topujmo vojne bonde in znamke DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MUKNINu DAILY, NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 27, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVI1 TUDI DEMOKRATSKI KLUB 32. WARDE NAJ PODPRE KANDIDATA LAUSCHETA REPUBLIKANEC PREROKUJE ZMAGO ZA LAUSCHETA Thomas J. Herbert .republikanski kandidat za guvernerja, katerega podpira republikanska organizacija v okraju Cuyahoga, je včeraj izjavi, da bo nomini-ran na demokratski listi za guvernerja župan Frank, J. Lau-sche. Dalje je napovedal, da bosta pri jesenskih volitvah kandidata za guvernerja župan Lausche in pa on, Herbert. Razume se, da je Mr. Herbert sebi napovedal končno zmago v novembru. Demokratska. seja V petek 28. aprila ob osmih zvečer bo važna seja demokratskega kluba 32. varde. Seja bo v SDD na Waterloo Rd. članstvo je vabljeno, da se v velikem številu deleži, ker bo mnogo važnih zadev na dnevnem redu. Zadušnica V petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Ano Rus. Kongresnik Feighan se je izjavil za Lauscheta Ko je Michael A. Feighan, kongresnik našega 20. okraja, izjavil, da je ponovno kandidat za ta urad, je tudi javno priporočil demokratom, naj volijo za Lauscheta, ki kandidira za guvernerja, ker je najmočnejši kandidat na demokratski listi. Obenem je Mr. Feighan izrazil upanje, da bo ponovno kandidiral predsednik Roosevelt in da bo v tem slučaju tudi izvoljen. Kongresnik Feighan se ni ustrašil demokratskih političnih bossov, ki so proti Lausche-tu, ampak je odprto prišel zanj na plan. --o- Prevzem gostilne John Modic, Županov od Fare, je prevzel gostilno na 4034 E. 123. St. Prijateljem se toplo priporoča za obisk. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. novi grobovi Paul Pleše V starosti 79 let, je po več mesečni bolezni podlegel Paul Pleše, stanujoč na 806 E. 99. St. Delal ni že zadnjih 15 let. Družina je živela 23 let na Calumet, Mich., ostala leta pa v Cleveland u, kjer je ran j ki delal nekaj let v Fisher Body Co. Rojen je bil v Delnicah. Tukaj zapušča soprogo Marijo in hčer Ano. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v soboto ob 9:30 v cerkev sv. Pavla in na Kalvario. Pogreb Terezije Matos Pogreb pokojne Terezije Matos bo v soboto zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Na pogreb je prišel sin, mornar Herman. Pokojna je bila članica sledečih društev: sv. Ane št. 4 SDZ, sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ in podružnice 25 SZŽ. Pogreb Frank Somraka Ker bo dospel na pogreb sin Stanley iz Kalifornije, je bil prestavljen pogreb Frank Somraka na soboto popoldne. V petek popoldne bo položeno truplo na mrtvaški oder v SND, do takrat pu ostane v Želetovih prostorih. Pogreb bo iz SND. -o—4-- Važna seja Jutri večer ob osmih bo v SDD na Recher Ave. važna seja Slovenskega derp.okr84s.kega kluba. Sejo bodo posetili razni kandi-datje. Ob tej priliki bo podal svojo izjavo Matt Intihar, ki je svoje čase prijavil kandidaturo za državnega poslanca. Po seji bo družabna zabava in servirana bo prosta pijača, člani in drugi, ki se zanimajo za politiko, naj pridejo v velikem številu. Kozmopolitska liga je odobrila kandidate Na sinočni seji demokratske Kozmopolitske lige, v kateri so zastopane vse narodnosti, je odobrila kandidaturo župana Lauscheta za guvernerja, Wm. M. Boyda za senatorja, Anthony J. Tomšeta in Joseph Kovacha za poslanca. Liga je odobrila še več drugih kandidatov za razne ura-de. Jutri večer k sv. Vidu po lepe nagrade Kot običajno bo tudi jutri večer ob 8:30 v dvorani pod cerkvijo sv. Vida prireditev, pri kateri bo oddanih mnogo lepih denarnih nagrad. Prireditev je v korist cerkve, zato naj se udeleže fara-ni v velikem številu. Vlada je prevzela Ward Co. v Chicagu Sedemdeset let! Vojaštvo je pomagalo vladi, ki se je polastila veletrgovine Ward Izreden družinski dogodek pri Močilnikarjevih v Ameriko leta 1903. Delal je nekaj časa v premogovnikih pri Pittsburghu, pa se je kmalu preselil v Cleveland. Leta 1904 je prišla v Ameriko Johana Plevnik (poznani Mr. Josip Plevnik ji je stric) in še isto leto ju je poročil Msgr. Vitus Hribar. Kot podjetna človeka sta začela grocerijsko trgovino na St. Clair Ave. med 38. in 39. cesto in potem na 41. cesti. Zatem sta vodila gostilno na , Hough Ave. in 41. cesta, potem so bili nekaj let na svoji farmi na White Rd., leta 1921 se je pa družina preselila na sedanji naslov na 185. cesto, kjer je Frank v svojem lepem poslopju odprl gostilno. Prišla so leta in utrujena trpljenja, dela in skrbi, sta starša izročila gostilno v roke svojima pridnima sinovoma, Filipu in Jimu. Zakoncem slajša j o pozna leta življenja pridni sinovi in hčere in mnogo veselja užijeta z devetimi vnuki in vnukinjami, sedem fantov in dvoje dekletc. Torej rod čvrstih Močilnikar-jev še ne bo izumrl. Sledeči' sinovi in hčere so v družini: Frances omož. Jarc, Jennie, Rose omož. Lucas, Sophie, Frank, ki služi v ameriški armadi v Angliji ter Filip in Jim. Slavljenec Frank je zadnja leta nekoliko oslabel, kar ni čudno, saj je vse življenje samo delal in garal. Njegova ljubljena soproga pa še krepko prenaša svoja leta. Želimo jima, da bi v zdravju in sreči dočakala zlato poroko, kar jima gotovo želijo in privoščijo številni prijatelji. Bog vaju živi! ANTON GRDINA Kdo bi prisodil tako živahnemu, še vedno tako polnemu življenja, tako agilnemu in pridnemu ter za vsako dobro stvar vnetemu možu, kot je Anton Grdina, da praznuje danes že 70. leto svojega rojstva. Kdo ga ne pozna tega slovenskega pionirja v Clevelandu? Pa ne samo v naši metropoli, tudi vsepovsod po Ameriki je znano ime Antona Grdine. Kot nihče drugi, si je znal kot trgovec najti dobro ime vsepovsod. Bil je prvi slovenski trgovec, ki je veroval v oglaševanje. Grdi-novi koledarji se dobe skoro po vseh slovenskih naselbinah po Ameriki in pred vojno jih je bilo mnogo tudi v starem kraju, po naši Sloveniji. ZZelo je zaslovelo njegovo ime po Ameriki tudi ob času, ko je bil glavni predsednik KSKJ ker je takrat obšel mnogo slovenskih naselbin, ustanavljal nova društva, hodil na shode, seje, prireditve. V Clevelandu se nahaja že blizu 50 let. V tem času je mnogo storil za narod, dasi to njegovo neumorno delo ni bilo vselej vzeto od naroda v istem duhu, kot ga je Grdina izvrševal. Mnogi so njegovo požrtvovalnost napačno sodili in napačno razumeli. Toda, najsi je dobrega moža to bolelo, ga to ni ugnalo. Danes je še prav tako živahen, še vedno tako agilen in pripravljen delati, kjer ga potrebuje narod, ali kjer ga potrebuje naša nova domovina, najjsi bo v agitaciji za prodajo vojnih obveznic, za nabiranje Rdečemu križu, za to in za ono. S svojo neizčrpno žilavostjo, s svojim velikim duhom in s 'svojim velikim srcem si je Anton Grdina ustvaril veliko trgovsko podjetje in prvi slovenski pogrebni zavod v Clevelandu. Pri tem mu zdaj veliko pomagajo njegovi pridni sinovi in hči, dočim on zdaj bolj posveča svoje ure napredku slovenske North American banke, katere predsednik je že več let. Danes, ko stopa' v častitljivo starost 70 let, kličemo našemu dobremu prijatelju Antonu Gr-dini: Bog Vas živi še mnogo let! -o-- V bolnišnici Težko bolna se nahaja v Huron bolnišnici poznana društvena delavka Mrs. Terezija Zclešar iz 20601 Arbor Ave. Obiski začasno še niso dovoljeni. Dobri ženi želimo, da bi se ji kmalu obrnilo na bolje. K molitvi Članstvo društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ naj se zbere jutri večer ob devetih v Svetkovem pogrebnem zavodu k zadnjemu slovesu za pokojno sestro Josephine Slapnik. Chicago, 26. apr. — Ameriška vlada je s pomočjo vojaštva prevzela veletrgovino Montgomery Ward & Co. potem, ko se predsednik firme, Sewell Avery, ni hotel pokoriti ukazu predsednika Roosevelta, da se pobota z unijo. Kontrolo nad podjetjem je prevzel v imenu vlade Wayne C. Taylor, pomožni trgovinski tajnik. Predsednik firme se je po 7 ur obotavljanja končno podal in prepustil vladi trgovske prostore. Predsednik Roosevelt je ukazal firmi, naj podaljša pogodbo z unijo CIO, česar vodstvo veletrgovine ni hotelo storiti, ampak je zahtevalo, naj se vrši glasovanje med delavci, da se bo videlo, katera unija naj delavce zastopa pri podjetju. Nocoj okrog sedmih je dospelo 32 mož vojaške policije na: treh trnkih. Poročnik Pinchure je odšel s tremi vojaki v glavno pisarno ter obvestil predsednika, da je podjetje zdaj v rokah vlade. Predsednik Avery je izjavil, da vlada nima nobene ustavne pravice za ta korak, vendar je končno vzel klobuk in odšel, ko se mu je zagotovilo, da se bo vršil obrat v podjetju nemoteno naprej. To je bil prvi slučaj, da je vlada zasegla kako podjetje, ki nima nobenega opravka z vojnimi naročili, ampak kupčuje samo s civilnimi potrebščinami. Kompanija, ki je naredila lansko leto nad 20 milijonov dolarjev dobička, je izjavila, da unija CIO, ki je zahtevala novo pogodbo, ko je stara potekla, ne zastopa večine delavstva in da naj vladni delavski odbor razpiše nove volitve. Nato je vladni delavski odbor ukazal, naj družba raztegne staro pogodbo, dokler ne IZ BOJNE FRONTE (Četrtek, 27. aprila) V ZRAKU —Zračna ofenziva zaveznikov gre neprestano 13 dni. Tekom noči so bombardirali Essen, nemški Pittsburgh. PRELIV—V Rokavskem prelivu sta trčili angleška in nemška bojna mornarica. En nemški rušilec je bil v boju pogreznjen. RUSIJA — Ruski bombniki so potopili pet nemških in romunskih tovornih ladij, ki so vozile vojaštvo iz Sevastopola. PACIFIK —Ameriške čete so vzele Japoncem dvoje letališč na Novi Gvineji; avstralske čete so osvojile Madang. Ameriški bombniki so že dva dni zaporedoma bombardirali Kuri lsko otočje, pred vrati Japonske. DANSKA—Nemci so aretirali v Copenhagenu na stotine domačinov, ker se vrši sabotaža vedno v večjem obsegu. ---—o--— Vaje Baragovega zbora Pevska vaja Baragovega dekliškega zbora bo nocoj ob navadnem času. Prernemba je bila potrebna radi 40-urne pobož-nosti. Vse članice naj pridejo radi programa za Materin dan. V zadnje slovo članice podružnice 25 SŽZ naj pridejo nocoj ob osmih v Zakraj-škov pogrebni zavod, da se po-slove od pokojne sestre Terezije Matos. bodo volitve, čemer se je kompanija uprla in na 12. aprila so šli člani CIO unije na stavko. Sledil je ukaz predsednika Roosevelta, kateremu se predsednik družbe ni hotel pokoriti, dokler ni vlada z vojaštvom zasedla podjetje, razobesila na poslopju ameriško zastavo in obrat se vrši naprej. .YXTXTZXXIIZZXXXXXIXXXXXXXXZIIXXXIXXXXXtXXIXXXXXIXXXIi Nasi fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Mr. in Mrs. Troha iz 14316 Thames Ave. sta naročila sobotno Ameriško Domovino za sinova Johna in Franka, dočim jo Jack že dobiva. Njih naslovi so: Pfc. John S. Troha, Base Ordnance Office, Longley Field, Va. Pfc. Frank J. Troha, A Btry. 371st F. A. Bn. APO 449 Camp Maxey, Texas. Sgt. Jack F. Troha, 35063739, 711 Bomb Sqdn. APO 559 c/o Postmaster New York, N. Y. M h h Iz letalske šole v Blytheville, Ark. je graduiral Lt. George Bu-rich, kjer se je nahajal 15 mesecev v treningi za pilota. Po gra-duaciji je dobil 15 dni dopusta. S ženo sta obiskala njegove starše v Calumet, Mich., zdaj sta pa na obisku pri njenih starših, Mi-kuševih na Edna Ave. Po končanem dopustu se bo poročnik vrnil v Lockburn, O., kjer bo nastopil pilotsko službo pri B-17. Ni Ih M Mrs. Jennie Keržič, 1150 E. 61. St. je naročila sobotno Ameriško Domovino za sina, ki se nahaja na Novi Gvineji in sicer je njegov naslov: Pvt. H. E. Ker-zic, 35529826 Hq. Btry 383 AAA, AW Bn. APO 322 c/o Postmaster San F r a n c i s o o, Califo. Sgt. Jack Jerina, sin Mr. in Mrs. Jerina h 15315 Lucknow Ave. je doma na dopustu za dva tedna. Prijatelji so vabljeni, da ga ob priliki obiščejo. V soboto so mu priredili prijatelji surprise party pri Goršetovih na 207. cesti. V službi Strica Sama ima še dva brata in sicer je Sgt. Harry pri letalskem koru v Texas, Pfc. Ernest je pri zdravniškem koru onstran morja. PSSR J®® Frankie Moža, 657 E. 159. St. je bil doma na dopustu iz taborišča Meade, Maryland. Imel je zopet priliko, da je nekoliko zaigral na svojo ljubljeno vijolino. Zdaj bo najbrže poslan "tje preko." Njegov naslov je: Frank Moza, Co. A, 79th Bn. 8 Repi. Regt. AGFRD 1, Fort Meade, Maryland. n n h Chief Petty Officer trgovske mornarice, William K. Gabre-nja, sin Mr. in Mrs. Johna Ga« brenja iz 22010 Ivan Ave. je prišel iz Anglije domov na dopust za 10 dni. To je prvič, da sta se po dolgem času sestala tudi z bratom Louisom, ki je tudi zdaj na dopustu doma. ^^^ ^^^^^ Pro je, če vesfe J9' V kateri se "kuha"' Ij^1 rabijo za očala, se %0 enkrat. Ko se namreč olji',1.2 katere nepravijo oča-|,ja '' Je treba posodo raz- Hij!e Jo !ahko dobi ven- Ta O Je toreJ precej draga, h me v poštev, da vzame; ^ esecev, pred no se taka ^naPravi. Napravljena je' ^star Posebne ilovice, ki se! predno se napravi1 V, za posodo. Iz tega! »Z hko vidi, zakaj so do-1 ' a tako draga. ■o' * * * ||a ^ameriških bank zdaj že' Bogatel jem za hranilne' Kj Jfti za male vloge, kij lwi-dosti dela- pa nimai llf.^, " °d njih, ker je trg r> (iij ?clobre investicije. Vse prišel čas, ko vlaga-' dobil obresti od svoje! N, ciP° Pl0ti komu, niti se Pu j1TVai\ial, če je tožen. Pžas - ka'' ukrade 5n tudi IVo?0' Pri delu> ne bo St°- Vj| ' kot če ga bo prija-Ni] n' naj bo tako prijazen Je8'ovo lastnino pri mi- S*v * * * H ' ,aa ima novi deal v hvoiZlciJah v Washingtonu Ižaul pristaše, ne drži. V V j Trškega tajnika, na Xu 5 uradnikov, ki ima-S J odgovorna dela in ki , llad 25 let vsak. % * * . fx, >■ % r°nape dežuje redno IV* junija do septem--Ja 7 dežniki mora biti ■ n '^enitna b%\* * * I kit u ■ S0 PrePe'-ia'i vsi I ijj aksiji en bilijon in pol I, ^ Prevozili 2,420,000,000; . Stolp vPrašam°: kam' ; * I sJS^kušajo posebno elek-Lta a od njih davek, iz plačujej° VSi radij-» Ji, tekom katerih ni "(>vJ aševanj- niti politi-1 Stric Sam, pojdi' tako stori. Sij* zdaj ženske skoro' . Nadomeščajo moške' J^ust'riji. Močne in °d 17 do 40 let> d0" iC^m'1 en mesec treninge, ' 0 delat v gozd in na Jutri večer bo imel sejo demokratski klub 32. varde. V ten; klubu je včlanjenih mnogo Slovencev in Hrvatov in na te tem potom nujno apeliramo, naj na tej seji uradno odobrijo kandidaturo Frank Lauscheta za guvernerja ter mu dajo v kampanji vso pomoč. Kot smo apelirali na demokratski klub 23. varde, tako apeliramo, tudi na vas, državljani in državljanke 32. varde, da poka-žete svojo neodvisnost in svojo zavednost ter indorsirate moža, ki je vreden vaše in naše podpore, najmočnejšega kandidata na demokratski listi, našega župana Franka Lauscheta. Ne glede na to, kaj so odločili politični bossi v mestu, katerim Lausche ne mara biti in ne bo nikoli hlapec, bodite možje in žene na mestu, bodite res pravi demokratje, ki vam je pri srcu blagor ne samo demokratov, ampak tudi blagor države, ki bo dobila s Frankom Lauschetom enega najboljših guvernerjev, kar jih je še imela država Ohio. Zavedajte se, da boste to storili samo po želji ogromne večine državljanov 32. varde, katerih želji ustreči je vaša dolžnost. Ne dajte, da boste med onimi, ki bodo po primarnih volitvah osramočeni klonili glave, ker niso bili ob strani zmagovalca. če že nočete podpirati Lauscheta zato, ker je naše gore sin, pa ga podpirajte zato, ker je med vsemi kandidati najboljši in ker je med vsemi kandidati najmočnejši. Naj gre vaša jutrišnja seja na rekord, da je uradno odobrila kandidaturo zavednega demokrata Franka Lauscheta. Nocoj ima sejo demokratski klub 23. varde, na katerega smo se z istim apelom obrnili včeraj. Upamo, da si bomo vsaj v tem edini in da bomo vsi skupaj delali za nominacijo našega odličnega rojaka Lauscheta. In kaj pa demokratski klub 28. varde, kjer je tajnik Slovenec, državni poslanec Joseph Kovach? Tudi od vas bi bilo pričakovati, da se nam pridružite in uradno indorsirate kandidata Lauscheta. Državljani 28. varde, delajte na to, da se tako zgodi v prihodnjih par dneh, da nas ne bo sram pred drugimi! V družini spoštovane pionirske družine Mr. in Mrs. Frank Močilnikar, 837 E. 185. St. v Clevelandu, so praznovali zadnji torek izreden in pomemben dogodek, kakršen je zelo redek pojavVv človeškem življenju. Ta dan sta namreč praznovala naša obširno poznana in spoštovana Frank in Johana Močilnikar 40 letnico srečnega zakonskega življenja. Na isti dan je pa praznoval njun najstarejši sin, prijazen in vrl Slovenec, Filip-r-svoj 39. rojstni dan in 16. obletnico tudi zelo srečnega zakonskega življenja. Torej pač izredno slavij e, ki ga je pa Močilnikarjeva družina praznovala popolnoma skromno in v ožjem domačem krogu. Frank in Johana Močilnikar sta doma iz Device Marije v Polju pri Ljubljani. On je dospel "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBBVEO, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnder»om «628 Cleveland », Ohio. _______Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50 Z a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 monthi. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months 0. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. fe>83 No. 99 Thur., April 27, 1944 Ali se boje resnice? V kongresni knjižnici v Washingtonu sta dve knjigi, katere knjižničarji bolj varjejo kot punčice svojih oči. Kadar jih vzamejo v roke, napravijo to tako previdno in s tako skrbjo, kot bi bili knjigi dva kosa dinamita. Pa sta knjigi menda res dva kosa dinamita, ker vsebujeta življenjepis Jožeta Stalina. Kako skrbno varjejo ti dve knjigi v Washingtonu dokazuje to, da poslanec ali senator, ki bi si eno teh knjig rad izposodil, jo dobi v zapečateni kuverti ter s posebnim pismom, v katerem je svarilo, da knjiga ni za javnost. Knjigo je spisal Leo Trocki, eden prvotnih članov bolj-ševiške stranke, ki je z leti postal smrten sovražnik Jožeta Stalina in sedanje sovjetske vlade. Knjiga vsebuje življenjepis Jožeta Stalina od njegove rane mladosti do zadnjih nekaj let. Knjigo je tiskala in izdala ameriška firma Harper & Co. leta 1941. Toda še predno je prišla knjiga na trg, jo je firma pridržala z izgovorom, da bi knjiga, če bi prišla v javnost, lahko povzročila mednarodne zapletljaje. Dva izvoda te knjige je dobila kongresna knjižnica potem, ko se je zavezala, da je ne bo dala na razpolago javnosti. Zakaj je bila ta knjiga, ki razpravlja zgodovino Rusije vse od leta 1904 pa do Stalinovih časov, zatrta, je uganka mnogim članom kongresa. Noben drugi vzrok ni bil dan javnosti, kot da bi ta knjiga, če bi prišla med splošno javnost, povzročila mednarodne sitnosti. Knjigo lahko dobi vsak član kongresa na zahtevo. Toda vrniti jo mora v roke gotovemu uradniku v kongresni knjižnici, ki ve, komu je dal knjigo v roke. Ko jo je nek kongresnik nedavno zahteval, jo je dobil1 s svarilom, da knjige pod nobenim pogojem ne sme dati iz rok, niti ne sme dovoliti ,da bi kdo drugi kot on sam, knjigo pregledal ali listal v nji. Pri državnem oddelku so hiteli zatrjevati, da državni oddelek absolutno ni imel prstov pri tem, da se knjige ne sme dati v javnost. Med kongresniki je pa mnenje, da je Stalin sam zahteval, da se v Zed. državah ne razpravlja v javnosti o ruski revoluciji in o njegovem (Stalinovem) življenju, kar vse vsebuje ta knjiga, katere dva izvoda sta tako skupno spravljena v kongresni knjižnici. To mnenje potrjuje dejstvo, da so člani državnega oddelka "neuradno sve-. tovali" članom kongresa, da bi bilo vsako citiranje stavkov iz te knjige škodljivo sovjetsko-ameriškim odnošajem, ker diktator Rusije ne razume, da ameriški kongres ali ameriško časopisje lahko dela po svoje, ne glede na to, kaj reče izvršni oddelek vlade. Tega Stalin seveda ne more razumeti, ker v Rusiji je izvršni oddelek vlade, kongres in časopisje vse v eni osebi — v Stalinu. No, morda bo prišel še čas, ko bo vsebina te knjige na razpolago tudi ameriški javnosti in morda bo narod tedaj vedel marsikaj, česar danes ne ve, ker NE SME vedeti. V Nemčiji tega gotovo ni Pyravijo, da prideta prostak in general samo tedaj v ožjo dotiko, kadar general pripenja prostaku na prsa kako odlikovanje, ali kadar mu prostak osnaži obleko. To je morda navada pri nemški in drugih armadah, pri ameriški so pa odnošaji vse drugačni. V dokaz je naslednji slučaj. Pvt. Walter J. Thorpe, star 23 let, ki služi pri ameriški zračni sili kot mehanik v Angliji, je dobil oni dan dopust in odpeljal se je v London. Tam je šel v glavni stan ameriške armade in rekel straži: "Rad bi videl generala, če ni ravno preveč zaposlen." Stražnik je mislil, da se bo zrušilo nebo nad to nenavadno zahtevo. Ako bi prišel k nemškemu generalu kak prostak s podobno-zahtevo, bi ga v najboljšem slučaju poslali v umobolnico, kjer bi mu preiskali možgane. Toda vse drugače se je zadeva izvršila v ameriškem glavnem stanu. Ko je Pvt. Thorpe čakal kakih deset minut, je prišel iz svojega urada sam general, pomignil prijazno prostaku in ga odvedel v svojo zasebno pisarno. Tam sta se razgovarjala kakih dvajset minut. Predno je prostak odšel, je prosil generala, naj mu da kako potrdilo, s katerim se bo pri tovariših v taborišču izkazal, da je bil res pri generalu. General mu je napisal sledeče vrstice: "Dragi Thorpe! Zelo sem bil vesel, da si me danes obiskal v mojem uradu kot someščan iz Abeline, Kansas. Vdani— Dwight D. Eisenhower." Želel sem, da bi se naša seja vršila že pred več tedni, toda povedano mi je bilo, da se je zaradi bolezni predsednika Kristana s sklicanjem seje zavleklo. Vesel sem, da je vsaj sedaj do seje prišlo. Kar vam želim danes tukaj povedati, mogoče enemu ali drugemu ne bo všeč, toda to me prav nič ne moti, da bi ne povedal, kar mi je pri srcu in kar smatram za dolžnost, da vam povem. V resolucijah sprejetih pri kongresu je določeno, da mora biti SANS nepristranski. Tako je tudi izraženo v resoluciji Rev. Vital Vodušek-a, ki je bila pri seji širšega odbora meseca januarja letošnjega leta predložena in odobrena. Vprašanje pa sedaj nastane, če se poslovnje SANSa vrši smislom teh resolucij? Vprašanje je, je li SANS nadstrankarski ali ni? Po moji sodbi in sodbi mno-ltih, SANS ni kar bi moral biti. Poročila iz SANSovega urada spričujejo, da SANS ni nadstrankarski, pač pa zelo enostranski. Govori in poročila gotovih članov izvršnega odbora niso nadstrankarska, pač pa pristranska — enostranska. Ni mi treba poudarjati, da je pretežna večina ameriških Slovencev katoliška. Tako je tudi pretežna večina ameriških katoliških Slovencev včlanjena v SANSu. Zakaj smo mi katoliško misleči Slovenci pristopili k SANSu? Samo zato, ker je v resolucijah sprejetih na kongresu določeno, da bo SANS nepristranski, da bo SANS nadstrankarski. To i so bili pogoji, pod katerimi smo' k SANSu pristopili. Ali je SANS ostal tak, kot resolucije določujejo? Ne, ni! SANS je postal zelo enostranski in s .to enostransko politiko, se ruši podlago, na kateri je bil ustanovljen . SANS je danes vse kaj dru-zega, kot je bil spočetka.' Je vse nekaj drugega, kot ono, kar bi moral biti. Vi niste slišali ne mene in ne katerega drugega izmed nas katoliško mislečih članov SANSa, da bi napadali katerega člana nam nasprotnega verskega prepričanja. Vse drugače pa se postopa od gotovih članov SANSa napram naip katoliško mislečim članom. Kjerkoli je le kaka prilika, že so "klerikalci" na "talerč-ku." Ti ubogi klerikalci so vsega krivi. Vatikan in 'klerikalci so menda tudi krivi, da je nastala sedanja vojna. Vse kar je katoliškega je zanič. Vse kar je verskega, se zaničuje, ogovarja in kritizira. Nasprotno pa vse, kar je pro-titerskega, komunističnega, se hvali, zagovarja in propagira. Če hočemo SANS ohraniti, se mora temu enkrat za vselej napraviti konec. Jaz sem katoličan in sem na svoje versko prepričanje ponosen. S tem pa še ni rečeno, da sem "klerikalec." Jaz nisem bil nikdar član klerikalne stranke, torej nisem "klerikalec." Vkljub temu pa se čutim užaljenega, kadar se bla7 ti in zabavlja čez klerikalce in to zaradi tega, ker vem, da pri besedi. "klerikalc" se ne misli samo člane stare klerikalne politične stranke, pač pa se pri tem misli brez razlike vse katoliško misleče Slovence in Slo- venke. Zato pa proti takim napadom v svojem imenu in v imenu onih katoliških Slovencev in Slovenk, ki jih imam čast tukaj zastopati, prav odločno ugovarjam in protestiram. SANS je bil ustanovljen kot n a d s t ranka rska organizacija. Kot tak bi moral tudi biti. Ali je? Jaz trdim, da ni. iSANS je bil ustanovljen z namenom pomagati narodu v stari domovini do osvoboditve; z namenom pomagati osvoboditi lepo Primorsko, Reko, Trst in druge slovenske kraje, ki so pod tujčevo oblastjo. Ali SANS vrši to delo? Ali SANS izvršuje od kongresa naloženo mu nalogo? Meni se zdi, da dela SANS ravno nasprotno. SANSovo delovanje se naslanja danes samo na notranje-politične zadeve Slovenije oziroma Jugoslavije. Glavno vlogo, ki jo SANS igra je, kakšno obliko vlade, bo imela bodoča Jugoslavija. Vse delo, ki ga SAI^S danes vrši je napeljano v eno smer in sicer, kdo bo v Jugoslaviji vladal, Peter ali Tito. SANS se vmešava v zadeve, s katerimi mi amerški Slovenci nimamo in nočemo imeti nič opraviti. To so zadeve, ki pripadajo v odločitev in rešitev izrecno le narodu, ki tamkaj živi. Kakšno formo vlade bo imela bodoča Jugoslavija, ali kdo bo njen bodoči vladar, je zadeva naroda, ki živi in bo v Jugoslaviji živel. Mi ameriški Slovenci nimamo nobene pravice vmešavati se v notranje zadeve Slovenije ali Jugoslavije. Slovenski oziroma jugoslovanski narod v starem kraju, je edini, ki ima pravico to odločiti in bo to fctidi brez nas odločil. SANSova naloga je, narodu pomagati do osvoboditve in pomagati osvoboditi izpod tujčevega jarma vse one slovenske kraje, ki po vsej pravici Sloveniji pripadajo. To je naša naloga, notranje zadeve pa pripadajo narodu onstran morja samemu, da jih reši in določi, kakor jih sam h-oče. Zato je pa potreba, da SANS sedanjo politiko opusti in vodi posle smislom resolucij in to popolnoma nepristransko. Da je bil SANS do sedaj zelo enostranski, bi lahko navedel razne dokaze, mislim pa, da je dovolj, če spregovorim samo o "Ponatisu" iz ljubljanskega Jutra od 23. do 24. septembra. Ko je omenjeni list "Jutro" poročal o umeščen ju Leon Rupnika, kot predsednika ljubljanske uprave, je povedano, da je Rupnik v svojem govoru tudi škofa Rožmana pozdravil. Iz tega je torej sklepati, da se je dotične afei^e tudi škof Rozman udeležil. Uprava SANSa je.to poročilo takoj pograbila in dala ponatisniti v raznih časopisih. Zakaj je bilo to napravljeno? Ali zato, ker je bil general Rupnik imenovan predsednikom ljubljanske uprave? Zdi se mi, da ni bilo to storjeno iz razloga, ker je bil Rupnik ustoličen za predsednika ljubljanske uprave, pač pa je bilo to napravljeno, v prvi vrsti zato, ker je bil pri dotični cerimoniji prisoten tudi škof Rozman. Po mojem mnenju je .bilo to napravljeno namenoma, češ le poglejte kaj delajo "klerikalci." Le poglejte jih, kakšni so. Ko je bil zastopnik Hitlerjeve bande umeščen za predsednika ljubljanske uprave, je bil nav- skoro direktno zvezo z Rajhom in lahko izvažajo Nemčiji produkte skoro brez ovire od strani zaveznikov. Torej nimajo zavezniki skoro nobenega orožja v roki, s katerim bi prisilili nevtralce, naj nehajo zalagati Nemčijo. Edino orožje, ki bo kmalu začelo groziti nevtralcem je — gotova zmaga zaveznikov in s tem svarilo, naj nevtralci stopijo na stran zmagovalcev, predno bo prepozno. zoč celo škof Rozman. To je bilo namenoma napravljeno, samo da se zopet nekaj blata vrže na katoliško misleče Slovence. Iz« Rupnikovega govora je tolmačiti, da pri njegovemu umeščen ju ni bil navzoč samo škof Rožman, pač pa da so bili prisotni oblastni predstavniki, predstojniki raznih uradov in visoki uradniki pokrajinskih uprav. Prepričan sem, da to niso bili de na "klerikalce" in na vse samo "klerikalci." Gotovo je druge stranke, bilo med temi visokimi uradni- Opustiti se, mora vse delo, ki precejšnje število liberal- tikajoče se notranje uprave in cev, nacionalistov, socijalistov notranjih političnih zadev Slo-in raznih brezvercev, toda iz- venije in bodoče Jugoslavije, med vseh teh se je vzelo samo Opustiti se mora vse, kar bi škofa Rožmana na piko. To je povzročalo nadaljni prepir in dokaz, kako enostransko se pri razdor med ameriškimi Sloven-SANSu dela. Zato pa proti ta- ci m sploh Jugoslovani, kemu početju prav odločno Vse delo SANSa od sedaj na-protestiram. prej se mora vršiti točno in na- Jaz nisem pooblaščen škofa tančno po določilih inkorpori-Rožmana tukaj zagovlarjati. ranih resolucijah sprejetih na On mojega zagovora tudi ne kongresu in resoluciji Rev. Fa-potrebuje. Rečem pa, da kdor ther Vodušeka. pozna škofa Rožmana, vsaj to- Zato izjavljam: liko, kot ga poznam jaz, mi bo Jaz in oni katoliško misleči potrdil, da ga ni v Sloveniji Slovenci in Slovenke, ki jih tu-bolj navdušenega Slovenca, kot kaj zastopam, želimo, da SANS je škof Rožman. Osebno ga po- ostane. Zahtevamo pa, da se znam in vem kaj govorim. On vse poslovanje vrši natančno po ni samo cerkveni predstojnik, določilih izraženih v zgoraj pač pa tudi predstojnik in vo- omenjenih resolucijah, ditelj zavednega katoliškega Izjavljam dalje, da jaz in naroda v Sloveniji. oni, ki jih tukaj zastopam, ho- Ce se je škof Rožman odzval I čemo in želimo z našo pomočjo povabilu in se udeležil Rupni- s SANSom sodelovati in to po-kovega umeščenja, je storil to, polnoma v smislu in določil kar bi vsakteri izmed vas na- izraženih v omenjenih resoluci-pravil, če bi bil na njegovem jah. Naglašam pa, da oni, ki mestu. s tem ne soglašajo in ki gori Ako ste obkoljeni od sovraž- omenjenih resolucij vpoštevati nika ,ki vam grozi s smrtjo in nočejo, naj SANS zapustijo, uničenjem vsega kar imate in SANS je bil ustanovljen kar zastopate, se boste ukazu kot nepristranska in nadstran-pokorili or else . . . karska organizacija in mora Takim ukazom se v starem kot tak ostati, kraju dandanes pokori marši- Josip Zalar, kateri Slovenec, bodisi katoli- blagajnik SANSa. čan ali nekatoličan. Vpoštevati je treba razmere in okoliščine, v katerih se naš narod v stari domovini nahaja. Noben zaveden slovenski rodoljub ni prijatelj Hitlerjeve bande. Ako se pa" zatajevalno pokori Hitlerjevim gestapovskim ukazom, je v to prisiljen, če hoče ostati pri življenju. Vprašam tudi, kje je dobila uprava SANSa pravico napadati in kritizirati škofa Rožmana zaradi njegovega pastirskega lista? Komu so okoliščne in razmere v Sloveniji bolj poznane, nam v Ameriki živečim ali onim, ki v njih živijo? Škof Rožman živi v Sloveniji, on vidi kaj se godi. Njemu so razmere znane. On vid in zna, kaj se kuje in kaj se namerava storiti. Na podlagi vsega tega je potom pastirskega lista vernike opozoril na grozodejstva, ki se vršijo in ki se nameravajo v bodoče po zločincih izvršiti. S tem je storil samo svojo dolžnost, kot škof in predstavnik vernikov. Kje je dobila uprava SANSa pravico vmeševati se v te zadeve? SANSova naloga je tudi bila pomagati in delati nato, da bi prišlo do sporazuma in edinstvenosti med ameriškimi Hrvati in Srbi. Naloga SANSa je bila in je, delati nato, da bi prišlo med ameriškimi Slovenci, Srbi in Hrvati do prijateljskih odnoša-jev. Je li SANS vršil to nalogo? Ravno nasprotno! .Danes je med Srbi in Hrvati večji razdor, kot je bil kedaj poprej. In ne samo to, danes je večji nesporazum med ameriškimi Jugoslovani, kot je bil kedaj med nami. To pa še ni vse. Celo med nami ameriškimi Slovenci so gotovi člani SANSa uničili ono slogo in ono edinstvenost, ki je bila med nami potom kongresa dosežena. Namesto sloge, se seje razdor in nesporazum. Bo li SANS to delo nadaljeval? Ako hočete, da se SANS obdrži, se mora opustiti vse napa- Ci verjamete al' pa ne tje počasi, da ne bi PreVf lo v oči. Tam sem v vsej ci razložil prijatelju v' ^ lostno zgodbo o pričakova jači, ki je nikjer ni ter bičal: J "Leo, prej sem ti re postavi na mizo tistih F sov pečenih pišk,. ki s°( ostali od kosila ter jih ^ popotnikoma. Ampak _ stoje politične pa stv^ kar pozabi na tisto. Pa bila s seboj kaj pri"eSlJ ima Kunčič takih dobrot^ ji lepi restavraciji n'c Kakor gledata onadva blagor, tako bomo S]ei za njun." 'j "Da nista nič pnne:J ušlo Kushianu skozi t» zoba, pa v tako turobnii ji, da se mi^je res v d zamislil. "Ce ti pa rečem, da 11' kapljice ne!" j "Potem bosta preb'1'^ zelo srečnih trenutkov mi v kempi in to P°P° % svojem. Bosta že vide'3' pravi napravljati v*z ^ mah v nedeljo P°P° jj| brez vsake pravdanske , "Ampak ne pokaži ^ svetu, kako da se tita "j ( , ' H gt" zabljivost frzmaga, ki sem tak človek, da ( rad povem ljudem iz 0 j kaj mislim o njih, a^ raje objedam po leP15 šegi in navadi za hrW° jj Šla sva nazaj. v sP.f[j sobo in potem smo s/| dati. Pet oseb je bil°' |j( pa nekaj muh in re ;'j|j smo bili precej razj1 ge! pričanj, muhe in m1- ^i: za nas tri, ki smo se f oen* gospodarje kempe, m čisto natančno, kaj ^ sli, za spoštovana 0 pa ne. [jt "Saj imate prija21^! je začel Drenik in vZ .0je ust samo za toliko, da J j žgal, ker mu je bila ugasnila. ^ "Ni napačno?" "al J i ve Jim, ki je vneto ££ j vlila mesečina, % L1' da je Leokadija ^S'ob^6 damasta, ki je li|a 0< Videla je posteljo, W,0zlačena in tako bo-S da je bila bolj kakega princa, I' Jf ega> če še tako od-m1*a. Preštela je Sl^ 1Usalne mize ter si kateri strani so ^ . ar se slik tiče, jih ujc ^la viseti na steni, S)jam°gla razločiti, kaj ^itj aj0- Okno, veliko, za-\ j^.^očno mrežo zava-8)o na vrt, ki je bil jSa izidovi zagrajen bj ,freke kakemu posku-; ^ ^sPela tod na ulico, t t)r0''6 videla in opazila i%bt0rnosti ter razkoš' If"'^6- sol3e> Ji Je doka-I'in bil gospodar mo-i človek, in sicer f\j U(lni meri ampak i;,Hi' . t PlSalni mizi P1'i °k-maJhno srebr- ^Hivi ^ ga Je vzela in' ,'tO(ja a v rokav svoje ob- SF iz pobožnosti ali . ' d-a se polasti tuje z nekim dru" ;,,lm namenom. Potem taprla okno, kakor je l)(j'r Se vrnila na poste-kako konča ta j Cn° začeti njen doživ- i\ ^ ji je, da ni prešlo fc.He Je začula, da so se l|i')liŽalSpet odprla in se ji a neka oseba, kate-I !,io ° Cem molče zaveza-I riJela za roko, jo od- vedla iz sobe ter spet zaklenila za seboj. Ta oseba je bil Rudolf, ki je bil sicer šel k svojim tovarišem, a jih ni poiskal, ko se mu je zazdelo, da je bolje, če nima prič, kaj se je dogodilo s tem dekletom. Hotel se jim je celo zelo zlagati, da so ga ganile njene solze, da se je skesal in jo na pol poti izpustil. Ravno radi tega se je tako hitro vrnil, da spravi Leokadijo v bližino stolne cerkve, kakor je sama prosila; to pa predno mu dnevna svetloba onemogoči, da bi jo izpustil, ampak ga prisili, da jo obdrži pri sebi do naslednje noči; saj ga ni prav nič mikalo, da bi se spet ž njo boril, a še manj, da bi izvedela kdo je. Pripeljal jo je do trga po imenu Ayuntamiento in tam ji je rekel z izpremenjenim glasom ter v pol portugiškem, pol španskem jeziku, da gre zdaj lahko brez vseh skrbi domov, ker da je ne bo nihče več zasledoval. In predno si je mogla potegniti robec izpred oči, je bil že nekam izginil, da ga ni videla več. Ko je ostala Leokadija sama, si je snela prevezo in spoznala kraj, kjer je stala; ozrla se je na vse strani okoli sebe, a ni videla nikogar. No, boječ se, da ji kdo od daleč ne sledi, se je na poti proti svojemu domu, do kamor ni imela več daleč, pri vsakem koraku ustavljala; in z namenom, da bi zmešala morebitne zasledovalce, je stopila v neko hišo, ki je bila odprta, in se je šele od tam počasi bližala svoji. Tu je našla svoje starše vse iz sebe in še pokoncu; zakaj nobeden ni mislil na to, da bi- legel k počitku. Ko so jo zagledali, so ji z odprtimi rokami pritekli naproti in jo sprejeli s solzami v očeh. Leokadija, še vsa prestrašena in zbegana, je naprosila očeta in mater, da sta stopila ž njo v posebno sobo, kakor sta tudi sama želela, in tam jima je v kratkih besedah razodela, kaj se je zgodilo ž njo. Nobene okolnosti ni zamolčala, tudi te ne, da nima pojma, kdo jo je ugrabil in ji uropal njeno čast. Popisala jima je natanko kraj svoje nesreče: okno, vrt, mrežo, pisalne mize, posteljo, preproge, a naposled jima je pokazala raz-pelce, ki ga je vzela s seboj. Pred podobo Križanega so se spet razjokali, spet prekleli nesramneža, mu spet pbečali svoje maščevanje in mu pri-želeli tisočere kazni. Potem je rekla Leokadija svojim staršem, da bi bilo vendar prav, če bi vsaj oni vedeli za ime njenega oskrunilca, čeravno ga sama ne mara poznati; to pa bi najlažje dosegli i-pomočjo tega razpela, če bi naprosili cerkovnike, da bi po-prašali s prižnic vseh župnij kdo je izgubil tako in tako reč in povedali, da jo najde pri duhovniku, ki ga oni določijo; tako bi izvedeli za lastnika in s tem tudi za dom in ime svojegž sovražnika. Na to je odgovori oče: (Dalje prihodnjič.) Stalno delo za , Sestavo ogrodja Težake Delo pri lesu Press operatorje Mehanike Učence Dobra plača in overtime American Coach & Body Co 9508 Woodland Ave. GA 3160 (104! OB 70 LETNICI MR. ANTON GRDINI Naj nam bo dovoljeno, na tem mestu, da izrečemo številna ter prisrčna voščila k Vaši 70 letnici. Bog Vas ohrani do skrajnih mej Vašega življenja. Ko pa poteče Vaša pot, tedaj naj Vam On, kateri je vsemogočen, podeli krono večnega plačila. Tukaj, na tem mestu, je izrečenih le par besedi, kjer je čas kratek, ni prilike več napisat, pa kedo potrebuje opisa moža, kakor ste Vi, g. Grdina? Saj Vas pozna ne le slovenski narod, temveč po Vaših dobrih delih Vas pozna, lahko bi rekli, vsaj pol sveta. Vaši številni prijatelji v Collinwoodu Vam še enkrat prisrčno čestitamo k Vašem 70. rojstnem dnevu, obenem pa pošiljamo ob tem času prisrčne prošnje k Večnemu v nebo, naj Vas nam ohrani še mnogo, mnogo let! Bog,vas živi, Vaši collinwoodski prijatelji. zlasti pa, da je katoličan; v tem oziru je bil on dosleden in v teku časa njegove bolezni, ko je bilo tako hudo, mu je bila vedno na jeziku beseda: Jezus pomagaj mi!, vedno Ga je klical in z željo po Njem je tudi umrl in On, ki je Vstajenje in Življenje ga bo poslednji dan tudi obudil k novemu življenju, ki bo večno. Počivaj mirno dragi George v zemlji nove domovine, če tudi daleč od Tvoje rodne grude Beltinci, v Prekmurju, katere si še želel videti, a ti ni bilo usojeno. Tvoj prijatelj, Jože Grdina RADI POŠTENJA JE PRIŠEL V JEČO New York. —' Na neko banko pride moški in najde na tleh $500. Denar izroči banki, ki mu da $50 nagrade. To je treba pa že proslaviti, si je mislil. Predno je bil z domačo zabavo povsem pri kraju, se je znašel v ječi. Obtožen je Ml: razgrajanja, pretepa, vozarenja v pijanem stanju, pasiranja rdečih luči itd. Kar mu je ostalo od nagrade, je plačal za globo na policiji. -o- MALI OGLASI ma na varnem. Zdaj se je pa vedno znova zasačil pri razglabljanju o Pimu, o Lodyju in pri neveselih mislih na Ellyn bledi obraz, čeprav se mu težave med njim in njo v bistvu niso omembe vredne. Včasih mu je dala tudi Puckina drzna porogljivost opravka, ali pa lahkomiselnost, s katero je drvela v 'svojem malem avtu po cestah ... Že večkrat se je jirigodilo, da ga je Milicent imenovala dolgočasnega, suhoparnega tovariša; njegovo opravičevanje, da mora imeti mož v njegovem položaju včasih tudi kaj drugega v glavi razen športa in zabave, ni, kakor je dobro čutil, sprejela tako, kakor je želel. (Dalje prihodnjič) Takrat se je zlata mirna luč svetilke zrcalila v svetli, jaj-časti mizi, okrog katere se je vsak večer kakor po svetem ■zakonu zgrinjala vsa družina . . . Starši in. otroci, kakor so pripadali drug drugemu, dan za dnem, vsak na svojem določenem prostoru. .Tudi takrat — saj je dobro vedela—so upor in odpor, grenka bolečina in skrb razvnemali tiho naprej sklonjene glave; gotovo ni bilo razpoloženje zmeraj tako veselo in zadovoljno, kakor bi človek sklepal po mirnem razgovoru . . . Toda kje je že brala ta' grenki stavek, ki ji ni šel več iz spomina: "Družinska soba, ki je bila poprej zbirališče vse družine, ni zdaj nič drugega več kakor njeno izhodišče." KITTYNA SODBA Kitty je stala na vrtu sredi trate med rožami in petunijami in je metala majhne kremenčke v okno svojega očeta. Bila je oblečena v elegantno oblekco iz belega, volnenega, tenkega blaga, v kateri so se njene gole ro-}ce in njene čudovito oblikovane noge sijajno uveljavljale. Pod majhnim, globoko na oči potisnjenim, svetlo rdečim slamnikom se je njen mali temni obraz z izzivaj očim smehom, vendar ne brez plašne napetosti oziral proti oknu, čigar zavesa se še ni zganila. Kadar je oče vstajal, ni bil nikdar ravno najbolje razpoložen, toda ona si je pač vtepla v glavo, da bo danes resno govorila z njim. Ko se je Steven naposled prikazal pri oknu v svoji spalni obleki in z jutrnje sitnim obrazom, mu je s krepko, sloko, zarjavelo roko in s svojimi najbolj svežim smehljajem migala in ga priganjala, naj hiti: "Brž se napravi in pojdi z menoj na sprehod, vreme je prekrasno!" Steven ji je veselo zaklical, da bo v pol ure ,nared. Čemernega razpoloženja, s katerim se je pred pol ure prebudil, se je skušal otresti s predstavo sprehoda v Kittyni veseli in zabavni družbi. Njegove otroke je bilo sicer težko pridobiti za taka podjetja in on sam, si je dejal smehljaje se, ko je odprl pipo svoje prhe, se je skoraj popolnoma odvadil 'antičnega sredstva za izmenavo kraja.' Ta izraz je bil Pimov in mu je mahoma zopet skrenil misli na fanta. Spomnil se je, da se je še v polsnu ukvarjal z njim, in da so bile njegovega nesrečnega jutrnega razpoloženja deloma vzrok stvari, ki jih je včeraj čul o svojem sinu. Seveda se bo vse izkazalo kot pretirano; kar je prastara teta Naatje trdila, da gotovo ve, temu bi zmeraj lahko odvzel polovico. Vendar je bilo že dovolj slabo, da so po mestu spravljali ime njegovega najmlajšega v zvezo s sicer poročeno, toda znano kot skrajno lahkoživo ženico, kakršna je bila ta Gloria van Maanen. Kako je častitljiva starina v svojem domu za stare ženske — tako I je namreč nazival dom za dame, kjer je stanovala — izvedela zmeraj vse najnovejše o njem in njegovi družini, to je bila za Stevena nerešljiva ugan- NAZNANILO IN ZAHVALA J V bridki žalosti globoko potrti naznanja010 1 sorodnikom, prijateljem in znancem prežalost"0 da je nemila smrt posegla v našo družino in vse p1 -daj nas je moral zapustiti naš preljubi jeni in nl pozabljeni soprog in dragi oče FRANK SKRAB ki ga je po kratki bolezni že Bog poklical k seb' jj spreviden s svetimi zakramenti izdihnil svojo b^ Jj šo in v Bogu za vedno zaspal dne 27. marca 19^V J rosti 48 let. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi f j da smo ga položili k večnem počitku dne 30. marC® | na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo v globoki hvaležnosti vo prisrčno zahvaliti Rev. Andrew Andreyu w J in podeljene svete zakramente, za molitve ob ki's J pogrebom, za spremstvo iz A. Grdina in Sinovi Pffl ne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravUen ? to mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede. Najprisrčnejšo zahvalo naj sprejmejo vs'< nam lajšali bridke ure ter nam bili v pomoč en način ali drugi kaj dobrega storili v teh kih in žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so pokropit, vsem, ki so culi in molili ob krsti ter se žili svete maše in pogreba. V dolžnost si štejemo, da se prisrčno lepo z'!j.r« mo vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okras' s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Martin Mr. in Mrs. Joseph Smrdel, Mr. in Mrs. Frank ,Jm Mr. in Mrs. Frank Rojc in družina, Mr. in Mi's' Jernejčič in družina, Mr. Joseph Widmar in Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Mr. in kus, Mr. in Mrs. John Stronsky in družina. p« n Naša prisrčna zahvala naj bo izrečena vse< » si-l darovali za svete maše za mirni pokoj blage d cer: Mrs. K. Pastwa in družina, Mrs. Anna Mace^r;' j 52. St., Mr. in Mrs. Frank Pizem E. 52. St., M1'?1 jfi»| Kalister, Mrs. Mary Globokar in družina, Mr- ''L/j Mike Widmar Edna Ave., Mr. in Mrs. Joseph S1 ^ I Mr. John Hrovat Sr., Mr. B. Mervar E. 63. S Mary Sellurnel, Mr. in Mrs. Zelaznik, Mrs. Gu in Mrs. A. Lach, Mr. in Mrs. Anton Grdina in ^ I Frances Iavenarelle, Mrs. J. Cernilogar, Mrs. ^ pi' I sak, Mr. in Mrs. Speh, Mrs. Vehkar, Misses J° in, line Gorsha, Mrs. Lovko, Mr. John Pizem, toinette Mervar, Mrs. Starin, Mr. in Mrs. Jos. p I E. 67. St., Andy Boyzpperu, Mrs. Stih, Mr. i'1 jj^ I John Pizem E. 52. St., Mrs. Rose Kern, Mr. Brodnik Lake Ct., Mr. in Mrs. Schneider, Mr- 11 Stucki, Mr. in Mrs. John Rožnik. m $ I Enako se tudi prisrčno zahvaljujemo vsen> darovali v gotovini. m*' Ravno tako se želimo prisrčno zahvaliti vse"1 dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. e'" Nadalje naj sprejmejo našo iskreno zahval0^ društva Sv. Antona Padovanskega št. 138 C. & ^ f ki so ga nosili in spremljevali krsto do groba ter fc ložili k večnem počitku. j.gt/ Našo prav prisrčno zahvalo želimo izreči P0^ ^J mu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso vsestl ^ prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrst'10 stvo pogreba. < A Slučajno, če smo katero ime pomotoma 'f^eiM (prosimo da nam oprostite ker se želimo najPrlS zahvaliti vsem. Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog " e1f oče žalostna so naša srca, ker si nas moral tako P J daj že zapustiti, toda Bog Ti je že uro odločil in si se ločiti od svojih dragih. Kako zelo Te poi? b