Št. 54. V Gorici, dne 8. maja 1900. Toča] XXX. Izhaja trikrat na teden - Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, ^jutranje iz-danje opoldne, reSerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami t. s .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre-'jemana ali v Gorioi na dom posiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta ; *.....,.* ,...$ , 60- . , 3-30 - * četrt leta s.......3, 40 „ ;; "".*"1-70 " - Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabreček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez dopoRlmie naročnin? A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. klasje. Jezuvitski gimnazij bi imel dohodke zagotovljene! Evo zdaj ta klerikalno-Goričanski »osar tutto-, da hujšega bi si ne mogel iz tuhta ti sam »ta hromi* peklenšček, ki jo v narodni pravljici najbolj navihana buča. V decembru in januvarju so po malem vpisovali svoje ljudi v posojilnico. Dr. Gregorčič in njegova kuharica sta šla z dobrim vzgledom naprej. V drugi polovici februvarja pa so skovali tak le načrt: za jodno ali največ dve tedenski ravnateljski seji naj se vpiše toliko njihovih deležev, da bo zmaga pri volitvi zagotovljona; potom pa se vpisovanje ustavi do občnega zbora. Statistiko je vodil prof. Kos, ki je v posojilnici zvesto prepisoval vse knjige. — Dr. Gregorčič je pisal duhovnikom po deželi, naj se vpišejo z 10 deleži najdalje do t. marca, kakor sem v »Soči* že sporočil. Tako pismo z datumom ,19. februvarja je bilo meni naznanjeno.... In, res je bilo sprejetih v seji 22. februvarja nad 130 deležev, duhovnikov in mežnarjev, ki so Dristopili vsi lo vsled prej označene agitacije. Kdo poreče, da dr. Franko, prof. Kos in Ferfila (trije Člani ravnateljstva) niso bili sporazumni s takim komplo-tom?! Pa še kako1 m bili! Načeloval je prof. Kos! Do 1. marca (— po Gregorčiču določeni datum! ) se jo vpisalo pa tudi kakih 400 naših deležev in le okoli 2*)0 nasprotnih.... Dr. Kos je innal takoj pre-računjeno, da so zaman vse spletke, , ako se vsi ti člani sprejmejo, ker bi do- ; bila narodno - napredna stranka zopet j odločno veČino, posojilnica pa denar.... Čutili so tudi, da za vsakih novih 100 njihovih deležev bi pristopilo 300 naših, tako šibka je njihova strančica, zato so se hoteli zadovoljiti ie s člani do 22. februvarja in poskusiti ž njimi svojo srečo. Sklenili so: d a p o 22. f e b r u-varju ne sprejmejo nobenega deleža več.... V ta namen so pri sejah parkrat štrajkali in naposled sklenili in dali na zapisnik, da do občnega zbora ne sprejmejo nobenega deleža več, češ — o hinavščina, hinavščina! — da se opaža nekaka politična agitacija v posojilnici, ki pa mora biti v emi-nentno gospodarskem društvu izključena, in da nikakor ne gre, da bi cela vrsta novih članov ( - tisti do 22. febr. pa niso novi! ~) morda preglasovala stare na občnem zboru.... Ko so torej gospodje čutili, da so s spletkarsko agi- tacijo dosegli večino, so pa nakrat našli »neko agitacijo v posojilnici« itd., katero hote" preprečiti. Ob e n e m so pa bile že po vseh farovžih agitacijske filijalko za - lov na pooblastila pri dolžnikih posojilnico, Kako so jih sleparili, je »Soča« dovoljno osvetlila. Prvo njihovo pooblastilo nosi datum že 4. marca, torej v Času, ko se o občnem zboru nam če sanjalo ni. Naša stranka je pooblastila razposlala šole konec marca. Predsednik je sklical na dan 20. marca skupno sejo ravnateljstva in nadzorstva po praksi od prvega po-čotka, da je v vseh važnejših vprašanjih določevala taka skupna seja. V tej je bilo sklenjeno s 5 proti 4 glasovom, da se morajo deleži dalje sprejemati brez ozira na stranke, kakor se je delalo vselej. ~ Manjšina 4 gospodov se je zatekla pod okrilje § 4, pravil, da sprejemanje deležev m članov je edino kompetenca ravnateljstva. Večina pa se je izrekla, da sklep veČino ravnateljstva sega čez njega Kom-potonco, ker kar ustavlja naravni in navadni tok posojilnice. Ravnateljstvo ima pravico, braniti se nevrednih Članov, more jih torej odklanjati, toda nikakor pa nima pravice, kar ustaviti pristopanje novih članov in dosledno Izposojanje denarja, ustaviti torej skoro vse poso-. jilnično poslovanje. Vkljub temu sklopu skupne sejo so sklenili trije mogočni gospodje v ravnateljstvu, da no sprejmejo nobenega de-lo}-«, k j ie vpjočar po 22, fobruvarju. 01) enem so^slcbfoMj, naj se skliče izredni občni zbor, ki sklene, ali naj se novi deleži sprejmejo ali ne! -Che furbi! Nadzorstvo je na to v seji 30. marca razveljavilo sklep glede" izrednega občnega zbora, ker ravnateljstvo. nima pravice, sklicati ga (§ 32.) in ker bi tak občni zbor po tolmačenju istih 3 gospodov ravnateljstva ne imel več pravice v smislu § 4. pravil nego skupna seja; izredni občni zbor tik pred glavnim zborom bi mogel vzročiti le paniko v veliko škodo posojilnice. Ob enem je nadzorstvo sklicalo redni občni zbor na dan l>9. aprila. Glede novih deležev se je izreklo nadzorstvo, da stoji na stališču sklepa skupne seje 20. marca, t. j. da se morajo dalje sprejemati ne glede* na levo ali na desno, od vsakogar, ki je vreden, da je član naše posojilnice. Dalo je društvenemu uradu nalog, da mora sprejemati deleže od vsakogar! Ta bi bila lepa, «Veš, da je tudi tvoj oče tu?» je dejala Ermelinda, ko se je nekoliko pomirila. »Zakaj ne pride k meni?» je odgovorila deklica, in na njenem obrazu se je pojavila nova radost. Poklicali so grofa, kateri je vstopil ginjen in prestrašen. A ko je videl, da je hči, tak6 zdelana, tak6 slaba, odvila jedno roko od materinega vratti, ter jo ljubeznjivo stegnila proti njemu, je usmiljenje premagalo vso njegovo bojazljivost, takd da ni poznal več drugega občutka nego jedino le očetovsko ljubezen. Stekel je k njej, in primši jo z obema rokama za glavo, ji je dejal: «Moja hči, ti si zelo" slaba». «0, ne! sedaj, ko so pri meni moji ljubi stariši, mi je dobro, jako dobro.... Kje je pa Ottorino ?....» Grof je stisnil ustnici, kakor kdor požira grenko zdravilo, in naj se je le vmočeval, kolikor je mogel, vendar so mu ušle te besede: «Za božjo voljo, kak6 se upaš tu izgovoriti to ime!» • Ali ni on moj soprog?* je odgovorila Bico skoro ne volj no. Potem, obr-nivši se k materi, je vprašala bolj nežno: «Ali je živ V in morem se-li nadejati, da ga bom videla?* • O, da! Bog nam ga je menda ohranil*, je dejala Ermelinda. »Kakor I mi je pravila oskrbnikova žena, mora biti v Binasku; in Marko sam je odšel od tu iskat ga, in koj ko ga najde, ga privede sem». •Marko!» sta zaklicala jednoglasno oče in hči, oba osupla in prestrašena, dasi iz različnih nagibov. «Da, Marko ViscontU, je ponovila grofinja, in na to jela praviti, kakO se je pogovarjala ž njim preteklo noč; opravičila ga je od vseh hudobij, katere so bile po krivici njemu pripisane; povedala je, kako* je srčno obžaloval, kar je bil početkom v tej zadevi zakrivil; zagotovila je soproga in hčer, da je on sklenil popraviti vse zle nasledke svojega dejanja, tudi če bi imel pri tem svoje življenje izgubiti; omenila je, da je zopet popolnoma naklonjen Ottorinu, in se ni zbala razkriti tudi njegove ljubezni do Biče, sedaj ko se je bila ta ljuba v, očiščena z globoko občutenim kesom, premenila v sočutno in postrež-Ijivo dobrohotnost. Nazadnje je govorila toliko ne le v. njegov zagovor, ampak celo" v pohvalo, da se ji je posrečilo izriti vsak sum, in vsako sled sivia iz srca soproga in hčere. da bi se bili branili denarja in garancije, ko je posojilnica obojega silno potrebna! Toda tudi temu sklepu so kljubovali trije vsemogočni gospodje v ravnateljstvu, ki so se drugače prokleto malo brigali za posojilnifino stanje in delo-vanje ! Dr. Tu m a in denarnlčar Kopač pa naj sama premišljujeta, kako bosta vodila posojilniški voz. — Trije gospodje so ostali pri svojem sklepu po ukazu klerikalno-GoriČanske klikei Toda ti vrli bojevniki za »pravilnost in red* v posojilnici so pa pridno dovoljevali posojila - ne udom!!! Odkod denar, za to se niso brigali! (Od tu dalje je zaplenjenih 84 vrsti ki govore o zadnji sliki - pred k u žensko sodnijo.. Morda bomo smeli kedaj pozneje pisati o tem najžalostnejšem delu našega strankarskega boja). Ta, ki je bila začela poslušati mater s skrbjo in strahom, je pri koncu njenega govorjenja povzdignila oči proti nebu, in sklepaje roki, zaklicala : «Bog mu odpusti!« Na to obrnivši se zopet proti materi: «Rekli ste, da je Šel iskat Ottorina, ni li res ?... Ali mislite, da bo mogel dospeti še o pravem času in videti me?» «Oh, ljuba moja hči, ne govori tak6!» jo je nežno in otožno pokarala Ermelinda. «Veš, draga moja, da ima Bog, ki je neskončno usmiljen, v svoji oblasti življenje in smrt.... on ne dopusti.... iz usmiljenja do nas...,» tu ni mogla nadaljevati. Biče je prijela mater za roko, ter ji jo poljubila. A niti jedna niti druga se ni upala govoriti o upanju, ker obe ste bili brez njega. Celi tisti dan je moč bolezni strahovito naraščala, a Bicino telo je bilo že preveč oslabelo, da bi se ji moglo vspešno postaviti v bran. Pokorna zdravnikovim ukazom, katere je mati najnujnejše podpirala, je deklica ležala tam mirno in tiho ; zadovoljevala se je b tem, da je neprenehoma upirala svoje oči v mater, ki se je bila vsedla k vznožju postelje, ali Zaplenjeno Naša vrla »Goriška ljudska posojilnica« pa je postavljena zdaj na trdno, da je slaba volja klerikalnih vitezov ne doseže. Somišljeniki naši naj :>a skrbe, da bo napredovala čedalje lepše, če nasprotniki tudi jeze popokajo. Dixi! A- GahrSčok. B DOPISI. Iz goriške okolico. — (Odgovor »Pr. listu"). — Oprostite, g. Gabršček, da Vas zaradi mojega dopisa v 50. št. »Soče* .Prim. list** tako obrekuje, pa obrekovanje in laž je geslo teh naših dveh klerikalnih listov. Spričujem, da niste Vi pisali onega Članka v tistej št., ter ob ednem odgovarjam, in sicer v prvič in zadnjic. Jaz mislim, da more biti znano gospodi okoli „Pr. lista", koliko Časa ostaja posebno sedaj kmetskemu oziroma vrtnarskemu stanu za tako proti-dopisovanje. Take* se tudi moji trudni roki ne ljubi mnogo takega dopisovanja, ampak kar je mogoče na kratko. Vi pravite, da se ne ujema z resnico, da hočete Vi uničiti BS>očo", Gabršče^¦•, in dr. Tumo. Tukaj ostajam in sploh povsod pri svojem prepričanju, da res namerujete kaj takega. ' Nadalje pravite, da se ne spominjate, da bi »Sočinim" Čitateljem očitali razne pregreške. Moj Bog! Ali ni čudo to, da taka gospoda tako hitro zgubi spomin ? ! Gospoda ! poglejte nekoliko še v 17. št. svojega lista, j kaj je spodaj v drugej koloni pod naslovom »Narodno-napredna stranka". Velika laž, črno na belem pisano ali morda ni tako le: ne verujemo, da je še v Evropi tako ljudstvo, tako surovo ko »Sočini" liberalci (t. j. či-tatetji). Koliko bi se dalo pa še navesti, ako bi pregledali tudi še nekatere druge št. Da zlorabite svojo dolžnost, to je vže mnogim, mnogim še celo preveč znano. Vi morda mislite, da mi nimamo očij ne ušes, in tudi ne možgan v svojej glavi! Opomniti moram, da se dobi tudi še mnogo duhovnov, ki svoje dolžnosti ne zlorabijo, ali na deželi jako malo. Ako bi hoteli pa še obširneje dokazilo, pripravljen sem tudi pred sodnijo vse javno dokazati. Zakaj pa sovražite .Sočo", Gabrščeka, dr. Tumo, wnarodno-napredno stranko" in »Trgovsko obrtno društvo", hočem, kadar mi bode čas dopuščal, vse še navesti. Kajti meni so mi dobro znane razmere na deželi, kjer bivam, in tudi v mestu, in bodisi v enem ali drugem taboru. Vas pozdravlja »kmetski sin". Iz Ozeljana. Slavno uredništvo lista „Soea" prosim, da bi blagovolilo sprejeti v svoj cenjeni list glede dopisa iz Šempaske občine od dne 26. aprila t. 1. št. 51., sledeči popravek: Ni res, da Grčeva stranka (kakor jo oni sploh nazivljejo) je v seji dne 20 p. m. zahtevala, da mora obtoženec F. M. kaznovan biti. Res je, da sem jaz gospoda župana vprašal, kaj je sploh pri obravnavi dognal! In on je odgovoril, da tožitelji so trdili, da je kriv, obtoženec pa je trdil, da ni kriv. Ker pa starešinstvo ni vsegavedno, zato sem izjavil, da se strinjam s Faganelom, namreč da naj se pošljejo obtožna pisma na sodnijo, in da se tam dožene, ali je kriv ali ne. Dostavil sem še, naj se čuvaj začasno odpravi iz službe, ker tisti, ki je skrbel do sedaj, da ta zadeva ni poprej, — in da bi sploh ne prišla pred starešinstvo, bode sedaj s podvojeno silo skrbel, da njihov oproda sto i spet v službo. Ker me nazivljete „rekluta", priznavam, da sem. Ali takrat, ko ste bili v hudih škripcih, ste celo »reklutu" ponujali, naj bi koj „oberst" postal, in s tem Vas iz zagate rešil. Ali ta »šmentani |ekluta je bil foliko previden, da Vam ni šel na limanice, ker je vedel, da »reklut" ne mora koj »oberst" postati. Ker pa ste večina Vas devetih služili menda pri »kavalariji na morju", umevno, — niste vedeli, kako se »avancira" na kopnem, in zato sem Vam tudi oprostil. Vem tudi, da sploh „rekluti" Vam niso priljubljeni, ker vajeni ste bili bolj starim vojakom srednjeveških nazorov. Na komando »obersta* Faganela, ,rehc um, kertajh, for-verts front", se je izvršilo precizno. In to je bilo veselje. Z rekluti pa je smola. Nekater-nikom se pa še vedno sanja o tistih lepih časih, kakor da bi v resnici še sedaj eksis-tirali; ali, žali bog, časi se spreminjajo. pa dajo je spremljala s pogledom, kadar se je včasi kam premaknila. Pri vznožju zraven Ermelinde je sedela tudi postrežnica Lauretta, katera, dasi nagovarjana od vseh in vzlasti od Biče, ni hotela zapustiti tiste sobe, da se podala k počitku, ko ga je morala vendar biti silno potrebna po premučnem bdenju prošlih nočij. Ona je bolj potihoma pravila grofici o vsem tem, kar je morala prestati s svojo mlado gospodinjo od tistega dne, katerega ste bili zavedeni v Kosate, dokler niste bili rešeni. Omenila je, s kakimi zvijačami in strahovanjem sta skušala Lodrisio in Pelagrua omajati Bicino zvestobo do njenega soproga, ter jo silila, da bi se odpovedala njemu in naklonila svoje srce tistemu strahovitemu možu, katerega ste smatrali obe kot provzročitelja vseh njunih muk. Nazadnje je povedala radi o dobrohotnosti oskrbnikove žene, katera jima je, kolikor so jej dopuščale njene moči in moževo sumničenje, pomagala z obvestili, sveti in vsakoršno tolažbo. Ermelinda, ganjena od tega pripovedovanja, je sedaj pa sedaj milo pogledovala hčer, ki je morala toliko pretrpeti. In ona, kateri se. je pač dozdevalo, o čem more Lauretta toliko govoriti, ji je odgovarjala z ljubezni polnim nasmehom. U Ko je tak6 bolnica tam mirno ležala, je včasih kaj zašumelo v gradu. Biče je tedaj vsakikrat začenjala poslušati, lehka rudečica se ji je pojavljala na obrazu, in je popraševala mater: »Ali je došel?» Mati je vsakikrat takoj šla gledat in se je potem kmalu vrnila zanikuje, a dodaj a je vedno kako besedo v tolažbo in up. Proti večeru je bolnica, čut§ se vedno slabše, prašala po spovedniku. Bila je dolgo sama z nekim benediktincem, kateri je bil poklican k njej, a potem je želela zopet videti svoje stariše. «Veš, moja hči», je dejžl oče, «Ot-torino ni prišel še, toda pričakujemo ga, predno se zasveti dan». «Ottorino U je odgovorila ona vsa vznemirjena, «moj soprog! moj ljubi soprog!... Oh, če bi mi bil Bog to milost dodelil!... če bi ga bila mogla šo videti, predno umrjem!» «Podarite ga njemu, ki vam ga je bil dal», je dejal pobožni redovnik, «in uklonite se sklepu njegove pravice in usmiljenosti, ki vsprejme to daritev vašega srca v zadoščenje za vaše grehe in v zveličanje vaše duše». Revica je sklenila roki in rfcdignila oči proti nebu v znak pobo. le, dasi mučne udanosti. A Ermelinda, oloživši ji roko na glavo, je dejala tožuo: «Oh, moja hči! draga moja hči! torej te moram res izgubiti! Kaj mi ostane na svetu, če me ti zapustiš, ki si bila moja opora, moja jedina tolažba ?* Kar pa toliko hvalisate ta vzorni red čuvaja F. M., da pod njim ni manjkalo po-žeto žito, ne pokošeno seno int. (seveda tudi zemlje pod njim ni nobeden vkradel), kedo bi se ne smejal. Mnogo bi se dalo pisati o tej zadevi, ali kar bi c. čitatelje »Soče« gotovo ne zanimalo, naj omenim le to: Kje porabi omenjeni čuvaj večino časa, cele poldneve, in celd do polnoči, to bi znala najbolj jasno povedati gg. P. Pl. Z. ter Jože Vratolom — ali kc bi hotela. Toliko za danes. .Reklut Francelj" z Velike Otave. Domače in razne novice. Deželni zbor. — V soboto dopolutlne je bila zadnja seja dež. zbora. Navzoči so bili vsi poslanci, deželni glavar in dvorni svetnik vit. Bosizio. Pred naznanjenim dnevnim redom je odgovoril vit. Bosizio n»Interpelacijo dr. Turne glede tukajšnjega gimnazija. Rekel je, da vlada pri nastavljanju profesorjev na srednjih šolah v Gorici ne gleda toliko na njihovo narodnost, marveč na usposobljenost. Sicer p. Deželni odbor ne ve nič o tem, dovoljenja na sploh v slične svrhe pa je tako malo, da se more isto imenovati le kaplja v morje. Nekateri slov. občine, kakor Štjak itd. so pokončane po trtni uši in v pomoč takim je dovoljen le majhni znesek za celo deželo, zato treba, dati drugi del predloga dež. odboru v proučavanje. Sicer pa bi bil hvaležen, naj pove takoj dr. Verzegnassi take potrebe ter jih utemelji. Dr. Verzegnassi molči, sprejet je predlog potom nujnosti v celem obsegu; z Italijani je glasoval tudi dež. glavar. Poročilo pravnega odseka glede policije prt požarih in njih gašenju je bilo vrneno goriškemu municipiju v svrho točnejšega proučevanja, da pride potem v prihodnjem zasedanju v razpravo. Prošnje za uravnavo Soče so bile rešene tako, da se je dovolilo občini Idersko 2000 K, tolminski 1460, prošnja občine Kamno pa je bila vrnena dež. odboru, da jo prouči ter stavi v razpravo v prihodnjem zasedanju. Obrtni šoli v Foljanu so dovolili podpore 480 F Za razširjanje poslopja Hal. oddelka na kmetijski šoli se dovoli svota 14.304*50 K, ki naj se nabavi iz dež. zaloga in iz podpor vlade. Poročilo o šoli za ženska ročna dela iz ustanove Frintove kakor o šoli »Šol. doma* je šlo nazaj v dež. odbor, da pride na vrsto v prihodnjem zasedanju. Proračun za tekoče leto je bil sprejet brez debate. Poročal je Verzegnassi. Stroškov je izkazanih na 674.875 K, dohodkov pa 230.575; primanjkljaj znaša torej 444.300. Da se to deloma pokrije, predlaga dodati 15% na zemljiški davek, 17* na hišni, 20% na obrtni in 40% na vino. mošt in meso, z doneskom 3 K na vsak hektoliter piva, prodanega na drobno, s 36 v na žgane pijače. Določba naj velja za prve 3 točke za celo leto, za četrto pa le od 1. junija do konca leta. Verzegnassi je še naročil dež. odboru, da naj se bavi s pravilnikom za pobiranje deželnih naklad v svoji režiji ter o tem poroča v prihodnjem zasedanju. S tem je bil dnevni red pri kraju. Deželni glavar je na to vstal, vstali so vsi poslanci in navzoče občinstvo. Zahvalil se je vsem poslancem za sodelovanje v zasedanju, da je bilo mogoče rešit) toliko gradiva. Dež. zbor se je bavil z 49 predlogi, 44 poročili finančnega odseka, peticijskih je bilo pa kar 186; sklenili so 8 zakonov, itd. Na to je spregovoril tudi par slovenskih besed, da se je posrečilo premagati v tako kratkem času celo vrsto raznih predmetov, zato se je zahvalil za vspešno sodelovanje, katero se je vršilo v lepi slež.iosti. Končal je italijanski z wEvviva"-klicem na cesarja. Slovenski »živio" dr. Pajerju ni šel iz ust, nego je le rekel slovenskim poslancem, da smejo v svojem jeziku (gfavella") podati običajni klic. Opoludne se je dež. zbor razšel. Italijanski poslanci in dr. Pajer.— V soboto po končani zadnji seji deželnega zbora so šli vsi italijanski poslanci k deželnemu glavarju dr. Pajerju ter so mu izročili priznalno in pohvalno pismo, katero je pre-čital stari Dottori. Italijanski poslanci so mu pač lahko hvaležni, da je ugnal Slovence tako v kozji rog, da se mu je udal dr. Gregorčič s pristaši na milost in nemilost, da vsled tega Italijani dosegajo v deželni zbornici, kar hočejo, zlasti še, ker dež. glavar glasuje z njimi in so Slovenci vedno navzoči ter je tako zbornica vedno sklepčna. Hvaležni so mu po vsej pravici, ker vedo, da dr. Pajer je dobil popolnoma p6d se dr. Gregorčiča s pristaši, in da dokler bo njegova stranka v večini v dež. zboru, so Italijani gotovi, da se jim ne pripeti nič hudega, marveč da se bodo izpolnjevale vse njihove, če tudi v slučajih pretirane in proti Slovencem naperjene zahteve. Ustrelil ga Je. — V petek popoldne se je dogodila pri Bajtih v Kanalski Idriji sledeča nesreča. Stariši so prišli po opravkih v Kanal, pustivši doma otroke same. 12 leten fant dobi v roke nabito puško. Nesreča je hotela, da se mu sproži in vstreli nehote 6 letnega brata. Zadel ga je v glavo. Detomor na Plačati. — Sodnija se trudi na vse načine, da bi dobila celo telo umorjenega otroka, Doslej se jej to le ni posrečilo. Tako leže vedno le še ročici umorjenega novorojenčka pri sodniji kot »corpus delicti". MajuikoT Izlet. — V soboto so napravili majnikov izlet dijaki z realke in pa kandidatinje tukajšnjega učiteljišča. Izletniki ti in drugi so obiskali razne kraje v deželi, šli so pa tudi v Idrijo in v Postojino. Železniško progo med Oorleo in Trstom, to je: del tako zvane bohinjske železnice, bodo pregledavali dne 10. t. m., kakor je naročilo železniško ministerstvo c. kr. namestništvu v Trstu. Komisiji, ki bo opravljala ta posel, treba prijaviti vse even-tuelne prošnje ali nasvete. Načrt zakona v popolnilo določil § 2., 5. in 6 zakona z dne 15. oktobra 1896. štv. 30 dež. zak. Čl. I. Določila §§ 2., 5. in 6 zakona z dne 15. oktobra 1896. šiv. 30 dež. zak. se bodo glasila v bodoče tako-le: § f. Na občnih javnih ljudskih šolah so učitelji razvrščeni v tri razrede, to je: I. razreda s 1400 kron, II. razrida s 1200 kron, III. razreda s 1000 kron l«iine plače. Letna plača učitelja meščanske šole se določa s 1600 kron. §. 5. Učitelji in podučitelji, ima joči spričevalo učiteljske sposobnosti, ki so skozi pet let na kateri občni javni ljudski šoli v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel nepretrgoma in z dobrim vspehom učiteljevali, dobijo ne glede na to, ali so bili stalno ali začasno imenovani, po končanem petem letu službovanja 10 odstotni po višek svoje letne plače in tako od petih do petih let, dokler ne dosežejo poviška za šesto petletje (petletnino). To določilo velja tudi za učitelje meščanskih šol. § 6. Kdor vodi katero občno javno ljudsko šolo, ima pravico do poslovnega priklada, ki se odmeri v letnem znesku 60 kron, če je šola enorazredna, 100 kron, če je šola dvorazredna, 150 kron, Če je šola trirazredna, in slednjič 200 kron, če je štiri ali več razredna. Ravnatelj samostalne meščanske šole dobiva 300 kron poslovnine in ravnatelj meščanske šole združene z občno javno ljudsko šolo dobiva 400 kron poslovnine. Cl. II. Službeni poviški, podeljeni pred dnem, ko stopi v veljavo ta zakon, ostanejo nespremenjeni, tisti pa, ki dozore pozneje, odmerijo se po pričujočih določilih. Pred Časom, ko obvelja ta zakon, dospele službene poviške bo odmeriti po določilih poprejšnjega zakona. Cl. III. Ta zakon razveljavlja §§ 2„ 5. in 6. zakona z dne 15. oktobra 1896. štv. 30. dež. zak. Čl. IV. Ta zakon stopi v veljavo dne 1. januvaria 1901. - II. Deželnemu "odbora šfr~h8r(JCa? da pretresa, s praviCnin ozirom na želje, izražene v podanih peticijah štv. J 261, 4548/98, 1846, 1463, 2315 in 2414 preuravnavo določil V. poglavja zakona z dne 10. marca 1870. štv. 18 dež/zate-in da-*predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju sličen načrt zakona. Porotne obravnave. — Včeraj je pričelo porotno zasedanje. Na zatožni klopi je sedel mladenič Carli s Ponikev, ki je bil nevarno poškodoval in ranil znano Marija« nico Kenda, gostilničarko in posestnico v Bači, ter njeno mlado služkinjo Marijo TruSnovec. Porotni sodniji je predsedoval svetnik Z o r r e r, prise.inika stu bila svetnik DelTAra in pristav dr. Sbisa. Državno prauiništvo je zastopal Jeglič, dr. pravd-nika namestnik, branitelj je bil dr. Franku. Porotnikov je bilo 12, vsi Slovenci. Načeloval jim je klobučar Fon. Našim p. n. cilaleljem je se gotovo v živem spominu dogodek dne 22, dec. 1899., katerega žrtvi sta bila Marijanica in njena služkinja, ker smo ves ta dogodek po točnih podatkih svoj čas prijavili v »Soči* in v »Prirn.* Obtoženec Carli je tajil, da bi bil imel namen usmrtiti Marijanico in njeno služkinjo, kakor tudi oropati Marijanico, zatrjeval je It, da se je hotel maščevati, ker je bil jezen na njo, ker gr je bila baje spomladi ostela in ozmerjala, Pravi, da je bil pijan, ker se j« napil Svinja, da v pijanosti je mahal okoli sebe, m ni ranil noža, ter du sploh ni prav za prav hotel usmrtiti ne Mar. ne služkinje. Priče so potrdile, da ni bil pijan, pač pa je povedal Matija Hvala, da Carli mu jo zastavil uro za 5 gld. za teden dnij in 22. je pretekel tisti dan, »li Carlija ni bilo blizu, ker ni imel denarja. Pri obravnavi je bila navzoča tudi Marijanica, ki vsled nevarnih ran, poškodeb in ureznin se vedno ni popolnoma okrevala. Vidi se jej, da te krepki svoji naravi se ima zahvalili, da je ostala pri življenju. Povedala je dogodek, kolikor se ga je zavedala, trde, da poprej Carlija ni poznala ter da ga ni bilo v njeni gostilni nego le na omenjeni dan. Carli je delal tudi veliko po svetu, tako na Štajerskem, od koder so dobili ugodna spričevala o njegovem obnašanju, bil pa je radi tatvine že kaznovan. Carli, ki je močne rasti, je sedel na zatožni klopi sključen ter ponajveč mirno sledil obravnavi, kakor je tudi mirno zaslišal obsodbo, ki je bila izrečena zvečer okoli 8Vi- Državnik pravdnik je vzdrževal svojo obtožnico v tem smislu, da Carli je kriv poskusenega roparskega umora, kar pa je odklanjal branitelj dr. Franko. Porotniki so zanikali prvi 2 stavljeni vprašanji, ki sta merili na umor in rop, in sicer prvo s 6 proti 6, drugo z 8 proti 4, potrdili pa so z 11 proti 1 tretje vprašanje glede na poskušeni umor. Na podlagi tega je prisodil sodni dvor obtožencu Carliju 9 let težke jeCe, pooUren? vsake 3 mesece s postom in trdim ležiščem ter s temnico dne 22. dec. vsakega leta. Povrniti ima za telesne poškodbe Ma-i^iu 2000 K in Mariji TruSnovec 400 K. Občinstva je bila navzočega v is Ca s toliko, da je bila dvorana natlačena. Železnica OpČIne - Sežana. — C. kr. železniško ministerstvo je dovolilo dr. Ad. G. Krausenecku in dr. Geiringerju v Trstu dobo 6 mesecev za tehnične priprave za železnico, ki bi šla po državni cesti od Opcin do Sežane. Dr. Gregorčičev strah. - Iz Gorice: ,Dr. Gregorčič je torej tako strepeUl strahu pred ,grožnjami«, da je ovadil Ga-brsčka »krvavi nhti\ Larifari! Ali mari misli, da ga obesijo in tako večno rešijo Gregorčiča „strahu" ? Saj bi prišd Gab. zopet iz ,kajhe" in tedaj bi bil oni strah luhko še večji. — Moja misel je ta: Ako bi še bil Gregorčič le količkaj zaresno bal, bi bit dal oni petek v »Gorici" pojasniti ono škandalozno žaljenje. in mir bi bilo besedij. Toda toliko vesti dr.% Gregorčič ni pokazal, marveč pustit je, da je njegov list ostal pri ostudnem obrekovanju, sam pa je f i n-giral oni »strah0, da bi udaril svojega političnega nasprotnika. Tako nizko smo padli v strankarskem boju na Goriškem. — Škandal I« Dostavek uredništva. — Ako bi bil dr. Greg. izjavil ali dal izjaviti v »Gorici* ! isto, kar sta izpovedala on in odgovorni urednik .Gorice" pred preiskovalnim sodnikom, bi bila vsa afera že rešena na pošten način; ne bilo bi treba tožbe pred porotniki in še manj »strahu* v junaškem srcu Gregorčičevem. Ali *dr., Greg. ni hotel, da bi bihr-tSala • ;fMkfoa* zadoščenje, kar mu je povsem podobno, če tudi stopa vsak dan pred oltar in moli: »In odpusti nam, kakor mi odpuščamo!*..... Same Jope vzglede" dajejo naši klerikalci! .Ob^n! zbor .Goriške ljudske posojilnice*. — O volitvi in zmagi naše stranke naj govori konečno dognane številke. Na zboru proglašena volitev je dala nam 1721, nasprotnikom 1120 glasov, torej večine 601 glas. — Skrutinatorjem je znano, da je bilo razločka 20 glasov, katere smo v sporazumi jen ju obeh strank kar prezrli, da bi ne bilo treba 8e enkrat vsega prešteti. — Ta razloček se je pa našel, namreč g. Andr. Ja-kilu je bilo zapisanih 2 glasova mesto 22; tu znaša večina naše stranke 20 glasov veC. Toda pri konečni reviziji se ti glasovi niso pripisali in naša stranka je oškodovana za 20 glasov. S celo gromado pooblastil pa je bilo ogromno delo, ki je trajalo veC dnij. Dognalo se je: Jeden član (K. K SCek) je dal pooblastilo obema strankama in naposied še osebno glasoval: odbiti treba torej obema po 1 glas. — 58 podblastil je bilo dano dvakrat; od teh je bilo pravilnih za nas 40, za nasprotnike 12. — Vrhu tega je volil župnik Grča na pooblastilo Jožef Gruden z 10 glasovi mesto z 1; odšteti je torej še 9 glasov. Ako vse to proračunimo, dobimo pravilna števila: za nas 1708, za nasprotnike 1064, torej je znašala naša večina — 644 glasov. »Gorica* je bila odštela nam kar 1000 glasov, sebi pa le 48, češ, toliko novih deležev je glasovalo, ki so bili sprejeti po glasoviti seji 22. februvarja. — Resnica pa je ta: Po seji 22. februvarja je bilo sprejetih pravilno 948 deležev za našo in 315 za nasprotno stranko, kolikor se jih je oglasilo; torej naša večina 63 3 deležev in glasov. Ker pa smo zmagali na občnem zboru z veČino 644 glasov, bi bila naša zmaga za 11 glasov tudi brez vseh novih deležev po 22, febr, Protest župnika Grče postaja«! brezpredmeten torej tudi iadi te okolnosti. — Dostavljamo pa, da smo priznali nasprotnikom j 34 glasov iz G o r i c e, ki so se dali zasto- j pati s pooblastili, dasi niso bili bolni, kakor določajo pravila. Na nali strani je bilo par takih pooblastil bolnih članov. Po stanju 31. decembra 1899. pa je bilo za nas 699, za nasprotnike 647 glasov, torej večina 52 glasov. — Naša stranka je zmagala torej v vseh treh slučajih. Kako opravičena in naravna je ta zmaga, naj dokazujejo zopet števila r Naši glasovi so raprezentovali deležne glavnice 43.220 gld. ali 86.440 garancije, dočim nasprotni le 17,720. — Hranilnih vlog je okoli 700.000 gld., med temi odločno naših pristašev nad pol milijona. Ali je torej čudno, da je zmagala naša stranka s toliko večino ? Čudno in neod-pustno bi bilo, ako bi bila propadla ! — Številke zopet govore, v kakošne škripce bi prišel zavod, ako bi se bilo nasprotnikom posrečilo, da bi bili z zaplolnjašlvom in na-sslstvom po geslu „osar tutto" dobili, posojilnico v svoje kremplje. Dostavljamo, da o tej statistiki je izključena vsaka prememba. Vse dokaze ima v rokah sodnija. — Dovolj! Radodaren donesek. — G. dr. H. Turna je prejel od g. M. D. iz Porezna 3 krone za svet, katere odstopa ustanovi za udove in sirote .Trgovskega in obrtnega društva za Goriško*. Listnica. - V predzanji štev. smo priobčili dopis iz Rihemberga, o katerem je nam od merodajne strani došlo zagotovilo, da ono, kar je pisano o prizadetem, ne odgovarja pravi resnici. Ker nočemo delati nobenemu krivice, pozivljemo g. dopisnika na odgovor. Pri nlkaki rodbini ne bi smeli pogrešati najboljših dveh ljudskih n domačih sredstev, namreč: Dr. Rosa balzaroza želodec in pražkodo-mače mazilo. Ista se debita tudi v goriških lekarnah. Razgled po svetu. V državnem zbora je že precej živahno. VCeraj so se vršila posvetovanja v raznih klubih, danes je seja izvrševalnega odbora desnice, kateri se pripisuje velika važnost. Glavni predmet posvetovanj se suče okoli češke obstrukcije. Glasovi o Češki obstrukclji. — Iz Prage poročajo, da češki deželni in državni poslanci so sklenili skoro soglasno, pričeti z obstrukcijo v državnem zboru. Glede na to se sodi, da vlada misli, kadar prične ob-strukcija, prekiniti zborovanje, češ da rabi čas za delegacije. Dalje se sodi celo, da bi odstopilo Kdrberjevo ministerstvo, na razpust zbornico pa baje vlada ne misli. Z druge strani — pravijo, da v dobro podučenih krogih —' pa izražajo misel, da v slučaju obstrukcije se zgodi edino le to, da vlada razpusti državni zbor ter da nastopi j absolutizem za nedoločeno dobo. T nižje-avstrjjskein deželnem zbora so sprejeli potom nujnosti načrt zakona, po katerem bo nemščina na vseh srednjih in ljudskih šolah na Nižje-Avstrijskem' izključno učni jezik. S tem je onemogočeno Čehom na Dunaju, katerih je'"ha" tisoče in tisoče, da bi prišli kedaj do kake svoje javne ljudske šole s češkim učnim jezikom. Županom v Trsta je bil izvoljen v soboto dr. Scipijon S a n dri nel 1 i, kateremu se je podelilo meščanstvo tik pred izvolitvijo potom nujnostnega predloga. Sandrinelli se je zahvalil na izvolitvi, povdarjaje, da zastavi vse svoje moči javnemu blagru na razpolaganje, da bo čuval svobodo in jednakost vseh. Županu so čestitali na izvolitvi vsi svetniki razven bivšega župana dr. Dom-pierija. Podžupanom je izvoljen dr. Mojzes Luzzatto. Govoril je Sandrinelli tako: »Ako bom potrjen v to visoko službo, izvrševati jo hočem, vsikdar prošinjen duhom svobode, jednakosti in spravi ji vosti, ali isto-tako bom rieomajljiv v spoštovanju zakona, v obrambi naših pravic in sijajne naše omike. Vsakdo izmej nas je prinesel semkaj lastno prepričanje, ki je sveto; vsakomur je torej svobodno izbirati si sredstva za uveljavljenje prepričanja, a to izbiranje bodi plemenito in plodosno v tekmovanju, in naj stremi po tem, da se različno energije združijo za isti skupni cilj, Do te žive zložuosti, ki ne zahteva ab-dikaeije ali podrejanja, ki marveč spoštuje neodvisnost in vest vsakogar, apelujem toplo, spoštovani tovariši, in zaupljivo izražam torej živo nado in prosim goreče, da bi združenim močem nas vseh — brez strasti in neplodnih prepirov bilo dano sodelovati v jedni misli za dosego najvišega skupnega cilja, ki je moralna In materijalna blaginja našega priljubljenega Trsta*. (.Edinost* meni na to: »Culi smo od njega lepih, modrih, pravičnih in vznesenih besed, sedaj pa pričakujemo tem besedam tudi odgovarjajočih d e j a n j in le veselilo bi nas, ako bi tudi o administratorju in politiku Sandrinelliju mogli izreči najugodneje sodbo: pravičen mož je! 1* V Karpuim v Istri so bilo v zadnjem času ponovno stavke, km- rudarji v tamkajšnjem rudniku od ravnateljstva niso mogli doseči tega, kar hočejo, to je ureditev delavnika in plačila. Ker sedaj zopet stuvku-jejo, je ukazalo ravnateljstvo zapreti rudnik ter ustaviti vsako delo. Odbor slov. »kad. društva „Slovenija" na Dunaju se je sestavil na obenem zboru dne 3. t. m. sledeče? predsednik cand. iur. Anton Božič, podpredsednik stud. phil. Niko Omersa, tajnik stud. phil. Fran Kobal, blagajnik stud. med. Gabrijel Hočevar, arhivar stud. phil. Josip Skrbinšek, knjižničar stud. iur. Fran Sesek, gospodar stud. phil. Hinko Klešnik, namestnika stud. iur. Josip Tribnič in stud. phil. Emil. Vodeb. Občinske volitve v Parizu. — O izidu obč. volitev dne 6. t. m. je sporočiti, da je izvoljenih 7 republikancev, 6 radikal -cev, 1 rad. socijalist in IG socijalistov. 8 nacionalistov so izvolili z nova, 8 konservativcev zopet. Vojna v južni Afriki. — Adjutant ujetega burskega generala Cronje je podal o voditeljih Burov v vojni tako sodbo: Po naši zmagi pri Maggersfonteinu se nekaj časa ni pripetilo nič pomenljivega. Angleži so bili mirni, njih vojaki se niso hoteli bojevati in mi se nismo ganili. Cronje ni znal izrabiti svoje zmage. Na tak način smo potratili nad dva meseca, naši so bili polagoma demoralizovani. Jednako se je godilo okolu Kimberleva. Nikdar se ni pričelo z resnim prikusom polastiti se mesta. Res neopravičljiv©--je, kakor so postopali naši voditelji ob zahodni meji. Vedeli so, da je bil lord Methueu ao svojem ^porazu v izredno neugodnem položaju, da ni mogel ničesar izvesti s svojimi vojaki, ker ti sploh niso hoteli iti dalje — jedenkrat so se celo uprli — in vkljub temu se ni prav nič zgodilo; še celo Robertsa niso ovirali, ko je mej Kimberlevem in reko Moči polagoma zbiral armado 70.000 mož. Kimberlev je bil osvobojen, skoro ne da bi se bila prelivala kri. Cronje je s 4009 možmi in 6 topovi padel v roke sovražniku. Jedini odločni in izobraženi general, ki ga imamo, je Ludvik Bolha. Njemu se moramo zahvaliti, da j? bil Buller trikrat pognan nazaj, toda nikdar ni mogel izrabiti svoje zmage, ker ostali generali bodisi iz nevoščljivosti, bodisi vsled pomanjkanja poguma niso hoteli izvršiti njegovih povelj. Ko bi ne bilo temu tako, bi po 15. decembru maio ali nič ostalo od Bullerjeve armade. Tudi Joubert je marsikaj zakrivi), V kratkem odide z Reke s par niko m Bolivia 1400 konjev, namenjenih za vojno v južni Afriki. Angleži že sodijo, da se bliža vojna koncu, češ, njihove čete korakajo počasi proti Pretoriji, in kadar pade ta, bo konec vojne. Iz Waarentona poročajo, da general Barton je premagal kakih 4000 Burov.* Tudi pri Tabanechu so se morali Buri umakniti. Tudi ob reki WU so bili Buri pognani v beg. Včeraj se je sešel transvalski parlament, kateri spregpvftrj^odloejlno^eaedo #ted#«na* vojno. Ce&ki minister dr. Rezek namerava odstopiti, čuje se celo, da je že podal ostavko, čuje se pa tudi, da cesar je ne sprejme. Odstop bi V{i posledica napovedane obstrukcije. Od drugih stranij čujemo zopet, da vest Slavnosti t B rollnu. — Velikanske so bile slavnosti, kkiere so se vršile te dni v Berclinu povodom razglašenja polnoletnosti nemškega cesarjeviča. Slavnost je poveličevala Se okoliščina, da je bilo tem povodom zbranih na Dunaju nebrpj visokih dostojanstvenikov, prineov, knezov in sploh plem^nitašev iz Nemčije in drugih držav, na čelu njim naš cesar. Navzočnost našega cesarja ' se smatra kot velevažen čin, po katerem se ona trdna vez med Nemčijo in Avstrijo le še bolj utrdi! Naš cesar je imenoval cesarja Viljema maršalom avstrijske vojske, prestolonaslednika pa imejiteljem 13. polka husarjev. — Odkrili so spomenik cesarja Sigismunda v Be-rolinu. Avstrijski cesar se je odpeljal 6. iz Berolina po noči po krasno razsvetljenih ulicah ter je dospel včeraj pop, ob 1. uri na Dunaj. Občinstvo na kolodvoru in po ulicah ga je navdušeno pozdravljalo. Narodno gospodarstvo. Različni vetrovi. — , Slovenska Zadruga" piše: »Poljedelsko ministerstvo je naklonjeno razvitku malih in velikih zadrug; to je gotovo, sicer jim ne bi podpor dajalo. Justično ministerstvo in tudi notranje pa menda ne, ravnotako menda tudi grafika nadsodnija ne, ker tolmačijo ti faktorji, da je zadružni zakon (§ 1.) namenjen lo udom, ki se neposredno (ta paragraf pa ne omenja nič o neposredni udoleZbi, sicer bi morulo samo fizično osebe k zadrugam pristopati, juridične osebo (korporacije, društva, zadruge, uradi, cerkve, šole, občino itd.), b!le bi izključene. Op. ur.) udeležujejo kupčije. Ta nazor zadružnega zakona je menda napotil sodnije, da se je že registrovana zadruga jMercur" v Celju zopet iz registra izbrisati moralo. Dovoljujemo si vljudno vprašati: Ali ni ljubljanska »Gospodarska zveza* postavljena na slična pravila? Ali ni njen smoter »ličen smotru, ki ga je hotel »Mercur" kot »Zadruga" doseči? Teh različnih nazorov o temeljnih principih zadružništva ne umetno". Tako .Slovenska Zadruga". Mi se z njo popolnoma Btrinjamo. Ponatisnili pa smo ta sestavek zategadelj, ker se nam sami m delajo prav podobne ovire in pokazujejo v eni in isti, ali saj skoro popolnoma podobni stvari tako različni nazori, da se kur naCu-diti ne moremo. Dr. H. Turna je v dež. zboru našem dne 2. maja podal interpelacijo na Nj. Eksce-lenco c. kr. ministra justice. Opozarjamo na njo; tiskana je v »Soči" od 3. maja. Dobro bi bilo, da se pozorno preštudira, da se bode vedelo, kakšne razmere so pri nas in kako so nam naklonjeni oni, katere podpiramo zvesto in udano. Tudi »Slov. Zadrugo" opozarjamo na interpelacijo dr. H. Turne. Prav bi bilo, da se s tem malo ergičnejše postopa. Naloga čosopisja je, da vsako podobno stvar pribije. Karakteristično je, da se ti »različni nazori v temeljnih principih* pokazujejo zgolj proti slovanskim narodom, posebno še proti onim pripadnikom slovanskih narodnostij, ki so na periferijah, kjer branijo svoj narodni obstanek. Nam tukaj-le v Gorici delajo velikanske nerodnosti in ovire pri registrovanju. »Mizarske zadruge v Gorici". Na Kanalskem se protivijo registraciji — »mlekarskih zadrug", kakor se nam pripoveduje. No, pa o tem ob svojem času. Mera krivic, ki se nam gode, bode polna, in mi povemo svoje. Pa naj bo, kar koli I Tovarna za sladkor v Červinjanu. — V kratkem nameravajo ustanoviti v Červinjanu tovarno za sladkor. Med ustanovitelji bo tudi tvrdka Lazar & Hecht v Trstu. Banke »Slavijo* poslovni izkaz za I. 1899. obsega naslednje številke: Zavarovalnina v vseh oddelkih narastla je na 5,267.195 kron 44 vin. proti 1898. 1. 5,035.996 kron 18 vin., tedaj za 231.199 K 26 vin.Reserve in fondi s reservami za nerešene škode iznašajo 18,695.146 kron 32 vin. proti 1898. letu 17,161.719 kron 96 vin., tedaj več za 1,533.426 kron 36 vin. Prištevši k gorenj i m 18,695.146 kron 32 vin. fond za podedo-vanjsko društvo, penzijski fond uradniški in penzijski fond zastopniški, iznašajo vsi fondi in reserve 20,579.494 kron 88 vin. proti 1898. letu 19,171,272 kron 34 vin., tedaj več za 1,408,222 kron 54 vin, V letu 1899. izplačala je banka v vseh oddelkih 3,102.802 kron 90 vin. proti 1898. letu 2,974.346 kron 16 vin., tedaj za 128.456 kron 74 vin. večj za ves čas svojega poslovanja izplačala je banka do konca 1899. leta 62,922.942 kron 86 vin, Uradniški pokojninski fond narastel je na 949.034 kron 24 vin., zastopniški pa na 414.113 kron 46 vin. Iz teh avtentičnih številk- je razvidno, kako sijajno napreduje banka »Slavija*, kar je pri njeni zdravi in solidni upravi naravno. Priporočamo tedaj ta jedini slovanski zavarovalni zavod, ki spada med prve slične zavode, kar najtopleje. Vinska klavzula. — Zopet nam je prišel glas, oni isti, kakor zadnjič, iz vinogradniških krogov. In mi ga objavljamo brez slehernega popravljanja. Glasi se: ,Eto— v deželnem zbora se je izgovorila končno tudi beseda o našem življen-skem vprašanju. Prof. Berbuč je podal predlog, po katerem se visoka vlada poživlja, naj v novo pogodbo z Italijo vinske klavzule ne sprejme in naj določi carino italijanskim vinom najmanj 25 kron. In dež. zbor je ta predlog vzprejel. Meni se zdi, da je prof. Berbuč prevelik optimist, saj jedino tak je mogel predlagati zvišanje carine na 25 kron. Ob jednem se pa čudim ostalim slovenskim poslancem, da so glasovali za tako malo zvišanje, ko vendar vedo, da bomo uničeni vinogradniki, če bo priliv vin iz Italije še nadalje tak kot dozdaj. Povišanje od sedanje carine na 25 kron pa tega priliva ne ustavi". Mi pa dodajemo. Po našem mnenju tudi je res carina 25 kron še vse premajhna, kajti italjanska vina bodo kljubu taki carini nedvomno še prihajala v Avstrijo ter v družbi z ogerskimi vini delala našim vinom tako konkurenco, kateri mi ne bomo mog'» parirati. Pa denimo, da bi se vsled carine 25 kron res kaj zmanjšal priliv, kaj to, ko pa pride v kratkem času k nam vino — % Ogerskega? Iz tega je razvidno, da bi bilo najboljše popolnoma zapreti italjanskim vinom pot k nam ali pa zvišati carino tako, da bi bil naš vinogradnik brez skrbi radi italjanske konkurence ter da bi potem več časa in razmišljanja mogel posvetiti boju s konkurenco, ki mu preti z Ogerskega. — »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" je te dni v ti stvari storilo potrebne korake, odposlalo je peticijo trgovskemu ministru. Razume se, da to še* ni vse. Temu sledi še marsikaj, kajti cela stvar se mora redno imeti pred očmi. Zavitki bodo dražji. — Tovarne zavitkov cele Avstrije se pogajajo, da na-rede med seboj zavezo — kartel in povišajo cene do 25%, ker so doslej prav malo zaslužile pri teh izdelkih. - Dobili smo že obvestilo, da je kartel gotova reč. Naša tiskarna ima v zalogi še nad pol milijona zavitkov navadne trgovske oblike. Do razglašenega kartela jih dajemo po starih nizkih cenali. S tiskom vred stanejo toliko, kolikor bodo stale po kartelu čiste. — Na to dejstvo opozarjamo svoje čitatelje, da se preskrbe vsaj za jedno leto. Poročilo ravnateljstva »Trgovsko - obrtne sadrage" v Gorici z neomejenim jamstvom za opravilni mesec april 1900. 1. Število zadružnikov dne t. aprila 1900. . . 1515 ' Naraslo tekom meseca, za ........ 25 Padlo tekom meseca ......... . . 2 Štev. zadružnikov dne 1. maja 1900. je znašalo 1538 2. Število deležev dne 1. aprila.......3001 Priraslo deležev tekom meseca...... 57 Odpadlo , , .... . . . 10 Šlevflo deležev dne 1. maja znašalo je ... 3048 Kron 3. Svota vplačanih deležev do 1. aprila . 260141*06 » » , tekom meseca . 1176566 „ izplačanih , , „ . 1272- - Svota vpisanih deležev dne 1. maja . . 27063472 Svota podpisanih deležev po 300 kron dne 1- maja ............914400*— 4. Predujmov je bilo izplačanih do 1. aprila 640588-54 Priraslo tekom meseca........3150577 Odplačalo . .........9633-58 Stanje predujmov dne 1. maja .... 662460*75 5. Dopolnilni zaklad je znašal 1. aprila . . 57914-13 Tekom meseca se je doplačalo.....356075 Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. maja 61474*88 6. Do konec meseca prosilo je 1576 prositejjev za predujme v znesku....... 1243512*18 Dovolilo se je v znesku....... 940007 *47 Izplačalo „ , ....... 877828*65 7. Hranilne vloge so znašale dne 1. aprila . 251306*20 Vložilo se je tekom meseca..... 21788*34 Izplačalo „ , , ..... 20617*80 Stanje hranilnih vlog dne 1. maja - * 252476*74 8. Gotovine dne 1. aprila....... 6703 02 Svota prejemkov tekom meseca . . . . 108715-96 , izdatkov , , ... . 11011003 Saldo ** *,. maja in pri poštni hran. 5308*95 9. Denarnt&._ prometa blagajnice v mesecu aprilu........ 218825*99 Lastna glavnica v plačanih deležih-. . . 270631*72 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah. . 252476*74 Razmerje.............. __•__ Hranilne vlope se obrestujejo po 4*/,%. — Predujmi se vračajo v <;nem ali večledenskih obrokih z obrestmi vred po dogovora. Poaojila na krajši fas na menjico se obrestujejo po dogovoru. — Seja ravnatelj-je vsak petek ob šesti uri zvečer. Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan. K naši kulturi. (Beležke.) * Tako žive ljudje...... V teh štirih je takorekoč obseženo vse ljudstvo. V prvih dveh hudobni ljudje z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Hudobni JjudjV, ki niso krivi, da so hudobni, in premišljeno hudobni ljudje, pa naj so že za to kaznovani ali za to nagrajevani. Prva dva sta krajaa mejnika onega-velikega dela ljudij, kateri se soglasni spaja z zakoni prirode, da bi otežkočil življenje osta-Uh fetov ljudstva in je uSinfi strašnejšhn. O obeh bi se moglo reči: »Bolje bi bilo, da se nista narodila". Ali rodila sta se, živela. In jednaki se še vedno rade, živijo in izživijo. O njih vemo po njihovi smrti, zakaj so živeli. I, no, da bi provzroeali bolest, jok in trpljenje tem, s katerimi so se shajali, nad katerimi so vladali, da bi skupaj z zakoni prirode bili bič ljudstvu in plodišče bede, trpljenja in bolesti. In zato mnogi izmej njih umirajo z zadovoljstvom na licu. Veseli jih zavest, da so popolnoma dovršili svojo nalogo. Ljudstvo pa si nad njihovim grobom oddahne: Zopet za nekoliko manj....! In ne-pomisli se, da se rodi tisoče novih. V ostalih so pa predstavniki ljudje brezpomembni, bodisi že srečni bodisi nesrečni; ljudje, ki žive zato, da žive, kateri trpe le zato, da bi mogli nadalje brezpomembno trpeti. Tudi ta način življenja more biti premišljen ali pa nedolžen. To je drugi del ljudstva. Jedni od njih trpe in stradajo; tudi živali trpe in stradajo — ne da bi kdo vede!: zakaj? Drugi so srečni in zadovoljni, rede svoje pse in jih vodijo s seboj na sprehode. Vsi, ki žive le telesno, so podobni mravljo m in Živalim. Pri njihovi sn-tti stojimo čudeč se ob rakvi in se vprašujemo: »Zakaj so ti f ljudje živeli?* I In mi ne vemo, zakaj so živeli, ker ne j vemo, zakaj žive živali. So to peresca brez I cene in pomena, ki so Bog ve kje vznikli, en čas bili metani od vetra semtertja, nazadnje pa so padli v blato kot tisoče drugih. Tudi občutijo sčasoma svojo brezpomembnost in zato tako težko umirajo. Hoteli bi živeti, kajti njihovo življenje je bila skrb zopet za njihovo življenje. In zato se žaloste, ako je morajo zapustiti. Ljudstvo pa z njimi ne izgubi ničesar. Jedini njihov pomen — to moramo pri-poznati — je nehvaležno njihovo delo pri napredku ljudstva. No, tudi čedo koristi zemlji, na kateri se pase, če ne z drugimi vsaj z odpadki...... Tako žive skoro vsi ljudje. So bodisi bič ljudstva bodisi brezpomembna životinja! Nekateri so srečni, nekateri nesrečni, nekateri krivi, nekateri nedolžni, ali vsi so dosledni in dovršeni..... seveda po svoje. Iz serije »Zakaj in kako ljudje žive". »Histerij žene". — Slavnemu slovenskemu občinstvu naznanjam, da nameravam koncem meseca maja izdati zbirko črtic pod naslovom: »Misterij žene* v moderni opremi s svojo sliko. Navaden izvod bo sta! s poštnino 1 K. 10 stot., numerirani, na holandskem papirju pa 1 K. 70 stot. Opozarjam na to, da se finejše izdanje tiska samo v tolikih eksem-plarih, kolikor se javi naročnikov. Zofka K veder, Praga. Vinohrady, Palackeho tF. 53/111. JLela 1881. y Gorici ustanovljena Ivrdka 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu 3vojo lastno izdekvalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tndi svojo S. cl> tiskarno črk na perilo. (P. ti.) Anton Potatzky v Gorici. ; Na sredi RaSteljn 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliSče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitfj. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svettnjice. — Kožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, ttro&njarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35 -8 Domač špeh novi in tudi lanski, izborno domačo mast, kakor lurii ogrsko in nmerikansko mast in špeh, nadalje salamo, oljke, sardine i. t. d. razpošilja G Kovacich Trst, Via delle poste. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA Via m in razpošilja po železnici na vse l>rnj*> avstro - (••rt-rrkf monarhije v Hodih od "%i\ litrov r.aj>rcj. Na zahtevo jtofilja tudi uznrrp. l^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za irirmnnco, torte i. t, d. # Priporoča se slavnemu občinstvu za mnngobrojna nftročila ter obljublja solidno postrežbo po juko zmernih cenah. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica it 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najffnejo vrsto ¦Luka-. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Ohljiiluijc \vt\u\ in htl m poshvžho. Dr. Rosa balzam Pražko za želodec IS -- j<* splošno, že '.m le i znano domač« zdravilo, katero -•o.ijicši-jt; tel. olnjSuje prebavo in Irliko odvajii. Pri n-dn-.-mu v-»nrai»ljniiju ojurnj«« ]>iv- bsivne organe in dr'i f pravem toku Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S poŠto 20 kr. več. j.. sUr«. zdravilu OliVilllljl IV tli..!|l«'j k.il«ro vzdr%-iji ntVislol-f- fer ublažiijO.'*-vro ino ter Imlenne V obrokih pa 35 in 25 kr. S poŠto m. hišno > jih tudi •hge r.;i Glavna zaloga: Lekarna B. FRfiGNER-ja, c. kr. dvornega zalaiatelja „pri črnem orlu" Mala strani, na voglu Spornerove ulice. B potem v Gorici v lrkarn--.li Crtatoft-lKti, (tliultidi, 1'oritoni iti pl. (tiionco || mor* Itoinuo m/pošilja iij<> po posti, /al(»trn t vseh lekaninli Atstro-OjrcrNkf*. * Lil Samo 1 fcrono »a 3 žrebanja. | 1*"HmiIi.J1 IhI.m Glavni '»bitki BB.0Q0 <"<-"• 15.000 ¦*"'" "' 12.000 k,on v gotovini z 520$, odbitkom. Srečke banke za invalidne ,!; t;::*; f;« po 1 krono | m. žrebanje: 10. novembra 1900. priporočajo: G. Gentilli, A. V* Jone, Michelstadter & Comp., A. Pinchorle. fant pripo znano najbolje sredstvo za dlšda-njo zob. ©®@®0@®©0©®0©00®©0©0©0 gL Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici © Konjedic & Zsgee w (prej G. Darbo) ® pred nadškofijo čtv 5. Podružnica konce Kaslcla štv 2. ® Zaloge v ulici Moreili št 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnižni hiši. \P Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega ©štajerskega železa, železne, cinka ste, pocinjene in medene plo-ičevfne, orodja za razne obrti in pohiinega, itedilna ognjišč«, JL peči, cevi in predpecnike, nagrobne križe. ^8r Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse |J| naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. m Glavna zaloga za Gorico In okolico g izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. ^^ Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a «n v Ajdovščini po tovarniških cenah. @ Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Breseian-jckSa. Zaloga Portland in Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro žolezje in kovine po najvišji dnevni ceni.