tatk čelnefc «žfš s poštnino vred ali t mri'«rn * pcbUjanjem m tom za četo tete 33 din.» M teta 1« dir.., ¿etri tete I «n. Irr« te^Mtevl|e M 4te. NmK^tn* vt p«iije H upravni*»»c „Stev*a-■k«®a Gospodarja" * Ma-tfc»*», KoroSkn ceste S. it < ms dopoitlja do od-Naročnlna se pla-¿oje v naprej, «terurban 5t 115. iPoneroeatn« Številka stane i SO n,» »kMf* IS Ätoviltefiu M.AJRIJB0:R, dne BO- aprila. letniMa Ivan Vesenjalc: Nimlna Enm Kakor jetnik glos o svoji svobodi, kakor bolnik D-zdravljenje po težki bolezni so zaslišali evropski narodi glas politika in učenjaka Wilson«, ki je v bistvu zahteval, da konča svetovno krvavo klanje s tem, da dobi vsak svoje: narodna in osebno svoboda bodi vsakemu v demokratsko urejenih narodnih državah zajamčena in liga narodov naj rešuje spore in preprečuje nova sovraštva in nove uničevalne boje. »De, tako mora biti, kakor Wilson pravil«, je odmevalo v srcih onih, ki so živeli v skrbeh in pomanjkanju »a frontami in enako je odmevalo v srcih onih, ki so v bojnih vrstah gledali smrti v obraz. Toda ker ošabni Viljem s svojimi generali in Kari kot slabič brez volje nista tako hotela, se je dvignil z Wilsonom ves ameriški narod s svojim ogromnim številom in s svojo nepreračunljivo močjo in sposobnostjo ter je z orožjem v roki stri nasilne mogočneže: končano je bilo klanje. Nikdar ni bilo pri nas in drugod tako veselo, nikdar tako lepo, kakor takrat, ko so hiteli možje in mladeniči domov, ko je vrgel na jesen 1918 naš kmet puško in uniformo vstran in se oklenil svojega doma in svoje ljubljene žemljice in se zopet kakor krt zaril v njo. Vsi skupaj pa smo verovali v prerojenje in prenovljenje, verovali v mir, v sporazum, v pravico in v bratstvo med narodi. Toda »stara navada je železna srajca« pravi naš pregovor. Rimljani so rekli: naturo lahko z burkljami naže-neš, pa se vendar povrne! Tako je bilo tudi z Evropo. ■ Wilson je pač odločil z Ameriko zmago na vojnih poljanah, toda evropskih narodov in evropskih državnikov ni mogel preobraziti. Zato se je Tazočaran in vznejevoljen vrnil. Evropa je dobila po svojih diplomatih razne mirovne sklepe, v jedru pa je ostala še bolj politično, gospodarsko in najbolj moralno razbita in nezadovoljnost ter sovraštvo ponekod tli, drugod s plamenom gori ter obeta nov požar, ako ne bo treznost in poštenje zmagalo nad netilci sovraštva in prepira, nad izkoriščevalci in nasilneži. Vzroki nemira so silno mnogovrstni. Prej se je govorilo in pisalo, da je takoimenovani »imperijalizem«, to je volja in hotenje vladati nad drugimi narodi, evropskih velikih držav vzrok nemirom in oboroževanju. Sedaj imamo zopet »imperializem«, toda namesto par velikih držav imamo imperija-Kstično misleče politike-državnike cele vrste malih držav. Oči vidne narodnostne krivice — pomislimo samo na Koroško in Primorsko! — so drugi vzrok stalnega nemira. •Takšne krivice se dogajajo in občutijo pri ogromni večini narodov in držav, ker meje niso določene sporazumno, temveč s silo, z zvijačo in s politično prevaro. Med voj- sko in po vojski je cela nepregledna vrsta trpela na življenju, zdravju in premoženju, ali ga celo popolnoma izgubila ter zapadla revščini in pomanjkanju. Drugi pa so se obogateli največ na nepošten način in to so vojni dobičkarji, verižniki, valutni špekulanti in kako se že vsa ta brezvestna druhal imenuje. To ustvarja zopet ogromno nezadovoljstvo na znotraj v vseh državah! Poleg tega pa so še stari pretirani narodnostni hujskači, kakor n. pr. pri Nemcih organizatorji »Heimwehra« in stari krvoloki, kakor je Ludendorf in podobni, v Italiji so fašisti s svojim Mussolinijem, pri nas pu Pašič in Pribičevič ter njihovi ' učenci. K vsemu temu še pridejo revolucionarni poskusi izpremembs celega načina gospodarstva in družabnega reda, kakor hočejo to komunistični boljseviki. Vse vre in kipi v nezadovoljnosti in sovraštvu: stan proti stanu, narod proti narodu. Odtod evropsko politično stanje, ki si ga hočemo nakratko ogledati in iz njega učiti! Pregled političnega stanja v Evropi. Začnimo z našo državo! Na znotraj imamo neporavnan prepir za ureditev naše države. Mi Slovenci in Hrvati zahtevamo bratski sporazum in jednakost v dolžnostih in pravicah, zahtevamo poštenje in red v upravi, zametujemo nadvlado Beograda in nadvlado bankarstva, nasprotniki naši pa hočejo centralizem, hočejo silo in odobravajo ter gojijo izkoriščanje in korupcijo. Žalibog imamo med nami zaradi strankarske zaslepljenosti in osebnega koristo-lovstva nekaj izdajalcev v naših vrstah in ti gredo s Pa-šičem in Pribičevičem ter verujejo podkupljenim listom. Zato pa imamo med Srbi poštenjake in prijatelje, ki hočejo pošteno in iskreno v skupno dobro nas vseh bratski dogovor in sporazum. Poleg tega imajo pri nas v državnem gospodarstvu zaščito bankirji in velepodjetniki, malo kmetijstvo pa ne, ravno tako ne delavstvo. Vse to u-stvarja nered in nezadovoljstvo in drugače v tem oziru ne bo, dokler ne izgubijo politične moči Pašič in Pribičevič ter vsi tisti, ki mislijo in delajo kakor ta dva. Toda nevaren in negotov, je položaj naše države tudi napram sosedom. Madžari ne morejo pozabiti, da so izgubili bogato in plodno Vojvodino ter Prekmurje; Bolgare boli, kar so morali odstopiti v drugi balkanski in po svetovni vojski naši državi. V Makedoniji živi stotisoče Turkov, ki so bili tukaj skozi stoletja neomejeni gospodarji, na Kosovskem polju in v zapadni Makedoniji so Albanci v stalnem vrenju in vse skupaj šunta in podpihuje Italija, ki hoče sama vladati nad celim Jadranskim morjem in izkoriščati Balkan. Torej nevarnosti in težav tudi zunaj naših mej več kot preveč! Naši zavezniki in sosedje imajo na znotraj in zunaj še večje težave, nerede in ho-matije, ki vzbujajo ogromno nezadovoljstvo. Rumunija se je preobjedla in priključila sebi prej rusko Besarabijo, česar Rusi nikdar ne bodo pozabili. Vzela je Bolgarom velik del bolgarske Dobruče ob Donavi in Črnem morju in Madžarski tudi čisto madžarske dele. Zasedla je pretežno slovansko Bukovino. Na znotraj ima srdite boje ta preureditev države, še hujše p« radi tef», ker je neizobraženo ljudstvo brez poseeti; ned dve tretjini vse rodovitne zemlje imajo veiikaši, plemeniteši; ti dajejo zemljo v zakup židovskim podjetnikom, ti ecpet podnajemnikom in šele ti kmetskemu ljudstvu, ki ima nazadnje le delo in skrb, sadove žuljev in skrbi pa zavživajo velikaši in najemniki ter njihovi valpeti. Rumunija je ošabna^ eraven pa gnila na znotraj in o tej nasprotnici slovanstva lahko rečemo: napuh pride pred padcem. Naša zaveznica Čehoslovaška je gospodarsko razmeroma najbolj urejena, toda politično ima velike težave vsled obilice tujih narodnosti. V čehoslovaški republiki živi nad tri milijone gospodarsko močnih in narodno naj« bolj odločnih Nemcev, v njej je nad pol milijona Madžarov ter precej Rusinov in Poljakov. Zraven tega vlada velik spor med Čehi in Slovaki. Še mnogo slabše je stališče Poljske. Svoj čas je poljsko kraljestvo propadlo zaradi prevelikega strankarstva in ošabnosti plemičev. Tudi sedaj je Poljska v svojem državnem gospodarstvu zelo slabo urejena kljub svojemu velikemu bogastvu. Strastnega strankarstva pa je tudi veliko. Največja nevarnost Ža poljsko republiko pa sta oba soseda: Nemci in Rusi ter gospodstvaželjnost Poljakov nad Rusini in Litvanci. Poljaki so namreč dobili velik del bivše nemške Šlezije in še večji del Ukrajine, ki pa noče poljske nadvlade. Največji nevarnosti za odnošaje v Evropi pa sta spor med Nemčijo in Francosko zaradi vojne odškodnine ter razmerje boljševiške Rusije in ruskega naroda do ostale Evrope. V svetovni vojni poražena Nemčija bi rtrcrala plačati odškodnino Francoski, Belgiji, Angleški, Italiji, naši državi in še nekaterim drugim. Posebej Francozi pravijo: uničili ste nam najlepši del države, v prah štrli tisoče mest in vasi, napravili milijone vdov, invalidov in sirot, naše državno gospodarstvo je radi vojne na robu propada, zato Nemci dajte odškodnino in plačajte tudi kazen. Tako govori in piše na Francoskem od ministrskega predsednika vse doli do zadnjega Francoza, samo da so nekatere stranke bolj s tru-pene, druge bolj zmerne. Kakor je zadnji »Gospodar« poročal, bodo letošnje volitve v francoski in nemški parlament v glavnem odločale, kako se bo razvijalo razmerje med tema močnima evropskima narodoma. Na Nemškem so namreč šuntarji po vzgledu naših Pašičev in Pribiče-vičev — bivši generali, oficirji in grofje ter meščanski kričači — pridno na delu, da našuntajo narod za nove boje v bodočnosti. Rusija, pa naj bo to boljševiška ali druga, pa nikdar ne more pozabiti, da je izgubila ogromno svojega bivšega Džungla. Roman iz afriSkih pragoedov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. Obrnil se je, da bo stopil po stopnicah, pa je skoraj prestrašen obstal. Žena je stala na vrhu stopnic. »Kako dolgo si že tu, Elza?« »Že koj izpočetka. Kako strašno, John! Oh, kako strašno —! Kaj bodo divjaki storili z nama?« »Zajutrk nama bodo dali«, je dejal in se pogumno nasmehnil, da bi ji pregnal strah. »Lahko pa grem koj k njim in jih vprašam, kaj mislijo z nama početi. Pojdi z menoj Elza! Pokazati jim morava, da se jih ne bojiva in da pričakujeva najinemu stanu in najini službi primerno obnašanje.« Uporno moštvo se je med tem lotilo ranjenih in mrtvih častnikov ter brez vsakršnega usmiljenja kratko-malo vse, žive in mrtve, pometalo v morje. Enako brezsrčno so se iznebili tudi lastnih ranjenih in mrtvih tovarišev. In potem so šli pomivat krov, da bi izbrisali vsako sled upora in poboja. Kar opazi eden upornikov Claytona. »Tule sta še dva!« je kriknil in z dvignjeno sekiro planil nad nju. Pa Črni Mihael ga je prehitel. Strel je počil in mož se je zvalil na tla še preden je naredil pol poti. Nato je Črni Mihael sklical svoje ljudi, pokazal na Claytona in njegovo ženo ter rekel: »Ta dva sta moja prijatelja, da veste! Gorje tistemu, ki bi se ju dotaknil! Jaz sem sedaj poveljnik jadrnice«, se je obrnil h Clay tonu, »in kar rečem, to se mora zgoditi. — Bodita mirna in nič se vama ne bo zgodilo!« Grozeče je gledal tovariše. In tako dobro sta si Claytona zapomnila njegove besede, da ves dan skoraj nista šla iz kabine. Nikogar nista videla, nihče razen strežaja ni prišel k njima, vobče nista vedela, kaj se godi na ladji. Včasi sta čula prepir in vpitje, parkrat tudi streljanje. Toda črni Mihael je bil strog poveljnik in je krepko držal v pesteh neukročeno čredo pretepačev in razbojnikov. — Peti dan po uporu je straža javila suho zemljo na obzorju. Ali je celina ali le samo otok, tega Črni Mihael ni vedel, pa naznanil je Claytonu, da ju bo izkrcal, če se pokaže, da je kraj ugoden za življenje. »Nekaj mescev že prelrpita«, je razlagal svoj načrt, »med tem pa prispemo mi do obljudene obali in poskrbimo, da zve za vaju vaša vlada in pošlje bojno ladjo. Čisto prijetno bodeta živela, dolgo ne bo trajalo. — Da bi vaju pa vzel seboj v kako pristanišče, to j nemogoče. Utegnili bi nas to in ono vprašati — in nobeden izmed nas tukaj ni preveč radoveden na tista vprašanja —.« Clayton je ugovarjal, da je nečloveško, kar namerava. Dvoje ljudi izpostaviti na samotnem obrežju, in posebej še, če je eden izmed njiju ženska, ter ju izročiti na milo in nemilo neznani usodi, divjim živalim in morebiti še divjejšiin ljudem, — to je, je pravil, prav toliko ko obsoditi ju v gotovo smrt. Pa njegove besede niso nič zalegle, le ujezile so Črnega Mihaela in Clayton se je moral zadovoljiti, da bo rešil sebi in ženi vsaj golo življenje. Krog tretje ure popoldne so bili obrežju že tako blizu, da so mogli razločevati posameznosti na njem. Gosto zaraščen pragozd je segal skoraj do morja, ob obali pa je bil gol, travnat pas, le tu pa tam je stalo poredko drevje. Na enem mestu je segal naraven zaliv precej daleč v deželo in ozko ustje ga je vezalo z odprtim morjem. Črni Mihael je poslal čoln s petimi možmi na suho, da preiščejo, ali je voda v zalivu globoka dovolj, da bi mogla Fuwalda pristati. Črez uro so se vrnili in poročali, da je v zalivu vode zadosti in o mraku je že ležala jadrnica v naravnem pristanišču. Obržje je obdajalo bujno rastlinstvo, širokolistnati lapuh, visoka, sočna trava, cvetlice v krasnih barvali, dišeče grmičje, par sto korakov dalje se je začel temno-zeleni pragozd, v ozdaju pa so se dvigali griči in gorske planote, vse zaraščene z gozdovi. Žive duše ni bilo videti. Da pa je kraj pripraven za življenje, to so pričale jate ptičev, ki so obletavale vrhove orjaških dreves, in različne štirinogate živali, ki so se tekom večera pripasle na obal, pa koj zbežale, ko so zapazile nenavadni obisk. Potočič se je stekal v zaliv, torej je bilo tudi sladke vode v izobilju. Ko je legel mrak na morje, sta Clayton in Elza še vedno stala ob pregraji in molče zrla na obrežje, ki bi naj bilo njuno bivališče za kdove koliko časa —. Iz mračnih senc mogočnega pragozda so doneli divji glasovi, globoko rjovenje levovo, zateglo zavijanje panterjevo in drugi kriki, ki jih niti poznala nista, ozemlja proti Japoncem, Rumunom, Poljakom in drugim in da je imela preko Vilne in Vladivcstoka ter mest ob Črnem morju odprto pot v svet in da vsega tega sedaj ni več. Povrh še hočejo boljševiki drugačen družabni in gospodarski red ter drugačno politično ureditev po Evropi, ne priznavajo vojnih in predvojnih ruskih dolgov Francozom in Angležem. O Italiji je znano, kako vlada tam bivši profesor, so-cijalist, republikanec, sedaj monarhist Mussolini s svojimi divjaškimi fašisti. Druge države pridejo manj v poštev ter se tudi večinoma mirnejše razvijajo, izvzeto le Špansko. Sad narodnega liberalizma je torej po vsej Evropi brezmejno sovraštvo med narodi, sovraštvo in izkoriščanje med stanovi, zloraba moči in izvrševanje nasilja. Vsak v tem duhu vzgojen posameznik in narod vidi le sebe in svojo korist, pravice drugih pa tepta in zaničuje. S takšno vzgojo se je Evropa zapisala propadanju, poginu in smrti. Takšno vzgoja mladine in takšna politika mož-vodilnih državnikov mora prinesti le nove svetovne vojne, s tem novo gorje in novo trpljenje, siromaštvo in podivjanje. Kako malo smo se pač naučili iz pretekle svetovne vojne, kako hitro so pozabili ljudje na resnico, da rodi sovraštvo le sovraštvo in ž njim gorje, le gorje! Ali ni izhoda? Angleži, znani praktični trgovci in politiki, kateri še imajo povrh sedaj zelo pametno delavsko vlado, se trudijo omejiti spore, odpraviti največje nevarnosti in rešiti mir Evropi. Toda to se jim ne bo posrečilo, ako narodi v svojih političnih in gospodarskih odnošajih ne krenejo na druga pota, kakor so jih hodili do sedaj, vzgojeni v ma-terijalizmu, ki obožuje le zlato tele in ne pozna duše in ne pozna krščanstva v dejanju. Kaj kažejo praktični vzgledi? Če pogledamo k naši sosedi Nemški Avstriji, vidimo brez dvoma, da se je začelo kljub vsem težavam mirno in lepo razvijati. To je zasluga krščanskega moža predsed-nika-duhovnika Seipia in njegove stranke, ki ima bistveno ista načela in isti način dela kakor naša Slovenska ljudska stranka. Tudi v Belgiji, v Nizozemski, v švici odločujejo ali najmočnejše vplivajo možje in stranke, ki izpove-dajo krščanstvo v dejanju. V Nemčiji vzdržuje red in vodi ljudstvo krščanska stranka. Kaj pravijo najvplivnejši možje? Na Angleškem je izjavil voditelj delavske stranke, sedajni voditelj ogromne angleške države, da ni mogoče med narodi in stanovi urediti razmer in napraviti miru, ako družabni red ne sloni na krščanskih nazorih. Čisto podobno se je izrazil bivši ameriški predsednik Wilson in tudi sedanji predsednik Coolidge. Tudi najznamenitejši učenjaki in vzgojitelji izražajo isto svoje prepričanje. Rešitev naše kulture in človeštva je mogoča le v krščanskem svetovnem nazoru in njegovem dejanskem izvrševanju, je izvajal rektor slovitega vseučilišča v Edinburgu na Angleškem in enako uči svetov-noznani vzgojitelj Förster ter cela vrsta drugih. In mi? Za nas Slovence in vse Jugoslovane, kakor za vse druge narode velja, da ne bo prej sporazuma, reda, poštenja in pravice, dokler v dejanju ne izvršujemo zapovedi: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe in dokler ne uvažujemo: Karkoli ne želiš, da drugi tebi ne stori, to tu- > tir^.Y -i^tA^g.^WV.' . .Tt^TtW. 1.11 I I 1 m I .......,1 II ,«<«1 Tesneje se je oklenila mlada žena svojega moža. Groza jo je spreletavaia, ko je mislila na temne noči —, sama bodeta na samotnem obrežju, sredi strahot divjine —. Na večer je prišel črni Mihael k njima v kabino ter ju obvestil, da ju jutri izkrcajo in naj si pripravila svoje reči —. Pregovarjala sta ga, naj ju vsaj vzame seboj do gostoljubnejšega obrežja in v bližino evropejskih naselbin. Tam bi vsaj smela upati, da prej naletita na belokožce, tu pa kdo ve komu prideta v roke —. Pa zaman je bilo. Ne grožnje, ne obljube, ne denar, nič ga ni genilo. »Edini človek sem na temle krovu, ki noče vajine smrti. Vem sicer, da bi bilo najvarnejše za nas in za naše vratove, če bi vaju dali na primer ustreliti ali kakorkoli spraviti iz življenja —. Toda črni Mihael ni mož, ki bi pozabil storjeno uslugo! Rešila sta življenje meni in jaz bom rešil življenje vama. Pa to je vse, kar morem storitil Več.mi moji ljudje ne dovolijo in če vaju ne spravim koj brž na suho, se utegne zgoditi, da bi si še tudi to premislili —. Spravil bom na obrežje vse vajine reči, tudi lonce vama dam seboj in vse, kar potrebujeta za kuho, in živil za nekaj dni, dokler si sama ne poiščeta sadja in mesa. Tudi puške in streljivo vama dam seboj. Izlahka prebijeta, dokler ne pride pomoč. Ko se vrnem med ljudi, bom poskrbel, da zve angleška vlada za vaju. Upam da vaju bodo našli. — Upam pravim, kajti povedati jim ne bom mogel, kje sem vaju izkrcal. Niti sam namreč ne vem, kje pravzaprav trenutno ležimo. Pa našli vaju bodo.« di ti njemu ne stori. Moramo pa biti tudi resni, samozavestni in odločni v boju za svoje prepričanje. Ako smo v dnu duše prepričani, da pride sreča in zadovoljstvo le na podlagi naših nazorov, potem moramo imeti tudi toliko volje in odločne možatosti, da nikjer in od nikogar svojih nazorov sramotiti ne damo. Zmago doseže le tisti, ki veruje v zmago in se za njo bori! •vf-rve* —. - ■■■■ - fiin „i, m m»b idn in i 'n i ....... • - mi*■umi¡iiiinin'ii na iiojna Mütiki. Kadar je Pašičeva vlada v zadregi, si vedno izmisli oblastniška družba kako zunanjo nevarnost za državo, ali se pa nalašč poda v svoji zunanji politiki na taka pota, ki povzročajo vznemirjenje vojnih nevarnosti. Treba se je spomnili samo na to, kaj «o že v»e vladni listi napovedovali za letošnjo pomlad Prinašali so članke z raznimi kričečimi in vznemirjajočimi naslovi: krvava spomlad, pred napadom bolgarskih uitašev, grožnje ogrskih fašistov, konferenca bolgarskih, albanskih in makedonskih zarotnikov itd. Vse te vznemirjajoče napovedi imajo namen, odvrniti javnost od treznega presojanja notranjih političnih dogodkov ter tako vladi utrditi položaj, češ, da je vpričo velikih nevarnosti vsaka njena sprememba skrajno nevarna. Kakor hitro pa se pojavi v politiki drugih držav kakšno stremljenje, ki bi lahko ogrožalo mirne odnešaje med državami, lahko gotovo pričakujemo, da se bodo v to vmešali tudi beograjski politiki samo radi tega, da predstavijo naredu velike nevarnosti, ki ne dopuščajo, da bi se na vladi kaj spremenilo. Nevarne pomladne napovedi so sedaj kar naenkrat utihnile in Pašičeva vlada se je v svoji temni politiki zatekla v temno ozračje, ki je nastalo vsled vprašanja Besarabije. Besarabijo so s svršetkom svetovne vojne Rumuni odtrgali od Rusije. Kakor znano, je Rumunija proti koncu stopila ob strani zaveznikov v vojno. Njeno sodelovanje je prineslo zaveznikom jako malo koristi, ker je bila «laba rumunska vojska v kratkem času Tazpršena. A vse to Ru-mune ni oviralo, da se ne bi ob koncu vojne poatavili med prve zmagovalce ter si poskali plen. V Rusiji je bila tedaj revolucija in Rumunom se je zdelo najprikladnejše, odtrgati tej državi lep kos ozemlja in sicer Besarabijo. Kakor vsaka dežela, je imela tedaj tudi Besarabija svoj narodni svet in Rumuni danes trdijo, da je ta svet glasoval za priklopitev k Rumuniji. V resnici pa je od tega sveta samo par članov za to glasovalo, druge, ki so bili proti, je pa romunsko vojaštvo postrelilo. Oktobra 1920 se je v Parizu od strani Rumunije, Francije, Anglije in Japonske podpisal dogovor o priklopitvi Besarabije k Rumuniji. Amerika tega dogovora ni hotela podpisati, zastopajoč pravilno stališče^ da se kaj takega ne sme zgoditi v odsotnosti Rusije. Po dolgih letih sedaj stopa Rusija zopet v evropsko politiko ter tirja Besarabijo nazaj. Pripravljena je celo pripustiti, da se prebivalci te dežele pri glasovanju pod nadzorstvom mednarodne komisije izjavijo, ali hočejo nazaj k Rusiji, ali pa ostati pod Rumunijo. Rumunija pa noče niti glasovanja ter si išče sedaj že dalje časa zaveznike za slučaj, da ji Rusija Besarabijo zopet vzame. Rumunska vlada je že iskala vsepovsod zavezništvo, a je bila povsod odbita, samo v Parizu so ji izjavili, da so pripravljeni za protirusko zvezo v slučaju, da se za to pridobi vsaj še ena balkanska država. Rumunske snubitve k protiruski zvezi so Anglija, Italija in Japonska kratkomalo odklonile s pov-darkom, da je sedaj položaj drugačen, kot pa j« bil leta 1920 in poprej. Tudi v Bolgariji in v Turčiji so bila rumunska prizadevanja zaman, odrekla je Poljska, Mala an-tanta kot celota je pa povdarjala, da ima medsebojne do- govore samo v obrambo trianonske in neuillske mirovne pogodbe in tako sedaj Rumunija edino še snubi Jugoslavijo. Naša država od rumunskega zavezništva še ni imela nobene koristi, pač pa dosti škode. Razmejitev se je na primer izvršila popolnoma po želji rumunske vlade. Rumunija je dobila za par vasi cd nas bogato mesto Žombolj z okolico, a ko je nam predajala vasi Modoš in Pardan^ so njene oblasti postopale na prav divjaški in nezavezniš-ki način. Nam predano ozemlje so Rumuni izpraznjevali iako, da so naše ljudi izropali do golega ter pustili vasi, kakor da bi po njih mesce in mesce gospodarila kaka najokrutnejša srednjeveška tolpa. In ravno ob času, ko so bile nam pripuščene strahovito izropane vasi, je dobila tudi beograjska vlada iz Bukarešte zelo nujno, lepo zavezniško povabilo, naj pošlje Jugoslavijo v zvezi proti slovanski Rusiji. Jugoslovanska javnost, ogorčena nad rumunskim barbarstvom, je ta povabila odločno odklonila. Večina listov in med temi tudi beograjski, čisto pravilno povdarja, da s« naša država ne sme vmešati v rumunsko-ruski spor. Ne glede na to, da Rumunija take žrtve ne zasluži in je ne more tudi zahtevati, mora ostati za nas meredajno, da mi nismo sodelovali pri dogovoru, ki je v Parizu odobril združenje Besarabije z Rumunijo in da radi tega tudi nismo poklicani reševati vprašanje, ki je sedaj nastalo. Ko je naša vlada iz Pariza in Bukarešte dobila prv« povabila k protiruski zvezi, je bila še gospodar položaj« in če bi se ozirala na narodovo voljo, bi morala tedaj tudi razložiti Franciji in Rumuniji odklonilno stališče svojih državljanov. Vlada tega ni storila, ampak je celo stvar zavlačila in šele potem, ko je že padla in stopila v krizo, je začela na lastno pest in po svoje razmotrivati o tem vprašanju. Doznalo se je, da je Pašič sedaj pred Velik» nočjo sporočil v Pariz, da pride tja kralj v njegovem spremstvu in da se bo tedaj o tem razpravljalo. Takih zagotovil vlada, ki je v krizi, sploh ne bi smela dati. Vlada se dobro zaveda nepravilnosti svojega dela in zato se iz njenih krogov razglaša, da je naš zunanji minister na rumunsko in francosko vprašanje odgovoril, da vlada z« odgovor ni opolnomočena, ker se nahaja v krizi. Sumi se pa in sicer zelo opravičeno, da vlada vendar le tajno in samovoljno vrši priprave, zavesti našo državo v protirusk* zvezo ter državljane in tudi kralja postaviti pred gotovo stvar. Verjetno je vse to, kajti predstavniki korupcije in nasilja so zmožni vsega in bi radi tudi v tem slučaju poteptali želje naroda. Pašič računa takole: Če zagotovi sedaj Franciji in Rumuniji pristop Jugoslavije v protirusko zvezo, bodo Francozi tudi zahtevali izpolnitev vseh storjenih korakov in danih obljub in Pašič 'bo skušal z ozirom na zavezniške potrebe in obveze ostati na krmilu. Njemu ni mar, če pride celo tako daleč, da v resnici dozori ta vo| na politika, ker misli, da se v vojnem stanju pač najlažje samovoljno vlada. Za Pašičeve vojne politične naklepe imamo precej dokazov. Enkrat bi zadostovalo že to, da se oblastniška družba ne plaši nobene tajne in protinarodne špekulacije, drugič je pa tudi to zek) pomembno, da se je eu-nanji minister koncem pretečenega tedna odpeljal n» Francosko. Vladni listi so sicer razglasili, da se je odpeljal k bolni materi v Marseille, a to bo gotovo sam» izgovor za dogovorjeno igro med Pašičem ter francosk® in rumunsko vlado. Od tajnih spletk noče in ne more prenehati in samo to je še tolažliivo, da izziva njegova samovoljnost vedno večji odpor tudi med samimi Srbi. Njegova protinarodna notranja politika je doživela polom in gotovo ga bode tudi razsodni in pošteni del srbskih politikov preprečil na nevarni poti, ki jo je ubral sedaj v zunanji politiki. Pa končno, če se tudi sedaj ob začetku ne V težkih mislih in mračnih slutnjah sta obsedela, ko je odšel. Clayton seveda ni verjel, da Črni Mihael resno misli kedaj obvestiti angleško vlado o njunem položaju. Preveč masla so imeli na glavi, on in njegovi ljudje, da bi si upali v bližino javnih oblasti —. Tudi se ni zanašal, če se ne pripravlja kako izdajstvo za jutri, ko bodeta sama z mornarji na obali. , Črni Mihael kot kapitan ni mogel z njima in kdo je jamčil, da ju mornarji kratkomalo ne pobijejo, ko ju njihov strogi-poveljnik ne bo več branil —. Mihaelova vest bi vkljub temu ostala čista in mirna —. In če bi jima tudi res nič ne storili, ali ju niso čakale še vse hujše nevarnosti v neznani samoti? Da je sam — o, preživel bi se leta! Močen, trden človek je bil. Toda kaj bo počel z Elzo sredi težav in nevarnosti, ki jih je obetal divji pragozd? In z nedolžnim, slabotnim bitjem, ki se bo kmalu rodilo —? Krepki, pogumni mož se je stresel, ko je mislil na svoj težki, obupni položaj. In usmiljena previdnost božja mu je prave, resnične grozote še zakrivala, ki so ga čakale v osrčju džungle —. Rano drugega dne so znosili njune številne kovčege in zaboje na krov in jih spustili v čolne, ki bi jih naj peljali na suho. Imela sta veliko prtljage. Clayton je računal, da bo moral pet do osem let prebiti v svoji novi službi v kolonijah. Zato sta se založila z vsem potrebnim, pa sta vzela seboj tudi marsikaj, kar bi jima naj lajšalo in lepšalo enolično življenje v tujini in krajšalo čas. Med drugim sta imela seboj celo velik zaboj raznovrstnih knjig. črni Mihael ni hotel obdržati na krovu ničesar, kar je bilo njuna last. Morebiti iz usmiljenja do Claytona, morebiti pa tudi iz gole previdnosti. Lastnina angleškega lorda se pozna od daleč. Iq ne bilo bi lahko Črnemu Mihaelu, če bi ga ustavili na morju Angleži, mu preiskali prostore in ga vprašali, odkod ima tako blago —. Tako natančen in neizprosen je bil, da je vrnil Clavtonu celo samokrese, ki so mu je ukradli tisti večer pred uporom. Tudi osolienega in prekajenega mesa so naložili v čolne ter prepečenca, krompirja, fižola, žveplenk, kuhinjsko posodo, raznovrstno orodje in nekaj starih jader. Tako jim je črni Mihael obljubil. In še več je storil. Prav kakor bi sumil, česar se je bal prejšnji večer že tudi Clayton, ju je osebno spremljal na suho in zadnji se je poslovil od njiju, ko s® čolni spet odrinili proti jadrnici. — Molče sla zrla Clayton in žena za njimi, ko so s« zibali po gladki prvšini in se bolj in bolj oddaljevali. Težke slutnje, otožen brezup jima je legal na dušo. Zadaj pa v temni goščavi, na robu nizkega griča, se je bliščalo dvoje drugih oči, — majhnih, hudobnih, pod štrlečimi košatimi obrvmi —. Fuwalda je odplula iz zaliva ven na morje in izginila za bližnjim rtom. In tedaj je Elza omahnila možu na prsi in nevzdržno ihtenje je stresalo njeno telo. Neustrašeno je gledala nevarnosti upora, z junaškim pogumom je zrla v negotovo bodočnost, — ko pa j« je objela nema, samotna zapuščenost, so dpovedali njeni napeti živci, ni se mogla več držati —. (Dalje prihodnjič), ! prepreči njegove vojnopolitične igra, bodo vendarle vsi njegovi naklepi ostali brez pomena, ker narodi Jugoslavije nikoli ne bodo sledili nobenemu pozivu, da naj nastopijo proti največji slovanski državi v korist Rumunov. Rumunija naj svoje račune z Rusijo sama poravna, kakor ve in zna. Mi nočemo in ne smemo biti jez, ki naj bi v tujo korist Rusijo ločil od Balkana, nasprotno, mi moramo želeti, da Rusija tudi na jugovzhodu Evrope zopet zavzame stališče, ki ji gre. ««M—mu * AvtMMlist snuje lastno stranko, kakor smo pred tedni že napovedali. Svojim naročnikom, med njimi tudi mnogim zvestim somišljenikom Slov. ljudske stranke, je razposlal vodja slovenskih republikancev, bivši socialdemokrat, g. Prepeluh, sledečo okrožnico: »Zaupno. Velecenjeni gospod! Razmere v naši državi so vsak dan težje. Pritisk prihaja ne-aavosen. Vse sedanje politične stranke so ali zakrivile velike napake, katerih posledice morajo sedaj molče priznavati, ali pa so neodločne. Treba nam je večje politične odločnosti, če si hočemo priboriti boljše življenjske razmere. Treba je ustvariti enotno in odločno politično falango slovenskega republikanskega ljudstva kmetov in delavcev. V to svrho pa je treba predpriprav. Povsod je treba •iti na delo in ustvariti krajevne organizacije somišljenikov, ki so odločnega slovenskega in republikanskega mišljenja. To nalogo je treba izvršiti, da bo mogoč enoten odpor in nastop vseh Hrvatov in Slovencev v tej državi. Ker nam je znano, da ste republikanec in našega mišljenja. Vas idjudno vprašamo, ali se ne bi hoteli Vi poprijeti tega organizatomega dela ter organizirati krajevni odbor v Vašem kraju (občini)? Ko bo dovoljno število krajevnih organizacij gotovih, se snidemo na primernem kraju in organiziramo »Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev.«^ Prosimo, da nam javite po dopisnici ali v pismu svojo pripravljenost, nakar Vam pošljemo potrebne tiskovine. Ako pa bi Vi tega posla za svojo občino ali kraj Ivas) ne mogli prevzeti, javite nam zanesljivo osebo, s katero pa se poprej domenite o tem. Pričakujemo Vašega odgovora in beležimo z odličnim spoštovanjem. Združenje slovenskih avtonomistov.« — Reči moramo, da »Avtonomista« in njegovega Združenja danes ne razumemo več: Ali govori nalašč neresnico, ali pa je vso zadnjo dobo popolnoma prespal. Okrožnica govori o napakah in neodločnosti vseh slovenskih strank, seveda tudi Slovenske ljudske stranke. Izvoljeni zastopniki Slovenske ljudske stranke, poslanci Jugoslovanskega kluba, so po jasnem in točnem načrtu v Beogradu rušili centralizem in pripravljali čedalje trdnejša tla za avtonomijo: 1. Razcepili so prej združene centraliste, ki so nam dali nesrečno vidovdansko ustavo, razdvojili so radikele in demokrate: na vladi pustili samo radikale, slabotno vlade, da bi jo bilo mogoče tem prej zrušiti; v opozicijo so pa spravili demokrate. 2. V demokratski stranki sami so pridobili več kot dvetretjinsko večino za pošten sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi, ki brez široke avtonomije ni mogoč. 3. Popolnoma so navezali nase v boju za avtonomijo bosanske muslimane, dali avtonomističnega ognja •Macedoncem in tudi Vojvodince ter Črnogorce podžgali, da zahtevajo pravično avtonomistično ureditev naše države. 4. Prišli so Radičevci v Beograd in koj pri prvi verifikaciji 20 radičevskih mandatov je bil Pašič primoran demisijonirati. Le pod pogojem, da se v enem tednu verificirajo vsi radičevski mandati, je dobil Pašič zopet vlado. A ker tega ni izpolnil, je m«ral v drugič demisijonirati. 5. Krog Jugoslovanskega kluba se je zgradil močen opo-aricionalen blok, ki ima danes v zbornici večino. — Naj nam vendar »Avtonomist« pove, kake napake je delal pri tem jasno začrtanem delu Jugoslovanski klub kot zastopstvo Slovenske ljudske stranke? Ali je rušenje centralizma napaka? Ali je bilo napačno, da so naši poslanci pridobivali druge stranke, tudi srbske, za ¡misel sporazuma in torej tudi za avtonomistično misel? Ali je bilo napačno, da se je zlasti na prizadevanje Jugoslovanskega kluba osnoval opozicionalni blok, ki je sramotno vrgel ob tla Pa-šiča — centralista? Po »Avtonomistu« je pač bila napaka to, ea so Radičevci prišli v Belgrad! Saj še ni dolgo, ko je »Avtonomist« hvalil Radičevo abstinenčno politiko in očital našim poslancem, češ, da nimajo poguma, ker hodijo v Belgrad. Danes je Radič že prišel na pravo pot, »Avtonomist« pa še ne! Radiča so na Angležem poučili, da za samostojnost Hrvatske ni nobene druge poti nego je ona, ki jo hodi že vsa leta dr. Korošec: pot «»delovanja in požrtvovalnega dela v narodni skupščini. Tarei je bojišče, kjer se vojujejo in izvojujejo pravice za narod! Zato je Radič napotil svoje poslance, naj popravijo napako, ki so jo vsa zadnja tri in pol leta z njim vred delali, ko so čepeii doma, in naj gredo v Beograd. »Avtonomist« še do danes ni prišel do tega spoznanja. Radovedni smo, ali bo g. Prepeluh, ako bi utegnil biti izvoljen za poslanca, kar pa bo ostalo samo njegova pobožna želja, ostal tudi doma, kakor je v »Avtonomistu« učil, ali pa pojde z Radičevci v Beograd. Ako je dosleden, bo pač moral obsedeti doma za pečjo in doma zastopati in posredovati za svoje volilce. — Še v eni stvari se čudimo »Avtonomistu.« Za Radiča je bil skrajni čas, da gre v Beograd. Ljudstvo hrvatsko je to vedno bolj zahtevalo. Radičeve republike je bilo že sito. Hrvatski volilci so iz vodene politike, v kateri so plavali vso dobo po prevratu, prišli na trdna, solidna tla zdrave, kakor pravimo »realne« politike. »Avtonomist« pa misli, da bo danes »Slovence«, ki so že za No-vačanovo republiko ob lanskih volitvah imeli dovolj smeha, pridobil za svojo novo »Slovensko republikansko strankol« — Svetujemo »Avtonomistu«, naj raje odkrito pove, kaj hoče, se vsaj smešil ne bo! Naj pove resnico: da hoče »Avtonomist« in njegovo »Združenje« v Sloveniji ustanoviti slovensko vejo Radičeve »HrvUske republi- kanske seljačke stranke.« To stoji in naj »Avtonomist« še tako povdarja, da je slovenski listi In ako to dela, ako hoče slovenske volilce, četudi samo en del, spraviti pod hrvatski klobuk, ni niti za trohico boljši od radikalov, ki v Sloveniji snujejo slovensko vejo srbske radikalne stran-kel Mi Slovenci imamo radi brate Hrvate in Srbe. A kot Slovenci hočemo imeti tudi svojo lastno »Slovensko ljudsko stranko«, ki je pokazala, da ima dovolj modre m odločne lastne voditelje in ne potrebuje tujega strankinega vodstva, niti iz Beograda, pa tudi ne iz Zagreba! To si naj hrvetsko-republikanski »Avtonomist« zapomni! Politični ogled. Država SHS. Kriza še vedno traja. Pred pravoslavnimi velikonočnimi prazniki so bile zopet avdijence na dvoru. Predsednik kluba Pribičevičevcev dr. Lukinič je pa slabo odrezal. On je kralju predlagal, da naj se razpišejo volitve, ki jih naj vodi sedanja koalicija. Kralj je odgovoril dr. Lukiniču, da smo parlamentarna in ustavna država in vsled tega monarh nima deti četudi samo mandat za volitve vladi, ki ne uživa zaupanja parlamenta. Pašič sam uvideva, da je prav malo pridobil, ko je sprejel Pribičeviča v vlado in pričakuje se, da se ga bo prej ko prej zopet otresel. Radi i njega in njegovih 14 pajdašev je izgubil 8 Nemcev in 14 Turkov-džemijetovcev ter izzval najostrejši odpor Slovencev in Hrvatov. Pašič je enkrat cčividno zelo slabo računal, pa če tudi sedaj požene Pribičeviča, mu to ne bode toliko pomagalo, da bi še vnaprej igral prvo ulogo v državi. Radikali so zopet začeli snubiti Hrvate. V Zagreb je odpotoval finančni minister dr. Stojadinovič. To potovanje je v zvezi z novo orijentecijo radikalov, ki bi se radi približali Hrvatom. Dr. Stojadinovič je eden najbolj gorečih pristašev te ideje in so ga radikali poslali v Zagreb, ker se še ni politično umazal. V Zagrebu se dvomi nad uspehom te akcije, ker je gotovo, da je igra za Pašiča izgubljena. Kar je poštenih radikalov, bodo z opozicijonal-nim blokom lahko sodelovali in jim ni treba posebne akcije. Te dni se je podal nov dokaz vladne korupcije. Vla-dinovci in vladne stranke nesramno varajo državne uslužbence. Že davno je iztekel zakonski rok, a vlada se ne zmeni, da bi izpolnila one malenkostne postavke, ki so bile po hudi borbi sprejete v nazadnjaški finančni zakon. Vse, kar se je v poslednjih časih ukrenilo, so le pisane odredbe, uslužbenci pa niso dobili ničesar. Na drugi strani pa se razsipava denar in ministri skrbijo zase, da čim več izvlečejo. Po novem zakonu so namreč ministrom povišane plače. Dočim uradniki še niso dobili ničesar, so si ministri že dali izplačati mastne razlike. O tem škandaloznem postopanju vlade poroča »Pravda«, da si je dal Ni-koia Pašič izplačati 50.000 din., Pribičevič in ostali pa po 40.000 din., uredništvo pa strada še dalje in se bo tako godilo, dokler bodo vladali današnji predstavniki korupcije. Notranje ministrstvo je preklicalo svoj nalog, s katerim je zahtevalo od občin prepise volilnih imenikov. Čemu pa ne pomisli ministrstvo poprej, koliko nepotrebnega dela, jeze, stroškov povzroča s takimi neumestnimi odredbami občinam? Skrajni čas, da se jenjajo taki administrativni pojavi ki dobivajo že naravnost brezumen značaj. Iz Dunaja so se vrnili poslanci HRSS. Radič je njihova poročila soglasno sprejel ter popolnoma odobril taktiko predsedstva HRSS in mu dal navodila, naj nadaljuje z dosedanjo taktiko. Radič je dal predsedstvu proste roke tudi glede samega vstopa v vlado. Proti francosko-runvunski zvezi. Berlinski listi poročajo, da je angleška vlada protestirala proti sklepu francosko-rumunske pogodbe, angleški finančniki pa so dali rumunski vladi na znanje, da je posojilo v znesku 10 milijonov funtov nemogoče, če si Rumunija ne ohrani svoje politične neodvisnosti. Pogajanja med Anglijo in Rusijo. Na arvgleško-ruski konferenci so izvolili več odsekov za rešitev različnih vprašanj, na kar se je konferenca od-godila, dokler razni odbori in odseki ne izdelajo svojih poročil. Ruski zastopnik Rakovski je izjavil, da delo v komisijah za angleško-ruski sporazum lepo napreduje. Doslej še ni prišlo nikjer de- nesoglasij. Angleži napram Nemčiji. V uradnih krogih se strinjajo z mnenjem francoskega predsednika Poincareja, da je treba proti Nemčiji ostro nastopiti, če bi kazala slabo voljo za plačevanje. Javnost pa stoji na stališču, da je treba poročilo strokovnjakov srna trati kot celoto in da mora Francija zasedene dele Nemčije izprazniti. Sklepi italijanske vlade. Italijanski ministrski svet je sprejel sledeče sklepe: 1. Redne kraljeve čete v Libiji se polagoma popolnoma j nadomeste s kolonijalnimi milfčnimi legijami. Častniki v teh legijah bodo mogli postati le bivši Častniki v redni vojski. Moštvo bo moralo odgovarjati vsem pogojem, ki jih zahteva kolonijah» služba. V gospodarskem pogledu bodo častniki in nvoštvo kolonijalne milice izenačeni t onimi v lovskih bataljonih. Služba v kolonijalni milici bo v vsakem oziru veljala kot vojaška služba. 2. Upravne volitve, ki bi se morale vršiti v tekočem letu, se preloie na leto 1925; to pred vsem zato, ker ne gre deželo znova gnati v volilni boj, pa tudi zato, ker bodo tudi ženske dobile volilno pravico za občinske uprave in naj se ta pravica uveljavi že pri prihodnjih volitvah. Obenem e od-goditvijo volitev se podaljša funkcijska doba županov, občinskih odborov, komisij in vseh drugih korporacij, ki služijo samoupravi. 3. S L majem t. 1. se uvede na Reki redna prefekturna oblast ter se za prefekta imenuje kom. Michele Soige, sedanji beneški podprefekt. Začasno ostanejo reškemu prefektu guvernerska pooblastila, ki so potrebna zlasti za izvršitev z Jugoslavijo sklenjenih dogovorov. 4. Izda se dekret o ustanavljanju in disciplini igralnic v italijanskih kopališčih in letoviščih. Ameriška ppmoc Nemčiji. V NewyoTku se je osnovala posebna bančna skupina, ki bo podprla novo nemško državno banko. Nemška banka bo dobila v kratkem 5 milijonov dolarjev na roke. Naši pislaeci msd narodom. Sv. Ilj v Slov. goricah. Naša stara slovenska in krščanska trdnjava se je zopet pokazala. Shod Slovenske ljudske stranke na Belo nedeljo je bil znak, da stoji vse ljudstvo zvesto in trdno na strani naših voditeljev. Nihče ni pričakoval tako velike udeležbe. Celo sosedje iz Svečine, Kungote, Jarenine in Sv. Jakoba so prišli. Shod je otvoril naš narodni borec gospod župnik Vračko. V predsedništvo sta bila izvoljena gg. Vicman in černja-, vič. Naš rojak, poslanec Žebot nam je po domače o.! i Tiiiast& iiiice. Dekliškim zvezam, ki si niso na jasnem glede razmerja do Slov. kršč. ženske zveze v Ljubljani, sporočamo to-le: Dekliške zveze so odseki izobraževalnih društev, štajerska izobraževalna društva so včlanjena v Prosvetni zvezi v Mariboru. Torej je za Dekliške zveze edina centrala v Mariboru, namreč prosvetna zveza v Mariboru. Prosvetna zveza, oziroma Osrednje vodstvo Dekliških zvez v Mariboru, ne pa Slov. kršč. ženska zveza v Ljubljani. Zato naj tudi vse Dekliške zveze pošiljajo članarino (1 D za članico) Prosvetni zvezi, ozir. Osrednjemu vodstvu Dekliških zvez v Mariboru po položnicah, ki smo jih vsem Dekliškim zvezam poslali. — One Dekliške zveze, ki še niso vrnile razvidnic, prosimo, da to čimprej storijo. — Osrednje vodstvo Dekliških zvez v Mariboru. Mariborske novice. Kakor po raznih krajih no deželi je sklicala naša stranka zadnji četrtek v novo dvorano Gospodarske banke dobro obiskan shod. Na shodu sta poročala poslanca Vesenjak in Zebot, o zavoženem občinskem gospodarstvu pa je govoril g. občinski svetnik dr. Jenovšek. — Jetnišnica mariborskega okrožnega sodišča se vedno bolj polni. Dan na dan gonijo žandaTji v ječo uklenjene kmetske fante. Od velikonočnih praznikov pa do danes je bilo predano v to jetnišnico nad 50 prete-pačev iz dežele. — Krščansko delavstvo v Mariboru bo proslavilo delavski praznik 1. maj na sledeči način: Ob 9. uri dopoldne sv. moša v frančiškanski cerkvi. Po maši se vrši v dvorani Zadružne gospodarske banke delavski shod, na katerem poroča g. narodni poslanec F. Zebot. Popoldne skupen izlet z godbo kat. Omlodine na Goro pri Sv. Petru. Zbirališče icb dveh popoldne pri železniškem mostu na Meljski cesti. Mariborski zdravnik dr. Ivan Matko ordinira redno v Slovenski ulici. Nekateri so raztrosili okneg po deželi vest, da bi bil g. docent dr. Matko odpotoval in se podal na daljši dopust, a te govorice so izmišljotina. Izgubljena listnica. Na poti iz Marjete-Ložane čez Št. Peter v Maribor se je izgubila listnica z dokumenti. Pošten najditelj se naproša, do vrne listnico z dokumenti, denor si lohko obdrži. Listnica se glasi na ime K. V. ter se naj odda v uredništvu lista. Kako so ata coprali? Od Sv. Petra pri Mariboru poročajo: Ko so naš samostojni ata zadnjič brali svoje ime v tem preklicanem »Gospodarju«, je čisto malo manjkalo, da se niso razpočili od jeze. Za samostojne pir&ž-leke bi bila to seveda velika škoda, ata pa so se drugače potroštali. Vrgli so krčanco v grabico ter jo mahnili urnih pet, ker imajo tudi veliko elektrike, domov na en štamperl. Potem so se zaprli v tisto sobo, ki je bila namenjena za rihtarja, zagrnili so okna z zelenimi robci ter vzeli iz omare «kolomonišbukve«. Prižgali so tri rdeče sveče in postavili na sredino mize iz slame narejen stolček, ki je pomenil rihtarski stolček. Na prvi vogel mize so položili šibice ter so rekli: »To so drva z berla.« Na drugem voglu je ležal lesen ključek, kar je pomenilo eerkmoštrijo. Na tretjem voglu so nasipali ata drvaskega sodra, ki je pomenil cesto v »frajgrabi«. (Ta je namreč našim zelenim samostojnežem posebno v želodcu.) In na četrti vogel so postavili — v švarmliniji — pet lilik ter so rekli: »To pa so moji kameradi — samostojneži.« — Ko so vso to ropotijo razpostavili po mizi, so vzdignili desno nogo, začeli skakali z levo nogo okrog mize ter pri tem »molili« iz kolomoniš bukvic takole: Roku s, pokus, ej županska čast! Kdor župan je, ima oblast. - Rokus, pokus, ej ključarski ključ, Ti bi meni svetil ko v laterni luč. Rokus, pokus in frajgraba oj, Klerikalcem bom pokazal, da bo joj! Rokus, pokus, lili .... tu pa je začelo naenkrat nekaj trdega kapati po ateko-veni hrbtu, da je bilo joj. In zagrmelo je: »Mrcina prismojena, pusti politiko pri miru, pa delat pojdi.« Kolomonišbukve so sfrčale v peč, ata pa skozi vrata v vinograd h krčaniei. • • • EN BARBARSKI SHOD. Do zdaj pri Sv. Barbari v Slov. gor. ni nikdo znal za kak demokratski odbor. Pa pri tem malo boljšem solncu je letos zlezel na dan. Imenuje se: gospod demokratski odbor — Kranjc. Shod, ki ga je za tukaj sklic«! t« odbor za demokrate, se je dne 6. 4. nadaljeval tako-le: Nov možakar začenja. Ta gospoda, ki je odšla, niso bili oni osovraženi doktorji. Kranjc je poklical druge. Dva izmed teh sta bila šolnika. Eden je skoraj celo tak, kakor on, ki je dezertiral k Italijanom, jim iidal našo postojanko in so na ta način Italijani postreljali 600 naših Bošnjakov; in zdaj ta vzgojuje mlade učitelje. Je tudi utelešen svobodomiseln Sokol. Vpitje. Zakaj niste tega prej povedali? Za toke je bilo že pred dvema letomo vse pripravljeno od Hrastovca do Dupleka, ko so mislili prijezditi. — Na Goriškem so Sokoli postali fašisti, tolovaji. — Za take je pri nas kamenja dovolj. — Dalje. Eden pa je bil iz Rosinove pok>jilnice. Ta nas je lani tam nagnal, naj si gremo po denar v Kristlovo posojilnico pri Sv. Barbari v Slov. gor. Revež ni znal, da sta učitelj Kristl star, in njegova posojilnica že davno nezmožna, ker ste oba liberalna. — Naprej. Demokratski listi so zadnji čas rohneli proti misijonom. Demokrati so ho-dili za zabavljanje k spovedi, tam glasno pravili spo* d- nikom, da imajo naprednjaške in svobodomiselne časopise in se pravdali z duhovni, da to ni greh itd. In glavni faktor pri tej stranki je spet učiteljstvo. Starček. Nova vlada mora priti, priti tudi v šolo pravi red. Učitelji bodo morali našo deco vzgojevati za Slovence in kristjane, pa če bodo hudičevo olje švicali od samega priaušanja, da so svobodnomiselni, vsenaprednjoki. Zdaj seveda veseli trobijo, da kdor piše v katoliške liste, se pri resnih ljudeh samo smeši, — zdaj tudi pogumno bobnajo, da bodo pri drugih volitvah smeli govoriti le samo ljudje njihovega kalibra, pa naj le pomnijo, da smo znali zadnjič voliti drugače, kakor učitelji, — pomnijo, da Slovenci ne bodo nikdar tako volili, kakor bi hoteli učitelji. Očitaj« nam, da ne znamo, da smo bratje s Srbi. Znamo, znamo, s kom smo bratje. Toda nismo s tistimi, kateri bi radi imeli v zakup naše glave in denarnice, ne da bi smeli mi pri tem kaj govoriti. Centralistični srbski hlapci pa ne bomo, da bi živeli samo za to, da napolnimo žepe Pašiču in Pribičeviču, ono dva pa učiteljem. Seveda smo radi tega zmerjani, da smo veleizdajalci itd., pa vse za-manj. Mi ostanemo Slovenci in učitelji ne bodo z nami nikdar komandirali. Gremo! Gospodje demokratje so plačali mnogo pijače, bodite pametni. Naj bo, toda demokrati naj ne hodijo k nam niklar več, — Saj jih je Kranjc danes zadnjokrat povabil. — ln tukaj zodnjokrat ž njimi pil. Kokor nekogor, je gnalo nadučitelja Kranjca drugi večer po shodu nazaj na kroj njegove nesmrtne blamaže. Pol ure je stol pred Kranerjevo gostilno in poslušal, kako so notri ljudje zabavljali čez učiteljstvo radi njegove politike. Velikan se osokoli in vstopi z žuganjem, da bo tožil. Mogoče je zdaj spoznal tistega, ki ga je poprejšnji dan imenoval denuncijanta. Pa srd moški sune v njega in Kranjc jo je odsopihol no breg. da so konci njegove še avstrijske vojne suknje stali od njega kakor veternice od klopotca. Skoda, da učiteljstvo ni nikdar z ljudstvom. Binek. Pri Sv. Barbari v Slov. gor. je umrl g. Jakob Kraner, gostilničar in mesar. Podlegel je ranam, ki jih je dobil, ko je miril pretepajoče se fente. Pokopali smo ga dne 24, aprila. Posutovelast je dos«fla že višek. Skoro vsak večji praznik ali bolj svečano cerkveno slovesnost si ižberej® razni razgrajači ter pretepači in obmečejo s pijanimi pretepi nedolžno veselje z blatom surovosti Tako je bilo zadnje nedeljo pri Sv. Trojici v Slov. gor., na velikonočni ponedeljek po v Makolah. Pri Sv. Trojici so namreč zadnjo nedeljo na prav slovesen način blagoslavljali nove zvone in se je ob tej priliki nabralo zelo veliko ljudstva od bliau in daleč. To cerkveno slovesnost se je seveda po stari navadi preobilo zalila s pijačo. Pretepaško ulogo so prevzeli pijani fant«lini od Sv. Benedikta. Ti pretepači so obdelali krojašego pomočniko Nekrepa tako z noži, da je podlegel ranam. Tri benediške razbojnike so žandarji že izročili mariborskemu sodišču. — Na velikonočni pone». deljek je užgal ta nesrečno preobilni alkohol fante v Makolah tako, da so se kar na debelo stepli v gostilni Jožefa Doberšeka. Iz pretep« je odneslo več fontalinov večje in manjše rane. Enemu so celo razbili lobanjo. Slučaji krvavih pretepov, ki končovajo z uboji, se zadnji čas tako množijo, da bodo morale oblasti nekaj ukreniti proti fan-talinski surovosti ter podivjanosti, sicer bo lepo in še do pred krotkem precej miroljubno Slovenska štajerske postala res Macedonija, kjer je človeško življenje veliko manj vredno nego pa živalsko. Ministrske obljube in dejanja. V finančnem odboru je pri razpravi proračuna za kmetijstvo in vode minister Krsta Miletič dvakrat obljubil poslancu Vesenjaku, da bo prišel v Slovenijo in posebej v ptujski okroj> do si ogleda ono nevarna mesta ob Dravi, na katera ga je opozoril poslanec in tudi generalna direkcija voda v Ljubljani. Mini» ster je na izrecno vprašanje tudi dovolil, da se njegov obisk prizadetemu prebivalstvu in oblastim naznani ter za vsak slučaj vse potrebno pripravi, da bi minister tem lažje in hitrejše prišel na lice mesto. Ker je poslanec Vesenjak hotel v sporazumu s poslancem Bedjaničem to akcijo pospešiti, je šel tudi ta k ministru in tudi g. Bedja-niču je dal minister isto izjavo. Od tega časa so pretekli trije mesci. G. ministra še vedno ni k nam, da vidi ogroženo ozemlje pri Vurberku in Št. Janžu, pri Sv. Marku, sv. Marjeti in v ormožkem okraju. Mi Slovenci smo vajeni, da 3e dana besed« drži, ali po do se vsaj odkrito in možato pove, zakaj se ni mogla oli ni hotela držati in izpolniti. V državnem proračunu imamo za r«dna in izredna regulacijska dela ob Dravi po trudu naših poslancev 3 milijone in 800 tisoč kron. To je sicer nekaj, toda ni dovolj, da bi se vse največje nevarnosti odklonile. Gotovo bi bilo mogoče osebno na licu mesta prepričati ministra o potrebi lažje, toda zopet imamo slučaj pred seboj, da s® besede naših beograjskih ministrov drugačne in drugačna so dejanja. Če bi bili v teh zadevah neodvisni od Beograda, bi si že davno pomagali. Novice od Sv. Antona v Slov. gor. Nagla smrt na Cenkovi. Vodo sta nesli živini dekla in gospodinja Marija Čuček, rojena Zimič, na cvetni petek zvečer. Ko prideta do hlevovega praga, pade gospodinja mrtvoudna in v nekaj minutah je bila mrlič. N. p. v m.i — Občne zbore sta imela na velikonočni ponedeljek posojilnica in Kat. bralno društvo. Slednje je priredilo tudi igTO »Vaški skopuh« in nekaj drugih točk. Za svojo 301etnico je priredilo braln® društvo dne II. maia igro. Avtomobilna zveza Haloze—Ptuj. Od Sv. Barbare v Halozah por rajo: že večkrat se je govorilo, kako potrebna bi bilo iamobilna /veza Haloz s Ptujem, a je ostalo samo pri ;esedah. Seda na se sliši, da se je tega velevažnega podjetja resno poprijel strokovnjak, domačin Anton Rakuš. Osnoval bode dnižbo, h kateri bi se nikdo i: branil j (opiti. Avtomobilna zveza bi bila velikega pomena za pov^digo kraja, posebno za vin- sko trgovino. Torej, Halozam, poprimite se podjetja v vašo korist! O Čem govorijo v Leskove» pri Ptuju? Približujejo se velike šolske počitnice in z njimi novo šolsko leto. Naš zaslužni gospod nad uči tel j Stoklas odide v pokoj. Na njegovo mesto se na vse kriplje prizadeva priti nam že dobro znani eksučitelj g. Troha, ki že nekaj časa sem straši tu okrog. A mi Leskovčani z vso odločnostjo odklanjamo njegovo ponudbo. Ali naj sprejmejo za vzgojitelja svojih otrok človeka, ki je na vseh mestih, kjer je služboval, slabo zapisan. S krvavimi žulji smo si postavili šolsko poslopje in je vzdržujemo; naši so žulji, s katerimi plačujemo učitelje, in naša volja bo tudi odločevala, komu bomo izročili v odgojo našo mladino. Mi hočemo nadučitelja — vzgojitelja, ki ho imel srce za nas in naše otroke, ne pa oblastnega komandanta. Sicer pa lega gosp. Troha žele samo gotove osebe, ki jim je vse drugo bolj pri srcu, kot vzgoja naše mladine. Upamo pa, da se bodo oblasti pri imenovanju novega šolskega vodje ozirale bolj na naše upravičene zahteve, kakor pa na želje g. Trohe in par njegovih privržencev. — Zavedni Leskovčani. Hvalevredna prireditev v Domovi pri Ptuju. Bralno društvo v Domovi je priredilo na velikonočni ponedeljek Pinžgarjevo igro »Veriga.« Splošen vtis je bil dober. Pri takih igrah bi bilo želeti, da se pomen igre razloži s kratkim govorom. Vsak je z veseljem lahko opazoval napredek tudi dornovske mladine, ki že sama uvideva, da je veliko koristneje izobrazba srca kot pa surovo popivanje in pretepi. Dragi, le tako naprej! Tako delovanje je hvalevredno. Posebna pohvala pa gre g. Rudiju pl. Pongratzu, ki je bil duša cele prireditve. Želeti bi bilo samo, da se drugič vr-še take prireditve kje drugje in ne v krčmi, ker ni naloga društva, da vzgaja pijarvčke, ampak pošteno mladino. Samostojni shod pri Sv. Bolfenku pri Središču. — Zadnjo nedeljo je bilo oznanjeno pri cerkvi: Krajevni odbor SKS ima sedaj po maši pred hišo g. Ran gospo-darsko-politični shod, govori med dragimi tudi tovariš Mermolja, pridite vsi! Ko so šli ljudje od sv. inaše, je Mermolja že bil na svojem mestu, ter pridigoval po svoji stari mešetarski navadi. Bil je proti vsem strankam in nazadnje je skušal tudi Samostojno kmetijsko stranko speljati v tir — srbske zemljoradniške stranke. Naši ljudje pa so mu rekli v lice, da je tudi on glasoval za pogubonosni centralizem in za vidovdansko ustavo. — Bilo je mnogo zabave. V naši fari imamo približno 20 samostojnežev, ki so seveda kimali na vsako Mermolje-vo besedo: če bi trebalo, hi tudi prisegli, da zraste na Mermoljevi slami — črešnja. Novi zvonovi na Tinju. Na veliko soboto popoldne so na dveh novih vozovih, ki sta jih dala na razpolago kmeta Jesenek in Dovnik, pripeljali tri nove zvonove v teži 2123 kg. Priprave za sprejem so se vršile že cel teden poprej, posebno pa še zadnje tri dni. Okrog 20 do 30 fantov je vozilo skupaj smreke za mlaje in postavili so jih na Velikem Tinju 11, v Visolah 2, vse po 20—30 m visoke. Dekleta so okinčala pet slavolokov, ki so v čednem iz-vršenju prekašali drug drugega. Pri slavolokih je posebno nadučiteljev Joško Tomažič, ki je napravil tudi napise, dajal navodila in vodil kinčanje. V slovesnem sprevodu in v j najveselejšem razpoloženju so med igranjem zgorniebis-triške godbe odpeljali zvonove od mestnega župnišča, kjer jim je dal g. kanonik zavetje, dokler se niso zbrali, skozi mesto Slov. Bistrica in potem med živahnim pozdravljanjem in radovednim pogledovanjem od vseh strani pripeljali do meje župnije v solnčne Visole, znane po dobrem /incu. Tam pri slavoloku je bil prvi pozdrav novih zvonov. G. župan Janez Ferk, ki se je pač največ potrudil za nove zvonove, jih je predstavil Tinjčanom; tinski g. župnik jih je pozdravil in izrazil željo, naj ho prihod novih zvonov znamenje boljših časov, miru in nemotene zado-voijnosti. Glavni sprejem pa je bil pred šolo na glavnem trgu Velikega Tinja. Menda je pričakovala sprevod cela župnija in pozdravljala nove prijatelje. Po zopetnem nagovoru župnikovem in županovem sta nadučiteljeva Dra-gec in Agica prav ljubko povedala vsak svojo pesmico zvonom v pozdrav. Iskreno lepe želje je na zvonove stavila v svoji deklamaciji Lenčka Prednikova. Nežika Gričnik je : pozdravila, potem še ključar Matevž Šega, ki je izrekel to željo, da bi navzoče in tinjske župljane spremljali enkrat, ko bomo na zadnji poti, v hišo Očetovo. Sedaj se je o-glasila godba in vse je drlo h cerkvi, kamor so zapeljali zvonove. Na Veliko noč so bili zvonovi predmet opazovanja in živahnih pogovorov. Na velikonočni pondeljek je bilo krasno vreme in mogočni strel možnarjev je privabil toliko ljudstva na Tinje, da še ljudje ne pomnijo. Gospod grof Attems kot boter se je pripeljal z avtomobilom noter do župnišča, kar je znamenje, da Tinjčanje ne živimo v tako zaplankanem svetu, kakor bi si kdo mislil. Blagoslov je izvršil g. kanonik Jožef Cerjak. Pri blagoslovu so bili navzoči vsi botri in botTe. Vseh je bilo 15. Izmed dobrih Tinjčanov so se najbolj dobre izkazali cerkveni j ključarji Anton Korošec in njegova žena Marija, Anton j Smoganec, Matija Jesenek, Janez Ferk, Matevž Šega in ; Martin Dušej. Potem Marko Stegne, Jožef Škrinjar iz Planine, Neža Pliberšek, učiteljica gdč. Ela Firolič, J. Ačko, Miha Šega in Valentin Smogavec. Botri in botre so darovali 120.400 K, t. j. nad polovico cele svote. Vse darovalce Bog naj živi. Blagoslov in srečo jim podeli! Poteg- i nenje zvonov se je izvršilo pod spretnim vodstvom gosp. i Breznika, stavbenega mojstra v Slov. Bistrici, brez vseh i ovir v zvonik in okrog 4. ure popoldne so že trjančili. Zvo- i novi lepo harmonirajo kljub temu, da so od dveh raznih i livarn, in želimo samo, da bi se v župniji vse življenje ■ tako vjemalo, da bi bilo Bogu v čast, župljanom pa v časni in večni blr,.;or. Zlata porokr / Št. Vidu pri Grobelnem. Dne 21. t. m. sta pri nas praznovala zlato poroko zakonska Miha in Lucija Mlakar. Jubilanta sta obhajala to lepo slovesnost v krogu sinov, hčera, zetov, snah in velikega števila vnukov, vnučic. Zlatoporočencema še dolgo in krepko zdravje! Izredni občni zbor v Gornji Radgoni. V nedeljo, dne 4. maja, po osmi maši se vrši izredni občni zbor tukajšnje ga Bralnega društva z dnevnim redom: .Sprememba društvenih pravil. Člani, pridite zolnoštevilno! Poprbvek nam pošiljajo iz Griž pri Celju. Popravek z ozirom na dopis v »dnji številki »Slov. Gospodarja.« Igra »Na dan sodbe« dne 21. aprila t. I. je uprizorilo nasprotno delavsko društvo »Svoboda.« — Orel obstoja samo v Grižah, v Lih:jah in na Bezovniku se niso ustanovili nobeni novi odseki. Pač pa ima grižki Orel sedaj zelo močen naraščaj (nad 50). Toliko v pojasnilo, da se zadnji dopis ne bo krivo tolmačil. Strahovit zločin na neznanem človeku. Drava je naplavila nedaleč od štajerske meje na hrvatsko obalo truplo mladega moža, ki je bil na strahovit način umorjen. Okrog vratu je imel večkrat zadrgnjeno železno verigo, na glavi pa financarska kapo, pribito z dolgim žrebljem na črepinjo. Roke in noge je imel zvezane. Kolikor se je dalo na truplu ugotoviti, so zločinci žrtvi najprej zvezali roke in noge, nato pa jo skušali zadaviti z verigo. Ker se jim to ni najbrže takoj posrečilo, so zabili skozi kapo v glavo skoro 15 cm dolg žrebelj, ki je nesrečnežu prevrtal možgane ter povzročil njegovo smrt. Truplo so pokopali, ne da bi se dalo ugotoviti, kdo in odkod je. Sumijo, da je to kak financar, katerega so medžimurski tihotapci iz maščevanja tako strašno mučili. Za mesec junij in prve petke. Dotiskana je in kmalu izide v obliki Šmarnic v 2000 izvodih knjiga »Sveta Marjeta Marija Alakiok« kot življenjepis in molitvenik. Izide na 15 polah in bo stale v platno vezana 20 dinarjev. Pošiljala se bo na ogled preč. duhovščini, redovnim hišam in po en iztis tudi Marijinim družbam. Pred 15. majem se ne razpošilja. Kdor jo želi sigurno imeti do dne 1. junija, naj piše po njo: Knjigoveznici tiskarne sv. Cirila v Mariboru, ali pa: Mladeniški Marijini družbi Sv. Anten v Slovenskih goricah. VI. Ker straža stroga b'la izjemno, je vtaknila nju v luknjo temno. Ko z milom kajho sta oprala, na prosto nju spet je straža dala. (Nadaljevanje PLEMENSKA KRAVA. V naših razmerah redimo krave ponajveč za vse tri svrhe ali užitke, to je za molžo, vožnjo in pitanje. Zato naj izgleda krava, kakor sledi: glava dolga, ozka, čelo in smrček široka. Rogova fina, tanka, lepo vzrastla in enako zakrivljena. Oči velike, žive in prijazne; vrat tanek in dolg. Prsi velike, globoke in široke, rebra močno izbočena. Hrbet raven, noge srednje fine, zadnji del telesa močnejši od prednjega. Križ naj bo obilen in širok, kolki daleč vsaksebi. Trebuh globok in obilen, medenične kosti zelo široke. Za rejo vprežne živine naj bo krava od takšne pasme, ki je za delo najbolj sposobna in je bolj volovskega izgleda. Telesa naj bo povitega, močnega, glava lepa, rogovi pravilno vzrastli. Prsi naj bodo globoke in široke, hrbet raven, noge močne in trdne, hoja hitra. Vnan-jost pitalnega goveda je opisana v začetnem delil. Teleta od prve in druge storitve navadno niso dobra za pleme. Najboljša teleta dobimo od 3. do 10. telit-ve. Dvojčki navadno tudi niso za pleme sposobni. Najznamenitejši znak dobre molznice je vime, ki naj bo veliko, napeto in štrli daleč nazaj med zadnji nogi. Koža na vimenu mora biti fina. tanka in nežna in poraščena s finimi dlačicami. Siski so obilni, vsi štirje enako veliki in rudečkasto bele barve kot ostalo vime. Napeto vime in veliki siski so znak, da je krava dobra molznica. Izmolzeno vime se zgubanči z nabiranjem mleka pa zopet poveča. Vime dobre molznice torej ni nikdar trdo in mesnato. Na koži pod vimenom na trebuhu ima dobra molznica vse polno mrežastih mlečnih žil, med katerimi se vidijo male jamice »mlečne skledice« Znak dobre molznice je tudi povimlje, to je navzgor obrnjena dlaka na vimenu. Če ta dlaka na zadnjem delu vimena sega na široko hi visoko do repa, pravimo, da je povimlje veliko in znak dobre mlečnosti. Mlade samice.se začnejo pripuščati s poldrugim letom starosti. Če bi jih pripuščali prej, bi to škodovalo rasti in celemu potomstvu, kasneje pa se ne bi več po-jale. Krave se pripuščajo do 12. leta starosti, vendar v zadnjih letih storjena teleta niso več za pleme. Kakor že povedano, izbiramo za pleme le najlepše živali. Zatorej odstranimo od razplodbe: 1. teleta od prvega in preko desetega poroda, 2. vsa teleta, ki so nepravilne rasti, 3. potomce slabih molznic, 4. krave, ki se redno ne pojajo ali ne ubreji jo, 5. krave, ki zaporedoma večkrat zvržejo*vsled kake bolezni, 6. krave, ki težko kotijo, 7. predivjega in nerodovitnega bika, 8. dvojčke in 9. pretolste bike, ki so slabi plemenjaki. Pripuščati je le popolnoma zdrave krave k zdravemu plemenjaku. Pripust se naj uredi tako, da povržejo krave ob zeleni krmi, ker ista vpliva jako, ugodno na razvijanje vimena in količino mleka. Da je pripust spešen, je neobhodno potrebno voditi kravo ob pravem času k biku. V začetku pojanja pripuščene samice se »e ubrejijo rade, a tudi proti koncu pojanja je oploditev dvomljiva. NajpripravnejŠa doba za pripust je 12 do 24 ur po prvih znakih pojanja. Prvi znak brejosti je, če se krava po pripuščanju več ne poja. Drugi znaki so: breja krava hodi počasneje in previdneje, nego druge, postaja zelo ješča, a se vendar ne debeli, ker je rastoči plod odteguje redilne snovi. Bika se ogiblje. Po zadnjem delu telesa je precej ob-* čutljiva. Množina mleka se začne manjšati, ki postaja od dne do dne mastnejše. Po štirih mesecih postane desna stran bolj vampasta od leve. Po šestem mesecu se že sliši skozi starkino kožo utripanje teletovega srca, ki se čuti na desni strani trebuha pod lakotnicami. Pozneje se teletovo premikanje lahko čuti in vidi, celo otipati se ga more. To so šele povsem gotova znamenja brejosti. Brejost pa se spozna lahko tudi v prvi polovici takole: V čašo s čisto in svežo vodo se spušča po kapljicah od dotične krave namolzeno mleko. Če se mlečne kapljice razdele na vodi, je krava jalova, če pa obleže, tedaj je samica breja. V drugi polovici brejosti se mleko vedno bolj zmanjšuje in naposled popolnoma usahne. Ako breja krava sama od sebe ne presahne, se je zadnja dva meseca ne sme več molzti, da se tele boljše razvije. Krava se oteli v 9 mesecih, 40 lednih ali 284 dneh po pripustil. Breje telice navadno nosijo nekaj dni dalje, jurički se skotijo kasneje od telic. Najkrajša brejost znaša 240, najdaljša pa 330 dni. Vckoslav Štampar, ekonom. NAVODILO O KURJEREJI ZA MESEC APRIL IN MAJ. Radi preobilih ter važnih razprav o gospodarstvu smo morali navodilo o kurjereji, pričeto za posameai« mesce prekiniti. Za prve tri mesece: januar, februar in marec je »Gospodar« navodila o kurjereji že objavil. Da dobijo naše vrle gospodinje celotno navodilo: kako streči svojim ljubljenkam na dvorišču tekom leta, smo primorani poseči še nazaj v mesec april, čeravti« že beležimo — zadnjega. Kokoši vsake pasme v tem mesecu pridno nesejo, če so bile postrežene skrbno s hrano, sploh preskrbljen« z vsem, kar jim je neobhodno potrebno, da krepko pro-spevajo ter vržejo pričakovani dobiček. Kura, ki v aprilu ne nese ali ne kvoče, ni več za ta svet. Valenje se v aprilu nadaljuje in ga zelo priporočam. Izleženi mladiči postanejo najbolj krepki, trpežni (najbolj sposobni za nadaljni plod ali pasme) ter oddajo zgodnje nesice. Da mladiči dobro rastejo, se razvijajo, potrebujejo toplote, posebno vpliva na njih rast ter razvoj solnčna toplota. Zato z njimi, ko je solnce ogrelo zrak in zemljo, na prosto, da se solnčijo, ogrevajo, svoj nagon »brskati« pomirjajo, si dajo od starke postreči s črvički. muhami, mušicami, raznimi mrčeši ter z zelenjavo. A, kakor rečeno, ne prezgodaj z žm-lieami na prosto, če se kaže tudi lep dan, ampak ?e 1» krog poldne. Naravnost strup bi bila zanje jutranja rosa. Mladičem naj ne primanjkuje vode, ki bedi mlačna, ker kaj rado in pogosto jih žeja. Je mlada družba pri-morana svoje kljunčke pomakati v nečisto, blatno vodo, ali celo v smrdljivo gnojnico, se ne bo samo nečvrsto razvijala, temveč preti nevarnost, da zboli, začne vedno bol j hirati in kmalu je nežnega življenja konec. Zato bo vsaka gospodinja, ki je skrbna za svoj kurji mladež, na gotovem prostoru, kjer se starka vzdržuje navadno z mladiči, postavila nizko posodico čiste vode, po tudi opoldne vrgla gladi^očim čivkam primernega zrnja. Mladi rod je pač skoraj venomer lačen in mora imeti krofič že dobro napolnjen, če ka j jedilnega zavrže. Dorsstle kokoši v mesecu aprilu brez skrbi spustiš na prosto že koj zjutraj četudi bi deževalo ali celo snežilo. Ako ne morejo na zeleno trato, jim priskrbi zelene hrane. Kaj lahko jim vržeš trave. Malo hiranja in pogina pri kurah — sploh perutnini je opazovati v aprilu. To dejstvo je pripisovati čistemu zraku in primerni solnčni toploti ter meseni in zeleni hrani, ki jih perutnina išč.e in dobiva pod milim nebom. V tem mescu pa tudi kurnik, hlevček, sploh prostorčke, ki sulžijo kokošim, sploh perutnini v zavetje in bivališče, osnažiti prav jedrnato, kar med zimo ni bile lahko mogoče, ali pa se je celo zanemarilo. S pobeijenjem z apnom in razkuževanjem dotičnih prostorov se pokončajo uši, grinje itd., ki imajo svojo zalego v razpoklinah ter kokoši, sploh perutnino napadajo ter liudo mučijo. Koli, na katerih kokoši sede in spavajo, naj se na-mažejo s petrolejem. Navodilo za mesec maj. Od toletnih ali zgodnjik nesic ni ravno pričakovati valenja v tem mescu. Mladiči, ki se izvalijo koncem maja ali začetkom junija, pričnejo nesti še le prihodnje leto razun, ako se nahaja na dvorišču pasma, ki rano dozori, rano postane zmožna za leganje. Uspeh je za to leto precej negotov. Ako se pri' kmečki hiši ne goji gotove pasme, ampak se zadovolji pri kurjereji s povprečnimi kurami, potem zač nejo meseca majnika izvaljeni mladiči lahko nesti že tudi to leto in kokodakati. Izrecno pristna pasma počasneje dozori in zato pozneje l?ž< a potem s- sk«že zelo hvaležno, v leganju vstraja, leže večja jajca boljše vsebine, se telesno bolj razvije ter nudi več in boljšega mesa za mizo, skratka: prr' osi v koristi in dobičku navadne k koši. A zato raznima gospo.' .ja ne bo pusti- la kokoši polegati in se porivati na gnezdih, temveč jih Kovači ali stari desetdinarski bankovci imajo veljavo bo nasadila. Ona ima še druge namene pri svoji kurje- samo še do 1. junija 1924. Torej samo en mesec še. Za-reji in če ni primorana, ne bo nobene k valenju nagnjene menja te bankovce Narodaa banka v Beogradu. Ker je kokoši spregledala, da se z njo okoristi. menda še precej teh bankovcev med ljudmi, svetujemo Ker se v mesecu maju perutnina stara in mlada vsem organizacijam SLS, da pri župni cerkvi razglasijo giblje na prostem ter si zna poiskati mrčese, črve, polže da po 31. maju ti bankovci zgubijo veljavo. Najbolje ie' m zeliščne hrane, ne potrebuje več tolikanj hrane iz da nekdo zbere te bankovce in rih po krajevni oig-nize-rnk. Druga je če se vzdržujejo kokoši na tesnih prosto- ciji SLS pošlje v Beograd domačemu poslancu s prošnjo, rab in dvoriščih, kjer si vsega, kakor na prostem ne da jih zamenja v Narodni banki. Skoda bi bilo če gre Jfu-morejo poiskati. Tem je treba podajati poprejšnje — za- dem kaj tega denarja v nič. dostne hrane in zelo bodo hvaležne, če tu in tam dobi- ________ jo kake kuhinjske odpadke — posebno mesene. j ~ ' Kurja narava ljubi različno hrano. Vrhu tega po- i Nova knJi«aI Gladiatorji. Zgodovinski roman is trebujejo zaprte kokoši apnenih snovi. Potrosi jim še ie{* 70. po Kristusu. Angleški spisal Whyte Melville. starega, ugašenega apna. Snažnost je vselej :ia mestu in I. in II. del. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru — Se^ec^^^sS^311 ~ ^^^ Prih0dnjič" tiskarna je izdala Gladiatorja v ponatisu. S tras urjerejec iz .samos ana.J__________: jako ustregIa na^u ljudstvu. Zdaj že skoraj si v«4 I dobiti poštene pripovedne knji^ , starih' ni več, notik i pa radi draginje nikdo več ne založi. Gladiatorji »o ŽITNI TRG. Naš žitni trg je jako slabo obiskan. V Sloveniji tega krasen roman iz prvih časov krščanstva. Kdor začne tc ne čutimo ker naši poljski pridelki, katerih pridelamo to- ; p^st enkrat brati, je ne odloži poprej, dokler je Iiko, da jih sami ne porabimo, se vedno najdejo kupce. ~ . „ . , , , „ . Krompir in fižol se izvaža v Italijo, Francijo in v švico. POTesl ODse8 ava ^ezka. Lena je Žito morajo v nekaterih krajih za domačo potrebo celo kupovati, .zato nam žitna kriza ne more posebno škodovati, celo koristi nam, ker bo žito v Vojvodini moralo postati ceneje. Tem bolj pa to krizo občutijo veletrgovci in veliki mlini v Vojvodini in Slavoniji. Iz špekulativnih namenov so ti veletrgovci, večinoma same židovske firme, nakopičili ogromne zaloge žita, katerega so v poletju in v jeseni pokupili od kmetov. Ker so upali na dober izvoz, ki bi cene sigurno povišal, so držali te zaloge kolikor mogoče dolgo. Svoj račun pa so delali brez vpoštevanja dveh odločilnih sil. Upoštevali niso našega železniškega gos-jiodarstva z njegovo tarifno politiko ter Rusije z njenimi ogromnimi zalogami pšenice. Z zvišanjem železniške prevozne tarife se je žito znatro podražilo vsled previsoke prevoznine. Za ižvcz so prišla v postev še edino mesta, ki leže ob Donavi ter imajo na razpolgao vodno pot, ki je znatno cenejša od železniške. Izvoz se je nekaj časa vršil po Donavi za Nemčijo, Čehoslovaško in Avstrijo. V pričetku letošnjega leta pa se je pojavila v žitni trgovini sila, s katero ne more konkurirati noben žitni trg v Ev-Topi. Pred vojno je veljala Rusija za žitnico Evrope in Azije. Neizmerne količine žita je izvažala iz svojih pristanišč na Črnem in Severnem morju. Graditev novih prometnih žil je odprla vedno nove žitne predele in Ru za nase razmere zelo nizka. Prvi del stane s poštnino vred 8 D, drgi del 11 D. Dobi se v Cirilovi tiskarni, Maribor, Zgodba o nevidnem človeku. V «Straži« je izhajal «kozi mesece podlistek pod zaglavjem «Zgodba o nevidnem človeku. < Zgodba je v zelo lepi slovenščini in prevedena iz angleščine in je po svoji vsebini zelo zanimala naše naročnike in čitatelje. Tiskarna si je sedaj preskrbela ponatis te mične zgodbe in je izšla že tudi k/ijiga, ki se dobi za 7 dinarjev v prodajalni Cirilove tiskarne. Knjigo zelo toplo priporočamo vsem bralnim društvom. , t ., . B«gati bi hoteli postati vsi, ali varčevati o pravem času in na pravem mestu, to zna malokdo. Napačno varčevanje, pravzaprav razsipavanje denarje, je kupovanje slabega blaga, posebno, če gre za blago, ki se vsak dan uporablja ter se nvora često prati. Našim čitateljem, ki potrebujejo tkanine, šifon, izgotovljeno perilo, obleke, pletenine itd., priporočamo, da se z zaupanjem obrnejo ne najstarejšo trgovsko hišo, ki je na na£>oljšem glasu, na tvrdko R. Miklauc, Ljubljana 371, kjer lahko dobe v ■sija je postaia neke vrste diktator na svetovnem žitnem vseh zaželjenih količinah in cenah ugotovljeno perilo in trgu. Z vojno se je vse spremenilo. Rusija je zalagala z oWek^ ali pa po meri delane v lastnih delavnicah žj.tpm aotantne države, po polomu leta 1917 ter z zavla-danjem boljševikov pa so nastale v državi take homatije, ki so popolnoma izključile vsako občevanje z ostalim svetom. Vrhu tega je z agrarno reformo večina veleposestev prešla v roke kmetov, ki zemlje od začetka niso tako umno obdelovali; posledica tega je bil slab pridelek žita. Ko je pritisnila leta 1921 huda suša; je pastala velikanska lakota, ki je pomorila na milijone ljudi. Rusiji so morale priskočiti na pomoč z živežem in denarjem Amerika in evropske države, da je pretrpela ta težavni čas brez še hujših posledic. Lakota je Rusijo izučila, da se je začela ba-viti z umnejšim poljedelstvom. Rusija sedaj pridela skoro ravno tako množino žita, kakor pred vojno. Prometna sredstva so se znatno zboljšala in R.usija je zopet začela misliti na izvoz. Sedaj so sklenile nemške, italijanske in avstrijske žitne trgovine pogodbe z rusko državo za dobavo pšenice, ki bo znatno cenejša od jugoslovanske in ru-munske. Za našo mlinsko industrije pomenja to hud udarec, ki ga bo zelo težko prenesla. Tudi za kmetovalce v Vojvodini in Slavoniji bo to pomenilo slabše čase. Pečati se bodo morali bolj s pridelovanjem koruze, katero bo mogoče prodati izven države, ker je amerikanska koruza, ki edino lahko konkurira z našo, nekoliko dražja vsled dragega prevoza na ladjah. V poplavljenih krajih v Slavoniji in Banatu, kjer je voda uničila jesenske setve, so začeli kmetje zemjlo preoravati in sejati koruzo. ¡-. Cene so sedaj približno enake onim prejšnjega tedna: Moka se prodaja vsled velike uporabe ob praznikih. Trgovci so izpraznili svoje zaloge, katere sedaj obnavljajo. Cena nularici je v Bački 510—520 din., dočim je v Zagrebu vsled dragega prevoza že 540—560 din. Pšenica se ponuja na prodaj v velikih količinah. V Bački se prodaja po 315—320 din . Koruza se ponuja istotako v večjih količinah. Na nakladnih postajah v Sremu in Banatu se prodaja po 235 Opekarji se sprejmejo, ki —240 din., dočim se zahteva v ZagTebu za 100 kg prvo vrstne koruze 260—270 din. Oves se nudi na prodaj po 290—300 din. Ječmen kupujejo pivovarne po 340 din. Otrobi so po 250 din. 100 kg. Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki fp, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. tftana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št 002, Sžovanija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsake ajatM ura ima natančni in trajni »troj. Kdor kupi pri Sutt-saiju uro, je sigurni, da poseduje najboljši stroj, ter ti priiraiu s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke H. Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine !b srebrnine ter drugih stičnih potrebščin. 1245 LEPOTA? SVEŽOST? MLADOST? Priljubljena manjščinn? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano j oaiarelost edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, i vašega telesa, vaših las in zofel Izvenredneg» delovanja so ; im črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepo-! ie: Eha-obrazna in kožo obveruječa pocoada (2 lončka s j paokvanjem in poštnino 25 dinarjev), E!za-pomada za rast ' laa (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza iilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev) in 10% doplatka, in drugi Elza-preparati kakor Elza rret za lase, Elza-voda za usta, Elza-koionska voda i. t. d. A dresa: Lekarnar EUGEN v. PELLER, STUBICA DONJA, Hlzatrg št. 341, Hrvatsko. Ali sem že oMI narečnloe 1 MALH OZNAIIUL V službo sprejme kot majerja graščina Schonegg na Polzeli celo družino 4 (štiri) ali tudi več oseb. Stanovanje in kurjava prosta, tudi polje in doj-na krava in deputati. Plača za delazmožne osebe po dogovoru. Vstop takoj. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati nt oskrbništvo graščine Schonegg, pošla Polzela. 568 Posestvo, 8 oralov, njive, trav niki, sadonosnik in čez 1 oral lesa proda v Vukovskem dolu, Jakob Kocbek, Walten-dorf 31 bei Graz. 566 2—1 Po konknresčno nitki eeal le so na razpolago cepljaoe trte, vkoreninjeni divjaki in Smernica vkoreninjena. Mojzij. Grabar, posestnik in trmar, Zagorci, pošta Juršinci pri Ptuju- 483 3-1 Učenca za pekarsko obrt, poštenih staršev vzame s celo oskrko V. Horvat, pekarna na Ptujski gori. 570 2—1 Posestvo na Teznu št. 116, ' tričetrt ure iz mesta, se proda ali zamenja z drugim, bliže mesta. Vpraša se tam. 569 Zelo rodovitno posestvo, pol ureod Maribora, lepo zidano, z opeko pokrito poslopje, redi 4 goveje živine, 10 svinj, velik sadonosnik, njive in gozd se zelo po nizki ceni proda. Denar ostane lahko na posestvu. Posredovalci izključeni. Več pismeno iz prijaznosti Alojzija Kopriva, krčma v Kamnici pri Mariboru. " 567 Dobijo se še krasna drevesca vrst: bobovec, mošancelj in kanadka, L vrste po 20, n. po 15 din., loko p »staja Velenje. Drevesnica Gradišnik, St. Jani, Velenje. Novi torpedo bicikli 2600 D, plašče in zračnice, garnitura Š00, 400 in 500 D. dežne plašče 400, 500 do 600 D. Galico, ra-fijo, garantirano deteljno seme, 3 in 7 letno, specerijsko. galanterijsko in vrvarsko blago, kakor novi preparat >Ra-dio-Balsamica« proti revma-tizmu prodaja R. Wračko, poštna hiša, Ptuj. 449 6—1 Predivo kupuje in sprejema v delo Kučanda Florjan, vr-var, Sv. Jurij ob juž. zel. 542 Sodarski vajenec, močan, se sprejme takoj pri Josipu Ramšak, Ruše. 540 2—1 Smrekove in hojevc hlode vsako količino kupi stavbenik Ubald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se prevzame tudi vsaka množina lesa za rezanje (žaganje). 553 10-1 Pridno dekle, poštenih kmet-skih staršev, dobro vzgojeno in marljivo, v starosti od 16 do 17 let, dobi takoj službo v večji trgovski hiši kot služkinja za vsa hišna dela. Vajena naj bode že nekaj istih del in imeti mora veselje se priučiti tudi pri kuhanju. Ponudbe je nasloviti pod »Pridno dekle» na upravo »Slov.! Gospodarja«. 528 2—1 ! Proda se posestvo, prvovrstno na ravnini, 6 minut od žel. postaje. Posestvo obsega njive, travnike, lep gozd in vinograd ,ter meri skupno nad 10 oralov. Gospodarsko poslopje v dobrem stanju ter v hiši električna luč. Cena po dogovoru. Vprašati je j>ri g. Alojziji Lopan, Loče pri Poljčanah. 532 3—1 Ulin na prodaj na dobri vodi, 2 para kamnov, 1 valjar, s posestvom in stanovanjem. Vpra šati je pri M. Koler, Crešniev-ci, Gornja Radgona. 525 3—1 Na prodaj posestvo sredi vasi z lepo zidano hišo, zidanim gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanu, povsod električna razsvetljava, po ". Naslov po §48 ugodni ceni takoj, ve uprava. Švicer z dvemi delavnimi močmi k 30 kem. živine, se sprejme pod ugodaimi pogoji pri upravi veleposestva Tur- ■iš pri Ptuju. Tam se sprejme tudi več družin s poljedel skimi delavci v stanovanje. 490 3—1 , Proda se g«sd sea seč, meri 1340 kv. seznjev, leži v Hum-skem gozdu. Ceaa 20.000 dinarjev. Vpraša se pri g. Dietz Jarenina. 544 2—1 NajveCja zaloga vrtnih in ve-randnih pletenih garnitur, vsa kcjvrstne košare, sita in otročji vozički, vse lastno delo. j Stoli se s trstiko opletajo. Jo-! sip Antloga, Maribor, Trg j svobode, zraven mostne teht-l niče. 536 Cepljene trte imamo, kakor vsak leto večjo množino, vseh najboljših vrst, na podlagi R. portalis in križankah po dn. cenah. Trte so dobro zaraSče ne in vkoreninjene. Prodam tudi več tisoč korenjakov R. port., G&the 9 in samorodnic. Oglasiti se je pri posestnika Franc Horvat, Mostje, pošta Juršinci pri Ptuju. 187 Vinogradniki poaeri Na sobe cepljene trte so na predaj te sicer najrodovitBejŠe vrste. V zalegi Je vksreaiaiead tBv lak Risana pertalis la Gdtbe fct. 9. Kdor si teli aarečiti lepe is motae tre za svej vinograd naj »e takej «glasi ustmens ali pismeae pri Francu Slod-ajak, trtnitar, psita Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo p» ■ajbeli nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263 Sv. Križ pri Mariboru. Zahva N«vo«idana hiša z dvema lim se vsem dobrotnikom in stanovanjema in nekaj zem- se priporočam še milosrčnim ljiščem, blizu Maribora je ta- nesrečen J. T. Cerne. 558 koj zelo po ceni na prodaj. Podlipnik, Tezno 37. 564 imajo lahko prav dober za- Stavbene okraske ^ mavcft siuze* pn gospoau Janezu (lcmenta in umetnega kamna Furman, Lešje, Ptujska gora. ¡zdeijuje Alojz Kocijančič, kipar v Mariboru, Mlinska ul. 17. Tam se dobi tudi marmor- nati nagrobni kamen z ogra-565 2-1 Proda se enoletna žrebica ali se zamenja s petletnim kon- . jem. I. Mariborska delavska pekarna, Tržaška cesta št. 38. -- 556 2—1 Novo hišo a tremi sobami, 2 " — : r~ rrr~r lepa vrta, sadonosnik, travnik Possor! V novoureieni gostilni .. ' ' »Jadran« (Maglica) preje nJlv°> klet, hlev itd. v pnjaz- Roschantz, Rotovški trg št. 2 nem kraju, četrt ure od mesta Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 25. aprila se je pripeljalo 252 svinj, 2 kozi m 1 ovca, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 175—225 din., 7—9 tednov 250—400 din., 3—4 mesce 525—700 din., 5—7 mescev 800—950 din., 8—10 mes- so dnevnoj posebno ob sredah (postaje) vse že obdelano pro cev 1075-1175 din., 1 leto 1400-1600 din., 1 kg žive in sobotah, ob vsaki uri na ¿am radi selitye zelQ njz teže 17.50-18.75 din., 1 kg mrtve teže 23.75-25 din., [^rif jeditaÄ Ä ki ceni. Schneider, Devina, p. 1 koza 200—350 din., 1 ovca 300—350 din. Razproda- 557 Slov. Bistrica. 563 3—1 nih je bilo 184 komadov. „ . Pridna družina z 2—3 delov- . Za vinogradnike. Vsem vinogradnikom, ki rabijo za nimj močmi, ki razume polje- Sprejme se dekla, ki je vajena svoje vinograde kolje, priporočamo tozadevno najtopleje delska opravila, se sprejme vsakega kmečkega dela, v našega somišljenika g Franja GniKek. Tvrdka Gnilšek v | « P«£Ji *>^ ^TaSii k£iP Kje^ Razlago vi ulici 25 v Mariboru im v zalogi: cepeno, žaga-; H 54$ 2—i upravništva 559 2—1 no in okroglo kolje po najbolj nizkih cenah. Sprejme se vrtnarski vajenec. Sprejme se takoj t Hrana in stanovanje v hiši. novanie in hrana v Vrednost denarja Ameriški dolar stane 80 din., 100 francoskih frankov stane 520 din., za 100 avstrijskih kron ^nnaJ^,rJ.TRaTzlaTo-- je plačati 13 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.75. Va ulice 11, Maribor. 560 2—1 ,r. Sta-iši, pla V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je •Jožef JFtepič veleposestnik v Zagorcih, dne 23. aprila ob 10. uri zapustil to dolino solz, spreviden s sv. zakramenti. Pogreb se je vršil dne 25. aprila ob 9. uri, iz hiše žalosti z mnogimi prečastitimi gospodi duhovniki in z velikim številom udeležencev. Zapušča v najboljši dobi svoje starosti, 40 let, petero majhnih otro-čičev. Bodi vsem v blag spomin. Iskrena zahvala prečastitemu gospodu župniku za ganljivi govor pri odprtem grobu našega, vobče poznanega moža, za katerega je bilo nešteto rosnih oči. Ostalim v blag spomin in naše sožalje. Žalujoči ostali: Julijana Repič, žena. Julika, Janez, Stanko, Zorica, Jožek, otroci. Marija Repič, sestra. Alojz Grabar, sosed. 562 Niatiliice, vililjne, slanorezaice in druge poljedelske stroje topite ■ajccitie pri j 581 Jos. Osolin v Laškem 30. aprila 1924. SLOVENSKI GOSPODAH. Stran ?, p m® m iskopana iz tritisočletnega groba egiptovskega Opeko kdor dobro hoče dobiti, ta v Račju jo mora zdaj naročiti. Streho trpežno kdor hoče napravit, opeko iz Račja mora nabavit. Denar si prihrani, srečo privabi, blago Opekarne v Račju kdor rabi. To pesmico danes vsak mora znati, to šolarčku skrbna pravi že mati. Prav« srMltlti l«p«t*t, mtmm d rž*, k mw •MfotoI !H8«i Milili že 23 let v vseh deželah prsiskuSena, hvaljena in priljubljena ,rn,8 so prava Esa-lepoto pospešujoča sredstva lekarnar)». Feller. *' , $f■ ¡.¡tUmm fest--Bi dr. Pečnik, arlisilra ~ petek ▼ Celju. Vpraiat! % fs-karni Mariji« Psmaga}. Mn*-te njegove tri knjige t t»E* - železne cevi (kovane stare), (alte Siederohre) žične mreže pocinkane, žreblje, karbolinej, katran (Ther) priporoča po strašno nizkih cenah veletrgovina z železom in gradivnim blagom Ivo ftndraschitz, Maribor. 'L^illpte''.^..,, OKUSNO IZDELANI BRONASTI ZVONOVI- HARMONIČNO AKOft JIČNi TRAJNI GLASOVI Dne 24. maja 1924, predpoldne ob 10. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga I. Partinje vi. št. 47, zemljiška knjiga II. Zgor. Zerjavci vi. štev. 131, zemljiška knjig« III. Navarda vi. štev. 33, cenilna vrednost: pri L po odbitku realnega bremena po' 27.450 din. vrednost po 3160 din., pri II., kjer ni realnega bremena, 11.211 din., pri III. po odbitku realnega bremena po 500 din. pa vrednost po 16.752 D, vrednost pritikline pri I. 15.870 din., najmanjši ponudek: vrednost pritikline pri I. 15.870 din., najmanjši ponudek: pri I., to je vi. št. 47 k. o. Partinje: 12.024 din., pri II., to je vi. št. 131 k. o. Zg. Žerjavci: 7474 din., pri III., to je vi. št. 33 k. o. Navarda: 11.168 din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti, pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. 550 3—1 Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 17. aprila 1924. omišljeniki inserirajte1 .PekrlvMje streli z opeko, eternitnimi in salonitnimi ploščami, novo pokrivanje, poprave in tudi vse drugo razno krovsko delo izvršuje poceni in solidno tvrdka RUDOLF BLUtf, kravsk® porfjatja Maribor, Aškerčeva ulica 22. 552 2—1 Prvivrstnl angleški in eitravskl efhsii koks ?e kovaške svrhe teT industrijo dobavi na debelo in na drobno po najnižjih cenah Mi ibsrski mesta» »linama. vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo vi*i-ke vrste, za nevestine bale itd., ogledajo zalogo Oblafilnice za Slovenija r. z. T e. z.. v Ljubljani, Njena osrednja prodajalna je v ijiilliai s Hiš! „fzijenii lastiliiiitf na Miklošičevi cesti, poleg »Uniona.« Podružnica se nahaja pa v hiši »Gospodarske zveze* na Razglas. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo občini trg Veržej obdrževati tri letne živinske in kr8-marske sejme in sicer se vršijo: 1. na dan 6. maja, 2. na dan 29. septembra (Mihaljev sejem), 3. na dan 30. novembra (Andražev sejem) vsako leto. Po dolgih letih se bodo od sedaj naprej živinski in kra-marski sejmi zopet redno vršili, kakor svoječasno, in sicer se vrši prvi živinski in kramarski sejem dne 6. maja 1924. Živinski sejem bode na občinskih tratah, kramarski sejem pa na glavnem trgu v Veržeju. Živinski sejem je za govedo, konje, svinje, drobnico, na kramarski sejem pa se lahko pripelje blago vsake vrste, poljski pridelki, perutnina, lončarska roba itd. Vsi interesenti naj obiščejo sejem dne 6. maja. — Županstvo trga Veržej. Franc Seršeri, župan. 248 Z®* Z9* posti- ni si soseda, kar ti povem ,ako rabiš volmmmm btmmm | za ženske ali sukno za moške obleke, tiskanine 1 ((trak), cefir, belo, rujavo ali pisano platno ter 2 sploh kaj manufakturnc robe, pojdi kupit v vele- trgovino g R. Sterinecki v Celje, kjer mi vsi kupujemo in kjer i; je največja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. Ceniki zastonj. i zeio pocej olj p! pr»#.y mm MU V MARIBORU I nsgvam«|S« v lariberu, Stolna ulica št. ki obrestuje hranilne vloge po oziroma po dogovoru, VABILO fc S' ^^ IV. redni občni zbor Kmedfsk» nabavne in prodajte aarirage v Ptuju, r. z. z o. z., ki se vrši v nedeljo, dne 11. maja 1924, ob 9. uri predppidne, v zadružnih prostorih z običajnim dnevnim redom. Ce bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši v smislu pravil čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. Kil Načelstvo. : le zamudite : ttupftt po čudovito nizkih cenah došlo manufakturno blago, kakor: kretone, dru~ ke, tiskovino, volneno blago ze moške in ženske obleke, svilene rute ter vse druge potrebščine pri tvrdki Martin Sumi; Konici1, Slovenija, Slavno p. n. občinstvo se opozarja, da upravništvo odgovarja v oglasnih zadevah samo takrat, ako jc priložena poštnina za odgovor. Vsa pisma brez poštnine1 Tp5 *» i*™ ^V gredo v koš brez odgovora. i RiooiF PtfEC, mi\m __ I Slovenija. 451 4—3 i m 11 ii" iii»iiiiii>>i> mi _________ _________ :: Velika hiša: z gospodarskimi poslopji, velikim, lepim sadnim vrtom, njivami in gozdom, v bližini železniške postaje Kočevje, se proda. Hiša je pripravna za vsako obrt. !'ojaSnila daje tiskarna v Kočevju. 507 2—1 IVAN KOVACIC Kartffci cisti 18 MMKS@n iisy.CWlow M Vdikn zaloga stekla, porcelana, šipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. Vse po najnižji ceni. :—: Točna in solidna postrežba! :—: «càiitff sto*, ivriki !• stroita v Mariboru i Poskusite in »reptrKeMe se! Sgominlaite se Dijaške veterje Nskvp in prwlaja evsa, kereze, tlela, nrm-piija, viaekeca kasna in tfr«|lhëei prUaikev. Veletrgovina špecerijskega In kofcsiiai-nega ¡ifa§a ter deželnih piMeikov Miloš Oset Naribsr, Glavni trs irtie M. Ziegter.) Telefon 173. - SDMODF r* .iMJSset Špecerijsko i i kolon i-jalne bitjo se prodaja po nsjnižji dnevni ceni. Zahtevajte canik! »yn-HiÈTiM i g**,. s** *** * %3t w 'w ¿Jt ■ ^j"). TISINIII S«. CIRILU 9 MRIBORU PRIPOROČA- SLEDEČE MOLITVENÏKE: •) Za otreka: Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D5 k) Za obrasle: Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, 11 D. Ceščena Marija, 4T, M D. Nebesa naš Dom 6«, 80, 00 D. Vene« pobožnih moikev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 11 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D. Kvišku srcal Pesmarica (zl obr.), 15 D. Premišljevanja za eeio leto L te 1!. del, 32 D. Družba vednega češčenja. Dv« molitveni uri, 3 D. Kratko navodilo za pobožnost M, B. Kraljice src, 6 D. Vir življenja, 29, 41 D Bog med nami, 20 D. Večno življenje (rdeča obreza) 14 D, (zlata obreza) 33 D, Nebeška hrana I. in H del, 39 '