PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^
Abb. postale I gruppo	" Lidia 9U IlF
Leto XXK. Št. 239 (8641)
TRST, petek, 12. oktobra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Oerknlm, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Pred novo sezono
Stalnega slov. gledališča
AMERIŠKO ŠESTO BRODOVJE PRIPLULO V IZRAELSKE OZEMELJSKE VODE?
Izraelci spet zasedli Golansko planoto Nespremenjen položaj ob Sueškem prekopu
Telavivske ladje napadle sirsko pristanišče Latakio in potopile grško potniško ladjo - Večje število žrtev med sirskim civilnim prebivalstvom - ZDA pošiljajo Izraelu rakete? - Učinkovita egiptovska protiletalska obramba
r~ ......
pa italijanskega. To ni samo naše mnenje, temveč tudi mnenje vseh najuglednejših italijanskih gledališčnikov, saj je prav v njihovem imenu in v prisotnosti samega ministra sa prireditve in turizem Paolo Grassi, bivši ravnatelj milanskega gledališča Piccolo teatro in sedanji intendant Scale, izjavil, da je tudi v tem primeru edino merilo državljanstvo in da ne moremo odrekati določenih pravic 'italijanskim državljanom pod pretvezo, da govorijo slovenski jezik. S svojimi umetniškimi u-spehi, je dodal Paolo Grassi, so namreč dovolj zgovorno dokazali, da so na višini naših stalnih gledališč, kar jim daje pravico do še posebne naklonjenosti italijanske države.
Grassijeve izjave so še en dokaz, da je pot, ki jo je ubralo naše gledališče, pravilna. Vendar to žal še ne zadostuje. Smo namreč v položaju, ko nam država lahko pomaga samo pod pogojem, da takoj ukrepa. In ukrepati mora še pred koncem sezone 1973-74, sicer bi njena pomoč prišla prepozno. Bila bi kot zdravilo, ko je bolnik že izdihnil.
Zato še enkrat in tokrat skoraj dramatično apeliramo na vso slovensko javnost, da podpre svojo ugledno umetniško u-stanovo in ji pomaga prebroditi to zadnjo, a doslej morda najtežjo oviro.
JOSIP TAVČAR
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii
POMEMBEN KORAK NAPREJ V UREJEVANJU PRAVNEGA POLOŽAJA SLOVENSKE ŠOLE
Šolska komisija senata odobrila zakonski osnutek Škerk-Belci
'4
Zaradi vnesenih sprememb v zakonski osnutek, bo moral ta ponovno v komisijo poslanske zbornice, kar naj bi se zgodilo v nekaj tednih - Občutno skrčenje fondov in odložitev obnovitve karier
Stalno slovensko gledališče stopa v novo sezono s precejšnjo ,tremo’ in to ne samo zaradi bojazni, da bi napovedani repertoar ne zadovoljil občinstva, marveč predvsem zaradi tega, ker je njegov proračun v dobršni meri zgrajen na dokaj krhkih temeljih bančnih posojil in političnih obljub.
Prehodna faza iz delne pu-blicizacije v popolno je namreč prav na začetku sezone 1973-74 dosegla kritično točko, to je točko, na kateri se finančne vrzeli nujno morajo polniti s pogumom, navdušenjem in požrtvovalnostjo, sicer preti resna nevarnost, da se vsa zgradba zruši.
Konzorcij Stalno slovensko gledališče, v katerem so kot glavni partnerji tržaška občina, tržaška pokrajina in Društvo slovensko gledališče, ne more več kriti vseh proračunskih postavk z lastnimi sredstvi. In ne more jih kriti niti s pomočjo dežele, katere predstavnik sedi v njegovem upravnem svetu, niti s pomočjo države, ki ima naše gledališče še vedno kot zasebno ustanovo in mu zato odmerja sorazmerno zelo skromno pomoč. Izdatki torej znatno presegajo dohodke in primanjkljaj se stalno veča že od leta 1968, ko se je po sklepu občinskega sveta u-stanovilo Stalno slovensko gledališče. Dosegel je ob koncu prejšnje sezone že tak obseg, da so mu bančna posojila z jamstvom tržaške občine in pokrajine komaj mogla biti kos. Upati je, da bodo nova jamstva krajevnih ustanov omogočila dodatna bančna posojila za sezono, ki se pravkar začenja. Vendar bančna posojila, pa čeprav dobrodošla, ne rešujejo položaja. So nekak začaran krog, ki po eni strani nudi potrebni kisik za življenje, a po drugi duši, saj so obresti, ki je zanje treba letno odšteti vedno več težkih milijonov, tako veliko breme, da je strlo že marsikatero, tudi mnogo močnejšo u-stanovo od naše gledališke hiše.
Premaknitev s te kritične točke je možna samo na en način. Krajevne ustanove, partnerice konzorcija Stalno slovensko gledališče, so že storile kar je bilo v njihovih močeh in izpolnile svoje obveznosti, ki so jih sprejele ob ustanovitvi Stalnega slovenskega gledališča decembra 1968. Tudi dežela je z razumevanjem skušala pomagati, dasi bi letos z izvajanjem na novo sprejetega zakona o podporah kulturnim dejavnostim lahko otipljivo povečala svoj prispevek. Svojo pomoč je povečal tudi vladni komisariat. Vendar vse to še ni dovolj. Nastopil je trenutek, ko lahko samo država odločilno poseže. Priznati mora končno, in to čimprej, naši gledališki hiši status stalnega gledališča, ki ga ob pomanjkanju ustreznega zakona, predvidevajo obstoječe ministrske okrožnice. So mo na ta način bi se zagotovila vsa finančna sredstva, potrebna za nemoteno delovanje naše gledališke ustanove.
Sklep tržaške občine decembra 1968 je bil prvi korak k popolni publicizaciji. Omogočila ga je politična volja prav tako slovenskih, kot italijanskih strank v naši občini. In omogočila ga je še prej visoka umetniška raven naših predstav — zrel sadež že stoletne navezanosti naših ljudi na gledališko umetnost. Na razpolago so torej vsi pogoji, da se stori tudi zadnji korak, to je pristop države, ki mora prevzeti nase obveznost, da krije 60 odst. vseh potrebnih finančnih sredstev, kot to že dela za vsa stalna gledališča v Italiji.
Prepričani smo, da bo do tega prišlo. Formalne ovire, ki še stojijo na poti do dokončne rešitve vprašanja, ne bi smele biti tako velike, da bi lahko zaustavile juridični postopek, ki je v teku. Se najmanj pa bi moralo ovirati dejstvo, da gre za gledališče, ki se na odru poslužuje slovenskega 'jezika, ne
Zaradi sinočnje stavke tehničnega osebja italijanske tiskovne agencije ANSA so naša poročila o mednarodnih in vsedržavnih dogodkih por manjkljiva. Bralce prosimo za razumevanje.
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — šolska komisija senata je v sredo zvečer odobrila na zakonodajni stopnji zakonski osnutek št. 974 škerk - Belci, ki urejuje dejavnost slovenske šole v Trstu in Gorici. Ukrep je že odobrila poslanska zbornica, vendar ne bo postal še dokončen, ker je komisija vnesla nekatere spremembe. Zato bo morala o zakonu ponovno razpravljati pristojna komisija poslanske zbornice, kar se bo verjetno zgodilo v teku nekaj tednov. Glede glasovanja na Montecitoriu so misovci zahtevali, in tudi dosegli, da bi o ukrepu razpravljali in ga odobrili v avli, ne pa v komisiji; v senatu pa niso ponovili te zahteve, zaradi česar lahko domnevamo, da bo tudi v poslanski zbornici komisija lahko odločala na zakonodajni stopnji. Skratka, zakon bi moral stopiti v najkrajšem času v veljavo.
Spremembe, ki jih je vnesla senatna komisija, zadevajo drugi odstavek člena 1 in člen 11. Prva sprememba zadeva didaktične nadzornike in šolske ravnatelje, za katere je bila veljavnost obnovitve karier preložena od 1. oktobra 1971 na 1. oktober 1974 z ustreznim skrčenjem fondov. Druga sprememba
Izraelske oklopne sile so prebile sirsko obrambno črto na Golanskih višavah in so prodrle kakih deset kilometrov v notranjost dežele na cesti proti glavnemu mestu Damasku, ki je oddaljen kakih 50 kilometrov. Poročajo, da so izraelske ladje napadle sirsko pristanišče Latakio, v katerem so potopile grško potniško ladjo ter povzročile večje število žrtev med sirskim prebivalstvom. Položaj na fronti ob Sueškem prekopu se ni bistveno spremenil. Egipčani utrjujejo svoje položaje na vzhodnem bregu Sueškega prekopa. Izraelcem ni uspelo porušiti pontonskih mostov čez prekop, ki ga učinkovito branijo egiptovske rakete.
Šolska komisija senata je o-dobrila zakonski osnutek Belci-Škerk o slovenskih šolah v Trstu in Gorici. V komisiji so vnesli v besedilo zakona nekatere spremembe, zaradi katerih bo morala o njem ponovno razpravljati poslanska zbornica. To bi se utegnilo zgoditi v nekaj tednih, posebno če misovci ne bodo ponovili zahteve, naj bi o zakonu razpravljali v avli, ne pa v pristojni komisiji. Žal pa pomenijo vnešene spremembe poslabšanje besedila zakona, saj predvidevajo občutno skrčenje fondov in preložitev preureditve karier na leto 1974.
pa prenese breme 250 milijonov lir, ki je bilo v besedilu poslanske zbornice določeno začenši s finančnim letom 1972, na finančno leto 1974.
Vsi ostali členi so bili odobreni z istim besedilom, kot v poslanski zbornici.
Na predlog demokristjana Erminia in s privolitvijo vlade je bil tudi odobren dodatni člen, ki določa takojšen vsop v veljavo zakona. To pomeni, da po dokončni odobritvi ne bo treba čakati poteka 15 dni od objave v Uradnem listu.
M. D.
* * *
Do tu poročilo našega rimskega dopisnika. Odobritev zakonskega o-snutka Škerk-Belci v ustrezni senatni komisiji predstavlja važen korak naprej v urejevanju pravnega položaja slovenskega šolstva v Italiji in ga kot takega tudi z zadovoljstvom pozdravljamo. Istočasno pa ne moremo mimo ugotovitve, da vneseni popravki, zaradi katerih bo moral zakonski osnutek ponovno pred poslansko zbornico, ne pomenijo izboljšanja zakonskega o-snutka Škerk-Belci, temveč njegovo poslabšanje. Vnešene spremembe namreč zmanjšujejo znesek za slovensko šolo od predvidenih 700 na 250 milijonov lir, s tem v zvezi pa tudi odložitev obnovitve karier šolskih nadzornikov in didaktičnih ravnateljev, ki se ne bo začela z veljavnostjo od leta 1971, temveč šele z letom 1974 z vsemi posledicami za prizadete.
Slovenska javnost pričakuje, da bo tudi tako poslabšan zakonski osnutek škerk - Belci v poslanski zbornici v najkrajšem času dokončno odobren in da bo takoj nato začel veljati, saj se je njegova odobritev že tako predolgo zavlekla v izključno škodo slovenskega šolstva v Italiji.
PO ODSTOPU SPIRA AGNEWA
Nixon isce novega
podpredsednika
WASHINGTON, 11. - Nixon išče novega podpredsednika. Včerajšnji odstop Spira Agnevva je globoko pretresel ameriško javno mnenje ter je pomenil hud udarec za prestiž Bele hiše, ki v vsej ameriški zgodovini še ni bila vpletena tako hud škandal. Agnew je bil obsojen sicer le na denarno globo, ker ni plačeval davkov, s svojim odstopom s podpredsedniškega mesta pa se je izognil mnogo hujšim obtožbam, ki gredo od korupcije do zlorabljenja svojega položaja v osebne namene. Med I njimi in pravosodnim ministrom je namreč prišlo do nekakšnega sporazuma, ki je po ameriških zakonih dovoljen: Agnew je priznal samo del krivde in odstopil s pod-
predsedniškega položaja, v zameno pa so bili arhivirani sodni postopki proti njemu zaradi njegove dejavnosti bodisi got guvernerja Marylanda, bodisi kot podpredsednika.
S tem je seveda dokončno končana politična kariera Spira Agne-wa, skrajno reakcionarnega politikanta, katerega imenovanje za podpredsednika je že od vsega začetka vzbudila nemalo kritik in polemik. Sedaj bo moral Nixon izbrati naslednika, in seveda po možnosti takega, ki mu ne bo povzročal novih težav. Gre pa za težko izbiro tudi zaradi tega, ker bo imenovanje moral potrditi kongres, v katerem ima večina demokratska stranka.
Vsekakor pa je za sedaj najverjetnejši kandidat Nixonov osebni prijatelj John Connaily, bivši guverner Texasa in bivši zakladni minister, ki je pred kratkim prestopil iz demokratske k republikanski stranki. Politični opazovalci pa navajajo med kandidati tudi bivšega obrambnega ministra Melvina Lair-da, bivšega zunanjega ministra Wiiliama Rogersa ter senatorja Scotta in Rockefellerja.
Akcija Jugoslavije za pomoč arabskim državam
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Jugoslavija ponovno najostreje obsoja nadaljevanje brutalnega bombardiranja mest in civilnih objektov s strani izraelskih vojnih letal v Siriji in Egiptu in zahteva, da se takoj preneha z izraelskimi napadi na civilno prebivalstvo Sirije in Egipta, je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milovan Zupan. Zupan je dodal, da je zvezno tajništvo v stalnem stiku z jugoslovanskima diplomatskima zastopnikoma v Kairu in Damasku in da po dosedaj prispelih vesteh noben jugoslovanski državljan v Egiptu in Siriji ni poškodovan. Na več vprašanj tujih novinarjev o značaju jugoslovanske pomoči arabskim državam je Zupan opozoril na sporočilo z včerajšnje seje zveznega izvršnega sveta, na kateri je svet sprejel ukrepe za nadaljnjo podporo in neposredno pomoč osvobodilni borbi arabskih držav. V skladu s tem je zvezni izvršni svet sklenil, da takoj pošlje sanitetni material in krvno plazmo. Na vprašanje o koordiniranju akcije neuvrščenih držav je Zupan opozoril na včerajšnjo sprejeto deklaracijo skupine neuvrščenih držav v New Yorku in dejal, da se bodo posvetovanja za nadaljnjo podporo in pomoč arabskim državam nadaljevala tudi v bodoče na raznih stopnjah v New Yorku, kjer so zbrani vsi zastopniki neuvrščenih držav.
B. B.
DAMASK, 11. — Šesti dan četrte arabsko - izraelske vojne ni nikakor prispeval niti k razčiščenju vojaškega položaja, niti k mirni rešitvi sedanje krvave krize na Bližnjem vzhodu. Edine kolikor toliko zanesljive vesti so tiste, ki prihajajo s sirskega bojišča, kjer je očitno, da so Izraelci zavrnili sirsko ofenzivo in da sedaj prodirajo proti Damasku kot je dejal glasnik telavivske vojske in kot je posredno potrdil sirski radio. Slednji govori sicer o velikih uspehih sirskih oklepnih sil na Golanu ter o sestrelitvi 93 izraelskih letal samo v zadnjih 10 urah. Z današnjimi se je skupno število sestreljenih izraelskih letal povečalo na 240, kar je med opazovalci in vojaškimi izvedenci povzročilo velike dvome o treznosti sirskih poročil. Dejstvo je, da so izraelske oklopne kolone prodrle deset kilometrov na sirsko ozemlje in sicer na cesti proti glavnemu mestu Damasku, ki je oddaljeno od črte ustavitve ognja iz leta 1967 kakih 60 kilometrov.
Kaže, da je Izrael vrgel večino svojega vojaškega potenciala na sirsko fronto, da bi čimprej strl njen odpor, in s tem posredno zagrozil jordanskemu kralju Huseinu, ki je vpoklical rezerviste. Glasnik izraelske vojske pravi, da so izraelske oborožene sile doslej uničile kakih 800 sirskih tankov, od skupnih 1.400, ki naj bi jih Sirija vrgla v boj proti Izraelu. Sirci so imeli pred začetkom vojne približno 2.000 tankov, da sedaj preostaja 1.200, ki naj bi jih, kot pravi podpoveljnik izraelskega glavnega štaba, Sirci postavili v obrambo Damaska.
Poročajo tudi o nočnem pomorskem spopadu v sirskih vodah pred pristaniščem Latakio, kjer naj bi kot poročajo iz Damaska potopili 8 izraelskih čolnov, sami pa da niso imeli izgub. Teiavivska verzija je bistveno drugačna; Izraelci naj bi potopili dve sirski ladji in uničili vrsto vojaških naprav ob obali. Obenem naj bi prizadeli poveljstvo sirske mornarice. Dejstvo je, da je izraelski napad povzročil vrsto človeških žrtev med civilnim prebivalstvom, obenem pa so Izraelci potopili neko grško potn ško ladjo, ki je bila zasidrana v pristanišču. Med posadko sta bila dva mrtva in več ranjenih.
S sueške fronte ni kdove kaj novega. Kairo poroča, da se njegove čete utrjujejo na vzhodnem bregu prekopa, na črti, ki poteka kakih 10 do 20 km od vodne poti. V teku noči se je menda izraelska oklepna kolona zagozdila med egiptovske položaje, po nepotrjenih vesteh pa kaže, da so jo egiptovski topovi uničili.
Opazovalci se sprašujejo, zakaj ne skušajo Egipčani prodreti v notranjost Sinaja, vsaj do druge izraelske obrambne črte, ki leži kakih šestdeset kilometrov v notranjosti, v podnožju vzpetin. Ena od razlag naj bi bila, da imajo egiptovske čete na sedanjem položaju zaščito svojih raket, ki so presenetile izraelska letala in sestrelila lepo število reaktivcev z Davidovo zvezdo. Izraelci morajo zato napadati egiptovske položaje na zahodnem bregu Sueškega prekopa ter druge objekte v E-giptu, s Sredozemskega morja in ne čez prekop. Zato je tudi egiptovsko
letalstvo zelo malo aktivno. Ker so rakete samodejne in se sprožijo, ko radar zazna prisotnost kakršnegakoli letečega predmeta v dometu rakete, bi morali ob vsaki egiptovski letalski akciji izključiti naprave, ki vodijo rakete in tako začasno ostati brez zaščite ter se izpostaviti izraelskim vdorom. Pontonski mostovi čez Sueški prekop so še vedno pod učinkovito zaščito raket, ki preprečujejo izraelskim letalom, da bi jih porušila in po njih oskrbujejo Egipčani svoje čete. Kaže, da so v zadnjih urah zamenjali nekatere oddelke z novimi, spočitimi.
Medtem se nadaljuje pomoč drugih arabskih držav, ki pa je povečini le simbolična, kot je na pr. oddelek 1.000 tunizijskih vojakov, ki jih je poslal predsednik Burgiba. Edina država, ki je poslala Siriji in Egiptu občutljivo pomoč je Irak, katerega vojaki so že stopili v boj tako na Golanskih višavah, kot na Sueškem prekopu. Irak je skupno poslal kakih 16.000 do 18.000 mož in 100 tankov.
Iz Libanona poročajo, da je danes priplulo v izraelske ozemeljske vode šest velikih vojnih ladij, ki naj bi prihajale s Cipra. Domnevajo, da gre za ladje 6. ameriškega brodov-ja. Ameriška vlada je v veliki zadregi zaradi pisanja nekega lista iz Virginie, ki pravi, da so v letal-
Kaže, da je v zadnjem času v modi izpraševanje vesti o napakah italijanske družbe, in to je vsekakor pozitivno. Toda vsakokrat so zaključki eni in isti: vse, kar v Italiji ni v redu, je posledica krivic, desetletnih odlašanj in zavlačevanj, ki jemljejo vsako vsebino demokratičnim svoboščinam, ki jih spreminjajo v svobodo diskriminacije velikega dela (večineJ prebivalstva.
Tako smo sedaj prišli do zaključka — ob priliki leta knjige na pobudo UNESCO — da Italijani ne berejo. 70 odstotkov Italijanov ni nikdar kupilo niti ene knjige, ob tej ugotovitvi pa pridejo debate, konference in okrogle mize, za katere dvomim, da bodo lahko odpravile eno največjih sramot Italije, ki se sicer prišteva k «desetim najbolj industrializiranim državam sveta». In tako naj bi Italijan vzljubil knjige, ko pa razpolaga s tako šolo? Pred kratkim se je začelo šolsko leto, in takoj so prišle na dan strahotne pomanjkljivosti šolskih struktur, ki v Rimu dosegajo ponižujoče ekstreme.
Manjka na tisoče učilnic, treba je uvajati dvojne in trojne izmene, nekatere šole dobesedno razpadajo. V neki mestni četrti morajo učenci nesti s seboj od doma vodo, ker je napeljava v šoli pokvarjena. V neki drugi predmestni četrti so matere sklenile, da ne bodo več pošiljale otrok v šolo, ker je poslopje preveč umazano in polno miši.
Toda najhujša tragedija ni ta: običajni «izvedenci» so izračunali, da štirideset tisoč šoloobveznih otrok ne obiskuje pouka. Od teh je osemnajst tisoč «zaposlenih», če za zaposlitev lahko imenujemo delo za točilno mizo barov ali pa kako drugo še slabše delo, za katerega prejemajo od 500 do 1000 lir na dan. S šolsko reformo odlašajo iz leta v leto, položaj pa je medtem postal še bolj dramatičen. Gre za 40 tisoč o-trok brez vsakršne perspektive, ki jih je potrošniška družba potisnila v stran in jih obsodila. Gre za 18 tisoč otrok, ki so žrtve sramotnega izkoriščanja in ki bodo samo pomnožili število brezposelnih, ko bodo dopolnili štirinajsto leto. Seveda pa nudijo ti otroci skoraj brezplačno delovno silo, zaradi*česar obstaja v določenih krogih interes, da se jim onemogoči šolanje.
V takem položaju se je ponovno oglasila ON Ml (se spominjate Angele Gotelli?), ki je
skem oporišču Norfolk v zvezni državi Virginii natovorili večje število raket zrak - zrak na letalo bo-eing 707 z izraelskimi oznakami. A-meriška vlada ni novico niti potrdila niti demantirala.
Resolucija
neuvrščenih o Bližnjem vzhodu
NEW YORK, 11. - Neuvrščene države, članice Organizacije združenih narodov, so imele sejo, na kateri so odobrile resolucijo, v kateri zahtevajo umik vseh izraelskih čet z zasedenega arabskega ozemlja kot pogoj za kakršnokoli rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Resolucijo je na generalni skupščini prebral tunizijski zunanji minister, v njej pa neuvrščene države obsojajo obstreljevanje civilnih o-bjektov v Siriji ter izraža popolno podporo Egiptu in Siriji v njihovem pravičnem boju za osvoboditev zasedenega ozemlja.
BUENOS AIRES, 11. - Posl. Giulio Andreotti je prispel v Buenos Aires, kjer bo načeloval italijanski delegaciji na svečanosti ob ustoličenju Juana Perona za predsednika Argentine.
pozvala prebivalstvo, naj opozori na primere otrok, ki ne hodijo v šolo ali delajo. Toda kaj bo lahko storila ONMI, ki razpolaga s 50 socialnimi asistentkami, s 30 zdravniškimi asistentkami, z zelo omejenimi pristojnostmi in še z izredno slabim glasom? še pred tremi leti (po znanem procesu proti O NMI, v katerega je bil zapleten tudi bivši rimski župan Petruc-ci) je rimska občinska uprava obljubila, da bo napravila konec tej ustanovi ter prevzela nase skrb za otroke. Od takrat pa se ni nič zgodilo, na tisoče otrok pa je še vedno podvrženih izkoriščanju, ne da bi kdorkoli ukrepal.
Prisluhnite, kako je devetletni otrok, ki je «zaposlen» v neki trgovini v mestnem središču, odgovoril nekemu časnikarju:
«Kako to, da delaš, ko si še tako mlad?»
«Ne, jaz sem velik!»
«Ali bi rad hodil v šolo?»
«Končal sem tretji razred, • tem sploh ne mislim».
«Kje je tvoj oče?»
«V Cascii, tudi jaz sem tam doma, v Rimu sem zaradi dela».
«Koliko zaslužiš?»
«šestdeset tisoč».
«In kje stanuješ?»
«Pri gospodarju, tam jem in spim».
«Kaj pa misliš, da boš delal čez deset let?»
«Ničesar ne mislim, to je težko vprašanje».
«Nimaš nobene želje?»
«Ne».
Devetletni otrok, pa nobene želje. Ali je potreben komentar?
MARIO DEZMANN
Danes srečanje med vlado in sindikati o pokojninah
RIM, 11. — Jutri popoldne bo v Palači Chigi sestanek med vlado in predstavniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UH o zvišanju pokojnin, družinskih doklad in doklad za brezposelne. V pričakovanju tega srečanja pa je bil danes v palači Chigi sestanek pristojnih ministrov s predsednikom Rumorjem, na katerem so izdelali stališče vlade do vprašanj na dnevnem redu srečanja s sindikati.
ZAGREB, 11. — Predsednica CK zveze komunistov Hrvaške Milka Pianine je sprejela sinoči člane delegacije KP Italije, ki jo vodi član politbiroja Giorgio Napolitano, in jih zadržala na večerji.
Izraelski obrambni minister Dajan opazuje položaje na golanski fronti
•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIimiUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlilIlIllliiiiiiiiiiiitlllMIilIH
PISMO IZ RIMA
Rimska tragedija
Z JUTRIŠNJIM DNEM V LJUBLJANI
BOGAT CIKLUS PRIREDITEV NA SREČANJU «ALPE-ADRIA»
Kulturnih prireditev, srečanj in koncertov se bodo udeležili tudi pesniki in zbori slovenskih manjšin s Koroške in iz naše dežele
S svečanim odprtjem likovne razstave «Intart» v Mestni galeriji se jutri zvečer, ob 18. uri, začne v Ljubljani ciklus kulturnih prireditev v sklopu meddeželnega srečanja «Alpe-Adria», katerega pokrovitelji sta deželi Koroška in Furlanija - Julijska krajina ter socialistična republika Slovenija. Lani je tako srečanje bilo v Celovcu, prihodnje leto pa v enem izmed mest naše dežele. Otvoritvene svečanosti se bo, med drugimi, udeležil tudi predstavnik naše deželne vlade, odbornik za kulturo Bernardo Dal Mas.
Tej svečani otvoritvi bo sledila vrsta kulturnih manifestacij, koncertov, gledaliških in filmskih predstav, zborovski večer in simpozij o gotski umetnosti na zemljepisnem področju med Alpami in Jadranskim morjem. Med udeleženci so vidni kulturni in javni delavci treh dežel in med temi tudi kulturni delavci slovenskih narodnih skupnosti na Koroškem in v Furlaniji - Julijski krajini. Po napovedanem sporedu kaže, da bodo narodne majšine zastopane, kar dokazuje še enkrat, če bi bilo to sploh še potrebno, da sta prav slovenski manjšini na Koroškem in v Furlaniji - Julijski krajini most možnega in nujnega sodelovanja med narodi na tem križišču Srednje Evrope.
Svečanemu odprtju srečanja in likovne razstave v Mestni galeriji bo sledil zvečer nastop celovškega občinskega gledališča z Eyslerjevim delom «Die gold’ne Meisterin».
V	torek, 16. oktobra, bo na sedežu Društva slovenskih pisateljev literarno srečanje. Nastopila bosta dva koroška pesnika — Nemec in Slovenec, enako bosta tudi Furlanijo Julijsko krajino zastopala dva pesnika, italijanske in slovenske narodnosti.
V	četrtek, 18. oktobra, bo v Mestni galeriji simpozij o «Gotskih skulpturah na zemljepisnem področju Alp in Zahodne Evrope».
V	soboto, 20. oktobra, bo v dvorani slovenske filharmonije nastopil orkester tržaškega gledališča «Giuseppe Verdi», ki ga vodi Andrea Gavazzeni.
V	torek, 23. oktobra, bo v poslanskem klubu filmski večer, ki ga prireja društvo filmskih delavcev Slovenije. Na večeru bosta Giulio Mauri in Valeria Bombacci prikazala film o furlanskih gradovih.
Srečanje se bo zaključilo v soboto. 27. oktobra, z zborovskim nastopom. Za Koroško bosta nastopila pe en nemški in en slovenski pevski zbor, za Furlanijo - Julijsko krajino pa zbora «Hlesberg» in mešani pevski zbor «Lojze Bratuž», poleg seveda zborov iz Slovenije. Organizacijo nastopa je sprejela Zveza kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije. Verjetno se bo zborovski koncert zaključil s skupnim nastopom vseh zborov. Nemški, slovenski in italijanski pevci bodo zapeli Gallusovo skladbo in se s tem oddolžili velikemu slovenskemu skladatelju, ki idealno združuje, tudi s svojim življenjem, vse naše pod ročje.
Lahko še to zapišemo o pripravah na ljubljansko srečanje. Tako sta konec septembra nastopila slovenska filharmonija ter komorni orkester z zborom madrigalistov iz Celovca. Danes pa bo Slovensko narodno gledališče predstavilo «Pomladno šagro» Strawinskega in Bu-kovyja «Hirošimo».
činah, ter 75 skladišč prodajalcev na debelo v tržaški občini in 3 skladišča v okoliških občinah. Ugotovili so 180 prekrškov določila o obveznem izpostavljanju cenikov in 48 primerov neupravičenega povišanja cen. Nadalje so ugotovili 8 prekrškov zakona o obveznih cenah, niso pa zasledili nobenega prekrška zakona o trgovini.
Minister Mario Toros bo v ponedeljek uradno obiskal deželno upravo
Minister za dežele sen. Mario Toros bo v ponedeljek 15. oktobra uradno obiskal deželo Furlanijo - Julijsko krajino in se s tem odzval vabilu, ki mu ga je pred časom naslovil predsednik dežele Comelli. To bo istočasno tudi prvi ministrov obisk neki deželi, odkar je bil imenovan na to mesto.
Minister bo prispel v Trst ob 11. uri in bo prisostvoval izredni seji deželnega odbora, na kateri mu bo predsednik Comelli obrazložil pereča vprašanja naše dežele in kjer bo ponovil nekatere zahteve, ki jih je že izrekel na sestanku predsednikov vseh dežel v Rimu. V uradnem poročilu je v tej zvezi rečeno, da bo Co-melli govoril o posebni intervenciji države na osnovi člena 50 statuta, temeljiti preureditvi sedanjega sistema vojaških služnosti in temeljitejšemu in širšemu posegu države na področju naše dežele.
Nato bo minister Toros odšel v deželni svet, kjer ga bo pozdravil predsednik Berzanti, ki mu bo predstavil člane predsedstva in načelnike skupin. Minister se bo nato na prefekturi sestal še z vladnim komisarjem dr. Di Lorenzem.
Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu
Zastoji blaga v tržaški luki
Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu se v tržaškem pristanišču kopiči blago namenjeno v dežele, ki so neposredno vmešane v spopad ali ki so v prenevarni bližini vojne.
Najprej sta udarec občutili sirska luka Lattakia in libanonska prestolnica Bejrut, sedaj pa se začenja zatikati tudi z Izraelom, ki
vzdržuje s Trstom redno progo kontejnerskih ladij.
Že v sredo bi morala odpluti iz našega pristanišča ladja «Salzburg», ki pluje pod nemško zastavo, do včeraj zvečer pa ladja še ni zapustila Trsta in gotovo čaka na razvoj dogodkov. V luki je tudi izraelski trajekt «Iris», ki bi moral prvotno odpluti že včeraj, ustavil pa se bo v Trstu vsaj do ponedeljka, vendar zaradi popravil.
Za Izrael nekoliko neugoden razvoj dogodkov je svetoval mnogim nemškim, avstrijskim, švicarskim in italijanskim izvoznikom, da trenutno ustavijo svoje blago v Trstu.
Nekatere ladje, ki so bile ob izbruhu vojne že blizu arabskih pristanišč, se vračajo v Trst ali Benetke.
Deželno tajništvo KPI o odobritvi zakona Belci-Škerk o šolstvu
Deželno tajništvo KPI je izrazilo zadovoljstvo, ker je senatna komisija sprejela zakon Belci » fekerk v korist slovenskih šol, o čemer pišemo na
1.	strani. Deželno tajništvo pravi, da gre za rezultat dolgega in vztrajnega napora komunističnih parlamentarcev in v tej zvezi tudi izrecno omenja obisk komunistične parlamentarne delegacije, ki jo je vodil posl. Natta. Tako so lahko bile premagane vse ovire in je bil odobren zakon, ki ga je vložil poslanec škerk že v pretekli zakonodajni dobi. Na ta način je bil dosežen delni rezultat v boju za pravice slovenske narodnostne skupnosti.
Deželno tajništvo KPI istočasno tudi opozarja vse parlamentarce KPI naše dežele in druge demokratične sile, da bi čimprej prišlo do razprave in do odobritve zakona v poslanski zbornici, ker je senat sprejel nekatere formalne popravke.
Drevi ob 20.30 se bo sestala rajonska konzulta za Novo mesto -Staro mitnico. Sestanek bo v sobi 217 anagrafske palače.
VČERAJ NA DEŽELNEM SEDEŽU V GORICI
Predstavniki KZ pri predsedniku Ustanove za razvoj kmetijstva
Živinorejcem je treba nujno priskočiti na pomoč
Včeraj so predstavniki tržaške Kmečke zveze, predsednik Alfonz Guštin, tajnik Lucijan Volk in kmetijski izvedenec Edi Bukovec, obiskali v Gorici predsednika Deželne ustanove za razvoj kmetijstva, Luc-co. Sestanek, kateremu je prisostvoval tudi direktor ustanove dr. Bel-lavite, je Kmečka zveza zahtevala že julija, ker je hotela prikazali stanje hude krize tržaške živinoreje in obrazložiti predloge za njeno prebroditev.
Predstavniki kmečke strokovne organizacije so vodstvu ustanove, ki ima v deželnem okviru nalogo urejevati in spodbujati valorizacijo kmetijstva, tolmačili izredno zaskrbljenost tržaških živinorejcev ob hudi krizi te panoge kmetijstva spričo naraščajočih cen krmil in drugih potrebščin, letošnje izredne suše in nizke cene mleka. Tako stanje je za živinorejce nevzdržno in grozi z izpraznjenjem hlevov.
■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiu»iiiiiiiii
NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
Odobreni številni sklepi za reorganizacijo pokrajinske psihiatrične zdravstvene službe
Pokrajinski svet je obsodil prevrat v Čilu in počastil spomin Allendeja
Predsednik Zanetti je na sinočnji demokratično seji pokrajinskega sveta najprej počastil spomin predsednika čilske republike Allendeja, katerega so ubili 11. septembra. Zanetti je izrazil resno zaskrbljenost za usodo demokratičnega režima, ki je zgodovinsko starejši, kot je italijanski in pri tem podčrtal obvezo pokrajinskega sveta, da bo buden glede nevarnosti fašizma. Predsednik pokrajine je nato govoril o strahotnem preganjanju, katerega smo priče v Čilu in streljanju ljudi brez vsake obsodbe.
Pokrajinski svet je poslušal globoko občuteno izjavo predsednika pokrajine stoje, kot je tudi poslušal izjave ostalih načelnikov skupin - Bega (PSDI), Sancina (PLI),
Volka (PSI), Fontanota (KPI), Pa-corja (PRI) in Cellija (KD). Ko pa je spregovoril misovski predstavnik Busa, ki je enostavno prečital članek glasila kurije «Vita nuova», so vsi svetovalci z izjemo liberalcev (ki pa sta se vsedla) zapustili dvorano, saj neofašisti prav gotovo nirtajo pravice govoriti v
z
DANK* ZJUTRAJ OB 8. URI
Nov «otok» za pešce pri cerkvi sv. Antona
Prepovedan promet v delu Ul. S. Lazzaro
Ul. delle Torri, v in Ul. Ponehielli
Deželna komisija o podporah kmetom
Po včerajšnjem sestanku se bo deželna komisija, ki se ukvarja z vprašanji kmetijstva, sestala tudi danes. Člani komisije razpravljajo o dveh zakonskih osnutkih, ki sta ju predložila KD in KPI, za podpore kmetovalcem, ki so jih prizadele prirodne katastrofe.
Po poročevalcu Chinellatu (KD) In komunistu Moschioniju, podpisniku drugega osnutka, so spregovorili še Micolini, Cogo, Martinis in Del Gobbo (KD), Magrini in Bettoli (KPI) ter Cornelia Puppi-ni (MF).	__________
Z včerajšnjega sestanka odbora za cene
Uvesti strogo nadzorstvo nad cenami šolskih knjig
Prefekt Di Lorenzo je včeraj pred-»edoval sestanku pokrajinskega odbora za cene. Zasedanja sta se prvič udeležila kot opazovalca zastopnik sindikatov Battilana in zveze trgovcev Ceppi.
Odbor je najprej sprejel na znanje, da je goriškj pokrajinski odbor za cene sporočil seznam proizvajalcev ti-»tih vrst blaga, ki se prodaja po vsej deželi in je sklenil, da bo zahteval od teh proizvajalcev cenike njihovih proizvodov. Odbor je tudi imenoval dva nadzornika, ki bosta skrbela za nadziranje cen po 31. oktobru, ko bo zapadla veljavnost vladnega odloka o «zamrznjenju» cen
Pokrajinski odbor je nadalje še obravnaval vprašanje cen šolskih knjig, ki so v marsikaterem primeru precej poskočile. Že od leta 1970 velja ministrska okrožnica, ki priporoča ravnateljem, naj se ne poslužujejo tistih knjig, katerih cena je previsoka. Odbor bo zato še enkrat spodbudil ravnatelje in odgovorne šolske obla sti, naj se strogo držijo ministrske okrožnice.
Končno so še obravnavali delo raz nih organov za preprečevanje naraščanja cen. Posebni urad prefekture je prejel 169 prijav o neupravičenih poviških cen, nadzorni organi so pre gledali 3.641 prodajaln v tržaški občini in 218 prodajaln v okoliških ob-
Ko bo danes ob 8. uri stopil v veljavo županov odlok, po katerem bo prepovedan ves promet po Ul. Delle Torri ter po delu Ul. S. Lazzaro in Ul. Ponehielli, bomo bližji «sprostitvi prometa», širokopoteznemu načrtu tržaške občine, po katerem se bo lice našega mesta — seveda z vidika prometa — popolnoma spremenilo. «Revolucija» se je začela že pred časom, ko so uvedli enosmerno vožnjo po Koronejski ulici in po Ul. F. Severo, nadaljevala se je z uvedbo enosmernega prometa v nasprotnih smereh po Ul. Rossetti ter po Ul. Canova in Ul. Piccardi, nato je bila na vrsti velika «krožna» pot okrog Terezijanske četrti (enosmerna vožnja po Ul. Carducci, Ul. Ghega, Ul. Roma, Korzu in spremembe na Goldonijevem trgu), v kratkem pa bodo še uvedli enosmerno vožnjo po Ul. Filzi in Ul. S. Spiridione od Korza proti Ul. Ghega, torej v nasprotni smeri kot vzporedna Ul. Roma.
Uvedba «otoka» za pešce je ukrep, ki se usklaja v ta okvir. Samo z dokončno ureditvijo vseh ulic v okolici Trga sv. Antona bo namreč promet kljub omejitvam hitreje stekel. Ne samo, tok vozil se bo še laže odvijal po Ul. Imbriani po eni strani in tako hitro povezoval Korzo z Ul. Carducci, po drugi strani pa bo mogoče hitreje privoziti iz Ul. Carducci na Korzo. Treba bo voziti po Ul. Valdirivo, Ul. S. Lazzaro do začetka otoka za pešce, Ul. Paganini in nato po Ul. Roma do Korza.
Kot je znano, bo otok za pešce zajemal Ul. delle Torri, del Ul. S. Lazzaro (od križišča z Ul. Paganini do Korza) ter del Ul. Ponehielli (od križišča z Ul. S. Lazzaro do križišča z Ul. S. Caterina). Na tem področju bodo lahko raztovarjali in natovarjali blago samo od polnoči do 11. ure ter od 14. ure do 17. ure. Tovornjaki bodo morali privoziti iz Korza in odpeljati po Ul. Paganini.
V kratkem bodo tudi izdali odlok, po katerem bodo uvedli parkiranje na obeh straneh Ul. S. Lazzaro. Parkiranje bo omejeno na eno uro. ponoči pa bo dovoljeno samo na eni strani ceste in sicer izmenično ob lihih in sodih dneh. Na tak način bo na razpolago nekaj sto parkirnih prostorov več, ki bi morali nadoknaditi tiste, ki so jih odpravili v Ul. Valdirivo in še drugod po Terezijan ski četrti.
primerov nalezljivih obolenj. Iz podatkov občinskega zdravstvenega urada je namreč razvidno, da je bilo v obdobju od 1. do 7. oktobra v tržaški občini sedem primerov nalezljivega vnetja jeter, štirje primeri noric ter po en primer tifusne mrzlice, vnetja očesne mrene, na-lezjivega vnetja priušesne slinovke ter srbečice.
Predsedstvo S6Z počastilo spomin Josipa Terčona
Nalezljive bolezni v tržaški občini
V prvem tednu oktobra našem področju zabeležili
na
15
Predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja je na svoji seji počastilo spomin preminulega Josipa Terčona, preudarnega in sposobnega gospodarstvenika ter dolgoletnega aktivnega člana SGZ.
Josip Terčon je bil v krogu SGZ dolgoletni član vodilnega odbora in se je vedno nepristransko in predano udejstvoval ter je bil vedno pripravljen z nasveti in delom pomagati pri uveljavitvi naše gospodarske ustanove in pri obnovi od vojne uničenega zamejskega slovenskega gospodarstva. Tudi njemu gre torej zahvala in zasluga za sedanjo širino in razvoj Slovenskega gospodarskega združenja.
Zaradi tega se Slovensko gospodarsko združenje klanja njegovemu spominu in sočustvuje z užaloščeno družino.
izvoljenji upravi, ko gre za tako grob primer kršenja človeških pravic in demokracije.
Predsednik Zanetti je nato obsodil vojni spopad na Bližnjem vzhodu, v tej zvezi je omenil tudi gospodarski interes Trsta glede odprtja Sueškega prekopa in napovedal, da bo na eni izmed prihodnjih sej pokrajinski svet razpravljal o gospodarskih vprašanjih na osnovi številnih vprašanj, ki so jih vložili svetovalci. Predsednik je tudi povedal, da je pokrajinska uprava med počitnicami imela mnogo dela z nekaterimi važnimi vprašanji, kot so kongres o manjšinah, reorganizacija psihiatrične bolnišnice, javna dela in spor z osebjem.
V nadaljevanju seje je pokrajinski svet (po večini soglasno) odobril številne sklepe v zvezi z reorganizacijo psihiatrične bolnišnice.
Zanetti je poročal, da se je pričel proces zmanjševanja števila bolnikov, ki so stalno v bolnišnici in da so prvi rezultati spodbudni, saj je sedaj v bolnišnici samo še 666 bolnikov in se bližamo predvideni številki 600. Seveda pa je to samo del celotne reorganizacije, ker je sporedno treba urediti preventivno službo in voditi stalno skrb, da se bo bolnike lahko ponovno vključilo v splošno socialno življenje, za kar je treba ustvariti tudi dnevne in nočne bolnišnice. Pričelo se je sodelovanje tržaške bolnišnice s svetovno zdravstveno organizacijo, saj je bil Trst izbran kot vzgledna cona splošne svetovne reorganizacije psihiatričnega zdravljenja. Sodelovanje svetovne zdravstvene organizacije gre v smeri novega načina organizacije služb in še zlasti v smeri ponovnega strokovnega usposabljanja osebja.
Med razpravo je v daljšem posegu svetovalec KPI Panizon pozitivno ocenil napore pokrajinske u-prave in dejal, da se svetovalska skupina načeloma strinja z osnovnimi smernicami reorganizacije psihiatrične zdravstvene službe. Podčrtal je dobre uspehe, ki so bili doseženi pri naporih, da se v ta proces pritegne vse prebivalstvo in dejal, da je treba zainteresirati tudi rajonske konzulte. Opozoril pa je tudi na nekatera resna vprašanja in med njimi še zlasti na spor z osebjem, kjer stvari še niso povsem jasne.
• Na sedetu CISL v Ulici San Spiridione 7 bo drevi ob 18. uri debata o novih normah glede delovnih sporov. Poročal bo prof. Ginaldi.
skoro
«Mojster» goljufov se je predal sodniku
Včeraj zjutraj se je 47-letni Enrico Graziotti iz Milana, znan kot «mojster» italijanskih goljufov, predal preiskovalnemu sodniku dr. Serbu. Gra-ziottija so zaman iskali že dve leti, odkar je bil obsojen zaradi ponarejevanja vrednostnih papirjev in goljufije na pet let in 9 mesecev zapora. Pravijo, da je najboljši italijanski ponarejevalec, da je pravi «umetnik» v svoji stroki: uspelo mu je ponare-
JUTRI SPREVOD S TRGA SV. JAKOBA
Deželna manifestacija za solidarnost s Čilom
Govorili bodo Claudio Iturra, (Unidad popu-lar), deželni tajniki PSI, KPI, PSDI in drugi
Jutri popoldne bo v Trstu manifestacija na deželni ravni za svobodo in demokracijo v Čilu, za rešitev življenj političnih zapornikov vojašKe junte. Manifestacijo prirejajo KPI, PSI, PSDI, AGLI, komunistična. socialistična, republikanska in demokrščanska mladinska organizacija, borčevske organizacije ANPI, ANPPIA in ANED in sindikalna federacija CG1L - CISL -UIL.
Manifestanti iz vseh krajev deže-
le se bodo zbrali jutri ob 17. uri na Šentjakobskem trgu, od koder bodo v sprevodu šli po mestnih ulicah na Goldonijev trg. Tu bodo govorili član čilske fronte Ljudske enotnosti in docent na univerzi v Santiagu Claudio Iturra. zatem pa še deželni tajniki političnih strank, Gioacchino Lucio Tringale (PSI), Antonino Cuf-faro (KPI), Lucio Lonza (PSDI), nadalje Miloš Kodrič za borčevske organizacije.
diti obveznice inštituta IMI za eno milijardo lir.
Graziotti je deloval v okviru skupine milanskih goljufov, ki so začeli svoje podvige v Trstu: odprli so skladišče olja in vina pri Sv. Ivanu, dalj časa delovali z raznimi tržaškimi bankami, ko pa so si pridobili njihovo zaupanje, so začeli izdajati ponarejene čeke. Leta 1970, skoraj eno leto potem, ko so izginili iz Trsta, so se spet pojavili v raznih krajih severne Italije in na podoben način raz-pečali ponarejene obveznice in tudi bankovce po 5 tisoč lir. Razpečali so že skoro eno milijardo lir, ko so jih tržaški preiskovalci zasledili. Uspelo jim jt>, da so spravili pod ključ vse, razen Graziottija, ki je izginil, in neaega drugega člana tolpe, ki je umrl. Graziottija so obsodili v odsotnosti na skoro 6 let, včeraj pa je bil na tržaškem sodišču še en proces proti njemu, zaradi manjših prekrškov. Nepričakovano se je pojavil obtoženec, ki se je verjetno navebčal stalnega skrivanja. Zato so
Predlagali so zato, naj tudi Deželna ustanova za razvoj kmetijstva posreduje pri pristojnih oblasteh, da živinorejcem nujno priskočijo na pomoč z razdelitvijo močnih krmil in krme ter s prispevki za vzrejo telic in telet.
Delegacija Kmečke zveze je izrazila razočaranje tržaških kmetov zaradi zavlačevanja postopkov v zvezi z začetkom delovanja zadružnega hleva v Praprotu in zadružne mlekarne na Repentabru, ki bi edina mogla bistveno pripomoči k odpiranju boljše perspektive za domačo živinorejo. Poudarili so zato potrebo, da se Deželna ustanova za razvoj kmetijstva bolj zavzame za hitro reševanje teh problemov, kot je niena prvenstvena naloga.
V izčrpnem razgovoru so obravnavali tudi druge probleme tržaškega kmetijstva, kot so razvoj cvetličarstva, vprašanje razlastitev in druge. Predstavniki Kmečke zveze so naglasili potrebo, da Deželna ustanova za razvoj kmetijstva odpre svoj področni urad v Trstu, ter da se čimprej izdela področni načrt za razvoj tržaškega kmetijstva in izrazili pripravljenost naše strokovne organizacije, ki je že leta 1968 izdelala in predložila zadevni osnutek, da pri tem sodeluje.
L. V.
Zadnja pot Josipa Terčona
Včeraj je velika množica ljudi spremila na zadnjo pot bivšega nabrežinskega župana Josipa Terčona. Žalni sprevod je krenil iz pokojnikove hiše v nabrežinsko cerkev, kjer je opravil pogrebni obred domači župnik Srečko Rejc. Sprevod je nato krenil na nabrežinsko pokopališče, kjer se je ob odprtem grobu poslovil od Josipa Terčona najprej župan devinsko - nabrežinske občine dr. Drago Legiša, ki je o-risal lik pokojnika in njegovo delo v korist slovenske narodnostne manjšine. Njegovo osebnost in navezanost na narod in domovino so v poslovilnih govorih poudarili tudi dr. Branko Agneletto, deželni svetovalec dr. Drago Štoka in pokojnikov prijatelj, obsojenec na prvem tržaškem procesu, Niko Kosmač.
Ob koncu je domači pevski zbor pod vodstvom Sergija Radoviča zapel žalostinko Vigred, nakar je kraška zemlja za vedno sprejela vase svojega sina Josipa Terčona.
Pogrebu je prisostvovalo mnogo pokojnikovih prijateljev in predstavnikov krajevnih oblasti. Prisotni so bili tudi župani bližnjih občin, jugoslovanski konzul Kovačič, predstavnika SGZ in druge osebnosti.
proces odložili.
nimtiiiiiiiuiiimMiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniimimiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiifiuiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiHfiiMi
ZA REFORMO PREVOZNIH STORITEV
Danes ves dan stavka v zasebnih podjetjih
Zaradi stavke ne bodo vozili avtobusi na progah SAP, Sergas in La Carsica
Ni še znano kdaj bo predsednik vlade Rumor sprejel predstavnike sindikalne federacije CGEL-CISL-UIL in se začel pogovarjati o ureditvi vprašanja javnih prevoznih storitev. Zato se pritisk sindikalnega gibanja na tem področju nadaljuje z današnjo stavko osebja zasebnih in koncesijskih prevoznih podjetij.
V Trstu bodo danes stavkali vsi uslužbenci zasebnih podjetij, ki u-pravljajo prevozne storitve med mestom in okolico ter preko meje. Delo bodo v podjetjih SAP, La Carsica, Sergas in drugih prekinili za ves dan. S tem hočejo uslužbenci skupaj s tržaškimi sindikati še enkrat opozoriti na dotrajanost vozil, kar predstavlja vsakodnevno nevarnost za potnike in osebje, na profite, ki jih zasebni koncesionarji vnovčujejo tudi preko podpor javnih oblasti (dežele in občin), medtem ko javnost zahteva takojšnjo municipalizacijo vseh koncesijskih družb.
Končno bi to morale razumeti vse krajevne, predvsem pa deželna oblast, ko se tudi v Trstu priprav-jamo na ustanovitev pokrajinskega medobčinskega konzorcija za upravo javnih prevoznih storitev. Šele tedaj, po publicizaciji koncesijskih podjetij, bodo lahko v naši pokrajini spremenili način dela in sistem prevozov reorganizirali, v sklopu prevoznega sektorja ACEGAT (slednjo bodo razdelili na dvoje, se pravi ločili električno, plinsko in vodno razpečevalno mrežo od prevozne) in odprli vrata resni reformi prevoznih storitev. Za to pa je nujno potreben denar iz skladov deželne uprave, kajti občine same, posebno še manjše v naši okolici, ne zmorejo takih vsot.
Šest občinskih odborov tržaške pokrajine se je pred časom obvezalo, da v roku dveh tednov pripravijo in odobrijo pristop k pokrajinskemu konzorciju. To je namreč pogoj za nadaljnji nastop pri deželi z zahtevo po finančni podpori. Žal pa doslej ni bilo pravega odmeva na te obveze.
Glede današnje stavke lahko zapišemo še, da so včeraj bili pripravljeni stavkati tudi uslužbenci ACEGAT. govorilo se je o treh urah prekinitve dela, a je bil sklep popoldne preklican. Tudi zato, ker so sindikati sklenili, da se bodo glede načinov stavke strogo držali vsedržavnih navodil.
Paventa, odobrili sklep o tesnejši enotnosti v boju za gradbeno reformo in za popolno izvajanje zakona o ljudskih gradnjah.
Sen. Smurra sprejel v Rimu tajnika SSŠ
V četrtek, 27. pr. m. je v Rimu sprejel tajnika Sindikata slovenske šole podtajnik pri prosvetnem ministrstvu senator Francesco Smurra. V daljšem pogovoru je tajnik sindikata seznanil senatorja Smur-ro o vseh še nerešenih problemih slovenske šole in šolnikov.
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU
Danes, 12. oktobra ob 17. uri bo 19. redna odborova seja. Na dnevnem redu je poleg drugega važno tajniško poročilo.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 12. oktobra
MAKS
Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 17.26 — Dolžina dneva 11.09 - Luna vzide ob 7.11 in zatone ob 6.40 Jutri, SOBOTA, 13. oktobra EDVARD
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19 stopinj, najnižja 13, ob 19. uri 17,8 stopinje, zračni tlak 1010,9 mb, rahlo ustaljen, veter 4 km na uro, jugo-vzhodnik, vlaga 75-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 19,6 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 11. oktobra 1973 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 87-letna Maria Negri, 77-letna Edvige Rhein vd. Peretti, 87-letni Ermenegildo Alberghetti, 72-letni Pietro Goina, 60-letni Mario Famia-ni. 83-letna Anna Makovec vd. Flego, 75-letni Pietro Vouk, 45-letna Santina Azzalini por. Del Santo, 84-letna Luigia Molinari, 59-letni Mario Zago, 94-letni Vito Mirizio, 63-letni Michele Collanti.
Na pokrajinski konferenci sindikalne federacije gradbenih delav-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33: Alla Madonna del mare. Largo Piave 2; Sant’Anna, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo,
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Otvoritvena predstava sezone 1973-74
ANTON PAVLOVIČ ČEHOV
ČEŠNJEV VRT
komedija v štirih dejanjih
prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun
Osebe:
Ranjevska, Liubov Andrejevna, graščakinja
Anja, njena hči, 17 let
Vanja, njena rejenka, 22 let
Gajev, Keonid Andrejevič, trgovec
Lopahin, Jermolaj Aleksajevič, trgovec
Trofimov, Pjotr Konstantinovič, študent
Simeonov-Piščik, Boris Borisovič, graščak
Šarlota, Ivanovna, guvernanta
Jopihodbv, Semjon Pantelejevič, pisar
Dunjaša, hišna
Firs, lakaj, starec 87 let
Jaša, mlad lakaj
Popotnik
Mira Sardočeva Lidija Kozlovičeva Bogdana Bratuževa Stane Starešinič Anton Petje livij Bogateč Stane Raztresen Zlata Rodoškova Alojz Milič Miranda Caharija Jožko Lukeš Silvij Kobal Adrijan Rustja
Danes, 12. oktobra 1973 ob 21. uri (ABONMA PREMIERSKI - RED A)
Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča»
Gledališča
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Trst
Otvoritvena predstava sezone 1973-74: Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT, komedija v štirih dejanjih.
Danes, 12. oktobra 1973 ob 21. uri (Abonma premierski — Red A) — V soboto, 13. oktobra 1973 ob 21. uri (Abonma red B) — V nedeljo, 14. oktobra 1973 ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski — Red C) — V sredo, 17. oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v sredo — Red D) — V četrtek, 18. oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E) — Od danes dalje so abonmaji in vstopnice (rezervacija) na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do ma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
Slovenska prosvetna zveza — Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici — Stalno slovensko gledališče
Otvoritev razstave o kmečkih puntih
>.rl .11 l'l , - ,	(	uinA-»-«>	. •	»—I »it
DANES V KULTURNEM DOMU
Kino
Nazionale 16.00—22.15 «Nanù, il figlio della giungla». Walt Disneyev barvni film.
Excelsior 15.30 —17.40 — 20.00 — 22.15 «Rappresaglia». Barvni film. R. Burton, M. Mastroianni.
Grattacielo 16.00 «Un tocco di classe». Barvni film. George Segai, Glen-da Jackson, Paul Sarvino.
Fenice 15.00-17.20-19.45-22.15 «Tony Arzenta», Igra Alain Delon. Barvni film
Eden 16.00 «Quando l'amore è sensualità». Barvni film. Igrata Agostina Belli in Gianni Macchia. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Rite 16.00 «Io e lui». Barvni film. Igrajo: Landò Buzzanca, Bulle O-gier, Vittorio Caprioli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «L’uomo della porta accanto». Barvni dramatični film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capito! 15.30—22.00 «Ludwig». Barvni film. Igra Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «L'Iguana dalla lingua di fuoco». Dramatičen barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30—19.00—22.00 «Anche gli angeli mangiano fagioli». Barvni zabavni film. Igra Giuliano Gemma.
Filodrammatico 16.30 «Le tentazioni di Cristina». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «La stella di lata». Barvni western film. Glavno vlogo igra John Wayne.
Vittorio Veneto 16.30 «Il commissario Laguen e il caso Gassai». Barvni film. Igra Jean Gabin. Detektivka.
Ideale 16.30 «Più forte, ragazzi». Barvni film. V glavnih vlogah Bud Spencer in Terence Hill.
Abbazia 16.00 «Le piccanti confessioni di una giovane studentessa». Igra Annie Talbot. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «Soffio al cuore». Barvni film z Leo Massari. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Radio 16.00—22.00 «Il mostro delle nebbie». Čmobeli film. Igra Vincent Price.
•	•" MSM
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - Ufc; F^TltZi'10	30 101.30-045
URADNI TEČAJI BANKOVCEV
cev, ki je te dni bila na Repen- j Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cava-tabru, so delegati, po poročilih taj-jna 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Ro-nikov Criscentija, Degrassija in ' jan).
Ameriški dolar	594,—
Funt iterling	1.442,—
Švicarski frank	198,75
Francoski frank	139,25
Nemška marka	248,—
Avstrijski šiling	33,15
Dinari debeli	39,50
drobni	39,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Izleti
SPDT priredi 3. in 4. novembra avtobusni izlet na otok Krk z ogledom najlepših krajev otoka. Prijave sprejemajo v Ul. Geppa 9 (gdč. Norči). Pogoji (cene in zaključek vpisovanja) bodo objavljeni v prihodnjih dneh.
PD «Slovan» iz Boršta priredi dne 14. t. m. izlet v Žužemberk — baza 20, Novo mesto in Sv. Urh pri Ljubljani .Vpisuje Franko Rapotec. Na razpolago je še nekaj mest.
PD «France Prešeren» — Boljunec priredi v nedeljo, 21. oktobra izlet v Vrbo, Begimje, Kranj in Predvor. Cena izleta s kosilom 4.700 lir. Odhod avtobusa ob 6. uri. Vpisovanje pri Lauri.
SPDT obvešča zainteresirance izleta na Platak (z osebnimi avtomobili), da je v nedeljo, 14. t. m. zbirališče izletnikov pred sodno palačo do 7. ure.
Prosveta
Folklorna skupina iz Dijaškega doma vabi vse, ki bi radi plesali ali kakorkoli drugače sodelovali pri skupini, naj se udeležijo sestanka, ki bo v torek, 16. oktobra ob 20. uri v tržaškem Dijaškem domu, Ulica Ginnastica 72.
Prosvetno društvo «Primorec» iz Trebč priredi drevi ob 20.30 v Ljudskem domu filmski večer. Na sporedu film iz serije VOS.
Slovensko prosvetno društvo Tabor z Opčin obvešča gojenke baletnega tečaja in njihove starše, da bo skupni sestanek, na katerem bodo določili umik skupin in se domenili o poteku tečaja, v ponedeljek, 15. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Razstave
V	Tržaški knjigami je razobesil svoje najnovejše slike Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, razstavlja svoja najnovejša dela tržaški slikar Federico Righi, ki sicer živi in ustvarja v Rimu in ki nikakor ne more pozabiti svojega mesta, saj je od časa do časa gost bolj izbranih tržaških galerij. Razstavljal bo do 19. oktobra
V	galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo so odprli razstavo del avstrijskega slikarja Roberta Zeppel-Sperla, ki bo odprta do 2. novembra.
Jutri, 13. oktobra ob 18.30 bodo v galeriji Cartesius odprli razstavo del tržaške slikarke Fride de Reya, ki bo razstavljala do 26. t. m.
Šolske vesti
Šola Glasbene matice - Trst obvešča pevce otroškega pevskega zbora, ki ga vodi Janko Ban, da bodo vaje v Kulturnem domu vsak ponedeljek ob 18. uri.
Mali oglasi
Iščemo šoferja s poznavanjem diesel motorjev. Zaželeno je znanje srbohrvaščine. Oglasiti se na naslov UNIVERSALMACCHINE, Dolina 195, vsak dan v delovnih urah.
DRUŽINA IZ DOLINE išče hišno po-močnico za nekaj ur dnevno. Telefon št. 228-190.
Prispevki
Za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane daruje Olga Ban 2.000 lir.
V	spomin pok. brata Josipa Kureta daruje sestra Ivana 3000 lir za ŠD Breg.
V	počastitev spomina pok. Josipa Terčona darujeta Ignac Marc 10.000 lir in Mihael Flajban 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja se pridružuje žalovanju ob smrti
Josipa Terčona
in izreka družini globoko sožalje.
1 JAVNE SEJE KONZULTE NA PROSEKU
Bodo spet razlaščali zemljišča za razširitev ezulskega naselja? z
Odobreni načrti, konzulta pa uradno ne ve še niče. sar - Med diskusijo prikazane potrebe in zahteve vasi
Rajonske konzulte prirejajo javne sestanke, na katerih se razpravlja o krajevnih razmerah in potrebah in imajo občani priložnost, da opozorijo na razne probleme. Zaradi tega je potrebno, da se teh sestankov udeleži čimveč ljudi, zlasti pa predstavniki prosvetnih in športnih ter gospodarskih organizacij ter združenj staršev.
Tak sestanek, ki ga je priredila konzulta za zahodni Kras, je bil v torek zvečer na Proseku. Predsednik konzulte prof. Paolo Nait je prikazal pomen in vlogo konzult ter poudaril nujnost večjega sodelovanja in zanimanja vseh občanov, zlasti zdaj, ko se razpravlja o petletnem gospodarskem načrtu tržaške občine. Nato so predsedniki delovnih komisij podali poročila o raznih sektorjih delovanja konzulte in se je razvila zanimiva diskusija, med katero so prišli na dan pereči problemi, potrebe in zahteve prebivalstva.
Med propleme, ki se ne tičejo samo Proseka in Kontovela, oz roma prizadetih lastnikov zemljišč, ampak vse naše narodnostne skupnosti, spada prav gotovo napovedana razširitev ezulskega naselja, ali naselja Sv. Nazarija. Na vprašanje nekega vaščana je predsednik konzulte odgovoril, da je že izdelan in odobren zadevni načrt, da bodo omenjeno ezulsko naselje razširili in sez dali nove stanovanjske hiše v kraju, ki mu domačini pravijo «Starsele». Konzulta o vsem tem še ne ve uradno ničesar. Predsednik je to zvedel pred nekaj dnevi na občinskem tehničnem uradu.
Kaj se torej kuha? Navzoče domačine je vest razburila, ogorčenje pa je še večje tudi zaradi tega, ker prizadeti lastniki niso še dobili odškodnine za zemljišča, ki so jim jih odvzeli za gradnjo cest in naprav ob Marijinem svetišču na Vej-ni. Bodo torej spet razlaščali zem-Ij šča in dovažali (od kod?) istrske begunce, da se še bolj spremeni etnična sestava in značaj Proseka in Kontovela? Gradili bodo nove stanovanjske hiše, domačini pa ne morejo niti obnavljati svojih starih domačij in si sezidati nove, ker veljajo stroge omejitve zaradi pomanjkanja podrobnega zazidalnega načrta. Nujnost izdelave takega načrta je poudarila v svojem poročilu tudi predsednica gradbene komisije Gia ottijeva, ki je navedla najbolj nujna javna dela in podčrtala nasprotovanje konzulte gradnji barkovljanske vpadnice. Predsednik komisije za šolstvo Magajna je med drugim prikazal nujnost novih šolskih gradenj, zlasti za otroški vrtec v Križu in na Proseku, uvedbe šol s celodnevno zaposlitvijo m dodeljevanja brezplačnih šolskih knjig za srednje šole ter brezplačnih prevozov za vse dijake in študente. Predsednik komisije za promet in prevoze Dossi je poročal o načrtih za preured tev in razširitev prevozniške službe ACEGAT, ki bi zajela tudi Prosek, Kontovel in Križ. Prevozniška služba in zveze s Trstom se bodo prav gotovo izboljšale, o dokončni ureditvi pa bomo lahko govorili po ustanovitvi medobčinskega prevozniškega konzorcija. Konzulta med drugim predlaga tudi neposredno povezavo z industrijsko cono, v kateri je za-poslen'h nad 400 delavcev iz vasi, ki spadajo pod rajonsko konzulto za zahodni Kras.
Predsednik komisije za kmetijstvo Zacchigna je imel zelo kratko
poročilo in je omenil vprašanje poljskih poti, vode in zaščite naravnega okolja, zaprosil pa je za sodelovanje kmetov in njihovih organ zacij, da bo lahko konzulta se stavila ustrezne predloge glede vprašanj, ki se tičejo krajevnega kmetijskega gospodarstva. Med diskusijo so navzoči vaščani poudarili, da bi morala občina končno le poskrbeti za ureditev poljskih poti in vodovodnih naprav za kmetijstvo, kakor tudi za preprečevanje škode, ki jo delajo mestni izletniki. Poljski čuvaji bi morali opravljati svojo službo, ne pa službe prometnih policajev. Občina bi tudi morala bolj podpreti akcijo za pomoč kmetom, ki so utrpeli veliko škodo zaradi suše in divjačine ter urediti vprašanje jusarskih zemljišč. Med diskusijo so načeli tudi vprašanje toponomastike in dvojezičnih napisov. Prosek in Kontovel sta slovenski vasi, toda občina ni še postavila nobenega dvojezičnega napisa in ni bila poimenovana po slovenskih osebnostih še nobena u-lica, čeprav so o tem razpravljali in dajali predloge že pred nekaj leti. Oglasil se je tudi proseški župnik, ki je pojasnil, da je samo
italijanske napise z urniki maš postavila Avtonomna turistična in le-toviščarska ustanova, ne da bi prej vprašala za mnenje župnikov, na zadevne pritožbe pa sploh ni še odgovorila.
Zastopnik športnega društva Primorje je med drugim navedel, koliko denarja in dela je vložilo društvo za ureditev nogometnega igrišča, kljub vsem prizadevanjem pa nima še najemniške pogodbe z občino. Zato športniki zahtevajo, da se uredi vprašanje, kdo je gospodar igrišča, ki ne more biti drugi kot društvo Primorje. Pripomnil je tudi, da društvo ni prejelo od občine še nobenega prispevka za ureditev nogometnega igrišča in nove o-graje. Zgradila je le slačilnico, o-premo pa je moralo poskrbeti društvo samo, urediti pa je še treba razsvetljavo in tribune.
Javna razsvetljava je sploh slaba in nezadostna, zelo pereče pa je tudi vprašanje kanalizacije, tako za Kontovel kot za Prosek. Čim-prej je treba ured'ti odtočne kanale pod Kontovelom, ker je v nekaterih krajih neznosen smrad in nevarnost okužbe, saj niso kanali niti pokriti.
iiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiuHHiiiiiiiiMMiiuiiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmmiiiiiiiiiif
DELO OBČINSKEGA HIGIENSKEGA KOMISARIATA
PREHRAMBNI PROIZVODI STALNO POB NADZORSTVOM
Nadzorno osebje je opravilo v septembru 3.019 pregledov ter ugotovilo precej prekrškov
Osebje občinskega higienskega komisariata je v septembru opravilo precejšnje in pomembno delo pri nadzorovanju vseh dejavnosti na področju prehrane. V tem okviru je nadzorna služba opravila 3.019 pregledov v številnih prehrambnih proizvodnih podjetjih ter raznih skladiščih, kjer obenem prodajajo prehrambne izdelke. Pri teh pregledih so si pridržali 335 vzorcev raznih jedil in pijač, ki so jih nato poslali v razne laboratorije, kjer so jih analizirali. Od 335 vzorcev so 183 vzorcev poslali v proučitev kemičnemu oddelku laboratorija za higieno in profilakso, 145 zdravniško mikrografskemu oddelku istega laboratorija ter 7 vzorcev vsedržavni ustanovi za riž.
Posebno pozornost so pri teh pregledih seveda posvetili tistim prehrambnim izdelkom, ki se najlažje pokvarijo. Tudi rezultati teh pregledov in analiz so bili nadvse zadovoljivi. Občinski higienski komisariat je namreč poslal sodnim oblastem tri poročila v zvezi s tremi primeri, v katerih so ana-nize pokazale, da napisi na konfekcijah niso odgovarjali vsebini teh konfekcij. Tri prijave je zabeležil tudi pokrajinski kemični laboratorij. Prijave zadevajo se-meno olje, slabo ohranjena jajca ter kruh, ki so ga zamesili z maščobami, ki niso v skladu z zakonskimi določili. Obenem so zabeležili tudi 22 upravnih prekrškov.
V okviru zdravstveno - higienskega nadzorstva je tehnično osebje higienskega oddelka opravilo tudi 311 pregledov v raznih javnih lokalih ter od teh 43 pregledov v sta-
novanjih v izredno slabem stanju, zaradi česar niso več primerna za bivanje.
Na koncu naj omenimo tudi požrtvovalno in uspešno delo nadzornih organov pri ugotavljanju stopnje onesnaženja morja.
iiiiiiiMiimfiMiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiMitMiHHmHmmumHmmmuiiiiiiiiiiMHiiiMiiiiiiiiiiin
IZLET KMEČKE ZVEZE NA PLITVIČKfl JEZERA
Urnik odhodov avtobusov
Kmečka zveza obvešča člane, ki so se prijavili za izlet, da bodo odhodi v soboto zjutraj po naslednjem razporedu.
Zraven imena je v oklepaju navedena številka sedeža za vsakega izletnika.
AVTOBUS ŠT. 1
TRST pred potovalno agencijo «Aurora» ob 6. uri
Gobec vd. Caris Josipina (7), Debeliš Alojz (45), Stopper Josip (47), Kobol Rosa vd. Guštin (8), Bisiac-chi Jakob (22), Bisiacchi Agata (21), Grison Marija por. Sancin (24), Sancin Quirino (23), Tuli Remigio (46), Grgič Felice (48), Grgič Ivana (49), Martelanc Zora (17), Ferluga Marcellina (18), Valentinčič Carlo (35), Valentinčič Alojza (36), Karis Aurelio (47), Karis Andreina (48).
DOLINA avtobusna postaja ob 6.20
Laurica Josip (5), Sancin Josip (1), Žerjal Ivan (3), Žerjal Lucija (4), Slavec Josip (9), Sancin Josip štev. 95 (15), Sancin Gizela (16), Prašel Stanislav (41), Sancin Ivan (10), Pangerc Vincenc (11), Rasoni Notburga (12), Canziani Mario (32), Kraljič Angel (6), Fabjan Albina (13), Lauri Emilija (14), Ota Maks (19), Ota Marija (20), Smotlak Anton - Mačkolje 48, (42).
BOLJUNEC avtobusna postaja ob 6.30
Bolčič Jože (26). Bolčič Ana (25), Ota Josip (30), Ota Rozalija (29), Zeriali Silvester (34), Zeriali Angela (33), Ota Karel (27). Ota E-milija (28), Pregare Zofija (31), Zeriali Branimir (38), Pettirosso Marija (37).
BORŠT avtobusna postaja ob 6.40
Pavlič Marjo (44), Zobec Mirko (40), Kosmač Marjo (39), Černeka Albin (43), Zerial Avgust (2).
LONJER - KLJUČ ob 6.50
Gombač Marija (34), Čok Emil (31), Čok Anton (32), Rebula Franc
(42) Rebula Ana (41).
LONJERCI ter Karis Aurelio in Andreina stopijo v AVTOBUS ŠT. 1, toda v BAZOVICI bodo prestopili v AVTOBUS ŠT. 2.
AVTOBUS ŠT. 2 NABREŽINA na trgu ob 6. uri Caharija Stanislav (5), Caharija Valerja (6), Legiša Ivan (9), Per-tot Ludvik (29).
ŠEMPOLAJ na trgu (za Prečnik in Praprot) ob 6.10 Legiša Stanislav (10), Škrk Ivana roj. Zolli (33).
SAMATORCA križišče (tudi za vas Trnovco) ob 6.15 Suban vd. Škrk Ema (35), Pipan vd. Suban Olga (36), Gruden Josip (30).
SALEŽ avtobusna postaja ob 6.20
Perčič Jože (20).
PROSEK (gostilna Lukša) ob 6.30
Ban Ivan (37), Ukmar Ivan (38), Ciani Miroslav (39), Ciani Emilija (40), Sardo Danilo (43), Sardo Marija (44).
OPČINE avtobusna postaja ob 6.40
Gregori Franc (14), Gregori Ljudmila (13), Guštin Alfonz (2), Guštin Marija (1),
TREBČE avtobusna postaja ob 6.45
Ciuk Ludvik (45).
PADRIČE avtobusna postaja ob 6.50
Kalc Evgen (3), Kalc Evgenija (4), Calzi Rudolf (7). Calzi Marija (8), Gregori Boris (11), Gregori Antonija (12), Grgič Olga (25), Grgič Stanko (26), Čufar Mirko (19), Gregori Just (18), Gregori Amalija (17).
BAZOVICA pred cerkvijo ob 7. uri
Guštini Franc (46), Pečar Miroslav (15), Gregori Franc (16), Marc Ivan (28), Gregori Ivan (23), Gregori Marija (24), Crismani Karel (22). Crismani Marija (21), Renčelj Marjo (27).
Srečanje Comellija z britanskim konzulom
Predsednik deželnega odbora odv. Comelli se je včeraj dopoldne sestal v Trstu z britanskim generalnim konzulom v Milanu Leonardom Cliffordom Williamom Figgom, ki je eden najpomembnejših tujih diplomatov v severni Italiji ter izvedenec za trgovinske izmenjave med obema državama. V dolgem prisrčnem razgovoru sta si deželni predsednik in britanski konzul izmenjala mnenja glede možnosti vključitve naše dežele v gospodarske in trgovinske odnose med Italijo in Veliko Britanijo.
Uglednega gosia je včeraj sprejel tudi predsednik deželnega sveta Alfredo Berzanti.
Obvestilo cvetličarjem
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu obvešča cvetličarje, da bo s ponedeljkom, 15. t.m. začelo sprejemati na svojem sedežu v Ul. Ghega 6 prednaročila za nakup jesenskih čebulic s 50% popustom. Na voljo so prvovrstne čebulice tulipanov, perunik (iris) in narcis holandskega porekla. Prednaročila bo nadzorništvo sprejemalo do izčrpanja razpoložljivih zalog.
• V torek so ob prisotnosti finančnega funkcionarja izžrebali zmagoviti listek loterije, ki jo prireja občinska umetnostna galerija. Srečni dobitnik bo prejel delo slikarja Giovannija Duiza. Odrezek zmagovitega listka lahko izroči v občinski palači (soba št. 124) vsak dan v uradnih urah. Rok zapade en mesec od dneva žrebanja. Zmagoviti listek nosi številko 13441.
Dijak je trčil v džip policije
Včeraj zjutraj se je ranil 16-let-ni dijak Angelo Maier iz Ul. Peco 32, ki je na Trgu Cagni s svojo vespo trčil v džip policije. Zaradi trčenja je Maier padel na tla in se potolkel po nogah in rokah. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh.
V dopoldanskih urah se je med delom ranil 59-letni delavec Stellio Vi'cpck iz Scale Eriče 2. Raztovarjal je blago s tovornjaka ob pomolih starega pristanišča, ko je ;zgubil ravnotežje in padel na tla. V bolnišnici so mu ugotovili odrgnine po glavi in zlom prstanca leve roke. Ozdravel bo v 20 dneh.
Prejšnjo noč je tragično umrl 72-letni upokojenec Pietro Goina iz Naselja S. Mauro 202. Malo pred 23. uro je skočil s tretjega nadstropja bolnišnice za pljučne bolezni pod O-beliskom in na mestu umrl.
S strašilno pištolo pred otroškim vrtcem
Precej strahu je vzbudil včeraj dopoldne 36-letni Giorgio Seguita s Stare istrske ceste 25, ko je pred otroškim vrtcem v Istrski ulici potegnil iz žepa samokres. Mimoidoči so poklicali policijo, ki ga je v kratkem zasledila. Izkazalo pa se je, da je Seguita imel samo strašilno pištolo, s katero navadno odganja golobe, ki gnezdijo na njegovi hiši. Iz žepa pa jo je potegnil med iskanjem cigaret.
DRIVI V BORKI SEJA OBČINSKEGA SVETA
TRGATEV NA KRASU
Goričani naj izpričajo solidarnost bojem čilskega ljudstva za svobodo
Resolucijo sta predložila svetovalca Dellago in Sanzin ■ Poimenovanje ulice v Standreiu po Antonu Gregorčiču ■ Razprava o konzulti za Slovence
gorijo.
Če gre za zasebno stanovanje velja za obdavčenje čista stanovanjska površina, torej brez zidov, zaokrožena na cele metre. K njej je treba prišteti tudi površino pritiklin, garaže tudi, medtem ko so izključene stopnice, podstrešja in balkoni. Kdor želi, si na občinskem trošarinskem uradu lahko prebere pravilnik, ki urejuje to občinsko službo.
Vrtec v Rupi bo pričel delovati 22. oktobra
Odprtje prenovljenega otroškega vrtca v Rupi se bo zavleklo za teden dni. S sovodenjskega županstva so nam sporočili, da bo vrtec pričel z rednim delom v ponedeljek, 22. oktobra. To ne po krivdi občine ali gradbenega podjetja, ki bo vsa dela končalo v predvidenem roku jutri, marveč zaradi notranjega pravilnika ustanove ONAIRC, ki upravlja vrtce. Po tem pravilniku lahko imajo v vsakem vrtcu samo eno po-
Drevi se v Gorici sestane občinski svet. Na dnevnem redu je kar 44 točk. K temu je treba dodati še 22 sklepov, ki jih je sprejel odbor na podlagi pooblastil občinskega sveta, ter nadaljnjih enajst sklepov občinskega odbora, kar bodo morali svetovalci šele potrditi.
Po odobritvi teh sklepov pride na vrsto resolucija svetovalcev PSI Dellaga in Sanztaa, s katero občinska svetovalca zahtevata popolno solidarnost s čilskimi delavci, ki se borijo za svojo svobodo. Svetovalca hočeta doseči, da priredijo občina in protifašistične organizacije ljudsko manifestacijo v Gorici v znak podpore strmoglavljeni vladi ljudske enotnosti v Čilu. Na tej manifestaciji naj meščani izpričajo svojo privrženost demokratičnim in ustavnim vrednotam, ki morajo veljati za vse države in ki jih je v Čilu poteptalo reakcionarno fašistično nasilje.
Med pomembnimi predlogi na dnev nem redu so razpis natečaja za gradnjo čistilnih naprav za mestne odplake, ki ga bodo sporazumno z občinsko upravo v Sovodnjah zgradili na od zasebnikov kupljenih zemljišč, ki sodijo v meje občine So-vodnje.
Na predlog pristojne komisije bodo poimenovali trinajst novih ulic, med katerimi bo pokrajinska cesta št. 8 med štandrežem ta Sovodnja-mi — torej samo ena — nosila ime po slovenskem politiku in se bo imenovala «Via Anton Gregorčič». Da se ne bo zgodila ista «napaka» kot z Alojzem Bratužem, ki ima v Podgori svojo «piazzo» ne pa «trg», se nam zdi potrebno poudariti, da mora imeti Anton Gregorčič v Štandrežu svojo «ulico». To je eno; drugo, kar moramo ob teh poimenovanjih še povedati, pa je obžalovanje, da izbira imen izdaja monopolno težnjo, da se ulice ta trgi poimenujejo samo po pripadnikih določene skupine ta se — v veliko škodo objektivnosti ta širini — izpuščajo ljudje, ki so zapustili močno sled v življenju slovenskega pre-. bivalstva našega mesta. To smo zapisali zato, da bodo tisti, ki so odgovorni za poimenovanje novih u-lic, dosegli sprejem kakšnega imena, ki bo ustrezalo našemu predlogu.
Na zadnjem mestu dnevnega reda je razprava o konzulti za «mestna manjšinska etnična vprašanja».
Obvezno plačevanje pristojbine za pobiranje smeti
Kakor smo poročali v nedeljski številki so vsi občani v Gorici dolžni prijaviti na posebnem obrazcu površino lokalov, ki pridejo v poštev za pobiranje smeti. Obrazce je mogoče dobiti v davčnem uradu županstva. Prijavo so dolžni izpolniti in oddati vsi občani, tisti, ki že plačujejo takso za pobiranje smeti, ta oni, ki je še ne plačujejo.
To službo bo občinska uprava namreč razširila na celotno občinsko področje in bodo izvzeta samo nekatera področja, med katerimi so zlasti kmečka. Na obrazcu mora družinski poglavar navesti lokacijo prostorov, njihovo površino, ki je podvržena obdavčenju in kate- ' narave. Komisar pokritega trga Nar-
llllllllllllllllllllllltlllllltllllllllllllllllllllll>IIIII*IIIIIIII Milili tl MII III lili Ulil IllltllllllllllllllllllllllUlllll MII lili
USPEL DRUŽINSKI IZLET SPD
strežnico. Tista v Rupi je šla v pokoj, niso še našli nove, zaradi česar se je čiščenje notranjih prostorov vrtca zavleklo. Prihodnji teden bodo lahko prenovljene prostore vrtca o-čistili in to bo lahko 22. t. m. odprl vrata malčkom. Verjetno bo ONA IRC premestila v Rupo postrežnico iz drugega vrtca.
Obvestilo za najmlajše
V okviru akcije «planinstvo in šport za vsakogar» bo danes, v petek, ob
15.30	prosvetna dvorana na Verdijevem korzu 13 na razpolago mlajšim za namizni tenis in bližanje.
Urediti grobove v Števerjanu
Občinska uprava v števerjanu obvešča, da je treba urediti grobove na števerjanskem in jazbinskem pokopališču do 27. oktobra, ker bodo po tem datumu vsa dela prepovedana.
Tudi na goriškem Krasu je letošnja trgatev dobro poplačala trud vinogradnikov. V doberdobskih vinogradih so bile vse vrste trt obilno obložene z grozdjem. Huda suša ni povzročila trtam škode, ker je grozdje tako ostalo zdravo in mošt je pridobil na količini sladkorja. Deževje, ki je prišlo pred trgatvijo je pripomoglo da je bila letošnja vinska letina ena najbolj bogatih odkar gojijo trto na Krasu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OGROMEN «P0LYP0RUS FRONBOSUS» • PRAVO ČUDO NARAVE
Domačin iz Kanala prinesel v Gorico 8,5 kg težko gobo iz vrste štorovk
Poprečno prihaja na trg od 4 do 5 stotov gob, največ jurčkov
^	' ' ? ■■ V-k-	.v-
Goba velikanka, ki so jo včeraj prinesli iz Kanala. Tehta 8,5 kg in sodi v vrsto štorovk. O neverjetni gobi
nas je obvestil komisar pokritega trga Nardini
«Polyporus frondosus» se imenuje I dini nam je priznal, da v svoji dol-
goba, ki so jo iz Kanala včeraj zjutraj prinesli na goriški pokriti trg. Zajedavka, ki je rasla na kostanju, je užitna, tehta osem kilogramov in pol ter predstavlja pravo čudo
Goriški izletniki so si ogledali Črnomelj, Metliko in Bazo 20
Navdušeni nad Belo krajino
Člani Slovenskega planinskega društva so bili prejšnjo nedeljo na izletu v Beli krajini, kjer so si ogledali krajevne in zgodovinske znamenitosti. Marsikdo je bil prvič v tej južni slovenski pokrajini in se je z izleta vrnil z najboljšimi vtisi. V Suhorju se je našim izletnikom nudilo prijetno doživetje. V tamkajšnjem prosvetnem domu je bila od sobote na nedeljo svatovska večerja ki je trajala še v predpol-danskih urah in naši izletniki so bili zjutraj, ko so se tam ustavili, pogoščeni z dobrimi domačimi poticami, slaščicami in z domačim vinom. Domačini so s to pogostitvijo izkazali izredno pozornost in naši izletniki so bili zaradi tega zelo zadovoljni.
Ta dogodek je našim izletnikom pokazali, da v Beli krajini še danes veljajo stari običaji v vsakdanjem življenju. Prav zaradi tega imajo veliko uspeha stari folklorni običaji kot so Zeleni Jurij, metliško in črnomeljsko kolo, bela ljudska noša iz domačega platna. Tu so tudi stare belokranjske jedi kot janjček na ražnju, belokranjsko cvrtje, repa s svinjino, belokranjski nadev, špehovka, itd.
Med potjo so se goriški izletniki ustavili v vasi Suhorje, kjer so decembra 1944 ustanovili italijansko partizansko brigado «Fontanot». Bela Krajina je bila za časa odporništva osvobojeno ozemlje.
Od Metlike so naši izletniki šli v Črnomelj, kjer so si ogledali zgodovinski grad iz 16. stoletja, nekdanja last Nikolaja Frankopan-skega. Komendsko poslopje, ki ga je zgradil nemški viteški red v
17.	stoletju, Dom ljudske prosvete, v katerem je bilo 1944 prvo zasedanje SNOS. Na lepem zelenem griču nad mestom stoji veličasten
spomenik NOB, posvečen 1.250 belokranjskim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Zamejski izletniki so se z enominutnim molkom oddolžili spominu padlih.
Sledil je še ogled Metlike in seveda muzeja v tem mestu z raznimi oddelki. Po Dolenjskih Toplicah in Podturnu so si ogledali tudi partizansko Bazo 20, ki je lepo ohranjena in zaščitena kot spomenik osvobodilnega boja na Slovenskem.
Popoldne so se goriški planinci vrnili domov po dolini Krke, kjer so občudovali bogate vinograde z zidanicami. Sledila sta še kratka postanka na avtocesti in v Ajdovščini, kmalu zatem pa so bili spet doma.
Aretiran možakar
ki je grozil s samokresom
Agenti kvesture so prejšnji dan aretirali 42-letnega Edoarda Zolio iz Ul. Ascoli 14 zaradi grožnje v javnem lokalu. Zolia je bil i. oktobra v gostilni v Ul. Del Santo 13, ki jo upravlja 58-letni Virgilio Milocchi, in naročil kozarec vina. Ker natakar mu ni ugodil želje, kajti mož je bil že precej «v rož-cah», je ta potegnil iz žepa pištolo in jo postavil na mizo. Milocchi je takoj poklical policijo. Ko so agenti stopili v gostilno se je možakar delal, kot da nič ne ve. V žepu pa so mu našli orožje in ugotovili, da gre za strašilno pištolo.
gi karieri gobarja takšne gobe še ni videl. Zrasla je največ v treh dneh, in sicer na deblu kostanja. Kot pravo trofejo jo je postavil na podstavek, jo opremil z latinskim in domačim imenom ta bil na voljo vsakomur za pojasnila. Gobarice iz jugoslovanskega obmejnega pasu niso vedele, kako se goba imenuje, prepričane pa so, da sodi v vrsto štorovk.
Sezona gob na pokritem trgu traja že kakšna dva tedna. Včeraj — na primer — so prinesli z onkraj meje od štiri do pet stotov najrazličnejših gob. Povečini jih prinašajo s področja Trnovske planote, iz Brd, Šempasa, Stare gore in Črnega vrha nad Idrijo. Neverjetno veliko je jurčkov. Veliki so ta zdravi, so pa tudi najdražji. Včeraj so prodajalke zahtevale zanje od 1.600 do 1.800 lir za kg, za najlepše pa so postavile celo ceno 2.000 (z možnostjo popusta!). Ostale vrste so bile nekoliko cenejše. Štorovke so šle v prodajo po 800 do 900 lir.
Pri komisarju Nardiniju smo se pozanimali, če bo tudi letos takšna letina kot je bila lani in če bodo spet prišli k nam prekupčevalci iz Trevisa, ki so lani pokupili v Gorici ogromne količine gob po razmeroma visokih cenah, ker so pri njih zaslužili bajne vsote na milanskem trgu. Nardini je odločil, da bodo letos prepovedali prodajo gob izven trga, ta sicer iz dveh razlogov: prvič zato, ker jih izven trga ne bodo prekontrolirali ta lastniki zato ne bodo dobili potrdila, da so užitne, drugič pa zato, ker bo cena blaga, ki ga bodo prodajali na pokritem trgu nujno nižja in zato bolj dostopna potrošnikom. Ukrep torej sodi tudi v prizadevanje občinskih uradov, da v okviru svoje pristojnosti nadzirajo cene ta jih tudi čimbolj brzdajo. Pri izvajanju teh u-krepov se bo uprava pokritega trga poslužila tudi finančnih straž.
Pred sodiščem pobalinska dejanja
Pred okrajnim sodiščem v Gorici so v četrtek obravnavali primer dveh nočnih razgrajačev. 34-letne-ga Giuseppa Favera iz Gorice, Ul. Seminario 2 ta 29-letnega Rinalda Favera. Dejstvo je namreč, da se je razprava začela bolj pozno ter se je potem zavlekla z zasliševanjem prič;
na četrtek, 25. t.m. ob 11. uri.
Giuseppe in Rinaldo Favero sta obtožena, da sta 29. septembra 1971 v poznih nočnih, ali bolje rečeno v zgodnjih jutranjih urah izvedla več vandalističnih dejanj v središču Gorice. Obtožnica navaja, da sta razbila dve avtomatski napravi za prodajo žvečilnega gumija pred trgovino «Fototecnica» na Verdijevem korzu v Gorici, ter da sta več ali manj poškodovala celo vrsto avtomobilov, ki so jih njihovi lastniki pustili ponoči parkirane po raznih ulicah v bližini stanovanj. Med temi je bil avtomobil lancia znanega go-riškega odvetnika ta misovskega prvaka Petronija, ki je bil parkiran v Ul. Dante, avto austin Edoarda Battilano v Ul. Morelli, fiat Roberta Battistina v Ul. Cascino in še nekaj drugih.
Razprava se je začela v odsotnosti obtožencev, ki ju je zagovarjal odv. Battello, medtem ko je prizadete oškodovance zastopal odv. Padroni.
Po govoru državnega tožilca, ki je predlagal naj sodnik spozna oba obtoženca za kriva, je odv. Battello predlagal njuno oprostitev, odv. Padroni pa obsodbo. Kot rečeno je sodnik Trampuš odložil nadaljevanje razprave za 14 dni, da bi med tem lahko točno ugotovil nekatere podatke o poteku takratnih nočnih dogodkov, ki iz obtožnice niso točno raz-viJni.
I. M.
Tisti pa, ki imajo vinograde v Laškem blizu Štarancana, jim je toča uničila dobršen del pridelka.
Na sliki trgatev v Kukukovem vinogradu v Doberdobu.
Mladinski krožek Gorica priredi drevi, 12. oktobra 1973 ob 20.30 v prostorih kluba «S. Gregorčič» na Verdijevem korzu št. 13
2. redni občni zbor
Vabljeni!
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «La furia del vento giallo». C. Kuan in I. River. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 16.45—22.00 «Bisturi, la mafia bianca». E. M. Salerno ta G. Fer-zetti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Milano trema: la polizia vuole giustizia». L. Merenda in S. Tranquilli. Barvni film. Prepovedano mladini pqd 18. letom.
VITTORIA 17.15-22.00 «Signore e signori». V. Lisi in G. Moschin. Barvni film. Prepovedano mladini pod
18.	letom.
CENTRALE Danes zaprto. Jutri ob 17.30—21.30 «Il West ti va stretto, amico... è arrivato Alleluia». G. Hilton in A. Flori. Barvni film.
Tržiš
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Il serpente». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Mattatoio cinque». Barvni film.
AZZURRO 17.30-22.00 «Tarzan e il safari perduto». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Kaj počnejo zdolgočasene gospodinje», nemški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Priznanje policijskega poverjenika», italijanski barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE «48 ur do smrti», mehiški barvni film — ob 20.
PRVACINA Prosto.
RENČE Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73-328.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 28. oktobra zaključni družinski izlet z avtobusom v Istro (Sežana, Buzet, Motovun, Pazin, Bale. Pulj, Opatija). Vpisani izletniki naj prinesejo s seboj veljavni potni list ali prepustnico z osebno izkaznico.
* « *
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 14. oktobra izlet z lastnimi sredstvi. Program bo naslednji: vzpon na Vogel in tolminski Kuk v okviru proslav kmečkih tolminskih puntov. Zbirališče ob 6. uri na italijanskem prehodu pri Rdeči hiši. U-deležba bo veljala za eno prisotnost «Planinstvo in šport za vsakoua’-».
Mali oglasi
Delavko za točilno mizo in jedilnico tudi s prvo zaposlitvijo, dobra plača, hrana in prenočišče, nujno rabimo. Zglasite se na naslov: Ljuba Pahor, Doberdob, Poljane štev. 3.
■iiiiiiiiiimsiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiilliiiilillllltt
PISMO ODV, SANZINA GORIŠKEMU ŽUPANU
ZA OTROKE DELAVK V BOLNIŠNICAH JE TREBA UREDITI OTROŠKE JASLI
Potreba se je pokazala že pred časom in jo je treba uresničiti
Predsednik upravnega sveta splošne bolnišnice v Gorici odv. Peter Sanzin je poslal županu v Gorici ter v vednost pokrajinskemu predsedniku, komisarju sanatorija in federaciji delavcev v bolnišnici predlog za izgradnjo otroških jasli v katere bi prinašalo svoje otroke od 100 do 150 mater, ki opravljajo v bolnišnicah delo v izmenah.
Kakor izhaja iz predsednikovega pisma, je uprava bolnišnice skušala poiskati zadovoljivo rešitev z kljub temu pa se ni zaključila in | ustanovo ONMI, vendar materinska je sodnik dr. Trampuš, ki je sedaj ! posvetovalnica predloga ni spreje-tudi za sodnika v Krminu. odložil la. Bolnišnica in ONMI sta se po-I nauaijvVdiije ta zaključek razprave gcvarjala o sprejemu otrok usluž-
benk v bolnišnici v jaslih, vendar takšna rešitev ni mogoča zaradi o-mejenega števila prostorov.
Da bi materam zagotovili čimbolj zadovoljivo otroško varstvo, ko morajo v izmenah delati tudi po 24 ur, je uprava splošne bolnišnice pripravljena sodelovati pri iskanju najbolj zadovoljive rešitve tega vprašanja, tako pri načrtovanju, kakor tudi pri realizaciji pobude.
Predsednik Sanzin se s predlogom za izgradnjo te pomembne družbene infrastrukture obrača na goriškega župana tudi v svojstvu občinskega svetovalca.
KLJUB POMANJKANJU ENERGETSKIH VIROV
Rurski «Eisenherz» upočasnjuje bitje
Sistematično zapiranje premogovnikov ■ Izseljevanje Za bodočnost ni nikakršnih pozitivnih rešitev
Porurje so Nemci nekoč imenovali tudi Eisenherz, železno srce, ki je dajalo državi surovine za njeno industrijsko in vojaško srce. Ljudje z imeni Krupp ali Thyssen so tu spremenili barvo neba z neskončnim oblakom sivorjavega dima,, zemljo pregrnili s plastjo sajastega prahu in istočasno zgradili mamutska kraljestva jekla in premoga. V tovarnah so izdelali tudi strašne vojaške pošasti, s katerimi so se premikale legije kai-serja in kasneje divizije fiihrerja.
Porurje je postalo simbol gospodarske in vojaške oblasti in ko so Američani z bombami spremenili deželo v eno samo razvalino, so se v svetu dvignili odgovorni glasovi, ki so svetovali in tudi zahtevali, naj se Porurje spremeni v poljedelsko pokrajino pod mednarodnim nadzorstvom. Ameriški minister Morgenthau, ki je to predlagal po drugi svetovni vojni, ni dočakal Le spremembe.
V nemški povojni gospodarski čudež spada seveda tudi Ruhr. i.e> šest let po koncu vojne so na razvalinah zrasle nove tovarne, rudnike premoga so znova odprli in cela pokrajina se je spremenila v eno samo velemesto z 10 milijoni duš. Porurje je že dalo Nemčiji milijone ton premoga in jekla, s katerimi se je država izoblikovala v največjo evropsko industrijsko silo.
Vse to se je sedaj spremenilo. Zgradba je začela propadati. Uh visoki ceni ruhrskega premoga m ob privlačnosti naftne, plinske ali celo atomske energije, je postal premog na tržišču nerabno ali slabo cenjeno blago. Težko ga je prodati. Rudnik za rudnikom je bil enostavno zapuščen. Prekinjeno je bilo gospodarsko delovanje z zgodovino dveh stoletij in pol. Cena premoga je mnoge industrijske magnate preprečila, da so svoje milijarde vložili v druge posle, tudi izven Porurja. Najbolj jasen dokaz propadanja pa je močno upadanje prebivalstva v deželi, kjer so osebni dohodki najvišji v nem-čiji.
Jedro vsega problema je premog, od katerega je odvisna vsa jeklarska industrija. Leta 1960 so izkopali 142 milijonov ton premoga. Letos proizvodnja ne bo presegla 100 milijonov ton, čez dve leti pa kvečjemu še 70 milijonov in to po najbolj optimističnih predvidevanjih.
V časih, ko so energetski viri eden najhujših svetovnih problemov, je zadeva s Porurjem skoraj komična. V dolini Rubra leži zaloga kakih 60 milijard ton premoga, kar bi pri sedanji uporabi zadostovalo Nemčiji za kakih 500 let. Nemška industrija pa se je, kot povsod po svetu, z bliskovito naglico preusmerila k uporabi tekočih goriv. Leta 1955 so ta krila le 8 odstotkov porabe, sedaj pa že 55 odstotkov. Kar 95 odstotkov tekočega goriva pa mora Nemčija uvažati.
Preobrat k tekočemu gorivu pa je vendarle gospodarska potreba. Nemški rudarji so morali vsako leto kopati vedno globlje. Postali so manj produktivni, premog pa dražji. Z najboljšo voljo na svetu ni mogel rudar izkopati več kot 4 tone premoga na dan, medtem ko je na primer v Avstraliji njegov sovrstnik iz zgolj geoloških razlogov nakopal v enem dnevu tudi do 40 ton. Zvišanje plač in ovrednotenje nemške marke so potisnile premog s tržišča, saj je za 3600 lir na tono dražji od uvoženega premoga.
Vlada se je morala sponriieti z ruhrskim problemom, saj zadeva dober del delovne sile v deželi. Pred 15 leti je delalo v rudnikih pol milijona ljudi, danes pa je rudarjev le še 200 tisoč in več kot
10 tisoč jih bo šlo v predčasni pokoj pred koncem leta. Ko je začelo po letu 1960 kopanje premoga upadati, so bile v Porurju stavke in demonstracije. Vlada je ustanovila družbo Ruhrkohle AG z nalogo, da bi racionalno uskladila umik premogovnega področja in skrbela za večjo produktivnost v rudnikih, ki bi nadaljevali z delom. Samo leta 1969. so na podlagi podatkov Ruhrkohle zaprli 84 rudnikov. Ruhrkohle je tudi začela spodbujati rudarje k predčasni u-pokojitvi. Delavci z več kot 50 leti starosti so lahko zapustili delo s pokojnino 90 odstotkov najvišje plače, če je šlo za rudarje, ki so začeli svoj poklic še pred 20 letom starosti so lahko zaprosili za upokojitev še pred 50 letom starosti. Kljub tem ukrepom se je izkopani premog neprodan kopičil v prave gore, ki so s svojo višino edine prekrile višino deficita. Lani je ta dosegel 150 milijard lir in bil dvakrat večji od primanjkljaja iz leta 1971.
Za mnoge industrijske obrate se Ruhr lahko spremeni tudi v grob. Poleg ovrednotenja marke in padca dolarja se je proti nemškemu konkurenčnemu izvozu postavil tudi vladni odlok o omejitvi uvažanja cenejšega premoga. Ker jeklarne lahko uvažajo le polovico premoga lastne uporabe, ni v nevarnosti samo delo 200 tisoč rudarjev, temveč tudi 400 tisoč jeklarjev. Nekatere jeklarne so že premostile prepoved in našle oblike sodelovanja s tujimi firmami. Hosch AG uvaža surovo obdelano jeklo iz Nizozemske, Klòckner - Werke AG pa enako jeklo celo iz Avstralije. Poleg tega vodi firma Klòckner raziskave za proizvodnjo jekla brez premoga. Drugi velikani so delno že investirali drugod, kjer je premog cenejši. Firma Thyssen, ki je lani zaradi delne prepovedi 'uvoza premoga izdala za gorivo 15 milijard lir več kot bi plačala za samo uvoženi premog, je prižgala visoke peči v francoskem industrijskem centru Fos pri Marseillu, istočasno pa gradi jeklarno tudi v Braziliji, kjer je veliko dobre rude.
Orožje delavskih organizacij je v tej zadevi skrhano. Sindikati so že ocenili delovanje industrijcev kot zahrbtno in neodgovorno. Predsednik družbe Ruhrkohle Hans - Helmut Kuhnke meni, da je treba izko -pavanje nadaljevati za vsako ceno. Premog naj bi postal ponovno «za-BRUNO KRIŽMAN
(Nadaljevanje na S. strani)
Prizor iz dela «Češnjev vrt», A. P. Čehova, ki je nocoj na sporedu kot prva letošnja premiera tržaškega Stalnega slovenskega gledališča
V f urlanski Latisani razstavljajo kmet je-slikarji iz Kovačiče
Pet slikarjev-naivcev navzočih s 17 deli
že nekajkrat smo ugotovili, da žanje tako imenovana naivna likovnost velike uspehe. Kjerkoli Se pojavi posamezni likovnik -naivec ali skupina njih, je rezultat zagotovljen. To nekateri razlagajo s trditvijo, da je široka publika sita tega, kar že dve desetletji in več daje posplošena abstraktna umetnost. Svojo trditev skušajo posredno podkrepiti z dejstvom, da žanje velike uspehe v zadnjih časih tudi najnovejši slikarski tok, tako imenovani hiperrealizem, za katerega moramo reči, da se krepke uveljavlja.
Drugi pa menijo, da se likov-lost slikarjev - naivcev danes tako uveljavlja zato, ker si mestni človek, naveličan živčnega mestnega življenja, želi spet podeželske idile, ki naj mu vsaj v obliki podobe prikaže, kakšno na\ bi
llllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||llll■lllllllllllllllllllllllllm|llllllllllllll|IIIM|ll|||||||||)|I|||11||||||||||ll,||ml||||||||ll|||||lllllll|l,llllUlllllll,llllllllllllllllllllll
ZABAVNE UGOTOVITVE NEKATERIH ZAHODNIH SOCIOLOGOV
Osiveli štiridesetletniki spet v družbenem ospredju
Zanimiva ugotovitev, da predstavljajo moški zrelih let «poseben družbeni sloj» - Bitka, ki so v njej zmagali - Podoba novega potrošnika, ki se zanj zanimajo tako ženski svet kot trgovci
Nekateri zahodni sociologi se od časa do časa pozabavajo tudi z nekoliko bizarnimi raziskovanji. Tako so nedolgo tega ugotovili, da tako imenovani «teen-agerji» niso več v modi, da so njihovo mesto prevzeli sivci, to se pravi že nekoliko osiveli moški.
Preteklo desetletje je bilo desetletje mladih. Podrli so domala na vsa področja življenja in uveljavljali svojo voljo, zlasti pa seve, na področju glasbe in nasploh zabave. Zmagovito so razširili po svetu svojo dolgolaso modo ter razkrili ženska bedra in prsi. Oznanjali svoje politične ideje in filozofije. Dovoljeno jim je bilo celo stopiti na «posvečeno» področje denarja, kjer so podjetni mladeniči izvlekli iz žepov ponorelih otrok lepe denarce.
Bilo je potrebno celo desetletje, da so že nekoliko osiveli štiridesetletniki, ki so predstavljali
najaktivnejše družbeno jedro, prišli do sape, zašilili komolce in se pripravili na bitko za izgubljene položaje.
Sociologi, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, zagotavljajo, da se je zdaj ta bitka končala z zmago štiridesetletnikov, ki so ponovno osvojili svoje mesto na vrhu družbene piramide.
Ugotoviti pa je treba, da gre za docela drugačne ljudi, drugačne štiridesetletnike, še malo ne podobne tistim njihovim vrstnikom iz obdobja, ko so jim nesramno zagnali v obraz rokavico razsrjeni «teenagerji». Morda so se mladi izčrpali ali prišli iz mode, ker se je spremenil okus družbe oziroma publike, dejstvo pa je, da so jih sivci premagali z njihovim lastnim orožjem ter večjimi življenjskimi izkušnjami.
Če bi danes postavili takratnega štiridesetletnika zraven današ-
V Carpiju (Modena) bodo v nedeljo, 14. t.m. svečano odprli osrednji spomeniški muzej, posvečen žrtvam koncentracijskih taborišč. Na svečanosti, katere se bo udeležil predsednik republike Leone, bo nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Spomeniški muzej so uredili v dobro ohranjenem srednjeveškem gradu v središču mesta. Iz Trsta bo odpotovala delegacija združenj ANED, ANPI, ANPPIA, tržaško občino pa bo zastopal župan Spaccini
njega, bi nemudoma opazili velikansko razliko. Današnji imajo daljše lase, ki neredko prekrivajo ušesa ali ovratnik srajce. Pogosto nosijo zapeljive brke in elegantno bradico. Srajce, ki jih nosijo, so športne ali pa so vsaj okrašene s pisano kravato, s kakršno bi se nekoč podali edinole na pustni ples. Obleka je najmodernejšega kroja, tesno prilegajoča se k telesu, vtem ko je v celotni njihovi pojavi opaziti veliko skrb za zunanjost.
Ko bi sodobnemu štiridesetlet-niku lahko pogledali pod obleko, bi takoj ugotovili, kdo porabi največ kozmetičnih sredstev in od koga žive razni kozmetični saloni. To je markantni, osiveli štiridesetletnik ni več obremenjen in trgovcev, danes spet najsim-patičnejša pojava naj bo na ulici, v družbi ali na filmskem platnu.
Ob večji skrbi za lastno zunanjost, so se spremenile tudi njegove navade, prepričanja. Danes štiridesetletnik ni več obremenjem s staromodnimi pojmovanji. Pripravljen je sprejeti vse novo, ničemur se ne odreka, konvencionalnost je zamenjal z zanimanjem za vsakršne novotarije. Brez omahovanja je moč reči, da so današnji štiridesetletniki v marsičem podobni mladim, dasiravno so hkrati umirjenejši, tako da jih javno mnenje v vsakem primeru ugodneje sprejema.
Ne gre nadalje pozabiti, da je zmagoviti štiridesetletnik obdržal tudi svoje funkcije v družbi, v poslih, v umetnosti in drugod. Ker so pomladili svojo pojavo, osiveli «fantje» nikakor niso pozabili na svoje obveznosti. Kadar je potrebno so resni, točni in pedantni, po drugi strani kažejo nenavaden smisel za avtomobile, stanovanja in dobro vedo, kaj hočejo od življenja.
Sociologi so tudi izračunali, kako dolgo traja ta druga mladost osivelih. Pravijo, da po 47. letu začenjajo postajati umirjenejši. da so njihove zabave manj bučne, začenjajo se ukvarjati z vnuki in revmatizmom. Na njihovo mesto pa pridejo drugi.

JANKO JERI • GORAZD KUSEJ:
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji
Nekatere prvine njenega pravnega položaju, tudi v primerjavi s položajem nemške in francoske manjšine
13.
Tudi današnja manjšinska praksa namreč potrjuje teoretično izhodišče E. Kardelja, ki je zapisal: «Da bi narodi lahko prijateljsko živeli drug poleg drugega, morajo imeti popolno svobodo v razvijanju svojih kvalitet. Šele na tej osnovi je mogoča neovirana rast občečloveške kulture, pri čemer s tem pojmom ne mislimo na obliko, marveč na vsebino». (54) V tem okviru je vredno še posebej poudariti problem organskih zvez narodne manjšine z matičnim narodom, saj je to izjemnega pomena za ohranitev in nadaljnji razvoj tiste bogate zakladnice izročil in posebnih značilnosti, brez katerih si ni mogoče zamisliti duhovno in tudi drugače zdravega notranjega življenja manjšinske skupnosti. Seveda to še posebej velja za širše področje kulturnega in intelektualnega snovanja manjšine nasploh, pri čemer gre ohranitvi čistega in živega jezika največji pomen.
Namesto sklepa: v minulih letih tolikokrat odlagane ukrepe za dejansko zaščito avtohtone sloven-
ske manjšine v Italiji bi morali zdaj sprejeti po «hitrem postopku» in na način, ki stvarno ne bi bil slabši od ravni že doseženega posebnega manjšinskega varstva, ki velja za nemško manjšino na Južnem Tirolskem in francosko v Dolini Aoste. Seveda pa je za uresničitev teh ciljev slej-koprej nujna programska izčiščenost in temeljna akcijska enotnost celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ne glede na njeno sedanjo pluralistično politično usmeritev. Prizadeta manjšina mora biti še zlasti v odnosih do tako imenovanega večinskega naroda zares suveren, polnopravni subjekt, ki meritorno (so) odloča o ukrepih v svoj prid.
Slovenski narodnostni skupnosti v Italiji naj bi bilo torej ob njenem sodelovanju in privolitvi zagotovljeno v vseh treh pokrajinah (goriški tržaški in videmski), kjer živi, celovitejše (globalno) varstvo nemotenega družbeno - gospodarskega in jezikovno - kulturnega obstoja in nadaljnjega skladnega razvoja v enaki ali vsebinsko vsaj podobni meri, kakor ga uživata francoska
in nemška manjšina. Ob tem se postavlja vprašanje, kako to zaščito pravno učinkovito izoblikovati. Uradna interpretacija ustavnega temelja posebne zaščite (6. člen ustave) teži k temu, da lahko samo država določi tako z'aščito, ne pa tudi dežela; pa čeprav bi imela poseben statut, kakor velja za deželo Furlanijo - Julijsko krajino (po 11. členu ustave).
Za Dolino Aosta in Tridentinsko - Južno Tirolsko so namreč takšni zaščitni ukrepi določeni v obeh ustreznih ustavnih zakonih, ki kot posebna deželna statuta dajeta deželi ali celo pokrajini (v primeru Južne Tirolske, to je bocenska pokrajina) pristojnosti glede uveljavljanja zaščite tamkajšnje manjšinske narodnostne skupnosti. Ob striktni interpretaciji 116. člena ustave, ki našteva pet avtonomnih dežel s posebnimi statuti, bi se dalo sklepati, da more biti pravica uveljavljanja manjšinske zaščite, oblikovane kot del deželne avtonomije, določena samo z ustavnim in ne z navadnim zakonom, ker je za te dežele rečeno, da sta jim dana posebna oblika in obseg avtonomije s posebnimi statuti, podeljeni z ustavnimi zakoni («. . . sono attribuite forme e condizioni particolari di autonomia secondo i statuti addottati con leggi costituzionali»). Ker se sprejemajo ustavni zakoni v ustavno-revizijskem postopku, ki bo seveda pomenilo že samo s proceduralne strani veliko otežko-čanje in odlaganje celovitejše zaščite slovenske narodnostne skupnosti.
Če pa bi se globalna zaščita izpeljala z navadnim državnim zakonom, za kar ni videti ustav-
ne ovire (saj 6. člen ustave očitno ne postavlja posebnih formalnih pravnih zahtev za zaščitne normativne ukrepe v korist jezikovnih manjšin), kar potrjujeta tudi že izdani šolski zakon (štev. 1012, 1961) in zakon, ki opravlja prepoved dajati otrokom slovenska imena (št. 935, 1966), pa nastane vprašanje, koliko bi mogel pooblastiti deželo v okviru njene sedanje zakonodajne avtonomije, da izda morebitne detaljnejše zakonske predpise in ne le izvedbene predpise čisto izvršilno u-pravne narave (zadnji odstavek 117. člena ustave v zvezi s prvim odstavkom 10. člena deželnega statuta). Zakonodajna oblast dežele Furlanije - Julijske krajine je namreč tako po stvarnih področjih, kakor po stopnji vsebinskega odrejanja točno določena v 4., 5. in 6. členu njenega statuta in bi za to utegnil nastati ustavni spor o tem, ali je navaden državni zakon pristojen, da razširi deželno zakonodajo, določeno z ustavnim predpisom (zakaj ustavni zakon je glede tega nad navadnim državnim zakonom). po obsegu in intenzivnosti v smeri zaščite slovenske narodnostne skupnosti.
Prožnejša interpretacija 3. člena deželnega statuta, ki deklarativno določa, da se «v deželi priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo katerikoli jezikovni skupini, z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti», bi sicer lahko dala podlago takšni delegaciji deželne zakonodaje, vendar se kjub temu dozdeva, da bi bili bolj zanesljivi državni izvršilni predpisi, ki bi jim moral zakon določiti primeren rok za izdajo.
54) Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1957, str. 394, julij 1973
Opomba: Pričujoča razprava delno temelji tudi na gradivu širše zasnovane raziskave Inštituta za narodnostna vprašanja o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v novejšem razdobju, pri kateri ima pravni del na skrbi prof. dr. Gorazd Kušelj, vodja raziskave pa je dr. Janko Jeri.
KONEC
| bilo življenje na podeželju. Čeprav je res, da tudi podeželje ne pozna več takšne idile, saj se je tudi podeželje v precejšnji meri pome-ščanilo in to najraje v negativnem smislu, je tudi res, da nas more «podeželska idila« s slike spraviti v razpoloženje, ki si ga želimo.
Če h gornjim ugotovitvam ali raje domnevam dodamo še dejstvo, da so se jugoslovanski slikarji - naivci v zadnjih desetih letih še posebej uveljavili doma in v tujini, ni nič čudnega, da razstava del skupine jugoslovanskih naivcev pritegne še posebno pozornost. Letos sredi junija smo zabeležili izreden uspeh neke galerije sredi «večnega mesta», v kateri razstavljajo le dela jugoslovanskih naivcev. Pred dvema letoma so doživeli jugoslovanski naivci velik uspeh v Milanu. Ge-neralič mlajši je pred dvema letoma «briljiral» v Firencah, še prej pa v eni tržaških središčnih galerij, kjer je leto prej z izrednim uspehom gostovala skupina jugoslovanskih naivcev z Ivanom Ge-neraličem na čelu. Skratka, razstava jugoslovanskih naivcev je na neki način dogodek. Še posebno za manjši kraj, kakršen je na pr. furlansko mestece Latisana, kjer od predsinočnjim razstavlja skupina kmetov - slikarjev iz Kovačiče.
Kovačiča, majhno mestece v Banatu, ni to, kar so Hlebine v zahodnem delu Panonske nižine. Hlebine so postale že «šola», rekli bi celo fenomen v svetovnem merilu, Hlebine imajo svojo veliko, moderno galerijo, ki jo prihajajo obiskovat ljubitelji umetnosti iz vseh krajev sveta. Toda tudi Kovačiča je pomemben center kar se tiče tovrstne likovne umetnosti. Ljudje iz Kovačiče se ukvarjajo seveda s poljedelstvom, predvsem s pridelovanjem žita. Prebivalci naselja so v glavnem Hrvati, vendar živi med njimi tudi nekaj Madžarov, Slovakov in ljudi drugih narodnosti, kot je navadno v mnogih krajih Panon. ske ravnine. Značilnost tega kraja pa so tudi kmetje-slikarji, katerih pet se je sedaj predstavilo v galeriji «T» v Latisani, kjer razstavljajo Martin Jonas, Zuzana Chalupova, Jan Husarik, Jano Knjazovič in Ondrej Venarsky.
MARTIN JCNAš je prinesel na ogled tri olja, dve serigrafiji in eno risbo in je zato najmočneje zastopan. Ena njegovih slik, namreč Kmet z bučami tudi krasi čeden lepak, ki služi hkrati za vabilo oziroma katalog razstave. Poleg te zelo dobre slike je vredno omeniti tudi njegovo pitanje malega prašiča.
Nekako bolj prefinjene se nam zdijo slike, ki nosijo podpis «K». Gre za slike, ki jih je pripravil JANO KNJAZOVIČ in v katerih prikazuje lovce na medveda, kjer pa je prej medved tisti, ki lovi in ne lovci. Zelo dodelana hkrati pa tudi zelo neposredno nežna je njegova podoba tivh šopkov cvetja na mizi, lepa se nam je zdela tudi slika, kjer se dva kozla pripravljata na spopad.
JAN HUSARIK je bolj neposreden. In tudi njegovi motivi so manj izmišljeni. Prikazuje na primer voz z bednjem, ki ga dva vola komaj vlečeta v breg. Očitno gre za trgatev. Prav tako neposreden je njegov motiv ženske s steklenko v roki, ali kmečkega človeka ob kmečki peči.
Nekoliko bolj prefinjena se nam zdi ZUZANA CHALUPOVA, ki v e-ni svojih slik prikazuje tudi rojstno Kovačiča z dimnikarjem v ospredju, nato prikazuje dnevno izbo na kmetih, kjer porodnica leži v postelji, ob kateri je zibka z otrokom, ostali del risbe pa zavzemajo člani družine in gostje, ki se razvrščajo ob veliki kmečki peči. Zelo pristna je tudi njena slika, ki prikazuje šolski razred med uro matematike.
ONDREJ VENARSKY prikazuje v svojih slikah delo na polju. Tako vidimo štiri bele vole, vpre-žene za ralo, drugje vidimo zelo pisano vas in spet leho ob lehi, vsaka v polnem cvetju nekih neznanih kultur.
Samo ob sebi se razume, da so pri vseh teh slikarjih barve FRE
(Nadaljevanje na 6. strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiriii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V svojem delu bodite metodični. Nesporazum s prijateljem se bo u-redil.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nenadne novosti vam bodo pomagale, da se boste z uspehom zoperstavili nasprotnikom. Otresite se ljubosumja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nekoliko tvegane pobude vam bodo prinesle lep finančni uspeh. Nezaupanje bi vam moglo uničiti prijateljstvo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Samo z energičnim ukrepom lahko rešite zapleteno situacijo. Sklenili boste zanimivo prijateljstvo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne prepuščajte vse slučaju. Gradite svojo bodočnost na trdnih osnovah. Povečajte krog svojih prijateljev.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nadaljujte z odločnostjo, uspeh je odvisen samo od vaših naporov. Odpravili boste nezaupanje drage osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uspeh vašega prijatelja vas bo spodbudil k večji aktivnosti. Zadovoljstvo z otroki.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zdaj je najugodnejši čas, da sprejmete nove naloge. S strani vaših najbližjih boste deležni posebne pozornosti.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne kažite v delu neodločnosti. Ognite se vsaki graji in kritiki, če niste prav gotovi vase.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Uspeh vam je zagotovljen. Ne odpovejte se načrtom. Z majhnim popuščanjem boste uredili neko družinsko zadevo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nujno boste morali rešiti vprašanje, ki se je zapletlo zaradi napačnega posega vašega sodelavca. Novo prijateljstvo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite oprezni na delu. Krajša ločitev bi utegnila doprinesti k rešitvi nekega nesporazuma.
PETEK, 12. OKTOBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost:
ŠPORT ZA VSAKOGAR: KOLESARSTVO
13.00	To je moj svet Četrto nadaljevanje
V	SOBI JE TJULENJ Slikanica
13.25	Vremenska slika 13.50 DNEVNIK
17.00	Program za otroke Trije kratki filmi:
j." n gode Boleka in Loleka: Leteči kovček Mala Ana: P. A. pripravlja večerjo Prigode mačka Silvestra
17.30	DNEVNIK
17.45	Program za mladino Današnje in bodoče letenje Vesoljski laboratorij
18.15	Stari ded pripoveduje
18.45	Glasbeni spored
Današnji program predvideva - koračnico. Oddaja se začne s kvizom o Satiejevi vojaški koračnici. Nato pridejo na vr-sto druge slavne simfonične koračnice ali koračnice iz opernih del. V oddaji se bo pojavila Glenda Jackson, Id je za-blestela v novejšem času. Na sporedu je Stravinskega korač-mca. Oddaja bo nudila tudi priložnost pobliže se spoznati z mie "e'ia':enrm tipičnimi in tradicionalnimi inštrumenti
19.15	Znanstvena antologija:
ŽIVLJENJE V JUGOSLAVIJI Ocidnjo pripravil Angelo D’Alessandro
19.45	Švortni dnevnik
Ital. kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	POSEBNE TV REPORTAŽE
22.00	Kaj meniš ti?
Sodeluje Donatella Moretti
Gre za prvo nadaljevanje oddaje v treh nadaljevanjih. Glasbe-dilaS^>I'ed, s,te™ na^ovom je pripravil Giorgio Calabrese, vo-,,pa .p.b° Donatella Moretti. Dejansko gre za razgovor o pmMemih lahke glasbe, še posebej o tem, na kakšne težave naletavajo pevci tistih pesmi, «ki niso tako lahke» to se pra-
reditvah peSmi’ ^ pridej° na Program na velikih pri-
23.15	DNEVNIK
Danes v parlamentu. Vremenska slika, šport
DRUGI KANAL
dnevnik
Sodobno ameriško gledališče DOBRI LJUDJE Irwin Shaw — Connie Ricono Za TV priredil Giuseppe Fina
V	dolgih nočeh, ki sta jih Anagnos in Goodman prebila na svoji majhni ribiški barki, sta si zamislila velik načrt da bi si namreč kupila veliko barko, s katero bi lahko ribarila na širokem morju, daleč od krajev, ki tako žalostno spominjajo na njuno, težko vsakdanje življenje. Da bi svoj sen uresničila, varcujeta, toda v tem se srečata z gangsterjem Goffom. ki jima ponudi pomoč, hkrati pa jima pobere denar. V za cetku Anagnos in Goodam kloneta, nato se obrneta na jav no _ oblast Toda Goff je odločen in na sodišču zmaga, še vec. Odslej je vedno bolj zahteven in skuša celo zapeljati Goodmanom. hčer Stello. Ko se stara ribiča zavesta 'da vsako popuščanje vodi k še večjemu Goff emu nasilju in da bo ta dokončno prekrižal njuna načrta, se odločita odgovoriti na nasuje z nasiljem.
Delo je bilo napisano leta 1939, ko se je nad Evropo zgrinja la st-ahotna doba druge svetovne vojne, ki sta jo sprožila na cizem in fašizem. Ker je bil Irwin Shaw med tistimi literati ki na svet niso gledali s strani kot neprizadeti opazovalci, im« delo tudi svoj politični prizvok
* JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.25	in 14.45 ŠOLA
11.00	in 16.10 Angleščina
17.45	Miroslav Košuta:
ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTI 18.20 OBZORNIK
18.35 Rekrear-Ha: Atletska telovadba
18.45	RISANKA 18.55 ZA BOLJŠI JEZIK
Nesprejemljive skrajnosti Štiri s*o leJ slov. glasbe:
JAKOB JEŽ RISANKA
20.00	DNEVNIK
20.40 KAKO UBIJEŠ SVOJO ŽENO
Film je režiral Richard Quin, v glavnih vlogah pa igraje Jack Lemmon, Vima Lisi in Terry Thomas G "e za razgibano komedijo po scenariju Georga Exelroda Vrhu tega igrajo v glavnih vlogah znani filmski umetniki Lemmon na primer igra trmastega samca z udobnim stano vanjem in služabnikom, ki ga igra Terry Thomas. Bogat mo žakar si bogastvo še veča z risanjem stripa o tajnem agen tu in ker ima bujno fantazijo, gredo njegove risanke naglo v promet. Toda njegovo lagodno življenje se čez noč sprevrže, ko se nekega jutra prebudi s hudim mačkom in hkrati zve, da je poročen. In tu se začne glavni problem, ki ga pravzaprav označuje naslov filma. Sicer pa zadeva ni tako tragična, k»r bomo dognali, ko bomo film gledali XXI. stoletje
21.00
21.20
19.05
19.40
22.30
22.55 POROČILA'''
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanka 20.15 POROČILA
20.30	VOJNA IN MIR
21.25 DOLGOLETNA MRŽNJA Barvni film
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Slov. skladatelji; 19.25 Jazz;
20.00	Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.30 Ples.
TRST
12.10	Plošče; 14.30 Kronike;
15.35	Koncert; 16.05 Nove pesmi;
16.20	Koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Plošče; 9.00 Barok v glasbi; 10.15 «La strana società»; 11.15 Melodije; 11.45 Orkester in zbor; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Včeraj, danes, jutri; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Tretja stran;
16.40	Ital. zbori; 17.00 Tops pops;
17.45	Kulturna panorama; 19.00 Pevci in zbori; 19.30 Prenos RL;
20.00	Glasba v večeru; 21.30 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.20	Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
13.20	Kvartet Cetra; 15.10 Program za mladino; 17.05 Sončnica; 18.55 Filmska glasba; 19.10 Sindikalno - gospodarska panorama;
19.25	Renata Tebaldi; 20.20 «Andata e ritorno»; 21.15 Koncert posvečen M. Regerju.
II. PROGRAM
7.30,	8.30,	13.30, 15.30, 19.30
Poročila; 8.55 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Popevke;
12.40	Alto gradimento; 13.00 Hit Parade; 13.55 Kako in zakaj?;
15.00	Popoldanski glasbeni spored;
15.40	Glasbeno-govomi spored;
17.30	Telefonski pogovori; 20.10 Bogat večerni spored; 20.50 Plošče; 22.05 Praznovanje Kolumbovega dne v Genovi.
HI. PROGRAM
9.30	Stare glasbe; 9.50 Koncert; 11.00 Turinski kvartet; 11.40 Mojstri interpretacije; 13.00 Glasba: skozi čas; 15.10 Plošče resne glasbe; 16.30 Avantgardna glasba; 17.20 Ital. kvartet; 18.45 Klavirske skladbe; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Psihoterapija; 21.30
21.30	Malipierovo življenje.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Megla; 9.35 Glasovi v ritmu; 10.15 Po Talijinih poteh;
11.20	Z nami doma; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Domači	ansambli;	14.10
češki	narodni	ansambel;	15.40
Janaček: Mladost; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Iz repertoarja naših filharmonij: 17.50 človek in zdravje; 18.50 Ogledalo našega časa;
19.00	Lahko noč, otroci!; 20.00
Skladbe S. Mokranjca:	20.30
«Tops-pops 13»; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Iz logov domačih; 23.05	Literarni	nokturno;	23.15
Paleta popevk.
TEDENSKI PREGEED MLADINSKIH PRVENSTEV
Nepričakovan uspeh ekipe Gaje z visoko zmago nad Primorjem
Ta spodrsljaj jo spravil Prosečane ob vodstvo na lestvici
MLADINCI
6 skupina
V	nedeljo smo prisostvovali slovenskemu derbiju med Gajo in Primorjem. Gaja je nepričakovano premagala bolj kvotirane Proseča-ne. Ta spodrsljaj stane Primorje prvo mesto na lestvici. Tudi Breg je potrdil, da trenutno ni v najboljši formi, saj je premagal le s tesnim izidom zadnjega na lestvici, Esperio od Sv. Alojzija. Najbolj zanimivo srečanje je bilo med vodečo Aurisino in CGS. Nabrežinci so zmagali z 2:0 in so se povzpeli na prve mesto lestvice.
V	prihodnjem kolu se bosta pomerila CGS in Primorje. Prosečani bodo morali popraviti slab nastop iz prejšnjega tedna. Isto velja tudi za CGS, zato bo tekma zanimiva in odprta vsem izidom. Brežani se bodo spopadli z Libertasom od Sv. Marka. «Plavi» imajo dobre možnosti, da zmagajo. Gaja bo zaigrala v gosteh pri Libertasu od Sv. Sergija. Tržačani so le enkrat zgubili, vendar menimo, da se bodo gajevci po lepem nedeljskem nastopu le znali uveljaviti.
IZIDI 4. KOLA: Campanelle — Costalunga 1:4, Esperia Sv. Alojzij — Breg 0:1, Libertas Sv. Marko — Libertas Sv. Sergij 1:2, Gaja — Primorje 7:3, Aurisina — CGS 2*0
LESTVICA: Aurisina 7, Costalunga, CGS, Libertas Sv. Sergij, Primorje 6, Breg 5, Gaja 3, Libertas Sv. Marko 2, Campanelle in Esperia Sv. Alojzij 0.
A skupina
V	A skupini se stanje ni spremenilo. Vodeča Muggesana je trenutno v najboljši formi in pametno izkorišča svoj dobri trenutek. Milj-čani so tudi v nedeljo zmagali z visokim iz’dom in tako so s polnimi točkami pred drugouvrščenima Cremcaffejem in Rosandro.
IZIDI: Libertas Rocol — Roiane-se 2:0, Libertas Trst — Muggesana 1:5, Cremcaffè — Giarizzole 0:0, Rosandra — Inter SS 3:1, E-dera — De Macori 0:1.
PRIHODNJE KOLO: Inter SS -Edera, Giarizzole — Rosandra, Muggesana —- Cremcaffè, Roianese — Libertas Trst, De Macori — Li-bertas Rocol.
LESTVICA: Muggesana 8, Rosandra in Cremcaffè 5, Edera, Giarizzole, Roianese, Libertas Rocol 4, Libertas Trst 2, Inter SS 0.
POKAL PACCO
A skupina
Union je- v prejšnjem kolu gladko odpravil Don Bosco s klasičnim izidom 2:0. Podlonjerci so s to zmago zasedli tretje mesto na lestvici in imajo dobre možnosti, eia se uvrstijo v finalni del turnirja, če nadaljujejo z dosedanjo resnostjo. Žal, isto ne velja za Breg, ki je zadnjič zopet zgubil, čeprav nezasluženo. Brežani se bodo morali zelo potruditi, če se bodo hoteli dvigniti na lestvici.
V	nedeljo se bodo Podlonjerci pomerili s prvim na lestvici CGS. Naloga Uniona ne bo lahka, vendar menimo, da lahko osvoji vsaj točko. Brežani pa bodo sprejeli v goste Cremcaffè. Tudi «plavi» lab ko odnesejo z igrišča vsaj točko.
IZIDI: Tergeste — Fortitudo 0:3, Libertas Trst — Breg 1:0, Cremcaffè — Giarizzole 0:0, Don Bosco - Union 0:2, CGS — De Macori 6:0.
PRIHODNJE KOLO: Union -CGS, Giarizzole — Don Bosco, Breg — Cremcaffè, Fortitudo — Libertas Trst, De Macori — Tergeste.
LESTVICA: CGS 8, Fortitudo 7, Union in Giarizzole 6, Libertas Trst 4, Cremcaffè 3, De Macori, Breg in Tergeste 2, Don Bosco —1.
B skupina
V	B skupini je na prvem mestu Triestina, ki je odpravila Libertas Rocol s 3:0. S točko zaostanka sledita Zaule ter Inter SS. Ti dve ekipi se bosta v prihodnjem kolu med seboj srečali. Tekma bo zanimiva in odpita za vsak izid. Triestina se bo pomerila na domačem igrišču s Ponziano. «Rdeči» imajo resne možnosti za zmago.
IZIDI: Libertas Rocol — Triestina 0:3, Ponziana — Stock 2:2, S. Giacomo — Domio 2:0, Rosandra
—	Inter SS 2:3, Zaule — Opicina Supercaffè 3:1.
ZAČETNIŠKO PRVENSTVO
V začetniškem prvenstvu so kar štiri enajsterice, ki vodijo s polnim številom točk: Tergeste, Son-cini, Giarizzole in Esperia Pio XII. Najmlajši Brežani so se pomerili z vodečim Tergestejem. «Plavi» so odigrali svojo najboljšo tekmo in so bili kos bolj kvotiranim nasprotnikom do pet minut pred zaključkom tekme.
Mali zastopniki dolinske občine se bodo v prihodnjem kolu pomerili s prvouvrščeno Esperio. Možnosti, da Brežani odnesejo z igrišča vsaj točko, niso velike.
IZIDI: Giarizzole — Muggesana 4:6, Soncini — Fortitudo 2:0, Tergeste — Breg 3:1, Esperia Pio XII
—	Opicina Supercaffè 2:0, Rosandra — CGS 1:3, Cremcaffè — Libertas Rocol 0:3, Zaule — Ponziana 0:2.
PRIHODNJE KOLO: Libertas Rocol — Ponziana, CGS — Cremcaffè, Opicina Supercaffè — Rosandra, Breg — Esperia Pio XII, Fortitudo — Tergeste, Muggesana — Soncini, Giarizzole — Zaule.
LESTVICA:	Tergeste, Esperia
Pio XII, Soncini in Giarizzole 8, Rosandra 6, Zaule, Fortitudo, Pon-
ziana, Libertas Rocol 3, Breg ii Muggesana 1, Cremcaffè —1.
Jolo
V OKVIRU RAZNIH TEKMOVANJ
Ob koncu tedna vrsta srečanj
V soboto in nedeljo bo na sporedu precej mednarodnih nogometnih tekem na najvišji ravni. Razne reprezentance se bodo srečale v tekmah za nastop na svetovnem prvenstvu, na turnirju UEFA in v raznih prijateljskih tekmah.
Sobota, 13. oktobra
SVETOVNO PRVENSTVO Portugalska — Bolgarija TURNIR UEFA «UNDER 23» Bolgarija — Portugalska PRIJATELJSKE TEKME Zah. Nemčija — Francija Danska — Madžarska Anglija — Irska (amaterji) Nedelja, 14. oktobra
SVETOVNO PRVENSTVO Romunija — Finska
PRIJATELJSKE TEKME Francija «under 23» — Zahodna Nemčija «under 23» Jugoslavija — Slovenija
BALINANJE
V OKVIRU 13. SSI
V ženski odbojki v okviru 13. SŠI je Bor premagal Cankar (zgoraj), Breg A pa B ekipo istega društva (spodaj)
	 													
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE NA GORIŠKEM
ATLETIKA
PRED JUTRIŠNJIM TEKMOVANJEM
Luka Koper prva Zmagovalci 12. SŠI
malem nogometu
Skupno Je v Novi Gorici in Solkanu nastopilo 15 ekip
Preteklo nedeljo je bilo v Novi Gorici in Solkanu več zanimivih sindikalnih nogometnih tekem. Delavci sindikata prometa in zvez iz vse Primorske so se pomerili s 15 ekipami v 14 tekmah malega nogometa, kar je trajalo ves dan. Posamezni rezultati so bili:
V	Solkanu:
TOZD železničarjev Divača — Cestno podjetje Nova Gorica 1:3 SVTK Pivka — Prometna sekcija Postojna	0:2
PTT Kopet — Avtopromet Gorica II	3:0
Cestno podjetje Nova Gorica —
PS Postojna	2:1
Avtopromet Gorica I — PTT Koper	1:2
PTT Koper — Cestno podjetje Nova Gorica	2:3
Ta zadnja (polfinalna) tekma je bila zelo napeta in zanimiva, kajti cestarji iz Nove Gorice ter poštarji iz Kopra so si bili enakovredni ter je šele po izvajanju sedmer-cev bil rezultat 3:2 za Goričane, medtem ko je bil v regularnem času rezultat neodločen 0:0.
V	Novi Gorici:
Prometna sekcija žel. Nova Gorica — Avtoprevoz Tolmin 0:2 Luka Koper — Slavnik Koper 3:0 PIT Nova Gorica — Interevro-pa Koper	5:1
PPVS Nova Gorica — Transav-to Postojna	‘	1:0
AP Tolmin — Luka Koper 0:1 PTT Nova Gorica — PPVS Nova Gorica	4:0
Luka Koper — PTT Nova Gorica	3:0
Zelo Žilavo so se poštarji iz Nove Gorice upirali najboljši ekipi tega turnirja delavcem Luke Koper, številni gledalci so videli nogomet na lepi tehnični ravni. To tekmo bi mogli proglasiti pravzaprav za pravi finale glede na dinamiko, tehniko igre, borbenost in ustvarjene priložnosti ter dobro igro tako o-brambe kot napada.
Za finalno tekmo so že pošle moči, toda boljša ekipa Luke Koper je zasluženo zmagala nad Cestnim podjetjem iz Nove Gorice s 3:0, čeprav sta bila kar dva avtogola. Končni vrstni red:
1.	Luka Koper	8
2.	Cestno pod. Nova Gorica 6
3.	PTT Nova Gorica	4 (10:3)
4.	PTT Koper	4 ( 7:4)
Tako je postala Luka Koper zmagovalec prehodnega pokala za 1973. leto.	Varl R.
Stiska z objekti na Goriškem
Gorica potrebuje novo športno palačo
Prejšnji teden so se sestali predstavniki društva Unione Ginnastica Goriziana (UGG) in Patriarca, da bi se pogovorili o še odprtih problemih goriške košarke, predvsem kar se tiče prve ekipe, ki bo letos nastopala v B ligi.
Predsednik novega športnega društva dr. Patriarca je poudaril nujnost gradnje nove športne palače, ki bi imela čez 5.000 sedežev in to zaradi uredbe košarkarske zveze, ki predvideva, da mora imeti vsaka ekipa prve zvezne lige na razpolago telovadnico z vsaj tolikimi prostori. Dr. Patriarca je nadalje povedal, da bo ta problem prišel na dan prihodnje leto, saj je v programu goriškega društva letošnji prestop v višjo ligo. Če bi v Gorici v teku tega leta ne zgradili takega centra, bi bila Patriarca primorana igrati prvenstvene tekme v videmski športni palači, kjer nastopa že Snaidero. Taka rešitev pa bi bila nerodna, kajti velik del mestnih navijačev bi ne hodil v furlansko mesto in seveda, bi to negativno vplivalo na igralce in na društvene finance.
Predstavniki UGG s predsednikom Bigotom na čelu so se za to vprašanje pozanimali pri krajevnih u-pravah, na občini in na deželi Glavna problema za gradnjo športne palače sta v finančni podpori in v izbiri kraja, kjer naj bi palača stala.
Občinski odbornik Moise ter Bi-got in deželni odbornik Cocianni so problem gradnje novega športnega objekta razložili tudi deželnemu odborniku za šport Bertoliju, ki je zagotovil, da bo napravil vse. kar je v njegovi moči, da bi v Gorici končno imeli primemo športno palačo. Dogaja se namreč, da v Gorici nekateri športi ne delujejo ali le od časa do časa, prav zaradi pomanjkanja takega športnega objekta.
Tudi pred dvema letoma je bilo tekmovanje na Kolon ji
Atletsko tekmovanje 12. SŠI je bilo prav tako na šolskem stadionu v Kolonji, v dneh 9. in 10. oktobra. Spored je bil nekoliko drugačen kot je letošnji, zmagovalci v posameznih panogah pa so bili naslednji:
troboj mladinci: Bruno Kralj (Primorec)	1.548 točk
troboj mladinke: Loredana Kralj (Primorec)	982 točk
kros člani: Armand Grmek
(Cankar)
ČLANICE 80 m Neva Zidarič (Kras - Sokol) krogla Olga Pavletič (Škamperle) daljina Anica Kufersin (Cankar)
višina Kristina Saldassi (Polet)	q
4 X 100 m Polet A ČLANI
100 m Boris Bogateč (Vesna)
krogla Radovan Fučka (Škamperle) kopje Stojan Udovič (Škamperle) višina Iztok Furlan (Kras - Sokol) daljina Fabij Ruzzier (Lonjer)
800 m Oskar Grgič (Gaja)
4 X 100 m Polet sve ska štafeta Gaja
6'20”3
H”7
9,80 m
3,94 m
127 cm 62"5
12"3
13,01 m
55,08 m
158 cm
5,66 m
2’18’'2 50”7 2’23”5 K. B.
srečanju predstavila precej okrepljena, tako da bo nudila kandidatom za nastop na svetovnem prvenstvu zadosten odpor. Tekma bo cb 14.45 na igrišču Ljubljane v šiški.
V tekmi z državno reprezentanco
V moštvu Slovenijo v glavnem igralci ljubljanske Olimpije
LJUBLJANA, 11. — Jugoslovanska državna reprezentanca bo odigrala v nedeljo v Ljubljani prijateljsko trening tekmo z reprezentanco Slovenije. Najprej je bila na sporedu prijateljska tekma z Alžirijo, toda zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so Alžirci prosili za preložitev srečanja. Jugoslovani so se tako odločili, da vseeno odigrajo trening tekmo, ki jim bo služila kot zadnji pregled pred pomembnim srečanjem s Španijo, ki bo prihodnjo nedeljo v Zagrebu. Slovenska reprezentanca bo v glavnem sestavljena iz igralcev Olimpije, ki se bo v tem pomembnem
ŽENEVA, 10. — V soboto bo v Rimu kvalifikacijska nogometna tekma med Italijo in Švico, za nastop na svetovnem nogometnem prven stvu v Miinchnu. Medtem so v Ženevi objavili seznam igralcev, ki bodo prišli v poštev za sestavo švicarske reprezentance. V njej bodo manjkali nekateri napadalci, ki nastopajo v tujih klubih.
Več desetin goriških balinarjev v boju za uvrstitev v finale
V zaključni turnir sta se uvrstili dvojici M. in J. Kadež ter A. Kadež-A. Rosin
V	okviru 13. SŠI se je prejšnje dni odvijal v Doberdobu balinarski turnir za goriško področje, ki ga je organiziralo športno združenje Mladost.
Tekmovanja, ki je potekalo na dveh stezah pri gostilni «Viktorija», se je udeležilo skupno 32 balinarjev. Ti so prišli tudi iz Gorice, števerja-na in okolice.
Tekmovanje, ki ga je vodil sodnik Arnald Frandolič in na katerem je nastopalo 16 dvojic, se je zaključilo s sledečimi rezultati: PRVA SKUPINA PRVO IZLOČILNO KOLO Korošec - Drufovka —
Dužman - Ferletič	11:	4
Jelen - Gergolet —
Peric - Lavrenčič	11:	6
Kadež - Kadež —
Rebula - Uljan	11:	1
Rebula - Lavrenčič —
Prinčič - Figelj	11:9
DRUGO IZLOČILNO KOLO Korošec - Drufovka —
Jelen - Gergolet	8:11
Kadež - Kadež —
Rebula - Lavrenčič	11:10
FINALE
Jelen - Gergolet —
Kadež - Kadež	7:11
DRUGA SKUPINA PRVO IZLOČILNO KOLO Frandolič - Frandolič —
Ferletič - Okretič	11: 7
Komic - Prinčič —
Gergolet - Gergolet	0:11
Pavlin - Leban —
Kadež - Rosin	8:11
Koren - Hlede —
Gerin - Ferfolja	5:11
DRUGO IZLOČILNO KOLO Frandolič - Frandolič —
Gergolet - Gergolet	11: 4
Kadež - Rosin —
Gerin - Ferfolja	11: 8
FINALE
Frandolič - Frandolič —
Kadež - Rosin	10:11
Zmagoviti dvojici prve in druge skupine, to je Marino Kadež - Jožef Kadež ter Aldo Kadež in Arride Rosin sta si pridobili pravico do nastopa v finalu za goriško in tržaško področje.
Na pionirskem prvenstvu Primorske
Nova Gorica prva
V	soboto je bilo v Novi Gorici v organizaciji in izvedbi občinske zveze za telesno kulturo že četrto neuradno pionirsko atletsko prven-
stvo Primorske.
Prvo je bilo leta 1970 v Novi Gorici, ki je pobudnik iger. Zmagali so domačini. Leta 1971 je bila repriza iger v Kopru, kjer so rili najboljši domačini, lani pa so nile igre v Tolminu, kjer so tudi izkoristili prednost domačih naprav in terenov.
Na letošnjem tekmovanju so se zbrale reprezentance občin Koper Tolmin in Nova Gorica. Na prire ditvi so premočno zmagali mladi Novogoričani, predvsem po zaslugi odlične moške ekipe, medtem ko so bile pionirke prve pred Koprčankami le po zaslugi večjega števila prvih mest.
Najbolj kakovostna disciplina je bi! vsekakor skok v višino za moške, kjer je Koprčanu Kavčiču u-spel skok na višini 189 cm, kar je nov pionirski slovenski rekord in po neuradnih podatkih celo nov državni rekord.
REZULTATI
PIONIRKE
60 m: Šavle (NG) 8"5, Koren (T) 8"6, Tomšič (K) 8"8. 300 m: Rijavec (T) in Rodela (K) obe 44”4, Šrot (K) 45”3. Daljava: Jež 460 cm, Mihalj 451 cm (obe NG), Konstantini (T) 427 cm. Višina: Štekar 154 cm, Šubic 151 cm (obe K), Benedetto (NG) 151 cm. Krogla: Be-niger (K) 10,75 m, Kozar 9,83 m, Nakrst 9,74 m (obe NG). 4x60 m: Nova Gorica 32”2, Koper 32”8, Tolmin 33”2.
EKIPNO: 1. Nova Gorica 41 (tri prva mesta), 2. Koper 41 (dve prvi mesti), 3. Tolmin 34.
PIONIRJI
60 m: Eržen 7"5, Martelanc (oba NG) 7”7, Sovdat (T) 7”8. 300 m: Olič (K) 39”5, Perovič 41”2, Šorli (oba T) 42’'2. 4x60 m: Nova Gorica 28”4, Tolmin 29"9, Koper 30"5. Daljava: Piculin (NG) 5,86 m, Vičič (NG) 5,56 m, Fičur (K) 5,43 m. Višina: Kavčič (K) 189 cm, Lapajne (NG) 176 cm, Janežič (NG) 173 cm. Krogla: Humar (T) 13,35 m, Podveršček (NG) 12,56 m, Bončina (T) 11,52 m.
EKIPNO: 1. Nova Gorica 49, 2. Tolmin 36, 3. Koper 32.
Skupni vrstni red: 1. Nova Gorica 90, 2. Koper 73, 3. Tolmin 70.
E. H.
KOLESARSTVO
LAUSANNE, 11. - Avstrijski a-materski kolesar Steinmayer je na
V sredo so v Helsinkih pokopali legendarnega finskega tekača Paava Nunnija. Ob mrtvaškem odru se je od pokojnega športnika poslovil tudi predsednik finske republike Urho Kekkonen
dirki za amaterje p» ulicah Lausanne dosegel za štiri sekunde boljši čas kot pred tednom dni Belgijec Eddy Merckx in Italijan Gi-mondi, ki sta se borila na isti, 5,15(1 km dolgi, valoviti progi. Steinmayer je zmagal s 55 sekundami prednosti pred velikim favoritom tega tekmovanja, Švicarjem Kur-mannom.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiimiiiiiiiiimiiiiniiiiiiN
OBVKST ILA
ŠZ BOR — Odbojkarska sekcija obvešča, da se bodo začeli treningi za začetnice in začetnike. Prijave na sedežu društva: za začetnice vsako sredo od 13. do 15. ure, za začetnike pa vsak petek od 19. do 21. ure. Vabljeni predvsem letniki 1959 in mlajši.
• « •
SPDT obvešča, da so tečaji pred-smučarske telovadbe v sledečih krajih (po tem razporedu):
Barkovlje - Rojan: ponedeljek in petek od 17. do 18. ure v dvorani v Ul. Cordaroli.
Prosek: torek in petek od 16. do 17. ure.
Predsmučarska telovadba za mesto poteka redno v dvorani PD I. Cankar, Ul. Montecchi 7, vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure, v Marijinem domu v Rojanu pa vsak ponedeljek in petek od 17. do 18. ure.
Kandidati za telovadbo se lahko prijavijo naravnost pri vaditelju.
• * •
ŠD Sokol obvešča, da bodo treningi telovadbe za otroke, ki o-biskujejo 1. in 2. razred osnovne šole, v petek od 15. do 16. ure, za otroke 3. in 4. razreda od 16. ure do 17.30, za otroke 5. razreda in srednje šole pa od 17.30 do
19.	ure.
ŠD Polet organizira v okviru 13. SŠI tekmovanje v kotalkanju. Tekmovanje bo v nedeljo, 14. t.m. na ploščadi pri Prosvetnem domu na Opčinah.
Zbor tekmovalcev in tekmovalk bo ob 8.30, prijave pa bodo prireditelji sprejemali pol ure prej.
Spored tekmovanja bo naslednji:
9.00	— obvezni liki
11.00	— hitrostno kotalkanje
15.00	— prosti liki
Tekmovanje bo veljalo za naslednje kategorije:
začetniki-ce — 1965 in mlajši
naraščajniki-cc 1962 - 1964
mladinci-ke 1961 - 1958.
» « *
Športno društvo Sovodnje obvešča, da se bo jutri, 13. oktobra pričel turnir v ženski odbojki za goriško območje, v okviru 13. slovenskih športnih iger. Jutri bo turnir namenjen mladinskim ekipam, ki se bodo morale zbrati ob 19.30 v telovadnici AGI na Largo Culiat.
V nedeljo ob 9. uri se bo turnir nadaljeval s tekmami članic in naraščajnic. Teiimc bodo na dvorišču dijaškega doma.
* * *
ZSŠDI obvešča, da bo streljanje na zahodnokraškem področju danes, ob 20. uri v Soščevi hiši na Proseku.
« • «
Tekme članov odbojkarskega turnirja 13. SŠI za tržaško področje bodo jutri na stadionu «L maj» v Trstu po naslednjem sp» redu:
20.00	Bor B — Škamperle
21.00	Bor A — Bor B
22.00	Škamperle — Bor A
Tekmovanje mladink se bo pričelo v torek, 16. t.m. v Dolini po tem sporedu:
20.00	Breg A — Cankar
21.00	Breg B — Cankar
22.00	Breg A - Breg B
ZSŠDI obvešča, da je urad v Ul. Geppa 9 odprt vsak dan od 8. do 14. ure.
SPECI AT OR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES |
Ta racket plačuje tudi takrat, kadar kupuje kilogram limon ali pomaranč, enako, kadar kupuje hladilnik ali venec za kakega pokojnika.
Mafiji plačuje tudi tisti, ki najame stanovanje v kakšnem novem poslopju.
Ko je Mario Cervi delal anketo o mafiji v Palermu za največji italijanski list «Corriere della Sera», je ugotovil, da obstajajo v Palermu povezani mafiji tržnice za sadje in zelenjavo, mafija rib, mafija gospodinjskih strojev, mafija mleka, mafija cvetja in vencev, mafija piva, mafija gradbeništva, mafija pristanišča, mafija izvoznikov in še cela vrsta drugih mafij.
16. januarja 1963 je odjeknila v Palermu močna eksplozija. Bila je noč in številni so poskakali s postelj. To je bilo podobno času vojne, ko so zavezniške bombe padale tudi na to mesto. Eksplozija je nastala v novi četrti tega mesta, kjer gradijo modeme nebotičnike, velikanska stanovanjska poslopja. V zrak so pognali neko poslopje, ki še ni bilo dograjeno.
Ni bilo težko ugotoviti, kako je prišlo do eksplozije. Nočni čuvaji na gradbišču, ki so jih bili zajeli člani mafije in kasneje izpustili, so povedali dobre indicije. To je bil opomin mafije.
Mafija v Palermu diktira, kje bodo gradili in kako bo do gradili. V Palermu vlada resničen «boom» za gradbeništvo.
Naglo raste neko novo mesto. Zemljiščem po predmestjih skačejo cene. Gre za milijarde lir.
Alfredo Todisco piše o tem v turinski «Stampi»:
«Atentat na poslopje v Via dei Mille 16. januarja je bil samo eden izmed cele serije atentatov, ki pogosto pretresajo ta novi del mesta Palerma, ki raste ob spremljavi eksplozij. To so bučne manifestacije nekega, sicer tihega terorja, s katerim mafija v tem mestu vsiljuje svojo voljo in prevlado, razširja pa se na celoten proizvodni ciklus. Začenja se s kupoprodajo zemljišča, nadaljuje s kopanjem temeljev in tako dalje, dokler poslopje ni pod streho, čim več novih poslopij zgradijo, tem večja je dominaoija mafije. Mafija se pojavi, čim kako podjetje vrže oko na kako gradbišče. Vpliva na lastnika zemljišča in na tistega, ki ga namerava kupiti. Nastopa kot tretji, toda ravna tako, kot da gre za njeno zemljišče. Tisti, ki kupuje, mora plačevati vsoto, ki jo določi mafija, mafija pa seveda prepušča samo del te vsote lastniku, če pride do odpora, bo podjetje, ki reflektira na zemljišče, doživelo najrazličnejše sabotaže in komaj da bo izkoristilo temelje. Tu je policija čisto brez moči, da bi lahko pomagala. Nasprotno! Kasneje, ko je opravljena kupoprodaja zemljišča, mafija diktira še marsikaj. Od nje je odvisno, kakšno delovno silo bo podjetje zaposlilo na tej gradnji, kje bo jemalo cement in opeko, koliko bo to plačalo itd. Z drugimi besedami, mafija se je vmešala v celotno gradbeniško proizvodnjo, v njen ritem in stroške, to pa pomeni, da tudi v višino cene posameznega poslopja ter tudi v višino stanarine v tem poslopju. Mafija igra nekakšno vlogo glavne direkcije gradnje. Gre tako daleč, da diktira tudi to, kdo bo nočni čuvaj poslopja v gradnji, kar omogoča čisto vulgarno odvažanje gradbenega materiala. Ko je poslopje končno dokončano, mafija diktira tudi kdo bo v njem vratar. Le-ta bo kasneje zaupnik mafije v tem poslopju, kontroliral bo slehernega stanovalca, če je poslopje z lokali, bo takšen človek še posebno koristen. Mafija bo šla
še dlje in bo dajala te lokale osebam, ki jih bo sama vsilila. Tako nastajajo trgovine, bifeji, prodajalne časnikov itd. pod kontrolo mafije. V bližini poslopja bo tudi bencinska črpalka pod kontrolo mafije. Kontrola v tem smislu pomeni tudi fiksni mesečni ali tedenski racket, to je davek, Id ga bo mafija od vseh teh «privilegiranih in zaščitenih» redno pobirala. Kdor se upira ali pa zavrne «zaščito», bo kaznovan. In zato skoraj vsako drugo noč v novih četrtih Palerma odjekujejo večje ali manjše eksplozije.»
Vendar pa se dogaja prav na sektorju gradbeništva, da se poleg močne mafije pojavi tudi kaka podobna banda, morda kaka odpadniška mafija. Takrat prihaja do spopada med dvema bandama, kar spominja na revolverade v podzemlju Chicaga ali New Yorka.
V ostalem, prav v tej urbanizirani, mestni mafiji, prihajajo čedalje bolj do izraza gangsterji, ki so jih bile Združene države Amerike repatriirale.
Sicilija je otok stoletne suše. To je otok z malo vode. Problem vode je eden najtežjih problemov. Morda bi na tem otoku vse izgledalo drugače, ko bi bilo več vode, ko bi imeli dobre vodovode. Vlada v Rimu in vlada sicilijanske dežele v Palermu se loteva tega problema. Toda vse bi bilo preprostejše, če bi ne bilo mafije.
Poglejmo, tu je mala reka Scarnano. Teče v morje, medtem ko trpita mesto Palermo in njegova prostrana okolica pomanjkanje vode. Dovolj je, če omenimo, da ima mesto s 600.000 pr»bivale! v poletni sezoni samo dve uri vode dnevno. Na tisoče malih posestnikov na območju Palerma muko mučijo z vodo. Odvisni so od vodnjakov, ki so poredko posejani in o-krog katerih je vedno gneča. Ti vodnjaki so prav tako pod kontrolo mafije, ki drago prodaja vodo. Z vodnjaki mafija služi milijarde lir. Kubični meter vode plačujejo okrog Palerma 70 lir, medtem ko stane na severu od 3 do 5 lir. Da draga voda škoduje kmetijstvu, zlasti vrtnarstvu, ni treba še posebej
omenjati, če pa bi izkoristili vodo reke Scanzano, bi se stanje spremenilo. Seveda na bolje, to bi bila resnična revolucija za mesto Palermo in njegovo okolico.
Toda, to bi bil tudi hud udarec za mafijo vode ali mafijo vodnjakov. To pomeni, da je mafija proti racionalnemu izko-nščanju reke Scanzano in da se bo borila proti temu z vsemi sredstvi, ta pa niso majhna.
Oblasti seveda skušajo rešiti problem mafiji navkljub Nekega dne je neko veliko gradbeno podjetje prišlo do reke Scanzano s svojimi stroji in gradivom, s svojimi tehniki in delavci, da bi začeli graditi tako dolgo pričakovano pregrado.
Ko je mafija to videla, je najprej začela s harangiranjem kmetov v okolici, na katere je pritiskala s terorjem in vplivom. Kmetje menda niso hoteli te pregrade, upirajo se, ker bo s tem ogrožena njihova zemlja.
Siedi nekoliko atentatov iz zasede na tehnike. Delavci, ki jih je pozvala mafija, naj zapuste delo, to počenjajo tudi v velikem številu iz strahu, da jih bo mafija ubila.
Podjetje pa je vendar začelo graditi pregrado. Čeprav mu pomaga policija, prihaja do eksplozij in hudih sabotaž. Januarja 1963 je bil, na primer, v pristanišču Palerma potopljen nek remorker podjetja Cosiac, ki je gradilo pregrado na reki Scanzano...
Lahko bi pomislili: pregrada na reki Scanzano je izredne pomembnosti, pa bodo zato oblasti posredovale z večjo policijsko močjo, če pa bi bilo potrebno, tudi z vojsko, da bi gradnje ne oviral in tako bi onemogočili mafijo. Toda tako lahko sklepa samo tisti, ki ne pozna razmer na Siciliji.
Atentati, potopitve in druge sabotaže so sicer prenehale, toda samo zato, ker je podjetje, ki je gradilo pregrado, kapituliralo pred mafijo. Delo se Je nadaljevalo, toda s težkim kompromisom.
(Nadaljevanje sledi/
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.1.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT * Trst
PO MESECU DNI STRAHOVITEGA TERORJA V ČILU
Napredni svet ne priznava prevratniške čilske hunte
Urejen položaj priprtih italijanskih državljanov • Vse socialistične dežele prekinile diplomatske stike s hunto - Manifestacije v Italiji
SANTIAGO DE CHILE, 11. -Svetnik pri italijanskem veleposlaništvu v Santiago Piero Di Masi, ki vodi italijansko diplomatsko predstavništvo v odsotnosti veleposlanika, je izjavil, da so čilske oblasti ugotovile, da so bile obtožbe proti italijanskemu časnikarju Pinu Ci-moju od rimskega Messaggera neos-novane in da je zato časnikar že lahko zapustil veleposlaništvo, kamor se je bil zatekel.
Pino Cimo je bil obtožen, da je skušal dobiti od neke ženske lažnive izjave glede sedanjega stanja v Čilu. Policija je ugotovila, da je bila baje ženskina izjava lažniva.
Medtem se je razčistil položaj štirih drugih italijanskih državljanov, ki so jih aretirale čilske oblasti. Med temi je tudi Tržačan Mario Liz-zui ki je sedaj v santiaskem sta dionu, kjer ga zaslišujejo. Lizzula so baje obtožili, da je hranil pri sebi prevratniški propagandni material in da je bil povezan s skrajneži. Italijanske diplomatske oblasti ga tki šajo rešiti zapora.
Ostali trije italijanski državljani so že na svobodi. Dva od njih nista imela dovoljenja za bivanje v Čilu, ter se bosta v kratkem vrnila v Italijo. Tretji pa bo ostal v Čilu, če mu bodo oblasti izdale ustrezno dovoljenje.
Naj omenimo še, da sta danes predsednik italijanskega senata Spagnoili in predsednik poslanske zbornice Pertini sprejela Isabelle Allende, hčerko pokojnega čilskega predsednika. Kot smo že sporočali, bo vdova pokojnega Salvadorja A-llendeja prisostvovala spominski sve čanosti, ki bo v Berlinu in ki jo prireja zahodnonemška vlada.
Vlada čilske prevratniške junte skuša sedaj izvajati dvojno politiko: 1. Politiko strahovitega terorja in preganjanja vseh demokratičnih ljudi (v to vrsto spadajo socialisti, komunisti, radikalci, nekateri levičarski demokristjani, ter sploh vsi le-večarski skrajneži). Kljub vsem poskusom pa se junti še ni posrečilo zatreti uporniškega gibanja. Pred dnevi so generali napovedali policijsko uro dve uri prej, da bi zajeli številne osebe v ilegali, ki prav v večernih urah iščejo zavetje pri znancih in prijateljih. Prav tako so na področju Valdivie, kakih 800 km južno od Santiaga, skušali prodreti v andsko predgorje kjer je mnogo političnih beguncev, ki se skušajo prebiti v sosedno Argentino. Operacije na tem področju so seveda povezane z velikimi težavami. Oblasti ne poročajo o morebitnih spopadih z oboroženimi skupinami in še manj o svojih izgubah.
2. Na drugi strani pa se junta skuša predstaviti pred svetom kot zakonita čilska vlada, ki je preprečila državni udar (katerega pa je sama izvedla ter pri tem ubila zakonitega predsednika). Njen poskus je do sedaj naletel na odobravanje le ZDA in nekaterih drugih držav (zahodnih) med katerimi je Anglija, ki po že ustaljeni praksi priznava (ne v vsakem primeru) vlade, ki držijo trdno oblast v svojih rokah. Vse vzhodne socialistične države so pretrgale diplomatske odnose s junto. Zadnja je bila na vrsti Poljska. Izredno pomemben je odnos Ljudske republike Kitajske, ki se sploh ni zmenila za juntino prošnjo, naj ponovno naveže diplomatske stike s Čilom in naj prizna status diplomatskega predstavnika v kitajski prestolnici nekemu podrejenemu funkcionarju veleposlaništva. Kitajske oblasti ignorirajo čilske generale ter še vedno priznavajo
kot veleposlanika diplomata, ki ga je imenoval Allende.
Na zasedanju generalne skupščine OZN je prišlo do hudega incidenta, ko je govoril predstavnik junte gen. Huerta. čilski delegati so se pognali proti govorniškemu odru. šele po daljši^ prekinitvi seje se je Huerti posrečilo, da je zaključil svoj govor.
Več tisoč študentov srednjih in visokih šol se je danes udeležilo v Rimu velike manifestacije proti čilski junti, ter njenemu načelniku gen. Pinochetu. Manifestanti so šli za zastavo, ki jo je nosilo trideset študentov. V sprevodu so bili tudi a-narhisti.
Podobna manifestacija je bila tudi v Mestrah. Udeležilo se je je okoli 2000 študentov.
Preusmeritev filipinskega potniškega letala
MANILA, 11. — Trije zračni gusarji so preusmerili letalo filipinske notranje letalske družbe in so zahtevali v zameno za osvoboditev potnikov živila, gorivo in načrte poleta za Hong Kong in Tajpej. Letalo vrste bac 111 je letelo iz filipinskega mesta Davao city v Manilo. Po preusmeritvi je pristalo v mestu Bavo-lod city v osrednjih Filipinih, kjer so gusarji dovolili osmim potnikom, šestim odraslim in dvema otrokoma, da so zapustili letalo.
Kasneje je letalo vzletelo in se usmerilo proti Manili, kjer je pristalo na letališču. Pilot je v radijski povezavi z ravnateljem letalske družbe Philippines air lines (PAL), ki je lastnik letala, Benignem Todo povedal, da so gusarji oboroženi z ročnimi bombami. Benigno Toda se je ponudil za talca v zameno za potnike in kot kaže, so gusarji ta predlog sprejeli.
Kot poroča neki dopisnik ameriške
tiskovne agencije UPI, ki je prisostvoval dogodkom na letališču v Manili, je Benigno Toda kmalu po pristanku vstopil v letalo, da bi prišlo do zamenjave s potniki.
Kot trdi uradni glasnik filipinske vlade, ki je prispel na letališče, gre za tri mladeniče, ki niso še dopolnili 20. leta starosti. Ti so zahtevali tudi, da z letališča odidejo vsi vojaki in v zameno , obljubili osvoboditev potnikov. Ni še znano, katere narodnosti so gusarji.
Dogodkom na letališču v Manili je prisostvovala večstoglava množica, ki se je zbrala na terasi letališkega poslopja.
Po dolgih pogajanjih so se preus-merjevalci vdali, potem ko jim je predsednik Marcos zagotovil, da jih ne bo dal zapreti.
OSLO, 11. — Pet mornarjev, med katerimi trije častniki, je bilo ranjenih na največji letalonosilki na svetu «Newport News», ki pripada vojni mornarici ZDA. Na krovu je prišlo do eksplozije nekega topa. Ranjenci se počutijo dobro in nihče ni utrpel hujših poškodb.
Newport News ima 21 tisoč ton nosilnosti, posadko pa sestavlja 1.300 mož. Ko je prišlo do eksplozije, je ladja pravkar plula v pristanišče v Oslu in je v znak pozdrava komandant odredil topovske salve.
Ugrabitvi v Mehiki
GUADALAJARA, 11. - Danes je prišlo do dvojne ugrabitve v mehiškem mestu Guadalajara. Najprej so neznanci ugrabili častnega britanskega konzula Anthonyja Dunca-na Wiiliamsa, uro kasneje pa mehiškega industrijca Fernanda Aran-guera. Ugrabitelji niso sporočili svojih zahtev; prav tako ni znano, če je šlo za ugrabitev iz političnih razlogov.
Nobelovi nagrajenci za medicino
| ;
Karl voh Frisch
STOCKHOLM, 11. — Nobelovo nagrado za medicino v letu 1973 si bodo delili trije znanstveniki: Avstrijca Karl von Frisch in Konrad Lorenz ter Nizozemec Nikolaas Tin-bergen. Nagrado so prejeli za organizacijsko delo in za izdelavo modelov o obnašanju v družbi: svoje raziskave so pričeli na živalih; najprej na ribah, žuželkah in ptičih, nato pa na sesalcih. Končno so prešli na človeka, kjer so odkrili marsikaj zanimivega; med drugim so pojasnili vzrok prvega otrokovega smehljaja in navezanosti matere na otroka.
Von Frisch je star 86 let. Poučeval je na univerzah v Wroclawu, Miinchnu in Gradcu; sedaj živi v Miinchnu. Lorenz je star 70 let in je ravnatelj zavoda v Seewiesenu v Zahodni Nemčiji: ustanovil je zavod za raziskavo o obnašanju v Altembergu v Avstriji. Tinbergen je star 66 let in poučuje «obnašanje živali» v Oxfordu.
Trije nagrajenci si bodo razdelili nagrado na tri enake dele. Nagrada, ki jo je tudi letos podelil inštitut Karolinška, znaša 510.000 švedskih kron, to je približno 72 milijonov lir.
Nobene vesti o ugrabiteljih Paula Gctfyja
Knk)kfc.v,£.v.. .v	X-. : . .	}	viš
%
Konrad Lorenz
1 Jacovoni je danes ponovno povabil 1 ugrabitelje, naj stopijo v stik z družino. Kaže, da so ugrabitelji pred kratkim poslali dnevniku «H Messaggero» pismo, v katerem je bil ultimat z zahtevo po plačilu odkupnine. Tudi Paul je naslovil neko pismo na časopis in Gettyjevi sorodniki so potrdili, da gre za pisavo ugrabljenca. Mati Gail Getty pa je dejala, naj ugrabitelji telefonirajo družini ali odvetniku Ja-covoniju.
Odpravljena nevarnost zastrupitve v Pančevu
BEOGRAD, 11. — Nevarnost, ki je grozila prebivalstvu Pančeva od zastrupljanja s strupenimi plini, ki so nastali pri razpadanju velike količine umetnih gnojil v skladišču kemične tovarne v Pančevu je minila. Z nenehnim namakanjem gnojil z vodo je bil požar danes dopoldne skoraj popolnoma zadušen. Strokovne skupine, ki so stalno nadzorovale stopnjo onesnaženja zraka, so ugotovile, da doslej onesnaženje zraka s strupenimi hlapi ni preseglo dovoljene stopnje in da prebivalstvu ne grozi nobena nevarnost, škodo, ki jo je požar povzročil v kemični tovarni so ocenili nad 10 milijonov dinarjev.
B. B.
RIM, 11. — Nobene novosti ni v zvezi z ugrabitvijo mladega Pola ■ Gettyja 3. Odvetnik družine Getty
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuJiuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHii
PO SEPTEMBRSKIH POLITIČNIH VOLITVAH
Norveški se obeta ustanovitev levičarske socialistične stranke
Komunisti in razne socialistične formacije zahtevajo zmanjšano povezanost z atlantsko in evropsko politiko nove norveške vlade
OSLO, 11. — Poslanska zbornica, ki je bila izvoljena 10. in 11. septembra, se bo sestala po mesecu dni od volitev, toda do sestave nove vlade ne bo prišlo pred razpravo o prihodnjem proračunu, ki se je sedaj začela. V norveški tradiciji je namreč ustaljeno, da proračun predloži vlada, ki izstopa. V tem primeru gre za manjšinsko buržoazno koalicijo Larsa Korval-da, ki predlaga sedaj bodoči proračun norveške države, še preden zapusti svoj položaj.
Medtem novi premier Trygve Bratteli (ki je bil že svoj čas pred; sednik norveške vlade), voditelj norveške socialdemokratske stranke, pripravlja sestavo nove homogene manjšinske vlade. Naloga, ki jo bo moral rešiti Bratteli je zelo težka.
Dejali smo, da gre za sestavo homogene manjšinske vlade. Ta izraz pa je v resnici protisloven, ker je homogenost pri tej vladi zelo abstrakten pojem, medtem ko je prav gotovo, da bo šlo za vlado, ki se bo morala spoprijeti zelo verjetno z večino v norveški poslanski zbornici.
Leader socialdemokratske stranke bo moral verjetno zelo popustiti glede zahtevkov, ki jih postavljajo levičarski socialisti, komunisti in drugi. Ta skupina, ki je podprla socialdemokrate na volitvah, je sicer sedaj še nekoliko deljena, toda jutri bi se utegnila združiti v novo stranko, ki bi bila ne-kakašna konkurentka socialdemokratski stranki. V mejah te nove politične formacije srečamo skupine komunistov, socialističnih popu-
Včeraj se je po rimskih ulicah razvila velika manifestacija v znak solidaiuostl s čilskim ljudstvom
listov ter oporečnih socialistov. Obstaja možnost, da bi te skupine ustvarile novo stranko, ki bi se v določenih razmerah utegnila postaviti po robu tradicionalnim norveškim laburistom, oziroma socialdemokratom. Te skupine postavljajo že danes določene zahteve glede sestave nove norveške vlade. Med drugim zahtevajo na primer, da ne bi prišli v sestavo nove vlade ljudje, ki bi bili preveč povezani s staro atlantsko in evropsko politiko norveške vlade. Ta zahteva velja posebno glede imenovanja zunanjega ministra.
Kako se bo Bratteli ravnal v teh razmerah, je sedaj težko napovedati. Gotovo je, da bo moral sprejeti marsikakšno zahtevo teh levičarskih struj, ker se je območje njegovega možnega političnega manevriranja z zadnjimi volitvami precej skrčilo. Socialdemokratska stranka je namreč na zadnjih volitvah izgubila precejšen odstotek svojih nekdanjih volivcev. Leta 1969 je dobila 46 odstotkov glasov celotnega volilnega zbora, letos pa le 36 odstotkov. Bratteli je torej prišel na vlado samo s pomočjo levičarskih struj, upoštevajoč dejstvo, da konservativci in druge stranke ne morejo skleniti nobenega sporazuma glede vodstva države v prihodnjih letih zaradi medsebojnih nasprotij.
Politične razmere na Norveškem so zato zelo nestabilne. Vsakršna sapica lahko spodnese osnove na katerih bo slonela nova vlada socialdemokratskega zastopnika Brat-telija. Prav zato bo moral Bratteli prisluhniti glasovom, ki prihajajo iz ljudskih slojev, če se bo hotel obdržati na oblasti.
Trygve Bratteli se bo moral boriti v prihodnjih mesecih tudi za ohranitev svojega vodilnega položaja v socialdemokratski st-anki, ki je zaradi nedavnega dejanskega poraza na volitvah, hudo razklana. V teh razmerah se bo moral spoprijeti verjetno tudi s parlamentarnimi predlogi, ki predvidevajo razpustitev vlade v primeru nezaupnice.
NEAPELJ, 11. -Kaže, da je prišlo do razčiščenja v preiskavi o umoru Neapeljčanke Caroline Im-pagliazzo, ki so jo pred nekaj dnevi našli umorjeno in razrezano v nekem bazenu v bližini muzeja
S.	Martino. Včeraj je namreč policija priprla nekega 13-letnega dečka, ki je baje priznal, da je pomagal domnevnemu morilcu Ernestu Colelli pri rezanju in skrivanju trupla. Colello so že pred nekaj dnevi zaprli v zapor Poggioreale.
Protestna
manifestacija v Rimu
RIM, 11. — Sinoči okoli 23. ure ji prišlo v Rimu do druge manifestacije, Potem, ko se je malo po 21. uri skupina mladeničev, verjetno članov policije in vojske v ci-vilu zbrala na Trgu Venezia, je prišlo do podobne manifestacije dve uri kasneje. Mladeniči, ki so si zakrivali obraz s časopisi in robci so se iz Trga Venezia napotili po Ulici Delle Botteghe oscure in Kor-zu Vittorio. Ko so prišli na Trg San Pantaleo, kjer je bila skupina policijskih agentov, so se razbežali po bližnjih ulicah.
Karabinjersko poveljstvo je zanikalo govorice, naj bi bili med demonstranti tudi karabinjerji.
Sporazum evropskih držav o izdajanju patentov
RIM, 11. — V Muenchnu se je zaključilo diplomatsko posvetovanje za podpis sporazuma, po katerem naj bi ustanovili evropsko organizacijo za izdajanje patentov za industrijske iznajdbe. Kot poroča italijansko zunanje ministrstvo se je zasedanja udeležilo vseh 9 držav EGS in še 12 drugih evropskih držav. Italijansko delegacijo je vodil veleposlanik Pio Archi, sestavljali pa so jo predstavniki ministrstva za industrijo, ministrstva za pravosodje in industrijski izvedenci.
Novi sporazum ne pomeni le večjega sodelovanja med evropskimi državami v okviru politične integracije, ampak predstavlja tudi veliko gospodarsko prednost za vsako posamezno državo.
«Eisenherz»
(Nadaljevanje s 4. strani)
njmiv» z zvišanjem cene nafti. To mnenje je seveda enostransko optimistično in hkrati le mnenje manjšine. Gospodarsko je ponovni razvoj izkopavanja premoga po mnenju velike večine nemogoč. Nemški kapitalisti se vse bolj o-grevajo za pridobitev varnega vira dobave nafte in za razvoj a-tomskih termičnih central.
Medtem še ni na vidiku rešitev za 10 milijonov prebivalcev Dortmunda, Bochuma, Essna, Mulhei-ma, Oberhausna, Duisburga in drugih manjših mest, ki tvorijo eno samo gmoto. Upadanje prebivalstva, zapiranje rudnikov in predčasne u-pokojitve so privedle celo do . .. primanjkovanja rudarjev! Podjetja so morala na hitro zaposliti 20 tisoč turških «gastarbeiterjev». Brez Turkov bi moral marsikateri rudnik ostati brez delovne sile, ker se Nemci na novo ne zaposlijo več kot rudarji, preveč izbirčni pa so tudi drugi tuji delavci. V nekaterih rudnikih so vsi varnostni ukrepi napisani le v turščini. Družbeni delavci menijo, da bo v nekaj letih Porurje mešanica upokojencev, nemških tehnikov in tujih delavcev.
Domačinom ni več do prahu in saj. Zelo radi se selijo v bolj zelene pokrajine. Ukrepi vlade ne
Nikolaas Tinbergen
morejo več spraviti Porurja na stari tir proizvodnje. To pomeni, da bo železno srce Nemčije «Eisen-herz» bilo vedno slabotneje, kolikor ga ne bo ponovno pognalo k bolj živemu bitju pomanjkanje nafte, kajti grmenje na Bližnjem vzhodu ne obeta dobrega. Bližnji vzhod je največji «vir» nafte na svetu.
Slikarji iz Kovačiče
(Nadaljevanje s 4. strani)
močne in žive, kar je značilnost vseh slikarjev - naivcev.
Razstavo je v svoji galeriji pripravila Luisa Tonelli, ki nam je povedala, da je lani organizirala razstavo italijanskih slikarjev - naivcev, letos pa je pripravila kot prvo razstavo v začetku nove sezone razstavo jugoslovanskih naivcev. Kar pa ni bilo lahko, kot nam je povedal dr. Vittore Querel, ki je rekel, da je le s težavo prišel do slik, ker gredo tovrstne slike v prodaj tako rekoč že izpod čopiča slikarja. Dr. Querel nam je tudi zaupal, da ima v načrtu še večjo prireditev.
Otvoritve razstave, ki je privabila zelo veliko ljudi, se je udeležil tudi krajevni župan Pietro Stroppala in ves občinski odbor. Razstava bo odprta do konca meseca.
SEJA DEŽELNEGA ODBORA ZA EKOLOGIJO
Nova zaščitena področja v Furlaniji-Julijski krajini
Razpravo o gradnji čistilnice v Lugugna-ni so odložili na eno prihodnjih sej
TRST, 11. — Včeraj se je sestal posvetovalni odbor za ekologijo, ki mu predseduje prof. Vitale. Odbor deluje pod okriljem deželne uprave Furlanije - Julijske krajine. Odbor je soglasno odobril predlog odbornika Mizzaua, ki je predlagal, da bi nekatera področja v naši deželi zaščitili in da bi za varstvo skrbel urad za nadzorstvo nad umetninami. Gre za pas talnih voda v občinah Codroipo, Varmo, Mortegliano, Rivignano, Ca-stions di Strada, Talmassons, Ber-tiolo, Gonars in Porpetto.
Odbornik Mizzau, ki je obenem predsednik gozdarskega združenja Furlanije - Julijske krajine, je poudaril, da bo iniciativa, ko bo izpopolnjena, omogočila nadzorstvo in varstvo edinstvenega naravnega okolja, ki je bilo že predmet brezobzirnih posegov. Predstavnik deželnega odbora je še dodal, da bodo to varstvo izvedli s sodelovanjem zainteresiranih občinskih uprav; brez mnenja občinskih uprav ne bodo sprejeli nobenega ukrepa.
Odbor je nato razpravljal o pomembnem vprašanju čistilnice v Lugugnani. čeprav bo stala ta čistilnica izven meja Furlanije - Julijske krajine, bi lahko kvarno vplivala na ekološko stanje na o-balnem področju naše dežele. Prav zaradi tega je odbor sklenil, da bo poglobil tehnično plat vprašanja na eni izmed prihodnjih sej, o-benem pa ugotovil, da je deželni odbor izrazil negativno mnenje o izgradnji čistilnice.
Člani odbora so ob zaključku seje ugotovili, da bi bilo potrebno, da bi odbor preuredili in okrepili, ker gre za pomemben posvetovalni organ za izvedbo načrtov, ki jih namerava opraviti deželna u-prava, da ovrednoti naravno bogastvo
RIM, 11. — Obrambna komisija v senatu bo proučila zakonski osnutek, ki predvideva izboljšave za vojaško osebje, stražnike in gozdne čuvaje na prihodnji seji, ki bo 17.
oktobra. Na isti seji bo govora tudi o funkcijah častnikov. O u-krepih bosta poročala krščansko-demokratska senatorja Rosa in Spora.
Rop v Pordenonu
PORDENON, 11. — Danes zjutraj je prišlo do drznega ropa v bližini Pordenona. Neznana zakrinkana in oborožena roparja sta okoli 11.30 vdrla v podružnico Banca Cattolica v kraju Fiume Veneto. V banki je bilo takrat poleg uslužbencev kakih 10 klientov. Roparja sta z naperjenim orožjem zahtevala, naj dvignejo roke in naj se ne premaknejo, potem pa je eden od njiju skočil k blagajni in jo izpraznil. V blagajni je bilo takrat približno 7 milijonov lir.
Roparja sta se nato naglo oddaljila na avtomobilu alfa 1750 z evidenčno tablico iz Padove, na katerem ju je čakal pajdaš. Avtomobil je kasneje policija našla v bližini Portogruara.
Karabinjerji našli ukradene umetnine
ČEDAD, 11. — Z dvema ločenima posegoma karabinjerjev in finančnih stražnikov bo Čedad ponovno dobil štiri umetnine, ki so jih pred kratkim ukradli iz dveh cerkva v mestu ob Nadiži. Do prve tatvine je prišlo novembra lani, ko so neznani tatovi ukradli iz cerkvice sv. Ivana dve Veronesejevi sliki iz leta 1.580. Vrednost teh slik, ki so jih karabinjerji našli v Rimu, so ocenili na milijardo lir in kaže, da so jih tatovi nameravali prodati nekemu Švicarju.
Drugi dve umetnimi pa so neznanci ukradli iz cerkve sv. Silvestra v noči med 1. in 2. oktobrom letos. Eno je naslikal Pittoni, druge pa je delo neznanega umetnika. Ti dve sliki so našli finančni stražniki iz Gorice.
rniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||||lll||l||l|iiiiiiii||||iiUIU|l|||||l||||||im
— VOZNI RED VLAKOV—,
Veljaven od 30. septembra dalje
17.25 R
18.04 L 18.55 DD
GLAVNA POSTAJA V TRSTU
Trst - Benetke - Rim - Turin -Genova
ODHODI
6.07 R Benetke - Bologna - Firence (*) (skozi Benetke) Milan - Genova (*) (skozi Mestre)
6.18 L Portogruaro (1)
6.56 D Benetke - Turin . Rim (skozi Benetke) - Milan (skozi Mestre)
8.03 DD Benetke
9.30	R Benetke . Rim (*)
9.44 DD (Direct Orient) Benetke - Milan - Domodossola . Pariz - Calais (spalni vagoni za Atene, Istanbul - Pariz) - Bren-ner Miinchen - Putt-garden
10.53 L Portogruaro 12.58 R Benetke
13.45	L Portogruaro 14.33 DD Benetke - Milan - Turin
17.10	L Portogruaro (ne vozi ob praznikih ter 24. in 31. dec. 1973)
Benetke (brez vmesnih postaj) . Milan - Genova (*) (ne vozi 25.12.1973 in 1.1.1974)
Portogruaro
(Simplon Express) Benetke • Rim ■ Milan Lambrate . Domodossola - Pariz (spalni pogradi I. in II. razreda Trst - Pariz, spalni vagoni Benetke - Pariz, spalni pogradi Beograd
-	Pariz in Benetke -Pariz, spalni vagoni Moskva - Rim) (a)
l9.32	L	Portogruaro
20.28	D	Benetke - Bologna	- Lec-
ce (skozi Mestre) (spalni pogradi Trst - Lecce)
22.25	DD	Benetke - Milan	-	Turin
-	Genova - Marseille (spalni vagoni in pogradi Trst - Genova in Trst -Turin) skozi Mestre -Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi Trst -Rim, samo ob petkih vagon Moskva - Turin)
PRIHODI
6.25	L	Cervignano (ne	vozi ob
praznikih ter 24. in 31. dec. 1973)
7.25	L	Portogruaro
7.50	DD	Marseille - Genova	•	Tu
rin - Milan (spalni vagoni in pogradi Genova -Trst in Turin . Trst) Rim - Bologna (spalni vagoni in pogradi Rim -Trst), (spalni vagoni Turin - Moskva, samo ob nedeljah)
9.15	D	Benetke
10.09	DD	(Simplon Express)	Pariz
-	Domodossola • Milan Lambrate - Rim - Benet-
11.09 R
12.10	DD 13.40 D 13.58 L
15.10	DD 17.02 D
18.39 R
19.17 L 19.34 DD
20.58 R
22.55
23.28
L
DD
ke (spalni pogradi Pariz - Trst in Pariz -Beograd), spalni vagon Rim - Moskva (b), lecce - Bologna (spalni pogradi Lecce . Trst) Milan - Benetke S. L. (Benetke - Trst brez vmesnih postaj) (ne vozi 25.12.1973 in 1.1. 1974)
Benetke
Milan - Benetke Cervignano (1)
Benetke
Turin - Milan (skozi Mestre) in Benetke Firence - Bologna - Benetke (*)
Portogruaro
(Direct Orient) Calais -Pariz - Milan - Benetke (spalni vagon Pariz - A-tene - ali Istanbul) -Puttgarden - Miinchen -Brenner
Milan (skozi Mestre) Rim - Benetke (*) Benetke
Turin - Milan - Rim • Benetke
(*) Samo I. razred z obveznim prednaročilom
(a)	Zoži ob ponedeljkih, sredah, sobotah in nedeljah
(b)	Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih
(1) Ne vozi od 23. do 31. 12. 1973 in 1. 1. 1974
Trst - Opčine * Ljubljana - Beograd • Budimpešta - Moskva
ODHODI
0.02 D Opčine - Ljubljana - Zagreb
7.10	D	Opčine - Ljubljana
10.29	DD (Simplon Express) Opčine Ljubljana Zagreb
-	Beograd . (spalni vagoni Rim - Moskva) (a) Budimpešta (spalni vagoni Turin - Moskva ob nedeljah)
13.10	L	Opčine	- Ljubljana (1)
18.15	L	Opčine	(2)
18.47	D	Opčine	. Ljubljana (1)
20.09	D	(Direct	Orient) Opčine
-	Ljubljana	Skopje
Beograd - Atene . Istanbul Thessaloniki (spalni vagoni Pariz - Atene in Istanbul)
20.35	L	Opčine
PRIHODI
5.00	D	Zagreb	- Ljubljana . Op^
čine
7.10	L	Opčine	(2)
8.25	D	(Direct	Orient) Thessalo-
niki Istambul Atene
-	Beograd	Skopje
Ljubljana Opčine (spal ni vagoni iz Aten ali Istanbula in Beograda ter spalni pogradi Beo grad Trst)
9.10	D Ljubljana . Opčine (1) ,
13.35	D	Ljubljana	- Opčine (1)
18.34	DD	(Simplon	Express) Beo-
grad - Zagreb Ljubljana Budimpešta - Opčine - (spalni vagoni Moskva - Rim (b), spalni vagon Moskva . Turin ob petkih)
20.03	D	Ljubljana	- Opčine
21.38	L	Opčine
(1)	Ne vozi ob nedeljah
(2)	Ne vozi ob prazniki ter v dneh 24., 27., 28., 29. in 31. 12. 1973
(a)	Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih
(b)	Vozi ob ponedeljkih, sredah, sobotah in nedeljah
Trst - Videm - Dunaj - Salzburg • MUnchen - Stuttgart
ODHODI
3.40	L Videm - Pordenon (ne vozi 25. in 26. 12. 1973 in 1. 1. 1974)
5.29	L	Videm
6.13	D	Videm	-	Trbiž
6.25	L	Videm
7.18	D	Videm	.	Trbiž - Dunaj
10,08	L	Videm
12.25	D	Videm
12.43	L	Videm
14.00	DD Calalzo (1)
14.10	D	Videm
14.22	L	Videm
16.45	L	Videm	-	Trbiž
17.53	L	Videm	(ne vozi ob praz-
nikih ter v dneh 24. in 25. decembra 1973)
19.10	D	Videm
20.02	L	Videm
20.50 D (Italien Osterreich Express) Videm Trbiž Dunaj Strattgart (spalni pogradi za Stuttgart)
22.40	L	Videm
(1) Vozi samo v predprazničnih dneh od 7. 12. 1973 do 16. 2. 1974 (ne vozi 24. in 31. 12. 1973)
PRIHODI
0.33
6.50
7.36
8.12
8.50 9.00
12.05	L
14.05	D 15.04 L 18.08 L 18.55 DD
L L L D
DD
19.44 21.09 22.20
22.45 23.43
Videm
Videm (ne vozi ob praznikih)
Videm
Pordenon Videm Videm
(Òsterreich Italien Express) Stuttgart Dunaj - Trbiž Videm (spalni pogradi iz Stuttgarta) Trbiž Videm Videm Videm Videm
Trbiž Videm Videm
Pordenon - Videm Videm
Dunaj ■ Trbiž ■ Videm Calalzo (2)
(2) Vozi samo ob prazniki od 9. 12. 1973 do 17. 2. 1974 razen v dneh 23., 25. in 30. decembra 1973