4 Branje in aktivnosti s pomočjo živali Keywords: reading, motivation for reading, animal-assisted activity, R.E.A.D. (Reading Education Assistance Dogs), equine-assisted therapy, equine-assisted activity Izvleček V prispevku je izpostavljeno dejstvo, da mladi v današnjem času vse manj berejo, šolski knjižničarji pa jih lahko na različne načine spodbudijo k branju in branje napravijo privlačnejše. Zgodbe, opisane v knjigah, velikokrat že same ponujajo možnosti za popestritev branja. Tako je opisan primer, ko so na šoli branje knjige Nebo v očesu lipicanca avtorice Dese Muck popestrili z ogledom lipicancev in izvedli različne aktivnosti s področja aktivnosti in terapije s pomočjo konja. Zna- no je, da živali na različne načine pozitivno vplivajo na ljudi, tudi na učence in njihovo učno uspešnost, zato se vse pogosteje uporabljajo tudi v izobraževalnih ustanovah. Po svetu je delo s terapevtskimi živalmi v šolah že marsikje priznana metoda izobraževanja. Tudi v Sloveniji je znan inovacijski projekt Terapevtski pes v šoli oziroma Mreža šolski pes. Zelo razširjeno je tudi Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke in program R.E.A.D., ko člani v okviru svoje dejavnosti obiskujejo vrtce, šole in knjižnice ter nudijo pomoč otrokom pri branju. Ključne besede: branje, motivacija za branje, aktivnosti s pomočjo živali, program R.E.A.D., terapija s pomočjo konja, aktivnosti s pomočjo konja Abstract The article discusses the fact that young people today are reading less and less. School librarians try to encourage them with various ways to make reading more attractive. The stories in the books often offer opportunities to enrich the read - ing, for example, the book Nebo v očesu Lipicanca [The Sky in the Lipizzaner's Eyes] by Desa Muck can be enriched by visiting Lipizzan horses. There, young people can try various activities and therapies with horses. Animals have many positive effects on humans, and on students and school achievements, so, they are also increasingly used in educational institutions. Working with therapeutic animals in schools is already a recognized method of education worldwide. The innovation project “Therapy Dog at School” or “The School Dog Network” is also known in Slovenia. The Slovenian Society for Dog-Assisted Therapy “Tačke pomagačke” and the “R.E.A.D. ” programs are also very widespread. As part of their activities, they visit kindergartens, schools, libraries and offer help to chil- dren in reading. STROKA in PRAKSA Reading and Animal-Assisted Activity Natalija Mikuletič UDK 028.5:615.85 5 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 1/2, 4-11 UVOD Mladi danes redkeje berejo knjige kot so jih nekdaj. Vzroke za to vidimo v množici so- dobnih naprav, ki so jih dobesedno zasvojile. Včasih smo med vsakodnevnimi prizori videli dijake, zatopljene v knjige, ki so se le s težavo uprli napeti in privlačni zgodbi. Neredko se je zgodilo, da so sledili napeti zgodbi tudi skrivaj pri pouku. Tudi danes so dijaki zatopljeni, a ne več toliko v knjige, ampak v svoje (pametne) telefone, ki jim omogočajo, da so neprestano v stiku z vsem in z vsemi. Ves čas so dosegljivi in vedno sredi dogajanja, čemur se ne morejo upreti, kot se bralec ne more upreti zanimivi in napeti knjigi. Značilnost teh novih medijev je tudi, da ustvarjajo potrebo po vedno novih in novih dražljajih in tako vodijo v zasvojenost. Novi zaslonski mediji so privedli do razmaha načina branja, ki mu pravimo skimming ali preletavanje. Za preletavanje informacij na spletu je značilno, da se nanje odzivamo reflek- sno, brez razmišljanja. In kot v nadaljevanju pravi v svoji knjigi Miha Kovač, s takim bran- jem ni nič narobe, saj je to odlična tehnika za iskanje informacij, postane pa problematično, ko »izpodrine druge, bolj poglobljene načine branja, ki poglabljajo in širijo naše besedišče in nas učijo analitično misliti ter imeti kriti- čen odnos do medijskih manipulacij« (Kovač, 2020, str. 41). Da bi mlade motivirali za branje in jih vzgojili v bralce za vse življenje, se poleg učiteljev v šoli trudimo tudi šolski knjižničarji, ki vedno zno- va iščemo nove načine, da bi branje napravili privlačnejše. Po eni strani lahko to dosežemo z ustreznim izborom knjig, ki so med mladimi priljubljene, po drugi strani pa lahko branje povežemo z različnimi aktivnostmi, ki bodo popestrile to dejavnost, ki izgublja na svoji privlačnosti. Verjetno vsaka knjiga ali zgodba v sebi skriva številne možnosti za popestritev. V šoli lahko veliko idej izpeljemo tudi v med- predmetnih povezavah. V nadaljevanju bomo opisali primer, ko smo branje knjige popestrili še z ogledom lipicancev in aktivnostmi s po- močjo konja. OB BRANJU KNJIGE NEBO V OČESU LIPICANCA Pri interesni dejavnosti pogovori o(b) knjigi, ki jo v šolski knjižnici izvajamo enkrat tedensko, smo za branje s skupino dijakov izbrali mladin- ski roman pisateljice Dese Muck z naslovom Nebo v očesu lipicanca. 1 Gre za delo, ki opisuje vsakdanje probleme današnjih mladostnikov, povezane z iskanjem smisla in zadovoljstva v življenju. V delo so vpletene še ljubezenske zgodbe mladih, ljubezen in odnos do živali, pobeg od doma, problem droge, begunstva, revščine, bogastva, samopodobe. Osrednja zgodba se odvija v Lipici, ki je zibelka sloven- skega avtohtonega kraškega konja, iz katerega je z oplemenitenjem drugih pasem konj nastal lipicanec. Povodu za branje omenjene knjige je botrovalo tudi dejstvo, da je naša šola 2 v Sežani, torej blizu Lipice in se v bližini nahaja tudi posestvo z lipicanci, na katerem imajo šolane konje za izvajanje aktivnosti in terapije s pomočjo konja. MOTIVACIJA ZA BRANJE Avtorici Pečjak in Gradišar sta bralno motiva- cijo opredelili kot »nadpomenko za različne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo otroke k branju, dajejo bralnemu procesu smisel in tako pomagajo posamezniku, da vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo še ponoviti« (po: Bucik, Pečjak, 2004, str. 53). Nadalje avtorici ugotav- ljata, da nas, pedagoške delavce, v šoli zanima predvsem, kako naj spodbudimo učence, da bodo razvili trajen interes za branje, da bodo brali tudi v prostem času, za razvedrilo, zaba- vo, za bogatitev svojega življenja, ter kako naj jih spodbudimo k branju kot sredstvu za učen- je, da pridobijo željo po znanju in radoved- nosti za vse življenje. Torej želimo doseči, da učenci razvijejo notranjo motivacijo za branje. Strokovnjaki so ugotovili, da ta temelji na treh psiholoških mehanizmih: kompetentnosti, pri- padnosti in avtonomnosti. Občutek učenca, da je sposoben, kompetenten, je ključen za razvoj notranje motivacije za branje. Težavnost nalo- 1 Knjiga Nebo v očesu lipicanca je bila izbrana tudi za Can- karjevo tekmovanje v šolskem letu 2012/2013, in sicer za 8. in 9. razred. 2 V knjigi avtorica omenja tudi srednjo šolo v Sežani. Novi zaslonski mediji so privedli do razmaha načina branja, ki mu pravimo skimming ali preletavanje. Za preletavanje informacij na spletu je značilno, da se nanje odzivamo refleksno, brez r azmišljanja. STROKA IN PRAKSA 6 Natalija Mikuletič: Branje in aktivnosti s pomočjo živali ge mora biti tolikšna, da mu predstavlja izziv, nikakor pa ne sme presegati njegovih zmožno- sti kot tudi ne sme biti prelahka. Za razvoj notranje motivacije je pomembna tudi učen- čeva avtonomnost, ki mu daje možnost izbire, saj je končni cilj motiviranja k branju, da bodo učenci sami izbrali branje zaradi branja same- ga. Pri tem je prav tako pomembno upoštevati njegov osebni interes za branje. Z zunanjo motivacijo dosežemo le, da učenec uresniči zastavljeni cilj in po dosegu cilja z branjem zaključi (Bucik, Pečjak, 2004). Pri svojem dolgoletnem delu ugotavljamo, da tudi učitelji pri dijakih vse bolj spodbujajo notranjo motivacijo za branje, saj upoštevajo tako njihovo izbiro kot interes. To dokazuje tudi dejstvo, da veliko dijakov, ki so si že izbrali določeno knjigo, pride ponovno v knjižnico s prošnjo za zamenjavo prvotno izbrane knjige, ker jim ni bila všeč. Torej so pri svojih odločit- vah resnično avtonomni, saj imajo možnosti izbire in lahko izražajo svoje interese. Tako je tudi pri interesni dejavnosti pogovori o(b) knjigi, kjer je tudi vključevanje v skupino po- polnoma prostovoljno, kot je prostovoljno tudi branje knjige. Velikokrat je za začetek dovolj že, da dijaki začutijo pripadnost skupini in se v njej dobro počutijo in šele nato posežejo po knjigi in začnejo brati. Zadnja leta opažamo, da se je število otrok oziroma mladostnikov s posebnimi potrebami povečalo tudi v redni šoli. Pogosto imajo poleg zdravstvenih težav še specifične učne težave, med katerimi so tudi motnje branja in pisanja. Ti dijaki potrebujejo različne oblike pomoči za njihovo vključevanje. Zato jih spodbujamo k branju in da se pridružijo interesni dejavnosti. V manjši skupini se počutijo bolj varne in laže navezujejo stike s sovrstniki, izmenjujejo svoja mnenja o problemih junakov knjige in neredko spregovorijo tudi o svojih problemih. Podpora celotne skupine z mentorjem jim je v veliko pomoč. ŽIVALI IN BRANJE Živali so imele v zgodovini pomembno vlogo v življenju ljudi, in sicer od začetne vloge v boju za preživetje, ko so služile kot vir hrane in za obleko, do kasnejše uporabe kot pomoč pri delu in vse do današnje vloge, ko postajajo naši prijatelji, partnerji, družabniki in terapevti. Že zelo zgodaj so spoznali blagodejni vpliv živali na počutje, zdravje in razpoloženje človeka. Tako so že stari Grki ljudem, ki so bili neoz- dravljivo bolni, predpisovali jahanje z name- nom, da bi jim razveselili dušo. V današnjem času, ko življenje prehitro beži mimo nas, ko si ne znamo vzeti časa zase, za prijatelje, poleg tega smo se nezavedno znašli še v vrtincu potrošnje, se vse bolj zavedamo pozitivnih vplivov, ki jih imajo živali na ljudi. Na idejo o povezavi aktivnosti s pomočjo konja in njegovo uporabo pri spodbujanju bralnih navad smo prišli med izobraževalnim programom za terapevta za izvajanje terapije s pomočjo konja. V času izobraževanja smo se predvsem ukvarjali z otroki s posebnimi potre- bami iz centrov za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje. Vendar smo želeli teoretično in praktično znanje, ki smo ga pridobili, pre- nesti še na naše strokovno področje, torej ga povezati z bibliotekarsko stroko. Poleg tega sta nas k aktivnostim s konjem in njegovo uporabo pri spodbujanju bralnih na- vad navdihnila tudi delo Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke in program R.E.A.D., ko člani v okviru svojih dejavnosti obiskujejo šole, vrtce in knjižnice, da otrokom pomagajo pri bralnih in komuni- kacijskih spretnostih. Porodila se nam je ideja, da bi vlogo psa lahko prevzel tudi konj, seveda ob ustreznih prilagoditvah. Vsekakor konja ne moremo voditi v šolo, lahko pa sami pridemo h konju, s čimer spremenimo učno okolje in se iz zaprtih prostorov šole preselimo v naravo, na posestva, kjer so nastanjeni konji. To so po navadi večja posestva v osrčju narave, da lahko nudijo konjem dovolj prostora za gibanje. Ker so mladostniki v današnjem času premalo v stiku z naravo in se na splošno tudi premalo gibljejo, je še toliko bolj dobrodošlo, da se jim ponudi možnost izobraževanja v naravi. Program R.E.A.D. (Reading Education Assis- tance Dogs) je program, kjer pes kot pomočnik otrokom pomaga izboljšati bralne in komuni- kacijske sposobnosti, in to na način, da otrok bere psu, ki ga spremlja vodnik, ki je »uspo- sobljen moderator, ki s pomočjo svojega psa 7 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 1/2, 4-11 otroka spodbuja, usmerja njegovo aktivnost branja, sodeluje pri branju in po potrebi poma- ga otoku pri razumevanju besedila. Bolj kot je bralna izkušnja zanimiva in sproščujoča, bolj je otrok motiviran. Tako otrok branje povezuje s prijetno izkušnjo, ki jo doživi med branjem terapevtskemu paru.« (Bralne urice, 2018) To delo lahko opravljajo le izšolani terapevtski pari: vodniki in psi, ki so se že preizkusili v raz- ličnih okoliščinah in so za človeka nenevarni. V Slovenskem društvu za terapijo s pomo- čjo živali ugotavljajo, da so »živali čudoviti prijatelji pri branju, saj pomagajo pri sprostitvi in znižujejo krvni tlak, poslušajo pozorno, ne sodijo, kritizirajo ali se smejijo, dovoljujejo otrokom, da berejo s svojim lastnim ritmom, so manj strah zbujajoči kot vrstniki«. (Bralne urice s psom, 2015) Pri večini ljudi, kar velja tudi za otroke in mla- dostnike, življenje ni več tako tesno povezano z živalmi, kot je bilo nekoč. Prav zaradi tega je še toliko bolj dobrodošlo, da so terapevtske ži- vali našle pot v šole in vrtce. Otrokom se tako približa življenje živali, po drugi strani pa stik z njimi ugodno vpliva na njihov vsestranski raz- voj in spodbuja številne njihove sposobnosti. ŽIVALI KOT PODPORA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEMU PROCESU Ugodne vplive, ki jih živali prenašajo na ljudi, so že pred leti začeli uspešno izvabljati v številnih šolah tudi v Sloveniji. Tako je bila pri nas ena izmed prvih šol Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, kjer je dijake ob profesorici matematike Mojci Trampuš pri pouku spremljala terapevtska psička Šapa. Na začetku je bil to inovacijski projekt Terapevtski pes v šoli, ki je potekal v sodelovanju z Zavo- dom Republike Slovenije za šolstvo, 3 in sicer od leta 2012 do 2017. Nato se je na podlagi dobrih rezultatov projekta oblikovala mreža šol Mreža šolski pes. Vedno pogosteje pa lahko v različnih prispevkih beremo tudi o tem, kako psi pomagajo otrokom pri branju. Pri tem ima pomembno vlogo program R.E.A.D. 3 Zavod RS za šolstvo je izdal tudi dva priročnika avtorice Mojce Trampuš z naslovoma Šapa se predstavi in Tačke v šoli. V Sloveniji se za aktivnosti in terapijo s pomo- čjo živali najpogosteje uporabljajo psi in konji. Po svetu je delo s terapevtskimi živalmi že zelo razširjeno in marsikje je tudi že prizna- na metoda izobraževanja še zlasti za otroke s posebnimi potrebami. Prve oblike aktivnosti in terapije s pomočjo živali so se po svetu začele pojavljati v šolah, kjer so imeli živali in so za svoje otroke s posebnimi potrebami izvajali terapije in aktivnosti. Iz prispevka Andreje Ahčin 4 lahko sklepamo, da se je podobno do- gajalo tudi v Sloveniji, le s časovnim zamikom. Namreč, na Srednji šoli Biotehniškega centra Naklo, kjer so imeli na svojem posestvu konje, prostor in motivirano mentorico, so za dijake pripravili terapevtske aktivnosti s pomočjo konja (Ahčin, 2010). Slika 1: Dijakinja na lipicancu med pripravo za jahanje na lonži Naj ob tej priložnosti razložimo še razliko med terapijo in aktivnostmi. Aktivnosti s pomočjo živali (ASŽ) ali Animal Assisted Activities (AAA) so vse aktivnosti, kjer sodelujeta človek in žival z namenom izboljšati kakovost življe- nja. Aktivnosti so lahko enake za vse udele- žence ne glede na njihove potrebe, težave ali 4 Prispevek je bil objavljen v Šolskem svetovalnem delu 19 (2010) 3-4. 8 STROKA IN PRAKSA Natalija Mikuletič: Branje in aktivnosti s pomočjo živali motnje za razliko od terapije s pomočjo živali (TPŽ) ali Animal Assisted Therapy (AAT), kjer pa morajo biti terapije skrbno in natančno načrtovane vnaprej, z določenimi specifičnimi cilji in prilagojene vsakemu posameznemu udeležencu glede na njegovo diagnostično oceno. Terapije morajo biti tudi zabeležene in ovrednotene po merljivih dosežkih (Demšar Goljevšček, 2010). Za delo v redni šoli uporabljamo le aktivnosti s pomočjo živali, saj gre pretežno za bolj ali manj zdrave mladostnike brez večjih primanj- kljajev. Z dodatnimi aktivnostmi s pomočjo živali želimo le popestriti izobraževalni proces in hkrati doseči še druge cilje. Tako lahko z novim in drugačnim pristopom prispevamo k motivaciji za učenje oziroma kot bibliotekarji želimo motivirati k branju. Aktivnosti zunaj učilnice ponujajo veliko možnosti za učenje in hkrati prispevajo k celostnemu razvoju mladega človeka. Pomembno je tudi druženje in navezovanje stikov z drugimi osebami, saj so mladostniki kljub navideznemu virtualnemu druženju pogosto osamljeni. In če mladostni- kom ponudimo možnost aktivnosti s konjem, je verjetnost, da se bo kdo izmed njih odločil tudi za športno jahanje kot obliko rekreacije. KONJI V VZGOJNO- IZOBRAŽEVALEM PROCESU Konji spadajo med večje in težje živali, zato pogosto v ljudeh vzbujajo strahospoštovanje. Pri delu z njimi je potrebna izjemna previdnost in varnost mora biti vedno na prvem mestu. Konji s svojimi čutili zelo močno zaznavajo, hitro ugotovijo strah, negotovost, neodločnost človeka, ki dela z njimi, in to spretno izkoristijo sebi v prid ter postanejo neposlušni. Pri delu s konjem je torej bistveno, da se osredotočimo le nanj. Odmisliti moramo vse trenutne skrbi in težave. Konji slovijo tudi po svojem izvrstnem spominu. Tudi vidijo zelo dobro. Imajo le slepo polje tik pred seboj in za seboj. In ker so po naravi izjemno plašne živali, je zelo pomemb- no, da svojo navzočnost naznanimo z glasom, še posebno ko se jim približamo v slepo polje. Celotno telo konja deluje skladno in elegantno. Ima nekoliko višjo telesno temperaturo od človeka in mirnejše dihanje. Vse naštete lastno- sti pozitivno vplivajo na človeka, na njegove reakcije in tudi počutje, hkrati pa človek ob konju razvije tiste sposobnosti in veščine, ki so potrebne tudi za uspešno šolsko delo in življe- nje na splošno. K temu spada vse od motivaci- je, koncentracije do odločnosti in prispeva tudi k izgradnji pozitivne samopodobe. Slika 2: Dijakinja na lipicancu med jahanjem na lonži Terapije s konjem, prvotno so se imenovale hipoterapija, 5 so bile namenjene samo osebam z motnjami in težavami gibanja, saj so s to obliko terapije dosegali zelo dobre rezultate pri izboljšanju njihovega gibanja. Vendar so kmalu spoznali, da ne samo jahanje, ampak tudi vse druge oblike druženja in aktivnosti ob konju in s konjem prinašajo pozitivne učinke ne le na telesnem, temveč tudi na psihosocialnem, komunikacijsko-socializacijskem in kognitiv- no-izobraževalnem področju. Področje terapevtskega jahanja 6 (Slika 3) vključuje kar štiri strokovna področja, in sicer: medicino, psihologijo, pedagogiko in konjeni- ški šport. Vsa področja so med seboj povezana (Adamič Turk, Japelj, 2010). 5 Med laično javnostjo se še danes pogosto uporablja izraz hipoterapija za vse oblike terapije ali akitvnosti s pomočjo konja, vendar gre pri hipoterapiji izključno za medicinsko obravnavo, ki jo izvaja fizioterapevt ob pomoči tima. 6 Tudi termin terapevtsko jahanje se uporablja vse manj, in sicer zaradi že omenjenega dejstva, da se veliko terapevt- skih ciljev dosega tudi ob konju in s konjem in ne le z jahanjem na konju. Ne samo jahanje, ampak tudi vse druge oblike druženja in aktivnosti ob konju in s konjem prinašajo pozitivne učinke ne le na telesnem, temveč tudi na psihosocialnem, komunikacijsko- socializacijskem in kognitivno- izobraževalnem podr očju. 9 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 1/2, 4-11 Slika 3: Področja terapevtskega jahanja (Vir: Adamič Turk, Japelj, 2010. Dostopno na: http:/ /www.cirius-kamnik.si/jahanje.) Z razvojem in širitvijo dejavnosti aktivnosti in terapije s pomočjo konja se je začelo tudi ustrezno znanstveno preučevanje tega podro- čja, ki prinaša merljive rezultate o številnih pozitivnih učinkih na razvoj posameznika ali skupine. Pedagoške aktivnosti in terapije s pomočjo konja vključujejo vsa spoznanja s področja pedagogike, specialne in socialne pedagogike in psihologije. Rezultati so tako vidni na telesnem, duševnem, emocionalnem in pedagoškem področju. Tako z aktivnostmi in terapijo s pomočjo konja dosežemo, da se pri udeležencu razvije empatija, odgovornost, zviša se frustracijska toleranca, izboljša se občutenje, zaznavanje, komunikacijske spret- nosti, pridobi se občutek varnosti, premagajo se strahovi, krepijo se spomin, koncentracija, motivacija, inovativnost, vztrajnost, samo- spoštovanje in zaupanje v lastne sposobno- sti. Aktivnosti in terapije s pomočjo konja pripomorejo tudi k izoblikovanju identitete, omogočajo socializacijo oziroma druženje ter navezovanje stikov, udeleženci se naučijo tudi sprejemanja in dajanje pomoči in vso dejav- nost lahko sprejemajo kot zabavo in smiselno uporabo prostega časa. Z vključevanjem otrok s posebnimi potreba- mi v redne šole bi z dodatnimi dejavnostmi, kot sta aktivnost in terapija s pomočjo konja, prispevali k boljšemu vključevanju teh otrok v razredno skupnost ter jim hkrati omogočili njihov vsestranski razvoj. Izjemno dobre rezul- tate 7 aktivnosti in terapije s pomočjo konja do- segamo z učenci, ki so hiperaktivni in/ali imajo specifične učne težave, kamor spadajo tudi motnje branja in pisanja. Aktivnosti in terapije so zelo primerne tudi za učence z avtizmom ali Aspergerjevim sindromom. Mladostniki so v obdobju srednje šole ravno v času najbolj hitrega telesnega, duševnega in osebnostnega razvoja. Postavljeni so pred nove izzive, saj iščejo svoj položaj v družbi, sistem vrednot, svoj svetovni nazor in so tudi pred izbiro poklica. Velikokrat vsemu temu niso kos, zato se začnejo pojavljati konflikti znotraj njih samih ali pa prihajajo v konflikt z drugimi. Pojavi se tako imenovana mladostniška kriza identitete. Postanejo negotovi, saj ne vedo, kdo so in kdo ali kaj naj postanejo. Zaradi tega se pogosto poistovetijo z drugimi in se opredelju- jejo za različne ideale, načine življenja, vredno- te, ki jih tudi hitro opustijo, ko ugotovijo, da so neustrezne. Seveda je cilj tega obdobja, da si mladostniki pridobijo ustrezno identiteto, s katero bodo vstopili v družbeno dogajanje kot odrasli ljudje. Coleman in Hendry (1990, citira- no po Marinšek in Tušak, 2007, str. 70) sta ugo- tovila, da viharniški model velja le za manjšino mladostnikov in je posledica motenih odnosov v družini. V današnjem času so odnosi med starši in mladostniki velikokrat neustrezni zara- di stresa, ki ga prinaša sodobni način življenja. In če mladostniki nimajo ustreznih družinskih vezi, to vpliva na njihovo slabše razpoloženje in počutje. Zato tudi »hišne ljubljence pogosto smatramo kot družinske člane«, ki delujejo »kot zaščitni faktor za adolescentovo dobro počutje« (Marinšek in Tušak, 2007, str. 72). AKTIVNOSTI S POMOČJO KONJA Za izvajanje aktivnosti in terapije s pomočjo konja se zahteva nekoliko širši terapevtski tim, 7 V raziskavi, ki je potekala v Filadelfiji, so hiperaktivne otro- ke razdelili v dve skupini, in sicer se je ena skupina ukvar- jala z aktivnostmi, ki niso vključevale živali, druga skupina pa je skrbela za živali v živalskem vrtu. Rezultati so pokazali pomembno razliko med skupinama. Otroci, ki so skrbeli za živali, so simptome hiperaktivnosti zmanjšali, njihove učne sposobnosti pa so se zvišale (Marinšek in Tušak, 2007, str. 222). Izjemno dobre rezultate aktivnosti in terapije s pomočjo konja dosegamo z učenci, ki so hiperaktivni in/ali imajo specifične učne težave, kamor spadajo tudi motnje branja in pisanja. 10 STROKA IN PRAKSA Natalija Mikuletič: Branje in aktivnosti s pomočjo živali kar je razumljivo glede na velikost živali in s tem tudi na večje možnosti nezgod. Terapev- tski tim tako sestavljajo: strokovno usposob- ljen terapevt, 8 pomočnik terapevta, vodnik konja in ne nazadnje tudi terapevtski konj, ki mora biti primeren za to delo in ustrezno šolan. Mi smo vse aktivnosti izpeljali pod strokovnim vodstvom dveh terapevtov za aktivnosti in terapijo s pomočjo konja, vodnikom konja in učiteljem jahanja, in uporabljali smo šolanega terapevtskega konja. S tem smo zadostili vsem strokovnim priporočilom. Dijaki so na posestvo prinesli knjigo Nebo v očesu lipicanca. Primerjali so fotografije, objavljene v knjigi, z lipicanci v naravi. Ogleda- 8 Izobraževanje terapevtov za aktivnosti in terapije s pomo- čjo konja v Sloveniji izvaja Ustanova Fundacija Nazaj na konja. Gre za izobraževalni program, ki je verificiran tudi s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Socialne zbornice Slovenije. Izobraževanje hipoterapevtov pa poteka v CIRIUS Kamnik in je namenjeno samo fiziote- rapevtom. li so si lipicance, ki so bili nastanjeni v hlevu, kot tudi tiste, ki so se prosto gibali v izpustu. Tem so še s posebno pozornostjo pogledali v oko in občudovali odsev v njem, ki ga je pisa- teljica Desa Muck lepo zajela v naslovu knjige. Ob pomoči terapevtskega tima so pripravili konja in opremo za jahanje ter spoznavali nove izraze za dele opreme. Na učnem listu so imeli izpisan odlomek 9 iz knjige, ki so ga primerjali z navodili, ki so jih dobili od teravt- skega tima. Med jahanjem na konju pa so od- govarjali na zastavljena vprašanja, povezana z vsebino knjige, in razjasniti so morali nekaj pojmov, povezanih s konji (npr.: Vzeti vajeti v svoje roke, Močan kot konj, Podarjenemu konju se ne gleda v zobe itd.). Za konec pa je vsak posameznik, glede na dejstvo, da ne gre za mladostnike s posebnimi potrebami, dobil možnost samostojnega jahanja na lonži pod vodstvom strokovno usposobljenega učitelja jahanja. SKLEP Sodobni čas ni naklonjen branju, zato je še toliko bolj zaželeno, da iščemo nove oblike in načine, da bi mlade spodbudili k branju knjig. Ena izmed njih je lahko tudi obravnava knjige, popestrena z aktivnostmi in terapijo s pomočjo konja. Čeprav smo dijake samo enkrat peljali h konjem in z njimi izvajali ak- tivnosti ter tako popestrili dejavnost pogovori o(b) knjigi, smo jih obogatili z novo izkušnjo. Morda smo vplivali tudi na njihov odnos do knjige in branja ali pa smo pri kom vzbudili ljubezen do konj in živali ali do športnega jahanja. Dijaki so se hkrati seznanili tudi z avtohtono slovensko pasmo konj, spoznali so opremo za jahanje in se naučili pripraviti konja za jahanje, in sicer od čiščenja do osedlanja. Pozornost smo posvetili tudi njihovim občut- kom in doživetju. Naučili so se tudi razume- vanja in rabe pregovorov in rekov, povezanih s konjem. Da smo dijake odpeljali na posestvo z lipicanci in jim dali priložnost dela ob konju, s konjem in pripravi konja za jahanje ter jim omogočili 9 Odlomek iz knjige na strani 20. Slika 4: Nebo v očesu lipicanca 11 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 1/2, 4-11 Viri in literatura Adamič Turk, M., Japelj, A. (2010). Strokovna raz- delitev terapevtskega jahanja. V: Konj, s konjem – na konju : priročnik o terapetvskem jahanju (str. 23–32). Draga: CUDV. Ahčin, A. (2010). Terapevtske aktivnosti s pomočjo konja kot del osebnega izobraževalnega načrta mladostnika. Šolsko svetovalno delo: revija za svetovalne delavce v vrtcih, šolah in domovih 19 (3-4), str. 88–92. Bralne urice s psom (R.E.A.D. program) (2015). Pridobljeno 21. 4. 2018 s spletne strani: https.// ambasadorji-nasmeha.si/bralne-urice-s-psom- -read-program. Bralne urice s psom: naša izkušnja s programom R.E.A.D. (2018). Pridobljeno 19. 1. 2021 s spletne strani: https://www.minipoliglotini.com/blog/ posts/bralne-urice-s-psom-nasa-izkusnja-s-pro- gramom-r-e-a-d. Bucik, N., Pečjak, S. (2004). Učenčev izbor – ključ do motivacije za branje. Otrok in knjiga. 31 (40), str. 53–67. Demšar Goljevšček, M. (2012). Terminologija s teoretskimi koncepti in metodami. Starošince: Ustanova – Fundacija Nazaj na konja. Nepublici- rano gradivo. Demšar Goljevšček, M. (2010). Terminologija na področju aktivnosti in terapije s pomočjo konja ter modeli razdelitve. V: Konj – sprejemanje drugačnosti. 2. kongres terapevtskega jahanja. Kamnik: CIRIUS. Kaj je terapevtsko jahanje. Kamnik: CIRIUS. Pri- dobljeno 19. 1. 2021 s spletne strani http://www. cirius-kamnik.si/jahanje: Konj, s konjem – na konju: priročnik o terapevtskem jahanju (2010). Draga: CUDV. Kovač, M. (2020). Berem, da se poberem. Ljubljana: Mladinska knjiga, Marinšek, M., Tušek, M. (2007). Človek – žival: zdrava naveza. Maribor: Pivec. Trampuš, M. (2014). Delo terapevtskega psa v šolah – opis primera. Didakta 24 (169), str. 32–35. Tušak, M., Tušak, M. (2002). Psihologija konja. Ljub- ljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. NATALIJA MIKULETIČ, univ. dipl. bibl, zaposlena na Šolskem centru Sežana. Naslov: Šolski center Sežana, Stjenkova ulica 3, 6210 Sežana E-naslov: natalija.mikuletic@gmail.com jahanje, ki je bilo za vse prva izkušnja, je bila kar pogumna in odgovorna odločitev. Dijaki so po izvedbi podali še svoje mnenje o izpeljani aktivnosti zunaj šole. Vsi so bili zelo zadovoljni in bi si še želeli podobnih aktivnos- ti. Koliko smo s tem prispevali k spodbujanju branja, z enkratno izvedbo aktivnosti ne moremo ugotoviti. Vsekakor bi morali, če bi želeli oceniti vpliv aktivnosti in terapije s pomočjo konja na spodbujanje bralnih navad dijakov, podobne aktivnosti izvajati večkrat in redno.