11 h a J a vgak Setrtok. Cena m« > I K na leto. (Z. NemSiJo i K, ■ Ameriko in drug. tuje drlare « K). — Posameine Številk« ■« prodajajo ——— po 10 Tinaijer. — S prilogami: HaS kmetki dom, Društvenik, HaSa gospodinja Spisi In dopisi se pošiljajo: UredniStvu ^Dbmoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NaroCnlna, reklamacije In Inserat! pat Upravnifttvu »Domoljuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—* Štev. 28. V Ljubljani, dne 13. julija 1911. Leto XXIV. Liberalna maha. Lažnivec je kakor muha, ki zaide v pajkovo mrežo; čimbolj ceba in se prekucuje, tembolj se zadrguje in tem bolj gotovo je, da se ne bo rešila. Lažnivec se tudi, ko ga dobiš na laži, vedno bolj sam z novimi lažmi in izgovori zapleta in namestu da bi se rešil, kakor želi, pride le še v večjo sramoto. Taka se godi zdaj z našimi liberalci. Pri volitvah so bili tepeni prav po notah; vjeli so se v mrežo; zapletli so se s svojimi lažmi in sleparijami. I.ahko razumemo, da bi radi ven. Pa kako? Delali so kakor muha in kakor lažnivec. Brcali so in se premetavali Bem in tja, kje bi dobili kak flajšter za svoje skeleče rane. In nazadnje so ga po svojih mislih tudi dobili. Jcli so kričati po svojih listih in po svojih, oštarijah: Samo slov. kmet je neumen in zabit; drugod, posebno na Dunaju so pa zmagali naprednjaki. Napredna misel je zmagala nad klerikalci na Dunaju; tako so rjuli in še rjovejo. Nekateri izmed njih so celo tako predrzni, da pravijo: Čeprav na Kranjskem in na Štajerskem nismo zmagali, smo pa zmagali na Dunaju. S tem izgovorom, s to navidezno tolažbo so se pa le še bolj pomočili v flvoj šmir in pogreznili v močvirje, Prav kakor muha v pajčevini. Poglejmo si to njihovo neizrečeno Smešno neumnost in občudujmo jih v njihovi sramoti. Res je, da so na Dunaju zvezani judje, liberalci in socialni demokratje zmagali krščanske socialce jn jim vzeli razen treb. vse poslance, pda, ko bi naši liberalci le ono ped nalog videli predse, ko bi imeli v svoji politiki en lot pameti, bi nikoli in nikjer ne Šteli teh zmagovalcev med svo- jo stranko. S tem, da pa takorekoč sebe zamenjujejo z dunajskimi judi in soc. demokrati, morajo postati našemu ljudstvu le še bolj ostudni in vsak. pameten človek se mora z gnusom obrniti od njih. Slovenski kmet, beri nastopne vrstice in podrgni jih pod nosom slovenskemu liberalcu, ki se tolaži z dunajsko zmago. Kako so pa zmagali dunajski judje s socialnimi demokrati vred nad krščanskimi socialci? To je treba presoditi, potem je vse jasno. Prvič: Judje s socialnimi demokrati vred so posebno na vse mogoče načine tulili, da so dunajski krščanski poslanci v zvezi z nemškimi kmečkimi krščanskimi poslanci, in da delajo le za kmeta, ne pa za meščana. Poglavitna njihova naprednost je bila v tem, da so očitali dunajskim poslancem, da niso bili za to, da bi sc za živo živino odprla srbska, romunska, bolgarska in ruska mejo., in da so vsled tega vzrok dragemu mesu. Vsa liberalna naprednost na Dunaju je bila obrnjena samo proti kmetu. Ker so krščanski poslanci dunajskega mesta trdili, da se ne sme gledati v državi samo za en stan, marveč za vse, in da sc mora varovati tudi kmet, zato so se vrgli judje in socialni demokratje z vso silo proti njim in so jih premagali. Na Dunaju nI zmagala nobena napredna misel, marveč samo sovraštvo proti kmetu. Zato je pa res kot nalašč, da so se naši liberalci tako izkazali po svojem porazu, da sebe zamenjujejo z dunajskimi judi in socialnimi demokrati. Veseli jih, da so zmagali kmetovi sovražniki. Napredna stranka je pri njih 'ista, katera hoče uničiti kmeta. Zadnji slepec med našim kmečkim ljudstvom mora zdaj odpreti oči. Črno na belem je bral v »Narodu«, »Jutru«, »Gorenjcu« in »Slo- venskem Domu«, kako se vesele naSi liberalci dunajskih volitev. In te xo* litve so se zvršile v znamenju najgršiH laži in najbesnejšega sovraštva proti kmečkemu stanu. Drugič: Judovski bogatini so vrgli stotisoče za te volitve. Zakajt Odgovor je lahek: V Avstriji bo treb« novih davkov. Krščanski ljudski po* slanci so trdili, da se mora ta daveJt naložiti na bogatejše stanove, da a* mora zlasti znatno zvišati dohodnini ski davek od velikih dohodkov, da a$ morajo obdavčiti dividende, — dobički od velikih družb in bogate nagrade, tantieme —, ki jih vlečejo upravni svet« niki takih družb. Tam se d& dobiti ša mnogo milijonov. Za jude je pač ce* nejše, če z nekaj stotisoči, ki jih izdajo za volitve, spravijo svoje pristaše v državni zbor in se s tem morda olx varujejo, da bi jim ne bilo treba pla* čevati miljonov pri novih davkih. Ta kupčija je zanje dobra. Zmagali so, te-! peno je pa pri tem ljudstvo, ki imai svojih zastopnikov manj. Socialni de-i mokratje so za to, da se zviša zemljiški in obrtni davek; judovski prijatelji jim bodo pomagali in treba bo hude vojske, da se to prepreči. Take zmage so pa naši liberalci veseli. In celo liberalni kmetje, dasi se gre pi-i tem ravnotak® za njihov žep, kakor za žep naših so« mišljcnikov. Tretjič: Dunajski krščanski socialci so bili Nemci in so zlasti Čehom na Dunaju naredili mnogo krivic. To pa vemo vsi, in to so celo naši liberalci še večkrat povedali — dr. Rybaf, je to javno v državnem zboru povdar-jal, da so bili Slovanom, in zlasti nam. Slovencem bolj naklonjeni kakor liberalni Nemci in judje, tudi bolj kot nemški socialni demokratje. Vedno so trdili, da je treba napraviti med avti »trijskimi narodi pošteno spravo. Liberalni Nemci in judje so ravno zavoljo repa tulili pred volitvami, da so kr- ščanski «•<■ i.lci premalo nemški, da ird2.~i.o nem š«.to. da komaj čakajo, da b: >t rTfi.3.!: s ČeL Slovenci. Taka jt »..ia Eži^reJn«'.-: ki imit'o'a pri ToliTTil.. L ud.i-e s-c se dali preslepiti in podt-JTOTi pa so šli v boj proti njim. Kajboli s&jrj-t-na in najt*); Mruj-ena nemška sttraaka I« nmgito na Dunaju. ii: nas s; »~-a.ii in • posu.ii O.-Li. p;>sebnc- pa mi S:c-v<-r. i Mlgm Nemcem. caaror a LaL In te Zlllllg! S! \ ližiSJ lii'(.......^ t VZi^aii smr iil, vre: Z uit ;••: Iil>-:ralna muhi p;iii:>:n:'nn r.a. :-r: :. v rr.r-n ;n. li; i J:. ^. u d ramo vso pozornost dobimo dobre občin- izraca-i na :o. da 8ko odbc-re. Zelo napafno je tedaj mnenje nekaterih občanov, ki mislijo, da je vseeno, če pride k občinski vo- j Litvi ali ne. Slišal sem že tudi reči: »Kaj bom hodil volit, enega bodo tudi brez mene izvolili: naj bo župan kdor hoče, saj ni nobeden za nič, samo plačevanje imamo in drugega nič. Ali mar ni tako govorjenje nespametno? Seveda, davkov ne bo župan odpravil, to je resnica, ampak oglejmo ^i županovo mesto v drugi luči. Kaj pa je župan? Moj odgovor .'e ta-le: če je vsestransko pošten, pra-ričen, delaven in ponižen, se mora reči, 3a je župan velikega spoštovanja vrelcu mož in obenem velik revež, ker ae more in ne sme vsakemu ustreči, kar povzroči, da ima tudi sovražnike. Veliko občanov ne ve in tudi noče vedeti. kakšno moč ima župan in kak-žne dolžnosti ga vežejo. Zupan je takorekoč v stiku z vsemi oraJi do ministrstva, kateri poslujejo l njim. četudi ne vselej naravnost, pa po predpisanih stopinjah različnih uradov. Največ ima posla z okrajnim gla-rarstvom, deželnim odborom in deželno vlado, veliko pa tudi s sodiščem. Velikokrat je v zelo važnih zadevah vprašan in večinoma sam odgovarja in le njemu se verjame. Ali mar ni to važno? ali se more S^m tQ steli£če žuPanu. ki mu je blagostanje občanov ali tudi dostikrat posameznih oseb deveta brigat Ali bJ mar župan ki nima nobene vesti delil podporo iz ubožnejja zaklada "oštt I no in tistim ljudem, ki so jo opravičeni ! dobiti? Nikdar ne! Delil bo takim, ki ■ rnu bolj ugajajo. Dober občinski odbor sestaviti pa ni tako enostavno, kakor se splošno misli. Treba je, da sc spočet koma i prav i-nuje. Moja misel je: /bero naj se -tirje ali pet rnožakov-jakov z gospodom župnikom na čelu v osnovalo! odbor, kateri bo dolo-■ il -•ibornike in -krbel, da se bodo volile! tudi teh držali ter pri volitvi enoglasno volili izbrane odbornike v po-š.a: leznih razredih. Pri določitvi odbornikov naj .-e pr iv^en i-azi. da -e izberejo pošteni, dobri družinski očetje in varčni gospodar : Kdor je slab gospodar na svojem i::. vjJi pri občini ne bo dobro go-5r: .;:•:,'.: pijanci in Jnopsarji niso za :: raio. na: le doma dremljejo; kdor zabavi; a čez duhovščino in verske resni:: četudi je imovit ali pa študiran , re »rc i a sem, pustite ga. naj se le doma pri-iuia: razuzdancev, goljufijam j :.il. v ve d ne ni prepiru pri -vo- ;iia .maiih živečih, potem tudi takih. ki f vedno tožarijo za malovredne stvari, nikakor ne smemo sprejeti v i r.ski od z it. Z eno bes: Jo: volimo samo poštene in mačajne može, potem bomo gotovo ".udi dobrega župana dobili. Če bomo imeli dobre občinsk" odbore. potem bo tudi povsod krajni šolski svet pravi, kar je zopet velikega pomena in končno bodo tudi deželne in državnozborske volitve dobro izpadle. Ker bo letos že veliko občin.-kih volitev, si dovoljujem te vrstice prav tojilo priporočati, ker le po tem navodilu lahko dospemo do pravega cilja, v kar pomozi Bog! Voiilec, ki kmečke razmere dobro pozna. CESARJEVO ZDRAVjE. Mnogo se je govorilo in pisalo preteklo pomlad, zlasti okrog Velike noči in tudi pozneje ne preredko, glede zdravja našega osivelega ljubljenega vladarja. Poročali smo v »Domoljubu (štev. 22. z dne 1. junija t. 1.), da se je bil podal cesar iz Gor. Ogrskega, kjer je bival do konca aprila na svojem gradu Godollo, a se ni tam radi neugodnega vremena hotelo njegovo prelilaje-nje ikatar in kašelj) povoljno izboljšati. Da si prežene ta moreči in nadležni kašelj, se je podal prve dni junija v drugo letovišče, v Lainz. kjer je bival v vili Hermes ravno en mesec. To bivanje je imelo ugoden uspeh, kajti poroča se. da je sedaj cesarjevo stanje in počute-nje glede zdravja prav ugodno, cesar si je popolnoma opomogel od onega hudega kašlja in katarja. Poletni vročini se izogne cesar « tem, da se je, kakor že dolgo vrsto let tudi preteklo soboto podal v svoje letno bivališče, v 181, sredi gozdnatih in g0. ratib lovišč. V Išlu vlada radi prihoda cesarjevega zelo veselo, slavnostno raz, položen je, saj je ravno radi tega se na! bralo dokaj veliko tujcev in so se p0! vsod izvršile mnogovrstne priprave za dostojen, veličasten sprejem Njegovega Veličanstva, ki je v svoji znani skromnosti izrazil željo, nuj se mu ne prireja posebnega sprejema, a mesto si je Lji„ kljub temu nadelo slavnostno lice in bilo praznično ozaljšano. Šolska mi'a. dež pa je tvorila ob cestah, po katerih se je peljal cesar, častno stražo ,-palir da pozdravi cesarja. Dne 17. julija so sicer vrne cesar iz Iš!a na Dunaj, ka-I mor pride otvorit osebno s prestolnim : govorom zasedanje novo zbornice dno I 18. julija, a se takoj 19. t. m. zopet po, l vrne nazaj v Išl. SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA. Zasedanje nove zbornice se prične, tako je sedaj končno določeno, 17. julija. Cesar L»o imel 13. t. m prestolni govor osebno, ne prestolonaslednik, kakor se je prej nameravalo. Dne 3. julija je bil nov ministrski predsednik baron Gautsch (GavČ) pri cesarju v avdijenei, kjer sc je določilo besedilo prcstolnega govora za poletno zasedanje zbornice. Poletno zasedanje državnega zbora bo le kratko. Trajati utegne naidalje približno še prvi teden avgusta. Novi ministrski predsednik baron Gautsch bo obrazložil v eni začetnih sej svoj vladni program načrt', o tem s«"- 1 > razvila razprava debata zbornice. L' bodo poslanci grajali razne nedos!; v državne uprave, vladne j>olitikc i' i. m-izražali svoje želje, zahteve in str;: -ljenja svojih strank itd. Te dni povali Gautsch k sebi voditelje raznih strank, da jih seznani in jim sporoči svoje načrte in da ž njimi določi načrt za prvi kratko zasedanje novo zbornice. Odločilna pogajanja s poli".K uin t strankami prične baron Gautsch koncem avgusta in češki name- nik knez Tliun se bo pogajal s češkinu strankami. Češkimi in nemškimi v svrlio dosege sprave med Čehi in i,,; • mi Nemci, ki so so bila lani po ti Povratni neodjenljivosti Nemcev razlila. DaaanaacnncancD^g LISTEK n _ a^sacjaasaaaaaacicco Krmar Milanovič. Prosto po Russelloveni romanu »Krmar Holdsworth<. vDalje.) SEDMO POGLAVJE. Dragi in tretji dan. »Dovolite, gospod Milanovič«, P' avl general, »da jaz čujeni mesto vas. u pa si nekoliko odpočijte med tem- kaj že tri noči skoraj niste zatisnili Dčosa, a pomislite vendar, kako dragoceno je za nas vaše življenje.« »Prisrčna hvala, gospod general. Hočem storiti po vaši želji. Zamjan, nadomesti Mirtiča! Bodite skrbni in pazljivi, dragi moji, in pokličite me, če pi veter postal močnejši.« Po teh besedah je sedel in v par trenutkih globoko zaspal. — Vse je bilo mirno, le valovi so semintja udarjali ob čoln in tako motili skrivnostno ti-liolo. Tudi vdovo je zmogla nazadnje utrujenost; naslonila se je na Zam-jana, ki je vodil krmilo, in zadremala. Ta je mirno sedel in se ni ganil, ker se j c bal, da ne bi prebudil izmu čene žene. Bilo je približno okrog četrte ure, kar začne veter, ki je doscdaj precej močno pihal od jugovzhoda, pojenja-vati, nato pa hipoma zopet potegne in sicer naravnost od severa. Mirtič vzbudi Milanoviča, ki takoj stopi h krmilu. Gospa Završnilcova se je prebudila, ker ji je Zamjan odtegnil svojo ramo; vsled mrzlega vetra se je tresla po vsem životu in se tesneje zavijala v svoj plašč. Sever je bil v resnici zelo oster in žena se je Milanoviču zasmilila. Ni pomišljal dolgo; slekel je suknjo in z njo ogrnil vdovo^ Ta je sicer ugovarjala, a iMilanovič jo je s prijaznim nasmehom in bodrilnimi besedami kmalu pomiril. Vsled severnega vetra je vožnja postajala težavna in naporna. Čoln se je neprijetno stresal in močno zibal semintja med valovi, ki so se zaganjali v njegove stene in se dvigali tudi čez nje ter kmalu premočili vse, kar je bilo v čolnu. Veter je bil vedno silnejši in z iijim so se dvigali na nebu od severa sem veliki oblaki, katerih vsak jc prinesel s seboj kratko ploho. Valovi so se dvigali vedno višje in višje in stvar je začela biti resna. Milanovič ukaže zviti jadro, in ker je čoln že zajemal vodo, obrnil ga je pred veter in mu pustil prost tek. To je pa zahtevalo največje pozornosti in pazljivosti pri krmilu. Valovi so se divje penili in se kakor Slovenski in hrvatski poslanci v državnem zboru ustanove bržkone skupen klub. Dne 15. t. m. se vrši na Dunaju tozadevno posvetovanje. Združili bi se vsi poslanci, ki so izvoljeni na krščanski in državnopravni program. Klub, ki se ustanovi, bo zopet nov korak za zbližanje obeh bratskih narodov. Marijine družbe na katoliški mla-deniškl tabori Na razna vprašanja o udeležbi Marijinih družb na katoliškem shodu jugoslovanske mladine, javljam, da je želja prevzvišenega gosp. divje zveri dvigali ob čolnu; večkrat se je zdelo, da ga bodo zdaj zdaj preplavili in ga pogoltnili v morsko dno. Milanovič se je v tem boju z morskimi valovi izkazal pravega junaka in mojstra. Kakor izurjen borilec s sabljo odvrača smrtonosne udarce nasprotnikov, tako je on s krmilom prestregal valove, ki so kakor ob mogočnem zidu izgubljali svojo moč in se brez vsake škode zaletavali v čoln. Milanovičevo oko je bilo čudovito bistro in ostro in prav tako spretne in urne so bile njegove roke. Kar so za veliko, z vsem opremljeno jadernico silni viharji Tihega oceana, to so bili ti valovi za mali odprti čoln. Do polovice jambora se je pogrezal v doline, katere so tvorili valovi, in kakor mrtev je za nekaj časa obstal na dnu, obdan kot od trdnega zidu spredaj in zadaj od črno-svetlih valov. Toda v istem hipu ga je že zopet zgrabila zadaj nepremagljiva sila in ga divje vrgla zopet nad valovje. Kot preganjana žival je bežal čolnič pred silnim vetrom, ki ga je kakor orehovo lupinico premetaval s hriba v prepad, iz prepada zopet na hrib. To je bil grozen prizor in težka poskušnja tudi za izkušenega mornarja. »Bog nam bodi milostijiv!« je vzklikal obupno general. Kadar se je čoln zopet pogreznil v temni prepad in so se vedno novi, kakor gore visoki valovi drvili 1 juto in grozeče proti čolnu. Milanovič pa jc odgovarjal z veso-lim glasom: »Izvrsten čoln, gospod general, zakaj taki valovi —« nadaljne besede so se izgubile v bučanju vetra in šumenju valov, ki so zopet zgrabili čoln in ga dvignili visoko nad penaste vodne gore. Mornarja sta sedela mirno kot pribita na svojih mestih; pričakujoč najhujšega, sta stavila vendar brezmejno zaupanje v spretnost in neustrašenost Milanovičevo. Albin je mirno in molče čepel na tleh, general pa je sedel ob jamboru, oči kakor v tihi, iskreni molitvi obrnjene proti nebu. Vdova je še vedno na istem mestu sedeč držala v knezoškofa, da se moške Marijine družbe tega pomenljivega shoda polno-številno udeleže, ter je prevzvišeni gospod knezoškof določil, da s č. gospodom Učakom zastopava Marijine družbe v pripravljavnem odboru. Vabim. čč. gg. voditelje moških Marijinih družb da z vso vnemo delujejo za veliko udeležbo na katoliškem mladeniškem taboru, ki naj našo mladino okrepi v ljubezni in v delu za svetle krščanske vzore. — V Ljubljani, 8. julija 1911. — Jan. F lis, generalni vikar, za Marijine družbey naročju svojega sinčka in ga skrbno varovala pred vetrom in valovi. Tik poleg nje je Milanovič vodil krmilo. Telo nagnjeno nekoliko naprej, pogled nepremično uprt v morske valove, je bil prava podoba neustrašenega, vsaki ne. varnosti kljubujočega pomorščaka. Začelo se je daniti. Morje jc še divjalo, veter pa je poneliaval. Kakor hitro jc v motnem jutranjem svitu bilo mogoče razločevati posamezne predmete, že so se oči vseh začele željno ozirati na vse strani, da bi zasledile nešilno ladjo: a nepregledna morska planjava Je bila prazna. Mogočno in veličastno je vzšlo solnce in robovi oblakov so se čarobno svetlikali v rožnati svetlobi. Z novim veseljem, z novimi nadami so se ob tem prizoru napolnila obupana srca nesrečnih ladjelomnikov. General je vstal, položil roko na(l oči in počasi in natančno premofrival celo obzorje. »Sami smo,« pravi čez nekaj časa, »a vendar ne pozabimo, da je bil Vsemogočni nocojšnjo noč z nami; On je tudi sedaj pri nas in nas bo prav gotovo rešil iz stiske in nevarnosti, ka-dor bo čas za to.« »Da, Gospod, nebeški Oče, bodi nam milostljiv in pomagaj nam, reši nas smrti v morskih valovih!« je šepetala vdova in prisrčen, iskren: »Bog uslišil« se je izvil iz src vseh navzočih. Ko pa, je žena na svojih ramah opazila Milanovičevo suknjo, tedaj urno vstane in vzklikne: »Kako neusmiljena sem vendar morala biti, gospod Milanovič, da sem vas celo dolgo, mrzlo noč pustila zmrzovati v lahki obleki, jaz sem pa . . .« »O, gospa, prav nič nisem pogrešal suknje,« ji pretrga Milanovič besede; »saj vidite, da sem si moral celo rokave svoje si'ajce zavihati, da me niso ovi-< rali pri napornem delu. Zato bodite zaradi mene brez vseh skrbi. — Mirtič, pokliči gospoda Albina! Nekoliko zajtrka se bode prileglo vsakemu.« (Dalje prihodnjič.)' Duhovniško vesti. Izpraznjeni ka< nonikat pri ljubljanski stolnici bo po. deljen bogoslovnemu profesorju vlč. g, dr. J o s i p u G r u d e n. — Župnija Žirl nad Škofjo Loko je podeljena č. gosp. Jožefu Logarju, prefektu v škofovem zavodu v Št. Vidu; župnija Vrh-polje pri Vipavi pa č. g. kaplanu Ani tonu Papežu. Liberalci in mladeniški tabor. Kot besni, stekli volkovi so jeli tuliti razni liberalni časnikarski mazači proti na« znanjenemu splošnemu shodu naše kan toliške mladine. Odrekajo jej sploh 31 K72 VMVMvMVM^^^ RAZGLED PO 110118111! vsako pravico za nastop v Ljubljani ter pravijo, cla niso odgovorni za mir in red v Ljubljani v dneh mladeniškega tabora. Naša mladina takih varuhov miru in reda sploh ne potrebuje, ker ga zna vzdrževati sama, odločno si pa prepoveduje zabranitev vstopa v središče Slovenije, ker imajo naši mladeniči kot sinovi poštenega slovenskega ljudstva vsaj toliko pravice do središča Kranjske, kot pa peščica liberalnih frakar-jev in pisačev, ki so vedno nemoteno vršili svoje prireditve. Ljubljana je središče vseh Slovencev in liberalci naj puste naše prireditve tako v miru, kot pustimo njihove mi. Dobiček od tega bo imela le Ljubljana. Nova velika stavba v Ljubljani. Deželni odbor je kupil stavbišče stav-binske družbe Union in g. Verovška nasproti deželnemu sodišču. Ondi se bo zgradilo veliko poslopje za deželno banko, za obrtnopospeševalni urad, trgovsko šolo, zadružni urad itd. Cesta Žiri—Sora—Zajele. Dne 6. t. m. se je vršil obhod nameravanih zvez Popit—Sorotov mlin in Sorotov mlin— Zajele. Bili so navzoči od deželnega odlxira dr. Lampe in svetnik Sbrizaj, cestni odbor idrijski z načelnikom Di-dičem in cestni odbor logaški z načelnikom Mihevcem. Po obhodu obeh prog, ki se ga je udeležilo mnogo ljudstva, je sklepal cestni odbor logaški. Sklep je: Gradi se okrajna cesta po Sori od Sorotovega mlina do Zajel na cesti Rovte—Logatec. Gradbene stroške nosi Idrijski okraj. Da se ustreže tudi drugi strani, bo podpiral cestni odbor napravo poti od Popita do Sorotovega mlina. Navzoči posestniki sveta so takoj podpisali izjave, da odstopijo svoj za zgradbo cestc na Zajele potrebni svet brezplačno. Ako tudi drugi posestniki slede temu lepemu zgledu, bo kmalu mogoče pričeti z zgradbo cestc. Na posamno željo kakega liberalnega gostilničarja se pa dežela ne bo ozirala, ker so liberalci glasovali proti cestnemu zakonu in zabavljajo proti onemu posojilu, iz katerega se je zgradilo že toliko cest. V odbor deželne zveze za promet s tujci so od deželnega odbora imenovani: deželni glavar pl. Suklje, poslanci Jož. Pogačnik in Ivan SPiber, dr. V. Kri-sper, dr. Papež, tajnik Andrej Pcrko in računski svetnik H. Lindtner. Zakon o občinskih mirovnih uradih ki ga jc sklenil deželni odbor v zadnjem zasedanju, bo v kratkem potrjen. Deželni odbor je po želji vlade izvršil nekatere izpremembe formalnega značaja. Deželna elektrarna na Gorenjskem, Deželni odbor jc vložil prošnjo za koncesijo za elektrarno na Završnici, iz katere bi dobivalo električno luč in silo deset občin v radovljiškem okraju. Prošnjo za tako koncesijo je vložila tudi neka zunanja zasebna družba, a jo ■je morala umakniti, ker si je dežela že prej zagotovila ves potrebni svet. Krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom naznanja »Katoliška Buk-.varna« v Ljubljani, da bo izdala v naj-41 krajšem času popoln zaznamek in cenik šolskih tiskovin, učil in knjig. - Zaznamek, ki bo zelo pregleden, bo knjigarna takoj, ko bo dotiskan, razposlala krajnim šolskim svetom. Posebne važnosti bo zaznamek radi tega, ker bo obsegal tudi vsa potrebna in priporočljiva učila. Dva Marijina družabnika hkratu na mrtvaškem odru. Dne 5. t. in. popoldne ob 1. uri je umrl v Ljubljani na Stol bi št. 4 g. Luka Š a b e c, hišni posestnik v 76. letu starosti. — Ponoči istega dne pa je zatisnil oči g. Jakob Čeme. postrežček, stanujoč na Zab-jaku št. 6. Gosp. Adolf Hauptmann v Ljubljani je prodal svojo tovarno in kupčijo z oljnatimi barvami tovarnarju E. Zan-ckelnu iz Gradca za 360.000 kron. Za pogorelce v Gabrijah pri Brusnicah je deželni odbor dovolil 3000 K, Kranjska hranilnica pa vsoto 1000 K. Pogorelci so v veliki revščini in potrebni vsestranske podpore. V zdravstveni zr.stop topliški je od deželnega odbora imenovan Ivan Ra-koše. posestnik in tovarnar v Straži. Pogrešan dijak. Dne 4. t. m. je neznano kam odšel četrtošolec II. državne gimnazije ljubljanske, Alojzij Stepi c, rojen 8. maja 1894 v Bukovici pri Litiji. Pogrešanec je srednje postave, suhega obraza, nesi zelen klobuk, črn suknjič in temne kariraste hlače. Bati se je, da bi mladenič nc storil kake nepremišljenosti. Tečaj za krojače in krojačice. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem namerava prirediti v mesecu avgustu t. 1. približno pet tednov trajajoči tečaj za krojače in posebej za krojačice. V tečaj se sprejmejo predvsem svojo obrt samostojno izvršujoči moj-stri, oziroma mojstrinje, nadalje pomočniki in pomočnice, če izvršujejo obrt vsaj že nekaj let, iz Ljubljane in po možnosti tudi iz cele Kranjsko. Zgla-si naj se za sprejem v zavodovi pisarni na Dunajski cesti št. 22 najkasneje do 28. julij a. Ravnotako se namerava prirediti strokovni tečaj za črcvljarjc šc v poletni sezoni in sc oglasila sprejemajo že sedaj na istem mestu. Knezoškofijski zavod sv. S^anisla-va v fit. Vidu n. Ljubljano je zaključil šesto solsko leto. Zavod jc imel šest gimnazijskih razredov in se otvori s prihodnjim letom že sedmi razred Vseh gojencev je bilo 256. Koncem šol leta 1910/1911 jc bilo, da vstopijo v naslednji višji razred, odlično sposobnih b6, sposobnih 134, vobčesposobnih 13 nesposobnih 31; ponavljalni izpit se je dovolil 10, brez razredbe sta 2 Po rojstnem kraju jih je bilo 246 s Kranjskega, 3 s Štajerskega, 1 s Koroškega, 1 s Češkega, 2 s Hrvatske in Slavonije 2 iz Amerike. Poučevalo je na zavodu 14 profesorjev. Redek slučaj. V nedeljo, 16. julija bosta imela v št. Lenartu nad Škofjo Loko novi maši po dovršenem tretjem letu bogoslovja dvojčka Matej in Tomaž Tavčar, rojena 17. septembra 1887. in v mašnika posvečena 5. iuliia t. 1. na dan sv. Cirila in Metoda. Prihodnje?« meseca avgusta pa bo minulo 59 ief odkar sta tudi po dovršenem tretjem letu bogoslovja imela novi maši oba en praznik, prvi zjutraj, drugi ob 10. uri v Poljanah nad Škofjo Loko tudi dvoj čka Anton in Ignacij Tavčar (Kosm<> va), rojena 1. januarja 1827 in posveče, na 31. julija 1852. Za zveste posle. Kranjska hranil, niča v Ljubljani je na letošnjem obč. nem zboru določila 3000 kron za nagra. de poslom, ki so služili neprestano 15 let pri eni in isti družini in so najmanj tri leta že vložniki Kranjske hranilnice. V ta namen določena vsota se je razdelila na 10 nagrad po 100 K in 40 nagrad po 50 K, tako da je lahko obdaro. vanih 50 poslov. Za te nagrade sc je po. tegovalo 154 oseb poselskega stanu. Podpore je prejelo 144 prosilcev in jili je služilo 56 od 15 do 20 let, 23 od 21 do 25 let, 19 od 26 do 30 let, 16 od 31 do 35 let, 17 od 36 do 40 let in ostalih 13 poslov od 41 do 65 let neprestano pri eni in isti družini. Ogenj v Slavini. V soboto, dne 1. t. m. zjutraj, je izbruhnil požar v hlevu posestnika Ivana Šabeca v Slavini. Pogorel je isti do tal in 1" domačim gasilcem se je posrečilo rešiti živino in gospodarsko orodje. Ker jc bilo vreme mirno in požarna hramba takoj na licu mesta, sc ogenj ni razširil dalje po vasi. Cena živine na Goriškem. Iz Gorico pišejo: Cena goveje živine pada; to se jo pokazalo na zadnjem živinskem trgu, in sicer je padla za 100 do 200 kron. Cena mesa je pa še vedno ista. Velika starost. Umrl je dne 5. t. m. v Šmihclu pri Novem mestu Mihael K n a f e 1 c, posestnik v visoki starosii 95 let. Pokojnik je bil kljub visoki starosti še zelo čvrst. Pogreb je bil v četrt tek ob peti uri popoldne. N. v m. p ! Zgubil se je 29. junija zvečer deček Anton Kristan, doma iz Moškrina št. 1. Star jc 13 let. Pri sebi je imel slamnik, rujavo obleko, bil je čisto ostrižen, samo odspredaj ima malo več las. Postave je bolj velike. Včasih tudi ni bil pri pravi pameti. Kako podpirajo Hrvatje svoje časopisje? Listi poročajo, da so nekateri odlični hrvatski rodoljubi žrtvovali v ta namen: Dr. M. Starčevič 30.000 kron, dr. A. Pavelič 12.150 K, Stjepan Zapo-rac 5600 K, Mato Miletič 2500 K itd. m se razbremene te posamezne osebe, ki so doslej na lastnih ramah nosile vso žrtve, se je takoj na tozadevnem sestanku obvezalo 60 članov stranice, da bodo vsako leto plačali v strankin tP; kovni fond po 400, 200, 100, 60, 50 ah manj kron, nekateri pa mesečno po 2, 5, 8, 10 in celo po 20 kron. Celo nek kmet se je obvezal za letnih 30 K. To jo lep zgled strankarske zavednosti in požrtvovalnosti. Kaj pa pri nas? Ako no zmoremo takih žrtev, storimo vsaj za naše časopisje, kar nam ne povzroča nobenih večjih stroškov: Agitirajtno zanj in razširjajmo ga povsod! Prvi slovenski Orel v Ameriki, vj Clevelandu so ustanovili zavedni katoliški slovenski mladeniči telovadno društvo Orel po zgledu slovenskih Orlov v domovini. Telovadcev ima prvi slovenski Orel v Ameriki že 30 rednih lor tudi več podpornih članov. Slovenski Orel v Clevelandu naj krepko napreduje. Želimo mu mnogo uspehov in kličemo krepki »Na zdar!« Otroka umorila in razkosala. V Itonnu na Nemškem je 211etna dekla Ilcnrijeta Taprich zadavila svojega novorojenega otroka ter truplo na bestia-]cn način razkosala. Nečloveško mater so zaprli. Ženo in sebe umoril. Iz Lvova v (laliciji poročajo: Pred kratkim poročeni gozdarski uradnik Ignacij Strzel-bicki v Mizunu pri Dolini je 5. t. m. zjutraj ustrelil svojo ženo in nato tudi samega sebe. Poprej je pohištvo polil s petrolejem in ga zažgal. Ogenj pa so ljudje kmalu zapazili in pogasili. Oba zakonska so našli že mrtva. O vzroku ni ničesar znanega. Utonil je v dve uri od Pulja oddaljeni vasi v morju Hrvat Jožef Prema te. Letos zahtevajo morski valovi nezimerno mnogo žrtev. — Blizu Za greba sta pa v Savi utonila pri kopanju 181otni zidarski vajenec Josip Cili-liie in nek trgovski pomočnik. Vlomili so dne 16. junija v vasi Konj pri Litiji v stanovanje posestnice Frančiške Orehek ter ji ukradli srebrno uro z verižico, vredno 33 kron, in par dobrih čevljev. Na mestu najden par starih čevljev bo bržkone pomagal izslediti uzmoviča. Potujoči mrlič. Iz Sarajeva poročajo 3. t. m. o nekem nenavadnem slučaju v Zvorniku. Kmet Ljubomir liakič je umrl v 46. letu starosti vsled neke notranje bolezni. Mrtvec je ležal v sobi na mrtvaškem odru in ženske so kot običajno molile do večera pri krsti, nakar so odšle domov. Ko je vdova nato prišla nazaj v sobo, je opazila, da je krsta prazna. Prestrašena je sklicala skupaj ljudi po hiši. Preiskali so vse prostore, toda mrliča ni bilo nikjer. Končno so ga našli na tleh na poti v vrt v beli mrtvaški obleki. Nobenega znaka življenja ni bilo v njem. Obrazne poteze pa je imel skrčene kot v velikih bolečinah in osteklenele oči odprte. Ni dvoma, da je Bakič na novo oživel na mrtvaškem odru ter zapustil krsto. To oživetje pa je trajalo le nekoliko hipov, kajti prihiteli zdravnik je konstatiral z gotovostjo vse znake smrti. Nesrečna vdova je vsled tega hudo zbolela. Otrok v košari. 3. t. m. je v Zagrebu stopila v voz električne železnice neka kmetica s košaro na roki. Sprevodniku Je rekla kmetica, da ima črešnje v košari. čez nekaj časa pa jo iz košare za^-Celo prihajati neko ječanje; kmetica se Je izgovarjala, češ, da ima sabo tudi pi-sčeta. Ko je pa ječanje postalo le glasnejše, je sprevodnik vzel košaro in jo °dprl. Nudil se je navzočim pretresljiv Pogled: v košaro stlačen je ležal okrog dve ieti star otrok z globoko vdrtimi °čmi in čisto shujšanimi ročicami. Pre-Jkano žensko so nameravali izročiti po-Ilcjjj> a jim jc nakrat izginila izpred oči. / Močan potres na Ogrskem. Dne 8. t. m. ob 2. uri zjutraj sta bila na Ogrskem dva močna potresna sunka. Čutili so ju v Szegedinu, Aradu, Miškolcu, Komornu, Godollo, Raji, Kečkemetu. V Kečkemetu je potres napravil veliko opustošenja. Na stotine dimnikov se je podrlo. Podrle so se tudi stene od več kot 100 hiš, udrle mnoge strehe. Brzojavne in telefonske žice so pretrgane. Doscdaj pa ni nobene človeške smrtne žrtve. Škodo cenijo na več milijonov. Dekle — morilka. 191etna Mara Milkovič v Kraljevcu je 22. junija v prepiru zabodla z nožem svojo tovari-šico Draginjo Milutinovič, ki jo je obdolžila, da je ukradla neko platno. Vsled težkih ran je Milutinovičeva umrla že naslednji dan. Morilka se je sama naznanila sodišču. Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Clevelandu je umrl John Jesih z Iga; pokosila ga je jetika. — V Little Falls N. J. je umrla soproga Lovra Slabe iz Logatca, stara 24 let. — Dne 13. junija je umrl v Stone City, Kans., mladenič Fran Žabkar iz krške okolice na Dolenjskem. Zasulo ga je kamenje. — V Forest City, Pa., je umrla Slovenka Cecilija Berzek iz cerkniške okolice v dobi 30 let. — Po nesreči je bil ustreljen v srce dne 19. junija 23-letni mladenič Anton Avsec iz Dolža v stopiški fari. — Dne 12. junija je umrl v Radley, Kans., 341etni mož Martin Baloh iz Zgor. Tuhinja. V Ameriki zapušča ženo in dve hčeri, brata in sestro, doma pa mater, tri brate in dve sestri. — V Colorado City je 2. junija umrla Marija Novlen, 381etna soproga, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. Zapušča moža in štiri otročiče. — Dne 3. junija je umrl v Čikagi Anton Skala iz Sanica. Bil je v tem mestu celih 22 let. Slovenske poroke v Ameriki. V Calumetu v slovenski cerkvi so se poročili v juniju Jos. Kreus z Mar. Fink, Peter Hrebec z Ano Čolnar in Peter Štefanič z Ano Sotlič, v Dunlo, Pa., sta se pa dne 17. junija poročila Fran Na-glič iz Dobračeve in Marijo Žgan j ar iz Ravna nad Cerknico. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka. Uradne ure ol 8. zjotnj do i. popoldne. Glei inserat! Samoumor desetletnega dečka. Dne 2. t. m. se je v Cerovem logu, občina Orehovica, okraj Rudolfovo, obesil desetletni Anton Pavlin. Kaj je vzrok njegovemu samoumoru, je seveda neznano. — Kmetijski poučen izlet. Deželni odbor kranjski priredi za kmetovalce dne 23. julija t. 1. poučen izlet na deželno posestvo Robež. To posestvo, namenjeno za izrejo mladih bikov, se je ravnokar preuredilo v pašnik, ki more biti vzor zadružnim pašnikom. Posestvo meri 150 oralov, večina je gozda, približno tretjina se je izpremenila v vzoren pašnik, razdeljen v sedem ograjenih oddelkov. Tu se pase in po pravilih razumne živinoreje vzreja za pleme 50 mladih bikov, nakupljenih na Kranjskem. — Na posestvu jc vzoren hlev, vzorno gnojišče in gnojnična jama. Obenem si bodo izletniki ogledali knezo-škofijsko pristavo v Goričanih, ki jo je dežela vzela v najem Povodom izleta bodo od 1. do 4. popoldne predavanja o uredbi pašnikov, o stroških, ki so s tem združeni, o gnojenju travnikov in pašnikov, o uspehih paše pri živini itd. — Izleta se more udeležiti vsak posestnik, ki se za stvar zanima, v prvi vrsti pa se vabijo člani živinorejskih in pašniških zadrug, katere nameravajo urediti svoje zadružne pašnike. —> Zbirališče udeležencev je pri gospodarskem poslopju na Robežu. Od železniške postaje Medvode na Robež so izletnikom vozovi pri vlakih z Jesenic ob 9. uri 29 minut in iz Ljubljane ob 9. uri 30 minut brezplačno na razpolago. Rav-notako nazaj. Udeleženci dobijo v Robežu tudi mrzlo kosilo s pijačo zastonj. Zlasti se priporoča izletnikom z Dolenjskega, da si pridejo deželno pristavo ogledat. Ugodno zvezo imajo s prvim jutranjim vlakom. Zunanji udeleženci se naj oglase pri deželnem odboru T Ljubljani po dopisnicah do 20. t. m. Poznejšim prosilcem bi se ne mogla priskrbeti vožnja in kosilo. Zadruge naj vpošljejo deželnemu odboru do iste dobe seznamke izletnikov, njim pa naj dado izkaznice, da jih dotična zadrug« pošilja. □nacacacsacaaacacacsacac: ia U □ n Gorenjske novice D □ D 5caC3C3C3C3C3C3nC3CaC3C3C3C3C: g Dne 23. Julija kam? V Mekinje! Vršila se bo ob pol četrti uri popoldne v društvenem domu veselica. Na sporedu bodo pevske, tamburaSke točke, nova igra dvodejanka in komičen prizor. Po prireditvi se vrši ljudska vese* lica v Domu In v njegovem okrožju. Vabimo k obilni udeležbi. Pridite prijatelji vsi, posebno še oni, ki se vsled neugodnega vremena niste mogli v deleži ti slavnosti otvoritve Doma. Dobro došli! Natančnejši spored prihodnjič. g Hranilnica in posojilnica v Cerkljah pri Kianjn prosi, naj vsak, kdor bo kaj slišal zoper našo zadrugo go-| voriti, pove odboru, da bo moKcl odbor 51 pravemu lažnjivcu stopiti na prste, da bo tem lažem enkrat konec. Kdor se pa boji, da bi kaj izgubil, da bi trpel kako škodo, kdor je tako nespameten, naj pa pride po denar, saj ga mu radi izplačamo. Zakaj bi vendar posojilnica fa-lirala? Zaradi Društvenega doma? Čisto prazen strah! Tudi, ko bi dom popolnoma v nič padel, bi ne imelo nobenih posledic, ker posojilnica nima pri tem nobene obveznosti. Kdor bo pa še kaj takega neresničnega govoril o Hranilnici in posojilnici, naj posledice sam sebi pripiše. Zato še enkrat prosimo. naj vsak. ki bo kaj takega slišal, pove odboru. — Odbor. g Iz selške doline. Med Češnjico in Železniki se namerava postaviti novo Stirirazredno šolo; Železnikom bi bilo to v veliko korist. — Na Rudnem je nekega dečka, ko je nabiral jagode, modras pičil v roko; težko se bo pozdravil. — »Gorenjec« se je že v več dopisih iz Dražgoš spravil nad mirnega dražgoškega župnika in ga krivično napada; razumljivo, naveličal se je liberalcem delati tlako in liberalna društva podpirati. Da lažje udari po neljubi osebi, se hoče še navidez potegovati za dostojnost poljskih znamenj. Kaj pa. če mi vprašamo po spodobnostih v liberalnih vrstah? Če se bo škoda delala in ne bo miru. ne borno več vsega prenesli. Ali se spodobi otroka, ki je v znamenju lučko prižgal, zato v šoli sramotiti? Ali se spodobi v šoli otroka tako nabunkati, da ga potem mora mati k zdravniku peljati? : Ali je spodobno, da preži kak cel dan j tropa psov pred šolo kakor da bi bila ' tista pasja šola? — Vprašajmo še, ka-ko se drzne zapisati: »povsod ljudje j niso tako neumni kot na Kranjskem?« Ali ne blatijo in črnijo liberalni učitelji s tem svojo rodno zemljo, divno domovino, katera je ena najnaprednejših dežel in ljudstvo vedno bolj v vseh strokah izobraženo; ali jim bo potem dežela hotela še plače zvišati? Pojdite na Portugalsko! — Z odhodom sodnika Deva iz Loke bo Stupica zgubil svojega zaveznika, je pa bratsko tvezo sklenil s Strojevcem — po zgubljeni bitki; selška dolina nima povoda ia Devom žalovati. g Iz Tržiča. Nedeljskega počitka ne poznajo pri gradbi črevljarskc tovarne pri tržiškem kolodvoru. Ob nedeljah in praznikih se dela tako, da se po pravici zgražajo pošteni ljudje. Zahtevamo odločno, da se v tem ozira napravi red. Skrunjenje praznika in nedelj že ni nikoli prineslo blaeoslova. g Nevlje pri Kamniku. "Naše izobraževalno društvo je pričelo delo- j vati. Napredujemo sicer počasi, a si- ' gurno. Sobotni »Slovenec« kroži v «ed- ! mih iztisih med društveniki. Snuje se knjižnica in tudi društveni moški zbor- 1 ?-etij,a ™mroč v društvu ni pra- 1 hoče Nevljanom le koristiti, ne pa jih oškodovati. Kljub temu se je nekomu zdelo potrebno, v umazanem »Gorenjcu« z dne 1. julija t. 1. zaleteti se v naše društvo in v župnika, ker baje hoče imeti za društvo nov »Dom«. Prepričani smo, da tega dopisa ni fabri-ciral kak »ubog kmet« iz Nevelj, ampak skovan je bil kje v bližnjem Kamniku. Provzročitelj dopisa bo pa že kje v Neveljski občini. Najprej povemo do-tičniku, da se za take dopise v nam nasprotnih listih prebito malo brigamo. ker vemo, da drugačne hrane nimajo, ki bi jo podajali svojim naročnikom in bralcem v svojih predalih. Se prav nam je, da tudi potom nam sovražnih listov svet izve, da se tam blizu Kamnika nekje nahaja kraj, ki se mu »Nevlje« pravi in da tam tudi ljudje bivajo in se gibljejo. Dotični neveljski »ubogi kmet«, ki je provzro-čil v »Gorenjcu« ta dopis, bi pa ja moral vedeti, da »Društvenih domov« nc zidajo občine, ampak društva, in to ne z občinskimi dokladami, ampak s prostovoljnimi darovi. Sploh pa na kak nov »Društven dom« pri nas nihče ne misli, najmanj pa župnik. Neumljivo je, kako je dotičnik prišel na misel, da namerava župnik zidati nov »Dom«. Bržkone se mu je sanjalo, ali ga je pa kdo prav imenitno potegnil. Zato naj »ubogi revček« kar mirno uživa svoje »krvavo prislužene krajcarje«. Mi skrbeli bomo že zato, da bomo brez njegovih »krvavo prisluženih krajcarjev« spravili društvo pod streho. Kako nameravamo to storiti, to pa dotičnika čisto nič ne briga. V dopisu »Gorenj-čevem« imenujejo se naši fantje »čuki«, dekleta pa »prijazne device, ki so vse bolj kot device«. Ali čujetc, fantje in dekleta, kaj ste po mnenju tistega, od katerega izvira dopis v »Gorenjcu«? Zapomnite si to dobro, kajti pregovor pravi, da čez sedem let vse prav pride. Izobraževalno društvo ni samo za »čuke« in »prijazne device«; ampak še desetkrat bolj potrebno bi bilo, da bi dotičnik, od katerega izvira imenovani dopis v »Gorenjcu«, pristopil izobraževalnemu društvu. Da je potreben omike in izobrazbe, kaže s tem, ker poštene fante in dekleta obklada s takimi priimki, zlasti pa tudi s tem, ker še mrtvih ljudi ne pusti na miru, ampak v dopisu zaničljivo omenja pokojnega župnika Zormana. Ali pozna dotičnik zver, ki sc ji pravi hijena in ki ima to lastnost, da izkopava mrliče in jih žre? g Ali je Sršen liberalec ali ne? Pri državnozborskih volitvah so nekateri možje iz kamniške okolice volili Sršena, ker so mislili, da ni liberalec. Prav je, da ljudje izvedo resnico! Oglejmo si tega moža, pa bomo videli, da skriva popolnoma liberalno želo, a ga skriti ne more. Kdo ga je postavil za kandidata? Vodstvo liberalne stranke v Ljubljani. Dobival je cele kupe pisem pred volitvami od liberalnega vodstva. — Kaj bere Sršen? »Slovenski Narod« in menda se tudi »Jutra« ne brani. On plačuje liberalne liste, jih bere, jim verjame in s tem pomaga da se razširjajo liberalne laži: ali ni to pristno Liberalstvo? Ali ni Sršen ud faliranega Agro-Merkurja? In to so mu je dobro izplačalo: na račun deleža jc moral doplačati okroglo en tisoč kron iz svojega žepa. Če bo še kaj pja. čeval, pojdite pa njega vprašat! — Ali ni Sršen načelnik mlekarske zadruge ki je članica liberalne Hribarjeve zveze in nima zato pravice do deželnega varstva? — Ali skrbi pri mlekarni za dostojno vedenje mlekarskega vodje? Alf ni na občnem zboru letos predlagal neki mož, da se mora mlekar odstraniti in drugi dobiti? Zakaj Sršen ni tega storil? Sršen rabi pridnega lite, ralncga agitatorja, ki rad bere > Jutro«, In mlekar radovoljno vse stori. Ali je Sršen še župan in ccstni odbornik? Ni župan in ne cestni odbornik, ker ga ljudje v domači občini imajo po večini za liberalca in ga niso hoteli več voliti. Kdo je zanj agitiral pri zadnjih volitvah v kamniški okolici? Razni lovci pod vodstvom Babčevega fantka, brav-ci »Naroda« in »Jutra«, ljudje social-demokratičnega mišljenja! Ali jc liil med agitatorji en sam popolnoma zanesljiv katoličan? Kdo je najboljši Siv šenov prijatelj? Dr. Tavčar in Hribar, ki hodita k njemu na zajčji »ajmohK Če si torej volil Sršena, ali nisi volil za liberalno stranko? Dosti nespameten tisti, ki zaupa Sršenu verske in gospodarske koristi! On jc in ostane liberalec! g Iz Gorij. Ravnateljstvo državne železnice v Trstu je z dopisom dne 1L junija t. 1. na vlogo županstev Gorje, Bled, Breznica ter društva za promet tujcev, obvestilo županstvo v Gorjaii, da ni principielno nobene ovire proti zaprošenemu postajališču v Podholmu oziroma Vintgarju. Ravnateljstvo jo razpisalo komisijonelno razpravo na dan' 13. junija na licu mesta, to je pri čuvajnici št. 38. Interesentje so sprejeli vse pogoje; županstvo v Gorjah jc pa prevzelo jamstvo, da delo izvrši. Tako je torej zaželjeno postajališče zopet en korak bližje, da se čim preje otvori. Omenjeno postajališče ni samo v interesu prometa tujcev, temveč ravno tako iz gospodarskega stališča velikega pomena. Vas Podholm in Zasip sedaj radi oddaljenosti ne moreta eksporti-rati svojih pridelkov. Ko dobimo postajališče se bo z lahko oddajalo mleko bodisi na Jesenicc ali cclo v Trst. Seveda največ bo pridobil svetovnoznani Vintgar. S postajališča bo dobrih deset minut do restavracije v Vintgarju. — Obletnico po pokojnem duh. svetniku in župniku Janezu Ažmanu smo oblajali v četrtek. Zbralo se je 12 duhovnik tovarišev blagega pokojnika. Domače ljudstvo pa je v obilnem številu prihitelo pomolit na grob svojega duhovnega voditelja ter zanj darovalo sveto obhajilo. V nedeljo smo imeli prvo sveto obhajilo; 133 učencev in učenk je v. smislu papeževega dekreta bilo obna-janih. — Pevsko društvo »Ljubljana« pa je napravilo to nedeljo prvi izlet na Gorenjsko. Do Javornika so se pripeljali z železnico; odtod pa peš na Dobravo, kjer je C. g. urednik Kerhne opravil ob pol deveti uri sveto daritev. VeliCastno so prepevali pevci in pevke! Izletnikom v čast plapolale so zastave tz zvonika. Potem so prehodili sotesko Vintgar ter se radovali nad prirodno lepoto njegovo. — Da bi imeli Švicarji Vintgar, to bi delali zanj reklamo! Tuj-ri iz vseh delov sveta ne morejo pre-h valiti ta košček lepe naše slovenske domovine. Blagi ranjki Žumer je na .svoje stroške, le z malimi podporami drugih, za lepo naravo vnetih mož, odprl svetu naš Vintgar. — Ustanovni :-hod podružnice »Slovenske Straže« smo imeli v nedeljo popoludne ob treh. Domači g. župnik Iv. Piber pojasnil je pomen in namen »Slovenske Straže« ter opozarjal navzoče, da le voljo ranj-kega gospoda Ažmana izpolnimo z ustanovitvijo tega prepotrebnega društva. Zgodovinsko jc dokazal, kam bi prišli, če bi se sami ne organizirali in s-vojim obmejnim bratom dejansko ne pomagali. V odbor smo izvolili skoraj i/, vsake vasi po enega delavnega člana in eno članico. Upamo lepih uspehov pri naših zavednih Gorjancih in Gor-jankah. Z Bleda. Dne 9. julija je umrl na I ločici Jakob Pretnar p. d. Čarej. Bil je \ najlepših moških letih (48 let), a \ratka bolezen, ki je trajala le dva dni, /a je pokopala. Z njim jc umrl eden najuglednejših mož v blejski občini in ■den najbolj navdušenih pristašev S. I . S. V svojem zasebnem življenju se je posebno odlikoval s svojo izredno Ijudomilostjo in postrežljivostjo. Reči-«'ani, zlasti sosedje, ga bodo občutno I tgrešali. Zapuščeni družini, predvsem pa globoko potrti ženi naše iskreno so-žaljc! g Iz šmarce. Na liberalne laži v »Gorenjcu« ne odgovarjam, kakor tudi ne pišem v kak svoj zagovor, ampak samo v pojasnilo našim okoličanom, zlasti tistim, ki so morda prepričani, »ia ie resnica, kar (rosi v svet lažnjivi dopisnik v liberalnih listih. »Jutro« je prineslo vest, da ima kmetijsko društvo v šmarci 11.000 deficita, en teden pozneje jo pa »Gorenjec« prinesel že u-st, da ic 15.000 K deficita. Resnica jc in ostane, da društvo ni pasivno pač pa precej aktivno. Raznaša se laž, koliko smo dolžni raznim tvrdkam; g. Mejaču kar 2000 K itd. Resnica je, da nismo nobeni tvrdki nič dolžni, (i. Sta-relu v Kamniku smo bili dolžni dva sodčka, v kojili smo od njega kupili jesih; ker pa še nista bila izpraznjena, ),! bil Stare toliko prijazen, da nas je ta dva sodčka izročil odvetniku ter '"lin napravil stroške. Vsak naj si sam "upravi sodbo o tvrdki, ki brez kakega "!'oniina ali informacije napravlja odjemalcem stroške. Dolžni smo tvrdki M. Ivančič 1000 kg preše 170 K, kateri račun pa še ni zapadel. Tvrdka je pa •oliko poštena, da ni šla na liberalne kiži, ker ve, da smo pošteni plačniki l°r tudi nič izgubila ne bo. Druge tvrd- ke ni, ki bi ji mi kaj dolgovali, razun »Gospodarske zveze«, ki pa tudi dobro ve, kako stvari stoje. Toliko glede na laži radi zadolženja pri raznih tvrd-kali. Kar se tiče mene, ko pravi »Gorenjec« da sem »zviti ptiček«, povem le to, da sem res toliko ptiček, da sem znal tudi iz malega nekaj napraviti. Naravnost velike koristi sem napravil lansko leto Tunjičanom pri jabolkah; kajti s tem sem sploh upeljal boljše čase za prodajo sadja, a za vse to nisem imel prav nobene koristi zase, pač pa veliko britkih ur. Koliko sem imel prestati z zidanjem zadružnega poslopja, koliko prostega časa sem porabil samo za prospeh našega zadružništva, to ve le tisti, ki je od blizu moje delo opazoval. Kar je pa med nami ne-zadovoljnežev, so le tisti, ki so pričakovali, da jim bode naše zadružništvo nasulo žepe, kar pa ni mogoče in pa tisti, ki morajo v lastnem interesu biti našemu razvoju nasprotni. Da pa po mnenju liberalnega dopisnika živim kot kak baron, bo tisti, ki opazuje moje skromno življenje, vedel, cla vsak baronov pes bolje živi kot jaz. Koliko sem se okoristil od našega zadružništva, naj bode dokaz tudi to, cla sem imel pri vpeljavi mlekarne le po 1 K na dan, ob svoji hrani, potem po 1 K G0 v ter sem med tem vodil vse knjigovodstvo, delal zaboje itd. Pri Kmetijskem društvu sem prvo leto sam s pomočjo svoje hčere popolnoma brezplačno prodajal v prodajalni, vodil knjige, naro-čeval blago itd. Za izobraževalno društvo sem veliko žrtvoval, za pevce, igralce, garderobo, knjižnico in za naročanje raznega časopisja, zbiral denar za »Društveni dom«, za Orla itd. Napravil sem na lastne stroške po vsem Zadružnem domu aeotilenovo luč, katera se lahko naenkrat prižge na štiriindvajsetih krajih, sezidal sam in na svoje stroške cementno klet, kamor sem namestil aparat. Hvala za vse to delo je bila, cla se jc reklo: kaj je tega potreba, to je neumnost, Bore nam bo vse zapravil itd., dasiravno je bila to stvar, ki je vsega ozira vredna in zelo povzdiguje vrednost Zadružnega doma. Kljub vsemu temu je mlekarna danes brez vsakega dolga. Kmetijsko društvo nima drugih izposojil, kar ima vrednosti blaga, izobraževalno društvo pa ima za vso svojo povoljno opremo, kar se tiče naše fare oziroma vasi samo 700 K dolga. Prosim Vas, ali Je to kak dolg na tako stavbo? Ali so drugi zadružni ali društveni domovi prišli s takimi malimi stroški v življenje? Iz vsega tega sledi, da mi krivico delajo tisti, ki me sramote in napadajo. Tudi za take ljudi bo še prišel dan plačila. Mi pa, dragi sovaščani, še bolj vkup držimo in so naših društev okle-nimo! To vam kliče Fr. Bore. g Iz Begunj na Gorenjskem. Taki so naši nasprotniki! Sami smejo zabavljati in se lagali po svojih umazanih listih, kar hočejo. Če jih pa mi malo potipljemo, pa nastane tako jav-kanje in bevskanje in divjanje, da so žc nam smilijo. O, le tako naprej, vi junaki »Jutra«; ljudstvo vas bo že spoznalo in sc s studom obrnilo od vas. Zminec. Pozor vsi zavedni volivci občine Zminec! Minule so ene volitve, a sc zopet bližajo druge, in sicer občinske volitve. Pokazali smo pri državno-zborskih volitvah, da nas je še trdna in nepremagljiva večina v naši občini. Pokazali so se pa tudi, kakor pri nas še nobenkrat, očitno naši nasprotniki Toda te vrste ljudje v naši občini ne smejo priti do besede. Zato pokažimo tudi, kadar bodo občinske volitve, da tudi mi nimamo za tiste, kateri so nam nasprotni, na naših glasovnicah prosto-, ra, in kateri agitirajo in volijo z libe-i ralno stranko. Takih mi nočemo in n® bomo volili v občinski odbor. Volivci, na član volitve storimo svojo dolžnosti Volimo vsi enoglasno može, ki nam jih postavi Slovenska Ljudska Stranka! g Moravče. Cestni odbor za b r d s k i okraj je imel zopet novo volitev načelnika dne 3. junija. Bivši načelnik Franc Peterka iz Kokošenj, mož popolnoma našega mišljenja, se jo odpovedal radi bolezni načelstvu. Na njegovo mesto pa je bil izvoljen zopet naš pristaš Anton Cerar iz Moravč. Liberalci nekaj groze z nagajanjem, toda on se ne zmeni za liberalno čvekanje, briga ga toliko kot lanski sneg. Obenem pa se zahvaljuje načelnik vsem odbornikom, ki so tako trdno stali in žc tretjič pokazali, cla za liberalce no marajo. — Liberalno pevsko d r u š t v o jo šlo dne 2. julija pomagat v Šmartno pri Litiji solze točit zaradi zadnjih občinskih volitev. Toda smolo imajo, kamor sc ganejo. Enkrat izgube znake, pri zadnjem izletu so izgubili dve čepici, prihodnjič pa morda najdemo kako liberalno glavo v kakšnem kotu, katerih pa ne bomo pobiralL Kdor je izgubil čepico, naj sc oglasi v kaplaniji; najditelji pa zahtevajo od vsake čepice po eno krono za naše izobraževalno društvo. Če ne bo nikogar po nje, se bodo oklicale pred cerkvijo in prodale na javni dražbi. — Liberalna olika kaznovana. Ponoči dno 16. maja so razgrajači, potem ko so se pri Mrhzku do pol druge ure zjutraj napili korajže, rogovilili pred hišo načelnika naše posojilnice in ga obkladali s čukom. Na naznanilo orožnikov je bil kaznovan sin učitelja To-mana na 20 K globe, ošlir pa je štel 50 K, katere lahko zahteva od teh oli-kancev, če jih imajo. Le tako naprej, pridejo še hujši časi. — Liberalna zveza ml c k a r s k i h zadrug jo napovedala svoj konec. Kaj pa z našo mlekarno, ki je tudi pri tej zvezi? Pomislite zadružniki, kam vas vodijo liberalci. Od poloma do poloma, posojilnica bo pa štela. — Kako liberalna p o s o j i 1 n i c a grunte prodaja. Dne 22. junija ob deveti uri se vrši prodaja Kroharjcve živine, tako je bilo razglašeno. Kupci se zbero in čakajo biriča in ccnilnega moža. Minula jc ura, kupci odidejo. Ob deseti uri pa pride berič in Kavka, ž njima 71 pa kot kupec Prosenc iz Hriba. Posest nikova žena prosi, da naj gredo v vas po kupce ali pa da ona kupi, toda vse zastonj, predno kdo pride, je konec prodaje. In dobil je Kavka iz Moravč za 551 K eno telico (katera je bila prodana naprej za 210 K), tri junce (ša-cani so bili po 40 K) in štiri svinje (3 jesenske in eno staro). Vsa stvar pa je pri sodišču. g češnjice pri Moravčah. V soboo to na večer je pri poscstnici Franci Prosenc radi peke se vnela stena in provzročila požar. Le hitrosti sosedom se ima zahvaliti, da se požar ni razširil. ki bi bil uničil pol vaši. Orožnik, ki je bil ravno tam v službi, je bil takoj na licu mesta. Gasilno društvo iz Moravč je prihitelo takoj na pomoč, požar pa jc bil že omejen. Zavarovana je bila hiša pri Vzajemni. Škoda znaša nad 300 K. naEtrETc□ jj Delenšsfie novice - aaaaacianacaaaaaaa VABILO na velik sliotl za mladeniče in može, ki se bo vršil v nedeljo dne 16. julija 1911 v prelepi romarski cerkvi sv. Kozma in Damjana na Krki. Spored: Ob pol 10. uri sv. maša v župni cerkvi na Krki, pri kateri nastopi slavna godba Orlov« iz škocijana in Št. Jurija. Ob pol 11. uri javen ljudski shod, pri katerem bosta govorila deželna poslanca in odbornika dr. Evgcn Lampe in dr. Ivan Zajec. Popoldne ob 3. uri pete litanije M. Božje. Po litanijah prosta zabava, pri kateri sodeluje orlovska godba iz škocijana in Št. Jurija. Možje iz bližnje in daljne okolice, mladeniči, posebno iz Marijinih družb in bratje »Orli«, pridite v najobilnej-Sem številu na ta shod! d Shotl mladeničev novomeške de-kanije sc je na najsijajnejši način vršil v nedeljo dne 9. t. pi. ob 2. uri v šmi-helu pri Novem mestu. Že okoli pol 2. ure so sc začeli zbirati mladeniči iz cele novomeške okolice. Prišli so mladeniči iz Novega mesta, Brusnic, Mirne peči, Podgrada, Prečine, Stopič, Toplic in celo iz Trebnjega. Sprejeli so jih domači fantje. Ob 2. uri so odkorakali skupno v cerkev, kjer jim je v krasni besedi pokazal prečenski kaplan gosp. Štefan Terškan, kako naj goljufajo svojega najhujšega sovražnika — greh. Nato so bile pete litanije M. B. in blagoslov, potem pa shod v društveni dvorani. Dvorana je bila natlačeno polna — G00 do 700 samih fantov. Otvoril jc shod gosp stopiški župnik Jakob Porenta in po-toK; ? ^dušenimi besedami prihi- laii t i e i 7° v «nt n^ov.predlop so potem £?ve \z vsake župnije volili enega izmed sebe v predsedstvo. Nato e govoril drzavm in deželni poslanec gospdr. o 1 Evgen Jarc, ki je na podlagi popevke: »Pri nas je korajža, pri vas je pa m« pokazal, da je prava korajža le pn onem mladeniču, ki zna samega sebe premagati, ne pa pri onem, ki streže le svojemu poželjenju. Za njim je v vznesenih besedah govoril g. Ivan Podles-nik, ki je kot odposlanec Zveze Orlov pozdravil navzoče v imenu te Zveze in razvil v kratkem program katoliških organizacij na Slovenskem sploh, zlasti pa še program katoliške mladeniške organizacije. Za mladeniški tabor v Ljubljani meseca avgusta sta navduševala mladeniče domači kaplan gospod Anton Kastelic in kapiteljski vikar g. Karol Supin. Z željo, naj bi se zopet kmalu vršil kak tak shod in s trdnim sklepom, da se hočejo vsi pridružiti katoliški mladeniški organizaciji ter pri-hiteti 24. avgusta v Ljubljano, so mladeniči zapustili ta tako sijajno vspeli shod. Tudi v novomeški okolici se dela dan. Mladeniči, dolenjski fantje, ostanite zvesti tem trdnim sklepom, ki ste jih storili na tem shodu! Vače. Napredek naše hranilnice. Ze zadnjič smo poročali, da je imela naša ljudska hranilnica lani med letom 232.802 K 45 vin. prometa. Do letošnjega novega leta pa je imela v treh letih G37.280 K 94 vin. prometa. Letos od novega leta pa do 30. junija (prvo polovico leta) je imela G0.8GG K 34 vin. prejemkov in 60.2i3 K 3 vin. izdatkov, torej 121.109 K 37 vin. prometa, in sicer tega zadnjega pol leta povprečno za 14.895 K 90 vin. več nego polulct-no prva tri leta. Pač tudi letos napredek! Če k letošnjemu in vsemu prejšnjemu prometu prištejemo promet od 1. do 9. julija 6.949 K 30 vin. (prejemkov 3.523 K 71 vin., izdatkov 3.425 K 59 vin.), tedaj dobimo vsoto vsega dosedanjega prometa 765.339 K 61 vin. Pri »Zadružni zvezi« imamo naloženih nad 46.000 K. Članov je do danes 106. Te številke ki smo jih povzeli iz uradnih knjig, nam jasno govore o napredku zadružne misli med nami. — Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Vačah vabi vsa prijateljska društva in somišljenike, da se v obilnem številu udeležijo blagoslov-ljenja nove društvene zastave, ki se bo vršilo v nedeljo dne 16. t. m. na Vačah. Ob 10. uri ima veleč. g. dekan Janez Bizjan slovesno sv. mašo, govor in blagoslov zastave. Po blagoslovu društveni obhod po trgu. Ob 2. uri slovesne litanije. Po litanijah skupni izlet v Za-pše na ljudsko veselico, kjer govori č. g. Janko JOvan iz Ljubljane. Na vese-ličnem prostoru bo šaljivi srečolov, petje, šaljivi prizori itd. Vstop je prost ter dovoljen samo somišljenikom in prijateljem društva. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Torej na svidenje! Na zdar! d Z Rake. Tudi pri nas bi bila še mogoča kaka druga pa poštena zabava razun v gostilni, kjer se trati denar in kvari morala. To nam priča veselica, katero nam je priredila šolska mladina v nedeljo dne 18. junija popoldne na prostem. Kakor da bi imeli žc stare igralce pred seboj, tako vam so nas(roka, z 2. vzglavnlcama, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16'—, s pol puhom K 20 —,s puh perjem K 21.— Posamezne pernice K 10—, 12 ■-, 14 —, 10— Posamezno vzglavnlco K 3—, 8-50, 4 -. Pernico 200 krat 110 cm velike K 13 — 15—, 18—, 20'—• Vzglavnlce 90X70 cm velike K 4-so, 6-—, 6'50. Spod. pernico iz nujfiolj. grsdla za postelje i80Xli0cm velike K 13 — ln 15—, razpošilja proti povzetju ali naprej vplačilu Maks Berger Dešenica št. 412 a Češki les. Nlkak rlziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati llustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj. >117 Odda se več v katerih se je doslej nahajala gostilna in špecerijska trgovina. Prostori so na zelo lepem kraju. Natančneje pove hranilnica in posojilnica v Št Juriju pri Kranju. Kdor vzame prostore za gostilno, mora imeti koncesijo, ker iste pri hiši ni. 2023 Dobro računale ? in prav izvolile so one gospodinje, Pj ki uporabljajo kot pridatek za kavo SS^Šji v svojem gospodinjstvu „pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pra-vega :Franckai:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost I kot najkrepkeiša Izkazala. I 1585 olie dobro- na to vprašanje je zelo težko dati splošen odgovor, ki bi bil vsem enako po godu. Eden pravi tako, drugi zopet drugače. Ampak čisto gotovo bo na to vprašanje marsikdo odgovoril, da dobro je skodelica dobre kave ob vročem poletnem popoldnevu. Tak odgovor bo dala na to vprašanje prav posebno marsikatera ženica. Poznal sem staro ženico, ki je večkrat rekla, da ji je skodelica dobre kave nad vse na svetu. Dobra kava ji je bil edini užitek in žalostna bi bila, ko bi jo morala kateri dan pogrešati. In res je dobra kava stvar, ki človeka poživi, osveži in okrepča, posebno ko popoldansko poletno solnce pripeka, ali pa zjutraj, predno gre človek na delo. Znano jc pa gotovo vsem, da ni vsaka kava enako dobra, oziroma da je poleg dobre kave tudi slaba kava. Kajti s kavo je kakor z vsako drugo stvarjo: če ni prav pripravljena ali če je pripravljena iz neprimernih snovi, ni dobra. Kako se mora torej ka.a pripraviti, da bo res dobra? Vsakemu bo gotovo jasno, da sc mora vzeti zanjo dobro zrno. Ne bo pa vsak morda vedel, da je ravno to- liko odvisno od kavnega pridutka ali — kakor po navadi ljudje to stvar imenujejo - clkorije ali — ker se ta stvar kavi primeša — kavne primesi. Kavi primešavati tudi druge snovi — kavne pridatlce ali primesi — je že stara navada. Predvsem se s tem prihrani mnogo kave, ki je - to ve vsaka gospodinja — draga. Še bolj pa se pridevajo kavi kavne primesi zaradi toga, da se kavi izboljša okus in odvzamejo neprijetne lastnosti ter škodljivi vplivi, ki jih ima kava sama zase. Sama kava namreč nima posebno dobrega okusa, tudi ne prikupljive barve in ugodnega vonja. Sama kava zase tudi neugodno vpliva na glavo. Če pi-ješ samo kavo, kateri nisi pridejal dobre kavne primesi, te bo od nje glava bolela in spati ne boš mogel. Tudi srce ti bo močno bilo. Zgodilo se je celo že, da je tega ali onega, ki je pil močno kavo, kateri ni bilo pri-dejane nič kavne primesi, zadela kap. Kavna primes ima torej važno nalogo, da odstrani vse neprijetne in škodljive učinke kave. Ker je pa kavna primes tako važna sttar, je tudi jasno, da moramo pri nje izberi biti posebno pazljivi. Kajti dobra kavna primes kavo izboljša, slabša jo pa še poslabša. Pri izberi dobre kavne primesi našim gospodinjam hvalabogu ni treba več veliko izbirati in premišljevati, katero bi kupile. Saj danes že vse vedo, da je najboljša Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem. Ona je med vsemi naj izdatnejša in zato tudi najcenejša, kajti porabi se jo veliko manj, nego vsake druge. Ona dajo dalje kavi izvrsten okus in lepo barvo ter prijeten vonj. In slednjič je ta kavna primes pristno domačo blago Na prodaj je v korist obmejnim Slo-vencem. V vsakem oziru torej zasluži da ji dado slovenske gospodinje prednost pred vsemi drugimi. Č.e smo v začetku postavili vprašanje, kaj je dobro, lahko rečemo, da se en odgovor na to vprašanje glasi tako-le: Dobra jc kava, ampak samo tista kava, ki ji je pridejana Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem. Zato slovenskim gospodinjam prav toplo priporočamo, naj kupujejo samo to kavno primes, kajti s tem koristijo sebi, ker kupujejo v resnici dobro blago, koristijo pa s tem tudi obmejnim Slovencem, ker kupujejo blago, ki j6 njim v korist na prodaj. Nobena slovenska gospodinja bi ne sinela biti brez Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem. Opozarjati pa moram vse slovenske gospodinje, Ja pri nakupu pazijo na napis: „v korist obmejnim Slovencem" in pa na to, da je na vsaki škatljici pritisnjen pečat »Slovenske Straže". Le tisto škatljire s to kavino primesjo so prave in pristne, ki so tako opremljene. Kazpisujo se služba organista in cerkuetsika pri /.spni cerkvi v Ajnbrnsu. — Natančneje podatke flaje žepni urad v Ambrusu, p. Zagradec na Dolenjskem. 2003 UrPNlin § (leklico iz poštene hiše, se MttfGlintff- sprejme takoj za večjo trgovino na deželi, ki je spojena z buffetora. Ponudbe jc poSiljati: Tvrdka Jenko, Podgrad, Istra. Prem eti iiin J. B ozmana :: v Kraju, G m iro i. št. 120.:: Kdor rabi denar, kakor posojila proti vknjižbi ali brez vknjižbe, na kratke in dolge obroke, Kdor hoče svoj denar posodiH na zemljišča, proti dobremu obrestovanju in zadostni varnosti. Kdor si želi olajšati dolg s tem, da se mu zniža obrestna mera, ali da prevzame različne dolgove en sam upnik, ali da se dolg odplačuje v obrokih, Kdor želi prodali ali nakupiti zemljo ali poslopja, po posameznih parcelah ali skupno, Kdor želi nakupiti ali prodati državno vrednostne papirje, obligacije, žrobe (lože) itd. Kdor želi svojo vrednostne papirje ohraniti v ognje varnih blagajnah proti izročitvi ključev (Safo Deposits), ali zavarovali proti kurzni srečk! P" žrebani11' aIi Pogledati žrebanja ^v^hT!8 v tovrstnih denarnih zadevah ali glede prodaje in nakupa zemljišč itd., naj so obrne ustmeno ali pismeno na: JSsartlD J' *™ana o Kratijo, Glavni trg talS.St.tZ9. 52 GMta in cerkovnikn sprejme župni urad na Rovih. Nastop o Vseh •svetih ali o Sv. Iuriju. Služba lahka in priznano dobra, kogar veseli poljedelstvo. — Za živinorejo vzoren hlev. 2074 zložna, cena , , _ - ■ -----in vam« 2I2Z' Cunard Line Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Saxonia 23./7., Pannonia 8.'8„ Caroathia 22.<8„ 1911. IzLiverpoia: Lusitanija (nujboljši največji in najlepši parnik sveta), 29./7., 19./8., «./9., 7/10 1911, A\auretania 22./7., 12./8., 2,/9„ 23.,'9. 191l! Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, SlomSk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork lil. razred K 170 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100 - zn otroka pod deset let vStevši davek. S>£ C7van ^Dimnik naznanja vljudno, da je otvoril s 1. julijem 1911 2068 Svojo odvetniško pisarno ■ v Krškem. — -- ^ (preše) o> *■* izdeluje A. Tomšič Hovač, Uerd, p. Urhnlha. Dobro vino rudeče in rumeno se dobi po nizki ceni pri Ivan Savniku (Besenčanu) vKranju. Naročajte .Slovenca1 DaaaDnnnnnnnnnnc3naaaaaaPD° U Trgovina z železnino in cementom. ^ Fr 7*1«*«» Mnbljana ===== r i • AafIHK Kartonska cesta St. 8 priporoča vedno svež portland- in roman-cement, blčjo za strope, strešno lepenko, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in covl, štedilnike, lito-železne kotlje, parilnlkc in kotite za žganje kuhati. — Veliko izber kuhinjske posode, ftfikor tudi bogato pozlačenih nagrobnih križev itd. - Zaloga karbolinaja, prašnega ln strojnega olja. D 0 G 0 G Uradne uri ofl I, ran do 7. ira zveter t Ustredni banka p°d'u*ni™, českfch spoHtelen vP7„R„SdTeIU Oiridn. banka Ctiklh hraillole. Ponterosse 2. Vloge na knjižice: 4 V. 7o Premijne vloge: VU Vlogo v tekočem računu In vloge fiksne najugodnejše. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 53-1 .- Oddelek za vadlje In kavciie. - SSj Uradno are >d 8. rano di 7. are zvečer. !B Otvoritev trgovine. 1998 PvV.Vii -v!f...... }/ I Najcenejši obrat. Eacliricli & Co. tovarna za motorje DUNAJ XIX;«, HtillgeiltMIcrtlras. 83;Je. kadar bodete kupovale blago za lepe obleke, rute, kakor tndl drago Map oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantni trgovini R. MIKLHUC Stritarjeve (Spltalske) ulice S tam najdeto zelo veliko lzber blaga vsake vrste, poštene ugodne ceno ter prijazno ln zanesljivo dobro postrežbo. I do 2 vinarja obratnih stroS-kov za uro in HI' z mojim pat. matoriem z močnim pritiskom In za surooo olje 0(1 10 HP naprej; i do S vin. pri mojih petroiinskih motorjih inpetroiinskih lokomohilah, dnlje 2—10 HP tudi stoječe motorje Tvorntca moloriev I. WARCHALOWSKI Dunaj III., Paulusgasse 1. Na tisočo motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi žo rabljeni petrolinovi motorji. 315 Odda sc služba Dovoljujemo si slavn. občinstvu naznaniti, da tmo otvoril! dne 5. maja t. I. trgovino z urami, zlatnino in srebrnino. popravila ur itd. se izvršujejo strokovno na-mčno in solidno. Za obila naročila se priporoča r velcsnoštovaiijem TRGOVSKA DRUŽBA Ljubljana, Sodna nI. 3. ! Ceni fotograf, aparati ! Kompletni fotograf - aparati dajo r.ajamčcno dobro sliko, s ploščami, papirjem, kemikalijami In podukom volikost ulik (i X 0 cm K 1*90, »X12 cin K 380, 5-70, 9'70 it perilo za K 19'50. Rjuhe brez _______ "gos Naročite takoj! Dalje 40 metr. Itneg llvotnolni..... ..... 1'atna za široke, Itii ctr. dolge, komad K 2*65. Najmanj se odda ti koso;. HazpoMlJa se po povzetjul Ihalnica Julij Kantor. Batin mi MMb iteao). sSEMŠ Ofermvalloz železnato JCina-Tuio 1 ligicnična razstava na Dunaju 19C6 Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrcpk |§? živce, zboljša kri in je reja konvalescentom iti malo-§11 krvnim zelo priporočeno od H zdravniških avtoritet. Večkrat odlikovano. TBST-Barkovije, Pijte samo ..Tolsfovržko slatino" f&otni/tt «v t^kmoriho ) Ji'ateri telijo po ceni in. _ ■jra/n&sl/UHrpotovali no/se obrnefe ! P £yub$an» MoločucrsAv Cftpasnila cityip se lmryilačn0. ki je edina slovenska ternajboijs^ zdravilna in namizna kisla voda Naroča se: Tolsti vrh, p. Gnštanj, Korn&kn popolne obleke Ljubljana, Mikov tri 5 priporoča svojo veliko in bogato zalogo železa, železnine, štedilnikov, vseh vrst delov za vodnjake, nagrobnih krlžov pristno pozlačenih. Portiand-cementa, poljskega mavca, štukatur, žične mreže in mnogo 1733 drugega. vHobujnjo moji JO kron in sicer 40 metrov dolgi ostanki i« u Kron m bi^ut: ! moaorna obleka ii Jiatra. ! [irakt obleka na hišna opravila in i krama ij c.na obleka. Ostali ostanki bo lahko porublio aa predp asnike, bluzo itd« popolnih srajc vsobnjejo moji 40 metrov dolgi rnmburški o»-tanki tkanino lopo. dobro blago z a 22 kron. Ustali ostanki bo pripravni za najboljšo oprem«! -o— Razpošilja se po povzetju Prvovrstna tovarniška razpošlljalnlca Josip Frankensleln laromer 91, Češko. Od ostankov ho no pošiljajo vzorci. Od vseh drugih predmetov vzorci na/.oljo lranko. Vzorci so morajo vrniti. Pri vsem perllnem blagu se dobi vsled zapoznele sezlje 10 „ popusta. ZHJEC & HORN nLiubBibana BOdieSiK Dunajska c. ima v zalogi ISiT najboljši strešnik sedanjega časa: „Zemt„ asbestni šitrllj „ZCIlit„ je popolnoma varen proti ognju, kar pri „Etcrnitu" zanikuvajo. Zaslon 7.a Kranjsko in Južno Štajersko. — Umetno kamenje: slopnjite, siioineniki, oilarj!. obhaiilne mize. Ilahovi: mozaične plošče in fcsllolif. Ponudbe naj sc pošljejo na naslov: Zabret & Hufer Hrani Mhbm blago 1 listi najcenasB U H V mm i mu. 1 I VT°rci "^ImB Zastopniki in potovalci! za obiske zasebnih prodajalcev s suknenim blagom za gospode in dame te sprejmo proti visoki proviziji cvent. pozneje stalno pri prvi razpoš.sukna. Ponudbo pod: „WBltlirma 92452" na anonCno pisarno H. Dukcs Nachl-Dunaj l/l. 1879 Priporočamo novo trgovino manufakliirn. blaga J. Ciuha •Pod Traučo« Ljubljana. Stari trg stev 1. 1P50 prej barar postaji eieklrisat ztltznlcc. »_Prva produktivna zadruga z Tzdelovalnica cerkvenih nmetnih reči pri Sv. U lric.li u, G roden, Tirolsko (rog. zadr. z om. jam.) ni nikak prekupni zavod, ampak obstoji iz lastnih izdelovateljev in se pre-čast. duhovščini toplo priporoča p" potrebi oltarjev, prižnic, križevih potov, božjih grobov, kipov itd. itd. Pojasnila dajo: 1390 c. kr. obrtno pospeševalni urad, Dnnaj, nlav. obrtno-pospešev.zavod trg.zbornlce, Bozen. c. kr. obrtna šola za risanje in modeliranje » St. Ulrlchn, GrOden. Proračuni, risbe, katalogi točno in brezplačno. Kongresni tre 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od «3/ 01 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - fJ^J "X /H j O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice. Dr. Fr. Dolšak !. r., zdravnik v LJubljani, podpredsednik. Prelat A. Kalan predsednik. Kanonik I. Sušnik L r., podpredsednik. 3BBE3S3gžSBS3BBJ Avstrijska družba z omej. jamstvom za Benz-motorje, Dunaj X., Mannhartgasse 4. I - DIESEL - - SESALNI PLINO - - BENZOL --NASUR0V00LJE- - BENZIN - -ELEKTRO - Oiavno zastopstvo u Kranjsko: Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave, Ljubljana, Ounaiska cesta. Istotam so motorji na oglel I ' V-5 •■ i IV .. V.' -•"' % I- ./ :<\ • saa-m m IfcST U&sr Najboljša In najsigurnejša prilika za štedenje! "Jfc-U Cenami promet do 31. decembra 1310 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 (Stanje rlog dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron. ILNIČM registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 [»juliijana. FSiklešičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti feeteia,.Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jili obrestuje po : :— o/ /o odbitka, tako da prejme vložnik /2 brez kakega od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Dr. Ivan SusteršiC, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpreti. OcIbomi Povše vodja ,'fUakdržavni In sestnik v Ljubi jam. fllati a Iioiar, stolni dekan v Ljubljani, ivan , F i >