci ter veliko pripomogel k enotnosti sindikalnih organizacij.
razstave
V	četrtek, 20. t. m., ob 18. uri bodo v galeriji TORBANDENA odprli razstavo slikarja Piera Marussiga.
Foto Trst ’80 sporoča, da je razstava čmo-belih fotografij III. natečaja odprta do 6. januarja '85 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, od 14. do 22. ure razen ob praznikih.
V	četrtek, 20. t. m., ob 18. uri bo v galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 (I. nad.) otvoritev razstave umetnika Georgea Trakasa iz Quebeca.
Zapustil nas je naš dragi
Francesco Daneu-Danieli
Pogreb bo danes ob 11.30 iz mrtvašnice' glavne bolnišnice v hišo žalosti v Križu št. 291.
Spet predlog za stadion na Krasu
Na sedežu deželne vlade v Trstu je bilo včeraj srečanje, na katerem je tekla beseda o novem nogometnem stadionu v naši pokrajini. Predstavniki dežele, občinske uprave, CONI in Triestine so soglasaši, da Trst nujno potrebuje nov stadion, medtem ko je še povsem odprto vprašanje njegove lokacije. Na včerajšnjem srečanju je spet prišel na dan predlog o gradnji stadiona na jusarskem zemljišču pri Proseku, ki spada pod območje zgoniške uprave), čeprav je vse kazalo, da je ta načrt neizvedljiv. Drugi predlog, za katerega se baje ogrevajo mnoge politične sile, pa predvideva gradnjo novega stadiona na površini, kjer je danes občinska klavnica. Župan Richetti se je vsekakor obvezal, da bo občinska uprava v kratkem dala svoje dokončne predloge o tem kočljivem vprašanju.
Proseško godbeno društvo Predstava »Antonio Freno« naletela na srečanju v goriških Brdih na dober sprejem kriškega občinstva
Ob božičnem koncertu v nabrežinski telovadnici
Godbeno društvo »Nabrežina« v živahnem in dinamičnem tonu
Pihalni orkestri na Tržaškem ima-1° za sabo že bogato tradicijo saj delujejo že od začetka tega stoletja in niso popolnoma utihnili niti v letih fašističnega pritiska. Tudi v najhujših obdobjih nacionalnega zatiranja, ko je bila prepovedana vsaka slovenska beseda v javnosti, so se v programih teh orkestrov pojavile domače viže, ki jih sovražnik ni mogel obsoditi kot slovenske, ker jih ni poznal. Po vojni s.° godbena društva ponovno oživela fn so se v zadnjih letih že dokaj trdno postavila na noge. Kljub temu P“ je opaziti, da je publika v zadnjih letih dejavnost godb precej pod °enj evala in zanemarjala. Večkrat s° razna društva povabila godbe sa-nu) zato, da bi te popestrile kulturne, večere in jih nekoliko poživile. Ni čuda torej, da se je iz teh dejstev razkrilo ne preveč navdušujoče mnenje ln so se njemu večkrat vdali tudi godbeniki sami. Kaže pa, da se na tem področju nekaj premika, da so Godbena društva našla pravo pot iz krize in temu v dokaz je pestro delovanje godbenih orkestrov pri nas.
Med te orkestre spada prav gotovo tudi nabrežinska godba, ki se lahko prišteva med najstarejše v naših krajih. Njeno delovanje se je v zadnjih letih precej popestrilo in eden od vzrokov tega napredka je prav gotovo velik pristop mladih sil v godbe-niške vrste. Tudi letošnja sezona na brežinskih orkestrašev je precej pestra in bogata. Pričela se je t> za četku leta s celovečernim koncertom v Komnu, ob priliki štiridesetletnice požiga vasi. Sledili so razni nastopi v vaseh devinsko - nabrežinske občine in k temu velja še pripomniti, da 'je bila godba vselej prisotna na vseh občinskih proslavah, naj tu omenimo le proslavo 39-letnice osvoboditve, odkritje spomenika padlim v NOB v Prečniku. V okviru prijateljskih stikov s pobratenima občinama Buje in Ilirska Bistrica je godba gostovala v omenjenih krajih s celovečernim koncertom. Tudi v poletnem času delovanje ni zamrlo, saj so godbeniki o-pravili vrsto nastopov na vaških prireditvah in šagrah. Tudi letos je godba pripravila svoj tradicionalni pro-
menadni koncert pred vhodom v Po-stonjsko jamo na povabilo Pihalnega orkestra iz Postojne, s katerim goji že vrsto let plodne prijateljske stike. V aprilu mesecu je godba snemala tudi daljši spored za deželni sedež RAI v Trstu.
Pred kratkim so godbeniki pripravili krajši sprejemni koncert angleškemu prestolonasledniku Charlesu ob priliki njegovega obiska pri nas. Letošnjo sezono pa želijo zaključiti z že tradicionalnim koncertom v nabrežinski telovadnici ter na ta način voščiti vsem svojim članom in prijateljem. Za ta nastop so godbeniki naštudirali več novih klasičnih in mo dernih skladb. Na koncertu, ki bo v nedeljo, 23. 12. 1984, ob 16.30 bo godba gostovala tudi dekliški zbor »DEVIN«, ki bo pod vodstvom dirigenta Hermana Antoniča izvajal krajši spored.
Nabrežinski godbeniki s kapelnikom Stankom Mislejem na čelu pričakujejo vse prijatelje in ljubitelje glasbe v nedeljo v nabrežinski telovadnici.	—sum—
Vlom v trgovino s fotografskim materialom
V noči na nedeljo so tatovi temeljito prečesali trgovino s fotografskim materialom »Gab« na Trgu Unità. S ponarejenimi ključi so odpah-nili in dvignili navojnice ter svoje vlomilske sposobnosti uspešno preizkusili na steklenih vratih trgovine. S polic in predalov so zmikavti nagrabili dragocene fotoaparate in pripomočke v skupni vrednosti okrog 30 milijonov lir, mimogrede pa iz blagajne potegnili bankovce v vrednosti 200.000 lir, vse skupaj pobasali v vrečo ter izginili v gluho noč.
Tatvine se je v nedeljo zjutraj prvi zavedel sin lastnika trgovine, 34-letni Roberto Gabrielli iz Ul. Giulia 90. Skupaj z očetom, 71-letnim Albertom iz Ul. Giuliani 38, sta mnenja da so trgovino izropali poznavalci, saj so s seboj odnesli najbolj izbrano blago.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Žalostno vest sporočajo: otroci Giuditta, Albina, Silvana, Marta, Maria-pia, Roberto in Franco, zet je, neveste, vnuki ter mali Matteo z vsemi sorodniki.
Trst, 18. decembra 1984 (Občinsko pogrebno podjetje)
T	Nenadoma nas je zapusti-
» la naša draga mama
Stefania Smotlak vd. Bandi
Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Mačkolje.
Žalostno vest sporočajo:	sinova,
snahi in vnuki.
Trst, 18. decembra 1984 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3)
T	Nenadoma nas je zapustil
naš dragi
Vladimir Mihelič
Pogreb bo danes, 18. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev.
Žalujoči svojci
Nabrežina, 18. decembra 1984
V gosteh Slovenci s Koroške
Člani slovenskega kulturnega društva iz Dobrač na avstrijskem Koroškem so v soboto gostovali v Bazovici s predstavo »Sveti plamen«. (Na sliki prizor iz igre. Gre za kriminalko, ki jo je režirala Slavica Kropilnik). Gostovanje koroškega društva so priredila kulturna društva Lipa, Slovan in Primorec, ki že več časa gojijo stike s koroškimi »kolegi«. Gostovanje Slovencev iz avstrijske Koroške se seveda ni omejilo le na predstavo. Tako so se člani koi*y škega društva in predstavniki treh vzhodno kraških društev pomudili na skupni večerji. Naslednji dan pa so si koroški gostje ogledali Rižarno in nekatere značilnosti Krasa
Zabavni večer ŠZ Bor
Športno združenje Bor je ob 25-letnici svojega obstoja organiziralo na stadionu »1. maj« družabno prireditev, na kateri je igčal ansambel »Galebi«. Večer je duhovito vodil znani napovedovalec ljubljanske televizije Mito Trefalt. Na sporedu so bile tudi zabavne igrice za mlade in stare, najspretnejši in najsrečnejši pa so prejeli bogate nagrade, med katerimi je »kraljeval« pršut
gledališča
VERDI
V	četrtek, 20. t. m., ob 20. uri premiera Debussyjeve opere »Pelléas et Mélisa'.de«. Red A/B. Dirigent Louis de Froment, režiser René Terasson.
ROSSETTI
Od danes, 18., do 30. t. m., bo v Trstu gostovalo Stalno gledališče iz Bočna z Goldonijevim delom »L'impresario delle Smirne«. V glavnih vlogah igrajo A. Reggiani, V. Ciangottini e G. Galavotti. V abonmaju odrezek št. 4.
LA CAPPELLA - CRISTALLO
Danes, 18. decembra — ob 16., 18., 20. in 22. uri —, rock koncert »Thal-king Heads: Stop Making Sense«.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	petek, 21. t. m., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana.
Mala dvorana
Danes. 18. t. m., ob 19. uri: Ekstremni alpinizem v domačih in tujih gorah.
Okrogla dvorana
Jutri, 19. t. m., ob 19.30: Vojno stanje na Rš - video film. Ob 20.30: Miloš Mikeln: »Franklova vrnitev«.
Srednja dvorana
V	četrtek, 20. t. m., ob 19.30: Dišave, zlato in kadilo. Gostovanje teatra ITD -Zagreb.
razna obvestila
Foto Trst ’80 vabi na ponovitev predvajanja prejetih in nagrajenih diapozitivov III. natečaja v četrtek, 20. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ulica sv. Frančiška 20.
Kriška godba na pihala Vesna - Križ
prireja v nedeljo, 23. t. m., ob 17.30 »Božični koncert« v kriškem Ljudskem domu.
šola Glasbene matice vabi na nastop gojencev danes, 18. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Consorzio agrario v Trstu obvešča vse kmetovalce, ki odkupujejo gorivo za kmetijske stroje, da ga lahko dvignejo pri bencinski črpalki v Ul. Flavia 12 -Trst, tel. 812-311. Gorivo je mogoče dvigniti vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure ter od 15. do 17. ure do 21. decembra.
Godba na pihala iz Ricmanj priredi v soboto, 22. t. m., ob 20. uri v Kul turnem domu v Ricmanjih zaključni koncert. Prostovoljni prispevki bodo dodeljeni skladu za raziskave rakastih obolenj.
SPDT obvešča, da se zaključi vpisovanje smučarskih tečajev danes, 18. t. m., ob 20. uri v društvenem sedežu.
Godbeno društvo Nabrežina s sodelovanjem dekliškega zbora Devin priredi v nedeljo. 23. t. m., ob 16.30 tradicionalni zaključni letni koncert v nabre-žinski telovadnici. Vabljeni!
GLASBENA
MATICA
TRST
s sodelovanjem KD Vesna iz Križa. 20. t.m., ob 20.30 v,Domu A. Sirk v Križu
ŽENSKI PEVSKI ZBOR KOLINSKE IZ LJUBLJANE
Dirigent Janez Tiler.
Vabljeni!
______________kino_________________J
Cristallo (Cappella Underground) 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 »Talking heads: stop making sense«. Režija Jonathan Demme.
Ariston 16.00 — 22.00 »Orwell 1984«. Režija M. Radford. R. Burton, J. Hurt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 15.30 — 22.00 »Sono tua... lo voglio«. Trepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »Windsurf, il ven-• to nelle mani«.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Per vincere domani - The karate Kid«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »L’allenatore nel pallone«. Lino Banfi. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Appuntamenti pomo erotici«. Prepovedan mladini pod 18. ktom.
Dvorana št. 3 164)0 — 22.00 »A faccia nuda«. Roger Moore.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Sotto il vulcano«.
Mignon 17.00 — 21.00 »C’era una volta in America«.
Aurora 17.30 — 22.00 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. H. Ford.
Capito! 16.30 — 22.00 »Non c’è due senza quattro«.
Vittorio Veneto 16.15 - 22.00 »La bestia esotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Ufficiale e gentiluomo«.
Radio 15.30 — 21.30 »Body talk, un corpo da amare«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 15.30 — 22.00 »Lo spettacolo incomincia«.
DRAGULJARNA
AMJRVM
TRST — Ulica Mazzini 43/d
Kupi staro zlato (ocenitev do 18.000 lir odvisno od karatnosti) ob nakupu.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
IVANKA HERGOLD
PARACELS
(ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA)
Krstna uprizoritev Režija: BORIS KOBAL
PONOVITVE:
danes, 18. t.m., ob 16. uri — a-bonma red H — mladinski; jutri, 19. t.m., ob 20.30 — a-bonma red D — mladinski v sredo;
v četrtek, 20. t.m., ob 20.30 — abonma red E — mladinski v četrtek.
v soboto, 22. t.m., ob 20.30 — a-bonma red F — druga sobota po premieri;
v nedeljo, 23. t.m., ob 16. uri —-abonma red G — popoldan na dan praznika.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Ul. sv. Frančiška 20/II danes, 18. dec. ob 20.30
PARACELS
pogovor o krstni predstavi domače novitete
Sodelujejo avtorica, ustvarjalci odrske postavitve in vodje Slovenskega stalnega gledališča.
Vabljeni!
Prireditve in sporočila kulturnih druitev in organizacij
KD F. Venturini priredi SILVESTROVANJE. člani se lahko javijo do 20. decembra ob sredah od 16. do 18. ure in sobotah od 15. do 17. ure v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Po tem datumu bo vpisovanje odprto vsem.
KD I. Cankar vabi danes, 18. t. m., ob 16. uri v društvene prostore na predvajanje otroškega filma »Kekec«.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi danes, 18. t. m., ob 20.30 v Prosvetni dvorani večer na temo »Vino v poeziji in stroki«. Nastopa gledališki igralec Stane Raztresen in predava dr. Marjan Gregorič. Vljudno vabljeni !
koncerti
Glasbena matica obvešča, da 4. abonmajski koncert (Godalni trio) je pre-nešen od četrtka, 20. decembra, na januar '85.
VERDI
Tržaško gledališče Verdi bo priredilo v okviru božičnih praznikov koncert s svojim orkestrom in zborom v Stolnici sv. Justa. Koncert bo v soboto, 22 decembra, ob 20.30. Kot solisti bodo nastopili Stella Doz, Giuseppe Botta in Gianni Sancin.
CRISTALLO
V gledališču Cristallo se danes, 18. t. m., pričnejo baletne predstave za otroke, ki jih prireja gledališče Verdi, šlo bo za pet predstav, zadnja bo v soboto. Pričetek predstav bo ob 11. uri.
Očetu zamejskega kabareta Borisu in Nejki sta se rodila
KATARINA in JERNEJ
Čestitajo nonoti kabaret skupine.
menjalnica
17. 12. 1984
Ameriški dolar............... 1.895.—
Kanadski dolar................ 1.425,—
Švicarski frank.................. 744,—
Danska krona.................... 170.—
Norveška krona................. 211.__
Švedska krona................... 213^_
Holandski fiorini............ 543' _
Francoski frank................. 199,—
Belgijski frank.................. 29!—
Funt šterling................. 2.260,—
Irski šterling................ 1.900,—
Nemška marka ......	613 —
Avstrijski šiling................ 87.—
Portugalski eskudo................ 11._
Japonski jen .......	6.—
španska pezeta................... 10.—
Avstralski dolar.............. 1.500.—
Grška drahma..................... 15.—
Debeli dinar...................... s,—
Drobni dinar...................... 7-—
BANCA Dl CHEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
nst 111 u:a 1 1 11 ;-i -ho	bi-zjcg
^SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
CIRIL KOSMAČ
BALADA O TROBENTI IN OBLAKU
Pripoveduje Jurij Souček
danes, 18. t.m., ob 20. uri v Babni hiši v Ricmanjih
včeraj-danes
Danes, TOREK, 18. decembra RADKO
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 2.43 in zatone ob 13.41.
Jutri, SREDA, 19. decembra URBAN
Vreme včeraj : temperatura zraka. 9,5 stopinje, zračni tlak 1015,4 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 93-odstotna, nebo oblačno, padlo je 1,4 mm dežja, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Bonazza, Pierpaolo Alongi, Elena Pittoni, Matija Schillani.
UMRLI SO: 7l-letna Mercede Teliini, 71-letni Vladimiro Micheli, 90-letna Anna Meliina vd. Čelant, 92-letna Luigia Mochor, 70-letni Silvestro Colombin, 87-letni Giuseppe Volpe, 46-letni Mario Zaves, 75-letni Eugenio Indrigo, 83-letna Mercede Osvaldclla, 81-letna Pia Clemente, 59-letni Arrigo Pellegrini, 77-letna Angela Benet. 94-letna Giovanna Stradi vd. Novello, 67-letni Giuseppe Valencie, 82-letni Carlo Zwar, 93-letni Iginio Bascar, 88-letna Čarobna Vecchiet, 84-letni Giuseppe Parovel, 71-letni Mario Musina, 76-letna Giovanna Zollia vd. Blason, 82-letni Giulio Covelli, 56-letni Antonio Calabro, 92-letni Francesco Danieli, 9 mesecev stara Sara Pagnutti, 60-letni Mario Mascalchin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik. Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki v prostorih zavoda, na Vrdelski cesti št. 13/2 po naslednj:m razporedu : jutri,
19.	t. m., ob 17.45 vsi A razredi in razredi oddelka za geometre; v četrtek,
20.	t. m., ob 17.45 vsi B razredi ter 1. in 2. C razred.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sklicuje 4. redni občni zbor, ki bo jutri, 19. decembra, ob 19.30 na sedežu zavoda. Ul. Carducci 8/II. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo ravnatelja, obračun in predračun, poročilo nadzornega odbora, razprava in razno.
Izšla je nova knjiga
Milana Lipovca
SLOVENCI
POD JELŠEVO BREZO
V prodaji v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20, Trst.
mali oglasi
IZGUBIL sem lovskega psa pasme springer spaniel bele in rjave barve v kraju Tomaj Auber. Tel: 751-105 — nagrada.
RESTAVRACIJA VOLNIK priredi »silvestrovanje«. Rezervacije po tel. na št. ' 040/227-349.
PRODAM v Zgoniku razne terene. Tel. na št. 226-613.
VARSTVO ZA OTROKA iščeta zakonca iz dolinske občine 4 x tedensko. Poštena ženska naj telefonira na št. 228-785.
KAROSERIJA ŽERJAL - Krmenka prodaja fiat uno/45 ter delta, letnik 1983, po ugodni ceni.
OSMICO je odprl v Borštu št. 140 Ludvik. Toči belo in črno vino.
ANGLEŠČINO inštruiram v Skednju. Tel. 828-175.
KUPIM staro hišo na Krasu z zemljiščem. Tel. umik trgovin 763-119.
PRODAM renault 12/L, prevoženih 16 tisoč km. Cena ugodna. Tel. po 20. uri na št. 040/574-529.
PRODAM otroško posteljico, voziček in box. Tel. na št. 040/730-495.
PARCELE na vzhodnem Krasu prodam. Tel. 040/226-461.
MINI BCL, leto 1983, v odličnem stanju, za 5.500.000 prodam. Tel. na št. 040/763-965 (delovni umik).
PRODAJAMO vpeljano trgovino jestvin v Bregu. Za informacije tel. na št. 040/62928.
KUPILI bi harmoniko znamke Victoria. 120-basno, v dobrem stanju. Tel. na št. 040/200-982.
KUPIM nezazidljivo zemljišče v bližini Boljunca. Tel. 040/228-597.
UGODNO PRODAM fiat 500, rabljen motor z menjalnikom. Tel. 52277.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst.
Ne zavrži rabljenih smuči
SPREJEMAMO
rabljene za rabljene
rabljene za nove
tommaglni
UL. MAZZINI 37/39 — TRST

Igrača je otroku resna stvar
ORVISI
zanj Ima najlepši dar
TRST
UL. PONCHIELLI 3

POOBLAŠČENI SERVISNI CENTER
TV TV COLOR - REGISTRATORJI RADIO AVTORADIO HI-FI MALI ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI - VIDEOREGISTRATORJI originalni nadomestni deli
TRIESTE SERVIS
Ul. Petracco 5 (Naselje S. Sergio), TRST - Tel: 2 8 1 2 5 0
dragocena darila	v trajen spomin
draguljarna	^	^	ure
cJTLa la la ti popravna
Narodna ulica 28 - OPČINE - telefon: 211465
«LINEA» ... AOUASCUTUM!
Angleški stil. Priznani krojaški mojstri so sešili plašče, površnike, lodne in izredno elegent-no krojene dežne plašče. Njihov stil: Aquascutum of London! Bogata izbira v trgovini «LINEA», Ul. Carducci 4, Trst.
Slike, ki niso le spomin
Skedenj med dvema vojnama

radia televisi ja ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Skedenj, ospovnošolci I. a razreda v šolskem letu 1928/29. Takrat ni bilo več slovenske šole, pouk je bil le v italijanščini. Prepričani smo, da je večina teh otrok slovenskih staršev. Med temi kratkohlačniki je tu di bodoči časnikar Italo Soncini, ki ga je spoznati po mornarski srajci; na drugi strani, stoje v zadnji vrsti, v »doprsnih« hlačah s »hizntrogni«, Amleto, ki je še kar znan pri Sv. Jakobu; med otroki pa sedi učitelj Perdo pl. Kleinmayr, ki je v svoji šolski karieri poučeval zlasti v Skednju.
Ferdo Kleinmayr je bil ploden pisatelj. Objavljal je humoreske, satire, pesmi, anekdote, črtice. Pisal je veliko tudi v strokovne in pedagoške, mladinske in kulturne liste, sestavljal in prevajal učbenike. Med prvo vojno je hotel zbližati Slovence in Italijane, zato je pisal slovnice in slovarje za obe narodnosti, ki jih je zalagala knjigarna Štoka v Trstu. A-prila 1921 je bila v Trstu uradna deželna šolska konferenca. Klein-
Trst, Ul. Montecchi 6. Poslopje, kjer je sedež Založništva tržaškega tiska, uredništvo in tiskarna Primorskega dnevnika, Zveza vojnih invalidov, KD Ivan Cankar. Poslopje so po vojni temeljito preuredili, vendar se še krepko poznajo poteze prejšnje Ciril Metodove šole, ki jo vidimo na razglednici iz bogate zbirke Maria Cermelija.
O tej šoli in sploh o Sv. Jakobu je izšla leta 1980 knjiga Sv. Jakob, ki jo je uredila Lida Debelli - Turk. Iz nje povzamemo nekaj odstavkov:
Gradnjo šole je vodil odvetnik dr. Josip Abram, ki je bil predsednik moške podružnice CMD v Trstu in je tri mesece sam plačeval delavce, da se delo ni ustavilo. Tako je bila šola 12. 10. 1912 slovesno odprta. Zgradilo jo je podjetje Ivan Martelanc in drug. Načrt za novo stavbo je izdelal arhitekt Josip Costapera ria. Stavba je stala 580.000 zlatih kron, ki jih je Družba zbrala med raznimi meceni in s skromnimi pri spevki ljudstva. Znano je bilo geslo: »Mal položi dar domu na oltar«, napisano na vžigalicah, ki so jih prodajali, da so nabrali nekaj denarja za Ciril Metodovo družbo. S tem je dobila Ciril Metodova šola najlepše in najmodernejše šolsko poslopje v mestu.
Odprtja sq se 12. oktobra 1912 u-deležili naši najvidnejši predstavniki: poslanca Rybar in Gregorin, prof. Mandič, poslanci oziroma mestni svetovalci dr. Josip Wilfan, dr. Just Per-tot, Josip Pertot, Štejan Ferluga in Anton Miklavec. Šolsko oblast so zastopali: referent deželnih šolskih svetov dr. Amadej Prinzig, deželni šolski nadzornik Fr. Matejčič ter o-krajni šolski nadzornik Nekerman. Zbrane goste je nagovoril prvomest-nik Družbe Andrej Senekovič. Slo-
mayr je na njej v imenu nekaterih zastopnikov slovenskih učiteljev prebral izjavo o lojalnosti slovenskega učiteljstva do nove države in apeliral na Italijo in italijanski narod, »ki bo gotovo privolil v boljšo bodočnost in olajšal svobodni razvoj kulturnih sil slovenskega prebivalstva in temu primeren razvoj šolstva.« Njegovo izjavo so kritizirali in tudi njegove besede niso imele učinka : kaj se je zgodilo s slovensko šolo, vemo še predobro.
Po zatrtju slovenskega šolstva je pisal razne priročnike za učenje materinščine doma. Kdor ga je imel za učitelja, se ga spominja kot dobrega pedagoga, ki je nudil precej več od tega, kar je veleval šolski program. Ferdo Kleinmayr je umrl pred štiridesetimi leti, 13. julija 1944. (Slika in osnovni podatki o njej: A-ljoša Žerjal ; podatki o F. Kleinmay-rti iz Primorskega slovenskega biografskega leksikona).
F. F.
vesno mašo je daroval katehet Matija Škabar, novo poslopje pa je blagoslovil župnik dr. Vatovac.
Po odprtju nove stavbe se je delovanje šole razmahnilo in lahko rečemo, da je s tem prešla v svoje najbogatejše in najplodnejše delovanje. Tudi splošno kulturno in prosvetno življenje pri Sv. Jakobu je bilo v teh zadnjih letih pred prvo svetovno vojno zelo bogato in se je razmahnilo kot nikoli pozneje. Po prvi vojni je bilo delovanje z nastopom fašističnega režima nasilno pretrgano, vendarle je seme, ki ga je zasejala šola. omogočilo neprekinjeno ilegalno delo skozi vso fašistično dobo in je pozneje predstavljalo osnovo, na kateri je bilo obnovljeno kulturno, šolsko in prosvetno delovanje druge povojne dobe, kljub temu pa je prepad, ki nas loči od liste dobe, nepremostljiv in današnji o-bračun kar se da žalosten.
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo. . . Raffaella? - Opoldanski program z Raffaello Carrà
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute o. . .
14.00	Halo. . . Raffaella? - Zadnji poziv
14.05	V znaku koinpjuterja - 2. oddaja
15.00	Italijanske kronike
15.30	šolska vzgoja
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.25	Vesti iz zoološkega vrta - 18.
nadaljevanje
17.50	Gap clap - Vodi Barbara Bon-compagni
18.20	Programi pristopanja
18.50	Italia sera - Dogodki in osebnosti
Vodita: E. Bonaccorti in P. Badaloni
20.00	Dnevnik 1
20.30	State buoni se potete - Film Nastopajo : Jonny Dorelli, Philippe Leroy, Flora Carabella, Renzo Monta gnani. . .
21.45	Dnevnik 1
21.55	V znaku kompjuterja - Nadaljevanje in konec
22.40	Concorso di voci nuove -Glasbena oddaja
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Danes v parlamentu
Drugi kanal
11.55	Che fai mangi - Oddaja o prehrani, ki jo vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik 3 - Ob 13. uri
Ljubljana
9.00	Zimski šolski spored
10.30	Poročila
10.35	TV v šoli
16.35	Šolska TV
17.35	Poročila
17.40	Z besedo in sliko -
Nana, mala opica - Otroška serija
17.55 Na kamnu in cetini hladni -Folklorna oddaja
18.25	Dolenjski obzornik
18.40	Pustolovščina : v domovini deklice Heidi - Otroška oddaja
19.05	Risanka
19.25	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I.
20.00	Nekaj ljudi dobre volje -Nadaljevanje in konec
21.00	Aktualno: skupna vlaganja
22.00	TV dnevnik H.
Koper
14.00	TV novice
14.05	Za uho in oko - Glasbena oddaja
14.35	Medicai center - TV film 15.25 Zapuščina redovnice - TV nadaljevanka
16.35	Mali Titan - TV film
17.50 Baileyeve dogodivščine - TV film
17.50 Tragična zgodba baronice Carini - 3. del
CANALE 5
12.10	Bis - Nagradno tekmovanje
12.45	R pranzo è servito - Nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri TV nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV nadaljevanka
15.25	Una vita da vivere - TV nada-ljcvflnks
16.30	Buck Rogers - TV film
17.30	Tarzan - TV film
18.30	Help Nagradno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - Nagradno tekmovanje
20.25	Dallas - TV nadaljevanka
21.25	Dynasty - TV nadaljevanka
ITALIA 1
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - Novela
15.05	In casa Lawrence - TV film
16.10	Mr. Abbott e famiglia - TV film
16.30	La battaglia dei pianeti -Risanka
17.00	Masters i dominatori dell’universo - Risanka
17.50	Febbre d’amore - TV film
18.40	Samba d’amore - Novela
19.25	M’ama non m’ama - Nagradno tekmovanje
20.25	La moglie in vacanza, l’aman te in città - Film
8.30	La grande vallata - TV film
22.30	Kazinsky - TV film
23.30	Barquero - Film
RETEQUATTRO
12.00	Agenzia Rockford - TV film
14.00	Deejay Television - Glasbena oddaja
14.30	La famiglia Bradford TV film
15.30	Operazione sottoveste - TV film
16.00	Bim Bum Barn - Otroška oddaja
13.25	Oddaja o handikapiranih
13.30	Capi tol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem Aktualnosti, glasba
in nagradna tekmovanja
16.25	šolska vzgoja
Due e simpatia - Nadaljevanka dneva
16.55	Sestre Materassi - TV nadaljevanka
17.30.	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.40	Vediamoci sul due - Vodi Rita Dalla Chiesa
18.20	športne vesti
18.30	Inšpektor Derrick - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Canon, il barbaro - Film
Nastopata:	Arnold Schwarze-
negger in Max von Sydow
22.30	Dnevnik 2 Nocoj
22.40	Srečanje s kinematografijo
22.45	Dnevnik 2 - Dosje
Tretji kanal
15.10	Tiro al piattello - Fucili d’oro
15.30	Milan 9 umetnostno drsanje
16.10	Šolska vzgoja
17.10	Dadaumpa - Televizijski varietejski spored
18.15	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
20.05	Šolska vzgoja
20.30	Posebna oddaja Dnevnika 3 Politika, kronika, kultura, predstave. . .
21.30	Diapason
Glasba : kje, kako, zakaj
22.20	Dnevnik 3
22.55	Rebecca - TV nadaljevanka
19.00 Odprta meja - Informativna oddaja v slovenskem jeziku
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
GORICA — Kosovelova proslava TRST —• Volitve na šolah TRST — Kambičeva razstava v Skednju
TRST — Skupščina brezposelnih TRST — Razstava Brumatti
19.45	Arura - Vpogled v tibetansko medicino
20.20 Košarka: Bosna - Partizan Ob koncu : TVD Vse danes, Zdravnik in pacient ter TV film iz serije A. Hitchcock predstavlja
Zagreb
16.00	Videostrani
16.10 Poročila
16.15	Mi in TV - Otroška oddaja
16.45	Košarka : Bosna - Partizan
18.15	TV koledar
18.45	Oborožitev JLA - Dokumentarni film
19.30	TV dnevnik
20.00	Teme in dileme - Notranjepolitična oddaja
20.45	Žrebanje lota
20.55 Filmski klasiki : Sovražnik -Jugoslovanski film
22.30	TV dnevnik	,
POSTAJE
17.40	La donna bionica - TV film
18.40	Charlie’s Angels TV film
19.50	Lady Georgie - Risanka
20.25	A-Team - TV film
21.25	Simon & Simon - TV film
22.30	šport: tenis - Davisov pokal košarka : prvenstvo NBA
TELEPADOVA
14.30	Mama Linda - Novela
15.00	Carletto il principe dei mostri
Risanka
16.00	R mio amico marziano - TV film
17.00	Risanka
17.30	Gatchman - Risanka
18.00	Lamu - Risanka
18.30	Lupin HI. - Risanka
19.00	Candy Candy - Risanka
19.20	Marcia nuziale - TV film
19.50	Mama Linda - Novela
20.20	II ras del quartiere - Film
23.30	II grembo di Sarah Burns -Film
TRIVENETA
13.00	Hawk l’indiano TV film
14.00	Dokumentarna oddaja
14.30	Mani insanguinate - Film
16.00	Filmski program
16.30	Risanka
17.00	The flying kiwi - TV film
20.00	Filmski program
20.30	La spia del secolo - Film
TELEFRIULI
16.50	La piccola grande Nell - TV film
17.15	Robottino - Risanka
17.40	Marchandcr Robot - Risanka
18.05	Shogun - Risanka
19.00	Veronica il volto deH’amorc -Novela
20.00	Veronica il volto dell’amore -Novela
20.30	L’avventuriero dei due mondi -Film
22.15	Nogomet: Triestina - Perugia
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.2(L
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba ; 7.40 Pravljica; 8.10 Dosje Koprivišče (ponovitev); 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zapiski na robu; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Proti filmskemu ustvarjanju; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.1017.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim;
16.00	Športna tribuna ; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.00 Hej, tovariši: »Partizanski miting št. 6«.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; Jutranji kole dar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere; 6.45 Prometni servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; Med glasbo; 13.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe: pesmi in plesi Srbije;
14.40	Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - za v. skup. Croatia;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Mladim poslušalcem ; 17.35 Glasbeni umetniki: Mihovil Logar, dobitnik letošnje nagrade AVNOJ ; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro Koledarček ; 7.00 Dober dan; 7.50 Glasba ; 9.15 Glasbena oddaja; 9.32 Luci ano vi dopisniki;
10.00	Pesem tedna; 10.10 Šola, vzgoja, otroštvo; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Glasbeno govorni program; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah ; 14.45 Poje in igra skupina Casadei; 15.00 Radijski oder: Potovanje brez cilja, O. Ramousa; 15.45 Neuvrščeni - politika in akcija; 18.45 Srečanje z opereto - Paul Abraham: Viktorija in njen huzar; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja ; 9.00 Glasbeno govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas;
11.10	Radijska nadaljevanka; 11.30 Garaža spominov; 12.03 Ul. Asiago Tenda - ta teden Jairzinho in Don Backy;
13.20	Poštna kočija; 13.28 Master -glasba dan za dnem; 15.03 Tedenska oddaja o ekonomiji, dolu, šoli in socialnem skrbstvu; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Ellingtonove velike o-pere; 18.05 Programi pristopanja;
18.30	Večerna glasba; 19.20 Na naših trgih ; 19.25 Audiobox specus - dialogi;
20.00	Italijansko gledališče med dvema stoletjima 1850-1915 ; 20.44 Glasbeni premor; 21.03 Giuseppe Savignone -radijska priredba ; 21.30 Glasba; 22.00 Nocoj tvoj glas - pogovor s poslušalci; 22.44 Napotki za avtomobiliste; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije;
6.50	Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate... ; 11.35 Naše pesmi in plesi ; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Revija mladinskih pevskih zborov Slovenije - Zagorje ob Savi 84; 15.00 Radio danes, radio jutri ; 15.10 Zabavna glasba ; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.00 - glasba ; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra;
19.25	Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci ; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in plesu - S poti po Koroškem; 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov 84, Jože Kotar -klarinet SGBŠ Ljubljana, Justin Felicijan - rog AG Ljubljana; 21.06 Radijska igra; Vladimir Jovičič: V precepu; Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in an gleščini; 22 25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno, Ma-tsvo Bašoo: Pesmi; 23.15 Iz filmov in glasbenih revij.
Ciril-Metodova šola pri Sv. Jakobu
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
V nedeljo je bil v Sovodnjah občni zbor
Zamejska taborniška organizacija RMV se loteva novih in odgovornejših nalog
Obnavljati, posodobiti in razširiti taborniško organizacijo. To so naloge ki čakajo vodstvo Rodu modrega vala, slovenske taborniške organizacije v zamejstvu. O njih je bilo precej govora na občnem zboru, ki je bil v nedeljo dopoldne v sovo-denjskem Kulturnem domu. Taborniška organizacija, ki deluje že več kot trideset let in ki je bila kot taka soustanovitelj SKGZ je pač i-mela, kot vse organizacije, svoje trenutke vzpona in tudi težavnega življenja. Dandanes deluje v vsem našem zamejstvu, vanjo so vključene razne družine. Nekatere med temi so bolj delavne, druge pa manj. Veliko je marsikdaj odvisno od zavzetosti in zagnanosti kakega posa-
meznika. Ponekod pa je še mesto za ustanovitev taborniške družine, drugod pa bi delo že obstoječe morali vsekakor poživiti.
V zadnjem času je bilo o delu tabornikov veliko govora. Marikdaj tudi zelo kritičnega. Tako o vlogi kot o praktičnem delu. Taborniki so o vsem tem v zadnjih mesecih zelo veliko razpravljali. Povabili so na pogovore tudi nekdanje tabornike, če sploh smemo uporabiti besedo »nekdanji«, da bi jim dali kak nasvet, pa čeprav se časi tudi za taborništvo spreminjajo. Prišli so do zaključka, tudi v pogovorih z drugimi mladinskimi organizacijami, da bi bilo prav, da bi se v okviru SK GZ priredil širši posvet o mladinski
problematiki v zamejstvu.
V	zadnjem delovnem razdobju so bili taborniki soudeleženi v vseh akcijah, ki so bile v tem letu pomembne za slovensko narodnostno skupnost. Na goriškem Travniku so taborniki vršili organizacijsko in rediteljsko službo, pa čeprav na neopazen način. Prisotni so bili ob odkritjih partizanskih spomenikov, na častnih stražah, na drugih prireditvah. Prvič so letos njihov poletni tabor razdelili v dvoje, kajti povpraševanje za udeležbo na njem je bilo veliko.
V	razpravi, ki je sledila poročilom staroste Milana Pahorja - Srnjaka, Franke Žerjal - Vijolice, I-gorja Škrlja - Tamarja in Nerine Švab - Zale, so prišli na dan zanimivi predlogi in tudi kritične pripombe na preteklo delo. Sledilo je predvajanje diapozitivov o letošnjem taborjenju.
V	vodstvo RMV so bili s tajnim glasovanjem izvoljeni: kot starosta Milan Pahor - Srnjak, v starešinstvo Dario Švara - Lisjak, Marko Vogrič - Orion, Igor Škrlj - Tamar, Franka Žerjal - Vijolica, Mojca Švab - Muca; blagajnika sta Marko Lut man - Montaž in Igor Škrlj - Tamar, gospodarji Ugo Tomšič - Albatros, Aleš Košuta - črnika in Dimitrij Roner - Orel; v tajništvu sta Nadja Švara - Čebelica in Gabrijela Prodan - Soča. V nadzornem odboru pa so Neri na Švab - Zala, Nori Jerič - Jagoda in Danilo Pilat - Sulec.
Uspeh tržiškega pristanišča
Ob koncu novembra so že presegli obseg poslovanja v lanskem letu
Delovanje tržiškega pristanišča se bo letos zaključilo z lepim uspehom. Kljub temu, da gospodarsko stanje na Goriškem in še posebno na območju Tržiča ni najbolj rožnato, predstavlja luka Portorosega izjemo, ki lahko vlije celotnemu gospodarstvu nekoliko več optimizma. Že ob koncu novembra so namreč letos presegli obseg delovanja v celotnem lanskem letu:	lani so v dvanajstih mese-
cih pretovorili milijon 447 tisoč ton blaga, letos pa so jih doslej v enajstih mesecih že za dobrih dvatiscki ton več. Tudi predvidevanja za mesec december so dokaj ugodna, zato ni dvoma, da bodo letos dosegli daleč največji obseg delovanja v celi zgodovini pristanišča.
Razčlenjeni podatki za mesec november pričajo o zanesljivem porastu v primerjavi z lanskim letom. V zadnjem mesecu so namreč pretovorili 107 tisoč ton blaga (lani so jih 92) tisoč, še vedno so v ospredju tradicionalne vrste blaga: med raztovorjenim blagom je na prvem mestu premog za termoelektrarno ENEL (32 tisoč ton), sledijo še les (16 tisoč) in celuloza (15 tisoč). V primerjavi s prejšnjimi meseci se je zopet povečal prihod železnih odpadkov (7 tisoč ton), ki jih predelujejo tržiške industrije. Nenavadno visoka je bila tudi skupna količina natovorjenega blaga, kjer je daleč na prvem mestu žito (20 tisoč ton).
Ob ugodnih podatkih glede blagovnega prometa je pozitiven tudi dosedanji obračun o izrabi delovne sile. Vsak tržiški pristaniščnik je namreč letos delal v povprečju po 15 dni na
mesec, kar je precej več od vsedržavnega povprečja, ki se suče okrog 10 delovnih dni na mesec.
Vodstvo pristaniške ustanove ocenjuje z dokajšnjim zadovoljstvom dosežene rezultate, istočasno pa je v ocenah prisotna skrb za izboljšanje ravni poslovanja v prihodnjem letu. Pristanišče je prav v zadnjih tednih začelo s poskusnim pretovarjanjem kontejnerjev, kar predstavlja zanimivo in obetajočo novost. Pri tem pa se postavljajo tudi težave. Pristanišče potrebuje namreč sodobnejše naprave in predvsem nove žerjave, brez katerih verjetno ne bo uspelo obdržati in povečati obsega prometa zlasti glede nekaterih novih vrst blaga, ki so jih pridobili v zadnjem času. Že pred časom so v ta namen zaprosili za primerna posojila, vendar ka-
že, da so s tem v zvezi nastale nekatere ovire. Zaradi tega so v zadnjih dneh v teku pogovori s predstavniki raznih političnih sil na Tržiškem, od katerih pričakuje pristaniška ustanova še več zaupanja v prihodnosti, po dobrih rezultatih, ki jih je žela letos.
GLASBENA MATICA v sodelovanju z ZSKD in ZSKP
vabi na koncert
Kvinteta Ibert
jutri, v sredo, 19. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Izrazite razlike v udeležbi
šolske organe
na volitvah v
Včeraj ob 13.30 so se na šolah vseh stopenj zaprli volilni sedeži. Podatki o volilni udeležbi, čeprav niso še dokončni, kažejo na določene razlike v udeležbi med različnimi šolskimi komponentami in tudi med raznimi šolami. Na splošno velja u-gotovitev, da je bila udeležba dobra, čeprav — zlasti med starši — nekoliko manjša kot na zadnjih volitvah. Visoka je bila udeležba učnega in neučnega osebja, na višjih srednjih šolah pa so se dijaki udeležili
volitev skoraj 100 odstotno (izjema je le sekcija zavoda Zois, ker pa so bili vsi kandidati iz Trsta, kjer ima šola glavni sedež) .*
Slabši je bil odziv staršev: v nedeljo jih je na osnovnih šolah glasovala komaj četrtina, na nižji srednji šoli tretjina, na višjih srednjih šolah pa je prišlo na volišča od 30 do 50% staršev. Ponekod je bila včeraj udeležba nekoliko boljša, tako da se bodo navedeni odstotki povečali.
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985 '	
CELOLETNA	 MESEČNA 			 80.500 lir 	 10.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki |o poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.	
NAROČNINE	SPREJEMAJO:
Uprava; Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure	Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun št. 8333 Kmečka In obrtna hranilnica In posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 758/03 Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob: Tak oči račun št. 654/23
Uprava; Gorica, Drev. XXIV. mala 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržcška kreditna banka; Tekoči račun št. 1192	
Družabni večer trgovcev in obrtnikov
Zelo veselo in prijetno je bilo v soboto zvečer v Domu Andreja Budala v Štandrežu, kjer se je zbralo približno dvesto ljudi, slovenskih trgovcev ter obrtnikov s soprogami, da bi se pozabavali na že šestem družabnem večeru v priredbi Slovenskega gospodarskega združenja. Prišli so seveda tudi nekateri povabljeni gostje s Tržaškega ter iz Slovenije. Za veselo vzdušje je skrbel šte-verjanski instrumentalni kvintet, za gostinsko storitev pa je poskrbela gostilna Mara iz Sovodenj. Kot je poudaril podpredsednik SDGZ Viljem Nanut se v tej organizaciji združeni slovenski gospodarstveniki in želeti bi bilo, da bi jih bilo v bodoče še več. Razdeljeni so bili tudi nekateri dobitki in sreča je, na žalost mnogih drugih, poljubljala vedno ene in iste.
Ob 30-letnici učiteljske mature
V gostilni v Devetakih so se prejšnji večer zbrale maturantke in maturantje goriškega učiteljišča iz leta 1954, torej ob 30-letnici usposobljenostnega izpita. Na prijetno kramljanje ob pogrnjeni mizi so prišli tudi nekateri profesorji.
Obudili so spomine na nekdanje lepe čase mladosti, preživete v šoli.
Živahno srečanje upokojencev
Slovenski upokojenci imajo nov sedež. Divorili so ga v nedeljo popoldne oh veliki udeležbi članov in prijateljev. Sedež je v Šolskem domu v Ulici della Croce 3, v nekdanjem stanovanju hišnika. Tam ima Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prostor za pisarno, poleg tega pa še nekaj manjših sob za družabno udejstvovanje, igranje šaha ter podobno. Seveda pa imajo na voljo za družabne prireditve večje sobane v pritličju stavbe. Na voljo je te prostore dala upokojencev Zveza slovenskih kulturnih društev. V nedeljo popoldne, ko so sedež otvarjali, je prišlo veliko članov. Prišlo je tudi zastopstvo tržaškega društva upokojencev. Na kratko so spregovorili tajnik društva Joško Marinič, predsednik Milan Pavlin, predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič in podpredsednik ZSKD dr. Milko Rener. Vsaki upokojenki so odborniki podarili šop cvetja zavezan s slovensko trobojnico.
Kosovelova proslava v Gorici
Z razstavo njegovih del, ki so bila uglasbena, s petjem njegovih pesmi, ki jih je izvajal zbor Mirko Filej, z recitacijami in s govorom pisatelja Borisa Pahorja se je Zveza slovenske katoliške prosvete v nedeljo popoldne v Katoliškem domu spomnila kraškega pesnika Srečka Kosovela ob osemedsetletnid njegovega rojstva. Žal ne preveč številni publiki, kar lahko zveni nekam čudno, je Boris Pahor povedal svoje mnenje o tem kraškem pesniku, ki je vsem Primorcem veliko pomenil in ki je zelo aktualen tudi v sedanjem času. Na prireditev je iz Tomaja prišla tudi pesnikova sestra Tončka.
razna obvestila
Unifax prireja v soboto, 22. t.m., v Kulturnem domu v Gorici družabni večer za doktorje in univerzitetne študente. Vstop izključno z vabili, ki jih lahko dvignete v knjižnici Damira Feigla v Ul. Croce 3 od 16. do 19. ure.
Sekcija VZPI - AN Pl za Dol in Jam-lje prireja tudi letos silvestrovanje, ki bo pri Jožefu Croselliju na Palki-šču. Vabljeni so člani in prijatelji. Vpisovanje samo še do 20. t.m. pri odbornikih sekcije.
Na sedežu KŠD Vipava na Peči bodo imeli v soboto 22. t.m. prihod Dedka Mraza. Odbor društva vahi starše o-trok, ki hočejo ob tej priložnosti obdarovati svoje otroke naj prinesejo darila v četrtek in petek od 19. do 20.30 na sedež. Tudi društvo bo dalo svoja darila. Nastopil bo otroški zbor Rupa - Peč.
Občinska knjižnica v Doberdobu 1k>
zaradi preselitve v prostore osnovne šole zaprta do 7. januarja.
Božičnica na šoli F. Bevk bo v Gorici 22. t.m. ob 11. uri. Vsi vabljeni.
Božičnica na šoli v Podgori bo v soboto, 22. t.m. ob 11.30. Vabljeni.
Kulturno društvo Oton Župančič v
Štandrežu prireja v Domu Andreja Budala tradicionalno silvestrovanje. Pojasnila in vpis pri odbornikih in v Domu Andreja Budala ob sredah in petkih od 19.00 do 21.00.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »La signora in rosso«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Le belle sexy goditrick. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Domani mi sposo«.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto.
COMUNALE 21.00 Koncert: Jess Wien Trio.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Možje iz Maksovega bara«.
SVOBODA 20.00 »Trda dežela«.
DESKLE 19.30 »Flash duice«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marž ini, Corso Italia 89, tel. 84-443
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 47-27-01
POGREBI
Ob 9.30 Eufemia Persi iz bolnišnice Sv. Janeza v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče; ob 11. uri Ne-mesio Bregant z glavnega pokopališča v cerkev in na pokopališče v Lečniku; ob 11. uri Mario Mascalchin prihod v cerkev Srca Jezusovega, nato na glavno pokopališče; ob 12.30 Maria Visintin vd. Zanelli iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče.
V tretjem slalomu sezone za moške v Madonni di Campiglio
Velika zmaga Jugoslovana Bojana Križaja
MADONNA DI CAMPIGLIO - Nedeljski slalom za svetovni pokal v tem italijanskem zimskem športnem centru je prinesel veliko zmago Bojanu Križaju, ki je z najboljšima časoma v obeh vožnjah dokazal, da še vedno sodi med najboljše slalomiste na svetu. Njegova zmaga pa pomeni tudi prepotrebno injekcijo celotni jugoslovanski smučarski reprezentanci, ki letošnje sezone ni pričela najuspešnejše in nekateri so že začeli dvomiti o dobri pripravljenosti jugoslovanskih smučarjev za letošnjo sezono.
Bojanovo premoč sta morala tokrat priznati tudi Stenmark in Girardelli, ki je bil po prvi vožnji šele trinajsti, na drugi pa je napadel na vso moč, dosegel najboljši vmesni izid, nato pa je na zadnjem, najbolj zah-
tevnem delu proge zajahal vratiča in odstopil. Stenmark je dosegel četrti najboljši skupni izid in tako letos prvič posegel po točkah v svetovnem pokalu.
Bojanov uspeh je med Jugoslovani dopolnil še Jože Kuralt, ki je po bolezni smučal zelo dobro in osvojil štirinajsto mesto.
Italijani po začetnih uspehih še na-pfej popuščajo in v slalomu je bil še najboljši Totsch, ki je bil enajsti, Edani pa je osvojil dvanajsto mesto. Glavni adut Italijanov v slalomu De Chiesa je dobro opravil' prvi nastop in bil šesti, nato pa je na drugi progi napravil napako in odstopil.
VRSTNI RED SLALOMA: 1. Križaj (Jug.) 1'36”42; 2. Wenzel (Lie.) 1'37”05; 3. Popangelov (Bol.) 1’37”24;
4.	Stenmark (Šve.) 1'37”27
SLALOMSKA LESTVICA ZA SP: 1 De Chiesa (It.) 35; 2. Križaj (Jug.) 32; 3. Wenzel (Lie). 31; 4. Nilsson (Šve.) 30.
Na včerajšnjem superveleslalomu
Girardelli prvi
V včerajšnjem superveleslalomu v Madonni di Campiglio se je avstrijski Luksemburžan Girardelli oddolžil za poraz v slalomu in je s skoraj sekundo prednosti slavil pred največjim kandidatom za skupno zmago v svetovnem pokalu Švicarjem Zurbriggnom in njegovim rojakom H anglom. Girardelli se je s to zmago približal Zurbriggnu na skupni lestvici svetovnega pokala le na devet točk in verjetno je treba le med tema dvema smučarjema iskati
končnega skupnega zmagovalca.
Jugoslovani niso bili tako uspešni, saj je točke osvojil le Franko z devetim mestom, medtem ko so bili ostali precej slabše uvrščeni.
Čeprav Italijani niso posegli po najvišjih mestih pa imajo med prvo petnajsterico tri tekmovalce. Ugodno je presenetil Marzola, ki se je z visoko startno številko uvrstil na sedmo mesto, medtem leo je bil Erlacher deseti, Pramotton pa je bil trinajsti.
Včerajšnji superveleslalom je skupno z nedeljskim slalomom štel tudi za kombinacijo, ki jo je osvojil Wenzel (Licht.) pred Avstrijcem Stangassin-gerjem in Švicarjem Julenom. Križaj je bil v kombinaciji peti, Kuralt pa enajsti. Med Italijani sa bila v kombinaciji najboljša Pramotton na šestem in Totsch na sedmem mestu.
VRSTNI RED SUPERVELESLALOMA: 1. Girardeli (Luks.) 1’41”87; 2. Zurbriggen (Švi) 1*42”78; 3. Hangl (Švi.) 1’43"20; 4. Enn (Avs.) 1'43”21;
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Zur-brigen (Švi.) 104; 2. Girardelli (Luks.) 95; 3. Wenzel (Liecht.) 67; 4. Erlacher (Ita.) 64; 5. Julen (Švi.) 60; 6. Hangl (Švi.) 58; 7. Buergler (Švi.) 52; 8. Križaj (Jug.) 43; 9. Totsch in Pramotton (It.) 42.
Danes veleslalom
za ženske
Zaradi pomanjkanja snega so organizatorji v avstrijskem Altenmarktu odpovedali ženski veleslalom za svetovni pokal, ki bi moral biti na sporedu v soboto 22.12. Ta veleslalom bo na sporedu že danes v Santi Caterini Valfurvi.
V italijanski nogometni A ligi
V italijanskem drugoligaškem nogometnem prvenstvu
Na vrhu brez sprememb
Ponovno medel nastop Triestine
Nedeljsko kolo v italijanski nogometni A ligi ni prineslo na vrhu nobenih novosti. Vodilne štiri ekipe so bile vse uspešne. Verona in Inter sta zmagala celo v gosteh, čeprav sta obe ekipi igrali brez svojih tujcev Briegla in Rummeniggeja, ki sta z nemško reprezentanco igrala v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo.
Pomemben uspeh je dosegla Roma z zmago v gosteh proti Napoli ju, ki se je po tem porazu znašel v zelo nevarnih vodah.
IZIDI 12. KOLA: Cremonese - Inter 1:2; Fiorentina - Juventus 0:0; Lazio -Verona 0:1; Milan - Atalanta 2:2; Napoli - Roma 1:2; Sampdaria - Avellino 1:0; Torino - Como 3:1; Udinese - Ascoli 1:1.
LESTVICA: Verona 20, Torino 18, Inter, Sampdoria 17, Roma 14, Milan 13, Fiorentina, Juventus, Atalanta 12, Avellino, Como 10, Napoli, Lazio 9, Udinese 8, Ascoli 7, Cremonese 4.
PRIHODNJE KOLO (23.12.): Asco-
li - Milan; Atalanta - Torino; Avellino - Lazio; Como - Verona; Inter -Sampdoria; Juventus - Napoli; Roma - Cremonese; Udinese - Fiorentina.
totip
1.	— 1. Contento
2.	Brunetto
2.	— 1. Bondessa
2. Belloneia
3.	— 1. Grugliasco
2. Albadoro
4.	— 1. Resta Bi
2. Broglio
5.	— 1. Bigraia
2. Beik Pra
6.	— 1. Semio
2. Heartfelt KVOTE
12 (4 dobitniki)
11 (212 dobitnikov) 10 (2350 dobitnikov)
2
1
1
X
X
X
X
X
1
1
2
1
68.200.000 lir 1.274.000 lir 110.000 lir
Triestina - Perugia	0:0
TRIESTINA; Bistazzoni, Bagnato (od 58’ Moro), Cerone, Costantini, Bia-gini, Braghin, De Falco, Draglia (od 68’ De Giorgia), Romano, Vailati, D’Otta vio.
PERUGIA:	Razzagli, Benedetti,
. Rondini, Allievi, Brunetti, Gozzoli, Nappi, Oraziani (od 68’ Amenta), Novellino (od 81’ Brondi), De Stefanis, Zanone.
SODNIK: Mattei iz Macerate
Kot postaja v zadnjih časih že navada je Triestina tudi tokrat razočarala svoje navijače. V nedeljo je Triestina namreč potrebovala zmago, ki naj bi dokazala, da je po delitvi točk v Pisi tržaška ekipa na poti iz krize. Do zmage ni prišlo, kar bi bilo še nekako opravičljivo glede na dejstvo, da je Perugia med boljšimi ekipami tega prvenstva, kar je tudi jasno dokazala v Trstu. Veliko bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da Triestina igra čedalje slabše in je v nedeljo dajala
celo vtis, da se svojih slabosti jasno zaveda, vendar nima nobene moči, da bi jih odpravila.
Lahko bi tu ponovno analizirali razloge slabih rezultatov in verjetno bi
totocalcio
Cremonese - Inter	2
Fiorentina - Juventus	X
Lazio - Verona	2
Milan - Atalanta	X
Napoli - Roma	2
Sampdoria - Avellino	1
Torino - Como	1
Udinese - Ascoli	X
Arezzo - Genoa	X
Bari - Pisa	X
Taranto - Catania	X
Salernitana - Campania	1
Rende - Sorrento	X
KVOTE
13 (1715 dobitnikov) 5.573.000 lir 12 (47.250 dobitnikov) 201.000 lir
bili vezni igralci, kot je že običaj, na zatožni klopi, vendar pa se začenjam nagibati k prepričanju, da tiči problem v celotnem kolektivu, ki ne zna ali ne zmore prebroditi težavnega položaja. Medtem pa se nad Triestino zgrinja čedalje več temnih oblakov v obliki nezadovoljstva navijačev nad tiki po in društvom.
Igor Pavletič
IZIDI 14. KOLA: Arezzo - Genoa 0:0; Bari - Pisa 1:1; Campobasso - Cagliari 1:0; Cesena - Varese 0:0; Monza - Bologna 1:1; Padova - Pescara 0:0; Parma - Lecce 0:1; Samtyenedet-tese - Empoli 0:0; Taranto - Catania 0:0; Triestina - Perugia 0:0.
LESTVICA: Pisa 21, Bari 20, Catania, Lecce 17, Perugia 16, Monza, Genoa, Triestina, Bologna, Arezzo, Empoli 14, Cesena, Varese, Pescara 13, Padova, Sambenedettese, Taranto 12, Campobasso 11, Cagliari 9, Parma 8. (Triestina in Cesena imata tekmo manj).
KVALIFIKACIJE ZA SP
Tesna zmaga ZRN
Malta — ZRN	2:3 (1:1)
LA V ALETTA — Nogortietna reprezentanca ZRN je v kvalifikacijski tekmi za nastop na SP s presenetljivo težavo v gosteh premagala skromno reprezentanco Malte. Nemci, ki so nastopili v popolni postavi, so pričakovali v La Valetti lahko delo in napovedovali pravo »goleado«, toda zmago so si zagotovili šele v zaključku tekme z dvema goloma Allofsa. Za Nemce sta nastopila tudi Rummenigge in Briegei, ki pa se nista posebej izkazala. Rummenigge je sicer enkrat zadel vratnico. Briegei pa je zapravil nekaj stoodstotnih priložnosti za dosego gola.
V kvalifikacijah sicer štejejo le točke, vendar bo moral nemški selektor Beckenbauer marsikaj spremeniti, če hoče računati na zanesljivo uvrstitev na svetovno prvenstvo v Mehiki.
LESTVICA SKUPINE 2 ZRN	3	2	0	1	5:2	4
Portugalska	3	2	0	1	4:4	4
Švedska	4	2	0	2	7:4	4
ČSSR	2	1	0	1	5:2	2
Malta	3	0	0	3	2:11	0
V trinajstem kolu italijanske košarkarske A lige
Tesen poraz Stefanela proti vodeči Bancoromi
Stefanel - Bancoroma 84:88 (35:36)
STEFANEL: Gori, Bobicchio 2, Fi-schetto 17 (1:2), Lanza 4 (2:2), Coleman 24 (2:5), Colmarli, Riva, Vitez 6 (4:8), Dillon 15 (1:2), Bertolotti 16 (6:6).
BANCOROMA: Sbarra 5 (3:3), lardella, Towsend 13, Flowers 27 (7:7), Tombolato 4 (2:2), Gilardi 16 (1:2), Polesello 11 (3:5), Scamati, Solfrini 10, Valente.
SODNIKA: Vitolo iz Pise in Dal Fiume iz Imole; PM: Stefanel 16:25, Bancoroma 16:19; PON: Lanza (34), Flowers (40) in Dillon (40) ; SON : Stefanel 21, Bancoroma 24; 3 TOČKE: Fischetto (4), Towsend (3) in Gilardi; GLEDALCEV: 5.000.
Stefanel je zapravil edinstveno priložnost, da bi ponovil lanski uspeh, ko je doma premagal Bancoromo s košem Palumba v zadnji sekundi. Tudi tokrat so bili Tržačani skozi celo
tekmo enakovreden tekmec bolj izkušenemu nasprotniku, ki pa je s hladnokrvnostjo znal ohraniti tesno vodstvo do kanca. Trener Stef anela De Si-sti je tekmo takole komentiral : »Mislim, da sta vzroka za poraz predvsem dva: večja izkušenost Rimljanov, ki imajo na primer menjavo kot je Tombolato, ki igra že več kot deset let v prvi ligi in pa popustljivost sodnikov, ki sta dopuščala nasprotnikom precejšnjo grobost pri blokih in nista nikoli žvižgala prekrška treh sekund Flowersu in tovarišem.« O sodnikih bi dodali še tole: sodila sta zelo slabo in oškodovala obe ekipi, predvsem pa Stefanel in to v trenutkih, ko so Tržačani ob, kancu prvega polčasa prevzeli vodstvo (33:26). To je tudi razjarilo publiko, k sreči pa do hujših incidentov ni prišlo.
Še besedo o Borisu Vitezu: tokrat je bivši Jadranov košarkar zaigral dokaj medlo v napadu, hekoliko bolje, pa v obrambi.	Marko Oblak
IZIDI 13. KOLA: Granarolo - Scavolini 108:83; Bertoni - Mu Lat 108:105; Peroni - Australian 102:83; Ciaocrem -Simac 97:103; Indesit - Jollycolomba-ni 97:86; Marr - Riunite 69:64; Hon-ky - Yoga 99:97; Stefanel - Bancoroma 84:88.
LESTVICA: Bancoroma 20, Bertoni 18, Riunite, Mu Lat, Simac, Ciaocrem 16, Indesit, Granarolo, Jollyco lom bani, Peroni 14, Marr 12, Scavolini, Stefanel 10, Australian, Yoga 6, Honky 4.
PRIHODNJE KOLO (20.12.) : Australian - Jollycolombani; Bancoroma - Simac; Riunite - Mu Lat; Ciaocrem - Honky; Indesit - Stefanel; Marr - Granarolo; Peroni - Scavolini; Yoga - Bertoni.
A 2 LIGA
IZIDI 13. KOLA: Brescia - American Eagle 105:97; Segafredo - OTC 100:80; Mister Day - Landsystcm 88:81; Succhi G. - Latini 95:82; Vio-
la - Reyer 80:78; Pepper - Benetton 83:72; Cida - Fermi 89:85; Master V. -Spondilatte 85:76.
LESTVICA: Brescia, OTC, Viola 18, Segafredo, Reyer 16, American Eagle, Bunetton, Latini, Cida, Fermi 14, Spondilatte, Mister Day 12, Pepper, Succhi G., Master V. 8, Landsystem 6.
PRIHODNJE KOLO (20.12.) : Brescia - Spondilatte; Benetton - Viola; Cida - OTC; Fermi - Succhi G.; Landsystem - Pepper ; Mister Day - Latini; Reyer - Master V.; American Eagle - Segafredo.
Jugoslovanska košarka
V posticipirani tekmi jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je Zadar v Beogradu premagal domači Rad-nički s 73:55
LESTVICA
Gibona, Crvena zvezda, Zadar 14, Partizan, Borac 12, Bosna 10, Šiben-ka, Jugoplastika 8, Budučnost 6, Rad-nički, Sloga 4, IMT 2.
Po sobotni zmagi v 12. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige proti Fulgorju iz Forlija
Jadran - proti ekipi Basket San Donà nujno bolj zbrano igrati
TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI
Jadranovi košarkarji izpolnjujejo načrt. Vrsto »domačih srečanj« osvajajo kot na tekočem traku in se približujejo vodilnim moštvom na prvenstveni lestvici.
V soboto so namreč zanesljivo in po pričakovanju premagali še Fulgor Forlì, osvojili svojo sedmo prvenstveno zmago in so s 14 točkami na petem mestu prvenstvene lestvice, to je le
za stopnico slabši od mesta, ki vodi v »play-off«. O sklepnem delu prvenstva je seveda še prerano govoriti, saj je prvenstvo izredno izenačeno, na dlani pa je, da so naši košarkarji znatno popravili svoj položaj na lestvici in tako z večjim zaupanjem gledajo na sobotno tekmo proti moštvu iz San Donaja.
S prikazano igro sicer naši fantje
v soboto niso zadovoljili. Igrali so nezbrano, tako da so tudi skromni gostje dosegli kar 92 točk. »Kaj bi se torej pripetilo,« so se mnogi vprašali, »ko bi jadranovci v soboto igrali proti močnejšemu nasprotniku?« Težko je odgovoriti. Prepričam pa smo, da bi naši košarkarji gotovo bolje in bolj zbrano igrali. In prav v tej »prilagodljivosti na nasprotnika« vidimo eno od hib našega moštva. Kakovostna ekipa, ki se bori za prestop v višjo ligo, mora stalno igrati na vso moč, zbrano, odločno, učinkovito. Tekmecu mora vsiliti svoj tempo i-gre, svojo telesno in tehnično premoč. Tako vsi igralci dobijo samozavest, samozaupanje, psihično trd nost, ki so nato v odločilnih tekmah potrebne.
Jadranovci bodo v soboto gostili moštvo Basket San Dona. Tudi v tem srečanju so naši predstavniki favoriti. Za zmago pa bodo morali igrati bolje kot v soboto proti Fulgorju.
IZIDI 12. KOLA
JADRAN - Fulgor Forlì 102:92 B. San Dona - B. Ravenna 93:76 Ceam Bologna - Pali. Vicenza 98:81 Castelfranco - Ser. Leasest 88:81 Caveja Forti - Basket Fidenza 78:71 Italmonfalcone - Tre Stelle MO 79:77 Udine Nord - Basket Oderzo 102:91 Stefanel TV - Virtus Padova 96:86 PRIHODNJE KOLO (22. 12.) JADRAN - Basket San Donà (22. 12. ob 21. uri); Fulgor Forti - Italmonfalcone; B. Ravenna - Stefanel TV; Udine Nord - Ser. Leasest; Vicenza -Castelfranco; Fidenza - CEAM BO; Tre Stelle MO - Virtus Pd; Oderzo -Caveja.
LESTVICA
1. Vicenza	12	10 2	943:872	20
2. Stefanel	12	9 £ 1145:998		18
3. Udine N.	12	9 3	996:928	18
4. Virtus Pd	12	8 4	998:962	16
5. JADRAN	12	7 5 1064:996		14
6. San Dona	12	7 5	998:958	14
7. Fidenza	12	7 5	954:914	14
8. Castelfr.	12	7 5	912:926	14
9. CEAM BO	12	5 7	990:990	10
10. Ravenna	12	5 7	892:995	10
11. Italmonf.	12	4 8	971:986	8
12. Oderzo	12	4 8	962:1017	8
13. Caveja	*	12	4 8	992:1006	8
14. Fulgor	12	4 8	917:1005	8
15. Tre Stelle	12	3 9	983:1024	6
16. Servolana	12	3 9 1000:1081		6
Drevi v Repnu (19.00) Jadran - Domžale
V okviru priprav na sobotno prvenstveno tekmo proti moštvu Basket San Dona bo Jadran drevi ob 19. uri v Repnu igral prijateljsko srečanje proti ekipi Domžal, ki nastopa v prvi slovenski ligi.
Jadranovi košarkarji v številkah
METI 2 TOČKI: K. Starc 8:11; Čuk 4:9; Vremec 0:1; Gulič 4:7; I. Starc 2:3; Rauber 12:15; Ban 7:12; Daneu 4:7. 3 TOČKE: Žerjal 0:1; Ban 0:1. SKOKI: K. Starc 1 v napadu, 1 v obrambi; čuk 7, 1; Rauber 3, 3; Ban 8, 1; Daneu 4, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 1, 1; Žerjal 1, 0; čuk 2, 1; Vremec 1, 0; Gulič 2, 4; I. Starc 3, 0; Rauber 2, 2; Ban 3, 3; Daneu 2, 1. ASISTENCE: Čuk 1, Gulič 2, I. Starc 1, Ban 3. BLOKADE: Čuk 1, Rauber 1, Daneu 1.
JADRANOVI STRELCI: Ban 307 (89:105); Čuk 183 (13:29); Rauber 154 (28:37); K. Starc 122 (20:40); I. Starc 99 (15:30); Gulič 71 (14:26); Daneu 56 (10:17); Žerjal 40 (12:16); Vremec 17 (6:7); Sosič 15 (5:7.
'	V devetem kolu košarkarskega promocijskega prvenstva na Tržaškem
Derbi med borovci in Kontovelci navdušil gledalce
Slovenski derbi med Radensko in Kontovclom Electronic Shop je izpolnil pričakovanja in nedvomno razveseljil številne gledalce, ki so si ogledali sre-
IZIDI 9. KOLA
Bor Radenska - Kon. El. Shop 104:100
Barcolana - Polet	68:51
Ferroviario - Scoglietto	76:87
Alabarda - Fruttetna	106:80
CUS Trst - Libertas	75:83
Santos - Intermuggia	85:76
PRIHODNJE KOLO (22. in 23. 12.) Kontovel El. Shop - Santos (22. 12. ob 17.30 na Kontoveln) ; Libertas -Alabarda; Intermuggia - Barcolana; Scoglietto - CUS; Fruttetna - Ferroviario; Polet - Bor Radenska (23. 12. ob 11.00 v Repnu).
Čanje v dolinski telovadnici. Igra je bila vseskozi hitra in živahna, koši so padali z zelo veliko frekvenco, poleg tega pa je bilo stanje na igrišču vse-
LESTVICA
Barcolana	9	8	1	693:682	16
Alabarda	9	7	2	818:706	14
Bor Radenska	9	7	2	824:770	14
Scoglietto	9	7	2	770:699	14
Libertas	9	6	3	739:680	12
Ferroviario	9	5'	4	750:732	10
Fruttetna	9	4	5	763:691	8
Santos	8	4	5	729:770	8
Kontovel El. Shop	9	3	6	761:796	6
CUS Trst	9	2	7	678:720	4
Polet	9	1	8	523:767	2
Intermuggia	9	0	9	632:745	0
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
NAŠI STRELCI: 1. Peretti (Bor) 186, 2. B. Kneipp (Bor) 184, 3. Ban (Kontovel E. S.) 137, 4. Čuk (Kontovel E. S.) 125, Starc (Kontovel E. S.) 125, 6. Štoka (Kontovel E. S.) 121, 7. Pregare (Bor) 118; 8. L. Emili (Kontovel E. S.) 115, 9. Sancin (Polet) 112, 10. Sosič (Bor) 85.
Bor Radenska — Kontovel Electronic Shop 104:100 (37:33)
BOR RADENSKA: Sosič 12 (0:4), Volk, Furlan 5 (1:4), Pregare 21 (1:2), Čok, Kneipp 29 (1:1), Piščanc 6 (0:2), Peretti 26, Canciani 5 (3:6).
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 31 (4:9), Emili 19, Ušaj 6 (2:2), Štoka 5 (3:5), Čuk 20 (6:10), Pertot, Devetak (0:1), Starc 19 (3:3), Sedmak, Gruden.
SODNIKA: Ruaro in Miniussi; PON Pregare in Ban (40); PM: Radenska 6:16, Electronic Shop 18:30; 3 TOČKE: Emili in Ban; GLEDALCEV 100.
skozi izenačeno. Kontovelovi košarkarji so v uvodnem delu tekme igrali zelo prepričano in učinkovito. Po zaslugi razpoloženega Čuka in Bana ter Emilija so si do 10. min. p.p. priigrali 12 točk prednosti (37:25). Borovci so tedaj prešli v consko obrambo, s pomočjo katere so uspešno zaustavili napade Kontovela. Cona je borovcem omogočila tudi boljše razvijanje protinapadov, ki sta jih v tej fazi uspešno zaključevala Kneipp in Peretti, tako da so košarkarji Bora Radenske šli na odmor s košem prednosti.
V drugem polčasu je bila scena na igrišču zelo podobna. Ekipi sta hitro izvajali akcije in uspešno zadevali koš.
Sredi polčasa so igralci Radenske u-činkovito zaključili tri zapore dne napade ter prestregli dve pomembni žogi in dosegU še zaporedna koša iz protinapada, tako da so si pridobiU 11 pik naskoka. V nadaljevanju sta Kontovel in Bor ohranila dotedanji način igranja. Bilo je mnogo napadov na obeh straneh, ot\ tem pa tudi nekaj zelo lepih akcij. V končnih minutah srečanja je Kontovel skušal nadoknaditi zaostanek z napadalnim presin-gom, toda borovci so uspeU obdržati zadostno prednost do končnega žvižga. Omenili bi, da sta sodnika zelo dobro vodila srečanje. V kontovelovih vrstah so dobro zaigraU Ban, EmiU in Starc
Borov košarkar David Pregare
ter Čuk, ki je bil uspešnejši v prvem polčasu. Pri Boru Radenske so se izkazali Kneipp, Peretti in Pregare.
Cancia
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Goriškem
Nezaslužen poraz goriškega Doma
V odbojkarskem prvenstvu dečkov in deklic
Dobra igra naših predstavnikov
Itala - Dom
79:63 (37:33)
DOM: Dornik 4, Sdmolič 7 (5:8), Golob 13 (1:2), Cej 8, Komel, Kristjan-čič 22 (4:8), Romano 2, Uršič 7 (3:5).
PON: Dornik v 15. min., Kristjan-čič v 16. min in Golob v 19. min. d.p. SON: Dom 29, Itala 23.
Domovci so v šestem kolu letošnjega promocijskega prvenstva povsem nezasluženo visoko klonili Itali iz Gradišča, ki je še edina nepremagana e-kipa in veliki favorit za prestop v D Uko. Končni rezultat lažno prikazuje potek srečanja, v katerem so domovci zaigrali res odlično. V prvem polčasu, po začetni premoči domačinov, sta si bili ekipi popolnoma enakovredni. V drugem polčasu pa so se naši dobese-
dno razigrali, saj so odločno prešU v vodstvo, ki je v deseti minuti znašalo celih devet točk. Tedaj pa je eden dveh sodnikov prevzel potek srečanja v svoje roke, začel je popolnoma enostransko žvižgati v korist domačinov. Z odhodom z igrišča zaradi petih o-sebnih napak najboljšega strelca belo - rdečih Kristjančiča in pa Dornika je bilo srečanja konec. Po tekmi nam je trener Gojkovič izjavil: »Od desete pa do petnajste minute d.p. je sodnik popolnoma pozabil, kako je treba soditi, to pa je pomenilo neizbežen poraz. S svojim moštvom sem zadovoljen, le proti koncu srečanja nam je zmanjkalo nekoliko sape.«
S tem porazom so domovci zdrkniU na četrto mesto lestvice
IZIDI ŠESTEGA KOLA: Grado - Pom 84:62; Corridoni - Poli sentina 89:70; Sapa - Isontina 93:92; Ardita - Edera n.o.
LESTVICA: Itala 12, Pom 10, Grado 8, Dom, Corridoni 6, Polisontina, Edera 4, Ardita, Isontina, Sapa 2. (Ardita ima dve srečanji manj, Polisontina in Edera pa eno).
PRIHODNJE KOLO: Polisontina -Sapa, Isontina - Grado, Edera - Corridoni, Pom - Itala, Dom - Ardita (22.12. v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 19. uri).
DOMOVI STRELCI: Kristjančič 65, Terčič 60, Dornik 49, Cej 44, Golob 43, Semolič 38, Uršič 30, Podberšič 27, Orzan in Prinčič 6, Romano 2.
M. čubej
obvestila
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da bo prednovoletna notranja akademija na sporedu v četrtek, 20. t. m., v Borovem športnem centru. Nastopiti bodo vsi oddelki. Začetek ob 15.30. PR1MOTOR KLUB
z namenom, da bi pred prazniki nazdravili novemu letu v prijetni družbi, se slavnostno sestanemo ob okusnem domačem prigrizku in kljub slabi letini ob prav pristnem kozarcu vina. Pridi v srenjsko hišo v Boršt v četrtek, 20. t. ra., ob 20.30!
SK DEVIN
prireja zimovanje od 23. do 30. t. m. v Domu Mangart v Žabnicah. Prijave sprejemajo odborniki (na tel. številko 200-236, 208-551 in 910-327).
ŠD MLADINA
obvešča udeležence zimovanja v Kranjski gori, da lahko poravnajo vsoto zimovanja vsak dan do 20. decembra od 19. do 21. ure v Domu A. Sirk v Križu.
V moški rokometni D ligi
Kras za las ob zmago
CUS Trst — Kras 22:20 (11:8)
KRAS: Glavina, Darjo Milič, Aleks Milič, Sanna (4), Sossi, Trampuž (1), Raseni (2), Maglica (9), Skupek (1), Sardo (1), Bogdan Budin (1), Vladi Budin (1).
Novoustanovljeni ekipi v prvenstvu D lige sta predvajali dopadljiv rokomet, sreča pa se je v ključnih trenutkih nasmehnila domačinom. Tudi v soboto je bila za »rdeče-bele« usodna prva polovica prvega polčasa, ko so domačini povedli kar z 8:3. Takoj v začetku nadaljevanja pa so gostje odlično reagirali, se nevarno približali nasprotniku na 10:11 in se «klej po-
vsem enakovredno kosali s Cusovimi igralci' in na trenutke bili celo boljši. Kljub temu jim ni uspelo dohiteti do mačinov, vendar so lahko s svojim nastopom več kot zadovoljni. (Z.S.)
DEČKI
Nuova Pallavolo — Bor 1:3 (8:15, 10:15, 15:8, 6:15)
Trajanje setov: 20, 12, 16 in 15 minut.
BOR: Meton, Italiano, Jablanšček, Starc, Sedmak, Clemente, Gombač, Marega, Mahnič, Jercog in Cappellini.
Tekma je bila že od samega začetka izenačena, Stubeljevi varovanci pa so igrali dobro. Lepim napadom in kombinacijam naših fantov se je nasprotnik upiral z dobro o-brambo, tako da pot do zmage nikakor ni bila lahka. V tretjem setu so naši mislili, da imajo točki v žepu, kar jih je drago stalo. Ob koncu velja pohvaliti kapetana Metona, ki je bil s svojo zrelo igro najboljši na igrišču sploh. (M. K.)
Sloga — Vis 3:2 (15:4, 4:15, 11:15, 15:9, 15:7)
Trajanje setov: 11, 11, 52, 22, 17 minut.
SLOGA:	Gulič, čač, Hrovatin,
Sain, Komar, Tavčar, Tognetti.
Po lahki zmagi v prvem setu so Slogini fantje popolnoma odpovedali in tako po nepotrebnem izgubili naslednja dva seta. V zadnjih dveh pa so vendar zaigrali tako, da so
Lastnik Doni
VSE ZA SPORT IN
PROSTI CAS
Danilo Bergamasco
SESLJAM [Center)
PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL
panto
ROLICH
Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371
Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30<7o goriva
Možnost državnega prispevka do na podlagi zakona št. 308
30% vrednosti naložbe z dne 29/5/1982.
le pospravili nov par točk. Poznala se je odsotnost Krpana in Ipavca.
Simonič
DEKLICE
San Sergio — Friulexport 0:3 (0:15, 8:15, 2:15)
Trajanje setov: 1, 17 in 12 minut.
FRIULEXPORT:	Venier, Ušaj,
Garbini, Umek, Ukmar, Foraus, Žerjal in Pertot.
Zadnjeuvrščeni San Sergio se ni mogel enakovredno upirati vodeči združeni ekipi Friulexport. Ta je i-mela kot cilj zmago brez izgubijer ne točke, a ga ni uresničila, kar je botrovalo padcu zbranosti, tako da sinočnja prav gotovo ni bila najboljša tekma naše ekipe v tem prvenstvu. Po dolgem času je na i-grišče (sicer le za pol seta) spet stopila kapetanka Pertotova, ki se je težje poškodovala po prvem kolu prvenstva v C-2 ligi.
DMA Linea Vogue — Sokol 3:1 (11:15, 15:12, 15:6, 16:14)
Trajanje setov: 20, 14, 14 in 20 minut.
SOKOL: Radetič, K. in E. Legiša, Perdec, Pizziga, Masten, Rudež, Škerk.
V odločilni tekmi za končno 3. mesto so morale žal Nabrežinke kloniti sicer enakovrednemu nasprotniku. Po dobrem prvem setu so se varovanke trenerja Ušaja zmedle in i-grale slabše kot znajo. Obe ekipi sta pokazali zadovoljivo obvladanje "prstne tehnike in čekiča, slabo pa je bilo pokrivanje igrišča, server ji pa so bili v premoči nad sprejemom. Prav z izredno učinkovito serijo svoje najizkušenejše igralke Giorgijeve (lani v D ligi) je OMA v zadnjem nizu nadoknadila zaostanek 5:14 in zmagala, (ak)
Evropski superpokal Dinamu iz Moskve
BARCELONA — Vaterpolska ekipa Dinama iz Moskve, ki je osvojila pokal evropskih državnih pokalov, je v Barceloni osvojila še evropski superpokal. Po podaljških je namreč premagala zmagovalca pokala pokalnih prvakov Vasas in Budimpešte s 15:9 (3:3, 2:2, 2:3, 2:1; v podaljških 2:0 in 4:0).
Pogovor s trenerjem tržaškega rokometnega prvoligaša Cividina
Lo Duca: »Želimo osvojiti državni naslov«
Zaključil se je prvi del italijanskega prvoligaškega rokometnega prvenstva, tržaški Cividin pa je trdno-zasidran na vrhu lestvice. To je sicer povsem »normalno«, saj je e-kipa, ki jo vodi trener prof. Giovanni Lo Duca, osvojila že celo vrsto državnih naslovov. Pred kratkim smo se pogovorili prav z Lo Ducom o ekipi, ki jo uspešno vodi in trenira že nekaj let, o rokometu na splošno in o bodočnosti tega športa na Tržaškem.
»Zaključil se je prvi del italijan skega prvenstva. Kaj menite o igri in rezultatih vaših varovancev dose-daj?«
»Takoj moram povedati, da so me vsi prijetno presenetili, saj si nisem pričakoval tako silovitega začetka. Čeprav so nas pestile diskvalifikacije zaradi nesrečne tekme s Scafati jem,
na kateri smo v prejšnji sezoni izgubili državni naslov in poškodbe, smo solidno na vrhu lestvice.«
»Kakšna pa je pravzaprav letos konkurenca v tem prvenstvu?«
»Prvenstvo je zelo izenačeno, saj je več ekip, ki lahko starta na najvišje mesto, vendar pa sem vseeno prepričan, da bomo letos spet o-svojili naslov, ki smo ga v prejšnji sezoni izgubili na dokaj »čuden« način.«
»Kakšno je trenutno stanje rokometa v Italiji? Kaj je res zanima nje nekoliko upadlo in je gledalcev vedno manj?d
»Takoj moram povedati, da sem tipal. da bo svetovno prvenstvo v rokometu, ki je bilo februarja letos v Italiji, propagiralo ta šport, kot si pravzaprav zasluži. Vendar pa je po začetnem »boomu« vse zanimanje po-
polnoma upadlo, tako da se sedaj o rokometu še manj piše kot prej. Kar se pa tiče gledalcev je tudi razumljivo, da njihova prisotnost stalno niha, saj je naše prvenstvo zelo čudno ustrojeno. Igramo en mesec, nato pa počivamo spet dva meseca
in podobno. Poleg tega smo leta igra li naše tekme ob nedeljah zjutraj, sedaj pa jih na ukaz federacije i-gramo v sobotah popoldne. Vse to seveda negativno vpliva na zanimanje gledalcev.«
»Kaj pa bi povedali o rokometu na Tržaškem in o rokometu med slovensko manjšino v Italiji?«
»Rad odgovorim na to vprašanje. Najprej bi z veseljem pozdravil novoustanovljeno rokometno ekipo Krasa, ki nastopa v prvenstvu D lige. Takoj bi dodal, da je med slovenskimi fanti mnogo pravih talentov za rokomet. Tu bi predvsem omenil ekipo šole Kosovel, ki se je posebno izkazala na mladinskih igrah in ki ima v svoji sredi nekaj mladih res izredno nadarjenih rokometašev. Vendar pa se nato vsi usmerijo v košarko, tako da so ti za
rokomet izgubljeni. To je res škoda, saj imamo v Trstu ekipo, ki je bil večkraten državni prvak. Igranje v taki ekipi pa bi bilo prava propaganda za manjšino, dovolj da pogledamo primer Viteza, ki uspešno brani barve tržaškega košarkar-karskega prvoligaša.
Menim, da bi bilo prav, da bi bilo več povezav in izmenjav med našim klubom in slovenskimi ekipami in igralci, saj le plodno in odprto sodelovanje pelje k uspehom. In prav šport je eden izmed najbolj učinkovitih sredstev za odpravljanje umetno ustvarjenih pregrad med slovensko manjšino in večinskim narodom. Trdno verjamem, da se morajo narodnostni problemi reševati na vseh področjih in torej tudi na športnem!« 'R->»»ovor zapisal DUŠAN JELINČIČ
Tenis: z zmago proti ZDA s 3:0
ŠVEDSKI DAVISOV POKAL
kratke vesti - kratke vesti
Švedska — ZDA	3:0
Wilander (Šve.) - Connors (ZDA) 6:1,	6:3,	6:3; Sundstrom (Šve.)
McEnroe (ZDA) 13:11,	6:4,	6:3;
Jarryd, Edberg (Šve.) - McEnroe, Fleming (ZDA) 7:5, 5:7, 6:2, 7:5.
GoTEBORG — Švedska je osvojila letošnji Davisov pokal. Proti vsakemu pričakovanju je premagala favorizirane ZDA in to v samih dveh dneh tekmovanja s 3:0. To je drugi Davisov pokal za Švedsko.
Svoje zmagoslavje pa so verjetno Švedi osvojili že v nedeljskem drugem srečanju posameznikov, ko je mladi Henrik Sundstrom nepričakovano odpravil Američana Johna McEnroe ja, ki je številka 1 v svetu. Mladi Šved je z odločno igro povsem onemogočil svojega tekmeca v samih treh setih, od katerih pa je prvi trajal kar dve uri in se končal pri
izidu 13:11. V preostalih dveh setih pa je Američan popustil in ob bučnem navijanju tokrat »nehladnokrvnih« švedskih navijačev tudi zanesljivo zmagal.
Še prej pa je Wilander v samih treh setih nadigral Jimmyja Connor-sa, ki je bil v tej tekma zanj nenavadno živčen, tako da si je prislužil tudi 2.000 dolarjev globe.
Pri stanju 2:0 za Švede je seveda postal položaj za prej favorizirane Američane izredno kočljiv, vseeno pa je bilo pričakovati, da bo izkušeni par McEnroe - Fleming strl odpor mladih Švedov Jarryda in Edberga. Američana pa sta nastopila pod velikim psihičnim pritiskom in še posebno McEnroe ni igral, kot zna in tako sta Jarryd in Edberg v tekmi dvojic osvojila tretjo in odločilno točko
»Super pet star«
Mennea najboljši
TURIN — Pietro Mennea je zanesljivo osvojil prvo mesto na tradicionalnem tekmovanju »Super pet star«, ki se ga udeležujejo znani športniki.
VRSTNI RED: 1. Mennea 47 točk; 2. Rummenigge 32,5; 3. Masala 31; 4. Moser 17,5; 5. Minchillo 16.
Rafti in Hildgartner
SARAJEVO — Italijana Hansjorg Raffi je osvojil prvo mesto v sankanju enosedu za svetovni pokal. Drugi je bil njegov rojak, sicer olimpijski zmagovalec v Sarajevu Paul Hildgartner. V dvosedu sta slavila zmago Italijana Schwab in Huber pred dvojico ZRN.
Ljubljanski Olimpiji
derbi s Crveno zvezdo
LJUBLJANA — V 2. kolu drugega dela prve jugoslovanske hokejske lige
je Olimpija v Ljubljani premagala vodilno C. zvezdo z 12:8 (6:1, 5:3, 1:4), Jesenice in Kranjska gora pa so igrali neodločeno s 5:5 (2:2, 1:2, 2:1). LESTVICA: C. zvezda in Jesenice 6; Olimpija 4; Kranjska gora 2.
NOGOMETNA C-2 LIGA
IZIDI 13. KOLA: Gorizia - Novara 2:2; Fanfulla - Montebelluna 2:2; Mestre - Pro Patria 2:1; Omegna -Pergocrema 1:0; Pievigina - Mantova 2:2; Pordenone - Ospitateti» 3:1; Pro Vercelli - Trento 1:1; Rhodense -Venezia 2:1; Virescit - Mira prek.
LESTVICA: Trento 17; Novara in Ospitaletto 16; Mestre, Pro Vercelli, Mantova in Pievigina 15; Pordenone 14; Virescit, Fanfulla in Pro Patria 13; Pergocrema 12; Montebelluna 11; Rhodense 10; Venezia in Omegna 9; Gorizia 8; Mira 7.
PRIHODNJE KOLO: Mira - Gorizia.
V 13. kolu druge nogometne amaterske lige
Kriška Vesna zopet uspešna
*ah: za naslov svetovnega prvaka
Karpov in Kasparov zopet remizirala
MOSKVA — Tudi 33. partija za naslov šahovskega svetovnega prvaka med Anatoli jem Karpovom in Garri-jem Kasparovim se je končala z remijem. Šahista sta se sporazumela za remi že po 20 potezah.
Karpov, ki je včeraj imel bele figure, vodi s 5:1 že ob 27 remijih. Prihodnja partija bo jutri.
Severna Koreja
proti Ol v Seulu
ŽENEVA — Olimpijski odbor Severne Koreje je' poslal pismo predsedniku CIO Samaranchu, v katerem sporoča, da je proti organizaciji o-limpijskih iger v Seulu leta 1988. Predstavniki Severne Koreje so tudi izjavili, da niso pripravljeni sprejeti del organizacije teh iger, vsekakor pa bodo nadaljevali pogajanja z Južno Korejo, da bi sestavili skupno reprezentanco.
Vesna — Isonzo 1:0 (0:0)
STRELEC v 84. min. Pisani.
VESNA:	Savarin, Tucci, Pisani,
Verbich, Penco, Candotti, Di Benedetto (od 88. min. Sfldmak), Jerman, Kostnapfel, Pipan, Bruno.
ISONZO TURRIACO: Caus, I. Cosolo, Casagrande, Visentin, Zin, Spil-ler, Pizzamaglio, S. Cosolo, Ceglia, Ferencin, Severini.
Kriška Vesna je tudi tokrat pospravila ves izkupiček in to predvsem po zaslugi dobre in učinkovite igre v drugem polčasu. Vremenske razmere, se pravi lužasto igrišče, je v prvem polčasu popolnoma oviralo normalen potek tekme, saj se na desni strani igrišča sploh ni moglo igrati. Križani so kot običajno dobro igrali na sredini, tako da je imela obramba precej manj dela. Očitnih priložnosti v prvem polčasu ni bilo. V drugem
polčasu so se razmere bistveno spremenile v korist Križanov, ki so začeli učinkovito napadati. Vesna se je dvakrat nevarno približala zadetku : v 60. minuti je namreč vratar Caus na sami gol črti preprečil žogi pot v mrežo, le nekaj minut kasneje pa je kriški napadalec s hitrim protinapadom prodiral proti vratom in nato žogo podal Di Benedetti!, ki je z neposredne bližine zadel vratnico. Vesni je to vlilo poguma, da je še naprej napadala in tudi prišla do zadetka: v 86. minuti je namreč Candotti poslal lepo žogo v kazenski prostor, kjer je Pisani prehitel svojega »varuha« in z glavo realiziral.
(Andrej Kostnapfel)
Zarja — Opicina 2:2 (1:1)
STRELCI : Piscanc v 18. min., Doz v 34. min. iz enajstmetrovke, Piscanc
v 80. min., Botta v 88. min.
ZARJA: Puzzer, Gotti (od 66. min. Tognetti), Grgič, Fran :;., Gabrielli, D. Fonda. Piscanc, Bon, E. Fonda, Sulcic (od 75. min. Meden), Sossi.
Zarja si je v nedeljo na neverjeten način v zadnjih minutah tekme zapravila zmago. Res velika škoda, saj so Bazovci tokrat dobesedno nadigrali renomirane goste, ki niso skozi vso tekmo niti enkrat nevarneje streljali proti Puzzerjevim vratom. Toda tudi tokrat je lahko gostujoča ekipa odšla iz Bazovice nepremagana, saj je prejela lep sodniški dar, ko je dosegla prvi izenačujoči gol iz U-metrovke, ki jo je sodnik lahkomiselno dosodil nato pa v zadnji minuti srečanja ob edinem nesporazumu obrambni igralcev na posrečen način dosegla še drugi izenačujoči gol in nezasluženo točko.	(Grgič)
Proseku remi
Kras — Mladost 1:4 (1:2)
STRELCI: v 20. in 30. min, Uljan (obakrat iz 11-metrovke); v 33. min. Samec, v 55. min. Kobal in v 67. min. Gabrijel Ferfolja.
KRAS:	Benvenuti, Milič, Gnezda
(od 57. min. Šuc), Lakota, Sugan, Petelin, Blažina, Vidali, Samec, 'Rudi Punč (od 46. min. S pa taro), Padovan.
MLADOST: Zanier, Lakovič, Fran-dolič, Lavrenčič, Marizza, Uljan, Karel Ferfolja, Šuligoj, Gabrijel Ferfolja, Kobal (v 80. min. Delutti), Vižintin.
RUMENI KARTONI: v 44. min. Kobal, v 75. min Petelin, v 84. min. Ma-
riziM.
SODNIK: Rusconi iz Tržiča.
Slovenski derbi med Krasom in Mladostjo se je končal z gladko in zasluženo zmago Doberdobcev. Čeprav se je tekma odvijala v deževnem in meglenem vremenu, se je ob robu repenskega igrišča zbralo lepo število navijačev. Slednji pa so bili ub koncu srečanja zadovoljni, saj so lahko spremljali res privlačno tekmo, kakršne nismo vajeni videti v amaterskih prvenstvih. Že po začetnih u-
darcih je bilo razvidno, da je Mladost boljši tekmec na igrišču. V 20. min. je sodnik dosodil gostom nekoliko dvomljivo 11-metrovlto, zaradi prekrška Benvenuti ja nad Gabrijelom Ferfoljo. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel Uljan, potem ko si je že v drugi minuti srečanja resneje poškodoval komolec, a je kljub temu zdržal na igrišču do konca srečanja. »Rdeče-beli« so poskušali s streli od daleč, a mladi Zanier je bil vedno na pravem mestu. V 30. min. je Sugan' storil prekršek v 16-metrskem prostoru nad Vižintinom in Uljan je bil zopet uspešen iz 11 metrov. Odtlej pa so domačini odločno reagirali in potisnili goste v lastno polovico igrišča, zadetek pa so dosegli čisto naključno. Zanier je lepo ubranil Vidnlijev strel, nato pa je žogo odbil proti sredini igrišča, zadel pa je naravnost Samca v hrbet in žoga je končala za njegovim hrbtom. Od tedaj dalje smo videli na igrišču le Kiusovo ekipo, ki si je v 43. minuti z Vidali jem zapravila izenačenje. Konec prvega polčasa je prišel za Doberdobce kot nalašč, da so uredili svoje vrste in v nadalje-
vanju povsem nadigrali »rdeče-bele« ter z efektnima zadetkoma Kobala in Gabrijela Ferfolje kronali svoj trud. Za kratko oceno o tekmi smo vprašali Gabrijela Ferfoljo in Roberta Vidalija.
FERFOLJA: »Prišli smo v Repen s trdnim namenom, da ne izgubimo, ker smo se zavedali, da je Kras mnogo bolj homogena ekipa, kot bi marsikdo lahko sklepal po položaju na lestvici. Mnogo bolj kot z doseženim golom sem zadovoljen za našo zmago.«
VIDALI: »Povsem zasluženo smo izgubili, saj smo igrali raztrgano. Mladost povsem zasluženo vodi na začasni lestvici in ji želim, da bi tudi prestopila v višjo ligo.« (Z. Skupek)
Primorje — Primorec 1:1 (1:1)
STRELCA: v 28. min. Ritossa, v 39. min. Kozlovič.
PRIMORJE:	Colautti, Castriotta,
Štoka, S. Husu, Rojaz, V. Husu, Co-slovich, Olivo, Milkovič, Livan (v 70. mn. Blažina), Bortolotti.
PRIMOREC: Leone, M. Kralj (P. -Kralj), Milkovič, Modesti, Maks
Kralj, Bacchia, Stillini, Mauro Kralj, Edvin Kralj, Boris Kralj, Ritossa.
Slovenski derbi med Primorjem in Primorcem se je na blatnem prose-škem igrišču končal brez zmagovalca.
Remi je v bistvu najpravilnejši izid teg^, srečanja, saj sta si bili ekipi po prikazani igri skozi vse srečanje enakovredni. Morda pa je imel Primorec v prvem polčasu nekaj več zrelih priložnosti za gol, toda Primorje je v prvem polčasu imelo rahlo terensko premoč.
Oba zadetka srečanja sta padla v prvem delu igre. Najprej so povedli Trebenci po zaslugi napadalca. Ri tosse, ki je spretno izkoristil gnečo v kazenskem prostoru. Prosečani pa so takoj reagirali in tudi zasluženo izenačili,
V nadaljevanju se je igra odvijala na sredini igrišča, čeprav sta obe ekipi imeli realne možnosti za gol v protinapadu, toda napadalci obeh e-kip so bili precej netočni. Tekma se je tako končala brez zmagovalca, kar brez dvoma zadovoljuje obe ekipi, ki trenutno nimata večjih ambicij za napredovanje. (V. Husu)
rezultati
2. AMATERSKA	LIGA
Skupina F IZIDI 13. KOLA	
Vesna - Isonzo	1:0
Zarja - Opicina	2:2
CGS - Domio	1:1
CE Prisco - Stock	1:2
Begliano - Fortitudo	0:0
Libertas - S. Sergio	0:2
Radio Sound - Aurisina	2:1
Giarizzole - Zaule	0:0
LESTVICA
Stock	13	6	6	1	18:11	18
Vesna	13	7	4	2	15: 9	18
Opicina	13	5	7	1	10:10	17
Fortitudo	13	5	7	1	10: 5	17
Zaule	13	5	6	2	11: 6	16
S. Sergio	13	6	3	4	23:12	15
Libertas	13	5	5	3	13:12	15
Radio Sound	13	5	4	4	13:12	14
Giarizzole	13	3	7	3	10:10	13
Isonzo	13	5	3	5	12:14	13
Domio	13	3	5	5	11:12	11
Begliano	13	Z	6	5	11:16	10
CE Prisco	13	0 10		3	5:10	10
Zarja	13	1	6	6	11:22	X
CGS	13	1	5	7	12:21	7
Aurisina	13	1	4	8	12:23	6
PRIHODNJE KOLO (23.12.) Fortitudo - CE Prisco; Zaule - Vesna; Aurisina - Begli ano; Doralo -Zarja; S. Sergio - Radio Sound; Stock
-	Libertas; Isonzo - CGS; Opicina -Giarizzole.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
ZAOSTALA TEKMA Sovodnje - Visco	1:1
KONČNA LESTVICA 1. DELA Mariano in San Lorenzo 18; Audax 16; Manzano in Jalmicco 12; Medea 11; Piedimonte, Brazzanese in Sovodnje 10; Azzurra 6; Juventina 5; Visco 4.
PRIHODNJE KOLO (13.1.1985) Juventina - San Lorenzo; Sovodnje
-	Audax; Jalmicco - Azzurra; Medea
-	Piedimonte; Visco - Brazzanese; Mariano - Manzano.
Skupina L
IZIDI 12. KOLA
Kras - Mladost	1:4
Primorje - Primorec	1:1
Fogliano - S. Nazario	1:0
Barbarians - Sagrado	2:4
Romana - Staranzano	1:2
San Marco - Italcanfieri	2:0
Počival: Fossalon
LESTVICA
Mladost 18; Fogliano 17; San Marco 16; Staranzano 15; Fossalon 14; San Nazario 12; Sagrado 11; Primorec in Primorje 10; Italcantieri 8; Kras 6; Romana 5; Barbarians 0. PRIHODNJE KOLO (23.12.) Sagrado - San Nazario; Italcantieri - Barbarians; Primorec - Kras; Staranzano - San Marco; Mladost -Fogliano; Fossalon - Romana. Počiva: Primorje.
Skupina M IZIDI 12. KOLA
San Luigi - Breg	1:1
S. Andrea - Gaja	1:2
Rabuiese - Olimpia	1:2
Chiarbola - Campanelle	prek.
Supercaffè - Union	3:0
GMT - San Vito	2:2
S. Amia - Roianese	1:1
LESTVICA
Olimpia 21; San Luigi 20; San Vito 17; Supere affé in Rabuiese 15; Gaja 14; Breg 13; Campanelle 12; GMT 11; Chiaritola 9; Sant’Anna 6; Roia-nese 5; Sant’Andreja 4; Union 2.
PRIHODNJE KOLO (23.12.)
San Vito - S. Anna; Union - GMT; Campanelle - Supercaffè; Gaja -Chiaritola; Breg - S. Andrea; Olimpia - San Luigi; Roianese - Rabuiese.
3. AMATERSKA LIGA: skupina M
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
Sovodnje — Visco 1:1 (0:0)
STRELEC za Sovodnje : Butkovič.
SOV ODNJE :	Gergolet (Petejan),
Tomažič, Vižintin, Batistič, L. Vižintin, E. Petejan, Grilj, Fiorenti!, Butkovič, F. čavdek (J. Čaudek), Go-mišček.
Sovodenjci so na zelo blatnem i-tTišču (srečanje je sodnik pred dve-Pja nedeljama prekinil prav zaradi blata) igrali neodločeno z zadnjeuvr-žčenim Viscom. Nemogoči terenski po-Snji so prav gotovo prijali gostom, (ti so tako z večjo lahkoto razbijali ip» domačinom, ki so vseskozi napadali. Slab teren ter odlični posegi furlanskega vratarja pa so se postavili P° robu Marsonovim igralcem.
Že od vsega začetka je bilo razvid-n°. kako se ho srečanje odvijalo. Sovodenjci so napadali, gostje pa so se branili in le redkokdaj organizirali VTsti?, da bi od blizu ogrozili nasprot-nega vratarja. Toda v eni od takih ?kcij so v drugem polčasu celo predli v vodstvo. Prednost pa je trajala le malo minut, dokler ni Butkovič spretno izkoristil zmedo gostujoče o-brambe in potisnil žogo v mrežo.
S. Andrea — Gaja 1:2 (0:1)
STRELCA za Gajo: Alfieri v 20. min., Branko Grgič v 80. min.
GAJA: Kante, Maks Grgič, Stran-ščak, Bavčar, Marko Rismondo, Vrše, Branko Grgič, Kalc, Lenarduzzi, Alfieri, Dubani (od 75. min. Simo-nut, od 80. min. Boris Rismondo).
Proti solidni ekipi S. Andrea so ga-jevci z gostovanja odnesli obe točki. Naši nogometaši so si zmago tudi zaslužili, saj so imeli vrsto priložnosti
Gostitelji so začeli dokaj odločno, gajevci pa so povedli že v 20. min. z Alf ieri jem, ki je bil po splošnem mnenju tudi najboljši mož na igrišču. Naši bi lahko izid še povečali, ko je Lenarduzzi jev strel domači vratar odbil v kot. Gostitelji so nepričakovano izenačili v 48. min. po napaki Gajine obrambe. Naši nogometaši pa niso popustili in bi lahko zopet povedli v 60. min. s Brankom Grgičem, ki je za las streljal mimo vrat. Isti igralec pa v 80. min. ni zamudil priložnosti in z lepim strelom z razdalje kakih 20 metrov premagal domačega vratarja. Naj omenimo, da so gajevci 41 minut igrali z nogometašem manj, ker je sodnik izključil Kal-ca zaradi prekrška. (Kalc)
S. Luigi — Breg 1:1 (1:0)
STRELEC za Breg: Zonta v 65. minuti.
BREG: Paniconi, Albertini, Strnad, Pavletič, Grizonič, Buffa, Miloš Tul, Mondo, Ferfoglia, Peroša, Zonta.
Brežani so proti vodilni ekipi San Luigi igrali odlično in najzreleje doslej. Sicer pa poglejmo, kaj sta o srečanju dejala trenerja :
ZANON (Breg) : »Tekma je bila lepa in borbena. Fantje so značajno i-grali in se borili za vsako žogo. Srečanje smo dobro začeli, čeprav smo po napaki prejeli gol. Nato smo sé vrgli v napad, nismo ponovili začetne napake in za zaslužen neodločen izid moram pohvaliti vse nogometaše. Remi je bil povsem zaslužen.«
BALOTTA (San Luigi) : »Moram reči, da nisem pričakoval, da bodo Brežani tako učinkovito igrali. Mislim, da je neodločen izid pravilno plačilo za obe ekipi. Moji igralci so bili v začetku drugega polčasa nekoliko zmedeni ob silovitih napadih gostov. Sicer pa mislim, da je bilo srečanje zanimivo.« (Miloš Tul)
MISH MASH
TRST — Ul. G. Gallina 5 Tel. 741-949
vam nudi najnovejše modele za silvestrovanje Nadaljuje se	•
POSEBNA PRODAJA po
ZNIŽANIH CENAH
Obv. občini 21.11.1984	vse moške konfekcije
ImzETrel SPORT
IMONFALCONE I
Specializirana trgovina za
SMUČI
TURNO SMUČANJE VZDRŽEVANJE SMUČI
Ob nakupu darilo za vas!
TRŽIČ - Ulica Parini 5 Telefon 0481/45735
Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1.800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00. letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oflloei Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob pra/mkih povišek 20' IVA 18 Osmrtnice zahvale m so/olio po formatu Oglasi i/ dežele Furlanije Julijske kraime se noro čoto pri oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecch! 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I iz vseh drugih dežel v ltali|i pri podružnicah SPI
primorski
dnevnik
IR. decembra 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. |040| 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samaa
Izdaja m tiska
ZTT
Trst
član kazenska zveze Caeopienih založnikov FIEG
Po petkovih roparskih napadih v Bologni in Rimu
Včeraj pokopali Lauro Bartolini Brigatista Guštini ja ubil en strel
BOLOGNA — V tukajšnji kartuziji so včeraj dopoldne pokopali 29-letno Lauro Bartolini, ki je v petek poskusila oropati zlatarja Corrada Ferrarija, a je padla pod njegovima streli. V pogrebnem sprevodu, ki je krenil izpred Inštituta za sodno medicino, so na željo pokojničnih staršev bili samo sorodniki in ožji prijatelji. Na zidovih bližnjih poslopij so se včeraj ponoči pojavili novi napisi, ki ponazorujejo solidarnost z raj nim dekletom in njenim početjem, a med njimi so tudi taki. ki napovedujejo maščevanje: »Drago boste plačali, vse boste plačali«.
Zdravstveno stanje Lucie Franculacci, ki je z Bar-tolinijevo — in tretjo osebo, ki je zbežala — sodelovala pri napadu na zlatarno ter bila ranjena, se je po kirurškem posegu izboljšalo. Dekle leži v polikliniki Sant’ Orsola.
Preiskovalci — Digos in karabinjerji — iščejo pobeglo osebo, ne omejujejo pa se zgolj na prevratniške kroge. Čeprav so neznanci v telefonskih pozivih uredništvom agencije Ansa v Cagliariju, Bologni in Firencah predvčerajšnjim izrecno naglasili, da prevzemajo od govomost za roparski napad rdeče brigade, so agenti
še zlasti skeptični glede bolonjskega telefonskega klica. Menijo namreč, da je lahko šlo za čisto navaden poskus ropa, lahko pa seveda tudi za rop, katerega vnovčen plen bi uporabili za financiranje prevratniških dejavnosti.
Nedvomno teroristične narave pa je bil, kot znano, petkov napad na blindirano dostavno vozilo agencije Se-curity service, v katerem je bil dnevni inkaso veleblagovnice v rimski Ulici Marconi. »Vigilantesi« omenjene agencije so v spopadu ustrelili rdečega brigadista Antonia Giustinija in ranili znano brigadistko Cecilio Massaro, ki so jo včeraj popoldne obiskali v bolnišnici starši (imeli so tudi razgovor s sodnikom Sico). Na bolniški postelji sta tudi zaprisežena stražnika Carlo Lai in Cannine Caruso, ki ju je prav tako včeraj obiskal rimski kvestor Monarca.
Sodni zdravnik je med obdukcijo Gustinijevega trupla ugotovil, da je bil zadet s svinčenkama iz magnuma 357, kakršne imajp »vigilentesi«; ena mu je predrla podlaket, druga — smrtna — pa se je zapičila v srce. Iz števila najdenih tulcev sklepajo, da sta Giu-stiniju in Massarovi pomagala še najmanj dva pajdaša.
Dragulji vredni 80 milijard lir
New York — Tale tri dekleta, ld so med drugim filmske igralke, nosijo uhane, ogrlice in zapestnice vredne 42,5 milijona dolarjev, oziroma 80 milijard lir v našem denarju. Prva Ima v ušesih, okoli vratu in zapestjh smaragde, druga diamante, tretja pa rubine in diamante. Fotografirali so jih v Harry Win-ston s Main Salonu. Kdo ve, koliko policajev je stražilo pred njegovimi vrati.
Družinski portret langurjev
Apple Valley (Minnesota - ZDA) — Družinski portret skupine langurjev s komaj tri dni starim mladičem. Opice sicer živijo v jugovzhodni Aziji (AP)
Atomski pekel nam preti iz morja
BONN — Za običajne zemljane, pa tudi za stratege in strokovnjake obeh velesil, grozijo Zemlji le rakete, ki jih bodo izstrelili z letal ali satelitov. Po nekem primitivnem verskem čustvu naj bi ta nevarnost grozila samo z neba. Pa ni tako! Dejansko preti človeštvu pekel — iz morja. Tej trditvi lahko verjamemo, ker jo je izrekel desetletni predsednik mednarodnega inštituta za iskanje miru v Stockholmu Frank Barnaby, objavil pa nemški Der Spiegel.
Stockholmski zavod za mir velja za najresnejšo in najobjektivnejšo ustanovo te vrste v svetu in več od nje vesta samo Pentagon in Kremelj. Zaradi tea Barnaby ju lahko verjamemo.
In kaj pravi? Atomska vojna je lahko samo posledica možganske napake. Mož upravičeno trdi, da nima nobena velesila namena napasti druge. Vsak poteg atomskega sprožilca bi pomenil samomorilsko dejanje.
Barnaby dalje trdi, da je igra slučaja povsem nemogoča. Tehnika je tako spopolnjena, da zagotavlja popoln nadzor nad atomskim orožjem. Ker je izključena tudi politična odločitev o pritisku na usodni gumb, je edino možno, da to stori nori človek ali ekstremist. Toda kje lahko to stori? Tega ne more storiti niti v zraku in niti na zemlji, ker imajo vse atomske konice »ubijalske« sisteme in so pod večstrankarskim nadzorstvom. To se lahko zgodi samo v podmornici.
Upokojeni kapetan James Bsh, ki je služboval na ameriški jedrski podmornici Simon Bolivar, je izjavil, da komandant podmornice lahko izstreli raketo, če le preskoči birokratske prepreke, kajti mehaničnih sploh nima. To pomeni, da s podmornice izstreljene balistične rakete nihče ne more več uničiti. Ko jo izstrelijo, gotovo zadene cilj in s tem podvzroči protiudarec. O napadu pa odločajo največ štirje člani posadke: upr avl ja-lec radarja, dva oficirja in kapetan. Ti štirje imajo zadnjo besedo od sprejema povelja iz gtavnega štaba. Ali je povelje mogoče simulirati? Mogoče! Upravitelj radarja je edini človek na podmornici, ki lahko sprejme povelje. Izstrelitev je možna, kadar so si edini usi štirje.
Ni nujno, da pride povelje za napad iz Washingto-na ali Moskve, če je kapetan psihično neuravnovešen, ga lahko izvede sam upravitelj radarja.
V Bonnu sodijo, da je splet takšnih naključij nemogoč. Toda kdo sploh lahko jamči, da pri 100 strateških podmornicah, od katerih jih je 40 vedno v vodi, ni mo* goče najti vsaj ene tako nore četverice? Zato je potrebno izven podmornice ustvariti sistem, ki bi onemogočil usodni korak nore četverice ali celo samo dvojice.
Barnaby tu zaključuje svoje razmišljanje. Več kot to po njegovem ni mogoče storiti. Seveda pa bi bilo bolj zdravo — dodajamo — če teh podmornic in njihovega orožja nikjer ne bi bilo.
L. N. Tolstoj
KAVKAŠKI UJETNIK
Ilustriral
ŽELJKO L0RDANIČ

ZALAJAL JE GOSPODARJEV PES... ZlLIN GA 3E BRŽ POMIRIL, KER GA JE ZE PRE3 NAVADIL NASE...
Z DŽAMIJE JE ODJEKNIL KLIC K ZADNJI VEČERNI MOLITVI... BEGUNCA STA SE PRITAJILA, DA STA SPUSTILA MIMO L3U-Dl, KI SO HITELI V CERKEV...
Aretacija Ettora Berna beia zaradi črnih skladov IRI
RIM — Strele udarjajo vedno višje, tokrat so zadele Ettora Bemabeia, prebrisanega Florentinca, ki je v senci Fanfanija prehodil dolgo pot od časnikarja do šefa vsemogočne »mame« Rai, kjer je vedril in oblačil celih 13 let in pol. Sedaj leži v luksuzni zasebni bolnišnici ®mtdi akutnega vnetja slepiča, pred njegovo sobo pa ga stražijo finančni stražniki. Od milanskega državnega pravdnika Luigija de Ruggiera so prejeli nalog, da ga aretirajo, ker ga dolžijo, dia si je prilastil 240 milijard lir dveh podjetij z dmivnimi, udeležbami, Seal in Italstrade, ali drugače, ker je imel črne sklade. Za koga?
Med rimskimi in milanskimi sodniki naj bi obstajal spor o prisotnosti, vendar vse kaže, da Bcrnabeijcvi odvetniki niso povzročili spora, tako da so milanski preiskovalci na račun poneverbe sestavili 400 tipkanih strani obsegajoče poročilo, če ga ne bi doletela bolezen, bi Bernabeiu nataknili lisice, kot so jih Faustu Calabrii in Sergiu De Amicisu, obdolženih, da sta poneverila denar IRI.
Bemabei sodi med tiste demokristjanske veljake, ki so s politično kariero postali javni upravitelji v izključno korist KD. Celih 13 let in pol (od 1961 do 1974) je vodil RAI - TV, ko je medij doživel največ ji vpliv na množice, pri tem pa skrbno pazil, da v časih leve sredine socialisti niso prišli do pomembnih mest.
Bemabei bi moral že 5. decembra oditi v Milan na zaslišanje, pa je dva dni poprej odšel na nujno operacijo. S tem pa se pravici ni izognil.
Ni puritanka, moti pa jo golota
STOCKHOLM — Švedski parlamentarci in parlamentarke imajo na voljo za rekreacijo lasten in skupen bazen. Moški vanj skačejo in v njem plavajo kar goli, ženske pa ne. Funkcionarki Riti Stroem, ki sicer pravi, da ni nobena puritanka, to ni šlo v glavo, in je naslovila predsednici parlamenta Bengsso-novi protestno pismo z zahtevo, naj goloto prepove, ker moti nežni spol in ga odvrača od uporabe bazena.
Predsednica parlamenta gospe Stroemovi ni povedala, če se sama ima za puritanko ali ne, a tudi uslišala je ni.
Zaprli moškega, ki je klal ženske
SAN DIEGO (Kalifornija) — Tu so aretirali 29-letnega obrtnika Davida Lucasa, ki je obtožen, da je dobesedno zaklal tri mlade ženske in komaj triletno deklico. Sumijo pa, da ima na vesti še več grozodejstev. Med žrtvami sta 22-letna študentka Anne Swanke in 31-letna otroška negovalka Rhonda Str ang. Morilec ni v sorodstvu s Henry jem Leejem Lucasom, ki je zaprt v Texasu, ker naj bi ubil in posilil nad 300 žensk.