Servis in prodaja in opreme Vse v eni niši NAUTICA CYCLE$ ŠKERLJ Podgozdom c. i v/20 Tcl.:\n/786i 875, 01/7871 482 GSM 041/608788 brosuPlJe \centrala) sP 908 £ GROSUPELJSKI ODM.g 2001 352(497.4 Grosuplje) ^20010144, 7 1. SLOVESNKI KOŠARKA Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnik XXXVI številka 7 julij 2001 KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 c&ov knih So[U. Odgovor smo pripravili v Pekarni Grosuplje in vanj vmesili vse skrivnosti sosedov. Obogatili smoga z najboljšim iz domače pekarske tradicije in sodobnih pekovskih spoznanj. Sosedov kruh smo pripravili po dolgotrajnem, klasičnem postopku, ki zahteva veliko truda in veščo roko mojstrov. Skrbno pripravo nam je poplačal s svojim izjemnim okusom, svežino ter bogato biološko sestavo. Sosedov kruh je zapisan naravi in njenim darovom, prinaša pa nam, ne le užitek, temveč tudi bolj zdravo prehrano in zdravo življenje. Ker je folnookusen Okus Sosedovega kruha je pravo odkritje. Ravno prav krhka, lepo lomljiva skorja je bogato posula z raznovrstnimi hrustljavimi semeni. Poti skorjo se ponuja nenavadno sočna in polna sredica, ki jo zaokrožajo odtenki mavrice žitnih zrn, poseben čar pa ji daje mehka aroma bučnih semen. Voda 34,14 % fteljakovinv 12.15% \ It iščoblt 11,12% Pepel 6,33% ( Ogljikovi hidrati 36,26 % Energijska vrednost 1236,30 k/ 293,72 kcal kl/nm prehnmska in energijska i min,m z,i 100g ^otnozdrav Pšenični in rženi moki smo dodali bučna in sončnična semena, lan, koruzni zdroh, ovsene kosmiče, sojino moko in sojine otrobe ter sezam. Hlebec ima bogato biološko sestavo, vsebuje veliko vlaknin in povečuje delež balastnih snovi v obroku. Zaradi domišljene sestave je vir dragocenih mineralov, rastlinskih maščob in vitaminov (semena vsebujejo veliko vitamina E), oves in soja pa ga bogatita tudi beljakovinsko. <® ^Pekarna ^rosuplje 'Pol stoletja z V a m i folnosvež V okusnem in prehransko bogatem hlebcu Sosedovega kruha lahko uživate več dni. Vanj smo namreč vmesili naravno kislo testo, zaradi katerega je kruh, ne le boljšega okusa in polnejše arome, temveč ostaja tudi dolgo svež in sočen. julij 2001 KAJ PRAVZAPRAV Tudi to je promocija države... PRAZNUJEMO 25. JUNIJA? Ponovno je treba opozoriti, da se nekatere trditve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo zelo zamegljujejo tudi s strani strank in posameznikov, naklon­ jenih nekdanjemu političnemu sistemu. Zato objavljamo del odgovora dr. Dimitrija Rupla, ki ga je objavil 3. junija 2001 na internetnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve v zvezi s polemikami ob praznovanju dneva državnosti: "Iz nekaterih izjav in komentarjev, ki sem jih prebral ali slišal ta konec tedna, bi sklepal, da bomo 25. junija prazno­ vali deseto obletnico zmage nad fašiz­ mom, ne pa deseto obletnico državne samostojnosti. Zmage nad fašizmom seveda ni mogoče podcenjevati in jo je potrebno tudi praznovati. Toda pred desetimi leti naše svobode niso ogrožali fašisti, ampak komunisti. Pred desetimi leti so bili naši nasprotniki Jugoslovan- ski komunisti. Dolgo je trajalo, vendar s(m)o jih končno razgalili in razgnali. Njihova pot vodi samo še v Haag in nikamor drugam..." K njegovemu razmišljanju pa naj zdaj, po proslavi, dodamo, da je bila osrednja državna proslava dneva državnosti, ki smo jo lahko spremljali tudi prek TV zaslonov, čisto navadno in že spet samo "neko bluzenje (anti)kul- turne peščice izbrancev", ki bi se šli radi prej kot Slovence svetovljane. Pri tem pa pozabljajo, kaj sploh praznujemo. Seveda pa nas tak odnos do prazno­ vanja tega praznika tudi ne preseneča, saj bi nekateri veliko raje praznovali nekatere praznike iz polpreteklosti. Menim, da je za takšen polom in neu- gled pred širšo (celo evropsko) javnostjo prvi odgovoren že naročnik prireditve. NEKAJ PRIPOMB K PROSLAVI! - Če me spomin ne vara, nam Gianni de Michelis pri osamosvojitvi ni bil noben prijatelj. Lahko pa nam bi bil vsaj zdaj, a je tudi to zanikal nedavno v dokumen­ tarni slovenski televizijski oddaji o osamosvojitvi. Tako pa se zares lahko vprašamo, kdo se iz vseh nas dela norca. Ali pa so bili morda temu krivi le senilni duhovi revolucije, stoječi ob čast­ ni tribuni... - Želvi poleg trdoživosti lahko pripišemo tudi izredno počasnost, zato je njena prisotnost na simbolični ravni lahko zelo dvomljiva. - Ali pa "hribolazec", ki gre navzdol... - Več kot polovica polj Sejalca je bila ne­ razumljivih, zato to seme nikoli ne bo vzklilo. - Stisnjeni ljudje na rob..., pa še mar­ sikaj bi se našlo. Preprosto pa lahko spet najdemo vzroke takemu početju. Tako kot smo se spraševali (in se nekateri še sprašu­ jemo!) v Grosupljem, tako se bomo morali vprašati tudi na državni ravni - Kaj pravzaprav praznujemo 25. junija? Jože Miklič V dneh od 21. do 24. junija je pod Krkonoši na severovzhodu Češke v majh­ nem zdraviliškem mestu Lažne Belohrad (3800 prebivalcev) potekal njihov 27. mednarodni folklorni festival z naslovom Pod Zvičinou (Zvičina je 671 m visok hrib, ki ga imenujejo stražar cele kotline). Na tem festivalu pesmi in plesa, kot mu prav­ ijo, vsako leto gostijo poleg domačih folk­ lornih skupin tudi vsaj pet tujih, in to vsa­ kič od drugod. Letos so bile to po ena skupina iz Portugalske, ZDA, Madžarske. Poljske, Slovaške in Slovenije. Slovenska je bila iz Račne, pevsko okrepljena z nekaj člani pevske skupine Zarja. Prireditelji so za našo folklorno skupino slišali na svojem gostovanju v Kranju, pa so jo letos povabili in se je odzvala. Sicer pa imajo na Češkem folklorno dejavnost precej razvito in vsako leto več podobnih prireditev, kot je bila ta. Seveda si po tej poti tudi sami odpirajo vrata v svet. Na sprejemu, ki ga je pripravila mestna oblast za predstavnike folklornih skupin, so glasno poudarili pomembnost tovrst­ nih izmenjav. Nastopi takih in podobnih skupin v tujini so po njihovem mnenju lahko veliko učinkovitejša predstavitev države, kot tista z veliko namensko dane­ ga denarja zanjo. Tako župan Belohrada kot oba vladna predstavnika iz Prage - predsednik senata in minister za kulturo oz. človek, zadolžen za kulturno dejavnost v državi - so s preprostimi, a tehtnimi besedami dali vodjem skupin vse priznanje in poudarili, da tudi če bi bilo denarja za tovrstno dejavnost vedno dovolj na razpolago, bi brez zelo veliko dobre volje posameznikov in zavesti o pomembnosti in potrebnosti takega delo­ vanja za ohranjanje lastne kulturne podobe, tega ne bilo. Svoje besede so potrdili tudi s pozornostjo do prireditve in udeležencev na njej. Na osrednjih nastopih tako v soboto kot v nedeljo je bilo ves dan videti vse tri med gledalci. In ni kazalo, da bi se ravno dolgočasili zara­ di izpolnjevanja uradnih dolžnosti. Ob veliki in naklonjeni pozornosti, ki jo je bila deležna slovenska skupina s svojo pojavo (v prazničnih gorenjskih nošah in s kurenti ob slovenski in svoji občinski zas­ tavi) v paradi ter z vsakodnevnimi nastopi, smo se vsi globoko zavedeli spoznanja, ki ga je poudaril tudi eden od čeških vodij skupine: V drugi državi nisi samo neznan in nepomemben posameznik, ampak predstavnik svoje države, njen glasnik v dobrem in slabem. Seveda pa velja enako tudi obratno za naš odnos do tujcev. Predstavnik češke skupine, ki je lani gostovala v našem Novem mestu, skoraj ni našel dovolj ustreznih besed za hvalo, kako lepo jim je bilo, kako brezhibno je bilo vse orga­ nizirano in za vse poskrbljeno (kar so možje iz oblasti z odobravanjem sprejeli na znanje!)... Vjubilejnem letu, 10. obletnici vojne za Slovenijo, je čas, da se ozremo nazaj in se v javnih glasilih oglasimo tudi udeleženci te vojne. Opozarjamo nase že od vsega začetka, to je od konca vojne, včasih uspešno, včasih pa čutimo odnos države in dnevne politike, kot da nas nikoli ni bilo in da seje vse zgodilo samo od sebe. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje (OZ WS) deluje kot društvo na območju Upravne enote Grosuplje, torej združuje udeležence vojne za Slovenijo iz sedanjih občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Uradno je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru 19. 11. 1999, ko je razvilo svoj prapor in postalo polnopraven član Zveze veteranov vojne za Slovenijo. V letih po osamosvojitveni vojni je bilo delo najaktivnejših članov usmerjeno predvsem v zagotavljanje prostorskih možnosti za delovanje in pridobivanje članstva, saj si marsikateri udeleženec vojne še danes ne misli, da bo mogoče moral nekoč dokazovati, kje je bil junija in julija 1991. Kaj hočemo s tem povedati? Da smo No, za nas (s šoferjem avtobusa vred nas je bilo 27) so organizatorji festivala poskrbeli brez razkošja, pa vendar. Vsak dan je bil zapolnjen po svoje, z najmanj enim nastopom, tako da smo se imeli možnost izkazati in predstaviti - še pose­ bej, ko je vedno znova silila na dan zadrega, kaj smo zdaj, ko nismo več Jugoslovani. Slovensko namreč pomeni za Čehe Slovaška, in ime naše države je zanje tako nerazločno podobno temu, samo s Slovinci (kakor nam pravijo oni) pa se ni dalo oblikovati vseh napovedi v programu. Povsod pa so nam dali vedeti, da nas spoštujejo in priznavajo, pa če nas imenujejo prav ali narobe. In to je glavno. Ob vsem festivalskem dogajanju seje potrdilo spoznanje, kako dragoceno je, da se tolikšno bogastvo preteklih časov posameznih narodov in etničnih skupin ohranja vsaj v taki obliki in zašije v vsej svoji lepoti, ko se lahko primerja z drugimi na takih in podobnih prireditvah. Ob vse­ splošnem "poenotevanju" se ta razliko­ valna pestrost izgublja kot voda v pesku. In kako bi se temu dovolj uspešno uprli? - Vsaj malo tudi na ta način. Ob gledanju in poslušanju nastopa­ jočih, še posebej ob njihovem sodelovan­ ju pri nedeljski maši, ki je bila vključena kot prva točka uradnega celodnevnega nedeljskega programa, si si moral nehote zastaviti vprašanje: Kaj lahko bolj vzgaja in vzpodbuja narodno zavest, pripadnost svojemu kraju, svoji domovini, daje človeku obraz in zavest o njegovih koreni­ nah kot prisrčno povezovanje davnega izročila prednikov z današnjim časom? In to v besedi, ki zanosno slavi lepoto in pomen domačega kraja, v pesmi in plesu, ki pripovedujeta zgodbe o svojih ljudeh, njihovem življenju in čustvovanju. Iz različnih koncev Evrope smo prišli sku­ paj, prinesli smo vsak svoje posebnosti, pa vendar nam je bila vsem skupna pesem hvalnica rodnemu kraju in ljubezni v njem. Človek brez lastnega obraza je brezimna senca v brezimni množici, brez teže in korenin, ki bi ga držale pokonci. - Obraz slovenskega človeka je razločno dobil svoje mesto v tej množici, ni bil nikogaršnja senca ali dvoj­ nik ali posnemovalec. To so nam dali vedeti tudi gledalci in poslušalci s svojim zanimanjem in toplim odzivom. Kaj bi hoteli še več? Ali to ni vredno svojega denarja, pozornosti in priznanja? Pa še to: Skrb za prenos tradicije na mladi rod je bila opazna tudi za tiste, ki češčine ne obvladajo: folklorna skupina Špindlerak ima svojega Špindleračka, domača skupina Horehak ima velik podmladek v Horeiiačku ... In to svojo mladež bi srčno radi že takoj naslednje leto poslali k nam, ker je pri nas tako lepo imamo morje ... in sploh. - In življenje in prizadevanje se nadaljuje ... Ivanka Šlrcelj-Žnldaršlč po statutu nepolitična, neprofitna, nedržavna, vendar domoljubna organi­ zacija ljudi, ki smo različnih nazorov v usodnih dneh vedeli le to, daje domovina ena sama. Niso jo naredili samostojno le politiki in državniki. Brez udeležencev vojne, vpoklicanih in prostovoljnih, bi bili lahek plen takratne razjarjene jugovojske in akterjev velikosrbske politike. To so na lastni koži pozneje čutili vsi narodi bivše Jugoslavije. Danes smo tukaj in nihče nas ne more izbrisati iz zgodovine, čeprav si nekateri to na moč prizadevajo. Poglavitni namen našega delovanja je v druženju, v športno-rekreatvnih dejavnostih (ustanavljamo strelsko in šahovsko sekcijo), nadaljevali bomo z organiziranjem pomoči članom, ki se znajdejo v težavah ipd. Vse udeležence vojne za Slovenijo iz območja navedenih občin vabimo, da se zgasijo v naši pisarni v Grosupljem, Adamičeva 14, kjer se dobivamo vsako sredo med 17. in 19. uro, kjer bodo dobili vsa navodila za pridobitev statusa vete­ rana vojne za Slovenijo in možnost za članstvo v OZ WS. Predsedstvo OZ vVS Grosuplje. GROSUPEUSKI ODMEVI Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-982-233 e-mail: jozem@siol.net Uredniški odbor: Jakob Muller. Barbara Pance, Janez Pintar, mag. Tatjana Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj Naslov uredništva: Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN:1 580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.O.O. Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje Po potrdilu o vpisu v evidenco javnih glasil št. 5/4-03-754/95^42 z dne 8. maja 1995 je interni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan pri Uradu Vlade za informiranje pod zaporedno številko 1255. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračuna­ va davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.120 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA ČASOPIS V SEPTEMBRU JE TREBA ODDATI DO PONEDELJKA, 3. SEPTEMBRA 2001. Nenaročenih besedil, fotografij in drugih gradiv za objavo ne vračamo. Nepodpisanih in oddanih prispevkov po datumu za oddajo ne objavljamo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o javnih glasilih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom, za pravne osebe pa mora biti dodan še žig. V skladu s pro­ gramsko zasnovo in uredniško poli­ tiko si pridržujemo pravico do kraj­ šanja besedil. Oglasno trženje: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Grosupeljskih odmevih št 11 / 1999. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 19%. Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni obliki in so dogovorjene velikosti, je treba oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/palec za barvne v CMYK razslojrtvi) na domači naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dneve po roku za oddajo ostalega gradiva. Manjše digitalno izdelane oglase lahko pošljete tudi na elektronski naslov amset@mrak.si, vendar je potrebno vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo pošljete na naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dni po roku za oddajo gradi­ va. Za oglase, predstavitvene članke in zah­ vale je poleg polnega naslova potrebno navesti tudi davčno številko naročnika. Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova naročnika, ne bodo objavljene. Na obletnico slovite bitke pri Sisku Visoki obisk Županove jame in tabora Cerovo Št. Jurij, 22. Junija 2001 - V organizaciji Josipa Jesiha (nečaka odkritelja Županove Jame Josipa Permeta, urednika revije za gostinstvo in turizem GT in člana fondacije nadarjenih dijakov in študentov iz nepremožnih družin) in nje­ govega kolega Tomaža Rozmana, ki je bil to pot tudi prevajalec, so obiskali našo kraško lepotico veleposlaniki Grčije - Charalambos Christopoulos, Madžarske - Gabor Bagi, Romunije - Vasile Jirjeja, častni konzul Republike Čile Matjaž Medvedšček in predstavnik Evropske skupnosti dr. Michel van Hulten ter nekaj njihovega osebnega in tehničnega spremstva. Poleg vodstva Turističnega društ­ va Županova Jama iz Grosupljega in direktorja občinske uprave Marka Podvršnika, so se srečanja udeležili tudi župan Janez Lesjak in šentjurski župnik Anton Hostnik. Na obisk pa Je z gosti prišlo še nekaj delavcev iz širše Slovenije, ki delajo na gostinskem in turističnem področju. Vodenje ogleda Županove jame je tudi to pot opravil najstarejši turistični vodič po kraških jamah v Sloveniji Franc Kanduč, ki je goste popeljal skozi sedem podzemskih pravljičnih dvoran. Med drugim je gostom zaklenkal (s to slovensko posebnostjo) na enega od najlepših kapnikov, katerega imamo upodobljenega tudi na naslovni strani našega časopisa. (Izbor tega kapnika ni bil naključen!) Na drugem kapniku je priklical jamsko kukavico, povedal pa je še imena nekaterih največjih in najlepših kapnikov ter pokazal nekaj drugih, ki jim ljudska domišljija vedno znova dodaja svoja imena. Gostje so si nato ogledali tudi tabor Cerovo. Ključ za odklepanje okovanih vrat tabora je to pot šentjurski župnik Anton Hostnik zaupal grškemu veleposlaniku z besedami, da evropska kultura izhaja iz korenin stare grške kulture, s čemer so se tudi vsi ostali strinjali. V cerkvi sv. Miklavža pa je nato povedal nekaj o zgodovi­ ni tega tabora, še posebej o turških vpadih na slovensko ozemlje, ki jih je bilo zelo veliko. Zato so si slovenski ljudje zgradili čez 300 takšnih taborov, a je med njimi edino cerovski tako dobro ohranjen. Zanimivo pa je bilo tudi to, da je obisk padel točno na obletnico znamenite bitke pri Sisku, ko so Andrej Turjaški, Adam Ravbar, Štefan Blagaj in še drugi s številno vojsko uspešno izborili eno od pomembnih zmag nad Turki ne samo za slovenske in hrvaške kraje, temveč tudi za takratne evropske razmere. Na te dogodke spominja strokovno postavljena stalna razstava v okroglem obnovlje­ nem stolpiču. Milan Jesih pa zatrjuje, da so s tretjim obiskom Županove jame obiski visokih predstavnikov iz drugih držav postali že tradicionalni in da se bodo v prihodnje še nadaljevali. Jože Miklič ZA OBJAVO V OBČINSKIH GLASILIH NAGRAJENCI IN DOBITNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ Na slavnostni seji v sredo, 20. junija 2001, so podelili nagrade in priznanja Občine Grosuplje za leto 2001. Slavnost je začel z Zdravljico Moški pevski zbor Pesem pod vodstvom Jerneja Kralja, nadaljeval pa župan Janez Lesjak s priložnostnim nagovorom, v katerem je poleg dosežkov občine v preteklosti izpostavil tudi investicijski načrt za prihodnjih nekaj let. Ob tej priliki so pode­ lili tudi naslednje občinske nagrade in priznanja. Za letošnje nagrade in priznanja občine Grosuplje je bilo predlaganih 16 oseb oziroma organizacij. Izmed njih jih je na predlog komisije občin­ ski svet potrdil 8: NAGRADA OBČINE GROSUPLJE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE JANEZ ROŠKAR Iz Velikega Mlačevega PRIZNANJE OBČINE GROSUPLJE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE RADIO ZELENI VAL, Spodnja Slivnica (Nagrado Janezu Roškarju je zaradi njego­ vega tekmovanja v Švici prevzela žena Vesna.) Med vztrajnimi osebami, po katerih se lahko zgledujemo, je nedvomno Janez Roškar. Pri 33 letih so mu odpovedale noge, ven­ dar Janez ni obupal. S pomočjo žene in sinov si je zgradil hišo in postal uspešen podjetnik. Največje uspehe pa je dosegel v metu kopja, diska pa tudi kladiva. Poleg vrhunskih uvrstitev na različnih tekmovanjih je prejel na paraolimpijskih igrah že dve bronasti medalji v metu kopja - v Atlanti leta 1996 in v Sydneyju leta 2000. NAGRADA OBČINE GROSUPUE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE DRAGO ZAKRAJŠEK Iz Velike Loke Drago je vsestranski kulturni delavec in pobudnik številnih kul­ turnih prireditev. Je zborovodja moškega pevskega zbora Samorastnik iz Žalne, ki prepeva ljudske in umetne slovenske pesmi. Zbor je posnel že več narodnih in cerkvenih pesmi. Skupaj s hčerko Heleno vodi mešani cerkveni pevski zbor v Žalni, kjer je tudi organist. S harmoniko, ljudskim izročilom in humorjem pa kot pevec in godec s svojimi družabniki že vrsto let skrbi za prijetno vzdušje ob različnih oseb­ nih jubilejih in javnih prireditvah. Direktor radia Zeleni Val, Boris Peterka. Kolektiv radia Zeleni val, pod vodstvom direktorja Borisa Peterke, občane Grosupljega in širše okolice med drugim seznan­ ja z aktualnimi dogodki in dejavnosti tako na javnem, kul­ turnem, gospodarskem, šport­ nem, vzgojno-izobraževalnem kot tudi drugih področjih v občini in zunaj nje in se je vanje tudi dejavno vključeval kot soorganiza- tor in medijski sponzor. Nenazadnje poskuša informirati o delovanju sedanje Pediatrične klinike in o prizadevanju Kliničnega centra za izgradnjo nove. PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE JANEZ JANŠA Iz Grosupljega Janeza Janše bralcem Grosupeljskih odmevov ni potrebno posebej predstavljati. Bil je eden od stebrov slovenskega osamosvajan­ ja. Pod njegovim vodstvom je nasta­ jal nov slovenski obrambni sistem, ki je uspešno zdržal ognjeno preizkušnjo. Vseskozi pa tudi aktivno spremlja dogajanje v občini. Ob deseti obletnici osamosvojitve je prav, da se mu občani občine Grosuplje zahvalimo za njegov prispevek pri uresničevanju tisočlet­ nih sanj Slovenk in Slovencev. PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE S SREBRNIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RAČNA je letos, 16. junija, praznovalo 90- letnico ustanovitve društva. Njihova pestra zgodovina je bila opisana v letošnji 5. številki Grosupeljskih odmevov. V lanskem letu so ponudili slikovito prizorišče vseobčinski gasilski vaji na Radenskem polju in Kopanju v mesecu požarne varnosti, za 100. obletnico pa obljubljajo, da jo bodo praznovali v novem gasilskem domu. I 1 Priznanje je prevzel predsednik PGD Račna Jože Valentinčič PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE S SREBRNIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE CERKVENI MEŠANI PEVSKI ZBOR DANICA Iz Grosupljega Priznanje cerkvenemu mešanemu pevske­ mu zboru Danica je prevzela zborovodkinja Danica Kutner Začetki cerkvenega mešanega pevskega zbora Danica segajo v čase, ko v Grosupljem še ni bila ustanovljena župnija. V vsem tem času se je v zboru zvrstilo že veliko pevk in pevcev. Poleg bogoslužnih pesmi, kijih prepevajo ob nedeljskih jutran­ jih mašah in cerkvenih praznikih, pa prepe­ vajo tudi narodne pesmi na različnih kon­ certih po občini. Čas in trud, ki ju pevci vla­ gajo v vaje in nastope, je neprecenljive vred­ nosti. PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE Z BRONASTIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE KINOLOŠKO DRUŠTVO GROSUPUE PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE Z BRONASTIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE SONJA BOH Iz Zgornje Slivnice 1K Priznanje Kinološkemu društvu Grosuplje je prevzel Brane Puš Društvo obstaja že dobrih petnajst let. V tem času je poskrbelo za šolanje prek 1300 psov in njihovih vodnikov ter organiziralo vrsto odmevnih kinoloških prireditev, vzrejnih pregle­ dov, mednarodnih razstav, državnih prvenstev šolanih psov, preizkušenj psov v sledenju in iskanju pogrešanih oseb. Nekateri člani društva opravljajo pri Kinološki zvezi Slovenije pomemb­ ne funkcije, na različnih tekmovanjih pa so dosegli visoke uvrstitve. je že vrsto let aktivna v kraju in kra­ jevni skupnosti, kjer je sodelovala pri opremljanju vasi z vodovodom in tele­ fonskimi priključki ter asfaltiranju ceste. Dejavna je tudi v Turističnem društvu in je predsednica Društva podeželskih žena. Letos je bila imeno­ vana v Kmetijsko gospodarsko zborni­ co Območne enote Grosuplje. Na kmetiji, ki se ukvarja z raznovrstno pridelavo zelenjave in vrtnin, se preživljata dve družini. ČESTITAMO! Neizbrani nominiranci za občinska priznanja - Marija Knez iz Velike Stare vasi za 20-letno opravljanje rejništva, • mag. Anton Lakner, direktor Motvoza in platna, Grosuplje ob 80-letnici podjetja, • podjetje Belimed, Grosuplje za uspehe v gospodarstvu, podjetje Motvoz in platno, Grosuplje ob 80-letnici, Policijska postaja Grosuplje za sodelovanje z lokalno skupnostjo, • Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje - Sap ob 120-letnici, Gregor Verbajs iz Čušperka za uspehe v športu, • Franc Žibert iz Ponove vasi za uspehe s psom za iskanje pogrešanih ljudi. Poleg navedenih predlogov za nagrade in priznanja občine pa sta bila še dva predloga, vendar sta predla­ gana iz osebnih razlogov predlog zavrnila, zato ju komisija ni obrav­ navala. Predlagatelji nagrajencev in dobit­ nikov nagrad so bili: - delavci Motvoza In platna d.d. - Kinološko društvo Grosuplje, - Krajevna skupnost Šmarje-Sap, - Klinični center - Pediatrična klinika, - Milena Lunar, - Občinski odbor SDS Grosuplje, - SKD SLS - občinski odbor Grosuplje, - Smučarsko skakalni klub Račna in - župan občine Grosuplje. J. Muller, Jože Mlklič Tudi nomlnlranost je velika čast, zato vsem čestitamo. SONČNA HIŠA V OBLAKIH Seja občinskega sveta -13. junij ZUPANOV POPRAVEK. Na začetku seje je župan sporočil, da je zaradi ugovorov v občinskem svetu in kri­ tike v Grosupeljskih odmevih umaknil iz zapisnika predzadnje seje sporna imena svetnikov in svetnic, ki so glasovali proti poimenskemu glasovanju o začasnem financiranju javne porabe v občini Grosuplje. NAJBOLJŠI ODLIKOVANI. Izmed 16 predlaganih posameznikov, društev in organizacij je Komisija za nagrade in priznanja predlagala svetu Janeza Roškarja in Draga Zakrajška za nagrado z zlatim znakom, radio Zeleni val in Janeza Janšo za priznanje z zlatim znakom, Prostovoljno gasilsko društvo Račna in cerkveni mešani pevski zbor Danica za priznanje s srebrnim znakom ter Sonjo Boh in Kinološko društvo Grosuplje za priznanje z bronastim znakom. V razpravi je dr. M. Kranjc (LDS) izrazil razočaranje nad politično nemodrostjo komisije: podelitev priznanja Janezu Janši 10 let po dogodkih, za katere sicer ima določene zasluge, da je zlorabljanje insti­ tuta občinskih nagrad oziroma provokaci­ ja. Nezadovoljna je bila tudi M. Lunar (ZLSD): Občinsko priznanje za Janeza Janšo je premalo, državno odlikovanje pa je že dobil in ga vrnil. O pevskem zboru Danica pa je izjavila, da ji je povsem nez­ nan, ker ne hodi v cerkev. Župan Janez Lesjak je menil, da bi moral svet razprav­ ljati o vseh nominiranih kandidatih, ne le o tistih, ki jih je izbrala komisija, to, da je občinski svet v treh letih zavrnil čisto vse predloge občine za nagrade in imenovan­ ja, pa je imenoval "žaljiva ignoranca". Sicer pa je tudi dr. J. Mervič (SDS), predsednik Komisije, obžaloval, da ni dobil priznanja Gregor Bajec s policijske postaje Grosuplje, A. Likovič (SDS) pa, da ni dobila priznanja Marija Knez iz Velike Stare vasi. Svet je predlagane kandidate s pičlo Seja občinskega sveta - 4. julija Tri hiše brez ceste. Novi stanovanjski predeli. 10 milijonov draga napaka. Manj papirjev za gradnjo. Naprodaj občinsko stanovanje. Težave romske družine. HIŠE BREZ CE STE. V nadaljevanju prekinjene seje je občinski svet tri ure razpravljal o spre­ membah zazidalnih načrtov Nova šola Brinje, Dvori III in IV, Gospodarska cona sever in Cikava. Spremembe načrtov so potrebne zaradi napake nekdanjega vodje občinskega urada za prostor oziro­ ma zaradi zahtev graditeljev novih stanovanjskih hiš. Med šolo Brinje in naseljenimi Dvori II že stojita dve stanovanjski hiši, tretja pa se gradi, vendar hiše nimajo javne ceste. Po besedah župana J. Lesjaka so lastniki hiš dobili gradbeno dovoljenje in plačali tudi komunalno opremljanje, h kateremu spada tudi cesta. Toda cesto so urbanisti oziroma uradniki, ki izdajo gradbena dovoljenja, spregledali. Kot rešitev je župan predlagal, da za cesto občina odstopi trimetrski obrobni pas zemljišča, ki zdaj pripada šoli Brinje. Toda svetniki se s predlogom niso strinjali. B. Predalič (SDS) je predlagal, da dobijo tri hiše cesto ob robu Dvorov II, ki jo že tako uporabljajo, J. Dolinšek (SLS+SKD) je izrazil sum, da se s pred­ logom skuša reševati problem zemljišča zraven šole Brinje, ki da tudi nima dostopa, D. Čakš (SDS) pa je predlagal kompromisno rešitev: lastniki hiš naj odstopijo del svojega zemljišča ob dvor­ ski cesti, da se dostopna cesta razširi, zato pa naj dobijo enak del zemljišča ob meji s šolo Brinje. Župan je oba predloga in tudi sum- ničenje zavrnil: pot ob severnem robu Dvorov ni javna, razen tega pa je tudi pre­ ozka, kompromisni predlog je predrag in večino vendarle izglasoval. Občinska nagrada se podeljuje v višini treh povprečnih neto plač v Sloveniji, kar letos znese 362 OOO tolarjev. O utemeljitvi nagrad in priznanj poročamo v posebnem članku. 10% DRAŽJI VRTEC. Od 1. junija je ekonomska cena vrtca za otroka nižje starostne skupine (1-3 let) 62.239, za otroka višje skupine (3-7 let) 49.339, za malo šolo pa 21.885 tolarjev. Občina plačuje od 20 % do 100 % nave­ dene cene, odvisno od višine dohodka, preračunane na družinskega člana. V Dobrepolju stane program 1. starostne skupine 56.771, 2. starostne skupine 45.079, na Škofljici 61.616 oziroma 52.590, v Ivančni Gorici pa program za višjo skupino 49.900 tolarjev. KANDIDATA ZA VODSTVENI MESTI. Svet je soglasno izglasoval tudi pozi­ tivno mnenje o ponovni kandidaturi Franca Korbarja za ravnatelja glasbene šole in Cvetke Košir za ravnateljico WZ Kekec. Na razpisani mesti sta se javila tudi Irmina Rakun Alif oziroma Jovanka Čuruvija. IZGUBA JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA. Janez Skarlovnik, direktor Javnega komunalnega podjetja, je svet informiral, da je podjetje leta 2000 imelo 30 mili­ jonov izgube. Kot vzroke je navedel od avgusta 1997 nespremenjene cene vode in odvoza odpadkov ter izgube pri toplovodnem ogrevanju. Sicer pa so s 65 milijoni amor­ tizacije obnovili vodovod Mlačevo-Luče, vodovod na Malem Vrhu in od Kračmanove do Rimske v Šmarju - Sapu, na Grosupljem pa na Kolodvorski, Levstikovi, Stranski poti in v Brinju, kjer so rekonstruirali tudi kanalizacijo. V podjetju je bilo konec preteklega leta 67 zaposlenih, njihova povprečna neto plača pa je bila 109.809 tolarjev. V razpravi je mag. P. Verlič (SDS) zas- negotov, domneva o špekulaciji pa da je nelogična, ker namerava občina zemljišče ob šoli odkupiti. Svet je pred­ lagano rešitev z 8 glasovi proti in 7 glaso­ vi za zavrnil. SARDINSKO NASELJE AU KVALITETNO BIVALNO OKOUE? Dvori III in IV, ki se gradijo od šole Brinje proti avtocestnemu priključku, so občinski urbanisti prvotno določili za gradnjo enodružinskih hiš z možnostjo poznejše povezave, na željo podjetnikov, ki hiše gradijo za trg, pa je bil prvotni načrt spremenjen, zato se zdaj hiše v Dvorih lil zidajo višje in strnjeno. Podjetniki želijo tako gosto zazidati tudi naslednjo vrsto, parkirišča pa naj bi se uredila na predvidenem zelenem pasu blizu Grosupeljščice. Predlagano zazidavo vrstnih hiš je B. Predalič (SDS) poimenoval gradnja še enega kitajskega zidu, drugi so bili proti zoženju sprehajalne poti ob Grosupeljščici (J. Dolinšek - SLS+SKD, A Smolič - LDS), V. Šparovec (SDS), F. Štibemik (LDS) in A. Smolič (LDS) pa so opozorili na probleme hitrega povečanja prebivalstva, kar bi povzročilo povečanje potreb po novih parkiriščih in gradnjo novih prostorov za vrtec, šolo itd. S. Fatur. vodja občinskega oddelka za prostor, je povedala, da skuša občina upoštevati interese kapitala, zato pristaja tudi na 200- in več-odstotno povečanje gostote prebivalstva. Župan je dodal, da mora občina financirati komunalno opremljanje zemljišč, plačila od vseh obvezancev pa ne dobi, zato je v njenem interesu ugoditi interesom investitorja. F. Štibemik (LDS) je nato opozoril, da obči­ na lahko proti lastnikom zemljišča upora­ bi visoki prispevek na nepozidano, a tavil vprašanje, ali se plačuje davek na dodano vrednost tudi od vodnega prispev­ ka, F. Štibemik (LDS) je opozoril, da so plani občine in Javnega komunalnega podjetja neskladni in da ni razvidno, po katerih merilih se izvajajo rekonstrukcije, R. Rome (SLS+SKD) pa je poudaril, da ob koncu leta JKP ni nakazalo vseh sredstev razširjene reprodukcije na račun občine in da vsa dela niso bila izvedena. Opozoril je tudi. da plače v JKP stagnirajo in da ne dosegajo kolektivne pogodbe. A Smolič (LDS) je zanimalo, kako bodo na novem delu pokopališča urejena grobna polja, J. Intihar (LDS) pa je dokazoval, da je cena vode in odplak za gospodinjstva prenizka, za gospodarstvo pa previsoka. Direktor Skarlovnik je v odgovoru povedal, da se pri vodi res plačuje davek od davka, ker je voda lastnina države; da gredo vsa sredstva, namenjena za razvoj, skozi občinski proračun, na novem pokopališču pa da bo možno predvideni dvojni grob spremeniti v dva enojna. VODA BO DRAŽJA Direktor J. Skarlovnik je predstavil osnutek novega sistema izračunavanja cene vode. Namesto razlikovanja med gospodinjstvom in gospodarstvom naj bi bilo uvedeno razlikovanje med normalno (cenejšo) in prekomerno (dražjo) porabo vode. Meja med obema naj bi bila količina 13 m3 na vodomer mesečno. Neuradno naj bi novi ceni bili kar za 59 oziroma 91 % višji od dosedanje gospodinjske cene ter 9 % nižji od cene vode za gospodarst­ vo, vendar je direktor povedal, da jim državna uredba dovoljuje le 12 % povečanje. R. Rome (SLS+SKD) je ocenil, da so podražitve glede na ekonomsko ceno še premajhne in da bi se kot strošek lahko zaračunavala tudi odškodnina za zaščitene vodne pasove, hkrati pa je opo­ zoril, da bi bil predvideni sistem zaračuna­ vanja nepravičen za večje družine ter za kmetovalce. Kot korekcijske možnosti je omenil paralelne števce oziroma ločeno izračunavanje količine vode in subvencije živinorejcem glede na število živali in površino zemljišč. Mag. P. Verlič (SDS) je opozoril, da ni razvidno, na podlagi česa se je določila normalna poraba vode. pogrešal pa je tudi temeljito ekonomsko analizo novega sistema. J. Dolinšek (SLS+SKD) je menil, da se bo treba s 70 % podražitvijo vode sprijazniti, vendar mora biti sistem pravičen, upoštevati pa bi moral tudi dejstvo, da je pri kmečkih gospodarstvih količina odpadne vode pre­ cej manjša od količine porabljene vode. CENTER ZA GOSPODARSKI RAZVOJ. Župan J. Lesjak je predlagal, da postane občina soustanoviteljica centra, ki naj bi vzpodbujal lokalni razvoj. Glavne dejavnosti družbe naj bi bile: izdajanje knjig, časopisov, zvočnih zapisov, turis­ tične dejavnosti, kurirske dejavnosti, trgo­ vanje z nepremičninami in upravljanje z njimi, dajanje v najem gradbenih strojev, pisarniške in računalniške opreme, oskr­ ba z računalniškimi programi, obdelava podatkovnih baz, računovodstvo, davčno, poslovno in tehnično svetovanje, razisko­ vanje trga in javnega mnenja, oglaševan­ je, prirejanje razstav, sejmov in kongresov ter druge poslovne dejavnosti in izobraževanje. Del kapitala bi dala občina, del država, del pa zainteresirani podjetniki. Organizator centra bi bilo podjetje Zanos. Obrtna zbornica Grosuplje, ki naj bi bila tudi soustanoviteljica, pri ustanovitvi zamišljenega centra ne želi sodelovati, ker je o stvari premalo poučena. Nejasno definiranje notranje organizacije centra je opazil tudi M. Trontelj (SLS+SKD). ki je zamišljeno gospodarsko družbo imenoval deklica za vse. F. Štibemik (LDS) je opozo­ ril na nejasen interes občine. R. Rome (SLS+SKD) pa je povedal, da so se gospo­ darstveniki izrekli zoper ustanovitev takega centra ter da sicer imamo Družbo za razvoj Grosupljega, a ne zaživi. Pozitivno pa je ocenil pndobrtev državne­ ga in mednarodnega kapitala, vendar bi morala biti večinski lastnik skupina občin­ skih podjetnikov, svoj del kapitala pa bi moralo vložiti tudi podjetje Zanos. Po daljši razpravi je svet sprejel sklep o pristopu občine k soustanovitvi lokalnega pospeševalnega centra, njegovo dejavnost pa je omejil na gospodarski razvoj. SONČNA HIŠA. Družba Gea-SOL iz Ljubljane je občino Grosuplje povabila k finančnemu sodelo­ vanju pri nacionalnem in mednarodnem projektu "Vsaka hiša - sončna hiša", po katerem naj bi s pomočjo solarnih strešnikov ogrevali sanitarno vodo in dogrevali bivalne prostore. Država naj bi projekt podprla s 375 milijoni, posebni program Združenih narodov z 240 mili­ joni, posamezne slovenske občine z 10 milijoni, vsak posamezni naročnik pa bi moral plačati samo 188.000 tolarjev. Občinski svet je bil do vabljivega, a pre­ malo dokumentiranega projekta nezau­ pljiv. Mag P. Verlič (SDS) je priporočil, naj se projekt vključi v občinsko študijo o energetiki in prosil za dokazila, da je denar ministrstev in mednarodne skup­ nosti res zagotovljen. P. štrubelj (SLS+SKD) je podjetju Gea-SOL čestital za enostaven sistem in velik izkoristek, hkrati pa je prosil za dodatne informacije o stroških. F. Šdbemik (LDS) je predlagal, naj občina denarno podpre posamezne naročnike sončne hiše, ne pa podjetja Gea-SOL J. Doinšek (SLS+SKD) je odkrito povedal, da ni jasno, kako bo z uresničitvip projekta, očitno pa da gre podjetju za denar, B. Gabrijel (LDS) pa je vprašal, kakšen je izko ristek glede na nesončne dni. Pojasnila treh predstavnikov projekta svetnikov in svetnic niso prepričala, pač pa je projekt podpiral župan, ki se je skliceval na kvalitetno strokovno pred­ stavitev, reference, v Delu objavljeni članek in na povpraševanje občanov. Na koncu je svet soglasno zavrnil pod­ pis finančne pogodbe, projekt sončna hiša pa vključil v občinsko energetsko študijo. J. Mu/ter Isto velja tudi za tlakovanje dvorišč in parkirišč, za postavitev vrtnih ograj, za žive meje ipd. Še vedno pa bo potrebna pred začetkom gradnje priglasitev del. NOVO POVPREČJE GRADBENIH CEN IN STROŠKOV. Svet je sprejel zvišanje povprečne grad­ bene cene za m- stanovanj s 130.000 na 139.000 SIT in povprečnih stroškov komunalnega urejanja zemljišč s 16.000 na 17.000 SIT. Na podlagi teh cen se izračunava prometna vrednost nepremičnin. STANOVANJE NAPRODAJ. Občina bo prodala stanovanje (82 nr') v Rožni dolini 8 (v Jegličevi hiši), ker je potrebno temeljite prenove, vendar od lastnikov ostalih stanovanj ne dobi potrebnega soglasja. Prostori so bili prvot­ no namenjeni za dve socialni stanovanji. MOST1ČEK BREZ OGRAJE. A. Likovič (SDS) je opozorila na nevarno poškodovanje lesenega mostič- ka čez Grosupeljščico pri jerovskem naselju. M. Podvršnik, direktor občinske uprave, pa je dodal, da so uničevalci izru- vali tudi dva zabetonirana železna ste­ brička bližnje žične ograje, da so si "ure­ dili" stezo za motorje. Zaradi neprestane­ ga uničevanja mostička na občini razmiš­ ljajo, da bi ga sploh odstranili. POHVALA ZA KATOLIŠKE SKAVTE. M. Lunar (ZLSD) je pohvalila program za dejavnosti z mladimi v času počitnic, ki so ga pripravili katoliški skavti. TEŽAVE ROMSKE DRUŽINE. Po prisilni preselitvi grosupeljskih Romov na občinsko zemljišče Za Smrekcem se je ena od družin, ki na novem prostoru ne želi stanovati, skušala naseliti že na 7 drugih, tujih zemljiščih, zdaj pa je kupila 1100 nr kmetijskega zemljišča pri Ponovi vasi z namenom, da se tam naseli. Žal, zemljišče ni zazidljivo in tudi kampiranje na njem ni dovoljeno. Kako namerava Občina problem reševati, iz županovega pojasnila D. Čakšu (SDS), ni bilo mogoče razbrati. J.MulIer STARE NAPAKE IN NOVE VIZIJE GROSUPELJSKIH URBANISTOV zazidljivo zemljišče, župan pa o takih sankcijah ni hotel niti slišati. Razpravljanje se je končno izostrilo v dilemo: ali razvoj z novimi priseljenci, pri čemer sta LDS in ZLSD zagovarjala gostejšo gradnjo hiš, ki bi bile zato cenej­ še in dostopnejše za mlade, svetniki in svetnice SDS in SLS+SKD pa so naspro­ tovali sardinski zazidavi in zagovarjali načelo kvalitetnega bivalnega okolja. Obravnavanje prostorske prob­ lematike je nato bistveno preusmeril R. Rome (SLS+SKD) z izjavo, da je sicer proti predlaganim vsebinskim spremem­ bam, načelno pa da zagovarja spremem­ bo vseh 4 zazidalnih načrtov. "Ljudem je potrebno dati možnost razpravljanja o strategiji urbanizma pa tudi o reševanju aktualnih prostorskih vprašanj". Zato je predlagal, da svet glasuje tudi o postop­ ku sprememb ne glede na njihovo konkretno vsebino. Rometov predlog je župan najprej odločno zavrnil, po zavr­ nitvi spremenitve Gospodarske cone sever (med Grosupljem in Brezjem) v stanovanjski predel z vrstnimi hišami in po soglasni zavrnitvi predloga, da bi se zemljišče v pentlji ob avtocestnem izho­ du na Cikavi namenilo za skladiščenje gradbenega materiala in gradbenih stro­ jev, pa je župan Rometov predlog sprejel. Svet je nato soglasno sprejel odločitev, da se začne postopek za načelno spre­ membo zazidalnih načrtov na področju Grosupljega in Cikave, javnosti in vsem zainteresiranim pa bo omogočeno, da se bodo do sprememb opredelili. 10 MIUJONOV DRAGA NAPAKA. Lastniku 776 m- velikega zemljišča tik ob južni strani šole Brinje je bilo izdano gradbeno dovoljenje za 12-stanovanjski blok. Po besedah šefinje občinskega urada za prostor je do tega prišlo zaradi zgodovinskega spleta okoliščin: prvotne­ mu lastniku, kije občini prodal velik kom­ pleks zemljišč za gradnjo šole, so pustili dve sosednji zazidljivi parceli, zaradi povečanja športne dvorane pa se je šola zgradila 15 m bliže teh zazidljivih zemljišč. B. Predalič (SDS) pa je na seji kazal dokument, s katerim se je občina odpovedala predkupni pravici do sporne­ ga zemljišča, podpisal pa ga je prejšnji vodja urada za prostor. Zato je zahteval, da se nastali stroški ne plačajo z denar­ jem davkoplačevalcev. Lastnik zemljišča in gradbene doku­ mentacije, ki je bil tudi na seji, je sicer pripravljen zemljišče prodati občini, zahteval pa je povrnitev nakupne cene (8,5 milijona) in stroškov za doku­ mentacijo (2,5 milijona). Na končuje svet sprejel sklep, da se mu plača cena zemljišča in polovica stroškov za papirje. LAHKO BREZ LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA. V skladu z novo zakonodajo je svet sprejel osnutek odloka, po katerem naj bi za nekatere pomožne objekte, naprave in druge posege v prostor ne bilo več potreb­ no lokacijsko dovoljenje. Pri stanovan­ jskih hišah naj bi to veljalo za garaže, drvarnice, vrtne lope, velike do 30 m', za pergole, nadstreške, pokrite terase in pokrita parkirišča do 50 m', za montažne rastlinjake, tople grede in cvetličnjake do 30 m*, za pesjake, zajčnike ipd. do 10 m', za strešna okna in frčade do 20 % strešne površine itd. Pri kmetijah velja ta olajšava za postavitev skednja, kašče, lope za seno, svinjaka do 30 m-, za silose in kozolce, za čebelnjake do 15 nr, za plastenjake do 200 nr, za vrtičkarske lope do 15 m- ipd. NJI; PiUrUI Adamičeva 15 Delo Odbora za družbene dejavnosti v občini Grosuplje v prvi polovici leta 2001 Odbor za družbene dejavnosti šteje 9 članov. Pet članov Odbora je istočas­ no tudi članov Občinskega sveta občine Grosuplje (Matjaž Trontelj, Angelca Likovič, dr. Janez Mervič, Božidar Gabrijel, mag. Breda Škr- janec). štirje člani pa so zunanji (Alojz Verbajs, mag. Irena Bahovec. Viktor Škufca, Andrej Ambrožič). Na prvi seji v letu 2001 (25. jan.) je odbor sprejel plan dela za leto 2001. Vsebine so razdeljene po mesecih. Sprejeti plan dela Odbora za družbene dejavnosti smo posredovali strokovni službi občine, županu in vsem svet­ nikom in svetnicam občinskega sveta. Člani Odbora za družbene dejavnos­ ti se zavedamo svoje velike odgo­ vornosti, saj je na tem področju v naši občini še veliko dela in tudi veliko nerešenih problemov. In prav zato smo v naš program za leto 2001 vključili vsa področja dela družbenih dejavno­ sti od vrtca, osnovne šole, glasbene šole, knjižnice, zdravstvenega doma, športa, kulture, turizma, skrbi za mlade... V prvi polovici leta smo imeli 7 sej, od tega 5 rednih in 2 izredni. Sestajamo se redno pred vsako sejo občinskega sveta in obravnavamo tiste točke dnevnega reda, ki sodijo v področje družbenih dejavnosti. Ob vsaki točki dnevnega reda oblikujemo naše stališče (sklep). Vse naše sklepe dobijo svetniki in svetnice občinskega sveta pred vsako sejo na mizo. Člani občinskega sveta o vseh točkah razpravljajo in tudi glasujejo. Poleg teh rednih vsebin pa sledimo tudi našemu programu, saj želimo v letu 2001 temeljito analizirati stanje na področju družbenih dejavnosti in oblikovati predloge za nadaljnje delo. Na področju družbenih dejavnosti imamo v naši občini še veliko potreb po novih investicijah. Občinski svet občine Grosuplje je sprejel Plan inves­ ticij za obdobje od leta 2000 do 2004. Pri našem delu želimo slediti omenje­ nemu planu. Ugotavljamo pa, da bo potrebno plan nekoliko spremeniti in se glede na potrebe dogovoriti o dru­ gačnem zaporedju investicij. Velik problem predstavljajo potrebna finanč­ na sredstva za nove investicije. 10. 5. 2001 smo imeli 1. izredno sejo odbora, na kateri smo temeljito obravnavali stanje na področju predšolske vzgoje v občini Grosuplje. Analizo stanja je pripravila ravnateljica Vrtca Kekec ga. Cvetka Košir. Ugotovili smo, da že vrsto let v občini ne more­ mo ugoditi kar velikemu številu staršev, da bi otroke sprejeli v vrtec. Letos je kar 76 otrok iz prvega starost­ nega obdobja (od 1 do 3 let) odklon­ jenih. Prepričani smo, da je to velik problem za naše družine. Občina pa je po zakonu dolžna zagotoviti ustrezne prostore za predšolsko vzgojo. Vsi se zavedamo, da je prav prvo starostno obdobje za nadaljnji otrokov razvoj izrednega pomena, zato je še kako pomembno, kako kvalitetno varstvo ima otrok v tem obdobju. Da bi dolgo­ ročno rešili problem na področju predšolske vzgoje, bomo občinskemu svetu predlagali naslednje: - V rebalansu proračuna za leto 2001 se morajo zagotoviti sredstva za pripravo celotne dokumentacije za gradnjo prizidka k vrtcu v Šmarju. - V rebalansu je potrebno zagotoviti tudi sredstva za začetek gradnje prizidka, preostala sredstva se plani­ rajo v proračunu za leto 2002 in inves­ ticija naj bi bila zaključena v prvi četr­ tini leta 2002. - V rebalansu proračuna za leto 2001 je potrebno zagotoviti sredstva za pripravo celotne dokumentacije za gradnjo novega vrtca, ki bo na lokaciji trgovine Vele (Mrzle njive). - V proračunu za leto 2002 zagotoviti sredstva za odkup trgovine Vele. Ko nam bo uspelo rešiti probleme predšolske vzgoje v občini, bomo v občini imeli vrtce na naslednjih lokaci­ jah: Vrtec v Šmarju, v Grosupljem pa vrtca Kekec in Tinkara. Vrtec Rožle dela v neprimernih pogojih in ga bo potrebno premestiti v nov vrtec, ki se bo gradil na lokaciji trgovine Vele na Mrzlih njivah. Tudi otroci iz vrtca Mojca se bodo premestili v novozgrajeni vrtec. Za vrtec Mojco iz občinskega proračuna plačujemo visoko najemni­ no. Pogodba poteče v letošnjem letu, občinskemu svetu bomo predlagali, da jo podaljšamo le za eno leto. Mnogo bolj gospodarno bo, da občina v pri­ hodnjem letu najame kredit za gradnjo novega vrtca in s sredstvi, ki jih daje­ mo za najemnino, odplačujemo kredit. Le na ta način bo prišla občina do last­ nih prostorov za potrebe vrtca. Novi vrtec bo potrebno graditi po etapah, glede na razpoložljiva sredstva. V končni fazi se bodo tudi otroci iz vrtca Tinkara preselili v nov vrtec, saj se bodo ti prostori namenili za potrebe osnovne šole Louis Adamič. Imeli pa bomo tudi oddelek vrtca pri novi podružnični šoli v Št. Juriju in Žalni. Občinskemu svetu bomo predlagali, da spremeni plan investicij tako, da bomo vzporedno reševali prob­ lematiko podružničnih šol in prob­ lematiko vrtca. V občini Grosuplje bi bilo v prihodnjih letih potrebno zgraditi 3 nove podružnične šole (Št. Jurij, Polica, Račna) in temeljito obnoviti podružnično šolo Žalna. 0 problemati­ ki osnovnega šolstva bomo imeli izred­ no sejo odbora v mesecu septembru. Prepričani smo, da je prav, da smo imeli izredno sejo na temo problemi na področju predšolske vzgoje v občini Grosuplje. 0 naših gledanjih in o naših predlogih pa bo moral razpravljati in odločati občinski svet. Prav gotovo se vsi člani občinskega sveta zavedajo, da prve temelje na področju vzgoje in izobraževanja mlademu človeku da družina, takoj za tem pa je vrtec in nato osnovna šola. Od kvalitete dela na tem področju je odvisno, kakšne mladostnike bomo imeli v občini. To je naša skupna skrb in tudi skupna odgovornost. 17. 5. 2001 smo imeli 2. izredno sejo Odbora za družbene dejavnosti. To sejo smo imeli na osnovi sklepa občinskega sveta, s seje 9. 5. 2001. Obravnavali smo nastalo problematiko pri ustanovitvi komune za odvisnike v Škocjanu. Na omenjeni seji smo pris­ luhnili tako KS Škocjan kot Karitasu. Člani odbora smo se zavedali, da nimamo nobenih kompetenc, da bi o čem odločali. Naša prizadevanja so šla v smer, da bi zadeve umirili in da bi bili pripravljeni v KS Škocjan zopet vsi sto­ piti na skupno pot in skupaj reševati lokalne probleme. 7. 6. 2001 smo na redni seji odbora poleg drugih točk obravnavali tudi problematiko Zdravstvenega doma Grosuplje. Zelo podrobno analizo je pripravil direktor ZD dr. Janez Mervič. Iz povedanega smo ugotovili, da pogo­ ji za delo v ZD Grosuplje niso primerni in da jih pogosto obiščejo inšpekcijske službe, ki jim bodo lahko nekega lepe­ ga dne prepovedale dejavnost. Ugotovili smo, da bo potrebno v kratkem pričeti z novogradnjo, ki pa bo morala potekati fazno glede na finančno problematiko. V kratkem pa bomo imeli izredno sejo odbora, katero bomo v celoti posvetili prob­ lematiki zdravstvenega varstva v obči­ ni Grosuplje. Na zadnji seji Odbora v prvi polovici leta 2001 smo med drugimi točkami obravnavali tudi zaključni račun občine GROSUPUE ZA LETO 2000. Prav je, da občanke in občani vedo, koliko sredstev je bilo v občinskem proračunu v tem letu planiranih za področje družbenih dejavnosti in koliko je bilo porabljeni; Gornji podatki nam kažejo, da nameni­ mo in porabimo kar velik del sredstev občinskega proračuna za področje družbenih dejavnosti. In prav je tako, saj je to področje dela z ljudmi. Ali pa je na vseh teh področjih dosežena dovolj veli­ ka kvaliteta (glede na porabljena sredst­ va), to pa lahko ocenjujejo občani in občanke kot uporabniki teh dejavnosti. Prav je, da smo tudi kritični, saj to je denar davkoplačevalcev. V drugi polovici leta 2001 pa bo Odbor za družbene dejavnosti podrob­ no obravnaval naslednje vsebine: - Celotno prostorsko problematiko na področju osnovnega šolstva, pros­ torski pogoji za 9-letno šolanje, grad­ nja podružničnih šol; - Celotno problematiko na področju Glasbene šole; - Natančno bomo analizirali delo na področju športa, kulture in turizma. Oceniti želimo ali zdajšnja organizacija na teh področjih ustreza potrebam kraja in časa. Govorili bomo tudi o boljši, učinkovitejši, racionalnejši orga­ nizaciji na teh področjih; - Celotno prostorsko problematiko knjižnične dejavnosti v občini; - Interesne dejavnosti mladih, skrb za nadarjene, problemi zasvojenosti... To so tiste bistvene teme, ki jih želimo v odboru natančno analizirati še v tekočem letu. Tudi vnaprej bomo redno obravnavali vse točke dnevnega reda za vsako sejo občinskega sveta, ki sodijo v naše področje dela. Odbor za družbene dejavnosti v občini Grosuplje bo vesel tudi pobud, kritik in pripomb občank in občanov, ki bi nas opozorili na vsebine, katere bi bile potrebne posebne obravnave. Kot predsednica Odbora za družbene dejavnosti v občini Grosuplje bi želela povedati, da člani odbora z vso odgovornostjo obravnavamo posamezno vsebino. Zavedamo se, da je področje družbenih dejavnosti zelo široko področje, ki pa je izredno občutljivo in odgovorno. Pri naših skupnih naporih za reše­ vanje celotne problematike bomo uspešni le, če bomo sposobni člani Odbora za družbene dejavnosti in člani občinskega sveta najprej prisluhniti stroki in skupaj iskati najkvalitetnejše rešitve. Prepričana sem, da to zmoremo in znamo, saj se vsi zavedamo, da je to naša skupna dolžnost. Predsednica Odbora za družbene dejavnosti v občini Grosuplje, Angelca Likovič Področje dejavnosti Planirana sredstva Porabljena sredstva predšolska vzgoja 250.690.000,00 sit 252.538.969,67 sil osnovno, izobraževanje 627.826.000,00 sit 567.760.929,02 sit socialno varstvo 46.127.000,00 sit 43.031.978,99 sil kultura 66.605.000,00 sit 60.599.792,01 sil šport 38.453.000,00 sit 38.463.002,33 sil turizem 8.100.000,00 sit 3.793.385,13 sil zdravstvo 28.700.000,00 sit 24.025.579.78 sil interesne dejav. mladih 3.000.000,00 sit 3.564.000,00 sil Otroci v naših vrtcih Vzgojno-varstveni zavod Kekec ima 5 vrtcev: Kekec, Tinka, Rožle in Mojca na Grosupljem ter Pika v Šmarju. V prvi starostni skupini je 109 otrok, v drugi starostni skupini je 495 otrok, v skrajšani program priprave na šolo pa je vključenih 57 otrok. Ta program se izvaja na šestih mestih: na Grosupljem za 10 otrok, na Polici za 10 otrok, v Žalni za 8 otrok, v Št. Juriju za 7 otrok, na Kopanju za 7 otrok in v Šmarju - Sapu za 6 otrok. V WZ Kekec je torej vključeno sku­ paj 661 otrok, lani pa je bilo odklonjenih 41 otrok (5,8 %). Občina Grosuplje plačuje WZ Kekec od 20 - 100 % plačila staršev, v celoti pa logopedinjo, investicije in program priprave otrok na osnovno šolo. V obdobju januar-april 2001 je občina za naše vrtce prispevala 91,7 milijona tolarjev. J. Muller Volišče volilcev glasovalo s potrdil % udeležbe oddanih ZA % PROTI % nevelj. % 10 Družbeni dom Grosuplje I 753 324 0 43.0% 324 95 29.3% 227 70.1% 2 0.6% 11 Družbeni dom Grosuplje II 836 267 1 32.1% 268 90 33.6% 175 65.3% 3 1.1% 12 Osnovna šola Louisa Adamiča 1467 557 0 38.0% 557 114 20.5% 435 78.1% 8 1.4% 13 Stara osnovna šola Grosuplje 1177 428 0 36.4% 428 108 25.2% 319 74.5% 1 0.2% 14 Dom obrtnikov Grosuplje 711 294 0 41.4% 294 102 34.7% 192 65.3% 0 0 0% 15 Čebelarski dom Spodnje Blato 216 125 0 57.9% 125 15 12.0% 107 85.6% 3 2 4% 16 Gasilski dom Velika Ilova Gora 112 62 0 55.4% 62 9 14.5% 49 79.0% 4 6.5% 17 Gasilski dom Veliko Mlačevo 443 160 0 36.1% 160 20 12.5% 140 87.5% 0 0.0% 18 Gasilski dom Zagradec pri G. 245 121 0 49.4% 121 14 11.6% 103 85.1% 4 3.3% 19 Ahlin Jože Velika Stara vas 261 100 0 38.3% 100 21 21.0% 77 77.0% 2 2.0% 20 Osnovna šola Polica 581 246 0 42.3% 246 29 11.8% 217 88.2% 0 0.0% 21 Družbeni dom Račna 462 260 0 56.3% 260 24 9.2% 233 89.6% 3 1.2% 22 Zadružni dom Spodnja Slivnica 366 183 0 50.0% 183 31 16.9% 146 79.8% 6 3.3% 23 Gasilski dom Škocjan 287 136 0 47.4% 136 21 15.4% 115 84.6% 0 0.0% 24 Gasilski dom Ponova vas 361 168 0 46.5% 168 16 9.5% 152 90.5% 0 0 0% 25 Osnovna šola Št. Jurij 785 332 0 42.3% 332 52 15.7% 279 84.0% 1 0 3% 26 Zadružni dom Žalna 345 175 0 50.7% 175 14 8.0% 159 90.9% 2 1.1% 27 Gasilski dom Velika Loka 204 162 0 79.4% 162 4 2.5% 156 96.3% 2 1.2% 28 Gasilski dom Luče 205 78 0 38.0% 78 7 9.0% 71 91.0% 0 0.0% 29 Osnovna šola Smarje-Sap I 702 277 0 39.5% 277 49 17.7% 226 81.6% 2 0.7% 30 Osnovna šola Šmarje-Sap II 556 240 0 43.2% 240 78 32.5% 161 67.1% 1 0.4% 31 Osnovna šola Smarje-Sap III 769 348 0 45.3% 348 62 17.8% 279 80.2% 7 2.0% skupaj OKRAJ GROSUPLJE 24302 10603 1 43.6% 10490 1795 17.1% 8695 82.9% 114 1.1% REZULTATI GLASOVANJA PO VOLIŠČIH V OBČINI GROSUPUE NA NAKNADNEM ZAKONODAJNEM REFERENDUMU 0 ZAKONU 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA 0 ZDRAVUENJU NEPLODNOSTI IN POSTOPKIH OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOČJO, KI JE BIL 17. JUNIJA 2001 PROSTORSKA STISKA V GROSUPELJSKIH VRTCIH Z junijem se je bivanje otrok v vrtcih, ki spadajo pod WZ Kekec Grosuplje, v povprečju podražilo za dobrih 10%. Starše to povečanje cen ni pretirano razburilo, saj podražitev, glede na povečanje življenjskih stroškov, res ni bila presenečenje. Mnogo večji problem od dvigovanja cen bivanja v vrtcih za mnoge starše v grosupeljski občini predstavlja odklonitev sprejema njihovega otroka v vrtec. Največ težav je z varstvom najmlajših. Za sprejem v jas lične oddelke (1 - 3 letni otroci) je bilo za šolsko leto 2001/02 odklonjenih kar 73 malčkov. VKLJUČITEV OTROKA V VRTEC Mnenja o tem, kdaj je najprimer­ nejši čas za vključitev otroka v vrtec, so deljena. Nekateri zagovarjajo stal­ išče, naj bo otrok do dopolnjenega 3. leta starosti v individualnem domačem varstvu (starši, stari starši, tete, strici, ...). Poudarjajo dejstvo, da se stari starši velikokrat bolj posvečajo svojim vnukom, kot so se zaradi pomanjkanja časa posvečali svojim otrokom. Menijo tudi, da malček do 3. leta starosti potrebuje osebo, ki mu je ves čas na voljo in se posveča samo njemu. Predšolski otrok svoj vidik in način doživljanja ter videnja pojmuje kot edini možni. Če mu poznana oseba ni v neposredni bližini, ga je strah in postane nemiren. Čas za socializacijo z vrstniki, po mnenju teh strokov­ njakov, pride po dopolnjenem 3. letu starosti in takrat je najprimernejši čas za vključitev otroka v vrtec. Drugi strokovnjaki s področja predšolske vzgoje pa menijo, da obdobje trme pri treh letih lahko potencira uvajalne težave. Tudi zato je postopno vključevanje otroka v vrtec in sodelovanje staršev v dejavnostih, organiziranih v vrtcu, tako zelo pomembno. Ti strokovnjaki so prepričani, da Je čas za začetek socia­ lizacije z vrstniki in s tem tudi vključitev otroka v vrtec ze pred obdob­ jem trme. Občutek osnovnega zaupan­ ja ali nezaupanja otroka do sebe in sveta se namreč razvije v prvem letu življenja. Oblikovanje občutka zaupan­ ja pa zahteva, da so otrokove prve izkušnje s svetom ugodne. Za razvoj tega občutka je najodločilnejše veden­ je osebe ali oseb, ki v tem obdobju skr­ bijo za otroka in ga negujejo: mati, oče, vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. Prav pri slednjih pa prednjači strokovno znanje in poznavanje raz­ vojne psihologije predšolskih otrok. Tako misleči strokovnjaki zavračajo tudi obremenjevanje starih staršev z varstvom vnukov. Starši seveda skušajo vključiti svoje­ ga otroka v vrtec takrat, ko se njim zdi najbolj primerno oz. takrat, ko potre­ bujejo vzgojo in varstvo. Pri starših, ki v neposredni bližini bivališča nimajo svojih staršev ali znancev, je to že takoj po prenehanju porodniškega dopusta. PROBLEM ODKLONJENIH OTROK Glede na to, da je bilo število prijav Delež otrok v posameznem plačilnem razredu za sprejem otrok v WZ Kekec za šol­ sko leto 2001/02 večje, kot dopuščajo prostorski normativi in normativi za oblikovanje oddelka, je o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v zavod. Komisijo po Pravilniku o spreje­ mu otrok v VVZ sestavljajo: pred­ stavnik ustanovitelja v svetu WZ, pred­ stavnik staršev v svetu VVZ, pred­ stavnik strokovnih delavcev WZ, pred­ stavnik patronažne službe Zdravstvenega doma Grosuplje in predstavnik Centra za socialno delo Grosuplje. Komisija je imela težko delo, kar je razvidno tudi iz tabele. (GLEJ TABELO SPODAJ)) Med odklonjenimi otroki iz prvega starostnega obdobja (1-3 letni otroci) je 19 malčkov, rojenih leta 1999, 36, rojenih leta 2000 in 18, rojenih leta 2001. Če bi bilo v jaslih dovolj prosto­ ra, bi otroke, ki še niso dopolnili enega leta starosti, v vrtec lahko vključevali tudi med šolskim letom. Odtod torej vloge za vključitev otrok letnika 2001. Zaradi zavrnitve sprejema otrok v vrtec je bilo kar nekaj pritožb na Svet WZ Kekec. Svet zavoda je vse pritožbe obravnaval in napravil le nekaj manj­ ših popravkov števila točk. S tem se je nekoliko spremenila tudi prednostna lista za vključitev v vrtec. Šest otrok iz Šmarja (v tabeli je to število navedeno v oklepaju) je bilo razporejenih po vrt­ cih v Grosupljem. Pri tem ni odveč poudariti, da so pri vključevanju v gro­ supeljske jaslične oddelke enako­ pravno obravnavani tudi šmarski malč­ ki. Zanimivo je tudi število otrok s stal­ nim prebivališčem v občini Grosuplje, ki so vključeni v vrtce izven občine. Po podatkih Jelke Kogovšek z Oddelka za družbene dejavnosti občina Grosuplje subvencionira bivanje kar 118 otrok v vrtcih izven občine. Temu številu je potrebno prišteti še nekaj otrok, kate­ rih starši niso zaprosili za sofinanciran­ je pri pokrivanju ekonomske cene. RAVNATELJICA ZAVODA IN ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI STA UKREPALA Na podlagi 10. člena Zakona o vrt­ cih, ki govori o zagotavljanju vključe­ vanja otrok v programe javne službe ("Kadar v kraju bivanja ni vrtca, ki izva­ ja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zago­ tovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo."), sta rav­ nateljica WZ Kekec Cvetka Košir in Odbor za družbene dejavnosti nemu­ doma ukrepala. Predsednica Odbora Angelca Likovič je sklicala izredno sejo, na kateri so obravnavali problem predšolske vzgoje v občini. V igri je bilo nekaj privatnih ponudb ter dodatne namestitve po OŠ. Izkazalo se je, da ponujenim privatnim prostorom WZ Kekec z obstoječimi zmogljivostmi kuhinje ne more zagotavljati prehrane za otroke, v šolah (na prvi pogled se je najprimernejša zdela podružnična OŠ Šmarje-Sap) pa dejansko ni prostora. Odbor za družbene dejavnosti je zato soglašal, da kratkoročnih rešitev ni. Problem predšolske vzgoje je z novo­ gradnjami potrebno rešiti celovito in trajno. STANJE POSAMEZNIH VRTCEV Objekti, v katerih se izvaja varstvo in predšolska vzgoja, so stalno vzdrževani in zato v razmeroma dobrem stanju. V vrtcu Kekec na Trubarjevi je potrebna generalna obno­ va kuhinje ter adaptacija treh nepokri­ tih teras, s katerih zamaka v spodnje igralnice. Po besedah ravnateljice Cvetke Košir bi bila potrebna tudi druga investicijska vzdrževalna dela, ki pa se financirajo direktno iz proračuna občine Grosuplje. Sem sodijo pred­ vsem obnove fasad, parketa, sanitarij in igrišč. Igrišča ob vrtcih so sploh svo­ jevrsten problem. Na njih se ob veče­ rih in vikendih zbirajo mladi. Za njimi ostajajo polomljene ograje in igrala, razbite steklenice, odvržene pločevinke in drugi odpadki. Celo injekcijske igle so se že našle. Policija je nemočna. Ravnateljica Koširjeva si beli glavo z vprašanjem, kako otroke in njihova igrišča zaščititi pred vandali. DOLGOROČNE REŠITVE PROSTORSKE STISKE Odbor za družbene dejavnosti pred­ laga gradnjo vrtca na Tovarniški, ki naj bi imel kar 12 oddelkov (od tega pet Starostna skupina Število Prosta mesta —-c Število vlog, ki so bile Število otrok oddanih v š.l. 2001/02 pozitivno rešene, a starši odklonjenih vlog otroka niso \ pisali otrok 1 -3 leta Grosuplje 129 55 1 73 3-7 let Grosuplje 60 60 6 0 3-7 let Smarje-Sap 25 16 1 2 + (6) Skupaj 214 131 8 "5 jasličnih), ter dograditev dveh od­ delkov (od tega enega jasličnega) ob vrtcu Pika v Šmarju-Sapu. Ko naj bi bila dokončana ta dva pro­ jekta, naj bi bilo iz takratne situacije razvidno, če bi kateri izmed obstoječih vrtcev lahko zaprl svoja vrata. Vsekakor bosta to storila z uvedbo 9- letne OŠ vrtec Kosobrin (v novi OŠ Brinje) ter vrtec Tinkara (v OŠ Louis Adamič). Glede na manj primerne pogoje bi dolgoročno lahko zaprli tudi vrtec Rožle, ki je prirejen pod stanovanjskimi bloki. Tudi vrtec Mojca, ki domuje v najeti hiši, bi po dograditvi novega vrtca lahko zaprli. Trenutno stanje pa kar kliče po podaljšanju pogodbe, ki poteče konec avgusta leta 2002. PREDVIDENA PROSTA MESTA ZA š. I. 2002/03 Po predvidevanjih naj bi bilo v sep­ tembru leta 2002 v vrtcih WZ Kekec 80 prostih mest za otroke iz prvega starostnega obdobja (1-3 letni otroci), za otroke stare od 3-7 let pa 40 prostih mest v Grosupljem ter 15 v Šmarju- Sapu. Komisija za sprejem bo očitno imela veliko dela. ALTERNATIVNO VARSTVO? Po novem ekonomska cena progra­ ma za otroka iz prve starostne skupine (1-3 letni otroci) znaša 62.240.00 SIT, za otroke iz druge starostne skupine (3-7 letni otroci) pa 49.340,00 SIT. Delež staršev pri pokrivanju ekonomske cene v občini Grosuplje znaša v povprečju 31.4%. Ali je to dovolj, da bi VVZ Kekec dobil konkurenco v obliki varstva brez kon­ cesije? Je pričakovati, da bodo zaradi dvigovanja cen nekateri starši svoje otroke izpisali iz vrtcev in jih dali v varstvo babicam in dedkom? To bo pokazal čas. Janez Ptntar REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA GROSUPUE, Služba načelnice Kolodvorska 2, 1290 GROSUPUE, Tel.: 01 7864-311 / Fax: 01 7862-285 Številka: 152-1/01, Datum: 21.6.2001 Na podlagi 10. člena Uredbe o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 21/01 z dne 23.3.2001) objavljamo RAZPORED URADNIH UR IN URADNIH UR PO TELEFONU IN PO ELEKTRONSKIH MEDIJIH UPRAVNE ENOTE GROSUPUE Od 26. 6. 2001 velja za poslovanje s strankami na Upravni enoti Grosuplje naslednji razpored uradnih ur in uradnih ur po telefonu ter elektronskih medi­ jih. Upravna enota Grosuplje: v ponedeljek od 8. do 11.30 ure in od 12. do 15. ure, v sredo od 8. do 16.30 ure, v petek od 8. do 13. ure. Krajevni urad Ivančna Gorica: v ponedeljek od 8. do 11. ure in od 12. do 15. ure, v sredo od 8. do 11. ure in od 12. do 16.30 ure, v petek od 8. do 11.30 ure in od 12 do 13. ure. Krajevni urad Dobrepolje: v torek od 7.30 do 12. ure in v sredo od 12. do 17. ure . Nevenka Dolgan, načelnica Upravne enote Grosuplje OBČINSKI TOLARJI PRVIH TREH MESECEV Grosuplje znašali skoraj 385 milijonov. Od tega so bili najvišji (v zaokroženih Do konca marca so prihodki občine milijonih): dohodnina 209 prispevek za urejanje stavbnih zemljišč 118 ostali davki 19 transferji države 18 V istem obdobju je občina porabila 299 milijonov, in sicer največ: Poleg občine so neposredni uporabniki občinskega proračuna še krajevne skupnosti (10), posrednih uporabnikov pa je 6: vrtec, dve osnovni šoli, glasbena šola, zdravstveni dom in knjižnica. J- Muller vrtci 72 šolstvo 42 občinska uprava 38 toplovod 30 ceste 22 urejanje stavbnih zemljišč 18 občinski organi (župan, svet) 13 kultura 12 sociala 10 šport 7 zdravstvo 7 zimska cestna služba 5 voda 4 odplačevanje dolga 3 kmetijstvo 3 požarno varstvo 2 povabljeni ste na prajnopartje... Jtit oct v jadregi, kaj podariti ob tafrini ali drugotni priložnosti! C^Cram cvetja in daril sečnik &o. rcjano rortjf rortficni aranžmaji pnrorni inpln DOK i iirim1{irtinjr borila Aoamiccoo 2 1290 fcroMipfjr 041/691 431 Za Vas, oasc na\brai\c in oaic prijatrfjr. Za vsako priložnost, ja vsak pravnik ... Za \$ra& pokornosti in ljubezni GROSUPLJE čeva 15 DAN DRŽAVNOSTI Obletnica dne, ko smo Slovenci prvič razvili slovensko zastavo in vsemu svetu razglasili ter pokazali, da smo od tega dne naprej samostojna država, je zagoto­ vo za nas najpomembnejši praznik in prav je, da ga kar najbolj svečano prosla­ vimo. Letos, ko smo praznovali deseto obletnico, pa je bilo razlogov za veselje toliko več. Po vsej Sloveniji so se vrstile proslave v počastitev dneva državnosti. Zagotovo pa je bila ta, ki jo je na Kongresnem trgu organizirala koalicija Slovenija, med najuspelejšimi. Verjetno tudi pri oblikovanju in pripravi proslav velja podobno kot pri kuhi, da jo je potrebno pripraviti s srcem, če želiš, da bo dobro uspela. Proslava, organizirana s strani koalicije Slovenija, je doživela odziv, ki je ver­ jetno presenetil tudi samega organizatorja. Osebno toliko zbranih ljudi nisem videl vse od časov Roške. Kongresni trg. pa tudi park in deloma okoliške ulice, so bile polne ljudi. Verjetno je veliki udeležbi pripomoglo tudi dejstvo, da so bili kot slavnostni govorniki napovedani ljudje, ki so nedvomno najzaslužnejši za sloven­ sko osamosvojitev. Med bogatim kulturnim programom so spregovorili tudi Miha Brejc, Andrej Bajuk, Janez Janša in Jože Pučnik. Govornikom je bilo skupno, da so poudarili pomen DEMOS-a za poenotenje Slovencev in izpeljavo osamosvo­ jitve, hkrati pa so nakazali bodočo vizijo in potrebo po dokončanju začetega. Čas je. da Slovenija do državljanov postane prijazna država, ki jim bo nudila materi­ alno in pravno varnost. Vsekakor je proslava, organizirana na predvečer praznika, odlično uspela in le želimo si lahko, da jo bodo organizatorji ponovili tudi v bodoče. Božo Predalič, predsednik 00 SDS Grosuplje Svobodnost in bitje Glosa na rob zavesti DELAVNO SREČANJE ČLANSTVA N.Si V petek, 22. 06. 2001, smo se v družbenem domu na delavnem srečanju zbrali članice in člani 00 N.Si. Našemu povabilu so se odzvali tudi predsednik ter nekateri člani 00 SDS Grosuplje, pa tudi člani 00 N.Si iz Škofljice. Najprej je treba pohvaliti vse članice in člane N.Si, saj se je vabilu odzvalo dve tretjini članstva. Iz tega sklepamo, da se ljudje dobro zavedajo, da bodo le s svojo prisotnostjo v slovenskem političnem prostoru lahko pripomogli, da se bodo spremembe, katere so bile začrtane leta 1990 ob izvolitvi prve Demosove vlade, tudi končno izpeljale ter dokončno postavile temelje prave demokracije. Na samem srečanju je bilo ugotovljeno, da je stranka v tem kratkem obdobju dosegla in presegla svoje zastavljene cilje. Vendar je prav sedaj potrebno v delo vložiti največ politične modrosti, saj je pred nami predvolilno leto za predsedniške volitve. In čas bi bil, da bi SLOVENKE IN SLOVENCI doma in na tujem, izvolili predsednika države, ki bi resnično zastopal ves slovenski narod ne glede na versko in politično pripadnost. Takega sedaj pač nimamo, kar je zopet dokazal z načinom in svojo opredelitvijo ob zad­ njem referendumu, ko se je javno izjasnil, kako bo glasoval. Toda. hvala Bogu smo volivke in volivci svoj voljo izrazili drugače in dali prednost otrokom, ki bodo še naprej lahko odraščali v krogu obeh staršev v družini kot osnovni celici vsake zdrave družbe. Glede na to, da redno spremljamo delo župana in občinskega sveta občine Grosuplje, je bil dan velik poudarek tudi na občinske ter lokalne volitve. Tudi tukaj nas čaka velik zalogaj, saj smo domačim volivkam in volivcem najbolj odgovorni. Z veseljem lahko potrdim, kar je bilo ponovno ugotovljeno tudi na tem srečan­ ju, da KOALICIJA SLOVENIJA živi in deluje predvsem v prid vsem občanom in občankam, ki v srcu dobro mislijo in jim je demokratična SLOVENIJA njihova velika obveza. Med prisotnimi je bila dana tudi pobu­ da, da je potrebno v KOALICIJO SLOVEN­ JA povabiti tudi SLS+SKD ter vse sorodne stranke. S tako odločitvijo so soglašali tudi predsednik 00 SDS g. Božo Predalič ter ostali člani. G. Predalič je dodal, da v občinskem svetu že tvorno sodelujejo, kar je vzpodbuda tudi za vnaprej. Na koncu smo sprejeli sklep, da se ponovno srečamo meseca septembra, saj nas čakajo priprave na prvi kongres stranke N.Si. Krščanske ljudske stranke, ki se bo odvijal v zlati jeseni, kar bo lahko lepa popotnica za stranko N.Si. Za boljšo obveščenost občank in občanov občine Grosuplje moramo pove­dati, da se poslanci v KOALICIJI SLOVEN­ JA (poslanci N.Si. ter poslanci SDS) v DZ trudijo predvsem z namenom, za katere­ ga so bili izvoljeni, da bi delovali v prid državljanom in državljankam RS, je razvidno tudi v tem, da so podprli predlog za znižanje stopnje DDV za gasilsko opre­ mo ter knjige, katerega je vložil v proce­ duro mag. Andrej Vizjak. V Novi Sloveniji se zavedamo, da gasilska prostovoljna društva ne opravljajo zgolj javne službe glede požarne varnosti, temveč so pogos­ to jedro kulturnega, športnega in družabnega življenja na slovenskem podeželju. Mnoga manjša gasilska društ­ va so v izredno težkem materialnem položaju. Znižanje davčne stopnje bi jim olajšalo obnovo zastarele opreme. Gotovo se naš davčni sistem ne bi sesul že zaradi tega, ker bi gasilska društva kupovala gasilsko opremo po znižani davčni stopnji ali celo brez nje. V prid temu govori tudi dejstvo, da imajo v kar precej državah EU nižje stopnje DDV, kot so sedaj v Sloveniji. Nerazumljivo je tudi, da gasilska društva zberejo več kot polovico potrebnih sredstev s pomočjo prostovoljnih prispevkov (približno 900 mio SIT), od česar morajo nato plačati 19 % DDV. To ni nikjer v EU. Isto se dogaja na področju leposlovja, ki je še bolj potrebno za ohranjanje slovenskega jezika in slovenske identitete. Ustavimo se tudi pri zakonu o cestnem prometu, katerega je vlada po nepotreb­ nem vložila v obravnavo DZ po hitrem postopku. Vlada je morala na lasten zakon že do sedaj vložiti veliko amand­ majev, saj je upoštevala predloge sindikatov avtoprevoznikov, GZS ter OZS. Še veliko problemov je nerešenih in nedo­ govorjenih, zato je nerazumljivo, zakaj vlada zopet hiti. V tretjem branju so še vedno odprte dileme o dodeljevanju licenc, saj predlog določa, da avtopre- voznik, ki državi dolguje plačilo davščin več kot dva meseca, ne more dobiti licence, kar je za vsakega avtoprevoznika življenjskega pomena. Poslanci N.Si. so mnenja, da je takšno določilo diskrimina- torno, ker ne velja za vse državljane enako pri pridobivanju raznih dovoljenj. Še bolj žalostno pa je to, da v Sloveniji ni urejena plačilna disciplina, katero pa vzpodbuja tudi sama vlada, saj nekate­ rim izvajalskim organizacijam tudi po več mesecev ne poravna svojih obveznosti in v to skupino sodijo posredno tudi avto- prevozniki. Ostaja še poglavje o sprejemanju poslovnika DZ ali tako imenovane male ustave. Pa raje počakajmo na razplet v državnem zboru. Občinski odbor Nove Slovenije Grosuplje, Miha Kadunc Društvo GROŠ je nekaj dni pred re­ ferendumom o oplojevanju z biomedi­ cinsko pomočjo priredilo okroglo mizo, na katero so povabili tri strokovnjake: ginekologa, pravnika-teologa in social­ no psihologinjo - ter dva občinska poli­ tična voditelja: enega iz skupine proti, drugega iz skupine za. Zasedba je torej bila kvalitetna in uravnotežena in mo­ derator je razpravo vodil korektno, zato lahko Grošu čestitamo: kultura dialoga se je dvignila, čeprav ni šlo brez izgre­ da. Ginekolog je svoje stališče proti utemeljeval z medicinsko definicijo neplodnosti, katero določata dva, ne en sam, ter s šlamparijo pravnega besedila. Bil je proti zapisu, stvari same pa ni izključeval, zato je v bistvu bil nekje blizu sredine. Pravnik - telolog je svoje stališče proti utemeljeval z družbenim konsen­ zom, na katerem mora sloneti pravni sistem, na načelu usklajenosti pravne­ ga sistema in na pravu otroka, ki da ni predmet, ampak subjekt. Socialna psihologinja je svoje sta­ lišče za utemeljevala s socialno empir­ ijo: polovica dvostarševskih zakonov razpade: pomembnejše od biološkega je socialno starševstvo - in z načelom svobodnosti ženske. Eden od politikov je svoj za utemel­ jeval z ustavnima načeloma enako­ pravnosti in svobodnosti ter s kazuis­ tike drugi je svoj proti utemeljeval s pravom otroka in mednarodnimi dek- leracijami. Pri okrogli mizi razprta razhajanja se generirajo iz treh nasprotij: 1. Kdo je subjekt prava: ženska ali tudi (nero­jeni) otrok? 2. Pojmovanje moči: ali smemo, kar zmoremo? in 3. Katera družina: samo raznospolna, tudi istospolna, tudi samomaterinska? Nasprotje (1) je pravno razrešeno v veliko državah, vendar je odločitev, ki daje pravico samo ženski, za nekatere moralno sporna. Bitje je več kot nič, prepuščeno pa je svobodnosti druge­ ga. Nasprotje (2) ima svojo maskulis- tično antitezo: nadomestno materinst­ vo, ki si ga lahko naročijo moški, je v nekaterih državah zakonsko dovol­ jeno. Nasprotje (3) normalizira anoma­ lije in problematizira človekovo moč. Referendumski za je vseboval tudi sestavino skrajnega femenizma, saj je vlogo očeta degradiral na stopnjo semenskega tovarnarja. Zato naj nave­ dem protiargument machota, ki je s sodišča grede srečal prijatelja in mu povedal, da je sodišče otroka prisodilo njemu, ne materi, njegovi bivši ženi. "Kako si le to dosegel?" se je začudil prijatelj. "Vprašal sem: Če spustim drobiž v avtomat, ven pa pade zavojček, čigav je: od avtomata ali moj?" Kako se je na referendumu odločila velika večina, vemo. Stran, ki je bila zavrnjena, skuša zato diskeditirati institut referenduma. Demokracija, zaradi katere izgubiš, naj se popravi! Podobno, kot je rekel naš prosluli poli­ tik polpreteklih časov: Mi smo za demokracijo, vendar jo moramo obvladovati. Veliko vprašanje svobodnosti in bitja pa ostaja. J. Muller Z okrogle mize v klubu Groš pred referendumom o oplojevanju z biomedicinsko pomočjo KDO JE POVZROČITEU STROŠKOV REFERENDUMA? V času volilne kampanje naknadne­ ga zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo so se začeli pojavljati očitki in kritike na račun stroškov referenduma. Krivdo za stroške referenduma in za obremenitev državnega proračuna so pripisali predlagateljem referenduma. Taki in drugačni očitki so prihajali iz vrst koalicije. Vendar so nenamerno ali bolje namerno prezrli dejstvo, da je referendum ostal skrajna sila, saj koalicija ni upoštevala mnenja večinske medicinske stroke, civilne družbe ter opozicije same in je po hitrem postopku (hitri postopek se uporablja v času vojnega stanja) spre­ jela sporni zakon. Zato opoziciji oziro­ ma nasprotnikom novele ni preostalo drugega, kot da izrabijo 90. člen Ustave, ki jim omogoča razpis referen­ duma. Večja ironija se je pojavila ob informiranju ljudi o strošku referendu­ ma. Sam referendum naj bi stal okoli 522.000.000 SIT, kar so nekateri izra­ bili in očitali zagovornikom referendu­ ma, da bi se ta denar lahko porabil za gradnjo Pedriatične klinike. To je grda manipulacija, saj se dobro ve, kdo ima škarje in platno. Če bi koalicija želela del svojih proračunskih sredstev nameniti za gradnjo klinike, bi to že storila. Rezultat referenduma (72,36 % PROTI, 26,38 % ZA) so pokazali, da se velika večina ne strinja s predlaganim zakonom in tudi neposredno s predla­ ganim načinom sprejetja zakona. Referendum je bil torej nujno potreben in tudi koristen. Kdo je potem takem odgovoren za stroške referenduma? Ali so to tisti, ki so predlagali referen­ dum, ali pa so to tisti, ki so po hitrem postopku in brez upoštevanja stroke (čeprav so se vedno zanašali na njo) poskušali vriniti v zakonodajo na refe­ rendumu zavrnjeno vsebino, ki je ne podpira večina ljudi!? Odgovor je jasen. Andreja Rajh TEMNI UTRINKI OB OBLETNICI DRŽAVNOSTI IN OB NAJVIŠJEM DRŽAVNIŠKEM OBISKU Deseta obletnica slovenske države je bila v znamenju mnogih prireditev in slovesnosti. Vendar pa kljub okroglemu jubileju še marsikaj ne poteka tako, kot smo to pričakovali od lastne države. Zelo neprimerno je odjeknila kritika na račun generalnega direktorja slovenske policije g. Marka Pogorelca zaradi nošenja službene uniforme pri maši za domovino na Brezjah. Pri vključevanju Slovenije v evropske tokove je vedno poudarek na čim večji prepoznavnosti, kar je nedvom­ no pravilno izhodišče. V vojni za Slovenijo je slovenska policija odigrala odločilno vlogo, zato naj se ta pomen zlasti ob okroglih jubilejih tudi s ponosom pokaže. Glede na to, da je slovesnost z Brezij prenašala tudi slovenska televizija, so posnetki posredovani tudi izven meja Slovenije. Prav z uporabo službene uni­ forme generalnega direktorja Policije v Brezijanski baziliki pa je bila poudarjena odločilna vloga slovenske Policije v proce­ su osamosvajanja. Vse kritične komenta­ torje je ob tem dogodku še posebej treba spomniti na dejstvo, da brez odločne in pozitivne vloge Cerkve v procesu prizna­ vanja slovenske države, bi bila naša pot bistveno težja, ali celo neizvedljiva. Samo spomnimo se na to, kdo so bili prvi, ki so priznali Slovenijo kot samostojno državo. Ob tem se mi zastavlja vprašanje, zakaj takšna nestrpnost do vključevanja cerkve v javno življenje? Podoben mačehovski odnos, če ne kar ignoranco, so pokazali slovenski mediji ob nedavnem vrhunskem srečanju Ameriškega in Ruskega predsednika v Sloveniji. V času njunega srečanja na Brdu pri Kranju si je ga. Lavra Busch ogledala lepote Gorenjske in med drugim obiskala tudi Marijino svetišče na Brezjah. Televizija je z velikim poudarkom spremljala srečanje obeh predsednikov, medtem ko gospe Busch ni namenila niti najmanjše pozornosti. Ob tem obisku so mediji potegnili zelo slabo potezo na področju promocije Slovenije v svetu, hkrati pa se je pokazalo tudi zelo eno­ stransko poročanje slovenskih medijev. Namesto da bi pokazali tudi prijetnejši neuradni del najvišjega srečanja na slovenskih tleh in s tem promovirali slovenske bisere najširšemu krogu gledalcev po vsem svetu, so raje vrteli posnetke sicer korektnega dejanja polici­ je nad italijanskimi protestniki, ki pa je v končni fazi imelo prizvok nasilja. Lastna ocena najodgovornejših ob tem obisku, "da ni bila razbita niti ena šipa", kaže samo na to, kako slovenska diplomacija ni znala večdimenzionalno izkoristiti možnosti, ki so ji bile dane za prepo­ znavnost Slovenije v svetu. S tako slabo vnovčenimi možnostmi najcenejše, a hkrati tudi najbolj učinkovite promocije Slovenije v svetu, se nam uspešen prodor v Evropo in širše v svet zanesljivo od­ daljuje. Janez Kozlevčar Obsodba Vinka Levstika, ki ga je ljubljansko okrožno sodišče za dva medvojna umora obsodilo na 12 let zapora, je uperjena proti spravi in proti narodu in je "poleg" novele zakona o oploditvah z biomedicinsko pomočjo, že drugi primer zlorabe oblasti v Sloveniji v kratkem času, je na novinarski konferenci Združenja za demokratizacijo javnih glasil (ZDJ) in Civilne družbe za demokracijo in pravno državo povedal predsednik ZDJ Vinko Vodopivec. Stanislav Klep, ki je govoril v imenu gibanja Združeni ob lipi sprave, je sodbo označil za nespre­ jemljivo, nezakonito in protiustavno, saj postopek po njegovem ni bil izpel­ jan korektno, za obsodbo Levstika pa po njegovem mnenju tudi ni bilo dovolj dokazov. Slovenska tiskovna agencija, (Za nekdanji dan borca!) 4. 7. 2001 SLS ••SKD Slovenska ljudska stranka občinski odbor Grosuplje, ob 15. avgustu 2001, PRAZNIKU MARIJINEGA VNEBOVZETJA - VELIKEMU ŠMARNU in ob obletnici posvetitve slovenskega naroda Mariji, želi vsem občan­ kam in občanom občine Grosuplje globoko duhovno in doživeto praznič­ no razpoloženje s povabilom, da se v velikem številu udeležite prireditev v počastitev tega velikega in pomembnega praznika za Slovence. OB LETU OSOREJ Tiskovna konferenca občinskega odbora SKD SLS Šmarje-Sap, 3. julija 2001 - 0 delu stranke po združitvenem kongresu v lanskem letu, o delu v občinskem svetu, izpeljavi posameznih programov in sodelovanju z drugimi strankami ter pripravah na prihodnje volitve. Tiskovna konferenca občinskega odbora SKD SLS (od leve Janzez Dolinšek, Matjaž Trontelj, Viktor Škufca) Predsednik občinskega odbora SKD SLS Grosuplje, Matjaž Trontelj, je sklical tiskovno konferenco v šmarskem turnčku z namenom, da seznani javnost o pretečenem delu po lanskoletni združitvi 15. aprila, ki sojo nato na občinski ravni opravili v Račni in na Kopanju 1, julija. S tem so postali najmočnejša stranka na desnici. Po tej združitvi je padla Drnovškova vlada, pa tudi sicer je bilo politično leto zelo dinamično. Poznejše dogajanje v zvezi s sprejetjem volilnega sistema in spremembo ustave je privedla tudi do odcepitve dela članstva v Novo Slovenijo. Povedal pa je še, da se občin­ ski odbor ni zavzemal za vstop stranke v vlado, vendar se podrejajo demokratični odločitvi večine. Upa pa, da bo prihod­ nost privedla do sodelovanja ali morda celo do združitve teh dveh strank. Vesel je tudi, da svetniki v občinskem svetu dobro sodelujejo, njemu pa je pripadla tudi naloga predsednika obljubljanske regije. Podpredsednik občinskega odbora SKD SLS Janez Dolinšek, ki je vstopil v občinsko politiko ob prvih demokratičnih volitvah leta 1990, je opozoril na nesklad­ nost volilnega rezultata, ko je ob dvotretjinsko dobljenih glasovih v letu 1998 za "desno usmerjene" politične stranke prišlo do izvolitve "levo usmer­ jenega" župana. Zdaj na občini in s strani župana prihaja večkrat do raznih blokad informacij in zavlačevanji z oddajo poročil. Kljub temu poskušajo delovati konstruktivno. Posebej se je dotaknil prevelikega trošenja denarja na programu šolstva, gradnje in zamenjave zemljišč za novo občino in pa preselitve romske lokacije. Po njegovem je to povzročilo - poleg tega, da občina ne dobi več toliko denarja iz države za finančno soudeležbo - tudi večleten zamik realizacije leta 1994 spre­ jetega šolskega programa. Zaradi teh prekoračitev so zelo prikrajšane tudi kra­ jevne skupnosti. Nezadovoljen je tudi s praznovanji osamosvojitvenih državnih praznikov. "Nekateri bi (tako izgleda) veliko raje praznovali stare polpretekle praznike." Ob konkretnih postavkah občinskega proračuna je Trontelj omenil prepočasno zamenjavo azbestnih cevi, ilovogorski vodovod, vodovod na Hudo Polico, pa tudi nerazumevanje s strani občine in dela svetnikov za izpeljavo projekta katoliški vrtec, saj bi bil po njegovem tak vrtec lahko tudi bistveno cenejši. Zavzemajo se za transparentno trošenje denarja v športnih dejavnostih, a hkrati poudarjajo, da bi morali v Grosupljem podpirati možnosti za razvoj vrhunskega športa. Ker je v kulturi in turizmu prevelika raz­ drobljenost, vidijo rešitev v ustanovitvi zavoda ali neke druge primerne organi­ zacije. O pripravi na prihodnje volitve je Matjaž Trontelj dejal, da stranka že evi­ dentira možne svetnike in kandidate za župana, a z imeni še ne more operirati, kajti do neposredne predvolilne konven­ cije je še daleč. Prizadevali pa si bodo, da bodo našli skupne interese v sorodnih strankah in da bodo tudi z anketiranjem prišli do želenega in primernega skupne­ ga kandidata za župana. Na tiskovni konferenci se je predstavil še glavni tajnik občinskega odbora SKD SLS Viktor Škufca, ki opravlja hkrati poleg nalog na občinski ravni še naloge re­ gijskega tajnika. Predsednik občinskega odbora Matjaž Trontelj pa je dodal, da izbor kraja prve tiskovne konference ni naključen, saj so takšni kulturni objekti v grosupeljskem občinskem prostoru kar nekako pozabljeni. Gostitelj, župnik Jože Mrvar, je med drugim opozoril na leto 2004, ko bo Šmarje praznovalo 500 let­ nico delovanja prve šole v kraju. Zato želi, da bi bila ta obletnica primerno obeležena ne samo na krajevni ravni, temveč tudi širše. Po končanem srečanju smo si ogledali obnovljene freske v šmarski cerkvi in nato še cerkev sv. Križa, kjer trenutno obnavljajo kamnito cerkveno obzidje. JožeMiklič SLS SKD ZA DAN DRŽAVNOSTI NA JANČE SLS SKD Slovenska ljudska stranka si je za osrednjo strankarsko proslavo ob dnevu državnosti izbrala prireditev, ki sojo pripravili člani stranke mestne občine Ljubljana. Le-ta je potekala v petek, 22. junija 2001, na Jančah. Proslavo ob dnevu državnosti na Jančah pripravijo vsako leto, letos pa je bila to tudi uradno proslava stranke SLS SKD v državnem merilu. Proslave seje udeležilo tudi članstvo stranke iz občinskega odbora Grosuplje. Janče so znano turistično področje in so najvišji vrh v mestni občini Ljubljana, saj sega na 795 m n.v.. Program se je pred številnimi udeleženci pričel že popoldne z dobrodošlico ansambla Tonija Verberberja. Sledila je svečana maša za domovino v cerkvi sv. Nikolaja na Jančah, katere so se jo udeležili vod­ stvo stranke in poslanci ter drugi udeleženci prireditve. Po maši pa je sledil osrednji kulturni program, ki se je odvijal pred planinskim domom Janče. V programu so sodelovali oktet Povodni mož, vevška godba in recita­ tor Andrej Rant. Osrednji govornik je bil predsednik stranke mag. Franci But, ki je predstavil svoj pogled na takratno dogajanje predvsem v smis­ lu prizadevanj obeh predhodnih strank SLS in SKD za slovensko državnost, ki jih sedaj nadaljuje združena SLS SKD. Po osrednji prire­ ditvi je sledilo prižiganje tradicionalne­ ga kresa v počastitev praznika. Pri organizaciji prireditve so svoj delež prispevala še turistično društvo Besnica - Janče in Planinski dom Janče. SLS SKD Slovenska ljudska stranka, občinski odbor Grosuplje Samohodna cisterna Grosupeljski občani so že večkrat opazili v nočnih urah večjo samohod­ no cisterno s kanalizacijskimi odplaka­ mi, ki svojo koncentrirano vsebino spušča v grosupeljsko kanalizacijsko omrežje ali pa kar v bližnji potok. Ker niso vedeli, kdo je dal cisterni nalog za tako početje, bi vseeno radi zvedeli, koliko se na ta način nateče v njihovo javno blagajno in kakšne koristi imajo od tega. Sovraštvo ali ijubezen? Ob zadnjem obisku visokih gostov smo opazili ob cesti proti Županovi jami novo školjko - pa ne morsko - temveč od rumene stoenke. Zdaj se nekateri že dan in noč sprašujemo: Ali gre za sovraštvo Grosupeljčana do nekdanjih jugoslovanskih izdelkov ali za posebno ljubezen in naklonjenost do tujih častnih gostov. Ker se je nekaj podobnega zgodilo že v lanskem letu pri kapelici sv. Antona pod taborom, lahko sklepamo, da bo takšno gos­ toljubje postalo tradicionalno. m% v m v mm Prašičji perpetuum mobile... Ne boste verjeli, ampak se je zares zgodilo. Mrtvega pujska so potegnili iz vode. Ker ga "šintar" ni takoj odpeljal, so ga nepridipravi spet urno porinili nazaj v vodo. Verjetno zato, da mu na soncu ne bi bilo prevroče. In nato se zgodba začne znova... Ne boste verjeli, ampak se je zares zgodilo. Mrtvega pujska so potegnili iz vode... JBežek Zagraškl Radensko polje zaščiteno, na ljudi pa je država pozabila Ker je država Radensko polje že z Odlokom o spremembah in dopolnit­ vah prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (UL RS 11/99) ter z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (UL RS 7/99) opredelila kot pomembnejšo naravno in kulturno dediščino, mu je s tem podelila status obveznega republiškega izhodišča, ki natančno določa načine in pogoje vzdrževanja in zavarovanja omenjene­ ga krajinskega parka. En kilometer široko in štiri kilometre dolgo kraško polje je tako v spremembah in dopol­ nitvah Dolgoročnega in srednjeročne­ ga prostorskega plana Občine Grosuplje - Sprememba 1999 že opredeljeno kot naravna dediščina, strokovna izhodišča za njegovo zasno­ vo pa je za grosupeljsko občino pripravil Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Občina naj bi, tako kot za nekatere ostale kulturne in zgodovinske spomenike, tudi za Radensko polje sprejela odlok o raz­ glasitvi Radenskega polja za naravni spomenik. Z vsem tem je Radensko polje postalo predmet obveznega usklaje­ vanja različnih strokovnih služb o določanju njegovih meja in načinov varovanja, v obstoječi zakonodaji pa so podane tudi smernice za razpola­ ganje s prostorom, ki je opredeljen kot naravna dediščina. Za vsakršen poseg v prostor, ki trajno preoblikuje njegovo podobo, je že v času priprave lokaci­ jske dokumentacije treba obvezno pri­ dobiti soglasje strokovnjakov in upoštevati pogoje in postopke, kot jih je predpisala država. Tako se lahko gradi le na obstoječih stavbnih zemljiščih, v sklop varovalnega območ­ ja pa so z novo prostorsko ureditvijo prešle tri vasi: del Male in Velike Račne, v celoti pa Zagradec. Ker je država krepko omejila možnosti gospodarskega razvoja Radenskega polja, se v zmernih mejah lahko tam razvijata le kmetijstvo in tu­ rizem. Kot smo že pisali, tamkajšnjim ljudem idej in poguma ne manjka. Projekt ureditve šolskih in kolesarskih poti, tipičnih dolenjskih arhitekturnih posebnosti in turistične ponudbe je že nekaj časa na ministrstvu za kmetijst­ vo in čaka na sredstva CRPOV, vendar jih najverjetneje letos ne bo dočakal. Tudi občina nima denarja za finan­ ciranje celotnega projekta. V letošn­ jem proračunu je v ta namen zagotovl­ jenih le nekaj milijonov tolarjev. Država je torej naravo zavarovala, pozabila pa pomagati ljudem, ki tam živijo. Petra Anžlovar VANDALIZEM PRI ZUPANOVI JAMI Parkirni prostor pred vhodom v Županovo jamo si pogosto privoščijo mladost­ niške skupine za piknike. Večina uporablja za kurivo les iz okoliškega gozda, saj leži povsod dovolj polomljenih vej. Nekateri pa ne morejo iz svoje kože in niso zadovoljni, dokler kaj ne uničijo. V nedeljo, 17. junija, je dežurna ekipa Turističnega društva Županova jama Grosuplje, ki sta prišla kot običajno ob napovedani uri odpret jamo za obisko­ valce, presenečena naletela na kup pepela in ogorkov sredi parkirišča. Jezna sta ugotovila, da so nočni "veseljaki" kot kurivo uporabili kar masivno leseno mizo, last Turističnega društva Županova jama Grosuplje. Hitro sta morala pospraviti nesnago, da so obiskovalci lahko občudovali lepo neokrnjeno naravo in urejen prostor na parkirišču. Skoraj vsak vikend najdejo turistični delavci poškodovan inventar ter okolico, nasmeteno z razbito steklenino in odpadki. V enem zadnjih deževnih vikendov so zakurili kar na dveh mizah pod nastreškom lokala in jih tako poškodovali. Lahko bi zagorela tudi stavba. In to se ni zgodilo prvič. Pa to ni glavni problem. Turistično društvo nima drugih dohodkov, kot le vstopnino v jamo. Vendar, kdor pozna razmere v jami, 100 odstotno vlago, ki uničuje vse: električne kable, lesene dele, betonske stopnice, luči, ve, da gre ves tako zbrani denar nazaj "v jamo". Samo za obnovo poškodovanega! O kakšnih prenovah, po katerih že kliče razsvetljava, pa tudi stopnice so marsikje že načete, in o kakšnih novitetah, če hočemo privabiti več gledalcev, seveda niti ne razmiš­ ljamo, če ne dobimo dodatnih sred­ stev. Zato je vsaka, tako namerno pov­ zročena škoda velik udarec za društvo. Vsi imamo polna usta lepih misli o promociji kraja, o turizmu pri nas. Ne znamo pa ohranjati tega, kar že imamo, in pomagati ljudem, ki zavzeto in predano, predvsem prostovoljno in največkrat zastonj delajo za napredek turizma v našem kraju. Za TD Županova Jama Grosuplje, Marija Samec Magdalenska gora: "Ostanki nekih oznak po znamenitih pohodih vandalov - ali - zgodovina se ponavlja." DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DESETLETJE DAVČNIH REFORM - ZADNJI KORAK BO DAVEK NA PREMOŽENJE Tretjega maja letos Je minilo deset let, odkar Je na čelo grosupeljske davčne uprave prišel g. Anton Žitnik. Leta 1991 se Je še imenovala Uprava za družbene prihodke In je delovala pod okriljem občine Grosuplje. Pristojnosti takratne uprave so bile podobne pristojnostim sedanje grosupeljske izpostave davčnega urada, ki deluje v sestavi Ministrstva za finance. Omenjeno desetletje sta na področju pobiranja davkov najbolj zaznamovala uvedba dohodnine ter davka na dodano vrednost. Zadnji korak v približevanju evropskim davčnim financam pa bo uvedba davka na premoženje. "Omenjenih deset let je bilo tudi na področju pobiranja davkov desetletje številnih reform", opisuje preteklost g. Žitnik. Tako je bila aprila 1992 izvede­ na prva reforma javnih financ, katere cilj je bil poenotenje javnih financ ter prenos uprav z občin pod skupno Republiško upravo za javne prihodke. V celotni Sloveniji je nastalo 60 izpostav, ena med njimi v Grosupljem. Prvi ukrep pod enotno upravo je bila uvedba dohodnine, davka od prihod­ kov fizičnih oseb. ki seje začela plače­ vati z letom 1992. Projekt je predstav­ ljal za davčno upravo velik organizaci­ jski, tehnični in strokovni zalogaj. Izkušnje so pokazale, da je bil dobro zastavljen in tudi izpeljan. S 1. julijem 1996 se je Republiška uprava za javne prihodke, ki je delo­ vala kot samostojna institucija v delni odvisnosti od Ministrstva za finance, preimenovala v Davčno upravo Republike Slovenije. To ime je ohranila do danes. Prešla je v sestav Ministrstva za finance. Izvedena je bila tudi notranja reorganizacija. Organiziranih je bilo petnajst davčnih uradov po vsej državi, od katerih ima vsak delo organizirano v okviru večje­ ga števila krajevno razpršenih izpostav. Grosupeljska izpostava spada v okvir Davčnega urada Ljubljana. Slednji pokriva približno tretjino davčnih zavezancev, tako po številu kot po višini davčnih obveznos­ ti. VELIKE PRAVNE OSEBE OBRAVNAVANE POSEBEJ Naslednji korak tranzicije slovenske davkarije je prinesel novo zahtevno področje dela. Do 1. julija 1996 je bila davčna uprava pristojna za obračun in pobiranje davka le za fizične osebe in obrtnike, s tem dnem pa so v njen delokrog prišle tudi pravne osebe. K temu je potrebno dodati, da spadajo velike pravne osebe, z letnimi prihodki, večjimi od 5 milijard tolarjev, ne glede na kraj sedeža, v neposredno pris­ tojnost Posebnega davčnega urada Ljubljana. Razlogi za to so izključno praktični; gre za veliko bolj komplek­ sna podjetja oziroma njihove povezave, za velike količine izvoza in uvoza, za raznovrstne dejavnosti, kar vse pomeni bolj zahtevno obdelavo v smislu ugotavljanja davčne osnove in obračuna davka. Naslednji prelomni dan je bil ponovno 1. julij in sicer leta 1999. Takrat je bil ukinjen prometni davek kot stara oblika davka na promet blaga in storitev. Nadomestil ga je davek na dodano vrednost. Kljub številnim bojaznim glede ustrezne pripravljenosti tako državnih institucij kot pravnih oseb na ta korak, je bil pre­ hod pripravljen strokovno in izpeljan brez zapletov. "Še en korak nas najmanj čaka na poti k evropski organiziranosti davčnih financ", razlaga približevanje evrop­ skim kriterijem direktor Žitnik. "To je uvedba davka na premoženje." Glede na to, da smo v nekaterih časopisih že lahko videli informativne izračune, me je zanimalo, kako naj bi izgledal ta zakon oziroma davek. G. Žitnik odgo­ varja, da podrobnosti še niso znane. Država mora predhodno urediti inven­ turno stanje v državi, kar pomeni vpisati vse parcele ter njihove lastnike v zemljiško knjigo ter pripraviti register stanovanj in njihovega lastništva. Ko bodo republiška geodetska uprava ter sodišča izpolnila to nalogo, bodo pripravljeni temelji za uvedbo davka. Hkrati s tem bo prišlo do ukinitve sedanjega davka na premoženje ter nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. GROSUPELJSKA IZPOSTAVA DAVČNE UPRAVE Grosupeljska izpostava Davčne uprave Ljubljana pokriva tri občine, Grosuplje, Ivančno Gorico in Dobrepolje, s 32.000 prebivalci in 19.000 zavezanci za dohodnino. Ima 22 zaposlenih. V njeno pristojnost je sodilo na dan 31.12. 2000 tudi 1.225 samostojnih podjetnikov in 988 družb z omejeno odgovornostjo (vključno z društvi). Davčna uprava in njene izpostave so zadolžene za odmerjanje, kontroliran­ je, obračunavanje in izterjavo različnih vrst davkov. Istočasno opravljajo storitve še za druge državne blagajne. To je pobiranje prispevkov podjetij in samostojnih podjetnikov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter ZPIZ-a, prispevkov Gospodarske zbor­ nice ter Obrtne zbornice, za občine pobirajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter dohodnino, po posebnih pogodbah pa tudi samo­ prispevke krajevnih skupnosti, kjer se pobirajo. Za ilustracijo lahko povem, da ima občina Grosuplje 3.548 zavezancev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V občini Ivančna Gorica je takih zavezancev 1.232, v občini Dobrepolje pa nadomestila ne pobira­ jo. Ukinili so ga leta 1998. Vendar je imelo to po presoji občinskih mož veliko negativnih učinkov. Primanjkuje sredstev za razvoj krajevne infrastruk­ ture, zapirajo se delovna mesta. Zato so letos nadomestilo ponovno uvedli. Davek od premoženja oz. vikendov, ki se plačuje glede na lokacijo vikenda, v občini Grosuplje trenutno plačuje 190 zavezancev, v občini Ivančna Gorica 563 zavezancev ter v občini Dobrepolje 78 davčnih zavezancev. OBČINSKI DAVČNI VIRI Davki, ki predstavljajo prihodek občinskih proračunov, so predvsem dohodnina, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davki na nepremičnine, davki na premičnine, davki na dediščine in darila ter davek na promet nepremičnin. V odvisnosti od razvitosti občine okoli 35 % dohod­ nine, zbrane od občanov določene občine, predstavlja proračunski pri­ hodek te občine in se porabi za vrtce, šole, zdravstvo... Vsi ostali prihodki iz dohodnine se odlijejo v skupno, državno malho. Fizične osebe plačuje­ jo davek iz svojih prihodkov občini, v kateri imajo stalno bivališče, pravne osebe pa občini, v kateri imajo sedež. CENTRALNI REGISTRI DAVČNIH ZAVEZANCEV Z masovnim podjetništvom se je pojavila potreba, da se za namene pobiranja davkov vodi poseben regis­ ter davčnih zavezancev. Začetki regis­ tra samostojnih podjetnikov in fizičnih oseb segajo v leto 1996. V letu 1999 je bil dopolnjen s seznamom pravnih oseb. Sistem je postavljen tako, da na primer nihče ne more pri pristojnih organih pridobiti obrtnega dovoljenja, če jim skupaj z ostalimi dokumenti ne prinese tudi potrdila davčne službe o vpisu v njihov register. V letu 2000 je bil sistem prenosa podatkov iz zunan­ jih evidenc in registrov v register davčnih zavezancev ponovno izpopol­ njen. Podatki o fizičnih osebah se zaje­ majo iz Centralnega registra prebival­ stva v elektronski obliki. V zvezi s pravnimi osebami pa je omogočen dnevni prenos podatkov o transakci­ jskih računih neposredno iz Banke Slovenije. V LETU 2000 DRŽAVA POBRALA ZA 1.236,8 MILIJARDE TOLARJEV DAVKOV (Vir: Poročilo o delu Davčne uprave Republike Slovenije v letu 2000) V registru davčnih zavezancev naše države je bilo konec leta 2000 vpisanih 2.267.601 aktivnih davčnih zavezancev, od tega 86.238 pravnih in 2.181.363 fizičnih oseb. Davčna upra­ va je v proračunskem letu 2000 pobrala 1.236,8 milijarde tolarjev davčnih prihodkov. Od tega največ prispevkov za social­ no varnost in sicer nekaj več kot 623,5 milijarde tolarjev (oz. 50,4 % vseh davčnih prihodkov) - prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo za 402 milijarde tolarjev, vplačil iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje pa 214,9 milijarde tolarjev. Sledijo davki na dohodek (dohodni­ na) in dobiček, skupaj 312,7 milijarde tolarjev (25,3 %) - akontacija dohod­ nine je v letu 2000 dosegla 273,8 mil­ ijarde tolarjev, iz davkov od dobička pravnih oseb pa se je nabralo skoraj 52 milijard tolarjev. Domači davki na blago in storitve, med katere spadajo splošni prometni davki, davki na dodano vrednost, drugi davki na blago in storitve ter davki na motorna vozila, so bili pobrani v višini 148 milijard tolarjev (12 %). Davki na plačilno listo in delovno silo so znašali 68,3 milijarde tolarjev, od davkov na premoŽenje, pa se na Davčno upravo nateče 26,6 milijarde tolarjev. Slednji vključujejo posebni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki je vir državnega proraču­ na, ter davke na nepremičnine, davke na premičnine, davke na dediščine in darila ter davek na promet nepremičnin, ki so vsi vir občinskih proračunov. PREJEMNIKI DAVČNIH PRIHODKOV SO RAZLIČNI Prejemniki tako zbranih 1.236,8 milijarde tolarjev davčnih prihodkov so bili različni: 446,2 milijarde tolarjev je dobil državni proračun, občine so pred­ vsem iz naslova dohodnine in nado­ mestil za uporabo stavbnega zemljišča dobile 125 milijarde tolarjev. Naslednji porabnik je bil ZPIZ, katerega prihodki iz naslova pobranih davčnih prihodkov so znašali 404 milijarde sit, prihodki ZZZS pa bo bili 261,5 milijarde tolar­ jev. DAVČNI DOLG Poleg zgoraj navedenih pobranih davčnih prihodkov moramo navesti še dolg davčnih zavezancev za različne oblike dajatev. To je znesek, ki bi ga zavezanci po zakonu morali plačati, vendar do tega ni prišlo. Vzroki za to so lahko različni. Konec leta 2000 je davčni dolg znašal 106 milijard tolar­ jev, pri čemer država ocenjuje, daje pri 44 milijardah tolarjev izčrpala sedanje možnosti prisilne izterjave. Od ostale­ ga dolga v višini 61,9 milijarde tolarjev ga največ odpade na neplačane prispevke za socialno varnost (25,5 milijarde tolarjev), na domače davke na blago in storitve (19 milijard tolar­ jev) ter na davke na dohodek in dobiček (12 milijard tolarjev). PRISILNA IZTERJAVA Država ima na razpolago vrsto instrumentov za poplačilo tega dolga, ki se jih tudi poslužuje, saj v nasprot­ nem lahko pride do primanjkljaja planiranih denarnih prilivov v proračun in s tem do likvidnostnih problemov državne zakladnice. V letu 2000 je Davčna uprava izdala sklepe o prisilni izterjavi za neporavnane obveznosti v višini 68 milijard tolarjev in tako izter­ jala 23,4 milijarde tolarjev davčnega dolga. Največ poplačil je bilo iz naslova denarnih sredstev na računih dolžnikov pri bankah in hranilnicah. Opravljenih je bilo tudi 8.340 rubežev premičnega premoženja. Prek državnega pravobranilstva je davkarija pristojnim sodiščem posredovala 431 predlogov za izvršbo (cenitev in proda­ jo) iz nepremičnega premoženja dolžnikov. DAVČNI NADZOR Da bi zagotovila pravilnost poročanih podatkov s strani zavezancev, je država vzpostavila stroge postopke kontrole, inšpiciranja, preiskave in mednarodne izmenjave podatkov. V okviru teh postopkov davčni organi preverjajo pravočasnost in pravilnost plačevanja davkov, vla­ ganja davčnih napovedi in obračunov. V preteklem letu je bilo izvedenih 15.078 inšpekcijskih pregledov (leta 1999 jih je bilo 13.484, leta 1998 pa 8.975), od tega 7.693 pregledov DDV. Največ pregledov je bilo opravljenih pri zavezancih iz dejavnosti trgovine (29,3 %), gostinstva (26 %) in predelave (14 %). V nadzoru je bilo ugotovljenih v letu 2000 za 17,3 milijarde tolarjev dodat­ nih davčnih obveznosti. Najbolj učinkovita je bila davčna uprava pri preiskavah preprodajalcev naftnih derivatov, pri povezanih osebah (off shore podjetja) ter pri odkrivanju sive ekonomije. Glede na vse to g. Žitnik ugotavlja, da je davke potrebno plačevati... "Za obstoj države in v dobro vseh, ki živimo v njej." Mag. Tatjana Skubic NIKO MIHIČINAC K. D. NEPREMIČNINE - TRŽI SVOJE IME IN SVOJE ZNANJE Gospoda Nika Mihičinca pozna veliko Grosupeljčanov in to še iz časov, koje služboval v vrstah varuhov reda in miru. Na grosupeljski policijski postaji je bil namestnik komandirja. Zaradi benificirane delovne dobe je pri relativno mladih letih odšel v pokoj. Tako se mu je ponudila možnost, da se začne ukvarjati z novimi stvarmi, za katere prej ni imel časa. NE LE POSREDNIŠTVO, TUDI SVETOVANJE IN SESTAVLJANJE POGODB Gradbeništvo ga je že od nekdaj zanimalo. Pred nabiranjem znanja na upravni šoli je zaključil kovinarsko in gradbeno tehnično. Trenutno največ svojega časa in energije usmerja v podjetje, ki ga je ustanovil leta 1998. Sam skrbi za celotno poslovanje, ki ga podpira zunanji računovodski servis. Glavna dejavnost podjetja je poslovan­je z nepremičninami. Prodajalcem različnih nepremičnin poskuša najti kupce in obratno. Svojim strankam tudi svetuje, ko se k njemu zatečejo z najrazličnejšimi problemi, ki se kakor­ koli tičejo nepremičnin. G. Mihičinac nadalje omenja izdelavo najrazlične­ jših pogodb, kot so kupoprodajne, menjalne, zakupne, najemne, darilne, izročilne, med zakonci, o preživljanju,... To je sicer res že pravna stroka, v kateri se direktor tudi znajde. Delno je to rezultat dosedanjih izkušenj, svoje pravno znanje stalno izpopolnjuje na seminarjih, s prebiranjem literature z nepremičninskega področja, Uradnih listov in revije Pravna praksa. Posredovanje pri prodaji nepremičnin je dokaj specifičen posel. Nepremičninske agencije morajo strankam ponuditi storitve v skladu s standardi, ki izhajajo iz Kataloga opravil in storitev pri poslovanju z nepremičninami, ki ga je izdala Gospodarska zbornica Slovenije. Agencija je materialno odgovorna za vsa svoja opravila in napake pri posre­ dovanih nepremičninah, če o njih ni seznanila pogodbenih strank. Napake pa so takšne narave, da jih lahko odkrije. Odgovornost posrednika ne obstaja le ob podpisu pogodbe, ampak lahko traja tudi še nekaj let po tem. In prav tukaj gradbeniška izobraz­ ba g. Mihičincu pride še kako prav. Bolj strokovno lahko pregleda in oceni hišo, parcelo ali stanovanje, ki je pred­ met prodaje, ter tako kupcu ponudi več informacij. Za cenitve nepremičnin se poslužuje sodno zapriseženih cenil­ cev. NA PRVEM MESTU POŠTEN ODNOS DO STRANK G. Mihičinac pravi, da v podjetju trži predvsem svoje ime. Prizadeva si za odkrite odnose do strank, tako do kupcev kot do prodajalcev. Dela pred­ vsem za prijatelje in znance, zaslužek v podjetju zanj ni eksistenčnega po­ mena. Zato tudi aktivno ne nastopa na trgu. "Raje imam manj strank, ki jim po svojih močeh najbolje pomagam. Pristajam le na poštene posle in poštene odnose. Ljudje mi zaupajo." in še nadaljuje: "Moje podjetje ni tipična nepremičninska agencija. Moja speci- fika v primerjavi z velikimi posredniki je, da dajem prednost in poudarek človeškemu faktorju. Moja prednost je tudi ta, da nisem davčni zavezanec, torej tudi zavezanec za DDV ne. To pomeni, da so moje storitve avtomatično cenejše za 18 %." NAPOVED ZA NEPREMIČNINSKI TRG In kako g. Mihičinac ocenjuje nepremičninski trg? "Spomladi so bile cene stanovanj in parcel precej visoke. Sedaj so se umirile. V Grosupljem je na razpolago kar nekaj parcel po ceni 150 DEM/m2. Čez tri leta bo prišlo do povečanega povpraševanja po nepremičninah, ker se bo sprostil del sredstev iz nacionalne varčevalne sheme. V tem času bo punudba verjet­ no presegala povpraševanje. Do takrat se bo zato nepremičninski trg še pre­ oblikoval, tako cenovno kot v smislu kakovosti. Trenutno je kakovost grad­ nje za trg na izredno nizkem nivoju. Na koncu naj omenim še cene. Provizija za posredovanje pri kupopro­ daji znaša 2 % od vrednosti posla. 4 % pa je v primeru, da podjetje opravi vse storitve, ki izhajajo iz zgoraj navedene­ ga kataloga. Za pripravo pogodbe sku­ paj z vso dokumentacijo pa boste odšteli 30.000 SIT. Mag. Tatjana Skubic BRINJE Grosuplje, 30. junija 2001 - Prizadevanja prebivalcev Brinja - enega od starejših predelov naselja Grosuplje - so obrodila sadove. I Trak ob odprtju gradbenih del v zaselku Brinje je prereza! Miro Vreg. Naselje se je po 22 letih, ko so prvič nekoliko posodobili infrastrukturo, ponovno odločilo, da jo je potrebno popraviti in dograditi primerno današnjemu času. Pot do tega pa ni bila lahka (simbolično bi lahko rekli: precej brinjeva), saj so poleg številnih, ki so kovali ideje, morali seči tudi v lastne žepe, se vključiti v soorganizaci- jo, pa tudi sproti reševati razne prob­ leme. Izdatno breme tega dela je padlo na gradbeni odbor, ki ga je NOVO JUTRO V zarji prelestni se jutro budi, meglici se nežni oko zarosi. V pajčevino se njene solze lovijo, v sonca poljubih cvetlice drhtijo. V ljubezni skrivnostni se jutro rodi, nemir se začuti, se človek budi. Nemirne se misli v jutro podijo, mimo skrivnostnih lepot vse drvijo. Človek zazrt v svoje nove skrbi, že zarana ga breme dneva teži. V Imenu napredka je dušo prodal, v tek za uspehom se je podal. Zaman se mu biserno jutro blešči, zaman se priložnost mu nova rodi. Vile ljubezni le nemo strmijo, za izgubljene se duše človeštva bojijo. Mojca Kastelic uspešno vodil Jože Seme, svet KS Grosuplje s predsednikom na čelu, pa tudi na občino Grosuplje, ki je sofinan­ cirala ta projekt. Dokaj obsežna dela so potekala skoraj tri leta. O nekaterih smo v Grosupeljskih odmevih že pisali, a naj vseeno spomnimo na zgrajen dokaj velik podporni zid, odvodnjavanje, razne prestavitve in obnove vodovod­ nih priključkov, polaganje robnikov, izgradnjo javne razsvetljave, utrditev spodnjega ustroja in nazadnje pred kratkim položenega asfalta. S priložnostnim kulturnim pro­ gramom, ki so ga popestrile pevke Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Pesem pod vodstvom Emila Kovačca ter nagovora predsednika Krajevne skupnosti Grosuplje, dr. Petra Hostnika, je Miro Vreg sim­ bolično prerezal trak na vstopu v zase­ lek Brinje pri Ljubljanski cesti. Nato so se zbrani peš odpravili do hiše Jožeta Šemeta, kjer so pripravili prigrizek in s kapljico nazdravili uspehu. Ga. Podržajeva in g. Šeme pa sta se v imenu vseh Brinjčanov s simboličnim darilom (brinjevcem!) še posebej zah­ valila za dobro sodelovanje predsed­ niku KS, dr. Petru Hostniku in pred­ stavniku Občini Grosuplje, Jožetu Miklavčiču. Ker je bil župan Janez Lesjak službeno zadržan, se je slavju pridružil pozneje, Brinjčani pa so se mu oddolžili s priložnostnim priznan­ jem. Jože Miklič NIKO MIHIČINAC K.D. NEPREMIČNINI Ko\oDVOR\tiA 3, 12^O\GR0SukjE 01-786 56 60, fk* 01-786 , GSM: 041-405 258 SMS: 405\58@LIN^M08in\L.SI E-MAIL: NIKO@MIHICINAC-NEPREMICNINE. SI UM: WWW. MIHICINAC-NEPREMICNINE. SI PRODAMO: - zazidljive parcele v Grosupljem in bližnji okolici, v okolici Šentvida pri Stični, Ivančni Gorici, Viru pri Stični, Predstrugah, Rakitni; - stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov (Grosuplje z okolico, Ivančna Gorica z okolico, Dobrepolje); kmetijo s spremljajočimi objekti, primerno za kmečki turizem (18 ha zemljišča, večji del v enem kosu); - manjšo kmetijo z lepo stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji na 5000 m? ter 2,6 ha kmetijskih zemljišč, vse na izredno lepi lokaciji; - večjo stanovanjsko hišo, staro 15 let za 17.000.000 SIT, funkcionalno povsem opremljena, ves čas naseljena, oddaljena 5 km od Grosuplja (brez gradbene dokumentacije); ODDAMO V NAJEM: - več samskih enoposteljnih in dvoposteljnih sob po ugodnih cenah; - garsonjere za mlade družine; starejše stanovanjske enote; - več poslovnih prostorov za različne namene. DRUGE STORITVE: - sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo (dogovori lahko tudi po telefonu!) - pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb in urejanje dokumentacije, vse do notarske overitve; - pri prodaji kmetijskega zemljišča vam uredimo vse - od ponudbe za prodajo do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: - če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ... ali nepremičnino pridobiti na kakršenkoli način, vam priporočamo, da se prej o tem POSVETUJETE PRI NAS1 ZA ANTONOVO ODPRTA MRLIŠKA VEŽICA V VELIKI LOKI Velika Loka, 17. Junija 2001 - Vaško zegnanje v Veliki Loki so praznovali z blagoslovom mrliške vežice. Najmlajša podružnična cerkev v župniji Žalna ima za svo­ jega zavetnika sv. Antona - priljubljenega zavetnika, katere­ mu se ljudje radi priporočajo. Narejena je bila tik pred drugo svetovno vojno in posvečena 22. septembra 1940. Leta 1974 so uredili pri cerkvi tudi pokopališče, kjer pokopavajo umrle iz Velike in Male Loke. Letos so zgradili še novo, sodobno, funkcionalno in lično urejeno mrliško vežico, primerno tukajšnjim potrebam, hkrati pa uredili podporne zidove za boljši dostop do cerkve in nove vežice ter dvorišče tudi poasfaltirali. Na nedeljskem praznovanju Antonovega žegnanja so po maši novogradnjo tudi blagoslovili. Blagoslov je opravil žalski župnik Andrej Šink. V kulturnem programu je sodelo­ val MPZ Samorastnik, predsednik gradbenega odbora Milan Hribar pa seje v pozdravnem nagovoru zahvalil vsem sodelujočim pri gradnji in organizaciji slovesnosti. Izvedeli smo še, da je občina prek KS prispevala v glavnem za mate­ rial, ki je znašal približno 4 mio sit, vaščani pa ocenjujejo, da je temu znesku treba dodati še skoraj 6 mio sit njihovih fizičnih in organizacijskih del. Za zaključek slovesnosti so vse prisotne pogostili z dobro­ tami domačih gospodinj in žlahtno kapljico. Jože Mlkllč V ORLOVEM GNEZDU IN SOLNEM GRADU Za soboto, 16. junija 2001, se je Gomiški klub Limberk s soorganizatorji odločil, da bo organiziral enodnevni obisk Salzburga in Orlovega gnezda. Skoraj poln veliki avtobus je krenil kmalu po šesti uri zjutraj iz Grosupljega. Poglede skozi okna na hribovito avs­ trijsko pokrajino ob gorski turski avtoces­ ti je na trenutke prekinilo nekaj daljših predorov. Marsikdo se je zagledal v obdelano in urejeno pokrajino. Posebej pa ni treba poudarjati, da mejnega pre­ hoda iz Avstrije v Nemčijo sploh nismo opazili, ker ga enostavno ni več. Med potjo po Avstriji nam je turistična vodička, prof. Tanja, izredno bogato razlagala zemljepisne, zgodovinske, kul­ turne, pa tudi druge podatke o Avstriji in Bavarski in skušala najti stične točke med avstrijskimi, nemškimi in slovenski­ mi kulturnimi koreninami. Res ji lahko pritrdimo, da je bila pri teh utemeljitvah zelo prepričljiva, saj je tudi tistim, ki se nekoliko več ljubiteljsko srečujemo s preteklostjo, osvetlila marsikatero temno in nejasno liso. Žal se je med potjo nekoliko skisalo vreme. Nekaj pred enajsto uro smo prispeli do Obersalzberga, kjer smo presedli na nemški avtobus, prilagojen za gorsko cesto, ki nas je popeljal 6,5 km daleč s približno 700 m do nadmorske višine 1834 m na hrib Kehlstein. Od tu naprej se gre po predoru do dvigala, ki obisko­ valce popelje 124 m visoko na sredo zgradbe Orlovega gnezda. Ob pogledih na okoliške vrhove smo vedeli že naprej, da razgledov na eno od najlepših nemških pokrajin Berchtesgaden ne bo, a smo si vseeno želeli ogledati ta tako razvpiti kraj. Moram pa priznati, da sem poleg za­ nimivosti, katere privlačijo številne tu­ riste, doživljal tesnoben občutek nelagodja, ki se mi podzavestno sproži vsakokrat, kadar pomislim, koliko ljudi je moralo trpeti tiranstvo katerega koli tota­ litarnega voditelja ali sistema. Rezidenco, ki so jo zgradili na vrhu gore, in cesto, večinoma vklesano v skale, so dogradili leta 1938. Poklonili so jo Hitlerju za rojstni dan. V njej naj bi bil "vodja" le šestkrat, saj se je zadrževal bolj v spodnjem naselju, ki so ga na koncu vojne zavezniki popolnoma zbom- bardirali in odstranili. Po vojni je bilo Orlovo gnezdo strateška politična točka pod vojaško upravo zmagovalcev. Zdaj je preurejena v nekoliko večjo restavracijo. Ker je bilo premalo časa in prevelika vrsta čakajočih, da bi si ogledali še rud­ nik kamene soli, smo se odločili, da si nekoliko podrobneje ogledamo uni­ verzitetno, prometno in gospodarsko središče enako poimenovane dežele Salzburg, ki šteje nekaj čez 100.000 prebivalcev in ima zelo razvit turizem. Poznan pa je po kulturi - še posebej po glasbi, saj je bil tukaj leta 1756 rojen nedosegljivi W. A. Mozart, katerega rojs­ tno hišo smo si ogledali samo na zunaj. Prazgodovina Salzburga je zelo podob­ na prazgodovini naših krajev, prav tako je tudi rimski imperij segal na njegova tla. V času pokristjanjenja Slovencev pa je poleg Ogleja imel veliko vlogo tudi Salzburg. Stara kultura slovenskih pred­nikov se je okoli leta 745 prek kneza Gorazda in njegovega bratranca Hotimirja po spletu zgodovinskih naključij in tudi zaradi hunskega ogrožanja naših prednikov nedvomno hitreje spreminjala in plemenitila, kot bi se sicer, ter se izoblikovala v evropsko primerljivo. Knez Gorazd je nato po oče­ tovi smrti zgradil Krnski grad na Gosposvetskem polju, v novozgrajeno kapelo na Gospe Sveti pa je pripeljal duhovnika Majoranusa, ki je bil posvečen v Salzburgu. Poleg drugih zgodovinskih dejstev pa lahko zanesljivo dokažemo veliko povezanost tudi grosu­ peljskih krajev s solnograjskimi posestni­ ki v prvih stoletjih drugega tisočletja, kar je neposredno vplivalo tudi na kulturo naših krajev. Morda je bilo celo v času našega obiska nekaj simbolike z vremenom - po obisku mogočne cerkve sv. Petra je posi­ jalo sonce... Kultura Salzburga je zelo pestra tudi v arhitekturi - še posebej v cerkvah, kjer se kar v eni cerkvi staplja več različnih slogov (od romanike, gotike, renesanse, baroka, rokokoja pa do klasicizma). Mnoge med njimi so bile ob koncu druge svetovne vojne močno porušene, a so jih spet obnovili po prvotnih načrtih. Poleg cerkve sv. Petra in velikega Marijinega spomenika pred njo smo si ogledali še frančiškansko in univerzitetno cerkev, slikovito Žitno ulico, impozantne trge, staro pokopališče, v skale vklesane katakombe, v katerih so živeli menihi puščavniki, gledališče, pa celo kopališče za konje. Utrip središča starega mesta poleg ljudi, ki so tukaj zaposleni, večinoma določajo turisti iz vsega sveta. Med pešci vozijo kočijaži, sem ter tja se oglašajo zvoki klasične kitare. Pred velikim vod­ njakom na trgu za cerkvijo sv. Petra, se proti domu osamljen z Dunaja vrača peš (bronasti) Mozart, v Rotovž pa je vko­ rakala tradicionalno oblečena avstrijska vojska z bobni, piščalmi in helebardami. Mimogrede: tudi prebivalci Salzburga Mozartu v času njegovega življenja niso bili preveč naklonjeni. (Kako podobno se je godilo mnogim našim velikim oseb­ nostim!?) Po krajšem premoru, ko smo si lahko nakupili nekaj spominkov in pa, seveda, znamenite in le tukaj originalno izdelane Mozartove kroglice, smo se podali na drugo stran reke v park z baročnim dvorcem Mirabell. Pogled nazaj čez prekipevajočo rožno ornamentiko, obrob­ ne žive meje in središčno mogočno fontano ter prek silhuete popoldansko osončenega mesta na salzburški grad/samostan nad mestom pa je mar­ sikateremu obiskovalcu ponudil občutek še globljega spoštovanja do tega mesta, ki nas je tudi po videzu prepričal o staro­ davni povezanosti Solnega grada in - naše Ljubljane. Do Ljubljane pa je bilo še kar nekaj ur, pa še v Žirovnici smo se malo okrepčali in namočili razsušena grla. Skratka: v spominu bo ostal izlet, ki bi se mu odkril vsak sladokusec zgodovinske in kulturne dediščine - pa tudi ljubitelj prijetne druščine. Jože Miklič 2 »I mm* #fii iifiil mmm m Hiti Na stopnicah pred razgledno ploščadjo v Orlovem gnezdu Šmarski gasilci so praznovali Šmarje-Sap - Ob 120-letnici PGD Šmarje-Sap so prizadevni gasilci ob koncu junija organizirali pravi gasilski teden. Pripravili so dan odprtih vrat, slavnostno sejo ob okrogli obletnici delovanja svojega društva, pa prikaz gasilskih veščin z gasilsko opremo muzejske vrednosti in demonstracijo posredovanja gasilcev z modernimi sredstvi. Prav gotovo pa je praznovanje visokega jubileja vrhunec doseglo z gasilsko parado, prevzemom novega društvenega prapora in tradicionalno gasilsko veselico. starega gasilskega voza. Pri prikazu gašenja z opremo iz zgodnjega obdobja delovanja društva so se jim pridružili tudi veterani s Škofljice. Pozno popoldne so popestrile trojke vaščanov, ki so tek­ movale v polaganju cevi in zbijanju tarče, večer pa ansambel Grm. PARADA IN PREVZEM NOVEGA DRUŠTVENEGA PRAPORA Zadnjega junijskega dne je praznovan­ je 120-letnice PGD Šmarje-Sap doseglo svoj višek in se tudi zaključilo. V veliki paradi skozi Šmarje so sodelovala vsa gasilska društva iz občine Grosuplje in sosednji gasilski društvi z gasilsko tehniko. Na čelu parade pa so bili kon­ jeniki, vozovi z narodnimi nošami, naro­ dne noše ter pihalna godba iz Kovinoplastike Lož. Na osrednji slovesnosti je Ljubo Vilar na kratko orisal prehojeno pot PGD Šmarje-Sap skozi 120-letno zgodovino. Poudaril je predvsem humano narav­ nanost društva od njegove ustanovitve naprej in zaključil: "Že v pripravah na praznovanje 120-letnice društva smo si zadali nalogo, da po velikem vlaganju v tehniko in opremo v zadnjih letih damo ob tem jubileju večji poudarek tudi zunanjemu izgledu gasilcev in društva samega. Odločitev za nabavo novega prapora je bila dobro pretehtana". Sledilo je razvijanje prapora, njegov prev­ zem in pripenjanje spominskih trakov. Župnik Jože Mrvar pa je prapor tudi blagoslovil. V krajšem kulturnem progra­ mu so sodelovali MPZ, Dekliški pevski zbor in recitatorji: Monika Kastelic, Maja Rakovec in Miha Lani. Zbrane gasilce in krajane je nagovoril tudi poveljnik GZ Vodstvo slavnostne seje PGD Šmarje-Sap ob 120-letnici PRIPRAVE NA JUBILEJ Ko je PGD Šmarje-Sap pred enim letom ob občinskem prazniku prejelo priznanje z bronastim znakom občine Grosuplje, je bilo slišati, da so že stekle priprave na slovesnost, s katero bodo šmarski gasilci v letu 2001 obeležili 120-ter se poklonila spominu pokojnih. Nagovorom in krajšemu kulturnemu pro­ gramu je sledila podelitev društvenih priznanj in odlikovanj. PRIKAZ GASILSKIH VEŠČIN Dan pred osrednjo prireditvijo so gasil­ ci veterani predstavili gašenje požarov z letnico svojega delovanja. Priprave so bile temeljite. V letošnjem maju se je to odrazilo tudi v kraju samem - šmarski gasilski dom je dobil novo fasado. V juni­ ju je sledilo barvanje oken in vrat, beljen­ je notranjosti, temeljito čiščenje pros­ torov in urejanje okolice. V središču Šmarja se je zableščal prerojeni lepotec. Da bi bilo praznovanje še bolj slovesno, so gasilci ob svoj dom postavili visok mlaj, na katerem je ponosno plapolala slovenska zastava. Vsa gospodinjstva v KS Šmarje-Sap so brezplačno dobila knjižico, ki jo je ob jubileju izdalo in založilo PGD Šmarje-Sap. Brošura, za katero sta ob pomoči patra Lojzeta Štrublja gradivo zbrala in uredila Ljubo Vilar in Janez Pezdirc, z dokumentarnega stališča dopolnjuje knjižici, ki sta bili izdani ob 100 in 110-letnici PGD Šmarje- Sap. Predstavlja pa tudi delo društva v zadnjih desetih letih. DAN ODPRTIH VRAT V GASILSKEM DOMU PGD ŠMARJE-SAP Zadnji delovni dan pred dnevom državnosti so šmarski gasilci odprli vrata svojega gasilskega doma za krajane in druge radovedneže. Razstavili so društveno gasilsko tehniko od ustanovitve do danes ter slikovne in pisne materiale iz arhiva društva. S svoji­ mi izdelki so se predstavili učenci šmarske OŠ, otroci iz vrtca Pika ter druš­ tvo podeželskih žena Sončnica. Na dnevu odprtih vrat so za strokovno vod­ stvo poskrbeli člani PGD Šmarje-Sap. SLAVNOSTNA SEJA Na kresni večer so se člani PGD Šmar­ je-Sap, predstavniki GZ Grosuplje, KS Šmarje-Sap, šole, društev v kraju ter drugi povabljeni zbrali na slavnostni seji v prostorih društva. Na začetku seje so se spomnili vseh umrlih gasilk in gasil­ cev. Imenovali so delegacijo, ki je na pokopališče odnesla ikebano in sveče gasilsko opremo muzejske vrednosti, operativci pa so demonstrirali delo gasil­ cev z modernimi sredstvi. Najmlajši gasil­ ci so prikazali svoje spretnosti pri vajah z vedrovko. Mladinke, ki so se po zmagah na občinskem in regijskem tekmovanju uvrstile na državno tekmovanje, so številne gledalce navdušile s tridelnim napadom z malo motorno brizgalno TOMOS. Prav tako uspešna članska moška ekipa se je predstavila s hitro mokro vajo. Veterani iz gasilskega društ­ va Šmarje-Sap so gašenje namišljenega požara izvedli z ročno brizgalno s 120 let Slovenije Matjaž Klarič. Opozoril je pred­ vsem na iztrošenost in zastarelost večje­ ga dela opreme, s katero razpolagajo slovenska PGD. Ob koncu uradnega dela slovesnosti so bile podeljene gasilske plamenice (prejeli so jih: Janez Pezdirc, Marko Hribar, Ciril Krištof, Silvo Mestek in Polde Perovšek) ter gasilska odliko­ vanja (prejeli so jih: Marija Muhič, Lovro Černe in Anton Kastelic). PGD Šmarje- Sap pa je ob 120-letnici delovanja preje­ lo srebrno plaketo GZ Slovenije. Sledila je velika vrtna veselica. Janez Pintar GASILSKA TEKMOVANJA Občinsko gasilsko tekmovanje Na tekmovanju 12. maja 2001 pri Gasilskem centru je sodelovalo 41 ekip Občinske gasilske zveze Grosuplje (skupaj 422 članov). Hkrati je potekalo tudi gasilsko tekmovanje Občinske gasilske zveze Dobrepolje, katerega se je udeležilo 16 ekip (skupaj 186 članov). Sodilo je 51 gasilskih sodnikov, ostalih sodelujočih pa je bilo še 12. Rezultati: ČLANI "A" - 1. Šmarje-Sap, 2. Gatina, 3. Grosuplje I, ČLANICE "A" - 1. Grosuplje, 2. Ponova vas, 3. Šmarje-Sap, ČLANI "B" - 1. Ponova vas, 2. Spodnja Slivnica, 3. Račna, ČLANICE "B" - 1. Polica, 2. Čušperk, 3. Račna, MLADINCI - 1. Gatina II, 2. Šmarje-Sap, 3. Čušperk, MLADINKE - 1. Šmarje-Sap, 2. Gatina, 3. Čušperk, PIONIRJI - 1. Gatina, 2. Polica, 3. Ponova vas, PIONIRKE - 1. Čušperk, 2. Račna, 3. Šmarje-Sap, VETERANI - 1. Grosuplje, 2. Ponova vas, 3. Polica. Regijsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta - REGIJA UUBUANA II Tekmovanje se je odvijalo 2. junija 2001, udeležilo pa se ga je 28 ekip GZ Grosuplje (oziroma 207 članov), skupaj pa 96 ekip (oziroma 976 članov) Gasilskih zvez Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Kočevje, Ribnica in Loški Potok. Tekmovanje je budno spremljalo 69 gasilskih sodnikov, ostalega osebja pa je bilo še 12. Rezultati: Korinj (GZ Ivančna Gorica), 2. Šmarje-Sap (GZ Grosuplje), Hrastov dol (GZ Ivančna Gorica). Korinj (GZ Ivančna Gorica), 2. Grosuplje (GZ Grosuplje), Dolga vas (GZ Kočevje). Ponova vas (GZ Grosuplje), 2. Šalka vas (GZ Kočevje), Radohova vas (GZ Ivančna Gorica). Dolga vas (GZ Kočevje), 2. Šalka vas (GZ Kočevje), Račna (GZ Grosuplje). Šalka vas (GZ Kočevje), 2. Bukovica (GZ Ribnica), Ložine (GZ Kočevje). Šmarje-Sap (GZ Grosuplje), 2. Zagradec (GZ Iv. Gorica), Čušperk (GZ Grosuplje). Čušperk (GZ Grosuplje), 2. Mahovnik (GZ Kočevje), Ponikve (GZ Dobrepolje). Čušperk (GZ Grosuplje), 2. Zagradec (GZ Ivančna Gorica), Račna (GZ Grosuplje). Grosuplje (GZ Grosuplje), 2. Ponova vas (GZ Grosuplje), Stara Cerkev (GZ Kočevje). Šalka vas (GZ Kočevje) ČLANI "A" ČLANICE "A" ČLANI "B" ČLANICE "B" MLADINCI - MLADINKE- PIONIRJI PIONIRKE 1. 3. 1. 3. 1. 3. 1. 3. 1. 3. 1. 3. 1. 3. 1. 3. STAREJŠI GASILCI - 1. 3. STAREJŠE GASILKE 1. (Odprto) tekmovanje STAREJŠIH GASILCEV za pokal PGD Grosuplje so pripravili gasilci PGD Grosuplje s sodelovanjem Gasilske zveze Grosuplje v soboto, 23. junija 2001, pri Gasilskem centru v Grosupljem. Tekmovanje so organizirali drugo leto zapored. Udeležilo se ga je 10 moških tekmovalnih ekip - Grosuplje, Oplotnica Mojstrana, Sinkov Turn (Vodice), Studa (Domžale), Stožice, Šmartno ob Paki, Polje (Vodice), Ponova vas in Polica. Rezultati: 1. Grosuplje (GZ Grosuplje), 2. Oplotnica (GZ Slovenska Bistrica), 3. Mojstrana (GZ Kranjska Gora) Tekmovanja pa so se udeležile tudi tri ženske ekipe in so se uvrstile po naslednjem vrstnem redu. 1. Mengeš (GZ Mengeš), 2. Gaberke (GZ Velenje), 3. Polje (GZ Vodice). Podatke pripravil Božo Knez povzetek Jože Miklič Zavori m prrj^rjTjfsrjr 'rmtmslm fn GfTOTJpffCj rJMJ7. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA AU ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA t<*rrr? rrmJf rrrrr: - rzrTe^^/c rjTfvcr/sfTi <^GfW<7 GfJMGT JT3*JTE Ptftfrfržn rrrt? rr*r frr fTT? fTSfr^Vjtrrr n 7. Ttifi za m en rw. rr-/? cm nz. USPEHI ČLANIC B - PGD POLICA TRUBARJEVA MARIBOR 2000 Vj DR2AVN0 • GASILSKO PRVENSTVOB Poliške gasilke so tekmovale v Mariboru Sredi malega travna, leta 1999, smo se poliške žene, dekleta, prvič zbrale na srečanju, ki ga je sklicala in vodila gospa Minka z Gatine. Sloje za prijateljsko srečanje, ki pa seje kmalu spremenilo v tekmovalno združbo čla­ nic B PGD Polica. Že čez dobra dva me­ seca smo s strahom in zanosom odšle na prvo tekmovanje na Hudo, za pokal občine Ivančna Gorica. Uvrstile smo se na četrto mesto.v vlečenju vrvi pa smo slavile. V kimavcu istega leta smo na občinskem tekmovanju v Grosupljem osvojile prvo mesto. Sledilo je regijsko tekmovanje v Ribnici, kjer smo osvojile tretje mesto, s katerim smo se uvrstile na državno tekmovanje. V letu 2000 smo bile izredno ponosne na naše dosežke: - prvo mesto na občinskem tekmovan­ ju, - tretje mesto na tekmovanju za pokal občine Ivančna Gorica, - prvo mesto v vlečenju vrvi na Hudem, - drugo mesto na tekmovanju v Radohovi vasi, - dvanajsto mesto na državnem tek­ movanju v Mariboru. Uvrstitev na državnem tekmovanju predstavlja vrhunec naših uspehov, do katerih sta nas popeljala g. Ludvik Kokole in g. Drago Andročec ter vsa poliška družba, ki je bučno navijala za nas. Naša ekipa se poleg tekmovanj udeležuje raznih srečanj, pohodov (v Županovo jamo, na Magdalensko goro), izletov (na Jezersko), jeseni pa načrtujemo vinsko trgatev. V letošnjem letu smo na občinskem tekmovanju zopet slavile, na regijskem pa smo se uvrstile na mesto, ki žal ne zadošča za uvrstitev na državno tek­ movanje. Na tekmovanju za pokal občine Ivančna Gorica smo zasedle četrto mesto, v vlečenju vrvi pa smo ostale nepremagljive. PGD Polica vključuje 35 ženskih članic, posebno pohvalo si zasluži ga. Cvetka, ki je aktivna že tri desetletja. Tekmovalna desetina pa trdno drži skupaj, saj v neskončnosti časa, ki se ga dotikamo samo za trenutek ... naj bodo dnevi lepi. V/asta Strmljan "Poličanke na intervencijski vožnji" (Ni kaj - ženske so tudi za hec! - o.p.] POVABILO Vsa društva, klube, krajevne skupnosti in druge organizacije v občini Grosuplje VABIMO k brezplačni objavi svojih nekomercialnih prireditev v koledarju prireditev. Podatke o prireditvah lahko pošljete na tajništvo KS Grosuplje (Boštjan Šest), ali neposredno na uredništvo. Dodatne informacije lahko dobite na istih dveh naslovih. TRGOVINA ZELEZOKRIVSTVO Srečko BRUS s.p. Obrtna cona i ogatec H* 1370Logatec, ta.:01 75642 74 / gradbenim materialom {\wokm&\ m Štefka brus s.p. liMMiM^JliM M K',l,r •" •'• W0Loga«. tel./l'.ix: 01 7S4 )\ 21 , _ „_. «,,„l¥1 ornima mum&vm Možnost prevoza materiala s hiab kamionom ODPRTO: vsak dan od 7. do 18. ure, sobot;) od 7. do 12. ure. Trubarjeva konjenica se je iz Velikih Lipljen pri Grosupljem, s kmetije Lojzeta Potočnika, proti hipodromu Vrbljene odpravila 28. aprila, na sončno sobotno dopoldne. Pot nas je vodila po obronkih Grosupeljske kotline, čez Hudo Polico na Gumnišče, kjer se nam je na ranču "55" Dušana Jeršina, pridružil še del škofljiške konjenice. Skupaj smo se odpravili čez Škoflji­ co na Dole, na ranč Toneta Pirnata in se povzpeli na Orle na kmetijo g. Kuharja, kjer nas je že čakalo obilno kosilo. Seveda, hrana in pijača ni bila samo za nas, poskrbeli smo tudi za konje. Po okrepčitvi in kra­ jšem počitku nas je pot vodila po čudovitem Ljubljanskem barju. Ravne in pregledne barjanske poti v okolici Iga in Črne vasi so bile kot nalašč za galop sedaj že kar številne konjenice. Krajši postanek smo imeli tudi v Črni vasi, na kmetiji Brinovčevih, cilj prvega dne pa je bil na hipodromu Vrbljene, tu se nam je pridružila Kontrabantarjeva konjeni­ ca, ki je prišla iz Cerknice. Ob srečanju obeh konjenic smo našteli kar 47 konj in jezdecev. Na hipodromu so člani KD Krim lepo poskrbeli za konje, kakor tudi za nas jahače, ki smo bili po celo­ dnevni ježi že kar malo utrujeni (pre- jahali smo kar 60 km). Kljub temu pa je bilo dobre volje več kot dovolj in zabava je trajala še pozno v noč. Trubarjeva konjenica Konjeniškega kluba Grosuplje Naslednji dan, v nedeljo, 29. 4., nas je član KD Krim Borut Leben vodil po krimskih gozdovih, po t.i. Medvedovi poti na ranč Zapotok. Po kosilu, počitku in podkovanju (kovačeve!!!) kobile smo se vrnili v naš bazni tabor Vrbljene. Tam smo pripravili galopsko dirko, natikanje klobas, metanje lasa, člani kasaške sekcije KD Krim pa so prikazali hitri trening. Zvečer nas je nekaj konjenikov zapustilo, kajti pred nami je bil delovni ponedeljek. Kljub zman­ jšanemu številu konj in jezdecev sta se konjenici zjutraj poslovili in odja- hali vsaka v svojo smer, Kontrabantarjeva proti Cerknici, Trubarjeva pa s starešino Lojzetom Žužkom na čelu, čez Želimlje in Turjak v Velike Lipljene na kmetijo Lojzeta Potočnika, kjer smo ob kresu zaključili naš tridnevni pohod. Glede na to, da je bilo po treh dneh za nami kar 150 km ježe in da konji še niso bili v polni kondiciji (kajti ta konjenica je bila ena letošn­ jih prvih), smo zadovoljni, da je pot minila brez poškodb in prevelike utrujenosti. K temu pa so pripo­ mogle tudi lepe, pregledne In mehke poti brez asfalta, strmih vzponov in spustov; ki jih je v bližnji okolici Ljubljane več kot dovolj. Udeleženci se zahvaljujemo vsem organizatorjem in gostiteljem, ki so nam ljubeznivo priskočili na pomoč, da smo lahko preživeli tri čudovite dneve na naših konjih. Damjana Kastelic SKRB ZA OGLEDALE SMO SI ZDRAVJE MED LJUBLJANSKE MLEKARNE STAREJŠIMI V Društvu upokojencev dobro deluje komisija za socialno- zdravstveno delo. Odziv članov za merjenje krvnega tlaka in merjenje krvnega sladkorja je Izredno velik. V letošnjem letu je bilo skupno opravljenih že 296 meritev. Komisija Je delo približala članom društva in drugim sta­ rejšim tako, da je povabila k sode­ lovanju tudi vodstva krajevnih skup­ nosti, naj dajo na razpolago pros­ tore. Prva se je odzvala KS Žalna z voditeljico Rdečega križa, go. Mojco Kastelic. Ker "dober glas seže v deveto vas", so željo Izrazili tudi člani iz KS Račna. Komisija Je te dni ponudila storitve tudi v tej KS. Pričakujemo pa, da bomo postopno povabljeni tudi še v druge bolj oddaljene krajevne skupnosti in zaselke. Upamo na razumevanje vodstev in odziv med starejšimi. Skrb za zdravje je zelo pomembno za ohran­ janje dobre kondicije. Zato smo še posebej veseli, da nam uspe priteg­ niti vedno več starejših, ki s pogov­ ori In svetovanji z našimi članicami upokojenimi zdravstvenimi delavkami - skrbijo za primerno prehrano, postajajo bolj pozorni na odzivnost lastnega organizma na različne življenjske situacije In stanja. Poleg drugih dejavnosti bo tudi ta postopno dvignila zdravstveno ozaveščenost med ljudmi, društvo pa se bo vključilo med tiste organizirane preventivne akterje, ki dvigujejo zdravstveni standard starejše populacije. za komisijo Marta Hrovatln --—? GROSUPLJE V sklopu izobraževanj DPŽ "Sončnica" smo si do sedaj ogledale že nekaj proizvodnih procesov, med drugimi tudi Pekarno Grosuplje, kmetijo z integrirano pridelavo zelenjave, kmetijo z predelavo sadja, različne turistične kmetije doma in v tujini, kmetije z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi... Za ogled Ljubljanskih mlekarn smo se dogovarjale kar nekaj časa. V juniju pa je le prišel dan, ko smo se članice DPŽ "Sončnica" Grosuplje ter nekaj članov društva Dobrepolje-Struge odpravile proti Ljubljani.Tam so nas lepo sprejeli ter nas povedli po proizvodnih pros­ torih njihovih stavb. Povedali in pokazali so nam, da so stroji in naprave celotne linije izpopolnjene, da je mleka veliko, celo preveč, da se njegova kvaliteta boljša, kar je vsekakor pohvalno in tudi zasluga izobraževanj na tem področju. Ugotovile smo tudi, da je mleko, ki ga kupimo, drago predvsem zaradi obilice dela in postopkov, ki ga pripeljejo do trgovin in porabnikov. Po dvournem ogledu smo poskusile tudi dobrote, ki zajemajo njihovo pestro paleto izdelkov. Na koncu smo si po diskontnih cenah nakupile mlečnih izdelkov v njihovi trgovini ter s tem zaklljučile obisk pri njih. NEKAJ INFORMACIJ O DRUŠTVU: Kot je večini že poznano, se druš­ tvo v sodelovanju s Kmetijsko sveto­ valno službo udejstvuje na različnih področjih. Aktivne smo tudi pri različnih občinskih, krajevnih in drugih prireditvah s svojimi slastni­ mi dobrotami. Zato vabimo žene in dekleta s podeželja, da se nam pridružite, saj v društvu lahko zadostite mnogim vašim željam in potrebam (izobraževanja na različnih področjih, druženje, ohran­ janje naravne in kulturne dediščine...) V jesensko-zimskem obdobju nameravamo v sodelovanju s KSS organizirati kar nekaj predavanj in tečajev, ki bodo članicam koristili pri njihovem vsakdanjem delu in živ­ ljenju. Dobivamo se vsako 1. sredo v mesecu ob 9. uri v prostorih sejne sobe KZ Grosuplje. Dodatne infor­ macije pa lahko dobite pri predsed­ nici Sonji Boh ter mentorici Irmi Lekan. DPŽ"Sončnlca" Grosuplje Društvo podeželskih žena "Sončnica" iz Grosupljega v povorki ob 120-letnici šmarskega gasilskega društva sva 15 [OMU JE MAR ZA SLOVENIJO? PROSTI ČAS MLADIH - REZULTATI ANKETE Grosupeljski skavti smo v aprilu med 116 grosupeljskimi osmošolci izvedli anketo o preživljanju prostega časa mladih. Rezultate smo poslali občini Grosuplje in obema osnovnima šola­ ma, saj smo prepričani, da so te ustanove ene ključnih za delo na tem področju. Predstavili pa jih bomo tudi na slovenskem srečanju skavtov v Novem mestu. ZAKAJ ANKETA? V okviru skavtskega projekta "Briga me!", ki ga izvajamo skavti ZSKSS (Združenja slovenskih katoliških skav- tinj in skavtov) po vsej Sloveniji, poskušamo narediti kaj pozitivnega za kraj, kjer živimo. Med iskanjem področij, ki bi potrebovala izboljšave, smo ugotovili, da je precej mladih, ki postopajo po ulicah, se nimajo kam dati, občasno zaidejo v bar, pa se spet klatijo po Grosupljem... Zraven hitro pride tudi droga in uničevanje javne lastnine. Na ta problem smo poskusili pogle­ dati malo širše. Pokazalo se je, da v svetu (v Sloveniji pa nekoliko manj) deluje precej organizacij, ki se ukvarja­ jo z uličnim delom, to je z mladimi, ki veliko časa prebijejo na ulici. Sam po sebi ulica ne pomeni nič slabega, ven­ dar se pridružijo droge, prekupčevanje, kraja... Upam, da se ne razumemo napak, to zadnje se ne dogaja vedno, je pa na ulici veliko več možnosti, da do tega pride. Še posebej, če mladi nimajo druge možnosti za potrditev svojih lastnih sposobnosti. Videli smo, da je mladim potrebno ponuditi drugačne in kvalitetne načine preživljanja prostega časa, ponudba ni dovolj široka. Zanimalo nas je, kaj o tem menijo mladi v Grosuplju. KAJ SMO Z ANKETO UGOTOVILI? - Mladi premalo poznajo možnosti za preživljanje prostega časa. Tu bi lahko naredili kaj več na obeh osnovnih šolah (kjer se vzgaja tudi za poznejša leta človekovega življenja) in jim večkrat predstavili obstoječe dejavnosti. -Pri financiranju (na področju mladinskih dejavnosti) bi bilo potrebno več podpore nameniti mladinskemu delu. Mladi si želijo tudi dejavnosti, ki niso povezane samo s športom. - Droga je precej razširjena že med osnovnošolci. Podrobnejša predstavitev: 1. "Ali si že bil v družbi, kjer so uživali droge?" Na to vprašanje je pritrdilno odgovorilo 38 mladih od 116. Najbolj sta razširjena marihuana (trava) in alkohol. 9 jih je odgovorilo, da so tudi sami že poskusili drogo. Upoštevati je potrebno, da se jih nekaj tega ni upalo priznati, marsikdo pa alkohola niti ne šteje za drogo. Zato je ta številka verjetno višja. 2. "Si že kdaj videl prijatelje/znance uničevati javno lastnino?" 91 jih je odgovorilo "da", od tega jih je bilo 28 že udeleženih pri uničevanju. 3. Mlade smo tudi povprašali, kaj bi oni sami organizirali za mlade. Rezultati so vidni v naslednji tabeli. "ne vem". Teh je že 30 in skupna številka je verjetno večja. To je zaskr­ bljujoče, saj so ravno taki mladi tisti, ki se nimajo kam dati in postopajo naokoli. VSAKEMU KOSCEK NEBA - Oratorij v Žalni Več športnih 22 dejavnosti, več igrišč Klub za mlade 18 Več lokalov, 15 diskotek Ne vem 15 Bazen 7 Več zabave za vse 6 Nič 5 Nov kino 3 Zabaviščni park 2 Srečanje mladih iz 2 cele Slovenije Debatni krožki 2 Plesni klub 1 Ne vem 30 Šport (rokomet, 20 košarka, odbojka, plezanje, tenis) Skavti 21 Taborniki 17 Športno društvo 7 Gasilci 5 Glasba 3 Klub mladih 3 (GROŠ) Veter v laseh 2 Študentski servis 2 Verouk 1 Planinsko društvo 1 Klub mladih src 1 Nikamor 1 Pri tem je pomembno vedeti, da si mladi marsikaj od tega ne morejo organizirati sami, nekaj tega pa lahko ponudimo v okviru že obstoječih dejavnosti. 4. Zanimalo nas je tudi, katere od obstoječih dejavnosti mladi že pozna­ jo. Naštetih je sicer kar nekaj dejavnos­ ti, vendar je potrebno pogledati številke zraven. Veliko jih na to vprašanje sploh ni odgovorilo in jih večino lahko prištejemo k odgovoru Za poznavanje možnosti bi lahko več naredili osnovni šoli. Lahko sicer rečemo, da se mladi o tem lahko pozanimajo sami, če imajo interes. Vendar, roko na srce, večina pri 14 oz. 15 letih ne ve, kam bi se lahko obrnila. Verjetno je občina edini kraj, ki razpo­ laga s temi podatki, mladi pa pri teh letih tam nimajo ravno veliko opravka. Zakaj naj bi ravno osnovni šoli naredili kaj na tem področju? Ker je institucija osnovne šole namenjena vzgajanju. Ne samo za tisti čas, ko so otroci in mladi v njej, ampak tudi za poznejša leta. Priložnost za to bi lahko bila pri pouku etike in družbe. Lahko je tudi reči, da bi se mladi že pozanimali, če bi imeli interes. Glede na to, da v njihovih letih človek išče, kaj bi sploh počel in niti ne pozna večine možnosti, bi bilo prav, da jim pri tem pomagajo odrasli in predstavijo ponudbo. Odzvali pa se bodo potem sami. Tudi v tem primeru jih bo še vedno nekaj, ki ne bodo nikjer vključeni, vendar bomo vedeli, da so bili seznanjeni. Vsaj to lahko naredimo zanje. Alenka Oblak Z0GAZUR Zoga - zanimiv pripomoček v prostem času, še posebej, če nisi sam. Poznana pa je vsem mladim. Tudi skavti smo jo izbrali za osred­ nji (ne pa edini) predmet na dnevu športnih aktivnosti, ki smo ga poimenovali ŽOGAŽUR. Odbojka, košarka, nogomet, badminton, dodali smo še kartanje, glasbo, pijačo, jedačo... V sodelovanju z OŠ Brinje in Zvezo športnih organizacij smo skavti na igriščih OŠ Brinje 26. 6. 2001 izvedli dan, ki je bil eden od odgovorov na NEDELJA, 24. 6. Prvi dan. Otroci vstopijo na oratorij prek pašnika. Zakaj čez pašnik? Zato, ker se je večji del zgodbe letošnjega ora­ torija odvijal na pašniku, med pastirji, ovcami. Da, tako je odraščal Janez Bosco, salezijanski duhovnik, ki je začetnik oratorija (oratorij - dom, dvorišče, župnija, igrišče) V času industrijske revolucije je prav on, Bosco zbiral zapuščene mlade iz ulice in jim vse našteto podarjal, danes pa je oratorij počitniški program za mlade - ustvarjanje v delavnicah, športne igre, taborjenje, vzgajanje mladih, da bi odkrivali navzočnost Boga tudi v vsakdanjih dogodivščinah... Dobro jutro, Jezus, začeli smo z zgodbo, združili mlade v skupine, odkrili prvi vrednoti: "Ko se premagam, zmagam." in "V življenju imam svojo nalogo." Sveta maša. PONEDELJEK, 25. 6. Molitev za animatorje, dobro jutro, Jezus, zgodba, kateheza, delavnice, igra, nasvidenje, Jezus. Pridejo že prvi gostje - ga. Marta Benedik s sinom Klemnom. Pod nju­ nim strokovnim vodstvom mladi kipari- jo. Z gospodom Stanetom Jerebom pa mladi izdelujejo prve mizarske izdelke. TOREK, 26. 6. Vse teče po programu. Na pašniku med njegovimi konji obiščemo študenta zoologije Janija Puciharja. Razloži nam anatomijo konja, prehrano... Ob 18.30 skupaj z devetdesetimi otroki odidemo k Habjanovim, kjer smo štiriindvajset ur skavti. Pripravimo tabor, večerjo nam skuha spet kuhar g. Janez Dežman. Obara je bila super. Nadaljujemo večer s programom (predstavitev skupin) z nočnim pohodom in pogovorom o zvezdah. Z nami so bili skavti iz Ormoža z g. patrom Boštjanom. SREDA, 27. 6. Vrnemo se domov. ČETRTEK, 28. 6. Hodimo po sledeh stare mame in starega očeta. Pečemo krompir v žerjavici, kuhamo krompir v oblicah, bel močnik, češpljevo kašo, sirove in orehove 8£JC3BK)0 Naš ćas«p«s JCD Naslovnica časopisa Vsakemu košček neba z oratorija 2001 v Žalni štruklje... vse skupaj s pomočjo strokovne roke ge. Ivice Pucihar. Obedujemo vsi skupaj na travniku - otroci, animatorji in g. župnik Andrej. Za nas je to posebno doživetje. PETEK, 29. 6. Zadnji dan oratorija. Vse dejavnosti tečejo kot prejšnje dni, le da se pridno pripravljamo na zaključno prireditev za starše in na sv. mašo. Sv. maša je bila za vse nas mlade oratorijance "kul". Piko na i pa je dodal še g. župnik Andrej, ki nas je v pridigi nagovoril v dialogu ter razložil poslanstvo dveh velikih svetnikov - Petra in Pavla. Vsem nam je zaželel, da bi tudi med počitnicami ne pozabili na Jezusa, saj se zvonik tudi ob morju vidi daleč in nas vabi. Prireditev je uspela. Ogreli smo starše, saj so tudi oni vstopili v naš program. Otroci, od predšolskih pa vse do osmarjev so se v programu izkazali kot pravi profesionalci. Oratoriju za letos nasvidenje, drugo leto pa se spet srečamo... Velja, Marko, Rok, Klara, Erik, Tjaša, Neža, Patricija... ? Hvala: g. Stanetu Jerebu, ge. Marti Benedik in njenemu sinu Klemnu, Janiju Puciharju, Habjanovim, ge. Ivici Pucihar, mamicam animatorjev, g. Janezu Dežmanu, g. župniku Andreju Sinku in naši teologinji Mojci Potokar. Vsi otroci ste bili za nas dar. V živ­ ljenju smo vedno drug drugemu dar. Za skupino animatorjev Tina Starec Vabljeni vsi v Novo mesto, na Marof, 11. 8. 2001, od 15.30 ure dalje. NAM JE SLOVENIJA POMEMBNA! želje mladih v anketi. Malo nas je zdelala vročina in smo iskali senco, sicer pa so zagrizeni ostali zvesti žogi. Okoli 30 mladih, ki se niso ustrašili vročine, se je udeležilo teh turnirjev, nagrada za prvo mesto je bila pink ponk žogica. Projekt smo izpeljali v okviru skavtske skupine, v kateri so Barbara, Luka, Matic in Simon (stari 16 oz. 17 let). Njim gre zahvala. Upamo, da se bo v Grosupljem zvrstilo še več podobnih aktivnosti. Alenka Oblak Zato smo vključeni v projekt "BRIGA ME!". Kdo? Skavtinje in skavti ZSKSS (Združenje slovenskih katoliških skavt- inj in skavtov). Kaj počnemo? Že celo leto izvajamo projekte, ki so odgovor na potrebe kra­ jev, kjer živimo. Med slovensko mladino in tudi drugimi Slovenci opažamo v zadnjem času precejšnjo pasivnost. Za našo državo pa ne bo skrbel nihče drug. Zato smo voditelji popotnikov in popot­ nic (skavti, stari od 16 do 21 let) skle­ nili, da jih malo izzovemo s projektom, ki bi naredil nekaj za Slovenijo. Vključenih je čez 900 mladih in 150 voditeljev. Ki jim ni vseeno, kaj se dogaja okoli nas. Ki želijo odgovoriti na potrebe v okolici. Ki želijo sodelovati pri ustvarjanju naše države. V začetku šolskega leta 2000/2001 smo začeli izvajati projekte na lokalni ravni, že več kot 50 jih je. Vzporedno s projekti tečejo športni turnirji v košarki, odbojki in nogometu, ki jih pripravljajo popotniki in popot­ nice sami. Ekipe morajo biti mešane, sestavljene iz fantov in punc. Po dveh krogih in polfinalu nas čaka le še finale na osrednjem dogodku projekta - na taboru avgusta v Novem mestu. Grosupeljski skavti smo se uvrstili v finale košarke (odvijala se bo 10. 8. 2001 - potrebujemo navijače!). K vsem pripravam smo dodali še umetniške natečaje (likovne, glas­ bene, literarne in fotografske). Razstava bo v "Slovenskem šotoru" na prireditvenem prostoru. Vsekakor pa bo največji dogodek projekta "BRIGA ME!" tabor na Marofu nad Novim mestom od 9. do 12. 8. 2001. Tam se nas bo zbralo okoli 700 skavtov iz Slovenije. Pričakujemo nekaj tujih gostov iz svetovnega združenja skavtinj, podali se bomo na pot preživetja, odigrali finale v turnirjih, sklenili umetniški natečaj, oblikovali delavnice in še kaj. Sklenili pa bomo tudi naše projekte. V drevoredu bomo postavili stojnice in postavili na ogled vse, kar smo naredili. To bo dan odprtih vrat za vse, ki ste radovedni, koliko in kaj smo naredili. Grosupeljski skavti se bomo predstavili s projektoma "Prosti čas mladih v Grosupljem" ter "Mladi in vojska". Se upamo vsi pokazati, da nam je Slovenija pomembna? Pravica vsakega Slovenca je, da vpliva na dogajanje okoli sebe. Alenka Oblak Moje drevo skozi letne čase ŽUPANOVA JAMA JE POKALA PO ŠIVIH Enega zadnjih vikendov v izteka­ jočem se vrtčevskem letu so za svojo predstavitev širši javnosti izkoristili otroci in kolektiv iz enote Rože WZ Kekec. Štiri igralnice so se spremenile v štiri letne čase: pomlad, poletje, jesen in zimo. Pestra in skrbno pripravljena razstava ni le dokaz ust­ varjalnosti malčkov, temveč predvsem kazalec kreativnosti vzgojiteljic in nji­ hovih pomočnic. "Drevo je simbol življenja, ki se nenehno razvija in dviga proti nebu", je bila ena od iztočnic, so malčki razmišljali o drevesu. Njihove misli seveda niso bile tako globoke; osredo­ točili so se predvsem na opise dreves, jih upodobili v najrazličnejših likovnih tehnikah ter jih pokazali javnosti. Razstavo so si poleg ponosnih babic in dedkov ter staršev, ki imajo svoje otroke v vrtcu Rožle, ogledale pred­ vsem družine z otroki iz drugih grosu­ peljskih vrtcev. O profesionalno pripravljeni razstavi povejo veliko že vpisi v knjigo vtisov. "Razstava je prečudovita; pomislile ste prav na vse (dekoracija, glasba,...), kar pritegne oko obiskovalca. Glas o svo­ jem ustvarjalnem delu ste ponesle med krajane." "Prijetno je gledati stvari, ki so jih izdelali mali prstki, še posebej, če so bili med njimi tudi prst­ ki mojega otroka. Videti je tudi, da so prstke vodile sposobne vzgojiteljice. Všeč mi je, kako ste znale v celoto povezati celoletno delo. Iskrene čestitke za ideje. Še posebej posreče­ na se mi je zdela knjiga skupine Čebe­ lice in plakat - Če bi na Pisančku rasli bomboni - skupine Ribice." "Še ena potrditev o pridnosti otrok in njihovih vzgojiteljic. Prihodnje leto spet pričaku­ jemo kaj tako lepega ..." Janez Pintar DOGODIVŠČINE OB IN NA K0ŠČAK0VEM HRIBU Na Centru za socialno delo Grosuplje smo se odločili, da letoš­ nje šolsko leto druženje v okviru pre­ ventivnega dela z otroki in mladost­ niki zaključimo kar v domačih logih. Ob pomoči bivše prostovoljke, ki je uredila naše sodelovanje z grosu­ peljskimi skavti "Topoli", smo se zadnjo soboto v maju podali na piknik na Koščakov hrib. Zbrali smo se na dvorišču pred Centrom za socialno delo - skavti, otroci in mladostniki ter njihovi pros­ tovoljci v okviru programa "JUtRO nove Misli" in "Prostovoljno delo z otroki in mladostniki", ter vodji obeh programov. Najprej smo se naučili skavtskega pozdrava in se spoznali preko skupinskih iger. Ker je sonce že začelo pripekati, smo se razdelili v skupine in po markacijah, ki so jih že prej pripravili skavti, začeli z osvajanjem Koščakovega hriba. Toda, glej ga šmenta Koščakov hrib je poln raznih drugih markacij, poleg skavtskih še taborniških, indijan­ skih, kavbojskih, pa tudi trohnelih štorov in prekrižanih vej. ki bi prav lahko utegnile nakazovati, v katero smer je treba kreniti. Tako je ena skupina prišla na jaso, kjer smo kas­ neje imeli piknik, malce pozneje, z okornejšim korakom in z bolj opraskanimi nogami. Pa seje le vse lepo izteklo, kajti orientaciji je sledil najboljši del - postavljanje šotorov, pripravljanje ognja, pečenje hre­ novk, okusna malica "z žara" in igre - take z žogo in one značilno skavtske. Za konec pa še gašenje ognja, pozdrav in sestop s hriba. Za prijetno preživete ure v naravi se zahvaljujemo Alenki in Topolom. Nuša Mlhalič, CSD Grosuplje IZ "OCI V OCI" Zadnjič, bilo je lepo dopoldne, sem se sprehodil skozi Grosuplje, proti pošti. Že od daleč sem zagledal blizu policije večji diren-daj. Ko sem se pri­ bližal, sem bil veselo presenečen, saj so imeli policisti "dan odprtih vrat" za najmlajše prebivalce Grosupljega. Za vrtce. Otroci so iz "oči v oči" brez strahu pogovarjali s policajema na konjih. Policaja pa sta jim razlagala, kako se hodi čez cesto, kaj pomenijo barve semaforja (ki ga Grosuplje sicer še nima), kako se hodi čez železniško progo (posebno proti Gumi, kjer še vedno ni ne zapornic ne semaforja!), kam se odmetava papirčke od čikgu- mijev... kako se je sicer sploh potrebno obnašati, da JE in BO srečanje s policaji vedno le prijetno! Verjetno so veliko tega dojeli, da pa si bodo tudi zapomnili, jim je potreb­ no dajati vzgled, ne samo tovarišic v vrtcih, ampak vzgled nas vseh udeležencev na "cesti" in nasploh. Marjan Trobec Vsakoletna prireditev Turističnega društva Županova jama Dobimo se v Županovi jami se je res "prijela". Letos smo jo organizirali Že tretjič. V nedeljo, 3. junija, sta v Veliki dvorani Županove jame nastopala moška vokalna skupina Šentjurski oktet, ki ga vodi Jakob Ivan, in instrumentalna zased­ ba As band, ki jo vodi Drago Zakrajšek. Že minulo nedeljo napovedan koncert smo odpovedali zaradi slabega vremena, pa se je tedaj vseeno nabralo okoli 70 obiskovalcev, ki so si ogledali vsaj jamo. Za to nedeljo pa so napovedovali lepo vreme, zato se je pred jamo zopet zbrala precejšnja množica. Povečala sta jo še dva avtobusa pohodnikov. ki so se vračali z Levstikove kulturne poti po okolici Raščice. Vodniki so ta dan brezplačno popeljali po jami okoli 350 obiskovalcev, cel avtobus pohodnikov pa smo morali zavrniti, ker je bilo že tako več ljudi, kot jih jama sprejme. Nad koncertom so bili vsi navdušeni. Zahtevali so še dodatke in obe nastopa­ joči skupini sta radi ugodili prošnjam. Sicer zaradi službenih obveznosti okrnjen Šentjurski oktet je zapel nekaj lepih ljud­ skih in umetnih pesmi, instrumentalisti pa so z valčki in poskočnimi polkami ogre­ li poslušalce. Sprehod skozi jamo je potekal v str­ njeni koloni. V vsaki dvorani so bili pripravljeni člani Turističnega društva Žu- Takega obiska Županova jama še ni doživela - foto D.S. panova jama povedati obiskovalcem zan­ imivosti o jami, pa je bila gneča prevelika. Kljub temu so bili obiskovalci na koncu zadovoljni in so po skoraj dveh urah nas­ mejani zapuščali jamo. Po prireditvi pa je šentjurski župnik, gospod Anton Hostnik, odprl za ogled še tabor nad Cerovim. Na parkirnem prostoru pred jamo so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ponova vas priredili še veselico. Igral je ansambel As bend. Pridružili so se še Trubarjevi konjeniki, ki so sodelovali na prireditvi Stati inu obstati v Škocjanu in kasneje še na proslavi pri Trubarjevi domačiji na Raščici. Vzdušje je bilo prešerno, ob glasbi so veselo zaplesali, za pijačo in jedačo je bilo tudi dobro poskr­ bljeno. Konji in predvsem žrebički pa so nudili obilo zabave predvsem otrokom. Še ena uspešna prireditev Turističnega društva Županova jama Grosuplje je za nami. Letos smo zelo na široko zasnovali tudi obveščanje. Pojavljali so se različni pomisleki o tem, kdaj je jama odprta in če sploh je kdaj, kje se da te podatke dobiti. Zato smo po vseh gospodinjstvih v občini razdelili zloženke s podatki o Županovi jami in o njeni odprtosti, priložili pa smo tudi vabilo na prireditev Dobimo se v Županovi jami (okoli 4100 zloženk in 4400 letakov). S tem smo predstavili jamo (opis in odprtost), z dnevom odprtih vrat (prostim vstopom, kulturno prireditvi­ jo - koncertom) in vodstvom po jami ter zabavo pred vhodom pa smo poskušali popestriti dogajanje in privabiti obisko­ valce. Marija Samec ODMEV GLASOV, STRUN IN KORAKOV NA 2. ADAMIČEVEM VEČERU Penzion Podržaj v Rožni dolini na Grosupljem postaja posebno kulturno središče. Pa ne "hodi v zelje" drugim kul­ turnim ustanovam v kraju, saj se s pest­ rejšo ponudbo programi le dopolnjujejo in bogatijo. V četrtek, 14. junija, smo bili priča že drugemu Adamičevem literarnem večeru, ki ga je organizirala grosupeljs­ ka založba Mondena. Prisluhnili smo besedi in glasbi treh bratov in sestrične, katerih korenine segajo v Žalno pri Grosupljem. Predstavili so se nam Boris, Jerko in Miro Novak ter njihova sestrična Mojca Horvat. Mati treh bra­ tov je bila novinarka Anica Novak, roje­ na Lužar, iz Žalne. Boris A. Novak je pesnik, prevajalec, esejist in predavatelj na oddelku za primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ob mnogih strokovnih delih je izdal tudi 12 pesniških zbirk, zadnji dve, Alba in Odmev, je pred­ stavil na tem srečanju. Svoje spomine na mladostno doživljanje Žalne je predstavil zelo poetično. Nikjer na svetu ni bolj mod­ rega neba, kot je v tej dolini, obdani z nizkimi griči, poraslimi z gozdom, nikjer sonce tako toplo ne sije, nikjer ni noč tako temna in nikjer in nikdar več ne bo doživel tako globoke tišine, kot jo je kot otrok na počitnicah v Žalni. V zadnjo zbirko pesmi Odmev, ki je izšla pri Cankarjevi založbi leta 2001, je uvrstil tudi pesem ŽALNA. Tja, kamor sonce mežika skoz veje z razžarjeno veko, tja, v dolino med dvema pobočjema temne gostote, tja, kjer zvečer v tišini clngljajo posode za mleko, tja, kjer na sončnih zidovih sameva postarana trta in Je pečena koruza kraljevski posladek otrok in so avgusta vsa polja in Jutra in vrata odprta, ko se sorodniki zdrenjajo pod motno zlizanl lok duri za žegnanje, na svetega Lovrenca dan, in odmeva petje vseh tet in smejanje vseh stricev,... ... in vas, ki Je ni več... - ki je ni več nikjer in je nikdar več ne bo take, kot je v tej pesmi... ... - tja. tja, ko se dopolni čas, me tja pozabite!... Ob enem zadnjih obiskov v hiši stare mame, Angele Lužar, se je, kot že mno­ gokrat, zazrl v staro fotografijo Lužarjeve družine in ugotovil, da je podoben stari mami. Ista drža glave, roke sklenjene v naročju, gube na širokem obrazu, isti pogled in smehljaj. "To sem vendar jaz!" je vzkliknil v Pesmi za Angelo Lužar. Pesnikove nostalgične spomine na Žalno so dopolnili tudi ostali trije sogo­ vorniki Jeana J. Frbežarja, ki je prijetno sproščeno kramljal tudi z glasbenikoma Jerkom in Mirom Novakom ter Mojco Horvat. Jerko Novak je kitarist, skladatelj, pro­ fesor za kitaro na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Nastopa na koncertih doma in v tujini, pogosto v komorni zasedbi s Tomažem Lorenzom. Tudi on se rad vrača v Žalno obujat spomine na mladostne počitniške dni. Verjetno imajo vsi Novakovi poseben odnos do glasbe tudi po sorodnikih, ki so se zbirali pri Lužarje- vih in lepo prepevali. Radi so se tudi sme­ jali. Večer nam je popestril z lepo, vendar zahtevno špansko pesmijo, nekaj znanih skladb (Grk Zorba, Dvoboj bendžov), pa sta zaigrala oba brata. Miro Novak je profesor kitare na glas­ beni šoli Domžale, kantavtor, izdal pa je tudi že samostojno zgoščenko Jaz pa igram. Uglasbil je pesmi Kajetana Kovica Maček Muri in skupaj z bratom Jerkom spremljata pevko Marjetko Falk na kon­ certih za otroke. Mojca Horvat je pripovedovala, kako je od ritmične gimnastike prešla k plesu. Javila se je na razpis, začela plesati in že prvo leto osvojila državni naslov. In ostala je pri plesu. Danes ne pleše več aktivno, ima pa svojo plesno šolo in skupine ple­ salcev, ki jih vodi, zanje koreografira in v zadnjem času tudi režira njihove nastope. Priznanj ima že veliko z različnih tek­ movanj, njeni plesalci so državni, evropski in sve­ tovni prvaki. Dela tudi za gledališče in televizijo. Skupaj z bratranci je že pripravila predstavo; na besedila Borisa sta brata Jerko in Miro napisala glas­ bo in tudi plesali so skupaj. Kaj podobnega bodo še ponovili, so obljubili. Tudi njihovi otroci kažejo nagnjenje za glasbo ali ples. Plešejo seveda pri teti Mojci. Pravijo, da je stroga, vendar le vztrajnost in natančnost vodita k uspehu. Stric Boris pa ocenjuje pesmi, ki jih pišeta njegovi nečakinji. Torej lahko v prihodnosti raču­ namo na nov večer glasov, strun in korakov z mlajšo generacijo Lužarjevih potomcev. Ob tako enkratni priložnosti se je pri Podržaju zbralo kar precej sorodnikov in sosedov iz Žalne. Večer je popestrila gospa Pavla Čebaškova, Organistova iz Žalne, ki je prebrala šaljive Žalske litanije in nas vse nasmejala. Za konec pa smo še poskusili primors­ ka vina in individualno poklepetali z gosti večera. "Lužarce". kot so simpatično imenovali sestre, pa so tudi zapele in tako dokazale, od kod toliko občutka za glasbo in ritem pri Mojci Horvat ter pri Novakovih: Borisu, Jerku in Miru. Marija Samec IZOBRAŽEVANJE 0 KRUHU ŽE V VRTCIH Grosuplje, 11. junij 2001 - Od 24. maja so potekala v vrtcih v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Škoflji­ ca izobraževanja o kruhu, katerih pokroviteljica je Pekarna Grosuplje. Najmlajše poučujejo o pripravi kruha, predvsem pa želijo otrokom pred­ staviti odnos do kruha, ki ima v slovenski kulturi posebno mesto. Izobraževanje otrok poteka v obliki predstave "Od zemlje do žemlje", v kateri otroci skozi igro in glasbo tudi sami izdelujejo preste in žemlje. Otroci spoznajo ves postopek priprave kruha in posebno vrednost kruha v slovenskem izročilu. Nastajanje kruha so že spoznali otroci iz vzgojno varstvenih zavodov v Grosupljem, Ivančni Gorici in Šentvidu pri Stični. V naslednjih tednih pa je otroška predstava gostovala še v vrtcih v Stični, Višnji gori, Šmarju-Sapu, Škofljici in na Lavrici. Devet predstav si je skupno ogledalo okrog 170 otrok. Zaključna predstava je bila uprizorjena 30. junija 2001 v Mladinskem zdravi­ lišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču, ko so si jo ogledali otroci z ljubljanske pedi­ atrične klinike, ki so tam preživljali svoje počitnice. S tokratnim izobraževanjem najmlaj­ ših Pekarna Grosuplje nadgrajuje dosedanje vzgojne aktivnosti, namen­ jene otrokom. Predstavo "Od zemlje do žemlje" vodi priljubljeni otroški anima­ tor Sten Vilar. PEKARNA GROSUPLJE ĆM. Založba Mondena se predstavlja tudi v Ljubljani Devet krogov med nebesi in peklom - konec: IZ PRETEKLOSTI ZA PRIHODNOST "Kleti in oboki, sodi in kozarci, čas in beseda, vse v večnem toku, ki ni ne krog ne črta. Nekje na sredi je težišče, ki ga vsak išče..." je pisalo na vabilu, ki ga je poslala grosupeljska založba Mondena in z njim vabila na literarni večer v vinsko klet Slovenijavina v Ljubljani. Predstavila sta se dva nominiranca za kresnika Mate Dolenc in Matjaž Zupančič, na večeru pa so sodelovali še tako imenovani "hišni avtorji" Ivo Frbežar. Goran Gluvič, Kristijan Muck, Matjaž in Vida Voglar ter Sašo Kovic, založbo Beletrina pa so predstavljali poleg nominirancev še Aleš Čar, Dušan Mere in Nina Kokalj. Najprej se je predstavil Matjaž Zupančič in prebral odlomek iz nomini- ranega romana Sence v očesu v izdaji založbe Mondena. Piše dramatiko in prozo, s poezijo se ukvarjal samo v gim­ nazijskih letih. 'Drama je šprint, roman pa maraton, ne veš, kje in kako se bo končal', je povedal o svojem delu. Letos je že prejel nagrado za dramatiko. Mate Dolenc, drugi nominiranec za nagrado kresnik, seje potapljal nekje na morju, zato je o njegovem romanu Morje v času mrka spregovoril Dušan Čater, pisec spremne besede. Dušan Mere je bil trikrat nominiran za nagrado kresnik. Prebral je zgodbo, ki je nastala na Finskem. Goran Gluvič je pre­ bral odlomek iz svoje kriminalke. V nagrade ne verjame. Nina Kokalj je pri Beletrini izdala dva romana in za prvega leta 1998 prejela nagrado za najboljši prvenec. Ivo Frbežar je predstavil svoji zadnji dve pesniški zbirki Brinove jagode in Stoji gorilna pisana. Nekaj njegovih pesmi je prebral igralec in pedagog Kristijan Muck, ki je tudi sam pesnik. Prebral nam je tudi nekaj svojih pesmi, čeprav je menil, da je lastne pesmi težje interpretirati, ker je človek obremenjen z vtisi, ki so botrovali nastanku pesmi in se jih ne more znebiti. Večer je poleg dobrega vina popestril tudi glasbenik Miro Božič, virtuoz na orglicah. Z besednimi umetniki je kram­ ljal v svojem značilnem sproščenem, malo resnem malo šaljivem tonu, preizkušeni voditelj Jean J. Frbežar. Marija Samec Prešeren in njegovi na Kopanju (6) Stari stric Jožef v Ljubljani V zadnji tretjini aprila 1820 je Jožef postal lokalni kaplan na Jezici pri Ljubljani. Tudi tu je France vse do odhoda na Dunaj (jeseni 1821) preživljal počitnice in dobival podporo. Ko se je jeseni 1822 vpisal na pravno fakulteto, ne na teologijo, kot je želela mama, so se, na materino zahtevo, tudi odnosi s sorodniki - duhovniki ohladili. Vendar se je Jožef postavil na stu­ dentovo stran, saj mu je obljubil: "Če ne boš veselja dobil za duhovski stan, ti bom pa jaz pomagal." Mati pa je trdila, da se tega človek lahko navadi, zato ji stališče Jožefa ni bilo po volji. Ko je France v drugem letniku prava (1824) zašel v denarno in duševno stisko, je pisal stare­ mu stricu Jožefu, da se namerava vrniti in vstopiti v bogoslovje. In Jožef je stopil k škofu Wolfu, da bi ga sprejel. Škof je res obljubil, da bo Francetu en letnik študija priznan, drugega pa da bo izgubil. France pa se je premislil in stari stric na Jezici se je nanj jezil: "Ta hunevet mi je to naredil, jaz sem pa s škofom že zanj govoril." Vendar se je kmalu pomiril, saj je pred­ vsem želel, da bi bil pranečak srečen. Na Jezici je služboval do upokojitve leta 1829. Njegov nečak duhovnik Franc pa si je prizadeval, da bi pesnika odtegnil Mihu Kastelicu, zato je najprej poslal stanovat k nečaku Francetu njegovo ses­ tro Lenko, čez pol leta pa se je tudi upoko­ jeni stari stric, verjetno na pobudo Franca Prešerna, brata pesnikovega očeta, preselil v Rožno ulico blizu šent­ jakobske cerkvi in pesnik je dobil pri njem stanovanje in hrano. Lenka pripoveduje, da se je stari stric zaradi upokojitve večkrat hudoval na nečaka Franca, saj je dobival prvi dve leti samo 200, od 1831 pa 300 goldinarjev letno. Za primerjavo: Francetu se je na Dunaju zdelo, da bi s 4000 goldinarji lahko udobno živel, v Ljubljani pa je staremu stricu za vsako­ dnevni zajtrk in kosilo v prvi polovici 30. let letno plačeval 140 goldinarjev, pri Crobathu pa je zaslužil 800 goldinarjev. Ker se je France bližal tridesetim, mu je sorodstvo začelo iskati nevesto. Stari stric Jožef mu je svetoval, naj se poroči z Julijano Scheuchenstuel, hčerjo šefa v finančni prokuraturi (državnem računovodstvu). Toda iz tega ni bilo nič. Njen brat Jožef pa seje leta 1839 poročil s Francetovo neuslišano ljubeznijo Julijo Primic. Zaradi gmotnega pomanjkanja je 81- letni Jožef leta 1833 sklenil s svojim nečakom Jakobom Prešernom, gospo­ darjem pri Boštjanovih v Vrbi, pogodbo: Jakob se je obvezal, da bo stricu pomagal s hrano, obleko in kril stroške za zdravila, Jožef pa, da mu bo po smrti prepustil svoje pohištvo in drugo premoženje in tudi še neizplačano pokojnino. Res je Jakob stricu v bolezni lepo stregel, po nje­ govi smrti leta 1835 pa je del pohištva vendarle podaril Jožefovi gospodinji Katri in njenemu bratu doktorju Prešernu. J. Muller V prejšnjem prispevku o dvoličnosti (mestne) civilizacije se je morda bralcu utrnila misel: Saj morda pa le ni vse tako črno!? Tudi sam sem prepričan, da ni vse slabo. Le sem ter tja se pojavijo nihanja, ki privedejo družbo v slepo ulico, doga­ janjem pa običajno sledijo večji družbeni pretresi. Zato upam, da ste vsa dosedan­ ja razmišljanja razumeli - če ste le hoteli - "za prijazno (mesto) Grosuplje", saj se vedno bolj kaže, da bo treba poiskati še kak drug, bolj prijeten vidik fizične, kul­ turne in duhovne izgradnje mesta. Trdim, da mesto ne more biti le množica stavb, ampak prostor povezanih in medsebojno vplivajočih ter dopolnju­ jočih se dejavnosti. Ni le rezultat izvrše­ vanja neke oblasti, ampak predvsem vrednotenje kulture, ali kot pravi Rousseao: "Hiše sestavljajo mestno naselbino, meščani pa pravo mesto." Pravo življenje v mestu zaživi, ko so zago­ tovljeni pogoji splošne vzgoje ljudi za občutenje, duhovnost in posluh do sočloveka. Življenje v takem mestu postane bolj cvetoče, meščani pa vzljubi­ jo svoje mesto. Ali je morda v izreku kitajskega filozofa Mencija skrita (podobno kot pri Aristotelu) tudi pot k rešitvi, kako pripraviti ljudi k sodelovanju pri takem projektu, kot je izgradnja mesta? Pravi: "Ko so bili ljudje nasilno podvrženi, se niso podvrgli po svoji volji, temveč zato, ker niso imeli ustrezne moči. Ko pa so jih prepričali, so bili prav do dna srca presrečni in tedaj so se zares podvrgli." Levvis Mumford pa to misel nadgrajuje: "Pomembna izboljšan­ ja bodo nastala le z uporabo umetnosti in misli pri vseh osrednjih človeških intere­ sih mesta, z novo posvetitvijo kozmičnim in ekološkim procesom, ki objemajo vse, kar je živo. V mestu moramo obnoviti materinske, življenjske ohranjujoče funkcije, samostojne dejavnosti in sim- biozna združevanja, ki smo jih dolgo zanemarjali ali celo zatirali." Za začetek morda poskusimo klasične­ mu, trodimenzionalnemu materialistične­ mu "urbanemu" prostoru dodati četrto RAZPRODAJA ŽIVLJENJA V IMENU SVOBODE Zaslutim temo, ki se plazi čez breg, zaslišim grmenje praznih src in nevihto ostrih besed, ki v strahu in nemoči odplavljajo rodovitno zemljo ljubezni. Svoboda ! Morda te spoznajo izsušena srca v pustinji vsakdanjosti, umirajoč od žeje in lakote po ljubezni, umirajoč v samoti razprodanega življenja... Mojca Kastelic Prazen dom je in ognjišče. Oko zaman te naše išče. Ni več smehljaja. Le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA OB SMRTI JOŽETA DUŠE, čevljarja iz Grosupljega, Jurčičeva c 1/6 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani: sorodnikom, še posebej sestri Olgi in njenemu možu Alojzu, sosedom, prijateljem, obrtnikom, čebelarjem in znancem. Hvala za vsa izrečena sožalja, za cvetje, sveče ter za pomoč pri organi­ zaciji pogreba. Čebelarjem hvala za izvedbo pogrebnega obreda, prav tako zahvala vsem pogrebcem in govornikom za povedane besede ob slovesu. Hvala tudi vsem, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Vsi njegovi dimenzijo - čas. Danes se nam zdi razmišljanje o časovni komponenti načr­ tovanja in izgradnje mesta skoraj nemogoče. Če pa pomislimo, da bi mar­ sikateri grad lahko postal prijeten ambi- ent za kulturne, turistične, krajevne ali kakšne druge namene, smo že bližje tej dimenziji. Vem, da jih nekateri še vedno vztrajno zavračajo, saj so mi še pred kratkim svetovali: "Ne piši o gradovih, Turkih ...!" Odgovarjam jim: "Zgradbe niso bile nič krive. Krivi so bili (posamezni) ljud­ je", saj lahko brez globokih znanstvenih razglabljanj ugotovimo, da so jih gradili predvsem naši predniki s svojim znan jem, žulji in tudi hotenjem. Mar ne bi na primer nekaj dobro ohranjenih starih hiš in gospodarskih zgradb postalo etnološki muzej ali galerija? Ali ne bi nekdanje hiše in gostilne premožnejših postale sočasno tudi spominske sobe naših pomembnih žena in mož? Marsikateri gasilski, kul­ turni in še kakšen drug dom, ki sameva več kot 90% vsega optimalnega časa na leto, bi bil lahko namenjen krajevni in drugi zgodovini, razvoju tehnike od pre­ prostih kmečkih orodij, specializiranih naprav v obrti pa do sodobnih strojev. Celo v nekaterih tovarnah in podjetjih bi lahko imeli za poslovne partnerje namen­ jenega nekaj prostora področni kulturni dediščini. Ali se ne bi dalo marsikatero novo zgradbo vtkati v kulturno pokrajino tako, da bi ohranili značilne poteze in bi bila bolje vključena v skladne gabarite in slikovite poglede? Tako bi marsikateri objekt "z učiteljico življenja" kazal pot v prihodnost, kraji pa bi bili ljudem prepo­ znavni. Kaj pa ljubezen? Kakšna dimenzija je to? Spoštovanje, enakopravnost, social­ na pravičnost...? So to le prazne besede, ki v našem "civiliziranem mestu" ne znajo dobiti prave razsežnosti? Kaj nam poma­ ga velik kup denarja, ko smo bolni, ko nimamo človeka, ki bi nam prisluhnil, pomagal, svetoval..., ki bi mu zaupali? Ali govorim bogokletno, če spomnim v potrošniškem času na duhovno življenje? Dejstvo je, da se eterializacija (poduhovl-jenje) prej pojavi v ustvarjalni kot v sta­ tični, neustvarjalni, potrošniški ali totali­ tarni družbi. Umetnost in znanost naj bi sproščala te energije v skladnem sožitju in pospeševala dejavnosti, ki ustvarjajo pojem mesta. Na koncu lahko rečemo, da je že več kot petnajst tisoč let preteklo, koje človek delno doumel podobo in dogajanje v mestu, a si verjetno danes ne znamo predstavljati, koliko časa bo še potrebno, da bi izrabili vse njegove možnosti. Dejstvo pa je, da smo bolj kot kdajkoli na razpotju, na katerem se bomo morali odločiti za razvijanje najglobljih humanih lastnosti in gojenje kulture blagrov. Ali pa nam bodo vsiljevali še naprej le materi- alizem, ki nas bo v končni fazi osiromašil najbolj tistih lastnosti, po katerih se loču­ jemo od drugih živih bitij. Materializem in divje tekmovanje za prestiž sta globoko nažrli človekovo osebnost. Propad čustev, identitete in na koncu lastne zavesti je v tej smeri neizogiben. Če se želimo ponovno približati mestu Grosuplje, nam je lahko jasno, da se ob želji po njegovem uresničenju srečujemo s celo vrsto vprašanj. Nekatera so zelo enostavna, druga dovolj kompleksna, a še rešljiva. Na nekatera pa ne bo možno odgovoriti z že znanimi rešitvami iz drugih okolij, saj vsako mesto začne pot po svoje in jo le po svoje lahko uresničuje. Grosuplje ima ob nekaterih pogojih, ki jih usodno ustvarja tudi današnji čas, še vedno velike možnosti. Včasih je tudi zaostalost mogoče izkoristiti kot pred­ nost, a jo je treba zagrabiti na pravem koncu. Vemo, da "tekanje Cankarjeve Francke za vozom" ni bilo uspešno, ker (po mojem prepričanju) ni tekla za pravim vozom. Nedvomno je v naši volji še vedno veliko neizkoriščenih rezerv. Menim pa, da bi se (nas) moralo čim več Grosupeljčanov vprašati: Smo sposobni, ne samo fizično, ampak tudi miselno zgraditi mesto - in kot mesto s svojim obrazom na prepihu časov tudi obstati? Jože Miklič Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš pregnal, a pošle so ti moči in zaprl si oči. Za nas nisi umrl, le bolne očke si zaprl. Po hudi bolezni nas je zapusjil naš dragi PETER FERBEZAR z Malega Vrha pri Šmarju-Sapu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi pevskemu zboru iz Šmarja in g. župniku za oprav­ ljeno mašo. Vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. Po dolgotrajni bolezni je odšla od nas naša draga žena, mama in babica FRANČIŠKA CULJKAR, po domače Gabrova Francka iz Šmarja-Sapa. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in osebju Onkološkega inštituta, ki ste se trudili za njeno zdravje. Zahvala župniku g. Mrvarju za obiske med boleznijo in lepo opravljen pogrebni obred ter Šentjurskemu oktetu za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, maše in darove, ki so bili namesto cvetja na grob namenjeni za cerkev, in vsem, ki ste se v tako velikem številu od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sosedom za vso pomoč in organizacijo pogreba. Njeni: mož Jože in hči Jožica z družino EVROPOHOD PO OBČINI GROSUPLJE Tudi kadeti KK Grosuplje v 1. slovenski košarkaški ligi Evropohodnike pozdravlja predsednik TD Zupanova jama Grosuplje, g. Miro Vreg Evropska popotniška zveza je letos organizirala simbolno akcijo - pohod po evropskih pešpoteh. Po desetih poteh, ki vodijo vzdolž in počez čez Evropo, se bodo popotniki ustavili na cilju v Strasbourgu. Skozi Slovenijo vodita dve poti: E6 in E7, ki sta označeni z rdečo in rumeno barvo. E6 vodi od Drave do Jadrana in je bila odprta leta 1975, E7 od Soče do Sotle pa 1986. leta. Za to akcijo v Sloveniji skrbi Komisija za evropske pešpoti, ki je sestavljena iz štirih organizacij: Zavoda za gozdove Slovenije, Planinske zveze, Turistične zveze Slovenije in Zveze gozdarskih društev in ti so bili tudi organizatorji in udeleženci Evropohoda 2001. Evrofon, ki je simbol Evropohoda, so slovenski pohodniki prejeli od madžarskih v Hodošu in ga ponesli po obeh krakih slovenskih poti. Evrofon je v posebno pa­ lico vdelan mikrofon s snemalno napra­ vo, s katero posnamejo vse, kar pohod­ niki in gostitelji na poti po Sloveniji pove­ do (o naravnih, narečnih, kulturnih, etnoloških posebnostih, pesmi, pripovedke, legende...). Vse to bodo sku­ paj s fotografijami, nastalimi na poti, pre­ jeli avstrijski pohodniki ob koncu poti po Sloveniji. Tako se bo septembra v Strasbourgu zbralo deset evrofonov in veliko slikovnega materiala iz vseh dežel, preko katerih bodo potekale poti. Grosupeljski pohodniki so prejeli evro­ fon in popotno palico in culo z malico od gozdarjev iz Ivančne Gorice in prehodili del poti E6, ki vodi po naši občini. Organizator je bil gospod Franc Kogovšek, revirni gozdar z Grosupljega. Prvi večji postanek so naredili pri Županovi jami, kjer jih je pozdravil dolgo­ letni vodič po jami Franc Kanduč. Za evrofon je povedal nekaj o dolenjski kraš­ ki lepotici in kulturnih znamenitostih oko­ lice. Naslednji postanek je bil v Grosupljem pred gostiščem Krpan. Tu jih je sprejel predsednik Turističnega društva Župano­ va jama Grosuplje Miro Vreg in jih poz­ dravil tudi v imenu župana Janeza Lesjaka, odsotnega zaradi seje občinskega sveta. Marija Samec V OŠ Brinje dajemo velik poudarek ohranjan­ ju naravne in kulturne dediščine, zavzemamo se za mir in sožitje med ljudmi in narodi, učence pa vzpodbujamo k mednarodnemu sodelovanju in povezovanju. Zato smo bili še posebej veseli in ponosni, da smo lahko sode­ lovali pri tej dobrohotni akciji in da so tudi naši učenci vsaj delček poti nosili EVROFON. Športne igre upokojencev Dolenjske in Bele krajine Podelitev pokalov na regijskih športnih igrah upokojencev Letos so bile že 26. športne igre upoko­ jencev Dolenjske in Bele krajine. Po sklepu regijskega koordinacijskega odbo­ ra je bilo tokrat organizator in gostitelj celotne prireditve Društvo upokojencev Grosuplje. Upokojenci športniki iz 17 DU so tek­ movali v petih športnih panogah, in sicer: streljanje moški in ženske, kegljanje moški in ženske, šah moški, balinanje moški in pikado moški in ženske. Tekmovalo je 307 športnic in športnikov. Skupaj z gosti je bilo na zaključni prire­ ditvi 340 ljudi iz Dolenjske in Bele krajine. Petčlanski organizacijski odbor je vodil predsednik Tone Rauh. Za vsa društva in nastopajoče ekipe so bili pripravljeni trije bilteni z razpisom iger, pravili, urnikom in kraji tekmovanj ter drugimi pomembnimi informacijami. Posebej je bilo predstav­ ljeno Grosuplje kot kraj in občina organi­ zatorja športnih iger. Pokrovitelj športnih iger pa je bil župan občine Grosuplje, g. Janez Lesjak. Tekmovanja so potekala dva dni, v sredo, 6. in v soboto, 9. junija. Tekmovališča so bila na treh lokacijah. Kegljanje je bilo na kegljišču v Ljubljani, balinanje v Grosupljem in na Cikavi, šah, pikado in streljanje pa v Grosupljem. V soboto, 9. junija, ob 13. uri je bil tek­ movalni del prireditve zaključen. Vsi udeleženci in gostje so se zbrali v OŠ L. Adamič v Grosupljem, ki je tudi tokrat nudila upokojencem gostoljubje. Medtem ko so se športniki nekoliko oddahnili ob kosilu, so napeto pričakovali rezultate tekmovanj. S pomočjo učiteljice računalništva in učencev OŠ L. Adamič ter glavnim sodnikom športnih iger je uspelo, da so bili končni rezultati zelo hitro pripravljeni. Sledila je priložnostna slovesnost s podelitvijo pokalov zmago­ valnim ekipam vseh petih športnih panog ter medalj. Rezultate je razglasil predsed­ nik tehničnega odbora športnih iger Jože Smolej, ki je tudi najstarejši aktivni šport­ nik v dolenjsko - belokranjski regiji. Dobro so se odrezali tudi domači šport­ niki. Dosegli so 2. mesto v kegljanju ekip­ no moški, ter 1. in 2. mesto v kegljanju posamezno (Rado Pelavs in Stane Žumer), v streljanju moški ekipno 1. mesto in 1. in 2. mesto posamezno (Jože Kolenc in Jože Vrbinc), 1. mesto ekipno ženske in 3. mesto ženske posamezno (Marija Cimperman). Prav tako so dosegli 1. mesto ekipno v šahu in 3. mesto posamezno (Milan Kavšek). V balinanju ekipno so moški dosegli 5. mesto, posamezno pa 1. in 2. mesto (Alojz Erčulj in Alojz Škrjanc). V pikadu so moški ekip­ no dosegli 6. mesto, ženske ekipno pa 7. mesto. V nagovoru udeležencem 26. športnih iger upokojencev Dolenjske in Bele kra­ jine je bilo poudarjeno, da čestitke zaslužijo prav vsi, ki so zbrali voljo in pogum in se odločili za tekmovanje, najboljši pa še posebej. Vsi so se veselili uspehov in bili navdušeni ob prijetnem druženju. Prepričani smo, da ljudem niso bili pomembni samo rezultati, ampak je šlo še za nekaj več - za višjo kvaliteto sodelovanja in ustvarjanja sproščajočih prijateljskih vezi. V društvu smo veseli, da pri organizaci­ ji prireditve ni prišlo do večjih zapletov in spodrsljajev in so bili udeleženci v veliki večini zadovoljni. Zahvala za to velja vsem, ki so se iger udeležili in vsem, ki so jih omogočili. V zadnjem biltenu so vsi sponzorji napisani. Za zmago je šlo grosupeljskim kadetom (skoraj) vse v koš V soboto, 9. junija, so v športni dvorani Brinje potekale kadetske kvalifikacije za četrto skupino, kjer so se za vstop v 1. SKL potegovale ekipe Triglava, Cerkna, Radovljice in Grosupljega. Z odlično igro in dvema zasluženima zmagama so se naši kadeti zanesljivo uvrstili v prvo ligo. V dopoldanski tekmi so z 90 : 75 odpravili ekipo Triglava, popoldan pa so bili boljši tudi od vrstnikov iz Cerkna, končni rezul­ tat tekme je bil 110 : 73. Vse igralce lahko pohvalimo za učinkovito in kolek­ tivno igro, najboljši strelec kvalifikaci­ jskega tekmovanja pa je bil član slovenske kadetske reprezentance Boris Jeršin. Varovanci trenerja Vikija Jurečiča bodo tako prihodnjo sezono prvič zaigrali v prvi slovenski kadetski košarkarski ligi. S tem uspehom so se pridružili tudi pio­ nirski in mladinski selekciji, ki bosta v 1. SKL igrali že drugo sezono zapored. Da se za prihodnost košarke v Grosupljem res ni treba bati, nam vedno znova dokazujejo tudi naši najmlajši - pio­ nirji. Z devetimi zmagami in enim pora zom so redni del sezone zaključili na prvem mestu skupine Center II. v 1. SKL. V jesenskem delu pa se bodo skupaj z ostalimi najboljšimi potegovali za čim višjo uvrstitev. Konec junija so trenerji in košarkarji za en mesec in pol prekinili s treningi in odšli na zaslužen oddih. V sredini avgusta pa se bodo že začele intenzivne priprave na novo sezono 2001/2002. Vendar mladi košarkarji tudi v času počitnic ne bodo postavili žoge v kot. NBA je med 29.06 in 02. 07. v Trevisu organizirala košarkarski kamp "Košarka brez meja" za mlade evropske košarkarje. Kampa se je udeležilo deset igralcev iz Slovenije, med njimi tudi Luka Strle, član pionirske ekipe KK Grosuplje. Nekateri naši igralci pa se bodo udeležili mednarodnega košarkarskega tabora, ki bo od 24.07. do 31. 07 potekal v Puli. Na taboru bodo sodelovali tudi izkušeni in priznani trener­ ji, kot so Janez Drvarič, Boško Tanjevič in drugi. Eden izmed trenerjev na taboru pa bo tudi trener članske in mladinske selek­ cije KK Grosuplje Bojan Vaupotič, kar je za trenerja in klub še posebnega pome­ na. Bojan Vaupotič pa je konec junija sodeloval tudi na mednarodnem Nike Kampu v Postojni, ki ga organizira Košarkarska zveza Slovenije. Alja Gabrijel "Dolenjci" - letnik 1987 (in 1988) premagali "Štajerce" v košarki Naslednje leto bodo športne igre upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Kočevju. Želimo jim, da bodo to zahtevno nalogo uspešno opravili in se veselimo ponovnega srečanja. Iz DU Grosuplje Regijska ekipa Dolenjcev, sestavljena iz Grosupeljčanov in Novomeščanov Postojna, 1. julija 2001 - Ekipo mladih košarkarjev dolenjske regije, rojenih leta 1987 (in 1988), so letos na regijskem tekmovanju sestavljali mladi košarkarji Košarkarskega kluba Krka in Košarkarskega kluba Grosuplje. Grosuplje so zastopali Tilen Habič, Matic Miklič, Klemen Rus in Andraž Ulčar. V Postojni, kjer je bilo regijsko srečanje ekip, so Dolenjci močno premagali vrstnike iz številnih štajerskih klubov, saj so ves čas igre vodili in na koncu zma­ gali z rezultatom 60 : 43. Igro si je ogledal tudi strokovni delegat Košarkarske zveze Slovenije, g. Janez Drvarič, ki je po tekmi dejal, da so mladi lepo napre­ dovali. To je veljalo tako za Novomeščane, ki sta jih v Postojno pripeljala znana novomeška košarkarja in trenerja mladih Marko Jug in njegov brat, kot tudi varovancem grosupeljskega trenerja Viktorja Jurečiča. Jože Miklič I Jubilejni 24. urni maraton TEK SREČE Že desetič po ulicah Grosupljega Atletski klub Špela je organiziral po ulicah Grosupljega že deseti tradicionalni 24-urni maraton TEK SREČE. Tek se Je začel 8. Junija 2001 ob 18. uri in končal naslednji dan ob isti uri. Kot se za jubilej spodobi, pa so ga pripravili primer­ no slovesno. Klub je na prireditev povabil številne goste. Udeležili so se ga atlet Matija Šestak, član upravnega odbora Atletske zveze Slovenije Gabrijel Ambrožič, sodnika Anton Majcen in Marko Račič, ki sta skrbela za brezhibno štetje pretočenih krogov, ter predstavnik Timinga Ljubljana, ki je poskrbel za odštevanje časa. Maraton je odprl ravnatelj šole Louis Adamič in dolgoletni športni delavec Božidar Gabrijel. Postregli pa so tudi z golažem, ki ga Je pripravilo gostinsko pod­ jetje Vodičar - Krpan. Zvečer med maratonom je bil velik ognjemet, ob zaključku pa so razrezati tudi ogromno rolado in odprli velik šampanjec. REZULTATI TEKA: ŽENSKE, rojene: 1994 in mlajše / 1. Marina Karnelutti, 1. Tamara Dizdarevič. 3. Lea Križman 1992-1993 / 1. Špela Prijon, 1. Maša Sterle, 1. Špela Zorko 1990-1991 / 1. Jana Kastelic, 2. Gaja Čeferin, 3. Neža Furlan 1988-1989 / 1. Katja Kocjan, 2. Anita Prpič, 3. Barbara Hočevar 1943 in prej / 1. Veronika Pragar, 2. Cilka Križman MOŠKI, rojeni: 1965-1955 / 1. Tomaž Majer, 2. Iztok Novak, 3. Drago Strle 1954-1944 / 1. Ivan Janežič, 2. Miro Cvirn, 3. Ludvik Kokole 1943 in prej / 1. Niko Kranjc, 2. Jusuf Kratovac, 3. Marjan Šircelj i «4 iT 1994 in mlajši / 1. Bor Brezec, 2. Adam Zupančič, 2. Gašper Prijon 1992 / 1. Žan Brezec, 2. Tim Zakrajšek, 3. Jan Grum 1993 / 1. Gregor Šoštaršič, 2. Žiga Dinghauser, 3. Toni Stanovnik •M Absolutna zmagovalka: Tina Berčič je pretekla 180 krogov, skupaj 180.200 m 1986-1987 / 1. Martina Cifer, 2. Katja Kocjančič, 3. Sabina Velič Z l — 1985-1980 / 1. Janja Kocjančič, 2. Nina Kastelic, 3. Maja Miklič 1979-1966 / 1. Tina Berčič, 2. Anita Pevec. 3. Jabja Pevec, 3. Slavica Prijon 1990-1991 / 1. Jaka Ferkulj, 2. Jurij Indihar, 2. Miha Zaletelj, 2. Miha Zadravec 1988-1989 / 1. Kristan Ožbolt, 2. Sašo Tosič, 3. Luka Žafran 1986-1987 / 1. Boštjan Kadunc, 2. Sanel Herbaš, 3. Rok Sever 1985-1980/ 1. Aljaž Kolenc, 2. Darko Perko, 3. Jože Premru 1965-1955 / 1. Vida Trontelj, 2. Ilinka Majer, 3. Ana Kocjančič 1954-1944 / 1. Mija Cviren 1979-1966 / 1. Tomaž Zupančič, 2. Jaka Košir, 3. Bojan Kuhelj Absolutni zmagovalec: Tomaž Zupančič pa je pretekel 170.000 m. Atletski klub Špela se zahvaljuje vsem za pomoč pri organizaciji, članom AK Špela in vsem sponzorjem. Slika na naslovnici: 24. urnega Teka sreče se je udeležil tudi župan občine Brezovica, Drago Stanovnik, s svojima sinovoma. AK Špela bo 15. septembra 2001 že tretjič organiziral kros in rolanje - ZABAVE IN VESELJA - v občini Škofljica. Vse dodatne informacije lahko dobite na sedežu kluba ali na telefonski številki 041/ 604 185 - Špela. Hkrati vas obveščamo, da bomo nove člane vpisovali od 20. avgu­ sta 2001 dalje. Špela Dizdarevič SAVA 2001 Člani kolesarskega društva Grosuplje smo 23. junija izvedli tretjo nalogo projekta, ki smo si ga v letoš­ njem letu zadali. V enem dnevu smo prekolesarili Slovenijo od zahoda, točneje od mejnega prehoda Rateče, do meje na vzhodu, do mejnega pre­ hoda Obrežje. Začrtana pot v dolžini 220 km je potekala ob naši najdaljši reki Savi, katere struga nam je poma­ gala določiti traso. S tem dejanjem smo opozorili na kolesarjenje kot na enega najpopularnejših in najučinkovitejših načinov pri pridobi­ vanju in ohranjanju telesne kondicije. Predstavili smo kolo kot praktično in naravi prijazno prevozno sredstvo, s katerim je možno premagovati tudi daljše razdalje in ga uporabiti kot dober nadomestek avtomobilu. V oblačnem sobotnem jutru se nas je na startu zbralo 16 članov našega društva in trije gostje šmarskih Hitrih polžev. Po opravljenih formalnostih, ko smo uslužbencem mejnega prehoda Rateče predstavili naš projekt in jim podarili glinasti simbol naše občine, smo se ob 7. uri podali na pot. Vreme nam je bilo več kot naklonjeno. Prizaneslo nam je z dežjem in nam z oblaki zakrivalo žgoče sonce. Razpoloženje v ekipi je bilo skozi vso pot enkratno, saj smo se zavedali poslanstva, ki smo ga nosili s seboj. Potovanje skozi Jesenice, Begunje, Naklo, Kranj, Smlednik, Ljubljano, Litijo, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most, Radeče, Krško in Brežice je potekalo tekoče. Naše napre­ dovanje proti cilju smo redno sporočali poslušalcem radia Zeleni val in radia Kranj. Na poti smo bili deležni velike pozornos­ ti mimoidočih, saj ni bilo težko opaziti 19 modro rumenih kole­ sarjev, ki v gosjem redu pritiska­ jo na pedala. Deležni smo bili aplavza in vzpodbudnih vzklikov. Po desetih urah in 220 prevoženih kilometrih ob naši najdaljši reki smo uspeli. Premagali smo vse vzpone, slabe ceste, nevarna križišča in dolge asfaltirane kilometre in pripeljali na cilj našega mara­ tona, na mejni prehod Obrežje. Tudi tu smo obdarili uslužbence prehoda z gli­ nastim konjičkom simbolom naše občine in jim prenesli najboljše želje kolegov z zahodne strani. Junaki kolesarskega podviga so bili: predsednik Kolesarskega društva Grosuplje Blaž Malnar, člani Andrej Jerman, Toni Hren, Vinko Žitnik, Božo Starašinič, Peter Bizjak, Franc in Franci Škerlj, Miro Plaveč, Srečo Gjerek, Zdravko Igličar, Marjan Bučar, Rajko Varga, Adi Planinšek, Vlado Mlakar, Stane Savič, ter gostje Janez Štangar, Dušan Hamun in Ivo Rupčić. Seveda moram omeniti še spremlje­ valno ekipo, to sta Franc in Joži Gliha, ki sta nas razvajala na postankih in Janez Pirnat. Izvedbo potovanja so z materialnimi prispevki podprli: Pekarija Grosuplje, Onkel Tuca bananas originales iz Višnje Gore in slaščičarstvo Janez Brodnik iz Grosupljega. Za njihove prispevke se jim zahvaljujemo in jim sporočamo, da bi nam bilo brez njihove pomoči veliko težje. Darila za obmejne organe in za promocijo naše občine je prispeval AB design iz Grosupljega. Druga naloga našega projekta je bila ekološko obarvana. Ker ceno tehnološkega razvoja današnje civi­ lizacije plačuje okolje in ker se zavedamo pomembnosti ohranjanja čistega življenjskega prostora, smo ta del namenili reki Savi, kot najdaljši in najmogočnejši reki Slovenije. Njena pot, katero smo si izbrali za našo transverzalo, simbolično povezuje državo od zahoda do vzhoda in ljudi ob njej. Mi smo želeli z našim dejanjem povezati vse župane občin gostiteljic reke Save, da s skupnimi močmi poskrbijo za našo reko. S pismi in Marjan, 25 km od cilja preko drugih sredstev javnega obveščanja smo jih pozivali, da store vse, kar je v njihovi moči, ter ohranijo našo reko in njene bregove čiste. Na naš apel so se odzvali župani občin: Jesenic, Ljubljane, Litije, Trbovelj in Brežic ter nam v svojih pismih izrazili podporo v naših prizadevanjih in nam obljubili svojo angažiranost pri teh ekoloških vprašanjih. Prva naloga in osnovni namen pro­ jekta Sava 2001 je bilo zbiranje denarnih sredstev za organizacijo leto­ vanja otrok, ki jim zaradi materialnih razmer ni omogočeno poč it ni kova nje na morju. Na 300 naslovov podjetij in obrtnikov iz naših treh občin smo poslali pisma s predstavitvijo našega Joži in Franc nas krepita na polovici poti projekta in s prošnjo po pomoči za ure­ sničitev plemenitega cilja. Odzvala so se podjetja EMV d.o.o. Ljubljana, TIMO Žitnik s.p. Sp. Slivnica, Klimatizacija d.o.o. Paradišče, Sprinter d.o.o. Grosuplje, Narina d.o.o. Grosuplje in Silveco d.o.o. Grosuplje. Z njihovimi prispevki smo uresničili sedem otroš­ kih sanj. Omogočili smo sedmim šolar­ jem iz naših krajev julijsko čofotanje v morju in sončni žarek na njihovo srce. Naj izkoristim to priložnost in se jim v imenu kolesarskega društva Grosuplje in v imenu pomoči deležnih otrok za njihovo plemenito darovanje iz vsega srca zahvalim. Za konec bi rad povzel. Vsi, ki smo kakor koli sodelovali pri opisanem pro­ jektu, smo opravili veliko in plemenito delo. Dokazali smo, da je še vedno živa solidarnost in pripravljenost pomagati soljudem v stiski. Zato še enkrat, velika hvala vsem. KD Grosuplje, Andrej Jerman ii 2001 KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA Brinje c. 1/47, 1290 Grosuplje Tel./fax: 01/7862-132 — JOŽEAHLINs FI TEHNIKA KoioaVorskal, Grosuplje, tel S. faks: 01 787-14-51 SOLARIJ EPILACIJA, DEPILACDA SPECIALNA NEGA OBRAZA in TELESA Kolesarji tik po STARTu v Ratečah.. In na CIUU v Obrežju. ANTICELULITNI PROGRAMI aromaterapija, mišična stimulacija obloge z blatom in soljo ultra zvok, algoterapija , Frigi Thalgo limfna drenaža ** NOVO ** A nticelulitni programi PRESO TERAPIJA in ENDODERMA L NA TERAPIJA SONY tu tehnounion d.d. Lf 1956 3 (S) 0 0 0 d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 2D Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS n poslovnim partnerjem ijkvalitetnejše usluge in - montažo akustike STORITVE Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; i meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; l vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; i naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA • Naša nova ponudba je urejena specializirana discontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samo- graditeljem, gospodinjstvom; • v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; • izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; • na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. debi mobitel TRGOVINI t L TEHNIKA Papir in obutev Grosuplje, Adamičeva 3a, tel.: 786 05 75 p^Tfeten nakup Moda Grosuplje, Adamičeva 8, tel.: 787 28 21 Svetovna novost Lotus-Effect® Vrhunske opečne kritine iz Nemčije po ugodnih cenah! Strešne kritine tudi za naklone streh od 10° dalje Krovsko kleparski cente Gasilska c. 27 £\ 1290 Grosuplje Pokličite za Vimont TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. Gasilska c. 4, Grosuplje - tel.:061/764-068, tel/faks:061/764-067 rlUAUlA UŠLA V VliAVUZttlJfJU STKOPOVI-PREDELNE STENE PO SISTEMU kNAUf ®mstrong KOVINASTROJ GASTRONOM d.d. Če ste ali če želite postati KVALIFICIRANI VARILEC ALI BRUSILEC za varjenje oz. brušenje zahtevnih izdelkov iz nerjaveče pločevine vas vabimo, da se nam pridružite. Poskrbeli bomo, da boste to dosegli. Svoje prijave naslovite na naslov: Kovinastroj Gastronom d.d. Grosuplje Adamičeva c. 36, tajništvo direktorja. PflRTflCR 9**t d.o.o. 1290 Grosuplje Kolodvorska ulica 2 tel.: 01/786-H-77 fax: 01/789-15-87 založništvo« poslovne tiskovine« glasila« časopisi« zloženke • nalepke« katalogi-koledarji« prospekti«vizitke DROGERIJA ^,0I)MI)()I),V|K| 6 21 21 plkah^J 1290 GR0SUPUE, Rožna dolina 9 Tel.: 01/786 33 63 Faks: 01/786 44 64 SELA pri Dolenjskih Toplicah Tel.: 07/306-56^95 07/306-56-82 RUDNIK, Šalka vas, Kočevje Tel.: 01/895-56-25 ,.„„ *, S • KERAMIČNE PLOŠČICE • GRANITOGRESI SANITARNA KERAMIKA !• BETONSKI IZDELKI • ISO SPAN ZIDAKI . LOVILCI OU BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE •MH '""VMM E T E R I H A DOBRO-GROSUPLJE Ljubljanska c. nh., Ivanina Gorica /T1~TW/1JT7~\ FT\rrYTnf'rrrrT1 AMBUIANTA GR0SUPIJE, Taborska 32 ^ 01/7X63-170 in 01/7861-143 DEŽURNA SLUŽBA: 011/329-716 od 16.00 do I9.00 • Zdravstvena oskrba in preventivna cepljenja malih živali • Kirurški posegi pri malih živalih • Sterilizacija in kastracija malih živali • Svetovanje pri reji in prehrani • Prodaja zdravstvenih pripomočkov in hrane za male živali POZOR! SPREMENJEN IN BOLI VAM PRILAGODLJIV DELOVNI ČAS: DOPOLDAN: DEŽURNA SLUŽBA: POPOLDAN: vsak dan od 7.00 do I 2.00, Oll /32 7-716 ponedeljek, sreda in četrtek sobota od 7.00 do 8.30 Zdravstvena oskrba: • umetno osemenjevanje • strokovni delavci Veterine Dobro-Cirosupljc d.o.o., Ivančna Gorica, 24 ur dnevno skrbijo /a zdravljenje bolnih živali, preprečevanje kužnih bolezni, osemenjevanje govejih plemenic in izdajo zdravstvenih spričeval. • korekcija parkljev • oštevilčenje in registracije živali - govedov Potrebne informacije dobite na telefonski številki 041/327-716 ali 050/634-554 PRI NAS KLPL.IFMO BI.ACiO VAM PO DOGOVORU PRIPII .11 MO 1111)1 NA DOM! Hranilnica JULIJ V LONU DOPISU SO PRED VRATI REZERVIRAJTE SI ČAS IN DENAR UGODNI KREDITI ZA VAŠE POČITNICE Poskrbimo za Vaše denarne zadeve in vam v najkrajšem času odobrimo POTROŠNIŠKI, OBRTNIŠKI ALI PODJETNIŠKI KREDIT TEKOČI RAČUNI (plačilna kartica Eurocard MasterCard, čeki, bankomati, limiti) NAJBOIJŠE OBRESTNE MERE ZA TOIARSKE VEZAVE . RENTNO VARČEVANJE ZA VARNO IN NEODVISNO PRIHODNOST m ZIA TI LON DOLGOROČNO VARČEVANJE'/A ZLATNIK ZAUPANJA I HM H H Itft-ani V HRANILNICI LAHKO PLAČATE VAŠE POLOŽNICE Z NAJMANJŠO PROVIZIJO IN KUPUJETE TER PRODAJATE TUJO VALUTO L.VJIM U.U. rVranj ZA VSE INFORMACIJE SE OGLASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 7H-62-925 Poslovna enota MAGRO Grosuplje Kolodvorska 3 Telefon: 01/78 64 600 01/78 64 300 Faks: 01/78 61 719