Slev 263. Posamezna Številka stane 1 Din. »LWW, v toreX dn? 28. oivenflra 1922. Leio L — Naročnina za driavo SHS: a) pi potti meseino Dla 1> io b dom tO b; dob'itl]6bo b dom mesečno u inozemstvo: ne'očao...... Din It) as Sobotna izdaja: — v Jagoala*i|i.....Dib 15 t laosematia ..... „ »» Mesečna prllosa: OesteiH SKSZ es Cene inseratom:č3 Enostolpna petuna vri.:* mali oglasi po Olo.r— IB Din. 150, valikt oglati nad 45 mui t1-ftkne po Din. 2 —, poslana itd. po D j. 3 —. Prt večjem naročila popast Izbaja vsak dan (zvzamši nanedaijka In uneva do piaa-ntkn ob 5. nrl zjntra|. Poštnina plačana v MM HT OrodBlitTo jo t Kopitar]otI nlloi IIot. B/in, Ho optal io bo vračalo; neiranklraoa plima so ne ■prijemajo. Oredn. toloL št». 60, uprava, itv. 326. Političen list za slovenski narod. Uprava je v &o?ltarjevi al. 6. — Račan poStne ljnbl|anke št. 350 ts naročnino In it. 34H ca oglase, zagreb 39.011 sarajev 7363, prai .e ln duna) i hran. i »fllaae. | 24.797 | Občni zbor S. K. S. V Mestnem domu v Ljubljani se je vršil včeraj občni zbor SKS. Občnega zbora so se vdeležili poslanci SKS in okoli '250 pristašev. Med vdeleženci smo opazili po večini znane obraze — nekdanje stebre našega podeželskega liberalizma, če je nekdanji podpredsednik JDS sedanji zastopnik samostojnežev v vladi, je jasno, odkod se rekrutirajo drugi stebri samostoj-nežev po deželi. Svoje srce so pokazali, kadar so se govorniki obračali proti SLS. Takrat se jih je prijel ogenj in so postali navdušeni. To je njihov element: farška gonja in boj proti klerikalnemu zmaju. Priznati pa moramo, da so bili govorniki razven posl. Kušarja v svojih besedah še dovolj zmerni. Na občnem zboru je minister Pucelj poročal-o zunanjem in notranjem političnem položaju. Zanimivo je bilo poslušati, kako je vlekel stvari za lase na površje, da se je mogel ogibati velikih in kardinal-nih grehov, ki jih ima SKS v gospodarskem in političnem pogledu na svoji kosmati vesti. Za bogove je bil prizior, ko je popisoval poglavje o izvoz, carini. Iz žarečih obrazov uslužnih in vdanih poslušalcev si lahko razbral, da so ti ljudje voljni brezpogojno služiti vladi, četudi morajo izdajati bistvene točke svojega programa. Nočejo iti v kot, kakor poreden otrok — primera g. Puclja, — če morejo le semintja doseči kako žemljico. S posebno vnemo je g. Pucelj zagovarjal vojaške kredite. Je za vedno večje oboroževanje kakor je bil nekoč gospod Viljem II., ki je v tem oziru menda vzor g, Puclja. Pridružil se je tudi Viljemo-vemu naziranju, češ da je v oboroževanju poroštvo iniru. Navzoče zaupnike je s to teorijo skoraj do solz ganil, tako da so bili vsi navdušeni za tri milijarde štiristo milijonov kron, ki jih bodo ljudski žulji položili na oltar militarizma. Vsaka vlada, ld s svojo brezvestno politiko tira ljudstvo v obup, naslanja svoj zadnji up na bajonete in pri tem vara ljudstvo, da gre za mir in je proti vojski. Tudi teorija, ki je privedla Nemčijo v pogubo. Na zboru zaupnikov SKS so se samostojneži izrekli za to teorijo, in ljudstvo si bo to zapomnilo. Da je g. Pucelj z vsemi štirimi zagovarjal centralistično nstavo in s tem nadvlado Srbstva nad Slovenstvom, to smo pričakovali in naravno je tudi bilo, da se njegovi lahkoverni verniki niso sramovali tega izdajstva nad lastnim narodom, ampak kakor se hlapčevskim dušam spodobi, z odobravanjem vzeli na znanje. Osupnila nas je pa predrzna trditev g. Puclja, da je obiasbia ureditev države samouprava in sreča, zakonodajna avtonomija, kakor jo zahteva slovensko ljudstvo, pa nekaj manjvrednega. Tako trditev morejo gutirati pač samo politično neizšolani ljudje, kakor jih je imel g. Pucelj pred seboj, ki jih vodi strast, nc pa luč pameti. O klubu kmetijaca je poročal posl. Ra-jer. Kaj pomembnega ni mogel navesti, ko cela vlada ve, da je za vsako ceno uslužen vladi. Poslanec Kušar, ki se je razmeroma klerikalnega zmaja najbolj bal, je poročal o vojaštvu in o letniku 1898. Pozabil je povedati, da je sedanja vlada 8 samostojneži vred poklicala ta letnik po nepotrebnem v vojake in da je moral šele Jugoslovanski klub priti, da je tej vladi radi te očividne krivice pošteno izprašal vest in potom vprašanj in s pritiskom javnega mnenja tako dolgo obdeloval vlado, da je dasi nerada, popravila to veliko krivico. Kušar je pel slavo vladi, ker ni krivico podaljševala, letnik 1898 bo pa pri volitvah samostojnežem primerno dopovedal, da so tudi oni pomagali krivico narediti. Nastopil je tudi veliki financier Majcen, ki naj bi podal poročilo o finančnem stanju v državi, pa je tako stro-kovnjaško poročal, da je dognal, da Slovenija od države več prejema, kakor ji daje. Sram nas jo bilo, ko smo videli, da zbrani zaupniki to neresnico molče prenašajo. Davčni vijak privijajo pri nas do skrajnosti, gospod Majcen je pa še tako dram, da ponavlja očito neresnioo, češ da smo glede davkov pasivni. Tudi to bodo volivci ob primernem času primerno kvitirali. Skrbno se ie pa gospod Majcen ognil najvažnejšega predmeta in največjega atentata sedanje vlade na žepe delavnega ljudstva, — vladne davčne predloge. Govorili so pač o izenačenju davkov, kar samostojneži že dve leti obljubljajo, storili pa niso kot pokorni sluge centralističnega režima dosedaj ničesar, niso se pa upali z vso odločnostjo nastopiti proti novi davčni predlogi. Saj je to vendar tudi dete njihovega kmetskega ministra. Tudi o tej točk se bo naše ljudstvo svoječasno prav temeljito razgovorilo z g. Pucljem. Poslanca Drofenik in Mrmolja sta se gibala v svojih priljubljenih :: idejah«. Da sta proti ženski volivni pravici, proti demo-cialistom itd., je vendar jasno in ne bi bilo kratični volivni pravici za naše občine, proti komunistom, socialistom, krščanskim so-treba tega na zboru zaupnikov poročati. G. Pucelj je odnesel z občnega zbora zaupnico in to se spodobi za takega ministra, ki ga noben neuspeh ne premakne iz ravnovesja, spodobi se tudi za slranko, ki prodaja bistvene točke svojega programa pa ostaja neomajna — neomajna dekla Pašiča. Komunike Hrvatskega bloka. ZA VOLIVNO VLADO NARODNE KONCENTRACIJE. Zagreb, 27. novembra. (Izv.) Hrvatski blok je izdal sledeči komunike: Hrvatski narodni zastopniki so na 21. plenarni seji dne 25. novembra sklenili sledeče: Odobravamo delo predsedstva Hrvatske republikanske seljačke stranke in mu dajemo popolnoma svobodne roke v razgovorih pa tudi v pogajanjih z zastopniki srbskega naroda. Obenem se potrjujejo sklepi Hrvatskega bloka o izključitvi stranke prava iz Hrvatskega bloka dotlej, dokler bodo v poslovnem odboru stranke prava prevladovali frankovci in dokler bo ta odbor nad zborom stranke in nad celo stranko ter dokler si prisvaja pravico, da bo izvrševal kontrolo nad Hrvatskim blokom in nad vsem hrvatskim narodom. Kakor hitro bodo pa v stranki zavladale zopet normalne razmere in se to javno pokaže, bo Hrvatski blok pozval stranko prava, da mu pošlje svoje zastopnike. Po 21. seji je osrednji odbor Hrvatskega bloka razpravljal o glavnih predpogojih za rešitev hrvatskega vprašanja v pravičnem sporazumu med hrvatskim in srbskim narodom in to parlamentarnim potom. Ti predpogoji so: 1. Na srbski strani bi bilo treba, da pri reševanju kmetskega vprašanja vidno sodeluje Stojan Protič, ki si je s svojim ustavnim načrtom, s svojo dveletno borbo za revizijo vidovdanske ustave ter s svojim poznavanjem hrvatskih razmer pridobil posebno zaupanje celega Hrvatskega bloka. 2. Zastopniki srbskega naroda, ki so zadnje mesce javno obsojaLi današnji protiljudski, reakcionarni in nad vse protihrvatski režim in to iz prepričanja, da je ta režim nesreča in propast tudi za srbski narod, kakor tudi vsi zastopniki srbskega javnega mnenja, ki so za pravičen sporazum s Hrvati, morali bi v parlamentu ' in časopisju omogočiti, da se ta režim vrže i in takoj sestavi vlada narodne koncentracije kot volivna vlada in kot vlada sporazuma s Hrvati, ki bi v najhujšem času razpisala volitve in v svrho priprav za svo-j bodne volitve takoj postavila vso državno | upravo na temelj zakonitosti, posebno pa vrgla z vladnih mest nasilne in korumpira-ne eksponente režima na Hrvatskem, v Bosni in Dalmaciji. 3. Zunanja politika naj i bo miroljubna, a odločna. 4. Celokupna finančna in gospodarska politika se mora ravnati izključno po najnovejših ljudskih zahtevali. V smislu sklepa plenarne seje zastopnikov mora predsedstvo Hrvatske republikanske seljačke stranke in Hrvatskega bloka storiti vse, da bodo o teh predpogojih poučeni vsi glavni zastopniki srbskega ' naroda. Podpisani: Stjepan Radič, dr. Drin-: kovic, dr. Maček. Kakor je izvedel vas dopisnik, defini-tivna odločitev za odhod v Belgrad ni padla zato, ker se je na seji poudarjalo, da je treba počakati, da se razčistijo razmere v Davidovičevi skupini in da je treba dogna-1 ti, koliko ljudi imata za seboj Stojan Protič in Ljuba Davidovič. Pribičevsčeva želja. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Danes se je vrnil iz Zagreba minister Pribičevič, ki je takoj prišel na sejo zakonodajnega odbora. Videti je bilo, da je zadovoljen s svojim obiskom v Zagrebu. Sklical je sejo svojih pristašev, na kateri je bilo izraženo mišljenje, da se uprizori pogon proti Frankov-cem. Pribičevič je bil proti temu. Sklenjeno je bilo, da se položaj v Hrvatskem bloku izrabi za utrditev stališča Pribičeviče-vih pristašev. Pribičevič širi vest, da Hrvatski blok ne pride v Belgrad. DR. RIB AR NA DVORU. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Snoči je bil bivši predsednik narodne skupščine dr. Ribar pozvan na dvor, kjer se je mudil nad 1 uro. Ta poziv je v zvezi s sedanjim političnim položajem. LAŽNIVA LUTROV A« POROČILA. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Tukajšnji dopisnik >Jutra« pošilja zadnje čase v Ljubljano tendenciozna poročila, iz či ih sestave se že jasno vidi, da so neresnična. Dne 25. t. m. je poročal, da je Jugoslovanski klub sklenil, da vstopi v vlado. Ta vest je navadna laž. Burna seja zakonodajnega odbora. Belgrad. 27. nov. (Izv.) Danes ob 10. uri dopoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora, na kateri so razpravljali o 7. točki člena 4, ki določa, da ne more postati državni uslužbenec oseba, ki zastopa načelo protizakonite izpremembe državnega reda. Razprava je bila zelo burna. Poslanec Gjonovič je ostro napadel vlado, ker je spravila v uradniški zakon ti> točko. Poslanec Wilder je branil vlado. Med njegovim govorom je prišlo do tako burnih prizorov, da je bila sejja pretrgana za 10 minut. Ko je bila seja zopet otvor-jena, je demokrat Pavle čubrovič nagla-šal, da je ta člen proti ustavi. Ker je demokratski klub sprejel ta člen, bo on zapustil seio, ker ne more glasovali za ta člen. Po svojem govoru je čubrovič odšel iz dvorane. Poslanec Moskovljevič je izjavil, da je ta člen protidemokratski in proti-državen. V istem smislu je govoril tudi demokrat Angjelič. Govorila sta šc poslanca Divac in radikalec Vujičič. Govoriti je hotel predsednik zakonodajnega odbora Trifkovič, a pred njegovim govorom je opozicija zapustila sejo, ki je vsled tega postala nesklepčna. Demokratje so hitro poslali svoje časnikarje, da so iskali poslance po kavarnah. Posrečilo se jim je spraviti skupaj 14 poslancev, kolikor jih je treba za sklepčnost. Člen 4. je bil nato seveda sprejet. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je poročal načelnik zunanjega ministrstva Nešir o konferenci v Lausanni. O tem se je vršila obširna debata, ki dokazuje, da ministri niso zadovoljni z. delom dr. Ninčiča. Sklenili so, da pozovejo dr. Ninčiča v Belgrad, da osebno poroča o svojem delovanju. Nato so ministri razpravljali o notranjem položaju. Minister Pribičevič je poročal o svojem potovanju v Zagreb. FINANČNI ODBOR. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Jutri bo seja finančnega odbora, na kateri bodo razpravljali o kreditih iz 100 milijonskega dolarskega posojila in o zakonu za uradniške draginjske doklade. SEJA RADIKALNEGA KLUBA. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Julri bo seja radikalnega kluba. Poročal bo ministrski predsednik Pašič o notranjem in zunanjem položaju. S.L. S. v Ljubljani, Ljubljana, 26. nov. SLS je danes dopoldne z volivnim shodom za občinske volitve v Ljubljani v Union u zaključila svoje strankine volivne shode. Na shod so bili vabljeni zgolj ljubljanski somišljeniki SLS. Dvorana je bila polna — v petek so naši krščansko-socialnl delavci, danes pa naši somišljeniki ljubljanski volivci napolnili veliko dvorano Uniona. Krepko bodo nastopili volivci, pristaši SLS v tej borbi. Danes popoldne je pa že pričela nastopati s svojimi shodi >Zveza delovnega ljudstva«, katera bo pregledala svojo armado na volivnem shodu v soboto dne 2. decembra ob pol osmih zvečer v veliki dvorani »Uniona«. V tabor »Zvezo delovnega ljudstva«! Shod je otvoril predsednik vodstva SLS za Ljubljano lov. K r c m ž a r z iskrenim pozdravom na vse zborovalce. Sedanje volitve bodo dokazale, da je Ljubljana v taboru »Zveze delovnega ljudstva«. | Podelil je nato besedo glavnemu uredniku »Slovenca« tov. S m o d e j u, katerega so zborovale! burno in navdušeno pozdravljali. Govornik je izvajal med drugim: Današnja doba zahteva zrelih Ijndt! Dovolite, da v borbi za občinski svet ljubljanski izpregovorim eno ali drugo besedo. Moje globoko prepričanje o potrebi tesnega združenja v >Zvezo delovnega ljudstva« mi veleva, da posegam v volivno borbo, tem lažje, ker nisem kandidat. Ako si ogledam stranke, katere kandidirajo, se moramo čuditi, ker čij emo pri nasprotnih strankah veliko besed?, a pravega programa nikjer ne vidimo I (Res je! Navdušeno pritrjevanje.) Današnja doba zahteva zrelih ljudi! (Res je! Ploskanje.) In zveza zrelih ljudi v Zvezi delovnega ljudstva je prvi dan, ko je nastopila, objavila svoj program! Razlagati ga ni treba, ker je Zveza delovnega ljudstva ta program že izvajala. Blok v prejšnjem občinskem svetu je že začel izvajati program, kakor ga ima zdaj, samo da ga je sedaj »Zveza delovnega ljudstva« še izpopolnila. V prejšnjem bloku je bila tudi NSS, ki je pa iz bloka izkočila tja, kamor jo je srce vedno vleklo. »Zveza delovnega ljudstva« z njo ni nič izgubila, ker je v svojem stvarnem delu vsaj nihče ne bo oviral. (Burno pritrjevanje.) Stari liberalci, kateri so 40 let vladali v Ljubljani, so jo toliko ! zanemarili, da jih bo njihova lenoba uničila! Naš program je izvrsten, stvaren in socialen. Zato se niti najhujši kapitalisti niso upali nastopiti proti njemu, oiupak ga vsa Ljubljana odobrava. En sam ugovor je bil slišati proti izvajanjem lega programa v zadnjem občinskem svetu, češ da je preveč trosila denar. Zajeilnica prepisala program »Zveze delovnega ljudstva«. Toda v politiki 'e usoda včasih hudobna. Ker sedanja Zajedniea ni imela prave ga' programa, je povzela program >Zveze delovnega ljudstva«. Ali ga bo Zajedniea tudj izvajala? Če ga misli, potem bo morala v to svrho »trositi« potrebne svote, če ga pa ne misli, potem je pa njen komunalni program samo pesek v oči. (Burno pritrjevanje.) Sploh so pa bili očitki, da je bivša večina v občinskem svetu trosila«* denar, prav od te strani najneumestnejši, ne samo neresnični, ker so ravno ti ljudje tekom 40 let Ljubljano strahovito zanemarili in bi prej lahko z man širni sredstvi izvršili, kar se mora danes z velikimi. Puščica, ki so jo naperili proti nam, pada na nje same nazaj. (Viharno odobravanje.) Kar so oni zanemarili, je treba sedaj popravljati, iz nič pa seveda ni nič! Vidi se, da Zajedniea svojega programa sama ne smatra resnim. Na vseh shodih in svojem časopisju prikazuje samo dve točki svojega programa: 1. Oni so za politično centralizacijo in 2. za upravno avtonomijo. To je njihov glavni šloger . (Veselost. Pritrjevanje.)' Kateri pameten človek si more predstavljati resnično samoupravo v Sloveniji, ako je hkrati za politično centralizacijo v Belgradu? Upravna avtonomija je mogoča le Silil! t BCOVEREC, Hm » BVVemftra 1921 lltv. 161) lam, kjer je tudi politična avtonomija ali je pa sploh ni. To je evidentno za vsakega političnega abecednika. Zato je ta volivni všlager« Jug. znjednice pravi humbtig, politična sleparija. (Burno, več minut trajajoče odobravanje. Ploskane.) namenjena lamo takim, ki ne znajo misliti. (Ponovno odobravanje.) Z narodno Zajednlco ne more noben pameten, zaveden Slovenec, ker v agitaciji razvija svoi pravi dema-rošld in prazni program. (Tako je! Ploskanje.) JDS v Ljubljani nn more biti holjSa kot je t Belsrrndn. Pečati se hočem zdaj z JDS Ne morem si misliti, da bi bila ta stranka v Ljubiiani druga in bol sa kakor je v Be^radu JDS je JDS. (Burno pritrjevanje. Ploskanje.) Dala si Je naziv Jugoslovanska demokratska stranka. Ko bo demokratskim državnikom prešel v kri in meso fiindament ilni reSpekt pred dostojanstvom svobodnega državljana, potem jim bomo priznavali vsaj to, da smejo upravičeno nositi naslov: demokratska stranka! (živahno pritrjevanje.) Ko bodo demokrat spoznali, da rnv-Hopravnost Slovencev. Hrvatov in Srbov ne obstoji še v milostnem spreiemu par nod-telenib slovenskih in hrvatskih uradnikov pri centralni upravi in Se manj v velesrb-«kl politiki in hlapčevstvu, potem jim ne bomo odrekali naziva "ugoslovanske stranke, (Burno pritrjevanje. Ploskanje.) JDS tire?! komnnalneira programa, JDS je brez komunalna programa. Kakšen pa naj bi tudi l.il? Če bi ga objavili v smislu svojega strank;ne?a političnega pravca, bi morali reči: Prva in glavna točka programa JDS da bomo v smislu svojih načrtov dfRrndirnli av^nainVič-nes^ župana ljubljanskega v občinskega državnega :s>pisira« centralistične vlade po wa?ar?kem načinu! (Pritrjevanje.) Ali naj poka"eio Lnbijančanom svoj program glede na Mestno hran^nico? Tega je itak njihov mimVer pok??,al. ko je razpustil upravni svet Mestne hranilce Zato pa ne bo odveč, H pojasnimo mi niihov komunalni program glede Mestne hranilnice. ki ga lahko beiete v »Službenih no-vinah« in ki se glasi: V državni hipotekami banki kot centralistični instituciji bode morala naložiti Me. li>« hranilnica milijone. za katere se pravzaurav teneio JDS ln NSS Zajedn'čarji, toda n tožiti: ^auf Nimmenvidersehen« (Viharna vesel ost), to je do povrnitve o Sv. Nikoli ' ("Bučen smeh), kakor se je zgodilo z uradniškimi prispevki za nabavljačko" zadrugo. Da na takih ljubljanskih občinskih avtonomnih fondov ne bo požrl centrali«f?čnt mo!oh. *ato so pa že njeni očet e celih 40 le* prej skrbeli, da jih niso najromilPL čeravno ni bilo v blatni Ljubljani videti, da so jih v plodonosna občinska podjetja naložili. (VI nemo odobravanje.) Vsekako je bolje, da bodoča večina >Zveze delovnega ljudstva« v občinskem »vetu (Klid: Živijo večina de!o"ncxa ljudstva!) uporablja avtonomne fonde v izvedbo svojega snlnšnokoristne^a in socialnega programa, kakor pa. da bi še državna hipotekama banka prišla v skušnjavojn bi ona z denarjem avtonomnih korporacij gradila nove stotine hiš in poslooi' v Beioradu ln bi bili radi tega prikrajšani mn-rshat-Bi uradniki in uradniki avtonomnih zavodov, kakor so danes prikraišani državni nradnilri in uslužbenci in od uprave monopola tobačno delavstvo ali pa mi tob«-itarjl. (Živahna veselost. Burno pritrje/a-nje.) Morda bo kateri dejal, da govorim v ugankah, toda centralistična gospoda v Belgradu me bo čisto dobro razumela ln g tem je rešena uganka tudi za vsakega, ki se venomer sprašuje, kakim more Uiti ta centralistični dihur (Veselost), ki no? in dan žre, od sebe pa nobeno '»ge ne da! (Živahno pritrjevanja in ploskanje.) Kaj $e ostane od JDS? S programa JDS smo morali tcaj črtati prvi dve črki J in D. (Viharna vese lost.) Ostane torej samo še zadnja črka S, z veliko pisavo seveda! Morda iz samega spoštovanja do socialnih nalog, katere bo vršila »Zveza delovnega ljudstva« v občinskem svetu ljubi anskem? Ter« rešpekta pred socialnimi dolžnostmi pr! JDS še ni bilo videti, o čemer bi nam lahko dolge pa žalostne storije pravili naši invalidi, ki jih je ministrstvo za socialno politiko rešpektiralo samo tiste dni, ko se je vršila v mejah naše države mednarodna invalidska konferenca. Ne. JDS in sedanje vladne stranke takega spoštovanja nimajo do pojma »socialne naloge* in kar je 2 njimi v kakršnikoli zvezi, kakor delavec, duševni in fizični dclavec, ali delo sploh, razen če -azumemo pod besede delo državne in ak-cioname kupčije. Sic«r ne bi bili sprejeli v svoj načrt t"di davek od dela. Povsod drugod smatrajo, da je de'o tisti Činitelj ki prinaša bla^oslan e, popravlja slabo valuto in se na visoko dvignjenih j strankinih zastavah v zlatih črkah blesti zlato geslo >za pošteno delo — pošten za-sluzeki Samo državni predstavniki vladnih strank pri na* smatrajo za fiska'ne potrebe uvedbo davka, ki mu je podvržen dohodek, ki izvira od tistega telesnega in duševnega dela, ki re vrši v rlužbenom ; razmerju. Davek znaša 5 odstotkov, pri j stalno nastavljenih delavcih % mesečno ali letno plačo 2 odstotka čistega dohodka. Dei&vec, hlapec in dninar bodo plačevali torr, davek, ako bed^ de'aii, zoto ker bodo žuljevimi rokami dvigali gospodarsko moč države! (Ogorčeni medklici: Banke naj plačujejo, ne reveži!) Iz tega moramo pač v vso opravičenostjo sklenati. da nora tretja črka S v .TDS imeti lak druj pomen. Jaz mislim, da damo temu S lahko pravo tolmačenje mi. ako bomo vo■ ili tako. da bo ta S pri občinskih volitvah v Ljubljani pomenil za JDS politično S(tnrt) v Ljubljani' (Velikansko navdušenje! Pritrjevanje. Ploskanje. Burno ogorčenje radi davka na delo ) Duhovnik spada k dplomeirn ljudstvu. Izrečem še eno misel: Odkar obstoji ^Slovenski Narod*, je vedno in vedno pso-val duhovnike s farii; pri občinskih volitvah je pa postal zda? >S1. Narod« silno pobožen, ker se boji, da ne bi duhovniki volili >Zveze delovnega ljudstva«. Dne 3. decembra pa bodo »Narodovi« »farji« »kot pošteni in soc!alno mi°'eči duhovniki« pri občinskih volitvah pokazali In dokazali, da snarla duhovnik k delovnemu ljudstvu! — (Navdušeno pritrjevanje. K1ici:Živela duhovščina !) Proti volivnemu golažu. V agitaciji sem vedno sovražil umazano agitacijo in gabi se mi volivni golaž, s katerim se zdaj toliko dela v Ljubljani. Prepričan sem, da so ljubljanski volivci tako zreli, da jih ne bo zapeljal ne volivni golaž, pa tudi ne ministrski volivni cuker! (Bučna veselost.) Danes teden val na volišče za »Zvezo delovnega ljudstva«! (Burno pritrjevanje in ploskanje.) Značajnost NSS. Kandldnt »Zveze delovnega ljudstva« tov. dr. Stanov nlk je nato v daljšem gr.voru med drugim <>stn> obsodil NSS, ki je dokumentirala svo o *narajnost v tem, da se je do zadnjega momenta udeleževalo posvetovanj z >Z vero de'nvnega ljudstva« še v času, ko ;e imela že podpisan pakt s staro narodno napredno gospodo. Za prehrano. Kandidat »Zveze delovnega ljudstva« dr. V. Rožič je v svojem govoru med dragim povdarjal, da je zaenkrat najbolj nujno v Ljubljani vprašanje prehrane. Fkrbeti moramo, da ne bomo stradali. Rešiti se mora stanovanjska mizerLa, regulacija Ljubljanice itd. Po govoru dr. V. Rožiča je predsednik tov. Krem žar zaključil shod rekoč: Nasprotniki očitajo radi našim kandidatom, da so premalo učeni. Toda resnična je beseda starega politika, da v politiki ni glavno ve'ika učenost, ampak delavnost, odlečnost in poštenost. To pa hočemo biti in ostati. Zato tudi na ves glas pov-darjam, da se hočemo sprejetih obljub in programa držati, ker ne poznamo nepoštenega izdajstvo. Nato ie rozival volivce SLS v Ljubljani, naj do zadnjega store 3. decembra svojo dolžnost ter izvo ujejo sijajno zmago delovnemu ljudstvu. O svetovni politiki irmimo danes beležiti fakt uprav senzacionalnega značaja. Turško vprašanje, katero se je smatralo dozdai v glavnem za vprašanje, ki se ti?e veČnlimenj samo Anglije in Francije, je pcstalo naenkrat svetovno vprašanje v najširšem smislu te besede. Na lozanski konferenci se je namreč 25. t. m, popolnoma nepričakovano oglasil zastopnik Zedinjenih držav S. A. Child in sicer z izvajanji, ki nedvoumno kažejo, da se S. A. ne smatra več za neinteresiranega »onazovalca« dogedkov, marveč (la hoče aktivno vanje poseči. Anglija in Francija, ki sta na Orientu medseboj hudo konkurirala, sta se sporazumela glede svojih interesnih sfer v turških deželah in vsled tega je bilo upravičeno upanje, da se turško vprašanje primeroma lahko reši. Račun naj bi plačali deloma Turčija, deloma pa Nemčija. Turške zahteve bi se bile zelo pristrigle v glavnem v prid Anglije, zato pa bi bila Francija dobila večalimenj svobodne roke napram Nemčiji. Vendar se je Franciji upravičeno zdelo, da bi utegnile proti temu imeti svoje pomisleke Zodmiene države S. A., katerim zavezniki dolgujejo ogromne vsote, vsled cesar zlasti repa raci jskega vpraš?nja brez njih absolutno ni mogeče rešiti. Zato ee je podal Clemenceau na potovanje v Ameriko, kjer je v javnih govorit* zagovarjal stališče Francije napram Nemčiji. Prepričeval je Amerikance, di je nujno potrebno, da se z:pet interesiraio za politiko v Evropi. da podnrejo stališče zaveznikov in da jim pomrgajo brzdali Nemčijo, ki da v zvezi ?. Rusijo in Turčijo snuje maščevalno vojsko zoper antanto. To potovanje pa je prineslo za Francijo povsem nepričakovan rezultat. Ne samo, da je širša amerik^nska javnost začela Clemenceau-a liuto napadati, marveč je zdaj tudi ameriška vlada oficiozno izjavila. da politiko francoske vlade obeoja, da zla* sti ne odobrava njenega stališča v zadevi nemških reparacij in da mora Francija svojo politiko temeljito preekreniti, ako hoče da se izboljša politični in gospodarski položaj Evrope. Obenem s tem je zastopnik S. A. v Lcoani izjavil, da Amerika ne odobrava nobenih aeparatnih pogodb, ki bi jih sklenili zavezniki s Turčijo, ampak da je to svar, ki se tiče tudi Amerike, katera zastopa stališče, da mora v turških deželah veljati načelo odprtih vrat za vsakogar, kdor heče trgovali. S tem je načeto zlasti vprašanje Mosula, ki je v rokah Angležev, oziroma njihove »Royal Dutch Comp.c, ka-: ter* hoče eksploatirati tamošnje petrclej-ske vrelce, cbčim Turki pravijo, da so tisti izvori last turškega sultana Abdul Hamida, Amerikanci pa želijo tam sopravic za svojo »Standard Oil Comp.« S tem so Zedinjene države 8. A. popolnoma pokvarile angleško-francoski načrt glede Orienta in se bo zdaj to vpraša-j nje zasukalo v čisto drugačno smer. Anglija je že ■»čutil*. da bo treba kreniti v drugo smer ir T n k<-m priznala cdrinski kolodvor Kfr-^fč, katerega jim je dssedaj cdlečno odr°ka'*. Zanimi' * Jv, opazovati, kaj bo zdaj storila Francija in kakšno vlogo bo Igral ČL čerin, ld kr-.clu .ivrjpe v I. -z-n Na prvi mah je vidno, kakšen velik preebrat v svetovni p.ltiki pomeni zopetno aktivno poseganje Zedinjenih držav S. A„ v politiko na starem kontinentu. Deloma Je to rezultat zadnjih dopolnilnih volitev ' ameriški senat in renrezentančr zbornico, pri katerih fv> dobili veliko ~.dežev demokrati, pristaši \Vilsona. izjava dr. Ninčlča. Lausanne, 26. novembra. (Izv.) Mini« ster dr. Ninčič je izjavil z ozirom na vprašanje morskih ožin, da morajo biti morske ožine proste za promet trgovskih ladij. Komentarje o njegovem sestanku z dr. Bene sem je označil kot neresne. Njegov sest« nek z dr. Benešein je bil dogovorjen že v Belgradu. On se bo sestal z dr. Renešem v nekem švicarskem mestu. Tudi vesti o novem balkanskem bloku je označil kot gole kombinacije. Med balkanskimi drža-vami vladajo sicer prijazni odnošaji, tod« vsaka balkanska država ima proste roke, SPORAZUM Z REFET-PAŠO. Carigrad, 26. novembra. (Izv.) Ra* govori med Refet-pašo in med zavezniškL mi komisarji glede uprave mesta so do-vedli do popolnega sporazuma. Kanec vojnemu sovraštvu! London, 27. novembra. (Izv.) »Dail? Express« javlja, da angleška vlada ne bo ve? obnovila zakona, s katerim se prepoveduje bivanje v Angliji državljanom onih držav, s katerimi se je Anglija v svetovni vojni bojevala. Kova grška vlada. Atene, 26. novembra. (Izv.) Polkov i nik Gonatas je sestavil novo vlado. Finančna konferenca v Bruslju London ,23. novembra. (Izv.) Kakor zatrjujejo, se je tudi angleška vlada pridružila mnenju Poincareja, naj se skliče finančna konferenca v Bruselj za 15. decembra, pred to konferenco pa še pred-konferenca vodilnih finačnikov antantnit držav. Packa. 43 Pošlo- Francoski napisal Hazin \enil A. B. Le malo, gospod Jnpille? —■ Ne pi eveč. L. 1844. je bilo vse bolj Vroče. Takrat se je lovilo! Tore., ali hočete Iti z nama na lov prihodnjo nedeljo? Pravim t nama, ker bo tam tudi eden od vaših prijateljev, ki je izboren ribič in tudi moj prijatelj. — Kdo neki? — To je skrivnost, gospod Mouillard, flnajhna skrivnost. Zelo se boste začudili. Torej velja, prihodnjo nedeljo? ~ Kje bo? — Pst! Mali pisar se ml zdi, da posilila, To je navihanec; povedal vara bom v drugo, — Kakor hočete, gospod Jupille; na •**ak način se odzovem vabilu. — Oh, kako sem vesel, gospod Mouillard! Ko bi nas le hotela prehiteti mala nevihta! Govoril Je resnico; veselje mu si o na Obrazu. Nikoli ga nisem videl tako pridno drgniti nos n koncem gosjega peresa kakor ono popoldne. To je pri njem znak prekipevajočega veselja. 20. julija. Videl sem Lamprona, ?a'ostnega in dobrega kot vedno. Najprej sva malo po-kramljala o njegovi materi. Povedal sem mu, koliko hvaležnosti sem dolžan ponižni žrnic! r.a !o, kar mi je storila. »Mile sc mu jo storilo pri lej hvali: — Ah, pravi, kaj šele, če bi jo bil poznal od blizu? Če sem pošten človek, moj dragi, če sem se pretolkel skozi preskusne življenja in poklica, ne da bi omahnil, če sem si zastavil cil.i onkraj uspeha, skratka, če kaj veljam po duhu in po srcu, imam njo zahvaliti. Nikoli me ni zapustila: to je prva ločitev, pa ona velika, ki nisem bil pripravljen nanjo. Nato hipoma obrne pogovor drugam: — No, kaj pa stara ljubezen? — Bolj sveža kot kdaj prej. — Ali je vzdržala pol urice razgovora? — Podvojila se je. — Ali le se sovraži? Povedal sem mu o potu v Desio in pogovor v vozu, ne da bi kaj prikrival. Posluša me molčo. Ko končam, pristavi: —- Moj drogi Fabieu, ne smeš se obotavljati. Tekom enega tedna jjo moraš poprositi za roko. — Tekom enega tedna? In po kom? — Po komerkoli hočeš, to e moja stvar. Za tvoje odsotnosti sem se malo razgledal glede nje: zdi se mi, da je kakor ustvarjena zate. No. In še nekaj: tvoj položaj je vendar smešen. Pisar si brez poklica, po neumnosti sprt s slricem, ki je hoj edini sorodnik. Treba je narediti temu enkrat za vselej konec, in poroka te bo k temu jrtovo prisilila. 21. Jt ^a. Potniki proti Sceauxu", vstopite! Dostikrat sem že potoval po lej progi, toda niti enkrat mi ni ušla ta besedna igra. Parižan, k! se sicer tako brzo naveliča kake stvari, se ne naveliča nekih dovtipov ustnega izročila, kakor je na primer ta, ki ga je umirajoča pošta pred petdesetimi leti poklonila novi že^znici. Vedno najdeš na kolodvoru šal ivca ki ga ponovi, in tu-cat dobrodušnih ljudi, ki se mu smejejo. Danes se smeieta oba delavca, ki kupujeta poleg mene listek in s svojo nrtliago ter kletko za čižke zapirata dohod k blagajni. Smeje se debeli gospod z očali, predstojnik vzgojevališča. ki je stalen gost na tej progi. Smejejo se trije študente, ki se peljejo v Fontenay-aux-Roses. Tudi ona se sme e, mala gojenka, za materjo in za ten-čico. Mama pa je po pravici vznevoljeno ln ošine slabega dovtipne/a s pogledom, ki pravi: ^Bodite opreznejši, Matildo imam s seboj!« Jupille mi je dal pismeno pojasnila — na ta način zna še najbol je povedati — in sicer tako točna, da se ni mogoče motiti. Mogel bi se peVati no Že'eznici do Mas-svja ali do Bievre?a. Toda stvar je mno^o lepša, če se gre peš od Seanxa naprej. V slučoiu, da se odločim za drugo, moram pustiti Chatronav na levi, premzati verri-erski gozd, sledeč utrdbam, dokler ne najdem mesta, kjer se rečica Bičvre mej obe- * ParišVs Sala, obstoječa v besclnl igri, ki sc nc prevesti, in se francosko fMafli: I c« voya£e irs ponr sceau en voilure jc v fonetičnem porfle^u jer'ra!io: Los vov^fs, porrceau*, en vriture! — op. prev. V Fran-ccSMni pomeri »'es sceau*« časi in urad ar-?ftvnc»c!a peča ta rja. ma bregovoma, porastlima z jelkami, ras širi ln naredi zalivček, ki je čist kot stu denec in bogat na ribah kot ribnik. — Pa nikar ne govorite o lem! mi priporoča Jupille, to je samo za nas, sau sem odkril ta prostorček. Ko sem zapustil Sceattx, da dohitin Jupilla, ki se .'e odpravil na pot že prec dnem, je sta'o solnce že visoko. Nikjer ob ločka, ne vetriča, povsodi poletje v vse svoji moči. Toda če je vročina velika. j< pa tudi pot prekrasna. Okroinkrog buzor! Palica se vzdigne v zra mej dvema drevesoma. To je on, to je .-»tai pisar. OdV/il je trnek in me pozdravi. — Mislit sem že, da vas ne bo! — Slabo me poznate! vam gre o rok? PRITOŽBA NEMČIJE. Berlin, 27. novembra. (Izv.) Nemška vlada se je pritožila na Zvezo narodov zaradi ravnanja Poljakov z nemškimi manjšinami. NA ČAST DR. IIRUBANU. Praga, 27. novembra. (Izv.) Na Mo-ravskem se pripravljajo na velike svečanosti v proslavo dr. H r u b a n a , ustanovitelja katoliško-narodne stranke, iz katere se je razvila današnja mogočna ljudska Btranka. PROTI KUPICENJU KAPITALA. Praga, 27. novembra. (Izv.) Tukaj so odpočeli energično akcijo proti nakupu javnih lokalov v sredini mesta od strani raznih bank. ŠTRAJKOVNO GIBANJE. Praga, 27. novembra. (Izv.) Veliki rudarski štrajk v Moslih in okolici je končan. IRSKI JETNIKI. London, 27. novembra. (Izv.) Danes so vkrcali nad 400 irskih političnih jetnikov na neko ladjo, ki je odplula neznano kam. SNEŽNI ZAMETI V POLJSKI ŠLEZIJI. Katovice, 27. novembra. Zaradi velikih snežnih žametov je skoro ves promet ustavljen. PROTI BREZMEJNEMU VESELJACENJU. Praga, 27. novembra. (Izv.) Ministrstvo za socialno skrb je odredilo, da se z ozirom na veliko brezposelnost in draginjo rnatno omejč vse veseliške prireditve. -f Vranja peč. V nedeljo 26. t. m. je bil pri nas velik shod SLS. Poročal je poslanec Stanovnik. Mnogoštevilni zborovalci so navdušeno pritrjevali poročilu o političnem položaju in s hvaležnostjo spre emali mnoge nasvete o gospodarstvu in kmetijstvu. Zborovalci so izjavili zaupnico Jugoslovanskemu klubu in z ogorčenjem zavrgli nizkotno agitacijo »Kmetijskega lista« in njegove hujskanje proti našim poslancem posebno v zadnji številki, ki so jo kar cele šope brezplačno poslali v našo župnijo. -f- Samostojni kmetje in »Slov. Narod«. Znano je, da je »Slov. Narod« nekaj časa zelo forsiral ministra Puclja in njego-samostojno stranko. Z ozirom na lo na-Ji^eno ali vsiljeno »pomoč« »Slov. Naroda« je napisalo nedeljsko »Jutro« sledeče besede: »Sram postaja človeka, ko čita v »Slov. Narodu« ono prihuljeno lizunstvo okrog g. Puclja ... In globoko smo prepričani, da gospod Pucclj pomoč takih ne-moraličnih politikunov odklanja z indigna-cijo, ki pristoja resnemu in poštenemu možu.« — Včerajšnji občni zbor ovenske samostojne kmečke ranke pa je izrekel »Slov. JN a -odu« svojo zahvalo... -f Ljubljanske občinske volitve in Belgrad. »Politika« poroča: »Iz obnašanja poslancev dobivamo vtis, da se nahajamo v volivni borbi. Zato zanima izid ljubljanskih občinskih volitev tukajšnje politične kroge v jako izdatni meri. Kakor je mano, se vrše občinske volitve v Ljublja-3. decembra. Med demokrati, klerikalci socialisti se je razvila ljuta borba. Inte-resantno je, da trdijo demokratje, da bodo oni zmagali. »Zajednica« pod vodstvom dr. Ravniharja (ljudje okoli »Slobodne Tribune«, vseučiliški profesorji (ne vsi, op. ur.) narodni socialisti) pa je prepričana, da bo ona dobila relativno večino.« + 0 politiki Hrvatskega bloka piše »Obzor«: »Hrvatski blok noče dati Pašiču in Pribičeviču priložnosti, da uničita ono razpoloženje, ki se poraja v parlamentu v prilog bloka, noče pa tudi hiti pomožna armada za eno ali drugo stranko, ampak hoče večino vladnih strank prepričati o potrebi sporazuma, kar znači: izpremembo današnjega režima, potrebo revizije ustave in nove volitve. Kadar bo položaj v parlamentu tako daleč dozorel, bo prišel blok v parlament.« + »Ostavka Pašiča je skrajno potrebna.« — Radikalna »Tribuna« piše, da radikalna stranka ne more več sodolov. ti z demokratsko v isti koalicijski vlodi, ker jo ta koalicija samo kompromituje. Ako ne pretrga zveze, bi storila nepopravljivo napako. Z ljudmi, ki hočejo vso krivdo zvrniti na radikale, treba cbračuno.ti. Radikalna stranka ne sme biti niti hipec več v zvezi z ljudmi, ki predstavljoio vladno večino, a istočasno glosujejo proti nji. Nič več se ne smejo do jot' zakoni temeljem 130 glasov poslancev, Id predstavljajo narodno manjšino in ne večine. To ni zakonito delo in je kancem koncev proti ustavnim predpisom. Bolje je odložiti ta delikatni in važni narodni posel za pozneje, kakor pa ga površno in nezakonito izvršiti. Urodnik-m se more pomoči tudi na drugi način, dokler se njihovo vpraš" " ne reši na povcl.jon in zakonit način, f ) Pcšioev je skrajna potreba za naš n : Storiti mora to čimpreje. T-"ko zadušljivo ozračje se ne more prenašati niti ure ne. — Pašič, ki se je v soboto zvečer vrnil iz Novega Srda takoj v Pelgrad, je govoril le z nekaterimi odličnejšimi radikali. Po njegovem odhodu -so imeli rrdik"li v Novem Sadu sejo glavnega odbora radikolne stranke iz Vojvodine, ki so se je vdele:'ili tudi nekoteri ministri. Ker se Pašič ni vdeležil te soje, dasi se je pred odhodom o tem poročalo z naglrsom, da hoče n?stopifi proti Protiču, so sodi, da je to dober znak zo Protičevo stvar. Politični krogi si to umoknitev Pašičevo razlago jo toko, k°kor dn re ie položni popolnoma pre: krenil v Proti'evo stran, tako da ni izkl'učeno, do Proti'i oride zopet na površje v rfdP-pIni stranki.« + Italijanski parlament odgoden. V seji 25 t. m ie italijanska poslanski zbornica dovršila razpravo o zakonskem načrtu., ki daje - Iudi polno moč za izvedbo upravnih in finančnih reform ter sprejela zakon z 277 proti 90 glasovom. Nato se je zbornica odgodila. Kcjijr^jmo časopisje ni »sanjsko piarfje«. Pribičevičevo glasilo »Preporod* z unj; 25. t. m. piše: »Kmetijski klub je razpravljal včeraj špe-cijalno o sporu v vladi med njihovim zastopnikom g. ministrom Pucljem i:i ministrom za sociolno politiko dr. Žerjavom. Klub je poslu-šol mnenja posameznih svojih članov. Tudi g Pucclj sam je ponovno obraz!c?il svoje stališče v tem vprašanju. Po živahni razpravi, ki pa ni dolgo trajala, je klub zavzel svoje tališče in dal ministru Puclju nadaljnja navocHla. Kolikor se je po seji dilo izvedeti, je »Klub samostalnik kmetijaca« mišljenja, da izroči g. minister jPucelj estavko, ako ne pride do sporazuma glede carinskih tarif za izvoz svinj.* Dvorsko - demokratska »Politika« javlja: »Položaj g. ministra Puclja je tudi v klubu »Kir.ctijaca« »uzdrman«. On je moral ostajati po cele dr.i v svojem klubu in u t e m e 1; e -v?ti potrebo (I!) tolikšne carine na svi- i nje. Trdro, da bo odpotoval g. Pucelj v Ljub- j ljano, da tam opraviči svojo politiko iudi pred . glavnim odborom Kmetijske stranke. Izgleda. da se je med Slovenci na g. Puclja »okomio« zlasti g. dr. Vošnjak, bivši poslanik v Pragi, ki je sedaj ostal brez posla, a smatra, da bi ga bil moral gosp. Pucelj na njegovem mestu držati.« Op. ur.: Iz tega poročila je razvidno, da je g. minister Pucelj sedanjo carinjo na svinje branil in zagovarjali To je tudi popolnoma verjetno, sicer bi bil moral že zdavnaj d e m i s i j o n i r a t i 1 To naglaša tudi pod naslovom »Svinje« objavljeni dopis v nedeljski številki našega lista. »Vreme« piše o isti zadevi: -G. Pucelj odpotuje danes zvečer -v Ljubljano, vrnil pa se bo šele v sredo. V vladnih krogih smatrajo, da se nahaja to vprašanje v dobrem toku in da se bo rešilo brez vsakega potre«« v vladi. G. Pucelj išče samo ugodn« prilike za odstop; zato se poziva na strankin zbor tudi v tem vprašanju. Gotovo pa je, cla bo strankin zbor sklenil to, kar hofie poslanski klub samostojnežev, ker je rešitev vprašanja odvisna od tega, v kakšnem smislu bo klub poročal stranki o tem prepiru v vladi.« — Pst, ne tako na glas! Da, prav pri-no se love. Pripravim vam trnek. — In k e je vaš prijatelj, gospod Ju-ille? — Tamle. — Kje neki? — Skoro bi vas dregnil v nos, pa ga vidite? Pri moji veri, nisem ga videl. Pokaže ai ga s koncem trnka na trideset korakov razdalje proti solncu. Zagledam široke bele hlače, širok hrbet odpetega rjavega jopica, panamski slamnik, pod katerim ie Sotovo glava, in dvoje rokavov, stegnjonih proti vodi. Nič se ne premakne. — Gotovo je pograbi'a riba, sicer bi bil že tukaj. Pojdite k njemu, oglejte si ?a! Ker ne vem, koga bom ogovoril, za-tašljam nalahko, da ga opozorim nase. Neznanec si globoko oddahne kakor flovek, ki se naglo zbudi. — Vi ste prišli, Jupille? Ali imate kako vado? pravi in se napol obrne. — Ne,ne, dragi gospod profesor, to m jaz. — Gospod Mouillard! Vendar ste išlil — Gospod Flamaran! JupHle mi je kel, da bom presenečen. Ali radi lovile be? — To je moja strast. Saj veste, da si ora človek prihraniti katero za zrelo obo. — Kot vidim, vam gre dobro od ''ok. — To se pravi, danes z utraj od osme do devete je kar naprej vleklo in trgalo in dražilo, veste; od tega časa je pa slaba. — Pa so vendar tu. — Seveda. Oh, moj dragi gospod Mouillard kako sem vesel, da vas zopet vidim. Ali veste, da ie bila vaša dizerta-eija prav lepa! Dobri profesor vstane ves zardel v obraz in s smehljajem okrog ust in mi pri- i srčno s;lno stisne roko. — Tu je vaš trnek, gospod Mouillard naju prekine Jupille; vse sem vam pripravil. Če hočete, pojdite z menoj, pokažem vam izvrstno mesto. — Ne, ne, gosnod Jupille. odgovori Flamaran, zaenkrat je moj. Tri ure že nisem spregovoril besede, čutim, da se moram malo pogovoriti. Lovila bova drug ob drugem in kramljal. — Kakor vam je ljubše, toda lo se ne pravi loviti. Izroči mi pripravo in žalostno odide. S Flamaranom se vserleva dva koraka vsaksebi na bregu in opreva noge v mehko milko, posejano z odurnim trsjem. Pred nama e majhen zaliv, nekoliko globlji, ki je nastal po povodnji. Poldansko solnce krči senco na vznožju dreves. Mirna vodna gladina nama odbija žarke. Le rahli tres'jaii listov vodne rože pričajo', ua je še nekoliko toka. Dvoje brhkih kavjih past;rjev je sedlo na varlo, toda nobona riba ne skuša motili njunega potovanja NABAVNI PRISPEVEK 1500, 1000 IN 500 DINARJEV — FUC! >Politika« od 25 t. m. poroča, da je bilo v petkovi seji komisije za revizi o zakona o uradniških draginjskih dokladah definitivno sklenjeno zaključiti to vprašanje do 30. t. m. Ideja o izplačilu trinajste mesečne plače je definitivno zavrnjena, češ da se ne da izveš'!! Komisija bo skušala le rešiti željo finančnega ministra dr. Ku-manudija, g^aspčo se: -Efektivni iznos novih draginjskih dodatkov mora imeti svojo me jo. I a iznos ne sme v nobenem slučaju. iti nad vsoto 400 milijonov dinar ev, t. i. vsoto, ki je namenjena za izenačenje plač na podlagi novega uradniškega zakona.« — Ljubljansko uradništvo bo z navdušenjem glasovalo za stranko demokratskega finančnega ministra Poslanec Reisner sam pride, kot je obljubil, glasovat 3. decembra v Ljubljano in se veselit zmage. Pa bo — sneg! REISNERTEVE ZASLUGE. Na-sobotnem kazinskem shodu, katerega se je udeležilo nekaj nad 400 ljudi, je me 1 drugimi govoril tudi prof. Reisner. Radi te^a je bila tudi s strani uradništva precejšnja udeležba, ker je bilo vse fadovedno, kaj da nam je prinesel za Miklavža. Na naše veliko razočaranje pa ni bilo nič tega, s čimer so Zve?o delovnega ljudstva*. Liberalci in Barjani. Starini poročajo, da so se na nedeljskem shodu pri Mokar-ju na Barju izrekli zoper mladine. Mladini pa poročajo, da so se Barjani izjavili zoper starine. Res pa je, da so se izjavili zoper starine in mladine ter za »Zvezo delovnega ljudstva«. Neresnica g. Ivana Tavčarja. NSSar Ivan Tavčar, ki e v občinskem svetu tako grmel zoper dr. Trillerja in dr. Ravniharja, je v nedeljo govoril z dr. Ravniharjem skupaj pri Lozarju. Tu je med drugim ta mož tudi dejal, da so se na shodu v Šiški »kerikalci in komunisti« med seboj stepli. Iv. Tavčarja bi vprašali, če je o tem, kar je tu povedal, res prepričan. In če ni prepričan, ali ve, kako se pravi človeku, ki vedoma neresnico govori? Mi smo že ugotovili lažnivost tozadevnih NSSarskih izmišljenih poročil. In te lažnive vesti Iv. Tavčar še vedno raznaša. Kako se temu pravi? Volite Bernota! Ta mož pa zna. V današnjem »Napreju« nam razlaga, kakšen stanovanjski davek bo on uvedel. Natančno je preračunil vse tako-le: Tobačna delavka, ki ima 6 kvadratnih metrov veliko kuhinjo in 6 kvadratnih metrov veliko sobico, v kateri leži bolna mati. za katero mora skrbeti, bi po Bernotovem davku plačevala 40 kron davka na mesec Proletar-ski družini petih oseb, ki imajo dve mali sobici, malo shrambo, kuhinjo ter majhen zaprt hodnik, bo Bernot naložil pa kar 1200 kron davka na mesec! Reven delavec s staro materjo, ki jima ena sama 31 kvadratnih metrov velika soba služi za sobo, kuhinjo in shrambo, bo plačeval zopet 40 kron Bernotovega davka na mesec. — In to zmedo penzionirani socialist Bernot imenuje »socialistično delo za boljšo družbo«. Podite se solit! — Proletarec. Komunalni program JDS. JDS do sedaj očividno sama ni vedela, kakšen program da naj zastopa pri občinskih volitvah. Nosilec njene liste, šahovski mojster dr. Vidmar, je na sobotnem shodu v Kazini razvil njen program, ki ga imenuje »Jutro« tako stvarnega in tako trezno premišljenega, kakor ga ljubljansko občinstvo še ni slišalo. Mi smo se nad globokostjo tega programa kar zavzeli. Točke tega programa so: 1. Ljubljana ni več malo mesto nekdanje avstrijske neznatne province, ki e Živelo idilično življenje. 2. Ljubiiana je av-strijakantska, hlapčevska in zato je — za avtonomijo. 3. On in dr. Žerjav nočeta biti več gospoda. 4. Ljubljana danes dela in bo centrum industrije naše države. 5. Ljubljana Ima univerzo. 6. Hladnic za meso nimamo, klavnica ni v redu in v srcu Ljubljane leži zanemar ena in razkonana struga Ljubljanice, zato treba velikih investicij. 7. Pted leti je Ljubliani gospodaril Dunaj, sedaj pa Rim. — To je torej ves komunalni program JDS v vsej svoji neizmerni duhovitosti. Dr. Vidmar je sicer velik šahist, pa majhen politik, kot konui-nalist pa slep. Vitli samo še L ubljano in hladilnico in — Rim. (Burno pritrjevanje zborovalcev.) Druga - 2. - skrinjica je »Zveze delovnena ljudstva«. Podrobna prldelitev cest, ulic in trgov posameznim voliščem. I. volišče: Mestni dom. Ambrožev trg. Poljanska cesta, Poljanski nasip, Cesta na Kodeljevo, Delarnska ulica. Mesarska cesta, Zrinskega cesta, Domobranska cesta, Stross-mayerja ulica. Stara pravda, Dr. V. Zamikov« ulica, Vojvode Mišiča cesta, Ciril Metodova ulica, Ozka ulica. Kapiteljska ulica, Barvarska steza, Živino-zdravska ulica, barake prt klavnici, na Ambroževem trgu in poljanski cesti št. 33. II. volišče: Magistrat Kopitarjeva ulica, Krekov trg, Streliška ulica, Za gradom Št. 9 in U, Strmi pot, Lončarska steza. Na stolbi, Vodnikov trg, Studentovska ulica, Grajska planota (ljublj. grad), Semeniška ulica, Lin-garjeva ulica, Pogačarjev trg, Šolski drevored, Pred j Skotijo. Mestni trg, Stritarjeva ulica, Cankarjevo j nabrežje, Ribja ulica, Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Pod trančo, Stari trg do št. 19, Vodna steza, Sv. Jakoba nabrežje št. 17, baraka Cankarjevo nabrežje. III. volišče: St Jakobska šola. Sv. tlorjana ulica. Zatiska ulica. Sv. Jakoba trg, Sv. Jakoba nabrežje št. 39 in 41, Trubarjeva ulica, Pred piulami. Na prulah. Zvezdarska ulica, Žabjak, Rožna ulica, Hrenova ulica, Vožarski pot, Ulica na Orad, Reber, Osojna pot. Sodarska steza, Kariovska cesta, Merosodna ulica, Tesarska ulica, Zvonarska ulica, Sredina, Pri voz, Gruberjevo nabrežje, Za Gradom št 1, 3 in 4, baraka na Prulah, Stari trg od št. 20 do konca. IV. volišče: Sola na Cojzovi cesti. Cojzova cesta, Emonska cesta, Mirje, Vrtns ulica, Rečna ulica, Cerkvena ulica, Kolezijska ulica, Kopališka ulica, Zeljarska ulica. Karunova ulica, Vogelna ulica, Pri brvi, Razpotna ulica, Trnovska ulica, Trnovski pristan, Konjušna ulica, Pred konjušnico, Cesta v mestni log, Zelena pot, Stranske pot, Jeranova ulica, Na mivki, Pot na pasji brod, Cesta na loko, Opekarska cesta, Mala čolnarska ulica, Velika čolnarska ulica, Veliki stradon, Cesta dveh cesarjev, Pot ua Rakovo jelšo. V. volišče: Obrtna šola. Jurčičev trg, Židovska ulica, Čevljarska ulica, Turjaški trg, Gosposka ulica, Breg, Salendrova ulica, Križevniaka ulica, Valvazorjev trg, Rimska cesta, Gorupova ulica, Aškerčeva cesta, barake ob Aškerčevi cesti, Marmontova ulica, Lepi pot, Na bičevju, Tržaška cesta, Tobačna ulica, Glinška ulica Zadružna ulica, Pred igriščem, Igriška ulica št. 10 in 11, Bleivveisova cesta št 4, baraka ob Bleivvei-sovi cesti št. 6, Simon Gregorčičeva ulica št. 3 in 11, Gradišče 12, 14- 15 in 17, Hilšerjeva ulica št. 3, 5, in 7. Vegova ulica, št. 7, 10 in 12, Kongresni trg št. 11, Dvorni trg. VI. volišče: Realka. WoIfova ulica, Kongresni trg brez št. 11, Gledališka stolba. Gledališka ulica 1, 2 in 4, Vegova ulica št. 2, 4, 6 in 8, Soteska, Hilšerjeva ulica št. 2, 4, 6, 8, 10 in 12, Gradišče 1, Z 3, 4, 5, 7, 8, 9, 11 in 13, Simon Gregorčičeva ulica št. 4, 16 in 18, Bleivveisova cesta brez št. 4 in 32, Zagata, Igriška ulica 6, Levstikova ulica, Erjavčeva ulica, Nunska ulica, Vrtača, Cesta na Rožnik, Pot v Kožno dolino, Večna pot, Subičeva ulica. Muzejski trg, Kuafljeva ulica, Selenburgova ulica, Aleksandrova cesta št I, 3, 5, 7, 9, 11, 13. 15 iu 17. Marijin trg št. 1, 2 in 3, Beethovnova ulica brez št. 15 in 16, Prešernova ulica št. 1, 3. 5, 7, 9 in U. VII. volišče: Gimnazija. Aleksandrova cesta št. 10, 16, 20, 22, 24 in 26. Pod titmom, Bleivveisova cesta st. SI, ^.e iiov-nova ulica 15 in 16, Gledališka ulica št. 7 in 10, Gajeva ulica, Tomanova uli-a. Kolizejsl a ulica Go-sposvets'.a cesta, Cesta na gorenjsko železnico, barake na sejmišču, Krsnikova ulica, Dunajska cesta, leva st an, barake ob Dunajski cesti, Hranilnična cesta, Vodovodna ccsta št. 1, 24. 26 iti 23, Za Bežigradom. VIII. volišče: Justična pabča. Dunajska cesla, d trn a stran. Preierr.ova ulica, desna stran, Marijin trg št. 4, f rančiškanska ulica. Dalmatinova'ulica. Sodna ulica, J. Trd;nova ulica, Cigaletova ulica, Miklošičeva ceata, Pražukova ulica, Dovozna cesta, Pokopališka če ta, Linhn.tu.a ulica, Sv. Petra cecta do št. 12, :'v. Petra nasip do št 11, Obrežm steza. Kolodvorska uli-a, leva stran, baraka ob predilnici in Dovodni cesti. IX. volišče: Učiteljišče. Kolodvorska ulica, desna stran, Cesta na juž. železnico, vagoni na Kolodvoru, barake ob Kesijevi cesti, Prečna ulica, Komenr^a ulica, "'omškova ulica, Resljev« cesta, Čopova cesla, Sv, Peha cesla od št. 12 do 48 na desni ter od 13 do 53 na levi strani. Sv. Petra nasip it. 13 do 47, Kari Kotnikova ulica. X. volišče: Sola na Ledini. Sv Petra cesta od 48 oz. 55 do konca, Sv. Petra nasip od št 49 do konca, Stanko Vrazov trg, Radetkega cesta, Metelkova ulica, labor, Na Fri-škovcu, barake istolam, Vojaška ulica, Prisojna ulica, Usnjarska ulica. Skntja ulica, Vrhovčeva ulica, Ilirska ulica, Ahajljeva cesta, icva stran. Hrvatski trg, Župnijska ulica. XI. volišče: Ubožnica v Vodmatu. Sv Martina cesta, Med hmeljniki, Korytkova ulica, baraka ob Martinovi cesti, Vagoni pri sv. Križu, Jenkova ulica, Japljeva ulica, Bohoričeva ulica, Poljska cesta. Voditialski trg, Staia pot. Zavrti, Rainikarjcva ulica, .Zalokarjeva ulica, Cej^ar-jeva ulica, Aharljeva cesta št. 10, llolzapilova ulica, Zaloška cesta XII. volišče: Vojaško strelišče. Hradeckega vas, Dolenjska cesta, Orlova ulica, Rakovniška ulica, Galjevica, Ižanska cesta, Ilovica, Hauptmanca, Črna vas. XIII. volišče: Sola v Sp. Siškl. Spodnja Šiška, volilci z začet. A do L (Tudi barake.) XIV. volišče: Sola v Sp. Siškl. Sp. Šiška, volilci z začet M do Z. (Tudi barake.) Shod) »Ime delovnega ljudstva«. / Zveza delovnega ljudstva priredi bodoči teden sledeče shode: 28. novembra ob pol 8. uri zvečer za Kra- kovo in Trnovo v gostilni S o k 1 i č, Pred konjušnico. 29. novembra ob pol 8. uri zvečer za Št. Jakobski okraj v gostilni L o z a r. 29. novembra ob pol 8. uri zvečer za Poljanski okraj ter za bližino mostu Sv. Petra v gostilni C e n č i č na Sv. Petra nasipu. 30. novembra ob pol 8. uri zvečer za Vod- matski okraj v gostilni Poljšak na Martinovi oesti. 30. novembra ob pol 8. uri zvečer za Šiško v salonu Reininghaus. S Prostori za npravno sodišče ▼ Ce'Jt». Celjska mestna hranilnica je sklenila, prepustiti za nastanitev upravnega sodišča veliko dvorano s stransko sobo ter eno stanovanje v prvem nadstropju. š Društvo stanovanjskih najemnikov bodo ustanovili v Mariboru. Ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 3. decembra, v kazinski dvorani. Za predsednika je predlagan dvorni svetnik dr, Kronvogel. Pravila je vlada potrdila. š Celjska in mariborska porota, četrto porotno zasedanje v Celju odpade, ker je premalo slučajev. V prihodnjem letu bodo porotna zasedanja v Celju: prvo 5. marca, drugo 4 junija, tretje 10. septembra in četrto 3. decembra. — V Mariboru zaseda porota prihodnje leto: 5. marca, 11. julija, 17. septembra in 10. decembra. š Mariborski mestni proračun za 1. 1923. izkazuje 7,610.562 Din izdatkov in 3,631.657 Din dohodkov; primanjkljaj znaša torej 3 milijone 978.905 Din. š Obsojen pek. Te dni je bil v Celju obsojen pek Lesjak na teden dni zapora in tisoč dinarjev globe, ker je pekel premajhne žem-lje. Ostali obtoženi peki so dokazali, da so se držali predpisov. š Tatvine. Aleksander Berke iz Murske Sobote je v Žalovcih meseca maja t. 1. ukradel iz posesti občine Žalovci več borov v skupni vrednosti 2000 K. Obsojen je bil pri okrožnem sodišču v Mariboru na 14 dni_ težke ječe. — Leopoldu Ziku v Spod. Pohorju ie bilo ukradenih sedem zlatov, več kron in drobiža v vrednosti od 1000 K. Osumljena je bila 25-letna Marija Jelen iz Spod. (Pohorja, ki je bila tudi tožena. Pri sodni razpravi 25. t. m. se ie zagovarjala, da ona ne bi bila prav nič ukradla in da ie tatvino orožnikom le zato priznala, ker so ii rekli, da jo ne bodo aretirali ako bo rekla, da ie ukradla ona. Ker pa ie imela ravno v peč dejati kruh in ker so io takoi hoteli vzeti seboj, ie v stiski priznala, čeravno ni ničesar' ukradla. Obsojena ie bila vseeno na tri tedne težke ječe._ nrevna — Kako sc izvaja zakon, Poslanec Škulj je posredoval pri ministrstvu za vere in ministrstvu za finance radi izplačila dravinjskih doklad katoliški duhovščini v zmislu finančnega zakona. — Dcpntacija invalidov pri kralju Aleksandru. Dne 23. t. m. je doš!a h kra-lu Aleksandru depulacija odbora pod predsedstvom predsednika »Središnjega odbora« ka elana Božidara Nestiča. Slo- ! venijo je zastopal invalid Ignac Turk. — Kralj je sprejel deputacijo zelo prisrčno, pazno poslušal pritožbe ter prošnje vsakega posameznega deputanla. Obljubil je- da bo podvzel vse potrebne korake, da pride invalidski zakon čimpreje pred skupščino in sicer oni, ki so ga pretresali predstavniki inva'idov z ministrom dr. Žerjavom v Ljubljani meseca oktobra. — Izpreincmba v statut« zagrebške bogoslovne fakultete. Na predlog profesorskega zbora zagrebške bogoslovne fakultete je pokrajinska vlada izda'a naredbo, s kalero se člen 3. statuta nave lene fakultete izpremeni naslednje: Seminar ima 8 oddelkov: filozofskega, apologetičnega. do-gmatlčno-palrističnega, biblijskega stare zaveze, zgodovinskega, za vzhodno bogo-slov e in za cerkveno pravo. Vsak oddelek je v svojem notranjem ustroju in svojem posebnem poslovanju samostojen. — Treznostnn akcija na Hrvatskem. V zadnjem času se je v Zagrebu ustanovila podružnica belgrajske centralne organiza-ciie »Treznost«, v kateri so se združila vsa doselnnia treznostmi društva na Hrvatskem. V odboru so: dr. Leon Vrbanič. ravnatelj klinike v Zagrebu, prof. dr. Mašek dr. Lujo Thaller, dr. Andrija Štampar, Zlata Kovačevič-Lopašič, Juraj Demetrovič in drugi. — Smrtna nesreča v Kamniških planinah. V nedeljo se je na Kamniškem sedlu ponesrečil jurist g. Josip Turk iz Ljubljane. Bil je v večji družbi na sedlu, od katere se je pa ločil in odšel proti Grin-tovcu. Med potjo mu je spodrsnilo in padel je v prepad, kjer je mrtev obležal. Včeraj je odšla na Kamniško sedlo ekspedicija, da prepelje truplo v Ljubljano. —- Uniforme za poštne uslužbence pogorele. Iz Novega Sada poročajo, da je vlada oddala izdelavo službene obleke poštnih uslužbencev za vse poštne direkcije tovarni »Rapid« v Novem Sadu. V nedeljo zvečer pa je ta tovarna pogorela in ž njo vrfed vse blago, ki ga ji je poslalo ministrstvo pošte za uniforme poštnih uslužbencev. Škode je za 3 milijone Din. — Tako se varčuje. Dne 20. oktobra t. 1. je vlada zopet namestila v Planini na meji finančno stražo. V tej straži se nahajajo prejšnji obmejni finančni stražniki, del Wraglovcev in pa nekaj nanovo sprejetih domačih fantov. Ti na novo sprejeti stražniki so prišli 1. oktobra na določena jim mesta v lastni obleki, katero še danes nosijo. Seveda v civilni obleki ne morejo 3lužbe izvrševati, plačani pa le morajo biti. Državna oblast je že zdavnaj vedela, da bo te ljudi potrebovala. Zakaj ni skr-bela, da bi bila obleka pripravljena, ko jo je bilo treba? Tudi lani, ko so Wrang-lovci prevzeli mejno stražo, je finančna straža čez 4 mesece brez dela čakala, do= kler se ji ni določil nrv delokrog. Pri državni upravi veleposestva Schonborn-Waldenburg na Snežniku sta tudi dva Rusa kot uradnika nastavljena. Čudimo pa se, da ta dva Rusa uradnika bivata stalno 30 km oddaljena od svojega uradnega mesta. Razumljivo je, da na toliko oddaljenost svoje službe ne moreta upravljati Pravijo, da jih država zato.na ta način podpira, ker sta bivša visoka uradnika cerske Rusije. — i^avajamo teh par slučajev, da se vidi, kako vaVčuje vlada z denarjem, ki ga ljudstvo s krvavimi žulji služi. — 1000 kronski bankovci kot etikete. Na češkem so začeli prodajalci slaščic ovijati kartone za slaščice v reklamne svrhe s 1000 kronskimi avstrijskimi bankovci. — Madžarsko socialistično glasilo nameravajo začeti izdajati soc. demokrati v Novem Sadu. Urednik bo pesi. dr. Sekiilič.j — Razkrita mažarska špionaža. Ka | kor poroča »Politika«, so v Veliki Kikfpdi prišli na sled veliki mažarski zaroti proti naši državi. Odkrili so v stanovanju bogatega mažarskega trgovca tudi podzemni telefon. — Uradnik okradel svoje tovariše. Železniški uradnik Karel R"esaroš v Subo-tici je med svojimi revnimi tovariši in slugami pobiral denar za nabavo drv in premoga. Ko je zbral približno 50.000 Din, je pobegnil z denarjem na Mažarsko. — Pozor pred antraksom. Okrožni urad za zavarovanje delavcev nas prosi, da objavimo to-le obvestilo: Kakor poroča šef stalne bakteriološke stanice v Ljubljani, se je zadnji čas pojavilo med domačimi živalmi precejšnja število vraničnega prisada (Anthrax, Milz-brand). Ta zelo nevarna kužna bolezen se * kožami, ščetinami, žimo itd. obolelih živali prenaša posebno na usnjarje, krtačarje, sitarje in mesarje. Prvi znak je nevaren tvor (pustula maligna) na infekciji izpostavljenih mestih, posebno na rokah in na obrazu. Vsak tak tvor j« torej takoj javili zdravniku, ki bo odredi! potrebno zdravljenje in bakteriološko preiskavo. Dclavci prej imenovanih poklicnih kategorij pa naj pazijo, da preprečijo pri delu vsako poškodbo kože in da vsako tudi najmanjšo ranico obvežejo z neprodirno obvezo. — Nenadne smrti uirtrl je 51 letni tvorni-čar Alojzij C o m i n o iz Drage pri Igu. Našli so ga mrtvega na stezi, ki vodi iz Iga v Drago. Imel je pri sebi še ves denar: 5000 K in uro z zlato verižico. Poskušali so ga oživeti, ker je bil še gorak, a bilo je zaman. — Ruski begunci ne smejo nositi orožje. Glasom naredbe ministra vojne in mornarice je ruskim beguncem prepovedano nositi orožje. To velja tudi za ruske oficirje. Izvzeti so le oni oficirji ruske vojske, ki pripadajo naši obmejni trupi ali finančni kontroli, Le-ti sme|o nositi predpisano orožje kakor oficirji naJe armade. — Nat^karslta napitnina v Zagrebu. V zagrebških javnih lokalih se je bila v zadnjem času zelo vdomačila navada, da si je natakar napitnino enostavno vračunil. Sedaj je policijsko ravnateljstvo izdalo odlok, ki tako ravnanje prepoveduje in naglaša, da mora natakar dati gostu od računa preostali denar do vinarja nazaj in se zadovoljti s tistim, kar mu gost prostovoljno da kot napitnino. — Zločin ali nesreča? Svojčas je iz Zagreba odpotoval stavbni svetnik Baldauf i" od tedaj ni več nobene sledi za njim. Vse poizvedovanje zagrebške, ljubljanske in drugir. policij je ostalo doslej brez uspeha. — StavbišČa za de!avske hišice. Zagrebški občinski svet razdeli poleg nove plinarne 120 stavbnih parcel v velikosti 120 do 130 kvadratnih sežnjev delavcem, ki se obvežejo, d« bodo tekom petih let na zemljiščih zgradil) lastne hišice. Ste*. S6I SLOVENEC, An« H Mranfin 1089L — Nov dnevnik u Don«)«. Na Dunafu je začel izhajati nov dnevnik »Der Tag«. V prvem uvodniku izpoveduje svoje brezpogojno pripadniitvo republiki in tistemu delu melčan-«tva, ki je ta socialno pravičnost. — Izgon. Na Šestletno ječo obsojeni Ludvik Grum iz Idrije je za dobo petih let izgnan iz Jugoslavije. — Zmerno uživanje taja učinkuje na naše živčevje pomirjevalno. Vsi, ki bolehate na živčevu, pijte vsled tega mesto kave samo čaj. Priporočamo edinole čajne mešanice znamke »llnddha«. — Dobe se povsod. — Poziv. Iz podpornega fonda Obrtnega pomožnega društva se bode letos razdelilo med podpore vredne obrtnike, predvsem člane bivšega Obrtnega pomožnega društva, nekaj podpor, ter naj se tozadevno reflektanti obrnejo poti naslovom Obrtne banke na predsednika ustanove g. Fran Ksav. Stare-ta. Termin za vlaganje prošenj Je do 15. decembra t. 1. 5044 — Nespodobno obnašanje v cerkvi. Martin Arhar, Jakob Rupar in Alojzij Arhar so prilli 17. septembra 1922 k popoldanski službi božji v farno cerkev v Skofji Loki. Sli so na kor in se vsedli v klop z glasnim ropotom. Ves čaa so se glasno razgovarjali in se smejali. Ker so s« ljudje zgražali nad njihovim poletjem, jih jc odvedel stražnik iz cerkve De-ielno sodišče v Ljubljani je prisodilo Martinu Arharju dva tedna, Jakobu Ruparju tri tedne 3n Alojziju Arharju iliri dni strogega zapora. — Obvezna ženitev v Turčiji. Angorski parlament je izdal zakon, ki določa dolžnost ?enitvc za vse fante od 18. do 25. leia. Izjema sc dovoli samo bolnim. Kdor se do 25. leta nc oženi, ga bo oblast k ženitvi prisilila. Kdor po 50. letu nc bo imel vsaj dve ženi. mora vzeti v oskrbo eno ali dve siroti. Molki brez sredstev in dela dobe zemljo v brezplačni najem. Dijaka postava oproSča ženit v« 4o konca Itudij. — Harem ubeglega sultana Mchmeda je iMtal v Carigradu brez sredstev in zahteva od »ngorske vlade pomoč. — Za dijake, ki hočejo študirati v Nemčiji. — Uradno se aazoanja: Dijaki naše kralje\ine, ki že: le študirati na kakšni nemški univerzi, višji tehnični ali trgovski šoli, se opozarjajo, naj ne hodijo v Nemčijo, preden se ne pozovejo. Prošnje za \pi.t na kateri nemški šoli se morajo naslovljati na našega častnega konzula v Berlinu (G. John Wiener, Berlin, Mohrenstrasse 33). Katere priloge so potrebne pojasni oddelek za uk in fcogočastje. Vsa potrdila, ki niso izdana od pristojnega nemškega konzula, mora ta overoviti. Potrdilom v tujem jeziku se ima priložiti overovljen prevod. Omejeni konzulat bo sporazumno s pristojnimi ministrstvi porazdelil v tačetku vsakega šolskega leta prijavljene dijake na posamezne nemške šole, pri čemer se bo po mož-vssu oziral na njihove želje. Izrecno se pristavlja, enja£c u> Slji-nie pri Zagreba name-"Jvi- zgradili neka švicarska družba. Na vrhu Slje-ft«na zgrade hotel v ivicarskem slogu. , — isgiattle dekle, Elektrotehnika Jovana Ka-zanovlča v Belgradu so te dni obiskali starši in 10 letna sestra Olgu. Le-ta je minolo soboto odšla k čevljarju in od teduj izginila brez sledu. — Kakor sraka krade Miha Velepec iz Zabor-ita, kateri je bil že šestkrat kaznovan in je presedel že 8 mesecev v težki ječi. Zdaj je okradel v Maleni-cah na Koroškem Srečka Kravino in ga oškodoval za 1300 K; v Podrečju je vzel Franci Marinšek zlat prstan, v Dol Logatcu pa Pavlu Stritarju 3.S20 K vreden gonilni jermen. Deželno sodišče mu je zato prisodilo 13 me-erev težke ječe. — Obsojeni tatovi. V noči na 28. avgusta 1922 je bilo na kolodvoru na Savi s 3ilo vlomljeno v dva železniška voza, ki sta bila natovoriena za banko »Franco-Serbe« v Belgradu z rižem. Ukradenih je bilo 8 vreč riža v vrednosti 32.000 K. Zaradi opisane tatvine je obsodilo deželno sodišče v Ljubljani Ivana Lukača na 5, Avgusta Moba-ja na 4 Martina Mohar-ja na 2, Leopolda Poznajelška na 2 in Janeza Kneza na 3 mesere težke ječe. Stran 5 ircvice. p Smrtna kosa. Dne 25. t. m. Je umrl v Trstu za srčno kapjo 70 letni Miloš Ka- muščič, bivši voditelj Ciril-Metodove šole pri sv. Jakobu in izdajateli »Brivca«. g Dohodki kolekovine, V mesecu oktobru t 1. je bilo plačano za 38,686.000 Din kolekovine. g Povišanje carine v Poljski. Z ozirom padanje poljske valute ie zvišala poljska vlada carinski koeficijent od 200 na 1500 g Ruska industrija na rakovi poti. Na plenarni seji moskovskih sovjetov je opisal Bogdanov v podrobnem poročilu današnjo situacijo ru»ke industrije. Produkcija premoga pada od dne do dne. V prvem četrtleiju t. 1. se je nakopalo 185 milijonov pudov, v drugem četrtletju 180 milijonov pudov, a v tretjem samo 65 milijonov pi"tov. Delovni uspeh današnjega delavca jo povprečno padel za 15 odstolkov predvojnega delavca. Zmanjšanje premogove produkcije se p« občuti v vseh panogah narodnega gosjiodarstva. Stanje naftne produkcije se je v zadnjem času deloma zboljšalo, ali danes so zopet vse naftne zaloge pri kraju. Stanje kovinarske industrije je v raznih krajih različno. Na Uralu je si tu arija vobčo ugodna, v donskem okraju so tvornice zaprte, ker jim primanjkuje premoga'. V obratu je še par podjetij, katera imajo svoje lastne premogovnike. Tudi tvornice za različne stroje večjidel počivajo, ker je po njih izdelkih Jako majhno povpraševanje. Država bo morala v {»oravnavo primanjkljaja v svojih podjetjih do konca leta izdntl 620 triljonov ni bi je v. g Milijon ruH|ev — en rubelj. Rusko sovjetska vladu izdeluje osnovo o eniisjii novih novčo-nic v letu 1923 Kol edinica bo uveden 1 rub-lj, ki bo veljal 100 rublje v emisiic 1922. ali cn milijon starih sovjetskih rubljev. BORZA. Zagreb, 27. nov. Devize: Pešta 2.70—3, Berlin 1.02K-1.22J4, Italija 2.97-3.01, London 2S0.50 -235.50, Nevv York 62.50-63.50, Pariz 4.48 V,— 4.53/,, Praga 1.93 K,-2.011/,, Dunaj 9.25-9.75, Curih 11.65-11.75, Bukarešt 39.25-40.75, Sofija 44, BrUssel 4.17K- Kopenhagen 13.25, Kristjaniia 11.80, Amsterdam 25. Valute: Lira 2.93—2.97, funt str, 275.50-2S0.50, dolar 61.50- 62.50, fr. Irank 4.43 % 4.431/., čsl. K 1.951.93V,, n. a. K o.50-10, »v. frank 11.60. Curih, 27. nov. Devize: Pešta 0.23. Berlin 0.007/„, Italija 25.75, London 24.16, Nevv York 537.25, Pariz 3S.05, Praga 17, Dunaj 0.0075, Bukarešt 3.45, Sofija 3.95, Zagreb 1.85, Varšava 0.03J4, Holandska 212. Valute: n. a. K 0.0076. Dunaj, 27. nov. Devize: Pešta 30.45, Berlin 9.15, Italija 3421, London 3223 50, Nevv York 71677, Pariz 5054, Pra^a 2257. BrUsset 46f9, Curih 13335, Sofija 527.50, Belgrad 959, Zagreb 239.75, Varšava 4.35, Amsterdam 282.60. Volivcem! Skrinjica .Zveze delovnega ljudstva za občinske volitve dne 3. decembra t. 1. je 2.! druga 1" Pcvci ljubljanskih pevskih zborov. Zadnja vaja za Adamičev koral: »Ti, ki si nas ustvaril« s spremljevanjem fanfar, 9e vrši v torek, dne 28. novembra t. L točno ob četrt na 7. zvečer v veliki dvorani Uniona. Kdor se vaje ne udeleži, n e s m e na koncertu 1. dec. nastopiti. Po vaji razdelimo poseben znak, ki upraviči pevce do skupnega nastopa. Arhivarji naj pri-neso seboj note! Vsi in točno! —■ Odbor »Zveze«. !j Slovenska kržčcnska genska zveza ime danes sejo ob 6. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstropje. Za odbornice je sejd obvezna. Članice dofcrodoile. — Predsedstvo. lj Demokratski državni uradniki so poslali načelstvu JDS ultimat, da jim do sobote, 2. decembra, preskrbi nove obleke, ker v sedanjih strganih oblekah ne morejo javno nastopati pri volitvah. Ij Klerikalni zmaj v »Narodnem Domu«. Za petek zvečer je bil napovedan velik volivni shod v »Narodnem Domu«. Zmaj se je ravno vračal s svojega sprehoda pod Tivolijem, ko so ga zvabila čarobno razsvetljena okna »Narodnega Doma« v notranjost mogočne sokolske trdnjave. Nekaj ča«a se je plazi! po parterju, pogledal tudi v prvo nadstropje, nato pa je zavil v restavracijo, kot imeniten gospod seveda v prvo sobo, ker hodijo po najnovejši modi v zadnje sobe in v posebne sobe samo «e liberalni hlapci! V prostornih dvoranah Je sedelo vsega skupaj kakih devet gospo-. dev, pri vsakih treh mizah en cel. Lepo tišino je zma' izrabil za svoj volivni shod in je govoril: Gospodje! Kakor vidim, nimate niti predsednika, niti zapisnikarja, ampak to nič ne stori. Teh itak nI treba, ker govore na shodih govorniki. Tak govornik sem jaz. Jaz sem odličen govornik ln vam povem, da še nikjer na nobenem shodu ni bilo tako lepo kakor je danes na našem. To je nevenliiva zasluga Zajednice. (Ziviio-klici.) Če zajednice ne hI bilo, tudi »Narodnega doma« ne bi bilo, kajti za Ljubljančane je »Narodni dom«, ne pa sirotišnice in h!ralnice. To so modri zajed-ničarii apoznaM že pred 40 leti In zalo so pa z!da!l, berače in krinelne so pa napodili, da ne bi kazlll bele L'ub1iane Napodili so iih hidi s trga Tabor, kjer so prej lenuhi rosedal! celo poletje, danes pa se tam veseli naše krasno meščanstvo oozno v noč ob omamliivih zvokih zapeljivih valčkov. (Klic': Kje je godba?) Ko pa nastoni hladna je*"?*! in se začne doba jetrnic in mastnih krvavic, tikrat pošten Ljubljančan apfoh ne pre na shod, amnak se da povabiti na krhke krvavice, ker itak ve. da morajo zmagati rri liublianskih občinsk!h velitvah linbPauskl volivci in ne oni iz Mo?t. — Korraf e zmaj končal, vstopi v dvr-rtno gospod in se opravičuje: »Ne zamerite, gosnodie, ne zamerite I Amnak kr-\?"i'*e so hi'e tako dobre, da, tako dobre...« 7m«d se je pa med tem izmuznil v znpno rStariio pri »Štembirtm! !j ZBle^niČT'1 so vložili na pokra iin-sJr.3 npravo proSnjo, da poveča č^Mo skrinj? ker je sedanja skrinjici odločno pre-maihna za tako veliko Število kroglic, ki jih bodo Zčjedničarji dobili. G. Hribar baje misli, da jc to odveč in četudi skrinjici dno odbre, se n® bo imelo,kaj -»katalikat* po tleh, lj Umr!i je r hiralnici gospa Mar. Oblak, vdova železniškega sprevodnika. Naj počiva v miru! Ij Nad štirideset oseb spremstva bo imel Miklavž, ki prid« v torek, dne 5. decembra, ob sedmih zvečer v'Union. — Cene prosto-rorri za Mihhvžev večer šentpeterskega Orla: 1. Družinska vstopnica. Obsega 3 sedeže Glavar družine plača 8 Din, za vsakega otrok.i po 2 Din. Kdor od odraslih prisede na te družinske prostore, plača posebej 8 Din. 2. Sedeži za posameznike v parterju 8 Din. 3. Balkonski sedeži tO Din. 4. Galerijski sedeži I in II. vrste 7 Din, III. in IV. vrste 6 Din. 5. Stojišča 5 Din. Ij Trgovcem! V smislu zakona razgb.Se-nega v Uradnem listu z dne 23. maja 1922. M. 52, se proslavlja vsako leto dan I. decembra v spomin na proglas ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev kot narodni praznik. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča o tem vse svoje člane s pripomnjo, da bodo ta dan trgovine zaprte. — Načelnikov namestnik. ij Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da se bo vršila razprava o novi uvozni carinski tarifi za drožerje, parfumerije, vegeta-bilije, toaletne potrebščine, Špecerijsko, kolo-nijalno, materialno blago za barve in živila, za trgovino z vinom, kisom in špirituozi, za deželne pridelke in semeni v torek, dne 28. t. m., ob 7. uri zvečer v gremijalni pisarni. — Točnost se zahteva, — Načelnikov namestnik. lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo naznanja, da sc vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 29. novembra t I. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 13. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritličje desno. Ij Klub esperantistov v Ljubljani obvešča obiskovalce esneranlskega tečaja, da se vrši prvi sestanek tečaja A v torek dne 23. t. m. od 18.—19.30, tečaja B pa z ozirom na narodni praznik, v četrtek, dne 30. t. m. od 18.-19.30, na verandi hotela »Loyd« Sv. Petra cesta. Vhod z dvorišča. Pridite vsi t Ob tej priliki se lahko priglasijo tudi novi obiskovalci. . — Odbor. Ij Oropali so neznani zlikovci v soboto i zvečer nekega zidarskega pomočnika. Sumijo. da ga je v neki gostilni, v kateri se je pomoč-I nik mudil v soboto zvečer, opazoval neki neznanec, ki je videl, da je imel pomočnik pri ' sebi znatno svoto denarja, baje 6 do 7 tisoč ; kron. Za kolinsko tovarno je lopov pomočnika j počakal, ga s težkim udarcem po glavi orna-i mil in mu pobral uro in denar. Pomočnik leži i doma v nezavesti. — Ker *e v okolišu kolin-| ske tovarne dogajajo večkrat taki napadi, bi | bilo umestno, če bi ljubljanska policija ali žan-darmerija tem temnim kotom posvetila nekaj več pozornosti. Tudi lo ne bi škodovalo, če bi onim gostilnam, kjer «e taki cveti shajajo, odvzela koncesijo za točenje pijače in jim dovolila Ic podnevni kuhinjski obrat do 7. ure zve« er. Prostor za kolinsko tovarno pa je nujno potreben italnc policijske straže. Ij 2epna tatvina na vlaka. Petelin Veko-slav, uslužbcnec Jadranske banke v Ljubljani, se ie dne 24. t. m. peljal t vlakom iz Krškega čez Zidani most v Ljubljano. V Zidanem mostu mu je nekdo v gnječi ukradel iz notranjega žepa suknjiča črno usnjalo listnico z več predali ter vsebino 2600 K v bankovcih in razne listine. _______ Cerkveni vestnik. c Slovesna trldnevsiea t ccrkvi sv. JoSefa. V proslavo tristoletnice proglaše-nja sv. Ignacija in sv. Frančiška Ksaveri- ja svetnikom »e bo obhajala v cerkvi sv. Jožefa 30. nov., 1. in 2. dec. slovesna tri-dnevnica. Te tri dni je ob pol sedmih zj. sv. maša z blagoslovom, zvečer pa ob sedmih pridiga s slovesnimi litanijami. Nedeljo 3. d^c na praznik sv. Frančiška Ksav. je ob 6. zj. skupno sv. obha jilo, ob pol 11. pa slovesna sv. maša. Zvečer e ob 6. govor, na to so pete litanije in Te Deum. Ta dan je cel dan izpostavljeno Najsvetejše. Verniki dobe lahko te dni pod navadnim« pogoji popoln odpustek. Večerne govore ima preč. g. prof. dr. Ujčič Prosveta. pr Pevski zbor moravskih učiteljic, ki fc nastopil letos v Ljubljani, priredi 2. decembra: pod protektoratom češkoslovaške-jugoslovan-ske lige v Brnu (v Besednem domu) koncert v prid jugoslovanskim dijakom v Brnu. pod vodstvom prof. Vacha bo zbor prednašal isti program kakor v Ljubljani, in sicer izrecno T namenom, da prizna zbor na ta način svojo hvaležnost za prijateljski in prisrčni sprejem v Ljubljani. — Letošnje leti smemo z zadoščenjem bilježili krasne uspehe na polju kulturnega zbliževanja med Čehi in Slovenci, oziroma Čehoslovaki in lugoslovani, zlasti še meti Ljubljano in Brnom. 1200 Jugoslovanov je poslala v Brno na orlovske manifestacije Jugoslovanska orlovska zveza, ki je pri telovadni tekmi dosegla tam prvenstvo. Na ljubljanskem sokolskem zletu so Brnjani prvačili in v Uni-i onu je v petju dosegel zbor moravskih učiteljic najlepše priznanje. Ako pomislimo še na obiske parlamentarcev v Pragi in Belgradu i» na tesne trajne slike obojestranskih telovadi skih zvez, smo lahko veseli nad napredovanjem stvarnega dela za slovansko vzajemnost Narodno Gledišče. Drama, Torek, 28. novembra: Zaprto. Sreda, 29. novembru: IDI JOT. fzve« Četrtek, 30. novembra: Zaprto. Petek, 1. decembra: H I. A PCI. Izven; Soboto, 2. decembra: JACK STRAW. Delavska predstava. Izven. Nedelja, 3 decembra ob 3. popoldne: KROJACER JUNAfEK. Izven. — Ob 8. zvečer: IDIJOT. Izven. Ponedeljek, A. decenbra: PLOHA. Red B. Opera. Torek, 28. novembra: TAJNOST. Red B. Sreda, 20. novembra: Z;ij>rto. Četrtek, 30. novembra: GORENJSKI SLAVCE K. Proslava uicdiujenja. Svečana predstava. Izvea. Petek, 1. decembra: UORliUoKI SIAVCEK, Ked D. Sobota, 2. decembra: CARMEN. Red C. Nedelja, 3. decembra: UOUEN.ISKl SI.AVČEK Izven. Ponedeljek, 4. decembra: Zuprto. Iz gledališke pisarne. Da se posveti izvirnemr slovenskemu delu vsa potrebna pažnja, se vrši danes v torek dne 23, t. m. v opernem gledališču glavna skušnja s soliiti, z zborom in orkestrom za opc ro »Gorenjski slavček«. Zaradi tega napovedan? predstava ope.e »Tajnost* danes odpade. jjaškl vestnik. d Občni zbor S. D. Z. se vrši v petek J decembra, ob dveh v dvorani akad. doma Vsi predsedniki podružnic naj pripravijo poročila. — 8. decembra praznuje celokupno di-jaštvo svoj praznik. Spored v Ljubljani je sledeči: 7. decembra ob osmih trodejanka -Polet« v Ljudskem domu. 8. ob 6. uri v stolnici skupna sv. maša z obhajilom. Ob pol desetih slavnostno zborovanje v Ljudskem domu. Ob osmih zvečer telovadni večer s komerzom v Unionu. Podrobnosti se objavijo pravočasno — Odbor. d II. redni diskusijski večer »Danice« »r vrši v čelrtek, dne 30. novembra v Akadera skem domu. Predava univ. prof. dr. Ehrlicb o vprašanju: Verska vzgoja v akademskih društvih. Orlovski vestnik. Šišenski Orel naznanja svojim članom, da »' vrši prihodnji fantovski večer dne 30. t. m. v gostilni Reininghaus (pri g. Valjavcu) v posebni sobi, Udeležba vseh članov obvezna ker pridejo na raz* govor važne stvari. Bog živi! — Predsednik. Odborova seja šentjakobskega Orla s« vrši danes točno ob 7. uri zvečer v Prosveti. Fantovski večer šentjakobskega Orla g< vrši danes ob pol 8. uri zvečer v prostorih Prosvete, Sv. Florijana ulica št. 16. Udeležba za člane obvezna. Turistika in šport. Na občnem zboru >Kluba ljubiteljev športnik (nelovskih) psov«, ki se je vršil dne 9. t. m. »e j» sestavil klubov odbor s predsednikom g. Ivanom Sliuškom na čelu. Klub je stopil v slik z inozemskimi društvi iste smeri, da si na ta način zagotovi mednarodno priznanje vpisov v rodovnik. Inlere^ senti se najvljudneje vabijo k pristopu. Članarina znaša letnih 25 Din. ustanovnina pa 250 Din. Prijave sprejema imenovani klub na naslov: Klub ljubiteljev športnih (netovskih) psov, Ljubljana, Poljanska cesta it. 59. — Odbor K. L SP. P. Poizvedovanja. Zgubil se je mlad pes fermač, rjave barve t belo liso na prsih, sliši na ime »Blisk«. Kdor najde, naj ga pripelje proti nagradi lastniku Stre-liška ulica 29. Izgubila se je v bližini cerkve »v. Jožela črnt usnjata listnica z raznimi dokumenti in z denarno vsoto približno 600 K. Pošten najditelj naj odd« listnico proti nagradi v upravništvu našega list«. Zgubila se je zlata verižica-zapestnica. Pošten najditelj se prosi, da io odda proti dobri nagradi v trgovini ko/man v Židovski ulici. Zgubila se je zlata damska ura t osniato zapestnico. Poiten naditelj naj io odda proti nagradi na policiji. Urejevalni! pisem (Briefordner) THE REX CO, LJUBLJANA Vabilo na Izredni občni zbor »Hranilnice in posojilnice za Planino in Siudeno«, reg. zadruge z neomejeno zavezo v Planini, ki se vrši v nedeljo 10. dec. t. 1. ob 7 uri zjutraj v uradnih prosiorih. DNEVNI RED: I. Izprememba pravil. 2. Slučajnosti. Ako bi io občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor. ki sklepa veljavno brez ozira na število udeležencev. ODBOR. Na hrano opoldne in zvečer, sprejmem več gospodov. Opoldanski obed ob 1. uri. —■ Poljanska cesta šlev. 8, I. nadstr. 511/ ZA RUDNIŠKO BOLNIŠNICO V ČRNI ~ STREŽNICA. St nameščena s 17 posteljami. Dekla vedno v hiši. Zahtevki: dobra izvežbanosl v strežbi bolnikov, zmožnost vodstva samostojnega gospodinjstva, sama (ne-omoženn), brez otrok, starost ne pod 30 let. Prejemki: prosta .prehrana, stanovanje, kurjava in razsvetljava ter plača po dogovoru. Prošnje se naj vložijo na naslov: Brafovske skladnice koroških svinčenih rudnikov v Mežici, najkasneje do 15. decembra t. 1. Nastop službe 1. januarja 1923. 5107 Prolrllr ,vfln Meznaršič, posestnik rlCMIU. in gostilničar v Metliki, svarim vsakogar, kateri bi kaj dal na moje ime mojemu sinu Josipu Meznar-šiču, bodisi v denarju ali v blagu, da nisem plačnik za njega. IVAN MEZNARšIČ, posest, in gost. želim takoj vstopiti k Špecerijski ali drugi trgovini, odnosno h kakemu drugemu podjetju z zneskom 500.000 kron in osebnim -odelovanjem. — Ponudbe do 1. decembn: ra upravništvo »Slovenca« pod »MIDVA«. 5123 Stanovanje brez hrane išče soliden gospod. - Sprejme tudi SOBO s sostanovalcem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Snažno«. NAZNANILO. Ceni. občinstvu, čas', duhovščini ter rojakom Primorcem naznanjam, da sem premestil svojo krojačnico iz Strn.šča na HOMEC, »Društveni dom«, pri Domžalah ter se za izdelavo vseh vrst OBLEK priporočam. A. KOSTA, krojaški mojster. Sobna kredenca elegantna, iz trdega lesa, takoj naprodaj. — Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 11, dvorišče, levo. 5116 V primerno službo kot SKLADISCN1K, PISAR. URADNIK ali kot BLAOAJNIK želi vstopiti lakoj v večje podjetje v Sloveniji popolnoma zanesljiv, 30 tet star oženjen primorski begunec, zmožen knjigovodstva, strojepisja, slov., nem. in italijanskega jezika. Razpolaga s prvovrstnimi referencami in tehničnim znanjem. Ponudbe pod »BEGUNEC M« na upravo tista. iii»iaaiBi»iiin» Potnika dobro vpeljanega v galanterijski stroki, sprejme veletrgovina. Ponudbe pod »GUMA« na anončno družbo Atoma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3-1. IBHBHHIIIIIBIIIIUI Mesečno SOBO s posebnim vhodom išče mlad, soliden gospod, kateri je ves dan odsoten, in sicer, če mogoče do 1. dccembra. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca«. pod: »MESEČNA SOBA«. 5120 za promenadne in športne obleke v bogati isbiri fl. 8 E. Skaberni Jfflg < vodno ali parno, v gozdnaiem kraju, vzamem v najem. Ponudbe z natančnimi opisi pod: »ŽAGA« na upravo »Slovenca«. 5114 za takoj ali pozneje, tudi v novi hiši ali vili, išče uradnica. Plača dobro, po želn tudi nagrada. Cenjene ponudbe pod: »E. S./5108« na upravništvo lista. KMETIJSKA DRUŽBA ZA SLOVENIJO sporoča lužrio vest, da je njen uradnik, slrokovni adjunkt, gospod Ciril Prlpfsijj po dolgi in mučni bolezni, v nedeljo ponoči preminul. Pogreb se vrši v torek, dne 28. novembra 1. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dalmatinova ulica šlev. 1. Ljubljana, dne 27. novembra 1922. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, sestro, svakinja, gospodična Minka Osana učiteljica danes, 27. i. m., ob 5. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, v 25. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne rajnice se vrši v forek, 28. i. m., ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ulica 10, na pokopališče k Sv. Križu. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 27. novembra 1922. ŽALUJOČI OSTALI. .'..%wISV/A.v is ; '■«V*'».; fcjfcj. vmiMtLmmMkummm GUMIJEVE PETE in PODPLATI ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno Dobe se v vseh boljših trgovinah z usnjem ter ua debelo pri BERSON-KAUČUK d. dn ZAGREB, WILSON TRG 7. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Iščem sobo za dva gospoda, deloma ali še raje nemeblovano. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Cena oostranska slvar« pod številko 5089. Iščem 2 sobi za takoj ali kasneje 7 uporabo kuhinje, meblovani ali tudi n®. Ponudbe pod »MIREN 5083« na uprr.vni-štvo »Slovenca«. čreva vseh vrst za kranjske, krvave, in jetrne klobase, najboljše kakovosti po najnižjih ccnah vedno na zalogi pri JOSIPU BERGMAN, LJUBLJANA Poljanska cesta 85. — Ravnolam kupujejo surov in stopljen loj po najvišjih dnevnih cenah. 5071 Kupimo z dokazom legitimacije stare, iudi pokvarjena VOKOLESH, motorje, šiv. m razne stroje. I BATJEL, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. (Objav« KLEPARJI: j Remlgar & Smerkoi. Florijanska nI. IS. Produktivna sadruga kleparjev, W5««lv terje*. kotlarjev in kroveev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev 28. Kntn 1'.. Polja ».'-a ce9».n 6tev. 8. KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE« Kepovar Ivan. Stari tre štev 10. KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Olup Jooip, Pod Trančo. PARNA PEKARNA: Jesn Seli reja nasL Jakob Kavtiii, Gradišče 6tev. 5. STAVB. IN G\LANT. KLEPARSTVO: Fereno & Fuehe, Ljubljana, Mirje 6t 2. 4 Din.) SPEDICIJSKA PODJETJA: »OrienU d. dU Sodna ulica R, TeL 408. Rsnniniter R. Cesta na jut železnico 7—9. TRGOVINA Z ŽELEZNINO« Sušnik A., Zaloška cesta št. 21, Ljubljani :a«OV. ž DK2NIKI IN 80LNCNIKI: Mikui L., Mestni trg 15. TRKOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavce & Turk pri »lati lopati«, Valvasorjev trg štev. 7. ZALOOA POHIŠTVA: P. FaJdiga sin. Sv. Petra eesta 17. remog fcsla na Gorenjsko lalemlo 6, 5ii3 : ■ Ivana Treo. ERILO za dame, gospode in otroke po znižanih cenah pri A. SINKOM nasl. K. SOSS UUBUmNA, Mestni trg »sv. 19 25 ODSTOTKOV plača zelo solidno podjetje zn POSOJILO 100.000, DINARJEV na eno leto. — Garancija prvovrstna. -Ponudbe pod »PRVOVRSTNO 5070« na upravništvo »Slovenca«. 5070 KUPIMO- večjo blagajno (Wertheimer). Ponudbe na upravništvo »Slovenca* pod številko 5086. Malo posestvo na Gorenjskem naprodaj. Pripravno je za gostilno, obrtnika ali letovičarja. Blizu postaje. Naslov v upravi lista pod štev. 5096. (Znamka za odgovor!) 3 stavbene parcele v sredini Ljubljane naprodaj. Vprašanja pod številko >3-5058« na upravo tega lista. PE vsak čas, po najnižjih cenah, pri E. VAJDA, IZVOZ divjačine in perutnine, ČAKOVEC, Medjimurje, JUGOSLAVIIA. - Brzojavi: VA1DA, Ča-kovec. - Telefon štev. 59. DIAMALT _ (( 99 Pozor pekil »DIAMALT«, tvornice Ran-sei i Sobolka, Beč - Stadlan, v predvojni kakovosti, se zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo EDLAKD DUZANEC, Zagreb, III AUTO III BENCIN PNEIJHATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Do 250.000 Din. posojila išče proii dobremu obrestovanju ali na soudeležbo, industrijsko podjetje. — Ponudbe pod: »DOBRO JAMSTVO« na Aloma CompanY, anončna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg štev. 3, I. nadstropje. HHHRmnffiiHHUsi^ffiiaH^^ffiB^nif&p BI ■ 0* MIRIŠ m tvornica mila in sveč d. d., na Sušaku M Izdeluje: S i razne vrste prvovrstnega pralnega, toiletnega I 9 ln brivskega mila. i P Cene najugodnejše. I ■ Zastopstvo in skladišče za bivšo Kranjsko ln 1 M Staiersko: f 1 Import ^SLOVENIJA" Exporf f g LJubljana, Gosposka ulica št. 4. f HIBHIiRlllllllllISBHIlillB SM&iA* ij<f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš preljubJjeni in dobri soprog, sin, brat, svak in stric, gospod Ciril Prijatelj strokovni uradnik Kmetijske družbe, danes, dne 27. novembra 1922. ob 4. uri zjutraj po dolgi in rnukepolni bolezni-previden s tolažili sv. vere, v 30 letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nopozabnega pokojnika se bode vršil v torek, dne 28. novembra 1922. ob 4. uri popoldne iz hiše žalost« Dalmatinova ulica št. 1. na pokopališče k sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomini —■ Tiho sožalje! V Ljubljani, dne. 27. novembra 1922. Fran in Marija Prijatelj, starši, Ivanka Omahen, sestra. Mlca roj. Kendn, soproga. Franc, Jožko, Stanko, Tonček, bratje. Mihael Omahen, svak. Mestni pogrebni xavod v Ljubljani. 1 ,r . 'M ■ . -.. vi'1 ''■ • '■'■'•m'. .-».Vi: . ■ • ■/J-'1' -j Izdaja konzorcij »Slovenca«, Z jngoslovanske železniške ali parohrodne postaje prodajamo naslednje predmete, ki se lahko dobavijo takoj: 2 KOTLA na 2 gorišči, vsako po 100 m® gorilne ploskve, 10 atm. obrat, pritiska; 1 vertikalni, kompletni konden. PARNI STROJ, 200 HP, naravnost spojen z dinamo istomernega loka, 250-300 voltov; 1 5 HP vertikalni PARNI STROJ, s stoječim prečnim cevnim kotlom z vijaki; 1 DINAMO za islomerni lok, 160 KW, 230 voltov; 1 60 HP MOTOR za islomerni tok, 220 voltov; 1 55 » » » » » 220 » 1 42 » » » » » 220 » 1 12 » » » » » 220 » 15» » » izmenični lok, 110 vollov, 42 period; 2 dvojno delujoči, stoječi UNA-SESALKI na iarmenje, obr. zmožn. 75 ms na uro; 2 MANUTH-CEDILI ZA VODO, obratna zmožnost 75 m" na uro; 1 VENTILATOR NA SESALNI PLIN; 1 RAZREDCEVALNI APARAT za nalivalno vodo, 15 m» na uro; 1 HLADILNI KONDENSATOR na proli-lok kot pregrejevalec za nalivalno vodo; 2 HIDRAVLIČNI STISKALNICI s sesalno napravo, pmžilnik za oljn. seme za parno kurlavo, valiec za trenje; 2 MLINA na KRIŽNI udar; 6 ČISTILNIKOV za DEBELO MOKO; rezervni vnlfci za mline 250 - 350 (v pre- 7 GASIL; meni). 600 do 800 Iv dolžinil; 1 APARAT ZA ROBKANJE KORUZE »Casali« II; 3 TRIKOLESNI VOZIČKI ZA KURJAVO, popolnoma železni; 1 DVIGALO za stavbeno stroko na ročni in strojni pogon, z omaro vred; 2 ŠKRIPCA. - Dalje: OKROGLO 2ELEZO za belon, mnterijal za IZOLIRAM! in ogrevanje, razne CEVI za parne in vodovodne naprave, ARMATURI'.. TRANSMISIJE, KOLUTE itd.; 1« POSOD po 20 m3 iz kovanega železa; posode raz«, dimenzn iz kov. zelez« Ve« pove pod šilro »PR0MPT 1922« »Interreklam« d. d., Zagreb, Jurjevska ulica 31. Odgovorni urednik Milmel Moškerc y Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.