PRIMORSKI dnevnik
13 Z^f6- izMati v Trstu
^naia 1945, njegov
r,- ,, ' — 1	i ijeyu v
DMcx,?dnik partizanski
braEiVnNlK pa 26 novem-a 1943 v vasi Zakriž nad
cikiA*1?1’ razmnožen na Dtprnk" 0d 5 do 17. se-P^mbra 1944 se je tiskal r., skarni »Doberdob« v §i0vncu Pri Gorenji Trebu-. od 18. septembra 1944 „p| maJa 1945 v tiskarni
Pri iHenija“ pod v°iskim P driji, do 8. maja 1945 ki-rv osvobojenem Trstu, k J.® 'Zšla zadnja števil-•ti,aBl 1® edini tiskani par-Sfnski DNEVNIK v zadeni Evropi
primorski
JE	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XUV. št. 276 (13.214)
Trst, sobota, 10. decembra 1988
Armenske oblasti so priznale, da je potres povzročil 100 tisoč žrtev
Pomagati preživelim
Svet se je strnil okoli prizadetega prebivalstva in izrazil svojo solidarnost potresencem - V Armenijo so že pripotovale prve reševalne ekipe iz tujine - Tudi v Italiji odprli nabirke denarja za pomoč Armeniji
MOSKVA — Sto tisoč mrtvih in več tli dKVa milijona brezdomcev je začas-°bračun naravne katastrofe v Ar-n	Preštevanje žrtev se torej
ualjuje, vendar so v tem trenutku ttiembnejši preživeli. Na sto tisoče p ®encev je izgubilo vse svoje imetje, p... ruševinami so umrli sorodniki in Jatelji, večina družin je izgubila po cpnu? več članov (ko se je 7. de-(jr. ,bra zemlja prvič stresla so bili so lvvS*^ člani v glavnem ločeni, saj a, bili otroci v šolah, odrasli pa doma p na delu). V SZ bo danes dan držav-. 9a žalovanja, v Armeniji pa bodo Za byali tudi jutri.
su.?crPna poročila moskovskih radij-tork ‘n televizijskih dnevnikov, ki so tj kat prvič posvetili veliko pozornos-v S7ravni tragediji, do katere je prišlo slik ’ 80 omogočila sestavo popolnejše A, ® grozljive armenske tragedije. je .rnnske oblasti so potrdile vesti, da ti s6vil° mrtvih najbrž 100.000. Oblas-p0t*Cer še ne soglašajo glede jakosti tik iesnih sunkov. Po mnenju nekate-hterf Potres desete stopnje po Ric-doseaV^ lestvici, drugi pa trdijo, da so sUnk • na svetu zabeležili le potresne 6 jakosti do 8,5 stopenj po Ric-
hterju. Potres je prizadel Leninakan in Kirovakan, z zemljevida je zbrisal mesto Spitak, hudo prizadeti pa sta bili tudi mesti Gugar in Stepanavan. . Predvčerajšnjim so v Leninakanu rešili 200 oseb, ki so jih prekrile ruševine, v erevanski bolnišnici pa so že zbrali 3.000 ranjencev. Vsaka ura odlašanja pomeni smrt dvajsetih oseb, so izjavili strokovnjaki, zdravstveno stanje mnogih preživelih pa je tako kritično, da izdihnejo le nekaj ur po prihodu v bolnišnico.
Žal moramo beležiti tudi, da so v Spitaku že našli 5.000 trupel, od osmih šol, kar jih je premoglo mesto, pa jih je potres popolnoma porušil sedem. Večina otrok je bila ob uri potresa v učilnicah, zato obstaja le še upanje, da je kdo od šolarčkov preživel tudi tretjo noč pod ruševinami.
Po mnenju seizmologov je potres, ki je prizadel Armenijo, najhujši v zgodovini tega stoletja. Število žrtev je že sedaj grozljivo, vskaka noč, ki mine s temperaturo -24 stopinj Celzija, pa pomeni nove žrtve. Spričo tolikšne nesreče, ki je prizadela armenski narod,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Katastrofalni učinki potresa v neizmerni žalosti prizadetih družin
(Telefoto AP)
Palestinci so baje zajeli osem izraelskih vojakov
Težak izraelski letalski napad na Libanon Zasedanje o Palestini bo v torek v Ženevi
Protiletalski brzostrelni top palestinskih gverilcev (AP)
BEJRUT, JERUZALEM - Odkar odnosi med Libanonom in Izraelom temeljijo na vojaški moči in ne več na diplomaciji je včeraj izraelska vojska-izpeljala enega izmed najtežjih napadov na svojega severnega soseda. Sedem-njast kilometrov južno od Bejruta, na območju, ki ga imajo trdno v rokah palestinski in libanonski gverilci, se je namreč v noči na petek iz helikopterjev izkrcalo približno 50 izraelskih padalcev. Med padalci na eni strani ter Palestinci in Druži (slednjim je pomagala tudi sirska vojska) na drugi strani se je vnel enajst ur dolg spopad. Na izraelski strani, kot so poročali med dnevnikom v arabščini po radiu Jeruzalem, je umrl polkovnik, trije vojaki pa so bili ranjeni. Kaže tudi, čeprav tega v Jeruzalemu niša potrdili, da so gverilci zajeli tudi osem izraelskih vojakov. Koliko žrtev so utrpeli Palestinci, Druži in Sirci zaenkrat ni znano.
Izraelske padalce so pri naselju Nameh obkolili borci Ljudske fronte za osvoboditev Palestine Georgeja Habaša, ob zori pa so letala z Davidovo zvezdo pričela bombardirati območje z jasnim namenom, da prebijejo obroč okrog vojakov. Kot rečeno, je minilo približno enajst ur, preden je izraelskim vojakom uspelo, da so
se umaknili iz pasti, v katero so se sami porinili.
Več let je že minilo od takrat, ko se je izraelska vojska tako približala libanonskemu glavnemu mestu. Izraelski vojaški strategi so se namreč vselej doslej omejevali s tem, da so nadzorovali pas na jugu Libanona, ki ga imajo za svojo varnostno cono in ki ga nadzorujejo sile odpadniškega majorja Lahada.
Nedvomno ni bil napad sad naključja oziroma trenutne razpoloženosti generalnega štaba vojske. Včeraj so se namreč na arabskih zasedenih ozemljih z dvodnevno stavko spomnili prve obletnice palestinskega upora, ki je doslej zahteval 341 žrtev.
Voditelj palestinske organizacije Jaser Arafat je včeraj v Združenih arabskih emiratih dejal, da se bo intifada nadaljevala kljub vsem represivnim ukrepom. V Stekleni palači v New Yorku so včeraj sporočili, da se bo posebno zasedanje Združenih narodov o Palestini pričelo v torek v Ženevi.
Kaj pa o včerajšnjem napadu na Libanon mislijo v Beli hiši? George Shultz je dejal: »Presenečen sem, mislil sem, da v Izraelu vedo, da napadi na Libanon ne pomagajo.«
vbučanje: svetovni pokal
Švicar Miiller osvojil prvi smuk sezone
□ □ □
K°šarka: moška B-2 liga
Jadran jutri v Padovi Pfoti Vir tušu
NA U- IN 15. STRANI
Vladne odločitve o narkomaniji maturi ter pravični stanarini
RIM Italijanska vlada je včeraj sprejela vrsto pomembnih odlokov. Med njimi vzbujajo posebno pozornost reformni ukrepi, £i zadevajo narkomanijo, maturitetne izpite ter pravično stanarino. Naj večjo odmevnost je imel ukrep o narkomaniji, o katerem bo še veliko razprav in polemik, saj bo moral o njem, kakor tudi o drugih vladnih odlokih, odločati še parlament.
Zakonski ukrep o narkomaniji potrjuje načelo prepovedi osebne uporabe mamil in predvideva kazni (vendar ne zapornih) za narkomane. Ukrep naj bi imel svarilno funkcijo za tiste, ki se še niso približali mamilom. Te naj bi bile po mnenju ministra za socialne zadeve Rose Russo Jervolino glavne novosti zakonskega ukrepa. Njegova glavna značilnost naj bi bila prožnost. Sodnik bo na primer lahko prekinil kazenski postopek proti narkomanu, ki bi se odrekel uživanju mamil. Lahko bo tudi odredil odvzem vozniškega dovoljenja in potnega lista. V bistvu pa je prevladala tista teza, ki je tako ali drugače uperjena proti nesrečnim uživalcem, kar je bilo že predmet silovitih polemik. Nadaljnja novost je v tem, da bodo predvidene dosmrtne zaporne kazni za velike prekupčevalce z mamili ter za tiste, ki raz-
pečujejo mamila, rezana z drugimi škodljimi snovmi. Znatno so zvišali tudi sredstva, ki bodo namenjena boju proti narkomaniji. Finančna dotacija za izvajanje zakona znaša 480 milijard lir, ki jih bo upravljalo predsedstvo vlade.
Kot rečeno, je vladni ukrep že včeraj izzval vrsto nasprotujočih si reakcij. Leva opozicija je zelo kritično ocenila vladne izbire, zlasti pa so ukrep obsodili radikalci in demoproletarci.
Bistvene novosti tudi na šolskem področju. Znatno se bodo spremenili maturitetni izpiti. Maturitetne komisije bodo po novem sestavljali dve tretjini notranjih članov in ena tretjina zunanjih. Odslej ne bodo tretje pismene naloge več določale posamezne izpitne komisije, temveč jo bo določilo ministrstvo. Predviden bo nadalje referat iz nekega predmeta na izbiro, ki ga bo moral maturant predložiti in zagovarjati. Kar zadeva ocenjevanje, bo na šestdeset točk 21 veljalo za ocenjevanje pismenih nalog, 19 za ustno izpraševanje in 20 za ocenjevanje uspeha zadnjih treh let šolanja. Kdaj bo ta dekret stopil v veljavo, je težko predvidevati.
Predsednik De Mita
v «vv
v zanscu ostrih polemik
RIM — S četrtkovim govorom v Grossetu je ministrski predsednik De Mita dvignil oblak polemik. Predvsem se je oglasil sindikat novinarjev, ki ga poziva, naj pokaže javnosti dokaze, če jih seveda ima, o domnevnih pritiskih, ki naj bi jih izvajal odgovorni urednik Indro Montanelli na nekatere novinarje, da bi usmerili preiskavo o denarnem skladu za škodo po potresu v Ir-piniji na določen način. S tem skladom naj bi se na podlagi preiskave okoristila Banca dell lrpinia, eden od delničarjev te banke pa naj bi bil De Mita. Glede te okoliščine zahtevajo komunisti, liberalci, radikalci in neodvisna levica preiskavo posebne parlamentarne komisije. Tudi sama KD nima nič proti. Načelnik političnega tajništva Gargani zahteva celo, da se izdela podrobno in vsem razumljivo poročilo o uporabi sredstev za od potresa prizadeta območja Campagnie.
V bistvu gre za izziv komunistom. Z drugimi besedami: naj se preiskuje o Irpiniji, hkrati pa tudi o Neaplju, ki ga je tedaj upravljal rdeči odbor.
De Mita pa se ni omejil samo na polemiko z novinarji. Napadel je KPI in ji očital, da uporablja enako orožje in enake žaljivke kot fašisti. Napadel pa je tudi notranjo opozicijo, z Andreottijem na čelu. Namig o porastku de-mokristjanskih izkaznic v Rimu pred kongresom res ne potrebuje posebnih tolmačenj. »Prav gotovo teh izkaznic niso plačali novi člani,« je dodal De Mita.
Reakcija Andreottijeve struje je bila dokaj umirjena. Minister za javne službe Cirino Pomicino, ki je eden od najbolj zvestih pristašev »zvezdnika Giulia«, je izrazil solidarnost ministrskemu predsedniku ter dodal, da je povsem razumljivo, da bo seveda ostal v strankini večini tudi po kongresu, čeprav ne bo več tajnik.
Kar zadeva vlogo tajnih služb pri zadevi irpinske banke, pa je prišlo več kritik iz same vladne koalicije. Liberalec Battistuzzi in socialist Carmelo Conte sta zahtevala razčiščevanje v parlamentu. Polemiki je verjetno usojeno, da se bo v prihodnjih dneh še napihnila. Tudi zato, ker zahteva postopek za umestitev parlamentarne preiskovalne komisije (če jo bodo sploh imenovali) veliko časa.
• Armenija
NADALJEVANJE S 1. STRANI si je mednarodna javnost nemudoma zavihala rokave, tako da so že včeraj beležili prihod prvih reševalnih ekip s tujine. Tudi predsednik Gorbačov bo v prihodnjih dneh prispel v prizadete kraje.
Preživelim pa lahko pomagamo vsi. Zaenkrat so v Italiji organizirali akcije za finansiranje pomoči prizadetim, v kratkem pa bo mogoče, najbrž kar po strukturah Rdečega križa, nuditi Armencem tudi predmete splošne porabe. Kdor želi pomagati prizadetim prebivalcem zakavkaških dežel, lahko nakaže svoj denarni prispevek na poštni tekoči račun št. 300004 - CRI -Ul. Toscana 12 - 00187 Rim. Na hrbtni strani mora napisati namen: »pro Ar-menia« (za Armenijo). Prispevke lahko nakažemo tudi na banki BNL - rimska podružnica - tekoči račun št. 218020 - CRI- Ul. Toscana 12 - 00187 Rim. Namen pologa je isti. V Italiji se je angažiralo tudi združenje Italija-SZ, ki sprejema prostovoljne prispevke na banki Banco di Roma - tekoči račun št. 43051 - Ambasada SZ - Ul. Gaeta 5 - Rim. V tem primeru je treba v pologu napisati »ai terremotati dell'Ar-menia« (armenskim potresencem).
Iz Italije so odpotovovale prve reševalne ekipe. Na krovu dveh hercules C-130 je 19 izvedencev, ki bodo sovjetskim kolegom pomagali pri rušenju nestabilnih stavb in odnašanju ruševin. S seboj imajo tudi štiri terenska vozila in so povsem avtonomni glede prenočevanja in prehrane. Armencem bodo v kratkem nudili svojo konkretno pomoč tudi prebivalci Emilije-Ro-magne in Sicilije. Otočani niso pozabili, da jim je 1908. leta priskočila na pomoč tudi ruska mornarica, prav tako pa se še dobro spominjajo potresa iz leta 1968, ko so Gruzinci imeli v gosteh skupine sicilskih otrok. Tudi Furlanija-Julijska krajina je izrazila armenskim oblastem pripravljenost, da jim priskoči na pomoč.
Tudi Jugoslavija bo prispevala k ublažitvi posledic katastrofalnega potresa v Armeniji, v obliki zdravil in sanitetnega materaial v vrednosti pet milijard dinarjev.
Na poti v Armenijo so tudi Francozi, ki so poslali na kraj strahovite tre-gedije prvo skupino 147 gasilcev in 22 zdravnikov ter 18,5 tone porabnega materiala. Izredno konkretna je tudi pomoč v ZDA živečih Armencev. Podjetnik Sarkis Soghanalian je priskrbel 3 boeinge 707 materiala, na odhod pa je pripravljenih tudi 100 zdravnikov armenske narodnosti, s katerimi bo odpotovalo tudi 35 vagonov blaga.
Britanci so poskrbeli za izvedence v popravljanju električnih in telefonskih zvez ter vodovodov. V Leninakanu in drugih prizadetih krajih primanjkuje vode, v zadnjih urah pa je začelo primanjkovati tudi krvi in plazmatskih derivatov. V Moskvi so se vsekakor včeraj vile dolge vrste prostovoljnih krvodajalcev.
Sklepni dokument jesenskega zasedanja atlantskega zavezništva
NATO hoče prepoved kemičnega orožja in zmanjšanje konvencionalne oborožitve
BRUSELJ — Po pričakovanju je imel govor sovjetskega državnega in partijskega voditelja Gorbačova pred generalno skupščino Združenih narodov močan odmev na jesenskem zasedanju zunanjih ministrov severnoatlantskega zavezništva, ki se je včeraj zaključil na sedežu NATO pakta v Bruslju. Gorbačov je namreč napovedal občutno zmanjšanje sovjetskega vojaškega potenciala in umik svojih enot iz Vzhodne Nemčije, Češkoslovaške in Mongolije. Pravkar zaključeno pa je bilo tudi zadnje zasedanje, ki se ga je udeležil ameriški državni tajnik Shultz, saj ga bo na tem mestu 20. januarja zamenjal James Baker.
Šefi diplomacij so ob koncu jesenskega srečanja sestavili dokument, v katerem so zapisali, da na pogajanjih med obema blokoma mora biti dana absolutna prednost odpravi kemičnega in zmanjšanju konvencionalnega orožja, o jedrskem naj bi se sklepalo naknadno. Na zasedanju so točno zapisali, da se morajo pogajanja za dosego stabilnega in varnega
ravnotežja na najnižjem možnem nivoju odvijati v okviru Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE). V sklepnem dokumentu tudi piše, da se članice Severnoatlantskega zavezništva zavzemajo, da bi »v Evropi ustvarili ozračje, v katerem nas sovražnik ne bi mogel več presenetiti z nepričakovanim napadom ali z obsežno ofenzivo.«
Zunanji ministri so, kot so sicer to storili že v četrtek, ponovili pozitivne ocene »božičnega darila« sovjetskega voditelja. V isti sapi so sicer pristavili, da napoved o enostranskem zmanjševanju sovjetskega konvencionalnega orožja posredno potrjuje to, kar so prav oni trdili vsa ta leta, in sicer, da je odprava neravnovesja v konvencionalni oborožitvi neobhodni pogoj za utrjevanju varnosti in stabilnosti v Evropi.
Italijanski zunanji minister Andreotti je ob koncu zasedanja izrazil upanje, da bi na prihodnjem krogu pogajanj o odpravi kemičnega orožja, ki je na spore-
du januarja v Parizu, dosegli konkretne rezultat ^ Italija bo svoje prispevala posebno z ugotovitvami področja preverjanja uresničevanj sporazumov, o katerih so se prikopali znanstveniki z vsega sveta, so se pred kratkim zbrali v Rimu. Prav ti izveden so namreč prišli do zaključka, da obstaja možnos ugotavljanja, če bi države spoštovale sporazum, ki predvideval uničenje vsega kemičnega orožja v c ropi.	. ..v
S predlogi za rešitev afganistanskega vozla, ki Ji je Gorbačov iznesel v stekleni palači, se strinja tu afganistanski predsednik Nadžibulah. Sovjetski v ditelj je namreč predlagal, da bi bilo z novim le*0 . v Afganistanu vseh vojaških operacij konec in da se vse oborožene strani umaknile na področja, ki jim bile z ženevskimi sporazumi odmerjene. Afg nistan naj bi od 1. januarja dalje nadzorovale eno Združenih narodov do takrat, ko naj bi v državi la ^ ko končno sestavili prepotrebno vlado narod enotnosti.
Pred ponedeljkovo sejo zveznega centralnega komiteja
Kritika slovenskih komunistov: ZKJ nima gospodarske politike
LJUBLJANA, BEOGRAD — Predsedstvo CK Zveze komunistov Slovenije je izredno ostro kritično ocenilo priprave za ponedeljkovo sejo CK Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo posvečena »stališčem in nalogam CK ZKJ pri izvajanju gospodarske reforme«. Vrhovno vodstvo slovenskih komunistov je mnenja, da je že sam naslov povsem napačen, ker nikjer ni nobenega načrta gospodarske reforme in torej ni mogoče ničesar "izvajati.
Izredno ostro tudi komentirajo zadnje jugoslovanske gospodarske trende, saj znaša trenutna inflacijska stopnja kar 500 odstotkov. Celoten dolg držav v razvoju Jugoslaviji je že dosegel 6 milijard dolarjev, čemur je treba še prišteti negativni klirinški saldo s Sovjetsko zvezo. Kar 40% klirinških kupčij pa odpade na SR Srbijo. Ta sredstva nastajajo tako, da jugoslovanska podjetja izvažajo v SZ ali države v razvoju, ki pa svojih obveznosti enostavno ne pokrivajo, ker nimajo s čim. Dobavitelje pa izplačuje jugoslovanska država, ki seveda tudi ne ustvarja sredstev in zato tiska denar, kar pa je eden izmed virov inflacije.
Slovenski komunisti se končno tudi razburjajo, ker je povsod veliko verbalnih podpor gospodarski reformi in tržnemu gospodarstvu, do 1. januarja pa bi bilo treba odobriti zakon o podjetjih, osnutka pa še nobeden ni niti videl.
Vsekakor so ta zaostrena stališča zanimiva priprava za ponedeljsko beograjsko sejo, na ka-
teri bo imel uvodno poročilo Štefan Korošec, Slovenec, tajnik zveznega CK.
Iz Beogrgda pa poročajo, da je zbor republik in pokrajin za 600 milijard din povečal letošnji zvezni proračun. To je že drugi rebalans, kot imenujejo dodatni proračun, ki ga sprejemajo ob koncu leta zaradi izrednih potreb, včasih tudi med letom. Sredstva bodo zbrali z davki, taksami in carino, služila pa bodo predvsem za potrebe Jugoslovanske ljudske armade (483,9 milijarde), za nerazvite (50,2 milijarde) in za borčevske pokojnine (38 milijard).
Zvezni sekretar za gospodarstvo dr. Radoslav Bohinc je na včerajšnji tiskovni konferenci navedel nekatere spodbudne gospodarske, predvsem izvozne, podatke. Do konca novembra se je celotni jugoslovanski izvoz povečal za 10,7 odstotka, od tega na konvertibilno tržišče za 13,6% odstotka, na klirinško pa za 1,7 odstotka. Uvoz se je povečal za 4,3 odstotka. Dr. Bohinjc pa je seveda bolj pesimistično razpoložen glede prihodnjega leta, saj je dejal, da je vse odvisno od povečanja proračunskih izdatkov in druge splošne porabe, s čimer bi zavrli inflacijo. Ničesar ni mogoče doseči, če bodo proizvajalci povečevali cene in plače, razlike pa bodo šle v breme proračuna, kar vodi k emisiji denarja in novim milijardam v
obtoku'	BOGO SAMSA
V Lombardiji levinji raztragali dve osebi
MILAN —Na neki osamljeni kmetiji v Arsagu pri Vare seju sta dve levinji zbežali iz kletke in raztrgali dve ose ki sta ju skušali ponovno spraviti za rešetke. Lastnik zV je v bolnišnici, zato je 62-letno sestro Esmerino Scotti Pr° sil, naj za nekaj dni poskrbi za živali, včeraj pa sta l®vl^a zbežali. Scottijeva je poklicala na pomoč soseda Marcel Ceruttija, ki se prav tako ukvarja z zvermi. Po vsem s0Cl
pa se levinji nista hoteli vrniti v kletko. Najprej sta napa1
Žensko in ji razparali vrat, nato še Ceruttija.
Včerajšnja srhljiva smrt dveh oseb je ponovno sproži, polemike glede prisotnosti zveri in nevarnih eksotičnih vali na posestvih in v stanovanjih. Varnostne sile so pre vsem v Lombardiji že večkrat pozvale župane, naj prepov jo zasebnikom, da imajo zveri, a ti niso do sedaj ukrepali.
Grčija opravičuje osvoboditev terorista
ATENE — Z izjemo grškega notranjega ministra so vsi ministri tako imenovane skupine Trevi, ki vsklajuje pr°J ,j roristične pobude v Evropski skupnosti, moralno poop^ Italijo v njenem protestu, ker je Grčija osvobodila enega
domnevnih atentatorjev na rimsko sinagogo. Grški not minister Giorgos Petsos je Gavi pojasnil, da je sklep o os ^ boditvi sprejel pravosodni minister, tako da lahko samo navede razloge tega ukrepa. Petsos pa je kljub temu na del, da grška ustava s svojim petim členom izključuje e^_
il, ’keT
tradicijo v primeru, da so teroristično dejanje sprožili doljubni nagibi«. Izjavo je Gava z ogorčenjem zavrn:
nihče ne more oceniti kot patriotsko dejanje umor ga otroka.
2-letne-
Papež Wojtyla: Vsem manjšinam je treba zagotoviti pravice
RIM Prvi januar prihodnjega leta bo posvečen manjšinam. Tako je odločil papež Janez Pavel II. Odveč je ugotavljati, da bo mednarodni dan manjšin tudi praznik naše manjšine. Zanimivo pa bo videti, kako bodo na papeževo poslanico reagirali v svetu, kjer mrgoli manjšin brez zaščite in pravic, v Italiji, kjer tudi še niso povsem rešili tega problema, začenši z našo manjšino, in seveda v Trstu, kjer vzbuja manjšinska problematika pravo alergijo, ne samo v nepoboljšljivih nacionalističnih vrstah, temveč tudi v nekaterih katoliških krogih.
Papež Wojtyla je vsekakor tokrat odprl problematiko manjšin zelo odločno. Resnično miroljubno in pravično družbo lahko gradimo le, če premostimo vsakršno diskriminacijo in priznamo vsem manjšinam na svetu
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študentje mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.- din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja	ZTT	^an italijanske
in tiska	Trst IHlail zveze časopisnih
J 1	IMIU založnikov FIEG
pravice. V svoji poslanici, ki jo je včeraj predstavil v Vatikanu predsednik vatikanske komisije »Pravičnost in mir« kardinal Roger Etchegaray, papež pripominja, da mir še ni zgolj odsotnost vojne, kakor tudi ne pomeni samo, da se je stabiliziralo ravnotežja nasprotujočih si sil. Mir je predvsem nek dinamičen proces, ki mora upoštevati vse elemente in vse razloge, ki ga bodisi spodbujajo bodisi ogrožajo. V sedanjem trenutku popuščanja napetosti na mednarodni ravni postaja vprašanje manjšin za cerkvenega poglavarja zelo pomembno in morajo zato o njem vsi politični in verski voditelji temeljito razmišljati.
V dolgi papeževi analizi manjšinskega vprašanja ne manjkajo jasna sklicevanja na konkretne razmere v tem ali onem delu sveta, čeprav ne omenja nobene posebej. Neizogibno pa ob njegovih besedah, pravi kardinal Etchegaray, pomislimo na položaj palestinskega naroda, na Severno Irsko, na baskovske dežele, na Armenijo, na Južno Afriko, na Kosovo, na židovsko vprašanje, na severnoameriške Indijance, na katoliške manjšine v vzhodnoevropskih in arabskih državah.
Med splošnimi načeli, na katerih mora sloneti vsakršna družbena ureditev, sta po papeževem mnenju na prvem mestu dostojanstvo vsakega posameznika, ne glede na rasno, etnično, kulturno, narodno, jezikovno ali vrsko pripadnost, ter enotnost človeštva. Eden od bistvenih ciljev pravne države mora zato biti ta, da ustvari pogoje, v katerih bodo vsi državljani uživali enako dostojanstvo in enake pravice pred zakonom. Marsikje pa se še dogaja, da so manjšine žrtve hudih diskriminacij. V teh primerih je država dolžna, zapoveduje Janez Pavel II., da zagotovi in zaščiti pravice manjšin. Prva pravica je pravica do obstoja; nihče nima pravice, da bi ogrožal življenje svojega bližnjega. Nato pride pravica do ohranjevanja in razvijanja svoje kulture. Žal so v številnih državah uvedli takšno zakonodajo, ugotavlja papež, ki ne priznava manjšinam pravice, da bi uporab-
ljale svoj jezik. Papež Wojtyla nato v svoji poslanici govori tudi o verski svobodi oziroma o pravici verskih manjšin, da lahko svobodno izražajo svoje versko prepričanje.
V nadaljevanju poslanice papež obravnava tudi vprašanje dolžnosti manjšinskih skupnosti. Tudi v tem primeru je sklicevanje na nekatere stvarne primere v svetu očitno. Nanaša se na nekatera žarišča napetosti v svetu, ki jih povzročajo konflikti med večinami in manjšinami. V teh primerih sta za papeža dialog in pogajanja obvezna pot za dosego miru. Posebej se v tem delu dolge analize nanaša na terorizem. »V nekaterih konfliktu-alnih razmerah,« je rečeno v poslanici, »si razne teroristične skupine lastijo izključno pravico, da zastopajo manjšinske skupnosti, vendar nasil-stva onemogočajo pravično presojo zahtev tistih manjšin, za katere naj bi se borili.«
Kar zadeva dolžnosti manjšin, morajo le-te v vsakem primeru dobro presoditi utemeljenost svojih zahtev v luči zgodovinskega razvoja in sedanje stvarnosti, ker v nasprotnem primeru tvegajo, da ostanejo uklenjeni v preteklost, brez perspektiv za prihodnost.
vest o tem, da je treba zagotoviti manjšinam pravičen, dostojanstven in enakopraven obstoj in razvoj. Ta zavest predstavlja za Janeza Pavla II. gotovo upanje za prihodnje rodove. Hkrati dodaja, da je priznavanje pravic manjšinam najzgovornejši znak zrelosti, demokratičnosti in omikanosti neke družbe.
Svojo poslanico papež zaključuje s posebnim pozivom kristjanom, ki kot člani ene same božje družine ne smejo dovoljevati nikakršne diskriminacije. »Kot ne sme biti prostora za diskriminacijo v Cerkvi, tako ne sme noben kristjan zavestno podpirati struktur in odnosov, ki razdvajajo ljudi in skupnosti.«
Kopije papeževe poslanice so včeraj razposlali vsem državnim poglavarjem na svetu.
Papeževo poslanico preveva precej-n optimizem. V ljudeh narašča za-
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
Pršut «SAN DANIELE» sušen	nad	12
Pršut «PARMA»	sušen	nad	12
Pršut «SAURIS»	sušen	nad	12
Pršut «NAZIONALE»
Parma	sušen	nad	9
Pršut «MEC»	sušen	nad	7
Pršut v kosih
pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam
INDUSTRIJSKA CONA - TRšT Strada Monte d'oro 332 (Dolga krona)	-
Tel.:820334-5-6 Telex: 46023/
avtobus: 23 - 40 - 41
PROSTORNO PARKIRIŠČE
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
DUkE
grandi marche
mesecev
mesecev
mesecev
mesecev
mesecev
Da bi preprečili pogojno izpustitev ameriških državljanov
Američani bi radi za vsako ceno vpletli v »Chicaško afero« tudi vohunske posle
Hi VORK — Odvetniki ameriških državljanov ju berta Francisa Cola in Vjekoslava Spanjola, ki so 0 aretirali pod obtožbo, da so sodelovali v ilegalni Ijj raciji tako imenovanega »pranja denarja« (šlo naj Za milijone dolarjev), izjavljajo, da so trditve, sta (jugoslovanska) vohuna popolna izmišljotina ronra, da za to ni nobenih materialnih dokazov.« v pV*a uvodnem zaslišanju pred federalnim sodiščem n uuadelphiji je pomočnik javnega tožilca Thomas ]y uter predvajal magnetofonski posnetek pogovora, r 9a le naskrivaj posnel neki tajni agent, na kate-do -°^e Pravh »da lahko pride s pravo informacijo nartov o bojnem letalu, ki so spravljeni v raču-hiku proizvajalca«.
ue ^ Predvajanjem tega posnetka je pomočnik jav-q."a tožilca Reuter poskušal na uvodnem sojenju, ki
c. ■	______ _________ _	_______ _________________
q 6 *n Spanjol vmešana tudi v vohunstvo in da sun v V Primeru, če ju sodišče pod varščino začasno na prostost, pobegnila iz ZDA. je (i?0c*nik je sprejel omenjeni argument obtožbe in tr(j. °ia in Spanjola zadržal v priporu. Colu, ki je po pr tVah tukajšnjega tiska »samozvani strokovnjak za bo ^.umazanega denarja«, grozi v primeru, če ga pj s°uišče spoznalo za krivega (vpletenosti v ilegal-ransfer denarja iz ZDA in kršenja zakonov o iz-
v°di sodnik Richard Powers, dokazati, da sta
vozu orožja iz ZDA) 230 let zapora in globa v višini 10,6 milijona dolarjev, Vjekoslavu Spanjolu, ki je Američan jugoslovanskega porekla, pa 100 let zapora in denarna kazen v višini 450.000 dolarjev.
Pomočnik javnega tožilca je na uvodnem sojenju, na katerem so odločali o tem, ali naj oba obtoženca začasno izpustijo ali ne, predvajal tudi magnetofonski posnetek pogovora med Colom in Spanjolom (naskrivaj je bil posnet 28. aprila letos), na katerem Colu razlaga, »na kakšen način bo uporabil dokumente, ki jih je dobil v smeteh nekega proizvajalca vojaške opreme«.
Cole na tem posnetku, kot piše The Philadelphia Inguairer, tudi razlaga način, na katerega je mogoče priti do tajnih informacij, ki so spravljene v računalniku nekega podjetja in domnevno pravi: »Na podlagi snovi, ki sem jo zbral, lahko verjetno potegnem iz General Dynamica podatke o celem F-16.«
Spanjolov odvetnik izpodbija omenjene navedbe s trditvijo, da niso podprte z materialnimi dokazi. Preiskovalci namreč na domu in v službi obeh obtožencev niso našli nobenega dokumenta, ki bi ju kakorkoli vpletel v vohunsko dejavnost. Spanjolov odvetnik tudi trdi, da Spanjolovo podjetje Maverick (ukvarja se s čiščenjem poslovnih prostorov, v njem
pa je zaposleno približno 150 uslužbencev) nikoli ni imelo nobenega klienta, ki bi delal za ameriško vojsko. Spanjolov odvetnik pravi, »da ni dokazov, da sta bila vpletena v vohunstvo. Vohuna sta prav toliko kot moj pes,« je dejal Spanjolov odvetnik.
Omenjene trditve tožilca je zanikal tudi Colov odvetnik s trditvijo, da Cole prikritemu tajnemu agentu, ki je od njega zahteval listo prednostne tehnologije, ki bi jo lahko z izvozom v Jugoslavijo pretihotapil v vzhodne države, ni nikoli izročil. Cole mu je sicer obljubil, da mu bo to listo dostavil v mesecu dni.
Zanimivo je, da niti Cole niti Spanjol nista uradno obtožena za vohunstvo. Obtožnica o tem ne govori niti na enem mestu. Obtožena sta samo za sodelovanje v ilegalnem transferu denarja iz ZDA in za domnevni izvoz dveh naprav za podvodno dihanje, s čimer sta prekršila zakon o nadzoru nad izvozom orožja iz ZDA.
Na vprašanje odvetnikov obrambe, zakaj oba obtoženca nista tudi uradno obtožena za vohunstvo, je pomočnik javnega tožilca Reuter odgovoril, »da preiskava še traja in da bo od velike porote verjetno zahteval, da obtožnico razširi«, vendar pa obramba vztraja pri tem, da tožilec za te trditve nima nobenih materialnih dokazov.	URO§ LIPUŠČEK
Mikulič o zaprtju konzulata v Sydneyu
BEOGRAD »Dobro ste opravili posel. Hrabro ste branili jugoslovansko zastavo in ohranjali čast in dostojnost svoje države,« je izjavil predsednik ZIS Branko Mikulič v dobrodošlici povratnikoma iz Sydneya, generalnemu konzulu Stanojlu Glišiču in varnostniku Zoranu Matrijašu.
Generalni konzul Glišič je izjavil, da občutijo ob vrnitvi iz Sydneya »po prvem obleganju konzulata«, veliko olajšanje, ker so spet v domovini. Še enkrat je pojasnil razplet dogodkov in poudaril, da so sydneyško policijo večkrat opozorili na morebitno nevarnost demonstracij, da pa kljub temu ni ukrepala. Prav tako je ni izučilo dejstvo, da so bile pred ustaškimi demonstracijami že četniške in da so se prav nevarno razvile.
Predsednik ZIS Mikulič je dejal, da je avstralski ministrski predsednik Hawke minulo jesen, ko je obiskal Jugoslavijo zagotovil, da avstralska vlada ne bo dovoljevala nikakršnih terorističnih dejavnosti skupin sovražne emigracije. Te obljube pa so očitno v nasprotju s postopanjem avstralskih oblasti in s popolnim pomanjkanjem varnosti za uslužbence jugoslovanskega konzulata, (dd)
Letalska nesreča v Remscheidu terjala še eno človeško žrtev
ske^SCHEID — Število žrtev letal-nesreče v Remscheidu se je pove-
na	ti _i • _____x —-•
vir,,.na šest. Reševalci so namreč princ K 1 ®e
p9(j®.niskega bloka, na katerega so
eno truplo izpod ruševin sta-
^ka n°re^ kosi raztreščenega bomb-se “snjenih oseb je 50, nekatere pa tu,ji°ryo za življenje. Med žrtvami je taia ~’-letni pilot strmoglavjenega le-vzwUo nesreče je prišlo menda po ThUriU, ameriškega bombnika A-10 Noerberbolt iz vojaškega oporišča y. 6®ich na meji z Belgijo.
VVestf r.aI zjutraj je notranji minister za arneriV*° Herbert Schnoor kritiziral kater Ske oblasti zaradi počasnosti, s akcij ° So organizirale prve reševalne radii u ^eželni minister je v nekem ip0l4| etn intervjuju izjavil tudi, da so katj 6 krajevne oblasti predolgo ča-a)j : ameriški odgovor na vprašanje, jejjr^^moglavljeno letalo prevažalo
je sg^ki kancler Kohl je izrekel svo-sly a žrtvam, nemški in nizozem-bocj0®erieralštabi pa so odločili, da urjenje pilotov, še po-Qe.	3.000 metri nadmorske viši-
Urjen- H je namreč prosila NATO, naj Ukijjg na nizkih kvotah dokončno
gerif:iSlik* (telefoto AP): dan po tra-v Remscheidu
Predsednik SPD Vogel o stanju v Jugoslaviji
BONN - Predsednik socialdemokratske stranke Nemčije (SPD) Hans Joc-hen Vogel je izjavil, da »povzroča Jugoslavija veliko skrbi« predvsem zaradi ponovnega oživljanja »nacionalnih in etničnih teženj«.
Voditelj SPD je to izjavil v komentarju dogodkov na vzhodu in jugovzhodu Evrope. Poudaril je vse bolj izrazito vlogo ZRN kot vodilnega zahodnega strateškega partnerja za države tega območja. Dodal je, da so nacionalne težnje še zlasti izrazite v Srbiji »pri čemer ni popolnoma jasno, ali se to nanaša na Vojvodino kot del Srbije. Narodi, ki so se pod Titovim vodstvom odločno združili, zdaj spet bolj izražajo svojo samobitnost,« je dejal Vogel.
»Očitno obstaja tudi določeno nezadovoljstvo z vodstvom. Še posebej je opazen razkorak med zasebnim obnašanjem in javnimi izjavami. Nedavno sem bral neko zgodbo o marmornih mizah. Toda tudi pri naših politikih je pogosto neskladje med zasebnim in javnim,« je dejal Vogel. Pozdravil je tudi Kohlovo akcijo za zagotovitev mednarodne finančne podpore Jugoslaviji in povedal, da so v parlamentu vse stranke, razen nekaterih poslancev zelenih, junija glasovale za resolucijo podpore Jugoslaviji.
Pet mrtvih v trčenju na Tabeljski cesti
SUSEGANA (TREVISO) — V siloviti prometni nesreči na Tabeljski državni cesti 13 pri kraju Ponte della Priula je v noči na petek izgubilo življenje pet mladih, med katerimi tudi trije iz Furlanije-Julijske krajine. Nesrečo je povzročila alfetta iz Trevisa, ki je čelno trčila v fiat uno turbo s por-denonsko evidenčno tablico. Skupina Pordenončanov se je vračala domov po koncertu Duran Duranov v Trevi-su.
Pri priči sta bila mrtva 22-letni Erneste Bertoli iz Vivara pri Pordenonu in 23-letna Monica D'Andrea iz San Giorgia della Richinvelda.
V bolnišnici so nekaj ur po nesreči umrli 24-letni Remo Dasie in 21-letni Fabrizio Bertoli iz Conegliana pri Tre-visu ter komaj 17-letna Cristina Bertoli iz Pordenona. V coneglianski bolnišnici pa se bori za življenje Hanika Da-neluzzu iz San Vita al Tagliamento pri Pordenonu.
pobuda trinajsta plača 88
IZREDNO FINANSIRANJE HRANILNICE »CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE« NAMENJENO;
srednjim in majhnim podjetjem, obrtnikom, trgovcem in storitvenim obratom, ki zaposlujejo največ 150 delavcev, ^lede na ugoden sprejem, ki ga je bila deležna pobuda
»Trinajsta plača« je hranilnica »Cassa di Risparmio di Trieste« tudi letos odločila, da nudi možnost posojila, ki bo podjetjem omogočalo lažje izplačilo 13. plače.
Višina posojila: v sorazmerju s številom zaposlenih. Vračilni pogoji: v 5-mesečnih obrokih od februarja 1989. Vlaganje prošenj: najkasneje do 20. decembra 1988 na osrednjem sedežu, podružnicah in agencijah hranilnice
»Cassa di Risparmio di Trieste« ali pa preko združen) posameznih kategorij.
Izplačilo posojil: od 15. decembra 1988 dalje.
Kot dokazilo za točno število zaposlenih morajo podjetja podati izjavo, ki jo potrdi združenje kategorije ali pa predložiti fotokopijo seznama, ki so ga predstavili zavodu Inps.
Cit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
vam stoji vedno ob strani
Samostojni narodi ob Baltiškem morju
Podpis sporazuma Molotov-Ribbentrop je omogočil priključitev Estonije, Latvije in Litvije k Sovjetski zvezi. Od takrat je minilo pol stoletja, narodi ob Baltiku pa hočejo uveljaviti svojo narodno suverenost
Fabio Gergolet
MOSKVA — Sprejetje ustavnih amandmajev in reforme volilnega sistema seveda še ne odpravlja vzrokov, zaradi katerih je prišlo do neverjetnega, »uradnega« upora v Estoniji, ki je imel posredno vpliv tudi na naj višja predstavniška telesa drugih dveh baltskih republik: Litvije in Latvije. Parlament Estonije je namreč skoraj soglasno sprejel ustavno dopolnilo, ki tej republiki vrača popolno suverenost v okviru Sovjetske zveze. Izjava o suverenosti med drugim vsebuje tudi člen, po katerem bodo imeli estonski zakoni prednost pred sovjetskimi, veljavnost slednjih pa bo moral oceniti estonski parlament. Člani estonskega parlamenta so obenem soglasno odvrnili zadnje predloge sovjetskega voditelja Gorbačova.
Vse se je sicer zaključilo s sprejemom določe-nil dopolnil prvotnega načrta, nedvomno pa bodo skrbi sovjetskega političnega vodstva najmanj čez leto dni še hujše. Avgusta prihodnjega leta namreč prebivalstvo baltskih republik gotovo ne bo pozabilo na 50-letnico podpisa sporazuma med nacistično Nemčijo in stalinistično Sovjetsko zvezo. Sporazum, imenovan po podpisnikih Molotov-Ribbentrop, je namreč v tajnem
protokolu odprl pot sovjetski aneksiji Estonije, Litvije in Latvije.
Vse tri baltske države so bile v obdobju med dvema vojnama samostojne državne enote, še pred tem pa so približno dve stoletji spadale v okvir ruskega carstva. Uradno so bile Estonija, Latvija in Litvija priključeni k Sovjetski zvezi, ker so »tako hotela ljudstva sama«, dejansko pa je bilo to zapisano že v tajnem protokolu zgoraj navedenega sporazuma. Nič čudnega torej, če baltski narodi sedaj, ko jim je z glasnostjo in perestrojko prvič omogočeno, da svobodno govorijo in zahtevajo, hočejo vedeti za vsebino tajnega dokumenta in se upirajo desetletnemu maličenju dejstev.
V zgodovini človeštva so mednacionalni problemi izbruhnili vedno tedaj, ko je bilo obdobja nasilja ali prisile konec, ko so te probleme prikazovali tako, kakor da bi jih ne bilo. V Sovjetski zvezi so nacionalno vprašanje rešili na silno enostaven način, saj so se držali načela, naj imajo največji narodi svoje zvezne republike, manj veliki narodi naj imajo avtonomne republike, ki sodijo v sestavo zveznih republik, še manjši narodi ali deli narodov pa naj imajo avtonomne
pokrajine, ki so tudi del zveznih republik, za najmanjše enote pa so na razpolago nacionalni okraji.
Administrativna ureditev Sovjetske zveze torej ustreza osnovnemu načelu, po katerem naj imajo večji narodi višjo obliko države in v skladu s tem tudi več pravic. Mnogi takšno ureditev razlagajo s potrebo po zagotovitvi hegemonije ruskega naroda, nedvomno pa je to privedlo do osnovne razdelitve na slovansko in neslovansko prebivalstvo. Za državo Sovjetov je torej demografsko vprašanje ključnega pomena, predvsem pa
številčna rast neslovanskega prebivalstva kot Damoklejev meč nad tako zgrajeno struk ro.
Kot rečeno, so prav nacionalni odnosi naj p3 membnejši preizkusni kamen novega sovjetsk ga vodstva in so v tako hudi obliki izbruhni^ prav v času glasnosti in perestrojke. Mednaci nalna trenja in sovraštva objektivno pomad3) tistim, ki nasprotujejo glasnosti in perestroj _ češ da sta ti osnovni načeli neskladni z razvoje sovjetske družbe.

Narodni preporod Estoncev
m-.vr




•mm***: \ *
1
■S*m*&&***>:■■■*&


S spremembami naj bi Gorbačov utrdil svojo oblast
Nova ustava Sovjetske zveze: centralizem in delitev oblasti
MOSKVA — Minilo je že kar nekaj časa, odkar je Mihail Gorbačov prevzel vodstvo sovjetske partije in države ter nastopil z značilnima gesloma glasnosti in perestrojke, ki naj bi bili osnovno vodilo v politiki nove sovjetske garniture. Gorbačov je doslej izbojeval veliko pomembnih zmag, verjetno pa je odločujoča prav tista, ki mu je pred dobrim tednom omogočila, da je posegel v sovjetsko ustavo in s tem v samo strukturo sovjetske oblasti. Izredne važnosti pa je vsekakor tudi sprememba volilnega sistema oziroma organizacije dela in seveda kompetenc sovjetskega parlamenta.
Doslej je vrhovni sovjet oziroma parlament štel 1.500 poslancev; 750 jih je štel zvezni sovjet, poslance pa so volili po volilnih okrožjih, 750 pa jih je zastopalo republike, avtonomne republike, pokrajne in avtonomne okraje. Vrhovni sovjet se je sestal dvakrat letno in je izbiral prezidij, slednji pa predsednika prezidija.
Z volilno reformo so uvedli Kongres ljudskih poslancev, predstavniško telo z 2.250 člani, ki bo imelo le reprezentativni značaj in se bo sestalo predvidoma enkrat letno. 750 poslancev bo zastopalo javno priznane organizacije, 750 jih bo izvoljeno na osnovi teritorialnih okrajev, 750 pa jih bo predstavljalo 15 republik, 20 avtonomnih republik, 8 avtonomnih dežel in 10 avtonomnih okrajev. Kongres ljudskih poslancev bo izbral vrhovni sovjet, ki bo štel 422 članov in bo redno zasedal ter tako imel značaj sovjetske vlade. Vrhovni sovjet bo volil predsednika, enega prvega namestnika predsednika in 15 namestnikov predsednika. Predsednik vrhovnega sovjeta bo imenoval ministrskega predsednika, vodil obrambni svet in zastopal državo na mednarodnem nivoju.
Do največjih sprememb prvotnega načrta ustavnih amandmajev je prišlo glede porazdelitve oblasti med centrom in
periferijo, s tem da so v Moskvi delno pristali na zahteve posameznih republik. Eno izmed najbolj spornih vprašanj je bilo tisto, ki je izključno Kongresu ljudskih poslancev dodeljevalo kompetenco glede ozemeljske sestave Sovjetske zveze in ustanavljanju samostojnih enot. Dejansko bi to pomenilo zanikanje pravice do samoodločbe in v skrajnem pomenu odcepitve. V popravljeni verziji Kongres odloča le o vprašanjih, ki so v kompetenci SZ.
Kljub hudim pritiskom, ki so prihajali iz baltskih republik, še posebno pa iz
Estonije, pa so ohranili prvoten t ,g predloga o ustavnih dopolnilih, ki ^ jamčil homogenost pravnega sistem :a . celotnem državnem ozemlju. Spretne pa so tisti del istega člena ustave' h katerem samo Kongres ljudskih P°? -0 cev lahko odloča o celotnem ^nc!nCzve-in ekonomskem sistemu Sovjetske j ze. Po novem bo Kongres lahko od o tem v omejeni obliki, kar Pornen kaie bodo lahko posamezne enote raz,v Lj(0 sorazmeroma samostojno 9osP°phno politiko, na kar so bili vselej PoS pozorni prav poslanci parlamentov baltskih republik.
Ljudska fronta učinkovita sila na estonski politični sceni
TALLIN — Mala baltiška republika Estonija je 16. novembra poskrbela za edinstven izziv moskovskim oblastem, saj je prvič v zgodovini eden izmed sestavnih enot Sovjetske zveze zavrnila »predloge«, ki so prišli iz Moskve. Ni pa bilo to dovolj, saj je istočasno estonski parlament izdal posebni razglas o suverenosti republike in o »nadvladi Estoncev na svojem ozemlju«. Tako so v Talli-nu de faeto uvedli drugačen pravni odnos med republikami, ki po tem sklepu očitno sloni na principih konfederacije.
Sklep estonskega vrhovnega sovjeta je presenetil vso mednarodno javnost, za poznavalce razmer pa je bil to le logični zaključek splošnega razvoja na zveznem in posebno še na republiškem nivoju. Stališče estonskega parlamenta zato ne smemo pojmovati kot vojno napoved Mos-
TALLIN — Minila so že dolga desetletja, ko so po ulicah Tallina, glavnega mesta Estonske sovjetske socialistične republike, ljudje vihteli narodne zastave, peli himno in vzklikali gesla za suverenost te baltske republike.
Nezadovoljstvo množic se je rodilo pred petdesetimi leti, ko so tri baltske republike priključili k Stalinovi Sovjetski zvezi in je bilo s tem kratkega medvojnega odbobja samostojnega nastopanja konec.
O Baltiku bomo nedvomno v naslednjih desetletjih še veliko slišali, saj so narodnostne in verske (prebivalstvo je namreč protestantske in katoliške veroizpovedi) razlike premočne, da bi ne z vso silovitostjo prodrle na dan, ko jim je z glasnostjo in perestrojko to omogočeno.
Na našem posnetku demonstranti z estonsko zastavo in gesli (AP)
Rast sovjetskega prebivalstva
Demografski kazalniki so nedvomno eden izmed učinkovitejših sredstev za prikaz stvarnosti v večnacionalni sovjetski družbi, obenem pa so nenadomestljiv pripomoček za sicer tvegano napovedovanje možnega razvoja odnosov v družbi.
V Sovjetski zvezi preko 100 narodov in narodnosti živi v petnajstih republikah in dvajsetih avtonomnih republikah in pokrajinah. V tem ogromnem človeškem mozaiku je vsekakor teža vsakega naroda zelo različna. Iz naših podatkov je razvidno, da je rast prebivalstva v državi Sovjetov izredno nehomogena, saj prebivalstvo v azijskem delu države narašča veliko hitreje kot v evropskem delu. Iz tega seveda lahko sklepamo, da bo prav ta dejavnik v bodočnosti nedvomno najbolj ogrožal razmerje sil (in oblasti), ki je zaenkrat še krepko v rokah slovanskih narodov.
PREBIVALSTVO (1987) v milijonih Sovjetska zveza	281,6	RAST (1986) v odstotkih 10,2
Ruska federacija	145,3	6,8
Ukrajina	51,2	4,4
Kazahstan	16,2	18,1
Belorusija	10,1	7,4
Azerbajdžan	6.8	20,9
Gruzija	5,3	9,9
Tadžikistan	4,8	35,2
Moldavija	4,2	13,0
Kirgistan	4,1	25,5
Litva	3,6	6,6
Armenija	3,4	18,3
Turkmenistan	3,4	28,5
Latvija	2.6	4,0
Estonija	1,6	4,0
kvi, ampak so v Talinu postav nekoliko višje zahteve.	sta-
Estonski poslanci so bili v * vSe lišče pravzaprav prisiljeni 0 ..j v bolj glasnih množic, ki so do ys„ Ljudski fronti svojega glasnik '^o tanovitev Ljudske fronte bi ..all-primerjaii z ustanovitvijo lJu 'vjb skega Odbora za zaščito čl o ve	se
pravic in temeljnih svoboščin- -a-je rodil s pobudo skupinic® P j v meznikov in ki je v kratkem lj0. Estoniji) pridobil pristaše v vs pg jih in družbenih organizacij " s3j sicer le glede oblike nastan ' po hoče imeti Ljudska fronta 1 je politični značaj. Glavni P,UieviZ*i' bil Edgar Savissar, ki je na te paskih zaslonih v estonščini J?*“r0di* vedal, »da se mora v Estomj saj gibanje v podporo Gorbac troj-bodo drugače nasprotniki per ke zmagali«.	hovn®9a
Predsednik estonskega vr ztraj®° sovjeta Arnold Ruutel siceL,i<ajšnie' ponavlja pripravljenost *al"redst3v' ga vodstva na pogovore s P , pa niki politične alternative. ^pa more drugega, ko ima kom tjsoC partija v republiki vsega nečlanov, Ljudska fronta Pa * - vrat t®' krat na trgih zbrala vsaj dV“ odlit' liko ljudi. Fronta je sicer t jahka no organizirana, saj vsak ^0\oh sestavi »podporono 9ruP ' tizer)®' je, da zbere druge štiri s.mpa^ 500, V Tallinu je takih skupin P* ^poZ vsaka pa šteje vsaj 50 član ' „a un jo se vsepovsod: v to.Yar” ,!!ter3,,sK verzi in celo v župniščih cerkve.	,rtiia l3*1 in
Pritisku množic se je P m°ras. samo uklonila in je ‘° 'anjU f sprejeti zahteve po spost" Vodstv tonske narodne suvereno " n0v v Ljudske fronte sedaj zah.tfrendum°k' lilni zakon, razpis releje ^pK kot eni izmed oblik I)u h,aSti s°vj v racije, dejanski prenos	zvez
tom in preureditev Sovjetsk ^ federacijo suverenih rep


Do leta 1990 dograjena čistilna naprava v Kopru
Koper — Čeprav so centralno čis-rev° naPravo za odplake v Kopru pri-p * graditi decembra 1983. leta, se po Bi v	onesnaževanje morja z od-
veri am^ n* bistveno zmanjšalo. Še let *L0 namreč na ravni izpred treh 0 'Ko je bila dokončana prva etapa on nj® *n se Je z grobim čiščenjem n®snaževanje zmanjšalo za okroglih 1 odstotkov. To seveda še zdaleč ni s°.v°lj in zahteva hitrejše reagiranje, Jnadalnje odlašanje za koprski zaliv a tovo ne pomeni nič dobrega.
se kaže, da bodo centralno čistilno Pravo v Kopru še letos pričeli do-ajevati, zlasti mehanski del. katere-
9a don
6i -ograditev je nujna. Za morebitno dnJ0^0 čiščenje se v Kopru še niso - K°nčno opredelili, za mehanski del
v. .	U^icucim, Z-U inciianon.1 uci
. le zdaj zagotovljena prva tretjina ^Potrebnih 6 milijard dinarjev. Sred-daF Z-8 rmdaljevanje gradnje so bila že p0 I časa pripravljena vendar zaradi čev i- sP°znanj strokovnjakov (prou-a , ali so geomehaniko na območju čet,arans^e bonifike) ni bilo moč pri-tpj*.z gradnjo gnilišč po prvotni za-pa 11 (Pokončne plastične posode) pač zie S° str°kovnjaki predlagali novo, še lj . Preveč preizkušeno rešitev. Pri trojanskem Inženirskem biroju Elek-v fr°jekt so menili, da z gnilišči prave ^tne °bbke lahko nastanejo teža-Gre -nove ko
so običajne pri uvajanju novosti. Za funkcionalnost opreme, za
nstrukcijske rešitve, s čimer bi
tr-Jnoral spopasti investitor in sprejeti y tveganje za tako rešitev. .Komunalnem servisu Koper pa
qr np0, da je bolje, če se pri tovrstni §e anJi uporabijo klasične, že preizku-Za 6 rešitve, obstoječo dokumentcijo nadaljevanje gradnje pa je treba Bg^mniti tako, da bodo pri temeljenju Zn lh objektov upoštevana nova spo-iz t^a geomehanikov. Inženiring IMP tudiIUbjjane, ki je izvajalec del, bo ki n Iarnčil za zanesljivost tehnologije, Uieh^ dosegla tudi nove učinke pri lggoanskem čiščenju. Do konca leta k0n.naj bi tako v Kopru vendarle do-Be nali mehanski del centralne čistil-dotr^Pjave in v tem času tudi sprejeli Sradn^nP odločitev o nadaljevanju So jji'®' Če bodo namreč raziskave, ki izvai Ze naročili in jih delno tudi že nje 30| pokazale, da biološko čišče-Veljj,1 Ptimemo (v kanalizacijo vdira ke	1slane vode, kar zmanjšuje učin-
tudi lscenia. na svoj način pa vpliva se m na Pregnitje blata v gniliščih), bi m0r ?ra.b v Kopru odločiti za globoko-raz K* izpust. Seveda so to le začetna dajo "zianja. V Kopru se namreč zave-Uiest' da 50 komunalne odplake v tem Pstim sPecibčne, še zdaleč ne enake Preče' V tiranski občini, kjer imajo dPin,ei dobrih izkušenj z gradnjo in anjem čistilne naprave.
DUŠAN GRČA
Tiskovna konferenca naravovarstvenikov
Zaradi onesnaženja v atmosferi polovica gozdov v F-JK ogroženih
TRST Več kot polovica gozdov v Furlaniji-Julijski krajini je ogroženih. Po treh letih sistematičnih raziskav je gozdarska služba namreč ugotovila, da je vsaj polovica vseh dreves v deželi bolna in da so gozdovi v Furlaniji-Julijski krajini izpostavljeni isti nevarnosti kot v drugih evropskihg državah, še zlasti v Nemčiji. Tako so včeraj zjutraj poudarili predstavniki naravovarstvenih organizacij WWF in Zveze za okolje na tiskovni konferenci v dvorani tiskovne agencije ANSA v Trstu.
Podpredsednik WWF Dario Pre-donzan je poudaril, da mehanizmi bolezni še niso povsem znani, dobro znano pa je dejstvo, da je glavni vzrok onesnaženje. Strupeni izpušni plini avtomobilov, gospodinjstev in industrij, kisli dež in megla so povzročili že veliko škodo. Le 44,6 odstotka dreves v deželi je zdravih, 52 odstotkov je bolnih, vendar ozdravljivih, 3,4 odstotka dreves pa je neozdravljivih. Najbolj ogroženi so nekateri iglavci, kot so jelke in smreke, med katerimi je do 70 odstotkov bolnih dreves.
Glavni vir onesnaženja je po mnenju naravovarstvenikov tržiška elektrarna, ki sama oddaja 60 odstotkov žveplovega anhidrida in 30 odstotkov dušikovih oksidov, ki so jih ugotovili v zraku.
Ukrepi za zaščito gozdov so torej nujni. Po mnenju naravovarstveni-
kov je treba najprej poskrbeti za korenito zmanjšanje količine strupenih plinov, ki jih človek sprošča v atmosfero. V tem okviru je potrebno sodelovanje na mednarodni ravni, ker izpušni plini ne poznajo meja, prav tako nujno pa je treba odpraviti vse domače vire onesnaženja. WWF in Zveza za okolje sta že pripravila predlog najnujneših ukrepov zlasti glede tržiške centrale. Pri generatorjih, ki uporabljajo kot gorivo gosto kurilno olje, je treba nafto zamenjati z metanom, istočasno pa
tudi korenito zmanjšati emisijo tistih generatorjev, ki uporabljajo kot gorivo premog. Na ta način bi po oceni naravovarstvenikov zmanjšali za 70 odstotkov količino žveplovega anhidrida, ki se sprošča v atmosfero. Prav tako se naravovarstveniki zavzemajo, da bi v najkrajšem času v deželi uporabljali bencin brez svinca in da bi spodbudili alternativne prevoze (predvsem železnice in pomorstvo).
Na sliki (Foto Križmančič) ogroženi borovci.
Načrt PIM za sanacijo lagun
BENETKE — V Benetkah se je včeraj sestal na prvi seji upravni odbor Sredozemskega integriranega programa PIM, da bi preučil problem sanacije in zaščite lagun v severnem Jadranu. Srečanje so se udeležili pristojni odborniki Veneta, Furlanije-Julijske krajine in Emilie Romagne, predstavniki vlade, EGS in Evropske investicijske banke.
V okviru načrta PIM bodo skupno potrošili 190 milijard lir (110 milijard za Veneto, 45 za F-JK in 35 za Emilio Romagno), polovico teh sredstev bo zagotovila država, 20 odstotkov *bo prispevala EGS, ostalih 30 odstotkov pa dežele in Evropska investicijska banka. Med srečanjem so se odborniki vseh treh dežel pritožili zaradi počasnosti države in so poudarili, da ne bo mogoče začeti z izvajanjem načrta PIM, če država ne bo v kratkem času dala na razpolago obljubljenih sredstev in vse potrebnih operativnih instrumentov. Na te pritožbe je predstavnik vlade odgovoril, da je država sicer v zamudi, vendar je že sedaj sposobna finansirati izvajanje načrta vsaj za tri leta.
Predstavnik EGS pa je predlagal, da bi že na prihodnji seji začeli preverjati uresničljivost konkretnih načrtov, ki so jih pripravile dežele in druge krajevne ustanove. Nato je odbor začel s preučevanjem uresničevanja PIM v posameznih deželah. Včeraj se je še zlasti zadržal pri načrtih, ki so bili izdelani za del beneške lagune med Padom in Til-mentom.
Elektrarna na veter
Turistični vodič evropskih dežel
PULJ — Vrsto let za ostalimi razvitejšimi državami v svetu so včeraj v Valturi pri Pulju uradno pognali razmeroma majhno 22-kilovatno elektrarno na veter, prvo v Jugoslaviji. Vetrnica se samodejno vklopi pri vetru s hitrostjo 11 km na uro in izklopi pri hitrosti vetra 90 km na uro (zato da je premočan veter ne bi poškodoval). Pri hitrosti vetra 54 km na uro pa proizvede v eni uri 22 kilovatov električne energije. Predvidevajo, da lahko letno taka elektrarna pridela 30 do 50 tisoč kilovatov energije, kar pomeni, da"bi se lahko nanjo priključilo po nekaj gospodinjstev.
Cena vetrne elektrarne znaša 1100 do 1900 dolarjev za vsak vgrajen kilovat moči (menda je to ceneje kot vse druge elektrarne). Proizvajalec - Uljanikova Tovarna električnih strojev in naprav - lahko proizvede elektrarno različnih moči (22 do 220' kilovtov), možno pa jih je tudi povezati po več skupaj. Največja prednost je v tem, da ne onesnažuje okolja. Projektanti (mariborski Projekt MR) in proizvajalci so prepričani, da se bo posel izplačal tudi zato, ker so nekatera območja v Jugoslaviji (hribi, obale) razmeroma vetrovna, to energijo pa smo pri nas doslej povsem zanemarili.	g §_
FUNCHALL (Portugalska) —- Predsednik dežele Veneto Carlo Bernini je novi predsednik skupščine evropskih dežel, ki se je v prejšnjih dneh sestala na plenarnem zasedanju v Funchal-lu na Portugalskem.
Med skupščino, ki združuje predstavnike dežel EGS, so največ pozornosti posvetili celoviti strategiji za deželni razvoj. V tem okviru so se predstavniki dežel zavzeli za novo politiko do teritorija in poudarili vlogo, ki jo lahko imajo deželne uprave. To zahtevo so vključili tudi v zaključni dokument, ki poudarja pomemben prispevek dežel k gradnji Evrope kljub različnim pristojnostim, ki jih dežele imajo v vsaki državi. Med sprejetimi resolucijami pa velja opozoriti na načrt za zaščito Jadrana, k uresničevanju katerega bi morale prispevati tudi jugoslovanske republike. Nadalje so preučili tudi odnose z Evropskim parlamentom, problem odnosov z Evropsko unijo in stike, ki naj bi jih organizacija dežel imel s posvetovalnim svetom evropske komisije.
Združenje evropskih dežel je bilo ustanovljeno leta 1985 in med ustanovitelji je tudi Delovna skupnost Alpe-Jadran. Organizacija ima sedež v Strassburgu, med njenimi cilji pa so usklajevanje, načrtovanje in izvajanje skupnih akcij dežel v odnosu do EGS, spodbujanje sodelovanja med delovnimi skupnostmi dežel in sodelovanja z evropskimi organizacijami krajevnih ustanov. F-JK sta zastopala podpredsednik deželnega sveta Braida in odbornik Vespasiano.
Istočasno se je sestala tudi stalna komisija za turizem, ki se je dogovorila za objavo vodiča, ki bo obsegal turistično najbolj zanimive predloge vseh dežel v EGS. Vsaka dežela bo namreč lahko objavila v vodiču podatke o svojih turistično najbolj zanimivih krajih. Vodič bo obsegal več knjig, vsaka bo vsebovala 30 različnih predlogov, stala pa bo od 18.000 do 22.000 lir. Prvo knjigo bodo tiskali v 40.000 izvodih v vseh uradnih jezikih EGS.
Vodič je prva skupna pobuda zahodnoevropskih dežel za promocijo lastnega turizma.
Onesnažene Škocjanske jame
mre^pA — »Smrad v Škocjanskih jamah, pena in temna barva Reke sta
z9ovi
bfe2u en dokaz, da so bili vsi dosedanji napori in velika vlaganja v reko Reko stvenRPesni' Kot smo seznanjeni, takšno stanje lahko pripelje do izbrisa te edin-
C*1	^ SVPt m/nr,	--: i-«.; •--T 1\TCCP A TX „ 1-----------i.„ „ ,J ~-. „ ^ „ 9 Ali
Avenija
svetovne znamenitosti iz seznama UNESCA. Kdo bo za to odgovoren? Ali
Za ■ res ni sposobna razrešiti tega problema?"
ezi 1San^ stayKi 80 najbolj zaskrbljujoči poudarki iz odprtega pisma, ki
Zvezi
so ga
ga timu razmerami in načrti za popularizacijo Škocjanskih jam člani Turistične-uPravrnS>ka ^vača z občnega zbora poslali najvišjim republiškim oblastnim,
c* QVn'	--•'-“-vi i,	Ziuuiu yuoiun iiuj * rojim
tjitn si ?? *n turističnim organom ter seveda občinskim vodstvom in zainteresira-ŠkQC|a^am Sežane in Ilirske Bistrice. Zaskrbljenost je upravičena, saj so bile do iela ske jame vpisane v Unescov seznam pod pogojem, da bodo najkasneje Ptedei ^90 uresničeni vsi ukrepi za sanacijo in trajno zaščito okolja v tem ni med ^aradi tega slovenska ekološka prizadevanja pozorno spremljajo pristoj-p°dročjnarTdni or9ani' zainteresirana javnost in seveda konkurenčna turistična Preko B T° med drugim dokazujejo tudi uradne pritožbe, ki so jih iz tujine stOra ?Ae°JIrai^a Poslali slovenskemu komiteju za varstvo okolja in urejanje pro-sklac)u z8"* onesnažene reke in drugih ekoloških spodrsljajev, ki nikakor niso v ^ mednarodnim statusom in ugledom Škocjanskih jam. (J. C.)
Celoletna
Mesečna
125.000 lir
16.000 lir
□ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 125.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1989. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 192.000 + 500 lir kolka.
D Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
D Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ‘' naslov naročnika.
M
.H
COLLEEN
McCULLOUGH
102.
SEDEMINDVAJSETO poglavje
da 6	P° telefonu poklicala Rona, da bi mu pove-
dnem ]e.doma' da je s Timom vse v redu in da je na »ZakSe njeg°v glas zdel precej utrujen, la. al ne bi prišli k nama za nekaj dni?« ga je vpraša-
ntene^6' bvala ljubica, raje ne bi. Bolje vama bo, brez

“Sami
veste, da to ni res. Skrbi naju zaradi vas, pogre-
. VQ Včlg -j	' u JU lfcJo. kDivriJl IldJ U Zidlaul vaa, Puy*c
tez 2 avtom pbi Vas videla' Pridite sem' Ron' ali Pa bom
vem. 6' n°oem.« Bil je trmast in odločen, da bo po njego-
“Ko h ab^° Potem midva obiščeva?«
Večer obi- •	6 zadela sPet hoditi v službo, me lahko kak
»Ne Sn'6*a' tedaJ Pa vaju nočem videti, prav?« du. Vem1^' toda če tako želite, ne morem nič proti ' da ste prepričani, da delate tako, kot je prav, da
bi morala biti sama, vendar se motite. S Timom bi bila zelo vesela, če bi vas videla.«
»Ko bosta spet začela hoditi v službo, ne prej.« Nastal je kratek premor, potem pa je bilo spet slišati njegov glas, tokrat nekoliko bolj slaboten in bolj oddaljen. »Kako pa kaj Tim, ljubica? Je z njim vse v redu? Je resnično srečen? Sva storila prav in se zaradi tega počuti bolj normalnega? Je imel gospod Martinson prav?«
»Da, Ron, prav je imel. Tim je zelo srečen. Ni se spremenil, in vendar je zelo spremenjen. Nekako bolj zaokrožena osebnost je, postal je bolj gotov vase, bolj je zadovoljen in manj se počuti drugačnega.«
»To je vse, kar sem si želel slišati.« Njegov glas je postal šepetajoč. »Hvala, Mary, na svidanje.«
Tim je na vrtu presajal praproti. S prožnimi, mladostnimi koraki, ki so bili zanju nekaj novega, je smeje prišla čez travnik do njega. Obrnil je glavo in je vrnil nasmeh, potem pa se je spet sklonil h krhkim rastlinam, in odlomil vejico, ki je bila videti bleda in bolna. Sedla je poleg njega na travo in z vzdihom položila svoje lice na njegovo rame.
»Pravkar sem govorila z očetom.«
»Oh, krasno! Kdaj pa pride?«
»Pravi, da bo prišel šele takrat, ko bova spet začela hoditi v službo. Poskušala sem ga prepričati, naj pride prej, vendar noče. Misli, da morava imeti čas samo zase in to je zelo prijazno od njega.«
»Verjetno res, vendar bi mu tega ne bi bilo treba storiti, kaj ne? Saj imava rada obiskovalce. Gospa Parkerjeva se večkrat oglasi in naju nič ne moti, mar ne?«
»Začuda, Tim, ne moti naju. Dobra stara soseda je.«
»Všeč mi je.« Odložil je praprot in jo objel okrog pasu. »Zakaj si zadnje čase videti tako lepa, Mary?«
»Zato, ker imam tebe.«
»Jaz pa mislim, da zato, ker se ne oblečeš vsak dan tako, kot če bi šla v mesto. Raje te imam brez čevljev in nogavic in kadar imaš lase razpuščene.« Tim, bi ti bilo všeč, če bi šla za kaka dva tedna v letno hišico? Tu je lepo, vendar je tam še lepše.«
»Oh, ja, prav rad bi šel! Prej mi ta hiša ni bila kaj dosti všeč, vendar se je izkazalo, da je prav prijetna, ko si se vrnila iz bolnišnice. Zdaj se počutim, kot da spadam sem. Toda letna hišica je moje najljubše prebivališče na svetu.«
»Ja, vem da je. Pojdiva kar zdaj, Tim, saj naju nič ne zadržuje. Počakala sem le toliko časa, da bi videla, kaj si želi tvoj oče, toda on naju je zaenkrat prepustil, da sva sama s seboj, torej lahko greva.«
Nobenemu še na misel ni prišlo, da bi šla kam dlje od letne hišice. Maryjini veličastni načrti, da bo Tima peljala v Great Barrier Reef in v puščavo, so izpuhteli v oddaljeno bodočnost.
Še tistega večera sta se odpeljala do letne hišice in se zelo zabavala, ko sta se odločala, kjer bosta spala. Na koncu sta veliko Maryjino zakonsko posteljo premaknila v Timovo sobo in zaprla vrata njene stroge bele celice, dokler se jima ne bo ljubilo oditi v Gosford po barvo, da jo bosta prebarvala. Na cvetočem vrtu je bilo zelo malo dela, v hiši pa še manj, zato sta se ure in ure sprehajala po okolici, porasli z grmovjem, raziskovala očarljive hodnike med njimi, stikala glavi nad mrgolečim mravljiščem ali pa popolnoma mirno sedela in opazovala samca litorepca, kako pleše svoj svadbeni ples okrog izbrane samice.
Carlos Andres Perez je obiskal miramarski znanstveni center
Predsednik Venezuele le za nekaj ur v Trstu
Tudi poslanec KPI Willer Bordon posegel v polemiko
»Ko bi sledili Camberjevim zahtevam bi bili ob vse olajšave paketa za Trst«
Predsednik Venezuele Carlos Andres Perez je včeraj opravil kratek, le nekajurni obisk v Trstu, kjer si je ogledal Mednarodni center za teoretsko fiziko pri Miramaru in Znanstveno akademijo tretjega sveta. Pereza, ki je bil šele v nedeljo izvoljen za venezuelskega predsednika - svojo funkcijo bo začel dejansko opravljati februarja prihodnjega leta - je v Trst povabil predsednik miramarskega centra nobelovec Abdus Salam, ki je po končanem obisku skupaj s Perezom odpotoval v Kuvajt, kjer bo danes zasedala posebna komisija za sodelovanje med državami v razvoju.
Venezuelskega predsednika, ki je dopotoval v Trst v zgodnjih jutranjih urah s posebnim letalom direktno iz Caracasa, so spremljali ambasador Simon Antoni Pavan, ministrski svetnik Jesus Rafael Canache Mata in kon-tradmiral Rafael Angel Rodriguez Ba-ena. Med kratkim srečanjem s predstavniki tiska je Perez - ki je tudi prvi državni poglavar gost miramarskega centra - poudaril, da spada njegov obisk v Trstu v sklop prizadevanj za utrjevanje gospodarskega in vsestranskega sodelovanja med državami v razvoju, kar bo tudi tema današnjega zasedanja v Kuvajtu. Venezuelski predsednik pa je tudi podčrtal željo njegove države, da čim bolj razvije stike z evropskimi državami, med katerimi ima Italija važno mesto tudi zaradi njenih mednarodnih pobud v korist držav v razvoju. V tem okviru, kot je omenil predsednik Perez, bi tudi Trst lahko odigral pomembno vlogo.
Venezuela na primer že razmišlja o tem, da bi tržaško pristanišče za njeno blago predstavljalo "vrata v Evropsko gospodarsko skupnost".
Na sliki (foto Magajna) venezuelski predsednik Perez (desno) z ravnateljem miramarskega centra prof. Salamoni.
V polemiki o ocenjevanju popravkov zakona št. 26, bolje poznanega kot "paket za Trst", se je včeraj oglasil tudi komunistični poslanec Willer Bordon, ki je na sedežu tržaške federacije priredil tiskovno konferenco, katere sta se udeležila tudi pokrajinski tajnik Nico Costa in deželni svetovalec Ugo Poli. Bordon je v prvi vrsti nastopil proti izjavam poslanca LpT Camberja, ki trdi, da je popravek izvotlil "paket za Trst".
»Poudariti je treba, da če ne bi preostali izvoljeni predstavniki nastopili enotno in bi sledili Camberjevim eks-cestnim zahtevam, bi Trst izgubil vse olajšave, ki jih paket predvideva. Tako pa smo dosegli dve pozitivni rešitvi: država bo krila štiri točke socialnih bremen vsem podjetjem, ki delujejo na industrijskem, trgovskem in obrtniškem področju in torej ne le industrijskim ter obrtniško-proizvodnim podjetjem, kot je veljalo doslej. Štiri točke veljajo za že nameščene uslužbence; za nove pa kar 15 točk. Druga pozitivna plat je v smernicah za skrbstveni zavod INPS, ki bo olajšave moralo upoštevati takoj in to tudi retroaktivno.«
Bordon je poudaril, da je KPI kot opozicijska stranka imela le dve možnosti: ali zahtevati nemogoče, kot je to storil Camber, ali podpreti kompromisno rešitev, ki jo je prek poslanca Colonija predlagala KD, pa tudi socialistični tabor z Renzullijem na čelu. »Komunisti smo realisti, odločno zavračamo demagoške nastope, ki imajo edini rezultat, da zmedejo ljudi. Zato smo se odločili za drugo rešitev, je dejal Bordon.« O Camberjevih metodah dela pa je pikro pripomnil, da se pojavi v parlamentu le, če ta razpravlja o Trstu, in še to zadnji trenutek. Tako ravnanje pa ne obrodi sadov, je ugo-
tavljal Bordon, saj mora za zakon glasovati 317 poslancev.
Celotni "paket za Trst" predvideva državni prispevek tisoč milijard lir. Od teh je s sedanjim popravkom predvidenih 80, v Trst pa se je v treh letih, odkar je stopil v veljavo, izteklo že okrog 70 milijard. Komunisti ugotavljajo, da je to denar vseh državljanov, torej tudi Tržačanov. Prispevek nima in ne sme imeti skrbstvenih značilnosti, njegov namen je predvsem pospešiti industrijski, trgovski in obrtniški razvoj v Trstu. Ni torej prav, pravi Bordon, da se s to podporo okoristijo le posamezniki: potrebno je, da podjetja, ki so podporo že prejela, javno pojasnijo, kako so jo izkoristila ali investirala.
Komunistični poslanec se je zaustavil tudi ob zakonu za obmejna področja in opozoril predvsem na tri stvari:
zakon mora odobriti še senat, zato ve^ lja pregovor, da se dneva ne sme hva liti pred nočjo. Če hočemo, da 0 sprejet, moramo predstavniki naše d žele spet strniti vrste in enotno nast° piti. Absolutno nesmiselno, škodljiv° in naravnost katastrofalno bi bilo. bi kdo (Bordon je očitno mislil na se natorja Agnellija) zahteval neutem® ljene popravke. Tudi v tem primeru izgubili vse. In pri tem še tretja Pr* pomba: Bordon povsem zanika, da od zakona Trst ne imel ničesar. »PraV obratno,« pravi, »zakon predvideva olajšave in prispevke za vsa obmocj ki so mednarodno pomebna. Ali nlIT1 prav Trst s svojimi znanstvenimi usta novami izrazito mednarodne vloge '■ Na sliki (foto Magajna) posl. Bor don, pokrajinski tajnik KPI Costa 1 deželni svetovalec Poli (z leve) 11,6 včerajšnjo tiskovno konferenco.
Evropska skupnost za preosnovo ladjedelnic v Trstu in Tržiču
Evropska skupnost je pred kratkim odobrila posebni načrt za preosnovo ladjedelniškega sektorja v tržaški in goriški pokrajini, ki se že vrsto let sooča s hudo krizo. Evropska skupnost je na pobudo parlamenta v Strasbourgu pooblastila Evropski sklad za razvoj regionalnih območij, da se čimprej vključi v preosnovo tržaškega Arzenala in tržiške ladjedelnice. Vest o tem pomembnem sklepu je včeraj sporočil tržaški evropski poslanec Giorgio Ros-setti (KPI), ki se v okviru evropskega parlamenta izrecno bavi z ladjedelniškim sektorjem.
Evropski sklad bo skrbel predvsem za spodbujanje tako imenovanih alternativnih gospodarskih dejavnosti, posebno malih in srednjih podjetij, pri upravljanju katerih neposredno sodeluje Dežela Furlanija-Julijska krajina. Določena finančna sredstva pa bodo namenjena tudi gospodarskim stvarnostim, ki poslujejo pod okriljem ministrstva za industrijo. Posegi bodo zadevali resanacijo starih industrij-
skih objektov, okrepitev storitev, marketing itd., za njihovo izvajanje pa bodo poblastili Deželo, tržaški center BIC, gospodarska združenja in podjetja, ki poslujejo na Tržaškem in na Goriškem. Evropski sklad za razvoj regionalnih območij bo lahko v ta namen investiral nekaj več kot šest milijard in pol lir.
Poslanec Rossetti je v tiskovnem sporočilu podčrtal, da je sklep Evropske skupnosti zelo pomemben, ker končno odpira pot načrtovanemu posegu evropskih teles na področju obeh pokrajin. Posebno pa velja opozoriti na pomen zgoraj omenjenega evropskega sklada, ki ponavadi ne obratuje v Furlaniji-Julijski krajini. Novim investicijam, podčrtuje komunistični parlamentarec, bodo po vsej verjetnosti v kratkem sledile še druge, a pod pogojem, da bo deželna uprava preko rimske vlade v predvidenem roku predložila Evropski skupnosti nove načrte za preosnovo kriznih gospodarskih sektorjev.
Prireja jo Krožek Virgil Šček
Jutri v Vižovljah deželna programska konferenca SSk
V novem občinskem športnem centru v Vižovljah bo jutri deželna programska konferenca Slovenske skupn°s. Organizacijo srečanja, ki nosi naslov "Položaj naše naro nostne skupnosti ob 40-letnici italijanske ustave in 25je'P ustanovitvi naše avtonomne Dežele", so poverili tržaškem krožku za družbena vprašanja Virgil Šček. V dopoldanske delu konference bo tekla beseda o položaju Slovencev P zadnjih deželnih volitvah, popoldanski del pa bo posvec ustavnim pravicam manjšine in njenim novim nalogam-Konferenco bo ob 9.30 odprl sodelavec SLORI Karlo V „ vetak z referatom "Izidi in trendi v luči volilnih statist1 ' nato bosta o položaju na Tržaškem in na Goriškem Por0 ■[ la Lojze Tul in Marjan Terpin. Prvi del srečanja bo skl® Damjan Terpin, ki bo govoril o pogledih mladih genera Popoldne bodo nastopili Bojan Brezigar (Boj za uzakom ^ ustavnih pravic Slovencev), Martin Brecelj (Nove razrrVjr tej Sloveniji in v Jugoslaviji) Damjan Paulin in Zorko Ha (Sožitje med Slovenci in Italijani v naših krajih), Rafko u -har (Enotnost Slovencev v zamejstvu), Hadrijan Corsi (n družbenogospodarski vidiki) in Andrej Bratuž (Manjšm evropsko združevanje). Nedeljsko programsko konfete bo zaključil Rafko Dolhar, ki je predsednik krožka Vi -Šček.
DECEMBRSKE PONUDBE Z NAJUGODNEJŠIMI CENAMI
JUGODNEJSIMI^^
KUPUJ NA OPČINAH
NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ ’88
Za vsakih 10.000 lir nakupa zahtevaj srečko nagradnega žrebanja.
NAGRADE V ZLATIH ŽETONIH!
min. odobr št 4/69169
Krznarstvo
PELUCCERIA CERVO
TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 767914
VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah
Srečanje predstavnikov športnih združenj iz zamejstva in matice
Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije že vrsto let prireja ob zaključku leta srečanje s predstavniki Slovenske športne zveze iz Celovca in s predstavniki ZSŠDI. Do nedavnega so bila ta srečanja le v Ljubljani, letos pa je na pobudo ZSŠDI prišlo do spremembe. Sklenjeno je bilo, da bodo srečanja vsako leto v drugi deželi; do prvega srečanja je prišlo lansko leto v Zahomcu na Koroškem, letos pa v naši deželi. Namen teh srečanj je preverjanje položaja telesne kulture v zamejstvu, spoznanje medsebojne problematike in zastavljanje delovnih načrtov za naslednje leto. In prav zaradi te namenske usmeritve srečanj je važno, da spoznajo športni organizatorji na mestu samem razmere, v katerih delujejo zamejska telesno-kulturna društva.
Tokrat so se srečanja poleg odbornikov ZSŠDI udeležili predsednik koroške športne zveze Drmal in dolgoletni športni delavec Prušnik, ZTKOS pa so zastopali njen predsednik Ivo Zorčič, sekretar Jemec in strokovni sodelavec Naprud-nik. Ugledni gostje so prispeli že v sredo popoldne v Gorico, kjer so si ogledali stavbo Kulturnega doma in telovadnico, športno igrišče in ostale objekte v So-vodnjah ter novo središče na Vrhu, kjer se razvija predvsem balinarska sekcija. Sledilo je družabno srečanje na Tržaškem ter ogled odbojkarske tekme na Opčinah. V četrtek dopoldne je sledil obisk teniškega središča Gaje, objektov Zarje v Bazovici in ogled stadiona 1. maj, kjer je bil v teku turnir v mini volleju. Nihče ni mogel spregledati še sedeža Sirene, ene od redkih obmorskih postojank zamejskih Slovencev.
Razgovori so ponovno pokazali, da vsaka organizacija deluje v različnih razmerah, a da telesno-kulturno gibanje zadobiva iz leta v leto večji razmah in družbeno veljavo, ki je mnogokrat zapostavljena, kar je po mnenju udeležencev srečanja nerazumljivo. Društva združujejo mladino, dosegajo vidne uspehe, ki so v čast vsej manjšini in prav zaradi tega bi bilo pravilno, da se tudi športu prizna — v okviru zamejskih skupnosti in v matični domovini — pravično mesto.
Predstavniki iz Koroške in odborniki ZSŠDI so tudi ugotovili, da najbolj šepajo prav odnosi med obema zamejskima organizacijama. To hibo skušamo že več let odstraniti, a zadeve se iz objektivnih in subjektivnih razlogov niso premaknile z mrtve točke. In vendar navezujejo Korošci tesnejše stike s športniki iz Kanalske doline, prihaja do občasnih smučarskih tekem (Pokal treh dežel v organizaciji ŠD Devin), vendar to še ne zadostuje. Tokrat je bilo sklenjeno, da je treba začeti znova in pripraviti vsaj dve ali tri skupne športne pobude. Kasneje bo lahko prišlo do neposrednih stikov med posameznimi društvi. Skratka, dobro organizirana srečanja prinašajo nove zamisli, ki pa ne smejo ostati le na papirju, ampak jih moramo dodelati in uresničiti. (OK)
Mladinski predstav1 v ponedeljek v Kulturnem doma
Glasbena matica in Sioven stalno gledališče iz Trsta va ^ v ponedeljek, 12. decembra, dve mladinski predstavi v. nCe turnem domu v Trstu za uc osnovnih šol na Tržaškem. K i, pila bo lutkovna sk osnovne šole Majde	jjicO
otrok nik
Liubljane z glasbeno pranje re>finr sp ni hllO«’ ^
Zhovnik*
»Nekaj, česar še ni bilo«. 'y.,jaria Ludvig Aškenazij, režija Vi fl in Vlado Repše, pripovedujej Jerca Mrzel, Jože Humer, A Irena Duša. Sceno in lutke / . e. snoval Viktor Plestenjak, 9	. ,-z
ne točke pa izvajajo nceBp0še. razreda Vlada in Vildane	F 0p
Pričetek prve predstave I 9.15, druge ob 10.30.
Jutri v Križu Tavčarjeva »Ločiti
J	utri v
Po dolgem zatišju bo ijjško Križu spet na sporedu g _ gjrka predstava. V Domu Albe	tersk>
bo ob 17. uri gostoval an[Ko„to-oder Jaka Štoka s Prose ^e[0 je vela z veseloigro Ločite''- , pa

S sinočnje razprave v občinskem centru v Vitovljah
Pomisleki naravovarstvenikov o razvoju Sesljanskega zaliva
Zahtevajo uravnovešen razvoj za potrebe človeka in narave
jj devinsko-nabrežinski občinski svet v na ponedeljkovi seji začel preuče-jn 11 ugovore krajevnega prebivalstva i n.aravovarstvenikov o variatni regu-C1]skega načrta, ki določa turistični jj Zv°l Sesljanskega zaliva. Najprej pa 0 po vsej verjetnosti tekla beseda o p.vedbenem načrtu, ki ga bo družba 1 nseP°l prav danes uradno predstavili občinskemu odboru. Varianta je a odobrena v začetku septembra, stopek pa predvideva sedaj preučili^ ugovorov, ki zadevajo tako Ses-J nski zaliv kot turistini razvoj se-Do?nS^e 'n nabrežinske obale. Šele j tem bo urbanistična varianta roma-v ljla deželno upravo, kjer jo bosta jj.- 1 v pretres strokovna tehnična ko-S1]a in novoustanovljena komisija za juto okolja in spomeniško varstvo. Pr h Urbanističnem dokumentu, o tu . loženih ugovorih in o splošnem va st*čnem razvoju Sesljanskega zalivi i,6 ^e^la beseda na sinočnji razpra-v 'v1.80 1° v novem občinskem centru lzovljah priredile tržaške naravo-
varstvene organizacije. Svetovni sklad za naravo (WWF), Liga za zaščito okolja in drugi so širši javnosti spet pojasnili svoja stališča o variatni in o razvoju Sesljanskega zaliva. Varianta ima po njihovem mnenju dobre in slabe lastnosti. • Med prve sodi predvsem dejstvo, da so dobršen del stavb iz obalnega področja premestili v opuščeni sesljanski kamnolom. Negativno pa so zaščitniki narave ocenili novo stopnjo zazidljivosti okrog zaliva in zlasti načrt, ki predvideva gradnjo turističnega naselja v sosednjem kam-pingu. Naravovarstveniki so proti privatizaciji zaliva, so za preosnovo načrta o parkiriščih in za zaščito bližnjih gozdov in zelenja. Nikakor niso proti turističnemu razvoju tega prelepega bisera Tržaškega zaliva, podpirajo pa uravnovešen razvoj potreb človeka in narave. Na teh osnovah temeljijo tudi ugovori, ki so jih pred kratkim predložili občinskemu odboru.
Razprava, ki je sledila poročilu predstavnika WWF Predonzana, je
Socialist Busetti novi predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta
Socialist Renato Busetti je bil sinoči izvoljen za predsednika zahod-"°kraškega rajonskega sveta. Prejel je glasove svoje stranke, Krščanske demokracije, Liste za Trst ter po vsej verjetnosti tudi Slovenske skup-°sti, če naj verjamemo izjavi misovskega svetovalca, ki je napovedal el° glasovnico. Komunisti so glasovali za dosedanjega predsednika I vka Štoko, svetovalka Proletarske demokracije pa je bila odsotna. Molitev Busettija, ki je doma iz Križa (predstavitveni poseg pa je sinoči Pfebral samo v italijanščini) predstavlja veliko presenečenje, tudi zato, er so se nekatere stranke na krajevni ravni sporazumele za izvolitev Pfedstavnika KPI, ki je tukaj stranka relativne večine.
Na Vzhodnem Krasu pa so še naprej brez predsednika, saj se seja ®yadi odsotnosti demokristjanov, republikancev, socialistov in listarjev pl°kni začela.
bila zanimiva in mestoma tudi polemična. Škoda vsekakor, da so politični aspekti v določenem trenutku skoraj popolnoma zasenčili osnove, ki jih je v svojem poročilu začrtal Predonzan. Mnogi posegi so bili namreč le fotokopija razprave, ki smo jo že slišali v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu. Brez pravega odgovora so tako ostala nekatera pomembna vprašaja, kot je na primer tisto, ali se bo zaliv razvil skladno s teritorijem, posebno s Krasom, ki predstavlja njegovo naravno zaledje. Premalo je bilo tudi govora o tem, ali bo projekt družbe Finse-pol res zajamčil javno kopanje in prost dostop do morja.
Nekateri razpravljale! so očitali krajevni občinski upravi, da se je pri izdelavi variante preveč prilagodila načrtom lastnikov Sesljanskega zaliva. Drugi so se polemično vprašali, kam je šel denar, ki ga je deželna uprava že namenila razvoju navtičnega turizma. Spet tretji pa so se obregnili ob načrtovane gradnje na obali med Ses-ljanom in nabrežinskim bregom. Živahni in polemični posegi so pokazali, da je problem Sesljanskega zaliva zelo občuten, ne samo med naravovarstveniki, ampak tudi med domačim prebivalstvom.
V debato se je vključil tudi devin-sko-nabrežinski župan Brezigar, ki so mu nekateri glasno očitali, da se je pasivno prilagodil željam in zahtevam družbe Finsepol. Brezigar je odločno zavrnil ta očitek in pristavil, da se uprava ni odpovedala vlogi nadzornika, ampak da je stremela in dosegla, da bo varianta v glavnem spoštovala smernice novega občinskega regulacijskega načrta iz leta 1985. Župan je tudi omenil nekatere pobude (greznično omrežje, metan itd.), ki imajo za cilj uravnovešen razvoj vsega občinskega ozemlja.	<. T
Vrsta prireditev Pristaniške ustanove
Sinoči podelili priznanja danes pa odprejo razstavo
Samo furlanski industrijec Gianni Cogolo in genovski ladjar Jack Clerici sta včeraj osebno prejela priznanja Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče iz rok njenega predsednika Micheleja Zanettija. Tretji prejemnik tradicionalne diplome za zasluge pri uveljavljanju mednarodne vloge našega pristanišča, sovjetski veleposlanik v Italiji Nikolaj Lunkov, se sinočnje slovesnosti m mogel udeležiti, ker mu je armenska tragedija narekovala nujno vrnitev v domovino.
Danes pa bo na vrsti druga iz vrste pobud, ki jih je Pristaniška ustanova pripravila z namenom, da bi utrdili in še bolj razširili vezi med mestom in njegovim pristaniščem. Ob 11.30 bodo namreč na Pomorski postaji odprli razstvo, posvečeno arhitektu Umbertu Nordiu in slikarju Rudolfu Kalvachu, osebnostima, v; romata nnmomhni mpsti ^tržaški kulturni zaodovini našega stoletja.
Prireditve ob 40-letnici splošne deklaracije o človekovih pravicah
Ob 40-letnici splošne deklaracije o človekovih pravicah bo Mednarodni inštitut za študije o človekovih pravicah priredil v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost ter s Tržaškim filatelističnim krožkom več spominskih proslav. Otvoritvena prireditev bo danes - deklaracijo so države članice Organizacije združenih narodov podpisale pred natanko 40 leti — v dvorani Krožka za kulturo in umetnost. Prireditelji bodo odprli filatelistično razstavo, predstavili pa bodo tudi knjigo, ki je izšla pri založbi Cedam z naslovom »Ideologie contemporanee e diritti delTuomo«. Danes bodo odprli tudi poštni urad, ki bo opremljen s posebnim spominskim žigom.
Zaključne prireditve, ki bo v ponedeljek dopoldne v dvorani Krožka za kulturo in umetnost in ki je namenjena predvsem nižješolskim ter višješolskim dijakom in profesorjem, pa se bo udeležil tudi predstavnik OZN Peter Torelli.
Sinoči v nekaterih občinskih izpostavah
Bencinski boni povzročili nerede
Agenti letečega oddelka in mestni redarji so imeli sinoči res nenavadno opravilo: morali so pohiteti na pomoč uslužbencem občinskih izpostav, ki se niso mogli rešiti predrznih in vsiljivih ljudi, ki so na vsak način hoteli dvigniti bone za bencin po znižani ceni tudi po 20. uri, ko bi izpostave morale zapreti. Včeraj je bil namreč predzadnji dan za dvig bonov in na nekaterih občinskih izpostavah se je zlasti po 19. uri zbrala tolikšna gneča ljudi, da jim uslužbenci niso mogli ustreči pred zaprtjem uradov. Kljub nagovarjanju uslužbencev, češ da je bone mogoče dvigniti tudi danes, pa so bili nekateri upravičenci tako naveličani čakati v vrsti, da so reagirali skoraj nasilno. Zaradi tega so uslužbenci poklicali mestne redarje in policijo. Šele predstavniki javnega reda so z veliko težavo — hotela se jim je skoraj cela ura — uspeli poslati domov nezadovoljne upravičence. Pred izpostavo v Ul. Foscolo se jih je nabralo skoraj sto, v Staroistrski ulici in v Rojanu pa okrog 50. Sinoči se je torej izkazalo, da je bil strah uslužbencev, da bodo vsi upravičenci prihiteli iskat bone zadnji dan, povsem upravičen. Medtem ko so bile izpostave prvi in drugi teden razdeljevanja bonov skoraj prazne, je bil včeraj naval naravnost nevzdržen.
V četrtek seja ^ glavne skupščine Praske gorske skupnosti
tj ^ sedežu Kraške gorske skupnos-p°tek^anu bo prihodnji teden sklir .a seIa glavne skupščine. Prvo ob i^nie bo v sredo, 14. decembra, tiecp uUri' drugo pa v četrtek, 15. Seje .ra, ob 18. uri. Dnevni red Prever v°kai obširen. Najprej bodo 91avn 11 Polnomočje novih članov ZaDi skupščine, nato pa odobrili Ihdi Dlke prejšnjih sej. Na vrsti bo peč Poročil° predsednika Marina jih :elka ter ratifikacija sklepov, ki hi0£j uPravni svet sprejel s pravno r8ZJ skupščine. Pomembno mesto v dnev Vl bo zavzemala peta točka stavi, e9a reda, ki predvideva pred-hačr,V pr°računa za leto 1989 ter l989/qn,o?a Poročila za leta tiihj nn k ‘ dnevni red predvideva Zafa Pooblastilo upravnemu svetu za leto ]qp„P°sl°vanje za proračunsko Zabij glavna skupščina pa se bo 9°SDori *la z odobritvijo družbeno-^ arskega razvojnega plana.
Polemične iskrice med PSI in KPI ob robu »afere Moncini-Carbone«
Na obzorju je nova polemika med komunisti in socialisti, tudi tokrat vsaj posredno povezana z znano afero Moncini. Povod zanjo je dal načelnik komunistične svetovalske skupine v videmskem pokrajinskem svetu Bellina, ki je pred nekaj dnevi v razpravi v tej skupščini o "zadevi Carbone-Moncini" med drugim oporekal Trstu "moralno legitimnost", da bi bil glavno mesto dežele (vsaj tako je videmski Messaggero Venelo povzel njegove besede).
Ta za lase povlečena trditev je razburila socialističnega pokrajinskega tajnika sen. Agnellija, ki je v tej zvezi vložil v občinskem svetu interpelacijo na župana Richettija, obenem pa poslal tajniku tržaške federacije KPI Costi ogorčeno pismo. V prvi vabi tržaškega župana, naj od Bel-line zahteva, da prekliče svojo trditev, v nasprotnem primeru naj organizira zanj "pospešeni tečaj zgodovine in moralne ter civilne vzgoje". V pismu Costi pa sen. Agnelli sprašuje, kaj misli ukrepati tržaška KPI ter polemično dodaja, da je to "res lep način podpiranja boja delavcev Skedenj -ske železarne in Tržaškega Lloyda!"
Kmalu zatem je tajnik tržaške federacije KPI odgovoril Agnelliju in izrazil začudenje nad pismom, tako zaradi tona kot zaradi vsebine. Pismu je Costa priložil fotokopijo članka, ki ga je videmski dnevnik objavil dan kasneje in v katerem je Bellina zanikal, da bi dal citirano izjavo o Trstu. V pismu Messaggeru je namreč Bellina pojasnil, da je nesrečno izjavo izustil "v strogo osebnem imenu" neki drugi pokrajinski svetovalec, izvoljen kot neodvisen na listi KPI. Glede delavcev škedenjske železarne in Tržaškega Lloyda pa Costa Agnelliju svetuje, naj jih pusti lepo pri miru, ter ga spominja, da so komunisti in socialisti o teh dveh problemih v tržaškem občinskem svetu zavzeli enotno stališče.
V zvezi s sejo videmskega pokrajinskega sveta o "aferi Carbone-Moncini" bi kazalo tudi zabeležiti, da bi si protestno pismo sen. Agnellija zaslužili tudi njegovi videmski strankarski kolegi, ki so na kritike na podpredsednika Dežele Carboneja med omenjeno razpravo - kot povzemamo iz Messaggera - odgovorili le z biblijskim citatom: Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen!"
Za enotne tarife tudi v našem pristanišču
Tudi v tržaškem pristanišču si prizadevajo za vzpostavitev enotnih tarif za vse pristaniške storitve. V ta namen so včeraj formalno ustanovili posebni urad za trgovske tarife krajevnega pristanišča, ki pomeni prvi korak na poti uveljavitve luke tudi na tem zelo pomembnem področju. Pobudniki ustanovitve te nove pomembne strukture, katere uradno ime je "Center za trgovske storitve tržaškega pristanišča", so pristaniška ustanova, zadruga pristaniških delavcev in stanovske organizacije, ki združujejo špediterje in pomorske družbe.
Nova ustanova bo neposredno povezana s predstavništvi tržaškega pristanišča v Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji in na Madžarskem, tako da bo lahko v najkrajšem času ugodila zahtevam in vse bolj razvejanim in naraščajočim potrebam mednarodnega tržišča. Ustanova, ki se je rodila na pobudo predsednika pristaniške ustanove Micheleja Zanettija, bo začela delovati z novim letom. V Italiji bo povezana z vsemi najpomembnejšimi podjetji in z državnimi pomorskimi družbami, ki operirajo v našem pristanišču.
V prvi fazi bo "Center za trgovske storitve" uvedel enotne tarife za konvencionalno blago, saj obstajajo zdaj prav na tem področju največje razlike v tarifah.
V ponedeljek prva pokušnja vin
Tudi v FJK ustanovili Združenje Arci Gola
tahovili 80 tudi v naši deželi 6n°aa<it, Podružnico" vsedržavr Gola, v °?10mskega združenja . ki želiir, njem 80 združeni sladoki Užitkoi P°vezati kulturne intere Goladobri hrani in pijači. aeraciin 5 anleno v vsedržavno ko hdarjain *a: Pobudniki Arci Gola nie, spožn Je nP.hov namen sezna
Prva Sergm Nesichu iz Trsta.
?edeljek	je napovedana za
,°ri na t, ' decembra, v gostiln Petkom nh9Ui,H,ortis 7- Tam bo s
Z ahtnih v- 7'^° potekala poki fhQloq jp 'J1 Valterja Filiputtija k,aliianskp™°Znan P° V8ej Evrop: fieste] kT enološkem nebu pa p 'dožil vebk rfsnična zvezda. Sar R°9radn/ške„JU5a v ovrednotenj, pOsazzu v 9 bogastva opatije ?.kf°g m’	najbolj izbranih ki
,* Veliko zai?a Pa je pomagal ust
j^kih podjetij1'i
jU 9reKla Prelij'in zadrug riii' a 'htnalno ^ zaslu9a. da je uve l6rnimi tehVM°težje med najbol
55
valca Tullia Zama (Vigne dal Leon), ronco dei roseti 86 in verduzzo 87 (Opatija Rosazzo) ter picolit 87 iz Ron-ca del Gnemiz.
Člani Arci Gola bodo za pokušnjo plačali pet tisoč lir, nečlani pa deset tisoč. Prireditelji priporačajo, da interesenti potrdijo svojo udeležbo danes po telet. 300-633 ali direktno v gostilni Ai fiori.
Vročekrvnežu znižali kazen
Prizivno porotno sodišče (predsednik De Lito, stranski sodnik Cliselli) je včeraj znižalo kazen 29-letnemu Gior-giu Giovanniniju, ki so ga na prvostopenjskem procesu maja letos obsodili na tri leta zapora zaradi povzročitve telesnih poškodb in nedovoljene posesti noža (prvotna obtožba je bila poskus umora). Giovannini je 31. maja lani na prazniku Unita in Dela med prepirom z nožem zabodel 27-letnega Alessandra Missona. Giovanninijev branilec Borgna in javni tožilec Staffa sta po prvem procesu vložila priziva, seveda iz nasprotnih razlogov. Sodišče pa je sprejelo le priziv branilca, kateremu je včeraj uspelo dokazati, da Giovannini ni storil dejanja iz surovosti, tako da je sodišče znižalo kazen na leto dni in šest mesecev zapora.
Policija še ni identificirala moškega, ki je umrl pod vlakom
Železniška policija še vedno ni identificirala moškega, ki je v četrtek zvečer umrl pod kolesi potniškega vlaka na železniški progi Trst-Videm. Preiskovalci so skrbno pregledali vse njegovo borno imetje in obleke, vendar niso našli nobenih sledov, ki bi jim pomagali pri identifikaciji. Moški ni imel pri sebi nobenih osebnih dokumentov, v njegovih žepih pa niso našli niti nobenega listka ali kake druge drobnarije, po kateri bi lahko ugotovili njegovo istovetnost. Edino majhno pomoč bi za preiskovalce predstavljala etiketa, ki so jo našli na pokojnikovih hlačah, a ki je precej nečitljiva. Po prvih ugotovitvah naj bi etiketa nosila neko slovansko ime, po katerem sodijo, da je moški verjetno prišel iz Jugoslavije.
Policija je medtem skušala tudi ugotoviti, ali v centrih za umsko zdravje in v bolnišnicah pogrešajo kakega pacienta. Doslej pa niti te preiskave niso obrodile nobenih sadov. Danes zjutraj bo železniška policija vsekakor obvestila policijske komisariate in druge organe javne varnosti v naši deželi in na drugi strani meje, v upanju, da bodo našli pokojnikove sorodnike ali znance.
Moški je bil star od 35 do 40 let, pri nesreči pa se je njegov obraz tako iznakazil, da ga sploh ni bilo mogoče prepoznati. To pomeni, da pri ugotavljanju njegove istovetnosti ne bi pomagale niti fotografije.
V skladišču v Ul. Capodistria
Plameni uničili leseno blago
V skladišču z lesenim materialom v Ul. Capodistria 37 se je včeraj dopoldne vnel precej velik požar, ki je skoraj popolnoma uničil uskladiščeno blago. Da je v skladišču gorelo, je okrog 10. ure opazila lastnica drogerije Fonda v bližnji Ul. Pirano. Izza ovojnic skladišča se je namreč valil gost dim, zato je ženska takoj poklicala gasilce in lastnika skladišča Enrica Bellotta, ki ima v Ul. Baiamonti trgovino z barvami in laki.
Ko so prihiteli gasilci, je Bellotto že dvignil ovojnice in odprl vrata, gasilci pa so morali delati približno pol ure, da so ukrotili rdečega petelina. Plameni res niso bili visoki, vendar je ogenj skoraj popolnoma uničil uskladiščene lesene okvirje, kotne in vogalne letve ter karnise, poškodoval pa je tudi druge kovinske predmete. Dim je poleg tega počrnil vse stene, s katerih je padel omet. Po prvih preiskavah znanstvene policije požar ni bil podtaknjen namerno. O tem priča tudi dejstvo, da so bila vrata in okna skrbno zaprta od znotraj.
Po dopoldanskem posegu so se gasilci vrnili na kraj požara tudi popoldne, da bi ugotovili, ali žerjavica še tli.
Javna razprava o nasilju nad mladoletniki
V ponedeljek, 12. decembra, bo ob 18. uri v hotelu Savoia Excelsior Palače javna razprava na temo »Nasilje nad mladoletniki: kakšna zaščita?«, ki jo prireja komisija za pravosodje pri tržaški federaciji KPI. Uvodoma bodo govorili sodnica za mladoletnike dr. Lucia Musti, primarij in psiholog pri Krajevni zdravstveni enoti dr. Pavel Fonda in podpredsednica deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Au-gusta De Piero Barbina, razpravo pa bo vodila senatorka Jelka Gerbec.
Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona
Raffaela Zavadlal vd. Grilanc
Pogreb bo danes, 10. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice skozi Salež v zgoniško cerkev.
Žalujoče sorodstvo
Salež, 10. decembra 1988
Ob težki izgubi dragega očeta Franca Geča izrekajo kolegi agencije Ciessemme iskreno sožalje Rosani in prizadeti družini.
Lucija Hrovatin bo jutri slavila osemdeset let
Jutri bo v krogu svojih dragih praznovala 80. rojstni dan Lucija Hrovatin, rojena Kalc, žena upokojenega lekarnarja dr. Serafa in mati zdravnika dr. Ivana Hrovatina.
Morda bi vse to naštevanje ne bilo niti potrebno, saj ga ni Openca, pa skorajda ne Slovenca, ki bi ne poznal naše Lucije, vedno delavne, nikoli utrujene, vedno nasmejane, polne idej in delovnega elana.
Vse to smo pravzaprav zapisali zato, da sami sebe prepričamo, da je to res: da si bo jutri naša slavljenka "naložila" osem križev, ki jih pa nikakor ne kaže, predvsem pa jih ne kaže pri svojem delu v domačem društvu, pri vodenju raznih dejavnosti, na primer prav v zadnjem času pri pripravah za proslavo 100-letnice Ciril-Metodove šole.
Ko ji je bilo 70 let, smo v našem dnevniku objavili dolg članek o Luciji, o njeni družini, njeni življenjski poti in o vsem, kar je v svojem življenju dobrega postorila. Teh podatkov ne bi želeli ponavljati.
Pred očmi nam je današnja Lucija, še vedno polna elana, vedno pripravljena delati, pomagati. Še v četrtek smo jo srečali v Kulturnem domu, ko je pomagala pri prodaji brošur, pa že vemo, da ne bo mirovala in bo, čim ji bo to zdravje dopuščalo, ponovno poprijela za delo pri vodenju svojih "punčk", ki telovadijo v Prosvetnem domu na Opčinah, pri opravljanju vsakega drugega dela, ki bo v korist domačemu društvu in njegovi dejavnosti, kot je to že storila, ko je bila na primer dolga leta šepetalka pri igralski skupini, ko je vodila folklorno skupino najmlajših, kot odbornica društva itd.
Naša želja in želja vseh, ki jo cenijo in imajo radi, je ena sama: da bi jo imeli še dolgo v naši sredi, da bi bili deležni njene dobre, vzpodbudne besede, da bi bila Opencem in domačemu društvu kot doslej še vedno v oporo in pomoč.
NEVA LUKEŠ
_________gledališča_______________
VERDI
Jutri, 11. t. m. ob 16.00 (red G) bo v gledališču Verdi ponovitev opere PIKOVA DAMA M. I. Čajkovskega. Režija Gi-orgio Pressburger. Dirigent Spiros Argi-ris. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic.
Pri blagajni gledališča Verdi - Trg Verdi 1 - je v teku razdeljevanje novih abonmajev za red A, B, C, D in G. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Nocoj ob 20.30 bo RAI UNO predzadnjič predstavila Massima Lopeza, Anno Marchesini in Tullia Solenghija v AL-LACCIARE LE CINTURE Dl SICUREZ-ZA. Predstava je izven abonmaja, zato imajo abonenti popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 13. do 24. decembra bo Stalno gledališče iz Turina v sodelovanju s Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine predstavilo Magdo Mercatali in Uga Gregorettija v delu A. Jarryja RE UBU'. Sodelujejo Alessandro Esposito, Pino Patti in lutkovna skupina "I Piccoli di Podrecca". Režija U. Gregoretti, Gerva-sio. V abonmaju: odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 16.30 ter ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Arbuzovega dela VEC-CHIO MONDO. Nastopata Ariella Reg-gio in Carlo Montagna. Režija Francesco Macedonio.
Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri UTAT v Pasaži Protti 2, so v teku vpisovanja novih abonmajev.
koncerti
Komorni orkester gledališča Verdi
V ponedeljek, 12. t. m., bo komorni orkester Gledališča Verdi nastopil v Piranu. Koncert organizirata Ljudska univerza iz Trsta in Unija Italijanov iz Istre in z Reke ter spada v niz petih nastopov, ki jih bodo glasbeniki komornega orkestra izvedli po Istri.
Societš dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 12. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. SPIVAKOVOM.
Glasbena matica Trst, koncertna sezona 1988/89. V petek, 16. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ELEONORA JANKOVIČ, mezzosopran in NATAŠA KERŠEVAN, klavir. Na sporedu: Scarlat-ti, Cladara, VVagner, Simoniti, De Falla. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti-Utat in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
V okviru prireditev, ki se bodo vrstile ■ ob božičnem času v Domu za ostarele brata Stuparich v Sesljanu bo danes, 10. t. m., ob 15. uri na sporedu KONCERT TRŽAŠKEGA DUA DAMIANO VITALE in MARIA RUTIGLIANO.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
in
ZBOR JADRAN
prirejata
danes, 10. t. m., ob 20. uri v Slovenskem šolskem centru v Miljah
VESEL VEČER OB OBLETNICI ZBORA
Gostuje ženska pevska skupina Stu ledi.
SKD Barkovlje in MePZ M. Pertot
vabita na
KONCERT MEŠANEGA ZBORA VOKALKREIS
iz Jeniga pri Beljaku
Danes, 10. t. m., v barkovljan-ski cerkvi z začetkom ob 20. uri.
KD Primorsko - Mačkolje
vabi
OB 90-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA danes, 10. t. m., ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah na OTVORITEV RAZSTAVE Maria Magajne in domačih slikarjev VValterja Kendija, Lucia-nota in Mitje Zonte, PREDSTAVITEV jubilejne brošure Borisa Pangerca ter NASTOP Bogdane Herman s primorskimi ljudskimi pesmimi. Vabljeni!
čestitke
Za Miklavževo je diplomiral dr. BORIS ČOK. Iz srca mu čestitajo poslušalci novoletnih govorov.
razstave
KD F. Venturini obvešča, da je odprta razstava likovnikov dolinske občine in arhivskega fotografskega materiala vsak dan od 16. do 18. ure v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
V	galeriji Cartesius bo do 13. decembra razstavljal svoja dela Ugo ČARA.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - je na ogled razstava tržaškega slikarja VValterja Joseja MENDIZZE.
V	Prosvetnem domu na Opčinah -SKD Tabor - je odprt X. BIENALE UMETNIKOV AMATERJEV v sodelovanju z Društvom zamejskih likovnikov.
V	foyerju Tržaške kreditne banke •-Ul. F. Filzi 10 - razstavlja svoja novejša dela slikarka BREDA BEBAN.
V	Peterlinovi dvorani v Trstu razstavlja svoje ikone slikarka TERZA KEIL-EHRLICH iz Žabnic. Ogled ob delavnikih od 17. do 19. ure.
V	galeriji Torbandena - Ul. Tor Ban-dena 1 - bodo danes ob 18.00 odprli razstavo likovnikov A. GIANCATERINA in F. STEFANINIJA.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bodo danes ob 18.00 odprli razstavo slikarke AFRE VVULZ in stilistke MONIKE VVULZ.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Donne sulVorlo di una crisi di nervi, kom., Šp. 1988; r. Pedro Almodovar; i. Carmen Maura, Antonio Banderas.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 II piccolo diavolo, kom., It. 1988; r. Roberto Benigni; i. Roberto Benigni, VValter Mat-haw.
EXCELSIOR II- 17.45, 21.45 Un affare di donne, dram., Fr. 1988; r. Claude Chab-rol; i. Isabelle Huppert, Fracois Cluzet.
NAZIONALE I - 16.00, 22.10 Belva di guerra, vojni.
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Congiun-zione di due lune, dram., ZDA 1988; r. Z. King; i. S. Fenn, R. Tyson, □.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Delitti e profumi, kom., It. 1988; r. V. De Sisti; i. J. Cala, M. Venier.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 I giorni del commissario Ambrosio, kom., It. 1988; r. S. Corbucci; i. U. Tognazzi, C. Amendola.
PENICE - 17.00, 22.00 U2 - Rattle and Hum, glasbeni film s skupino U2.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Arturo 2 On the rocks, kom., ZDA 1988; r. B. Vorking; i. D. Moore, L. Minelli.
MIGNON - 16.30, 22.15 II bambino d’o-ro, i. Eddie Murphy.
EDEN - 15.30, 22.10 La signora e la bes-tia, pom.,
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.00 Trap-pola di cristallo, krim.; i. Bruce VVillis.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II principe cerca moglie, kom., ZDA 1988; r. J. Landis; i. E. Murphy.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.10 Beetlejui-ce - spiritello porcello, kom., ZDA 1988; r. T. Burton; i. M. Keaton, A. Bal-dwin.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 La moglie e la bes-tia, porn., □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Ul. sv. Frančiška 20
Vljudno Vas vabimo v četrtek, 15. t. m., ob 18. uri na
otvoritev razstave slikarja
Klavdija Palčiča
Risbe in grafika
Predstavitev nove grafične mape Klavdija Palčiča
“Potem znenada ptica" Uvodna beseda MIROSLAV KOŠUTA
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu: v ponedeljek, 12. t. m., na podružnici v paviljonu B v Ul. S. Cilino 16: ob 17. uri: 1. a, 2. b, 2. c; 1. č, 3. razred geometrov, 4. razred geometrov, 5. razred goemetrov; ob 18.30: 2. a, 1. b, 1. c, 2. č.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren obvešča, da bodo razredni sestanki staršev s profesorji v sredo, 14. t. m. ob 18. uri: 1. c, 5. b, 3. b in IV. v. g.; ob 19.30: 2. c, 4. a, 1. ki. 1. in 2. ki. 1. v šolskih prostorih.
Na DPZ J. Stefan v Trstu, Ul. S. Cilino 16 bo v ponedeljek, 12. t. m., ob 15. uri predstavitev programa VIR - VODENJE IZPOSOJE KNJIG Z RAČUNALNIKOM za profesorje slovenskih šol in predstav-i nike slovenskih kulturnih ustanov, ki skrbijo za delovanje knjižnic. Predaval bo prof. Zoran Gaborovič z Odseka za uporabno matematiko pri Inštitutu J. Stefan v Ljubljani.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 10. decembra 1988
SMILJAN
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.46 - Luna vzide ob 9.11 in zatone ob 17.06.
Jutri, NEDELJA, 11. decembra 1988
DAN JEL
PLIMOVANJE DANES: Ob 03.20 najnižje -7 cm, ob 09.08 najvišje 51 cm, ob 16.17 najnižje -67 cm, ob 23.07 najvišje 30 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 6,2 stopinje, zračni tlak 1023 mb pada, veter 10 km na uro severni, vlaga 47-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Jolner Panigutti, Vero-nica Castriotta, Roberta Schiavo, Daniela Rozza, Ilaria Rinaldi, Jagueline Toscano, Ambra Musumarra, Maria Perna, Andrea Sinico, Margherita Redoni, Arianna Pez-zolla, Francesca Andolsek, Elena Cherti, Nikolaj Covacio.
UMRLI SO: 68-letni Aurelio Slavich, 82-letni Graziano Sanzin, 62-letni Francesco Chez, 91-letna Cesira Mtiller, 88-letni Giacomo Varani, 63-letna Anna Glavina, 91-letna Angela Malandrin, 74-letni Fiore Bordon, 63-letna Amelia Tunis, 52-letna Giuliana Kreisel, 67-letna Leonilda Sferch, 69-letni Raffaele Giusti, 71-letna Giovanna Raccar, 91-letna Italia Contarini, 85-Ietna Anna Maria Žigon, 79-letni Francesco Degrassi, 86-letna Maria Prelaz, 64-letna Maria Bresovec, 82-letna Leopolda Cerveni, 45-letni Ettore Benvenuti, 84-letna Francesca Gresar, 65-letni Alesio Visnovec, 75-Ietna Elda Terzon, 80-letna Aurelia Buscarini.
OKLICI: avtoličar Claudio Tripar in uradnica Cinzia Medvešček, delavec Fulvio Martinuzzi in gospodinja Solange Suffer, trgovec Claudio Mistero in brezposelna Luisa Rutter, delavec Maurizio Fontanot in trgovka Antonia Giannella, delavec Sandro Piria in prodajalka Ros-sella Musizza, knjigovodja Peter Ivan-cich in knjigovodkinja Veronica Vremec, delavec Vincenzo Maffione in prodajalka Adriana Tornic, učitelj Fabio Zanolin in učiteljica Paola Sguazzero, tapetnik Marino Fermo in brezposelna Erna Sare, trgovec Emanuele Fornaro in študentka Barbara Grandi, bolničar Guido Gaggi in bolničarka Martina Slokar, pek Paolo Jerjan in uradnica Arianna Zocchi, fotograf Ezio de Rota in uradnica Annavit-toria Muratti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5. decembra, do sobote, 10. decembra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delVOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delVOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel! 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Anton P. Čehov
STRIČEK VANJA
Režija: Dušan Jovanovič
Igrajo: Anton Petje, Maja Blagovič, Milena Zupančič, Mira Sardoč, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Boris Cavazza, Silvij Kobal, Stojan Colja, Zlata Rodošek in Dušan Jazbec
Danes, 10. decembra, ob 20.30 ABONMA RED B prva sobota jutri, 11. decembra, ob 16.00 — ABONMA RED C prva nedelja
Letnik 1948 z Opčin
vabi na
VEČERJO 40-LETNIKOV
v soboto, 17. t. m. v Prečniku -Gostilna Sardoč
Zbiranje ob 18. uri v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
Prijave sprejema do torka 13. t. m. Anica, tel. 229244.
razna obvestila
razne prireditve
I
mali oglasi
Enotna komisija za socialno-zdrav-stvena vprašanja borcev, aktivistov in vojnih invalidov NOV v Trstu obvešča borce NOV in aktiviste OF, da je odprt rok za vlaganje prošenj za zdravljenje v naravnih zdraviliščih SFRJ za leto 1989 do 20. decembra. Prošnje sprejemajo: VZPI-ANPI - Ul. Crispi 3 in vse njene sekcije, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje - Ul. Cicerone 8/B in ZVI-NOV - Ul. Cicerone 8/B.
Zbor srbsko-pravoslavne občine v Trstu razpisuje natečaj za eno mesto II. basa, po eno mesto I. in II. tenorja, dve mesti alta in eno soprana. Prijave v tajništvu omenjene občine v jutranjih urah do torka, 15. t. m., osebno (Trst, Ul. Genova 12) ali po telefonu 631328. Avdicija bo v torek, 15. t. m., ob 19.30 v šoli omenjene občine, Trg sv. Antona 7.
Novoletno srečanje udeležencev NOB v Lipici. Na pobudo ZZB NOB Sežana bo tudi letos v Lipici v hotelu Ma-estoso srečanje udeležencev NOB in njihovih svojcev. Srečanje bo 17. t. m. z začetkom ob 17. uri. Na večerji nudijo: li-piško plpščo in četrt litra vina. Za pojasnila tel. na št. 211831 od 19.30 dalje.
V ZGONIKU se je 30. 11. izgubil mlad pes (angleški setter) črno-bele barv Najditelj je naprošen, da telefonira št. 229293.
PRODAM pletilni stroj brother KH 820 s priključkom KR 830, malo rabljen, P polovični ceni. Tel. 51853.	,
PRODAM apecar in ape 501, prevoženi 2.000 km po ugodni ceni. Tel. 824381-OSMICO ima odprto v Borštu Dam Glavina.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška Zagradcu št. 1. Toči belo vino in ter® ' OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko M lič.
SLADOLEDARNA V NEMČIJI zap°s“ mlade s prakso ali ne. Tel. samo za: teresirani na št. 0437/31900.
IŠČEM delo v Italiji kot otroška varušk ■ Zelo pridna. Tel. 003866/23056.	,
USTANOVA išče sodelavce za P°m°_ lastnim oskrbovalcem. Pismene ponu be na Oglasni oddelek Primorskeg dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trs, pod šifro "DELO".
ri licej I PROL- _
(avtor Gianni Devideri - Milan 19° ''
po a suro uulu .	,,
KUPIM knjigo za prvi licej I PROBLEM' (avtor Gianni Devideri - Milan 1®° '' Tel. v večernih urah na št. 280633.
OB PRILIKI novoletnih praznikov n° draguljarna Malalan odprta tudi 0 nedeljah in ponedeljkih s sledečim n nikom: od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 19.30.	,
PRODAJALCA srednjih let, z izkušnjam v avtomobilskem sektorju išče zasmP stvo. Pismene ponudbe na Oglasni o delek Primorskega dnevnika, Ul- Iy° tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro Prodaj lec".
prispevki
KD Kraški dom obvešča, da bo ČLANSKI VEČER danes, 10. t. m., ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu. Predvajali bomo flash posnetke o društvenem delovanju v teku letošnjega leta. Vabljeni!
V	barkovljanskem društvu - Ul. Cer-reto 12 - bo jutri, 11. t. m., ob 17. uri nastopala dramska skupina Tabor z Opčin z veseloigro DEŠTIN. Vabljeni!
KD Vesna prireja jutri, 11. t. m., ob 17. uri v Domu A. Sirk v Križu gostovanje AO J. Štoka s Proseka-Kontovela, ki bo uprizoril LOČITEV. Delo je napisal Josip Tavčar, režiral pa Drago Gorup.
KD Primorsko - Mačkolje vabi na niz prireditev OB 90-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA, ki bodo do 18. decembra v Srenjski hiši v Mačkoljah: jutri, 11. 12., ob 17. uri MLADINSKI VEČER s sodelovanjem Dekliškega pevskega zbora Glasbene matice in rock skupine The hard Knobs; v četrtek, 15. 12., ob 20. uri DOLINSKI BREG V PESNIŠKI BESEDI s pesniki dolinske občine in sodelovanjem Godalnega kvarteta Glasbene matice; v nedeljo, 18. 12., ob 17. uri OSREDNJA PROSLAVA z nastopom učencev srednje šole S. Gregorčič in mešanega pevskega zbora Primorsko ter slavnostni govor Duška Kalca.
V	ponedeljek, 12. t. m., bo v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, predaval dr. France Bučar iz Ljubljane na temo KRISTJANI IN POLITIKA. Začetek ob 20.30.
Foto Trst 80 vabi danes, 10. t. m., ob 19.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr. na ZAKLJUČNI VEČER 6. FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA. Otvoritev razstave črnobelih fotografij. Predvajanje diapozitivov in nagrajevanje. Sodeluje Godalni kvartet Glasbene matice v Trstu.
Lovski pevski zbor Doberdob in pevski zbor V. Mirk s Proseka - Kontovela v sodelovanju z Odborom za postavitev Kulturnega doma-spomenika v Brišči-kih priredijo v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku KONCERT PEVSKIH ZBOROV V DOBRODELNE NAMENE. Čisti izkupiček je namenjen za dograditev omenjenega kulturnega doma.
PD Kolonkovec priredi v društvenih rostorih danes, 10. t. m., ob 20. uri DRU-,ABNI VEČER z diapozitivi o delovanju kmetijstva na Tržaškem.
V	spomin na Iva Ščuko daruje dr^J',.
Majovski - Devinščina 20.000 lir za 5 Barkovlje.	, a.
V	spomin na moža Pepija Ozbiča, ta padlega v partizanih in sestri PeP Malalan in Marijo Švagelj daruje An nija Ozbič-Švagelj 10.000 lir za Cent®r rakasta obolenja, 10.000 lir za Trza skavte, 10.000 lir za Glasbeno mat'COj,0.
10.000	lir za Društvo slovenskih up°K
jencev'	,,nliejo
V	spomin na Renata Racmana daruj
tete in bratranci 20.000 lir za KD L bec.	v	ajj
V	spomin na Jolando Žerjal por- **
darujejo družine Gruden, Doljak in . y bula iz Šempolaja 100.000 lir za PeV zbor Fantje izpod Grmade.	.	t0.
Za proslavo ob 100-letnici Ciril-**1• .c dove šole darujejo Meri in Pino
30.000	lir ter Marija in Karlo San
20.000	lir.	_	, nC
V	spomin na Berto Štrukelj vd. Do . daruje družina Guštin (Prosek 420) °
lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob strica M Sosiča darujeta Anči in Dušan z druZ
80.000	lir za MPZ Vesela pomlad. ,g. Ob 100-letnici Ciril-Metodove šol®
rujeta družini Dušan Kalc in Viktor K
100.000	lir za proslavo.
V	spomin na Lucianota PontomH
Zoro Macarol darujejo Anica, Sonj Žarko 50.000 lir za amaterski oder J-ka.	. gaVi-
V	spomin na strica Mirota daruje -
ca Malalan 25.000 lir za Sklad M- Cu* za Gostilna Veto daruje 50.000 “ Sklad M. Čuk.	. ja-
Ob 8. obletnici smrti Zorka Rebul ^ ruje žena Danica 15.000 lir za Skla Čuk in 15.000 lir za Dijaško matico-Ob 100-letnici Ciril-Metodove šo g ruje E tka Križnič 100.000 lir za Pl°s a0ta
V	počastitev spomina Karla in Dr ,=gg-
Bana darujejo svojci 20.000 lir za vz pr„. vanje spomenika padlim v NOB na seku.	wjiič
Namesto cvetja na grob Angel® j . vd. Ravbar daruje Mariuccia St Škerl 10.000 lir za Sklad M. Čuk. ^ Namesto cvetja na grob Vite 9®g.oOO vd. Bonanno daruje družina Saveri lir za živalsko zavetišče Astad. sjna Ob 2. obletnici smrti nepozabneg o(.e Edija Kobala darujeta mama 1 100.000 lir za TPK Sirena.	ar£jČ
Ob obletnici smrti Valerije PerJarUje in v spomin na Mirota Legiso za družina Legiša iz Vižovelj 50.00° pevski zbor Fantje izpod Grmade-
menjalnica
9. 12.
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	fixing MILAN
Ameriški dolar		.. 1284,—	1270.	Japonski jen 		10,48
Nemška marka		..	738,50	736.—	Švicarski frank		877,35
Francoski frank ....	..	216,03	214,50	Avstrijski šiling		104,94
Holandski florint .	..	654,14	652,50	Norveška krona		198,79
Belgijski frank		35,22	34,70	Švedska krona 		212,88
Funt šterling		,. 2369,10	2350.	Portugalski eskudo .	8,90 11,37 1114.—
Irski šterling	 Danska krona		.	1977,10 .	191,55	1955. 188,80	Španska peseta 	 Avstralski dolar		
Grška drahma		8,86	8,30	Jugoslov. dinar 		1534,25
Kanadski dolar		.	1075,30	1060.	ECU		
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
“tž
Telef.: Sedež Agencija Dom'° 4l1-.1 Agencija
3
I o t\ t
! illl0vn1k
OD SOBOTE 10. DECEMBRA DO PETKA 16. DECEMBRA
V vrtincu tv premier

J
Zadnje čase so tv mreže kar radodarne s filmskimi premierami. Med te spada tudi zgodba o ljubezni, smrti in nasilju Kronika napovedane smrti po istoimenski Marguezovi literarni uspešnici. Na sliki: Ornella Muti, zavrnjena nevesta.
sobota 20.30 RAI 2
Un commissario... (krim.) nedelja 16.45 RAI 3 Cercasi Gesu (kom.) nedelja 20.30 RAI 3 The Blues Brothers (glas.) ponedeljek 20.30 Rete 4
Luomo dal vestito grigio (dram.) torek 20.35 Italia 1
II mio nome e Remo... (pust.) torek 0.50 in sreda 0.40 RAI 2 Luomo dl ferro (dram.) sreda 20.30 RAI 3 Agente 007 Thunderball (krim.) četrtek 0.30 RAI 2 The Rocky Horror... (glas.) petek 20.30 RAI 1
Sul lago dorato (dram.) petek 22.40 RTV-Lj 1 Rose (dram.)
glasba
sobota 24.00 TMC Prince Lovesexy Tour nedelja 0.30 RAI 2
Koncert D.O.C.: Ivano Fossati ponedeljek 20.35 Italia 1 Koncert: Duranduran
šport
sobota 12.10
RAI 2, TMC, RTV-Lj 1, TV-Kp Moški smuk nedelja 10.00 in 13.00 RAI 2 in RAI 3, RTV-Lj 1 in TV-Kp Moški slalom nedelja 15.15 RTV-Lj 2
Nogomet: Jugoslavija-Ciper nedelja 16.30 TV-Kp
Nogomet: Eindhoven-Montevideo ponedeljek 20.30 TV-Kp Košarka: prvenstvo NBA četrtek 23.00 RAI 1
Košarka: Scavolini-Jugoplastika petek 15.50 RAI 3 Tenis: pokal Davis petek 16.00 TV-Kp in 16.30 RTV-Lj 2 Tenis: Švedska-ZRN
ali
nedelja 16.50 RTV-Lj 1 Slovenci v zamejstvu četrtek 18.15 RTV-Lj 1 Reportaža iz Rezije

' RAI 1	|
8.25	Tečaj francoščine
9.25	Nadaljevanka: II triangolo delle Bermude
11.00	Kmetijska oddaja: Linea verde
11.55 Vreme in dnevnik
12.30	Med. rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualno: Prizma
14.45 Športna sobota: moški smuk (iz Val Gardene), ženski smuk (iz Cars Montane), EP v odbojki
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
18.00	Dnevnik - vesti
18.05 Nabožna oddaja
18.15 Izžrebanje loterije
18.20 Dok. oddaja: Brez meja
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fantastico
23.00	Dnevnik
23.10 Koncert Human Rights Now (nastopajo Bruce Springsteen, Sting, Peter Gabriel, Tracy Chapman, Vossou N Dour)
24.00	Film: Storia cinese (dram., ZDA 1962, r. Leo McCarey, i. VVilliam Holden, Clifton VVčbbe)
RAI 2_________________________J
8.00	Aktualno: VVeekend
9.00	Dok. oddaja: Sara cosi?
9.30 Aktualno: Evropski dnevi
10.15	Film: Charlie Chan al Museo delle cere (krim., ZDA 1940, r. L. Shores, i. Sidney Toler)
11.20 Med. rubrika: Trentatre
11.30	Nan.: Uno psicologo per tutti
12.10	Smučanje: moški smuk
13.00	Dnevnik in športni pregled
13.30	Izžrebanje loterije
13.35 Inf., oddaja: Sereno variabile
14.45	Dnevnik - O priseljencih
15.00	Turistična oddaja: Viaggiando viaggiando
16.00	Inf. oddaja: Block-notes
16.40 Športna oddaja: Rotosport
18.45	Nanizanka: Eurocops
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Film: Un commissario al di sotto di ogni sospetto (krim., Fr. 1980, r. Claude Židi, i. Coluche)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.25 Reportaža o filmu Cronaca di una morte annunciata
23.30	Športne vesti
| RAI 3______________________________
11.15 Glasbena oddaja: Jeans 2 usati
12.00	Variete: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Aktualno: Italijanske dežele
15.00	Tenis: finale A lige (prenos iz Bergama)
16.40 Rokomet: Ortigia-Philippos Va-rias Atene (iz Siracuse)
17.10 Film: II padrone del mondo (frant. ZDA 1961, r. VVilliam Vit-ney, i. Vincent Priče, Charles Bronson, Mary VVebster)
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Koncert Human Rights Now (nastopajo Sting, Peter Gabriel, Tracy Chapman, Vossou N'Dour)
20.30	Tednik o pustolovščinah in zanimivostih: Alla ricerca delharca
23.00	Filmske novosti
23.05 Dnevnik - zadnje vesti
23.20 Film: Evviva il nostro eroe (kom., ZDA 1944, r. Preston Stur-ges, i. Eddie Bracken, Ella Rai-nes, Raymond VValburn)
STAJE
Vedno težavnejša sobotna tv izbira
»Odločili smo se, da se oddaji Filo odpovemo zaradi resnosti, odgovornosti in jasnosti.« To so besede Angela Guglielmija, odgovornega urednika RAI 3, ki je pred dnevi predstavil nov niz oddaj Mina D'Amata z naslovom Alla ricerca delTarca (20.30 na RAI 3J. Izjava je sicer nekoliko skrivnostna. Zdi pa se, da so se drugi polovici iz niza Filo odrekli, da bi se z D’Amatom uprli sobotnim tv varietejem: že nocoj bo tako treba izbirati med resnim in neresnim...
• ZASEBNE TV PO
CANALE5_____________
8.00 Nanizanke: Storie di vita, 8.30 Una famiglia americana, 9.30 Glitter
10.35	Kviza: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.35	Kvizi: II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Film: II moralista (kom., It. 1959, r. Gior-gio Bianchi, i. Alberto Sordi, Vittorio De Sica)
17.00	Nanizanki: Fifty Fifty, 18.00 Gruder e Loud
18.55 Kviza: II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Variete: Odiens
22.30	Film: No grazie, il caf-fe mi rende nervoso (kom., It. 1982, r. Lodo-vico Gasparini, i. Lello Arena, Maddalena Crippa, Aldo Barbone)
0.30 Nanizanki: Sulle stra-de della California, 1.30 Sceriffo a New York
RETE4_____________
7.30 Nanizanka: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12
9.50 Film: Le femmine se-minano il vento (dram., It.-Fr. 1960, r. Luis Soulanes, i. Scilla Gabel, Philippe Leroy) 11.30 Nanizanki: Cannon, 12.30 Agenzia Rock-ford
13.30	Dokumentarec: National Geografic
15.30	Film: Il principe guer-riero (pust., ZDA 1965, r. Franklin Schaffner, i. Charlton Heston)
18.00	Nanizanka: New York, New York
19.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Gli intoc-cabili
20.30	Film: Ritorno a Peyton Plače (dram., ŽDA 1961, r. Jose Ferrer, i. Carol Lynley, Jeff Chandler)
22.25 Rubrika iz parlamenta
23.40 Film: I senza nome (krim., Fr.-It. 1970, r. Jean-Pierre Melville, i. Alain Delon, Yves Montand, GianMaria Volonte)
1.45 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
7.15	Risanke
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su-pervicky, 9.45 Flipper,
10.10	La donna bioni-ca, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide
12.50 Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Glasbena oddaja: 1, 2, 3 Jovanotti
15.00	Variete: Musiča e!
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.30 Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days 19.55 Risanki: Benjamin,
20.10	Beverly Hills
20.30 Film: Driver 1'impren-dibile (krim., ZDA 1978, r. Walter Hill, i. Ryan 0'Neal, Bruce Dem, Isabelle Adjani) 22.20 Šport: boks 23.50 Šport: Grand Prix 0.55 Nanizanka: Star Trek
ODEON______________
8.00	Risanke
9.00	Nadaljevanka: Il segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: VVanted
11.00	Dražba
13.00	Film: Oro maledetto (vestern, ZDA 1935, r. Robert N. Bradbury, i. John Wayne)
14.00	Športna rubrika 15.45 Otroška oddaja: Sugar,
vmes risanke in nanizanka
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanka: Week-end in giallo
21.30	Film: Tre passi nel de-lirio (srh., It. 1968, r. Roger Vadim, i. Jane Fonda, Alain Delon)
23.30	Aktualno:	Odeon
News - Top Motori
0.30 Filmske novosti
1.00	Nočni program
TMC_________________
7.30 Vesti: Evening News
11.00	Risanka: Snack
11.20 SP v smučanju: smuk ženske
12.10	SP v smučanju: smuk moški
13.00	Vesti
13.10	Aktualno: Šport Show 17.30 Film: Tre ragazzi del
Texas (vestern, ZDA
1954, r. Henry Levin, i. Mitzi Gaynor)
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News 20.30 Film: Il pilota (dram.,
ZDA 1979, r. Cliff Robertson, i. Cliff Robertson)
22.20 Tenis: Nabisco Mas-ters
24.00	Rock koncert: Prince Lovesexy Tour
TELEFRIULI_________
12.00	Nanizanka: Primus
12.30	Dokumentarec: Grotta Azzurra
13.30	Športna oddaja: Šport Club
14.30	Medicinska rubrika
15.00	Risanke
15.45 Glasbena oddaja: Musič Box
17.00	Nadaljevanka: Giorno segreto
18.00	Nanizanka: Anna, Ciro e Compagnia
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka:	Paper
Moon
20.30	Film: Una ragazza pi-uttosto complicata (r. Damiano Damiani, i. Catherine Spaak)
22.30	Proza: La famiglia del-1'antiguario
TELE 4_____________
E
I
:
||
RTV Ljubljana 1________________|
8.15	Otroška matineja: Radovedni ta-ček, 8.25 Lonček kuhaj, 8.35 Kuža laja mijav, 9.10 Ljubo doma, kdor ga ima
9.40	Nanizanka: Ciračara (2.del)
10.05	Aktualno: Omizje
12.10	SP v smučanju: moški smuk (iz Val Gardene)
13.00	Naša pesem 88: Zborovodje
15.00	Video strani
15.40	Film: Maljavkin in tovarišija (mlad, SZ, 1. del)
15.45	Posvet o inflaciji
16.45	Poročila
17.00	Košarka: Šibenka-Partizan
18.25	Da ne bi bolelo
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Knjiga, TV Okno, Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Naš utrip, Žrebanje 3x3
20.35	Nadaljevanka: Diamantna dinastija (8. del)
21.25	Križ kraž
22.50	Dnevnik
23.05	Film: Onkraj strahu (Fr., 1974, r. Vannick Andrei, i. Michel Bou-quet, Michel Constantin)
| RTV Koper_________________________
11.20	SP v smučanju: ženski smuk, 12.12 moški smuk
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika o košarki: Sottocanestro
14.15	Am. football: prvenstvo NFL
16.00	Dnevnik
16.10	Športni dogodki: tenis, plavanje
18.50	TVD Novice
19.00	Športna oddaja: Juke box (pon.)
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Nogomet: pokal Libertadores, Nacional-Newell's Old Boys
22.15	TVD Novice
22.30	Tednik: Sportime magazine
22.45	Moški in ženski smuk (pon.)
RTV Ljubljana 2_______________
16.00	Film: Pustolovščine Ane in Enri-quea (mlad., Šp.)
17.30	Otroška predstava: Zlati slavček
18.30	Nanizanka: Več kot igra (pon.)
19.30	Dnevnik
20.10	Film: Trije mušketirji (ZDA, 1973, r. Richard Lester)
21.55	Športna sobota
22.10	Festival: Mešam (2.del)
• RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček, (7.40) Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Kulturni dogodki (pon.), Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Koncert za srce in orkester; 12.40 Cecilij anka 1988; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Glas od Rezije; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Drugi program; 17.10 Mi in glasba: prvo mednarodno glasbeno tekmovanje Devinski grad; 18.00 Ženska na odru časa: VVilliam Shakespeare - Rihard III.;
18.40	Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Matineja; 11.05 Znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Stara glasba; 11.35 Poslušalci pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 V studiu; 18.00 Odmevi izpod lestencev; 18.30 Knjižni trg;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Aktualno: Primorski dnevnik;
17.00	Mizica pogrni se; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Domače popevke: Dajmo naši; 18.35 Starinarnica; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-7.15 Glasba in rubrike;
7.35	Jutranji variete; 7.40 Zdravo otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Casual; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Ca-rosello Curci; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.45	Knjige v izložbi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Športni pregled in komentarji; 15.45 Sobotna oddaja; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasba, glasba, glasba; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih;
20.00	Sobota zvečer in Nočni val.
FILMI NA MALEM EKRANU
Devet Beethovnovih z obloženimi kruhki
Slavni francoski dirigent Lorin Maazel (na sliki) je s svojim najnovejšim podvigom nedvomno postal še slavnejši. Zaslužil pa si je tudi častno mesto v knjigi Guinnessovih primatov. Preteklo nedeljo je namreč že ob 10. uri zjutraj stopil za dirigentski pult v londonskem Royal Festival Haalu in se od njega dokončno »ločil« šele po 12 urah in 40 minutah. Maazel je tako brez premora dirigiral vseh devet Beethovnovih simfonij.
Edini, ki so se v tem času izmenjevali na odru, so bili člani orkestrov. Po tri simfonije so namreč izvajale znane orkestralne zasedbe, kot so Royal Philarmonic Orchestra, The Philarmonia in London Symphony Orchestra. Maratonskemu velekoncertu je sledilo na stotine navdušenih, predvsem pa neutrudnih poslušalcev, ki so si lakoto in žejo sproti tešili z obloženimi kruhki in pijačami v pločevinkah. Londonski vele-koncert je dosegel dvojni uspeh: s svojim izvajanjem so glasbeniki, v prvi vrsti pa seveda dirigent, zaslužili ugodno mnenje glasbenih kritikov, za katere je bila izredno dobra predvsem peta Beethovnova simfonija. Po drugi strani pa so s tem nenavadnim maratonom zbrali 20.000 funtov šterlingov (nekaj več kot 47 milijonov lir) v pomoč gluhonemih otrok.
Po nedeljskem koncertu je slavni 58-let-ni dirigent izjavil, da so bili ob koncu sicer vsi zelo upehani, vendar pa nadvse zadovoljni. Točno ob 22.40 je izzvenela še nekoliko utrujena Oda radosti devete Beethovnove simfonije, baje pa se nikomur ni stožilo še po deseti...
TRIJE MUŠKETIRJI — The Three Musketeers, ZDA 1973.
V soboto, 10. decembra, ob 20.10, na RTV-Lj 2.
Pustolovski film. Amerikanec Richard Lester (1932) je avtor krasnih glasbenih filmov z Beatles! A hard Day's Night in Help!. V Angliji je posnel tudi protimilitaristični film Kako sem zmagal vojno s pokojnim Johnom Lennonom. Ob teh ironičnih in pretežno surrealističnih delih je realiziral tudi več izrazito spektakularnih filmov: med temi dva pustolovska feljtona, povzeta po znanem opusu Alexandra Dumasa. Prvi naslov iz 1. 1973 je na vrsti danes (na drugi ljubljanski mreži), drugi (Štirje mušketirji) pa bo na sporedu prihodnji teden. Prikaz pustolovščin pogumnih kraljevih mušketirjev in njihovega tovariša D'Ar-tagnana je izveden zabavno, z dokajšnjo dozo realizma, pa tudi brezhibno. Med igralci so sama znana imena: Michael York, Raguel Welch, Richard Chamberlian, Charlton Heston, Faye Dunaway...
\
VIDEO NOTES
Oddaja: j.;.._'.' ......
Postaja: :L.- at.__*---
Ura:______________t____
\________:_______________J
RAI 1_________________________j
8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (ured. Piero Angela)
9.00 Rubrika: Canigatti & C. (vodi Rosanna Vaudetti)
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Jslabožna oddaja
12.15 Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto TV
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.10 Športne vesti: 90. minuta
18.35 Variete: Domenica in...
19.50 Vreme in dnevnik
20.30	TV film: L'eterna giovinezza (r. Vittorio De Sisti, i. Barbara De Rossi, Francois Marthouret, Adalberto Maria Merli, 1. del)
22.05 Športna nedelja (vodi Tito Sta-gno)
24.00	Dnevnik in vreme
0.10 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
| RAI 2____________________________
8.00 Rubrika: Week end 8.30 Mladinski variete: Patatrac 10.55 SP v smučanju: moški slalom (iz Madonne di Campiglio)
11.00	Film: II segreto del dottor Kilda-re (dram., ZDA 1939, r. H. S. Bu-guet, i. Lew Ayres)
12.30	Inf. oddaja: Automia
13.00	Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti
13.30	Mladinski variete: Piccoli e grandi fans
15.15 Športna oddaja: 45. minuta 15.25 Piccoli e grandi fans (2. del)
15.45 Šport: Motorshow (iz Bologne), jahanje (iz Rima), SP v smučanju (iz Madonne di Campiglio)
17.30	Variete: Chi c’e... c'e
18.50	It. nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Llspettore Derrick
21.30	Variete: Videocomic
21.50	Dnevnik, nato rubrika Mixer 23.05 Rubrika o židovski kulturi
23.30	Inf. oddaja: Odkrivajmo svet 0.30 Koncert D.O.C.: Ivano Fossati
RAI 3	_____________________
9.00 Nanizanka: Vita col nonno 9.50 Dnevnik - nedelja
11.30	Film: Portami in citta (kom., ZDA 1953, r. Douglas Sirk, i. Ann Sheridan, Sterling FIayden, Philip Reed)
13.00	SP v smučanju: moški slalom (iz Madonne di Campiglio)
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Va pensiero (vodita An-drea Barbato in Oliviero Beha)
16.45	Film: Cercasi Gesu (kom., It. 1953, r. Luigi Comencini, i. Bep-
. pe Grillo, Marisa Schneider, Fernando Rey, Metne Ferlini)
18.35 Športna oddaja: Domenica gol (pripravil Aldo Biscardi)
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	It. nogometno prvenstvo B lige
20.30	Film: The Blues Brothers (glas., ZDA 1980, r. John Landis, i. John Belushi, Dan Aykroyd, Kathieen Freeman)
22.50 Rubrika: Filmske novosti
22.55 Dnevnik - zadnje vesti
23.10	Deželne športne vesti
Zimski cirkus in televizijski sporedi
Začel se je zimski cirkus! Pri tem mislimo na slalome, veleslalome in smuke, ki si sledijo iz tedna v teden v raznih zimskih središčih s snegom ali brez njega. In prav v tem je problem: ko snega zmanjka in nobeno višje bitje ne usliši prošenj organizatorjev, tekmovanje odpade, odpadejo televizijski prenosi, televizijski sporedi pa so netočni. In za ta teden seveda še ne vemo, kaj bo odpadlo...
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5____________
9.00	Nabožna oddaja
9.30	Informativne oddaje: Le dinastie del vino, Starbene, II mondo del bebe, Magazine
10.30	Nanizanka: I Jefferson
11.30	Aktualno: Viaggiando
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: La ragazza di campagna (kom., ZDA 1954, r. George Seaton, i. Grace Kelly)
16.00	Film: La taverna dell-allegria (dram., ZDA 1942, r. Mark Sandrich, i. Bing Crosby, Fred Astaire)
18.30	Nanizanka: Love Boat -
20.30	TV film: Pesta di Ca-podanno (kom., It. 1988, r. Piero Schiva-zappa, i. Johnny Do-relli, Gloria Guida)
22.30	Nan.: Top secret
23.30	Film: Contratto mar-sigliese (krim., VB 1974, r. Robert R. Par-rish, i. Michael Caine, Anthony Quinn)
1.10	Nan.: Sulle strade del-la California, 2.10 Sce-riffo a New York
RETE4______________
8.00	Aktualno: Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarec: National Geographic
10.30	Športna oddaja: Golf
11.30	Oddaja iz parlamenta
12.15	Nonsolomoda
13.00	Nanizanka: Detective per amore
14.00	Variete: Domenica piu
17.00	Nan.: Longstreet, 18.00 New York New York,
19.00	Alfred Hitchcock, 19.30 Gli in-toccabili
20.30	Film:	Gli uccelli
(dram., ZDA 1963, r. Alfred Hitchcock, i. Rod Taylor, Tippi Hedren)
22.50	Aktualno: Dentro la notizia
23.50	Šport: golf
0.50 Film: Arrivano Joe e Margherito (kom., It. 1974, r. G. Colizzi, i. Keith Carradine)
ITALIA 1____________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nanizanke: Boomer,
11.00	Automan, 12.00 Manimal
12.50	Šport: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: 1, 2, 3 Jovanotti
15.00	Nanizanka: II principe delle stelle
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanka: Legmen
19.30	Risanke: Gli amicicer-cafamiglia, 19.45 Foo-fur, 20.001 Puffi
20.30	Variete: Serata incre-dibile
20.40	Film: Superman (fant., ZDA 1978, r. Richard Donner, i. Christopher Reeve)
22.25	Variete: Serata incre-dibile (2. del)
23.30	Glasbena oddaja: Be Bop a Lula
0.30 Film: L infallibile pis-tolero strabico (ves-
tern, ZDA 1971, r. Burt Kennedy, i. James Garner)
ODEON
13.00	Vesti: Odeon News
13.30	TV film: Chi ha ucciso John Kennedy? (zgod., r. Jan Hamilton, i. Vincent Bugliosi, 3. del)
14.00	Film: II piu comico spettacolo del mondo (kom., It. 1953, r. Mario Mattoli, i. Toto, May Britt)
15.45	Otroški variete: Sugar, vmes risanke in nanizanka
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanka: Week-end in giallo
20.30	Film: Blackfire (pust., ZDA 1986, r. Teddy Page, i. Ron Krištofi)
22.30	Film: Peccatori di pro-vincia (kom., It. 1976, r. Tiziano Longo, i. Ren-zo Montagnani)
1.00	Film: Upperseven, Vuomo da uccidere (krim., It. 1967, r. Alberto De Martino)
3.00	Film: Ventimilg dolla-ri sul sette (vestern, It. 1967, r. A. Cardone)
TMC________________
9.20	SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek (iz Crans Montane), moški slalom (iz Madonne di Campiglio)
11.50	SP v smučanju: ženski slalom (2. tek)
12.45	Papežev blagoslov
13.00	SP v smučanju: moški slalom (2. tek)
14.00	Risanka: Snack
14.40	Šport: tenis
17.15	Film: Spogliarello per una vedova (kom., ZDA 1966, r. Arthur Hiller, i. Warren Beat-ty, Leslie Caron)
19.00	Nanizanka: Autostop peril cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Film: Lamaro sapore del potere (dram., ZDA 1964, r. Franklin Schaf-fner, i. Henry Fonda, Cliff Robertson)
23.30	Dok.: Sinji planet
TELEFRIULI_________
12.30	Rubriki: Kronike motorjev, 13.00 Župan in njegovi ljudje
14.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
16.30	Nanizanki:	Paper
Moon, 17.00 Al banco della difesa
18.00	Dok.: Velike razstave
19.00	Športna oddaja
20.30	Film:	Testa dura
(dram., It., r. D. Segre, i. Rossana Lavarino)
22.00	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
23.00	Športna oddaja 0.00 Inf. oddaja: News
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1	|	\ RTV Koper
8.45 Otroška matineja: Živ žav
9.30 Otroška nadaljevanka: Vrnitev antilope (9. del)
10.00	SP v smučanju: 10.00 moški slalom (iz Madonne di Campiglio)
10.45	Nadaljevanka: Diamantna dinastija (pon.)
11.30	Odbojka: Paloma Branik-CSKA (reportaža)
11.55	Kmetijska oddaja
12.30	Glasbena oddaja
13.00	Moški slalom (2. spust)
13.45	Domači ansambli
14.15 Dokum.: Narava vogezov
15.00	Film: Liga gentlemanov (krim., VB 1960, r. Basil Dearden, i. Jack Hawkins, Richard Atrenbourght)
16.50 Slovenci v zamejstvu: reportaža o slovenskih denarnih zavodih
17.25 Poročila
17.40 Kolo sreče (pon.)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Mernik in Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.10 Mladinska nadaljevanka: Čisto pravi gusar (2. del)
20.55	Zdravo
9.20 SP v smučanju: ženski slalom,
10.00	moški slalom (1. spust)
11.00	Šport spektakel (pon.)
11.50 SP v smučanju: ženski slalom,
13.00	moški slalom (2. spust)
13.30 TVD novice
13.40 Športna oddaja: Juke box
14.00	Športni pregled: Noi la domeni-ca - smučanje, 16.30 nogometni Medcelinski pokal, PSV Eindho-ven-Montevideo (iz Tokia)
20.20 Športna oddaja: A tutto campo
22.00	TV novice
22.10 Nogomet: kvalifikacije za SP 1990, Jugoslavija-Ciper
24.00	Športna oddaja: Juke box (pon.)
RTV Ljubljana 2____________
10.00	Film: Zgodnji sneg (Jug.)
13.00	Kmetijska oddaja
14.00	Rokomet
15.15	Nogomet: Jugoslavija-Ciper 16.45 Športno zabavno popoldne 19.30 Dnevnik, nato dokumentarec
21.00	Včeraj, danes, jutri
21.15	Mali koncert, nato šport 22.35 Koncert v korist lačnih otrok
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Nedeljska matineja: Mladinski oder - Princ v etru; 11.00 Nediški zvon, nato glasbeni listi; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Dogodivščine podeželskega gledališča ali dnevnik Anatola Firsa (rež. Mario Uršič); 14.50-19.00 Popoldanski zbornik: šport, rezultati, glasba in prenosi s prireditev, 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Pregled dogodkov: Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonka; 14.45 Lestvica najpopularnejših popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov in športnih rezultatov; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.48 Skladbe ža mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Kmetijska oddaja: Za naše kmetovalce;
16.00	Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Amaterski zbori pojo;
18.00	Humoreska tega tedna; 18.25 Priljubljene operne melodije; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00-7.15 Glasbeno prebujanje; 8.25 Popevka tedna; 8.45 Športne vesti; 9.30 Glasba; 9.45 Minute z ansamblom Casadei; 10.00 Čudovitih sedem; 10.40 Družina; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Glasba in športne vesti; 17.00 Made in YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Dnevnik in športne vesti; 20.00 Nočni spored in prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba, nato Nočni val.
FILMI NA MALEM EKRANU
ZANIMIVOST
Prvi koraki vatikanske tv
Vatikanski televizijski center se je tudi uradno lotil proizvodnje za mali ekran. Na miklavžev predvečer so namreč v Rimu v okviru otvoritve festivala kratkometražnih filmov o umetnosti predstavili dokumentarec z naslovom Sv. Peter: stara in nova bazilika. Avtorja tega novega televizijskega dela sta Josip Duiella in John Foley, producent je Stefano D'Agostini, za montažo je skrbel Renzo Alocci, dokumentarec pa je na pobudo vatikanskega centra nastal v okviru uredništva za šolsko vzgojo in izobraževanje pri RAI.
Dokumentarni film o arhitektonskih, družbenih in zgodovinskih »prigodah« bazilike sv. Petra pa je le prvi korak vatikanskega televizijskega centra, ki je nastal leta 1983 na papeževo željo. Seveda je bil osnovni namen ta, da bi dejavnost Cerkve in krščansko kulturo širili in razvijali tudi s pomočjo popularnega sredstva za množično obveščanje. Vse kaže, da so že v teku priprave na drugo večjo stvaritev za televizijske ekrane, ki bo namenjena angleško govorečim vernikom. Mislimo pa na ciklus posnetkov o katekizmu, ki ga papež vsako sredo posreduje med svojimi običajnimi avdiencami. Baje se pravkar zaključujejo prva pogajanja med severnoameriškimi katoliškimi ustanovami in nekaterimi televizijskimi postajami v ZDA, ki naj bi bile ene od možnih kupcev nove vatikanske tv serije.
THE BLUES BROTHERS — Brata blues, ZDA 1980.
V nedeljo, 11. decembra, ob 20.30, na RAI 3.
Glasbeni film. V 70. in 80. letih se je "razpasel" val komično-satiričnih filmov, ki slikajo v posebnem surrealističnem in »non sense» duhu paradoksalne situacije iz anglosaškega sveta. Mislimo na dela Mela Brooksa (Frankestein Junior, 1974) in tria J. Abrahams, D. in J. Zucker (Airplane!, 1980) ter na nore filme Lindsaya Andersona Britannia Hospital, 1983) in skupine Monty Python... V obzorje tovrstnega, skrajno absurdnega in norega humorja spada upravičeno tudi najpopularnejši kultni film Johna Landisa, fantastična zgodba vražjih »bratcev bluesa«. Razsipni John Belushi in enako nepoboljšljivi Dan Aykroyd sta protagonista nepopisnih potegavščin in ob tem tudi nepozabnih glasbenih trenutkov v družbi Raya Charlesa, Arethe Franklin, Jamesa Browna in drugih slavnih imen.
\
VIDEO NOTES
Oddaja: j......... -...
Postaja:	: ,i:.c,a '_,, ■ „—_
Ura:__________-________
\________________________J
| RAI 1	|
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: La valle dei pioppi
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
11.00	Nad.: La valle dei pioppi
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Aktualno: Politična tribuna - PLI
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Risanka: Gli antenati
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.30	Rubrika: Beseda in življenje
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	TV film: L'eterna giovinezza (r. Vittorio De Sisti, i. Barbara De Rossi, 2. in zadnji del)
22.10	Dnevnik in Filmske novosti
22.25	Dnevnik - posebnosti dnevnika
23.30	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Aktualno: Nagrada Galileo
| RAI 2	|
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Film: 1 dominatori (pust., ZDA 1942, r. VVilliam Mc Gann, i. John Wayne, Binnie Barnes)
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
11.00	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Dok.: Glasba in kompjuter
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in rubrika Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
17.00	Dnevnik, nato Spaziolibero
17.25	Nanizanka: I figli delVispettore
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.15	Rubrika: Večerni Diogenes
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.35	Nan.: Le strade di San Francisco
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40	Variete: Indietro tutta! Souvenir
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Glas. oddaja: International DOC 0.55 Film: Un lungo giorno per mori-re (dram., VB 1968, r. Peter Cdl-linson, i. David Hemmings)
| RAI 3___________________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Fatamorgana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: Od igre do informatike
15.30	Šport: odbojka, Gaeta-Teramo (iz Gaete), 15.50 hokej na ledu, Fassa-Bolzano (iz Canazeia),
16.10	motokros (iz Genove)
16.35	Kulturna oddaja: Potovanje po Italiji - Jezera v Lombardiji
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Black and blue
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.30	Variete: La TV delle ragazze
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Duran Duran iz milanskega Palatrussardija
Simon Le Bon, John Tavlor in Nick Rhodes (na sliki) oziroma člani zadnje verzije skupine Duran Duran, se bodo nocoj predstavili tudi na tv ekranih (ob 20.35 na Italia 1). Ponuja se tako dobra priložnost za vse tiste, ki si niso uspeli izboriti dragocene vstopnice za letošnjo turnejo skupine. Koncert je iz milanskega Palatrussardija, poleg motivov z zadnjega LP The Big Thing bodo na vrsti še pesmi, ki so nekoliko različne od »klasičnega« stila Duran Duran.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________|
8.00	Nanizanke: Storie di vita, 8.30 Una famiglia americana, 9.30 Hotel
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15-05 Nan.: La časa nella prateria, 16.05 TVebster
16.50	Kvizi: Doppio slalom,
17.20	Cest la vie, 17.50 O.K. II prezzo e giusto!,
18.55	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	TV film: Festa di Ca-podanno (kom., It. 1988, r. Piero Schiva-zappa, i. Johnny Do-relli, Gloria Guida, 2. in zadnji del)
22.35	Variete: Maurizio Co-stanzo show
0.40 Rubrika: Premiere
0.50 Nanizanke: Sulle strade della California,
1.50	Petrocelli, 2.50 Sceriffo a New Y ork
RETE 4_____________
7.30	Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12
9.45	Film: Moderato canta-bile (dram., Fr. 1960, r. Peter Brook, i. Jeanne Moreau, Jean Paul Belmondo)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Judith (dram., ZDA 1966, r. Daniel Mann, i. Sofia Loren)
17.00	Nanizanki: La grande vallata, 18.00 New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: L'uomo dal ves-tito grigio (dram., ZDA 1956, r. Nunnally Johnson, i. Gregory Pečk, Jennifer Jones)
22.50	Aktualno: Biografije -Jennifer Jones
23.00	Aktualno: Ciak, 23.40 Dentro la notizia
0.10 Šport: Golf
1.10	Nanizanki: Vegas, 2.00 Fronto soccorso
ITALIA 1____________
7.15	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	La piccola grande Neli, 9.15 Supervicky,
9.45	Flipper, 10.10 La donna bionica, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Film: Sposero Simon Le Bon (kom., It. 1986, r. C. Cotti, i. Barbara Blanc, Federica Izzo)
20.25	Variete: Striscia la notizia
20.35	Koncert: Duranduran (iz milanskega Palat-russardi)
23.00	Nogomet: Milan-Inter, Juventus-Torino (1. polčas)
23.40	Variete: Megasalvi-show
23.55	Nogomet: 2. polčas 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanki: Samurai,
1.45	Star Trek
ODEON________________
8.00	Risanke
9.00	Nad.: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva
10.30	Kviz: La spesa in va-canza
11.00	Nad.: Agua viva
11.30	Kviz: La spesa in va-canza
12.00	Risanka
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria
15.45	Sugar... (2. del)
18.30	Variete: Video Raider
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Vigilante (dram., ZDA 1982, r. VVilliam Lustig, i. Robert For-ster, Fred VVilliamson)
22.30	Film: Zona pericolosa (krim., ZDA 1986, r. Peter Manoogian, i. Ray Parker jr.)
0.30 Filmske novosti
TMC_______________
11.00	Nanizanka: Ai confini delVArizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Batman, 15.30 Ouartieri alti
16.00	Film: Cash McCall (kom., ZDA 1959, r. Joseph Pevney, i. James Garner)
17.45	Rubrika: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Dok.: Skrivnosti
22.45	Aktualno: TMC nocoj
23.00	Športne vesti
TELEFRIULI
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.00	Nad.: Don Chisciotte,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
21.00	Košarka A2: Kleenex-Fantoni
23.00	Nan.: Paper Moon
23.30	Vesti: Telefriuli notte
24.00	Dražba
0.30 Inf. oddaja: News
TELE 4______________
RTV Ljubljana 1_______________|
9.50	Video strani
10.00	Mozaik: Zrcalo tedna, Naš utrip
10.30	Film: Trije botri (pust., ZDA 1974, r. John Bradham, i. Jack Palance, Jack VVarden, Keith Carradine)
11.40	Video strani
16.45	Poročila
16.55	Video strani
17.00	Mozaik (pon.)
17.30	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Srce
17.45	Otroška oddaja: Ljubo doma, kdor ga ima
18.15	Dokumentarna oddaja: Safari v mestu - Zračni napadi in metulj-kini grmi (6. del)
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme, Obzornik, Okno, Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.10	Nadaljevanka: Kaj pa, če bo dež? (A. Minghella, 2. del)
21.05	Aktualno: Omizje
23.00	Dnevnik
23.05	Video strani
RTV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji (pon.)
14.10	Nogomet: PSV Eindhoven-Naci-onal Montevideo (pon.)
16.00	TV novice
16.10	Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Košarka: prvenstvo NBA, Chicago Bulls-Los Angeles Clippers
22.00	TVD Novice
22.15	Sportime magazine
22.30	Nočni boks
23.45	Šport spektakel
RTV ljubljana 2______________
18.00	Beograjski TV program
19.00	Indirekt
19.30	Dnevnik
20.00	Umetniški večer: Laurence Du-rell v Egiptu - Duh kralja (dok.), nato film Justine (dram., ZDA 1969, r. George Cukor, i. Anouk Aimee, Dirk Bogarde)
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Tigrova duša - spomini na Alberta Rejca, Glasbeni listi in beležke; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) Kakor od vetra se trese moje srce, (12.40) Cecilijanka 1988;
13.20	V ndšem prostoru: Glasba po željah, Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Zapisi in glasba; 15.00 Roman: Noč do jutra (l.del -pon.); 15.20 Glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trio Lorenz iz Ljubljane; 18.00 Kmetijski tednik (pon.); 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Porgčila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Frankov ansambel; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Studio 26; 20.00 Slovenski skladatelji; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
8.00	Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta;
18.35	Popevke; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Almanah; 6.30 Drobci zgodovine; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.20 Glasba; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.32 Feeling; 9.45 Orkester Casa-dei; 10.00 Pregled tiska, 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Srečanja; 12.00 Glasba po željah;
14.00	MPV v času; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo otroci; 16.00 Povest; 16.33 Glasba; 17.00 Blitz; 17.33 Glasba; 18.00 Bubbling;
18.33	Prijatelj DJ; 19.00 Mali koncert.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočni val.
FILMI NA MALEM EKRANU
1
Michael Jordan
Ameriška košarkarska profesionalna NBA liga je v polnem teku. Od letos nastopa v njej kar 25 moštev, kar kaže, da je v ZDA za to ligo izredno zanimanje. V vseh teh letih je skokovito raslo število gledalcev, in to ne samo v »domovini košarke«, temveč preko televizije tudi po vsem svetu.
NBA liga je vse bolj popularna tudi v Italiji in Jugoslaviji. To pa po zaslugi TV-Koper in izrednega komentatorja Dana Pe-tersona, ki do potankosti pozna vse skrivnosti »ameriškega košarkarskega cirkusa«.
In seveda še kako dobro pozna tudi najslavnejše akterje te lige. Larry Bird (Boston Celtic), Magic Johnson (Los Angeles Lakers), Isaia Thomas (Detroit Pistons), Pat Ewing (New York Knickerbockers)... to so le nekateri slavni asi, ki nas bodo tudi letos gotovo navduševali, seveda, žal, le po ‘tv zaslonih. Med vsemi temi sijajnimi igralci pa bi omenili Michaela Jordana (Chicago Bulls), ki je bil že najboljši igralec lige za sezono 1987-88 in ki bo najverjetneje glavna zvezda še za nekaj let.
Jordan, ki je pred nekaj leti opravil tudi ekshibicijski nastop v Trstu, je v tej sezoni pričel zelo uspešno. Skok, zabivanje žoge v koš, lovljenje odbitih žog, prodor na koš so njegove odlike: Jordan pa vse to izvaja z neverjetno lahkoto, saj ima take telesne sposobnosti, da mu ni enakega tudi v tej ligi, v kateri nastopa vrsta odličnih asov.
Michael Jordan pa je gotovo najboljši.
MODERATO CANTABILE, Francija-Italija 1970.
V ponedeljek, 12. decembra, ob 9.45, na Rete4.
Psihološki film. Angleški režiser Peter Brook (1920) je znan zlasti po svojem eksperimentalnem delu in teoretskem prenavljanju v britanskem (in evropskem) gledališču. Ob tem pa je Brook že od 1. 1953 posnel več filmov pretežno na gledališki osnovi: od izvirne verzije svojih lastnih odrskih postavitev (npr. Marat-Sade po Petru VVeissu) do popolnoma samostojnega filmskega dela, kot je Gospod muh po bestselerju Nobelovca Williama Goldinga, in do zgornjega filma. Moderato cantabile je obenem tudi naslov literarne predloge francoske pisateljice, scenaristke in režiserke Marguerite Duras, ki je napisala scenarije za pomembne filme (Reesnaisov Hirošima, ljubezen moja) in je v tem svojstvu sodelovala tudi z Brookom. Iz njunega skupnega truda je nastala ta izzivalna in prefinjena pihološka študija neke neuresničene ljubezni.
\
VIDEO NOTES
Oddaja:...;...........
Postaja:	__1____.______
Ura:_______/■	/;1 '..j—
V________________________J
RAI 1__________________________|
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: La valle dei pioppi
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
10.30	Dnevnik
11.00	Nad.: La valle dei pioppi 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Aktualno: Politična tribuna - PR
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.35 Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik, nato Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG1 - Sette
21.20	Variete: Biberon
22.20	Dnevnik
22.30	Glasbena oddaja: Nočni rock
23.30	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Inf. odd.: Umetniki v ogledalu
| RAI 2____________________________
7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Cameriera bella presenza offresi (kom;, It. 1951, r. G. Pasti-na, i. Elsa Merlini, Gino Cervi) 10.10 Nanizanka: Cuore e batticuore
11.05	Tečaj angleščine
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in rubrika Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik, nato Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Nanizanka: I figli dell ispettore
18.00	Rubrika: Come noi
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	Film: Cronaca di una morte an-nunciata (dram., It. 1987, r. F. Rossi, i. R. Everett, O. Muti)
23.20	Dnevnik
22.30	Variete: Indietro tutta! Souvenir
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Glas. oddaja: International DOC 0.50 Film: L uomo di ferro (dram., Pl.
1981, r. A. Wajda, i. Jerzy Radzi-wilowicz, Krystyna Janda, 1. del)
| RAI 3____________________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Dante Alighieri - Božanska komedija, 15.00 Arhitektura sodobnih vrtov
15.30	Popoldne z opero: Don Giovanni (W. A. Mozart, dir. von Karajan)
16.20	Šport: hokej, Monza-Novara, atletika, vaterpolo
17.10 Variete: Black and blue
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Aktualno: Pošto pubblico nel verde (1. del)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.05 Pošto pubblico nel verde (2. del)
23.15 Športna oddaja: Boks včeraj in danes - Danes 0.05 Dnevnik
0.20 Športna oddaja: Boks včeraj in danes - Včeraj
Poseben prostor v javnosti za aids
Nocojšnja oddaja iz niza Pošto pubblico nel verde (ob 20.30 na RAI 3) bo posvečena t.i. kugi 20. stoletja. O aidsu je bilo že veliko povedanega, nenavadno hitro širjenje te bolezni in človekova nemoč, da bi razumel in vsaj omejil ta zaskrbljujoči pojav, pa postavljajo aids med še kako aktualne argumente. Donatella Raffai, Tito Cortese in Nanni Lov (na sliki) bodo nocoj obravali aids z znanstvenega, psihološkega, družbenega in človeškega zornega kota.
I
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________|
8.00	Nanizanke: Storie di vita, 8.30 Una famiglia americana, 9.30 Hotel
10.35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.05 Nanizanka: La časa nella prateria
16.50 Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Cest la vie, 17.50 O.K. il prezzo e giusto!, 18.55 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanki:	Dallas,
21.30	IColby
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo show
0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanki: Sulle stra-de della California, 2.00 Sceriffo a New York
RETE4_______________
7.30 Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12 9.45 Film: La giumenta verde (kom., Fr. 1959, r. Claude Autantlara, i. Sandra Milo, Francis Blanche)
11.30	Nanizanki: Cannon, 12.30 Agenzia Rock-ford
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Martedi grasso (kom., ZDA 1958, r. Ed-mund Goulding, i. Pat
Boone, Christine Ca-rere)
17.00	Nanizanki: La grande vallata, 18.00 New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Agatha Christie: delitto in tre atti (krim., ZDA 1985, r. Clive Donner, i. Peter Ustinov, Tony Curtis)
22.20 Aktualno: Anthropos, .	23.05 Dentro la notizia
23.35 Film: La ballata della citta senza nome (vestern, ZDA 1969, r. Jos-hua Logan, i. Lee Mar-vin, Clint Eastwood)
ITALIA 1
7.15	Risanke
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su-pervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bioni-ca, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05 Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanke
20.25 Variete: Striscia la notizia
20.35 Film: II mio nome e Remo VVilliams (pust.,
ZDA 1985, r. Guy Hamilton, i. Fred Ward, Joel Grey)
22.50 Variete: Megasalvi-show
23.05 Nanizanka: Tre cuori in affitto
23.35 Rubrika: Premiere
23.45 Nanizanki: Samurai, 0.45 StarTrek
ODEON________________
8.00	Risanke
9.00	Nad.: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva
10.30	Kviz: La spesa in va-canza
11.00	Nad.: Agua viva
11.30	Kviz: La spesa in va-canza
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria
15.45 Sugar... (2. del)
18.30	Variete: Video Raider
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.30	Film: La poliziotta a New York (kom., It. 1981, r. Michele Massi-mo Tarantini, i. Edwi-ge Fenech)
22.30	Film: La pretora (kom., It. 1976, r. Lucio Fulci, i. Edvvige Fenech)
0.30 Filmske novosti
TMC________________
11.00	Nanizanka: Ai confini dellArizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Aktualno: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanki: Batman, 15.30 Ancora tu
16.00	Film: Figlio di ignoti (dram., ZDA 1955, r. VVilliam Keighley, i. Ray Milland)
17.45	Rubrika: Tv donna
18.45	Dokhm. o naravi 19.15 Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nan.: Chicago story
21.45	Rubrika: Galileo
22.45	Aktualno: TMC nocoj
23.00	Rubrika o motorjih 23.40 Športne vesti
TELEFRIUU___________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanki
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.00	Nad.: Don Chisciotte, 17.50 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem, 20.00 Čas obrtništva
20.30	Dok.: Velike reke
21.30	Nad.: Diamanti
22.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
24.00	Športna rubrika 0.30 Dnevnik
1.00 Dražba
1.30 Inf. oddaja: News
TELE 4
RTV Ljubljana 1_______________j
9.50	Video strani
10.00	Mozaik: Šolska TV - Planet zemlja (4. del). Pamet je boljša kot žamet (8. del)
11.00	Tečaj angleškega jezika
11.20	Video strani
16.45	Poročila
16.55	Mozaik (pon.)
17.55	Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj! - Majonezna omaka (Lahko jo damo na kruh, polijemo po mesu ali ocvrtem siru. Pomagala bo muca Liza, ki majonezo lahko tudi... poliže.)
18.00	Nadaljevanka: Čisto pravi gusar (pon. 2. dela)
18.45	Risanka
19.01	Vreme, nato Obzornik
19.13 TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.10	Angleška drama: Božično drevo (J. Johnston)
21.35	Oddaja o kulturi: Osmi dan
22.15	Dnevnik
22.25	Reportaža: hokej, Jesenice-Kom-pas Olimpija
23.25	Košarka: Cibona-Jalgiris
| RTV Koper________________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box (pon.)
14.10	Košarka: prvenstvo NBA (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel: hokej na ledu NHL in wrestling AWA
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Nogomet: za holandsko prvenstvo, PSV Eindhoven-Groningen
22.15	TV novice
22.30	Tednik: Sportime magazin
22.45	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.45	Nočni box
RTV Ljubljana 2______________
17.40	Tečaj angleščine
19.00	Rezerviran čas
19.30	Dnevnik
20.00	Kolo sreče, Žrebanje lota
21.10	Izobraževalna oddaja: Zdaj pa po slovensko (5. del)
21.35	Koncert Big band RTV Ljubljana (2. del)
22.35	Košarka: Cibona-Jalgiris
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: (7.40) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Svet Boga, Bog sveta, Glasba, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: (12.00) In ti, kam poj-deš v soboto zvečer? (12.40) Cecilijan-ka 1988; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 15.00 Roman: Noč do jutra (2.del pon.); 15.17 Glasba, novice in pogovori; 17.10 Mi in glasba: Trio Lorenz iz Ljubljane; 18.00 Dogodivščine podeželskega gledališča (7. del); 18.40 Glasba; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za; 11.05 Aktualni problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Zabavna glasba; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Klaviaturist Miha Kralj; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim po svetu; 22.20 Iz naših sporedov; 23.15 Iz filmov in glasbenih revij.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30.13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper - od enih do treh; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, Almanah; 6.30 Drobci zgodovine; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico;
8.00	Jutranja oddaja; 8.20 Naj... program; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Minute z ansamblom Casadei; 10.00 Superpass; 10.40 Družina; 11.00 Turizem, Pismo; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Avtomobili in avtomobilizem; 16.00 Pirandello; 16.33 Glasba; 17.00 Show business; 17.33 Glasba z ekrana; 18.00 Bubbling, 18.30 Prijatelj DJ; 19.00 Melodije.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočni val.
FILMI NA MALEM EKRANU
i
Rambo
Johnny Rambo, povratnik iz Vietnama je izbojeval še eno zmago. Drugi film o mišičastem junaku, ki ga pooseblja Stallone, si je 7. novembra letos na RAI 1 ogledalo rekordnih 15.569.000 gledalcev. Pravzaprav smo zadovoljni, da Rambo dosega take zmage, saj je moral zaradi teh uspehov na domači fronti marsikaj žrtvovati in zabeležiti marsikateri poraz. Vojni dogodki v sami domovini, v Vietnamu ter v Afganistanu, kjer so se takoj po njegovem prihodu Sovjeti začeli umikati, so mu namreč pobrali toliko časa, da je zanemaril svojo ženo, lepotico B. Ni-elsen, ki se je tako morala potolažiti drugače oziroma drugje. Sicer pa se to v vojni redno dogaja...
Stalloneju so mnogi očitali, da se je odločil za film o Afganistanu v nekoliko neprimernem obdobju, vendar je rodoljubni Sly izjavil, da je Rambo v bistvu dober človek in da se mora zato vedno neusmiljeno boriti proti hudobnim, vsi pa vedo, da so Rusi hudobni...-Vendar pa se je odločil, očitno zagrenjen nad hladnim sprejemom svoje zadnje storitve, da bo to zadnji Rambov podvig. Hudobni ljudje si dobrega vojaka, kot je Johnny, pač ne zaslužijo. Sami iskreno upamo, da se bo Sly premislil, saj je oblečen v same sivozelene hlače (tako pozimi kot poleti, v Vietnamu ali Afganistanu), veliko prepričljivejši kot v popolni obleki. Če o tem niste povsem prepričani si kar oglejte sliko, ki vam jo poklanjamo in nam povejte, če Sly ne bi lahko konkuriral za najslabše oblečenega moškega v ZDA.
V četrtek ob 20.30 si boste po Odeon TV lahko ogledali Stallonejev film Over The Top, kljub temu da bi si marsikdo morda raje še enkrat ogledal Ramba 2. Ob projekciji 7. novembra je bilo po 37 zaporedni žrtvi namreč nemogoče voditi evidenco žrtev in tako je še neznano, koliko nasprotnikov lahko ameriška zelena baretka pospravi v slabih dveh urah.
CRONACA Dl UNA MORTE ANNUNCIATA — Kronika napovedane smrti, Italija 1987.
V torek, 13. decembra, ob 20.30, na RAI 2.
Dramatični film. Francesco Rosi (1922) slovi kot avtor velikih družbenih fresk o polpretekli podobi Italije (Salvatore Giuliano, Kristus se je ustavil v Eboliju), toda v zadnjih letih se je posvetil globoko intimnim temam. Rosijevi najnovejši filmi odražajo še vedno režiserjev južnaški temperament, a so zaenkrat opustili značilne kategorije družbeno-kritične analize in se posvetili romanesknemu: tako njegova vrhunska priredba Bizetove opere Carmen (1984), kot še sveža adaptacija romana Gabriela Garcie Margueza Kronika napovedane smrti. Sami mednarodni zvezdniki (Rupert Everett, Orenalla Muti, Irene Papas...) uprizarjajo to krvavo zgodbo ljubezni, strasti, ljubosumja in maščevalnosti.
\
VIDEO NOTES
Oddaja:	.:."	!
Postaja:	-
Ura:__________________
v________________________J
I M' 1
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Non basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo ali e dieci
10.30	Dnevnik
11.00	Nad.: II calabrone verde
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Politična tribuna: PSDI
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Inf. oddaja: Otroški svet
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big
17.55	Iz parlamenta in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II tassinaro (kom., It. 1983, r. Alberto Sordi, i. Alberto Sordi, Giorgio Gobbi, 1. del)
■22.05 Dnevnik
22.15	Aktualno: O filmu Chi ha incas-trato Roger Rabbit?
23.05	Rubrika: Filmske novosti 23.10 Šport: tenis (iz Bolzana)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
j RAI_______________________________
7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: I miserabili - Caccia all'-uomo (dram., It. 1948, r. R. Freda, i. Gino Cervi)
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Inf. odd.: Glasba in kompjuter
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in rubrika Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik, nato Argento e oro
17.00	Dnevnik, nato Spaziolibero
17.25	Tednik o kulturi: Bellitalia
17.50	Aktualno: L ago della bilancia 18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	Film: Notte sulla citta (krim., Fr. 1973, r. J. P. Melville, i. Alain Delon, Catherine Deneuve)
22.15 Dnevnik, nato Videocomic
22.25	Varieta: Indietro tutta! Souvenir
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Glas. oddaja: International DOC 0.40 Film: Luomo di ferro (dram., Pl.
1981, r. Andrzej VVajda, 2. del)
Že spet On v večernih urah na tv
Že spet on! Kolikor toliko vesten pregledovalec tv sporedov ga res ne more spregledati. Pojavlja se v številnih variantah, z zaščitenim poreklom ali brez njega, kar v klasični obleki prijetnega posebneža. To je seveda on, Renzo Arbore (na sliki), ki se je pravkar vrnil na tv ekrane s svojo oddajo Indietro tutta! Na gorečo priprošnjo preštevilnih navdušencev so namreč sklenili, da v pričakovanju nove Arborejeve tv domislice servirajo najlepše posnetke lanske izvedbe.
j RAI3____________________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Dante Alighieri - Božanska komedija, 15.00 Bambini vittoriani
15.30	Popoldne z opero: Don Giovanni (W. A. Mozart, dir. Herbert von Karaj an, 2. del)
16.35	Šport: hokej na ledu Bolzano-Cortina (iz Bočna)
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20 Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Dnevnik - deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Film: Agente 007 Thunderball (krim., ZDA 1965, r. T. Young, i. Sean Connery, Claudine Auger)
21.35	Dnevnik - nocoj
21.40 Agente 007 Thunderball (2. del)
22.45	Aktualno: Bologna - devet stoletij Univerze
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Dok. oddaja: Pred 20 leti
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5______________
8.00	Nanizanke: Storie di vita, 8.30 Una famiglia americana, 9.30 Hotel
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35
II	pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.05	Nan.: La časa nella prateria, 16.05 VVebster
16.50	Kvizi: Doppio slalom,
17.20	Cest la vie, 17.50 O.K. il prezzo e giusto!,
18.55	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Arniči miei - Atto
III	(kom., It. 1985, r. Nanni Loy, i. U. Tog-nazzi, G. Moschin)
22.45	Aktualno: Speciale news
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo show
0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nan.: Sulle strade della California, 2.00 Sce-riffoaNew York
RETE 4
7.30	Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12
9.45	Film: II tenente Giorgio (kom., It. 1952, r. Raffaello Matarazzo, i. Massimo Girotti)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Pal Joey (kom., ZDA 1957, r. George
Sidney, i. Frank Sinatra, Rita Hay worth)
17.00	Nanizanki: La grande vallata, 8.00 New York New York
19.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Aktualno: Sono inno-cente, 21.30 Dentro la notizia, 22.30 Nonsolo-moda
23.15	Film:	Fitzcarraldo
(dram., ZRN 1981, r. VVerner Herzog, i. Klaus Kinski)
1.20	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
7.15	Risanke
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su-pervicky, 9.45 Flipper,
10.10	La donna bioni-ca, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-
15.05
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days,
19.55	Arriva Cristina
20.25	Variete: Striscia la notizia
20.35	Film: II monaco di Monza (kom., It. 1963, r. Sergio Corbucci, i. Toto, E. Macario)
jay Television Tečaj angleščine
22.35	Nanizanka: Cin Cin
23.05	Variete: Megasalvi-show
23.20	Nanizanka: Tre cuori in affitto
23.50	Rubrika: Premiere
24.00	Nanizanki: Samurai,
1.00	StarTrek
ODEON________________
8.00	Risanka
9.00	Nad.: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva
10.30	Kviz: La spesa in va-canza
11.00	Nad.: Agua viva
11.30	Kviz: La spesa in va-canza
12.00	Risanka
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
13.55	Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria
15.45	Sugar... (2. del)
18.30	Variete: Video Raider
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: La liceale nella classe dei ripetenti (kom., It.-Fr. 1978, r. Mariano Laurenti, i. Gloria Guida)
22.30	Film: La ragazza dalla pelle di luna (dram., It. 1972, r. Luigi Scattini, i. Zeudi Araya)
0.30 Filmske novosti
TMC_______________
11.00	Nanizanka: Ai confini deli' Arizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Batman, 15.30 Ouartieri alti
16.00	Film: La rivolta (dram., ZDA 1950, r. Richard Brooks, i. Cary Grant)
17.45	Rubrika: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Al di la di ogni dubbio (krim., Nova Zel. 1980, r. J. Laing, i. D. Hemmings)
22.25	Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti
22.55	Aktualno: TMC nocoj
23.10	Športne vesti
TELEFRIULI
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo delSud
14.30	Risanki
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.00	Nad.: Don Chisciotte,
17.50	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Paper Moon
20.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
22.30	Variete: Al Paradise
24.00	Dnevnik
24.30	Dražba
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4_____________
RTV Ljubljana 1
9.50	Video strani
10.00	Mozaik. Drama: Božično drevo (pon.)
11.20	Oddaja o kulturi: Osmi dan
12.00	Video strani
16.25	Poročila
16.40	Mozaik. Oddaja o kulturi: Osmi dan (pon.)
17.10	Tečaj angleškega jezika
17.45	Spored za otroke in mlade: Kuža laja mijav (2. del)
18.15	Potopisna reportaža: Po brezkončnosti sveta - Tema svetle poti, Južna Amerika
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik
19.13 TV Okno, Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.10	Film tedna: Metulj (dram., ZDA 1973, r. Franklin Schaffner, i. Steve McOueen, Dustin Hofman, Don Gordon)
22.55	SP v tekih (posnetek iz Bohinjske Bistrice)
23.25	Video strani
RTV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Nogometna rubrika: Mon-gol-fi-era
14.10	Nogomet: PSV Eindhoven-Gro-ningen (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Kronika in reportaže: Šport spektakel - am. football NCAA
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Košarka: tekma za enega od evropskih pokalov
22.15	TVD Novice
22.30	Tednik: Sportime Magazine
22.45	Nočni box
23.30	Kronika in reportaže: šport spektakel
RTV Ljubljana 2_______________
16.30	Evropska super liga v namiznem tenisu: ČSSR-Jugoslavija
17.15	Videogodba (pon.)
18.00	Beograjski TV program
19.30	Dnevnik, nato Glasbeni večer
21.30	Poročila in Svet poroča
■ RADIO ■ RADIO • RADIO •
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.10	Za vsakogar nekaj: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica,
12.40	Cecilijanka 1988; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Na goriš-kem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Noč do jutra (3.del, pon.); 15.20 Glasba, novice, intervjuji in komentarji; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Spomini na 68. leto; 18.30 Glasba;
19.00	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Knjižni molji; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Danes smo izbrali;
12.10	Pod domačo marelo; 13.00 Zabavna glasba; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki; 15.00 Radio danes, radio jutri
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Borisa Kovačiča; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Prizori iz slovenskih oper; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh, pesem tedna, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Glasbena oddaja: Če bi zvoki govorili;
18.35	Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Koledarček; 7.35 Glasba in variete;
7.40	Dobro jutro otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Gremo na kavo; 8.20 Naj... program; 8.25 Popevka tedna;
8.33	Glasba; 9.32 Feeling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show business; 17.33 Glasba; 18.00 Bubbling; 18.33 Dee-jay; 19.00 Glasbena obzorja.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom;
21.00	Ostali Trst, nato Nočni spored.

FILM I NA MALEM EKRANU
URI AH HEEP
Live in Moscow
Perestrojka Mihajla Gorbačova je odprla pot tudi večjim ročkovskim ansamblom, ki do sedaj niso še igrali v Sovjetski zvezi. Med te sodi sicer že zelo stara, vendar še vedno dobra britanska skupina Uriah Heep. To so nekdanji kralji hard rocka, ki se niso še sprijaznili z dejstvom, da je njihova zlata doba šestdesetih in sedemdesetih let že zdavnaj minila. Velik uspeh Uriah Heep v Sovjetski zvezi naj bi dokazal prav nasprotno. V sicer nekoliko pomlajeni postavi so fantje nastopali na več kot dvajsetih velekoncertih in odigrali domala vse nekdanje uspešnice.
Od starih članov sta ostale le bobnar Lee Ker-slake in še vedno divji kitarist Mick Box. Ostali člani so basist Trevor Bolder, Kena Hensleyaje je nadomestil Phil Lanzon, glavni vokal pa je Bernie Shaw. Omeniti je treba, da ima izredne glasovne sposobnosti in neverjeten razpon. Njegove pevske vrline lahko občudujemo, denimo, v pesmi July Morning, ki jo je nekdanji pevec David Byron ponesel že na vse svetovne odre.
Izvedbe so skoraj brezhibne in odigrane strogo profesionalno. Nekatere pesmi v albumu so že prastare, kot Easy Livin, July Morning in še katera, druge pa spadajo v novo obdobje in nosijo avtorski podpis dvojice Shaw-Lanzon. Ploščo, kaseto in CD je izdala Berlusconijeva založba Five records z delnim prevodom v ruskem jeziku.
Pesmi v albumu so: Bird Of Prey, Stealin', Too Scared To Run, Corina, Mister Maj e Stic, The Wizard, July Morning, Easy Livin', That's The Way That It Is, Pacific Highway.
PAL JOEY, ZDA 1957.
V sredo, 14. decembra, ob 14.30, na Rete 4.
Filmska komedija. Nesporni protagonist te klasične hollywoodske komedije je Frank Sinitra, njegov nezamenljivi »topli« glas, njegov briljantni in gizdalinski šarm. Sinatra je mladi pevec Joe, ki si nadvse želi odpreti eleganten in prefinjen nočni lokal. Zaljubljen je v plesalko Lindo, a obenem tudi v milijarderko Vero Simpson. Simpatični možakar se prebrisano deli med lepoticama - Rito Hayworth in Kirn Novak. Bogata Vera mu rade volje da denar za odprtje nočnega bara, očarljiva Linda mu ponuja »le« svojo ljubezen. Kako se bo iznajdljivi Joe odločil?
Sidneyev film je izrazit in prijeten vzorec značilnega hollywoodskega glasbenega filma iz 50. let. »The Voice« Sinatra zapoje med drugim nekaj svojih naj lepših pesmi.
(	X
VIDEO NOTES
Oddaja:
Postaja:_______________
RAI 1
RA/ 2
7.15 Aktualno: Uno mattina
9.40 Nad.: Non basta una vita (2. del)
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
11.00	Nanizanka: II calabrone verde 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Aktualno: Politična tribuna - PRI
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanske kronike
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.35 Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Tigre in agguato (pust., ZDA 1964, r. Norman Tokar, i. Brian Keith, Vera Miles)
22.00	Dokumentarna oddaja: Kvark
22.50	Dnevnik
23.00	Košarka: Scavolini-Jugoplastika
23.50	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Šport: tenis (iz Bolzana)
7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: I miserabili - Tempesta su Parigi (dram., It. 1948, r. R. Freda, i. Gino Cervi)
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
11.05	Inf. oddaja: Grazia Deledda
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in rubrika Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno farno si
14.45 Kviz: Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Nanizanka: I figli dellTspettore
18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	TV film: La storia (dram., It., r. L. Comencini, i. C. Cardinale)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.10	Variete: Indietro tutta! Souvenir
23.10	Dnevnik - večerne vesti
23.35	Glas. oddaja: International DOC 0.25 Rubrika: Filmske novosti
0.30 Film: The Rocky Horror Picture Show (glas., ZDA 1975, r. J. Shar-man, i. Tim Curry, Susan Saran-don)
RAI 3________________________
10.55	SP v smučanju: ženski smuk (iz Altenmarkta) .
12.00	Izobraževalne oddaje: Slovar, 12.30 Vozli, 13.00 Glasbeni instrumenti - Rog
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Opera: Don Giovanni (W. A. Mozart, dir. H. von Karajan, 3. del)
16.35 Šport: tenis (iz Bolzana)
17.25 Dokumentarna oddaja: Geo
18.15 Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Aktualno: Samarcanda
22.00	Film: II cielo pub attendere (kom., ZDA 1943, r. E. Lubitsch, i. G. Tierney, D. Ameche, 1. del)
22.55	Dnevnik, nato 2. del filma
23.55	Rubrika: Filmske novosti
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
STAJE
Reportaža o Reziji in njeni folklori
Rezijanska folklorna skupina je ob koncu oktobra praznovala svojo 150. obletnico s štiridnevnim nizom prireditev. RTV-Lj je ob tej priložnosti v celoti posnela slavnostni koncert in ga tudi že oddajala. Urednik Jani Golob in režiser Slavko Hren pa sta posnela tudi daljšo reportažo - na sporedu nocoj ob 18.15 - o raznih trenutkih proslavljanja in o sami dolini pod Kaninom.
■ ZASEBNE TV PO
CANALE 5_____________
8.00	Nanizanki: Storie di vita, 8.30 Una famiglia americana, 9.30 Hotel
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.05	Nan.: La časa nella prateria, 16.05 Webster
16.50	Kvizi: Doppio slalom,
17.20	Cest la vie, 17.50 O.K. II prezzo e giusto!,
18.55	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito, 20.30 TeleMike
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo show
0.20 Rubrika: Premiere
0.30 Nanizanke: Sulle stra-de della California,
1.30	Petrocelli, 2.30 Sceriffo a New York
RETE 4_______________
7.30	Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12
9.45	Film: Figli e amanti (dram., VB 1960, r. Jack Cardiff, i. Dean Stoc-kwell)
11.30	Nan.: Cannoh, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Oceano rosso (pust., ZDA 1955, r. VVilliam A. VVellman, i. John Wayne, Lauren Bacall, Anita Ekberg)
17.00	Nanizanki: La grande vallata, 18.00 New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: II prefetto di fer-ro (dram., It. 1977, r. P. Sguitieri, i. G. Gemma, C. Cardinale, S. Satta Flores)
22.50	Aktualno: Riflettore
23.50	Film: Morte a Venezia (dram.,It.-Fr. 1971, r. Luchino Visconti, i. Dirk Bogarde, Silvana Mangano)
ITALIA 1____________
7.15	Risanki
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su-pervicky, 9.45 Flipper,
10.10	La donna bioni-ca, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
19.55	Risanki: Viaggiamo con Benjamin, 20.10 Beverly Hills
20.25	Variete: Striscia la notizia
20.35	Nan.: Colletti bianchi,
22.00	Downtown
23.00	Variete: Megasalvi-show
23.15	Nanizanka: Tre cuori in affitto
23.45	Rubrika: Premiere
23.55	Nanizanki: Samurai, 0.55 StarTrek
ODEON________________
8.00	Risanka
9.00	Nad.: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva
10.30	Kviz: La spesa in va-canza
11.00	Nad.: Agua viva
11.30	Kviz: La spesa in va-canza
12.00	Risanka
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
13.55	Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria
15.45	Sugar... (2. del)
18.30	Variete: Video Raider
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: Over the top (dram., ZDA 1986, r. Menahem Golan, i. Sylvester Stallone, David Mendenhall)
22.30	Film: Blow out (krim., ZDA 1981, r. Brian De Palma, i. John Travol-ta, John Lithgovv, Nancy Allen)
0.30 Filmske novosti
TMC________________
11.00	Nanizanka: Ai confini deli' Arizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanki: Batman,
15.30	Ancora tu
16.00	Film: Čara mamma, caro papa (kom., ZDA 1982, r. Erič Till, i. Alan Arkin)
17.45	Rubrika: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: VVHIFFS - La guerra esilarante del soldato Frapper (kom., ZDA 1975, r. Ted Post, i. Elliott Gould, Eddie Albert)
22.10	Koncert: Style Council
23.00	Aktualno: TMC nocoj
23.15	Športna oddaja: Snežni planet
23.45	Športne vesti
TELEFRIUU
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič Box
17.00	Nad.: Don Chisciotte,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Lulu
21.30	Dok. oddaja: Delta
22.30	Aktualno: USL di S. Vito
24.00	Dražba
24.30	Inf. oddaja: News
TELE 4

RTV Ljubljana 1_______________j
9.50	Video strani
10.00	Mozaik. Šolska TV: Grafične tehnike, Slovenski ljudski plesi
10.50	SP v smučanju: ženski smuk (prenos iz Altenmarkta)
11.45	Film: Vihar (dram., ZDA 1982, r. Paul Mazursky, i. John Cassave-tes, Gena Rowlands)
15.55	Zenski smuk (posnetki)
16.35	Poročila
16.50	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.50	Otroška nanizanka: Ciračara
18.15	Reportaža iz Rezije: 150 let rezijanske folklorne skupine (ured. Jani Golob, r. Slavko Hren)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik, Okno, Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.10	Tednik
21.15	Nadaljevanka: Afera Caillaux (P. Moustiers, 3. del)
22.10	Dnevnik
22.25	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Volk s Prokletij (dram., Jug. 1968, r. Moimir Stamenko-vič, i. Ljuba Tadič, Abdurrah-man Shala)
' RTV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji
14.10	Košarka: tekma za enega od evropskih pokalov (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel: košarka MLB
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Košarka: tekma za enega od evropskih pokalov
22.15	TVD Vsedanes
22.30	Tednik: Sportime Magazine
22.45	Rubrika: Mon-Gol-Fiera
23.15	Nočni boks: slavna srečanja
24.00	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji (pon.)
RTV Ljubljana 2_____________
19.30	Dnevnik
20.00	Operni gala koncert iz Maribora
21.10	Dokumentarne iveri: Jesen ali
kje so tiste stezice
21.20	Po sledeh napredka
22.00	Večer drugačne glasbe v Palmi
RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■
RADIO TRST A	RADIO KOPER
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Svet Boga, Bog sveta, nato glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Cecili-janka 1988; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Nediški zvon (pon.);
14.00	Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Noč do jutra (4.del, pon.); 17.10 Mi in glasba: zbor Kantorei Graz na tekmovanju Seghiz-zi; 18.00 Četrtkova srečanja: Zanimivosti iz arhiva Ciril-Metodove šole;
18.30	Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00,. 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Koncert;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Iz glasbenih šol; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambla Milana Ferleža in Atija Sossa; 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV-Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.45 Od enih do treh; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.35 Po domače;
19.00	Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro;
6.05	Almanah; 6.30 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Gremo na kavo; 8.25 Popevka; 8.35 Glasba; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Superpass; 10.40 Družina; 11.00 Turizem; 11.45 Pismo iz;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.33 Popevka; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Počitnice; 17.00 Blitz; 17.33 Mixage; 18.00 Bubbling; 18.33 DJ;
19.00	Orkestri.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
|
I
FILMI NA MALEM EKRANU
Zgodovina
LA STORIA — Zgodovina, Italija 1986.
Režija: Luigi Comencini □ Scenarij: Sušo Cec-chi d'Amico, Cristina in Luigi Comencini □ Fotografija: Franco Di Giacomo O Glasba: Fi-orenzo Carpi □ Montaža: Nino Baragli □ Igrajo: Claudia Cardinale, Lambert VVilson, Francisco Rabal, Andrea Spada, Antonio degli Schiavi
V četrtek, 15. 12., ob 20.30, na RAI 2.
Dramatični film. Druga tv mreža ponuja v reprizi prvi del obsežne filmske priredbe (252 minut), ki jo je režiser Luigi Comencini opravil po znamenitem sodobnem epu italijanske pisateljice Else Morante. Leta 1941 vojak Hitlerjeve vojske posili Ido, rimsko učiteljico židovskega porekla. Iz tega »razmerja« se rodi Useppe in na novorojenčka se zelo naveže Idin starejši sin Nino, ki kmalu zapusti šolo in gre kot prostovoljec v vojsko. Silni letalski napad v noči sv. Lovrenca povsem uniči Idino hišo, da se mora pogumna mati preseliti z malim Useppejem v neko skladišče, kjer dobi še druge brezdomce. Tu se naposled pojavi njen sin Nino v partizanski opravi...
Comencini je spretno strnil v nekaj več kot štiri ure dolg film obširno in večplastno dogajanje Zgodovine Else Morante od nasilnega Usep-pejevega spočetja (1941) do njegove nesmiselne in tragične smrti (1947). Comenciniju ni povsem uspelo prenesti na ekran vso kompleksnost tega spomenika medvojne in povojne »neorealistične« Italije, dočim je zelo občuteno priklical globoko humanost Idinega lika (Claudia Cardinale, na sliki) in ostalih sopotnikov te odisejade po ozkih brzicah in širnih stezah Zgodovine.
IL CIELO PUO' ATTENDERE — Heaven can wait — Nebesa lahko počakajo, ZDA 1943.
V četrtek, 15. decembra, ob 22. uri, na RAI 3.
Fantastični film. Izvrstni hollywoodski karakterist Don Ameche pooseblja nepoboljšljivega Don Juana, ki se na koncu življenja znajde pred Peklom. Tu začne pripovedovati hudiču-vratarju razne pustolovščine iz svojega bogatega življenja. Uspešni osvajalec se je sicer oženil z očarljivo Gene Tierney, a ta ga je kmalu zapustila, ker je še naprej stikal za tujimi krili. In še ko sta prišla spet skupaj, je še vedno rad občudoval lepa dekleta na ulici. Tako se je znašel pred vrati Pekla... Evropejec Ernst Lubitsch se je uveljavil v Hollywoodu kot občutljiv in izkušen pripovedovalec briljantnih komedij, od Vesele vdove do Ninočke. Prav po njegovi barviti in duhoviti komediji Nebesa lahko počakajo je 1978 VVarren Beatty realiziral uspešno remake-delo z istim naslovom.
N
VIDEO NOTES
Oddaja:
Postaja:	.
I RAI1	|
7.15 Aktualno: Uho mattina 9.40 Nad.: Non basta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alte dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nad.: II calabrone verde
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
12.55	SP v smučanju: moški veleslalom (iz Kranjske gore)
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Aktualno: Politična tribuna -Neodvisna levica
14.30	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Izobr. odd.: Odkrivajmo svet
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: Viaggio intorno all'-uomo, vmes film Sul lago dorato (dram., ZDA 1981, r. M. Rydell, i. C. Hepburn, H. Fonda, 1. del)
22.05	Dnevnik, nato 2. del filma
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Šport: biljard (iz Montecatinija)
7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: La legenda del Piave (zgod., It. 1952, r. Riccardo Freda, i. Renato Baldini, Carlo Giustini) 9.50 SP v smučanju: moški veleslalom (iz Kranjske gore)
10.55	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj angleščine
11.35	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in rubrika Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Rubrika o zdravju in estetiki 18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fate il vostro gioco 22.15 Dnevnik - športne vesti
22.25	Variete: Indietro tutta! Souvenir
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.50 Glas. odd.: International DOC 0.40 Film: II mago di Lublino (dram., ZDA 1978, r. M. Golan, i. Alan Arkin, Louise Fletcher)
RAI 3_________________________
8.55 SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek (iz Altenmarkta)
10.55	SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek (iz Altenmarkta)
12.00	Izobraževalna oddaja: Stari poklici
13.00	Izobraževalna oddaja: Človek in okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Izobr. oddaja: Olivno olje
15.30	Aktualno: Spaziolibero
15.50	Šport: tenis - pokal Davis
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Aktualnosti: Telefono giallo
21.50	Dnevnik - nocoj
21.55	Telefono giallo (2. del)
23.15 Znanstvena rubrika: Delta
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Šport: jahanje (iz Neaplja)
0.20 Dok. oddaja: Pred 20 leti
STAJE
Opolnoči srečanje s slavnim Michaelom
Polnočni rock Berlusconijeve mreže Italia 1 bo nocoj posvečen staremu znancu: na vrsti je namreč Michael Jackson. V enourni oddaji, ki se bo začela ob 23.55, bodo na sporedu intervjuji in posnetki z raznih koncertov te neverjetne ameriške rock zvezde, ki je trenutno prisotna na lestvicah lahke glasbe s pesmijo Smooth Crimi-nal in z videom iz istoimenskega filma Moonwalker. Ogledali pa si bomo lahko tudi Jacksonove že običajno koreografske nastope.
• ZASEBNE TV PO
CANALES_______________
8.00 Nanizanke: Storie di vita, 8.30 Una famiglia americana, 9.30 Hotel
10.35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.05 Nan.: La časa nella prateria, 16.05 VVebster
16.50 Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Cest la vie, 17.50 O.K. II prezzo e giusto!, 18.55 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.30	TV film: Big man - Bo-omerang (krim., It. 1988, r. Steno, i. B. Spencer, R. Pellegrin, D. Karvill)
22.30	Aktualnosti: Forum
23.15 Variete: Maurizio Co-
stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nan.: Sulle strade del-la California, 1.45 Sce-riffo aNew York
RETE 4
7.30 Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12 9.45 Film: Pelo di spia (kom., Fr. 1959, r. H. Decoin, i. M. Carol, F. Marten)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: 23 passi dal delit-to (dram., ZDA 1956, r.
H. Hathaway, i. V. Johnson, V. Miles)
17.00	Nanizanki: La grande vallata, 18.00 New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Carosello matri-moniale (kom., ZDA 1960, r. W. Lang, i. S. Hayward, J. Mason)
22.25 Dok. odd.: Off limits
23.10 Aktualno: Dentro la notizia
23.40 Film: Cat Ballou (vestern, ZDA 1965, r. Eliot Silverstein, i. Jane Fonda, Lee Marvin)
ITALIA 1
7.15
8.15
13.00
14.00
14.30
15.05
15.30
16.00
18.30
20.25
20.35
Risanke
Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su-pervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bioni-ca, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide
Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Variete: Smile Glasbena oddaja: Dee-jay Television Tečaj angleščine Nan.: Family Ties Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 19.55 Arriva Cristina Variete: Striscia la notizia
Film: II codice del si-lenzio (krim., ZDA 1985, r. A. Davis, i. H. Silva, C. Norris)
22.30 Nan.: Cin Cin 23.00 Variete: Megasalvi-show
23.15 Nanizanka: Tre cuori in affitto
23.45 Rubrika: Premiere 23.55 Rock opolnoči: Michael Jackson 0.55 Nanizanka: Star Trek
ODEON_______________
8.30	Risanka
9.00 Nad.: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes nad. Agua viva
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
13.55 Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria
15.45 Sugar... (2. del)
18:30 Variete: Video Raider
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancane-ve a Beverly Hills
20.30	Film: La sai 1'ultima sui matti (kom., It. 1982, r. M. Laurenti, i. A. M. Rizzoli)
22.30	Športna oddaja
23.30	Variete
0.15 Dražba slik
1.30	Nočni spored
TMC________________
9.55 SP v smučanju: moški veleslalom (iz Kranjske gore); ženski smuk (iz Altermarkta)
12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip clip
15.00	Nanizanka: Batman
15.30	Film: Ouella nostra es-tate (kom., ZDA 1963, r. Delmer Daves, i. Hen-ry Fonda)
17.45	Rubrika: Tv donna
18.45	Dokumen. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Bambini come guesti (dram., ZDA 1987, r. G. Stanford Brown, i. T. Daly, R. Crenna)
22.15	Nanizanka: II teatro di Ray Bradbury
22.45	Aktualno: TMC nocoj
23.00	Športne vesti
TELEFRIULI__________
13.30	Dok. oddaja: Delta
14.30	Risanke
15.45 Glas. odd.: Musič box
17.00	Nad.: Giorno segreto,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zelena dežela
20.30	Nanizanka: Lulu
21.30	Inf. tednik: Tigi 7
22.00	Dok.: Velike reke
22.30	Nanizanka: Al banco della difesa
23.30	Dnevnik, nato dražba
24.30	Rubrika: II salotto di Franca
1.00 Inf. oddaja: News
TELE 4_____________
Jf
RTV Ljubljana 1_______________J
8.40	Video strani
8.55	SP v smučanju: ženski slalom (1 spust, iz Altenmarkta), 9.55 moš-* ki veleslalom (1. spust, iz Kranj -.ske gore), 10.55 ženski slalom (2. spust)
11.45	Tednik (pon.)
12.50	Moški veleslalom (2. spust)
13.45	Nad.: Afera Caillaux (3. del)
14.55	Ženski slalom (posnetki)
15.35	Mozaik. Tednik (pon.)
16.35	Poročila, nato Tednik (pon.)
16.50	Otroška nadaljevanka: Vrnitev antilope (10. del)
17.20	Dok.: Človek in čas (1. del)
17.55	Veleslalom moški (posnetki)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik, Okno, Zrno
19.30	Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna
20.25	Nadaljevanka: Melba (R. Mc Do-nald, 6. del)
21.25	Dokumentarec: Čas negotovosti - Metropola (11. del)
22.25	Dnevnik
22.40	Film: Rose (ZDA, 1979, r. Mark Rydell, i. Bette Midler, Alan Ba-tes, Frederic Forrest)
RTV Koper	~\
9.20	SP v smučanju: moški slalom (prenos iz Kranjske gore), 10.55 ženski smuk (iz Altenmarkta)
13.30	TVD Novice
13.40	Športna rubrika: Juke Box -Zgodovina športa po želji
14.10	Košarka: tekma za enega od evropskih pokalov
16.00	Tenis: za Davisov pokal Šved-ska-ZRN (iz Goeteborga)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče, nato tenis
22.00	TV novice
22.15	Tednik: Sportime magazine
22.30	Rubrika o košarki: Sottocanestro
23.15	Hokej na ledu (iz Moskve)
RTV Ljubljana 2
16.30	Tenis: za Davisov pokal Šved-ska-ZRN (iz Goeteborga)
19.00	Domači ansambli (pon.)
19.30	Dnevnik
20.00	Iz koncertnih dvoran: Dubrovniške poletne prireditve (Han-del, Musorgski)
21.50	Hokej na ledu: SZ-Kanada
■ RADIO ■ RADIO • RADIO •
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Restavratorska delavnica, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke;
10.00	Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Filmi; 12.40 Cecilijanka 1988; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček: Sto nagrad za moj zaklad; 14.30 Goriški razgledi;
15.00	Roman: Noč do jutra (5. del); 15.17 Lahka glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi;
19.00	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Jeziki jug. narodov; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	V studiu; 18.00 Ansambel Slovenski muzikantje; 18.15 Gremo v kino;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Popevke po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba in variete; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Gremo na kavo; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Fee-ling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Čudovitih sedem;
10.40	Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pika na i; 13.00 Neposredno; 14.00 S polno paro; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show business; 17.33 Nekdanje popevke; 18.00 Bubbling;
18.33	Dee-jay; 19.00 O opereti.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Mati-neja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetil fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val.
m
FILMI NA MALEM EKRANU

Ko Opčine zajame
NOČNI VAL
Nočni val zajame Radio Opčine vsak petek zvečer, dvakrat mesečno vodita oddajo Betty Cesar in Mitja Rustja, ostala dva petka v mesecu pa se s poslušalci ukvarjajo Marko Feri, Mar-co Legiša in Fabio Malalan. To veselo in včasih kar noro druščino sestavljajo torej trije razposajeni študentje, od katerih je verjetno najbolj znan Marko Feri - kabaretist in kitarist, ki bo v kratkem diplomiral na tržaškem konservatoriju, kdaj kasneje pa tudi na filozofski fakulteti, ob njem še bodoči zobozdravnik in bodoči zdravnik.
Študentsko razposajeni se voditelji najraje ba-vijo s kvizi s področja splošne kulture, literature, glasbe, filma. Poslušalci pa naravnost obožujejo idiotsko logične kvize, ki pogosto prevladujejo nad običajnimi »kulturnimi« vprašanji.
Oddaja se začne ob 21.30 in traja tja do polnoči, če se poslušalci-ponočnjaki razživijo in se javljajo po telefonu. Doslej se sicer še ni zgodilo, da bi tržaška telefonska mreža zaradi tega preveč trpela, telefona openske radijske postaje pa se le razgrejeta, da morajo Marko-Marco-Fa-bio kar živahno improvizirati. Fantazije jim doslej ni zmanjkalo in tako so se že izvlekli iz marsikatere zagate. Prepogosto pa se jim zgodi, da jih premaga smeh, ki se mu ne znajo upreti dovolj odločno. Posebnost predstavlja »duel kviz«, ko sodelujeta po dva poslušalca istočasno. Zvesti poslušalci seveda zbirajo točke in do marca si bodo najbolj marljivi prislužili nagrade, ki so še ovite v naj strožjo tajnost.
Izjemoma bomo tokrat razkrili prihodnji kviz, ki je seveda vezan na zgornji posnetek. Poslušalci naj povedo, v kateri vasi je zvonik na sliki.
Sicer moramo o Radiu Opčine povedati še nekaj. Zadnje čase se namreč naš sodelavec, ki se ukvarja z novostmi na lahkoglasbenem področju, pogosto poslužuje radijske diskoteke, da lahko izpopolnjuje svoje poznavanje glasbe in nam ga posreduje v rubriki Nove plošče. Njegovo potikanje po radijskem arhivu je za sedaj dovolj tiho in diskretno, tako upamo, da se bo sodelovanje še nadaljevalo.
ROSE — The Rose, ZDA 1979.
V petek, 16.decembra, ob 22.40, na RTV-Lj 1
Dramatični film. Rydellov glasbeno-biografski film se (ne)posredno navezuj« na nesrečno življenjsko zgodbo znane rock-blues pevke Janis Joplin. Protagonis tka se sicer imenuje Rose, vendar njena tragična usoda spominja na podobne skrajno izkušnjo prerano umrle izvajalke Summertime in drugih legendarnil glasbenih motivov. Film posreduje zapis zadnjih osem dni življenja slavne pev ke. Rose sicer doživi velik uspeh in je zelo priljubljena, vendar jo neizprosn umetniški svet zdrobi. Njeno agonijo pretresljivo podčrtujejo sugestivni prizor koncertov, ki jih je posnel znani direktor fotografije Vilmos Zsigmond. Občutlji va nosilka glavne vloge je »neznana« igralka Bette Midler. In še mimogrede: pr scenariju je sodeloval tudi Michael Cimino.
;--------\
VIDEO NOTES
Oddaja: ___________
Postaja:	______1 ■
<^<-------

E
Če ste slučajno zamudili koncert Rogerja Nelsona, alias Princea, ki ga je pred kratkim dvakrat predvajala italijanska državna televizija, vam priporočamo, da si danes opolnoči ogledate oddajo Prince-Lovesexy Tour na Telemontecarlu. Princeov koncert si je vsekakor vredno ogledati: naravnost neverjetna scenografija, energija, ki jo temnopolti mali patriarh iz Minneapolisa pokaže na odru, provokativni nastop pevke-plesalke Cat, ki na odru mimira celo pravcati fellatio (to je namreč edini objavljivi izraz!). Lovesexy tour predstavlja v malem vse tisto, kar je v bistvu pojav Prince: odlična in originalna glasba, genialnost, čudovite ženske, ki ga spremljajo ob vsakem koraku in ki so si na las podobne ena drugi, odnos do spolnosti oziroma ljubezni, patriarhalni odnos v notranjosti klana, ki si ga je ustvaril.
In seveda pretiravanje, kjerkoli in kadarkoli, s kateregakoli zornega kota pač zreš nanj: limuzina, s katero se pripelje na oder, desetcentimetrske pete, s katerimi postane dovolj visok, da lahko dostojanstveno obvladuje sceno, ter desetina kostumov, ki jih obleče v slabih dveh urah. Tako ali drugače pa ostaja eden največjih sodobnih umetnikov, ki ga takšno ali drugačno natolcevanje sploh ne spravi s tira. Mogoče pa je tudi to značilnost največjih...
Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Branko Lakovič Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik
Foto:	Križmančič, AGI,
AP in ADN Kronos
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov, še posebno ta teden, ko bodo stavke uslužbencev RAI prepričile predvsem neposredne oddaje.
	 	. . ™ ~ 	 		 _ 			 ™ 			........	...		 -				... ...... .. ... 		 ....... . 		...... .... .- 	 ..... ............ .... -. 		 —					
Tedenski pregovor: Ni vsak prijatelj, ki se ti smehlja. ( nizozemski)	(H	SPOMINSKI DATUMI: D Pred 45 leti: 11. 12. 1943 je minerski vod Kosovelove brigade porušil železniški most pri Tržiču, zaradi česar je bil promet Trst-Go-rica-Benetke ustavljen dva tedna. □	Pred 60 leti: 12. 12. 1928 je posebno sodišče s sodbo št. 151 obsodilo 8 tržaških komunistov zaradi razdeljevanja letakov. □	Pred 120 leti: 12. 12. 1868 so ustanovili kmečko čitalnico v Skednju.	OSEBNOSTI: □	10. 12. 1963 je v Trstu umrl politični in gospodarski delavec Mirko Kosmina, ki se je rodil v Gorici leta 1904. □	11. 12. 1918 je v Ljubljani umrl pesnik in pisatelj Ivan Cankar, ki se je rodil 10. 5. 1876 na Vrhniki. □	11. 12. 1958 je v Trstu umrl politični delavec in odvetnik Josip Ferluga, ki se je rodil 27. 9. 1880 v Doberdobu. □	15. 12. 1941 je bil na Opčinah ustreljen tigrovec Ivan Ivančič, ki se je rodil 10. 4. 1913 v Čezsoči pri Bovcu.	
M_____________________________
Ljubljana
°Pera SNG Ljubljana
Nocoj, 10. 12., ob 19. uri: Faust (Charles Gounod), dir. Marko
Gašperšič.
V	petek, 16. 12., ob 19. uri: Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Lov-renc Arnič.
Cankarjev dom
V	OKROGLI DVORANI v petek, 16._12„ ob 20.30: Javna avdicija nastopa gledališki avtor in izvajalec Živko Vukojevič.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 10. 12., ob 19.30: Volčji čas ljubezni (Rudi Šeligo), rež. ,ta Hočevar (ponovitvi 12. in 16. 12.).
v torek, 13. 12., ob 19.30: Zapiski blazneža (Nikolaj Gogolj), rež. v°ne Šedlbauer.
MGL Ljubljana
V	MALI SCENI nocoj, 10. 12., ob 18. uri: Dachauski procesi Lark° Petan), rež. Žarko Petan (ponovitvi 12. 12. ob 18. uri in 17. u ob 19. Un).
Nocoj, 10. 12., ob 19.30: La discreta enamorada (Lope De Vega), rez- Vito Taufer.
” MALI SCENI v sredo, 14. 12., ob 18. uri: Pismo knezu Milošu uk Karadžič). rež. Žarko Petan, monodrama Silviia Božiča.
fiarb,
varadžič), rež. Žarko Petan, monodrama Silvija Božiča, sredo, 14. 12., ob 19.30: Pravljica o Vesni (Ema Kurent), rež. Oara Hieng, gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja.
, v MALI SCENI v četrtek, 15. 12., ob 18. uri: kabaret Fleur de arie (Ervin Fritz), gostuje Drama SNG Maribor.
Mladinsko gledališče
P ,Vvnedelj°, 11. 12., ob 20. uri: Dramski observatorij Zenit, nastopa °eči pilot (ponovitvi 12. 12. ob 20. in 22. uri).
T v torek, 13. 12., ob 19.30: Atlantida (Emil Filipčič), rež. Vito 1 aufer (ponovitvi 14. in 15. 12.).
lutkovno gledališče
. V vELIKI DVORANI danes, 10. 12., ob 11. in 17. uri: Zaigrajmo z utkami (Zlatko Krilič-lutkovne osnove v obliki Vaudevillea), rež.
,. ,-*-i (Zlatko lubomir Draškovič.
p ^ KULTURNICI (na židovski stezi l) v torek, 13. 12., ob 17. uri: avljičarjeve pravljice (Jiri Streda), rež. Edi Majaron.
^ORTOROŽ
^»torij
\j Petek, 16. 12., ob 20. uri: La discreta enamorada (Lope De 9a)i rež. Vito Taufer, gostuje MGL Ljubljana.
?ŽIČ
t^Usko gledališče
niet)
Ponedeljek, 12. 12., ob 20.30: Mercanti di bugie (David Ma-
tev •tež. Luca Barbareschi, nastopa gledališče Plexus T (ponovi-
13. 12.).
^dem
Pa|amostre
sredo, 14. 12., ob 20.45: Mercanti di bugie (David Mamet), rež. 'h 17 barbareschi, nastopa gledališče Plexus T (ponovitve 15., 16.
Auditorium Zanon
Sj. , Cetrtek, 15. 12., ob 21. uri: v okviru gledališke sezone Contatto sc . speare - Hamlet (William Shakespeare), nastopa gledališka uPina Teatar & TD iz Zagreba (ponovitvi 16. in 17. 12.).
J*ORDENON
finsko gledališče
Ee_ orek, 13. 12., ob 20.30: Scene di matrimonio (Italo Svevo), rež. tev 14 ^aveE°' nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman (ponovi-
Ljubljana
avvciev dom
k0n KLIKI DVORANI v soboto, 10. 12., ob 18. uri: orgelski večer -QU]-i ®rt Huberta Berganta (Praetorius, Scheidt, Zipoli, Saint-Saens, V vcjL 'V BI or, Vremšak, Šivic, Haselbock, Messiaen, Heiller). 20-lpt KLIKI DVORANI v nedeljo, 11. 12., ob 19. uri: koncert ob njn nici_zbora Consortium Musicum, dir. Mirko Cuderman (Anto-voržak - Sveta Ljudmila, oratorij za zbor, soliste in orkester).
V	MALI DVORANI v torek, 13. 12., ob 19.30: v okviru Cilka Mladi mladim - koncert harmonikarja Corrada Rojaca (Fugazza, Pozzoli, Nagajov, Fancelli, Brehme, Zolotarjov).
V	VELIKI DVORANI v torek, 13. 12., ob 20. uri: koncert Big-ban-da RTV Ljubljana, sodeluje vokalna skupina Main Street.
V	VELIKI DVORANI v petek, 16. 12., ob 20. uri: koncert Simfonikov RTV Ljubljana, dir. Lutz Herbig, sodeluje Moskovski trio (Beethoven).
Festival Ljubljana
V	VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v sredo, 14. 12., ob 19.30: koncert dua Miloš Mlejnik - violočelo in Rainer Gepp - klavir (Copland, Stravinski, Britten).
GORICA
Auditorium
V	nedeljo, 11. 12., ob 11. uri: klavirski recital Silvia Sirsena (Mozart, Prokofiev, Brahms).
TRŽIČ
Disko Valentinis
V	ponedeljek, 12. 12., ob 21. uri: koncert ansambla Nomadi.
VIDEM
Palamostre
V	torek, 13. 12., ob 21. uri: klavirski recital Benedetta Lupa (Mozart, Schumann, Rahmaninov, Prokofiev).
LJUBLJANA
Križanke
V	VITEŠKI DVORANI nocoj, 10. 12., ob 19.30: Srečko Kosovel -Iz dna zavesti, nastopata Stanislava Bonisegna in Aleš Valič, glasba in diapozitivi Lado Jakša, izbor pesmi Andrijan Lah.
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v soboto, 17. 12., ob 19.30: koncert AFS France Marolt ob 40-letnici delovanja (ponovitev 18. 12. ob 19. uri).
Opera SNG Ljubljana
V	sredo, 14. 12., ob 19. uri: večer z Ladkom Korošcem.
Mala drama SNG Ljubljana
V	petek, 16. 12., ob 20. uri: večer z Jerico Merzel.
Lutkovno gledališče
Nocoj, 10. 12., ob 21. uri: recital šansonov Vite Mavrič.
Dnevi plesa 88
V	SREDNJI DVORANI CD v soboto, 10. 12., ob 18. uri: plesni večer izbranih slovenskih skupin, nastopajo ansambli KUD Karol Pahor iz Pirana, T4 iz Ptuja, Media iz Titovega Velenja, Arruba iz Ljubljane in Lai iz Izole.
V	SREDNJI DVORANI CD v soboto, 10. 12., ob 20.30: balet 6. April, izvaja skupina Vzhodni plesni projekt.
V	SEJNI DVORANI CD v nedeljo, 11. 12., ob 10. uri: video plesni program in ob 14. uri razgovor o predstavah.
V	LUTKOVNEM GLEDALIŠČU v nedeljo, 11. 12., ob 16.30: plesno popoldne s skupinami Mas iz Kranja, Akt iz Celja, Intakt iz Ljubljane in Zagrebački plesni ansambl.
V	SREDNJI DVORANI CD v nedeljo, 11. 12., ob 19. uri: baletna predstava Ahnung (na glasbo Gustava Mahlerja), nastopa plesno gledališče Sutki iz Turina.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Nocoj, 10. 12., ob 20.45: poklon Mariji Callas s filmom Maria Callas - il mito rivive (r. Tony Palmer) in z nastopom sopranistke Caterine Ikonomov ob spremljavi pianista Spirosa Argirisa in violinistke Fernande Selvaggio.
DORNBERK
Nocoj, 10. 12., ob 20.30: igra skupina Nočni skok iz Kopra.
HUM
Nocoj, 10. 12., ob 20.30: igra skupina Italian Band iz Gorice.
BUKOVICA
V nedeljo, 11. 12., ob 20.30: igra skupina Bazar iz Kopra.
KOBJEGLAVA
V	petek, 16. 12., ob 20.30: igra Pohorje Express iz Maribora.
ŠEMPAS
V	petek, 16. 12., ob 20.30: igrajo Avtomobili iz Nove Gorice.
Trst
□	Glavna bolnišnica (Trg delFOspedale - tel. 040/7761): vsak dan
18-	19, ob nedeljah in praznikih 11.30-12.30 in 18-19.
□	Katinarska bolnišnica (tel. 040/7761): vsak dan 18-19, ob nedeljah in praznikih 11.30-12.30.
□	Otroška bolnišnica (Istrska ulica - tel. 040/7695): ostetrični oddelek vsak dan 14-15 in 19.30-20; pediatrični oddelki ob delavnikih 15-16, ob nedeljah in praznikih 10-11.
□	Bolnišnica pri Sv. M. Magdaleni (Ul. Molino a Vento - tel. 040/393362): ob torkih in petkih 16-17, ob nedeljah in praznikih
10.30-	11.30.
□	Bolnišnica za kronične bolnike (Ul. S. Cilino - tel. 040/567714): vsak dan 12-13 in 17-19.
□	Psihiatrična univerzitetna klinika (Ul. S. Cilino - tel. 040/51344): vsak dan 11-12.30 in 18-19.30.
□	Sanatorij pod Obeliskom (Ul. Bonomea - tel. 040/7761): ob četrtkih, sobotah in nedeljah 15-17.
□	Zdravilišče v Nabrežini (tel. 040/201071): ob torkih in četrtkih
14.30-	17, ob nedeljah in praznikih 10.30-11.30 in 14.30-17.
Gorica
□	Splošna bolnišnica (Ul. Vittorio Veneto - tel. 0481/30011): ob ponedeljkih, sredah in petkih 19-20, ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih 10-12 in 15-16.
□	Bolnišnica Fatebenefratelli (Ul. Fatebenefratelli - tel. 0481/3821): vsak dan 15.30-20, ob nedeljah in praznikih tudi 10-12.
Tržič
□	Splošna bolnišnica (Ul. Rossini - tel. 0481/482181); vsak dan
19-	20, ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi 15-16.
Gradež
□	Splošna bolnišnica (Ul. Marchesini - tel. 0431/82561): vsak dan 12-13 in 19-20.
Čedad
□	Mestna bolnišnica (Ul. S. Chiara - tel. 0432/730791): ob delavnikih 12.30-13.30 in 19-19.30, ob sobotah 10.30-11.30 in 19-19.30, ob nedeljah in praznikih 10.30-11.30, 15.30-16.30 in 19-19.30.
Ankaran
□	Ortopedska bolnišnica Valdoltra (Jadranska - tel. 066/51830): ob sredah in sobotah 14-16, ob nedeljah in praznikih 10-15.
Koper
□	Mestna bolnišnica (Santorijeva - tel. 066/25681): ob torkih, četrtkih, sobotah, nedeljah in praznikih 15-16.
Izola
□	Bolnišnica (Polje - tel. 066/63121): ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
Sežana
□	Bolnica Ivana Regenta (Cankarjeva - tel. 067/73641): ob torkih in sobotah 15-16, ob četrtkih, nedeljah in praznikih 14-16.
Postojna
□	Bolnišnica (Vilharjeva - tel. 067/21020): vsi oddelki (tudi porodniški in ginekološki) vsak dan 14-15.30.
Šempeter
□	Splošna bolnišnica Franca Derganca (tel. 065/31811); ob sredah in petkih 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
Idrija
□	Psihiatrična bolnišnica (Devetega korpusa - tel. 065/71611): vsak dan 9-12 in 14-17.
Ljubljana
□	Univerzitetni klinični center (Zaloška - tel. 061/323641); ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
□	Bolnica dr. Petra Držaja (Vodnikova - tel. 061/555233): ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
r
filmske premiere
eva fornazarič
filmskem traku?
Priznane rock skupine (pa tudi pevci) občasno obiščejo filmski svet in se svojim ljubiteljem predstavijo tudi z velikega ekrana. Pri tem seveda ne mislim na pevce, ki nastopajo v filmih (od Presleya do Stinga) pač pa na filme, ki so dejansko obdelani, dodelani, tehnično izpopolnjeni in rahlo popačeni koncerti.
Pred leti so se v tem pomerili Pink Floydi, da se omejim le na najbolj uspešne »koncertne filme«, tokrat pa je na vrsti irska skupina U2. Film U2 Rattle and Hum so posneli med koncertoma, ki jih je imela skupina decembra 1987. leta na Sun Devil Stadi-umu v Tempeju (Arizoni) in Denverju.
Lokacija je sicer le delno pomembna, saj gre v bistvu za film, ki ga moramo poslušati. Štiri temne silhuete (pevca Bonavoxa, kitarista The Edge, baterista Larryja Mullena ml. in basista Adama Claytona) izstopajo na krva-vordečem ozadju. Režiser Phil Joanou je premagal vse svoje debitantske skrbi (star je komaj 25 let in je šele pred kratkim diplomiral na filmski šoli USC) in se zatopil v delo, ki mu bo najbrž prineslo veliko slave, čeprav bodo v kino drli predvsem tisti, ki jim glasbeno sporočilo irske slupine pomeni veliko. Sicer pa, kdo ne bi prisluhnil Paulu Bonu, ki poje Where the Streets Have No Name ali In The Name of Love?
Tudi vi, U2, na
tu in tam
V	plesnem koraku
V	ljubljanskem Cankarjevem domu se bodo z vrsto nastopov jutri zaključili Dnevi plesa 88. Pregled je bil letos karseda raznolik in bogat, ob predstavah pa je bila kot običajno tudi letna konferenca Združenja plesnih skupin Slovenije. Občinstvu so se v preteklih dneh že predstavili Plesni teater Ljubljana in Balet Opere SNG. Druge slovenske skupine bodo nastopile nocoj v srednji dvorani CD in jutri popoldne v Lutkovnem gledališču, ki je s Cankarjevim domom in Opero SNG soorganizator prireditve. (Urnike in nastopajoče navajamo v zgornji rubriki.) V Cankarjevem domu bo jutri zjutraj na ogled video, v zgodnjih popoldanskih urah se bodo koreografi, vodje skupin in mentorji pogovarjali o posameznih predstavah, zvečer pa bo stopila na oder srednje dvorane italijanska skupina Sutki iz Turina. Pod umetniškim vodstvom Anne Sagna bo skupina predstavila balet Ahnung (Slutnja). Ob sugestivni glasbi Gustava Mahlerja skuša koreografija priklicati arhaična občutja in slutnje, ki so zakoreninjene v doživljanju sodobnega človeka. Gre za teme, kot so otroštvo, smrt, ljubezen in slovo, ki so izrazite tudi v Mahlerjevem opusu.
Srečanju uveljavljenih slovenskih plesnih skupin in gostov iz Zagreba ter iz Turina bo sledilo le nekaj dni premora, prihodnji vikend pa bo spet plesno obarvan, čeprav tokrat izrazito foklorno. Akademska skupina France Marolt iz Ljubljane praznuje namreč 40-letnico delovanja in ob tej priložnosti se bo predstavila občinstvu s plesi in običaji iz vseh slovenskih pokrajin.
Skupino odlikuje že od njenega nastanka stroga doslednost tako pri izbiranju sporeda kot pri prikazovanju slovenskega in jugoslovanskega ljudskega izročila. Omeniti velja, da s skupino sodelujejo člani Glasbeno-narodopisnega inštituta v Ljubljani, kar zagotavlja skupini vedno zanesljivo strokovno pomoč in odličen vir podatkov.
Tako bodo prihodnjo soboto in nedeljo Maroltovci na odru velike dvorane CD predstavili: rekonstrukcijo Visokega reja na žegnu v Ziljski dolini, Ples ob kresu v Beli krajini, novo koreografijo Zegnanjskega plesa v Zgornji Soški dolini, Povečenek po metvi na Dolenjskem, Žegnanje na ljubljanskem podeželju, Primorsko šagro, Semenj na Gorenjskem, Ples za šmarno mišo v Reziji, Ples po žetvi v Prekmurju in Romarski vrtec, ki je prava novost v repertoarju skupine. Plesne priredbe so delo entokoreologa Mirka Ramovša, pri pripravi večera pa so sodelovali tudi Adriana Gaberščik in Vinko Kurzwell, člani skupine in vaditelji Zmago Leben, Teri Sedej in Ljuba Vrtovec, Marjan Kralj za govorjeni del in Meta Hočevar s scenografijo.
Scarano z Bevčičem na ogledu zadrževalnega bazena Pikolut
Goriški župan Antonio Scarano si je skupaj s predsednikom Skupščine občine Nova Gorica Albertom Bevčičem včeraj ogledal zadrževalnik meteornih voda Pikolut pri Novi Gorici. Scarana so na ogledu spremljali podžupan in odbornik za javna dela Del Ben ter predsednik rajonskega sveta za severno mestno četrt Podbersig. Zanimanje goriške občinske uprave in zlasti prebivalstva severnih predelov mesta za novi objekt na novogoriški strani je veliko, saj bo zadrževalnik odslej preprečil poplave ali vsaj znatno omejil njihove razsežnosti.
O značilnostih in kapaciteti novega zadrževalnega bazena je goste informiral predsednik Skupnosti za vodno gospodarstvo v Novi Gorici inž. Gabrijelčič. Nanizal je nekaj podatkov, ki zgovorno kažejo na pomen objekta: v njem se bo nabirala deževnica s Pa-novca in sosednih območij na skupni površini kakih petih kvadratnih kilometrov. Ob večjih nalivih bodo pri zadrževalniku spustili zapornice in tako ustvarili umetno jezerce na površini do 25 hektarov. Izračunali so, da bodo tako lahko maksimalno zadržali do 900-950 tisoč kubičnih metrov vode.
Morda bodo te številke razumljivejše, če vzamemo v poštev podatke o pretoku vode ob poplavah v zadnjih letih. Ob ujmi jeseni 1983 so ugotovili, da je do poplav prišlo, ker se je v Koren stekalo do 50 kubičnih metrov vode na sekundo, medtem ko pokrita struga lahko prenese največ do 20 ku-bikov. Z novim zadrževalnikom naj bi uspeli v takih primerih zadržati okrog 20-25 kubičnih metrov vode na sekundo in torej temeljito zmanjšati količi-
Župana med ogledom objekta za preprečevanje poplav
(foto Marinčič)
no vode, ki je Koren ne more sprejemati. Gorice v takem primeru ne bi več poplavljalo, tudi v Novi Gorici pa bi posledice bile znatno milejše. To seveda ob izjemnih, ti. stoletnih nalivih, medtem ko bo ob drugih - pa čeprav izdatnih deževjih - zadrževalnik popolnoma preprečil poplave.
Objekt je že uporaben z ročnim upravljanjem, v nekaj mesecih pa bodo uredili še potrebne električne in druge povezave, ki bodo omogočale daljinsko računalniško upravljanje. Kot je pojasnil inž. Gabrijelčič, bo kontrolna postaja na Kornu nedaleč od meje
stalno nadzorovala pretok vode in ob zvišanju gladine omogočila avtomatično zaporo bazena Pikolut.
Med včerajšnjim ogledom je župan Scarano pozitivno ocenil uresničitev objekta in povedal, da jemljeta sedaj Občini v poštev možnost, da bi še izboljšali odtok vode s tem, da bi povečali pretok v pokriti strugi Korna. Po nekem načrtu naj bi namreč lahko pretok povečali na 60 kubičnih metrov na sekundo s stroškom, ki bi bil manjši kot pa za izkop novega kanala proti Soči. O tej ali drugi rešitvi bodo upravitelji obeh občin predvidoma odločali sredi februarja.
V Verdiju skupna prireditev dijakov na temo miru in sožitja
"Smo Evropa v malem, v Evropi spoznajmo se in se naučimo medsebojnega spoštovanja". Tako piše v vabilu na današnjo prireditev, ki bo v Verdijevi dvorani v Gorici ob 9.30, na pobudo in v priredbi goriške Pokrajine ter v sodelovanju s pokrajinskim odborom UNICEF, goriško Občino, Šolskim skrbništvom ter šolskima okrajema za Tržič in Gorico. Izvajalci in poslušalci bodo dijaki nižjih srednjih šol goriške pokrajine, med temi tudi dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko.
S pesmijo, recitacijami in glasbenimi vložki na temo miru bodo sebi in drugim skušali dopovedati, da je mir, prijateljstvo in sodelovanje med ljudmi in narodi danes edina možna pot in da ta pot drži preko spoznavanja in medsebojnega spoštovanja.
rp V • •	V V e
lecaji nemščine
Tudi prihodnje poletje se bomo lahko Goričani udeležili tečajev nemškega jezika, ki jih prireja Univerza v Celovcu. Tečajnike bodo, upoštevajoč stopnjo obvladanje jezika, porazdelili v tri skupine. Podrobnejše informacije nudijo v uradu za kulturne dejavnosti na goriški občini.
Deset slikarjev naivcev v galeriji II Torchio
V goriški razstavni galeriji II Torchio pripravljajo zanimivo skupinsko razstavo jugoslovanskih naivcev. Odprli jo bodo v torek, 13. t. m., in bo na ogled do konca meseca. S svojimi deli
Kako uspešneje zastaviti boj proti raku
Te dni se je v Gorici sestal odbor sekcije vsedržavne Zveze za boj proti rakastim obolenjem. Razpravljali so o programu delovanja sekcije v prihodnjem letu. Ob ugotovitvi, da je v naši deželi odstotek tovrstnih obolenj glede na prebivalstvo, najvišji v Italiji, so sklenili, da bodo v prihodnjem letu izvedli vrsto študijskih, informativnih in vzgojnih pobud, ki naj bi prispevale k preprečevanju teh bolezni. Javnost nameravajo osveščati preko medijev, pa tudi s predavanji in razdeljevanjem informativnega gradiva v šolah in tovarnah.
Ob teh načrtovanih pobudah, ki naj bi jih pričeli izvajati že v prihodnjih mesecih, naj bi se sekcija zavzemala tudi za poklicno izpopolnjevanje zdravstvenega osebja, za uvajanje oskrbe bolnikov z doprinosom prostovoljcev, za sodelovanje s sorodnimi združenji in izmenjavo izkušenj ter informacij, tako na vsedržavni kot na mednarodni ravni, za nabiranje denarnih sredstev v podporo raziskavam v boju proti rakastim obolenjem.
Zastor padel na letošnji sejem kmetijske opreme Agricola 88
V četrtek se je na goriškem razsta-viščnem prostoru ob ločniškem mostu zaključil sejem kmetijske opreme in mehanizacije Agricola 88. Obisk sejma je bil podoben lanskemu, kljub temu pa bodo morali organizatorji nekoliko popestriti in izpopolniti sejemsko ponudbo, če želijo naslednje leto priklicati na razstavišče večje število obiskovalcev.
Vzporedno s sejmom so letos priredili posvet o medonosni flori, ki so se ga med drugim udeležili priznani nemški, avstrijski, slovenski, madžarski in italijanski izvedenci. Poleg tega je bil na sporedu še posvet o poslanstvu in o vlogi ženske v kmetijskem podjetju in v družbi. V četrtek, zadnji dan sejma, pa so na razstavišču priredili tudi svojevrstno tekmovanje traktoristov, ki so se pomerili v spretnostni vožnji. Zanimivemu tekmovanju je sledilo lepo število radovednežev in navijačev.

Hitro vijuganje izkušenim voznikom ni delalo velikih preglavic
(Foto Čubej)
Komunisti o odnosih na občini Prerekanja so povzročila mrtvilo
Mestni odbor KPI je te dni razpravljal o medsebojnih obtožbah med strankami koalicije, ki upravlja goriško občino, zlasti pa o odnosih med KD in PSI. ' PSI obtožuje odbor, v katerem je tudi predstavnik te stranke, da odlaša z reševanjem bistvenih vprašanj, kar ima za posledico popolno mrtvilo na političnem področju. Z druge strani KD obtožuje zaveznike, da otežujejo izvajanje programa, ker jih zanimajo samo stolčki". Tako piše v tiskovnem poročilu KPI, Rezultat takih prerekanj in medsebojnih obtožb je mrtvilo na politično-uprav-nem področju.
Komunisti Se sklicujejo tudi na nedavne izjave tajnika mestne sekcije KD Matteia, ki trdi, da se kaže potreba po spremembi političnega in ideološkega zavezništva v programsko zavezništvo. Pomeni to poskus premostitve starih predsodkov, se sprašujejo pri KPI in obenem potrjujejo, da je njihov predlog o sestavi uprave občine na podlagi programov, še zmeraj aktualen.
Bo ostalo vse samo pri besedah, zaključuje tiskovno poročilo KPI.
želi
ADRIJANI in IVU
3xZDRAVO
združena ženska odbojka AGOREST
Zvestima odbornikoma
ADRIJANI IN IVOTU
izrekata najboljše želje na novi,življenjski poti in čestitata
KD Sovodnje in ŠD Sovodnje
<irl
Društvo glasbenih pedagogov Primorske
Glasbena matica Gorica
vabita na
KimgNi
Prvo srečanje glasbenih šol Primorske
Nastopajo: Glasbena šola Izola, Glasbena šola Nova Gorica in Glasbena matica - Gorica.
Sodeluje: Gledališka skupina - Gorica.
Kulturni dom, 12. decembra 1988 ob 17. uri.
Eno leto zaporne kazni za prisvojitev 20 tisoč lir
Sodišče je bilo tokrat zelo strogo in ni upoštevalo nobenih olajševalnih okoliščin. Za dvajset tisoč lir, ki si jih je 44-letna Raffaela Braidich prisvojila v stanovanju Alfreda Pascarelle v Tržiču, bo morala odsedeti eno leto, zraven pa plačati še 500 tisoč lir globe.
Tako so namreč razsodili včeraj na okrajnem kazenskem sodišču v Tržiču.
Dogodek, ki je Braidichevo, ki sicer pripada romski skupnosti in ima prijavljeno bivališče v Vidmu Ul. Monte Sei Busi 15, se je pripetil prejšnji petek. Braidicheva je nekaj po 11. uri izkoristila odsotnost stanovalcev in vlomila v stanovanje Alfreda Pascarelle, v Drevoredu Serenissima 70. Vendar je pri tem imela smolo, kajti medtem ko je brskala po predalih v spalnici, se je Pascarella vrnil. Ženska je naglo zbežala.
Pascarella je policijskim agentom posredoval precej točen opis nepovabljene gostje. Kmalu zatem so v središču Tržiča, v bližini neke samopostrežne trgovine ustavili žensko. Pri sebi je imela torbo, v njej pa nekaj blaga. Izkazalo se je, da gre za Braidichevo, ki je tačas prisvojeni denar že zapravila za nakup nekaterih potrebščin.
Po enotedenskem zaporu so ji včeraj sodili ter jo obsodili na strogo kazen, upoštevajoč tudi dejstvo, da je bila doslej že nekajkrat kaznovana.
Iz dejavnosti rajonskih svetov
V sredo 14. t. m. se bodo sestali rajonski svetovalci v Podgori. Na sestanku, ki bo na sedežu v športni hali v Podgori, bodo med drugim govorili o šolskih strukturah in o pravilniku za
uporabo kotalkališča. Seja bo ob 20. uri.
V sredo zvečer ob 20.30 bo tudi seja rajonskega sveta pri Madonnini. Svetovalci bodo vzeli v pretres vprašanje organizacije civilne zaščite, govor pa bo tudi o novih pobudah na kulturnem in socialnem področju. Srečanja, ki bo v'prostorih vrtca v Ul. Brigata Avellino 2, se bo udeležila tudi Marija Ferletič.
Slikovita nesreča pri Polaču
Včeraj okrog pol enajstih se je v Polaču pripetila slikovita nesreča, v kateri sicer ni bil nihče ranjen, pač pa je povzročila le veliko gmotno škodo. Ko se je 18-letni Cesare Lenzi iz Štaranza-na peljal z lastnim avtomobilom znamke simca po državni cesti med Foljanom in Redipuglio v smeri proti Tržiču, je sunkovito zavil v levo, da bi se izognil 65-letni kolesarki Marii Capri iz Poljana, ki jo je zagledal v zadnjem trenutku pred vozilom.
Morda zaradi prevelike hitrosti je mladenič izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in zavozil s ceste. Najprej je podrl več metrov obcestne ograjne mreže, nato je globoko zaoral po bližnjem nasadu trt, svojo divjo vožnjo pa je zaključil ob cementnem drogu električne napeljave.
Lenzi je nato izstopil nepoškodovan iz avtomobila, oziroma iz razbitin sim-ce, saj je avto le še za v odpad. Poleg škode na avtomobilu sodi v gmotni obračun nesreče še uničenih petnajst metrov ograjne mreže, dvanajst metrov trtnega nasada in posut betonski drog. Preiskavo o vzrokih in okoliščinah nesreče vodi goriška prometna policija.
se bodo predstavili Slavko Bonifačič. Zoran Bonifačič, Ostoja Matarugič " Kifla, Ivan Lackovič, Mira Franjesevic, Milutin Matarugič, Mladen Dolovski, Željko Dolovski, Milan Sergo in Zoran Gojkovič.
V omenjeni goriški galeriji je bilo v prejšnjih letih že nekaj razstav jugo5; lovanskih naivcev. Tradicija se tore) nadaljuje.
■ Goriška Krajevna zdravstvena eno-ta štev. 2 obvešča, da bo osebje KZc opravljalo brezplačno cepljenje psov proti steklini danes od 8.30 do 9.30 v bivši občinski javni klavnici v Grade-žu, in v torek, 13. t. m., od 8.00 do 9.30 v prostorih občinske javne klavnice v Tržiču.
prispevki
Namesto cvetja na grobova Štefana io Alojza Marušiča daruje družina Emil8 Lasiča 50 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
Namesto cvetja na grob dragih bratov Štefana in Alojza Marušiča darujejo sestra Francka in nečakinji Milka in Mart z družinama 50 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah in 100 tisoč lir za cerkev v Sovodnjah.
Namesto cvetja na grob Štefana m Alojza Marušiča darujejo Stana Novak 50 tisoč lir za krvodajalce v Sovodnjah' Luciano Novak 50 tisoč lir v isti namen in Mario Marušič, 20 tisoč lir.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali: učno osebje nižje srednje šole As-coli 181 tisoč, Vittorina s sinovi 50 tisoč, Salvatore Picci 75 tisoč, zadruga Aloa 150 tisoč, Angela Trocca 100 tisoč, člani Gruppo Carso 252 tisoč, družina Cosma-ro 30 tisoč, Mariuccia Martellani 50 tisoč, Anna Tuni 20 tisoč, družina Rossi 30 tisoč, Maria in Claudia Vida 50 tisoč, Gi-orgio in Nives De Colle 50 tisoč, družin6 de Rosa, Goriup in Lamberti 90 tisoč, družini Maini in Zimic 30 tisoč, mama in sestra pokojnega Uga Brillija 50 tisoč, prijateljica Elda 20 tisoč.
razna obvestila
Nadaljuje se vpisovanje v tečaj smučanja, ki ga prireja SPD Gorica. Vpisujejo v začetni in nadaljevalni tečaj. Prijave v trgovini Bavcon. Tečaj bo na Nevej-skem sedlu, predvidoma že v decembru (prevoz z avtobusom), če bodo primerne snežne razmere.
Občinska knjižnica v Doberdobu je
odprta: ob ponedeljkih, torkih in sreda od 15. do 18. ure, ob petkih med 10. in 1 uro in med 15. in 18. uro, ob sobotah Pa od 14. do 16. ure.
razne prireditve
KD Oton Župančič priredi Silvestrova nje v domu Andreja Budala. Za zabav in glasbo bodo poskrbeli Novi Lap°s ’ Prijave pri Marti Zorn (tel. 21407) ob u kosila. Zaradi organizacijskih problem6 društvo naproša člane, da bi se čimpr > prijavili.
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje pnr^ di silvestrovanje v gostilni pri Miljo18 Dolu. Vpisujeta Ettore Moro (tel. 7®1 . in Mario Semolič (tel. 45241). Vpisovanj se zaključi 19. decembra.
Odbor goriških staršev priredi si'v6^ trovanje v novi telovadnici ob Kato kem domu. Prijave v Katoliški knjigar
Društvo slovenskih upokojencev Gorice priredi v četrtek, 29. t. m., 06 v uri silvestrovanje v Kulturnem dom Sovodnjah. Prijave pri poverjenikih V vaseh in na sedežu društva v Ul. Cf0C četrtek, 15. t. m., od 10. do 11. ure.
SPD Gorica priredi 14. t. m. ob 20 _ društveni večer v mali dvorani Kultu ga doma. Predvajali bodo barvne diaP zitive o dejavnosti v zadnjem ob .ab-na ogled slike z izletov in raznih dru nosti.
Pajks’s Show? Ste poskrbeli za.r®ze]y vacijo na prijeten in zabaven vece , bo 17. t. m. v Kulturnem domu? Če n brž pokličite po telefonu 33288.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Trappola di cr: lo«.
VERDI 18.00-22.00 »II piccolo diavolo«
istal"
VITTORIA 17.30-22.00 »Cronache b^d li dltalia«. Prepovedan mladih 18. letom.
Tržič
g otf'
COMUNALE 17.45-22.15 »Madame Sdtzkd«.
Hi
ENCELSIOR 18.00-22.00 »Prima n zanotte«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Krokodil Dandy Ob 22.00 »Rozmari«.
DESKLE 19.30 »Začimba iz Miamlia'1'
DEŽURNA LEKARNA V G°.RlC teJ. Al giardino - Korzo Italia
5318?9'	v TRŽIČU
DEŽURNA LEKARNA V TK teJ. Centrale - Trg republike 410341.
Mala Ceciljanka je privabila in navdušila številne gledalce
■ F0 uspešni izvedbi 30. revije pev-Klk zborov Ceciljanka, ki je bila na ^oredu 19. in 20. novembra, so v četr-nt '*v. deželnem avditoriju nastopili roški in mladinski pevski zbori na 7 ®u Ceciljanki. Koncert je priredilo druženje cerkvenih pevskih zborov
na Goriškem.
Udziv občinstva je bil tudi tokrat izre-,?n’ saj je bila prostorna dvorana av-'mrija nabito polna. v Pozdravnem nagovoru je predsed-
nica
zbori
Združenja cerkvenih pevskih ov na Goriškem prof. Lojzka Bra-
dptfVa naglas’la, kako je v naših lju-en tudi danes živo prisotna ljubezen
0	Petja, da je petje, zlasti zborovsko, ture 0C* bistvenih značilnosti naše kul-
m,^®.dil je nastop desetih otroških in ladinskih pevskih zborov. Najprej je .n na vrsti mladinski pevski zbor iz P^.ndreŽB, ki je pod vodstvom Elvire niabai zapel Garčnikovo Naj odkrije1, mati mila, Vodopivčevo Pojdimo Pat in Šušteršičevo Pesem. Pazljive-,u občinstvu se je nato predstavil roški_ zbor iz Števejjana, ki ga vodi DeT ur Černič. Mladi Števerjanci so za-P 11 Haydnovo Jesensko listje, Tomče-ega Medvedka in ljudsko Zajček. Ot-n ski zbor Ladjica iz Devina je nato P d vodstvom Olge Tavčarjave podal arejevo Brinje, francosko ljudsko Ra-nstvo in Voglarjevo Marsovska. Sle-
1	Je nastop mladinskega zbora slo-iz6lr*te®a glasbenega centra E. Komel 7 Gorice, ki ga vodi Franka Žgavec.
apel je Prekovo Škrjanček poje, žvr-
™Gj|§	
	Mg&z mm
goli, Rajkovo Ljubljanski zmaj in Ko-kolovo Pomladno kolo.
Otroški pevski zbor iz Doberdoba pod vodstvom Lucije Lavrenčič je podal Pahorjevo Zlata ptička, Goloso-vo Ptička prosi in Kuharjevo Naša pesem, otroški zbor iz Podgore - vodi ga Sabina Antoni - pa je zapel Bitenčevo Dežek trka, in ljudski Bog je ustvaril zemljo ter Pesem o sinički. Mladi Ru-penci in Pečani so pod vodstvom Nadje Kovic podali Rozinovo Moj osliček in Kupperjevi Limonček ter Sveti Miklavž. Sledil je Otroški pevski zbor
iz Sovodenj pod vodstvom Loredane Peteani. Sovodenjci so zapeli Otovo Kaj bo Mihec, Gačnikovo Tebe iščejo oči in ljudsko Lisica je prav zvita zver. Nastope sta zaključila otroški zbor osnovne šole Župančič iz Gorice -vodi ga Katarina Tabaj - ki je zapel Lullyjevo Trka, trka Peter, Voglarjevo Marsovska in Ostrovskega Dan na dan sij nam sonce ter mladinski zbor srednje šole Trinko in Gorice. Zbor, ki ga vodi Stanko Jericijo, je podal tri Jeri-cijeve pesmi, Prošnja Mariji, Jaslice in Trije Kralji. Nastope je povezovala Erika Černič.
Na pobudo občinske uprave
Srečanje z društvi in organizacijami ki delujejo v sovodenjski občini
Občinska uprava v Sovodnjah je te dni sklicala posvet s predstavniki kulturnih, športnih in drugih društev in organizacij, ki imajo sedež v občini, oziroma je njihovo delovanje razširjeno tudi v sovodenjski občini. Na srečanju so ocenili potek stikov in sodelovanja društev s sorodnimi društvi in organizacijami v Škofji Loki, opredelili želje in pripravljenost na sodelovanje v prihodnjem letu ter začeli pogovor o pripravi občinskega praznika, o poteku spominskih slovesnosti ob dnevu mrtvih in ob dnevu vstaje ter o nekaterih drugih vprašanjih.
V	razpravi so med drugim ugotovili, da so nekatera društva n. pr. sekcija krvodajalcev, uspela navezati zelo neposredne stike in se sodelovanje odvija zelo uspešno. Splošna ocena je, da je bil lani zastavljeni program sodelovanja v glavnem izveden, da pa bi se dalo z bolj neposrednim angažiranjem storiti še marsikaj več, tako na kulturnem kakor na športnem področju. Tako je bila med drugim ugodno ocenjena možnost, da bi domačim odbojkarskim ekipam omogočili poletni trening v športnem centru v Škofji Loki.
Župan je predstavnike društev seznanil, da_ bo Občina ob skorajšnjem prazniku Škofje Loke (8. in 9. januarja) organizirala avtobus za udeležence spominskega pohoda v Dražgoše. Pohod bo v nedeljo, 8. januarja.
V	nadaljevanju seje je tekla beseda o organizaciji občinskega praznika leta 1989. Med kandidati se omenjata
KD in ŠD Sovodnje, vsekakor pa bo dokončna odločitev znana do srede januarja. Na srečanju so bila omenjena tudi nekatera druga vprašanja o katerih pa bodo podrobneje razpravljali drugič. Naglašeno je bilo namreč, da bi do podobnih pogovorov moralo priti pogosteje.
Jutri koncert pianista S. Sirsena
Na jutrišnji glasbeni matineji - pričela se bo ob 11. uri - v deželnem avditoriju bo nastopil znani tržaški pianist Silvio Sirsen, ki je goriškemu občinstvu sicer dobro znan, saj je v Gorici že večkrat nastopil ob pomembnejših, tudi mednarodnih prireditvah. Leta 1985 in 1986 je bil glavni spremljevalec na mednarodnem natečaju za violino R. Lipizer, imel pa je tudi že nekaj samostojnih koncertov.
Silvio Sirsen je svojo glasbeno pot pričel v Trstu na konservatoriju Tartini, nato se je glasbeno izpopolnjeval v Italiji in v Avstriji. Prejel je že več nagrad in priznanj na natečajih v Al-benghi, Genovi, Trstu in Vittoriu Venetu. Pred osmimi leti se je odločil za koncertno dejavnost. Koncertiral je v raznih krajih Jugoslavije in v najvažnejših italijanskih mestih. Posnel je med drugim tudi nekaj Griegovih sonat za RAL Jutri bo goriškemu občinstvu zaigral skladbe Mozarta, Brahmsa in Prokofjeva.
V torek popoldne v Doberdobu
Miklavž obdaril osemdesetletnike
ke Vklavž običajno razveseljuje otro-i2jPmendar lahko občasno naredi tudi tol °' za odrasle. Tako izjemo je le-sitgi ?reclil v Doberdobu, kjer je obi-Pa io ^obdaril starejše občane. Sicer Za nh- i tu lani in predlanskim, dne lsk se ie odločil v torek popol-venri^V s°delovanju s KD Jezerom, Pačrt r Pa je moral prvotno zamišljeni bi ^ek°liko spremeniti. Po vasi naj di 0if|>0Pe iai s starim kolesljem, zara-lasem ®re, Pa je moral - kljub sivim Peš n„ln bolečinam na nogah - podati dobr' P0t' ^ družbi članov društva je dospn,striček obiskal vaščane, ki so že 8(i lp? L11? presegli častitljivo starost (po j. je v Doberdobu kar precej imel mu , Podatkih 23), tako da je %is£?‘k uvžres veliko dela. imel \fS,0, bili vsi zelo veseli. Za vse je So hiip lk avž Posebna darila, taka, ki pred n n V 1tavadi pred mnogimi leti, se je moral tudi sam, zaradi
(foto Čubej)
različnih želja otrok, prilagoditi času. Starčki pa so bili presrečni, ko so iz Miklavževih rok prejeli mandarine, čokolado, pomaranče in mandorlat.
MAL
ŠPORTNO ZDRUŽENJE MLADOST
iz Doberdoba priredi
PLES
nocoj, 10. decembra, ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici. Igral
bo ansambel Happy day z Opčin.
Rezervacije miz pri odbornikih (tel. 78002 ali 78168) in pri Janku Gergoletu na upravi PD (tel. 83382).
Nocoj kulturni večer v Števerjanu
Nastop mešanega zbora T. Rožanc
Železničarski mešani pevski zbor Tine Rožanc iz Ljubljane bo nocoj nastopil s celovečernim koncertom v dvorani na Bukovju. Prireditev štever-janskega društva se bo pričela ob 20. uri, ko bodo odprli razstavo črnobelih fotografij članov fotokluba Iskra iz Železnikov. Do razstave prihaja v okviru že večletnega sodelovanja med društvom Briški grič in raznimi kulturnimi skupinami iz škofjeloške občine.
Po odprtju razstave bo, ob 20.30 koncert železničarskega zbora, ki ga vodi prof. Srdan Ribarovič. Zbor deluje že 62 let, korenine zborovskega petja med ljubljanskimi železničarji pa segajo v leto 1911, ko je Zveza jugoslovanskih železničarjev ustanovila svoj pevski odsek. Kasneje, leta 1926, je v Ljubljani v okviru železničarskega delavsko-prosvetnega društva Sloga začel delovati mešani pevski zbor, ki je deloval vse do druge svetovne vojne. Po zatišju med vojno, so se pevci spet zbrali po osvoboditvi. Zbor si je nadel ime železničarja - narodnega heroja Tineta Rožanca.
Pred šestimi leti je zbor prenovil zasedbo. Danes sodeluje v njem 55 pevk in pevcev.
KD BRIŠKI GRIČ
iz Števerjana priredi fotografsko razstavo
Fotokluba tovarne Iskra iz Železnikov
in nastop
mešanega pevskega zbora Tine Rožanc iz Ljubljane
Drevi ob 20. Bukovju
uri v dvorani na
D
□
□
□
□
JADRANSKI KOLEDAR, almanah Slovencev v Italiji SANTORINI, Alistair MacLean, vojni roman — uspešnica
LEPOTA IZ CVETJA IN SADJA, Chris Stadtlaender priročnik o naravnih kozmetičnih sredstvih
OBLAKI SO RUDECI, ljudske in umetne pesmi iz prve svetovne vojne MOJ KRAS, Scipio Slataper, izpoved o razdvojenosti obmejnega človeka
Vrednost po cenah v knjigarnah ...................
Popust za naročnike prazničnega paketa............
cena ............................................. 32.000 lir
100.000
68.000
lir
lir
Železničarski mešani pevski zbor T. Rožanc
V Gradišču bo v nedeljo 18. t m. tekmovanje terenskih vozil
V	Gradišču pripravljajo v nedeljo, 18. t. m., mednarodno tekmovanje terenskih vozil za nagrado mesta Gradišča. Pobudnik in organizator avtomobilskega tekmovanja (za amaterje seveda) je tamkajšnje društvo Gruppo fuoristradistico isontino.
Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri na Trgu Unita in poskrbeli za potrebne formalnosti ob vpisu. Ob 10. uri jih bodo seznanili kje in kako je speljana proga. Start bo ob 10.30, na cilj pa naj bi udeleženci privozili do 15. ure. Podelitev priznanj bo ob 17. u(i v dvorani Bergamas. Udeleženci bodo prevozili približno 120 kilometrov dolgo progo. Imeli bodo tudi možnost krajših postankov na kmetijah, kjer imajo urejen kmečki turizem.
Pričakujejo, da se bo prireditve, ki bo ob vsakem vremenu, udeležilo nad sto tekmovalcev.
Strokovna pomoč za prenovo hiš v Solkanu
V	Solkanu, ki je nedavno spet postal samostojno in uradno priznano naselje, imajo različne načrte za obnovo starega stanovanjskega in družabnega jedra. Uredili bodo fasade in celotno okolje posameznih zgradb, s poudarkom na središče Solkana, ki je na Trgu Jožeta Srebrniča. Sploh bi naselju radi povrnili navdih in značilnosti preteklosti, ko je Solkan bil pomembno narodnostno, kulturno in družabno središče na Goriškem. Urejanje Solkana spodbuja, usmerja in organizira tamkajšnja Krajevna skupnost. Lastnikom hiš, ki se bodo odločili za prenovo fasad oziroma za ureditev okolja,
bodo omogočili brezplačno strokovno pomoč. V tem okviru je zagotovljeno tudi sodelovanje arhitektov, ki prebivajo v Solkanu.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V TRŽIČU
ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 00.20 (D), 0.34 (L/d), 0.40 (a), 1.24 (D), 6.04 (L/a), 6.21 (L), 6.33 (L), 6.53 (D), 7.18 (D/a) , 7.28 (D/a), 7.44 (E), 8.16 (D/g), 8.24 (E), 8.56 (D), 9.01 (L/a)), 9.47 (E), 9.58 (D/b), 10.47 (D), 11.22 (L), 12.35 (L/a-e), 13.03 (E), 13.52 (D/a), 13.58 (D), 14.31 (L), 15.01 (D), 15.09 (D), 15.55 (D), 16.24 (L), 17.17 (L), 17.24 (D/g), 18.22 (L), 18.43 (D), 19.18
(D)	, 19.27 (L/g), 19.48 (D), 20.40 (I), 20.45 (L), 21.14 (I), 21.49 (D), 22.51 (L/g), 23.23
(E)	, 23.34 (L).
PROTI BENETKAM: 4.48 (D), 5.38 (L), 6.15 (D), 6.41 (I), 6.52 (L/a-e-h), 7.16 (E), 8.34 (D), 9.14 (E), 10.19 (L), 10.53 (I), 12.49 (D), 14.11 (L/h), 14.40 (D), 16.35 (E), 17.36 (D), 17.55 (L), 18.36 (E), 19.22 (L), 19.56 (L/h), 20.18 (E), 20.56 (D), 22.02 (Dl 23 29 (El
PROTI VIDMU: 6.21 (D/f), 7.31 (D/a), 8.16 (L), 11.04 (L), 12.43 (D/f), 13.38 (L), 14.28 (D), 15.05 (L), 16.54 (D/a), 17.27 (L), 18.03 (D), 18.25 (L) 20.01 (D), 21.28
(D)	, 23.41 (L/a-k).
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni,
(E)	- express, (I) - mtercity: a) vozi samo ob delavnikih, b) ustavi se v Ses-ljanu; c) vozi samo ob praznikih; d) ne vozi 25. 12. 88, 26. 3. 89 in 30. 4. 89; e) vozi od 19. 9. 88 do 22. 12. 88. od 9. 1. 89 do 22. 3. 89 in od 30. 3. 89 do 27. 5. 89; f) se ustavi v San Giovanni al Nati-sone; g) se ustavi v Miramaru; h) vozi samo do Portogruara; k) vozi samo do Gorice.
Ta mračni predmet poželenja
Sončne in senčne plati delovanja kinotek in filmskih arhivov pri nas in v drugih deželah delovne skupnosti Alpe-Jadran
EVA FORNAZARIČ
II ' v »' M 'w, r vfB	H3HEI121 T IHI18 lit mi jr -g.
	
TRST Prvi decembrski konec tedna je bil v Trstu posvečen iskrenemu izpraševanju vesti o delovanju kinotek in filmskih arhivov dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran. Zasedanje je bilo še posebno zanimivo zaradi kopice informacij, ki smo jih lahko dobili od zastopnikov posameznih kinotek. Ko bi morali oceniti delovanje številnih kinotečnih organizacij, ki delujejo na sorazmerno obsežnem območju Alpe-Jadrana, bi morali najprej ugotoviti, da bi si večina ustanov zaslužila komaj zadostno oceno. Istočasno pa moramo tudi priznati, da so povprečno neprimernega delovanja krivi ljudje, ki nimajo nikakršnih stikov z vsakdanjim kinotečnim delom.
Primerov lahko navedemo nič koliko, čeprav je najbrž le primerno, da svoj zapis pričnemo s strokovnim opisom »kinoteke«, mračnega predmeta poželenja vseh ljubiteljev filmske umetnosti. Po izčrpni definiciji, ki jo navaja Filmska enciklopedija (izdaja Ju-goslavenski leksikografski zavod »Miroslav Krleža«) so »filmi (slike, ki se premikajo) izraz kulturne identitete naroda in so zaradi svoje vzgojne, kulturne, umetniške, znanstvene in zgodovinske vrednosti sestavni del kulturne dediščine slehernega naroda«. Filmski trak beleži in ohranja etape družbenega napredka, zato pa so kinoteke tiste muzejske ustanove, ki hranijo in ščitijo filmsko bogastvo. »Filme, kot druge umetniške dobrine, morajo ohraniti za sedanje in bodoče generacije«.
Kinoteka je torej muzej (in ne izključno antikvariat, kot mislijo nekateri), v katerem naj bi hranili tisti kotiček naše zgodovine, ki je zapisan na filmskem traku, pa tudi vsa tista dodatna gradiva, s katerimi je mogoče dopol-
njevati filmsko bogastvo. Izkušnje so sicer pokazale, da le redkokdo pojmuje kinoteko kot muzej, v katerega je treba vlagati primerna sredstva, sicer zapuščina strohni. Tržaški cahier de doleances je natrpan z žalostnimi ugotovitvami predstavnikov kinotek dežel Alpe-Jadrana, ki jim dan za dnem beži iz rok na desetine metrov dragocenih filmskih materialov.
Gioachino Bonardo vodi beneški ASAC (Zgodovinski arhiv sodobne umetnosti pri Beneškem bienalu). Poleg knjižnega (75.000 naslovov) in revialnega (3.000 revij in drugih periodičnih tiskovin) bogastva hranijo tudi filme, ki so jih predvajali na Beneškem filmskem festivalu. Producenti naj bi puščali po eno kopijo filma arhivu, le-ta pa naj bi primerno hranil avtorsko delo. Tako producenti kot arhiv pa ne spoštujejo dogovora. Prvi se težko ločujejo od svojih »biserov«, drugemu pa primanjkuje sredstev, da bi lahko res skrbel za zdravje uskladiščenega materiala. Bonardo in njegova ekipa sodelavcev razpolaga s 1.200 filmi, ki bi jih na morebitnem katalogu vseh kinotek Alpe-Jadrana uvrstili pod razno, saj gre pač za zapuščine dobrosrčnih producentov in so zato filmi z vseh koncev sveta, združuje jih le to, da so opremljeni z italijanskimi podnapisi, saj je to predpogoj, za predstavitev na festivalu.
Prav tako pestro je v Budimpešti, kjer delujejo sicer znane producentske hiše, za kinotečno dejavnost pa skrbi peščica entuziastov, ki jih vodi neprecenljivi zgodovinar Istvan Nemeskurty. »Ko bi njega ne imeli,« je izjavila njegova sodelavka Judith Pinter, »bi že izgubili dobršen del madžarskega filmskega
bogastva, naše delovanje pa je okrnjeno zaradi primanjkovanja denarja.« Madžarska kinoteka deluje od 1957. leta in ima milijon forintov (približno 25 milijonov lir) letne subvencije, njeno delovanje pa naj bi zagotavljalo kinotečni servis, restavriranje kopij nemih filmov ter presnemavanje na nevnetljiv trak produkcije do šestdesetih let. Pa vendar je bila Madžarska na tem, da izgubi enega od svojih najbolj znanih filmov, Szabojevega Mephista, ki so mu v nekaj sezonah popolnoma uničili negativ. Rešili so ga, ker je negativ hranila tudi kinoteka, ki sedaj pravilno zahteva, naj producenti obvezno puščajo eno kopijo v njenih skladiščih, kot se bolj ali manj redno dogaja v Jugoslaviji.
V Zagrebu hranijo 8 milijonov metrov filma, 1.600 domačih celovečernih filmov in 800 tujih. V Sloveniji veljajo pravzaprav enaka pravila, vendar se v Ljubljani še posebno trudijo, da bi čimprej in čimbolj e uredili svoja skladišča in razširili svojo »didaktično dejavnost«.
Rekli smo, da so kinoteke muzeji, torej tudi vitrine, ki razkazujejo ljudem del njegovega kulturnega bogastva. Prav zaradi tega je izredno pomebno, da lahko ljudje prosto izkoriščajo to možnost in spoznajo (v filmksih muzejih, kjer je razstavljena tehnika, v knjigah in revijah ali v kinotečni dvorani) stare in sodobne filme. Kustos nemške kinoteke Enno Patalas je vlil novega življenja Langovemu Metropolisu, delovanje nemških in avstrijskih kinotek pa je (vsaj zanekrat) res zavidljivo, saj so edini pravi »muzeji«, dostopni vsem, ki jih film zanima. So »sončni« predmet poželenja.
Delovanje, težave in uspehi slovenskih, hrvaških ter makedonskih filmskih arhivov
Rojeni pod zvezdo Jugoslovanske kinoteke
" ARCOBALBiO BEL L £22 E
="	imilKO
Jeli* B. t. i>.
notust. rečnim) ”»*•-» MrHt	ik‘'fwA to
'Anpnittm Pittalufla*
l.ANCERA IN IT Al! A CA 'M mi, I ti* E , Ia .-lODVZiONF
LJUBLJANA — V okviru jugoslovanske kinotečne dejavnosti moramo zapisati nekaj osnovnih podatkov o delovanju obstoječih in sorazmerno mladih kinotek, ki so odvisne od osrednje strukture Jugoslovanske kinoteke. Ustanova na Knez Mihajlovi ulici se lahko ponaša s precej dolgim delovanjem, saj so jo ustanovili leta 1949, ko so na jugoslovanskih tleh pričeli izdajati tudi prve filmske revije. Odprtje krovne organizacije, kot je Jugoslovenska kinoteka, je spadalo v srednjeročne načrte zvezne vlade, ki je preudarno dojela, da bo prav filmski medij pomagal porušeni državi spet na noge. Sovjetski vpliv je seveda viden, vendar se lahko le veselimo prvih vladnih ukrepov, ki so že 1945. leta odredili rojstvo prvih producentskih hiš na ozemlju SFRJ: Jadran film (Zagreb), Avala film (Beograd), Triglav film (Ljubljana) ter beograjski filmski srevis Zvezda film.
Jugoslovanska kinoteka je sicer prerasla v ustanovo, ki sope v kleščah birokracije, njeno delovanje pa presega kinotečno in arhivsko dejavnost, saj se predstavlja tudi kot distributer. Prav na tem področju je njeno delovanje večkrat dejansko vprašljivo, še posebno, ko gre za izbiranje
Italijanske kinoteke le privid izvajanja kulturne dejavnosti
TRST — Tudi Furlanija-Julijska krajina se poteguje za svojo kinoteko. Pravzaprav je Deželna kinoteka Furlanije-Julijske krajine (tak je njen uradni naslov) nekaj, kar že obstaja. Njen sedež je v prostorih študentskega doma v Ulici Cantu, njena skladišča so velika in prijetno hladna, da bi lahko v njih primerno hranili, če že ne »zdravili«, neme filme oz. filme na vnetljivi podlagi. Opremljena je tudi projekcijska dvorana, ki razpolaga z najmodernejšimi montažnimi mizami in drugo tehniko, skratka biser.
Biser, ki ga dejansko ni. Kinoteka je zaprta, nedostopna in neuporablji-va. Izgovorov za tako nepojmljivo stanje je seveda več. Nekateri trdijo, da ni personala, drugi pa namigujejo, da gre za posledice nerešenih političnih manevrov (eno seveda ne izključuje drugega). Bistvo zapletov in dolgoletnih težav pa je žal le eno, in sicer, da Furlanija-Julijska krajina še nima kinoteke. (Kar v Italiji ni izjema, saj je tudi vsedržavna kinoteka prej fata morgana kot dosegljiva javna ustanova.)
V škripcih so seveda tudi druge italijanske dežele Alpe-Jadrana. Osebnih filmskih arhivov je nič koliko, kvaliteta shranjenega materiala pa je zelo slaba. Tudi častnih izjem je seveda nekaj in prav v naši deželi, kjer že vrsto let deluje Huminska kinoteka. Material, ki ga zbirajo v Huminu, je izredno dragocen in predstavlja prvi temelj, na katerem bi morali graditi arhiv deželne kinoteke.
filmov, ki naj bi zastopali Jugoslavil na mednarodnih forumih, od festivd' lov do oskarja.	.
Uspešnejše je delovanje treh reP,_ liških kinotek, ki so nastale po _ stdesetem letu in hranijo v svojih hivih dobršen del republiške films*^ produkcije, organizirajo kinotecn predstave ter zbirajo tiskovine in drugo gradivo. Slovenska kinoteka je } _ novembra letos praznovala 25-letnK obstoja, (pa čeprav je njeno delovanj do leta 1980 potekalo v sklopu lovanske kinoteke), njeni kolegici K noteka Hrvatske in Kinoteka na A) kedonija pa sta se rodili v sederna setih letih. Zagreb ima svojo kinote od 1974. leta, v Skopju pa se lan* ponašajo z avtonomno kinotečno a javnostjo od leta 1979. V vseh tr primerih so ustanove zaslužne tudi tiskanje posebnih brošur in strok0 nih publikacij, njihove strukture Pa^e. odgovorne tudi za delovanje
yu umi v u, ocoiu v iy vi y v
grame, organizirajo projekcije in, jim to dopuščajo skromna iinanCn:g sredstva, skrbijo za prekopi10 i amaterskih zapuščin ali drugega 11 ^ skega bogastva na nevnetljiv h'775 trak.
Tudi slike so del filmskega bogastva
Kinoteke niso le prostor, v *^n0, rem hranimo filmsko zgo«0 zato moramo upoštevati (leis ,0tne* so to predvsem »skladišča« ceterjin ga filmskega bogastva, s ka razpolagajo narodi.	e„a
Filmski arhivi so torej drago ut. skladišča, v katerih so preživf suKi rinki nemih filmov (na ve*lkljnske zgoraj posnetek zapuščine tu pa produkcije Ambrosio Filmi* <jvet' tudi ustanove, ki skrbijo za.?r jjijn°v je sorazmerno rosno mladih -arja (na sliki desno zgoraj: Klaus, Brandaruer v uspešnici Meph1^ ^j-Izredno pomembna dejavn .aDje notečnih ustanov je tudi u ojs|(ih strokovnih zbirk. Sem
revije, tudi__.____
(Izbor slik na desni je iz da revije Kines).
knjižnic in v0vhe spadajo seveda str e£.
Lp ki ne izhajajo
V začetku prihodnjega tedna
Prikaz slovenskih filmov v Turinu
Še ni minilo poldrugo leto od predstavitve slovenskega filma v Rimu, ko ponuja letošnji december sorodno pobudo v Turinu: Archivio Nazionale Cinematografi-co della Resistenza (Vsedržavni filmski arhiv za odporniško gibanje) prireja 13., 14. in 15. decembra prikaz slovenske filmske ustvrjalnosti. Direktor Archivia je Paolo Gobetti, sin znanega Pietra Gobettija, sam velik prijatelj Slovencev in poznavalec slovenskega odporniškega gibanja.
Do pobude je prišlo po že utečeni poti. Na tretjem Film videomonitorju slovenskega filma, televizije in videa v Gorici, ki ga vsako leto organizira Kinoatelje, sta bila prisotna tudi torinska gosta, in sicer Paola Olivetti, kot predstavnica Archivia in filmski kritik Beppe Val-berga, ki pa je že gost Monitorja od vsega začetka. Oba sta odločilno pripomogla k temu »drugemu« italijanskemu prikazu slovenskega filma. Ta vsebuje vpogled v zgodovino slovenskega odporniškega gibanja skozi filmska dela, ob tem pa skuša dati čim bolj popolno sliko o sodobnem slovenskem filmu v celoti. Filmska manifestacija kulturnega značaja torej, ki pa ima tudi velik pomen, če pomislimo, da je Turin mesto z zelo razvito kinematografsko dejavnostjo, da je sam Cinema Centrale prvonastali in osrednji filmski klub D'essai v mestu,
da je Turin sedež poleg vsedržavnega filmskega arhiva za odporniško gibanje tudi Musea Nazionale del Cinema (vsedržavnega filmskega muzeja), in če zgodovina pač kaj pomeni, da je Turin na koncu koncev rojstno mesto italijanske kinematografije sploh.
K pobudi pristopajo seveda Kinoatelje v Gorici kot glavni posrednik, Viba film kot producent, akcijo pa sta podprli tudi slovenska SZDL in Kulturna skupnost Slovenije. Vsekakor tudi turinska predstavitev spada v sklop dejavnosti Kinoateljeja za slovenski film v Italiji in v osnovno motivacijo obstoja Film videomonitorja v Gorici: ustvarjanje določene podobe Slovenije v Italiji preko filma (in tudi televizije ter videa). Doslej so se vse akcije izpeljevale na ravni kulturne informacije in promocije: v vizualnem proizvodu »berejo« tudi druge kulturne vsebine slovenske družbe, sam slovenski film. pa, kot je znano, ni industrijski proizvod, ampak kulturna dobrina in kot taka v celoti garantirana iz javnih skladov za kulturo. Je torej »izraz kolektivnega spomina slovenskega naroda in njegovih notranjih napetosti« (Darko Bratina). Kljub temu pa pripravljajo take »kulturne« pobude teren, na katerem se bo prej ali slej tudi odprla možnost za tržni prodor v Italijo kakega uspešnega slovenskega filmskega proizvoda. ALEš DOKTORIČ
V torek v CD v Ljubljani
Koncert Corrada Rojaca
Naš evropsko uveljavljeni harmonikarski koncertant Corrado Rojac bo 13. t. m. gostoval v Ljubljani s celovečernim koncertom v Cankarjevem ■ domu. Njegov nastop je v okviru koncertne sezone Mladi mladim v organizaciji Glasbene mladine Ljubljane in v sklopu izmenjav s tržaško koncertno sezono Mladi mladim.
Corrado Rojac bo v Ljubljani izvajal izključno izvirne skladbe za koncertno harmoniko in sicer: Feliceja Fugazzija Introdukcijo in fugo, Ettora Pozzolija Fantastični ples, Aleksandra Nagajeva Sonato op. 13, Luciana Fancellija Koncertne teme, Hansa Brehmerja Pagani-nijano I. in burlesko Vladislava Solo-tarjeva Espiegle.
Pred koncertom, za katerega vlada v ljubljanskih mladinskih glasbenih krogih spričo koncertantovega ugleda veliko zanimanja, se bo Corrado Rojac srečal s študenti harmonike na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in jih seznanil s poučevanjem harmonike na šoli Glasbene matice v Trstu, ki po pravici
Utrinki iz Milj
Literatura in medkulturni odnosi v skupnosti Alpe-Jadran in Švici
V Celovcu se bo v ponedeljek, 12. decembra, začel dvodnevni simpozij na temo Literatura in medkulturni odnosi v regiji Alpe-Jadran in v Švici. Simpozij je organiziral Inštitut za občo in primerjalno književnost Univerze v Celovcu pod pokroviteljstvom Kulturnega urada koroške deželne vlade.
Na simpoziju bodo s svojimi referati med drugimi sodelovali slavist Miran Košuta (govoril bo o razmerju med novejšo italijansko in slovensko literaturo v Italiji), prof. Elvio Guagnini s Tržaške univerze (o odnosu med narečjem in jezikom v sodobni italijanski književnosti v Trstu), prof. Amedeo Giacomini z Videmske univerze (o furlanski poeziji po drugi svetovni vojni), prof. Anton Reininger z Videmske univerze (o dojemanju sodobne avstrijske literature v Italiji), južnotirolski pesnik Gerhard Kofler (o možnostih literature v dvojezičnem tirolskem kontekstu) in koroški književnik Janko Ferk (o dvojezičnosti koroškega pisatelja).
Corrado Rojac
velja za vodilno v Italiji predvsem po zaslugi prof. E liane Zajec, in pa na splošno s stanjem pedagogike za koncertno harmoniko v Italiji.
Prvi teden januarja prihodnjega leta bo Corrado Rojac, kot gost Glasbene mladine Italije oz. njenega centra v Milanu, nastopal na Siciliji, še prej, 29. t. m. pa bo koncertiral, vedno za Glasbeno mladino Italije, v San Benedettu di Tronto.
Kljub temu da že uživa ugled v vsedržavnem in evropskem merilu z uspešnimi nastopi na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih, se Corrado Rojac še vedno izpopolnjuje pri prof. E liani Zajec, na tržaškem konzervato-riju študira violončelo v razredu priznanega italijanskega koncertanta in pedagoga Libera Lane, v šoli Glasbene matice dela srednjo klavirsko šolo v razredu prof. Rojca, na tržaški univerzi pa obiskuje predavanja na filozofski fakulteti.	JOŽE KOREN
Do konca leta v idrijski galeriji
^otografka Laura Battich Isoni je tokrat svoj aparat obrnila proti Miljam in nastala je nova zbirka v seriji Immaginerie
Pregledna razstava Ivana Seljaka-Copiča
V Idriji so konec novembra odprli razstavo Ivana Selja-ka-Čopiča, ki jo je ob umetnikovi 60-Ietnici pripravil idrijski muzej. Številnim udeležencem je spregovoril idrijski rojak Sergej Pelhan, predsednik Kulturne skupnosti Slovenije, ki tudi tokrat ni mogel mimo vloge kulture kot gibala družbenega napredka. Slavljenčevo življenjsko pot, njegovo šolanje, zorenje in iskanje lastnega umetniškega izraza, je podrobno orisal prof. Janez Kavčič, kustos idrijskega muzeja. Obžaloval je le, da zaradi prostorskih omejitev niso mogli predstaviti v vsej velikosti in monumentalnosti tudi številnih umetnikovih stenskih dekoracij, ki so raztresene po vsej domovini.
Za to priložnost je Mestni muzej izdal bogat katalog, v katerem je kritik Marjan Tršar v poglobljeni analizi pripravil doslej najobsežnejšo študijo umetnikovega opusa na kakih desetih likovnih področjih.
Tršar zaključuje:/'... Oplojen s temeljnimi spoznanji likovne moderne se Čopič ni hotel "modno" predajati hitro menjajočim se smerem planja svetovnih umetnostnih tokov, marveč je na teh zgodovinsko prelomnih spoznanjih gradil svoj lastni pogled na svet in nanj se odzivajočo umetnost.
Njegov obsežni življenjski opus je najlepše potrdilo njegovega likovno občutljivega in domiselnega ustvarjalnega napora.«
Prof. Janez Kavčič pa je prispeval obširni sestavek o življenjski poti jubilanta-umetnika, ki smiselno dopolnjuje Tršarjevo študijo.
Tekstovni del kataloga zaključuje odlomek iz Pogovora s slikarjem Ivanom Seljakom-Čopičem, kot ga je marca 1968 v idrijskih Kapljah zapisal prof. Vinko Cuderman.
Sledijo številne barvne in črnobele fotografije Čopiče-vih umetnin, Janez Kavčič pa je skrbno zbral Preglednico del (partizanska leta, vojna tematika, ilustracije, monumentalna dela - stensko slikarstvo in spomeniki - ter razna dela), podatke o samostojnih in skupinskih razstavah ter o številnih nagradah in priznanjih, ki jih je bil deležen umetnik.
Svečanega odprtja bogate pregledne razstave, ki bo odprta do konca leta, so se udeležili tudi umetnikovi soborci iz Vojkove čete, Štirinajste divizije in iz Centralne tehnike KPS v Starih žagah.	JOŽE OBLAK
D °”7an 'Skrivnostne igre", h, . kratkim izšel pri Pomurski : s ' 'e vreden največje pozornot tr ?. zuradi za slovensko pripon stn	rtenavadne pripov
nen ,,re' rnarveč tudi zaradi p ter* dokumeritarnega značaja, in J? Se kronika preliva v zgod tor i % V Poetična čustva. Njega brP7, -nci Prais' ki se je že lete "Knr^e?,ePa odmeva oglasil s 1 a je zdaj s tem s ovirn ^iši™ delom odločno pre:
Pot v 1 °rez omanovanjc nipnr?1 rešljivo vodi v afir PosphV6^a Pripovednega talen luN n° zanimiv pa je ta roi ' c\ namovejših političnih ' Jeraji in Jugoslaviji
. J1 m Jugoslaviji. iger" Prajsovih "Skrivni vjh _So taini agentje revoluciji kov P vo>mh ietih. Prizorišče biln i •,e v glavnem Avstrija, koal r-0 s,užba bivših zavezn
koali -na s,užba bivših zavezi Peiin ‘-1 Prot* nacifašizmu nc rov ° n k’er so še dolgo časa Ver/d,°?°dbl živahno delov antiii Ske lupine jugoslov doq0riirUnističnik emigrantov se p?kl dotikai° ‘adi Trsta, bolj ivJako za kulisami bili sebnn finimi službami, in sehi ^anbora, kjer je iz sa vinskih1^!11 zemljepisnih in /Utrovinrazl°gov deloval glav Pola ,vanske varnostne s g°dk °9 katerih se odvijejo služb* P° ita. Branko, šef vai na r, ' m Filip, Brankov speči
Rajnih časo°vSebni
°t,hawf bdo tu’ tudi samo ^meim atl, bogati zaplet rc
for'hac inew°m0 Zamdi tega ‘e
Putku L ' ■ se roman začne Umi *J,0,lzdela Branko skupaj čenje deIa,vc1 načrt za dokonč, del0v Protllugoslovanskega t n,a v sosednji Italiji in /
Večplasten roman Skrivnostne igre
in se konča, ko se ta načrt uspešno uresniči in se Filip vrne domov z Dunaja. Pisatelj ima tako priložnost, da nam z vseh strani osvetli tudi najtem-nješe in širši javnosti neznane kotičke mrzličnega, večkrat dvoličnega in zaradi tega laikom težko razumljiva delovanja ameriških, angleških in ruskih tajnih služb v Avstriji in v Trstu. Hkrati pa mu seveda daje tudi možnost, da do potankosti opiše težko vlogo jugoslovanske tajne službe, ki mora upoštevati nova politična ravnovesja v svetu in ki se pri izpeljavi svojega načrta ne more več zanašati na stara zavezništva iz vojnih časov. V tem poogledu je Prajsov roman pravi zgodovinski dokument, ki nam lahko zelo koristi pri določanju objektivnih težav, v katerih se je znašel slovenski narod, ko je prvič v zgodovini moral pomisliti na oblikovanje lastnega državnega ustroja. V zgolj pripovednem pogledu pa so "Skrivnostne igre" pravi 'thriller', saj se snov že sama po sebi ponuja■ kot kriminalka. Če k temu dodamo še to, da se pisatelj v glavnem poslužuje agilnega in zgoščenega dialoga in da se, če le more, izogiba dolgoveznim opisom prostora, bomo zlahka razumeli, da gre za knjigo, ki jo preberemo v enem samem dušku. Vendar naj takoj pojasnimo, da največja pisateljeva zasluga ni v tem, da zna tekoče in napeto pripovedovati, ampak v tem, da zna svoje pripovedovanje postaviti v širši okvir zgodovinske perspektive in v poetično vzdušje pristnih človeških odnosov. In naj si v dokaz za to pomagamo z enim samim, a dovolj zgovornim odlomkom iz knjige in sicer iz zadnjega poglavja, v katerem se Branko in Filip, spet združena, v pri-
sotnosti Brankove žene Lijane pogovarjata o osebnih izkušnjah v zvezi s krutim, nečkoveškim ravnanjem tajnih služb. "Pri nas tega ne počnemo", pravi Branko. "Saj vidiš, da od nekdaj vse temelji predvsem na tovarištvu."
"Branko, prosim te, saj nisva v službi! Sam veš, da so se dogajale skrivnostne reči."
"To je bilo med vojno."
"Lepo tovarištvo! Vsaj Grbastega Honzo bi morali likvidirati po hitrem postopkuF je žolčno bruhnilo iz Lijane.
"Njega niso, zato pa so toliko drugih, ki jih ne bi bilo treba!" je postal zajedljiv tudi Filip.
"To je bilo med vojno," je ponovil Branko. "Ali tik po njej."
"In zdaj? Policija je policija. Zapira, zaslišuje. Tudi provocira..."
"Filip, čudno govoriš. Sam veš, koliko sovražnikov nam še streže po življenju. Če pravim nam, - mislim na naš novi sistem, na svobodo, na domovino. Saj se bo tudi ta služba razvila, prej ali slej bo v vsem več človečnosti... Nekdo pa mora tudi že zdaj skrbeti za varnost čeprav še začetniško, grobo. Verjemi mi, da to ni užitek! Saj si sam izkusil."
Lijana se je nasmehnila. Ponovil je prav njene besede.
"Vem! Toda kako?" se je razvnel Filip. "Da v vsakem človeku gledam morebitnega zločinca? Meni to ne prija. Niti če sem zato videti še tako imeniten. Jaz bi raje reševal življenja, za spremembo. Mislim, da bi najraje šel spet študirat medicino."
Že iz tega kratkega odlomka jasno razumemo, kakšen je pisateljev odnos do snovi, ki jo obravnava. Cilji včasih res opravičujejo sredstva, katerih se poslužujemo, da jih dosežemo. Ven-
dar se ob takem ravnanju hudi dvomi vgnezdijo v našo dušo in jo začnejo glodati in glodati, dokler se v nas ne ustvari odpor, katerega posledice so težko predvidljive, saj gre za duhovne in duševne pojave, ki so last morda še prej človeških skupnosti kot pa posameznikov in se zaradi tega ne izčrpajo v enem samem življenju, ampak se lahko občutijo tudi nekaj generaciji pozneje, kot to izpričujejo ideološke in duševne krize našega časa ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji, kjer so zadobile še drugačne raz-sežnoti, ampak tudi v širšem svetu, v katerem ljudje čutijo vedno večjo potrebo po duhovnih vrednotah, ki naj bi bile drugačne od tisith, ki so dopustile dogodke, kakršne opisuje Prajs v svojem romanu.
"Skrivnostne igre" niso torej le napeto poročanje o po stari etični logiki potrebnem kriminalnem delovanju tajnih varnostnih služb, ampak tudi in morda predvsem prikaz nekega posebnega, manj znanega in, žal preveč zanemarjenega aspekta podzavesti naše družbe in vseh duhovnih kontradikcij, ki so z njim v neposredni zvezi in ustvarjajo v naših dušah tisto tragično praznino, katero zaman skušamo polniti z našim dramatično individualističnim hlastanjem po materialnih dobrinah in trenutnem uživanju. In v tej luči se Prajsov roman v zelo pozitivnem smislu odločno oddaljuje od prevladajoče tematike povojnega slovenskega pripovedništva, ki se najraje ukvarja z že apriorno nerešljivim in zato izrazito akademskim in nepoetičnim vprašanjem odnosov med posameznikom in oblastjo in ob tem zanemarja konkretno humano dramo, ki je v samem človeku našega
časa, ne glede na oblast, ki zdaj v tej zdaj v oni obliki nujno mora predstavljati družbo, izven katere ni in ne more biti življenja, ampak samo sterilno životarjenje. Prajsovo delo je zaradi tega, kot smo že dejali, vredno vse naše pozornosti, saj nam nudi ogromno dragocenega materiala za razmišljanje o naši ne samo slovenski, a tudi splošno človeški usodi v vedno bolj zapletenem blodnjaku našega duhovnega življenja. Nudi pa nam tudi kanček poetičnega upanja -in to je še posebno pomembno - v človeka kot takega in v njegove vedno nove možnosti duhovnega preporoda, kot to zelo lepo izhaja iz naslednjega razgovora med Brankom in Filipom. Vzeli smo ga iz epiloga knjige, ki pa ga avtor pravilno postavlja na mesto prologa, da bi nam že od vsega počet-ka povedal, iz kakšne perspektive gledata danes glavna junaka romana na dogodke, v katerih sta nastopala kot protagonista: "Takrat smo bili še vsi naivni", zavzdihne Branko.
"Jaz še prav posebno", še bolj kislo reče Filip.
"Ni samo to,« pofilozofira Branko. "Vidiš, Filip, takrat so bili težki časi. Bili smo zelo mladi. Tudi kot oblast in država. In polni poleta in navdušenja."
Filozofiranje mu je že prišlo v navado, pomisli Filip, ko ga posluša. Glasno pa reče, skoraj malce skesano: "Takrat smo bili sveto prepričani, da so vsi naši ena sama poosebljena pravičnost."
"In naši sovražniki sami zločinci, pokvarjenci in polni hudobije... Vsaj jaz, kot policaj, bi moral biti bolj skeptičen."
"Saj si imel včasih svoje dvome", ga miri Lijana.
"Seveda sem jih imel. In jih imam tudi zdaj".
"Toda to je premalo," zaključi Filip in dokaj odločno pogleda Branku v
0ČL	JOSIP TAVČAR
Smučanje: prvi smuk za SP
Švicar Mtiller najhitrejši
VAL GARDENA Vsi so pričakovali tretjo letošnjo zmago Pirmina Zurbriggna, vendar pa se je tokrat spet pojavil pravzaprav najbolj soliden smukač zadnjih let: Švicar Peter Mtiller, ki je presenetil vso svetovno elito.
Vrstni red: 1. Mtiller (Švi.) 2'00"51; 2. Assinger (Av.) 2’00 "69; 3. Boyd (Kan.) 2'00"79; 4. Zurbriggen (Švi.) 2'00"89; 5. Ortlieb ZRN) 2'01”21; 6. Tauscher (ZRN) 2'01"38; 7. VVasmeier (ZRN) 2'01"42; 8. Resch (Av.) 2'01"48.
Lestvica za SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 62 točk; 2. Girardelli (Luks.) 35; 3. Mtil-I ler (Švi.) 25; 4. VVasmeier (ZRN) in Enn (Av.) 21; 6. Nierlich (Av.), Nillson (Šve.), Štock (Av.), Assinger (Av.) 20 itd.
Na sliki: od leve, drugouvrščeni presenetljivi mladi Assinger, zmagovalec Mtiller in tretjeuvrščeni Boyd.
Avtomobilizem: včeraj v Parizu
Predstavili sezono F1
PARIZ — Včeraj so v Parizu predstavili sezono 1989 avtomobilskh dirk formule ena, ki bo tokrat štela 16 tekem. Edini dvom, ki ga imajo organizatorji je kje se bo odvijala VN ZDA, ki bi morala nadomestiti prenevarno tekmo, ki poteka po mestnih ulicah v Detroitu. Program je sledeč:
26. 3. 1989: VN Brazilije; 23. 4.: VN San Marina (Imola); 7. 5.: VN Monaca; 28. 5.: VN Mehike; 4. 6.: VN ZDA; 18. 6.: VN Kanade (Montreal); 9. 6.: VN Francije (Paul Ricard); 16. 6.: VN VB (Silverstone); 30. 6.: VN ZRN (Hockenheim); 13. 8.: VN Madžarske (Budapešt); 27. 8.: VN Belgije (Spa); 10. 9.: VN Italije (Monza); 24. 9.: VN Španije (Jerez); 22. 10. VN Japonske (Suzuka); 5. 11.: VN Avstralije (Adelaide).
Predstavili »varnejši« Pariz - Dakar
PARIZ — Organizator Gilbert Sabine je včeraj predstavil v Parizu 11. izvedbo popularnega rallyja Pariz - Dakar, ki bi moral biti, po trditvah Sabineja »varnejši«. Rally bo potekal od 25. decembra do 13. januarja prihodnjega leta. Tokrat bo prvič, da ta rally obišče Tunizijo in Libijo. Tega tekmovanja se bo udeležilo kakih 250 avtomobilov in 170 motorjev.
Nogomet: TV prenosa Jugoslavija - Ciper ne bo
BEOGRAD — Jugoslovansko športno javnost buri novica, da Jugoslovanska nogometna zveza ni odobrila televiziji dovoljenja, da predvaja jutrišnjo nogometno tekmo med Jugoslavijo in Ciprom, veljavno za kvalifikacijo za SP leta 1990 v Italiji. JNZ je pa odlok motivirala s skromnim številom gledalcev, ki si je ogledalo tekmo med Jugoslavijo in Francijo. Takrat jih je bilo prisotnih le 30 tisoč.
Dirka tris
RIM Zmagovita kombinacija dirke tris je sledeča: 22-12-19. Zmagovla-cev je 275, zmagajo pa po 4.244.906.
Kolesarstvo: v Lonjerju dirka v ciklokrosu
V Lonjerju bi moralo biti jutri zjutraj precej živo, saj bo na sporedu s startom ob 10.30 dirka v ciklokrosu, ki postaja že tradicionalna domena tega
jesenskega časa. Na startu bi morali biti vsi najboljši krosisti, ki nastopajo na dirkah za dodelitev Trofeje Al fo-goler, kjer predstavlja lonjersko tekmovanje deseto izmed trinajstih preizkušenj za dodelitev naslova najboljšega v petih kategorijah: člani, starejši in mlajši mladinci ter starejši in mlajši cikloamaterji.
Na startu bi morali biti tudi kolesarji Slovenije, ki so lani pobrali levji delež nagrad. Dirko, ki bo potekala po prometu zaprti cesti skozi Lonjer in po vaških njivah, organizira seveda kolesarski klub Adria Rešim ob podpori obeh tržaških denarnih zavodov HPO in TKB. (R. Pečar)
Šah: turnir ŠŠ-Ts za najmlajše
Danes bo na sporedu drugi zavrtljaj šahovskega turnirja, ki ga v okviru osnovnošolske olimpiade prireja Športna šola Trst. Udeleženci bodo odigrali še tri kola, turnir pa se bo na stadionu »1. maj« začel ob 15.30.
Krasovi rokometaši spet »na delu«
Po četrtkovi pomembni zmagi čaka krasovce že danes zvečer nova težka preizkušnja. V Vidmu se bodo pomerili s tamkajšnjim CUS, ki je v prvem kolu tesno premagal Cividin. Na sliki: prizor s četrtkove tekme proti odlični
ekipi Ouarto D'Altino
Nogomet: v L AL Primorje na težkem gostovanju proti Sangiorgini
V 3. ligi derbi Zarja - Primorec s priokusom drugih časov
1.	AMATERSKA LIGA
SANGIORGINA - PRIMORJE
Po štirih zaporednih nastopih na Proseku (upoštevali smo tudi gostovanje pri Portualeju), Primorje gre spet na pot, tokrat v San Giorgio di Noga-ro, tipični komercialni in kmetijski center ob bregu reke Como. Domača ekipa Sangiorgina, ki je že v lanskem prvenstvu bila vedno na spodnjem delu lestvice in si zagotovila obstanek tik ob koncu, tudi letos ni mnogo izboljšala.
Doma, kjer še ni doživela poraza, igra sicer zanesljivo. V petih nastopih je zbrala kar osem točk, v gosteh (pet nastopov) pa je zbrala le štiri. Omenil bi tudi, da je Sangiorgina v prvih devetih nastopih vedno prišla do zadetka, le v zadnjih dveh je igrala neodločeno brez gola. Branilci Primorja bodo zato morali precej paziti, ker doslej je prav obramba nekoliko šepala. Po Lig-nanu, ki je prejel 23 golo.v, je z 19 goli v lastni mreži najbolj ranljiva prav obramba proseške enajsterice.
2.	AMATERSKA LIGA
BERTIOLO - KRAS
Kras čaka gostovanje v kraju, ki je oddaljen 80 km od Trsta in je ob Napoleonovi cesti od Palmanove proti Pordenonu. Ekipa Bertiola, ki je lani igrala še kar solidno prvenstvo (7. mesto z 31 točkami), igra letos res povprečno. Po zmagi v prvem kolu nad Rivignanom in dvemi zaporednimi remiji je začela z negativno serijo nastopov. V preostalih osmih tekmah je prišla le do treh remijev, zadnjega je dosegla prav prejšnjo nedeljo v Morteg-lianu. Bertiolo ima svojo glavno hibo v napadu. Od šestih danih golov je tri iz 11-metrovk dosegel Cressatti, ki je
bil prav v nedeljo izključen in zato proti Krasu ne bo igral. Zato mislimo, da bi se moral Kras z urejeno igro v obrambi s tega gostovanja vrniti vsaj z eno točko.
OPICINA - VESNA
Kot lani, ko je z 29 točkami zasedla 7. mesto na lestvici, tudi letos zgleda, da Opicina nima posebnih ambicij. Doslej je zbrala le 8 točk (7 na domačih tleh). Posebno v zadnjih nastopih ni blestela, saj po treh zaporednih porazih je prav v nedeljo prekinila negativno serijo z zmago nad povprečnim Architravejem. Tudi Openci imajo težave v napadu. V 11 nastopih so dali le 6 golov od katerih jih je štiri dosegel napadalec Bolle. Tega so bodo torej morali branilci Vesne precej paziti, ker po nerodnem spodrsljaju z Mug-gesano, kriški navijači pričakujejo takojšnjo rehabilitacijo »plavih«.
PIEDIMONTE - JUVENTINA
Jutrišnji derbi proti Piedimonteju bo za Juventino dobra preizkušnja pri preverjanju moči. Obe ekipi sta namreč na sredini lestvice z istim številom točk (11).
Štandrežci prihajajo z zmagovitega gostovanja v Vilešah, medtem ko so Podgorci položili orožje pred zadnjeu-vrščeno Medeuzzo. Mimo teh ugotovitev, se tekma napoveduje kot izredno izenačena, čeprav menimo, da imajo Štandrežci rahlo prednost, predvsem ker so doslej največ točk želi prav na gostovanjih.
3.	AMATERSKA LIGA
ZARJA - PRIMOREC
Na vzhodnokraškem področju vlada veliko zanimanje za ta prvenstveni derbi, ki bo 13. po vrsti. Prvič so se
Bazovci in Trebenci srečali v sezoni 67/68 v prvenstvu 3. AL skupina L, ko je Zarja začela igrati v amaterskih prvenstvih, Trebenci pa so igrali še sezono prej. Prvi derbi je bil na igrišču
1.	maja 19. 11. 1967. Ker sta ekipi igrali že v četrtem kolu, ni bil položaj na lestvici ekip najboljši. Trebenci so imeli le eno točko, Bazovci pa so bili na repu lestvice brez točk.
Prav na tem derbiju, ki se je končal z 1:0 v korist Zarje, so Bazovci prišli do prvih prvenstvenih točk. Od tedaj dalje sta se ekipi srečali še petkrat v okviru 3. AL in šestkrat v prvenstvu 2. AL. Skupni obračun derbijev je 4 zmage za Zarjo, 2 za Primorca, šestkrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu. Skupno je v 13 derbijih padlo 19 golov, od katerih jih je Zarja dala 10, Primorec pa 9.
Kot zanimivost tega derbija bi lahko omenili le, da so se zadnji štirje derbiji končali pri neodločenem izidu. Tokrat, kot za vsak derbi, je vsaka napoved tvegana. Zarjani, ki igrajo doma, so v rahli prednosti tudi zaradi tega, ker morajo po dveh zaporednih porazih odločno reagirati, da bi ne izgubili stika z ekipami zgornjega dela lestvice. Trebenci pa bodo tokrat imeli nekaj problemov. Coppola je izključen. Poleg njega pa ne bo smel na igrišče niti trener Favento, ki je bil izključen proti Beglianu in zato mu je disciplinska komisija prepovedala vstop na igrišče vse do 6. februarja 1989.
VERMEGLIANO - BREG
Po dveh pomembnih zmagah (Zarja, Aurisina) je morala v taboru Brega zelo visoka. Brežani so zato optimistično razpoloženi za tekmo v Vermeglia-nu, kjer domačini, čeprav so premagali le šibko Romano, letos niso še doži-
veli poraza. To pomeni, da »plavi«, ki upajo nadaljevati s pozitivno serijo, ne bodo imeli lahke naloge.
Gaja bo tokrat počivala. (B. R.)
MLADOST - ISONZO
Zdesetkana kraška postava (zaradi izključitve ne bodo igrali kapetan Karel Ferfolja ter brata Edi in Flilarij Kobal) bo jutri sprejela tretjeuvrščeni Isonzo. Srečanje bo za Mladost, ki bo nastopila brez standardnega napada, izredno pomembno, saj bo lahko že odločalo, če bodo Kraševci ostali v skupini, ki se bo potegovala za napredovanje. To jim bo uspelo le v primeru zmage.
VISCO - SOVODNJE
V enem od najdaljših gostovanj bodo Sovodenjci igrali proti Viscu, ki je doslej zaigral precej slabo, saj je v 10. srečanjih zbral le 4 točke. Zaradi navedenega je jasno, da se Spangher-jevim varovancem ponuja priložnost, da pospravijo nov par točk in se s tem približajo sredini razpredelnice.
NARAŠČAJNIKI
Čampi Elisi - Breg	4:0 (2:0)
BREG: Degrassi, Stafančič, Azzano, Impelizzari, Guštin, Ota, Rocchetti, Mappa, Bandi, Grilanc, Menegon.
Breg je igral precej dobro vse dokler ni prejel prvi gol, potem pa je popustil. Nasprotniki so tako z lahkoto dosegli še tri gole. Breg je igral v okrnjeni postavi in to brez vratarja, namesto njega pa je igral branilec.
NAJMLAJŠI
Domio - Breg	0:7 (0:5)
STRELCI ZA BREG: Mauri in Švab 3, Ferluga 1.
V četrtek so brežani odigrali zaostalo prvenstveno tekmo z Domiom. Tudi tokrat kaže sam rezultat premoč brežanov, ki so po dveh minutah vodili že z 0:2. V teku prvega polčasa pa so še trikrat povišali prednost, predvsem z zaslugo napadalca Maurija, ki je v prvem delu pokazal, da je v pravi formi. To pa ni potrdil v drugem polčasu, ko se je večkrat znašel v ugodni poziciji, a je žal le enkrat realiziral, proti koncu tekme so brežani še povišali prednost in si tako pridobili četrti zaporedni par točk.
(L. Švab)
Diega in Lori je osrečilo rojstvo malega
DANIJELA
Vso srečo in zdravja mu želi odbojkarsko društvo Bor.
DANES
SOBOTA, 10. DECEMBRA 1988
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
20.30	v Trstu, Ul. della Valle: Libertas -Kontovel Electronic Shop
DEŽELNI KADETI
18.30	v Trstu, Miramarski drevored. Ferroviario - Sokol
NARAŠČAJNIKI
17.30	v Repnu: Polet - Libertas
DEČKI
19.30	v Trstu, Ul. Forlanipi: Ricreatori -Polet
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Dolini: Breg - Costalunga; IT-’ v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Sergio - Prl" morje; 14.30 v Križu: Vesna - San Luigi
ZAČETNIKI
16.30	v Trstu, pri Sv. Ivanu: Fani A -Primorje
CICIBANI
14.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Ponzia-na B; 15.30 v Dolini: Breg - Ponziana A,
15.30	na Proseku: Primorje - Soncini A
MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Bazovici: Zarja Adriaimpe* Muggesana
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI
18.00	v Gorici: S. Luigi - Soča Čerini' pex
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
18.30	v Vidmu, Ul. Scrosotti: CUS Višem - Kras Trimac
ŠAH
OSNOVNOŠOLSKA OLIMPIADA
15.30	v Trstu, na 1. maju: nastopaj0 naši osnovnošolci
JUTRI
NEDELJA, 11. DECEMBRA 1988
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v San Giorgiu di Nogaro: Sangiorgina - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Podgori: Piedimonte - Juventi-na; 14.30 v Bertiolu: Bertiolo - Kras; 14-3 na Opčinah: Opicina - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Bazovici: Zarja - Primorec,
14.30	v Romjanu: Vermegliano - Breg,
14.30	v Doberdobu: Mladost - Isonzo,
14.30	v Viscu: Visco - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Dolini: Breg - San Sergio
NAJMLAJŠI
8.45 v Trstu, Sv. Alojzij: Montebello -Breg; 10.30 na Proseku: Primorje - San Andrea; 11.45 v Trstu, pri Sv. Sergij San Sergio - Zarja Adriaimpex
ZAČETNIKI
10.30	v Doberdobu: Mladost - Turriac ^ 11.45 na Proseku, dom Ervatti: Portuale Zarja Adriaimpex
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v Padovi: Virtus Padova - Ja°r
alači-
MOŠKA D LIGA
11.00	v pordenonski športni pan Arniči del Basket Beretich - Bor Rade ska
PROMOCIJSKA LIGA	,
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Scogb® to - Cicibona; 11.00 v Trstu, Monte C y gio: CUS - Breg Adriatherm; H--0U Standrežu: Istitudi Manzoni - Dom metal Simek
DEŽELNI MLADINCI
9.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona Stefanel; 9.00 v Nabrežini: Sokol - A barda
DRŽAVNI KADETI	q
11.00	v Nabrežini: Jadran Farco - “ j Adriatherm; 11.00 na Proseku: Kon 0 Electronic Shop - Valvasone
DEŽELNI KADETI	ka
15.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Rade - Ricreatori
DEČKI	a -
9.30	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Po99.rstu Kontovel Electronic Shop; 11.00 v na 1. maju: Bor Indules - Libertas
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA	Ajto
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade -Adige B
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI	. ra-
11.00	v Gradežu: Grado - Val Nas p por Imsa
| obvestilcT^
SK BRDINA	za zi'
obvešča da je v teku vpisovanje mo vanj e na Pohorju od 26. de ,nfor' do 2. januarja v hotelu Habakuk- ^^a macije in vpisovanje na sedež ure-vsak torek in četrtek od 19. do
SK DEVIN	. nje Z«
obvešča, da se nadaljuje vpiso |(a-zimovanje v Bovcu in smučanj ninu. Cena 7-dnevnega paketa ^\\V lir. Informacije Bruno Škrk, te ■ ali ob večernih urah 200236.
zsšdi	t m- °hb
obvešča, da bo v torek, U- .-.-.čina**' ‘ ' Umetne •“>'
20.30 na sedežu ŠD Polet
1, seja nogome. 0
ed: 1. medS miadinsk metni turnir, 2. imenovanje , nda'
Ul. Ricreatorio misije. Dnevni red
mlad
3. delovanje združen
selekcije, dinske ekipe, 4. razno.
Že jutri 12. kolo v moški košarkarski B-2 ligi
Odbojka: po 7. kolu v C-l ligi
Jadran v Padovi proti Virtusu
Uc* graje do hvale s svarilom, pa n 0 sPet tu. Srbi bi rekli '»i ovo na vo«. Morda so se razmere tako spre-6nile, da bodo Jadranovi košarkarji ^sevali situacijo na tujem, kajti po oh i 6m domačem spodrsljaju bomo fjel Pričakovali podvig v gosteh. Dajmo šalo na stran in razglabljaj-, 0 P težavnem trenutku. Poraz z Ma-^ SPtijem ni nečastna zadevščina, ven-r le res nerazumljivo, da kažejo ^ °dri bojevniki« tolikšna nagnjenja samomora, kot so jih izpostavili . srečanjem s San Lazzarom. V pri-h ?ia.vi 2 Jadranom je katerokoli ni-a ° čvrsta struktura, ki sploh ne ve, aJ so oscilacije.
bedaj postaja seveda vse težje in res ® vemo, kaj bi lahko zdramilo jadrajte®’ zato da bi odslej bili popolno-zanesljivi na domačem terenu in Položeni za presenečenja v gosteh.
Nasploh je letošnja liga različna od prejšnjih izvedb. Ne pomnimo, da bi kdaj prej, po enajstih kolih, kraljevala novinca v ligi, ki ne kažeta najmanjšega namena, da bi se odpovedala vlogi leaderja. Vsi ostali, več ali manj, jim do tega trenutka niso bili dorasli in sedaj ni več mogoče govoriti o adaptaciji na tekmovalne razmere in se sklicevati na postopno prehajanje v optimalno formo, kajti časa je bilo dovolj.
V okviru srečanj s starimi znanci bodo Jadranovi košarkarji odpotovali v Padovo in poskusili zamotati štrene domačemu Virtusu, ki se do neke mere tudi bori proti lastnim slabostim, a je vendar na tretjem mestu, s štirimi točkami prednosti nad Brumnovo vrsto. V spoštovanju tradicionalizma so v Padovi ohranili lansko ogrodje in ga dopolnili s četverico igralcev, ki naj bi
jamčili za kontinuiteto in prispevali še merico izkušenosti. Iz Spinee sta pripotovala Bortolozzi in Lovadina, ki ne potrebujeta posebnih predstavitev in sta popolnoma »preverjena«. Poleg njiju sta letos tu še mlada beka Sommese in Basti, ki so ju staknili na oddaljenem jugu polotoka in o katerih ne vemo veliko. Moštvo sta zapustila Puntin in Berzanti, toda pravo moč Virtusa verjetno predstavlja trikotnik Rampazzo - Corro - Gavagnin.
In o teh argumentih bo zaenkrat dovolj, v pričakovanju nedeljskega spopada. (Cancia)
Igre pod košema
V	okviru trofeje Jadran v minibas-ketu bo danes prvo kolo novega turnirja »Igre pod košema« za letnike 1980 in mlajše.
V	repenski telovadnici bodo tako danes dve tekmi, kot sledi: 14.30: Bor -Sokol; 15.30: Kontovel - Polet.
Mladinska košarka: odigrali so vrsto tekem
Boru Indules napet derbi dečkov
K p^TOVEL techna -
“OR INDULES	69:71 (34:41)
Sn ?NTOVEL TECHNA: Colja 2, padoni 8, Križman 2, Emili 14 (0:2), 34 Cingerla (0:2), Gruden, Budin RrS Cerne 9 (1:6).
ln OR INDULES: Bandi, Ferluga, Ga-Gi» ln (4:7), Grbec 6, Samec 21 (1:3), mamini, Vodopivec 2, Calzi, Cupin u'Porporati 14.
pRI TOČKE: Budin 3. od 0 dveh neodigranih tekmah zaradi jn _° nosti spdnikov so borovci igrali jr rna9ali v slovenskem derbiju proti rec i °Ve^u- Na Proseku smo bili priča
S* (epi
sta
y°dstv
in napeti tekmi. V prvi četrti-se ekipi stalno izmenjavali
'Ural - v drugi pa so borovci bolje tQčk'rt dosegli tudi prednost desetih tovni ■ ’41). V drugem polčasu so Končat reagirali predvsem po zaslugi nied ne9a Budina, ki gotovo spada rtia jp^jdoljše igralce prvenstva. Tek-čapjL “'la izenačena vse do konca sre-ekipj' zmaga pa je pripadla Borovi ’ SaI ie pokazala boljšo skupinsko ttiar V.napadu. Poleg Budina je pri do-Pri L.111*1 Presenetil leto mlajši Emili, p0 °rovcih pa bi pohvalili celo eki-bi : 6 Posebej pa Galoppina v obram-n0) ^amca v napadu. (Kovačič Adria-
P<PrnTc" bARCOLANA 111:90 (52:40)
;EJ: Pro 16, Vidali 29, Devetak,
»tič a'Gerli Poletov
lg	24, Braini, Clarich 7, Vatta
a' C orli 10.
Venst °VC( 50 osv°jili svojo drugo pr-ženn eno zmago, in to povsem zaslu-V i?r0ti trdoživi ekipi Barcolane. lii j,„aPadu so naši povsem zadovolji-točk n *aze Indi število doseženih kjer' Urngače pa velja za obrambo, “Peti-0 skoraJ vsi poletovci, razen Va-ca' odpovedali. (A. Granier)
deželni mladinci
cicibona -
Clrun^RDA	86:101 (42:53)
lg (jn) pA: Simonič 9 (2:4), Cecco Polis' IR r*P“ini 4, Turk 9 (3:4), Lip-tot 15 (2.4) *’ Race 12 (1:2), Birsa 2, Per-
(vsat?<”RE: Simonič, Race in Pertot
„ Do 11 dakt	„ ■
(33), Birl )L,P011: Race (31)< LiPPolis w lrsa (38) m Cecco (40).
Drevi v Gorici
. VBU - Salonit
PrvenstvV *3°d° danes vsa odbojkarska Soriški v ustavljena, bodo lahko vseeno račnn lubttelji odbojke prišli na svoj d°mu se k lelovadnici ob Katoliškem iateliskl, ? odvijala zelo kakovostna pri-Glymni iokma, ki jo organizira ŠZ sterki vri fomefili se bosta namreč še-stopa v u 12 Vidma, ki zelo uspešno na-^nhova PJT^nslvu A-2 lige in Salonit iz ?.v®zni i'j Udbojkarji Salonita igrajo v 2. ligo. Pr:* iln se. borijo za prestop v višjo vdušuj0A akoYatl. le torej res lepo in na-1119 bo ob 20 b°ikarsko Predstavo. Tek-
sLo UN°ER 18 ŽENSKE
KHSg'BREG AGRAR 3:0
PiUc °M^, K°IMPEX: Miot, Škerk, Lublina RohU?CeRi'. Pabrizi, Foschini, Kos-BREG ann ^rižmančič, Ciocchi, Fabi. (1 Nata5flArJRAR: Komar, Mauri, Tatjana J8na ŽeriM a oZlanl' Pertot, Erika in Talita, Sancin ^ancin’ Gaburro, Segnati,
p0vratrin^inS,kern Prvenstvu se je začelo Pa sporprt, 0 ? in tako je bil na Opčinah je slavij® e, slovenski derbi. Tudi tokrat C5 nikoli „loga Koimpex, kateri Brežan-s®sterka i» ° mogle do živega. Dolinska ^Ptivirane Slc?r Igrala izredno zbrano in *7id prot; u s,aJ Je jasno, da ima pozitiven ?en. Venrii' eKlpi velik prestižen po-g°Volj . . j‘m vsa dobra volja ni bila 110 kot takti!" Slogina ekipa, tako tehnič-l Bla ioričr. ®n° stalno prevladovala.
® Vse	med gostiteljicami stopi-
?RroščenjL lke' Ri so s svojim povsem
a°vi točki (I14K °P°m zasluženo osvoj'le
Mladinci Cicibone (na sliki s CGI) - proti Alabardi nesrečno sojenje
Sklicevati se na sodnike za poraz je vselej neljubo, toda tokrat sta moža le presegla vsako mero dostojnosti. Že tako okrnjeno Cicibono sta v teku tekme povsem zdesetkala, da so zadnje tri minute naši odigrali v štirih, že po prvem polčasu pa so imeli kar trije igralci po štiri osebne napake. Na koncu smo jih proti Ciciboni našteli kar 38, proti Alabardi le 17 in res ni mogoče trditi, da so bili naši bolj grobi. Dokler je Cicibona igrala v najboljši postavi je vodila z 21:13, a nato so gostje nadoknadili in ob koncu polčasa krepkeje povedli. V začetku drugega polčasa so fantje znova pritisnili in v 10. minuti zlahka prehiteli Alabardo pri rezultatu 72:71, odtlej pa je že omenjeni faktor opravil svoje. Med ci-cibonaši sta se še posebej izkazala Cecco in Lippolis.
NARAŠČAJNIKI
INTER 1904 - POLET 81:76 (39:41)
POLET: Marucelli 5, Hmeljak 8, Vremec 22, Rauber 11, Gruden 30, Križman, Možina.
Poletovci so proti Interju 1904 igrali presenetljivo dobro, celo vodili po prvem polčasu, na koncu pa izgubili le za 5 točk.
Vsi poletovci si zaslužijo pohvalo za požrtvovalnost, še posebno pa sta se izkazala Rauber in Hmeljak. (A. Granier)
BOR - LIBERTAS	93:83
BOR: Filipčič 17 (1:1), Possega 19 (5:6), Bajc 16, Martinolič, Bajc Erik 3 (1:3), Brus 12 (3:4), Tomšič 18 (3:4), Žiberna 6, Corbatti, Salvi 2.
PM: 13:18. TRI TOČKE: Brus in Tomšič 1. PON: Possega (38)
Po odlični tekmi proti Don Boscu so tokrat naši igrali slabše. Plavi so podcenjevali povprečnega nasprotnika, ki je prišel na Borova tla zelo motiviran. Naši so kljub temu gladko zmagali, a bodo morali paziti, da ne bodo v naslednjih tekmah ponovili take igre. Zadovoljivo sta igrala playmakerja Iztok Bajc in Filipčič ter krilo Possega. V četrtek, 15. t. m., čaka borovce zelo pričakovan derbi proti Kontovelcem. (Tomšič Viktor)
NAŠE PONUDBE:
SMUČI TUA +
VEZI MARKER ali TIROLVA
150.000	lir
SMUČI DVNASTAR +
VEZI MARKER ali TIROLVA
160.000	lir
SMUČI FISHER +
VEZI MARKER ali TIROLVA
180.000	lir
SMUČI AHAGAN +
VEZI MARKER ali TIROLVA
200.000	lir
OTROŠKE SMUČI DVNASTAR + VEZI + PALICE	120.000 |ir
OTROŠKE SMUČI FISHER + VEZI + PALICE	130.000 lir
OB NAKUPU SMUČI VAM PRIPRAVIMO DRSNO PLOSKEV, ROBNIKE IN MAŽO
DYNAFIT - DACHSTEIN - KOFLACH - TECNICA Center za smučarske čevlje z vbrizganjem mase
Za las ...po pričakovanjih
Moška C-1 liga	Ženska C-1 liga
IZIDI 7. KOLA
S. Giustina - 01ympia 1:3 (5:15, 15:12, 15:8, 15:12), Bassano - Badia 3:2 (15:7, 13:15, 16:17, 16:14, 15:7), Petrarca PD - Anchor Fix Vivil 3:0 (15:12, 15:3, 15:8), Flebus Povoletto - Nova Gens PD 3:2 (14:16, 15:10, 15:7, 16:17, 16:14), CUS Trst - Cessalto 3:0 (16:14, 15:7, 15:1), Ferro Alluminio ni igral
LESTVICA
CUS Trst	6	6	0	18:5	12
Ferro Allum.	6	6	0	18:5	12
Flebus	7	5	2	19:10	10
Bassano	7	4	3	13:14	8
Petrarca PD	6	3	3	10:11	6
Nova Gens PD	6	2	4	11:14	4
San Giustina	7	2	5	13:17	4
Cessalto	7	2	5	11:17	4
01ympia Gorica	6	2	4	9:15	4
Anchor Fix	6	2	4	7:13	4
Volley Badia	6	1	5	9:17	2
PRIHODNJE KOLO (17. 12)
Ferro Alluminio Trst - CUS Trst, Anchor Fix - Cessalto, Nova Gens -Bassano, 01ympia Gorica - Petrarca Padova, Volley Badia - San Giustina, Flebus Povoletto ne igra
IZIDI 7. KOLA
Albatros TV - Fiume Veneto 3:2 (15:13, 5:15, 1:15, 15:13, 15:12), Foče Co-lori Latisana - Laprevidente Feltre 0:3 (11:15, 14:16, 7:15), Dolo - AUSA Pav Cervignano 3:2 (7:15, 16:17, 15:5, 15:9, 15:8), Vivil Vlila Vicentina - Fratte PD 3:0 (15:6, 15:5, 15:9), OMA Mobil! San Giusto - PAV Udine 2:3 (17:15, 4:15, 17:15, 14:16, 14:16), Fincantieri - Bor Elpro 2:3 (15:13, 8:15, 15:7, 3:15, 9:15)
LESTVICA
Laprevidente	7	7	0	21:3	14
Dolo	7	7	0	21:8	14
Pav Udine	7	5	2	18:11	10
AUSA Pav	7	4	3	15:11	8
Fincantieri	7	3	4	14:15	6
Bor Elpro	7	3	4	13:14	6
OMA San Giusto	7	3	4	11:14	6
Albatros TV	7	3	4	12:16	6
Foče Colori	7	3	4	10:14	6
Fiume Veneto	7	2	5	9:16	4
Vivil	7	2	5	9:16	4
Fratte	7	0	7	4:21	0
PRIHODNJE KOLO (17. 12.)
Fincantieri - Vivil Vlila 'Vicentina, AUSA Pav Cervignano - Pav Udine, Fratte - Foče Colori Latisana, Fiume Veneto - Dolo, Laprevidente Feltre -Albatros TV, Bor Elpro - OMA Mobil! San Giusto.
Sedmo kolo v odbojkarski državni C-1 ligi bi se lahko za Olympio, mimo pekočega poraza v kraju San Giustina, končalo še mnogo bolj katastrofalno, saj je le malo manjkalo, da bi tekmeca za obstanek Badia in Nova Gens poskrbela za senzacijo na gostovanjih v Bassanu in Povolettu.
Precej dobro pa se je izteklo za Bor Elpro med dekleti, saj so zdaj naše igralke celo na 6. mestu začasne lestvice, vendar pa je na sredini lestvice prava gneča in prehod iz pekla v nebesa, a tudi obratno, je lahko zelo nagel.
...tako pa na deželni ravni
Dve sami zmagi v osmih tekmah je za naše odbojkarske deželne ligaše doslej naj skromnejši izkupiček v letošnji sezoni. Obe zmagi sta (k sreči) dosegli dve od ekip, ki se potegujejo za vrh (Bor Cunja Avtoprevoz in Sokol Indules), izgubila je namreč le Sloga Koimpex, ki je tako hkrati ob svojo nepremaganost.
Ekipe, ki jih ta čas pesti vrsta poškodb, zgubljajo stik z boljšimi. To velja za Agorest, poraz katerega v Fontanafreddi je dokaj pekoč (toda gostiteljice se že nekaj tednov vztrajno vzpenjajo), a tudi za Kontovelke in Brežanke. Lestvica v ženski D ligi je sicer nadvse varljiva, ker je razlika v številu odigranih tekmah med posameznimi ekipami res velika.
Edina tako rekoč pričakovana poraza zadevata Meblo Imsa in Sočo Sobema, saj sta ti ekipi klonili pred objektivno močnejšima nasprotnikoma.
Pred zadnjim letošnjim kolom (17. decembra) se torej zdaj objektivno merijo za vrh tri šesterke (to je kar spodbudno), nekatere pa morajo počasi paziti, da jih ne zajame dno...
Moška C-2 liga
IZIDI 7. KOLA
Bor Cunja Avtoprevoz - Cima Tru-ciolari Sacile 3:1, Meblo Imsa - ASFJR Čedad 0:3, Legovini šport TS - Fonta-nafredda 3:1, Pav Remanzacco - Liber-tas Turjak 1:3, Volley Pordenon - VBU Videm 3:0, PAV Natisoma - DLF Trst 3:1, Fincantieri - Futura Torriana 3:1.
LESTVICA
ASFJR Čedad	7	6	’ 1	20:3	12
Bor Cunja Av.	7	6	1	18:7	12
Pav Natisonia	7	6	1	18:8	12
Fincantieri	7	5	2	16:9	10
Lib. Turjak	7	4	3	17:14	8
Cima Sacile	7	4	3	13:11	8
VBU Videm	7	4	3	13:12	8
Legovini TS	7	3	4	15:14	6
Meblo Imsa	7	3	4	12:15	6
DLF Trst	7	3	4	11:16	6
Volley PN	7	2	5	11:17	4
Pav Remanzacco	7	2	5	9:16	4
Torriana	7	1	6	6:18	2
Fontanafredda	7	0	7	2:21	0
PRIHODNJE KOLO (17. 12)
DLF Trst - Fincantieri, VBU Videm - Natisoma, Libertas Turjak - Volley Pordenon, Virtus Fontanafredda - Pav Remanzacco, ASFJR Čedad - Legovini šport, Cima Truciolari Sacile - Meblo Imsa, Futura Torriana - Bor Cunja Avtoprevoz
__________Moška D liga__________
IZIDI 7. KOLA
Intrepida Mariano - ACLI Ronke 3:1, Soča Sobema - Pallavolo Trieste 0:3, Libertas Martignacco - Nuova Pallavolo Trieste 1:3, Prata - San Sergio 3:1, Volley Club Trieste - Friuli Povoletto 0:3, Pallavolo Lucinico - Majane-
se 3:2, Carmone Ruote Porcia				- Fiume	
Veneto 1:3					
LESTVICA					
Prata	7	7	0	21:3	14
Nuova Pall. TS	7	6	1	19:4	12
Intrepida	7	6	1	20:6	12
Martignacco	7	5	2	17:11	10
Pallavolo TS	7	5	2	17:12	10
Lucinico	7	5	2	16:13	10
Friuli Povol.	7	4	3	15:10	8
Volley Club TS	7	3	4	11:12	6
San Sergio TS	7	3 •	4	13:16	6
Fiume Veneto	7	2	5	7:18	4
Soča Sobema	7	1	6	6:19	2
Carmone Ruote	7	1	6	6:19	.2
Maj a nese	7	1	6	6:20	2
Acli Ronke	7	0	7	6:21	0
PRIHODNJE KOLO (17. 12.)					
Majanese - Carmone Ruote, Friuli Povoleto - Lucinico, San Sergio - Vol-ley Club, Nuova Pall. TS - Prata, Pallavolo TS - Martignacco, Acli Ronke -Soča Sobema, Fiume Veneto - Intreni-da.
Ženska C-2 liga
IZIDI 7. KOLA
Sloga Koimpex - Otlica Tommasini Cordenons 1:3, Juniors Casarsa - Ken-nedy Feletto Umberto 3:1, Spilimber-ghese - Celinia Maniago 2:3, Torriana Gradišče - Libertas Martignacco 3:1, Virtus Fontanafredda - Agorest 3:2, Pav Natisonia - Pieris 3:1, Villacher Bier - Prata 0:3
LESTVICA
Otlica Tomm.	7	7	0	21:7	14
Sloga Koimpex	7	6	1	19:9	12
Prata PN	7	5	2	18:9	10
Torriana	7	5	2	16:8	10
Juniors	7	5	2	18:11	10
Kennedy	7	4	3	16:13	8
Villacher Bier	7	4	3	14:12	8
Fontanafredda	7	3	4	14:16	6
Pav Natisonia	7	3	4	11:17	6
Martignacco	7	2	5	14:15	4
Agorest	7	2	5	11:16	4
Celinia	7	2	5	9:19	4
Pieris	7	1	6	5:19	2
Spilimberghese	7	0	7	9:21	0
PRIHODNJE KOLO (17. 12.)
Pieris - Villacher Bier, Agorest -Pav Natisonia, Libertas Martignacco -Virtus Fontanafredda, Celinia Maniago - Torriana Gradišče, Kennedy -Spilimberghese, Otlica Tommasini -Juniors, Prata - Sloga Koimpex
Ženska D liga
IZIDI 7. KOLA
Lavoratori Fiera Martignacco -Kontovel Electronic shop 3:0, CUS Udine - Banca popolare Tarcento 3:0, Gammalegno Cecchini Pasiano - Virtus Trieste Trst 3:1, Al Fungo Humin Breg Agrar 3:0, Sokol Indules - Pro-movolley Pordenone 3:0, Fincantieri in Rivignano nista igrala
LESTVICA
CUS Udine	7	7	0	21:3	14
Sokol Indules	5	4	1	13:4	8
Tarcento	5	4	1	12:5	8
Al Fungo	6	4	2	14:7	8
Danone Riv.	5	3	2	10:8	6
Martignacco	7	3	4	12:13	6
Promovolley	7	3	4	11:12	6
Breg Agrar	5	3	2	9:12	6
Cecchini	7	2	5	9:17	4
Kontovel ES	5	1	4	5:12	2
Fincantieri	6	1	5	6:15	2
Virtus TS	5	0	5	1:15	0
PRIHODNJE KOLO (17. 12)
Breg Agrar - Sokol Indules, Virtus TS - Al Fungo Humin, Banca poplare Tarcento - Gammalegno Cecchini, Kontovel Electronic Shop - CUS Udine Videm, Danone Rivignano - Lavoratori Fiera Martignacco, Fincantieri in Promovolley ne igrata.
Z NAJMODERNEJŠO TEHNOLOGIJO IZ LAMELIRANEGA LESA IZREDNA OKNA HOBLES
«: .. ^
iisgisiii

1
.P-I
1111

liliiii
■sli
\„
l/-..v.:..


lili«
_
■


Ulili

m
šilil

fl!
;



šilil



IH
fc. •	5 <

I:
-
' ll '111	^
L
■

šili
lil

iUgi


	
.... .


r
ime _ ulica.
L
pošt. št..
- Jf
I' II
I tl
:=
%
X

lil

x

Želim tehnično dokumentacijo o oknih Hobles _____________________ priimek______________
mesto.

|fl|


Hill
lil
• :

fXI8l

X
i mil!
■ gm'
iilSIBB ...
___


n
“j
x
- mrn------
'Vvx
iBlili

¥//■/
- Arhitektura danes odkriva lesene konstrukcije ali bolje rečeno konstrukcije iz lameliranega lesa. Te konstrukcije so lahke, z možnostjo velikih svetlobnih površin in izredno odporne proti vremenskim učinkom ter atmosferskim dejavnikom.
In prav s pomočjo najsodobnejše tehnologije nastajajo okna iz lameliranega lesa, ki jih Hobles, vodilno podjetje v tem sektorju, danes ponuja na evropskem trgu z nepremičninami.
Hobles zagotavlja izredno kakovost tako pri velikih _ arhitektonskih konstrukcijah kot pri oknih na tvoji his1-
© Debelina okvirja iz lameliranega lesa zagotavlja popolno nespreme-njenost oblike; okvir se pri lakiranju potopi; s tremi zaščitnimi plastmi je zagotovljena odpornost barve tudi v daljšem obdobju; bogata izbira barv.
(2) Posebna zavarjena kotna tesnila, ki ob močnejšem vetru še povečajo tesnenje.
© Dvojno odprtje: stransko in vertikalno; zaklopni elementi so v celoti vgrajeni v okvir okenskega krila.
0 Izsušen in zapečaten brezzrtav' prostor med šipama, ki sta PoS n0, Ijeni na elastične nosilce; na X d čin je zagotovljena izredna zv° in toplotna izolacija.
© Poseben žleb s profiliranih Zapuščena ki zagotavlja vodoteS' in popoln odtok vode.
g-
© Okna in okenska vrata lalnl<^gr' delamo na podlagi načrta v šnikoli obliki ali dimenziji.
hobles
33049 Špeter Slovenov (Videm) Italija - Industrijska cona Tel. 0432/727286 - Telefax 0432/727321