GLAS list slovenskih delaveey v Ameriki. TXLXFOH: 2876 002TLAHDT. fatand m SteondrOlMi lUttar, Septamb« tU ** tha Post Office at Ntw Tori; N. 7n nate tke Act OoogrMi ot March S, 1B7B, TKUSrON: 2876 OOBTUUfDlV NO. 170. — STEV. 170. NEW YORK, SATURDAY, JULY 21, 1917. — SOBOTA, 21. JULUA, 1917. VOLUME XXV. ~ LETNIK XXV. Nemiri v Petrogradu. -000- RUSKE ČETE GREDO V PETROGRAD, DA UDUSE UPOR. — VOJAKI NEJEVOJNI ZARADI DOLGIH XEMIROV. — ČETE NA FRONTI SO SKLENILE, DA ODPRAVIJO AGITIRANJE PROTI VLADI. — IZ NEMČIJE JE PRIŠLO MNOGO DENARJA ZA VO OITELJE NEMIROV. — NAMEN, VPRIZARJATI KAKORdNEKOLI NEMIRE. -OOO- Petrograd, 20. julija. — Ruske čete so razorožile BoljsiVike, aH uporne radikalee, ki so vprizorili nemire v Petrogradu. Nemiri so odpravljeni in mesto je normalno. Iz previdnosti so vsi mostovi, kot včeraj, odprti in čete so pripravljene zadušiti vsak poiskus zopetnih nemirov. — Ponoči je prišlo s fronte več |>olkov, da so pomagali vdušiti upor. V Petrograd je prišel tudi oddelek koza-kov. — Ministri in vojaški ter delavski delegati so prejeli iz tseh krajev države več brzojavk, v katerih protestirajo proti nemirom, katere so vprizorili mak si mal isti in zagotavljajo, da ImhIo podpirali delavske in vojaške organi- znoije. Tudi v Kijevu so se pokazali nemiri in 4,000 ruten-skih vojakov je zavzelo arzen al, toda vojaki so takoj pregnali upornike. Pozneje so aretirali nekaj nemirnežev. drugi pa so zbežali. V mestu zopet vlada mir. Sklican je na 28. julija posebni kongres delegatov, ki bodo zastopali vse delavske in vojaške svete eele Rusije in bodo določili prihodnje ministrstvo in vladno politiko. Do tedaj pa so delavski in vojaški delegati zagotovili vladi, da jo bodo podpirali. Ker ekstremisti v Petrogradu vedno vprizarjajo nemire, zato se pogajajo ministri, da bi premestili vlado v Moskvo, kjer so razmere boljše in stanovitnejše. M. Ceretelli, poštni minister in član delavskega in vojaškega sveta, je rekel, da se bo glavni odbor delavskega in vojaškega sveta premestil v Moskvo, da ne bo nanj vplivala petrograjska gamizija. Da se zo|>et napravi mir, je vlada v soglasju 7. delavskimi in vojaškimi delegati sklenila, da se imenuje poseben odbor, ki bo v vednem stiku s petrograjskim vojaškim poveljnikom. Poslopje generalnega štaba in trg pred zimsko palačo sta glavni stan vladnih čet, ki tam kampirajo in so postavile topove. Pred zimsko palačo stoji pripravljenih š«kst oklopnih avtomobilov, v šotorih pa se nahaja več tisoč vojakov, ki so pripravljeni vsak čas zadušiti vsak nemir. V nemirih, ki so trajali 24 ur, se je pokazalo, da bolj-Aiviki nimajo dovolj vpliva in da ne bodo uspeli. Izkazalo se je, da so nastali nemiri vsled nemškega vpliva. Kozaki, ki patrolirajo po mestu, so upornikom odvzeli strelno puško, uporni glavni stan v Viborgu pa so pustili v miru. I>a je ruska armada lojalna, se razvidi iz tega, ker so vsi vojaški oddelki na fronti izjavili, da so pripravljeni zadušiti vsak nemir, kadarkoli jih vlada pokliče. Oblasti so prepričane, da je konec nemirov. < 'usnikarski odl>or je prejel pismo, na katerem je poti pisan član druge Dume, Aleksinski, in revoluejonar Pan-kratov, ki je presedel v kaznilnici v Selil uesselburgu 14 let. To pismo trdi, da je vojni urad 29. maja vedel, da se |wmI vplivom nemškega denarja agitira za separaten mir. Aleksinski in Pankratov pravita, da je Lenin prev-zel nalogo, da bo med narodom zbndil nezaupanje v vlado, za katero delo je tudi prejel denar od nemške vlade. Iz Nemčije je prijel denar skozi Stockholm, kjer je nek uradnik nemškega poslaništva posredoval. V Petrogradu je prejemal nemški denar Kozlovski. ki je iMkznan ekstremist. Iz Berlina je bil poslan denar nkozi Disoonto Geselsehaft Sibirski banki v Petrogradu. kjer ima Kozlovski naloženih dva miljona rubljev. Vojaška cenzura je tudi dognala, da je bilo mnogo brzojavk izmenjanih med nemškimi agenti in ruskimi ekstremisti v Stockholmu in Petrogradu. A ko je vse to resnično, potem se bo lahko preprečilo delovanje ekstremistov, katerih voditelje bodo zaprli. London, 20. julija. — Reuterjevo poročilo iz Petro-grada pVavi, da je bilo v dvadnevnih nemirih v Petrogradu ubitih in ranjenih okoli 500 oseb. Kodanj, 20. julija. — Iz Petrograda poročajo, da je bil nameravan atentat na ameriškega poslanika v Rusiji, D. R. Francis. Ko je bil poslanik na potu domov, je bil nek most v Wiatha na Finskem, preko katerega se je imel poslanik peljati, razstreljen. Ranjen ni bil nikdo in poslanik je prišel po dvadnevni zamudi v Happaranda na Švedskem. KERENSKU JE PREDSEDNIK. Petrograd, 20. julija. — "Bourse Gazette" poroča. «la je rnald ministrski predsednik princ Lvov odstopil in da je bil Aleksander P. Kerenskij imenovan na njegovo Obdržal pa bo še dalje mesto vojnega ministra. Na Kerenskija sta bila izvršena že dva atentata. Ko a fronte, je nekdo nanj vstrelil, ko se je peljal itti Vojna konferenca. Združene države odklonijo povabilo za vdeležbo na zavezniški konferenci; konferenca ne zadene Amerike. Washington, D. C., 20. julija. Zavezniško vlade so uradno po-valiile Združene tiržarve, da vdelfve zavezniške konference, ki sf ho vršila še ta mese<* v Parmi: tod t ameriška vlada, je oklenila, da >.a M'daj ni ipotrebno. da hi se Združene države morale vdeležiti konference, ker ne pridejo v po-štev ameriške zadeve, kar se ti-čr' vojne. V državnem departinentu pa se je izjavilo, da se zanaiprej ne bo zasledovala enaka politika. Povdarjatlo se je, da je pariška konferonea vojaškega značaja o balkanskem položaju. Združene države nimajo nikakega direktnega >*tika s to zadevo in ne zadene ameriškega vojnesra načrta, ra-ziin v splošni vojni situaeiji. Zato ni potreba, da bi se Združene države mešale v vojaške in diploma tične zadeve, ki se njih ne tičejo. Zagotavlja se pa, da bodo Združene države povzdignile svoj glas. ko bo prišel konec vojne ter bo treba narodom dati svobodo in praUce. Amerika stoji na stališču, da mora biti mir pravičen in trajen. tako da bo vsaka prihodnja vojna izključena. Na tej podlagi je ameriška vlada napravila vse načrte in kadar ipride čas. da se mora to storiti, tedaj bodo Združene države na svojem mestu. Ker je Grška šla v vojno in ker se bo (pri konferenci razpravljalo balkansko vprašanje, ki zadene v prvi vrsti Grško, zato se bo Grška vdeležifla pariške konference. V prvi vrati se bo na konferenci razpravljalo o tem. kako se odstrani Turčija, da ji ne bo več mogoče pomagati Nemčiji in njenim zaveznicam. Bolgare morajo zavezniki pognati iz grškega o-zemlja in morajo oslabiti bolgarsko pomoč Nemčiji; nadalje pa se mora Rumumja rešiti vpadnikov. Določili bodo tudi mejo nove Albanije, da bodo za bodočnost od ■itranjene vse sporne točke. Zago-t oval i bodo Srbiji Bosno in Hercegovino ter uredili črnogorsko mejo v soglasju % laškimi željami po vzbodnojadranskom Obrežju. Govori se, da bodo laške izahteve delale pri konferenci največje težave in dvomijo, ako bo prišlo v tem oziru do sporazuma. Tompkins prizna. Tompkins je priznai, da je umoril Humphriesovo družino. — Ni mogel več molčati. -— Mislil se je obesiti. Johnstown, Pa., 20. julija. — V uradu kaznilniškega ravnatelja v E'bensburgu je Tompkins nenadoma 'prekinil pogovor s svojim očetom in svojo ženo ter je primal, da je umoril v nedeljo Humphrie-sa, njegovo ženo in s-ina. '*Zalezovali so me", je rekel Tompkins, "imel sem finančne Težave. toda vedno so me naganjali, da bi plačal dolg. česar pa nisem nikakor mogel storiti." ]>anes popoldne so ga prišli obiskat njegov oče, žena in mladi »n. Sedeli so v ravnateljeveni u-radu in se (pogovarjali celo uro. Pazno je Tompkins gledafl svojo ženo in sina. Slednjič je šel sin iz sobe po kozarec v»>de. Ko je bil deček izven sobe, se je Tomjpkins obrnil iproti ravnatelju E. H. Knee in je rekel: , "Tri noč5 se že mučim; t^ga ne moram več prenašati. Jaz sem u-moril Humphriesovo družino." ('mora ni popisoval natančnejše, pač pa je omenil, da je Hum-iphriesa zasledoval po koruzi, g i ranil in ga slednjič ubil pri neki ograji v gozdu. Strel, ki je zadel Humphriesa, je zadel tudi ženo in je oila mrtva. Kako je umoril sina. morilec ne pove. Tompkins je priznal ravnatelju, da se je v ponedeljek hotel v celici obesiti, pa ni imel toliko poguma, da bi si bil vzel življenje. Samokres, s katerim je bila vst.reljena Humphriesova družina, je Tompkins kupil 3. julija v neki trgovini v .Tohnstownu. Nemci ae pripravljajo. Ženeva, Švica, 20. julija. — Zdaj se vsak dan vidijo nemški najnovejši aeroplani, ki letajo nad iio-denskim jezerom. Izdelujejo jih v tovarnah, kjer so prej izdelovali Zeppeline. Nemci pričakujejo veliko ameriško zračno brodovje in se hočejo pripraviti. Število delavcev v vseh Zeppelinovih napravah so podvo-jili. Pomorska ofenziva. Washington, D. C., 20. julija. — Ameriška vlada je prepričana, da se bodo v kratkem izvršile morske operacije, ki bodo velikega pomene. Zavezniki hočejo zal>raniti. da bi nemkši podmorski čolni vozili po Severnem morju. Francoski senat v tajni seji. Pari*, 20. julija. — Danes je imel francoski sena& tajno sejo, da razpravlja o interpelacijah zaradi ofenzive ob Ais^ia in Champagne ter zaradi zdravniške službe ined bitkami. • Pr©4 kratkim je poslanska zbornica lgo debatirala o tej ofenzivi in o ambulant-ni službi. Nekateri poslanci so trdili, da je bila ofenziva vstavljena. Predsednik Ribot je rekel, da ofenziva ni bila vafcavijena, temveč je imela velik uspeh, četudi je bila zelo draga. Vojni -minister general Painleve je rekel, da ne taji, da se je napravilo več napak, zaradi česar je bilo več poveljnikov od stavljenih, med njima tudi vrhov fit poveljnik, ceneni NiveHe. , Rusi se umikajo. Fetrograd, Rusija, 20. julija. — Pomanjkanje discipline nekaterih polkov, na katere so vplivali agitatorji boljšivikov, je bilo vzrok, da so čete zapustile prostovoljno zakope ter je bilo Nemcem mogoče v vzhodni Galiciji prebiti črto ruske revolucjonarne armade na široki fronti. Moštvo m odpovedalo pokorščino in prizadevanje častnikov, da bi jih prisilili izpolniti povelja, je bilo zamanj. Isti položaj vlada v južni Galieiji, kjer, kakor se je zdaj dokazalo, se je en polk pri Novici pričel prostovoljno umikati, toda po poveljnikovi premetenosti so d-ruee čete primorale upornike, da so se bojevali in so prišli zmagoviti iz boja. Po hudem artilerijskem streljanju so Nemci napadli ruske čete med Pieniaki in Harbuzov, 20 milj južno od Brodija. Spočetka so bili vsi ti napadi odbiti. Ob desetih pa je 607. Mlinov polk, ki je stal med Batovom in Manajom, svojevoljno zapustil zakope in se je umaknil, vsled česar so se morali umakniti tudi drugi polki. Tej okolnosti se ima sovražnik zahvaliti, da je imel tak uspeh. To stanje ruske armade s*o povzročili ekstremisti; nekateri polki so se izdajalsko dogovorili, da ne bodo branili napadenih polkov Poslušati niso hoteli povelj svojih poveljnikov. Od Brzezanija do Scibalina so avstrijsko-ogrske čete zavzele prvo vrsto ruskih strelnih jarkov. — Južno od Brzezanija pa so bili vsi nemški napadi odbiti. Zapadno od Halioz so ruske čete izpraznile vas Francosko bojišča. Pariz, Francija, 20. julija. — Kot v potrdilo besed Michaelisa v državnem zboru, da je nemška armada na vrhuncu svoje moči, je feldmaršal Hindenbursr 7. veliko ljutostjo navalil na francoske vrste, na mestu, kjer je sreneral Ni-velle pričel svojo ofenzivo v aprilu. — Dasiravno je nemško poveljstvo poslalo v boj najboljše pruske divizije. vendar niso mogli ničesar doseči, za kar se je v prvi vrsti zahvaliti Izbomi francoski artileriji Po hudem streljanju iz težkih Kruppovih topov so Nemci v prostih vrstah pridrli iz zakopov tei prešli k napadu. Obrnili so se na ravnost proti žrelom francoskih 75-milimetrskih topov, ki so raz širjali razdejanje in smrt v nem ških vrstah. Bilo jim ni mogoče približati se francoskim vrstam. Bilo je mnogo bajonetnih srpopa/ dov, predno je bilo mogoče pregma ti izbrane nemške polke. V slučaju, da so francoske stroj ne puške iz katerega koli vzrok? prenehale streljati, so bili Neme takoj naprej in sprejeli so jih dol g-i in vitki francoski bajoneti. Nemški prestolonaslednik si j< izbral za napad vzhodni del Che min des Dames. med Vauclerc ir Chevreux. Nikjer pa niso napredo vali, pri Californiji so celo izgubil nekoliko ozemlja. London, Anglija. 20. julija. — Angleži so v zadnjih dneh zope! obrnili svojo pozornost na Belgijo kjer so dosegli lepe uspehe, zlast pa v bližini Ypres. Odnehali pa ni so pritiskati na Nemce, da bi jil prisilili, da izpuste Lens. Kanad ske čete so se približale mestu takr daleč, da so oddaljene od sredi mesta samo 1500 jardov. Kakor vse kaže. bodo Nemci bra nili mesto do zadnjega. Prvo nem ško obrambno črto tvori vrsta hii ki jim dajejo dobro zavetje. Okol hiš so razpeljali bodečo žično ogra jo in vsaka hiša tvori trdnjavo sa mo zase. Iz hiše pa pelje podzem ski rov v glavno taborišče. V vsa ki hiši je po več strojnih pušk ir za Angleže bo zelo težko zavzet mesto, kajti hišnih trdnjav je a mestu več tisoč. Nemške izgube so velikanske kar je razvidno iz tega, da posa mezna divizija pokoplje na dan p( 70 do 80 svojih mož. V zadnjih dneh so se vršili naj večji zračni boji sedanje vojne b Ansrleži imajo vedno nadvlado nac Nemci. — V včerajšnjih bojih s Nemci izgubili 41 letal, 37 pa jil je bilo močno poškodovanih. An {jleži pa so izgubili 28 letal. V nekem angleškem letalu stf bila pilot in opazovalec. Opazila stf pet nemških letal in njih zrako plov se je zaletel v sredo med so vražnike. En nemški zrakoplov j( bil uničen in je padel na zemljo drugi pa je bil poškodovan. V na daljnih bojih je bil angleški pilol ubit in opazovalec je pristal s svu jim letalom in truplom svojega to variša v angleški vrsti. Novi nemški podmorski čolni Washington, I). C., 20. julija. — Uradno se poroča, da se more najnovejši nemški podmorski čoln potopiti 200 čevljev globoko in more v tej globočini vzdržati pritisk vode To je med zavezniki povzročilo veliko razširjenje, kajti na ta način se bodo podmorski čolni lahko potopili pod najbolj globoke mrežo. Bludniki in sovražnik je nato vat zasedel. Poskus vas zopet zavreti, se je izjalovil. Pošiljateljem denarja« t O ta Kakor že znano, ne sprejemamo nič veČ denar sa i* plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji - Lahko pa vedno še izposljujemo ižplačOa vojnim ujet nikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tod) onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki se ti »edini po laški armadi m — — > Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico aH pismo vojnega uejtnika ker nam stem pomagate sestaviti pravilni naslov. Ko je sprejel kongres takozvano konškripcijsko postavo za oživotvorjenje velike narodne armade, še ni nikdo vedel, na kak naein bodo poklicani ljudje k vojakom. Določena je bila starostna doba ter dan za registracijo in vse posameznosti glede žrebanja so bila stvar vojnega departmenta, ki je napravil tozadevni načrt. Glede načina žrebanja, glede takozvanih rdečih serijskih številk je vladalo prav do danes veliko nejasnosti in raditega mislimo, da storimo rojakom veliko uslugo, če jim čisto priprosto pojasnimo način žrebanja in vpoklican ja v vojaško službo. Pri registraciji dne 5. junija tekočega leta se je re-gristriralo približno 9.659.000 mladih mož v starosti od 21. do 30. leta. Ti mladi možje so morali iti k registraciji v posamezne registracijske okraje, nahajajoče se v "bližini njihovih stanovanj. Vseh teh registracijskih okrajev je bilo v Združenih državah 4,557. Vsak teh registracijskih okrajev fje dobil gotovo število plavih registracijskih kart. Povprečno število ljudi v vsakem okraju je znašalo po končani registraciji tri tisoč. Vsak človek je imel torej na svoji registracijski karti številko, ki pa ne pride pri sedanjem žrebanju vpoštev, V vseh 4,557 okrajih je bilo torej 4.557 mož, ki so imeli karte številko 1; ravno toliko jih je imelo številko 2 in tako naprej do najvišjega števiia, kot se jih je pač registriralo ljudi v onem okraju. Največje število registriranih v enem okraju je znašalo nekaj manj kot 30,500. Da se torej omogoči nepristransko žrebanje, pri ka-ferem bi bili prizadeti vsi in tudi zadnji, ki je imel na karti zapisano rdečo številko 10,000 ali nekaj čez, se je v Washington!! napravilo 10,500 v črne škatljice zaprtih listkov, ki so nosili številke od 1 do 10,500. Te številke so •lato zmešali v veliki stekleni posodi in včeraj se je vršilo Ž3*ebanje. Uradniki z zavezanimi očmi so vlekli številke, da bi bila izključena vsaka sleparija. ' Prva številka je bila potegnjena številka 258. To pomeni, da so kot prvi vpoklicani k zdravniški preiskavi pri krajevnih nabornih komisijah vsi oni, ki so registrirali 5. junija in imajo pri krajevnih nabornih u-radih (Local Boards) z rdečo tinto zapisano številko 258 pred svojim imenom. Takih ljudi je v Združenih državah gotovo 4.557, kajti toliko je registracijskih okrajev v Združenih državah. Te ljudi bodo najprej preiskali. Druga potegnjena številka je bila 2522. Vsi tisti, ki ;majo v seznamih pri krajevnih uradih to številko, bodo prišli na vrsto na način kot smo ga opisali pri prvi številki. Žrebanje se je vršilo tako naprej* dokler niso bile izžrebane vse številke do 10,500. Glavna stvar je zdaj zaporedni red številk. Oni, ki imajo pri krajevnih uradih številke, katere =?o bile od začetka izžrebane, imajo lahko največ upanja, ia bodo med prvim vpoklicom, ki bo znašal 687,000 mož. Oni, katerih številke so bile izžrebane proti koncu, bodo čakali do zadnjega, dokler ne pridejo na vrsto. Predsednik je vpoklical 687,000 mož. Vojni department pa je sklenil vpoklicati k zdravniški preiskavi en miljon in tristoštiriinsedemdeset tisoč mož, to pa zara-ditega, ker mislijo, da bo treba vsakega drugega izmed vpoklicanih izpustiti deloma radi telesne nesposobnosti, deloma pa radi drugih vzrokov. To številko vpoklicanih, namreč 1,374,000 se bo našlo, ko se bo pomnožilo število izžrebanih številk s številom registracijskih okrajev. To se pravi s številom mož, v vsakem okraju, ki imajo pri krajevnih uradih rdeče serijske številke. Kar bo ostalo pozneje izžrebanih serijskih številk, bodo prišle te na vrsto pri prihodnjih pozivih. Za sedaj hočejo vpoklicati le 687,000 mož. Vsak, ki se je 5. junija registriral pa naj gre čimprej mogoče na krajevni ali lokalni naborni urad, kjer bo izvedel vse podrobnosti ter tudi to, če mora iti zdaj k zdrav Hiški preiskavi. Mi smo pa hoteli le v splošnem pojasniti, kako se je vršilo žrebanje. Številke, ki so jih v Washingtonu izžrebali po vrsti, bodo javno razobešene v vseh nabornih uradih. Za naslov teh krajevnih nabornih uradov se mora vsak sam zase pobrigati. Nekateri so že do danes mislili, da šo veljavne z rdečo tinto pisane številke na registracijski karti. To pa je velika zmota, kajti veljavne so le številke, Pisane z rdečo tinto, ki se nahajajo pred imeni vseh registriranih v uradih krajevnih nabornih komisij. Vsak, ki se je registriral, mora torej iti k temu uradu, predložiti sam svojo karto, in izvedel bo svojo pravo serijsko številko, ki je edino veljavna. , Iz seznamov ali poročil v listih pa se nato lahko informira, kdaj je prišla njegova številka na vrsto. oiag rabcmee. 21. arun. mi. --— u GLAS NARODA- r< (Bpylii DaflyJ - m { OwMd and published by CM rviuiizia ooif ait 4a iwssaifcm.). _ LOUTS BINIUIK, run of Bud« <* lb* corporation and addmm of abore ofOomj m Onrtlaadt Street , of 1 New York City, N. X. mm celo leto velja list m i Za celo leto aa mesto New Ydcfc 9&00 - mmmm mm f3 fl Za pol leta aa mesto New York. §.00 Za četrt leta sa mesto New XocH 1-50 Za lnoaemstro sa celo leto §.00 "ULAfl NAHODA** Uhaja rnk d an lsnenB nedelj In prasnlkor. "O LAS NARODA" tU J (-Voice of the People**) IMMi ft" wry day except Sundays and Billiift Subscription yearly $3.50. DopUl ttres podpisa In osebnosti se ne prlobCajejo. naj as blagovoli poSlljati po — Money Order, kraj* oaročnlko? proximo, da ae Ban tudl natnanl, d> hitreje najdemo naslovnika. _______ Doplačan In poSUjatram naredite ta naslov J "ti L A 8 NAHODA" m OertlaBdt St, _Yost Otj. Telefon: 2870 Cortland t. Represalije in mednarodno pravo. Zadnjim zračnim napadom od nemške strani na Lon dfiii so sledile zahteve, naj se posluži angleška vlada re presalij, ki Hodo mornejše in bolj obširne kot se jih je i/vt-dki v prejšnili slučajih, ko so vprizorili nemški letal c-i napade na nezavarovana mesta in nekombatante v Angliji. Skupno s tem ]>a se zahteva, naj Združene države potom represalij popravijo omalovaževanje mednarodnega prava od strani Nemčije z ozirom na deportacije Bel- Posebni povod za pritožbo je bila aretacija dvajset, odlieuih belgijskih civilistov, ker se je baje na neclove-ki način postopalo z enakim številom nemških civilistov, kater«- se je vzelo iz opustošenih okrajev v Afriki ter interniralo v Franciji. Potom Vatikana se je ponudilo izmeno teh civilistov za gotove Belgijce, ki so že internirani v Nemčjii. Ker pa so insolentni zahtevi, naj se takoj izpusti v Afriki zajete Nemce, ni ugodilo, je sledila takoj aretacija dvajset odličnih Belgijcev. Od strani zaveznikov se torej zahteva represalije ter *udi predlaga, naj Združene države internirajo enako število nemških podanikov. Zavezniki so se le .v redkih slučajih poslužili povra-e i In in voditelji javnega mnenja v Angliji zahtevajo, naj se v tem oziru vsaj uveljavi bolj obširen program. Haaška konvencija je pozabila razpravljati glede te-•ra vprašanja in vsled tega so tudi mnenja glede tega pred i net a deljena. Profesor Holland, ki je morda najbolj odlični pisatelj na tem polju, pravi, naj se represalije uporablja le v namenu, da se prepreči ponovitev takih izgredov, da pa se pri tem nikdar ne sme jemati vpoštev osve-to za zlo, ki je bilo že storjeno. Iz tega je razvidno, da se represalij ne sme prehitro l>< »služit i, kajti dogodki sedanje vojne so pokazali nevarno naravo tega orožja. V dokaz za to nam služijo masakri belgijskega prebivalstva radi oboroženega odpora, nadalje angleška blokada Nemčije ter nemška vojna s podmorskimi čolni, katera zadnja represalija je glavni vzrok, da so napovedale Združene države vojno. Izjavilo se je s strani 'Anglije, da se je JTemčija prva poslužila polaganja min v Severnem morju in da je v jeseni leta 1914 vprizorila 'Anglija proti-odredbe istega značaja, kar je opravičevala s postavno dovoljenim sredstvom represalije. Nemško proglasitev vojne cone v februarju 1905, katero se je vzglo pravico potopiti vse trgovske ladje v označenem ozemlju, se je opravičevalo kot postavno re-presalijo proti razširjenju kontrabantne listine od strani Anglije, preprečenju dovoza živil v Nemčijo ter omalovaževanju Londonske deklaracije. Za represalijo se je tudi smatralo odločbo Anglije, da se nadzoruje vso trgovino na morju. Stvar je dospela do takega viška, da je izjavil Mr. Asquith v poslanski zbornici: — V postopanju proti nasprotniku, ki je javno kršil vse principije postave in človeštva, ne bomo dovolili, da bi se naše napore zadušilo v zanjki juridičnega dlako- cepenja. — Oba naroda pa sta stala pod težkoco, da so bile njih represalije morda postavne glede drug drugega, dočim pa so nevtralni, predvsem pa Združene države, protesti-i ali proti takemu omejevanju njih pravic. Anglija je pozneje priznala pravilnost tega ugovora ter opravičevala svoje odredbe kot postavno razširjenje pravice do blokade, katero ima vojskujoči se. Nemčija je nasprotno od časa do časa trdila, da m nepostavno uporabljati podmorske čolne proti trgovskim ladi am z nato sledečo izgubo življenj nekombatantov, a kljub temu opravičevala svoje metode kot veljavno represalijo za nepostavni poskus Anglije, da uporabi iz-siradanje kot vojno sredstvo. Poleg tega je zanimivo, da je nemški državni kance-lar ponovno izjavil, da se Nemčiji ni treba bati — izstradanja. Hospitable ladije nis<5 bile varne od prvega pocetka vojne s pomočjo podmorskih čolnov. Tozadevne napade pa je opravičevala Nemčija s pomotami ali zlorabo znakov Kdečega križa od strani zaveznikov. u iiHMHlIii 31. januarja 1917 pa je izjavila Nemčija, da se hospi-talnim ladijam ne bo prizaneslo niti v slučaju, da se ugotovi njih identiteto. Po razdejanju dveh takih ladij sta odgovorili Anglija in Francija z napadom na Freiburg. Yzenjimo naprimer slučaj, da bi bili zavezniki v stanu doseči Berlin ter ga bombardirati kot represalijo na toemške napade na London. Nemčija bi nato prav gotovo opozarjala na utrjeni značaj Londona ter izjavljala, da Berlin ni utrjen. Vprizorila pa bi prisilne odredbe proti tolikim angleškim jetnikom, kolikor ljudi bi bilo poškodovanih ali ubitih pri napadu na Berlin. To bi dovedlo polagoma do vedno večjih zločinov ter bi se raztegnilo vojevanje daleč preko ljudi, ki se nahajajo v dejanskem boju. Kaznovanje pa bi se izvedlo nad osebami, ki bi bile popolnoma nedolžne glede vdeležitve pri prvotnem kršenju ali pri represalijah. Iz vsega tega je razjidno, da so represalije dvorezen nož, ki rani ne le eno stranko ter povzroča splošno gorje. -ooo- Uredništvo Zottijevega lista ima precej časa, ker je začelo v verzih kovati svoje uredniške članke. Zadnii članek se naprimer začenja takole: Čas neznansko hiti. Kakor da bi ga kdo podil, se nam zdi. Ne vemo, ali poganjajo dogodki čas, Ali podi le-ta važne dogodke mimo nas. • • • Ob koncu je pa uredništvu zmanjkalo sape. Gospodje naj nam dovole pravilno skončati njihov članek: In sleherni delegat naj si zapomni, da je edini kandidat za urednika "Glasila" naš Zvonko Novak. • s • In Novak naj bo tudi za tajnika, In Mr. Zotti naj bo za glavnega blagajnika, pa bo Enoto pravhitro pocitral vrag. . Govor novega kancleija. m Ko d an j, Dansko, 20. julija. — Nemški državni kancler Mieliaelis je v svojem govoru v nemškem državnem zboru rekel, da bi Nemčija niti en dan več ne nadaljevala vojno, če bi mogla skleniti časten mir. Pereče vprašanje v naših srcih pa je, kako dolgo bo še trajala ta vojna. S tem prehajam na stvar, ki stoji v središču vsega našega zanimanja in vseh naših prizadevanj v teh dneh. Nemčija ni želela vojne, da napravi nasilne osvojitve, in radite-ga tudi ne bo niti za en dan nadaljevala vojno, edinoie v namenu, da izvede take osvojitve, če bi zamogla dobiti časten mir. Nemci žele skleniti mir kot kom-batanti, ki so uspešno dovršili svoj namen ter se najprej izkazali kot nepremagljive. Pogoj miru je bila nedotakljivost nemškega ozemlja. Nobenega dogovora pa se ni moglo imeti s sovražnikom, ki je zahteval odstop nemškega ozemlja. Mi gledamo brez resnih skrbi na optimistično razpoloženje v zavezniških deželah, povzročeno vsled intervencije Amerike. Lahko je Izračunati, koliko ladijske tona že je treba, da se prevede armado iz Amerike v Evropo in koliko to-naže je treba, da se preživi tako armada. Flrancija in Anglija komaj zamoreta preživljati in dobavljati potrebni živež za njune lastne armade, ne da bi še nadalje pogubo^ nosno uplivali na ekonomski položaj. Z ozirom na naše prejšnje uspehe bomo pač zamogli obvladati situacijo tudi potom našega brodo-vja, posebno potom podmorskih čolnov. To je naše trdno prepričanje in zagotovilo. Mi in naši zavezniki lahko torej zremo s hladno varnostjo proti vsakemu nadaljnjemu razvoju vojnih dogodkov. Dasiravno so angleški državniki vedeli, kot je razivdno iz njihove "Modre knjige", da mora dovesti ruska mobilizacija do vojne z Nemčijo. vendar niso naslovili niti ena svarilne besede na naslov Rusije proti vojaškim odredbam, dočim je moj prednik v navodilih z dne 29. julija 1914 na nemškega posla-nrka^ia Dunaju pozval slednjega, naj izpove, da bomo mi voljno vršili svojo dolžnost napram zaveznikom, da pa moramo odklanjati privolitev, r^ se na zaplete v svetovno vojno potem Avstro-Ogrske, ki ni uvaževala naših nasvetov. — Mož, ki hoče zanetiti svetovno voj-on, pravgotovo ne piše na ta način, temveč mož, ki se trudi in «e je trudil za mir na vse načine. Koncentracija ruske armade je prisilila Nemčijo, da je prijela za orožje. Nismo imeli ničesar druge-ga na izbiro in kar je resnično o vojni sami, je resnično tudi o naših orožjih, posebno o podtaor. čolnih. Zanikujemo vsako obtožbo, da nasprotuje taka vojna mednarod-da kršimo pravice Anglija nam je potisnila to orož je v roko potom nepostavne bloka de. Anglija je preprečila nevtralno trgovino z Nemčijo in proglasila vojno izstradanja. Naše medlo upanje, da bo Amerika, stoječa na čelu nevtralnih, vstavila angleško nepostavnost, in končno poskus katerega srno storili potom pošte-noinišljene mirovne ponudbe, ;da se izognemo zadnji ekstremnosti se je izjalovil. Nadalje je oživel Miehaelis Bethmannove ideje o ureditvi me ja ter kolonialnih posestev potonj barantanja ali potom dogovora, nr pa potom restavriranja prejšnjih razmer. Izjavil je: Mir mora nuditi temelje trajne ga sporazuma med naTodi. Kot ste že vi, poslanci, izjavili v svoji re solueiji, mora mir preprečiti, tte bi se vrglo narode v nadaljna sovraštva potom ali s pomočjo eko nomskih blokad ter nuditi var stvo, da se ne bo liga naših na sprotnikov, stoječa v orožju, raz vila v ekonomsko ofenzivno zveze napram nam. Te cilje je lahko do seči v notranjosti meja ali obsega vaše resolucije. Mi ne moremo vno vič ponuditi miru. Že enkrat sme lojalno nudili svojo roko v spravo Dobili nismo nikakega odgovora a s celim narodom in s eelo Nem čijo čutita armada in nje voditelj v soglasju s to izjavo in z vlad< vred, da bomo pošteno poslušal" vsako željo, da Stopimo v pogaja nja, če opuste naši sovražniki svoje stremljenje po osvojevanju in svo je eilje po podjarmljenju Do tedaj pa moramo vstrajat mirno in potrpežljivo. UM Ognjeniški krater-sedaj jezero. Država Oregon je imela v dav nem času, najbrž pred priečtkom življenja»»na svetu, velik ognjenik ki se je dvigal mogoče 5000 čevljev nad Mount Hood. To je bila velika gora Mazama. Pred tisoči let pa je ta gora izginila v notra njost zemlje in vse, kar je ostalo od nje do današnjega -dne, je velik rob krog kraterskega jezera. To jezero meri nekako šest milj v premeru. Notranje stene roba stare gore so na nekaterih mestih visoke do 4000 črevljev ter skoro navpične. Jezero samo je na nekaterih mestih 2000 čevljev globoko in deli stene se dvigajo nad-vodo za nadaljnih 2000 čevljev. Potom merjenja se je ugotovilo, da bi bila gora visoka nekako 15 tisoč čevljev, če bi se mogla zopet dvigniti iz notranjosti zemlje. — Mount Mazama bi bil v takem slučaju ena najbolj visokih m maje-stetičnih gora v Amerik L VnlkuBki postanek jezera in obdajajoč ih ga višin je jasen na pr- • V' J - .. ..J; , Z l ,. V vsakem listu vsak dan i lahko berete: PEDISIN prenovilec nog je najboljše zdravilo na svetu. To je edino zdravilo za potenje nog, srbenje, utrujenost, pečenje, mehurje, smrad nog; zabrani rast odrastkov in kurjih očes. Ena velika družinska škatlja, ki zadostuje več mescev, $1.00. Za-morete ga kupiti le na tem naslovu: CROWN PHARMACY 2812 East 79th"St., E. Cleveland, Ohio. SfSSfB® SSMffi SS ES1® Boj z U=čolnom. -OOQ- AMERIŠKA LADJA V DVE URI TRAJAJOČEM BO JU S PODMORSKIM ČOLNOM. — ULJUDNOST NEMŠKEGA POVELJNIKA. -000- Washington, D. C., 20. julija. — Ob eni ponori 12. junija so se na ameriškem parniku "Moreni", ko je bil na potu v neko laško pristanišče, blizu španskega obrežja, stroji polomili in tri ure pozneje ga je napadel nemški podmorski čoln, ki je takoj nameril nanj ogenj. Vojaška posadka pod poveljstvom Andreja Copassa-ki, je na ogenj odgovarjala in boj je trajal dve uri. Moreni je bil 45 krat zadet. Trgovska posadka je zapustila ladjo, ko so se vojaki še bojevali. Copassaki je stal pri topovih, dokler ni bil eden poškodovan. Plameni gorečega parnika pa so vojaško posadko odgnali še od drugega topa. Nato so poskakali v rešilne čolne. Poveljnik podmorskega čolna je čestital in je izjavil, da je bil to najhrabrejši boj, kar jih je še videl. Danes je ameriški tajnik Daniels objavil dobesedno Copassakijevo poročilo, ki se glasi: — Okoli ene ure ponoči 12. junija so se stroji vstavili. Zbudil sem se in sem vprašal kapitana, kaj je. Rekel mi je, da nekaj ni prav pri strojih, katere je bilo treba vstaviti. Stali so potem kake tri četrt ure. 12. junija 1917 nas je napadel podmorski čoln ob 1.05 zjutraj. Bili smo oddaljeni od obrežja okoli 9000 jar-dov. Podmorski čoln je oddal na našo ladjo štiri do pet strelov, predno smo ga zapazili. Zasukali smo ladjo, da je bil prednji konec obrnjen proti podmorskemu čolnu ter smo odgovarjali na ogenj. Naši topovi pa niso segli dalje kot 7 tisoč jardov; podmorski čoln pa je bil oddaljen 8 do 9 tisoč jardov, zato so bili naši streli prekratki. Po brezžičnem brzojavu smo poklicali pomoč. Po poldrugo uro trajajočem boju je bil ves parni k v ognju in posadka je šla v čolne. Poveljnik podmorskega čolna je vkazal, da so se čolni razpostavili ob pomorskem čolnu in je posadki čestital k hrabremu boju. Vprašal je tudi, ako je med njimi kak Anglež, katerega pa ni bilo nobenega. Zdravnik je obvezal nekoliko ranjencev. Poveljnik podmorskega čolna je nato rekel, da bi spremljal rešilne čolne do obrežja, kar pa ne more storiti. ker je parnik klical na pomoč. čudna hranilnica. j ta takoj odpotovala. Žena je de- VasLl Kaninsky v Milwaukee, nar zakopala ,v kup premoga v Wis., je bil nameojen potovati s kleti. Isti dan je mož prodal pre-svojo »druiino v kratkem času na- mog svojemu sosedni Bernardu «aj v Rusijo. V ta namen je vzel Ronisky, kateri je premog spra- iz banke ves svoj prihranek 600 . , , * j , . ^ . . , vil na svoj -dom z denarjem vred. dolargev, katere je izročil zeni z . . . . v. naročilom, da naj denar dobro 9edaU se *>a na3iaJa so8ed v jeC1' shrani do časa, da jima bo mogo ker pravi, da ni našel nobenega če prodati pohištvo, nakar bode- denarja v premogu._ Tirptiz v državnem zb^ru. NVko poročilo "Exchange Tele-graphu" iz Amsterdama pravi, da bo admiral Tirpitz stopil v politic-no življenje. Pravijo, tla bo kandidiral v državni zbor kot kandidat nsarodne liberalne stranke, z namenom, tla postane vodite j liberalcev. Št. 258 je omedlela, Lynn, Mass., 20. julija. — Timotej D. Maguire, eegar številka pri včerajšnjem žrebanju je bila št v. ki je bila prva potegnjena, om.Mlle!, ko je to izvedel. ODZIV Mr. Kompn v La Salle, 111. Ker me Mr. Koircp takorekoč pd/jiva, se mu moram odzvati, d;t ne bodo moji prijatelji mislili, da se morda valjam po kakih ječah. V «hlepni tirr-lagromaddi z h radoved- iveka, ki bi out snltano- '.H.kladi HO 7.H- Xajti je naj-n težko zaba-dno te dospe o te A lad itio- Zrn Zelene t m »'fill j lb uravnico *ta dva raz-ovrjena jiosameznini ujih v ima na raz-L V«i ti imajo nalogo ir drugega, ti". Konstancija. kot Jdadniea, le« v n<>-zidov Visok« Parte, ilfureiiiati obstajajo baje ikv. m vdelanih in prowtih dm-ih kameno*. Vse informacij? teh r.akla«lov pa sw> drži taj-to radi velikega siromaštva, da v <4'^želi in raditega, ket tovi dr/ni elementi gotovo li vlom.ti v z taiiriio v«d< iovih tia oa* i te za rlf 12 bii iti ni< ko kladnico, če bi vrtijo za vrednost ikladov. V Carigradu i rorori, da bi napra-a dobro kupčijo, ki bi Ude za $3,000,000.000. zakladnici je morda najbolj oviti predmet prestol is kova-a zlata, okru sen z milijoni »v, bianrov« demantov, saftrj*v smaragdov, meti katerimi so pomešani tudi krasno brušeni gumbi iz demantov. V prostoru j*1 najti podobe ali so-he prejšnjih sultanov, oblečene v državna oblačila. To so sultani, ki so vla.Iali od 14r,1 do 1839. Bodal-ea in raeči, katere imajo opasane, so tako dragoceni. da se njih vrednost ne more določiti. Noben muzej na svetu se ne rao. re postavljati z bogatejšo zbirko o-ožja; mečev. ščitov, pištol, sandal, palic in sličnih predmetov, ki so i vsi posejani z dragocenimi kameni. Kadar priredi sultan v svojem haremu banket, se ob taki priliki ponavadi skoro popolnoma oropa to zakladnico. Ob neki taki priliki so n«»*»ilf favoritinjesultana verigo rož iz demantov, ki se je stezala od ramen do ramen. Sultana sama je bla okrasna s celimi vrvmi biserov neobičajne velikosti in čistosti in v ušesih je nosila demaute velikanske oblike. Sultanovo vnukinjo, ki je bila stara šele šestnajst let, se je mučilo S tem, da se je spletlo nj* ne lase v vozelj na vrhu glave in v notanjo-sti dernantne krone. Prednji del njene obleke pa je bil obložen z de-nianti, d očim so bile njene roke počez okovane z zlatimi zaponkami, spojenimi z dragocenimi kameni. šanje, kje ostaneta dva dolarja,! ker je biJa eena trgovcem na' drobno prodno je prišla, j lansko zimo ona visoka eena. Priči sta odgovorili, da tega ne vesta, ker jima niso »znane podrobnosti trgovine. Izjavila sta, da so v New Yorku možje, kateri dolo eijo cene premogu. Torej +o so osebe, ki nimajo prav inič drugega opraviti s premogom, kakor da povišajo čen<: in spravijo denar, oropan iz ljudskih žepov. Veletrgovei zaslužijo torej pri vsaki toni $2. kada,r je eena« nor malina, kakor je bila na primer zadnjo jesen, in da se dobiček podvoji, kakorhitro se poviša cena. kot se je preteeeno zimo, ko se je prodajal po $12 za tono. Eden zašli šauec je izjavil, da jo njegova, družba prodaJa na drobno pretečeno zimo 250.000 ton premoga. Torej so gospodje zaslužili 7\ ali po domače rečeno, o-ropali ljudstvo za pol mil iona dolarjev v nekaj mesecih. Ako pogledamo pri te.m še dru go stran, najdemo sledeče: Premog se plača pri rovu po $3.60 in ta cena se poviša na ipotu v Milwaukee za $2.15. Parobrodne in r SB Idilno milo. n Milo za toaleto, obraz ali kopelj mora vsebovati slede&e kakovosti: Biti mora čisto, zdravilno, antiseptično in nerazdražljivo. Severa's Medicated Skin Soap (Severovo Zdravilno milo za kožo) vsebuje vse to. Je izvršno za otroško kopelj in je pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vsaki dan. Gena 25 centov. Severa1 Antisepsol je antiseptična tekočina za notranjo in vna- njo rabo. Rabiti bi ga morali vsak dan kot ustno izpiralo, grgralo in kot krajevno nadevalo. Cena 25 centov. Severa's Foot Powder (Severov Pralek za noge) je znan kot antiseptično preprečilo zopernega duha in oiajšilo za potne, otekle, pekoče in razpo-kane noge. Cena 25 centov. Polee teh se dobe tudi d rues zdravila in toaletne pripravke izdelane in ki prodaiejo pod "Severovo" varnostno znamko. Zahtevajte vedno samo Soverove pripravke. Na prodaj v lekarnah vsepovsod. C« Jih ne morete dobiti v vaSem kraju, naročite jih D&ruv- nost od W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA unMHT UMOUWOOO A UNDERWOOD. N. V. General Kornilov, vodja nove ruske ofenzive. Malo ljudem je znano, da dobiva maragdov. Popolnoma preko [turški sultan največjo plačo med i človeške domišljije pa je. ka- j vseuii zemeljskimi monarhi. — ne-e mogel Selim I. v petnajMem kako 1,100.000 funtov ter da je u-stolt-t m pr» v.-ti i/. Perzije ta dra- pravičen zahtevati še več, če bi mu j velike jugoslovanske države, ki bi iroeenl preatal. v onih časih, ko je j slučajno zmanjkalo gotovine. mejila na Nemčijo na eni strani, bilo potovanje tako težavno. j Zakladnica v Carigradu, v kate-Nikjer drugod na svetu ni najti j ri je nagromadenega toliko brezko dragocenih kamenov, ki t>i se dali j ristnesra bogastva, bi lahko izpre primerjati z dvema velikima sina- menila ubogo otomansko cesarstvo radioma, ki krasita vrh sultanove- v eno najbogatejših dežel na sv.etu, ca pretitola. Eden teh smaraplov | če bi se te zaklade izpremenilo v C t: pa je izgiatila stara neod vis-| devanje! Kako velikanske so bile na Avstrija, je bistveno, da je iagube za Evropo in koliko let se treba zgraditi na njenem mestu je polrošilo, ipredno so bili ioza-nove države, ki bodo dosti velike, devni napori l^spešni! Sedaj pa da vzdrže same sel>e. To pa jenimamo opravka z zapadtiimi. mogoče storiti le z ustvarjenjem temveč z iztočnimi deželami Evrope. Kljuf» temu pa imamo pred seboj isti problem. Na kak način je težak itiri funte ter velik kot roka možkega. I)rulgi smaragd je nekoliko manjši. Na mizi z slonove kosti in tako-zvanega "saJidel"-lesa v bližini tega restola »toji čudovit zlat kelih, okrajen t 4000 demanti. Poleg nj<» ga leži krožnik iz najčistejšega zla jrotovi denar ter slednjega porabilo v splošno narodne s vrhe. Kaj takega pa se seveda ne bo zgodilo, kajti turški sultani bi preje dovolili popolni propad cesarstva, kot pa se ločili od zakladov, katere so nakradli njih roparski predniki. Mrtve dežele Evrope. (V naslednjem pričenjamo priobčevati serijo člankov izpod peresa J. \V. Headlama. Ti članki se odlikujejo po skoro minucrjdzneni poznavanju evropskih razmer, da si ravno je opaziti tudi pogreške in napačne sodbe, katerim p a se ne more izogniti tujec.) VI. AVSTRIJA. Ne pwem z nikako isovražnosljo do Avstrije. Nobenega vzroka ni izai Angleža, da bi eutil kako sovražno razpoloženje proti državi, ki je bila zopet in zopet zaveznik Velike Britanije v preteklih vojnah in ki ni nikdar stopila z njo v tekmovanje, ter je v tem pogle-0 let je bila branik Evrope proti Turkom in kljub \ sem napakam njene notr;wije administracije je vendar vzdrževala Inst vene prmeipije civilizirane vlade in civiliziranega življenja med narodi, katerim je vladali T>. pa ni bila lahka naloga. Meti karpatskimi gorami ter na ravninah srednje Donave, kjer meji K\ ropa na Azijo, žive ljudje nu ličnih (plemen, jtVika in veroiapo-vedanja, — Kumimi in Ogri. Slovaki in Židje, Nemci in Ukrajin-ei. Tu "so valovale strasti verskega in piemenakega sovraštva, in če bi se odtegnilo močno roko o-srednje vlade, kot se je zgodilo to impritner leta 1848, za časa revolucije, bi nastali tumult i in dr-/avljanske vojne, ki bi bile »lične onim v Macedoniji. Ustanovitev mot'iie avstrijske vlade je bil tnor-de je bil morda bistven pogoj za prehodno dobo od turške vlade dr. na drugi nu Jadransko in E-gejsko morje. Ta jugoslovanska država pa naj bi stopila v federativno zvezo ne le z Rumunsko, temveč tudi z Ogrsko in Bolgarsko. To bi tvorilo soliden blok ter prvič v zgodovini dalo prebivalcem teh okrajev ono politične, vojaško in. trgovsko moč, katero se j km je -dosedaj odrekalo. Ne hm eni o pa biti bedasto optimistični. Ne smemo namreč pozabiti u a velikanske težko, ki nastajajo za Evropo pri rešitvi teli velikih vprašanj. Naj je izid vojne tak ali tak: — nikaka lahka naloga mi razdirati in ustvarjati države, ustanavljati središča vladne moči, ki niso preje še nikoli obstajala, napraviti red u kaosa, sestaviti armade, sodišča, administrativne depart mente iu vse druge pritikline vlade. Na vse težko pa je ugotoviti, da se bo da-se je dovolilo Nemcem in Madža- na povelja tudi .slušalo in da bo roni. Ta dva plemena, ki pred- ustvarjena, administracija tudi u-.-»tavljata Je sorazmerno majhno »pešna. Če je to težko že v lior-manj^ino v celoti, sta zahtevala maLtiih čas-ili, l>o še neizmerno t^ž- železni&ke družbe dobe torej rai- , . . , ,T ,- . » . z irlirst Ave., ter gospo Mever. ki jej tjone na ta naciin pri prevažanju' . , .... , ... .. 1 1 v ' hotela napraviti mir. Izročili premoga. Ako se preračuna, da - ^ s - ~ i t - i? r. i t i ui i bij-i hi r.a Poljskem in setlai so zo- ima zopet priložnost, da premi \ s">neek J°zef Padel Je ▼ reko She"1-- ' - ■ ■ - zase privilegirano stališče. Da o-krepčata in vzdržita to svoje sta-iišče, sta se v zadnjih generacijah •naučila naslanjati se v vprašanjih mednarodne politike na nemško cesarstvo. Veliko vojaško in ekonomsko silo Nemčije se je uporabilo, da se vzdrži v Avstriji Ogrski vlado, ki hi že zdavna j propadla, če bi stala Avstrija sama na svetu. Posledica toga je 'bila, da je Avstrija vedno bolj m bolj padala z visokega in neodvisnega stališča, katero je nek(w* zavzemala. Vse svoje interese jo namreč združila z onimi Nemčije. Od časa do časa sc je sicer v priborilo poskuse, da se dobi Avstriji nazaj prostost gibanja. Ti poskusi 0 miljonov dolarjev na mesec v zadnjih šestih mesecih, ko so poirnali živila na tako visoko ceno. Razne družbe, kate re so sedaj pričele izkoriščati o-troke, so zaslužile zadnje mesec« miljone, ki s-e pa bodo sedaj še pomnožili, ko bodo pili kri iz než nili trupel otrok. i mir. izročili so sra sodiitsčni. — Kdaj .se bodo spametovali nekateri vročeki vneži ? Sheboygan, Wis. Starišem Princ, stanujočim na Okrutnosti v vojni. Strašne okrutosti so počenjali nemški vojaki po vseh deželah, kjer so se vstavili. Ni Še pozab- lo v Sr- Kako rastejo cene? Pred državnim obrambnim svetom so Stali te dni vele trgovci in lastniki velikih premogovnih skladišč mesta Milwaukee, Wis Uradniki so zahtevali od njih, da blemov, ki so podedovani skozi stoletja izrabljanja in slabe vlade. ^ajo podrobnosti, kako se vodi Vzelo bi v resnici cele generacije, ihova trgovina, kakšne so cene da se popravi zlo in napake pre- pwmogl pri premogorovn, koliko teklosti iu sedanje nesre'e. A tu- »tane vožnja in drugo. Na mnogo di v slučaju, da'priznamo to, pri- ypraianja niso hoteli dati gospod-znavarno tudi, da leži glavna raz-'J«1 sploh nobenega odgovora; iz-tudi v slučaju, če bi bila Nemčija I lika v tein, če pričnemo v pravi govarjali so se, da jim to ali ono l>oražena v vojni, bi prišla moč- ali napačni smeri. Najti je gotove j1" znamo. Dasiravno sta bila za velike prmoipije vlade, ki nikdar,slišana najvišja uradnika in prva ne preuiehajo biti resnični. Ce se lastnika skladišč, vendar jima ni-jih trdno oprimemo ter uravnamo1 ^ bile znane razne podrobnosti svoj tek po njih, nas bode vodil jnjihove obrti. Gospodje so se vsak korak v pra\i smeri. Za to| napravili nevedne, ker so imeli aiejša iz nje. kajti avtoriteta, prihajajoča iz Berlina. 0>i se taktično raztezala do Jadranskega morja. V Evropi je bilo mesta za neodvisno Avstrijo. Nobenega mesta| pa ni za Avstrijo, ki je postala 'imamo vzglede iz preteklosti. V slabo vest. mlajši družabnik velike tv-rdke času dunajskega kongresa pred' Vendar pa je že to, kar se je centralne Evrope. | st0 leti se je nahajala Evropa v izvedelo, dovolj zanimivo, ker Tekom vojne smo vedno čakali'skoro istem položaju. Takrat papain razkrije, kako so znali odi-kdaj bomo zapazili kak znak po- si je izbrala napačno pot. Zane-.rati revno ljudstvo, ter nam ob-mladitve Avstrije. Zapazili pa ni- marjala je zdrave in večne prin-!®lem dokazuje, da ne bo .prej re-smo nobenega takega znaka. Ogr- cipije državniške umetnosti; c-:^ltve iz teh razmer, kakor tedaj, Slovenske novice. Milwaukee, Wis. Ponesrečil se je 251etni rojak Peter Oips v tovarni za čevlje na Maple St. Z levo roko je prišel v stroj, kateri mu jo je zmečkal. Sedaj se nahaja v Milwaukee bolnišnici. Živel je na 4. Ave št. 208 Zelo žalostno je, da se je nekaterim zopet zahotelo v naselbini po pretepu. V Evropo naj bi .šli, tamkaj bi imeli dovolj_j>riložndsti pokazati svojo korajžo, ako je res kaj imajo. V parku je napadel J. Slosar rojaka Brat kovic a s pivno steklenico in mu prizadjal tako poškodbo na glavi, da se je morai podati ranjeni v bolnišnico. — Isti dan pa je začel pretep Maks Cajner v gostilni A. Meyer, 511 Park St. Poškodoval je z nožem A. Šusterja. stanujočega na 317 ska je ostala to, kar je bila prej; malovaževala je pravice m aspi moška, bojevita in brezobzirna, a racije narodov ter se brigala le tm Pa.i« treba pomisliti, koliko naporov je stalo to prisa- da le pod enim pogojem, namreč, če Iti viada na Dunaju spoznala, da j« treba itpremenHi citiarstvo v f««J©p»cijo ftroatlll narodov, v bi imeli vsi enake pravice, ti j« - > kadar bodo delavci pričeli rabitij svoj razum ter bodo s svojo gla-i sovnieo si priborili podržavljenje1 vsega narodnega bogastva. i Uradniki so stavili Josepliu Simps onu. podpredsedniku Milwaukee Fuel Co., in C. A. Gran-gerju, višjemu uradniku Lehigh Valley Goal Sales Co., vprašanje, koliko plačo j o njih družbe za pre-mog pri rovu. Omonjena sta izjavila, da je cena $3.60. Prevoz z železnico in parnikom stane do Milwaukee toliko, da pride tamkaj v skladišče po $5.45. Na vpra- 9JP Prirejen po nAčlao. k! ca j« nU •tar mod«r manlfa SOROL M im Irhwl iodorlto owbtai o krča t iiMw im trmb&m. klu , w«t. MMO, (brakl, i(|«W ub.mkUTiUfi.iM.U. Priredi ft fate ki ixd«laj« aUrai Pil« Kx-palter". staro vradao mditT i ft1l| Al ,, . . ' -, , • ljeno vse, akr se je dogajal 9i:> Alalbama Ave., je utonil (letin . . , \r v&L-n Vslip.l pet priiile na dan stvari, grozorte, bovgan. Kako se le pravzaprav.. . , . . , . . „ " r> i ki prekazajo vse druge m ki tvo-zgodila nesreča, se ne ve. Popol-J^.. * .........* _ dne se je igralo na bregu več o- trok. Ko je padel v vodo, pa je bil deček sam. Akoravm> je pri- šel kmalu mestni ambulančni voz s puilmotorjem. je vendar bilo. . , ... , , , I go v a rja 11 katerega erugega neniogo*-^ spraviti dečka zoper k) . , . w , . . življenju. Na. lice nesreče je dospela mati slučajno in tamkaj je1 zagledala svojega mrtveca sina ter se je od bolesti zgrudila na tla. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Cirila in Metoda. To je prva oseba, ki je utonila to leto. Soboto ob pol treh zjutraj so si peli proti domu po North Water St. John Potiš, Frank Janenič in Frank Starnejc; redarju pa to ni ugajalo ter jih je aretiral. Sodnik pa jih je odpustil brez kazni s pripombo, da v bodoče naj ne pojejo tako rano na ulici. Virginia, Minn. Frank Kočevar in V. Banistelj sta obdolžena, da sta prodajala alkoholne pijače v indijanskem teritoriju; morala sta se zagovarjati pred komisarjem Poirierjem. Aurora, Minn. K Rdečemu križu so pristopili med drugimi tudi sledeči rojaki; V. Rebrovič. ftt. Knezevic. Anton iSkubic, M. Turk. Jakob Katz, Anton Smolčič in par drugih. Hibbing,.Miim. V nedeljo 1. julija je pel novo mašo rojak Rev. Josip Golob. Slo vesnosti so se vdeležila društva in mnogo duhovnikov, med njimi: Rev. Tj. Pirnat iz New Dulutha. Rev. Fr. Jerše iiz Dulutiia, Rev. F. J. FJ. Schifferer iz Oh.isholma in Rev. Fr. Bilban iz Dulutha. Sta-rLši novoana.šnika stanujejo v tu kajšnja naselbini. Teologične st.u dije je izvršil v Laeev. Wash. To je prva nova maša v Hibbmgu. Buhl, Minn. Petru Stavdoharju, ki je tožil vas Buhl za $3050 odškodnine, ker je padel na cesti, ker vaška uprava ni odstranila snega, je do bil f>00 dolarjev odškodnine. Chiskolm, Minn. K aronadi Združenih držav je prostovoljko pristopil Janez Ban kovič. Josip Movrin. ki je bil obdol-žen, da je prodajal alkoholne pi jače broz licence, je bil prijet v mestu Iron ton, Minn. jrijo sramoto za stoletja za ne.m-■ ško vlado. Vse to ni izmišljeno, ni pisano mogoče od človeka, kateri ima naimesi grdiiti nemški narod ali za- To pripoveduje žena, ki je posvetila [svoje znanje in svojo moč v a je bilo tam zbranih 12 tisoč revnih francoskih beguncev, ki so lazili kot nema živina povsod, kjer jim jc bilo to mogoče. Vse luknje so bile prenapolnjene, vsi hlevi, vse podzemeljske votli-izie. Njihov položaj je bil »rožen, nepopisen. Zaviti v cunje, so bili napol mrtvi od gladit. Sedemnajst mesecev niso ti reveži uživali drugega. kakor črni trd kruh in nekaj riža. Vsi so bili razjed en i do kasti od mrčesa. Imeli so na sebi rane, ki so knjile in strašno smrdele. Ko so Nemci od.šli, so vlekli se-l>oj ženske v starosti od 14 do let. One, katere so ostaJe. so bile povečini onečaščene in v materinskem stanju od nemških vojakov in največ častnikov. Umrljivost med otroci je bila strašna. Vsak drug otrok je bil bolan in poln gnjili'h ran. V bolnišnici smo našli ranjence, kateri so bili samo še živo okostje. I'mir ali so tam počasi, bree; pomoči. Peljali smo jih v Compiegne, kjer so jimi hotele streči ženske, ki pa raso za-moglo prebivati v sobah, ker jo bil smrad po ^njilih ranah prene-znosen. Jaz sem se premagala ter sem pričela streči enemu bolniku, toda kakorhitro sem se dotaknila njegovega trupla, so bile moje roko polne mrčesa, tako da sem morala vzeti zdravniške rokavice. Otroke smo našli v zavodn v No-yonu na kupih gnjiJe slame v umirajočem stanju. V mnogih sobah pa so ležala mrtva trupla, ki so ležala tamkaj že po več dni." •no BteUenieo pri rokah, r- -Tr t tii> lrt m —h aH pa pri: r. ad. nem « co. .„,. .» .... r.i .* . V smoli in perju. l\ratt Jylla, 45Ietni samec v El.v, Minn., je bil ponoči prijet od treh nepoananeev, vleč an na konec mesta, tamkaj slečen, pomazan s smolo in potem povaljan v perju. Zjutraj je našel Jvlla vrečo ter se v nji vrnil v mesto. Podal se je k policiji, da obtoži zločince, toda ta ga je zaprla. Z a njeiga je že eakal warrant, ker je obdoi- - _ ž«n zjločina nad 1.kletno deklico. Osemurm delavnik. • h j0 jc imel on na skrbi Priznal Northwestern železniška družba se ni krivim, toda zagovarjal se ! je uvedla v svojih delavnicah o-je, da je morebiti to storil, ko jc aemurai delavnik. bil pijan. GLAS NARODA, 21. JUL. 1917. Danica. Matom—tni prizori. takoj po voja&eiai uzetiiti ter pre vzeti obširno očetovo posestvo. Danici je wee kar otekalo. Ta I koj je prenehala s svojim uce njem poštnih naredb in odlokov, (Nadaljevanje.) , . . . . . . w . v « ^t i. ^t. • . i vr HaJ m -imela vee časa za to! Lju-\ tej juh tsi alt-ski je tel Nace . . . u;. . . , - ^ -i u i , btvmvi Prjavee je bil dan za dne »ase, ne akeuai, obžalovat ^vojH . „ , » i.i ^ i i . . vam ifuesl pri Jeleneevih, kjer so v < i k «* ki t male grehe ter vstopil v ,. . . .J. «... k, " L- - xi ** ponavljali tisti princem m ze x&iiHittiaii o vior *v. Jh raiK-tška v > - , ," i- a. , -i . ... op*-tovano poskuicni naskoki na 1 Nila lejtko je prestajal Naeel .. , i i , .. mimko sree. Danica ie zavijala red. \ rudar je prebil nudil . , , • , „ . j, ■ . .* . ocl vzdihovala, nasJatnala se, — d v« leti, v katerih pa se je , , , I ... J . ' ., . .__ ... i .Jeleneevka jm je moliLa svojo sta- ^niiio tH.-Hito xnativo izredil. . ,, , . v. . . ro molitvieo o nadarjenosti, izo- J»str j.a umrl \aekovi , . . *. '. . . i i i * . j brazenosti m poštenosti svoje mi- tHi Vjui>ijeui Mioz Jn od takrat .. . . , , - ,-, i . i i-. ii j Ijenke. Jelenea navadno ni bi!« s** je hod ha tolažit mlada, zdrava . ... . , t t. V.lovk« v.«6kr»t k nade- .mi**. ah drt,ma1' vl" bodneuuu Rada je pla-l"*11 * f0* 7a L j. r, j;- . . - i In nekega nedeljskega popol- kala teta Auhja, a .ne rajse jo je, . . ... . - ,, - , i - . i i i * - - dne, ko je sla gospa za hip n ticlH/tl i^onardus, kateri pa je . , . , klet>etaivi sosedi v vas, je prssel, kakor vselej, Naeek, razkril Danici svojo ljubav ter jii svečano zaprisegel, da jo vzame gofovo že prihodnje leto. ' Vendar ne ostanem stara de-viea!'v je vriskalo Da niči no »tarpet pi>|Hihiouia izgr*išil svoj iklie. Zaduhli saniostanski zrak, jilamrak iu doL^nt-u^na eiiolif}-Mit s Mti u|(U, kadar ga slučajno ni bilo, — kar padla «-koli vratu, se je delala vendar nevedno, samo še bolj prijazno. Od hajala ie pa ^e pt^gosteje in za daljše "hipe"' na posete k sosedi kadar je prišel ljubeznivi Naeek k Danici. in onadva eda se ljulwla nemo-jteuo vroče, cele popoldneve, tja j do pirauega mraka... Drugo jutro i{ a to zapazili sa-i otitan« i. da se je njihovo število j trčilo za Naeek j Stari. -Telenee je umrl nedavno eno glavo. j v blassiiei na Studeneu p«^eg * pria**l zopet domov, a| Ljubljane. "Delirium tremens' m*e mu j« zopet s repcem prešli-'so pisali časniki, — ljudje pa so kal hi bet, da je bil v a«nje v in J rekli: "zajMl se je!'' rd»*\ tii >e J,- Naeek Oobwi valjali Jeledw-enka, katero je moževa po po^t«*lji ter milo stokal. — Ko i smrt sključila še bolj, tie ubija se-pa je u^dravrl, i/previdel je iz-[daj s porednimi in uikd;ir ugna uova tvte uorU t»>{a oUi nižjih vrst. In iuic^ je pri tem zares pravo di»u-juaui»ko srečo! Tudi tetka Zotiia, katera se št vedno ni mogla potolažiti in vno-vič okiiioziu, ga je t/a*-ela vabiti ter umi daj.Ua vedno doe»t.i drobiža, katerega je Naeek z drugimi de-vaiui pogaujal po grlu. Tako je minulo poldrugo leto. Zgodilo pa se je, da ata se v gostilni "Pri vinski drti", tam poleg velike tuitnice, seznanila Naeek ki stari Jelenec. Pijavee je kmalu spuanal v«e starčeve slabo-»•ti; prikupil se niu je, ker je včasih plačal zanj, dokler ga Jolenee tw povabil v svoj podstrešni dom Gladek kakor kača in zgavoren liki sraka, je pridobil Naeek naglo Jelečenve zase; pripovedoval jim je v pogovoru kakor mimogrede o velikem bogastvu svojega očeta in lagal o svojih visokošolskih «Uidijah. Kdo je bil tega pripovedovanja bolj vesel od Danice ki stare Je-lenčevke f Pijsvee, kateri je imel svoje na metie, je Udi aattrjevai, da je sa m o vsled nevednosti nekega ad vokata proHtak, d očim bi moral birti, svojem pravu ie dolgo najmanj častnik, da p« se misli m mm tšim PATRIJOTI! Stric Sam iiče 500 PEKOV 100 KUHOV 25 MESARJEV za hraniti U. 8. vojsko SLUŽITE SVOJI DRŽAVI, KJER JI MORETE NAJBOLJE. Peki, kubl in mesarji se tfčejo, da slufije Z. D. r svoji o6rtt 4*4 Vam ni potrebno vežbati se ali opravljsU vojaške dolžnosti razen svojega posla. Ako znate peči ali kuhati, Stric Sam vas hoče — Če pa ne sna te peči ali kuhati vas bo pa Stric Sam naučiL VPIŠITE SE DANES! STOPITE V ČASTNE VRSTE sa lasa vojne. STAROST 18 DO 45 LET PUča »eka« $33 im $44 mk pres taja* $36 m MN Uni rrtrratsrijo-T««sl 3Mk Mmt tm m Afi^ NewX^u - John D. Ryan, ^ ^ ■ ^V član ameriškega Rdečega križa. - . ekspeditoriea. — Postarala se je in siveti je začela. Petintrideset-lotna '♦devica"! — Njena o^vbk-a postaja sloka, oglata, obrazek j*; suh. ko^jeii m njene živahne oči medle, mrtve. Kakor megla se via-či — brez življenja in brez krvi Z nikomur ne občuje. Največ ča-^a pa prebije v cerkvi... Kduia njena prijatelja sta vedno krrnižijavi Karo ui vsako spomlad uprav dun-juansko vihravo zaljubljeni As. — U, kje so časi. kje so dnevi!. .. Kadar sedi tako le sama s svojima. drug na drugega ljubosumnima prijateljema v ozki in nizki pisarni poštnega urada, tedaj se ji čestokrat nenadoma skalita nekdaj tako živahno bliskajoči oče-i, iz prs se ji šiloma iz vije vzdi'h, tako bridiak in pa teza. tako elei?a repka meri >aš dva in pol deeimetra; dlaka mu je črna. gladka, noge nizke, mučne in tele>ee tolsto, zavalja-io. Ta kov je nj<-n ljubček. ki zavzema sedaj v njenem srčku prvo mesto, drugo pa beli. rumeno pa-sasti muc — As. No, tudi As ima sočutno mačjo lušo. kajti vselej, kadar se ponori tak »prizor, plane tudi on raz -svojo mehko blazinico tam na koncu njvne postelje, izkrivi svoj hrbet, zazeva ter prav tožno za-nijavka. "Da, samo vidva me še ljubita zvesto, nesebično. . oh, žival je vendar plemenitejša od ljudi!... Na. Karo, košček meska, m ti. ijubi Asek, skodeljieo topljenega nleka!" In nesebična miljcaiea pospravita po bliskovo, kar jima je ponu-lila darežljiva roka gospodariči-aa, potem pa skoči Karo spet na »jeno gorko naročje, Asek pa se '.vije na svoji blazinici, kjer v nrijefoom "dolce far niente" za ire ml jeta. In oaia ? — Ondi v najspodnjej iern predalčku pisalne mize hrani male svežnje nekih listin, ki so povezaaie ali z rdečim, ali višnjevim, ali pa žodtim svilenim tra cosn. In kadar se koniri njena du-«ca, prebira tiste zaramenele li -jtiče, v katerih je ilekaj suhih, brezbarvnih cvetlic, šopek las iti fotografična slika... Ona prebira in plaka, — saj čila spomine izza svoje leipe. pisane a izgubljene mladosti (Konec.) Francosko bojišče. Paria, Francija? 19. juija. — Na eel i francoski fronti se vrše veliki artilerijski boji. Posebno še med Somme in Aisne. Južno od St. Quentina so Nemci po liudem artilerijskem streljanju na 800 metrov dolgi fronti navalili na francoske postojanke in so zavzeli nekaj francoskih prvih zako-pov. S protinapadom pa so Francozi Nemce zopet pregnali. 1 Sinoči so Nemci po hudem artilerijskem ognju navalili na Francoze v gozdu pri Avaeourt z namenom, da si os v oje izgubljeno o-zemlje; toda še predno so prišli do naših vrst. so se morali umakniti. 18. in 19. julija je padlo v 100 strelov. London, Anglija. 19. julija. — Pri Monehy-le-Preux smo zavzeli zopet ozemlje, katero smo izgubili 11. julija. • Odbili smo sovražne napade pri < 'her i sv. — Pri Vpresu smo vjeli večje število Nemc-ev. Mogoče ga ni dela na suhem južnem Zapadu, ki bi vzbudil v zadnjih. letih večjo pozornost kot jo je vzbudila dolina San Simon v juž-no-iztočui Arizoni ter sosednjih delih Nove Mehike, v kateri normi se je pričela nova doba poljdelskegra razvoja leta 1910, ko se je razkrilo artezijsko vodo V tej dolini sami in v bližini se je našlo ostanke lončene posode, orodja iz kamena, šivanke in kosti antilop in purana, starodavne namakalne jarke, pred zgodovinske razvaline, vsebujoče koruzo, fižol, bombaž in tudi zemljišča, na katerih se je pridelovalo te starodavne pridelke. Ta okraj je bil očividno nekoč naseljen od naroda, ki je bil več ali manj stalen, ki pa se je gotovo preživljal deloma z lovom, deloma pa s primitivnim poljedelstvom. Sedanja okupacija tega okraja se ni pričela pred letom 1860, ko se je naselil oddelek Mehikancev v bližini izliva San Simon potoka. A-meriški posestniki čred goveje živine so prvič pasli v San Simon dolini leta 1867. Vsled neprestane uašne je postala dolina v zadnjih časih tako izrabljena, da je bilo mogoče obdržati v njej le sorazmerno majhno štvilo živine. Odkar se je razkrilo artezijsko vodo leta 1910, so se hitro pričeli naseljevati priseljenci in izvrtalo se je veliko število arterijskih studencev. Poleg pašnje se vrši sedaj San Simon dolini kmetijstvo s pomočjo namakalnih naprav. Celotno štvilo tekočih vrelcev v bližini San Simon je bilo leta 1910 nekako 130. Množina vode iz teh vrelcev se je gibala od ene galone lo 300 galon na minuto ter je znašalo povprečno število 52 galon na minuto. Od leta 1913 do 1915 pa se je dotok vode iz teh studencev zmanjšal za 43 odstotkov ter se pripisuje to zmanjšanje delom nezavarovanemu temelju vodnjakov in Ideloma tudi splošnemu pofemanju vodne zaloge v notranjosti zemlje. izjava. Michaelis je za nadaljevanje vojne. — Vojna ie pravična. — Boji s podmorskimi oni ni. Kodanj, Danskp, 19. julija. — Novi nemški državni kancler dr. Michaelis je v svojem govoru v državnem zboru izjavil, da je za to, da se nadaljujejo boji s podmorskimi čolni, k or je taka vojna o-pravičena in namenjena, da se vojna prej skont'a. Kancler je rekel, da si Nemčija ni želela vojne, katera ji je bila vsiljena vsled ruske mobilizacije. Vojna s podmorskimi čolni ji je pa bila vsiljena, ker je Anglija s svojo blokado hotela Nemčijo iz stradati. Upanje, da bo Amerika, kot vodi teljiea nevtralnih držav, odpravila angleško nepostavno blokado, je bilo prazno. Da se prepreči še na daljnje prelivanje krvi, je Nemči ja ponudila mir, katerega pa so zavezniki odklonili, zato se je bojevanje s podmorskimi čolni poostri lo. — Michaelis pravi ,da so podmorski čolni storili vse in še več ko so mislili. Nemška cenzura je tako stoga, da je piišlo to poročilo v Ameriko šele ob 2. uri ponoči. S. R. KIRBY, FRANK GOUZE, predsednik. blagajnik. MINEfcS STATE BANK, Chitholm, Minn., se vam vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor čekovni promet, hranilne vloge in zavarovalnino. Naša banka je pod strogim dr žavnim nadzorstvom in. vse vaše vloge so pri nas absolutno varne. Plaqtyenm po 3% od hranilnih Laško bojišče. Rim, Italija, 19 julija. — Sinoči so Avstrijci pod zaščito artile rije naskočili naše postojanke pri Veršiču. Vsled čuječriQsti naše in-fanterije je bil napad odbit. Naša artilerija je porušila utrdbe na Krnu. Prepodila je tudi av strijske čete za Sveto Goro. Avstrijci so obstreljevali naše postojanke pri Sv. Katarini in Vršiču. Eksplozija v Nemčiji Amsterdam, Nizozemsko, 18. julija. — 'Stuttgart Neues Tagblatt poroča, da je v soboto velika raz strelba uničila Wilhelm Weifm {IS—6 v 2M) Lackovo "tovarno. sto- t samo 19.1. In to ni nič čudnega če pa matere ne morejo dojiti svojih otrok ko jih rode. Ako se ozremo na izgube prebivalstva na bojiščih, dalje koliko jih pomrje doma vsled pomanjkanja, kolko jih je vlada poslala po vrvi v nebesa in usmrtila na drugi način in tako rapialno padanje porodov, moram oSklepati. ako se razmere takoj ne izpremene, da bodo narodi začeli tako izumirati v Evropi, da bo polovica Evrope, ki je bila dosedaj najbolj gosto naselje na. prazna. In predno bodo narodi prišli do svoje polovične prejšnje moči, bodo pretekla desetletja. In kdo je vsega tega kriv? Ali si cen. tralni zavezniki v svojih bedastih iluzijah predstavljajo nekako kraljestvo na podrtinah in razvalinah evropskih narodov? Zadeti mora vse te kronane trinoge in krvolo-ke prokletstvo vseh evropskih na rodov. Mogoče bo kdo reke.l da so zavezniki istotako vzrok za vso be-i do med svojimi narodi in da bi že lahko sklenili mir. ako bi hoteli. Da, resnica je, da bi ga lahko, ako bi hoteli. Toda vprašanje je, kakšen mir? Mir še pred večjo in krva-vejšo vojno, v kateri bi si kruta hoheneolernska vlada zopet skušala doseči cilj, kateri ji je izpodletel sedaj. Toda pri vsaki stvari se kaznuje povzročitelja hudodelstev In ne tistega, kateri se brani. Kdo je to vojno povzročil? Kdo je napadel mirn Srbijo? Kdo je o pustošil nič hudega slutečo Belgijo? Kdo je vganjal krvave orgije v Belgiji, ki presegajo vsa tiranstva zgodovine? Kdo je odgovoren za uničen cvet narodov? Kdo bo skrbel za miljone vdov, sirot in pohabljencev? Ni kazni na svetu, katera bi bila prelahka za povzročitelja vsega gorja, ki je v Evropi in radi katerega morajo še nedolžni dojenčki trpeti na materinih prsih. Ako lčdd vse to premisli, mu mora zavreti kri in klicati maščevanje na povzročitelje, za katere ni nobena beseda in nobena psovka zadosti primerna. In ura maščevanja bo prišla____ Ker je Avstrija že na robu razpada, je začela urejevati svojo državo po vzorcu nemške junkerske vlade. Začela je, oziroma nadaljuje, kjer je začela že pred desetletji. reševati jugoslovansko vprašanje. Tako poroča "Slovenec'* 12. maja, da se bo vršila po inici-jativi lista "Armee Zeitung" dne 29. maja v dvorani "Avstrijskega političnega društva" na Dunaju etiketa o jugoslovanskem vprašanju, in to sedaj v širšem obsegu* Torej se je že vršila in sicer ? "širšem obsegu. Kadovedni smo, v kakšnem širšem obsegnt Ali mogoče. da bodo v širšem obsegu geri manizirali jugoslovanske kraje? —j Ali bodo izvrševali se v širšem obsegu eksekueijc nad jugoslovanskim prebivalstvom? Saj vladni krogi na Dunaju^in I Jerlinu ne znajo drugače reševati jugoslovansko* ga vprašanja, ki ga rešujejo že de* setletja in po vsakem takem reševanju je bilo nekaj jugoslovanskili politikarjev, sodnijsko preganja^ nih. Poročilo o sedanjem reševanju še ni bilo nikjer izdanega. Sicer pa sploh ne potrebujemo, ker se dobre ve, kakšno je. Pri vsakem takem reševanju so Nemci prišli do večje moči, < loč i m so bili Jugoslovani daritven kozel. Iz vseh teh poročil se razvidi, da je tam sila prikipela že do vr-hunea in prav lahko vzkliknemo z latinskorn pesnikom: "Quousque tandem abutera, f'atilina, patien-tia nostra!"' (Koliko časa bodea zlorabljal, o f'atilina, našo potrpežljivost!) i v-- . v V-h ..--Vvf < •=/ A............................________________________________________________________________a ■■ - _■■■..__________ Razmere v jugoslovanskih krajih. Že v prejšnji številki smo navedli, kake razmere vladajo v stari domovini, na Kranjskem in v Pri morju ter na Hrvaškem, sploh v jugoslovanskih krajih. Priobčeno je že bilo, kakšno pomanjkanje vlada v vseh jugoslovanskih deželah. K temu naj dodamo še tri vesti, izmed katerih ena najbolj osvetljuje tamošnje razmere. Ljubljanski "Slovenec" prinaša z dne 14. maja sledečo vest: V Ljubljani se je obesila žena davčnega uradnika Viktor BDscho-fa skupno z otrokom šestih mesecev. Za moža je pustila pismo, v katerem ga obvešča da gre v smri skupno z otrokom, ker ga ne more dojiti." Komentar k tej vesti je nepotreben. Tako pomanjkanje hrane, da že mati ne more več dojiti svo-jega otroka radi oslabelosti, je že doseglo višek. "Hrvatski Dnevnik" poroča, da je bilo mesto Zader v Dalmaciji en dan brez kruha. Prebivalci so dobili mesto kruha polento, in so se hvalili, da je bila dobra. To je lahko verjeti, ker kruh, ako ga pečejo iz zdrobljenega lesa, ni posebno u-žiten. Ker že ne morejo dobiti dovolj rib ob obalih Jadranskega morja. — ne ve se eakaj, ali radi pomanjkanja ribičev, kar je najbolj gotovo ali pa mogoč radi tega, ker se boje ribici na visoko morje radi min in sovražnih bojnih ladij — je mestna uprava v Spletu, vpeljala nakaznice z ribe. Temu je sledila tudi mestna uprava v Dubrovniku. Vsak -ribič bo od sedaj naprej moral odstopiti vse nalovljene ribe mestni upravi, ki^jih potem enakomerno razdeli med prebivalstvo. Dosedaj so si tamošnji prebivalci, kateri stanujejo v bližini morja, vsaj tešili glad z ribami, ako so jih dovolj nalovili. Sedaj bodo pa še ribe pod mestnim nadzorstvom Že v eni preišnih številk je bilo poročeno, da vsled splošnega pomanjkanja pada rojstvo otrok v Avstriji. Tako je sedaj "Slovenski Narod" v Ljubljani prinesel stati stiko. koliko otrok je bilo rojenih v esdnjih V Ljubljani je bi-lo kta 19)0 reje«* m ti-•oš oseb 25.5 otrok; lito 1916 pi v- i v s? > ""V W -„ i /feV'-* a. / - i i v - , - * . v . 4*; •<*•:*♦> . V \/ - ji-''i j ... / V;-.v ^ - —\\ ! j :*-•: •: f > .>; . U M t ■ } IVh xvM r '.^IT^ "vr- Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandoro, zastavo, regalji, god bene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. UpraSanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. PISite ponj- . IVAN PAJK & CO., ^ 466 Chestnut St., CONEMAUOH, PA, MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. ¥ s m DELO OKUSNO/ m mm IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. vos v UNIJSKO ORGANIZIRANA. mm m POSEBNOST SO: \ DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE, I CENIKI L T. D. vsa naroČila pošljite na: Slovenic Publishing Co., «2 CorUandt St, Hew York, H. T. - ■ _ 1st Jugoslovanska nt Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn sedež v ELY, MINN. GLAVNI URADNIKI: Prediednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No. 1, Con®, maugh, Pa. Podpredaednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blafajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: t* JOSEPH V. GRAHEK. 843 East Ohio Street, Pittaburgh, P». NADZORNIKI: tOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9C41 Avenue « So. Chicago, 111. JOHN VAROOA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa. POROTNIKI: G KO. J. PORENTA, Bol 176, Blaek Diamond, Waah. LEONARD SLA HODNIK, Box 480, Ely, Minn MAT. POOORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. 111. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Miek. JOHN MOV KRN, 4M3 Mesaba Ave., Duhith, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, 8. R„ Del wont, Pa. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKKABEC, Stk. Yds. Station KFD. Box 17, Denver, Colo. KRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vai dopini, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne po4il>tve, naj ae poitjejo na glavnega tajnika Jednote, vae pri-toibe pa na prednednika porotnega odbora. Na oaebua ali neuradna pwraa od strani članov se ne bode oairalo. Društveno glaailo: "G LAS NARODA". Navodila za registrirane. -ooo-- Washington, I). C., lb. julija. — Generalni profosni maršal < rowder je izdal danes na vse mlade ljudi, ki so registrirali dne ">. junija, jiujcn poziv, naj takoj poiz-vedo pri pristojnih nabornih oblastih za svoje rdeče serijske številke. Za naslov krajevnih nabornih oblasti za oprostitev (],osegati v naborne zadeve ter se pustiti za to plačati. Informirajte se že sedaj iz katerega vzroka mislite, »ta ste upravičeni do oproščenja od vojaške službe. Predloge za oproščenje od službe ali odpust (dis-eharge) je mogoče staviti šele j»o zdravniški preiskavi, torej če vas s|»oznajo telesno nesposobnim. < V h svrho zdravniške preiskave. Predlogi za oproščenje od vojaške službe pri teh krajevnih uradih, ki tvorijo najnižjo instanco, so dopustni le v izjemnih slučajih. Okrajni uradi (District Boards) so prihodnja pred postavljena oblast krajevnih okrajev, in vsak okrajni odbor ima pod sabo krajevne okraje, ki se nahajajo v do-tienem distriktu. — Pri teh okrajnih uradih ' (District Boards) je treba staviti predloge za oproščenje od vojaške službe iz takozvanih industrielnih ozirovter prizive proti odločitvam krajevnih*ali lokalnih uradov. Na predsednika ali od njega imenovano komisijo je mogoče apelirati le proti odločitvi distriktnega urada »ledc^predlogov za oprostitev iz industrielnih ozirov. Proti odločitvi lokalnih uradov more apelirati registrirani ter tudi vlada sama. <1e se je pri krajevnem ali lokalnem uradu odklonilo aš predlog, bo vaše ime izročeno okrajnemu ali distriktnemu uradu, kateremu bo tudi sporočeno, da so vas spoznali sposobnim za službo ter da vas niso odpustili ali o-prostili. Obenem pa bodo poslali'na vaš naslov, ki se nahaja na registracijski karti obvestilo, in vaše ime bo tudi objavljeno v uradu lokalnega urada in v časopisju. Ta seznamen v listih in uradih je treba zasledovati takoj potem, ko je vsak posameznik vložil svoje afidevite za oproščenje od službe. Industrielni vzroki. Predloge za^proščenje od službe je lahko staviti, če le registrirani, kateri je poklican, zaposljen v poljedelj-stvu ali pa industriji, ki so potrebne za vzdrževanje vojaških naprav ali ki so v interesu celokupnega naroda. Take predloge je treba staviti pri distriktnemu uracil ne pa pri lokalnem. Zaposljenost v takih napravah sama po sebi še ni vzrok za oproščenje od službe, temveč je treba dokazati, da ga v dotičnem obratu ne morejo pogrešati. V slučaju, da se more nadomestiti m a, zaposljene-va v takem obratu in stoječega v vojaški starosti, potem prošnja za oprostitev ne bo ugodena. Prošnje za oprostitev iz industrijelnih vzrokov je mogoče predložiti šele potem ko je spoznal krajevni urad dotičnega sposobnim za vojaško službo. Torej šele potem, ko je bilo njegovo ime objavljeno v listih in dotičnem lokalnem uradu in potem, ko je bil dotični obveščen po pošti. Ko se je to zgodilo, ima dotienik še vedno pet dni ča-sa ter mora tekom petih dni izpolniti tozadevne formu-larje, si nabaviti zaprisežene izjave ter jih predložiti pri distriktnemu uradu. Če bo distriktni urad ugodil prošnji, dobi dotičnik takozvani "Certificat of Discharge". — Če pa njegovi prošnji ne bo ugodeno, bo o tem obveščen. ^ Končna odločitev. Ko se bo končno odločilo o vašem slučaju, torej potem. ko boste pri naboru ter so vas spoznali sposobnim in niste prijavili nikakega predloga za oprostitev od službe ali potem, ko so bili zavrnjeni vsi vaši predlogi in pnzivi, vas bodo po pošti in v seznamih v uradu lokalnega odbora m v listih obvestili, da se vojaško-službeno obvezni. Tako sporočilo pa ne vsebuje še obenem, da boste dejansko vpoklicani Tozadevno povelje za nastop služ-beboete dobili Me v stota ju, ee vas bo vlada res potre- 0 postanku gonNjskega vozla. Stare legende pripovedujejo, da je bil oče jrrškejra kralja Mid asa. ki je bil nekoč kralj »igije, prvotno nboar kmetie. Frijrijski narod se je nahajal nekoč v velikih stiskah. Tedaj na jr pri.šln doo rorokova-nja. da jim bo neki voz pripeljal krauja, ki bo napravil konee vsem njih stiskam. Gordij, oče Midasa. je nedolgo zatem nenadoma prišel v sredino zborovanja naroda, sedeč na svojem vozu. V velikansko presenečenje Gordija se ara je takoj okliealo kraljem. V znak hvaležnosti je posvetil (Jordij svoj voz bosru Zevsn ter se ffa je shranilo na akropoli glavnega mesta. Drog voza pa se je privezalo na jarem z vozljem, o katerem se je prorokovalo. «la bo oni, ki ^a bo razvozijal. zavladal celi Aziji. B:i je Aleksander Veliki, ki je raz vozi jal ta vozelj s svojim mečejo ter bil nato prepričan, da bo v resnici zavladal <-eli Aziji. POROTNIKI. Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako Ima ti družino, bo potrebno nabaviti pohištvo In kuhinjsko opravo ako se hočeta nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velika prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-teno ln zanesljivo blago. Ako dospete v Cleveland na postajo in se neveste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1881 in jaz bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljtte s St Clair karo do 02. ceste in na vogala St. Clair Ave. Je naslov: 6127 St. Clair Ave., A. GRDINA, Cleveland, O. Pri meni se lahko dobi letni za 20c. poStnih znamk. Špijona Azeva so našli. Kodanj, Dansko. 20. julija. — Berlinski Jisii poročajo, d:» je Kv-genij A zev. ki je bil pred osmimi leti vodja ruskih bojevitih soeija-1 isto v, interniran med ruskimi ei-vilisti v Berlinu. Ko je ruski revolucionar Vladimir Biirc-ev Aze-vu obdolžil, da je policijski «pi-| jou, j- Azeiv bežal iz Pariza, da bij ušel maščevanju revolucionarjev ter je .potoval po Evropi pod različnimi imeni. Ko se je pričela vojna, je bil Azov v Nemčiji in jej bil, kakor pravi poročilo, interniran. Pozneje je zbolel in so ga poslali v bolnišnico. O Aze v u pravijo, da je povzročil aretacije več sto revolucijo-je v, odkril je mnogo nameravanih umorov najvišjih oseb ter je bil organizator različnih umorov. Bureev trdi. da je bil Azev vde-ležen pri umoru velikega kneza Sergija in ruskega notranjega ministra Plehveja. ROJAKI NABOCAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. HRAVAH i ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. neznosne dragnje ee mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresnieen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje Črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti. TRINER-JEVO MKriiko Eiiiir grenko vino je pravo zdravilo, ki ga rabite v takili slučajih. Ono izči-8ti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, y lekarnah. TRINERJEV OBLIŽ prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je neprenosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep-čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, pošti 35 in 60c. _ TRINERJEV PBfOLASATELJ KASLJA. je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronchiti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliž. Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915. Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist,] 1333-1333 SO. ASHLAND AVL, 8HICA60, ILL mrnrn SHSSHJSfflfr ■ JBf ..... GLAS NARODA, 21.« JTTL.1917 ZA ZXDXNJENE DRŽAVE SEVERNE A MERI K K. Bedei: FOREST CITY, PA. hiwiiilmi dne !L Januarja 1902 * driavl Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. B. TAUCHER, 674 Ahsay Ave., Bock Springs, Wye. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, bol 181, B rough ton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLpVČIČ, box 647, Forest City, Pa. Pwaoiat tajnik: AVGUST GOSTIŠ A, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomotet blagajnik: ANT. liOCHEVAB. BFD. N<* 2, box 11%, Bridgeport, Obla NADZORNI ODBOR: Predsednik nad*, odbora: JOSIP PETERNEL, box 96, Wlllolk, Pa. 1. nadaornib: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdlne, Pa. L aadaurnlk: IVAN GROŠELJ, 885 E 137tb St., Cleveland, Obte. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBKKŽAN, box 72, E. Mineral, Kana L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. 3. box 146, Fort Smith, Ark. L poročnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Pr. JOSIP V. GKAHEK, 843 E. Oblo 8t., Pittsburgh, Pa. Uradno glaaUo: -GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, H. X. Cenjena druStva, oslroma njih uradniki ao naprofieni pofilljatl vse do. piee direktno na glavnega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj se pa po-Ulja edino potom postnih, ekspresnih aH bančnih denarnih na kanile, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčlč, Farmers' A Miners National Bank, Forest City, Pa. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake ponaknjkljivootl, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajska, da napako popraviti GERSTAECKER: Roparji na Mississippi ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil J. T. bodo do jutri zjutraj pustili pri miru. — Tedaj bomo imeli tudi glav-, no zborovanje, pri katerem gi bomo razdelili plen. —> Na vsak naeii. s^ pa morem že prej z vsem preskrbeti. — Toda, vseeno je previdnost najboljša stvar. — Ali veste morda za kako skrivališče, kjer bi bila čisto na varnem! — Pst! — Tiho! — Zdi se mi, da prihaja. — Da, je šepetal Sander. — Krčma "Pri sivem medvedu". — Malo izven mosta je. Moža sta umolknila. Vrata so se odprla in vstopila je Mrs. Breidelford s smodkami. Ko jih je polagala na krožnik, je Cotton, ki je sedel za njo. nenadoma vstal in jo z vso silo udaril po glavi. — Mori — — je vzkliknila, — zadnjega zloga pa že ni mogla več izpregovoriti. — Cotton* — Cotton! — je šepetal Sander ves preplašen. — Ali je mrt va f — Ne vem. — Ne vem — je mrmral morilec. — Poglejte, kje je kaj. — Dobite kar potrebujeva. — Toda hitro! — Mudi se — Kaj pa stojite kot lipov bog? — - Za božjo voljo, jaz ne vem, kje ima denar. — Morda sestvo Zatoraj smQ mu navadnega in sladkega krompir- darova|i rojaki vsak- svoji m0_ j a, solncaric, hue, dinj, pavole, n- - - John Mlinar John Kojnič August Šorl John Katuž Ivana Deibelak Jakob Debelak ža, na tisoče vrst najrazličnejšega sadnega drevja. In vse to sedaj lahko vidiš za moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kateri kupi; istotako vsakemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, ali da je videl lopša polja na sveta Osebno imam 120, SO in 40 A}olH Jadegša akrov najfineje zemlje, katera se l3*311^ Zagoda lahko očisti in za katero garanti-1* ran^ Drobiž ram, da prvi pridelek plača zem-j^ohn Longus ^ ljo, čiščenje in vsa poslopja. Po- j&mon^RihitaTBič nudim jo poceni, ker imam sred-%tev jo čistiti. Priložnost imaš. • I^ika MikJnvčič Obišei tukajšnje Slovence in ču- Matevž Kavčič dil se boš, kaj se naredi v tej de- Mary Konic že4i. Ysa zemlja je kanalizirana. Josip Zdi Na tisoče akrov zemlje se je to leto prodalo kmetom iz lllinoisa, kateri prihajajo trumoma v naš Itraj za stalno življenje. Povabim te na trgatev in na kozarec domačega vina, ki nisi pil boljega. Pri nas ne bo nikoli suše. Obišči nas! Ako ne rabiš zemlje, bo« znal, kako živimo. Vsa pisma pošljite na naslov: F. GRAM, (13-7—15-8) NAYLOR, MO. Želim, da ponatisnete sledeče rojake, katere vam omenim Matli. Vidmar IT. . 1.00 John Pangaršič —.50 John Porgoršek —.50 Frank M ožin a —.25 Prank Bogataj —.30 Valentin Koritnik —.50 Josip Knavs —.25 Josip Redek -.10 George Rihtarčič —.25 Skupaj J. Sodeč, Collinwood, O,, G. Lisatz, Charlcroi, Pa., $25.2(1 1.00 1.00 Skupaj $27.20 Želim izvedeti za naslov svojega brata, TONETA LIKOVIČ, doma iz Rakitne. Pred pol letom je bival v Pittsburghu, Pa. Ako kdo rojakov ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam oglasi, imam mu nek3g sporočiti. — Jofin Sikovie, Box 26, Onnalinda, Pa. (21-24—7) POZOR CITATELJXI HIPN0TIZEM Cena knjigi je ■ poitnino SBt. SLOVENSKA KNJIGARNA P. O. Box 1611, New Ink, N. 1. Nadaljevanje). • — Povejte najprej, kaj hočete? — Zakaj prihajate v pozno noč ra/.hijat na vrata poštene vdove? — Ai sem jaz zato v Heleni, da bi dala vsakemu Ioimivii prenočišče? — Jaz r Coltit »vejte. pa ho. - Zdaj menda v»*-e mi vsaka družba ne dopade. — t ganite, kdo je pr; meni? — Kaj hi ugibal — No, II vidna. ~ Kdo je? Ilenrv Cotton. — N,*j sem vam povedala. llm. hm — se je obotavljal Sander. — Čudno, čudno! — Da u kaj Ilenrv ( Otlon? — Kaj „a d«4a ? — Morda jr eelo dobro, da tukaj dobtlil. Po »eh bes^lab je plan pri mizi begu net*. — No, prijatelj, kako je? — Na je inalo presihanja dobro storilo. Cotto« je /ačuden pogledal in sprva ni mogel vrjeti svojim Ore m. Sh-dn -- Ol tl'Afft se ie isis\a videla. Po t«'h besedah ata začela moža zabavati ter jesti in piti. j Mrs. Breidelford j*- nosila neprestano jedila na mizo. — Ali vexfe kaj, Sander? — j«- rek.-i Cotton, ko se je dobro na-j j. M in napil. - Vzemite me - lmj na otok. — Saj sem venda vaš j elovek No, zakaj molčite? — Saj se vendar ne l>ojite, da bi vas Sedem zapovedi za dekleta. V gotovih cerkvah v Chieagu. 111., so izdali sedem zapovedi, katerih se morajo držati dekleta. če žele. da ne bodo obsojena od "dobrih" sosed kot slabe. Te zapovedi se glase -. J. Ne nosi prekratkih kril. 2. Ne obiskuj gledališč. 3. Ne igraj kart ali katere druge igre za denar ali cene. 4. Ne oziraj se za moškimi v cerkvi in ne izzivaj jih. 5. Ne obiskuj plesov in drugih zabavišč ponoči. 6. Ne vozi se z avtomobilom v družbi moških soboto večer in v nedeljah. tU il v sobo prvega nadstropja, kjer je A1 »hrazu se vam i>ozna. da vam je stopil k njemu in mu podal roko rekoč: Sander, »o je pa r«» imenitno, da ste prišli. — Prokleto DELAVCE SE 1ŠCE. Za notrajno delo. stalna služba, visoka plača, nobenih kislin ali razstrelnih snovi. Uprašajte: RODMAN CHEMICAL COMP. Plum St., Verona, Pa. ŽENITNA PONUDBA. Vdovee, star 40 let, rodom Slovenec, se želim še poročiti z vrlo gospodinjo, bodisi slovenskega, češkega ali nemškega rodu, v starosti od 30 do 35 le*. Katero veseli moja resna ponudba, naj blagovoli poslati svojo siliko na moj naslov, nakar takoj pošljom tudi jaz svojo. Moja ponudba je resna 7. Ne nosi kopalne obleke ia'm vsak resen glas mi bo v čast.. enega kosa, ki je zapeljiva. Kako se bodo Evine hčere držale 1eh zapovedi, je veliko vprašanje. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "QLA8 NARODA" NAJ. 7E&JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽ A V AR kakor tudi za tajnost jamčim. Stephen Jaklič, R. F. D. 1, Mineral City, Ohio. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. S.t Collinwood, O. — Vsak se mora zglasiti, četudi iiua samo prvi paspir. Po izjavi predsedniku Wilsona pa taki ne bodo šli v vojno. rit; ha Sander je odkimal in nekaj časa mrko gledal predse. -dene mož a nevarnost, v kateri se nahaja zdaj vsa Ali naj ropa ska otoku To bt ^e navsezadnje lahko zgodilo. — Ali veste, kako je na Seveda Vem. — Enkrat sem že bil tam. — Člani imajo med tihi i neko tajno znamenje. - Se veda. — Ali vam je tudi prisega znana? M j i« že. poginoma pa ne. — I*e povejte, kaj se vraga bo- Ko je odnesla Mrs. Breidelfordl posodo v kuhinjo, se je sklonil Sander It Cottonu in zašfpetal : l*o» akajva neko!.ko, da greva spat. — Nekaj važnega vam imam r* nx-iti, česar pa ona zaenkrat še ne sme vedeti. — Tako? — Olede otoka? -- Tiho! — Zo{>ei je tukaj. — Pogovoriva se rajše o čem dru-gem. — — Kako je * — je vprašala ženska in stopila k mizi. — Ali sta v /e pogovorila? — Ali bo šel Cotton z vami? — Najboljše je tako. Seveda,... Zatem je odšla po stopnicah. — Vi ne smete na otok — je zašepetal Sander svojemu spremije-v a h-ti. — Mulnt. ki je pobegnil z vami, je v jet in je vse priznal. — Mi smo izdani in moramo eimorej mogoče pobegniti. — Kaj? se je začudil Cotton in izbuljil oči. — Torej nam je odrezana ladnja pot? — Strela božja! — Kaj pa zdaj? — Kaj na memvate? — Gospa Breidelford mi mora posoditi denar. — Ona ne ve še nieesar o preteči nevarnosti. — ln ni treba, da bi sploh kaj izvedela. — — Ali ima kaj denarja? — Ona vedno taji, da ga nima, jaz sem pa prepričan, da ima precej tisočake*. — Prokleto, prebrisana baba je to. — Ali mislite, da vam bo dala denar? Tiho! — Ne tako naglas! — To je moje edino upanje. — toda kam bi šli brez denarja. — Vsak farmer, ka ie malo sumljivi bi nas izročil aodišču. pa odpotovali? admiil B* ter — toda. nnsa tts mm ave. PITTSBURGH. PA SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr- Koler i« najatarajii aJormakl zdravnik. ipwfeUat v Pitta buretau. ki ima 231etao prakao ▼ zdravljenja tajnih moikit bolMDi StfUU ali uilnpUfaj« krvi zdravih »lnaovitl« 606. ki za j« izamal dr. prof. Eriieh. Če imate ■»t«U« mB mkoreke pe telem, t srlu. Izpadanje laa. keUčla« v keatek, pridite >a izžiatii na b* kri. Ne čakajte, kar ta boleze® ae naleze. , . , SenMotok. kapavec aK trlperia tudi rae druge poalediee. ki nastanejo radi t<«ra. Te bolezni zdravi« po zadnji metodi v najkraj! Kakor hitro opazita, da vam ponehajo moika rmofaoat. ao tekajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil. Šoten je cevi. ki vodi iz mehurja, ozdravim v kratkem eaaa Hydrocelo ali vodenico, kilo ozdravim v 30 urah ia aicer brv« operacijo. „ , Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v krito in hrbta in včoaih tudi pri apoKaaja vede. oadravim z cotovoatjo. _ - . . . Revmatize«. trvaaje. bela črne, otekliae, zWfia. ikvolfe i* dmz« kaCao ki oaatnaoio vsled ne«iate krvi. ozdravim v kratkem Čaao in ni potrebno letati. Uradne ura: od 9 do 8. Ob nedeljah od f. do S. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemlj e vido v. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EV&OPE $1 JO. ^ VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELX SVET, GENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTR0-0GR8KE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. NaroČila in denar poUjito ba: Slovenic Poblishiiig Company Br. LSRENZi Jas sem edini alovenako nfi Specialist moških Plttabargbn. Pa. bolsaBl v Uradne ura: dnerno od % poldne do A ore irečer, Y klh od 9. dopoldne do 2. Nedeljo od 10 dop. do 2. DR. LORENZ, POZOR ROJAKI Frank Aknaba John Baraga Pa v Naberejo j Andrej Turk Slavo Kolk" Frank Klemene Frank Veli ar Tgnae Stermee Tony Stefasičif* John Lah »Josipino Pajlc Štefan Jenko Rudolf Pangmeni I jo re n c Abler Robert Holcmas Albert Kuk I. Albert Kuk IT. Anton Resnik Gregor Jelovean Josip Cešnovar Karol Palusak ^fike O raves Tjovrene Kcebs Frank Pivk An-toti Božič Louise Božič Charley fvanoek Andrej Pagon John Pretaikes John ^ rasi ar Luka Kokalj John Klobučar I"ršula Klobučar John Novic Charles Barteln«, John Leskovec Frank Vidmar Mat. Vidmar John Rozman John Seljak Alois Vidmar John Jankovič Frank Žibert George Žefran Ferdinand Pregelj John Snšii Frančiška Koritnik PRIPOROČILO. Rojakom v Permsvlvaniji ira West Virginiji naznanjamo, da jih bo obiskal na« rojak Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo Šii na roke. S spoštovanjem Upravništvo "Glaa Naroda". JAKOB WAHČI0, 8702 Bonna Aveu. Cleveland, Ohio. Cenjenim rojakam t dliavi Minnesoti, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal nai zastopnik ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naii rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mn bodo fli rojaki ▼ mh $1.00 —.50 —.25 —.50 —.25 —.25 —.25 —.25 —.25 —.50 —.25 —.25 —.25 —.50 — 50 —.25 —.25 —.50 —.25 —.25 —.25 —.50 —.25 —.25 -i-.25 —.25 —.25 1.00 r—,00 N.50 —.25 —.25 —.25 -.30 —.25 -.25 —.25 —.25 — .50 —.10 —.25 —.25 —.25 —.25 —.25 —.15 —.50 —.25 —.21 —.25 —.25 —.25 1.00 _ Z 95 Pri spahnenjo in zdrobljenjii i _}r . v drgni te takoj ■ Dr. Rfc*MH«raai • PAIN-EXPELLER —.25 —.25 1.00 —.50 HARMONIKE bodlat kakrinekoH mte lsdelaje* is poprarljam po naj alti lb cenah, s delo trpeino ln ssnealjlva T poprave zanealjlvo vsakdo pofflj«, ker wtm li nad IS let tukaj r tem posla In eedsl v svojem iaatnm doma. V popravek ▼samem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korfino kdo sahtera, bres ns<1aljs1> ▼praianj. WHN WENZEL, Ml? Itd (2nd Bt, kupiti skupaj, AKO HOČETE- poceni h Ko iu dva lota vsak po 40X167, hiša prostorna za pet družin, vse v na-je«nu. En lot je ves posajen 7. vsem potrebnim za dom m še več $50 mesečnih dohodkov. Kratko-malo, kdor hoče imeti veliko in poceni, ta naj se oglasi na »tev. 15417—19 Hale Ave., Collinwood, Ohio, kjer stanuje lastnik, ki vse nadaljno pove. Da se proda poceni, je gotov vzrok. (20-21—7) VnbliaMMprtalovaaaklkdnilmakfa prii-joM}«a ko« dama«« aradaTr*. I Jedlno prart s varstvene znamka sidra« 3S . la 65c t lekarnah ta aanvsaat «4 r*. A D. R1CHTER * CO. —.25 f«-Se Washtasua Strwt. Naw Yark. N. V. BRRRR&RRi CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 COBTIaANDT ST. POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-augleškl tolmač, vezan —Zt0 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri račun ar ^Hlt —.40 Poljedelstvo —,r»0 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-anglegki ln angl.-slov. slovar $1.50. Trtna uS ln trtoreja —.40 i Umna živinoreja —.50 Umni kletar —.50 • Umai kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleSkl f tolmač $2.00 Venček čestitk —J25 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Bodi svoje sreče kovač —.50 Doli z orožjem —J5O Fabiola — .50 Izanami, mala Japonka —.25 Jaromil —.20 Kraljičin nečak —.40 Miklova Zala .<—.50 O jetlki —.15 Preganjanje indijanskih mlsi-' jonarjev —.40 Rodbinska creča —.50 Slovenske novele in povesti —.30 Socializem —.15 Socijalna demokracija —.10 Stanley v Afriki —35 Trojka —Zfi V jetnik na galeji —.15 Vojna na Balkana 13 zvez. . $1.85 Zgodovina c. in IL pefipolka Bt 17 s slikami ' —.50 ziefcpit^ - ^ —.40 Zlatarjevo zlato $LOO NaroQlon Je prttotlti NEW YORK, H. Y. Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Sleyerlingu) Strah na .sokolskem gradu 100 zvez. —.75 $6.00 Sbeiiodc Holmes: V rakvi kraj bombe —.15 Zaklad kupčevalca s su2nji —.15 Ena sama kaplja črnila * —.15 Grob v svetilniku —.15 Gospa s kanarskim brUjantom —.15 Kako so vjeli Jacka razparača —.13 londonski ponarejale! denarja —.15 RAZGLEDNICE: Newyorfike s cvetlica ml, humo- ristične, božične, novoletne in velikonočne komad po —.03 ducat po —.25 Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mall —3Z zemljevidi: Združenih držav mali —.10 veliki —.25 Avstro-Italijanska vojna mapa —.15 Balkanskih drŽav —.15 Evrope —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 t Vojni atlas —.25 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming ln West Virginia in vseh drugih držav PO —.25 Avstro-Ogrske mall —.10 veliki vezan —.50 Oeli svet —.25 Velika scenska mapa S, na drogi strani pa celi svet $1.50 io vrednost,, bodisi v. gotovini. Je ima vseh cenah ie vračunana. ■ . • ... '