-----------TfdlRF 140. številka._Ljubljana, v j&ttakffik 2. jalija._XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. vsak dan *ve4er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za nesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t u j e dežele toliko več, kakor po&tnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj bb izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravniStvoje v Gospodskih ulicah Št. 12. Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročito. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim j potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dob6 VBe številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za . . 13 gld. — kr. n 6 „ 50 „ n • 3 „ 30 „ n . 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto . . . . . 15 gld. — kr. ■ 8 „ s 4 „ B 1 „ 40 „ P"* Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne ozi- ramo na dotično naročilo. Upravtidštvo ,,Slov. Naroda44. V IJubljaiil 2. julija. Francozi se jako brigajo za Rusijo in zlasti za njeno vojsko, ker se nadejajo, da bodo kedaj Rusi pomagali maščevati se jim za poraze v zadnji vojni z Nemčijo. Pa tudi na Francoskem bo nasprotniki zveze z Rusijo, kateri trdijo, da Rusi od nje utmajo zase ničesar pričakovati. V „Revue des deux Moudes" bil je priobčen članek, v katerem se dokazuje s političnega in vojaškega stališča, da bi taka zveza ne bila koristna za Francijo. Rusija bi še Avstrije ne mogla zadržavati, da ne bi pomagala Nemcem. Predno bi Rusi mogli poslati dovolj vojske na zapadno mejo, bi Nemci že zaseli Pariz in francoske vojne sile uničili ter bi se potem obe državi, Avstrija in Nemčija, obrnili proti Rusiji in jo natepli. Tedaj je bil LISTEK. Slike kazaške. 1S1 azalc-čeHofil. Češki napisal E. J e I i n e k, poslovenil P o d v i d o v s k i. V tem pripovedovanji bomo sicer daleč od Kazačine a vender bo iz tega kazaška črta! — Sergej Ivanovič Rostovskij, doslužeu rusk polkovnik, je Slovan v najlepšem pomenu te besede. Sam si je olepšal sobo svojo s podobami, in azbuka mu je nad vse: a v tem ne vidi, kakor nekateri učeni gospodje Moskovski, prvih pogojev — slovan-stva. S kratka Sergejev Ivanovič Rostovskij ni se-bičnež, spoštuje ino prepričanje ino nravnostno ded-ščino, kakor svojo vlastno. Ne muči ga, da mi Čehi nesmo pravoslavni in da pišemo z latinico, včasih Poljakom očita nepremišljenost, toda visoko ceni njihovo domovinsko naudušenost in želeč jim odkritosrčno boljše bodočnosti obrača se z nevoljo od takšnih svojih krajanov, kateri bi hoteli Poljake utopiti v žličici vode: strastno ljubi Ukrajino, da on sam je goreč — „ukrajinotil, pristaš te vrste izobraženega občinstva ruskega, katero je osvedo-čeno, da bi Ukrajina znamenito pripomogla k slavi ruskega carstva, da bi jej bil (dau samostojen, vla-sten razvoj, to je, ko bi se mogle vRe stranke ka- ta članek vzbudil veliko senzacijo. Sedaj je pa nekdo v „Nouvelle Revue" priobčil članek, v katerem dokazuje, da je vsaj z vojaškega stališča neosnovano, kar je trdil pisatelj omenjenega članka v „Revue des deux MondesV Pisatelj primerja pred vsem avstrijsko in rusko vojsko in slednjo hvali, kar se tiče discipline, hrabrosti, neprestrašenosti in sploh vseh lastnosti j, katere vojski zagotavljajo uspeh in zmago. Ruska vojska je pa tudi jako mnogobrojna. V miru šteje do 30 000 častnikov in 800.000 vojakov redne vojske in 50.000 kazakov, torej vkupe 880.000 mož. Ko se objavi vojna, ona pokliče: prvi dan 1,500.000 reservistov in 100.000 kazakov, in kmalu zatem pa 400.000 mož iz dveh milijonov broječega opolčenja prvega sklica, če ne štejemo častnikov, ki so v disponibiliteti in reservi. Tako ima vkupe 50 000 častnikov in 2,850.000 vojakov. Če odštejemo ves koutingent opolčenja in vso kazaško vojsko, vse turkestanske in sibirske čete, ter čete, ki se bodo sklicale, da opravljajo lokalno službo, nadomestue reserve, ima Rusija vender nad 2 milijona vojakov pripravljenih za evropsko vojno. Seveda vsa ta vojna sila se ne bode zbrala v štirinajstih dneh na meji, kakor se more nemška vojska, pa tudi ne v jedne m meseci. Vender Rusija lahko v štirinajstih dneh zbere ob zapadni meji nad 600.000 vojakov za boj in nad 100.000 za posadke v Kovnu in po drugod na Poljskem. Čez štirinajst ilnij bi Rusija lahko poslala zopet pol milijona vojakov. Nazadnje bi koncem šestega tedna zopet prišlo na bojišče 500.000 mož. Drugi bi pa prišli na bojišče sedmi ali osmi teden, kakor bi bilo treba Vojske, ki bi odšle na bojišče, bi se pa hitro nadomestile z reservami in opolčenjem v sredini dežele. Največ je pa vredno za Rusijo, da ima dovolj ljudi j, s katerimi bode hitro lahko nadomeščala zgube na bojišči. Iz povedanega sklepa francosk list, da Rusija lahko pride z dovoljnimi silami še za časa na bojišče, da pomaga Franciji, ko bi jo napali Nemci. zaškega in sploh maloruskega naroda polagoma v javuem živenji in v šoli razvijati. »Najbolj mrzel je Sergeju Ivanoviču velikoruski jezik v nižjih šolah ukrajinskih, s čimer si je razlagal inače nerazumljivo nizko stopinjo evropske izobraženosti v naročji poetične Kazačine, katera se vender s tako zname tii tirni duševnimi darovi v marsikatere j reči odlikuje i pred mirni slovanskimi rodovi. S tem ni rečeno, da bi Sergej Ivanovič ne bil „ skozi in skozi" dober velik ruBk domoljub; nasprotno, ako je govoril za nekake privilegije za ljubljeno Kazačino, stvoril je to gotovo v popolnem prepričanji, da Ukrajina naravno v vrstah naro lov razvita postane to, kar ni, biti more, in mora biti: blagoslovljena zibelka ljudi j domovini v najšir-jem pomenu koristnih. Sergej Ivanovič neče, da bi mej Kazaci prenehala tradici jonalna povest o tožnih pesnih, o poetičnej nravi, o krasnih ogujeuih mo-lodičjih očeh in o čarobnih „črnoobrvih" devojkah. „Č)ort znajet!" vskliknil je Sergej Ivanovič često, „saj je teh Chacholov*) petnajst milijo-uov, takovo pergiSČe ima vender pravico na nekatere privilegije, da bi se hitreje razvilo. Saj car „batuška" to vender popravi, uvidite . . . prej ali pozneje mora priti do tega ..." *) Chachol tako rekajo zaničljivo VelikoniBi Mnlo- rusom. To je v kratkpm vsebina članka. Francozi hrepene po maščevanji in iščejo zaveznika, to je razumljivo. Da bi pa Rusija Francozom na ljubo hotela provokovati vojno z Nemčijo in Avstrijo, nikakor ni verjetno. Politični razgled. Notranje dežele. V* L i ub Ij an i 2. julija. Delegaciji sta že v četrtek končali svoje zborovanje. Oba predsednika sta v svojih govorih poudarjala veliko pomenljivost, da so se krediti za brambo države dovolili jednoglasno, sicer sta pa izjavljala nado, da Be ohrani mir. Te dni je imela zveza nemških kmetovalcev na Češkem občni zbor. Pri tej zvezi je že 128 društev in 17 se jih je pa še oglasilo. Vsa ta društva imajo 15.559 društvenih članov, k temu se pa pridruži še Šumavska zveza, ki ima 20.000 članov. Pri občnem zboru so seveda hudo zabavljali proti vladi. Izrekli so se proti teuiu, da bi se osnoval občni avstrijski kulturni sovet. Nemci morali bi ravno tako izstopiti iz avstrijskega kulturnega soveta, kakor so iz deželnega kulturnega soveta. Razgovar-jali so se mnogo bolj o politiki, nego pa o kmetijstvu. V u a n j «' «-niški cesar odpotuje m j 10. in 15. dnem t. m. v Peterburg, da se znide z ruskim carjem. Ruski listi sicer jako z veseljem pozdravljajo prihod nemškega vladarja, a posebno važnosti mu ne pripisujejo. Pišejo, da hoče cesar carja pohoditi samo zaradi tega, ker je laui bil car prišel v Be-rolin. Ta pohod pa utegne vender nekoliko pripomoči, da se ohrani evropki mir. ItiiiiiuiisUi minister vnanjih zadev bil je prišel v Berolin, da je izročil pismo kralja Karola cesarju. V pismu kralj izreka svoje obžaovanje, da je umrl cesar Friderik. Pismo pa ima le privaten značaj. Na oficijalno naznanilo, da je nastopil CtMr, katero je nesel general pl. Scbieffeu v Bukurešt, node pa prinesel odgovor kak geueral. Proti nekemu dopisniku se je izjavil rumunski minister, da se bode sedanja vlada držala iste vnanje poli-litike. kakor se je prejšnja Ministra je v sprejel tudi Bismarck, ki baje odobrava rumunsko vnanjo politiko. Cesar je podelil rumunskemu ministru red Rudečega orla prvega razreda. Mej Boulangerj evimi pristaši in bonapartovci nastal je resen razpor. V Gharentu so bili boulau-gerjevci postavili z i kandidata Derouleda za 1'ran-<>ONko zbornico, ne da bi se bili poprej sporazumeli z bouaparti8ti. V tem okraji je bi poprej vselej bonapartist voljen. To je bil povod razporu. Ko so po volitvi začeli nekateri boulangerjevci, da bi odstopil od svoje kandidature v prid zmerno-republičanskemu kaudidatu, je to silno razkačilo bonaparti8te. Princ Viktor je poklical vodje njegove stranke v Bruselj. Posvetovali so se in sklenili, da ne bodo več podpirali Boulangerja, ako se izreče za bonapartiste. Dopisi. Iz Celovca 28. junija. — Zadnja Številka „Villacher allgeraeine Zeitung", kateri list se že od nekedaj s svojimi brezozirnirai napadi na Slovence in Slovane sploh, osobito pa z nesramnimi psovkami do slovenske uaše duhovščine še prav posebno odlikuje, je izostala in naročniki prijeli jso danes ua-mesto nje naslednjo izjavo: „Deutsche allgemeine Zeitung". An unsere lieb-vverthen Gesinnungsgenossen. Infolge der von geg-nerischer Seite veranstalteten, von einem augenblick-lichen Frfolge begleiteten Machenschaften, welche welche wir in der zunachst erscheinenden Ausgabe eini gehend beleuchten werden, war die Herstellung der Nr. 52 der „Deutschen Allgemeinen Zeitung" fllr heute unmoglich. Es vvird alles angevvendet werden, um die auf abBcbeulichen Absichten zurtickfiihrenden Hindernisse zu^beseitigen und hojfen wir, dasa uns dies inner halb der nachsteu Tage gelingen wird. Villacb, 28. Juni 1888. Mit treudeutscbem Gruss die Schrift-leitung der „Deutschen Allgemeinen Zeitung." Prečitavši to neslano okrožnico, menil bode vsakdo, da bo se kovale za hrbtom slavnih teh Be-ljaškib matadorjev Bog zna kake intrige; mnogo jih bode, ki bodo preklinjali skozfnekaj dnij tudi nas uboge Slovence, meneč, da smo mi porinili zagvozdo v Beljak. A stvar je drugačna. Izdajatelj kakor tudi urednik in večina sodelavcev tega lista so pravi pravcati kruhoborci in bi kaj radi le sami dobro živeli, tiskar in stavci pa naj bi jim izgotovljali list za listom „der guten und heiligen Sache wegen" brezplačno. Tako je prišlo, da je prišel tiskar pri tem podjetji skoro na kant in da je bil konečno primoran, ustaviti delo. Možje, ki hote po „Beljačanki druge učiti olikanoBti", potrebujejo sami le priživo še prave šole. Žal, da mi ravnokar čas ne pripušča, Vam te gospode še nekoliko bolj natanko osvetliti; naznanil Vam pa bodem pri priliki rad kaj več, osobito, kako se morajo potiti od samega letanja po tej gospodi črevljaiji, krojači, krčmarji itd, da nič ne dobijo in tedaj povrhu za dobiček še svoje čevlje raztrgajo. Kakor čujemo, tiskala bode gorenji list za po skušnjo sedaj tiskarna J. in R. Bertschinger v Ce-lovci; to da le tedaj, ako se bode vsaka številka že naprej plačala. Ker pa 8e naši tukajšnji bratje „des einigen Deutschlands" sedaj že dalje časa mej seboj koljejo ter si drug drugemu mečejo v lice po listih razne psovke, ne bode mogoče kuhati pod jedno streho dva nasprotna si liberalna nemška lista in se bode slovenski renegat Dobernik z svojimi „Freie Stimmen" s 1. oktobrom t. I. preselil iz Bertschingerjeve v Leonovo tiskarno, kjer bode najbrže slednje tudi zagrebel, — kajti hudomušni ljudje pravijo, da so postali .prosti gasi" brezglasni, da so skoro oglušeli in da hirajo za sušico Takošne so razmere naših Švabov. In ljudje te baze, ki delajo na Koroškem propagando za ve-likonemštvo, naj bi imeli povsod prvo in odločilno besedo ? Povodom smrti pokojnega nemškega cesarja Friderika I. naši paugermani neso tako besneli, nego pa pri smrti pokojnega cesarja Viljema. „Celov-čanka" je pač tudi ta pot pretakala krokodilove solze, a ni se oblekla v črni rob; veliki Nemec Dobernik zvijal se je v predalih „Fr Stimmen" na vse mogoče načine, da bi se olepšal in v novic predstavil nemškemu svetu kot duhovitega viteza žalostne poBtave. „Beljačanka" je že takrat te žko dihala in „Trauer-Versaramlung" je ta pot tudi splavala po vodi Nemška naudušenoat se je tedaj za nekoliko že ohladila, le našemu mestnemu zboru se je zdelo potrebno dati javno duška svojim potrtim srcem. Župan Envein spominjal se je cesarja Friderika I. s solznimi očmi, drugi mestni očetje pa so se zmatrali dolžne, govor stoje poslu sati. —• Tako se vedejo naši mestni očetje na čelu jim župan sam. Pomilujemo jih, pomilujemo pa tudi kratkovidnost tukajšnjih organov. Iz Kamniškega okraju 30. junija. [Izv. dopis.] Dne 27. junija zbrali Brno se v polnem številu k letošnjej okrajnej učiteljskej konferenci v Šent Vidu poleg Lukovice. Ob 9. uri otvori gosp. nadzornik Andrej Žumer zborovanje, pozdravi na-vzočne učitelje in učiteljice tvr imenuje svojim namestnikom g. nadučitelja Janka Janežiča. Zapisnikarjem bila sta voljena per acclama-tionem gospodičina Moos-ova in učitelj Marolt iz Brda. Gosp. Janežič imel je| nalog, rešiti vprašanje, kako naj učitelj goji petje pri* začetnikih in na višjej stopinji dvoglasno petje. Poročevalec rešil je nalog kratko, a jedernato; naposled dodal nam je praktični poskus, kako naj se pesen dvoglasno obravnava. Zatem Bledilo je poročilo g. nadzornika, obširno in zanimivo, kakor vselej. Oglejmo si je ne-koliko V prvo omenja premeinb učiteljstva našega okraja, potem navaja važnih odlokov, kateri učiteljem še niso znani. Omenjen naj bo le oni, v katerem se priporoča šolskim vodstvom gospodarski list „Kmetovalec" s prilogo „Vrtnar", katerega izdaja kmetijska družba kranjska. Učitelji, kateri imajo šolski vrt, goje tedaj tudi — rekel bi naj-važneji stroki kmetijstva, — sadjarstvo in zelenjadar-stvo, naj marljivo dopisujejo temu listu. Šolska oblastva prizadevajo si mnogo, da se šole našega okraja množe ter razširjajo. Da se je tekom pretečenih let mnogo v tej zadevi storilo, o tem priča le število učnih močij, katere so se (tekom zadnjih let) pomnožile za 8 %. Šolske Bobe na nekaterih šolah prosijo podpore — v napravi in popravi raznih učil, osobito šolskih klopij. Tu in tam bo šolske sobe vlažne, naj se sedaj prav pridno prezračujejo. Šolsko obiskovanje, osobito rednost tega, se je zdatno zboljšalo. Mnogokrat ovira fabriško delo obiskovanje, v nekaterih krajih pa so razne nalezljive bolezni prisilile oblasti, da so se morale dotične šole zaključiti, ali se je pa obiskovanje otrokom iz posameznih vasij prepovedalo. Z napredkom šol tukajšnjega okraja bil je g. nadzornik v obče zadovoljen, pri nekaterih šolah elo popolnem, le tu pa tam omenil je nekatere pedagogičue nedostatke. Z obnašanjem učiteljev v šoli in izven šole bil je povsem zadovoljen. Zatem poročal nam je g. Štefančič, kako naj se uspešno uporablja pri risanji drugi del Eich-lerjevih ris. predlog. Poročevalec rešil je nalog tudi v splošno zadovoljuost. Četrta točka „Kako bi naš okraj najprimernejše proslavil 401etnico vladanja Nj. veličastva presvetlega cesarja" bila je jako zanimiva. Gospod Pogačnik poročal nam je in razkladal, kako naj učitelj v prostej vasi, malej občini proslavi omenjeno slavnost ter priporočal, da se prilično razdeli knjižica nNaš cesar 1848 do 1888." Učiteljstvo, ki je v prvej vrsti poklicano ucep-ljevati in gojiti patrijotični čut v mladih srcih šolske dece, skrbeti bode moralo, da s šolsko mladino vred, dostojno in kolikor možno slovesno praznuje 40letnico vladuuja Nj. veličastva. Slično gospodu Pogačniku poročal nam je g. Paternost, le s to razliko, kako naj bi se ta slavnost vršila v trgu. „Kako pa naj mi učitelji skupno praznujemo slavnost to? Z banketom, govori, napitnicami, besedo! — vse lepo, patnjotično io krasno! A vse te lepe misli zginejo prav tako hitro, kakor se razpršijo pene po Čistej studenčini. Kaj trajnega, vidnega in vzglednega priredimo, kakor so vidna in vzgledna dela presvetlega vladarja. Kaj za 401etnico bolj pomenljivega, bolj trajnega bi se teško kdo izmislil, kakor da se ustanovi „društvo učiteljev Kamniškega okraja", čegar namen bi bil, skupno zastopati interese učiteljev, potegovati se skupno za zboljšanje naših plač (grda beseda finančnemu ušesu!) ter po vzgledu cesarjevem nikdar in nikomur ne dopustiti kratiti naših pravic." Tako g. Tran te. Burno odobravanje sledilo je tem besedam. — Bodi pozdravljena vez, toliko zaželjena in tolikrat imenovana. Utelesi se, cvitaj in rasti v korist — duševno in gmotno, vseh tovarišev. Volil se je začasni odbor, kateremu je nalog, izdelati pravila ter ja predložiti vladi v potrdilo. V tem odboru so gg. Burnik, Javoršek, Let-nar, Paternost in Kecelj. V okrajno-knjižničnem in stalnem odboru ostal' so stari odborniki. Naposled volili smo dva zastopnika gospoda Letna rja in Javoršeka v c. kr. okrajni šolski svet, za nastopno dobo. Sledili so še nekateri samostojni nasveti. Gosp. nadzornik se na to zahvali gospodom poročevalcem in vsem udom konference, potem za-kliče „slava" presvetlemu cesarju — in na to za-doni gromoviti „živio", v> s zbor zapoje z naudu-šenjem in krepkim glasom cesarsko pesen. K sklepu se še g. JanežiČ zahvaljuje g. nadzorniku,za izvrstno voditeljstvo konferenčnih razprav. Potem podali smo se v g. Škofičevo gostilno, kajti naš želodec nas je resno opominjal, da je po-ludne že davno davno že minulo. Bilo nas je skupaj 37 zborovateljev, in g. Škofic nam je z okusnim jedilom in dobrim cvičkom ceno in izvrstno postregel. Koncem zborovanja pridružila sta se konferenci zastopnika čast. duhovščine, |gg. Koblar in Škufca, oba vneta prijatelja šole in učiteljstva, koncem obeda pa so nas počastili: državni in deželni poslanec g. prof. Š u k 1 j e in g. notar Kersnik ter okr. sodnik g. P o 1 e c. Omenjeni gospodje, uneti prijatelji učiteljstva, ogledali so Bi tudi v Šentvidskej šoli razstavljena risarska dela Kamniške obrtno-nadaljevalne šole. Stoprav tretje leto teče, kar se je ustanovila ta šola, a vender je pod vodstvom marljivega vodje, nadučitelja g. Burnika dosegla že prav lepe uspehe. Gospodom pa, ki so nas blagovolili počastiti, osobito gg. poslancema, katera sta nam v krasnih govorih kratila čas, kličem: Slava takim stanovitnim in značajnim gospodom, ki se ne dajo motiti po nekaterih nazadnjaških učiteljskih in šolskih nasprotnikih (in temu prištevam jaz i „leks Dunkel-8tein")! Slava jim! • Blažek. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je 20 cekinov g. Paverju, svetlopiscu (fotografu) v Kranji, za svetlopiBne podobe iz Svete dežele. — (Gospod M. Wurner,) profesor pri-rodoznanstva in matematike na tukajšnji gimnaziji, je umirovljen in dobil je tem povodom Najvišje priznanje. — (Janežičev n e m h k o s 1 o v e n s k i slovar.) Ravnokar nam javljajo iz Celovca, da je Janežičev nemškoslovenski slovar, ki ga pripravljajo za tisek nekateri Ljubljanski profesorji, že dotiskan do črke nn". TiBkanje napreduje toli lepo, da bode ves slovar skoro dotiskan, in gotovo je, da že s prihodnim šolskim letom pride v knjigotrštvo. — (Znanstveno predavanje.) Jutri bode predaval v našem deželnem muzeji g- prof. A. Kaspret „0 stanju gorenskegakme-tovBtva konc em XV. inpričetkom XVI. Btoletja*. Ker bode v istem čaau imel muzejsko društvo občni zbor, želeti je, da se ga vsi razumniki udeležijo, saj je društvo važno za naše Bta-rinarBtvo, v obče za zgodovino naše dežele. — (Muzejsko društvo) bode Be jutri ob G. uri zvečer konstituiralo in sicer na podlagi pravil bivšega muzejskega društva, dovoljenih dne 25. marcija 18G5. Vspored zbora kaže: poročilo tajniko- > vo, volitev društvenega odbora, slučajni nasveti društvenikov, predavanje g. prof. A. Kaspreta, o-gledavanje rimskih kamenov in kamnitih sarkofagov v podzemeljskih prostorih Rudolfi n urna. — (Vabilo.) Občni zbor Šentjakobsko-trnovBke podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bode dne 8. julija t. I. Vspored. I. Slovesna služba božja pri sv. Jakobu ob 9. uri dopoludne. II Zbo rovanje ob 7aG. uri popoludne na Virantovem vrtu: 1. Nagovor prvomestnikov. 2. Poročilo tajnikov. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pregledo-valcev podružničnih računov.. 5. Volitev načelništva. G. Volitev zastopnikov k veliki skupščini. 7. Slučajnosti. III. Prosta zabava. Na razpolaganje bo kegljišče in tarča za streljanje. SI. pevsko društvo .Slavec" je obljubilo svoje sodelovanje. Častite družbenike in vse prijatelje slovenskega šolstva uljudno vabi Načelništvo Šentjakobsko-Trnovske podružnice. V Ljubliani 30. junija 1888. — („Učiteljski Tovariš.) List za šolo in dom„ ima v 13. številki nastopno vsebino: Otroška invidualnost. (Fr. Gabršek ) —. Knjiga Slovenska. — O pooćitovanji pri računstvu. — Iz šole za šolo. - - Učila. (Spisal J. Lapajne.) — Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" „Pedagogiškega društva" v Krškem. — Dopisi. — Razpis učiteljskih služeb. — (Slavnost tiskarskega društva in petdesetletnica strojevodje A. Pleska) se je včeraj vršila lepo in dostojno, le žal, da zadnji del programa, veselica na Koslerjevem vrtu se ni mogla zvršiti zaradi dežja ne. Ob 9. uri dopoludne se je v „Narodni Tiskarni" zbralo vse osobje. ime nom upravnega odbora je g. dr. Vošnjak s primernim govorom, v katerem je poudarjal vestno delovanje strojevodje Pleska ves čas, odkar službuje v -Narodni Tiskarni", izročil jubilantu darilo v priznanje njegovih zaslug za ta zavod. Potem je gospod M a goli č imenom stavcev izročil krasno iz delano diplomo in mej stavci nabrano vsoto v are-brnjakih. G. Pleško se je zahvaljeval s solzami, v očeh. Ob 11. uri se je nadaljevala slavuost v okin čanih prostorih tiskarskega društva v pričo gosp. mestnega župana Grassellija. predsednika trgovinske in obrtne zbornice g: Kuša rja, dež. odbornika g. J. Mu mi k a in drugih. Govorila sta gospod Arselin (nemški) in gospod Sakser (slovenski) o društveni dvajsetletnici in proslavljala jubilanta, kateremu je tiskarsko društvo dalo v spomin šatuljo z ušitimi zlati. Tudi Zagrebški stavci so posluli krasno diplomo gospodu Plešku. —Ob 1. uri se je pričel banket na vrtu g. Ferlinčeve gostilne. Nad 70 gospodov so je udeležilo banketa. Na čelu mize je sedel jubilant s svojo rodbino, potem povabljeni gostje, gg. mestni župan Grasselli, gg. deželna odbornika Murni k in dr. Vošnja[k, upravni odbor „Narodne Tiskarne", na čelu mu g. dr. Tavčar, dr. Derč, prof. Leveč itd. Malone vsi Ljubljanski stavci so bili pri bauketu. Svirala je godba domačega pešpolka in igrala, kar radostno konstatujemo, tudi nekatere narodne napeve. Mej napitnicami omenimo prve gosp. Sakserja na presvitlega cesarja vsprejete z največjim naudušeujem. Dr. Vošnjak nazdravil je jubilantu, g. Sakser županu in odboru „Narodne Tiskarne" g. Magolič dež. odborniku Murniku, g. župan Grasselli tiskarskemu društvu itd. Ker je dež zabranil odhod na Koslerjev vrt, ostali so gostje še do mraka skupaj in še marsikatero rekli. G. Ferlincu vsa čast na izborno prirejenem banketu.I — (Slavnost štiridesetletnice vladanja cesarja Frana Josipa se je vršila dne 27. t. m. v Starem trgu pri Črnomlji. Napravili so si novo šolsko zastavo, katera se je ta dan blagoslovila. Zastava je iz belega brokata in ima na jednej strani podobo Matere Božje, na drugej pa podoba sv. Alojzija. Na zastavinih trakovih sta z zlatom vezani letnici 1848 in 1888. Slavnost se je začela s peto mašo, katero je služil župnik Staro-trški g. Rezek in z asistenco gospodov župnikov iz Plemeniteša in Dragatuša. Potem je g. dekan Ant. Aleš slovesno blagoslovil zastavo in v patrijotičnih besedah razlagal pomen slavnosti. Iz cerkve odšli so šolska mladina in gostje v šolsko poslopje, kjer je bila skušnja, ker se zaradi poprave šole sedaj že šolsko leto konča. Okrajni nadzornik gosp. Jeršinovec je nagovoril mladino. Okrajni glavar marquis Gaza ni je po svojem nagovotn obrnil do vseh navzočih in zaklical trikrat Slava Njega vele- častvu, ^.kafctio gp ponovili \&i»navzoči jako naudu-Šeno. Mladina je zapela cesarsko pesen. Na povabilo župnika, ki je predsednik okrajnemu šolskemu svetu, zbrali so se gostje v farovži, kjer je bil obed, pri katerem je gospodar župnik Rezek najprej za klical cesarju trikrat „Slava". Potem so pa sledile uapitniee cesarskej rodbini, ceaarjeviču in cesari-činji in druge- Zunaj se je streljalo s topiči. Pomenljiva patrijotična slavnost se je jako dostojno izvršila. — (Pokojni župan Plešnar) v Črnem vrhu je, kakor smo že poročali, volil v, svoji oporoki oporoki okolu 2O00 gld. za dobre namene. Šola na Črnem vrhu bode zdaj dobro .preskrbljena, zlasti bode učitelju mogoče, tudi praktično vaditi učence v sadjarstvu, ker dobi šola obširen šolski vrt. — (VPodgradu)na Istrskem odprla se je s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — (Razpisana) je služba 3. učitelja na trorazrednici na Jesenicah na Gorenjskem. Plača 400. gld., nagrada za ekskurendno poučevanje IGO gld. Prošnje do 18. julilija. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj 1. julija. Avstroogerski veleposlanik v Londonu grof Karolvi je z Najvišjim priznanjem za njega izvrstne zasluge upokojen in se mu je tem povodom podelil veliki križ reda Sv, Štefana. Solnograd 1. julija, Povodom cesarskega jubilje* otvorila se je danes umetno-zgo-dovinska razstava. Namestnik je naznanil, da bode Nj, Velečastvo cesar vračajoč se iz Ga-steina obiskal razstavo. Zbrani so trikrat nau-dušeno zaklicali „Hoch" Njega veleČastvu. BeroliD 1. julija. „Kreuzzeitung" brzo-javlja se iz Peterburga: Iz najbližje cesarske okolice prihaja vest, da Be je uplivu kneza Bismarcka posrečilo rusko politiko tako nagniti, da je definitivno opustila misel na ali-janco s Francijo , in da se bode kmalu zvedeli javno novi dokazi posebno dobrih odno-šajev mej obema vlastima. Dur "ban 30. julija. Vse čete v Natalu, kolikor jih je na razpolaganje, dobile so ukaz, da naj sp pripravijo na odhod v deželo Zu-lovcev, kjer buknil ustanek. Tudi iz Capstadta odrine jutri tjakaj jeden batalijon. ~t^'t^---- 1<:t-»t> j i - .JJBLJAMI ZVON" Mtoji (331—149) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. T vi j c i: i ,|, Vjnlija: < Pri Slonm Fischer iz Prage. — Merlin iz Celovca. — Globočnik iz Kranja. Pri Malici: Kohn, Parth, Paulin, Haber z Dunaja. — Meeraas iz Pulja. — Hupka iz Gorice Pri bavarskem dvoru : Schvvanenfeld, Zucker z Dunaja - • | oo Meteorologično poročilo. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mrru Temperatura V-, trovi Nebo Mo-krina v mm. § O 90. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer __ 72»-9 mm. 724 3 mm. 725 5 mm. 13o°C 146° C 13-6° C al. azh. al. vzh. si. jz. obl. dež. d. jas. 36'60mm. dežja. 1. julija j 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer • 7280 mm. 728 2 mm. 731-6 mm. 12-8° C 19-80C 11-60C si. vzh. si. zah. brezv. megla d. jas. obl. 6 80 mm. dežja. nad normalom. IDu-Tisijslsa, borza dnć 2 julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta . . . Zlata renta . . . . b marčna renta . . Akcije naiodne banke. Kreditne akcije . . . London...... Srebro ...... Napol....... C. kr. cekini .... Nemške marke . . . včeraj — danes gld- 81-30 — gld. 81-95 82-— — rt 8305 n 111-95 — n 112*05 n 96-25 — n 966^ n 867 — — n 879-— 308 SO — n 313-40 n 12515 — n 124-95 n 9-93»/, _ n 9-90' , 5-89 — n 5-87 n 61 37 V, — n 61-20 I državne srečke iz 1 1854 2" gld. 194 gld — kr. Državne srečke iz I. 1m>4 »04 , lr>7 „ — „ Ogerska zlata renta 4° 0...... 102 „ 75 „ Ogerska papirna renta 5"/0 . . . ^-9 „ 40 '•• štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 ,, 50 „ Dunava reg. srečke 5°,0 . . ido gld. 120 „ 50 Zemlj. obč. avstr. 4'?°/0 zlati zast. listi . 127 „ — ,, Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 9'.» „ 80 ,, Kreditne srečlre......• gld. Ifc4 „ — R'idolfove srečke..... 0 ., 21 Akcije anglo-avstr. banke 120 ,, 108 ,, 75 ., Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. — — „ V svojem in svojih sorodnikov imenu javljam s tem vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš predragi 3'/i leta star, po mučnej bolezni, v nedeljo ob 91;,. uri dopoludne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v torek ob 3. uri popoludne. L j ubij a na, 2. julija 1888. Leopold Vrhovec, r poštni oticijal. Zahvala. 1'rearčno se Tahvaljujem častiti duhovščini, Ljubljanskim pevcem, ki so peli na grobu pa-sterke moje HELENE RABIČ, posebno pa še gospodu Medenu, našim domačim meščanom in vnanj.m udeležeucetn, ki so spremili pnkojnico k mirnemu počitku. V Radovljici, dne 30.julija 1888. (4(0). Mat. Kosmač. ■'■ 00 L 008 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčtiogu sočutja mej boleznijo in o smrti naše drage, ncpozabljive soproge, oziroma bčere, gospe Franje Schmidt, poroj. Lamovec, za obilo spremstvo k poslednjemu počitku, kakor tudi za darovane mnoge lepe vence, izrekamo vsem bvojo najsrčnejo zahvalo. Ljubljana, dne 30. junija 1888. Jakob Schmidt, sodarski nastavnik, soprog. Fran iu Marija Laniovc, reditelja. Oznanilo. Naznani se, da se bodo v gozdu Ski lovili dedičev v Sabočevem pri Borovnici, imenovan „Zagabrnceu, kateri gozd obstoji h štirih delov, prodale lioje, in sicer: V I. delu „Podlazam"...... 255 boj, „ II. „ „Pri konrinu"..... 620 „ n III. n „Zalazamtt ...... 320 „ „ IV. „ „Za Javornimi dolinami" . 985 „ Vkup . . .2180 hoj. Kdor želi kupiti imenovane hoje, skupno ali v posameznih delih, dopošlje naj pismene oferte do 20. julija 1888 pod naslovom M. Škrlovi dediči v Sabočevem, pošta Borovnica. Hoje so vse s številkami zaznamovane. Kdor si jih želi ogleda*', oglasi naj se pri Škrlovem gozdnem varuhu Tomažu Brencetu v Rakitni pri Borovnici. — Za izpeljavo hoj se dovoljuje l1/« leta po 20. juliji t. 1. (455-D i SIMONA GREGORČIČA. S 11. zvezek. — Založil Josip Horup. jj; Dobivajo se samo pri meni. Broširano po 1 gld., ^ 2i s pošto i> kr. več; elegantno vezane po 1 gld. 60 kr., s W s pošlo 5 kr. več. (439—7) J LFRAN DEŽMAN, J knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. J azfflas, Z ozirom na razglas podpisanega deželnega št. gld. št. gld. št. gld. odbora z dne 22. junija 1888 št. 4293 se s tem 454 za 510 730 za 460 983 za 160 javno razglaša, da ao se dne 30. junija 1. 1888 455 n 90 731 . 1000 984 n 120 izžrebale vse do zdaj še ne izžrebane obligacije 456 n 470 732 „ 3000 986 n 110 kranjskega zemljiško-odveznega zaklada. 459 n 620 733 , 4700 987 b 160 Izžrebovale so se sledeče obligacije: 460 a 1270 734 , 120 989 b 190 Neoglasene kranjske zemlj iS k o-od vezne obli- 462 n 110 736 „ 46270 990 b 130 gacije : 465 b 200 737 „ »5100 991 b 11150 I. S kuponi: 467 n 2370 738 „ 2080 992 b 740 po 50 gld.: št. 25 51 54 56 64 65 68 81 469 n 2000 739 „ 270 995 1» 470 97 109 149 184 198 211 215 227 257 259 273 472 b 2970 741 , 80 996 b 540 280 282 294 295 309 320 328 339 324 336 343 498 b 5490 742 „ 90 1001 n 60 354 355 360 370 385 387 401 421 424 425 134 499 b 350 744 „ 90 1002 ■ 90 448 449 450 457 460 472 475 476 478 481 484 500 n 100700 745 „ 80 1004 b 47140 45)3 496 499 502; 513 n 33500 746 „ 27000 1008 b 9640 po 100 gld.: št. 1 2 4 13 34 36 43 44 76 514 n 120 748 „ 3920 1009 II 1890 111 123 168 180 195 196 213 214 221 223 224 515 n 16500 762 „ 170 1013 b 960 225 226 227 228 229 230 241 253 265 270 273 520 100 764 „ 80 1015 b 250 274 281 283 284 285 286 292 293 294 301 353 527 » 12000 765 „ 600 1016 b 5280 354 356 371 372 374 376 442 447 448 477 490 528 n 1840 767 „ 2350 1017 n 230 517 630 636 638 644 650 651 664 665 668 670 529 n 1010 769 . 1470 1022 b 470 672 701 712 743 758 763 764 773 778 882 893 531 n 4070 771 „ 11030 1023 n 60 894 898 900 901 902 906 907 1)09 924 944 945 532 » 11910 774 „ 2560 1025 n 60 947 993 1001 1007 1013 1014 1046 1071 1081 534 n 100 776 „ 4160 1026 b 160 1084 1093 1126 1154 1155 1166 1225 1253 1260 536 b 230 777 „ 100 1027 b 1000 1289 1300 1307 1319 1321 1327 1328 1333 1362 539 n 24020 778 n 220 1028 n 560 1363 1380 1381 1383 1388 1394 1446 1449 1459 540 n 480 781 „ 70 1029 b 210 1460 1465 1541 1546 1618 1619 1037 1657 1658 541 » 80 783 . 8960 1030 n 11720 1668 1674 1675 1676 1677 1680 1699 1700 1701 542 ji 18710 787 , 2500 1031 n 630 1712 1713 1732 1735 1736 1737 1738 1739 1742 544 n 7050 788 g 730 1032 b 260 1745 1748 1755 1756 1769 1782 1785 1800 1804 545 n 960 789 , 160 1033 b 2670 1881 1882 1884 1886 1802 1896 1899 1902 1903 546 n 200 790 , 130 1036 b 4260 1910 1912 1990 1994 2001 2015 2058 2059 2062 547 n 7090 792 , 100 1037 b 10790 2063 2064 2065 2075 2076 2077 2078 2079 2125 548 ti 28340 793 „ 1780 1038 n 2350 2128 2142 2148 2169 2171 2184 2192 2220 2221 549 ji 5930 794 d 210 1039 n 3200 2223 2224 2225 2226 2227 2228 2239 2240 2241 550 n 5380 795 „ 1290 1040 » 8570 2242 2243 2280 2293 2306 2312 2314 2316 2321 555 n 230 799 n 140 1044 T) 940 2331 2332 2334 2347 2367 2395 2397 2399 2408 558 »» 140 806 „ 3000 1051 b 2080 2412 2413 2422 2424 2425 2426 2432 2512 2513 o60 n 32310 807 „ 890 1052 n 10410 2514 2529 2567 2569 2585 2586 2631 2640 2642 561 n 1080 808 „ 250 1054 n 2310 2651 2667 2675 2677 2679 2713 2714 2716 2729 563 n 70 816 „ 2000 1055 n 610 2735 2782 2783 2784 2785 2818 2827 2828 2831 564 n 80 817 „ 680 1056 t» 760 2832 2833 2861 2959 2962 2963 2965 2973 2974 573 n 840 819 „ 50 1058 n 270 2975 2976 2977 2978 2983 2985 29!)9 2996 2997 574 0 250 820 „ 50 1060 v 1000 3001 3002 3005 3008 3010 3011 3012 3013 3016 575 n 42540 821 , 50 1061 n 510 3017 3018 3019 3048 3049 3071 3072 3077 3091 576 n 610 822 „ 8890 1062 b 9880 3092 3112 3121 3124 3128 3129 3130 3135 3136 577 n 12050 823 „ 490 1068 n 5690 3105 3207 3211 3218 3219 3220 3221 3224 3226 578 » 19120 827 „ 230 1069 n 9310 3235 3236 3237 3239-, 580 n 2530 828 „ 50 1070 n 2100 po 500 gld.: št. 13 21 32 68 72 86 97 100 581 n 270 830 „ 900 1072 n 290 111 239 303 320 329 333 336 341 351 352 363 583 t) 1700 831 „ 360 1074 b 46330 365 372 412 417 426 435 450 451 454 509 512 585 n 170 849 m 90 1075 rt 180 536 542 557 558 559 560 561 562 563 564 565 586 n 410 852 „ 674480 1076 n 2480 567 572 593 605 626 638 661 664 668 676 688 588 n 70 853 80 1080 n 280 694 698 099 708 712 761 778 783 78G 820; 590 ti 150 8f>4 „ 280 1081 n 200 po 1000 gld.: št. 22 42 50 52 67 86 108 115 591 n 130 855 yj 300 1084 n 20000 129 130 167 176 180 181 182 192 193 214 235 593 b 450 858 „ 3990 1085 rt 20000 258 263 265 267 269 281 309 326 329 335 352 594 n 1800 8f)9 „ 460 1086 yt 20000 412 436 441 471 473 498 556 559 608 699 700 599 2«o 800 „ 9on 10«« 3000 712 728 739 740 783 787 788 817 818 840 843 603 n 160 806 „ 3820 1089 b 520 844 896 982 988 989 999 1000 1001 1002 1020 604 n 490 868 „ 1280 1090 b 5000 1022 1027 1075 1085 1090 1107 1161 1166 1167 605 ji 150 »75 „ 2000 1095 b 50000 1189 1192 1206 1230 1245 1269 1287 1288 1358 606 1» 670 885 „ f>40 1096 »i 9000 1389 1391 1394 1395 1397 1399 1401 1403 1404 607 JI 100 886 „ 310 1099 b 80 1406 1408 1409 1410 1415 1417 1418 1420 1421 626 b 15970 888 „ 4100 1100 n 4910 1422 1423 1424 1425 142G 1427 1428 1430 1431 627 b 1880 890 „ 5010 1115 rt 1070 1432 1434 1435 1437 1452 1472 1473 1474 1483 628 n 510 892 „ 630 1119 n 5600 1498 1524 1528 1531 1534 1536 1568 1572 1642 629 n 120 895 „ 14870 1120 n 500 1654 1655 1656 1675 1676 1685 1681) 1687 1701 630 n 100 914 n 1600 1121 n 240 2153 2172 2187 2188 2206 2220 2230 2231 2232 637 n 900 9ir> , 1370 1122 n 20080 2255 2341 2349 2351 2352 2509 2516 2523 2609 646 n 120 910 „ 1540 1124 n 890 2613 2642 2655 2656 2708 2761 2762 2768 2764 649 n 290 918 „ 1180 1125 rt 2700 2765 2767 2768 2774 2776 2781 2782 2783 2786 650 rt 340 919 „ 190 1128 n 2630 2787 2788 2789 2792 2866 2868 2897 2951 2952 651 rt 90 920 „ 150 1130 b 60 2953 2966 2967 2969 2970 2971 2972 2975 2976; 652 n 150 921 „ 10240 1138 ji 200 po 5000 gld.: 5r. 29 35 37 91 92 98 99 100 653 n 90 922 , 14650 1141 i) 89340 101 102 121 123 124 177 196 246 257 260 263 655 n 1000 924 „ 6550 1143 n 1820 265 265 266 329 330 348 355 400 4(57 561 568 659 ji 200 926 p 80 1144 n 770 f)64 629 635 659 600 668 070 674 675 676. 661 n 100 927 „ eo 1150 rt 10170 11. Lit. A. 664 rt 670 929 „ 250 1155 n 300 666 ji 60 934 „ 7690 1161 n 640 št. gld. 8t, gld. št. gld. 667 n 90 937 „ 2350 1162 » 3480 33 za 480 118 „ 610 401 „ 80 668 j» 70 943 „ 570 1168 n 200 34 „ 310 178 „ 1000 402 „ 450 669 ji 180 949 „ 100 1170 rt 50 36 „ 400 179 „ 740 404 „ 190 675 ji 130 950 „ 240 1171 n 100 51 „ 1000 229 „ 100 405 „ 170 676 ji 220 955 „ 920 1179 » 100 53 „ 50 230 „ 160 408 „ 140 677 n 200 956 „ 1100 1194 rt 260 56 b 150 244 „ 4000 410 „ 80 683 ji :V)0 959 „ 6080 1196 n 150 60 ji 1160 255 „ 320 415 „ 80 684 n 1400 960 „ 2270 1197 rt 200 68 „ 740 266 „ 930 416 „ 180 685 n 8910 962 „ 80 1201 n 5940 69 d 3070 267 „ 5620 418 „ 420 691 „ 100 963 „ 210 1202 b 850 70 „ 990 268 „ 100 420 „ 1900 693 ji 1150 964 „ 290 1206 n 100 74 , 100 313 „ 17810 421 „ 90 694 n 7910 965 „ GO 1214 rt 100 85 „ 800 320 „ 8490 422 „ 060 697 ji 81000 966 „ 200 1224 n 980 86 , 320 323 „ 2590 424 „ 140 704 K 1500 967 „ 300 1227 rt 9750 97 „ 200 325 „ 840 426 „ 1030 705 »1 120 970 „ 610 1229 n 1000 98 „ 100 329 n 7700 437 „ 21390 707 ji 17070 971 d 350 1230 b 6000 103 „ 600 336 „ 100 438 „ .170 71;") » 710 974 „ 90 1231 n 3000 108 , 30250 338 „ 1960 440 „ 360 719 n 9f)0 975 „ 12670 1235 n 150 112 „ 830 352 „ 4930 442 „ 50000 720 rt lf)0O 976 „ 140 1236 b 400 113 520 395 „ 220 446 „ 10870 72.") rt 52550 977 „ 1490 1239 b 8200 115 „ 1500 396 „ 60 447 „ 52980 727 rt 3920 979 „ 280 1240 n 200 116 „ 420 399 „ 70 450 „ 10340 728 JI 418(50 980 n 150 1241 » 3000 117 „ 6050 400 „ 80 468 „ 830 7 29 n 128;")0 981 „ 170 1253 b ioo št. gld. št. gld. št. gld. 1255 n ")00 1484 n 250 1693 ioo 1279 » 1540 1491 n 250 1697 50 1287 b 50 1493 » IOO 1854 50 1290 n 100 1495 b 50 1856 66270 1291 b 100 1497 b 500 1698 50 1305 11 50 1499 b 50 1701 50 1313 n 970 1852 n 5300 1711 50 1316 rt 4000 1853 b 110 1721 50 1317 n 2990 1501 n 50 1724 it 100 1319 B 50 1503 B 100 1732 rt 50 1320 n 3930 1518 b 50 1741 300 1321 rt 4570 1519 b 50 1743 400 1325 rt 11520 1520 b 50 1744 100 1333 rt 5160 1526 n 450 1759 200 1334 7) 200 1527 ti 100 1761 550 1336 b 50 1528 b 400 1769 550 1338 » 1500 1533 ti 340 1773 100 1342 b 370 1536 n 100 17V7 jf 100 1343 B 2150 1541 n 50 1781 400 1344 n 50 1542 n 50 1782 n 400 1345 b 100 1543 ti 200 1783 100 1358 b 300 1544 ti IOO 1785 100 1359 n 100 1547 n 100 1790 M 50 1360 b 11140 1548 rt 50 1798 1050 1361 b 1370 1558 b 50 1803 ti 100 1365 n 600 1567 b 250 1809 w 100 1366 b 100 1571 n 100 1819 n 50 1367 b 1160 1574 n 50 1820 n 100 1368 b 300 1573 n 200 1821 p 50 1372 n 3030 1576 b 50 1823 m 50300 1373 b 3890 1577 n 50 1825 it 12000 1375 b 200 1581 n 50 1826 n 5000 1379 n 740 1586 rt 1880 1828 n 30500 1382 rt 140 1590 n 150 1829 » 350 1387 b 1580 1591 n 50 1834 » 7800 1394 n 1450 1595 n 650 1837 n 100 1424 n 800 1598 n 100 1838 9 100 1426 rt 250 1599 n 50 1840 • 190 1432 n 2160 1602 n 100 1841 n 50 1435 b 100 1603 n 150 1842 » 100 1440 b 500 1606 b 500 1843 n 230 1441 b 3050 1608 rt 200 1844 9 220 1442 b 100 1611 n 1350 1845 0 50 1443 b 620 1612 n 200 1846 It 11540 1453 n 300 1613 u 50 1847 n 50 1460 n n 100 1671 b 50 1848 n 67490 1461 440 1672 b 50 1849 n 100 1469 B 100 1675 b 100 1851 n 200 1478 T) 100 1684 n 50 1857 n 650 1480 n 350 1692 b 150 Vrh tega ae Lit. A obligacija št. 954 za 23.980 gld. izžrebana dne 30. aprila 1888 z delnim zneskom 23.160 gld. z neizžrebanim ostalim zneskom 820 gld. Omenjene obligacije izplačevala bode kranjska zemljiško-odvezna blagajnica v Ljubljani v imenski vrednosti v dotičnih glavnicah avstrijske veljave z 5% obresti in vrh tega še s postavno 5°/0 premijo dne 1. januarija 1881). 1. Z dnevom tega povrače-valnega obroka n©ha vsako daljno obrestovanje. Stranke naj oddajo obligacije z dotičnimi kuponi in z nekolekovano pobotnico o prijeti glavnici v določenem času pri kranjski zemljiško-odvezni blagajnici, ako morebiti nočejo teh zernljiško-odveznih obligacij za obligacije novega deželnega posojila pri denarnem zavodu „Union-Bank na Dunaji, ali pa pri onem denarnem zavodu v Ljubljani, katerega bode „LJnion-Baiik" naznanila, zamenjati pod pogoji, ki jih bode izdal ta zavod. Za kupone, kar bi jih manjkalo, vložiti je gotov denar. Sledečih, že izžrebanih in v izplačilo zapadlih kranjskih zernljiško-odveznih obligacij pa stranke pri zemljiško-odvezni blagajnici še niso vzdignile: I. Oglašene obligacije s kuponi : po 100 gld.: št. 137 450 966 1192 1217 1411) 1482 1729 17i>9 1955 1956 1958 1997 2131 2147 2271 2626 2629 2778 2926 3095 3202 3202 3204; po 500 gld.: št. 167 247 655 771; po 1000 gld.: št. 245 757 1264 2576 2757 2939. Neoglašene obligacije: I. S kuponi: po 50 gld.: št. 310 339 384; po 100 gld.: št. 3 124 300 466 5 73 828 943 990 1070 1269 1395 1467 1013 1698 1764 1784 2154 2528 2646 2680 3075; po 500 gld.: št. 760; po 1000 gld.: št. 20 213 607 727 1268 1357 1475 2775; po 5000 gld.: Št. 2511 341. II. Lit. A: gld. št. gld. št. 160 1146 za 330 1512 za št. 249 za 409 „ 477 „ 674 „ 1098 „ 50 1153 230 1157 80 1341 100 ;;oo 1568 130 1588 1620 1889 gld. 50 200 100 50 Od deželnega odbora kranjskega. Ker od dne določenega za izplačevanje teh obligacij neha pravica do njihovega obrestovanja, se na sprejemanje dotičnih glavnic opozarja s svarilom, da bi se za ta slučaj, ako bi c. kr. priv. avstr. „National-Bank" že zapadle kupone izplačala, prejete"obresti morale odtegniti glavnici. Ljubljani, dne 30. junija 1888. _ Izdajatelj in odgovorni urerluik: Dr. Josip VoSniak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".