SOLSKO LETO 2018/2019 Gimnazija Ptuj Prebliski Letna publikacija Gimnazije Ptuj, ki povzema raznovrstne dosežke in bogat vsakdanjik dijakov in zaposlenih. Podelitev spričeval maturantom Izjemni dosežki na maturi 2019 Enajstega julija so dijaki generacije 2015-2019 slovesno prejeli maturitetna spričevala, potrditev in sadove svojega štiriletnega dela in prizadevanja. Kar 93 % dijakov, ki so pristopili k maturi na Gimnaziji Ptuj, je bilo uspešnih. Od teh je 15 dijakov doseglo več kot 25 točk. Med njimi je bilo 6 zlatih maturantov: Julija Menoni, Tea Korošec, Vita Pernat, Jana Meško, Tilen Kropil in Mitja Koderman, ki mu je zmanjkala le ena točka do naziva diamantni maturant. Na prireditvi, polni čustev in srčnosti, smo se poslovili od izjemne generacije. V njej je bilo veliko uspešnih in obetavnih posameznikov, ki so se izkazali na mnogih področjih. Z izjemno predanost in zanesljivost na svojem področju so prejeli posebno priznanje Vita Toličič, Jaša Lozinšek in Let Lovše, še posebej dva maturanta pa sta s svojim delom, z dosežki, vsestranskim udejstvovanjem v vseh štirih letih krepko prestopila mejo pričakovanega in v naši gimnaziji zapuščata trajno sled. To sta Julija Menoni in Mitja Koderman, ki smo ju razglasili za dijaka generacije. Zlati maturanti 2019 Zlate maturantke in maturanta 2 ra2redničarkami in ravnateljem (od leve: Julija Menoni, Tea Korošec, ra2redničarka 4. b Brigita Vertič Kumer, Vita Pernat, Boštjan Šeruga, Jana Meško, ra2redničarka 4. d Estera Jelenko, Tilen Kropfl, ra2redničarka 4. c Mateja Šilak, Mitja Koderman) Foto: arhiv šole Dijakinja in dijak generacije 2015-2019 Julija Menoni in Mitja Koderman S svojim delom, številnimi dejavnostmi in dosežki izstopajoča dijaka generacije 2015-2019 Julija Menoni in Mitja Koderman z ravnateljem Boštjanom Šerugo Foto: arhiv šole Utemeljitvi izbora dijakov generacije Julija Menoni je prepoznavno ime ptujske gimnazije. Učni uspeh, dosežki na tekmovanjih in sodelovanje v različnih dejavnostih so prispevali k temu, da so za Julijo slišali tudi tisti, ki je na videz niso poznali. Julijin resen in odgovoren odnos do dela, sodelovanje z drugimi dijaki in zaposlenimi na šoli in zunaj nje pa so vrline, ki odlikujejo zgledne ptujske gimnazijce. Tri leta gimnazijskega šolanja je dosegala odličen uspeh s statistično povprečno oceno čisto blizu 5.0. Letos 5.0. To je dosegla s svojo usmerjenostjo na delo, organiziranostjo in odgovornostjo. Ob vsem je našla čas za sodelovanje v projektih in pri dejavnostih, h katerim so jo povabili mentorji. Od prvega letnika naprej je sodelovala na različnih tekmovanjih v znanju: biologije, zgodovine, angleščine, na Vegovem tekmovanju, v razvedrilni matematiki. Izkazala se je tudi kot udeleženka debatnih tekmovanj. Na tekmovanju iz logike je dosegla 2 srebrni priznanji, na Cankarjevem tekmovanju pa 2 zlati: v 2. letniku kot državna podprvakinja, letos je dosegla 3. mesto v državi. Julija je osvojila tudi nemško bralno značko, se udeležila nemškega jezikovnega tabora v Srbiji in pridobila nemško jezikovno diplomo DSD II na ravni Cl, kar ji odpira gladko pot na univerze z nemškim študijskim jezikom. Omenimo še njeno sodelovanje v različnih projektih Unesca in Erasmusa, na projektnih in informativnih dnevih, udeležbo na debatni akademiji in delovanje v debatnem krožku, v pevskem zboru in na pevskem taboru, soustvarjanje prireditev (s plesom in deklamacijami ali vodenjem). Julija je tudi avtorica številnih prispevkov v šolskih publikacijah in v medijih. Vidne vloge je imela tudi na MUN-konferencah (kot vodja novinarske ekipe, 2-krat članica organizacijske ekipe, enkrat predsednica odbora, pridobila pa je tudi naziv najboljše delegatke.) Julija je bila dejavna tudi v dijaški skupnosti naše šole kot predsednica razvojnega tima in organizatorica najrazličnejših dogodkov (Haloloween party 2x), Noč na šoli in Sejem dejavnosti), tudi tistih v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov (valentinovo, dan boja proti Aidsu, zbiranje hrane za živali v zavetišču). Njena vloga je bila organizacijska, torej ne izpostavljena, a dogodki so bili opazni in so pri dijakih dosegli precejšen odziv. Na Julijo Menoni smo ponosni. Ne samo zaradi dosežkov, ampak tudi vtisa, ki ga pušča za seboj kot človek: razumevajoča, strpna in zavzeta zagovornica tega, kar se ji upravičeno zdi prav. Naj bo to v odnosu do sošolcev ali profesorjev. Mitja Koderman je eden izmed tistih redkih dijakov, ki dosegajo vrhunske rezultate pri vseh predmetih, saj je v vseh 4 letnikih gimnazije dosegal odličen uspeh s povprečno oceno 5,0. Je vesten dijak, motiviran za učenje, rad pomaga sošolcem in odgovorno opravlja šolske obveznosti. Njegov odnos do ostalih dijakov in profesorjev je vzoren. S svojim znanjem in intelektualnim potencialom je dosegel enkratne rezultate ter s tem prispeval k prepoznavnosti Gimnazije Ptuj. Udeleževal se je tekmovanj iz znanja na raznih predmetnih področjih. Na državnih tekmovanjih je osvojil srebrna priznanja iz astronomije, matematike, slovenščine, nemščine, fizike in logike. Ob šoli in učenju je Mitja našel dovolj časa, da je pri karateju razvijal svoje športne spretnosti in sposobnosti. Tudi v športu ima zavidljive rezultate. Med najvidnejšimi je prvo mesto borbe posamezno na SP ter 2. in 3. mesto borbe ekipno. Pri vseh odlikah, ki jih lahko pripišemo Mitji, pa ga doživljamo kot zadržanega, vendar vsestransko razgledanega, pronicljivega analitika, ki sicer nikoli ne sili v ospredje, vendar ga poznamo kot prijetnega in kultiviranega sogovornika in izjemnega pisca esejev. Krona Mitjevih uspehov pa je povezana s kemijo, kjer je v vseh štirih letnikih osvojil zlato priznanje, v tretjem in četrtem letniku pa celo prvo mesto na državnem tekmovanju. Po napornih mesecih priprav in preverjanj se mu je uspelo uvrstiti v 4-člansko ekipo za kemijsko olimpijado, ki bo potekala med 21. in 30. julijem v Parizu. Posebna priznanja in zahvale Let Lovše je posebno priznanje in zahvalo prejel za vodenje in sooblikovanje številnih prireditev v šoli in zunaj nje, dosežke na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, delovanje v gobarskem društvu, sodelovanje v knjižničnem klubu Dotik knjige, opravljene številne interv|uje in članke o pomembnem dogajanju na gimnaziji, s čimer je postal svojevrsten glasnik naše šole. Jaša Lozinšek je prejel posebno priznanje in zahvalo za tehnično sooblikovanje najrazličnejših prireditev: proslav, predstavitev projektov, informativnega dne in muzikalov. Bil je zelo zanesljiv in skrajno potrpežljiv pri delu s snovalci dogodkov, nastopajočimi in njihovimi mentorji. Vsak dogodek je sooblikoval po svojih najboljših močeh na tehnično zavidljivi ravni. Vita Toličič je prejela posebno priznanje in zahvalo kot športnica, ki je odlično predstavljala Gimnazijo Ptuj na tekmovanjih iz atletike in gimnastike, in sicer orodne in akrobatike s skoki z male prožne ponjave. Bila je predana športu, zanesljiva in odgovorna, motivirana za delo, pri tem pa je spodbujala tudi svoje sošolke. Pripravila Marija Holc Najvišji dosežki v šolskem letu 2018/2019 PODROČJE TEKMOVALEC, TEKMOVALKA, RAZRED PRIZNANJE SLOVENŠČINA Vida Glatz, 2. d zlato Cankarjevo priznanje Manja Dokl, 1. c zlato Cankarjevo priznanje Julija Menoni, 4. b zlato Cankarjevo priznanje Let Lovše, 4. b zlato Cankarjevo priznanje Matija Peršak, 1. b srebrno Cankarjevo priznanje Monja Sabotin, 2. b srebrno Cankarjevo priznanje Meta Majcen, 2. d srebrno Cankarjevo priznanje Uroš Ber, 1. b srebrno Cankarjevo priznanje Mia Molnar, 2. d srebrno Cankarjevo priznanje Vid Buzeti, 1. š srebrno Cankarjevo priznanje Maša Sarič, 2. c srebrno Cankarjevo priznanje Vita Pernat, 4. b srebrno Cankarjevo priznanje Mitja Koderman, 4. c srebrno Cankarjevo priznanje MATEMATIKA Maja Leskovar, 1. b zlato priznanje Gal Zmazek, 2. c zlato priznanje Luka Čeme sl, 1. a srebrno priznanje Lan Trafela, 1. a srebrno priznanje Mia Molnar, 2. d srebrno priznanje MATEMČEK Gal Zmazek, 2. c zlato priznanje RAZVEDRILNA MATEMA-TIKA Maja Leskovar, 1. b zlato priznanje Gal Zmazek, 2. c zlato priznanje Manca Gavez, 2. a zlato priznanje Luka Čeme sl, 1. a srebrno priznanje ANGLEŠČINA Liza Likar, 3. b zlato priznanje ZGODOVINA ekipno prvo mesto v državi Tea Korošec, 4. b zlato priznanje Žiga Ciglarič, 4. b zlato priznanje Tomaž Horvat, 3. dš srebrno priznanje FIZIKA Gal Zmazek, 2. c srebrno Stefanovo priznanje Jan Fakin, 2. d srebrno Stefanovo priznanje KEMIJA Matija Berden Strelec, 1. a zlata Preglova plaketa Mitja Koderman, 4. c zlata Preglova plaketa NEMŠČINA Sara Rosalia Gutschi, 2. c zlato priznanje Špela Kukovec, 2. c srebrno priznanje Tajda Bratec, 2. a srebrno priznanje Lara Sakelšek, 2. a srebrno priznanje LOGIKA Vida Glatz, 2. d srebrno priznanje Gal Zmazek, 2. c srebrno priznanje GEOGRAFIJA Tea Korošec, 4. b zlato priznanje Miha Vindiš srebrno priznanje Jaka Horvat, 2. c srebrno priznanje Ambrož Rodošek, 2. a srebrno priznanje BIOLOGIJA Matija Berden Strelec, 1. a zlato priznanje Alja Rozman, 2. a zlato priznanje Lucija Jančič, srebrno priznanje ASTRONOMIJA Mitja Koderman, 4. c srebrno priznanje Vida Glatz, 2. d srebrno priznanje TEKMOVANJE V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI Manja Dokl, 1. c srebrno priznanje Vida Glatz, 2. d srebrno priznanje Sanja Kostevc, 3. c srebrno priznanje FILOZOFIJA Tilen Milošič, 4. b srebrno priznanje Natečaji in raziskovalne naloge Lucija Jančič, Lara Roškar, Tomaž Horvat (zlato regijsko priznanje za raziskovalno nalogo) Polonca Škerget, Vida Glatz, Nika Keres (pohvala za najboljši izdelek na natečaju Periodni sistem elementov — včeraj, danes, jutri), Lara Roškar, Sara Glatz, Filip Zelenjak, Tomaž Horvat, Sara Serdinšek (srebrno priznanje na tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik), Neja Veit in Alja Rozman (najboljša haikuja v kategorijah s poetološko in bivanjsko tematiko), Mateja Golc (prvo mesto v državi na natečaju Evropa v šoli) Eva Zajšek (3. mesto na ustvarjalnem natečaju Turnišče 2019) Olimpijade Mitja Koderman (bronasta medalja na kemijski olimpijadi v Parizu med dijaki iz 86 držav) Gal Zmazek (srebrna medalja na Srednjeevropski matematični olimpijadi na Češkem) Gal zmazek (bronasta medalja na Balkanski fizikalni olimpijadi v Grčiji)) Gal Zmazek (bronasta medalja na Sredozemskem matematičnem tekmovanju v Ljubljani) Tomaž Zgeč (bronasta medalja na filozofski olimpijadi v Rimu) SKUPAJ 5 MEDNARODNIH ODLIČIJ 32 ZLATIH PRIZNANJ 48 SREBRNIH PRIZNANJ 194 BRONASTIH PRIZNANJ Jezikovne diplome Nemška jezikovna diploma DSD 1 Uspešnih je bilo vseh 32 prijavljenih dijakov. 6 dijakov je izpit opravilo na ravni A2 in 26 dijakov na ravni BI. Nemška jezikovna diploma DSD 2 Preizkus so uspešno opravili vsi prijavljeni kandidati, to je bilo 12 dijakov 4. letnikov. Francoska jezikovna diploma DELL Jezikovni izpit DELF na stopnji BI so letos uspešno opravile 4 dijakinje Gimnazije Ptuj. Šport Tenis, državno prvenstvo do 18 let Blaž Vidovič (2. mesto posamezno in zmaga v dvojicah) Maja Makorič in Tara Gorinšek (1. mesto v dvojicah) Maja Makorič, Blaž Vidovič, Alen Čuš, Tara Gorinšek, Nina Pliberšek, Urban Gnilšek (1. mesto ekipno do 18 let) Tenis, mednarodni ITF turnir do 18 let Blaž Vidovič (polfinale, posamezno) Blaž Vidovič in Žiga Kovačič (2. mesto, dvojice) Maja Makorič (2. mesto, dvojice) Tara Gorinšek (polfinale, posamezno ) Nika Strašek (2. mesto posamezno, 2. mesto dvojice; 3-4. mesto posamezno, 2. mesto dvojice) Nika Strašek, državna podprvakinja v posamični konkurenci, deklice do 16 let Nika Strašek, državna podprvakinja v dvojicah, deklice do 16 let Nika Strašek, državna reprezentantka, Lousada, 5. mesto, deklice do 16 let Nika Strašek, državna reprezentantka, Frankfurt, 3. mesto, deklice do 16 let Dresurno jahanje Taša Rojko (1. mesto ekipno na Balkanskem prvenstvu, mladinci) Karate, kate Teja Kovač (2. mesto na državnem prvenstvu, mladinke) I? OD SEDANJOST PRIHODfJosi Tekmovanje za Cankarjevo priznanje v šolskem letu 2018/19 Leto 2018 je bilo razglašeno na Cankarjevo leto, saj je minilo 100 let od smrti našega največjega dramatika in pripovednika. Tudi razpisana literatura za Cankarjevo tekmovanje je sledila spominu na tega umetnika, zato so se tekmovalci poglobljeno ukvarjali z njegovimi deli. Na ŠOLSKEM TEKMOVANJU, ki je potekalo 11. 12. 2018, je sodelovalo 59 tekmovalcev. Dijaki 1. in 2. letnikov so pisali spis na književno temo, v katerem so pokazali poznavanje in razumevanje ter doživljanje zbirke črtic Ivana Cankarja Podobe iz sanj, konkretno črtice Edina beseda. Na tej stopnji je sodelovalo 41 tekmovalcev, bronasta priznanja pa so dosegli: Vida Glatz (2. d). Matija Peršak (1. b), Monja Sabotin (2. b). Maša Sarič (2. c), Manja Dokl (1. c), Meta Majcen (2. d), Mia Molnar (2. d), Uroš Ber (1. b), Vid Buzeti (1. š), Mateja Golc (2. a), Jaka Horvat (2. c), Špela Julija Menoni, Let Lovše in mentorica Marija Holc Foto: arhiv šole Kukovec (2. c), Sara Planinšek (2. š), Ambrož Rodošek (2. a), Gloria Šegula Šraj (1. b), Annemarie Trunk (1. š), Zala Veselič (2. d). Tekmovalcev iz 3. in 4. letnikov je bilo nekoliko manj, in sicer 18. V spisu na književno temo so primerjalno obravnavali roman/povest Martin Kačur in zbirko kratke proze Knjiga za lahkomiselne ljudi. Osrednja tem njihovega razmišljanja je bila usoda ljudi z naprednimi idejami in vprašanje zaslug odličnih rodoljubov. Bronasta priznanja so v tej skupini dosegli: Vita Pernat (4. b), (Let Lovše (4. b), Mitja Koderman (4. c), Tilen Kropil (4. c), Julija Menoni (4. b), Eva Kuhar (3. dš), Klara Vrabl (4. b), Eva Zajšek (4. a). Področnega tekmovanja se je udeležilo prvih 9 dijakov iz prve skupine (1. in 2. letnik) in prvih 5 iz dmge skupi- ne (3. in 4. letniki). 13 srebrnih Cankarjevih priznanj Vida Glatz (2. d). Matija Peršak (1. b), Manja Dokl (1. c), Monja Sabotin (2. b), Meta Majcen (2. d), Uroš Ber (1. b), Mia Molnar (2. d), Vid Buzeti (1. š) in Maša Sarič (2. c) v skupini 1. in 2. letnikov ter Let Lovše (4. b), Julija Menoni (4. b), Vita Pernat (4. b) in Mitja Koderman (4. c) v skupini 3. in 4. letnikov. 4 zlata Cankarjeva priznanja Naše dijakinje Vida Glatz (2 . d), Manja Dokl (1. c), Julija Menoni (4. b) in dijak Let Lovše (4. b) so na državnem tekmovanju dosegli zlato Cankarjevo priznanje. Vida Glatz je v svoji skupini (1. in 2. letnik) dosegla celo najvišje možno število točk. Marija Holc Vida Glatz z mentorico Alenko Plohl Podgorelec in Manja Dokl z mentorico Vido Vidovič Foto: arhiv šole Izjemni uspehi na matematičnem tekmovanju V šolskem letu 2018/19 je šolsko matematično tekmovanje — Mednarodni matematični kenguru na vseh osnovnih in srednjih šolah potekalo 21. marca 2019. Na Gimnaziji Ptuj se je tekmovanja udeležilo 17 dijakov iz prvega letnika, 27 dijakov iz drugega, 12 dijakov iz tretjega ter 10 dijakov iz četrtega letnika, torej skupno 66 dijakov. Tekmovali so za bronasto Vegovo priznanje in osvojilo ga je 21 dijakov. Dijaki, ki jim izziv predstavljajo tudi težje naloge, so se istega dne preizkusili še na odbimem tekmovanju, na osnovi katerega se izberejo dijaki, ki se udeležijo državnega tekmovanja. Na odbimem delu se je tokrat pomerilo 43 dijakov naše šole. Za reševanje teh nalog potrebujejo dijaki več znanja in tudi nekaj sreče. Veseli smo, da se je na državno tekmovanje uvrstilo kar pet dijakov: Lan Trafela in Luka Cemesl iz 1. a. Maja Leskovar iz 1. b, Gal Zmazek iz 2. c in Mia Molnar iz 2. d. Državno tekmovanje je potekalo 13. aprila 2019 na več lokacijah. Mi smo Udeleženci državnega tekmovanja ostali na Ptuju, saj je tekmovanje za našo regijo organizirala Srednja elek-tro in računalniška šola Ptuj. Čeprav so dijaki že s tem, ko se jim uspe udeležiti na državno tekmovanje, med približno 100 najboljšimi matematiki iz svoje generacije v Sloveniji, pravi zmagovalci, so se spet potrudili in dosegli izjemne uspehe. Maja in Foto: M. Silak Gal sta oba osvojila zlato priznanje in peto mesto v državi, Lan, Luka in Mia pa srebrno priznanje. Na vse tekmovalce, predvsem pa na prejemnike priznanj, smo zelo ponosni in jim za uspehe iskreno čestitamo. Aktiv matematikov Tekmovanje iz razvedrilne matematike Tudi v tem šolskem letu so se dijaki Gimnazije Ptuj pomerili v znanju iz razvedrilne matematike. Šolsko tekmovanje smo organizirali 3. decembra 2018. Udeležilo se ga je 58 dijakov, od katerih jih je kar 17 osvojilo bronasto priznanje, štirje pa so se uvrstili na državno raven. Državno tekmovanje je potekalo v soboto, 26. januarja 2019, v Osnovni šoli Križevci. Naši dijaki so bili zelo uspešni. Pohvalimo se lahko z osvojenim prvim mestom z vsemi točkami, ki jih je dosegel Gal Zmazek iz 2. c. Zlati priznanji sta osvojili tudi Manca Gavez iz 4. a in Maja Leskovar iz 1. b. Odlično se je odrezal še Foto: arhiv šole Luka Čemesl z osvojenim srebrnim priznanjem. Alenka Š. Irgolič XVIII. srednješolsko tekmovanje mladih zgodovinarjev Šolsko tekmovanje iz zgodovine Letošnja tema tekmovanja je bila Prelomni leti 1918 in 1919. Šolskega tekmovanja, ki je potekalo v sredo, 30. januarja 2019, se je udeležilo 33 dijakov vseh letnikov. Vsi so pisali enotno polo. Devet dijakov je dokazalo zelo dobro poznavanje zgodovine pred 100 leti, saj so dosegli brona- sta priznanja. Najuspešnejši trije, Žiga Ciglarič in Tea Korošec iz 4. b ter Tomaž Horvat iz 3. dš, bodo našo šolo zastopali na državnem tekmovanju konec marca na Gimnaziji Murska Sobota (tudi v lanskem šolskem letu so bili ti dijaki najuspešnejši). Tekmovali bodo za posamična priznanja in ekipno. Ostali prejemniki bronastih priznanj so še Vita Pernat iz 4. b, iz 4. d Tjaša Horvat, Jana Meško, Eva Frangež in Nika Bedrač ter Mateja Golc iz 2. a. Jelka Kokol Plošinjak, vodja tekmovanja DRŽAVNI PRVAKI V ZNANJU IZ ZGODOVINE - posamično in ekipno V soboto, 30. marca 2019, je na Gimnaziji Murska Sobota potekalo 18. državno tekmovanje iz zgodovine pod naslovom Prelomni leti 1918— 1919. Uradni rezultati tekmovanja so nas zelo razveselili, saj je Gimnazija Ptuj znova dosegla izjemen uspeh. Med 157 gimnazijci je dijakinja iz 4. b Tea Korošec osvojila 1. mesto in tako postala državna prvakinja, 2. mesto v državi pa je osvojil njen sošolec Žiga Ciglarič. Oba sta za izjemno znanje prejela zlato priznanje. Tretji član ekipe, Tomaž Horvat iz 3. dš, je prav tako pokazal odlično znanje, saj je prejel srebrno priznanje. Vsem trem posamičnim rezultatom je bil dodan še odličen dosežek s terenskega dela, ki se ga je udeležilo 51 ekip. Gimnazija Ptuj je tudi ekipno dosegla prvo mesto v državi. Tea, Žiga in Tomaž, ponosni smo na vas. Jelka Kokol Plošinjak, mentorica Dan Rudolfa Maistra Znova uspešni na kvizu Leto 2018 je prav posebno: pred sto leti se je končala 1. svetovna vojna, umrl je mojster pisane besede Ivan Cankar, generalu Rudolfu Maistru pa je uspelo 23. novembra 1918 s slovensko vojsko razorožiti nemško varnostno službo v Mariboru. Akcija je bila skrbno načrtovana in izvedena samo v 47 minutah, z njo pa si je general dokončno zagotovil prevzem vojaške oblasti v mestu. V spomin na to pogumno dejanje ta dan praznujemo kot državni praznik — dan Rudolfa Maistra. Praznik smo na šoli počastili tako, da smo po radiu nagovorili dijake in zaposlene, v šolski avli na razstavi prikazali življenje in delo generala ter se pri pouku pogovarjali o vlogi in pomenu pesnika in generala Maistra. Naša šola že vrsto let sodeluje tudi na kvizu o Rudolfu Maistru, ki ga je na ta dan organizirala Gimnazija Kranj. Tekmovale so še gimnazije iz Maribora, Celja, Kamnika, Ljubljane skupaj sedem ekip. Ekipo naše šole so sestavljali Katja Sacer iz 3. c, Matic Merc iz 3. a in Žiga Ciglarič iz 4. b. Svoje znanje so lahko pokazali po zelo zanimivem in poučnem ogledu starega mestnega jedra v Kranju. Odgovarjali so na vprašanja iz treh sklopov: 1. svetovna vojna, boj za meje, Maistrovo kulturno delovanje. Na dosedanjih kvizih smo vedno posegali po najvišjih mestih in tudi tokrat smo bili zelo uspešni, saj smo dosegli 3. mesto. Dijaki so tako ponovno dokazali, da veliko znajo o generalu Maistru in njegovem delovanju. Z rezultatom sicer niso bili zadovoljni, ker jim je sistem tekmovanja preprečil še večji uspeh. Toda pridobljenega znanja jim ne more vzeti nihče. Jelka Kokol Plošinjak, mentorica Naša ekipa — Matic, Žiga. Katja Foto: J. K. Plošinjak FIZIKA Na regijskem tekmovanju 4 bronasta Stefanova priznanja V petek, 15. 3. 2019, smo se z našimi nadobudnimi mladimi fiziki tudi letos udeležili regijskega tekmovanja iz fizike na Škofijski gimnaziji v Mariboru. Tekmovalo je okrog 140 tekmovalcev iz regije med Mariborom in Lendavo. Društvo matematikov, fizikov in astronomov je naši regiji prisodilo le 19 udeležencev na državnem tekmovanju. To pomeni, da se uvrstijo le resnično najboljši dijaki. Tekmovali smo v skupini I, II in III. Dijaki v skupini I rešujejo naloge iz mehanike, v II. skupini naloge iz toplote in elektrike in v III. skupini naloge iz vseh področij fizike. Naloge so bile tudi letos zelo težke, vendar je kljub temu štirim našim dijakom uspelo doseči dovolj točk za bronasto Stefanovo priznanje. V skupini I so tekmovali Jan Fakin, Matej Kolednik iz 2. d in Matija Berden Strelec iz 1. a. Gal Zmazek iz 2. c pa je tekmoval v skupini II. Jan Fakin in Gal Zmazek sta se po doseženih točkah uvrstila na 57. državno tekmovanje iz fizike, ki bo v soboto, 6. 4. 2019, na II. Gimnaziji Maribor. Glede na to, da naši dijaki tekmujejo skupaj z dijaki mednarodne gimnazi- je, ki imajo v učnem programu pet ur fizike, dijaki splošnih gimnazij pa le dve, si zaslužijo pohvalo in iskrene čestitke. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je smiselno nadaljevati s fizikalnim krožkom, saj lahko dijaki le pri krožku poglabljajo fizikalne vsebine, ker nekatere niso niti v učnem programu splošne gimnazije. Kazalo bi le povečati število ur iz dosedanje ene na dve uri tedensko. Viktor Vidovič, profesor fizike Jan Fakin in Gal Zmazek dobitnika srebrnega Stefanovega priznanja Šestega aprila 2019 je na II. Gimnaziji Maribor potekalo državno tekmovanje srednjih šol v znanju fizike. Tokratnega, že 57. državnega tekmovanja iz fizike za srednje šole, se je udeležilo skupno 140 dijakov iz slovenskih srednjih šol, ki so bili najboljši na regijskih izbirnih tekmovanjih. Tekmovanje je organiziralo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, nadzirala pa ga je 20-članska državna tekmovalna komisija, katere predsednik je bil dr. Bojan Golli, vodja tekmovanja pa dr. Jurij Bajc. Ostali člani so bili študenti fizi- ke in bivši udeleženci fizikalnih olimpijad. Državnega tekmovanja sta se udeležila Gal Zmazek iz 2. c in Jan Fakin iz ^ II. GIMNAZIJA MARIBOR " r"W------*■*—----------- -■ Jan Fakin in Gal Zmazek Foto: arhiv šole Državno tekmovanje iz znanja kemije Enajstega maja 2019 je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani potekalo že 53. državno tekmovanje iz znanja kemije za Preglove plakete. Še posebej dobro se je med 524 dijaki odrezal Mitja Koderman (4. c), ki je pometel z vso konkurenco, med četrtimi letniki dosegel najboljši rezultat in prejel zlato Preglovo plaketo. Prav tako je zlato Preglovo plaketo prejel Matija Berden Strelec (1. a) s šestim najboljšim rezultatom. Alji Rozman in Tomažu Florvatu je za srebrno Preglovo plaketo zmanjkalo malo sreče. Boris Zmazek 2. d, ki sta bila naša najboljša tekmovalca na letošnjem regijskem tekmovanju iz fizike. Gal je reševal naloge v II. skupini iz poglavja elektrika in toplota, Jan pa v I. skupini iz poglavja mehanika. V zelo močni konkurenci sta se uvrstila v zgornjo tretjino najboljših in dosegla srebrno Stefanovo priznanje. Galu je zmanjkalo le štiri točke do zlatega priznanja. Njegov dosežek je še posebno vrhunski, saj je tekmoval v skupini, ki jo običajno rešujejo dijaki tretjih letnikov srednjih šol. Viktor Vidovič, profesor fizike Foto: arhiv šole Priprave na kemijsko olimpijado uspešne Po napornih mesecih priprav in preverjanj se je Mitja Koderman v zadnjem izboru, ki je potekal 26. aprila 2019 v Ljubljani, z najboljšim rezultatom uvrstil v slovensko ekipo na 51. kemijski olimpijadi. Ta je potekala v Parizu med 21. in 30. julijem. Našo državo so zastopali: Mitja Koderman (Gimnazija Ptuj), Tijan Prijon (Gimnazija Bežigrad), Aleš Globoč- nik (Gimnazija Kranj) in Dren Gruden (Gimnazija Bežigrad). Boris Zmazek Šolsko tekmovanje v znanju nemščine V torek, 8. 1. 2019, je potekalo šolsko tekmovanje v znanju nemščine za dijake drugih in tretjih letnikov. Ločeno so tekmovali dijaki prvega in drugega tujega jezika. V posameznih kategorijah so bronasta priznanja prejeli naslednji dijaki: 2 2. letnik, TJ 2 1. Sara Rosalia Gutschi, 2. c 2. Špela Kukovec, 2. c 3. Tajda Bratec, 2. a 4. Lara Sakelšek, 2. a 2. letnik • TJ1 1. Zala Horvat, 2. š 3. letnik • TJ2 1. Ane j Arnuš, 3. c 2. Rok Mesarič, 3. dš Na državno tekmovanje, ki bo v torek, 5. 2. 2019, na Srednji ekonomski šoli v Mariboru, so se uvrstile: Sara Rosalia Gutschi, Špela Kukovec, Tajda Bratec in Lara Sakelšek. Profesorice nemščine Sara Rosalia Gutschi državna prvakinja v znanju nemščine V torek, 14. maja 2019, je na III. Gimnaziji v Maribom potekala podelitev zlatih priznanj najboljšim dijakom v znanju nemščine. Priznanja so podelili predstavniki nemškega veleposlaništva, Goethejevega inštituta. Društva slovenskih učiteljev nemščine in koordinatorica nemške jezikovne diplome za Slovenijo. Zlato priznanje je prejela Sara Rosalia Gutschi, dijakinja 2. c-oddelka, ki je 5. februarja 2019 na letošnjem državnem tekmovanju osvojila 1. mesto med dijaki 2. letnika, ki se nemščine učijo kot drugega tujega jezika. Državna prvakinja je postala že drugič zapored, saj je svoje odlično znanje in izjemno nadarjenost pokazala že v 9. razredu osnovne šole, ko je prav tako v svoji kategoriji premagala vse tekmovalce. Svoje zanimanje za učenje jezikov je odkrila že zelo zgodaj. Zraven angleščine in nemščine se nekaj let uči tudi francoščine. Za njenimi dosežki se ne skriva le izjemen talent, temveč tudi prizadevnost, predanost, zrelost in ljubezen do jezika. Sara je bila zelo presenečena, ko je izvedela, da ni osvojila le zlatega priznanja, ampak tudi 4- tedensko bivanje v Nemčiji. Prejemniki te prestižne nagrade so le štirje dijaki iz Slovenije, ki bodo 3. julija 2019 odpotovali v Nemčijo skupaj z drugimi nagrajenci iz vse Evrope. Dva tedna bodo bivali pri družinah in skupaj s svojimi vrstniki iz Nemčije obiskovali redni pouk. Preostanek časa bodo potovali in obiskali največja mesta, kot so Berlin, Hamburg Koln, Miinchen itd. Kaj več o tej neverjetni nagradi nam bo Sara lahko povedala šele septembra, ko se spet vrnemo v šolske klopi. Brigita Podgoršek, mentorica Doseženi 2 srebrni priznanji na državnem tekmovanju iz znanja logike Doseženi 2 srebrni priznanji na državnem tekmovanju iz znanja logike Na Martinovo soboto, 10. 11. 2018, je v Ljubljani na Fakulteti za elektrotehniko potekalo 33. državno tekmovanje iz znanja logike. V njem se je z drugimi 505 dijaki slovenskih srednjih šol pomerilo 5 dijakov Gimnazije Ptuj. Ti so se z odličnim rezultatom na šolskem tekmovanju v mesecu septembm izmed 89 sodelujočih uvrstili na državno tekmovanje. Vida Glatz in Gal Zmazek, oba dijaka 2. letnika, sta osvojila srebrni priznanji. Ostali trije sodelujoči pa so skupaj s 24-timi dijaki Gimnazije Ptuj dobitniki bronastega priznanja. J1! TtT 3 2 Ji J 1 J2 XXX XX VeVeV. 2 2 : 2C 5 2 1 X X 2 2 11 2J2 ^X ^ X ^xj xVx 2 K J I2e 2 J 2 1 15 4M^1-2V x >d x x X x 1 1 1 ■ . . X . 1 2 1 2 : x ..k.m.k 2 Ž 2 2 1 X X X X X X 21 3x 1B2x _U-24^-9^i6x l . . V.V.2x 2xV>?JV«W> ' X '■3x Zm^-X2m3-X '■ 1 x 1112 1 6 1 1 1_1 X ■ X ■ X ■ X S X 1 12 2 4 2 1 J1 1 xtexexekex 2 1 2 6 !2 2 . X ■ X ■ X X 15 11 2 JI 4 . X E X «X in !3X2X “H———— Vir: Vsem bralcem pa v izziv naloga, ime- svoje logično razmišljanje. novana gobelin, s katero preverite Simona Kokol GEOGRAFIJA Šolsko tekmovanje V torek, 15. 1. 2019, je potekalo šolsko tekmovanje iz znanja geografije. Letošnja tema tekmovanja je bila »MIGRACIJE - GEOGRAFSKO ZGODOVINSKA POKRAJINSKA POSEBNOST SVETA«. Tekmovanja se je udeležilo 38 dijakov iz vseh letnikov. 12 dijakov je doseglo brona- sto priznanje. To so: Tea Korošec 4. b, Ambrož Rodošek 2. a, Jaka Florvat 2. c, Miha Vindiš 3. dš, Manca Gavez 4. a, Vida Glatz 2. d, Jerneja Burg 4. a, Vita Pernat 4. b. Matija Berden Strelec 1. a, Anja Bru-sar 3. a, Miha Gregorec 2. c in Pia Kramberger 1. b. Prvi štirje tekmovalci so se s svojimi odličnimi rezultati uvrstili na območno tekmovanje, ki bo potekalo v Ravnah na Koroškem v mesecu marcu. Janja Terbuc, mentorica Območno tekmovanje V sredo, 6. 3. 2019, je potekalo na Gimnaziji Ravne območno tekmovanje iz znanja geografije. Našo šolo so zastopali najuspešnejši dijaki s šolskega tekmovanja: Teja Korošec, Miha Vindiš, Jaka Florvat in Ambrož Rodošek. Letošnja tema tekmovanja je bila zelo aktualna »MIGRACIJE — GEOGRAFSKO ZGODOVINSKA POKRAJINSKA POSEBNOST SVETA. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. V teoretičnem so dijaki spoznavali zelo zanimive teme — od turizma na Antarktiki, Zelenih želvjih otokov v Pacifiku, preko perujskih Andov do najhladnejših območij Slovenije. Drugi del tekmovanja je predstavljalo delo na terenu, kjer je bilo treba pokazati veliko praktičnega znanja o geografskih značilnosti Slovenije, dobro opazovati in smiselno povezovati družbene procese na Ravnah na Koroškem. Vsi štirje tekmovalci so dosegli srebrno priznanje, najuspešnejša Teja Korošec pa se uvrstila na državno tekmovanje, ki bo v Podčetrtku. Janja Terbuc, mentorica Zlato priznanje na geografskem tekmovanju V petek, 12. aprila 2019, je na Osnovni šoli Podčetrtek potekalo državno tekmovanje iz znanja geografije, kamor sem se uvrstila po odličnem dosežku na območnem tekmovanju na Ravnah na Koroškem. Tako kot vsako leto je bilo tekmovanje razdeljeno na dva dela: terenski in pisni del. Terenski del tekmovanja zahteva poznavanje družb enogeografskih in naravnogeografskih značilnosti kraja izvedbe tekmovanja, preverja našo orientacijo, rabo zemljevida, splošno znanje, zmožnost opazovanja ...), za pisni del pa je vsako leto izbrana druga tematika. Terenski del, in sicer opazovanje terena v okolici Podčetrtka, je trajal približno eno uro. Temu je sledilo reševanje testa o opazovani pokrajini. Na terenskem obhodu si je vsak tekmovalec beležil opažanja, ta pa so mu potem pomagala pri reševanju testa. Tudi letos je bil naš spekter opazovanj zelo širok. Pot nas je vodila okrog Podčetrtka, mi pa smo opazovali tako naravne kot družbene značilnosti in bili pozorni na kamninsko sestavo, relief, vodne značilnosti, rabo tal, funkcijo naselja, okoliške stavbe in vpliv turizma na razvoj kraja ter na naselje samo. Ker je Podčetrtek znan po zdravilišču in svoji turistični dejavnosti, se je nekaj vprašanj nanašalo tudi na turizem, ki je močno vplival na razvoj in videz naselja. Drugi del tekmovanja je bil namenjen preverjanju našega znanja o letošnji predpisani temi »MIGRACIJE — GEČI GRAFSKO-ZGODO VINSKA POKRAJINSKA POSEBNOST SVETA«. Tekmovanje je zaradi dveh delov trajalo skoraj ves dan, med ča- kanjem, da popravljalci ocenijo naše teste, in vpogledom v naloge pa je bilo za nas poskrbljeno z izleti in ogledi: domačije Jelenov greben, Čo-koladnice Olimje, Term Olimia in še marsičesa. Tekmovanje se je zame uspešno končalo, saj sem prejela zlato priznanje in se v svoji kategoriji uvrstila med 15 najboljših dijakov in dijakinj v državi. Pridobljeno znanje mi ni pomagalo le na tekmovanju, ampak mi je omogočilo tudi boljši vpogled v razsežnost migracij ter težav, povezanih z njimi. In to ne le z evropskega vidika, ampak predvsem z vidika emigracijskih in prehodnih držav, kjer se nahaja jedro težav. Tea Korošec, 4. b Šolsko izbirno tekmovanje iz biologije V četrtek, 24. 1. 2019, je potekalo na naši gimnaziji šolsko izbirno tekmovanje iz biologije. Udeležilo se ga je 53 dijakov prvih, drugih, tretjih in četrtih letnikov. Tema v tekmovalnih skupinah 1. in 2. letnikov so bile bakterije in virusi. Tema za 3. in 4. letnike so bile vsebine obveznega dela učnega načrta za biologijo ter vsebine za maturo. Bronasto priznanje je prejelo 21 dijakov: Matija Berden Strelec, Andrej Brusar, Maja Vogrinec, Lucija Jančič, Alja Rozman, Vida Glatz, Tilen Kramberger, Ajda Go tal Kolarič, Jaka Horvat, Tjaša Krepek, Tadej Fakin, Luka Pihler, Urška Vrtačnik, Sara Glatz, Liza Likar, Urška Horvat, Anea Bezjak, Damjan Težak, Eva Kuhar, Tilen Kropfl in Vita Pernat. Na državno tekmovanje sta se uvrstili: Matija Berden Strelec, Lucija Jančič, Alja Rozman, Sara Glatz in Tilen Kropfl. Alenka Valentin, mentorica Državno tekmovanje iz biologije - tekmovanje za srebrno in zlato Proteusovo nagrado V soboto, 23. 3. 2019, je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru potekalo državno tekmovanje iz biologije. Udeležilo se ga je 5 dijakov prvih, drugih, tretjih in četrtih letnikov. Tema v tekmovahiih skupinah 1. in 2. letnikov je bila Bakterije in virusi (zgradba, delovanje, nekatere bolezni, cepljenje in zdravljenje). Tema za 3. in 4. letnike so bile vsebine obveznega dela učnega načrta za biologijo ter vsebine za maturo. Zlato Proteusovo nagrado sta prejela Matija Berden Strelec in Alja Rozman. Dobitnica srebrne Proteusove nagrade je bila Lucija Jančič. Alenka Valentin, mentorica Šolsko tekmovanje v astronomiji V četrtek, 6. 12. 2018, je potekalo šolsko tekmovanje v astronomiji. Tekmovalo je 19 dijakov od prvega do četrtega letnika. Sest dijakov je za svoj dosežek prejelo bronasto Do- minkovo priznanje. Mitja Koderman (4. c) in Vida Glatz (2. d) sta se uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 12. 1. 2019 na Gimnaziji Murska Sobota, kjer se bosta potegovala za zlato Dominkovo priznanje in uvrstitev v izbirno tekmovanje za udeležbo na astronomski olimpijadi. Jasmina Jančič Državno tekmovanje v astronomiji Na državno tekmovanje v znanju astronomije, ki ga je letos gostila Gimnazija Murska Sobota, sta se uvrstila Mitja Koderman (4. c) in Vida Glatz (2. d). Oba sta se na odlično odrezala in prejela srebrno Do-minkovo priznanje. Jasmina Jančič Šolsko tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni V petek, 12. 10. 2018, je na Gimnaziji potekalo šolsko tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Svoje znanje in razumevanje te bolezni je pokazalo 94 dijakov 1., 2., 3. in 4. letnika. Na državno tekmovanje, ki bo potekalo novembra, so se uvrstile Manja Dokl (1. c), Vida Glatz (2. d) in Sanja Kostevc (3. c). Bronasto prizna- nje so prejeli dijaki, ki so na šolskem tekmovanju dosegli najmanj 31 točk. Ob omenjenih treh dijakinjah, ki so zbrale največ točk, je to še 26 tekmovalcev: Luka Cemesl, Matija Berden Strelec, Evelin Munda, Klara Kropeč, Maja Leskovar, Pia Kramberger, Tjaša Rižner, Viktorija Puc, Maja Vogrinec, Lan Šket, Ambrož Rodošek, Barbara Lešnik, Eva Majcen, Maša Bratuša, Lucija Jančič, Dora Mertelj, Nika Keres, Ajda Go tal Kolarič, Veton Veliu, Liza Likar, Klara Benko, Alja Horvat, Anja Brglez, Lara Roškar, Jasna Lah, Vita Pernat. Irena Ljubeč Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni V soboto, 17. 11. 2018, je na Gimnaziji Ljutomer potekalo državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Tekmovanja so se udeležile tri dijakinje naše šole, ki so na šolskem tekmovanju zbrale največje število točk, to so Manja Dokl 1. c , Vida Glatz 2. d in Sanja Kostevc 3. c. Vse tri dijakinje so prejele srebrno priznanje. Od 94 dijakov naše šole, ki so se udeležili šolskega tekmovanja, pa je še 26 dijakov prejelo bronasto priznanje. Irena Ljubeč Čmrlj V sredo, 10. 10. 2018, ob 13. uri smo v prostorih naše gimnazije organizirali tekmovanje iz fizike Čmrlj. Tekmovanja se lahko udeležijo dijaki 1. letnika srednje šole oziroma dijaki, ki se prvo leto učijo fiziko na srednješolski stopnji. Vsebina tekmovalnih nalog sloni na osnovnošolski fiziki. Naloge so izbirnega tipa in jih je praviloma 20. Pri vsaki je praviloma pet možnih odgovorov (A, B, C, D, E). Na tekmovanju v znanju fizike Čmrlj pridejo v poštev vse fizikalne vsebine iz naravoslovja in vsebine fizike iz 8. in 9. razreda, vključno z izbirnimi vsebinami. Od prijavljenih 56 dijakov je tekmovalo 51 dijakov prvih letnikov. Čas reševanja nalog je bil 60 minut. Nekatere naloge so bile težke in so zahtevale dobro predznanje fizike iz osnovne šole. Nekaj je bilo tudi takih, ki so zahtevale le splošno fizikalno razgledanost. Sele 26. oktobra 2018 smo prejeli dokončne, uradne rezultate. Državna tekmovalna komisija se je odločila, da 19 naših najboljših tekmovalcev nagradi z bronastim Stefanovim priznanjem. Med dobitniki bronastih priznanj je bil vrstni red tekmovalcev po osvojenih točkah sledeč: Matija Berden Strelec (1. a). Maja Leskovar (1. b), Lan Trafela (1. a) , Tjaša Vindiš (1. b), Lara Bohi (1. b) , Andrej Brus ar (1. c), Miha Majcen (1. d). Matija Peršak (1. b), Luka Čer- nesl (1. a), Pia Kramberger (1. b), Gloria Šegula (1. b), Niko Bauman (1. b), Martin Špure j (1. b). Brina Bohi (1. c), Filip Sitar (1. b), Klara Vaupotič (1. d), Tomaž Kelnerič (1. c), Aleša Kolednik (1. c) in Rebeka Pernat (1. d). Najboljši tekmovalec Matija Berden Strelec je od 100 možnih točk dosegel 81, Maja Leskovar 72, Lan Trafela 66 in Tjaša Vindiš 61. Ostali dobitniki bronastih priznanj so dosegli med 52 in 40 točk. Viktor Vidovič, prof. fizike Šolsko tekmovanje iz francoskega jezika za 4. letnik V petek, 26. oktobra 2018, je potekalo šolsko tekmovanje iz francoskega jezika za dijake 4. letnika. Tekmovanja se je udeležilo 6 dijakov, največ točk so dosegle Eva Zajšek, Dora Podbrežnik in Blažka Šalamun. Tatjana Gasparič, mentorica Šolsko tekmovanje iz naravoslovja Tekmovanje iz naravoslovja je namenjeno dijakom, ki so rojeni po 1. 1. 2002 in so praviloma dijaki 1. in 2. letnikov srednjih šol. Tekmovanje poteka v eni skupini, čeprav dijaki 1. letnikov še ne poznajo vseh vsebin biologije, kemije in fizike, ki se pre- verjajo na tekmovanju, zato udeležba na tem tekmovanju ni ravno množična. Kljub manjšemu številu tekmovalcev na letošnjem šolskem tekmovanju so kar trije dijaki dosegli bronasto priznanje. To so: Matija Berden Strelec iz 1. letnika in Lovro Lozin- Državno tekmovanje iz naravoslovja V soboto, 26. 1. 2019, je v Ljubljani potekalo državno tekmovanje iz naravoslovja. Iz naše šole sta se na tekmovanje uvrstila Matija Berden Strelec iz 1. a in Ambrož Rodošek iz 2. a. Gre za eno težjih srednješolskih tekmovanj, saj vključuje zelo kompleksne naloge s področja kemije, biologije in fizike. Oba dijaka sta pokazala odlično znanje z vseh teh področij. Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik Lara Roškar, Tomaž Horvat, Filip Zelenjak, Sara Glatz in Sara Serdin-šek so si prislužili srebrno priznanje. Ptujska gimnazija se je tega tekmovanja udeležila prvič. Sodi v gibanje Znanost mladini, cilj tekmovanja pa je literarna dela skozi oči dijakov spraviti na film. Film tekmuje na šolski, regionalni in državni ravni. Ptujčani smo s svojim filmom Kostanj posebne sorte zmagali na regijski ravni in se uvrstili na državno tekmovanje. Ustvarjalci filma (Lara Roškar, Tomaž Horvat, Filip Zelenjak, Sara Glatz in Sara Serdinšek) so si s svojim izdelkom prislužili srebrno priznanje. Zakaj smo za filmsko uprizoritev izbrali tako večplastno simbolistično črtico Kostanj posebne sorte? Ker nas je zanjo navdušila naša profesorica, ker združuje dve stvari, ki sta zaznamovali leto 2018 — stoletnico Cankarjeve smrti in stoletnico konca prve svetovne vojne, ker smo želeli pokazati lepoto jeruzalemskega kostanja (Cankar je sicer pisal o draveljskem), ki naj bi bil star več kot štiristo let in sodi med naravno dediščino državnega pomena, obenem pa legenda pravi, da so tudi pod njim pokopani mrtvi, predvsem pa smo želeli poskusiti nekaj, česar doslej še nismo počeli. Nismo kaj dosti vedeli o režiji, animaciji, montaži, kako posneti določene kadre ... tudi z moderno tehniko se ne moremo pohvaliti. Še največ izkušenj z vsem tem ima sošolka Lara, ki je s svojim filmčkom že zmagala na Šugmanovem festivalu. O filmu in natečaju Slovenščina ima dolg jezik smo razpravljali že prejšnje šolsko leto, zato smo imeli priložnost posneti kostanj v različnih letnih časih. V razredu imamo tudi odlično glasbenico Saro Glatz, ki se je odločila, da bo za film napisala in izvedla avtorsko glasbo (izvedla jo je na saksofonu in s pomočjo računalnika zvoke saksofona spremenila v zvoke godal), Lara je poskrbela za dovoljenje Inštituta za novejšo zgo- šek in Ambrož Rodošek iz 2. letnika. Matija Berden Strelec in Ambrož Rodošek sta se uvrstila še na državno tekmovanje. Aktiv naravoslovja oba sta na šolskem tekmovanju prejela bronasto priznanje. Matija Berden Strelec pa je na državnem tekmovanju prejel še srebrno priznanje. Boris Zmazek dovino Slovenije, da lahko objavimo izbrani posnetek (odlomek iz dokumentarnega filma Slovenci v vojni 1914-1918 režiserja Boža Grlja), v razredu smo iz posebne mase celo izdelali hrošče, ki smo jih poskušali animirati na različne načine. Sposodili smo si šolsko kamero (ki ni ravno profesionalna) ter se odpravili na izbrana filmska prizorišča. Paziti smo morali, da v kadrih ne bo sodobnih reči, kar ni bilo povsem preprosto, saj stoji kostanj ob precej prometni cesti, nedaleč od njega pa je moteča žična ograja. S Tomažem, ki je postal naš pripovedovalec, torej Cankar, ni bilo težav, saj so mu brki odlično pristajali. Naš cilj pa ni bil samo tekmovati, ampak posneti nekaj, kar nam bo nekoč ljub spomin na gimnazijska leta. Tako smo Cankarjevi črtici dodali nek okvir, v katerem smo sodelovali vsi dijaki iz 3. dš, in je besedilo tudi aktualiziral. Legli smo na oder v naši kulturni dvorani, Žiga pa nas je posnel z mostička, ki je pod stropom dvorane in so nanj pritrjeni reflektorji. Vprašali smo se, kakšna usoda čaka nas. Če se človeštvo iz svoje zgodovine ni ničesar naučilo, bomo lahko tudi mi prst, iz katere bo kakšen kostanj črpal svojo moč. Dogajanje Cankarjeve simbolistične črtice je postavljeno v zeleno samoto, kjer je rastel prav poseben kostanj, glavni poosebljeni lik, »čudo svojega plemena«. Popje mu je vzbrstelo že zgodaj v marcu, ko so se jeseni njegovi »tovariši« že pripravljali na zimo in mraz, je bilo njegovo listje še vedno temnozeleno in košato. V podobi kostanja je izražena življenjska moč, ki skriva kruto resničnost. Zgodba se prične razpletati s sanjami enooke Marjete. Sanjala je o zlatih hroščih, ki so se kot cekini sončili na kostanjevih listih. Eden od njih se je zvrnil Marjeti v naročje ter prilezel do nosu, zato je kihnila in se prebudila. Po svoje si je razložila sanje. V zlatih hroščih je prepoznala zaklad, ki naj bi bil zakopan pod kostanjem. Sredi noči je odvihrala kopat, dokler jutro ni razkrilo strašnega zaklada — odkopala je množico človeških lobanj in drugih kosti. Njeni kriki so priklicali množico, ki — kot v Gogoljevem nemem prizom — obnemi ob srhljivem prizoru. Črtica se zaključi s povedjo, ki jo izreče eden izmed vaščanov ob izko- panih kosteh: »Oj prijatelji, ljubi moji, to nam bodo še cveteli kostanji!« Obstaja pesimistična in optimistična razlaga tega vzklika. Lahko ga razumemo kot napoved nadaljevanja vojne, ki bo zahtevala še več žrtev, lahko pa pomeni tudi zmago življenja nad umiranjem. Nam je bolj všeč druga interpretacija. Čeprav se film loteva resne in mračne zgodovinske teme, smo ob ustvarjanju le-tega zelo uživali — če odštejemo malenkost, da se nam je tik pred rokom za oddajo zbrisal trdi disk. Film je nastal s skupnimi močmi razreda. Skupno ustvarjanje ne samo filma, ampak celo hroščev, je bilo naša nova izkušnja, ob kateri smo se veliko smejali, saj npr. Simonu nikakor nismo mogli dopovedati, da njegova okrogla sončna očala sodijo v čas »otrok cvetja«, ne pa v Cankarjev čas. Ampak — če bodo ta očala edina napaka v našem filmu, bomo kritiko z lahkoto prenesli. Urška Horvat iz 3. dš in profesorica Marija Mir Milošič Foto: MMM 1. MESTO NA DRŽAVNI RAVNI LITERARNEGA NATEČAJA EVROPA V ŠOLI (zmagala je Mateja Golc iz 2. a) Evropa v šoli 2019 Snemimo roza-modra očala: ustvarjajmo družbo enakih možnosti in priložnosti za dekleta in fante Enake možnosti in priložnosti za dekleta in fante? Moram reči, da sem potrebovala kar nekaj časa, preden se mi je porodila ideja, o čem bi lahko pisala. Verjetno zato, ker sem o tej temi vedela premalo. Zdi se mi namreč, da je v naši družbi, v naši državi za enakopravnost spolov kar dobro poskrbljeno. Ko pa sem začela prebirati gradivo, ki nam je bilo na voljo, sem ugotovila, da gre v osnovi za dve stvari. Za ena- kopravnost spolov in enakost spolov. Enakopravnost pomeni samo pravno enakost moških in žensk. Enakost spolov pa je širši pojem, ki vključuje tako pravno enakost kot dejansko enakost, ki se nanaša na resnične situacije v odnosu med spoloma. Tudi če uzakonimo enakopravnost, še ne pomeni, da imata oba spola v vsakdanjem življenju enake možnosti. Med drugim je na zaključni prireditvi natečaja Evropa v šoli o tem govoril tudi zunanji minister, dr. Miro Cerar, ki nas je pozval, naj si za enake možnosti spolov prizadevamo čisto vsak dan. Ne samo s pravnimi predpisi, ampak tudi v medosebnih odnosih. Povedal je tudi, da moramo spošto- vati drug drugega in sprejemati razlike, ki so med nami. To pa je pravzaprav bistveno. Enakosti spolov nikakor ne smemo razumevati kot istosti ali podobnosti žensk in moških, ampak kot sprejemanje drugačnosti med ženskami in moškimi ter enako vrednotenje teh razlik in različnih družbenih vlog. Čez čas je stvar začela dobivati nek širši pomen in krog stvari, o katerih sem menila, da lahko pišem za natečaj, se je precej razširil. Ampak — zakaj bi sploh kaj napisala? Zakaj sem prebirala gradivo o tej temi? Kot je dejal gospod minister, menim tudi jaz. Znanje bogati človeka. In ker sem ugotovila, da vem o vsem Mateja Golc 2 mentorico Marijo Mir Milošič, Pionirski dom v Ljubljani, maj 2019 Foto: osebni arhiv nekdo drug. Seveda sem vesela, da sem zmagala. Prvo mesto v državi se kar dobro sliši, vendar se mi zdi, da je večjega pomena tisti drugi del te nagrade. Znanje in zmožnost kritičnega razmišljanja, ki ju je vsak tekmovalec pridobil. To ima večji, širši pomen. Naloga nas tekmovalcev (ne glede na to, na katero mesto se je kdo uvrstil) je, da zavedanje o enakosti med spoloma ter pomembnosti Evrope za Slovenijo prenašamo na druge vrstnike, starše, znance in povabimo k sodelovanju na natečaj še druge mlade. S tem bo v Sloveniji še več raz- Pred Pionirskim domom v Ljubljani, maj 2019 Foto: osebni arhiv skupaj zelo malo, sem se takoj odločila, da razširim svoja krila vedenja. Začela sem dojemati, kako se vse prepleta in povezuje. Namen natečaja je namreč ravno v tem, da se mladi soočimo z družbenimi problemi, ki jih povsod srečujemo. S tem krepimo medsebojno razumevanje, solidarnost in strpnost drug do drugega. Že naslov letošnje teme pa sili h kritičnemu razmišljanju o tem. Zato se mi zdi ta natečaj super, saj vsako leto izvem veliko novega o razpisani temi. Vedno znova pa spoznavam, kako sta strpnost in povezovanje med ljudmi pomembni vrednoti, da lahko demokratična dmžba sploh funkcionira. Po dolgem premisleku mi je torej končno uspelo najti način, kako zapisati svoje misli o enakosti med spoloma. To mi je očitno kar uspelo. Sama se sicer ne primerjam rada z vrstniki ali s komerkoli, saj menim, da smo se vsi, ki smo se prijavili na natečaj, potrudili po svojih najboljših močeh. Zmagovalci smo torej vsi, ki smo kar koli ustvarjali in pri tem razmišljali o letošnji temi ter o pomembnosti Evrope za nas. To je bistveno. Letos sem bila prva pač jaz, drugo leto bo mišljujočih mladih ljudi, ki ne bodo samo tarnali in kritizirali, temveč bodo probleme skušali tudi reševati. To pa lahko prinese kaj dobrega celotni dmžbi. Mateja Golc, 2. a Snemimo roza-modra očala: Ustvarjajmo družbo enakih možnosti in priložnosti za dekleta in fante Moja Špela Danes je res lep dan. Sonce sije, vendar ni prevroče. Ravno pravšnji dan, da vam razkrijem del svoje življenjske zgodbe. Imam 59 999 bratov in sester. Tretjina se jih je rodila sočasno z menoj, ostali so se mi na moji življenjski poti pridružili kasneje. Za naše rojstvo štejemo dan, ko naše korenine prvič začutijo haloško zemljo. V resnici smo živeli že malo prej. Sedaj smo že pravi starci, z mnogimi spomini in izkušnjami. Pripovedoval bom o moji Speli, deklici, ki se je, odkar jo poznam in občudujem, prelevila že v pravo gospo. Zgodba se prične v njeni rosni mladosti. Bila je precej mimo in tiho dekle. Svojega mnenja ni bila navajena izražati na glas. Do staršev je čutila veliko strahospoštovanje. Ni se veliko družila s svojimi vrstniki. Imela je le starejšega brata Jakoba, s katerim pa se tudi ni posebej dobro razumela. Vsi člani družine so mislili, da ji je usojen poklic učiteljice. Pa ni bilo tako. Velikokrat sem ji želel pomagati, a spregovoriti nisem mogel. Oni so ljudje, ne razumejo naše govorice. Veliko se je morala učiti, ko pa se ni učila, je pomagala pri gospodinjskih opravilih. Nihče ni niti pomislil, da jo morda zanima kaj dmgega. Bila je zelo bistro dekle, česar pa starši, kot marsičesa dmgega, niso opazili. Tako kot je ona skozi okno sobe opazovala mene, sem jaz njo. Drug drugega sva občudovala. Med mano, brati in sestrami ter njo se je stkala neka neopisljiva vez. Zelo nas je imela rada. Ko je prihajala iz šole, je vedno prišla na obisk. Prepevala nam je in nam pripovedovala o vsakdanjih rečeh. Vsi smo jo z navdušenjem poslušali. Vedno je tudi opravila delo, ki ga Jakob ni. On je bil namreč zadolžen za našo oskrbo, saj naj bi to delo zahtevalo močnega moškega. Tega, da Jakob v resnici ne dela, seveda nista razlagala staršem. Njemu je bilo prav, da mu ni bilo treba delati. Ona pa je to delala z neizmerno ljubeznijo do nas. Vsakomur od nas je namenila svoj čas. Resnično smo se vsi počutili bolje v njeni bližini. Kar čutil si, kako se je sok z večjo hitrostjo in močjo pognal po žilah. Dajala nam je energijo in voljo do rasti. Brez nje gotovo ne bi tako dobro uspevali. Motilo nas je le, da je oče mislil, da vse to počne Jakob. Zelo ga je imel rad in ker je mislil, da za nas, trse, skrbi on, ga je imel še rajši. Ko je prišla Spela domov, je bila skoraj vedno kregana, ker je tako dolgo hodila iz šole. Vedno je dobila kazen. Nikoli ni nič rekla, vedno je kazen odslužila in šla v sobo. Nikoli ni jokala, bila je namreč hvaležna za vse trenutke, ki jih je lahko prebila ob nas. Tako se je godilo leta in leta. Spela je svoje najlepše trenutke preživljala z nami. To nam je sama povedala. Ko naj bi se učila, pa je velikokrat vzela v roke čopič, barve in list papirja. Slikala nas je v vseh letnih časih in delih dneva. Srečo je imela, da je okno sobe bilo obrnjeno v našo smer. Tako smo bili skupaj tudi takrat, ko je ni bilo ob nas. Morda se boste vprašali, zakaj neki nas je imela tako zelo rada. Pravzaprav niti ne vem. Že nekaj časa nazaj sem se odločil, da se s tem vprašanjem ne bom več ubadal in bom preprosto živel te srečne trenutke in ji skušal ljubezen vsako jesen vrniti. Ampak njeno gimnazijsko šolanje se je zaključevalo in nekaj je bilo potrebno ukreniti. Ne bi mogli dopustiti, da se izšola za učiteljico. Odide od nas. Kaj bi brez nje? Pod Jakobovo roko bi hitro propadli. Njega delo v vinogradu ni zanimalo. Oče in mati pa sta bila prepričana, da sta krasna starša, ker lahko svojima otrokoma omogočita, kar si najbolj želita. Jakoba veseli delo na kmetiji, prevzel bo 60 000 trsov v vinogradu. Spela bo šla od doma, vesela, ker bo lahko poučevala. Vse bo, kot mora biti. Kaj bi namreč lahko žensko osrečevalo bolj kot biti učiteljica, medicinska sestra ali gospodinja? Moškega, ki je doma s kmetov, pa vsekakor najbolj od vsega veseli delo na kmetiji. Bolj kot sta se motila, se ne bi mogla motiti. Dnevi so minevali. Spela je vedno bolj žalostna prihajala k nam. Malo še, pa bo na list papirja morala zapisati ime fakultete, na katero se bo vpisala. Ob misli na to se je verjetno počutila precej grozno. K sreči sta njeno potrtost opazila starša. Ne vem, zakaj ni enostavno povedala, da ne želi biti učiteljica. Ne morejo biti vse ženske učiteljice. Zakaj neki ne bi smela početi kaj drugega? Od nas sicer ne bi imela kaj dosti koristi, a za kruh bi imela. Tistega dne se je odela v črno. Kot da nas zapušča. Dan se je res vlekel. Dolgo je ni bilo nazaj. Začeli smo že sumiti, da je morda res ne bomo več videli. Mračilo se je že, ko smo na hribu zagledali mlado gospodično. Bila je nasmejana. Ko pa so njene oči zagledale nas, je nasmejani obraz v hipu izginil. Ne vem, kaj se ji je takrat pletlo po glavi. Dolgo je nepremično stala. Nato pa se je s plašnimi koraki podala naprej proti domu. Takrat sem jo prvič videl in slišal jokati. Čez nekaj časa je prišel Jakob. Ne vem, zakaj ni česa ukrenil, ko je bil še čas za to. Rekel ji je nekaj, kar me je zelo razburilo. »Že mora biti tako. Saj nisi vendar mislila, da boš za vedno lahko delala v vinogradu. To je moško delo. Preveč bi se izčrpala.« Mislil je, da jo bo pomiril, vendar je ni. Nekaj minut sta objeta sedela v mrzli travi. Nato pa je spregovorila Spela. Prvič se je odločno postavila zase. »V tisti tihi sobi nas je sedelo kakih štirideset. Vsi z enako nalogo, da napišemo na list ime fakultete, ki jo želimo obiskovati. Za to smo imeli 15 minut časa. Večina je razred zapustila že po prvi minuti. Jaz pa sem sedela in strmela skozi okno. Nisem mogla zapisati ničesar. Kot da bi bilo moje življenje odvisno od te odločitve. Minuto pred koncem, ko so se profesorji že spraševali, kaj delam, sem se odločila. Zakaj bi morala postati učiteljica? Kdo mi je to vtepel v glavo? Zakaj ne bi smela početi tistega, kar me veseli? In zakaj bi me to, da sem ženska, pri tem tako zelo oviralo? Kaj še ni nihče slišal ženske oblike samostalnika vinogradnik? Postala bom vinogradnica. S tresočo se roko sem na list zapisala: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Oddala sem list in z dvignjeno glavo zapustila prostor. Profesor je nekaj zaklical za menoj, vendar ga nisem želela slišati. Polna elana in idej sem se odpravljala domov. Ko pa sem prispela na vrh sosednjega hriba, sem zagledala naš vinograd in hišo ob njem. Zastala sem in se začela zavedati, kaj sem storila. Kaj naj rečem doma?« Vsi bratje in sestre smo jo presenečeni poslušali, Jakob pa je imel kar odprta usta. Ni vedel, kaj naj reče. Tišina je bila predolga in precej mučna. »Prav si storila,« ji je rekel. Spela ni pričakovala takega odziva. »Vedno si vse naredila namesto mene, ne vem, kako ti je to uspelo in kako se ti sploh to da, ker mene to delo niti malo ne privlači. Če si do zdaj vse delala, zakaj ne bi mogla še naprej. Ne vem, zakaj ti vinogradi toliko pomenijo, ampak jaz se jim z veseljem odpovem.« Spela ga je objela. Sledil je težji del dneva. Jakob in Spela sta s strahom hodila proti domu. Oče in mati sta bila čemernega obraza, saj sta bila otroka pozna. Za čudo jima nista rekla ničesar. Sedli so k večerji. Vse je bilo tiho. Nihče ni želel spregovoriti prvi. Vsak je imel v glavi drugačno podobo tistega dne. Spregovorila je Spela in povedala, kako se je odločila. Oče je bil tako šokiran, da je obnemel. Ne vem, kako v vseh teh letih nista opazila, kako nas ima Spela rada. Nista nikoli videla njenih slik? Nista nikoli slišala njenih pesmi iz vinograda? Očitno ne. Vstala je in odšla v sobo. Sedla je na okensko polico in nas opazovala. Smilila se mi je. Prvič v življenju se je postavila zase, pa še zdaj ni bilo prav. Oče ni več kaj dosti govoril z njo. Na prvi študijski dan ji je rekel: »Prav, če si se ti tako odločila, naj bo tako. Vinograd te bo čakal, in ko boš imela svoje prvo vino v kleti, ki bo užitno, me pokliči.« Spela se je nasmejala in ga objela. Obljubila mu je, da bo najbolj pridna študentka daleč naokoli. In je šla. Dolgo je nismo videli. V tistem času je za nas skrbel oče; še sreča, da so mu pomagali sosedje. Nekega poletnega jutra, ko je bila še rosa, smo jo zagledali na vrhu sosedovega hriba. Ko nas je zagledala, je pričela teči. Tekla je vso pot v dolino in potem še na naš hrib. Vsakomur od nas je namenila besedo in šele potem je šla obiskat starša. Povedala jima je, da je na predavanjih več kot polovica žensk, da ji bo uspelo, da ni pomembno, kakšnega spola je. Vinograde nosi v srcu že od rojstva, zato ni možnosti za neuspeh. Od tistega dne je naša gospodarica Spela. Zelo dobro ji gre in še vedno z istim žarom kot v gimnaziji opravlja delo. Seveda ima tudi delavce in delavke, saj nas je toliko, da sama ne bi zmogla vsega, ampak ne zato, ker je ženska. Noben moški ne bi bil tako dober gospodar, kot je Spela, o tem sem prepričan. Ko je dala očetu pokusiti svoje vino, je bil navdušen. Naše vinogradništvo se je razcvetelo. Naše in Špelino vino pobira najvišja priznanja na tekmovanjih. Uredila je nekaj sob za goste. Tako je pri nas zmeraj veselo, saj imamo vedno vse zasedeno. Še vedno se pogovarja z nami in nam poje. Svoja umetniška dela pa je začela kazati tudi drugim. In naša klet je prav posebna. Polna ni samo sodov vina, ampak tudi slik. Dolgo je čakala na te trenutke. Življenje zajema z veliko žlico in vsi imamo veliko od nje. Vsem nam je koristilo, da se je tako opogumila in se postavila zase. Mislim, da marsikatere sanje umrejo prav zaradi tega, ker ljudje ne zberejo poguma in ne spregovorijo. Včeraj je bila trgatev. Tako sem zdaj spet za kakšen kilogram lažji. Špela je zadovoljna z nami. Rekla nam je, da smo bili letos zelo pridni in da bo polna klet. Veseli me, da to slišim. Upam, da bo na svetu čim več takšnih zgodb, kot je moja. S tem bo svet boljši in lepši, saj bo vsak delal tisto, kar rad počne. Delo bo opravljeno prej, pa še rezultati bodo boljši. Haloški trs (Zapisala Mateja Golc, Gimnazija Ptuj) Izdelava periodnega sistema izotopov na natečaju Centra KemikUm in Kemijskega inštituta Polonca Škerget, Vida Glatz, Nika Kerez prejele pohvalo za najboljši izdelek. Ob mednarodnem letu periodnega sistema, ko mineva 150 let od nastanka periodnega sistema kemijskih elementov, smo se ptujski gimnazijci, ki letos tudi sami praznujemo 150 let od ustanovitve ptujske gimnazije, prijavili na natečaj, ki sta ga razpisala Center KemikUm in Kemijski inštitut na temo: »PERIODNI SISTEM ELE- MENTOV - VČERAJ, DANES, JUTRI« Dijakinje 2. d-razreda, Polonca, Vida in Nika, so izdelale unikaten Periodni sistem izotopov. Na zaključnem dogodku tega natečaja, ki je potekal 25. 4. 2019 v Ljubljani na Pedagoški fakulteti, so za svoj prispevek dobile pohvalo za najboljši izdelek v kategoriji srednjih šol. Najboljši izdelki so bili 10. junija razstavljeni na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Nika Kerez, Polonca Škerget in Vida Glatz pred nagrajenim periodnim sistemom izotopov. Foto: arhiv šole Regijsko in državno tekmovanje mladih raziskovalcev V letošnjem šolskem letu sta Lara Roškar in Tomaž Horvat, oba 3. dš, pripravljala raziskovalno nalogo z naslovom »Zaščita korozije cinka z azoli v okolju natrijevega klorida«. Nalogo sta najprej predstavila na regijskem srečanju mladih raziskovalcev v Slovenski Bistrici in dobila zlato priznanje Bistroum. Z nalogo sta se uvrstila še na državno tekmovanje. ki je potekalo 14. 5. 2019 v Murski Soboti. Na državnem srečanju sta prejela bronasto priznanje. Boris Zmazek, mentor Podelitev francoskih jezikovnih diplom DELF 2018 Dijakinje in dijaki francoščine iz štajerske regije, ki so v mesecu aprilu opravljali izpite za pridobitev jezikovne diplome DELF, so se 24. septem- Tri od štirih prejemnic diplom DELF z mentorico prof. Gasparič in ravnateljem Gimnazije Ptuj g. Boštjanom Šerugo Foto: arhiv šole Tabor DSD na Pohorju bra 2018 znova zbrali na II. gimnaziji Maribor. Na slavnostni podelitvi so iz rok atašejke za sodelovanje na področju francoskega jezika na Francoskem inštitutu, Marie-Laure Cantelo-ube, prejeli jezikovne diplome. Slovesnosti so prisostvovali tudi nekateri starši, profesorice francoskega jezika iz Celja, Maribora, Ljutomera in Ptuja ter ravnatelja Boštjan Šeruga in Ivan Lorenčič. Jezikovni izpit DELF na stopnji BI so letos uspešno opravile štiri dijakinje Gimnazije Ptuj — Ana Majcen, Ana Ivaniševič, Lucija Vaupotič in Nika Serban. Za dosežen uspeh jim iskreno čestitamo! Tatjana Gašparič Pred jesenskimi počitnicami v oktobru 2018 smo izvedli že tradicionalni jezikovni tabor na Pohorju. Tabor je namenjen intenzivni pripravi na izpit za pridobitev certifikata o aktivnem znanju nemškega jezika na dveh zahtevnostnih stopnjah, in sicer A2/B1 in B2/C1. Znanje nemščine postaja dandanes vse pomembnejše, koristi nam lahko pri zaposlitvi, izobraževanju, potovanjih in na drugih življenjskih področjih. Vedno več dijakov se zaveda dodane vrednosti, ki jim jo prinaša nemška jezikovna diploma. Letošnjega tabora se je udeležilo skupaj 39 dijakov. Tabor je potekal v dveh različnih skupinah. 12 dijakov 4. letnikov se je na izpit DSD II pripravljalo od ponedeljka do srede (22.-24. 10. 2018), 27 dijakov 3. letnikov pa je za izpit DSD I vadilo od srede do petka (24.-26. 10. 2018). Izpit sestavljajo slušno in bralno razumevanje ter pisno in ustno sporočanje, zato smo se urili v vseh štirih jezikovnih spretnostih. Dijaki so bili zelo motivirani in osredotočeni na delo, hkrati pa je učenje v hotelu Tisa na Pohorju prijetna izkušnja, tako za dijake kot tudi za profesorice nemščine. Upamo, da smo se čim bolje pripravili na uspešno opravljanje izpitov. Prva preizkušnja čaka dijake 4. letnikov že 28. novembra 2018, ko bodo odpisali pisni del izpita. Dijaki 3. letnikov pa bodo svoje znanje preverili 13. marca 2019, ko bo potekal pisni izpit DSD I. Tako sta svoje vtise s tabora DSD strnili dijakinji 3. letnika: »Tabor DSD na Pohorju je bil prijetna izkušnja. Čeprav je učenje nemščine potekalo cel dan, smo imeli ob sebi prijatelje in profesorje, ki so nam bili v pomoč in oporo. Dopoldne smo ponavljali slovnična pravila, se dotaknili posameznih delov izpita in »izpilili« svoje pisno izražanje. Večere smo si popestrili z zanimivimi predstavitvami lastnih projektnih izdelkov. Zelo mi je bila všeč tudi prečudovita narava na Fločkem Pohorju. Od teh nekaj dni sem odnesla zares veliko.« Eva Kuhar, 3. dš Foto: arhiv šole »Tabor DSD je bil dobra priprava za izpit, ki sledi v marcu. Ne le da smo v teh treh dneh ponovno osvežili svoje znanje nemškega jezika, ampak smo ga tudi nadgradili. Menim, da nam bo pridobljeno znanje prišlo zelo prav na izpitu, pri pouku nemščine in navsezadnje v življenju. Tega tabora si predvsem ne bi želela zamuditi zaradi druženja s sošolci, lepega ambienta ter dobre hotelske hrane«. Urška Horvat, 3. dš Aktiv za nemški jezik Podelitev nemških jezikovnih diplom DSD I V ponedeljek, 14. 1. 2019, je v kulturni dvorani potekala podelitev nemških jezikovnih diplom prve stopnje. Mednarodno priznana nemška diploma potrjuje znanje nemščine na ravni A2/ BI in je odlična referenca pri kandidaturi za pridobitev štipendij, študijskih izmenjav, študentske prakse doma in v tujini ter pri iskanju zaposlitve pri bodočih delodajalcih. Uspešnih je bilo vseh 32 prijavljenih dijakov. 6 dijakov je izpit opravilo na ravni A2 in 26 dijakov na ravni BI. Diplome sta podelila ravnatelj Boštjan Šeruga in strokovni sodelavec za nemščino dr. Philipp Reisner. Oba sta dijakom čestitala za njihov uspeh na izpitu ter se zahvalila profesoricam nemščine, ki že vrsto let pripravljajo dijake na opravljanje izpita. Ravnatelj Boštjan Šeruga je poudaril, da se bo tudi v prihodnje zavzemal za ohranjanje tradicije opravljanja nemške jezikovne diplome na Gimnaziji Ptuj. Prireditev se je zaključila z nastopom glasbene skupine 4/5, ki nas je s pesmijo Applaus, Applaus popeljala v svet nemške sodobne glasbe. Letošnji prejemniki diplom so: Žan Ozmec, Eva Pernat, Luka Čuš, Jurij Bohak, Lucija Vrbančič, Zala Zajko Ivančič, Let Lovše, Vita Toličič, • Ž r--*r • . - V ' ” . -• : ' ' č ' . v. Vita Pernat, Tea Korošec, Eva Frangež, Ema Elunjet, Matic Neuvirt, Sara Štumberger, Matija Žitnik, Luka Lovenjak, Tilen Kropfl, Tajda Špes, Nuša Steiner, Ema Vaupotič, Marko Eloz-jan, Kevin Kristjan Kokot, Mitja Koderman, Nika Bedrač, Tjaša Vajda, Peter Kropeč, Veronika Čuš, Jerneja Burg, Manca Gavez, Eva Šalamon, Teja Luknjar in Marko Sarič. Upamo, da bodo tako uspešni tudi letošnji 3. letniki, ki bodo izpit opravljali v marcu. Brigita Podgoršek Lik, n i - ■ - ■ VTV • . TO - 'V'1- ' foto: Anej Arnuš Slavnostna podelitev nemških jezikovnih diplom DSD II Letos je nemško jezikovno diplomo DSD II uspešno opravila že 19. generacija ptujskih gimnazijcev. 22. maja 2019 je na slavnostni podelitvi v knjižnici Gimnazije Ptuj diplomo prejelo 12 dijakov 4. letnikov. Ravnatelj Boštjan Šeruga je prejemnikom diplom čestital za izjemen uspeh in poudaril, da postaja znanje nemščine dandanes vedno pomembnejše. Z opravljeno diplomo so dijaki pridobili certifikat o aktivnem znanju jezika na ravni C1/B2 po skupnem evropskem referenčnem okviru. To jim omogoča vpis na univerze v nemškogovorečih deželah brez predhodnega opravljanja izpita iz nemščine, prav tako pa je to tudi odlična referenca pri kandidaturi za pridobitev štipendij, študijskih izmenjav, študentske prakse doma in v tujini ter pri iskanju zaposlitve. Diplome je ravnatelj podelil skupaj z gostjo Birgit Bader, strokovno svetovalko za nemško jezikovno diplomo v Sloveniji. Gospa Bader je čestitala dijakom in se ob tej priložnosti zahvalila tudi profesoricam nemščine, saj je šola na izpitu dosegla 100-odstotni uspeh. Dijaka Sarah Ines Rakuš in Marko Vrabič pa sta bila lahko še posebej ponosna, saj sta bila njuna dosežka med najbolj širni v Sloveniji. Letošnji prejemniki diplom so: Sarah Ines Rakuš, Marko Vrabič, Klara Vrabl, Julija Menoni, Luka Zajšek, Jana Meško, Žan Ozmec, Jan Lamberger, Neva Florjančič, Teja Brumen, Sara Kukovec in Ana Kukovec. Aktiv za nemški jezik Ogled zgodovinskega filma Marija Škotska Nova predstava, ki jo pripravlja glasbeno gledališka skupina Angles, prikazuje London leta 1590: dogajanje na dvoru kraljice Elizabete in v gledališču The Theatre, kjer novo predstavo pripravlja William Shakespeare. Film Marija Škotska nam predstavi čas nekaj desetletij prej. Odlikujejo ga izvrstna igra Saoirse Ronan (Marija Škotska) in Margot Robbie (Elizabeta I. Angleška), veličastni kostumi, izjemna fotografija ter prepričljivi dialogi. Slišali smo zahtevno, malce arhaično angleščino, škotski naglas in celo nekaj škotske galščine. Presunilo nas je družbeno dogajanje, ki so ga kljub dejstvu, da sta bili obe vladarici sposobni in odločni ženski, krojili moški. Dijaki projektne skupine so si foto: arhiv šole film ogledali s posebnega vidika — pri predstavi bodo odgovorni za produkcijo, ki jo bodo pripravili po načelu Business model canvas, kot so se naučili na srečanju v Torinu. Aleksandra Pal Predstava London, 1590 - or thereabouts © V šolskem letu 2018-19 je v angleški gledališki skupini sodelovalo 26 dijakov. London, 1590. Angliji vlada KRALJICA ELIZABETA L, v enem londonskih gledališč pa ustvarja WILLI-AM SHAKESPEARE. Nujno potrebuje navdih za novo igro: igralci LORD CHAMBERLAINA MEN so nestrpni, gledališče THE THEATRE je dotrajano, občinstvo obiskuje predstave drugod. Kraljici težave povzročajo uporni Irci, čuti pa se tudi osebno odgovorna za smrt MARIJE ŠKOTSKE. Za predstavo smo uporabili zanesljive vire, pa tudi predgovore, ki so jih za angleške izdaje Shakespearovih del napisali ugledni akademiki. Osebe v igri so zgodovinsko izpričane, tudi dogajanje temelji na zgodovinskih dejstvih. Odlomki, ki jih deklamirajo naši igralci, so izvirna, ne posodobljena besedila. Seveda pa smo si v naši predstavi dovolili nekaj svobode in prilagoditev: KRALJICA ELIZABETA si je ogledala SEN KRESNE NOČI - v naši predstavi si ogleda tragedijo HAMLET. V skupim LORD CHAMBERLAINA MEN so bili moški in mladeniči — pri nas igrajo tudi dekleta. Služkinja NELL v virih o gledališču THE THEATRE ni omenjena — pri nas predstavlja občinstvo nižjega sloja. Zelo priljubljena instrumenta renesančne Anglije sta bila LUTNJA IN ČEMBALO (HARPISCHORD) - naše glasbenice igrajo violončelo in violino. Naši igralci in igralke »smejo« nositi očala. Člani gledališke skupine igrajo z veseljem in zavzetostjo. Na vajah so se dodobra poistovetili s svojim likom in popolnoma »prevzeli« britansko angleščino. Glasbenice in pevke so pod vodstvom prof. Zelen jako ve priredile renesančne melodije, tudi ples izvira iz tistega časa. »Dvojec v kabini« je v izjemno kratkem času poskrbel za tehniko. Kostumi so v veliki meri delo gledališke skupine, sceno pa je izdelal Boštjan Tašner. Predstava je doživela več ponovitev, tudi v pričetku naslednjega šolskega leta. Aleksandra Pal Unescove dejavnosti na Gimnaziji Ptuj v šolskem letu 2018/2019 Sodelovali smo v projektih slovenske UNESCO ASP mreže: • CFMUNESCO (model zasedanja Združenih narodov v Čedadu), ki se ga je med 24. in 27. novembrom 2018 udeležil del organizacijske ekipe GimMUN-a v šolskem letu 2018/2019 • MUNSC — MiniMUN-konferenca na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Namenjena je predvsem študentom, izjemoma so bili nanjo povabljeni tudi dijaki Gimnazije Ptuj, saj je bil MUN Slovenia Club sponzor naše konference GimMUN 2019. • MEJA — naša zgodovina in naša evropska prihodnost: srečanje pridruženih šol na Cerju ob 100-letnici konca velike vojne (21. september 2018) • Mednarodni dan svetlobe (16. maj 2019) • Učenec poučuje — (Čebeloslovje; na Gimnaziji Ptuj izvedene ure pri BIO, ZGO in GEO), dejavnosti so bile izvedene v času od 5. do 19. oktobra 2018 • Obeležitev mednarodnega dneva strpnosti 2018 na Gimnaziji Ptuj (14.—16. november 2018) pod sloganom NE POFIODI ME — STOP OBREKOVANJU! (ustvarjanje poezije in proze ter radijska oddaja), izvedba podpisovanja peticije za Mednarodni dan Stop obrekovanju. Dejavnost je bila izvedena v sodelovanju z Društvom EKSENA. • Živa knjižnica na Gimnaziji Novo mesto (11. oktober 2018) • GimMUN 2019 - simulacija zasedanja OZN • Izvedba 6. UNESCOVEGA ASPnet — teka mladih (tradicionalno jo organizira Gimnazija Ptuj ob sodelovanju partnerjev) je bila zaradi slabega vremena v maju prestavljena na 9. oktober 2019. Sodelovali smo še v projektih: • Evropski dan jezikov (26. september 2018) • Predstavitev slikanice ptujskih gimnazijcev Ptuj po kapljicah na knjižnem sejmu (21. november 2018, Cankarjev dom) • Dan poezije, Orfej in Sapfo — gledališko-glasbena prireditev (21. marec 2019) • Svetovni dan filozofije (november 2019) • Gibanje "Zate, zame, za svet" — delavnice društva Humanitas za 1. letnike na temo klimatskih sprememb (17. oktober 2018) • Delavnica globalnega učenja: Izvedimo akcijo (v sodelovanju s Humanitas) — 24. januar 2019 • Teden globalnega učenja (15. — 28. november 2018): • sodelovanje na 4. nacionalni konferenci Razsežnosti globalnega učenja in delovanja • kampanja #Danbreznakupov • izvedba delavnic Svet kot jabolko in Spremembe se začnejo s teboj. • Dan človekovih pravic (praznovanje 70. obletnice): Predstavljaj si... ukrepaj za svet brez kršenja človekovih pravic (5. december 2018) • Obeležitev svetovnega dneva čebel — 20. april 2019 • Z genijem do genialnega branja — Razstava knjižničnega kluba DOTIK KNJIGE v knjižnici Gimnazije Ptuj ob slovenskih dnevih in svetovnem dnevu knjige 2019 (otvoritev 23. aprila 2019) • Agrosphere 2019 (23. do 30. 4. 2019), Magnitogorsk, Rusija (2. mednarodna konferenca UNESCO ASP šol) — udeležba dijakinje Gimnazije Ptuj • Izmenjevalnica majic (v sodelovanju s Humanitas) — 24. maj 2019 Jelka Kosi, koordinatorica UNESCOVIH dejavnosti na Gimnaziji Ptuj v šolskem letu 2018/2019 MUN-konferenca na Gimnaziji Vič V soboto, 6. 10. 2018, se nas je 6 dijakov v spremstvu profesorice Brigite Ve rtič Kumer udeležilo Mini MUN-konferenče na Gimnaziji Vič v Ljubljani. MiniMUN je enodnevna oblika MUN (Model United Nati-ons), simulacije združenih narodov, ki običajno traja 3 dni. MiniMUN je na viški gimnaziji letos potekal že drugo leto, sodelovalo pa je 5 slovenskih šol. Ker je dogodek trajal le en dan, ni vsaka šola predstavljala ene delegacije, kot je to običajno, ampak so dijaki predstavljali posamezne države. Naši dijaki so zastopali Združene države Amerike, Finsko, Švedsko, Avstrijo in Nizozemsko. Dogodek se je začel s kratko otvoritveno slovesnostjo ter kratko delavnico za delegate, saj je bilo veliko izmed dijakov prvič v vlogi delegata. Na delavnici so organizatorji ponovili najpomembnejša pravila in fraze, ki CFMUNESCO 2018 sodijo k protokolu debate. Debate so potekale v treh komitejih i61 ^ Foto: arhiv šole na temo družinskega in spolnega nasilja, cepljenja in darovanja orga- nov. V vsakem komiteju sta bila dva oziroma trije moderatorji (chairs), ki so vodili debato in skrbeli, da so se delegati obnašali po protokolu. Pravila MUN so namreč zelo stroga, med delegati ne sme biti direktnega dialoga, delegati se med sabo ne smejo žaliti, pred začetkom in na koncu govora morajo pozdraviti z določeno frazo. Dijaki so rešitve na pereče probleme iskali v treh sejah, razporejenih čez cel dan. Čeprav je bil na koncu dneva razglašen najboljši delegat vsakega komiteja, MiniMUN ni zelo tekmovalne narave, glavni cilj je dijakom (predvsem začetnikom) približati svet MUN-a in jih ozavestiti o problemih, s katerimi se trenutno spopadajo v svetu. Klara Vrabl, 4. b V soboto, 24. novembra 2018, se je del organizacijske ekipe letošnjega GimMUNa udeležil modela zaseda- li j a Združenih narodov (CFMUNESCO) v srednjeveškem mestecu Čedadu (Cividale del Friuli). Delegacijo je sestavljalo šest dijakov, ki so zastopali rusko federacijo: Žiga Ciglarič — Security Council 1, Sofija Ivanuša — International committee of Red cross and Red Crescent Mo-vement (ICRC), Štefan Jakob Štrucl — Security council 2; Rdeči križ Ruske federacije: Katarina Vaupotič — ICRC; Lenin in Stalin: Matic Neuvirt — Historical committee; Vita Mrgole pa je sodelovala kot chair v Security Council. Spremljala nas je profesorica Sandra Kupčič Toplak. Katarina Vaupotič Foto: arhiv šole MUNSC-konferenca na Fakulteti za družbene vede V petek, 19. 10. 2018, smo se trije dijaki Gimnazije Ptuj — Žiga Ciglarič, Matic Neuvirt in Tomaž Žgeč — udeležili enodnevne Mini MUN-konference na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Na konferenco, ki je primarno namenjena študentom, smo bili izjemoma povabljeni tudi dijaki, saj je MUN Slovenia Club sponzor naše letošnje konference GimMUN 2019. Udeleženci so bili torej v veliki večini študentje raznih ljubljanskih fakultet. Vsak sodelujoči je zastopal eno državo, nam pa so bili dodeljeni Afganistan, Irak in Združeno kraljestvo. Izkušnja se je vsem bogato obrestovala, sam pa sem celo prejel naslov najboljšega delegata konference. Tomaž Žgeč Foto: arhiv šole "UCENEC POUČUJE 2018" - CEBELOSLOVJE (NACIONALNI UNESCOV PROJEKT Z MEDNARODNO UDELEŽBO) Gimnazija Ptuj kot članica slovenske mreže UNESCO ASPnet tudi v letošnjem šolskem letu sodeluje v projektu Učenec poučuje. Gre za nacionalni projekt slovenske mreže UNESCO pridruženih šol, ki je posvečen 5. oktobru — mednarodnemu dnevu učiteljev. Njegov namen sta popularizacija in osveščanje o pedagoškem poklicu. Naslov letošnjega projekta je CEBELOSLOVJE, osrednja tema je Trajnostni način življenja, sorodne teme pa: gozdovi, okolje, priložnosti za mlade, vrednote in stališča, zdrav način življenja. Tako so se sodelujoči dijaki iz Gimnazije Ptuj od 4. do 15. oktobra 2018 preizkusili v vlogi učitelja, njihovi profesorji pa so jim pri tem pomagali, prevzeli vlogo opazovalca, pomočnika in mentorja. Dijaki so pri urah biologije, zgodovine in geografije izvedli uro v svojem, nekateri pa tudi v drugih oddelkih. Izvedene so bile tudi kratke evalvacije poučevanja učencev. Izhodiščno literaturo je pripravila IV. Osnovna šola Celje — vsakoletna nosilka omenjenega nacionalnega projekta z mednarodno vsebino, nekateri naši dijaki pa so v svoje predavanje vključili tudi lastne izkušnje in poznavanje čebel in čebe-loslovja. Ptujski gimnazijci so poučevali biologijo, zgodovino in geografijo. Zbrali smo izjave sodelujočih, ki jih lahko preberete v nadaljevanju. Učna tema: ČEBELARSTVO (biologija) Mnenje mentorice Irene Ljubeč: Predstavitev panja Čebelar Jan med razlago pri uri biologije Jan Flori Vrtič iz 2. a se ukvarja s čebelarstvom že od zgodnjega otroštva. Danes je izkušen čebelar, letos je sam pridelal 120 Etrov medu, za naslednja leta ima še ambicioznejše načrte. Jan nam je predstavil osnovne pojme čebelarjenja, začel je s predstavitvijo kranjske sivke, avtohtone vrste Prikaz in razlaga o satovju Foto: Zala Vučak v Sloveniji, ki je prilagodljiva, mirna m varčna čebela, nadaljeval z lastnostmi čebel in jih uvrstil v sistem živali. Predstavil je čebeljo družino, ki jo sestavljajo delavke, troti in najpomembnejša matica, in življenje socialnih žuželk. Opisal je delo čebelarja in težave, s katerimi se srečuje, predvsem z boleznimi, ki jih povzroča pršica varoja. Predstavil je tudi čebelje pridelke: med, propolis, čebelji strup, matični mleček, cvetni prah. V svojo predstavitev je vključil veliko fotografij, s seboj je prinesel tudi del satovja. Dijaki so tako iz prve roke izvedeli veliko o čebelah in bioloških posebnostih teh žuželk ter o čebelarjenju, ki je pomemben del naše tradicije in kulturne dediščine. Svojo učno uro je Jan izvedel v 1. d, 1. š, 2. a in 2. b. Učna tema: MEDENA ZGODOVINA (zgodovina) »Tu sta se začela »cediti med in ...« Mnenje mentorja Branimirja Rokavca: Maša, Miha in medena zgodovina Menim, da je bila ura, ki sta jo Miha in Maša izvedla v svojem razredu — v 2. c, zelo dobro izvedena, z veliko Dijakinja je po predhodnih navodilih pripravila zelo dobro predstavitev. Cilj učne ure je bil pomen čebel za današnji svet in spoznavanje pojma »SLOVENSKI MED« m geografsko poreklo živil (medu). Sošolci, dijaki 2. d, so jo z zanimanjem poslušali. Ugotovitve o pripravah in svojem poučevanju, kot jih je podala Maja Kocbek iz 2. d: Gradivo za učno uro sem dobila doma pri dedku in mami, ki se ukvarjata s čebelarstvom. Na začetku ure sem Mladi učitelj Miha v pedagoškem elementu Foto: Branimir Rokavec, Jelka Kosi iniciativo obeh dijakov ter z dobro delovno korelacijo med njima in razredom. Uro ocenjujem kot zelo dobro! Dijaka, ki sta se preizkusila v vlogi profesorja zgodovine, Miha Gregorec in Maša Sarič iz 2. c sta svojo učno temo strnila tako: Po pripravi na učno uro in podajanju snovi lahko z gotovostjo trdiva, da brez čebel ni življenja na tem planetu! Slovenci imamo zelo kakovosten med, ki pa je prehransko dopolnilo. Zgodovina čebelarstva na Slovenskem je zgodovina preprostih, a delovnih ljudi! Učna tema: ČEBELARSTVO V SLOVENIJI IN GEOGRAFSKO POREKLO ŽIVIL (geografija) Mnenje mentorice Janje Terbuc: LTčiteljica Maja pred razredom Maja med predavanjem o vrlinah in posebnostih čebel Fotografije: Polonca Škerget imela tremo pred nastopom v razredu. Nato sem predstavitev izpeljala tako, kot sem si zamislila. Dobra izkušnja. Jelka Kosi, koordinatorica za LJNESCO MEDNARODNI DAN STRPNOSTI NA GIMNAZIJI PTUJ NE POHODI ME - STOP OBREKOVANJU Na Gimnaziji Ptuj smo od v času od 14. do 16. novembra 2018 obeležili Unescov mednarodni dan strpnosti. V sodelovanju z društvom Eksena in po idejni zasnovi Renate Merc Furman, Jelke Kosi in Darje Rokavec smo izvedli dejavnost NE POHODI ME - STOP OBREKOVANJU! Pn pouku in razrednih urah so dijaki in dijakinje spoznavali deklaracijo Stop obrekovanju, se pogovarjali o pomenu strpnosti za posameznika in družbo ter o destruktivnih posledicah nestrpnosti, katere ena izmed pojavnih oblik je tudi obrekovanje. To je družbeni pojav, ki z napredkom tehnologije dobiva nove razsežnosti in je razširjen po vsem svetu. Obrekovanje je v zakonodaji opredeljeno kot kaznivo dejanje, po definiciji pa govorimo o njem, kadar kdo o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično. Svoje razumevanje obrekovanja in boja proti njemu so dijaki Gimnazije Ptuj pokušali izraziti skozi svojo ustvarjalnost. Pod mentorstvom Marije Holc in Vide Vidovič je nastala poezija in proza, ki smo jo razstavili v prostorih šole. S temi stvaritvami bomo sodelovali v natečaju — sprejem pri varuhinji človekovih pravic, objava v časopisu Delo oziroma Nedelo in sodelovanje na skupni razstavi. V kampanji NE POHODI ME smo z radijsko oddajo, aktivnostjo dijaške skupnosti in v posameznih razredih pozivali k podpisu peticije, da Vlada Republike Slovenije pobudo za svetovni dan stop obrekovanju uradno naslovi na Organizacijo Združenih narodov in da Organizacija Združenih narodov razglasi svetovni dan stop obrekovanju. Tako bi obrekovanje dobilo »potrebno javno prepoznavnost in težo, s čimer bi lahko prispevali k zmanjševanju tega uničevalnega pojava v naših družbah in hkrati krepili kulturo strpnosti, medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in sožitja«. S svojim množičnim odzi- Foto: Lara Roškar, Darja Rokavec, Jelka Kosi vom smo ptujski gimnazijci in gimna- bo le beseda, naj bo način življenja! zijke znova dokazali, da nam je mar in da razumemo, da strpnost naj ne Jelka Kosi USTVARJANJE PRI POUKU »STOP OBREKOVANJU« POZDRAVLJENI! Naj se predstavim. Sem Franc Jerman. Seveda ne kar tako, vaše otroke namreč ščuvam proti sveti veri. Ubijam mater, častim hudiča. Občasno sem Antigona, ker ne spoštujem svoje države. Zakoni so zame neveljavni in trmasto bom vztrajala do konca. V živalskem pogledu sem grdi raček. Moj videz ni pravi in ne spadam med vas. Moja družba je slaba družba. Gorje, ko se razve, da sem nezakonska mati! Posmeh družini, sramota mestu in smrt ugledu. Martin Kačur me kličete! Evangelist in uničevalec, potem pa postaran revež in strahopetec. Nič ob pravem času. Kdaj pa kdaj sem Ana Vrbanojeva, ko se mi zmeša, da mislim, da sem meščanska. V resnici pa prešuštvujem in beračim. Tudi za prašiča Debelinka sem oklican. Kriv vsega zla, vohun in izdajalec, ki je pobegnil pred pravico. Ime mi je še Agata Schwarzkobler in vsak dan sem obsojana. Sem čarovnica in gorela bom na grmadi. Vse to sem jaz, v vaših očeh, vaših lažeh. Ce se strinjam in priznam, boste tudi o tem širili nasprotno od resnice? (Julija Menoni, 4. b, mentorica Marija Holc) 16. NOVEMBER - UNESCOV i£| MEDNARODNI DAN STRPNOSTI EU Are we not the monsters ... the monsters supposedly extinct? Are we not the granddaughters of the witches; ... the women you weren't able to kili? (by QK, mentorica Vida Vidovič) ALI NISMO? Slišiš besede, ki prihajajo iz senc; slišiš umiranje pozitive v nas? Vidiš grehe, ki zapiramo jih vase; vidiš angele, ko gledaš nas? Smo svetniki ali nismo? Nismo tisti, ki smejijo se s hudičem? Slišiš pesmi angelov iz nebes; slišiš nasvete svetnikov, Boga? Vidiš v misli preprostih ljudi; vidiš v srce človeka, Boga? Smo junaki iz filmov ali nismo? Nismo pošasti, ki morijo naokrog? Smo se zmožni spremeniti? Nismo rojeni da živimo, da se borimo dokler le lahko? Slišiš bojne zvonove, kričanje ljudi; slišiš zmago napačne strani? Vidiš vse, ki niso več vredni naše pomoči; vidiš padec dobrih ljudi? Smo pošasti ... pošasti, ki morale bi izumreti davno tega? Nismo me potomke čarovnic; ... žensk, ki jih niste uspeli zažgati? (QK, učenka 2. letnika Gimnazije Ptuj, mentorica Vida Vidovič) KDO JE TISTI? Kdo je tisti, ki ima sklonjen pogled, zakriva si obraz, da ga ne bi videl svet? Srce njegovo je polno bolečine premišljuje o besedah, trenutku, ki nikoli ne mine. ARE WE NOT? Can you hear the shadows talking; Can you hear the monsters kili? Can you see the skeletons in our clo-sets; Can you see our angel wings? Are we the saints, or are we not? Are we the rebels, are we not the de vil's kin? Can you hear the songs of angels; Can you hear the voice of saints? Can you see the thoughts of people; Can you see the minds of men? Are we the good guys, or the bad one s? Are we the monsters, are we not the one s that kili? Can you hear the plotting bitches; Can you hear the devils near? Can you see our opponents cheating; Can you see the knife, pointing to your back? Are we the soldiers, me ant to die? Are we the writers, writing someone else's tale? Can you hear our people screaming; Can you hear the call of man? Can you see our country dying; Can you see the bodies of our dead? Are we meant to live in sorrow? Are we meant to die in vain? Can you hear the wrongs we must correct; Can you hear the sins we must forgive? Can you see your own mistakes; Can you see the history we must not repeat? Are we meant to leam from our mistakes? Are we not bom to live, to fight until the bitter end? Can you hear the wamings; Can you hear the bad guys win? Can you see the ones we cannot tmst; Can you see the others fail? Slišiš obrekovanje nestrpnih ljudi; slišiš kako blizu so vsi? Vidiš prevarante v tej igri; vidiš nož, ki držijo ga zate? Smo vojaki ali nismo namenjeni v smrt? Nismo mi poeti, ki pišejo zgodbe drugih ljudi? Slišiš klice obupa naših ljudi; slišiš jok otrok, ki smo nekoč bili? Vidiš propad, kar je ostalo od te države; vidiš tmpla rojakov, kako trohnijo v propadu? Smo namenjeni živeti le v brezupu? Nismo namenjeni umreti za boljši jutri, boljši svet? Slišiš napake, ki jih moramo popraviti; slišiš grehe, ki jih moramo oprostiti? Vidiš svoje lastne napake; vidiš preteklost, ki je ne smemo ponoviti? Dan je enak dnevu, besede enake besedam, laži se širijo kot požar, v njem pa divja vihar. Neme besede ga žgejo v hrbet, obrekovanje mu bode srce, nihče ne želi razumeti resnice, nikomur ni mar za bolečino, ki mu reže rane v vse. Želi si, da bi bilo vsega konec, da nekdo bi mu podal roko, da lahko bi se nehal skrivati in bi bil brez strahu, kaj bo. A nihče ne opazi oblaka nad njim. Vsak se le vpraša: »Kdo je tisti, ki ima sklonjen pogled?« Potem se več ne zmeni za njega in mu pusti v miru trpeti. (Maša Sarič, 2. c, mentorica Vida Vidovič) TEZA BESED Stal sem na pokopališču in gledal v grob pred sabo. Srce mi še zmeraj teži jeza, kljub letom, ki so minila. Bil je moj najboljši prijatelj, a hkrati popoln neznanec. Predober za ta svet, pripravljen ponuditi roko vsem, ki so jo potrebovali, a sam pomoči ne bi nikoli sprejel. Bolečino je skrival v sebi, zakopal jo je globoko in si obraz zakril z masko iluzij. Kako se je vse skupaj začelo, ne vem. En trenutek je bil tukaj, naslednji trenutek pa je njegovo mrzlo telo ležalo mimo, sanjajoč večne sanje, iz katerih ni povratka. Besede, ki jih je slišal vsak dan, sem poznal zdaj že na pamet in jeza nad mano in drugimi ter groza, ki me obda vsakič, ko te besede slišim izrečene, se ni in se ne bo polegla. Želim si, da bi takrat videl čez sebe in bi opazil njegove muke ter kako je izginila iskrica v njegovih očeh. Želim si, da bi storil nekaj že, ko sem besede OGLEDALA PRIKRITIH POGLEDOV Mrk pogled, žalosti prezirajočih oči, nežen vzgib vek, da še duša potiho vzdreveni. Nato pogled. Zenice so se srečale z zenicami, gledala sva se iz oči v oči, ti poklapano, jaz nemočno. prvič slišal, in želim si, da bi že takrat razumel težo in pomen vsake besede, pa naj bo glasna ali nema, ki je vržena v obraz človeku brez obzira in skrbi o tem, kaj povzroči. On je razumel. Razumel je pomen vsake besede, vsakega pogleda in vsake kretnje. Medtem, ko je na zunaj bil kot sonce, je bil od znotraj zlomljen in zagrnjen v oblak nesreče. Kdo bi vedel če so govorice resnične, ampak ali je to sploh važno? Ljudje raje slepo sledimo izrečenim besedam, kot da sprejeli včasih bolj bolečo in včasih bolj dolgočasno resnico. Ne vem, kako bi bilo če bi bil še tukaj. Ampak vem, da če bi dobil še eno priložnost, da opazim bi jo brez pomisleka vzel. Zdaj pa, ko zatopljen v misli gledam v njegov grob in vem, da ga nebo več nazaj me teža resnice vleče k tlom. Odtrgam pogled od belega marmorja in pogledam okoli sebe. Teži me vprašanje na katerega nisem prepričan že želim vedeti odgovor. Koliko Vedela sem ... Zopet so te zbadali. Predobro sem te poznala. Morda si jim tokrat podlegel ali pa se mi je tako samo zazdelo, v trenutku, ko se je moja predpona sprostila in mi je iz dna duše ušel pridušen stok. Tvoja bolečina je bila grozljivo nalez- Ijudi leži tukaj v večnem spancu, ki so tako in drugače izgubili življenje zaradi tistih, ki brez pomisleka govorijo, kar se jim zdi čeprav vejo, da besede bodejo in duša krvavi zaradi njih? Koliko je tistih, ki zdaj živijo a le na pol, sključeni pod težo bremena, ki ga v tišini prenašajo? Če bi bil on še tu bi razumel. Če bi bil on še tu bi bil svet svetlejši in če bi bil on še tu bi podal roko tistemu, ki ga potrebuje. In, ko hodim stran od njegovega groba s težo spoznanja in resnice na ramenih se prvič v treh letih od kar ga več ni zravnam in resnično nasmehnem. Njega več ni a jaz sem še tu in jaz lahko širim njegovo zgodbo in luč, ki jo je prinašal v svet. Podal bom roko vsem potrebnim pomoči in njegova luč bo večno sijala v vseh, ki jo bodo potrebovali. Se zadnjič se obrnem in pogledam proti njemu. Čas je. (Maša Sarič, 2. c, mentorica Vida Vidovič) Ijiva. A takrat je bilo tudi tebi preveč, kot nebogljeno dete si planil v jok. Dojela sva, svet je krut, je ena sama velika laž prikritih pogledov in opazk. (Pia Kramberger, 1. b, mentorica Vida Vidovič ) RADIJSKA ODDAJA NA GIMNAZIJI PTUJ 16. NOVEMBER 2018 NE POHODI ME - STOP OBREKOVANJU! 16. novembra 1995 je Generalna konferenca Unesca sprejela DEKLARACIJO O NAČELIH STRPNOSTI ter z njo pozvala članice Združenih narodov k obeleževanju mednarodnega dne strpnosti. V uvodu deklaracije je zapisano, da je vzrok za sprejetje deklaracije »vznemirjenje zaradi trenutnega vzpona dejanj nestrpnosti, nasilja, terorizma, ksenofobije ... , izključevanja, marginalizacije in diskriminacije, ki je uperjena proti vsem ranljivim skupinam in posameznikom v družbi. Po 23-tih letih se še vedno srečujemo z istimi problemi, le v še bolj radikalni obliki. Temi »Stop obrekovanju«, ki ste jo ali pa jo še boste obravnavali pri različnih predmetih, dodajamo na današnji dan — na mednarodni dan strpnosti, kampanjo NE POHODI ME in poziv k podpisu pobude za svetovni dan: STOP OBREKOVANJU. Obrekovanje je, žal, univerzalen pojav v vseh družbah. V sodobnem času elektronskih komunikacij, interneta in socialnih družbenih omrežij pa obrekovanje dobiva vse večjo moč in nevarne razsežnosti. Marsikdo med nami že nosi to negativno izkušnjo. Zato dijakinje, dijaki, profesorice, profesorji in vsi, ki oblikujete šolski vsakdan NE POHODITE STRPNOSTI v svojem mišljenju in v svojem vsakodnevnem ravnanju ter podpišite pobudo za mednarodni dan STOP OBREKOVANJU. GimMUN 2019 Simulacija zasedanja Združenih narodov Od 6. do 9. aprila je na Gimnaziji Ptuj potekala zdaj že tradicionalna simulacija zasedanja Združenih narodov GimMUN 2019. Udeležilo se je je 160 delegatov iz 7 različnih držav. Naj starejše slovensko mesto je bilo v času konference izrazito poliglotno, saj so ob slovenskih delegatih na konferenci sodelovali tudi dijaki iz Nizozemske, Italije, Španije, Srbije, Hrvaške in Avstrije. Uvodna slovesnost Organizacijska ekipa pod mentorstvom profesorjev Gimnazije Ptuj je organizirala razprave v 6 različnih komitejih. Večina jih je do potankosti posnemala resnične organe Organiza- cije združenih narodov (npr. Svetovna zdravstvena organizacija. Varnostni svet) v temah, ki so jih delegati obravnavali, in tudi v načinu delovanja komiteja. Delo v vseh komitejih je potekalo izključno v angleščini in je od udeležencev zahtevalo uporabo diplomatskih pristopov ter izzvalo njihove retorične sposobnosti. Kot resnični demokratično izvoljeni predstavniki OZN dijaki niso zagovarjali svojega osebnega stališča, temveč stališče države, ki jim je bila dodeljena. Izkazali so se kot presenetljivo dobri poznavalci svetovnega aktualnega dogajanja in pronicljivi sodniki. ki zmorejo v duhu države, ki jo zastopajo, oblikovati prepričljive argumente. Obravnavali so nemire v Slonokoščeni obali, aktualno zakonodajo o posedovanju orožja, zakonodajo o otroškem delu, pravice etničnih manjšin, predlog prepovedi plastične embalaže, dostop do zdravstvene oskrbe v zaporih, svetlobno onesnaženje ipd. Na vsako temo so delegati s skupnimi močmi oblikovali resolucijo, ki je bila predstavljena na zasedanju Generalne skupščine, na kateri so bili navzoči vsi udeleženci konference. Letos mineva 80 let od začetka druge svetovne vojne, zato je bil na konferenci organiziran tudi poseben zgodovinski komite, ki je dijakom omogočil edinstven pregled tega pretresljivega obdobja človeške zgodovine, saj so se morali vživeti v položaj takratnih državnih voditeljev, kar se je (tudi v simulaciji) izkazalo kot precej zahtevna naloga. Rezultat dela zgodovinskega komiteja je bil sporazum, ki naj bi zavezoval vse udeležene države k miroljubnemu sobivanju. Vtisi slovenskih dijakov in mentorjev ter tistih iz tujine so spodbudni, zato že nastaja organizacijska ekipa za GimMUN 2020. Gimnazija Ptuj želi še naprej omogočati perspektivnim mladim voditeljem, da razvijajo svoje potenciale in pridobijo govorniške izkušnje, ki jih pri klasičnem pouku redkeje izkazujejo. Pomemben vidik tovrstnih konferenc je tudi spodbujanje mednarodnega sodelovanja in aktivizma med mladimi, kar je v svojem govoru poudaril tudi minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar na otvoritveni prireditvi dogodka v veliki dvorani Dominikanskega samostana na Ptuju. Simbolično je odprl zasedanje z mislijo, da je politični sistem sekundarnega pomena v primerjavi z ljudmi, ki ga sestavljajo, s čimer je navzoče opomnil na pomembno vrsto odgovornosti — obzirnost in spoštovanje skupnega dobrega- Vita Pernat Evropski dan jezikov 26. septembra zaznamujemo evropski dan jezikov, zato smo se dijaki ptujskih srednjih šol zbrali v središču mesta, kjer smo mimoidoče ozave-ščali o evropskem dnevu jezikov. V Evropi je 24 uradnih jezikov, zato smo ljudi spraševali, ali katerega od njih tudi govorijo. Večina je bila pripravljena z nami sodelovati in se kaj novega naučiti. Spraševali smo jih tudi, kdaj in kje so se naučili tujih jezikov, ali jim je pomembno znanje tujih jezikov ter jih — če so bili še posebej navdušeni — poskusili naučiti nekaj uporabnih nemških in angleških fraz ali vprašanj. Ugotovili smo, da večina starejših govori nemško ali hrvaško; tuji jezik so se naučili predvsem v mladosti, mlajšim pa je bliže angleščina. Srečali smo tudi nekaj turistov, ki so z veseljem spregovorili z nami. Ema Kukovec in Sanja Kostevc, 3. c Kapljica Bibi na knjižnem sejmu Predstavitev knjižice Ptuj po kapljicah na 34. slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu Po uspešnih predstavitvah na Gimna- Ptuj po kapljicah dobila priložnost, da jo predstavimo na 34. slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Skupina sodelujočih dijakov se je skupaj s člani knjižničnega kluba Do- šeni smo bili nad množico ljudi in več kot 20.000 knjigami, ki so jih razstavljale in prodajale številne založbe. Predstaviti se v tako imenitni družbi ustvarjalcev in založnikov sta bila za nas posebna čast in nov pomemben dosežek. V uvodu naše predstavitve El UP 7M _ ziji Ptuj in nekaterih osnovnih šolah je naša zdaj še bolj znana zgodbica tik knjige v sredo, 21. novembra 2018, odpravila v Ljubljano. Navdu- LTdeleženci sejma Foto: arhiv šole je zaigral bend Štiri petine (4/5). Izbrali smo skladbo Voda skupine Dan D. Nato je Urška Kiselak predstavila pot od nastanka do izdaje naše knjižice oz. pravljice, jaz pa sem zgodbico še prebrala. Pred odrom se je zbrala skupina otrok, ki je zbrano poslušala, za njimi pa tudi vsi sodelujoči dijaki, mentorica Jelka Kokol Plošinjak, člani knjižničnega kluba, knjižničarka Jelka Kosi, ravnatelj Boštjan Šeruga in drugi obiskovalci. Ob podpori vseh zbranih smo predstavitev uspešno izvedli ter bili z rezultatom zelo zadovoljni. Obiskovalcem smo podarili kazalke, ki nam jih je pripravila Orfej in Sapfo Prireditev ob svetovnem dnevu poezije, 21. marcu, je idejno zasnovala Marija Mir Milošič. Sodelovale so tudi Romana Zelenjak, Vida Vidovič, Tatjana Gašparič in Aleksandra Pal. Na prvi pogled preživela, arhaična tema. Toda Orfej in Sapfo sta lahko metafori za moški in ženski svet, za zemeljsko in božansko, poezijo in prozo — vse to, kar je v likovni umetnosti da Vincijev Človek v krogu in kvadratu. Zakaj smo se ob vseh obveznostih, ki jih imamo v tem predmaturitetnem času, lotili te prireditve? Na naši gimnaziji je prireditev, izmenjav, tekmovanj, mednarodnih konferenc, natečajev, ... ogromno. Toda velikokrat imam občutek, da nas nihče ne vidi, da Ptuj sploh ne ve, kaj vse pri nas počnemo. To je bil poskus Ptuju nekaj malega pokazati in na neki način obeležiti častitljivo obletnico našega mesta. Konec koncev imamo v Ptuju Orfejev spomenik, lokal z istim imenom, v katerem se zbirajo ptujski intelektualci, prav je, da smo povedali klasično zgodbo o njem in jo hkrati zasukali malo po svoje, na modernejši in aktualnejši način. Kar se glasbe tiče — preigravali smo klasiko in modeme ritme, nismo pozabili na ljudsko pesem in slovenske popevke, prostor smo dali multikulturnosti, saj tudi naši dijaki prihajajo iz različnih kultur. Lahko Prevert lepše zveni v katerem dmgem jeziku kot v francoščini? Shakespeare je v Sonetu 130, ki pomeni revolucijo v pogledu na ženske v poeziji, pristno zazvenel v angleščini; zadnje čase pa kar preveč iz svoje zavesti odrivamo slovanski svet naša založba Kreativna PiKA. Dan nam je ostal v zelo lepem spo- Katarina Vaupotič, 3. b minu in upamo, da se bo zaradi naše zgodbice na Ptuju ustavil marsikdo, morda prehodil pot kapljice Bibi in doživel ter začutil naše mesto, kot smo ga mi. k>»,: ’ J ' -M - 1 ***. * Na fotografiji ustvarjalci prireditve, bilo jih je nekaj več kot 40, z mentoricama Marijo Mir Milošič in Romano Zelenjak. Foto: arhiv šole (kako odlična pesnica je bila Anna Ahmatova!), predvsem južnoslovanskega. Metih, ki je prav na dan poezije praznoval 17. rojstni dan, je tako interpretiral pesem Izeta Sarajliča v svojem maternem jeziku, da so nam šli mravljinci po rokah. Mlade je treba poučiti o klasiki, moramo jim dati priložnost, da jo vzljubijo. Obenem pa se ne smemo zapirati pred tistim, kar je ljubo njim. Simbioza preteklosti in sedanjosti pa pomeni zagotovilo za obetavno prihodnost. Za ves trud smo bili poplačani, ko so nas mnogi obiskovalci vprašali, kdaj bomo prireditev ponovili. Splačalo se je — kot se splača vse, kar vložiš v mlade, čeprav ta sodobni kruti, pogosto neetični, neoliberalni kapitalizem vidi v izobraževanju in mladih nekaj, s čimer se ta trenutek nima časa ukvarjati. Foto: arhiv šole Marija Mir Milošič Zate.Zame.ZaSvet Če čakaš na to, da se svet spremeni, še preden ti sam kaj storiš, je tako, kot bi se gledal v ogledalo in rekel: »Ti se premakni prvi!« (neznani avtor) prevoz, ki ga uporabljamo, embalaža, ki jo kupujemo ... so izjemno povezani. Na vse nimamo vpliva, z upoštevanjem veliko vidikov pa lahko vsak posameznik s spreminjanjem 1. a, 1. b, 1. c in 1. d iščejo odgovore na globalne izzive sveta. Foto: Darja Rokavec Podnebne spremembe in proizvodnja svojega načina življenja pomembno hrane, način življenja, odpadki, ki jih vpliva na podnebje. ustvarjamo, voda, ki jo porabimo, V sodelovanju z društvom Humani- tas smo izpeljali 3-ume delavnice za dijake 1. letnikov na temo klimatskih sprememb. Delavnice so bile zasnovane interaktivno in proaktivno. V delavnicah so dijaki skozi izkustvene aktivnosti naslavljali globalne izzive današnjega sveta. Spoznali so aktualne posledice klimatskih sprememb in iskali načine, kako s spreminjanjem sebe in svojega ravnanja prispevajo k spremembam. Spoznali so, da svet deluje soodvisno in kot pravi Vanessa Andreotti, strokovnjakinja s področja globalnega učenja: »Vsi smo del problema in vsi smo del rešitve.« Od njihovega odnosa do globalnih izzivov je danes odvisen svet, v katerem bodo živeli jutri. Dijaki so v zaključnem delu delavnice nanizali veliko rešitev, ki bi jih/jih bodo sami vnesli v svoje življenje. Prejeli so tudi vezalko Povezovalko in s podpisom potrdili, da se zavezujejo k odgovornemu ravnanju, ki bo prispevalo, da bo dobro zate, zame, za svet. Darja Rokavec Delavnica globalnega učenja: Izvedimo akcijo! Že v sredini oktobra smo z vsemi dijaki 1. letnikov v sodelovanju z društvom Humanitas izvedli 3-ume delavnice na temo klimatskih sprememb. V delavnicah smo dijaki spoznavali aktualne posledice klimatskih sprememb in iskali načine, kako s spreminjanjem sebe in svojega ravnanja lahko prispevamo k spremembam. Ker se je izkazalo, da je nekatere dijake tema zelo nagovorila in da bi želeli nadaljevati s podobnimi delavnicami, smo v četrtek, 24. 1. 2019, v goste ponovno povabili gospo An- drejo Šmrgut Okraj šek iz društva Humanitas. Delavnice se je udeležilo 13 zainteresiranih dijakov 1. in 2. letnikov. Poudarek delavnice je bil predvsem na iskanju različnih rešitev, ki bi jih lahko vnesli v svoje življenje in s tem poskušali vplivati na svet, v katerem bomo živeli jutri. Veliko smo se pogovarjali in zbirali ideje, kaj lahko naredi vsak izmed nas. Odločili smo se začeti z majhnimi koraki in na šoli izvesti več manjših akcij, s katerimi bi ozaveščali vrstnike in poskušali de- jansko nekaj spremeniti. Pa začnimo kar pri oblačilih. Kam s ponošenimi, starimi oblačili, ki si jih prerastel in jih ne potrebuješ več? Kaj pa če bi si ta oblačila izmenjali? Takoj smo začeli načrtovati, kako realizirati idejo o menjalnici oblačil na Gimnaziji Ptuj. Ali je mogoče izpeljati takšno akcijo na naši šoli? Mi verjamemo, da nam bo uspelo. Zakaj pa ne bi letošnjega svetovnega dneva Zemlje (22. 4. ) obeležili z neko konkretno akcijo? Rebeka Pernat in Zala Vučak, 1. d TEDEN GLOBALNEGA UČENJA Svet se spreminja! Kaj pa mi? V Tednu globalnega učenja smo izvedli več dejavnosti z namenom, da opozorimo, da je planet Zemlja ena država in človeštvo njeni državljani, ki živimo v medsebojni povezanosti in soodvisnosti. Nagovarjali smo k aktivni vlogi vsakega posameznika in k razmisleku o spremembi lastnega življenjskega sloga, saj vsaka sprememba šteje in vsaka prispeva. 1. Kampanja #Danbreznakupov Dijake smo pozvali k dnevu brez nakupov. Dan je v svetu znan od septembra 1992. Namenjen je premisleku sodobne družbe o težavah in posledicah, ki jih prinaša prekomerno potrošništvo, ki povečuje razlike med revnimi in bogatimi, ki z veliko količino nerazgradljivih odpadkov obremenjuje planet, ki spodbuja izkoriščanje delovne sile, tudi otrok, in krati osnovne človekove pravice velikega dela prebivalcev sveta. #Danbreznakupov Dan brez nakupov nagovarja k izbiri in iskanju alternativ. Dan brez nakupov ni le kritika prekomernega kupovanja, ampak želimo dijake spodbuditi k številnim alternativam nakupovanja: urbane delavnice za souporabo orodij in izvajanja manjših popravil, tekstilnice za izmenjavo ali ponovno predelavo oblačil, knjižnice reči, kjer so na razpolago, predmeti, ki jih potrebujemo le nekajkrat na leto ali občasno in ni potrebe, da z nakupom trošimo čas in denar, in »second h and« trgovine. Dan brez nakupov je upor Črnemu petku, ko trgovci praznijo skladišča in naše denarnice. Je dan, ko etični potrošniki izberemo Akcijo z Akcijo, 100 % popust, in ne kupimo nič. Pobudnice: Renata Merc Furman, Darja Rokavec, Jelka Kosi. 2. Delavnice Svet kot jabolko. V delavnici so dijaki spoznali, kaj pomeni za prihodnost dejstvo, da olupek od 1/32 jabolka predstavlja pridelovalno površino zemlje, ki prehranjuje 7,55 milijarde prebivalcev. Da 1 cm te rodovitne zemlje nastaja 1000 let in da bo ta plast zaradi porabe kemikalij vzdržala še 60 let. Odgovarjali so na vprašanja, kaj se bo zgodilo potem, kakšne so alternative, kaj lahko storimo posamezniki. Delavnico so izvedli dijaki 2. š pri pouku zgodovine. Spremembe se začnejo s teboj prostovoljni beg, ali so okoljski begunci res prostovoljni migranti. Spoznali so svoj življenjski slog in njegov vpliv na stanje planeta. Zavezali so se k vsaj eni spremembi. Najbolj zanimive: »Manj Nutelle!« (zaradi vsebnosti palmovega olja in izkoriščevalskega načina pridobivanja le-tega). »Brez slamic!« »Manj porabljene vode med Ted-eM GlODAlN^A UČENJA kok * Mihcu -Ijomcr .C/Hd . y -Lan Svet kot jabolko Mentor: Branimir Rokavec. Spremembe se začnejo s teboj. V delavnici so dijaki izkusili življenje na globalnem severu in globalnem jugu. Razmišljali so, ali je beg pred sušami, lakoto, pomanjkanjem res tuširanjem.« »Brez plastičnih vrečk pri nakupih.« »Manj coffee to go lončkov« Delavnico so izvedli dijaki 2. a pri razredni uri. Mentorica: Darja Rokavec. Nacionalna konferenca Razsežnosti globalnega učenja in delovanja V organizaciji društva Humanitas smo sodelovali na 4. Nacionalni konferenci Razsežnosti globalnega učenja in delovanja. Gimnazija Ptuj je sodelovala na konferenci tudi v uvodnem nagovoru udeležencem, saj smo s svojimi dolgoletnimi dejavnostmi na področju globalnega učenja prepoznani kot primer dobre prakse v gimnazijskem izobraževanju in kot aktiv- ni člani Kluba učiteljic in učiteljev globalnega učenja. Udeleženke: Mela-ni Centrih, Renata Merc Furman, Jelka Kosi, Darja Rokavec. Darja Rokavec Foto: Boštjan Gretič, Branimir Rokavec, Darja Rokavec Konferenca Z GENIJEM DO GENIALNEGA BRANJA Razstava ob slovenskih dnevih in svetovnem dnevu knjige 2019 Leta 1995 je UNESCO v počastitev vseh književnikov sveta 23. april razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Na ta dan sta 1616 umrla William Shakespeare in Miguel se Cervantes. V Sloveniji prazniku knjig posvečamo cel teden. Vrstijo se številne prireditve, posvečene knjigam, njihovim ustvarjalcem, branju in bralcem. Člani knjižničnega kluba Gimnazije Ptuj smo ob 500-letnici smrti Leonarda da Vincija zasnovali razstavo z naslovom Z GENIJEM DO GENIALNEGA BRANJA. Ob njenem nastajanju smo spoznavali zakonitosti ustvarjalnega procesa od zamisli prek izvedbe do predstavitve. Na ogled so bili knjižnični viri o življenju in delu renesančnega genija, znanstvenika, izumitelja, slikarja, arhitekta, konstruktorja, filozofa, vizio- narja, ki je kot človek neizčrpen vir za raziskovanje, razmišljanje, razumevanje in ustvarjanje. Leonardo je poosebljenost univerzalnega uma, želel je raziskati in razumeti obstoj sveta in mesto človeka v njem. Preučeval in raziskoval je umetnost, anatomijo, botaniko, geologijo, matematiko, tehniko, glasbo, optiko. Po besedah Walterja Isaacsona se je Leonardo v zgodovino zapisal kot najustvarjalnejši genij vseh časov prav zato, ker je bil sposoben stati na križišču umetnosti in znanosti. Pri chiaroscuru se je njegova genialnost kazala v sposobnosti z osvetljevanjem in s senčenjem pričarati iluzijo tretje dimenzije na dvorazsežni sliki ali risbi. Z izvirno tehniko sfumata pa je zabrisal obrise in robove likov na sliki, kar nas očara tudi na Mona Lisi — pri tem si je pomagal kar s prsti. Neprekosljiv je bil pri upodabljanju čustev. Likom je znal vdihniti dušo in gibi likov na slikah so povezani z njihovimi emocijami. Poleg njegovih slavnih del, kot sta že omenjeni Mona Lisa in Zadnja večerja, je vse do danes ohranjenih več kot 7200 strani Leonardovih zrcalno napisanih zapiskov, risb in skic, ki najbolje razkrivajo njegov veličastni um. Jasno se kaže, da je papir izjemno dober medij za ohranjanje informacij, saj je berljiv še po petsto letih, kar se z našimi današnjimi tviti najverjetneje ne bo zgodilo. Če povzamemo po knjigi Glasba življenja, je da Vinci je imel slikarstvo za najvišjo obliko umetnosti, kar je pojasnil z razmišljanjem, da lahko slika opiše »harmonijo« na en mah, da jo takoj, samo s pogledom, dojamemo, medtem ko pisanje pesmi in glasbe zahteva koračno logiko, ki jo je treba »slišati« v določenem zaporedju. Leonardo je v Razpravi o slikarstvu primerjal poezijo s slikarstvom, ko je rekel: »Mar ne veš, da je naša duša iz harmonije?« Da Vincija so odlikovale ustvarjalnost, domišljija in vedoželjnost. S svojim izjemno natančnim opazovanjem narave in njenih pojavov je zasnoval temelje modeme znanosti, neizmerljiv je njegov prispevek k razvoju umetnosti. Ustvarjalke razstave Mateja Golc, Vida Glatz, Pia Mamša Pulko, Maja Kocbek, Mia Molnar, Meta Majcen, Maša Mislovič, Metka Fridl pod mentorstvom Jelke Kosi smo s pričujočo razstavo želele predstaviti drobce iz Foto: Mateja Golc do 6. maja 2019 m življenja in dela genija Leonarda da Vincija z željo, da v obiskovalcih spodbudimo radovednost in ustvar-jalnost ter neustavljivo željo po branju in raziskovanju o geniju Leonardu, česar smo bile med ustvarjalnim procesom deležne tudi same. Razstava je bila na ogled od 23. aprila Foto: Jelka Kosi v prostorih šolske knjižnice. Njena otvoritev je potekala v sklopu prireditev Noč knjige 2019. Na njej je v imenu avtoric spregovorila Metka Fridl, Vida Glatz pa je na flavto zaigrala Sonato v F-molu Georga Philippa Telemanna. Knjižnični klub DOTIK KNJIGE Jelka Kosi, mentorica Ptujski gimnazijci otvorili 22. slovenske dneve knjige v Mariboru Prvi dan Srednješolskega literarno-glasbenega maratona v okviru 22. literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru — Ko te napiše knjiga 2019 smo 23. aprila 2019 na Grajskem trgu led prebili prav dijaki Gimnazije Ptuj. Nastopili smo z recitacij-sko-glasbenim kulturnim programom z naslovom IN GNALE BODO NOV CVET BOLJ VESELO. Predstavili smo nekaj žlahtnih utrinkov z naše Prešemijade, ki jo z glasbo in besedo tradicionalno izvajamo ob slovenskem kulturnem prazniku. Izbrali smo »prešerne«. Nastopili so: Nuša Korez, Eva Ertl, Eva Majcen, Meta Majcen, Gal Jeza, Monja Sabotin, Vida Glatz, Dora Mertelj, Filip Zelenjak, Marko Zele-njak, Alja Prša Džerič, Lara Kramberger in Eva Kokot. Sicer maloštevilno občinstvo (morda tudi zaradi dežja), ki je spremljalo naš nastop, je bilo nad programom ptujskih gimnazijcev navdušeno. Vida Vidovič Sicer maloštevilno občinstvo (morda tudi zaradi dežja), ki je spremljalo naš nastop, je bilo nad programom ptujskih gimnazijcev navdušeno. Moje rusko doživetje -v ( -•Tj- X ■■ Z uvodom in 14. sonetom Sonetnega venca In gnale bodo nov cvet bolj veselo je pričela Nuša Korez. Monja Sabotin je interpretirala 6. sonet iz Sonetov nesreče, na kitari jo je spremljal Gal Jeza. Foto: Vida Vidovič venski dijevi knjige v Mariboru Ko te napiše knjiga Eva Ertl in Eva Majcen sta ob spremljavi kitare zapeli O Vrba, srečna, draga vas domača. Foto: Vida Vidovič Vida Glatz in Dora Mertelj sta izvedli Prešernovo Strunam. Foto: Vida Vidovič Meta Majcen se je vživela v vlogo LTrške iz Povodnega moža. Foto: Vida Vidovič Famel izvaja Judovsko dekle. Foto: Vida Vidovič Med 23. in 30. aprilom 2019 sem potovala po Rusiji. Glavni namen mojega potovanja je bil, da se udeležim 2. mednarodne Unesco konference UNESCO ASP šol Agro-Sjthere z naslovom Sustainable City Development. Kot predstavnici Gimnazije Ptuj mi je na predlog ravnatelja Boštjana Šeruge in naše koordinatorice Unescovih dejavnosti Jelke Kosi udeležbo omogočila slovenska Unesco mreža ASPnet. Mene je doletela ta čast, da sem z velikim veseljem spakirala kovček in odletela v Magnitogorsk, kjer sem na konferenci zastopala našo šolo. Magnitogorsk je mesto, skozi katerega teče reka Ural in je od Azije oddaljeno le 5 minut. Konference se je udeležilo okrog 200 zanimanja polnih dijakov iz Nemčije, Italije, Indije, Brazilije in Rusije. Slovensko delegacijo je zraven mene sestavljalo še 10 dijakov: Alec Starc (Gimnazija Gian Carlo Rinaldi Koper), Julijan Andrejaš, Maksi Bogovič (Gimnazija Brežice), Ana Dolžan (Gimnazija Škofja Loka), Tim Topič, Brin Tomc (Gimnazija Ledina), Andrej Planinšek (Gimnazija Jožeta Plečnika), Maja Kalin (Gimnazija Vič), Matevž Žolnir (Gimnazija Celje — Center) in Lev Podbregar (Gimnazija Lava Šolskega centra Celje). Spremljala nas je profesorica biologije Darja Silan z ljubljanske gimnazije Jožeta Plečnika. Potovali smo cel dan in preživeli na letalu 5 ur, ampak v super družbi je potovanje zelo hitro minilo. MAGNITOGORSK INDEPENDENT GENERAL EDUCATION INSTITUTION "ACADEMIC LTCEUM" ACCOUHHPOBAHHAR UJKOAA IOHECKO TCODUT/^OUO TOA AMIIUM UUUr\B A 11 MU U n A OTUCO^TD A AKAflEMMMECKMM J1MUEM 9. f : Hill Konferenca nam je ponujala številne aktivnosti. Imeli smo možnost poslušati direktorje ruskih podjetij, inženirje iz laboratorijev za zaščito okolja in se udeležiti vodenih ogledov ruskih podjetij in tovarn. Beseda pa je bila dana tudi nam. Veliko smo debatirali in postavljali vprašanja predavateljem in gostiteljem. Obiskali smo proizvodnjo testenin podjetja Sitno in paradižnikove nasade Churilovo. Čeprav sem si predstavljala, da bo konferenca zelo resna, sem bila pozitivno presenečena. Z ekipo smo se lahko pogovarjali o zelo resnih problemih in iskali rešitve, v naslednjem trenutku pa smo peli karaoke. Čutilo se je, da nas je bilo zbranih mnogo mladih z veliko energije, idej in željnih novega znanja. Kulturne razlike med nami nas niso ovirale, ampak celotno izkušnjo le popestrile. Stanovali smo pri ruskih družinah, kar je naredilo izkušnjo še bolj posebno. Poskusila sem tradicionalno kurlinko (pito s krompirjem in piščancem), ugotovila, kako podobni sta ruščina in slovenščina, in celo imela priložnost doživeti pravoslavno veliko noč pri babici svoje gostiteljice. Kar se tiče družin, smo bili vsi zelo zadovoljni, saj so nas vsi vzeli za svoje. Ker sem potovala na »drugi konec sveta«, je bilo pričakovati nekaj razlik. V nasprotju s Slovenijo v Rusiji iz pipe ne pri- teče pitna voda. Vsak tretji prebivalec ima pljučnega raka zaradi težke industrije, ki je zelo nevarna, vse je pakirano v plastiko, okolje je zelo onesnaženo in povsod je pusta ravna pokrajina. Varnostni ukrepi so zaradi terorizma poostreni. Pogovori slovenske delegacije so mnogokrat nanesli na to, kakšno srečo imamo z našo zeleno deželo. Kljub temu nismo bili pretirano veseli, ko smo zapuščali Magntogorsk. Zapuščali smo nove prijatelje in se zavedali, da je konec vseh zanimivih dejavnosti konference, ki so nam prinesle veliko veselja. Po drugi strani pa smo bili veseli, ker smo v sebi nosili nove izkušnje in vedeli, da nas čakata še dva dneva Moskve. Navdušili so me barvitost in živost mesta, hitri vlaki, visoke stavbe ter lepi parki, najbolj pa rdeči trg. V Moskvi nam je bilo dovoljeno, da si ogledamo zanimivosti po svojih interesih. Vedno mi bo ostalo v spominu, kako smo po naključju izbrali izstopno postajo na podzemni železnici in bili vsakič znova očarani nad tem, kam nas je pripeljala pot. Za vsako doživetje menim, da je enako pomembno tisto, kar to prinese s sabo v naše življenje, kot doživetje samo. Tako mi je ta izkušnja prinesla mnogo novih prijateljev, s katerimi smo že dogovorjeni, da se ponovno vidimo, prinesla mi je znanje s področja trajnostnega razvoja mest, novo znanje iz kemije in biologije ter priložnost, da za teden dni izkusim Nacionalni mesec skupnega branja Na Gimnaziji Ptuj se pridružujemo aktivnostim ob prvem Nacionalnem mesecu skupnega branja (NMSB 2018), ki na pobudo Bralnega društva Slovenije in partnerjev poteka od 8. septembra 2018 (mednarodnega dne pismenosti) do 8. oktobra 2018 (zaključka Tedna otroka). Častna pokrovitelja akcije sta predsednik republike Borut Pahor in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, partnerji pri izvedbi pa Ministrstvo za kulturo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Andragoški center Slovenije. Naša šola je ena izmed številnih izvajalcev NMSB 2018, tako smo v sredo, 12. 9. 2018, na Gimnaziji Ptuj v sodelovanju z založbo Be-letrina gostili (v sklopu Beletrininih trubadurjev), vsestranskega ustvarjalca in kulturnika, nekdanjega ptujskega gimnazijca Aleša Stegra. Dogodek Avtor: Zvonko Čoh je moderiral Sašo Stare. Navdušila sta s svojim nastopom o kreativnosti, branju, pisanju, pomnenju, pozabljanju, zorenju ... Člani šolskega knjižničnega kluba Dotik knjige pripravljajo objavo intervjujev z Alešem Ste-grom, ki so nastali ob njegovem obisku. Vabimo pa vas tudi k dejavnost ZAKAJ PA TI BEREŠ?, ki bo potekal v prostorih šole in upamo, da je ne boste spregledali. Želimo, da bi do konca prvega NMSB, v vseh nadaljnjih ali pa kar vsak dan v letu prebrali kaj takega, kar si že dolgo želite prebrati in da bi se o prebranem lahko pogovarjali z ljudmi, ki jih cenite in vam veliko pomenijo. Naj nas branje izpolni! Jelka Kosi mentorica KK Dotik knjige Ob nacionalnem mesecu skupnega branja smo gostili Beletrininega trubadurja Aleša Stegra »Njegova eleganca ni v tem, da bi se zaustavljal v virtuoznem trenutku, temveč v tem, da ga osmuka, ko se (ta) zgodi.« Zapis o pisanju Aleša Štegra na portalu ameriške literarne organizacije Rr?z)/ Ta.\i, ki se posveča odkrivanju visokokakovostne literature z izjemno estetsko vrednostjo. (Pressclipping, 8. 1. 2018) Na Gimnaziji Ptuj smo v sredo, 12. 9. 2018, v okviru OIV pri predmetnem področju KIZ gostili vsestranskega ustvarjalca in kulturnika, nekdanjega ptujskega gimnazijca Aleša Štegra. Z več kot trideset prevedenimi izvirnimi knjigami in številnimi nagradami — med njimi sta nagrada za najboljše prevodno delo v ZDA in nagrada Horsta Bieneka Bavarske akademije umetnosti — je eden mednarodno najbolj uveljavljenih slovenskih avtorjev. Leta 2017 je postal redni član Nemške akademije za jezik in pesništvo. Obiskal nas je v sklopu Beletrininih trubadurjev ob izidu svoje knjige Neverend. Dogodek je moderiral Sašo Stare. Gosta sta navdušila s svojim nastopom o kreativnosti, branju, pisanju, pomnjenju, pozabljanju, zorenju ... Člani knjižničnega kluba Dotik knjige objavljamo intervjuja in svoje razmišljanje, nastalo ob nepozabnem druženju z Alešem Stegrom. MATEJA GOLC Srečanje z ustvarjalcem Gostili smo slovenskega pesnika, pisatelja, prevajalca Aleša Štegra. Skupaj s Sašom Staretom sta nas obiskala v projektu Baletrinini trubadurji. Ta povezuje pisatelje s šolami, ki so jih obiskovali, in ponosni smo, da je Aleš Šteger nekdanji ptujski gimnazijec. V kulturni dvorani naše šole sta dijakom spregovorila o zani- mivih stvareh. Med drugim sta predstavila Štegrovo najnovejšo knjigo Neverend. Izvedeli smo, da vedno piše intuitivno, nikoli si ne pripravi, kaj bo pisal. Veliko pa tudi potuje. Ko pride na cilj potovanja, ki si ga je zada, se ustavi in začne pisati. Piše vse, kar mu takrat pride na misel. To se mi zdi res imenitno in nekaj posebnega. V času stare Jugoslavije je bil na primer v Mehiki, ta ga je privabila zaradi njemu zelo ljubega pesnika. Imel je kar nekaj težav, da so ga spustili čez mejo, ampak so ga. Ob tem se je naučil, da se da z voljo vse doseči. In nato, pravi, je začel pisati. In je pisal in pisal. Med predavanjem smo slišali veliko zanimivega o kreativnosti in ustvarjanju. Naša gosta sta nam predstavila tudi princip impro lige in sestavila zelo zabavno zgodbo. Prosila sta nas, naj jima predlagamo temo, nato je eden izbral besedo, drugi pa nadaljeval s svojo tako, da so nastale zgodbe, ki so nas dobro nasmejale. Aleš Šteger nam je povedal, da je pomembno, da v življenju puščamo sledi in da je lepo, da ko nekaj delaš, na koncu nastane nek izdelek. Pri pisateljih je ta izdelek knjiga, pri igralcih film, pri kom drugem pa kaj drugega. Njegova misel, da ti vsaka knjiga, ki jo prebereš, spremeni življenje in da je zato pomembno, da izberemo prave knjige, se me je dotaknila in mi dala misliti. Z njim se globoko strinjam. Svetoval je nam, mladim, ki radi pišemo, in nas spodbudil, da je najbolj pomembno, da pišemo, pišemo in ne nehamo pisati. LET LOVŠE O druženju z Alešem Stegrom »Danes intervjuvam Stegra!« se mi je celo jutro podilo po glavi. Čeprav sem opravil že precej intervjujev, se mi je zdelo, da bo ta nekaj prav posebnega. In je bil? Vsekakor. Z intervjuvancem sva se namestila na udobne stole v šolski knjižnici in se ob kozarcu najboljše ptujske vode iz pipe zavzeto lotila vprašanj. Pogovor je tekel sproščeno, začela sva z večno dilemo o vpisu na fakulteto, potovala preko širokih umetniških planjav do (pri mladih) večno kočljivega vprašanja o branju in njegovem smislu ter končala z umetniško kolaboracijo med avtorjem in našim profesorjem Dušanom Fišerjem. Pogovor je trajal kar slabe pol ure. V tem času sem avtorja dobro spoznal in lahko brez zadržkov zapišem, da nekoga tako uspešnega in hkrati tako odprtega, odkritega ter skromnega, kot je Aleš Šteger, res stežka najdete. KAKO SE NAREDI ALEŠ ŠTEGER Maturantje smo pred pomembno odločitvijo, kako nadaljevati življenjsko pot. Se vam je kot 18-letnemu ptujskemu gimnazijcu bilo težko odločiti, kako naprej? Angleška pesnica Lavinia Greenlaw pravi v svoji pesmi Tmst jonr fear, torej zaupaj svojemu strahu. Tega kot osemnajstletnik seveda nisem vedel. Bil sem v velikem precepu: zanimala me je fizika, imel sem pa tudi zelo dobro ponudbo za štipendiran študij mednarodnih financ na Dunaju. Zares sem pa užival v pisanju pesmi, zato sem se pozneje odločil za to in sem še danes izjemno hvaležen svojim staršem, da so podprli mojo odločitev, čeprav je bila takrat videti prepričljivo najslabša. Menim, da je izjemno pomembno, da delamo to, kar nas osrečuje, in da se poskušamo za to čim bolje usposobiti. Ne morejo biti vsi Nobelovi nagrajenci, ne morejo biti vsi Nikole Tesle ali milijarderji. Vsak pa ima v sebi notranji glasek, ki mu po tiho šepeta, kaj je prava smer, in vsak pri sebi tudi ve, kdaj ga je preslišal, naredil vse, da bi ga utišal, ali mu omogočil, da čim bolj glasno spregovori. Ste avtor in pobudnik številnih kulturnih projektov in vsestranski ustvarjalec. Kako si pri svojem delu postavljate prioritete in pri tem vzdržujete fokus? Gre za zelo različne energije, zato se moraš nekako sam usposobiti za to. To ni dano od začetka. Tako kot pri bodybuildingu; najprej moraš začeti z manjšimi utežmi, ne moreš takoj na stokilogramske. Z leti se to vzpostavi, vsak si naredi svoj sistem. Pri pisanju literature je velikokrat zelo pomembno, predvsem če pišeš daljše prozne tekste, na primer romane, da med delom nimaš prevelikih premorov, ampak da delaš kontinuirano. Da bi lahko pisal Neverend, sem skoraj eno leto vstajal vsako jutro ob pol štirih in pisal do sedmih ali pol osmih zjutraj in potem delal vse ostalo kasneje. Tako je bilo namreč nujno; vedel sem, da lahko roman napišem samo v tistem času in tistem vzdušju, ker sem čutil, da je zrel. In ko je umetnost zrela, mora na dan, drugače zgnije. Umetnost je vedno pametnejša in močnejša od nas, nas preseneča in nas na nek način tudi zapeljuje. Zato pa mora biti menedžment zelo jasno načrtovan, predvidljiv, treba si je dobro organizirati umik. Moram reči, da sem v življenju govoril s številnimi zelo znanimi in pomembnimi ustvarjalci, ne zgolj literati, ampak tudi s slikarji, z glasbeniki in s filmarji. Organizacija časa, produkcije in promocije ter dogodkov, ki tečejo ob tem, je ključna za vse. Tudi vrhunski režiser si ne more privoščiti, da bi delal neorganizirano. Pri literaturi je morda lažje, ker si sam s svojim tekstom, skorajda vse dmge umetnosti pa so kolektivne. Da odigraš koncert, potrebuješ orkester, da uspešno snemaš film, potrebuješ od producenta do vsega, kar gre zraven, zato se je treba naučiti sanjariti znotraj realnega- V nekem intervjuju ste dejali, da se vsakič znova zaveste, kako je vse vezano na točno določen čas in kontekst, da smo po vašem prepričanju ljudje preplet citatov in aluzij in da nam izkušnja umetnosti prinaša neko drugo časovnost. Lahko to svoje spoznanje preprosteje opišete? Zelo preprosto; odprem Homerjevo Odisejo (morda je jezik Sovretovega prevoda sicer malo nenavaden), ko pa se prebiješ skozenj, vidiš, da gre za zelo močan svet, ki je po svoji strukturi kriminalka. Vojna, pustolovska in z zelo okrutnim koncem. Vendar, ko jo berem in o njej razmišljam, govorim z nekom, ki je pisal zelo zelo dolgo nazaj. On je moj sodobnik, on je tu, zdaj. Naenkrat se zaveš: ne samo da je bilo nekaj velikega pred tabo, ampak da to še vedno je in se ohranja, da je tu z nekim namenom, morda da nas spodbuja, da nam da misliti, da nas morda svari pred pastmi, ki se nam ponujajo. V tem smislu umetnost deluje na nekem popolnoma drugem časovnem trajektoriju. Mi razmišljamo, kaj bomo jutri jedli, kaj bomo naslednji teden nekomu kupili za rojstni dan, umetnost pa razmišlja, kaj je tako pomembnega v mojem življenju, v mojem kraju, v moji državi, v našem svetu, da je to vredno zapisati misleč na nekoga, ki bo to bral čez več stoletij. Umetnost dopušča potovanja skozi časovne dimenzije, poigravanje z mislimi, simboli, jezikom in besedami. Kaj vam pomeni in omogoča umetnost? Umetnost je hrana. Med dobrim kosilom in umetniškim delom je razlika samo v realni pojavnosti. Ko na tak način jemljemo umetnost, hočemo seveda vedno več. Kaj je najpomembnejše, kar bi morali vedeti ob branju? Da vsak od nas išče svojo knjigo. Da iščemo knjigo, ki nam bo spremenila življenje in da se sami opredeljujemo, ali nam je knjiga všeč ali ne. In ko najdemo tako knjigo? Iščemo naslednjo, ki nam bo spremenila življenje. Ptuju in Ptujčanom kakor tudi vsem Slovencem nasploh ste dali in dajete veliko. Kaj dobivate v zameno? Ogromno. Umetniki tako ali tako ne ustvarjamo za prazen prostor, ustvarjamo za ljudi. Mislim, da je nekaj najlepšega, kar se ti lahko kot ustvarjalcu zgodi, da vidi, da obstajajo ljudje, ki jim to nekaj pomeni, ki tvoje delo spremljajo, berejo in se do njega tudi opredelijo. V tem smislu se čutim priviligiran in sem zelo hvaležen tudi vam na Gimnaziji Ptuj, da me redno vabite medse. Kako pomembno je, po vašem mnenju, gimnazijsko obdobje in dogodki, povezani z njim? Se imate stike z ljudmi, ki ste jih spoznali na Gimnaziji Ptuj? Z nekaterimi da, nekateri so ostali moji najboljši prijatelji, drugih se vedno razveselim, ko jih srečam, vendar nimamo rednih stikov. Gimnazijsko obdobje je formativno, to je čas, ko se človek oblikuje in je bilo tudi zame izredno pomembno, morda celo bolj kot študentska leta. Z gimnazijo me povezujejo različni spomini, v veliki večini izjemno pozitivni. Veliko sodelujete tudi z našim profesorjem, akademskim slikar- jem Dušanom Fišerjem. Pripravljata morda kaj novega ali naj ostane še skrivnost? Absolutno skrivnost! Pripravljava pa. Ravno sva si zadala, da nekaj ušpičiva. Sploh pa je Dušan res izjemen ustvarjalec, tako da idej nikakor ne manjka. ANDREJA ŠTUMBERGER Pogovarjala sem se z Alešem Ste-grom Med intervjujem z Alešem Stegrom sem se počutila neverjetno vznemirjeno, veselo, srečno ... Se danes ne morem verjeti, da sem se pogovarjala z nekom tako pomembnim, kot je on. Iz pogovora sem se naučila ogromno, predvsem pa, da ni toliko pomemben talent in nadarjenost, pomembna sta vztrajnost in volja! Kako se spominjate svojih gimnazijskih dni? Kakšni so občutki, ko znova prestopite prag ptujske gimnazije? Spomini na ta čas so mi izredno dragoceni. To je na nek način formativni čas, čas, kjer se človek oblikuje, čas, kjer počne tudi največje neumnosti in preizkuša svoje meje, kar pomeni, da se vsake toliko tudi opeče, kar pa spada zraven, le da ti takrat tega nihče ne pove, vsaj meni ni. Ko prestopam prag nove gimnazije, sem navdušen, zdi se mi, da imajo tukaj učenci zares odlične pogoje. Tudi mi nismo imeli slabih, vendar sam sem obiskoval gimnazijo v cen-tm in spominjam se, da je bila kar precejšnja gieča. Bil sem vozač in spominjam se, da sem vsako jutro vstal zelo zgodaj. Se danes se čudim, kako sem to zmogel. Vendar naučil sem se ogromno, ne da bi se sploh zavedal, za kar sem neizmerno hvaležen. Obstaja znanje, ki je preverljivo, nekaj pa je inteligenca, ki ni avtomatična, ampak emocionalna. Mislim, da sem prav med šolanjem na gimnaziji pridobil ogromno emocionalne inteligence. Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem? To je kar pogosto vprašanje. Pravzaprav sem pesmi pisal že v osnovni šoli, nato pa se je zgodil nek prelomen dogodek, nekje v 1. ali 2. letniku, pri čemer to pravzaprav ni bila pesem, ampak kot nek song napisan ob glasbi, ki se mi je kar zgodil. S tem sem ugotovil, da sem to, kar sem napisal, jaz in tako sem začel ogromno pisati, hoditi v knjižnico. Pravzaprav sem literarni svet začel odkrivati na lastno pest. Spomnim se, da sem v 4. letniku začel pošiljati pesmi tudi na literarne revije in imel tudi prvo objavo v Mariborskih dialogih, ki še danes obstajajo, in sem nanjo bil izredno ponosen, takrat se mi je svet odprl. Od kod jemljete navdih za pisanje? Sam menim, da navdih ni nekaj, kar bi nekdo imel, mislim, da imamo navdih mi vsi. Spomnimo se nečesa in potem je samo vprašanje, ali gremo v to ali ne. Mora biti navdih za to, da napišeš knjigo ali se odločiš zgraditi hišo, pri vsem govorimo o kreativnem impulzu. Odločiš se iti na to pot in stvar realiziraš. Biti moraš drzen in v tem uživati. Katera pa je vaša trenutno najljubša knjiga? Že od nekdaj ogromno berem, delam tudi kot urednik in berem veliko rokopisov ... Imam ogromno knjig, ki so pomembne, so kot hrana zame in se k njim zatekam vedno znova. Iz vseh teh sem sedaj sestavil skupaj s prof. Igorjem Saksido antologijo, ki se imenuje Pesem sem in bo izšla čez mesec dni, in v njej sem iz vseh teh knjig, ki jih obožujem, zbral kar nekaj mojih najljubših pesmi. To so razumljive pesmi za nerazumljive čase. Če samo pogledam kazalo te knjige, v njej vidim nabor svojih najboljših in najljubših knjig. S čim se ukvarjate v prostem času? Kot urednik, pesnik, pisatelj imate najbrž natrpan urnik. Kaj vas pomirja? Pomirja me modrina neba in takrat, ko moj 8-letni sin skače po meni in me grize in se želi igrati bitko. To me izredno pomirja. Nikoli pa nisem preveč razlikoval med delom in prostim časom, saj tudi domov prinesemo tisto, kar se dogaja v naših službah. Če delamo v službi z ljubeznijo in predanostjo, interesom, je tudi v službi prosti čas. So omejitve, roki, stvari, ki te omejujejo, po drugi strani pa ogromno možnosti, ki jih imaš, če počneš rad to, kar počneš. Torej ne razlikujem med prostim časom in službo. V zadnjem času velikokrat slišimo, da je prihodnost slovenskega jezika slaba, ker mladi premalo beremo, preveč uporabljamo sodobno tehnologijo. Kako pa Vi ocenjujete prihodnost slovenskega jezika? Res je, da jeziki umirajo, po drugi strani pa je tudi res, da nikoli prej nismo imeli svoje države, so pa izdelki Microsofta še vedno na voljo v slovenščini, zato mislim, da splet ni samo nekaj negativnega, nasprotno, je zelo pozitivna stvar. Če pogledamo, kako se jezik razvija skupaj s spletom, koliko več je komunikacije med ljudmi zaradi spleta ... Je pa tudi res, da smo vedno bolj dvojezični, kar opazim tudi na kakšni literarni delavnici, ki jo vodim, ko otroci napišejo zgodbo v slovenščini, nato pa še v tujem jeziku, največkrat v angleščini, pa čeravno jezika ne obvladajo tako dobro, zdi se jim samoumevno. Je pa res, da angleščina postaja osrednji jezik znanosti in novi termini znanosti se sploh več ne prevajajo. Po tej plati ostali jeziki zgubljajo moč, mislim pa, da dokler bomo imeli Slovenci samozavest kot narod, da lahko počnemo neverjetne stvari v našem jeziku, dokler bomo imeli tako dobre glasbenike, teater, pisatelje in dokler bomo imeli tudi pouk v slovenščini, se za prihodnost slovenskega jezika ni bati. V čem pa je po vašem mnenju lepota poezije? Najbolj to, da je toliko različnih možnosti, kot je ljudi, da ni ene poezije, ampak jih je mnogo, ki se seveda stikajo, da poezija na nek način govori z nekim jezikom, ki je v današnjem času drugje na nek način potihnil z magičnim učinkom. Poezija je magija. Stare kulture so imele uroke, s par besedami si človeka lahko uročil, čarovniško prepričanje je, da če poznaš človekovo ime, ga lahko obvladaš. Poezija pa je ravnanje s temi silami, ki so magične, ki so včasih iracionalne, ki delujejo enako, kot so delovale nekoč. V tem smislu se v poeziji ohranja tudi civilizacijsko vedenje, ki ga ni ne v šolah ne v znanosti. Ste eden od ustanoviteljev festivala Poezija in vino, ki poteka tudi na Ptuju. Kako ocenjujete odziv Ptujčanov na ta festival? Predvsem na Ptuju (smeh). Sicer pa je odziv Ptujčanov na festival fenomenalen. Moramo vedeti, da je poezi- Pogovor o knjigi Neverend Člani knjižničnega kluba Dotik knjige smo naše srečanje 9. januarja 2019 posvetili knjigi Neverend, ki je 2017 izšla pri založbi Beletrina. K branju nas je spodbudil obisk avtorja knjige Aleša Stegra, ki nam je v septembru 2018 svoje ustvarjanje predstavil kot Beletrimn trubadur. Predavanje za dijake in dijakinje ptujske gimnazije je potekalo v okviru predmetnega po- dročja KIZ. NEVEREND? Česa m NIKOLIKO-NEC? O čem govori knjiga? In naslovnica — zakaj kure in banane? Modeliranje pogovora o tako posebni knjigi je bil zame velik izziv. Izziv je bilo tudi branje samo, saj besedilo nenehno odpira nove velike teme, vrstijo se misli in dogodki. Jedro knji- ja najbolj diskretna umetnost, večinoma se odvija v ozkih krogih, Ptujčani pa so jo dejansko vzeli za svojo, res vidim, da uživajo. Vidim, da prihajajo tudi taki, ki čez leto ne berejo, pa si takrat vzamejo čas in pridejo, uživajo, se družijo, kar se mi zdi ključno. Dostikrat me ljudje nagovorijo, ta se mi je bolj dapadel, ta pa malo manj, kar je ključno, da se vsak človek opredeli zase in reče: to mi jajn, to pa malo manj. Organizatorji pa se trudimo pripeljati res najboljše glasove in vzpostaviti vzdušje. Pričujoči zapis je nastal v okviru aktivnosti Knjižničnega kluba DOTIK KNJIGE na Gimnaziji Ptuj. Aleša Stegra smo predhodno spoznavali na naših srečanjih s pomočjo njegovih dosedanjih intervjujev, z branjem njegove umetnosti in s spremljanjem njegovega prispevka k slovenski in lahko rečemo tudi svetovni umetniški ustvarjalnosti nasploh. Nič pa ni tako dragocenega kot oseben stik z avtorjem v pogovoru, ki nas je navdušil. Dotaknil se nas je s svojo človeško toplino, razgledanostjo in navdušenjem med pogovorom z nami. Neizmerno smo mu hvaležni za čas, ki nam ga je namenil. Navdušenje še kar traja. Pa vas? Vas je branje zapisanega ob mesecu skupnega branja NMSB 2018 navdušilo, izpolnilo, motiviralo, ohrabrilo, prepričalo? Brali ste, in to je namen branja! Jelka Kosi ge so zgodbe o vojni in njenem nesmislu. Spremljamo pripoved pisateljice, ki med drugim vodi delavnico kreativnega pisanja za zapornike in ob pozornem branju lahko preberemo različne nasvete za pisateljevanje. Ob branju sem zelo veliko premišljevala, se s prebranim strinjala, se navduševala in včasih dvomila. K temu so me spodbudile misli iz knjige, kot je recimo: »Ce stoji, -pastmi, se skvari, kot hrana. Višem ^a -^daj in tukaj. Za večnost pišejo samo Šola ji in tisti, ki rabijo ipgovor pa svoj neuspeh. Višanje je kot politika, nagovor mora biti kmŠe v srce ljudi, jim povedati pravo stvar v pravem tremitkiiM Nikakor ne želim soditi o zapisanem in morda sem zgrešila sporočilo, a mislim, da potrebujemo dela za večnost. Ne moremo reči, da so svetovno znana dela — tudi tista, ki so stara že stoletja in jih prebiramo še danes — napisali ljudje, ki so samo iskali izgovor za svoj neuspeh. Nekateri že mogoče, morda, ko so živeli, niso bili cenjeni, verjetno pa ne vsi. Strinjam se, da morajo »prave besede« doseči ljudi v točno določenih trenutkih, se jih tako dotakniti in jim nekaj pomeniti. Literarno delo lahko zaradi trenutno neaktualnih tem postane bralcem nezanimivo in ga prenehajo brati, kar pa je za pisatelja seveda lahko pogubno. Morda nekateri ustvarjalci živijo v napačnem času in na napačnem kraju, v svojem odmaknjenem ustvarjalnem svetu, in so zaradi tega prezrti. Verjetno je dobit-na kombinacija, če ti uspe vse združiti: pišeš o aktualnih temah, ostaneš zvest svojemu slogu pisanja in še vedno ostajaš v svojem ustvarjalnem svetu, se ne oziraš preveč na mnenje drugih, vključiš kakšno moderno misel ali temo in ljudem postaneš zanimiv. S tem lahko nastane delo, ki ga bodo ljudje brali danes in čez sto let. Morda pa se o vsem skupaj motim, ne vem ... Pred mano je še veliko let in veliko možnosti, da poiščem pravilen odgovor. Tudi v knjigah, ki čakajo name, da jih preberem. Se pa Steger v delu dotakne tudi tem, kot so naši predsodki do zapornikov in nasploh do drugačnih, politike, volitev. Evropske unije, pravega razmerja med družino in kariero ter mnogih drugih ... Poseben vtis name pa je naredil stavek: »Ce bi morala voliti, bi volila polarno cjmo in ledenike, Id se nikoli ne stalijo.« Delo torej vsebuje tudi okoljevarstveno temo, ki ga še dodatno aktualizira. Knjiga mi je bila prav zaradi povedanega zelo všeč. In še več. Ob branju. Foto: Jelka Kosi stran za stranjo, prepoznavaš znanje, širino in razgledanost pisatelja, dotika se različnih tem in menim, da s tem lahko zajame širok krog bralcev. Nekatere bi morda to lahko motilo in od začetka je malo tudi mene, vendar več, kot prebereš, bolj se vse smiselno prepleta in ujema. Na koncu ugotoviš, da če bi karkoli vzel iz knjige, to ne bi bila več Neverend. Vse je zapisano s točno določenim namenom. Zbrani v šolski knjižnici Gimnazije Ptuj, Mia Molnar, Metka Fridl, Simon Fridl, Maja Kocbek, Mateja Golc in naša mentorica Jelka Kosi, smo si januarsko sredino popoldne polepšali s pogovorom o knjigi Neverend. Njena vsebina bralca spodbudi k razmišljanju o velikih žalostnih temah, o pomenu pisanja pa tudi o vsakodnevnih rečeh. Naš pogovor je nanesel celo na trenutno aktualen in neverjetno uspešen posel z bananami v Sloveniji. V pogovoru smo izmenjali naše doživljanje prebranega ter spoznavali ustvarjalnost avtorja knjige — pesnika, pisatelja, esejista, urednika, prevajalca in publicista Aleša Stegra. Njegova vsestranskost se zrcali v raznovrstnosti njegovih delih in številnih dejavnostih, povezanih z ustvarjanjem in posredovanjem pisane besede. Ob koncu druženja smo spoznali, da smo morda premladi, da bi že razumeli vse pomene zapisanega v knjigi Neverend. Branje pa nas je utrdilo v prepričanju, da nikoli ne smemo obupati, pa če so težave še tako velike, pa tudi v tem, kako pomembno je zavedanje, da ne smemo vsega kar prepustiti drugim in misliti. da morda nimamo moči. Vsak si lahko na primer zada, da bo po svojih močeh prispeval k temu, da se ledeniki ne bi tako hitro talili. Vemo pa tudi, da je pomembno, da se za to odločimo čim prej. Kot bralci si želimo napetih zgodb in da se nas knjige dotaknejo. Po tokratnem pogovoru o knjigi lahko z gotovostjo trdimo, da se nas je knjiga Neverend resnično dotaknila. Mateja Golc, 2. a v sodelovanju z mentorico Jelko Kosi Ptujski gimnazijci gobarili na Polenšaku V soboto, 29. septembra, ko so se ptujski gimnazijci podali na vsakoletni jesenski športnodnevni pohod, je skupina 32 dijakov prvih letnikov šla gobarit v polenške gozdove. Gobarjenje smo izvedli kot drugi del projekta UČENJE ZA ŽIVLJENJE, saj so vsi dijaki 1. letnikov že v četrtek, 20. septembra, pridobili nekaj znanj a o gobah in gobarjenju med predavanjem v kulturni dvorani. Toda eno je teorija, povsem nekaj drugega pa je oditi v jesenski gozd in iskati gobe. Dijaki so se opremljeni s košaricami in nožički, razdeljeni v manjše skupine, nadzorovano razkropili po gozdu, od koder so prinašali najrazličnejše primerke gob. Jana Geč, dijakinja 1. š, je povedala: »Nekateri dijaki prvih letnikov smo namesto pohoda na Sv. Ano izbrali gobarjenje na Polenšaku. Spoznali Foto: Filip Zelenjak smo različne vrste gob, uživali v jesenskem gozdu, se spoznavali in tkali medsebojne prijateljske vezi.« A. Plohl Podgorelec Noč ima svojo moč Cilj projekta Noč ima svojo moč so dejavnosti, ki naj bi bile izvedene v okviru Evropske noči raziskovalcev v letih 2018 m 2019 (28. 9. 2018 m 27. 9. 2019) . To je vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj — Obzorje 2020 (Horizon 2020) . Vsi, ki smo se pridružili vseslovenskemu eksperimentu, smo v letu 2018 posejali avtohtona semena ivanjščic in se tako med opazovanjem in spremljanjem rasti spoznali z raziskovalnim delom. Eksperimentu sta se pridružili tudi dijakinji naše šole Mateja Golc (2. a) in Katarina Vaupotič (3. b). Posejali sta ivanjščice, jih spremljali v času rasti in pripravili poročilo. Ob tem sta se seznanili z osnovnimi načeli znanstvenega dela. Irena Ljubeč Očistimo Slovenijo - tokrat še zadnjič V soboto, 15. 9. 2018, je na milijone ljudi v 150 državah čistilo svoje kraje, mesta in obale v okviru svetovne čistilne akcije World Cleanup Day 2018. V Sloveniji je tokrat tretjič potekala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo 2018 pod sloganom "Se zadnjič", ker smo še zadnjič očistili Ogled Lekarne Ptuj Slovenijo. V prihodnje bomo morali tako posamezniki kot družba vse moči usmerjati v preprečevanje nastajanja odpadkov in posledično tudi smetenja za vedno čisto Slovenijo. Sola je v čistilni akciji sodelovala v petek, 14. 9. 2018. Četrto šolsko uro tega dne smo z 38 dijaki, ki so v akciji sodelovali, očistili okolico šole. Tokrat smo z zadovoljstvom ugotovili, da je smeti manj, kar kaže na boljše zavedanje o pomenu ravnanja z odpadki. Irena Ljubeč V Sloveniji vsako leto 26. septembra obeležujemo Dan slovenskih lekarn. Letos je bil ta že 14. po vrsti in je bil posvečen zdravilnim rastlinam in njihovi vami uporabi. Dijaki 4. letnikov Gimnazije Ptuj smo se odzvali povabilu na dan odprtih vrat Lekarne Ptuj na Trstenjakovi ulici. V tem letu praznuje že 60 let obstoja. V petek, 28. septembra, so nam v lekarni predstavili različne študijske poti in možnosti za zaposlitev farmacevta. Presenetila nas je velikost lekarne — številni prostori so nam, strankam lekarne, sicer nedostopni. Pokazali so nam celotno pot zdravil od sprejema v lekarno do pacienta. Nadzomje jo robot. Ta samodejno shranjuje, razvršča in nadzomje zaloge zdravil. Spoznali smo tudi izdelavo nekaterih zdravil v lekarni. Na koncu smo prejeli knjižico s številnimi koristnimi nasveti o pripravi, shranjevanju in pravilnem Foto: arhiv šole izbom izdelka iz zdravilnih rastlin glede na različna bolezenska stanj a. Prijazen sprejem nam je približal ne le storitve lekarne, ampak tudi spoznanje, da se za škatlico zdravil skriva mnogo več natančnega dela, kot se morda zdi na prvi pogled. Dora Podbrežnik, 4. a Očistimo Slovenijo - tokrat še zadnjič Drugi ponedeljek v septembru, 10. 9. 2018, so se vsi 4. letniki odpravili na strokovno ekskurzijo v Ljubljano. Najprej so si v manjših skupinah ogledali državni zbor. Tam jih je nagovoril someščan Boštjan Koražija, ptujski poslanec v tem sklicu parlamenta. Nato je sledil ogled razstave o Ivanu Cankarju v Mestnem muzeju Ljubljana s slikovito razlago Cankarjevega življenja in dela. Dijaki so si ogledali tudi znamenito in največjo Plečnikovo stavbo v Ljubljani, Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK). Spoznali so zgodovino stavbe, delovanje in pomen knjižnice in bili vabljeni, da se v knjižnico čim večkrat vrnejo. Na koncu so si ogledali nove prostore Hiše Evropske unije na Dunajski cesti in pridobili koristne informacije, kaj mladim ponuja Evropska unija in kje najdejo priložnosti. Med posameznimi ogledi so imeli dijaki čas, da so v sončnem vremenu spoznavali lepote Ljubljane. Dijakinja 4. d-razreda, Eva Frangež, je napisala svoja občutja ob Cankarjevi razstavi: Foto: arhiv šole »V ponedeljek smo si v sklopu ekskurzije v Ljubljani ogledali tudi razstavo o Ivanu Cankarju, ki je nastala ob 100. obletnici njegove smrti. Cankar, eden največjih in najpomembnejših delcev mozaika slovenske književnosti, je, kot smo spoznali v ponedeljek, v svojem kratkem življenju naredil veliko za nas, Slovence. Čeprav je izhajal iz revne družine na Vrhniki, je svojo pot na kulturnem in političnem parketu takratnega slovenskega ozemlja utrdil s številnimi svojimi deli. Ob razstavi smo spoznali njegovo življenje vse od otroških dni na Vrhniki do mladostniških v Ljubljani in študentskih na Dunaju ter na koncu še obdobje v Pulju in ljubljanski Cukrami. Videli smo lahko tudi šte-vilne njegove rokopise, za katere se danes lahko zahvalimo njegovemu bratrancu in književnem sodobniku Izidorju Cankarju, ki je ob rokopisih shranjeval tudi njegova pisma. Spoznali smo Cankarja kot človeka, književnika in kritika družbenih razmer. ki si zasluži mesto med največjimi, saj so njegove misli in ideje aktualne tudi danes, kar dokazuje, da so brezčasna. So prava zakladnica za knjižne police, tako šolske kot zasebne, kajti Cankarjeva dela so vedno zanimivo branje. Seveda pa smo si nato ob Ljubljanici privoščili skodelico kave ...« Branka Sijanec, Sandra Kupčič Toplak Naše drevo V okviru akcije »Še zadnjič očistimo Slovenijo« smo s predstavniki dijakov 1. letnika na parkirišču Gimnazije posadili drevo — lipo. S tem simboličnim dejanjem dijake ozaveščamo, da je skrb za zdravo in čisto okolje naša skupna skrb. Boris Zmazek Foto: arhiv šole Evrošola v Strasbourgu Študijski obisk dijakov in mentorjev ambasadorjev iz programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta v Evropskem parlamentu v Strasbourgu in udeležba na Evrošoli V sredo, 17. 10. 2018, so se dijakinje 4. letnika Jana Meško, Nuša Steiner in Tajda Špes odpravile na potovanje proti Franciji, natančneje proti Strasbourgu. Vožnja je bila kar dolga, a je v prijetni družbi dijakov iz 7 slovenskih šol, ki so prav tako kot naša vključene v program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, hitro minila. Že na avtobusu so se dijaki spoznali in izmenjali pričakovanja, ki so jih imeli pred prihodom v Evropski parlament. Takoj po prihodu smo si ogledali čudovito mesto Strasbourg, stolnico in se sprehodili po četrti »Le Petite France«. Mesto nas je s svojo slikovito podobo resnično navdušilo. Naslednji dan smo se že zjutraj odpravile v Evropski parlament, kjer je naše dijakinje čakal razburljiv dan. Sodelovale so v razpravi o zaposlovanju mladih v Evropi in skupaj z drugimi dijaki iz vse Evrope iskale rešitve za aktualne probleme. Razpravlja- Foto: arhiv šole li so o trajnostnem razvoju, človekovih pravicah, kulturni raznolikosti v Evropi ter o migracijah in integraciji. Mladi so pokazali, da znajo razmišlja- Foto: arhiv šole ti, so kritični in znajo poiskati tudi rešitve. Po napornem delovnem dnevu so se prilegli sprehod po ulicah Strasbourga, večerja in spanec, saj nas je naslednji dan čakala dolga pot domov. Dijakinje so se vrnile z lepimi izkušnjami, ki so jih pridobile na simulaciji, saj so se za en dan preobrazile v evropske poslanke. Sandra Kupčič Toplak O komercializaciji feminizma na Gimnaziji Vič V soboto, 20. oktobra 2018, se nas je šest dijakov Gimnazije Ptuj vseh letnikov s profesorico Vido O tič udeležilo debatnega turnirja na Gimnaziji Vič. Sodelovalo je 36 šol z vseh koncev Slovenije, debatirali in razglabljali smo v dveh krogih na trditev Komercializacija feminizma je boju za enakopravnost žensk naredila več škode kot koristi in improntu trditev Kot posamezniki in posameznice lahko v boju proti klimatskim spremembam največ naredimo tako, da nehamo uživati meso in mesne izdelke. Dogodek je bil odprt s kratko predstavitvijo organizatorjev, teme in debatnega turnirja, nato so sledile debate. Te so potekale posamično po učilnicah z izžrebanimi nasprotniki. Po dveh krogih in kratkem premoru je sledila improvizirana debata z im- prontu trditvijo. Po tretjem krogu je sledil finale na temo prve trditve. Zatem smo se zbrali na zaključni slovesnosti z razglasitvijo najboljših debaterjev in prvih desetih najbolje uvrščenih skupin. Namen debatnega turnirja ni zmagati, temveč naučiti se javno nastopati in zavedeti se družbenih in političnih problemov. Miha Gregorec, 2. c Projekt Rastem s knjigo 2018 na Gimnaziji Ptuj V šolskem letu 2018/2019 Gimnazija Ptuj že dvanajsto leto zapored sodeluje v nacionalni projektu Ri/sfem s knjigo za srednje šole. Projekt, ki spodbuja bralno kulturo, branje slovenskega mladinskega leposlovja in je namenjen spoznavanju delovanja splošnih knjižnic ter pomena in vloge šolskih knjižnic, je zasnovala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Tako vsako leto dijaki prvih letnikov Gimnazije Ptuj pri predmetnem področju KIZ (knjižnično informacijsko znanje) obiščejo Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, spoznajo delovanje splošne knjižnice in v dar prejmejo izbrano knjigo. Letos je to zbirka sedmih kratkih zgodb Suzane Tratnik z naslovom Noben glas, ki je izšla pri založbi Beletrina. Ob članstvu v gimnazijski šolski knjižnici je letošnjih 134 dijakov prvih letnikov Gimnazije Ptuj pridobilo tudi članstvo v oddelku za odrasle v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. JAK in splošni knjižnici Ivana Potrča Ptuj se zahvaljujemo za uspešno so- delovanje. Več o projektu je dostopno na spletni strani lavne agencije za knjigo Republike Slovenije. Predstavitveni video za projekt Rastem s knjigo SŠ 2018/2019: http: //www.jakrs. si/bralna-kultura / rastem-s-knj igo / vide ovsebine/ Predstavitev knjige Suzane Tratnik Noben glas na spletni strani založbe Beletrina: https://beletrina.si/knjiga/noben- glas Jelka Kosi Tehniški dan OŠ Mladika Učenci devetih razredov so letos pred težko odločitvijo: kam po osnovni šoli. Da bi jim olajšali odločitev, so se na OS Mladika odločili, da bi jim dali možnost bolje spoznati ptujske srednje šole. Tako so učenci 17. 10. 2018 obiskali tudi Gimnazijo Ptuj. Tu so jim po pozdravu ravnatelja naši dijaki predstavili gimnazijski program z vsemi dejavnostmi, ki potekajo na naši šoli. Dali so jim tudi nekaj nasvetov za učenje in delo v srednji šoli. Zatem so goste popeljali na kratek ogled poslopja. Naši učitelji so jim pripravili še dve polurni naravoslovni delavnici: prva skupina učencev je delala poskuse pri kemiji in mikroskopirala pri biologiji, druga pa je za kemijskimi poskusi spoznavala ozvezdja pri fiziki oz. astronomiji. Preden so se poslovili od nas, smo jih povabili še na informativni dan, kjer bodo lahko izvedeli še veliko več o vsakdanjiku na Gimnaziji Ptuj. Mateja Silak Tehniški dan OŠ Olge Meglič V torek, 3. 10. 2018, smo pripravili tehniški dan za učence osmih razredov OS Ljudski vrt s podružnico Grajena. Po pozdravu gospoda ravnatelja so se jim na kratko predstavili naši glasbeniki. Nato so se učenci razdelili v tri skupine. Vsaka je imela tri polurne delavnice. V delavnici s profesorico Otič so se učenci s pomočjo naših debaterjev preizkusili v iskanju argumentov ZA in PROTI. Dijaki Gimnazije Ptuj, ki že od prvega letnika obiskujejo tečaj kitajščine, so jim predstavili nekaj zanimivosti o kitajskem horoskopu in kitajski pisavi. Za učence so bili zelo zanimivi tudi kemijski eksperimenti, ki so jih izvajali pod vodstvom profesorja Zmazka in profesorice Rosič. Dvema skupinama Kulturni dan v Ljubljani Ležal sem v postelji ter pomislil, kakšen dan je za mano. In to ne dan, poln pregibanja nemških zaimkov in reševanja algebrskih problemov, temveč dan, poln občutkov. Bralca si ne bi želel po nepotrebnem utrujati z dolgočasnimi podatki o tem, kako se je takšen dan začel. Naj bo dovolj, če povem, da sem večji del vožnje od najstarejšega mesta v Sloveniji do prestolnice zadovoljno dremal. Ob prihodu nas je že čakal meni najbolj pričakovan del dneva — simfonični orkester v Gallusovi dvomi Cankarjevega doma. Bolj kot se je bližal začetek koncerta, bolj sem bil na trnih. Ko smo vstopili v Gallusovo dvorano, me je navdušila njena mogočnost. Začutil sem, da sem vstopil v zelo veličasten prostor. Koncert je bil tako veličasten kot sedem skladateljev v njegovem naslovu. Tokrat je bilo prvič, da sem poslušal simfonični koncert v živo, in moram priznati, da me je navdušil. Zvok, ki je prihajal iz resničnih glasbil, mi je napolnil ušesa veliko bolj kot katerikoli zvok iz zvočnika. Najbolj se mi je vtisnila v spomin simfonična pesnitev Richarda Straussa Tako je govoril Zaratustra. Delo, ki sem ga slišal že mnogokrat, a tokrat prvič v izvedbi resničnih glasbil ter glasbenikov iz mesa in krvi. Začutil sem, da je lepše poslušati klasično glasbo v živo, ker se zvoki vseh glasbil s pomočjo akustike dvorane zlivajo v popolno harmonijo. Se vedno omamljen od harmonije zvokov sem se s preostalimi odpravil v Narodno galerijo. Sprva me dela, ki smo jih videli v galeriji, niso zanimala. Gotika, romanika in srednji vek name niso naredili velikega vtisa. Prva slika, ki ji je uspelo pridobiti mojo pozornost, je bila Salomonova sodba, ki sem si jo ogledal kar sam, saj vodička o njej ni ničesar povedala. Prevzelo me je spoštovanje do plemenitega kralja Salomona zaradi njegove modrosti. Modrost cenim in mi predstavlja eno izmed najpomembnejših vrednot človeka. Naslednja slika, ki me je navdušila, je bila Tri dame iz družine Moscom. Zdaj, ko sem jo videl v resnici, ne samo na papirju, sem lahko prvič zares cenil njene podrobnosti. Skoraj sem lahko začutil mehkobo žameta in lahkoto čipke. Odsevi so bili naravnost neverjetni. Miza na sliki deluje, kot da bi bila popolnoma gladka, in akvarij, kakor da bi bil iz pravega stekla. Foto: Alenka Valentin dijakov je profesorica Ljubeč predstavila nenavadne živali, ena skupina pa se je pod vodstvom profesorice Ter-buc poskusila orientirati v gimnaziji in njeni okolici. Dijaki so pri nas preživeli kratek čas, pa vendar dovolj, da so začutili utrip na šoli. Mateja Silak Zadnja slika, ki bi jo želel izpostaviti, je Groharjev Sejalec. Slika je bila postavljena na konec dvorane, v katero smo prišli z druge strani. Najprej sem videl sejalca na polju in kozolec v ozadju. A bolj ko sem se bližal, manj sem videl na sliki, dokler se nisem zalotil z obrazom skoraj v sliki. Slika me je očarala z lastnostjo, da jo moraš gledati od daleč, da vidiš, kaj je njen motiv. To sem razumel kot nekakšno poosebitev življenja. Pogledati moraš od daleč, da razumeš bistvo. V galeriji je bilo še mnogo drugih slik, vendar so mi te tri najbolj ostale v spominu, še posebej Sejalec. Sledil je odmor za kosilo, med katerim sem se dobro okrepčal. Naslednji ogled na seznamu je bil Narodni muzej. Veliko razstavnih eksponatov se mi je zdelo zanimivih, a naštel bom le najpomembnejše. Prva je bila paleolitska piščal, ki me je spomnila na čudoviti koncert v Cankarjevem domu, ter me opomnila na pomen glasbe. Naslednji je bil drevak, ki je bil veliko daljši, kot sem pričakoval. Ob njem sem občudoval, koliko dela so graditelji čolna morali vložiti v njegovo izdelavo, še posebej zato, ker je iz enega kosa debla. Zadnji izmed najzanimivejših razstavnih predmetov je bil kip Emonca. Ker sem do takrat misli, da je to majhen kipec, sem zdaj občudoval njegovo velikost. Emonec me je tudi opomnil na velikansko moč Rimskega imperija. Z nekaj novega znanja zgodovine smo se odpravil na zaključni del — samostojen ogled mesta. Ta del kulturnega dneva mi je bil še posebej zabaven. Pohajkovali smo po začrtani V Ljubljano V svojem dokaj monotonem življenju redkokdaj vidimo, slišimo, občutimo kaj, kar nas pusti brez besed. Redkokdaj nas nekaj tako preseneti, a je to v svetu umetnosti možno, če se ji le prepustimo. Dan v znamenju umetnosti smo preživeli, ko smo se odpravili v Ljubljano v Cankarjev dom. Narodno galerijo in Narodni muzej Slovenije. Najprej smo se ustavili v Cankarjevem domu. Občutki presenečenja so prevzeli mlade obiskovalce v dvorani že ob uvodni glasbi. Ljudje mnogokrat pozabimo na veličastnost klasične glasbe. Živimo obdani z moderno glasbo, zato smo nekako imuni za lepoto klasike. Ker pa je klasična glasba mnogim še neraziskano področje, nam ob poslušanju prinese poti, se pri tem večkrat izgubili, in opazovali različne mostove na Ljubljanici. Najbolj sem bil vesel, ko smo srečali nekdanjega sošolca iz osnovne šole. Kmalu smo se na tistem mestu zbrali skoraj vsi predstavniki nekdanjega 9. c-razreda in z njim kramljali. A čas je bežal in morali smo naprej. Od vseh stvari, ki sem jih videl na ogledu mesta, sem si najbolj zapomnil kitico Janeza Menarta pod Herku- občutke presenečenja, nekaterim celo kurjo polt. Sama si redko vzamem čas, da se prepustim melodijam glasbe. To sem ta dan storila in moram reči, da sem bila navdušena nad njo. Nikoli nisem poslušala takšne glasbe izven glasbene učilnice in me je ta obisk navdihnil, da jo bom še večkrat. Nato smo obiskali Narodno galerijo Slovenije. Sliko lahko vidimo na fotografiji, a se to ne more niti primerjati z občutkom, ko stojimo pred originalnim delom slikarja, kiparja. Umetnina na fotografiji izgubi svojo mogočnost in tudi del čustvenosti, nekako izgubi delček bistva. Delček, ki mu daje lepoto, sproščenost, tehnično dodelanost. Ko delo vidimo fotografirano, ne občudujemo z lastnimi Nagradni izlet: »Hajdino v Rezijo!« lovim vodnjakom. Govori o tem, kako je treba življenje uživati, saj se samo obrneš okrog in si že star. Po koncu ogleda smo se polni novih doživetij ponovno zbrali na Kongresnem trgu, šli na avtobus in se utrujeni odpeljali domov. Matija očmi. Kako drugače je videti original od blizu! Ogledali smo si tudi Narodni muzej Slovenije. Stopali smo po stopinjah starih ljudstev, natančneje Rimljanov na našem ozemlju. Všeč mi je, da ti predmeti ohranjajo zgodbo naše preteklosti živo, kot tudi slike, ki smo jih videli v Narodni galeriji. Na tem kulturnem dnevu sem uživala, kajti imeli smo ravno dovolj časa, da smo uživali drug z drugim, z glasbo, s slikami in z zgodbo naše preteklosti. Izlet v Ljubljano mi je pomagal odkriti lepoto umetnosti. Ugotovila sem, da se moramo včasih ustaviti in preprosto uživati. Lucija Nekaj časa je že minilo od razglasitve zmagovalcev natečaja Evropa v šoli, evforija je že pojenjala, še vedno pa ostajajo prijetni spomini na tisti čudoviti majski dan. Razveselila sem se nagrade — izleta v Rezijo, saj imajo v mojem srcu rezijanski plesi in glasba prav posebno mesto. Spoznala sem jih že pri folklori. Navdušena sem se kljub rani uri odpravila od doma z nasmeškom na obrazu, polna pričakovanj in novih izkušenj. V Ljubljani nas je sprejel vodič Slavko Mežek in odpravili smo se na razburljivo potovanje po »radovljiški« deželi, čez Radovljico, ki je znana tudi kot Linhartovo mesto, vedno bolj pa se v zadnjem času uveljavlja tudi ime »Mesto čokolade«, opazovali Jelovico, Bled, Pokljuko, Julijce s Triglavom, Karavanke s Stolom, Žirovnico ter »Kašarijo« z znano Potjo kulturne dediščine, kjer so živeli najbolj znani Slovenci s tega območja: v Vrbi je Prešernova rojstna hiša, v Žirovnici Čopova, v Breznici stoji rojstna hiša našega največjega čebelarja- Antona Janše, pa Finžgar jeva rojstna hiša v Doslovčah ... Ustavili smo se v D ovij ah, v Mojstrani, kjer smo si ogledali Slovenski planinski muzej in spoznali zgodbo o Jakobu Aljažu ter njegovem stolpu, prvih planincih in začetku planinarjenja ter si ogledali razstavo o planinarjenju nekoč. Očaral nas je izvir Save Dolinke v Zelencih, od tam pa smo se odpravili na ogled Nordijskega centra Planica. Potem pa čez Trbiž, Uk ve. mimo reke Bele čez Naborjot m Tablje do Rezije. Sprejela nas je prijazna vodička Lui-gia Negro, ki nam je predstavila rezijansko narečje in nas popeljala skozi nadvse zanimiv muzej. Spoznali smo rezijanske pravljice: Ldl Kutleč, Dar-dej. Sveti Sin ti Lawdič, Linčica Tur-kinčica in kralj Matjaž, Lepa Vida ... Tam se je naša pot končala. Srečni, veseli, polni novega znanja in zavesti, da je povsod lepo, a doma je najlepše, smo se odpravili proti domu. Andreja Stumberger, 2. a Rezija/RtiM Rezija leži na severovzhodnem delu Furlanije Julijske krajine, na meji s Slovenijo. Okrog nje se razprostirajo gore, najvišja je Kanin. V gozdovih hribovitih predelov prevladujeta predvsem čmi bor in bukev, ravnice v dolini pa so namenjene poljem in senožetim. Rezijani izhajajo iz alpskih Slovencev, ki so bili del južnih Slovanov. Zanimivosti doline, zaradi katerih se jo splača obiskati, so poleg lepe narave tudi staro slovensko narečje, ustno izročilo, glasba, ples ter stara bru-saška obrt. Zanimiva pa je tudi arhitektura. Fliše, ki stojijo danes, so bile večinoma postavljene ali pa vsaj obnovljene po letu 1976. Takrat je namreč Rezija doživela velik potres. Režijanščina se je razvila iz alpskoslo-vanskega jezika, ki je bil tudi podlaga današnji slovenščini. Po govorici in ljudskem izročilu bi Rezijani lahko spadali k slovenskemu svetu, pa vendar bi se danes prebivalci Rezije zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin težko imeli za Slovence. Kar nekaj Rezijanov pa si zadnja desetletja zelo prizadeva za ohranitev rezijanščine. Med njimi je dr. Han Steemvijk, saj so bili z njegovo pomočjo do leta 2005 objavljeni pravopis, slovnica in slovar. Imeli pa so tudi tečaje rezijanščine. Obstaja kar nekaj knjig in publikacij v rezijanščini, med njimi je Andreja Stumberger, Marija Mir Milošič (mentorica) in Mateja Golc v Solbi-ci Foto: Sonja Mlinarič tudi glasilo Nas glas. Leta 1994 so bile postavljene prve dvojezične krajevne table. Velik uspeh pa je bil, ko so v šolah uvedli pouk rezijanščine. Na Radiu Trst A — RAI pa lahko že trideset let tedensko poslušamo oddajo Ta rezijanski glas. Rezijani so predvsem znani po svoji glasbi. Zdi se, da sta jim domača glasba in ples dobesedno v krvi. Rezijanska ljudska glasba se igra predvsem na violino/fMro in violončelo/ biinkiilo. Njihova glasba je zelo poskočna. Nikoli ne igrajo po notah. Velikokrat kar sami komponirajo nove skladbe. Zraven igranja vedno ritmično udarjajo s stopalom ob tla. Plešejo v paru, plesalca pa se nikoli ne dotikata. Se danes po domače v Reziji plešejo vsi. Njihova najbolj znana skupina je š'al Resia. Njihove noše predstavljajo oblačila domačinov iz 19. stoletja. Znani so po vsem svetu. V Reziji pa se je ohranilo tudi zanimivo ustno izročilo, ki ga sestavljajo pravljice, pripovedke, ljudske pesmi, legende in druga pričevanja. Najbolj Mentorica Marija Mir Milošič, Mateja Golc in Andreja Stumberger v Muzeju rezijanskih ljudi (Plocava hiša v Solbi-ci), 5. 10. 2018 Foto: Sonja Mlinarič znane so živalske pravljice, v katerih najpogosteje najdemo lisico//A/N in volka///At/. Vsi npr. poznamo Zverinice iz Rezije, ki jih je izdal Milko Matiče tov. Lisica in volk. Nekega dne je lisica pomagala volku stopiti skozi rešetke neke hiše, kjer so visele salame in klobase. Takrat so lastniki hiše bili pri maši na Ravanci. Ko so se vrnili, je lisica zbežala, volk pa, ki je imel velik trebuh, ni mogel skozi rešetke. Ko so se gospodarji vrnili in so opazili volka, so takoj zgrabili vile in grablje ... Pa še v rezijanščini: Lisica anu uk. O ude mir lisicaje pomagala n kiču ivliest s kupa žjliga od ne hiše ga ivkrast klabasice anu salame, kar gnspndinavi so bili Šle h miši ta-na Ravan-co. Ko isi do daŠle, lisica dolivala trbijat anu uk ni dorivaival vilest ski/ga žjliga gajtb ka an mel dan liliki tribiih. Tadej guspiidinam, ko ni so vidali, da je uk tii-iv hiši ni so Šle po lila, grabje... Mateja Golc, 2. a Vir: Projekt "DOBERDOB - REZIJA" Avtonomna dežela FJK D.Z. št. 26/2007 Nagradni izlet v Novo mesto Nagradni izlet? Sporočilo nas je zelo osrečilo. Izlet smo si prislužili na natečaju 'Potujoči labod', na katerem je sodelovalo kar 15 gimnazij iz Slovenije in ena iz Bosne in Hercegovine. Projekt, ki ga je izvajal JSKD, je pod vodstvom ilustratorja Petra Škerla in literata Sama Dražumeriča trajal tri leta. V okviru tega projekta smo pri slovenščini že v lanskem šolskem letu po vzoru konstruktivističnih pesmi Srečka Kosovela izdelovali lepljenke. Vseh pet lepljenk iz našega razreda je bilo objavljenih v knjigi, prejeli pa smo tudi vstopnice za ogled biografsko-filozofske drame Kons:o:vel. Vzdušje na avtobusu je bilo odlično. Že na poti smo videli naj starejšo slovensko gimnazijo, ki je nastala leta 1746 na pobudo Marije Terezije. Ko smo se ustavili, nas je že pričakala vodnica, ki nas je popeljala na kratek ogled mesta in nam razkrila bogato zgodovino Novega mesta. Očaral nas je že železni most, ki je ena pomembnejših železnih konstrukcij na slovenskih tleh. Vodnica nas je še poučila o vlogi pisanih hišic nad reko Krko nekoč in danes — v preteklosti so služile kot dom študentom, danes pa so pomembna turistična atrakcija. Povzpeli smo se do znamenite cerkve sv. Nikolaja. Cerkev je pomembna zaradi zanimivega prepletanja baročnega in gotskega arhitekturnega stila in mogočne Tintorettove slike. V živo je še veličastnejša kot na fotografijah. Mesto je ves čas eno pomembnejših slovenskih kulturnih središč. O tem priča tudi knjižnica Mirana Jarca. Nas je šokirala in navdušila predstava Kons:o:vel v gledališču Anton Podbevšek Teater. V predstavi so pod režijo Matjaža Bergerja nastopali številni znani igralci, posvečena pa je bila stoletnici smrti Ivana Cankarja. Predstava je bila edinstvena; igralci so poleg širine in dolžine odra izkoriščali tudi tretjo dimenzijo — višino. Tudi oder in odrska scena so bili nenavadno postavljeni. S svetlobnimi učinki in projekcijami so nam pričarali magično doživetje. Na koncu predstave smo vsi ganjeni in očarani vstali, da bi se poklonili izvrstni izvedbi nadvse poučne 2. a z gimnazijci iz Banja Luke pred novomeškim gledališčem Foto: JSKD predstave. Ne samo, da smo si lahko predstavo ogledali zastonj, organizatorji so nas tudi pogostili, da domov nismo odšli lačni. Po predstavi smo si še sami ogledali Novo mesto, ki so ga prav takrat obnavljali. Na poti domov smo vsi navdušeno debatirali o vtisih s predstave in ugotovili, da je dogajanje vsak dojemal po svoje. Hvaležni smo. da smo imeli priložnost videti nekaj tako drugačnega in smo lahko širili svoje obzorje. Se naprej se bomo trudili, da bomo kaj zanimivega ustvarili. Naša profesorica slovenščine Marija Mir Milošič ima z nami že nove načrte. Mogoče pa se bomo letos izkazali v kakšnem drugem projektu. Alja Rozman in Jana Sever, 2. a Mednarodni mesec šolskih knjižnic 2018 - Bookmark Exchange Project Mednarodni mesec šolskih knjižnic mednarodnega združenja šolskih 2018 smo obeležili s sodelovanjem v knjižnic (IASL — Intematinal Assotia- Bookmark Exchange — aktivnosti tion of School Librarianship http:// Foto: Jelka Kosi www.iasl-online.org/). Projektu izmenjave knjižnih kazal se vsako leto pridruži vse več šolskih knjižnic, tako je letos bilo vključenih že 440 osnovnih in srednjih šol s celega sveta. Na razpisano temo »Zakaj imam rad svojo šolsko knjižnico« smo na Gimnaziji Ptuj v Knjižničnem klubu DOTIK KNJIGE oblikovali knjižna kazala in jih v začetku novembra s predstavitvijo Gimnazije Ptuj, šolske knjižnice in mesta Ptuj poslali na Portugalsko, na partnersko šolo Escola Padre Joao Coelho Cabanita iz slikovitega mesta Loule. Nestrpno smo pričakovali nji- hova knjižna kazala in jih v začetku decembra tudi prejeli. Jelka Kosi Foto: Jelka Kosi Nastajanje grafita ob 150-letnici Gimnazije Ptuj Zagptovo ste vsi dijaki in profesorji ob prihodu ali odhodu iz šole opazili grafit, ki je v začetnih mesecih tega šolskega leta nastal na steni in na tleh pred našo gimnazijo. Morda ste se nekateri tudi ustavili pred njim in se vprašali, čigavo delo je, kako je nastal ter kaj sploh predstavlja. Upam, da se je kdo prav tako ustavil ob napisih na tleh in si katerega prebral. Tam se razkriva nemalo modrosti naših predhodnikov. nos, Jernej Gojkovič, Tjaša Cusch, profesorica Marija Holc in avtorica tega zapisa. Sašo Fenos je z nami delil svojo zamisel o grafitu, nato pa smo kmalu poprijeli za barve in čopiče ter se lotili dela. Tudi naslednji dan in še številne konce tedna smo posvetili ustvarjanju, sčasoma pa so se nam pridružili tudi drugi dijaki. Vsi skupaj smo se srečevali do novembra, ko je bil popisan poslednji »list papirja« na tleh in ko so bili grafitu dodani še vzdušje ob delu je bilo vendarle prijetno, saj nas je vedno spremljala glasba, pogosto pa še kakšen prigrizek. Seveda ves trud ni bil zaman; ustvarjanje ob izjemnih ptujskih umetnikih je bila res čudovita izkušnja, ki bi jo z veseljem ponovila. Ob grafitu so se ustavljali številni mimoidoči, ki so občudovali nastajajoče delo, ga fotografirali, spregovorili nekaj besed z nami in prebirali haikuje in verze na tleh. Prevladovala so, seveda, pozitivna mnenja, saj je grafit prav imeniten in tudi njegov pomen ni zanemarljiv. Grafit prikazuje stavbe, v katerih se je v svoji častitljivi zgodovini nahajala Gimnazija Ptuj, torej tudi njeno današnjo stavbo. Prav z gimnazijske strehe se je odrinil dijak, ki je v skladu z motom ptujske gimnazije zgrabil sedanjost in stopil v prihodnost. Pred njim je seveda nemalo vprašanj, kot so kam, kdaj in zakaj, vendar so zanj odprte številne poti. Iz rok mu padajo listi papirja, na katerih so napisani verzi, citati in pesmi nekdanjih ter sedanjih gimnazijcev. Tudi simbolika, skrita v grafitu, je zelo bogata. Zagotovo nihče ni mogel spregledati sove na sredi velike stene. Ta je simbol učenosti, pod njo pa se skriva število 150 in napoveduje jubilej, ki ga bo praznovala naša gimnazija v prihodnjem letu. Najdemo lahko tudi druge simbole, kot so sončnica, nagelj in drugi. Njihov pomen kar raziščite sami. Natanko dva meseca po začetku ustvarjanja smo 8. novembra 2018 grafit prevzeli v svojo skrb z uradno Foto: Tomaž Čič Delo se je začelo na sončno soboto, in sicer 8. septembra 2018. Pred gimnazijo smo se zbrali Aleksander Fe- zadnji detajli. Klečanje na tleh in držanje čopiča po več urah postane dokaj naporno, a prireditvijo, na kateri so nastopile plesalke plesnega kluba Mambo, Julija Menoni pa je zbranim gostom in predstavnikom oddelčnih skupnosti predstavila »vsebino« grafita. Ogledali smo si kratek filmski zapis o nastajanju grafita in se Fenosu, Jerneju in Tjaši iskreno zahvalili za ves vložen trud. Nato smo si živopisno steno ogledali še skupaj in poklepetali z ustvarjalci. Foto: Tomaž Čič Foto: Tomaž Čič Liza Likar, 3. b Point of PovverPoint s Samom M. Strelcem V novembru in decembru 2018 je izbrance — dijake 1. b — s svojim sklopom predavanj razvajal Samo M Strelec. Predavanja so bila oblika sodelovanja s predmetnim področjem KIZ pri temi uvod v znanstvenoraziskovalno delo in govorni nastop. Dijaki so predhodno obravnavali postopke raziskovanja, pripravili načrte za izdelavo referatov na izbrano temo (Čebelarstvo, Pomen vode. Sanje, Plebiscit, Ples, Veliki Koralni greben. Ribe, Konec s slabimi ocenami ...), domišljam ali je res: v treh srečanjih se da pomembno ispoljsati uporabo poimpointa in učenčeve predstavitve. Kako Hgotodti drugače kot poskusiti v pivo? Pa smo; srečali smo se tri torke, vsakič v blok urah. Na pn>em snčanjii smo takoj pogledali predstavitev, ki jo je sam pripraal Filip. In sošolci so ga ocenili. Dobil je oceno: 3,4. Potem pa smo korak ga korakom temati-cjrali elemente predstamtve, se pogovarjali o neverbalni komunikaciji, Štirih lidikih Kaj sem si lahko gelel lepšega? K treh snčanjih je prišlo do občutne raglike; na bolje. In to ragliko so učenci sami gagnali. Ze dolgo nisem bil v ragreda, gato ga konec Še moje osebno opajanje: dijaki so bistri in gelo gelo hitw ragiimejo poanto. Navdušili so me, kako hitro ragiimejo nove koncepte! Hvala vam ga tok igkiiŠnjo. Super ste; grastite in sami p)ostanite bistri direktorji, učitelji, gipani, občani ..., pa bo svet spet malo boljši. Samo M. Strelec oblikovali referate in pripravili PPT predstavitve. Sledil je modul Point of PowerPoint s Samom M. Strelcem, ki ga je sam opisal z besedami: K /. b-ktnikn sem g dijaki opraiil delavnico na temo „Point ofpmverpoint“. Moja osebna motivacija je bila: Hgotodti, ali si komuniciranja in Filip, Id je medtem postal prad demonstrator in asistent, je vsakič svojo osnovno predstavitev spreminjal gkde na nove „vstopne podatke'1, ki jih je dobil na naši delavnici. Zadnje snčanje smo končali s Filipovo tretjo inačicopredstadtve. Zdaj so mn soŠoki namenili oceno: 4,9. In še dnevniški zapis srečanj. 20. november 2018 SAMO M. STRELEC PREDAVAL NA GIMNAZIJI PTUJ - 1. DEL Danes se je za dijake 1. b začel sklop predavanj Sama M. Strelca o kakovostnem govornem nastopu. Spozna- vali smo zakonitosti kvalitetne Power Point predstavitve. Za nami je »PREDMETNO-ODNOSNA-SAMORAZKRIVALNO-POZIVNA« izkušnja z uspešnim umetnikom — režiserjem, prevajalcem, dramaturgpm, gledališkim pedagogom ... Razkril nam je skrivnost, da s kvalitetno predstavitvijo, s katero želimo doseči uspeh, delujemo kot oseba, ki govori s štirimi jeziki hkrati: o vsebini, izraža odnos do poslušalca, se samorazkriva in poziva. Predavatelj nam je zaupal tudi nekaj »receptov« o sestavi »glavne jedi« in uporabi »začimb«. Veselimo se nadaljnjih srečanj. 27. november 2018 SAMO M. STRELEC PREDAVAL NA GIMNAZIJI PTUJ - 2. DEL Za nami je drugo predavanje. Samo M. Strelec nam je v svojem nepozabnem slogu znova razkril nekaj skrivnosti in preživetvenih taktik pri govornem nastopu. Pri tem smo spoznali 1. in 2. komunikacijski aksiom, Filip je »govoril s 4-mi jeziki«, po skupinah so nam »zrastla 4 ušesa«. Preizkusili smo se v vlogi ocenjevalca, kritičnega razpravljalca in »doživeli SUCCESS«. A j a, pa veliko smo izvedeli o čebelah! Le kaj nas čaka prihodnji teden? J 5. december 2018 SAMO M. STRELEC PREDAVAL NA GIMNAZIJI PTUJ - 3. DEL Za nami je sklepno predavanje Sama M. Strelca iz sklopa predavanj za dijake in dijakinje 1. b. Tokrat smo »štirim komunikacijskim jezikom« in »štirim komunikacijskim ušesom« dodali še »trojne možgane«. Spoznali smo »Point of PowerPoint« ter to, da je v interakciji z drugimi nemogoče nekomunicirati, »razgrajevali in preganjali« smo tremo. Predavatelj nam je s pomočjo gledaliških tehnik razkril, kako narediti, da je v komunikaciji »vse, kot mora biti«. Bilo je poučno, zabavno, uporabno. Verjamemo, da bo našim dijakom veščina kako narediti, da je vse, kot mora biti, zelo koristila. Pa ne le pri šolskem delu, ampak tudi v vsakda- njem komuniciranju. Jelka Kosi Samo M. Strelec, gledališki režiser, predavatelj, pisec ... Študirali ste na Visoki šoli za igralsko umetnost v Berlinu. Kakšni so vaši spomini na študijska leta v tujini? Najkrajše rečeno: lepi, najlepši možni. Posebej zaradi tega, ker tisto leto v Berlinu ni bil moj »muss«. Hodil sem na katera koli predavanja, dobil sem status, pri katerem mi ni bilo treba opravljati niti izpitov. Bil sem njihov gost in lahko sem hodil na katerikoli predmet, ki me je zanimal, brez obveznosti. Tja sem hodil — temu bi se danes reklo — za čisti užitek, takšen je tudi spomin — čisti užitek. Dejavni ste na mnogih področjih. S čim se trenutno najbolj ukvarjate? Pravkar sem v Osijeku končal eno od svojih predstav in imel sem štiri režije, eno za drugo. Trenutno se ukvarjam s pisanjem, tako da v prihodnosti načrtujem, da bom bolj »pišoč« doma za mizo. Za svoje delo na področju gledališke režije ste prejeli več nagrad. Kako se pripravite na to delo? Sam se ukvarjam največ z dramskimi deli, torej imam za osnovo dramski tekst, ki ga napiše dramski avtor, skupaj z gledališčem nato poiščemo dramsko zasedbo, poiščemo primerne igralce za primemo vlogo in nato imam čas, po navadi leto dni. Režiser v tem obdobju bere besedilo, se poglablja vanj, se pripravlja na to, kako bodo nekega dne videti vaje z igralci. Pred kratkim ste na ptujski gimnaziji izvedli zadnje, sklepno predavanje. Kakšna je vaša izkušnja s sedanjimi gimnazijci? Dijaki so bili zelo bistri, hitri, zelo kritični opazovalci z rahlo skepso in dvomom ... Navdušen sem bil nad tem, kako hitro so zapopadli koncepte, ki sem jih predstavil. Dijak Filip je bil moj pomočnik in v treh srečanjih je svoj powerpoint razvijal, ga dopolnjeval. Napravil je velik napredek, ki so ga tudi njegovi sošolci zelo realno ocenili. Na tej strani srednje šole sem neizmerno užival. Najbrž imate tudi zelo natrpan urnik. S čim se najraje ukvarjate v prostem času? Najraje ne delam nič. Kadar so vaje z igralci, takrat imam umik po enakem sistemu kot v srednji šoli — imaš točno podano uro, kdaj moraš priti na vajo. Na primer umik vaj od desetih do dveh, nato pa spet od sedmih do devetih večer. Tako zgleda moj umik dva meseca, kadar delam predstavo. Kadar pa ne delam predstave, pa sem gospodar svojega časa in delam, kar želim, in to je največja prednost tega poklica. Veliko delujete tudi v tujini. Kako ocenjujete odnos Slovencev do kulture, predvsem do gledališke umetnosti v primerjavi z drugimi? Slovenci imamo silovito dobro razvito gledališko umetnost, z izjemnimi, da ne rečem vrhunskimi igralci. V Evropi smo drugi po številu gledališč. Tudi na Ptuju na primer imamo gledališče, česar v tako majhnih mestih dmgod po svetu nimajo. Ne potujem veliko po svetu, lahko pa rečem, da imamo jezik, ki nas zaznamuje. Zaznamuje v dobrem smislu, vendar pa tudi naši vrhunski igralci, čeprav se lahko primerjajo s samim evropskim vrhom, ne bodo prestopili slovenskih mej a. Kakšne so vaše želje za leto 2019? Trenutno pišem dve zadevi, o katerih še ne želim govoriti, saj veš — prva ljubav in o njej se ne govori ... Obe bom izdal v letu 2019. Sočasno pa delam tudi koncept svoje tretje knjige, tako da sem v zadnjem času, kot sem rekel, zelo »pišoč«. Katero je tisto vprašanje, ki vam ga še nihče ni postavil, pa ste si nanj vedno želeli odgovoriti? Vse mogoče sprašujejo ali pa tudi ne sprašujejo. Oprosti, vendar na to vprašanje ne znam odgovoriti. Andreja Stumberger SporTovvn, projektno srečanje Erasmus+, SporTown — Medgeneracijska razprava o uporabi urbanih prostorov za športne namene je projekt, ki ga je prijavila občina Veszprem in v katerem Ljudska univerza Ptuj sodeluje kot partner. Mestna občina Ptuj in Zavod za šport Ptuj sodelujeta kot pridružena partnerja, k sodelovanju pa so povabili tudi ptujske gimnazijce. Vrednost projekta je 42.129.00 EUR, izvaja pa ga šest partnerjev iz 6 držav Evropske unije. Glavni cilj projekta je prepoznavanje in uporaba neizkoriščenih mestnih prostorov v partnerskih mestih za športne namene. Projekt bo potekal kot spodbujanje dialoga med mladimi (18-30) in lokalnimi odločevalci preko različnih vrst programov in prireditev. Predavanje o problematiki palmovega olja organizacije za hrano in kmetijstvo pri združenih narodih (FAO) palmovo olje predstavlja kar 35 odstotkov proizvodnje vsega rastlinskega olja na globalni ravni. V Evropi ga porabimo okoli 13 kilogramov na prebivalca na leto. Je najcenejše rastlinsko olje za pridelavo in rafinacijo in hkrati odlična alternativa zdravju škodljivim transmaščobam. S proizvodnjo v obsegu 54 milijonov ton v letu 2011 je palmovo olje prevzelo vodilno mesto v kategoriji predelave rastlinskega olja po vsem svetu. Velik porast povpraševanja industrije po poceni palmovem olju je vodilo v hitro širitev plantaž oljnih palm v Indoneziji in Maleziji. Med letoma 1990 in 2012 so se plantaže razširile s 3,5 na več kot 13,1 milijona hektarjev. Po nekaterih ocenah je kar 63 odstotkov teh plantaž nastalo na območjih, kjer je bil izsekan pragozd, kar 30 odstotkov pa na izsušenih šotiščih. Vse to vodi do ogromnih izpustov C02, kar znatno prispeva k podnebnim spremembam, ki jih že zaznavamo na globalni ravni. Do leta r r - PALMOVO OUE - ^9^ IZGOREVANJE PLANETA ^ VSAK DAN IZGINEJO VELIKE POVRŠINE DEŽEVNIH GOZDOV, KI JIH ZAMENJAJO PLANTAŽE OUNIH PALM. S POŽIGANJEM SE UNIČUJE ŽIVLJENJSKA OKOUA IN POVZROČA VELIKE KOLIČINE IZPUSTOV COZ. samo v letu 2014 je bilo v Indoneziji požgano območje v velikosti 43% Avstrije oziroma 1,7 Slovenije NOGOMETNIH IGRIŠČ GOZDOV vsakdan V torek, 4. decembra 2018, so dijaki 2. in 3. letnikov imeli možnost izvedeti, kaj vse se skriva v njihovih najljubših sladkarijah in prigrizkih, tudi v priljubljenem namazu nutella in čokoladi Milka. Živa Lopatič, vodja pravične trgovine v Sloveniji, in Živa Kavka Gobbo, predsednica društva za sonaravni razvoj Focus, sta dijake seznanili s precej aktualno problematiko pridobivanja palmovega olja. Palmovo olje je zaradi številnih pozitivnih lastnosti in nizke cene zelo priljubljeno ne le v prehrambni, kozmetični in kemični industriji — palmovo olje sestavlja kar 50 odstotkov proizvodov, ki jih vsakodnevno uporabljamo v kuhinji ali za osebno nego (najdemo ga v skoraj vsakem industrijsko pridelanem milu, kremi za telo ali obraz, farmacevtskih izdelkih, tekstilu, plastiki, številnih detergentih, svečah in celo gorivu. Po podatkih LTdeleženci projektnega srečanja V Veszpremu sem spoznala kopico zanimivih in drugačnih ljudi z različnimi stališči in se seveda naučila veliko novega ... Zelo lepa izkušnja, ki mi bo ostala v spominu vse življenje. Foto: arhiv šole Skupaj smo našli ideje in rešitve za Ptuj, da bo prijaznejše, bolj zeleno in športno mesto. Sara Serdinšek 2020 naj bi se plantaže palm za pridobivanje palmovega olja še potrojile. Če se bo krčenje tropskih pragozdov tako drastično nadaljevalo, bodo izumrle tudi številne rastlinske in živalske vrste. Industrija palmovega olja močno posega tudi na področje kršitve človekovih pravic. Najbolj so oškodovani domačini, ki so morali kar naenkrat zapustiti svoje domove, po novem živijo v mestih, kar jih je prisililo v življenje, ki jim ni znano. Prisiljeni so delati na plantažah za majhen denar. Kar je še huje, oškodovani so tudi otroci. Ti morajo namreč prav tako že zelo mladi začeti delati na plantažah, pogosto so izčrpani, dehidrirani in prikrajšani za otroštvo, plačilo pa je minimalno ali pa ga sploh ne prejmejo. Vsi v kulturni dvorani smo si postavili enako vprašanje: Kako se lahko izognemo palmovem olju in s svojim ravnanjem pripomoremo k ohranjanju pragozdov in boljšemu jutri? Rešitev ni povsem enostavna glede na to, da polovica izdelkov v supermarketih vsebuje palmovo olje. Pomembno je, da smo ozaveščeni in da kupujemo izdelke, ki ne vsebujejo palmovega olja, ter natančno preverimo sestavine izdelkov, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Predvsem pa se izogibajmo predelani hrani in kupujmo raje lokalna ekološko pridelana živila. Morda pa sami raje kdaj spečemo piškote in naredimo svojo domačo nutelo. Predavateljici sta svojo predstavitev zaključili s pobudo, da vsi skupaj rečemo ne palmovemu olju in da rečemo ne velikim multinacionalkam, ki jih zanima zgolj dobiček. Brigita Podgoršek Cankarjevo leto v Domu upokojencev Ptuj Na prireditvi ob Cankarjevem letu sta v Domu upokojencev Ptuj nastopila tudi Polonca Škerget iz 2. d in Let Lovše iz 4. b. Njuna mentorica je bila nekdanja profesorica na naši šoli, Darinka Čretnik, fotografije pa pričajo, da je sodeloval še naš nekdanji dijak Primož Vidovič. Kulturni minister Dejan Prešiček se je nastopajočim zahvalil za skrbno pripravljen in izpeljan kulturni program. Ob koncu lepe prireditve so bili zadovoljni ustvarjalci programa različnih generacij in minister za kulturo Dejan Prešiček. Marija Holc Foto: arhiv Doma upokojencev Ptuj Pisanje apelov za Amnesty International Foto: arhiv šole Dijaki Gimnazije Ptuj so se spet pridružili akciji Pišem za pravice, ki jo organizira mednarodna organizacija Amnesty International. Letos so spoznali življenjske zgodbe šestih žensk, ki jih oblasti preganjajo, ker se te aktivistke pogumno in odločno zavzemajo za odpravo smrtne kazni, pravice invalidov, pravico do življenja v svojih vaseh. Dijaki 3. c (2. tuji jezik), 3. a, 3. dš ter zelo zavzete dijakinje iz 2. c in 2. d so pisali pozive odgovornim osebam in institucijam, pa tudi prisrčna pisma podpore aktivistkam. Na spletni strani Amnesty International Slovenija je bilo mogoče podpisati peticije. To lahko še vedno storite vsi, ki verjamete, da Foto: arhiv šole lahko (tudi) vaš podpis spremeni življenje. Aleksandra Pal Gremo mi po svetu! j očim, ki si želijo mednarodnih izo- nove kulture kot družinski člani. Vsi, braževalnih izkušenj. Dijaki se lahko ki jih zanima mednarodna izmenjava odločajo med možnostjo trimesečne ali nekajmesečni študij v tujini, lahko ali letne izmenjave. AFS spremlja in informacije pridobijo osebno ali jih tesno sodeluje s šolo, dijaki in njiho- poiščejo na spletni strani AFS. vimi družinami pred izmenjavo, med njo in po njej. Dijaki v času izmenjave živijo pri družinah in postanejo del ZNANJE za ŽIVLJENJE Projektni teden 2018 — Znanje za življenje Projektni teden v letu 2018 smo naslovili »Znanje za življenje«. Pripravil ga je aktiv naravoslovcev skupaj z aktivom matematikov. Potekal je tri dni: v sredo, četrtek in petek med 19. in 21. 12. 2018. Dijakom smo želeli predstaviti, kje in kako se naravoslovje vključuje v vsakdanje življenje, pa tudi poklice in študije s področja naravoslovja in tehnike. Da bi bil projektni teden malo drugačen od običajnega šolskega vsakdanjika, smo k sodelovanju povabili zunanje institucije in izvajalce za vodenje delavnic. Želeli smo, da bi se dijaki udeležili delavnic in ekskurzij po svojih interesih, hkrati pa, da bi se dijaki istega oddelka udeležili čim več različnih delavnic in različnih ekskurzij, da bi tretji dan na razredni aktivnosti lahko izmenjali informacije cele palete dejavnosti in se tako seznanili s čim več vsebinami projektnih dni. Prvi dan smo začeli s predavanjem Andreja Velkavrha iz Agencije Republike Slovenije za okolje. Dijakom 1. in 2. letnikov je govoril o podnebnih spremembah, predvsem tistih, ki se dogajajo v zadnjih nekaj desetletjih in več. Tretjim in četrtim letnikom je predstavil, kako so včasih napovedovali vreme in kako to počno danes. Seznanil nas je s problemi in možnostmi natančnega napovedovanja vremena. Uvodno prireditev je popestril še mag. Tomaž Ogrin iz Instituta J. Stefan. Prikazal je zanimive eksperimente pri temperaturah —60 do —180 °C. Predstavil je utekočinjen dušik in utekočinjen kisik, trden ogljikov dioksid in plinast vodik. Prikazal je njihove lastnosti in lastnosti nekaterih materialov pri temperaturi utekočinjenega dušika. V nasprotju z nizkimi temperaturami smo videli še nekaj eksperimentov z vodikom, vse do eksplozivnih reakcij. Prvi dan so dijaki obiskali eno od 16 delavnic: 1. BIOSTATISTIKO je vodil prof. dr. Franc Janžekovič. Dijaki so se na primeru bioloških meritev seznanili z osnovnimi statističnimi metodami, ki jih raziskovalci uporabljajo pri raziskovalnem delu. 2. LASEK — odkritje, ki je spremenilo svet, je vodila prof. dr. Nataša Vaupotič. V delavnici so dijaki spoznali lastnosti laserja in njegovo uporabno vrednost na nekaterih primerih. 3. HRANA — vec kot samo kalorije, dr. Leon Bedrač je kemik in svetuje o prehrani vrhunskim športnikom, amaterjem in rekreativcem. Dijaki so na poljuden način spoznali osnove prehrane skozi oči kemika z vidika termodinamike, biokemije in evolucijske biologije. 4. ROB KAOSA — prof. dr. Samo Kraj je udeležencem delavnice predstavil »rob kaosa«, v katerem se nahaja narava. Na predavanju so dijaki spoznali, da »popoln red« onemogoča razvoj in da je prava mera »nereda« prava pot do uspeha v življenju. 5. LTZQD INDUSTKV4.0 — Kjistijan Pevec je z učili in na praktičnih primerih predstavil opravila robotov in avto- matizirane procese ter poklice prihodnosti. Slavica Bratuša Tudi letos nas je v okviru AFS (mednarodni programi za izmenjavo dijakov) obiskala gospa Tosja Kobler Jovanovič. Predstavila je organizacijo AFS, ki deluje v več kot 50 državah. Programe izmenjav je predstavila našim dijakom v torek, 18. 12. 2018. Ti programi so namenjeni vsem šola- 6. UPORABA TABLIČNEGA RAČUNALNIKA I' ŠOLAH — Lva Zma-^ek je dijakom predstavila različne načine uporabe tabličnega računalnika. Dijaki so raziskovali prednosti in slabosti uporabe tabličnega računalnika med poukom. 7. MEHATRONSKI SISTEMI V ROBOTIKI — doc. dr. Aleš Belšak je s pomočjo robota predstavil delovanje me- hanskih in elektronskih sistemov v robotiki, načine in orodja za snovanje ter konstruiranje mehanskih sistemov. 8. ELEKTROPNEVMATIKA — Robe/? Harb in Alilan Baksek sta s pomočjo študentov predstavila elektro pnevma- tične komponente za avtomatizacijo. Dijaki so izvedli kratke vaje s področja avtomatizacije, vezave ventilov in delovnih valjev. 9. BIONIKA — L>amenement'm.LranciJiis sta predstavila novo področje razvoja, to je bionika. Dijaki so spoznali bionično in ciklonsko prijemalo, način brisanja table in vetrne elektrarne ter izvedli nekaj kratkih vaj s pnevmatično mišico in programiranja robotov. 10. EPRUVETKA — Študenti Društva študentov medicine Maribor so v delavnici predstavili pomen krvodajalstva in darovanja krvotvomih matičnih celic. Spregovorili so o poteku darovanja in dijake seznanili s pomenom slovenskega in svetovnega registra nesorodnih dajalcev. 11. VODNI KROG — asist. Matej Rrtdinja je nazorno predstavil poplave, fizični model podtalnice in fizični model vodovodnega sistema. Dijaki so zgradili model, s katerim so spoznali zakonitosti gibanja podzemne vode ter širjenja onesnaženja pod površjem Zemlje. Na modelu so opazovali povezanost vodotokov in podtalnice in vpliv vodnjakov na režim voda. 12. PREVAJANJE V DIGITALNI DOBI: — Peter Jakša je dijakom predstavil, kako pomembno je znanje materne- ga jezika. Spoznali so prevajalske tehnike, ki so uporabne za vsakega študenta. 13. ZA ŽIVLJENJE — Študenti mariborske medicinske fakultete so dijake seznanili s temeljnim postopkom oživlja- nja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja, z osnovnimi položaji poškodovancev in odstranjevanjem tujkov iz dihalnih poti, s povijanjem ran, z imobilizacijo zlomov in zaustavljanjem krvavitev. 14. VRTIČKARSTVO — Islisa Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo, je dijakom na zanimiv način predstavila zdra- vo pridelavo hrane, da bo zelenjava zdrava in polna vitaminov. Njeno predavanje je bilo polno koristnih in praktičnih napotkov. Dijaki so posejali »mikro« zelenjavo in degustirali svežo mini zelenjavo v smutijih ali v mlečnih namazih. 15. MUN — Žiga Ciglaric, Sojija Ivanuša, Katarina 1' anpotic, Julija Menoni in Klara 1'rabl so svoje sošolce nagovarjali, naj se jim pridružijo na MUN-konferenci, ki bo aprila na Gimnaziji Ptuj. Udeležilo se je bo 160 delegatom iz celega sveta. Na delavnici so dijakom predstavili delovanje MUN-konference. 16. LATINO PLESI Z JERNEJEM — JernejBrenholc\t z dijaki zaplesal ob latino glasbi. Dijaki so spoznali osnovne korake plesov, kot so: SALSA, BACH AT A, MERENGUE in SAMBA. 17. NAJINZENIR GIMNAZIJE PTUJ — doc. dr. Natala Siiman je pripravila zabavno tekmovanje med dijaki, ki so se pomerili na prometnem poligonu. S pomočjo laserskega merilca hitrosti so testirali svoje sprinterske sposobnosti, z načrtovanjem prometa preprečevali prometne zamaške in nesreče, poskušali so najhitreje in najceneje zgraditi svojo hišo. Zmagovalna ekipa je bila okronana za »Najinženirje Gimnazije Ptuj«. ZNANJE za ŽIVLJENJE Drugi dan so se vsi dijaki udeležili ene od ekskurzij. Z avtobusi smo se odpeljali na različne konce Slovenije in obiskali izobraževalne ustanove, raziskovalne inštitute in nekatera uspešna slovenska podjetja. Vsak dijak si je ogledal dve ustanovi: 1. Lek — Kemijski institut — Hiša eksperimentov. 2. Steklarna Rogaška Slatina — Pivovarna Laško 3. Krka — Pivovarna Laško 4. Reaktorski center IJS v Podgorici — Hiša Eksperimentov 5. Hiša Eksperimentov — Reaktorski center IJS v Podgorici 6. Svet energije GEN — Fakulteta za energetiko Krško 7. Kronoterm — razstava Človeško telo 8. Tovarna Gea — Impol — Elektrarna Fala 9. Fakulteta za naravoslovje in matematiko Maribor — Comtrade 10. Radgonske gorice - ROTO 11. Razstava Človeško telo — Hiša Iluzij Tretji dan so dijaki v dveumi razredni aktivnosti predstavili vtise, ki so jih nabrali na delavnicah in ekskurzijah. Dobili so navodila, po katerih so pripravili poročila z delavnic in ekskurzij. Projektni teden smo zaključili s proslavo ob dnevu enotnosti in samostojnosti. Boris Zmazek Dijaki pred Kemijskim inštitutom v Ljubljani z dr. Janezom Mavrijem Foto: arhiv šole Strokovna ekskurzija - ogled razstave Človeško telo in Muzeja iluzij Petek, 11. januarja 2019, smo preživeli drugače kot običajno. Odpravili smo se v Ljubljano na ogled razstave človeških teles Body Worlds Vital. Ogledali smo si prava človeška telesa, ki so jih ohranili s pomočjo plastina-cije. To je postopek, ki ga uporabljajo za permanentno ohranjevanje telesa po smrti z uporabo tekočega gumijastega silikona. Preprečuje naraven proces razpadanja in s tem omogoča ogled in študijo človeških primerkov za nedoločen čas. Voda v telesu je bila nadomeščena z acetonom. Potujoča znanstvena, poučna in umetnostna anatomska razstava teles Body Worlds Vital je v lasti nemškega podjetja Body Worlds, njena avtorja pa sta Dr. Gunther von Hagens in Dr. Angelina Whalley. Predstavlja več kot 200 primerkov človeške anatomije (celih teles, sistemov in posameznih organov). Postavljena je na način, da nam kar najbolje predstavi človeško telo v celoti. Poslanstvo razstave je edinstveno, intimno in poglobljeno spoznavanje delovanja telesa in razumevanje ter prepoznavanje vrednosti njegovega ustroja. Razstava na povsem nov način ponuja vpogled v zdravstvena stanja in omogoča njihovo razumevanje. Hkrati pa nas uči in nam daje namige, kako ohraniti zdravo, vitalno telo. Po ogledu razstave smo se odpravili v Muzej iluzij, kjer smo se poučili o vrstah iluzij in z njimi pretentali svoje možgane. Z zabavnimi in atraktivnimi ugankami smo se veliko naučili o vidu, percepciji, človeških možganih in znanosti, zato zdaj bolje razumemo, zakaj naše oči vidijo stvari, ki jih Foto: Eva Kuhar, 3. dš možgani ne razumejo. Ogledali smo si zbirko hologramov, se sprehodili skozi vrtinec iluzij in se fotografirali v različnih sobah, kjer smo se upirali gravitaciji, spremenili svojo veli- kost ... Na Ptuj smo se vrnili polni novega znanja in vtisov. Sara Glatz, 3. dš Matematični vikend Med ptujskimi gimnazijci se skrivajo tudi taki, ki imajo radi zahtevnejše matematične izzive. Za te smo profesorji matematike 11. in 12. januarja 2019 pripravili pester prvi matematični vikend s poglobljenim reševanjem matematičnih problemov. Povabili smo tudi bivšega dijaka, ki jim je na osnovi lastnih izkušenj predstavil pot do izdelave raziskovalne naloge z matematičnega področja. Upamo, da bodo taka druženja postala tradicionalna. Liza Likar, dijakinja 3. b in udeleženka matematičnega vikenda, je zapisala: V petek in soboto smo se zainteresirani dijaki udeležili matematičnega vikenda. Družili smo se ob zahtevnih matematičnih nalogah, soku in pri- grizkih. V petek smo najprej skupaj rešili nekaj geometrijskih nalog na temo tetivnih štirikotnikov, nato pa smo se razdelili v skupine po posameznih letnikih in nadaljevali z delom. Tretji letniki smo se posvetili zahtevnejšim nalogam o polinomih. V soboto smo se sestali ob pol deveti uri in dan začeli z zajtrkom in čajem. Nato nam je profesor Stanislav Sen-veter pokazal uporabo programa Tokrat grem volit V sredo, 16. 1. 2019, se je 30 dijakov 3. letnikov udeležilo delavnice Tokrat grem volit, ki jo je na naši šoli izvedel Petar Mrdovič iz pisarne Evropskega parlamenta. S pomočjo interaktivnega kviza in dinamične igre so dijaki spoznali delovanje Evropskega parlamenta in pomen volitev v Evropski parlament, ki bodo potekale 26. 5. GeoGebra. Kasneje smo se ponovno razdelili in tretji letniki smo tokrat zavzeto reševali naloge bivših regijskih matematičnih tekmovanj. Opoldne se je naše druženje zaključilo in polni novega znanja smo se odpravili domov. Elvala profesorjem matematike za zanimiv in poučen vikend! 2019. Dijaki so navajali domiselne ideje o tem, zakaj bodo šli na evropske volitve. Največkrat je bilo omenjeno, da bodo šli zaradi prihodnosti mladih, zaradi boljših možnosti in preprosto zato, ker jim je mar. Sandra K Toplak Matematični vikend na Gimnaziji Ptuj, 11. 1. 2019 Foto: Stanislav Šenveter Foto: arhiv šole Informativa informativa • SEJEM IZOBRAŽEVANJA IN POKLICEV Predstavitve fakultet in študijskih smeri, ki jih te ponujajo, smo si ptujski gimnazijci v prejšnjih letih ogledali na naši šoli, 25. januarja letos pa smo se dijaki četrtih letnikov prvič organizirano odpravili na Informati-vo v Ljubljano. Sejem Informativa poteka na Gospodarskem razstavišču. To je sejem, na katerem se predstavi večina visokih šol in fakultet s svojim programi za redni in izredni študij. Elkrati obiskovalcem ponuja informacije o poklicih in druge pomembne informacije, povezane z izobraževanjem. Od tega, kateri poklici obetajo, kje in kako pridobiti štipendijo, kakšne so nastanitvene možnosti med študijem, katera podjetja nudijo prakse in katera (prve) zaposlitve, do tega kako študirati ali se zaposliti v tujini ... Vsi, ki se odločamo za vpis na fakulteto, smo imeli možnost spoznati ogromno študijskih smeri. Med njimi tudi takšne, za katere smo prvič slišali, kar se nam je zdelo zelo zanimivo. Na stojnicah visokošolskih zavodov so študij predstavljali predvsem študentje, čeprav so ponekod sodelovali tudi predavatelji. Takšen pristop se nam je zdel še posebej pomemben, saj verjamemo, da smo slišali resnične besede brez olepšav, ki izhajajo iz lastne izkušnje. Študentje so bili zelo prijazni in odprti za naša vprašanja. Ugotovili pa smo, da moraš tudi sam pokazati nekaj zanimanja, če hočeš izvedeti več. Na sejmu so potekala številna predavanja. Število mest je bilo omejeno, tako da so se nekateri morali zadovoljiti s predstavitvijo tem, ki jih niso najbolj zanimale. Prav zato po njihovem mnenju večina predavanj ni bila nič posebnega in bi si bolj kot predavanje ali pogovor s predstavniki fakultet želeli pogovor z ljudmi iz raz- ličnih zaposlitvenih sektorjev. Udeleženci so najbolj pohvalili predstavitev na temo »Kako izpolniti prijavo, da bom sprejet na želen študijski program«, saj se je predavatelj izjemno Foto: arhiv šole potrudil pri predstavitvi vpisne poti ter opozoril na zaplete, ki se na tej poti lahko pripetijo. Večina dijakov podpira dogodke, kot je bila Informativa, saj je to možnost, da si pripraviš ožji izbor fakultet in se lažje odločiš, kam boš šel na informativni dan. Za tiste, ki svoj izbor že imajo, pa je obisk Informative dodatna potrditev njihove odločitve. Eneja Šoštarič, 4. a 11. sejem višjega in visokega šolstva V januarju je potekal tradicionalni 11. sejem višjega in visokega šolstva na Ptuju, ki sta ga organizirala Zavod Revivis ter Šolski center Ptuj. V okviru Šolskega centra Ptuj se je predstavila Višja strokovna šola, ki ponuja 4 študijske programe, ter Visoka šola na Ptuju z edinim programom Bioni-ka v tehniki v Sloveniji ter številne druge fakultete in šole iz vseh koncev Slovenije. Programe, ki jih izvajajo, je predstavljalo 25 različnih fakultet, višjih in visokošolskih samostojnih zavodov, kar je povsem primerljivo s prejšnjimi leti. V okviru Univerze v Maribom se je predstavilo šest fakultet, dve iz Univerze v Ljubljani, ena iz Univerze na Primorskem, ena iz Univerze v Novi Gorici ter 15 drugih šol ter samostojnih visokošolskih zavodov. Namen je bil bodočim študentom ponuditi čim več informacij in pomagati pri sprejemanju odločitve za študij. Menimo, da smo v tem uspeli. Natančnejšemu seznanjanju s študijskimi programi pa bodo namenjeni tudi informativni dnevi, ki bodo potekali februarja po vsej državi. S potekom sejma in udeležbo smo zadovoljni, saj so ga obiskali dijaki zaključnih letnikov, mlajši dijaki, gimnazijci ter drugi udeleženci, ki so želeli pridobiti kakršne koli informacije, ki se navezujejo na študij na posamezni šoli ali fakulteti. Organizatorja Ustvarjalni na antičnih dnevih na škofijski gimnaziji v Ljubljani Ker se po jutm dan pozna, smo se 24. januarja letos že ob 6. uri odpravili proti Ljubljani. Dogovorjeni smo bili, da bomo sodelovali na delavnicah, ki jih Škofijska klasična gimnazija že tradicionalno pripravlja za svoje prvošolce, da se ti še nekoliko drugače seznanijo z antičnima jezikoma in kulturo. Na obisk smo šli izbrani ptujski gimnazijci, ki nas zanimajo stara grščina, latinščina, zgodovina in kultura. Gostitelji so nas prisrčno sprejeli, za kar smo jim zelo hvaležni. Takoj smo se vključili v izbrane delavnice: ustvarjalni smo bili pri arhitekturi, antični glasbi in v sokratski debati. Po šolskih hodnikih, ki so drugačni kot naši, saj je njihova šola precej starejša, je vrvelo od mladostne ener- gije in ustvarjalnega duha. Veseli smo, da smo dan preživeli sproščeno in v prijetni družbi. V duhu projekta, v okviru katerega smo obiskali ljubljanske vrstnike, smo tudi mi prepričani, da jeziki štejejo! Sara, Maša, Miha, Gašper in Katja z mentorico JeŠta profesorico Anito Ekert Projekt Mladi mladim - začetni sestanek šolske projektne skupine z EU poslancem Francem Bogovičem in predstavniki ptujskih podjetij V ponedeljek, 28. 1. 2019, je v šolski knjižnici potekal prvi sestanek udeležencev projekta »Mladi mladim«. Sestanka se je udeležila tudi projektna skupina Gimnazije Ptuj, sestavljena iz devetih dijakov 3. letnikov, ki jo vodi mentorica Sandra Kupčič Toplak. Drugi udeleženci, med njimi tudi evropski poslanec gospod Franc Bogovič, so toplo sprejeli nadobudne dijake Gimnazije Ptuj, ki so jim postregli z obilico zelo zanimivih vprašanj na temo varovanja okolja, na katera so prisotni rade volje odgovorili. Sestanka so se udeležili tudi pred- stavniki večjih podjetij, ki sodelujejo v projektu (Kreativna pika. Javne službe Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, SIP TV). Z njimi so se dijaki in evropski poslanec pogovarjali o okolju, njegovem varovanju, delovanju podjetij in poteku projekta. Sestanek se je začel z nagovorom gospoda Bogoviča, nadaljevali so predstavniki podjetij, ki so predstavili svoja podjetja, nato pa odgovarjali na vprašanja, ki so jim jih postavljali dijaki. Sestanek je potekal v uradnem, a vseeno sproščenem okolju, in se končal s predlogi ter priporočili, ki so jih dijakom namenili predstavniki podjetij in gospod Bogovič. Rok Ribič Mladi mladim V petek, 29. 3. 2019, so Maša Geč, Urška Horvat, Eva Kuhar, Teja Pečnik, Petra Peklar, Rok Ribič, Sabina Tepuš in Florian Toplak predstavili sošolcem in drugim dijakom šole svoje delo v projektu Mladi mladim. Projekt se je začel decembra 2018, ko se je zbrala skupina dijakov 3. letni- kov in se sestala z idejnim vodjo projekta, evropskim poslancem Francem Bogovičem. Sodelovalo je več srednjih šol iz Posavja (ETRŠ Brežice, Gimnazija Brežice, ŠC Krško) in Gimnazija Ptuj. Naša gimnazija si je za področje raziskovanja izbrala temo Varovanje okolja. Pri tem so nam pomagala tri ptujska podjetja: Komunalno podjetje Ptuj, Javne službe Ptuj in Talum iz Kidričevega. Vsa tri podjetja je skupina dijakov obiskala in dobila celovito sliko delovanja posameznih podjetij ter spoznala njihovo skrb za varovanje okolja. Dijaki so imeli možnost sodelovati z raziskovalnim oddelkom Evropske unije, kamor so poslali svoja vprašanja in dobili izčrpne odgovore. Na petkovi prireditvi je ekipa dijakov predstavila posamezna ptujska podjetja ter razkrila svoje ideje, kako ohraniti naš planet zelen. Predstavitev si je ogledal tudi gospod Franc Bogovič. Junija čaka celotno ekipo izlet v tri evropska mesta (Strasbourg Bruselj in Luksemburg), česar se zelo veselimo. Sandra Kupčič Toplak Foto: arhiv šole Pevci na intenzivnih vajah Med 1. 2. 2019 m 3. 2. 2019 se je 63 pevcev pevskega zbora Gimnazije Ptuj posvečalo intenzivnim pevskim vajam v Veržeju. Najprej so po glasovih vadili s profesoricami Aleksandro Kelemina, Romano Zelenjak in Nino Lorber, nato pa so svoje znanje združili z drugimi glasovi. Vadili so vsega skupaj 21 ur. Poleg vaj so pevci prosti čas izkoristili za druženje in kopanje v termah Banovci, kamor so se odpravili v soboto zvečer. Skupaj ocenjujemo, da si bile intenzivne vaje potrebne in uspešne, veselimo pa se izzivov, ko bomo na odru pokazali, kaj smo se naučili. Nina Lorber Informativni dan 2019 Prešernijada 2019 3IMINAZUA Z letošnjo Prešernijado smo se spomnili dveh zgodovinskih mejnikov: 150-letnice obstoja ptujske gimnazije in 1950-letnice prve pisne omembe Ptuja. Prešernijada je vsakoletna osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Prvič smo jo pripravili pred 4 leti pred Orfejevim spomenikom in s Ptujčani delili Prešernovo ustvarjalnost. Letos smo zaradi drugačne zasnove prireditve — ta je bila poudarjeno glasbena — prešemovali v kulturni dvorani gimnazije, ki je za to priložnost postala domačna dnevna soba. Osrednja tema programa so bile podobe ljubezenskega čustvovanja. V enournem prepletu glasbe, recitacij in petja so uživali tako dijaki kot njihovi gostje, saj je bila ena od dveh prireditev namenjena tudi drugim Ptujčanom. Nastopilo je več kot 23 nadarjenih gimnazijcev, ki so prepričljivo poustvarili Prešernove pesmi, nekateri so jih tudi avtorsko uglasbili. Nastopajoči in program: voditelja Nuša Korez in Miha Grego- rec 14. sonet Sonetnega venca (Nuša Korez) Sonetje nesreče I. (Eva Korez, Eva Ertl) Sonetje nesreče II. v albanščini (Ve ton Veliu) Zdravljica v makedonščini (Petar Todorovski) Zdravljica (Marko Ceh) Magistrale (Anja Molnar) Strunam (Vida Glatz, Dora Mertelj) Povodni mož (Meta Majcen) Judovsko dekle (Famel) Hčere svet (Neja Veit) Gazele 1, 2, 6, 7 (Meta Janžekovič, Ines Lebar, Larisa Majcen, Tjaša Vajda) harfa (Tajda Špes) Zvezdogledom (Polonca Škerget) Ukazi (Miha Gregorec) Sila spomina (Vita Toličič) Sonetje nesreče 6 (Monja Sabotin, Gal Jeza) Učenec (Zarja Vuk) Marija Holc in Alenka Plohl Podgorelec Ročno izdelan nagelj je vabil goste ptujskih lokalov na letošnjo Prešemija-do Foto: arhiv šole Vida Glatz, Dora Mertelj Foto: arhiv šole Spoznati, kako pomagati prijateljem, ki so se znašli v stiski Delavnico o duševnih motnjah, ki jo izvajajo študentje psihologije, dijaki ocenjujejo kot zelo koristno V petek, 1. 3. 2019, so se dijaki 2. letnikov udeležili delavnice o duševnih motnjah, ki jih, v okviru mednarodnega projekta Mind the mind, izvajajo študentje psihologije. Glavni cilj delavnice je, da pri dijakih spodbudi pogovor o duševnih motnjah. Delavnica je zastavljena zelo interaktivno. Udeležence spodbudi z različnimi vprašanji, videoposnetki in aktivnostmi. Dotakne se tem, kot so: kaj duševna motnja sploh je, kako pogoste so duševne motnje, kaj je njihov vzrok. Bolj podrobno pa se dotakne depresije in anoreksije ter iskanja možnosti, kaj lahko dijaki sami naredijo pri duševnih motnjah, o pomenu pogovora in iskanja pomoči. V projekt sta vključeni tudi nekdanji ptujski gimnazijki Katarina Tement in Hana Klemenčič, študentki psihologije, ki sta delavnice izvedli. Po izvedbi je Katarina zapisala: Dijake je tema zanimala, z veseljem so sodelovali v igrah, kvizu in diskusijah, kjer so nekateri podali tudi svoje lastne izkušnje. Zadovoljni sva, da so se dijaki v našem krogu počutili tako sproščeno, da so zaupali kakšno svojo stisko ali pogled na duševno motnjo. Zdaj so dijaki tisti, ki bodo pozorni na prijateljevo razpoloženje, ki bodo pristopili k njemu in mu ponudili iskren pogovor. Poimenovali sva jih "misijonarji, ki širijo znanje in pogovor o duševnih motnjah". Upava, da čez nekaj let to ne bo več tabu tema. Da je delavnica pri dijakih pustila močan pečat, potrjujejo tudi zbrana mnenja nekaterih dijakov: »Naučila sem se, da se je dobro pogovoriti z osebo z duševno motnjo, saj je to zanjo koristno.« »Všeč so mi bile igre, saj so tako bile duševne motnje lažje razumljive.« »Resnično se mi zdi prav, da se o tem govori, in sem srečna, da sem danes bila del tega.« »Vse je bilo super. Zelo mi je všeč, da sta bili študentki odprti do vseh mnenj. Prav tako mi je všeč, da želita vsem pomagati in se zavzemata za reševanje duševnih motenj.« »Bilo mi je lepo, da sta se potrudili in govorili o tem, saj se o tem malo govori in ker vem, kako je to, ko imaš kakšno motnjo - depresijo. Hvala.« »Delavnica mi je bila zelo zanimiva, veliko sem izvedela novih stvari in dobila 'ideje,' kako pomagati komu z duševno motnjo.« »Delavnica se mi je zdela zelo dobra, saj sem se počutila zelo sproščeno. Všeč mi je bilo tudi to, da sta nas naučili veliko pomembnih in osnovnih informacij o duševnih motnjah.« Gremo na predstavo Veliko priložnosti za ljubitelje gledališča, opere in baleta Dejavnost gremo na predstavo združuje vse, ki si želijo doživeti umetniško glasbo, gib in besedo. V šolskem letu 2018/19 je imelo abonma 40 dijakov in profesorjev, številni pa so se odločili za ogled posamične predstave na ptujskem, mariborskem ali katerem drugem odru. Abonenti so si ogledali predstave po programu ustanov, izbirno pa še: Naš razred v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj v Mestnem gledališču Ptuj (oktober 2018), Visoško kroniko v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi SNG Drama Ljubljana na Borštnikovem srečanju v Mariboru (oktober 2018), Angel pozabe režiserja Igorja Pisona v Ijub- »Bilo mi je všeč — zelo, saj sem spoznala, kako bi lahko pomagala svojim prijateljem, ki imajo težave.« »Meni je bila delavnica všeč, še posebej to, da če se kdo ne počuti dobro, lahko zapusti učilnico.« »Všeč mi je bilo, da sta sproščeno opisovali take tabu teme, o katerih se zelo premalo pogovarjamo. Presenetilo me je, da so nekatere duševne motnje genetsko pogojene.« »Zdi se mi zelo dobra predstavitev, saj se te motnje velikokrat pojavljajo. Predstavitev je bila tudi zelo zanimiva in izvirna. Všeč mi je bila ideja z listki. Všeč mi je bilo tudi to, da je pogovor potekal sproščeno.« »Na delavnici mi je bilo všeč, saj sem izvedel nekaj novih stvari. Tudi predavateljici sta dobro razložili motnje in bili povezani z nami.« Ijanski drami (marec 2019), odrsko pripoved Francoski testament in pogovor z ustvarjalko v kulturni dvorani Ekonomske šole in Gimnazije Maribor (april 2019), tekmovalne predstave na festivalu Vizije v Mestnem gledališču Ptuj (april 2019), črno »Super delavnice. Vseeno bi lahko povedali še kaj več o depresiji, čeprav jo poznamo.« »Všeč so mi bili kvizi. Informacije so bile zelo koristne in v pomoč.« »Delavnica je bila poučna in zanimiva. Morda bi me zanimalo tudi kaj konkretno o zdravljenju duševnih motenj (trajanje, pristopi ...).« »Delavnica mi je bila všeč, ker nam je pomagala razumeti duševne motnje in predvsem stanje ljudi, ki jih imajo.« Delavnica sodi v sklop aktivnosti za razbijanje predsodkov in tabujev, ki pri dijakih razvija občutljivost za druge, da se naučijo prisluhniti nekomu in ga sprejeti in ustvarja varno okolje, da dijaki svoje stiske lahko povedo. Darja Rokavec komedijo Goli pianist ali Mala nočna muzika, ki so jo soustvarili tudi naši dijaki, v Mestnem gledališču Ptuj aprila 2019. Marija Holc 4 e ,3 %M. x r/i ¥ # Igralska zasedba predstave Goli pianist. Režija: Branka Bezeljak (Vir: Facebook Gimnazije Ptuj) Na Borštnikovem srečanju 25. oktobra smo si dijaki Gimnazije Ptuj, ki nas zanima gledališče, na 53. festivalu Borštnikovo srečanje ogledali gledališko predstavo Visoška kronika. Slo je za precej minimalistično, štiriumo adaptacijo istoimenskega zgodovinskega romana. Dva izmed ustvarjalcev, ki smo jih videli na odrskih deskah, sta prejela Borštnikovo nagrado. Nekateri gimnazijski gledalci so dva igralca prepoznali iz nadaljevanke Usodno vino. enega pa iz nanizanke Naša mala klinika. Predstava je bila precej nekonvencionalna, kar se je kazalo predvsem v izmenjevanju pripovedovanja in dialoga. Zanimivo je bilo tudi to, da je na odrskem proštom stala samo pravokotna miza, dogajanje pa se ni odvijalo samo okrog nje, temveč tudi na njej. Predstava je prav zaradi skromne scene in majhnega števila igralcev, ki si delijo več vlog, rahlo spominjala na starogrško dramatiko. Tako kot roman je bila razdeljena na dva dela. Prvi je bil zame bolj pust in monoton v primerjavi z drugim, saj so v tem igralci sami izvajali glasbo in tako popestrili ter poživili dogajanje. Predstava se je končala pozno ponoči; sledil je še pogovor z ustvarjalci, ki se ga mi na žalost nismo udeležili. Ana Kukovec, 4. d Jesenski živ žav in pohod z zelenimi baloni Prostovoljci na Gimnaziji Ptuj smo se v soboto, 6. 10. 2018, udeležili Jesenskega Živ- Žava, ki je potekal na osnovni šoli Ljudski vrt. Prireditev je potekala ob tednu otroka z naslovom Čebelica in njeni prijatelji žužki. Namen druženja je bilo sodelovanje, druženje ter povezovanje Društva prijateljev mladine z otroki. Ogledali so si lahko predstavo Čebelica Debelica in se udeležili več tematskih delavnic, v katerih so izdelovali pikapolonice, čebelice, metulje ter si izdelali obesek iz voska. Spoznavali so proces nastajanja medu in ga tudi poskusili. Najpogumnejši so spoznavali žive žuželke. Vrhunec pa je malčkom gotovo predstavljala hrana v obliki žuželk, ki so jo pridni prostovoljci Društva prijateljev mladine pripravljali za njih. Prostovoljke tretjih letnikov smo se ta dan odpravile v Maribor na Glavni trg, kjer je potekala prireditev ob svetovnem dnevu cerebralne paralize. Prireditev je vodil najslavnejši slovenski reper 6Pack Čukur. Začela se je z nagovorom mariborskega župana in predsednice društva Sonček Maribor. Po prebrani poslanici študentke Agnes Kojc, osebe s cerebralno paralizo, ki nam je lahko v velik navdih, smo se odpravili na simbolični pohod z zelenimi baloni po mestnih ulicah. Spoznale smo veliko različnih ljudi, ki so nas toplo sprejeli medse, poklepetali smo, se nasmejali in pozabavali. Sodelovanje na tem dnevu je bilo zelo lepa izkušnja in z veseljem se nameravamo udeležiti tudi drugih srečanj. Sabina Tepuš, 3. dš Urška Vrtačnik, 3. a Srečanje z vrstniki iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava V četrtek, 17. 1. 2019, so nas na Gimnaziji Ptuj obiskali varovanci iz ZUDV Dornava. Dijakinje 1., 2. in 3. letnikov smo jim skupaj z mentoricama pripravile delavnico na temo Valentinovo. Prebrali smo knjigo A veš, koliko te imam rad in se pogovarjali o zgodbi, kaj pomeni ljubezen in koga vse lahko imaš rad. Med branjem in druženjem smo se posladkali s piškoti in se osvežili s sadjem. Skupaj smo ustvar- Foto: arhiv šole j ali škatlice iz papirja v obliki srčkov. v katere so fantje dali čokoladice. Nekaj so jih podarili nam, nekaj pa jih odnesli s seboj v zavod, da bi jih podarili tistim, ki jih imajo radi. V druženju smo vsi zelo uživali in komaj čakamo, da se ponovno srečamo v času pustovanja. Sodelovanje z varovanci iz Zavoda je bila lepa in nova izkušnja. Drug drugega smo prijazno sprejeli, se ob tem zabavali in nasmejali. Alja Ritlop, 3. c Na obisku v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava V Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava smo izdelovali voščilnice. Foto: arhiv šole V petek, 29. 3. 2019, smo prostovoljke iz Gimnazije Ptuj in mentorici Branka Sijanec in Ton j a Kolar obiskale varovance v Zavodu Dornava. Z nasmehi na obrazih so nas stanovalci pričakali v učilnici, kjer sta sledila najprej spoznavanje, nato pa skupinska delavnica izdelovanja spomladanskih voščilnic. Pomagala sem Barbari, dekletu moje starosti, ki je nepokretna in ne more govoriti. Spo- razumevali sva se prek naprave, ki jo uporablja s pomočjo gibanja oči. Barbara me je vse razumela, sodelovala je pri ustvarjanju in med nama se je razvilo pravo prijateljstvo. Z menoj je delila veliko svojih občutij in misli, ki so se me zares dotaknile. Povedala mi je, da želi, da se še vrnem, in to sem ji tudi obljubila, saj je to srečanje tudi v meni vzbudilo veliko dragocenih spoznanj. Sara Planinšek, 2. š Astronomsko opazovanje V četrtek, 6. junija 2019, smo izpeljali astronomsko opazovanje. Ker smo morali počakati na zahod Sonca, smo se na vrhu Panorame dobili ob 21.30. Kljub pozni uri se nas je zbralo 35 in smo z zanimanjem opazovali jasno nebo. Pogled skozi teleskop je usmerjal laborant Ervin Sedlašek, strokovna podpora opazovanju pa sva bila profesorja fizike na Gimnaziji Ptuj Viktor Vidovič in Kristina Pajek. Na poznospomladanskem nebu smo opazovali Luno in njene kraterje, Jupiter, meglico Ring nebula, galaksijo M81. Opazovali pa smo tudi ozvezdja Veliki in mali voz. Volar, Lev, Herkul, Labod, Devica. Pogovarjali smo se o grški mitizaciji ter ugotavljali, od kod poimenovanja posameznih ozvezdij. Dotaknili smo se tudi problema sve- tlobnega onesnaževanja, ki bistveno vpliva na astronomska opazovanja, predvsem pa na živa bitja in naravo. Navdušeni nad opazovanjem smo se dogovorili za ponovno izvedbo v katerem drugem letnem času, ko bo na nebu mogoče opazovati druga telesa in ozvezdja. Kristina Pajek Oblikovanje fotozgodbe ob 150. obletnici šole z Andrejem Lamutom Teden med 17. in 21. junijem 2019 je bil za nekatere ptujske gimnazijce zares nekaj posebnega. Potekala je matura, bližal se je konec šolskega leta, počitnice so bile pred vrati ... Ob tem pa je nastajalo nekaj izjemnega — fotozgodba o »Moji gimnaziji. Gimnaziji Ptuj«. Zares nepozabna izkušnja ob ustvarjanju zgodbe v fotografijah, posvečene 150 generacijam ptujskih gimnazijcev, ki jo je zasnoval in ustvaril naš nekdanji gimnazijec, uveljavljen mladi fotograf Andrej Lamut. Gimnazijo Ptuj je obiskoval med letoma 2006 in 2010 in že pri nas pokazal zanimanje za fotografijo in umetnost na splošno. Šolanje je nada- ljeval na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2016 s pohvalo zaključil magistrski študij oblikovanja vizualnih komunikacij, smer fotografija. Od leta 2017 deluje kot samozaposlen v kulturi. Je prejemnik številnih nagrad, med drugim tudi študentske Prešernove nagrade ALUO ter priznanja za najbolje oblikovano knjigo v sekciji monografske in bibliografske izdaje na 33. Slovenskem knjižnem sejmu za svojo fotoknjigo Nokturno, ki jo je izdal leta 2017. Do sedaj je pripravil tri večje samostojne projekte, ki jih je predstavil na skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini, poleg tega pa kot fotograf sodeluje tudi z različnimi institucijami na področju gospodarstva in kulture. Zbrali smo nekaj vtisov sodelujočih dijakov. Fotografiranje je bilo zabavno. Vzdušje je bilo ves čas sproščeno. Malo je bilo vroče, ko smo v dolgih črnih rokavih pozirali na soncu pred gimnazijo. Dijaki so nas z začudenjem na obrazu opazovali, kaj počnemo, nekateri pa takoj prepoznali oblike ločil, ki smo jih sestavljali s svojimi telesi. Mateja Golc Ta teden je bil zame popolnoma nova izkušnja, ki je najbrž ne bom nikoli pozabila. Prvič sem se imela možnost družiti in ustvarjati s profesionalnim fotografom. Ta projekt bi opisala s štirimi besedami: zanimivo, zabavno, poučno in nepozabno. Preprosto - odlično! Andreja Stumberger Ta teden je bil posebna izkušnja. Kljub temu da mi je v navadi, da fotografiram druge, je bilo zanimivo stati tudi pred kamero. Fotograf je bil poln idej, zato je bilo delo zelo zanimivo. Čeprav se je bilo za dobro fotografijo treba zvijati v težke poze, smo bili navdušeni nad končnim rezultatom. Eva Kuhar Ti štirje dnevi so bili zelo zabavni in zanimivi. Za kratek čas smo postali modeli in za zmeraj del fotozgodbe ob 150-letnici gimnazije. Čeprav smo nekatere posnetke morali večkrat ponoviti, smo se ob fotografiranju veliko nasmejali. Komaj čakam, da vidimo rezultate našega dela. Zala Veselič V tem tednu sem se naučila, da ni tako lahko biti model, vendar je bilo v dobri družbi, z odličnim fotografom, vse laže. Vesela sem, da sem lahko bila del tega projekta. Kaja Tomasino Foto: Andrej Lamut V preteklih dneh smo postali del gimnazijske zgodovine s tem, ko smo prevzeli vlogo nastopajočih v fotoz-godbi Gimnazije Ptuj ob njeni 150-letnici. Čeprav je bilo kar precej dela in občasno naporno, smo z občasnim okrepčilom v knjižnici poskrbeli, da nam ne bi zmanjkalo energije. Delo je bilo polno zabavnih trenutkov, saj smeha res ni manjkalo noben dan. Če potegnemo črto pod celim tednom, ni nobene negativne stvari. Ambrož Rodošek Dobra izkušnja, saj smo se med seboj bolj povezali in se veliko naučili drug od drugega. Bili smo modeli profesionalnega fotografa. Projekt je trajal štiri dni, izkušnje pa bodo ostale za vedno. Tjaša Sterbal V posebno čast nam je, da se je Andrej Lamut odzval našemu povabilu in za jubilejni zbornik ob 150- letnici Gimnazije Ptuj ustvaril nepozabno fotozgodbo o naši šoli, kot se je spominja in jo vidi sam. Jelka Kosi Razstava ob 150-letnici periodnega sistema Dijakinje 2. d Polonca Škerget, Vida Glatz in Nika Keres so se v ponedeljek, 10. 6. 2019, udeležile otvoritve razstave periodnih sistemov, ki so jih izdelali učenci osnovnih in dijaki srednjih šol ob 150. obletnici periodnega sistema. Izdelki so bili razstavljeni v Preglovem raziskovalnem centru Kemijskega inštituta. Razstava je do konca leta gostovala po številnih inštitucijah po Sloveniji. Za izdelke, tudi za periodni sistem izotopov, ki so ga izdelale naše dijakinje, se za trajno last zanima Slovenski šolski muzej. Boris Zmazek Polonca, Nika in Vida Foto: Boris Zmazek M2 - mednarodno srečanje učiteljev v projektu Skodelica ustvarjalnosti Mednarodno projektno srečanje z naslovom Vrednotenje ustvarjalnih pristopov je bilo namenjeno pregledu dosedanjih projektnih dejavnosti, ovrednotenju dejavnosti razširjanja dejavnosti ter učinka na sodelujoče. Dogodka sta se udeležila dva učitelja iz Italije, Grčije in Portugalske. Da bi lahko ustvarjalnost kar najbolje prepoznali, vzpodbujali in tudi vrednotili pri delu v razredu, so učitelji sodelovali v delavnici z naslovom Ustvarjalni um, ki jo je pripravila in vodila Darja Rokavec. Načrtovali smo pri- pravljalne dejavnosti za srečanje v Foto: arhiv šole Turinu (19. — 23. 11. 2018) ter izvedbo srečanja. Dijaki Gimnazije Ptuj so predstavili svoj »start-up« izdelek. cikorijo. Učitelji so urejali uradno spletno stran projekta. V popoldanskem času so se družili ob skodelici kave (1. oktober je mednarodni dan kave), si ogledali Ptujsko goro, etnografski muzej v Halozah, srečali pa so se tudi s Petrom Vesenjakom in Heleno Ajdnik, ki sta jim predstavila zgodovino kavamištva na Ptuju. Na festivalu Ptujske zgodbe o kavi sodeluje in bo v prihodnosti sodeloval tudi naš projekt. Aleksandra Pal Udeležba na tretji mednarodni dejavnosti učenja v Torinu v okviru Erasmus+ projekta Skodelica ustvarjalnosti Tretja mednarodna dejavnost učenja z naslovom Sodelica znanosti in podjetništva je potekala med 19. in 23. 11. 2018 v Torinu v Italiji. Gostitelji, dijaki in profesorji partnerske šole GMCA Torino, so pripravili izjemno zanimiv program dejavnosti, v katere so vključili tudi mestne organizacije in občinski svet. Tako so ptujski gimnazijci Anja, Samanta, Daša, Miha, Rok, Aleksander in Aljaž sodelovali v mednarodnih skupinah pri pripravi učnega gradiva, izdelali »Business model canvas« za svojo inovacijo. posneli gradivo za video o Torinu in si ogledali zmanenitosti mesta. V času pred združitvijo Italije je bi Torino glavno mesto, zato se ponaša s kraljevo palačo (Palazzo Reale), kraljičino palačo (Palazzo Madama) in zelo aristokratsko arhitekturo. V 20. stoletju je bilo mesto industrijsko središče — ogledali smo si muzej FIAT, pa tudi primer torinske zgodbe o uspehu, povezane s kavo — muzej podjetja LAVAZZA. Torino je v tem času praznično okrašen, za kar poskrbijo mestni umetniki. Veliko dijakov in profesorjev v projektu sodeluje že od samega začetka, zato so se med njimi stkale prave prijateljske vezi. Naš projekt je »Evropa v malem«, kjer predstavljamo svoje države, predvsem pa sodelujemo, ustvarjamo in živimo skupaj. Aleksandra Pal Foto: arhiv šole Skodelica ustvarjalnosti na Portugalskem Mednarodna dejavnost učenja v projektu Erasmus+ Skodelica ustvarjalnosti tokrat na Portugalskem Četrta in zadnja mednarodna dejavnost učenja je spet združila sodelujoče dijake in profesorje, ki so se v skoraj dveh letih sodelovanja že kar spoprijateljili. Srečali so se v kraju Caldas da Rainha na Portugalskem. Naslov tokratne dejavnosti je bil Skodelica multimedije. Gostitelji so nas prisrčno sprejeli na sodobno opremljeni šoli, kjer se izobražujejo bodoči oblikovalci in multimedijski tehniki. Na osnovi podatkov raziskave o simptomih stresa med srednješolci so dijaki v mednarodnih skupinah pri- pravili gradivo za aplikacijo za smartphone. Na ekskurzijah v Lizbono, Obidos in na obalo Atlantskega oceana so posneli gradivo za učne ure geografije. Pripravili so načrt za diseminacijsko dejavnost, ki bo na vseh partnerskih šolah potekala v mesecu maju. Projektna skupina Franček Gimnazija Ptuj sodeluje v projektu Spletni portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika. Projekt Spletni portal Franček, Jerjkovna svetovalnica pa učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jegika sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V okviru projekta nastaja e-orodje, ki bo uvajalo učence in dijake v delo s spletnimi slovarji in spletnimi slovničnimi priročniki. Smo med prvimi v Sloveniji, ki bodo lahko uporabljali in pomagali izoblikovati: • portal Francek.si, ki bo obsegal odgovore na vprašanja o pomenu, rabi, pomenski povezanosti (sinonimi, nadpomenke), (ne) zaznamovanosti, zvrstno s ti, stilnih značilnostih, izgovoru, pregibanju, izvoru, narečni rabi in zgodovinski umeščenosti besedja slovenskega jezika; • nov Šolski slovar slovenskega jegika\ • orodje, ki bo povezovalo slovarske vsebine s slovničnimi; • Jezikožv/o svetovalnico ga učitelje slovenščine in nabor gradiv z opisom učnih metod, ki bodo pripomogle k obsežnejši uporabi predstavljenega e-orodja pri pripravi in izvajanju pedagoških procesov in k boljši usposobljenosti učiteljev za delo na področju prožnih oblik učenja. Sodelujemo učitelji in učenci iz 22 vzgojno-izobraževalnih zavodov. Izvajamo spremljavo in evalvacijo poteka in rezultatov projekta in kot multiplikatorji seznanjamo z njim druge učitelje in učence. Predstavljeno spletno jezikovno e-orodje bo prvo celovito slovarsko-slovnično orodje te vrste na Slovenskem. V šolskem letu 2018/19 smo ptujske profesorice in dijaki prispevali vprašanja za jezikovno svetovalnico in besedila za korpus besedil učencev in dijakov. www.franček.si Marija Elolc FRANČEK Posebni dnevi Nekatere dneve zaznamujemo v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov — tokrat Valentinovo. Foto: arhiv šole Ohranjamo tradicijo pustovanja. Foto: arhiv šole Maturantski ples v hotelu Draš 23. 3. 2019 Narodna izmenjava s Škofjo Loko pri nas doma Nekaj minut pred pol deveto so na parkirišče pred Gimnazijo Ptuj prispeli naši gostje, dijaki 1. evropskega oddelka Gimnazije Škofja Loka. Takoj ob izstopu iz avtobusa smo na njihovih obrazih opazili nasmeške, kajti vedeli so, da bodo dva dni preživeli brez pouka ter s svojimi vrstniki. Najprej so se nasitili s tradicionalnimi štajerskimi delikatesami, kot so: zaseka, meso iz tunke, čebula, med, maslo ... gibanica, jabolčna pita in drugo doma pečeno pecivo. Zatem smo jih popeljali po hodnikih gimnazije, da bi jo dodobra spoznali. Sledil je težko pričakovan ogled me- Foto: arhiv šole Učenci 1. a-razreda Gimnazije Ptuj smo jih pričakali s pisanimi metulji. Vsak učenec je imel pripetega metulja s svojim imenom, da so nas prepoznali. Imel pa je tudi metulja z imenom za svojega gosta. Po tem, ko smo se spoznali s svojimi gosti, smo jih odpeljali v prostore šole, natančneje v učilnico 0. sta. Razdelili smo se v skupine in se odpravili. S pomočjo učnih listov in priročnika smo goste poučili o mestu in njegovi zgodovini. Vsi smo zelo uživali v tem delu programa, kajti med spoznavanjem Ptuja smo spoznali tudi drug drugega. V upanju, da bomo še bolj utrdili vezi, smo Škofje-ločane po ogledu povabili na razre- Narodna izmenjava s Škofjo Loko Škofjeloški kruhek Foto: arhiv šole V petek, 24. maja, smo se ptujski gimnazijci iz 1. a ob 7.30 zbrali na železniški postaji na Ptuju. Odpravljali smo se na izmenjavo v Škofjo Loko, k prijateljem, ki smo jih spoznali 16. in 17. novembra 2018, ko smo jih gostili na svojem domu. Z vlakom smo se peljali do Ljubljane, kjer smo prestopili na vlak proti Škofji Loki. Bilo je zares razburljivo, saj za večino od nas vožnja z vlakom ni nekaj vsakdanjega. Na železniško postajo v Škofji Loki smo prispeli okoli 11. ure, tam pa nas je pričakalo dno predstavitev v dvorani Gimnazije Ptuj. Tam smo dijaki 1. a prvič pred gosti nastopili kot razred. Program je vseboval predstavitev Ptuja, petje in skeč v domačem narečju. Po programu smo nekaj časa namenili umetnosti. To je bilo izdelovanje papirnatih rož. Ko je vsak izdelal svojo rožo, smo se odpravili domov. Nekateri smo se še potem srečali na skupni večerji in na dodatnem druženju v kavami Muzikafe. V tem času smo se najbolj spoznali s svojimi vrstniki. Sledila je prenočitev gostov na domovih dijakov. V soboto zjutraj smo se spet zbrali pred gimnazijo. Peš smo se odpravili do gradu in, za razliko od prejšnjega dne, vanj vstopili. V gradu smo si ogledali prostore in pohištvo ter zbirke glasbil, turkerij in orožja. Po ogledu muzejskih zbirk smo imeli dve uri časa, ki smo ga lahko samostojno preživeli. Večinoma smo ga porabili za kosilo. Zatem je sledil zbor pred Gimnazijo Ptuj in slovo. Okrog dmge ure popoldan smo se poslovili od dijakov škofjeloške gimnazije. Veselimo se snidenja z njimi spomladi, najverjetneje v prvi polovici aprila, ko bomo ptujski gimnazijci vrnili obisk svojim prijateljem iz Škofje Loke. Matija Berden Strelec Lucija Borak, 1. a nekaj dijakov 1. e škofjeloške gimnazije z razredničarko. Skupaj z njimi smo se z lokalnim avtobusom, ki ga imenujejo tudi »trola«, odpeljali do gimnazije, kjer so nas pričakali še drugi in nas prisrčno pozdravili. Od navdušenja smo pozabili na utrujenost in dolgo vožnjo, ki je bila za nami. Prtljago smo odložili v eni izmed učilnic, kjer smo prisluhnili kratki predstavitvi mesta in programu naše izmenjave, ki ga je pripravila njihova razredničarka. Končno je napočil čas za kosilo v šolski jedilnici. Nato smo imeli nekaj prostega časa, med katerim smo se samostojno sprehodili do gradu, kjer smo se zbrali ob 13.30. Prisluhnili smo predstavitvi zbirk v loškem muzeju, ki so nas popeljale skozi zgodovino in običaje Škofje Loke ter si v sklopu muzeja na prostem ogledali še tipično kmečko hišo s črno kuhinjo in enim bivalnih prostorom za vso družino. Živ žav pred škofjeloško gimnazijo Foto: arhiv šole Iz gradu smo se odpravili nazaj v šolo in sledila je delavnica izdelave Dražgoških kruhkov, ki so značilni za območje naselja Dražgoše, Škofje Loke in njene okolice. Dražgoški kruhki so ročno okrašeni in oblikovani medenjaki, najpogosteje v obliki polmeseca ali srca. Slednje smo izdelali tudi mi ter ročno oblikovali motiv planike in marjetice. Nastalo je veliko unikatnih kruhkov, ki smo jih nato čez noč pustili v peči, da smo jih naslednji dan lahko odnesli s seboj domov. Delavnica je trajala do 17. ure, ko so nam vsi dijaki 1. e pripravili še kultumo-glasbeni program v šolski predavalnici in pokazali svoje številne talente. S tem smo tudi zaključili prvi dan izmenjave in se s svojimi gostitelji odpravili na domove ter tam preživeli preostanek dneva. V soboto, 25. maja, smo se ob 8.30 ponovno zbrali v šoli. Za večino je Skupinska slika vseh udeležencev narodne izmenjave Foto: arhiv šole bila to kar zgodnja ura, glede na neprespano noč. V učilnici smo se razdelili v skupine ter se po napotkih odpravili v mesto, kjer so nas na različnih lokacijah čakali učenci l.e in nam na kratko predstavili znamenitost, ob kateri smo se nahajali. Zelo zanimiva je legenda o hudičevi brvi, na kateri naj bi se prikazoval hudič. Da bi ga pregnali, so na obeh straneh in sredini brvi postavili kapelico. S tem so hudiča prisilili, da se je umaknil v bližnjo Sturmovo skalo. Jezni hudič se je maščeval tako, da je po vseh puštalskih mlakah zaredil žabe, ki s svojim regljanjem Puštal-cem niso dale spati. Iznajdljivi Puštal-ci so žabe začeli loviti. A bolj, ko so jih lovili, več jih je bilo, saj jim je hudič cele noči žvižgal. Od tod tudi izvira vzdevek »Žabarji«, ki se je nato prenesel predvsem na prebivalce Ljubljane. Hudiča so kasneje ujeli tako, da so skalo zasuli, ta pa je od jeze neke noči v puštalsko brv vrgel velikansko skalo, da bi jo porušil. Brv je, čeprav lesena, ostala cela, je pa še danes skrivljena in od tod izvira njeno dmgo ime Kriva brv. Ena od lokacij se je nahajala tudi »pri ovinku«, kot ta del imenujejo domačini. Nahaja se neposredno ob reki Sori, ki teče skozi Škofjo Loko in je odlična desti-nacija za piknik ali osvežitev v vodi. Ob vrnitvi v šolo smo se ponovno zbrali v učilnici, kjer smo se pomerili še v kvizu o Škofji Loki ter prebrali pesmi, ki so nastale med jutranjim potepom po mestu. Tako smo zaključili še drugi dan izmenjave. Težko smo se poslovili in se s »trolo« odpeljali do železniške postaje. Na poti domov smo prestopili v Ljubljani in na Pragerskem in se okoli 15.30 vrnili na Ptuj. Nika Janžekovič Toplak, 1. a Narodna izmenjava z gimnazijo Slovenj Gradec V ponedeljek, 25. 3. 2019, je šolski dan dijakov 1. c potekal malo drugače. Z Gimnazijo Slovenj Gradec smo namreč izvedli prvi del narodne izmenjave. Slovenjgraški dijaki so nekaj po pol deseti uri prispeli na prag Gimnazije Ptuj. Pričakali smo jih v kulturni dvorani, kjer smo jim predstavili našo šolo in mesto Ptuj ter jim jutro popestrili z glasbeno plesno točko. Začetno zadrego ob spoznavanju smo premagali s pomočjo naše razredničarke, ki je za nas pripravila zanimive spoznavne igre. Na hitrih zmenkih smo odgovarjali na različna vprašanja in se ob tem zelo zabavali ter bolje spoznali. Nato smo v manj- šili skupinah diskutirali o narodnih in mednarodnih izmenjavah. Strinjali smo se, da je narodna izmenjava izkušnja, ki bi jo moral doživeti prav vsak dijak. Tudi znotraj Slovenije lahko namreč spoznavamo nove kraje, kulture in ljudi. In morda se potem v dmgem letniku hitreje opogumimo za kakšno mednarodno izmenjavo, saj smo spoznali, da so izmenjave »prav fajn« in da so vsi naši dvomi in strahovi povsem odveč. Svoje dopoldansko druženje smo nadaljevali s kratkim sprehodom po šoli in malico v Srednješolskem cen-tm Ptuj. Kljub oblačnemu in vetrovnemu vremenu smo se nato odpravili do Ptujskega gradu, kjer je naše goste prevzel razgled na mesto in njegovo okolico. Vodička jim je razkazala tudi notranjost gradu in jih popeljala skozi stalne muzejske zbirke. Dijaki 1. c smo si med tem časom privoščili kavo ali čaj. Nato smo svoje vrstnike iz Slovenj Gradca popeljali po starem mestnem jedru, jim razkazali glavne znamenitosti mesta in tudi skrivne kotičke, kamor radi zahajamo. Narodna izmenjava z Gimnazijo Bežigrad Najprej Ptuj, nato Ljubljana V petek, 29. 3. 2019, smo dijaki 1. d ni, kjer je za glasbeno vzdušje poskr-gostili sovrstnike iz Gimnazije Beži- bel šolski band Famel. Sledilo je grad v okviru enodnevnih narodnih spoznavanje s pomočjo raznih iger v izmenjav. krogu, nato smo se razdelili v skupi- Tema izmenjave je bila Skodelica kave, saj v tem šolskem letu obeležujemo 100. obletnico smrti Ivana Cankarja in ker skodelic kave kot gimnazijci ogromno popijemo. Goste smo sprejeli v kulturni dvora- ne. Dijake smo v skupinah peljali po starem mestnem jedru in jim predstavili zgodovinsko ozadje vseh pomembnih spomenikov in stavb. Na koncu smo se vsi zbrali na ptujskem gradu, kjer smo posneli nekaj spo- Prvi del izmenjave smo zaključili z igrama iz spretnosti in moči. Zmagovalca nismo dobili, saj je rezultat ostal neodločen. Zmagovalcu bomo čestitali na drugem delu izmenjave, ko se bomo mi odpravili v Slovenj Gradec. Tudi sami bomo tam skozi mladostniške oči spoznavali nekaterim morda popolnoma tuje mesto in kulturo. Zagotovo pa se vsi veselimo ponovnega druženja z novimi prijatelji. Manja Dokl minskih fotografij. Počasi smo se skupaj odpravili proti Gimnaziji Ptuj. Ogledali smo si fotografske utrinke in poklepetali o pridobljenem znanju o našem najstarejšem mestu. Izmenjava nam je omogočila, da se preizkusimo v organiziranju takega dogodka in spoznamo sovrstnike, popitih skodelic kave čez dan pa nismo prešteli ... Naslednjič se bomo družili na Gimnaziji Bežigrad. Glede na našo pozitivno izkušnjo se prihodnjega srečanja že zelo veselimo. Zala Vučak in Rebeka Pernat, 1. d ti , * ' v - Spoznavanje z bežigrajskimi gimnazijci Foto: Nina Krajnc Tradicionalna izmenjava z Burghausnom Izmenjava med Ptujem in Burghausnom poteka že skoraj dve desetletji. Svoje vrstnike smo znova obiskali med 13. in 16. oktobrom. Ker so bili nemški dijaki že na Ptuju, je bilo snidenje veselo in brez začetne zadrege. Toi, toi, toi. Preostanek prvega dne smo preživeli z gostitelji in njihovimi družinami. To je bila odlična priložnost, da smo opazovali, kaj imamo skupnega in po čem se morda razlikujemo. Drugi dan smo bili prosti. Nekateri so se z vlakom odpeljali v Miinchen, blizu je tudi Salzburg, drugi pa smo kolesarili Foto: arhiv šole po Burghausnu in se sprehajali ob reki Salzach. Tretji dan smo si ogledali grad, ki je znan po svoji dolžini, saj je najdaljši grajski kompleks v Evropi, in stari del mesta. Prebivalci Burghausna so nekoč služili denar s pobiranjem davkov od prevoznikov soli. To so prevažali po reki, ki je pogosto poplavljala. Med našim obiskom je bil vodostaj zelo nizek, tako da smo si težko predstavljali, kako živahno je bilo življenje na njej ne- koč. Zvečer smo se gostje m gostitelji zbrali v tipični bavarski restavraciji, v kateri smo se prepustili značilni bavarski hrani: okusni divjačini, belim klobasicam, zelju, pečenki, cmokom Foto: arhiv šole večerjo v restavracijo. V ponedeljek nas je prebudilo prelepo vreme, a ni bilo časa za počasno prebujanje, saj so se priprave za predstavitev Ptuja in Slovenije gostujočim dijakom začele že ob sedmi uri zjutraj. Medtem ko so si naši gostje po predstavitvi ogledali ptujski grad, smo gimnazijci dve uri preživeli pri pouku. Po kosilu smo se skupaj sprehodili po Ptuju, da smo gostujočim dijakom pokazali nekaj zanimivih znamenitosti Ptuja. Popoldne smo prebili v toplicah. Torek je bil namenjen projektnemu delu. Začeli smo z nekaj igrami za ... Četrti oziroma zadnji dan smo bili pri pouku, kjer smo preizkusili svoje znanje nemščine. Po njem smo si ogledali še novi del mesta, se vrnili h gimnaziji in se poslovili od go s ti te- šega glavnega mesta Ljubljane. Pot se kljub zastojem ni preveč vlekla. Ko pa smo prispeli v Ljubljano, se je prava zabava šele začela. Obiskali smo Etnološki muzej Slovenije, kjer smo se razdelili v dve skupini, v nemško in slovensko. Etnološki muzej je verjetno eden redkih slovenskih muzejev, kjer ti na začetku ponudijo VR-očala. S pomočjo VR-očal smo lahko gledali skozi oči čebele, kako leti nad pokrajino. Spoznali pa smo tudi zgodovino čebelarstva na Slovenskem in izvedeli marsikaj novega o etnologiji Slovenije. Skupaj smo se od Etnološkega muzeja sprehodili do Zmajske- Ijev. Izmenjava je bila prijetna in poučna. Do snidenja ... Barbara Lešnik, 2. a ga mostu. Tam smo se razdelili v manjše skupine, da smo gostom lažje razkazali znamenitosti Ljubljane s pomočjo aplikacije “Visit a city”. Seveda pa smo se morali najprej nasititi. Po odzivu naših gostov sodeč jim je bil ogled Ljubljane zanimiv. Prehitro pa je prišel četrtek, naš zadnji skupni dan. Z delom smo začeli precej pozno, okrog pol devetih. Četrtek je bil drugi projektni dan. Dopoldne smo pripravljali plakate s slogani za ohranitev narave in pripravljali avlo za zbiranje podpisov v času malice. Svoje vrstnike smo hoteli vzpodbuditi, da se s podpisom zavežejo za vsaj eno spremembo v svojem odnosu do okolja in v svojem ravnanju. Zbrali smo presenetljivo veliko podpisov in upamo, da se vsi podpisani držijo svojih zavez. Po malici smo okrasili še svoje EKO-vrečke iz blaga. Popoldne in večer sta bila namenjena poslovilnemu pikniku. V petek je prišel čas, da se poslovimo od naših gostov. Nemci so se odpravili v Gradec, mi pa k pouku. Verjamem, da smo vsi večino časa izmenjave preživeli v pozitivnem duhu in vem, da komaj čakamo, da se odpravimo v Nemčijo. Ambrož Rodošek, 2. a Drugi del izmenjave v ScheBlitzu pri Bambergu V prvem tednu aprila smo dijaki 2. letnikov v okviru mednarodne izmenjave vrnili obisk dijakom iz Staatli-che Realschule ScheBlitz. Bivali smo pri družinah svojih gostiteljev in tako spoznavali drugačen način življenja, drugačno kulturo ter spletali nova prijateljstva. Tema izmenjave je bila »re-use« (ponovna uporaba). Druge dijake na šoli smo ozaveščali o proble- Izmenjava z Nemčijo Prvi del izmenjave na Ptuju Med 16. in 20. septembrom 2018 je na Gimnaziji Ptuj potekala izmenjava. Obiskali so nas dijaki iz Staatliche Realschule iz okolice Bamberga. Izmenjave se je udeležilo po 16 dijakov iz vsake šole, za sodelovanje sem se odločil tudi sam. K nam so prispeli v nedeljo popoldne. V lepem sončnem popoldnevu smo jih sprejeli pred šolo, vsak je poiskal svojega gosta in odpravili smo se proti domu ali pa na preboj ledu, nato pa so sledile različne dejavnosti, pri katerih smo ugotavljali, kako ljudje vplivamo na okolje in ali lahko človek sam kaj spremeni. Rešili smo tudi kviz in spoznali velikost našega ogljičnega odtisa hup-. /footprint.wwf.org.uk/). Večina se je popoldne odločila za obisk Maribora. Sam pa sem se odločil, da bom svojemu gostu raje razkazal lepote bližnjih Elaloz, saj je tudi sam izrazil tako željo. Napočila je sreda in čas za obisk na- Foto: arhiv šole matiki onesnaževanja našega planeta z izdelavo plakatov, ogledali smo si ScheBlitz in mesto Bamberg ter obiskali tovarno stekla Heinz-glass, ki se trudi pridobivati steklo čim bolj oko- lju prijazno. Ogledali smo si tudi tropsko hišo, v kateri so nam vodiči predstavili živali in tropske rastline (kavovec, kakavovec, bananovec, palme ...), ki v našem naravnem oko- Ekskurzija na Poljsko Poljska, dežela burne zgodovine, čudovitih mest, tradicije, prostranih polj, pa tudi dežela grozne in žalostne preteklosti. Birkenau Foto: arhiv šole Da bi pobliže in iz prve roke spoznali raznolikost te srednjeevropske države, smo se nekateri dijaki 4. letnikov v četrtek, 11. oktobra 2018, odpravili na strokovno ekskurzijo v Auschwitz in Krakow. Ogledali smo si enega od najsrhljivejših pomnikov zgodovine in čudovito poljsko mesto. Po dolgi nočni vožnji smo polni neučakanosti, a hkrati tihe zadržanosti, prispeli v Auschwitz. Čeprav smo o koncentracijskih taboriščih že veliko slišali in prebrali, nas vse to ni moglo pripraviti na trenutek, ko smo se znašli na kraju samem. Mučenje, stradanje, žalost, agonija in smrt se v danes »le praznih« prostorih občuti tako, kot da stojimo sredi dogajanja v najhujših letih Auschwitza, torej v času obratovanja taborišča. Ogledali smo si dva dela koncentracijskega taborišča Auschwitz — Auschwitz 1 in drugi, veliko večji, Auschwitz 2 — Birkenau. Za lažje razumevanje, kako je sploh prišlo do taborišč in zakaj, sta nam pomagala dva vodnika, ki sta nas vodila skozi 6 -umi ogled Auschwitza. Seznanila sta nas z mnogimi (predvsem tragičnimi) podrobnostmi tega kraja, pa tudi z vsesplošno podobo vojne. Ogledali smo si bivališča, fotografije, razne osebne predmete taboriščnikov, plinske celice, krematorije ... vse z namenom, da bi čim bolj resnično doživeli ta grozljivi kraj za iztrebljanje nearijcev. Auschwitz zagotovo ni nobenega od nas pustil ravnodušnega. Nadaljnja vožnja v Krakov? nam je dala čas za razmislek in premlevanje o stvareh, ki lju ne morejo uspevati, tu pa poskušajo poustvariti take pogoje, da bi bilo to mogoče tudi pri nas. Zadnji dan našega druženja smo za dijake šole pripravili izmenjevalnico uporabnih stvari, ki jih sami ne potrebujejo več, komu dmgemu pa bi lahko koristile. Na tak način so stare stvari dobile novo vrednost in niso končale v smeteh. Zadnji večer je potekala po slo vihra prireditev, s katero smo zaključili celoten teden. Na prireditvi smo za starše naših gostiteljev vsi skupaj izvedli pesem o okolju, ki smo se jo naučili v glasbeni delavnici, ter jim na kratko predstavili celotno izmenjavo. V petek zjutraj smo se polni lepih spominov poslovili. Upamo, da se še kdaj srečamo. Eva Ertl, 2. c Mentorici: Brigita Podgoršek Renata Merc Furman smo jih ravnokar videli m doživeh. Po krepki večerji, spancu m zajtrku smo pridobili energijo, ki smo jo potrebovah drugi dan našega potovanja, ko smo si ogledali Krakow. Za mnoge eno najlepših mest, ki si ga je težko ogledati le v enem dnevu. A potrudili smo se, kolikor je le šlo. Vodnica nam je razkazala velik del Krakowa, tudi judovsko četrt, grajsko območje in številne znamenitosti. Pravi utrip mesta smo občutili šele pri potepanju po njegovih ulicah, ki so polne mestnega vrveža. Po končanem ogledu in bogatem kosilu smo se odpravih na dolgo pot proti domu. Ko nekaj dni po potovanju urejam spomme na vse, kar sem doživela, sem prepričana, da bom o tem še mnogokrat razmišljala, saj je ta ekskurzija name naredila velik vtis. Od blizu videti dve zelo kontrastni delovanji človeka — prvi dan eno največjih grozodejstev m drugi dan čudovito kulturno stvaritev, je tema, ki mi nikoli v življenju ne bo dala miru. Tea Korošec, 4. b Geografska ekskurzija v Koprsko primorje Foto: G. Kovačič V četrtek, 27. septembra, smo se dijaki četrtih letnikov, ki smo si za izbirni predmet izbrali geografijo, odpravili na strokovno ekskurzijo v Koprsko primorje. Terenske vaje, ki smo jih tam opravili, predstavljajo del internega dela mature. Pogled na kraški rob Foto: G. Kovačič Poučni del ekskurzije se je začel že na avtobusu, saj smo med vožnjo opazovali okolico, poslušali razlago in ugotovitve zapisovali v delovni list. Ko smo prispeli na kraški rob, smo najprej odšli na grad Socerb, od koder smo imeli čudovit pogled na morje in mesti Koper in Trst. Po predstavitvi geografskih značilnosti Koprskega primorja in Krasa smo se z avtobusom odpeljali na ogled Luke Koper. Tam smo se lahko prepričali o pomembnosti pristanišča ne le za Evro- Merjenje naklona na klifu po, temveč tudi za širše območje, ter posebej še za gospodarski razvoj Slovenije. V Kopru so nam profesorji s Primorske univerze pripravili 2 vaji na terenu. Prva vaja je bila kartiranje mestnih funkcij v starem mestnem jedru s pomočjo aplikacije na pametnih telefonih. To je bilo za nas nekaj čisto novega, a smo vajo dobro opravili. Nato smo se odpravili še v Strunjanski zaliv, kjer so nam profesorji pokazali načine raziskovanja morja, razložili značilnosti kamnin na obali ter posebno reliefno obliko klif. Po napornem dnevu smo se utrujeni veselili prihoda domov. Prepričani smo, da nam je ekskurzija zelo pomagala pri razumevanju teorije, ki smo jo lahko uporabili v praksi, svoje znanje pa smo pri tem utrdili in še nadgradili. Nuša Steiner, 4. c Ogled Nacionalnega inštituta za biologijo in Botaničnega vrta Ljubljana V sredo, 10. oktobra, je naša gimnazija izvedla strokovno ekskurzijo oz. ogled Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in Botaničnega vrta Lju- bljana, katerega smo se, v spremstvu mentoric Irene Ljubeč, Darje Habjanič in Mojce Čeh, udeležili dijaki tretjih in četrtih letnikov. Zgodaj zjutraj smo se odpravili izpred gimnazije in že ob devetih prispeli v zamegljeno Ljubljano. Sledil je ogled Nacionalnega inštituta za biologijo, naj večjega neodvisnega javnega raziskovalnega inštituta za naravoslovje v Sloveniji, ki s skoraj 120 zaposlenimi deluje od 1. 1960. Gostitelji so nam razkazali delovne prostore in predstavili tri od štirih oddelkov inštituta (Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov. Oddelek za genetsko toksikologi j o in biologijo raka ter Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo). Četrti oddelek inštituta, Morska biološka postaja Piran (MBP), se ne nahaja v Ljubljani. Ekskurzijo smo nadaljevali z ogledom Botaničnega vrta Ljubljana, ki deluje Foto: Vita Pernat, 4. b že od 1. 1810. V času Ilirskih provinc je bil ustanovljen kot Vrt domovinske flore v okviru visokih šol, zasnoval pa ga je Franc Hladnik, ki je bil njegov prvi ravnatelj. Vrt je bil 1. 2008 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, včlanjen pa je tudi v mednarodno organizacijo botaničnih vrtov — Botanic Gardens Conservation International (BGCI) in mednarodno združenje alpskih botaničnih vrtov — Associazione Intemazionale Giardini Botanici Alpini (AIGBA). V botaničnem vrtu smo si ogledali tropski rastlinjak, v katerem so po posameznih kontinentih razporejene tropske rastline, skalnjak z rastlinami gorskih predelov in Krasa, močvirske rastline in rastline barij ter arboretum, kjer rastejo predstavniki dreves in grmovnic, tu pa uspeva tudi Mannontova lipa, ki je bila posajena ob ustanovitvi vrta, torej šteje 208 let. Tomaž Horvat, 3. dš Krajinski park Šturmovci V sredo, 4. 10. 2018, smo se dijaki 2. letnikov odpravili v Krajinski park Šturmovci, kjer nas je sprejel prijazen vodič Jože. Razdelil nam je učne liste in odpravili smo se na ogled Krajinskega parka Šturmovci. V prvi skupini smo med sprehodom po krajinskem parku opazovali glavne značilnosti pokrajine in ugotavljali, po čem se ta pokrajina razlikuje od ostale regije. V drugi skupini smo pozorno opazovali, katere rastline rastejo v Šturmovcih in jih drugod ni oz. niso tako pogoste. V tretji skupini pa smo ugotavljali, katere živali živijo v Šturmovcih. Med sprehodom in ob vodi- čevi razlagi smo se naučili, da je reka Drava velika reka, ki je svoj pečat pustila tudi pri oblikovanju pokrajine. Pri Ptuju vstopi v gosto naseljeno Ptujsko polje, dotakne se tudi Haloz in se razlije v največje slovensko akumulacijsko jezero — Ptujsko jezero. Pred izgradnjo Ptujskega jezera je imela reka Drava svobodno strugo, s prestavljanjem struge in njenih rokavov pa je ustvarila plodno raven. Razdeljena je bila na rokave, ki so spadali med otoke, poplavne gozdove in travnike. Občasno je tudi poplavljala, kar je podobo rečne doline nenehno spreminjalo in hkrati bogatilo vodne vire. Pokrajina reke Drave je doživela drastične spremembe leta 1978 s postavitvijo hidroelektrarne Formin, saj se je pretok reke zmanjšal za kar 20-krat. Številne mrtvice, reke, studenčnice in druga mokrišča so zaradi tega izginila, ta »trikotnik« med reko Dravo in Dravinjo ter gričevnatimi Halozami pod nasipom Ptujskega jezera pa se je ohranil in je od leta 1979 zaščiten kot Krajinski park Šturmovci. Ugotovili smo, da je tukaj precej več dreves kot drugod, prevladuje listnati gozd. Ena izmed značilnosti je tudi divja orhideja, vendar je zaradi gnoj e- nja in »preobrazb« travnikov v njive že močno ogrožena. Od grmovnih in drevesnih vrst prevladujejo predvsem vrbe, topoli, jelša, gaber, jesen ... V živalskem svetu je precej pestro. Na tem področju najdemo kar 237 različnih vrst ptic, pester svet vodnih nevretenčarjev, kot so na primer različne vrste kačjih pastirjev in čudoviti barvni metulji. Najdemo tudi veliko različnih vrst dvoživk, srnjadi, zajca, veverice, divje svinje, jazbeca, ježa ... »Najpomembnejši« predstavnik žival- skega sveta v Šturmovcih pa je bober. Ta je danes zaščiten. Za bobra so značilni ploščat, luskast rep, plavalna kožica med prsti zadnjih nog in veliki sekalci. Bobri dosežejo maso do 30 kg. So napol vodne živali, njihov velik in ploščat rep pa jim pomaga pri plavanju. Bobrovo domovanje (bobrišče) je velika »kupola«, ki jo te živali zgradijo iz blata in palic in stoji na bregu ali na sredi vode. Večji del leta so aktivni ponoči. Zbudijo se zvečer, v bobrišče pa se umaknejo Naravoslovna ekskurzija na Dunaj Foto: arhiv šole Foto: arhiv šole V sredo, 3. oktobra, smo se dijaki Ob šestih smo se zbrali pred šolo in tretjih letnikov odpravili na Dunaj. se z avtobusom odpeljali v avstrijsko Ekskurzija Celje, Šempeter V petek, 19. oktobra, smo se dijaki 2. a in 2. b odpravili na ekskurzijo v okviru predmeta umetnostna zgodovina. Pot nas je najprej vodila do Šempetra, kjer smo si ogledali izkopanine rimske nekropole. Na zelenici je razstavljenih več manjših delov grobnic in tudi štiri grobnice v celoti. Vodič nam je zelo podrobno predstavil zgodbo vsake grobnice posebej. Čeprav smo se lani pri umetnostni zgodovini učili o šem-petrski nekropoli, je vodič povedal ogromno zame novih in zanimivih podrobnosti o grobnicah, ki so bile že izkopane. Vsaka grobnica zase je umetniški dosežek, saj je vsaka okra- šena z različnimi reliefi in kipi. Vse grobnice pa imajo nekaj skupnih točk, na primer vsako varuje meduza ali grifon, vsaka ima tudi vsaj en relief, povezan s katerim od letnih časov. Ob vhodu v nekropolo so razstavljene tudi rimske obleke. Po kratki vožnji smo prispeli v Celje. Avtobus nas ni odložil neposredno pred našo naslednjo lokacijo, dvorcem Knežje mesto. V tej gotski palači, ki je sedaj že delno obnovljena, smo si ogledali dve razstavi, prva je bila o celjskih grofih, druga pa o rimski Celeji. Vodička nam je na prvi razstavi povedala ogromno o bogati zgodovini celjskih grofov in srednje- proti jutru. Sporazumevajo se z oddajanjem vonjev. V družini so razdeljeni po nekakšni hierarhični lestvici. Na vrhu je odrasel par, nato enoletni bobri in nato še mladiči iz istega leta. Hierarhične odnose vzdržujejo z oglašanjem, telesno držo in gibi. Parijo se navadno pozimi. Sprehod po parku je čudovit, sproščujoč, predvsem pa poučen. Andreja Štumberger, 2. a prestolnico. Najprej smo obiskali Planetarij v dunajskem zabaviščnem parku Frater, kjer so nam podrobno predstavili naše vesolje. Galaksijo, Osončje in Zemljo. Po ogledu predstavitve v Planetariju smo se odpravili v Naravoslovni muzej. Ogledali smo si bogato zbirko eksponatov fosilov in živali. Nato smo imeli prosti čas za kosilo v središču mesta. Ekskurzijo smo zaključili z ogledom dvorca Schonbrunn, njegovih veličastnih soban in parka. Na Dunaju smo uživali in se hkrati tudi kaj novega naučili. Ajda Drobnič veškem Celju. Za nameček smo imeli priložnost videti tudi lobanje celjskih grofov. Ostalo nam je še dovolj časa za ogled rimskih ostankov mesta. Najprej smo se morali spustiti na takratni gradbeni nivo. Lahko smo opazovali rimsko cesto, sistem talnega ogrevanja, mozaik in tudi različne kipe. K temu moramo na žalost dodati še prelepo oblikovane marmorne kamne, ki so jih Celjani v srednjem veku uporabili za gradnjo obzidja. Bilo je precej šokanto videti kip Rimljana z oklepom brez nog in brez glave, vgrajen v mestno obzidje. Po ogledu knežjega mesta je bil čas za kosilo in samostojni ogled mesta. Vsaka skupina je dobila svojo nalogo, gateli, in videli, kako so bile okrašene drugačno pot in poiskati smo morali njihove sobe in sobane. Na gradu pa različne znamenitosti. S pomočjo smo se o celjskih grofih naučili še prijaznih Celjanov in zemljevida na nekaj praktičnih stvari, ki smo si jih z delovnih listih je naši skupini le uspe- malo domišljije brez težav predstav- lo najti vse potrebno. Čeprav kip Ijali. Nekaj več smo izvedeli tudi o fotografa Josipa Pelikana ni ravno načinu življenja na gradu. Imeli smo Foto: arhiv šole atraktivnih barv, s svojo dinamično pozo na sredi trga pritegie precej pozornosti. To je bilo moje najljubše delo, ki smo ga imeli za nalogo opisati na delovnem listu. Po samostojnem ogledu mesta pa se naš ogled Celja ni kočal. Čakal nas je še celjski grad oziroma vsaj to, kar je od njega skozi stoletja odnašanja kamenja še ostalo. V dvorcu Knežje mesto smo precej izvedeli o celjskih grofih; predvsem smo tam spoznali njihove strategije, s katerimi so obo- možnost videti tudi razstavo Teater groze in Platno življenja dinastije celjskih grofov. Ambrož Rodošek, 2. a Šestnajstega oktobra 2018 smo se v okviru obveznih izbirnih vsebin dijaki 2. c in 2. d odpravili na strokovno ekskurzijo. Obiskali smo šempetrsko nekropolo in Celje. V Šempetru sta nam vodiča pokazala in približala zgodbe treh grobnic: grobnice Spek- London V Londonu Med 30. marcem in 2. aprilom 2019 smo se ptujski gimnazijci mudili v Londonu. Ekskurzija je bila še posebej zanimiva za tiste, ki so doživeli prvi polet z letalom in se prvič peljali s podzemno železnico. Oglede nam je popestrila vodička Maša s svojimi motivacijskimi metodami in humornim pristopom. Ogledali smo si vse, kar se je v tem kratkem času v tako velikem mestu dalo: veličastni Britanski muzej, londonsko mestno hišo, edinstveni dviž- ni most The Tower Bridge, grinviški poldnevnik, muzej voščenih lutk Madame Tussauds, seveda smo London občudovali iz 2 od 32 kapsul The Eye of London, odpeljali smo se tudi do največjega stadiona v Veliki Britaniji Wembley, ogledali smo si zunanjost Pavlove katedrale, se sprehodili čez Milenijski most do Shake-spearjevega gledališča Globe, videli in občutili smo utrip velikega mesta. Dobili smo nekaj časa za nakupovanje, v katerem pa je užival predvsem ženski del udeležencev ekskurzije. tacijev, Enijev in grobnice Kaje Vin-donija. V Celju smo se napotili proti Knežjemu dvoru in si ogledali mesto pod mestom, doslej največjo predstavitev ostankov rimske Cele j e, ter razstavo Grofje Celjski. O Knežjem dvoru smo izvedeli, da je grad najprej služil kot prebivališče grofov in knezov Celjskih, po 15. stoletju je bil vicedomski urad, kasneje pa postane po ukazu cesarice Marije Terezije vojašnica. Arhitektura obsega konjušnico, palacij, obrambni stolp in obrambni jarek. S pomočjo znanja umetnostne zgodovine 1. letnika smo tudi ugotovili, da so se zgledovali po gotskem slogu. V razstavi Mesto pod mestom smo si ogledali rimsko cesto, ostanke fresko poslikav, hipokavst... Po končanem ogledu smo se dijaki razdelili v skupine in samostojno odkrivali znamenitosti Celja. Obiskali smo tudi kip slovenske svetovne popotnice, pisateljice, poliglotke in teozofinje Alme M. Karlin. Nato nas je avtobus zapeljal do gradu Celje, kjer smo izvedeli, zakaj so grad zgradili in kakšnim namenom služi danes. Vodiča sta povedala tudi nekaj zanimivosti, kot na primer, zakaj je most pred vhodom v grad zalomljen. Sledila sta samostojni sprehod po dvorišču in dveh razstavah ter pot domov. Polonca Škerget, 2. d Tako zelo zanimivo in zabavno je bilo, da se bomo te ekskurzije z veseljem spominjali. Verjamem, da tudi vse tri profesorice. Pavel Čič, 1. a Dublin Kratek obisk Irske je bil zame nepozabno doživetje. Oboževala sem vsak trenutek, ki smo ga preživeli na enem izmed najbolj zelenih otokov sveta. V Irsko prestolnico Dublin smo prileteli v četrtek, 4. 4. 2019, pozno popoldne. Namestili smo se v hostlu, nato pa smo se odpravili na večerjo v znamenito središče Temple Bar. V petek smo se v ranih urah zjutraj odpravili proti Galwayu, kjer smo lahko ujeli ritem najznačilnejšega irskega mesteca. Občudovali smo njegovo lepoto in bili poučeni o njegovi pestri zgodovini, saj je mestu v srednjem veku vladalo kar 14 trgovskih družin. Po ogledu smo svojo pot nadaljevali proti veličastnim moherskim klifom. Prizor kot iz pravljice nas je pustil brez besed. Naravni spomenik ne slovi le po svoji veličastnosti, ampak tudi po dejstvu, da v času parjenja nudi zavetje 20000 parom ptic, med njimi tudi znamenitemu atlantskemu mormonu. Kljun pisanih barv je namenjen izključno privabljanju samic v času parjenja. Ko sezona mine, mu kljun odpade in zraste manjši. Zanimivi so se mi zdeli tudi škrati, imenovani leprechauni, ki so zaščiten simbol Irske. Vsak izmed njih skrbno straži svoj lonček z zlatniki, skrit na koncu mavrice. Če ga pri zbiranju zlatnikov zaloti človek, mu mora ta, preden ga človek izpusti, izpolniti tri skrite želje. Znani so tudi kot izdelovalci in popravljalci čevljev. Z ljudmi živijo že od vsega začetka. Če smo pozorni, jih lahko v irskih gozdovih opazimo še danes. Ha’penny bridge Naslednji dan je bilo na sporedu raziskovanje Dublina. Preizkusili smo se v vlogi Vikingov in si z amfibijskega vozila Viking splash tour ogledali znamenitosti irske prestolnice. V nadaljevanju smo si ogledali razstavo v Narodnem muzeju Irske, kjer smo med drugim videli ogromno zbirko zlatega nakita iz bronaste dobe. Ker smo se želeli poučiti še o navadah in življenju Vikingov, smo si ogledali stalno razstavo v vikinškem muzeju Dublinia. Dan smo zaključili z obiskom Molly Malone, prodajalke rib, ki je veljala za najlepšo žensko takratnega časa in jo Irci opevajo v svoji neuradni himni -In Dublin’s fair city. Prvo kitico pesmi smo se naučili tudi sami. V nedeljo, zadnji dan našega doživetja na Irskem, smo si v Guiness Sto-rehouse ogledali celoten postopek priprave piva, od žetve ječmena do pravdnega natakanja piva v kozarec. Pivo za katerega so značilni mehurčki, ki potujejo navzdol, je narejeno iz le 4 sestavin: vode, ječmena, hmelja in kvasa. Preden smo zapustili Dublin in se odpravib domov, smo si ogledali še umetnine v Narodni galeriji. Polni novih izkušenj in čudovitih doživetij smo se v poznih večernih urah napotili proti Sloveniji. Hvaležni smo za to nepozabno doživetje, ki bo vsakemu izmed nas prav gotovo ostalo v lepem spominu. Evelin Munda, 1. b IRSKI VETER V LASEH Dijaki prvih letnikov smo se letos na ekskurzijo prvič odpravib tudi na Irsko. Z željo spoznati in doživeti nepozabno pustolovščmo smo vznemirjeni m polni pričakovanj po slabih treh urah končno pristali v Dubbnu, kjer nas je najprej pozdravdo sicer za Irsko značdno vetrovno in deževno vreme. Bivab smo v hostlu, se predajah tradicionalnim okusom Irske m njenemu pestremu življenju v prestobiici. Le slabo uro iz nje pa smo se prek celotnega otoka podali na zahodno obalo, kjer v idih sredi prostranih travnikov le tu m tam stoji osamljena hiša. Na poti proti klifom, kjer smo ob močnem bučanju valov in kljub odločnosti na žalost spregledali vse redke ptičje družinice, smo se ustavili še v Galwayu. To je mesto, v katerem ulični umetniki žanjejo bučne aplavze in od koder iz pestre zgodovine izvira mnogo znanih besed, npr. linčanje. Obiskah smo tudi Narodno galerijo in Narodni muzej Irske, edmstven muzej Dublina, in spoznali vikinško kulturo, podobo srednjeveškega Dublina in njegovo arheološko ozadje. Seveda se navkljub rosnim letom iz Dublina nismo mogli vrniti brez obiska znamenite tovarne Ginness, ki je glavni razlog za obstoj mesta in stičišče prav vseh turistov. Za hip smo se na vikinškem vozdu prelevdi še v Vikinge in z bučnimi vzkhki nase opozorili vse mimoidoče »Kelte«. Kratka ekskurzija je ob prijateljih in poskočnih ritmih irske glasbe tako postala še krajša. A nora doživetja, mogočni pogledi m irski veter v laseh nam bodo prav gotovo še dolgo begali mish, ko bomo sedeh v šolskih klopeh. Izmenjava z I.I.S.S. Pietro Sette, Santeramo in Colle, 9. 4. 2019-16. 4. 2019 Dan 1 — Potovanje v Santeramo Ob 14. uri smo se zbrali, kovčke naložili v minibus in se odpravili proti tržaškemu letališču. V poznih večernih urah smo pristali v Bariju, kjer nas je že čakal avtobus, da nas odpelje v Santeramo in Colle. Premagala nas je lakota, zato smo si privoščili odlično italijansko pico ter se odpravili spat. Foto: arhiv šole Dan 2 — Sprejem na gimnaziji IISS Pietro Sette ter izlet v Matero Po toplem sprejemu na Gimnaziji IISS Pietro Sette v Santeramo in Colle je imel dijak Gimnazije Ptuj Marko Čeh za vse dijake, ki jim debata še ni zlezla pod kožo, predavanje o skrivnostih debate. Zatem so dijaki začeli pripravljati argumente na trditev "This house would ban ali violent sports". Popoldne smo obiskali Matero, unikat, vklesan v skale. DAL 9 AL 16 APRILE IISS PIETRO SETTE SANTERAMO IN COLU DEBATE: PALESTRA Dl COMPETENZE Foto: arhiv šole Dan 3 — Prvi krog turnirja in izlet v Bari V prvem turnirju so dijakinje in dijaki Gimnazije Ptuj debatirali z italijanskimi na temo Prepovejmo vse nasilne športe. Po uspešnem prvem krogu turnirja smo obiskali mestno hišo, kjer nas je pozdravil župan mesta Santeramo in Colle. Popoldne smo preživeli v mestu Bari, ob morju, v dežju. Pri županu Dan 4 — Dva kroga turnirja in slastno kosilo Dopoldne so dijaki debatirali na trditev »This house believes that parents should monitor ali the electronic devi-ces of their kids«. Po slastnem kosilu, sestavljenem iz tipičnih lokalnih dobrot, ki so ga pripravili profesorice in starši italijanskih dijakov, so dijaki nadaljevali s tretjim krogom turnirja na trditev »This house would ban ali the beauty con-tests." Po končanem napornem dnevu nam je zmanjkalo besed in energije__ Dan 5 — Četrti krog in Alberobello V soboto so se dijaki pripravljali in kasneje debatirali na trditev »This generatioifs life is better than the life of future generations«. Popoldne smo preživeli v znanem turističnem mestecu Alberobello, ki smo si ga ogledali v dežju. Zvečer smo v organizaciji italijanskih kolegov in dijakov večerjali v tradicionalni gostilni, kjer so nam postregli z različnimi tradicionalnimi jedmi. Po večerji smo se dijaki družili. Dan 6 — Lecce in Otranto Nedelja je bila namenjena obisku skrajnega juga, same pete Italije. Ogledali smo si baročni biser, Lecce, ki je geografsko zelo oddaljen, zgodovinsko pa ne, saj je mesto doživljalo tur- ške vpade kakor mesta, iz katerih prihajamo mi. Obiskali smo tudi obmorsko mesto Otranto. V poznih urah smo se vrnili domov. Dan 7 — Finalni krog Sklepna finalna debata na trditev »Anonymity on the internet does more harm than good.” Veseli smo, da sta se spopadli slovenska in italij anska ekipa, še bolj veseli, da je slovenska ekipa zmagala. Po debati smo se posladkali s torto, ki jo je pripravila kolegica iz gimnazije ISS Pietro Sette, zvečer pa je italij anska skupina priredila poslovilno zabavo za dijake in učitelje. Dan 8 — Pot domov Ker smo imeli let komaj pozno popoldne, smo dan preživeli v počasnem ritmu sprehoda po Santeramu, na katerega smo gledali že skoraj kot na domače mesto. Foto: arhiv šole Mednarodna izmenjava s Španijo Prvi teden februarja, 4. 2. — 9. 2. 2019, smo na gimnaziji Ptuj v okviru projekta ERASMUS+ z naslovom Higlight your surroundings gostili 10 dijakov iz španske srednje šole IBS Liceniado Francisco Cascales v Mur-cii. Gre za triletni evropski projekt, v katerega je poleg ptujske gimnazije vključenih še sedem šol iz sedmih evropskih držav: iz Španije, Nemčije, Italije, Francije, Švedske, Nizozemske in Norveške. Cilj projekta je pri mladih razvijati kompetence, kot sta na primer podjetnost in inovativnost, na področjih, vezanih na lokalno okolje. V prvem letu projekta smo dijaki oblikovali sprehod po mestu za mlade, v drugem letu smo se ukvarjali s kolesarskimi potmi v bližnji okolici. V tretjem letu pa smo pod mentorstvom Branke Šijanec, Brigite Podgoršek in Renate Merc Funnan vse skupaj nadgradili še s QR kodami ter z oblikovanjem spletnih strani svojega mesta. Prvi dan izmenjave smo dijakom iz Španije predstavili svojo državo, mesto in šolo. Da pa bi bil naš sprejem čim bolj »slovenski«, smo jim zapeli tudi slovensko ljudsko pesem in zaigrali na harmoniko. Navdušeni so bili nad bogato zgodovino Ptuja in različnimi projekti, ki jih ponuja naša šola. Druženje smo nadaljevali z ogledom Ptujskega gradu in drugih znamenitosti. Naredili smo veliko zanimivih in ustvarjalnih fotografij, seveda tudi s kurentom, ki smo jih kasneje uporabili na svojih spletnih straneh. V dopoldanskem času smo dobro usklajevali delo in smeh. Delo je potekalo v manjših skupinah. Naučili smo se oblikovati QR kode in spoznali, da so te zelo uporabne v turizmu in nas v današnjem času spremljajo skoraj na vsakem koraku. Večino časa pa smo namenili izdelavi in oblikovanju spletne strani Ptuja. Želeli smo si, da bi bile naše strani privlačne, zanimive, pa tudi pregledne in vsebinsko bogate. Za delo smo izbrali zelo priljubljeno orodje Wix, ki nudi preprost sistem za postavitev in urejanje spletnih strani in je primemo tudi za popolne začetnike. Prepričali smo se, da lahko spletne strani oblikuje prav vsak in da bomo to znanje zagotovo lahko uporabili še kje drugje. V četrtek so vse skupine predstavile svoje spletne strani, ki so bile zelo zanimive in namenjene zelo različnim uporabnikom. S svojimi izdelki smo bili zelo zadovoljni, za nagrado pa smo se lahko posladkali z našo tipično sladico »gibanico«. Seveda smo želeli našim gostom čim bolj približati tudi našo kulturo, zato smo v četrtek vsi skupaj prisluhnili recitacijam Prešernove poezije na že tradicionalni Prešemijadi. Gostje so bili presenečeni nad zanimivim proslavljanjem našega kulturnega praznika. Naše druženje se je vsak dan nadaljevalo tudi v popoldanskih urah. Zabavali smo se ob bowlingu, se sankali na Pohorju, nakupovali v Maribom in se sprostili v Termah Ptuj. Zadnji dan smo se odpravili na ekskurzijo v našo prestolnico in na Bled. V Ljubljani smo obiskali Etnografski muzej in se sprehodili skozi mesto. Na Bledu sta nas pričakala sonce in čudovit pogled na Blejsko jezero in Julijske Alpe. Seveda pa nismo mogli zapustiti Bleda, ne da bi naši gostje poskusili tradicionalno blejsko krem-šnito. Najbolj se nam je v spomin vtisnil zadnji večer, ki smo ga preživeli skupaj. Drug drugega smo popeljali v ritme značilnih plesov in peli znane pesmi, katerih besedila poznamo vsi. Za razliko od španskega temperamentnega in živahnega plesa se Špancem v vsakdanjem življenju nikamor ne mudi in znajo živeti zelo počasi. To je bila lastnost, ki nas je na začetku malce motila, ampak smo si kaj hitro vsi želeli živeti kot v Španiji. V soboto smo se polni novih vtisov in spominov s težkim srcem poslovili. Tolažili smo se z mislijo, da že 31. marca potujemo v Murcio, ko bomo spet srečali svoje nove prijatelje. V izmenjavo smo bili vključeni: Tine Čeh (3. b), Žiga Kolednik (3. b). Zarja Škerjanec (3. b), Žan Luka Tomanič (3. dš), Jan Drevenšek (3. dš), Rebeka Prelog (2. d), Zala Veselič (2. d), Kaja Tomasino (2. d), Tjaša Šterbal (2. d) in Ana Patemost (2. d). Zala Veselič Rebeka Prelog Kaja Tomasino Tjaša Šterbal Mednarodna izmenjava z IES Liceniado Francisco Cascales v Španiji (Projekt ERASMUS+ z naslovom Higlight your surroundings) Od 1. do 6. aprila 2019 je 10 dijakov 2. in 3. letnika imelo priložnost odkrivati deželo fieste in sieste, raziskovalcev in pomorščakov, kastanjet in flamenka ter nogometa in bikoborbe. Skupaj z mentoricama, Branko Sija-nec in Brigito Podgoršek, smo v okviru projekta Erasmus+ vračali obisk v čudovito mesto Murcia v jugovzhodni Španiji. Snidenja z novimi španskimi prijatelji smo se že zelo veselili, saj je od začetka februarja, ko smo se družili skupaj na Ptuju, minilo precej časa. Njihov topel sprejem in besede »Elola, bien-venido en espana« so nam hitro privabile nasmeh na obraz. Španski dijaki niso gostili le dijakov iz Slovenije, ampak tudi iz Norveške in Nizozemske. Bili smo zelo pisana druščina mladih, radovednih, ustvarjalnih in razigranih gimnazijcev. V enotedenskem druženju smo v manjših mešanih skupinah ocenjevali in izboljševali kolesarske poti in spreho- de po mestu, ki so jih zasnovali dijaki v prvih dveh letih projekta. Naša osrednja letošnja naloga pa je bila izdelava lastne spletne strani, s katero smo lahko izkazali svojo inovativnost in kreativnost. Dogajanje nam je popestrilo tudi debatno tekmovanje na aktualno temo o izstopu Velike Britanije iz EU. Ptujski gimnazijci smo se pokazali kot zelo izkušeni debaterji, saj smo bili pomembni govorniki v obeh ekipah, ki sta se pomerili v finalu. Skupaj s svojimi gostitelji smo si ogledali tudi mesto, se sprehodili po prečudoviti stolnici svete Marije in uživali ob plesu flamenka. Na šoli so namreč zelo ponosni na svoje plesalke, ki zraven rednega pouka veliko ur posvetijo zelo zahtevnim treningom. Navdušila nas je tudi španska kuhinja, ki je prava zakladnica zanimivih, okusnih in zdravih jedi, v katerih ne smeta manjkati olivno olje in paradižnik. Družine gostiteljice so nam doma seveda pripravile čisto pravo pael-lo (špansko različico rižote). V najlepšem spominu pa nam je zagotovo ostal predzadnji dan, ko smo se odpravili v pristaniško mesto Car-tagena, ki je svoj razcvet doživelo v času rimskega imperija. Ogledali smo si ostanke rimskega gledališča in amfiteatra ter obiskali pomorski muzej, kjer je razstavljena znamenita podmornica Isaac Peral, ena izmed prvih podmornic na električni pogon. Dan smo zaključili na eni izmed bližnjih plaž, kjer smo se sprehajali in igrali odbojko na mivki. Tisti najpogumnejši pa so tudi zaplavali v še precej hladnem morju. Prvi so v vodo seveda poskakali Norvežani. Ko smo se vračali v Murcio, smo lahko še zadnjič občudovali prečudovito pokrajino, velike nasade pomaranč, mandarin in limon, ogromne kaktuse ter visoke palme. Naše potepanje se je kar prehitro končalo. Novi španski prijatelji in Murcia nam bodo zagotovo ostali za vedno v lepem spominu. Brigita Podgoršek, mentorica Drugi športni dnevi in tabori 2018/2019 29. 9. 2018 Jesenski športni dan 29. 1. 2019 Zimski športni dan 18. 4. 2019 oz. 10. 6. 2019 Spomladanski atletski športni dan 14.—18. 1. 2019 Zimski športni tabor za športne oddelke 18.—21. 1. 2019 Zimski športni tabor za splošne oddelke ATLETIKA V četrtek, 27. 9. 2018, je v Mariboru potekalo ekipno področno atletsko tekmovanje za dijake in dijakinje srednjih šol. Gimnazija Ptuj se je tekmovanja udeležila s pomlajeno ekipo dijakinj. Kljub izredni borbenosti in zagnanosti nam ni uspelo osvojiti željenih 8000 točk, zato smo se morali zadovoljiti s še vedno odličnim drugim mestom. Več kot 700 točk so svoji ekipi priborile Ana Sto-lekar, Zala Cunk in Sara Serdinšek, za kar jim iskreno čestitamo. Tanja Solina KOŠARKA Foto: arhiv šole Košarkarsko tekmovanje za ptujske srednje šole V petek, 7. decembra 2018, je bilo na Gimnaziji Ptuj tekmovanje v košarki za dijake ptujskih srednjih šol. V konkurenci Gimnazije Ptuj, Strojne šole Ptuj in Elektro in računalniške šole Ptuj je osvojila prvo mesto ekipa domačih dijakov. Druga je bila Elektro in računalniška šola Ptuj, tretja pa Strojna šola Ptuj. Za požrtvovalno v obrambi in učinkovito igro v napadu je treba pohvaliti vse dijake Gimnazi- je Ptuj, posebej sta tokrat izstopala dijaka Peter Kropeč in Jaki Kovač. V odločilni tekmi med Gimnazijo Ptuj in Elektro in računalniško šolo Ptuj je Peter Kropeč dosegel 20 točk, Jaki Kovač pa 31 točk. Za Gimnazijo Ptuj so igrali še Mihec Korpič, Vid Kozel, Sebastjan Koštomaj, Aljoša Košto-maj, Lovro Lozinšek, Vid Cabrijan, Jaka Elorvat, Žiga Marolt, Gašper Polanec in Rok Ribič. Ekipo Gimnazije Ptuj je vodil Lovro Beranič, profesor športne vzgoje. Rezultati tekmovanja: 1. Gimnazija Ptuj : Elektro in računalniška šola 57: 43 / 23:22 2. Elektro in računalniška šola : Strojna šola Ptuj 43: 38 / 22:18 3. Gimnazija Ptuj : Strojna šola Ptuj 42:31 / 26:14 Vrstni red: 1. Gimnazija Ptuj 2. Elektro in računalniška šola Ptuj 3. Strojna šola Ptuj Lovro Beranič Področno košarkarsko tekmovanje Na Gimnaziji Ptuj je 18. decembra potekalo področno tekmovanje v košarki med gostiteljico Gimnazijo Ptuj in Šolskim centrom iz Slovenske Bistrice. Povsem zasluženo, a vendarle nekoliko presenetljivo, so zmagali dijaki Gimnazije Ptuj. Za srčno igro si je zaslužilo pohvalo celotno moštvo. Pri domači ekipi so tokrat z učinkovito igro izstopali Peter Kropeč, Jaki Kovač, Mihec Korpič, Lovro Lozinšek, Vid Cabrijan in Vid Kozel. Peter Kropeč je dosegel 14 točk, Jaki Kovač 24, Mihec Korpič 13, Lovro Lozinšek 4, Vid Kozel pa 2. Za Gimnazijo Ptuj so igrali še Sebastjan Koštomaj, Aljoša Koštomaj, Jaka Horvat, Žiga Marolt, Gašper Polanec in Rok Ribič. Ekipa Gimnazije Ptuj pod vodstvom profesorja športne vzgoje Lovra Beraniča se je uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja v košarki. Rezultat tekmovanja: Gimnazija Ptuj : ŠC Slovenska Bistrica 57: 54 (21 : 14, 16 : 19, 20 : 21) Lovro Beranič Četrtfinale državnega tekmovanja v košarki V torek, 22. januarja, je bilo na II. gimnaziji v Mariboru četrtfinale državnega tekmovanja v košarki za dijake. V konkurenci II. gimnazije iz Maribora, Gimnazije Ptuj in ŠC iz Rogaške so prvo mesto osvojili gostitelji. Nekoliko oslabljena, predvsem zaradi zaporedja dveh zahtevnih tekem, se ekipa Gimnazije Ptuj ni mogla nadejati boljše uvrstitve, kot je bilo na koncu zasluženo osvojeno 3. mesto. Najboljši Ptujčan je bil Peter Kropeč, ob njem pa je treba pohvaliti še Jakija Kovača, Mihca Korpiča, Lovra Lozinška, Vida Cabrijana, Jako Horvata, Gašperja Polanca, Žigo Maroha in Vida Kozela. Svoj krstni nastop sta opravila tudi Lan Kokol in Bor Žarkovič Preac. Ekipo Gimnazije Ptuj je vodil Lovro Beranič, profesor športne vzgoje. Rezultat tekmovanja: II. GIMNAZIJA MARIBOR : GIMNAZIJA PTUJ 84:51 (13:23, 25:13, 23:7, 23:8) ŠC ROGAŠKA SLATINA : GIMNAZIJA PTUJ 83:48 (15:10, 14:13, 32:13, 22:12) II. GIMNAZIJA MARIBOR : ŠC ROGAŠKA SLATINA 83:77 (22:22, 23:15,18:19, 20:11) Lovro Beranič ROKOMET Dijakinje Rokometna ekipa dijakinj Gimnazije Ptuj se je v petek, 23. 11. 2018, pomerila na področnem prvenstvu v rokometu. Prvenstvo je potekalo v Šolskem centru na Ptuju. Dijakinje so se pomerile z vrstnicami iz ormoške gimnazije. Po borbeni in do zadnje minute izenačeni tekmi je naša ekipa izgubila boj. V nadaljnje tekmovanje se je uvrstila ekipa Gimnazije Ormož. Suzana Maltar Rokometna ekipa dijakinj Gimnazije Ptuj s profesorjem Gorazdom Ojsterškom Foto: arhiv šole Dijaki Dvanajstega novembra 2018 se je v Šolskem Centru Ptuj odvijalo občinsko srednješolsko prvenstvo v rokometu za dijake. V prvi tekmi so se pomerili naši dijaki proti Strojni šoli Ptuj in doživeli poraz. Tudi v drugi tekmi so bili boljši vrstniki Srednje elektro in računal- niške šole Ptuj. Na koncu so predstavniki naše šole zasedli tretje mesto in se jim ni uspelo uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. Prvo mesto so zasedli dijaki Strojne šole pred Srednjo elektro in računalniško šolo in se tako uvrstili v naslednji krog. Tomaž Zemljič Mednarodni rokometni turnir za dijake v Zaprešiču V četrtek, 31. 1. 2019, smo se z rokometno ekipo dijakov Gimnazije Ptuj udeležili dvodnevnega tradicionalnega mednarodnega rokometnega turnirja za dijake v Zaprešiču na Hrvaškem, ki poteka že od leta 2011. Udeleženci turnirja so bili dijaki iz Ukrajine, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in mi, ki smo zastopali barve Slovenije. Z uspešnimi in dopadljivimi predstavami smo ugnali vse nasprotnike ter tako četrtič osvojili turnir, imenovan DaF cup. Tomaž Zemljič ODBOJKA V torek, 27. novembra 2018, je na Gimnaziji Ptuj potekalo področno tekmovanje v odbojki. Ptujske gimnazijke so se pomerile z dijakinjami Biotehniške šole in prepričljivo zmagale z 2 : 0. Tudi v drugo so premagale nasprotnice. Ekonomsko šolo Ptuj, in se tako z dvema zmagama uvrstile na regijsko tekmovanje. Drugo mesto med dekleti je zasedla Biotehniška šola, tretje pa Ekonomska šola Ptuj. Tudi pri fantih so slavili ptujski gimnazijci, ki so na igrišču pokazali veliko vztrajnosti in borbenosti. Po neobetav-nem prvem setu v finalu so v napetem zaključku tekme premagali drugouvr- Foto: arhiv šole ščeno Strojno šolo Ptuj in se tako uvrstili v naslednji krog tekmovanja. Tekmo za tretje mesto je dobila Elektro in računalniška šola, ki je porazila dijake Biotehniške šole Ptuj. Gorazd Ojsteršek Področno tekmovanje V ponedeljek, 3. decembra 2018, je na SS Slovenska Bistrica potekalo področno tekmovanje v odbojki. Najprej so se pomerile dijakinje Gim- nazije Ptuj z dijakinjami SŠ Slovenska Bistrica in zmagale z 2 : 0. Nato je sledila tekma dijakov Gimnazije Ptuj in Slovenske Bistrice, razpletla pa se je z zmago SS Slovenska Bistrica z 0 : 2. Odlično igro želimo ptujskim gimnazijkam tudi na naslednjem tekmovanju. Gorazd Ojsteršek Četrtfinale srednjih šol v odbojki Dijakinje Gimnazije Ptuj smo se v petek, 25. 1. 2019, udeležile četrtfinalnega tekmovanja v odbojki za srednje šole, ki je potekalo v Gimna- ziji Celje Center. Odigrale smo tekmi proti Gimnaziji Celje Center in proti II. Gimnaziji Maribor ter po borbeni igri priznale poraz močnejšim nasprotnicam. Ne glede na dva poraza smo se izkazale z igro in pokazale svojo borbenost. Za naslednje leto pa je naš cilj višja uvrstitev na tem tekmovanju v odbojki — ciljamo na finale (profesorju smo obljubile medaljo). Lara Pignar NOGOMET V sredo, 6. 2. 2019, je v športni dvorani Šolskega centra na Ptuju potekalo občinsko prvenstvo srednjih šol v nogometu za dijake. Sodelovale so štiri srednje šole. Poleg nas so tekmovali še Srednja elektro in računalniška šola Ptuj, Srednja in poklicna strojna šola Ptuj in Srednja ekonomska šola Ptuj. Največ znanja in spretnosti so pokazali naši gimnazijci, ki so osvojili prvo mesto in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Tomaž Zemljič V sredo, 27. 2. 2019, je v dvorani Šolskega centra na Ptuju potekalo področno prvenstvo v nogometu za dijake. Odigrana je bila ena tekma, in sicer med Gimnazijo Ptuj kot gostiteljico in Srednješolskim centrom iz Slovenske Bistrice. Foto: arhiv šole Rezultat tekme je bil 2 : 3 za goste iz go uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Slovenske Bistrice, ki so se s to zma- Tomaž Zemljič GIMNASTIKA Državno prvenstvo v športni gimnastiki V četrtek, 17. 5. 2018, je v Brežicah potekalo finale v športni gimnastiki. Ptujska gimnazija je nastopila z ekipo dijakinj v sestavi Vita Toličič, Anja in Mia Molnar, Vida Glatz in Zala Veselič. Tekmovanje je potekalo na treh orodjih (gred, preskok in parter). Z dobro izvedenimi vajami so naše gimnazijke na koncu zasedle odlično drugo mesto v ekipnem delu. Suzana Maltar Spomladanski športni dan V četrtek, 18. 4. 2019, smo na Mestnem štadionu na Ptuju izvedli atletski športni dan za tretje in četrte letnike. Dijaki so se pomerili v štirih discipli- nah, in sicer v metanju vortexa, v skoku v daljino z zaletom in v tekaških disciplinah (tek na 60 in 600 m). V prelepem vremenu je prireditev zelo uspela. Aktiv športnih pedagogov Zimski športni tabor za športne oddelke 2019 Smučarski športni tabor, na katerega smo šli dijaki 1. š in 2. š Gimnazije Ptuj, je bil odličen. Vsako jutro smo odšli na zajtrk v hotel, kjer smo imeli ogromno izbire in to je bilo všeč vsem. V istem hotelu smo tudi kraljevsko kosili in večerjali. Po zajtrku nas je vsak dan čakala jutranja smuka. Učili smo se pravilne osnovne zavoje in kasneje še zavoje po robniku. Se- veda smo imeli med vajami tudi nekaj prostih voženj, da smo se malce sprostili in uživali v smuki. Prav tako smo smučali po kosilu, ko smo si privoščili še več športne svobode. Naj večji užitek na taboru pa je bil, ko smo se lahko dokazali še na progi Jurgovo, ki velja za zelo zahtevno. Tudi vsakdanji uri v telovadnici, ko smo igrali različne športe z žogo, sta nam zelo ugajali. V prihodnje bi si želel čas v telovadnici še podaljšati in verjamem, da je podobno želel marsikateri od nas. Po večerji smo se odpravili v svoje bungalove, kjer smo se družili do nočnih ur. Ta tabor mi je bil v velik užitek. Enej Kovače c, 2. š Zimski športni tabor na Rogli V petek, 18. 1. 2019, smo se dijaki splošnih oddelkov Gimnazije Ptuj zgodaj zjutraj zbrali pred gimnazijo, na avtobus naložili smučke in se odpravili na zimski športni tabor na smučišče Rogla. Na poti smo pobrali še dijake Škofijske gimnazije Maribor. Po prihodu smo se raztovorili in kmalu odšli na smučišče. Vreme nam prvi dan ni bilo naklonjeno, vendar smo se kljub temu lepo nasmučali. Utrujeni smo se razpakirali in se nato zabavali ob športnih aktivnostih v veliki športni dvorani, ob koncu dneva pa smo si privoščili še obilno večerjo. V naslednjih dneh smo se že izkušeni smučarji podali na zjutraj lepo urejene proge. Smučali smo samostojno in se tako naužili prave zimske idile. V soboto smo z veseljem navijali za slovenske deskarje, saj je na Rogli potekal tudi svetovni pokal v deskanju na snegu. Podpora domačega občinstva je pripomogla, da se je na 3. mesto uvrstil Slovenec Rok Marguč. V naslednjih dneh se je vreme razjasnilo in tako smo imeli idealne pogoje za smučanje, v kate- Foto: arhiv šole rem smo ob druženju s sošolci neizmerno uživali. Po opravljenih obveznostih na smučišču smo se lahko sproščali tudi v športni telovadnici, kjer smo se preizkušali v različnih športih, na voljo sta bila še uporaba bazena in savne in spust s sankami, časa pa ni zmanjkalo niti za popol- danski počitek. Utrujeni in polni vtisov ter bolečih mišic smo se v ponedeljek, 21. 1. 2019, vrnili pred gimnazijo, kjer so nas že nestrpno pričakovali naši starši. Udeleženec tabora Sprejem novincev Tako, in je za nami tudi letošnji sprejem novincev! Dijaki smo se v ponedeljek, 24. septembra, zbrali v šolski telovadnici, kjer smo radovedni spremljali dogajanje na letošnji »fazanjadi«. Z zanimanjem smo spremljali vse igre, ob katerih smo se pošteno nasmejali in podoživljali občutke, v katerih smo se tudi sami znašli pred nekaj leti, ko smo opravljali podobne naloge. Sku- Sejem dejavnosti V četrtek, 4. 10. 2018, smo na Gimnaziji Ptuj izvedli sejem dejavnosti. Na dogodku smo predstavili vse dejavnosti, ki se trenutno izvajajo na gimnaziji. Dogodek je bil obvezen za dijake 1. in 2. letnikov, ostali pa so imeli pouk po rednem umiku, saj te dejavnosti že poznajo in se jih udeležujejo. Dejavnosti so predstavljali starejši dijaki, ki so si sami pripravili paj s prvimi letniki smo tudi mi tiho mrmrali dolgo zaprisego, ki je ključni del gimnazijskega vsakdana;). Letošnjo prireditev so pripravljali dijaki 2. b-razreda, ki so se v izbiri iger in v organizaciji dogodka dobro odrezali. Prvi letniki so se med seboj pomerili v petju in plesanju, pokanju balonov na zanimive načine in na poligonu z ovirami. Na koncu so z minimalno prednostjo slavili dijaki iz predstavitveni kotiček, s katerim so poskušali navdušiti čim več drugih dijakov. Kot predsednica dijaške skupnosti sem se sprehajala med dijaki in na lističe zbirala ideje, predloge, pobude, želje, ki bi jih mlajši dijaki želeli uresničiti. Menim, da je bil dogodek dobro izpeljan, saj so dijaki spoznali dejavnosti iz prve roke, takoj so lahko dobili 1. d, ki jim za nagrado ni bilo treba pospraviti telovadnice, dobili pa so tudi zastonj palačinke v šolski petici. Verjamem, da se prvi letniki sedaj na gimnaziji počutijo popolnoma sprejete, saj so še zadnji preizkus pred starejšimi dijaki opravili z odliko. Srečno fazančki, zdaj pa novim uspehom naproti! Urška Kiselak, predsednica Dijaške skupnosti povratne informacije in se k želeni dejavnosti tudi prijavili. Upamo, da bo s pomočjo takih dogodkov čim več dijakov našlo sebi primeren krožek, ki ga bodo z veseljem in entuzi-azmom obiskovali. Urška Kiselak, predsednica Dijaške skupnosti Razstava likovnih del desetih ustvarjalcev 3. decembra 2018 smo v šolski avli ob 11.00 odprli 3. razstavo umetniških del gimnazijcev z naslovom Človek je. V uvodu nam je zaigral šolski bend 3. b-razreda z imenom Štiri petine. Zbrane je nagovoril ravnatelj Boštjan Šeruga in se v govoru navezal tudi na svetovni dan človekovih pravic. Človek lahko s svojo pravico do svobodnega ustvarjanja, tudi likovnega, izraža najgloblje in edinstvene dele sebe, kar smo skozi različne tehnike ustvarjanja videli in začutili v vseh zbranih delih. Za zaključek smo spet prisluhnili našemu bendu, nato pa so si zbrani ogledali umetnine desetih mladih ustvarjalcev, katerih dela bomo, med mnogimi drugimi, zagotovo spremljali še dru-god. Katarina Vaupotič, kulturna organizatorka Likovna razstava Aleksandra Štumbergerja Dijak 3. letnika predstavil svoje raznoliko likovno ustvarjanje. Na Gimnaziji Ptuj je veliko nadarjenih umetnikov, kar nam dokazujejo mnoge razstave, ki predvsem v zadnjih letih bogatijo šolsko avlo. 25. marca 2019 smo se zbrali na otvoritvi tokrat malo drugačne samo- stojne razstave Aleksandra Štumbergerja, dijaka 3. b-razreda. Skozi zbirko risb, slik in fotografij smo lahko opazovali razvoj in izpopolnjevanje njegovega sloga. Spretnost, ki jo zahteva obvladovanje različnih tehnik, je vidna tako v realističnih portretih in pokrajinah kot v zabavnih, na čase nadrealističnih risbah in fotografijah. ki govorijo kar same zase. Z nagovorom nas je k ogledu povabil ravnatelj Boštjan Šeruga, Aleksander pa je razstavo odprl z razkritjem virov svojega navdiha in motivov, ki ga likovno zanimajo. Katarina Vaupotič, kulturna organizatorka Gimnazija Ptuj Volkmerjeva cesta 15 2250 Ptuj Telefon: +386 2 748 28 10 Telefaks: +386 2 748 28 28 E-pošta: info@gimptuj.si Naša šola je prostor delavnih, ustvarjalnih in strpnih ljudi. WWW.GIMPTUJ.SI 1869 20h GIMNAZIJA PTUJ Oblikovala, uredila in jezikovno pregledala: Marija Holc Zasnova celostne podobe: Renata Merc Furman Naslovnica: arhiv šole