GLASILO KOMBINATA DELAMARIS
INTERNA IZDAJA
IZOLA, 20. MAJA 1963	11434	STEV.	4
LETNIK V.
Ob zaključku svojega dela
Delavski svet kombinata Delamaris je 29. aprila 1963 izvolil novi upravni odbor, ker je dotedanjemu potekla mandatna doba. Ob tej priložnosti je dotedanji predsednik tov. Slavko Jakša podal poročilo o delu upravnega odbora ter nakazal nekaj smernic.
V	koledarskem letu 1962 je kot izvršni organ delavskega sveta unravljal kombinat Delamaris 11-članski upravni odbor, ki je bil izvoljen 12. aprila lansko leto. V odboru je bilo 8 moških in 3 ženske, od teh je bilo 7 umskih delavcev ter 4 fizični delavci. Od
vseh 11 članov upravnega odbora jih je bilo 7, 'ki so bili obenem tudi člani delavskega sveta, tako da je bila povezava med tema dvema organoma dovolj tesna. Ob izvolitvi je bila njihova povprečna starost 38 let.
V	svoji mandatni dobi je imel upravni odbor 26 sej, povprečna udeležba na teh sejah je bila 81<l/o. Vsi člani upravnega odbora so obdržali svoje funkcije od izvolitve do konca mandatne dobe in ni bil nihče zamenjan. V tem času je upravni odibor sprejel 322 različnih sklepov.
Na svojih sejah je upra bor obravnaval prav vs^lopij^pa-da v njegovo pristojno^vkiSmu jo dajejo začasni pravilnik o pristojnosti samoupravnih organov ter druga pravila. Redno je obravnaval tudi material ter pripravljal predloge za delavski svet podjetja, kar velja zlasti za pomembnejše odločitve, kot so proizvodni plani, osnutki pravilnikov, periodični obračuni in podobno. Vse delo upravnega odbora se je odvijalo v skladu s predpisi in navodili, kar je vneslo v (Nadaljevanje na 2. strani)
Novi upravni odbor pred prvo sejo
Novi upravni odbor kombinata
(Nadaljevanje s 1. strani)
dejavnost naših samoupravnih organov nekatera nesorazmerja. Ker se v zadnjem času daje vedno več poudarka in tudi pristojnosti ter dolžnosti delavskemu svetu, se isitočasno manjša delo upravnega odbora. Čeprav je upravni odbor obravnaval in reševal vse, kar je dolžan, je imel v tem času dve seji manj kot delavski svet. To je nenormalno in kaže, da je prišlo na delavski svet veliko takega dela, ki bi ga lahko opravil tudi upravni odbor.
Zaradi teh okolnosti je bila večkrat prizadeta ekspeditivnost poslovanja. Zato bi kazalo dati več pooblastil upravnemu odboru, (komisijam in referentom, delavski svet pa naj bi bil angažiran le za pomembnejše zaključke, ki mu pripadajo po zakonu, in za načelno politiko gospodarjenja v kombinatu. S tem bi bil delavski svet sproščen in bi imel dovolj časa za temeljite razprave kliučnih vprašanj. Pri vseh samoupravnih organih smo v tem obdobju opažali povečano aktivnost, kar zlasti velja za nekatere komisije, predvsem tiste, ki imajo za svojo dejavnost ustrezne referate po upravni poti, ki se ukvarjajo izključno s problematiko, ki pripada taki komisija. To so komisija za nagrajevanje, izobraževanje kadrov, HTZ in socialno varstvo, 'kadrovska komisija, komisija za investicije in še nekatere. Te so bile pri svojem delu veliko uspešnejše, ker ima vsaka od teh nekoga, ki se z njihovo problematiko redno ukvarja.
V	nadaljevanju svojega izvajanja je tov. Jakša prikazal gospodarski razvoj in finančne pokazatelje ter zaključil:
Čeprav doseženi rezultati v prvem tromesečju niso zaskrbljujoči, nam vseeno narekujejo posebno pozornost ne le glede izvršitve plana po količini, pač pa tudi izboljšanje rentabilnosti pri gospodarjenju. S tem v zvezi je bilo že storjenih nekaj ukrepov glede štednje, izkoriščanja kapacitet in razpoložljive delovne sile, odkrivanja rezerv in podobno.
Novemu uprgvnemu odboru priporočamo, da bi z vso pozornostjo vsak mesec obravnaval izvrševanje gospodarskih nalog in smernic v gospodarjenju ter sproti učinkovito ukrepal za odstranitev vsega, kar bi lahko oviralo rentabilnost našega kombinata. Ce iščemo pri nas šibko točko, potem bo ta najverjetneje v tem, da smo bili v marsičem preveč širokogrudni ter do raznih napak popustljivi. Z vestnim in strokovnim opravljanjem službene dolžnosti v proizvodnih in neproizvodnih enotah ter z vsem čutom odgovornosti za svoje delo pred kolektivom in družbo bomo največ prispevali k zboljšanju v proizvodnji in odnosih, s tem pa koristili napredku in razvoju našega kombinata in dvigu blagostanja.
Po poročilu predsednika bivšega upravnega odbora in po razpravi, ki se je razvila o poročilu, je dobil stari odbor razrešnico. Sindikalna podružnica je pripravila predlog za novi upravni odbor, ki naj bi tudi v bodoče štel 11 članov. Predlog sindikalnega odbora so člani delavskega sveta kandidacijsko listo 13 članov kolektiva, od katerih se jih 10 voli za upravni odbor. Po končanih tolmačenjih in obveznih formalnostih so bili v novi upravni odbor izvoljeni:
Gvido Trebeč — glavni strojnik v oddelku juh inž. Bogomir Cotič — tehnični direktor
Marjan Mikuž — delavec v oddelku predjedi Cirila Kocjančič — delavka v oddelku predjedi Ana Gregor — delavka v oddelku kontrole doz
Marija Valenčič — preddelavka v oddelku predjedi Zorko Dežjot — glavni strojnik v oddelku proizvodov v prahu Ivo Hajšek — referent HTV Lucijan Leban — vodja oddelka za nabavo in prodajo svežih rib Rajko Makovec — v. d. vodje izvoza
Glavni direktor tov. Franc Karo ni izvoljen, marveč je po svojem polažaju član upravnega odbora.
Za namestnike upravnega odbora pa so bili izvoljeni:
V	letošnji sezoni bomo odprli naš počitniški dom v Lepeni brž ko bo vreme dopuščalo, najverjetneje v prvi polovici junija. Točen dan otvoritve bo določil splošni sektor sporazumno s sindikalno podružnico.
Po kalkulaciji bo letošnji oskrbni dan v Lepeni veljal 1050 din. K temu pa bo prispeval kombinat 550 dinarjev, tako da bo koristnik doma plačal le 500 dinarjev. Za otroke do 14. leta pa se plača polovico, tj. 250 dinarjev na dan.
Pod temi pogoji bodo lahko v domu tudi zakonski tovariši ali tovarišice članov našega kolektiva, ako bosta oba hkrati v domu.
Sindikalna podružnica bo vodila evidenco o zasedenosti doma in razpored odpošiljanja gostov. Pri odobravanju oddiha v Lepeni bodo imeli prednost tisti člani kolektiva, ki svojega dopusta niso še nikoli preživeli v Lepeni, ako pa bo teh več, kakor je zmogljivost doma, bodo imeli med njimi
Franc Pangeršič Edvin Muženič Jože Železnikar Amalija Benigar Silvo Kaligarič Jože Španič Silvo Čemovič Norma Zajc Vera Cindrič Marjan Kaligarič Na prvi seji je upravni odbor izvolil predsednika in namestnika. Za predsednika je bil izvoljen Ivo Hajšek, za namestnika pa Rajko Makovec.
Tov. Ivo Hajšek, predsednik UO
prednost tisti, ki so v neposredni proizvodnji.
Vse prijave za dom s predpisano 20% akontacijo sprejema sindikalna pisarna.
OBVESTILO
Upravnemu odboru kombinata pošiljajo mnogi člani kolektiva prošnje za pomoč pri izobraževanju, obiskovanju tečajev ter opravljanju izpitov. Ker lahko pride pri individualnih reševanjih do neupravičenih različnih kriterijev pri dodeljevanju pomoči in olajšav, je upravni odbor odločil, da se pripravi pravilnik o izobraževanju.
Pravilnik bo določal dajanje študijskih dopustov, plačevanje stroškov za razne tečaje in izpite ter pogoje, pod katerimi bodo prosilci lahko dobili te ugodnosti.
Do sprejetja tega pravilnika upravni odbor ne bo obravnaval prošenj, ki bi mu jih zaradi izobraževanja dostavljali člani kolektiva.
Lepena vabi
S SEJ DELAVSKEGA SVETA
Na 27. seji je delavski svet najprej obravnaval razdelitev sredstev po zaključnem računu za leto 1962. Finančna komisija je pripravila celoten predlog, ki je bil pred sejo dostavljen v proučevanje in razpravo vsem delovnim enotam ter članom delavskega sveta, zato je ta razdelitev že dovolj znana in je tu ne bomo ponavljali.
V razpravi je bil odobren predlog oddelka za promet s svežimi ribami, da bi tudi v Pulju in Tržiču odprli svoje ribarnice. Ker v obeh krajih že obstajajo lokali, v katerih bi mi organizirali prodajo svežih rib, je delavski svet odobril 400.000 din za ureditev ter opremo teh prostorov. S to spremembo pa je bil potrjen celotni predlog za razdelitev sredstev.
Obravnavan je bil tudi osnutek rekonstrukcije hladilnice, vendar bomo o tem poročali kasneje, ko bo stvar dokončno potrjena. Delavski svet je tudi odobril najetje posojila 107 milijonov dinarjev za obratna sredstva za potrebe nove proizvodnje obrata živil v prahu.
V splošnem sektorju bomo odprli novo delovno mesto referen-
ta za tisk in notranje informacije. Z uvedbo razglasne postaje, ki bo kmalu začela delovati, je nastalo vprašanje, kdo bo skrbel za te oddaje. Obenem ugotavljamo, da bi bilo treba z delovnimi enotami več delaiti in imeti z njimi več stika ter jim nudita več pomoči kot doslej. Zaradi tega bo uredništvo »Našega glasa« izločeno iz tajništva delavskega sveta in bo za »Naš glas« ter ostalo obveščanje skrbel poseben referent.
DPD Svobodi v Izoli je bil na tej seji brisan dolg iz leta 1961 v znesku 15.000 dinarjev in se je le-ta spremenil v dotacijo.
Na predlog sindikalne organizacije so bile združene administrativne ekonomske enote v enoto »upravnih služb«, skladišča gotovih izdelkov pa so se izločila iz 'komerciale in sedaj tvorijo samostojno enoto »skladišča izdelkov«.
Kurilnici, ki sta bili doslej samostojni enoti, se vključita v stranske obrate, ki se bodo odslej imenovali delovna enota »vzdrževalni obrati«. Ta predlog je sindikalna organizacija pripravila za delavski svet na pobudo in hotenje ekonomskih enot, ki so se že-
lele združiti. Na sestankih posameznih enot so bili temeljito obdelani vsi momenti, ki so narekovali to združitev, zato pričakujemo izboljšanje tega dela tudi v teh enotah.
Delavski svet je odobril, da se iz čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke, plača regresno zavarovanje šoferjev za lansko in letošnje leto.
Na 28. seji je bil obravnavan in potrjen predlog komisije za nagrajevanje, da se spremenijo nekatera določila v pravilnikih o delitvi čistega in osebnega dohodka. Za letošnje leto je predvidena rentabilnost podjetja 20°/o, obračunavali jo bomo pa 18 %> do vsakega 3-mesečnega obračuna. Tro-mesečno bomo obračunavali rentabilnost zato, ker bo ta obračun zanesljivejši, kot bi bil mesečni in bo GRS lahko obračunal osebne dohodke po dejanski rentabilnosti.
Za leto 1963 bomo delili čisti dohodek po odbitku izrednega prispevka na dohodek podjetja v razmerju 74 %> za osebne dohodke in 26%> za sklade. Od deleža 74 odstotkov, ki gre za osebne do-
Predsednik ObLO Izola tov. Srečko Vičič je na »Belvederu« sprejel visoke goste
hodke, se odšteje 5,200.000 din, s. katerimi bo razpolagal delavski svet podjetja. Ta znesek predstavlja 9 °/o osebnih dohodkov.
Sistem nagrajevanja, ki je veljal v lanskem letu, je pokazal nekatere pomanjkljivosti v prvi vreti v tem, da vrednost točk ni bila v vseh ekonomskih enotah vsaj približno enaka. Nastale so tudi večje razlike, kar je negativno vplivalo na monolitnost kolektiva. Ker so te razlike lahko nastale tudi brez zasluge ali krivde enote, je komisija za nagrajevanje pripravila predlog za spremembo pravilnika, da se ta pomanjkljivost odpravi.
V	proizvodnih enotah, v pomožnih obratih, skladiščih gotovih izdelkov in garaži se ceniki spremenijo iz dinarske vrednosti v točke, posamezne enote pa bodo bodisi po cenikih, bodisi po odobrenih normah ali akordih akumulirale točke.
Za enoto upravnih služb (administracija) dobimo skupno število točk tako, da seštejemo število točk, ki jih je ekonomska enota odobrila za posamezna delovna mesta, ki so bila v tistem mesecu zasedena. Pred delitvijo doseženega plačnega fonda izločimo prej še 9% na sklad, s katerim razpolaga DS, ter del dohodkov, ki se izplačujejo v dinarjih, osta-neka pa razdelimo s skupnim številom točk. Tako je dobila točka enako vrednost za vse enote ter je njena vrednost odvisna od gospodarskega — poslovnega uspeha podjetja. Število točk, ki pripada posamezni enoti (proizvodni), pa odreja dosežen rezultat po cenikih ali normah.
Ta oblika nagrajevanja postavlja celoten kolektiv na isto startno osnovo, kar je vsekakor mnogo pravičnejše, kakor je bilo doslej.
Tehnični sektor bo izvršil revizijo norm, tako da ne bo neskladij v cenikih med posameznimi delovnimi enotami ter da bodo le-4i ustrezali dejanskemu stanju.
V enoti upravnih služb pa bo komisija za nagrajevanje opravila revizijo točkovanja za posamezna delovna mesta. Do konca meseca novembra letos pa bo treba izvršiti analitično oceno delovnih mest v tej enoti.
Zaradi čim boljšega gospodarjenja z režijskimi stroški bomo prihranke pri planiranih režijskih stroških nagrajevali. Delovne enote, ki bodo pri teh stroških dosegle prihranek, bodo potem upravičene do 30a/o tega prihranka ter si ga bodo lahko delile kot osebni dohodek. Ako pa bo enota prekoračila plan režijskih stroškov, bo šlo 30 "/o prekoračitve v breme osebnih dohodkov te enote.
V lanskem letu smo bili glede nadur preveč širokogrudni. Delali smo jih tudi takrat in tam, kjer bi se jim z boljšo organizacijo dela lahko izognili. Za letošnje leto je delavski svet predvidel za nadure 12,266.000 din, kar je ravno polovica tistega, kar smo v letu 1962 izplačali za nadure.
V bodoče se bodo smele opravljati nadure samo v primerih, da se prepreči večja gospodarska škoda, to je kadar je večji naval svežih rib ali zelenjave ter nujna popravila na strojih. Vse nadure odobravata vnaprej glavni ali p;' tehnični direktor. Le v izrednih primerih se bodo priznale in odobrile že izvršene nadure. Ce nadure ne bodo odobrene, bo šlo izplačilo dodatka v breme delovne enote, ki je nadure opravila, ali pa tiste, ki je izvršitev nadur zahtevala.
Uprava ribolovnega obrata ter uprava avtotransporta se glede nagrajevanja izločita iz sistema, ki velja za njuni delovni enoti, ter se vključita v delovno enoto upravnih služb.
Dokler ne bodo izdelani normativi časa in določeni ceniki v oddelku živil v prahu, veljajo za nagrajevanje v tem oddelku ista določila kakor za delovno enoto upravnih služb.
Da bi lahko zasledovali spremembe v tehnoloških postopkih in reorganizaciji dela, je delavski svet dopolnil 45. člen pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in vnesel še naslednje: »Tehnična služba podjetja mora do vsakega 15. v mesecu poročati komisiji za nagrajevanje o nastalih spremembah v mehanizaciji, organizaciji dela, spremembi tehnološkega postopka itd. v prihodnjem mesecu, da bi ta mogla ukrepati ter uskladiti cenike z nastalimi spremembami.
Spremenjen je bil tudi 127. člen pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ta člen govori o nadomestilu osebnih dohodkov za čas rednega letnega dopusta. Sprejeto je bilo naslednje: »Med rednim letnim dopustom ima delavec pravico do nadomestila v višini povprečnega osebnega dohodka za redni delovni čas, ki ga je prejel zadnje tri mesece pred odhodom na dopust. To nadomestilo velja kot akontacija ter se ob koncu leta izvrši dokončen obračun na podlagi povprečja osebnega dohodka za redni delovni čas v letu, ko je delavec odšel na letni dopust.
Nadomestilo za letni dopust trgovskih potnikov je vključeno v pripadajočo jim provizijo.«
To so bili najvažnejši sklepi 28. seje delavskega sveta.
Vpis na Višjo ekonomsko komercialno šolo
Višja ekonomska komercialna šola v Mariboru je izdala razpis za sprejem novih rednih in izrednih slušateljev za šolsko leto 1963-64.
V	to šolo se lahko vpišejo vsi interesenti, ki že imajo določeno predizobrazbo ter tudi razne prakse. Prednost višje ekonomske komercialne šole je v tem, da nudi slušateljem razen splošne gospodarske družbene širine zlasti tisto teoretično in praktično znanje, ki ga sami kadri dnevno potrebujejo pri poslovnem delu.
Višja ekonomska komercialna šola v Mariboru ima naslednje oddelke:
1. oddelek za splošno komercialo,
2. oddelek za zunanjo trgovino,
3. oddelek za turizem in gostinstvo,
4. oddelek za računovodstvo in finance,
5. oddelek za bančništvo,
6. oddelek za transport in zavarovanje.
Pogoji za vpis v navedene oddelke:
1. V šolo se lahko vpiše vsakdo, ki je končal ekonomsko, tehniško ali drugo strokovno šolo, ki daje srednjo izobrazbo;
2. vpiše pa se lahko tudi kandidat, ki ni končal šole pod točko 1, ima pa popolno osemletno ali njej enako šolo ter najmanj triletno prakso v gospodarstvu. Seveda pa mora uspešno opraviti sprejemni izpit;
3.	kot izreden študent se lahko vpiše, kdor je v rednem delovnem razmerju.
Rok prijave je do 1. septembra 1963 za kandidate, ki imajo predpisano šolsko izobrazbo.
Kandidati, ki morajo opraviti sprejemni izpit, imajo rok prijave do 1. VI. 1963 ali do 1. IX. 1963.
Za vpis v šolo je potrebna prijava, kolkovana s 50 din državne takse, v razpisnem roku na višjo ekonomsko komercialno šolo Maribor, Razlagova ulica 14.
V	prijavi je treba navesti:
a) osebne podatke s točnim naslovom;
b) zadnjo šolsko izobrazbo;
c) način študija (reden — izreden);
(Nadaljevanje na 5. strani)
Razgovor s kandidati
(Nadaljevanje s 4. strani) VPIS NA VEKŠ
d)	oddelek šole — specializacija študija;
a) organizacijo, v kateri je zaposlen (izredni).
Prijavi je potrebno priložiti:
a) zadnje šolsko spričevalo,
b) življenjepis,
c) priporočilo delodajalca s potrditvijo dosedanje zaposlitve (za kandidate, ki so v delovnem razmerju),
č) prazno dopisnico s točno izpisanim naslovom kandidata.
S priloženo dopisnico bo šola kandidata obvestila o izidu razpisa in o vpisu v šolo.
Sprejemne izpite bodo opravljali vsi kandidati, ki nimajo predpisane šolske izobrazbe, in sicer iz materinega jezika, matematike in osnov sociologije in družbene ureditve SFRJ. Kandidati, ki želijo študirati na oddelku za zunanjo trgovino ali oddelku za turizem in gostinstvo, morajo opraviti izpit še iz enega izmed tujih-, jezikov (angleščine, nemščine, ruščine, italijanščine ali francoščine). Kandidati, ki bi se želeli vpisati na to šolo iz našega kombinata, dobijo podrobne informacije pri referentu za izobraževanje.
Spričo perspektivnega razvoja turizma v gospodarstvu naše komune, ki naj bi razen industrije postal v doglednem času eden najbolj važnih in rentabilnih vej našega gospodarstva ter glede na to, da kot komercialist najbolj poznam probleme blagovnega prometa, nameravam posvetiti največ pozornosti prav temu. Mislim namreč, da ravno urejene razmere v blagovnem prometu lahko zelo pospešiio razvoj predvsem inozemskega turizma in s tem posredno povečajo tudi naš izvoz. Vemo, da turistu ni samo do dobrih gostinskih uslug, marveč želi vsestransko uživati naše lepote in blagodati. Turisti radi segajo po naših lokalnih specialitetah, sadju, iščejo pa tudi spominčkov in podobno.
Problemi industrije so mi ravno tako znani in pri srcu, saj delam v tej branži že dolga leta in bom lahko tudi tu marsikaj prispeval.
Marija Kaligarič — Vprašanje: Letos prvič volite iti tudi kandidirate v organ samoupravljanja v komuni. Kot predstavnica mlajše generacije imate prav gotovo svoje poglede na delo organov komune. Kaj bi vi izboljšali in uredili, ako bi imeli to možnost?
Nam mlajšim manjka predvsem strokovna in praktična izobrazba.
V	tej smeri bi morala po mojem podjetja in organizacije več storiti in tudi nekvalificirani kader dvigniti na nivo industrijskih delavcev drugod. Tega mi mlajši pogrešamo in to prizadevanje bom vselej podpirala.
Ker sem tudi gospodinja, me živo zanima tudi preskrba, predvsem pa cene, katerih nikakor ne moremo uskladiti, da bi šle vštric z našimi dohodki.
Halo Dellore — Vprašanje: Kot predstavnik italijanske narodnostne skupine v naši občini imate prav gotovo nekaj specifičnih problemov. Ali bi nam lahko povedali, kateri so in kako naj bi se po vašem mnenju rešili?
Ker je večina kvalificiranega in visokokvalificiranega kadra italijanske narodnosti odšla v Trst, je ostal v Izoli v glavnem nekvalificiran kader in upokojenci. Pokojnine so v največ primerih majhne in ne zadoščajo več, zlasti če je to edini dohodek za tak ostareli par in bi bila lahko le prispevek k družinskim stroškom, če bi bila družina skupaj. Toda mlajši so odšli, starejši pa ostali. Te primere poznamo in jim tudi pomagamo, pa tudi občina nudi od časa do časa najbolj ogroženim socialno pomoč. To je pojav, ki ga je povzročilo povojno stanje in bo čez čas izginil. Z mlajšimi ni težav, še laže pa bo sedaj, ko bomo imeli v Izoli tudi italijansko, ekonomsko srednjo šolo. Tehnično srednjo šolo pa bomo imeli na Reki za vse Italijane iz Istre.
Kulturno-prosvetno delo je dobro razgibano in naš krožek res dela. Še bolj pa je razveseljivo, da naša mladina v šoli tako lepo uspeva tudi v znanju slovenščine, da bo lahko po končani osemletki nadaljevala šolanje tudi na slovenskih šolah. S tem ima naša mladina res vse možnosti in pogoje za svoj nadaljnji strokovni in kulturni razvoj.
Ana Gregor — Vprašanje: Vas bomo letos prvič volili v samoupravni organ naše komune. Kako si zamišljate svojo vlogo kot
V	občinski zbor delovnih skupnosti bomo 24. maja volili tudi 6 članov našega kolektiva. Ker nas zanima, kaj in kako mislijo naši kandidati o svoji bodoči nalogi, smo jih obiskali in jim zastavili nekaj vprašanj.
Vili Može — Vprašanje: Kot proizvajalec kandidirate v naši gospodarski ornanizaciji za zbor delovne skupnosti v izolski komuni. Kateremu problemu nameravate posvetiti največ pozornosti kot član tega organa?
neposredna proizvajalka v zboru delovne skupnosti?
Ce me je kolektiv predlagal v ta organ, potem je moja naloga in dolžnost, da v njem predstavljam tiste proizvajalce in tisti del občanov, iz katerih izhajam. Tako si pač zamišljam to svojo vlogo. Res pa je, da sem v tej stvari začetnik in da takoj ne bom mogla in znala storiti vsega, kar bi želela in kar bi bilo potrebno. Moje delo in uspeh sita odvisna tudi od vas vseh v kolektivu. Ce bo med nami 'tesno sodelovanje, bo tudi rezultat mojega dela boljši. Imam pa voljo in upam, da bom — ako bom izvoljena — po svoji moči le nekaj prispevala k skupnim naporom vseh, 'ki bodo po volitvah prevzeli funkcije odbornikov v delovni skupnosti.
Eva Javoršek — Vprašanje: Težave zaposlenih žena so nam dobro znane. Kot član zbora boste imeli možnost predlagati marsikaj, s čimer bi se olajšal njihov položaj. Ali nam lahko zaupate kako svojo zamisel?
tega imamo v Izoli tudi sorazmerno velik odstotek samohranilk, pri katerih so razmere skoraj vedno težje ikot v urejenih družinah.
Spričo tolikih potreb us.lužnost-nih dejavnosti se istočasno pojavlja vprašanje cen teh uslug. Te prav gotovo niso v skladu s finančno zmogljivostjo naših delavk, ki so jim te usluge potrebne, zato so primorane poleg službe opraviti še vsa domača dela in to na roko kot pred 50 leti.
S tem ne mislim omalovaževati prizadevanja naših servisov, saj s sedanjo »mehanizacijo« ne morejo storiti ničesar, da bi se njihove storitve pocenile in postale privlačne. Ročno delo je vedno najdražje, zato mislim, da bo moral občinski odbor reševati vprašanja zaposlenih žena s tega stališča in najti sredstva za izboljšanje tehnične opreme naših servisov.
Kolektiv stanovanjske skupnosti bo moral k temu prispevati svoj delež s tem, da bo vnesel v poslovanje več strokovnosti in organizacije dela.
Pri reševanju ženskih vprašanj pa žene ne moremo doseči vsega, kar je tu potrebno, zato bo nujno angažirati vse, ki imajo kakršenkoli vpliv na razvoj teh odnosov. Želimo, da bi v naši komuni prešli od programov in lepo zvenečih in veliko obetajočih besed h konkretnim ukrepom.
Franc Pangeršič — Vprašanje: Kot dolgoletni član samoupravnih organov v podjetju ste si nabrali bogatih izkušenj v gospodarjenju. Kakšne poglede in stališča bi bilo
treba po vašem mnenju prenesti iz podjetja v samoupravne organe v komuni?
Da bi bili pogledi in stališča samoupravnih organov v podjetju in komuni enotni, česar danes v posameznih primerih pogrešamo, je potrebna čim večja koordinacija, čim več sodelovanja in čim boljše poznavanje razmer obeh strani. Želimo si, da bi se organi komune čim bolje seznanili s stanjem v podjetju, zato jih tudi redno vabimo na seje delavskega sveta. Le ob točnem poznavanju razmer, kurza in tempa dela v podjetju bodo lahko tudi organi komune dobro opravljali svoje delo in s tem dosegli odobravanje vseh občanov. V podjetju smo vajeni napake in krivice odkrivati in jih odpravljati in biti pri tem precej ostri, pa se mi zdi, da bi bilo dobro to prenesti tudi v samoupravne organe komune. Razvijati bomo morali strokovnost za posamezna področja in v delo vnesti več č'ita odgovornosti.
Kadar pri nas govorimo o zaposleni ženi, mislimo predvsem na delavke s povprečnimi dohodki, ker je teh največ in je zato tudi problemov največ tu. Poleg	V	oddelku	predjedi
KJE BOMO VOLILI ?
V	ZBOR
DELOVNIH SKUPNOSTI
V	zbor delovnih skupnosti občinske skupščine v Izoli bomo v kombinatu Delamaris izvolili 6 odbornikov. Za vsakega odbornika imamo svojo volilno enoto. Na dan volitev 24. maja 1963 bomo za naše kandidate glasovali na naslednjih voliščih:
Volilna enota št. VI: kandidat Franc Pangeršič.
Volišče bo v pisarni obrata »ribolov«. Volijo volivci iz ribolovnega obrata, remontne delavnice, elektro delavnice, mizarske delavnice, hladilnice, vratarji, čistilke in nabavna služba delovne organizacije kombinata konzervne industrije »Delamaris«.
Volilna enota št. VII: kandidat Ana Gregor.
Volišče bo v menzi »Iris«. Volijo delovni ljudje oddelka predelave rib v obratu Iris delovne organizacije ikombinata konzervne industrije Delamaris.
Volilna enota št. VIII: kandidat Vili Može.
Volišče bo v rdečem kotičku obrata »Iris«. Volijo delovni ljudje glavne uprave, razvojnega -laboratorija, skladišča »gotovih izdelkov, skladišča olja, sikladišča lesa in embalaže, tehničnega sektorja, oljarne, kotlarne, splošnega sektorja, elektro delavnice, mehanične delavnice in komerciale v obratu »Iris«.
Volilna enota št. IX: kandidat Marija Kaligarič.
Volišče bo v oddelku antipaste »Argo«. Volijo delovni ljudje oddelka predjedi in zelenjave v obratu Argo ter ambulante delovne organizacije kombinata konzervne industrije Delamaris.
Volilna enota št. X: kandidat Eva Javoršek.
Volišče bo v menzi »Argo«. Volijo delovni ljudje oddelka juh, oddelka pločevine in embalaže, litografije in predelave paradižnika v obratu »Argo« delovne organizacije kombinata konzervne industrije Delamaris..
Volilna enota št. XI: kandidat Italo Dellore.
Volišče bo v avli pri vratarnici »Argo«. Volijo delovni ljudje mehanične delavnice in orodjarne, sodarji, zabojarna, zidarji in pleskarji, elektro delavnica, kotlarna, oddelek za izdelovanje živil v prahu, vratarji in čistilci, menza, interni transport, kontrolni laboratorij, uprava pomožnih obra-
tov, GRS, skladišče gotovih izdelkov, skladišče potrošnega materiala, skladišče pločevine, skladišče lesa, skladišče transportne embalaže in garaže. Vse v obratu Argo delovne organizacije kombinata konzervne industrije Delamaris.
V	OBČINSKI ZBOR OBČINSKE SKUPNOSTI
Volilna enota št. I: kandidat Vida Blažina. Volišče v prostorih strelišča Park-Arrigoni zajema Moravo, Dantejevo in Tomažičevo ulico.
Volilna enota št. II: kandidat Alma Miklavčič. Volišče v prostorih vajenske šole zajema Drevored 1. maja, Postojnsko, Pittoni-jevo, Industrijsko, Volaričevo, Gorkijevo, Trg 29. novembra.
Volilna enota št. III: kandidat Drago Lenček. Volišče v prostorih učilnice nove osnovne šole, Prešernova cesta, zajema Prešernovo, Vodovodno, E. Vatovec, Kosovo, Pri vodnjaku, Kajuhovo ulico.
Volilna enota št. IV: kandidat Viktor Korenčan. Volišče v prostorih Kulturnega doma (mala dvorana) zajema Bazoviško, Kraško in Zupančičevo ulico.
Volilna enota št. V: kandidat Oskar Jogan. Volišče v prostorih pisarne stanovanjske skupnosti zajema Ul. svobode, Brkinsko, Cankarjev drevored in Plemčiče-vo ulico.
Volilna enota št. VI: kandidat Dragica Markovič. Volišče v prostorih Doma SZDL (nad pošto) zajema Ljubljansko, Gasilsko, Ul. ob vratih, Pekarniško, Kristanov trg in Muščevo ulico.
Volilna enota št. VII: kandidat inž. Gabrijel Cotič. Volišče na sedežu lovske družine (Trg padlih) zajema Ul. ob starem zidovju, Trg padlih, Kosovelovo (do vključno št. 18), Zustovičevo, Premrlo-vo, Piransko in Gortanovo ulico.
Volilna enota št. VIII: kandidat Mitja Logar. Volišče v prostorih sejne dvorane ObLO zajema Kidričevo nabrežje, Ob stolpu, Istrska vrata, Ribiško, Kocjančičevo, Skladiščno ulico.
Volilna enota št. IX: kandidat Roman Pavlinič. Volišče v prostorih šiviljskega servisa stanovanjske skupnosti zajema Ul. ob stari bolnici, Koprsko in Dvoriščno ulico.
Volilna enota št. X: kandidat Marija Dekleva. Volišče v prostorih šole v Gregorčičevi ulici
zajema Smrekarjevo, Šolsko, Ul. A. Vivode, Goriško, Tržaško in Prečno ulico.
Volilna enota št. XI: kandidat Vincenc Bounassisi (star.). Volišče v prostoru italijanskega kulturnega krožka zajema Gregorčičevo ul., Cegnarjevo in Kažipot-no ulico.
Volilna enota št. XII: kandidat Milan Cotič. Volišče v pisarni Splošnega komunalnega podjetja zajema Verdijevo, Špinčičevo, Trg 22. julija, Aljetovo, Kumar-jevo in Trg JLA.
Volilna enota št. XIII: kandidat Lojzka Cotar. Volišče na sedežu III. KO SZDL pri ribarnici zajema Trinkovo, Gramsoijevo, Krpanovo, Smaregljevo in Kopališko ulico.
Volilna enota št. XIV: kandidat Vladimir Petrič. Volišče v prostorih pralnice stanovanjske skupnosti, Ul. Giordana Bruna, za bolnike iz bolnice pa v prostorih bolnice in zajema Levstikovo, Tartinijevo, Garibaldijevo, Ul. Giordana Bruna, Trubarjevo in Trg pri bolnici.
Volilna enota št. XV: kandidat Ludvik Forznarič. Volišče v pisarni Doma onemoglih zajema Ul. ob pečini, Kosovelovo (od hišne številke 19 do hišne številke 38), Tovarniško, Ul. 11. julija in Aškerčevo ulico.
Volilna enota št. XVI: kandidat Anton Markočič. Volišče v osnovni šoli, Prešernova cesta, zajema naselji Livade in Polje.
Volilna enota št. XVII: kandidat Franc Bečaj. Volišče v bivši šoli v Baredi za naselje Baredi, za naselje Šared bo volišče v bivši gostilni Šared in za naselje Vinica v zadružnem domu Vinica.
Volilna enota št. XVIII: kandidat Ivan Stipančič. Volišče v hiši pri spomeniku zajema naselji Dobava in Jagodje.
Volilna enota št. XIX: kandidat Bruno Kleva. Volišče v šoli Malija zajema naselje Malija.
Volilna enota št. XX: kandidat Virgilij Panger. Volišče v zadružnem domu Dvori zajema naselje Dvori nad Izolo.
MALI OGLAS Opremo za samsko sobo, rabljeno, ugodno prodam.
Naslov v uredništvu.
Združitev nekaterih enot
Delavski svet podjetja je na 27. seji v celoti potrdil predlog sindikalne organizacije, da se združijo dosedanje enote: splošni sektor, GRS, menza, glavna uprava ter komerciala brez skladišč gotovih izdelkov v eno delovno enoto.
Delavski sveti prejšnjih ekonomski enot so o tem razpravljali ter že izvolili svoje člane za delavski svet nove enote, ki bo
Vsaka povest se prične z znanim ljudskim »Nekoč je bilo ...« ali »Nekoč je živel...«, zato se bo tudi moja pripoved začela tako. Ko sem bila še čisto majhna mi je moja babica, čvrsta dolenjska kmetica, večkrat ob večerih, ki smo jih preživeli ob toplo zakurjeni kmečki krušni peči, pripovedovala razne povesti, da so se mi kar lasje ježili. Od vseh povesti, ki mi jih je babica pripovedovala, pa sem najraje poslušala tisto o treh sestrah coprnicah, ki pa se začne takole: »Nekoč so živele tri sestre, coprnice, ki so imele svoje domovanje v Gorjancih. Nikakor niso želele, da bi Se kje v bližini njihovega doma zgradila kakršnakoli cerkev, ker bi jih zvonjenje motilo. Prav v vznožju Gorjancev pa so se menihi zmenili, da si bodo na ravnini blizu Krke zgradili svoj samostan, ki se bo imenoval »Klošter«. Ko so to izvedele tri sestre coprnice, so se zaklele, da samostan ne bo nikoli stal in da v zvoniku samostana ne bo nikoli zapel zvon svoj prelepi bim-bom. No, menihi pa so bili vztrajni in so le pričeli graditi cerkev, čeprav so jim coprnice vse, kar so podnevi sezidali, ponoči porušile. Tako so se menihi med seboj posvetovali in sklenili, da bodo samostan noč in dan stražili z molitvami, da bodo coprnice pri tem izgubile svojo moč. Tako se je tudi zgodilo in nekega lepega jasnega dne so obesili v zvonik samostana zvon,
odslej nosila naziv delovna enota »upravne službe«.
Skladišči gotovih izdelkov v obeh obratih, ki sita bili v sklopu komerciale, se tu izločita in bosta tvorili samostojno enoto »skladišča izdelkov«.
Dosedanji ekonomski enoti kurilnica v obratu Iris in kurilnica
v	obratu Argo prenehata obstajati ter se priključita enoti stranskih obratov, ki dobi novo ime »vzdrževalni obrati«.
ki je zapel svojo lepo jutranjo pesem, da se je razlegalo daleč naokoli. Tako so glas zaslišale tudi tri sestre, ki so bile vsaka pri svojem opravilu. Ko so zaslišale glas kloštrskega zvona, so vse tri okamenele. V Gorjancih pa je nastal hud potres in drevje je pokalo, tako da še danes ne zraste večje od dveh metrov. Temu kraju, kjer stojijo tri okamenele sestre, pa pravijo Dolenjci Polom.«
Tako je končala babica svojo povest in jaz sem ji živo verjela. Grad stoji še danes, ker pa je bil med vojno porušen, je republiško varstvo za zgodovinske spomenike začelo ruševine starega samostana obnavljati.
Danes je na dvorišču samostana znan kiparski muzej, kjer kiparji vsega sveta rezljajo in dolbejo svoje zamisli v hrastova debla. Če vas pot slučajno zanese v dolino zelene Krke in to v Kostanjevico na Krki, si oglejte tudi
vi	to prekrasno dolino, posebno pa je vredno, da si ogledate galerijo kipov, ki kraljujejo in ob večerih, ko padejo sence na vrt samostana, se ti zdi, kakor bi se vrnila nekdanja povest in oživele sence menihov in treh sester, čeprav so okamenele. To pa ni bajka, to je delo modernih ljudi, delo velikih umetnikov našega časa, ki v tem idiličnem kotičku naše domovine ustvarjajo svoja velika dela.
Moja povest, ki se je začela z ljudskim »nekoč so živele ...«, se končuje z resničnim in čistim človeškim izražanjem, z občudovanjem mojstrovine, ki jo je napravil človek.
Mogoče se bo kdo začudil, zakaj pišem o tem, toda zdi se mi, da ko človek enkrat vidi lepote Dolenjske, jih ne bo nikoli pozabil in se bo vedno rad spomnil na doživetja in ljudi, ki jih je srečal v teh krajih.
MALA KRIŽANKA
Vodoravno: 1. naselje nad Izolo, 2. italijanska radijska družba, 7. nemški fizik, konstruktor prvega telefona (Philipp), 9. slovenski tednik, 10. sila,
11. naslovna oseba Gotovčeve opere,
12. stara slovanska beseda za pivo, 13. važna strateška kovina, 14. žensko ime, 15. letovišče v Istri.
Navpično: 1. priimek komandanta odreda, ki je osvobodil Izolo, 2. kraj na Koprskem, 3. etiopski velikaš, 4. sodobni slovenski pisatelj, 5. ime češkega skladatelja Dvofaka, 8. bog vetrov pri starih Grkih, 9. glas trobente, 11. državna blagajna, 13. Jugoslovanska reka, 14. pesniška oblika veznika.
IJicm l rale e m
V tej rubriki bomo v bodoče objavljali novice iz posameznih delovnih enot. Posamezne delovne enote bodo objavljale razne ukrepe s področja samoupravljanja, sindikalnega življenja ter druge probleme.
Najprej pojasnilo, zakaj kar naenkrat delovne enote in ne več ekonomske, kot smo jih nazivali doslej.
Ime »ekonomska enota« zajema pojem gospodarsko zaokrožene in tudi samostojne-enote, ki ima vse pogoje za lastno gospodarjenje.
V razvoju samoupravljanja in doseženi praksi se je ugotovilo, da gospodarjenje v podjetju ne more biti razkosano. Zato je v interesu skupnega uspeha nujno tesno sodelovanje in koordinacija vseh oddelkov ne glede na to, kateri enoti pripadajo.
To pa ne sme in ne more v ničemer hromiti vpliva samoupravnih organov v teh enotah, kar naj bo zagotovljeno z internimi pravili in delitvijo pristojnosti. Naziv »delovna enota« uporablja tudi osnutek statuta.
,NAS GLAS' Izdaja kolektiv konservne Industrije »DELAMARIS« Izola — List urejuje uredniški odbor: Tlhomil Javoršek, Avgust Brezavšček, Zvonko Grahek, Tomaž Pavletič, inž. Gabrijel Cotič, Emil Pugelj, Vili Može, Savo Kapelj, Miro Banovac, Miro Strancar, Ludvik Ferk in Ado Makarovič — Odgovorni urednik AVGUST BREZAVŠČEK, Izola, Brkinska 10 — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk v Kopru.
1		i	3	k		5
	m	6			9	
	8			_ m		
10		j	_ ■	11		
12		■				
	_ m				p	|
15						
Novo - moderno, obdano s starim