8554
60100200
PRIL
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
Janina plačana v gotovini postale I gruppo
SKI DNEVNIK
Cena 150 lir
Leto XXXIII. Št. 49 (9657)
~ are rara rsszzzsszs sama rra.-sj r.
TRST, petek, 4, marca 1977,
RAZPRAVA O KORUPCIJI OB NAKUPU VOJAŠKIH LETAL »HERCULES C 130»
V	-----—-----------------
Škandal Lockheed pred parlamentom
Angelosante (KPI) predlaga predajo Guia, Tanassija in ostalih obtožencev ustavnemu sodišču - Novi o azi iz ZDA - Pontello (KD) meni, da so dokazi nezadostni - KD ustvarja «obroč» okoli obtožencev
, RIM, 3. — V nabito polni dvorani poslanske zbornice, v palači Mon-norm, se je pod predsedstvom Pietra Ingraa pričelo dolgo zaseda-iBihi 4 SC bo zak|j«či!o samo s sklepom o usodi dveh bivših obrambnih ilar,r°v ~ Luigiia G,,ia <KD) >" Maria Tanassija (PSDI) ter devetih / «ov», katere preiskovalna komisija obtožuje, da so organizirali pod-c ovalno akcijo ob prodaji 14 vojaških transportnih letal »Hercules J™* ameriške družbe «Lockheed».
Vzdušje v poslanski zbornici je-------------
®n® in napeto, saj se poslanci in Batorji dobro zavedajo zgodovin-1,.!. važnosti dogodka, obenem pa ki !mnegativnib političnih posledic,
# 11,1 lahko ima sklep parlamenta ta nadaljnji razvoj v Italiji. De moji J. ani so' kot znano, zagrozili s ta11 Posledicami, če bi se razpra-jL ^^Pvevrgla v proces demokrščan-n,u načinu vladanja*, jutranjih urah so bile na dnev-
Vf vedu zgolj proceduralne zade-Gotovo je bila najnevarnejša
ki je parlament prekine
6»!?!*va radikalca Panelle, naj
. |() sejo za deset dni in da tako d- '":n°st' preiskovalni komisiji, naj v'ovi. morebitne poprejšnje odgo-°sd predsednika republika Leo-H Panello je socialist Felisetti LavP°st obtožil, da je «agent KD», (L skuša s tem zavleči sklep o IjjJMb Tanassiju v nedogled. Fe-(j 'Uu sedaj odgovarjajo radikal-
nim na' raje	za oprostitev
“morja, ki protislovno postavlja na
slugo ministroma in strankama teh ministrov, kajti nikoli ne bi mogli izbrisati suma, da je podlegel izsiljevanju in manevrom.
D’Angelosante je nato analiziral dokaze, iz katerih jasno in -nedvoumno izhaja, da sta obrambna ministra zahtevala podkupnine zase ali za svoje politične stranke, pri tem pa se posluževala že preizkušenega sistema »lažnih družb* v tujini, šifriranih tekočih računov, neznanih predstavnikov in podobno. To potrjujejo predvsem ameriški upravitelji družbe »Lockheed*, ki so obširno pričali o dogodkih. Senator Gui je sam storil veliko napako, ko je pred nekaj meseci odpotoval v ZDA in zahteval od posebne komisije, naj ponovno zasliši Williama Cowdena, upravitelja »Lockheed*, ki je imel še največ opravka z Italijo. Covvdena so namreč zaslišali, njegovo pričevanje pa poslali v Italijo. Iz tega izhaja, da ie Cowden ameriški komisiji dejal sledeče: »Leta 1969 smo dobro vedeli, da bomo morali izplačati politične prispevke ministrov, stranki, če smo, hoteli prodati svoja letala*. Tega leta pa je obrambni minister bil Luigi Gui.
Glede Tanassijeve krivde skoraj ni nobenega dvoma več. Sam Cow-den je obširno povedal, kako mu je moral osebno izročiti kovček s 50 tisoč dolarji. To se je zgodilo v Ta-nassijevem uradu. Dokazano pa je tudi. je dejal D'Angelosante, da se je Tanassi na vso moč irudil za nakup letal »Hercules C 130*, čeprav je temu nasprotoval del strokovnjakov vojaškega letalstva. De-jansky je Italija ta letala tudi ku-j pila.
D’Angelosante je »voj -poseg zaključil tako: Novi predsednik ameriške letalske družbe »Lockheed* je j pred dnevi priznal, da je njegova i družba podkupovala državnike v tujini. Obljubil je, da bo v kratkem i
se je tiskal v tiskarni «Doberdob» Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAKLJUČEN POSVET VODITELJEV KPS, Pl IN KPF V MADRIDU
Skupni boj za izgradnjo socializma v demokraciji
Demokratizacija Španije velika pridobitev za Evropo - Udeležba KPŠ na volitvah jamstvo za svobodno izbiro ljudstva
MADRID, 3. — Dvodnevni posvet med glavnimi tajniki KP Španije Carrillom, KP Italije Berlinguerjem in KP Francije Marebaisom se I je danes zaključil z objavo skupnega sporočila, ki je bilo razdeljeno domačim in tujim časnikarjem in z živahno tiskovno konferenco, na kateri so komunistični voditelji Španije. Francije in Italije pojasnili skupni boj za socializem v pluralistični in demokratični družbi.
Časnikarji so na tiskovni konfe-
Poglcd na dvorano Montecitoria med skupnim zasedanjem zbornice in senata o »škandalu Lockheed*
(Telefoto Italia)
■■Hlinili....mn,|||„„,1,11111111,m,,,,,,,um,,,,,,   ...................................................niinnnnnnnu
LETALO JE TAKOJ PO VZLETU TREŠČILO V HRIB SERRA

HERCULES C130»STRM0GLA VIL PRI PIV: 44 SMRTNIH ŽRTEV
Na krovu vojaškega transportnega letala so bili kadeti akademije iz Livorna - Sožalja najvišjih predstavnikov države in strank
renči skušali izvleči iz treh komuni stičnih voditeljev obsodbe proti «o-mejitvi osebne svobode* v socialističnih državah, katerim je Mar-chais zelo enostavno odgovoril: «0 tem smo že vsak zase zavzeti svoje stališče. Stališče vseh treh partij o teh vprašanjih bi zvenelo kot ko-lektivna obsodba, za kar menimo, da nimamo pravice. Mi smo svoj čas obsodili jugoslovansko komunistično partijo: razumeli smo, da smo zgrešili in tega ne bomo več ponovili. Zaradi tega nismo ponovili le napake s skupno obsodbo kitajske KP, čeprav se z mnogimi točkami kitajskih komunistov ne strinjamo.*
Skupno sporočilo pravi, da sta tajnika KP Francije in KP Italije sprejela vabilo Carrflla, da bi s tem potrdila komunistični partiji Španije in vsem španskim demokratičnim
struj in mnenj. Ta želja po izgradnji socializma v demokraciji in svobodi je izraz svobodnega in avtonomnega prepričanja vsake od treh strank posebej.
Nadalje so sklenili, da bodo še naprej razvijali mednarodno solidarnost in prijateljstvo, v okviru neodvisnosti vsake stranke in nevmešava-nja v zadeve drugih in da se bodo zavzeli za popolno uveljavitev v vseh državah helsinških dogovorov in za ugoden potek beograjske konference. Trije tajniki so tudi ugotovili, da bo svobodna Španija, za katero se bojujejo komunisti in vse demokratične sile Španije važen dejavnik demokracije, napredka in miru za Evropo.
Po konferenci je Berlinguer dtl nekaj izjav med temi tudi o položaju v
5,« SM“J7T'	Italiji. Poudaril je, da Italija ne mo.
silam solidarnost francoskih in ita- ,	. ..	, ,	:’
ve danes imeti stalne vlade brez
podpore komunistov. Zaradi tega obstaja nevarnost, da se bo kriza zaostrila, če ne bo v najkrajšem času omogočena neposredna udeležba KPI in PSI v italijanski vladi, ki bi s
Jijanskih komunistov v njihovem boju za demokracijo in za izgradnjo svobodne Španije.
V tem duhu, pravi skupno spo ročilo, francoska in italijanska KP sta prepričani, da bo znal španski
tem pridobila na moči in na ugledu in bi uživala podporo najširših ljudskih množic, (sl)
Soares: Portugalce čakajo težke žrtve
LIZBONA, 3. — Portugalce čakajo težka leta in precej b do morali zategniti pas. kajti le tako bo mogoče uresničiti gospodarski preporod in preprečiti ponoven povratek v diktaturo. Tako je dejal preko televizijskih ekranov predsednik vlade Soares, ko je poldrugo uro pojasnjeval prebivalstvu najnovejše gospodarske ukrepe vlade.
Ti predvidevajo med drugim pi>-sebno finančno podporo zasebnim podjetjem in prehod razdelitvenega aparata na živilskem podočju v državno režijo, da se tako onesposobijo nadaljnje špekulacijske operacije in prepreči »racioniranje* živeža. Z druge strani bodo priletni ljudje deležni brezplačne zdravstvene oskrbe. Nazadnje je Soares povedal. da bo vlada smatrala stavke na področju gostinskojunstič-nih dejavnosti za »gospodarsko sabotažo*, kolikor naj bi prav razmah turizma dal največ zagona domačemu gospodarstvu.
odpotoval v omenjene države in se .i« vojaško letalo »Hercules C
I__	?___ ____.	, •«	v, .	,	...	i,c______	1 ■
PIZA, 3. — Neka.i minut po vzponu z letališča »San Giusto*. ob 15.33,
130»
demokri-bivši obramb-
V ,®krambni minister
5 »lihi"' (2®°raJ) in Mvi. -----
iPr socialdemokrat Tanassi Sj ,n ^toženca o škandalu Lock-Uriii, včerajšnjim združenim za-"Sih ,)arlamenta, ki bo v pri-dneli odločal o njuni usodi
Si Prav njegove‘izjave v preisko-
?	že, Pannellov predlog
* ttjpi,	* in po krajši prekinitvi
h f,_‘ament na skupnem zaseda-
>adel
C	na skupnem zaseda-
JStopjtnih je 952 poslancev in *	na tribunah pa ogrom-
ni ,'lae in več sto časnikarjev) A,f avo razpravo.
** n, .a spregovorila »poročevalci Se ^kovalne komisije, komuni', 1'rancesco D'Angelosante je kS^an Pontello. Njuna na-cV a orisati stališča preisko-
C' ČT**' Vendar Je teJ dolžijo trezal samo poseg komuni-v*®llo Senatorja, medtem ko je bi- V. bistvu spregovoril kot lgjstr0r^”’'ec>> v prid obtoženima
l lto^eJ?'Sante je govoril poldru-Vodoma je orisal članom ir ve, “snovne izsledke pre-£ 22	je trajala skoraj leto
tflhj Hts°č strani zapiskov zasli-j3čhj Ve Potovanji v ZDA. «To ni L^^^roces,* je poudaril D’An-(j. iitepu ,V. samem uvodu in trdi-‘e*jil z dejstvom, da bi zlo-lr iwe}avn°st, kakor je korup-S Kor' hiki tuja pošteni poli-%Nilte ■ demokratičnih ustanov k' ovr> Je’ da se iznebijo «gar-V ‘hip da zaščitijo svoje do-SiVost' 6 bi Pariamoni sklenil, 0 in j * kljub zbranim doka-■ bi adicom — obtožena mini-*rjetno storil medvedjo u-
lam javno oprostil za škodo, ki jo je »Lockheed* prizadejala. »No, kaj naj rečemo če se bo ta gospod prikazal v Italiji in nas prosil odpuščanja? Mar to, da se mu je zmešalo in da se sploh ni zgodilo nič?*
Demokristjan Pontello pg je v bistvu razvil tezo, da iz vsega navedenega izhaja prepričanje, da je Gui povsem nedolžen, pa tudi za Tanassija ima resne pomisleke, ali je zares kriv. Pri tem pa ne navaja, kaj naj bi se torej v resnici zgodilo in čemu je komisija enajst mesecev vodila preiskavo. Morda bi se Pontellovo poročilo dalo tolmačiti kot zahtevo po oprostitvi »zaradi pomanjkanja dokazov*, vendar temu oporekajo s svojim današnjim sporočilom liberalci. Slednji so namreč mnenja, da mora parlament glasovati in predati Guia, Tanassija in ostale obtožence ustavnemu sodišču, kajti samo ustavno sodišče i-ma pravico, da izreče dokončno o-prostilno ali pa obremenilno obsodbo. Če hi parlament odrekel ustavnemu sodišču pravico, opravlja svojo naravno funkcijo, bi dejansko pustil v vseh vtis, da so za bregom politični razlogi.
O obnašanju v parlamentu je razpravljalo tudi socialistično vodstvo, ki bo potrdilo stališča preiskovalne komisije. Pač pa so čedalje bolj razjarjeni demokristjani. Kakor v preteklosti so tudi sedaj sklenili, da sklenejo okoli Guia «obroč» in ga zaščitijo na vse načine, naj se zgodi kar hoče. Sam Zaccagnini je pokazal svojo solidarnost z Guijem in se vsedel zraven njega v zbornici. Podobno občutljivosti, na primer, do Tanassija ni pokazal Saragat, ki ga tokrat sploh ni bilo v dvorano.
Zanimivo pa je vendarle, da se del demokristjanov skuša rešiti iz zagate. Tako najglasnejši «levičarji» zatrjujejo, - da gre za «zadnjo epizodo stare KD», ki se «seda,i obnavlja*. Dejansko napoveduje, da bodo iz strankine discipline glasovali za o-prostitev obtožencev, obenem pa u-pajo, da se »kaj takega ne bo ponovilo več*.
Spet drugi izražajo mnenje, da bi bilo treba spremeniti zakonodajo in prepuščati ministre, kakor navadne poslane*-, rednemu sodišču. V takem primeru bi take razprave ih spopadi bili nepotrebni.
Najučinkoviteje pa je vsekakor obnašanje demokristjanov ocenil socialist Mosca: »če bi jim morali slediti, bi morali člane preiskovalne komisije obtožiti sodišču zaradi obrekovanja*.
Razprava se bo nadaljevala jutri ob 9. s posegi demokristjana Fer rarija, socialista Felisettija in posegom neodvisnega senatorja Nina Pa. stija. Ta je bil v času «afere Lockheed* v vrhovnem štabu italijanskega letalstva in je svoj čas nasprotoval nakupu, letal «Hercules C 130». Njegov poseg pričakujejo z velikim zanimanjem. (st.s. : c.c.)
Uesčilo ob hrib Sena, šest kilometrov od letališča. V nesreči je izgubilo življenje 44 ljudi: pet članov posadke, letalski častnik in 38 kadetov vojaške akademije iz Livorna.
Kako je prišlo do te hude nesreče, ki je pretresla javno mnenje tudi zaradi tragičnega naključja, da so-upada s parlamentarno razpravo o nakupu letal ameriške družbe »Lockheed*, torej »Herculesov*? Očividci in uslužbenci vojaškega letališča v Piši zatrjujejo, da je bilo v tistem tre-
Od danes ponovno brezplačna zdravila za zavarovance
RIM, 3. — Zavarovanci bodo juiri lahko ponovno dobili v lekarnah vsa zdravila brezplačno na recept zdravnika. Združenje lastnikov lekarn je preklicalo sklep, s katerim so morali zavarovanci včeraj iii danes plačati zdravila, ki niso nujno potrebna, se pravi Vsa tista, ki so na seznamu INAM in dnigih bolniških blagajn o-značena kot »drugorazredna*. Vlada jc lastnikom lekarn zagotovila. da bo na jutrišnji seji razpravljala in' odločala o zakonskem osnutku o zdravstveni reformi, s katerim bodo uredili tudi vprašanje cen zdravil, plačevanje zdravil bolniških bla-ganj in delno plačevanje zdravil zavarovancev. Lekarnarji pravijo, da so imeli v zadnjih časih velike izgube, ker jim bolniške blagajne niso pravočasno poravnale dolgov, hkrati pa so bile po zakonu prisiljene, da dajo visoke popuste.
nutku vreme lepo in vidljivost dobra. Hrib Serra, ki se vzpenja za 900 metrov nad morsko gladino sploh ni nevaren poletom, letalo pa sploh ni bilo preobteženo. »Hercules C 130», kateremu je poveljeval Massimo Pro-ietti, je vkrcal skupino kadetov s častnikom, da bi se odpravili na redno vežbanje. Smer poleta, ki bi moral trajati dobro uro, so bili toskanski o-toki v Tirenskem morju. Letalo se je povzpelo z letališča, pilot preko radijskega oddajnika ni poročal o nevšečnosti, vendar domnevajo, da se je nekaj zgodilo že v prvih minutah vzpenjanja. S tal so namreč opazili, da se je letalo najprej sunkovito spustilo proti zemlji, nato pa se začelo ponovno vzpenjati v višino. V tistem trenutku je krmilo letala vodilo naravnost proti vrhu hriba Serra. Očitno je pilot napenjal motorje, da bi ga preletel, pa čeprav le za nekaj desetin metrov. Ni mu uspelo. Malo pod vrhom je letalo najprej treščilo v vrhove borov in kostanjev
s katerimi je hrib posejan, nato je izgubilo krilo. Zaprasketali so prvi plameni. Orjaški «Hercules» je izgubil še rep in iz goreče pločevine posipal vsč naokoli, v premeru enega kilometra, trupla svojih potnikov, še zadnji trušč lomljenja kovine in dreves, nato pa grobna tišina.
Iz bližnjega zaselka so k trupu letala prvi , prihiteli domačini, nato gasilci in karabinjerji. Pred očmi se jim je prikazal srhljiv prizor. Zaman je na kraj nesreče prihitelo več re-šilcev rdečega križa: ni bilo preživelih, niti ranjenih, žrtve so skoraj vse stare med devetnajstim in dvajsetim letom.
Kmalu zatem, ko so izvedli za nesrečo, so, k hribu na helikopterjih prileteli poveljniki vojaškega letalstva in vrhovnega štaba italijanske vojske. Poslal jih je obrambni minister Lattanzio, ki je imenoval posebno preiskovalno komisijo.
Vest je proti večeru sporočil poslanski zbornici in senatu, prav ob koncu poročil predstavnikov preiskovalne komisije D'Angelosanteja in Pontella, predsednik Pietro Ingrao. Predstavniki vlade so obljubili, da bodo v najkrajšem času poročali zbornicam o rezultatih preiskave.
Predsednik republike Leone, senata Fanfani. vlade Andreotti in zastopniki demokratičnih strank so izrazih' svojcem mladih žrtev iskreno sožalje, (st.s.) v
riščanje bogastva, ki ga narava nekaterim z obilico deli, drugje pa zelo skopo. Razumljivo je da bodo tudi na tem zasedanju revne države pritiskale za bolj pravično razdelitev bogastva, da se jim omogoči bolj usklajen gospodarski razvoj.
RIM. 3. — Sporočajo, da bodo vsi uslužbenci krajevnih ustanov (občine. pokrajine, konzorciji itd.) 10. marca ves dan stavkati. Stavka bo zajela . tudi trgovinske zbornice. U-službenci zahtevajo' izvajanje sporazuma o javnih ustanovah, med katerimi je tudi povišanje plače za 50.000 Ur mesečno.
RIM, 3. — Tajništvo sindikalne federacije je danes po posvetu z vodstvi nekaterih sindikalnih strok sklenilo, da bodo med 16. in 18. marcem priredili splošno stavko delavcev v -južnih deželah z udeležbo vseh industrijskih strok.
FORLANI KMALU V BEOGRADU ZA IZMENJAVO RATIFIKACIJSKIH LISTIN OSIMSKEGA SPORAZUMA
Minic in Forlani bosta med srečanjem v Beogradu
razpravljala tudi o izvajanju osimskih sporazumov
narod vzpostavit; popolno demokra- ................................................................„„„a
C1J0, katere važen člen je danes le !
*! TISKOVNA KONFERENCA NA ZUNANJEM MINISTRSTVU SFRJ
mogoče prirediti resnično svohod-1 ne volitve. Obenem KP Francije in KP Italije izražata solidarnost z vsemi, ki se v Španiji bojujejo za osvoboditev političnih jetnikov ter da se naprav konec izzivanju in fašističnim zločinom, ki bi hoteli zavirati pol v demokracijo.
Trije komunistični voditelji so na pogovorih ugotovili, da pomeni ko nec ’ frankistične diktature, po odpravi, »fašizma na Rortugalsjjejji in v. Grčiji, važno iti koristno "spremembo v celotnem evropskem polo žaju. Zato je demokratični napre dek v Španiji izrednega pomena tudi za francoski in italijanski narbd.
Na posvetu so tudi ugotovili, da zahteva kriza kapitalističnega siste ma, da se še z večjim prizadevanjem in napori razvija demokracija in da se napravijo odločnejši koraki na poti socializma. Zate španski, francoski in italijanski komunisti nameravajo delati 'n se zavzemati za izgradnjo nove družbe v pluralizmu političnih in socialnih sil ter v spoštovanju, zagotovitvi m razvoju vseh individualnih in kolektivnih svoboščin: svoboda misli in izražanja, tiska, združevanja in sestajanja, shodov, svoboda kroženja ljudi v notranjosti države in v tujini, 3'ndikahia svoboda, sindikalna avtonomija in pravica do stavke, nedotakljivost zasebnega življenja, spoštovanje splošnih volitev in možnost demokratične zamenjave večine na oblasti, verska svoboda, svoboda kulture, svoboda izražanja in svoboda različnih filozofskih, kulturnih in umetniških
(O našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — «Zdaj, po ratifikaciji osimskih sporazumov v parlamentih obeh arzav, je treba pričakovati skorajšnji prihod zunanjega ministra republike Italije Forlanija v Beograd. Ob tej priložnosti bodo izmenjali ratifikacijske instrumente*. To je na današnji tiskovni konferenci izjavil glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve
Kalezič je potrdil, da bosta zuna-n.ia_ ministra Mihič in Forlani med srečanjem v Beogradu razpravljala o izvajanju osimskih sporazumov, ki «odpirajo širše možnosti in perspektive za razvoj dvostranskega sodelovanja.*
Predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve je na današnji tiskovni konfereci odgovoril še na nekaj drugih vprašanj. V zvezi z
S1rHiCI BI1 pA?'
italijanske diplomacije v Beogradu. ^	.f.0!?11 UlX ^ Gerljevič s
Prvo javno skupno dejanje obeh dr žav v zvezi s sporazumi je bilo v Italiji — podpis dogovorov v Osimu novembra 1975, zadnje dejanje — izmenjava ratifikacijskih listin pa bo v Jugoslaviji očitno še ta mesec. Kalezič sicer ni sporočil datu ma Forlanijevega obiska, dejal je le, da bo javnost obveščena o prihodu Forlanija na običajen način. ven. dar v poučenih krogih napovedujejo obisk za sredino tega meseca.
Zasedanje afriško arabske konference
KAIRO, 3. — Tukaj zasedajo zunanji ministri arabskih in afriških držav, ki bodo morali sestaviti skupen dokument, ki ga bodo nato predložili zasedanju predsednikov vlad !n državnih poglavarjev arabskih in afriških držav. Dokument naj bi postal «arabsko - afriška akcijska listina*. V njem naj bi poudarili predvsem skupni boj proti kolonializmu in spoštovanje pravic vsakega naroda, da odloča o svoji usodi. Toda zasedanje na vrhu se bo nanašalo predvsem na gospodarski razvoj arabskega sveta in afriškega kontinenta, zlasti
pa še na usklajeno pomoč in izko- Razbitine letala »lierculeS C 130», ki le strmoglavilo v bližini Pize
..............................................................................................................m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
(Telefoto ANSA)
Vlada bo danes odločala o zdravstveni reformi
RIM, 3. — Vlada bo na današnji seji razpravljala in sklepala o zakonskem osnutku o zdravstveni reformi, ki bi morala v celoti stopiti v veljavo s 1. julijem. Zakonski osnutek bosta morala še proučiti in odobriti obe veji parlamenta. Obenem bo vlada tudi odobrila ukrep, na osnovi katerega bodo morah zavarovanci bolniških blagajn delno plačati zdravila, ki, jih bodo dobili na recept. Gre sicer za manjšo vsoto, ki pa se bo
nanašala na vsa tista zdravila, ki niso najbolj nujna. Obenem bo vlada pripravila tudi osnutek zakonskega predloga' za ustanovitev vsedržavne zdravstvene službe.
Ta osnutek je razdeljen na dva dela. Najprej so v njem navedeni načela, naloge in smotri vsedržavne zdravstvene službe, nato pa so predlogi, kdaj naj bi se vsedržavna zdravstvena družba izvajala. Vsega skupaj vsebuje osnutek 54 členov. Osnutek
predvideva tudi razdelitev razpoložljivih denarnih sredstev med deželnimi upravami, ki bodo pristojne, da organizirajo okrožne in krajevne zdravstvene centre. Poleg tega bodo o izvajanju, pristojnosti in delovanju zdravstvenih centrov neposredno odločali poleg predstavnikov krajevnih in socialnih ustanov tudi zavarovanci sami. To pomeni, da bodo krajevne socio-zdravstvene enote tiste, ki bodo neposredno nudile zavarovancem pre-
ventivno, zdravilno in rehabilitacijsko zdravstveno oskrbo, se pravi, da bodo morale biti v stanju, da nudijo tudi najmanjšo raven zdravstvene oskrbe vsemu prebivalstvu prizadetega območja.
Na seji vlade bodo jutri govorili tudi o izdatkih in finansiranju stroškov za izvajanje zdravstvene reforme. Predvidevajo, da bo stala 585 milijard lir letno, ali 7 od sto letne ga narodnega dohodka, (sl)
tem vrnil obisk sovjetskemu notranjemu ministru Ščolokovu in da gVe za sodelovanje med ministrstvoma za notranje zadeve. «Oh'sk je bil uspešen in delegacija je zadovoljna s sprejemom in odkritimi pogovori*
V zvezi s pogovori, ki jih je i-mel pred kratkim v Beogradu pomočnik ameriškega državnega sekretarja v state departmenlu George West je Mirko Kalezič izjavi, da te pogovore jugoslovanska stran ocenjuje kot pozitivne. Izmenjali so mnenja o spletu problemov razorožitve, neširjenja .jedrskega orožja in nekaterih vprašanjih dvostranskih odnosov.
Časnikarje je zanimalo, ali so jugoslovanski in etiopski predstavniki med nedavnim obiskom podpredsednika etiopskega vojaškega sveta Abateja razpravljali o problemu Eritreje, ali so Bila izražena istovetna stališča obeh strani glede rešitve tega problema in ali sta se obe strani strinjali glede reševanja sporov med neuvrščenima državama Sudanom in Etiopijo. Kalezič je odgovoril takole:
»Jugoslavija meni, da je problem Eritreje notranja zadeva Etiopije, ki mora biti reše.i v okviru suverene in neodvisne Etiopije. O reševanju sporov med neuvrščenimi državami pa so stališča Jugoslavije dobro znana. Opozarjam vas na del iz skupnega jugoslovansko . etiopskega sporočila o obisku podpredsednika Atnafuja Abateja, kjer je rečeno, da so z obeh strani poudarili obveznost neuvrščenih držav, da svoje spore in druge odprte probleme rešujejo neposredno na temeljih popolne enakopravnosti, medsebojnega razumevanja in upoštevanja interesov vsake strani.*
Tudi razmere na Bližnjem vzhodu, in sicer dogodki na jugu Libanona, so bili tema na današnji tiskovni konferenc, v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu. Mirko Kalezič je dejal, da Izrael že dalj časa aktivno podpira akcije skrajne libanonske desnice proti Palestincem in palestinski osvobodilni organizaciji na jugu Libanona, da bi onemogočili kakršnekoli aktivnosti palestinske osvobodilne organizacije v Libanonu in minira) prizadevanja za ureditev in normalizacijo razmer v tej deželi. Poleg tega Izrael izkorišča položaj na jugu Libanona, da bi ohranil vzdušje napetosti in šc bolj otežil ali odložil uresničitev mirovnih naporov.
VLADO BARABA*
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
4. marca
1977
V OKVIRU EVROPSKE KONFERENCE V BEOGRADU
«italijanski teden» s poudarkom na razvoj dobrososedskih odnosov
ItaLijo bo zastopala dežela F.-Ju!, krajina - Včeraj v Trstu odposlanstvo iz glavnega mesta SFRJ
V okviru Evropske konference, ki bo letos v Beogradu in katere se bodo udeležili predstavniki vseh držav, ki so se svoj čas udeležile Evropske konference v Helsinkih, bo v glavnem mestu SFRJ vrsta spremnih prireditev, katerih namen je preveriti in okrepit'' v duhu helsinške konference, dobrososedske odnose med vsemi državami, zlasti pa med Jugoslavijo in njenimi sosedami.
O programu, po katerem na) bi se odvijale omenjene spremne prireditve, je stekla včeraj dopoldne beseda pri predsedstvu deželne vlade, kjer so se sestali podpredsed mk od'oora Stopper. odbornik za šport in rekreacijo Bertolj in člani posebnega odposlanstva iz Beograda. ki jih je vodil predsednik beograjske občinske skupščine Vla-d:m'r Lič na in ki jih .ie spremljal generalni konzul v Trstu Ivan Renko,
Člani beograjskega odposlanstva so izrazili željo, naj bi delegacija Furlanije - Julijske krajine zastopala Italijo na teh prireditvah. Delegacija naj b' prišla v glavno mesto SFRJ na enotedenski obisk v času od aprila do novembra. V okviru tega »italijanskega tedna*, ki naj bi ga organizirali tudi v sodelovanju z italijansko ambasado v Beogradu, bi pripravili vrsto srečanj in posebno razstavo s kul turno, umetnostno in folkloristično tematiko, pri čemer naj bi sodelovala zlasti mladina.
Podpredsednik Stopper in odbornik Bertoli sta z zadovoljstvom sprejela povabilo. Odbornik Bertoli se bo povezal tudi z drugimi resorji deželne uprave in z raznimi organizacijami, da bi pripravili dokončen program za »ital janski teden* v Beogradu.
Srečanje predstavnikov univerze in konzulte
V občinski palači so se včeraj 6estali odbornik za urbanistiko De Luca, predstavniki univerze rektor de Ferra, Costa ter Guacci in predsednika rajonskih konzult za Kolonjo in Škorkljo ter Sv. Ivan Benci in Opelt. Razpravljali so o
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Danes, 4. marca, bo ob 18. uri predzadnja odborova seja pred občnim zborom. Na dnevnem redu bodo: reforme srednje šole. priprava za občni zbor in razno.
gradnji novih univerzitetnih objektov ter o vključitvi le teh v mestno tkivo. Poudarili so potrebo po čim-boljšem ter učinkovitem medsebojnem sodelovanju v luči variante regulacijskega načrta. V prvi vrsti — so naglasili -- mora biti ordiniranje potreb univerze ter lotne skupnosti.
ko-
ce-
Proslave ZŽI ob dnevu žena
Osrednja proslava 8. marca, dneva žena, ki jo prireja Združenje žena Italije ZŽI - UDI bo v nedeljo ob 9.30 v domu pristaniških delavcev. Govorili bosta Ester Pacor in Liliana Speri. Popoldan bo na sporedu nastop skupine Canzoniere po-polare, ob 19. uri pa ples s skupino »The Lords--Poleg tega bo jutri zvečer (ob 20. uri) vrsta manjših proslav v
raznih krožkih ZŽI . UDI. V Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija bosta govorili Thea Maligoi in A-driana De Nicolai: na sedežu sindikata pri Domju bosta govorili Laura Degrassi in Tiziana Zobin; v dvorani »Igo Gruden* v Nabrežini bosta govorili Majda Terčon in De-!ia Zonta: v Ljudskem domu pri Korošcih bo govorila Mara Ciacchi; v krožku Peca- bo govorila Lilia-ra Speri, na sedežu ARCI pri Sv. Alojziju pa Adriana Janežič.
Ponovna podražitev navadnega kruha
Pokrajinski odbor za cene je včeraj dovolil podražitev navadnega kruha, ki ga mesijo z moko tipa 00 v 200-gramskem formatu. Ta kruh bo stal 380 Ur, podražitev pa bo stopila v veljavo po objavi v Uradnem vestniku.
SINOČI PREMIERA V GLEDALIŠČU VERDI
«Dekle z divjega zapada» odlično Radmilo Rakočevič
Jugoslovanska umetnica je ustvarila pevsko in igralsko prepričljivo Minnie v turli sicer dognani uprizoritvi - Dirigent Oliviero de Fabrillis
Niti eno leto ni minilo, kar smo v gledališču Verdi za zaključek lanske sezone poslušali Puccinijevo o-pero »Dekle z divjega zapada». Glavno moško vlogo Johnsona je pel naš slovenski tenorist Karlo. Cossutta, naslovno vlogo Minnie pa kalifornijska sopranistka Joan Die-ner Marre. Njen delež ni prepričal niti glasovno in niti igralsko, zato se kljub pomembnemu umetniškemu prispevku Karla Cossutte in drugih nastopajočih ter orkestra, izvedba ni uvrstila med tiste, ki ostajajo v spominu.
Ne vem koliko je ponovno vključitev tega opernega dela v letošnji repertoar narekovalo ekonomiziranje gledališke uprave glede na sceno, kostume itd. in koliko želja nuditi zahtevnemu tržaškemu občinstvu izvedbo, ki bi popravila lanski vtis. A naj bo že zaradi prvega ali drugega razloga, ali pa za oba skupaj, dejstvo je, da je sinočnja premierska uprizoritev pomenila povsem

VZPOSTAVLJENA Z JUGOSLOVANSKO LADJO «MOTOVUN»
Nova redna kontejnerska proga med Trstom in Periijskim zalivom
Sprejem na krovu motorne ladje . Danes pripluje podobm «Sušak»
Povsem nova motoma jugoslo vanska ladja »Motovun*. last dru žbe «Jugolirija», je včeraj uradno otvorila redno ^rogo med Jadranskim morjem in Perzijskim zalivom. Ladjo so izdelali v vzhodno nemških ladjedelnicah v Rostocku in služi za prevoz kontejnerjev, pa tudi kosovnega blaga.
Včeraj opoldne je bil na ladji prijeten sprejem, katerega so se udeležili najvišji' predstavniki tržaškega političnega in gospodarskega življenja in med njimi predsednik deželnega sveta Arnaldo Pit-toni, podpredsednik deželne vlade in odbornik za industrijo ter trgo vino Nereo Stopper, poveljnik pristanišča adm. Stiammarin. generalni ravnatelj pristanišča inž. Lo renzo Colautti. predsednik SKGZ Boris Race, načelnik komisije za gospodarska vprašanja pri SKGZ dr. Vito Svetina, ravnatelj Tržaške kreditne banke Žarko Simorič, jugoslovanski generalni konzul Ivan Renkov konzul Srečko Kovačič, predstavniki gospodarskih krogov in druge osebnosti.
Nova ladja »Motovun* ima 13.914
•HiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiimainuanumimuiiiiainiiiiuiiiiiifmmiiiiiiiiiimiiiHmiuiiiirtiiiifi
Potrjena prvostopenjska razsodba: pomanjkanje dokazov
Naš odgovorni urednik E. Vesel oproščen obrekovanja fašista
Izpad tožilca Ballarinija zaradi zahteve po prevajalcu
Na tržaškem prizivnem sodišču je bila včeraj prizivna razprava proti odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika Gorazdu Veselu, ki je bil obtožen obrekovanja preko tiska.
Dogodek, na katerega se je nanašala včerajšnja razprava, se je pripetil 23. junija 1975. Skupina fašističnih skrajnežev je motila praznik komunističnega tiska na Rocolu; prišlo je do pretepa, v katerem je bil ranjen član ZKMI, nato pa so faši-stčni pobalini zbežali. Naslednjega dne so razdeljevali letake KPI z obsodbo fašistične provokacije in navedbe imen mladih desničarjev, ki naj bi jih bili prepoznali. Med terni imeni je bil tudi Latcovich. Istega dne je tajnica krajevne sekcije KPI Ester Pacor vložila na kvesturi prijavo proti fašistom in tudi ona navedla med drugimi Latco-vichev priimek. Protest zaradi pobalinskega dejanja sta izrekla tudi antifašistični odbor in PSI.
Primorski dnevnik je 25. junija objavil članek, v katerem je obsodil razgrajanje faVstov in med drugim povzel vsebino letaka in prijave.
Latcovich pa dejansko ni sodeloval pri »pohodu*, ker ga tistega dne ni bilo v Trstu. Dokaze o njegovi odsotnosti je zbrala tržaška kvestura in so neizpodbitni. Zato je Latoo-vich prijavil sodišču predsednika ZKMI Sergija Slavca in odgovornega urednika Primorskega dnevnika Gorazda Vesela zaradi obrekovanja. Na prvostopenjski razpravi, ki je bila 28. oktobra 1975, je sodišče oprostilo Slavca, ker ni zagrešil dejanja (na letaku namreč ni bilo napisano, da ga je natisnila ZKMI), Gorazda Vesela pa zaradi pomanjkanja dokazov, kar so sodniki utemeljili s trditvijo, da bi moral pač preveriti vest, preden jo je časopis objavil. Proti tej razsodbi sta vložila priziv tako državni tožilec kot tudi obtoženec, zastopnik zasebne stranke odv. Giacomelli pa je predložil sodnikom »pro memoria*. v kateri je zahteval odškodnino za »moralno škodo*, ki jo je utrpel Latcovich.
Na včerajšnji razpravi je Giacomelli vztrajal pri tej zahtevi, državni tožilec Ballarini pa je zahteval za Vesela obsodbo na leto dni zapora in na 100 tisoč lir globe, češ da ni šlo za uveljavljanje pravice kronata, ampak za potvarjanje dejstev. 4
Te teze je nazorno zavrnil Veselov zagovornik odv. Kukanja, ki je uvodoma ponovil okoliščine, ki so
orivedle kronista, da zabeleži dogodek. Dejal je, da je bil Rocol »preplavljen* z letaki in da je tajnica sekcije KPI vložila prijavo. Vest je bila torej utemeljena in to še toliko bolj, ker je Latcovich, kot je sam izjavil, prijatelj znanih fašističnih pretepačev, med katerimi je tudi Sluga, ki je bil pred kratkim obsojen na devet mesecev zapora zaradi napada na levičarskega dijaka. Šlo je torej za ime, ki so ga kronisti poznali in zato ni bilo razlogov, da ne bi verjeli vsebini letaka. Res je, da je šlo za pomoto, vendar tedaj tega ni bilo mogoče preveriti, saj so na kvesturi to u-gotovili šele 5. julija. Vendar pa časnikarji ne morejo čakati: vest je treba objaviti takoj, ker sicer zastari. Odv. Kukanja je zato zahteval popolno oprostitev za Vesela. Sodišče pa se o tem ni izreklo, ampak je potrdilo prvostopenjsko razsodbo: oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Po vsej verjetnosti bosta še danes tako državni tožilec kot odv. Kukanja vložila priziv na kasacijsko sodišče.
Ob koncu naj še omenimo incident, do katerega je prišlo ob začetku razprave. Gorazd Vesel je spregovoril v slovenščini in zahteval prevajalca. Tej zahtevi se je odločno uprl tožilec dr. Ballarini, ki je dejal, da je Vesel odgovorni u-rednik nekega časopisa in torej po vsej verjetnosti bere časopise, seveda tudi italijanske. Dr. Ballarini je dejal, da ga je on videl čitati časopis »La Repubblica*, ki piše zelo poglobljeno in torej Vesel pozna italijanščino ter ne potrebuje prevajalca. Predsednik Corsi je zavrnil ta ugovor in poklical prevajalca, tožilec, očitno razburjen, pa si je pridržal pravico, da prijavi Gorazda Vesela pretorju, češ da ni hotel govoriti v italijanskem jeziku. Na to trditev je odv. Kukanja pripomnil, da je v zadnjih letih sodišče vedno omogočilo pripadnikom slovenske manjšine, ki so to zahtevali, da govorijo v materinem jeziku in s tem uveljavilo določda posebnega statuta Londonskega memoranduma, ki ga osimski sporazum v duhu in v črki osvaja. K temu naj pripomnimo le mnenje, da dr. Ballarini s to zahtevo očitno ni naklonjen vzdušju prijateljstva in sodelovanja med tukaj živečima narodoma, vzdušju, k; predpostavlja medsebojno spoštovanje in priznavanje pravic slovenski narodnostni skupnosti in njenim pripadnikom. ,
brutto registrskih ton, dolga je 156,84 m, široka 21,80 m, visoka 11,90 m, grez pa znaša 9.02 m. Kot že rečeno, bo s to ladjo vzpostavljena nova kontejnerska zveza med Jadranskim morjem in Perzijskim zalivom. Jutri pa bo v Trst priplula motorna ladja »Sušak*. ki bo vozila na redni progi proti Severni Ameriki. Tudi ta ladja je povsem nova, izdelana pa je bila v zahodnonemških ladjedelnicah v Hamburgu. Z obema novima ladja ma se bo bistveno okrepil kontejnerski promet tržaškega pristanišča. kateremu pomorska družba »Jugolinija* občutno prispeva s svojimi rednimi programi, saj se ladje te družbe redno letno 120-krat ustavijo v tržaškem pristanišču.
Dijaki liceja «Da Vinci» zahtevajo dovoljenje za uporabo nove telovadnice
Dijaki znanstvenega liceja «Da Vinci* so včeraj na učinkovit na-čim protestirali proti odlašanju izdaje dovoljenja za uporabo novih športnih objektov — telovadnice in bazena. Da bi javnost opozorili na pereče vprašanje, so. si srednješolci za uro telovadbe izbrali mestne ulice. V trenirkah in telovadnih copatah so se namenili izpred šole v Ul. Veronese na Trg Vittorio Veneto, kjer je sedež tržaške pokrajinske uprave. Fantje in dekleta so ob radovednih pogledih mimoidočih in ob razburjenju avtomobilistov opravili več vaj in igrali so se tudi z žogo.
Kljub dejstvu, da je nov objekt že nared, telovadi okrog 1.200 dijakov zavoda «Da Vinci* v dveh povsem neprimernih telovadnicah. Dovoljenja še ni, športni objekti pa se povrh vsega tudi starajo. Za krivca takega stanja so srednješolci, s katerimi so solidarni tudi profesorji, označili pokrajinsko upravo, pod katero spadajo vse višje srednje šole.
Zastopniki dijakov so imeli srečanje s predstavniki komaj izvoljene nove pokrajinske uprave.
Študenti zasedli medicinsko fakulteto
Zaradi negativnega odgovora fakultetnega sveta na zahtevo po tesnejši povezavi univerze z vprašanji mestnega zdravstva so včeraj študenti medicinske fakultete zasedli sedež v Ul. Vasari. Sklenili so,
da bo to odprta /zasedba z javni mi razpravami. Poleg tega so se
zavzeli
davani.
za nemoten potek pre
Specifične zahteve študentov zadevajo predvsem reformo didaktike z uvedbo ustrezne vsebine, ki bi omogočila usposabljanje zdravnikov za vstop v nove predvidene zdravstvene strukture, možnost prakse v deželnih bolnišnicah ter izven-
boinišn'ških središčih in ohranitev mesečnih rokov za izpite. Splošne zahteve pa se nanašajo na odklanjanje zakona Malfattd ter predloga o zaprtem številu, na zahtevo po takojšnji uresničitvi deželnega zdravstvenega konzorcija in na sklepanje pogodb med univerzo in bolnišnico z udeležbo študentov.
Cankarjev Idealist po ljubljanski IV
V ponedeljek, 7. marca, bo ob 20. uri ljubljanska televizija predvajala posnetek gledališkega dela «Idealist». Oddaja bo v barvah, tako si bodo lahko ogledali dramsko priredbo Martina Kačurja tudi tisti, ki je niso videli v gledališču.
OBČNI ZBOR SSŠ
V četrtek, 10. marca, z začetkom ob 9. uri bo v Kulturnem domu v Trstu občni zbor Sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu bo izvolitev delovnega predsedstva, poročila taj. nika, načelnikov odsekov ter nadzornega odbora. Sledila bo razrešni-ca odboru in nato volitve, sklepi in razno.
drugačno kvaliteto in dala po zaslugi odličnih vokalnih solistov blesk partituri, v katero je Puccini z velikim darom za simfonično glasbeno govorico za preučevanje tujega glasbenega izraza, v tem primeru ameriškega in s smislom za inovatorske težnje, prelil ves svoj ustvarjalni genij.
Seveda je treba zato spregovoriti najprej o izvrstni jugoslovanski sopranistki Radmili Bakočevič, katero smo pred leti že poslušali v Trstu, seveda v drugih vlogah. Gre za umetnico izjemne pevske in igral, ske kulture, ki obvlada neobičajno širok repertoarni izbor, saj poje z enako prepričljivostjo n.pr. Normo ali Manon kot Minnie in še celo vrsto drugih vlog. Volumen njenega glasu je dominanten v višjih legah, izredno zanesljiv v intonaciji in božajoč v prehodih v nižje lege, kjer komaj zaznavno ošibi. Ob glasu pa je njena velika odlika tudi suvereno obvladanje odra in v podrobnosti izdelana igra, ki se povsem prilagodi značaju vloge oziroma interpretiranega lika. Tako je njena Minnie bila pravo dekle divjega zapada, vehementna v moškem svetu iskalcev zlata, lovcev, kvartopircev in pijancev, pa spet žensko resnična v ljubezenskih prizorih in odločna v svojem značaju. Skratka lik, ki ga je lahko ustvarila samo zrela umetnica, povrhu še mikavna v svoji zunanjosti.
Tenorist Gianfranco Cecchele ji je bil kot Johnson (Ramerrez) dostojen partner, čeprav mu glasovni razpon ne dopušča, vsaj ne v tej vlogi in ob pevki takega formata, da bi ustrezno zablestel. Vendar je bila njegova arija v tretjem dejanju lepo zapeta in tudi sicer je bil njegov Johnson prepričljiv. Baritonist Protti, ki je v zadnjem trenutku zamenjal za premiero napovedanega Guelfija, je bil vsekakor dober šerif Rance, kar velja tudi za ubran izbor ostalih Solistov v manjših zasedbah
Orkester je pod taktirko izkušenega dirigenta Oliviera de Fabrittisa muziciral dognano, pa tudi sicer je v glasbenem pogledu bilo njegovo vodstvo predstave vseskozi zanesljivo. Posebno priznanje si zasluži zbor pod vodstvom Gaetana Ricci-tellija, zlasti v prvem dejanju. U-strezni kostumi in primerno razgibana režija Lamberta Puggellija.
Občinstvo je z izdatnimi aplavzi z vzkliki nagradilo nastopajoče in dirigenta za lep umetniški užitek.
4.
DANES V KROŽKU CCA
Operne oriše in solospevi z Noro Jankovičevo
Danes zvečer ob 20. uri bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost (poslopje gledališča Verdi) za Prijatelje operne glasbe nastopala mezzosopranistka Nora Jankovič, katero bo na klavirju spremljala Neva Merlakova. Spored je naslednji:
Gluck — O del mio dolce ardor; Bellini — Vaga luna; Donizetti — Me voglio £a 'na časa: Schumann — Ich grolle nicht; >De Faila — El pano; Respighi — Nebbie; v drugem delu: Bizet — Carmen (Aria delle carte, Seguidilla, Habanera); Cilea — Adriana Lecouvreur — O vaga-bonda stella.
Vstop prost.
«NepoIitična» zasedba klas. liceja «Dante»
V Trstu so včeraj dijaki zasedli klasični licej «Dante Alighieri*. Za to so se odločili na zborovanju, med katerim so poudarili, da protestirajo predvsem proti Malfattije-vemu predlogu šolske reforme, proti gospodarskemu delu osimskega sporazuma ter proti stališču, ki ga je RAI zavzela do prostoconarjev in nasprotnikov italijansko - jugoslovanskega sodelovanja. Dijaki na-glašajo, da je to »nepolitična* zasedba — a na zborovanje, ki je predvideno za danes, so povabili tudi MSI. Zdi se nam, da v tej pobud' ni težko najti odgovora določenih nazadnjaških krogov (ne pozabimo. da je licej «Dante» oporišče desničarske miselnosti v dijaškem gibanju) na izredno uspešno in enotno manifestacijo slovenskih in italijanskih dfjakov.
BANCA Di CREDITO Dl TRIESJE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST ULldA F. FlLŽfl.lO -	61-446
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 3. 3.1977
Ameriški dolar: debeli	886.—
drobni	850.—
Funt šterling	1518.—
švicarski frank	346.-
Francoski frank	176,—
Belgijski frank	23.92
Nemška marka	369,25
Avstrijski šiling	51,85
Kanadski dolar	833.—
Holandski florint	353.—
Danska krona	147.—
švedska krona	205,-
Norveška krona	164.—
Drahma: debeli	22,-
drobni	22,-
Dinar: debeli	44,50
drobni	44,50
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
MENJALNICA
• ■« •, • •	, . , , .v• ;
vseh tujih valut
Gledališča
ROSSETT1
Danes ob 20.30 «Koulette» Pavla Kohouta. Režija Roberto Guicciardi ni. IV. predstava v abonmaju. Rezervacije za predstave do 9. marca pri Osrednji blagajni Pasaže Protti 2.
Danes popoldne ob 16.30 bo v Časnikarskem krožku srečanje z igral ci komedije.
AVDITORIJ
Drevi ob 20.30 bo Cooperativa il Col-lettivo di Parma predstavila Schwar-zovo delo «Kralj je nag*. Veljajo odrezki Avditorij. Rezervacije pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti.
VERDI
Drevi ob 20. uri premiera Puccinijeve opere »Dekle z Divjega zahoda*. V glavnih vlogah Radmila Bakočevič, Giangiacomo Guelfi in Gianfranco Cecchele.
Jutri ob 11.30 bo v gledališču Verdi izreden simfonični koncert za šole. Dirigiral bo Gianfranco Mašini. Vabila so na razpolago v tiskovnem uradu gledališča Verdi.
GLASBENA MATICA TRST
Sedmi abonmajski koncert
V torek, 8. marca 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER GLASBENE MATICE
Dirigent OSKAR KJUDER
Solistka
IRENA GRAFENAUER — flavta
Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SPD TABOR - OPČINE
priredi jutri, 5. t.m„ ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
CANKARJEV VEČER
z odlomki Cankarjevih del in dra-
mo »Jernejeva pravica*. Izvaja dramska skupina PD Sovodnje s sodelovanjem sovodenjskega noneta. Režija Laci Cigoj.
POGREBNO PODPORNO DRUŠTVO V BAZOVICI
sklicuje
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
jutri, 5. t.m., ob 19.30 v Bazoviškem domu.
Včeraj-danes
mioniiiiiiiiiuiiiiimiiiiMiiiniiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimfiirmiifiimiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiaiiiiiuii
VČERAJ NA LJUBLJANSKI TV
Ekipa TV agencije Alpe Adria posnela oddajo o Druschkeju
Oddajo je pripravil Sergij Premru s pomočjo snemalca Sergia Ferrarija in tonskega tehnika Žarka Šuca
Sinoči je ljubljanska televizija ponovila oddajo o nacističnem zločincu Druschkeju, ki je v času druge svetovne vojne pomoril na Jesenicah in na Gorenjskem (Begunje) veliko antifašističnih borcev in navadnih slovenskih ljudi. Oddajo je v torek posredovala koprska televizija.
Ime nacističnega zločinca se je pojavilo v naslovih, časopisnih člankov februarja.. Franc Koritnik, nekdanja Druschkejeva žrtev je v Heidelbergu prepoznal svojega krvnika. Vse življenje ga je iskal in ga na-
miiiimiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiitiiiimiimiiiitimimiiiiimitiiiiHiiiiiiimiiiiiiimiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiamiiiiiiimHimiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiminiiiiiiit
Odprta razstava «Nauticamp 77»
Na sejmišču pri Montebelu so včeraj popoldne odprli razstavo o-preme za navtiko in za kamping z naslovom «Nauticamp 77». Odprtja so se udeležili števili)! predstavniki javnih in poslovnih krogov iz našega mesta, med njimi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, avstrijski trgovinski ataše dr. Stras-ser, občinski odbornik Lonzar, član vodilnega odbora trgovinske zbornice Frandoli, predsednik prizivne-
ga sod:šča Zumin, ravnatelj tržaške carinarnice De Prosperis, predstavnik pokrajinskega zc>uženja trgovcev Fragiacomo in druge osebnosti, ki so si v spremstvu predsednika sejemske ustanove dr. Fa-ragune in direktorja dr. Linassija ogledali razstavne paviljone.
Razstava zavzema kar 5.500 kv. metrov v paviljonih A, C, F, G, H in na odprtem in obsega, poleg italijanskih, tudi proizvodnjo neka-
terih ameriških, angleških, francoskih, nemških, švedskih in češkoslovaških tovarn. Primerno reklamizi-rani so tudi znani izvenkrmni motorji, ki jih izdeluje koprski obrat «Tomos». Razstava je kar bogata in obsega lep izbor športnih čolnov, šotorov, stanovanjskih prikolic in ustrezne opreme. Razstava bo odprta do 7. marca. Umik: ob delavnikih od 16. do 21. ure, v soboto in nedeljo tudi dopoldne od 10. do 13. ure. Vstopnina znaša 500 lir.
šel s pomočjo «lovca na naciste* Wiesenthala. Bralcem je afera znana, saj smo o njej dovolj pisali. Televizijska oddaja, ki jo je pripravil in režiral Sergij Premru, pa je brez dvoma dokument o bivšem nacističnem krvniku. Ekipa Alpe Adria je obiskala Begunje in grad, kjer so se dogajali grozljivi nacistični zločini, obiskala je Bella-gio ob Comskem jezeru, kjer ima Franc Koritnik motel, ter Heidelberg, kjer ima Druschke • gostilno. S skrito telekamero je snemalcu uspelo za trenutek posneti obraz zločinca, ta pa se je umaknil in ga ni bilo več na spregled. Novinar TV agencije se je pogovarjal s Koritnikom in z Druschkejevim odvetnikom, ki je zanikal, da bi bila njegova stranka kakorkoli udeležena v nacističnih pokolih. Pokazal pa je Druschkejevo vozniško dovoljenje iz druge svetovne vojne; na njem je slika, ki kaže, da gre za «pravega» Druschkeja, to je za nacističnega zločinca. Gledalcu je postala zadeva jasna. Oddajo je zaključil komentar novinarja našega dnevnika, ki je spremljal ekipo Alpe Adria; resnica je jasna, na žalost pa je veliko vprašanje, do kolike mere želi nemško sodstvo resnico potrditi.
To je vse, kar se tiče kronike. Oddajo bi bilo v skopih besedah oceniti: Sergij Premru je 40-minutno oddajo zastavil tako, da je bila zanimiva in »napeta*. Dokumentarno vrednost popestri tudi pripovedoval-na spretnost. Gergij Ferrari je posnel vrsto estetsko dobrih slik in prizorov, ki včasih povedo' njegove slike več od špikerjevih besed. Tonsko snemanje je opravil Žarko šuc.
ODBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH LOVCEV JULIJSKE KRAJINE
sklicuje jutri, 5. t.m., ob 20. uri v Velikem Repnu (gostilna Križman) ■ širši sestanek slovenskih lovcev tržaške pokrajine.
• Tržaška pokrajinska zveza obrt nikov vabi obrtnike na konferenco debato, ki bo danes, 4. marca, ob 20 un v konferenčni dvorani hotela Jolly, Govor bo o kritičnem trenutku, v katerem se nahajajo tudi obrtniki in ki je tesno povezan z gospodarsko krizo. Pri manifestaciji bodo sodelo» vali deželni člani državne zveze o-brtnikov.
Danes, PETEK, 4. marca ' KAZIMIR
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 17.55. — Dolžina dneva 11.17. — Luna vzide ob 16.49 in zatone ob 5.34. Jutri, SOBOTA, 5. marca BOGOLJUB
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 9,9 stopinje, najnižja 6, ob 19. uri 8,8, zračni pritisk 1020,7 mb narašča, vlaga 75-odstotna, nebo skoraj oblačno, brez vetra, morje mimo, temperatura morja 9,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 2. marca 1977 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 77-letna Antonia Dus-sich por. Crivicich, 72-letni Giuseppe Danieli, 66-letna Cesarina Ubaldini vd. Rigotti, 69-letni Giuseppe Gustinčič, 79-letni Leopold Trobec, 80-letni Giordano Zuban, 89:letna Maria Della Večava vd. Holzinger, 78-letni Antonio Catanzaro, 76-letni Nicolo Vascotto, 82-letna Giovanna Rebay, 13-letni Edvard Brišček, 82-letna Ermenegilda Peitler vd. Vanni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti, 33, Ul. Roma 16, Ul. Montorsino 9, Piazzaie Valmaura 11. (od 8.30 do 13. m od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
ČDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m EN PAS od 22. do 7, ure; telet, št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tet 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: teL 200-121; Sesljam teL 209-197; Žavlje: tel 213-137-Milie- tel 271 124
Razstave
* umetnostni galei i.U iiVoiuiiui uuilo jutri, 5. marca, ob 18. uri odprli razstavo najnovejših del slikarja Zvesta Apollonia.
V galeriji «Tribbio» bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo keramičnih izdelkov in grafik tržaškega umetnika Federica Righija.
PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA
Slovenskega raziskovalnega >n' štituta sklicuje na podlagi *• člena pravil 3. redni občni zbor, ki bo dne 19. marca 1977 ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, Trst, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora
2.	Obračun in predračun
3.	Poročilo nadzornega odbora in razrešnica
4.	Izvolitev upravnega in nad' zornega odbora
5.	Sprejem novih članov
6.	Razno
Razna obvestila
V nedeljo, ti. marca, ob 1 prireja Finžgarjev dom na O slavnostno akademijo ob 10. < ci svojega delovanja. Vabljeni.
Kino

La Cappella Undcrground 19.00—21; »Califomia poker*. R. Altman, liot Gould, George Segal.
Movie Club 77. Danes v Germanske8; inštitutu za kulturo (Ul. CotoW 15). Ob 20.30 Syberbergov »Lud™; requiem per un re vergine*. gleški podnaslovi).
Ariston 16.30 «11 complesso di colP8 Barvni film.
Mignon 15.30 »La scarpetta e la sa». Barvni film.
Nazionale 16.00 «Carrie, lo sgua|j di Satana*. Prepovedan mladini P°“ 14. letom.
Grattacielo 16.30 «Conoscenza le*. Jack Nicholson, Candice Bei'ž , in Ann Margret. Prepovedan ^ dini pod 18. letom. Barvni fil®'..
Penice 15.30 «La battaglia di way». Barvni film. Charlton b ston. Henry Fonda m še mnogo <* gih znanih igralcev,	1
Excelsior 16.00 «Tentacoli*. Bar' film. John Huston. Shel!ey Winte''5' Henry Fonda. Delia Boccardo. .
Eden 16.30 «Anima persa*. Vitto . Gassman in Catherine Dene11* Barvni film.
Ritz 15.30 »Cassandra Crossing*. 9oP Loren. Ava Gardner. Ingrid ^ Burt Lancaster. Barvni film.
Aurnra 16.00 «Quelle strane ot’ca5|j, ni*. Prepovedan mladini P°d letom. Barvni film.
Capitol
film.
15.00- »King Kong», baf'
•vni
Cristallo 16.00 «Histoire d'0». Cof’nJj Clery. Prepovedan mladini pod ;
letom. Barvni film.
Moderno	15.00 »King Kong*. Barvl"
film.	a
Filodrammatico 16.30 «Mondo di notte*. Barvni film. Prepoj mladini	pod	18.	letom.	i
Ideale 16.00 «Gozilla contro i Barvni film.	«
Impern 16.30 »Oh. Serafina*. Pozzetto. Barvni film. Prepove® mladini	pod	18.	letom.	!3
Vittorio Veneto 16.30 »II medico--studentessa*. .Gloria Guida in ‘Lj ques Dufilho. Prepovedan d“a pod 18. letom. Barvni film.
Radio 16.00 «L'uomo senza mernof'8.
Lučk Merenda, Senta Berger Umberto Orsini. Barvni film- . .j,, Abbazia 16.00 »Complotto di fanI1K. Alfreda Hitchcocka. Karen ™ Barvni film.	. ji
Volta (Milje) ob 16.00 »Pecca«j famiglia*, M. Placido, S. StefanL, R. Montagnani. Barvni film-povedan mladini pod 18, letom- .jj Astra 16.30 «Mako: lo squalo Jj ^ morte*. Prepovedan mladini P°° letom. Barvni film.
icLuui. naivni rum.
E3E3333B0
im
Namesto cvetja na grod. y Briščka daruje trgovina MaMj > si — (Opčine) 20.000 lir za GJ*« no matico in 10.000 lir za moreč	iz Trebč.	*j|
Namesto cvetja na grob "iti Briščka darujeta Marko in k11 ^ ta Starc 15.000 lir za Glasbeno tico.	0
Namesto cvetja na grob vLi Žnidaršič daruje družina ® Samse 10.000 lir za šr Sokol- j Namesto cvetja na grob j Ražma daruje Edvin Švab z tVo no 10.000 lir za PD Valentin nik iz	Doline.	jr
V počastitev	spomina Ed>ja p
ščka darujeta Jože in Alenk8, luga (Ul. Bellavista št. 39) lir za skupnost handikapir311 Opčinah.
Ob težki izgubi drage ni3*fra jlf neta Starešiniča, člana Stalni*,/ venskega gledališča, izrekanik s in družini najgloblje sožalje-	||
Uprava in kolek!**
Zapustil nas je naš dra£* in stric
Leopold (Lojz) Trol
Dne 2. marca je preminila
Pogreb bo danes, 4. t. m -uri iz mrtvašnice glavne bo
Žalujoči: sestra, nečaki in P Trst, 4. marca 1977
MARIJA BLASINA vd. VERGINELLA
Pogreb bo danes, 4. t. m., ob 15. uri iz hiše žalosti v Gabr0**^ št. 35 na proseško pokopališče.
Žalostno vest sporočajo hčerki

In Emilija, zeta Adolfo In Dom
etilc0'
snahi Kristina in Dirce sorodstvo
Trst, 4. marca 1977 Pogrebno podjetje Zimolo
primorski dnevnik 3
GORIŠKI DNEVNIK
4. marca 1977
V NEDELJO V OBČINSKI TELOVADNICI
V NABREŽINI PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE
Gostje bodo prof. Merku in plesalca Švara ter Mejač
-
Dekliški pevski zbo r PD «Igo Gruden«
Wminu na, velikega slovenskega ■a, mojstsa slovenske besede
.. Očeta Prešerna, je sklenilo, da Iv °dd°lži tudi PD Igo Gruden, ki h v ta namen priredilo v nedeljo, Udarca, ob 16.30 v občinski te-K^niei praznik slovenske kul-
za tokrat so nabrežinski llJr^etarji poskrbeli, da ne bo Ls'ava le nekaj suhoparnega,am-littt resn,čno umetniški praznik I”j* in besede. Pester program, Pok? torej še enkrat potrdil neu-
K...............
L1*10 delovanje PD Igo Gruden, L obsegal nastope priljubljenega L ga pevskega zbora «Kraški lp®ek», dekliškega zbora, katere-uO)etniška rast se iz dneva v
k
|C veča, moškega zbora Igo Grulit katerega ni treba posebej ‘^^'Hijati, saj je znan domala H,Primorski javnosti, nastop do-2*0 recitatorjev. Za to prilož-ijj1 sta se slednja zbora, ki ju vo-L Priznani in požrtvovalni prof.
Radovič združila in nam bo-V *Udi v mešani postavi zapela EJ9 pesmi. Na proslavi bosta na-C*9 tudi umetnika iz matične' L°vine Janez Mejač in Danila kSj[> hčerka znanega primorske-L ®rtgenta Danila Švare, ki sta ||Mazno odzvala vabilu in bori J!!?*)rav^a obiskovalcem prijet-Pfesenečenje. Njun program bo 'Sl dve točki iz priljubljenih J| '«Navihanka» in «Koneli.ia», k sta oba solista baleta ljubljan-£ ®pere. Slavnostni gost večera -ato kronani slavist, skladatelj in ' telj prof pavle Merku.
t®i luči se nam prikazuje torej JA slovenske kulture, na ka-vabimo številno občinstvo, t j av gotovo ne bo nad bogatim kj;Po izbranim programom ra-^runo.
RaNe
irno
da»
Danes v Gregorčičevi dvorani
Srečanje s sodelavci II. NIP «za mlade»
Mladinski krožek Trst priredi danes, 4. marca, srečanje z zunanjimi sodelavci II. NIP radia Trst A, to je NIP, ki obsega oddaje «za mlade».
Kot vsi vemo, posluša te programe malo mladine, to pomeni, da večini ne zadoščajo in da se premalo ukvarjajo s problemi, ki so mladi generaciji blizu. Krivo je tudi dejstvo, da je naš manjšinski radio premalo odprt in ne vzpostavlja stikov s poslušalci.
Med mladimi sodelavci je precej ljudi, ki se teh napak zavedajo in bi radi, kolikor je v njihovi moči, pripomogli h kvalitetnejšim in boljšim oddajam.
Na današnjem srečanju bi nam nakazali težave, na katere so pri svojem delu naleteli, mi mladi pa bi lahko prišli na dan z našimi predlogi.
Mislimo, da je (to srečanje pozitivna zamisel in da bi bilo dobro, ko bi se udeležilo čimveč ljudi, med katerimi tudi uredniki NIP «za mlade*, ki bi lahko prišli tako v stik s poslušalci oddaj.
Srečanje, ki bo v obliki razprave, bo drevi, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani. Ulica Geppa 9.
V BOLJUNCU
JUTRI LEPLJENKA
O IVANU CANKARJU
V občinskem gledališču bodo nastopili mladinci iz Standreža
■dan
la
j*c;
id!«1
ria»-• &
«l>a’
ti * ne"1' pr*
de"*
d*4
0* . & asbf
iPn-
o ^
K
-s

201

V
Jutri bodo gostovali v občinskem gledališču «France Prešeren v Bo-ljuncu mladinci iz Štandrcža, ki so naštudirali v okviru PD Oton Župančič in ŠD Juventina lepljenko o Ivanu Cankarju. Prireditev organizira Koordinacijski odbor za poimenovanje osnovne šole iz Doline.
Štandrežce poznamo za dobro organizirane delavce na področju prosvete, mladine in športa, O tem pričajo odlični dosežki tamkajšnjega prosvetnega društva, ki je gotovo med najboljšimi društvi v zamejstvu. Mladina se je odločila, da prikaže v sodobnem duhu Cankarjeve ide.ie, ki so vedno aktualne. Ta recital je na Goriškem žel odobravanje vedno številnega občinstva. Različni odlomki Cankarjevih del prikazujejo njegove ironične in včasih sarkastične poglede na tedanjo družbo, na tedanje Slovence. Scena je preprosta, kot tudi kostumi nastopajočih igralcev, kar dokazuje skromnost, v kateri je Ivan Cankar živel in delal. Po-j glavje zase je glasba, ki je zelo melodična, le pri nekaterih odlomkih razburljivejši glasbeni vložki skušajo podčrtati temperament in občutje Cankarjevih oseb.
PD « LIP A » iz Bazovice
rela v nedeljo, 6. marca, ob Uri- v kinodvorani v Bazovi-*°stovanje
Kneškega gledališča
Izidorja Predana
EMIGRANT
te*ji ADRIJANA RUSTJE.
stoPila bosta tudi pevca Ana in Keko
Seja mladinske komisije SSk
Dne 26. februarja je bila seja mladinske komisije tržaškega pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti. Na njej so člani pregledali 0-pravljeno delo in pozitivno ocenili predvsem stike s slovensko mladino ter z mladinskimi predstavniki demokratičnih strank. V Repnu je bilo srečanje z mladino repentabrske občine, mladinska komisija pa je imela tudi dvostranski srečanji s predstavniki republikanske mladine in Zveze komunistične mladine Ita-
lije. Na njih je vsako predstavništvo orisalo delovanje in načrte, govor pa je bil tudi o ratifikaciji o-simskega sporazuma, o globalni zaščiti Slovencev in vprašanjih v zvezi s prosto industrijsko cono. Podobna srečanja z drugimi strankami ter z mladimi v drugih krajih bodo še sledila.
Mladinska komisija je preučila tudi zadnje dogodke v zvezi z mladinsko problematiko: predlog za univerzitetno reformo ministra Malfat-tija, protestno zasedbo vseučilišča in povečano delovanje slovenskih študentov, po fakultetah. Pri tem poudarja izredni pomen, ki ga ima enotno i.i nadstrankarsko gibanje slovenskih študentov, ki se po posameznih fakultetah spoprijemajo s slovensko problematiko, z njo seznanjajo kolege ter jo vključujejo v boj za boljšo univerzo.
V zvezi s fašističnimi provokacijami pred nekaterimi tržaškimi šolami je mladinska komisija SSk z o-stalimi mladinskimi političnimi predstavništvi sestavila letak, ki so ga delili pred šolami. Glede načrtov za reformo višje srednje šole, ki morajo upoštev«jži tudi slovenske potrebe in zahteve, bo komisija podrobno preučila p!%#ft»vljene zakonske osnutke.	•,
OB PRISOTNOSTI OBČINSKEGA ODBORNIKA LEARDUA
v
Seja krajevne skupščine v Standrežu posvečena urbanističnim vprašanjem
Zahteva t- preusmeritvi teži. ) vozil, ki vc ''o skozi vas
Ob prisotnosti občinskega odbornika I,eardija so se v torek sestali člani krajevne skupščine v Štan-drežu. Beseda je tekla o vprašanjih urbanističnega značaja, ki so jih sami člani skupščine predočil občinskemu odborniku.
Uvodoma je predsednik Valter Reščič omenil probleme urbanističnega značaja, ki še čakajo na dokončno rešitev. V prvi vrsti gre za preusmeritev težkih vozil. O tem so sicer že razpravljali na nekaterih prejšnjih sejah krajevne skupščine.
Po majskem potresu je občiaska uprava zaprla za težki promet Most 9.‘avgusta, ki je predstavljal glav no vpadnico v mesto. Promet so najprej usmerili na pevmski most, kasneje pa na novi most čez Sočo v Štandrežu. To pa je za Štan-drež predstavljalo velike težave v premetu, saj so tovornjaki vozili kar skozi vas ob vseh urah. Vožnja tovornjakov ni povzročila samo zastojev v prometu, pač pa je prispevala k številnim prometnim nesrečam, med katerimi dve s smrtnimi posledicami. Na torkovem sestanku je predsednik Reščič pred. lagal, naj bi tovornjaki, ki trenutno vozijo skozi Štandrež, odslej ubrali novo pot: z mejnega prehoda pri Rdeči hiši naj bi po Ul. Terza Armata, Tržaški cesti. Ul. Fermi ter Mihaelovi ulici vozili do novega mosta čez Sočo.
Vedno v zvezi s temi vprašanji je predstavnik Slovenske skupnosti Dušan Brajnik izrazil zahtevo po postavitvi zeber za pešce na Mihaelovi utici, v višini Ul. Natiso-ne. Božidar Tabaj in Klavdij Ožbat sta postavila v 'ospredje problem ureditve prometa na glavnem štan-dreškem trgu. Nekateri člani so se pritožili zaradi redarske službe pred šolo. Ugotovili so namreč, da se večkrat dogaja, da ob koncu pouka, ko učenci zapuščajo poslopje, ni - redarja, kar seveda predstavlja za otroke nevarnost nesreče.
uslužbencev, da se bolj podrobno preverijo n ,e- zahteve in uskladijo z zahU.. ni uslužbencev v zasebnem sektorju.
Jutri zanimivo predavanje o psihiatričnih bolnišnicah
V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo jutri zanimivo predavanje na temo, ki je že dalj časa v ospredju družbenih in političnih dogajanj v državi in še posebno pri nas. Prof. Agostino Pirella, prof. Gianfranco Minguzzi in nekateri strokovnjaki, ki delujejo na področju psihiatričnega varstva, bodo skušali odgovoriti na vprašanje, če so psihiatrične bolnišnice preživele ustanove ali pa jih je treba
še ijzširiiti. Predavanje bo ob 17. uri.
Danes stavka na višjih srednjih šolah na Goriškem
Danes bo na vseh višjih sred njih šolah na Goriškem stavka dijakov, ki na ta način protestirajo proti nameravanim ukrepom ministra Malfattija. Ob 9. uri se bodo dijaki zbrali pred Industrijskim tehničnim zavodom, kjer bo zborovanje, nato pa bodo v sprevodu krenili po mestnih ulicah. Stavkali bodo tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol.
VODSTVO JE ODPUSTILO VSE DELAVCE
Dokončna prekinitev dela v tovarni Nuova Lacego
V obratu je sedaj ostalo le še 6 uradnikov
Vsa prizadevanja sindikatov in deželnega odborništva za industrijo, da bi rešili vprašanje sovodenjske tovarne Nuova Lacego, so bila zaman. V ponedeljek je namreč vodstvo obrata odpustilo zadnje delavce in jih vpisalo za dobo 6 mesecev v dopolnilno blagajno. V obratu je sedaj zaposlenih še 6 uradnikov, ki morajo zaključiti nekatere posle upravnega značaja.
V sovodenjski tovarni je bilo v zadnjh mesecih zaposlenih 20 delavcev, ki so ta teden prenehali z delom. Slednje je vodstvo vpisalo v dopolnilno blagajno, od katere bodo dobivali 60 odstotkov mesečne plače.
Z zadnjimi odousti se je na najslabši način zaključilo vpcašanje tovarne Nuova Lacego, ki se je pričelo pred dobrim letom dni, ko je v obratu b'lo zaposlenih preko 200 delavcev. Iz meseca v mesec se je to število krčilo, tako da je decembra lani v tovarni delalo samo 40 delavcev.
PREGLED DELOVANJA NAŠE MLADINE
Mladinski center kot sestavni del slovenske stvarnosti na Goriškem
Razgovor z Adrijano Bukovec, Lilijano Semolič, Maurom Dornikom, Livijem Semoličem in Markom Vogričem
Sedaj ostaja odprto še drugo vprašanje. Aprila letos namreč zapade dogovor najemništva rrifed vodstvom Nuova Lacego in lastniki tovarne. Doslej je še neuresničljiva zamisel, da bi novo podjetje odkupilo tovarno in v roku nekaj mesecev pričelo z normalnim poslovanjem, kar bi pomenilo ponovno zaposlitev za veliko večino uslužbencev, ki jih je sedanje vodstvo odslovilo z dela.
V ofečms^cm odboru razprava o upravi bazenov
Goriški občinski odbor se je sestal prejšnjo sredo ter poleg nekaterih drugih vprašanj razpravljal tudi o predlogu o upravljanju ob» činskih plavalnih bazenov na Roj-cah. Občina namerava poveriti u-pravo objekta družbi »Gorizia nuo-to», ki jo bodo ustanovili in v katero naj bi se včlanili predstavniki športnih društev.
Na seji odbora so se ukvarjali tudi z vprašanjem, kje najti primerno skladišče za imovlno številnih prebivalcev Gemone in tamkajšnje stolnice, ki je zdaj spravljena na razstavišču Espomego. To vprašanje je nujno, saj se hitro bliža čas letošnje prireditve.
V Gorici seja občinskega sveta
Danes ob 18.30 se v Gorici sestane občinski svet. Na dnevnem redu je razprava o proračunu za leto 1977.
• Drevi ob 20. uri bo na sedežu ŠŽ Kras kongres zgoniške sekcije KPI
bo
JUTRI, 5. MARCA, TRADICIONALNI
KNJIŽNI TEDEN
Z VELIKIMI POPUSTI NE ZAMUDITE

"Ca sv Frančiška 20 — tel. 732-487
KNJIGE
PLOŠČE
FOLKLORNI
IZDELKI
	
Ob 30-Ietnici smrti Achilla Grandi-ja, ki je v imenu krščanskih sindikalistov podpisal sporazum o sindikalni enotnosti, prirejata ACLI in CISL Furlanije • Julijske krajine srečanje, kjer bodo govorili o delu in idejni zapuščini katoliškega sindikalista, ki je bil vnet antifašistični borec in ki se je nesebično udeleževal delavskih bojev Obe organizaciji vabita krščanske delavce in sindikaliste, da se udeležijo srečanja, ki bo jutri, 5. marca, ob 9.30 v mali dvorani gledališča Rossetti.
SPD »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu
priredi
jutri, 5, marca ob 20.30 v društveni dvorani, Ulica Montecchi 6
PREŠERNOV VEČER
Gostovanje Beneškega gledališča z dramo I. Predana
Emigrant
Sodelujejo tudi pesnik Mario Čuk in člani SAG.
Izkupiček je namenjen žrtvam potresa v Beneški Sloveniji.
Vabljeni!
"""■iiiiuinii....um..........
»JENCI DIJAŠKEGA DOMA V TOVARNI VM
Javni uslužbenci nezadovoljni
ž izvajanjem sporazuma
Na nedavnem sestanku je enotno pokrajinsko tajništvo sindikata javnih uslužbencev ocenilo trenutno stanje ob upoštevanju dogovora med vlado in sindikati, ki je bil dosežen 5. januarja.
Zaskrblja predvsem dejstvo, zaradi zakasnitve pri izvajanju dogovorjenih ekonomskih izboljšav, kakor tudi določil glede preureditve kadrovskega vprašanja in poslovanja javne uprave nasploh.
Na isti seji so proučili tudi organizacijsko stanje v pokrajini in se dogovorili za vrsto sestankov s predstavniki posameznih kategorij javnih
• Kmečka zveza bo tudi letos, kakor že vrsto let priredila izlet v Verono z ogledom 79. razstave kmetijskih strojev. Izlet bo na Jožefovo, 19. marca. Pojasnila dajejo v pisarni Kmečke zveze v Gorici. Ulica Malta, 2
Adrijana Bukovec, LiHjaaa Semolič, Mauro Dornik in Livij Semolič (z leve proti desni.) med pogovorom
mladinski problematiki na Goriškem
»Štiri članice, katerih smo.,,prav* zaprav mi delegati, sodelujejo in sestavljajo Mladinski center v Gorici. MC ni. kot še vedno nekateri mislijo, mladinska organizacija, marveč združenje štirih mestnih organizacij, ki vsaka na svojem specifičnem področju vključu je v lastnih vrstah našo mladino. Glavna vloga MC pa je zatorej koordiniranje in povezovanje delo
pravo — in zakgj ne tudi uradno — podobo v sklopu našega manjšin skega življa.*
Te besede je izrekel predsednik odbora MC Mauro Dornik in s tem je pravzaprav stekel razgovor o tem novem združenju, ki je bil u-radno ustanovljen lansko jesen. Led je bil torej razbit in skupina mladih članov odbora MC je enoglasno dodala: «Mi smo člani odbora
vanja članic ter organiziranje mno- j Mladinskega centra, toda smo tu-žičnejših in pomembnejših manife-j di delegati naših članic v tem od-
stacij, ki presegajo tradicionalen okvir društvenega delovanja. To naj bi bil prvi razlog naše ustanovitve, drugi pa naj bi bil to, da goriška mladina, ki je angažirana na raznih področjih, zadobi svojo
PRIZADEVANJA ZA KVALITETNEJŠE ZDRAVSTVENO VARSTVO
PRIPRAVLJEN NAČRT ZA UVAJANJE MEDICINE DELA
Na nedavni seji odobrili smernice za prve posege na tem zanemarjenem področju - V kratkem razprava o zdravstvenem varstvu na šolah in o družinskih posvetovalnicah
vSo« . dijaškega doma »Srečate	iz Trsta, so v četrtek
Ciev °biskali tovarno Velikih Kij	Boljuncu. Mladi so si
j Najpomembnejše delovne ■ S° se njenem seznanili J. aialnimi procesi. Sprem-J'h dva predstavnika to-sveta, ki sta jim po-t^edstavila stvarnost te-
so v četrtek
KS«
ga industrijskega obrata, v katerem je zaposlenih okrog 3.000 oseb. Tovarna proizvaja motorje za ladje, (železnice in termoelektrarne. Njena kapaciteta je približno en milijon konjskih sil letno, proizvodnja pa je skoraj za polovico manjša. Pri organizaciji včerajšnjega ogleda je priskočil na pomoč sindikat CGIL. V kratkem bo v dija-
škem domu večer, katerega se bo udeležil tudi predstavnik tovarniškega sveta Velikih motorjev in na katerem bodo razpravljali o perečih problemih delavstva.
Dijaškodomci so s tem nadaljevali vrsto koristnih obiskov v tržaških družbeno-ekonomskih središčih. Omenimo naj le, da 'so lani obiskali pristanišče ter gasilce.
Goriški zdravstveni konzorcij, ki ima sedež v Mazzinijevi Ulici v Gorici, si je ob ustanovitvi postavil težko nalogo: izpolniti vrteli, bi so obstajale in ki še vedno obstajajo na področju medicine dela in zdravstvene preventive nasploh. Kljub številnim težavam, predvsem pa'pomanjkanju kakršnih kol; struktur, pa je bil dosedaj že napravljen precejšen korak naprej, čeprav je, to si moramo biti na jasnem, še daleč do zadovoljive rešitve tega tako pomembnega (in tako zanemarjenega) vprašanja. Tako so se na eni zadnjih sej upravnega odbora konzorcija, ki mu predseduje Erminro Tuzzi, dogovorili za okviren načrt posegov na področju medicine dela. Celoten načrt, ki predvideva kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe, je obrazložila prof. Pirellova, ki je v odboru zadolžena za medicino dela.
Prva stopnja predvideva zbiranje podatkov in uvrščanje že zbranega gradiva ter organizacijo zdravstvene službe, medtem, ko bodo v 'drugi stopnji, prav na podlagi a-naliz zbranih podatkov, že mogoči dejanski posegi na tistih proiz. vodnih področjih in v tistih tovar nah, kjer se bo izkazalo za najbolj nujno.
Konzorcij ne razpolaga z lastnimi večjimi zdravstvenimi strukturami, zato si bo prizadeval v akcijo vklju čiti žp obstoječe zdravstvene u stanove:	bolnišnice, laboratorije,
bolniške blagajne, kar se tudi sklada z duhom preosnove v zdravstvu, ki teži k poenotenju celo kupnega varstva.
V okviru načrta za uvajanje rtie-dicine dela je v prihodnjih dneh predvidena vrsta sestankov s pred-
stavniki patronatov in zavodov za bolniško in invalidsko zavarovanje.
Seja, na kateri so bili prisotni tudi predstavniki sindikalnih organizacij, krajevnih svetov in predstavniki nekaterih tovarniških svetov, se je zaključila z oceno 0-pravljenega dela. Predstavniki delavcev se strinjajo z zastavljenim načrtom, podpirajo pa tudi prizadevanja konzorcija za izpopolnitev zdravstvenega varstva v šolah ter ureditev družinskih posvetovalnic. O teh vprašanjih bodo razpravljali v kratkem.
Razdeljena sredstva državnega sklada
V Rimu je bila prejšnje dni zadnja seja posebnega odbora pri predsedstvu, ministrskega sveta, za porazdelitev' prispevkov občinam na podlagi zakona z dne 7. novembra 1969. Zakon je bil izglasovan ob petdesetletnici priključitve Južne Tirolske in Julijske krajine I-taliji. Seje so se udeležili župani Trsta, Trenta, Bočna in Gorice, ki so odobrili načrt, ki ga je pripravila občina Trento in Ki predvideva preureditev starinskega poslopja v gledališče i.i socialni center. Ostale občine so namreč že prej predložile svoje načrte. Goriška občina je, kakor smo že večkrat pisali, sklenila uporabiti državni prispevek 300 milijonov lir za ureditev socialnega centra v Ulici Ba iamonti. Dela so bila že oddana na dražbi, vendar še niso stekla, ker se predvidena selitev uradov občinske podporne ustanove ni 0-pravila v roku.
boru.*
«Ne bi želel v tem razgovoru z vami razpravljati o programih in izvedenih akcijah. Zanimajo me zlasti vaši problemi in kako vi 0-cenjujete mladinsko problematiko na Goriškem. Zato mi najprej povejte, kako članice Mladinskega centra neposredno sodelujejo pri izvedbi vašega programa?*
«V tej prvi fazi obstoja MC», se je prva oglasila Lilijana Semolič (predstavlja Domsko skupnost gojencev), «članice sodelujejo pri našem delovanju le z njihovimi delegati, kar pravzaprav pomeni neaktivno sodelovanje. Le v odboru Mladinskega krožka in Damske skupnosti se delovanje MC razprav Ija in ocenjuje. V odborih ostalh članic pa se rado pozablja na ta odbor. Mislim pa, da bq potrebno v bodoče skrbeti, da se bodo morali mladinci, ki so v članicah vključeni zavedati vloge MC in tudi dejstva, da so tudi oni člani in sestavni del našega združenja. Dodajam še, da MC mora obstajati, čeprav ne bo povsem lahko uresničiti zastavljenih nalog. Zavedamo pa se tudi dejstva, da vsak za četek je težaven, MC je tudi znak stvarne povezave med gojenci Dijaškega doma in mladino, ki živi izven naših prostorov. V prejšnjih letih so prostori doma v glavnem služili le gojencem, sedaj pa resnično postajajo središče mladine.
»Taborniško delovanje*, se je 0-elasil Marko Vogrič, »je težko uskladiti in vključiti v sklop delovanja centra. Poleg tega pa moram tudi priznati, da v naši organizaciji ne gre vse v redu, kot bi moralo iti, zato naša prisotnost v centru šepa Mislim pa, da naloga odbora MC je tudi v tem, da pomaga članici, ki je v trenutni krizi, kot je sedaj naša. Za bodoče pa bomo morali vsekakor pomisliti, kako vključiti tudi naše taborniško delova nje v MC.»
Livij Semolič (ŠZ Dom):’ »Pozitivno ocenjujem, center kot novo formacijo in vse, kar je doslej u-resničil. Obratno pa moram priznati o članici, katero predstavljam. Pri ŠZ Dom je po mojem mnenju potrebno mnogo stvari spremeniti, zlasti pa v odboru društva, ki bi moral stvarneje slediti bogatemu razvijanju športnih in ostalih dejavnosti v okviru našega združenja. Mislim pa, da kriza odlmra pri ŠZ Dom se vleče že vrsto let. Sprašujem se ali ni morda prišel čas, ko se mora ta hiba pri Domu odoraviti. SZ Dom pa mora na vsak način sodelovati v sklopu MC, saj
mora biti šport tesno povezan z našim kultumo-političnim delovanjem.*
^Mladinski krožek je že vrsto let-povezan s temi prostori, saj imamo tukaj tudi naš sedež,* nam je pristavila Adrijana Bukovec. »Naš odbor je že od vsega začetka pozitivno ocenil zamisel o MC. Ne bi rada dlje o tem razpravljala, saj smo o MC danes že veliko slišali. Rada pa bi dodala le dve stvari. Prvo: še vedno del starejše generacije zanemarja mladinsko problematiko in zanjo ‘je to «deveta dežela*. Pri tem mislim, da bi bilo potrebno začeti trezno razpravljati o kadrovski politiki in o ekipnem delu med starejšo in mlajšo generacijo. In to v vsakem našem društvu v mestu in na podeželju. Dru go: naši mladinci morajo imeti tudi solidno teoretično pripravo. Ta mi sel je bila sprejeta kot predlog obravnave na zadnjem seminarju Mladinskega krožka v Bohinju. Zavedali smo se namreč, da jc v našem delovanju -potrebno imeti tudi trdno teoretično podlago, če želimo, da bo vse to, kar delamo pra Vilno uresničeno.* ,
Kot obvestilo naj omenim, da bo Mladinski center v tem mesecu pripravil mladinski seminar, ki bo vsako soboto popoldne v prostorih MC v Gorici.
Igor Komel
Kongres sindikata upokojencev CISL
Pred dnevi je bil v Gorici prvi pokrajinski kongres sindikata upokojencev CISL. V uvodnem poročilu, ki ga je imel član vsedržavnega vodstva tega sindikata Carlo Benigni, so ocenili sedanji položa, upokojencev v državi ter ugotovili, da vlada posveča premalo pozor nosti vprašanjem, ki so povezana z upokojenci.
Ob sklenitvi del, preden so izvolili nov pokrajinski odbor FNP -CISL, v katerem so Lorenzo Ritano Gue-rino Crasnich, Umberto Zanier Mario Glessi, Rolando Falcone in Gastone De Marco, so soglasno sprejeli predlog o okrepitvi sindikalne pomoči upokojencem goriške pokrajine..
Spominsko potovanj« v Egipt odloženo
Tudi v »Primorskem dnevniku* smo poročali, da glasilo bivših borcev TV -15 ter turistična in potovalna agencija INEX iz Ljubljane pripravljata za mesec marec spominsko potovanje nekdanjih pripadnikov I. in II. tankovske brigade narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov v Egipt, oziroma na območje nekdanje Palestine. Obe brigadi, ki so ju m večini sestavljali primorski fanti« (med njimi jih je bilo mnogo tudi iz Gorice ter iz sovodenjske, do-berdobske in števerjanske občine), sta se namreč v Afriki urili in pripravljali za udeležbo pri osvobajanju Jugoslavije.
Organizatorja sta sporočila, da so potovanje zaradi raznih težav, ki jih prej niso mogli predvideti, odložili na drugo polovico meseca oktobra ali na prvo poliv vico meseca novembra letos. Tedaj je vreme v Egiptu še zelo u-gedno in pričakujejo, da se bo potovanja udeležilo večje število bivših pripadnikov obeh tankovskih brigad jugoslovanske vojske.
Kino
(,orifu
VERDI 17.30—22.00 «I.a presidentes-sa». M. Melato in J. Dorelli. Barvni film.
CORSO 17.00—22 00 »Susniria*. J. Har-per tn S. Casini. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom
1MODF.RNISS1MO 17.30-22.00 »L'imma-gine allo specehio*. L, Ulltnan n E Josephson. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. Jetom.
CENTRA1.E 17.00— 21.30 »U srarpetta e la rosa* R Chamberlein in G. Craven. Ban m Um.
VITTCBIA 17.00-22.00 »Sorbole... che romagnola*. M. Pišu in R. De Simone. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič '
EXCELSIOR 16 30—22.00 »n Casanova di Fellini* Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.C0 »Cattivi pen-siCri*. Barvni film.
Nora Gorica in okalicu
SOČA »Altie darling*, angleški film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Charly pustolovec*, ameriški film ob 18.00 in 20.06.
DFSKLE »Kobra*, ameriški film ob 17 00 in 19 30
Včeraj-danes
Iz goriskega matičnega urada
RODILI SO SE: Christian Calu-sa, Christian Battistella, Astrid Bressan, Roberto Cocchietto, Diego Tolar.
UMRLI SO: 83-letni gradbenik
Franc Simšič, 88-letna gospodinja Romana Zanier vd. Squerci, 83-letni trgovec Enrico Tommasini, 81-letni upokojenec Terčič Josip, .70-letna upokojenka Antonietta Movia.
Trčenje v Ul. Faltl
V	prometni nesreči, ki se je včeraj zjutraj zgodila v Ul. Faiti, se je laže poškodoval 25-letni Maurizio Custerle, Ul. Terza Armata 92. katerega so v bolnišnici zaradi možganskega pretresa pridržali za 5 dni na zdravljenje. Mladenič je s svo jim vozilom trčil v fiat 128, last Bruna Kneza, Svetogorska cesta 133.
Nesreča upokojenca
V	tržiško bolnišnico so včeraj zjutraj sprejeli 66-letnega upokojenca. Virgigna Moschiona iz Škocjana ob Soči. Zaradi možganskega pretresa in drugih poškodb, ki jih je utrpel pri padcu v stanovanju, so ga pridržali za 20 dni na zdravljenje.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go. rici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo ttalia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo. Ul. Toti, tel. 72701.
Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Franceta Simšiča daruje družina Černigoj 20.000 lir za Podporno društvo.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
PRIMORSKI DNEVNIK 4
4. marca
KAJ MOREMO SKLEPATI IZ NEKATERIH URADNIH IZJAV
Mehika se bo v kratkem pridružila klubu 13 petrolejskih držav OPEČ
v
Se ni dolgo tega, ko je bil govor o 6 milijardah sodov «črnega zlata» sedaj govore o obilnih 60 milijardah - To pa je še vedno zelo nizka ocena
MEXICO CIUDAD. .3. — Mehika, po površini velika država, ki meri skoraj dva milijona kv. km površine, torej toliko kot šest Apeninskih polotokov in v kateri živi le nekaj manj prebivalcev kot jih šteje sedaj Italija, se je pred dobrima dvema letoma prvič ir prav na tiho pojavila tudi v krogu tistih držav, ki razpolagajo z nekoliko večjimi zalogami nafte. Toda nihče ni tega novega »partnerja* vzel v poštev, kajti Mehika se glede tega ni mogla in še ne bo mogla mediti s petrolejskimi veli-kami. Kje naj bi se postavila Mehika danes ob stran največjim dobaviteljem »črnega zlata* kot so Sovjetska zveza, Saudova Arabija in ZDA? In vendar kaže, da se razmerja tudi na tem p:>dročju spreminjajo in to naglo. Se bolj naglo pa se bodo v prihodnjih letih, kajti Mehika ima vse pogoje, da postane ena najbolj pomembnih petrolejskih držav na svetu.
Prav te dni so v mehiškem glavnem mestu prišli na dan z zelo samozavestnimi trditvami, da razpolaga Mehika z zalogami »črnega zlata*, s kakršnimi ne razpolagajo številne sicer že dolgo uveljavljene petrolejske države. Mehika celo računa, da bo v kratkem tekmovala s petrolejskimi deželami Bližnjega vzhoda.
To je «vesela vest* ne le za Mehiko, pač pa za ves svet, kajti njena velikanska bogastva »črnega zlata* bodo ]x>maga!a deželi sami, hkrati pa bi mogla veliko prispevati v sedanji dobi energetske krize. Nekateri menijo celo, da bi Mehiško zadevno bogastvo moglo zlomiti monopol, ki ga na tem področju ima arabski svet. S tem v zvezi se navajajo tudi velike politične spremembe.
Še do pred nedavnim so vodilni krogi mehiške državne petrolejske družbe «Pemex» molčali »kot ribe* glede mehiškega pelrolejskega bogastva. Pravzaprav so bili bolj previdni kot molčeči. Toda generalni direktor družbe Pemex Jorge Diaz Serrano je sedaj spregovoril in na nekem banketu med drugim rekel: »Smatramo, da naše zaloge petroleja krepko prekašajo oceno 60 milijard sodov, o katerih je pred nedavnim pisal mednarodni tisk*.
Svetovne zaloge nafte znašajo, po približnih ocenah, 700 milijard sodov. Dve tretjini tega bogastva sta na področju trinajstih- držav članic OPEČ. Toda Jorge Diaz Serrano pravi, da bodo v prihodnjem stoletju težave glede dobave »črnega zlata* težje kot so današnje in tedaj — je podčrtal — «bo Mehika eden glavnih dobaviteljev nafte na svetu, ker razpolaga s tolikšnimi zalogami, da bo lahko dolgo časa dobavljala svetu potrebno nafto*.
Kaže torej, da tudi ocena 60 milijard sodov ni točna, celo «več kot 60 milijard sodov* je zelo nizka ocena. Nekateri so jo ocenili kot »preveč previdno oceno*, da nc govorimo o 6 milijardah sodov, o katerih je bil govor še decembra lanskega leta.
Kaze torej, da ima Mehika »večkrat po šest ali 60 milijard sodov* »črnega zlata*, pa čeprav je tudi 60 milijard sodov velikanska ko-
ličina. Trenutno je proizvodna cena mehiške nafte razmeroma nizka, kronaj ena četrtina cene nafte z. Aljaske. Mehiška vlada je kljub temu dvignila ceno svojemu »črnemu zlatu* na raven, kj so jo določile dežele OPEČ, pa čeprav Mehika še ni članica te organi-, zacije. Za ZDA. kamor gre večina mehiške nafte, pa je ta cena še vedno razmeroma nizka kajti Mehika je na štiri korake od po-trošnega trga, vtem ko morajo arabsko nafto pripeljati iz 7.000 km oddaljenih krajev. Prevozni stroški arabske nafte so precejšnji.
Kljub vsem tem prednostim, torej količini in bližini potrošnega trga, pa so mehiški odgovorni krogi previdni. Pretekli mesec je mehiški predsednik Jose Lopez Por-tillo izjavil, da je črpanje nafte v Mehiki za sedaj še tako skromno, da se njegova dežela ne rpo-re vključiti v klub proizvajalcev
klub trinajstih
nafte,
OPEČ. Opazovalci pa menijo, da se Mehika drži nekoliko odmaknjena od kluba OPEČ tudi zato. da bi ne razburjala, svojega veli kega soseda, ZDA, kamor izvaža nad 60-odstotkov vse svoje načrpane nafte.
Toda konec tega leta bo Mehka izvozila že okoli pol milijona sodov nafte na dan, kar je pogoj za vključitev v klub OPEČ in tedaj bo Lopezu Portillu težko odbijati pritisk in ponudbe vodstva »trinajstih*.
Ne glede na to pa v vodstvu družbe «Pemex» za sedaj načrtujejo dejavnost za bližnjo in daljno bodočnost. Okoli leta 1980-81 bodo v Mehiki, kot računajo, mogli načrpati že 2,250:000 sodov nafte na dan. Polovica tega bo šja v Izvoz. Računajo tudi, da bodo do tedaj napravili tudi več čistilnic nafte in da bodo raje izvažali bencin in druge derivate
članov j kot pa surovo nafto. S tem bodo imeli večji dobiček, večji donos od -nafte. To pa bodo vedno nova in nova sredstva za velikanske finančne potrebe, ki jih 'ima mehiška dežela. S tem pa bi Mehika postala eden velikih izvoznikov nafte na svetu, 'pa čeprav še ne bi dosegla niti Saudove Arabije, celo Sovjetske zveze ne.
Težko je reči, kai se bo do tedaj na področju mednarodnega tr govanja z nafto zgodilo. Energetska kriza, ki se je v vsem svojem obsegu pokazala pred tremi leti. se je v zadnjem času nekoiiko ublažila, toda potem ko je bogati zahodni svet že deloma »plačal račun*, ko je namreč moral pristati na višje cene, ki jih je postavil «črnemu zlatu* arabski svet. Jutrišnji dan je glede tega negotov in to posebno velja za ZDA in nekatere druge bogate dežele.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Iz umetnostnih galerij
M. Kravos razstavlja še danes v Trihhiu
Množica predstavnikov italijanske kulture m odprtju razstave, ki jo je Marjan Kravos pripravil v galeriji »I/ Tribbio», nam je potrdila, da je jez, s katerim je fašizem pregradil pot razvoju slovenske umetnosti v. Trstu, dokončno izginil. So pa njegove po-drtine še dolgo let po osvoboditvi ovirale ali vsaj zavirale nastop in uveljavitev mlajšega' slikarskega rodu, da si je moral utirati pot. na višjo umetniško raven po večini le preko amaterstva. Šele v zadnjih petnajstih letih so se možnosti uveljavitve povečale. In iz te dobe ter iz tega mladega roda izhaja tudi Marjan Kravos kot najmlajši in zadnji, zato pa hkrati z najvišjo specializacijo, s specializacijo ljubljanske likovne akademije, kar smo občudovali že na njegovi lanski razstavi v galeriji Corsia Stadion.
Odkar so se pričele pojavljati na razstavah njegove značilne grafike, Marjan Kravos ves čas vztrajno zasleduje enotno zasnovano tematiko —- tekstilij. Pri tem pa odkrivamo obe tisti odliki, ki sta dovedli do mednarodnega u-poštevanja grafično ustvarjanje Tržačana Lojzeta Spacala in sicer

V ZDRUŽENIH DRŽAVAH IMAJO KAJ ČUDNE POJME O NACIFAŠIZMU
Nekatere bolj moti pornografija kot scuvanje rasnega sovraštva
Zaradi nečednih slik je lahko nekdo obsojen na dolga leta ječe, ker da žali
v
občutja državljanov - Ce pa kdo ščuva k mržnji do črncev, to nikogar ne moti
NEW YORK, marca. — Ne dolgo tega smo zabeležili za ameriške, pa tudi za naše pojme čudno vest, da je sorfšče v Cincinnati :u obsodiio 34-Ietnega založnika Larryja Flinta na zaporno kazen 25 let. Mož je bil obsojen kot založnik pornografskega lista »Hustler*.' Ob tem dogodku se je Združenih državah razvila kaj
čudna polemika: V ZDA je revij, kakršna je »Hustler*, ogromno. Ni ga večjega mesta, kjer bi ne izhajala pornografska revija, ki prikazuje goloto in seksualno življenje na najbolj vulgaren način. Morda je res, da je revija «Ilustler» med temi še najholi — drzna, toda 25 let zapora, ki se sicer 'res lahko skrčijo tudi na sedem let, je veliko.
še posebno huda je ta obsodba v trenutku, ko jo to strogost primerjamo s svobodo, ki jo uživa drugi rekli bi politični pornografski tisk. Kakor je znano, je ameriška miselnost, kar se tiče splošne morale, hudo puritanska in zato bi bila tudi do neke meje razumljiva obsodba založnika Lar-ryja Flinta, toda le v primeru, če bi ameriška sodišča bila enako stroga do tistih ameriških založnikov, k' brez vsakega sramu — in odgovornosti — širijo nacistične in fašistične ideje, do tistih ljudi, ki se javno proglašajo za pripadnike te ali one fašistične ali nacistične organizacije, posebno ko ameriško ljudstvo zatrju-
je, da je demokratično in da totalitarizma ne prenese. Dogaja pa se, da sodišče založnika pornografske revije obsodi na dolgoletno ječo, ne zmenj pa se za tiste, ki ameriški demokraciji strežejo po življenju.
Ni dolgo tega, ko je prišlo v New Rochellu v okolic* New Yor-ka do strahotnega zločina: 33-letrs' Fred Rowan je z. neke strehe s puško ubil pet ljudi, drugih
pet pa je ranil. Tristo policajev je obdalo blok hjš, po katerih, se je morilec »sprehajal*, in niso mu mogli do .živega. Ko pa ni imel več izhoda, si je sod i sam, pognal si je kroglo v glavo in — zadeva se je končala. Toda le zadeva mladega fanatika, že patološko nastrojenega fašista krije svoje geslo, svojo življenjsko-pravilo dal «zapisati» na svojem pasu kjer je pisalo: «Predal se bom šele tedaj, ko bodo moje hladne prste razklenili, da bi samokres potegnili iz moje roke*.
Rekli smo patološko nastrojen fašist, točneje nacist. Policija je namreč v njegovem stanovanju našla»sedem zabojev pušk, samokresov, ročnih bomb, Hitlerjevih slik. kljukastih križev in zastav s kljukastim križem. V neki beležnici morilca — samomorilca pa je med drugim pisalo: «Nič ni bolj podlega in manj vrednega od Judov in črncev, razen policije, ki jih ščiti*. Ko so te stvari
prišle na dan, se je marsikateri
......................milil.....umi......iiHiiiiiiimiitiiiiiiiiMiiiiiiiHiirtiirtiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiH............................................
Se dve Prešernovi proslavi
Američan zamislil, kajti res je, v Ameriki je v obtoku veliko o-rožja, toda v stanovanju fanatičnega nacista je bila že prava orožarna^
Ob tem dogodku pa so prišle na dan neke čudne stvari. Fred Rowan je lahko patološko nastrojen nacist, rekli bi lahko tudi izjemen bolesten primer. V tem primeru bi se zadeva zares mogla končati z njegovim nesrečnim samomorom. Toda Rowan je bil naročen na nekaj vulgarnh pornografskih listov, v njegovem
ge' časofjiSfkJci niso*, pornografski, ker ne ..kažejo, golote, }ii„pa so vse - drugače škodljivi: Oetfna ršzne publikacije, ki j,ih izdajajo določeni ameriški nacistični oziroma fašistični' krogi. «Nacionalna državna desničarska stranka*, ki trdi. da ima 20.000 članov, se vj
tem kosa z »Nacionalsocialistično
V nedeljo popoldne so v Ljudskem domu v Križu pripravili Prešernovo proslavo s slovenskimi ustvarjalci*. Na prireditvi sta skupno nastopila tudi zbor »Vesna* slika). PD »Rdeča zvezda* in ŠD «Kras» sta Prešernovo proslavo priredili v
tela Cristallo. Na sliki šolski otroci in oktet »Majnica*
pod naslovom »Srečanje in dekliški zbor. (Gornja ponedeljek v prostorih ho-
stranko belih ljudi*, ki je izrazita fašistična organizacija in jo vodi odvetnik Stoner, ki komaj čaka, «da se streljanje Judov ip črncev uvede v nacionalni program*'. ’ Patološko nastrojeni Ro-vvan je bil član «Nacionali.e, desničarske stranke*, ki skupno s svojo tekmeo izdaja veliko pni blikacij, ki ščuvajo k rasni mržnji. Večina Američanov sicer meni, da se nacistične in fašistične ideje v Združenih državah ne morejo uveljaviti in da tudi pravkar omenjen', organizaciji pred-, stavljata le »skupine, ljudi, ki V bistvu niso nevarne in jih zato ne bi bilo treba sodno in zakon-, sko preganjati*. Toda ' nedolgo tej. ga je televizijska družba CBS govorila o ameriškem fašizmu o-ziroma nacizmu nekoliko druga-) če in je v zvezi s tem navajala citat sicer dokaj treznega in celo za mnoge naprednega dnevnika «New York Times* iz leta 1923, ko je tedanji dopisnik tega lista iz Berlina poslal poročilo, v katerem je trdil, da «Hitlerjevi pristaši so podobni stat, stom v ko-, mičnih operetah in noben resen človek si ne more misliti, da bi bili sposobni zrušiti vlado*. Danes, ko imamo za seboj tragično dobo nacizma in fašizma in druge svetovne, vidimo, da tudi nekaj «statistov» lahko povsem spremeni tok zgodovine. In čeprav omenjeni ameriški filonacistični oziroma filofašistični organizaciji ne štejeta milijonov članov, dasta misliti, posebno če verno, da sta organizaciji v rokah povsem določenih in odločenih krogov.
Sicer pa je v zvezi s tem značilno še naslednje: Prav v istih dneh, ko se je ameriški tisk ukvarjal s primerom Freda Rowa-na, je bil na obisku v ZDA sloviti dunajski lovec na nacistične zločince Simon Wiesenthal in ta jp imel v najbolj razširjenem gmd-riškem listu »Daily News* intervju o tem, kakšen vpliv imajo ameriški nacisti oziroma fašisti na . evropska neonacistična in
neofašistična gibanja. In VViesen-thal je v zvezi s tem rekel, da največji del fašističnega in nacističnega tiska prihaja v Evropo in ZDA in to v vseli možnih jezikih, v španščini, ruščini, francoščini, nemščini... «v vseh e-vropskih deželah je prepovedano proglašati rasno mržnjo, rasno sovraštvo in ljudje, kadar vidijo tovrstni ameriški tisk, vedo, da bi jih v Evropi ne smeli tiskati. Zato se sprašujejo, kaj se v ZDA dogaja*. »In dogaja se nekaj čudnega* — je dodal Wiesent!ial.
Znani dunajski lovec na bivšo vojne zločince pa tudi ve, da je ameriška- zakonodaja pomanjkljiva, da sodstvo proti temu ne more nič. Lovi sicer tiste, ki v sliki
in besedi spregovorijo kaj več o goloti, ženski ali moški, nekoga obsodi tudi na težko ječo, ne more pa sodstvo nič proti tistim, ki kvarijo domače in tudi mednarodno vzdušje. V zvezi s tem je Wiesenthal rekel: «Menim, da hočejo ZDA biti dežela, ki zagotavlja svobodo izražanja vsakomur, od skrajne levice do skrajne desnice. In to je prav. Toda v trenutku, ko propaganda neke organizacije ogroža življenje drugih državljanov, v tem trenutku mora biti zakon, ki to početje ustavi. Želel bi, - da bi Združene države z zakonom i-zobčile vse tiste skupine, ki propagirajo kakršno kol r* plemensko sovraštvo. V vsaki demokratični deželi bi morala biti zaščita nedolžnih državljanov bolj važna od vsega drugega*.
Bi morala biti, ponavljamo, pa ni. V ZDA so določeni krogi, ki ne ščitijo nedolžnih ljudi, pač pa vojne zločince. V duhu še vedno veljavnega antikomunizma so Združene države koj po vojni sprejele celo vrsto znanih vojnih zločincev, krivcev milijonov mrtvih, med katerimi je na primer tudi znani zločinec bivši notranji minister Paveličeve Neodvisne' države Hrvaške Andrija Artukovič in mnogi drugi. V 'raznih ameriških ustanovah v tujini, na primer pri radijski postaji «Liberty» v Nemčiji delajo številni nacistični kolaboracionisti
Slovenska ljudska pesem
s Sel
na Koroškem
Produkcija kaset in plošč ljubljanske RTV je poskrbela za ljubitelje lepih koroških pesmi. Na ploščo z naslovom OJ TI ŠPANlč MOJ je posnela petje «kvintleta Selanov», ki ga sestavljajo Pristovnik Franc, Oražej Pepi, Roblek Hanzej, Kelih Lojze in Kelih Florjan. Na njihov predlog pa je bila ,v program vključena še pevska skupina šestih deklet in mladih žena, ki dopolnjujejo pesemski in pevski portret te gorske vasi onkraj Karavank z bogato pevsko tradicijo.
Iz precej obsežnega repertoarja obeh skupin so za ploščo izbrane njihove domače pesmi, ki jih poznajo iz izročila — brez slehernih not. Tako v fantovskih pesmih živi deloma še prelepo staro izročilo petja na tretji glas ali «tretko», čemur pravijo po koroško «na čriez». Posebno prvi dve pesmi na obeh sl-a-neh plošče sta prava pevska bisera lega načina petja. Pa tudi v drugih pesmih prevladuje — daleč od umetne zborovske glasbe — vodilna melodija v srednjem glasu, ki poje naprej. Pesmi so povečini ljudske, zrasle na Tebanskih tleh. kamor spadajo seveda tudi Sela, tri. pa so umetnega izvora, ki so že prešle ljudsko izročilo.
V času ko nekoč bogata domača slovenska pesem onstran Karavank počasi -zamira, so pesmi iz Sel dragocen dokument, za katerega mora mo biti. pevcem in pevkam hvaležni.' Naj bi se slovensko petje oglašalo tudi še iz ust njihovih otrok in vnukov.
stalno in dosledno širjenje in bogatenje osnovne motivike, širjenje in bogatenje, ki jima botruje izredna delavnost. Razlika pa je v tem 'da Kravos ne razmnožuje in odiiskuje lesorezov, pač pa velike jedkanice, da torej ne uporablja lesa in rezil, pač pa kislino in kovinsko ploščo. To pa z resnično mojstrskostjo, ki jo
nesebično posreduje tudi drugim v grafični šoli sindikata umetnikov.
Presenetljivo nadrobna in natančna risba ter premišljena izdelava, kjer ni prav nič prepuščenega slučajnosti učinkov jedkanja. vse to ponovno izstopa na njegovi novi razstavi v tržaški galeriji «11 Tribbio», kjer prednjačijo prav veliki Uiti. verjetno do sedaj največje jedkanice v vsej naši iamej&ki likovnosti.
V njihovih naslovih se pogosto pojavlja izraz «krpa». rekli bi tudi «cunja». Je pa Kravos tej vdahnil dušo, da more tajinstveno zaživeti v posebne vrste metafizični analizi prostora, katerega o-snovo tvorijo zdaj k obzorju izginjajoče pustinje, drugič pa šoi Ilovnato izoblikovani. podi z globokimi perspektivami. V teh prostorih pa si slikar izmišlja vedno nove in nove grafično popolne sestave oblik svoje motivike tek--stilif. Te se neprestano razmnožujejo preko vseh možnih metamorfoz, od kačastih ali kot črv zvitih, do krilnato plahutajočih videzov, ki v sožitju s predmeti revne vsakdanjosti odpadkov kon-sumizma, po večini podčrtujejo . vsebinsko utemeljene ekološke obtožbe, končno pa vendarle izzovejo prepričljivo pesniško ubranost, ki se nam odkriva v izjemno čisti, vedno enako dovršeni izcizeliranosti veristične risbe.
Adriano Stok in njegov Kras
Adriano Stok se predstavlja v občinsld galeriji šele s svojo drugo osebno razstavo, je pa od 1959 sodeloval že na številnih kolektivnih razstavah, zadnjič lani na 30. deželni razstavi v palači Constanzi. Stok je obiskoval državno šolo za umetnost in se izpopolnjeval pri mojstrih kot so Gauss, Ravalico in pok. Sambo. To dejstvo nam najbolj jasno pove, kakšno pot ima za seboj. Je pa Stok v svojem realizmu ubral dokaj nenavadno pot, pri čemer se nam vsiljuje domneva, da ni opazoval stvarmKtt -kraške narave z običajne razdalje, kot to počno vsi, pač pa se je stvarnosti približal vse drugače, tako da imamo vtis, kot bi pri opazovanju Krasa uporabljal povečevalno sleklo. Zato slike, ki jih je razstavil v občinski galeriji, niso plod abstraktno usmerjenega slikanja, kot bi se na prvi pogled zdelo, pač pa so podrobni izrezi iz kraškega sveta. To so že nekakšni geološki natančno podani vzorci različnih vrst kraškega apnenca. Ta ugotovitev pa ni naključna, kajti kritik prof. Ser-gio Molesi pričenja svoj uvod v katalogu z utemelievaniem, da je Adriano Slok slikar Krasa v najglobljem pomenu besede, saj se v njem združujejo narave slikarja. izletnika, jamarja in raziskovalca kraške prazgodovine.
V oljih, ki se na prvi pogled zdi.io le lepotno zasnovana infor-malno abstraktna dela. je slikar zajel tisto skrito leooto Krasa, ki jo more zaznati edinole pretanjeni smisel za njeno odkrivanie. Da bi jo čim verneje ponazoril, da bi jo prikazal že v naturalističnem novem realizmu, se Stok poslužuie fotografij izbranih izrezov skal. Zaradi tega so te podrobnost’ nadvse res”’čne in kažejo razbrOzdanost skal. kot jih je erozija vetra, dežja, mraza in vročine razjedla. So pa izrezi teh skal. pa naj gre z one s površja ali za tiste iz podzemlia. tako pristno umetniško izbrani, da izžarevajo vso mikavnost, ki je potrebna za občuteno uživanje kra-ške lepote, seveda gledane iz posebnega zornega kota. ,
M. B.
DVA JUCtOSLOVANA
BOSTA RAZSTAVILA
V soboto, 5. t. m. bosta v našem mestu odprla razstavo dva jugoslovanska likovnika. V galeriji «Forum», koj smo že pisali, bo odprl osebno razstavo znani slovenski slikat, Koprčan Zvest Apollonio. ki je doslej že razstavljal pri nas. v Trstu, pa tudi drugod po Italiji, v galeriji «La Lan-terna» v Ulici sv. Nikolaja 6 pa bo istega dne ob 19. uri odprl razstavo bosenski slikar Nesim Tahi rovič, ki bo razstavljal pri nas do 25. marca. Tahirovič'bo menda tokrat prvič v našem mestu. Odprt ja se bo osebno udeležil.
r3^mWBm
nSflD.1,0 Wizm
PETEK, 4. MARCA 1977
12.30
13.00
13.30
17.00 17.25
18.00
18.30 19.00 19.20
19.45
20.00
20.40
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Argumenti: Kako pridemo do sklepa Komični filki
DNEVNIK in Danes v parlamentu Peter Jansson: Vrnitev, 7. epizoda Dragi, ihtavi Braccio di Ferro, risani film Argumenti
Program pristopanja k TV Dnevnik 1 — Kronike Družina Smith: PLAVA KRAVATA
Običajen dopoldanski telefonski poziv, ki ga sprejme častnik Chad Smith, spravi v alarm njegovo ženo Bctty. gre Chad od doma, da bi si ogledal neke fotografije o ropu, mu žena naroči, naj si kupi kravato, ker je drugo F rabila zase. Ne on ne ona pri tem ne vesta, da ga bo nino naročilo privedlo v zelo nevaren položaj . ..
Almanah in Vremenska slika DNEVNIK
Ko jak: MRAČNA NEDELJA	^
Ko policija najde truplo Artia Fovvlerja, skromnega tatu. so ga umorili brez določenega razloga, Kojak že ve, da za vsem tem skriva nekaj hujšega. Ko začne raziskavo, 1
ii#
pod
Ko
■“Vjm-
kmalu zave, da so Artija umorili zato, ker je bil preveč u
petav in ker se pripravlja kaka večja zadeva, ki bi se rn°rl,.
’ "	’ bi policija doživela nov polom. Na
21.35
22.20
izpeljati v nedeljo, da ui iauioij« uu/.ivua nuv jjvivu*. -mu Artija policija najde mapo z nekaterimi oznakami, 1° IS ne povedo nič, kot nima nobenega haska niti zasledoval določenih sumljivih ljudi. Proti večeru pa pošljejo več F licijskih avtomobilov v eno smer, kjer naj bi se neka Pvj cijska patrulja znašla v težavah. Tako je kazalo, v reS u pa ni bilo tako in Kojak uvidi, da se za tem skriva °e drugega . . .
Posebna oddaja DNEVNIKA 1 Tedenska oddaja o prireditvah Ob .koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu
12.30
13.00
13.30
17.00
17.30
18.00
18.25
18.45
19.45 20.40
nla#*
21.55
22.45
Drugi kanal
Vidim, slišim, govorim. Knjižna oddaja Dnevnik 2 — OB 13. URI Vzgoja in dežele: Besede in njihov čas Program za mladino V neposrednem stiku z živimi bitji Srečanje oziroma, pismo, risba.-film itd., vse v krogu m! Politehnika: Virusi Oddaja iz parlamenta in Šport Crisis: Hazardna igra, TV film Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO
A proposito di Francis Macomber	. . nje
Ernest Hemingway je napisal zgodbo Kratko srečno živ J. J) Francjsa Macombera. To zgodbo je prevedel in predelal berto Cininaghi, za TV obdelal pa jo je Giorgio Moser. Posebna oddaja iz parlamenta v zvezi z zadevo Lockheed Proslavljanje Beethovna	. jt
Letos slavimo 150-letnico smrti velikega skladatelja; ^
Isb
dirigenta Karajana izvajal Četrto simfonijo opus 60. ki
umrl 1827 na Dunaju, rodil pa se je 1770 v Bonnu. NocOJ nastopil berlinski filharmonični orkester, ki bo pod vodst
jo i'
veliki skladatelj dokončal 1807. leta.
Ob koncu DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 10.00. 14.10 TV ŠOLA:	*
Geometrija, Ribe, Obisk v pekarni, Ruščina, Dnevnik, ščititi, itd.
16.10
SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU^ k Ponovitev posnetka s tekmovanja žensk na svetovnem P1 r
17.10
17.20
18,(15
stvu v Tokiu.
Križem kražem Pisani svet. otroška oddaja
»ČEZ.TRI GORE: «MATASTA PRIMORSKA*	p
Pisana jesen s trgatvijo je zagotovo najprimernejše okoO1' f. srečanje pevsk‘h in plesnih skupin. Ljubljanska televIzij^K
kipa je takšno srečanje, posnela v.Kuprivi in v okolici Št‘#p|
na Krasu, kjer sta se srečali naša tržaška folklorna
18.40
19.00
19.15 19.30 20.05
21.00 21.35 22.25
22.15
»Stil ledi* in znani tržaški narodni ansambel s pevkama Pelicon in Ljubo Berec-Košutovo. Oddajo sta v domačen' j škem narečju povezovala člana tržaškega Stalnega s!ovens gledališča Miranda Caliarija in Aleksij Pregare.
Prva pomoč
Judo. oddaja iz cikla Japonski športi Risanka DNEVNIK
Heriad: BOUSARDELOVI, nadaliovanka Razgledi: TRILOGIJA O BOMBAYU Ulice San Francisca DNEVNIK
Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju: Plesni p°r*
!
19.55
20.15
20.35
22.05
22.30
Koper — barvna
Otroški količek DNEVNIK
OBALA V MEGLI, celovečerni film z Jeanom Gabino"1
Ottorino Respighi: Rimske pinije
Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju
h
'


*
9
■


20:00
21.50
Zagreb
V čast mi je, da je vas povabim Človek in čas. dokumentarna oddaja
TRST A
7.00,	8.00, 12.45, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20-12.45 Dobro jutro po naše, Glasba in kramljanje. Karnajska dolina, Koncert, Glasba, Radio za šole, Glasba po željah; 13.00-15.30 Sestanek, Kulturna beležnica, Z glasbo. po svetu. Mladina v zrcalu časa. Glasba; 15.45-19.00 Klasični album, Deželni skladatelji. Kulturni dogodki v deželi in nje nih mejah. Lahka glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 8,30, 12.30, 13.30, 14.30. 16.30, 20.30 Poročila; 0.15 Glasba za dobro jutro; 8.35 Barok v gjasbi; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester f 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poje Mino Reita-no; 11.45 Orkester Pourcel: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.40 Ital. zbori; 15.00 Naši otroci in mi; 15.45 Plošče: 17.00 Kulturna panorama; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Zbori; 20.00 Glasba in zvoki; 21.35 Sirnf. koncert; 22.45 Jazz.
RADIO 1
7.00.	8.00, 10.00. 12.00. 13.00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Po ročila; 7.30 Jutranja glasba; 9.00
in 10.35 Vi in jaz; 10.00
reportaža; 11.00 Radijska 8
ba; 1L3U Dogodki, misli
“iŽ >
sba; 13.30 Lahka glasba • Pisma direktorjem; 14.86. spored; 15.45 in 17.30 W $ 21.05 Iz Sanrema: XXVL' val popevke.
SLOVENIJA
jj,^'
7.00,	8.00, 9.00,	13-00. jjj
19.00 Poročila: 6.20 ^7,30' \ 6.51) Dobro jutro, oti-ociU, jucJJ"' naših sporedov; 8.08	*
matineja: 9.05 Radijska VjlK pravljicami okoli sveta; 'f© glasbene tradicije; stični napotki! 11«03 P°
poteh; 12.10 Revija V.. 12.30 Kmetijski nasvet,1’ Pihalne godbe: 13.30 P(iyS vam...; 13.50 človek in * |K 14.05 Glasbena pravlji^jjcffj Umetniki mladim P°sbttiIrJ 15.45 Naš gost; 16.00 ^ (K 17.00 Studio ob 17. uri; >F sta prijatelji*; 19.35 otroci!; 19.45 Ansambel ,j'S ci; 20.00 Stop pops 21)'- \ \ j
I OlAip |JUUS	, • 11 A
daja o moriu: 22.?0 Z''°f'jlcr^
gov domačih:	23.05	«
nokturno; 23.15 Novi v# c„|ii 00.05 Ples do enih; L«5 radiu.
■rt
	
za uresničitev nokate#1, jjH-L). STRELEC (od 23.U- cl',1 L boste Ugodi)0,
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaša odločnost bo danes temeljni element uspeha. Skušajte nekoliko spodbuditi ambicijo pri dragi o-sebi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspeli neke pobude bo utrdil vaš gospodarski položaj. Proučite svoje probleme mirno.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Neizpovedana zaskrbljenost v precejšnji meri moti razvoj skupnega dela. Morali boste sprejeti odločitev.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Postavite sc po robu kritikam, ne da bi se demoralizirali. Ne utrujajte čez mero svoiih živcev.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne ra-
Horoskop
čunajte na srečen slučaj i pogledu' nekaterih pobud. Ogibajte sc nesmiselni jezi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) O vaših najnovejših namenili in pobudah bo precej razpravljanja. Sklenili boste neko novo prijateljstvo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Grozi nevarnost, da med vami in družabniki izbruhne spor. V kem čustvenem vprašanju
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Danes lahko pošteno izkoristite napake drugih. Ugoden trenutek
ne-
na-
Prejeli
ponudbo,
'vendar j°
proučite. Načrt boste f
dejav
KOZOROG Odločilen dan so povezane kažite zaupljivosti df prijateljev.
VODNAR (od 21.1-
>Js .k
d°
<od 211javnf|R
vztraj
do iV l?!

h
h

&
vizuninn ion **••• t m'B' v’ Posvetite svojo pozori)0*1 V rim manjšim finančni'0 :	v
njem. Z ustreznimi lllvl jf jta obvarovali mir.	V / \
. RIB1 (°d ^2. do 20^. ^
jutra boste doživeli' y j^ir 11 Nekdo vam bo zaupal ki jo obdržite zase.
^morski dnevnik
Čanje
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
4. marca 1977
SVETOVNI POKAL
DANES V ZDA ŽENSKI SLALOM
?a zmago v tem tekmovanju se 6 Še Morerodova i
borita Proll - Moserjeva
VALLEY, 3. — <Beli cirkus* ItO® v svoje zaključno obdobje, ^valci so se iz Japonske prese-iv.aTSnežišča ameriške zvezne dr-1 i® Waho, kjer bodo v Sončni do-!, 0flravili slalom in veleslalom. | twdo najprej na vrsti žen-’ *i bodo startale v slalomu.
^dekleta
bo ta nastop izredno
JlE"; saj preostajata poleg tega i I Kva a. na sP°re^u 'e še dve tek-MPten sa SP: v Sun Valleyu bo sSL™*du še veleslalom, nato pa i ? udeleženke tega tekmovanja i jj^jič startale pri Granadi v i Prav tako v veleslalomu.
> kJ^sko ostajata zdaj le še dve e *5ulatki za osvojitev najvišjega f J?' Lise Marie Morerod in An-\ J® Proll - Moser. Švicarka i-kar 32 točk prednosti pred 0’ v'endar pa bi lahko že Padčc Morerodove (ob isto-tta dobri uvrstitvi Proll - Moser-**ioi a 0 sPreTnen>l stvari na le-1^’ da bi postala bitka za prvo L Ponovno odprta. Favoritinja Ijj.u dvoboju je sicer Morerodova, L‘Udi rešila vse svoje «težave», t*« jutri uspelo svoj naskok ^sti na več kot 50 točk. V tem jtg 111 bi bil svetovni pokal že
i feavenlyju Valleyju bi moral i, s"a sporedu tudi moški in žen-'djsk U*t’ ker Pa ^ je vodstvo av-Hi i reprezentance pritožilo zait 5 ®ko pripravljene proge, ob-k. °bjektivnc možnosti, da teh u 'Vanj ne bo.
Breg proti temu nasprotniku v prvem delu prvenstva izgubil s stoti-co. V nedeljo pa so Brežani z dokaj dobro obrambo zaustavili napade domačinov in so tako bili višjim nasprotnikom skoraj enakovreden tekmec.
UMETNOSTNO DRSANJE:;
TOKIO, 3. — Američanka Linda Fratianne je zmagala med posameznicami na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Tokiu. 2. je bila vzhodna Nemka Protsch, 3. njena zahodna rojakinja Lurz itd.
Italijanka Driano je bila 6., njena rojakinja Bianconi pa 19.
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Po nedeljski zmagi v gosteh Juventina spet vodi na lestvici
Prvo mesto trenutno deli s Sagradom
Z zmago v gosteh proti ekipi Zu-glianese si je štandreška Juventina priborila prvo mesto na lestvici. Zanimivo pa je, da je trenutno, po 20 .odigranih srečanjih, položaj v E skupini dokaj nejasen, Predzadnja ekipa na lestvici. ima le 5 točk zaostanka za Juventino, ki je prva.
SPDT prireja ob priliki 11. zimskih športnih iger avtobusni izlet v Rabelj. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v Ul. Geppa 9, vsak dan od 9. do 14. ure. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred sodnijske palače.
i^RKA
J ?v'ru košarkarskega tekmova-
Pokal prvakov je Mobilgirgi ijSal izraelsko ekipo Maccabi •7o (42:33).
DEČKI >lino -_ Breg 43:28 (27:17)
Štrajn, Pečar 2, Corbatti 4, čok 15, Martinelli, Sta-
Kr
'rošec.
le TO P°licastro iz Trsta.
Breg 2:7.
, vf tem srečanju so mladi Bre-:|V|t. O^^karji pokazali lep n-apre-^niti moramo namreč, da je
To pomeni, da se bo prvenstvo odločilo prav ob koncu in vsako predvidevanje je trenutno nemogoče.
Štandrežci bodo v nedeljo postavljeni pred težko preizkušnjo. V gosteh bodo imeli ekipo Audaxa, ki je v prejšnjem srečanju visoko premagala vodeči Sagrado.
IZIDI 20. KOLA
Lucinico - Mariano	2:2
Audax - Sagrado	4:2
Villesse - Moraro	0:2
Itala - Isonzo	1:0
Dolegnano - Torriana	2:2
Zugiianese - Juventina	0:2
Aiello - Mar/Ter	0:0
Natisone - Villanova	1:0
LESTVICA Juventina, Sagrado 23,	Isonzo,
Torriana, Itala 22, Aiello, Audax 21, Mariano, Villesse, Dolegnano, Moraro 20, Villanova, Lucinico, Na-tisone 19, Mar/Ter 18 in Zuglia nese 11.
PARI PRIHODNJEGA KOLA
Juventina - Audax, Zugiianese Lucinico, Torriana - Itala, Sagrado - Dolegnano, Isonzo - Villesse, Mariano - Natisone, Villanova Aiello, Moraro - Mar/Ter.
P. R.
NARAŠČAJNIKI Primorec — Chiarbola 1:2
PRIMOREC: Crevatin, F. Kralj, R. Malalan, Stranščak, Saražin, Ci-bic, Stojkovič (Vitali), Škerlavaj, Lanza, D. Malalan, Mazucca.
CHIARBOLA: Sculin, Matelič, Sinico, Tofetti, Colizza, Curatolo, Stel-la, Vetto, Ruzzier, Barone, Fiorella.
STRELCI: v 2. min. p.p. Stella, v 15. min. David Malalan, v 27. min. Ruzzier.
V tretjem kolu povratnega dela prvenstva so morali naraščajniki Primorca zopet oditi z igrišča poraženi. Čeprav so tekmo zgubili so s prikazano igro zadovoljili. Najprej moramo omeniti, da sta v ekipi tokrat manjkala najboljša igralca Edvin in Marko Kralj, ki sta igrala s prvo ekipo. V tej tekmi so Trebenci pokazali lepo igro, toda v napadu jim je vedno manjkal igralec, ki bi znal akcije zaključevati.
Tržaška ekipa ni pokazala nič posebnega in sta obe točki preveliko darilo za igro, ki jo je prikazala.
Že takoj v uvodnih minutah so Trebenci potisnili goste v obrambo, toda Tržačani so 2. minuti prišli v vodstvo v protinapadu. Trebenska obramba je pustila v napadu samega napadalca Stella, ki je brez težav realiziral. Po golu so Trebenci hitro reagirali in v 15. min. so že izenačili. Sodnik je dosodil kazenski strel, katerega je izvedel Saražin, streljal je močno, toda vratar je žogo lepo odbil. David Malalan je bil pri žogi najhitrejši in jo je brez težav porinil v mrežo. Tudi po tem golu so Trebenci zopet napadali, toda brez uspeha. Zgodilo se je kot v prvih minutah: gostje so v 27. minuti prišli zopet v vodstvo.
V drugem delu tekme se slika na igrišču ni spremenila. Trebenci so napadali, toda do gola niso zmogli priti. Sredi polčasa je sodnik zaradi ugovarjanja izključil še Škerla-vaja in tako je naloga Trebencev postala še težja. V trebenskih vrstah je tokrat dobro igrala cela ekipa, toda najboljše sta se izkazala Saražin in David Malalan.
'Kralj
MINIBASKET
TURNIH BI ASI
Bor je osvojil derbi s Sokolom
Sokol — Bor 29:42 (18:21)
SOKOL: Ušaj 14, Devetak 5, Gruden 5, Klanjšček, Žbogar, Bandelli, Rebula 1, Grilanc, Kojanec, Cahari-ja 4, Bogateč.
BOR: Bradassi 25, Semen Š., Volk 8, Struna, Tavčar, Zaccaria, Vascot-to, Frulan, Pertot 7, Semen A. 2.
PM: Sokol 11:18, Bor 2:10.
Bor je v slovenskem derbiju po hudem boju premagal nabrežinske predstavnike. Lep del tekme je bil rezultat izenačen, nato pa so borovci končno le uveljavili svojo višinsko premoč. Bradassi je bil za domačine neustavljiv, zanesljivo pa je zaigral tudi Volk. Pri Sokolu sta skušala Devetak in Ušaj razbiti nasprotnikovo cono z meti od daleč, to pa jima je uspelo le v prvih dveh
četrtinah.
Marko
Kras (na sliki med tekmo z Roianesejem) v letošnjem prvenstvu 3. amaterske lige ni imel sreče
MiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiimnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiia
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
Kar nad tremi našimi ekipami visi letos grožnja nazadovanja
To so Breg in Sokol v ŽBL in Kras v MCL
Niti prvo povratno kolo 2. ženske in moške lige ter zadnji zavrtljaj 3. moške lige nista prinesla posebnega uspeha našim šestericam. V petih tekmah so zmagali samo zastopniki Bora. Ostali naši štirje predstavniki pa so bili poraženi. Porazi sami niso tako zaskrbljujoči kot položaj treh ekip na lestvici, katerim grozi nazadovanje.
MOŠKA B LIGA
Po štirih zaporednih spodrsljajih so odbojkarji Bora zmagali in kar je še najbolj razveseljivo, pokazali so letošnjo najboljšo igro. Če 'bi bili «plavi» pokazali tudi v preteklih nastopih tako željo do zmage in zvrhano mero bojevitosti, bi slej ko prej pospravili kakšen par točk več. Srečanje z boljšim Legnagom je bilo res zanimivo in napeto. Velika tekmeca za končno zmago — CUS Trst in SAI Belluno — sta odslovila nasprotnika po treh setih igre. Gle-
Krasov napad «forsira» blok tržaške šesterice Inter 1904
""""iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiumiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiii................................................................min.................................................................................................................
1. ZŠI BODO V RABLJU
V Trbižu jih niso mogli organizirati zaradi slabega stanja prog
NAMESTO V TRBIŽU
c v nePrijetno vzdušje je zavla-t|i .«>rek v organizacijskem od-i*ir:..zimskih športnih iger, ko 'ist, ,a dospela vest, da je de-<i J^jšnje nedelje skoro razko-v °nčni dei proge na kateri bi hi^tole odvijati ZŠI. Trenutno v tj,, n' Primernejših prog (od že y ,Pr°ge B) zato je nastal pro-začrtati novo progo. Po :su ^svetovanju s trbiško smu-^ tolo, s šo)o iz Ovčje vasi in rabeljsko, je izpadlo, da Usa izbira med danimi mož-\ Jfrav proga v Rablju.
'dj ^abelj dosežemo z avtom, ta-^P^vozimo ves Trbiž v smeri ’n na koncu vasi pri mo-i° ostro na desno, v sme-’ Vrj^.a- Rabelj dosežemo po 10
°Z^a 'ev* °k vhodu v vas je c so h-V imenovana Compos. Do * je Dl|a tu številna tekmovanja, leto	Pro?a izredno primer-
ih 1, so prenesli vlečnico na ® (vn vasL kjer streže težji Vsakem primeru nepriprav-Ji (/toožična tekmovanja, pred-
Cz? otroke>-
Sin	se hodo morali potru-
't a doseči startno mesto. ^PPnvalce, ki se pripeljete v
Trbiž z vlakom je predvidena avtobusna zveza Trbiž - Rabelj, ki povezuje vasi vsaki 2 uri. Za nas je važno, da ob 9.30 pelje avtobus, ki dospe v Rabelj ob 10. uri.
Ostale podrobnosti bomo objavili jutri.
KOLESARSTVO
ZA DIRKO LONJERSKE ADR1E
ODBOJKA
V MOŠKI C LIGI
Varovanci Pavlice ugnali Grilančeve
Krasu tudi v zadnji tekmi prvega dela prvenstva ni uspelo zmagati
Prijavljenih je že skoraj sto dirkačev iz štirih držav
Kot vse kaže se obeta nedeljski mednarodni kolesarski dirki izreden u-speh, vsaj kar se tiče udeležbe. Sinoči smo prejeli podatek, da je doslej uradno potrdilo svoj nastop na tem tekmovanju kar 30 italijanskih, 45 jugoslovanskih, 15 zahodnonemskih in 4 švicarskih dirkačev, skupno torej skoraj sto udeležencev. Zato ni nobenega dvoma, da se obeta našim ljubiteljem kolesarstva v nedeljo res izjemen športni užitek.
Inter — Kras 3:2 (15:13, 15:8, 5:15, 10:15, 15:3)
KRAS: Grilanc, Budin, Veznaver, Pečenko, Marušič, Klanjšček, Rebula, Žerjal W. in Žerjal D.
Tudi v zadnji tekmi prvega dela prvenstva ni uspelo Krasu doseči prepotrebne zmage. Spopad med Pavlicovimi in Grilančevimi varovanci se je zaključil v korist prvega. Ekipa Interja se odlikuje predvsem z blokom in z dobro taktično pripravljenimi tolkači, ki znajo spretno plasirati žoge v nekrite dele nasprotnikovega polja. Tem stoji na čelu prav Pavlica, ki je s tako igro večkrat spravil ob živce mlado Kra-sovo vrsto.
Pri Krasu smo tokrat zabeležili zopet dobro igro v obrambi, medtem pa še vedno šepa blok, brez katerega je zelo težko prestrezati nasprotnikove udarce.
Prvi set je potekal dokaj mirno do 10. točke. Krasu je uspelo povesti s 13:10 in vse je kazalo, da bo osvojil prvi set. Dva zgrešena servisa pa sta pokopala vse upe.
Drugi set je bil zelo monoton. E-kipi sta predvajJali zelo bledo odbojko. Glavni junak seta je bil Pavlica, ki je kar naprej plasiral žoge in pridno zbiral točke na svojo ekipo.
V tretjem setu so se Kraševci le prebudili in so vsilili nasprotniku ritem igre ter so visoko zmagali.
Četrti set bi lahko bil usoden za Kras. Zaradi nesporazuma je zapisnikar zapisal eno postavo, medtem ko je Grilanc najavil drugo. Kras je moral zato igrati ves set s spremenjeno postavo. Kljub neljubemu dogodku je uspelo Krasu izenačiti.
Peti set je bil naravnost katastrofalen in tako je morala Grilančeva vrsta zopet poražena z igrišča.
M. I.
OBVESTILO
ŠZ BOR priredi 20. marca izlet v PLANICO ob priložnosti poletov na smučarski skakalnici. Cena izleta (potovanje in vstopnica) 4000 lir za aktivne člane in 4500 lir za vse ostale. Vpisovanje pri referentih sekcij.
Mladi Bregovi košarkarji med srečanjem s peterko Don Bosca
de na dosedanje razplete ostajata prav ti ekipi velika kandidata za napredovanje, saj se njun mrtvi tek še nadaljuje.
IZIDI 6. KOLA
Bor - Legnago	3:2
SAI Belluno - Ferroni Verona 3:0 CUS Trst - CUS Benetke	3:0
PRIHODNJE 7. KOLO Legnago - SAI Belluno CUS Benetke - Bor Ferroni Verona - CUS Trst LESTVICA
CUS Trst SAI Belluno Legnago Bor
Ferroni CUS Benetke
12 12 10 14 7 15 9 17
ŽENSKA B LIGA
SKUPINA ZA NAPREDOVANJE
Porazi in kar je še najhujše slaba igra Borove šesterke se nadaljuje. Na gostovanju v Bocnu pa so pokazale daleč najslabšo igro in poraz s poprečnim Bolzanom je bil neizbežen. Opravičilo za "tako medlo igro nista niti. odsotnost dveh standardnih igralk prve postave. Po tem petem zaporednem porazu .ostajajo Tržačanke še naprej na zadnjem mestu lestvice. Vodeči Libertas iz Pordenona je doma brez večjega naprezanja odslovil Zanafredi iz Cre-mone. Peti par točk je pospravil tudi Volley Bali v Mogliano Venetu, toda po dokaj težki in pet setov trajajoči bitki.
IZIDI 6. KOLA
Libertas PN - Zanafredi CR 3:0 Mogliano Veneta - Volley Bali 2:3 Bolzano - Bor	3:1
PRIHODNJE 7. KOLO Bor - Mogliano Veneta Volley Bali - Libertas Zanafredi - Bolzano LESTVICA
Libertas PN	6	6	-0	18 7	12
Volley Bali	6	5	1	17 8	10
Zanafredi	6	3	3	11 14	6
Bolzano	6	2	4	11 14	v 4
Mogliano Veneto	6	1	5	10 16	2
Bor	6	1	5	9 17	2
SKUPINA ZA NAZADOVANJE Tudi razpleti v tej skupini niso za Sokol, in posebej še za Breg, najbolj spodbudni in razveseljivi. Za Breg ostajajo samo teoretični upi, da bi si zagotovil še naprej obstanek v tej ligi. Zastopnice Sokola pa bodo morale v preostalih štirih nastopih presneto paziti in zaigrati dokaj prizadevno, če le hočejo preprečiti najhujše. Ob dejstvu, da je Sala iz Trenta že skoraj matematično prva in sta se oba-neposredna tekmeca Primavera iz Novente Vicen-tine in AGI iz Gorice odmaknila za štiri točke, preti tudi Nabrežinkam slovo iz 2. italijanske lige. Ker ima-
jo sokolice ugoden koledar je le pričakovati ugoden razplet. V preteklem 6. kolu so bile Dolinčanke poražene doma kot tudi igralke Sokola.
Prve je odpravil goriški AGI, druge pa vodeča Sala iz Trenta. V tretji tekmi skupine je Primavera s težavo premagala Bonate Sotto.
IZIDI 6. KOLA
Primavera N V - Bonate Sotto 3:2 Breg - AGI Gorica	' 1:3
Sokol - Sala Trento	1:3
PRIHODNJE 7. KOLO Sala Trento - Breg AGI - Primavera Bonate Sotto - Sokol LESTVICA
Sala Trento	6	6	0	18 4	12
Primavera	6	4	2	13 9	8
AGI Gorica	6	4	2	14 10	8
Sokol	6	2	4	10 13	4
Bonate Sotto	6	1	5	8 16	2
Breg	6	1	5	4 15	2
MOŠKA C LIGA
Prvi del prvenstva je bil za našega edinega zastopnika dobesedno porazen. Kras je obtičal po sedm:h odigranih tekmah na zadnjem mestu lestvice in poVrhu še edini brež'točk. Tudi “zadnjem nastopu je moral v derbiju z Interjem 1904 prepustiti dragoceni točki šele pn petih setih igre. Letos pomlajeni šesterki Krasa manjka samo odločnost in večje zaupanje v lastne moči.
Zadnje kolo je prineslo največje presenečenje z zmago Torriane nad S. Giorgiom in to sredi Mester.
IZIDI 7. KOLA
ACLI Sv. Jakoh - II	Pozzo 3:0
Kennedy - Mira	2:3
S. Giorgio - Torriana	1:3
Inter 1904 - Kras	3:2
PRIHODNJE 8. KOLO Inter 1904 - Torriana S. Giorgio - Mira Kennedy - II Pozzo Kras - ACLI Sv. Jakob
S. Giorgio Torriana ACLI Sv. Jakob Mira
Inter 1904 Kennedy 11 Pozzo Kras
LESTVICA 7 6 1 7 7 7 7 7 7 7
5 2 5 2 5 2 3 '4 2 5 fr 5 0 1
19 5 17 10 16 12 16 11 13 16 11 17 11 19 8 21 G. F.
12
10
10
10
6
4
4
0
AVTOMOBILIZEM
KYLAMI, 3. — Britanec James Hunt je dosegel najboljši čas v zadnjem dnevu poskusnih voženj za veliko avtomobilsko nagrado Ju*ne A-frike, veljavno za svetovno prvenstvo, ki bo na sporedu v Kylamiju v soboto. S poprečno hitrostjo 194,490 km na uro je postavil rekord proge.
SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN
I
$ sp
fr Ji

'■!# H
ftrodnoosvohodilni boj Imorcev in Istranov ^ Sardiniji,
°rziki in v južni Franciji
45.
Naši na KORZIKI V DNEVIH INVAZIJE V JUŽNO FRANCIJO
i*jvetl 1944 sta bili zlasti Korzika in Sardinija prizorišči 'i	priprav za invazijo v južni Franciji. O njej je
r že na zavezniški konferenci avgusta 1943 v j • podrobno pa se je o invaziji sklepalo novembra ?ta v Kairu. Tokrat so ji zavezniki pripisovali večji ifetL n Se zedinili, da jo je treba izvesti v širšem obsegu. A>bo so načrt za invazijo imenovali «Anvil», pozneje pa !(bil?11*' V zvezi s pripravami invazije v južni Fraciji «Lštab VII. ameriške armade in I. francoske armade ^944 premeščena v Neapelj. Tu naj bi izdelali še i?buri'iJš.e načrte. Cas za -invazijo pa je dozorel šele po vr Uh! , Rima (4. junija 1944), kajti do tedaj ni bilo akniti iz Italije niti ene divizije. Zdaj pa se je v Italiji z napredovanjem za zaveznike močno K temu je veliko pripomoglo tudi to, da se je °krepii0 partizanstvo.
Za desant v južni Franciji je bilo določenih 450.000 mož (torej precej več kot za invazijo na Siciliji in v južni Italiji!), 1900 letal in čez 1000 transportnih in vojnih ladij. Predvideno je bilo nadalje, da bo pri desantu sodelovalo 200 letal iz 9 letalonosilk, ostala letala pa naj bi vzletela predvsem s korziških letališč. 1)
Vojaške enote, določene za invazijo, sta sestavljali VII. ameriška armada (VI. korpus in zračne desantne enote) pod poveljstvom generala Alexandra Patcha in I. francoska armada (7 divizij) pod poveljstvom generala Tassignyja.
Francosko obalo od Pirenejev do italijanske meje je branila XIX. nemška armada (10 divizij). Razpolagala je z 230 letali, 450 težkimi in 1700 lahkimi topovi in nadalje še z 10 podmornicami ter 30 vojnimi ladjami.
Od 24. aprila 1944 pa do 15. avgusta, to je do dneva invazije, je izvedlo zavezniško letalstvo nad južno Francijo okrog 6000 borbenih poletov.
Zavezniška vojska, določena za invazijo, se je vkrcala na ladje (Neapelj, Taranto, Brindisi, Oran v Alžiru in Ajaccio na Korziki) v dneh od 8. do 10. avgusta. VI. ameriški korpus je prihajal s fronte v Italiji (dve njegovi diviziji, namreč 3. in 45. sta imeli za seboj desant na Siciliji in v Salernskem zalivu!). Ogromno ladjevje se je 14. avgusta zbralo in razporedilo v bojne vrste v bližini pristanišča' Ajaccio na Korziki. Zatem je plulo severno od Korzike v smeri Genove, kjer so Nemci ladjevje odkrili in je prišlo zaradi tega v mestu do pravega preplaha, toda tam so se ladje obrnile na levo in izginile na obzorju. Manever je pri Nemcih zbujal vtis, da se bo desant začel na obalah Ligurije.
Invazija se je začela kmalu po 24. uri 15. avgusta. Kot prva se je izkrcala desantna skupina jurišnega mornariškega odreda pri mestu Cannes. Zatem se je izkrcala desantna skupina ameriških «rangerjev» na otoček Du Le-vant. Desant je bil uspešen. Zatem se je skupina francoskih komandosov izkrcala v bližini rta C. Negre. Bila je uspešna, saj je uničila tamkajšnjo obalno obrambo. Ob 4.30 uri se
je spustila iz letal na področju Muy in Motte 82. aviodesant-na ameriška divizija. Med tem je bilo v akciji težko letalstvo, ,ki je na nemške položaje odvrglo več tisoč bomb. Okrog 7.30 ure se je letalstvo umaknilo. Na vrsto je prišla ladijska artilerija. Topovi iz vseh bojnih ladij so svoje, cevi usmerili na boke desantnih ošnovic. Po tem ognju, ki je trajal 10 minut, so utihnile nemške baterije. Izkrcevanje se je uspešno nadaljevalo. Kot prva se je izkrcala ob 8. uri 3. ameriška pehotna divizija, zatem 36. ameriška pehotna divizija, ki je naletela na odpor in je morala zbrati območje bolj na vzhodu. V središču desantne osnove se je izkrcala 45. pehotna divizija pri kraju St. Ma.\ime. Ves VI. ameriški korpus si je zgradil trdno mostišče. V teku dneva se je iz 535 transportnih in priključenih 410 jadralnih letal spustilo 9700 specializiranih vojakov z 213 topovi in minometi, 220 avtomobili (džipi) in drugim materialom.
Desantna osnova se je hitro - širila in že v naslednjih dneh se jč boj z obale premestil globoko v notranjost. Zavezniški vojski je veliko pomagala okolnost, da je v južni Franciji operiraio okrog 80.000 ^partizanov. V velikih mestih z močnimi nemškimi posadkami je -prišlo do pouličnih bojev. Samo v bojih za osvoboditev Marseilla (od 24. do 28. avgusta) so zavezniki zajeli 17.000 Nemcev (cela nemška 344. pehotna divizija skupaj z 2000 mornarji). Marseille in Toulon so osvobodile enote I. francoske armade (1. divizija svobodne Francije, 3. alžirska divizija in 9. kolonialna divizija).
Ker je imela zavezniška vojska že precejšnje izkušnje z desanti, je imela pri vdoru v južno Francijo sorazmerno malo izgub: 2500 mrtvih in 10.000 ranjenih, potopljena je bila ena transportna ladja, a 9 odškodovanih. Letalstvo je izgubilo 42 letal. VI. korpps VIL armade je v 15 dneh prodrl 350 km globoko Bli je to klasičen primer, preganjanja sovražnika. Enote VI. korpusa-so se pri Dijonu združile z zavezniškimi enotami, ki so prišle v Francijo po uspelem desantu 6. junija 1944 v Normandiji.
S prodorom VII. ameriške armade se je v južni Franciji še bolj razširilo odporniško gibanje. Prišlo je do pravih oboroženih vstaj ljudstva.
Uspeh desanta v južni Franciji je tesno povezan z desantom v Normandiji. Dobršen del izkrcevalnega ladjevja za novi desant je prišel ravno od tam. Bilo je neprimerno boljše opremljeno kot v primeru Sidlije. S tem so bile prihranjene mnoge žrtve.
{ Desant v južni Franciji je pomenil hud poraz za nemško vojsko, pospešil zavezniške zaključne vojne operacije in tako konec vojne.
Dnevi pred invazijo in po njej so pomenili za »slovanske čete* na Korziki čas najbolj intenzivnega dela. Ce pomislimo le, da se je pred invazijo preselil na ta otok vrhovni štab zavezniške vojske v Sredozemlju 2) pod poveljstvom generala H. M. VVilsona,* nadalje, da je bil na otoku že dlje časa štab NORTHERN BASE SECTION, da je bil vsaj nekaj časa tudi štab VIL ameriške armade in raznih francoskih vojaških epot, kakor tudi, da se je tu zbrala glavnina zavezniškega letalstva, ki je sodelovala pri desantu, tedaj bo tudi jasno, kakšen vrvež je bil na Korziki v tistem času. Pripadniki «s!oVanskih čet* so se srečavali z vojaki vseh mogočih narodnostni in kmalu razumeli, da se pripravlja nekaj velikega v. korist skupne zavezniške stvari. Zato so delali s podvojeno močjo in tudi zanje ni bilo počitka.
1)	Drugi svetski rat. Beograd 1967, 4. knj., str. 499.
2)	Chassin L. M.: Istorija drugog svetskog rata. Beograd, str.'34; * General Wilson ni bil naklonjen narodnoosvobodilnemu gibanji
Imel je pomemben delež pri likvidaciji ELAS v Grčiji. Pevski zbori «sl< vanskih čet», ki so tako uspešno nastopali na Korziki, mu prav gotov niso ostali nezapaženi. Lahko si tudi mislimo, da -a je bodla jugoslovai ska zastava z rdečo zvezdo, ki so jo nosili s seboj za vsak nastop i za vsako javno manifestacijo.
(Nadaljevanje sledt)
Uredništvo, uprav«, oglatnl oddelek,
TRST, Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58123 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83’3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnin« inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS - 61000 Ljubil«1*
Oglati
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravnl 500. legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mrr1 V'*1'-v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržas
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
4. marca 1977
goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh d'u pokrajin Italije pri SPI.
.	t i	Član italijanska
IzdaiaL	-,h
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
izTr
I Trst
zveze časopisnih
založnikov
SPROŠČENA TISKOVNA KONFERENCA PRED ODHODOM IZ ITALIJE
TAJNIK KPČ LUIS C0RVALAN 0 BORBI ČILSKEGA LJUDSTVA
Čilska partija za čim tesnejše sodelovanje s krščansko demo-/kratijo v borbi proti fašistični diktaturi generala Pinocheta
RTM. 3. — Luis Corvalan, tajnik Komunistične partije čila. trenutno na obisku v Italij', kjer bo ostal do jutri zjutraj, nakar se bo vmil v Moskvo, je imel danes tiskovno konferenca, med katero je v prvi vrsti poudaril, da je njegova poglavitna naloga boriti se za osvoboditev čila izpod fašističnega jarma. Vse druge argumente, je dejal Corvalan, bom obravnaval kar se da kratko, da bi posvetil čim več pozornosti' čilskim problemom. Kljub temu je tajnik KPČ. čeprav le obrobno, odgovarjal tudi na vprašanja, ki so zadevala oporeč-mštvo v socialističnih državah, tako imenovani evrokomunizem, njegovo zamenjavo za Bukovskega ih nekatera druga.
Kar zadeva čilska vprašanja, je Corvalan najprej dejal, da je najbolj pereč problem dejstvo, da je toliko ljudi «izginflo» brez sledu, na političn ravni pa bi kazalo u-stvariti čim večjo enotnost med strankami ljudske solidarnosti in krščanske demokracije ter tudi med drugimi političnimi silami, da bi tako strmoglavili vojaško hunto in vzpostavili demokratično in pluralistično državo.
Nad 3.500 političnih jetnikov je bilo obsojenih ob koncu procesov, ki so bili sama farsa. V dveh letih je v Čilu zginilo kar 2.500 oseb, kar priča o negotovosti, v kateri živijo Čilci; nihče se v Čilu ne čuti varnega. Corvalan .je pozval Organizacijo združenih narodov, naj ne dobavlja orožja in druge pomoči Pinochetovemu režimu, pohvalil pa je koristno akcijo, ki .jo je sprožila mednarodna organizacija A-mnestv International in mednarodni Rdeči' križ.
V sedanjih čilskih razmerah, ko je na oblasti fašistična diktatura, je položaj popolnoma drugačen, kot je bil pred časom. Popolnoma se strinjamo, je poudaril tajnik čilske komunistične parfcjc, z zamislijo ♦zgodovinskega kompromisa*, do katere so prišli italijanski tovariši. Tudi v Čilu ni več dovolj e-notnost. levičarskih strank, k uorbi moraio prispevati tudi krščanska demokracija in druge demokratič ne politične sile, samo tako bo spet mogoče vzpostaviti v Čilu demokratičen režim. V tem smislu je zelo pozitivno zadržanje katoliške cerkve, ki je bila po fašističnem »crolpcju* tudi sama močno prizadeta. če je prej bila na strani bogati), se je njeno stališče v zad n lem času spremenilo in je čeda lje bolj pomemben dejavnik protifašističnega in ljudskega razvoja. Zato hočemo z njo vedno tesneje sodelovati, je dejal Corvalan. ki je potem obravnaval odnose s krščansko demokracijo, čilska KD še ni za skupno akcijo, vendar so mnogi njeni člani za sodelovanje z drugimi demokratičnimi opozicijskimi silami, v mnogih primerih, je rekel Corvalan, sodelujemo demokristjani.
Na vprašanje o oporečmštvu m o civilnih pravicah v vzhodnih državah je Corvalan odgovoril zelo kratko. Predvsem je rekel, da ni mogoče primerjati realnosti v so cialističnih državah z realnostjo v državah s kapitalistično družbeno ureditvijo. V človekove pravice sodi uidi pravica zaposlitve, do družbene varnosti do študija, vse to je v socialističnih državah zagotovljeno. v kapitalističnih pa ne (pri tem je omenil, da so mu v Neaplju povedali. da si je 18-letni mladenič vzel življenje, ker ni mogel najti zaposlitve, moral pa je vzdrževati družino).
Kar zadeva evrokomunizem je povedal, da doslej o tem ni hotel govoriti, da »ne bi otežkočU odnosov, med raznimi evropskimi partijami. Poudaril je, da se besede ♦evrokomunizem* ne poslužuje nobena partija, ker se komunizem ne more opredeliti na to ali ono zemljepisno področje, čeprav imajo lahko države na istem zemljepisnem območju podobne probleme in skupne reš tve.
V zvezi z Vladimirom Bukovskim, je Corvalan dejal, da nima nobenega inte.-esa, da bi se z njim sestal. Govoril je tudi o intervjuju, ki ga je objavil neki' francoski tednik ter mu pripisal nekatere kri-tčne ocene glede tajnika KPF Mar-chaisa. S tem v zvezi je Corvalan dejal, da se je časnikar francoskega tednika pogovarjal v Moskvi kar pet ur z njim, ves intervju pa je bil strnjen v nekaj stra neh.
Tajnika Čilske KP je danes sprejel tudi rimski župan Argan. ki mu je orisal pobude, ki so jih v preteklosti sprejeli v podporo bor bi č'Iškega ljudstva za svobodo.
Tskovni urad Komunistične partije Italije je objavil tiskovno sporočilo o obisku tajnika KP Čila Luisa Corvalana v Italiji, v kale rvm je med drugim rečeno, da bo slednji jutri odpotoval iz Italije in da je v desetih dneh. kolkor je ostal v Italiji. Corvalan imel vrsto pogovorov z delegacijo KPI, ki jo je vodil predsednik Luigi Longo ler da se je sestal s tajniki anti fašističnih strank. Corvalan je imel pogovore tudi s predsedn kom poslanske zbornice Ingraom in predsednikom senata Kantam jem.
Udeležil se je številnih ljudskih zborov, na katerih so italijanski delavci izrazili svojo solidarnost z borbo čilskega ljudstva za svobodo in proti fašizmu, (if)
RIM, 3. - Tajnik PSI Craxi je imel danes zjutraj daljši pogovor s predstavniki čilske radikalne stranke, ki jih vodi predsednik Sule in ki se mudi te dni v raznih evropskih državah, še zlasti pri strankah, ki so včlanjene v socialistični internacionali, čilska delegacija se bo sestala tudi z Willy-jem Brandtom, predsednikom SPD in z, drugimi voditelji zahodnonem-ške f socialdemokratske stranke, nakar bo odpotovala v Moskvo.
Craxi je č Iškim radikalcem izrazil solidarnost -italijanskih socialistov ter zagotovil, da bo stopil v stik z drugimi socialističnimi strankam)'. da bi proučili možnost za organizacijo svetovne konference
Čilski radikalci
pri tajniku PSI
strank socialistične internacionale o čilskih vprašanjih.
Demantirana aretacija atleta Akii-Bua
KAMPALA, 3. — Žena bivšega svetovnega rekorderja in olimpijskega zmagovalca na 400 n: z zaprekami iz Muenchna Johna Akil -Bua. s katero so časnikarji imeli telefonski pogovor, je zanikala, da bi Arni nova policija njenega moža aretirala. Akii - Bua je policijski funko onar in kenijski časopis «Daily Nation* je poročal včeraj o njegovi aretaciji.
AOSTA, 3. — Avtomobilski promet med Italijo in Švico je bil danes dalj časa prekinjen zaradi prometne nesreče, ko je tovornjak zadel v nosilni steber tunela proti plazovom, ki se je pri tem delno zrušil. Ruševine so tovornjak pokopale pod seboj, doslej pa še ni jasno, ali je šofer pri tem bil ranjen.
PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI BANKI
Prizadete stranke: Zahtevati izročitev Stefana Delte Chiaie
Fašistični kolovodja se še vedno skriva v Španiji ■ Kaznivo dejanje, katerega je obtožen, bo v kratkem zastarelo - Pričevanje Franca Comacchia
C AT ANŽ ARO, 3. — Kljub včerajšnjim strogim ukrepom catanzar-skega sodnega zbora, ki je prijavil odvetniški zbornici šest Venturovih branilcev, ker v torek niso branili svojega klienta, nekateri odvetniki niso imeli za potrebno, da bi danes prišli v sodno dvorano. Obravnava se je začela zato z dveurno zamudo, ko je predsednik dr. Scu-teri imenoval šest odvetnikov za začasne zagovornike postranskih obtožencev in obenem prijavil neupravičeno odsotne branilce odvetniški zbornici. Današnje »žrtve* upravičene predsednikove jeze so bili odvetniki Salvatore Lo Masto in Franco Madalari, ki branita Maria Mer-lina, Giuseppe Dominuco, ki brani anarhista Iva Della Savio, Vittorio Marotti in Mario N:glio (Stefano Delle Chiaie) ter Pietro Gullo (Antonio Massari).
Nosilno vlogo na današnji kot tu di na jutrišnji obravnavi je imel še vedno Franco Comacchio, k,i je moral odgovarjati na številna vprašanja zastopnikov prizadetih strank in branilcev. Dejansko je šlo le za ponovitev predvčerajšnjih vprašanj, ki jih niso utegnili izčrpati med včerajšnjo obravnavo, medtem ko je za jutri predviden koncentričen napad zagovornikov t-eviškega založnika. Slednji, ki naj bi pripravili okrog 100 vprašanj, upajo da bodo lahko vsaj delno ublažili obtožbe proti svojemu klientu.
Medtem ko elektronski tehnik še vedno igra na odru svojo vlogo, je v sodno dvorano legla težka senca, ena od tolikih, ki so značilne za ta proces. Gre za to: odvetnik Gar-giullo, ki zastopa kot prizadeta stranka milansko Kmečko banko, je zahteval od sodnega zbora in posredno od javnega tožilca, naj s pomočjo pravosodnega ministrstva zahtevata izročitev Stefana Delle Chiaie, bolje znanega z vzdevkom »Caccola*. Kaznivo dejanje, katerega je obtožen (lažno pričevanje), bo namreč v kratkem zastarelo in bivši voditelj »avanguardie nazionaie*, Borghesejeva »desna roka* ter vpliven član «čme internacionale* (najbrž ni naključje, da še vedno ne moterto rovau v Madridu, čeprav je tesno povezan z vsemi španskimi in italijanskimi prevratniki, ki so bili aretirani v zadnjem mesecu) bo zginil s prizorišča tega procesa. Delle Chiaie, pa čeprav je obtožen postranskega kaznivega dejanja, ni odigral postranske vloge v pokolu. Najprej je podprl alibi Maria Mer-lina, fašista, ki se je vrinil v anarhistični krožek «2?. marec*, in je prepričeval sodnika, da se je sešel z njim v noči od 11. na 12. december 1969. Skorajda enoglasno sta o-ba trdila, da je šlo le za kratko srečanje dveh znancev, ki se nista videla že dalj časa. Šele pozneje, ko je bil Delle Chiaie že na varnem v Španiji, je Merlino priznal, da se vez med njima ni nikoli zrahljala, nasprotno. Vrinil se je v Val-predov krožek ravno po prijateljevem naročilu in mu sproti poročal, kaj se je tam dogajalo.
Še bolj pomembno pa je zasliševanje voditelja «avanguardia nazionaie*, 'če pomislimo na zaupno informacijo, ki jo je informator Ste-
fano Serpieri poslal obveščevalni službi SID samo tri dni po pokolu na Trgu Fontana. Serpieri je v kratkem sporočilu obtoževal Merli-na in Stefana Delle Chiaie. da sta odgovorna za atentat: 12. decembra ki naj bi jih pripravila po naročilu Guerrin Serraca, enega od voditeljev črne internacionale in šefa lizbonske agencije »Aginter press*, ki je bila vpletena v vrsto prevratniških izpadov po vsej zahodni Evropi. In to, medtem ko so sodniki vodili preiskavo o anarhistih in «človeški zveri* Pietru Valpredi. Ugotoviti in pojasniti odnos med Merlinom in Stefanom Delle Chiaie je še tem bolj pomembno, ker je Comacchio v prejšnjih dneh namignil, da je bil fašistični vohun nekako povezan s klanom Ventura.
Odvetnik Gargiullo je v svoji vlogi opozoril sodni zbor, da sta Italija in. Španija že pred več kot sto leti podpisali sporazum o vzajemni izročitvi kršilcev zakona, s posebnim ozirom na tiste, ki so obtoženi lažnega pričevanja. Resnici na ljubo pa je španska oblast, vsaj glede
fašistov, doslej ta sporazum povsem prezrla, (vt)
Zopetni spopadi med študenti v Turinu
TURIN, 3. — Po včerajšnjih spopadih med pripadniki komunistične mladine in tako imenovanimi ♦avtonomisti* je na turinski univerzi tudi danes prišlo do izgredov. Mladi «avtonomisti so zasedli fakulteto za literaturo in filozofijo in so hoteli preprečiti komunistom vstop vanjo. Prišlo je do prerekanja in do pretepov, dokler ni posegla policija, ki je razgnala avtonomiste.
KARTUM, 3. — Sudanska tiskovna agencija poroča, da so gverilci etiopske demokratične zveze zasedli obmejno mesto Matemma, potem ko so tamkajšnji vojaški posadki povzročili dokajšnje izgube. Po šestih urah so se gverilci umaknili.
Nizozemka obsojena v Izrael«
Tclavivsko sodišče je obsodilo 23-let iio Nizozemko Ludvino Jsinssei1 ^ šest let zapora, češ da je sodelovala s palestinsko teroristično organi/8

«INDUSTRIJA* UGRABITEV V VSE VEČJEM RAZMAHU
V Turinu ugrubljen sin grodbeniko pri Comu pu petičen industrijec
v
Žrtvi sla Carlo Bongiovanni in Elio Fattorini za katerega so banditi že zahtevali odkupnino
TURIN, 3. — »Industrija* ugrabitev v Italiji je v vse večjem razmahu: snoči v Comu in davi v Turinu sta dve roparski tolpi napadli in odvedli nekega industrijca in sina premožnega piemontskega gradbenika. V obeh primerih je ta koj stekel preiskovalni stroj policije in karabinjerjev, vendar brez u-speha.
V Comu je bil snoči ugrabljen in-dustrijec Elio Fattorini, upravnik tekstilnega podjetja «Rta*. v katerem je zaposlenih 200 delavcev. Preiskovalci menijo, da ugrabitev ni delo «profesionalcev» pač pa »težakov nasilja*, ki so se prvič poskusni v tej hudodelski zvrsti. To naj bi med drugim dokazovalo dejstvo, da so se že nekaj ur po napadu oglasili družini in zahtevali odkupnino.
Po prvih izsledkih preiskave kaže, da je bil industrijec ugrabljen med 20. in 21. uro nedaleč od četrti »Pi-nettina* v mestecu Appiano Genti-le pri Comu. Policija in karabinjerji so našli Fattorinijev «mercedes» ustavljen na robu ceste nedaleč od neke restavracije. Razbit vetrobran in šipa levih prednjih vrat pričata, da se je industrijec skušal nekako braniti, vendar je bil njegov poskus zaman. Prva, ki sta doumela, da se je industrijcu pripetilo nekaj hu-
Tajnik KP Čila Luis Corvalan med tiskovno konferenco ........................................................................................................................................................................................................iiihiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiu......
ZAHTEVAJO MED DRUGIM REFORMO JAPONSKE USTAVE
Desničarski teroristi vdrli v sedež zveze japonskih industrijcev v Tokiu
dega, sta bila njegova delavca, ki sta ga zaman čakala dalj časa pred njegovo vilo.
Med povratkom domov sta opazi la industrijčev avto z razbitim vetrobranom. Prepričana, da je bil žrtev prometne nesreče!, sta najprej telefonirala vsem najbliž-njim bolnišnicam in šele po vrsti negativnih odgovorov sta pomislila na ugrabitev. Tedaj sta obvestila policijo, vendar bilo je že prepozno. Policijski stroj je stekel s polno paro. toda banditi so imeli dve do tri ure prednosti in poskus, da bi j'h izsledili, je zaenkrat propadel.
Fattorini velja v Comu za zelo premožnega človeka, čeprav i/. njegove davčne prijave izhaja, da naj bi zaslužil komaj dobre štiri milijone in po! na leto. Edino vpra sanje je. če ima družina na razpolago dovolj sredstev v gotovini, saj je pred nedavnim industrijec vložil znatno vsoto v tehnološko obnovo tovarne. ,
Bolj slikovita je bila ugotovitev Carla Bongiovannija, sina petičnega torinskega gradbenika. Fanta so banditi napadli davi, ko je bil namenjal v garažo, kjer je bil njegov avto. Z orožjem v roki so ga prisilili, da je stopil v garažo, kjer so si hladnokrvno izbrali tri avtomobile, s katerimi so jo pobrisali skupaj z žrtvijo. Napadu na Bongiovannija sta bila priča uslužbenec garaže Davide Rondinella in neka ženska, ki je prav tako prišla po vonTo. Po begu banditov sta nemudoma obvestila policijo, vendar pa je bilo doslej iskanje kriminalcev brezuspešno.
TOKIO, 3. — Skupina štirih o-1 vil znani pisatelj Jukio Mišima tik I ur- Ba.ic Jjh ip prepričala, da se boroženih mladeničev, pripadnikov pred svojim samomorom. Mišima I predajo, vdova pisatelja JukiaM1-
skrajnodesničarske japonske orga nizacije »Tate no kai* je vdrla v sedež zveze japonskih industrijcev in vzela za talce štiri osebe, med katerimi je tudi sam generalni direktor združenja Tetsuya Senga. Prav v tistem trenutku so' bili v teku pogovori med neko brazilsko gospodarsko delegacijo in predstavniki japonskih industrijcev. Teroristi so spustili vse Južnoameričane in sedem Japoncev, nato pa so postavili svoje zahteve'
Japonski fašisti, policija je medtem objavila njihova imena (Suni či Nišio, šunsuke Kimura. Jošio Itoh in Tadaaki Morita), zahteva jo preklic ameriško - japonskega sporazuma o varnosti ter reformo japonske ustave. Poleg tega so proti «sistemu Y-P», kar naj bi bilo menijo politični opazovalci, proti sporazumom v Jalti in v Potsdamu, na katerih so zavezniki konec druge svetovne vojne določili pogoje za japonsko predajo. Štirje mladeniči so baje oboroženi z dvema puškama, s samokresom in z enim samurajskim mečem. Zagrozili so, da bodo izvedli harakiri, če ne bodo japonske oblasti ugodile njiho vim zahtevam. Naj omenimo, da so popoldne spustili dva talca, med katerima je Tetsuya Senga, ki je v televizijskem intervjuju povedal, da so s talci do sedaj dobro ra v nali in da so jim celo (»nudili čaj ter dovolili, da so telefonirati domov.
»Tate no kai* je skrajnodesmčar-ska organizacija, ki jo je ustano
je skušal leta 1970 zanetiti upor šjmc- ustanovitelja skrajnodesničar-med oboroženimi silami, potem ko I ?k« •f*"1?8«1*„.‘T"* “°
je vzel za talca nekega generala. ‘cri Popadata vsaj dva terorista.
Ko mu to ni uspelo, si je prerezal trebuh z značilnim ritualom stšrih japonskih samurajev. Pristaši organizacije «Tate no kai* so si postavili kot cilj obnovitev starih cesarskih tradicij, ki so jih Američani po drugi svetovni vojni odpravili. Mišimova smrt ie nekaj let povsem paralizirala njihovo dejavnost, sedaj pa njeni pripadniki začenjajo spet dvigati glavo. Pri tem je igralo vidno vlogo financiranje nekaterih industrij skih krogov, ki jim ni pogodu postopno razredno osveščanje ja-ponskh delavcev. V dokumentu, ki so ga danes izročili oblastem pravijo štirje teroristi, da jim je dovolj požrešnosti japonskih poslovnih mož. čeprav priznavajo in-dustrijcem, da so prispevaj k »obnovitvi Japonske, ki je bila po vojni skoraj popolnoma porušena. Poleg tega obsojajo politično zmešnjavo, ki je zavladala na Japonskem, po odkritju škandala Lockheed. Kot znano je ameriška letalska družba tudi na Japonskem, kot v Ita liji, podkupila vrsto političnih o-sebnosti, med temi predsednika vlade Kakueija Tanako, da bi lažje predala svoja letala na japonsko tržšče. (if)
Vsa zadeva se je zaključila nekaj po 3. uri po japonskem času, ko je policija aretirala vso četverico, ki je vdrla v sedež zveze japonskih industrijcev in tam ostala celih 11
Vsi lalci, ki so jih štirje fašisti imeli v svojih rokah, so nepoškodovanh
V Firencah odkrili skrivno kovnico
FIRENCE, 3. — Agenti letečega oddelka florentinske kvesture so odkrili v glavnem mestu Toskane skrivno kovnico in so aretirali lastnika Graziana Tantina, katerega so zasačili pri delu. Tantin je že star znanec polic:je, saj je bil lani aretiran zaradi ponarejevanja denarja in nato začasno izpuščen na prostost v pričakovanju procesa. Agenti so tudi zaplenili za okrog milijardo lir ponarejenih desettisočakov.
Mehika v kratkem
(Nadaljevanje .•> 4. strani)
ki potrebujejo vedno več nafte, hkrati pa se njihove zaloge naglo črpajo in bodo zato iz leta v leto vedno bolj odvisne od uvoza. V zvezi s tem se v nekaterih krogih industrijskega sveta predvideva, da bo Mehika konec tega stoletja dajala že okoli 7 milijonov sodov nafte na dan. To pa bo že'
tretje ali kvečjemu četrto mesto na svetu, kajti doslej bi mogle glede tega z njo tekmovati le Sau-dova Arabija, Sovjetska zveza in ZDA.
Seveda bo ta vir dohodkov vplival na nadaljnji ekonomski razvoj te dežele, ki še vedno, spada med nerazvita področja, pa čeprav je v zadnjih desetletjih Mehika močno razvila svoje kmetijstvo in dosegla nekaj uspehov na področju industrializacije. Toda zgrešeno bi bilo misliti, da bi mogla Mehika svojim petrolejskim bogastvom
doživeti to, kar so doživele nekatere arabske dežele, ki so s petrolejskim »boomom* tako rekoč čez noč obogatele in se v nekaterih primerih tudi ekonomsko in socialno razvile, že v začetku smo re-' kli, da je Mehika šestkrat večja kot Italija fn čeprav ni gosto naseljena, šteje nad 50 milijonov ljudi. Zato bo s sredstvi, ki jih bo dobila od nafte, lahko pospešila svoj ekonomski razvoj, se nekoliko podvizala v razvoju industrije, kjer je močno zaostala, s tem pa si bo ustvarila daljše perspektive e-konomskega razvoja in splošne stabilnosti, česar bi ne mogli reči za arabski svet, ki bo v trenutku, ko bo nafta «odpovedala», o-stal brez večjih, vsekakor brez stalnih in trajnih ekonomskih virov.
Kot vidimo, se vodstvu' Mehike ne mudi preveč in sredstva, ki jih dobiva od novega ekonomskega vira, bo primerneje vlagalo v nacionalno ekonomijo za trajnejše blagostanje.
10 milijard za odstranitev Cavtatovega tovora z morskega dna
RIM, 3. — Komisija za javna dela italijanskega senata je odobrila vladni zakonski osnutek, ki pred vi deva ustanovitev sklada 10 milijard za odstranitev sodov s svinčevim tetrametilom in tetraetilom z mor skega dna pred otrantskim pristaniščem. Gre za tovor jugoslovanske ladje Cavtat, ki se je potopila 14. julija 1974 in z njo vseli 900 jekle nih sodov, v katerih je bil strupeni svinčev tetrametil.
Zadnje čase je bila o ladji Cav tat in njenem tovoru ostra polemi ka, zaradi domnevne nevarnosti, ki naj bi jo njen tovor predstavljal za vse Jadransko morje. Mnenja med znanstveniki so deljena. Nekateri menijo, da bi tovor utegnil zastru piti vse Jadransko morje in uničiti v njem vse življenje. Drugi pa trdijo, da je svinčev tetrametil tako gost, da se v morski vodi sploh ne bi mogel razredčiti. Kakorkoli že, sta Cavtat in njegov tovor dala pobudo za tiskovno kampanjo, pri kateri so se odlikovali zlasti nekateri zahodnonemški in avstrijski časopisi, ki so skušali odvreči turistične tokove od jadranskih obal. Kasneje so ugotovili, da so ti časopisi zastopali interese družb, ki so naložile veliko kapitala v turistične objekte v Španij'.
Z zakonskim osnutkom so zadovoljne vse politična sile, sedaj bo o njem morala razpravljati poslanska zbornica.
V Otrantu sta že specializirani
ladji «Ragno» in «Orsa», ki bosta sodelovali pri odstranjevanju sodov z morskega dna. Po slabem vremenu, ki je te dni bilo na južnem Jadranu, je danes spet zasijalo sonce. V prihodnjih dneh bodo potapljači fotografirali ladjo ter položaj sodov na morsRctn dnu. S pomočjo posnetkov bodo izdelali natančen načrt za odstranitev sodov. Ladji tudi razpolagata z vsemi potrebnimi varnostnimi napravami. Čez nekaj dni bodo verjetno že dvignili na površje prve sode.
Otrantski pretor Maritati, ki je začel z akc;jo za odstranitev Cav-tatovega tovora z morskega dna, je izrazil svoje zadovoljstvo ob odobritvi zakonskega osnutka v senatni komisiji ter dodal, da so nekatere spremembe, ki jiii je komisija vnesla v osnutek, slednjega še izboljšali. (if)
IDI AMIN PONUJA SVOJE STORITVE AMERIČANKA*1
Ugandski predsednik fe^ aršal Idi Amin. no doM"5
maršal Idi Amin, po
Dada, oče. ima za sedaj
trok, ki pa so mu jih različne matere, priP0f!x„ih in razi*w
različnih plemen
narodov. Tako se začenja $
ročih ugandskega radia 0 ^ minovem sestanku z gave’
ji raznih ugandskih P°^raj^-ki so mu izročili izjave ame t
živ iK
kih državljanov, ki Ugandi. Te izjave naj hi
predmet pogovora med
[si t. u iiH/U	u	, pj
maršalom in Američani, Kl g0 moral bili v sredo, nakaz ga odložili za nedoločen ca'
nosi do Američanov je
i m
vek, povedal, da ne bi 1
»o
Ab
N
E
f;
K
Publ
»ni
»Ti,
N
A
5
K
j?
Jake
S
N
> J Sc Prav
s
S'
N
A
b
S
IS
Sc
K
i«
Da bi dokazal svojo nič proti, da bi mu tudi & fj. *v
IN'
Sii
bi,
e,
nericanov jv u. hmc 5 tudi da bi upravičil svoj J \ ^
........--..........-S ^
ričanke povile nekaj	*y«r
gandski radio sicer še ni P ^ taj,' dal, kakšen je bil odziv M" ,) čank na Aminovo ponudb<>■
ji
Amin je povedal tudi, de j.
trenutno v Ugandi 84 čanov, poleg 16, ki 50
v «4^*3
ju z ameriškimi trditvami' katerih naj bi v Ugandi vsaj 200 ameriških državll0'
letalski družbi Airlines». število je v nu»r ^
s k
S

liiliillliiiiiiiriiiiiiiiiiiiniiiiiiitii 111111M1111111111111111111 imiiu m iiiiiiiiiiiin nun iimiikiiiiiiii"1111
NEPRIČAKOVAN SKLEP CARLA RIPE Dl MEANA

k
Predsednik beneške# bienulu odstopil
s
S
Vzrok odstopa je zahteva sovjetske vlade, naj se nale ne ukvarja z oporečništvom v vzhodnih drž*
BENETKE, 3. — Polemika o opo-rečništvu v Sovjetski zvezi, ki že dalj časa plamti v Italiji, je danes nepričakovano močno odjeknila v beneškem bienalu in je imela nepričakovane posledice: odstop predsednika Carla Ripe Di Meana. V pismu podpredsedniku ustanove, ki je ena od najpomembnejših italijanskih kulturnih ustanov, beneškemu županu Rigu, je Ripa Di Meana pojasnil vzrok svojega odstopa, obenem pa postavil na zatožno klop vlado in parlament zaradi njune brezbrižnosti do kulture.
Glavni vzrok odstopa predsednika beneškega bienala je vsekakor poseg sovjetskega veleposlanika v Italiji Rijkova, ki je zagrozil, da SZ ne bo več sodelovala na Bienalu če bo letos, kot je bilo v načrtu, glavna tema prireditev kulturno oporeč-ništvo v Sovjetski zvezi in drugih socialističnih deželah Vzhodne Evrope. V svojem pismu Ripa di Meana pojasnjuje, da se je včeraj sestal z generalnim direktorjem italijanskega zunanjega ministrstva Manzi-nijem, ki ga je seznanil s posegom sovjetskega diplomata in ga pozval, naj skuša rešiti sporno vprašanje na diplomatski način. S tem v zvezi predsednik bienala piše: «Menim, da ni drugega diplomatskega izhoda kot molk. Prepričan pa sem. da gre ta poskus ustrahovanja zavrniti an nfripijpvatj z uresničevanjem na-
h načrtov*. Ripa Di Meana se na to vprašuje, če beneški bienale lahko svobodno deluje, ali pa mora biti uglašen na zahteve in težnje tujih držav in zahteva jasen ter nedvoumen odgovor od vlade, parlamenta ter vseh političnih in kulturnih sil.
Ob koncu svojega pisma predsednik beneške kulturne ustanove načenja vprašanje finančnih sredstev in ugotavlja, kako parlament še ni začel razprave o štirih zakonskih osnutkih za finansiranje h'crr1'1 kar dejansko pomeni onemogočiti vsakršno dejavnost. Tudi zaradi te-
o je Ripa Di Meana Zunanje ministrstvo ie \ pismom predsednika benesk^r (fLj nala v bistvu 1
izključilo pa je.
potrdifo vsebino^ je, da bi P0?''*1 A diplomatskih toir "»st
no k iskanju diplomatskih oji
ker da je vsakršen sklep v |,#
pristojnosti upravnega sveW Ar ne ustanove. V polemiko ,]e b|jW ©š tudi sovjetski veleposlanik »Prepričani smo bili — -je diplomat v kratki izjavi j-
agenciji ANSA — da je
.■HCUSLVU £Cl ČUU/A' V Čilija	. IF*
je to res, zakaj' naj bj L\ f okviru razpravljali o P0*1 janjU blemih, ki so notranje vP1'ai ke druge države?*
Veleposlanik je nato ' s'l i^i. posegel izključno v itofh.■ a N1 vlade in ne drugih social^1 J s’ žav, kot trdi Ripa Di Mean"'3l zaključil: «Bienale bi i*!§ vse podobne ustanove utrditvi prijateljskih vezi rodi, ne pa vzbujati težave med državami. Organizacij8^"
£ te,
S
5s»
e<i)
N
* si.
V
rt m
je v izključni pristojnosti ■« voditeljev. Vendar v primel ^ \

Sovjetska zveza prisiljena <r pi ti sodelovanje in bi	"
tudi ostale socialistične d^
sledijo njenemu zgledu:». ^ jjjf !|\ V zvezi z odstopom Ripe. na je komunistični Pos'- „ torella izjavil, da je KPJ pravljena na razpravo o
di fof ' j,
H ifs
KPI vSoJ/, K ve .0 Si * I A
štvu
v vzhodnih državah ^«#1 (N 1	hipn£Ufl» »turi IluOI'
kviru beneškega bienala, ^ PJj lA-i namenom prispevati k ll, niu jateljskih vezi in k sooca^jjij kV
jateljskih vezi in različnimi kulturami
ra21
vsakršnega zunanjega vl laniKV C\t Izjava sovjetskega veleP°%v ulU l?V to ne sme pogojevati sklep” t0 oj >,
narodnostmi. «Prav zato Ijeval
bienale delovati avioi^j^ju'
/v to -
n^ga sveta ustanove. pip' tv ni - pa ni jasno, zakaj J Meana odstopil.* (vt)