Posamezna Številka 12 vinarjev.
siev. 192.
v ljomm v Met, 23 avgssia m.
leio nv.
se Velja po pošti: ==
i-.a culo leto naprej .. K 30'— za v u mesec „ .. „ ;,-50 za Uouičijo oeloletno . „ 34'— la ostalo inozemstvo. „ 40-
V	Ljubljani na dom: Za oolo ieto naprej .. K 23'— za en moseo „ .. K 2-30
V	upravi prejeman moeoBno „ 2'—
=~ Sobotna izdaja: s
Za co o leto.....k 7-—
za Nomčljo 90l0le.n0. „ 9 — za ostalo Inozemstvo. „ 12 —
__ __ Drednlfitvo ]e v Kopitarjevi allo! Stev. 6/III. Ror opisi se ne vračajo; nelraulslraiia ;tour bo po : sprejomajo. — UredulSlcegn telolonn fclov. Vi- =
Inserati:
Enostolpna potltvrBta (72 mn široka In 3 nun vinoka «11 nje
prostor) za enkrat .... po 30 t za dva- ln veukrat . „ 25 „ pri več|lh naročlUU prlmorea popuBt po douovoru.
=^=3 Poslano:
Enostolpna potllvgpU po 60 T
Uhaja vsak dan Irvzeinftl ne« dsl|e ln praznike, ob 5. ari pop.
Redna lotna priloga vozni red.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol 8t. 0. — Račun
poštne hranilnica avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, boBn.-hfiro. at. 7ofi3. — Upravn!Skei;a tolelona fiL 188.
HMITfj 1w.11
Laška ofenziva.
Soška bitka traja dalje — tako se glasi kratko poročilo našega armadnega vodstva. Kratko poročilo, pa kakšna vsebina, in kakšen kontrast med grozno resnico in mirno besedo! Vse, kar se sploh da združiti s pojmom krvavega boja, vse grozote razdejanja in strahote uničevanja, pogin neštetih ljudi in požar skromnih slovenskih selišč, divjanje topov in prasket strojnih pušk, vse delovanje elementov moderne uničevalne tehnike beremo v kratkem stavku: soška bitka traja dalje.
Enajstič so se vzpeli Italijani, da pribore sebi, kar ni nikdar njihovo bilo. Enajstič podi Cadorna svoje čete v zapiralni ogenj naših topov, da odpre laškemu imperializmu pot v Trst, Trst! To je simbol laških aspiracij, to jc moderni laški Bal, v čegar žrelo polaga nesrečna Italija svoje najboljše otroke.
Boji katere bijejo Lahi danes ob soški fronti, niso važni samo z vojaškega, ampak mogoče še bolj s političnega stališča. Le če zasledujemo krvave dogodke v naši neposredni bližini pod tema obema vidikoma, jih bomo znali ceniti prav. V vojaškem oziru jc laško ofenzivo bržkone treba razumeti tako, da skuša laško armadno vodstvo doseči ž njo v prvi vrsti svoj lasten cilj, v drugi pa skušajo spraviti dosego svojega ciija s splošnim ciljem entente. Zato so začeli z ofenzivo neposredno po naši ruski, da razbremene vzhodno fronto in tako pripravijo in ugla.de pot rumun-skim napadom, da naše prodiranje na vzhod ustavijo. V kakšni meri se jim je to posrečilo ali se jim šele bo, ali če se jim bo, o tem za danes ne govorimo. Povdar-jamo le, da so zastavili tudi to pot vso svojo moč, ne menda, da dosežejo zavezniške, ampak svoje lastne politične cilje, ki se kristalijo v eni sami besedi: Trst!
Danes je Trst za laško politiko mnogo večjega pomena nego kedaj prej. Tržaško ozemlje jc slovensko in Trst je veliko avstrijsko trgovsko mesto. To so či-njenice, katere tudi ententa dobro pozna. Dočim pa ententa na eni strani vedno po-vdarja, da se bori za idealne cilje, kar v gotovem obsegu kot resnicoljubni ljudje tudi priznamo, čeprav ne trdimo, da so plemenite ideje, kar jih ima ententa v svojem programu, vzrastle še le na ententnih tleh, ampak so bile že na svetu, ko entente že nikjer ni bilo, se Italija od teh ciljev toliko bolj odaljuje, kolikor boli misli, da se bliža Trstu, in ni ga danes politika na svetu, in naj ima še tako lisičje lastnosti, da bi mogel spraviti laške zahteve v sklad n. pr. z Wilsopovimi teorijami.
Laška politika brodi danes bolj kakor kedaj prej po kalnem pesku stare diplomatske naplavine. Kaj je Trst za Italijo v resnici? Prazen fantom! Lahi dobro vedo, da bo Trst trgovsko uničen, — to priznavajo sami čisto odkrito — če pride v njihove roke. Zato človek ne ve prav, kakšen izraz bi nadejal takemu početju, kakor ga uganjajo Lahi: neprimerno visoke žrtve za stvar, od katere nikdar ne bom nič imel, ki mi ne bo nikdar nič donašala, ki bo v mojih rokah poginila! In vendar poganjajo tisoče in tisoče ljudi v smrt, nc za odrešenje svojih tržaških bratov, ki so itak že vsi na laški zemlji na varnem, ne za princip samoodločbe narodov, ker se ljudstvo na tržaškem ozemlju nikdar ne bo ogrevalo za Lahe, ker je to ljudstvo slovensko in avstrijeko, ampak za vse nekaj drugega, kar se pod imenom Trst samo skriva, Kar hočejo Lahi, to je g o -s p o ds t v o na Balkanu, katerega smatra gornjeitalska težka industrija za bodoče torišča sveje ekspanzivnosti in to je pravi vzrok laškega nestrpnega sovraštva do Avstrije, v kateri gleda svojega nepremagljivega trgovskega tekmeca na Balkanu, to je vzrok laškega ščuvanja in rovarenja necl Jugoslovani proti Avstriji, ker ve, da so ti največja ovira njihove trgovske politike, dokler ostanejo zvesti sebi in Avstriji, Obračajmo laške vojne cilje kakor jih hočemo, vedno nam prihaja na dan ista imperialistična podlaga,
In to je, kar nas tolaži. Tolaži nas, ker vemo, da ves imperializem, katerega gradita surova sila in brutalna moč, nima več in ne more imeti več trajne življenjske moči. Dandanes nič več. Kdor ima samo nekoliko zemljepisnega znanja in pogleda na karto, ta bo videl, da ne spadata skupaj Italija in Balkan ampak vse nekaj drugega: Podonavje in Balkan! Ta zveza je naravna, iaško-balkanska pa prisiljena, polvor-jena in nenaravna in zato ne more niti nastati (in tudi res ni nikdar nastala), če pa že za trenotek nastane,' nastane samo s silo in se vzdržuje le toliko časa dokler traja sila. O sili pa pravijo Hrvatje, da »svaka traje do vremena'/. Tega dejstva ne spravijo s sveta nobeni diplomatje, tudi inače tako zviti Pašič nc, kateremu vsa pogajanja z Lahi ne bodo nič pomagala. Balkanski državnik, ki se pogaja z Lahi, ne hodi po pravi poti, ampak po nenaravni, ne more doseči, trajnega uspeha in ne more položiti svoji domovini temelja, na katerem bi se dala zidati stoletna zgradba. Če bo laško-srbska pogodba še tako lepa na zunaj ,v svoji notranjosti bo nosila vedno kal bolezni kakor jo nosi že danes,
1 o nas tolaži danes, ko vadljajo na Krfu in v Rimu za našo zemljo kot za Kri-stov plašč. Mogoče da nam ga bodo raztr-
gali, vsaj na papirju, ampak za dolgo ne in še manj za trajno. Pod silnim vnanjim pritiskom se je slovensko ljudstvo izčistilo in zavedlo se je dejstva, da je tudi ljudstvo, da je narod, ki ne umre. Gencral?tabno poročilo nam je reklo, da v enajst' soški bitki varujejo slovenski gorski strelci svoja domača tla. Ne varujejo jih samo danes, ampak varovali jih bodo še dolgo. Toliko časa, dokler bo kdo stezal svoje grabežljive roke po njih.
i! Soji m K sli, v V111
Časopisje sporazuma piše, da sedanja francoska in italijanska ofenziva vzravnava Mackensenove operacije. »Times« pravijo, da je ofenzivo na zapadu želela Rusija, ker se nahaja Rusija zaradi Macken-senovih operacij v največji, nevarnosti. Dunajski vojaški strokovnjaki pa presojajo položaj takole: Na 70 km dolgi bojni črti od Rombona do Jadranskega morja je več odsskov, ki se zemljepisno razločujejo. Od Rombona do Tolmina gre bojna črta po 2500 metrov visokih gorah. Tam so streljali ls s topovi, sicer se niso bili. Na planoti Kal, med tolminskim mostiščem in Gorico jc vzel sovražnik vas Vrh, a ta izguba v celoti na vojni položaj nc vpliva. V goriški kotlini med Sveto goro in reko Vipavo so se na hrabrosti naših čet razbili vsi sovražni navali. Na Krasu: od Vipavske doline do soteske Brestovica jc sovražnik poizkušal z vso silo, da bi bil prebil, a uspeha ni izkoristil. Tudi na Grmadi in v prostoru do morja ni sovražnik ničesar dosegel.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. avgusta. Uradno-V povestaici soške armp.de spada 21. avgust med najbolj vro^e bojne dneve.
Sovražniku smo morali prepustiti vas Vrli. Vsi napori sovražnika, da bi bil napredoval z napadom čez višine južno cd Vrha so ostali brez uspeha.
Izjalovili so se tudi napadi sovražnika, !-:i jih je izvajal z močnimi sik-, mi južno od DeskcI; tam se jc posebno odlikoval mo-ravski črnovojmški polk št. 25
Zmagovito kakor prejšnje dni so držali hrabri branilci vzhodno od Gorice in pri Biljah svoje najpredn^jse jarke proti navalu, ki ga je sovražnik ponovil. Vsled težkih izgub in ker je bil popolnoma izčrpan, je bil sovražnik prisiljen, da je popoldne prekinil borbo,
Najhujše so sc borili na Krasu. Sovražnik, ki ga je podpiral topniški ogenj s tako silo, ki jo ni skoraj več mogoče prekositi,
jc pošiljal od rr.nega jutra do po/.ne£a ve* čera divizije za divizijami proti našim postojankam. Najb jsnejSe je napadal obe krili odseka, prostor Fajti hrib-Kostanjevic«,
kjer sta si zaslužila novo j -.masko slavo ogrska arniadna polka št, 39 in 46, ki se borita na Krasu, kakor tudi proti Medeji in proti Sv. Ivanu.
Uspeh dne je odgovarjal sijajnemu vedenju čet in njih voditelja: če so se tudi po-jsvHe v mali. meri izprememfre — uspeh je bil nedvomljivo na naši strani; take izpre-membe so neizogibljive pri obrambi.
Danes, odkar se je pričelo daniti, na-skakujejo sovražne množice iznova naše postojanke na Krasu.
Pri vojni skupini generalnega vojnega maršala barona pl. Conrada so se na več mestih močnejše borili.
V	Suganski dolini so ujeli naši poizvedovalni oddelki 70 mož.
Pri podjetju severozahodno od Arsie-ra, poročalo se jc o njem včerej, smo ujeli 2 častnika, 150 mož in zaplenili 3 strojne puške.
Maše čete so se polastile zahodno od Gardskega jezera z ljutim bojem sovražnega opirališča.
Načelnik generalnega štaba.
Italijansko uradno poročilo.
21. avgusta. Bitka v Julijskih planinah se bije brez vsakega odmora. Naše čete se bližajo s čudovito žilavostjo v enotni akciji uspehu, na skrajnem de3nem krilu jih podpirajo premikajoče se baterije in baterije kraljeve mornarice, dasi se sovražnik z nezmanjšano silo brani, je uspeh vedno večji. Na severnem krilu dolge bojne črte se boj pravilno razvija, na Kraški planoti in v odseku na obali jc pa pričela sovražna črta pod močnim pritiskom čet tretje armade omahovati; na več kakor eni točki se je pričela umikati. Hrabra pehota 23. armadnega zbora si je zopet priborila slavo. Grenadirski brigadi (10. in 12,), brigade iz Bari (139 in 140), iz Lario (233 in 234), iz Vicence (235 in 236) in iz Costenzc tekmujejo v hrabrosti. Posrečilo se jim je, da so obšle krilo mogočnih sovražnih obrambnih postojank med Korico in Selom pri močni postojanki Stare loke.
261 naših letal je krožilo nad bojiščem. Uničili smo čete, ki so bile zbrane med Selom in Komnom in na vzhodnih slemenih Grmade.
Na železniško krtžališče Trbiž in na močna premikanja sovražnih čet smo vrgli pet ton bomb silovite razstrelilne sile, V svoj tabor sc ni več vrnilo eno naše pre-ganjalno letalo. Sestrelili smo eno sovražno letalo.
V	zbirališčih srno našteli do sinoči ujetnikov: 243 častnikov in 10.103 vojake.
1
LISTEK.
0 Jlomki iz iliievnM
Zadnji list.
1. junija.
Težko rni .je bilo hoditi. Vlekel sem #e po bregu navzdol in le počasi sem prišel v mesto. Po slovo iz bolniške barake. Pravzaprav bi moral biti vesel, ker čez nekaj dni rni je bilo odpotovati, vendar pa rni j?; bilo težko v srcu, ko sem stal zadnji tam na vrtupod oljkami, kjer je stala zapuščena moja koliba, v kateri serri prebil dolgih deset mescev, mod n jimi kot, večnost dolge jesenske iri zimske večere, ko Jc dan na dan, teden za tednom padal samo dež, vedno dež.., Potem sem Sel, da. vzamem slovo od svojih morilcev. Takrat ml je bilo fio težje. Dobri ho bili tisti stari in mladi črnovojniki iri marsikaj so prestali, marsikaj jih šc Čaka. Tudi njim se je poznalo, da jim ni lahko to slovo.
»Oh m ni vas Bog v zdravju!« »fo vjuti, gor.podine, naj se zdravje kmalu povrne h
i>'/j Bogom!« >-Z Rogom!«
.^ttir mwž i/ Hrvatske je se pritekel
za menoj: »Kako. gospodine, bo zdaj z mojim dopustom ? Žena mi piše...
»PojdeŠ. Govoril bom s svojim namestnikom.«
»Hvala varn! Da bi bili zdravi!«
»Bog s teboj!« — »Živeli!«
Počasi sem se zopet vlekel nazaj na hrib v barake. Noge so me le težko nosile in glava mi je bila polna čudnih misli. Deset mesecev ... potem pa je prišlo tako nenadoma, kar čez noč. I11 zdaj bo treba iti. Prav ta mesec sem imel iti na dopust. Zdaj pa poj4em od bolnice do bofnicc ...
Toplomer v moji sobi je kazal 65 stopinj tisto opoldne. Dim tam doli, ki je bil pozimi in se pozno spomlad širok kot, dobro rejen zmaj, je bil zdaj podoben tenki, ivi kači. Sirom krog in krog ho ležala sama močvirja, gnezda milijard onih drobnih komarjev, ki razna-gajo malari jo. Tam v dalji proti Sv. Ivanu Meduvanskemu pa se je lesketalo morje.
Moj sosed v desni sobi je stokal;
imel je zopet hude vročinske napade. • • •
3. junija.
Zgodaj v jutro smo so odpeljali 3 poljsko Železnico iz LjeSa proti Sv. Ivami Meduvanskemu. To jo bila tista pot, katero sem tekom desetih nv-eev moje-
ga tukajšnjega službovanja prehodil in prejezdit preremogokrat, ko sem se hodil k morju kopat. To jc tista pot, na desni in ievi, okrašena s premnogimi grobovi nepoznanih, po kateri so hiteli pred našo vojsko b ožeči Srbi v pričakovanju pomoči in rešitve od zaveznikov v Sv. Ivan Meduvanski, kjer pa jih je čakalo samo veliko razočaranje. Koliko tisoč jih je končalo na tom potu in v močvirju za vedno zemeljsko pot.
V pristanišču v Sv. Ivanu Meduvan-skem nas je že čakal parnik. Kot. bol la-bud je plaval na modrem morju » Metko vič«. Hitro smo bili na njem. Trije častniki smo bili in nekaj stotin moštva. Skoro vsak izmed teh bolestnih mož in mladeničev je nosil na prsih privezan bel listek, na katerem je bila z rdečiloni napisana črka. II — malarija.
Mi trije smo odšli takoj v kabino in se zleknill po mehkih, belih posteljah.
- Kakšen vžitek: — je dejal tovariš — »ležati po dolgih mo-ecih zopet enkrat na mehki postelji! c
Parnik je odplul tako mirno, da smo komaj čutili. da se premika.
Popoldne smo šli na krov. Bil jo nebeško leo dan. NVho modro, morje zeleno, sokico zlato. Na sredi morja bol parni*, kot labucl ponosno plavajoč. Tam rt-.vni F" -Iv.' črvioc :■ ke gore Bara «mo za nekaj časa pristali. Prod na-
mi je ležala lepa vila črnogorskega prestolonaslednika. Tovariš nam je pripovedoval, kako je bilo tisti dan, ko so prvič naši vojaki prikorakali v ta kraj in častniki n jegove brigade zasedli to vilo. Tovariš ni mogel prehvaliti dveh glasovi rje v, ki sta. se nahajala v vili.
»Takoj tisti večer smo priredili koncert.«
Pa knjižnica in prelepi zimski vrt«
»In ste dobili vse nedotaknjeno?« -om ga vprašal.
»No. Mnogo stvari je biio že razdfr* jarvih in raz divanov in foteljev je bila odrezana dragocena prevleka. Sumili smo, da. o to storili domačini, ker mi smo bili prvi od na-;ih vojakov tamkaj.«
\forkovič'< je odplul dalje. Ko se Je nagibalo solnoe k zatonu, *mo pluli proti Boki Kotorski.
Ko smn sedeli v naši kabini pri večerji, so narn je dogodilo tole: Ker je bilo v kabini soparno, morje pa mirno, -rno imeli odprta okenoa kabine. Ve-čerja nam jc bila serviraria na nalaSČ za to v kabino prinošenl mizi. Poročnik iz Ogrsko je sedel pred to mizo na svoji postelji tile pod odprtim oknom, midva druga pa. mi. si.oiin. Naenkrat je priletel skozi okno močan morski val. ki je objel poročnika ki je sedel na postelji, ?ako, da .je bil v trenotku ves moker. Preplašeni poročnik je akočil s postelte.
Veliko ranjenih ujetnikov smo prepeljali naravnost v vojne bolnišnice.
Ponoči 20. in v bodoči noči je sovražnik, da odvrne našo pozornost, obstreljeval in izvajal delne napade na raznih točkah tridentinske in karnijske bojne črte. Povsod smo uničili njegov naskakovalni oddelek; s hitrim protisunkom smo vrgli sovražni oddelek, kateremu se je bilo posrečilo, da se je ustalil v naši prednji postojanki jugovzhodno od Monte Majo.
22. avgusta. Bitka se ljuto nadaljuje. Severno od Gorice so se operacije redno razvijale. Premagali smo odpor sovražnika in težave ozemlja. Južno od Gorice se je omejeval boj včeraj bolj na Kras. Na celi bojni črti so priborile naše čete nove uspehe in premagale težave, ker tvori osvojeni pas ozemlja, katerega držimo, pravo trdnjavo. Naši letalci so nadvladah bojišče v zraku. Obstreljevali so čete in tabore lop v Čepovanski dolini in v mali dolini na vzhodnem robu Grmade; sovražniku so zadali izgube in povzročili v njegovih zadaj ležečih napravah veliko požarov. Število ujetnikov se je povišalo na 311 častnikov in 13.000 mož. Do zdaj smo zaplenili približno 30 topov, ki so skoraj vsi srednjega kalibra. Ostali plen je zelo znaten in se vedno veča.
Na tirolskem in na koroškem pozorišču je ponavljal sovražnik včeraj svoje male napade, a smo ga povsod odbili. Precej močan sovražni sunek v dolini Ledro se je po živahnem boju končal s popolnim neuspehom za sovražnika, ki je pobegnil in nam prepustil ujetnike in vojno blago.
Poročilo našega vojnega tiskovnega stana.
Vojni tiskovni stan, 21. avgusta. Bitka ob Soči je včeraj in danes še hujše besnela, kakor predvčerajšnjim. Cadorna nastopa vedno z novimi rezervami. Toliko ljudi ni še nikdar imel, kolikor jih ima zdaj. Prostori za italijanskimi črtami so gosto napolnjeni z naskakovalnimi oddelki. Nove brigade neprestano nastopajo v boju. Bitka pri Grmadi se bije v velikanskem obsegu, kakor se je pričakovalo. Italijani poizkušajo, da bi se Grmade polastili z obhodom s severa in z juga, ker jo s frontal-pim napadom ne morejo vzeti.
Njih poizkus, da bi prebili pri Kostanjevici, se je izjalovil; nato so s podvojeno silo poizkušali, da bi na starem žarišču bitk na Krasu: vzhodno od Jamelj s silo prodrli v dolino Brestovice. Njih slavne naskakovalne brigade so naskakovale jarke naših čet. Strašen je bil pripravljalni uničevalni ogenj sovražnih topov. Odsek, ]ci meri dobrih 10 kilometrov, je obstreljevalo do 900 topov. Topovi italijanskih bojnih ladij so sipali od izliva Soče več ur .točo na predpolje Grmade.
Pripravi s topovi je sledil naval. Izza kupov šute: ostanki Jamelj, izza nizkih kamnitih zakopov, iz dolin in iz dupelj so ae valile temne naskakovalne množice. Zapiralni ogenj našega topništva je neusmiljeno mesaril cele polke, a vrzeli so takoj izpolnili. Italijanom se je posrečilo, da so napredovali v jameljski kotlini po cesti, ki vodi v Staro lokvo. Zasedli so razvaline Sela, a tik vzhodno od Sela smo njih napad ustavili. V tem tesnem prostoru so pridobili komaj dva kilometra.
Južno od Jamelj so obtičali italijanski napadi pred prvo avstrijsko črto. Popolnoma so naši preprečili načrt Italijanov, ki so nameravali prebiti čez Sv. Ivan v De-yin.
Sovražnik tudi na Goriškem ni ničesar dosegel. Bitka ni sicer med Sveto Goro in Fajtovim hribom niti trenutek počivala, a v pobližnem boju so branilci držali
vse postojanke. Italijansko topništvo, ki se . je vzidalo pri Podgori v pet etaž, ni preprečilo, da so se morale brigade obrniti, ko smo jih krvavo razstrelili.
XXX
Število ujetnikov ob Soči se vsako uro množi. Izredno visoko število ujetnikov za obrambno bitko dokazuje, kako žilavo in odločno so se naši voji bili. Ujeti častniki in vojaki so razočarani in klavrni. Izpovedujejo, da je italijansko vojno vodstvo računalo, da hitro doseže Trst in da osvoji Grmado že začetkom boja. Četam so rekli, da bodo čez nekaj ur zasedli Trst,
Italijani so šc manj dosegli, kakor v prejšnjih desetih soških bitkah.
Dunaj, 22. avgusta. Vojni tiskovni stan: Včeraj se na naši soški črti na gorah od Rombona čez Krn in Mrzli vrh do tolminskega mostišča niso posebno borili.
Besno so se pa bili včeraj na planoti Kala. Neprestano so obstreljevali tamošnje postojanke z najtežjimi kroglami in z minami; obstreljevati so le prenehali, kadar je napadala italijanska pehota. Sovražnik je vzel vasico Vrh.
Italijan je napadel po najtežjem bob-nečem ognju tudi južno od Deskelj; črno-vojniški pešpolk št. 25 ga je vrgel s protisunkom.
Med Vodicami in goro sv. Gabrijela so le slabo streljali s topovi. Pehota tam ni napadala.
Z najtežjim ognjem so pa obstreljevali prostor med Solkanom in Vipavsko dolino; sledilo je več besnih sovražnih navalov. Sovražnik se je najbolj trudil med Št. Petrom in Biljami. Z najtežjimi izgubami za sovražnika smo včeraj opoldne odbili ponovne sovražne napade. Goste sovražne množice so se zrušile na naših postojankah, ki smo jih žilavo branili. Italijanska pehota popoldne tam ni več napadala.
Na Krasu so se včeraj do opolnoči divje bili. Val za valom sovražne pehote se je razbil v našem obrambnem ognju. Naši junaki so vrgli sovražnika z drznim protinapadom, kjer je vdrl.
Ko se je pričelo danes daniti, so metala naša pomorska letala bombe z vidno dobrim uspehom na sovražne baterije pri izlivu Soče.
Cadorna posnema Hindenburga.
Budimpešta, 22. avgusta. Današnji opoldanski listi poročajo o bitki pri Soči: Po treh dneh lahko rečemo, da se je velikanski naval Italijanov izjalovil. Le pri Se-lu se bije strašen boj za mali odsek, v katerega so vdrli Italijani.	j "-i
Pri Asiagu in v Suganski dolini je menda Cadorna posnemal Hindenburga, ker je na 20 km dolgi črti prostovoljno izpraznil prvo črto. Operiral pa ni spretno; naše čete so zato veliko blaga zaplenile. Značilno za italijansko sanitetno službo je, ker so našli v zapuščenih italijanskih postojankah še nepokopane mrliče od časa Cadornove ofenzive meseca junija.
Kaj poročajo Italijani o bitki pri Soči.
Curih, 22. avgusta. Iz Italijanskih listov ni mogoče posneti jasne slike o bitki pri Soči. Vsi naglašajo, da se je Cadorna zelo pripravil, da bi dosegel uspeh. »Corri-ere della sera« piše, da se je bila ob Soči največja bitka, ki se je kdaj bila na evrop skih tleh.
Nizozemska sodba.
Amsterdam, 21. avgusta. (K. u.) Listi pišejo, da je položaj ob Soči prej ko slej ugoden Avstriji.
Kanclerjev govor.
Berlin, 21. avgusta. V glavnem odseku nemškega državnega zbora je govoril kancler dr. Michae-lis, ki je simpatično pozdravljal papeževo mirovno noto. Izvajal je:
Razmerje do zaveznikov.
Kar tiče razmerja do naših zaveznikov, ne obstoji le v političnem oziru, ampak tudi pri vseh vojnih podjetjih popolna edinost, nasprotno kot pa so razmere pri naših sovražnikih.
Hindenburg o podmorski vojni.
Naprosil sem maršala pl. Hindenburga za poročilo o sedanjem vojaškem položaju. Nato mi je maršal pl. Hindenburg odgovoril s sledečo brzojavko: »Nič bolj ne dokazuje upliva naše podmorske vojne kot iz-gubpolna trdovratnost, s katero nadaljujejo Angleži in Francozi svoje silovite poizkuse, da nas še v tem letu vojaško uničijo na zahodni bojni črti. Potem ko so najbolj močno zastavili material in ljudi , so hoteli Angleži po skrbni pripravi ravnokar v drugič v kratkem času izsiliti, da udero v našo flandrijsko postojanko. Močne sile, rav-notako njih zaveznikov, so bile razen tega pripravljene, da povzročijo upadu prebitje in da nato osvoje flandrijsko obrežje in uničijo opirališča podmorskih čolnov. Obakrat se je izjalovil siloviti naskok z najtežjimi izgubami. Sovražnik ni napredoval kljub brezobzirnemu postopanju preko ozemlja lijakov pred našimi postojankami. Iz istih razlogov kakor v Flandriji se je izvršil tudi včeraj (20. avgusta) pri Verdunu naskok Francozov v velikem obsegu. Naša pehota je pokazala sredi topniške bitke z uspešnimi protisunki svojo sijajno napadalno moč. Tukaj se je posrečilo Francozom z najtežjimi izgubami osvojiti dele ozemlja lijakov. Tudi sovražni postranski napadi pri Lensu, ob Aisne in v zahodni Champagne niso prinesli sovražniku vsled nadaljnega razvoja premikalnega načina boja naše vojske nobenega uspeha, kljub temu, da je zastavil mase .Polni zaupanja smemo pričakovati razvoja nadaljnih bojev na zahodni bojni črti.
Na vzhodu so se zrušili naskoki sovražnih mas povsodi izgubepolno. Na Balkanu in v Aziji so se borile nemške čete ob strani naših zvestih in hrabrih zaveznikov. Daleč od domovine so enako tudi tam stale zvesto na straži. Pogled na vse bojne črte pove, da stojimo v začetku četrtega vojnega leta vojaško tako ugodno, kakor še nikoli poprej.«
Uspehu na kopnem odgvoarja tudi uspeh na morju. V mescu juliju so uničili naši podmorski čolni po zadnjih objavljenih poročilih 811.000 ton.
Razkritja o sovražnih dogovorih in vojni cilji.
Pred kratkem sem poročal o franco-sko-ruskih tajnih sklepih, kak dalekose-žen vojni cilj si je postavila Francija in kako je Anglija podpirala francoske želje po nemški zemlji. Šele pred kratkem je izjavil neki član angleškega kabineta, da poprej ne bo miru, dokler ne bodo vržene nemške armade na desni breg Rena, Sedaj sem v položaju odkriti še nadalje pogodbe, ki so jih sklenili naši sovražniki z ozirom na svoje vojne cilje. Eno o tem je bilo postalo znano komisiji pri prejšnjih priložnosti. Pri tem hočem postopati kronologič-no:
Sklepi sovražnikov.
Dne 7. septembra 1914 je sklenila sovražna koalicija, skleniti le skupen mir.
pri tem pa prevrnil mizo, da je ležala ,vsa večerja na tleh v slani vodi. Steklenice in kozarci, sklede in krožniki, vse je bilo razbito in mi smo žalostno gledali na našo večerjo na tleh.
Pozneje smo zvedeli, da je plul mimo »Metkoviča« naš torpedni čoln, ki je zagnal val morja skozi odprto okno v našo kabino. Vsekakor bi bila nesreča večja, če bi plul mimo italijanski torpedni čoln...
Pozno zvečer je že bilo, ko je pristal »Metkovič« v Boki Kotorski v Milji-nah. Ko smo sc izkrcali, je vzkliknil tovariš: »Zdaj smo v Evropi, hvala Bogu!«
»No, in kje smo bili dozdaj?« je vprašal tovariš.
»Prijatelj — v Aziji! Misliš, da ni
Albanija kos Azije?«
« • *
5. junija.
Boka Kotorska! To je kos raja na zemlji. Le, da leži tudi nad to lepo zemljo senca peroti angela vojske.
Včeraj sem bil v Ercegu-Novem. Koliko življenja v tem majhnem, lepem gnezdu nad morjem!
Nad Miljinami na griču leži pravoslavni samostan »Sarina«. Cvetja in rož je tu toliko, da še nisem videl v življenju na enem mestu kaj tacega. Za sa-
mostanom je velik gozd, v gozdu pa polno belih potov in polno kamenitih, z mahom poraščenih miz in klopi. Po teh belih potih se sprehajajo veličastne, črne postave sivobradih menihov.
Danes je praznik in šel sem k službi božji v samostan »Sarina«. Na koru je prepeval zbor Rusov-ujetnikov. Kako so peli ti ljudje! Kot grom so se valili po svetišču močni basi in kot prošnja trpečih duš iz vic se je dvigala proti nebu vedno se ponavljajoča: Gospodi-ne, pomiluj... Gospodine, pomiluj...«
Po službi božji sem ostal pred cerkvijo in se zatopil v pestro sliko ljudstva, ki je prišlo v slikovitih narodnih nošah. Samo cvetje in barve, pa zlato solnce na nebu in tam spodaj zeleno morje...
• » •
10. junija. Ob treh popoldne je odpeljal bolniški vlak iz Zelenike. Še en pogled na morje! Bog s teboj, ti morje adrijan-sko! Ob Soči, ki se izliva vsa krvava v te, te branijo naši junaki in v daljni Albaniji umirajo naši na straži za te. Po Hercegovini in Bosni je vozil vlak 48 ur.
• * •
Ob treh popoldne smo zapustili vlak v Slav. Brodu. Srečni Brod! Povsod v gostilnah in kavarnah bel kruh
in vsega, kar smo poželeli! Samo drago!
14., 15., 16. junija.
Bolezen, ki me je pregnala iz Alba nije, me je obiskala — da ne pozabim na Albanijo. Vse te dni me jc huda vročina privezala na posteljo.
• • «
17. junija.
V Zagreb! Na vsej dolgi poti so ležala krasna polja na obeh straneh že leznicc. Nedelja je bila, zato na vseh postajah polno ljudstva v narodnih nošah. Ampak — koliko žen in deklet nosi tu žalno obleko! In zopet sem mislil na našo Sočo! Tam spe možje in sinovi in zaročenci vseh teh. Bodi jim lahka trda naša kraška zemlja!
« • •
20.	junija.
Moji tovariši v sobi so sami mladi
fantje praporščaki in enoletni prosto voljci. Vsi so prišli od naše Soče. Dal-matinci so. Prišli so z ranami na tele sih, ampak s srci, polnimi ljubezni do naše zemlje, katero so junaško branil pred Italijanom. Bolni so, pa so veseli Pesmi so prinesli s seboj. Zato se raz lega vsak večer na vrtu bolnišnice slovenska pesem. Pesem o dekletu, ki je na vrtu x*ože plela. Pesem o fantu, ki je vandral na Tirol. Pesem o tičici in pe
sem o l-ožmarinu, ki ne bo nikdar suh • • •
21.	junija.
Zadnji listi Moj dnevnik iz Albanije je
popisan.	P,
Dne 4. marca 1915 je postavila Rusija za sklep miru sledeče zahteve, katerim je pritrdila Anglija z noto z dne 12. marca, Francija pa z noto z dne 12. aprila:
Razdelitev Turčije.
Rusiji pripadejo sledeča ozemlja: Carigrad z evropejskim obrežjem morskih ožin, južni del Tracije do črte Enos-Midija, otoki Marmarskega morja, otoka Imbros in Tenedos in na maloazajski strani polotoki med Črnim morjem, Bosporom in zahodno Ismid do reke Sakaria na vzhodu. Po ugotovitvi tega temeljnega položaja so se pogajali v 1. 1915—16 naprej. Tekom teh razprav sta bila obljubljena Rusiji vilajeta Trapecunt in Turkestan.
Francija je zahtevala za sebe Sirijo z Adano in Mer-sino in severno ležeče zaledje do Sive in Karputa.
Angleški delež naj bi bil Mezopotanija. Glede ostanka maloazijske Turčije so sklenili razdeliti ga v angleško in francosko interesno ozemlje, Palestina naj se pa internacionalizira. Ostalo od Turkov in Armencev naseljeno ozemlje in sveti kraji islama naj bi postali zve-, zna država pod angleškim gospodstvom.
Italija	T
se je nato vmešala v vojsko in je zahteva--la svoj del na plenu. Prišlo je do novih pogajanj, ki pa niso šla tako daleč, da bi se čemu odpovedali. Položaju odgovarja, ako piše n. pr. »Vorwarts« z dne 19. t. m., da ni bilo v nobenem trenutku vojne tako jasno, da se podaljšanje ne da preprečiti in da zadene krivda tega podaljšanja samo in izključno naše sovražnike. Verujem, da odgovarjajo te izjave splošnemu mišljenju našega ljudstva.
Papež za mir.
V tem položaju, ki sem vam ga tukaj opisal, jc prišla mirovna izjava papeža. ?apez postavlja v svojo vrsto misli v ospredje, da mora stopiti na mesto moči in orožja formalno pravo in nravni zakon. Na tem temelju razvija svoje predloge o razsodišču in razorožitvi in pride k nadaljnim sklepom, ki jih smatra primerne za čas po nastopu miru. Kar tiče materielne vsebine note, ne more ovirati končnega in v podrobnostih nobenega stališča, predno se ne sporazumem z našimi zavezniki. Konstati-ram, da je ta oklic papeža na vojujoče se sile, kakor je že znan iz časopisja, sad spontanega sklepa vrhovne glave katoliške Cerkve. Če si prdržim zavzeti stališče v posameznostih, vendar moram že sedaj reči, da odgovarja našemu že večkrat naznanjenemu vedenju in naši politiki od 12. decembra, da vsak častni poskus, prinesti ubogemu človeštvu mir, simpatično pozdravljamo in da korak papeža, kateri je, kakor mislim — napravljen vsled resnega stremljenja po pravici in nepristranosti — posebno pozdravljamo. Naj povzamem:
1.	Note nismo mi sprožili, ampak je izšla iz spontane iniciative papeževe.
2.	S simpatijo pozdravljamo trud papeža, napraviti konec vojski ljudstev s trajnim mirom.
3.	Glede odgovora smo v zvezi z našimi zavezniki, vendar pogajanja še niso končana.
Pečati se pa ne morem z materielni-mi točkami papeževega oklica. Pripravljen pa sem, biti v zvezi z odsekom glede nadaljnih razprav, dokler ne damo odgovora. Upam, da nas bo to skupno delo privedlo še bližje k našemu cilju, ki ga nosimo vsi v srcih: do častnega miru za domovino.
Državni tajnik za zunanje zadeve dr. Kiihlmann je govoril v glavnem odseku nemškega državnega zbora o
nemški zunanji politiki.
Pozdravljal je, da je najvažnejša naloga zunanje politike gojitev odnošajev nasproti zaveznim in nevtralnim državam, katerih življenjske potrebe se morajo po možnosti varovati, kajti nadaljno krušenje moramo preprečiti. V zadnje vojno leto hočemo stopiti s popolnim zaupanjem. — Zastopniki vseh strank so z zadovoljstvom vzeli na znanje govor državnega tajnika dr. Kiihlmanna. — Nato se je izražal državni kancler dr. Michaelis zaupno o vprašanjih zunanje politike.
Nastop Benedikta XV. za mir.
Mirovna nota je srečno prestala prvo dobo: stališče, ki ga je zavzelo časopisje nasproti njej. Zapisala se je sicer tu in tam kaka neprijetna beseda; seveda, kar čez noč se bojne strasti ne poležejo, a splošno se sme reči, da je časopisje vseh dežela predlog sv. očeta prijazno sprejelo. Na vrsti so zdaj vlade in diplomati. Odklonili niso nastopa sv. očeta prav za prav nikjer. Sicer so londonski listi ropotali, a tudi London zagotavlja, da se bodo dobrohotno in resno pečali z noto. Nastop svete stolice je zelo vplival v Franciji in Italiji. Prvi med državniki je zavzel stališče nemški kancler. Važna je pred vsem njegova izjava, da je sveta stolica samostojno nastopila za mir. Dr, Michaelis jc nolo rolo toplo pozdravljal. S predlogi se seveda ni pečal, kar je zelo umljivo. »Vorvvarts« ie zanisal;
Na note vladarjev, in papež jc sijveren, se odgovarja z notami; kar je kancler govoril, je lc kratko prcdnaznanilo. Četverozveza bo odgovorila na noto svete stolice skupno; pogajanja pa seveda tako kmalu niso megli zaključiti. V strankah nemškega državnega zbora je, če izvzamemo Vsenemce in konservativce, prodrlo prepričanje, naj se vojska skrajša, če tudi z žrtvami.
»Vorv/arts« piše glede na kanclerjevo izjavo: Podrobnosti odgovora vlade sv. očetu nc poznamo., a vemo, da se mora odgovoriti sporazumno z avstrijsko vlado in z večino nemškega državnega zbora.
Lahko upamo, da bo nastop sv. stolice dovedel do zaželjenega miru.
Italijanska katoliška unija
bo čestitala sv. očetu radi mirovne note in naprosila italijansko vlado, naj konča vojsko.
Nizozemci.
Amsterdam, 21. avgusta. (Kor. ur.) Listi zadovoljivo beležijo, ker je »Fremden-blatt« pisal, da so noto sv. očeta na Dunaju simpatično sprejeli. »Neuer Courant« opozarja, da je sporazum drugače sprejel sedanji nastop sv. očeta, kakor prej in da ni samo vljuden nasproti njemu.
Sporazum
še ni podal uradne izjave o noti sv. očeta, a iz raznih pojavov se lahko sklepa, da se vsaj obotavlja jo naravnost odkloniti. Angleški poslanik pri Vatikanu je obljubil, da bo njegova vlada dobrohotno in resno proučila noto. »Manchester Guardian« in drugi listi, ki poznajo smeri vlade, pišejo, da se bo mogoče pogajati, kar je glavno. Gotovo je, nota sv. očeta je vrezala globoko brazdo, v katero se bo vsejalo seme miru, ko se bodo ministri sporazuma otresli vojne pijanosti. Mogoče bodo odgovorili, ko se bo videlo, kako da izpadejo sedanje bitke.
Iz Milana se poroča, da je italijanski ministrski svet sklenil, da bo skupno z zavezniki natančno proučil noto sv. očeta. Iz Genfa se javlja: Sporazum bo odgovoril na noto sv. očeta, da želi, naj se mirovni predlogi natančnejše označijo, če more sv. oče to od osrednjih velesil zahtevati.
Mirovni pokret katoličanov v Italiji.
> Secolo« poroča: Sveti oče je naročil katoliškim organizacijam, naj pomnože propagando za mir. »Ziiricher Post »poroča: Milanski škof kardinal Ferrari se nahaja v Švici, kar je v zvezi z noto svetega očeta.
Mirovni pokret v Ameriki.
»Pester Lloyd« javlja iz Washingtona, da mirovni pokret pridobiva vedno več pristašev.
V Ameriki gre pri stavah o miru za milijarde dolarjev.
»Newyork Herald« poroča, da zopet močno stavijo, kdaj da se bo sklenil mir. Gre za več tisoč milijonov dolarjev. V New-Yorku je stanje stav: za konec vojske leta 1918. 3 : 5, za konec vojske pred novo vojsko pozimi 2 :2.
Mirovni pokret.
Bern, 22. avgusta. (K. u.) Lloydu Ge-orgeju so izročili spomenico z 900.000 podpisi, ki zahteva, naj se takoj prično mirovna pogajanja.
Sklep sporazuma, naj se še letos vojska konča?
Geni. Nemcem sovražni list »Gene-vois« poroča: Na londonskem posvetu so sklenili, naj ne čakajo ameriške pomoči, marveč naj se vojska brezpogojno še letos konča. Zato so sklenili ofenzivo na Francoskem in ob Soči.
Govor cesarja Viljema.
Berlin, 23. avgusta. (K. u.) Uradno: Cesar Viljem je nagovoril danes na Flanderskem odposlaništvo vojakov. Rekel je: Anglija je povzročila vojsko. Ona je glavni sovražnik. Prevsem se mora Anglija vreči na tla. Pri Bogu je, kdaj da nam podeli zmago. S starim nemškim zaupanjem v Boga se bomo borili in tolkli, dokler ne bo imel sovražnik dovolj.
Zrušeni sovražni napadi aa ra sko-nunnnskem bojišča.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. avgusta. Uradno:
Sovražnik je močno, a brez uspeha napadal pri Soveji, pri Očni in zahodno od Salte. Sicer se ni nič važnega poročalo.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22, avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa » Leopolda Bavarskega.
Pri Rigi, pri Dvinskem, pri Tarnopolu in ob Zbruču so se zopet pričeli boriti.
Vojna skupina generalnega polkov, nadvojvode Jožefa.
Rumuni so nastopili 20. in 21. avgusta južno od doline Trotus z močnimi silami,
da bi nam zopet iztrgali, kar smo priborili na obeh straneh Grozescia in severno-vzltodno od Soveje. Vse napade smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika.
Pri bojni skupini maršala pl. Macken-sena in na macc^onski bojni črti sc položaj ni izpremenil.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 22. avgusta zvečer. Veliki glavni stan:
Na vzhodu nič posebnega.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Rusi pričakujejo, da izgube trdnjavo Hotin.
Bern, 23. avgusta. (K. u.) »Rečj« piše, da bodo Rusi izgubili rusko obmejno trdnjavo Hotin.
Boji v dolini Trotus in pri Soveji.
Berlin, 22. avgusta, Wolff: Ruski napadi so se zrušili južno od doline Trotus, Zrušili so se tudi trije močni sovražni napadi na naše postojanke na D, Cosna, severno od Grosesci in štirje besni navali na višino 895 severno od Soveje.
Boji pri Soveji.
Dunaj, 22. avgusta. Vojni tiskovni stan: Sovražnik se je brez uspeha trudil, da bi nam iztrgal osvojene višine severo-, vzhodno od Soveje.
Nad Piatro sta opazovalec poročnik Rudolf Girsig in voznik četovodja Božidar Bubenik premagala dve sovražni dvokrilni letali. Poročnik Girsig je sestrelil eno letalo, drugega pa prisilil, da se je moralo izkrcati, dasi je bil sam na roki ranjen.
Rumunska vlada v Hersonu.
»Times« javljajo: Rumunska vlada se bo najbrže nastanila v Hersonu.
Rusija proti Finski.
Stockholm, 22. avgusta. »Stockholm Tidningen« poroča iz Haparande: Vsa znamenja kažejo, da pride na Finskem do vročih bojev. V Petrogradu smatrajo odstop Tokoisa kot prelom z Rusijo. Pripravljajo izredne korake, ako bo hotela kljubovati večina deželnega zbora. Meščanski listi poročajo, da pošljejo v kratkem na Finsko kozake in oklopne avtomobile, vendar se večina deželnega zbora ne bo izpostavila moči orožja. Na vsak način predstoje resni boji za finsko ustavo in zaradi razmerja dežele do Rusije.
Curih, 22. avgusta. Ukrajinski dopisni urad v Švici poroča, da je prepovedala začasna vlada izvoz žita na Finsko iz vojaških razlogov, V resnici se pa gre za poskus izstradati Finsko.
Kerenskij v delavskem in vojaškem svetu hladno sprejet.
Amsterdam, 21. avgusta. »Times« javljajo iz Petrograda, da so v seji sveta Ke-renskega zelo hladno sprejeli.
Kako je potoval car v izgnanstvo.
»Times« poročajo iz Petrograda. Odhod Romanovičev v Sibirijo so zelo prikrivali. Dva vojaška vlaka sta ga spremljala. Na postajah niso obstajali. Bivši car se je vozil v vozu ameriškega Rdečega križa; bivša carica in otroci so se vozili v dveh spalnih vozovih. Vlaku se ni smel nihče približati. Izprevodnikom niso povedali, kdo cla se vozi. V prvem in v zadnjem vozu so postavili strojne puške. V soboto se je car pripeljal v Tobolsk, a najbrže ga bodo odpeljali v notranjo Sibirijo.
Odhiti napadi Angležev pri Yper-— Nemški letai metali
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Topovski boj je bil na Flanderskem zvečer zopet zelo silen na obali in od Bixschoote do Warnetona. Angleži so včeraj zjutraj severno od Yperna po besnem ognjenem valu močno napadli pri St. Juli-enu, a smo jih odbili.
Novi boji so se razvili danes zjutraj med cestami iz Stadena in Menina v Ypern.
Sovražnik je napadel v Artois po močni pripravi s topovi naše postojanke, ki leže severnozahodno in zahodno od Len-sa. Krepki protisunki, ki so dovedli do lju-tih pobližnih bojev, so vzravnali krajne vpade. Premogovno strmino jugozahodno mesta Lens, ki je zgorelo vsled streljanja, drže še Angleži.
Veliko bojev prednjih straž severnozahodno in zahodno od Le Chatelcta; naši so ujeli več sovražnikov. Francozi so zopet obstreljevali St. Quentin.
Rojna skupina nemškega cesarjeviča.
Francozi so na bojišču pri Verdunu včeraj v nekaterih odsekih dalje napadali; na več točkah so se borili, dokler se ni znočilo.
Sovražnik se je po večkratnih brezuspešnih navalih ustalil v jugozahodnem
delu gozda Avocourt in na višinah vzhodno od navedenega gozda,
Na višini 304 so se izjalovili vsi napadi, ki so jih z obkoljevalnim namenom izvajale sovražne čete z jugozahoda in z »Mrtvega moža«, v našem ognju in na ži-lavosli hrabrih branilcev. Odbili smo napade s pobočja vzhodno od gozda Krokarja na Forkes.
Francozi so vdrli na vzhodnem bregu Mozc v južni del Samognieu?ia. Na ostalem delu te črte smo krvavo odbili njih množice, ki so dopoldne in popoldne od višine 344 do ceste Beaumont-Vacherauvillc in gozdom Fosses naskakovale naše črte.. Izgube sovražne pehote so bile težke. Francosko vodstvo je moralo več napadalnih divizij, 10 jih je napadalo, nadomestiti
s svežimi četami.
* • *
V zadnjih dneh je priboril poročnik Voss 36. in 37., častniški namestnik Miiller 25. in 26. zmago v zraku.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 22. avgusta zvečer. Veliki glavni stan: Na Flanderskem napadajo Angleži vzhodno od Yperna na 15 kilometrov dolgi bojni črti.
Pri Verdunu je boj pehote dozdaj po-čival;na vzhodnem bregu Moze so močno streljali.
Naši letalci so uspešno metali bombe na trdnjave na angleški obali.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Strašne izgube Francozov.
Berlin, 22. avgusta. Wolff poroča: V mnogih bojnih odsekih na zahodu so se 21. avgusta izredno živahno bili. Besno so streljali s topovi na žariščih flandrskega pozorišča. Zjutraj se je izjalovil močni sovražni delni napad pri Hollebeke. Sovražni monitor je obstreljeval popoldne vhod v pristanišče Ostende; naš ogenj ga je hitro pregnal.
Na pozorišču pri Arrasu so se 21. zjutraj zelo ljuto borili; sovražnik jc nastopil s svežimi četami. Boj se je valil divje sem in tja, kar je sovražnik začetkoma pridobil smo mu zopet iztrgali, ostalo mu je le malo gnezdo na severnozahodnem robu Lensa.
Pri Verdunu so Angleži brezobzirno napadali s svežimi divizijami, da bi razširili svoj malenkostni uspeh, katerega so bili dosegli zjutraj. Z najtežjimi žrtvami krvi so dosegli brezpomembne krajne uspehe. Poroča se, da so oba dni bitke izgubili Francozi na raznih postojankah več, kakor v bitki pri Aisne, Francozi so napeli vse sile, da bi izruvali višino 304 iz nemškega obrambnega četverokotnika. Val za valom smo jim razstrelili, višino Nemci trdno drže,
Vzhodno od Moze so odbili naši hrabri branilci popoldne divje napade Francozov na naše črte. V ognju so obležale cele gruče francoskih napadalcev. V tem odseku so izgube Francozov izredno visoke.
Angleško uradno poročilo.
London, 18. avgusta popoldne, Za-rana zjutraj smo uspešno izvedli krajevno podjetje jugovzhodno Epehy ter vzeli nemške strelske jarke v bližini pristave Gille-mont in ujeli nekaj sovražnikov. V zadnji noči so udrli naši poizvedovalni oddelki v sovražne postojanke jugozapadno Havrin-courta in se vrnili z več ujetniki. Prizadeli so sovražniku težke izgube. V nočeh na 16. in 17. t. m. so obmetavala nemška letala glavno zbirališče za ranjence, ubila deset ranjenih nemških ujetnikov in jih devet še enkrat ranila. Razen tega so nemške bombe ranile več neranjenih nemških ujetnikov.
Zvečer, Z uspešnimi delnimi podjetji v bližini ceste Ypern-Poelcapelle smo potisnili naše črte na 16 km široki fronti za 450 m naprej; vse določene cilje, vključno celo vrsto močno utrjenih pristav, smo vzeli z zelo majhnimi žrtvami. Sovražne izgube so bile znatne. Kakor je sedaj do-gnano, so ujeli zavezniki dne 16. avgusta severnovzhodno Yperna 2114 Nemcev med temi 35 častnikov. V zračnih bojih smo sestrelili tri nemška letala, štiri so se morala radi poškodb spustiti na tla. Naših letal pogrešamo osem.
Francosko uradno poročilo.
19. avgusta ob 11. uri zvečer. Artiljerijski boj je postal posebno silen v okolici Braye in Cerny, ravnotako na obeh bregovih Moze, posebno v odseku Bczonvaux. Pehota ni delovala. Na Reims je bilo sestreljenih 600 granat. Ranjena je bila ena civilna oseba. Naša lovska letala so razvijala tekom 18. t. m. posebno živahno delavnost. Enajst nemških letal jc padlo gorečih na tla, kjer smo jih popolnoma uničili. Tekom zračnih bojev z našimi piloti se je moralo še šest sovražnih letal s težkimi poškodbami za svojimi črtami spustiti na tla. V noči na 18. in tekom 18. t,m. so naši letalci bombardirali kolodvore v Cortc-marek, Thouout, Lichtervclde, Ostende, Cambrai, dalje baračne tabore v gozdu Houthulst, kakor tudi kolodvor v Dun-sur-Meuse in municijske zaloge v Bantheville. Na kolodvoru Cambrai ie nastal požar.
Novo angleško posojilo v Ameriki.
Washington, 22^ avgusta. (K. ur.) Vlada ie dovolila Angliji novo posojilo v višini 50 milijonov dolarjev. Sporazum dolguje zdaj Ameriki 1966 milijonov dolarjev.
Zračni ropat sia Anglijo.
Berlin, 23. avgusta. Uradno; Ponoči ocl 21, na 22. avgust je zopet skupina naših mornariških zrakoplovov, ki jo je zopet vodil preizkušeni fregatni kapitan Slrasser, napadlo z vidno dobrim uspehom utrjene kraje in vojaške naprave ob Hum-bergu in v grofiji Lincoln, kakor tudi straže angleške obali. Kljub sovražni obrambi so se vrnili vsi zrakoplovi nepoškodovani in brez izgub.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
M ing.
Italijansko uradno poročilo.
21. avgusta. Iz Albanije: Sovražno letalo je 20. t. m. zadel ogenj pehote; izkrcati se je moralo v lastnih črtah.
Požar v Solunu.
»Progrcs de Lyon« poroča iz SolunaJ Goreli je pričelo v bolgarskem delu mesta in se je ogenj strašno razširil, dasi so zvezne in grške čete takoj pričele gasiti. Uničena je med drugim cerkev sv. Demetrija< ki je nenadomestljive vrednosti.
100,000 oseb v Solunu brez strehe.
Atene, 22. avgusta. (K. u.) Reuters Prometni minister jc izjavil, da je požar uničil dve tretini Soluna. 100.000 ljudi, mecl njimi 42.000 judov, je brez strehe.
Nesporazum med zavezniki v Solunu.
London, 22. avgusta. King je trdil V spodnji zbornici, da ima v rokah dokument vojnega kabineta, v katerem se zelo ostro kritizira Sarraila. Med zavezniki v Solunu obstoje znatna nasprotja.
Posojilo Grčiji.
Lugano, 22. avousta. Francija posodi Grčiji 100 milijonov od katerih je 50 mili« jonov že izplačala.
Nolraoja polita.
Proti Čehom.
Dunaj, 22. avgusta. Na shodu nemško-nacionalnih poslancev Spodnje Avstrije so povdarjaii, da se ne sme imenovati nobenega češkega uradnika za ministra vsled nasproti državi sovražnega vedenja največjega dela čeških poslancev, ker bi se s tenj priznale zahteve čeških radikalcev.
Pred ustanovitvijo nove češke stranke.
Dunaj, 22. avgusta. Bivši državni po-slanec Klofač namerava ustanoviti novo češko demokrtično stranko.
Posvetovanje odsekov bodoči teden.
Dunaj, 22. avgusta. Bodoči teden bodo pričeli z delom štirje odseki poslansk« zbornice. V ponedeljek se sestane k posvetovanju o premogu vojnogospodarskr odsek. Isti dan se zbere prehranjevalni odsek da nadaljuje z generalno debato o njemu odkazanih predlogih. V torek se sestane zdravstveni odsek; razpravljal bo pa § 14. izdani odredbi glede šolanja poškodovanih vojakov. Posl. Michl bo poročal o predlogih o pobijanju tuberkuloze in spol nih bolezni. Isti dan se sestane tudi socialno politični odsek.
Splošni rehabilitacijski zakon namerava jeseni predložiti parlamentu voditelj justičnega ministrstva dr. pl. Schau-er; tako je zagotovil poslancu Heilingerju, ki se je v tej zadevi zglasil pri njem. Doslej so se sodnijske kazni zaznamovale v spričevalih o nravnosti in dr. Heilinger je nastopil za to, da se te opazke zlasti mladostnim osebam, ki so sc po prestani kazni dobro obnašale, izbrišejo. Dr, pl, Schauer je dal nato gori navedeno zagotovilo.
Nemški narodni shod za Štajersko
se vrši 17. septembra v Leobnu. Na shodu, ki ga sklicuje štajerska nemška narodna zveza, bodo obravnavali o političnih do» godkih zadnjega časa.
Izjava bosenskih mohamedancev.
Zagrebški »Tagblatt« prinaša inter-viev z zastopnikoma mohamedancev iz Bosne dr. Safetbegom Bašagičem in Šerif ef. Arnautovičem. Dr. Bašagič je izjavil, da ni nasprotnik deklaracije »Jugoslovanskega kluba«. Mohamedanci zahtevajo avtonomijo za Bosance v okviru avtonomne jugoslovanske države.
Pomiloščenje v Bosni,
Cesar jc pomilostil 43 obsojencev obsojenih v raznih veleizdajalskih sodnih razpravah. Pemiloščenci so bili takoj izpuščeni iz zaperov.
Wekerle sestavo vlade končaL — Grof Tisza v Bukovini.
Iz Budimpešte: Naučni minister grof Apponyi in dr. Vaszonyi sla izjavila, da vstopita v vlado Wekcrle; tudi grof Hadik ostane minister prehrane. Vsi člani Ester-
hazyjevc vlade ostanejo. Dr. Wekerle se bo odpeljal na Dunaj, da predloži vlado cesarju v odobritev. Parlament se bo sklical 1, septembra. — Grof Tisza se nahaja s svojimi huzarji na bukovinskem bojišču.
Predsedstvo hrvatskega sabora pri cesarju.
Zagreb, 20. avgusta. Cesar je sprejel danes popoldne v svečani avdienci predsedstvo hrvatskega sabora in sicer: predsednika dr. Bogdana Medakoviča in podpredsednika dr. Pera Magdiča in dr, E. Lu-kiniča.
Odprava rumunskih šol na Ogrskem,
Naučni minister grof Albert Apponyi je naznanil vsem grško - pravoslavnim in grško - katoliškim konzistorijem, da bedo spremenili rumunske narodne šole v interesu ogrske države in ogrske narodnosti v državne šole.
Mim poroči.
Novi uspehi podmorskih čolnov. Berlin, 22. avgusta. Wolff poroča: V Rokavskem zalivu, Atlantskem oceanu in Severnem morju je bilo potopljenih pet parnikov, tri jadrnice in en ribiški parnih.
Nameravani napad na Walsona in Edisona, Kodanj, 22. avgusta. »Noralyx« javlja: Neki Danec, katerega so prijeli, je izpovedal, da je po naročilu anarhistov nameraval usmrtiti Wilsona in Edisona.
Stockholmskcga posveta se udeleže socialisti vseh dežel, Petrograd, 22. avgusta. Agentura: Član izvršilnega odbora delavskega in vojaškega sveta Rosanov je izjavil, da se bedo stockholmskega posveta udeležili socialisti vseh dežel.
Primorske novice.
Pogreb tržaških žrtev o priliki zadnjega obstreljevanja se je vršil 22. t. m. iz stolne cerkve pri sv. Jus.tu. Pogreba so se udeležili namestnik baron pl. Fries-Skene, pomorski okrajni poveljnik konteradmiral baron pl. Koudelka, nemški generalni konzul legacijski svetnik Winckel, dvor. svetnik baron Glanz, vladni namestni komisar conte Dandini kot zastopnik mestne občine, potem zastopniki častniškega zbora in uradništva ter odposlanstva mladinskih zavodov in mnogih društev.
Odlikovana. G. dr. Alfonz Serjun, c. kr. okr, zdravnik tolminski, tačas v Cerknem, Goriško, \z odlikovan s častnim znakom Rdečega križa II, reda z vojno dekoracijo, ter njegova gospa soproga Lizika Serjun s srebrno častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo.
Za goriške vinogradnike. Deželni odbor goriški naznanja, da je posredoval pri c. kr. uradu za ljudsko prehrano, da bi dal .vinogradnikom na Goriškem zadostno množino sladkorja na razpolago za oslaja-pje vinskega mošta in za napravo petijota.
Operne v sovražnem ognju. Tržaška •■»Edinost« z dne 22, avg. poroča: Včerajšnji 5dan je minil mirno za Trst in tudi za bližnjo okolico. Kolikor smo mogli izvedeti, tudi Opčin sovražnik tekom včerajšnjega 'dneva ni obstreljeval. Vzlic temu pa so O p čine kot izumrle. Človek, ki pride iz mesta tja gori, se mora začuditi, kako je ivse pusto in prazno, Prodajalnice, gostilne in tudi druge hiše — vse zaprto in ljudi nikjer. Nekateri celo niso imeli toliko časa, 'da bi zaklenili hiše za seboj, in so pustili {vse odprto. Varnostno oblast prav posebno opozarjamo na to dejstvo, da vsaj ubogim ljudem ne izgine še ono malo, kar imajo, kajti v takih slučajih je lc prevečkrat in le prerad prijatelj hujši od sovražnika, Topa-tam se vidijo po vasi učinki sovražnih granat Večina prebivalstva je ostala v neposredni bližini vasi. Par noči so prespali tam v borovju. Čuje sc otroški jok, ženski krik, in če prideš bliže, vidiš mater z dojenčkom, blizu nje privezano za drevo ko?o ali kravico, naokoli nekoliko posteljnine, otroke, ki se vzlic vsej grozoti, ki je ne čutijo in ne pojmijo, veselo igrajo, starca ali starko, ki ob majhnem ognjiču pripravlja borno večerjo itd. itd. Ljudje so ostali v bližini, ker so v prvem trenutku groze pograbili le najnujnejše stvari in nimajo s čim živeti, če se umaknejo še dalje. Tako pa se fvendar v daljših presledkih med sovražnim (obstreljevanjem vračajo domov po obleko, hrano in druge potrebščine. Sami so, zapuščeni, in nimajo nikogar, da bi se obrnili nanj. Če vprašaš po vaškem načelniku, nihče ne ve zanj; izginil je z drugimi vred. Veliko je rodbin, ki sploh ne vedo več kam. Za take bi bilo pač res najnujnejše treba poskrbeti. V Trstu je stotine in stotine praznih stanovanj, in prav lahko bi se pomagalo takim revežem, posebno če bi jih nastanili po hišah in stanovanjih tistih ljudi, ki tam z one strani opazujejo, kako padajo granate na Trst in okolico.
Smrtna kosa. V Puli je umrl v ponedeljek 20. t. m. po kratki, mučni bolezni
___t; ^_____J A*:___1 „M . .i .
nenadne aiiuii guspuu I'iuu»iav i'i ci x i t. -
1 a n c , stavbenik, član splošno znane in spoštovane barkovljanske rodbine in družabnik ugledne stavbne tvrdke Ivan Mar-
telanc in drugi. Umrl jc v rezervni bolnici v Puli, kjer jc služil kot c. kr. črnovojniški narednik ter opravljal službo načelnika vojaške požarne hrambe. — V Trstu je umrl 20 let stari mladostrelec Josip Kralj iz Trebč.
Premoženje so zaplenili dijakoma Brunu Pincherle, roj. 1895 v Trstu in Alojziju Visintin, roj. 1891.
Smrt slovenskega dijaka. Pri Deutsch-Altenburgu je utonil pri kopanju v Donavi četrtošolec tukajšnje slovenske gimnazije Fran Krapež, sin nadredarja g. A. Krape-ža. Ko so se bile začele počitnice, je šel obiskat mater, ki živi tam kot goriška begunka.
Umrla je v Wagni učiteljica Elza Manfredini,
Gospodarske lelele.
—	Oddaja krme v vojne namene. Ljubljanski kn. šk. ordinariat naroča vsem čast. župnim uradom na Kranjskem, da v nedeljo dne 26. avgusta s prižnice oznanijo, naj obvezani posestniki dolžno množino krme čimprej oddajo vojaški oblasti, ker je zaradi 11. soške bitke'nujno potrebno, da sc krma pravočasno dovaža. Po izjavi vojne uprave sc bo zamudnikom krma s silo vzela. Župni uradi naj obvezance k točnemu dovažanju vzpodbude in pojasnijo, da se sme krma vsled občutne potrebe tudi v nedeljo po sv. maši prevažati.
Nakaznico za tobak nameravajo baje kmalu uvesti. Baje je določenih na teden 25 svalčic ali pa 10 smotk. Množine tobaka še niso določili.
Piščali v orglah zaplenjene. Izšla je na-redba o zaplembi piščali v orglah. Iz 6rgel, ki imajo po več nego 8 registrov, bo treba dati vse orgelske piščali iz eina in njegovih zlitin. Izjema se bo dovolila le za orgle, ki so posebne zgodovinske ali umetniške vrednosti. Prošnje v to svrho naj se pošljejo državnemu uradu za spomenike (Cen--tral-Kommission zur Erhaltung von histo-risehen Denkmalern).
—	Stari poletni čas proti novemu. Novi poletni čas se bliža svojemu koncu. Gotovo se premnogi zavedajo velikih ne-dostatkov tega časa. Nekatere teh nedo-statkov sem navedla v svojem, meseca marca priobčenem članku »Stari poletni čas proti novemu« in jih je gotovo mnogo ljudi občutilo. Čas je teclaj, da naprosimo visoko vlado, naj za vedno odpravi to nepopularno ureditev časa. V tem oziru je večina prebivalstva zelo konservativna, saj ji je stari, vže stoletja običajni čas prešel takorekoč v kri in meso. Letos ne škoduje trpečemu človeštvu le slabejša prehrana, temveč tudi omejitev spanja, v čemur se lahko vsakdo prepriča, kdor opazuje obraze premnogih žena, otrok, da celo moških. Če koga vprašamo, zakaj se naj eno iiro preje vzbudimo in delamo, nam reko, zato, da si prihranimo luč in premogi Kako to? Ko se je vpeljal ii(?vi poletni čas, ki je ljudem odščipnil eno uro blagodejnega jutranjega spanja, pa glej ga spaka, takoj se je gostilnam, kavarnam, kabaretom podaljšala policijska ura na veselje lahkoživcem in lahkomiselnemu žen-stvu. Tu se ni varčevalo, tu se ni prav nič vpoštevalo, cla se porablja za razsvetljavo mnogo petroleja, elektrike, plina in zaradi slednjih tudi mnogo premoga. S prihranitvijo kuriva tu torej ni nič. Kje prihranja-mo kurivo? Ali morda v tovarnah, uradih, šolah, pri železnicah? Nikakor ne, saj v teh podjetjih in zavodih ali vso noč delajo, ali pa le v času, ko nam sveti ljubo solncel Mcrodajni krogi naj glede nove osovražene ureditve poletnega časa poizvedujejo pri'kmetu, pri meščanu (pri trgovcih in obrtnikih razun pridobivajočih gostilničarjev, kavarnarjev in lastnikov zabavišč ter pri uradnikih), pri delavcu in pri ženi. Slednja jc v sedanjem težkem vojnem času jasno dokazala, kaj vse premore. Ako bi sc vsi ti sloji popraševali, bi pač zvedli, kako nezadovoljen je večji del našega prebivalstva z vpeljano ureditvijo novega poletnega časa. Zatrda upamo in iskreno želimo, da se v prihodnje >:novi poletni čas« ne bo več vpeljal.	Fl. V,
Otroški vozički se podraže. Zveza nemških tovarnarjev za otroške vozičke in sorodnih panog je sklenila zvišati ceno izdelkom na 166y2 %; zvišanje velja od 1. avgusta dalje.
Nadomestna zelišča za tobak bodo smeli sedaj tobakarnarji prosto prodajati, in sicer v nepredelanem stanju. Med ta zelišča spadajo: vrtnično listje, kamilice, su-ličasti trpotec, medena detelja, prvenec itd. Organizacija tobakarnarjev je pozvala svoje člane, naj se v slučaju potrebe obrnejo na državno zvezo za pojasnila, katera nadomestna sredstva za tobak je monopolna uprava dovolila. Trafikanti so naredbo z veseljem pozdravili.
Nov način za konserviranje mesa jc iznašel danski inžener Krtiger. Gre za to, da se odtegne svežemu mesu toliko vode, da je za polovico lažje, to se pravi, da se
w/\f>r» r>APH?i	/-»o 4-«-» *•* n »v, Ar>n rt r\V\«»r» * ti
jJUOMOil Jk U IV-nl UOkUlit^ lllCOVJ UUUIU XXX
vžitno tudi več let. Iznajditelj se baje že pogaja z rusko vlado, da ustanove v Sibi-riii veliko konzervno tovarno, kjer bodo
posušili vsak dan po 160,000 kg mesa (800 glav živine). Postopanje je tako enostavno, cia znašajo sušilni stroški za kilogram mesa samo 8 vinarjev. Iznajditelj se pogaja že tudi na Švedskem in Danskem za enake naprave.
—	V več novih petrolejnih rovih začno obratovati v Boryslawowu. Nekateri teh rovov so precej izdatni; eden daje po šest cistern na dan.
Izkaznice za zajce uvedejo na Saksonskem, kjer imajo že tudi izkaznice za gosi; kdor dobi izkaznico za gotovo število zajcev, dobi potem toliko manj izkaznic za meso.
Pozimi na Dunaju bodo gostilne odprte do 10., kavarne do 11. zvečer. Zabavišča ne bodo smela kuriti.
Ogrska za svoje prebivalstvo. Ogrski prehranjevalni urad je sklenil zvišati delež moke za posamezno os.ebo od 7 na 9,6 kg na mesec. Razen tega dobe mesta za rejo molznih krav otrobi.
— Nemški protest proti izvozu sadja iz češke dežele. Občinski zastop mesta Most pa severnem Češkem je sklenil po poročilu župana in poslanca dr. IIc-rolda podati oster protest proti odkritemu izvozu sadja iz 28 okrajev na Češkem. Tako poroča praški nemški list: Župan dr. Herold je izdal razglas: Danes zjutraj je bila v 28, večjidel nemških okrajih odrejena zaplemba vsega sadja. Brez te naredbe bi bili s sadjem dobro preskrbljeni. Zadnji up, ki smo se nanj zanašali, da nas reši lakote, nam jc bil vzet. Sindikat veleposestnikov sadnih vrtov dela na to, da bi mogel poslati 6000 vagonov sadja na Nemško, a 5000 vagonov sadja na Dunaj, kar bi dalo dobička celih devet in pol milijona kron. Sedaj nam je jasno, zakaj se je sindikat toliko potezal za izvoz. In da si je veliko prizadeval, je videti tudi iz tega, da je bil cesarski namestnik grof Coudenhove proti temu. — »Narodni Listy« so k temu pripomnili: To poročilo dr. Herolda je senza-cijsko. Torej preko glave cesarskega namestnika se je zgodilo, cla jo bil izvoz dovoljen? Kdo torej odločuje nad njim v tem kraljestvu? Mar sindikat veleposestnikov sadnih vrtov v Ustju nad Labo?
Pridobivanje drevesnega listja za krmo. Z ozirom na neugoden uspeli letošnje prve košnje je nujno potrebno, da se tudi zeleno in potem posušeno listje porablja kot nadomestilo za živinsko poklajo. C. kr. uracl za ljudsko prehrano je odredil, da sc ima nabirati zeleno drevesno listje po ložah in logih, lokah in dobravah in sicer po sledečem navodilu: Najkasneje do konca meseca julija se morajo mlade vejice obsekati. povezati v plasti ( v butare) in posušiti. Pri tem delu je zaposliti vse one razpoložljive osebe, ki imajo opravila pri poljedcljstvu. V svrho sodelovanja vojaštva se je obrniti na vojaško poveljstvo. Deželno mesto za krmila (Landes-futtermittelstelle) in pa prevzemna mesta glavnih nabiralnic morajo prevzeti posušeno drevesno listje. Osobje državnega gozdnega nadzorništva in državne gozdarsko uprave imajo nadzorovati to nabiranje zelenja po gozdovih. Ono ima tudi dolžnost vplivati na lastnike gozdov, da v kar najizdatnejši meri podpirajo to akcijo.
—	Plačilo za ralenje v kmetskih mlinih. V zmislu ministrske nareclbe z dno 26. maja 1917, drž. zak. št. 235, je odredila c. kr. deželna vlada sledeče: Za kmotske mline, to je za mline, ki meljejo za plačilo od žitnih pridelovalcev prinešeno lastno žito, se določa za mlenje za meterski stot tako-le: za mlenje pšenice, rži, ječmena, ajde, koruze, prosa, ovsa in zmesi 5 K; za izdelavo ješprenja 8 K; za izdelavo kaše i K 50 vin.; za drobljenje ovsa in koruze ter za mlenje zadnjega žita za krmo 3 K. Mlinarju se mox*a dajati plačilo brez izjeme samo v denarju; mlinarja plačevati z merico, to je z žitom, moko ali z otrobmi je prepovedano. Izmleti so morata pšenica in rž tako, da imata najmanj 90 odstotkov moke in največ 7 odstotkov otrobov vštevši kali in drugo odpadke, da se največ 3 odstotke iz-praši. Procontualno izmletjo ajde in novo koruze so ima vršiti po navodilih ljubljanske podružnice vojnega zavoda za promet z žitom. Da se izmletje pravilno vrši, jc odgovoren voditelj mlinskega podjetja. Prestopki se kaznujejo z globo do 2000 K ali z zaporom do treh raeseccv, v obtežilnih okoliščinah pa z globo do 5000 K, odnosno z zaporom do šest mesecev. Oblastvom je naročeno, da strogo pazijo na to, da sc bo ta na-redba pravilno izpolnjevala.
Vpliv solnčne svetlobe na seme. — Kako ugoden vpliv ima solnčna svetloba na rastline, vo vsak gospodar; tako n. pr. ima sladkorna pesa v suhih solnč-nih lotih mnogo več sladkorja v sebi kakor pa v mokrotnih in meglenih letih. John Clayton jo gojil 12 enako razvitih bobov v posodah drugo poletr dru-
ge tako, da jo na prvih šest solnce naravnost svetilo, na drugih šest so svetili samo raztreseni solnčni žarki. V mesecu oktobru jc potrgal stroko in bob izluščil in stehtal. Iz rastlin, katere so bile obsojane z vsemi solnčnimi žarki, je bilo trikrat toliko boba kakor iz ostalih rastlin. Zajomljivo je, da bi bili bobi manj obsijanih rastlin dali v prihodnjem letu, čo bi bili negovani kakor druge rastline na solncu, samo polovico toliko bobov, kakor potomci rastlin, ki so zrastle na solnčnih tleh, v tretjem letu dobo potomstva še manj, a v četrtem bi sicer cveteli, ali clo plodov ne bf prišlo, tako cla bi njih generacija v teku štirih let izumrla.
Dnevne novice.
-f Cesar želi miru. O priliki sprejema hrvatskega saborskega predsedstva je cesar hvalil zvestobo Hrvatov in njihovih čet ter je koncem pripomnil, da moramo vsi želeti, da se ta težka vojska konča; on bo storil vse, da se doseže časten mir. Gospodje naj bodo prepričani, je dodal vladar, cla ta vojska ne bo trpela niti en dan dlje, nego je potrebno,
-f Kranjsko deželno društvo c, kr. av-str. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine. V ustanovni seji društvenega vodstva z dne 30. julija 1917 so bili gospodje knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, knez Hugo Win-dischgratz in župan dr. Ivan Tavčar izvoljeni kot podpredsedniki društva, gospa Marija grofica Attems roj. grofica Ceschi pa je bila izvoljena kot podpredsednica. Nadalje sta bila izvoljena gospoda gimnazijski ravnatelj dr. Lovrenc Tretter in deželni tajnik dr. Ferdo Tomažič kot zapisnikarja, magistratni svetnik Janko vitez Bleivveiss in profesor dr. Henrik Svoboda kot zapisnikarja-namestnika; potem gospoda lekarnar Ubald pl. Trnkoczy in računski revident Ferdo Staudacher kot blagajnika, zasebnik Josip Kosler in učitelj Fr. Schiffrer kot blagajnika namestnika društva; končno so bili izvoljeni kot člani v delovni svet društva gospodje: dr. Josip Ažman, Ivan Kregar, dr. Oskar Plautz in Anton vitez Schoppl.
-j- S pozivnim razglasom »U« zaukazano ponovno prebiranje v letih 1899., 1898, in 1897. rojenih čmovojnikov se vrši na Kranjskem: 3, septembra na Jesenicah za sodni okraj Kranjskagora; 4. septembra v Radovljici za sodni okraj Radovljica; 5. septembra v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; 6. septembra v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka; 7. in 8. septembra v Ljubljani za sodna okraja Ljubljana (iz-vzemši mesto Ljubljano) in Vrhnika; 9. septembra v Ljubljani za mesto Ljubljana; 10. sep, v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo; 12, sept, v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; 13. sep. v Kočevju za sodni okraj Kočevje; dne 14. sept. v Višnjigori za sod. okraj Višnjagora; 15, sept. v Trebnjem za sodni okraj Trebnje; 16, sep. v Rudolfovem za sodna okraja Rudolfovo in Žužemberk; 17. septembra v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika; 19, septembra v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica; 20, sept, v Krškem za sodne okraje Krško, Mokronog in Rateče; 22. sept, v Litiji za sodni okraj Litija; 10. sept, v Vipavi za sodni okraj Vipava; 12, septembra v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče; 14. sept- v Logatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cirknica; 16. septembra v Idriji za sodni okraj. Idrija,
— Duhovniške vesti iz Štajerske, Župnijo Slivnica pri Mariboru je dobil č, gosp, Jožef Mihalič, župnik pri Sv, Barbari pri Vurbergu. — Za provizorja k Sv, Antonu na Pohorju pride č. g. Konrad Šeško, kaplan v Vuzenici. — Prestavljena sta čč, gg. kaplana Jožef Rehar iz Laporja k Sv. Juriju v Slov, goricah in Konrad Jarh iz Galicije v Laporje, —; Novomašnik č, g. Ernst Vidic je vsled bolezni dobil začasni dopust.
4- Odlikovanje. Častno znamenje Rdečega križa II. razreda z vojno dekoracijo je podelil nadvojvoda Franc Salvator preza-služnemu veleč, g, župniku Antonu S lc u b i c , dekanu v Ribnici,
-j- Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči so dobili: poročnik 19. polj. top. p, Viljem Jaklin; stotnik 32. strel. p. Karel Potočnik, pri vojaški vojni realki na Dunaju; nadpo-ročnika 17, pp, Leon Hassinger in E, Dietz; poročnik 17. pp. Herman Tschamernik. — Duhovski zasluži križec 2, vrste z vojno dekoracijo je dobil vojni kurat Ivan Lobe. — Vdrugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje major 17. pp. Karel Jtin-ger. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poročnik 17. pp. Jurij Herzog in nadporočnik 87. pp. Viktor Go-gala. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik železniškega polka Franc Fine, — Najvišje pohvalno priznanje 7. meči so dobili: poročniki 17, pp, Ad, Zanki, Oton Tschinkel, Herbert Maier, Fr, Stenovec in Viktor Mašič; poročnik 57. pp. Stanko Jež, — Naivišic oohvalno priznanje
je dobil major 17. pp. Avgust Schediwy. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil praporščak 3. tren. baona Leon Lemež. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 47. pp. Alojzij Pavlič, ognji-čar 14. trd. top. p. Albert Pečovnik in tit. stražmojster 3. tren. baona Marko Macun.
—	Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: pešec 7. pp. Kutej Valentin; poročnik 97. pp. Vrečer Ivan Ludvik; četovodja 97. pp. Vabnik Leopold; narednik 55. pp. Jane Rudolf; narednik Senekovič Franc in desetnik Korošec Martin, oba pri 47. pp.
—	Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: narednik Avsec Josip, des. Abra-tiovič Anton in poddesetnik Plahuta Franc, vsi trije pri 17. pp.; desetnika 17. pp. Bo-gadej Ciril in Rožtfiik Anton; pešec 80. pp. Mahorčič Andrej. — Vtretjič je dobil bronasto hrabrostno svetinjo desetnik 47. pp. Kert Ivan.
-f Odlikovanja pri 87. pespolku. Vdru-gič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: četovodja Florian Anton; desetnika Gren-kuš Jožef in Vihar Martin; poddesetnika Bezjak Martin in Pušnik Franc; pešci Dreo Avgust, Kukovičič Franc, Topolovec Ivan, Petek Ivan, Pertnač Anton, Potočan Jurij, Bračun Franc in Mraz Valentin.
—	Časopis vojaško pravo. Prejeli smo: Izšel je nov časopis, ki si je zastavil nalogo, da avstro-ogrsko vojaško pravo znanstveno izpopolnjuje, ustvari zanj nove temelje in vzpodbuja vojaške juriste v Avstro - Ogrski k znanstvenim stremljenjem. Gotovo ni bila lahka stvar, začeti tako delo sedaj, sredi vojne, in ga postaviti na višino, katero zavzema 1, številka. Izdajatelj, major-avditor privatni docent dr. A. Schager, in založnik Karel Harbauer, Dunaj, zaslužita vse priznanje. Prva številka prinaša na prvem mestu tople izjave ogrskega domobranskega ministra in generalnih načelnih avditorjev armade in obeh do-mobranstev, potem pa sledita razpravi: Črnovojniški nadporočnik-avditor, vseuči-liški profesor dr, Hans Kelsen o ustavnopravnih temeljih avstro-ogrske vojne moči, in državni pravdnik dr, Feliks Frank o vojaških laiških sodnikih. Dalje priobčuje list zbirko izišlih vojaškopravnih zakonov, na-redb in razpisov, najnovejše vojaškopravno slovstvo in jako praktičen oddelek: Vprašanja in odgovori. Dodane so tudi razsodbe najvišjega vojaškega sodnega dvora, ki bodo vsem prijateljem lista veiedobrodošla priloga, ker se bodo te razsodbe objavljale samo v tem časopisu. Novemu listu želimo popolnega uspeha; naj prinese armadi novih koristil
—	Izkaz o požaru na Kor. Beli dne 14. avgusta 1917. Prizadetih je 49 posestnikov in 19 gostačev; zgorelo je 46 hiš, 22 hlevov, 17 svinjakov, 25 drvarnic, 1 krava in 32 prešičev. Denarja v gotovini je zgorelo 16.280 K. ?olga na pogorelih hišah je 11.440 K, zavarovane pa so bile za 75,380 kron. Škoda se ceni na 576,820 K in cerkev posebej 100,000 K, skupaj tedaj 676.820 K. Brez strehe je 291 oseb.
—	Umrl je v Ljutomeru okrajni zdravnik dr. Pavel V a r d a , star 51 let.
—	Dunajski »korajžni« Slovenci se snidejo zopet vsako prvo soboto v mesecu v rotovški kleti. Prvi sestanek meseca avgusta izjemoma v soboto 25, t. m.
—	Dekleta vlomilke. V Straži pri Toplicah so se vršile mnogoštevilne tatvine: na polju, v kozolcih, po zidanicah (osem vlomov) in hišah (trije slučaji). Tatovom dolgo ni bilo mogoče priti na sled, ker ljudstvo noče sodelovati in naznaniti tatvin in osumljenih oseb; boji se potov okrog gosposke in zato si raje samo išče pravice pri osumljencih. Le-ti pa se seveda kratko otresejo, češ: Ali si me videl krasti? Konečno je pa le nekaj prišlo na dan in krivci
—	v ženski obleki že sede za zamreženimi okni. Dne 30. junija letos je bilo ponoči vlomljeno v zidanico Alojzija Rakoše v Gor. Straži in odnesene več zimske obleke, perila, pol mernika fižola in 25 zavojev tobaka; 1300 K v gotovini in hranilno knjižico za 100 K tat'ovi niso našli. Vlomljeno je bilo s sekiro, ključavnica razbita. 12. t. m. je bilo pa vlomljeno skozi okno v podstrešno sobo pri Ivanu Rakoše ml. v Gor. Straži št, 15, kateremu so tatovi odnesli zimskega perila, obleke in raznega blaga v vrednosti nad 2000 K, To tatvino so opazili domači koj naslednje jutro in ovadili stvar orožnikom v Toplicah, Vrhu tega je pa Rakoše sam tiho, a vztrajno zasledoval storilce. Rakoše je bil imel v službi tri sestre Skube iz Ručetne vasi: 201etno Marijo, 191etno Ivano in 171etno Ano. Vse tri je pred mesecem dni spodil iz službe. Na te ženske je padel njegov sum in kmalu je imel toliko dokazov v roki, da se je v njegovi navzočnosti izvršila pri Skubetovih hišna preiskava. Ni se pa našlo drugega nego 18 kg Franckove ciko-rije, 8 kg sladkorja, 21 kolescev sukanca, prt s črkama K, D. in par podplatov, Marija in Ivana Skube sta trdovratno tajili vsako krivdo na tatvini pri Rakoševih in mati ju je pri tem zgovorno podpirala. Medtem je pa Ivan Rakoše tiho odšel iz hiše in začei preiskovati bližnji gozd in polje. Za niim je storil enako orožniški oo-
stajevodja Hutter, ki je imel srečo: 500 m od hiše je našel med koruzo in fižolom v zemlji zakopano tatvino od dne 12. t. m. Približno 200 m naprej je ležal skrit v bu-čevini jerbas, nadaljnih 200 m naprej med krompirjem so pa našli zakopan zaboj z obleko od vloma dne 30. junija. Naložili so na voz tatvino in vlomilke in odpeljali na sodišče v Črnomelj. Medpotoma sta vlomilki izpovedali: Vlom 30. junija sta izvršili s sekiro in po dogovoru z Rakoše-vim sosedom Kužnikom. Tu so jima obljubili pomoč pri vlomu, ker se pa potem ni zgodilo. Po vlomu sta se z ukradenim blagom vrnili h Kužniku in mu izročili tobak in fižol; obleke ni htel vzeti, češ, da bi mu potem lahko prišli na sled. Kužnik in žena sta Skubetove vedno napeljevala k tatvini in tudi sprejemala ukradene stvari. Za rum, krmo in druge stvari jim je dajal denar in podplate za čevlje. Tudi sam je kradel krmo iz Rakošetovega kozolca, Velika zapeljevalca k tatvini sta bila Skubef.ovim tudi sedlar Černe in njegova žena, ki stanujeta v Rakošetovi hiši v Kandiji, Po Ra-košetovem polju so kradli skupaj pšenico in detelo. Nič boljša ni bila mati Skubetovih, ki je' odnašala in skrivala ukradene stvari. — Tako je prišla na dan vsa tatinska zarota proti Rakošetovim; s krivci bo sedaj obračunalo sodišče.
—	Dve dekleti utonili v Savi. Stari-grad-Videm ob Savi, V nedeljo popoldne dne !2, avgusta sta se šli med drugimi kopat v Savo tudi 16letna hči železniškega čuvaja: Ivanka Medved ter posestnikova hči Marija Umek iz Starega gradu, občine Videm ob Savi, Zanašajoči se preveč na svojo spretnost v plavanju, jih odnese deroča voda naprej, dočim so se druge tova-rišice le s težavo rešile gotove smrti. Še isti dan zvečer potegnejo Marijo Umek pri Brežicah iz vode — mrtvo. Ivano Medved so pa dečki našli v toick zvečer ne daleč od tam, kier :-o prvo vun potegnili. Pokopani sta obe na pokopališču v Brežicah.
—	Streljanje s fronte se sliši tudi v Solnogradu, posebno na Nonnbergu.
—	Roparski r.mor. V Ranzenbergu na Štajerskem je doslej neznan zločinec s tro-karjem umoril kočarico Alojzijo Polančič in njenega petletnega vnuka Ivana StrauB, nato pa oropal 146 K gotovine in srajco Polančičinega zeta, ki je sedaj v ruskem ujetništvu. Na mestu je pustil ropar vojaško srajco. Sumijo, da sta izvršila zločin infanterista 47. pešpolka Ferdinand Ple-teršek in Ivan Fuchs, ki sta ušla iz mariborskega garnizijskega zapora in ju doslej še niso mogli zasačiti,
—	Sovražna granata je ubila na Slapu Marijo Anico Vogričevo, staro 26 let.
ummM novce.
lj Opozoritcv. Pri magistratu se že delj časa opaža, da se na sumljiv način množe slučaji, ko prihajajo stranke, trdeč, da so izgubile krušno karto ali izkaznico za sladkor, mast itd. Občinstvo se vnovič opozarja, da naj na take izkaznice najstrožje pazi, ker se duplikati ne bodo več izdajali,	Dr, L T.
lj Odlikovanje. Nj, c. in kr. Visokost nadvojvoda Evgen je podelil g, pclkovne-mu zdravniku dr, Mavriciju Rusu Mari-janski križ za njegove posebne zasluge na polju zdravstvenega skrbstva v vojni, — Iskreno častitamo!
lj Nadporočnik Fr. Garbas padel. Na goriškem bojišču je padel poveljnik nekega voj, delavskega oddelka nadporočnik v rez., carinski revident g. Fran Garbas, Zadela ga je bomba laškega letalca. Njegov sluga g. Iv. Černe (Možina) iz Ljubljane ga je pravočasno svaril, naj se umakne. Dočim so vsi drugi skočili na varno, je g. Garbas ostal zunaj in bil zadet. V par tre-notkih je bil mrtev. Vsak, kdor je pokojnika poznal, iskreno obžaluje smrt vrlega
goštenjaka in ljubeznjivega družabnika, og tolaži starše!
lj Smrt na bojišču. Dne 18. t. m. ob 8. uri zjutraj je ob Sv. Marku pri Gorici kot žrtev italijanskega obstreljevanja na bojišču obležal Milan Ž e n k o, stotnik neke havbične baterije. Svoj čas je bil pokojnik kot poročnik služil pri domačem 17, peli. pešpolku, ob početku vojske pa so ga premestili k havbični bateriji. Ob njej, ki ji je služil z vso vdano zvestobo slovenskega vojaka, ga je v ljuti borbi za domačo zemljo ugrabila častna smrt. Komaj 30 let star, je bil pokojnik odlikovan z vojaškim križcem za zasluge z meči, dvakrat s srebrno vojaško svetinjo za zasluge z meči, z bronasto svetinjo ter s Karlovim vojnim križcem. Častništvo in moštvo, ki je služilo pod Ženkovim poveljstvom, iskreno žaluje ob izgubi. Kajti pokojnik ni bil samo odličen poveljnik, ampak tudi resnično spoštovanje in vso ljubezen uživajoč vojni tovariš. Rodom Ljubljančan, bo najbrž našel zasluženi pokoj na ljubljanskem dvoru miru in sprave. Začasno so ga zagrebli ob fronti.
lj Za ubogo rodbino Hajdinjak nam jc
neimenovani izročil 30 K. Hvala iskrena!
lj Sadje na ljubljanskem trgu. Mestna aprovizacija ljubljanska bo prihodnje 'ni dopoldne na svojih sloinicah na liublian-
skem trgu prodajala češplje in hruške po maksimalnih cena. Občinstvo se na to oddajo opozarja.
lj Iz c. kr. mestnega šolskega sveta, O
redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v petek, dne 17. avgusta leta 1917, nam je došlo nastopno poročilo: Potem, ko otvori predsednik sejo in proglasi njeno sklepčnost, oglasi zapisnikar bistvenejše kurentne stvari in pove, kako so bile rešene, kar se vzame na znanje. Odobri se zapisnik zadnje redne seje z dne
11.	julija 1917. Prošnji nekega učitelja in neke učiteljice za dovolitev daljših dopustov se priporočilno predložita c. kr. deželnemu šol. svetu z nasvetom, da se jima ugodi. Poročili o nadzorovanju zasebne deške petrazrednice v »Marijanišču« in pa zasebne delci. 8razr. v Lichtenthurničnem sirotišču v šol. letu 1916-1917 se vzameta na znanje in predložita c. kr. dež. šol. svetu v odobrenje. Učiteljskima zboroma omenjenih učnih zavodov izreči je priznanje na lepih vzgojnih in učnih uspehih. Stalnemu učitelju Alojziju Gorjupu se pri-pozna IV. petletnica. Pojasni sc še nekaj internih zadev in se potem zaključi seja.
Izdaja prejemme za dobavo lovskih ši-ber, V Ljubljani izdaja prejemnice za doba- ' vo lovskih šiber mestni gospodarski urad na magistratu in sicer le tedaj, če se stranka izkaže z lovsko karto, orožnim 1 i s t o n. ter lovskim dekretom oz. dovoljenjem lovskega zakupnika, odnosno najemnika.
lj Kumare na rumena izkaznice B, Mestna aprovizacija bo razdeljevala v petek dne 24. avgusta dopoldne in popoldne v Kranjčevi hiši št. 15 na Poljanski cesti kumare strankam, ki imajo rumene izkaznice, Zaznamovane s črko B. Od 8. do 9. ure dopoldne jih dobe stranke, ki imajo izkaznice št. 1—300, od 9. do 10. ure št. 301 do 600, od 10. do 11. ure št. 601 do 900. Popoldne pridejo na vrsto od 2. do 3. ure stranke, ki imajo izkaznice št. 901—1200, od 3. do 4. ure št. 1201—1500, od 4. do 5. ure št. 1501 do kopca. Vsaka oseba dobi 1 kumaro za 10 vin.
lj Prodaja moke za stranke se vrši od petka dne 24, avgusta naprej do vštetega petka dne 30. avgusta. Na vsako izkaznico se dobi pol kilograma pšenične moke za kuho, kilogram po 66 v.
lj Ostanek moke je napovedati zanesljivo do 31. avgusta dopoldne.
lj Oddaja krompirja. Mestna aprovizacija bo delila v svojem skladišču pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti krompir, in sicer:' V petek, dne 24 .avgusta, dopoldne, ga prejmejo od osmih do devetih odjemalci kruha pri Dolinarju, Pred škofijo št. ti, od devetih do desetih odjemalci kruha pri Bizjaku, Poljanska cesta št, 25, od desetih^do enajstih odjemalci kruha pri Žužku, sv, Flo-rijana ulica št. 8, Fopoldne istega dne ga prejmejo od dveh do štirih odjemalci kruha v vojni prodajalni v Šolskem drevoredu št. 8, od štirih do petih odjemalci kruha pri Zalazniku, Stari trg 21, in od petih do šestih odjemalci kruha pri Moletu, Sv. Flo-rijana ulica ,V soboto, clne 25. avgusta, dopoldne prejmejo krompir od osmih do enajstih tisti, ki dobivajo kruh v vojni prodajalni na Starem trgu št. 37. Popoldne istega dne dobe krompir od dveh do treh odjemalci kruha pri Leskovcu na Opekarski cesti, od treh do štirih odjemalci kruha v konsumu na Krakovskem nasipu in od štirih. do petih odjemalci kruha v vojni prodajalni na Rimski cesti št. 5. Vsaka oseba dolDi 3 kg. Rodbinske izkaznice je treba prinesti s seboj.
ljKrušne komisije bodo uradovale v ponedeljek dne 27, avgusta od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo le hišne pole. GG. načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v to svrho v soboto dne 25. avgusta ob pol
12.	uri dopoldne.
lj GG, hišni posestniki se opozarjajo, da jim ni treba priti osebno h krušni komisiji, temveč pošljejo lahko po hišno polo tudi kako drugo osebo, kateri jc treba zato izročiti davčno polo, oziroma knjižico, ali pa kako drugo listino, — Kje se bodo oddajale izpolnjene hišne pole, se bo pravočasno razglasilo,
lj Dobro nagrado onemu, ki mi prinese nazaj ono zlato iglo z obeskom majhnega tička, ki je bila izgubljena v torek dopoldne v Šolskem drevoredu. Pošten najditelj naj jo odda v Mahrovi hiši 1, nadstr, lj Našla se jc vsota denarja. Dobi se Novi Vodmat št. 102.
lj Našla se je srednja vsota denarja pri oddaji mesa in špeha na Poljanski cesti 15. Kdor je denar izgubil, naj se zglasi pri mestni aprovizaciji na Poljanski cesti št. 13.
Po svem.
V častnika povišan v nemški armadi more biti vsak vojak, ki se odlikuje na fronti in se v službi sploh odlično obnaša; potrebna ni niti pravica do enoletnega prostovoljstva. Tako je zatrdil cesar Viljem na vprašanje državnega poslanca Marouarta.
»Schulverein iiir das Konigreich Polen«. >Deutsche Varschauer Ztg.« poroča
o sestenku 300 zastopnikov občin iz kraljevine Poljske v Lodzu, ki so zahtevali
ustanovitev nemških šol. Tega sestanka so se udeležili tudi zastopniki nemške vlade, Sklenili so ustanoviti »Schulverein fiir das Konigreich Polen«.
Žid Lemn-gederblum — elegantni ruski revolucijonar. Rus opisuje Leni-na v holandslcem listu takole: Majhen mož bledega obličja s polno špičasto brado, tip elegantnega rcvolucijonarja, lepo oblečenega, z demanti v zlatih manšetnih gumbih. Za njim se kaže na balkonu njegova žena; oblečena je po najnovejši modi; ima svoj avtomobil, s katerim dirja po petrograjskih ulicah, da bi obiskala vse tovariše svojega moža in se zvečer spet vrnila v palačo Ksjentinsko, kjer se vrši cercle, pa vrže zdajpazdaj z balkona zbrani množici na ulici par besed. — Tako je živel žid Lenin-Zederblum v Petrogradu.
Koliko jo Židov? Po zadnjem štetju živi na celem svetu TL081.000 Židov, in sicer od teh v Evropi 8,748.000, v Aziji 242.000, v Afriki 854.000, v Ameriki 1,556.000 ter v Avstraliji 17.000. Na Ruskem. jih jo bilo 5,1.00.000, na Poljskem pa 2,000.000. Čudno je pa, da v delu sveta, kjer jo njih domovina v Palestii ni, jih je živelo poleg Avstralije naj-manj.
Vedni manj otrok. »Našinec« piše: V, rokah imamo znjemljivo uradno vojno statistiko, ki je začno največja agitatorica za konec vojske. V prosincu se je v Pragi, ki šteje 546.000 prebivalcev, rodilo 577 otrok, umrlo je pa 762 oseb. Na Dunaju, ki ima 2,238.000 prebivalcev, se jc rodilo 1615 otrok, umrlo je pa 2985 prebivalcev. Med umrlimi je 294. otrok manj nego 5 let starih,,. In podobna statistična poročila prihajajo tudi iz drugih mest, niti v enem mestu ni boljše; vsepovsod slsvi smrt žetev, a življenje ne kali. Tako je v Flznu umrlo 134 oseb, porodilo sc jih je pa samo 70, v Kraljevih Varih je umrlo 50, rodilo pa 10, v, Budejevicah je umrlo 58 oseb, rojenih je bilo pa 20, v Hebu jc umrlo 58 ljudi, rodilo se jih je 13, v Olomucu je umrlo 20, rodilo pa samo 7. Ni nam treba navajati še drugih poročil, te suhe številke povedo več kot preveč: vidimo objokane matere, ki jim umira drobna deca, ker nimajo zanjo ne mleka, ne kruha; na obrazih mladih žen vidimo zgedaj brazgotine. Iz leta 1923. si lahko predočujemo sliko bodočnosti: učitelji bodo učili pred praznimi klopmi, in otroški drobiž si bo pripovedoval o strašni dobi, ko je zagledal luč sveta; ko je človeška grozovitost prišla na vrhunec, kakor ni bilo niti v SOletni vojski. Zdajzdaj ni bilo več zibelk, naročila imajo še mizarji, kateri delajo rakve. A še nekaj moramo omeniti. Otroci, ki so sc rodili v vojni in so srečno preživeli njeno najkrutejšo dobo, so povečini okradenc sirote na svetu. Okra-dene onega, kar je preje imelo lahko naj-' siromašnejše dete: o svoje vzorno detinstvo brez svoje krivde; prišli so najstrašnejši časi za človeštvo, ko je iz sveta vse veselje izginilo. Kakšna generacija pa bo to?, Nemški pesnik Hebbel pravi v spominih v c.voii globoki življenjski pteizkušenosti) da ne živi tisti, kateri ni imel krasnega de-tinstva. Na vse življenje otrok, kateri so rojeni v vojni dobi, pade težka senca; ta rod ne bo rod veselih ustvarjajočih ljudi; i njih zarja mladosti je bila najgroznejša med vsemi, sploh ni bila rožna zarja, ampak žalostno kraljestvo smrti. Vvse to bi morali uvaževati oni, ki podaljšujejo vojsko; vse-t kako, če morajo že sploh uvaževati in misliti, kakšno strašno zlo prinese ta vojna doba tudi za daljno bodočnost.
Zračna pošta iz Londona v Indijo. Lord Montagu je napravil načrt za stalni poštni zračni promet med Londonom in Indijo. Pomorska letala smatra za najpripravnejša v to svrho. Iz previdnosti naj bi se vršil promet samo podnevi. Iz Londona naj bi poletel letalec čez južno ost Anglije in preko Biskajskega zaliva ob španski in portugalski obali, potem preko Gibraltarja in dalje ob severnoafriški obali, čez Malto v Aleksandrijo; ostali del poti bi šel preko celine. Druga črta bi bila naslednja: Preko Kanala in Francijo v Marseille, potem preko Italije do Na-pola in od tu čez Kreto v Aleksandrijo. Ako bi poštno letalo odletelo ob 7. uri zjutraj iz Londona, bi bilo ob pol 12. v Marseilli; po enournem odmoru bi nadaljevalo svojo pot in ob 6. uri dospelo v Napol. Tu bi prenočilo in drugi dan nadaljevalo pot do Aleksandrijo s kratkim odmorom na Kreti. Tretji dan zvečer bi letala dospelo v Basro, četrti dan pa preko Bandar Abbasa v Koraki. Cela pot dolga 7250 km, bi trajala torej štiri dni, potovalni čas bi znašal 83 in pol ure, čisti letalni čas pa samo 39 in četrt ure. Doslej je trajalo najhitrejšo potovanje med Londonom in Indijo 14 dni. Ako bi se pa za potovanje porabila tudi noč, potem bi rabilo letalo za pot London-Indija samo dva dni; to se pravi, da bi bila pisma in časopisi, oddani zjutraj v Indiji zračni pošti, naslednji večer v Londonu.


msim&MmmmBfflmmmmmmm
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega srčnoljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
M8 ia bfi (Ms BsJaffifi	MJa M is® m mB
zastopnika ivrdke Henrik Francka sinovi v Lincu ob D, v p.
za darovane krasne vence, kakor za čaščeče spremstvo pri pogrebu izrekajo svojo globokočutečo zahvalo

zakon, zavar.
zavar,
za drobljenje in fino ter debelo mletev vseh deželnih pridelkov dobavlja	2032
a e&iSiMB	g
| Bunai, UB 2 Mmrmm	I
tovarna in prodaja strojev.
1 Pišite po cenik „51. 151".	^
Kio no z eualvljo ?
Suho in toplo poletje gc nagiba k svojemu koncu in za marsikoga se grozeč,e dviga vprašanje; Kako bo z obutvijo jeseni in pozimi? Ne le, da se zaloge čevljev čudovito praznijo, marveč so čevlji tudi tako dragi, da le premožnejši krogi zmorejo izdatke zanje, nc da bi si morali pritrgati najpotrebnejšo hrano.
Vprašanje je torej dvojno: Kako preskrbeti zadostno čevljev in jih spraviti v promet po zmernih cenah? Prvič: ali imamo dovolj materiala in dovolj tovaren, da pokrijejo notranjo potrebščino? Na to moramo odločno odgovoriti: Da! Pač se je bilo v prvih vo;nih mesecih veliko grešilo, ker se mnogo kož na bojišču zaklanih živali ni izkoristilo. To se je pa nehalo, in bil je čas, ko je urbas (zgornje usnje) tako preostajal, da so usnjarski trgovci prodajali podplate le skupaj z urbasom. Sedaj dobi podplate vsak tovarnar. Da je tega usnja dovolj na razpolago, se vidi že po tem, da so vojaška skladišča tako prenapolnjena, da oddajajo že vojaško usnje za civilno porabo. Nasprotno pa je urbas malone izginil. In tovarnarji, ki tedaj — bilo je v prvem vojnem letu — niso imeli denarja, da bi si nabavili večje množine ur-basa ali pa so se bali, cia ne bodo mogli dobiti zadosti podplatov, so sedaj v zadregi, ker ne morejo pokriti svoje potrebščine.
Najbrže se ne bomo motili, ako menimo, da leži dobršen del pri verižnih prekupčevalcih, drugi del so pa spravili na Ogrsko, da se ognejo najvišjim cenam — podplate, ki se izdelujejo v Plznu iz kože morskega psa, moramo kupovati na Ogrskem po 58 kron in uvažati v Avstrijo —, ostalo pa leži v državnih skladiščih. Res smo v miru veliko vrst usnja in tudi čevlje uvažali iz Nemčije, toda prvič srno izvažali tja v zadostni množini tudi kože, drugič so pa naše strojarne in tovarne za čevlje svojo delozmožnost v vojni najmanj pope-torile in so zmožne kriti našo notranjo potrebščino. Manjka le nekaj vrst usnja, tako n. pr. rjavega, ker ni barv, in podobno. Da pa surovih kož ne manjka, dokazuje budimpeštansko strokovno glasilo, ki piše 3. avgusta letos:
»Produkcija surovih kož je dosegla doslej neznano višino. Naravna posledica tega je, da dobivajo usnjarske tovarne toliko kož, kakor še nikoli. Kam bo to privedlo, ne vemo, slutimo pa, da prineso prihodnji dnevi ali tedni velike izpremembe v prometu s surovimi kožami. Prišli smo že tako daleč, da postajajo rekvizicije in razdeljevanja surovih kož usnjarjem že neprijetne. Vsekakor svetujemo našim trgovcem, naj bodo v nakupu zmerni, ker vidijo, da za kožami ni več takega pohlepa in nima smisla, da bi s poganjanjem cen drug drugemu kvarili kupčijo.«
Iz tega sledi, da je toliko surovih kož, da so strojarnam dodelitve neprijetne; gospoda uganja pač pasivno rezistenco, ker jim je dobiček premajhen. Trgovci z usnjem se pa celo boje nenadnega padca cen. Kljub temu tedaj, da se ovčje kože porabljajo za plinske krinke, telečje pa deloma za proteze, vendar imamo vsled ogromnega klanja za vojaštvo še vedno zadosti kož in izdelovalnic, da moremo zadostit notranji potrebščini. V začetku vojne je pač tudi manjkalo strojila, toda sedaj ima vsaka velika tovarna že davno svoje lastno ek-strakcijsko skladišče in proizvaja potrebno strojilo, če ne cenejše, pa vsaj ne dražje. Sicer pa imamo tudi načrt, da bi pridobili' usnjarske tovarne v Nemčiji za to, da bi predelavale avstrijsko surovo usnje. Nemška vlada bi se mogla temu tem manj upirati, ker bi Nemčija s tem ne bila oškodovana in Avstro-Ogrska itak marsikaj dobavlja tjekaj.
Drugič: cene! Kei ponudba nikakor ne bo presegala povpraševanja in imamo opraviti z vkoreninjenim zlom, je to vprašanje ravno tako važno kakor prvo. Naj-prvo smo pustili oderuštvu in verižni kupčiji vsa vrata odprta, potem smo z nepremišljenimi odredbami še sami dražili — svoj čas so bile zaplenjene vse tkanine za podlogo čevljev in še danes leže po skladiščih, dočim so tovarnarji pedelavali drage prtiče, rjuhe in obrisače —, končno je pa prišla nesrečna naredba s stalnimi dobič-kovnimi postavki. Tovarnarjem se je priznal enoten dobičkovni in režijski domik brez ozira na kraj. V resnici pa tovarnarja niti ni mogoče kontrolirati, njegov dobiček je velik ter jc interesiran celo na visokih cenah materiala.
Kako je torej mogoče cene čevljem znižati? V stroških za čevlje je danes 60 odstotkov izdatkov za material, 10 odstotkov delavske mezde in 30 odstotkov režijskih stroškov in dobička. V miru so bila dotična števila 40, 25 in 35, o čemer sta pa zahtevali reklama in prodaja čisto drugačne stroške nego danes. Stroški za material prenesejo sedaj čisto pošteno znižanje, kar naj bi sc izvršilo ob kolikor mogoče temeljiti izključitvi prekupčevalstva z določitvijo maksimalnih cen, Dobro nadzorovano javno gospodarstvo z usnjem bi moralo cene usnju takoj znižati. Usnjarski in čevljar-
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
ski tovarnarji in nič manj trgovci so ogromno obogateli, njihpvi dobički bi mogli prenesti občutno prikrajšanje. Določiti se morajo predvsem cene, temelječe na družabno potrebnih nabavnih stroških in napraviti konec samovoljnim preračunom. Potem se morajo pa tudi trgovci omejiti na primeren dobiček. Celo notranjo produkcijo treba končno kontrolirati, da bo služila samo notranji potrebščini. Na ta način bi se dalo odpomoči obutveni stiski, ampak potrebne odredbe bi se morale hitro ukreniti, kajti drugače nam preti katastrofa, ki bi utegnila biti za zdravje prebivalstva usodna.
NaročHto nnfc""v*? i", u~^ja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1'80, za dame K 1'50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naroČiti za več parov skupa . Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v LjubljanL
Gospod Jos. Viabič, Lepanjiva, poŠta Mozirje
(štajersko).
Dne 10. aprila sem Vam bil poslal V. zvezek „Slov. nar. jiesmi za citre in petio". Zvezek sto liili naročili ir> obljubiti, da j)ošljete denar takoj po prejemu. Tega pa niste storili, temveč ste mi na pismen opomin čez št-rl mescce in pet dni zvezek — vrnili z opazko, „nc sprejmem". (Zvezek je pomečkan in prva stran natrgana, da ni za prodajo.)
To spada naravnost v „žehto".
Gospod Vrabie, ako mislite na tak način kupovati pesmi za citre, je bolje da si kupito orglice, da no bosle delali poštenim ljudem Škodo i1' «*ro§i-:ov, zlasti v teli težkih časih.
Iv. Kilerle
v Ljubljani, Krojaška ul. 8.
*Za vsebino je odgovorno uredništvo samo toliko, koliko'- določa zakon.

6 20S7 (4(
I1HIM-
išče primerite s?uib<! — mogočo v kakem trgovskem ali industrijskem podjetju. Event. ponudbe pošiljati na: vi-:;cr-J, Sv. Vid pri Vipavi.
1U-..H.IB	. asKaun	f.	p-.^rc..^ juuunn
ž-tir ,. Jii.iii fr-.- rr-.TT1, '—,*
Kupimo vsako množino dobro ohranjenih, rabljenih
iipsviftviifi fiiilpii ™ liMUfi mK —
ocl 300 litrov višje. Ponudbe z navedbo cene na Br .ta Worimairm, Sušak-Keka.
Hesljeva cssia št. 12. visoko pritličje desno.
Prašički za rejo se bodo oddajali v torek dne 28. t. m. ob 8. uri dopoldne na Zelenem hribu, Ljubljana, Dolenjska cesta, Kranjsko deželno :;»eslo za vnovčevanje živine.
Kupi
11| H;
b	V'"- ''
se masifša z vrtom v kakem predmestju ljubljanskem: Udmat, Krakovo, Trnovo ali Šiška. Pogoji: solidna stavba, primerna cena. Ponudbe na upravništvo tega lista pod Dr. P., Ljubljana — 2G8£.
«>($> v ljubljanski oko-^lici, ležeča ob drž.
rKSt nova hiša (fflf).
Posestvo je pripravno za vsako obrt, posebno za gostilno, ker leži v kraju, kamor zahajajo meščani prav radi na izlete, in je hiša oddaljena od železniške postaje samo 5 minut. - Naslov se izve v upravništvu tega lista pod št. 2685 (ako znamka za odgovor).
virr'
'fazne vreče
vsake vrste, suhG KJ©S3©| lcumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko.
2089
Proda se v lepi legi na Bledu ___ - _____ sa w
poleg je velik sadni in zelenjadni vrt ter nekaj travnikov in gozda. Pojasnila pri A. fiOFjuH. Meliing, Mar. bor.
Janez Klanjšek,
vrtnar v št. Petru pri Gorici, in vulgo črešnjar z Brdo v p. Gorici, se prosita, naj naznanita podpisanemu svoje sedanje bivališče, da dobi od njih nujna pojasnila za neko pravdno zadevo.
Dr. ANTON ŠVIGELJ, 2093	odvetnik v Ljubljani.
dobro izvežbnna v vseh gospodinjskih delih, v starosti 45 let, zeli primotnoga mesta. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na: Marijo Gaio, zavod sv. Marte v Ljubljani, Šticliška ulica.
Glasevirje, pčaraSR© taarmoniiie Sn
Eiolodvorska uSica 26.
Stalina
se kupi. Ponudbe z navedbo cene na Brata Wertmann, žganj ar na, tvornica likerjev, SušakjHcka.
Išče se vpokojen orožnik, dacar ali poduradnik za
pri nekem večjem podjetju v Ljubljani.
Ponudba z navedbo referenc je poslati na upravo lista pod šifro »klavnica«.
rneacr jcaracacacacacacaa
Odvetniška priia dr. Josipa FERFOLJi a
8 D D
D
q
I i
v Trstu
iz ulice Molino piccolo 7
kateri bi bil izurjen pri strojih za obdelovanje lesa. Lahko bi bil tudi zmožen invalid. Franc Ravnikar, oblast, skuš. mestni tesarski mojster, ii;ulM.ann, Linhartova ui ca št. 25.
Prosim, oglejte si predložeče oblike nog, in no bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščuka.
Poskusite pri:	2472
specSaiisi za oriopedična in snsionlična ©itruvala
LJubljana, SetenJm^gova ul. 4.
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
Dne 26. avgusta 1.1. dopoldne ob 9. uri se vrši v gostilni Urbana Ran-hekar na Savi št. 151
v ltonkurzni sklad zapuščine Antona Pongratza iz Jesenic spadajočih premičnin (pianino, mize, stoli, podobe, knjige, puške, samokresi i. t. d.)
Zapisnik premičnin, ki se prodado, je dnevno na vpogled v pisarni podpisanega konkurznega upravnika Sodna ul. 13, kakor tudi v pisarni bratovske skladnico kranjske industrijske družbe na Jesonicah-Savi.
LJUBLJANA, dne 17. avgusta 1917.
Odvetnik Dr. Jos. A. Tomšič.
Izdato konzorcij »Slovenca«
Odgovorni urednik Mihael Moškerc-
t
i