LfitO LXVIII	PoStnina plačana * gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 8. maja 1940
Stev. 103 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je * Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-0J — Izhaja vsak dan ajntraj razen ponedeljka in Uneva po praznika
Čekovni račun Ljubljana številka 10.O50 in 10.34» u inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Danska v novem položaju
Spričo dogodkov na norveškem bojišču, ki so presenetili ves svet in tudi še danes zajemajo pozornost vsakega človeka, ki se upravičeno boji njihove dalekosežnosti v nadaljnjem razvoju vojnega požara, smo skoraj pozabili na usodo danske 'državice.
Kakor vemo, je nemška armada tako bliskovito vkorakala- nt. dansko ozemlje, da so se prebivalci Kodanja, ki so se podali 8. aprila ponoči na počitek, naslednje jutro zbudili ob zvokih nemške vojaške godbe, ne da bi bil padel en sam strel. V prvem hipu so bili Danci, kakor se razume po sebi, popolnoma zbegani iu se jih je polotila prava panika, ki pa se je kmalu polegla, ko so listi prinesli oklic kralja in vlade, hkrati pa objavo vrhovnega poveljnika nemške armade, da naj se z novim položajem pomirijo in gredo na svoje vsakdanje 'delo. Ko se zu tem ni zgodilo ničesar, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da l>o kdo posegel v ta dogodek, da bi ga izpremenil pa naj bi bila to zunanja ali notranja sila, je življenje postalo zopet popolnoma normalno, zlasti ker se prve dni novi položaj ni očitoval v ničemer drugem, kakor da je vladala deželi na znotraj slejkoprej zakonita in ustavna danska vlada, medtem ko so nemške čete samo zasedle važne strateške jMiložaje na obali, s katere so se začele vojaške operacije, ki so bile in so v zvezi z vojno, ki se odigrava med Nemčijo in demokratičnima velesilama na tleh Norveške. — Pridni danski kmet je zopet prijel za ročaj pluga, delavske trume se vale zjutraj v tovarne in zabavišča se zvečer zopet polnijo z veselim, uživanja željnim danskim meščanstvom.
Tako je izgledalo in izgleda življenje na površini. V resnici pa se je zgodila in se godi v življenju danskega ljudstva velika izpremem-ba in država je prisiljena, da se jvopolnoma preusmeri do tistega dne, ko se bodo državniki sveta vsedli za zeleno mizo, da ustvarijo novo Evropo in bo glede Danske v najslabšem primeru ostalo vprašanje le to, ali in pod kakšnimi pogoji ji bodo vrnili Faroerske otoke, Gronlandijo in Islandijo. Danska vlada je ostala na svojem mestu, tako poslanska zbornica — folketink — kakor senat — landsting, zliorujeta dalje, tako notranja uprava kakor jiravosodje, delujeta neovirano naprej. Vse spremembe političnega in ustavnega življenja, ki so bile nujno potrebne, je sklenila danska vlada sama, kakor na primer omejitev tiskovne in zborovalne svobode, zasebnega avtomobilskega prometa in potovanja jio železnici, ki mora delno služiti vojaškim jKitrebam nemške armade; da so se uveljavili strogi valutni pred-jiisi, da se morajo graditi protiletalska zavetišča in da so nastopile tudi~.on*pjitVe pnodaje, oziroma nakupovanja nekaterih tak6 za življenje jx>trebnih, kakor odvečnih predmetov, to je umevno samo po sebi. Tudi na zatemnitev mest so se razvajeni Danci hitro navadili.
Vse to jia so. rekli bi, samo površinski pojavi, v globini pa se dogaja pojjoln preobrat dosedanjega gospodarskega življenja 'danskega naroda. To bomo razumeli, če pomislimo dosedanje osnove danskega gosj>odarstva. Glavna pridobitvena panoga tri in pol milijonskega danskega ljudstva je bilo poljedelstvo, v katerem pa je prevladovala živinoreja, tako da ima Danska v primeri s svojo majhno površino (45.000 kvadr. kilometrov) največ goveje živine v Evropi. Površina jioljedelske produkci je znaša malo manj ko 80 odstotkov vse danske zemlje. 90 odstotkov vsega izvoza danske države pa so jiroizvodi živinoreje, v prvi vrsti maslo, sveže meso, mast, jajca, mleko in ri'oe. Večina vseli teh proizvodov se je izvažala v Anglijo. Ne-dostatek jioljedelske proizvodnje na Danskem pa je bil v tem, da se je preveč zoževala jio-vršina, jiosejana s pšenico in drugim žitom ter krmo, kar se je vse po precejšnjem delu moralo uvažati, in sicer iz držav, od katerih je Danska danes odrezana. K temu pride še to, da nima Danska nobenega premoge: in nobenih rud. ki se morajo skupaj z drugimi surovinami, ki so potrebne za industrijo, uvažati. Dežela tudi nima vodnih sil in njena industrija večinoma predeluje produkte poljedelstva in živinoreje, dočim je kovinska in strojna industrija razvita primeroma v skromnem obsegu. Tretji činitelj gospodarskega življenja bogate Danske je njena trgovina, ki je razpolagala z velikim trgovinskim brodovjem.
Iz vsega tega je razvidno, kako globoko je pretreseno dansko gosjiodarsko življenje po dogodkih od 9. aprila. Prav za prav se je zrušil ves temelj, na katerem je slonelo, to je, skoraj izključni izvoz njene bogate poljedelske produkcije v Anglijo in presekanje njenega uvoza iz Anglije, ki jo je oskrbovala s surovinami in s premogom ter koksom, ki ga je Danska dobivala od tam za 80 odstotkov vsega svojega uvoza goriv. K temu pride se uvoz žitaric, semen in krme preko morja, ki je danes tudi po največjem delu onemogočen. Danski kmet se more nekoliko potolažiti samo z dejstvom, da mu je trgovinska pogodba z Anglijo, s katero se je Danska pogajala od nrvega dne sedanje vojne, obetala le malo dobička, in sicer zaradi bolj in bolj napetosti med cenami za prodi.kte ki jih ic bilo treba uvažati iz Anglije in zelo nizka ceno ki jo je bila Anglija voljna plačevati za proizvode danskega kmeta, ki je zadnjeicase upravičeno bo j in bolj tožil, kako slabo se n u izplača gosUlarstvo in kako stalno pada njegov življenjski standard, \prasanja, ki so nastala po 9 aprilu, pa segajo še delj in globlje Demokratični velesili sta primoran, smatrati Dansko za sovražno ozemlje in sta zaplenili vse njeno trgovinsko brodovje. ki je plulo jio svetovnih morjih ali se je nahajalo v raznih pristaniščih sveta Ker je 60 odstotkov normalnega izvoza Danske šlo v Anglijo in druge prekomorske dežele in se je i/, teti (lezel uvažalo v Dansko 50 odstotkov vseli produktov, ki jih je dobivala od zunaj, si lahko predstavljamo, kakšna izguba je Dansko s tem zadela
Naloga, pred ktilen) stoii 'danes danska država, torej ni lahka, ker mora tračnice svo-
Ali pojde Italija v vojno
Anglija bi rada se ta mesec vedela pri čem je zbiranja angleških ladij ¥ Sredozemlju
Do 16. majnika želi Anglija odgovor
Rim, 7. maja. b. Poročajo, da je Anglija poslala italijanski vladi noto, v kateri zahteva, da Mussolini do 16. maja sporoči vladi Velike Britanije kakšno stališče zavzema Italija do sedanje vojne. V noti zahtevajo Angleži odgovor na vprašanje, če smatra Italija, da je še vedno nevtralna ali že vojskujoča se država.
Rim, 7. maja. b V merodajnih diplomatskih krogih potrjujejo poročila, da je vlada Anglije pozvala italijansko vlado, da sporoči svoje stališče dosedanjega evropskega sjjora. Upajo, da bo italijanska vlada dala Angliji odgovor še pred 16. majem.
V	istih krogih menijo, da je okrepitev angleškega brodovja na Sredozemskem morju v zvezi z zahtevami angleške vlade.
Angleški odpravnik poslov sir N o e I C h a r i e s je izročil omenjeno noto italijanski vladi istega dne, ko je bila konferenca med ameriškim veleposlanikom Phillipsom in Mussolinijem.
V	okviru zadnjega razvoja angleško-itali-janskih odnosov pripisujejo velik pomen po-vratku angleškega poslanika sira Percy L o -r a i n a v Rim.
Nekateri krogi spravljajo v zvezo z angleško demaršo tudi najnovejši poskus za vzpostavitev miru, za katerega se zavzemata predsednik Združenih držav Rooseveltin pa papež Pij XII. Ta demarša ima isti pomen, kakor neposredno vprašanje, če se Italija smatra za nevtralno ali vojskujočo silo. Stališče non belli gerensa, ki ga zastopa Italija, ne more zadovoljiti Anglije, zlasti ne zaradi pomena, ki ga zavezniki pripisujejo blokadi in pa zaradi pripadnosti Italije k osišču Rim—Berlin. Poudarjajo, da je bila angleška zahteva postavljena po opozorilu angleške admiralitete v preteklem tednu, čes da izjave italijanskih državnikov in italijanskega tiska o pripravljenosti Italije za vojno zahtevajo, da se po že končanem zbiranju zavezniškega brodovja okrog Aleksandrije angleške trgovske ladje usmerijo okrog afriške celine.
V	krogih angleškega poslaništva v Rimu pa seveda zanikajo, da bi kaj vedeli o kakšni taki zahtevi Anglije.
Predsednik italijanske vlade Mussolini kot minister V6eh vojnih resorov je ponovno sprejel prestolonaslednika Umberta, ki ga je v več kot eno-urnem razgovoru obvestil o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo skupine armade, ki je pod poveljstvom prestolonaslednika.
V
Alš poide Italpfa v volno
Pariz, 7. maja. AA. Havas: Ali bo Italija stopila v vojno na strani Nemčije, to je vprašanje, s katerim se bavi francoski tisk. Splošno vlada mnenje, da poskuša Nemčija spraviti na vse mogoče načine Italijo na svojo stran.
Glede zadržanja Italije piše Leon Blum v »Populairu«, da bi Italija podvzela kako vojno lahko samo v sporazumu z Nemčijo. Blum smatra, da bi takšen nastop Italije spremljale velike borbe na zahodnem bojišču. Zato meni, da si ni mogoče zastavljati vprašanja, kje se bo nevarnost pojavila, ker se lahko pojavi na dveh točkah Evrope.
»Ordre« pravi, da »neudeležba v vojni« Italije pomeni samo to, da Italija še ni začela streljati s puškami in topovi. Izraz »neudeležbe v vojni« ne pomeni, da se Italija ne trudi vplivati na vojne dogodke. Sedanja vojna ima številne po-
stavke, ki niso strogo vojaške narave. Zadržanje Italije se izvaja po načelih borbe.
s »Oeuvre« naglasa globok vtis, ki ga je napravilo v Rimu odločno zadržanje turške vlade ter pomen, ki ga pripisujejo v Ankari .paktu, podpisanemu med Turčijo, Iranom, Irakom in Afganistanom.
Gianov list o vzrokih premikanja angleškega brodovja
Rim. 7. maja. AA. Štefani: Pod naslovom »Sredozemsko stališče« objavlja glasilo grofa Ciana »Telegraf o« članek Giovanni Ansalda, ki trdi, da je glavni razlog za premik angleških pomorskih sil iz Severnega v Sredozemsko morje bil v tem, da bi se čim več linijskih ladij umaknilo pred napadi nemških bombnikov in da bi ušle v Egejsko morje. Tega stvarnega razloga za sklep angleške admiralitete pa ni bilo mogoče izvesti, ker bi to pomenilo izrccno priznanje hudega položaja v Angliji zaradi načinov sodobne vojne, zlasti pa zaradi nemške letalske vojne, ki ima sedaj na razpolago vso norveško obalo. Zaradi tfcga, so se v Londonu trudili, da bi to pobudo, ki je nastala iz potrebe, prikazali kot popolnoma načrtno pobudo.
Nemški radio in tisk
Pariz, 7. maja. AA. Havas: Poročanje nemškega radia o nevarnosti, ki naj bi bila nastala zaradi francoskih in angleških ukrepov na Sredozemskem morju, se je nadaljevalo tudi včeraj v vseh emisijah nemške propagande. Radijski poročevalec je objavljal vesti, zbrane iz vseh balkanskih prestolnic, in to lake vesti, ki so jih zainteresirane vlade že demantirale. Podobne netočne vesti širi tudi nemški tisk.
Sovjetsko mnenje o zadržanju Italije
Moskva, 7. maja. b. Glasilo sovjetske sindikalne zveze »Trud« se v današnjem uvodniku peča s stališčem Italije ter pravi med drugim:
Italija se še ni odločila za vstop v vojno, da bi prišla do gospodarstva na Sredozemskem morju. Ona še vedno čaka na ugoden trenutek. V sedanjem trenutku imajo italijanske priprave le značaj groženj in izsiljevanja napram zaveznikom. Politika Italije je naperjena v smeri, da zaveznikom onemogoči izvedbo njihovih načrtov na Balkanu. Najmanjša kršitev nevtralnosti na Balkanu bi imela za posledico neposredno italijansko intervencijo.
Se en sestanek Hitler - Mussolini?
Pariz, 7. maja. b. Po poročilih, ki so danes popoldne prispela semkaj iz Rima, se bosta v kratkem ponovno sestala nemški kancler Hitler in šef italijanske vlade Mussolini. Te glasove so razširili francoski diplomatski krogi. Sestanek obeh državnikov bo na nemškem ozemlju, bržkone v Inomostu ali pa v Monakovem. S tem sestankom hočeta oba državnika ponovno manifestirati trdnost osišča, čeprav bo Italija še naprej zadržala svoje dosedanje stališče nevojskujoče se države. Politični diplomatski krogi pa pričakujejo, da bo Italija po tem sestanku začela hudo propagando in da bo ponovno odločno napovedala svoje zahteve, preden se bo odločila za spremembo svojega stališča v sedanji vojni.
„Pred velikimi novimi dogodki
Zanimiva izvajanja nemškega polslužbenega „Ham^urger Fremdenblatta'
!ff
Amsterdam, 7. majnika. t. Havas. Nizozemski listi dobivajo od svojih nemških poročevalcev poročila, da jim v berlinskih političnih krogih ponavljajo, »da je Evropa na predvečeru velikega požara, ki bo zajel vso evropsko celino«. Nizozemski listi navajajo posebno članek, ki je izšel s podpisom diplomatskega sodelavca »Hambur-ger F r e m d e n b 1 a 11 a«, ki ima, kakor znano, zelo tesne zveze z zunanjim ministrstvom v Berlinu. »Hamburger Fremdenblatt« namreč piše,
da obstojajo številni znaki za resničnost trditve, da stojimo pred velikimi dogodki, ki bodo končnoveljavno rešili vprašanje, če bo vojna ostala omejena, ali če bo zajela vso Evropo, tudi tiste države, ki so sedaj stale izven vojnega trenja.
Clankar nadaljuje in pravi, da se je Angliji posrečilo zasejati strah iti zaskrbljenost po vsej južnovzhodni Evropi. Clankar v zelo ostrih besedah napada tako imenovane »interven-niste« v Ameriki, to je tisti močni del političnih krogov v Zedinjenih državah severne Amerike, ki izkorišča vsako priložnost za to, da se vmešava v evropska vprašanja, ki se vendar Amerike ne tičejo.
Clankar navaja tudi neki telefonski razgovor med Reynandom in Chamberlainom, ki naj vnaprej dokaže, kako je jugovzhodna Evropa ogrožena in
Papež Pij XII. Rooseveltu
Napori, da se prepreči vstop Italije v vojno — Bojevit govor šefa ameriškega generalnega štaba
Rim, 7. maja b. Sv. oče papež Pij XII. je dostavil predsedniku Rooseveltu predlog; da bi se sedanji trenutek lahko izkoristil za nadaljevanje naporov, ki naj bi dosegli popoln mir v Evropi, še preden bo Italija potegnjena v vojni vrtinec.
Sv. oče je poslal tudi navodila papeškemu
jega gospodarstva prestaviti, ravnajoč se po dejstvu da je za nekaj let postala del nemškega življenjskega prostora. V tem oziru |M>-tekajo razgovori med Nemčijo in Dansko v Berlinu. Premog lx> dobivala Lanska zdai v celem obsegu iz Nemčije. Kar se tiče žitaric in krme, se pa bo pač moralo odslej dansko kmetijstvo lotiti jiosevn teh produktov, ki so nujno potrebni za življenje. Najtežji problem bo problem preskrbe danske industrij? « surovinami. ker se lx> sicer povečala brezposelnost. Z gospodarskimi metodami pa se bodo mora,o hkrati spremeniti tudi socialne smernice in kako jc vse to nujno zvezano s splošnimi političnimi vprašanji, ni treba še razlagati.
nunciju v Berlinu msgr. Orsenigu. da sporoči stališče nemške vlade v zvezi z napori Vatikana in predsednika Roosevelta, da se prepreči vstop Italije v vojno. Papež je mnenja, da ie treba storiti skrajne napore za dosego tega cilja.
Newyork, 7 maja. AA Havas. Načelnik ameriškega generalnega štaba general Strong je v govoru, ki ga je imel pred ameriškimi vojnimi inženirji, izjavil sledeče:
V mnogih primerih naše krajevne vojne sile ne bodo zadostovale, da bi preprečile napadalcu polastiti se ameriških oporišč. Tega se moramo vedno zavedati, da bi čimbolj onemogočili vsako kršitev nedotakljivosti ameriških držav. Med ozemlji, ki bi jih sovražnik mogel zasesti, so Nova Fundlandija, Portorico, Trinidad, Natal, Kuba in Mcxico. Če bi se sovražniku posrečilo utrditi se na enemu izmed omenjenih ozemelj, potem bi to ne pomenilo nevarnost za ozemlje, ki je zasedeno, temveč za vse ameriške države. Zato moramo vedno razpolagati z velikimi vojnimi silami, in to suho vojsko, mornarico in letalstvo, da onemogočimo v vsakem primeru napad ter tudi mi izvedemo »bliskovito vojno«.

»potrebuje nemške zaščite«.
Tudi drugi veliki nemški listi pišejo v istem smislu. Nekateri poudarjajo, da bo vsak poskus, ki bi ga Anglija ali Francija podvzeli bodisi v Španiji, bodisi na jugovzhodu Evrope, da tamkaj zavladata, zadel na skupni odločni odpor Nemčije in Italije.
Dozdevni telefonski razgovor med Chamberlainom in Reynaudom o zaključku vojaških priprav Weygandove armade do 20. maja
Nemška meja, 7. majnika. t. Havas. Nemško uradno poročilo o nekem telefonskem pogovoru med Chamberlainom in predsednikom francoske vlade Reynaudom je iinelo naslednjo vsebino:
Dne 30. aprila ob 10.10 zvečer se je predsednik francoske vlade R e y n a u d telefonično pogovarjal s predsednikom angleške vlade Chamberlainom. Reynaud je najprej omenil finsko vprašanje, nato pa je dejal, da mu je general Weygand (poveljnik francosko-angleške armade v Prednji Aziji) obljubil, da bodo vse njegove priprave za nastop, ki mu je bil zapovedan, končane do dne 15. majnika. Toda Chamberlain naj tega datuma ne jemlje dobesedno, ker bi se moglo zgoditi, da se bodo priprave še zavlekle. Chamberlain je na to odgovoril nekoliko razočaran: Kaj neki pa čaka tam doli toliko časa, ko pa vendar ni potrebno. Reynaud je nato v svojem odgovoru pojasnil težave, ki jih je treba premostiti, predvsem v kolikor se tiče Turčije. Turčija postavlja od dne do dne vedno večje zahteve. Chamberlain je odgovoril, da se bo še enkrat potrudil pri Turkih, toda ne more jamčiti, če se mu bo posrečilo, da bo premagal lo turško ošabnost. Reynaud je v odgovoru obljubil, da bo tudi on storil vse v svojih močeh, da odstrani vse ovire moralnega značaja. Zaključno je Chamberlain v poveljujočem tonu zahteval od Reynauda, naj poskrbi, da bodo priprave končane vsaj do dne 20. majnika. Razgovor je bil končan ob 10.25, torej je trajal petnajst minut. Chamberlain je še enkrat opozoril Reynauda. naj vendar pazi, da se ne bo več pripetilo, da bi kdo nepoklicani prisluškoval tem razgovorom.
V Londonu odločno zanikajo
London, 7. majnika. t. Havas. Na merodajnih političnih mestih v Londonu odločno zanikajo »pripovedko o telefonskem razgovoru med Reynaudom in Chamberlainom« in podčrta-vajo. da za takšen razgovor ni bilo nobenega povoda, kajti oba državnika sta dva dni prej osebno
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zcmnnska vremenska napoved. Ohladilo se
bo. Pretežno oblačno, od časa do časa dež. Razvedrilo se bo na Primorju in v severnih krajih.
Zagrebška vremenska napoved: Večinoma oblačno, morda padavine
A. Pribičevič in pogajanja s Sovjetijo
Bivši predsednik SDS ter brat rajnega Sve-tozurja 1'ribičeviča Adam Pribičevič je v svojem glasilu »Dom« napisal z ozirom nu pogu-jnnju s Sovjetijo daljni članek, kjer med drugim takole pravi: »Ob odmevu, ki so ga v našem narodu [>ovzročilu pogajanja s Sovjetsko Unijo, nuj opozorimo še na neko stvar. Zadnji čas je namreč, da se oprostimo škodljivega občutka, češ da smo manj vredni. Dolga de setletja smo kot slabi in šibki polagali svoje upe v druge: najprej v Avstrijo, potem pa v Rusijo. Niti danes pu se še ne moremo oprostit"! tega občutka, češ du smo majhni, kar pa slabi našo morulno silo. Mi pa nismo več tu ko majhni, kakor smo bili, če nočemo res biti majhni. Potrebno je le eno: svoje notran-o razmere uredimo, da okrepimo svojo gospodarsko, politično in vojaško silo. Tedaj pa bomo lahko, pu brez varuhov slovanske uli neslovenske krvi, v gospodarskem in političnem sodelovanju s prijateljskimi državami jugovzhoda organizirali široko gospodarsko in politično skupnost interesov, ki bo uresničila staro načelo velikih in vidovitih srbskih političnih glav: Balkan balkanskim narodom! Balkan ima za to vse pogoje bodisi po svojem položaju, bodisi po veličini in številu Balkancev. Teh pogojev danes ni samo v moralnih in umskih lastnostih vodstva Zato pa tako plašno grabi po krilu, ki bi sc ga rad oprijel.«
Hrvati zoper marksiste
Glasilo Hrvat, delavske zveze (HRS) »Hrvatski radnik« prinaša uvodnik, kjer se peča s sodelovanjem z marksisti. Takole pravi med drugim: »Vsakršen kompromis z marksisti, bodisi v mislih bodisi v dejanju, nam dela škodo ter ustvarja zmedo pri doseganju končnega namena Vsakršno sodelovanje z marksisti je za nas dokaz naše sla-botnosti, neodločnosti. To je znamenje, da je med marksisti in nami odnos, ki v 99% primerov škoduje Hrvatskemu radničkemu savezu. Bolje je, da naša organizacija ostane zunaj kakega strokovnega gibanja, kakor pa, da bi se lotila skupnega dela z marksisti. Če sodelujemo z marksisti, s tem trdimo, da med našimi organizacijami ni nobene stvarne razlike. Ker pa je dokazano, da marksisti delajo zoper interese hrvatskega delavstva, bi sodelovanje z njimi posredno podpiralo ter krepilo naše narodne sovražnike ter s tem škodovalo interesom našega delavstva samega. Večkrat ta resnica v strokovnih gibanjih ni vsakomur vidna. Marksisti znajo spretno maskirati, da naivni tovariši mislijo, da v takih gibanjh zanje in njihove ideje ni nobene nevarnosti Kadar pa zložite vse razne marksistične akcije na Hrvatskem, bodisi da so jih vodili samostojno, bodisi v zvezi s HRSom, tedaj vidite, kako vse to njihovo delovanje strašno razkraja in škoduje hrvatskemu narodu in hrvatskemu delavstvu.«
Vojna in nevtralno gospodarstvo
»Hrvatski Dnevnik« na uvodnem mestu obravnava vprašanje gospodarskih težav v nevtralnih državah. Na koncu pravi: »Hudi vojni spopadi niso ostali brez vpliva na narodno gospodarstvo nobene države. Ta vpliv niti nevtralnim državam ni prizanesel. Vojna močno vpliva na izmenjavo gospodarskih dobrin. Mi pa smo v prccej neugodnem položaju zaradi tega, ker je lansko leto bilo slabo, ter tudi letošnje ne obeta biti dobro. Zaradi tega smo bili celo prisiljeni uvažati nekaj živeža, ki smo ga sicer izvažali. To smo morali storiti tudi zaradi tega, da bi preprečili škodljive posledice špekulacije. Tudi pri nas že resno delamo na to, da se bosta uvedla dva brezmesna dneva na teden. Prisiljeni smo k temu, ker bi sicer ne imeli dovolj blaga za izvažanje, brez izvoza pa ni uvoza, ki nam je tudi potreben. Zato so odločilni činitelji postavljeni pred težavno in odgovornosti polno nalogo: zagotoviti morajo čim bolj normalno gospodarsko življenje, istočasno pa paziti, da se naša izvozna sposobnost preveč ne zmanjša in da država ne bi ostala brez najpotrebnejšega.«
Spomenica demokratske levice
V nedeljo dopoldne je predsednika demokratske stranke v Belgradu Milana Groln obiskalo odposlanstvo tako imenovane "demokratske levice, ki mu je izročilo spomenico, v kateri demokratska levica naglaša, da je za reševanje vseh perečih vprašanj najprej treba zbrati vse zdrave napredne in demokratske sile. Zato demokratska levica zahteva, naj se demokratska stranka postavi na čelo te akcije ter naj v celoti prizna sporazum s Hrvati ter aktivno sodeluje pri njegovem izvajanju. Zato naj končno že stopi ven iz storili strankarskih kalkulacij ter odločno započne akcijo za popolno demokratizacijo in federativno ureditev Jugoslavije. — Milan Grol je odposlancem povedal, da Ih> to njihovo spomenico predložil glavnemu odboru demokratske stranke, ki lx) potem o njej sklepal.
SDS kritizira HSS
Že zadnjič smo poročali, kako je vodja SDS dr. Hinko Krizman v svojem listu napadel občinski volivni red na Hrvatskem. To je ponovil, kakor beremo v listih, tudi 5. t. m. na zborovanju SDS v Splitu, kjer je naglasil tudi tole: »Nas zdaj veseli, da se to popravlja, da naši prijatelji gg. Miša Trifunovič, Milan Grol, zlasti pa g. dr. Boža Markovič danes bolj pomirljivo govore. Kar se tiče sodelovanja s HSS na terenu, so res težave, ker SDK ni nikaka politična trgovina za oblast. Nas so napadali, toda namen teh napadov je bil naperjen vedno le na dr. Mačka in HSS, ki naravnost nista mogla napadati. Tudi od strani naših zaveznikov (Hrvatov-HSS) prihajajo včasih izjave, ki niso niti v interesu HSS. Nihče nima pravice očitati Hrvatom, kakšni so .« Te 03tre besede kritike na naslov nekaterih voditeljev HSS so očitno namenjene glavnemu tajniku HSS dr Krnjeviču, ki je v sobotni številki belgrajske »Pravde« napisal tisti ostri članek zoper demokracijo med Srbi. Ta članek, ki smo ga včeraj prinesli, je prinesel v celoti tudi »Hrvatski Dnevnik« na uvodnem mestu, kar pomeni, da jc članek povedal, kaj HSS sodi o demokraciji med Srbijanci. na katero se zdaj srbijanska opozicija tako sklicuje. Zalo je zanimivo, kako o tem članku sodi drugi zaveznik HSS, ki se imenuje SDS. Taki afronti med prijatelji niso navadni.
Hrvatski kmetje so obiskali Belgrad
Hrvatska Seljačka sloga na svoji kulturni turneji
Belgrad, 7, maja. m. S popoldanskim vlakom je dopotovala v Belgrad skupina hrvatskih kmetov in kmetic, članov in članic kulturnega društva »Seljačke sloge« iz Čučerja pri Zagrebu. Hrvaški kmetje in kmetice so se v živo pisanih narodnih nošah s tamburicami podali v maršalat dvora, kjer so se vpisali v dvorsko knjigo. V maršalatu dvora je člane in članice »Seljačke sloge« sprejel in pozdravil maršal dvora g. Boško Čolak Antič, nakar so spet v sprevodu odšli v predsedstvo vlade, kjer sta jih sprejela predsednik vlade g. Dra-giša Cvetkovič in podpredsednik vlade go6p. dr. Maček. Pred obema so člani »Seljačke 6loge« med spremljevanjem tamburic zapeli več hrvaških narodnih pesmi. Člani »Seljačke sloge« so za tem obiskali še druge ministre ter belgrajskega župana Vojina Djuričiča.
Skupina hrvaških kmetov in kmetic priredi jutri v Belgradu v veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze kulturni večer, na katerem bo podala »Kmečko svatbo«. Po jutrišnji predstavi bodo ponovili svojo prireditev v četrtek v Zemunu, nato pa odpotujejo v Sofijo, kjer bodo na bin-koštne praznike ponovili svoj program. Po vrnitvi iz Bolgarije se bodo člani »Seljačke sloge« ustavili tudi v Nišu in Kragujevcu ter bodo v obeh mestih prav tako nastopili s »Čučarsko svatbo«.
Prihod članov »Seljačke sloge« iz Hrvatske je prvi prihod večje skupine Hrvatov v Belgrad po sklenitvi srbsko-hrvaškega sporazuma, ki bo s svojo kmečko predstavo v Belgradu navezalo kulturne stike s Srbijo.
Državne tiskarne naj se odpravijo, ker so odveč
Belgrad, 7. maja. m. V zvezi z raznimi poročili, ki so bila objavljena v zadnjem času v delu tukajšnjega časopisja o velikem kulturnem poslanstvu, ki ga izvršuje državna tiskarna v Belgradu, objavlja Zveza organizacij tiskarskih podjetij v večernem časopisju daljšo izjavo, v kateri poudarja vso škodo, ki so jo državne tiskarne povzročile tiskarskim obratom.
V tej izjavi Zveza poudarja, da je poslopje državne tiskarne in vse potrebne naprave stalo 80 milijonov din, investicije za tiskarno pa novih 100 milijonov din. Ta tiskarna vsako leto iz dohodkov monopola krije svoje deficite in izkazuje navidezne dobičke. Po tej ugotovitvi se samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali nacionalno kulturo tako poslovanje državne tiskarne bolj pospešuje ali bolj ogroža. V svoji izjavi Zveza ugotavlja, da je na zadnji anketi, ki je bila v trgovinskem ministrstvu in na kateri so razpravljali tudi o tem vprašanju, znani nacionalni delavec izjavil, da je bila državna tiskarna ustanovljena točno pred 109
leti ter je tedaj zares izvrševala kulturno poslanstvo. Tedaj ljudstvo še ni bilo pismeno, danes pa si je narod sam postavil kulturne in prosvetne ustanove ter si je ustanovil tudi lastne tiskarne, ki danes uspešno izvajajo nacionalne in prosvetne kulturne naloge.
S tem je državna tiskarna svoje kulturno poslanstvo že zdavnaj dovršila ter je danes postala naravnost ovira za razvoj naše tiskarske delavnosti. Rezultati kulturnega poslanstva državnih tiskarn so danes v hudem nesorazmerju z izdatki, ki jih država zanje vse leto plačuje. Zato naj državne tiskarne svoj delokrog omejijo samo na tiskanje »Službenih novint in »Prosvetnega glasnika« in na tiste rezervatne posle, ki jih iz bodisi kakršnih koli razlogov ne morejo dobiti v izdelavo zasebna podjetja. Vse druge grafične delavnice v državnih in samoupravnih uradih, kakor tudi kazenskih zavodih naj se takoj ukinejo, ker so odveč in škodljive državnim financam.
Pobijanje draginje
Belgrad, 7. maja. m. Na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje je ministrski svet predpisal uredbo o nadzorstvu nad izvrševanjem uredbe o pobijanju draginje in nelojalne konkurence dne 20. septembra 1939 in uredbo o kontroli cen z dne 5. februarja 1940.
Pred zvišano blagovno železniško tarifo
Belgrad, 7. maja. m. V glavni direkciji državnih železnic je izdelan načrt pravilnika za povišanje blagovne železniške tarife na naših železnicah. Prometni minister je sedaj sklical sejo tarifnega odbora, ki bo 16. maja v Belgradu, na kateri se bo to vprašanje obravnavalo.
Vrhovna kontrola v finančnem ministrstvu
Belgrad, 7. maja. ni. V današnjih Službenih novinah je objavljena uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji finančne uprave ter pravilnika o poslovnem redu v fin. ministrstvu.
S to uredbo je v finančnem ministrstvu ustanovljen nov oddelek, ki se imenuje oddelek za vrhovno kontrolo. V pristojnost tega oddelka spada zbiranje vseh podatkov, ki so potrebni za kontrolo službe; nadzorstvo nad odmero in izterjevanjem davkov ter zbiranjem vseh državnih in samoupravnih dajatev; dalje nadzorstvo državnih blagajn in računsko-blagajniškega poslovanja, nadzorstvo dela in pobijanje vseh vrst tihotapstva itd. Temu oddelku je zaupana tudi kontrola nad delom vseh ustanov, ki spadajo pod finančno ministrstvo, in tudi druga državna podjetja. Oddelek za vrhovno kontrolo bo imel administrativni kon-
Jugoslovani pri Stalinu
Politične konference
Belgrad, 7. maja. m. Predsednik vlade g. Cvetkovič, ki se je v nedeljo in ponedeljek mudil v Nišu odnosno v Niški Banji, ter je imel tam več sestankov s predsednikom senata dr. Korošcem, se je vrnil v Belgrad. V teku dopoldneva je imel v predsedstvu vlade daljši pogovor s podpredsednikom vlade dr. Mačkom.
V podpredsedstvu vlade je bila večja konferenca, na kateri so v glavnem sodelovali podpredsednik vlade dr. Maček, finančni minister dr. Šutej in minister brez portfelja dr. Konstantinovič. Dr. Maček je v svojem kabinetu sprejel tudi člane tako imenovane demokratske levice dr. Ribarja, dr. Smoljaniča in Pločeviča, ki so, kakor znano, pred kratkim izdali posebno spomenico, v kateri vodstvu demokratske stranke sporočajo pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni se spet vrniti v demokratsko stranko. O tej spomenici bo nocoj razpravljal tudi izvršilni odbor demokratske stranke.
»Časnikarske laži o naši domovin!«
Pod tem naslovom prinaša urednik belgrajskega Narodnega blagostanja znani dr. Bajkič svoje vtiske s potovanja po zahodnih evropskih državah. Ta člančič jc del vsega potopisa, ki )e razdeljen na razna poglavja. V tem delu. dr. Bajkič naglaša, kako so v Parizu in Londonu bili vsi radovedni, kaj bo Jugoslavija storila Na svojem potovanju je našel psihozo, ki je celo najbolj hladne ljudi zbegala. Dr. Baikič pripoveduje, da je v6cm takim razlagal, da ni nobene nevarnosti za mir v Jugoslaviji, pa mu nihče ni verjel. Med drugim pisec naglaša:
»Mi smo neomajno zastopali stališče, da ima Jugoslavija najugodnejši mednarodni položaj na jugovzhodu Evrope. . Naši interesi se najmanj križajo z interesi drugih držav. Glavno pa je, da imata *be vojskujoči se stranki življenjski interes, da se v tem delu Evrope ohrani nevtralnost. Morda bi ena ali druga stran želela, da bi se ji pridružili, zaveznik v vojni je vedno dobrodošel To je naloga propagande. Toda to ni dovolj, da bi šli v vojno. Globoko smo prepričani, da sta obe strami zelo zadovoljni s stanjem v Sredozemskem morju, ko že ne more b:ti drugače. Samo ob ogromnih spremembah v pogojih, ki se danes pod njimi vodi vojna, bi se utegnil spremeniti naš mednarodni položaj. Zdaj pa to ne kaže. Docela drugačen je položaj Belgije in Holandije, ki sta med obema vojskujočima se skupinama... Na Norveškem se ne more odločiti velika vojna... Mnogo pametnih ljudi v tujezem-stvu nam je dalo prav. Mnogi zaveaiiški listi 60 pisali o navalu tujcev v Jugoslaviji. Listi druge stranke pa so pisali o navalu zavezniških ljudi. Gotovo je, da je v vseh nevtralnih državah mnogo ljudi iz vojskujočih se držav . . . Švica se ni razburjala, temveč je izrabljala ta turizem... Tujcev ni treba izganjati, marveč nadzirati. Oni ne vohunijo nas, temveč drug drugega. To je važna panoga špi-jonaže. Državi gostoljubnosti to samo koristi.«
V marsičem bi dr. Bajkič utegnil imeti prav, glede špijonaže in vohunov od strani tujcev pa je sodba vsega prebivalstva in — hvala Bogu — tudi raših oblasti drugačna. Tisti denarji, ki jih taki ljudje puščajo v naših krajih, utegnejo postati predragi za življenje in kri jugoslovanskih državljanov.
»Pred velikimi novimi
trolni in računsko-revizijski odsek ter odsek za kontrolo državnih gospodarskih podjetij. Ta uredba je postala danes veljavna.
Visoka odlikovanja na Hrvatskem
Belgrad, 7. maja. m. S kr. ukazom so odlikovani z redom Jugoslovanske krone I. stop. inž. A. Košutič, senator in bivši poslanec; senator dr. Ju-raj Krnjevič in Večeslav Vilder, senator in bivši poslanec, in senator Sava Kosanovič so pa odlikovani z redom sv. Save I. stopnje. S kr. ukazom so odlikovani z visokimi odlikovanji tudi vsi predstojniki oddelkov banske oblasti ter višji uradniki te banske oblasti v Zagrebu, kakor tudi izpostave banske oblasti v Splitu.
Belgrajske novice
Belgrad, 7. maja. m. V današnjih »Službenih novinah« je objavljena uredba za izdelovanje rici-novega olja ter pravilnik za izvršitev uredbe o odmeri pridobnine oziroma družbenega davka davčnih obveznikov, ki delujejo na področju banovine Hrvatske in drugih področjih države.
Zagrebške novice
Zagreb, 7. maja. b. Zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac je odpotoval včeraj opoldne v Rim. Tam bo ostal v cerkvenih zadevah 3 do 4 dni in sc bo vrnil v Zagieb bržkone v soboto.
Zngreb, 7. maja. b. Zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac je sprejel iz Londona iz škofovske pisarne pismo, v katerem napovedujejo prihod kanonika prof. Douglasa v Zagreb. Kanonik prof. Douglas je zdaj v družbi anglikanskih škofov, ki so obiskali v Sremskih Kar-lovcih patriarha srbske pravoslavne cerkve Gavrili.
Belgrad, 7. maja. m. Na novem pokopališču je bil danes pokopan časnikar Momčilo Stevanovič.
Moskva, 7. maja. Agencija Tass poroča, da je bilo jugoslovansko odposlanstvo, ki se v Moskvi pogaja s sovjetsko vlado za trgovinsko pogodbo, sprejeto že pri komisarju za zunanjo trgovino Mikojanu, komisarju za zunanje zadeve in predsedniku sveta ljudskih komisarjev Molotovu ter dne 2. niajnika tudi pri Stalinu. Dne 1. maja je jugoslovansko odposlanstvo s častne tribune gledalo vojaško parado po Rdečem trgu na Kremlju.
Moskovsko časopisje ne poroča mnogo o pogajanjih samih. Le to poudarja, da ugodno potekajo. Do sedaj v nobenem moskovskem listu ni bilo jasno namignjeno, da je dana možnost, da bi se trgovinska pogajanja mogla zaključili ludi s sklepom o obnovi rednih diplomatičnih odnošajev. Moskovski politični krogi pa ne skrivajo, da želijo lo obnovo, kar bi imelo za posledico, da bi bile razne politične in vojaške organizacije ruskih beguncev v Jugoslaviji razpuščene in da bi še vedno obstoječe rarsko diplomatično zastopstvo v Belgradu (poslanik Strandman) moralo prenehati. — V Moskvi tudi mnogo govorijo o potrebi nepo-
dogodki«
(Nadaljevanje s 1. strani)
govorila o vseh vprašanjih ob priliki sestanka vrhovnega vojnega sveta in sta si povedala vse, kar je bilo važnega povedati.
Strogi predpisi v Romuniji
Bukarešta, 7. maja. AA. DNB: Propagandni minister Giurescu je poklical snoči predstavnike tujega tiska v Romuniji v propagandno ministrstvo ter jih prosil, naj bodo pri poročanju resnicoljubni. Minister je posebno naglasil netočne novice o velikih aretacijah v Romuniji ter dodal, da bo v bodoče vsak novinar odgovoren za neresnična poročila njegove agencije o dogodkih v Romuniji. Giurescu je nato izjavil, da ima propagandno ministrstvo stalno službo ponoči in podnevi ter je vedno vsem dopisnikom na razpolago, tako da vedno lahko dobe točna obvestila o dogodkih in razmerah v Romuniji. Vsi dopisi, ki sredo čez mejo, so odslej podvrženi cenzuri.
V Turčiji
Ankara, 7. maja. AA Havas. Turška narodna skupščina je še pri prvem branju izglasovala nov zakon o upostavitvi obsednega stanja. Dalje je izglasovala k temu zakonu le nekaj sprememb, ki jih je predložil skupščinski odbor.
Nadškof dr. Stepinac potuje v Vatikan
Rim, 7 maja t. United Press poroča, da je 6V. oče povabil zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Ste-pinca, ki je tudi 6talni predsednik jugoslovanskih škofovskih konferenc, naj hitro pride na razgovor v Vatikan. V rimskih političnih krogih menijo, da je ta dogodek tudi v zvezi z obstoječim položajem na jugovzhodu Evrope in papeževimi prizadevanji, da 6e ohrani mtr na vsem sredozemskem področju.
sredne letalske zveze med Jugoslavijo in SovjetsKo Rusijo. Letalska proga naj bi šla od Zagreba čez Belgrad, Sofijo, Odeso v Moskvo.
Na čast članom jugoslovanskega zastopstva so v Moskvi priredili celo vrsto slovesnosti, pri katerih so bile od obeh strani izrečene ljubeznive besede.
Tudi politična pogajanja?
Moskva, 7. maja. t. United Press je izvedela iz krogov jugoslovanskega zastopstva, ki se pogaja za trgovinsko pogodbo, da je razpoloženje pri belgrajski vladi za ureditev političnih in diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo vedno večje. Sovjetski politični krogi izražajo prepričanje, da bodo jugoslovanski zastopniki morda že v kratkem dobili navodila, naj prenesejo pogajanja tudi na politično polje. Ureditev političnih odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko unijo, tako pravijo v Moskvi, bi v mnogočem razvilo položaj na jugovzhodu Evrope, ker bi se med dosedanje tekmovalce za politični io gospodarski vpliv vrinila še sovjetska velesila.
Rudnine na Norveškem
Berlin, 7. maja. AA. DNB. Kolikor bolj se razvija nemška akcija na Norveškem, toliko bolj razpravljajo o gospodarskih zakladih te države. Norveška razpolaga v prvi vrsli s celo vrsto rudninskih bogastev, ki jih bo nemško gospodarstvo odslej lahko še v večji meri izkoriščalo. Med drugim je na Norveškem več vrst železne rude, bakra, nikla, cinka, svinca, molivdena in grafita. Po mnenju strokovnjakov se cenijo ležišča železne rude na skupno 376 milijonov ton, medtem ko cenijo bogastvo ostalih ležišč, ki še niso zadosti raziskana, na poldrugo milijardo ton. Sku|>no bogastvo na železu znaša v do sedaj preiskanih ležiščih kakih 136 milijonov ton. Zadnja leta je norveška proizvodnja železne rude naglo naraščala. Medtem ko je leta 1933 znašala proizvodnja 474.000 ton, je leta 1938 znašala že 1.4 milijona ton. Od te skupne proizvodnje je Norveška porabila doma povprečno samo 50.000 ton Vse ostalo pa je izvažala. Prej je velik del rudarskih in topilniških izdelkov odhajal v Anglijo, zlasti pa železna in njej sorodna ruda. Za vojno industrijo je posebno važna norveška molivdenova ruda. Znano je, da je molivden nujno potreben za oplemenitenje jekla. Norveška je za Združenimi ameriškimi državami najvažnejši proizvajalec molivdena na svetu.
Zakaj so se zavezniki umaknili iz južne in srednje Norveške
Chamberlainova razlaga v angleškem spodnjem domu
London, 7. maja. t. Havas. V spodnjem domu je vladalo veliko vrvenje. Poslanci so bili polno-številno prisotni. Galerija lordov je bila polna zastopnikov gosposke zbornice. Tudi galerija za ljudstvo je bila zasedena do zadnjega sedeža. Di-plomatična loža je bila polna. Že dolgo niso s tolikim zanimanjem pričakovali Chamberlainovega govora kakor tudi govorov drugih ministrov za razne vrste orožja, ter debate, ki bo nato sledila o vzrokih angleško-francoskega umika iz Norveške. Chamberlainu so malo ploskali, ko je vstal na svojem prostoru. Ploskanje je proti kraju postalo nekoliko bolj glasno in bolj gosto. V svojem govoru je med drugim dejal:
Pretekli četrtek sem mogel dati samo površen popis dogodkov na Norveškem in sem obljubil podrobnejše poročilo. Takrat sem vam sporočil, da se naše čete umikajo iz Andalsnesa, toda umik še ni bil končan pri Namsosu. Za to nisem mogel biti v svojem poročilu tako obširen, kakor bi bili želeli, to pa za to, da ne bi sovražniku dali kakšnih podatkov o naših namenih pri Namsosu, ko je bil umik iz Namsosa mnogo bolj nevaren, kakor pa umik iz Andalsnesa.
»Pri umika smo izgubili dva rušiica«
Na to je Chamberlain nadaljeval:
Ko smo v eni sami nofi izpraznili Nam-sos, so nemški lovci naslednje jutro odkrili naš transport. Priletelo je nato kakšnih 50 bombnikov, ki so naš transport napadli. Izgubili sino pri tem samo en angleški in en francoski rušilec. Ako vzamemo v poštev, da se je ta transport nahajal izven območja naših lastnih letalcev, se smemo šteti srečne, da nismo imeli hujših izgub. Danes so naše čete tako iz Andalsnesa kakor iz Namsosa spet nazaj in borba na južnem Norveškem je zaključena. Naj norveško zadevo kritiziramo s te ali z one strani, naj v zvezi z njo kritiziramo to osebo ali ono, vsi smo istega mišljenja, namreč, da so se naše čete tamkaj hrabra borile in da so svojo nalogo izpolnile z občudovanja vrednim junaštvom.«
»Imeli smo samo eno divizijo«
' Ne bom dajal popisa vojaških dogodkov na južnem Norveškem. Rajši boni opisal 6edanji položaj in odgovoril na nekatere očitke, ki so se oglasili na naslov vlade. Ko se je razširila novica o našem umiku, je povzročila veliko iznenadenje. Ni naša krivda, ako so poročila, ki so prihajala iz Švedske in ki jih je razpošiljal morda celo sovražnik sam, ustvarila v javnem mnenju napačno sliko o položaju ter vzbudila upanja, ki jih prav gotovo ne bi bil mogel podpisati noben minister. (Tukaj je nastal v zbornici hrup. Chamberlain se je dvignil in dvignil tudi 3VOj glas ter odgovarjal na medklice, ki so začeli deževati.)
Našega umika z južne Norveške ne moremo primerjati z umikom iz Galipolija. Kajti na Norveškem smo imeli sorazmerno le slabe čete. Stvarno nismo imeli tamkaj več, kakor eno samo divizijo. Nadalje naše izgube tudi nikakor niso velike, ne glede človeških žrtev in tudi ne glede vojnega materijala, ki smo ga pustili za seboj, ko smo se umaknili. Nemčija je v norveških borbah trpela mnogo hujše izgube tako glede bojnih ladij, ru-šilcev, podmornic, prevoznih ladij in letal. Ni prav, da te zadnje dogodke merimo in cenimo izključno po merilu izgub, ki so jih eni in drugi utrpeli. (Tukaj je spet nastalo srdito razpoloženje in spet so se po dvorani križali sem ter tja razni več ali manj neprijetni medklici.)
»Izgubili smo sicer na ugledu«
»Res je« — je dejal Chamberlain — »trpeli smo na ugledu in neresnična legenda o takoimenovani nepremagljivosti Nemčije na suhem je dobila spet neke vrste potrdilo. Mnogi od naših prijateljev po Evropi so za-
Zatemnitev
V ugledni reviji italijanske družbe Jezusove »La Civilta Cattolica« je napisal p. Mes-sineo članek pod naslovom »Zatemnitev evropske civilizacije, y katerem pravi med dragimi
»Sovraštvo med narodi se je poglobilo. V nebrzdanem tempu narašča reka laži, očitkov in obtožb. Govori odgovornih državnikov so Čedalje bolj nezdržani; bolj in bolj se odklanja vsaka sprava z nasprotnikom in se poudarja z neizprosno doslednostjo, da je treba vojno izvojevati do konca. Seme sovraštva drugega proti drugemu se seje v kupih, da raste v nedogledne izmere. Življenje narodov, ki so izven konflikta in želijo, da bi jim bilo prihranjeno prelivanje lastne krvi, pa zastrupljajo z lažnivimi vestmi, ki hromijo normalno in plodovito delavnost. Evropa in ves svet morata plačevati žalostni davek za tiste nauke, ki so pravu izpodmaknili trdno podlago božje postave, za tiste ideologije, ki so nasprotja med narodi povzdignile v nekaj normalnega, kar mora biti, za tisto politiko, ki ni zgrajena na pravičnosti, ampak na brezobzirnem narodnem egoizmu. Če pa se kdo v tej strašni vihri brani, ga ne smemo karati in mu očitati, češ, da so njegove žrtve bile zastonj, ampak se moramo zavedati, da je smrt ▼ obrambi človeške pravice najvzvišenejša zasluga v službi za blagor vsega človeštva.« Potem se peča p. Messineo z raznimi temnimi pojavi, ki sedanjo vojno spremljajo in konča z besedami; »Naj bi svet spričo teh bridkih sadov nekrščanskega mišljenja izprevidel, kako se je treba vrniti k izvirom prave omike, h Kri-itusovemu nauku in morali, zato da bi se še pravočasno preprečilo, da ne bi zatemnitev naše civilizacije postala totalna,«
radi tega postali tudi malodušni spričo slavo-spevov, ki jih razglašajo o sebi naši sovražniki. Trenutno pač nimamo drugega izhoda, kakor da sprejmemo položaj, v katerem se nahajamo. Toda ni pa nam potrebno, da s svojim lastnim malodušjeni pomagamo sovražniku da nam ta položaj še poslabša. V tem hudem času je Francija z občudovanja vredno trdnostjo ohranila mirne živce. Turčija, ki je naša zaveznica, je ostala mirna. Tudi na jugovzhodu Evrope in v vzhodnem delil Sredozemlja se jc ozračje sedaj že mnogo pomirilo, odkar smo svoje vojno brodovje razporedili po Sredozemskem morju. Ohžalujem pa politične napade v švedskem tisku. Razumem, da so Švedi v marsičem lahko razočarani, toda razočaranje Švedom ne bo pomagalo, ako bodo napadeni, niti zaveznikom, da hi jim mogli na pomoč. Boljše bi bilo, da 'Švedska že sedaj stori vse potrebne ukrepe, da se ubrani pritiska, kakor pa da delamo drug drugemu očitke.«
»V Trondhjem smo šli na prošnjo Norvežanov«
Chamberlain je na to prešel zopet k vojnim dogodkom in dejal, da nikdo ni kritiziral odločitve angleške vlade, da skuša zavzeti Narvik. V kolikor tiče poskušenega zavzetja Trondhjema, pa je treba naglasiti, da si je bila angleška vlada v svesti, da bo Nemce nemogoče pregnati iz Trondhjema, mesto in pristanišče pa še težje držati, ako se Angliji in Franciji ne posreči, da popolnoma prepreči dovoz, nemških okrepitev iz Osla navzgor po osterdalski dolini. Angleška vlada je vedela, da ne bo imela nobenih letališč na razpolago, toda norveška vlada je pošiljala vedno bolj proseče pozive, da je treba na vsak način in z vsemi sredstvi napasti Nemce pri Trondhjemu in mesto zavzeti, češ, da je to mesto vladi potrebno kot nova prestolica in kot edino večje pristanišče tistega dela Norveške, ki od Nemcev ni zaseden. Brez Trondhjema da se Norvežani ne bodo mogli še dalje upirati. Angleška vlada se je na podlagi teh prošenj končno odločila, da riskira napad na Trondhjem, čeprav z nezadostnimi sredstvi.
Zakaj smo odšli«
»
Chamberlain je nato opisoval tehnične težave bojev za Trondhjem. Obrazložil je, zakaj je bila armada, ki je bila že pripravljena na odhod na Finsko, spet razpršena, in kakšne težave so nastale, da so jo spet zbrali, da so mogli vsaj nekaj čet poslati na Norveško. Chamberlain je odgovarjal tudi na razne kritike, ki so padale na vlado. (V dvorani je nastal velik šunder in predsednik je moral dolgo čakati, predno je spet prišel do besede.) »Imeli smo vzrokov dovolj, da smo upali, da bodo sorazmerno majhne čete zadostovale, da svoj cilj pri Trondhjemu dosežemo,« je Chamberlain nadaljeval, »toda zgodilo se je drugače.« (Medklici.) Po mojem mnenju je bilo prav, da smo napravili poskus, da zavzamemo Trondhjem. in tudi prav, da namero opustimo, ko smo videli, da bodo napori brezuspešni. Svojega cilja nismo dosegli zaradi tega ne, ker nismo mogli dobiti v svoje roke kakšnega urejenega letališča, a tudi zato, ker so Nemei prehitro prodirali (medklici) in prehitro dobivali okrepitve. (Burni medklici in vprašanja: Kje je bilo brodovje?). Postalo je jasno, da bi borba za Trondhjem postala prevelika in bi od zaveznikov zahtevala prevelike razpršitve njihovih oboroženih sil in vojnega materijala. Danes je še prezgodaj trditi, na katero stran se bo končno tehtnica nagnila. Norveška še ni vsa v nemških rokah. Norveški kralj in njegova vlada sta še na svoji zemlji in zbirata okrog sebe svoj narod, da se bo boril proti napadalcu. Mi jim bomo pomagali. Toda mi moramo biti tudi pripravljeni, da odbijemo nemški napad tudi na katerakoli drugi fronti.
»Kdo je zamudil avtobus«
Chamberlain je na to omenil, da so ga mnogo smešili zaradi tega, ker je nedavno v nekem svojem govoru dejal, da je »Hitler zamudil avtobus«, češ, ni ga zamudil Hitler, ampak Chamberlain. On takrat ni mislil na Hitlerja in na Norveško, ampak na Hitlerja in na zahodno fronto, kjer je Nemčija brez dvoma zamudila ugodni trenutek za napad. Toda kljub vsemu je ohranil najgloblje prepričanje, da bo končna zmaga na strani zaveznikov. Angleškemu ljudstvu pa se morda niti sanja ne, kakšne nevarnosti mu grozijo in kako blizu so te nevarnosti. (Ministri in vladna stranka ploskajo, po drugih klopeh pa se slišijo nevoljni medklici in protesti.)
Posebna pooblastila za Churchilla
Svoj govor je Chamberlain zaključil z besedami, da je dovolil to debato, čeprav so mu jo vojaški krogi odsvetovali. Anglija je demokratična država. Poskuse delajo, je dejal, da hi mojo vlado razklali v nasprotna si tabora. Morda bo prišlo do sprememb v vladi, ki pa bo imela pred očmi nujnost, da stori vse v svojih močeh, da dobi vojno. V tej zvezi so bila tudi polnomofja. ki jih uživa Churchill kot predsednik vojnega odbora ministrov, še povečane. Churchill dobi še posebne zelo obširne naloge glede nadzorstva nad vsemi ministrstvi, ki se pečajo i narodno obrambo, kakor
tudi nadzorstvo nad vojaškimi operacijami vseh vrst orožja. Churchill ima odslej pravico, da daje navodila in smernice neposredno vrhovnemu generalnemu štabu. (Ploskanje in splošno odobravanje po vseh klopeh.)
Churchill ostane v admiraliteti, toda če bo v svojih novih nalogah sprevidel, da mu to ne bo mogoče več, bo to povedal in mu bomo šli na roko.
Mesto, da se kregamo o raznih oblikah vlade, ali bi ne bilo boljše, da bi se pogovarjali o naj-!>oljšem načinu, kako proizvajati več letal, več topov, več tankov, več municije. da bi vse to mogli izročiti naši armadi in jo opremiti in dohiteti Nemčijo, ki se je pripravljala že leta in leta. ko mi nismo mislili na nič drugega, kakor na mir. Vem, da mi na vladi nismo brez napak in nismo tako ošabni, da ne bi sprejeli pomoč od vsakogar, ki so voljni pomagati. Strnimo se. predno ne pridejo nove preizkušnje na nas, da bomo čim prej pripravljeni, da bomo mi delili udarce kakor bomo hoteli, kadar bomo hoteli in komur in koliko bomo hoteli.
Debata
Po Chamberlainoveniu govoru sta govorila vo ditelja opozicije major Attlee kot zastopnik delav ske in Sinclair kot zastopnik liberalne stranke.
Major Attlee je čestital angleškim in fran coskim vojakom, da so se tako junaško obnašali Ni njihova krivda, če se je toliko junaštv« končalo i neuspehom. Dolžnost zastopnikom naroda je, da poiščejo odgovornosti za ta ne uspeh. On je mnenja, da so ministri dajali od prvega početka vse preveč optimistične izjave, ki so vzbujali velika upanja. Nadalje pa vlada svoje odprave na Norveiko ni resno pripravila. To tretje pa ima vtis. da vlada t sedanji sestavi nima pregleda nad nemškim načinom vojskovanja. Ako hoče Anglija zmagati, in to hočemo od srca vsi, potem bo treba v vodstvu države uvesti spremembe, ki jih nalaga vojna, ki jih zahteva narod, ki plačuje vojno s svojo krvjo in s svojim premoženjem. Major Attlee je na lo stavil vladi trda vprašanja, kam je spravila tistih 100.000 mož, ki so koncem marca bili pripravljeni, da gredo na Finsko, a jih v začetku aprila ni bilo več, da bi bili šli na Norveško. Zbornica je ploskala govorniku, ko je spraševal, kaj neki je počela angleška tajna policija, da je tnogla Nemčija mesece in mesece pripravljati svoi vdor na Dansko in Norveško, no da bi bila Anglija o tem obveščena. Kaj se tukaj skriva v ozadju, je vprašal Attlee. Ljudstvo zahteva pojasnil in jih bo moralo dobiti.
V istem smislu je govoril tudi Sinclair, ki je hudo kritiziral obnašanje vlade in zahteval spremembe, ki bodo odrešilnega znaČaia za nadaljevanje vojne do končne zmage.
Narvik - zadnje poglavje norveške vojne
Stockholm, 7. maja. AA. Reuter: Po poročilih, ki so prispela v Stockholm, je prišlo na več krajih pri Trondhjemu na poti proti Narviku do spopada med norveškimi in nemškimi četami. Prav tako poročajo, da se močni oddelki norveških čet umikajo proti severu, da bi se združili z zavezniškimi četami in da bi naredili obrambno črto pri Narviku. Nemške čete naglo prodirajo proti severu, da bi preprečile to združitev.
Riga, 7. maja. AA. Štefani. Po vesteh iz Stock-holma vozijo Nemci stalno z letali čete iz južne Norveške v Narvik. Po več velikih nemških letal potuje skupno ter prevaža čete na sever. Te čete naj bi ojačile nemške čete okoli Narvika.
London, 7. maja. b. Poročila, ki so prispela semkaj, govorijo, da so nemške motorizirane čete 500 km pred Narvikom in da z izredno naglico napredujejo proti temu mestu. Prispela so tudi poročila, da je nemška vrhovno poveljstvo odredilo, da se večje število čet prepelje v Narvik z letali. Iz Švedske prihajajo zanesljiva poročila, da v Gulsolu borbe še trajajo. Norveški strojniški oddelki so ustavili nemški prodor ter so Nemcem prizadejali hude izgube. Zaradi tega so bile poslane iz Osla znatne okrepitve, ker hočejo Nemci za vsako ceno zlomiti odpor Norvežanov na tem izredno težkem področju.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 7. maja. A A. DNB: Poročilo vrhovnega poveljstva:
Pri Narviku se položaj danes ni spremenil. Nemška letala so napadla angleške oddelke. Pred Narvikom je bila zadeta od bomb nemških letal neka angleška križarka. Zbito je bilo tudi eno angleško letalo vrste »Sunderland?. Nemške čete, ki so šle od Namsosa in Gronga proti severu, so prispele do Mejoena.
Nemška letala so potopila v Skagerraku angleško podmornico.
Pri poskusu poleta nad nemškim ozemljem sta bili zbiti dve angleški letali.
Na zahodnem bojišču ni bilo posebnih dogodkov.
Nemške letalske izgube na Norveškem
London, 7. maja. t. Reuter. V angleškem letalskem ministrstvu so izračunali, koliko letal so Nemci izgubili v borbah na Norveškem. Točne številke sicer ni mogoče povedati, ker nekaj letal je bilo poškodovanih in ni znano, če so se sploh vrnila zopet na vzletišča, mnogo letal pa je bilo poškodovanih v letaliških ložah samih, kjer so jih Angleži obmetavali z bombami. Toda angleško ministrstvo z gotovostjo ve, da je bilo sestreljenih 138 nemških letal, medtem ko jih je bilo 97 poškodovanih in je verjetno, da so tudi uničena.
Nemške izgube na morju
London, 7. maja t. Reuter. Admiraliteta poroča, da znašajo izgube od dne 1. aprila dalje vsaj 800.000 ton trgovskega in prevoznega ladjevja. Večji del teh ladij je šlo v pogubo v norveških vodah. Skupne nemške izgube na trgovskih in tovornih ladjah od začetka vojne do konca aprila znašajo torej 600.000 ton. — Angleške izgube v preteklem tednu znašajo 4 ladje s skupno 6689 tonami. Nevtralci so izgubili eno ladjo.
Boj med podmornicami
Neka francoska Iuka, 7. maja. A A. Havas. V neko francosko luko se je vrnila podmornica, ki je minuli teden torpedirala in uničila neko sovražno podmornico na Severnem morju. Ta podmornica, ki je bila poslana v vode južne Norveške, je naletela na dve sovražni podmornici na Severnem morju. Francoski podmornici se je posrečilo
Nov konkordat med Vatikanom in Portugalsko
Vatikan, 7. maja. AA. Havas. Danes je bil v Vatikanu na slovesen način podpisan nov konkordat med Portugalsko m sv. stolico. Slovesnost je bila v veliki dvorani kongregacij v stanovanjskih prostorih kardinala Maglione, državnega tajnika. Portugalsko je predstavljal šef portugalske misije Rdourda Markes, ki je nalašč prispel v Rim, ^ da bo podpisal konkordat. Dalje so bili navzoči
tudi drugi člani kongregacije in portugalskega poslanstva in osebje portugalskega poslaništva pri sv. slolici. Kardinal Maglione in šef portugalskega poslanstva sta drug za drugim z zlatim peresom podpisala dokumente, ki so bili sestavljeni v latinščini in portugalščini. Kardinal je imel nato krajši govor, na katerega je odgovoril general Markez
torpedirati eno od teh podmornic. Takrat je druga nemška podmornica napadla francosko podmornico, toda tej se je posrečilo izogniti se torpedu. Francoska podmornica si je zelo težko priborila pot skozi nemška minska polja. Preganjala jo jo tudi stalno nemška podmornica ter več nemških letal in patrolnih ladij. Sovražni bombniki so večkrat napadli podmornico ter se je morala zaradi tega 15 krat spustiti pod vodo. Toda srečno se je izognila vsem sovražnim bombam ter se vrnila v svoje oporišče. Neki francoski admiral in pomorski prefekt sta obiskala podmornico o priliki njenega prihoda v luko. Admiral je podal vojni križ podmornici, poveljniku, častnikom in vsej posadki.
Angleška poročila o nemških bombardiranjih angleških ladij
London, 7. maja. AA. Reuter. Na uradnem mestu v Londonu pravijo, da so angleške vojne ladje naredile veliko škodo nemškemu letalstvu, čeprav so bili nemški letalski napadi na angleške ladje v norveških vodah hudi. Sporočilo pravi, da je bila ena angleška bojna ladja v enem dnevu 40 krat napadena. Med temi napadi so nemška letala vrgla 150 bomb, vendar pa ni niti ena zadela. Ta bojna ladja je zbila dve nemški letali, ostali dve pa poškodovala, da se nista mogli vrniti na svoje vzletišče. Druga vojna ladja pa je zbila šest nemških letal v treh dneh.
Žrtve min
Stockholm, 7. maja. b. Pred zahodno švedsko obalo pri Goteborgu je naletela včeraj švedska ribiška ladja na mino in se takoj potopila. Utonili so vsi štirje člani posadke. Istotam je razneslo tudi nemško ladjo 4000 ton, ki s je takoj potopila. Ribiči pripovedujejo, da gre za novo polje min, ki je bilo položeno verjetno v eni izmed preteklih noči, ni pa znano, ali so te mine položili Nemci ali Angleži.
General Ironside opisuje težave božev na Norveškem
"BiHaMHnHHIHHnHHHI
London, 6. maja. AA. Reuter. Včeraj, nekoliko ur po izkrcanju zavezniških čet v neki severni luki, je glavni poveljnik
angleških čet general Ironside imel tale govor, naslovljen na angleške in francoske vojake:
Angleški in francoski bojevniki iz srednje Norveške, ki ste se proslavili v teh borbah, vam pošiljam te besede v znak svojega občudovanja zaradi vaših naporov pri obrambi zavezniških idealov. Vsem vam je dobro znano, pod kakšnimi pogoji so se borile naše čete na Norveškem ne samo proti Nemcem, temveč tudi proti vremenu. Nikar ne mislite, da ste bili prisiljeni umakniti se iz Norveške. Neka višja sila je zahtevala vaš umik. Vi ste bili predhodniki zavezniških čet in mi smo mislili, da vam bomo lahko dali vse ono, kar je potrebno za moderno vojskovanje. Želeli smo poslati vam letalstvo in motorizirane oddelke, da bi se lahko uprli sovražniku, ki je razpolagal z vsemi temi sredstvi.. Dobro veste, da je bilo vreme proti nam. Slišali ste brnenje letal, ki so potem, ko so preletela na stotine milj, vršila napade na sovražnikove položaje. Vojni minister Stanley vam izraža svojo hvaležnost, da ste se slavno borili in da ste bili dosledni najbolj častni tradiciji slavne angleške vojske. Tudi s svoje strani se vam zahvalim za vse ono, kar ste storili.
Vojaki so sprejeli govor generala Ironsida z burnim odobravanjem.
V 10 dneh, kolikor smo bili na Norveškem, nismo videli niti enega nemškega vojaka. Prebivalci kraja, v katerem smo se zjutraj izkrcali, so zbežali v gozdove,, da bi se skrili pred letalskimi napadi. Tudi naše čete so se enako kakor norveške in angleške skrivale čez dan v gozdovih. Vračali
smo se v mesto šele v mraku skupno s prebivalstvom. Ne vem, zakaj smo odšli iz Norveške, ne da bi mogli stopiti v borbo z Nemci. Razen letai nismo sovražnika sploh videli. Od blizu pa smo videli samo nek nemški bombnik, ki ga je sestrelilo protiletalsko topništvo. Nikjer ni bilo niti sledu o nemški vojni mornarici. Pojavila se ni niti nobena nemška podmornica. Nasprotno pa je bilo stalno videti številne angleške vojne iaaje.
(jjtepo-daMtvjo
Zaposlenost delavstva v februarju
Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je znašalo v februarju letos število zavarovancev (100.148, kar pomeni v primeri z januarjem 1040 povečanje za 15.104, v primeri s februarjem 1039 pa zmanjšanje za 14.372 zavarovancev.
Naslednja tabela nam kaže gibanje števila zavarovancev v zadnjih treh mesecih po gospodarskih področjih:
december januar februar 1939 1940 1940 Slovenija	110.273 101.117 102.573
Hrvatska 228.024 209.133 213.577 Ostala država 308.238 310.794 349.998 Iz tega pregleda je razvidno, da se je število zavarovancev povečalo v Sloveniji od januarja na februar za 1.44%. na Hrvatskem za 2.12% in v ostali državi za 2.7%.
Po industrijskih panogah je v primeri z lanskim februarjem najbolj narasla zaposlitev v kovinski in strojni industriji, nadalje v občinskih obralih ter pri javnem prometu, v centralah za proizvodnje sile in preskrbo z vodo ter v industriji papirja. Zmanjšanje zaposlenosti pa beležijo: go-zdnožagarska industrija, industrija kože in gume, industrija kamenja in zemlje, gradba železnic, cest in vodnih zgradb ter visoke gradnje.
Povprečna zavarovana mezda je narasla od januarja na februar za 0.32 na 25 din, dočim je v primeri z lanskim februarjem narasla za 1.38 din. Skupna zavarovana mezda je znašala v februarju v vsej državi 410.4 milij. din (januarja 1910 401.7, februarja 1039 401.85 milij. din), od tega je znašala v Sloveniji 08.35 (januarja 66.29), na Hrvatskem 142.07 (138.02) in v ostali državi 205.08 (197.39) milij. din.
Uredba o trgovskih in obrtnih zbornicah
Belgrad, 7. maja. AA. Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o izpremembah glede trgovinskih, industrijskih in obrtniških zbornic.
Čl. 1. § 17 uredbe se spremeni in se glasi: Kadar se v času trajanja mandata izprazni katero mesto zborničnega svetnika, kakor tudi v primeru, kadar je zbornični svetnik poklican na vojaško dolžnost, pokliče prdesedstvo zbornice takoj njegovega namestnika. V prvem primeru traja mandat namestnika kakor mandat osebe, na katere mesto je prišel, v drugem primeru za čas odsotnosti zborničnega svetnika, vendar pa ne delj, kakor traja ta mandat.
Čl. 2. V § 20 uredbe se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi: Če bi bilo toliko članov zborničnega sveta ali njihovih namestnikov poklicanih na vojaško dolžnost, da svet ne bi imel zadosti navzočnih članov za izdajanje veljavnih sklepov o vseh predmetih iz pristojnosti zborničnega sveta, bo pristojno predsedstvo zbornice.
Čl. 3. § 2 odstavku 2 uredbe se doda nov stavek, ki se glasi: Če bi bilo tolikšno število članov predsedstva in njihovih namestnikov poklicanih na vojaško dolžnost, da ne bi bilo prisotnih zadosti članov, ki bi mogli izdajati veljavne sklepe, potem ima pravico, da iz vrst zborničnih svetnikov pokliče v predsedstvo potrebno število članov. Ti člani bodo upravljali svojo dolžnost v odsotnosti članov predsedstva, oziroma njihovih namestnikov, vendar pa ne dalje, kakor traja njihov mandat.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko )e objavljena v »Službenih novinah«.
Jugoslovansko-nemška trgovinska pogajanja
Belgrad, 7. maja. AA. Danes dopoldne je predsednik nemške trgovinske delegacije Land-fried obiskal pomočnika zunanjega ministra in predsednika naše trgovinske delegacije Milivoja Pilja. Popoldne pa je bil Landfried sprejet pri trgovinskem ministru dr. Andresti. Jutri dopoldne ob 11 pa bo prva plenarna seja naše in nemške trgovinske delegacije.
Društvo ekonomistov v Ljubljani
G. Ivan Avsenek izvoljen za čast. predsednika
V ponedeljek zvečer je bil v Trgovskem domu občni zbor Društva ekonomistov v Ljubljani. Občni zbor je vodil predsednik g. Zdenko Knez, za njim pa je poročal o delu društva tajnik g. inž. Lojze Pipp. Iz njegovega poročila je posneti, da je bilo delo društva živahno. Društvo je član Zveze ekonomistov kr. Jugoslavije, ki je bila ustanovljena lela 1936. Žal ne sodelujejo v zvezi tudi hrvaška društva. Nadalje se poročilo obširno bavi z akcijo društva za pridobitev naslova inž. econ. Ta akcija je uspela vkljub nasprotnim prizadevanjem Zveze inženirskih društev.
Poročila so bila odobrena, nakar je bil soglasno z velikim odobravanjem izvoljen za častnega predsednika društva g. Ivan Avsenek, indu-strijec iz Ljubljane, ki je tudi predsednik Zveze ekonomistov kr. Jugoslavije. Pri volitvah odbora je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Zdenko Knez, za tajnika g. inž. Mile Premrou, dočim je bil dosedanji tajnik g. inž. Lojze Pipp izvoljen za predsednika nadzorstva. Na koncu je bil sprejet važen predlog, da se v okrilju društva osnuje odsek za slovensko gospodarsko terminologijo, ki bo skušal pritegniti v ta namen tudi druge delavce iz nedruštvenih vrst.
Gozdarstvo mežiške in dravske doline
Dnevno časopisje je že večkrat pisalo informativno o našem gozdarstvu. Povsol je bila izražena ista misel: gozdovi pri nau propa la jo. Toda pri tem moramo razločiti dvoje: Gozdovi sami, to je obrast našega hribovja in gorovja s koristnim gozdnim drevjem sc bistveno ne poslabšuje, saj imamo namesto starega drevju povsod dovolj naravnega podmladka, kateri nam jamči za nadaljnji obstoj gozdov. Pozabiti tudi ue smemo, da so pri nas vse drevesne \rstc avtohtone in žive v optimumu svojega uspeva-nja ter je njih energija za nadaljnji obstoj tu maksimalna. Prav tako geološka in pedološka sestavina tal (po večini kristalasti škriliavci) in ugodne podnebno razmere (mnogo padavin, vlažen zrak) vplivajo zelo ugodno na naravno pomladitev. To dejstvo nam v splošnem potrjujejo gozdovi sami. v katerih so vse manjše čistine lepo zarastejo.	.
Bojazen za naše gozdove obstoji v drugi smeri, t. j. da se stalno znižuje obhodna doba (čas <>d pomladitve do poseka) ter zman jšuje s tem v zvezi tudi absolutna zaloga lesa. da o normalni več ne govorimo. Cesto se gozd iz«eka prej. preden je v njem drevje dozorelo in moglo razviti svoj maksimalni prirastek, kar >:re v škodo gospodarju in splošni narodni proizvodnji.	.	. .. . .
Tem dejstvom pa stoje nasproti Ijriclske potrebe ki so bile posebno v času gospodarske depresije (I. 1910 do 10%) naslonjene prete/.no na gozdove, čeprav les takrat ni imel prave, cesto nobene vrednosti. 3 ga ju fliora.o rc-
Borze
Dne 7. aprila 1940.
Oenar
Ameriški dolar 58.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal
8.880.610 din, na belgrajski 587.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 800.000 din.
Ljubljana
London 1 funt . . Pariz 100 frankov . Nevv York 100 dol. . Ženeva 100 dol. . . Amsterdam 100 gold, Bruselj 100 belg. .
Ljubljana -
London 1 funt . . Pariz 100 frankov . New York 100 dol. Ženeva 100 frankov Amsterdam 100 gold, Bruselj 100 belg. .
lativno posekati tli1:!i več. Toda kljub temu so pri večini naših gorskih kmetij nastajale dajatve, katere so angažirali predvsem lesni trgovci, deloma tudi krelitni zavodi. Dolgovi (s plačevanjem 8—10% obresti) niso bili v nobenem razmerju z obrestovan jem gozda, ki daje v normalnih razmerah le 2—3% obrestovan je. Zato so se ti dolgovi med tem časom skoraj podvojili. Dunes, ko so se te razmere izboljšale, se na račun plačila teli dolgov morajo sekati gozdovi.
Razumljivo je, da je stanje gospodarstva odvisno tudi od gospodarja, ki oskrbuje gozd. Na veleposestvih, kjer gospodarijo z gozdovi izučeni gozdarji na podlagi znanstveno raziskane prakse in teorije, gre gospodarstvo v likvidnosti svojo pot naprej. Iz tega moramo sklepati, da tudi večini našim kmečkim posestnikom manjka vsakega strokovnega znanja, s katerim bi si mogli povečati in racionalizirati proizvodnjo.
Nalogo, dvigniti gozdarsko prosveto med našim kmečkim ljudstvom, ima pri nas okrajni odbor za propagando gozdarstva. Ta odbor je priredil pozimi več strokovnih predavanj po gorskih vaseh, nameraval pa si je tudi ustvariti vzoren gozdni nasad na Kozjaku in na Stojni v zgled kmetovalcem Prav tako je bilo sklenjeno, da se bo nekaj lepili posnetkov iz gozdov [ki veča I o in v obliki okrasnih slik razobesilo po čakalnicah železniških postaj. Vse to bi naj služilo propagandi gozdarstva.
Za vsa ta dela pa je seveda potreben denar, katerega seveda odbor, kot mlada organizacija, nima na razpolago. Zato smo se obrnili za pomoč na vse naše lesne trgovce, da nam s čeprav majhnimi prispevki omogočijo izvedbo navedenih načrtov, toda kljub temu, da so se cene lesu, ki je bil večinoma nakupljen še po starih nizkih cenah, dvignile za več kot 100%, je pa uspeh te akcije skoraj povsem izostal. Tri podjetja so prispevala po 100 din, štiri po 50 din, to je vse. Toda izmed ostalih moramo posebej omeniti tvrdko »Papirlesc iz Medvod, katera je prispevala vsoto 1000 din. Ta tvrdka se pri nas posebno v Mežiški dolini, močno uveljavlja ter dviga cene lesu tako absolutno kakor tudi rela-tivno.
lz tega smo torej morali razbrati, da večini lesnim trgovcem ni mnogo na tem, kakšne gozdove lx)ino zapustili potomcem. Zraven izrazite trgovske podjetnosti 1h> treba začeti gojiti tudi solidnost in odgovornost nekaterih manj številnih ljudi pri izkoriščanju naših gozdov.
Slovenski vinogradniki zborujejo v Dolnji Lendavi
Vinogradniki v Sloveniji združeni v Vinarskem društvu v Mariboru, bodo letos zborovali v Dolnji Lendavi. V soboto, dne 18. maja 1940 bo Imelo ob 20. zvečer Vinarsko društvo v čitalnici hotela »Krone« svoj redni letni občni zbor. V nedeljo 19. maja 1940 pa bo istotam XII. vinarski kongres slovenskih vinogradnikov. Na kongresu, ki prične ob 10. dopoldne, bo poročal o selekcijskih krožkih kmetijski svetnik Kuret Vladimir, banov, referent za vinarstvo v Ljubljani ter Vojska Franjo, kle-tarski nadzornik iz Maribora o pogojih za pravilno kletarstvo.
V nedeljo, dne 19. maja. t. I. pa priredi Vinarska podružnica v Dolnji Lendavi ob 9. uri III. vinsko razstavo in vinski sejem v gornji dvorani hotela »Krone« v Dolnji Lendavi. Razstavljena bodo vina iz lendavskih goric in Medjimurja. Ta razstava in vinski sejem imata predvsem namen pokazati vinogradnikom cele dravske banovine napredek prekmurskega vinogradništva v zadnjih sedmih letih. Vinska poskušnja bo pokazala, da imajo v lendavskih goricah vinogradniki prav dobra sortirana in pitna namizna vina.
Dne 19. maja popoldne si bodo udeleženci kongresa ogledali dolnje lendavske gorice ob naši vzhodni državni mej/
Bilance
Jugoslovansko AEG Union. Belgrad. Glavnica 5.0. bilančna vsota 23.75 (20.35). brutodonos 5.1 (4.35), izguba za 1939 0.16, dobiček za 1938 0.6, prenos izgube iz prejšnjih let 0.91 milij. din.
Banka za trgovino in promet v Zagrebu. Glavnica 1.0, bilančna vsota 2,2, izguba za 1939 0.53 milij. din.
Levant, d. d . Sušak. Prva bilanca te paro-brodne družbe izkazuie (družba ima 1 ladjo) pri glavnici 0.5 bilančno vsoto 1.47, bruto dohodkov
1.43 in 0.024 milij. din čistega dobička.
»
Slinavka in parkljevka v Sloveniji. Po najnovejšem štirinajstdnevnega izkaza živalskih kužnih bolezni obstoja slinavka in parkljevka le še v naslednjih okrajih- Okraj Logatec: Vrh obč. Rovte. okraj Šmarje pri Jelšah: Marča vas obč. Pristava; Plat obč. Rogaška Slatina; Kristan vrh obč. Sv. Peter na Medvedjem selu; Globoko, Jerovška vas, Stranje, Zadrže obč. Šmarje pri Jelšah.
Spomladanski plemenski sejem rodovniške govedi pinegavske pasme v Ormožu, okraj ptujski. Kralj, banska uprava v Ljubljani priredi v sredo, dne 15. maja t. 1. predpoldne na sejmišču v Ormožu plemenski sejem rodovniške govedi pinegavske pasme. Opozarjamo, da bodo na ta sejem prignani v večjem številu številu mladi rodovniški biki od 12. do 24. mesecev starosti, pa tudi prvovrstne plemenske krave in telice ter je s tem dana vsem interesentom priložnost za nakup res dobre plemenske živine. Vse nsH"';'"* informacije daje /••;--.	uruštev za pinegavsko govedo
v Ormožu.
Ljubljana
Berlin 1 marka . .
— uradni tečaji:
, . . , ,	150.40- 153.60
.....	84.95— 87.25
..... 995.-1005.—
. ... 4 995.-1005,—
. ... ,	2348.50—2386.50 ..........741.50— 753.50
• svobodno tržišče:
..........185.84— 189.04
..........105.02— 107.32
..... 5480.-5520,—
.....	1228.18—1238.18
..........2900.55—2938.55
..........915.80— 927.80
—■ zasebni kliring:
......14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem 29.75 blago.
Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 29.70—30.40. Sofija 100 din 95.70—97.30,
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.61, London 15.20, Newyork 446.00, Bruselj 74.75, Milan 22.50, Madrid 45.00, Amsterdam 236.75, Berlin 178.62, Stockholm 106.00, Sofija 5.50 ponudba, Budimpešta 79.50, Atene 3.10, Carigrad 3.12, Bukarešta 2,37, Helsing-fors S.50, Buenos-Aires 101.50k
Vrednostni paplrll Volna škoda:
v Ljubljani 429.50—431 v Zagrebu 426 blago v Belgradu 428 —430
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96.25 denar, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 429.50—431, begluške obveznice 76.25 blago, dalm. agrarji 65—66, 8% Blerovo posojilo 100 blago, 7% Blerovo posojilo 90.50 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 95.50 blago. — Delnice: Narodna banka 8000 blago. Trboveljska 240—245,
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 96 do 98, vojna škoda promptna 426 blago, begi. obveznice 75 blago, dalm. agr. 66 blago, 4% sev. agr. 51 blago, 8% Bler. pos. 98 blago, 7% Bler. pos. 90 blago, 7,'a pos. DHB 101 denar, 7% stab. posojilo 95 blago. Delnice: NB 7850 denar, Priv. agr. banka 183 denar, Trboveljska 242—245 (243, 245), Gutmann 51—55, Sladk. tov. Osijek 215 den., Isis 31 denar, Oceania 600 denar, Jadr. plovba 350 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. 97 do 97.50 (97.50), agr. 51.50 denar, vojna škoda promptna 428—430 (427), begi. obvez. 74—74.50 (74.25), dalm. agr. 65.50—65.75 (65.75) 6 'A šurtl-ske obvez. 64—66, 8% Bler. pos. 99 blago (99),
7% Bler. pos. 89 blago. Delnice: NB 8000-8050, Priv. agr. banka 179 denar (180 drobni komadi).
2Hni trg
Po poročilih iz Vojvodine se stanje posevkov presoja na splošno slabo. Računa se, da je skupno opuščeno okoli 350.000 ha pšenične kulture delno zaradi dolge zime, delno pa zaradi povodnji. Na-splošno so posevki zelo zaostali in tudi drugače je razvoj vremena neugoden. Govori se že o višini pridelka in se imenuje štjvilka največ 24 milij. met. stotov pšenice, dočim je dala lanska žetev 28.6 milij. met. stotov. Pri taki višini pridelka nam verjetno za izvoz ne bo preostalo nič.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač., sred., bač., okolica Novi Sad in okolica Sombor 248—250, gornja bač., srem. in slav. 248- 250. južna ban. 246—248, gornja ban. 248—250, bač. Tisa šlep la in Ila 252—254. Koruza: bač. 193—195. — Tendenca neizpremenjena. — Brez prometa.
Cene živine In kmetijskih pridelkov
Ljutomer, 1. maja: Telice III. vrste 5—6 din; krave II. vrste 5, III. vrste 3—4; teleta II. vrste 5—6; prašiči pršutarji 8 dir za kg žive teže. — Goveje meso II. vrste 14, III. vrste prednji del
1—12,	svinjina 18, slanina 20, čieti med 15, goveje surove kože 8, telečje surove kože 10, svinjske surove kože 10 din za kg. — Pšenica 215, ječmen 180, rž 180, oves 200, koruza 170, fižol 600, krompir 150, lucerna 180, seno 150, slama 70, jabolka I. vrste 600, II. vrste 500, III vrste 300, pšenična moka do 375, koruzna moka 200—275, ajdova moka 375 din za 100 kg. — Trda drva 110 din za kub meter, jajca 0.80 za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 26 din za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—6 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 6—9 din za liter.
Dravograd, 1. maja: Voli I. vrste 7 din, voli
II.	vrste 6, III. vrste 5, telice I. vrste 7, II. vrste 6,
III.	vrste 5, krave I. vrste 6, II. vrste 5, III. vrste 4, teleta I. vrste 8, II. vrste 7, prašiči špeharji 10, prašiči pršutarji 9 din za kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 14, zadnji del 16, goveje meso II. vrste prednji del 12, zadnji del 14, III. vrste prednji del 10, zadnji del 12, svinjina 16, slanina 18, svinjska mast 22, čisti med 20, neoprana volna 35, oprana volna 40, goveje surove kože 14, telečje surove kože 16, svinjske surove kože 10 za kilogram. — Pšenica 300, ječmen 250, rž 250, oves 220, koruza 250, fižol 750, krompir 200, lucerna 120—130, seno 100—120, slama 50—60, pšenična moka 400—450, koruzna moka 325—350, ajdova moka 500 din za 100 kg. — Trda drva 90 za kubični meter, jajca 0.50—0.75 za komad, mleko
2—2.50	za liter, surovo maslo 30—35 za kg.
Živinski sejmi
Svinjski sejem v Ptuju, dne L maja <1. Dogem: 66 svinj in 188 prašičev. Prodanih je bilo: 108 glav. Cene: pršutarji 9 do 10 din, debele svinje 12 din, svinje za pleme 7 do 8.50 din za kg žive teže. Mladi prasci 6 do 12 tednov stari 80 do 160 din za glavo.
Živinski sejem v Mozlju okraj Kočevje, dne 25. aprila t. 1. Cene: Voli 7.25 din, krave 5 do 6 din, junci 6—7 din. telice 5 do 6 din, teleta 7 din za kg žive teže. Mladi prašički 170 do 230 din za glavo.
Živinski sejem v Semiču okraj Črnomelj, dne 29. aprila t. 1. Dogon: 200 volov, 90 juncev in 62 krav. Prodanih je bilo: 46 volov, 11 krav in 2 junca. Cene naslednje: voli II vrste 5.75 do 6.50 din, krave II. vrste 4 do 5.50 din, krave za plerrle 6 do 7 din, junci II. vrste 6 do 6.50 din, junci za delo 6 do 7 din za 1 kg žive teže.
Iz Julijske Krajine
Stoletnica deželne glulionemnice v Gorici. Dne 23. aprila je minilo sto let, kar je bila ustanovljena gluhonemnica v Gorici. Življenje ji je dal velezaslužni in naš najodličnejši kulturni in socialni delavec tiste dobe stolni kanonik Valentin Stanič. Dva slovenska učitelja: Anton Pagon in Valentin Toman sta se bavila s poučevanjem nesrečnih gluhonemih in sta imela pri svojem človekoljubnem delu tako lepe uspehe, da je nadškofijska kurija v Gorici sklenila ustanoviti poseben zavod za gluhoneme. Izvedbo tega plemenitega načrta je prevzel kanonik Stanič. S prav sveto vnemo se je lotil svetega dela. Razglasil je javno pobiranje prispevkov, prosil na vse strani in z lastnini zgledom dajal najlepšo pobudo. V kratkem je nabral znatno temeljno glavnico in lahko začel z gradnjo potrebnega zavoda. Dne 22. aprila 1840 je začel zavod delovati. V letih 1850 do 1860 se je sijajno razvijal in dobro izhajal, saj je preživljal in poučeval lahko že 80 gojencev. Po tej zlati dobi so pa prišla suha leta. Prostovoljni darovi so usahnili, okrajni denarni zavodi so morali ustaviti svoje obvezne podpore, zavod je prišel v gospodarske težave, njegov obstoj je bil ogrožen. Vodstvo se je v tej stiski obrnilo na deželo s prošnjo, naj zavod sprejme pod svoje okrilje in v svojo upravo. Tako je postala goriška gluhonemnica leta 1808 deželni zavod. Leta 1882 je takratni ravnatelj stolni kanonik Pavletič izvedel preosnovo poučevanja. Do takrat so se gojenci poučevali z besedo, z gestami in s pisanjem, od tega leta naprej se poučuje pa samo z govorjeno in pisano besedo in so opuščene vse kretnje.
Svetovna vojna ni prizanesla tudi gluhonem-nici. Morala je v izgnanstvo na Koroško, ko se je po letih zopet vrnila v Gorico, je našla svoje poslopje razbito in razdejano. Mnogo truda in žrtev je stala vojna obnova, vendar neumorno vodstvo ni obupalo in zavod je zopet zaživel. Ker je bil leta 1923 izdan zakon, da je šolski pouk obvezen tudi za gluhoneme otroke in ker je goriška gluhonemnica edini zavod te vrste v Julijski krajini, so bili njeni obnovljeni prostori kmalu pretesni za dotok novih gojencev. Vlada je odločno posegla vmes in začelo se je širjenje zavoda. Leta 1936 so bila dela končana. Gluhonemnica obsega sedaj moderno zidano, obširno glavno stavbo z mnogimi svetlimi učilnicami in spalnicami ter vsemi potrebnimi pridatki. Tiho, plemenito in človekoljubno delo, ki so ga pred sto leti pričeli v skromnih razmerah naš veliki Valentin Stanič in njegovi prijatelji ter so ga skozi desetletja požrtvovalno nadaljevali odlični slovenski možje, se sedaj uspešno razvija v udobnejših in prikladnejših okoliščinah v dobrobit in blagoslov onih nesrečnih, ki jim je bila narava trda mačeha. Italijansko časopisje se je ob stoletnici glulionemnice hvaležno spomnilo njenih vrlih početnikov. Upamo, da se vzgoja nesrečne gluhoneme mladeži tudi v spremenjenih razmerah vodi po plemenitih načelih ustanoviteljev, ki jih je pri vsem delu vodila v prvi vrsti — ljubezen.
Umrl je mo*. V Pevml pri Gorici smo na prazniK vnebohoda pokopali 70letnega posestnika Antona Furlana. Pokojni ie bil zelo delaven in značaien mož. Zapušča trden dom in lepo vzgojeno družino. Rnzborjf in živahen se je boril že
v predvojni dobi v naših narodnih vrstah in je svojim načelom ostal zvest tudi v zmedi zadnjih deseletij. Bil je dober človek, plemenitega srca, ki je rad pomagal svojemu bližnjemu. Za pevm-sko afro in za svojo občino si je pridobil mnogo zaslug. Dolga leta je cerkvenikoval in bil tudi cerkveni ključar. V občini je bil pogumen občinski zastopnik. Največja njegova skrb je bila pa domača Kmečka irosojilnica, kateri je načeloval do smrti. Bil je mož dela, zato počivaj sedaj mirno v Bogu! Družini naše sožalje! Z veličastnim pogrebom, z venci in s petjem so farani in vsa podgorska občina počastili spomin svojega uglednega rojaka.
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi.
Osi. rcg. S. br. 30471/35»
Vinska razstava v Krmilili Kakor smo kratko najavili, smo imeli 20. in 21. aprila v Krminu tretjo vinsko razstavo za goriško deželo. Razstava je bila prav poučna in je dosegla tudi lep uspeh. Svoj vinski pridelek je razstavila dolga vrsta vi-norejcev iz vse dežele. Poleg umnih samostojnih gospodarjev so pripeljali svoja vina tudi kletarji velikih briških in furlanskih veleposestev ter kmetijskih zadrug. Razstavljena vina so bila razdeljena v šest vrst: 1. fino belo, 2. specialno belo, 3. navadno belo, 4. fino rdeče, 5. rdeče izjemno močno, 6. navadno rdeče. Pri razstavi je posebno razsodišče ocenilo razstavljena vina in priznalo razna odlikovanja. Slovenski vinogradniki iz Brd in Vipave so razstavili v vseh šestih kategorijah in so želi prav odlična priznanja. Odlikovani so bili med drugimi: Josp Mrevlje iz Dornberga, Lovro Toroš iz Medane, Henrik Perin iz Medane, Anion Sirk i/. Višnjevika, Leopold Toroš iz Medane, Franc Vodopivec iz Dornberga, Andrej Vo-dopivec iz Dornberga. Franc Sinigoj iz Dornberga, Franc in Karel Obljubek iz Krasnega, Ernest Pahor iz Prvačine, Franc Berce iz Dornberga, Ivan Gregorič iz Prvačine in Ivan Kavčič iz Mimika. Odlikovani sta bili tudi Kmetijska zadruga v Fo-jan in Vinska klet v Vipavi.
Sreča v nesreči. Na tržaški južni postaji v smeri proti Barkovljam so urejali dolg tovoren vlak. Pri premikanju in zlaganju vozov so nepričakovano v sredini že dolge vrste začeli skakati vagoni drug za drugim iz tira. Pet se jih je iztirilo, vendar ni bilo nobene nesreče. Zajelo ni nobenega od železničarjev, ki so tam okrog vršili službo, in tudi materialna škoda je bila malenkostna.
Vreme. Po mrazu in suši smo sedai v začetku maja zabredli v deževje, ki ne obeta nič dobrega. 1'rej tako potrebna in zaželjena moča grozi postati nadloga. Bojimo se, da bomo kakor lansko leto, smo Imeli tudi moker mai. prešli skoro brez pomladi kar v vročino poletja.
Minister dr. H
Preteklo soboto je g. min. dr. M. Krek na zborovanju JRZ v Mariboru v poldrugournem govoru izčrpno slikal notranji politični položaj in usodne zunanje politične dogodke, v katerih živimo. Rekel je med drugim tole:
Nepotrebna časopisna polemika o mojem govoru v Trbovljah me sili, da danes ponovim svoje in naše stališče in gledanje na razvoj notranjih razmer v Jugoslaviji in da podčrtam tozadevne osnovne zahteve Slovencev, ki nas vodi g. dr. A. Korošec. Naš narod postaja nestrpen, ker ne vidi nobenega razloga več, zakaj se z uzakonitvijo banovine Slovenije še čaka. Da si bo na jasnem javnost in da ne bo dvoma med našimi prijatelji, da bomo vse težave in ovire tudi v bodoče složno prenašali in disciplinirano boj bojevali, je danes potrebno o tem obširnejša beseda.
Za avtonomijo Slovenije
Slovenci pod vodstvom g. dr. Korošca smo naše načelno stališče glede notranje ureditve države prvič ugotovili že v prvem ustavnem boju v debati o vidovdanski ustavi. Ustavni načrt Jugoslovanskega kluba, ki zahteva za Slovenijo najširšo demokratično ljudsko samoupravo, je tozadevna naša izpoved. »Za avtonomijo Slovenije« je bilo naše geslo v vseh naslednjih političnih bojih in pri vseh političnih nastopih. 20 let smo prepričevali, da je naravna ureditev Jugoslavije možna samo, če se uvažuje neizbrisno dejstvo, da smo srbski, hrvatski in slovenski narod trije jugoslovanski narodi, ki v svoji skupnosti radi ohranitve slovanske nacionalne države na jugu predstavljajo jugoslovanski nacionalni element. Jugoslovanska misel more ostati in pravilno koristno učinkovati samo, če ujx>števa, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi želeli Jugoslavijo in jo ohranjujemo zalo, da bi slovenski narod, hrvatski narod in srbski narod v njej imeli svojo narodno svobodo in možnost polnega javnega življenja. Vsak jugoslovanski nacionalizem, ki te prirodne rasti ubija in ovira, ubija in ovira nele slovensko, hrvatsko in srbsko rast, ampak ubija jugoslovansko državotvorno misel.
Edino pravilno razumevanje jugoslovanske misli
Zaradi takega političnega programa je bila SLS preganjana, zaničevana, ožigosana kot separatistična in destruktivna, toda nič nas ni moglo motiti v naši živi veri, da ni drugega načina postaviti Jugoslavijo na zdrave temelje in ni drugega pravilnega razumevanja jugoslovanske misli.
Zaradi načinov in oblik nismo delali vprašanja. Ko je bila dana možnost oblastnih samouprav, se je slovenski narod v polni meri poslužil tega sredstva, da bi na zakonit način uveljavil svojo misel. V kratki dobi teh ljudskih ustanov smo videli že čudovito lepe us|iehe in rezultate samoupravnega slovenskega življenja v korist slovenskemu narodu ter ponos Jugoslaviji. Kakor so razmere dovoljevale, tako smo izbirali sredstva politične borbe, ali od osnovne misli in te programske točke nikdar odstopili nismo.
Ko je slana diktature požgala vse demokratično življenje, smo vzdrževali isto misel med našim narodom in petletno trpljenje nas ni prav nič omajalo. Ves narod je v novo svobodo izšel duhovno enotnejši, ravno v vprašanju avtonomije Slovenije odločnejši in borbenejši kot je bil preje.
Ko smo ustanavljali enotno državno stranko, da se zadovolji obstoječim zakonitim predpisom in da dobimo za nove razmere primeren političen instrument, smo ravno Slovenci zahtevali, da v njen program pride jasna in nedvomna točka, da stranka zahteva notranjo ureditev države na osnovi najširših ljudskih samouprav in da stranka priznava narodnostno individualnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ti dve misli sta v programu |RZ jasni in stranka v zadnjih dveh letih ravno V tem oziru naslanja svoje delovanje na ti dve točki. V vladi ali v opoziciji, vsako priložnost in vsako možnost smo izrabili, da bi dobili uzakonitev enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev v vsem državnem življenju in se rešili krutega, nemogočega centralizma. Temu so bili posvečeni vsi naši napori v vseh borbah in zlasti delo od leta 1935.
Politika narodnega sporazuma
Lansko leto spomladi z nastopom vlade g. Dra-giše Cvetkoviča se je notranja politika Jugoslavije preokrenila. Dotedanji naš program je jiostai državni program, naša borba je doživela velik načelen uspeh, ko je kraljevska vlada proglasila piolitiko narodnega sjx>razuma za aktualno državno politiko. Dobili smo največje zadoščenje, ko se je izkazalo, da je naša zamisel jiostala odrešilna v viharnem in nevarnem obdobju, ki ga preživljamo.
Vam so vsem znane velike težave, ki jih je imela politika narodnega sporazuma tekom lanske jx>mladi in poletja tja v jesen, ko smo z velikim naporom iskali najprimernejši način, kako bi novo notranjo državno politiko začeli ustvarjati. Želeli smo naenkrat v celi državi, v vsem njenem ozemlju in na vseh področjih istočasno uveljaviti nova načela narodnega sporazuma in ljudskih samouprav. V pogajanjih z Zagrebom se j? izkazalo, da je to nemogoče in so bila pogajanja skoraj za ves mesec zastala. Tako prisiljeni smo morali iskati novih načinov vsaj za delno rešitev, ki naj bi jiomenila začetek in prvo stopnjo nove državne ureditve. To delo je bilo kronano z uspehom 20. avgusta 1939., ko je bil sklenjen sporazum z vodstvom hrvatskega naroda, uzakonjena banovina Hrvatska in so najvišji predstavniki hrvatskega naroda s svojim predsednikom dr. Mačkom na čelu vstopili v jugoslovansko državno vlado.
Hudi očitki
Na nas, ki v vsem tem času nosimo odgovornost za slovensko |>olitiko, so seveda takoj začeli leteti očitki z vseh strani, češ, zakaj Hrvati in zakaj ne istočasno tudi Slovenci. Zakaj je hrvatska jiolitična borba bila popreje kronana z uspehom, kakor slovenska? Kako je mogoče, da slovenski narodni program ni našel pri tej prilik: svojo oživotvoritev? Nasprotniki naši seveda te očitke ostreje formulirajo in kar enostavno trdijo, da se je dr. Mačkova frontalna borba proti Belgradu izkazala za us|>ešnejšo. Nasprotno pa dr. Ko-roščevo narodno vodstvo, ki je neprestano vestno imelo pred očmi na prvem mestu državni interes Jugoslavije in je te skupne koristi vključevalo v slovenske narodne zahteve, pa ni rodilo us|>ehov, ostalo je brez rezultata! Ti očitki in ta propaganda ni nič manjša iz kuhinje JNS, ki so bili podfiorniki vseh centralističnih režimov, kakor iz raznih levičarskih taborov, ki hočejo v novem državnem političnem kurzu dobiti naslon, da bi
o našem notranje-
krhali politično enotnost organiziranega slovenskega naroda.
Banovina Hrvatska
Naj torej predvsem sedaj odgovorimo na vprašanje, zakaj hrvatska banovina najprej. Mi razumemo ta razvoj takole:
Hrvatsko narodno ozemlje je bilo res raztrgano na več upravnih enot in je segalo v več banovin, v katerih Hrvati niso imeli skoro nobenih vplivov na javno upravo. Pri njih je torej bila najbolj kričeča potreba ustanoviti enotno upravno področje, ki bi se v glavnem krilo z narodnostnim ozemljem hrvatskega naroda. Zato je bilo predvsem treba organizirati banovino Hrvatsko.
Sporna ozemlja Bosne in Hercegovine in deloma tudi Vojvodine so preprečila in preprečujejo še danes, da se ne more celo vprašanje notranje ureditve države naenkrat in istočasno rešiti. Ker torej ni bilo rešitve za sporno in čisto srbsko ozemlje, je bilo na dlani, da je mogoče pristopiti samo k reševanju le hrvatskega vprašanja in slovenskega ozemlja. Zakaj je rešitev v Sloveniji izostala? Vi vsi veste, da je lansko leto bilo nevarno v vsakem oziru. Od velikonočnega pohoda Italijanov v Albanijo preko celega leta so švigali plameni bojne nevarnosti sedaj na tem, sedaj na drugem delu Evrope. Razne propagande so skušale vplesti v meddržavne zmede tudi Jugoslavijo. Niso naši javnosti neznane brošure, karte in letaki, ki so podtikali politiki narodnega sporazuma, da se pod to krinko hoče oddvojiti zapadni del Jugoslavije od Belgrada, da se pod to firmo skušajo oddvojiti katoliki od pravoslavnih, da se pripravlja ločitev bivših avstroogrskih dežel od Jugoslavije in še vse druge tem jjodobne klevete.
Utrditi državo na znotraj — prva dolžnost
Mi smo morali prvo etapo politike narodnega sporazuma izvesti tako, da z njo vse te škodljive govorice uničimo in obenem državno misel utrdimo. Politika narodnega sporazuma je s svojim prvim udarcem morala dokazati, da hoče novo, zdravo in močno Jugoslavijo, ko se bori /.a narodnostne pravice Hrvatov in Slovencev. Rešitev 26. avgusta temu novemu namenu odlično ustreza. S sporazumom dne 26. avgusta 1939 je bila vsakomur jasno, da je doseženo zhližanje med Zagrebom in Belgradom, da je dosežen sporazum med Hrvati in Srbi in da je jugoslovanstvo notranje vprašanje, izključno vprašanje Srbov, Hrvatov in Sloevncev in nikogar drugega, in da so špekulacije, podtikanja in natolcevanja le bila brez osnove, brez razloga, udarci v prazno. S sporazumom dne 26. avgusta 1939 je bila tako izpodrezana korenina inozemski propagandi pa tudi notranjim sovražnikom sporazuma. Teh notranjih sovražnikov ni bilo malo, niso bili niti majhni, niti slabi. A politika narodnega sporazuma je liila nova, mlada, začetna. Potrebna je bila velika previdnost, velika skrbnost, kako negovati njeno uresničevanje, da ji ne škodimo. Zunanja propaganda je nekaterim sovražnikom narodnega sporazuma dajala najmočnejšo hrano. Medsebojno zaupanje je le počasi raslo. Mnogi dobri patriotje so z veliko zaskrbljenostjo gledali, kam ho nova politika državo vodila. Mnogi so bili naklonjeni verovati, da je škodljiva, ali da bi vsaj mogla bili škodljiva in so se dali prepričati samo z učinkovitim in uspešnim napredovanjem politike narodnega sporazuma ter njene koristnosti za državo.
Vse to smo morali imeli pri naših odločitvah pred očmi. Z malenkostno pretiranostjo bi mogli osnovno misel samo ugonobiti. Slovenci smo tu morali doprinesti veliko žrtev za skupno dobro. S tem, da je ostali del Jugoslavije: Slovenija na zapadli in vsi kraji vzhodno od banovine Hrvatske ostal pod prejšnjim režimom, je bilo za prvi začetek uresničeno samo tisto in toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno, da se politika narodnega sporazuma učinkovito začne uveljavljati.
Ce b; bili tu pretiravali mi Slovenci in brezpogojno vztrajali, da se mora rešiti naša stvar istočasno, bi bili morda brez potrebe dajali povod sumničenju in Bog ve, kakšna bi bila usoda politike narodnega sporazuma.
Prvo je mir in varnost države
Viharno nemirni časi po Evropi ne morejo bili in ostati brez posledic za vse naše ravnanje v državi in narodnem življenju. Slovenija je izključno le mejna pokrajina Jugoslavije v tem delu, kjer meji naša država na dve velesili. Od teh je ena že v vojno zapletena, druga pa, kakor sama trdi, v pripravljenosti. Morda so rešitev hrvatskega vprašanja viharne razmere po Evropi lansko leto pospeševale in urgirale nujnost njegove rešitve. Na drugi strani smo pa Slovenci imeli pred očmi, da je v takem času mimo in iznad vsega treba paziti na državno moč, na njeno udarnost in njen ugled. Ohraniti je treba najprej neokrnjene naše meje in mir, in če treba, da se branimo pred vsakim napadalcem. Ker smo mejna pokrajina, smo to dvojno čutili in ker smo majhen narod, smo se toliko bolj zavedali velike nevarnosti, pa obenem tesne povezanosti s Srbi in Hrvati, s katerimi bi morali braniti vse meje Jugoslavije, posebno še meje na slovenski zemlji. Zato tudi nismo smeli storiti ničesar, kar bi kakorkoli odmaknilo to našo preljubo domovino srcem vseh Jugoslovanov, ki bi jo v primeru nesreče morali kot svoj prag braniti in zanjo krvaveti. V takih razmerah, mislim, da je več kot naravno, da je slovensko narodno vodstvo moralo paziti, da niti za senco, niti za slutnjo priljubljenosti slovenske zemlje ne zapravi, da nič ne stori, kar bi se moglo kjerkoli razumeti kot partizanska, destruktivna poteza, pa četudi zaradi tega trpi naša trenutno strankarska popularnost.
Nič nismo zamudili, nič popustili
Zaradi tega je morda naša borba nekaj trpela na ostrini. Zaradi tega nismo vas klicali na shode in na sestanke, ne sklepali resolucij in spomenic. Zato nismo uporabili ulice in slovenske javnosti za istočasno ostvaritev banovine Slovenije, ko se je delal sporazum s Hrvati. Zalo smo se omejili samo na poglobljeno notranje delo. V tem notranjem delu. to pa posebej naglašam. nismo nobene priložnosti zamudili, da ne bi vsem merodajnim rini tel jem predočevali nujnosti in važnosti banovine Slovenije, ki jo slovenski narod zahteva in hoče dobiti in l:j je neizogiben in neobhoden korak k notranji konsolidaciji Jugoslavije. To so bili v glhvnem razlogi, pred katerimi smo se poklonili in se začasno zadovoljili samo z uredbo, ki določa, da se morejo kompelence, kakršne je dobila banovina Hrvatska, prenašati tudi na druge banovine. Ta uredba je bila kot dodatek k uredbi o banovini Hrvatski sprejeta i>rnv zaradi Slovencev in Slovenije. Saj se ta uredba na nobeno drugo banovino
političnem položaju
dejansko nanašati ne more. ker samo banovina
Slovenija je tista izmed sedanjih banovin, ki skoraj nobenih mejnih s|>orov nima, in lahko takoj taka, kakršna je, prevzame kompetence prve banovine Hrvatske. Organizem dravske banovine nemoteno in nepretrgoma lahko deluje naprej, ne da bi se pri tem povzročile najmanjše motnje v ostali državni organizaciji in administraciji Poudarjam: Tako pred 26. avgustom in na ta dan in potem ves čas |»a smo odločno ob vsaki priložnosti hranili naš program, zahtevali samoupravo Slovenije. naglašali njeno potrebo in nikdar v tem oziru nismo niti za las popustili. Vse naše delo je bilo najlej)še — lojalno z brati Hrvati in Srbi.
Prvo srečno delo sporazuma
Po 20. avgustu lanskega leta, odkar imamo torej vlado narodnega sporazuma, smo vse ožje notranjepolitično delo v glavnem posvetili ureditvi banovine Hrvatske in izvršitvi uredbe, s katero se je ta banovina ustanovila. To je težaven in delikaten posel, ki obenem lomi dosedanji centra-
listični sistem ter na drugi strani oživotvoruje novo samostojno življenje hrvatske banovine.
Treba je pri tem modro uvaževati opravičene zahteve hrvatskega naroda, na drugi strani pa neprestano imeti pred očmi najvišji interes državne skupnosti. Naj kdo reče kar hoče, naj kdo vidi še toliko pomanjkljivosti, začetnih bolezni nove banovine Hrvatske; vsi pravični morajo vendarle priznati, da se je izvanredno lepo posrečilo adaptirati Hrvatsko z vsemi kompetencami in sredstvi, ki so ji potrebna, da more svoje posle dobro voditi in urejevati, da more živeti svoje domače življenje, na drugi strani pa da državna misel pri tem ni nič trpela: samo okrepila se jo in sicer v ogromni meri, ker je pridobila na Hrvatskem milijone novih navdušenih, požrtvovalnih zagovornikov, pristašev iu borcev. Tudi najtežje vprašanje samoupravne finančne samostojnosti banovine Hrvatske ni v ničemer okrnilo skupne državne moči, pa obenem preskrbelo Hrvatsko z dovolj-nimi sredstvi, s katerimi bo razpolagala za posle svojega delokroga. Sovražniki in nasprotniki samoupravne notranje ureditve države sedaj na tem živem zgledu lahko vidijo, kako zmotne so bile njihove trditve, da .je centralizem najkoristnejši način upravljanja države. Banovina Hrvatska s svojim življenjem vsak dan dokazuje, kako lepa je lahko skladnost med samoupravnimi edinkami in državno celoto, ko obe vladajo domoljubni in rodoljubni možje, ki imajo srce za svoj narod in skupno državo.
Centralizem je pokopan
S tem, da smo prebrodili začetne težave, bi dejal otroške bolezni, prve samoupravne edinice po načelih narodnega sporazuma, smo pa tudi dosedanjemu centralističnemu režimu zadali smrten udarec. Milijoni Hrvatov, ves hrvatski narod, ki je sedaj dobil svojo samostojnost na ozemlju svoje bartovine je najmočnejši čuvar politike narodnega sporazuma, politike enakopravnosti, politike samoupravnega načela. Menda ni nikjer več avanturista, ki bi si upal jemati hrvatskemu narodu njegove pridobljene pravice in svobodo. Menda ni nikjer več političnega hudodelca, ki bi si drznil državo vreči znova v notranje prepire in težave, v katerih smo trpeli 20 let.
Vsi iskreni domoljubi morajo s hvaležnostjo priznati, da se je v najtežjem času državnega življenja politika sporazuma, politika enakopravnosti izkazala kot najzdravejša osnova močnega in polnega življenja jugoslovanske države in njenih narodov. To je velika praktična pridobitev za vse pobornike te politike, ne le Hrvate, tudi za nas Slovence in za vso tisto ogromno večino Srbov, ki je politiko narodnega sporazuma sprejela in io v vseh političnih skupinah vlade narodnega sporazuma in izven nje lojalno in iskreno neguje in podpira. In prav Slovenci smo s svojo dostojanstveno požrtvovalnostjo v kritičnem času bistveno pri-IKJinogli, da se je sad politike sporazuma tako lepo razvil in dozorel. Pred vsakim objektivnim sodnikom smo ravnali kot zreli politiki, kot resnično državotvoren narod.
Politika narodnega sporazuma se je uveljavila
Odkar je urejeno tudi vprašanje financ banovine Hrvatske, pa moram reči, da je zahteva po naši banovini Sloveniji postala sedaj mnogo ute-meljenejSa in opravičljivejša. Ce se je državotvorna ideja na Hrvatskem s to politiko tako močno okrepiia. je toliko bolj pričakovati, da bo rodila samo koristne posledice tudi v Sloveniji. Nihče več ne more trditi, da politika narodnega sporazuma razedinjuje, ko pa jc ofigledno. da nas notranje utrjuje in tesneje združuje vso državne sile. Zunanji svet je ustanovitev banovine Hrvatske razumel pravilno iu ocenil razvoj dogodkov v Jugoslaviji v zadnjem letu kot srečno pot. ki vodi k odstranitvi vseli notranjih prepirov in k pravemu duhovnemu in stvarnemu notranjemu edin-stvu. Prestiž Jugoslavije je zrastel in njena moč se je dvignila.
Banovina Slovenija
Ni več niti zunanjih, niti notranjih razlogov, ki bi objektivno ovirali, da se pristopi h daljnji ureditvi države po istih načelih in no isti način. Poudaril sem to v svoji izjavi, ki sem jo dal v /agrebu in ponovno potein naglušni na shodili, koder kol i sem vam govoril, še to naj dodam, da ves srečen opazujem, da ni nikjer niti med Srbi niti med Hrvati nobenega načelnega nasprotnika več, ki bi trdil, da bi uzakonitev in ustanovitev banovine Slovenije ne bila priroden sad novih razmer, ki so sedaj
nastopile, in sicer koristen iu dober sad. Nasprotno: vse politične skupine v vsej držu't, wij \se tiste, ki so načeloma sprejele |x>litiko narodnega s|>oruzuma, tako one \ vludi kakor druge v ojM»/.ici j i, smatrajo banovino Slovenijo kot najnaravuejšo prvo naslednjo stopnjo izbijanja notranje ureditve države. Vsi Slovenci to žele, to hočejo iu to zahtevajo. Dokazujejo nam resolucije i/ naših občin, naših stanov-kili :n drugih /druženj, naših političnih iu drugih javnih delavcev, da zahteva po samoupravni Sloveniji / nevzdržno silo vre nu dan. In ni razloga, du bi še oklevali Slovenci, ki so v vseli, tudi najtežjih ru/.nieruh in priložnostih, znali \se svoje politično udejstvovan je uravnati .io državotvornih vidikih, so s tem pač dali dovolj dokaza, da ImhIo tudi v s\ojj banovini Sloveniji znali vse življenje uravnavati iu voditi vedno le v okviru in v mejah skupne državne koristi. Zato nima nihče razloga, du bi se plašil pred našim odločnejšim poudarkom te osnovne zahtevo. Kakor pu smo in Imiiiio tudi pri tem delu vedno imeli pred očmi najvišje dobro vseh Jugoslovanov, tako Imiiiio odločno in brezobzirno postavili se v bran nasproti slehernemu, ki bi iz kakršnih koli destruktivnih, partizanskih razlogov sedaj še oviral ostvaritev slovenskega programa in uzakonitev banovine >lovenijc. — Saj vsakdo ve, du l>o tu naletel na vztrajen in odločen odpor vseh Slovencev.
Ne vemo ali bomo banovino dobili že danes ali jutri ali pojutrišnjem, eno pu vemo, du jo Imiiiio gotovo dobili, ker bomo brezpogojno vztrajali ob svoji zahtevi.
Nove razmere v državi same silijo k čimprejšnjim tozadevnim odločitvam. Ko se ustvarjajo nove osrednje ustanove in organizacije za regulacijo skupnega državnega življenja, ima banovina Hrvatska tudi tam v zakonih in uredbah svoj določen delež in zastopstvo Slovenci tega po sedanjem dejanskem pravnem stanju dobiti ni' moremo in pri tem vedno večjo škodo trpimo. Treba je, da bo takega stanja čimprej konec. Zato je jirenos kompetenc na banovino Slovenijo nujen, če nočemo, da ne bodo Slovenci znova dobili občutek večjega nepotrebnega in krivičnega zapostavljcnja.
Proti dualizmu
Zlosti pa moramo povzdigniti svoj glas proti nekaterim mnenjem in izjavam, ki poizkušajo politiko narodnega sporazuma zaustaviti na dosedanjem stanju, na nekeni dualizmu. Bnallzohi V Jugoslaviji ni v prav ničemer utemeljen. Umetno zaustavljanje napredka politike narodnega sporazuma je škodljivo ne le za Slovence, tudi za Srbe in za državno skupnost. Mi uvažujemo v polni meri sedanje izredno težke razmere in vemo, da se v njih teže izvajajo notranje državne reforme, kakor pa v mirnem, urejenem času.
To vse razumemo in znamo potrpeti, toda namerno odlašanje in hoteno oviranje nadaljnjega preurejanja državo, ki mora prinesti tudi Slovencem. kar nam gre, bo naletelo pri nas na najod-ločuejši odpor.
Za domovino, za kralja in državo ter za slovensko banovino v njej bodo šla vsa naša |>ri-zadevanjn. Tu računamo nn pomoč slovenskega naroda in bratsko lojalno podporo bratov Srhov in Hrvatov, ki priznavajo načelo enakopravnosti. narodne samouprave in bratskega sporazuma za odrešilno vodilo prave jugoslovanske notranje politike.«
izvajanje g. ministra dr. Kreka so vsi zborovalci prekinjali z viharnim pritrjevanjem, ki se ni hotelo poleči, ko jo omenil Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla. Vsa dvorana je klicala Nj. Vel. kralju Petru II.. knezu namestniku in kraljevskemu domu ter grmela navdušenja, ko je padla beseda o naši vojski in o naši državni obrambi.
Gg. kateheti in starši pruoobha/anceu
kupite otrokom lepe obhajilne slike, molitvenike, rožne vence in sveče, kar jim bo trajen spomin na najlepši dan v življenju — saj vse to dobite za mal denar
v trgovini H. NIČMAN, Ljubljana
Kopitarieva ulica 2
Zbirka za kočevske Slovence
Nabiralni dan za kočevske Slovence na vnebohod, ki ga je priredila Slovenska Straža v Ljubljani, je proti vsakemu pričakovanju dobro uspel. Naravno, da še nimamo vseh potrebnih podatkov z dežele, da bi mogli že danes poiočali o celotnem uspehu. Naravnost sijajno se je držala naša Ljubljana. srce Slovenije. Ljubljana je žrtvovala za kočevske brale samo na vnebohod 25.000 din. Pričakujemo še zbirko šol in prispevke raznih tvrdk. Nekatere tvrdke so se že doslej izkazale s svojimi prispevki. To je znak, da bodo temu lepemu zgledu sledilo tudi diuge tvrdke in premožnejši posamezniki. ki so dobili naše položnice. Zbirka za kočevsko Slovence je zopet pokazala visoko narodno in državno zavest Slovencev.
Dolžni smo se tudi s tega mesta zahvalili zlasti Fantovskim odsekom in Dekliškim krožkom. Prosvetnim društvom in Kmečki zvezi, ki so s svojo marljivostjo k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu zbirke pripomogli.
Prav tako se tudi toplo zahvaljujemo našemu tisku, v prvi vrsti >Slovencu« in Slovenskemu domu« ter lastnikom kino gledišč v Ljubljani, Mariboru in v Celju za živahno brezplačno reklamo.
Še prav posebno se zahvaljujemo Slovenski dijaški zvezi, ki jo z izredno vnetostjo omogočila razveseljiv uspeh zbirke v slovenskih mestih.
Slocenukn Slrnia v Ljubljani.
2e stoletja zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudodelno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni želodca, črev, jeter, rumenice, žolčnih kamnov, izmene snovi, debelušnosti, ledvic, mehurja, sladkorno bolezen itd.
Znana stroga dijetična kuhinja. • Krasno športno kopališče. • Idealno okrevališče. • Pred in po sezoni znatni popusti.
Zdravljenje poleti in pozimi.
Informacije daje ravnateljstvo zdravilišča
R0GHŠKH SLHTINH
tto-vCce
Koledar
Sreda, dne 8 jnaja; Prikazanje Mihaela nadangela.
Četrtek, dne 9. majaš Gregor NacianSki, cerkveni učenik.
Osebne novice
— Poročila sta se v nedeljo opoldne v cerkvi Marijinega oznanjenja v LJuhljanl g. dr. France Zupan, predsodstveni uradnik Mestne hranilnice ljubljansko, in gdč. Anka \'crlič iz ugledne ljub-ljanske veletrgovske družine. — Mladoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova 1
Za birmo
najlepša birmanska darila: zlatnino, ure vseh vrst, srebrnino in ves nakit po najnižjih cenah pri
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Solidna postrežba, največja izbiral
Katoliški akademiki romajo na Brezje
Akademska zveza je organizirala v nedeljo, 5. maja romanje na Brezje. Udeležilo se ga je skoraj slo akademikov. Namen romanja je bil izprosili pri naši Ptiprošnjici, da bi nam bilo pri-znnešeno z vojsko in da bi se ustvarila edinost med katoliškim akademskim dijastvom.
Sveto mašo je daroval g. prof. dr. Ehrlich. Po maši je bilo skupno sveto obhajilo, ki so se ga udeležili skoraj vsi akademiki.
Nato je bilo zborovanje. Prvi je govoril tov. Sever: Na svetu jo vojna in vsi si želimo miru. Sveti oče je pokazal, na čem je mogoče zgraditi mir. Narodi morajo biti enakopravni, izvesti se mora mednarodna razorožitev, ustanovijo naj se mednarodne organizacije, uredi naj se manjšinsko vprašanje. A vse mora prevevati duh Kristusov, sicer bi bilo vse le mrtva črka.
Tov. (lorjan je govoril o krizi sedanje Evrope: Liberalizem je najprej prepojil znanost, nato vse javno življenje. Razpasla sta se laicizem in ma-tcrializein. Država je postala bog. Ker ni morale, je v državah korupcija. Egoizem je razkrojil družine. šola da veliko znanja, a ne resnosti za življenje. Likovna umetnost in literatura sta polni polten08ti. Seksualnost so je zelo razširila. Liberalizem je ubil v kristjanih gorečnost in požrtvovalnost. Evropa tone. Ca hočemo preroditi svet, se moramo preroditi sami. Oiiinia restuurare in Christo in konec bo evropske krize.
Tov. 1'oienel je govoril o uživanjaželjnosti: V Evropi divja vojna. A še hujša nevarnost kot vojna je uživanjaželjnost, ki se jo vtihotapila v naše vrste, ki na ni krade idealizem in slabi voljo. Ljudje so se zagledali v materijo, a duhovnosti nočejo raziskovati, ker bi jih lo privedlo do zaključka, da je Bog, da so zapovedi, ki jih je treba izpolnjevati. Kvropa izgublja hegemonijo. A noče videti m-varnosti. Ljudje se ne pripravljajo za bližajočo se katastrofo, ampak hočejo samo uživanja in uživanja. Očetovstvo in materinstvo je izgubilo svojo vrednost. To je znak. da jo propad narodov blizu. Danes Vidimo prekomerno pehanje za denarjem. kot edinim sredstvom za uživanje. Samo veseljačiti bi hoteli ljudje. Čistost je strašno teptana in zaničevana. Povsod se vrši grozno pohujšanje mladine. Družine se razbijajo, širi se kult nagote, da se tem bolj netijo strasti. Liberalizmu in komunizmu je uživanje življenjski cilj, nam pa je užitek vedno le sredstvo, le plačilo za delo, ki smo ga po božji volji opravili. Ker so mnogi razočarani nad užitki v svojih liadali, obupajo in si sami končajo življenje. Krščansko življenje razkrajajoča uživanjaželjnost se je nevarno razširila tudi v naših katoliških vrstah. Orožje proti uživa-niaželjnosli je odpoved. Dobra odpoved ni za nas nobeno zlo, ampak sreča in veselje. Odpoved bo prinesla srečo našim družinam in našemu narodu.
Gospod univ. prof. dr. Ehrlich je v končnem nagovoru pozival, naj molimo k sv. Duhu, da bi nas razsvetlil in nam dal spoznanje prave edinosti.
Popoldne in vožnjo domov smo preživeli v prijetni družabnosti. Upamo, da je izlet v resnici prispeval k medsebojnemu zbližanju.
_ Darilo društvu »Naša skrb za pohabljene
otroke«. Pretekli teden je priredil Rotary klub Ljubljana sestanek, ki je bil posvečen mladini in na katerem sta predavala gg. univ. prof. dr, F. Štele i. dr. Viljem Krejči o aktualnih vprašanjih. Na tem sestanku je klub sklenil podariti društvu »Naša skrb za pohabljene otroke« iz njihovih sredstev 10.000 dinarjev.
—	Izletniški vlaki o binkoštnih praznikih. Dne
12. in 13 maja, na binkoštno nedeljo in ponedeljek, vozita na progi Ljubljana—Bistrica Boh. jezero od-nomo Rateče—Planica vlaka štev. 920/919 od-nosno 8620 8619 kot izletniška vlaka. Odhod iz Ljubljane ob 5.40, prihod v Bistrico Boh. jezero ob 8.36, odno«io v Rateče—Planico ob 8.39. Odhod iz Bistrice Boh jezero ob 19.20, odnosno iz Rateč—Planice ob 19.15, z Jesenic ob 20.20 ter prihod v Ljubljano ob 22 10.
—	Podružnica Slomškove družbe za kamniški okraj lina prihodnje zborovanje v soboto, dne 18. maja z učnim npstopem v meklnjskl šoli ob 10.
—	Opozorilo. Ker je sobotna predstava »Hamleta« z gostom Rogozom že skoraj domala razprodana, opozarjamo p. n. občinstvo, pred vsem iisto s podeželja, ki se ho mudilo v binkoštnih praznikih v Ljubljani, da bo tudi v nedeljo zvečer predstava »Hamleta« z gostom Rogozom in da si lahko za to predstavo še pravočasno pismeno ali telefonično naroči vstopnice!
—	Marija nišč** v Veržeju praznuje 10. maja praznik Marije Pomočnice. Obenem bo tudi slovesnost odkritja spominskih plošč dobrotnikov zavoda g. Aniona Puščenjaka in g. prelata dr. Franca Kovačiča. Vabimo k obilni udeležbi.
—	Smrtna nesreča na Kaki. V soboto popoldne so na Raki pri Krškem popravljali ogrodje zvonika farne cerkve, kamor so nameravali namestiti pravkar dospeli na novo preliti zvon. Ker je bilo trebn marsikaj skrajšati, prenoviti itd., je eden izmed delavcev, ki so bili zaposleni v zvoniku, vrgel kos lesa skozi lino, slučajno in po nesrečnem naključju ravno v trenutku, ko je šel po opravku mimo cerkve domači ključavničar F. Narad. Nesreča je bolela, da mu je ta kos lesa padel naravnost na glavo in mu prebil lobanjo. Bil je tnkoi mrtev. Žalosten dogodek je pretresel vso okolico, ki sočustvuje s svojci pok. Narata.
MOŠKO PERILO PO MERI
A 1.0.1 Z 1.1 P O '1' It ATO P li E J
| O S. KUNC & Co.
_1.J ti ULJ ANA - MIKLOŠIČEVA CESTA
—	Binkoštno romanje Trsat—Rab—Reka
(Fiume, Italija — prehod meje odobren!) — najprijetnejši izlet po morju! Najlepši krnji. otok! C'enu 130 din. (Split—livar odpovedano!) Odhod II. maja zjutraj. — Uprava »Božjegu svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip I?.
—	Govorico, ki so v zadnjem času krožile, da se je pri nekem inženirju — tujem državljanu — v Sloveniji našlo baje tuje vojaško orožje, vojaške uniforme in municija, so neresnične in brez vsake stvarne podlage, kakor je dognala uradna preiskava.
—	Zapeka, neredno delovanje debelega črevesa, 6laba prebava, glavobol radi zaprtosti hitro prenehajo, če uporabljate naravno Franz-Jo-sef-ovo grenko vodo — polna čaša na prazen želodec, Fran*-Josef-ova grenka voda deluje blago. — Ogl. reg. S. br. 15.435—35.
Na birmo ostanejo najlepši spomini ure, zlatnina, katere najceneje kupite pri
m FR. P. ZAJC
^LJUBLJANA
Stritarjeva ul. 6
pri frančiškanskem in o s t u
Jčaj JpKav£Jh&?
Današnji čas jc poln surovosti, klelvin, nespodobnega govorjenja. A u vsakem koraku sliši popotnik kak grd izraz, ki ne spada med pogovore. Mnogo je trga razširjenega med mladino.
I besedi, pisani ah tiskani, pa tudi ni nič boljše. Pribita beseda drži za dalj časa. — Ko tako hodimo ob nedeljah na izlete, neštetokrat najdemo v raznih spominskih knjigah v raznih kočah tudi take spominke, ki ne označujejo človeka, ki jih je pisal, da ima kaj preveč srčne kulture. Tako sem te dneve šol na izlet na Dolenjsko, na Vol-iero. Prelepo je l'oliero, prelepi so kraji, vse je lepo. da mi ni bilo ial tako lepega, izleta. l'o-strrtba v redu, vse jc res vredno pohvale. I'a sem brskal po vpisni knjigi. Našel sem stran počeč-kano z nerodno pisavo in z vsebino, ki ne spada v tako knjigo, ki je dostopna vsakomur. Tako bodo sedaj šolski otroci na svojem izletu tudi brskali po te) knjigi in našli tiste nedostojne vrstice. Naj bi jih gospodar doma iztrgal iz knjige! Vri tej priložnosti bi pripomnil, naj bi večkrat lastniki lakih domov popravljali in pregledovali take knjige, ki razlagajo kaj pogosto vso nizkotnost nekaterih. Če zaradi drugega ve, zaradi mladine, da ne bo sledila takim slabim zgledom. Če pa dobijo pisarni lakih besed oziroma risarja takih spolzkih slik, pa naj bi t njimi obračunala oblati.
pravičnost, značajnost, napraviti »boljšega« Človeka? Poboljševalnice nam dajo uegativen odgovor. V človeku jo demonska plast duše, iz katere prihajajo gonski pojavi: namenja, efekti, strasti, temperament. So to taka doživetla, ki nastopajo vseskozi samoniklo, bolj ali manj eruptivno. kot nepoklicani bruhajoči vulkani, in so gonilni princip duše, živa voda, ki pomika vesollno kolesie našega dejanja in nehanja. Vsakdo ima tak značaj. kakršen je tista bolj ali manj stalna usmerjenost. ki jo očituje v svojem nastopanju, vedenju, udejstvovanju. Značanost prisojamo le tistemu, čigar prizadevanje, delo in načrti, vedenje, praznovanje in posebno še vrednotenje diha nekak slog ali stil, Slehernikov značaj pa ima glavno koreniko v gonski plasti njegove osebe. Toda količina energij, ki jih gonski impulzi naše duše premorejo veliko mero in ki bi nam, prepuščeni samim sebi. ulegnili povzročati ukvare, se na srečo da postaviti v službo višjih smotrov. Ne smemo jih pa naskakovatl neposredno, ampak posredno.
Vzgojnik mladine ne sme biti absolutni optimist, ne stoodstotni pesimist, ampak »realist«. Vzgojni cilj ne more biti samo eden. marveč jih je v resnici toliko, kolikor |e ljudi. Zato receptov za praktične potrebe ni mogoče napisati. Vzgojnik pa postaneš, fe vzgajaš samega sebe ter na sebi občutiš, kaj se pravi, biti boljši, cel človek. Sicer pa je takole: misliš, da premikaš svet in življenje, toda svet in življenje premikata tebe.
Nato je g. prof. Gustav Šilih podal življenjsko sliko zaslužnega predsednika Slovenske šolske matice g. Minka Schreinerja. Lepo ga je orisal kol učitelja, kot nadzornika, ravnatelja učiteljišča, kot pisatelja in človeka.
Sledilo je tajnikovo in blagajnikovo poročilo.
Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor. Na željo večine bo občni zbor prihodnje leto ponovno v Celju.
Ljubljana, 8. maja

— Ivan Podržaj se je poročil v Ljubljani. Te
dni se je v cerkvi sv. Petra v Ljubljani poročil znani kapitan Ivan Podržaj, ki so ga pred nekaj meseci izpustili iz slovite ameriške kaznilnice v Sing-Singu. Tam je presedel 6 let, ker so ga ameriške oblasti osumile, da ni bil brez krivde, ko je njegova žena, neka bogata odvetnica iz New-Yorka, med potjo iz Evrope v Ameriko, brez sledu izginila. Podržaj in njegova žena sta se tedaj peljala skupaj na parniku. Nekega večera je odvetnica brez sledu izginila in še do danes ne vedo, kaj se je z njo zgodilo. Ivan Podržaj odločno zanika, da bi imel pri tem kaj krivde, toda ameriško sodišče ga je kljub temu obsodilo. Pred meseci so listi poročali, da so Podržajevi odvetniki dosegli, da so ga izpustili iz ječe, in da bo sam poiskal ženo, ki je nihče ni mogel najti. Podržaj pa je prišel v Ljubljano ter se te dni pri sv. Petru poročil z neko Francozinjo iz ugledne in bogate n družine. Z njo se je poznal že, preden so ga vtaknili med zidove Sing-Singa. Dekle ga je ves čas zvesto čakalo, ker je bilo prepričano, da je Podržaj povsem nedolžen.
Občni zbor Slov. šolske matice
Celje, 7. maja 1040.
Slovenska šolska matica je letos prvič zborovala v našem mestu. Zborovanje je bilo zelo poučno in zanimivo, žal le, da je bila udeležba pičla.
Ob 9 je zborovalcem predaval nas odlični pedagog, univ. prof. g. dr. Karel Ozvnlil. Svoje krasno predavanje je naslonil na geslo iz Hamleta: Svet jo iz tira: prekletstvo in sram. da jaz sem rojen, naj ga uravnam«. Naj sledi nekaj misli iz predavanja. Sedanji ljudje živimo v dobi. ko se čas lomi. Ne vemo. kako se bo izvršil ta veliki preobrat. Držimo se gesla: Bodite pripravljeni! Poskrbeti moramo, da bo mladi rod pripravljen na novo« življenje, ki se poraja v tako strašnih krčih naše sodobnosti. Resnična obljuba na boljšo bodočnost poedinca, stanu, naroda in človeštva bi bil učitelj, ki bi mlado človeško bitje tako vodil, da v njeni vzklije kal — ne za bodočega v brezobzirno snniogollnost ukoreninjenega lnno-goznanca ali vse bolj znali bolečega brbravca, temveč nekoga, ki bo. ko dorasle, poleg tega, knr danes mladina v šoli dobiva, znal iu hotel kulturno. zlasti še socialno misliti, čutiti, dejslvovatl. Takšnih ljudi hi nam bilo treba kakor ribi vode, Ponuja pn sc nam vprašanje: uli se vobče dn človek vzgajati? Ali je mogoče iz nekoga, ki je slep in giuii« za to, kar pomeni: vestnost, pošlenosi,
Skoplje
I. redna letna skupščina Zveze inženirskih društev v Jugoslaviji zboruje v Skoplju od 4.-7. maja. V nedeljo, 5. maja je bil v dvorani oficirskega doma slavnostni začetek. Navzočni so bili komandant III. armije, mitropolit skopski, podban Var-darske banovine, predsednik mesta Skoplja in predstavniki vseh ver ter inženirji iz vse Jugoslavije. Slovenci so bili trije.
Mar. kongregacija dijakinj je za svetovni materinski dan priredila krasno versko igro: Zadnji kristjani v areni.
Vojaški duhovnik Oskar Jamnik v Skoplju se zahvaljuje vsem dobrotnikom za vse, kar so storili dobrega njegovi pokojni materi v bolezni in na pogrebu.
Djordjev dan je slavilo celo Skoplje. Vsakir otrok je nosil v roki zeleno vejico.
Dol. Logatec
Zvočni kino Društveni dom ho predvajal ob binkoštnih praznikih največji velefilm v naravnih barvah »Robin Hood«. Predstave bodo: v četrtek, petek in soboto samo ob pol 9 zvečer. V nedeljo in ponedeljek, t j. 12. in 13. maja pa ob pol 5 in ob pol 9 zvečer; v torek ob pol 9 zvečer. Opozarjajo se vsi prijatelji lepih filmov od blizu in od daleč, da ne zamude ugodne prilike,
cbi&avi
*	Povodnji spet groze. Iz Banjaluke poročajo, da so v vrbaski banovini zaradi obilnega dežja narasli vsi potoki in reke. Reka Vrbas se je letos že drugič razlila jio njivah in travnikih in naredila ogromno škodo. Prav tako so se razlile iz svojih strug tudi Una, Sava, Snna in Ukra. Ce ne bo prenehalo deževati, bo nastala katastrofalna povoden]. Tudi v Sisku grozi povodenj. Sava je tam 510 cm nad normalo, Kolpa pa celo 7 m. Tudi iz drugih krajev poročajo o naraslih potokih in rekah, ki so poplavile polja in travnike. Ponekod kmetje od vode ogrožene travnike hitro kose, da bi tako vsaj nekaj krme rešili.
*	Po 17 letih ječe v Italiji se je vrnil v Si-benik. Po 30-lelni odsotnosti se je vrnil v svoje rojstno inesto Šibetnk 50-letni Stjepan Miljkovič. Leta 19'23 je Miljkovič na Reki v silobranu ubil očeta in sina, ki sta ga napadla. Za to je bil obsojen na 30 let ječe. Odsedel je v raznih ječah v Italiji 17 let, sedaj pa je bil pomiloščen in se je vrnil v Šiber.ik, Njegovi domači ga prvi hip sploh niso spoznali, kar ni nič čudnega, saj ga niso videli 30 let.
*	Pijana kmeta napadla dva duhovnika. Profesor in katehet dr. Stjepan Ktikolja iz Zagreba in nadškofijski arhivar Josip Butorac sta bila te dni na obisku v samostanu v vasi Lovrečini. Proti večeru sta šla na izprehod. N'a cesti sta srečala dva kmeta; ki sta imela pri sebi sekire in sta bila močno pijana. Ko sta kmeta zagledala duhovnika, sta ju začela psovati in preklinjati. Starejši je dvignil sekiro in navalil na duhovnika, k sreči je mlajši v zadnjem hipu ubranil udarec in preprečil zločin. Oba duhovnika sta k sreči ostala nepoškodovana Ker sta videla, da imata opraviti s pijancema, sta začela bežati proti vasi, kmeta pa za njima. Šele malo pred vasjo sta preganjalca zavila na drugo pot. Orožniki so takoj začeli zasledovati napadalca in so ju kmalu prijeli. Sta to kmet Andrija Mrinjek in njegov sin Mijo iz Velikega Brezovca. Oba sta priznala, da sta napadla mirna duhovnika, zagovarjata se pa, da sta bila popolnoma piinna.
*	Policijski uradnik ponarejal potne liste.^Te dni bo pred okrožnim sodiščem v Slavonski Požegi razprava prof. bivšemu policijskemu uradniku Josipu Čepel-iku, ki je neopravičeno raznim osebam izdajal potne listo in ponaredil podpis okrajnega načelnika. Za posamezni ponarejeni potni list je dobil Čepeluk no 300—1500 din. Poleg J. Čepelaka bo sedelo na obtožni klopi še 20 drugih, ki so nastopali kot posredovalci ali pa so prejeli znse ponarejene potne lista. Početje Čepelaka je odkril okrajni načelnik v Slavonski Požegi.
*	Slekli pes ogrizel devet oseb. V nekem predmestju Sarajeva se je v ponedeljek zvečer pojavil slekli pes. ki je ogrizel devet oseb. Vseh devet so prepeljali v Pasteurjev zavod.
*V prepiru zabodel svojega trgovskega tovarišu. V Novem Pazarju se je G0 letni trgovec Mu-rat Rupič spil s svojim mladim koinpanjonom Mulo Hodžičein. Med prepirom je stari mož zagrabil nož in ga zarinil Hodžiču naravnost v srce. Hod-žič je v par trenutkih izdihnil, RupiČa so aretirali in izročili sodišču.
*	Huda železniška nesreča. Mod postajama Nemila in Begov Han se je pripetila huda nesreča. Lokomotiva tovornega vlnkn je padla z železniškega nasipa v reko Bosno in potegnila za seboj še službeni vagon kakor tudi deset tovornih vagonov. Bosna, ki je močno nnrnsln. je izpodkopnln železniški nnsip. Kurjač Sima Vučič. oče štirih otrok, je našel smrt v valovili Bosne. Stroievodjn je v zadnjem hipu skočil z lokomotive, pa se je pri tem nevarno poškodoval. Več železničarjev je bilo iužje ranjenih. Nu kraj nesreče je železniško
Gledališče
Drama: Sreda, 8. maja: »Hamlet«. Red Sreda. Gostovanje Zvonimlra Rogoza.. — Četrtek, 9 maja: »Danes bomo tiči«. Red Četrtek. Gostovanje Zvonimira Rogoza.
Opera: Sreda, 8. maja: »Adriana Lecouvreur«. Red A. — Četrtek, 9. maja: »Modra roža«. Red B.
Radio Ljubljana
Sreda, 8. maja: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12 Veseli češki godci (plošče).
—	12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Šramel »Štirje fantje«. — 14 Poročila. — 18 Mladinska ura: a) Slovenski literarni zemljevid IV. Notranjska (g prof Fr. Vodnik); b) Malo telesne vzgoje (g. M. Zor) — 18.40 Izlet v Prešernovo domačijo (g. Planina France), ban. svetnik). — 19 Napovedi, poročila — 1° 20 Nac. ura. — 19.40 Objave. — 19.50 Potopljeni rastlinski svetovi (g dr. Maks Veber). — 20 Slovenski vokalni kvintet
—	20.45 Bolgari pojo in igrajo (plošče). — 21.15 Klavirski koncert ge. Jadvige Štrukelj-Poženelove.
—	22 Napovedi, poročila. — 22.15 Po daljnih krajih
Drugi programi
Sreda. 8. maja. Belgrad: 20 Simf. koncert. Zagreb: 20 Trio. — Bratislava: 21.15 Čajkov-skega koncert. — Prapa: 2t Bloudkova opera »V vodnjaku«, — Sofija: 19.50 Verdijeva opera »Falstaff«. — Beromiinster: 19.45 Ork. konc. — Budimpešta: 2040 Zbor. — Bukarešta: 19.35 Opera. — Stoik holm-Horby: 19.45 Zbor — Trst Milan: 22.20 Klavir. — Rim-Bari: 20,V) Godala. Florenca: 21 Glasbena revija. — Sottens: 20 Opereta.
Predavanja
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljuhljana-
mesto priredi danes ob 4 popoldne na vrtu odbornika g. Franca Zelenike v Mencingerjevi ulici 37 (Kolezija) praktični pouk o temi: »Kake sj olajšam delo na vrtu z modernim orodjem«. Lastnik vrta bo sani predvajal razno moderno Wolfovo pa tudi domače vrtno orodje. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni.
»Pesem slovenskih planin« je naslov današnjega predavanja s filmi in diapozitivi, k: jih bo predvajal ob 20 v frančiškanski dvorani g. Cveto Švi-gelj. Prijatelji prirode in fotografije vabljeni, Predprodaja vstopnic pri Putniku, predavanje in pod okriljem Tujsikoprometne zveze.
Kolo žea-zadrugark obvešča svoje članice, da se predavanje zaradi službene odsotnosti predavatelja preloži na dne 15. maja.
Sestanki
Izredni občni -/.bor »Stavbne zadruge Akademski dom v Ljubljani« ho v četrtek Ib. maja ob 8 zvečer v Akademskem domu na Miklošičevi cesti. Dnevni red: Izprememba pravil. Če lwi udeležba nezadostna, bo istotam pol ure kusneje občni zIjoi- ob vsaki udeležbi. — Odbor.
Naše dijaštvo
Kongregncijn ak-idemirark Ima drevi ob četrt na osem redni sestanek v frančiškanski kapeli.
—	Pridite!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr Kuralt, Go6po6vetska cesta 10 in mi Bohinec ded., Cesta 29. okt. (Rimska cesta) 31.
Poizvedovanja
Trije zavitki v rjavem in modrem papirju, v katerih so bile v pretežni večini tiskovine, so bili 6. maja izgubljeni med potjo od Florijanske ulire do kolodvora. Najditelj se naproša, da odda zavitke proti nagradi za Lojzeta Mihelina v trgovini »Kromkovina« na Tyrševi cesti 34.
ravnateljstvo v Sarajevu poslalo komisijo in pomožne vlake z delavci, ki so takoj začeli čistiti progo. Čez 24 ur so postavili zasilni tir. po katerem sedaj vozijo vlaki, pa le osebni. Velika sreča pri tej nesreči je bila, da je osebni vlak. ki bi moral voziti pred ponesrečenim tovornim vlakom, imel zamudo in je tovorni vlak odpeljal pred njim. Ker je bil ta osebni vlak poln potnikov, bi bilo gotovo veliko človeških žrtev.
* Grozen umor trgovca. V noči od 5. na 6. maja je bil v Timarcih, 13 km proč od Hrvatske Ko-atajnice, umorjen 25 letni trgovec Adem Oniero-vič iz Kostajnice. Omerovič je pred tremi leti ustanovil v tej vasi malo trgovino ter je tudi tukaj stanoval, medtem ko so njegovn žena in trije otroci živeli pri starših v Bosanski Kostajnici. ki jih je pogosto obiskoval. Tudi preteklo soboto je bil v Kostajnici. Ko se je vrnil v Tintarce, je šel takoj sput. V nedeljo zjutraj je njegov sosed slišal iz Omerovičeve hiše klice na pomoč. Ko ie pogledal skozi okno. je videl ležali Omeroviča v krvi. Huda ranjeni Adem je zaklical: »Pomagaj mi. ubili so me I« Ker je bilo okno majhno, sosed ni mogel skozi, zato se je vrnil domov po sekiro, s katero je poleni vlomil vrala v trgovino. Ko je stopil v trgovino, je bi! Adem že mrtev. Orožniki so takoj začeli preiskovati in so že aretirali nekaj sumljivih ljudi, katere zaslišujejo.
Anekdota
Pavel Tldrbiger je obiskal ples, kjer ga je nokn za film silno navdušena go-ipa začela podrobno spraševati o filmu in o filmskem delu. Med drugim bi gospa rada zvedela, kakšen delokrog ima pri filmu režiserjev pomočnik.
»Ta?« odgovori llorbiger. »No, poglejte, če je režiser nezadovoljen, tedaj strašno vpije in zmerja. Ko se utrudi, morn njegov pomočnik iiudaljevuti z vpitjem in zmerjanjem,«
-Aaul.
»Nad katero bi se pa danes spravile, ko smo vse navzočne!«
»UBI1ANA
Drugi nastop pevcev in tamburašev Amruševa" v Ljubljani

Ljubljana, 7. maja.
Včeraj tmo poročali o krasnem uspelem koncertu malih hrvatskih pevcev in tamburašev iz hrvatskega vzgajališča »Amruševo«, ki so nastopili v ponedeljek popoldne pred ljubljansko mladino. Zvečer ob 8 so pevci in tamburaši svoj koncert ponovili za odraslo občinstvo. Dvorana je bila nadvse častno zasedena, v sprednjih vrstah pa smo opazili odlične zastopnike naše javnosti Bana dr Natlačena je zastopal prosv. insp. S. Kranjec, div. polpolkovnik Sarembek, div. generala Rupnika podpolkovnik Me-tikoš, dalje so bili navzoči minister v p. in senator dr. Kulovec, ljubljanski podžupan dr. Ravnihar s soprogo, predsednik Društva slovenskih književnikov prof. Koblar, zastopniki raznih pevskih in prosvetnih organizacij itd. Koncerta se je udeležilo tudi častno število častnikov ljubljanske gamizije. Iz Št. Vida, kjer so mladi pevci nastopili v nedeljo popoldne, je prišlo precej ljudi na čelu s šolskim upraviteljem Hiadnikom, ki je z veliko požrtvovalnostjo organiziral koncert »Amruševa« v Št. Vidu. Opazili pa smo na koncertu tudi močno zastopstvo ljubljanskega koncertnega občinstva. Pred koncertom sta občinstvo pozdravila dva dečka, nato pa so nastopili mali pevci s svojo pesmijo 2e takoj pri prvi pesmi je bil vpo6tavljen topel in iskren stik med
njimi in poslušalstvom, ki ni varčeval z odobravanjem. V odmoru je imel p. Djurak, ki je katehet v Amrušcvem, kratko predavanje o življenju otrok v tem vzorno urejenem vzgajališču. Predavanje so pojasnjevale številne skioptične slike, iz katerih je bila razvidna res vzgledna ureditev vzgajališča.
Koncert je prav lepo uspel in prav tako kakor popoldne mladino so mladi hrvatski pevci in tamburaši zvečer navdušili odraslo občinstvo, ki je po koncertu prav tako kakor popoldne mladina obsto-pilo oder in prisililo mlade glasbenike, da so še dodajali iz svojega menda neizčrpnega rezervoarja pesmi.
Po koncertu so pevci in tamburaši s številnim spremstvom ljubljanskega občinstva odšli na postajo, kjer sta jih sprejela dva velika vagona brzovlaka. Manifestacije za slovens/<o-hrvatsko vzajemnost so se nadaljevale še tu tako dolgo, dokler ni nekaj minut po polnoči vlak odpeljal simpatične pevce proti Zagrebu.
Pevcem in tamburašem »Amruševa« je sloven-fka javnost globoko hvaležna za njihov obisk, hvaležna za lepo hrvatsko pesem, ki so nam jo prinesli, hvaležna pa tudi, da so ustvarili priložnost, pri kateri sc je na prisrčen način manifestirala slovenska-hrvatska vzajemnost.
Senzacijskih in borbenih filmov željni — se boste posebno dobro zabavali danes pri napetem, pustolovnem filmu
PREMIERA!
Koronovi biseri
SPENCER TRACY in MYRNA LOY Ob 16., 19. in 21. uri	KINO MATICA tel. 21-24
trdilo, ki nij (.h dobro shranijo. Razen na plakatih navedene dni je cepljenje vsak dan med uradnimi urami tudi na mestnem fizikatu. a ni brezplačno. Starši onih otrok, katere bo cepil zasebni zdravnik, morajo mestnemu fizikatu takoj predložiti dokazilo o uspešnem cepljenju. Otroke, ki l>i jih na pr. zaradi bolezni ne bilo mogoče cepiti, je treba opravičiti pri javnem cepljenju, ali nu med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mestnem domu Kdor se pregreši zoper predpise, posebno pa če otroka ne prinese k cepljenju in pregledu, ali se pravočasne ne opraviči, bo po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni moral biti kaznovan.
I Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-Sp. šiška prosi in vabi ženske v starosti od 18. do 40. letu i/ Sp. šiške, du se prijavijo v nižji samarijonski tečaj za sumarijunkc-gusilko, ki gu priredi Gasilska župa Ljubijaua-mesto, Pri jave sprejema predsednik čete v lekarni. Celovška cesta.
Obiščite
razstavo Magoličevih slik
v Jakopičevem paviljonu
Odprta od 8 dopoldne do 6 zvefer.
JEANETTE Me DONALD in NEtSON EDDY v veličastvenem glasbenem filmu:
CVETJ E V M A] U (Beli Jorgovan)
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri	KINO SLOGA telefon 27-30
Tekme modelarjev na ljubljanskem letališču
V nedeljo je bilo na ljubljanskem letališču ves dan izredno živahno. Agilna modelarska sekcija ljubljanskega Aero-kluba je namreč priredila modelarske tekme, ki naj bi pokazale napredek mladega letalskega naraščaja. Tekme so v vseh ozirih povsem uspele. Udeležilo se jih je 74 tekmovalcev z modeli. Rezultati so bili naslednji:
A)	jadralni modeli z okroglim trupom:
1.	Dragan Kober, I. dr. gimn., 297 točk;
2.	Anton Smole. mešč. šola Št. Vid, 264 točk;
3.	Aleksander Skale, 1. drž. gimn., 190 točk;
4.	Mitja Leber, Kranj, 107,5 točk;
5.	Dušan škrlep, Ježica, 138 točk.	«
B)	jadralni modeli s ploščatim trupom:
1.	Stane Snoj, Ježica, 201 točka;
2.	Miro Bone, Ježica, 138 točk;
3.	Franc Šemrov, Kranj, 81,5 točk:
4.	Miran Vralič, III. drž. gimn., 70.5 točk.
C)	motorni modeli s trupom:
1.	Aleksander Skale, I. drž. gimn., 212 točk;
2.	Ivan Mariček, I. drž. gimn., 124 točk;
3.	Leopold Čampa, učiteljišče, 32,5 točk.
Vsi zgoraj našteti tekmovalci so prejeli nagrade, ki so jim bile razdeljene po končanem tekmovanju. Tekme so pokazale prav lep napredek naših mladih modelarjev, kljub temu, da je bilo tudi tukaj ponesrečnih vzletov. Marsikateremu modelarju je bilo žal, ko se je njegov model ob pristanku poškodoval ali celo razbil, toda, ko bo gradil nov model, se bo prav gotovo potrudil, da se prihodnjič to ne bo več zgodilo. Tekme so potekale v najlepšem redu.
član in podpredsednik Društva ljubiteljev ptičar-jev, gospod inšpektor Feliks Justin. Bil je eden najzaslužnejših slovenskih kinologov in je bil član in odbornik društva od vsega začetka ter je ves čas neumorno in nesebično deloval za Drušlvo ljubiteljev ptičarjev, Lovsko društvo in jugoslovansko kinologijo. Z njegovo smrtjo je nastala med kinologi in lovci velika praznina, ki je ne bomo mogli izpolniti nikdar, ostal pa bo med nami na najsvetlejšem mestu njegov spomin. Da vsaj nekoliko pokažemo hvaležnost za njegovo delo in počastimo njegov spomin, vabimo vse člane DLP iti drugih kinoloških društev ter drugo lovske tovariše, da ga pospremijo na njegovi zadnji pot i. Pogreb bo danes, dne 8. maja ob pol petih popoldne Izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti v Ljubljani. Slava njegovemu t sporni mil Društvo ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani.
1 Lovci! člani Lovskega društva Ljubljana se pozivajo, da se v kroju udeleže pogreba dolgoletnega odbornika, inšpektorja Feliksa Justina. Pogreb bo danes ob pol 17 iz Vidovdanske ceste. — Odbor.
1 Pogreb umrle gospe Marije Ž v a g e n bo dne 8. maja ob 15 izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče v Štepanjo vas.
1 Upokojeno učiteljstvo napravi v četrtek, dne 9. t. m. popoldne izlet v Dev. Marijo v Polju. Zbirališče oh 14 na glavnem kolodvoru. Za slučaj slabega vremena se preloži na naslednji delavni četrtek z lepim vremenom ob naznačenem času.
1 Zastore, pregrinjala, tekače, svilene odeje, posteljno perilo nudi najceneje specialni oddelek tvrdke G o r i č a r, Sv. Petra cesta 39.
1 Tramvaj jo jo podrl. Včeraj zjutraj nekaj po 7 je na Marijinem trgu tramvaj podrl 53 letno po-strežnico Koren Filipino. Korenova se je pri padcu precej potolkla. Reševalni avlo jo je pripeljal v bolnišnico.
I Dne 9. maja 1940 ob II se bo vršila v skladišču postaje Ljubljana licitacija enega vagona lesnega oglja 9470 kg.
1 Tomaž Lunder podlegel zastrupljenju z lizo-lom. Na vnebohod so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 27 letnega uslužbenca kina Sloge* Tomaža Lundra, ki je na izletu spil večjo količino li-
,0'«i/ /
Bilo l< u d a KlKt svuda!
Proizvodi UNION, Zagreb.
zola v samomorilnem namenu. V bolnišnici so se zdravniki sicer trudili, da hi mu ohranili življenje, toda zaman. Predsnofniini je Lunder izdihnil. Sodijo, da je vzrok njegovega samoumorn nesrečna ljubezen.
I Kolesa na ljubljanskih cestah in ulicah še niso varna. V zadnjih dneh so sprt krepko stopili 1111 plan kolesarski tatovi in pričeli krasti po ljubljanskih ulicah kolesa, ki jih lastniki za nekaj hipov puste brez nadzorstva. — Tako je Kiklju Ja-nezu nekdo odpeljal iz prehodil v palači »Viktoriji« 700 din vredno moško kolo znamke -Stadione. — Z dvorišča gostilne Kovač na Vodnikovi cesti pa je bilo ukradeno Cerarju Ivanu 600 din vredno kolo »Olerionr. — Trgovcu Ivanu Stupici pa jo tat odpeljal H0<1 din vredno kolo znamko Erika i izpred neko hiše v Tavčarjevi ulici. — Izpred Gnidovčeve gostilne v Reljaški ulici io bilo Cirilu Brodniku ukradeno kolo znamke Torpedo?. vredno 800 din. — Z dvorišča Kačičeve Gostilno na Tvršovi cesti jo bilo ukradeno 500 din vredno kolo znamko VVaffenrad« Leopoldu Čuku. — Poleg tatvin koles jo bilo zadnje dni prijavljenih tudi več tatvin dinamo-svetilk.
MARIBOR

lil. Umetnostni teden
Maribor, 7. maja.
Gotovo je značilno za vse današnje dni, da je kulturno življenje v severni prestolici Slovenije tako živahno, kakor še nikoli dosedaj. V najres-nejšili in najtežjih časih, ki jih doživlja naš mali narod, je res pomembno in važno, da Slovenci ob severni meji države čim bolj poudarjamo svojo narodno zavednost in kulturno zrelost. III. Umetnostni teden, ki se bo prihodnje dni vršil v Mariboru. naj bi bil nekak višek vseh teh letošnjih prireditev, s katerimi se letos manifestira naša kulturna tvornost na severovzhodnem slovenskem ozemlju. Mariborski Umetnostni teden je postal že tradicija. Pokazalo se je, da je ta način javne manifestacije nenavadno plodno vplival na kulturno življenje severne meje, obudil je celo vrsto talentov in kulturnih delavcev ter jih zbližal z javnostjo, med občinstvom pa je uspešno propagiral zanimanje za slovensko umetnost. Tudi program letošnjega Umetnostnega tedna je ves takšen, da bo jx> men in namen dpsedatijih dveh takih prireditev izpopolnil ter ga nadaljeval.
Kakor smo že poročali, bo letošnji Umetnostni teden v Mariboru od 11. do 18. t. ni. Pričetek je v soboto 11. maja ob 20. uri z otvoritvijo razstave štajerskih likovnih umetnikov. Letošnje razstave se udeleže vsi v Umetniškem klubu v Maril>oru včlanjeni likovni umetniki s svojimi najnovejšimi deli.
Prihodnja prireditev v okviru Umetnostnega tedna se t>o vršila v sredo, dne 15. maja. To bo recitacijski večer hrvatskih književnikov. Literarni večer najpomembnejših predstavnikov hrvatske književnosti bo obenem velika narodna in kulturna manifestacija, za katero so vršijo že sedaj velike priprave. V Maribor pridejo pod vodstvom znanega pisatelja in glavnega urednika -.Hrvatskega dnevnika« dr. llije Jakovljeviča Vladimir Nazor, Dobriša Cesarič. Ilija .lakovljevič, Dragutin Tijadinovič, Tin Ujevič, Ivo Kozarčanin, Ivan Go-ran Kovačič, Novak Simič in Olinko Delorko. Na-
I
Ljubljani«nke. matere, žene I Vsi, ki ljubite vsebinsko globoke filme, vsi ki se navdušujete za filmsko umetnost, ne zamudite prekrasnega, nepozabnega filma: KINO UNION telefon 22 21. Ob 16, 19 in 21
Jeanne Dorč
i ■ i ii n 111 ■ 111 n 111 (i i ■ 111 ■■ 11....................................................
Materina radost in bol. Po Trlsten Bernardovem igroka',u. V glavni vlogi edinstvena pred stavnica oderske in Cl_„	_»:,_
filmske umetnosti: tula UramdlECO
I
1 Razstava Srečka Magoliča je izredno dobro obiskana, saj je vsak obiskovalec tako zadovoljen z lepimi slikami, da privabi še druge v razstavo. Osiveli jubilant si je pa tudi s svojim dobrodušnim humorjem pridobil toliko prijateljev in častilcev med vsemi krogi prebivalstva, da bo razstava gotovo imela prav velik uspeli. Predvsem pa občinstvo hoče jubilantu izkazati svoje priznanje tudi zaradi človekoljubnega namena razstave, ker gre vsa vstopnina in petina izkupička za prodane slike v prid ljubljanskim mestnim revežem. Razstava v Jakopičevem paviljonu je odprta od 8 do 18, da si jo lahko vsakdo ogleda in izbere kako sliko iz Ljubljane in njene okolice, ali pa z Gorenjske ali Dolenjske za okras svojega doma.
1 Vsem svojim članom, lovskim tovarišem in kinologom sporočamo, da je dne 6. maja umrl
Trije novi podnačelnikl britskega generalnega štaba kojine vojske, mornarice in letalstva. Od leve: general sir John Diil, podadmiral Toni Fhi-liuus iu R. E. Pcirse.
Za birmo
1 Društvu »Dom slepili«: v Ljubljani sta darovala gdč. Marija Grošelj, učiteljica v p., in g. Rudolf Grošelj, prof. v p., 400 din. Za plemeniti dar najlepša hva'a
1 Izlet v južno Srbijo. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v dneh od 19. do 26. maja izlet v Južno Srbijo z ogledom umetnostnih in zgodovinskih spomenikov Južne Srbijo. Interesenti dobe vse potrebne podatke pri konservator-skem uradu, Ljubljana, Narodni muzej, v dojiol-danskih urah.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
1 P. n. občinstvo opozarjamo, da bo petkova popoldanska dijaška predstava v drami samo za dijake izvenljubljanskih srednjih šol. Uprizorili bodo Shakespearjevega ^Hamleta« z gostom Zvo-nimirjem Rogozom.
velika izbira vsako vrstnih ur in lažne zlatnine. — Nizke cene!
V. IIBI EP - Uuftljana, Mestni irq ».
1 Krstna predstava domače opero »Kleopatra«, katere komponist je dr. Danilo Švara, bo v soboto, 11. maja z-i Premierski abonma. Dr. Švara je znan kot komponist različnih klavirskih, vokalnih in instrumentalnih skladb, opera »Kloo-patrac pa ,;e njegovo prvo dolo na opernem polju. Uprizoritev je zasedena z našimi najboljšimi močmi, tako da je v režijskem, igralskem, pevskem, plesnem in inscenatorskem pogledu storjeno vso, da bo doživelo to domače delo učinkovito krstno predstavo. Naslovno partijo bo pela Heybalova. Režiser: Debevec. Dirigent: dr. Švara. Koreograf: inž. Golovin. inscenator: inž. arh. Franz.
1 Cepljenje zoper koze se prične v Ljubljani v ponedeljek. 20. maja in je obvezno za vse lansko loto rojene otroke, ki doslej še niso cepljeni, prav tako pa tudi za vse lotos rojene, ki so stari najmanj 3 mesece. Javno brezplačno cepljenje bo po raznih delih mesta, kakor je razvidno z velikih lepakov. Cepljeni morajo bili vsi otroci, ki sploh še niso cepljeni, pn tudi oni, ki se jim koze niso prijele. K cepljenju je treba prinesli otroka čistega in v čisti obleki, enako tudi k obvoznemu pregledu na isto cepllno postajo. O opravljenem eep-ljenju in pregledu bodo starši dobili pismeno po-
stopili bodo z recitacijami iz svojih del v sredo zvečer v narodnem gledališču.
V	petek 17. maja bo v dvorani Zadružne gospodarske banko koncert Mariborskega tria. Na koncertu se bodo izvajala dela slavnega ruskega skladatelja Čajkovskega v spomin 100 letnice njegove smrti. Na sporedu prejšnjih Umetnostnih tednov so bile vedno le originalne skladbe štajerskih glasbenikov, ki so bilo predložene posebni komisiji v konkurz. Letos pa so bile predložene samo skladbe za veliki orkester, za katerega pa ni bilo niti časa za naštudiranje, niti potrebnih sredstev.
V	soboto, 18. maja, sledi v gledališču zadnja javna prireditev, krstna predstava nove Golouhove komedije »Krisalida«. Pisatelj Rudolf Golouh, ravnatelj mariborske Borze dela. se je prod nekaj loti predstavil s svojimi komedijami, ki jih ie vpri-zorilo mariborsko gledališče, kot satirik, ki z žgočo ostrino riše in žigosa nenormalne pojave današnjega življenja. Njegovo novo dolo pa spada v pesniško vrslo ter je jiovsem drugega karakterja, (iotovo pa ho prav tako zanimivo in duhovito, kakor so bila dosedanja Golouhova dela.
V	nedeljo dopoldne ob 10 l>o pri Orlu občni zbor Umetniškega kluba. To bo obenem zaključek III. Umetnostnega tedna ter so bodo tedaj razglasili tudi rezultati letošnjega natečaja. Lotos jo bilo predloženih 9 literarnih dol za natečaj, 4 tiiu-zikalne stvaritve, poleg gledaliških igralcev pa so se prijavili za letošnji nalečaj tudi roproduktivni glasbeniki, ker jim jo lo omogočil razpis konkurza. Vse šliri skladbe so napisane za veliki orkester ter zaradi toga ne bodo izvajane na posebnem koncertu v okviru letošnjega Umetnostnega tedna. Zelo razveseljivo je veliko število prijavljenih literarnih del, saj so med njimi 3 romani, 3 drame in 3 novele.
Moške srajce, pižame, samoveznice,
robce, nogavice itd. v največji izbiri in ceneno pri IVAN BABIČ, Maribor, Gosposka ulica št. 24.
m Umrl je v starosti 78 let preglednik finančne kontrole v pokojti gospod Ivan Kos. Pokojnik se je udejstvoval v naših organizacijah ter je bil član načelstva in blagajnik Krekove posojilnice. Pogreb bo jutri v četrtek ob 4 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. — V visoki starosti 81 let je umrl v Ribniškem selu št. 22. poštui poduradnik v pokoju gospod Josip
Sitar. Bil je plemenit in blag človek, ki so ga vsi spoštovali. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 4 popoldne ter bo šel pogreb iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Naj počivata v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
m Nevarnost povodnji na Štajerskem. Zaradi neprestanega deževja so močno narastle manjše reke na Štajerskem, ki pa delajo s svojimi poplavami vedno največjo škodo. So to Pesnica, Ščav-nica, Dravinja in Sotla. Poplave v dolinah teh rek bi bile sedaj prav usodne, ker bi bila letos spet uničena košnja sena, pa tudi na njivah bi bila škoda ogromna.
m Kongrengacija za gospe ima jutri sestanek ob 4 popoldne.
VELIKA RAZPRODAJA ,
maniifakturnogn blaga po 20 do "50% ceneje v ČEŠKEM MAGAZ1NU v Mariboru pri glavni policiji dokler traja zaloga!
m Likovna razstava, ki jo prirede likovni umetniki s področja Umetniškega kluba ob priliki letošnjega III. umetnostnega tedna v Mariboru, bo otvorjena v soboto, 11. t m. ob 20. uri v Unionu. Otvoril jo bo predsednik Umetniškega kluba g. dr. M. Snuderl. Razstavljena bodo sama najnovejša in izbrana dela.
m Pevski zbor Glasbene Matice ima vključno od danes, 8 t. m. naprej samo vaje skupnega mešanega zbora vsak torek, sredo in petek radi priprav za gostovanje.
m Gledališkim abonentom in imejiteljem blokov. Vsi abonenti so dobili dozdaj že po 18 ored-slav, tako da dobijo še štiri. Oni, ki so še na zaostanku s plačilom mesečnih obrokov, se naprošajo, da svoje obveznost: čimprej poravnajo.
n Žensko društvo vabi na sestanek v četrtek, 9. t. m. ob 20 uri v dekliški šoli v Cankarjevi ulici.
m Smrtna kap na cesti. Včeraj zjutraj se je pred trgovino Ba'.e na Aleksandrovi cesti nenadoma zgrudil starček ter obležal v nezavesti. Takoj se je zbralo vse črno ljudi okrog njega, ki so mu skušali pomagali Prišel je tudi policijski stražnik, ki je naglo poklical zdravnika. Med tem pa sc starček ni več prebudil v življenje in zdravnik, ki je prišel na lice mesta, je ugotovil, da je podlegel smrtni kapi.. Po listinah, ki so jih pri mrtvem našli, 60 videli, da je to 821etni upokojeni železniški nadsprevodnik Štefan Prosenjak. Bil je na sprehodu, ko ga je na cesti doletela nagla smrt. Truplo so prepeljali v mrtvainico.
m Elektrika ga je ubila. V Slovenski Bistrici se je pripetila nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Pri gradnji tovarniškega objekta je bil zaposlen tudi 25 letni delavec 1. Pongračič. Na odru zgradbe stoječ se je neprevidno dotaknil električne napeljave, ki je tam mimo izpeljana. Obvisel je nezavesten na žicah, ko pa so tok odklopili ter nesrečneža sneli, je bil že mrtev.
m Okraden revež. Tovarniškemu slugi Mihaelu Ajdiču je odnesel neznanec s kolesa aktovko, v kateri je imel 350 din golovine ter za 750 din kolkov in poštnih nakaznic. Denar in vrednostnice so bile last tovarne ter je sluga s tem močno prizadet.
m Eno leto in dva meseca radi dolgega jezika.
Na prošnjo pristavljamo k notici pod gornjim naslovom, ki smo jo objavili dne 4. maja, da jc bila Marija Strajnšek le obsojena, da pa ni v ječi in da bo obsojenka, ko prejme pismeno sodbo, vložila revizijo in priziv in da bo končno razsodbo izreklo višje sodišče.
Ptuj
Okrajni odbor Rdočeea križa in jKidmladka RK drž. realne gimnazije in meščanske šole v Ptuju priredi na Telovo, dne 23. maja (v slučaju slabega vremena 26. maja) veliko prireditev v korist RK.
Smrtna žeto. V teh dneh so v Ptuju umrli:
53-letni	Jožo t Golob, 20-letni Jožef Javornik in
54-letni	Adalbcrt Kaiser, ki so bili vsi v hiralnici. Nai počivajo v miru!
Tujski promet i mesecu aprilu. V aprilu jo obiskalo Ptuj, oziroma je bilo prijavljenih: 241 Jugoslovanov. 11 Nemcev, 1 Madžar, 3 Italijani, 3 Poljaki in 3 Čfhi Vseh prenočnin jo bilo 531.
Proniovirnn ie bil na zagrebški univerzi za doktorja medicine gosp. Erih Sleudte iz Ptuja. Čestitamo!
Tatvina. Mfli posestnici Rozi Majhen v Bukovcih je tat ukradel mod motio odsotnostjo od doma v soboto zadnji denar, ki ga je imela pri hiši, t. j. 450 din.
Litija
Gasilska če ta Jablanška dolina priredi dno 19. maja ob 3 popoldne na trgu v Litiji veliko tombolo. V slučaju slabega vremena so preloži na prihodnjo nedeljo.
KULTURNI OBZORNIK
Vloga pokojnega kardinala Verdiera v francoskem kuiturnem živlfenju
Vpliv kardinala Verdiera v francoskem kulturnem življenju je laže razumeti kakor opisati. Javljal se je dosti bolj v velikopoteznem neotranjem usmerjanju kakor pa v zunanjih dejanjih, ki jih je mogoče naštevati. Kakor se krmar oceanskcga velepamikane spušča v drobno delo po ladji, pa se vendar njegova roka pozna pri zadnjem čistilcu na krovu, tako je bilo tudi pri njem; tako je bilo tudi pri našem Jegliču in tako je bilo pri vsakem, ki se je na važnem mestu pokazal velikega.
Rdeča nit vsega, kar se danes piše o njem, je ugotovitev, da jc bil čudovito kristalizacijsko središče najrazličnejših panog in ljudi. Francoz je že po naravi rad sam zase, po vzgoji pa še celo: lastno »kanje in ne snovno znanje je francoski šoli supre-ma lex. Zato je komaj kje večja pisanost nazorov, gibanj in iskanja kakor v Franciji. Rajni kardinal pa je imel oni čudoviti dar, da je znal to pisano raznolikost usmerjati proti enotam glavnim ciljem, ne da bi kakor koli in kogar koli odbijal. Marsikatero skupino jc pritegnil z javnega trga v sklop katoliške skupnosti in uvrstil med delavce, ki so že od zore delali v vinogradu. Tako se je tudi pod njegovim diskretnim vplivom uredil spor med generalom Ca-stelnaujem in nekaterimi mlajšimi voditelji 1. 1936., težave s skupino mladih agilnih pa precej radikalnih 'ljudi okoli Sept in ni slučaj, da se je za njega poravnala zadeva z Action fran^aise, skrita, pa hudo boleča rana francoskega katoliškega razumništva.
Čeprav bo stal v zgodovini predvsem kot »Cardinal des chantiers«, je vendar gotovo, da je ta naslov
le zunanji izraz in posledica zgoraj povedanega. Tistih 110 danes dograjenih cerkva, izmed katerih so mnoge velikanske, predstavlja povezan napor neštetih 6d, ki jih je znal koordinirati. Tako je izrecno hotel ,da morajo biti tudi v umetniškem oziru dorasle 6tarim cerkvam pariškega centra, a nositi pečat dobe, ki jih bo zidala. Sprožil je ogromen plaz umetniškega dela, ki je ustvarilo čudovite stvari v neštetih strokah, ki morajo sodelovati, da je cerkev dovršena. Pri tem je bil tako moderen, da so župniki obupno vili roke. Stari, Slovencem zelo naklonjeni župnik v Gravelle, intimen prijatelj kardinalov, je imel na eni strani svoje nove »kardinalove« cerkve vsa okna krasno slikana, na drugi pa gole šipe, ker se mu je zdel za kardinalove ideje vneti slikar, ki mu je iz idealizma delal skoro zastonj, preveč moderen. Kardinal je znal ceniti vsako dobro voljo in jo postaviti na pravo mesto. Govoril je, sprejemal, predgovore pisal, predsedoval, pozdravljal, vabil, pa tudi podpiral, sploh bil vsem vse v vseh, tudi v najtežje pristopnih kulturnih področjih, da se je marsikdo starejše duhovske šole na glas čudil. On pa je nemoteno šel za ciljem: katolikom priboriti prvo mesto v francoskem kulturnem življenju, to pa na način, ki mu dela čast: prvo mesto si zaslužiti s kvaliteto. Zato pa 60 pod njim francoski katoliški lite-ratje, umetniki, znanstveniki, katoliško šolstvo od najnižjega do najvišjega, vse neštete prosvetne in socialne ustanove, tja do kina, športa in telovadbe, želi uspehe, ki so jih resda pripravili drugi, a jim je dinamizem dal on.	Glinšek Franc.
»Čas« št. 7
Pred dnevi že je izšla nova številka »Časa*, revije Leonove družbe. Na uvodnem mestu je pri-občena študija dne. dr. Ii. Gogale, sourednika revije, pod naslovom: Pozitivno versko vzgajanje ter s podnaslovom Misli po kongresu Kristusa Kralja. V njej izhaja pisatelj s stališča, da je kongres Kristusa Kralja imel namen poživiti pri nas versko življenje, notranji verski preporod, na kar analizira pedagoško-psihološko razna polja v človeški duševnosti, v kateri smeri naj se vrsi ta verski preporod v človeku samem. Tako govori o imanentnem in transcendentnem religioznem svetu takem ki ga čutimo kot nekaj osebnega, ali pa nekaj izven sebe obstoječega; resnično pa si prisvojimo religiozni svet, če Cerkev postane iz nekega objektivnega sveta del mojega osebnega bistva. Druga možnost je ob pojmu totalitarnosti krščanskega nauka, in sicer tako, da se načelo totalitarnega nauka spremeni osebno v totalitar-nost krščanskega duha. Tudi je razlika med ego-centričnim in teocentričnim pojmovanjem Boga ter avtor zahteva prerod v smislu teocentrične smeri. Tudi odnos človeka do kulture je dvojen, tak, da jo človek smatra kot avtonomno vrednoto, ki plemeniti duha in dušo, pa tudi tak, da mu vsepovsod kaže pričujočuost božjo in ga vodi k Bogu. S poglobitvijo odnosa do kulture se lahko tako no«lobi tudi religiozni prerod posameznega^ vernika. Zadnje premišljevanje pa velja vprašanju, katere človeške sposobnosti naj zajame človekovo religiozno doživljanje in izživljanje? Ali razum-sko-racionalno plat, ali čustveno-hotenjsko ali iracionalno plat v človeku? Lahko samo eno ali drugo- ob prvem primeru se razvija razumska vera, pri drugem pa čustvena brez globljih razumskih osnov. Pisatelj pa postavlja še tretjo motnost in se zavzema zanjo: za sintezo razumske in čustvene vere, za izobraženca, ki bi veroval z močno vero naših staršev, ln v teh smereh naj gre verski prerod poedinca po kongresu Kristusa Kralja. — Drugi važni članek je napisal dr. Ivan Grajen-auer: K razvoju naziranj o razmerju med umetnostjo in nravnostjo, ob priliki dr. Ušenicnikove korektur v pojmovanju umetnosti. Najprej Gr. predoči svetovnonazorna nasprotja — od največjega individualizma do materialističnih kolektivi-stičnih nazorov, ki so si pa vsi edini v boju proti Bogu. Tudi vsak nazor drugače pojmuje nalogo umetnosti: zgolj individualisti kot l'art pour l'art, kot samo sebi namen, drugi pa kot propagatorico svojih idej. Posebej se peča z individualističnimi nazori v umetnosti ter navaja razne izjtve skrajnih individualistov, kakor sla bila mladi Goethe in Nietzsche, ki se zavestno bojujeta proti Bogu ter vidita v umetnosti tudi »odpuščanje« od grehov. Tem mnenjem nasproti pa postavi izreke našega Cankarja in starejšega Goetheja ter drugih treznih in velikih ljudi, ne direktnih pristašev ka-tolištva, ki pa odvzemajo umetnosti pomen nadomestila za vero in nravnost ter jo postavljajo pod življenje kot služabnico življenja. Po teh ugotovitvah razbere razvoj katoliške teorije pri Slovencih od M ali niča do Ušeničnika, ki je v svoji zadnji korekturi prišel do istega mnenja kot drugi veliki umetniki sami: da je umetniško oblikovanje sicer avtonomno, izključno estetskega značaja, ki veže umetnika kot umetnika, da pa je nravno vprašanje v umetnosti vprašanje človeške vrednosti umetnikove in je umetnik kot človek dolžan biti nraven in dober. K temu dodaja Gr. še nekaj opomb k pozitivni nalogi umetnikovi. — Rektor univerze dr. M. Slavič priobčuje govor, ki ga je imel ob 20 letnici univerze v Unionu in kjer je nekaj nadvse zanimivih budžetskih opazk. — Prof. dr. L. Ehrlich nadaljuje s svojo razpravo o Razvojni teoriji, kjer pobija mnenje, da sistematika živalstva in primerjalna anatomija dokazujeta razvojno teorijo ter da so še drugačne možnosti za razlago zoološke sistematike in morfološke spored-njce. _ v Obzorniku je priobčen dokument o usta novitvi naše univerze: zapisnik ministrske seje katere se nekateri naši tedanji ministri niso udeležili. Rudolf Cuješ polemizira s Kardeljem o Use-ničnikovem pojmovanju dialektičnega materializma ter razkrinkuje Speransovo pojmovanje leninizma (Pravda o dialektičnem materializmu). Bogat je oddelek Ocene, kjer so ocenjeni Sovretovi: Stan Grki (dr. Trdan), Bohinjski teden (V. F.), Vilko Fajdiga: Božji otroci (J. F.), Burger: Štirideset let babica (Milica Grafenauerjeva), Poljska (E. B.) in Furlan: Racionalizem in revolucija (Gogala). Pod Zapiski beremo beležke: V senci jutrišnjega dne, Duhovniki v francoski armadi (Maks Jeza) in Beležka o nagibih in namigavanjih (dr. J. Fabijan).
Produkcija šole Glasbene Matice
Pretekli teden je šola Glasbene Matice v Ljubljani na I. javni produkciji pokazala prav lepe plodove glasbene vzgoje. Nastopili so klavirski gojenci ge. Osterc- Valjalo, ge. štrukelj-Verbtčeve, g. Sonca, dalje mladi violinisti iz šole g. Ivančiča in a. Pfeiferjn in en pevski gojenec ge. Wishng-Lu»«*rtie. Pri vseh Msto^a-ožih, od najmlajših do
odraslejših, se je videla trdna muzikalna in tehnična podlaga, ki jim jo dajejo njih učitelji, med gojenci v višjih razredih so nekateri pokazali tudi že prav lepo razvit smisel za samostojno občuteno prednašanje. Poleg teh mladih »solistov« je nastopil šolski zbor pod vodstvom prof. Sonca; mladi pevci so prav sigurno in intonančno čisto zapeli nekaj prisrčnih mladinskih zborov domačih komponistov (Premrla, Sattnerja, Sonca, Lipovška, Cvetka). Prav posebno pa je ugajal nastop šolskega godalnega orkestra, ki je pod vodstvom prof. Karla Jeraja zaigral nekaj krajših skladb Gadeja. Svendsena in Griega. V njihovi igri ni bilo prav nič kake »šolske« okornosti. Umetniška roka njih dirigenta je poskrbela za tako precizno, smiselno in plastično muziciranje, da je bilo pravi užitek poslušati mlade godbenike ,ki so morali navdušili vsakega poslušalca.
Ob tej priliki naj omenim drugo podobno produkcijo, ki se je vršila že pretekli mesec v Frančiškanski dvorani. Nastopili so klavirski učenci gdč. Marice Vogelnikove in gdč. Rije Roegerjeve ter violinski učenci ge. Vide Ilribar-Jerajeve. Omenjene glasbene pedagoginje so svoj čas poučevale na šoli Glasbene Matice, sedaj pa v privatnem pouku nadaljujejo glasbeno vzgojo izredno temeljito in vestno. To je dokazala dolga vrsta gojencev, ki so nastopili na tej produkciji in dosegli prav lepe uspehe.	dr. VaVo
Plesni večer N. Kirsanova in A.Žukovskega
V petek zvečer 6ta gostovala v našem opernem gledališču ga. Nina Kirsanova, primabalerina baleta belgrajske opere, in g. Anatolij Zukovski, baletni mojster tamošnjega baleta. Njujin nastop ni bil za nas nikako razodetje ali doživetje. V 6tilu klasičnega baleta, iz katerega onadva povečini jemljeta elemente svojega plesa, bi nam dandanes mogla izraziti nekaj umetniško tehtnega in prepričevalnega le moč' na umetniška potenca. Te pri omenjenih plesalcih ni bilo mogoče zaslediti; njuno umetniško hotenje in izživljanje se giblje precej na površini, do bistva umetniškega plesa prav gotovo ne seže. Zato bi v njunih plesnih kompozicijah zaman iskali kake globlje vsebine ali izraza, tudi ne v onih, kjer bi pO naslovu (n. pr. Vizija, Andante iz Cajkovskega V. simfonije) kaj takega upravičeno pričakovali. Zato je tudi razumljivo, da je njuna plesna invencija dokaj skromna in enolična, ker se ne poraja iz globine osebnega doživetja. Njuna tehnična izvedba pa je bilo lepo uglajena, z njo sta znala doseči marsikak virtuozni efekt in tako navdušiti sicer bolj maloštevilno občinstvo. Obe sklepni točki prvega in drugega dela (J. Strauss: Na ple6U, Ravel: Bolero), ki sta bili najbolj učinkoviti, pa sta bili po celotni zasnovi prelahki, da bi ju lahko tehtali na strogi umetniški tehtnici.
Vmesne točke so izpolnile pesmi Mokranjca, Musorgskega, Napravnika, Cajkovskega, De Falla in Sancheza, ki jih je pel baritonist g. Boris Popov* Najbolj so ugajale od njih slovita »Pesem o bolhi« (Musorgski), De Fallova »Jota« in »Meksikanska pesem« Sancheza, ki jih je g. Popov s svojim lepim glasom zapel prav izrazito in občuteno. Plesalec kot tudi g. Popov so našli v klavirski spremljavi g. Dan. Svare močno muzikalno oporo, dr. VaVo
Jan Hudec umrl v Pragi. Znani prevajalec iz slovenske literature in veliki ljubitelj naše kulture Jan Hudec je umrl v Pragi v starosti 84 let. Prevajal je Cankarja, Meška, predvsem pa Vojnoviča in veliko pripomogel k popularizaciji južnoslovan-skili književnosti v Pragi. Zato ga je ob 80 letnici odbor Češko-jugoslovanske lige v Ljubljani imenoval za svojega častnega člana ter mu v Pragi izročil diplomo s posebno deputacijo, v kateri je bil tudi član našega uredništva. Doma je bil iz Molemburka. Deloval je na praški univerzi kot fakultetni tajnik ter se je tako seznanil s slovenskimi dijaki in slovensko književnostjo. Naj mu bo lahka češka zemlja, med nami pa mu bo olira njen spomin.
Akademska založba v Ljubljani naznanja, da je začela izdajati novo serijo enciklopedične zbirke, v kateri bodo zbrani kratki pregledi vseh važnejših pojavov slovenske in slovanske kulture. Ta snov bo obravnavana v posameznih knjižnicah, ki bodo za6e enota in celota. Tako je zasnovala zbirko »Pogledi«, katere prve tri knjige bodo izšle te dni. Za začetek zbirke je dr. Glonar zbral aforizme iz Levstika pod naslovom »Besede Slovencem«. Kot dru ga zbirka bo izšla Umetnost v Primorju, ki jo je spisal univ. prof. dr. Štele in v kateri jc podal umetnostno kulturno geografijo tega ozemlja na meji dveh narodnosti in dveh kultur. Zbirko bo krasilo 25 podob. Univ. prof. in konservator dr. Mesesnel bo podal monografijo Jožefa Petkovška s 23 podobami. Cena posamcznrm sešitkom bo 12 din, ilustriranim ali pa z dvojnim obsegom pa 24
din^rieVj
Pred binkoštmi
Pred oknom se dviga svetlozelena krošnja lipe, zadaj na vrtu pa se vzpenjajo vitki topoli v svileno modrino pomladanskega jutra. Majnice cveto in trate so prepletene z rumenimi in belimi cvetkami. Vonj po topli, prebujajoči se zemlji se širi v jutranjo svežost. Pod modrozlatim binkoštnim nebesoili se škorci, sinice in ščinkavci radujejo nove, očarujoče pomladi.
Binkoštni Duh preveva deželo. Prihaja s šu-štenjem listov, z žuborenjem voda in vodic, z iskrenim žvrgolenjem drobnih ptic. Pripravlja nas na veliki, prazniški čas v letu. Studenci vsega živečega so odprti in tisočero se pojavlja čudež nastajanja, cvetenja in izpolnitve.
To je Duh, ki nas prešinja z orgelskim bu-čanjeni starodavnih, nabožnih pesmic, ko sonce kradoma sili v cerkev skozi pisane šipe. To je tisti Duh, ki ga je pesnik izrazil z besedami: »O, zvezda in roža, duh in telo, ljubezen, trpljenje in čas na vekomaj U
Z večnimi čudeži se razlije po svetu in odpre srca, ki so še v bližini božjega pratemelja življenja. Spoznajmo ga v petju ptic, v cvetu rož, v hrumečih nevihtah, v pražnjih zvokih jutranjega zvona 1
Breza dehti na trati in sonce polzi po knjigah, ki so v njih pomladanske sanje pesnikov.
Tako se bližajo binkoštni prazniki z jasnimi in čistimi urami, ki so polne zelenja in zlata in plavajo z oblaki v daljo.
Drugo največje mesto na svetu
To je milijonsko mesto Tokio, prestolnica Japonske. Pravkar so prešteli prebivalstvo tega me-sla in so našteli 7,001.560 glav. Tako je postala japonska prestolnica drugo največje mesto sveta. Samo Newyork je še za nekaj večji. Med 7 milijoni ljudi v Tokiju je 3,599.903 moških in 3,401.657 žensk. Tujcev je v Tokiju 5482. Samostojno gospodinjstvo ima v Tokiju 1,519.954 ljudi s povprečnim številom štirih oseb.
Rojstev je bilo lani 115.982; rodilo se je 59.400 dečkov in 56.582 deklic. Umrlo je 61.245 oseb.
Največja japonska družina
Kakor poročajo iz Tokija, so nedavno iztaknili v vasi Furuiki, v prefekturi Hyogo, neko družino, ki je brez dvoma največja na Japonskem. Poglavar družine Hahiroemon llattori je star 100 let. Njegova žena Tome llattori pa ima 90 let. V hiši teh dveh prebiva — po stari japonski šegi — še 61 lotili najstarejši sin Tarokihi Hattori s svojo ženo Kane. Ta zakonska dvojica ima pet otrok, sina in štiri hčere. Sin Jaji Hattori, ki ima 31 let, je oče treh otrok, ki pripadajo torej že četrtemu rodu. Stari llattori ima tedaj 48 pravnukov. Koliko je pa vseh članov družine, vštevši otrok, vnukov in žena, pa sploh še niso dognali.
Še bolj važno kot je število članov te družine, je pa to, da v poslednjih 50 letih — torej v pol
Angleški finančni minister sir John Simon g svojo ženo.
stoletju 1 — ni še nihče tega rodu umrl in tudi ni bil nihče resno bolan I Stoletni Hahiroemon in njegova žena sta tako privezana na svojo grudo, da sta samo enkrat odšla iz svojega rojstnega kraja, in sicer na božjo pot k boginji Isi. A tudi to pot sta peš opravila. Leta 1933 so v čast poglavarju te družine blizu hiše postavili spomenik, in še vedno gre stoletni starček vsak dan do tega spomenika, pa bodi vreme grdo ali lepo.
Staro kitajsko posebnost so odpravili
Dve prastari posebnosti so nedavno odpravili na Kitajskem. Prva je bila ta, da so bolniki le tedaj plačali svojega zdravnika, če so bili zares ozdravljeni. Če je pa kdo spet zbolel, mu ni bilo treba zdravnika plačati. Druga pa je bila ta, da je moral sleherni zdravnik, kadar je umrl kdo, ki ga je on zdravil, prižgati pred svojimi vrati lučko. Tako je bilo moči že od daleč spoznati zdravnika, ki mu je pomrlo največ bolnikov. Zdaj sta te dve naredbi, ki sta bili za zdravnike zares nerodni, a mogoče koristni? — vendarle odpravljeni.
ŠPORT
Jack Dempsey — od prvaka v boksu do bogataša
Jack Dempsey je še vedno veliko ime med ljubitelji boksarskega športa. Sedem let neprestano si je lastil svetovno prvenstvo, na deset tisoče ljudi ga je hodilo gledat, kako se bori v ringu. Z milijoni dolarjev je napolnjeval blagajno svojega menagerja Rickarda, vse dotlej, ko mu je ponosni naslov prvaka odvzel Gene Tuney, ki pa je imel brez dvoma manj trgovskega duha, kakor Dempsey. Tisti časi, ko 6ta se ta dva borila — to so bili zlati časi.,«
Nov rekord.
Še dandanes se prireditelji najrazličnejših boksarskih mathev potegujejo za Dempseya, ki ga hočejo imeti kot »tretjega človeka v ringu«. Kadar se namreč izve, da bo Dempsey sodil ta in ta math, tedaj se število gledalcev neprimerno poveča. Toda Jack ne sprejme vsake ponudbe. Trgovsko preračuna, koliko mu bo nesla ta ali ona borba, kateri bo on sodnik. V Manilli so mu izplačali za sojenje matha med Leom-Garcio le »vsotico« 250.000 din. Toliko do sedaj še noben boksarski sodnik ni prejel za svoj »trud«. V Por-torici je pa izkupil Dempsey od srečanja med Salicom in Elscobarom tudi čedne denarce (150.000 din). Tekom vsega lanskega leta pa je zaslužil v svojem sodniškem poklicu prav gotovo preko milijon dinarjev, Seveda je to le njegov postranski zaslužek.
Hotelir, industrijalec, politik itd.
V New Yorku ima Dempsey veliko restavracijo preko poti »Madison Square Gardena«, koder vsak večer pozdravlja svoje goste, ki niso baš skromni pri zapravljanju težko ali lahko prisluže-nih denarcev. Pa tudi cene v njegovem lokalu niso nizke. Z vsakim spregovori nekaj besedi, stiska jim prijateljsko roke — in posel gre v cvet kot le kaj. Poleg tega lokala pa ima še drugo restavracijo s hotelom v letoviškem kraju Miamija, pa še dveh gostinskih obratov v Californiji in Meksiki je lastnik. Prav tako je soudeležen z velikim deležem kapitala pri neki konfekcijski tvornici, uspešno špekulira s petrolejem in je tovarnar likerjev. Poleg vseh teh dohodkov pa mu denar leti v blagaino tudi na ta način, da svoje ime daje raznim tvrdkam v reklamne svrhe. Pa tudi za politiko se v zadnjem času precej zanima.
Torej, vse v vsem. Velik je vzpon tega človeka, ki je započel svojo kariero kot »tramp« (to je brezposelni ameriški delavec, ki hodi od mesta do mesta in si išče zaslužka). 40 letni Demp-sey bi mogel doseči še zavidljivo politično kariero. Stalno se pojavlja kot govornik na najrazličnejših shodih in povsod prihaia njegova popularnost do vidnega izraza. Dogoditi se zna, da bo Dempsey imel še vidno mesto, kakor ga ni dosegel še noben boksarski prvak sveta.
Po svetu
Italijanska atletska zveza je sprejela ponudbo Nemčije, da se obe lahkoatletski reprezentanci se-staneta 3. in 4. avgusta v Berlinu. Prav tako so Italijani dokončno sprejeli tudi napovedani dvoboj z našo lahkoatletsko reprezentanco, ki se bo pa vršil na italijanskih tleh, dočim je povratni dvoboj določen za leto 1941 pri nas. To je torej že 5 srečanje, ki so ga Italijani sprejeli za letošnje leto.
Od šnortov v Turčiji je najbolj priljubljen nogomet. Nato pa rokoborba in lahkoatletika. Na največje nogometne prireditve prihaja povprečno po 10.000 gledalcev, na važne rokoborske tekme po 7000 gledalcev. Na Balkanske igre (atletske) pa je prišlo 20.000 gledalcev. V Turčiji se nahaja
poseben Balkanski komite, katerega dolžnost je, skrbeti za izvedbo Balkanskih iger. Ves šport spada v Turčiji neposredno pod upravo vlade. Za organizacijo VI. Balkanskih iger je dobila turška atletska zveza 210.000 dinarjev, dočim je dobila prav ista atletska zveza za samo organizacijo še
podporo 35.000 turških lir.
*
Po nedeljski pičli zmagi Italije nad Nemčijo si lahko ogledamo kako izgleda bilanca dosedanjih njihovih srečanj:
1923	v Milanu 3:1 za Italijo.
1924	v Duisburgu 1:0 za Italijo.
1929	v Turinu 2:1 za Nemčijo.
1930	v Franklurtu 2:0 za Italijo.
1933 v Bologni 3:1 za Italijo.
1936 v Berlinu 2:2 neodločeno.
1933 v Florenci 3:2 za Italijo.
1939	v Berlinu 5:2 za Nemčijo.
1940	v Milanu 3:2 za Italijo.
*
Po odigranih tekmah predzadnje nedelje v Švici izgleda švicarska nacionalna liga takole:
1. Servette: slede: Lugano, Grenchen, Grasshop-pers, Chaux-de-Fds, Nordstern, Lausanne, Young Boys, Luzern, Young FeHows, St. Oallen, in Biel.
Pri mednarodnem tekmovanju letalskih modelov na gori Teck v pokrajini Schwaben je bil dosežen nov rekord. Dosegel ga je Widmer s svojim modelom v času 1 ure 2 minuti in 50 sek.
V	madžarskem nogometu vodijo kot najboljši strelci naslednji igrači: Dr. Sarosi (Ferencvaroš) 17 golov, enako število je dosegel Nemes (Kispest); s 16 zgoditki sta Nagy (Szeged) in Olajkar (Kispest); 15 golov je zabil Turay II.; s 13 sta Serfozo (Sziirketaxi) in Moroc (Haladas). Nato slede še ostali.
V	nedeljo so bile končane v Rimu konjske dirke z mednarodno udeležbo. Tekmovalci so se borili za nagrade italijanskega kralja, ki je tudi samo prisostvoval dirkam. Zmagal je nemški kapetan Briekmann, drugi je bil italijanski podpolkovnik Bettoni. Kralj je osebno izročil zmagovalcu svojo nagrado.
ThomasAValthour sta zmagala v veliki kolesarski dirki, ki nosi naslov »Šest dni Pittsburga«. V 145 urah ko sta vozila, sta prevozila progo 3808 km.
*
Nemci bodo svoje teniško sezono otvorili dne 16. maja ko bodo priredili turnir v Wiesbadenu.
Turnir bo trajal do 19. maja.
*
Plavalna reprezentanca Napolija je premagala budimpeštansko moštvo M. A. C. z 34:29 točkami. Tudi v vvaterpolu so zmagali Italijani, ko so tolkli Madžare s 3:1. Na dvoboju je bil dosežen tudi lep rezultat Madžara Elmarija na progi 100 m prosto v času 1:03.3 in na 200 m prosto Madžara
Fabijanija s časom 2:53.8.
*
Grčija in Ttalija se bosta sestali s svojimi lahkoatleti 29. in 30. junija v Atenah. Srečanje se bo vršilo na stadionu kjer se vedno vrše Blakanske
igre> * .
Bologna, vodeči klub v italijanskem nogometu bo skoro znatno okrepljen z igračem. ki bo prišel iz Amerike. Galvalizzi, branilec kluba »Rample junior« iz Montevidea bo prišel v vrste bologn-skega kluba.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
KnUnarskn društvo tl.hiblianirat ohvcMs vse odbornike. <1 si lio seia !>. nuija ol) 7 na sedežu kluba. — Istc-KH dno ob s. pa b< sotanek r.a vse ljubitelje kolesarskega Športu pri Helnmi v Dobninjah zaradi izleta v Zupanovo Jamo, ki bo Ifl. maja. Prosimo, da se nastanka udeleži: vsi. ki s., za izlet zanimajo. — OdUar.
Besarabija
Ruski poslanik Surič, ki je bil iz Pariza tako rekoč izgnan s svojim osebjem vred, se je v Bukarešti ustavil v hotelu Continentalu in je ondi sprejemal svoje tovariše iz Aten, Sofije in Budimpešte. Mimo tega se je sestal tudi 7. dr. Clodiusom, ki je poseben pooblaščenec Nemčije za južnovzhodno Evropo.
Kaj se dogaja na Romunskem?
Skoraj da že povorijo o nevarnosti' ruskega vpada v Besarabijo, v pokrajino, ki se razteza od Černovic do izliva Donave in je že 600 let predmet spora obeh ■držav, to se pravi odtlej, ko je prva romunska vladarska rodbina, rodbina Basarab, dala tej važni obsežni jnjkrajini svoje ime.
»Kaj počenja Surič v Bukarešti?« sem vprašal v Bernu romunskega načelnika dopisnega urada dr. Anastasiuja.
»Mislim, da bi rad užil še kaj lepih dni, preden pojde v Moskvo.«
»Ali menite, da morem še v Bukarešto, preden bo izbruhnila romunsko-ruska vojska?«
»Mi se nič ne bojimo,« pravi dr. Anastasiu.
»Nič se ne bojite, da bo vojska?«
»Pravim, da se vojske ne bojimo. Če Rusi hočejo — prav!«
Zares so Romuni v poslednjih letih mnogo popravili tega, kar so v prejšnjih letih zamudili. Od začetka leta 1939 se i,500.000 mož trudi, da zgradi na vsem severnem |iolkrogu, to je od Aratla do Teraspola, močno, nezavzetno obrambno črto, »Karolovo črto«. Vsa armada je že leto dni mobilizirana. Tako da ne bo mogoča taka mobilizacijska komedija kakor pri mobilizaciji med svetovno vojno, 1. 1916, ko je bilo spočetka vpoklicanih 300.000 mož, pa jih je obležalo na bojišču 800.000.
Na severu in severozahodu je Romunija imenitno zavarovana s Karpati, to je gorovje, ki že 1400 let varuje romunsko pleme, da je ostalo čiste krvi, tako da se ni posrečilo ne Turkom in ne Rusom, ne Madžarom ne Nemcem, da bi bili kdaj koli za dalj časa zasedli te divje gorske predele.
Romunska armada je po novem razdeljena na tri dele:
1.	Prva je redna vojska, ki sestoji iz t milijon 600.000 mož.
2.	Nadomestne čete iz vojakov od 18—21 let, ki so vojaško že izve/bani.
3.	Nemobilizirani starci, ženske in otroci, ki so prav tako že organizirani in imajo za čas vojske svoje jjosebne določene naloge.
Kralj Karol, vrhovni poveljnik, se je že kot prestolonaslednik izkazal s svojim polkom »Prestolonaslednik Karol«, ki je bil vzor discipline in reda za vso vojsko.
Generalštabni šef 1'lorian Tcenescu je strokovnjak prve vrste.
Kakor armada, je bila izboljšana tudi proizvodnja orožja. Tako ima Romunija zdaj tri letalske tovarne, ki so zgrajene na pr. v Bra-sovu, pod zemljo in so varne pred bombami. Ondi izdelujejo predvsem lovska letala tipa »Set«, ki so narejena po angleških in francoskih patentih. Težki bombniki so italijanskega izvora in so zgrajeni pri Caproniju. V Romuniji biva zdaj italijanska vojaška misija 30 oseb, ki vežba romunske letalce.
Kakor rečeno, je jako dobro poskrbljeno za dobro obranil«), zlasti za primer glede na zadržanje prebivalstva. Tozadevno se je stva-C posebno glede na manjšine jako izboljšala, tako •da bo mogla Romunija v primeru kake vojne poslati tudi dobršen del svoje policije, ki je bila doslej tako krvavo potrebna za notranji red, na bojišče. V Romuniji so zdaj ogrski, nemški, ruski in bolgarski Romuni slednjič le sprevideli, da jim je v tej državi navzlic vsemu vendarle bolje kot bi jim bilo v domovini.
Rusija bi jako veliko tvegala, če bi hotela vpasti v Besarabijo.
A kakšne koristi bi imela Rusija, če bi dobila Besarabijo v svojo oblast?
Prvič bi bilo jako važno /unjo, ko bi se s tem podaljšala črnomorska obala za 200 km, saj so Romuni že od nekdaj te/ko gledali, ko se je ruski petrolej prevažaj iz Bakuja v Con-stanco — kot po najkrajši poti. Mimo tega je romunsko vojaško pristanišče Mangalia, s svojim izvrstnim nadmorskim in podmorskim bro-dovjein samo 52 km oddaljeno od Constance.
Drugič bi se z zavzetjem Besarabije približali Husi k izpolnitvi drugega svojega velikega vojnega smotra, namreč da bi imeli |>r i -liko zavzeti evropsko Turčijo s Carigradom vred. To bi pa pomenilo gospodstvo nad Bos-]>orjem in nad Dardanelami in tako se na mali pojasni, zakaj so zavezniške čete z generalom Weygandom v prednjem Orientu na straži.
A nimata samo Anglija in Francija skrbi za južnovzhodno Evropo. Tudi Švica (dopis iz švicarskega lista »Basler Nachrichten«) misli na 2000 svojih ljudi, ki so že 100 let naseljeni v Besarabiji kot kmetje in rokodelci.
»Če bi nam bila kdaj vsiljena vojska.« je dejal romunski poslanik v Švici, »bomo vsaj imeli dovolj svojega petroleja za svoje tanke, letala in ladje.«
Apostolski nuncij v Berlinu, Orsenigo,_ španski poslanik Masaž in belgijski poslanik Davignon, ko poslušajo govor zunanjega ministra Ribbentropa.
Kranj
Vino — shrnniščne knjige, ki jih morajo lastniki zasebnih shranišč nabaviti na svoj račun, bo tiskalo Tiskovno društvo v Kranju točno po predpisanem obrazcu, tako da bodo uporabne za vino in za žganje hkrati. Cena, lačunana po polah, bo zavisna od čimvečjega naročila oziroma naklade. Zato naj oni oddelki, ki imajo take obrtne stranke, to knjigo — računano po polah — takoj naroče in naj navedejo, če žele knjigo vezano ali posamezne pole. Zaradi naklade te zasebne tiskovine ie umestno, da se naročile nemudoma izvrše. — Tiskovno društvo v Kranju, r. z. z o. z.
Dramatski odsek opozarja prijavljence za »Hamleta«, da bo klet v nedeljo, 12. t. m. in ne v sredo, kot je bilo prvotno določeno, ker so vse vstopnice razprodane.
Britanska križarka za obrambo zoper napade letal, »Coventry«, ki so jo napadli nemški bombniki.
Poročnik Heim 22
4 4 Vohunska povest iz časa svetovne vojne.
' Ta mikrofotografska priprava pa je bila pod imenom »Bog z nami« prirejena kot zaponka na posebnem oficirskem pasu, ki sem ga Stiefelu prepovedal nositi. Žal mi je, da nisem bolj paz.il na to. Ta priprava zmanjša razne predmete in slike, ki se dajo pozneje povečati in uporabiti. Ta dokaz se mi zdi zu-dosten Rad bi še kaj našel v Stiefelovih zapiskih, a nimam mnogo upanja na uspeh. — Vodil je seznam svojih vinskih vrčev in njihov izvor. Ni vzroka, da ne bi bil on vpisal svojih vohunskih uspehov in pridobitev. Na žalost pa nisem mogel razvozlati načina njegove pisave. Bojim se, da je ne bom mogel. Vsaka njegova okrajšava je bila tako narejena, kakor se je trenutno domislil brez vsakega zakona ali pravila, da le dii svojemu spominu kako oporno točko. Cele ure sem se zamanj mučil z njegovimi papirji.«
»Čuvajte svoje zdravje, moj dobri prijatelj,« pravi Niederstoff zaskrbljeno. »Silno ste utrujeni.«
»Kar se tiče Stiefelovega umora samega,« vpraša Strohberg, »ali ni nič novega?« »Nič.«
»Toda ali vse to ne odkriva novih obzorij?« pravi Kompars.	.
»Oh, kaj tisto!« ga je zavrnil Niederstoff ljubeznivo in preprosto. »Glavno je. da je ta ničvredno/ vohun. Zdaj, ko je mrtev, smo varni pred vsako bojaznijo. Zadevo bomo že uredili. Potem bomo lahko mirni. Moj Bog, zdi se mi, da sem začel znova živeti.«
Nenadoma je začutil potrebo, da odkrije svoje srce. Začet je govoriti sam s seboj in hodil po pisarni sem in tja z velikimi mladeni-škimi koraki:
»Zelo me je razburila ta grožn ja, ki je visela nad mojo komandaturo. Prav lahko vam rečem, da je bila vzrok moji bolezni neka težka slutnja, da bom moral zapustiti to mesto v tistem trenutku. ko bi se zdelo, da moja prizadevanja za medsebojno razumevanje in zliliža-nje med nami in prcbivalci, bodočimi nemškimi državljani, že kaže prve uspehe m sadove. — Seveda. Ka j me gledate tako začudeno? Ali ne razumete moje velike ideje? Razume se, da bo treba stoletij! da bodo ti ljudje v celoti vključeni v nemško cesarstvo. Toda med tem je treba pripravljati asimilacijo in jaz hočem biti prvi pri tem delu; zato mora pa vlada v teh krajih doigo časa ostati kolonialnega tipa. Sani sem za to delo tudi našel, prepričal in pridobil prvo zaveznico, neko nenavadno žensko. Vam, Ileim. se moram zahvaliti, da morem tako skrbno vršiti svojo dolžnost kakor vi vsi. posebno pa lleiin. Ne bom ga pozabil Prihodnji petek pridite k meni, kjer bomo proslavili vas uspeh. Ali ste glasbenik? Slišali boste harfistko, ki je zelo velika umetnica. Vi tudi, Strohberg, se razume.«
Že je bil obrnjen proti vratom Ileim je v Inki naglici hotel nekaj povedati, da je jjožrl polovico besedi.
»Go«pod poveljnik, še neka tožba je, na katero se 1111 zdi neobhodno potrebne obrniti vašo pozornost. Gos|kmI kurat lluppcnschlacht je prekršil vojaška pravila. Brez naše vednosti je razposlal naravnost armadi tisti izvod »Najvažnejših verskih resnic«, v katerem so bili tudi objavljeni vohuni v našem mestu. No mislite, gospod grof. da vam zato podčrtavam to dejstvo, ker bi me to mučilo in ker je gospod kurat postopal, kakor da bi me hotel vreči skozi vrata komandaturo. Istočasno je proglasil Saint-Quorentin za vohunsko gnezdo ter se pregrešil v nezaii|)anju nasproti vam samim «
»Res ie.« uravi Niederstoff iu uamrši obrvi.
N-CEMENT
TZOTACI7^^^)D06RAPKIJEX
Nepremočljivi cement za izolacije in vodosradnje,
za gradnjo podzemeljskih objektov, kanalov, bazenov, predorov itd. Za izolacijo zidov, balkonov, teras itd. — Izdelek tovarne »Dalmatia d. d.« — Zastopstvo in zaloga:
Gregoviu Co.* Ljubljana • Celovška 37 • Tel. 39-48
Celjske novice
c Fantovski odsek Celje ima drevi ob 8 v [ Domu svoj redni sestanek na katerem bo pre- j daval g. prof. Mirko Bitenc. Vabljeni k polnošte- j vilni udeležbi!
c Zanimiva ugotovitev. V minuli zimi je tudi v celjskem okraju napravil zajec na sadnem drcv- i ju občutno škodo. Iz gospodarske statistike, pri kateri se je upoštevala zares najnižja cenitev, smo ■ ugotovili, da je zajec poškodoval v celjskem okra- ' ju 8907 sadnih dreves in popolnoma uničil 1553 drevesc v starosti od 4—15 let in s tem napravil nad 330.C03 din škode. Vso to škodo mora trpeti 478 sadjarjev, te pa ne bi mogli kriti v smislu lovskega zakona, češ, da niso imeli sadno drevje dovolj zavarovano. Če bi upoštevali delo in stroške, ki so jih imeli sadjarji s tem, da so proti zajcu drevje zavarovali, lahko računamo, da se škoda po zajcu ogromno poviša. Zakupnina lovišč znaša le 43.000 din. Iz tega vidimo, da je zajec največji škodljivec sadnega drevja in da je sorazmerje med lovsko zakupnino in škodo samo na sadnem drevju preveliko.
c Hmeljarski tabor v Žalcu ln »Jutro«. Dobro obiskan hmeljarski tabor v Žalcu na praznik Kristusovega Vnebohodi ni prav nič ugajal »Jutro-vemu« poročevalcu, ki je po tridnevnem premišljevanju vendar posvetil v nedeljski številki »Jutra« svoje razmotrivanje o tem taboru. Njegovo raz-motrivanje razumemo saj vemo, da se vpričo toliko hmeljarjev ni dobro počutil v dvorani in si ni upal izreči besede. Pravi, da je bilo na zborovanju le nekaj desetin članov Hmeljarske zadruge in dobrih sto interesentov iz hmeljarskih trgovskih vrst. V svojem poročilu pravi, da so se hmeljarji čudili, čemu se takšnemu, povsem gospodarskemu zborovanju pridajaio ukrepi, ki so sicer v navadi pri kakšnih političnih shodih. Kje je opazil te »posebne ukrepe«, ne vemo, ker jih tudi hmeljarji niso opazili.
c Iz drvečega avtomobila je padel natakar Ivan Koprive z Vranskega. Pri padcu je dobil hujše notranje poškodbe in so ga našli na cesti še nezavestnega ter ga takoj prepeljali v celjsko bolnišnico. Kako je prav za prav do te nesreče prišlo, še ni znano.
c Na Sp. Hudinji 85 pri Celju je umrl sinček pekovskega pomočnika Petek Josip, v celjski bolnišnici pa je umrl 6 letni sinček posestnika Šlaus Avgust iz Frankolovega in 78 letni prevžitkar Vovk Mihael iz Pilštanja. Naj počivajo v miru!
c Razprava zaradi znanega kavarniškega incidenta. Včeraj se je na okrožnem sodišču v Celju končala razprava proti inž. Adolfu Maksu Westnu zaradi incidenta v kavarni »Merkur« v Celju. Prvi je bil zaslišan g. Kraupner Rihard, trgovec iz Celja, ki je izjavil: V mlekarni Roza Camparuti je prišlo med inž. Westnom in menoj do incidenta, pri katerem je inž. Westen izrekel besede: »Hinaus mit den \Vindischen!« Pozneje je v kavarni »Merkur« prišlo do sličnega incidenta, pri katerem je g. inž. Westen izrekel: »Du vvindiseher Hund»,
Cerknica
V nedeljo, 5. maja je priredil naš Marijin vrtec materinsko proslavo, ki ie bila predmet izrednega zanimanja v Cerknici. Na sporedu so bile dekla-macije naših malčkov, petje, govor učitelja g. Per-hariča, ki je v globoko občutenem in zasnovanem govoru poveličevaj žrtev in delo naših zemeljskih mater, ki v ljubezni sebe darujejo za blagor otrok. Prisrčen prizorček rajanja »Rožmarin« je tako navdušil, da so morali ponavljati. Nad vse nepričakovano pa je izpadla igrici »Pavelčkova piščalka«. Vse točke je pripravila gdč. učiteljica Šemrov Anica, kateri dolgujemo veliko hvale. Pokazala je pot, po kateri naj gredo za njo vzgojiteljice, ki hočejo izpolniti svojo vlogo kot negovalke mladega cerkniškega cvetja v veselje staršev in ponos kraja. Dvorana je bila zares polna in vtis prireditve nepozaben.
zagrabil stol in ga vrgel proti Kratipneriu. Trgovec Josip Debenjak je izjavil, da je inž. We?tcn v kavarni Merkur tudi njega pozdravil; »Schon vvieder ein vvindiseher Hund«. Priča Zagjr Miroslav, šoler mariborskega avtobusnega poJjetja, je izpovedal, da je bil g. \X'esten zelo vinjen. Isto sta izpovedali priči Toplak in Krivcc. Martini Fric in Robert Erzinek sta izj>oved.ila, da inkri-miniranih besed nista slišala. Zaradi incidenta v mlekarni Rosa Camparuti sta bili zaslišani priči Dvoršak Anica in Hajbenku I leda, ki sta izpovcli, da \Vesten besed >llinaus mit den Windischen!< ni izrekel. Ob koncu zaslišanja sta bila Kraupner in Debenjak zaprisežena in sta svojo izpoved potrdila s prisego. Sodnik okrožnega sodišča dr. Kraut je nato razglasil razsodbo, po kateri se inž. Adolf Maks Westen obsoja po čl. 5 zakona o zaščiti države na 2 meseca zapora, 8000 din denarne kazni, 1000 din povprečnine in na povračilo vseh pravdnih stroškov. Zagovornik dr. Skoberne je vložil proti razsodbi priziv.
Trbovlje
Jubilej vrlega moža. Danes obhaja 70-letnico svojega truda-polnega življenja upokojeni rudar g. Anton Kurent. Naš slavlic-nec je vzoren katoliški mož in dober ter skrben družinski oče, ki je svojo števlno družino vzgajal v pravem krščanskem duhu. Pri vsem, kar je v zvezi s cerkvijo in njenim življenjem, je gotovo poleg Kurentov oče. Značajnega in dobrosrčnega moža vsi ljubijo in visoko spoštujejo. Bog ohrani našega slavljenca še mnogo let zdravega in zadovoljnega njegov: dobri družini in tukajšnji cerkvi. K visokemu življenjskemu jubileju Kureitovcmu očetu tudi mi iskreno čestitamo.
Kam z našo mladino? nam bo prišel predavat znani upravnik poklicne svetovalnice in posredovalnice iz Ljubljane g. dr Vlado Schmidt. Tako zanimivega in aktuilnega predavanja, kakor bo tema »Pomen poklicnega svetovanja za staršu in njihove otroker. še ni bilo v Trbovljah. Tudi pri nas. kjer je toliko mladine, je potrebna poklicna svetovalnica Starši in ostali, k; imate opravka z mladino in ki imate težave z izbiro njih poklica, udeležite se zanimivega predavanja, ki bo v okviru društva šola in dom v telovadnici meščanske šole v Trbovljah v četrtek, dne 9. maja ob 19. Vstop prost.
»Utopljenca« bodo še enkrat ponovili. Ker v nedeljo nekateri niso dobili več vstopnice, se ho igra ponovila še na Vinkoštni ponedeljek zvečer ob pol osmih v Društvenem domu
»Pastir Kostja«, velik ruski film, bo predvajal kino Društveni dom za binkoštne praznike.
Brežice
Mladina ljudske šole je priredila dne 4. in 5. maja materinsko proslavo v prid C.M1). Uvodoma je bil lepo uspel prizor »Materi za god«, nakar jo sledila obrambno-vzgojna spevoigra »Poštelski zaklad«. Vsa dejanja so bila podana prav dobro. Vsebina pa ie času primerna; saj je med vso predstavo prevevala misel: moli in delaj, ljubi svojega bližnjega in ljubi svojo domovino! Vlogo starčka Martinka je z doživetjem podal učitelj g. Karlo Sancin in s tem držal mnogoštevilno otro-čad v harmoniji. Prireditev je bila zavodu in izvajalcem v čast in tudi deležna obakrat toplega priznanja s strani polne dvorane običnstva. Režija je bila v rokah učiteljice ge. Slave Voukove.
>Ga bom že spomnil na to. Pa saj veste, katoličan je; vrli tega je jezuit ter se je rodil v pokrajini Lorraine. Kako naj se neki midva razumeva? Na svidenje!«
To pot je bilo jasno, da ga nobena še tako važna zadeva ne bi mogla zadržati. Odšel je s hitrim korakom.
»Poveljnik ima čisto svoje razlage in zamisli,« pravi Kompars in se nasmehne. »Nisem pa vedel, da je generalni kurat Lorenec.«
»Nikoli se ne bom privadil takemu podeljevanju služb, da je Nemec iz ene pokrajine več vreden kot iz kake druge.« pravi lleiin osorno. »Vi, Kompars, odkod ste vi?«
Že na zunaj se je občutilo, da je njegov glas sovražen. Očividno ni rad videl tega novega prišleca, ki je stavljal prav neumna vpra-šunja v neki nagajivi sarkastični obliki.
»Jaz, moj dragi tovariš,« odgovori Kompars, »jaz sem prav tako Nemec iz drugega predela, namreč iz Porcnja. Ampak tega me je resnično sram.«
*
Generalni kurat je še isti večer prosil Ifeima odpuščanja v Kazini Pred vojno je bil obsežen hotel, last francoske banke. Zdaj so pa hotel zasedli nemški oficirji. V jirvo nadstropje ie imelo dostop le osebje komandature Stroii-nerg je rj.nl preurediti eno solio v pivnico: druga je bila za kadilce. Sam je v mirnih dobah službe prebil tam dolge večere v družbi svojih podrejenih Tem se je večkrat pridružil jezuit, /aradi lepšega so pili francosko pivo — o katerem so sodili ne popolnoma neutemeljeno, da je brez von ja, brez barve in brez okusa — kot v kaki beznici, kar je spominjalo in včasih oživilo nekdanje lepe večere ob nemškem pivu. Strohberg in kurat sta vlekla svoje dolge pipe. Ostali so se zalagali s smotknmi, kolikor jih je kdo mogel pokaditi. Bile so fino zvite, osladne in urccei močne.
»Sicer pa, moj dragi poročnik « je pravil kurat, »sem mislil, da ste samo navaden policijski oficir. Niti najmanj nisein slutil, da bi te vohunske zadeve spadale v vaš delokrog. Če bi bil vedel, mislite... Končno je vse dobro, kar se dobro izteče Sedaj lahko spimo na obeh ušesih, ker jc vaša zmaga popolna...«
Tedaj se je Kompars hrupno zakrohotal. Njegova veselost je bila prisiljena; to je bilo očitno Ni je skušal spremeniti, ampak je prostovoljno še naprej pretiraval. Njegovo nesramno postopanje je zadobilo žaljiv značaj. Duhovnik je obmolknil iu večkrat po malem pljunil v svojo pi|x>.
»Oprostite, gospod kurat, to jc od nervoz-nosti.«
»Nič hudega. Ali niste bolni?«
»Bolan, ne, ampak razburjen, kakor smo vsi. Dobro čutimo, du kljub strašnim naporom poročnika Ilcima nismo napravili nobenega resnega koraka v l>orbi proti vohunstvu v Saint-Quorentinu Kar naravnost sj priznajmo.«
Z ogorčenjem so se dvignili proti njemu. »Pojasnite!« pravi Schmidt posmehljivo.
»Naj bo,« odgovori Kompars. »Da dobimo celotno sliko o vsem. kar sc godi v mestu, se moramo najprej otresti brezplodnih ra/.motri-vanj. Pomisliti moramo na dve stvari:
1.	Naši sovražniki so gotovo imeli nujen vzrok, dn so ubili Stiefela. Dobro sn vedeli, v kako strašno nevarnost so postavili vse prebivalstvo. Ali ni Ileim v zadoščenje zahteval preselitev vseli moških prebivalcev. Bodilo /a trdno prepričan-', da so pričakovali kaj podobnega. Njihovo enotno in vzajemno mišljenje lahko postavimo za zgled.
2.	Nikoli mi ne boste dokazali, da bi imeli Francozi v zadnjih tednih tako sijajne uspehe, če ne bi imeli tu neke vohunske organizacije s špfom na čelu in pomočniki, ki izvršujejo povelja.
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J.VILHAR. urar LJUBLJANA, Sv. Petra (.36.
Preveč blaga ima
TRPIN, zato prodaja tako poceni. Oglejte si
izložbe v Mariboru, Vetrinjska ul. 15. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I
Ekonomična vožnja
na tehnično najbolj izpopolnjenih
DKUf mntnriklih Moden 940
l#Hv« lllUlUlImlll .....................................im
nudi užitek vsakemu še lako razvajenemu vozaču. — Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKW motociklov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 30.
STEZNIKE
higijenske, brez gumija in ribje kosti, tudi po meri, modrčke, krušne poletne bluze, kombineže, in nogavice najugodnejše pri »Luna«. Maribor. Glavni trg št. 24
Mali oglasi
V malih ojclBsIb < nI J" »ali« beaeda 1 din: ienltovanjitkl a*la»l t din Drlielo tl»k»!ir naslnvnr besede ne računajo <T0tn«. NaJinanJIt mciieli ta mati urlaa IS din. - Mali •rlaal <r plačujejo takuj pri oarotllu. • Pri oclaalb rektnmnnra rnafaja •« raJuna ennkolonaka. 1 mm »tanka Mtltna »r»tlra po 1 din ■ Za pismen« ndeovor* cleda malih OKlaaot treba prlloiltl maniko.
Otroiki kotiček
II
Sfužbe iščejo
Restavracijska kuharica
žeti mesto v Ljubljani alt tzveu. Naslov v upr.
»Slovenca« poU St. 6SS8.
Sedlarski in tapetniški
pomočnik Išče službe. -Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 595.
CEVI
za odvode stranišč, dimovode, ..SALONIT" valovite strehe, šablone in ves ostali
gradbeni material
dob te pri
il
• *
MATERIAL
trgovina s stavbenim materialom lnstnik MIRO VOVK
LJUBLJANA, Tyr3eva C. 36 b
Telefon 27-16	Brzoj. ..MATERIAL"
ZAHVALA
Trgovski samopomoči v Mariboru se iskreno zahvaljujem za točno izplačilo posmrtnine po sestri Mariji kntiplež in jo vsakomur priporočani	Kumer Roza.
Dolrpel je in mirno v Gospodu zaspal v 78. letu starosti, naš preljubi soprog, očka, stari oče, tast in stric, gospod
Ivan Kos
preglednik finančne kontrole v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 9. maja ob 16 iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Maribor, dne 7. maja 1940.
Žalujoče rodbine: Kos, Pivec, Lovše, Vajt, dr. Rapoc in ostalo sorodstvo
Pridna dekle
19 let, z mešč. šolo In malo maturo, Išče službe. Ponudbe na J. Jeločnik, Ljubljana, Dolenjska 13.
Kontoristinja
s prakso Išče zaposlitve. Gro tuill na poskušnjo. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vestna« 6706. (a
mm\
Mizarskega vajenca
sprejmo Mrhar, Stanežlče št. Vid nad Ljubljano, (v
mm
Nov mizarski stroj
nerabljen, ugodno naprodaj. — Levičnik Zdenko, Kamnik.

Dolg na Slovaškem
Kdor Jc na Slovaškem dolžan, lahko plača pri nas. Mi gori zanj poravnamo. Vprašanja upravi »Slov.« pod »Slovaška«
6981.	(a
f
Prodam otavo
okrog 1000 kg. Fr. Rt«le, mesar, Ljubljana - Moste.
ZAČARANI GOZD
(123) S sveSko v roki je stopila še h krasnemu ogledalu Ln se klanjala punčki, ki se ji je smejala iz njega. Pa res, kako krasno oblekco ima na sebi! lvaikor za največji praznik.
Orehova jedrc?
ln med dobite najceneje »Medarnl«, LJubljana, Židovska ulica 6.
Vajenko v trgovino
takoj sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gorenjsko« 7042.	(v
Mlada tanta
so želita Izučiti, eden mizarske, drugi meliani-ške obrti. Tonudbe upravi »Slovenca« pod »To-štena fanta« 6697. (v
Trgovska učenka
Išče mesta v trgovini. -Ima 1 razred trg. šole, stara 16 let, vajena gospodinjstva in gostilne. -Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Pošteno dekle« 585.	(v
»TiT« [lilTd
Hlapca
sprejme Franc Juvan — Spodnje Gameljne 20. (b
Dva mizarska pomočnika
takoj sprejmem. - Plača dobra. - Matjaš Edvard Gllnok 10, Škofljica. (b
Pekovski pomočnik
dobi stalno dobro službo. Biti mora dober predpeč-nlk ln pripravljen razna-šatt kruh. Romih Martin, pek, Tržič.	(b
m h

Vsemogočni je poklical k Sebi dne R. maja, v 81. letu starosti, našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Josipa Sitarje
poštnega poduradnika v pokoju
K večnemu počitku ga bomo spremili v sredo 8. maja ob 16 iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče.
Sveta maša zadiišnica bo darovana 9. maja ob 8 zjutraj v baziliki Matere milosti.
Maribor, dne 7. maja 1940.
Žalujoča soproga, hčerka in sinova
Moške srajce
kravate, nogavice, spod. hlače še vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. P.etra cesta 38.	(1
2000 kg sena _
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7023. (t
Petstanovanjsko hišo
Šiški, komfort, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7025.	(P
Prodamo *
3000 kg ržene in pšenično prešane slame. Grad Loka pri Zidanem mostu. 1
Na Dolenjskem
prodam hišo z vrtom, s trgovino s trafiko. - Na-lov v upravi »Slovenca« pod 6701.	(p
Cepljeno trsje "
prvorazredno. 1 din komad, divjaki korenjaki -nudi Franjo Zlher, Za mošanl. Sv. Marjeta pri Moškanjeth.
Darila za birmaitee in birmanke
kakor ročne torbice,..denarnice, nogometne i6J»e, nahrbtnike Itd., v veliki izbiri priporoča
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta št. 13
^Prioj^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana. Bohoričeva 5
telefon 20-59 PostreZba brezhibna
Naš dragi stric, gospod
Ernest Ferk
višji sodni svetnik v pokoji
je v ponedeljek, dne 6. maja, v 85. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
K večnemu počitku ga položimo v četrtek, dno 9. maja 1940, ob 14 pri Sv. Barbari v Slov. gor.
Naj mu bo ohranjen prijazen spomin! Sv. Barbara vSlov. gor., dne 7. maja 1940
Žalujoči nečaki in nečakinje
Broz posebnega obvestila
VINA
iz
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj I
TELEFON ŠTEV. 25-73
Čitajte »Slovenca
8 evharističnih pesmi
za godbo na pihala redil Anton Tramte, TO ska, Medvode, samozalož ba, cena 60 din.	(g
Gumbnke, gumbe, plfse,
tnonograme, entel. atur fino in hitro izvrši
Matek & MikeS
Ljubljana Frandikanska ulica
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
Ali res Še nimate srečke državne razredne loterije?
Sporočite čimprej
svoj naslov na navadni dopisnici hiši sreče, bančni poslovalnici
BEZJAK 1
MARIBOR Gosposka ulica 25.
Enonadstropno hišo
tristanovanjsko, prodam takoj v Zg. šiški-Dravlje. Informacije: Hotel štrukelj, soba št. 2.	(p
V Zabukovci
in Lipogiavi je naprodaj malo posestvo za 25.000 din. V Lipoglavi 6 oralov 32.000 din. Ponudbe na: dr. Ogrizek, Celje. (p
Enodružinsko vilo
velik vrt, sončna lega, blizu parka in glavnega kolodvora v Mariboru — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 7054.	(p
Hišo-vilo
tristanovanjsko, solidno zidano, v Zgornji Šiški Dravlje - prodam. Letni dohodki 13.600 din. Informacije daje Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.	(p
(124) Kakšen hrup pa je to? Z rokami na ušesih je poslušala. Kaj neki ho sedaj? Dobro, da ne inore nihče k njej, saj je sama zaklenila vrata z lepim zlatim ključkom.
Mlinarji pozor!
Kompletno mlinsko napravo, z in brez pogonskega stroja in brez gradbe kupi m.
V	poštev prihajajo samo naprave v dobrem stanja.
V	ponudbi navesti, vse glavne dele, fabrikat, kdaj je inlin montiran in ostali opis strojev.
Ponudbe poslati na Oglasni zavod >FAMAc, Beograd, poštni predal 493 pod »Mlinski uredjaj*.
J Umrl je naš dolgoletni član načelstva in posojilnični bla-"I™ gajnik, gospod
IVAN KOS
preglednik finančne kontrole v pokoju
Pogreb bo v četrtek 9. maja ob 4 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče.
Našega člana, ki si je pridobil s svojim vestnim službovanjem za napredek zavoda veliko zaslug, ohranimo v častnem spominu. Maribor, dne 7. maja 1940.
Načelstvo Krekove posojilnice r Mariboru
Komfortno vilo
enostanovanjsko, 8 lepih sob, kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo, stanovanje za hišnika ln druge pritikline, elektrika, vodovod, plin, centralna kurjava, velik vrt, 15 minut od glavne pošte, oddam s 1. junijem. Natančnejše informacije se dobe pri : Goslar, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IX. št. 29.
+
V globoki žalosti naznanjam, da je moj dobri soprog, gospod
Feliks Justin
agr. zemljemerski inšpektor v p.
umrl včeraj popoldne, spravljen z Gospodom. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 8. maja 1940 ob 4.30 popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta št. 9, k Sv. Križu. Ljubljana, 7. maja 1940.
Helena Justin in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Ob prebridki nenadomestljivi izgubi našega srčno ljubljenega moža, sina, brala, svaka, zeta, gospoda
Armina Grada
se najiskreneje zahvaljujemo za vse izraze sožalja. Posebno zahvalo pa smo dolžni iz.reči prečastitemu duhovnemu svetniku gospodu Pečariču, komandantu Mojstrane gospodu kapelami Milakaru, dalje vsem gospodom častnikom, gospodom podčastnikom, vojakoin-planincem za častno stražo in spremstvo, gasilskima četama Mojstrana in Dovje, vsem zastopnikom raznih društev ter številnim prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in vencev ter vsem drugim, ki so nepozabnega pokojnika spremili k večnemu počitku
Mojstra n a - L j u b 1 j a na, dne 7. maja 1940.
Žalujoča soproga Gizcla Grad in ostalo sorodstvo
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčifi