Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	13.000
Letna inozemstvo ....	»	18.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	25
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
m	
	
Wi
Leto XXXII. - Štev. 9 (1592)
Gorica - četrtek 28. februarja 1980 - Trst
Posamezna številka lir 300
Za zdravo zakonsko skupnost Krščanska demokracija zaurača komuniste
Ko govorimo, da smo za zdravo zakonsko skupnost vsi odgovorni, pravijo slovenski škofje v letošnjem pastirskem pismu, to pomeni, da v krščanskem občestvu ne smemo prepustiti samim sebi ne tistih, ki se pripravljajo na zakon in ne zakoncev.
Odločitev za zakonsko življenje in sklenitev zakona je sicer najprej osebna zadeva. Zanjo prevzameta odgovornost zaročenca vsak zase in oba skupaj drug za drugega in za otroke. Vendar pa zakon nikdar ni le zasebna zadeva. Vedno ima družbene razsežnosti in posledice. Zato pa se moramo tudi vsi v Cerkvi in družbi zavedati svojih dolžnosti, da zaročence in zakonce v njihovem življenju spremljamo in jim pomagamo. Zaradi velikih sprememb v našem življenju in naši družbi je to še posebej potrebno.
ZA KATERE SPREMEMBE GRE?
Vpliv javnega mnenja, v katerem sta čut za obveznost moralnih vrednot in zavest odgovornosti pogosto skorajda odsotna. Vedno močneje se uveljavlja napačno razumevanje svobode, kakor da je skupno življenje med moškim in žensko le stvar zasebnega prepričanja in odločitve. Nekateri gredo celo tako daleč, da odklanjajo sploh vsako javno sklenitev zakonske zveze, zagovarjajo občasno skupno življenje med moškim in žensko po osebni izbiri in ločitev ter razvezo zakona. Sredstva družbenega obveščanja, uporaba prostega časa in želja po življenju, kjer bi si mogli čim več privoščiti, močno obtežujejo osebne odnose v medsebojnem razumevanju, spoštovanju in ljubezni. Da ne govorimo o želji po otrocih.
POSEBNE NALOGE
V	tej idejni zmedi nam skupna odgovornost za pripravo in življenje zdravega zakona narekuje predvsem tele naloge:
1. Za vsa spreminjanja in vprašanja današnjega časa se moramo zavzeto zanimati. Ne smemo ostati brezbrižni, kakor da nam vse to ni nič mar. Vsi moramo biti Pripravljeni za razumevanje in odkrit pogovor in ne smemo prehitro obsojati tistih, ki ne najdejo prave poti.
2. Druga naša naloga je, da v skupni odgovornosti in medsebojni pomoči spremembe in težave presojamo in sprejemamo na pravilen način. Ko ugotavljamo, da gmotno blagostanje in čim večji zaslužek zakoncem še ne prinašata trajne sreče, se moramo toliko bolj prizadevati za nravne temelje in vrednote zakonskega življenja. Te so popolna in nepreklicna medsebojna podaritev; iskrena in človeško topla ljubezen, resnicoljubnost, požrtvovalnost, medsebojno spoštovanje in priznanje enakovrednosti, vzajemna pomoč in vsakdanja pozornost v preprostih rečeh, odločna In nepopustljiva zvestoba ter nesebična Pripravljenost služiti življenju. Danes je bolj kot v prejšnjih časih potrebno utrjevati zavest, kakšen dar in zaklad so za zakonca otroci.
3. Odkrivati in sprejemati resnico o človeku in zakonski skupnosti iz evangelija, to je naša tretja naloga. Zato moramo razločevati trditve in mnenja, ki nas od raznih strani dosegajo in jih presojati v luči božje besede in nauka Cerkve. Ce vse to poznamo in če smo dovolj trdni, bomo sposobni braniti svoje stališče in prepričanje nasproti raznim ugovorom in neutemeljenim trditvam, ki begajo ljudi in sejejo malodušnost. Da bomo prišli do take jasnosti in trdnosti, se moramo med seboj Podpirati v odkritem pogovoru.
V	CEM NAJ POMAGAMO
Za vsakega človeka je odločujoče, koliko ga življenje z ljudmi vzgaja za sožitje v medsebojnem spoštovanju, dobrohotnosti, iskrenosti in ljubezni. Vsak človek ima kot oseba svoje dostojanstvo, ki mu ga nihče ne more vzeti, čeprav ga je sam morda zelo omadeževal. Za vsako sožitje, zlasti med zakonci, je pomembno, ali si človek resno prizadeva, da za svoje živ-■Jenje najde pravi nravni red in si pravilno oblikuje vest.
Bistvena naloga, ki ji Cerkev po Kristusovi volji posveča največ pozornosti in skrbi je, da pomaga oblikovati človeka v polno in zrelo osebnost iz Kristusa. Zato ne sme prezreti nevarnosti, ki nasprotuje počlovečenju, kot opozarja papež Janez Pavel II. v okrožnici »Človekov odrešenik«. Zanimati se mora, ali pri vsem današnjem napredku človek res postaja boljši, duhovno bolj zrel, ali se močneje zaveda svojega dostojanstva, ali je bolj odgovoren, ima več smisla za druge in je bolj pripravljen vsem pomagati.
Kristjan je poklican, naj na sebi izoblikuje Kristusovo duhovno podobo. Zato mora ceniti resnico in se ob njej oblikovati. Ne sme živeti brez zavesti odgovornosti v zakonu, družini, službi, stikih z ljudmi in skrbi za skupni blagor. Trudil se bo, da raste v zvestobi in dejavni ljubezni. Vedno bolj bo odkrival, da k človekovi osebni zrelosti nujno sodi trdnost v prepričanju, resnična svoboda in pogum za pričevanje. Prav tako bo cenil vse, kar mu pomaga, da raste v Kristusu: osebno in skupno molitev, zlasti v zakonu in družini, branje in poslušanje božje besede, premišljevanje, izpraševanje vesti, spokorna opravila in zakramente, zlasti daritev svete maše z obhajilom.
Ker zlasti mladi zakonci stojijo pred tolikimi vprašanji in nalogami, potrebujejo obzirno in dobrohotno oporo vsega verskega občestva. Zanje bodo dušni pastirji ob sodelovanju župnijskih pastoralnih svetov oskrbeli posebne duhovne obnove, tečaje in predavanja. Skrbeli bodo za priložnost, da se mladi zakonci občasno lahko zberejo, se med seboj pogovorijo in si tako pomagajo.
Skrb za zdravo zakonsko skupnost mora iskati možnosti, kako naj ta odmeva v življenju cerkvenega občestva. Iznajdljivost in dobrohotni medsebojni pogovori bodo odkrili razne možnosti, da v župniji čim bolj pride do izraza naša skupna odgovornost za zakonce.
Vera v naše življenje iz vstalega Gospoda daje moč, da se z upanjem na božji blagoslov znova lotimo prepotrebnega dela v Gospodovem vinogradu.
Po šestih dneh razprav, ki so pogosto prešle v prerekanje, je bila na kongresu Krščanske demokracije sprejeta uvodna izjava, ki jo je predlagal Donat Cattin in so jo v svoje sklepne resolucije vnesli predstavniki struje dorotejcev ter pristaši Fan-fanija, Donat Cattina, Colomba in Rumor-ja. Ta uvodna izjava, »preambulo« imenovana, je prejela 57,7 % glasov. Proti so se opredelili Zaccagninijevi in Andreottijev! pristaši, tj. 42,3 % glasov.
Kaj pravi ta uvodna izjava? Kljub razvoju PCI kongres DC ugotavlja, da obstajajoča nasprotujoča si stališča še vedno onemogočajo krščansko demokratski stranki delitev odgovornosti s komunistično partijo. iZ drugo besedo: DC ni pripravljena sodelovati v vladi, v kateri bi bili tudi komunisti.
Isto razmerje glasov, ki jih je prejela Donat Cattinova uvodna izjava, je nato prišlo do izraza tudi pri izvolitvi članov novega demokrščanskega vsedržavnega sveta. Od 160 članov jih pripada 66 Zaccagninijevi in Andreottijevi skupini, ostalih 96 pa tistim, ki so sprejele Donat Catti-nov dokument. Seveda pa ni gotovo, če bo ta večina tudi obstala, saj je zelo raznolika in malo složna med seboj.
VELIK POMEN TAJNIKA
V	STRANKI
Prvič se bo merjenje sil pokazalo 5. marca, ko bo moral novi vsedržavni svet izvoliti novega tajnika. Dosedanji tajnik Zaccagnini je bil izvoljen pred 4 leti na samem kongresu na direkten način, to se pravi neposredno po delegatih. Tedaj je z majhno prednostjo prekosil Fanfanija. Tudi to pot je bilo sprva mišljeno, da bodo delegati izvolili novega tajnika. Toda med kongresom je zmagalo stališče, naj ga spet izvolijo člani vsedržavnega sveta.
Eno je gotovo. Novi tajnik ne bo Zacca-gnini, ker je že pred zadnjim kongresom odločno odklonil ponovno izvolitev. V poštev prihajata zlasti Piccoli in Forlani. Pic-coli pripada skupini dorotejcev, Forlani
* in"
wm
mm
Velika športna palača v Rimu, kjer je potekal od petka 15. do četrtka 21. februarja 14. vsedržavni kongres italijanske Krščanske demokracije
pa Fanfanijevi struji. Forlani se je v svojem govoru na kongresu oddaljil od stališč svojega voditelja Fanfanija, da bi bil bolj sprejemljiv za strankino levico: beri Zaccagninija in Andreottija.
Seveda oznaka strankina »levica« v tem primeru pomeni predvsem to, da zagovarjata omenjena politika programsko in politično pogajanje s komunisti, iz česar naj bi se sčasoma porodila vlada narodne enotnosti.
Zaccagnini ima zaslugo, da je po vrsti porazov, ki jih je doživela DC (spomnimo se samo na referendum o razporoki!), stranki vrnil dobršen del ugleda in zaupanja. Zdi se pa, da mu premnogi v stranki očitajo, da je do komunistov premehak in da obstaja nevarnost, da bi ga komunisti spretno izkoristili za svoje cilje. Zato so mnenja, da je Zaccagnini zelo pošten človek, a kot politik ne najbolj spreten.
Pravo nasprotje Zaccagniniju pa je Andreotti. Kot politik je izredno prebrisan. To je dokazal s tem, da je skoro ni bilo vlade, v kateri ne bi bil minister. Nazadnje je dosegel višek v svoji politični ka-
li Zaradi zapletenega mednarodnega položaja je sv. oče odložil svoje potovanje na Filipine. Predvideno je bilo za letošnji februar. Verjetno se bo vršilo v novembru. Tedaj naj bi sv. oče obiskal tudi Sni Lanko (Cejlon) in Japonsko. Za julij ipa je predvideno papeževo potovanje v Brazilijo.
Maša zadušnica v vatikanski baziliki
V soboto 13. februarja je sv. oče Janez Pavel II. opravil v baziliki sv. Petra mašo zadušnico za pokojnim podpredsednikom višjega sodnega sveta prof. Vittoriom Ba-cheletom. V pridigi je govoril o žrtvi, ki
Poslanica papeža Janeza Pavla II. za post 1980
Spokorni duh in vaja v njem nas navdajata, da bi se iskreno pritrgovali od tistega, kar imamo odveč, včasih pa tudi od potrebnega za življenje. Ta duh nam nalaga tudi, da zares »smo« tisto, kar Bog hoče od nas, da bi bili: »Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce.« Ali je naše srce navezano na materialne dobrine? Na oblast nad drugimi? Na sebično nadrobno gospodovanje? Zato nam je potreben velikonočni Kristus osvoboditelj, ki nas more, če hočemo, rešiti vseh vezi greha, zaradi katerega srno usužnjeni.
Pripravimo se, da se bomo dali obogatiti z milostjo vstajenja in se znebili vseh krivih zakladov. Materialne dobrine, ki nam niso potrebne, so pogosto pogoj, da bo preživelo milijone človeških bitij. Stotine milijonov ljudi, ki nimajo minimalnih pogojev za življenje, pričakujejo od nas, da jim bomo pomagali z nujnimi sredstvi za njihovo dostojno človeško življenje, za ekonomski in kulturni napredek njihovih dežel.
Toda same dobronamerne izjave in preprosti darovi še ne zadoščajo za spreme-nitev srca. Tu nam je potreben duh spreobrnjenja, ki nas ob srečanju naših src navaja, da delimo z najbolj zapostavljenimi v naši družbi, s tistimi, ki so vse izgubili, včasih celo svoje moško ali žensko, mladostniško ali otroško dostojanstvo, z vsemi tistimi zdomci, ki ne morejo več živeti v deželi svojih prednikov in so morali zapustiti svojo domovino.
Tukaj se srečujemo in tudi živimo najglobljo skrivnost trpljenja in Gospodove odrešeniške smrti. Resnično dajanje, ki pomeni srečanje z drugimi, nam pomaga osvobajati se vseh vezi, ki nas usužnjujejo. Ko nam daje, da v drugih gledamo brate in sestre, nam pomaga do ponovnega odkritja, da smo vsi otroci istega Očeta, »dediči božji, sodediči pa Kristusovi« (Rimlj 8, 17), Kristus pa nam daje neminljivo bogastvo.
Spodbujamo vas, da se velikodušno odzovete povabilom, ki jih boste ta post prejeli od svojih škofov osebno ali po tistih, ki so odgovrni za dobrodelnost. Ob tem boste vi sami prvi obdarovane!, ker boste tako stopili na pot resnične osvoboditve. Prizadevanja, ki jih bomo pridružili vsem krščenim, bodo pričala o Kristusovi ljubezni in bodo tako gradila »civilizacijo ljubezni«, ki si jo vede ali nevede želi naš svet, izmučen zaradi sporov in krivic, svet, ki je izkoriščan zato, ker ne najde več pristnih pričevalcev božje ljubezni.
Blagoslavljam vas v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
JANEZ PAVEL II.
jo je v pričevanje evangelija doprinesel umorjeni. Njegovo smrt je ponudil Kristusu. »Kristus — je dejal — nas uči, da je treba zmagati z resnico in ljubeznijo. Uči nas pa tudi, da je včasih treba sprejeti smrt, da pričamo za resnico in ljubezen. Zgovornost Bacheletove smrti je v pričevanju. Toda je moč še pričati po smrti? Da, s tem, kar je človek v življenju bil, kako je živel in kako je delal.«
Sv. mašo je naročilo narodno vodstvo italijanske Katoliške akcije. Udeležilo se je je nad 5.000 njenih članov, ki so prišli iz vse države. Ob sv. očetu so somaševali oba brata pok. Bacheleta jezuita Adolfo in Paolo ter bivši glavni asistenti KA, med njimi sedanji beneški patriarh kardinal Marco Ce. Navzoči so bili tudi politiki iz vrst DC kot Cossiga, Emilio Colombo, Taviani, Galloni, Gui ter Bacheletov naslednik v njegovi službi prof. Zilletti. Od kardinalov so bili prisotni Baggio, Casa-roli, Poletti, Marella, Bafile. Narodni odbor K A je predstavljal sedanji njen predsednik Mario Agnes, ob njem pa so bili bivši predsedniki Veronese, Gedda in Mal-tarello.
Sv. maše se je udeležila tudi družina pokojnika: žena Maria Teresa, sin Giovan-ni in hči Maria Grazia. Njim je sv. oče izrekel sožalje ob prizadejani bolečini, ki »jo prenašate na tako vzgleden način«. Berili sta prebrala sin in hči, v prošnjah pa se je molilo za Cerkev, papeža in škofe, za Italijo, za novo demokratično sožitje v državi in za one, ki so umorili Bacheleta, da »Gospod ob žrtvi umorjenega gane in spreobrne njih srca«, za Katoliško akcijo in za družino. Posebno lepa je bila {prošnja: »Molimo za Gospodovo Cerkev, da ob spominu na njene pričevalce, mučence in svetnike postane v očeh ljudi znamenje in orodje rešenja, pravičnosti in bratstva«.
rieri: postal je ministrski predsednik, in to ne enkrat, ampak štirikrat zaporedoma.
V	prejšnjih časih je veljal za enega najbolj ostrih antikomunistov. Ko pa je odkril, da to me vleče več, je zasukal vetar v drugo smer. Kar naenkrat je postal poli orni k dialoga s komunisti. Pravijo, da ima še eno željo: da bi postal predsednik republike. Pri tem pa bi bili glasovi levice lahko odločilni.
DEMOKRŠCANSKA BAZA ODKLANJA KOMUNIZEM
Pri izvolitvi novega tajnika bosta skušala seveda tudi oba poraženca na kongresu (Zaccagnini in Andreotti) v zakulisju vplivati, da bi prišel na vrh človek, ki bi bil tudi njima pogodu. Toda kdorkoli naj postane tajnik, bo moral upoštevati vzdušje, ki je prišlo do izraza na zadnjem kongresu. To vzdušje je bilo izrazito protikomunistično. Največ ploskanja so govorniki prejemali takrat, ko je kdo zavrnil vsako možnost sodelovanja s komunisti.
Sam Gerardo Chiaromonte, ki je vodil komunistično delegacijo na kongresu, je ob koncu Forlanijevega in Bisaglievega govora »zaprepadeno« ugotovil, da demo-krščanska baza ne veruje v iskrenost italijanskih komunistov. Ce je PCI obsodila poseg sovjetskih oboroženih sil v Afganistanu, če je obžalovala konfinacijo Saharova, če ne zahteva izstop Italije iz Severnoatlantske obrambne zveze, je to zgolj slepilo, da bi premotili javnost in končno prišli na oblast. Za večino delegatov so italijanski komunisti soodgovorni za to, kar počne Sovjetska zveza.
Dejansko je demokristjanska baza dostikrat bolj odločna in jasna v spoznanju kot nekateri njeni voditelji. Tega se Donat Cattin, Fanfani, Forlani in še drugi dobro zavedajo in zato odklanjajo možnost sodelovanja s komunisti v vladi.
POLITIČNE POSLEDICE ZAVRNITVE KOMUNISTOV
Za italijanske komuniste je po odobritvi Donat Cattinove uvodne izjave postalo jasno, da so krščanski demokrati odločeni raje iti na predčasne volitve kot pa jih sprejeti v vlado.
V	velikem precepu so socialisti. Povsod drugod v svobodnem svetu bi odklonili sodelovanje s komunisti. Samo v Italiji pa so prav oni tisti, ki najbolj vztrajajo na tem, da se sestavi vlada narodne enotnosti, v kateri seveda komunistov ne bi smelo manjkati. Ker je vodstvo socialistov že pred kongresom Krščanske demokracije sprejelo sklep, da bo takoj po kongresu nehalo podpirati Cossigovo vlado, se zdi, da je vladna kriza neizogibna.
Seveda je tako ravnanje sila neodgovorno. Vreči vlado, ki se je kljub omejeni možnosti delovanja kar uspešno soočila s premnogim problemom zato, da se pomaga komunistom na oblast, pomeni demokraciji kopati grob, v katerega pa bodo prvi pokopani prav tisti, ki so ga izkopali. Da jasno povemo: prvi na vrsti bodo socialisti. Še povsod, kjer so komunisti prevzeli oblast, se je tako zgodilo.
titovo MFantje izpod Grmade" v Rimu
KATEHEZA IN LITURGIJA
V današnjih dneh in to zlasti po II. vatikanskem cerkvenem zboru se je Cerkev še bolj zavedela svojih dolžnosti za evangeli-zacijo in za delitev zakramentov, saj gre za dolžnosti, ki so njene in nenadomestljive. To nam Cerkev potrjuje s trudom, ki ga vlaga v liturgično obnovo in v obnovo kateheze.
Papež Janez Pavel II. nam je z nedavnim dokumentom, ki ima naslov »Podajanje kateheze«, dal v roko izredno pomembno, popolno in prepričljivo sintezo vsega, kar je potrebno za uspešno katehezo, za uspešno poučevanje verouka.
Italijanski škofje so se v zadnjem času zelo zavzeli za katehezo in liturgijo. Škofje stalno, jasno in odkrito učijo: vera deluje po ljubezni, ker je »vera brez del prazna«, »ker je sama zase mrtva« (Jak 2, 17, 20); vera raste po božji besedi in po njenem oznanjevanju ter se krepi po stalnem in vztrajnem obisku svete maše in prejemanju zakramentov, s poslušanjem božje besede in z molitvijo.
Kateheza in liturgija sta prva izraza verskega življenja, kakor sta dihanje in hrana podlaga za zdravje in človeško udejstvovanje.
Kateheza in liturgija odgovarjata potrebam krščanskega organizma, saj hranita korenine nadnaravnega življenja, sta vir moči za vemo dušo, za evangeljsko pričevanje in za službo cerkveni skupnosti.
Obe sta med seboj tako trdno povezani, da tvorita enoto. Kateheza razlaga liturgične resnice, liturgija pa nam pomaga doživljati verske resnice. Božja beseda se oznanja v liturgiji in tako je liturgija stalna kateheza.
Zdi se mi zato važno, da pokličem v spomin nekatere važne naloge cerkvene skupnosti, ki se opirajo na katehezo in liturgijo pri skrbi in delu za svetost Cerkve in za rešitev sveta.
KATEHEZA ZAKRAMENTOV
Sedem zakramentov je postavil Bog za naše novo življenje, ki nam ga posreduje Kristus. Zakramenti označujejo najvažnejše postaje našega življenja, ustrezajo našim osnovnim potrebam, krepijo vsa naša razpoloženja, razvijajo nadnaravni organizem in ga vedno lepše pripravljajo na srečanje z Bogom, na pričevanje za Kristusa, na službo ljubezni.
V tržaški škofiji so že bila dana nekatera pravila za krst, birmo in evharistijo. Vsak naj se zato tega, kar smo skupno premislili in določili, tudi vestno drži; so-bratje župniki in vsi duhovniki, ki so skupaj s škofom prvi odgovorni za katehezo, naj zvesto in natančno izvršujejo, kar je določeno. Korist, ki jo hočemo doseči, je tako važna, da ne dopušča osebnih in samovoljnih poti. Samovoljno ravnanje vznemirja vernike in zbuja škodljive primerjave ter ustvarja mučno neugodje.
Potrebna je posebna pozornost za zakrament svetega zakona. V vsaki župniji ali pa v več župnijah skupaj naj se vršijo primerni tečaji za pripravo na zakon.
Bolniško maziljenje je treba pravilno osvetliti. To je zakrament pristnega očiščenja, krepitve in upanja. Tako so ga pojmovali že v apostolskih časih; danes ga znova uveljavljajo v vsej njegovi vrednosti po novem obredu in novih predpisih za podeljevanje.
BOGOSLUŽNO CERKVENO LETO
Svetovno božjo zgodovino in vse božje posege v to zgodovino doživlja Cerkev v teku cerkvenega leta, od adventa pa do zadnje nedelje pred adventom.
V cerkvenem letu se nam predstavljajo poti, ki jih je Bog izbral, da odreši človeka od greha, »da bi bil božji Človek popoln, za vsako dobro delo pripraven« (2 Tim 3, 17).
V tej živi in stvarni šoli, iz katere prihajajo številne pobude, psihološki namigi In poučni prijemi, najdemo dovolj sredstev, da z njimi lahko pomagamo na poti do Boga verniku, ki ga spremlja Kristusov Duh in vodi roka njegove Cerkve.
Razni časi cerkvenega leta, kakor so veliki prazniki, godovi Matere božje in svetnikov, dajejo neizčrpne možnosti za oznanjevanje krščanskih resnic in za uveljavljanje evangeljskega nauka.
Krščanska skupnost, posebno še župnijska, naj se resno z vsemi najboljšimi močmi zavzema za cerkveno leto: ga skuša spoznati, se poglablja v njegov pomen, ga premišljuje, živi in ga oživlja z vsemi možnimi sredstvi.
V cerkvenem letu zavzema zlasti nedelja posebno vlogo. Zadnji koncil pravi: »Velikonočno skrivnost, ki se po apostolskem izročilu opira na dan Kristusovega vstajenja, obhaja Cerkev vsak osmi dan; ta dan
se po pravici imenuje Gospodov dan ali nedelja«.
V	Italiji so izračunali, da prihaja k maši od 15 do 20 milijonov vernikov. Pri nas so odstotki obiskovalcev nedeljske maše verjetno manjši. Toda tu v Trstu je nedeljska maša trenutek, ko se zbere največ vernikov. Nedeljska pridiga je za večji del kristjanov edina priložnost za stalno katehezo ali verski nauk.
Kakšne duhovne in družbene zaklade predstavlja nedeljska liturgija! To je trenutek stalnega prerojenja Cerkve kot božje družine. In iz obreda in liturgičnih kretenj bi moral res odsevati zgled prave krščanske skupnosti.
Kolikor bolj se bomo zavedali, da je nedeljska maša srce in središče verskega življenja, toliko bolj se bomo potrudili, da bo maša postala res srečanje, po katerem vsi hrepenijo, se ga vsi veselijo in ob njem iščejo pobude za vse pastirsko delo.
življenje ugaša
Če ne 'bi bilo modernih zdravniških po-močkov, kot so npr. umetne ledvice, 'bi Tito že moral podleči naravnemu razvoju bolezni. Tako pa je doslej zdravnikom uspelo, da so ga ohranili pri življenju, čeprav se vsi zavedajo, da pride do usodnega razpleta lahko vsak hip. Že 50 dni traja borba zdravnikov s smrtjo in treba jim je priznati, da so se izkazali za prave čudodelnike, saj imajo opraviti z 87-letnim bolnikom, ki trpi na sladkorni bolezni, na prebavnih motnjah, ima težave s srcem, ledvice ne delajo več, te dni se je pridružila še pljučnica, in k temu še odrezana noga.
Medtem pa čaka v Ljubljani na stranskem tiru Titov »Modri vlak«. Vlak, ki ga je ponesel po Jugoslaviji in tudi v inozemstvo, bo to pot opravil zadnjo pot: svojega gospodarja bo ponesel v Beograd, kjer je že vse pripravljeno za pogrebne svečanosti.
RAZNO
Spor zaradi avtoceste v Čestohovi
Med cerkvenimi in civilnimi oblastmi v Čestohovi na Poljskem je nastal spor zaradi avtoceste, ki bi zelo ovirala dohod k Marijinemu svetišču. Ta spor se je sedaj poravnal. Cesto so tako začrtali, da bosta ostala svetišče na Jasni gori in velika planota pred njim nedotaknjena. Pod cesto bodo tudi zgradili dva dovolj velika prehoda za množice romarjev, ki se iz mesta zgrinjajo proti svetišču. Do sporazuma je menda prišlo na papeževo posredovanje. Čestohovsko svetišče se pripravlja na 600-letnico, ki jo bo praznovalo 1982. Poljaki upajo, da bodo tedaj spet doživeli obisk Janeza Pavla II. »Protimarijanska cesta« bi bila takrat zelo neprijetna zadeva.
Sv. pismo v petih jezikih
Belgijski benediktinci so pripravili sveto pismo, ki je vzporedno natisnjeno v petih jezikih in sicer hebrejskem, grškem, latinskem, angleškem in francoskem. To daje možnost, da se takoj opazi, kje se je besedilo spremenilo ali oddaljilo od izvirnega jezika. Delo je izšlo v petih knjigah, ki štejejo skupno 1.200 strani. Knjiga bo prihranila mnogo zamudnega iskanja strokovnjakom sv. pisma.
★
■	Na volitvah v Kanadi je liberalna stranka, ki jo vodi 60-letoi Elliott Trudeau, prejela absolutno večino poslanskih sedežev. Osvojila jih je namreč od 282 kar 146. Konservativna stranka, ki je bila do sedaj na oblasti, je dobila 103 sedeže, nova demokratska stranka (socialistično usmerjena) Da 32.
Iz Slovenije
Dr. Lojze Šuštar novi ljubljanski nadškof
Papež Janez Pavel II. je sprejel odstop ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki je vodil ljubljansko škofijo od 5. aprila 1964, v škofa pa je bil posvečen 7. aprila 1963. Lani 28. septembra je dopolnil 77 let življenja.
Na njegovo mesto je imenoval stolnega kanonika prelata dr. Alojza Šuštarja, razgledanega strokovnjaka v bogoslovnih vedah. Novi nadškof se je rodil 14. novembra 1920 v kraju Grmada pri Trebnjem na Dolenjskem. Po enoletnem bogoslovnem študiju v Ljubljani je odšel na teološki študij v Rim, kjer je bil gojenec Germanika in bil tam 1. novembra 1946 posvečen v duhovnika. Iz zdravstvenih razlogov se je nato preselil v Švico. Več let je poučeval kot profesor na škofijski gimnaziji v mestu Schwyz, nato pa je postal škofov vikar prostrane škofije Chur v vzhodni Švici. Tu ga je doletelo tudi imenovanje za tajnika evropskih škofovskih konferenc.
Leta 1977 se je vrnil v domovino. Že takrat se je govorilo, da bo novi ljubljanski nadškof. Kmalu je bil imenovan za kanonika. Dr. Pogačnik mu je poveril birmo-vanja, razne slovesnosti, obenem pa je veliko predaval. Rad je prihajal tudi k nam na Tržaško in Goriško, se udeleževal srečanj zamejskih duhovnikov, vodil zanje duhovne vaje ter predaval ob raznih priložnostih. Še ta teden je Imel v ponedeljek 25. februarja v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu predavanje »O osebni in socialni razsežnosti odgovornosti«.
Tudi zamejski Slovenci se skupaj z matično domovino veselimo, da je dobila tako sposobnega in uglednega novega metropolita. Želimo mu, da bi vodil slovensko Cerkev kar najuspešneje in mnogo let.
tedim on rm
■ Kakor je že običaj, se je tudi letos sv. oče Janez Pavel II. srečal ob začetku postnega časa z rimsko duhovščino. Srečanje je bilo za zaprtimi vrati in časnikarji do njega niso imeli dostopa. Sedem predstavnikov iz vrst rimskega klera je podalo sedem poročil o stanju dušnega pastirstva v sedežu krščanstva. Dva od poročevalcev sta se zavzela za sklicanje nove rimske sinode. Prva je bila leta 1960 pod papežem Janezom XXIII., a je bila slabo pripravljena in ni prinesla kakih sadov, saj jo je nato zasenčil II. vatikanski koncil. V Rimu je 5.280 duhovnikov, a se jih le L153 bavi z dušnim pastirstvom.
■ V Rimu je trojica teroristov na domu ubila bivšega pripadnika »avtonomij e« 18-letnega Valeria Verbana. Napadalci so vdrli v stanovanje, zvezali starše, počakali mladeniča, da se vrne domov in ga nato hladnokrvno ubili. Ubiti Verbano se je zadnje čase odtrgal od avtonomističnega gibanja in zopet pridno študiral. Opustil je tudi stara prijateljstva. Lani je bil obsojen na dve leti in osem mesecev zapora zaradi nezakonite posesti orožja, na prizivni razpravi pa spuščen na začasno svobodo.
■ V Bruslju je bil podpisan med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo nov sporazum o sodelovanju, ki je širši od doslej veljavnega, kateri pa je zapadel že leta 1978. V uradnem sporočilu izvršne komisije EGS je rečeno, da sporazum »upošteva položaj Jugoslavije kot neuvrščene, evropske in sredozemske države, članice skupine 77 držav v razvoju«. Ta sporazum naj bi omogočil zmanjšanje primanjkljaja jugoslovanske trgovinske bilance z državami EGS. Dovoljen bo namreč izvoz okrog 60 jugoslovanskih industrijskih proizvodov brez carine. Jugoslavija bo tudi mogla izvažati v države EGS večje količine mesa, vina in tobaka. Sporazum še predvideva izboljšanje pogojev za jugoslovanske delavce, zaposlene v EGS ter finančno pomoč več kot 230 milijard lir, ki jo bo EGS tekom petih let dodelila Jugoslaviji.
■ Grška petrolejska ladja »Irene Serena-tos«, ki je bila usmerjena v Trst in je vozila 100.000 ton surove nafte, se je potopila, potem ko je na njej izbruhnil požar, blizu pristanišča Pilos na grškem Peloponezu. Od 31 članov posadke pogrešajo dva mornarja.
■ Severnoameriški zunanji minister Cy-rus Vanče je pretekli teden obiskal štiri zahodnoevropske prestolnice Bonn, Rim, Pariz in London. Glavni predmet pogovorov je bila nevtralizacija Afganistana. Medtem ko so Vanceova stališča naletela na zadržan sprejem v Zah. Nemčiji in Franciji, sta pa italijanska in britanska vlada pokazala veliko razumevanje za severnoameriške pobude, med njimi za bojkot olimpijskih iger v Moskvi.
■ 20. februarja je potekel rok, ki ga je postavil severnoameriški predsednik Carter za udeležbo ZDA na letošnjih olimpijskih igrah. Ker ni do tega roka sovjetska vlada odpoklicala svojih čet iz zasedenega Afganistana, je ameriška vlada sporočila, da je postal njen bojkot nepreklicen.
■ V afganistanskem glavnem mestu Kabulu je prišlo do krvavih protisovjetskih manifestacij. Več tisočev ljudi je po mestnih ulicah zahtevalo umik sovjetske vojske iz države. Sovjetska tiskovna agencija je te nerede potrdila, pripisala pa jih je »brezvestnim agentom Vel. Britanije, ZDA, Pakistana in Kitajske«.
»In vsaka stezica popelje v Rim...« poje Oton Zupančič. Tudi »Fante izpod Grmade« je popeljala. Ta »stezica« je rimska slovenska skupnost »A. M. Slomšek«, ki že 18. leto zbira rimske Slovence in jih povezuje ob molitvi, slovenski besedi in pesmi. Vsak mesec se srečujejo v hiši v ulici Botteghe Oscure 42, da so tam pri slovenski maši -in da se po maši srečajo v dvorani, si izmenjajo nekaj misli, dobijo slovenske časopise in revije in tudi kako zapojejo.
Že nekaj let je tudi navada, da enkrat na leto povabijo medse kako skupino iz zamejstva, da jim zapoje ali zaigra. Tako so bile njihovi gostje že razne zamejske skupine: zbor Lojze Bratuž iz Gorice, Šte-verjanski godalni ansambel, društvo iz Li-buč na Koroškem z Milko Hartmanovo in še drugi.
Letos je prišla vrsta na »Fante izpod Grmade«. Čeprav je dokončno vabilo prišlo pravzaprav pozno, se fantje niso ustrašili in vabilo sprejeli. Tako so se odpravili na pot v petek 22. februarja zvečer. V Rimu so prenočevali v Sloveniku. Vreme so imeli nadvse ugodno, vodič, ga. Česnikova jih je prav po vojaško vodila od spomenika do spomenika, od Koloseja do Piazza di Spagna ter s strokovnjaško podkovanostjo hotela iz njih napraviti strokovnjake tudi v poznavanju rimskih starin. Koliko ji je to uspelo, bodo pokazali »izpiti« v gostilni pri Sobanu v Jamljah.
KONCERT ZA ROJAKE
Nedelja dopoldne je bila določena za obisk sv. Pavla in sv. Petra ter za avdienco na trgu sv. Petra. Tudi to so izpeljali pod drugim manj strokovnim vodstvom, a saj sv. Peter in Pavel ter papež Wojtyla govorijo sami. Med avdienco na trgu sv. Petra so nekateri stegovali svoje že itak
dolge postave, da bi jih ujela televizija, a ne vem, če so v tem uspeli.
Popoldne so bili točni kot ura na via Botteghe Oscure; gre za poslopje tik ob sedežu PCI. V njem je privatna gimnazija, ki jo vodijo neke redovnice. V tej hiši je bila najprej nedeljska maša, ki jo je ob koncelebriranju msgr. Jezernika in treh duhovnikov, gojencev Slovenika, imel dr. Kazimir Humar, ki je zbor spremljal.
Po maši je v dvorani sledil nastop. Koncert sam je najavil tudi rimski tednik Porta Portese v petek 22. februarja v italijanščini in slovenščini: tednik izhaja v
40.000	izvodih in je najbolj bran tednik v Rimu. Rimskih Slovencev se je nabralo lepo šteivilo. Seveda bi jih bilo lahko še več za tako priložnost, saj ne manjka slovenskih monsignorjev, profesorjev, redovnikov in redovnic v Rimu. Vsaj enkrat na leto bi se lahko spomnili, da so tudi oni Slovenci in da spadajo v slovensko rimsko skupnost.
Fantje so se na koncertu lepo predstavili in uspešno zapeli 14 pesmi. Najbolj so užgale znane Zdravljica, Žabe in Vipavska. Ljudje pač pridejo na take koncerte predvsem zato, da slišijo znane in melo-diozne pesmi, ne pa toliko nove ali visoko umetne.
SREČANJE V SLOVENIKU
Po koncertu je bilo v Sloveniku srečanje z odborniki društva »Slomšek« in hišnimi gojenci. Tu so se grla še bolj odprla in srca tudi. V prijetnem vzdušju je minil večer, ob katerem je pel slovenske pesmi tudi inž. Caccamo, Sicilijanec po rodu, a velik prijatelj rimskih Slovencev, ki se je ob ženi iz Dornberka tudi sam naučil slovenski.
Še nekaj vtisov s tega obiska bomo povedali prihodnjič.
IL CANTO SLOVENO A ROMA
DOMENICA 24 FEBBRAIO 1980, ORE 17,15 IN VIA DELLE BOTTEGHE OSCURE, 42
Si esibira il coro «Fantje izpod Grmade» di Aurisina (Trieste)
II Concerto e organizzato dalla Comunita Slovena «A.M. Slotnsek» di Roma. Alle ore 16,30, prima delPinizio del concerto, sara celebrata la santa messa in lingua slovena accompagnata dai canti
Tutti Benvenuti - ingresso libero!
SLOVENSKA PESEM V RIMU
V NEDELJO 24 FEBRUARJA 1980, OB 17,15h
V VIA DELLE BOTTEGHE OSCURE, 42
Nastopajo «Fantje izpod Grmade» z Nabrežine
Koncert organizira Rimska Slovenska Skupnost «A.M. Slomšek«
Predhodno bo v cerkvi nad dvorano ob 16,30 v slovenščini sv. maša s petjem
Vsi dobrodošli - vstop prost!
Srečanje škofovTreh Benečij
Sestali so se v Villa Immacolata di To-reglia, kjer je bil ob tej priložnosti umeščen bronast kip papeža Janeza Pavla I., ki se je kot beneški patriarh večkrat mudil v tej hiši.
Škofje so izrekli svojo polno solidarnost z msgr. Bortignonom, škofom iz Padove, ker je pogumno branil pravico do življenja in obsodil splav, zaradi česar je bil tožen pred sodiščem. Tudi so obsodili terorizem ter izrazili svoje obžalovanje zaradi umora prof. Bacheleta. Beneški patriarh je poročal o vprašanjih, ki jih je nedavno obravnaval svet italijanske škofovske konference kot so duhovnost škofijskih duhovnikov, konkordat s pridruženimi problemi (šola, družina, cerkvene ustanove), katoliški tisk, zlasti dnevnik »Avvenire«. Škofje so nato poslušali poročilo zastopnikov katoliških tednikov iz Treh Benečij. Msgr. Cunial je predočil smernice in predloge za teološko oblikovanje laikov. Škofje so se srečali tudi z delegacijo redovnic, ki imajo svojske probleme. Ob zaključku konference so bili imenovani delegati za posamezne komisije. Goriški nadškof Co-colin bo še naprej vodil komisijo za družbeno obveščanje, videmski nadškof Bat-tisti pa komisijo za družbena vprašanja in delo.
Anketa o verskem življenju italijanskih otrok
Italijanski tednik »La Famiglia cristia-na« prinaša podatke ankete o verskem žia'-Ijenju italijanskih otrok v starosti od 8. do 12. leta. Podatki kažejo, da starši malo sodelujejo pri verskem udejstvovanju njihovih otrok. Samo 9% otrok se z očetom ali z materjo pogosteje pogovarja o verskih vprašanjih, kar 61 % pa nikoli. Skup-
na molitev v družini je skoraj nepoznana. Samo 20 % staršev redno spremlja svoje otroke k nedeljski maši. Mašo obiskuje 64 % otrok te starosti. Približno ena četrtina anketiranih otrok redno moli zjutraj in zvečer.
Milanska stolnica v nevarnosti
Milanski stolnici škoduje veliki promet, ki povzroča tresenje tal, kar se prenaša tudi na zgradbo. Še večjo nevarnost pa predstavlja smog, ki napada številne kipe na strehi stolnice. Od nekaterih kipov so se odtrgali že celi marmornati kosi. Prav to dejstvo je opozorilo na grozečo nevarnost. Stolnica je stara 600 let.
Velike slovesnosti v rojstnem kraju sv. Benedikta
Leta 480 sta se rodila sv. Benedikt in njegova sestra sv. Sholastika. Letos je torej 1500 let od njunega rojstva. Posebno poznan je sv. Benedikt, oče zahodnega meništva. Ustanovil je benediktinski red, kateremu je dal za osnovo pravilo: Ora et labora (moli in delaj). Po njegovih pravilih so se ravnali ustanovitelji raznih drugih redov. 23. marca bodo v Norcii, v rojstnem kraju, velike slovesnosti. Napovedano je, da se jih bo udeležil tudi sv. oče, ki se bo takrat tudi srečal s prebivalci Valnerine, ki jih je lani hudo prizadel potres.
Jezuiti v Latinski Ameriki
Prvi jezuitski duhovniki so prišli v Latinsko Ameriko že leta 1549. Poslal jih je tja sam ustanovitelj družbe sv. Ignacij Lo-jolski. Zadnje statistike pravijo, da je danes v 22 deželah Latinske Amerike 3.700 jezuitskih redovnikov. Vodijo semenišča, univerze in druge šole.
Sestanek z nadškofom Cocolinom
Predsednik slovenskega področja gori ške nadškofije in dekan Marjan Komjanc je sklical za nedeljo 24. februarja sestanek slovenskega področja, na katerega so bili povabljeni člani slovenskega področnega sveta, člani župnijskih pastoralnih svetov, cerkveni ključarji, predstavniki društev, redovniki in redovnice, pa tudi ostali verniki. Sestanek je .bil v Zavodu sv. Družine. Namen tega sestanka je bil povabljene seznaniti s škofovim obiskom slovenskih župnij goriške nadškofije, ki se bo pričel letošnjo jesen. Sestanka se je udeležil tudi sam nadškof Cocolin.
Najprej so navzoči zmolili dnevno uro in poslušali duhovno misel. Temu je sledilo branje zapisnika zadnje seje. Nato je povzel besedo g. nadškof. Dejal je, da je za uresničitev koncilskih smernic potrebno sodelovanje s škofom. Tudi škofov obisk po župnijah lahko k temu veliko pripomore in je zato važen dejavnik verske prenove v škofija. Škof je apostol, ki se ob obisku srečuje s svojim ljudstvom, ki mu je bilo zaupano. Škof želi, da bi verniki z njim delili dušnopastirske probleme. Obenem želi spoznati, kako krščansko občestvo živi svojo vero v Kristusu. Seveda je treba tako srečanje s škofom pripraviti. Po vseh župnijah naj bi se sestavile skupine oseb, da proučijo stanje v župniji, odkrijejo pereče probleme in izrazijo želje. Sad tega proučevanja naj bo poročilo, ki naj se škofu izroči pred njegovim obiskom. Nato je g. škof razložil potek obiska. Rad bi se v župniji srečal s šolarji, birmanci, delavci, s krajevnimi predstavniki (če to želijo). Velik poudarek polaga g. škof na bogoslužno obhajanje zakramenta sprave (sv. spovedi) in na ob-čestveno sv. mašo v nedeljo ob zaključku obiska. Seveda pa se z obiskom vsa prenova ne sme zaključiti, ampak nadaljevati. Najslabše bi bilo, če bi. se obisk končal tako ,kot da se v župniji ni nič dogodilo.
Po škofovih besedah se je razvila plodna debata, škofov vikar msgr. Oskar Simčič
Občni zbor PD »F.B.
Števerjanski prosvetni delavci so letos počastili .Prešernov dam . na svojstven način. Zbrali so se namreč v soboto 9. februarja na rednem občnem zboru v Sedejevem domu in skupno pregledali svoje dveletno delo na kulturnem polju. Temu primerna je bila tudi udeležba, ki je bila zelo velika, zlasti kar zadeva mladino, saj je bila spodnja dvorana števerjanskega Doma popolnoma zasedena.
Občni zbor je odprl dosedanji predsednik Simon Komjanc, ki je pozdravil vse prisotne člane, prijatelje in goste. Podal je nato splošno poročilo o delu društva tako na področju Števerjana kot v okviru Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriškem in Sveta slovenskih organizacij v Furlaniji-Julijski krajini. Poudaril je zlasti zavzetost nekaterih članov in skupin, ki vneto delujejo na tem področju, kar seveda nudi potrebno oporo vsem tistim silam, ki se zoperstavljajo asimilaciji in odtujevanju našega človeka in zlasti mladine tako na narodnem kot na verskem področju.
Tajnica Anka Cernic se je posebno zaustavila ob večjih kulturnih prireditvah, ki jih je društvo ali samo ali z drugimi organizacijami priredilo. Na dlani je, da je bil med vsemi najvažnejši zamejski festival, ki se je razvil v eno naj večjih in najpomembnejših manifestacij v našem zamejstvu. Podčrtala je nadalje dejstvo, da je bila stalna skrb dosedanjega odbora sodelovanje v sklopu Zveze slovenske katoliške prosvete, kar je prišlo do izraza tako na skupnih rednih sejah kakor pri drugih akcijah.
O finančnem stanju je podala kratko poročilo blagajničarka Cvetka Klanjšček. Sledila so nato poročila načelnikov nekaterih odsekov ali skupin, ki delujejo v okviru društva. Tako je za mešani zbor spregovoril Herman Srebernič, ki je zlasti poudaril razveseljivo akcijo nekaterih mladincev, ki so dodobra poživili pevsko življenje s tem, da so v okviru zbora ustanovili mali odbor, ki bo stal dirigentu ob strani ter skrbel za organizacijo vaj in drugega. Prvi pozitivni rezultati se že vidijo ob pripravi za nastop na bližnji reviji Primorska poje.
G lepih uspehih ansambla »L. Hlede« je spregovoril vodja sam, tj. Lojze Hlede, ki ,ie zlasti omenil uspelo gostovanje po ZDA m načrtovano potovanje v Belgijo aprila letos.
Alenka Černič je podala poročilo o Šte-ver.ianskem kvintetu, katerega duša je Marko čemic in se z veliko vnemo pripravlja na bližnje nastope. Rinaldo Dornik, predsednik športnega odseka, je izne-
je dejal, da je bil v preteklosti škofov obisk predvsem uradna inšpekcija župnikovega poslovanja, sedaj pa zadeva nas vse. Ne smemo ostati pri starih oblikah in starem mišljenju. To bi bila naša poguba.
Precej razgovora je bilo o tem, kako pripraviti obisk v narodnostno mešanih župnijah. Msgr. Kretič je zastavil vprašanje, kdo naj v devinski župniji pripravi anketo, ker spadajo verniki italijanske narodnosti pod Tržič. Bogoslužje naj bo vsekakor ločeno, ker pride drugače do raznih negodovanj. Dr. Markuža je poudaril, da so Slovenci v sesljanski župniji avtohtoni, bivši italijanski begunci, ki živijo zlasti v naselju .Sv. Mavra pa še vedno izolirani. Ni prostora za verska srečanja. Potrebno bi bilo najprej kulturno spoznavanje med obema skupnostima. Šele potem bo moglo priti do sodelovanja na verskem področju. Trpke besede so bile izrečene tudi na način, kako je potekel škofov obisk v narodnostno mešanih župnijah. V Ločniku, pri Madonnini, v Rrminu, v Ronkih in še kje drugje je mnogo Slovencev, pa so jih domači dušni pastirji ignorirali kot da jih ni. Ko se je zadnje tedne spet oživilo vprašanje ustanovitve slovenske župnije v Gorici (sedaj je le duhovni ja) je spet pri; šlo do nezaslišanega nasprotovanja s strani italijanskih predstavnikov v škofijskem duhovniškem svetu. Samo redovniki so bili izjema.
Na koncu sestanka je bilo rečeno, naj izvršni odbor pripravi pravila za slovensko področje. Tudi je bilo slišati pritožbe, kako se rešujejo gospodarska vprašanja v naših župnijah mimo interesov in proti interesom našega občestva. Tudi to naj bi se vključilo v sklop problemov ob škofovem pastoralnem obisku. Končno je eden od navzočih postavil piko na »i«: premalo se razgovarjamo o duhovni pripravi tega obiska. Pa je prav ta bistvene važnosti, če hočemo, da bo obisk uspel. Še vedno drži, da ni nič tisti, ki seje ali zaliva, temveč je vse tisti, ki daje rast — Bog. - jk
Seilei" v Števeriann
sel poleg poročila o delovanju še nekatere konkretne misli in probleme o športnepi udejstvovanju naše mladine.
Anka Černič je kritično označila skromno voljo nekaterih staršev kar se tiče otroškega zbora. Nujno je, če želimo, da bo otroški zbor nadaljeval tako uspešno kot doslej, da se tudi starši sami nekako vključijo s tem, da poskrbijo za redno obiskovanje vaj njihovih otrok.
O »Števerjanskem vestniku«, ki gre v dvajseto leto izhajanja, je podal nekaj misli Marjan Terpin, ki je zlasti poudaril izredno vlogo in dobro voljo Zvonkota Simčiča, kateri poskrbi vsak mesec, da Vestnik pride do naših družin. Seveda je tudi nujno, da se tisti, ki so za to sposobni bolj zavzamejo, vsaj kar se tiče korigiranja, ker so včasih nekateri sestavki preveč površno nametani in bo treba zato posvetiti več pažnje temu delu. Ker je bil tajnik novoustanovljenega Fotokluba Niko Klanjšček zadržan, je Marjan Terpin podal še kratko poročilo o tem odseku.
Občnemu zboru so prisostvovali tudi predstavniki mešanega zbora iz Rupe, Mirko Špacapan kot predstavnik Združenja cerkvenih pevskih zborov, ki je tudi iznesel več konkretnih idej, dr. Kazimir Humar kot predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete, števerjanski župan Stanislav Klanjšček, ki je s svojim posegom prikazal skrb občinske uprave za kulturno rast naših občanov in zlasti pohvalil društvo za plodno delovanje, ter Aleš Komjanc kot predstavnik števerjanskega pastoralnega sveta.
Po debati, v katero so posegli številni prisotni s konkretnimi predlogi, so se vršile volitve, na katerih so izvolili nov 20-članski odbor. Na prvi seji so nato izvolili predsednika in si razdelili ostale funkcije.
Za predsednika je bil izvoljen Simon Koimjanc. Podpredsednik je Ivan Mužič, tajnik Stanko Škorjanc, organizacijski tajnik pa Zvonko Simčič. Ostali člani odbora so Pavel Srebernič, Nives Gravnar, Cvetka Klanjšček, Jožica Simčič, Ivan Vogrič in Jelko Komjanc. V širšem odboru pa so še Damjana Komjanc, Damjan Terpin, David Pintar, Anica Gravnar, Aleš Pintar, Giorgio Marega, Martin Srebernič, Florjan Lango, Klavdij Fattore, Marko Terčič, Jolanda Komic, Anka Černič, Alojz Hlede, Marko Černič, Marjan Terpin, Rinaldo Dornik in Niko Klanjšček.
Življenjski jubilej
Ob 80-letnici rojstva Filomene Urdih vd. Pipan iz Sesljana ji iskreno čestita nečak Lucijan z družino.
Tečaj v pripravo na krščanski zakon v Marij anišču na Opčinah
Kot vsako leto bo tudi letos tečaj neposredne priprave na krščanski zakon. Pričel bo v tednu po 9. marcu in bo trikrat tedensko v Marijanišču na Opčinah: ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 20,15. Predavali bodo zdravnik, poročene osebe, zakonski pari, psiholog in duhovnik.
Vsak trezen človek se mora živo zavedati, da je krščanski zakon silno važna zadeva in da se je treba nanj resno pripraviti in premisliti. Tečaj ima namen pomagati mladim, da se zamislijo v velike probleme, odgovornost, pogoje za srečen zakon. Prosimo naše bralce, da obvestijo prijatelje in znance o tečaju in jih lepo povabijo na tečaj.
Za pojasnila se obrnite na telefon št. 226117 ali 211113.
Slovenski duhovniki na Tržaškem
Prireditev šole »Fran Erjavec« v Rojanu
Na res zadovoljiv način je rojanska šola »Fran Erjavec« v soboto 23. februarja v Marijinem domu .proslavila dan slovenske kulture. Dr. France Prešeren bi bil gotovo vesel, če bi videl, koliko lepega so v njegov spomin dijaki postavili na oder.
Pomen prireditve je orisal predsednik šolskega sveta Adrijan Semen. Nato se je razvrstil bogat spored. Dijaki in dijakinje so v slovenščini, italijanščini in angleščini recitirali Prešernovo pesem »Vrba«. Šolski zbor je pod vodstvom prof. Canziani dovršeno zapel vrsto pesmi.
Sledila je Linhartova dvodejanka Županova Micka, ki prihaja na slovenske odre že 190 let. Izvedba je bila zelo dobra. Vsi nastopajoči so lepo podali svoje vloge in ob koncu želi dolgotrajno ploskanje. Igrali so dijaki tretjega razreda. Pripravila jih je prof. Lučka Peterlin-iSusič. Ob koncu nas je razveselil šolski glasbeni ansambel pod taktirko J. Grudna.
Udeležba je bila zelo številna. Prireditev sama bi zaslužila, da bi še kje prišla na oder. - SZ	f
Verski dnevi v Nabrežini
Vršili se bodo kot priprava na veliko noč in bodo v naši župniji s sledečim sporedom:
V sredo 5. marca ob 20. uri bo med mašo prvi igovor in po maši konferenca za zakonce v cerkvi, zlasti še za starše šolske mladine.
V četrtek 6. marca bo zjutraj ob 8.30 maša z govorom (prav tako v petek in soboto). Popoldne od 15.30 srečanje z osnovnošolsko mladino ter z otroki, (ki jih pripeljejo mamice; vsak z eno rožo! Zvečer ob 20. uri maša ob spremljavi ansambla »Galebi« in z govorom za vse, zlasti za mladino; po maši srečanje za mladino (g. Tone Bedenčič; diapozitivi, družabnost...)
V petek 7. marca ob 15.30 pobožnost za bolnike lin starejše v cerkvi, potem zakuska v župnišču. Zvečer ob 20. uri maša in govor za vse, zlasti za moške; med mašo poje zbor »Fantje izpod Grmade«. Po maši konferenca za moške v cerkvi in srečanie
v	župnišču, družabnost...
V soboto 8. marca bo od jutranje maše dalje priložnost za velikonočno sv. spoved. Zvečer ob 19. uri maša in govor za vse; poje domači zbor; na koncu pa še tri pesmi dekliškega zbora »Igo Gruden«. Pa še spominske podobice in običajni ofer za potrebe cerkve. Prisoten bo tudi škofov vikar dr. Oskar Simčič iz Gorice. Vse go-
vore, razen v četrtek zvečer, bo imel dobro znani dr. Janez Jenko iz Ljubljane.
Letošnje tržaško romanje
Tržačani bomo letos romali v Lurd. Nekak tih dogovor imamo, naj se romanje ponovi vsakih pet let in to je letos.
Vpisovanje traja do 15. marca. Rok se polagoma bliža h koncu. Letos je dana dvojna možnost: potovanje z letalom, kar prihrani utrudljivo vožnjo z vlakom, a je dražje, ali z vlakom, na voljo bodo ležalniki. Kdor se za to romanje zanima, naj se v bližnjih tednih odloči.
Tudi za romanje v Palestino poteče rok 15. marca. Morda bo število 50 doseženo že prej! Priglasilo se je že precej romarjev.
Dunajska revija »Integral«
»Integral« je revija, ki izhaja na Dunaju že peto leto. V podnaslovu stoji zapisano, da je »torišče za duhovno izmenjavo med Vzhodom in Zahodom«. V njej sodeluje med drugimi tudi neodvisni slovenski publicist Lev Detela.
Pravkar smo prejeli letošnjo drugo številko te zelo pestre in dobro urejevane revije. V spremnem pismu izraža njen glavni urednik Karl Maitz željo, da bi v našem listu opozorili na članke, ki se nanašajo na Jugoslavijo. To seveda radi storimo, saj gre za tehtne prispevke, ki bi zaslužili ponatis in prevod v našem zamejstvu.
Prvi članek je napisal Mihajlo Mihajlov in nosi naslov »Jugoslavija po Titu«. Iz-gledi za demokracijo in človečanske pravice. Drugi članek je prispeval J. F. Bal-vany »Beograjska izjava in Brežnjevova doktrina«. Ogrožene socialistične pridobitve Jugoslavije, članek je zelo zanimiv, saj prikaže, kako je leta 1971 Tito popustil Brežnjevu, kar je prineslo odpor v partijskih vrstah in zaradi česar je prišlo do čistk v vseh šestih republikah. Tretji pomemben članek pa je izpod peresa Leva Detele »Proti množični proizvodnji hlapcev«. Ob ustanovitvi nakonformistične jugoslovanske revije »Satnik« (Ura), za katero je dal pobudo oporečnik Milovan Džilas ter bil tudi obsojen na denarno kazen.
Opozorimo naj še na tri druge prispevke, ki izpričujejo visoko stopnjo razgledanosti. To so spis Heinza Gstreina »En Bog, ena vera, eno človeštvo«. Sveta vojna in odrešenjsko hrepenenje v islamu. Nato članek Karihansa Mullerja »Pričela se je petrolejska vojna«. Politika naftne cene sili k radikalnemu premisleku. In še članek Reinerja Schumacherja »Kartagina je prezračila masko«. Afganistan in sovjetski imperializem. - ej
Koper
Tudi v letu 1979 je koprsko pristanišče potrdilo svoje prvo mesto med kontejnerskimi pristanišči v Jugoslaviji. V zadnjem letu so v Kopru natovorili in raztovorili 55 tisoč zabojnikov, to je 45% več kot v letu 1978. Izgledi za 1980 so prav tako ugodni, tudi zaradi novega in obsežnega terminala, ki je sodobno opremljen in razpolaga z velikim prostorom za skladiščenje. Na področju konvencionalnega prevoza tovorov je pristanišče zabeležilo lani
2.387.000	ton (19 °/o več kot leta 1978). Programi za leto 1980 predvidevajo nov prirastek za 27 %. Pristanišče Koper bo v ta namen vložilo milijardo dinarjev in bo s tem izpolnilo večletni program gospodarske sanacije pristaniškega podjetja.
Dekliški zbor iz Devina in Fantje izpod Grmade priredijo v nedeljo 2. marca ob 17. uri v MAVHINJAH
PREŠERNOVO PROSLAVO
Vabljeni!
Z GORIŠKEGA
Baročni koncert v Attemsovi palači
Na pobudo SKPD »Mirko Filej« v Gorici je v soboto 23. februarja nastopil v palači Attems v Gorici Ljubljanski baročni trio, ki ga sestavljajo Klemen Ramovš (kljunasta flavta), Alojzij Mordej (viola da gamba) in Maks Strmčnik (čembalo).
Spored sobotnega koncerta je obsegal skladbe Frescobaldija, Poša, Loilleta.Hotte-tarra, Handla in Telemanna. Vsi ti skladatelji spadajo v glavnem v baročno obdobje, v tisto evropsko glasbeno smer 17. m 18. stoletja, ki je zapustila neminljive mojstrovine celotni glasbeni zakladnici. Obdobje, ki šteje poleg Bacha in Handla ter Purcella še celo vrsto znanih in manj znanih ustvarjalcev z izredno bogatim glasbenim opusom. In prav nekateri izmed prej naštetih o tem najbolj zgovorno pričajo.
Mladi ljubljanski izvajalci so svoj program zelo tehtno in dognano naštudirali. Skladbe baročnih mojstrov zahtevajo namreč tipično interpretacijo, to še posebej, če jih izvajalci podajo na originalnih inštrumentih (oz. vernih kopijah istih), kot se je to primerilo na goriškem koncertu. Tako smo lahko poslušali skladbe tega obdobja na treh posrečenih inštrumentih 17. stoletja, ki so jih v kopijah izdelali sodobni glasbeni tehniki in nam zelo posrečeno podajajo tiste zvoke davnine, v kateri so nastali.
Naj med posebno posrečenimi izvedbami omenimo zlasti Handlovo Sonato v F-duru s svojimi razgibanimi menjajočimi se stavki ali pa invencijsko bogato Suito v F-duru Francoza Hottetera. Na koncu pa je posebno dinamično in obenem muzikalno sveže izzvenel Trio v F-duru Georga Philippa Telemanna, Bachovega sodobnika, skladba polna vitalnosti in tematske pestrosti.
Mladi umetniki so za svoje interpretacije želi veliko odobravanje. Koncert je bil kot nalašč uokvirjen v za to najbolj primerni goriški palači, iz katere diha — prek velike dvorane s Tominčevimi slikami, aristokratsko opremo ter rafiniranostjo celotne arhitekture in svečanostjo blestečih lestencev — edinstveno vzdušje nekdanjosti. Škoda le, da se marsikdo ni udeležil tega koncerta, saj tovrstnih glasbenih večerov (že zaradi svoje muzikološke vrednosti) lahko le malo slišimo v našem mestu in kulturnem območju nasploh. - Bgsl
Nova pesniška zbirka
V Gorici je te dni izšla nova pesniška zbirka Venceslava Sejavca (psevdonim za goriškega duhovnika Štefana Tonklija) pod naslovom »Nekje studenec žubori«. Je to njegova že deveta zbirka pesmi. Ta zvezek vsebuje 32 pesmi. Enajst jih je obsežen'"n pod naslovom »Ranjena mladost« - 1928. Pesniška zbirka je na voljo v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu ter na upra-
vi	Katoliškega glasa v Gorici. Avtorju pesmi k njegovi neugnani zavzetosti za slovensko besedo od srca čestitamo.
Pok. Zinka Jež-Lapanja
V ponedeljek 25. februarja smo pospremili k večnem upočitku učiteljico v pokoju Zinko Lapanja roj. Jež. Doma je bila iz Idrije, kjer je bilo tudi njeno prvo učiteljsko mesto. Kot drugi učitelji je morala za časa fašizma v notranjost države. Po vojni je s svojim možem Petrom, ki je bil tudi učitelj, poučevala v Štmavru. Svoj P°koj pa je uživala v svoji hiši ob Pevm-skem mostu. Po daljši bolezni jo je v bolnišnici pri Sv. Justu dohitela smrt v 80. letu starosti. Pogreb je bil v cerkvi sv. Ivana, pokopali pa so jo ob možu na pokopališču v Povrni. Hčerki, sestram in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Štmaver
V soboto 23. februarja je v starosti 83 let umrl v goriški bolnišnici Jožef Pintar, posestnik na Gropajšču. Dolgo časa je bil rahlega zdravja, zadnji teden pa ga je bolezen dodobra prijela in mu lepo previde-nemu prinesla smrt. Vaščani so se poslovili od njega pretekli ponedeljek in med pogrebno sv. mašo mu je cerkveni zbor prepeval v slovo.
Vsej družini, zlasti pa sinu Danijelu, ve-roučitelju v Rupi in na Plešivem ter prefektu v Alojzijevišču izrekamo ob izgubi očeta naše sožalje, rajnemu pa želimo večni mir.
Združena otroška zbora »Slomšek« iz Bazovice in »Slovenski šopek« iz Mačkolj sta ob koncu Prešernove proslave v Bazovici zapela tri pesmi pod vodstvom Ljube Smotlak in ob spremljavi Katje Grgič (harmonika)
Stran 4
a.
h’?'.*
Se
Vsako sredo do vključno 19. marca se vrši ob 20. uri v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici
MALI TEOLOŠKI TEČAJ za študente in izobražence
V sredo 5. marca bo govoril prof. Mirko Mahnič iz Ljubljane. Obravnaval bo temo »Zakaj sem kristjan«.
Župnija sv. Ivana - Gorica
Odprtje novega mejnega prehoda
V	soboto 23. februarja dopoldne je bil uradno odprt mejni prehod 2. razreda v ul. sv. Gabrijela, ki je vzpostavil najkrajšo cestno zvezo med Gorico in Novo Gorico. Posluževali se ga bodo lahko pešci, kolesarji in vozači motornih koles. Kasneje bo skozi ta prehod stekel še krajevni avtobusni promet.
Pri odprtju so bili navzoči vidni predstavniki obeh sosednjih občin, dežele Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Italijansko vlado je predstavljal podtajnik v zunanjem ministrstvu Giorgio Santuz. Prvi je spregovoril goriški župan De Simone. Dejal je, da se je z novim prehodom uresničila dolgoletna želja prebivalstva obeh mest. Ta prehod predstavlja dostop do sosedove hiše in vez, ki je pristno naša, skupna last Gorice in Nove Gorice. Obenem je goriški župan izrazil željo, da bi čimprej odprli tudi mednarodni mejni prehod Štandrež-Vrtojba, Vrtojbo pa povezali z dobro cesto s slovenskim glavnim mestom.
Predsednik novogoriške občine Jože Šu-šmelj je omenil, da je tukajšnje prebivalstvo ponovno izpričalo dobro voljo po vsestranskem obmejnem sodelovanju, podpredsednik izvršnega sveta (vlade) SR Slovenije Dušan Šinigoj pa je dejal, da ima novi prehod poleg praktičnega še politični pomen, saj priča o dobrih odnosih med obema državama, še posebej pa med Slovenijo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
Podtajnik v zunanjem ministrsvu Santuz je s svoje strani podčrtal vlogo, ki jo ima Jugoslavija kot neuvrščena država prd ohranitvi miru na svetu. Novi prehod je pomemben tudi zato, ker je s tem prišlo do uresničitve prvega objekta, ki je določen v Osimskih sporazumih.
Pri odprtju sta sodelovali italijanska vojaška godba ter godba milice Slovenije, ki sta zaigrali državni himni ob dviganju odgovarjajočih zastav. Govori so bili prevedeni v oba jezika, kar je tudi po svoje prispevalo k prisrčnosti vse slovesnosti.
Kulturni večer o lepotah Krasa
SKPD »Mirko Filej« v Gorici je v nedeljo 24. februarja pripravilo v Katoliškem domu izredno lep kulturni večer pod naslovom »Kras«. Predsednik društva Viktor Prašnik je na začetku večera pozdravil predvajalca diapozitivov o Krasu dr. Janeza Hohna iz Nove Gorice ter članico Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane Ivo Zupančič.
Dr. Hohn je nudil ob barvnih diapozitivih čudovit umetniški užitek. Človek niti ne sluti, koliko lepote je v našem Krasu. Priti mora umetnik, da jo odkrije in nato pričara pred oči. Iz razjedene kraške skale so vstajali markantni obrazi naših kmetov, iz skromne kmečke hiše so se prikazali razorani obrazi naših mater, ki so jih preizkušnje utrdile v zvestobi do kraške zemlje. Videli smo Kras pomladi, ko se odene z narcisami, v poletju, ko se njiva obogati z žitnimi klasi, v zimi, ko sicer redki sneg prekrije trdoto kraških ograd. Zlasti pa smo zastrmeli nad jesensko barvitostjo, ki je na Krasu najlepša. Kdor jo enkrat doume in razkrije, je ne pozabi več.
V	kratkih odmorih je igralka Iva Zupančič zanosno podala nekaj Kosovelovih in Zlobčevih poezij, ki so bile zelo primerno dopolnilo k prikazanim slikam. V atriju Katoliškega doma je pa naš goriški slikar Andrej Košič razstavil svoje slike, narejene na motiviko kraške pokrajine.
Upravičeno sta bila umetnika deležna tople zahvale navzočih, ki jo je izrekel Ivan Brecelj iz Devina. - zp
Na povabilo Zveze slovenske katoliške prosvete bo v nedeljo 2. marca ob 16.30 gostovalo v Katoliškem domu v Gorici prosvetno društvo iz Globasnice na Koroškem z dramo
KASTELKA
Drama je povzeta po povesti Vlad. Levstika »Gadje gnezdo«. TOPLO VABLJENI!
Napad na zemljo goriških Slovencev
Regulacijski načrt goriške občine je bil deležen že mnogo popravkov, pa tudi mnogo kritik. Vsaka stranka zagovarja svoja stališča. Ta stališča zadevajo in zanimajo tudi nas Slovence, saj gre v pretežni meri za našo zemljo. Najbolj klavrno vlogo je brez dvoma do Slovencev odigrala PCI, klavrno zato, ker na volivn/ih shodih najbolj vneto govori v naš prid, ko pa bi se morala v goriškem občinskem svetu zavzeti za naše pravice dn nuditi podporo našim ljudem, zlasti onim iz Štandreža, ki so prek svojih združenj, organizacij in društev poslali proteste na občinsko upravo, v celoti svoje obljube prezre.
Iz goriškega regulacijskega načria je jasno razvidno, da so največji objekti in infrastrukture določeni za štandreško polje. Tu se gradi veliko obmejno postajališče z razvejanim priključkom cest. če dodamo še zemljišča, dodeljena industrijski coni, se izkaže, da Slovenci na območju goriške občine skoraj nimamo več svoje zemlje. V teku 14 let, to je od 1966, ko se je začel načrtovati goriški regulacijski načrt, je italijanskim strankam uspelo uničiti slovenskega kmeta.
Leta 1966 je nastal tudi konzorcij za industrijsko cono, v katerega je stopila tudi sovodenjska občina. Statut tega .konzorcija je sovodenjski občinski svet odobril v septembru istega leta, le svetovalec SDZ Mirko Hmeljak se je vzdržal. V takratni kroniki beremo: »Svetovalec Friderik Hmeljak je nasprotoval ustanovitvi konzorcija ter pripomnil, da se industrijci usmerjajo proti vzhodu, kjer gradijo svoje obrate. Predlagal je, naj bi občina Sovodnje sama ustanovila industrijsko cono v okviru svojega načrta.«
V	zadnji mandatni dobi, januarja 1977,
so se na seji ob imenovanju občinskega predstavnika v upravni sivet tega konzorcija svetovalci SSk izrekli zoper to imenovanje in zahtevali izstop občinske uprave iz omenjene ustanove. Dejali so: če je res, da ta konzorcij ne predstavlja kake nevarnosti za razlastitev zemljišč na sovodenj-skam območju, ščiti to Območje lasten regulacijski načrt in tako sovodenjska občana sama lahko izvede razlastitve, ki bodo izključno v prid našemu prebivalstvu. Zato res nima smisla, da je naša uprava zastopana v tem konzorciju.
Svetovalci večine sicer trdijo, da je naš zastopnik v konzorciju le opazovalec, toda dejansko je podvržen glasovanju in sklepom mogočnih javnih ustanov kot so go-riška občina, goriška hranilnica ter trgovinska zbornica s svojim skladom. Vsem je znano, da omenjenemu konzorciju primanjkuje zemlje. Da bi industrijsko cono premaknili na desni breg Soče ali vzeli del letališča, obstaja premalo politične volje. Ni čuda, da zato konzorcij usmerja oči proti sovodenjskemu področju. V septembru 1977 se je delegacija tega konzorcija sestala v Sovodnjah z županom češčutom in odbornikom Cotičem. Pogovor je tekel o tem, koliko površine bi lahko dala sovodenjska občina konzorciju. Temu se niti ne smemo čuditi, saj je sovodenjska občina član konzorcija.
Tako vidimo, kako daljnovidne so bile svoj čas izjave takratnega svetovalca Mirka Hmeljaka. Danes imajo Sovodnje svojo industrijsko obrtniško cono. Upravičeno so zato svetovalci SSk v občinskem svetu zastavili vprašanje, če ima smisel, da občinska uprava oz. večina svetovalcev' tako trdovratno vztraja na članstvu v konzorciju.
Beseda o volitvah in stavki na šolah
Dijaki višjih srednjih šo.l s slovenskim učnim jezikom v Gorici so preteklo soboto 23. februarja stavkali. Kaj so hoteli s stavko? Kdo ve.
Na sličnih šolah z italijanskim učnim jezikom so tisto soboto in naslednjo nedeljo imeli volitve dijaških zastopnikov v razredne in zavodne svete, kot predvidevajo poverjeni dekreti. Te volitve bi bile morale biti že v novembru, a so jih prenesli na februar, češ da je treba poverjene dekrete prej popraviti in izboljšati. Ker parlament od novembra do februarja ni izglasoval nobenega boljšega zakona, je šolski minister določil, naj se volitve vršijo po dosedanjem zakonu. Tu se je začel spor. Levo usmerjani dijaki so odločili, da bodo volitve bojkotirali, isto so sklenili misovski dijaki, a iz drugačnih nagibov. Katoliško in liberalno usmerjeni dijaki so pa odločili, da bodo šli na volitve, čeprav se tudi njim zakon ne zdi najboljši. Toda ker novega ni, se je treba držati sedanjega.
Zaradi tega se je zgodilo, da so šli na nedeljske volitve samo določeno usmerjeni dijaki, drugi pa ne. Izid je bil, da je v državnem merilu volilo nekaj nad 30 % dijakov, ostali so se vzdržali. Izid pa sam na sebi ni slab, če upoštevamo, da je lansko leto, ko ni bilo bojkota, volilo 35 % dijakov.
Slovenski dijaki se nedeljskih volitev niso udeležili, kot smo omenili, so pa stavkali. V Gorici so se volitve vršile samo na zasebnih višjih srednjih šolah, drugod jih rii bilo.
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
DAROVI
Za Katoliški glas: šolske sestre, Trst 67.000; Anton Petrič 17.000; K. S. 20.000; ob prvi obletnici smrti moža in očeta Stanka Vidoni darujejo žena Marica in sinova Robert in Pavel 10.000; N. N. namesto cvetja na grob duhovnika Štefana Strleta 20.000; skupina družbenk ob četrti obletnici smrti Ivana Omersa, voditelja tržaške Marijine družbe 30.000; K. M. 2.000; D. G., Trst 2.000; Mirko Brezigar 12.000; Luisa Gregorič 7.000; uslužbenci trgovine »Alpina« v spomin pok. Ivana Krpana 30.000; v isti namen Silvana Žnidarčič in Nerina Pulc 20.000; Pintar 20.000; N. N. 30.000; nedavno umrla Antonija Černe 50.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Ana in Angela namesto cvetja na grob Fani Lipičar 10.000; Ivanka in Marija Podobnik v spomin Tince Goslar in Franca Terpina 15.000; isti namesto cvetja na grob Zinke Lapanje 20.000; Štefan Horvat v isti namen
5.000 lir.
Za Alojzijevišče: S. V. 50.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: P. T. 50.000 lir. Za Katoliški dom: J- Č„ Gorica namesto cvetja na grob Ivana Krpana 10.000; N. N. 50.000; M. Z. 50.000; Marijina družba
25.000 lir.
Za ACM: N. N., Cerovlje 10.000 lir.
Za števerjansko cerkev: Ema Mužič v spomin Ide Srebrnič 10.000 lir.
V	spomin dragega moža in očeta Jožefa Pintar darujejo žena in otroci za Alojzijevišče, za Zavod sv. Družine, za cerkev v Štmavru, za misijone in za katoliški tisk po 20.000, skupaj 100.000 lir.
Justina Zuodar, Como: za lačne po svetu 10.000; za Zavod sv. Družine 10.000; za misijone 10.000 lir.
Ob tretji obletnici smrti Franca Simčič se ga hvaležno spominja družina ter daruje za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče po 25.000 lir.
Za Našo pot: N. N., Oslavje 2.000; Z. P.,
4.000 lir.
Ob peti obletnici smrti Julija Ožbot:
njegova žena za pevski zbor Rupa-Peč
10.000 lir in za Zavod sv. Družine 5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Ana Kranjc 2.000; družina Kete v spomin očeta Antona 20.000; družina Simič v spomin moža in očeta Ma-riota 2.000; Rozalija Sosič v spomin svojih pokojnih 6.000; Reichel-VVidmar Gianna -Giorgulotova v spomin moža Romanota 30.000; razni 4.000 lir.
Neva Fonzari in mama: za Katoliški glas
30.000, za Mladiko 30.000, za misijone
50.000, za Marijin dom v Rojanu 50,000, za popravilo orgel v Rojanu 25.000 lir.
N. N., Trst: za Marijin dom v Rojanu
300.000, za potrebne v župniji 200.000, za misijone 200.000, za lačne po svetu 100.000, za popravilo orgel v Rojanu 70.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: pevski zbor s Kolonkovca 20.000; družina Vouk-Zlobec 100.000; L. M., Trst v zahvalo p. Leopoldu za ozdravljenje 20.000; Ivanka Knez, Barkovlje 7.000; N. N. 10.000; Ana Merola, Trst 2.500; Andreina Listuzzi, Trst 2.000; N. N. 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Pevski in pevovodski tečaj v Katoliškem domu
Ta prepotrebni tečaj se redno nadaljuje vsak četrtek ob 20. uri. Predavatelji prihajajo iz Trsta. Do zdaj sta predavala profesorja Janko Ban in Ubald Vrabec. Prvi o nastavku in glasu in pevski tehniki nasploh, drugi pa nam iz svoje bogate zakladnice izkušenj na bolj poljuden način pove, kako uspešno vaditi zbore, izbirati pesmi, jih interpretirati in tudi o človeškem pristopu pevovodje do pevcev ter o stikih med pevci in pevovodjo.
Udeležba je kar zadovoljiva, vendar vabimo vnotvič pevce (in tudi kakšnega pevovodjo), da se tečaja udeležijo vsaj »ob zadnjih postajah«. Ne bo jim žal!
OBVESTILA
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete bo v ponedeljek 3. marca ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Katoliškega doma. Dnevni red obsega poročila, volitve predsednika, nadzorstva in razsodišča ter slučajnosti. Vabljeni vsi odborniki in tudi člani društev.
Kongres Slovenske skupnosti za tržaško pokrajino bo v soboto 1. in v nedeljo 2. marca na sedežu stranke v Trstu, ul. Machiavelli 22/11. Začetek v soboto ob 17. uri. Vabljeni člani in somišljeniki.
Nabirka za Marijanišče na Opčinah bo v nedeljo 2. marca po vseh slovenskih župnijah tržaške škofije. Bog povrni vsem darovalcem!
Mesečna maša za edinost bo v ponedeljek 3. marca ob 17.30 v Trstu v Marijinem domu, ul. Risorta 3. Sledi razgovor ob diapozitivih. Vabi ACM v Trstu.
Društvo slov. izobražencev v Trstu priredi v ponedeljek 3. marca razgovor z Borisom Pahorjem ob robu dražljive vsebine nove številke »Zaliva«. Večer bo v društvenih prostorih v ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.15.
Boršt. V nedeljo 2. marca bo ob 19.30 v dvorani skioptično predavanje o romanju Slovencev v Rim. Govoril bo naš znanec g. Vinko Zaletel s Koroške.
V	ciklusu predavanj »Politična in kulturna zgodovina Slovencev skozi stoletja«, ki jih prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu, bo v sredo 5. marca ob 18.30 govoril v Kulturnem domu, ul. Petronio 4 dr. Ferdo Gestrin o verski reformaciji in prvi slovenski knjigi.
Špari:
Lib. Turriaco - Olympia 3 : 1
Položaj na lestvici postaja vedno bolj kritičen. V soboto so Goričani računala na zmago, zlasti zato, ker je po dolgem času spet igral Marko Kranner. Njegovo prisotnost je bilo sicer čutiti, zlasti ob mreži; še enkrat pa se je jasno pokazala naj več j a hiba 01ympie, in sicer ta, da Goričani niso prava ekipa, da nimajo zavesti ekipe. To se pozna predvsem v ključnih trenutkih. Tako je tudi tokrat 01ympia v četrtem nizu uspela povesti na 11 : 3. Tu pa se je zataknilo in so nasprotniki brez posebnih podvigov uspeli pospraviti točki.
Težko je reči, ali bo uspela goriška ekipa nadoknaditi zamujeno, lepo priložnost pa bo imela že v soboto, ko se bo pomerila z mestnim tekmecem AGI-jem.
Za Olympio so igrali Cotič M. in Š„ Soban, Kranner, Antonič, Malič, Kuštrin, Markočič, Markošič dn Jarc. - AM
Ljubljanska TV
Spored od 2. do 8. marca 1980 Nedelja: 13.05-19.10 Nedeljsko popoldne.
20.00 Vroči veter, nadalj. 21.00 Iz cikla Popotovanja: Fes.
Ponedeljek: 17.30 Vrtec na obisku. 17.45 Mala čudesa velike prirode. 18.00 Rehabilitacija operiranih revmatikov. 20.00 I. Cankar: Kralj na Betajnovi.
Torek: 17.05 Jakec in čarobna lučka. 20.00 Aktualna oddaja. 20.55 Grozdi mojega vinograda, nadalj. 22.05 Bruckner: Simfonija št. 6.
Sreda: 17.15 Avstralske pravljice. 17.30 Bizanc, dok. serija. 20.00 Tokijska zgodba, japonski film.
Četrtek: 17.05 Življenje na zemlji. 17.55 Svetilnik. 18.40 Mladi o mladih. 20.00 V živo.
Petek: 17.05 Šola smučanja. 17.15 Lutke.
17.30	Družina Lesnievvskich. 17.55 Beneški fantje. 18.40 Od refleksa do logike. 22.05 Zimski otroci, film.
Sobota: 12.25 Oberstaufen: Veleslalom za moške. 17.00 Košarka. 18.30 Naš kraj.
20.00 Vzpon Madsa Andersena, nadalj.
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19.; kratka poročila ob
11.,	14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 2. do 8. marca 1980 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Poslušali boste. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Srečni princ«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji.
14.10 Satirični kabaret. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 8.10 Zimska epistola. 9.45 Socialna problematika. 10.10 Koncert. 11.30 Po stopinjah staršev. 12.00 Satirični kabaret, ponovitev. 12.40 Filmska glasba. 13.20 Lanska Primorska poje. 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«. 14.30 Janko Kersnik: »Jara gospoda«. 15.00 Glasbeni ping pong.
17.10 Prodana nevesta (1. dejanje). 18.00 Kulturno pismo.
Torek: 8.10 čar pesniškega sveta. 9.00 Josip Tavčar: »Mrtvi kanarček«. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Radijski koncert. 11.30 Vam še ugajajo? 12.00 Kulturno pismo, ponovitev. 14.10 Odraslim prepovedano. 15.00 Rezervirano za... 15.30 Postni govor. 15.40 Doba kantavtorjev. 16.00 Kulturna rubrika slov. časopisov v Italiji. 16.20 Lahka glasba. 17.10 Prodana nevesta, 2. dejanje. 18.00 M. Mahnič: »Prebuja Modeme«.
Sreda: 8.10 Tržaške bolnišnice. 10.10 Radijski koncert. 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 12.00 Pod Matajurjan.
12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Odprimo knjigo pravljic.
14.30 J. Kersnik: »Jara gospoda«. 15.00 Glasbeno popoldne. 17.10 Prodana nevesta,
3.	dejanje. 18.05 Kulturni prostor.
Četrtek: 8.10 Vprašanja sodobne družbe.
9.00 J. Tavčar: »Mrtvi kanarček«. 10.10 Radijski koncert. 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Jugoslovanski pevci. 12.00 Mikrofon v razredu. 12.30 Sedem not. 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku«. 14.30 Na goriškem valu. 15.00 Mladi pisci. 15.15 Nove plošče. 16.00 »Dvignjena zavesa«. 17.10 Skladbe z nabožno tematiko. 18.00 Kulturni prostor.
Petek: 8.10 Iz sveta folklore. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.20 Domače popevke. 12.00 Kulturni prostor, ponovitev. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?« 14.30 J. Kersnik: »Jara gospoda«. 15.00 Po končani univerzi. 15.30 Postni govor. 15.40 Popularnih deset. 16.00 Mikrofon v razredu (ponovitev). 16.30 S pesmijo po svetu. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni prostor.
Sobota: 8.10 Sobotni trim. 9.00 L. Codi-gnola: »Dirka po Italiji«. 10.10 Koncert.
12.00 Glasnik Kanalske doline. 12.30 Pesem poje o... 14.10 Otroško okence: Iz zakladnice mladinske literature. 14.30 Vse lepo, vaš Peter! 16.30 Poslušali boste. 18.45 Vera in naš čas.
POSTNI GOVORI 1980
Petek 29. februarja: Strah pred smrtjo (dr. Jože Markuža)
Torek 4. marca: Bližnja priprava na smrt (dr. Kazimir Humar)
Petek 7. marca: Posebna sodba (Tone Bedenčič)
Govori so na radiu Trst A vsakič ob 15.30.
Ob obletnici smrti sestre Milene Gorjan
daruje v njen spomin Violetta Reni za bolnike 10.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Mattiet-ti, Log ob krstu male Ane 20.000; Bernarda Kuret, Ricmanje 10.000; Marija Hrvatič 10.000; Pepca Hrvatič 10.000 lir.
Za misijone: Ana Rebula 10.000; Ana Vol-pi 10.000 lir.
Za lačne po svetu: Marica Sirca, Mavhi-nje namesto cvetja na grob Jožice Furlan 10.000; N. N., Oslavje 4.000; Z. B. v spomin Fani Lipičar 10.000 lir.
OGLASI
ča vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo