PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Uto'2. štev. 448 - Gena 5.- lir Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. postale TRST, sobota, 16. novembra 1946 UREDNIŠTVO tn UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr, 93807. Rokopisi se ne vračajo Uprava, sodstvo, policija in vse druge javne ustanove nai bodo demokratično orodje, sestavljeno od domačinov, ki niso kompromitirani s fašizmom in nacističnim okupatorjem. (Program SIAU, točka S) Razpravo o tržaških organih varnosti MOLOTOV: policija mora biti v rokah tržaškega ljudstva Byrnes za policijo, podrejeno tržaškemu guvernerju New York, 15. — Po načelnem •Porazum, ki so ga dosegli štirje hinanji ministri, da bodo pri razpravi o tržaškem vprašanju vzeli •a osnovo francoski «kompromisni* osnutek statuta, so se takoj pojave bistvene razlika med Anglo-•rierikanci in Francozi na eni stra. Pi in med Sovjetsko zvezo na drugi •trani. Medtem ko se namreč tri •"Padne velesile krčevito držijo francoskega osnutka, ki ni nič dru-Sega kot druga pridelana a b'st-v"no nespremenjena izdaja anglo-‘POieriškega predloga z diktatorski. pooblastili guvernerja, se je Mo. '"tov s svojimi 16 popravki fran-ooskega osnutka močno približal Prvotnemu sovjetskemu demokra "čnemu osnutku, ki ga je zagovarjal že v Parizu. Tako se je Svet štirih znašel v Podobnem položaju kot svoje dni Pariška mirovna konferenca, s to ■ Vazliko seveda, da bodo morali to P°t sprejeti soglasne sklepe, med-t®"! ko j i- pariška mirovna konferenca odobravala priporočila z dvo-tr«tjinsko večino t. j. s preglasovanjem. Kot tedaj si torej tudi se-stojita nasproti dve različni za. "tisli, ali naj ima guverner neomejeno oblast pod izgovorom, da zabiti neodvisnost svobodnega ozem-'K kakor to zagovarjajo Anglo-enaerikanci, ali pa naj bi bila guvernerjeva oblast omejena in točno "predeljena ter naj bi upravo ime-J5 v rokah od skupščine postavljena vlada, kakor predlaga Molotov. To je najvažnejša in najbolj bistvena točka vsega tržaškega vpra-*®oja in vsega zasedanja sploh. Za. 0 so se je štirje ministri tudi naj-P"oj lotili, ko so začeli včeraj s Pretresanjem 16 Molotovljevih popravkov. Ker niso doseglj sporazuma, je Bvrnes izjavil, da je ta '°oka ključno vprašanje celotnega tržaškega problema in da je nemogoče razpravljati o ostalih točkah, dokler ne bodo rešili tega sporne-8* vprašanja. po dodatnih poročilih je imela Včerajšnja razprava o zgornji točki Predvsem namen ugotoviti odnos Guvernerja do policije. Kdo naj ima Policijo v svojih rokah, guverner «li od skupščine imenovana vlada? Molotov je dosledno demokratičnim načelom zagovarjal zamisel, da lora imeti nadzorstvo nad policijo "Saška vlada, ker se guverner ne •bie vmešavati v vsakdanje zade-v" vzdrževanja reda in v upravo v Porrnalnih razmerah. Nima pa nič Proti temu, da bi imel guverner Pravico veta proti imčnovanju poljskega načelnika, torej da bi se 'friel protivitt imenovanju načelni-J*. ki bi ga imenovala vlada. Po “tolotovljcvem mnenju guverner "kko nastopi samo tedaj, kadar bi 'avni red ogražal statut. Ostgli trije ministri so Molotovu nasprotovali, rekoč, da mora dobiti °l,verner primerna sredstva za vz-rpinih. Na filipinskih otokih -Vno »,!o duSil° narodno S ,dilno pihanje. Pod krinko ''M* ® politične neodvisnosti fi- ljudstvu mu vsi’juiejo O nove oblike političnega, go-\T"k'gn in vojaškega tujega t s,; iva. Posebno dva zakona, ki ju je izdala ameriška vlada, pričata o tem, da hočejo Združene drZave ohraniti kolonialni značaj filipinskega gospodarstva in tako tudi gospodarsko neodvisnost Filipinov od ameriškega kapitala, ter spremeniti Filipine v stalno oporišče za ameriško vojsko in mornarico na za-padnem delu Tihega oceana. Po tako imenovanem ezakonu o trgovini» je uvažanje filipinskega blaga v ZDA omejeno s posebnimi kvotami, ki se sorazmerno delijo na glavne vrste filipinskega izvo-za med izvoznike iz leta 1940. *Za-kon o trgovini» določa, da se v Z8 letih dado ameriškim državljanom m druZbam tiste pravice za izko-rilČmje naravnih bogastev kot Filipincem. Filipinska valuta se mora do leta 1914 naslanjati na ameriški dolar. Olede uvoza te drugih drzar velja med Filipini in ZDA tarifna unija: Filipini nimnfn pravice uvesti na bi ego, M se um*a te drugih drZiv. ni S Jz uvozne carine, kot jt ameriška. Na ta način se goifčdar- Napoved sabotažnih dejanj v Palestini Jeruzalem, 15. — Irgoun je danes pozvala židovsko in arabsko prebivalstvo, naj se ne poslužuje vlakov na glavnih palestinskih progah. ski odnos med ZDA in Filipini postavlja na stari temelj gospodarske piednosti za ZDA in plemenske razlike napram drugim državam. Gospodarsko Življenje filipinskih otokov je bilo pred vojno skoraj popolnoma podrejeno interesom izvozne trgovine. Leta 1945 je izvoz znašal Z66 milijonov dolarjev; Z5% tevoca je šlo v ZDA. Izvoz sladkorja, bombaia, cikorije in tobaka je omogočal gospodarsko Življenje filipinskim posestnikom in prinašal veliko kor st ameriškim delniškim družbam. Od konjunkture ameriškega tržišča je b[lo odvisno Življenje in smrt širok;h množic kmetov in delavcev na Filipinih. eZakon o trgovini» navezuje filipinski izvoz kot prej ameriška tržišča in prepušča ZDA polno gospostvo na filipinskem tr&išbu, zZakon o trgoiHni» je tesno povezan z «zakonom o obno4% od teh pripada ameriškim druZbam); 100 milijonov dolarjev bo izročenih filipinski vladi v obliki ostanka vojnega materiala, ki ga ni uporabila ameriška vojska. Na ta način ne ostane za olajšanje položaja pripro-stega filipinskega ljudstva, ki je med vojno najbolj trpelo, nič. Na Filipinih prav dobro razumejo značaj formalne neodvisnosti, ki jim je bila dana ob takih okoliščinah.. Tako je 1. aprila list »F 1-Itptn press> pisal v uvodniku: 4-julija 1946 bodo ZDA odigra’e z nami veliko komedijo. Na ta dan bo oh spremljanju vojaške godbe, s paradami in govori proglasil velikodušni strio Sam našo zemljo za (tsvobodno iit -Nrodvteno*. S to veliko gesto bodo ZDA irzpostavile obliko strašnega izkoriščanja... 4. julija leta 1946 bomo svobodni in neodvisni... ali ie v naslednjih le-t h ne bomo imeli svoje zemlje za svojo last. Spoznali bomo v našo veliko škodo, da se je prijatelj, ki je prišel v našo hišo. polastil vseh naših zgradb in morali mu bomo biti hvaležni, če nam bo milostno dovolil, da stanujemo v podstrešju. Filipinsko gibanje za narodno osvoboditev za časa druge svetoime vojne je bilo tesno povezano z g\- trjujejo, da je treba dovoliti Mc- j d^al’ da 86 Postopanje proti Fran-sleyu in njegov:mu tisku najš ršo|2U von PaP-nu, ki prebiva trenut-svobodo po načelih demokracije. Nato govori list o delovanju policije, ki se ob vsaki priliki zaključi s tem, da aretirajo veliko število antifašistov in neznatno število fašistov, ki jih po vsakem Mosleye-vem zborovanju pozovijo pred sodišče. Vsakikrat obsodijo antifašiste na stroge kazni, medtem ko se fašisti zmažejo z navadno globo. Fritscheju bo sodilo sodišče za denacifikacijo Frankfurt, 15. VZN. — Javni tožilec bavarskega sodišča za čiščenje dr. Thomas Dehler je danes :z javil, da bo Še pred Božičem niirn-berško sodišče za denacifikacijo sodilo Hansu Fritscheju, bivšemu Sefu nemške radijske propagande, ki banjem odpora proti japonskemu napadalcu. Politično organizacijo, ki je bila na čelu narodno osvobodilnega gibanja, je predstavljala , njihovo gospodarstvo pa je pod popolnim nadzorstvom ameriškega kapitala. Filipini so suverena država, članica organizacije Združenih narodov. Na njihovem ozemlju pa je ameriška vojska, ki se obnaša kot do-ma/dn (n gospodar. Taka je stvarno zneodvisnosts Filipinov. čil;. popolno katastrofo na britanskem področju Nemčije. TeZak prehrambeni položaj v Avstriji Dunaj, 15. - Tanjug — Gospodarski In še posebej prehrambeni polo. žaj avstrijskega prebivalstva se je od začetka tega meseca znatno poslabšal. Delavci in še posebno ženske so protestirali In obsod.li sramotno obogatitev črnoborzijancev in saboterjev. Državna birokrac.ja je odgovorna za sedanji kočljivi' prehrambeni položaj. V Gradcu je 6000 žena protestiralo pred palačo pokrajinske vlad* za Koroško zaradi zmanjšanja živilskih obrokov. Dunajske delavke in tudi žene v Innsbrucku ter dragih industrijskih mestih so protestirale proti obogatitvi Špekulantov v škodo delovnega ljudstva. Zaradi pritiska delovnih množic je avstrijska vlada sklenila zvišati obroke od 1100 do 1500 kalorij na eseto. Kljub zvišani produkciji premoga v Porurju zmanjšanje dobav Franciji Frankfurt, 15. — Nemška poročevalska agencija DANA sporoča, da je znašala produkcija premoga v Porurju v mesecu oktobru 4,610.000 ton, medtem ko Je prejšnji mesec dosegla 4,200.000 ton. Proizvodnja v oktobru' je najvišja od lanskega novembra. Britansko veleposlaništvo v Parizu pa je objavilo, da bodo izve« premoga iz Porurja v Francijo znižali v petih todoih za n tisoč ton. Ni jim uspelo Neki italijanski list je poročal, da so trije zavezniški novinarji poizvedovali med slovenskim prebivalstvom na Primorskem o odmetat Togliattljeve izjave o beograjskih razgovorih marSala Tita * Togliattijem. Med drugim so obiskali tudi bazoviškega Župnika Ivana Bidovca, ki naj bi bil izjavil: «Prebivalstvo je popolnoma zmede-n/j. Mnogo Slovencev tega ne more verjeti. Sodijo, da je ta novioa samo nekak političen manever.» Župnik Ivan Bidoveo je energična protestiral proti,taki zlonamerni potvorbi njegovih besed. Res je govoril z omenjenimi zavezniškimi novinarji, katerim je izjavil: *Pre-bivdlstvo je bilo sprva začudeno. Potem pa, ko so prebrali časopise, so takoj razumeli velik pomen načrta Tlto-Togliattt. Za nas Slovence kot za Italijane, ki so resnični demokrati, bi bila najboljSa reSitev vpraianja ona, ki bi dala Trst in Oorioo Jugoslaviji. Ca pa zarodi raznih pritiskov tega ne moremo de-seCi, raje vidimo, da ostane demokratični Trst pod Italijo, kakor da bi postal kolonija,» Vidi se, da ima tisk, ki ga vodijo iz Neut Yorka, potrebo, da bi veliki dogodek prikazal v kar najbolj slabi luSi. V slabi luči pa nazadnje ne bo ostal Tito-Togliatti-jev razgovor, ampak tista gospoda, ki bo morala zaradi njega polobli na mizo svoje sleparske karte. Dtfo Gregorčičeve založbe Gregorčičeva zaloiba v Trstu je bila ustanovljena pred približno letom dni kot naslednica Goriške matice, ki je'toliko pretrpela pod fašistično strahovlado. V prvem letu svojega delovanja je izdala razen koledarja za leto 1946. še osem drugih knjih v precej visoki nakladi. Saj ljudstvo kaj rado se ga po njenih knjigah, ker so na današnjem književnem trgu najcenejše in tudi literarno na dostojni višini. Založba ima xa prihodnje mesece v načrtu izdajo več poučnih in zabavnih knjig, od katerih bo izšel kot prvi Koledar za leto 1947., ki ga bo Izdala založba prihodnji mesec. To bo zelo zanimiva knjiga, namenjena predvsem primorskemu ljudstvu. Iz njegove bogate vsebine bodo lahko zajemali vsi, ki so v dolgih zimskih večerih željni pouč, nega in aabavnega beriva. V njem bodo članki iz našega in tujega, gospodarskega ln kulturnega življenja. Koledar bo obeegal nad 160 strani velikega formata ter bo veljal za naročnike samo 90 Ur. Prav ta teden se zaključi nabiranje naročnikov, ki se jih je priglasilo že lepo števMo. Obenem s koledarjem izide tudi delo priznanega slovenskega pisatelja Jožeta Pahorja: Matija Gorjan, obsežen roman Iz časov vseslovenskega kmečkega upora v 16. stoletju. Založba bo izdala tudi deli našega primorskega pisatelja Franceta Bevka: Med dvema vojnama in pa Kaplan Martin Čedermac. Poseh. no zadnja spada med najboljša pisateljeva dela. Med mladinskimi knjigami je morda najzanimivejša ona, ki Jo je spisala šolska mladina sama ln kjer opisuje svoje trpljenje v narodno osvobodilni borbi. Njen naslov je: Tako je bilo trpljenje in je morda prva knjiga te vrste, ki je izšla v Evropi. Knjiga je ilustrirana in stane 7S Ur. V tej prvi povojni dobi, ko si moramo poleg porušenih domov nanovo izgraditi tudi svojega duha, Je požrtvovalno delo Gregorčičeve založbe res hvalevredno In zasluži, da jo podpremo In vztrajno segamo po njenih knjigah, ki se lahko dobe po vseh okrajnih prodajaloieah časopisov In po naših knjigarnah. Taki, ki so moralno neoporečn' FTthodnji ponedeljek se prično nabori za nove civilne policiste. Sprejemali bodo seveda samo one, ki so moralno neoporečni. • •• in usmUfenl Agenta civilne policije Agoetino Belgiovanni in Egidio Petterner sta 28. septembra s samokresom grozila Giovantuju Plombu, da jima izroči 40 zavitkov ameriških cigaret. Ker pa zaplenjenega blaga nista iz ročlla predpostavljenim, sta se mo-rala predvčerajšnjem zagovarjat; pred višjim vojaškim sodiščem v Trzku. Obtoženca sta se izgovarjala, da nista oddala cigaret, ker bi bila morala prijaviti tudi Piomba, ki pa se jima je zasmilil. Razpravo so preložili. TRŽAŠKI DNEVNIK Komu velja obsodba? Morilec Coverllzze in Rose obsojen na dvajset let leče 16. decembra 1945. leta sta padli prvi žrtvi novega fašizma, ki se je odel v plašč civilne policije, ki so jo ustanovile začasne okupacijske oblasti. Neštetokrat so demokratične organizac'je v imenu vsega antifašističnega prebivalstva zahtevale od teh oblasti, da očistijo mesto in pokrajino od ostankov fašizma, da jih postavijo pred sodišča ter povrnejo ljudstvu mir. Dogodilo se je nasprotno. Fašizem ne samo da ni bil uničen, temveč se je ohrabren vtihotapil v vso javr.o in privatno upravo, posebno pa na t ata mesta, odkoder je najlaže izzival in škodoval demokratičnemu ljudstvu. Mnogo faš’stičnih elementov so uvrstili v novo ustanovljeno civilno pol cijo. da bi tam nadaljevali svojo zločinsko fašistično roboto. Dogodek 16. decembra, ki je strahovito ogorčil vse antifašistično ljudstvo Trsta in pokrajine, je b’l naravna posledica nameščanja zločinskih elementov v javnih službah. S svojo splošno stavko je ljudstvo neposredno po tem strahovitem zločinu opozorilo ZVU, da izda ener- obtožbo ter se je izgovarjal s pijan stvom, toda preveč je bilo prič, ki so jasno dokazale njegovo zločinsko in premišljeno dejanje. Streljal Je v ljudi samo zaradi tega, ker so bili antifašisti, ker so prepevali rodoljubne pesmi, kar je njegovo zločinsko fašistično dušo izzvalo. Branilci so ga poskušali prikazati za slaboumnega in neodgovornega. Toda na to bi bili morali odgovorni pomisliti, preden so ga sprejeli v službo, ne pa dokazovati šele po njegovem zločinskem dejanju, da ne spada med razsodne ljudi. Radii bi bili izvlekli Biloslava tudi na ta način, da so prikazovali njegov zločin kot dejanje, ki nima ničcser skupnega s politiko. S tem naj bi oprali tudi tiste, ki stoje za Biloslavom in ki naj bi ostali še nadalje »nepristranski*. Toda ves Trst in pokrajina dobro vesta, da je umor Coverlizze ln Rose političnega značaja in da je bil ta napad namenjen vsemu de. mokratičnemu ljudstvu. To je bilo zločesto znamenje novega fašizma, ki se poraja povsod tam, kjer ljudstvo nima oblasti v svojih rokah. Javni tožilec je spoznal B'loslava gične ukrepe proti tem zločincem,., dvojnega umora ter za- da očisti vso podrejeno upravo od ± »n ___________ protiljudskih elementov, toda vse ni nič pomagalo. Coverlizzi in Rosi so sledile ške-denjake žrtve, so sled il Hlača in Ravnikar ter drugi, ki strahovito obtožujejo ne samo lzvršilce zločinov, ampak še bolj tiste, ki so tem ubijalcem dali orožje v roke. Včeraj se je zločinski ubijalec Co-verl'zze in Rose pojavil pred sodiščem. Tudi tu je poskušal ovreči Preskrba Oddaja odrezkov. Danes morajo vsi trgovci na drobno oddati občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke za oljčno olje (VIII), za bele testenine ZVU (odrezek XV) papežev sladkor (odrezka 8a in 15a), belo moko brezposelnim, bele kratke testenine ZVU (odrezek XVI), jajca v prahu (odrezki XVII in 33) ter izhlapelo mleko (odrezek št 1). Danes morajo tudi peki oddati krušne odrezke delavcev, zaposlenih pri zavezniških vojaških silah, ki so zapadli 15. t m. Trgovci bodo morali tudi vrniti omenjenemu uradu sezname odje- Za decji bezič bedite radodarni! hteval za zločinca 30 let zaporne kazmi. Tudi aodišče je po izčrpnih izjavah vseh prič spoznalo obtoženca za krivega zločinskega dejanja ter ga je obsodilo na 20 let zaporne kazni, trajno izgubo državljanskih pravic, na poravnavo škode prizadetim družinam ter na plačilo sodnih stroškov. Poleg tega mu je prisodilo. da ostane po prestani kazni še 3 leta pod stalnim zdravniškim opazovanjem. malcev za julij-oktober. V ta namen bo urad odprt od 8. do 12. in od 16. do 18. Delitev izrednega obroka masti. Od danes naprej lahko upravniki menz in raznih druščin dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za Izredni obrok masti, ki jo potrebujejo za ta mesec. Prijave za mleko v decembru. So-pral javlja, da se morajo potrošniki v Trstu in na deželi prijaviti za mleko od 16. do 20. t. m. takole: mleko za vse letne skupine — II odrezek ž vtiske nakaznice nov. 1946-februar 1947. Cena dnevnikov Po želji vprav nekaterih tržaških dnevnikov je odbor za nadzorstvo nad cenami pristal na to, da se cena dnevnikov v coni A poviša na 5 lir. V coni B ostane cena našega lista nespremenjena. NASE KNJIGE IN SPISE SEŽIGAJO Predvčerajšnjim je prispel pred Ljudski dom v Gorici ameriški kamion. Nanj so nemški ujetniki Od 11. do 12. ure dopoldne naložili polno knjig, spisov, brošur, časopisov, zastav, slik, članskih izkaznic raznih organizacij, zemljevidov ter najrazličnejših predmetov, ki predstavljajo arhiv ljudskih organizacij ln ustanov, ki so morale pred kratkim zapustiti svojo stavbo na tako nasilno zapoved anglo-ameri-ške okupacijske uprave v Gorici. Od 3. do 4. ure popoldne je bil natovorj:n a knjižnim zakladom in listinami še drugi kamion, na katerega so nemški ujetniki pod vodstvom ameriških funkcionarjev naložili tudi veliko rdečo zvezdo, ki je bila v dvorani Ljudskega doma. Nanjo so naslonili staro Mussolinijevo sliko, ki so jo iztaknili neznano kje ter se prt tem norčevali. Tud: drug; kamion kakor prvi je bil natovorjen z lastnino slovenskih in protifašističnih ljudskih organizacij goriškega okrožja. Oba sta nato vse skupaj prepeljala v ulico Scegli in tam so vse pometali v občinsko smetišnico. Vojaki so grmado polili z bencinom in sežgali. Se naslednje jutro je kup arhivov gorel. Včeraj dopoldne je stal pred Ljudskim domom zopet kamion. Nanj so n:mški ujetniki že tretjič nanosili vse mogoče stvari iz uradov kulturnih, socialnih, političnih, gospodarskih in drugih ustanov, k. so jih te dni okupacijske oblasti z zaplembo Ljudskega doma v svojo »vojaške nakane* vrgle kratkoma. lo na cesto in jih tako oropale tudi imetja, katerega jim ni bilo dovoljeno spraviti na varno. Protestna stavka v Gorici Mesto brez mleka in zelenjave te zgodaj zjutraj Je predvčerajšnjim Gorica oživela. Mleko in zelenjava na trgu »ta primanjkovala, ker »o okoliški kmetje začeli protestno stavko. Po mestu se je pojavilo mnogo letakov, ki ao ugotavljali, da »e uveljavlja demokracija št, 11 z enakimi metodami, kot jih je uporabljal fašizem. Po goriških ulicah je nervozno krožila civilna policija na motociklih in jeepih. Hkrati so hodile po mestu delavske izvidnice. V tekstilni tovarni v Podgori ao začeli stavkati točno ob 11. uri. Delavci ao ogorčeno protestirali in obsojali protiljudsko postopanje oblasti. Povsod so plapolale delavske in narodne zastave z rdečimi zvezdami. Tudi v livarni ln strojami SAFOG so začeli stavkati. Civilna policija je bila na delu že pred 11. uro ter je skušala preprečiti stavko. To se Ji ni posrečilo ln število stavkokazov je bilo neznatno. Nekatere tovarne so grozile delavcem celo z odpustom, če bi poskušali stavkati. Kljub vsemu pa se je »tavka razvijala po načrtu in Je docela uspela. Z delavci ao bili so- lidarni tudii goriškl trgovci, Sloven. el In demokratični Italijani, ki so prav tako ob 11. uri zaprli svoje lekale. Podobno je bilo v okolici, kjer je policija z grožnjami skušala preprečiti, da bi trgovci zaprli svoje obrate. Goriški dijaki so ob 11. uri zapustili Šolska poslopja ln šli na ulico. Matere ao prihajale v šole in vodile svoje otroke domov. Številne delegacije ao »e »brale pred poslopjem poveljstva 88. divizije. Niso jih hoteli sprejeti, ampak so nagnali nadnje policijo, da bi Jih razgnala. Zastopniki ljudskih organizacij, so šli potem h guvernerju, kjer pa jih je doletela enaka usoda, kakor se pač spodobi dobremu kolonialnemu režimu. Tako je bila .kaznovana šeinpnlajska šola Lani sta bila nameščena v šem-polaju dva učitelja, ki sta upravljala svojo službo v splošno zadovoljstvo staršev in šolskih otrok. Začasni šolski upravi pa se je zdelo spričo njene »velike skrbi* za dobro uspevanje slovenskih šol potrebno, da namesti v tem kraju kar štiri učitelje, od katerih sta dva neznana in sumljive preteklosti. Njuno življenje v zadnjih petih letih je zavito v temo, neznano. Zato je ljudstvo ta dva učitelja glud-ko odklonilo. Ostala dva, ki ju je ljudstvo »poznalo za dobra učitelja, sta imela za svojo dolžnost, da bi poučevala vse otroke in sta zato sklenila, da bo pouk dopoldne in popoldne. To je pri Slovencih bs »tara stvar ln ob pomanjkanju učnih moči »e je Cesto zgodilo, da so učitelji poučevali v enem razredu dopoldne, v drugem pa popoldne. Sedaj pa 3e Je oglasil g. didaktični ravnatelj Ščuka, ki je učiteljema prepovedal dopoldanski in popoldanski pouk, češ da mora biti Sem- Tudi vaš prispevek bo za božič zasadil veselje in zadovoljstvo v srca revnih otrok naiega ljudstva. polaj kaznovan, ker je zavrnil dva nezaželena učitelja. Tako je torej odredil vsemogočni g Ščuka, ki ae sam osebno ne mara potruditi v Komen, ker kaže, da ga ljudje tam predobro poznajo. "Demokratično" pojmovanje ko!aboracionizma nacifasiimom Fašist „prve in zadaje ure** Bonifac‘o oproščen Včeraj je bila pred izrednim porotnim sodi'sč;m razprava proti fašistu Bonifaziju Germanu, ki je bil obtožen kolaboracionizma, neofa-šizma, skvadrlzma in organiziranja delavcev v Nemčiji v vojaške formacije po kapitulaciji Italije, Obteženi Bonifazio je priznal, da je bil goreč in prepričan fašist že cd 1921. leta. V Nemčijo je odšel kod sindikalni delegat 1941. leta, toda ni imel politične funkcije, čeprav je znano, da so vsi fašistični »'ndikalni delegati bili obenem tudi politični funkcionarji. Po padcu fašizma se je posvetil organizaciji republikanskih fašističnih društtv med Italijanskimi delavci v nemških taboriščih. To svojo nalogo je opravljal seveda zelo vestno in z metodami, ki so sploh svojstveno fašizmu. Sodeloval je z Nemci, uvrščal italijanske delavce v vojaške formacij:, če drugače ni šlo tudi z grožnjami in manganeli. Vse to je delal zaradi »velike ljubezni do domovine* in zaradi »italijanstva*. Stališče obtoženega sta, kakor kaže, sprejela tudi sodišče in ja1®! tožilec, ki sta prišla do sklepa. sodelovati s sovražnikom v njegoh lastni državi ni kolaboracionist temveč nekako reševanje Italijan-stva. Zato so Bonifazija oprostili vsake kazni. S to razsodbo s®0 obogatili svoje znanj« o pojmu W>, laboracionizma. Zaradi zavezniškega kamiona in jeepa Pred dnevi je bila razprav« pred zavezniškim sodiščem Pr0 ‘ Trčelju Oskarju, Bandlju Alojz‘)a in Volčiču Ivanu, ki so bili obtoženi, da so se poskušali polastiti vo- T I S PODEŽELJA PORTOROŽ lene pri bolnih vojakih. Na praznik Oktobrske revolucije so žene in dekleta iz Sv. Lucije, Pirana in Portoroža obiskale jetične vojake. Prišle so z zastavami na čelu ter prinesle bolnikom raznih priboljškov. Ostale so v družbi bolnikov veČ ur ter jim z ljubeznivo skrbnostjo lajšale njihovo trpljenje. Vojaki so bili žsram zelo hvaležni za njihovo pozornest. Zapadno od Soče Tudi v Gradiški so delavci stavkah ter se jim je v tem boju pridružila italijanska socialistična stranka, k1 je končno sprevidela, odkod preti ljudskim organizacijam največja nevarnost. V Krminu so isto tako izrazili svojo solidarnost in začeli stavko ob 11. uri. Tu so stavkali predvsem delavci v opekarnah In v razr.ih manjših podjetjih. Delavci na cestah, v Moš , Ločnlku in drugod po Furlaniji so tudi stavkali. Glasbena Matica Godalni orkester pod vodstvom ravnatelja prof. Karla Sancina priredi v četrtek dne 21. t, m. ob 20.30 uri v društveni dvorani Skam-perla pr] Sv. Ivanu svoj drugi samostojni koncert. Na sporedu bodo skladbe za godalni orkester, samospevi s spremljevanjem godalne, ga orkestra In vljollnski koncert z godalnim orkestrom. Natančen spo. red bo objavljen postbej. RICMANJE Spomenik padlim borcem. Preteklo nedeljo so v Ricmanjlh odkrili spomenik svojim padlim borcem. Slovesnosti se je udeležilo veliko domačih in sosednih organizacij. Ricmanci se iskreno zahvaljujejo za sodelovanje domačemu pevskemu »boru, godbi, tov. župniku Malalanu ter vsem ostalim, ki so Preimenovanje ulic Z odlokom predsednika tržaške občine so bila spremenjena imena naslednjih ujic: Via degli Squadrl-sti v Via del Teatro, Via Luigi Ca-sciana v Via della Geppa, V a Ita-lo Balbo v Via Belpoggto, Via Ar-turo Zanoila v Via degli Artisti, Plaziza Caduti Fasclsti v Piazza S. Giovanni, Piazza Guido Neri v Piazza 8. Caterina da Siena, Via Corsi-ca v Via del Lazzaretto vecchio, Via Nizza v Via del Coroneo, Via Bel-linzona v Via del Toro, Via Venti-trž Maržo v Via di Tor Bandena, Piazza Malta v Largo Rlborgo, Piazza delTImpero v Largo Barr e-ra vecchia, Piazzale Nlcolb Giani v Piazzale di Valmura, Largo Ajac-cio v Largo a Roiano, Via Mario Granbassi v Via Samuele Romanin, Via Guido Prešel v Via Raffaeie Abro, Via Caasala v Via Sara Davis, Via del Fontanone v Via Feli-ce Venezian, Via Mlramare *n Riviera di Barcola ter Viale a Mi rani are v Viale Mlramare, Corso Lit-tcrrio v Via diel Teatro Romano. Po-leg tega so bila odpravljena naslednja Imena okrajev In ulic: Rlon« del Littorlo im V’ale Arnaldo Mussolini. Prejšnja mestna uprava pa Je že spremenila Imena naslednjih ulic: Coreo Vittorio Emanuele III v Con-trada del Corso, Piazza Umherto I v Piazza S. Antonio Nuovo, Piazzale Principe Umberto (na Opčinah) v Piazza del Monte Re, Viale Re. gina Margherita v Via Glustlnlaro. Poleg tega je odpravila Ime okraja Rlone del Re. DAROVI IN PRISPEVKI NaSi mladinci po povratku t svoje proge FIZKULTURA PRVI IN ZADNJI Z RAZPREDELNICE Jutri bodo Igrali »Ljubitelji Pon-ziane* na igrišču gostiteljice Ljubljen« najtežjo tekmo jugoslovanskega državnega nogometnega prvenstva. Njihov nasprotnik bo naj. boljše jugoslovansko moštvo »Partizan*, ki do sedaj ni Izgubil še nobene tekme. Moštvo »Partizana* Je moštvo Centralnega Doma Jugo. slovanske Armade. V teku enoletnega delovanja ai j« s svojo Izredno tehnično in kombinatorno igro ustvarilo mednarodni sloves. Na poti v Sovjetsko zvezo je »Partizan* v Poljski z najboljšimi enaj-storicaml odločil zase vse tekme. V Sovjetski sveži pa je od štirih tekem zmagal v dveh, ostali dve pa je častno zgubil. Sovjetski časopisi ao prinašali dolge komentarje o vrednosti jugoslovanskega nogometa, ki ga j« reprezentirala enajsto-rica »Partisana*. Vsi listi so bili polni prisnanja bratskemu jugoslo. venskemu moštvu, ki je zaigralo res odličen nogomet. In koliko j« vreden sovjetski nogomet, »mo vi-dtll v Angliji, kjer je »Dinamo* )z Moskve zmagal v dveh tekmah, eno pa Igral neodločeno ter zabil 17 golov In Jih prejel le 7. Igralce »Ljubiteljev Ponziane* čaka torej težka naloga. Igrati proti tako renomlranemu nasprotniku res ni kar tako. Ni a tem rečeno, da j« uspeh »Ljubiteljev Ponziane* že od vsega početka nemogoč, Ne, s tem hočemo samo poudariti, da bodo morali tržaški fantje v tej tekmi, čt bodo hoteli doseči čas en rezuljat, napeti vsj sile ter odpreti vse ventile svojega znanja, ki končno tudi ni od muh. Tehnike in borbenosti jim ne manjka. To so že dokizali v prvih tekmah, ko so kljub dvema porazoma zaigrali lepo in tehn.čno dovršeno, čeprav nekoristno. Tako so o njih pisali tudi jugoslovanski časopisi. Jutri pa bodo morali »Ljubitelji Ponziane* polagati več važnosti na efektno igro, ki ni vedno lepa, a obrodi po. trebne točke, ter opustiti nesmiselno kombiniranje in preigravanje nasprotnika v kazenskem prostoru. Prepričani smo, da bodo Tržačani jutri dali vse is s:be in zaigrali tako, da bodo športniki še dolgo govorili o jutrišnji tekmi. Kajti žo. ga je okrogli in čeprav je »Partizan* na papirju boljše moštvo, ni Izključeno, da mu hodo prav Tržačani zagodli kako grenko. Igralci »Ljubitelji Ponziane*, saj ne boste sami v Ljubljani, Z vami bomo v duhu vsi športniki Julijske krajine, z vami pa bodo tudi športniki Ljubljane, ki vam bodo dali vso moralno podporo in krepko navijali za Trst. Zato pogumno v borbo ln obilo uspeha! Fizkultura na J' zmanjšano delovanje zaradi slabega vremena, ki ne dopušča dela na prostem. Zaradi tega ae je vse fiz-kulturno delovanje usmerilo v telovadbo ln priprave na smučanje. Tako telovadci kot smučarji »o pridno na delu. Eni kot drugi se pripravljajo na skorajšnje prireditve. Predvsem smučarji, ki jih čakajo v januarju smučarske tekme na Matajurju, ne zamude nobene prilik«, da s« n« bi sanje kondicijsko dobro pripravili. Njihov trening j« razdeljen v smučarsko gimnastiko, ki jo vodijo pod vodstvom tov. Zajca v telovadnici pri »Zvezdi*, tor v kondicijski trening vi to- ku čez drn in strn. Vse kaže, da hočrjo januarja zmagati na vsen p egah. Mimogrede omenimo, da bc matajurako smučarsko tekmovanje obsegalo sledeče proge: tek na 2000 to 500 m ter skoke. Prijave že se daj sprejema Zveza društev za telesno vzgojo v Gorici, ul. Sv. Antona 4, gostilna »Pri zvezdi*. Na eno panogo pa smo skoraj pozabili. Tudi nogometaši so postali precej agilni. Tako na pr. igra go-riška enajttorica v pokrajinskem nogometnem turnirju. Zaenkrat še ne dosega bog ve kakšnih uspehov, vendar pa ima vm pogoje, da s« bo to ruvila v odlično moštvo. ŠKeJenj-Raša in ostali spored Športni dogodek prv« vrste bo tekma med vodiln.ma enajstorica-ma pokrajinskega prvenstva Skednja iri Raše. Ljubitelji nogometa bodo Imeli na tej tekmi priliko videti dvoje enajsteric, ki Igrata res lep in borben nogomet Težko je postavljati za to tekmo prognoze, saj se bosta obe enajstorici danes sre-čall prvič na zelenem polju. Odločitev pa bo padla ob 11.30 na igrišču CRDA v Trstu. Ostali spored pokrajinskega pr-'venatva: V Krminu ob 14.30 Kr-min-Trž.č, v Postojni ob 14.30 Pošto jna-Tovarna strojev, v Zag.aju ob 10.30 Gradiška-Milje, v Izoli ob 14.30 Izola-Ronke, ra Reki ob 12.30 Torpedo-Pulj, v Ajdovščini ob 14.30 A.idovščlna-Koper, v Trstu na igrišču pri Sv. Andreju ob 9,45 Monte-bcIlo-Gasllni. Spored okrotnega prvenstva pa je: ig~išče CRDA ob 8 url Acegat-Rolanesc, ob 10 uri Tovarna strojev II-Dreher II. ob 12.30 Col-Piso-n', ob 14.30 Skedenj Il-Opč n«, igri: Sče na Opčinah ob 10 url Pcnzisna-VOM, ob 12.30 Cobulec-Rauber. ob 14 30 Primorje D-Sv. Marko. Igrišče v Nabrežini Nabrežina-Kraljlč ob 14.80. Igrišč« na Proseku ob 14.30 Primorje P-Costalunga, Igrišče Ponziane ob 8 uri Montebollo II-Dreher I. Košarkarji in koiarkaricc Današnji spored tekem v koiar. ki za »Tomažičev* poksl je sledeč: igrišče Chimici, moški ob 10. uri Rauher-Perossa; tarske ob 11. url Rinaldi-Rtdlvo. Igrišče Tomažiča, ženske ob 11, url Rauber-VOM in ob 12, uri V«sna Barkovlj«. ZA SIROTE PADLIH PARTIZANOV so nabrali prijatelji tov. Ema Hočevarja ob priliki njegove fantovščine 4100 lir. ZA ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA sta Franc In Josip Legiša iz Sempolaja darovala 400 lir. ZA SIROTE PADLIH PARTIZANOV IN DIJAŠKO l&ATICO so darovali naslednji tovariši iz Velikega Repna: Karel Purlč 500 lir, Karel Guštin 200 lir, Karel Križman 100 Ur, Karel Škabar 100 lir, Angel Purlč 100 lir, Josip Škabar, Anton Mrak, Milan Guštin in Silvester Škabar po 50 lir, Viljem La. zar 60 lir, Ivan Škabar, Mirko Guštin, Emil Ravbar po 25 lir, Anton Škabar, Viktor Ravbar po 10 lir, Karel Škabar 15 lir Stanislav Ravbar 10 lir. V KROŽKU »TOMAŽIČ* so v nedeljo nagradili lest moštev finalnega balinskega turnirja a pokali in denarjem. Moštva sl darovala za politične pripornike naslednje vsote: kulturni krožki »Kraljič*, »Skolje-to A*, »školjeto B» in »Tomažič* po 500 lir, »Zol* pa 200 lir. ZA SPOMENIK PADLIM BORCEM v Boljuneu so svatje ob porok! Pavle Kraljičeve in Josipa Sancina darovali 1715 lir. ZA ZAPRTE ANTIFAŠISTE Je daroval Josip Trampuš Iz Kostanjevice 500 lir. počastili lepo spominsko svečanost. Zahvaljujejo se tudi darovalcem vencev in govornikom. SESLJAN Bombe tudi tukaj. V noči od srede na četrtek so neznanci vrgli granato proti sedežu KNOO v Ses-ljsnu^ Granata je eksplodirala zt hišo in je napravila le malo škode. Tako so se tržiški teroristi priklatili sedaj že do Sesljana. Kako dolgo bo to trajalo? NABREŽINA Poučno zborovanje. Preteki’ četrtek so imele članic« ASI Z Z v Nabrežini množični sestanek, na katerem so obravnavale hlgijenska vprašanja. Nujno je potrebno, da razpravljamo na množičnih sestan. kih o vprašanjih, ki so zelo važna za ves narod in za njegovo zdravje. Zene so sledile predavanju z izrednim zanimanjem ter vodile živahno debato. Proslava mladinskega dneva. — Mladina nabrtžinskega okraja je preteklo nedeljo proslavila svoj dan. Ob tej priliki je ostro protestirala zaradi pristranosti vojaške uprave v coni «A», ki je ukinila mladinsko glasilo »Gloventu* ln ne dovoljuje razširitve dijaškega »Glasa mladih* DNEVNA KRONIKA Bombe Predsinočnjim ob 23.30 je v stanovanju nekega antifašista v Pan-zanu pri Tržiču eksplodirala ročna bomba. Ranjen ni bil nihče. Razbitih pa je mnogo stekel na oknih. 14. t m. popoldne so oivilni policisti našli v ul. Montebello pri vili »Giulia* ročno bombo. Sprememba v omejitvi električnega toka Ob nedeljah bodo ukinili električni tok popoldne namesto zjutraj, da ne bi ovirali verskih opravil. Ooslej so ukinjali dobavo električnega toka od 8.30 do 11.30, sedaj pa ga bodo ukinjali od 13.30 do 16.30. v splošno mladinsko glasilo. Z zbo-rcvanja so poslali resolucijo s podobnim protestom Svetovni mladinski federaciji v Parizu in konferenci štirih zunanjih ministrov v New Yorku. STARANCAN Policija a- la preiskave. V sredo zjutraj je skupina policistov napravila preiskavo v hiši tov. Pado-vana. Seveda niso našli ničesar. Kar so iskali, ni po hišah naših tovarišev, ampak bi se morali obrniti ra drugi njim dobro znani naslov. Čeprav niso našli ničesar, so ven. dar odpeljali s seboj Padcvanove-ga sina, ki so ga pa pozneje spet izpustili. Za božic naj noben naš otrok ne ostane brez daru. K b fr i mi fr »o h h« ta ir, še tk Pu k *l »k Pfi jaškega kamiona in jeepa. Neki angleški narednik se j« naključju sestal v neki gostilni Sežani z omenjenimi tremi obtož«1! c! ter jim ponudil vojaški kanuju In jeep. Omenil jim je, da so njena vozila naprodaj ter so se 6 govorili tudi za ceno. Dogovoril' se, da bodo prevzeli vozila Štanjela 24. oktobra in plačali P vsako vezilo po 100 tisoč lir. so se ob dogovorjenem času gestsU , Štanjelu, jih Je iznenadila ška policija, jih aretirala i® * odvzela ves denar. Kaže, da jlb omenjeni narednik zapeljal in P vociral njihovo aretacijo. Obtožb#0 tekrat niso vedeli, da je PreP°'j" dano kupovati vojaške kamione . vojaških oseb. To so potrdili pri včerajšnji razpravi. Preds"!L sodišča, major Bajrliss in to*9 major Mc Colman nista upoštev« toi •ot la »o Jo d) »tc h la »< le; J ta »!< la- njihove izjave ter je sodišče oW® dllo Volčiča in Terčelja na leto ® zapora, Bandlja pa oprostilo, ke^ ( bil vmešan v to kupčijo. Zaplehc® denar so jim vrnili Najprej so pogozdovali zdaj prav tam zidajo Še spomladi so delavci na Ko-lonji z vnemo kopali zemljo in sadili drevje, ki se nikoli ni prijelo, kakor so jim naši strokovnjaki o pravem času natančno napovedali. Oblasti pa so korajžno nadaljcva- tvrdka CSSIM. Ta se Je potrudi priti iz Rima, da nam pokaže, se »kulturno* gradijo hlče. Cen'*® tni bloki, izdilanl v Gradiški ^ mesto opeke ali kamna itd. Na tem prostoru dela sedaj o* * - k , mm le... In naši občini naprtile milijonske dolgove. Sedaj so pa poslale prav tja, na isti prostor mogočne traktorje in t. njimi preorale vse zemljišče. Ker pogozdovanje ni uspelo, bodo morda uspele hiše, ki jih gradi li 80 delavcev, ki so slabo P'8 ^ Četudi jih ja mnogo, jim podik noče pomagati s tem, da bi ‘ ustanovilo menzo. 24 enonadstr r nih vil z 48 stanovanjj bo zgraj^j do konca januarja, če jih seV ne bo odnesla burja. Sporočilain Izlet v Slovensko Istro Plan.nsko društvo v Trstu priredi v nedeljo dne 17. t. m. izlet čez Glinščico na Mali grad, Ocizlo, Socerb in nazaj preko Doline do Sv. Sobote. Zbirališče pri zadnji tramvajski postaji v Rocolu ob 8. uri zjutraj. Prireditev Jutri ob 18. uri v kulturnem krožku Skorklja-Verniellis na Ko-lonjl (bivše šola na odprtem) pl«*. Enotni sindikati Sindikat lesne stroke. Danes Ob 19. sestanek upravnega sveta. Sindikat bahčnih uradnikov. Drevi ob 17.30 izreden sestanek uprav nega »veta bančnih in zavarovalnih nameščencev v ul. Zonta 2. Sindikat htlnikov. Val hišniki, VI imajo otroke, stare 4 do 12 let, nej se zglase v ul. Imbrianl 5, soba 14, zaradi dodelitve božičnice. Sindikat kovinarjev. Drevi ob 19.30 v ul. Imbrianl 5, soba 9. sesta. nek koordinacijskega odbora zastopnikov ES v komisijah ZVU. V ponedeljek ob 19. uri sestanek upravnega sveta. Rolstva, smrti, poroke Anagrafski urad tržaške občine sporoča, de se je dne 15. novembra rodilo 16 otrok, umrlo je 8 ljudi, porok pa je bilo 13. VKNJIZENE POROKE: prodajalec Nereo Porok In šivilja Julija Meuccl, pomorski radiotelegrafist Sergij Della Torr* In zasebnica Vil. ma Maurl, rokodelec Rudolf SkoC ln uradnica Ida Radivo, glasbeni učitelj Glauco Curlel ln zasebnica Lelja Plrini, učitelj Stanislav Radovani in zasebnica Ivanka Marija Židanik, mehanik Marcellino Cau-ser in prodajalka Marija Scarafllo, odvetnik dr. Vlrgilij Vallone in uradnica Ana Cercali, m:sar Lauro Zorzenon in zasebnica Elvira Mi-nin, radiotelegrafist Marij Mlcall in uradnica Leda Ana Donda, trgovec Marino Furlan In zasebnica N’dij Polonio, ladijski kuhar Emil Ladi in zasebnica Teresa Fantlnic, zdrav, nik dr. Albin Panjek ln zasebnica Silvana Furlan, težak Jurij Rosso in služkinja Hermina Zubln. UMRLI: 62 letni Alojzij Cossuta. 55 letna Etelka Dcv:t por. Lovretlč, 72 letni Hugo Chiodi, 80 letna Francka Lenart vd, Angeli, 88 letna Antonija Dcssantl vd. Giacomini, 9 letni Aloizij Urbani, 76 letna Ana Ccsca vd. Potoschnig, 61 letn; Vtr-gllij Stebel. RADIO TRST I. Padio Trst ll. Se vedno ne oddaja SOBOTA, 16. NOVEMBRA 8 vesti v slov. - koledar; 8.20 lahka glasba; 11.30 radijska univerza: Graditelj Spitllrea; 11.45 simfonična glasba; 12.15 zdravniška oddaja; 12.80 partizanske pesmi; 12.45 napoved časd . v«sti v slov.; 18.45 kulturne aktualnosti; 19 slušna igra: Oscar Wilde; »Vdani prijatelj*; 19.45 koncert sopranistke Karle Slchanove; 20 napoved časa. vesti v slov,; 23.15 zadnje vest; v slovenščini. KINOPREDSTAUE ROSSETTI. V kratkem otvoi s filmom »Robin Hood*. . v(r SUPERCINEMA. 16.30: «N*LV ljen paradiž*, C. Boyer, B. FENICE. 16.30: «Sanjal »eni o gelu*, I. Dunne, G. Grant. „. FILODRAMMATICO. 16.30: ki z otoka*. Komičen film. ,«■ ITALIA. 16.30: »En dan v *vu 1] nju», M. Lotti, A. Nazzari. ALABARDA. 16.30: «Poročna G. Cooper, A. Sten. h jt IMPERO. 16.30: «GaInsboroUgi> vrne*, J. Myll, S. Granger, f, VIALE. 10.30: «Meso in du“’’ Miranda, M. Girottl. rp MASSIMO. 16.30: »Uragan*. P' mour, J. Hall. fjjiP' GARIBALDI. 16.30: »Stari v» komedija. Eva Szereny-NOVO CINE. 16.30: «Obzič)" Laurel-Hardy. ^rot** CINE MARE. 16.30; »Mi i* * ' štata*. j(. ARMONIA. 15.30: »Pustolovca’’ Francis. . Varietč. Moie ODEON. 16.30: »Ziročenef f” žene*. Cortese, Carmi, Tofan '»», SAVONA. 16.30: »Halo, kdo ta" A. Bach, G. Bccchi. «• AZZURRO. 16.30: »Opojnost Z pada*, S, Ballcvv. gb RADIO. 16.30: »Zlata vrata*, Boyer, O. Havllland. .iCef CENTRALE. 16.30: »Stojte, streljam!*. pr0ti MARCONI. 16.30: »Maoarlo V Zagomarju*. VITTORIA. 16,30; «Odm«vl dosti*, C. Colbert. viet**’ ADUA. 16.30: »Izgubljena dok* ,j,, VENEZIA. 16.30: »Ogenj CARDUCCI 16.30: »Primula K; ARGENTINA. 18.30: »Mis* * • ritr* BREŽINA. Danes ob 20. I ob 16. ln 20. uri: »Sonce v eassinu*. % Odg. urednik DUŠAN HR: ESC** I/ n "WtoJ i n i | » UVAŽA-IZVAŽA IVK1.IMAKIJA ŽIVALSKE KOZE NAKUPUJE VSAKOVRSINE MNOŽINE ŽIVALSKIH KOŽ PO NAJVIŠJI CENI Z I L I O T T O to koto kun, podlasic, srebrnih, •injlh, platlnekih, rdečih llale, blaonov, In veveric, perslaner Produ)n vsakovrstne krensne plaltf po na|povol|ne)>lh cenah TRST, ulica Trento 11* Telefon 29-37« Pred letom dni je Jugoslovan-'žo ljudstvo z volitvami v ustavodajno skupščino dne 11. novem-&ra postavilo trdne temelje novi plovni ureditvi. Potrdilo je pridobitve -narodno osvobodilne bor-* in z glasovanjem za Ljudsko fronto dn lotil o smernice bodočemu razvoju. Zdaj po letu dni smo Pite dokončni izgradnji držav-*®*ti ljudskih republik narodov Jugoslavije. Z nedeljskimi volitvami v ljudskih republikah Hr-'ntski in Srbiji se dovrSuje raz-kbje okvirne izgradnje FLRJ, *®#i republiške ustavodajne tšupščine bodo dale svojim republikam ustavo, ki bo zaključiti ^lavnopravaa zgradbo ure-®,t>* jugoslovanske federacije — 'nupnosti svobodnih in enako-travnih narodov. Republiške uslauodajne skupščine Nov temeljni kamen v jugo■ slovanski državni zg r a d b i Najboljši dokaz Narod* Jugoslavije so pred le-dni s svobodno oddanimi gla-na prvih demokratičnih vo-',uaJi v svoji zgodovini dokazali, 4a so za republiko, da so za taki- ljudsko drlavno ureditev, kot J danes grade v nov* Jugosla-®W. Niso »e pa za to izrekli sa-**° z votivnimi kroglicami — naj-”NJ5* in najjasnejši dokaz so po-s Svojim delovnim poletom ’ obnovi in gospodarski izgradnji klele. Bre* tega požrtvovalnega in ^rajnega dela ljudska oblast, tater« najviSji predstavnik je ***na ljudska skupščina, ne bi doseči onih uspehov, ki jih občuduje svei. Toda tudi ljudske oblasti, ki je resnič-*' Izraz ljudske volje *n inttre-**®» delovmo ljudstvo Jugoslavije J* IH moglo ust-varjati onega, kar ta-, l*e« takorekoS iz nič ustvarja. blast in ljudstvo sta ono — to J bistvo skrivnosti uspehov, ki A Pod vodstvom Ljudske fron-• dosega Jugoslavija brez poso-**» brez tuje pomoči. oblast je Izpolnila svoje ustavne naloge £an* izvoljeno ustavodajno •feupJSfno so takale velike *n tes- naloge. Dati je morala novi pravni temelj — dosledno krnokratično ustavo. Na njem je 1borala zgraditi oelo vrsto zako-fl°v *n ukrepov, ki urejajo go-"Podarsko, socialno In kulturno ^itnje FLRJ in njenih držav-‘janov,- rešiti je morala vprašanje '‘fPeln« obnove v vojni straha-opustošene dežele; postaviti * morala le pred vojno nezdra-®° in spričo okupacije razrvano *9*podarstvo na zdrave osnove; '"‘Miti je morala delo-ime odnose. provizorični mostovi se umikajo novim betonskim ali železnim gradnjam. V Sloveniji n. pr. je stekel polni železniški promet razen na majhnem odseku dolenjske železnice. Obnovljen je bil most preko Donave med Beogradom in Pančevom, ki je s premostitvijo močvirnega ozemlja dolg poldrug kilometer in ki so ga pred vojno gradili dolga leta. Prvi pogoj za zdravo gospodarstvo, kot ga uvajajo napredne države, je načrt, ki povezuje delovne in investicijske načrte vseh podjetij z državnimi javnimi deli (ki so zdaj mnogo večja kot kdaj koli pred vojno) in splošnim državnim proračunom. Zvezna načrtna komisija skrbi skupno z republiškimi komisijami, da se gospodarska dejavnost ne razvija brez glave, v neredu, temveč da se harmonično usmerja po načrtu, ki je sestavljen z jasnimi perspektivami za bodoči razvoj. V tem pogledu je najvažnejša industrializacija države, ki je podedovala slabotno In nesmotrno organizirana-industrijo. Indu-strijalizacija mora onemogočiti izkoriščevalsko poseganje tujega kapitala, ki je poprej poceni kupoval surovine in pih vato drago ponujal v obliki izdelkov, pri tem pa vedno bolj vlekel državo v svoje kremplje. Ena izmed prvih nalog v zvezi z industrializacijo je elektrifikacija in izgradnja osnovnega prometnega omrežja na načrtni podlagi. Gradijo se velike električne centrale in daljnovodi, ki bodo dobavljali tok industriji, grade se modeme avtomobilske ceste; mladina je podarila državi svojo železnico, ki odpira prometu najbogatejše premogovno ležišče v Jugoslaviji, grade pa se tudi že nove tovarne in oelo vrsto izdelkov, ki so poprej prihajali izključno iz inozemstva, proizvaja donos Jugoslavija sama. Drugi pogoj »a zdravo gospodarstvo je zdrav denar. V nasprotju z večino evropskih valut, ki kažejo inflacijske tendence, je dinar krepka, zdrava valuta, ki se čedalje bolj utrjuje in pridobiva na vrednosti. Denarni obtok je do skrajnosti omejen in reguliran. Porastu vrednosti denarja na eni in povečani pro:z-vodnfi na drugi .strani odgovarja občutno znižanje oen, ki »e vedno bolj bi žajo predvojnim. Ce je bil splošni indeks cen v lanskem decembru še 600% v primerjavi s predvojnim stanjem, je padel danes na dobrih 200% in se vztrajno znižuje. Vedno manjša postaja razlika med cenami industrijskih proizvodov in kmečkih pridelkov. Prekrižani računi Z modro gospodarsko politiko in veliko požrtvovalnostjo delovnega ljudstva so se gospodarske prilike v Jugoslaviji normalizirale in razbiti so jalovi upi vseh onih reakcionarnih in imperialističnih krogov, ki so poskušali s političnim in gospodarskim pri- tiskom omajati temelje nove Jugoslavije. To dokazuje tudi dejstvo, da so ZDA končno obljubile vrniti jugoslovansko rečno bro-dovje, ki so ga doslej blokirale, zdaj pa verjetno spoznale nesmiselnost svojega početja. Kljub vsem naporom domače in tuje reakcije se je notranji in zunanp položaj Jugoslavije silno utrdil. Njen ugled v svetu postaja od dne do dne večji. Odziv ljudstva pri volitvah v ustavodajne skupščine posameznih ljudskih republik je biI letos še ja'ji kot pri lanskih volitvah. To je najlepša zaupnioa Ljudski fronti in jugoslovanski vladi, o katere načrtih je maršal Tito dejal: «Po dokončnem zaključku obvečdrzavne zgradbe in državnih zgradb posameznih repubhk se bomo vrgli z vsemi silami še bolj na izgradnjo dežele. Uspeli bomo v naših zamislih, uspeli bomo v izpolnitvi naš'h načrtov. Uspeli bomo zato, ker imamo tako Ljudsko fronto, ker imamo tako čudovito ljudstvo, na katerega je lahko ponosen vsak državljan pred vsem svetom.* Akademija medicinskih ved v Moskvi je imela pred kratkim svoje tretjt zasedanje. Na njem je predsedstvo akademije poročalo o njenem delovanju v preteklem letu, predložile načrt za petletko na področju znanstvenih raziskovanj in poročilo o vprašanjih, ki se tičejo organizacije. Akademija je v dveh Istih svojega obstoja ustanovila ž5 zavodov za znanstvena raziskovanja ter organizirala v zadnjem letu 8J ekspedicij, kt so imele nalogo proučiti najvažnejša vprašanja ljudske medicine in ljudskega zdravstva. Med 19 znanstvenimi poročniki so bi la predložena zasedanju, je treba posebej omeniti poročilo slavnega kirurga Nikolaja Bur-denka o ranah in metodah njih zdravljenja. Akademija medicinskih ved je postopno postala pravo središče znanstveno-medicin-j skega dela v ZSSR. Pozornost in izpodbuda, ki ji ju izkazuje sovjetska vlada, sta poroštvi njenega nadaljnjega uspešnega dela. KULTURNE STATISTIKE IZ ZSSR ■W Sltivilke pričra/o sovjetsko literarne kullure Lepa knjiga, ruski klasiki in sodobni sovjetski avtorji, pa tudi prevodi knjig visokovrednih pisateljev, so dosegli v ZSSR se nikdar viden razmah. Saj se tiskajo umetniško zares vredna dela pisateljev in pesnikov iz vseh delov sveta celo v višji nakladi kakor v njihovi lastni domovini. V naslednjem objavljamo nekaj številčnih podatkov o višini naklad v prejšnji carsld Rusiji i n v sedanji Sovjetski zvezi. Te številke nazorno kažejo, kalco ogromen razmah je dosegla literarna kultura širokih ljudskih množic v ZSSR. Številke so mišljene v tisočih. NASI KRAŠKI KAMNOLOMI mm ■RK S Žrtev fašističnega gospodarstva in njegovih naslednikov Vede, socialno zavarovanje; sa- sati kmečko vprašanje z izvede dosledne agrarna reforme in opravo kmečkih dolgov; posfa-je morala končno temelje za ” .7 kulturne ravni ljudstva in Ja»vo^ ind:vi dualnih narodnih ;i>ltur vseh narodnostnih skltpln "d ozemlju FLRJ. Kruha dovolj za vse To naloge je oblast, ki jo je iz-jMo ljudstvo, ker zaupa Ljud-fronti, izvedla. Ustavodajna , ®*člna je *9. novembra pro-Jugoslavijo za republiko J i' dala nato ustavo, ki jo je med najdemokrattčnejšo na V*«. Na podlagi ustavne določat *Zemljo onemu, ki jo obde-ie.’» je bila izvedena agrarna Jerina. Kmetje so dobili zemljo J* io obdelali, tako da je danes Jugoslaviji kruha za vse do-Jji. Ustava je demokratično re-J® tudi narodnostno vprašanje, *•** vir sporov in enega izmed 7*>kov notranje slabosti pred-Jugoslavije, Omogočen je ki! Vir, rj®m. Število knjig, ki izhajajo v Jugoslaviji, daleč prese-* najvišja predvojna števila. Jjj^Hnno je bilo storjeno za od-"duo nepismenosti, žalostnega Jdnfea prejšnjega protiljudske- ^rtna gospodarska politika ♦oobodni kulturni razvoj vsem 'odom in narodnostnim manj- 1 žetima. ,.^iudstvo se je na poziv Ljud-• fronte s čudovito vztrajnost-}otii0 dela za obnovo s po- I!°tyo in po na Srti h ljudskih ob- Obnova prometa je danes 'ttjda končana, zadnji leseni Jugoslavija je čudovit svet Veliki ameriški umetni* in borec za svobodo Zlat-ko Balokovič o Titu, o novi JugoslavUi, o Ameriki Znani virtuoz Zlatko Balokovič-je priredil na Sušaku koncert, kar je bil velik kulturni in politični dogodek. Dvorana Doma kulture ni mogla sprejeti vseh poslušalcev, ki so hoteli slišati proslavljenega umetnika in borca za demokracijo. Po konoertu je Balokovii spregovoril nekaj besed in med drugim dejal: tNe morem vam reči, kako se veselim, da sem danes na Sušaku, kjer sem prvič zagledal to lepo morje kot osemletni deček. Toda sedaj gledam to morje prvič, ko ob njem ni vei razlik, ko ni več tujih vojakov, ki so delili 8uiak od Reke. Reka je danes svobodna. Naposled sem našel, o čemer sem toliko sanjaril. Kontno je prišlo vse, kar je naše, v narotje našega naroda. Istra je naša in jutri bo tudi Trst naš! Prinašam vam pozdrave ne samo vatih bratov in sester,iz Amerike, temveč vseh Američanov Slovanske krvi. li mihjono jih je in zastopal jih bom na bližnjem vseslovanskem kongresu v Beogradu, Vedeti morale, da so tudi med Američani prijatelji novo Jugoslavije, da so tud i tam občudovali napore noti h narodov in vsem tem je bil predhodnik pokojni predsednik Roosevelt. Želel bi, da veste, da z nami mislijo in čutijo mnogi. Tud i častna predsednica odbora za po- moč Jugoslaviji, ki mu predsedujem, soproga pokojnega predsednika Roosevelta, se šteje med naše najboljše prijatelje. Poleg nje je velik prijatelj našega naroda tudi Henry Wal-lace, ki je danes eden izmed voditeljev Amerike, eden izmed tistih Američanov, ki sledijo resnični demokraciji. Bodite prepričani, da to, kar piše reakcionarni tisk Amerike, ni glas Amerike. .Resnični glas Amerike je tisti, katerega so HrUi Washington, Jefferson, Lincoln in Roosevelt. To je glas Amerike, glas, ki spoštuje in hvali slovanske narode. Mi borpo sami obračunati • ameriško reakcijo. In ko bo to dovršeno, bo svetovni mir zagotovljen, ker bodo tesno povezani vsi oni, ki si telijo pravega in iskrenega svetovnega miru. Cez mesec se bom vrnil v Ameriko in bom prepotoval pot od Atlantika do Pacifika in od Mehiškega zahva do Kanade, da povem Američanom, kaj je Jugoslavija, Nova Jugoslavija je čudovit svet, ki ustvarja čudele v svoji obnovi, kakor jih je ustvarjala v svoji borbi. Zato ni čudo, da je iz tega ljudstva izšel največji Uveči Slovan, največji heroj Jugoslovanskih narodov, maršal Tito. Maršal Tito vas je vodil v zadnji vojni do zmage, maršal Tito vas bo vodil do končne zmage*. Pred prvo svetovno vojno je bilo v bližnji in daljni okolici Nabrežine živahno življenje. Tri tisoč In včasih tudi voi delavcev je hilo zaposlenih v 23 kamnolomih, ki so delali s polno paro. Najlepše palače na Dunaju in v Budimpešti so zidane ali okrašene a k raškim marmorjem. Tako so porabili za zidavo dunajskega parlamenta 2000 kub. m, za borzno palačo 1000 kub. m in za sodno palačo 2500 kub. m nabrcžln-skega marmorja. V Budimpešti so porabili samo pri zidovi opernega gledaliSča 2000 kub. m tega gradiva. Pa ne samo na Dunaj in v Budimpešto, ampak tudi v Pra go in v vsa druga večja mesta Avstro-Ogrske se je izvažal kra-ški kamen. Tudi v Trstu so najbolj reprezentativne palače in spomeniki zgnajeni iz kraSkega materiala. Izven Avstro-Ogrske so največ našega obdelanega kamenja uporabljali v Egiptu, delno tudi v Ameriki in Angliji. Od 3000 na 43 kamnarjev Po prvi svetovni vojni je delo v kamnolomih naglo kopnele. Samo v dobi od leta 1925. do 192®. si Je malo opomogel, ker so izvozili proeej kamna za gradnjo nove železniške1 postaj« v Milanu. Od 1929. leta dalje Je začela kamnarska industrija stalno in nezadržno propadati. Fašistična avtarkična politika je zaprla vsa prekomorska tržišča, ki so se raje obrnila drugam ali začela uporabljati drugačen gradbeni material. Sovražna politika, ki jo je fašistična Italija stalno vodila nasproti sosedni Jugoslaviji, j« zaprla kraškemu kamnu tudi vsa vzhodna tržišča, ki so bila od nekdaj njegovi najboljši odjemalci. Naravno, da se tudi po vojni, pod začasno vojaško vlado, ki lagin 17 0 Mo rtiča „ Anu k ^ civilnem življenju J« bil cinkograf v neki moskovski tiskarni. tJ*VaJ Je bil zaljubljen v ljubko in na videz inteligentno linotlpistko. y le pa. predolgo odlašal, da bi ji odkril svojo ljubezen, se je poro- pa predolgo * Poslovodjevlm namestnikom. i V Sevastopolu Je njegovo srce drugič prestalo hudo preizkušnjo, k*" lepe najske nedelje Je bil proat Sedel je sam samcat na klopi I, Mornarskem bulvarju. Kmalu nato je prisedi« neka deklica, ki jo klejev od časa do čaaa skrivaj ogledoval. k ^la j« krepka In zajetna kakor kakšna štruca. Imela je krasne i*?*116 lase, visoko počesane m za ušesi zatlsnjene, kot je bila takrat k!115 moda v Sevastopolu, Njena, ne prevelike gazelje oči so se bil-m6 »redi prikupnega In zalitega obraza kot semena sredi vodne Aklejev jc opazil, da j« nosila v rokah vedno kakšno knjigo — frhnenl, da je morala biti izobražena ženska. To mu je ugajalo, 1,^11 dovolite?* je vprašala saidevajočega Aklejeva. Očitno ni bila gleda odgovora, ampak Je odprla knj.go, in pazno, da ne bi J**'* ali umazala svoje obleke, sedla poleg njega. V*hko bi sedela tam pozno v noč, n« da bi »pravila le besedice tz zardevajočega soseda, ako bi sama ne začela razgovora. Po V, bilnutah pa sta le klepetala, kot da bi se poznala že najmanj tl l' let _ " 1_____ Izu iMirrnJI• V ct- Ni še vedel, da s« imenuje Galja Slrovarov* In da Je V»8°J1' 'v,'* v nekem otroškem vrtcu. Kljuib temu Je bil do ušes zaljubljen ‘š ^ Hazai0 ja, da j« Galja sanjarila, kako bi šla v Moskvo študirat H Sev&atopol nič ni pogodu. »Jev j, mislil »»m pri sebi. da deklica, ki Je prekipevala r Sdrn- ii. *h©či n« kaže, da bi se bolj dolgočasila kot kdorkoli njegovih 'uy' Seveda ji t«ga n! povedal, ampak je mimogrede omenil, dn Je °° Moskovčan. SpotIMivn m Je pogledala In začela spraševati o Moskvi, o trgovinah In gledališčih. Dejala Je, d« so sevastopolska dekleta daleč za moskovskimi ln da se ona v Sevastopolu ne počuU dobro. Aklejev je smatral za svojo dolžnost, da brani mesto, ki se mu je priljubilo v sedmih mesecih njegovega tamkajšnjega službovanja, toda Galja ga je prekinila: »Prosim, nikar ne govorite neumnosti*. . Ni treba, da bi se spuščal; v podrobnosti njunega razgovora, dovolj bo, i'o povemo, da se je Nikifor v tistih dveh urah štel med najsrečnejšo ljudi na svetu. Ko je Galja pogledala na liro in dejala, da mora odtod, je postal v tistem hipu najbolj noarečen mornar Rdeče mornarice dflavccv in kmetov. Galja je nameravala v bolnico na Graf-skojl Jcttl, da bi obiskala nekoga kj naj bi bil njen najboljši prijatelj. Ta človek je bil pravtako mornar in po njenih besedah prikupen, dober in strašno lop. Galja je obljubila, da bo predstavila Aklejeva svoji prijateljici, lopi kostanjelasl deklici tn vsi štirje, Galja, Stlva, Aklejev ln koatanjelaska bodo hodllj skupaj na sprehode. To bo strašno lepo In prijetno... 5! globoko sklonjeno glavo je Aklejev poslušal njeno čebljanje. Ponižno Je pritrdil, da bo postal prijatelj z vsemi ln da bodo vsi štirje skupaj hodili na sprehod. Kar se njega samega tiče Je že tedaj trdno sklenil, da neče imeti opravka z nobeno kostanjelasko in da se n« bo več srečal z Galjo, ker bi bilo to preveč poniževalno zanj in bve* vsakega pomena, Saj j* že imela nekega vražjega Stivo, Olovek ima včasih res nesrečo. Celo Ime njegovega tekmeca je lepo zvenelo kot ime Oblonskega v Ani Karenlnl. Kakšno pa je nje govo Im«? Nikifor! P/ujl V razgovoru z Galjo J« odkril, da Je bil Stlva čisto navaden Stefan in ga Je Sele Galja krstila za Stivo. Torej zadeva glede imena ni bila tako važna. Težko Je reči, alj bt Imel Aklejev dovolj moči In volje, da bi se lacgnll nadaljnjemu srečanju z Galjo. Znano Je,' da tudi najodločneje! ljudje ne merejo biti vedno mož beseda v takih primerih. Akle-jevu Je pomagala okoliščina, da Je njegova ladja p av tiste dni ■odplula za daljšo dobo na odprto morje. Vendar je Galja zapustila upravlja cono A, položaj ni prav r4č zboljšal, pač pa do neke mere še poslabšal. Kamnoseštvo je umetnostna obrt, ki zahteva izvežbane mojstre, strokovno izobrazbo, .delavce specialiste. Pred prvo svetovno vojno je bila v Nabrežini obrt-no-strokovna šola, ki Je skrbela za številen in strokovno dobro podkovan kader delovnih moči. V vseh nabrtžlnsklh kamnolomih dela trenutno samo okoli 43 delavcev, ln sicer v kamnolomih Gorlato, Montecatlni, Marangon ir. Smat. Največji in najmodernejši obrat, tako imenovani Rimski kamnolom, pa je popolnoma opuščen. Industrijske delavnice propadajo, stroji, kolikor jih niso odnesli, so razbiti in jih žre rja Globoke navpične jame, od katerih so nekatere 60 in 'več m globoke, zevajo prazne, brez življenja. Nad njimi samujejo negibni žerjavi. Rimski kamnelom s svojimi 90.000 m2 površine je bil opremljen z najmodernejšimi stroji ne samo za obdelavo kamenia. rmpak tudi za izkoriščanje vseh njegovih odpadkov. Izdelovali so celo barvane ploščice za tlakovanje. Imel je tudi svoj normalni industrijski tir, kar je zelo znižalo nakladne in prevozne stroškt. To podjetje se je razvilo v času med obema vojnama in so pri njem s kapitalom udeleženi hivši italijanski kralj in razni člani njegove družine. Razumljivo je. da tej gorpodi ni na tem, da bi popravljala poškodovane naprave ali sk-bcla za obnovo in razvoj podjetja, ker ga ne bi mogla več izrabljati ne izkoriščati delavstva po volji, kot se je to dogajalo, ko je bila njihova tudi politična oblast v deželi. Podobno bi lahko trdili o drugem najvičjem podjetju Montecatlni. Pri tem so vsa poslopja in stroji ohranjeni in v dobrem stanju. Dela je pa le toliko, da se lahko reče, da obratuje. Trenutno je tam zaposlenih okcli 14 delavcev, doč‘m jih je bilo včasih po 500 in vrč. Delavci sami zapuščajo dolo, *e le morejo dobiti kaj drugega, ker dobijo drugod boljšo plačo kakor pa v kamnolomih. Mladina se noče učiti kamnoseške stroke, ne samo ker nima nobene strokovne šole, ampak tud’ ker ji bodočnost ne kaže dobro v razmerah, kakršne sedaj vladajo pri nas. Tudi kamnarji so našli pravo pot Da bi zavrli to propadanje, so nabrež.nski kamnarji že lani v novembru ustanovili svojo zadrugo, ki šteje sedaj blizu 100 članov. Zadruga ima namen obdelovati kamen, prodajati in izvažati polizdelke ln končne produkte. Njeno področje so Devin, Nabrežina, Zgonik, Sv- Križ in Repen-tabor. Zadruga namerava preskrbeti svojim članom potrebno orodje, organizirati strokovno izobrazbo, socialne in izobraževalne sestanke, tečaje itd. Ta zadruga se je že dogovorila, da bi vzela v najem Gorlatov kamnolom. Pričeli so že delati in takoj so se pokazali uspehi. Zadruga je dobila naročila, izkoristila je tudi vse odpadke in delavci so prišli do boljšega zaslužka To pa je trajalo le malo časa, ker se je tvrdka Gorlato kmalu premislila in ni hotela podpisati že dogovorjene pogodbe. Toda zadruga ne drži in ne sme držati križem rok. Treba je pridobiti novih članov. Vsi, stari in novi kamnarji in klesarj; se morajo združiti v svoji zadrugi. Nekomu pa so oni iz Italije bolj všeč Kako je potrebno, da se delavci povežejo v svojo zadrugo, kaže tudi politika, ki jo izvaja ZVU nasproti naši domači kamnarski industriji. Pred kratkim je bil razpis kamnarskih del za novo tržaško univerzo. Vojaška uprava je pritegnila tudi inozemske tvrdke in, kakor je bilo pričakovati, odstopila dobavo kamnolomom iz Italije, ki imajo v Trstu samo »voje zastopstvo in nič drugega. Vprašamo se torej; Kako bo vendar pomagano s takimi javnimi deli, ki jih financira naše ljudstvo, naši davkoplače- valci, kako bo s takimi deli pomagano našemu ljudstvu in brezposelnim domačinom? Tako so nam zopet odžrli okoli 20 milijonov, ki gredo v korist italijanskemu kapitalu. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi pri dobavah za obnovo glavne pošte v Trstu. Tudi takrat so pczabil:, da ;rpa-mo krmnolome s prvovrstnim materialom takerekoč v predmestjih Trsta in so narojili kamnarski material iz Pulja. Ta material je bil kakovostno desti slabši in se nlkako- ne more vzporejati z rabrcžn?k'm, enim iz kamnoloma v Vrhovljnh ali z rdečkastim majinorjem iz Vlžo-velj. Toda kraski kamnarji so iz trde snovi Ce torej že pri dobavah za Trst podpirajo inozemski kapital in mu dajejo naročila, ki so ali bodo plačana z naš.m denarjem, moremo tem manj pričakovati, da bi podprli kakor koli naš izvoz v druge držav«. Cc nočomo, da bodo naši kraški kamnolomi s svojim svetlim nabrežinskim marmorjem «granitello» ali z onim temnejšim, ki ga kopljejo v Vrhovljah ali z rdečkastim iz Vi-žovelj. ki tako lepo služi kot obloga z?, razne monumentalne stavbe, ostali zevajoče, prazno in mrtve jame, moramo sami prijeti za delo. Zato sta poleg dobre volje potrebna sloga in vztrajnost. Ko bodo naš« zadruge do-hro organizirane, ko bodo začele delovati v tistem pravcu, ki jim ga narekuje njihov program po zgledu nabrežinske zadruge, tedaj tudi uspeh ne bo izostal in v prazne kraške jame se bo zopet vrilllo življenje ter prineslo tudi delavcem novo blagostanje. I. M. tlečo iskro v njegovem srcu. Ko je bil včasih, v prekrasni junijski noči na atraži, j« štel zvezde, ki so veselo mežikale na nebesnem svodu, ali pa je opazoval male valov« na svetlikajoči se vodi, ki so lahno božali ladjlne boke; globoko iz osrčja ladje pa »e Je čulo pritajeno ropotanj« strojev prav na mostišče. In tedaj je v njegovi glavi kar mrgolelo misli o tem prvem sestanku in o vseh bodočih sestankih, ki naj bi mu sledili, Aklejev je sklenil, da ne bo več mislil na Galjo, toda kar se tiče Stiv«, ni napravil nobenega takega sklepa. In kadar J« stal na straži, je sanjal, da je ta neznani in osovraženi Stivo izginil iz žvljenja Galj« Slvarove, 7,«1<1 Je, da bi Stiva premestili kam daleč, na primer k Tihomorski mornarici. Resnic* na ljubo moramo povedati, da mu Aklejev ni želel smrti. Križarenje po morju se je končalo in njegova ladja j« ponovno pristala ob Minaji Jetti. Aklejevu je bil dovoljen dopust že za naslednji dan, ker pa je prav takrat izbruhnila vojna, so bili vsi dopusti ukinjeni. Tako »$ je torej zgodilo, da je Aklejev, ko ga je Vemiveher vprašal, dali ima dekle, odgovoril; «Ne, in ti, ali jo imaš?» 4. POGLAVJE Verniveher dela po svoji glavi Vemiveher je prav čakal, da bi ga kdo vprašal po tem. Njegov ves«li obraz, se je takoj zresnil ln udrta, prstena lica je zopet zalila lahna rdečica. ♦Imel sem dosti deklet*, j« dejal Verniveher, ♦toda doživel acra< samo eno ljubezen, ki pa je bila nekaj nenavadnega... Srečala sva s« na »portneim igrišču. Jaz tem igral desnega branilca («kot moi Kostja*, Je pomislil Kutovoj), ona pa je tekmovala v teku. Ni tekla posebno dobro, posebno ne v sovjetskem stilu, ker »e ni imela dovolj vaj« ln izkušnje. Jaz »em igral z mornariškim moštvom tisti dan in sem pri neki priliki tako imenitno podal zogo, da si n« moreta niti predstavljati. Med odmorom je prišla ona sama k mer.i in dejala: »Tovariš Verniveher, ti igv.s tako deblo, da bi lahko igral nh stadionu mo-kovskega ,D' ■ fUt nadaljnji) Gogolj Gorki Lermontov Majakovski Nekrasov Ostrovski A.N. Tolstoj L. Puškin Cehov Rustavel; Ševčenko Byron Balzac Heine Hugo Dickens Rolland Shapespeare 18D7-191G 1917-1938 5.076 7.235 1.083 2.496 4 194 135 8.991 9.165 520 « 147 100 123 397 747 24 515 38,128 4.441 4.668 7.666 2.845 18.452 27.864 14.370 359 2.851 433 1.475 969 3.378 1.932 1.954 1.052 Velikanski porast šolstva Pridobitve na polju kulture v Sovjetski zvezi se najlepše zrcalijo, ve jih primerjamo s stanjem v carski Rusiji, kajti v stari carski Rusiji je bilo ljudstvo praktično oropano vse pravice do kulture in Izobrazbe. cTako divje dclele, kjer so bile Ijiulske množico v toliki men oropane vsega, kar se tiče tz-obi'azbe, prosvete in znanja —take dežele ni ostalo v Evropi nobene, razen carske Rusije», piše Lenin (Dela zm XVI. str. J/10). A dvajset let po oktobrski revoluciji je z opravičenim ponosom izjavil Molotov: «...Sovjetska zveza ima s svojini ' 550.000 študenti visokih šol reč- visckošolcev kot vse t-isoke šole velikih držav Evro je z Ja- ponsko vred.* (Molotov, »O visoki šoli*, str. 7J. Tik pred veliko Domovinsko vojno je imela ZSSR »e $00 visokih šol (univerz), v katerih j* študiralo 585.000 visokofolcev. ' Nekaj podatkov naj dokaže ta porast šolstva v Sovjetski zvezi: St. dijakov 1.1914 1.1940 V osnovnih in srednjih šolah na tehniških šolah Število šol osnovne in srednje šol« tehniške in stro. kovne srednje šole 8,025.000 34,800.000 48.000 819.500 106.000 191.500 295 8.768 Število pismenih je znašalo v carski Rusiji l. 19H. komaj 35% prebivalstva, v Sovjetski zvezi pa je preseglo število pismenih v 1 1959 90% prebivalstva. Te številke znova d okazujefo, kako mogočno je sovjetska oblast dvignila splošno kulturno raven ljudskih mn-ožio v Sovjetski zvezi. ‘{ču^lufme dho&tine. KLAVDIJA GOMBOJEVA — JASIKOVA, operna in dramska umetnica Burjatsko-mongolske republike, je prispela v Moskvo na zasedanje Vrhovnega 8ovjeta ZSSR ter izjavila dopisniku eTass-a*: ePetletka za razvoj narodnega gospodarstx>a v Burjatski-Mongo-liji, kt je nekoč predstavljala eno izmed najbolj nazadnjaških pokrajin na skrajnih mejah bivše carske Rudije, določa znatne vsote za razvoj ljudske prosvete. J!e za letos je bilo določenih pet <»i pol milijona rubljev za ruzrro) umetnosti. Državno gledališče za opero in bolet se zdaj dograjuje v našem glavnem mestu. Ulanudi PETROLEJ m \ViUlam Averill Harririmn, naslednik Honrj- Wallacea, jo preprost čisvek ;n ima podobne navade kakor vsak smrtnik. Ljubi podeželje — ko je bil veleposlanik v Moskvi, se je celo branil vodke — ljubi lepa d.kleta in rad igra na kitaro. Kot pravi »demokrat*, prezira denar. Hudobni joziki pravijo, da ga prezira zato, ker je bogat. Isti hudobni jeziki trdijo, da je njegovo bogastvo najnavejšega datuma, To goveda ni res. Harriman jc samo predsednik -družb:-Renajavama Road, družba Pont de No-mours and C., družbe Gineral motors in Pacific Railroad. Seveda Je tudi ravnatelj denarnega zavoda Harriman Brothers, Bank and Guaranty Trust of New York. Vse to seveda samo dokazuje, kako delaven človek jo g. Harriman. Ko Je bil še veleposlanik v Moskvi, se je posvetil z veliko vnemo svoji nalogi in pošiljal je vs*vprek obvestila, ki jih je mogel dobiti v Sovjetski Rusiji. Med njimi jih je kilo kajpada mnogo izmišljenih in tendencioznih. VVall Strest in Sto c k exhang: sta jih iskoriščala v svoj« namene, česar pa on ni storil. Dobičke, ki jih je prišpekuliral pri menjavanju valut na borzi, j» pošteno naložil v svojih podjetjih. Harri-mgn seveda ni nikak izkoriščevalec. Zapleten je v neki proces, ki traja že od 1. 1943. in 'se ni prišel niti do preiskovalnega sodnika. Obtožili so ga «zarotc proti ljudskim Interesom, ker se je bo- ril proti znižanju cen in ktr j« imel monopol nad redkimi proizvodi na trgu*, toda vedno je izjavljal, da je imel dober namen. Ker pa njagova beseda ni zadostovala, se j: neposredno vmešal, da bi zavlekel proces. Jasno je torej, da s: Harriman ni bal cbsodbe; Vsekakor jc ukrenil vse potrebno, da se zavaruje, kakor se pač spodobi za poštenega človeka. Njegova Jc zasluga, da so ameriške železnico med vojno lahko zvišale svoje cene in znižale plač« svojim uradniksm. To jasno kaže, da j« dob:r upravitelj in da trgovinsko ministrstvo ne bi moglo priti v bolj vešče roke. Po treh letih bivanja v Moskvi je- bil poslan v London. Takrat je izjavil, da se ne bo več pečal s politiko. Gotovo je sedaj samo zaradi predanosti demokratski stvari sprej.l Wallaeevo mesto. Harriman je bil v zadnjem času član politične in teritorialne komisije za Romunijo na pariški konferenci. N kateri zagotavljajo, da ga je zlashi zanimalo romunsko petrolejsko vprašanje. Njegov prijatelj Byrnes je računal, da bo on rešil petrolejske vrelca pred «romunsko grabežljivostjo*. Novi trgovinski minister ima, kakor vidimo, mnogo rekvizitov za položaj, na katsrega je poklican. Saj pravi celo Wallacei ♦Moj naslednik ima glavo na vratu, noge v ‘petroleju ln svoj zadnji del v....» MAKS STONE RASIZEM ( Napisal Marcel Prenant prot. na Sothoni) Nekateri biologi so v izvrstnih poljudnih knjigah opisali rezultate genetike ali moderne znanosti o dednosti, Pri tem uporabljajo brez zadostne previdnosti izraz «čista rasa*. Ta slabo opredeljeni izraz takoj izkoristijo rasisti in tudi nepoučeni bralec si često razlaga ta izraz v rasističnem smislu. Treba je vedeti in se često tega zavedati, da biologova čista rasa nima v nobenem primeru absolutnega značaja, niti mističnega, ki ga teoretiki ras zrna pripisujejo temu izrazu. (lista rasa je le rezultat številnih izbranih križanj z ozirem na značaj ali več značajev, ki jih izbira preizkuševalec. Izven take selekcije, ki ni b>Ia nikoli uresničena v človeškem rodu, ni mogeče govoriti o čist! rasi. V istih delih često tudi nezadostno določajo nauk o genetičnem sestavu živega bitja, po katerem dednost krnmsomo in genijev alj genotip«, določa vse lastnosti in njegov obstoj ter njegovo usedo. Rasisti so »e polastili te napake Iti iz tega Izvajajo zgrešeni in fatalistični zaključek, da n! mogoče niu:sar spremeniti v usod!, ko je genotip določen. Naj navedemo en primer teh rasističnih zmot: Neki biolog, ki ni rasist, je napisal v svoji poljudni knjigi, da se nadarjenost za glasbo v človeku prenaša dedno kakor značaj neko vrste žit«, ki se imenuje «Marquis». Ta biolog so gotovo ni zavedal, da vsebuje ta fraza veliko »moto a »tališča znanosti in da lahko nudi ugodna tla »a rasiste. NI »e spomnil, da zahteva pregled zakonov genetike štetje številnih potomcev v točnih ekspu- ritr.c .talnih okoliščinah, ki jih je treba proučiti na statistični osnovi. Tako štetje, ki je možno pri žitu vrste «Marqula», nj možno pri človeku na splošno in p«rl glasbenikih še posebej ne. Popolnoma je pozabil na učinke glasben« vzgoje, ki je v tem primeru tako važna, da popolnoma pojasnjuj« malenkostne razultate, ki bi jih lahko dal študij geneološkega drevesa nekaterih družin glasbeni, kov. Taka zmota služi razsizmu, ker povzroča vero v fatalnost dednosti. Vsi resni biologi vedo, da J« mnogo težkoč za opredelitev človeških plemen ln da n! mogoč« verovati v čistost nobenega teh plemen. Oni dobro vedo, da »o zlasti v Evropi skup'ne ljudstev, ki so množestvena in kompleksna ln že zato no dopuščajo, da bi s« priznal obstoj č‘stih ras. V Nemčiji še manj kot drugod. Oni dobro vedo, da so ravno Judje toliko pleme kakor Francozi, Ital*ja-r*4 ali Neimci. Namesto besede pleme uporabljajo najraje besedo »etnična skupina*, ki ga ni mogoče zamenjati z živalskimi plemeni, ki so j h opredelili eksperimentalno. Oni to dobro vedo, toda tega ne pravijo javnost! z veo ono avtoriteto, ki jo Imajo, oni se ne profvijo dovolj rasističnim razlaganjem, »pričo katerih ni mogoče skomigniti z rameni, ker »o, čeprav so smešna, škodljiva. Biolog bi moral biti sposoben bolj kot katerikoli znanstvenik dvigniti se nad vsakdanje borbe, tudi če »e jih sam neposredno udeležuje. On mora biti dovolj poučen, da razume, kam vodi vse to. Kar piše, mora dobro premisliti ln mora postavljati svoje Izraze tako, da jih ne bo mogoče uporabiti proti njegovi m'sli, njegovemu prepričanju tor proti miru in blagostanju človešt-.-a. r Nekaj osnovnih problemov v goriskem sindikalnem življenju Da bi Imeli popolnejši pregled sindikalnega delovanja in teženj goriškega delovnega ljudstva, smo se obrnili do tov. Batiča, predsednika okrožnega odbora Enotnih sindikatov v Gorici, in smo mu postavili sledeča vprašanja: Kakšen poloiaj zavzema Gorica in njeno okrožje v okviru pokrajinske sindikalne organizacije t Znano vam je, je odgovoril tov. Batič, da delujejo Enotni sindikati v našem okrožju na osnovi razdelitve po podružnicah in okrajih. Tako imamo danes 9 okrajev sindikalno organiziranih, v katere spada tudi mesto Gorica. Število članov znaša nad 15 tisoč, od katerih je samo v Gorici organiziranih okoli 4300. Razdeljeni so v 25 strok in 134 sindikalnih podružnic. Borba za nove mezde KakSen je danes sploSni gmotni poloiaj delavstva na Goriškem t Po splošnem mezdnem spora-mu z dne 8. marca t 1. in po dodatnih strokovnih mezdnih sporazumih, ki so bili sklenjeni kasneje, lahko trdimo, da imajo sko-ro vse stroke svoje posebne mezdne pogoje bodisi da spadajo v industrijo, obrt ali trgovino. Na žalost so skoro vsi napori naše sindikalne organizacije naleteli na močan odpor ter so ostali brezpomembni zaradi nedopustnega dviganja cen najosnovnejših življenjskih potrebščin. Tudi goriSki Enotni sindikati »o predložili svoje zahteve za nov mezdni sporazum, tako kot je bilo v Trstu. KakSne uspehe ste dosegli do danes v tem pogledat Res so goriški Enotni sindikati predložili Zvezam delodajalcev že 1. oktobra t. 1. svoje pogoje za nov mezdni sporazum. Vendar nam je do danes uspelo zaključiti sporazum o začasnem 30% predujmu na osnovno plačo le z Zvezo industrijcev. Ta sporazum velja toliko za delavce kolikor za uradnike. Ta sporazum se pa ne ame precenjevati preko njegove realne vrednosti. Ta sporazum velja samo do sklenitve novega mezdnega sporazuma. Naše delavstvo odločno vztraja pri svojih zahtevah in si želi čimprejšnje sklenitve novih mezdnih pogojev, ki bi mu omogočili dostojnejše življenje, kar mu je pa danes onemogočeno. dobre volje za dosego sporazuma in normalizacijo odnosov. To vprašanje je čisto sindikalne prirode in na tej osnovi se bo moralo tudi rešiti v skupno dobro kolonov in sploh vsega ljudstva, saj tudi koloni želijo imet: neko poroštvo za svoje življenje in vsakdanji kruh, da bi se mogli mirno posvetiti svojemu delu, ki daje kruha našim delavskim množicam. Tudi nasproti kmečkim mezdnim delavcem uporabljajo delodajalci metode, ki jiih lahko imenujemo «metode gladovanja*. Dovolj je orrf#r.iti, da prejemajo kmečki delavci komaj 200 lir dnevno, medtem ko prejemajo ostali delavci, zaposleni v industriji, okoli 300 do 350 lir dnevno. Na kakSen odmev je naletela med goriSkim delavstvom vest iz Pariza o doseženem načelnem sporazumu o sindikalni enotnosti t Člani Enotnih sindikatov so i vedno obsojali razdor na sindikalnem polju, ki je nastal svoj čas v naši pokrajini. Zavedajo se, da pomeni razdor slabljenje moči delavske organizacije, kar obenem slabi odpornost proti izkoriščanju delavskega razreda. Zato naši delavci s simpatijo pozdravljajo vsak poizkus po združitvi delovnih sil, ki bi jih končno povedel do njihove osamosvojitve. Delavci zahtevajo, naj sporazum sloni na osnovah demokratičnih pridobitev in ta njihova zahteva je osnovnega in načelnega pomena. Te osnove se lahko dosežejo samo s pomočja jasne in točno določene akcije: borbe za delavske pravice, je zaključil tov. Batič. Z jasnim občutkom, da navdaja goriško delavstvo najodločnej-ša borbena volja za dosego njihovih pravic, smo se poslovili od njihovega sindikalnega voditelja. V zadnji sekundi Naši borci pred ciljem v teku čez drn in strn Tek čez drn in sirn Ce bežno pogledamo športno udejstvovanje v Julijski krajini v zadnjih 18 mesecih, moramo ugotoviti njegov nezadržen vzpon. Naš šport je v kratki dobi po o-svoboditvi, v težkih okoliščinah dosegel zavidanja vredno moč in obseg. Tako silen napredek pa je dosegel samo s pomočjo Zv;ze društev -za telesno vzgojo. V tako kratki dobi in pod res neugodnimi pogoji je tej uspelo poživiti športno udejstvovanje v vseh panogah, uspelo ji je postaviti šport na množične masovne temelji. Samo v nogometu se aktivno u-dejstvuje okoli 40 enajstoric. Nie-no delo pa se ni ustavilo samo tu. Pričela je prirejati telovadne nastope, lahkoatletske prireditve, kolesarske tekme. Skratka ni panoge, ki bi je ne pospeševala. V zadnjem času pa si je zadala nalogo popularizirati tudi eno naj- ZAVAROVANJE Elementarr.o in življenjsko Zavarovanje v današnji obliki in obsegu je sad stoletnega zgodovinskega razvoja. Bistvena misel, ki je vodila prve poborn:ke zavarovanja, je bila zavest skupnosti. Ta zavest pa je bila vedno močnejša tam, kjer so bile skupine ljudi izpostavljene skupni nevarnosti, proti kateri so se lahko borile in katere posledice so lahko ublažile samo, če so se medsebojno obvezale, da nastopajo skupno in si druga drugi pomagajo. NEKDAJ IN SEDAJ Od Babilona do Lloi/da Problem kolonov in kmečkih mezdnih delavcev KakSno je stanje kolonstva in kakini so življenjski pogoj i kmečkih mezdnih delavčevi Problem kolonov je izzval že nešteto razprav na njihovih sestankih in skupščinah, v tisku, a v zadnjih časih tudi na sodišču. Dane* ja to vprašanje že popolnoma razčiščeno in jasno. Spričo trdovratne odpornosti delodajalcev so naši koloni vedno bolj odločni, da stresejo s sebe vso fašistično zavoro posebno pa »kolonski sporazum*, kakršen je bil zaključen za časa fašizma in kakršen velja še danes. Preteklo je že leto dni. odkar so Enotni sindikati napregli vse svoje sile in napravili vse poizkuse, da bf začeli pogajanja in dosegli z veleposestniki sporazum, k) bi odgovarjal vsaj deloma novim časom in ter omogočil bolj človečanske ter socialne življenjske pogoje naših kolonov. Do done« so se pa veleposestniki vedno upirali in niso pokazali piti malo Prve sledove te miselnosti, ki je bila predhodnica današnjega zavarovanja, najdemo že v starem veku. V Babilonu je bil običaj med trgovci, ki so potovali v karavanah iz kraja v kraj, da so škode, ki so nastale na potovanjih zaradi ropov in napadov, medsebojno poravnali. Pri starih Grkih so delovale že močne zveze med trgovci, ki so jamčile vsem udeležencem pomorskih potovanj povrnitev škode, ki bi jin nastala med vožnjo. V Rimu so v tem času že delovala bratstva med siromašnimi sloji, ki so za mal denar jamčila svojim članom dostojen pogreb. Zgodovina modernega zavarovanja »e začne šele z novim vekom, ko se je razvilo sklepanje zavarovanj v samostojen poklic. Vendar se niso vse veje zavarovanja razvile istočasno. Vsaka od njih se je razvila vedno šele v trenutku, ko se je zanjo pokazala stvarna potreba. Te potrebe pa sn bile vedno tesno povezane s celotnim kulturnim in gospodarskim razvojem. Najstarejša oblika poklicnega zavarovanja je pomorsko zavarovanje, ki se je pojavilo v 17. stoletju v prvi pomorski državi tega časa — Angliji. Zavarovalci ln zavarovanci so sklepali svoje pogodbe v pristaniških kavarnah, izmed katerih je bila najvažnejša ona, ki je bila last nekega Lloyda. Iz skromnih začetkov se je raz-vila pozneje v ono mogočno družbo, ki ima danes svoje poslovalnice in agente po vsem svetu in se bavi z vsemi mogočimi zavarovanji, razen življenjskega. Proti koncu 17. stoletja se pojavi v1 s-ednji in severni Evropi tudi požarno zavarovanje, ki je bilo v starem veku nepoznano iz AMERIŠKA SVOIUIII I Javno mnenje v naši zemlji zelo-dobro pozna ameriški tisk in tudi mu ni neznan Hearstcv trust. Vsakdo ve, da je Hearst lastnik večine velikih dnevnikov in časopisnih agencij na drugi stran« Oceana. Toda malo ljudi ve, da je potrebno onstran Oceana precej drznosti, kadar se hoče javnosti prikazati resnično žalostni položaj v d'"želi. Neki predsednik Združenih držav je imenoval pisce, ki so opisovali bedo ameriških delavcev in izkorlščalno delovanje trustov, »strgalce blata*. Pisatelji so ostali zvesti temu nazivu in dama so njihova dela v čast ameriški literaturi. Tej tradiciji so ostali zvesti tudi današnji pisatelji, med katerimi zavzema posebno mesto John Stelnbeck. Njegovi »Sadovi jeze* so doživeli velik uspeh, toda v nekem smislu tudi nasprotno: Ko je knjiga leta 1939. izšla, je njena vsebina razočarala demokrate Byrnesovega tipa. Dr. Balt, ravnatelj državne knjižnice v Buffalu je ostro obsodil to knjigo, češ «da rabijo neki ljudje premalo spoštljiv jezik*. Nedvomno je želel, da bi avtorjeve osebnosti, kt so potepuhi iz Kalifornije, rabili akademske izraze. Mnoge tako zvane »lnge kreposti* so seveda morale odobriti to obsodbo, ker 82 borijo z vsemi silami, da bi brzdale vsako neodvisnost ljudskega duha. To so večkrat poskušale, drugi so pa raje pozabili nabeviti ai ta kom-promitirajoči roman. Koga Je pa kompromitiral? Na nekem zborovanju Združenja farmerjev v Kaliforniji so ga proglasili za takega. Člani tega združenja so največji izkoriščevalci, ki kontrolirajo skoraj vso proizvodnjo sadja in konzerv. Na svojem letnem kongresu, ki se ga je udeležilo okrog 2000 farmerjev, so ostro protestirali proti Steinfoecku, izglasovali resolucijo, ki obaoja njegovo knjigo, ker baje žali dobro ime Kalifornije. Resolucija n; ostala samo na pa plrju: Začeli so kampanjo, da se njegova knjiga takoj prepove po vseh šolah in državnih zavodih. Uspelo jim je, ksr «odbor za cenzuro* ni mogel odbiti prošnje taki vplivnih osebnosti. Res je, da ta odbor nima druge naloge, kakor da čuva javno moralo, toda dovolj je že to. Na srečo je onstran Oceana tud) dovolj bra niteljev svobode, ki so s svojimi protesti mnogo pripomogli k uspehu knjig?. Nič se ne čudimo, če še nismo Imeli prilike videti na platnu filma, katerega snov bi bila vzeta ruvno iz te knjige. Proizvajalci filmov v Holljnvoodu se ravnejo po pogodbah ter nam raje pošiljajo plehke, osladne stvari, namesto da bi nam predvajali filme, ki p-ikazujejo, kako živijo stari ameriški kmetje, pregnani s sVo-je zemlje od bank. pri katerih so se morali zadolžiti. (Po Jeanneu Brnninu) preprostega razloga, ker so sd narodi naseljeni- v Sredozemlju stavili svoje hiše iz opeke in kamna, medtem ko so bile stavbe v severnejših krajih pretežno iz lesa. Silen razvoj požarnega zavarovanja pa se začne šele v 19. stoletju s porastem obrti in industrije. Se mlajše kot požarno zavarovanje, je zavarovanje proti toči. Začelo se je razvijati v 18. stoletju. Ker je njegova važnost o-gromna zaradi gospodarskega pomena žetve in pa spričo težav, fc so v tem zavarovanju z določanjem premij zaradi nerednega pojavljanja toče in različne površine ozemlja, prizadetega po nji, so v mnogih državah uvedli obvezno zavarovanje. Med kmetijskimi zavarovanji je najstarejše živinsko zavarovanje. Prvi začetki segajo v stari vek, poznali so ga že v Palestini in je obstojalo v nadomeščanju poginule živine v primeru morije. Prva zavarovalna družba na državni podlagi je bila ustanovljena na pobudo Friderika Velikega 1. 1765. Zelo stara panoga zavarovanja je zavarovanje proti tatvinam. Ze v 12. stoletju je delovalo v Franciji zavarovalno društvo proti ropom in tatvinam. Moderno zavarovanje v tej stroki je razvil posebno Lloyd. Značilno za to zavarovanje je, da si družbe večkrat pridrže pravico izbire med plačilom odškodnine in nadomestilom ukradenih predmetov. Življenjsko zavarovanje je razmeroma mlado. Razvilo se je šele, ko so se začeli baviti matematiki z raziskovanjem zakonov o umrljivosti. L. 1693. je znani astronom Halley sestavil prvo tablico umrljivosti na dosti dobri podlagi. Prve zavarovalne družbe so se pojavile v Angliji v drugi polovici 18. stoletja. Ker so imele velik uspeh, so se v kratkem času zelo razmnožile tudi po celini, Anglijo pa so povzdignile na prvo mesto v Evropi. Vse ostale zavarovalne panoge so se razvile v 19. stoletju s tehniškim in gospodarskim razvojem, ki jim je odprl s svojo raznovrstnostjo pot do procvita in uspeha. Zai/arni/alni koncerni izkoriščevalci ljudstva Zavarovanje v obsegu, kakršnega je doseglo v zadnjih letih, je,,mogočen finančni faktor, ki ima ogromen vpliv na naše gospodarsko življenje. Da bi si lahko predstavili njegovo važnost, si oglejmo še nekaj številk, ki bodo podkrepile te naše trditve. DRŽAVA valuta plačane premije življenjsko zavarovanje v milijonih elementarno zavarovanje v milijonih ') ANGLIJA .... funti 127.34 126.18 CESKOSLOVASKA • • Kč 630.63 1.056.652 FRANCIJA . . . • franki 2.124.11 681.51 O ITALIJA .... • • lire 539.763 1.352.904 JUGOSLAVIJA . . ■ • dinarji 172.03 237.13 NEMČIJA .... • * marke 772.398 899.341 USA • dolarji 3.692.13 1.517.26 ARGENTINA . . ■ • pesosi 46.502 64.68 JAPONSKA . . . • • jenš 457.89 148,939 1) Elementarno zavarovanje obsega sledeče panoge: požarno, vlomsko, transportno, jamstveno, letalsko in filmsko zavarovanje, dalje zavarovanje proti toči, nezgodam itd. Omenjamo samo nekatere izmed najvažnejših panog, čeprav bi lahko rekli, da je toliko zavarovanj, kolikor je nevarnosti, škod. *) Manjkajo podatki za več panog med njimi za transportno zavarovanje, ki je močno razvito. Statistika se nanaša na leto 1936. to je na zadnje leto, ko priprave na vojno še niso vplivale na splošni gospodarski razvoj posameznih dežel. Sredstva za politične špekulacije Naravno je, da so visoki kapitalistični krogi spoznali od samega začetka važnost zavarovanja in ga izkoristili v svoje egoistične svrhe. S svojim kapitalom so ustvarili mogočne druž-be, ki so kmalu monopolizirale v svojih rokah vse posle. Ker’ so za ustvaritev zavarovalnih družb potrebna velika denarna sredstva ter sta tudi organizacija in vzdrževanje dobrih zastopnikov precej dragi, je jasno, da so bile male stanovske zavarovalne družbe ki so se bavlle v glavnem s pogrebnim in posmrtninskim zavarovanjem svojih članov, kmalu potisnjene v ozadje. Nemalo so k temu pripomogle težke prilike, v katerih so široki sloji ljudi živeli. Ko so sl kapitalisti utrdil! svoj položaj v domovini, so se pričeli družiti v velike mednarodne koncerne (koncerni so združenja neodvisnih podjetij v svrho monopolističnega obvladanja tržišča), ki so polagoma prevzeli ves evropski trg. Posamezne velike družbe so dobile pravico delovanja v tujih državah, bodisi pod lastnim naslovom ali pa, kjer to ni bilo mogoče, z ustanavljanjem navidezno nacionalnih družb, katerih pravi lastniki pa so bile ravno one. To se je skoro vedno izvršilo s podkupovanjem finančnih magnatov in ministrov, ki so Imeli odločfino besedo pri izdaji dovoljenj za delovanje v dotlčnih državah in njih udeležbo pri do-. tt. februarja t. I. je ukazal Franco ustreliti Španskega junaka Cnstina Garcio, ki se je boril pri francoskih ma-quisih. sj. oktobra t. I. je francoski list tUaurore du Sud Est» iz Nioe objaviila kratek dogodek iz življenju tega junaka. 24. avgusta 1944. smo Izvedeli da bo šla kolona nemških Degun-cev skozi Ales. Obvestila, ki smo jih prejeli, so bila protislovna Nekateri so trdili, da gre za nekaj sto, drugi pa za nekaj tisoč ali še več Nemcev. Kolona je prihajala iz okolice Touloze, šla je skozi Albi in Bezlers ter povsod širila teror in množila zločine. Z velikim naporom smo prinesli nekaj min in jih oprezno jemali Iz zabojev. BiH smo nad cesto v popolnoma zap- «čenem kraju, ki je bil kakoT ločen od sveta. Cristin je bil tam z nami. Vodil je operacije, nam dajal kratke in odločne nasvete ln ukaze ter se pri tem ni nikoli prav nič obotavljal. Sam je vzel lz zavoja prvo mino, jo nesel na cesto in položil na pravo mesto. Vsi njegovi gib! so bili kakor preračunani. Mino je skril v kup trave in Jožef mu je podal žico, ki jo je Cristin odvijal. Pri tem je sestavil nevarno past in nam dajal pojasnila: »Treba je pritakniti žico k vžigalniku, Jo potegniti čez mesto in jo trdno privezati na drugi strani. Vozilo napne žico in sproži vse.* Mine položimo po deset metrov eno od druge. Pavel Je prišel po vodjo: Puške ln mitraljezi so prišli ln Cristin izbira najboljše mesto za postojanko. Tovariš spleza na kostanj in ogleduj« okolico. Kmalu ram bodo javili, da se sovražnik bliža. Pol ure je dovolj, da položimo vse mine na njihova mesta. Vrnemo se nad cesto in Cristin nas razporedi na bojnih položajih. Zasedemo vas Jornat ter na drugi strani ceste grič, na katerem so razvaline gradu. Imamo 5 puk, mitraljez in še kakih 15 tovarišev, oboroženih s puškami. »No passeran!* — Ne bodo prodrli. Naša straža nas takoj obvesti s kratkim žvižgom ter naglo spleza z drevesa ter pohiti h Cri-stinu. »Skupina se bliža. Opazil sem majheh tank, ki vodi nato kamione, mnogo kamionov.* »Ne bodo tako močni kot mi*, nam je zagotovil Cristin z na-smeškrm na ustnicah. Ko se bliža boj, se Cristin vedno smeje. Ko čuti nevarnost, se mu ves obraz razjasni, pogled mu oživi, vsakdo ugane njegovo notranjo radost. Cristin ima še stare račune... Ves del poti, ki ga utegnem opazovati, J« poln vozil in mož. Nedvomno se kolon« vleče tudi zs ovinkom tam na dnu. Zdi se mi, da je tam najmanj tisoč mož, bičku. Ogromne dobičke, ki so vrgli lastnikom delnic vsako leto po 10 do 20% v delnice vloženega kapitala, so ti izkoriščali za povečanje svojih podjetij ali industrij, ali prav politične svrhe. Kdo je linanciral fašizem ? Primer za take brezvestne politične špekulacije je splošno znani polom dunajskega »Feniksa*, k. je financiral politično gibanje Hei-matbunda kneza Starhemberga v Avstriji. To gibanje je bilo naperjeno proti socialistični vladd. Tudi diktatorske države so spoznale moč zavarovanja in ustvarile velike državne družbe, kot na pr. v Italiji »Istituto Na-zionale delle Assicurazioni» (IN-A), ki je užival vse prednosti. Vse ostale družbe so bile namreč po zakonu dolžne, da mu odstopijo določen odstotek vsakega zavarovanja v pozavarovanje. Dobiček družbe je služil za financiranje fašističnega gibanja in u-stanov. Tudi denarne rezerve, ki služijo za kritje zavarovalnih izdatkov (na pr. izplačil kapitala v primerih smrti ali doživetja prt življenjskih zavarovanjih, požarnih, prevoznih škod, škod zaradi vlomov, nezgod, toče i. t. d.) so bile vlcžene v industrije in podjetja, ki so služila vojn m pripra-. 1 vam — torej proti interesom ljudstva — in katere so privedšk italijansko ljudstvo v ono obupno stanje, v katerem se je sedaj znašlo. Naloge za i/a rova n ja v demokratičnih državah Prav ti zgledi brezvestnega izkoriščanja zaupanja preprostega ljudstva pa so privedli oblasti v vseh državah, v katerih so se po vojni uveljavile stranke, ki imajo za cilj dejanski blagor ljudstva ;n obrambo njegovih interesov, do jasnega zaključka. Denar, ki ga žrtvuje ljudstvo, naj služi ljudstvu! Z novo zakonodajo je za vedno odklenkalo kapitalistom v mnogih evropskih državah. S posebnimi zakoni so bile postavljene bodisi pod državno nadzorstvo ali pa naravnost pod državno upravo vse panoge zavarovanja v Češkoslovaški, Jugoslaviji, Franciji, Poljski i. t, d. V nekaterih drugih državah pa se še vodijo o-gorčene borbe med kapitalisti in ljudskimi strankami za desego teh ciljev, tako na pr. v Italiji. Belgiji, Avstriji in drugod. Razvojne možnosti zavarovanja v ljudskih državah so ogromne. V njih zavarovanje ne predstavlja več izkoriščevalniega faktorja posameznikov za njihove špekulacije, pač pa socialni in humanitarni faktor v korist vseh. Toda tudi naloge teh držav niso nič manjše. Našteli bcmo samo nekaj najvažnejših: 1) znižanje premij s tem, da se pri življenjskem zavarovanju vzamejo za osnovo računov tablice umr- ljivosti, ki odgovarjajo resničnemu današnjemu stanju, na pa, kot se še danes dogaja pri večini družb, da uporabljajo zastarele tabele iz let 1880 - 1900, ko je bila umrljivost posebno pri otrocih dvojna v primeri z današnjo, dalje znižanje inkasnih in upravnih stroškov, pri elementarnem zavarovanju pa odprava precenjevanja rizikov; 2) populariziranje zavarovanja v taki meri, da se bo ljudstvo zavedalo koristi, ki mu jih zavarovanje nudi pri premagovanju težkih trenutkov ob raznih škodah, ki ga lahko . dolete. Stališče,,. ljudskih oblasti bo tem lažje, kar bo ljudstvo samo takoi spoznalo razliko med kapitalistični«, in ljudskim pojmovanjem zavarovanja; 3) uporaba vplačanih premij, — do trenutka ko so potrebne za kritje škod, — kot kreditov za izboljšanje narodnega gospodarstva, za financiranje gradnje stanovanjskih hiš 1. t, d.; 4) uporaba čistega dobička v socialne svrhe. Naloga ljudstva pa je podpirati ljudsko oblast pri njenih naporih ta zaupati vanjo, saj je bila izvoljena z njegovim sodelovanjem in nam je torej porok, da bo odslej zavarovanje služilo res samo svojemu namenu, kajti naše skupno geslo je in mora ostati — vsi za enega, eden za vse! O podržavlfenju Industrije v Angliji Ce hočemo, da postane podržavljanje nekaj več kakor pa navadna zamenjava imena, bo treba Izvesti temlj.to spremembo v vodilnih krogih podržavlj;ne industrije. To je bilo splošno mnenj« na zborovanju, ki so ga Trades Union sklicale pretekli teden v Brightonu. Na shodu so prisil do zaključka, da je potrebno tesno sodelovanje ne le med vodstvom in delavskimi zastopniki, ampak da morajo ti zastopniki doseči vodilna mtsta. Zato ni niti najmanj na mestu Izjava, ki jo je dal v Bristolu sir Stafford Crips. Vendar kaže, kakšno je njegovo mnenje glede udeležbe delavcev v vodstvu Industrije. «Iz Izkušnje mi je znano — je dejal sir Stafford — da ni mrd delavci zadostnega števila takih ljudi, ki bi lahko vodili veltka Industrijska podjetja*. Sodeč po položaju, v ka- terem so glavne angleške indu-trlje, kaže, da tudi med kapitalisti ni mnogo ljudi, ki bi lahko uspešno opravljali podobne funkcije. Tu ne gre za vprašanje, koliko delavcev je sposobnih za vodilne posle, ampak ali bodo sposobni delavci imeli možnost, da svoje sposobnosti uporabijo v podržavljeni industriji. Nevarnost je da bodo glavna mesta v državnih podjetjih pripadla ljudem, ki nimajo nikakega zaupanja v dražvno upravo v nasprotju z zasebno. Ali misij sir Stafford Crips, ko rabi besedo delavec, prišteti v ta razred tudi najvišja upravlbeljska mesta, katerih osobje ima dolgoletno upravno prakso in ki se je iznebilo globokega spoštovanja do tistih »visokih* osebnosti, katerih sleparije j? moralo često popravljati? Med upravnimi uradniki je mnogo takih, ki so razumni sindikalisti in želijo, da b. se podržavljenje izvedlo čim,prej in da bi bila njim zaupana vodilna mesta. in povem to misel Cristinu, Mirno mi odgovori: »Nas je le kakih štirideset, eden proti dvajset, toda obdržati moramo zasedene položaje.* Gremo navzgor proti gradu, ki je sredi naših postojank. Tam v ozadju skušajo Nemci bežati preko polja. Močno streljanje jih zadrži. Vidimo enega, ki prekine tek kakor v filmskem prizoru, kolena mu klecnejo, telebne na tla. Drugi se umaknejo do jarka. Priznati moram, da sem pričakoval večjega odpora. So še popolnoma dezorganizirani. Na koncu kolone streljajo proti nam krepkeje, toda čelo kolone sploh še ni odgovorilo na naše strele in iz srede se čuje le tu pa tam kak strel. Naše orožje dela ogromen ropot. Puške mitraljezi mešajo svoje regljanje s kratkim lajanjem pušk. To traja več kot uro. Nenadno se pojavi na kamiončku bela zastava. Podajo se, toda ne takoj. Hočejo se pogajati. Na naš! strani ustavimo streljanje. Dva oficirja se prihMžata. Oh« sta SS-ovca. "oveUn k in poročnik, ki je tolmač. Pogajamo sa na cesti. Tu bolj zdravih disciplin-tek čez drn in strn. O teku čez drn in strn smo že spregovorili. Opisali smo njegovo zgodovino, dants pa se bomo seznanili z njegovimi koristmi. Ozrimo se samo na Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Tek čez drn in strn je v teh državah zavzel res veličasten obseg ter je postal ena napriljubljenejših lahkoatletskih disciplin. Na deset in deset tisoče starih in mladih športnikov se udeležuje tega teka. Udeležuje se ga, ne morda zaradi težnje po rekordih, temveč zaradi zdravstvene in moralne koristi, ki jim ga nud.. Vsi drugi teki se izvajajo v ograjenih prostorih, v sredi mestnega obzidja, tek čez drn in s.rn pa se odigrava v prosti naravi. Samo start in cilj sta v mestu ali pa še to ne. Proga je speljana po gozdu, čez polja in travnike, čez grape in potok?, jarke in druge naravne ovire. Tek čez drn in strn je prav za prav smučarsk; tek brez smučk in brez snega. Kakor pri smučarskem teku tako uživa človek tudi pri teku čjz drn in strn lepoto narave, si krepi telo in se popolnoma sprosti. Poleg tega pa se t'so-či In tisoči mladih in starih navza-mejo novega fizkulturnega duha. Preizkušajo svoje moči in vztrajnost. Stisniti je treba zobe, obvladati svoje mišica in utrditi voljo. Prav s tem pa gradimo samega sebe. Jutri bo tak tek čez drn in strn. Organiziral ga bo športni odsek kulturnega krožka »Percs-sa» v okviru ZDTV. N3loga nas vseh je, da se v čim večjem številu prijavimo in dokažemo, da razumemo novo pot fizkulture, pot zdravja in moči našega kmečkega in delovnega ljudstva. Cim več nas bo, tem bolj bomo pripomogli k igradnji samih sebe, tem več bomo koristili našemu ljudstvu. Mladi in stari, prijavite se z1 tek čez drn in strn! Tekmujte in v prosti naravi krepite svoje tfclo in svojo voljo! Sovjetska zveza in svetovno nogometno prvenstvo Mednarodna nogometna zvez® (FIFA) je v Curihu določila, a* bo prihodnje svetovno nogometne prvenstvo 1949. leta v BrazlWu Sodelovali bosta verjetno tudi nogometni reprezentanci Sovjetsk® zveze in Anglije. S sodelovanje® teh dveh enajstoric bi Imeli P1 ,rviq vine in izredno borbenostjo.^ svoji zmagi nad Petrajem Pr;,‘ duje: «Zmagal sem, ker se®1 spomnil na svojo ljubljeno slavijo, zmagal sem, ker sem del, da je z menoj na sto ib tisoče Jugoslovanov, ki pr'1® * jejo, da bom ponesel s svojo s*® go v svet glas o novi ljudski . žavi. Zbral sem se, stisnil ,. se boril in uspel.* Franjo Punčec ln ostali slovanski mušketirji pa bodo f dvomno še vedno zmagovali . borbi z mednarodnimi tenisk ^ igralci ter še marsikateri dr* prekrižali račune. Izpolnil® „ jim- še ni njihova največja *®jJ^ da bi si osvojili Davisov P° ^ v Morda se jim bo. Ce ne nj'®' 2 njihovim uč?ncem. Pisani športni svet Ze leta 1932. si je osvojil junlor-sko državno prvenstvo. Leta 1933. pa je dosegel na seniorskem prvenstvu drugo mesto. Odtlej se je zanj pričela n:zadržna pot od uspeha do uspeha. Leta 1934. je v Eg!p!u premagal takrat enega najboljših teniških igralcev v Evropi Ceha Menzla, naslednje leto pa Francoza Bussija. Kako hiter je bil Punčecov vzpon, vidimo iz tega, da so ga ž: 1936, leta svetovni teniški strokovnjaki postavljali v evropski listi najboljših igralcev na 5., v svetovni pa na 8. mesto. Pred njegovim tehničnim znanjem in veliko borbenostjo so morali položiti orožja najboljši teniški igrale; sveta. Premagal je Madžara Asbotha, Nemca Henkla, Italijana Da Štefanija ln še nešteto drugih. Največ uspehov pa je žel leta 1939., ko je bil 3. na aveiu In prvi v Evropi. Takrat jo v Ameriki premagal tudi drugega najboljšega Igralca na svetu, Avstralca Bronvvicha. Tri najhitrejie plavalke N1 ^(, 90 Danka Fritze Nathansen. (I) zozemka Hannie Termcuie® Anglež nja Nancy Riach. ljša izmed te trojice je 18 ' -,1 Nathansenova, ki drži eve 5g1, rekord na 100 yardov v č”911 t Sledi ji 17 letna Tenmeulcno časom 1 minute In 18 letna-chova s časom 1.01. ^ Na mednarodnih motoristi' ^ dirkah v Sofiji so Jugoslovan ^ segli tri zmage. V katego® 125 cem je zmagal t>rn'l° „vap-l v kategoriji do 250 ccm P® ko Drobnič. Najzanimivejte ‘cCtflri pa je bila v kategoriji do 50” kjer je Jerko Babč s svojo stj-o navdušil vse gledalce U* je Zmagal. Dioigi v tej d aclp b'l zopet Jugoslovan Vel.Mte tretji pa je bil bolgarski v Sokolov. P CcSkoslovaSki telovadci ■ vfl4<;l pravljalo. Češkoslovaški te 0 ^yt se mrzlično pripravljajo s® vadni troboj med Ceškos'^j0’ Sovjetsko zvezo in JU?0f.,h'rOfl Pred kratkim ao tm®l' ^ jgoiš®” tekmovnnlc za sestavo ((,''ntnncC' vaške telovadne repf®8' tcl< Zmagal je v svetu znan TTiiSn/. (C 1»'-• 15 S pričetkom druge svetovne vojne Je tudi Punčecovo ime zamrlo v teniškem športu. Takoj po osvoboditvi pa je Franjo ponovno dokazal, da ni bil zaman eden najboljših igralcev »veta. V družbi ostalih dveh mušketi rjev Psbide in Mit ča je znova ponesel v svet sloves jugoslo- dec Hudec. drugi je b tretji Pavclka itd. kri* Kdo bo prvak Evrope v V Švedski prvak težke k® *\F boksu se bo boril z PmJ . sf®' ve Olckom. Zmagovale« - .r,doa, čnnja pa bo nastopil v pr°^ za naslov prvaka Evi F° Angležu Wodcocku,