AJfUBORSKI Gena 1 Din VECERNIK UradniStvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 t lelefon uredništva 2440, uprava »466 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. url Volja mesečno prejemen v upravi ali po poStl 10 Din, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase a prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / PoStni čekovni račun SL 11.400 JUT RA 99 laiaSievanie bojev na lun bojišču Abesinci in Italijani poročajo o zmagah - Napredovanje čet Vehib paše in rasa Deste - Boji v italijansko Somaliji - Na severnem boiišcu samo četniške akcije Nejasen položaj LONDON, 3. decembra. Na južni abesinski fronti se razvijajo že 2 dni novi srditi boi! med Abesinci in Italijani, ki še niso zaključeni. Poročila o uspehih si pa docela nasprotujejo. Dočlm zanikajo Italijani vse poraze in zatrjujejo, da se sploh nikamor niso umaknili, poročajo Abesinci neprestano o novih zma gah in potiskanju Italijanov proti jugu. Samo Iz neutrahiih virov, kolikor so na razpolago, si je mogoče ustvariti neko kolikortoliko objektivno sodbo. Po tej sodbi zaznamujejo Abesinci v resnici nove uspehe, katerih dalekosežnost bo pa mogoče jjresoditi šele čez nekaj dni, ko bodo sedanji boji zaključeni. Akcija Vehjfo paše Iz raznih poročil se da sklepati, da je v sredini fronte v akciji abesinska vojska pod poveljstvom turškega generala Vehib paše, ki prodira v smeri od Go-raiieja proti Somaliji. Abesinske čete so tu daleč na jugu od Sasabaneha ob reki Vebe Šebcli, kjer se je včeraj bil boj na nož. Abesinci so tu zasedli kraj Amaro v bližini Obija na somaiski meji ter nadaljujejo ofenzivo proti Italijanom. Abesinci poročajo, da so južno od Amare pognali Italijane končno v beg in jih zasledujejo . Prediranje rasa Deste Čete rasa Deste nadaljujejo na zahrfd nem krilu svoje operacije na abesinskem in na italijanskem ozemlju v So-malitf. Napredovanje teh čet je tako Uspelo, da niso prišle samo za hrbet flelu zahodnega krila čet generala Gfa-zianija, ampak so nekatere oddelke že Popolnoma odrezale od zaledja, jih obkolile ter jih sedaj skušajo docela uničiti. Vse kaže, da so te čete obsojene Ua smrt, ker se ne bodo več mogle rešiti iz abesinskega kroga. Hudi boji se hijejo pri Lama Slllndl. O teh bojih poročajo Abesinci o zmagi nad ItalHani, Italijani pa ozmagi nad Abesinci. Čete rasn Deste so ob reki Vebe Šebeli dosegle v Somaliii vas Disca d’AbruzzI. Ako je ta vest resnična potem je znaten de! italijanske južne vojske odrezan od zveze z glavnim mestom Somalije ^logadfskofti. Italijan! so poslali prot! četam rase Deste ojačenia in se pričakujejo v kratkem odoločilni spopadi na sojvt;ilsHb tleh. Nasprotno na bombar-l!Iraio Itahian! iz zraka še dalje abesinske nostoianke in mesta, zlasti Dpgabur. Obnova vzhodne fronte? .Maršal Badoglio je sklenil po zanesijl-v,h poročilih obnoviti tudi akcijo na v*hodni fronti, kjer so se italijanske čete neuspehih in zaradi strašnega terena ?°ce)a umaknile iz Danakila v svoje iz- ”°dlšče v vzhodni Eritreji. Maršal Ba- °Rlio bo skušal s svojimi četami znova <118, buti-Adis Abeba ter priti tako za hrbet abesinskim četam v Diredavi, Džidžigl in Hararju. Toda Abesinci so o tej nameri maršala Badoglie že obveščeni in bodo ta poizkus gotovo zadržali Severno bojišče Na severnem bojišču še vedno ni večjih spopadov. Italijani, ki so se umaknili z nekaterih postojank okoli Makale, so računali s tem, da jim bodo Abesinci sledili iz svojih utrjenih postojank, nakar bi Italijani prešli v protinapad Uspeh tega manevra je pa izostal, ker se Abesinci niso dali speljati v past. Zaradi tega so pričele italijanske čete znova zasedati svoje prvotne položaje. Vse kaže, da bodo morali Italijani tu sami začeti napad na abesinske postojanke, ki leže v takem ozemlju, ki ga je skoraj docela nemogoče zavzeti. Prvotni namen, da bi abesinske čete prve prešle v napad, je vrhovno poveljstvo opustilo in se bo omejilo zaenkrat na defenzivo ter bo prešlo v ofen živo šele tedaj, kadar bodo Italijani zaradi neuspelih ofenzivnih napadov izmučeni in oslabljeni. Pač pa se nadaljuje z vso vztrajnostjo gverilska vojna v o-zadju italijanske fronte, kjer so vsa italijanska prizadevanja, da bi uničili abesinske četniške oddelke, zaman. . Zopet zastoj na jugu? LONDON, 3. decembra. Po najnovej-ših vesteh je nastal tudi na jugu zopet zastoj operacij, ki pa ne bo trajal dolgo. Pred poostritvijo sankcij. Lava! bi zopet rad dosege! odgoditev poostritve —- Obramba Italije proti poostrenim sankcijam LONDON, 3. decembra. Tukajšnji listi poročajo o novem apelu francoskega ministrskega predsednika Lavala na italijanskega predsednika Mussolinija, v katerem ga poziva, naj stavi nove stvarne predloge za sporazum in mu s tem omogoči zahtevati novo odgoditev sestanka odbora za sankcije glede njih poostritve. Listi trdijo, da je Laval sporočil Mussoliniju, da ako Italija takih predlogov ne stavi, Lavalu ne bo mogoče doseči odgoditve poostritve sankcij. Listi pa trdijo tudi, da angleška in francoska vlada niti sami še nista našli podlage, na kateri bi se mogel mirno rešiti italijansko-abesinski spor. Obenem se jioroča, da bo 9. t. m. prispel najbrže Laval sam v London, kjer bo razpravljal z Baldvvinom o vseh aktualnih vprašanjih, zlasti pa o tistih, ki so v zvezi s sankcijami. RIM, 3. decembra. Italija računa že s tem, da bo odbor za sankcije 12. t. m. sklenil poostritev in se zaradi tega naglo .pripravlja na obrambo. Popisane so vse rezerve petroleja, bencina in nafte. Vse prebivalstvo je pozvano naj varčuje z bencinom. Da se zmanjša avtomobilski promet, so se silno zvišale trošarinske takse na bencin. Računa se, da bo od 300 tisoč avtomobilov, kolikor jih ima Italija, okoli 100 tisoč stavljenih iz prometa Čim sc poostrijo sankcije, bodo vse zaloge bencina rekvirirane. Avtomobili se bodo smeli porabljati le za neobhodne potrebe javnega prometa. Prav tako se nadaljuje tudi odvzem zlata in drugih kovin. Dne J 8. decembra bodo moralf oddati vsi za konci v Italiji svoje poročne prstane. Ha tomeu datum $*a&itike s« Razpoke v temeljih »združene opozicije Trializem al! široke samouprave ? — Idejna razcepi je nos! postaja vedno večja , estl gorovje Musa Ali ter prodreti v °Gno Avse. Namen te akcije bi bil pro-re*i od severovzhoda do železnice Dži- Koruzni zakon, ki so ga za petomaj-ske volitve sklenile z g. dr. Mačkom nekatere srbijanske politične skupine, v glavnem Davidovičevi demokrati in zem-ljoradniki Joče Jovanoviča, dalje Spaho-va muslimanska organizacija ter nekateri politiki iz Slovenije raznih poprejšnjih političnih barv, in ki so ga ti zakonci skušali podaljšati tudi še za eventualne nove volitve, se krha od dne do dne bolj, čim delj se nove volitve odlagajo na nedoločen čas. Ne mislimo tu na razne malenkostne spore in trzavice, ki se pojavljajo v vodstvu »slovenske fronte« te združene opozicije, ker so to pojavi odnosno posledice zj^Ij osebnih ambicij. Tudi ne mislimo tu na diference, ki so nastale med zemljoradniki in demokrati v r.' 'ji, kjer ste ti dve skupini dolgo časa skušali varovati videz skupnosti in enotnosti, vkljub frondiranju enega iz- goljuba Jovanoviča, kjer pa je zadnji čas tudi izbruhnil javen in vsej javnosti oči ten razkol med obema skupinama, tako da se shodi ne vrše več skupno. Vse to pa so tudi, kakor v Sloveniji, več ali manj pojavi osebnih nasprotij, dasi ima spor med srbijanskima »skupinama tudi že nekoliko globljega idejnega ali pro-gramatičnega temelja. V vse drugi luči pa je treba gledati pojav nesoglasja, ki ga vidimo med stališčem Davidovičevih demokratov in skupine dr. Mačka v enem temeljnih vprašanj naše notranje politike. Dočim dr. Maček sam še vedno temeljito molči o vprašanju notranje ureditve države, ki je tudi jedro tako zvanega »hrvatske-ga vprašanja«, in dočun njegovi, zavezniki iz bivše demokratske stranke to vprašanje rešujejo s parolo najširših samouprav, doslej pa razni odposlanci g. med zemljoradniških voditeljev, dr. Dra- dr. Mačka na shodih i združene opozicije H bivše HSS govorijo prav odkrito proti državnemu edinstvu in za federativno ureditev države. Zagrebški dnevnik »Obzor«, ki je še vedno smatran kot nekako polslužbeno glasilo g. dr. Mačka, je v svoji številki od 26. novembra t. 1. objavil kratko poročilo o govoru, ki ga je imel prejšnjo nedeljo na nekem shodu v Srbiji gosp. Milan Grol, bivši minister in eden izmed glavnih ideologov bivše demokratske stranke, in v katerem se je izjavil proti trializmu (tako pravi »Obzor«, mišljena je pa gotovo federativna ureditev države!). »Obzor« pravi, da je bil Grolov govor v notranjepolitičnih zadevah zelo nejasen in da zaradi tega ni čudno, če beograjski tisk trdi, da so bivši demokrati v vprašanju notranje ureditve države na isti črti z JRZ: na črti širokih samouprav. »Obzor« je sicer mnenja, da to ni točno, ker na tej črti ne bi moglo biti sodelovanja z bivšo HSS. Res je eno: doslej se skoro vsi govorniki združene opozicije — izvzemši nekatere eksponente g. dr. Mačka —< zelo previdno izogibajo jasni izjavi glede gornjega temeljnega vprašanja naše notranje politike. Gg. Davidovi« in drugi pač v svojih govorih stalno žonglirajo z demokracijo, enakopravnostjo in s širokimi samoupravami, nismo pa doslej iz njihovih ust še čuii jasne izjave o tem, kako si predstavljajo rešitev »hr-vatskega vprašanja«, če jo torej g. Grol res podal izjavo proti trializmu, odnosno proti federativni ureditvi države, kar tolmačijo mentorji Mačkove ideologije kot nemogočo bazo za sodelovanje, potem moremo to smatrati, kot prvo oficielno zadevno izjavo, ki je pa takoj tudi doživela prav tako odločno oficielno odklonitev s strani lista, ki se smatra po vsem svojem pisanju kot polslužbc-ni organ bivše HSS. In to je nedvomno veliko dalekosežnejša razpoka v temeljih združene opozicije nego priložnostno preklarije med voditelji »slovenske fronte« združene opozicije. Zakon, če tudi divji v katerem zastopata oba korrrpaciscenta idejno tako globoko sl nasprotujoče stališče v temeljnem vprašanju naše notranje politike, ne more ostati trajen. To tembolj, ker niti ni bil sklenjen iz idealnih razlogov idejne borbe, ampak predvsem zaradi možnosti, se dokopati do odločilne moči v državi, torej zaradi oblasti. In čim delj se z odlaganjem novih volitev odlaga tudi ta možnost, tembolj sc bodo krhali tudi temelji tega zakona. Tak je zakon narave! v. S. ODCEPITEV SEVERNE KITAJSKE. ŠANGHAJ, 3. decembra. Japonci sc izvršili tako močan pritisk na guvernerje petih severnih kitajskih pokrajin, da so se vdali in je treba pričakovati vsak trenutek proglasitve neodvisne severno-kitajske republike. Predsednik nove republike postane baje general Jung Čeng, ki so ga Japonci popolnoma pridobili zase in razpolaga na severu z najmočneje šo vojsko. AMNESTIJA v GRČIJI. TENE, 3. decembra. Grški uradni list je objavil zakon o amnestiji vseh vojaških in civilnih oseb, ki so bile zapfetc-ne v zadnjo vstajo. Amnestirani so tudi tisti, ki so pobegnili v tujino, torej tudi sam Venizelos. Kralj je danes sprejel voditelja venizelistiov Sophulisa. Venizelos sam se baje ne vrne več v politiko. Pmum jtmgiedi Za krailev spomenik Za dostojen spomenik bi bilo potrebno najmanj poldrugi milijon dinarjev - Tretjina je že zbrana — Vsi, k« še niste, storite svojo narodno dolžnost Po tragičnem marsejskem dogodku je hi! naš obmejni Maribor med prvimi, ki je pokrenil akcijo za postavitev spomenika našemu največjem vladarju kralju. Aleksandru L, ki je umrl mučeniške smrti za našo državo in za ohranitev miru med narodi. Organiziral sc je odbor za počastitev spomina blagopokojnega Viteškega' kralja Aleksandra I. Zedinitelja in šel takoj na delo. Nabiralna akcija je lineU1. doslei lepe uspehe in je zbranih za kraljev spomenik žc nad pol milijona dinarjev. Najširša javnost se je pozivu odbora. v častni meri odzvala, vendar- pa pogreša odbor prispevke še mnogih o katerih je prepričan, da so pripravljeni podpreti njegovo vsenarodno akcijo, ki pa tega še niso storili iz tehničnih ali drugih vzrokov. Maribor hoče kot, stražar na skrajni točki severne meje postaviti mrtvemu kralju dostojen spomenik. Za. spomenik bi bilo potrebno najmanj poldrugi milijon dinarjev in je doslej zbrana žc tretjina. Odbor za. postavitev spomenika v Ma ribon: je razposlal na tisoče pol in blokov posameznikom in korporacijam, ki ko se odzvale v mejah svojih zmožnosti. Mnosjo jih jc. ki so obljubili prispevati večje zneske. Prav častno pa so se odzvali apelu državni nastavljena. Nabirali!': akcije na raznih državnih zavodih so dosegle naravnost nepričakovane uspehe. V Mariboru so se zlasti postavili nastavljenci obeh sodišč in železničarji. Za njimi pa nič ne zaostajajo poštni uslužbenci razni privatni poklici. Tudi zbirke pri Hojah so lepo uspele. Precejšnjo zmedo med nabiralci pa so povzročile razne okrožnice banske uprave, ki je pozvala zlasti vodstva in ravnateljstva državnih zavadov in šol. lo za naš narod, a tu teh žalostnih razmer ni nihče videl. Ali ti ljudje ne spadajo med naš narod? Marsikdo je samo dobrotnik na papirju. Ali se bo kje dobila za te ljudi kaka podpora sedaj, ko je zima? Občina itak dovolj skrbi za nje, a kje so pa drugi, ki bi lahko? ar. Studenške uovke naj pošliejo nabrane prispevke za kraljev spomenik po sreskih načelstvih banski upravi. Zaradi tega so mnogi poslali znatne zneske na drugi naslov, čeprav sta se ljubljanski in mariborski odbor za postavitev kraljevega spomenika točno dogovorila, kako bosta izvedla svoje akcije. Mnogo šolskih upravi! e) jev in voditeljev državnih zavodov jc poslalo celotne zbirke banski upravi. n pomanjkanje. Gospodarska kriza noče ponehati. Nasprotno smo leto za letom v slabših razmerah vsi: delavci, kmetje posestniki in nameščenci. Hudo je za denar, majhen je zaš’.u ■ žek, pa vsaj za skromen kruh in streho ter obleko še ni sile. Imamo pa v občini mnogo revežev in brezposelnih r;jih število je vsako zimo večje, vedno več jih prosjači po ulicah od hiše do hiše, siromaštvo je zelo veliko. Občina je po § 22. obč. zakona dolžna pomagati tam, kjer je pomoč potrebna. Denarna sredstva so sc majhna, zato smo prisiljeni po zgledu drugih velikilt občin tudi letos organizirati pomožno akcijo s prošnjo do vseh onih naših občanov, ki imajo vsaj še skromen zaslužek, kruh in streho čez zimo. Lani so se lepo pokazala dobra srca, da smo mogli lajšati jimske težave in prebiti zimo. Tudi letos prosimo dobrosrčne Studenčane in Studenčanke za pomoč v obliki enkratnega prostovoljnega prispevka v zimski bednestni sklad za .najrevnejše Studenčane! Pomoč — največ v živežu — se bo dajala le resnično potrebnim, nikakor pa ne osebam, ki bi hotele izrabljati dobrodelnost vrlih studenških darovalcev. Cenj. gg. hišne posestnike in upravitelje hiš prosimo, da nabrane zneske oddaja skupno z nabiralno polo do božičnih praznikov v občinski pisarni v Studencih. Večji darovi se bodo objavili v časopisju. — Za vsak dar se občinska uprava zahvaljuje žc v naprej! — Predsednik: Alojzij K a 1 o h, 1. r.; blagajnik: Franc P u š n i k. 1. r. PMmke novice Marenberške socialne slike Revščina socialno najbednejših pred novo zimo Kriza, kriza, kolikokrat je ta usodna-, beseda že šla preko ust, kolikokrat je že bila napisana! Ze vsak otrok ve povedati, da je kriza in celo vrabci že čivkajo: »Povsod jc kriza«. Ampak kriza jele. za male ljudi, za one, ki si v potu svojega obraza služijo vsakdanji kruh. Poglejmo malo po Marenbergu, videli bomo posledice te krize, kako ,ic posegla med najnižje sloje med proletariat, ki tvori največji del vsega prebivalstva. Nekaj korakov iz trga vidiš ogromno stavbo. Bila je nekoč samostan in last dominikank, kj jih je režim cesarja Jožefa II. pregnal. Danes jc ta stavba zasebna last. Žc zunaj vidiš kopico bledih, raztrganih otrok, ki te prosijo za dar. Z obraza jim bereš, da živijo v skrajno mi-zernfli razmerah. Pri vsakem oknu pa vidiš, kako plaho te gleda starka ali starec, ki se komaj drži. pokoncu Lica teh ljudi so upadla- in v očeh'jim bereš; da živijo v strašni bedi, kateri sc je pridružila še zavratna bolezen. Ko stopiš v nizko, temno, obokano sobo, ti takoj udari v. nos vonj po trohnobi in plcsnivosti. V majhni, komaj nekaj korakov dolgi in široki sobi sta dve postelji. kjer spi sedem ljudi. V enem kotu je majhen štedilnik z nekaj lonci in skledami ter miza. V drugem kotu je nekaka pregrada in tu je'svinja, zgoraj pa so kokoši. Tako je stanovanje sedemčlanske rodbine, pri kateri je po vrhu gospodar še hudo. bolan. Ni čuda, da v takih stanovanjih gospodari zavratna tuberkuloza in žanje svoje žrtve. Gospodar ne more na delo. Gospodinja in otroci morajo od služiti stanovanje ih hodijo na delo po polju. Dobijo na dan 5 Dta in K I mleka. Takih stanovanj je mnogo v tej stavbi, Id }i pravijo »klošter«. Tu bi morale poseči vmes naše oblasti, r.aše socialnemu ttanove in društva bi morala priskočiti 'iam. ljudem mi pomoč! In ta deca, ki živi v teh stanovanjih brez zadostne hrane, sedaj pozimi tudi brez zadostne obleke v tem leglu tuberkuloze, prihaja v šolo. In kakšen .ie uspeh?! To si vsak lahko sam misli! Težko je lia svetu, a to je nekaj v nebo vpijočega, saj ljudje ne živijo kakor se spodobi ljudem, ampak kot živina, in še ta ima ponekod lepše. Preden prideš v trg. vidiš veliko skalo, katero razstreljujejo in tolčejo kamenje v gramoz za naše ceste. Sami starci sedijo tu in enakomerno tolčejo dan na dan. Vsak ima že velik kup in še vedno tolče in tolče, naj bo dež ali pa sije sobice. Povprašam tega starca: »Koliko dobite za 1 m” tega natolčenega kamenja.« Odgovori mi: »Slabo plačajo, 20 Din dobini za 1 nv' in za to moram delati dva dni od zore do mraka.« Torej 20 Din za 1 m3 gramoza! 'Če računamo, da stane v Marenbergu I kg govejega mesa 8 Din, si ta revež ne zasluži niti za živež, posebno če ima še družino. In sedaj na zimo se neha tudi to delo, in kaj bo ««-daj? Res težko je tu življenje. Po trgu vodi otrok na dolgi palici star ca-berača, ki je popolnoma slep. Ima že no ir. sedem otrok. Vsak dan ga vodi eden izmed njegovih otrok od hiše do hiše in prosi miloščine. In kako ta človek preživlja svojo družino? Mnogo jc tudi takih primerov, da sta v eni družini dva otroka, ki hodita v šolo. A prihajata izmenoma, danes eden, jutri drugi. To pa zaradi tega, ker si menjata obleko, ker imata oba samo eno, ali pa čevlje... Tudi v ubožni hiši so take razmere. Tem je vsaj občina sezidala stanovanje. Take so torej razmere v obmejnem Marenbergu. Sedaj, ko pritiska zima in mraz, sedaj je nastopil za te ljudi najhujši čas. Trpeti morajo lakoto in mraz. Kolikokrat čitamo po časnikih, ali se pa kdo trka po prsih, koHko se ie naredi- Proslava Zedinjenja. V Ptuju smo dan Zedinjenja v nedeljo 1. decembra kot državni praznik proslavili na slovesen način. Ob 10. uri se je vršila pontifikalna sv. maša v mestni župni cerkvi sv. Jurija, katero je daroval infulirani prošt g. Ivan Greif ob številni asistenci. Pontifikate maše so se udeležili predstavniki vojaških' in civilnih oblasti, društev in korporacij ter velika množica občinstva. Tudi častna četa vojaštva je bila azvrščena. Po službi božji se je vršil mimohod pred mestno palačo z mest- no godbo na čelu. Mesto je bilo docela v zastavah. . Sokolski 1. december. Ptujsko Sokolsko društvo je proslavilo državni PraZ" tiik. ki je hkratu praznik Sokolstva, kakor vsako leto s svečano sejo, ki se le vršila po cerkveni zahvalni službi bozJ' v prosvetni dvorani »Mladike« ter s popoldansko telovadno akademijo v mestnem gledališču. Potem, ko se je ob Pri' liki glavne skušnje za akademijo v soboto popoldne že izvršil prevod sokolske dece v naraščaj, pri čemer je sodelova. pevski zbor meščanske šole pod spretnim vodstvom strokov, učitelja g. Hasla, se je na svečar.i seji v nedeljo izvršil pre' vod naraščaja v članstvo ter zaobljuba članstva, ki je v letu 1935. nanovo pristopilo k društvu. Na seji je bila prečita-na poslanica Saveza kraljevine Jugoslavije, s pesmimi pa je sodeloval zbor Glas bene Matice pod vodstvom svojega kapelnika g. prof. Šedlbauerja, trio (čelo. gosli in klavir), ki so ga odlično izvajali prof. Šedlbauer, strok, učitelj Hasl i'1 gdč. Kabajeva, nastavnica Glasbene Matice; slišali smo po daljšem času zop-2{ tudi g. prof. Rusa. kj je s svojim sonornim baritonom zadivil udeležence akademije. Ostale programske točke je izpoli'-’ la telovadba, ki je dokazala, kako smo-treno se vrši delo v naših sokolskih te-k>vadnicah, ki je pa hkrati tudi izpričala, da imajo naši sokolski vaditelji in sokolske vaditeljice mnogo smisla za u-metnost ritma. Vse izvedbe, ki smo jih videli, so bile brezhibne, poedine napake, ki so podletele, pa je treba pripisati £pri deci) nežni starosti. Obhajali smo akademijo z mislijo: da bi šlo po tej poti naprej. Lepo darilo. Znana tvrdka s perutmi’*1 Reinhardt v Ptuju je darovala 5000 D''1 za mestne reveže. Cestna nesreča. Na javni cesti Prl Zavrču je prišlo te dni pri izogibali!? med voznikom in avtomobilom do nesreče. Pri tej priliki jc voz zdrknil V obcestni jarek in se prevrnil. Na vozu sedeča Marjeta Muhič, posestnica pi'1 Sv. Marku, je padla z voza tako nesreč-no, da .ie zadobila težke poškodbi' vsem telesu. Pogresenec so vrnil in umrl. Martin Podgoršek. 68 letni upokojeni železničar ki je — kakor smo poročali — izginil od doma in so ga šele po 10 dneh našli onemoglega in nezavestnega, je na posledicah umrl. Ker je bil proglašen slaboumnim so ga nameravali te dni oddati v umobolnico, česar pa ga je sedaj rešil3 smrt. Kino. V sredo 4. in v četrtek 5. t. n'-obakrat ob 20. uri se predvaja film >30; dni princesa«. V soboto 7. tm. ob 20. ur' in v nedeljo 10. tm. ob 18.30 in 20-30 je na vrsti »Svet brez maske«. Sp&dfra m&csuje Najboljši mariborski lahkoatleti Lista peterice atletov v posameznih disciplinah I. 193» v daljino: Černec 6.27 (Zel.), Monderer 6.14 (Rap.), Kleut (Žel.) 6.01, Urbanek (ZH 6.01 Stropnik (Z) 5.97. Troskok: Stropni (Zel.) 12.41, Černec (Žel.) 12.40, Kleu‘ (Žel,) 12.16, Gutovnik (Žel.) 11.53, Jegh^ II. (Rap.) ll.43.Skok s palico: Čclliar W 3 m, Radič (Rap.) 2.90, RadoslavsK' (Mar) 2.90, Smerdel (Marat) 2.80, Kleu (Žel.) 2.80. Met krogle: Kleut (Zel.) U-9'’ Hladc (Žel.) 11.65, Vidic (Marat.) H-S" Urbanek (Zel.) 11.14, Čelhar (Zel.) I0#j Met diska; Hladc (Zel.) 35.46, Čelhar u-34.27, Radič (Rap.) 34. Gujznik 33.29, Kleut (Zel.) 33.18. Met kopja- Rudi (Marat.) 47.45, Verbošt (Marat.' 44.99, Kleut (Zel.) 43.62, Verbnik (KaP' 41.70, Ogrizek (Žel.) 41.15. Met kladiva-Gujznik (Zel.) 33.18, Hlade (Zel.) 28^ Vidic (Marat.) 31.25, Čelhar (Zel.) 28.^. Verbošt (Mart.) 25.50. . Placement klubov po listi petdeseto ce (med 21 klubi) je sledeči: 1. Prinioi-(Ljubljana) 3896 točk, 2. Hašk (Zagre^ 3216, 3. Concordia (Zagreb) 3057, 4. Mirja (Ljubljana) 1652, 5. Železničar■(.«£« bori356, 6. Jugoslavija (Beograd) ^ v' 7. Pan&svo 1157, 8. Zažk (Zagreb) ’ 9. Maraton (Zagreb) 966, 10. Beograd -829, 11. Slavija (Varaždin) 596, 12. Kal 539, 13. Maraton Maribor 556 točk. Letošnja lahkoatletska tekmovanja so postavila sledeče najboljše rezultate v poedinih disciplinah: Tek 100 m: Stara-šina (Žel.) 11.2, Stropnik (Zel.) llA Ve-nuti (Žel.) 11.4, Miihleisen (Rap.) 1L6, Mondcrtr (Rap.) 11.7. Tek 200 m: Miihl-eisen (Rap.) 23.7, Venuti (Zel.) 23.8, Stropnik (Zel.) 24.1, Monderer (Rap.) 24.6, Muravs (Zel.) 25. Tek 400 m: Miihleisen (Rap.) 51.6, Hofer (Rap.) 52.8, Muravs (Zel.) 56.2, CrnObori (Zel.) 56.6, Ledinek (Zel.) 67.1. Tek 800 m: Hofer (Rap.) 2.03, Miihleisen (Rap.) 2.06.2, Muravs (Zel.) 2.07, Ledinek (Zel.) 2.10.2, Kopriva (Zel.) 2.12.2. Tek 1500 m: Muravs (Žel.) 4.30, Kangler (Zel.) 4.30.8, Hoicr (Rap.) 4.36.8, Podpečan (Zel.) 4.40, Štrucl (Mar.) 4.44.3. Tek 5000 m: Kangler (Z. Mrt.) 16.29, Podpečan (Zel.) 17.18.4, Hoš (Marat.) 17.23.5, Štrucl (Mar^t) 18.08.3, Saje (Zel.) 18.16. Tek 10.000 m: Kangler (Z. Mt.) 34.16.8, Podpečan (Žel.) 37.31.4, Skamlec (Mart) 37.43.2, Hoš (Marat.) 37.47, Saje (Zel.) 38.08. Tek 110 zapreke: Urbamek (Žel.) 18.4, Monderer (Rap.) 18.7, Musnik (Rap.) 20.1, Venuti (Žel.) 20.4, Hladc (Z.) 22. Štafeta 1x100: Reprezentanca 46Ra-pid 46.7. Železničar 48.5, Maraton 50. — Skok v višino: Krajnčič (Žel.) Mlekuš (Zel.) Davidovič (Žel.) vsi 1.65, Musnik (Rap.). Radoslavski Marat.) 1.60. Skok V Marino r u, ane 3. XII. 1935. ’ ~7iiinmnTrTn.irm nnwH 11—— HtmMmk m joko&ške imite lo v SCnezerjevo in Poševo trgovino obsojeni Drzni viom sredi Maribora popolnoma razjasnjen Kazen: 18 Set težke ječe Še dobro je v spominu drzni in rafinirani vlom, ki je bil izvršen v noči na 3. avgusta v Poševo in Knezerjevo trgovino na Aleksandrovi cesti. Po temeljitem zasledovanju se .ie kakor znano posrečilo izslediti soudeležence v osebi bratov Kropej ter Ferdinanda Berkopa. Vsi trije so bili že ponovno predkaznovani radi raznih tatinskih in vlomilskih podvigov. Začetkom avgusta pa so sc pojavili v Mariboru in so izvršili v noči na 3. avgust omenjeni drzni vlom. Iz Poševe manufakturnc trgovine so odnesli raznega blaga v vrednosti 6000 dinarjev, nato Pa so vdrli skozi vrata, ki spajajo Poševo in sosednjo Knezerjevo trgovino, v omejeno zlatarno in draguljarno ter odne sli ure in druge dragocenosti v skupni vrednosti 14.500 dinarjev. Vtihotapili so se v notranjost obeh trgovin r.a ta način, da so se vzpeli preko ograje v Cafovi ulici in se priklatili v hišno klet, od koder so skozi napravljeno odprtino prilezli v Poševo trgovino in nato v Knezer-.ievo. Storilci so nato izginili, toda kmalu zatem so aretirali v Koprivnici tri sum- ljive moške, ki .so nameravali na ogrsko stran in pri katerih so našli predmete, glede katerih se je izkazalo, da izvirajo iz omenjene vlomne tatvine. Privedli so jih v Maribor, kjer so jih zasliševali. Prvotno je vzel vso krivdo na sebe 32letni Ferdinand Berkop, dočim sta oba Kropc-ja krivdo zanikala. Pozneje pa je eden bratov Kropejev krivdo priznal in hkrati skušal razbremeniti svojega brata, češ, da ni bil navzoč pri vlomu in da ju je kritični dan čakal v nekem gozdu v mariborski okolici. Vlom se je z razpravo pred mariborskim malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval sos. dr. Tonibak, popolnoma razjasnil. Vsi trije so bili obsojeni, in sicer precej občutno ter so dobili: 46-letni Rihard Kropej 7 let težke ječe ter trajno izgubo častnih državljanskih pravic. 351etni Filip Kropej 6 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, 32 letni Ferdinand Berkop pa 5 tet težke ječe ter 5 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Ivan Nikolaj Vrabl — petdesetletnik Na Miklavžev večer praznuje petdeset letnico svojega rojstva eden najmarljivejših in najzaslužnejših kulturnih delavcev našega mesta — Ivan Nikolaj Vrabl. Rojen je bil v Središču ob Dravi kot potomec stare in ugledne domače rodbine. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, kjer je. bil vedno med najboljšimi dijaki. 2e takrat se je živo zanimal za narodno-obrambna vprašanja in bodril svoje sošolce in prijatelje k delu za napredek našega rodu. Po končanih gimnazijskih študijah (1906) se je posvetil na Vseučiliščih v Gradcu in v Pragi pravu in dovršil slednjič tudi trgovsko akademijo. V tem času se je udejstvoval vneto pri »Omladini« pri »Slovenskem braniku-:. Bil je tudi sourednik »Sloge« ir, so-trudnik raznih naprednih listov tedanjega časa. Nato je vstopil v Mariboru v sodno službo in ostal tu med svetovno vojno. Po preobratu je vodil nekaj časa okrajni sodišči v Ljutomeru in Gor. Radgoni. Nato se je vrnil kot okrajni sodnik v Maribor ter postal 1. 1926 upravnik tukajšnje moške kaznilnice. Kot sodnik je bil vedno vesten, marljiv in strogo objektiven. Prav tako vzgledno upravlja svojo sedanjo težko in odgovorno službo. Obenem se je posvetli z vso vnemo kulturnemu (prosvetnemu) delu. Udejstvoval se je pri Ljudski univerzi, Ljudski knjižnici, Zadrugi državnih nameščen cev in še pri raznih drugih kulturnih oziroma gospodarskih organizacijah. Zlasti Pa je vzljubil Zgodovinsko društvo, kjer opravlja je več tet posle blagajnika, kakor tudi Študijsko knjižnico, kateri je Podaril mnogo dragocenih književnih del. ča te zasluge je bil tudi odlikovan z redom .lugoslovanske krone, dasi v svoji skromnosti ni nikdar iskal časti in prizna c ja. Kot tovariš je postrežljiv in pomaga rad vsakomur, ki išče njegovih nasvetov in pomoči. Obenem je tudi vzoren soprog in najboljši oče svojih otrok. K Pjegovemu življenjskemu jubileju mu že-'hno iz srca: Ad multos anr.osJ V. T. Okoli Jenkove proslave. Nekateri re-^Phzentje so se ob Jenkovi proslavi v tu ^išnjem gledališču povpraševali, zakaj Se ie himna »Bože pravde«, pela na slovensko besedilo, ko je vendar skladatelj dvorili Jenko uglasbil to svojo skladbo 113 srbskohrvatsko besedilo. Sedaj se te °8lasil k stvari tudi »Glas naroda«, k; Nše'v nedeljski številki z dne 1. decem-lr3 t. l.: ->Pri zadnjem koncertu Ipavče-Ve župe so peli državno himno »Bože ^tevde« v slovenščini. Recenzenti s tem !||so bili zadovoljni, pa tudi pretežen del Ugotavljamo samo; borci. junak: s Kajmakčalana, Cer-planinc in kakor tudi albanske Golgote, so se zadovoljili z izvirnim besedilom državne himne. Toliko lažje bi bili s tem zadovoljni nekateri mariborski trotoarski junaki ali »borčki«. O Jeruzalem, zakaj nam pošiljaš te novodobne borce — brb- Na turnejo po Češkoslovaški so se odpeljali z današnjim popoldanskim brzo-vlakom naši mali harmonikarji mariborske »Harmonije« Potovali bodo preko Avstrije in nastopili pod vodstvom prof. Sclnvegerja v Pragi, Brnu in Bratislavi. Mali harmonikarji »Harmonije« so sc odzvali namreč povabilu češkoslovaškega, zunanjega ministra dr. Beneša ob priliki njihovega nastopa na Bledu, ko je tam zasedala Mala antanta. Turneja bo trajala 8 dni. Po poročilih praških listov naše male harmonikarje že nestrpno pričakate vsa javnost in jim pripravlja tudi ljubezniv sprejem. Želimo jim srečno pot iti mnogo lepih uspehov! — Prvi nastop naših malih harmonikarjev v Pragi bo prenašal radio jutri v sredo od 16.35 do 16.55 ure, na kar opozarjamo radio poslušalce, zlasti pa ljubitelje naših malih harmonikarjev. Gradbeno gibanje. Dobili so gradbeno dovoljenje: Posestnica Marija Seliška za gradbo strešnega nadzidka in preureditev oken na stanovanjski hiši na Koroški cesti 68. Posestnica Helena Ro-baus za preureditev v prvem nadstropju stanovanjske hiše na Koroški cesti 24. Tvrdka Gustav Scherbaum za name stitev svetlobne reklame na Grajskem trgu 6. Robert Biber za zgradbo gospodarskega poslopja na dvorišču Koroška cesta 21. Pozivajo se vsi neaktivni oficirji (rezervni, vpokoieni, v ostavki in nesprejeti kakor tudi vojni činovniki (voj. uradniki), sedaj bivajoči na teritoriju mestne občind mariborske, da se brezpogojno v roku 48 ur po prečitauiu oziroma zazna-nju tega razglasa javijo med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu. Slom škov trg št. 11, ter da prinesejo s seboj oficirsko legitimacijo odnosno objavo radi primerjanja podatkov. S seboj naj pripašejo najnovejšo sliko v velikosti 4x6 v uniformi ali v civilu radi predaje tej občini. Namesto venca na grob pok. Wogerer Emerika je darovala »Unio družba z oz« za tuk. mestne reveže znesek Din 150, za kar ji mestna občina mariborska izreka iskreno zahvalo. Ljudska univerza. Vsi ljubitelji radia se opozarjajo na vel e interesantno predavanje o radiotehniki, ki ga bo imel g. ing. M. Osana, univer. prof. fa Ljubljane in odlični strokovnjak elektrotehnike dne 6. decembra 1935. Gosp. profesor si je naložil poseben trud ir, stroške, da nam ia tn i ]-witv-wm številnih PO&kuSOV ta^UO- sti električnega valovanja in širjenja va- J lov različne dolžine. Pojasnil bo vso tru-dapolno pot, ki jo te hodil iznajditelj, da je prišel končno do tako čudovitih rezultatov Pripeljal bo s tovornim avtom iz Ljubljane mnogo aparatov, s katerimi bo izvajal eksperimente, ki naj ponazorijo prenašanje 6 meterskih in 60 cm valov. Posebno interesantno pa bo njegovo pre dočenje potom eksperimentov žalostnega dejstva, da se ljubljanska postaja v Mariboru zlasti ob večernih urah tako slabo sliši. — V ponedeljek dne 9. decembra predava g. prof. France Vodnik pisatelj v Ljubljani, o ideji demokracije v književnosti. Smučarski tečaji športnega odseka Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov Maribor. Da moremo zaključiti pri jave za smučarske tečaje, prosimo vse one, ki so prejeli našo tozadevno okrožnico. da se prijavijo do 10. decembra 1935. upravi pododbora, ozir. vsako sredo od 19.—20. ure v društveni pisarni, v Jurčičevi ulici št. 9. V ta tečaj sprejemamo tudi gg. rezervne oficirje, ki niso naši člani. Pripominjamo, da se bodo vsi tečaji vršili ppd strokovnim vodstvom diplomiranega saveznega ■ smučarskega učitelja, torej je uspeh vsakemu tečajniku zajamčen. Sv. Miklavž pride! Mamice! kot v pravljici iz zlatih oblakov se bo pojavil v petek 6. decembra ob 18. uri Sv. Miklavž s svojini bogatim spremstvom v veliki dvorani Narodnega doma. V pravljično razpoloženje bo otroke uvedla članica Narodnega gledališča Elvira Kraljeva s svojo uvodno bajko o Sv. Miklavžu. Darila se bodo sprejemala v društveni pisarni v Narodnem domu v 1. nadstropju levo in sicer: v četrtek 5. decembra zjutraj od 9 do 12. ure in zvečer od 16. do 19. ure. V petek 6. decembra zjutraj od 9. do 12. ure in popoldne od 14. do 16. ure. Darilo naj ima točen in čitljiv naslov. Prosimo, držite se določenih ur! Humoristični gledališki večer, katerega bi imeli prirediti igralci v kazinski dvorani, dne 3. 12. ob 9. uri zvečer se iz tehničnih razlogov preloži na poznejši čas. Kupljene vstopnice za ta večer osta nejo v veljavi, za kasnejšo prireditev, ki bo v listih pravočasno objavljena. Opozarjamo na Miklavžev spored v Grajskem kinu! V četrtek ob 21. uri bo v grajskem baru tradicionelni Miklavžev večer ISSK Maribora. Darila se sprejemajo od 9.—21. ure pri blagajni Grajskega kina. Vstopnine ni. Kavarniške cene. Vabljeni člani in prijatelji kluba. Ojačena godba ir. poseben kabaretni spored. Nočno lekarniško službo imata danes v torek Maverjeva in Albaneževa lekarna, jutri v sredo pa Kdnigova in Minafikova lekarna. Moma so izpustili. K našemu zadevnemu včerajšnjemu poročilu o framskem uboju smo izvedeli še nekatere podrobnosti. Posestnik iti krojaški pomočnik Jožef Mom se je namreč nahajal na prvo decemberski proslavi v Framu in je bil napaden, ko se je vračal od omenjene pri reditve domov. Preiskovalni sodnik dr. Turato je Moma takoj zaslišal in so vse okolnosti, ki govorijo za to, da je ravnal v silobranu, tako jasne in nesporne, da so Moma takoj pustili na prosto. Tudi se je pri poizvedbah izkazalo, da so napadalci znani nemirneži in pretepači. Pri obdukciji, ki sta jo izvršila preiskovalni sodnik dr. Turato in sodni zdravnik dr Zorjan, se je dognalo, da je imel ubiti Anton Grašič prerezano žilo odvodnico te da je šel zabodljaj tako globoko, da mu je noževa ostrina ranila tudi del pljuč. Obsojen krščen lisjak«. 28 letni Franc Fajfer iz Brebrovnika je bi! obtožen, ker je 7 posestnikom ukradel precej kljunov. Radi tega je bil pred tukajšnjim okrožnim sodiščem kaznovan na 4 mesece stro gega zapora ter na 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Drag pokrov... Mariborski mali kazenski senat je obsodil 25 letnega delavca Ivana Lešnika iz Maribora na 5 mesecev strogega zapora ter 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic, ker jc posestniku Ivanu Vollerju dne 2. julija tl. ukradel srebri: pokrov na nekem vrču, ki ga je pozneje prodal pri neki mariborski tvrd-ki. Kolesarka treščila v avto. Včeraj o-kok JU. »e dopoldne se ie peljala žele*- GRAJSKI KINO Telefon ‘22-19 Do vključno srede fHm iz carstva divjih živali Divji tovor4 •• Senzacija, smrtne borbe na lovu za divjimi zvermi. Ta film se predvaja v nemškem jeziku. V četrtek premiera ob pol 19. uri »Varijete«, najboljši cirkuški film. Hans Albers. • Cenjenj obiskovalci se opozarjajo na veliki Miklavžev spored, ki bo v Grajskem kinu v četrtek 5. in petek 6. decem bra ob 16. (4.) uri. Izbran Miklavžev spo red z Miklavževim nastopom, kakor tudi obdarovanjem obiskovalcev. Da je dana možnost vsakemu, se vrši ta spored po znižanih cenah. Kino Union. Do vključno srede senza-cijski film »Artisti« s Harry Pielom in nje govimi čudežnimi dresiranimi živalmi Sle di svetovna senzacija, film »Ne pozabi me« z Benjaminom Gigli in Magdo Schneider. Matodua gkdoMm REPERTOAR. Torok, 3. decembra ob 20. uri: »Majda«. Red C. Sreda, 4. decembra ob 20. uri: »Koncert Zagrebškega kvarteta«. Red A. Četrtek, 5. decembra: Zaprto. Petek, 6. decembra: Zaprto. Sobota, 7. decembra ob 20. uri: »Plesni večer Mercedes Goritz-Pavellčove«. Red B. Velik umetniški užitek bo nudil koncert »Zagrebškega kvarteta«, ki bo v sredo 4. trn. v gledališču. To je odlično vigran, homogen godalni kvartet, ki pravnic ne zaostaja za slavnimi »Zikovci« ter si je, kjerkoli je nastopil, pridobil takoj občinstvo. Sodelujoči so štirje profesorji »Državne muzičko akademije« v Zagrebu. Koncert bo za red A. Premiera Kreftove tragikomedije »Ma iomeščani« bo to nedeljo zvečer. To Kreftovo najnovejše dramsko delo je pisano izredno efektno ter je živ dokument in ‘ogledalo malomeščanske naše omahljivosti med veliko vojno. Krstna predstava v Ljubljani je uspela nad vse pričakovanje, letos pa so »Malomeščani« ra zen v Mariboru, tudi na repertoarju o-siješkega ter nekega praškega gledališča. ničarjeva žena Marija Postružnikova s Pobrežja s kolesom po Kralja Petra trgu. Ko je kolesarka zavila proti Pobreški c, in zagledala nasproti ji vozeči poltovor-ni avtomobil, je zavila na levo. Pri tem pa ji je na blatnih tleh spodrsnilo in Postružnikova se je z vso silo zaletela s kolesom v zadnji del avtomobila. Sunek je bil silovit. Kolesarka je z glavo zadela v karoserijo in zadobila r.ad desnim sencem veliko zevajočo rano. Zgrudila se je in nezavestna obležala. Takoj sope klicali na pomoč mariborske reševalce, ki so težko poškodovano kolesarko nemudoma prepeljali v tukajšnjo splošne bolnišnico. Maskirani nasilniki so vdrli na Slivniškem Pohorju v hišo posestnika Blažu Hodnika. Oboroženi s koli in noži so t.-strahovali domačine ter zahtevali življenje ali denar. Ker pa ni bilo denarja pr: hiši, so izlili svojo jezo nad posestnikom bi njegovo ženo na ta način, da so jo pošteno premikastili. Maskirane rokovnjače že imajo na varnem. V Abeslnljo lih miče... Skupina brezposelnih iz prekmurskih krajev je nameravala v Abesir.ijo, da bi se postavila v uegušovo službo. Na zadevno prošnje glede dopustitve odpotovanja pa so prejeli te dni odgovor, da se Jim potovanji ne dovoljuje. Huncveti po šumah. Posestniku Juri ju Hurnanu iz Loma v velenjskem okolišu so še neizsledeni nepridipravi nakradli za 4 vozove drv in jih neznane kam odpeljali. Tujci v Mariboru. V novembru je bi lo pri mariborski policiji prijavljeni! 2076 tujcev, med temi 697 inozemcev Od inozemcev je bilo 74 posetnikov % Dunaja, 65 iz Gradca in 558 in drugit inozemskih mest. Stran 4. ■a&stiimaMB Antoinc de Courson: Zamujeni ekspres Rekel ji je; »Jutri vas bom čakalvNizzi pri brzem vlaku, ki odpelje ob četrt na osem z lyon ske postaje. Prostor sem vam že rezerviral. S seboj ne vzemite ničesar. Pridite brez prtljage, brez oblek. Obleke, ki jih boste odslej nosili, bom sam izbral, da ne bo ostalo niti sledu iz preteklosti, niti g -be na plašču, niti parfema na perilu. Bojim se, da ne bi pri odhodu preveč mislili na to, kar vzamete s seboj, zlasti pa ne na tisto, kar bo ostalo doma... Hočem, da pridete k meni samo vi, brze vse ga...« Njegove besede so jo opojile kakor močan liker, če ga človek prehitro popije. In vendar jo je ob njih nekaj zbodlo. Peter! V svoji zmedenosti je skoraj pozabila moža, tako velika je bila razlika med življenjem, ki se ji zdaj ponuja, in življenjem, ki ga zapušča. Peter ji je pomenil dolgočasno vsakdanjost, kjer si je morala sama ustvariti veselje, nikar da bi ji ga dali drugi... Bilo je le delo brez pre-stanka, ljubezen med računi, prazno, moreče obzorje. Časih je verjela vanj. Z roko v roki sta šla po večni poti, ki je nihče ne pozna, dokler je ne prehodi. Kaj sta se brigala za prihodnji dan! Skromne sanje, poceni zabave so se ji zdaj zdele neznosne, in ljubezen, ki ji jo je da! njen ubogi Peter, ji je postala vsakdanja, neznatna, brez poleta... Trpljenje? Morda... Ali naj ostane? Zdaj ko je vsaj nekaj dni, nekaj ur pokušala resnično življenje ... Šla je z doma in ga pustila v vsakdanjem redu. Hišnica, ki je pletla v svoji loži pri svetiljki, jo je pogledala prav tako kakor druge dni. Nič ni uničila, nobenega škandala ni napravila. Saj je ta- ko preprosto, da lahko odide, če upanje zaduši vest! Peter je v uradu. Ob osmih pride domov, kakor vsak večer. Nocoj ga ne bo izpraševala: »Kaj je novega?« Ze davno se je odvadila misli, da bo res kaj novega zvedela, kaj tako novega, da se bo vsakdanji tek njenega življenja izpiemenil. Vedela je že, kaj ji bo odgovoril: »Kaj naj bo novega?« Vendar je vedela, da dela. Do pozne noči piše strokovna poročila, dela načrte, ki bi mu morali prinesti premoženje ... Da, Peter je eden tistih siromakov, ki mislijo, da so izumili nekaj čudovitega, >n nočejo videti, da so njih izumi zmiraj neporabni! Ko ie stopila na cesto, se je vse v njej spremenilo; pozabila je na svojo hišo, ki jo je pravkar zapustila, in se zasanjala v srečo, ki jo čaka. Potovanje, zabave, neskrbnost... Še uro časa je imela do odhoda vlaka. Poklicala je taksi in se odpeljala na postajo. Pod ogromne stekleno streho na peronu, sredi vrveče množice, se je čutila že tako daleč, da je nihče več ne bo mogel zadržati in poklicati nazaj. Prišla je brez prtljage, kakor je hotel on, v preprosti obleki iz sive volne. Torbico, ki jo je nosila zmeraj s seboj, je imela pod roko, kakor bi hotela še kaj kupiti. Kaj? Novo življenje po tem nenadnem, nepremišljenem koraku. Ni bilo obžalovanja v ter žeji po neznanem, po izpremembi, ki spi zmeraj v ženskem srcu in ki ga lahko prebudi že preprost žvižg lokomotive. V veliki čakalnici, kjer se je gnetlo nešteto ljudi, so iskali njeni pogledi tabelo ki kaže odhode vlakov. In njen vlak je že čakal, mirno, pokojno, kakor bi se ne menil za vse veselje in vso žalost, ki jo napravi s svojim odhodom. Nenadoma je stopila v kot. Množica potnikov je stopila iz nekega večernega vlaka. Siva, skoraj brezoblična množica. Ozrla se je — toda prepozno. Neka roka je že počivala na njeni rami. Peter je stal pri njej: »Kaj delaš tu?« Bila je v zadregi, toda hitro je našla odgovor: »Suzana mi je brzojavila... Saj jo poznaš... mojo prijateljico iz mladosti. Za nekaj ur pride v Pariz. Prosila me je. naj jo na postaji čakam.« Izgovor ni bi! slab. Vendar se ji je zdelo, da ji Peter noče verjeti. Ali je morda vedel, zakaj je v resnici prišla sem? Ali mu je kdo povedal, da misli pobegniti? Je poznal skrivnost njenega srca? »Čuj, nekaj ti moram povedati! Pustiva Suzano in odpeljiva se domov ...« Zbala se je ... Vsakdanji prepir... izpoved ... obljuba ... poljub za spravo ... Vsemu bi se lahko ognila. »Kmalu pridem za tabo,« je zamrmrala »Pojdi domov in počakaj me!« Njegove oči so jo čudno pogledale. »Rajši pojdi kar z menoj. Tako važno je. da ti moram hitro povedati...« Še četrt ure je do odhoda ekspresa. Saj ne utegne poslušati njegovega jadikovanja. Če se zdaj vda. zamudi sestanek, novo življenje, srečo ... Toda že jo je s silo potegnil s seboj. Če se mu upre, bodo postali ljudje pozorni, nastati utegne bogve kaj. Še nikdar ni videla tako čudnega, mrzličnega soja v njegovih očeh. Proti svoji navadi je poklical taksi. Skupaj sta sedla, nekaj časa molčala, potem je pa začutila, kako je njegova roka segla po njeni. Prepir, očitki, vse to se bo zdaj začelo. Kako se bo branila? Kaj mu bo rekla v opravičilo? »Renata, ne glej me tako,« .ic proseče rekel. »Poslušaj me in ne segaj mi v besedo. Renata, srečen sem, uspelo mi je. Moj izum so danes dopoldne kupili-Bogata sva. Bogata si, saj sem delal samo zato. da bi mogel tebi položiti bogastvo pred- noge. Za tebe sem delal-Kako srečna bova zdaj! Vse ti boni dal, česar boš hotela. Vsako željo ti bom izpolnil. Ustvaril tj bom življenje, ki si a njem sanjala...« Prebledela je in vzdrhtela. Ni mogla spraviti besedice iz sebe. Tedaj je avto obstal. Peter je 'skočil iz njega, prijel okoli pasu in odvedel po stopti'1' cah navzgor. »Vse moram še premisliti: vse mish moram še zbrati,« je vzkliknil, ko sta stopila v stanovanje. Na svoji pisalni mizi je zagledal P!' smo. , »Kaj pa to pomeni?« je vprašal. si mi pisala?« Z grozo se je spomnila besed, ki 'ji’ je v naglici napisala brez slovesa h1 upanja na svidenje, ko je hotela poiskati drugega moža ... Hitro- sc je zbrala in odvrnila: »Pisala sem ti, da pojdem na posta)0 in da se bom morda zamudila.« Pogledal je ovitek in ga na drobne kosce raztrgal. Vzdih olajšanja se ji je iztrgal iz prsi-On pa je še vedno pripovedoval o bodočnosti in veliki sreči. Ne da bi odložila plašč, ga je Renat® začudeno poslušala, kako je govoril 0 sreči, o upanju, in neprestano ponavlja' njeno ime. In ko je nehal, je vozi! ekspres že davno proti jugu... aivtjma m svete Ogromna moč kapljice vode V kapljici vode je toliko moči in sile, da bi lahko leto dni opravjaia delo 200 konjskih sil ~ Bodoči Izgledi tehnike Z veliko smotrenostjo stremi tehnika za uresničenjem svojega bodočnostnega ideala, da bi svetu odkrila nove vire energije. V načrtih sodobne tehnike ima premog, danes še prvak med energijskimi viri, le podrejeno vlogo. Tehnika hoče izkoristiti energijo, ki se kaže in skriva v valovnem gibanju morja, v viharjih, v toploti tropskih morij, celo v ledenosti polarnih oceanov. Najvišje stremljenje pa je posvečeno izkoriščanju neizmernih energijskih zalog, ki so skrite v sestavi atomov. O tem nam mimo drugega poroča znani nemški učenjak in tehnik Hans Gun-ther v svoji knjigi: »V sto letih«. Tam pravi; »Einstein nam je pokazal, kako moramo in moremo izračunati energijsko vrednost snovi. V kapljici vode, pravi na dalje, je dovelj sile, da bi lahko vse leto opravljal i delo 200 konjskih sil.« V svoji knjigi nas torej učenjak Giin-ther opozarja na vrednosti, ki stotisoč-krat in milijonkrat prekašajo tiste, ki so nam na razpolago s pomočjo sežiganja in kemičnih reakcij. Le da ne poznamo nobene možnosti, da bi prodrli do teh sil. V radioaktivnih snoveh se ta energija sprošča po naravni poti, a te snovi so preredke in prelene, da bi jih mogla teh- nika izkoristiti kot vire moči, kjer nam ilh je mogoče sproščati, n. pr. pri razdiranju aluminijevega atoma, je uspeh premalenkosten. 'Pred leti se je razširila vest, da je nekemu učenjaku uspelo spreminjati vodik v helij kar pa se je izkazalo za neresnič no. Toda nekega dne bo znanost vendarle oživotvorila. Ali bodo do tega uresničenja in oživotvorenja minila leta ali celo pokolenja, to je za nas vse eno. Takrat se bo človeštvo smehljalo našim mo gočnitn in predragim napravam za izkoriščanje vodnih in toplotnih sil. Novi pritlikavi stroji bodo opravljali tisočkrat silnejše delo naših sedanjih velikih naprav. Takrat bo izginilo vse, kar rabi za prevoz kuriva od enega konca do drugega. kajti letne potrebe kakšne električne centrale po kurivu se bodo dale hraniti v navadni steklenici za vodo in vse bo upoiabljalo le elektriko. Neomejene množine energij bodo tedaj na razpolago človeštvu za njegovo življenje in srečo, kakor za njegovo uničenje in tudi smrt. Ce pa človeštvo ne bo zrelo za to moč, ki jo bo bodočnost izročila njegovim rokam, tedaj bodo ljudstva in dežele pod močjo propadle. veliko pomena ker je hotel imeti Tarzana živega v svojih rokah. Domislil si ie zvijačo. Domačinom je dal nalog, da se na aTrzana spravijo iz ozadja in ga skušajo uloviti v mrežo. In dokler je ta človek-žival kakor pobesnel obmetaval ose in vse druge okoli z velikim kamenjem, so se iz ozadja približali domačini z mrežami, ki so jih vrgli preko Tarzana. Tarzan je, na ta zvijačen način ujet, zdivjal in pobesnel, bil okoli sebe in tulil kakor divja zver. Salguero je še nadaljeval svoja raziskovanja, dokler ni dognal, da gre pri tem Tarzanu za neko indijansko dete, ki so ga bile pred leti opice ugrabile iz indijanskega tabori- šča in ni bilo o otroku odtlej ne duh® ne sluha. Salguero se je z r.everjetn0 vnemo lotil zbujanja človeške zavesti v Tarzanu, ki je pokazal mnogo prirodo® inteligence in ki se je s svojim zaščit' nikom Salguerom že precej dobro r®2' govarjal v gladko tekoči Španščini. 9)aru!fe sa jpomenaK Viteikega terana Hlak* sandra 1. Zedintte^ v Mariboruf Mali o Prodam RABLJENO POHIŠTVO na prodaj: omara, postelja, miza. stoli, vttrina, otomana, pisalna miza itd. Maistrova ul. 1-1, Sueevič. 5503 L.UTOMERSKI RIZLING od 5 litrov naprej. Praprot-nikova ul. 4 (zraven ki če vinske šole). 5518 Kako so viovili človeka-iival Lovec Salguero je v južno-ameriškem gozdovju našel v prašumi sledove človeškega bitja. Dolgo, pa je zasledoval, dokler ni nekega'dne opazil, kako je neko bitje na svojevrsten način preskočilo neki grm ter sc izgubilo v džungli. Kretnje tega bitja so bile tako čudovite, da si ni bil na jasnem, da li gre za človeka ali za žival. Salguero ni imel miru in je po dolgotrajnem preiskovanju zašel pred neko luknjo, ki se mu je zdela sumljiva. Z domačini in celim krdelom psov je BELA OTROŠKA POSTEI JA ceneno na prodaj v iruiilen-cih. Naslov v upravi »Vtčer-nika«. 5.-13 KROJAČ vi POZOR! Kompletno delavnico zelo poceni prodam, tudi posamezno. Naslov v upravi »Vcčernika«, 5511 prodrl v spiljo. Eden od domačinov jc zgrabil za kamen in ga z vso silo zagnal v notranjost, od koder so zaslišali grozen krik. Nenadoma se je pojavilo čudno bitje. Salguero je takoj na prvi pogled spoznal, da gre za človeka. Med tem divjim TarzanStn na eni ter domačini in psi r.a drugi strani se je vnela ogorčena borba, kajti Tarzan je umel izvrstno lučati kamenje in z njim zadeti. Toda vsa njegova spretnost v lučanju kamenja mu najbrže ne bi pomagala veliko, da se ne bi bili psi bali tega pragozdnega čudo-višča. Salguero je uvidel, da nima borba 5429 Kupim ŠIVALNE STROJt kupim. Naslov v upravi »Ve-černika«. *p5i4 Sobo odda SOBO IN KUHINJO takoj oddam. Koroška 41. 5520 ftazno 12»/o JAKOSTI ALKOHOL^ Dalmatinsko izborno vino ulica Din 8.— lit.. Viški sladki Opolo čez ulico Din lit. V »Grajski kleti«. Pričajte se. poskusite! 5505 OPREMLJENO SOBO oddam oficirju ali točnemu | plačniku. Stritarjeva 11!. 25. 5517 PERJE odeje, valir®1' or' ifl puli. pernice, .... in flanelaste, zavese, preP* ., ge. posteljne, pregrinjala za divane arait® namizne ugodno in poceni ori NovsR'c Koroška 8, Vetrinjska 7 4 Velika, svetla, opremljena SOBA se odda takoj v pjdnaiem. Strossmajerjeva ul. 28-11 nad-str., stanovanje ttev 9 5512 Sobo išie DVE GOSPODIČNI iščeta stanovanje z ^skrbo. Ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod »Skl mo«. 55U Spomnite se CMD 'g5 av®1 Pojedina jeternih in *-rvav klobas v sredo 4. t. m. v GOSTILNI JOSIP1NE Sl0' KAN, 0 Vojašniški trg 3. \__- Otroški jopici irv- oč Qjn A v-/ naprej TRPINOV OPOZORILO! t Prisilno upravništvo P°s,S* va ge. Julijane Pschunder, • Radvanje štev. 59. .,°P0.f.‘ ‘z. vsakogar, da so plačila, k virajo iz donosev , je sestva. veljavna le tedaj, so plačana v roke soan v stavljenemu prisilnemu - ‘ niku g. Steber Avguštinu- se Obenem se opozarja, nC za g. Adolfa Pschundr.. ^ bo ničesar plačeva'tva. navedenega P°^v0. upravmsiv ^ 10S0V 5509 Prisilno Kupujte svoj« P®' trebš«nePr,na*6 anserentih I Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.