(>0100200 PPII..wkSKI dnevnik AKKtru'na Plačana v gotovini i Postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 99 (10.011) TRST, četrtek. 27. aprila 1978 lil vDNEVNIK je zafiel izliajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ----- cu pn tj0re’nJ1 TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 0 O. CRAXIJEVl POBUDI, NAJ DRŽAVA V OKVIRU ZAKONITOSTI OMOGOČI POGAJANJA NA SLAVNOSTNI SEJI RK SZDL V LJUBLJANI OB 27. APRILU JKD potrdila linijo odločnosti do teroristov 0 ugrabljenem Moru še vedno nobene vesti ~ 0 ugrabljenem Moru ni še nobene vesti. Nadaljuje se teste ® Jokanje, k* ga .ie le za nekaj ur prekinil žarek upanja, ko so ^sirile, žal, nepotrjene govorice o osvoboditvi predsednika KD. :i i Hran eslrPno čakanje ob popolnem molku teroristov spremlja ostra raz-čer* l4V“ “ - *- - ■ “ ■ - * — li kKlai! ° uPravičenosti zadržanja trdnosti in odločnosti, ki jo je načel M tt 'avli ,*^ni tajnik Bettino Craxi, ko je predlagal, naj bi vendarle Št tosii^ketjo P°t» za pogajanja z Morovimi ugrabitelji. V uvodniku za n0 skl^redIaSal vladi, naj s svojim St, ePt>m [j v *n spremeni «posebne zapore« v adne. Na tei osnovi nai hi hiti Vt Š ■oč*'1 v s kršitvijo človeški!, pravic ,r - L -vaune. Na tej osnovi naj bi bi-e navezati sti »itelji. Stike n a mednarodna sin,., ;iia- Nekateri s°dišče». ki se sicer u- ' d 'o m Qne uS iw °Soče navezati stike z Morovi- uKrabit. kaka ,jni_. .. {I# J&tl! ^ftlj , jr vala u t :; trjan- Ka mednarodna ustanova ali tRh„ |2aci.ia. Nekateri so omenili rf va|aUfah>telji. Stike naj bi vzdrže- * Kakr obl* z diktatorskimi ab repre- •,0 mi režimi. !>Vr ''tilu Glede možnosti, da bi Leone pomilostil nekatere zaprte brigadiste, naj bi v socialističnih krogih poudarili, da bi vsekakor to ne smeli biti ljudje s seznama trinajstih, za katere so rdeče brigade zahtevale osvoboditev. V tem naj bi torej bil smisel »samostojne« pobude državnih oblasti. Te svoje predloge je Craxi orisal včeraj tajniku KD Zaccagniniju, ki je v ta namen prišel nalašč na sedež socialistične stranke v Ul. del Corso. Srečanje je trajalo dobro u-ro. Na koncu je Giuseppe Pisanu, pomočnik in glasnik tajnika KD, prebral izjavo, iz katere jasno veje hladni odnos demokristjanov do tega predloga. «Tajnik KD Zaccagnini se je srečal s posl. Craxijem in se mu zahvalil za solidarnost in mu potrdil stališča KD. Ocenila sta, kako je mogoče konkretizirati ob strogem spoštovanju državnih zakonov in ob solidarnosti vseh demokratičnih strank, človekoljubno pobudo, o kateri je Craxi pisal v svojem uvodniku. Korak tajnika KD gre oceniti v okviru načela, da se ne opusti nobena možnost, da se reši življenje Alda Mora,« čeprav — poudarja sporočilo — «plemeniti pozivi cerkvenih in mednarodnih osebnosti niso naleteli na pozitivne odgovore«. Iz sporočila jasno izhaja predvsem to, da se KD sklicuje na »solidarnost vseh demokratičnih sil«, ki se pa s Craxijevo pobudo ne strinjajo. Skratka, KD namerava ostati pri svojem stališču in se pri tem sklicuje tudi na vladno večino, ki je to stališče podprla. To je še izrecno ponovil Zaccagnini, ki je pozneje dejal, da se mora «ta solidarnost v teh trenutkih še bolj okrepiti«. Popoldne se je predsednik vlade Andreotti podal na Kvirlnal, da bi seznanil predsednika Leoneja z razvojem dogodkov in tudi s stališčem vlade in KD glede možnosti pogajanj s teroristi. KD torej zavrača ponudbo PSI, ^'»millliilliiiiillllllHIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIHIMIIHIIIIIIIIItlllllllMIUIIIIIUIIIIIlIKtllMIIIIIIIIIIIIIIlMIIIIIIIUIIIMHIIIIIll 5®! TOKRAT SO ODGOVORNOST PREVZELE ki je izkoristila — po mnenju ne- švicarskem kazenskem zakoniku katerih — priložnost, da bi ii ponudila «posebne odnose«. To mislijo predvsem komunisti, ki jih je Craxijeva pobuda razdražila, tudi zato, ker sumijo, da se skuša zvaliti nanje vso odgovornost za morebiten tragičen epilog Morove zadeve. Še ostrejši pa so v svojih ocenah republikanci. Tajnik PRI Biasini je obiskal Zaccagninija na sedežu KD, da bi preveril, če so se njena stališča spremenila. Ko Načelnik svetovalske skupine kd V DEŽELI LACIJ TARČA ATENTATA %*■„ »,<10 j. političnih sil £ ti ji Rdeče brigade so se vče-ponovno znesle nad de-fVi- 4Skim političnim predstav-tokrat je tarča njihovega '!«dja ““'roga napada bil sedanji j'jskp^ern ri st, j a n sk e skupine v Sij 6rn deželnem svetu in nek-Sj)elhrtbh ®°8a.ia. Trojica je nato brez nafilice odšla do zelenega J%a v katerem .je bila četrta N bi ‘u.,se odpeljala. Med njimi Sl ivitudi ena ženska. Giro-} tnloiVreelu-hi je obležal na tlaku l Sclri k.rvl: bil je ranjen v noge . Jt toT^i so mu ugotovili kar ih ran. Ena krogla mu golenico. Ker je demo-SaJjj voditelj bolan za slad-tivj U0'eznii° ’n *ma že P° na‘ krvni pritisk, menijo J bne[ ’.d° b° okreval v najmanj h star?: ^ePrav njegovo zdravstve-"•ntj ni zaskrbljujoče in se je pda Craxi ni tega mnenja in od- RDLCfci BKKjADK ločno ločuje stališča štirih strank (KD, PRI, PSDI in KPI) od vlade. Pri tem predvsem poudarja, da v dogovoru o vladni večini sploh ni govora o tem, kakšno zadržanje naj vlada zavzame v primeru ugrabitve nekega državnika. Komunisti javno nočejo preostro polemizirati s socialističnim tajnikom, ker nočejo vzbuditi spora na levici, vendar pa mnogi zasebno izražajo mnenje, da Craxi upa na možnost obnovitve levega centra in morda misli, da bo nove vladne ve-fcine konec v trenutku, ko se bo Morova ugrabitev končala. Zelo ostro pa napada socialiste republikansko glasilo. «Voce repubbli-cana« izrecno očita Craxiju, da je sprožil «poIitičen manever pod kritjem humanitarnih pobud« in opozarja javnost na »nevarnost izkrivljanja zakonov na način, ki bi lahko zrušil temelje družbenega sožitja«. Pri tem glasilo PRI napada tudi »izvedence in juriste, ki so se sestali in .se bodo še sestali, da bi si izmislili nove zvijače«. S podobno ostrino odgovarja «Avan-ti«, ki poudarja predvsem, da stališče socialistov nima nobene zveze s trdnostjo vladne večine, «Naša linija,« poudarja glasilo PSI, «je dovolj trdna, da bo vzdržala napad namigovanja in podtikanj, ki v tem trenutku niso primerna«. MINO FCCCILLO Girolama Mechellija so sprejeli v rimsko bolnišnico, kjer so mu, poleg drugih ran, ugotovili zlom golenice. (Telefoto ANSA) Sklep švicarskih sodnih oblasti Zavrnjena zahteva po izročitvi Olivija ŽENEVA — Luigija Olivija, enega izmed obtožencev na procesu zaradi afere Lockheed, ne bodo izročili italijanskim oblastem, švicarsko zvezno sodišče, ki je včeraj zasedalo v Lausannu, je namreč zavrnilo italijansko zahtevo po estra-diciji bivšega upravitelja družbe «Ikaria» z utemeljitvijo, da so po kazniva dejanja, ki mu jih pripisujejo, zastarela in ga torej ni več mogoče sodno preganjati. Olivija, ki živi v Poullyju v kantonu Vaud, je švicarska policija na zahtevo italijanskega ustavnega sodišča aretirala novembra lani, po enem mesecu pa je bil mož osvobojen, potem ko je plačal visoko kavcijo. V okviru afere Lockheed je obtožen, da je kot upravitelj družbe «Ikaria» prejemal od ameriške družbe vsote denarja, ki jih je nato delil raznim vplivnim italijanskim osebnostim, da bi pospešil sklepanje pogodbe o dobavi letal Italiji. Oii-vijevi odvetniki pa so se zoperstavili izročitvi, češ da je Ikaria prejemala omenjene vsote zaradi svojega «posredovanja», kot tudi zaradi tržnih’ preiskav, ki jih je izvedla v Evropi po naročiiu družbe Lockheed. ŽENEVA — Tretja medparlamentarna konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi bo na Dunaju od 3. do 9. maja. Udeležilo se je bo 150 parlamentarcev iz 35 držav udeleženk helsinške konference. Slovesna podelitev letošnjih priznanj Osvobodilne fronte Glavni urednik Jože Koren prevzema iz rok predsednika RK SZDL Mitje Ribičiča priznanje našemu dnevniku (Foto Marjan Zaplatil) ■llllflllHIIIIIIIIIIIklllllllllllllllllllllllllllllllllHIHIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllltllllllllUllllllllllltlllllllllHIHilllUIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllU NAJOSTREJŠI SO KOMUNISTI, REPUBLIKANCI IN LIBERALCI Italijanske stranke kritično ocenile Waldheimovpoziv rdečim brigadam ‘ ” OZN ..očitajo, da je s svojo, pobudo daljeroristom nekakšno političuo priznanje - V New Yorku poudarili, da jc bil poziv zgolj humanitarnega značaja RIM — ' Predsinočnji poziv gene ralnega tajnika OZN Kurta Wald-heima rdečini brigadam, naj vendarle osvobodijo predsednika krščanske demokracije Alda Mora, je izzval v italijanskem glavnem mestu val polemik. Stranke, ki so se odločile, da brezpogojno zavrnejo izsiljevanje teroristov, očitajo tajniku svetovne organizacije, da je z nekaterimi nepremišljenimi besedami in v humanitarnem zanosu dal rdečim brigadam neke vrste politično priznanje. Waldheim pa je odločno zavrnil očitke in poudaril, da je že nekajkrat posegel v korist nedolžnih talcev ter da so kritiki v bistvu izkrivili njegovo misel. Morda najostrejše v ocenjevanju Waldheimovega drugega paziva je komunistično glasilo «Unita», ki poudarja, da je tajnik OZN zagrešil hudo napako, ker je dal lastnemu pozivu prekomeren politični pomen. List zlasti kritično ocenjuje že sam začetek, v katerem avstrijski diplomat poudarja, da so rdeče brigade z lastnimi zahtevami pritegnile pozornost vsega sveta. In zakaj ne bj raje označili njihova dejanja kot zločine, se vprašuje glasilo KPI, ki poudarja, da v nasprotnem primeru lahko le dajemo potuho objestnim sovražnikom italijanske demokracije. Kot dekaz negativnega vpliva pobude list navaja še dejstvo, da so ga zagovorniki LOV NA DEVETERICO DOMNEVNIH BRIGADISTOV Policija in karabinjerji mobilizirani zaradi lažnega sporočila o osvoboditvi Alda Mora pstss rov, ugrabitve m sodelovanja v o- Si ^ ^ -m s pomočjo helikopterjev,-toda brez vsakršnega rezultata nekaterih brigadistov toplo pozdra- j tuje v ZDA ob 30. obletnici obstoja vili, medtem ko so zelo hladno spre- izraelske države. Predsednik tel-jelj papežev poziv. | avivske vlade se bo baje sešel tudi Prav tako ostri so bili v svoji j s Carterjem, oceni republikanci, ki so celo na-1 Vzdušje je tu pesimistično zaradi slovili tajniku OZN protestno brzo- j nepopustljivosti Izraelcev, kolikor zadeva umik t javko. «Dasi cenimo humanitarni zadeva umik njihovih vojaških sil z zasedenih območij. Medtem ko so Američani za umik z vseh ozemelj, ki so prišla pod izraelsko zasedbo 1. 1967, hoče Begin ohraniti nad- čut, ki preveva važ poziv — sta br zojavila predsednik PRI La Malfa in tajnik Biasini — vas morava pa vendarle z obžalovanjem seznaniti z dejstvom, da je velik del italijan-1 zorstvo prav nad teritorijem zahod ske javnosti presenečeno ostrmel, I no od Jordana, kjer bi Palestinci ker ste pripisali rdečim brigadam radj ustvarili lastno samostojno dr ngnakšne cilje, ki niso teroristični žavo. izpadi in. zločini. Prevladuje tudi I Po obisku v Ameriki se Dajan vtis da m bil povsem dojet razlog, |.sestane 8. maja v Londonu s pred. Ir 1 Pllt lin 14 mnnlpA Am/% a . 1 fv | « ... t Policija s pomočjo helikopterjev pregleduje kraj, kjer naj bi brigadisti zapustili Alda Mor« (ANSA) ki sili italijanske demokratične sile k odločnemu zavračanju izsiljevanja in k obrambi države ter njenih zakonov.« • Podobna ostrina preveva tudi oceno liberalne stranke, ki trdi, da so povsem razumljivi mednarodni pozivi za rešitev življenja Aldu Moru, nesprejemljive pa so tiste pobude, ki vsebujejo, pa čeprav megleno, neko priznanje rdečih brigad, saj je bil od vselej glavni cilj teroristov doseči ravno politično priznanje. In tokrat so ga dobili. Zahvaljujoč se Waldheimu so rdeče brigade postale kot PLO mednarodno priznana politična skupina. Pozitivno sta Waldheimov poziv o-cenila le socialdemokratski tajnik Luigi Romita in vatikansko glasilo «Osservatore Romano«, ki je med drugim poudarilo izjemnost pobude, ki nima enakih v zgodovini OZN. Krščanska demokracija in socialistična stranka nista zavzeli jasno opredeljivega stališča, italijansko zunanje ministrstvo pa je objavilo le kratko pojasnilo, v katerem poudarja, da v nasprotju z . nekaterimi glasovi, ki so se včeraj širili po Rimu, italijanska vlada ni zaprosila OZN za poseg in da je predsinočnji poziv osebna Waldheimova pobuda. Sekretariat OZN je kot rečeno zavrnil vse te očitke kot poskus izkrivljanja Waldheimove misli. Vzgib za poziv pa je bil vsekakor zgolj humanitarnega značaja, kot so bili zgolj humanitarni posegi tajnika OZN v korist žrtvam nekaterih drugih terorističnih skupin. Končno so v tajništvu mednarodne organizacije še pojasnili, da so uvodni stavek poziva (Tajnik OZN Kurt Waldheim članom rdečih brigad) dodali funk cianarji, ker je bilo pač treba poziv nekomu nasloviti. Kot dodatno, sicer pa malo prepričljivo opravičilo so še pojasnili, da je prevajalski urad v naglici nekoliko netočno prevedel izvirno angleško besedilo, kar naj bi bil vzrok morebitnih nesporazumov. (vt) sednikom ministrskega sveta Čalla-ghanom Dajan pri Vanceu WASHINGTON — Izraelski zunanji minister Dajan se je včeraj sestal z državnim tajnikom Vanceom, da bi si izmenjala poglede na bliž-njevzhodno krizo. Danes bosta vprašanje ponovno obravnavala, prihodnji teden pa se bo pahljača razgovorov razširila na Begina, ki dopa Husein v SFRJ BEOGRAD — Jordanski kralj Husein je včeraj prispel na svoj prvi uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Dopotoval je na Brione, kjer ga je sprejel in pozdravil predsednik Tito. Kakor poroča Tanjug, so se včeraj proti večeru v Titovi uradni brionski rezidenci «Bela vila« že začeli jugoslovansko - jordanski predsedniški razgovori. Tito in Husein sta začela izmenjavo mnenj o najbolj žgočih vprašanjih iz mednarodnih odnosov, zlasti o najnovejšem položaju na Bližnjem vzhodu. Spregovorila pa sta tudi o bližnjih akcijah neuvrščenih držav in o problemih. ki pestijo dežele v razvoju. Predsednik Tito je jordanskemu suverenu Huseinu sinoči priredil slovesno večerjo, pogovore pa bosta državnika nadaljevala danes dopoldne. NOV POZIV PAVLA VI. VATIKAN - Papež Pavel VI. je še enkrat, tokrat v božjem imenu, izrekel upanje, da bo tepi log drame Alda Mora miren in pomirljiv, v samem interesu u-grabiteljev«. O tem je Pavel VI, spregovoril na srečanju z množico romarjev, kateri je poudaril predvsem misel, da je »človeško življenje sv e to«. Postavil si je vrsto vprašanj, ali »lahko prezrem ugrabitev človeka moralne trdnosti, politične, akademske in socialne občutljivosti, kot je Aldo Moro?« Pajiež je priznal, da se boji za usodo sicer «dobre in omikane Italije«. Je mar mogoče, se sprašuje papež, da »je življenje nedolžnega državnika izpostavljeno tako krivični usodi?« Papež se sploh sprašuje, ali italijanska država, kljub junaškemu trudu, lahko dopusti, da se tako obidejo njeni zakoni in zaključuje s pozivom, ki smo ga že omenili, in se začenja z besedami: »Mi še upamo«. Priznanje je ob svojem jubileju, 10.000. številki, prejel tudi naš Primorski dnevnik LJUBLJANA — Ob dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 27. aprilu, je bila včeraj v Ljubljani slavnostna seja republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Udeležili so se je najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije in med ujimi Edvard Kardelj, France Popit, Marjan Brecelj, Josip Vidmar, Janez Vipotnik, Andrej Marinc, Franc Šetinc. Vinko Hafner, Franc Tavčar - Kok in drugi, prav tako pa tudi gostje iz slovenskega zamejstva v Italiji in Avstriji ter predstavniki iz nekaterih drugih jugoslovanskih republik. Ob tej priiožuosti so podelili tradicionalna priznanja Osvobodilne fronte 10 zaslužnim družbenopolitičnim delavcem in »Primorskemu duov-niku. Po uvodnih besedah predsednika RK SZDL Slovenije Mitje Ribičiča, ki je govoril o pomenu podeljevanja priznanj Osvobodilne fronte, je imel slavnostni govor predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher. Praznične misli je namenil predvsem dvema značil-nostima letošnjega slavja: 35-letni-ci zbora aktivistov Osvobodilne fronte na Pugledu in oživljanju spomina na revolucionarni lik Borisa Kidriča ob 25-letnici njegove smrti. Njun pravi pomen se jasno in v celoti pokaže šele v povezavi z nekaterimi značilnimi dogajanji današnjega časa v Sloveniji in Jugoslaviji, je poudaril govornik in orisal glavne uspehe revolucionarne poti slovenskega in jugoslovanskih narodov. Predsednik Kraigher je govoril o dogodkih, ki so ob italijanski ofenzivi in razdiralnem političnem manevru združene reaketie privedli do Dolomitske izjave. Ta je utrdila enotnost med ustanovnimi skupinami in enotnost vodstva o ‘svobodilnega boja z vodilno vlogo kodiunistične partije. Njen odločilni pomen se potrjuje še danes na slehernem koraku razvojne peti in življenja Slovenije, potrjuje se v boju vseh tistih malih narodov, ki se borijo za svoj obstoj in neodvisnost. Sergej Kraigher je podrobneje govoril o Kidriču — človeku, delavcu, revolucionarju, o njegovi partijski rasti in delovanju, o njegovem velikem deležu pri najpomembnejših odločitvah v usodnih trenutkih, ob pripravah na oboroženi boj in med njim ter v povojnem obdobju načrtovanja za prihodnost. Po sklepnem poročilu žirije za podelitev nagrad Osvobodilne fionte za leto 1978, je predsednik RK SZ DL Slovenije Mitja Ribičič podelil priznanja v obliki listine in zlate značke OF devetnajstim zaslužnim družbenopolitičnim delavcem iz raznih krajev SR Slovenije, iz slovenskega zamejstva pa tov. Kokotovi iz Celovca in pa »Primorskemu dnevniku«. Priznanje je za Primorski dnevnik prevzel gl. urednik Jože Koren. V uradni obrazložitvi priznanja je med drugim podana kratka zgodovina dnevnika od začetka njegovega izhajanja 13. maja 1945, njegov pomen vernega zaLeleževalca dan za dnem zgodovine tržaških, goriških in beneških Slovencev in njihovega boja za narodnostne pravice, njegovo vlogo pri obravnavanju splošne manjšinske problematike in njegove zasluge v prizadevanjih za u-trjevanje prijateljstva in antifašistične solidarnosti med demokratičnimi silami italijanskega naroda in Slovenci ter za vedno boljše sosedske odnose med Italijo in Jugoslavijo, ki so omogočili odprto mejo. Nadalje je v obrazložitvi priznanja poudarjena tudi vloga Primorskega dnevnika kot povezovalca, informatorja in mobilizatorja znotraj zamejske slovenske skupnosti same ter njegova vloga žive vezi med slovenskim zamejstvom in matičnim narodom in njegovo socialistično državno skupnostjo. Na koncu je rečeno, da je pomen desettisoče številke Primorskega dnevnika še toliko večji, če upoštevamo, da je Primorski dnevnik nadaljevalec slavnega Partizanskega dnevnika. Med letošnjimi odlikovanci Osvobodilne fronte je tudi Branko Babič. V obrazložitvi priznanja je poudarjen njegov revolucionarni delež pred i vojno, ko je po prebegu iz fašistične Italije v Jugoslavijo sodeloval v Komunistični partiji Slovenije in se potem leta 1941 kot prvoborec priključil narodnoosvobodilnemu gibanju najprej v Bosni in nato na Primorskem. Opravljal je raz-Učne dolžnost’ v partijski organizaciji Slovenskega primorja. Po vojni je opravljal odgovorne politične funkcije v Trstu. Bil je med drugim prvi sekretar KP Tržaškega o-zemlja in je opravlial to to'žnost do leta 1952, ko je prišel, v Ljubljana in se prvenstveno posvetil manjšinskim vprašanjem, dejavnosti v sindikatih in zgodovinske publicistike o NOB. Letos se je prvič zgodilo, da so bili dobitniki priznanj OF znani že (Nadaljevanje na zadnji strani) PO SPREJETI OBVEZI OB ODOBRITVI PRORAČUNA Levičarski pokrajinski odbor podal včeraj uradno ostavko Sklep mora potrditi pokrajinski svet na seji 4. maja Levičarski odbor na tržaški pokrajini je včeraj uradno podal o-stavko, kot se je bil obvezal na zadnji seji pokrajiaskega sveta ob odobritvi letošnjega proračuna. Predsednik Ghersi in osem odbornikov je namreč vložilo pismeno o-stavko, v skladu s skoraj soglasno sprejeto resolucijo (nasprotni so bili le misovci), ki jo je pokrajinski svet odobril na predlog PSDI in kot je sicer izhajalo že iz lani sprejete obveze, da bo odbor odstopil vsaj mesec dni pred volitvami za obnovitev tržaškega občinskega sveta. Na sinočnji odborovi seji so o-stavko formalizirali s sklepom, o katerem tx razpravljal pokrajinski svet na seji, ki je že napovedana za prihodnji četrtek, 4. maja. O izidu glasovanja za potrditev ostavke skoraj ne more bit j dvoma, saj je pričakovati, da bodo poleg demokristjanov in misinov oddali za to glas, če bi ne prišlo do nepredvidljivih premislekov, tudi republikanec, socialdemokrat in liberalec. Mnogo bolj vprašljivo je pa, kakšne rešitve naj bi potrditvi ostavke sledile. Načelnik svetovalske skupine KD je sicer ob napovedi tehničnega vzdržanja pri glasovanju o proračunu namignil na namen demokristjanov, da poskusijo najti z drugimi strankami prehodno rešitev za obdobje volitev. Toda ozračje volilne kampanje, ki se bo začela le nekaj dni po 4.' maju, prav gotovo ni najbolj ugodno za sklepanje politično - upravnih soorazumov, ker se strankarska stališča ob tej priložnosti razhajajo. Po drugi strani, tudi če bi vse manjše stranke pristale na tak sporazum s KD, bi še vedno ne mogli sestaviti odbora. ki bi ga podpirala večina. Zato je najbolj verjetno, da bo Ghersi jev levičarski odbor, kljub ostavki, ostal na svojem mestu za vodenje vsakodnevnih upravnih poslov, dokler se ne bodo politične razmere razjasnile in bodo politična vodstva strank, bržkone po občinskih in deželnih volitvah, izdelala rešitve za trdnejše vodenje vseh krajevnih uprav. Julijski krajini. V osnutku je poudarjena zahteva vseh strank po decentralizaciji radiotelevizijske mreže in po okrepitvi deželnega sedeža RAI TV v Trstu. S pravilno kapilarno decentralizacijo se bodo morale okoristiti vse ustanove in vsa skupnost. Na vsedržavni ravni bi moral «tretji program* steči že 1. januarja 1979. Pred 1. januarjem naj bi se začele poskusne oddaje, za katere bo morala skrbeti dežela, upoštevajoč potrebe skupnosti, ki živi na etnično mešanem ozemlju. Za poskusne oddaje bodo morale poleg dežele skrbeti tudi gorske skupnosti, občine in konzorciji, ki bodo morale obenem radijskotelevi-zijski mreži nuditj prostore za namestitev tehničnih priprav. Na pobudo študentov pravne fakultete Danes skupščina z razpravo o javnem redu Odbor študentov pravne fakultete priredi drevi ob 20.30 v medicinski učilnici v Ul. Vasari 22 skupščino z razpravo o javnem redu, o izjemnih ukrepih glede na reformo zakonikov, o vlogi razrednega gibanja v boju proti terorizmu in o odmevih na vsedržavna dogajanja v tržaški pokrajini. Pri skupščini bodo sodelovali predstavniki deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja, operaterji psihiatrične bolnišnice, gibanje organiziranih vojakov*, skupina »Incontro* in ARCI s stare univerze. • Sekcija KPI (Tomažič* prireja danes ob 19. uri na svojem sedežu na Trgu stare mitnice 11 aktiv članov, ki b0 namenjen pripravam na bližnjo predvolilno kampanjo. O na- logah komunistov v novem položaju, ki označuje Italijo, bodo govorili tudi na aktivu sekcije «Pratologno», ki bo drevi ob 20. uri na sedežu kulturnega krožka »Pečar*. Govoril bo tajnik sekcije Paolo Speri. Danes srečanje o onesnaženju tržaške obale V okviru ciklusa predavanj z naslovom »Za boljšo kakovost življenja* bo danes ob 18. uri v konferenčni dvorani pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso v Ul. Lamarmora 13 razprava o temi »Tržaška obala — onesnaženje in kopanje*. Kopalna sezona se naglo bliža in zato je to predavanje, tudi glede na čedalje večjo stopnjo onesnaženja Tržaškega zaliva, nadvse aktualno. Srečanje s tržaškimi aktivisti 'wv '•> s ' V A V?7 ' , Ob prazniku Osvobodilne fronte in 1. maja je generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko priredil včeraj srečanje, na katerega Je povabil prve aktiviste, ki so delovali med vojno na Tržaškem in njihove najožje svojce. Tržaški aktivisti so s člani konzulata SFRJ preživeli popoldan v tovariškem razpoloženju ter obudili spomine na tiste težke čase, ko je v naših krajih divjala vojna vihra in vladal črni teror. •......Minil...............................................................................................................iiliiiiiiiiiiiiilililillilliiiliiiiiliiiiiililiimiililllllimiMiiinmili......iiiiiltiiilliiliitiitiiiiiiuiiinllimiliiH..... V TOVARN! SIRI BIVŠI VETROBEL Neprekinjena skupščina delavcev zahteva preustrnj obrata in izplačilo predujmov Skrajno težak položaj tudi v Gasliniju - Delavci že štiri mesece brez plače Včeraj se je v 'obratu SIRT, bivši steklarni Vetrobel, sestala skupščina delavcev, d", preuči položaj in možnosti za izhod iz resne krize, ki se je še poslabšala z odločitvijo družbe, da prekine izplačevanje predvidenih predujmov oziroma plače delavcem, ki so že tri leta v dopolnilni blagajni. Družba se je odločila za to prekinitev, ker ni bil še podpisan medministrski dekret za podaljšanje veljavnosti dopolnilne blagajne za obdobje junij - december 1977. Tako družba že od julija lani čaka na povračilo teh stroškov. Zakladno ministrstvo niti ni odobrilo dekreta za zvišanje glavnice od 6 na 11 milijard lir. To zvišanje je že sprejela skupščina delničar jev in predstavlja pogoj za preusmeritev proizvodnje. Skupščina delavcev se je zato odločila za mobilizacijo in v ta namen proglasila Deželni zakonski osnutek za okrepitev RAI-TV mreže Prejšnji teden je deželni odbor predložil pristojni deželni komisiji zakonski osnutek o deželnih posegih za okrepitev in razširitev radiotelevizijske mreže v Furlaniji - ................M......................n... ODGOVOR SENATORKI KPI JELKI GERBEC VLADNI PREDSTAVNIK ZMANJŠUJE PROBLEM JAVNEGA REDA V TRSTU Fašistični izgredi proti Slovencem so občasne epizode lažjega značaja Komunistična senatorka Jelka Gerbec je svojčas naslovila na notranje ministrstvo pismena vprašanja v zvezi z oskrunitvijo spomenikov bazoviškim žrtvam ter talcem na Opčinah, v zvezi z napadom na slovenskega dijaka Mazzucco ter v zvezi z napadom na Kulturni dom. Na ta vprašanja je na zadnji seji prve parlamentarne komisije odgovoril podtajnik notranjega ministrstva posl. Darida. Za vladnega predstavnika so ti primeri nezaslišane ga fašističnega izzivanja »občasne epizode lažjega značaja*, ki niso imele takšnih posledic, da bi v zavesti prebivalstva skalile miroljubno demokratično sožitje. Glede oskrunitve spomenikov je posl. Darida dejal, da vzbujajo takšna dejanja v srcu vsakega resničnega demokrata najstrožjo obsodbo in da so varnostni organi napel, vse moči, da bi izsledili krivce. V tem okviru so varnostni organi tudi prijavili sodnim oblastem pokrajinske voditelje organizacije »Fronte della Gioventu* zaradi obnavljanja fašistične stranke ter istočasno zaprli fašistični sedež (ki so ga kma lu nato sicer spet odprli). V primerjavi z nekaterimi drugimi italijanskimi pokrajinami pa problem javnega reda v Trstu ne vzbuja posebne zaskrbljenosti, pravi Darida in dodaja, da je preventivno delo varnostnih organov vsekakor kon stantno. Glede odraza takšnih fašističnih dejanj na slovensko narodnostno skupnost pa posl Darida meni, da je treba primere nestrpnosti in sovraštva do Slovencev pripisati neodgovornemu obnašanju določenih e-lementov, ki nimajo nič skupnega z vzdušjem, ki navdihuje tržaško skup noat. V bistvu torej splošnega polo- žaja v Trstu ne preveva vzdušje napetosti, pač pa odprt dialog med krajevnimi oblastmi in predstavniki manjšine. S tem vzdušjem se poleg osimskih sporazumov usklajuje tudi obveza vlade, da zagotov1 rešitev problemov slovenske narodnostne skupnosti v deželi, kot dokazuje u-stanovitev posebne študijske komisije. Senatorka Jelka Gerbec je ob tem izjavila, da je le delno zadovoljna z odgovorom vladnega pred stavnika. Ne zadovoljujejo je predvsem varnostni ukrepi Teroristična dejanja v zadnjem letu v Trstu, odgovarja Gerbčeva, so res »drobnejša* po svoji obliki, zato pa nič manj nevarna. Predvsem je treba pri tem upoštevati lego našega mesta, ki ima kot mesto ob meji posebno vlogo in poseben pomen Zato je bilo večkrat prizorišče hu dih napetosti in to napetost bi dolo čeni krogi radi ponovno vzbudili z neprestanimi terorističnimi dejanji. Trstu je treba prav zaradi te ga posvetiti tudi večjo pozornost, pravi komunistična senatorka, ter v ta namen okrepiti varnostne u krepe. neprekinjeno zasedanje. Nadalje je pooblastila sindikalne organizacije in tovarniški svet, da ukrenejo vse potrebno, da se zadeva premakne iz slepe ulice, v katero je zašla in da se ugotovijo pravi vzroki, zakaj se je postopek za preustroj o-brata zataknil. Prvi in najnujnejši korak pa ostane seveda izplačevanje predujmov. Kaže, da bo to vprašanje ugodno rešeno. Tržaška hranilnica naj bi bila pripravljena izplačati 500 i .ilijonov lir posojila. O tem pa bodo odločali danes zjutraj. Prav tako resen in brez izgledov je položaj v tovarni Gaslini, kjer delavci že od januarja niso dobili plače, kljub dogovoru, ki so ga 14. aprila dosegli sindikalni predstavniki z upravo podjetja. Sindikati menijo, da skušajo tovarno nameniti navadnemu skladišču. Tako bi prišli do 2.000 kvadratnih metrov pokritega prostora, ki je potreben za skladišče brazilske soje. Sindikati nadalje poudarjaio, da nista bila do sedaj izplačana dva milijona in pol lir, ki jih je pokrajinska uprava namenila delavcem te tovarne. Podelitev nagrad za zasluge na delu Na pobudo vladnega komisariata za Furlanijo - Julijsko krajino in s sodelovanjem krajevnih uradov ministrstva za delo, bo 1. maja ob 10. uri na trgovinski zbornici tradicionalna podelitev nagrad predsednika republike tistim delavcem, ki so se posebno odlikovali na delu. V imenu vlade se bo slovesnosti u-deležil minister za javna dela Ga-etano Stammati. 16. šolski okraj proti nasilju Svet 16. šolskega okraja je na svoji zadnji seji obširno razpravljal o naraščanju nasilja v vsej državi in ob koncu seje odobril resolucijo, v kateri obsoja teroristična dejanja in poudarja, da je treba v tem trenutku še zlasti zaščititi republiške inštitucije. Okrajni svet se je dotaknil še zlasti vprašanj v zvezi s šolo, zavedajoč se, da je treba prav v šoli načeti poglobljeno raz pravo o naraščanju nasilja v itali janski družbi. Dokončna rešitev bo mogoča šele po splošni in vsestran ski reformi italijanske šole, vendar pa je treba že sedaj začeti z na vezovanjem drugačnih, bolj zdravih odnosov med šolo, mladino in im štitucijami, ki delujejo na teritoriju. Zato bo okrajni svet v kratkem predlagal konkretne pobude, da se ti odnosi uresničijo. Resolucijo so predstavniki okrajnega sveta poslali zavodskim svetom, okrožnim svetom, občinskim upravam in rajonskim konzultam. • ACEGA javlja, da bo zaradi popravil pri Brojnici danes ponoči in v petkovih zgodnjih urah na področju Štivana, Medje vasi, Sesljana. Grljana in državne ceste 14 možna manjša dobava ali celo prekinjena dobava vode. • Danes ob 20.30 se na sedežu v Ul. Kolonja 30 sestane rajonska kon-zulta za Kolonjo in škorkljo. Na dnevnem redu je razprava o preureditvi stanovanj IACP in o komprenzoriju pivovarne Dreher. NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI Venci občine Postojna na grob padlim v NOB Delegacija skupščine občine Postojna v sestavu Eda Turk, Viktorja Bizjak, Miroslava Bole in Stanislava Križaj je v nedeljo položila žalni venec na skupni grob žrtvam narodnoosvobodilne borbe na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Tega dne 1944. leta je bilo v Ul. C. Ghega v Trstu obešenih 14 občanov te občine od skupno 51. Spomin na ta kruti zločin okupatorja ima občina Postojna vtkan v svoj občinski praznik, ki ga vsako leto praznuje na ta dan. OBVESTILO V uradih Vsedržavnega združenja italijanskih antifašističnih političnih preganjancev ANPP1A v Ul. Crispi štev. 3, lahko dvignejo tramvajske in avtobusne izkaznice s popustom, ki bodo veljavne za mesec maj 1978. DODATNA PRISTOJBINA NA REKLAMNE NAPISE Za dobo od 1. aprila do konca leta morajo lastniki reklamnih napisov plačati dodatno pristojbino v znesku 50 odstotkov reklamne takse, kar pomeni 788 lir za kvadratni meter napisa. Pristojbino je treba plačati do 30. t.tn. Zamudnikom bodo naložili 20-odstotno globo, to je 158 lir za kvadratov pieter ,reklam ne površine. Tržaška občinska uprava sporoča, da bo tržaška Rižarna odprta občinstvu ob nedeljah in drugih prazničnih dneh od 10. do 19.30, ob delavnikih od 9. do 19. ure, v ponedeljek Pa bo zaprta. Koncerti TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE V BAZOVICI V POČASTITEV MEDNARODNEGA PRAZNIKA DELA OBLETNICE OSVOBODITVE NAŠIH VASI IN TRSTA 30-LETNICE PROGLASITVE REPUBLIŠKE USTAVE Program prireditev Sobota, 29. 4. — DAN POSVEČEN NAPREDNI MLADINI 16.00 — Začetek praznovanj — odprtje kioskov — Srečanje napredne mladine z obeh strani meje 20.00 — Plesni večer z orkestrom »The Lords* Nedelja, 30. 4. 15.00 PREDPRAŽNIK splet delavskih Godba na pihala s Proseka in partizanskih pesmi 16.00 — Nastop akademske folklorne skupine «France Marolt* z ljubljanske univerze 18.00 — Koncert moškega pevskega zbora «Fran Venturini* 20.00 — Kresovanje in ples z orkestrom »The Lords* Ponedeljek, 1. maja — ČLANI T P P Z ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM! 6.00 — Budnica z godbo na pihala s Proseka 15.00 — Nastop godbe na pihala iz Brega 16.00 - SLOVESNO RAZVITJE PRAPORA in nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Razvitje prapora je na željo članov z veseljem in ponosom sprejela mati heroja Pinka Tomažiča - SLAVNOSTNI GOVORI: Dušan Lovriha — pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI, Trst Stane Repar — podpredsednik ZZB-NOV Slovenije, Ljubljana poslanec Bruno Lepre za deželno VZPI-ANPI, Videm 18.30 — Canzoniere Triestino 20.00 — Prvomajski ples z orkestrom «The Lords* V okviru »Glasbenih srečanj* bo danes ob 18. uri koncert novoustanovljene skupine »Gruppo Strumenlale Giuliano*. ki bo izvajala skladbe Sta-mitza, Mozarta in Gyrowetza. DKUGE VESTI NA ZADNJI STB ANI NAJAVLJENA POMEMBNA ZNANSTVENA POBUDA Boj proti revmatizmom tema letošnjih zdravniških dnevov Program in pomen dvodnevnega znanstvenega zasedanja Revma je ena najbolj razširjenih bolezni. Prej ali slej se jo v življenju v lažji ali hujši obliki naleze vsakdo. Tudi umrljivost za posledicami te bolezni je med najvišjimi: kar 26,7 odstotkov ljudi umre za posledicami bolezni, ki »teče* po telesu — tako so včasih rekli revmi in od tod tudi njeno znanstveno ime. Poleg tega ima ta bolezen tudi družbeno - gospodarske posledice, ker predstavlja precejšnjo škodo v proizvodnem procesu: najvišji odstotek odsotnosti od dela beležimo prav zaradi revmatičnih obolenj. Čeprav je torej revma tako razširjena bolezen, ve človeška znanost še zelo malo o njej in zato so se v zadnjih letih prizadevanja znanstvenih krogov v večji meri usmerila v raziskave v tej smeri. V ta namen je bilo lansko leto proglašeno za leto boja proti revmatizmu. Tej temi bodo * posvečeni tudi letošnji zdravniški dnevi, ki jih že 32. leto zapored prirejajo tržaška zdravniška zbornica, združenje zdravnikov, medicinska fakulteta ter deželna bolnišniška ustanova. Zdravljenje te bolezni bo učinkovitejše, če zgodaj in pravočasno določimo 22. april -1. maj URNIK: 9.00 — 12.30 15.30 — 23.00 (sobota in prazniki 9.00 Tržaški velesejem TRG DE GASPERI 1 (sobota in prazniki 9.00 — 23.00) . -—-i ✓—v TRG DE GASPERI 1 florshow?S RAZSTAVA CVETIC IN RASTLIN diagnozo, menijo zdravniki in na tem načelu bo tudi osnovano tržaško zdravstveno zasedanje, ki bo 8. in 9. septembra v hotelu Adriatico Palače v Grljanu. Tako je namreč poudaril med včerajšnjo tiskovno konferenco v dvorani časnikarske zbornice predsednik organizacijskega odbora prof. Elio Belsasso, ki je v podrobnostih orisal program zdravniških dnevov ter poudaril njihov pomen. Kot prejšnja leta se bodo tega pomembnega mednarodnega znanstvenega simpozija udeležili najvidnejši strokovnjaki s področja revmatologije v Italiji ter iz drugih držav. Zdravniški dnevi bodo razčlenjeni v štiri okrogle mize. ki bodo obravnavale razne vidike te vede. Tečaj ACI Precej avtomobilistov se znajde v škripcih, ko se avto zaradi majhne okvare ustavi v odročnem kraju, kjer ni mehanika ali centra za pomoč. ACI (Avtomobilski klub Trst) je sklenil ponoviti tečaj, ki je že potekal z velikim uspehom marca letos. Lekcije, ki bodo brezplačne in samo za člane, bodo 2., 4., 9. in 12. maja 1978 od 19. do 20. ure na sedežu organizacije. Vpise sprejemajo do 29. t.m. na Ufficio Soči Ul. Cumano ali pa na izpostavah Avtomobilskega kluba Trst. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 27. aprila BISTRA Sonce vzide ob 4.59 in zatone ob 19.06 — Dolžina dneva 14.07 — Luna vzide ob 23.49 in zatone ob 8.36. Jutri, PETEK, 28. aprila ŽIV AN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16.4 stopinje, najnižja 10,8, ob 13. uri 16,4 stopinje, zračni tlak-»1006,9 mb ustaljen, vlaga 68-odstotna, nebo 3/10 pooblačeno, veter 8 km na uro jugozahodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 13 stopinj. ROJSTVA UM SMRTI V Trstu se je rodilo 9 otrok, umrlo pa je 21 oseb. RODILI So SE: Raffaella Rolli, Luana Serio, Alessandro Sineri, Mar-co Bandel, Daniele . Muha, Nicola Giacomini, Fabio Germani, Francesco Ledovini, Mauro Dudine. UMRLI SO: 62-letni. Edoardo Sto-fanutti, 88-letni Giuseppe Crociati, 74-letna Alberta Krajcar ved. Vosilla, 67-letni Carlo Slejko, 77-letna Maria Danelon vd. Staffetta, 85-letna Antonia Crudele vd. Leone, 92-letni Loren-m Sturman, 85-letna Milka Gregovic vd. Portera, 83-letna Elisabetta Gri-sancich por. Rasman, 88-letna Addo-lorata Lapertosa vd. Manfredi, 78-letna Enrica Decleva vd. Vascotto, 83-letna Teodora Turel, 39-letni Gian-franco Tensi, 56-letna Letizia Cocia-ni por. Cociani, 64-letna Justina Guštin por. Urbančič, 88-letna Amalia Giorgiani vd. Francioli, 72-letna Ita-lia Messi, 69-letna Anita Sauro, 70-letni Mario Trobec, 69-letni Ramiro Iovino, 71-letna Lucia Valussi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Larg0 Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul, Cornbi 9. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale in Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale in Istrska ulica 35. ram-tofjo M m }. i! ulica mazalni fiZ Gledališča AVDITORIJ Revija «Invito al teatro*. Danes ob 20.30 bo Cooperativa Nuova Scena predstavila «La soffitta dei ciarla-tani* Vittoria Franceschija. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Danes, 27. aprila, ob 12. uri v Rojanu (nižja enotna srednja šola) EN SREČEN, VESEL! INU TROŠTOV POLN DAN VOŠČIM Večer govorov vipavskega redov--nika JANEZA SVETOKKIŠKEGA J’ I- K' Nastopa: JOŽE ZUPAN Razna obvestila Slovenska strokovna šola vak'L, starše, dijake, učno in neučno o*®" na sestanek, ki bo jutri. 28. I ob 18.30 na sedežu v Ulici MarJM velli 12. Na dnevnem redu bo: A* nomija šole. Vabljeni! Kino Ariston 17.00-22.00 »Locchio Privst^j Art Kamey in Lily Tolmin. film. Mignon 16.00-21.30 «West side stotu Nazionale 16.00 «La vita davaflfc se*. Simone Signoret. PrepoVf^J mladini pod 14, letom. Barvni pij Grattacielo 16.30 «Donna Flor e ■ .( due mariti*. Jose Wilkeri Braga. Mauro Mendonca. Prep“' dan mladim pod 18. letom. :j| ji ExceIsior 16.00 «La febbre del bato sera*. John Travolta. G‘a k filmu izvajajo »Bee Gees*. Pf vedan mladini pod 14. letom- , Fenice 16.30 «Sella dargento*-liano Gemma, Sven Valsecchi, . zia Monreale. Barvni film. , . jj Eden 16.30 «New York - Pari P . sabotage 78». Robert Reed, Strasberg, Barvni film. fJ. Ritz 17.00, 18.40, 20.20, '22.15 «b*'E ghe del padrone*. Enrico Mo”' no, Adolfo Celi. Milena Vuk®” Cristallo 16.00 «Piedone 1’afrk8”0 Bud Spencer. Barvni film. ^ Filodrammatico 16.00 «Superexcitat' Prepovedan mladini pod 18. *e,— Aurora 16.15 «La mazzetta*. JL Manfredi, U. Tognazzi. Barvni Capitol 16.30 «Incontri ravvicinat' terzo tipo*. Barvni film. n Moderno 16.00 «Giulia». Jane F01),1 Vanessa Redgrave. Barvni Ideale 16.00 «L'ultima donna*. fillS' im* edt« la Muti, Michel Piccoli. Prepon nlladini pod 18. letom. , Vittorio Veneto 16.30 «Good M* amen*. Tony Musante. Barvni 1 Astra 16.30 «Rollerball» James ^ Prepovedan mladini pod H }e.M, Radio 16.30 «Woodstock». Barvni Volta 17.00 »La polizia chiede Giovanna Ralli. Prepovedan ^ pod 14. letom. Razstave SPD Tabor, sekcija VZPI Op^L VZPI-ANPI Trst razstavljajo vk0[J svetnem domu na Opčinah «N-1 ^ Šolske vesti šola Glasbene matice vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev, ki bo v petek, 28. aprila, ob 18. uri v dvorani Gallus, Ul. R. Manna 29. Prosveta PD Vesna prireja v soboto, 29. a-prila, ob 20.30 v kriškem Ljudskem domu ob priliki delavskega praznika «Kultumi večer*. Nastopajo: moški pevski zbor Tabor, domača godba na pihala, baletni odsek ŠD Mladina in vaški recitatorji. Vljudno vabljeni! \ _______________________________________ Mali oglasi IŠČEMO BABY SITTER za dva dojenčka v dopoldanskih urah. Telefon 741634. kozm!-:ti( ;ni SALON. /T BOI JUNEC T(%046)7 '22H3 IM Ut|jL kozniotlCat Uližica fjtofciilčič LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. VEČ*, zbirko Mile Daneu-Perko p ^ m; dokumentov iz koncentracija*1 ^ borišč in ujetništva. Razstava 6° prta ,dp 30., aprila. Izleti Društvo slovenskih upokojencev liji priredi v petek, 5. maja, u. dnevni izlet v Gonars in v P*sS7j||i no (vila Manin) za tržaške in 8° m, člane. Vpisovanje v Trstu od *r |(, 26, t.m., do petka, 28. t.m., 0 do 12 ure v Ul. Cicerone 8. . ur V počastitev spomina Andreja ^ vata daruje Nada Petaros 10.000 lir za Skupnost Družina Oj/J« Marija Blaževič - Maver _ pfi 5.000 lir za poimenovanje &ole Sv. Ani po Marici Gregorič, ^fji Namesto cvetja na grob yj|L| jf Štoke daruje Tončka Kolarič 5.™ za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob P<>k-ne Urbančič daruje družina Kralj 10.000 lir za pevski zbor z Opčin. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih ob izgubi našega dragega Hermana Kralja (MANCIJA) Danes ob 18.30 bodo v umeln^(f galeriji «La Lantema* odprli raZS J. I litografij Arriga Poza, ki je 6 y,. njena s teksti Sergia GervasU^ Razstava, ki je pod naslovom j. una sera e poi. . .» bo odprta $ [ maja, in sicer vsak dan razea ^ ponedeljkih, od 11. ure do l*'"’ od 17.00 do 19.30. J PD Kraški dom z RepentabraJ< šča, da je v galeriji Kraške n15 j,. Repnu razstava «Tržič včeraj 1 £ nes», odprta v nedeljo, 30. 11. do 12.30 in od 15. do 17. ure-^ se toplo zahvaljujemo župniku. ' p d>* valcem cvetja ter vsem, častili njegov spomin. Trebče, 27. aprila 1978 Svol* BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - yLICA F. FILZMO, - U® 61--34B TEČAJI VALUT V MILANU DNE 26. 4.1978 Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Dinar 867,50 1586,— 437,75 187.-26,70 424.— 57,75 720,-385,-148.-180.— 157,— 22,-42,- MENJALNICA vseh tujih valut Zapustil nas je naš dragi ANDREJ 0BERSNEL Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavf>e bolnišnice v Trstu naravnost v rojstno hišo v Hrpelje, od koder bo sledil ob 16.30 sprevod na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo: žena Marija, sin Marjan z družino, sestre, svaki, nečaki ln dru-, go sorodstvo Trst, 27. aprila 1978 Žalovanju svojcev se pridružuje Pavla Berger - Kukanja. primorski dnevnik rp £ DRISKI DNEVNIK 27. aprila 1978 DANES V GORICI, V NASLEDNJIH DNEH PA V TRSTU Zagrebška «Komedija» spet med nami sporedu je «Dundo Mar o je» znamenitega komediografa Marina Držiča - Obela ®e veliko zabave in smeha, značilnost predstave pa je njena glasbena postavitev * in visokovredno občin Kna' Cas^tU*va starost in razposa-vdov Ka.dost, spoštovane vdove in spC.1,. ljubeznive gospodične in go-pj-J01- ■ • prav lep večer voščim in al(e ravljam prav vse moške in žen-■ stare in mlade, velike in rnajh-v®‘romake in bogate! 5la gledališka družina, ki je priigra Tmed vas, je sklenila, da vam komedijo o Dundu Maroju. k0m že v naprej reči, da je ta l*hk j doljra in 'ePa. trdimo pa N- "" Ni ita:”« !n se naučite, da ni dobro ni 8led°i K 80 lepe žene, ki nas bodo dobri vi vsi, ki nas boste J^uSajte argumentus te naše ko- stnemr denarcev v roke dajati, ne lamu?11 sinu in tudi nobeni drugi ip Zakaj, mladost je norost brern01*^ 'Kij k slabemu kot k dote ,i ® . v'eče, njena pamet pa ne se-teg^alj. ^t njene oči — naučite se kor , 56 vam ne bo zgodilo ka Ko se zastor dvigne vidimo Dunda Maroja in njegovega starega slugo, ki tavata po rimskih ulicah in iščeta razuzdanega Mara. Slučajno spoznata Tudeškovega služabnika Pometa. Ta prisluhne njih zgodbi in takoj ugotovi, da mu je sama sreča porinila v roke orožje s katerim lahko premaga tekmeca Laurinega srca in tako utre pot svojemu gospodu k prešerni kurtizani. Dundu Maroju zaupa, da je v Rimu spoznal mladeniča, ki po vsem odgovarja opisu in rade volje mu ga bo pokazal, saj ve v katero hišo zahaja. Srečanje med sinom in očetom je dokaj burno. Da mu ne bi bilo treba delati računov, se Maro spreneveda, da sploh ne pozna gospoda, ki se predstavlja za rodnega očeta. Prizor se zaključi z biriči, ki odpeljejo zaradi pretepanja Dunda Maroja v zapor. JV P*. . ,,UWJ XV Ul IVI V4 XUUXUjU, rvi kato„J,ernu sinu Maru pet tisoč du-ren. c*al in ga preko Ancone v Flo-T0[ia Poslal, da bi sukno nakupil. Sel a ^alupridni sin iz Ancone ni od-Ri^ Florenco, pač pa naravnost v kate’ t 151 d‘mPre.i zapravil tiste du-LjUr ,11 se je zagledal v kurtizano dan f ln za njene čare z dneva v ^ lrt)ši očetov denar. Pundo Maroje to zve, si ves datlji^eri s svojim služabnikom, nek v krčmarjem Bokčilom za pot tudi p nabrusi pete. Prav takrat se tVedei a’ Marova nevesta, ki je je j, ,a Za njegove grdobije in se Sen,i,'a' da ga ne bi kaka druga ko | a phešala — in v Rimu je toli-^ s ct ’ floih in razuzdanih žensk Podglar° svojo pestunjo Babo v Rim in l ln ^ na poti obleče'v moškega. ■jJ sta v Rim prišli. . . Plet ° .kovori v prologu sluga Po-Pa, da nam bo vsebina še n® Poglejmo si nekoliko glavni SUre te Držičeve komedije, ikj atiPPei Dundo Maroje, dubrovni-Mar0.f?0Vec. skopuh . . . nato Maro tat0 p njegov sin, zapravljivec. . . v}P*va. njegov sluga. . . pa 1'ude’a V arova nevesta. . . pa Ugo a°' žlahni gospod, ki si za Pa niZl ' ^ zali kurtizani Lauri. . . jjj?^ov sluga Pomet Trpeža, ki pa v-^isli sto za vsak soud. in 0., llzana Laura, za čigar srce ca, a'° se vnejo mladeniška : 1». ' njena služabnica Peirunie-ki P® signor Orlando de Augusta, Ijeno h-° živ,jenje išče svojo ugrab skl- Zadl-nKa Naš Kras Drvp.U'e v soboto, 29. aprila, v in vm sklicanju ob 9. uri zjutraj 6 m dri|Kem sklicanju v soboto, ' naia. ob 20.30 v EDnI LETNI OBČNI ZBOR na P^°storih restavracije Furlan 1, p pPcntabru. Dnevni red: ročil° upravnega in nadzor-2 i, ka odbora 3, *«Prava °britev računov za leto 1977 4. Ra.^redra<5una za leto 1978 Odbor Ker bo treba prej ali slej le pred očeta, si Popiva izmisli načrt po katerem bodo kurtizano Lauro zaprosili za 300 dukatov posojila. S tem denarjem se Maro spravi pred očeta in se zaklinja, da ga on ni zatajil, pač pa so ga tudi drugi že zamenjali z nekim mladeničem, ki prav tako živi v Rimu. Če tem dogodkom prištejemo še prihod v Rim ''lanove zaročenke in Laurinovega očeta Orlanda, doseže komedija svoj vrh zapleta. Konec je držičevski.. . Signor Orlando je našel svojo hčerko Lauro, Laura se bo poročila z Ugom Tude-škom, Petruniela se bo poročila s Pometom, Dundo Maroje bo spravil v žep, Laurin z zvijačo iztrgan denar, Maro bo sicer moral domov, vendar v objem svoje zaročenke Pere, Popiva pa bo ostal «ptiček na veji*, kajti kaj je lepšega kot prostost! Razuzdan in vesel svet ljudi se je zavrtel pred našimi očmi. Dialog je bil hiter, duhovit. Držič je nedosegljiv pri tem: neprekosljiv mojster. Akcija in dialog v njegovih komedijah trepetata od dinamike in ritma. Vse je pretehtano, izmerjeno. Tanko tkivo spletk tkejo umni in spretni prsti. V delu ni najti ničesar nejasnega, ničesar odveč. Čeprav najdemo na koncu moralo, ni avtorjev cilj pisanja pouk. Skoraj za šalo nam prišepne na uho. . . «Žapomnite si vse, kar ste videli! Nikar denarja sinu dati! Trdo na uzdi hčer držati!. . . Sicer si pa vsak izbere v komediji motiv, ki mu je bil najbolj pri srcu ter si ga osvoji kot «modrost». Komur pa so melodije pri srcu, bo prav gotovo našel kaj za svoj okus v Držič Fotez - Stražičevem Dundu Maroju 72. ADRIJAN RUSTJA NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Z GLASOVI SREDINSKE VEČINE ODOBREN PRORAČUN GORIŠKE OBČINE Štiriindvajset glasov KB, PSDI in PBI za proračun - Proti glasovalo dvanajst svetovalcev KPI, PSI, Pil in MSI - Vzdržana svetovalca SSk S sobotnega srečanja dijakov v Gorici STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI ZAGREBŠKA «KOMEDIJAr'PONOVNO MED NAMI DRŽIČ - FOTEZ ■ STRAŽIČIČ DUNDO MAROJE 72 glasbena komedija v dveh delih Z glasovi svetovalcev sredinskih strank (KD, PSDI, PRI), ki podpi rajo seda nji odbor, so na sinočnji seji občinskega sveta odobrili pro račun goriške občine. Proti so glasovali svetovalci KPI. PSI, PI,I in MSI, vzdržala pa sta se svetoval ca SSk. Še prej je večina občinskega sveta zavrnila predlog dopolnila k proračunskemu poročilu, ki so ga predlagali svetovalci KPI in PSI. Tudi v tem primeru sta se svetovalca SSk vzdržala, proti pa so bili svetovalci KD PSDI, PRI, FLI in MSI. Po živahni razpravi na prejšnjih sejah, so sinoči vsem svetovalcem odgovorili odborniki in župan. Odbornik Ciuffarin ie dejal, da se posvetovanje z rajonskimi sveti vrši vse leto, Brancati .je dejal, da je v teku restrukturacija osebja in da je dekret Stammati zau stavil to operacijo, Fantini je med drugim potrdil, da so za potrebe slovenskih vrtcev že poskrbeli. Zuc-calli pa je s svoje strani zagovarjal izbiro na štandreškem področju. Župan De Simone pa je zvrnil vse sedanje težave na PSI in na Slovensko skupnost, ki sta zapustila levosredinsko koalicijo. Prav tako je obžaloval, da celotni problem štandreža zaustavlja razvoj sodelovanja s slovensko manjšino in tudi s sosednjo Jugoslavijo, kajti, tako je dejal, dobri odnosi z Ljubljano so se zaustavili prav zaradi štandreškega vprašanja. Dejal pa je, da so danes z Novo Gorico dobri v skupnem izvrševanju določil osimskih sporazumov. Glasovalne izjave so dali svetovalci Del Ben (PSI), Drufuca (PRI), Coana (MSI), Bianconi (PS Dl), Paulin (SSk), Cociani (KPI), Fomasir (FLI) in Tuzzi (KD). Uglasbil Scenograf Kostumograf Koreograf Režiser Dirigent DELO JUSIC Zvonko Suler Ika Skomrlj Tihana Skriniarič VLADO STEFANOVIČ PERO GOTOVAC NASTOPAJO: Richard Simonelli — Lukrecija Breškovič-Opalk — Lela Margitič — Vladimir Krstulovič ’ Boris Pavlenič — Mato Jelič — Vlado Kovačič — Durda Ivezič — Vladimir Puhalo — Martin Sagmer — Branko Kubik — Dani Segi-na — Ivone Griinbaum — Željka Turčinovič — Vladimir Leib — Aleksander Griinbaum — Josip Fišer — Josip Heinz Duka čaič — Ivo Pattiera Sodelujejo zbor in orkester kazališka KOMEDIJA ter člani Študija za modeme plese. Danes, 27. aprila, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi« v GORICI (Goriški abonma in abonma red J) V KULTURNEM DOMU V TRSTU JUTRI, 28. aprila, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski in RED D - mladinski v sredo V SOBOTO, 29. aprila, ob 20.30 ABONMA RED B - prva so- bota po premieri, RED E - mladinski v četrtek in RED F sindikalni V NEDELJO, 30. aprila, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in RED G - popoldanska predstava na dan praznika * 4» 4» Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo bili primorani zamenjati stalne dneve abonmajev ter jih združiti, ker ima gledališče »Komedija* na razpolago samo en dan za gostovanje v Gorici in tri dni za gostovanje v Trstu. Prosimo cenjene abonente za razumevanje. Obenem lepo prosimo abonente, ki se ne bi mogli udeležiti predstave, da to telefonsko sporočijo (v Trstu: tel. 734-265, v Gorici: tel. 24 95) Obračamo se na cenjene abonente (redov B. C, F in G) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu od danes, 27. t.m., od 12. do 16. ure ali eno uro pred pričetkom predstav Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav blemi. Tako velja omeniti predvsem izkoriščanje mladoletnih deklet s strani delodajalcev, kar je zlasti pogost primer v trgovinski dejavnosti. Dekle pride do zaposlitve, ostane na delovnem mestu nekaj mesecev, potem pa .jo delodajalec na vsem lepem odpusti. Žal je še zmeraj preveč deklet, ki niso poučena, da je tako ravnanje protizakonito in da se mu je mogoče u-preti. Delo ženskega iniciativnega odbora se bo torej v prihodnji sezoni odvijalo tudi v smeri natančnega informiranja o pravicah in dolžnostih v delovnih razmerjih. Organizacijske težave so bile najbrž krive, da se je ob zaključku sestanka, ko je bilo treba izvoliti novo vodstvo, nekoliko zataknilo. Zadevo so rešili tako, da bosta v vodstvu še naprej dve stari članici, tri pa so nanovo izvolili. Novi odbor se je že sestal na prvi seji. KLAVDIJA SULIC POŽIVITEV RIBJEGA ZARODA V Pevmico izpustili okrog 15 tisoč mladic soške postrvi Te dni so uslužbenci goriške pokrajinske uprave spustili v Pevmico približno 15 tisoč mladic soške postrvi, ki so jih prepeljali iz kobariške ribogojnice. Nekaj dni pred tem so s pomočjo posebne naprave pobrali iz vode vse večje ribe drugih vrst ter jih prenesli v Sočo, ker bi drugače bil napor za poživi- Prosla ;a 0F v Novi Gorici V veliki sejni dvorani občinske skupščine je bila včeraj dopoldne slavnostna seja občinske konference SZDL posvečena proslavi 37-letnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Na slavnostni seji, ki jo je vodil predsednik občinske konference SZ DL Lojze Lah, je o pomenu obletni- tev ribjega bogastva brez uspeha. Mladice postrvi so namreč odlična hrana za nekatere vrste rib. V umirjenih vodah Pevmice bodo postrvi v kratkem času dovolj zra-stle, čez nekaj mesecev pa se bodo preselile v Sočo. Poseg pokrajinske uprave je bil nujen, ker se je ribji zarod v zadnjem času precej razredčil. Lansko pomlad in v prvih mesecih poletja je namreč med ribami razsajala bolezen, ki pa .jo v nekaterih aspektih še niso pojasnili, čeprav vzroke v glavnem pripisujejo spremenjenim značilnostim vode, z drugo besedo, onesnaževanju. Letos ima pokrajinska uprava v načrtu še nekaj posegov. Tako bodo proti koncu poletja spustili v Sočo okrog 10 tisoč mladic lipanov, kr jih bodo prepeljali iz Save, v tem letu pa bodo poskrbeli za poživitev ribjega zaroda tudi v Idrijci. Vplačilo prispevkov za bolniško zavarovanje obrtnikov Obrtniki na Goriškem bodo morali v prihodnjih tednih vplačati polovico prispevkov za obvezno bolniško zavarovanje pri vzajemni bolniški blagajni ter v celoti znesek prispevka za fakoltativno zavarovanje. Razliko bodo zavarovanci morali poravnati v dveh obrokih, septembra in novembra letos. Ukrep je v zvezi s finančnimi težavami ustanove. Na sobetnem dijaškem srečanju v Gorici je nastopil tudi mešani pevski zbor učiteljišča »Simon Gregorčič* v Gorici, ki ga vodi prof. Stanko Jericijo Dramska skupina «Standrei» gostovala v Desklah Letošnjega srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki ga prirejata Zveza kulturnih organizacij in Združenje gledaliških skupin Slovenije, se je udeležilo tudi prosvetno društvo »štandrež* iz štandreža. Za Primorsko je organizacijo srečanja prevzela ZKO iz Nove Gorice, ki je za nastop igralcev iz štandreža določila Deskle. V režiji Mire Štrukljeve so nastopili v petek, 21. t.m. z Marinčevo Komedijo o komediji. Publika, naj pri tem omenimo, da je bila dvorana polno zasedena, je predstavo navdušeno sprejela in izvajalce nagradila z dolgim aplavzom. Selektorja, ki sta ocenjevala predstavo sta ugotovila, da je tako pri posameznikih, kakor tudi v celotnem ansamblu viden napredek Gledališka skupina prosvetnega društva «štandrež» je prejela spominsko diplomo. Stalno slovensko gledališče v Trstu MIROSLAV KOŠUTA VITEZ NA OBISKU mladinska igra v šestih slikah Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidau Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARIO URŠIČ Jutri, 28. aprila, ob 9.30 v gledališču »G. Verdi* v GORICI. iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM V SOBOTO, 22. T.M., V AJDOVŠČINI Primorski akademski zbor proslavil srebrni jubilej Priznanji ljubljanske univerze in Združenja pevskih zborov Prfanorska Velika dvorana kulturnega doma v’ Ajdovščini je bila v soboto pre- če spregovoril član izvršnega odbora I majhna, da bi lahko sprejela vse l<>l,,|uiiiii„l,k||||||t|||||||||MIMI|lllllll|,„tl„„„||„,|||itiiiiiiiiiiiii,iiiiiitiiiitiiiiiiiiiim,iHiiiiitiimiitiiiiiiiitmimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii» NA SEJI FEDERACIJE KPI V VIDMU Komunisti pred novimi nalogami v prid rasti beneških Slovencev s«$t anku je predsedoval prof. Pavel Petricig - Izdelali so smernice za volitve Ki zan„,t'J.e deželne volitve bodo še v s|®VenKle vprašanja, ki zadevali v'detnnii-0 narodnostno skupnost >iCe Pokrajini, prav zaradi tv tl)di °.Vl11 dejstev, ki so značil- 1feo1anSLS"e. til, K 7ah vse politične sile, zate6 dobjf-a tudi do te problema Ui cu nov pristop, seveda, če 'C °krrlna raz-Prava v deželi vr-,hnvu vprašanj, ki zadevajo i spo,L’ esne«a Območja, osim J0venep,!/Urn in alobalno zaščite, . ie |„,,v Italiji. Še pred kratkim h>°Svn> mislilo na postopno o j6 Zavi»loanie narodne in kultur Slovencev v Benečiji, Vl^Po!,16 tret>a proučiti možnost (kor*, , Preobrata, ki naj bi bil dohi, ntn' skuonosti. Ob vsem l, a „i .a tudi KPI nove naloge umetni P na kvantitetni kot na P,avnL saj se morajo ko-D°t-ruditi, da se člmprej uresniči globalna zaščita, in morajo dati svoj aktiven doprinos k obnovi. Te smernice so odobrili in o tem so razpravljali tudi na seji federacije KPI v Vidmu, ki ji je predsedoval prof. Pavel Petricig in kateri je prisostvoval tudi član po krajinskega tajništva KPI Renzo Toschi. V razpravo so se vključili tudi predstavniki KPI iz različnih občin Beneške Slovenije, in sicer. Praprota, Grmeka, Sovodenj, Pod boncsca, Št. Lenarta, Špetra, Su-bida, Faedisa, Tipane, Rezije in Srednje, ki so še enkrat izrazili željo in voljo, da je treba popol noma priznati obstoj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini in se še bolj zavzeti, da bodo vsem Slovencem v Italiji priznane enake pravice. Na seji so odobrili tudi predlog, naj bi bil v bližnji bodočnosti v Terski dolini kongres, ki bi obravnaval najbolj pereče probleme. Društvo kneških likovnih umetnikov ima svoj statut Občni zbor Društva beneških li kovnih umetnikov je na seji v Čedadu pod predsedstvom Ivana Vo-griga odobril statut društva. To je seveda važen dogodek, saj bo lahko sedaj društvo nemoteno delovalo in uresničevalo cilje, ki si jih je za dalo. Prve pobude zadevajo prireditev razstav slikarjev De Vore in Dorboloja, sodelovanje na raznih krajevnih praznikih s kolektivnimi in osebnimi razstavami in opremo galerije v Špetru. Na koncu seje je vodstvo Društva beneških likovnih umetnikov izvolilo za svojega tajnika slikarja A medea Vucha. predsedstva republiške konference SZDL Jogan Savin. Dejal je, da je bila OF predhodnica današnje Socialistične zveze in' da je kot frontna organizacija popeljala siovenskj narod v oborožen boj za osvoboditev. Potem ko je poudaril velik pomen dolomitske izjave za enotno in množično gibanje pod vodstvom komunistične partije za politični in kulturni dvig slovenskega naroda, je Jogan Savin poudaril tudi vlogo, ki jo je imela OF v osvoboditvi primorskega ljudstva ter v znameniti goriški fronti, prvem množičnem o-boroženem spopadu na Primorskem z okupatorjem. V nadaljevanju seje so 13 posameznikom in 4 organizacijam po delili občinska priznanja OF, sindikalna organizacija pa je podelila svojim aktivistom 44 srebrnih znakov. Svečanost je sklenil zbor tovarne Meblo iz Nove Gorice, ki je zapel več umetnih in narodnih pesmi. Delavci Simo in AAA danes na manifestaciji v liimii Na včerajšnji skupščini v podjetju Laminati Lisert, so uslužbenci odobrili osnutek dogovora, ki je bil dosežen pred kratkim. Dokument zadeva vprašanje investicij, povečanje števila zaposlenih in izboljšave glede zaščite zdravja na delov nem mest ' Če je bil spor v pod jetju Laminati Lisert rešen, tega ni mogoče reči za dve tržiški podjetji iz skupine Maraldi. Delegacija delavcev SIMO in Acciaierie Alto Adriatico se bo danes udeležila manifestacije v Rimu, na kateri bodo sodelovali tudi delavci drugih tovarn, katerih lastnik je družina Maraldi. ki so prišli na jubilejni koncert ftmmorskepa akademskecia-rtbora njegovi 25-letmci in ob 100-let-raci skladatelja Vinica Vodopivca, katerega ime zbor s ponosom nosi že četrt stoletja. Ko so Vodopivci (tako jih vsi ime nuje jo) pod vodstvom dirigenta prof. Braneta Demšarja zapeli uvodno Himno bratstva (Terenzio Zardini, Fraternitatis hpmnus). je na oder stopil prorektor ljubi jan- pevcev, od komaj dvajsetletnih študentov do petdesetletnikov, je tokrat pod vodstvom prvega dirigen ta Antona Nanuta na nepozaben način zapelo mehko Tače'«irw*vodicai legendarno Bazoviško in sproščena Vodopivčevo žabjo svatbo, ki je na takih koneertihuvedno zaključna dodatna pesem in sploh nekaka himna. Jubilejni koncert Primorskega a-kademsicega zbora tVinko Vodopivec» pod vodstvom Braneta Dem šarja ni bil le veliko doživetje že zaradi samega sijaja jubilejnosti. ampak je zares pokazal veliko pen- in politični krizi n« temo: cCrisi ita-liana, — quale democrazia contro il terrorismo?*. ske univerze dr. Slavko Hodžar in pripravljenost, tako po tehnič-v krajšem nagovoru čestital slav-; ni izurjenosti kot po umetniški iz-Ijencem ter jim tudi izročil po-, raznosti in pristni čustveni dožive membno priznanje — srebrno pla-1 tasti mladih pevcev Vodopivcev, kar keto ljubljanske univerze. I ie bilo pred štirinajstimi dnevi po l trjeno tudi na mariborskem pev-V nadaljevanju koncerta so mla-1'skem tekmovanju, kjer je zbor do-di primorski študentje najprej za-1 seqei ze\0 visoko uvrstitev in je peli tri renesančna dela skladate-, prejel srebrno plaketo Pevski vetje v Gallusa. Palestrine in Lassa. | fer v Ajdovščini, ki sta na kot na-S pesmimi Jakoba Ježa. Jakova povedovalca vodila Majda Suša in Gotovca in Ivana Matetiča - Ronj- Kristijan Muck in katerega pokra- Obračun enoletnega delovanja ŽIO v Doberdobu Ženski iniciativni odbor iz Doberdoba je te dni polagal obračun enoletnega delovanja, ki je bilo, kljub precejšnjim težavam, predvsem organizacijske narave, uspeš no. Petčlanski odbor, ki je vodil društvo od ustanovitve, je uspešno opravil nalogo, saj so članice požrtvovalno delale in pomagale skozi vse leto in ob najrazličnejših prireditvah. Pomagale so na slavju ob pobratenju s Prvačino, priredi le praznovanje 8. marca, organizirale vrsto predavanj. Na razširjenem sestanku, ki se ga je udeležilo kakih 20 žena, v glavnem iz Dolierdoba, so se po menili tudi o tem, kako zastaviti delo za prihodnjo sezono. Kot iz hodišče naj bi služil osnutek, ki ga je pripravil Goriški ženski inicia tivni odbor, ki obsega 16 točk in ki ga bodo po potrebi dopolnili. Posebno pozornost pa so na sestanku namenili trem bistvenim vpra šanjem: vlogi ženske v družini, na delovnem mestu in v družbi. Prav na delovnih mestih se v zadnjem času odpirajo številni pro gova se je zaključil prvi del koncerta. Po odmoru se je predstavnik zbora zahvalil dirigentu Demšarju za desetletni trud z zborom in mu v imenu pevcev podelil *Plaketo Vodopivcev* Za njim je prišei na oder predstavnik pokrovitelja, vred sednik sindikata SGP Primorje Da »lilo Remškar. V daljšem govoru je povezal misli na primorsko pevsko in osvobodilno tradicijo, na skladatelja Vodopivca, na domače primorske študente, ki zdaj pojejo v nje gnvem zboru, in na povezanost kulture in delavcev. Za njim je stopil pred mikrofon član častnega odbora petindvajsetletnice prof. Tomaž Pavšič (v tem odboru so bili še dr. Janez Milčinski, predsednik SAZU, dr. Slavko Hodžar_ prorektor ljubljanske univerze, dr. Joža Vilfan, delegat skupščine SFRJ. skladatelj Rado Simoniti, Danilo Čadež, urednik glasbenih oddaj RTV in član Slovenskega okteta) in v kratkih besedah strnil pomen skladatelja Vinka Vodopivca ter se v imenu bivših Vodopivcev zboru zah valil, da tako vztrajno in uspešno deluje in «ponosno nosi plamenico vodopivstva*. V začetku drugega dela so pevci najprej podali štiri Vodopivčeve pesmi in sicer Žeb-Ijarsko, Svarjenje, O večerni uri in Na poljani. Tem so sledile Štuhčeva Fse kaj lazi. Maroltova Ni mi mlja, Kernjakova Moja dečva je burna, Venturini jeva Nocoj pa oh nocoj in Simonitijeva Na Vipavskem. Na odru sta pevcem in dirigentu čestitala dirigent Klavdij Kolom v imenu moškega pevskega zbora «Srečko Kosovel* ter prof. Alenka Saksida v imenu Združenja pevskih zborov Primorske. Saksidova, ki je zboru izročila tudi priznanje Zdru ženja, je v izbranih besedah pou darila doprinos Vodopivcev primorskemu pevstvu in nastopajoče po zvala, da bi tudi v bodoče svoje pevske izkušnje posredovali okolju v katerega se bodo po končanem študiju vrnili. Mladi Vodopivci so tako ob burno ploskajočem občin stvu in toplih čestitkah zaključili svoj jubilejni koncert. Slavja pa še ni bilo konec: na oder so povabili vse v dvorani prisotne nekdanje Vodopivce, da bi skupno zapeli še tri pesmi. Zaključek je bil tako ne le navdušujoč in slavnosten ampaic v resnici veličasten. Okrog dvesto viteljstvo so prevzeli delavci Svlo-šnegagradbenega podjetja Primorje. se je tako uvrstil med najlepše doživete kulturne jubileje na Primorskem. RAZPISAN NATEČAJ ZA DODELITEV 29 STANOVANJ IACP Pokrajinski -avod za ljudske hiše (IACP) razpisuje štiri natečaje za dodelitev 29 stanovanj v občinah Fara, Zagraj, špeter ob Soči in Vileš. Stanovanja so srednje velika in razpolagajo s kuhinjo, dnevno sobo, dvema spalnicama, kopalnico in straniščem, kletnim prostorom in garažo. Najemnina bo znašala približno 35 tisoč lir. Natečaja se lahko udeležijo občani omenjenih krajev ter tisti, ki so stalno zaposleni v teh krajih. Rok za predložitev prošenj poteče 26. junija letos. • Jutri zvečer ob 20. uri bo v dvorani Palaveneto v Tržiču govorila Luciana Castellina o italijanski družbeni Z avtom ir trgovino pohištva Dokaj nenavadna prometna nesreča. ki se je končala z lažjimi telesnimi poškodbami in precejšnjo gmotno škodo. Zgodila se je v noči med torkom in sredo v Tržiču, na Ploščadi Anconetta. 26-letna Lore-dana Vallerotii s Proseka 367, je izgubila nadzorstvo nad avtom renault, v katerem se je peljala tudi 26-letna Sonja Cibi, prav tako s Proseka št. 60, zavozila na nasprotno stran ceste ter treščila v izložbo trgovine s pohištvom Visintin, kjer je uničila nekaj dragocenih kosov pohištva, V bolnišnici, kamor so prepeljali obe potnici, so Valleronijevi ugotovili le nekaj lažjih poškodb in se bo zdravila doma, medtem ko so Cibijevo pridržali za 20 dni. Iz goriške bolnišnice S pridržano prognozo so v torek okrog 19.30 sprejeli v bolnišnico 18-letnega Walterja Vattovaza iz Ul del Santo v Gorici. Malo prej se je hudo poškodoval v občinskem baze nu na Rojcah. Včeraj zjutraj pa se je po zdravniško pomoč zatekel 42-letni Stanislav Černigoj iz Ul. Croce 9. Pa del je z zidarskega odra na gradbišču na Verdijevem korzu v Gorici, pri čemer si je zlomil zapestje ter zadobil tudi druge poškodbe. Pridržali so ga na zdravljenju. V prvih popoldanskih urah pa so v goriško splošno bolnišnico prepeljali tudj 15-letnega Oscarja Tu-rusa iz Moša. Ranil se je v prometni nesreči v Mošu. Zdraviti se bo moral zaradi pretresa možganov in drugih lažjih poškodb 5 dni. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72341. Izleti Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v petek, 5. maja, celodnevni izlet v Gonars in v Pas$a-riano (vila Manin) za tržaške in goriške člane. V Geriči vpisuje Marija Koršičeva. Sekcija VZPI - ANPI Dol - Jamlje priredi enodnevni izlet v soboto, 27. maja, v Ptuj in okolico z ogledom mestnega muzeja in vinske kleti. Med povratkom postanek v Rogaški Slatini. Vpisovanje pri Ettoru Moru v Dolu in pri Alojzu Legiši v Jamljah do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 30. aprila, udeležijo družinskega pohoda na Kras. Zbirališče ob 11. uri na Travniku. Odhod z lastnimi sredstvi Kino Gorica VERDI 2(1.30 Nastop zagrebške komedije. CORSO 17.15-22.00 »Piedone 1'Africa-no». B. Spencer in I/. Canavalle. MODERNISSIMO 17.30-22.00 »Razza padrona*. C. Wierzewski in E. Mattes. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-22.00 «Quel deside. rio di lei». Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00 - 22.00 «Beatrix, la schiava del sesso». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »Incontri rav-vicinati del terzo tipo». EXCELSIOR 16.30 - 22.00 «La bella addormentata nel bosco. Nova Gorica in okolica SOČA «Bugsy Mallone*. ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Sokolova senca*, ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34. tel. 2972. I mIl Namesto cvetja na grob Andreja Obersnela, daruje družina Rupel 10 tisoč lir za Dijaški dom v Gorici. Možu in otrokom pok. Viktorije Peric iz Dola izreka najgloblje sožalje prosvetno društvo »Kras* iz Dola -Poljan. # ESPOMEGO MEDNARODNI SEJEM GORICA C. C. I. A. A. TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA 29. APRIL /. MAJ 1978 • TEHNIČNA POMOČ PRI PREVOZIH • NAVTIKA - KAMPING • VINA IN LIKERJI • GASTRONOMIJA Sodelujoče države: ITALIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA - AVSTRIJA JUGOSLAVIJA - POLJSKA - MADŽARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA Umik za obiskovalce: ob daiavnlklh: od 10.00 da 13.00 in od 10.00 do 22,00 ob praznikih: od 10.00 do 13.00 In od 15.00 do 22.00 Openska razstava «Nikoli več!» — Daneu ■ vilnih prireditvah kot na primer v Beogradu, Pulju, Ljubljani in I-driji, pa tudi še v Genovi, kjer je bila na veliki tovrstni razstavi ob 30-letnici italijanskeoa odporništva nagrajena s prvo nagrado, z najvišjim priznanjem. Za Milo Daneu - Perkovo je tovrstno zbiranje poštnega bogastva sicer bolj Na sliki (levo): zbirateljica Mila Perko plemenit hobby, rezultati te plemenite zbirateljske vneme pa lahko služijo starejši generabiji za nekak spomin na one strašne dni, mlajšim ljudem pa za opomin, kajti prav te dni doživlja naša dežela čudno, morečo krizo, ki spravlja v nevarnost demokracijo, ki je zahtevala od naših ljudi toliko žrtev. niiiaiiiiMiiiiiiiiMiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii it 11*111111111111111111111111111 n mini m iiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiitiifim 1111 mimii 111111111111 tiiiiiiimmiiiui 111111111111 m iimmiminmiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiJiiiiiiimiimiiiimmimHiiiiiiiHiitiiiiii S PRIMORSKIM DNEVNIKOM NA IZLETU PO KITAJSKI (3) Šanghaj, desetmilijonsko mravljišče, steber delavskega gibanja in industrijskega razvoja Nagel razvoj šolstva, športnih dejavnosti in zdravstva OPENSKA RAZSTAVA OB OBLETNICAH 25. IN 27. APRILA MOGOČEN IN PRETRESLJIV PRIKAZ JUNAŠKEGA BOJA NAŠEGA LJUDSTVA Velika zasluga Mile Daneu - Perkove že nekajkrat smo zapisali, da je opensko SPD «Tabor» zelo aktivno in da zna tudi odlično sestavljati in pripravljati svoj program. To velja tudi za zelo zanimivo in vsebinsko bogato sedanjo razstavo, ki nosi naslov *Nikoli več!» in ki bo trajala do konca meseca. O razstavi smo pravzaprav že pisali, ko smo beležili njeno odprtje, ki je bilo povezana s primernim kulturnim sporedom, kar je tudi navada openskega «Tabora», ki ob vsaki taki priložnosti pripravi tudi lep program. Razstavo, o kateri je govor, je «Tabor» pripravil ob sodelovanju domače zveze bivših partizanov ter tržaške pokrajinske zveze bivših borcev in sicer v zvezi s prazniki, ki se prav te dni vrstijo. Predvčerajšnjim smo se spomnili 25. aprila, dneva vstaje italijanskega ljudstva za zaključni obračun z nacisti in fašisti leta 1945. danes pa se spominjamo 27. aprila, torej onega dne, ko so se leta 1941 ti neki vili pod Rožnikom v Ljubljani zbrali predstavniki naprednih organizacij in gibanj in ustanovili Osvobodilno fronto, čez nekaj dni pa bomo slavili 1. maj, ki nas na Tržaškem in Goriškem in sploh v zamejstvu spominja tudi na oni prvi maj 1945. ko je vaša vojska osvobodila sleherno ped naše zemlje na zahodni nacionalni meji s Trstom in Gorico vred. In v ta okvir spada razstava v openskem Prosvetnem domu, kjer lahko vidimo izredno bogato dokazno gra-clivo, ki posredno govori o naših Žrtvah v boju proti nacizmu in fašizmu. Na eni steni so razmeščene fotografije spomenikov, ki so jih naši ljudje postavili svojim padlim borcem. Gre za kakih štirideset ali celo ve spomenikov in spominskih obeležij, od velikih in rekli bi že mogočnih, kakršna sta na primer v Dolini in v Križu, pa tudi za skromnejše spomenike, kot oni v Šemnolaju, v Borštu, vsekakor gre za znake spoštovanja, ki ga naše ljudstvo kaže do onih, ki so dali največ za našo svobodo. Štirideset in tudi več spomenikov na samem tržaškem obrobju in na tržaškem Krasu je vsekakor zaovoren dokaz našega deleža v NOB. Veliko bolj ganljiv in tudi pretresljiv dokaz o našem deležu v boju za svobodo pa je razstava pisem. poštnih pečatov in dopisnic, ki so jih pisali svojcem interniranci in zaporniki iz nacističnih in fa šističnih taborišč ter ječ. Ti dokazi namreč niso anonimni kajti ime odpnšUiatelja pisma ali pa ime naslovljenca so imena konkretnih ljudi, pogosto naših znancev, pri jateljev, tovarišev, ki niso vsi več živi, ker so jih pobrala taborišča ali so umrli po vojni zaradi posledic krajšega ali dališega bivanja v nacističnih taboriščih. Tu se od mape do mape «sprehajamo» skozi našo nedavno zgodovino in beremo na dopisnici ime znanca, prijatelja. bivšega sošolca, ime dobro znane učiteljice, prav tako ime znane farmacevtke itd. itd. in podoživljamo ono dobo, ki je terjala od nas toliko žrtev. In pri tem prihajamo še do ene ga zaključka. Pisma in dopisnice so v glavnem iz nacističnih taborišč, toda med njimi je veliko tudi poštnih žigov italijanskih krajev kot so Gonars, Monigo, Trevi-so, Poggia, Notaresca, Padova, Teramo. Gimignano. Isernia itd. V mnogih italijanskih krogih se pojem nacifašističhega zla istoveti po mvadi z Nemcem, kot bj bil i-talijanski fašisti nekaj drugega, boljšega. Tisoči in tisoči naših ljudi, ki i počivajo v velikih grobiščih v Gonarsu, v San Sepolcru, v Bariju in posamezni grobovi, ki so razpršeni po raznih krajih vzdolž vse Italije, dokazujejo, da je bil tudi fašizem nečloveški in da jo terjal zelo veliko žrtev predvsem med našimi ljudmi. In vendar te še bolj pretrese dopisnica iz Ravensbrucka, dopisnica. ki nosi pečat taborišča Grenz-lager, prav tako te pretrese pečat iz Dachaua in drugih taborišč, koder so nacisti pobili in sežgali okoli dvanajst milijonov ljudi, med katerimi je bilo tudi sorazmerno veliko, zelo veliko Slovencev in antifašistov nasploh iz naših krajev. Vrstijo se namreč tu imena znanih ljudi in hkrati imena taborišč in raznih Stalagov, vrstijo se dopisnice ali točneje Postkarte z Antivort - Postkarte, vrstijo se dopisnice vrste Kriegsgefangenenpost z imeni znanih in neznanih ljudi in kratke beležnice, napisane s svinčnikom in s tresočo ali okorno, pisanju nevajeno roko, v marsikaterem primeru gre verjetno tudi za poslednje sporočilo jetnika svojcem. Da bi bila slika o strahotah popolnejša, so dopisnice in pisma iz taborišč izpopolnjena še s fotografijami, ki prikazujejo kupe mrličev, bolje povedano «skla-dovnicev okostnjakov, ali fotografije barak, Se bi lahko govorili o tej openski razstavi, a menimo, da si najboljšo podobo o njej ustvari človek. če si razstavo ogleda. Tega prikaza pa ne moremo zaključiti, ne da bi se za trenutek ustavili še pri Openki, ki ima za razstavo glavno zaslugo, že pred časom smo poročali o Mili Daneu - Perkovi, ki je lani pripravila v istem Prosvetnem domu razstavo starih razglednic Tržaške in Goriške. Njena zbirka razglednic je zares izredno bogata. Prav tako bogata je njena vsebinsko še bolj polna zbirka poštnih žigov, dopisnic in pisem, ki se tičejo ječ, zaporov in koncentracijskih taborišč. Zbirateljica Mila Daneu - Perko je s ta svojo zbirko sodelovala na šte- Patronat KZ - INAC svetuje Upokojenčeva pravica do družinske doklade za zakonca v breme Vpr.: cSem že nekaj let upokojen pri INPS in na svoji starostni pokojnini prejemam tudi družinsko doklado za ženo v višini 9.880 lir mesečno. Prejšnji mesec pa je tudi ona dobila svojo pokojnino, in sicer minimalno na osnovi 17 let zavarovalne dobe. Zdi se mi. da sedaj nimam več pravice do družinske doklade za ženo. ker ima pač ona lastni mesečni dohodek. Moram to spremembo javiti na INPS ali bodo to poravnali avtomatično?» V,K. Dati vam moram veselo novico, da so vse vaše skrbi odveč. Ni namreč res. da nimate zaradi novega ženinega dohodka več pravice do družinske doklade. Na osnovi obstoječe zakonodaje se lahko zakonec smatra v breme, kar seveda daje pravico do družinske doklade, če njegov mesečni dohodek ne presega minimalnega pokojninskega zneska, povečanega za 30 odstotkov. To pomeni. da letošnja dohodkovna meja znaša 133.250 lir (minimalna pokojnina 102.500 lir + 30% poviška 30.750 lir). Seveda moramo tu upoštevati vse vire dohodka, od pokojnine pa do stanovanjskega ali zemljiškega dohodka. V vašem primeru ne navajate če ima žena še kak drug dohodek: če le-ta ne presega 30.750 lir meseč- no. vam družinska doklada za ženo še vedno pritiče in ni potrebno seznaniti INPS z nastalo spremembo. Pri lem naj dodam, da na osnovi novega zakona 903 1. 1977 o izenačenju delovnih pravic družinska doklada lahko pripada tudi ženi za moža, ki je v njeno breme. BREZPLAČNO TERMALNO ZDRAVLJENJE Vpr.: «Delam pri gradbenem podjetju in že več let boleham zaradi precej hude oblike artritisa na rokah. Rad bi še naprej delal, da bi zagotovil družini primeren dohodek, zalo ne bi hotel še iti v pokoj. Zanima me, če bi se lahko malo pozdravil in pod kakšnimi pogoju. F. F. Obstaja možnost, ne pa pravica, da INPS uidi zavarovancu in invalidskim upokojencem pri splošnem obveznem zavarovanju brezplačno termalno zdravljenje v e-nem izmed svojih zdravilišč (Bat-taglia Terme — Padova, Salsomag-giore — Parma, La Fratta — For-li. S. Giuliano — Piša in Viterbo) ali pa v kakem konvencioniranem zdravilišču. Namen takega zdrav-ljanja je preprečitev, zakasnitev ali odprava invalidnosti. Pogoja, ki ju upravičenec mora izpolnje- vati, sta pravzaprav dva: zavarovan mora biti vsaj dve leti oziroma mora uveljavljati vsaj eno leto zavarovanja v zadnjih petili letih. Svetujem vam torej, da na osnovi zdravniškega izvida vložite na INPS prošnjo za pripustitev k brezplačnemu termalnemu zdravljenju. Imate na še drugo pot: vložite lahko prošnjo za invalidsko pokojnino in če bodo ugotovili: da potrebujete termalno zdravljenje, vas bodo kar sami napotili, AKCIJA ZA IZENAČENJE MINIMALNIH POKOJNIN Vpr.: «Nekaj sem slišal, da bo do morda tudi kmečke pokojnine povišali kot delavske Jaz imam kmečko invalidsko pokojnino in bi seveda rad dobil kaj več. Kaj moram narediti?» A.B. V teku je akcija, da bi dokazali ustavno nezakonitost zakonskega določila, ki uvaja razliko v pokojninske prejemke podrejenih in samostojnih delavcev, saj le-ti (kmetje, obrtniki in trgovci) trenutno prejemajo 11.400 lir manj pokojnine na mesec. Da bi bil ta pritisk čimbolj izrazit, svetujemo vsem, da vložijo na zavarovalni zavod priziv, da se jim prizna izenačenje pokojnin z minimalnimi pokojninami pri splošnem obveznem zavarovanju. Pozanimali smo se, kakšne so plače drugih. Profesor na srednji šoli zasluži, mesečno od 43 do 127 juanov — pač odvisno od starostne dobe in sposobnosti. Družine lahko štedijo in svoje prihranke naložijo v banko, da bi si kasneje lahko kupili kolo, radio, šivalni stroj ali celo televizor šolske počitnice trajajo dva meseca, in sicer 15 dni pozimi ter mesec in pol poleti. Bralcu se bo morda zdcHvftud-no. ko bere o plačah, ki v našem denarju ne pre,sef# ju,. lDP,#p Jjp mesečno. Prav zaradi tega- je mnr-~ da treba osvetliti razmere na Kitajskem do še pred 30 leti. ko je v državi vladala strašna revščina. Leta 1929 je na orimei za lakoto umrlo nad 5 milijonov ljudi, vsako leto pa je zaradi do-plav in suše. ki so pestile prebivalstvo zdaj tu zdaj tam, umrlo nekaj stotisoč ljudi. Zemlja je bila v rokah zemljiških veleposestnikov (ca. 5 odst. prebivalstva), industrije skorajda ni bilo, šol še manj. Ne vlada ne budistična cerkev nista storili ničesar, da bi sc položaj izboljšal, zaradi česar je razumljivo, da je ogromna večina prebivalstva sprejela revolucionarna načela Kitajske komunistične partije in radikalno pomela s fevdalno gospodo in budizmom. Nekoč globoko verni Kitajci se danes smejejo svojim bogovom, pred katerimi so nekoč trepetali in dobesedno obožujejo Maoa, ki jih je rešil lakote, ki jim .je zagotovi! osnovna sredstva za življenje in jim nakazal pot za dvig življenjske ravni na vseh področjih udejstvovanja. Šele sedaj lahko razumemo, zakaj so nam z velikim ponosom razkazovali določene stvari, ki bi se zdele v naših razmerah smešne. V Šanghaju, na primer, smo obiskali stanovanjsko četrt in si ogledali nekaj stanovanj v delavskih blokih. Med drugim smo stopili v stanovanje, kjer sta živela mož in žena in ki je bilo sestavljeno iz majhne kuhinjice in spalne sobe — vse skupaj 15 kv. metrov. Toda najemnik nam je stanovanje razkazal s takim ponosom, kot bi na primer naš delavec razkazal najmanj dvonadstropno vilo! Ali pa primer žene, ki nas je peljala v sobo in nam .»((Ji^alaršiv^lpi, štej. ki sta ga z možem lahko kupila po triletni štednji! Toda, kot že rečeno, so razmere. .ngu,,Kij.a.j^vm povsem drugačne in če jih hočemo vsaj do neke mere doumeti in razumeti. tedaj ie treba to videti. Toda vsemu navkljub, zlasti pa še našim pomislekom in našemu pojmovanju življenja, smo se vedno bolj prepričali, da so ljudje zadovoljni in srečni, saj so v tridesetih letih dosegli uspehe, ki jih prej stoletja niso. Obiskali smo še nekaj kulturnozgodovinskih spomenikov, med njimi taoistični tempelj Linjin. izvir Jujcuana in jamo «rumenega zmaja:*, potem pa smo se v udobnih vagonih domače izdelave odpeljali v Šanghaj. Ko smo po več kot triurni vožnji prispeli v veliki šangha.jski hotel «Mir», smo takoj ugotovili, da so v Šanghaju turistov bol; vajeni kot v Hangzhouju, kjer so r.as gledali kot bele vrane. Med vožnjo smo spet dobili številke sob in ko smo prispeli v hote), so bili kovčki v sobah in na mizi nas je čakal čaj. Kasneje smo u-gotovili, da je bila hrana tu nekoliko slabša, vsaj kar se količine tiče. zato pa so bile sobe neprimerno lepše in udobnejše. Restavracija je bila v 8. nadstropju, od koder se je nudil lep r azgled na reko riuangpo, ki je dejansko šanghajsko pristanišče. Skrb za telovadbo Znano je. da so do leta 1949 v Šanghaju vladali Angleži. Francozi in Američani. Za njimi so ostali nebotičniki in palače nekdanjih poslovnih družb, a to je tudi vse. Z razliko od mesta ob Zahodnem jezeru .je promet v Šanghaju neprimerno večji, vendar prednjačijo avtobusi, tovornjaki in motorni tricikli. Računajo, da .je v mestu, ki ima v ožjem središču 5,5 in v širšem 10,8 milijona prebivalcev, nad 4 milijone koles — pa si lahko predstavljamo, kaj se dogaja na cestah. Šanghaj se razprostira na površini 6.100 kv. km ip je razdeljen na 10 mestnih in 10 perifernih četrti, mesto samo pa ima površino 140 kv. km. V Šanghaju je bila 1. julija 1921 ustanovljena Komunistična partija Kitajske in od tedaj so bili šanghajski delav- vi vedno prvi v borbi pr iti izkoriščanju — vse do 28. mapi 1949, V kitajski kuhinji (Foto M. Magajna) hočete preprečiti neprijetno presenečenje. Dobili boste priznanje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Samo z mirnostjo lahko rešite probleme. Komplikacije v odnosih z ljubljeno osebo. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) -Primeren trenutek za rešitev nekega problema: Odkritosrčnost z ljubljeno osebo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Odnos starih prijateljev do vas se bo spremenil. V večernih urah prijetno srečanje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Ne izgubljajte po nepotrebnem dragocenega časa. Srečen zaključek prevzete dolžnosti. Zadovoljstvo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) - Prijatelj bo potreboval vašo pomoč, koristni pogovori. Odlična moralna forma. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — V o- Horoskop bičajno delo bo treba vnesti kako novost. Vaše privatno življenje bo polno intenzivnega doživljanja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) -Uspeh, ki ste ga dosegli, bo težko ohraniti. Po nepotrebnem utegnete povzročiti ljubosumnost. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) — Odlično razpoloženje na delovnem področju. V jutranjih urah važne odločitve. Zaskrbljenost v družini. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) — Potrebna bo previdnost, če KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Upoštevajte kritike, ki so vam lahko samo v korist. Okoliščine vam bodo omogočile uveljavitev. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Vaš ugled se bo povečal zaradi delavnosti. Ljubljena oseba vam bo pripravila zadovoljstvo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) - Pred delom, ki vas čaka, ne bo odveč živčni odmor. Prijetne ure v družbi prijateljev. (Foto M. Magajna) V okoliči Šanghaja je 198 ljudskih komun, ki se razprostirajo na rodovitni ravnini ob bregovih reke Jangce, in sicer na površini 360.000 ha. Pridelujejo v glavnem riž. pšenico, ječmen, bombaž in povrtnine. Velikega' pomena je tudi pristanišče z 11.000 m operativne obale, ki je povezano z važnim železniškim vozlom. E. KRAUS (Nadaljevanje jutri) ko je bilo mesto dokončno osvobojeno. Od tedaj beleži nenehen vzpon, zlasti na področju industrije. Še nekaj let po osvoboditvi je bilo v Šanghaju le nekaj manjših tekstilnih tovarn, danes pa jih je že nad 8000, od katerih 3000 takih, ki so pod neposrednim nadzorstvom države. V njih dela skoraj 1,000.000 delavcev. V primerjavi z letom 1949 se je šang-hajska industrijska proizvodnja do leta 1976 povečala za 19-krat. «iiiiBlililllllliii*ilM«iaiBiikiaiiiiiiiilMll)liiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiliiiiMiitlkiiiiiiliiiliiiilaii«iiiiiiii«aiaaiiiiiiaiiiiiiaiaaiiiiiiif«iiiiliicilii«MillilMii*Miiiitaiiiiiiii«lilliliiliiiiiMailliiiiiiiiiiliiikilliiliiiiiliAiiitiiiiiliiiillil>i*ia>l> ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti Amerika pred veliko krizo 13.25 Vremenska slika 13.00 Filo diretto 13.30 DNEVNIK 17.00 Ob petih s Sandrom Mazzolo 17.05 Heidi, risanka v nadalj. 17.30 Srečanje z okoljem 17.45 VLAKEC: Pravljica, igre in pesmice 18.00 Argumenti, vzgojna oddaja 18.30 Mali Siam, glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 1 - KRONIKE 19.20 Tarzan in čarovnik, 1. del filma 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 STAVIMO?, nagradna oddaja 21.50 Dolly, oddaja o filmu 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Gledališki problemj 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Tisoč let Bizanca: Mozaiki in freske kot priče zgodovine 16.30 Larciano: Kolesarstvo 17.(K) Program za otroke: Mariolino in delo drugih 17.05 Glasba, literatura in predstave 17.55 Risanka 18.00 Vzgojna oddaja 18.25 DNEVNIK 2 - športne vesti 18.45 Dober večer s. . . Superman in Atlas Ufo Robot Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Doc Rubacuori, TV film 21.10 Petrolej in novo življenje, komentar Alberto Moravia 22.00 Politična tribuna 22.30 Vsem avtom policije. TV film DNEVNIK 2 - Zadnje vešti Ob koncu Programi pristo- JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.15 Taborniki , .■ 10.45 Richard Pearse, mladin8* film 11.40 M. Kozina: Proti morju 16.05 Profesor Baltazar 16.15 Tehtnica za natančno teht&M 16.50 Ko je bilo nad Beograda nebo črno, dok. film 17.10 NAŠA PESEM 78 17.40 General Ibro, dok. oddaja 18.10 Oči kritike 18.55 BAZA 20. dok. film 19.25 Prvi trije 19.30 DNEVNIK 20.00 Ko se korenin zavemo, 1. del dok. serije 20.50 A. Isakovič: PAPIRNA, drama 21.55 DNEVNIK 22.10 Poročilo s kongresov Z K P' kedonije in Vojvodine Koper 17.40 Nogomet: BORAC - HAJDUK 20.00 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor 20.30 DNEVNIK 20.45 MED STRAHOM IN ŽNOSTJO. film 22.30 Jazz na ekranu: , . Plesni orkester RTV Lj113 ljana Zagreb 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Dimitrije Tucosič, nadalj 21.45 DNEVNIK 22.00 Poročilo s kongresov ZK J» kedonije in Vojvodine 22.30 Glasbena oddaja ŠVICA 18.35 Votline brez izhoda, TV film 19.10 DNEVNIK 19.30 IL TROVATORE, opera O. Verdija 20.45 DNEVNIK TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro: 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam ugaja jazz?; 9.30 Mali oglasi; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.05 Družina v sodobni družbi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 letošnja revija «Pri-morska poje: 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Evergreeni; 15.35 Kaj je novega v diskoteki; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Klavirski duo Alenka in Igor Dekleva; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Slovenska politična in socialna misel v 20. in 30. letih; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30,1 10.30 12.30 13.30..14.30. 16.30, 13.30, 19.30, 20.30 Poročila: 7.00 Glasbi žit dobro jutro; 8,30 Simfonične skladbe naše revolucije; 9.15 Poje Majda Sepe; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 O-troški kotiček; 10.35 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Rim. svet mladih; 11.30 Izbrane plošče; 11.45 Glasbeni spored; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 14.10 Plošče; 14.33 Zbor «Jezero* iz Doberdoba: 14.45 Folk ansambel La Vera Romagna; 15.00 Pojejo Alfi Nipič. Ljupka Di-mitrovska in ansambel Pepel in Kri; 15.40 Relax v glasbi; 16.00 Na knjižnem trgu; 16.05 Orkester Ar-geili; 16.35 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.30 Pesmi naše revolucije: 19.33 Crash; 20.00 Večerni koncert; 20.32 Rock party; 21.45 Skladbe slovenskih mojstrov; 21.45 Pop glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13-f0 14.00, 15.00, 17.00. 19.00 Poroči!.3 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenj® 8.40 Glasbeni trenutek; 9.00 3 10.35 Radijski pogovori; 12.05 1 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Glasbe31 program; 14.30 Pogovori o naše1*1 okolju; 15.05 Prvi Nip; 17.10 mirje*. radijska nadalj.; 17.40 A> veš?; 18.00 .Glasbeni program; Eugeniom Finardijem; 18.35 Pt". grami pristopanja; 19,35 Pogote3' o gledališču; 20.30 O našem zdi'3' ju; 21.05 Operne arije; 21.35 RflJv in mi; 22.00 Glasbena kornbin3® ja; 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00. 8.00, 9.00, M-JjJ' 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. I5fj 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročil3-8,08 Glasbena matineja; 9.05 ranjene kurirke*; 9.35 Iz n*8', src seme svobode klije, koncef' 10.4S-Angažirane pesmi mladih J goslovanskih avtorjev: 11.05 S1*1 fonične miniature; 11.20 «Osvob® dilna fronta je bila vseljudsko v banje*; 12.10 Praznični konc® lahke glasbe: 13.20 Zabavna K sba; 13.30 Revija ansamblov “ mače zabavne glasbe; 14.05 teklost obvezuje*; 14.25 Za Prazn,'j' — dve novi slovenski kant3 ' 15.30 Pojo slovenski zbori; Slovenski avtorji zabavne gl3^,. za praznik; 17.00 Studio ob l7-®g 18.05 Z opernih odrov: 19.30 Žaba' na glasba; 19.35 Lahko noč, od” ci!; 19.45 Minute z ansamble Milan Ferlež; 20.00 Simfonični f kester RTV Ljubljana; 21.15 w terarni večer; 22.20 V spomin P* tizanu. . .; 23.05 Literarni noM*n, no; 23.15 Paleta popevk in pl®3"^ ritmov; 00.05 - 4.30 Nočni prog33 — glasba. DR. SREČKO SIMONETA PRED ZDRAVSTVENO REFORMO V ITALIJI 68 ČLENOV ZAKONA Pred padcem prejšnje vlade (tako imenovane vlade brez nezaupnice) je bilo že formuliranih 68 členov novega zakona o sanitarni reformi, o katerih so se v glavnem ujemale vse stranke ustavnega loka, le republikanci so imeli nekaj pomislekov pri gospodarskem aspektu zakona. Potem je nastopila dolga vladna kriza, u-stvarila se je trdna vladna večina, s katero ne bo težko odobriti sanitarne reforme. Kaže pa, da je prišlo pred kratkim do nekaterih «tehničnih» ovir. zaradi katerih zakon ne bo odobren tako bliskovito hitro. Gre predvsem za zamenjavo osebe na čelu Ministrstva za zdravstvo (Tina Anselmi je nadomestila Dal Falca) in -za novo politično stanje, ki je nastala z novo vladno večino, v kateri levičarske sile nikakor nočejo igrati podrejene vloge. Poglavitni kamen spotike je razlika med KD in levico glede upravljanja teritorialne sanitarne službe. Demokristjani nekako «do-voljujejo* nadzorstvo občin nočejo pa slišati o sindikalnih organizacijah in o teko imenovanih krajevnih svetih, ki jih predlagajo levičarji. Za premostitev teh težav bo potrebno r.ekaj časa, potem bo na vrsti diskusija v obeh mejah parlamente. Če bo zakon o sanitarni reformi prijadral v pristan v tem letu, bo to že velik uspeh za Italijo. Seveda ne bi smeli medtem zapihati nasprotni vetrovi in ladjica bi morala vzdržati pred hudim in valovitim morjem. VSEDRŽAVNA ZDRAVSTVENA SLUŽBA Skrb za zdravje, ki je osnovna pravica vsakega človeka in korist za skupnost, je poverjena v italijanski republiki Vsedržavni zdravstveni službi, ki jo sestavlja skupek Struktur in funkcionalnih služb, ki skrbijo, da se telesno in umsko zdravje prebivalstva ne glede na socialne razlike nosgme znikov, pospešuje, ohranja in ponovno pridobi. Skrb za zdravje je treba izvajati ob upoštevanju osebnega ponosa in svobode državljana in sicer tako, da ie postopek za vse enak. Dopuščene so svobodne iniciative in prostovoljna služba vendar lc-te ne smejo delovati v nasprotju s cilji in nameni Vsedržavne zdravstvene službe. Vsedržavna zdravstvena služba ima te naloge: 1. Skrbeti mora in sicer s programirano preventivno dejavno stjo, da se na vsak način ohrani umska in telesna integriteta državljana. ki je potrebna tako za delo kot za družabno življenje. 2. Skrbeti mora za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje bolezni. 3. Skrbi za telesno, umsko in socialno rehabilitacijo ljudi, ki so preživeli bolezen, poškodbo ali so iz kateregakoli vzroka ostali pohabljeni. 4. Pazi na zdravje ljudi na delovnih mestih, šolah, pri športnem udejstvovanju in na splošno v družbenih skupnostih. 5. Pazi na snago v zdravem okolju. 6. Skrbi za umsko zdravje. 7. Skrbi za preprečitev ter za zdravljenje bolezni pri živalih. 8. Nadzoruje higiensko-sanitar- ni aspekt proizvodnje zdravil, kozmetičnih sredstev, prehrane in pijač. 9. Skrbi za informativno službo v zdravstvu. 10. Pospešuje zdravstveno zavest med ljudmi. Razen tega Vsedržavna sanitarna služba sestavlja in uresničuje programe za vzgojo bodočih sanitarnih kadrov in skrbi za nadaljnje usposabljanje odvisnega osebja, istočasno pa pospešuje tudi načrtovanje za biološke, zdravniške in farmakološke raziskave. Organizacijsko bo imela Vsedržavna zdravstvena služba centralne in teritorialne inštitucije. Med centralnimi bodo Ministrstvo za zdravstvo. Vsedržavni zdravstveni svet in Vrhovni zavod za zdravstvo. KRAJEVNA ZDRAVSTVENA ENOTA Krajevni organi bodoče zdravstvene službe bodo Deželni zdravstveni svet in Krajevna zdravstvena enota. V Deželnem zdravstve nem svetu bi morali biti pred stavniki dežele, občin in sindikatov, pa tudi zastopniki krajevnih svetov. Temeljna enota celotne zdravstvene službe pa bo Krajevna zdravstvena enota, ki bo obsegala področje, v katerem živi od 50.000 do 200.000 ljudi, ob upoštevanju zemljepisnih in socialno-gospodar-skih značilnosti področja. Zdravstvena enota bo služila področju več občin, ene občine ali pa delu večje občine. V naših krajih naj bi bili na Tržaškem dve teritorialni zdravstveni enoti, na Goriškem prav tako dve (Gorica in Tržič). Krajevna zdravstvena enota bo imela svoj upravni odbor, ki ga bo imenoval predsednik dežele in v katerem bodo tudi predstav’ občin, ob upoštevanju manj3 Razen tega bo imela teritorj3* j enota tudi svoj lokalni sa»t*te svet, ki bo tehnično koordn11 delo na terenu. Občine in konz ci.ji Občin bodo soodločali P31 pravi sanitarnih enot. .j. Zdravstvena enota obsega_ n l(i manj devet obveznih služb sicer; L službo za uresničevanje ^ veznosti na' področju higiene javnega zdravstva; 2. preventivno službo; ir 3. službo za preprečitev b jj, zni in za higiensko-sanitarno " zorstvo: j(i 4. službo splošne medicin®. a. specialistično službo za odkij^ nje in zdravljenje bolezni v 3 bulanti in na domu: 5. službo za rehabilitacij0; di, ki so telesno, umsko al) čustveno prikrajšani; 6. službo za zdravstveno tavljanje in za nadzorstvo; 7. boJnišniško službo; 8. farmacevtsko službo; 9. veterinarsko službo. ,0' Dežela ima možnost, da S Li sebnim zakonom upravno raž® krajevno sanitarno enoto v z® jj stvene okraje, ki imajo okrok ^ tisoč prebivalcev. Zdravstven1^, kraji nudijo prvo pomoč preb'* j, stvu. ki je razpršeno po ^ kih in razmeroma precej odd* ,j. n<> od sedeža enote (gre Povsem za kmečko in hribovsko P bivalstvo). |(i Bolnice, psihiatrične bolnic® p* i i? druge zdravstvene ustanove, jih prej upravljale občine, P0^) jine ali konzorciji, preidejo krajevno zdravstveno ustanovo . zgubijo svojo juridično osebn (Nadaljevanje jutri) nogomet V PRIJATELJSKI TEKMI REMI ITALIJE PROTI ŠKOTSKI Italijanska «ekspcrimentalna» ekipa ni navdušila NOGOMET TEDENSKI PREGLED 3. AL’ l,al'ja — škotska (liga) 1:1 c,ITALija: Paolo Conti (Bordon); -CUreddu, Cabrini; Oriali (Sala), p u®> Manfredoma; Rossi, Pecci, ^ZZo. Pin, Novellino. .GOTSKA (liga); Stewart; Sin-gu r’ "hittaker; Fitzpatrick, Clarke, 8rewnS ’ Provan> McGarvey, Petti-sljaijj Somner, Crammond (Mar- Bnjmeier (Av.) ».PRELCA: v 16. min Pruzzo, v *• “»n. Somner. ^ tekmi, ki se je odvijala na raz-SpeJ?nem igrišču, je italijanska «ek-tai1nmef’ta'na* nogometna reprezentant s'noč' dosegla proti reprezen-kj j1 škotske lige neodločen izid, SVo£ ,v bistvu pravičen. Moštvi s a." ,ffro nista ravno navdušili in dasti Pokazala ■telijanska reprezentanca ni Dri* ta*te 'Sre. kot so od nje n ak°vali ljubitelji italijanskega j*°nieta. Rezultat take igre je bil s.. Sol, ki so ga prejeli «azzurri», J* Skoti poslali proti italijan-Deti vratom (iz kota) razmeroma evarno žogo, ki bi jo lahko dola ca obramba z lahkoto prestreg-a se je pustila presenetiti. V FINALU POKALA UEFA ^astia-Eindhoven remi taj^TlA — v prvi finalni tekmi lj(;p?Vanja za nogometni pokal ra| o je francoska Bastia remizi-2Pfoti nizozemskemu Eindhovnu Etatom 0:0. fepro^^ADA — španska nogometna na Zentanca je v okviru priprav !MpL^Vet°vno prvenstvo premagala n'ko z 2:0. Dja^LLE — NDR se je v tekmovala ,, ®.Prezentanc «under 21» uvrstila ‘na,e pokala UEFA: premaga-Je Bolgarijo s 3:1. v&TEVIDEO — Argentina B je i aj Zgubila v Montevideu tekmo Streli>rezentanco Urugvaja z 0:2. Dijn.,? ,sta bila Rdo Mameiro v 74. 1 ln Morena v 81. minuti. tni zl^AVA — V pripravljalni tek-je v Vvetovno nogometno prvenstvo garii„araavi Poljska premagala Boise?,;, z 1:0. Gol za Poljake je do-v 08, min. Lato. kotE»ERAN — V tekmi, ki je služila z BoioPrava M SP je ir«.remiziral B z rezultatom. 1:1 (1:1). Dutj 69 sta bila Ali Parvic v 18. mi-desof23 .^ran in Sokolov za Bolgare muiut kasneje. Rta - ban f-~~ Včeraj so v Rimu izžre-Doltji ^loi skupini za italijanski Čili jutrj k tekmovanj bodo sporo- Mon, ?^A A: Fiorentina, Inter, S& Torino; . A B: Juventus, Milan, ^ m Taranto. JANEIRO ------- Danes so se v Rio de Janeiru brazilski no- gometni reprezentanti, ki bodo dokončali pripravo za SP v Argentini. Brazilija bo v prijateljskem srečanju igrala 1. maja s Perujem, 13. maja s selekcijo iz države Pemam-buco, 17. maja s ČSSR in še 23. maja s selekcijo iz Rio Grande do Sul. Odhod za Mar Del Plata je predviden za 26. maja. NOGOMET 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpija poražena Visoka zmaja Partizana V 28. kolu 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige so dosegli včeraj te izide: Partizan - Dinamo 5:0 Olimpija - Crvena zvezda 0:1 Zagreb - OFK Beograd 2:0 Rijeka - Budučnost 1:1 Radnički - Velež 2:0 Sloboda - Čelik 1:0 Osijek - Vojvodina 1:1 Sarajevo - Trepča 2:1 Danes bo na sporedu še poslednje srečanje tega kola med Borcem in Hajdukom (po TV ob 17.40). Naši enajsterici na Goriškem sta tokrat povsem zadovoljili Tudi Vesna je v svoji skupini prikazala v nedeljo učinkovito igro Iz planinskega sveta NA GORIŠKEM Naša goriška predstavnika sta tokrat popolnoma zadovoljila. Scvo-denjci so doma prepričljivo odpravili Pro Farro, Mladost pa je remizirala s tretjo na lestvici, ekipo iz Poggia. Sovodnje so po treh zaporednih neuspehih le prišle do zmage in to na račun Pro Farre, ki je z 22 točkami na repu razpredelnice. Sovo-denjci pa kljub temu zasedajo predzadnjo mesto lestvice. Tudi v nedeljo je Mladost potrdila, da se nahaja v izredno dobri formi, saj je pred domačim občinstvom remizirala proti Poggiu, ki je sicer izredno homogena in izkušena ekipa. Doberdobci so tokrat i-meli celo možnost zmagati, sodnik pa jih je, na žalost, večkrat oviral. V naslednjem kolu, ki je predzadnje v tem prvenstvu, bo na sporedu toliko pričakovani derbi. Obe e-kipi sta tokrat dobro pripravljeni in sta se tudi v zadnjem srečanju dobro izkazali, tako da bomo priča lepemu športnemu dogodku. Tokrat bodo igrali derbi v Doberdobu in bo že deseti. V tem prvenstvu naj omenimo še zmago Romane. Ta je v gosteh premagala Audax, ki je bil edina eki- Namiznoteniški turnir v Križu je pripravil tamkajšnjim ljubiteljem telesne kulture pravo športno poslastico "HiiiiiiitiiiiiHiiniiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiNiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilift ^P^OMET V MLADINSKIH PRVENSTVIH skromna bera naših enajsteric V glavnem so slovenske mladinske ekipe doživele hude poraze |»fi KADETI - Edile Adriatica % (0:1) ^Usu y?BJE: Bukavec, Blažina, G. h°tto p Sinatra, Bezin, Va-persi' * ranck, V. Husu, Milič in tekma med Primorjem tela ^ . Rdile Adriatica se je kon-^ takn Zausluteno zmago gostov, ki ?tviCj ohranili drugo mesto na le-A zajKpiprav je v vrstah Primorce e. .al° nekaj nogometašev član-P*Iti d Pe> Prosečanom ni uspelo hr So Zadetka in to predvsem, tetbran*r?eče-rumeni» zaigrali zelo 0 lr> neborbeno. H. V. pt. Naraščajniki P&j® - Edera 1:0 (0:0) RA . R: Grgič, Milič, Milko-\ firiel|i, Kosovel, Lauzana, h, 'lZzt- Lanza, Zupin. ^teačih tleh so naraščajniki %.p°ral°nč™- P° treh “P°re.d- ponovno osvojili obe K°^bi ^°kra^ proti tržaški Ederi. jtez , se je prvi polčas končal L^Wtka. smo bili priča v na-> nasilji prern°či Prosečanov, ki °r*Zz>jern° dose®*’ zmagoviti gol H. V. op najmlajši 5;0 /JSe/.ca^e# — Primorj‘e ^ (1:0) Ostrouška, A. Villa-L!etea atera, Tafuro, Metelko, ^ec/g^dmak, Dolce, Sardoč, Bu- t»t^rirrin^ So najmlajši predstavni-55, “bi D Ja zgub;li z visokim rezul-vji^teaffA1 ln°čnejši ekipi Opicina i 1 Zrtiaoe' ,G°mačini so si zagoto tu te igSi„.e_v drugem delu igre, v' tepijL.1?1 Primorja nepričakova- nj delu te P°!fm. ko !? bilj V P-r' h 'L k; 81 e enakovredni domaci-rten0stj s° vodili samo z golom 0ti H. V. Sanf,Andrea 0:0 r\ M Ostrouška, A. Villa dlatora, Meden, Metelko, Šverca, Sedmak, Dolce, Sardoč, Bukavec, Sullini. V zaostali tekmi je Primorje v torek izenačilo s skromno ekipo SanfAndrea. Terenska premoč domačinov ni obrodila zaželenih sadov, posebno ker «rdeče-rumeni» niso bili učinkoviti v napadu, medtem ko sta sredina igrišča in o-bramba zaigrali dobro. V prvem polčasu smo bili priča počasni igri, čeprav so imeli Prosečani nekoliko več pobude. V nadaljevanju je bilo misliti, da bo Primorje bolj nevarno, toda napadalna vrsta je popolnoma odpovedala. H. V. ZAČETNIKI Inter S. Sergio - Primorje 0:0 PRIMORJE: Spadoni, Blason, Zan-colich, Meden, De Bernardi, Rupel, Depase, Celea, Metelko, Sedmak in Comino. Na tujem igrišču je Primorje i-gralo neodločeno z dobro ekipo Inter S. Sergio. Izid srečanja je pravilen, saj ste si bili obe ekipi skozi vso tekmo povsem enakovredni. V prvem kot v drugem polčasu smo bili priča dobri igri obeh ekip, ki ste zaigrali zelo odprto, teko da sta bila oba vratarja dokaj zaposlena. H. V. CICIBANI Primorje — Muggesana 1:6 (0:1) PRIMORJE: Spadoni, Šimac, Depase, Sardoč, Kemperle, Micheli, Comino, Faggin, Marcuzzi. STRELEC za Primorje: Faggin. Proti premočni ekipi Muggesane so «rdeče-rumeni» izgubili z visokim rezultatom, ki pa je vseeno prestroga kazen za domačine, ki so bili skozi ves prvi polčas popolnoma enakovredni gostom, ki so si priborili zasluženo zmago samo v drugem delu igre zaradi naivnih napak proseške obrambe. H. V. Mladost — Marcelliana 1:3 MLADOST: Zanier, Lakovič, B. Frandolič, Gerin, J. Jarc (Kadež), D. Jarc, Lavrenčič (M. Jarc), Ar-gentin (Peric), M. Frandolič. Cicibani Mladosti so na domačih tleh podlegli tržiški ekipi Marcellia-ne. Kljub porazu so naši fantje dobro igrali predvsem v prvem polčasu, ko so ustvarili več priložnosti za gol. Dobro je igrala predvsem obramba, ki je požrtvovalno odbijala napade gostov. Prvi del srečanja se je zaključil brez zadetkov, čeprav ste imeli obe ekipi več orilož-iosti za gol. V drugem oolčasu pa so naši fantje popustili, to so izkoristili gostje, ki so povedli, nekaj minut kasneje pa podvojili. Domačini so tedaj skušali reagirati in so začeli stalno napadati. Gostje so napade odbijali in s hitrim protinapadom znova premagali domačega vratarja. V zadnji minuti tekme pa so domačini končno dosegli zadetek z M. Frandoličem. • D G. BALINANJE TROFEJA KOZMANN Otvoritveni turnir letošnje sezone 30. aprila se bo na Tržaškem začela letošnja balinarska tekmovalna sezona. ARCI Portuale bo priredil večji turnir za «Trofejo Kozmann», na katerem bo v dvojicah (propaganda) nastopilo več kot 20 društev s približno 150 do 200 tekmovalci iz vse dežele. Nagrade so prispevala številna tržaška podjetja. Kvalifikacije bodo potekale na raznih baliniščih po vsem Tržaškem, polfinale in finale pa bo na sporedu v Trstu pri gostilni sFioricolto-re». Costalunga št. 66. pa, ki bi ji lahko preprečila prestop v višjo ligo, sedaj pa nimajo Tržičani več nobene zapreke pred sabo in je zato tudi prestop matematično gotov. IZIDI 24. KOLA Fogliano - Lib. Capriva 3:1 Brazzanese - Piedimonte 2:1 Mladost - Poggio 0:0 Audax - Romana 0:2 Azzurra - Edera 1:1 San Lorenze - Vermegliano 2:2 Sovodnje - Pro Farra 3:0 LESTVICA Romana 43, Audax 37, Poggio 31, Fogliano 30, Azzurra 28, Vermegliano 27, Mladost in Lib. Capriva 23, Pro Farra 22, San Lorenzo 21, Edera in Sovodnje 14, Piedimonte 12, Brazzanese 10. NASLEDNJE KOLO (30. 4.) Piedimonte - S. Lorenzo, Audax -Brazzasene, Poggio - Azzurra, Fogliano - Pro Farra, Vermegliano -Romana, Lib. Capriva - Edera, Mladost - Sovodnje. NA TRŽAŠKEM V 22. kolu prvenstva tretje amaterske lige je tokrat igrala le Vesna, zgoniški Kras pa je tokrat počival. Vesna je z gladkim 3:0 odpravila San Vito in se tako povzpela na višja mesta lestvice. Tokrat so igrali Križani res dobro, škoda le, da so prišli ti boljši nastopi Vesne šele sedaj, ko je praktično že konec prvenstva. S tako ekipo in posebno s teko igro, kot jo je prikazala Vesna proti San Vitu, bi lahko mirne duše startala na prestop v drugo amatersko ligo. Tudi v naslednjem kolu bo Vesna nastopila na domačem igrišču, tokrat pa proti Esperii, ki v prejšnjem kolu ni igrala, sodi pa med slabše ekipe tega prvenstva, saj je s 14 točkami le na predpredzadnjem mestu lestvice. Kras, ki v nedeljo ni igral, bo tokrat gostoval pri San Vitu, ki je v preteklem kolu visoko izgubil z Vesno. Kljub temu pa San Vito ni šibka ekipa, saj sodi med boljša moštva. Nedvomno je, da za Krašovce naloga ne bo lahka, z malo športne sreče pa mislimo, da jim bo le uspelo osvojiti vsaj točko. V tem prvenstvu ste bili v nedeljo na sporedu še dve srečanji. Roianese je nepričakovano, a dokaj prepričljivo premagal ekipo Čampi Elisi, ki je trenutno druga na lestvici in zato meri na napredovanje v višjo ligo. Afi Siat pa j< premagala Modiano z rezultatom 2:1 in ima sedaj na lestvici le točko manj od Krasa. IZIDI 22. KOLA Roianese - Čampi Elisi 1:0 Afi Siat - Modiano 2:1 Vesna - San Vito 3:0 LESTVICA Giarizzole 35, Čampi Elisi 33, CGS 28, Vesna in Roianese 26, San Vito in Modiano 25, Espsria SS 21, Kras 18, Afi Siat 17, Esperia 14, Rozzol 6 in Union 3. PRIHODNJE KOLO (30. 4.) Union - Esperia SS; Vesna - Esperia ; Roianese - Modiano; Rozzol -CGS; Čampi Elisi - Afi Siat; San Vito - Kras. Počiva Giarizzole. NAMIZNI TENIS Subotičani v finalu S. ELPIDO A MARE (Ascoli Pi ceno) — V polfinalnem srečanju ev- «0 skupina« IZIDI 23. KOLA Inter SS - Artigiani 2:2 Duino - Domio 2:2 San Sergio - GMT 0:2 LESTVICA Sovrana 42, Baxter 32, GMT 31, Cave in Artigiani 26, SanCAnna in Chiarbola 24, Domio in Inter SS 23, Rabuiese 22, SanfAndrea 17, Duino 14, Donatori Sangue 6 in San Sergio 2. PRIHODNJE KOLO (30. 4.) Rabuiese - Sovrana (v soboto); Chiarbola - Inter SS; GMT - Sant' Anna; San Sergio - Donatori; Ar-t'sirni Cave; Sant.'And-ea - l>ui~o. KOLESARSTVO «D1KKA 6 DEŽEL* Pozziju prva etapa ČoliJ zadovoljil CIVITACASTELLANA - Včeraj se je pričela velika mednarodna e-tapna kolesarska dirka za amaterje za trofejo «Šestih dežel». Zjutraj je bila poletapa na kronometer, v kateri je najboljši čas dosegel Švicar Glaus. V četrti skupini pa je bil najboljši Jugoslovan Čo-lig. Popoldne je bila prva uradna e-tapa te dirke (Civitacastellana - Nor-cia, 154 km). V tej etapi je zmagal član druge italijanske ekipe Alessandro Pozzi, ki je 154 km dolgo progo prevozil v 3.38’ in je v končnem sprintu premagal soubežnika, Sovjete Gousjat-nikova. Med prvimi desetimi ni nobenega Jugoslovana. Danes bo na sporedu druga etapa, s startom v Norcii in ciljem v Senigallii (155 km). ODBOJKA V 3. ŽENSKI DIVIZIJI Koledar tekem ekip Doma in Olympie Pred kratkim smo že poročali o prvenstvu 3. ženske odbojkarske di- 2. KOLO Sobote, 29. 4. AGI - 01ympia (Gorica 17.30) Torek, 2. 5. Dom - Scarpoteca (Gorica 18.30) 3. KOLO Sobote, 6. 5. Scarpoteca - 01ympia (Gradišče ob 18. uri) Torpk Q ^ Dom - AGI (Gorica 18.30) Povratni del 4. KOLO Sobote. 13. 5. AGI - Scarpoteca (Gorica 17.30) Torek, 16. 5. Dom - Oiympia (Gorica 18.30) 5. KOLO Sobota, 20. 5. 01ympia - AGI (Gorica 18.00) Scarpoteca - Dom (Gradišče 18.00) 6. KOLO Sobote, 27. 5. 01ympia - Scarpoteca (Gorica ob 15.30) AGI - Dom (Gorica 17.30) 01ympia igra svoje domače tekme v telovadnici UGG - Valletta del Como, Dom pa v telovadnici tehnične šole ITI «G. Galilei» v Gorici (Ul. Puccini). I. K. Bližnje delovanje SPDT Po uspelem avtobusnem izletu v notranjo Istro bo naslednji avtobusni izlet v nedeljo, 14. maja, na Blegoš. Vse podrobnosti bomo seveda še javili. Nedeljo kasneje, torej 21. maja. pa bo enodneimi avtobusni izlet za osnovnošolsko madino (brez staršev) na Matajur. * * * Letošnja predavateljska sezona SPDT se je s predvajanjem diapozitivov članov že zaključila; sledili bodo morda še kakšni pogovori z raznimi specialisti na razne zanimive teme. Tako bo v petek, 5. maja, dr. Vinko Milič govoril odbornikom SPDT o zdravstveni pomoči v gorah. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, udeležijo pa se ga lahko tudi vsi člani SPDT, ki bi jih argument zanimal. » * » SPDT vabi svoje člane, da se v nedeljo, 7. maja, udeležijo spomladanskega orientacijskega pohoda, katerega prireja smučarski klub Devin in bo potekal po stezah Grmade. Zbirališče je na pol poti med Sesljanom ter Cerovljami in sicer v bližini slovenske osnovne šole v Cerovljah. Kdor nima lastnega prevoznega sredstva lahko prispe v Vižovlje z vlakom, ki odpotuje iz Trsta ob 10. uri; start proge pa je itak oddaljen od železniške postaje le kilometer poti. Triglavski turni smuk Več gorenjskih planinskih društev prireja v soboto, 6. in v nedeljo, 7. maja že tradicionalni turni smuk, ki je letos posvečen 75-letnici organiziranega planinstva v Gornjesavski dolini in 200-letnici prvega pristopa na Triglav. Oba dneva bosta odprti Kovinarska koča v Krmi in Staničev dom (prenočišča in tople pijače), vendar pa naj si ude eženci prinesejo hrano s seboj. Proga triglavskega smuka vodi z grebena Rži preko Apnenice do Ovčarske koče, Polje in preko melišč pod Draškimi vrhovi v dolino Krme (okoli 7 km) Start bo v nedeljo, 7. tnaja o-koi 8. ure, proga pa bo označena z zastavicami. V primeru slabega vremena ali neugodnih razmer, bodo prireditelji pravočasno sporočili spremembe. Udeleženci prejmejo za enkratno udeležbo bronasto, za trikratno srebrno, za petkratno in desetkratno pa diplomo in posebno značko. D. J. # * • Dejavnost planinskega društva iz Trsta se vse bolj širi, zato je treba pri organizaciji izletov pomisliti, kako bi prišli na svoj račun vsi člani, od najmlajših do najstarejših pa tudi najzahtevnejših. 25. aprila je planinsko društvo organiziralo prvi avtobusni izlet po smučarski sezoni v notranjost Istre in je bil namenjen tistim članom, ki uživajo ob pogledu na lepo okolico že skozi avtobusno okno. Izletniki, katere je vodila podpisana, so si zjutraj ogledali Kubed, Buzet in Istrske toplice. Da bi jim kosilo bolje teknilo, so se povzpeli na Mo- llllllllllllllllllllllllllllllllllllltllftlllllllllMIIIIIIIIMimtllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIflllimflllllHIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIMIinmillllllllllMIIIIIIB V NARAŠČAJNIŠKEM PRVENSTVU Tesen poraz openskega Poleta Openci so v gosteh izgubili z Italsidrom - Tudi borovci poraženi Polet 68:67 italsider (34:34) POLET: Hrovatin 17 (5:12), Sosič, Vremec 18 (2:2). Taučer, Kralj, Kalc 16 (2:6), Pisani 6 (0:1), Leniša 10 (0:3). PM: Polet 9:24. SODNIKA: Mayer Grego in Leoni iz Trsta. V predzadnjem kolu naraščajni-škega prvenstva so poletovci izgubili izredno priložnost, da bi na tujem dosegli prvi par točk. Openci so bili tokrat povsem enakovredni Italsidru, če že ne boljši. «0-ranžni» so namreč skozi vso tek- iO vodili, takoj na začetku dru-polčasa je razlika znašala celo osem točk v njihovo korist. Domačinom .je v vsej tekmi uspelo ■‘iiriti v vodstvo, če pri tem štejemo tudi zmagoviti koš, ki so ga dali v zadnji minuti tekme. Tu pa je treba omeniti še to, da je sekundo pred koncem uspelo Hrovatinu, kljub nasprotnikovi osebni napaki, doseči koš, ki pa sta ga sodnika razveljavila, češ da so domačini napravili osebno napako •'red metom na koš. Zaradi doseženega bonusa je imel tako Hrovatin na razpolago dva prosta meta, ki pa ju je zgrešil. Skratka, res škoda, saj so poletovci tokrat res dali vse cd sebe, tako v napadu, kot v o-brambi. V openskih vrstah so tokrat izstopali predvsem Hrovatin, ki je pametno igral v napadu, Vremec in Kalc. Zaradi požrtvovalnosti pa je treba pohvaliti vso ekipo, ki bi si tokrat nedvomno zaslužila kaj več. LOTA 15. uri prvo tako srečanje med selekcijo mladih nogometašev rojenih po 1.1.1961 Nove Gorice in Beljaka. Druga tekma bo istega dne ob 16.30 med Gorico in Vidmom. Srečanji bosta na nogometnem igrišču v Stražicah. Finale za 3.-4. mesto bo na igrišču v Manzanu 1. maja ob 15. uri, ob 16.30 pa za 1. - 2. mesto. Ta nogometni turnir mladih igralcev bo vsako leto v drugem mestu. Varl Rudi VATERPOLO CLUJ — Zaključil se je mednarodni vaterpolski turnir za'»Pokal Romunije*. Končna lestvica: ,1. Romunija 7, 2. Madžarska “6; 3. Italija 4, 4. Jugoslavija 3, 5. Bolgarija 0 točk. TENIS JOHANNESBURG - Južna Afrika ne bo v naslednjem letu nastopila na tekmovanjih za Davisov pokal. T0 je včeraj sporočil predsednik «bele» federacije iz Južne Afrike, Ben Franklin. Od 22. do 28. maja bo v Rimu 35. mednarodno teniško prvenstvo Italije. Do sedaj so že zagotovili svo- jo prisotnost skoraj vsi najboljši igralci na svetu, kot so Borg, Ge-rulaitis, Ramirez, Orantes itd. Med ženskami bo nastopila tudi Jugoslovanka Mirna Jaušovec, ki je na tem turnirju že zmagala. Delovanje ZSŠDI Danes bodo v okviru tekmovanja •Revival 78» na sporedu naslednje tekme: MOŠKI Nebojsega - Ciceronovci na Kontovelu ob 20.30 Yamaha - Breg B v Dolini ob 21.15 ŽENSKE Mladina - Adria na Padričah ob 19.30 ZTT - Trim'" na Padričah ob 20.45 Kras B - Ekipa 10 B v Zgoniku ob 20. uri INKA OBVESTILO TPK SIRENA vabi člane, da se udeležijo tečaja o praktičnem pomorstvu, ki ga organizira Čupa. Informacije in vpisovanje na sedežih ZSŠDI. Tečaj se bo začel v četrtek, 4. maja. tovun, kjer jim je ob veselem povratku nagajal dež. Opoldne so o-biskali Pazin, si ogledali znamenito pazinsko jamo in še tamkajšnji etimološki muzej, v katerem so shranjeni originalni predmeti iz življenja v Istri n preteklosti. Grož-njan. do včeraj zapuščena istrska vasica, danes spremenjena v dokaj živo umetniško oazo, je bil zadnji kraj. ki so si ga člani SPDT z zanimanjem ogledali, nakar so se v večernih urah vrnili proti domu. Zdenka Trampuš -Sancin Izlet POLP Po sicer dolgem času je planinski odsek liceja Prešeren organiziral za svoje č:ane izlet v Glinščico. Dijaki so se zbrali v Bazovici ter od tu šli na Jezero. Napotili so se proti jami de Fineslre», ki se nahaja nad gramozno polico o-pušiene železnice. Tu so prebili celo jutro, uživajoč lepo vreme in veselo vzdušje, ki je prevladovalo pri vseh izletnikih. Zgodai popoldne so šli v Botač in se od tu spustili po melišču do slapa Sooot. Nadaljevali so ob strugi potoka do iame «Le Ninfe», kjer so ostali dokler se ni zmračilo V Boljuncu so se razšli. Izlet je odlično uspel, saj je k temu mnogo pripomoglo prijateljsko vzdušje in lepo vreme. Verjetne bo POLP organiziral konec tedna nov izlet v Glinščico, skupaj z biološkim krožkom liceja. Dimitrij Gruden Uspel pomladanski pohod V nedeljo se je zbralo lepo število članov, med temi tudi mlajši, na mejnem prehodu *Rafut-Pristava». Podali so se peš na najvišjo točko Pristave, kjer se jim je nudil lep razgled na Gorico in Novo Gorico, Goriška Brda pa tja v Furlanijo z Ločnikom. Nadaljevali so pot na novogoriško drim stezo*; na kateri so opravili vse obvezne telovadne vaje, še posebno v veliko veselje najmlajših. K veselemu razpoloženju je pripomoglo lepo vreme. Pohod so izkoristili člani, ljubitelji lepe narave in preživeli nekaj veselih uric ob kramljanju ter pozabili na vsakdanje skrbi in obveznosti ter si pridobili novih moči za vsakdanje obveznosti. Po končani trim stezi je pot vodi'a ob strelišču na kromberški grad. V parku gradu je bil daljši postanek s piknikom, ki se je udeležencem prav dobro prilegel. Po odmoru so pešačili po tVodovodm poti» do Grč-ne, kjer so imeli v aomačem gostišču skupno kosilo. Cez vso Grčno so se podali še na Kostanjevico; tudi tu se je na najvišji točki nudil izletnikom krasen razgled na vso o-kolico. Omeniti je vredno, da so v glavnem spremljale izletnike še cvetoče češnje, jablane in hruške. Udeleženci so bili zelo zadovoljni, ker so se naužili svežega zraka in obenem družabnosti. Priporočamo, da bi se pohodov udeležii tudi drugi člani, vseh starosti. Pohod je bil dolg približno 20 km. Vodil ga je Zdenko Vogrič. Zaključil se je ob 18. uri v veselem razpoloženju V «Goriških katakombah». Drugi pohod je najavljen za nedeljo, 30. aprila, i Kras, Zbirališče ob 11. uri na Travniku. Kosilo iz nahrbtnika. Vsi ljubitelji lepe narave vljudno vab jeni, Jožica Smet iMiiiiiiiiiiiiiniMiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiMHiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiinniiiiiimiiiiHiMHmiiiiiimiiiiiiiimniiiiiiMiiiiiiiiiinmiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii« MINIBASKET PO ZAKLJUČKU TEKMOVANJ ropskega pokalnega tekmovanja ve vizije na Goriškem, ki se je tamkaj lesejemskih mest v namiznem teni pravkar pričelo. Danes priobčuje su je Spartak iz Subotice premagal mo celoten koledar te lige italijansko ekipo Vitamirello s 5:2 in 1. KOLO se je teko uvrstil v finale tega tek movanja. 0!ympia - Dom Scarpotecna - AGI Ricreatorl TS — Bor 86:65 (35:40) BOR: Škerl (0:2), Pregare, Devetak, Merku 15 (3:4), De Walder-stein, Gerdol 2, Švara 10 (2:4), Pečar (k) 16 (6:13), Vassallo 16 (0:5), Kosovel 6 (2:5). PM: 13 na 33. PON: Tommasoni (37). SODNIKA: Allegretto in Colotn-ban (TS). Kljub porazu so borovci odigrali eno svojih boljših tekem, celo odličnih bi lahko rekli, če izvzamemo zadnjih deset minut igre in potrdili svoj dober trenutek. Italijansko moštvo je začelo z zelo hitrim tempom in povedlo z 18:8 v osmi minuti, tedaj so se «plavi» zbrali in z delnim rezultatom 29:9 v devetih minutah prešli v vodstvo s 37:27. V tem delu igre so slovenski fantje pokazali dopadljivo in učinkovito igro proti obrambi mož-moža: Merku in Pečar sta zanesljivo vodila poteze svoje ekipe, medtem ko so Vassallo, Kosovel in Gerdol zadovoljivo onemogočili višjemu nasprotniku dostop do odbitih žog. V drugi polovici tekme je bilo stenje do devete minute (rezultat 54:54) še vedno enakovredno: tedaj je borovcem pošla sapa in so odpovedali na vsej črti. Ricreato-ri, ki so tretja ekipa tega prvenstva, so to izkoristili in nadigrali nasprotnika ter zmagali z izidom, ki prav gotovo ne priča o razmerju sil na i-grišču. Treba je tudi omeniti, da so fantje zgrešili obilo metov iz ugodnih pozicij in vrsto naivnih napak ter da je bil njihov odstotek pri prostih metih zelo slab. Vse to je pripomoglo, da je bila končna prednost italijanske ekipe kar 21 pik. «Plavi» so igrali brez centra Lokarja, ki je standardni igralec prve Borove peterke. fo NOGOMET Letos bo za prvomajski praznik dela prvič organiziran mednarodni mladinski nogometni turnir za «Pokal 4 mest*. Udeležile se,ga bodo reprezentance mest Gorice, Vidma. Beljaka in Nove Gorice. Tako bo v soboto, 29. aprila, ob Jutri v Skednju nagrajevanje prvenstva Zini & Rosenwasser Pred podelitvijo nagrad bosta na sporedu tudi ekshibicijski srečanji V petek popoldne bo v Skednju nagrajevanje vseh igralcev, ki so nastopili v prvenstvi- Zini & Rosen-wasser. Kot je znano je v tem prvenstvu nastopalo kar sedem slovenskih ekip s preko 100 minikošar-karjev, ki bodo teko nagrajeni za vložen trud. Naj ponovimo, da bodo nagrajeni prav vsi košarkarji, zato priporočamo kar najbolj številno u-deležbo. Še pojasnilo: v okrožnicah, ki so jih dobila društva, je bilo najavljeno, da bo nagrajevanje v soboto; zaradi objektivnih težav pa je bilo prenešeno na petek. Pred nagrajevanjem pa bosta na sporedu tekmi, v katerih bodo igrali najbolj zaslužni košarkarji, ki jih je izbrala komisija na podlagi seznamov, ki so jih poslala društva. Od naših društev so bili izbrani: BOR: Bradassi in Aleksi j Tavčar. KONTOVEL: Gulič in Sedmak. SOKOL A: Ušaj. BREG: Klabjan, Pregare in M. Štrajn. POLET: Feri, Fabi in Granier. SOKOL B: Fabio Pahor in Busan. Igralci prvih treh ekip bodo igrali v selekciji finalne skupine, ostali pa v selekciji tolažilne skupine. Košarkarji Bora, Kontovela in Sokola morajo torej biti ria igrišču ob 17.30, košarkarji Brega, Poleta in Sokola B pa ob 16.30. Spored bo tak: 17.00 tekma selekcij tolažilne skupine 18.00 tekma selekcij finalne skupine 19.00 nagrajevanje igralcev in mini-sodnikov še enkrat priporočamo čimvečjo udeležbo. VELIKA NAGRADA MINIBASKETA Že v soboto se bo pričela Velika nagrada minibasketa, ki bo letos manj obsežna kot prejšnja leta (zaradi pomanjkanja časa). Sistem bo direktno izločanje, tj. ekipa, ki je poražena, je izločena. V prvem kolu bodo naše ekipe i-grale teko: 14.30 DLF - Breg 15.30 Inter Milje - Polet 16.30 CAMB - Sokol 17.30 RCT B - Kontovel Vse tekme bodo na sporedu v tržaški Športni palači (dvorana B). Marko TROFEJA Z & R Bor B — Don Bosco 70:72 (30:32) BOR J: Vascotto, Krapež, Jagodic 4, Jogan, Volk 18, Aleksij Tav čar 6. Boris Tavčar, Paoli 2, Semen, Bradassi 36, Zaccaria, Slama 2 točki. V soboto so v Ul. Caravaggio borovci odigrali zadnjo tekmo turnirja Zini & Rosenvvasser proti peterki Don Bosco A, ki je zmagala s košem razlike. Končni izid pa ni bil važen za končno lestvico tega turnirja: «plavi* so si prisvojili o-dlično četrto mesto, ki nagrajuje požrtvovalnost in sposobnost vseh naših fantov. Včerajšnja tekma je bila zanimiva in obe ekipi bi si za služili zmago. Že v prvih minutah srečanja je Bradassi pokazal, kar zna. Kar šestkrat je položil žogo v koš in s tem popravil slabši nastop v Skednju. Na koncu prve četrtine je imel Bor točko prednosti, v drugi četrtini se je izkazal Volk, ki je dobro zadeval ter napadal in branil svoj koš. Presenetil je Slama, ki je res lepo odigral svojo vlogo. Ni pa nas presenetil mali Pi-strin, ki je za goste zadeval od vsepovsod. V drugi polovici srečanja sta obe peterki odvijali hitro igro in zadeli lepo število košev. V tem delu srečanja so se manjši Borovi košarkarji res lepo obnašali na igrišču. Bradassi in Pistrin sta kar naprei zadevala, vsak na svoji strani, teko da je bil rezultat do konca izenačen. Zadnje minute srečanja pa je Borova peterka i- grala nejevoljno, gostje so prišli v vodstvo, Borov trener pa je spet poslal mlajšo peterko na igrišče, ki je nadoknadila zamudo, a ji ni u-spelo zmagati. S to tekmo so borovci zaključili tudi sezono. Štefan TENIS TURNIR V LAS VEGASU Barazzutti premagal Željka Franulovica LAS VEGAS - Italijan Corrado Barazzutti je z veliko težavo premagal v prvem kolu teniškega turnirja v Las Vegasu Jugoslovan« Željka Franulovica. Pravo presenečenje tega kola pa je izločitev Romuna Nastaseja, ki je podlegel Av- stralcu Warwicku. IZIDI L KOLA Gottfried (ZDA) — Cahi! (ZDA) 6:4. 7:5 Ramirez (Meh.) — Leonard (ZDA) 6:3, 6:4 Barazzutti 'It.) — Franulovič (Jug.) 6:2, 7:6 Tanner (ZDA) — Hewitt (Juž. Afrika) 7:5. 6:2 Warwick (Avstralija) — Nastase (Rom.) 3:6, 7:6. 6:4 McEnroe (ZDA) — Fillol (Čile) 6:2, 6:3 Newcombe (Avstralija) — Fritz (ZDA) Fibak (Poljska) — Fleming (ZDA) Dibley (Avstralija) — ^kiter (Niz.) 6:2, 6:3 6:3, 6:7, 6:3 7:5. 3:6, 6:4 KOLESARSTVO U1JON — Nizozemec Schipper je osvojil prvo etapo kolesarske dirke Po Španiji Gijon - Gijon (144 km). Schipper je prevozil progo v 3 51T5”, drugi je bil njegov rojak Princeo, tretji pa Španec Cuevas. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel, 79 3B 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorico. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija , v/ SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 L|ut>l|0H* Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 ,1 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43 iJJJ 13.000 lir. Finančno upravni 600. legalni 600, osmrtnice ^ sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir bese Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanlje-JuNI5^ kraline se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih 0 v Italiji pri SPI. Član italijanska! zveze časopisnih!^ založnikov FIEG^r t ----------------------- 27, aprila 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I zrr I Trst NA OSMEM KONGRESU ZKH V ZAGREBU Milka Planinc vnovič izvoljena za predsednico CK ZK Hrvatske 0 nadaljnjih smernicah lastne dejavnosti so na svojih kongresih razpravljali tudi vojvodinski, makedonski in črnogorski komunisti BEOGRAD — Vojvodinski komunist; so začeli včeraj svoje najvišje zborovanje — pokrajinsko konferenco ZK in se tako pridružili makedonskim, ki so nadaljevali, ter hrvatskitn in črnogorskim, ki so včeraj končali svoja kongresa. Na partijskem zborovanju v Novem Sadu je predsednik pokrajin skega komiteja ZK Dušan Alimpič prebral referat «Zveza komunistov Vojvodine v boju za razvoj družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samo-upravljanja». Alimpičev referat je usmerjen predvsem' k prihodnjim nalogam in pri tem poudarja, da mora Zveza komunistov Vojvodine priti na pravo prizorišče bitke za razvoj socialistične demokracije povsod, kjer delovni ljudje in občani živijo, delajo in odločajo. Od usposobljenosti komunistov in partijske baze, dt se za razredno bistvo bojujejo skupaj z vsemi delovnimi ljudmi, je odvisno, s kakšnim tempom in v kakšni meri se bo krepila socialistična zveza kot fronta politične integracije delovnih ljudi in občanov, njihovih organi feratu Dušana Alimpiča se je začela razprava. Na kongresu Zveze komunistov Makedonije se je po uvodnem referatu, ki ga je v torek podal predsednik centralnega komiteja Angel Čemerski, včeraj delo nadaljevalo komisijah, v katerih so razprav- ljali o referatu in o predloženih kongresnih dokumentih. V Zagrebu se je končal osmi kongres Zveze komunistov Hrvatske. Ža predsednico centralnega komiteja so vnovič izvolili Milko Planinc. Izbrali so nov centralni komite in njegove organe ter sprejeli kongresno resolucijo, ki govori o nalogah ZK Hrvatske v naslednjem obdobju. Del resolucije je posvečen mednarodnim odnosom. Tu je med drugim rečeno, da bo ZK Hrvatske razvijala mednarodno sodelovanje s komunističnimi, delavskimi in drugimi naprednimi demokratičnimi strankami in gibanji, pri tem pa bo podpirala sleherno sodelovanje, zasnovano na načelih intemacionalis-tične solidarnosti. Prav tako se bo zavzemala z i popolno priznanje pravic pripadnikov jugoslovanskih narodov in zlasti hrvatske narodne zacij in samoupravnih teles. Po re- ZAPRTI TERORISTI SO NEPAZUIV0 SLEDILI RAZPRAVI NOBEN ODZIV CURCIA NA OSMO SPOROČILO RB Po današnji obravnavi bo proces prekinjen do 3. maja, ko naj bi predvidoma pričal Silvano Girotto TURIN — Po treh dneh prekinitve se je včeraj v Turinu v vzdušju napetosti in pričakovanja nadaljeval proces proti zgodovinskemu jedru rdečih brigad. Bolj kot razpravi sami pa so časnikarji in občinstvo namenili pozornost obtožencem in njihovi morebitni reakciji na zadnje sporočilo teroristov, ki so v zameno za Alda Mora zahtevali izpustitev trinajstih pajdašev in med temi Curcia, Franceschinija, Ferra-rija in Ognibeneja. Vendar toliko pričakovanega 14. proglasa ni bilo. Obtoženci, ki so bili sicer polno-številio prisotni v dvorani, sploh niso sledili razpravi. Brali so časopise, se med seboj pogovarjali in šalili, kot če bi hoteli nalašč dokazati, da zahteva pajdašev ni zasejala mednje klice razdora. Tudi odvetnika Giannino Guiso in Sergio Spazzali. ki vzdržujeta zvezo s teroristi in sta občasno tudi njihova glasnika v smislu, da seznanjata novinarje s stališči aretiranih, njsta hotela črhniti besedice o stališču, ki so ga Curcio in ostali zavzeli do osmega sporočila pajdašev. Omejila sta se le na oceno predsinočnjega VValdheimovega poziva, ki je po mnenju obeh pozitiven in vsebuje tudi, dasi megleno, politično priznanje rdečim brigadi-stom. Razprava sama pa je bila dolgovezna in nezanimiva, saj je sodni zbor v nekaj urah zaslišal kar 45 prič. Najbolj slikovito (s sodnega vidika pa povsem nepomembno) je bilo pričevanje Cesarine Carletti, ki je bolj znana kot »nona Mao». Ženica je trdila, da ji je neki karabinjerski častnik zaplenil letake rdečih brigad, ki jih je imela na stoj niči skupaj s knjigami, pozneje pa je priznala, da se je zmotila in da je zamenjala za stotnika nekega navadnega podčastnika. Obravnava se je zaključila s pričevanjem se-riatorja Giorgia Pisanoja. Po današnji razpravi bodo proces odložili do 3. maja, ko bi moral predvidoma pričati Silvano Girotto (»oater mitra*), ki je omogočil karabinjerjem aretacijo Curcia in Franceschinija. Vprašanje pa je, če bodo orožniki dotlej izsledili bivšega redovnika, ki naj bi do pred nedavnim delal na nekem gradbišču v Abu Dabiju. Dan pozneje pa naj bi pričal sodnik Mario Sossi. (vt) zaslišan balistični izvedenec, sicer v zvezi s ponarejeno brzostrelko «mab». Tiste noči so prevratniki, kot znano, odnesli iz orožarne v notranjem ministrstvu vse orožje, ko pa jim je bilo sporočeno, da z u-darom ne bo nič. so orožje, zopet nesli v orožarno, vendar brez brzostrelke omenjene znamke; to so zamenjali s «kopijo». Orlandini je trdil, da je prišlo do zamenjave kakih petnajst dni po spodletelem puču, kolikor časa je bilo pač potrebnega za izdelavo inačice, balistični izvedenec pa je včeraj naglasil, da je orožar ministrstva med njenim pregledom sredi 1. 1974 zapazil v cevi rjo. To naj bi pome nilo, da brzostrelka ni bila očiščena, kot vse drugo orožie, med rednim periodičnim pregledom 30 do 40 dni pred inšpekcijo, ki jo je odredilo notranie ministrstvo na podlagi Or-landinijevih izjav. FULVIO CASALI PREDLANSKI UMOR KOMUNISTA LUIGIJA DE ROSE V SEZZEJU Proces zaradi Borghesejevega spodletelega državnega udara Saccuccijeva obramba načrte zavira proces manjšine v drugih državah, in sicer na podlagi izhodišča, da so narodnostne manjšine spona prijateljstva in dobrih sosedskih odnosov v korist miri in miroljubnega sodelovanja med vsemi narodi sveta. Včeraj se je končal tudi sedmi kongres Zveze komunistov Črne gore. Tudj črnogorski komunisti so na svojen najvišjem zborovanju sprejeli kongresne dokumente, v katerih določajo glavne smeri svoje prihodnje dejavnosti na vseh področjih življenja in dela. Izvolili so nov centralni komite, njegov predsednik pa bo še naprej Vojo Srzentič. VLADO BARABAŠ BEOGRAD — Kakor so sinoči u-radno sporočili, b:> zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic na u-radnem obisku v Vietnamu od sobote do ponedeljka. Povabil ga je vietnamski zunanji minister Ngujen Duj Trin Priznanja OF (Nadaljevanje s 1. strani) več kot teden pred podelitvijo in v tem je verjetno prvi vzrok za zmešnjavo, ki je s tem v zvezi nastala. O dobitnikih je bil namreč naš dnevnik žal netočno informiran, zato smo se za stvar podrobneje zanimali. V samem začetku je bila na prvem mestu in edina kandidatinja iz zamejstva v Italiji za priznanje Ksenija Kocijančič - Nežica iz Gorice in je šele kasneje bil dodan kot drugi kandidat Primorski dnevnik, ker je prav v času odločanja o podelitvi izšla njegova deset-tisoča številka. Zaradi izjemne priložnosti je bila zamisel o dveh prejemnikih najprej sprejeta, a je bilo med odločanjem zaradi velikega števila kandidatov, ki so imeli izenačeno upravičenost do priznanja, to stališče revidirano, tako da je za naše zamejstvo ostalo samo eno mesto in ie bila zaradi izjemnega ju-bilčja1 rrtihftfsW|ff dnevnika dana njemu prednost s tem, da bo za prihodnje leto edina kandidatinja in s tem tudi prejemnica priznanja Ksenija Kocijančič - Nežica. Verjetno je treba tudi- tem okoliščinam pripisati zmešnjavo in netočnost vesti, ki smo jo prejeli. Čutimo dolžnost, da se tovarišici Nežici opravičimo in kot prizadeti iskreno obžalujemo, da smo jo za eno leto prikrajšali za več kot zasluženo priznanje, Če bi mi odločali, bi tovarišici Nežici prav gotovo dali prednost. ! NAMESTO PREDVIDENIH 1.200 1.500 MlllJARD Zamrznitev draginjske doklade bo nesla državi komaj 900 milijard lir V majski plači ne bo več ustreznega odtegljaja RIM — Številke so potrdile, da ni bil lanski sklep vlade o zamrznitvi draginjske doklade kdo ve kako posrečen. Državno blagajno bo obogatil predvidoma le za kakih 900 milijard lir, torej v občutno manjši meri, kot je bilo prvotno napovedano, saj si je zakonodajalec obetal skupni znesek 1.200 do 1.500 milijard. Izračun o 900 milijardah sloni na neuradnem podatku iz krogov blizu zakladnega ministrstva, da je drugo vplačilo v korist državne bla- skupno treh vplačil), saj se jc prvi obrok sukal okoli 155 milijard. Računajo, da bo tretji in zadnji o-brok, ki zadeva obdobje januar - a-pril letos, nanesel 350 do 400 mili jard. K oblikovanju državnega dohodka od zamrznitve draginjske doklade je prispevalo kakih 7 milijonov uslužbencev, torej nekako manj kot polovica vseh delovnih moči v odvisnem razmerju. Velja vnost zakonskega ukrepa o zamrznitvi zapade vsekakor 30. a-prila, kar pomeni, da ne bo v maj- gajne na račun zamrznjene dokla ski plači več ustreznega odtegljaja. de znašalo komaj 385 milijard lir Končnega obračuna emisijski zavod Banca d’Italia in omenjeno ministrstvo še nista napravila, ker ni znana višina drugega vplačila na področju državnih služb. Domnevajo sicer, da ne bi smela doseči niti milijarde lir glede na razmeroma nizko število uslužbencev, ki zaslužijo nad 6 milijonov lir letno (zamrznitev draginjske dokla de doseza, kakor je znano, 50 odst. pri letnih dohodkih med 6 in 8 milijoni ter 100 odst. pri dohodkih nad 8 mil. lir v letu). Doslej je zamrznitev nesla državi vsega približno 540 milijard (seštevek prvega in drugega od Z druge strani velja opozoriti prizadete, raj nikar ne bodo optimisti, kajti namesto odtegljaja na draginjski dokladi utegnejo biti ob podoben odbitek na račun davkov! (dg) RIM — Predsednik ustavnega sodišča Paolo Rossi je včeraj predsedoval svoji zadnji javni seji u-stavnega sodišča. 9. maja mu namreč zapade mandat, saj je bil maja 1969 izvoljen za člana ustavnega sodišča, decembra 1975 pa za predsednika. Rossi pa bo še naprej predsedoval »razširjenemu* ustavnemu sodišču, se pravi sodnemu zboru, ki obravnava afero Lockheed. TRŽAŠKI DNEVNIK USPEŠNA AKCIJA POLICIJE MLAD ZAPRISEŽENI ČUVAJ AVTOR TREH TATVIN V PASAŽI TERGESTEO 26-letni Romano Di Nallo je na kvesturi priznal tatvino Skoraj vse ukradeno blago so že vrnili lastnikom ( c ......................................................................... V KAIRU ARETIRANI TUDI ŠVICARSKI DRŽAVLJANI IZ TICINA Egipčani trdijo, da so odkrili mednarodno teroristično mrežo Mantovani, Bellini in zakonca Bracchetta naj bi vzdrževali zvezo med palestinskimi skrajneži, Carlosom, japonskimi teroristi in trdečimi brigadami* - Pojasnila švicarskih oblasti KAIRO — Egiptovske oblasti so prejšnje dni aretirale skupino ljudi, katere obtožujejo, da so povezani s palestinskimi «radikalnimi skupinami* in torej vpleteni v umor e-giptovskega pisatelja Sebaia na Cipru! Žšlprtimi riČiSHstfi' 'S&' ttl1 di švicarski državljani, ki pripadajo italijanski narodnostna skupnosti v kantonu Ticino: študent Sergio Mantovani, neki Giorgio Bellini, zakonca Doris in Gianni Bacchetta ter dva Nemca — Elvira Gunther in nekdo, čigar imena niso sporočili. Kairski tisk ter republiški državni pravdnik Ibrahim El Kaliubi trdijo, da je ta skupina tujcev bila povezana z »radikalnimi palestinskimi skupinami* in mednarodnimi terorističnimi organizacijami. Med temi omenja egiptovski tisk «rdeče brigade*, japonsko «rdečo armado* in neodvisno teroristično skupino, ki jo vodi skrivnostni «Carlos». Kairski tisk, predvsem list «A1 Ahbar* trdi, da so »rdeče brigade* ponudile palestinskim teroristom, ki so se ločili-od '«Al .F«teha» (zato so si nadele ime «avtentična linija Fatah*), pomoč1 in ’ strokovno sodelovanje. Zato sedaj sumijo, da je švicarsko - nemška skupina delovala v Egiptu s tem namenom. Med drugim pravijo, da so fotografirali in pregledovali vse objekte, kot sta »Mena house* in palača «To-hra», kjer so se zbrali Sadat, Begin in predstavniki OZN oziroma kjer zaseda mešana izraelsko - e-giptovska vojaška komisija. Namen teroristične druščine naj bi bil »kaznovati* vse udeležence izraelsko - »POLITIČEN* ROP V RIMU LATINA — Zagovorniki Sandra Sac-cuccija in Pietra Allatte, ki sta vpletena v uboj mladega komunista Lui-gija Dc Rose dne 28. maja 1976 v Sezzeju Romanu, so zahtevali od preiskovalnega sodnika dr. Archidiacona, da se odpove nadaljnji preiskavi. Potem ko je bil Allatta obtožen umora in potem ko je javni tožilec De Pao-lis predlagal za Saccuccija le obtožbo posesti vojnega orožja in streljanja v javnosti, z druge strani pa črtanje obtožbe moralnega sodelovanja pri zločinu, je dr. Archiadiacono podpisal proti Saccucciju drugi zaporni nalog pod obtožbo poskusa umora in hudih groženj. Branilci menijo, da je preiskovalni sodnik zašel v protislovje in omenjeno zahtevo posredovali celo pravosodnemu ministru. Ni treba seveda posebej podčrtovati, da gre za nov poskus zaviranja procesa, vtem ko Saccucci brezskrbno pohajkuje na tujem. DOGODIVŠČINA UKRAJINSKEGA IZSELJENCA NA OBISKU V /DOMOVINI V ospredju obravnave ponarejena brzostrelka RIM — Včerajšnja obravnava na procesu zaradi Borghesejevega spodletelega državnega udara je dokazala neuporabnost magnetofonskega posnetka o luganskem sestanku med pučistom Remom Orlandinijem in agentom vojaške obveščevalne službe SID kap. Antoniom La Bruno, po Katerem je bilo mogoče razkriti večino zarotniških načrtov »nacionalne fronte* in prijaviti sodstvu večino zdajšnjih neofašističnih obtožencev. Med poslušanjem traku se je morala porota sprijazniti z dejstvom, da ni mogoče jasno razločiti niti besede in da se bo treba zadovoljiti s prvotnim prepisom razgovora. V drugem, delu razprave je bil RAHLO PREDOLGE »POČITNICE* V SZ Sovjetske oblasti so mu šele po osmih mesecih vrnile izstopni vizum MOSKVA — Po osmih mesecih prisilnega bivanja v SZ je Charlie Puka, 88-letni rudar iz Pittsburgha včeraj odpotoval z moskovskega le-tališča Charlie se .je leta 1909 izselil iz ukrajinske vasice Veljatino v ZDA. Lani marca je hotel obiskati sestro in domače v rojstni vasi in je prosil sov.jetsko veleposlaništvo v IVashingtonu za vstopni vizum. Izdali so mu sovjetski potni list. ob prihodu v SZ pa so mu oblasti odvzele ameriški potni list in mu niso izdale izstopnega vizuma. Charlie se je obrnil na ameriško veleposlaništvo v Moskvi, kjer so že od septembra ubrali vse možne uradne in neuradne poti, da bi mu omogočili povratek v ZDA. Po o smih mesecih bitke s sovjetsko bi- rokracijo in ko je imel primer že precejšen odmev v javnosti, mu je pristojno ministrstvo končno izdalo izstopni vizum. Odpotovati bi moral včeraj zjutraj, na letališče pa je prišel že dan prej in je prebil noč v letališki stavbi »da ne bi izgubil te priložnosti*, «Zadnje čase sem bil tako obupan — je pojasnil — da sem se po šestindvajsetih letih abstinence vsak dan opil*. Sovjetskemu funkcionarju na letališču ni hotel izročiti svojih dokumentov, tako da je ta zaprosil za pomoč prikupno angleško stevardeso, ki si je pridobila Char-lievo zaupanje. Dekle je vendarle prepričalo priletnega rudarja, da je izročil dokumente funkcionarju in se napotil v letalo. Charlievih »počitnic* v SZ je bilo tako konec. Več kot polovica vojakov ameriške vojske v tujini redno uživa mamila VVASHINGTON - Preiskava posebne komisije predstavniškega doma je ugotovila, da več kot polovica vojakov in podčastnikov ameriške vojske v tujini uživa vsaj tedensko marijuano, medtem ko jih dobršen del uživa heroin. Komisija je ob zaključku preiskave izrazila dvome v učinkovitost ameriških sil v tujini v primeru izbruha vojne prav zaradi pretiranega uživanja mamil. RIM — četvero zakrinkanih in o-boroženih moških je izropalo kmečko in obrtniško hranilnico s sedežem v prostorih pokrajinskega združenja trgovcev. Plen znaša 20 milijonov. Zločinci so pobegnili z avtom, ki ga je vozil njihov pajdaš, vendar so jih policisti in karabinjerji prestregli. Prišlo je do strelnega spopada, v katerem je bil član tolpe ranjen, a je vseeno izginil. Nadaljnjima dvema banditoma je ravno tako uspelo izbrisati vsako sled za seboj, četrtega in petega pa so orožniki prijeli. Gre za 24-letnega Maurizia De Gregorija, ki je pripadal ultralevičarskemu kolektivu iz Ul. Dei Valsci in katerega člani se sedaj gibljejo v krogih »avtonomističnih* skrajnežev (vpleten je bil v vrsto nasilnih dejanj med pouličnimi izgredi, v katerih so karabinjerji decembra 1975 ustrelili mladega Pietra Bruna) ter 25-letnega Vincenza Fresija s Sardinije, ki je bil zaprt zaradi ropa in je pred nekaj meseci zbežal iz ječe. Preiskovalci so uverjeni, da je njuna roparska tolpa povezana s teroristično-pre-vratniško organizacijo, ki se skuša tako samofinansirati. (dg) Na sliki (telefoto ANSA) zastraženo poslopje, kamor se je zatekel ranjeni bandit, ki mu je uspelo pobegniti skozi stranski izhod. egiptovskih »izdajalskih pogajanj*. Člani razkrite »teroristične skupine* naj bi delovali v Egiptu z raznimi legalnimi kritji za njihovo kon-spiraoijsko delo. Večina naj bi študirala na treh univerzah, kjer je večje število palestinskih študentov: v Assiutu, Kairu, Aleksandriji in Lansuri. Glede narodnosti švicarskih študentov, ki naj bi bili člani teroristične mreže, so egiptovske oblasti ustvarile precejšnjo zmedo, ker so prvotno mislile, da gre za Italijane ali za italijanske izseljence. Šele pozneje so ugotovili, da so vsi švicarski državljani. Kljub temu pa Mantovanija osebno obtožujejo, da je vzdrževal zvezo med Palestinci in «rdečimi brigadami*. Med drugim obtožujejo razkrito palestinsko teroristično mrežo, da je prejemala pomoč tudi iz Iraka, prekb skupine «Abu Nidal*, ki jo je do smrti vodil Waddi Haddad. Drugi Švicar, Giorgio Bellini, pa naj bi prispel v Kairo pred-kratkim in se izdajal za časnikarja. Njegova naloga naj bi bila po mnenju egiptovskih oblasti, navezati stike med neko švicarsko teroristično centralo in mednarodno teroristično mrežo, kateri baje pomagajo Palestinci. Seveda gre vse te informacije jemati z določeno previdnostjo, saj je znana polemika kairskih oblasti proti palestinskim skupinam na splošno in bi torej bilo tudi mogoče, da gre zgolj za notranje homa-tije, v katere vpletajo tujce in jim pripisujejo neverjetne zveze. Vsekakor so iz Švice policijske oblasti sporočile, da jim ni znano, da bi v Zuerichu obstajala filo-arabska teroristična centrala. Švicarske oblasti trdijo tudi, da jim imena Sergia Mantovanija in zakoncev Brachetta niso znana. Zvezna uprava za sodstvo in policijo je tudi poudarila, da ji ni znano, da bi omenjena trojica imela kakršnokoli zvezo z lastnikom knjigarne v Ticinu, Giorgiom Bellinijem. Slednji je, resnici na ljubo, znan švicarskemu sodstvu, saj so ga maja 1975 zaprli v Zuerichu, ker so ga osumili sodelovanja pri nekem atentatu in sodelovanja v teroristični organizaciji. v kateri naj bi delovala tudi Petra Krause, italijanska državljanka nemške narodnosti, ki je trenutno na razpolago italijanskim sodnim oblastem ter švicarski a-narhist Peter Egloff, ki so ga lani obsodili na težko zaporno kazen. Toda Belliniju teh zvez niso mogli dokazati in je bil na sodni razpravi oproščen. Med tiskovno konferenco je kairski državni pravdnik El Kaliubi dejal, da so «rdeče brigade* vzdrževale zvezo s palestinskimi teroristi preko poštnega predala glavne rimske pošte na Trgu San Silvestre. Ko so zvedeli za to izjavo so italijanski preiskovalci preko »Interpola* prosili kairske oblasti za dodatne informacije, Prepričani so namreč, da bi jim lahko te informacije služile tudi v preiskavah o u-grabitvi Alda Mora. ANKARA — Kot se je izvedelo iz pooblaščenih krogov v Ankari, so v mestu Kars ob turško - sovjetski meji uvedli 24-urno policijsko uro po izbruhu hudih neredov. V spopadu med nasprotnimi študentskimi skupinami je bilo namreč najmanj sedem oseb ranjenih, od katerih je pet v smrtiii nevarnosti. Že 24 ur po tatvini v treh obratih v Pasaži Tergesteo je policija izsledila in aretirala tatu. Gre za 26-letnega zapriseženega čuvaja Romana Di Nalla iz Ul. Rossi 25. ki je že v koronejskih zaporih. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so tudi odkrili večji del plena trojne tatvine. Manjka samo nekaj denarja, vse ostalo so že vrnili lastnikoma trgovine z električnimi stroji in trgovine s konfekcijo RR. Po vsej verjetnosti so agenti le tečega oddelka kvesture najprej začeli poizvedovati o dejavnosti ljudi, ki so razpolagali s ključi vhodnih vrat Pasaže Tergesteo. Med temi so tudi nočni čuvaji. V skladišču, s katerim je razpolagal Di Nallo, so našli ukradeno blago in od tedaj niso imeli več dvomov. Odšli so k čuvaju in ga aretirali. Prepeljali so ga na tržaško kvesturo, kjap.iKa je1 ob prisotnosti zagovornika odv. Benussijeve zaslišal namestnik državnega ■,,pravdni-ka dr. Coassin. Aretirani je sprva okleval, nato pa je priznal tatvino. Pri njem so našli tudi 6,35-kalibrski samokres in vež nabojev. Nadaljuje se preiskava, da ugotovijo, ali je Di Nallo zagrešil tatvino sam ali mu je kdo pri tem pomagal. A Zaradi splošnega čiščenja mestnih ulic bodo jutri od 14. do 18. ure zapite za promet Ul. Matteotti od Ul. Manzoni do Ul. Piccardi, isti odsek Gambini in Ul. Luciani. vedano bo tudi parkiranje na omenjenih ulicah. Vozila, ki bodo “ kirana, bodo odstranili s «pajkoII>,• Nesreča na delu v železarni Italsider V tržaškem obratu železarn® talsider se je včeraj ponoči čil 36-letni delavec Carlo Serk** (l s Trga sv. Jakoba 3; med delo?!., 1!----! --- •- 1--.- livarni mu je kolesje stroja zrn, jjo lo prstanec leve roke. Okreval v mesecu dni. Trije delavci lažje zastrupljeni v arzenalu Sv. Marka Trije delavci tržaškega arzenala Marka so se včeraj dopoldne zastrupili zaradi vdihavanja izPuS?.. plinov vlačilca. 28-letni Franco v nielis iz Istrske ulice 23, 46-letni rio Primi 'it Ul. Paisiello 1 ’n . j letni Marino Croci iz Ul. Grams^U Crt rl.l.li na r\nnlan.. *T Tne,< ,C». ^ so delali na pontonu »Ursus*. , drahem pred arzenalom. Nenad?.. je vse tri zajela slabost in z rešil avtom tržaških gasilcev so jih pte^ ljali v glavno bolnišnico, kjer 30 1 ugotovili lažjo zastrupitev z °®J^Ji vira monoksidom. Danielisa so na oddelku medicine dela s jj okrevanja v tedni dni, C roči ju od#; nudili prvo pomoč in ga nato v vili, Primija pa so hoteli pridrža > bolnišnici, a se je raje vrnil dol" okreval bo v tednu dni. 1,11,111111,m,,,,,,,,,,,i,,,,,mn,miilll.liillilloO' Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA Več kot 150 milijard lfr za gospodarsko rast dežela Skupščina proučila dva zakonska osnutka, ki predvidevat* vrsto finančnih nakazil za razvoj produktivnih sektorj** Po običajnih odgovorih na vprašanja in interpelacije, ki so na sporedu na vsaki prvi tedenski seji deželnega sveta, se je v skupščini začela razprava o dveh zakonskih osnutkih, ki predvidevata vrsto finančnih nakazil za gospodarski razvoj naše dežele, Ker se zakonska osnutka nekako do-ix>lnjujeta, ju je skupščina skupno proučila. Prvi zakonski osnutek, štev. 41.3, predvideva finančne podpore za razvoj deželne industrije, drugi, štev. 415, pa predvideva nujne posege za podporo produktivnih sektorjev na potresnem območju. S slednjim zakonskim osnutkom bo začel deželni odbor praktično izvajali nekatera določila, ki jih predvideva državni zakon štev. 546, ki govori o splošnem razvoju naše dežele. Zakonski osnutek ne predvideva dolgoročnega načrtovanja za razvoj dežele, ampak le vrsto podpor, ki so v tem prehodnem obdobju prepotrebne. Za vse te posege bo dežela nudila 129.700.000. 000 lir za štiriletje 1978-81, od katerih je za leto 1978 namenjenih 87.050.000. 000 lir. V zakonskem osnutku štev. 413 pa je govor o posegih za razvoj deželne industrije. Kot je izrecno poudarjeno v poročilu poročevalca Varisca (KD), zakonski predlog ne predvideva dolgoročnega načrta za razvoj dežele, ampak je le instrument, s katerim bo deželna uprava izpeljala najnujnejše posege v pričakovanju, da bodo izdelane dokončne smernice programskega načrtovanja. Glavni nameni, ki jih zakonski osnutek skuša rešjti so predvsem povišanje finančne zmogljivosti finančne družbe Friulia, zadovoljiti prošnje nekaterih občin za gradnjo industrijskih infrastruktur, proučitev ne samo finančnih proble mov za pravilno delovanje deželnih ustanov za industrijski razvoj in podpreti pobude za tehnološko raziskovanje na tem področju. V te namene je deželna uprava nakazala 21.000 milijonov lir za štiriletje 1978-1981, od katerih je za leto 1978 predvidenih 15.100 milijonov lir. V razpravo je poseglo 13 svetoval cev, ki so vsak iz svojega zornega kota zagovarjali ali pa nasprotovali (tl zakonskima osnutkoma tako. koj ^ sestavljena. Razprava se bo znhljhjL danes, ko bo na vrsti proučite'’ j vilnih popravkov in glasovanje. Obsodba KD in Pltt«* zaradi oskrunitve obeležja v Porzusu Svetovalska skupina KD v nem svetu je ostro obsodila oS*< je tev obeležja v Porzusu. S ten1 m ,udaf) . janjem žalijo vse tiste, pou^;- ^ svetovalci KD, ki so se boril; ^ sVobod0 in demokracijo, Izrazih tudi svojo solidarnost posl, Berzah ki ima velike zasluge v odporni^1 gibanju. Dogodek je obsodil tudi deželnega sveta Pittoni, ki Je drugim poudaril, da so kljub " v žičnim manifestacijam ob dneV!Urf svoboditve in odločnosti demokf® jj javnosti še taki ljudje, ki *** j s podlimi provokacijami zmanjša^,, uničiti demokratično zavzetost- j«, žam tudi solidarnost posl. Berzan . je zaključil Pittoni, ki ima važn®, i(1 litične funkcije v deželni uPra^prS' je še sedaj ugleden politik ih vitelj. ŠTUDIJSKA NAKAZILA DIJAKOM IZ ZGONIK OBČINE jt- Na osnovi deželnega zakon? $ 62/75 bo občina Zgonik podeli'11 šolsko leto 1977-78 študijska, .nL« žila v znesku 40.000 lir di.la -< višjih srednjih šol in zavodovo umetnostno izobrazbo, ki priP8® potrebnejšim družinam. B0*5 predložitev prošenj in vse P°tr3vj» dokumentacije zapade 29. t.rP->„jj, jmsl pojasnila pa daje občinsko taji Prispevajte za DIJAŠKO MATICO