PRVA V ZASAVJU 1994
r
TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/881 338
-	itisoni širine 2 in 4m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4 m
-	karnise vseh vrst
NOVO izdelovanje aluminij ^karnis, dolžina in barva po VAŠI ŽELJI
-	barve akril, jupol, barve zaves in kovino
-	robimo itisone,, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
-	polaganje itisona ter PVC podov
Mynmuttms malgaj
r	j is
NOV°lU
RENAULT
Krediti pri SKB banki (za nova in rabljena vozila)
3 leta, obresti SAMO 16%+R, Leasing
LEASING ZA RABLJENA VOZILA
Omejena količina vozil CLIO se po stari ceni npr: CLIO 1.2/5V + KAT. 1.314.976 SIT
Na zalogi vsi modeli OLIO v različnih izvedbah in barvah.
RABLJENA VOZILA:


WCUOiRNi).4/3V 5/91 65)000 kmO;235/B50 SITi/'/[
: AUDI 80 1.6 4/89 133 000 km 17/500 DEM , R5 CAMPUS/5V 3'91 53 500 km 786.450 SIT ‘ DAIHATSU APPLAUSB 1.6X 90 42.000 km 1,161.300 SIT • ÒLIO RT
•	OPEL OMEGA CD 2,01 9/89 102:700 km 1.399.993 SIT
*	R~5 SL 1/88 73/600 km 639.650 SIT r/Mp(6T:4^WiT29.500krrrWÒS2.SM$IT:
-	R 5 CAMPUS/5V 34.000 km/747.600 SIT
-	R 4 GTL 12/90 19.000 km 466.200 SIT
-	5 5 TD (dlesel))/SV 6/89 92.000 km 726.600 SIT
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300
LEGENDA: * DODATNA OPREMA
VOZILA NA ZALOGI:
Prodaja: 0601/24-031, servts: 0601/21-525 r
Ples v nova leto.
......................
O Umi Klemen FOTO: Tomo Brezovar
moralo te/ pol leta ponovno zaprositi za podaljšanje dovoljenja obratovanja separacije; če ga ne b<xlo dobili, bodo morali premog prevažati na trboveljsko separacijo in ga tam očistiti. Inšpektorji so postavili stroge pogoje: premog lahko čistijo le tri ur« m, dan, ne smejo preseči najnižje lani dosežene količine trdnih bi netopnih delcev v vodi in še nekaj
SEPARACIJA BO DELALA
Zagorska separacija je imela samo do konca prejšnjega leta takoimenovano obratovalno dovoljenje. Tik pred koncem
• UVODNIK •
Letošnje leto se je pričelo razgibano. Čas sprememb, takšnih in drugačnih, se bo nadaljeval tudi letos. Ena lepših novic je npr. ta, da so v Trbovljah vrata občine odprta odslej vsak dan. Morda malo tudi po zaslugi Zasavca, kjer smo opozorili na problem uradnih ur in to, da si morajo občani s pestmi priboriti vstop v občinske pisarne.
Slaba novica pa je iz iste občine - ponovna blokada proračuna, v Trbovljah bo v naslednjih tednih očitno spet precej vroče. Pa še volitve se bližajo.
Da bi bilo letos čimveč dobrih, in čimmanj slabih novic - tudi v Zasavcu.
V ogledalu: Lijana Lovše
Blokada na veke vekov?
Toplice z rudnikom in po njem
Pisma bralcev
tM
Kako smo praznovali
Franci Lesjak o Predilnici Litija
Branje v družini
lis
as
Mlade kitare, Amadeus končno doma
Morana
Športnik Zasavja 93 Zasavje - center mafije Brutalen rop na Dobovcu
'-L

0 v
Pohod na Kum Miss Trbovelj 1929
KOLEDAR
DOGAJANJ
20. decembra - Čisto navaden ponedeljek z nečisto navadnim zaključkom. NalzlakahurcdništvoZasavcanamrečpodclijetmico 93 zagorskemu županu Matjažu Švaganu in predsedniku vlade Janezu Drnovšku. Zasluženo.
20. decembra - Popoldne zaseda tudi trboveljska skupščina z nekaj prav zanimivimi temami. Kot npr. s tisto o zidavi cerkve v središču mesta, v zvezi s katero se zadeve spet ne iztečejo pozitivno.
22.	decembra - Zagorjane obišče kulturni minister Sergij Pelhan. Zagorskaobčinajenamreč med tistimi šestimi slovenskimi občinami, ki bi po nekaterih predlaganih merilih ministrstva za svojo ljubiteljsko kulturo v letu 94 dobila kar za polovico manj denarja. Minister jih potolaži.
23.	decembra - Hraslniški Zdravstveni dom ima pridobitev več: reševalno vozilo. In tega dne tudi uradno popeljejo na vožnjo. Stal je 78.000 mark, tretjino denarja zanj pa so prispevale podjetja in posamezniki.
24.	december - Petek, sveti večer in polnočnice minejo brez posebnosti. Tako mine 25. december, božič in 26. - dan samostojnosti.
29.	decembra - Na Izlak;ih, v prostorih vrtca, otvorijo otroško zobno ambulanto.
30.	decembra - Vodstvo Rudnikov rjavega premoga Slovenije tudi tokrat ne pozabi sedme sile. Z njo prijazno pokramlja na prav v ta namen sklicani novinarski konferenci. Srečno tudi njim!
31.	decembra - Zadnji dan petelinjega leta in pozdrav novemu, pasjemu, 1994. letu. Sicer pa petek, ki mu sledi čisto navaden konec tedna.
2.	januarja - Te 12. novoletnega pohoda na Kum sc v sončnem vremenu udeleži več kot 2000 ljubiteljev planin. Letos je startno mesto prvič tudi na hrastniškem mostu čez Savo.
3.	januarja - Trboveljčani v novem letu ne bodo več čakali v vrstah pred občinskimi okenci. Zadeve bodo namesto dosedanj ih 24 ur lahko urejali kar 35 ur, to je vsak dan v tednu.
3. januarja - Na zagorski separaciji si .tokrat oddahnejo že drugič. Inšpektor tamkajšnji separaciji še za pol leta podaljša uporabno dovoljenje. Toda rešitev je le začasna.
Polona Malovrh
UJAQ3J00V
LUANA LOVŠE
Verjetno ni kmeta ali kmečke žene v litijski občini, da ne bi poznal ali pa vsaj slišal za ime Lijana Lovše, doma iz Zgornjega Loga pri Litiji. Je svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, polna idej in načrtov, zaposlenapri Kmetijskem zavodu v Ljubljani in je zadolžena za delo v občini Litija. To delo opravlja že več kot deset let. Ne mine dan, da ne bi obiskala katero od kmetij, kadar pa je na svojem delovnem mestu v Kmetijsko gozdarski zadrugi Litija, jo obiskujejo kmetje, ki prihajajo k njej po pomoč in nasvete.
V	Litiji je Lijana poznana kot vodja aktivov kmečkih žena. Do sedaj so ustanovijeni v Litiji, Konjščici, Gabrovki, Vačah in Jevnici - Kresnice. Njeno delo je organiziranje kmečkih žena, njihovo vključevanje v delo in sodelovanje na raznih razstavah kulinarike ter prodaja razstavljenih dobrot (letos Ljudski dan na Primskovcm, Kmečki dan na Konjščici, Vaški dan na Vačah itd.) V zimskem času, ko imajo kmečke žene več prostega časa, pripravlja zanje razna predavanja in tečaje (od vzgoje cvetja do kuharskih tečajev, ureditev okolice kmetije itd.)
Delo Lijanc Lovše je tudi pomoč kmetom pri razvijanju kmečkega turizma v občini Litija. Že več let se zavzema za to, da bi sc turizem hitreje razvijal na Vačah in okolici Slivne, kjer stoji znameniti GEOSS. Njen delovnik nima osem ur. Ni važno ali je nedelja, ponedeljek, sobota ali praznik. Ob vsakem času je pripravljena pomagati z nasveti ali prijeti za delo.
V	občini Litija vidi v prihodnosti možnosti za razvoj turistične dejavnosti na kmetijah, vendar ne povsod. Dopolnilna dejavnost sc bo razvijala zaradi zapiranja delovnih mest. Kmetje, ki imajo obdelovalno zemljo, bodo iskali zaslužek doma. Aktivi kmečkih žena ne smejo ostati tam, kjer so.
Lijana je v zahvalo za minulo delo in v podporo za delo vnaprej prejela občinsko priznanje za leto 1993.
Karolina Šušteršič
'/ASAVC Izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c. 61410 Zagorje ob Savi. Direktor: Torno Garantini. Časopisni svet: Sandi Češko. Robert Halzer, Franci Kadunc. Branko Klančar. Janez Knez. Darka Lipičnik. Jože Ranzitiger ml. Glavni in odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katja Božič (Društveno), Katarina Gavranovič (Fračkarijc), Denisa Huber (Zdrav duh), Barbara Kus (Zdravo telo), Ivana Laharnar (Reportaže), Fanči Moljk (Miš rnaš). Gregor Naglav (Kronično), Tomi Pucelj (Žuriramo), Petra Žagar (Kr vavice). Polona Malovrh. Roman Rozina. Stanc Šterbucl. Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi. Prodaja in trženje: Peter Ravnikar. Tisk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250. 64-166: fax: 64-494. Zasavc je tednik, izhaja ob petkih.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS. št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3. za katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez. dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.

B
li
wm
‘Mm mn j>
F®T®] tedna
Brez heca, v uredništvo je do zaključka redakcije priromalo natanko 94 novoletnih čestitk z vseh koncev in krajev, kar nas je zelo razveselilo. Vsem se za pozornost zahvaljujemo, v tem "pasjem letu" pa si voščimo pasjo vročino poleti, da se bomo lahko sončili, sicer pa čim manj pasjega lajanja in več pravega prijateljstva, dobre volje inseveda-ljubezni. Pa srečno!
Foto: Jože Ranzinger, jr.
Nov zagon MT
Medijske Toplice - V tem
osrednjem zasavskem in vse bolj tudi slovenskem turističnem rekreacijskem središču je samo nekaj dni pred novim letom 1994 dozorela pomembna odločitev. Sprejete so bile namreč nekatere dopolnitve programa urejanja Toplic oziroma uresničevanje naslednjih faz: dograditvi notranjega bazena z vsemi pripadajočimi objekti in napravami v skupni površini 600 kvadratnih metrov, prostori za konferenčno dejavnost, povečanje števila postelj od sedanjih 70 na 250 v apartmanih in hotelskem delu ter adaptacija hotela in ureditev zelenih površin okoli letnega kopališča.
Najpomembnejša odločitev v zvezi s tem je zagotovo naslednja: predviden programje treba uresničiti v celoti. naenkrat, hkrati pa je upravni odbor d.d. Medijskih Toplic sprejel in postavil tudi pogoje, s pomočjo katerih naj bi šli v omenjeno naložbo, ki naj bi predvidoma znašala 20 do največ 22 milijonov nemških mark. Hkrati je limitiral tudi pogoje za pridobitev investicijskih kreditov na čas desetih let. In še ena pomembna odločitev: z vsemi začetnimi deli naj bi ne odlašali, pričeti bi jih kazalo že marca letos, naložbo v celoti pa uspešno končati konec tega ali v začetku prihodnjega leta.
Očitno je prišlo v premišljanju o
. nadaljnjem investiranju v Medijske Toplice do vidnih sprememb . Namesto postopnega urejanja so se odločili za investicijo v enem kosu, ne pa postopno urejanje. To bo pocenilo vso stvar, lažje bo trženje. Upamo, da bo upravnemu odboru v celoti uspel zahteven poseg in podvig v omenjenem času.
Milan Vidic
SEG in EKOS
Ljubljana - Decembra so se v Ljubljani sestali predstavniki Zasavske ekološke skupine (EKOS) in predstavniki Slovenskega ekološkega gibanja (SEG). Pogovor je potekal o sodelovanju obeh nepolitičnih in nevladnih društev. Predstavniki SEG so predstavili program preteklega dela ter predstavili problem financiranja nevladnih in nepolitičnih organizacij v Sloveniji. Tudi predstavniki EKOS so poročali o dosedanjem delu ter pripravili dogovoro nadaljnjem medsebojnem sodelovanju SEG - EKOS. Obe društvi čaka veliko dela na področju ekoloških vprašanj, temeljilo pa bo na ekoloških seminarjih, eko kvizih, izobraževalnih tečajih, taborih, širjenju ekološke vzgoje, organiziranju in izvajanju ekoloških akcij, sodelovanju z domačimi in tujimi sorodnimi organizacijami (NGO.REC, Greenpeace) indrugimi nevladnimi organizacijami.
A.M.
, r	~	... ........... S «
Blokada na vekov veke?
Trbovlje - Ko je Ljubljanska banka - Banka Zasavje v torek Službi družbenega knjigovodstva poslala akceptni nalog za nekaj manj kot sto milijonov tolarjev, seje začela letošnja blokada trboveljskega proračuna. Trbovlje imajo kot edina slovenska občina že tovrstne izkušnje, saj je bil lani njihov proračun blokiran pol leta. Napovedi za letos pravijo, da bi bil tokrat lahko celo leto.
V rednost šestega kupona občinskih obveznic, kije zapadel v izplačilo takoj po novem letu, je dobrih sto milijonov tolarjev. Upravni odbor Banke Zasavje, največjega upnika torej, je že decembra sklenil, da bo občini odobril posojilo v višini zapadlih obveznosti, če bi občina dobila jamstvo Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Vendarje ministrstvo vlogo zavrnilo. Brez učinka so bili tudi dosedanji pogovori na Ministrstvu za finance, od katerega je trboveljska občina pričakovala predvsem sodelovanje s primernim finančnim inženiringom.
Občini ostaja še nekaj možnosti za pridobitev svežega denarja, ki bi pripeljal do čimprejšnje deblokade in omilitve restrikcij pri nekaterih porabnikih proračunskega denarja. Predvsem gre za prodajo občinskega premoženja. Med nepremičninami je na prvem mestu poslopje nekdanjega Volana.
Če vodstvo trboveljske občine ne bo uspešno pri pridobivanju državnega denarja, ali če kako drugače ne bo zagotovilo svežega denarja, se letos obeta celoletna blokada proračuna. Sedanji mesečni priliv v občinsko blagajno znaša 45 milijonov tolarjev. Za zajamčene plače s prispevki ter nekatere gmotne stroške bodo po določilih zakona lahko porabili 28 milijonov, drugo bo šlo v blokado. Tako bi dolg vrnili v nekako šestih mesecih. Vendar v začetku julija prispe v izplačilo že sedmi kupon v podobni višini in januarska zgodba se le ponovi.
Lanskoletne izkušnje govore, da blokada pomeni hude omejitve predvsem na področju komunalne infrastrukture in družbenih dejavnosti. Tudi zato trboveljska vlada po besedah njenega predsednika Franca Bcravsa razmišlja o določenih ukrepih; sploh, če bi se v prihodnjih dneh ne mogli pogovoriti z ustreznimi sogovorniki na državni ravni. Na izredni seji se bo verjetno sestala trboveljska skupščina, stranke pa čaka razmislek o začasnem upravitelju proračuna.
R.R.
Novo vodstvo hrastniške LDS
Hrastnik - LDS Hrastnik je 28. decembra pripravila srečanje članov in simpatizerjev LDS v pivnici Domex. Na srečanju so razpravljali o pepelu, toplifikaciji, plinovodu, o cestah in pločnikih, o zaposlitvah za otroke, o davkih, o prostoru za mladino, njihovem prostem času. financiranju športa in kulture itd. Člani LDS so izvolili svoje vodstvo in sicer; za predsednika občinskega odbora Mirana Jeriča, za sekretarko pa Mojco Ulaga. V izvršni odbor so bili izvoljeni Marjan Dolanc, Milja Godicelj, Bojan Kreže. Leon Peklarin Andreja Venko. Nadzorni odbor pa odslej sestavljajo Sonja Juvan, Sandi Pevec in Vojko Urbajs.
K.G.
foto: Branko Klančar

v
iVi listili v.-scrcM*«».
okolju
živimo
Na dan posveta o reševanju ekoloških problemov v Zasavju je bila v Delavskem domu Zagorje odprta tudi razstava likovnih del zagorskih osnovnošolcev. Pod naslovom Ni nam vseeno, v kakšnem okolju živimo, so učenci risali okolje, kakršnega vidijo zdaj in okolje, v katerem bi želeli živeti. V množici resnično lepih izdelkov, so se obiskovalci razstave kar težko odločili, kateremu delu bi namenili svoj glas.
Med izdelki v prvi skupini je prvo mesto pripadlo delu, ki so ga izdelali Janja Ocepek, Miha Zidar, Damjan h lisek in Rok Zupan iz OŠ Ivan Skvarča. Drugo mesto so obiskovalci dodelili Katji Sladič iz OŠ Tone okrogar, tretje mesto pa si delita petošolca Valerija Drvar iz OŠ Izlake in Danijel Klaus iz OŠ Tone Okrogar.
Med deli, ki predstavljajo otroške predstave čistega okolja, so si prvo mesto prislužile Nevenka Kovačevič, Vesna Škrinjar in Barbara Mikelj iz šestega razreda OŠ Ivan Skvarča. Drugo mesto je pripadlo izdelkoma Janje Brodar iz OŠ Izlake in Renate Anžur iz OŠ Tone Okrogar.
N.V.Gorjup
0<l|»«uliiu jer«lillift
olja
Med posebne odpadke, kijih ztiradi njihovih lastnosti ne smemo odlagati skupaj s komunalnimi odpadki ali spuščati v kanalizacijo oziroma vodotoke, spadajo tudi rabljena jedilna olja. Zakon zanje predvideva sežig v ustreznih pečeh, odlaganje na deponije posebnih odpadkov ali predelavo. V večjih kuhinjah ostajajo tolikšne količine starih olj, da nepravilno ravnanje z njimi lahko resno ogrozi kvaliteto voda. Zagorje in Trbovlje spadata med tiste slovenske kraje, ki so ta problem vsaj delno uspeli rešiti. Ekološko osveščen zasebnik se je namreč lotil organiziranega zbiranja starih odpadnih olj po gostiščih, menzah, ipd. K sodelovanju je uspel pridobiti Hotel Izlake, Dom na Kkmčišah, Gostišče Vidergar - Žibert, Restavracijo Marela, Gostišče Ašič, Džamijo, Gostilno Pirnat, menzi Elektroclcmenta in Cementarne, kuhinjo v Bolnici Trbovlje,... Mesečno tako odda v predelavo več kot 700 litrov olja, ki bi sicer znatno poslabšalo našo podtalnico in vodotoke. Pri svojem delu je povezan s Sekretariatom za okolje in prostor občine Zagorje, zato je v kratkem kar nekaj zagorskih gostišč, menz in šolskih kuhinj prejelo pozivk oddaji odpadnih olj. Lastniki ali upravljale! gostišča, menze, ipd., ki se odločijo, da bodo po svojih močeh prispevali k varstvu okolja, z oddajo olja nimajo stroškov, dela pale toliko, daolje izlijejo v zbiralno posodo, namesto v odtok. V zbiralno mrežo se lahko vključijo tudi ostali Zasavci. Zainteresiranim so natančnejši podatki na voljo na Sekretariatu za okolje in prostor občine Zagorje.
Natalija Vidergar Gorjup
crcrtsd
Tik pred koncem lanskega leta je bila na odseku Pod skalo v Hrastniku porušena hiša, da bi bila omogočena rekonstrukcija ceste R-336 (Hrastnik - Šmarjeta), kar je bil eden od pogojev v sklopu celotnega cestnega projekta. Vsa dela in širitev ceste bodo potekala od Dolinškovega klanca do mostu pri Igričniku.

Kolje povedal Janez Kraner, vodja odseka za urejanje in varstvo okolja v Hrastnikii, bodo sočasno zgradili pločnik za pešce, javno razsvetljavo in uredili vsa komunalna dela na omenjeni relaciji. Podjetje za urejanje hudournikov pa bo uredilo stjtigo potoka Brnice na tem odseku. Vse konstrukcije naj bi končali še v letošnjem letu. Izvajalec del je CP Celje, investitor pa Republiška uprava za ceste Ljubljana.
Letošnjo lampo v začetku leta prižigamo vsem, ki so se potrudili, da rušenje hiše pod skalo tp pretirano oviralo prometa na regionalni cesti. Pa tudf tistim (IS), ki so zahtevali, da so cestarji na obvoznico pri Igričniku, kjer urejujejo most, položili asfalt. Ttikpfii nepotrebnih lukenj (nekaj so jih že zakrpali), ob lepp|i vremenu pa so se izognili tudi prahu. Upamo le, da bodo dela čimprej zaključili.
P.R.
Lato: Branko Klančar
... m samo časopis...
Z zapiranjem jame Kotredež in Dole se končuje malodane poltretje stoletje dolga doba premogarstva v tem delu Zasavja. Kar nekaj rodov je pridobivalo "zmajevo kri", ki je dajala kruh deset tisočem v zagorski dolini. Spodobi se, da pred skorajšnjim opuščanjem rudnika zapišemo nekaj stavkov o Toplicah, kraju, kjer so naleteli na tolpo vodo, in ki je po njej dobilo svoje ime. V strugi Medije so svoj čas gospodinje prale perilo; niti pozimi jih ni zeblo v roke. Ampak okoli leta 1936 so rudarji dvoje izvirov vode s temperaturo okoli 32 stopinj Celzija zaradi oviranja pri delu zaprli. Toplice so začele svojo pot razvoja z začetki pridobivanja premoga. Do srede XIX. stoletja so bile manjši kmečki kraj z okoli 22 kmetijami.
Začetki premogarstva
Kdorkoli seje doslej "spustil" na področje rudarjenja v zagorski dolini ni mogel mirno najdbe premoga v vasi Strahovlje. na severni strani Jablanškega hriba. Po Valvasorjevem pripovedovanju so ga kmetje imenovali "zmajeva kri". Bojda omenjajo premog že pred letom 1650. ampak dokazanoje, da so ga začeli pridobivati v manjšem obsegu tam v letu gospodovem 1755 na hribu Šišenk, In tisti čas zaznamujemo tudi pridobitev prve dodeli (vene praviec za njegovo izkopavanje in prodajo.
Dober premog seže v deveto vas
Postavitev prve separacije, še prej ustanovitev Zagorske prernogokopne družbe, položitev ozkotirne železnice od separacije do železniške postaje (poprej so premog na postajo prevažali s konji), pa nastanek Trboveljske prernogokopne družbe leta 1872, s čemer je postal tudi zagorski rudnik njena last. so le nekateri najpomembnejši mejniki, ki so tako ali drugače povzročali postopen razmah Toplic iz prejšnjega mirnega kmečkega industrijski kraj. O zagorskem premogu je šel dober glas po deželi kranjski in še dlje: to so potrdile tudi ugotovitve, pridobljene v čistilnici sladkorja na Reki, že tam v davnem letu 1756, pa zatem v prvi domači steklarni in cinkarni, pa kasneje po zgraditvi južne železnice, ko so hlaponi železniških kompozicij uporabljali la premog. Za premog sc je začela zanimati tudi država, saj je pridobila več jamskih mer.
Blišč in beda rudarskega dela
Niti prvim niti kasnejšhniudarskimrcxlovom ni bilo lahko. Lep čas po začetku pridobivanja premoga so delali 12 ur na dan za pičlo mezdo, ki ni zadoščala za preživetje večjih družin. Sčasomjc postalo delo vjamah tudi nevarnejše. Šele po letu 1890 so uvedli 10-urni delavnik v jamah, delavci na zunanjih objektih so še vedno ostajali na šihtu po 12 ur. Po letu 1891 rudarji le dosežejo 8-urni delavnik, zunanji delavci pa delajo še vedno 12 ur. z opoldanskim enournim premorom. Po znanih virihje rudarjenje terjalo svojo prvo smrtno žrtev 1878 leta. Poslej so se smrtne nesreče nenehno povečevale, med njimi pa jc bilo tudi nekaj skupinskih, ki so terjale smrt večjega števila rudarjev.
Toplice so se začele širiti nekaj deset let po prvih začetkih rudarjenja. Lastniki so sezidali prvo upravno poslopje, ki še danes stoji (graščina), kasneje so dozidali še stanovanjsko hišo na tleh nekdanje Uletove domačije. Na hribu nad steklarno je zrasla iz tal knapovska kolonija, najprej v eni, nato še v treh dodatnih vrstah. Nasci ili soj ih izključno rudarji oziroma zunanji delavci. Za tiste čase jc bila kolonija
razmeroma sodobno naselje, tako kolje bila znamenita "Podura" tik ob Lebringu. Slednji je bil sezidan za potrebe steklarjev. Imenitno podobo Toplic je omogočila postavitev "stare šole", pa kasneje rudniške restavracije (stacijon) in nekaj desetletij zatem, leta 1903. še postavitev sedanje osnovne šole.
Kulturnoprosvetno gibanje Toplic
Ob dograditvi ozkotirne železnice 1864 ali 1866 leta - od separacije do železniške postaje - so zaigrali svojo prvo koračnico premogarski godbeniki, to je bilo uradno njeno ustanovitveno leto. Velik prispevek k razvoju kulturnoizobraževalnega dogajanja so prispevali steklarji, med obema vojnama delavskoizobraževalno društvo Vesna, še prej nekatere manjše ljubiteljske skupine in nato še Vzajemnost, Svoboda in druge. Postavitev Habatovcga salona v Toplicah, tam, kjer so danes industrijski objekti rudnika, je bila odločilnega pomena za vsestranski razmah amaterskega udejstvovanja.
Razgiban čas med vojnama
Kljub nenehni rasti obsega pridobivanja premoga Toplice niso mogle dohajati tega razmaha, enostavno zato, ker zaradi rudniških naprav injame ni bila dovoljena kdove kolikšna graditev, zlasti stanovanjskih hiš in drugih poslopij. Toplice so bolj omogočale razvoj sosednjega Zagorja, zagorske doline. Šele s postavitvijo sedanjega preozkega mostu čez Medijo pri separaciji, ko so hkrati odpravili ozkotirno železnico od separacije do železniške postaje, je bilo mogoče vsaj nekoliko urediti ta predel Toplic. Vendar je ostala makedamska cesta vse do leta 1956. Zaslužki rudarjev so bili vseskozi pičli: šele po letu 1936. ko so bile odstranjene posledice svetovne gospodarske krize, so postale plače (colunge) zlasti za jamske
delavce malce višje. To je bil čas. ko so na Bregu zrasle prve rudarske zasebne stanovanjske hišice, ki sojih sezidali marljivi rudarji. Zidali sojih tudi po obronkih Toplic, zlasti ob rudarski koloniji. Ta čas sodi tudi med najbolj razgibane v razvoju tega območja; temnejša plat’tega časa so številne tragedije rudarskih družin, ker se nadaljuje popi vanje ob plačilnih dneh.
Toda to sodi že na področje družbenih in medčloveških odnosov, ki bodo zagotovo še našle ali naletele na ustrezen odmev, ko bomo znabiti dobili širšo razlago tega spremljevalca rudarskega življenja in dela.
Toplice tudi po drugi vojni niso dočakale takšne ureditve, kot so si jo ljudje želeli. Še naprej so ostale brez urejene infrastrukture^ rudniško vodstvo v Trbovljah je prepovedalo številne nameravane graditve zlasti manjših stanovanjskih hiš. vsejebilopodjamskomero. Toda o tem prihodnjič.
se nadaljuje
Milan Vidic

Kombi predali namenu
V Zdravstvenem domu Hrastnik so 23. decembra predstavili | sanitetno vozilo, ki so ga kupili septembra z akcijo zbiranja denarja. | | Denar za nakup so zbrali iz lastnih sredstev zavoda, dobili so kredit ■ . od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, precej denarja pa ■ so prispevale tudi nekatere hrastniške ustanove in posamezniki. I
K.G. |
foto: Branko Klančarj
I
Nova zobna ambulanta
Izlake - V prostorih vrtca so 29. decembra odprli novo otroško zobno ambulanto, ki so jo izlaški otroci izgubili v izlaškem domu za starejše občane. Otvoritev so omogočili: Krajevna skupnost Izlake, KODAG, Osnovna šola Ivan Kavčič Izlake, Vzgojno varstveni zavod. Skupščina občine Zagorje in Anton Podkrajšek.
K.B.
Poudarek
izobraževanju
Čemšenik - Decembra so na svetu KS Čemšenik pregledali svoje aktivnosti v iztekajočem letu in se dogovorili za delo v letu 1994. Ker so nekatere krajevne ceste v slabem stanju, so se odločili, da je tudi v letu 1994 potrebno nadaljevati s posodabljanjem cest, tiste ceste, katerih pa ne bo mogoče v krajšem času dokončno posodobiti, pa redno vzdrževati.
V prihodnjem letu nameravajo dokončno posodobiti preostali del makadamske ceste od Brezij do pričetka KS Šcntgotard, bolj posodobiti ceste od Jesenovega do Znojil, od zaloškega znamenja do Ržiš in od Dobrljevega do Mrzle ravni. Od zadnjih treh cest bo imela pri urejanju prednost tista, za katero bodo tudi sami krajani pokazali več interesa za ureditev.
predvsem s prostovoljnim delom. Nadaljevali bodo tudi z izobraževanjem krajanov. Lani so se lotili sadjarstva, letos pa se bodo gozdarstva. Spomladi bo Turistično društvo organiziralo že drugi pohod po Valvasorjevi poti od Izlak do Čemšenika, jeseni pa bodo pripravili sejemsko ponudbo in razstavo z naslovom Plodovi narave za zdravo življenje, kjer bodo ita razplogo domači pridelki in proizvodi. Predsednica KS Greta Pregrad je povedala, da se bodo v januarju pogovorili o kulturnem in prosvetnem delovanju.
Tadeja Suša
Uradne ure za občane
Trbovlje -Občina Trbovlje sc je odločila, da bo z. novim letom namenila več delovnega časa upravnih organov svojim občanom. Doslej je bilo za delo z občani namenjenih 22 ur. v bodoče pa jih bo 35 ur na teden. Tako so od 3. januaija dalje uradne ure za občane pri občinskih službah takšne: v ponedeljek od 7.30 do 14.30ure.vtorekod7.30do 14.30 ure. v sredo od 7.30 do 16.30 ure. v četrtek od 7.30 do 14.30 ure in v petek od 7.30 do 14.30 ure, Odmor za malico imajo službe ob sredah od 1 1. do 12. ure. ostale dni pa od 10. do 11. ure. Dosedanja gneča bo torej v marsičem odpravljena.
T.L.

Zagorje - Župnijska Karitas Zagorje je v sodelovanju z OO Slovenske ženske zveze Zagorje, Centrom za socialno delo, OO RK Zagotje in DPM Zagorje 29. decembra pripravila obdaritev invalidov, otrok iz materialno šibkejših družin, mlajših otrok iz številnih zagorskih družin. V Delavski dom so povabili 250 otrok s starši, za prijetno vzdužje pa so učenci in učitelji OŠ dr. Slavko Grum, kljub njihovim polčitniškim dnem, zaigrali igrico Sneguljčica. Šola je tudi letos predstavo zagirala brezplačno. Za obdaritev so prispevali še: Pletex Ljubljana, zasebniki Silvo Strrnljan, Mamut Čočaj, Valči Oberč, Metoda Ocepek, OO SKD Zagorje in drugi.
T.S.
Trbovlje - Gasilsko društvo Trbovlje ima v svojem sestavu motornih vozil tudi avtocisterno za vodo, kije že stara dvajset let in je praktično že odslužila. V letu 1993 je društvo s to cisterno prevozilo 1,5 milijona litrov pitne vode iz doline v višje ležeče predele oziroma naselja, za potrebe ljudi in živali, in to v času hudega sušnega obdobja. Občina Trbovlje je pokazala veliko razumevanja in pomoči pri nakupu nove aviocisterne za vodo.
'	T.L.
Trbovlje - Društvo slušno prizadetih v Zasavju, ki ima svoj sedež v Trbovljah, ima zelo dobre stike z avstrijskim podjetjem ASIS. Vsak prvi četrtek v mesecu obiščejo predstavniki podjetja slušno prizadete člane. Na obiskih opravijo servisne preglede slušnih aparatov in podobnih pripomočkov in svetujejo glede nakupa novih. Zadnji tak obisk v Trbovljah so opravili 6. januarja.
T.L.
Trbovlje - Občina Trbovlje, posebno še njen IS, se iz dneva v dan sooča z najrazličnejšimi problemi, posebno tistimi, ki so povezani z denarjem. Tako so se konec lanskega leta odločili, da bodo letno kopališče dali v najem. Izdatki za vzdrževanje tega objekta so namreč precej višji od dohodkov. Sklenili so. da bodo objavili javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili zainteresirani za najem letnega kopališča. Med pogoji, ki jih bodo objavili v razpisu, bo tudi ta, da mora kopališče v neokrnjeni obliki in obsegu nuditi svoje storitve članom oziroma tekmovalcem domačega plavalnega kluba tudi v bodoče.
T.	L.
Partizanski vrh - V bifeju pri Andrejčku so krajani 18. decembra pripravili sestanek vaškega odbora. Na njem so sklenili, da bodo sklicali sestanek z odgovornimi glede delitev sredstev, ki so bila namenjena za cesto. Sprejeli so tudi načrt za leto 1994, ki zajema hidrantno omrežje, zaščitno ograjo ob cesti Potoška vas -Partizanski vrh. vzdrževanje ceste do Planine in razsvetljavo ob avtobusnih postajah. KS Klek pa si je za leto 1994 zadala razširitev ceste (Grobljar), odvodnavanje do šole in saniranje ceste od Špitalerja.
U.	l.
Trbovlje - Smučarsko društvo organizira vsako soboto in nedeljo na smučiščih v Lontovžu brezplačen smučarski tečaj za veterane. Edini pogoj za udeležbo na tečaju je, da se kandidat, veteran, včlani v klub smučarskih veteranov pri Smučarskem društvu Trbovlje. To lahko stori tudi v Lontovžu pri smučarskem učitelju.
T.L.
Hrastnik - V Hrastniku pripravljata Kegljaški klub Kovel in Kegljaškla zveza Slovenije 15. januarja v poslovni stavbi proglasitev najboljšega kegljača Slovenije, ki jo bodo združili s proslavo 45. letnice organiziranega kegljanja v Sloveniji. Na proslavi bodo podelili priznanja najboljšemu kegljaču, kegljavki in priznanja Kegljaške zveze Slovenije. Seveda ne bo manjkalo tudi zabave.

Spremembe davčnih predpisov
S 1. januarjem sov Sloveniji pričeli veljati spremenjeni zakoni o dohodnini in nekaterih drugih davčnih predpisih, ki še posebej posegajo v poslovanje podjetij in obrtnikov. Odslej se bodo med odhodke poslovanja priznale plače delavcev do višine po kolektivni pogodbi. Za tiste, ki bodo skušali prikazati izgubo, bodo v Zakon vnesli pristojnost davčne uprave, ki bo po svoje ocenila njihove prihodke, če bo smatrala, da niso dovolj visoki napram stroškom. Uveljavljajo olajšavo za vlaganje.' 10 odstotkov od osnove, ter za tekoče investicije, 10 odstotkov od investiranega zneska. V primeru prodaje osnovnega sredstva prej kot v treh letih po uveljavitvi davčne olajšave, se bo osnova za davek povečala za vrednost izkoriščane olajšave v tistem letu.
Povečali so olajšavo za novo zaposlene delavce iz zavoda za zaposlovanje ali pripravnike za nedoločen čas na 50 odstotkov njegove izplačane plače. Lestvica obdavčitve davka iz dejavnosti se bo povečevala tako. da se bo dodala nova stopnja od prejšnjih najvišjih 45 na 50 odstotkov davka, če bo znašala osnova nad 960 odstotkov povprečne plače v republiki v preteklem letu. Za preračun bo dobra osnovna oktobrska plača, preračunana za celo leto. Iz tega se bo primerjalno izračunal davek iz dejavnosti, ki bo osnova za akontacijo davka v letu 1994. Za vse tiste, ki bodo po 1.1. 1994 prijavili oziroma registrirali podjetje, bodo ukinili začetniške olajšave na dobiček. Obdavčena bodo tudi tuja predstavništva, ki trajno opravljajo dejavnost v RS. Možno izgubo bo možno pokrivati v naslednjih petih letih.
K.G.
Vl ......... -	J
Trg Franca Fakina 12 telefon: direktor 0601/21 785 telefax: 0601/26 424 računovodstvo in trgovina 0601/21 007 komerciala In posp. služba 0601/21 477
ZLATAR
ZLATAR
MEŠIČEK JOŽE
UL. 1. JUNUA11,61420 TRBOVLJE, Telefon (0601)21 159
NUDIMO
- zlat in srebrn nakit popravila zlatega in srebrnega nakita v - zamenjava ali predelava atarega nakita
ODPIRALNI ČAS:
6.00-12.00,16.00-19.00, SOBOTA: 8.00-12.00, ČETRTEK: zaprto


^ o
1.	PET POLJUBOV - Simona Waiss
2.	ČE BI SE ŠEST - Velar
3.	ZAPRI OČI-12. Nasprotje
4.	SOBOTNA NOČ - Miša & Oto
5.	TA VLAK-Čuki

1.	PALOMA NERA-Severina
2.	THE SIGN - Ace of Base
3.	HAPPY NATI0N - Ace of Base
4.	I W0ULDNT N0RMALY 00 THIS KINO - Pet Shop Boys
5.	IMPOSIBLE - Ceptain Hollywood proj.

• ]

Jjj Glasujem
Moj naslovs
■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Tra svobodo 11 a, 61420 Trbovlje I do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob nedeljah ob 18.url
forili /i\TTiV<
Kolonija 1. maja 7, TRBOVLJE Tel.: 0601/20 601,24 100
o STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
Izvajamo naslednaj dela:
-	krovska dela:
pokrivanje z vsemi vrstami kritin (tegola, opeka, salonit...)
-	kleparska dela
-	hidro in toplotne izolacije
o CAFFÈ BAR "VALENTINA"
SE PRIPOROČAMO!
«OSflRICf»
TANJA KOVAČIČ
Šuštarjeva k., Trbovlje, Tel.: 0601/26 081



Radeče gradbišče
Radeče - Po tem, ko so po prekinitvi del na največjem gradbišču v Sloveniji, objektu HE Vrhovo, že skorajda obupali nad nadaljevanjem del, je laška skupščina na zadnji seji sprejela dopolnitve odloka o Ureditvenem načrtu za mestno središče v Radečah in investitorju in Savskim elektrarnam izdcila gradbeno dovoljenje. Dela so se pričela, z njimi pa prvi problemi, ki bodo še nekaj časa Radečanom povzročali precej nevšečnosti.
Zmanjkalo je parkirnih površin, oteženi so dostopi do trgovskih lokalov, promet v centru je urejen s semaforji, podrli so drevesa v parku in podobno. Gradbinci hitijo kljub slabemu vremenu, kot dahi hoteli nadoknaditi zamujeno. Ob gradnji se postavlja vrsto vprašanj. Dejstvoje, daje krajevna skupnost po trdih in dolgotrajnih pogajanjih, trajali so skoraj leto dni, z izvajalci in investitorjem podpisala poseben sporazum, v katerem je jasno zapisano, kakšne so obveznosti posameznih podpisnikov. Odstopanj in bližnjic ne bo, saj gre za zaščito kraja in za postavitev takšne podobe mesta, ki bo v ponos ne pa v breme ljudem ob Sopoti. Investitor sicer obljublja, da se bo držal vsega dogovorjenega, dosedanje izkušnje pa kažejo, da temu vedno ni tako. Ob vsem velja prositi krajane tudi za strpnost. Dela naj bi potekala največ 6 mesecev, potem se bo stanje spet normaliziralo. Radeče bodo dobile novo podobo. Po zagotovilih strokovnjakov bodo poslej povsem varne pred poplavami.
RK.
Spremembe obdavčenja
Dohodnino za lansko leto bomo poravnali še po starem. Obdavčenje po novem, spremenjenem zakonu bo prišlo na vrsto šele leta 1995, ko nam bodo daearji na temelju oddanih davčnih napovedi za leto 1994 odmerili zneske neporavnanih računov do države. To pomeni, da bomo najpozneje marca, ko bomo oddali prijavne tiskovine, morali v njih vpisati tudi zneske vseh tistih računov za določeno blago in izdelke, ki seštejejoza olajša ve,seveda po starem zakonu o dohodnini.
Med najpomembnejšimi novostmi novega zakona o dohodnini so zagotovo določila, po katerih so davčni zavezanci razvrščeni v šest davčnih razredov. Velikega pomena je določilo, ki pravi, da bodo nižje ( le 17 odstotno) obdavčeni tisti z najnižjimi prejemki do 450.000 tolarjev na leto. Po znatno ostrejši progresivni lestvici davčnih obremenitev pa bodo poslej obdavčeni vsi z visokimi in zelo visokimi prejemki.
Med drugimi spremembami novega zakona je tudi osnova zadohodnino,kisebobrezizjcmezmanjšalaza 11 odstotkov letne povprečne plače zaposlenih v Sloveniji v tistem letu, za katerega se odmerja davek za dohodek. Za davčne zavezance, ki so že dopolnili 65 let starosti, se osnova za odmero dohodnine ob že omenjenih 11 odstotkih olajšav zmanjša še za 8 odstotkov. Priznane so precejšnje olajšave invalidom s 100 odstotno okvaro, pa študentom, d ijakom in učencem, ki so imeli prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela, prejemke preko študentskih organizacij...
Poleg že omenjene 11 odstotne olajšave, ki velja za vse zavezance, novi zakon uveljavlja še 3 odstotno zmanjšano osnovo za dohodnino zavezancem, ki bodo kupovali tiste stvari, kjer je držjivni interes najočitnejši. Spisek teh olajšav oziroma predmetov in stvari je razmeroma dolg, vendar, tako kot velja zdaj, bodo morali vsi, ki bodo želeli te olajšave uveljavljati, imeti ustrezne račune.
Milan Vidic
Pester dan
Ob kulturnem dnevu so na Srednji šoli Zagorje pripravili 22. decembra program, na katerega so bili vabljeni starši, predstavniki OŠ, obrtne zbornice, zavodov, bivši zaposleni... Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo tekstilnih izdelkov, kreativno delo učencev v obliki slikanja na tekstil in ročnih del in razstavo Varovalna dieta. Učenci so pripravili tudi prikaz pouka angleščine malo drugače. Gostje pa so lahko tudi poskusili novoletno pecivo in uživali v dekoraciji jedilnice. V eni izmed učilnic so učenci prikazali, kako se pripravi zgibanka. Pri športni vzgoji pa so organizirali medrazredna tekmovanja v raznih disciplinah.
V Toplarni plin
Trbovlje - V toplarni, ki sodi v sestav Javnega komunalnega podjetja Komunala Trbovlje, zadnje mesece intenzivno potekajo dela na rekonstrukciji objekta in naprav, z namenom, da bodo v bodoče uporabljali kot gorivo plin namesto premoga. Predvideno je bilo, da bodo vsa dela dokončali že decembra lani, vendar se je zataknilo pri dobavah nekaterih delov iz uvoza. Potem, ko bodo s strani pristojnih služb preverjene vse naprave in njihovo delovanje in izdana ustrezna dovoljenja, bodo v Toplarni predvidoma začeli kuriti s plinom okrog 10. januarja.
T.L.
Za okolje
Trbovlje - Ustanovni zbor zasavske ekološke skupine se je zbral 29. decembra. Vodstvo EKOS je predstavilo članom program dela za letošnje leto. .Skupina bo delovala na naslednjih prednostnih področjih - organizacija spomladanskega in jesenskega ekološkega seminarja, očiščevalne akcije, osveščanje mladih in odraslih, urejanje okolice, čiščenje, zbiranje odpadkov ter sodelovanje z ekološkimi organizacijami. Pomoč pri izpeljavi tega načrta je že ponudilo Slovensko ekološko gibanje. Jeseni so organizirali jesenski ekološki seminar v Novi Gorici ter nekaj drugih akcij. V lanskem letu so se predvsem posvetili osveščanju mladine in pereči ekološki problematiki. Delovno leto so finančno zaključili pozitivno. Za leto 1994 šenimajo zagotovljenih financ, tako da so člani sprejeli članarino za celo leto, ki znaša 1000 SIT za člana. Skupina se bo v začetku leta tudi preoblikovala kot neprofitno, nepolitično društvo in bo tako postala v prihodnje eno izmed ekoloških društev v Sloveniji.
A.M.



Nov zakon


Slovenski parlament je decembra sprejel nekaj deset dopolnil k predlogu zakona o trgu vrednostnih papirjev. Področje borze ter vrednostnih papirjev ureja skoraj pet let stara zakonodaja bivše Jugoslavije. S sprejetjem zakona bi zaščitili predvsem male investitorje. Nov zakon je nastajal leto dlje, kot je bilo načrtovano. Predvideva ostre kazni in sankcije za nedovoljeno okoriščanje z notranjimi informacijami o vrednosti delnic. Tujci bodo lahko imeli v naših borznih hišah največ 24-odstoten delež in možno je, da se bodo preusmerili v prestolnice nekdanjih držav vzhodnega bloka - Prago, Budimpešto, Varšavo.
Na novo se ustanavlja Agencija za trg vrednostnih papirjev kot neodvisna organizacija, opredeljuje sc delovanje kliriško-depotne družbe kot delniške družbe in borze vrednostnih papirjev. Ljubljanska borza d.d. bo organizirala povezovanje ponudb in povpraševanja, informirala o lc-tcm, tržni vrednosti in drugih podatkih, ugotavljala, objavljala tečaje vrednostnih papirjev. Borzo lahko ustanovijo borzno posredniške družbe in banke, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji.
Milan Povirk
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi dragega moža, sina, očeta in dedka
JANEZA GRDENA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Občine Zagorje, Gasilskemu društvu Kandrše, Občinski gasilski zvezi Zagorje za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Naša zahvala tudi g. zdravnicama dr. Slaparjevi in dr. Štendlerjevi. Hvala gospodu župniku, govornikoma in vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku.
VSI NJEGOVI
POGLED Novo leto na ga parketa	borzi
Ko smo v drugi polovici decembra opazovali, kako tečajem delnic ne "cvetijo rožice", se je konec leta zgodil preobrat. Na zadnjem borznem sestanku leta 1993 so tečaji delnicam nepričakovano, pa tudi pričakovano, strmo porasli. Tak trend držijo tudi v tem letu, s tem da so sej im pridružili tečaji obveznic. Prvi borzni sestanek v novem letu je bil zato nestrpno pričakovan. Kaj sc bo zgodilo s tečajem obveznic RSL1, kiji je zapadel kupon in kaj z ostalimi obveznic RSL1, kako bodo "zakoračile" delnice v novo leto in kakšen bo sploh promet z vrednostnimi papirji?
Začelo sc je sicer mirno, ko sta tečaja obeh državnih papirjev začela rasti navzgor. RSL1, pri tečaju 98.6 je porasla do 99.2. Tudi "dvojka" se je prodajala po zelo visokih tečajih, med 104 in 104.5, vendar je res, daje takšen nivo dosegla že lani. Promet z njima je bil visok in skoraj bi lahko rekli, da sta zasenčili trgovanje z delnicami. Dadasova delnica se je gibala okrog cene 170.000 tolarjev, prednostna delnica Komercialne banke Triglav okrog 35.000 tolarjev, Nika pa malo čez 85.000 tolarjev. Veliko zanimanje je bilo tudi za dogajanje okrog delnice Probankc, ki noče in noče razveseliti svojih imetnikov s kakšnim večjim povišanjem cene. Z redno delnico SKB banke ni bilo poslov, pač pa je prednostna porasla tja do 21.500 tolarjev.
V drugem krogu ni bilo pretresov. Celjska pošta je prodajala po tečaju okrog 101, obveznice občine Šmarje pri Jelšah pa po tečajih 75 in 76. Ozračje se je razburkalo pri državnih papirjih, ko je bilo z. "enko" kar po nekaj tisoč lotov prometa. Najbolj, aktivna je bila Ljubljanska banka d.d., ki očitno kroji usodo teh papirjev. Tečaj sc je gibal okrog 99.3, pri RSL2 pa okrog 104.5. Delnice so ostale na podobnih nivojih kot v prvem krogu, le M KZ sc je prodajala po 4.100 tolarjev, prednostna delnica Rogaške pa po 2.500 tolarjev.
Pritisk na zniževanje obrestnih mer bo v letu 1994 verjetno vplival na trg vrednostnih papirjev, saj kaže, da bodo prevladov-ali visoki tečaji obveznic in zato nizki donosi. Vprašanje je, če bo denarnim oblastem uspelo obrestno mero potisniti navzdol. O delnicah bo svoje povedala privatizacija. Naslednji teden bo Ljubljanska borza d.d. zaradi inventure zaprta.
Milan Povirk

Jllfe
26 333
,«-.06°^62Z8
Vsak. dan PROGRAM MAJ na Radiu Trbovlje od ponedeljka do petka od 6h - X9h; sobota, nedelja, prazniki od 8b - I9h*

Božična zaušnica
Pri zadnji točki zasedanja SO Trbovlje dne 20.12. je bil obravnavan, vendar ne izglasovan, predlog sklepa o sprejemu programske zasnove kot dopolnitev družbenega plana (prostorskega dela) za območje urejanja M 9/2 - del - cerkev.
Vse kaže, da so se na to točko še posebej pripravljali poslanci ZL in dela LDS, ki so bili enotni in ideološko nepremakljivi, kot na obravnavi pred letom in pol. To je nov dokaz, da vse niti v trboveljski skupščini vodi ZL. Podpredsednik ZL (g. Uroš Nučič) je na začetku poudaril, da so se poslanci ZL dogovorili, da bodo temu predlogu Sklepa nasprotovali in zato glasovali proti. Glede na sestav skupščine in prisotnost poslancev bi lahko predlog umaknili iz dnevnega reda in tako številnim prisotnim ter občanom prihranili božično razočaranje. Še posebej, ker je to čas duhovnega miru in predprazničnega veselja. V tem času marsikje po svetu zakoplejo bojne sekire, kar pa ni primer v trboveljski skupščini. Tako se še bolj izrazito pokažejo ideološka razhajanja med narodom in poslanci ZL in LDS. To je dediščina realsocialističnih časov, ki ji tudi drugod po bivši Jugoslaviji ne morejo narediti konca. Presenetljivo je to, da so ti poslanci mladi in tudi v načelu brez pravih motivov za nadaljevanjeuničevanjadrugače mislečih. Ob taki napovedi izida glasovanja pa se je vseeno dvema poslancema (g. Jožem Andreju Čibeju in g. Bojanu Gorjupu) le kolcnilo in sta želela prenesti del svoje glasovalne krivde že vnaprej na nespremenjeno pripravo dokumentov, geologijo, socialno politiko v občini, način financiranja in še kakšno neumnost, kar sploh ni bilo predmet obravnave. Sklep je namreč dočakal le sprejem programske zasnove na področju cerkvenega zemljišča (izdelala ga je FAGG -VTO Arhitektura), za spremembo namembnosti zemljišča.
Z možnostjo gradnje katoliške cerkve -kot kulturne ustanove v kulturnem delu Trbovelj ob Muzeju NOB, Knjižnici Toneta Seliškarja, Delavskem domu, Radiu Trbovlje in še kaj, bi bila motena kulturna dediščina trboveljskega centra. Edina moteča zgradba v bližini je (rdeča-bela) hiša bivše partije in sedanje ZL, borcev, sindikata... 7'o pa je že nekaj, kar opravičuje poslance ZL, socialiste..., da se uprejo gradnji cerkvenega arhitekturno in oblikovno bogatega objekta na tej lokaciji.
Katere zgradbe so po svetu pomembnejše, kulturno in zgodovinsko bogatejše, večkrat obiskovane in občudovane tudi s strani naših poslancev, je evidentno brez obrazložitve. ZL konkurence pač še ne prenese, čeprav je to le simbolično preko zgradbe. Ob tem naj vas, spoštovani občani, spomnimo na grozodejstva v Bosni in barbarsko uničevanje vsega, ktir se je zgradilo tudi z našo pomočjo, kadri... To je torej tisto, česar si najbrž ne želimo več... in se zato počasi, najbrž prepočasi, osvobajamo duhovnega tiranstva. V naši skupščini se to kaže najbolj izrazito v zboru KS (le kdo manipulira z njimi? Morda pa oni z nami!), kjer poslancev tudi več sto zbranih podpisov (424) sokrajanov ni premaknilo, otoplilo duše in srca. Tudi to so ljudje iz naše okolice, naši sosedje, prijatelji, sodelavci... Kako grozno, če smo si kot psi in mačke, ne glede na to, da se v Trbovljah na politično -kadrovskem področju ni zgodilo nič takšnega, kot se je v nekaterih vzhodno evropskih državah. Računamo pač na razumevanje, na medsebojno spoštovanje, spravo, pamet... Morda je to utopija? Kako dolgo še?
Za stranke opozicije (ND, SKD, ZS, SLS in SDSS) Alojz Jeraj
Sramota v Trbovljah
Vse utemeljitve proti sprejetju sklepa o programski zasnovi dopolnitve družbenega plana občine Trbovlje za območje urejanja M 9/2 - del - cerkev bi imenoval - spuščanje megle. Edini in pravi razlog je politične oziroma ideološke narave. Poslanci ZLSD g. U. Nučič, g. A. Čibej, g. B. Marot, g. B. Gorjup, g. R. Medvešek, g. D. Sotler in poslanec SSS g. F. Majnardi. Prepričan sem, da ne sprejemate sakralnega objekta v Trbovljah izključno iz ideoloških razlogov. Svoje trditve utemeljujem z mnenjem stroke.-1. strokovna komisija, ki jo je imenoval IS SO Trbovlje, je soglasno izbrala lokacijo pri muzeju za gradnjo nove cerkve kot najboljšo med predlaganimi lokacijami; 2. strokovna diskusija glede lokacije na omenjenem prostoru je podala zaključek, da je lokacija sprejemljiva; 3. kljub konkretni in strokovni razlagi načelnice oddelka za varstvo okolja in urejanju prostora g. D. Oberžan in pozivu poslanca g. A. Ahaca k strpnosti in skupnem sobivanju je bil Vaš odgovor ne.
Seveda, v demokraciji se spoštuje mnenje večine. Tokrat je bila večina Vaša in bom mnenje spoštoval. Želim pa vam povedati g. Nučič, J.A. Čibej, Marot, Gorjup, Medvešek, Sotler, Majnardi, da se mi zelo smilite. S tem ste pokazali svojo revščino, ker niste pripravljeni, nočete ali pa morda ne smete podpirati projekta, ki bi bil v ponos mestu Trbovlje.
Ljudem v Trbovljah želim jasno povedati, da ste Vi tisti, ki preprečujete postavitev sakral nega objekta v Trbovljah. S to odločitvijo niste prizadeli samo določenega števila ljudi, temveč ste izrekli nezaupanje tako stroki, gradbenikom, arhitektom, fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, izvršnemu svetu skupščine občine Trbovlje in seveda predsedniku strokovne komisije, imenovane s strani IS g. dipl. gr. inž. Andreju Knificu. Pogled na Trbovlje potrjuje moje ugotovitve. Škoda.
S spoštovanjem
Bojan Rus, Trbovlje
Obrazložitev vsebine brezplačnega oglasa
Tednik Zasavc je za občane in bralce vseh treh zasavskih občin - poleg Radia Trbovlje - nepogrešljiv informator o dogajanjih v naših Revirjih. Je zanimive in pestre vsebine, ki ga rutinsko ureja homogen team mladih novinarjev, ki se v svojem odgovornem in samostojnem delu poslužujejo Uidi številnih zunanjih sodelavcev. Njegova simpatična naslovna stran in slike, objavljene skupaj s prispevki, ter kvaliteten papir in tisk prispevajo, da je tednik med nami vse bolj priljubljen in iskan.
Časopis se nenehno vsebinsko in kval itetno izboljušuje, posega v vse sfere družbenih dogajanj, jih kritično in objektivno ocenjuje in samostojno obravnava, pri čemer je prisotno precej samoinciative in poglabljanja v tematiko. Zelo dobro sodeluje z radijsko postajo Trbovlje, redno objavlja njihove programe in pripravlja skupne akcije, kar bralci in poslušalci pozdravljamo. Smo ponosni, saj so njihove oddaje vsakodnevne in celodnevne, spremljane in prostorsko poslušane domala na več kot pol področja Slovenije.
S tema javnima medijama je Zasavje na informativnem področju vse bolj prisotno v širšem področju Slovepije, k čemer prispeva še sodelovanje s še drugimi radijskimi postajami na območju Slovenije. S tega ob koncu leta iskrene čestitke obema medijema za dosedanje dosežke in posodobitev načina informiranja, ter nadaljnih uspehov tudi v prihodnje z geslom "le tako naprej!", obema pa želimo Srečno in uspešno novo 1994. leto!
Op. Menim, da bi zanju najlepše in praktično novoletno voščilo bito, če bi vsi Zasavčani posegli po tedniku Zasavc (se nanj naročili) in ga prebirali, ter vsakodnevno prisluhnili oddajam Radia Trbovlje.
Rudi Matko, Trbovlje
jpm:
E
Denisin
' huber
Za nami so najlepši in najdaljši prazniki leta. Božič, novo leto. Nekaterim narodompomenijonajpomembnejšepraznike leta in se nanje pripravljajo več tednov. V teh prazničnih dneh je podarjenih na kupe daril, skoraj vsak dan družino razveseli kakšna voščilnica, stisk rok znancev in poljub. Koliko lepih želja za srečo je izrečenih v teh dneh... Zal so mnoge zgolj fraze, zapisane in izrečene zaradi vljudnosti ali navade. Želeli smo si sreče, ljubezni, blaginje, zdravja, vse, kar je dobro, vse, kar lahko občudujemo kot pravilno in pošteno, toda - smo želeli vsem ljudem tako kot sebi? V katerih voščilih so bile resnične želje, ki naj bi prinesle kaj dobrega?
Čeprav si ob božiču pošiljamo pozdrave miru, so v svetu še vedno napetosti, spori in zmeda. Številni mirovni poskusi v preteklem letu so imeli le kratkotrajen uspeh. Samo v nekdanjih jugoslovanskih republikah je bilo podpisanih več kot deset mirovnih sporazumov. Tudi ti ljudje vedo za božič?
Božič ozn an jamir, je prazn ik tišine in družinske toplin e. Z darili izražamo medsebojno ljubezen. Božično drevo je znamenje življenja in jaslice pod njim so v božičnem času srce doma. Mesta so okrašena, povsod je polno luči, vse je veselo in praznično. Vendar je to hkrati tudi čas, ko je največ samomorov, družinskih prepirov, potrtosti in pijanosti. Mir v našem času? Mir za koga? Na svetu ne bo miru, dokler ne bo rešen problem človeškega srca. Star judovski pisatelj je to razumel, ko je zapisal: "Kdo more razumeti človeško srce? Nič ni tako goljufivega. "
Za človeka je najtežje biti človek iz dneva v dan. Najpomembnejša sta mir in tišina v človeku. Človek mora vztrajati, kljub vsem viharjem hi upali v srečo, verjeti v uspeh. Stari narodi so upanje, ki ga lahko primerjamo s srečo, upodabljali z zavezanimi očmi. Oči se zapirajo samo pred videzom, da bolje vidijo pravo resnico - resnično ljubezen. Vendar sreča je samo del ljubezni, k ujej sodi tudi trpljenje. Še več: drug drugemu sta pogoj. Trajna ljubezen zahteva trpljenje in odpoved. To je skrivnost ljubezni, njena lepota in breme. Za to moramo v življenju stopiti tako globoko, da leži na nas in je breme: okoli nas ne sme biti veselja, marveč življenje. Če za mnoge življenje nenadoma poslane lažje, je to le zato, ker so se ga naučili jemati resno, ga v resnici prenašati, ga čutiti ter izpopolniti z vsem bitjem. Naučiti se moramo ljubiti težo in z njo živeti. V teži so vesele roke, ki delajo znatni. Če to sprejmemo, postane trpljenje vir bogastva, globine, rasti in izpopolnjenje, celo sreče... Besede sreče in miru niso več le besede, ampak postanejo izraz globokih in iskrenih čustev. In ljubezen ni Zgolj videz, pred katerim bi zapirali oči.
Denisa Huber
Milanova
Naj naj prazniki so za nami in ta mesec bo razmeroma dolg. Zaradi božiča in Silvestrovega smo zapravljali bolj kot običajno, zato bodo v denarnicah že okoli dvajsetega zevale precej globoke luknje. 'Tolažimo se lahko edino s tem, da sta obe praznovanji samo enkrat na leto, da smo osrečili naše najbližje in da smo bili zadovoljni tudi sami. To vendarle odtehta tudi denarne zadrege.
Naš pogled je že usmerjen naprej, v leto, ki je pred nami. Resda ne izgleda kot odprta dlan, na kateri bi bilo vse jasno, dorečeno in dogovorjeno. 'Tako kot lani nas čaka precej resn ih dni in tednov, različne preizkušnje in presenečenja, da ne omenjamo še kaj hujšega. Če sodimo po nekaterih poizvedovanjih časnikarskih hiš, lahko ugotovimo, da ljudje pričakujejo vsaj rahlo izboljšanje gospodarskih razmer ali natančneje: večje tistih, ki verjamejo, da je najhujše za nami in da začenjamo stopati počasi navzgor. Zal je odstotek teh za zdaj še razmeroma skromen, samo nekaj višji od tistih, ki niso tega mnenja. To pomeni, da so moči dokaj izenačene, kajti čas, ki mu gremo naproti, bo zagotovo čas še nekaterih novih, drugačnih preizkušenj.
Prav je, da se ustavimo za trenutek tudi doma. Ne bom karkoli napovedoval, še manj trdil, vendar ne bo nič napačnega ali celo pregrešnega, če zapišem, da smo na tem, da malce bolje izkoristimo nekatere možnosti ustanavljanja novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu, da se nam končno le nasmiha začetek urejanja nove industrijske cone v Kisovcu, da imajo nekaj zanimivih načrtov s tem v zvezi v obeh sosednjih občinah in da so dozoreli boljši pogoji tudi za sanacijo najbolj ogroženih podjetij. Žal se začenja tudi odštevanje v zagorskem rudniku; kjer so stvari tako zastavljene in je na razpolago toliko časa, da dogovorjena stališča ne bi smela obtičati samo na papirju. Razumljivo je, da brez. vsestranskega zanimanja in sodelovanja prizadetih Topličanov ne bo šlo, še več: morali si bodo tudi izbojevati svoj delež v razreševanju vseh tistih odprtih vprašanj, ki so zanje življenskega pomena.
Volitve v lokalne skupnosti bodo spet nova preizkušnja za utrjevanje sedanjega sistema. Vendar bo treba položiti na mizo odprte karte in predložiti čiste račune. Dokler ne bomo natančno zvedeli, koliko nas bo vse to stalo, bo marsikdo hudo dvomil v utemeljenost pripravljenih in nekaterih že tudi sprejetih načrtov oziroma zakonov. Če se od nas terja razumevanje in sodelovanje v tej, po sprejeti ustavi, najpomembnejši in najodgovornejši akciji, so čisti računi naravna stvar; vsakršno prikrivanje ali celo slepomišenje okoli tega bi ljudi odvračalo od njihove vsestranske udeležbe v tem projektu.
Milan Vidic

i
I
»

I
I
Božič in novo leto sta mimo, kar iz želja bi lahko razbrali, kakšno leto jeza nami. Vendarle si vedno zaželimo najboljše želje. Silvestrovanje oziroma"nestrpnost novega leta" soZasavci praznovali različno. Kljub temu, da vzdušja na zabavah ne gre primerjati, pa so se v naslednjih dneh vrstili različni vtisi, lahko bi kar rekli čvekanje, tračarije ■ kako je bilo, kje ste bili, s kom je bil pa tainta in kdo je bil še tam, ste plesali ali se ga "ulili"..., brez katerega sploh v prazničnih dneh ne gre. A kaj bi to, celo psihologi "opravljanje" priporočajo, baje si s tem človek olajša dušo. In čeravno nismo ravno "dušni pastirji", smo pokukali na nekatere prireditve, večji del pa smo jih zamudili. Za razliko od gobarske sezone, so se tokrat kot lani gobe, vsuli razni žuri in prireditve. Za veselje in dobro voljo je bilo torej poskrbljeno. Sodelavci Zasavca so zbrali nekaj besednih in slikovnih utrinkov božičnih, novoletnih in drugih prireditev, pa tudi čisto običajnega prazničnega dogajanja.
Koncert v Hrastniku.	Foto: B.Klančar
Žuri v Hrastniku
Naj večja zasavska novoletna žnra sta bila V Hrastniku. V tamkajšnji športni dvorani je silvestrovalo skoraj tisoč ljudi, dan kasneje pa jo je napolnilo še vsaj toliko navdušencev Vetra in njegovih gostov. Silvestrovanje so tudi tokrat odlično pripravili v KRC 14.
oktober, za zabavo pa je skrbel ansambel Avia band (nekateri niso bili zadovoljni s preveč južnaško naravnano glasbo). Prvega pa so novo kaseto predstavili člani ansambla Veter. V lepi luči se je Hrastničanom predstavil tudi Saša Lošič, v precej čudni pa Jonas Ž. Namesto, da hi bil zvezda večera, je bil tisti, ki je odgnal domov pol
Polnočnica v Zagorju. Foto: T. Brezovar
Smučarji na Kalu.	Foto B. Klančar
dvorane. V Hrastniku je bilo zanimivo še na prednovoletnem dobrodelnem koncertu, ki so ga pripravili v hrastniški Glasbeni šoli. Denar so namenili za nakup novega rešilnega vozila.
M.P.
Na Vrheh drugače
Tudi visoki zameti snega nam niso preprečili silvestrovanja v gorah v prijateljičinem vikendu. Fičko z zimskimi gumami sije pridno utiral pot po zasneženi cesti, če pa je obtičal, smo ga pač malo porinili ali obrnili in pripeljal nas je do cilja. Zakurili smo v krušni peči, postavili na mizo pijačo in jedačo, zaplesali in zapeli smo. Malo po polnoči pa smo odšli preizkušat sneg injo ucvrli na Prvi junij, kjer je bila v koči zbrana vesela družba, predvsem trboveljske mladine. Nekaj prijateljev je praznovanje celo podaljšalo, saj sojim snežni zameti, potem pa še okvara avtomobila preprečili odhod v dolino. Vseeno se jim je dobro godilo; hrano so jim prinesli sosedje z bližnje kmetije, ponje pa je v nedeljo popoldne prišel "taxi".
K.B.
Dedek Mraz v Trbovljah
V četrtek zvečer je bila na glavni cesti v Trbovljah zaključna prireditev, povezana s prihodom dedka Mraza. Ob 17. uri sc je začela na Trgu Franca Fakina povorka, v kateri so poleg glavnega junaka dedka Mraza sodelovali še Delavska godba Trbovlje, dve skupini muž.oretk. gasilci, drugi
spremljevalci, pa tudi policisti, ki so skrbeli za red in nemoten potek povorke. Ob cesti so sprevod in udclež.ence toplo pozdravljali številni občan, posebno mlajši. Pred Delavskim domom so ob zvokih godbe nastopile pravljično napravljene mažoretke. na koncu pa je dedek Mraz vsem zaželel srečno in dobro novo leto 1994, seveda s pripombo, da bo prihodnje leto še bolj obdaroval najmlajše. Te njegove čestitke in obljube je pospremilo s ploskanjem stotine navzočih mladih in starejših občanov. Tudi letošnjo povorko z dedkom Mrazom je organizirala občinska ZPM Trbovlje.
T.L.
Žuri v Zagorju
V	Zagorju je bila osrednje silvestrovanje v delavskem domu. kjer so obiskovalce zabavali Čuki. Steklena dvorana je bila nabito polna, žur je bil. kot se šika. do štirih zjutraj. Kot že nekaj let pa so se Zagorjani zbrali tudi na ploščadi pred muzejem, kjer so seveda pokale petarde. Veselo je bilo tudi v nekaterih drugih lokalih, npr. v kisovški Marcii, v Medijskih Toplicah, na Vidrgi. Prvega so se dobili na potrjenkah. Med najboljšimi poirjenkami je bila lista v Kisovcu, kjer so obiskovalce razveseljevali Igor in Zlati zvoki.
M.P.
Silvestrovo v Litiji
V	petek, na Silvestrovo, je Litija dopoldne vrvela. Ljudje so hiteli po trgovinah in nakupovali še zadnje stvari, ki so jim manjkale za
7/^C
E
IPiil
Karmen, Mateja in Jure, ter snežaki na Dolu
Foto: B. Klančar
preživetje najdaljše noči. V popoldanskem času so se ulice izpraznile. V mraku pa so se izpraznile tudi gostilne, saj so vse že zelo zgodaj zaprli. Oh pol osmih zvečer je bila Litija pogreznjena v megleno odejo, na cestah pa so bili le redki pešci in avtomobilisti. Da ni
obiskovalci. Tudi petard je bilo manj kot prejšnja leta, je pa v zamenjavo zasijal najlepši ognjemet v zgodovini Radeč, saj skoraj ni bilo hiše, od koder ne bi spustili raket. Pohvaliti velja tgovce. ki so pripravili pestro izbiro vseh vrst jedi in pijač. Noč je minila dokaj
Žur na Mareli.	Foto: J. Razinger jr.
čisto navaden dan, je dokazovalo pokanje z vseh koncev. Čeprav "borcev" s petardami ni bilo videti nikjer, je odmevalo kot na "sremski fronti". Pokanje je trajalo dolgo čez polnoč, ko so neutrudni borci le zaspali.
J.K.
Radečani doma
Škoda, da v Radečah ni več znanih silvestrovanj v športni dvorani, ki je pred leti gostila tudi do 1000 obiskovalcev. Najbolj so si seveda oddahnili zasavski gostinci, ker so pred leti nekatera silvestrovanja odpadla ravno zaradi dobre organizacije v Radečah. Največ ljudi je tokrat najdaljšo noč prebedelo doma, polne so bile le gostilne, pa še te so napolnili zunanji
mirno tako. Radeče z. okolico so praznovale z željo, da bi bilo takšno tudi leto 94- razsvetljeno, mirno in zdravo.
F.K.
Bojno polje
Proslavljanje novega leta na prostem zna biti prijetno. V naši prestolnici so tudi letos dočakali novo leto na ulicah okoli Tromostovja, Magistrata in tržnice. Okoli desettisočglava množica seje veselila, rajala in predvsem metala petarde. Pokalo je, kot bi proslavljali obletnico osvoboditve Vukovarja. "Civilna iniciativa", kot bi lahko moderno poimenovali nemajhno število s petardami in raketami oborožene posameznike, je ulice dobesedno spremenila v bojno
Prva j c privekala Maruša
Ni je motil fotoaparat, nasmeh je hil spontan, njen pogled je izžareval vse, zaradi česar je nastal posnetek. "Lepšega darila si ob novem letu ne znam želeti," so bile njene prve besede. Tatjana Meleš iz Laškega je letos v trboveljski porodnišnici namreč prva rodila 3860 gramov težko in 54 cm dolgo štručko z imenom Maruša. M a ruša seje rodi la 2. ja nua rja 1994 ob 17. uri in 15 minut. "Prvi živorojeni otrok," pravi Tatjana z nekoliko otožnim glasom, katerega razvedri pogled na nebogljen obrazek močno zaželene in zrelo načrtovane družinske sreče. To je dokazal tudi srečni očka, saj je Marušo pričakal kar v porodniški sobi. "Vse je bilo v redu. Srečna sem. Rada bi pohvalila	izredno
požrtvovalno in strokovno osebje	trboveljske
pordnišnice. Prvič sem v tej porodnišnici in se zelo dobro
počutim. Pozornostob prvem rojstvu v letu 1994 so mi izkazale tudi nekatere organizacije iz Trbovelj. Tudi pozornost vašega časopisa me preseneča. Vsem najlepša hvala." Konec tedna bo 35-letna komericalistka iz Laškega TIM-a z Marušo že doma in pričelo se bo življenje v družinskem krogu.
Tekst in foto: Danijel Amon
Losa in Veter v Hrastniku. Foto: B. Klančar
polje. Silen trušč niti ni motil veseljakov, da ne bi uživali ob poskočnih melodijah Agro popa. ki je igral v epicentru bojišča. Bolj umirjeni so si na drugem bregu demarkacijske črte (Ljubljanice) raje privoščili zvokeGreentownjazz banda in se obenem izognili največjemu petardiranju in raketiranju. Točno ob trenutku, zaradi katerega se je množica zbrala, pa je iz gradu nad Ljubljano izbruhnil več kot deset minut dolg ognjemet, ki je imel svoje svetle trenutke, v resnici pa je bil preveč
razvlečen. Ljudje so si nazdravili s seboj prinesenimi steklenicami penečega vina (razen nekaj nesrečnežev, ki so večer predčasno končali v Kliničnem centru) in glasnim vzklikanjem.
Kljub pretiranemu pokanju petard je pričakovanje novega leta na prostem lepo doživetje, ki ga tudi opolnočni dež ni mogel zmotiti. Če bom silvestrsko noč na prostem ponovil drugo leto, to vsekakor ne bom storil brez čelade in ščitnikov za najobčutlivejše dele telesa.
J.N.

Franci Lesjak je generalni direktor Predilnice Litija, ki je kljub dolgoletni tradiciji močno občutila sodobno družbeno, ekonomsko in gospodarsko krizo. S premišljeno sanacijo bo sedanje podjetje zgodovino nadaljevalo. Od ustanovnega leta 1886, lastništva prvotnih družb SchwartzZublin & Co. innato Ritter Rittmayer & Co., ko je tovarno prevzel Tržačan Jakob Brunner in litijska tekstilna tovarna za nekaj časa ni bila več samostojna zaključena enota, pa četrt stoletja pod Mautnerjevim tekstilnim koncernom, je tovarna preživela dve svetovni vojni, več gospodarskih kriz, do leta 1946, ko je bilo ustanovljeno sedanje podjetje - Predilnica Litija. Od ustanovitve pa do danes je sama nabavljala surovine, jih predelovala ter prodajala bombažno predivo, nekaj časa je izdelovala tudi blago. Tako že 108. leto prede prejo, kar je njena osnovna dejavnost. Podjetje spada vsektor industrije in rudarstva, v dejavnost proizvod n je preje in tkanin. Se do nekaj let nazaj je bila Predilnica Litija tudi vodilna tovarna v Litiji, tako po obsegu prihodka, številu zaposlenih kot po dohodku, ki gaje namenjala za razvoj tako imenovane družbene nadgradnje. Kot že rečeno, je vsesvetovna kriza vplivala tudi na razmere v Predilnici Litija.
Kdaj so se začeli kopičiti problemi v Predilnici Litija?
Proizvodnja je začela upadali že leta 1986 in je do leta 1989 padala s 6-odstotno stopnjo. Z liberalizacijo uvoza so sc razmere pri proizvajalcih prej in tkanin še slabšale. Več kot 90 odstotkov proizvodov smo prodali nadomači trg, le 10 odstotkov je bilo izvoza na tržišča zahodne Evrope in v Ameriko. Z razvojem tekstilne industrije v državah, kjer je surovina doma - Indija, Pakistan, imajo bombaž pred hišo in poceni delovno silo, je to povzročilo veliko konkurenco. Vendar sc je stopnjevala tudi kriza v industriji Slovenije in z razpadanjem jugoslovanskega trga, recesijo v tekstilni industrij i v Evropi, so se problemi zaostrili. Nove trge je bilo težje najti, naša poslovna filozofija seje spremenila. Skratka, prišli smo do prelomnice, ko se ni dalo več naprej.
Kako ste reševali probleme?
Odločali smo se o dveh poteh, stečaju ali sanaciji, ki je dolgotrajnejša in zahteva veliko več energije in znanja. In glede na to, daje Predilnica Litija več kot stoletje zagotavljala delo in si v tem času pridobila tako pri kupcih, dobaviteljih, bankah in vseh drugih poslovnih partnerj ih določen ugled, smo se odločili za pot sanacije. Ta
programje vseboval več elementov, kot osnovno nalogo pa je zajemal ohranitev čimvečjega števila delovnih mest, za kar je bilo potrebno poiskati nove, donosnejše trge. Za vzdrževanje likvidnosti so se takrat najemali novi in novi krediti, ki pa so tovarno vedno bolj težili, do preloma pa ni prišlo. To seje na koncu izrazilo v kronični nelikvidnosti. Za primer, v letu 1990 smo imeli žiro račun blokiran 260 dni. Naše kapacitete pa so bile le 50-odstotno izkoriščene. Zmanjšanemu obsegu naročil smo morali prilagoditi tudi stroške proizvodnje. Tako smo v letu dni število zaposlenih od 876 znižali na 637, kolikor jih je še danes. Bodisi, da smo jih začasno opredelili kot presežne delavce, precej se jih je s plačilom prispevkov za beneficirano delovno dobo in z dokupom let upokojilo. Takrat je bilo to težko, ker ni bilo nikogar, ki bi nam pomagal. Celotna sanacijajc bila odvisna od prizadevanj delavcev in vodilne ekipe v podjetju. Prodor na nove, zahtevnejše trge, nam je omogočilo znanje, tako tehnično kot komercialno, razvoj izdelkov in tehnologije, ter sposobnost narediti prejo, ki jo druge države v razvoju niso sposobne. Izkazali smo sc za dovolj ambiciozno ekipo za izpeljavo sprejetega sanacijskega programa.
Kdaj so bili vidni prvi rezultati programa in k je ste našli nove trge?
Še v letu 1990 smo prodajali izključno preko posrednikov, danes pa skoraj celotni izvoz izvajamo z lastnimi kadri. Prav tako je bila še v letu 1991 blokada žiro računa 130 dni, zato je podjetju še vedno grozil stečaj. Toda sanacijski program seje dobro izvajal, saj smo od 1992 spet finančno stabilni, likvidnost se je izboljšala, od lani pa poslujemo brez blokade žiro računa. V zvezi s tujimi trgi smo delež prodaje od 10 odstotkov povečali na 80 odstotkov izvoza v tujino. Največ izvažamo v Italijo, dežele Beneluxa, Nizozemsko, Belgijo, delno Francijo, Švedsko, Švico, Nemčijo, Grčijo, tudi v Ameriko, tako, da smo v veliki meri zastopani na vseh trgih. Napodročju bivših jugoslovanskih republik smo lani prodali le še tri odstotke proizvodov.
Kako je z domačim tržiščem?
Še na začetku lanskega leta je bila prodaja na domačem trgu v višini 15 odstotkov, zdaj pa le 10 odstotkov. Predilnici sta še v Škofji Loki in Ajdovščini, a sta naši konkurenci le v ozkem segmentu proizvodov.
Kaj je sedanja značilnost vaše proizvodnje?
Preuredili smo okoli 70 odstotkov programa proizvodnje. S standardnimi artikli nismo mogli biti konkurenčni-Proizvodne linije smo usposobili za

proizvodnjo višjih številk preje, višjo stopnjo dodelave in za proizvodnjo kvalitetnejših in zahtevnejših prej. Za razliko od prejšnjih, ko smo delali večinoma bombažne in klasične preje. Zdaj izdelujemo sintetične preje in preje, ki so mešanica naravnih vlaken - bombaža, lanu, volne, svile ter umetnih vlaken -poliestra, akrila v vseh razmerjih. Razvili smo visoko specializirane preje in naša edina možnost je, daj ih delamo kval itetno. In seveda, kar je tudi naša prednost, da smo zelo fleksibilni. Preja ima v pogledu porabe neomejeni življenjski cikel, vsaj za oblačilno industrijo še ni razvitega nadomestnega materiala. Prav tako sc v tovarni ljudje zavedajo, da smo bili pred tremi leti pred dejstvom, da tovarno zapremo. Zato so zdaj pripravljeni vložiti večje napore v to, da delamo kvalitetno.
Končni izdelek je tore j preja...
Naš končni izdelek je preja, sicer pa so končni izdelek iz naše preje, ki jo prodajamo nadaljnjim tekstilnim proizvajalcem, pletenine, zavese,sanitetni povoji, transportni trakovi, frotir, modne tkanine... Imamo pa še cel kup prej, ki so za specialne tehnične namene.
Kako ste se spoprijeli z lastninjenjem?
Za razliko od dobrostoječih firm sc v zadnjih treh letih nismo ukvarjali z lastninjenjem. Predvsem smo reševali proizvodnjo, delovna mesta, skratka obstoj tovarne. Nekako smo se ves čas obnašali kot lastniki, sploh ob veliki sanaciji in ob odrekanju tako delavcev kot vodstva. Plače smo imeli daleč daleč pod republiškim povprečjem. V letošnjem letu bomo dosegli kolektivno pogodbo, kar je bil naš prvotni cilj. Na osnovi sanacije, ki smo jo izvajali sami, brez kakršnihkoli virov, menimo, da je naša pravica, da smo tudi lastniki. Zato smo dali firmo oceniti. Mislim, da bomo s certifikati delavcev in upokojencev, ki j ih je izredno veliko,ter upam, da še čutijo pripadnost firmi, lahko odkupili 60 odstotkov tovarne, kolikor zakon dovoljuje. Naslednjih 40 odstotkov bo šlo na sklade državi, kasneje pa bomo poskušali tudi to odkupiti. Lastniki hočemo biti zato, da bomo našo amortizacijo, dobiček, usmerjali za to, da sc bo tovarna obnavljala, in da sc bodo zagotavljala nova delovna mesta.
Tovarna ima več delov - proizvodnjo, trgovino...
Podjetje je enovito in se tudi obravnava v celoti. V procesu sanacije smo ustanovili tri hčerinske firme - Lipra d.o.o., ki opravlja trgovinsko dejavnost, Premed d.o.o. je mehanična delavnica, tretja,Littay d.o.o., pa je za gostinstvo in turizem, a še ne funkcionira. Tudi te sc bodo lastninile hkrati z matično firmo. Prvo firmo smo ustanovili v času blokade, da smo lahko normalno poslovali, sedaj pa predstavljajo zametek novih dejavnosti.
Kakšno je razmerje zaposlenih, gre za pretežno ženski kolektiv?
Ja, dve tretjini zaposlenih predstavljajo ženske. Delajo troizmensko in delo ni lahko. Je fizično naporno, pogoji dela so težki. Trudimo sc, da bi tudi te zadeve olajšali, kolikor sc da in kjer se da. Zalo imamo trgovino, da delavci nabavijo potrebne stvari, ko gredo v ali iz službe. Veliko zaposlcnihjemater, z otroci, kar je posebno težko. Toda, če bi delali na eno ali dvoizmensko, bi firmo lahko zaprli.
Kakšni so odnosi znotraj tirme?
Mislim, da delavci v veliki meri sprejemajo vodstvo, da zaupajo, da delamo v njihovem interesu. Pred dvema letoma so sicer posamezniki poskušali preprečiti, zaustaviti proces sanacije in tako izkoristiti nemoč in strah za delovna mesta. A to verjetno bolj zalo, ker ljudje pač ne vedo, komu verjeli. Vem, da se ljudje pač borijo za svoj kruh. Menim pa, da sedaj vlada zaupanje, saj vidijo, da vodimo dobro, da je vedno boljše, dela je dovolj in že zaposlujemo dodatne delavce.
Tudi Predilnica Litija je v Pineti zgradila 35 hišic, ki so sedaj zasedene z begunci. Kako se boste obnašali glede vsega?
Z velikim razumevanjem in obžalovanjem spremljamo usode teh nesrečnih ljudi in nimamo namena izvajati neposrednih pritiskov za sanacijo stanja na naši imovini. Pričakujemo pa, da bo slovenska država zaščitila naše interese v drugi državi.
In kako vidite prihodnost Predilnice Litija?
Imamo kratkoročne plane za dve, tri leta, imamo pa tudi ideje za naprej. Rekli smo tako, da bomo najprej izpeljali lastninjenje, potem pa še ostale stvari zelo jasno določili. Lahko pa odločno rečem: mi, kot Predilnica Litija, bomo obstajali še naprej, vendar bomo našli nove programe in plasirali kapital v različne dejavnosti.
Je tekstilna dejavnost v svetu bolj priznana?
V tekstilu ni velikih firm. Tudi v svetu ne. So velike grupacije, ki pa delajo v zaprtih sistemih. Tekstilna dejavnost v svetuje precej razdrobljena, ni povezana v velike koncerne kot so Mercedes, Bosch...
Kako se vi počutite v tekstilni dejavnosti?
Že v srednji šoli in na fakulteti sem bil štipendist Predilnice Litije, spoznal sem vse oblike dela, in se takorckoč znašel v tekstilni dejavnosti, ker druge izbire nisem imel. Pot sem po neki logiki nadaljeval, zdaj pa sem s srcem pri stvari.
Tekst in foto: Petra Radovič

Akcije zasavskih planincev
Planinska zveza Slovenije je s sodelovanjem vseh slovenskih planinskih društev pripravila za leto 1994 pregled pomembnejših planinskih akcij, bodisi v' organizaciji PZS ali posameznih planinskih društev in meddruštvenih odborov. V Zasavju bodo v letošnjem letu potekale naslednje večje akcije; prireditve, pohodi, izleti, proslave, lumi smuki, jubileji itd.. Že 2. januarja je PD Kum - Trbovlje organiziralo novoletni pohod na Kum, 13. februarja bo PD Laško pripravilo spominski planinski pohod na Zasavsko sveto goro, 27. marca bo pohod po Brežiški planinski poli v izvedbi PD Brežice, 1. majabo PD Trbovlje priredilo tradicionalno srečanje na Mrzlici, PD Laško pa prvomajsko delavsko in planinsko srečan je na Šmohorju. PD Litija bo 21. maja organiziralo majski pohod na GEOSS, PD Zagorje pa bo 25. junija pripravil pohod na Prvine preko Čemšeniške planine, 26, junija bo PDTrbovljeorganiziralopohod 100 družin naMrzlici, 28. avgustabo PD Kum-Trbovlje priredilo Kumsko nedeljo, 18. septembra bo PDTrbovljcpripravilo tradicionalno srečanje Savinjčanov in Zasavcev na Mrzlici, 22. oktobra pa bo pohod po poteh Brežiške čete v, ki ga bodo organizirali planinci PD in SZ Brežice, 3. decembra bo PD Laško priredilo
planinski ples na Šmohorju v izvedbi, PD Trbovlje pa bo organiiralo 3. nočni planinski pohod z baklami na Mrzlico, 1 L decembra bo PD Litija organiziralo spominski planinskih pohod na Tišje. V tem pregledu niso zajete akcije vseh zasavskih planinskih društev. O akcijah, prireditvah, srečanjih in pohodih bomo sproti pisali v našem časopisu.
~ TL-
Žepni priročnik
PZS
Planinska zveza Slovenije je tudi letos pripravila, izdala in založila tradicionalni koledarček. Njegova vsebina je zelo bogata in nepogrešljiva za tiste, ki dosti zahajajo v planinski oziroma gorski svet. V njem najdemo koledar za leti 1994in 1995,začetke letnih časov in luninih men v 1994, planinske akcije, vzgojno-izobražcvalne akcije PZS, planinske postojanke v Sloveniji, kategorizacija planinskih poti, pregled planinskih poti - transverzal v .Sloveniji, pregled obveznih kontrolnih točk slovenske planinske poti, pregled novih planinskih publikacij, nove vrste članarine v PD, na koncu paludi vabilo k naročanju Planinskega vestnika in Alpinističnih razgledov. Koledarček se dobi pri posameznih planinskih društvih ali pana Planinskih zvezi Slovenije, v Ljubljani, na Dvoržakovi 9.
Priznanja
Ena najstarejših slovenskih organizacij, Planinska zveza Slovenije, že vrsto let vsak konec leta pripravi srečanje zaslužnih planinskih delavcev v Ljubljani. Predsednik PZS Andrej Brvar je 19. decembra podelil spominske plakete tistim planinskim delavcem, ki’so v letu 1993 praznovali visoke življenjske jubileje. Letos je ta visoka planinska priznanja prejelo 18 planinskih delavcev iz vse Slovenije. Med njimi sta bila sedemdesetletnik Milan Cerinšck, član PD Trbovlje ter petionsedemdesetletnik Jože Leskovšek, član PD Hrastnik.
V nadaljevanju srečanja sta predstavnika PZS in časopisa Delo razglasila rezultate tradicionalne vsakoletne akcije, ki poteka med planinski oziroma obiskovalci planinskih koč in domov, pod geslom Iščemo najprijetnejše planinsko domovanje. Tretje mesto pri sredogorskih planinskih postojankah je pripadlo Planinskemu domu na Kumu in njegovemu oskrbniku Igorju Hermanu, ki je prejel tudi priznanje.
T.L. I
—J
Članarine za upokojence
Društvo upokojencev Trbovlje je letos pripravilo plačilo članarine za leto 1994 v svojih klubskih prostorih oziroma v gostišču v Domu upokojencev na Ulici L junija 16. Članarino bodo pobirali od 3. do 15. januarja, vsak dan, razen nedelje, med 8. in 11. uro. Po 15. januarju bo možno članarino poravnati v času uradnih ur do konca meseca v sejni sobi društva. Članarina za leto 1994 znaša 400 SIT. Možno bo plačati članarino tudi Skladu solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje za leto 1994 in to v znesku 1100 SIT. Kdor je član Vzajemne posmrtninske samopomoči pri Zvezi društev upokojencev Slovenije - ZDUS, bo plačal še 500 S IT. Tudi predstavniki Delavske godbe Trbovlje bodo sprejemali članarino za leto 1994. Ta bo znašala 300'SIT. Ob tej priliki bodo prodajali tudi kasete in CD plošče Delavske godbe. Ob plačilu katerekoli od naštetih članarin, je potrebno predložiti člansko legitimacijo, v katero vpišejo in potrde vplačano članarino za tekoče leto. Naj omenimo, da lahko upokojenci plačajo članarino za Sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje v dveh obrokih, vendar zadnji obrok najkasneje do 31. marca 1994.
Godbeniki pod palmo
Delavska godba Trbovlje je decembra zvečer s slavnostnim koncertom obeležila svojo bogato in nadvse uspešno 90-letno zgodovino. Godbeniki so se pod vodstvom svojega priljubljenega, vendar v strokovnem pogledu zahtevnega in nepopustljivega dirigenta prof. Alojza Zupana - Vuja, temeljito že dalje časa pripravljala na ta koncert. Že prej so se posebej intenzivno pripravljali pred odhodom na svetovno prvenstvo pihalnih godb in orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem, odkoder so letos že četrtič prinesli zlato medaljo, ki jo dobe res najboljši.
Kot vedno, je prihajalo tudi pri tej godbi do nekaterih zapletov. Natržnici, na drugi strani ceste godbenega doma, obratuje že nekaj časa Palma bar. Marsikdo se v njem ali ob njem rad ustavi, tudi godbeniki. Ko je v času poletnih dni dirigent Zupan prispel z avtom iz Ljubljane, seje kot običajno, nemudoma odpravil v "probe čimer" v godbenem domu. Tu pa je večina godbenikov manjkala. "Kje vendar so, saj menda niso
vsi na šihtu?" Eden navzočih mu je dejal, da se godbeniki hladijo pod palmo. "Pod kakšno palmo vendar, saj nismo na morju, na dopustu!" Sogovornik mu je s prstom pokazal bližnjo palmo - Palma bar. Kot dolgoleten godbenik je to takoj razumel in se nasmejal. Vaja seje kmalu nato začela.
Še ni dolgo tega, pred proslavo oziroma koncertom, se je v deževnem jesenskem času ponovilo nekaj podobnega. Dirigent jih je ob napovedani uri znova čakal pri pultu v "probe cimru ". Večinaje manjkala. "Kje za vraga pa se danes zadržujejo muzikanti, saj z vajo ne moremo začeti, pa tako daleč sem prišel," Tudi tokrat mu je eden izmed godbenikov pojasnil, da manjkajoči ne morejo na vajo, ker vedrijo pod palmo skupaj z ostalimi. Ni trajalo dolgo, ko so se "pošlihtali" in posedli po stolih v "probe cimru". Navdušili so s svojim igranjem hladnejše Holandce, pa včasih tudi ravnodušne Trboveljčane. Dirigent pa seje po vaji kdaj prav rad tudi pridružil svojim godbenikom pod palmo.
Tine Lenarčič
J

T.L.
■m
'	WMM
I____li
m
Mladim
Zasavcem
Novoletni vrve/ se je umiril in odvečno energijo, ki smo si jo nabrali v počitnicah, ho treba pametno potrošiti. Če pa ste praznične dni preživeli le ob dobro založeni mizi in televiziji, bo treba strupe spraviti iz sebe. Najbolj enostavno - s hitro hojo in lahnim tekom, ki poživita krvni obtok. To lahko storite na poti v šolo ali trgovino. Če pa si boste vzeli še kakšno uro za smučanje ali sankanje, ste že nekaj storili za svoje zdravje.
Že med prazniki ste se nekateri začudeno spraševali, zakaj je povsod toliko napak pri pisanju velike oz. male začetnice. Enostavno zato, ker so ljudje brezbrižni iu jim je vseeno, kako pišejo. Ni jim vseeno, kako so oblečem, saj poleti ne kolovratijo naokrog z bundo imprimer. Ne bodite torej zmedeni - kar ste se učili v soli, je prav: praznike pišemo z malo začetnico - novoletni, božični. Z veliko pišemo le Božiček, Miklavž,
Zapomnite si to pravilo do naslenjih praznikov in mirne duše boste lahko še koga poučili - če tudi vam ni vseeno. Nekateri pravite, da vam ni.


Božično in novoletno praznovanje
Božič vnasi vasi Čeče vedno praznujemo. Štiriindvajsetega decembra gre iz vsake hiše zvečer vsaj eden od družine k polnočnicam. Popoldan pa se zberejo ob kosilu in molijo. Novo leto pa je pri nas popolnoma drugačno od božiča. Nekateri od vaščanov praznujejo doma, drugi pa gredo na zabavo kam drugam. Skoraj vsi otroci z radovednostjo čakamo novo leto in smo pokonci še dolgo v noč.
Rosana Vnuk, Blaženka Jager, Hrastnik
Naše želje
Nahraslniški razredni stopnji so zbirali člani novinarskega krožka želje ob novem letu. Nekaj jih objavljamo:
-Želim si svojo sobo. - Klara
-	Veliko hišo za mojo punčko. -Nisa
-	Komplet avtomobilčkov. -
Jure
-	Video igrice. - Damjan
-	Novo stanovanjc. - Janja
Sam doma
Ob filmu Sam doma pa so drugošolci povedali, kaj oni počnejo, kadar so sami:
-	Mislim na svoje sošolec.
-	Berem.
-	Gledam televizijo.
-	Sc pogovarjam po telefonu.
-	Brskam po maminih stvareh.
Srečanje s čarovnikom
Prišel je čarovnik. Čaral je in čaral ter začaral veliko stvari. Pomagal si je s čarobnim praškom, čarobno palico in čarobnimi besedami. Pričaral je vse mogoče. Njegov pomočnik je bil sošolec Tadej. Ob koncu predstave nismo več vedeli, kaj je čarovnija in kaj resnica. Kar sedeli smo in gledali z odprtimi usti.
Vesna Stojančič, 2.b, Hrastnik
V
Ce bi zadel milijon tolarjev:
Blaž: denarbi naložil v banki
Sanja in Ivan: ves denar bi dala staršem, ker skrbijo zame
Spela: kupila bi vodno posteljo
Nives, Tomaž: kupila bi ogromno čokolade in bonbonov
Danijel: kupil bi si goro igrač in sladkarij
Gregor: kupil bi si motorne sanke
Tadej: kupil hi si dober avto
Robi, Anja: kupil bi si računalnik
Nina: V gozdu za našo hišo bi postavila leseno hiško, v kateri bi s prijateljicami preživela počitnice in prosti čas.
Andraž: kupil bi si marke
Anita: vse prijatel je bi peljala na pico
Nevenka: kupila bi si velik avto in vse prijatelje peljala v Gardaland
Urška: kupila bi si kolo
Neža: odšla bi na Kanarske otoke
Damjana: kupila bi si hišo za Barbi
Borut: živel bi v izobilju
Učenci 4.f, PE Ivan Cankar Trbovlje
Nočni pohod z baklami na Mrzlico
Ob šestih zvečer smo odšli od doma. Z avtom smo se pripeljali do Podmejc in ga tam pustili. S sabo smo vzeli sanke in jih vlekli mimo vikendov čez temačen gozd. Cesta nas je vodila tudi ob zasneženih travnikih. Bila je splužena in zelo blatna. Ob robu cestišča so ležale velike kopice snega. Prijatelji, s katerimi smo hodili vso pot, so nam prinesli bakle. Ker so bolj slabo gorele, smo si svetili še z baterijo. Zaradi kopne ceste smo sanke skrili v gozdu pod Kriško planino. V koči smo spili vroč čaj in pojedli sendviče. Posedeli in poklepetali smo še nekaj časa in sc odpravili v dolino. Napoti proti domu smo sc od Smrckovine do Podmeje peljali s sankami. Domov smo prišli ob 9.30 uri.
Špela Ajdišek, 4.f PE Ivan Cankar, Trbovlje

Ko so združeni narodi proglasili leto 1994 za Mednarodno leto družine, se je akciji pridružila tudi IBBY - Mednarodna zveza za mladinsko književnost, katere član je tudi Slovenija. V Sloveniji akcijo vodi Pionirska knjižnica iz Ljubljane. Geslo akcije se glasi DRUŽINA - SKUPAJ OB KNJIGI. Vsaka občinska knjižnica bo izdelala svoj program akcij, ki jih jespodbudila IBBY z različnimi predlogi.
1.	Dan branja v krogu družine. Določen dan v začetku leta 1994 naj bi posvetili družinskemu branju. Fotografije tega dne bodo objavljene na mednarodnem sejmu knjig za otroke v Bologni.
2.	Branje - družinska dejavnost. V posebnih brošurah bo poudarjen pomen branja staršev in otrok skupaj.
3.	IBBY delavnice za starše, v katerih bi se poučili, kako izbirati knjige za otroke, kako brati z otroki, ktiko jih spodbujati k branju in kako pridobiti bralne navade. V posameznih občinah bo dejavnost različna. Odvisna bo spet od finančnih in kadrovskih možnosti.
Pisateljica Anica Zidar o branju v družini
Anica Zidar, upokojena učiteljica iz Mokronoga, pisateljica in mentorica literarnega krožka, je na 11. srečanju pisateljev kmetiških povesti o branju v družini povedala takole: "Star kitajski pregovor pravi: Ko prebereš knjigo, je tako, kot da si si pridobil dobrega prijatelja. Ko jo vnovič prebereš, je, kot bi srečal starega prijatelja.
Knjiga in materinščina sta neločljivo povezani. Materinščina je množica tistih kamenčkov, ki oddaja najžlahtnejšo svetlobo, je nekaj najčudovitejšega, z njo lahko razgrnemo najglobje notranje odtenke svojih čustev, svoje duše. Vendar ta sposobnost ni človeku položena v zibel, amptik se mora materinščine naučili vsak sam. Trebaje poseči po knjigi. Učenje brez knjig je tako, kot bi vodo zajemali s sitom.
V naš jezik se zajeda tudi vse več tujkov. Tega ne smemo pustiti. Marni tako, kot bi zbolelo srce naroda. Poglejte napise na ulicah! Kje smo? Pa reklame! Kot bi nam zmanjkalo domačih besed. Kot bi se sramovali materinščine. Pa imamo toliko čudovitih domačih besed. Ali je potem čudno, da nekateri otroci ne marajo pouka materinščine in jo odklanjajo. Kje je vzrok? Koliko tistih čudovitih kamenčkov prinesejo s seboj v šolo? Pogosto premalo. Ta podlagajo preskromna. Domače okolje je na žalost večkrat premalo vzpodbudno, odnos do knjige ni najboljši. .Seveda, naš čas je poln odrekanj, zdrah, hlastanja
po oblasti, in knjigi ni najbolj naklonjen. Koliko ljudi je na robu preživetja, na robu lakote. Denarja za knjige ni. Ljudska modrost pravi: "Kar sc v mladosti naučiš, ti v starosti preide v kri." Knjigo lahko primerjamo s sončnim vzhodom: prebudi naravo, življenje. Knjiga pa razsvetli glavo.
Vzgoja bralca se začne že zgodaj, v domačem okolju, v družini. Otrok je kot testo. Kakor ga zamesimo in obdelamo, tako zrase. Kaj ni nekaj najlepšega, kadar starši pripovedujejo ali berejo otroku zgodbe, pravljice. To je najlepša igra v družini, ki nevsiljivo in sproščeno odkriva tudi bogastvo materinščine. Otrok bo to bogastvo začutil v sebi in ga tudi obdržal. Kasnejene bo begal po neki megleni pokrajini.
Seveda bi morala vse le nepopolnosti odpraviti šola z izbiro takih knjig in borilnih sestavkov, da se v njih prepleta svet vsakdanjika in tudi pravljična čudovitost. Otrok je kot ptica, ki se uči leteti. S pravilno izbiro knjige mu pri letenju lahko veliko pomagamo. Če je že v domačem krogu začutil ob dobrih vzgledih nagnenje do branja, spoštovanje do knjige, bo knjiga zanj res naj lepša reč. Bo kot ključek, ki zna odkleniti vsako srce. Še več. Med ljudmi bo znal speljati tople sledi, stezice, ki sc ne zarastejo.
Zato nam ne sme nikoli zmanjkati časa za knjige. Berimo v družini. Uredimo knjižno polico. Tako bomo poglabljali svet svojih spoznanj. Rojevala se bodo tudi svetla upanja, ki so še kako potrebna v tem norem, podivjanem svetu. V srcu mora vedno nekaj zveneti. Kitajski pregovor pravi: Tri dni ne beri knjige in tvoje besede bodo izgubile vso lepoto."
Joža Konjar Foto: Maja Sevljak
/T
"Življenju rečem hvala, dosti mi je dalo, dalo mi je smeha in solza nemalo, da poznam veselje, da vem, kaj je žalost in da je moja pesem iz obeh nastala, vaša pesem, ki še moja je postala. Hvala življenju, hvala "
Večina nepravično ocenjuje srednješolce kot mlade, nekulturne ljudi. Da to ne drži, lahko potrdi vsak, ki malce spremlja kulturna dogajanja na srednjih šolah. Dokaz, da temu ni tako, je bil (že
drugi) avtobus, ki je 20. decembra popeljal trboveljske srednješolce
na ogled Božanske komedije v Maribor.
Danes se marsikje lahko doživi pekel. Dijaki so doživeli tisti
Vs	■■■	'	---------
pravi pekel, ki gaje opisoval Dante v Božanski komediji. Tokrat je bil preurejen po zamislih Tomaža Pandurja. Mlad, talentiran, sposoben režiser je na nenavaden, povsem drugačen način, pričaral Dantejevo potovanje po peklu.
Že na začetku nas je skoraj prestrašila glasba, ki smo jo zaslišali, ko smo vstopili v domovanje grešnikov. Za nami so se zaprla vrata, za katerimi se pokopljejo vsi upi. Prostor za gledalce je bil na poglobljenem odru nove dvorane mariborskega teatra. Igro smo si ogledali z "žabje prespektive". Prav zaradi drugačne razporeditve odra in dvorane je igra potekala okrog nas. Temu primerni so bili vrtljivi stoli. Nekaj povsem novega je bilo dogajanje v zraku. Na vrveh so privezani angeli izvajali prave akrobacije. Scena igre je bila osupljiva, tako da je bil odrski spektakl res vreden ogleda.
Petra Žagar

ZABEU«0
Hrastnik
Stikloslikiirski kro/.tk na obeh šolah ima že tradicijo. Posebno decembra so bili aktivni, saj so se pripravljali na srečanje mladih stekloslikarjev. ki bo v začetku januarja.
Pravljične ure v času počitnic postajajo pri kulturno-rekreacijskem centru v Hrastniku kar redna dejavnost. Potekale so dopoldan v sejni dvorani DD. Kdor je želel, je lahko ostal tudi na video predstavah.
F.M.
Trbovlje
Orglarski umetnik Filip Križnik iz Trbovelj je na božični dan. 25. decembra, pripravil samostojni božični koncert v Radečah. V radeški cerkvi seje predstavil z deli Bacha,
Vivaldija in Frescobaldija.
Javna predstavitev nove kasete in CD plošče Delavske godbe Trbovlje je bila 24. decembra v prostorih podjetja Omnikon na Savinjski cesti.
Godba je pripravila ploščo in kaseto ob 90-letnemjubileju, ki gaje slavila pred kratkim. Oboje je možno kupili pri podjetju Omnikon ali v godbenem domu na Trgu svobode.
Občinska ZPM Trbovlje je 27. decembra organiziralala v Cankarjevem domu v Ljubljani ogled musicala Bučka na Broadwayu.
Delavska godba Trbovlje je 26. decembra v DD Trbovlje pripravila dva novoletna koncerta. Prvi je bil napovedan za 17.. drugi za 19. uro, vendar sta zaradi izpadov električne energije potekala z občasnimi prekinitvami.
T.L.
ZKO - kako naprej
V decembru je bila v Ljubljani razširjena seja predsedstva ZKO Slovenije. Iz. ZKO Trbovlje seje seje udeležil Zdravko Pestotnik. Spregovorili so o delu osrednje slovenske kulturniške organizacije, ki povezuje več tisoč kulturnih delavcev po vsej Sloveniji. Zaslužnim kulturnim delavcem so podelili odličja ZKOS in .sprejeli so program dela za letošnje leto. V programu dela in finančnem načrtu so tudi prireditve, ki bodo letos v Trbovljah (revija folklornih ansamblov, revija pevskih zborov Pesem ne pozna meja in revija Od Korotana do Jadrana). Pri sredstvih imajo absolutno prednost poklicne ustanove. Te bodo za svojo dejavnost dobile 99 odstotkov vseh sredstev, odstotek pa ZKO Slovenije za vse dejavnosti po Sloveniji. Občinski programi še niso pripravljeni, tudi s kolikšnimi sredstvi bo razpolagala kulturna dejavnost, še ni znano. Sicer domača ZKO Trbovlje ustvari okoli 40 odstotkov lastnih sredstev za izvajanje kulturnih dejavnosti.
T.L.
Zagorje
DD Zagorjeje 4. januarja pripravil 14. filmsko gledališče. Na sporedu je bil ameriški thriller Begunec. Enoroki silak ubije ženo kirurga Kimbla, tega po krivem obsodijo na smrt. Med prevozom v kaznilnico se mu posreči pobegniti. Sledi lov za ubežnikom, ki se skriva pred policijo, najti pa mora pravega morilca, ki ga je videl le on.
D.H.
Litija
Prvi teden novega leta mineva v litijski občini mirno. Organizatorji prireditevinkulturnadruštva nabirajo moči, saj je bilo število prireditev v zadnjih dveh tednih starega leta veliko. Največ jih je imel Oktet Valvasor, ki je z božičnim koncertom nastopil karvšestihkrajih od Novega mesta, Ljubljane, Vač, Smartna do Doma Tišje v Črnem potoku. Na štirih koncertih ga je spremljal tudi kvari ct Sina rt i n Lelo je bilo zaokroženo tudi s številnimi plesnimi nastopi, saj so se spet dokazale vse plesne skupine: Zli-ŽU, "F" in plesna šola Kazina. Za ples in zabavo so v Šmartnem poskrbeli tudi člani skupine The Guitars.
Šolarjem pa ni bilo dolgčas tudi med novoletnimi počitnicami, v športni dvorani je bila zanje organizirana zabavna prireditev, na kateri so nastopali: Romana Krajnčan, mažoretke iz Trbovelj, plesna šola Kazina, plesni skupini ŽU-ŽU in "F" ter šolarji sami.
J.K.
Besedne sence se predstavljajo
Po treh mesecih skupnega dela članov literarne skupine, ki deluje pri knjižnici v Litiji, je bila 23. decembra predstavljena prva številka literarne revije z naslovom Besedne sence. Literarna skupina šteje trenutno 10 članov, pridružujejo se ji še novi. Pišejo prozo in poezijo. Dogovorili so se, da se ne bodo zapirali v občinske meje, zato že v tej številki sodeluje pesnica iz Zagorja Barbara Rcnčof. Drugi člani so domačini: Tatjana Božiček, Marko Djukič, Leonida Hauptman, Anka Kolenc, Mirjam Pušnik, Karmen Verdonik, Irena Zupanič, Nenad Zupanič in Rezka Železnik. Naslovnico za revijo in akvarele za prvo številko je prispeval akademski kipar Zlatko Rudolf. Na predstavitvi, ki je bila 23. decembra v veliki sejni sobi občine Litija, so poleg članov literarne skupine sodelovali še KUD Zgaga, Gledališka skupina GEOSS Vače. z glasbo pa Zvone Kolenc in Vojko Muljavec.
J.K.
Takole so se predstavili udeleženci ex tempora Art Kum na razstavi na Izlakah.
Foto: Tomo Brezovar
(/ ..................-.........Sč
December v znamenju likovnih
razstav
Druga polovica decembra 1993 je potekala v Trbovljah, med drugim tudi v znamenju petih likovnih razstav. V Knjižnici Toneta Seliškarja je razstavljal Vinko Hrovatič, ki je imel še samostojno razstavo v prostorih podjetja VH računalništva. V poslovnih prostorih Razvojnega inženiringa je razstavljal slikar Emil Škrbec, v Delavskem domu

je 23 članov Relika razstavljalo svoja dela ob 30-letnem jubileju skupine. V Batičevem salonu v Revirskem muzeju je razstavljal akademski slikar Janez Mišo Knez. Večina teh razstav se je iztekla konec decembra. Likovniki so tudi za konec leta. tako kot tudi preko vsega leta, dali trboveljskemu kulturnemu življenju neizbrisen pečat.

RAZSTAVE
Zagorje: v DD Zagorjeje do 10. januarja na ogled razstava Kako se je spreminjala naša dolina ali Prejmite lep pozdraviz
Trbovlje:	V poslovnih
prostorih podjetja VH računalništvo razstavlja slikar
Vinko Hrovatič. Na ogled je.18 del v olju in oljnem pastelu, z motivi iz naše krajine.
Zagorje: V hotelu Medijske Toplice je na ogled razstava slikarjev, udeležencev Ex tempora Ari Kum 93.
PRIREDITVE
Trbovlje: 10. januarja ob 20.15 uri bo v dvorani doma Svobode II javna prireditev Žebljički. Organizator je trboveljska TV Kanal 10.
V;
J

Vsi po vrsti so mladi, zagnani, perspektivni. Nadeli so si ime The Guitars, prihajajo iz Litije, oziroma iz Šmartnega. V pol leta, odkar so skupaj, imajo za seboj kar lepo število nastopov, se pravi koncertov. Njihova moč in prepričljivost se ne skriva v dovršenem igranju in znanju, ampak v zagnanosti in v veliki meri tudi v izvirnosti. Njihovi bobni, bas, ritem in solo kitara zvenijo dovolj prepričljivo, da se jih splača pogledati in jim prisluhniti. Glasba je raznovrstna, ima pa skupen imenovalec, ki pove mnogo; to je rock' Pravzaprav so nekakšni divji nasledniki uglajenih, mirnih, pred leti v Zasavju zelo popularnih Mladih upov.
Novopečene najstnice pod njihovim odrom cvilijo in kričijo kot so cvilile in kričale dekleta
in žene v šestdesetih letih pod odrom skupine The Beatles.
Skupino sestavljajo bobnar Simon Dobčnik, baskitarist in vokalist Uroš Dobčnik, ritemkitarist Rok Virant in solokitarist Tomaž Ža};ar. Nastop na litijskih Stavbah je pokazal njihovo
~ . KULTURNI DO
priljubljenost pri mladi generaciji, katere trenutek prihaja. Tudi svojo kaseto imajo. Res ni vrhunski studijski izdelek, je pa zanimiva z.tiradi glasbe same. Fantje poleg Dylana (oziroma bolje rečeno Axla) preigravajo dosti svojih komadov. Njihov veliki
adut (beri hit) pa je priredba in uglasbitev pesmi Šivala je deklica zvezdo (in to rdečo kot kri). Tudi ostalih pesmi The Guitars ne gre podcenjevati.
O.	K. to je v glavnem to. The Guitars. Ime, ki je (zaenkrat) izven Litije še dokaj neznano, vendar se fantje trudijo in kdo ve, kdaj jih bomo zagledali na malih ekranih kot goste kakšne glasbene oddaje, ali v izložbi trgovine s kasetami in ploščami. Verjetno bo potrebno še nekaj vaje, kaljenja na odru, še kakšna lastna pesem in vztrajnost. Vsi po vrsti so mladi, mladost pa ruši ovire. Srečno, The Guitars!
Jure Nagode Foto: Karolina Šušteršič
Velikokrat slišimo izjave slovenskih pevcev, kako lepo je v tujini, tam se da od glasbe dobro živeti, cedita se med in mleko... Pa ni ravno tako. Tudi v tujini je potrebno za uspeh trdo delati, mogoče še bolj, kot pri nas. In še ena stvar je -potrebno je igrati kvalitetno glasbo. Koliko glasbenikov pa pri nas "dela" kvalitetno?
Vrnimo se v tujino. Skupina Amadeus, ki deluje že od leta 1985, je vse do lanskega leta igrala zunaj. "Ampak to ni tako, kot si predstavljajo nekateri. Ogromno vaje je potrebno, da si dober, da dobiš pravi "feeling." Neprestano na poti, različni hoteli, neprespane noči. Saj nekaj časa je vse O.K., potem pa ti takšen način življenja začne kar malce presedati," je dejal na začetku pogovora Sewer Nubi. “Kaj vem, zdaj bomo raje doma, poskusili bomo tukaj."
Glede na glasbo, se jim za uspeh ni potrebno bati. Ker pa poznamo okus povprečnega poslušalca, smo lahko malce skeptični. "Ja, saj to je to. Mi glasbe na kaseti, ki je že išla, nismo
naredili zaradi komercialnih razlogov. Ni naš cilj, da prodamo, kaj vem, 10.000 kaset in obogatimo. Delamo pač glasbo, kakršno imamo radi." Ni težko ugotoviti, kdaj sogovornik govori resnico in kdaj "blefira." Nenazadnje, Sewer je bil dolga leta v tujini in lahko mu verjamem, da mu ne gre preveč za denar.
Pri snemanju kasetejesodelovalakopica dobrih glasbenikov, omenimo le Jožeta Privškain Alenko Godec. Saj res, ali Alenka poje pri Amadeusu, ali jo vi spremljate? "Ne eno ne drugo. Alenka je fantastična pevka in mi smo jo povabili k sodelovanju. Tako je nekatere pesmi zapela z nami. Ker skupaj hodimo na koncerte, smo se naučili igrati njene pesmi in zdaj za ceno ene vstopnice dobiš dvoje - Alenko, ki ima svoj program in nas, z našim."
Ni kaj, fantje, so posneli zelo dobro kaseto. Seveda če je vaš glasbeni okus malce bolj zahteven. Aja, naslov kasete, če jo boste iskali, je Prisluhni in govej-
Tomaž A. Štojs
mm:
Mo rana je sta roslova nska bogi nja, ki vlada tenni prostoru že tisočletja. Torej je večna i n ji je občasno prekleto dolgčas. Takrat se spomni, tki bi se bilo dobro nialee pozabavati s tistimi "opičjimi potomci, ki so tako neverjetno primitivni, da še vedno mislijo, kako so digitalne ure precej dobra pogruntavščina". Iz nečesa temu podobnega je nastal scenarij za istoimenski film. /a slovenske razmere je zgodba relativno dobra. Kot prva slovenska grozljivka pa meje precej prijetno presenetila. Za razliko od ameriških filmov, pri njej nisem takoj uganil, kako sc bo končala. Imamo namreč premalo filmov takšnega žanra in (še) ne poznamo miselnosti naših filmarjev. Najde se sicer (khm..) kakšna tehnična napaka, potem dialogi res niso
Več Isot Ana = More I ken Ana = VI o p An et
(khm..) za Oscarja, ampak danes sem dobre volje in bom bolj malo pljuval. Me pa prav zanima, kakšen bo blagajniški izkupiček od kart v naših krajih... Tako. Ob novorojenčkih se običajno vsi raznežimo in se začnemo obnašati precej idiotsko (gu, guuuu, buči - buči - buči ipd ), zato bom do Morane izrazito nekritičen, vi pa preberite še negativne odmeve na film in presodite sami.
"Strah in groza! Dialogi so nedorečeni, večinoma omejeni na kurac ipd. Je to bila scenaristova napaka ali le strah pred Moranino
111	_	S
grožnjo, da vse kar izgovorijo postane resničnost. Cvetke kot so "In beseda je meso postala... (in na prtljažniku prebivala)” izpadejo prav bedasto. Ali je grizljanje mrtvega ptička le odgovor na Hitchockove Ptiče? Ali ima pohojen prepečenec kakšno zvezo s Spielbergovim Imperijem sonca (sonce v luži + noga vojaka, ki lovi dečka)? In Tomo Česen, je bil mar on Anin (oz. MorAnin) inštruktor prostega plezanja ali pa ima MorAna tako dolge in močne kremplje, da brez težav sledi našima junakoma po previsnih skalah. Ali ne bi bilo bolj realistično, da bi Morana jahala metlo (verjetno je bilo to v originalni verziji, potem pa jim je zmanjkalo denarja za specialne efekte)..."
Tommy
pnoqRAM
a K]

pROqRAM
] RO

Trbovlje - Delavski dom
7,-10. LETO NASH J A (am.triller). pet. ob 19. tiri. sob., ned. ob 17. in 19. uri, pon. ob 19. uri.
11.	-13. VETER (am. akcija), tor., čet. ob 1 7. in 19. uri, sre. ob 17. uri.
Zagorje - Delavski dom
7.	-9. ZADNJA VELIKA AVANTURA (kom), pet, ob 19. uri, sob., ned. ob 17. uri.
8.	POLICIJSKA AKADEMIJA (kom.), sob. ob 10. uri.
8.-11. ORLANDO (zgod.), sob., ned., pon., tor. ob 19. uri.
12.	-14. SAM DOMA II. (kom), sre. ob 19. uri. pet. ob 17. uri.
14. VROČICA (triller), pet. ob 19. uri.
Sku pina Agropopjena slovenski glasbeni sceni res pojem zase. kajti njihov pevec Aleš Klinar - Klinci seje odločil, da bo za novo leto pripravil mega žur na prostem in tako odšel v Intcr Spar. ter kupil nekaj komadov dolgih spodnjic. Zakaj? Zato. da jih bo podaril nekaterim prisotnim na njihovem žuru. poleg tega pa bodo na spodnjicah še podpisi vseh članov. Agropopovci so res skupina zase!
Priljubljeni hrvaški pevec Sandi, ki je prodrl na glasbeno sceno s pesmijo Ljubav za sve, je pred kratkim gostoval v Mesečini in povedal, da se mu zdi neverjetno, da ga zasavska oz. kar vsa slovenska publika tako občuduje, pa čeprav so nekateri do nedavnega poznali le Ljubav za sve in nič drugega.
Najprej novica za vse "butnglavce” in podobne rock obsedence. Datum koncerta mega-metal skupine Nirvana je že znan in potrjen. 27. 2. 1994. Zakaj vam vse to sploh pišem? Ker se bo koncert odvijal v hali Tivoli. Če vam je Nirvana všeč ali ne. vam ogled koncerta priporočam. Edino tako se boste lahko prepričali, zakajjih nekateri poslavljajo v nebesa.
Elio Pisak je pevec, ki je sicer doma na Hrvaškem, točneje v Istri. Izdal je kaseto in CD v slovenščini z naslovom Mix Alpe Adria. V prvih 4 mesecih so prodali že 12.500 kaset. Elio je seveda navdušen, prav tako so veseli pri založbi Mandarina, kjer so kaseto tudi izdali. Sicer je Elio izdal že 11 albumo v, koje bila Yugoslavija še čela. prodal kar 75.000 izvodov enega izmed albumov. Pri nastajanju mix kasete so mu pomagali Dorde Novkovič. ki je napisal večino glasbe in Sandra Zupanc, ki je besedila iz hrvaškega prevedla v slovenski jezik.
Popravek .številka 1 : kar v dveh številkah našega cenjenega častnika se nam je "zatipkalo," da je skupina Niet iz, Litije. Prijazno sem bil opozorjen, da temu ni tako. Javno izjavljam, da so Nici iz Ljubljane!
Popravek številka 2: v novoletni šlevilki smo zapisali tudi, da je najnovejši CD Vdihni globoko skupine California že v trgovinah. Tudi lo ne drži. Album bo verjetno izšel ta mesec, kaseto pa že lahko kupite. Oba opozorila sta dokaz, da našo rubriko berete. Pohvalno!
Lačni Franz so končali snemanje najnovejše plošče Zadnja večerja. Kaseta je že na voljo, CD pa izide verjetno še ta mesec. Franzi bodo s turnejo zaenkrat še počakali, pravijo, da se morajo pesmi najprej "prijeli" med poslušalci. Prvi uspešnici naj bi bili pesmi Zanzibar in Eace. _____________________________________________TAŠ
Hrastnik - Delavski dom
7,- 9. PRVAKI (kom.),pet.. sob., ned. ob 17. uri.
7.-9.SAM DOMA II. (kom.), pet., ned. ob 15. uri.
7.	-9. MORANA (slo. groz.), pet. sob., ned. ob 19. uri.
12.-14. NEČISTI POLICAJ (am. triller). sre., čet., pet. ob 19. uri.
14. FIRMA (am. krim.), pet. ob 19. uri.
Dol pri Hrastniku
8.	SAM DOMA II. (kom.), sob. ob 18. uri.
Kino Izlake
9.	ZADNJA VELIKA AVANTURA (kom), ned. ob 20.15. uri.
Jurc Košir najlepši in najhitrejši smučar slovenske A reprezentance, se je skupaj s kolegom iz reprezentance Matejem Jovanom preizkusil ludi v petju in skupaj sta posnela nekakšen video spot, v katerem se predstavljata kot raperja. To jima očitno zelouspeva, saj po slovitem rapu sprašujejo tudi v tujini.
Tudi Miran Rudan je gostoval v klubu Mesečina. Kljub slabšemu obisku je bil vseeno žur. Tokrat je Miran zapel nekaj pesmi, ki jih je včasih prepeval s Pop designovci. Ljudje so bili navdušeni in za slovo od starega leta je zapel pesem .Srečno novo leto.
S.G.

SS3SKBSMB S33S
s
^UlirtUicc
Pozdravljeni! Novoletne počitnice so mimo in spet smo pahnjeni v kruto realnost. Začelo seje novo leto in /. njim novo ocenjevalno obdobje. Spet se bo začel " boj " za ocene, hkrati s tem boj za boljši učni uspeh. Potrudite se! Izplačalo sc vam bo! Praznike smo torej preživeli. Kako? Preberite si o srednješolskih pred in novoletnih žurih. Pa vendar vsi nisožurirali. Mnogi kljub božičnemu in novoletnemu vzdušju niso mogli pozabiti na razočaranja, na strta srca in podobne probleme. Ne skrbite. Za vsakim dežjem posije sonce in tudi vam bo sončni žarek gotovo kmalu razjasnil življenje!
Petra

Mi ’nuuiio se fai
Pa smo preživeli, praznike namreč. Večina, predvsem dekleta, se praznikov največkrat bojijo. "Na, pa sem se spet zredila za tri kile. Čokolada in televizija! Nič čudnega..." Pogosto so takšne in podobne stvari glavna tema po praznikih. Vendar je bilo letos kar nekaj prireditev, posebno za srednješolce, kjer smo lahko sprostili odvečno energijo, oziroma veliko (čez dan nabranih) kalorij.
Prvi takšen mega žur se je zgodil v četrtek, 23. decembra, v telovadnici Gimnazije - ekonomske šole Trbovlje. Organizatorji so bili člani novinarskega krožka, zdaj že vsem znani "100 na urovci". Prireditev se lahko pohvali z izredno zanimivim programom. V ta res dober program je bilo vklučenih tudi nekaj športnih (finalnih) obračunov.
po modni pisti, temveč kar po telovadnic!. Videli smo sedaj moderne brezrokavnike, rari irne puh iverje, kostime ii : večne kavbojke. Povedati moramo, da seje na koncu v prikazovanju majic, ki jih je velikodušno podaril za svojo reklamo butik Kristina, poizkusil tudi nekdo od profesorjev. Nekdo z res elegantno hojo, ki bi lahko nadomestil tudi kakšnega manekena...
Po tem modnem premoru so se naše božično - novoletne igre nadaljevale. Videli smo, da prof. Darka Lipičnik dokaj obvlada namizni tenis. Drugošolko Tanjo Lcskošekje premagala z rezultatom
2:1. Prof. Jani Pajk pa je Andreja Čibeja ugnal kar z 2:0. Medtem pa seje prof. Dušan Grešak z nekaterimi dijaki pomeril v šahu. Bilje nepremagljiv. Vendar paje na naši šoli tudi nekdo, ki si gaje upal izvati in tudi premagati - Davor Drečnik.
Sočasno je potekala tudi (mini) odbojkarska tekma med profesoricami in dijakinjami 4.b ( na fotografiji). Tu so več spretnosti pokazale dijakinje. Prof. Berčon, ki je igrala v ekipi profesoric: "Tekmajc bila super. Me smo se borile, kolikor smo sc pač lahko. Priznati paje treba, daje bila 4.b tokrat boljša. Pomembno paje tudi to, da smo me igrale odbojko na velikem igrišču in ne na malem, tako kot smo jo danes. Še več takšnih prireditev!”
Finale prireditve pa je bil ples, ki je trajal vse do 23.00 ure.
Organizatorjem vsa pohvala (edino, kar smo pogrešali, jebila okrasitev
telovadnice.) Njihov trud je bil poplačan z. velikim številom dijakov, ki so se zabavali in uživali v tem večeru. Mnenja skoraj večine dijakov, ki so bili prisotni se niso razlikovala: "Še več takšnih prireditev!"
Petra Žagar
Ziii- na svobodi
•
Fajn smo se imeli tudi v soboto, 25. decembra v Domu svobode II. Ta žur, ki pa je bil res žur, so organizirali dijaki sami. Imeli smo tudi nekaj žive glasbe. Igrali in peli so nam Matic Rakih, Aleksander Lavrini - Laksa, Joško Senčar - Šenki, Neva Marn (gimnazijski slavček), Barbi Ogrine in ostali talenti. Publika je bila nad žurom navdušena, čeprav ni bilo toliko programa, kot v četrtek. Za razliko od prvega je bila dvorana v Domu svobode II dobesedno krasno okrašena. Vzdušje jebilo malce bolj sproščeno kot v četrtek. Norenja in plesanja je bilo dovolj, manjkale pa niso tudi petarde. Tudi tu je, kot na četrtkovem žuru, večer (skoraj) pokvaril alkohol, pravzaprav preveč alkohola. Mnenja o primerjavi obeh novoletnih zabavah so bila večinoma tudi tu ista. Žur novinarskega krožka je treba pohvaliti zaradi programa, žur v Domu svobode II pa zaradi res pravega vzdušja (neprisotnost učiteljev naredi svoje). V soboto je bil torej res en dober večer, kjer smo se s sošolci lahko skupaj pozabavali ob koncu starega leta 1993.
Petra Žagar
Zm* 100 na uro
V	se se je začelo s finalom v malem nogometu. Finalisti šobili Bi psici in Top Gunsi. Tekma je bila zelo razburljiva in je gotovo dvignila adrenalin pristašem ene in druge ekipe. Na koncu so se veselili Top gunsi in njihovi navijači. Top gunsi so igrali v postavi Davor Drečnik, Igor Kmetič, Jure Zupančič, Marko Herman in Dejan Vidergar. Recept njihove igre? Preprosto, v slogi je moč!
Sledilo je finale za prvakinje v košarki na Gimnazij i T rbovlje. Moči so merile dijakinje 4.b (veljale so za favoritinje) in La. Vendar naj ta tekma velja v opozorilo, da ne smemo že vnaprej napovedovati zmagovalca. Zmagale so namreč prvošolke (no, so vsaj v nečem boljše od četrtošolk). Rezutat je bil zelo tesen - 15:12.
Košarkarskemu dvoboju je sledila odbojkarska tekma dijakinj Ekonomske šole, kjer so igrale četrtošolke proti tretješolkam. Tu so zmago zaslužile starejše tekmice. Rezultat je bil 2:0.
V	premoru med tekmami je sledila modna revija butika Kristina. Naši že izkušeni manekeni in manekenke so spet "skakljali", tokrat ne
Člani Literarno novinarskega krožka smo se odločili, da bomo tudi mi proslavili novo leto in tako smo najprej posneli oddajo, nato pa se veselo zabavali v gostišču Kraner. Lepo so nas sprejeli in nam pripravili res dobro pojedino. Po končanem snemanju smo sedli za mizo in ker brez pesmi ni prave zabave, smo j ih nekaj zapeli - med njimi tudi tiste, ki smo jih prepevali že v vrtcu. Za vice je poskrbel naš "svetovalec" Bogdan Barovič in moram priznati, da Bogdan ne obvlada le novinarstva, temveč izvrstno pripoveduje tudi šale. Mlade novinarje sta razveselila tudi lastnika gostilne in pizzerije Kraner Andreja in Boris Novak, ki sta nam podarila članske izkaznice, s katerimi imamo 10 odstotkov cenejše pizze. Profesorja Janija Pajka je zanimalo, če bo z, desetimi izkaznicami pizza zastonj, toda na vprašanje odgovora ni dobil.
Saša Grobljar

RUDIS
RUDIS - Izgradnja objektov, p.o., TRBOVLJE
61420 Trbovlje, Trg revolucije 25b, Telefon: 0601/22 222, 26 222
1959
«
§| DEJAVNOSTI:
Izvajamo celotne projekte ali njihove posamezne faze:
Raziskave in študije Tehnologije Projektiranje Nadzori Gradbena dela Dobava opreme, montaža Prevzemanje
Šolanje kadrov, uvajanje proizvodnje Izvoz in uvoz Trgovina
Finančni inženiring

... delamo s svetom
PREDSTAVNIŠTVA, ENOTE IN PODJETJA V SLOVENIJI IN V TUJINI
MUNCHEN	Nemčija
DORTMUND	
BERLIN	
LJUBLJANA	Slovenija
ZAGREB	Hrvaška
CELOVEC	Avstrija
ALŽIR	Alžirija
TEHERAN	Iran
BAGDAD	Irak
KUALA LUMPUR Malezija
V prejšnji številki Zasavca smo vam predstavili nekaj športnikov, ki živijo in delajo izven Zasavja. Danes vam predstavljamo vse tiste športnike in športnice, ki smo jih uvrstili v glasovanje na izboru za Naj športnika Zasavja '93. Kot je že v navadi, bomo izbrali najboljšo športnico, športnika, ekipo in trenerja. Danes smo pod drobnogled postavili športnice in športnike, med ekipami za laskavi naslov kandidirajo: rokometaši Omnikom Rudarja, kegljači Dadas Rudarja in strelska družina Alojz Hohkraut, med trenerji pa Jani Hren (streljanje), Peter Kavzar (kajak), Martin Kos (kegljanje) in Bogdan Simerl (karate). Glasovnice smo poslali zasavskim reprezentantom, le-ti bodo svoj glas oddali po enemu od
kandidatov v vsaki kategoriji. Zmagovalec bo seveda tisti, ki bo zbral največ glasov. Nekaj glasovnic je v naše uredništvo že prispelo in vse kaže, da bo letošnji boj daleč najbolj zanimiv doslej. Na žalost je pri zbiranju podatkov o doseženih uvrstitvah pri ekipah prišlo do neljube napake (ne po naši krivdi). Strelci SD Alojz Hohkraut niso bili 4. temveč 3. tako v finalu lige, kot tudi na DP. Bralec Zasavca bomo o izidu akcije seveda obvestili, svečana proglasitev najboljših pa bo tudi tokrat v hrastniški športni dvorani - 28. januarja. Nanjo bomo povabili nekaj znanih slovenskih športnikov, za zabavo pa bodo poskrbeli Zasavci in Oto Pestner.
Vili Guček
"V največje veselje mi je biia zmaga na Slovenskem pokalu, kjer se v bistvu pokaže, kdo ijajboijb dbia" skozi leupjV začetku sizontmi kazalo na bolje, vmik i-f.rok/ (emu s i bile slabo liestflyijene acne. Pruvečkratkejc jiarei ilo.da smo vsi; prei chali tekilovaiujena istem neslu. /.aiinp dve leknii pa sla bili v redu in tam sem dokazal.
kaj zmorem. V svetovnem pokalu sem bil dvakrat v polfinalu, trikrat pa sem dobil to;ke. Pred sčzono senj po tihem pričakoval kakšno i vrst ite v okoli/n mesta, a mi letos to i.tii uspelo, i .a eni od tekei BoUarij , ;sem imel ■ priložnost, a sen!
dro|ne i apakiee prkaal “30;; mestu. Z malo športne sreče tudi cilj ne bi
bil tako zelo daleč. Vsokakoft bi se dalo v tej kozo im; naredili še več, saj človek;? nikoli lic sme biti povsem \/.adovo;jen. V irjo/em letu ''si Jelin ,d ibi 1; hk;o činrftrep? 1 lokon m steno, kffi; j o tostavi jamo v -‘trtizanu na tojdstašj i. kur bi l!(hko normalno trlninali tuTff pozimi. V IpurvarlKjei OŠ : I vanafemkatja imamošlcer steno, ki pa prav med
počitnicami ni dostopna, saj je telovadnica zaprta, med letom pa na njej vadijo pio-nirji in.,, cicipaki. */S'a tekmovalnem rtodrdčju staitartt na 1. /meVtp v Slovenskenk pokalu Zftekj e okrog 15. rae.staipa t\idi na tekiliah /a svetet^ni Lcnrr-p’ tildi E kakšnih trezgla-
medalp nimam.
Trboveljska tekačica na dolge proge Malči Juvančič, ki jo skozi treninge vodi tn mer Pavle krežJe, je lans <o leto n.Aiicdil.i izijedno- ve ik ktrakvivoji ek/išliiksricri. Petrbj|tlfltnt|Ma||i je še ved o ijlajša ittjad|nca (uti lei ~s). j lani pti: je c sv; fola ji :pe fczultatelit tli nei:;) b anijcaiiii; jiHa
pritekla pa si je tudi državni rciioVti/za starejše in mlajše mladičke (popravila ga je sekund). Med jet a3000metov idi na finali TOi tibjani. \ id si j ; pritekli še 4 ati. tskeinjtiok. li
kar za ;2S č/aniciurii zmaialad i 2 I Lj
disciplini
Alesi) n
Stloven je. Z dobrimi tek jc\. ti vi si ila v drža vije
Madžarskem. Večkrat je oblekla državni dres tudi v mladinski kategoriji
tudi' i takoj
uvrstit /e jinjkikoj kikcnci lih/tadolij e prog
državnem prvenstvu v reprezentanco in zanio Mariboru je bila tretja, nastopila v Pragi in na
c Ijrotihll tfoliH. nlest krosu Alpe A tl ti; ) Skmrnno dekle sedaj i\^ tednom irejili j v	.
. Jqer hotli v šolo. ob vikendih pa v matičnem klubu AK
Rudarikrbevlje. Po besedah njenega' trenerja Puvlt/ta Krežetascbo skušalal^os uvrstili v rc »reze itančo tu li na l/dO m:trov Čl bo š o vsi;/po/naeriih. b/i tvQci le os I nastopita kot re HV/c^ltanlka na B; varia p. kalužah t|h d|žel. p. k. sin Alie A c rja. njei a že jii p;i je tudi dastpp na šešreroboiu članskih ekip.
Malči Juvančič
Sašo Korbar
"Že pred sezono kem—y dosegel praktično vse. kar lahko pričakoval vsaj nčkSj / se je dalo. Med člani se je od vseh teh dobrih ii vrstiteVT	velikokrat zgodilo, daje bil
saj'seìe žii na ItrenLdgiil boljši ItKRajmontl Debevc,/, p/ikazril >. d/i lahko dobro l/iko tla\ lahko scziiiu/ ildstOl anj. jPoi i ek;jj^ . /'ceijuilj k. tla leč najlpljšg;? odličnih rezulti|ih |bma na\ (dostej. Tallii so ocenili tuji: trdningiliScrn i;pin.tln;mov \ ha stre ski pezi. s ij stimi m} nHla(!iins|iiibkorid. Inkitsneje pred,kjn,ceni letaprogpšc st-Vto Uttii uresničili). W-d / fot najbollsega mjadi j|a , nftladmct kcrrTzlnaslovom/ Slovenlj/piejelpasei ifjidi držifvnega prvaka tn novtrp posebno plaketo za rekord? rekordom (588 krogov). Sedaj sledi najprej kakšen
mesec počitka, ko ne bom toliko treniral, več časa pa bom posvetil svojemu , déldeÌH, V jfebrualjti s /prve tekme, sledilo / dr#noWvengvo
j izbirnih ickemlla viti • p v j lepre '.citi anco. Letós l'odi) 1 hifo/eloAcsn.i, |aj l;hc \ letom kihko nasiopAm Sjansl/kategoi ij\. T(\ p
nastop na EP. kjer bi v ekipni konkurenci lahko prišli do medalje, med
idst/cljatA 'ekroe .^0 :|| kTOgpv iaiAo z t vstop v t i
!ypr|ak|ein.dlebi| .de/eži| k|ikšnc tckiueza vinil sWtovrri rtokal Ì ii'.\ pa $ 'jtlinarodnill iurn\je\\na (^tlžijisftcmj Češlian iA v
'C	j0 (/.A	y-»:,	/	T..... j \ .	| \______\
piiiftenilo tlelo, delo in še Nemčiji."
enkrat delo. V načrtu imam
"Letošnjo sezono smo ogromno delali na
ekspiožjvnostl, kiljel prt,, j fantje.
WKSA Maribor, v kateri smo zbrani vsi reprezen-
karatcjuy.elo /pominA'iiaj j nl-t tot. no pripravljamo za
/1	..... .	l|;:;::t	....
stvetja V pii I Inimcl j peipni zinemitrja isnloane Hjilpntll 11’ kj
pipra"
'e.
jako.'3» se lahkB
del tc^tmov;
sem bil z rezultati zelo zadovoljen. Kljub temu, da fnoi/ui 1 sanìTk)ma lienibiti " oli nedcljai. pjnav;ili lendJh vtcdnii prnstk tele p» paporib •enttira, diligale fa jc pdtrehno logfòmio (l idaj
ga j tre,
reprezentančnih pripravah. Kaj bo na MEPtežkorečem, krii'b tàni'ii.] d a /nekjrj i/.k išenj ži i nat i; Vsekak' u pa »fičakib	'
čla iškem I j si rajbol|žqlim Ml P. Tjldr, č|
jingi, če hočelišjspe dleti, mam \uspfcti. Po AovAh/ letu boni j dn/go TAfi/ s fio \ sledi linmniajildojii ni/adinec[\\gla
<»\;iržAr>v	r\//'n c I \ \-c'rl	rrvz'i 1 r» z . » I 1	:
borb|b pri Je;ve^jcotW|tv.| /me JaljSp(|»jlad sem bil V prij»rav4?ie sodiloj ti|di /na M E večje štey|fj tekem, kjr le / da sen
jti sevgltia; pi|zitalii. ija j marsik	_____ ...	( v, r ( y r (	(	/	. ^
kasitčtših rezultatih.	laž|edobim, kot lansko leto.	eviop.skegaprvenstva vsak ’ ''mo j e -žel) e podrejene
Trenutno tekmujem za	Leto'93 je bilo uspešno, saj	vikend v Mariboru na karateju
David Krajnc

V letošnjem letu je dosegla svoje najboljše uvrstitve doslej, saj je na držprmh r-prveiij.stvih kadetinji io je
mesta pa na: 50 hrbtno. Med članicami je bila dvakrat četrta in sicer na r20P hrbtao-irHOO-mpiaiu
•	w
•	.irvakinj .'ikrat 200
Alenka Ličar
! ki-
drilavnc POpi d v 5W,: dv; krati c^vakrat 2u0 hi-btuo. 4 mešano. im.sta je >|i ;n n.r oO ;ìì: 1(K). delfin. 4ÒÒ mešano. 3.
rfh.-Takvn"Ua ši enkrat lahko prvak, drugič
pa se ti v istem letu lahko zadovoljna, saj je v vseh zgodi, da nisi. NastopilSuy’T,disciplinah napredovala na še Euro igrah mladih,--/ j predvsem nekakšnem erropske. prvenstvu tadetov kjjn je .osvojila d’ e devet jjit sicej n; 200 .00 hrbtiu' '/. npstc fila zelo zatlo Čprav tjii naiftepjila 1 je <lodob -a po) oje osebne rčkor Nasploh je s sezono zelo
zittita vil moj dotila /sjenka
"Lahko rečem, daje bila to moja najuspešnejša sezona doslej. dòmaCém hriz.ortščir^
pmblcinov. V svetovnem pokalu sem bila. kljub
temu da je bila sezona razvlečena in nisem vsakič pokazala maksimuma, z v/st/tv i jo ia d o v ojljti a, o kiàt ludi Iz iiiistopom syétoynpif prvenstsn. kjer/semibiiti 115. Težlko bi ntkra; klij ||la|ega o lej s Voki- Lahko bVeelorek a, d usci prav lette naredila oiionWn korak naprei s svojimi vzponi v skali. V novi sezoni bi se rada
povzpela na mesta okoli deset, v skali pa imam v načrtu preplezati desetko.
kjer je ogromno sten in pravi rijVa|plezalce\ vikp počasi'tte imo svetorni
Ti n id’
111 >r ’| fijem tic po ov; ‘tihi vit it l|javt|U spomilad
Tja^« ljjb\b r^lnjj eLJ>l avgustu inseptetnbru bova najbrž odpotovala v ZDA,
p".
upa| 4
•a/mesci' |n| a «tajbiTž ijiitnva cMobleme
|e prav trening v mskdm Catti
Metka Lukančič
Gorazd Medved
"Tudi jaz moram reči. da sem z lansko sezono zelo zadovoljen. Zsafkar je tičih dpmačiV / tekmovanj.
i o/Cyojrj naslpiv trvaka vspusjttl. zar ti : le > i sp th. Več ptič.tki ya .svietfbvpsi
vendar syi.tiWrstitvu ktko I telanah/za švetoVnj po. :al koKtftdt zV^svefoVno prvenstvo za pogoje, v
kakršnih delam, zelo dohre. Konkurenca in kvaliteta tijkmòva cev v nhšTjpafKigi vseskozi dpigti in\y
glede na poškodbo imam cilje postavljene visoko.
fcpijn peskušaf na .lov dtž pkvaklt k;tr
Najplcfj tjoijn po ohranit
avnega lljniplovpp iirezmtonpi, É
flnei,
I
h ar /c tah |i
bom lahko vsaj treniral. Ne
svetovnega prvenstva. Pravzaprav generalka za SP. IV noLenjijletu st m"šrziiželel Ile •t|ravj| - če ho zdravje, boi lo tiiptiezliltàti. Zavnkitat $e ne vem. ktìaj bonj ìihl o otmvno sedel '■ čoln n lavplitl fio Sav'i. Uphr-/Lima h j. S ez.ojia je hi d/ treninga
dive Italiji, zadnji/' slbditi nit donuči. kai/eie dve pateosk' v AnglijkTta iiiii"KonktirenetV' prizorišču naslednjega
duk ”'efi;
"Letošnje leto je bilo jtim.no. Z, nfjligxtim to n tMne n
prveti vt lili el ipno tli tjii n meste i
z.jtdi
topi
katell
«r
enstvo 'T' *' .kt
|el!
lv< e bi p ,
ine, y I
3. mesto. Vsekakor takšnih
izultatov___mi nikuje
pričakoval; nc\ja/ ni!
lance, 1
mio: t>ili eni ir!
za izboljšanje uvrstitev. Za los imam, v načrtu kar
kadetinje
ave, i
irekenečei legij sem h ]rv|nstvg najiitiajša natti; do ložnost
ila na sv/ejtovHe n žalnim d In k e mpplfenkaizin .vi jega 22. leta/ .kegljati
ji; lokfiiihlteiniijvelikuti .	.	;______ ,
Med kadetinjami sem potem	kategoriji.®! Tako ho
na EP posamično osvojila priložnosti še dovolj, tudi
lilijo jt člaitsko prvenstvi
ali
tekmovanji WI a ni SP /za pat inipizjiv.^ t 'svctibwio
Zaenkrat
/bom
n
tekmo yanj c liki p o t uval a bo odvisno od forme, k honr po kazal al na izhit
tekmah, vsekakor pa Še bom zelo potrudila. Na EP za
ohOto lo/ala seni še
l V-
čq$a |;za
v%.
nšt ji lòto
ih / povldkreir I mi dr:;avn\h tekmovanjih. saj je mednarodnih bolj malo.
Nina Podlesnik
"Težko bi rekel kaj drugega, kot da je bila sezona odlična. Z 2. mestom ntl člAnkketji DP jem sc ii|'r.stilj v rep re/.et: •titieo. k ovjio 'DA. sto ia
Mitja Železnik
na tve v > oc /na i val i/več iza:8di
i;lp rettz tli'se; a. jitvi borbi »itn iniei že dovolj veliko
|
te Ja
prednost za zmago,-zaradi prevelike ženil zmagi zapravil prav tet "h3 kode ti Hpj izguhfl se je 1 zar D 'tigltčL za dovolj n; //Itak:
/m/ga!
s jim tutii fila lurrjfirjt
do-k\Vana. poleg lega pa je
M mldharodnel
v Zaeoifti. Zb/ala seje
bilo še veliko odličnih tekmovalcev iz tujine. Nekateri prav ta rezultat pre.'cppijidcehjiiiejo, češ če je bil;, tekma v Zag.u it. že ore piti bojLyè/kajJ li tu je marciali ap/ila/ ;/ i >k(jp;ivenstvt . vet/dat/ i poped. npttViili/ž.n 1-ebliteijajtŠLZai por u' no tt riiir. tc
bo n ekaj m c d n a r o d n i h
temovanj, to pa bo za letos tudi vse. Seveda so vsi moji cilji podrejeni moji naj večji
V:	:X;	Tš
'om'. .• ceh a i - letih	:::
udi
|pri||

Dolani občutno okrepljeni
Dol pri Hrastniku -
Rokometaši Dol TKI Hrastnik, ki so v prejšnji sezoni le za las zgrešili prvo ligo, so se po koncu jesenskega dela prvenstva vzhodne skupine druge lige znašli v nezavidljivem položaju. Z vsega 5 osvojenimi točkami so namreč pristali na predzadnjem mestu. Za povprečnega poznaval čaje tak padec kvalitete zagotovo nerazumljiv.
Tisti, ki bolj spremljajo rokometne dogodke, so verjetno seznanjeni s spletom neverjetnih okoliščin, ki so spremljale ta klub v jesenskem delu sezone. Začelo se je z nepričakovanim odhodom Mitje Bekavca v TO in poškodbo	glavnega
organizatorja igre Sandija Žagarja na startu prvenstva. Sledila je še ena poškodba Mirana Vidmarja in celomesečna odsotnost s treningov Mirana Šeška. Vse skupaj je dotolkla tragična smrt Mirka Škaličkega, nakar se je poškodoval še drugi vratar in kapetan ekipe Marko Premec. Za konec pa je trener Dušan Žagar ostal še brez enega standardnega igralca prve postave Sandra Stropnika, ki je zadnja dva kola spremljal z mavčno oblogo na nogi. In če k temu dodamo še to, da so Dolani sredi prvenstva za dva tedna ostali še brez dvorane, potem se takšnemu rezultatskemu neuspehu nikakor ne gre čuditi.
Ob takšnem spletu nesrečnih okoliščin bi m arsi kom u zrna nj kal o volje i n marsikje bi vrgli puško v koruzo. V upravi dolskega kluba so razmišljali drugače. Klub je potrebno najprej obdržati v ligi, hkrati pa izdelati dolgoročno razvojno strategijo, ki bo zagotavljala nemoteno tekmovanje v drugi ligi in zagotavljala ogrodje ekipe iz lastnega podmladka, morda iz ožje zasavske regije.
Prvi del je delovno vodstvo že realiziralo. V zimskem prestopnem roku so prišli v klub:	Darko Raušel
(Omnikom Rudar) ter Marjan Lipovšek, Sašo Fabjan, Igor Fajdiga in Tomaž Tavš iz Zagorja. Prav tako se je na svojo željo vrnil v klub tudi Bojan Oblak. Sočasno s temi
igralci, ki resnici na ljubo vsi niti ni so prava okrepitev, pa so se v klubu odločili dati proste roke Miranu Šešku in Gorazdu Trbovcu, medtem ko zadeva s Sandrom Stropnikom še ni povsem razjasnjeno. Je pa od njega odvisno, če bo še naprej ostal v klubu.
Kakorkoli že, trener Dušan Žagar ima pred nadaljevanjem prvenstva na razpolago zadostno število kvalitetnih igralcev, ki bi kljub temu. daje časa za temeljito uigranost ekipe premalo, morali zagotoviti klubu obstanek v ligi in vrniti gledalce v dvorano. Naj za konec še dodamo, da je start drugega dela prvenstva že prihodnjo soboto. Kar 7 od 11 tekem bodo Dolani igrali na domačem parketu. To pa je tudi določena, če ne že velika, prednost.
Jože Premec
Uspešen
zaključek
sezone
Trbovlje - Ob koncu leta se na zaključku sezone zberejo vsi atleti, njihovi starši in člani klubskega vodstva na slovesnosti, kjer podelijo priznanja in nagrade najboljšim atletom AK Rudar Trbovlje.
Najboljši atlet za sezono'93 je postal Uroš Zupan, ki je v svoji kategoriji nepremagan končal sezono, medtem, ko se je enakovredno kosal celo s starejšimi	pionirji.
Prizadevnost skozi celo sezono je kronal z rezultati v republiškem vrhu, le na finalnem Krosu Dela v Slovenski Bistrici ni nastopil zaradi bolezni. Poleg atletike se ukvarja še s smučanjem, kjer je stalni član reprezentance. Z uspešnimi rezultati v teku na 3000 m ovire je Mirko Ivšek pod vodstvom Živka Romea dosegel drugo mesto na DP, na finalu TOP 12 in APS (atletski pokal Slovenije). Na ostalih progah ni dosegel pričakovanih rezultatov, čeprav je izboljšal svoj rezultat na 1500 metrov. V ženskih kategorijah je Malči Juvančič na 5 km dosegla nove rekorde za st. in ml. mladinke. na vseh ostalih
disciplinah pa ni ponovila dosežkov iz sezone '92. Odličnoje tekla na Krosu Dela (2.), dosegla pa je tudi nekaj zmag na uličnih tekih. Zaradi šolanja v Ljubljani trenira v atletskem centru in se vrača domov le ob vikendih. Brez ustrezne	kontrole
pripravljenosti pa ni dosegla pričakovanj. Od ostalih atletov velja omeniti še Aleksandro Tomovič, Nušo Krajšek in Boštjana Košca. ki bodo s kontroliranim delom dosegli rezultate v državnem merilu. Med sezono so dosegli veliko zmag in visokih uvrstitev na uličnih tekih in krosih.
Člani AK so bili delavni preko celega leta, čeprav je v zimskem pripravljalnem obdobju veliko težav zaradi onesnaženega zraka in nizkih temperatur, v telovadnicah pa kot vedno ni prostora za atlete. Med letom so zanesenjaki organizirali gorski tek, atletsko šolo med počitnicami in množične krose. Kljub finančnem težavam so vse začrtane cilje dosegli, vendar bi bilo brez podpore pokroviteljev to težko, saj imajo odrekanja svoje meje. S pomočjo staršev, ki so sodelovali pri vseh akcijah in prispevali veliko sredstev za nakup opreme, so se udelželi tudi večine tekmovanj. Dobra
organizacija dosedanjih prireditev je omogočila pridobivanje pomoči od pokroviteljev. Dnevnik je že nekaj let glavni pokrovitelj atletske šole, prav tako prispeva veliko še Kolinska, Fructal, Lek, Žilo in LB Banka Zasavje ter Zavarovalnica Triglav, v zadnjem času pa je pomoč ponudila tudi pivovarna Union. Številni obrtniki in podjetja iz okolice zagotavljajo dobitke in nagrade za tekmovanja ter srečolove, s katerimi vsaj malo oblažijo finančne težave. Klubsko vodstvo bo še naprej podpiralo usmeritev v vzgojno delo z mladino in šele potem dirko za rezultati, čeprav so le ti v izredno skromnih pogojih več kot odlični.
Pavle Kreže
Nismo
zadovoljni
Litija - Sedem nedelj zapovrstjo smo spremljali v Litiji boje malonogometnih ekip na zaključnem delu Ljubljanske regije in polna dvorana v Litiji je bučno pozdravila uspeh domače ekipe. Vodjo ekipe Toneta Vrhovca smo zaprosili za kratko oceno tekmovanja in organizacije. "Tekmovanje je
potekalo v dveh delih, tekme so bile najprej v Ljubljani v jesenskem delu, potem pa seje osem najboljših ekip uvrstilo na zaključni del v Litijo. Prve štiri ekipe po prvem delu so prinesle v nadaljevanje bonus točke in zaradi tega bi mi skoraj izgubili prvo mesto, saj smo imeli le eno točko. Vendarsmo na koncu osvojili največ točk in zasluženo osvojili prvo mesto." Kaj pa stroški? Ti so bili precej veliki. Samo dvorana je stala preko 160.000,00 SIT, kar je za tak klub ogromno; tu so šc sodniki in le s pomočjo sponzoijev in velikega obiska so uspeli to pokriti. Nagrade igralcem je sponzor ekipe Milan Šarbek za prvo mesto obljubil in tudi žc dal - kaj i n koliko naj ostane med njimi. Ekipa KMN Inženiring Šarbek seje uvrstila na državno prvenstvo, ki bo na Ptuju. Ambicije? "Kot prvo nismo zadovoljni z 8. mestom, hočemo biti pod vrhom, lahko pa rečem, da gremo na 1. mesto. Igralci bodo do 29. januarja dvakrat tedensko trenirali in glede na to. da smo že bili prvaki v tekmovanju pokalnih	občinskih
zmagovalcev, se takšne uvrstitve lahko brez sramu nadejamo," je še dejal Tone Vrhovec.
S.K.
KOŠARKA
Člani: Hrastnik - Ipoz Rudar 98:85 (46:38). Ipoz Rudar - Rogla 67:86 (39:38).
Kadetinje: Litija -Pomurje 62:59 (26:29. Domžale - Litija 61:32 (27:15). Litija - Komet 29:46 (12:22).
St.pioti:	Trbovlje -
Zagorje 64:45 (31:17).
Trim liga Hrastnik: Steklarna - TKI Hrastnik 41:35. TKI Hrastnik-Old boys 35:49. Old boys -B rod ar sk o d m št v o H ra s m i k 40:33. Steklarna - Klub Mesečina 36:49, Steklarna - Rudnik 36:30. Rudnik -B rod arskodništvo Hrastnik 45:42, Klub Mesečina-TKI Hrastnik 20:0. Lestvica: L Klub Mesečina 18, 2. Old boys 16. 3. Rudnik 10, 4. Steklarna 8, 5. Brodarsko dmštvo Hrastnik 4. 6. TKI Hrastnik 4 točke.
PLAVANJE
Božičev memorial- dečki:
50 prosto: L Vodičar (IL). 2. Krvarič (MLZ). 3. Košnik. 5.Ovnik (oba DRT);50 prsno: 1. Krvarič (MLZ). 2. Koren (IL), 3. Tomšič (LL), 12. Bešircvič (DRT); 50 hrbtno: 1. Mudrinič (MLZ). 2. Košnik (DRT). 3. Koren (IL), 8. Salmič, 12. Krofi (oba DRT); 50 delfin: 1. Vodičar (IL) -državni rekord. 2. Burkeljea (LL), 3. Pestar (TK), 4. Ovnik, 14. Bola (oba DRT); deklice: 50prsno: L Breznikar (FR). 2. Špehar (LL), 3. Radič (MLZ), 12. Rajner (DRT)
STRELJANJE
Zasavska liga za ml. mladince - serijska zračna puška:	končna lestvica
(jesenski del): L SD Ernest Draksler Dol 10.2. SD Steklar HrastnikS. 3.SD Kisovec 4.4. Rudnik Hrastniik 4, 5. Alojz Hohkraut Trbovlje 4,6. STT 0
točk. Posamezno: 1. Žlak Boštjan. ED 707, 2. Martina Ševerdija STT 702, 3. Mario Jeraj, ED 685, 4. Metka Centrih AH 679. 5. Igor Libelnik Kisovec 676 krogov.
ŠAH
4. mednarodni turnir, Ljubljana - pospešeni šah: 1. Leon Gostiša (Postojna)
7.5.	10. Uroš Zalokar 6, 14. Hinko Jazbec 6. 35. Franc Kotnik 5, 74. Aljaž Dušak 3.5 točke (vsi Rudar).
Hitropotezni turnir za december - Zagorje: 1. J. Hribovšek 11,2. Jurič 9.5. 3. Tomažič 9.5, 4. Juvan
7.5,	5. Košič 7.5, 6. Grčar
7, 7. Vidmar 6.5. Skupni vrstni red v letu 1993: 1. Hribovšek 200,	2.
Regancin 163. 3. Grčar 129. 4. Jurič 129, 5. Gračner 71, 6. Juvan 68,7. Košič 61,8. Bajraktarevič 57, 9. Tomažič 53. 10. Pavlin 41.
Uspeh Presada
Litija - Končano je tekmovanje vjesenskem rokometnem državnem prvenstvu, kjer so na koncu igralci Presada osvojili presenetljivo 3. mesto. Resda je število ekip za njimi veliko in znostanki majhni, tako da bo boj spomladi /.a mesta, ki vodijo Evropo zelo zanimiv. In zakaj smo dejali, daje 3. mesto presenetljivo? Po razgovoru s trenerjem Juretom Horvatom pred sezono, kije bil prej pesimist kot optimist, saj je dejal, da se boji prvih šest kol in možnosti, da ne osvojijo niti točke.
Res je bil razpored izjemno težak, saj so bile tu vse ekipe iz slovenskega vrha, vendar so igralci pokazali željo po dokazovanju in od najstarejšega - veterana Kolarja do najmlajšega izpolnjevali zadane naloge trenerja Horvata, ki je uspel uvesti v igri novosti, nekaj akcij, ki jih nismo poznali v prejšnjih letih. Uspelo mu je ustvarili, lahko bi dejali, "klapo". kije držala skupaj tudi, če je izgubila in kar na nekaj tekmah v gosteh (doma so osvojili vse točke) so domači zmagali le s pomočjo sodnikov, le-ti pa so v litijski dvorani sodili prej v korist gostov kot domačih. Igralec jeseni v litijski ekipijc nedvomno letošnja okrepitev Presada Dušan Andrejic, kije tudi najbolje ocenjeni igralec tednika Zasavc. ki izbira najboljše igralec in strelce v.zasavskih ekipah. S svojo mirnostjo in preudarnostjo, paludi strelskimi sposobnostmi je bil prava osvežitev. V enem izmed pogovorov mi je dejal, da seje za Presad odločil predvsem zato, ker mu je študij bolj pomemben, obveznosti v Litij i pa manjše kot v Slovanu. In kljub temu, daje v Litiji treniral rrtanj kot prej v Ljubljani, gaje selektor Tone Tiselj povabil ponovno v reprezentanco za kvaliiikacijsko tekmo z Norveško, kar je vsekakor priznanje njemu in tudi trenerju Horvatu, sigurno pa v ponos klubu. Drugi novinec v ekipi Spende seje s težavo vklopil v okolje, vendar so njegove bombe in zadetki tudi prinesli spremembo rezultata na kakšni tekmi. Verjetno se bo tisti pravi Spende, ki smo ga poznali že prej, pokazal spomladi, ko bo najbolj potrebno. Od starih igralcev v ekipi velja pohvaliti standardno dobra vratarja, verjetno največje pozitivno presenečenje pa je Borut Maček. Po lanski vrnitvi iz Avstrije in dokaj slabi sezoni, je letos dokazal, da je izkušen in zrel igralec, s povprečno 5,6 zadetki na tekmo in igro v obrambi pa veliko pripomogel k tretjemu mestu v jesenskem delu. Edina kritika, ki sojo izrekli tudi gledalci (v povprečju 600 na tekmo), je neresnost na pokalnih tekmah. Potem, ko si ze zagotovijo napredovanje, si ne smejo privoščiti porazov in slabe igre, saj gledalci kaj kmalu lahko ostanejo doma. Za konec velja pohvaliti še Bio-Bojse, ki so Presad spremljali povsod in bili njihov 8 igralec in upravo, ki se trudi zbrati sredstva za nemoteno nastopanje in kljub težavam išče okrepitev, ki bi Presad zadržala na 3. mestu tudi spomladi.
Stane Kokalj Foto: Karolina Šušteršič
KOŠARKA
Nič ne bo
Litija - Idrija 74:79 (37:40)
Športna dvorana Litija, gledalcev 100, sodnika Lovšin in Sabljač (Lj).
Litija:	Peterlin 12,
Polanec 10. Jocovič 13, Bošnjak 14, Deležan 13, Šiško 12.
Idirja: Sedej 2. Rupnik 32, Kržišnik 8, Mržek 9. Maček 15. Šantelj 13.
Domača dvorana ostaja neosvojena za litijske košarkarje. Znovim porazom je kaj malo upanja za visoko uvrstitev, čeprav jim vsaj borbenosti ne moremo oporekati. Žal ni bilo strelca, ki bi odločil tekmo, medtem ko sla Rupnik in Maček zadevala trojke kot za šalo. Še dve minuti pred koncem srečanja so Lilijani sicer vodili 74:72. vendar pa to ni bilo dovolj za zmago.
S.K.
Ponovno
zmaga
Zagorje - Didakta Radovljica 77:42 (30:15) 'Zagorje, dvorana OŠ, gledalcev 100, sodnika Kobilica (Lj), Hafner (Medvode).
Zagorje: Poznič. Kovač, Leskovšek. Turbič 9, Bassin 25,Omahne6, Krofl9. Kofol, Koren 10. Čop 11. Mlakar M., Košnik 5.
Didakta: Mitrič.Rozman. Tonejc. Grahovac 11, Rozman Z. 3. Salihovič, Stojenšek, Stanek3, Valentar 15. Lotrič 4, Zadravec 2. Roman 4.
Pred tekmo jc bilo veliko vprašanje ali lahko Zagorjani ponovijo čudovito igro iz Tolmina. Po uvodnih minutah je bilo povsem jasno, da so domačini prišli v športno formo konec prvega dela, saj so koše dosegli z. lahkoto. Vse taktične zamisli so delovale brez večjih težav. Tudi obramba seje zelo izboljšala saj so gostje prvi polčas dosegli samo pičlih 15 točk. Drugi polčas se je pri
gsfiHC
domačih zelo izkazal Luka Bassin z nekaj lepimi podajami, ter poskrbel za gledalce z zabijanjem iz protinapada. Branilci Bassin - Turbič - Čop so nenehno dvigovali ritem igre. ki mu ■ gostje niso bili kos v nobenem elementu igre. Na koncu je razlika narasla na 35 točk. Gostje so bili izredno presenečeni nad- takšno organizacijo igre v napadu in obrambi ter otožno zapustili igrišče. Prepozno se je pokazala prava moč zagorske košarke, kajti pred začetkom sezone so veljali za eno boljših ekip v II. SKL.
D.G.
TENIS
Medijske Toplice na vrhu
Litija - Na zadnjih dveh tekmah v zimski teniški ligi ekip so igralci TK As zamudili veliko priložnost, saj so po hudi borbi izgubili s favoritom lige TK Rudar. V drugi tekmi so Medijske Toplice visoko (5:0) premagale mlado domačo ekipo in so zaradi boljše razlike v setih novo leto dočakali na 1. mestu. Še kot zanimivost:	najboljši
zasavski igralec tenisa Marjan Čuk je na tekmo prišel brez loparja!? Tudi brez svojega loparja je zmagal. Kdor je dober, je pač dober!
S.K.
MALI NOGOMET
KMN Šarbek občinski prvak
Litija - V soboto se je končala	občinska
malonogometna liga v organizaciji KSP Litija. Kolo pred koncem je že bil znan zmagovalec, to je ekipa Inženiring Šarbek, ki je še naprej suverena med litijskimi "žogobrcarji". Za 2.. 3. in 4. mesto so se ogorčeno borili v zadnjem kolu. vendar so na koncu igralci Salomonovega oglasnika srečno osvojili 2.
mesto, 3. mesto je osvojil M.R.T. IAK Kresnice, nehvaležno 4. mesto pa moštvo Pri Kozolcu. Iz lige so izpadle štiri ekipe (Bedam, Lipa, Amko, GEOSS). ki bodo nastopale v 2. ligi. Proglasili so tudi najboljšega igralca lige, to je Darko Felc, naj strelec je Andrej Vrhovec (10 zadetkov) ( oba igralca zmagovalne ekipe), najboljšega vratarja pa je imela ekipa M.R.T. IAK Kresnice Tomažina, ki je prejel le 7 zadetkov v 13 tekmah. Dogovorili so setudi o novem načinu tekmovanja. Odslej bo liga potekala spomladi in jeseni v dveh delih, tako da bo zanimivost tekmovanja še večja. Za konec naj zapišemo, da seje ekipa Inženirig Šarbek na Dnevnikovem turnirju v Ljubljani uvrstila v 3. kolo, kjer bo igrala proti ekipi Gostilna Žerjavica.
S.K.
ŠPORTNO
PLEZANJE
Trbovlje - V torek. 11. januarja ob 18. uri se bo začel začetni tečaj športnega plezanja za osnovnošolce v telovadnici OŠ Ivana Cankarja. V sredo, 12. januarja ob 19.00 pa se prične tečaj za srednješolce in starejše v prostorih PD na ulici Ljubija 10 vTrbovljah.
B.K.
ŠAH
Sevnica - Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice pripravlja 2. ekipno prvenstvo regionalnih šahovskih zvez. Prvenstvo bo 9. januarja v jedilnici PEPI HAM-LISCA Sevnica s pričetkom ob 9.30 uri. Na prvenstvu lahko sodelujejo reprezentance regij, med njimi tudi reprezentanca Zasavja. Ekipe bodo kombinirane in sicer: 10 članov, 2 članici, 1 mladinec, 1 mladinka. 1 osnovnošolec,	1
osnovnošolka, skupaj 16 desk. Prve tri zmagovalne ekipe bodo prejele pokale, priznanja pa vse sodelujoče ekipe. Simbolično priznanje prejmejo najuspešnejši igralci na posameznih dreskah.
L.C.
Sumljiva pobijanja
Slovenski informativno - zabavni časnik Kaj je v letošnji prvi številki objavil članek z naslovom Skrivnost črnih mercedesov, iz katerega povzemamo nekaj avtorjevih popisovanj govoričenja o "tako imenovani zeleni mafiji v Zasavju" oziroma o nevarnih nočnih zlikovcih.
Zasavce zanimajo dogajanja, vezana na Zasavje, tu pa naj bi šlo za "mafijo, ki je raztegnila svoje tipalke od Hrastnika proti Sevnici in manj proti Trbovlju". Ljudje v "črnih mercedesih" načudeningrozljivnačin izsiljujejo denar, največkrat pri majhnih
trgovcih in gostilničarjih, pišejo vKaju. "Črni mercedesi se skoraj vsako noč tiho vozijo proti Dolenjski. Največkrat skozi Radeče, skozi kraj, kjer je doma pomcmbnaindustrija, kjerjcrobe, ki prihaja iz KFD, dovolj. Plačajo dobro in zato domnevajo, daje ravno zaradi črnih mercedesov prišlo v zadnjem času do nekaterih pobegov." Tudi ljudje marsikaj govorijo in sumničenja o tem, kdo so ti ljudje, kako so povezani, so zelo različna. Po avtorjevem (Jernej A. Mož) mnenju, ki se opira na "izjavo poznavalcev tukajšnjega življenja" naj bi imela zlikovska združba sedež v Krasniku. Povezana naj bi bila z nekakšno kosovsko zvezo. Avtor je začinil svoj prispevek še z ugotovitvijo o velikem številu gostovanj južnih pevcev v Zasavju, nasilnem zbiranju denarja za njihove (južnaške) politične stranke in tem, da sedanjim občinski m oblastnikom ta bal kanski način preprosto ustreza in puščajo, da se med seboj pobijajo. Jezi se, ker še niso prijeli tistih, ki so streljali v Radečah (o tem smo pisali v našem časopisu kot o pravem mafijskem obračunu).
Navedbe v članku so prav gotovo zanimive za ljudi, ki živijo ob Savi. Uspelo nam je dobiti le nekaj informacij. Osumljenca
streljanja v Radečah sta v priporu, v Hrastniku ne beležijo prijav izsiljevanja lastnikov lokalov. Kot smo zvedeli, je v Hrastniku ustanovljena stranka SDA (ustanovili so jo slovenski državljani), ki pobira tudi članarino. Čes prisilo, ne vemo. Tudi to je reseda bodo morali v republiki krepko premisliti, ali res ne bi kazalo v Radečah postaviti pravo policijsko postajo, saj postaja ta kraj čedalje
p o -m e m b n o
' ...
! 'C"."'.".'':,"
rr*""” .	;Z

"..m:,:

križišče poti ' in tudi gos- ’ podarsko in v--'»’, varnostno zelo zanimivo ''SÌ| področje. Za proučevanje v	V
mafijskih poslov, povezave ' ' ■ Zasavja s Kosovim, ljudi v mercedesih ■ | itn. pa bi tudi pri Zasavcu rabili precej več časa (in denarja).
P.R. in M.P.
kmetijska zadruga ”*•* izlake, z.».». poslovalnica M€D€fl	
tel.: 0601/73 696	
V POSLOVALNICI MEDEA NA IZLAKAH IMAMO	
BOGATO IZBIRO MOŠKE, ŽENSKE	:
IN OTROŠKE OBUTVE PO UGODNIH CENAH:	
- otroški copati (zimski) od 571 SIT dalje	•
- ženski copati od 616 SIT (krije	;
- moški copati od 607 SIT (krije	
- otroški podloženi škornji od. št. 18 (krije	
od 1.844 SIT (krije	
smučarski čevlji Alpina	
- salonarji od 2.231 SIT dalje	
MODNI DODATKI -	
BIŽUTERIJA PO UGODNIH CENAH!!!	
NUDIMO VAM MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE:	:
nad 3.000 SIT na DVA čeka	
nad 5.000 SIT na TRI čeke	
nad 8.000 SIT na ŠTIRI čeke	
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure	
ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!	
VABLJENI!	
kmetijska zadruga izlake, 1.0.0.	i

6ALON POHIŠTVA

I
Obrezija 19, 61411 Izlake tel,: 0601/73 631
-	KUHINJE
-	DNEVNE SOBE
-	MLADINSKE SOBE
-	PREDSOBE
-	SEDEŽNE GARNITURE -JEDILNICE
-	SPALNICE
-	PISARNIŠKO POHIŠTVO



-	AKCUSKA PRODAJA KUHINJ MARLES ( 22% POPUST GOTOVINSKO PLAČILO).
-	AKCUSKA PRODAJA DNEVNIH SOB ALPLES (20% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO).
-	SPAUMICE ŽE OD 67.000 SIT DALJE.

m

ir
-	KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEFON- VSE IZ MEDENINE
-	PISARNIŠKO POHIŠTVO IZ UVOZA
delovni čas: pon.-pet. 9.00 -12.00,15.00 -18.30; sobota: 9.00-12.00
'Mi
mm
mmmm
si
Promet
Trbovlje - 24. decembra ob 16.45 uri je v
Špančevem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti stanju na cestišču začelo zanašati vozilo, ki ga je upravljal Z.K. Vozilo se je prevrnilo na streho, voznik pa se ni poškodoval.
Trbovlje - 24. decembra ob 17.30 uri je D.K. vozil diano iz centra Trbovelj proti savskemu mostu. V križišču pri Sušniku gaje zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na nasprotni vozni pas. kjer je trčil v vozilo, ki gaje upravljal A.L. Voznik D.K. in njegov sopotnik sta se huje poškodovala, odpeljali so ju v bolnico Trbovlje.
Litija - 28. decembra ob 17.56 je L.R. vozil iz Litije proti Slivni. Na Vačah mu je z desne strani pred vozilo skočil otrok P.M.. ki je tekel čez cesto k materi. Kljub počasni vožnji voznika je le ta zadel otroka s prednjim delom vozila. Otroka so odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da na srečo ni bil poškodovan.
7>6r»’/yV-3. januarja ob 17.43 u rije voznik stoenke LA. v križišču pri mesnem diskontu zavijal levo in pri tem izsilil prednost vozniku katrce A.G. Prišlo je do trčenja, v katerem je nastala le materialna škoda.
Poškodovna vozila
Hrastnik - N.B. je 29. decembra ob 9.15 uri javil na policijsko postajo, da mu je neznanec poškodoval vozilo parkirano pred upravno zgradbo rudnika.
Hrastnik - L.L iz Hrastnika je 2. januarja na policijski postaji prijavil, da mu je neznanec v času silvestrovanja iz vozila, parkiranega na Logu. utrgal levo zunanje ogledalo.
Kradejo kot srake
Trbovlje - V četrtek. 23. decembra so neznanci skozi vrata skladišča vlomili v trgovino Piko Arneršek. od koder so odpeljali kolo z motorjem APN 6. več cigaret in nekaj prehrambenih izdelkov. Isti dan je bilo vlomljeno tudi v kolesarnico na Šuštarjevi od koder so storilci odpeljali APN 6 in varnostno čelado. Policisti sopo dveh dneh storilceprijeli. v obeh prirnerihje šlo namreč za iste mladoletne dolgoprstneže in ukradene predmete vrnili lastnikom.
Trbovlje - V noči na 27. december so vlomili v slaščičarno Minjon (Centromerkur). v katero so prišli vlomilci skozi vrata delavnice. Odnesli so torto, več kosov peciva in nekaj pijače. Mladoletne sladkosnedeže so policisti ob 21. uri že prijeli.
Litija - V sredo. 29. decembra preko noči je neznanec vlomil v prostore litijskega keglj išča, tako daje razbil steklo na vratih, ki vodijo na teraso. Potem, ko se je opremil z različnimi Predmeti, je izginil neznano kam.
Oškodovanec, javi se
Zagorje - V noči na 26. december je nepridiprav iz	vozila znamke Jugo. bele
barve, ki je bil parkiran pred gostilno Hors. odnesel avtoradio. Policisti so oškodovanca prijeli, ne vedo pa. kdo je oškodovanec. Zato naprošajo, da se zglasi na najbljižji postaji policije.
Težave s petardami
Litija - V večernih urah 28. decembra seje na policijsko postajo zglasila občanka M.M. in povedala, da je prejšnjega dne Z.D. njenemu sinu Z.K. vrgel petardo, ki gaje poškodovala po nogi. Povedala je tudi. da otroci na njen balkon nenehno mečejo petarde. Policija je otroka Z.D., oziroma njegovega skrbnika, prijavila sodniku za prekrške.
Razen tega primera smo v Zasavju na srečo dokaj mirno, sicer malo bučno, dočakali novo leto. katero nas bo varovalo pokov petard. Upajmo, vsaj do prvega maja.
i ....—■	"	- ........——
Brutalen rop na Dobovcu
Dobovec - Okoli 19. ure 2. januarja sta neznanca prišla v naselje Župa pri Dobovcu. Potrkala sta na vrata starejših občanov V.F. in J.F. Storilca sta nasilno odrinila vrata in prišla v notranjost hiše, kjer sta s polenom večkrat po glavi udarila žensko, daje obležala. Možakarja pa sta hudo pretepla, tako da so oba odpeljali v bolnico, kjer sta na zdravljenju. Storilca sta nato razdejala stanovanje, kjer sta našla 60 tisoč tolarjev in razbila telefonske aparate. Maskirana storilca sta po dejanju pobegnila v neznano smer. Z ogledom in sledenjem so policisti prišli do nekaterih podatkov, ki jim bodo pripomogli pri raziskavi tega brutalnega dogodka, katerega občani te mirne vasice na obrobju Trbovelj ne bodo zlahka pozabili.
G.N.
^	...-	."T
[	Aufbiks	j
Aufbiksarji smo preživeti najlepše praznike v letu v stanju stalne treznosti in mirnosti. Včasih pa je le počil film.
jj* Tako smo zabeležili tole zanimivost. ® D.1. je 30. decembra toliko časa razbijal po vratih stanovanja V.K., s katero ima otroka (starša živita ločeno življenje), da je vrgel vrata s tečajev in hrupno vstopil. Opozorili so ga na lepše obnašanje.
tV, Isti dan je V. J. iz. Laškega, ki dela v A hrastniškem rudniku, povedal pristojnim, da ga je ob smeni v jami Ojstro napadel z manjšim žepnim nožem sodelavec H.S. iz Hrastnika. Je bila malica preslaba ?
j); Dan prej pa je M.M. iz Loga v 9 Hrastniku sporočila ob 23.30 uri. da sosed H .Z. razbija po stenah stanovanja. Ali meče ob steno ženo? Sam tolče z glavo ob steno? Kaj hudega se dogaja pri sosedu, so se zaskrbljeno spraševali sosedje. Kaj so ugotovili pristojni možje? H Z. se je na noč spravil pleskati stanovanjc. Ker je delovno ljudstvo v kapitalizmu umrlo, je prizadevni pleskar seveda začasno prekinil delo.
d'-	V lokalu Paradigma v Trbovljah si je
9 tlal duška krepko nadevani M.S. že 29.
decembra kmalu popoldne. Ker se gostje in zaposleni niso strinjali z razgrajanjem in pretepanjem, so ga možje odstranili. Možakar je prišel ponovno v lokal, .v početjem nadaljeval, zato se je primerno hladil na primernem mestu.
JK M.M. je prišel v kegljišče hotela 9 Rudar v Trbovljah primerno nabasan.
Iz navade je začel metati petarde. Ko so ga opozorili, jc prestavil v peto prestavo. Kazalo jc. da se ne bo umiril. Zato so ga odpeljali primerni možje na primerno mesto.
j)'- Pester dan so imeli dan pred 9 Silvestrovim zagorski možje postave.
Začelo se je že malo pred eno ponoči. V stanovanju, last P.S. so praznovali rojstni dan. Seveda so si dali duška. P.S. pa ima smolo, da ima sosede brez smisla za žure. In so jih seveda opozorili. Nekaj časa je držalo. Poleni pa spet - dejmo žurat, dejmo žurat -pa so žural. Policaji pridejo, pa prepovedo petje. Pa pojdite prek praga. Postanejo predrzni. Pa policaji peljejo proti policijski postaji par. Priprejo par pa pizdarije prenehajo. Tako govori poročilo petrola. Zares pa so hoteli odpeljati lastnika. Vmešala sta se mladoletnika S.E. in H.A., ki sta pokazala pesti. Pa so ju res strpali v vozilo, kjer sta tako udarjala po zadnjih vratih, da sta jih huje poškodovala. In so ju ohladili t' kletnih prostorih.
ih ZvečcristidanpastaG.T. iz.Trbovclj 9 in K,S. iz Zagorja malo krepkeje pod vplivom večje doze spregovorila o sedežih okraja. Nista se mogla zedinili in sta prekrižala pesti. Živijo, volitve se bližajo, so si verjetno mislili možje, ko so prišli reševat debato. Ko so opravljali svoje delo. bi se kmalu spoprijela še G.T. in D.M. iz Trbovelj. Za glavarjevo glavo je šlo, verjemite.

M

mm
Drugega januarja je bilo tako jasno jutro, da je sicer značilna megla pustila pri miru tudi zasavske kotline. Svetla luna je napovedovala lepo vreme in marsikoga še v temi zvabila na dvanajsti novoletni pohod na Kum.
Okoli sedmih zjutraj sem se pripeljal na trboveljsko železniško postajo. Množica parkiranih avtomobilov mi je dala vedeti, da nisem ravno med prvimi, ki so se ta dan odpravili na Kum. Takoj na startu sem izvedel, daje pot po Čebulovi dolini zaprta, saj je sneg. kije na Kumu padal prvega januarja, dodobra zamedel gaz. Odpravil sem se torej po cesti proti Dobovcu in kmalu mi je postalo jasno, zakaj je pot po Čebulovi dolini tako priljubljena, dajo je kljub zapori po njej ubralo kar nekaj pohodnikov. Že po nekaj sto metrih sem namreč s polnimi pljuči zadihal žveplo iz termoelektrarne, ki jc ležala pod mano. zavila v skrivnostno tančico megle.
zimo povzpne na Snežnik. Blegoš, Kriško planino. Zasavsko goro. Potezen in še kam. Seveda tudi na Kum. Avgust je rekel, da je že v mladosti rad hodil v hribe. Po poroki seje bolj posvetil družini, sedaj, ko je upokojenec, pa spet rad vzame pot pod noge.
Ker meje zanimalo še mnenje organizatorja PD Kum, sem poiskal njihovega predsednika Janeza Brinarja, kije povedal, da pripravljalni odbor, ki šteje deset članov, začne s svojim delom vsako leto konec avgusta, ko skušajo za pohod pridobiti kar največ sponzorjev. Letos jim jc to komaj še uspelo in tako se lahko še vedno pohvalijo, da prirejajo edini večji zimski pohod, na katerem še ne zaračunavajo startnine. Največji problem je seveda denar, čeprav dela vseh šestdeset do sedemdeset organizatorjev brezplačno. Društvo mora plačati spominske značke in plakete, štartne kartončke, plakate in tudi čaj. ki ga navadno skuhajo kar petsto litrov.
Tisti, ki so odšli na svež zrak. so se torej ušteli. Ob pogledu na ožgana in posušena drevesa pa sem tudi jaz pomislil, da bi bil raje doma. v postelji. Dolgo sem še lahko opazoval štrleč dimnik, kije bruhal v jasno nebo. Končno pa se mi je le skril za hribom, objela me je zimska idila in prvi sončni žarki so pregnali mračnemisli. Ko sem prisopihal na Kum. je bilo že zelo živahno. Planinci so se nastavljali sončnim žarkom in malicali. Zrinil sem se v planinski dom in na bližnji mizi zagledal priznanje za deseto udeležbo na pohodu. Prisedel sem in izvedel, daje že desetič na pohodu Avgust Savšek. 65-letni upokojenec iz Trbovelj. V kratkem klepetu mi je povedal, da zelo rad hodi v hribe in da se udeležuje mnogih zimskih pohodov. V hribe jo rad mahne skupaj s člani planinske sekcije pri društvu upokojencev iz Trbovelj in tako se čez
:
ksMM
•;Vv"
vj£-'
T< /-
ir
Izvedel sem še. da so bili prvi pohodniki na Kumu že ob pol šestih zjutraj, preko petdeset pohodnikov pa je bilo tistih, ki do sedaj še niso nikoli manjkali, torej so bili na Kumu že dvanajstič. Kljub lepemu vremenu in udeležbi preko 2500 pohodnikov, bi jih bilo sigurno še več. če naslednji dan ne bi bil že delavnik, kar je marsikoga odvrnilo od pohoda. Janez Brvar se je želel zahvaliti glavnemu sponzorju Zavarovalnici Triglav in trboveljski Komunali - njeni delavci so že ponoči očistili cesto na Kum.
Počasi sem se odpravil proti domu. Tokrat seveda čez Čebulovo dolino, kjer so medtem že utrli gaz. Saj ne. da bi irnel kaj proti Dobovcu, vendar pa, kot so včasih rekli v reklami za bonbone: "Lažje se diha!"

Tekst in foto: Jože Ranzinger jr.

Sen vsakega tekaškega maratonca je nastopiti na enem največjih svetovnih maratonov kar jih je, na newyorskem maratonu. Seveda je sam nastop na tako velikem maratonu nagrada za trdo delo skozi vse leto in ne samo izlet v Ameriko, kot jih velika večinazmotno misli. Trboveljska maratonka Heda Kotarje letos le uspela zbrati dovolj sponzorjev, ki so ji pomagali, da je po ogromno pretečenih kilometrih skozi celo sezono vendarle odpotovala v New York in se udeležila maratona po ulicah tega ameriškega velemesta. Seveda takšen dogodek pomeni nepozabni trenutek v življenju tekača, saj se je na letošnjem maratonu zbralo preko 27.000 tekačev iz vsega sveta (93 držav). Potovanje se je začelo z 11 -urnim poletom preko Antarktike. Sledile so vse malenkosti okoli nastanitve, že naslednji dan pa je bil za vse udeležence organiziran krajši tek - tek za zajtrk, v katerem so se predstavile gostujoče države. 16-člansko zastopstvo Slovenije je bilo pred palačo Združenih narodov v slovenščini pozdravljeno z: Dobrodošla nova država Slovenija'
Tekmovalni dan je bil najbolj naporen od vseh. Pa ne samo zaradi leka, pravzaprav še najmanj zaradi teka. Že ob 4.30 so se vsi udeleženci s podzemno železnico odpravili proti štartnemu mestu. Pri izstopu iz podzemne železnice jih je čakalo na stotine avtobusov, ki so sodelujoče popeljali proti parku, v katerem so morali potem še štiri ure čakati na začetek teka. V parku, kamor so tekmovalke prispele že navsezgodaj zjutraj, je po Startu ostalo ogromno število trenerk, puloverjev, čevljev in podobnih stvari, ki bi tekačice na progi samo ovirale, saj se je dnevna temperatura na ta dan ( 14. novembra) povzpela do 28oC. Do 10.50 ure, ko seje maraton začel, so morale ženske potem čakati kar na cesti, na kateri se je tekmovanje začelo. Moški so seveda Startali
drugje. Ko se je tek vendarle začel, je Heda potrebovala kakšnih deset km, da se jeprebila iz večtisočglave množice. Ko je že kazalo, da bo poslej lažje teči, sta se moška in ženska proga združili, tako daje zopet nastala gneča.
"Sploh ni tako lahko teči, saj proga ni ves čas ravna. Polna je vzponov in spustov, poleg tega pa je tek po asfaltu grozljiv. Kolena in gležnji trpijo, bolj kot na travi, in če nisi vajen teka po asfaltu, stvar postane takorckoč nemogoča. Pred maratonom sem si zastavila cilj teči okoli tri ure in pol, čeprav je moj najboljši čas tri ure in sedem minut. Že takoj po Startu pa je postalo jasno da si zaradi silne gneče ni mogoče želeti nič drugega, kakor priti do cilja živ, ne da bi te pomendrali. Najbolj me je bilo pravzaprav strah, da bi me pohodili. Sploh ti ni treba biti nič neroden, da se spotakneš in padeš, potem pa vsi tečejo čez tebe. K sreči se mi to ni zgodilo in sem se prebila iz gneče, tako da sem po kakšnih desetih km tekla bolj kot ne sama. Povsod ob progi so sicer ljudje, ki le vzpodbujajo, vendar pa veš, da tam ni nikogar, ki te pozna in nekako ti volja kar upade. Med tekom me je dohitel eden od Slovencev, ki je bil z nami in ko je spregovoril dve besedi po slovensko, je bilo takoj lažje."
Heda Kotarje na štartni listi našla še eno tekačico z enakim priimkom, le daje bila ona Diana iz ZDA. Najstarejša udeleženka letošnjega maratona je bila stara 87 let, v biltenu maratona pa sva našli nekoga, ki je s 93. leti pretekel maraton v malo manj kot osmih urah. Res veličastno. Slovenskaekipa seje šele po dobrih 12-ih urah vrnila v hotel, kjer so si končno lahko odpočili. Končna uvrstitev Hcde Kotar je bila 15. mesto v svoji kategoriji, 62. mesto v kategoriji nad
Utrujena Heda na cilju.
40. let in uvrstitev v prvo petino udeležencev v absolutni razvrstitvi.
Kako zelo popularen je newyorški maraton, kaže tudi zgodbica, daneka tekaška družina iz Velenja vsako leto vzame na banki kredit, ki ga odplačuje skozi vse leto, samo da si lahko plačajo udeležbo na tem elitnem maratonu. Tudi Heda Kotar se tega maratona ne bi mogla udeležiti brez pomoči sponzorjev. Oba z možem namreč delata v trboveljski Iskri in od skromne plače dejansko ne moreta privarčevati toliko denarja. "Ogromno mi je pomagala Ljubljanska banka. Banka Zasavje, Zlatarstvo Trbovlje in pa gospa Mari Dolar, ki je za vse to poskrbela. Vsem, ki so mi omogočili, da sem sodelovala na tem najštevilčnejšem in najtežjem maratonu na svetu, se še enkrat od srca zahvaljujem," je vidno ganjena dejala Heda Kotar.
Vsekakor je že udeležba na maratonu lep dosežek, da o dobri uvrstitvi sploh ne govorimo. Heda Kotar si vse to za svoje delo res zasluži, saj tako skromnih ljudi v današnjem času že skoraj ne najdeš več. Le nekaj dni po vrnitvi v domovino je morala Heda na operacijo, po kateri pa že uspešno okreva. Tudi mi ji želimo čimprejšnje okrevanje in da bi jo zopet kmalu videli na poteh v okolici Trbovelj, kako si nabira kondicijo za nove podvige.
Barbara Kus

Ime gradii na hribčku nad železniškim predorom od Litije proti Kresnicam, seje v svoji zadnji obliki ohranilo kot Pogonik. Ker navidez "poganja" iz hriba, se gaje v ljudski govorici "prijelo" več imen: Poganek. Poganjek. Pogonek, Poganik. V virih pa je o prvotnem gradu Bogcnek pisal že Valvasor in pojasnjeval, da takSno ime zato, ker se do gradu po stari cesti iz litijske strani pride po zelo ovinkasti poti, ki jo zapovrh zaključuje Se "ovinkasti ovinek". Na grajskem mestu je bil sprva turn, v 16. stoletju pa naj bi po močnem potresu grad sezidali Wcrncgkhi in za gradnjo uporabili kamen s poruSenega Vcrneka. Tem je sledilo več lastnikov, med njimi: Wagnomi, Millerji, Graffenwegerji, med katerimi je bila tudi prva Valvasorjeva žena Ana Rossina. Ni znano, kako so si gospostvo sredi 18. stoletja pridobili ljubljanski avguStinci. ki so ga prodali Janezu Nepomuku baronu Apfaltrerju neznano kdaj, ker je kupno pogodbo izgubil in leta 1804 gospostvo prodal Janezu PleSkoviču, od katerega gaje leta 1818 kupil Franc Kovačič.
PogoniSki grad je imel Se več lastnikov. 1928. je omenjen Josip Katalan. Leta 1941 pa je grad od Smrkolja iz Ljubljane kupil Gnezda, kije/.družino živel na Notranjskem. "Med vojno so Nemci celo posestvo zaplenili." je povedal sedanji lastnik Dušan Gnezda, "življenje je takrat postalo nevzdržno. Verjetno je bil slučaj, da so bili tu prvi streli in prvi padli Nemci." Gnezda je med vojno delal v slovenski NOV. v specialni četi. Na gradu jc bila postojanka predvsem zaradi mostu in viadukta. Po 2. svetovni vojni je grad na novo zgradil, zunanjost je še ista. čeravno sedaj služi kot stanovanjsko poslopje in je v primerjavi z drugimi slovenskimi gradovi dokaj majhna zgradba. "Grad je imel med 2. svetovno vojno svojo zgodovinsko vrednost." je povedal Gnezda, "ker jo bila na gradu nemška postojanka, večinoma so bili lam Avstrijci. Todje tekla pomembna železniška proga Ljubljana - Zidani Most oziroma glavna proga Dunaj - Trst za ves promet, ki sojo zgradili Avstrijci za dovažanje materiala za fronto. Bilo je več diverzantskih akcij, da bi promet prekinili, med katerimi so tolkli tudi grad Pogonik. Pogoniški most čez Savo so minirali v noči na 20. september 1944. Pomembna strateška akcija je bilo še rušenje Štampetovega mostu, železniškega viadukta na progi Zidani Most - Ljubljana - Postojna, ki je uspelo šele drugič - 12. junija 1944. Povelje za rušenje obeh mostov je slovenskim partizanskim enotam dal Tito in tukaj je stekla prva zavezniška akcija v sodelovanju s partizanskimi enotami - Cankarjevo in Gubčevo brigado."
Kolje povedal Gnezda, so partizani grad zažgali, da so se Avstrijci predali ter so bili osnova za avstrijski bataljon v NOV na Dolenjskem. Tako je Dušan Gnezda od leta 1966 z lastnim dcnaijam obnavljal grad. ohranjal zgodovinsko in kulturno dediščino, vztrajno iskal in pregledoval nove podatke o gradu, stari portal z gradu Poganik pa prispeval za grad Bogcnšperk. Zanj je grad predvsem spomin na vojno, med katerimi so lepi in drugačni
spomini. Zdaj se mu zdi. da sodi v generacijo, kije bila z vojno prevarana, še vedno pa je mnenja, daje boj za svobodo dolžnost vsakega poštenega človeka. Na nadmorski višini 220 m, kjer stoji grad, pravi, daje bilo včasih slišati po 260 vlakov čez dan (24 ur), zdaj pa morda 50. Leta 1979 so pod gradom postavili spomenik ob 30-letnici spominana diverzije na železnico. Kot človek, ki ga nasploh zanima zgodovina in gradovi na Slovenskem, pa še vedno brska po tovrstni literaturi.
Tekst in foto: Petra Radovič
Vsak dan PROGRAM MAJ na Radiu Trbovlje od ponedeljka do petka od 6h - 19I15 sobota, nedelja, prazniki od 8h - 19h.

TENIŠKI TEČAJI ZA VSE KATEGORIJE V NOVI TENIŠKI HALI V ZAGORJU.
-	Strokovno usposobljeni vaditelji
-	Informacije: 71 420, 71 430 (do 15.00 ure) po 15.00 uri 64 664

©
Športna zveza Litije je letos pripravila izbor športnika Litije in športne ekipe litijske občine. Izbor je potekal po kriterijih Športne zveze Slovenije, da pa bi v sam izbor vključili čim več ljudi, je istočasno potekal tudi izbor po glasovih lokalne TV in občinskega glasila. Razglasitev rezultatov je bila v teniškem centru AS z neposrednim prenosom lokalne televizije. Vsi najboljši so prejeli lepe pokale, darilo Športne zveze Litije. Seveda na razglasitvi ni manjkal Zasavc in nekateri so nam tudi kaj povedali. Pa preglejmo najboljše v litijski občini.
Osnovnošolci: Blaž Godec, SD Jevnica, za naslov državnega prvaka v svoji kategoriji v disco dancu in show dancu. Mihaela Resnik za nastope na občinskih krosih in uvrstitev na krosu Dela. Po glasovih občanov je v tej kategoriji priznanje prejel Uros Dohčnik zaallctskc rezultate oziroma 17. mesto na krosu Dela za Uroša so glasovale predvsem najstnice kaj ti je tudi član mlade litijske glasbene skupine The Guitars.
Mladinske kategorije: Maruša Bokal za 1., 2., 3. in 4. mesto v plesu na državnem pokalu in državnem prvenstuv, poleg tega pa uspešno nastopa tudi v tenisu (2. mesto na občinskem prvenstvu). Rok Girar, državni nogometni reprez.cntatn v kadetski reprezentanci. Proglasitve seni udeležil, ker je bi! na pripravah na Malem Lošinju. Oba zmagovalca med mladinci sta prejela tudi največ glasov gledalcev in bralcev lokalnih medijev.
Člani: V članski kategoriji ni bilo dileme. DušanHauptman, kapetan košarkarjev Smelt Olimpije in državni reprezentant.
Ob tem naj zapišemo, daje bil Dušan v svoji dolgoletni karieri prvič proglašen za športnika Litije, čeprav je bil že tudi najboljši košarkarSlovenijc. Žal Dušananaproglasitvi ni bilo, ker je njegov trener Zmago Sagadin menil, daje bolj potreben na četrtnnalni pokalni tekmi zapokal Slovenije. Med članicami je bil izbor precej težji, saj v Litiji razen tenisa ni športa, s katerim se ukvarjajo dekleta. Takoj e na koncu naslov najboljše pripadel občinski prvakinji v tenisu Brigiti Zebič. Med člani je naslov najboljšega po mnenju občanov pripadel Marjanu Pajerju, nepremagljivemu tenisaču tenis kluba As.
Kkipe: Med ekipami je v osnovnošolski kategoriji naslov pripadel ekipi Nogometnega kluba Litija, prav tako med mladinci, v članski konkurenci pa je naslov pripadel Rokometnemu klubu Presad zaradi polfinala pokala Slovenije in 3. mesta v jesenskem delu prvenstva. Po mnenju občanov pa je najboljša ekipa KMN Inžiniring Šarbek zaradi uspehov v malem nogometu.
Proglasitve seje udeležila tudi prva športnica Litija iz leta 1969, Barbara Nejedly - Babša, takrat članica KK Litija. In kaj naj zapišemo za konec? Prav je, da se športniki dobijo ob letu. Litija ni bogata s športnimi uspehi in lahko je ponosna, da iz Litije prihaja Dušan Hauptman, ki to vsakokrat tudi pove. Da pa bo zrastcl nov rod vrhunskih športnikov, bo potrebno v prvi vrsti veliko več denarja in seveda strokovnega dela in nenazadnje tudi volja posameznika in želja po uspehu ter dokazovanju. Pa srečno vsem športnikom v novi srezoni!
Stane Kokalj
Iz ^9'
V Trbovljah so organizirali prvo tekmovanje najlepših deklet že leta 1929, pred skoraj petinšestdesetimi leti. Za tiste čase je bilo to tekmovanje nekaj senzacionalnega in nenavadnega. Organiziralo ga je Kino Svoboda Trbovlje, potekalo pa je v dvorani starega delavskega doma v Trbovljah. Organizator je sprejemal prijave deklet do 30. decembra, v okviru posebnega programa pa so lepotno tekmovanje izpeljali na silvestrski večer, 31.decembra 1929.
Za izbor najlepše Trbovcljčankc sc jc prijavilo 10 deklet. Glasovali so vsi udeleženci silvestrskega praznovanja z. glasovnicami. Na glasovnice so napisali številke deklet, ki so sc predstavljale na odru. Tista, ki je prejela največ glasov, je postala zmagovalka. Za najlepšo so izbrali Anico Stepančič (kasneje poročena Bick). Pred zadnjo vojno je z družino nekaj časa živela v Franciji in Nemčiji. Umrla je 9. maja v Nemčiji.
Zmagovalka je prejela najmodernejšo kuhinjsko opremo z
več elementi, ki jo je podaril mizar Anton Pavlcnč. Druga je dobilaPhilipsov trielektronski radijski aparat Pobjednik, ki ga jc poklonil Jakob Klenovšek, tretjaje dobila kuhinjsko opremo, ki jo je daroval mizar Cestnik, četrta (Malči Majdič) je dobila moderno spalnico, mizarja Ivana Prevolnika, peta seje lahko dve leti brezplačno friziralapri frizerju Maksu Hutarju, šesta jc prejela dve prešiti odeji trgovine Franc Šetinc, sedma (Mici Stepančič) jc prejela damske škornje, ki jih jc izdelal in poklonil čevljar Ivan Rovšnik, osma seje brezplačno peljala z avtom v Rogaško Slatino in nazaj, kar je prispeval avtoprevoznik Arzenšek, deveta jc bila deležna enoletnega onduiiranja pri frizerju Dragu plevcu, deseta pa je dobila dve sliki z okvirjem, ki ju jc prispeval Ivan Tržan.
O tem lepotnem tekmovanju so posneli 22. januarja tudi film v fotoateljeju Pogačnik v Ljubljani. Film je posnel Metod Badjura. Ponovno so ga predvajali leta 1965. Filmski večerje pripravila Občinska kulturna zveza Trbovlje.
Tine Lenarčič
mm:

Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva
■	Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le I * male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov ® | pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali | I prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je .
■	ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 760 m2 v krajevni skupnosti Turje občina Hrastnik. Parcelajc z delno dokumentacijo gospodarskim poslopjem in in po ugodni ceni informacije na vrtom. Moj naslov: Laznik, Log tel.: 42-388.
7. Hrastnik.
STANOVANJA in PARCELE
PRODAM hišo z

MHZ
Vsakdan PROGRAM MAJ na Radia Trbovlje od ponedeljka «lo petka od 6h • I9h; sobota, nedelja, prazniki od 8h - 19K.
NAROČILNICA®®®*® |
ZASAVC, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi tel7fax:0601/61 013
Naročam časopis ZASAVC	1
Ima in priimek
kraj ............... požtna št.
ulica............... telefon.............. I
datum............... podpis............... |
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	.
a aosk OBA	taaa vsa «n «on v— anas sosn WB W
ALI kupujete, prodajate, oddajate» najemate stanovanje, hišo, gradbeno parcelo, poslovni prostor? Obrnite sc na nas! Z veseljem vam bomo pomagali! Nudimo tudi ugodne kredite in leasinge.CIC, d.0.0. Ulica 1 .junija 7, tel.:26-242
___________OSTALO_______________
PRODAM belo zibko z jogijem. Cena je 5000 tolarjev. Tel.: 22-994.
UGODNO PRODAM nove pancerje Alpina bele bar ve št. 36. Tel.: 63-242.
PRODAM karto za premog (3600 kg), cena 30.000 SIT. Tel.: 24-683.
UGODNO PRODAM novo diatonično harmoniko. Tel.: 63-143.
PRODAM bakreni bojler z
11 toželeznim kuriščem z mešalno baterijo in tušem. Vgrajen je tudi električni grelec. Malo rabljen. Tel.: 23-629.
UGODNO	PRODAM
termoakumulacijsko peč (2 kw) še v garanciji, tel.: 22-381.
UGODNO PRODA M električno peč 3 kw, cena po dogovoru. Zelo malo rabljena. Tel.: 44-458.
PRODAM dobro ohranjeno trajno žarečo peč "Kuperbusch" (nemško). Tel.: 61-187.
PRODAMnovkotclolje-plin32kw - 93 % iskoristek. Tel.: 74-041, po 19. uri.
PRODAM Rottweiler psičko staro 3. leta in mladičke mešance stare 6 tednov. Informacije Avtoodpad Litija (Grom Natalija).
PRODAM irske setre odličnih staršev z rodovnikom in cepljene. Tel.: 42-078.
DOBRIM LJUDEM oddam papagaja - nimfo. Tel.: 63-184.
V Trbovljah, na zelo prometnem križišču, oddamo lokal pod ugodnimi pogoji za gostinsko ali podobno dejavnost. Inf.: tel: 21-058	
/	1 NAGRADE za naročnike ZASAVCA	
1 ■ NAGRADA: Pilot žarometi, zračni filter, oljni filter, svečke, brisalci iz programa BOSCH, olje VALVOLINE 41, za tip avtomobila, ki ga ima izžrebanec.	trgovina F 1 iC C^avtotehna Vodenska c.28, TRBOVLJE; tel.:0601/21 481, fax.0601/21 301
2. NAGRADA: * Video igra GAME BOY. V	MRHO in BOUTIQU6 ziAiAmA ceue Kešetova 13, TRBOVLJE; tel ./fax.0601/21 301
3. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 15.000 SIT.	Cfcž	3 TRGOVINA Tel./fax:0601/71 827 STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parleta TRGOVINA: prodaja talnik oblog, vse vrste lepil in lakov, zavese, dekprativno blago
4. NAGRADA: Prenosni radiokasetofon PANASONIC RX-FT 510.	AUDIO & VIDEO T R «; O V I .V A Prešernova 3 7, ZA <i O RJE Tel.: 0601/61 575
5. NAGRADA: Električna pečica DE LONGI	rafi centromerkur I w I trgovsko podjetje hanri d.d. ljubljena blagovnica litija Valvazorjev trg 25
6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 7.500 SIT.	1« kmetijska zadruga Izlake, ....o, Izlake 40. 61411 Izlake; tel.: 0601/73 634

PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJ
STE POMISLILI,
DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V
ZAVAROVALNICO?
Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom
Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti:
■	Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa;
■	kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše;
■	10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu;
■	popust za takojšnje plačilo;
■	možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja;
m pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega;
■	v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila;
■	zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka;
■	turistično zavarovanje za potovanja v prostem času;
■	Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu;
■	dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav;
■	enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja.

zavarovalnica triglav d.d.
Končno popolno in sodobno zavarovanje !
Sì
	
»lili

/P
0 / <, ; ji- 9 r -j s Cr. , 4 at I ■■					/■	RIMŠČICE, SOZVEZDJE JUŽNO OD DVOJČKOV IN BIKA	ISLAMSKI PREROK IN REŠENIK	STARODAVNO MESTO OB NILU	JUDOVSKI UČENIK	/•	PRIVRŽENEC KAL-VINSTVA	KRAJ V SEVERNI AVSTR Ul	DREVO IN SADEŽ V TRDI LUPINI	ŽUŽELKE Z DVEMA PAROMA TENKOKO-ŽNIH KRIL	NAJVEČJE MESTO V NIGERUI	/■
					FILMSKI IGRALEC SHARIF					SKICA V GEOOEZUI						DOLGO- REPA TROPSKA PAPIGA
					SRK ROKE STRUPOM MIHA MALEŠ					ORGANIZEM KI POTREBUJE ZA ŽIVLJENJE KISIK RAZGLAS						
					>											
					>											
/■	SKALA, KAMEN	GREGOR TOZON			KRAJ PRI ZADRU				NIKELJ			AVTOR: KARU DREMEL	RIMSKI naravoslovec nrr LUKRECU) ZENONOV PRIVRŽENEC			
		FILMSKA IGRALKA MASSARI			PERZIJSKI BOG OGNJA				PLANOTA							
ŽENSKO IME, JASNA						KAR OBSTOJI KOT ZDRUŽENO (V FILOZOFIJI)	OTOKOB ZAHODNI OBALI IRSKE BENETKE					LJUBKA GOZDNA ŽIVAL				
USPESEN KONEC REŠEVANJA								TROPSKA KUKAVICA				TITAN			ŽUPAN POD FRANCOZI	ORGAN VIDA
KRAJ NA HflVATSKEM JUŽNO OD IURSKE BISTRICE		-						OTOK V JADRANU MOŠKI PEVSKI GLAS				DEL KOPRA				
/■	ALPSKA SMUČARSKA DISCI-PINA	ARHITEKT SAARINEN					PREBIVALEC OB BALTIKU					TELIČEK SREDJE- VEŠKJ ŠTUDENT				
		RIMSKI VOJSKOVODJA					JEZERO VRUSUI									
SLOVENSKI TV POROČEVALEC (PRIMOŽ)					KRAJ PRI DUBROVNIKU						OTROŠKO VOZILO					
					MESTO V NIGERIJI						DAN V TEDNU					
LJUDEVIT GAJ			KDOR RETE DELA AGREGATNO STANJE SNOVI						TEŽKO SPANJE	SAMO HUBAD			MEDENA ROSA, 'NEBEŠKI KRUH*	PRVI RIMSKI ZALOŽNIK	MESTO NA FRANCOSKI OBALI	PISATELJ POTRČ
MADŽARSKI KNEZ						SPREMLJE- VALEC OGNJA				VELIKA SKUPINA EVROPSKIH NARODOV						
MESTO V FRANCLJI						PEVEC PESTNER IZTOK JEREB				STOPNJA PRIDEVNIKA KI NIMA PRIMERJAVE						
MAMILO IZ MAKOVIH GLAVIC					VIOLINIST OZIM					PLANETU VENERA ZJUTRAJ PRAVIMO ZVEZDA						
DUŠE UMRLIH PRI STARIH RIMLJANIH					SLOVENSKA ZENSKA REVUA					GOROVJE V BURMI						
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 13. 1. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Ci-sta 2(). julija 2c, Zagorje ob Savi s pri pi-som "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti
4.000	tolarjev, Ferdi Zagorje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	tolarjev, Ferdi Zagorje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	tolarjev, Ferdi Zagorje Izžrebanci nagradne križanke
44/93
1.	nagrada: Blago v vrednosti
4.000	tolarjev, Paradox Zagorje,Mirko Koritnik, Cesta
oktobrske revolucije 11/A, Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	tolarjev, Paradox Zagorje,Vinko Medvešek, Golovec 23, Trbovlje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	tolarjev, Paradox Zagorje,Miran Suša, Jesenovo 40, Čemšenik
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 14. 1.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno,namsporočitepotelefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 45/ 93i
POMP, COPPI, ATI, METOD, NADELOVNEM, ASIR, ANTE. MESTU,	AIDA,
INTERDISCIPLINARNOST. MA, NERGAČ. NI, KARDIOGRAM, ARGUMENTACIJA. KO. KEFIR, AZI, OMOT, INK. OLAJ, EMANAT, NOE, IKA, RA LINA, PSI, ALI. JB. NASEDLIBROD. BORI, KENT, BRACO. IRAK. LUBJE, BELA, LABA. KOR. KAOS, ILUMINACIJA, RIOLIT, EVIDENTIRANJE,	AN.
ŠTREKELJ, OSA, SO. VITAL, LEA, ANNA, VINČA, VE. APNO, OTS, ITO, MIMI, VV, KIEL, BOLHA, KIRN, POVSOD, VATIKAN, ZASAVC, RENU, SREČNONOVOLETO, ANALEKTA, ACA, ARC, ALIZARIN, ATA, AKT, TAR.
mesnica-delikatesa
ferdi
POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1 tel.: 0601/26 650
POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344
SE PRIPOROČAMO!
%v
za MLADE DESEVALCE
/^T"	i^icrri tck-1 . X^r§'	TtiAr^A	...,.
// ^ %) // f /f v /								KMETIJSKI STROJ	TELE- VIZIJSKI ZASLON	ZMAGA PRI ŠAHU	KARENINA
							VSEBI NA RAZPRAVI				
					VRTINČAST VIHAR						
					SMUČIŠČE PRI KISOVCU!	►					
		POSUŠENA GROZDNA JAGODA	ARMIN BfTTNER	SUROVINA ZA KRUH PONJAVA						ALŽIRIJA }	
		►				THOMAS NASHE					
	SLAB PESNIK					TONE GASPARI					
ITAL NOGO- METAŠ BAGGIO									DEL MOLEKULE	GVINEJSKI Z	y/j AL IV	1
IVAN ZUPANČIČ			TRAVNIŠKA SOLATA RONALD								OTOK V HRVAŠKEM PRIMORJU
VRSTA mineralne VODE						SESTAVIL DAMJAN KOVAČ		KANON NATHAUE SARRAUTE			
POZITIVNA ELEKTRO- DA						SPODNJA OKONČINA					
ODRGNINA					RISBA JK	MEGLA Z DELCI PRAHU IN DIMA					
Uganka 1
Srebro je in vendar ni, živo je in ne živi.
Uganka 2
Bratov nas je brez števila mati dobra porodila; mladi smo zeleni, stari smo rumeni; ko povešamo glave, smrt se bliža nam gorje!
Uganka 3
Glej ga klepača: na vrhu oreha kozolce prevrača.
Na označenih poljih dobite ime in priimek članice uredniškega odbora Zasavca,ki ureja rubriko Miš maš.
Opisi: 1. ime pesnika Prešerna. 2. ime predsednika gospodarske zbornice Slovenije (Šuster), 3. dvosedežni bicikel, 4. ime pesnika Kosovela. 5. ime ruskegapisateljaindramatika Gorkega, 6. reka v Bolgariji. 7. obnavljanje izrabljenih ali pokvarjenih strojev, popravilo. 8. ime madžarskega skladatelja Kodalyja, 9. ime ljubljanske dramske igralke Belak. 10. južnoamariški kraljevi jastreb, ena največjih roparskih ptic.
7pm:
ta
SOBOTA 8.1.1994
14.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 10. 1. 1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 ŠPORT, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREK 11.1.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK.
20.15	KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SREDA 12. 1. 1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK,
20.15	ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
ČETRTEK 13.1.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK.
20.15	DANNY VAM PREROKUJE,
21.15	SATELITSKI PROGRAM
PETEK 14.1.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK.
20.15	NADALJEVANKA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
SOBOTA 8.1.1994
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 10.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00
SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
NEDELJA 9.1.1994
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..„ 11.00 TEDEN JE ZA NAMI,
12.00	SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE. 19.00 SLOVO
PONEDELJEK 10.1.1994
6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM.
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30
POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPY.
18.00	ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
TOREK 11.1.1994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00-	14.00 PROGRAM MAJ . 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP.	15.00	SERVISNE
INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA. EPP. 17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
SREDA 12.1.1994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM.
8.00	- 14.00 PROGRAM MA. 14.30
POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP,	15.00	SERVISNE
INFORMACIJE.	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 KONTAKT. 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
ČETRTEK 13.1.1994
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00-	14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE.	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA.
19.00	SLOVO
PETEK 14.1.1994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM.
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30
POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE.	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL.	18.45
POROČILA, 19.00 SLOVO
NEDELJA 9.1.1994
9.30 RISANA SERIJA. 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA'.CELOVEČERNI FILM,
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644). Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je, v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure. v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, 'Ir bo vije. Hrastnik: od 7. januarja - do 13. januarja je dežurni veterinar Iztok Soban dr. vet. med., 14. januarja je dežurni veterinar Matjaž Pokorn dr. vet. med..
—.....-.
Godovi
7.	januar: Zdravk«»:
8.	januar: Severin;
9.	januar: Julijan:
10.	januar: Gregor:
11.	januar: Pavlin:
12.	januar: Tatjana:
13.	januar: Veronika.
L-	j
^. ■ -..................... —.......
Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 17.12.1993 do 2.1.1994

17.12.	Marija Golčnik, Zagorje, hči Veronika; Andreja Šikovec, Zagorje, hči Tina;
18.12.	Cica Kalem, Hrastnik, sin Darko: Albina Grešak, Trbovlje, sin Tomaž, Senada Karaniujič, Trbovlje, sin Medin; Marta Globokar, Zagorje, hči Eva: Katarina Šprajc, Ljubljana, hči Alja-Aleša: Teja Oprešnik, Trbovlje, sin Rok:
19.12.	Branka Brici, Trbovlje, hči Maša:
22.12.	Janja Savšek, Zagorje, sin Matic;
23.12.	Maja Tomplak, Šentjur-Celje, hči Maja: Magda Deželak, Laško, sin Uroš;
24.12.	Silva Štrajhar, Zagorje, hči Jasna:
25.12.	Zabida Šljivar, Trbovlje, sin*Vildan:
28.12.	Margit Turk, Zagorje, hči Lara: Mihaela Selčan, Celje, hči Marisa:
29.12.	Mojca Časar, I Irastnik. hči Tadeja; Inna Kranjc, Radeče, sin Žan:
30.12.	Olga Urana, Hrastnik, hči Kristina:
31.12.	Simona Jamnikar, Velenje, hči Anja: Biserka Ban, Celje, hči Renata : Hedvika Sala madi ja, Celje, sin Milja;
2.1. Tatjana Meleš, Laško, hči Maruša.
Iskreno čestitamo!
i
OVEN Ne izzivajte usode in se po praznovanju dodobra od poč ijte, sicer se bo zdravje poslabšalo in konča se lahko z neprijetnimi posledicami. Pismo v prvi polovici tedna. Št.: 47.
BIK Zadnje čase se vam ž i v Ij en je od vi j a p r ot i v se m n ač rto m. To vas bo vrglo iz tira. zaradi česar bo prišlo do sporov tako na delu, kot s partnerjem, pa tudi s prijateljem. Št.: 39.
DVOJČKA IViprave na srečanje z osebo, ki jo pričakujete že zelo dolgo, se bodo zavlekle v teden, ki prihaja. Življenje bo malo vrženo iz ustaljenega lira, kar vas ne bo motilo. Št.: 52.
RAK Neprijetnost, ki sc vam je zgodila na novoletni zabavi, boste pozabili, ne bo pa je oseba, zaradi katere ste jo imeli. Še vedno pa je najlepša lastnost človeka odpuščanje! Št.: 44.
LEV Končno se bo tudi vam pokazala možnost, da naredite, kar zmorete. To vam bo omogočila ženska, ki ima do vas prijateljski odnos. Priložnost zgrabite z obema rokama. Št.: 60.
DEVICA Znova se boste prestrašili naklonjenosti osebe drugega spola, ki ste ji zelo všeč. Naj vam že enkrat pride pod kožo, da brez nič ni nič in se marsikaj splača poskusiti. Št.: 36.
TEHTNICA Posvetili se boste sebi in družini, ne boste imeli občutka, da karkoli zamujate. Rešili boste stanovanjsko vprašanje, nezadovoljen bo moški del družine. Št.: 54.
ŠKORPION Izgubili boste enega najbolj zvestih prijateljev, skoraj v celoti po vaši krivdi. Preveč ste samovšečni, iz tega izhaja netaktnost in netoleranca do prijatelja. Št.: 37.
STRELEC Konec tedna se boste zbudili iz zimskega spanja, ko ste brez prave energije poležavali in oteževali delo okolici. Predvsem partnerju, ki vas takšne(ga) ni vajen(a). Št.: 51.
KOZOROG Prošnja, ki se jo izrekli pred precej časa, jo skoraj pozabili, se bo izpolnila s pomočjo neznane osebe, ki bo odigrala v Vašem življenju večjo vlogo, kot si predstavljate. Št.: 29.
VODNAR Precej nerodna poteza v službi vam bo povzročila manjše neprijetnosti z nadarjenimi. Žrli se boste, kar pa bo popolnoma nespametno, saj vam bodo napako po rešitvi odpustili. Št.: 32.
RIBI Še vedno se poskušate vplesti tja. kjer za vas ni prostora. Najtežje pri tem je to, da ste tam popolnoma nezaželjeni že od vsega začetka. V četrtek se obeta zanimivo povabilo. Št.: 53.
Saška

Sposojeno iz BBS
Nepričakovana vrnitev
Mož seje nekega dne predčasno in nenapovedano vrnil s službenega potovanja. Žena. ki je bila ravno v postelji z ljubimcem, najprej ni vedela, kaj bi. V glavi se ji je porodila rešitev, pa je ljubimca zaprla v omaro. Sama paje kar v Evinem kostumu odprla vrata. "Kaj pa počenjaš gola sredi belega dne?" je mož zazijal od presenečenja. Žena pa mu je odgovorila: "To je pa zato. ker si taka lenoba, da ne zaslužiš dovolj denarja za mojo garderobo". Moža so njene besede zelo razjezile, zato je odšel v spalnico, odprl omaro in pričel šteti obleke: " Karpoglej koliko oblek imaš. Ena. dve tri, pozdravljen Francelj, štiri, pet ..."
Mujo
Mujo ves potolčen (razbita arkada, piavo oko) gre po cesti. V roki nosi težak kovček, zaradi katerega se opoteka. Sreča ga Baso, ki ga vpraša: " Kaj pa ti je? Izgledaš tako kot da bi te povozil brzi vlak Ljubljana -Maribor?" Mujo mu razloži: " Sinoči sem se napil in prišel zelo pozno domov. Pa me je za vrati pričakala Fatima in v meni se je kar nekaj zlomilo." "Čisto prav ti je. ko ne znaš ravnati z. ženskami." mu odvrne Baso. "Če bi meni nekaj podobnega storila moja Mirsada, bi jo nasekal na majhne koščke." Mujo pa pravi: "Ba. kaj pa si mislil, da imam v kovčku?"
Cigan
Cigan je mazal drek na kruh. ko je mimo prišel Vuk Draškovič in ga vprašal: "Kaj delaš cigan?" "Drek mažem na kruh." mu ta odvrne. "Če bi volil mene. bi sedaj mazal marmelado," pravi Vuk in gre naprej. Pride mimo Šešelj: "Kaj delaš cigan?"'Ta spet pravi: "Drek mažem na kruh." Šešelj mu reče: " Če bi volil mene. bi sedaj mazal med na kruh." Pride mimo tudi Slobodan Miloševič in cigana tudi vpraša: " Kaj delaš?" Cigan spet pojasni: "Drek mažem na kruh." Slobo pa pravi: "Tanjše maži. cigan, tanjše!"
Avto
Družba odhaja iz hotela. Zunaj neki pijani tip hodi od avta do avta in otipava strehe. Nekdo ga vpraša: "Gospod kaj pa vi delate ? Ta odvrne: "Svoj avto iščem." Vsi so začudeni. "Ampak zakaj otipavate strehe? Saj jih imajo vsi avtomobili." ga vpraša drugi.
"Že. že, samo moj ima modro luč na strehi."

Delaj tako, da boš mogel hoteti; naj postane princip tvojega delovanja splošni zakon.
Kant
Če je moja dolžnost delati, je moja pravica živeti.
Kosovel
>l!ì0l'V !2,,ry
aauilJA :uibjHbuv
^jaioistvi :stu|0}| aoiodo|>l :£ BJjuttSfi ofst:|>i :z tnpiBSfi ojqojs OAj/ : [ itjpntSfj 'DOIMS 'VNVŽI ‘VDON
'vcionv moi TVžiiiM iv>iD3>i "zi mžiaaoži m vdvb
'VNOIN 'VlžlVN 'NVDDIO 'VIM31 taptiui
3At!53M
Nadaljujem s pisanjem Jaka v Zasavskem tedruikii št/ 7, /7. aprila 1959 o starih zanimivostih "našega" ih^sta (tj. Trbovelj):
TRBOVELJSKA ORIGINALA sta bila Barokar z nepogrešljivo vrečo na rami in Rupert, ki je prihajal s Kumljanskega z nepogrešljivim lesenim kurnikorn na hrbtu. Barokar je s svojo zaraščenostjo zbujal strah pred^ otroki, s svojim "Žakljem” je pretaknil vsak kot v dolj* j^tdral je kosti. Rupert seje zdel kot Jurčičev Krjavel. f Originalnejše podobe si ni mogoče misliti.
SENZACIJA ZA TISTI ČAS. Trboveljski zdravnik dr. Bugo Berdach je dobil prvi osebni avtomobil v Trbovljah. Šoferje bil Dobrnčan Trupelj.
Po vsej dolini se je raznesla vznemirljiva novica začela bo obratovati elektrarna! Konec leta 1905 . gorele v rudniški restavraciji že električne luči.
SENZACIJA ZA DANES. Trboveljski knapje j tilso poznali paradižnika, ki ga danes ne manjka na nobenem trboveljskem vrtičku. Sadili so le krompir, / fižol, buče, kumare in solato. Edina okrasna roža so bile J sončnice.
( DEFINICIJA STAREGA TRBOVELJČANA
I - Življenje je teklo v okvirih garanja, gostiln in bede. I Jedilniki sedem do desetčlanskih družin, ki jih je bilo I takrat največ, so doživeli kaj boljšega le'zelo redko.
1 Njkoli se ne bi želel preseliti v tisti čas.
Srknili smo zadn ji požirek.
/	.	.-t r-w	Irena 1. L«
J iz sjtamh Zaàavcev
Šunka, da te kap.
Foro: Jože Razinger jr.

m
JEDRNI C E
Q Odpustki. Marjan Kramar - Agi, šef' Drnovškovega kabineta, je novi kandidat za prvega tazaresnega i/.laškcga župana. Menda sije za predvolilne plakate že priskrbel negative s sprejema pri papežu.
3 Vraževerje. Kakor je takrat, ko novo leto nastopi, tako je vse leto, pravi stara vraža. Zato so novega hrastniški prvi možje Leopold Grošelj - Samoprispevek, Stanc Kirn - Formula in Martin Rotar- Darko počakali za isto mizo. Zdaj jim še lokalne volitve ne pridejo do živega.

"Prednovoletni čas je znova pokazal, da je m sreča opoteča."	p
É	Pijanska sekcija Redakcije jetrnic
I

□ Aktivnost. Koje večini konec leta že krepko zmanjkalo moči, je zasijala zvezda poslanca Naceta Stcfcrla - Okrajnega. V decembru je izvedel okrajni referendum, poslal domov poslance družbenopolitičnega zbora in izstopil iz vseh zelenih strank.
Q Sponzoriranje. Trboveljskemu županu Francu Majnardiju - Majskemu predlagamo, da z najuspešnejšim slovenskim in trboveljskim borznikom Daretom Sadarjem -Dadasom sklene pokroviteljsko pogodbo. Dadas prevzame plačevanje zapadlih kuponov občinskih obveznic, Majski pa podpiše odlok, da se občina preimenuje v Občina Dadas Trbovlje.
Kaj je v Trbovljah najlepšega? "Avtobus za Zagorje."
rj Visoki C. Najobetavnejši zasavski košarkar Marko Tušek - Velika noga se je na silvestrovanju v hrastniški športni dvorani predstavil tudi kot pevec. Nalogo je dobro opravil kljub dejstvu, da je v njegovih višinah v zraku manj kisika.
2 Civilna inicijatica. Če tudi doslej še niste prebrali poročil Civilne inicijative, vam sporočamo, da bo v Zasavju Herman Rigelnik - Koroški za svojega vzel le trboveljsko Zlatarstvo. Ostali morate srečo iskati drugje.
%Tk
mi M
■ - '
fv:/

Novi Abrahami so med nami. Ob izteku ’93 je bližnje srečanje z njim doživel tudi litijski župan Mirko Kaplja. Želimo mu, da bi še dolgo modro županova! Litiji -pa naj bo okraj ali ne - ter prejezdil še prenekatero Valvasorjevo pot in prehodil veliko Martinovih!
| Rivalstvo. Med decembrskim slavnostnim orkestriranjem so bili trboveljski pleharji več brez elektrike kot z njo. Ko so zvedeli, da do napake prihaja nekje med Zagorjem in Trbovljami, jih je bilo 93 odstotkov prepričanih, da je kriv Vlado Kojnik - Električar.
• » •
1
I
Foto: Tomo Brezovar
Predsednik vlade Janez Drnovšek - Gable se je |
■	sestal z Janezom Režunom - Obveznico, ki je |
■	nalašč zato priletel iz Nemčije, in Janezom Lipcem ■
■	- Lipetom, ki si je za to priložnost spet ovratil ■ Z liberalnodemokratskega metuljčka. Sestankujoči ■ ! so se najprej strinjali, da je pravilna usmeritev, da Z " jetrnica leta vedno pripada Janezom. Zatem pa je ! * Gable od drugih dveh Janezov zahteval poročila o ■
■	kakovosti jetrnic, saj je Matjaž Švagan - Čižek, s ■ I katerim sta si delila letošnjo, razrezal in razdelil ■ I tudi njegov del. Lipe je menda zatem Gableu v I I neformalnem pogovoru obljubil, da bo zaradi I | simpatij do Arthurja pobrskal v zamrzovalniku, če | | se ne skriva kje še kak košček.
m®*:
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
|| KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
ff PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
4 POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6


KZi ^mct'Js^Q ZQdrugQ
izloke, z.o.o.
poslovalnico flGftlfl tel.: 0601/73 524
KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE, POSLOVALNICA S KMETUSKO MEHANIZACIJO, GRADBENIM MATERIALOM, TEHNIČNO ROBO,...
VAM PONUJA PLAČILO NA ČEKE:
nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na iri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke
BREZ OBRESTI!
ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km).
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611
mesnica-delikatesa
ferdi
R POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1, tel.: 0601/26 650
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
S
POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344
SE PRIPOROČAMO!
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTWARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slov. knjig za nekatere produkte!
r
TeHaxos
TRGOVINA NA DROBNO C. oktoberske revolucije 11 TRBOVLJE, tel.: 21 732	’
-	LIKALNA MIZA ZA PARNO LIKANJE 3.286 SIT
-	ŠTIRIDELNA GARNITURA REZKAL ISKRA 4.943 SIT
-	DEL. MIZA BLACK & DECKER WM 300 5.847 60 SIT
-	AKU. IZVIJAČ 105 B 4.943,40 SIT
-	KONVEKCIJSKA PEČICA JMC 350 23.988 SIT
-	SESALEC BLACK & DECKER HC 431 6.355,80 SIT
-	GARNITURA LASERSKO BRUŠENIH NOŽ 3.958 70 SIT
-	VIDEOREKORDER DAEWO 39.824 SIT
-	VIDEOREKORDER GOLDSTAR RQ20P 37.620 SIT -KOVINSKI REZILEC ZA POMERI 1.663,20 SIT
-	19 DELNI KOMPLET ZA ZAMRZOVANJE 2.547 60 SIT
-	ZAMRZOVALNA OMARA OCEAN 2001 54.372 SIT
/o
Trbovlje
Celje - skladišče
D-Per
6/1994
5000001643,1

C0BIS5 o
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Da smo res banka, ki dela za ljudi, dokazujemo tudi s tem, da
na vseh okencih BANKE ZASAVJE d.d. Trbovlje
že lahko vplačate tudi
posebne položnice
za porabljeno
električno energijo.
Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi za ljudi
'
N AROČILNICA
ZASAVC, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi tel./fax:0601/61 013
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek kraj
ulica

poštnašt..................
telefon...................
datum v .............. ........podpis ................... j
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
^	sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	J
Va è čaeopie