jgi glasilo ravenskih železarjev n /mc:I Leto XXXVII Ravne na Koroškem, junij 2000 št. 6 PREDSEDNIK KUČAN MED JEKLARJI Predsednik države Milan Kučan je v nedeljo, 14. maja, - pred proslavo ob 55-letnici zadnjih bojev 2. svetovne vojne na Poljani - obiskal tudi železarno oziroma družbo Metal Ravne. Ogledal si je montažo kovaške stiskalnice in postopek nastajanja šaržc v topilnici, nato pa so ga predsednik uprave SZ in direktorji največjib ravenskih železarskih družb seznanili s potekom sanacije in s poslovnimi rezultati. A. Č. Spomin na prvi uradni obisk predsednika Kučana v ravenski železarni (Posnetek: Miro Petek) "V STO IMAMO DOBRO OSNOVO: SPECIFIČNA ZNANJA PREJŠNJIH IN SEDANJIH GENERACIJ ŽELEZARJEV" Pogovor z glavnim direktorjem Strojev in tehnološke opreme Marjanom Senica "Podjetje je lansko poslovno leto zaključilo z minimalnim dobičkom, čeprav se je celo leto soočalo z izgubo. Kakšne plane ste si v STO postavili za letos? Kako pa podjetje zdaj posluje in kakšni so rezultati v posameznih programih?" "Lansko leto je bilo prelomno, saj je STO prvič od združitve programov, ki je bila 1996. leta, poslovno leto končal brez izgube. Glede na leto 1998 smo lani realizacijo povečali za 30 odstotkov, tudi rentabilnost poslovanja seje prevesila na pozitivno stran. Vsi programi pa niso bili enako uspešni; še vedno je več žarišč izgube. Največjo izgubo je pridelala Jeklolivarna oziroma Težka livarna, nekaj je je bilo tudi v Individualni proizvodnji, medtem ko je razveseljivo, da so v Strojih konsolidirali poslovanje - našli so ključ za pravilno programsko usmeritev in pozitivne rezultate. Veliko so storili za znižanje stroškov, okrepili so marketing. Dosegli so tudi povečanje prodajne cene svojih izdelkov. Namenski program (TSD) je solidno posloval. Težko livarno in Individualno proizvodnjo še zdaj obremenjuje izguba programov oziroma trgov; ni še pogojev za pozitivno poslovanje. Medtem ko je del nekdanje Jeklolivarne predviden za prodajo, pa v Individualni proizvodnji poteka interna sanacija. Letošnji prvi kvartal smo v STO kot celoti zaključili pozitivno. Kljub zadovoljivim rezultatom pa moramo okrepiti trženje, da bo proizvodnja enakomerno zasedena z naročili, in še zniževati stroške. Le to vodi do pozitivnega poslovanja. Izgubo pa so imeli v Individualni proizvodnji in Težki livarni. Tudi v prihodnje se nakazujejo podobni trendi." "V lanskem letu je primanjkovalo naročil. Kako kaže za letos?" "Predvidevali smo, da bomo podpisali nekaj pogodb z Ministrstvom za obrambo RS, a do tega zaradi politične situacije ni prišlo. Izpadlo je nadaljevanje projekta nadgradnje tankov, programa artilerije, niso bile podpisane pogodbe za nadaljevanje projekta Valuk, nismo se začeli pogovarjati o novem proizvodu, to je o čistilcu minskih polj, nismo izdelali prototipa tanka M 84. Če bi potekalo vse po načrtu, bi imeli z MORS podpisanih pogodb za več kot 60 milijonov nemških mark. Izpad teh pogodb je negativno vplival na poslovne rezultate v Namenskem programu v zadnjem trimesečju lanskega leta in v prvem četrtletju letošnjega leta. Letos pa smo z izraelskim podjetjem Soltan že podpisali pogodbo o modernizaciji havbic za Indijo, kar pomeni, da bosta Individualna proizvodnja in Namenski program imela delo daljši čas, približno leto in pol. To bo tudi ugodno vplivalo na rezultate. V tem trenutku imamo v podjetju naročil približno za šest mesecev proizvodnje." "Vodstvo podjetja pripravlja program prestrukturiranja podjetja. Predstavite, prosim, njegove najpomembnejše značilnosti." "Glede na dolgoročne načrte, v katerih je napovedana tudi privatizacija, je treba podjetje organizacijsko zaokrožiti, saj je programsko preveč raznoliko, da bi kot celota pritegnilo vlagatelje. Ti so zainteresirani za vlaganja le v njegove posamezne programe. Načrtujemo, da bi se v prvi fazi izločili deli, ki so že tehnološko in programsko zaokroženi. To so Stroji in Valji. Druga proizvodnja bi ostala v podjetju; le-to bi bilo nekaka valilnica novih programov, ki bi bili sčasoma sposobni samostojnega življenja. Usmeritve so že pripravljene, težava pa so dubioze oziroma dvomljive terjatve iz preteklosti. Vemo, da so Težka livarna, Individualna proizvodnja in Stroji v preteklosti poslovali negativno, prišlo je tudi do izgube obratnega kapitala. Pri zaokroževanju programov je zdaj naj večji problem, kaj storiti z dubiozami. To je sicer stvar odločitve; mogoče jih je usmeriti na holding, da bodo tako lahko programi zaživeli, delovali v normalnih finančnih razmerah ... Težka livarna organizacijsko sicer ne spada v mehansko predelavo, vendar jo je STO najel, da ob stečaju Jeklolivarne proizvodnja ne bi zastala. Predvidena je za prodajo. Kupec naj bi zadržal maksimalno število delovnih mest, ohranil reprodukcijsko verigo in skrbel za modernizacijo proizvodnje ter za razvoj novih proizvodov. Za nakup sta se zanimala Prevent in Litostoj. Prodajo vodi Uprava SŽ. Nadzorni svet SŽ je že ocenil, daje Litostrojeva ponudba ugodna. Takoj bi za stalno zaposlil 50 delavcev, 20 pa za določen čas. Če bo poslovanje uspešno, obljublja tudi povečanje števila delovnih mest. Dejstvo je, da Litostroj sodeluje z velikimi podjetji, kot so ABB, Alsthom, Norska Hydro ... Našo ponudbo bi lahko z ulitkov razširili tudi na odkovke, ki jih bo delala nova kovaška stiskalnica. Na nas je, kako bomo uspeli integrirati in izkoristiti to sinergijo, ki nastaja na tej lokaciji. Naša želja je, da bi bila prodaja opravljena do začetka julija, saj poslovanje Težke livarne vpliva na rezultate podjetja." "V začetku maja ste javnosti predstavili prvo robotizirano proizvodno celico, ki jo je STO izdelal v sodelovanju z mednarodnim koncernom Asea Brovvn Boveri. Ocenite, prosim, pomen tega skupnega projekta." "Pri tem projektu je pomembno, kako cenovno organizirati proizvodnjo, da bomo konkurenčni poljski, češki in madžarski konkurenci. Pri zvarjencih nam to ne uspeva, naš adut pa je kompletna celica z vpenjalno pripravo, za kar smo specialisti, vsebuje pa tudi visoko dodano vrednost. V STO smo zainteresirani za dolgoročno sodelovanje z ABB, ki je veliko mednarodno podjetje in zajema več industrij, ne le avtomobilske, za katero smo zdaj izdelali tega robota za varjenje avtomobilskih delov. Predstavljen je bil na sejmu v Bologni. Zdaj za to podjetje pripravljamo ponudbo za dobavo 162 podobnih proizvodnih celic. Upam, da bo konkurenčna." "Montaža kovaške stiskalnice za Metal se zaključuje. Maja je bila predvidena poskusna proizvodnja, septembra pa njen končni prevzem. Boste v STO načrtovane roke izpolnili?" "Dela tečejo po planu. Prišlo je sicer do malenkostne zakasnitve, vendar bomo storili vse, da se bo septembra začela proizvodnja, kot je bilo predvideno." "V gradivu za novinarje smo lahko prebrali, da je eden bistvenih problemov v podjetju obstoj Namenskega programa, za katerega država nima dolgoročne strategije razvoja. Na Ravnah pa smo si veliko obetali tudi od projekta Valuk." "Lahko rečemo, da smo na Ravnah med stoletno proizvodnjo oborožitve akumulirali specifična znanja o proizvodnji specialnih jekel, termični obdelavi in o kovanju. Škoda bi bilo, če bi jih zdaj zavrgli. Težava pa je, ker v svetu nismo znani, saj je nekdaj prodaja potekala prek Beograda. Predstaviti se moramo prek referenčne točke. To pa je lahko Ministrstvo za obrambo RS, ki bo kupilo naše proizvode oziroma izdelke, v proizvodnji katerih smo kooperanti. Imamo znanja iz modernizacije tankov, izdelovanja havbic, oklepnih vozil in artilerije. Ta znanja lahko tržimo. Prek Nata se nam odpirajo tudi možnosti ob predvideni izgradnji logističnega centa za vzdrževanje težkega orožja za celoten Balkan. Dobili smo npr. že ponudbo za obnovo vojaških džipov." "V letnih načrtih podjetja opredelijo tudi investicije, skrb za kadre in ekologijo. Kaj se bo na teh področjih v letošnjem letu dogajalo v STO?" "Doslej zaradi negativnih denarnih tokov nismo veliko investirali. Opreme pa je odpisane več kot 96 odstotkov. Letos bomo za vlaganja namenili 282 milijonov tolarjev, kar bo zadostovalo le za najnujnejšo opremo. Med drugim bomo kupili CNC indukcijski stroj in zamenjali nekaj stružnic. V STO je zdaj 815 zaposlenih, največ v Namenskem programu (369) in v Strojih (238). Število zaposlenih se bo zaradi prodaje Težke livarne zmanjšalo. Predvidevamo, da bomo leto zaključili s približno 750 zaposlenimi. Tehnološki presežki niso predvideni, vso energijo pri prestrukturiranju proizvodnje usmerjamo v to, da delavce doizobražujemo in usposabljamo za nova dela. Tudi za letos smo pripravili plan izobraževanja zaposlenih z različnih področij (vodenje, celovita kakovost, računovodstvo in informatika, tuji jeziki, spopolnjevanje strokovnega znanja, funkcionalno usposabljanje, varstvo pri delu itd.) ter plan štipendiranja (razpis je bil objavljen tudi v Novicah), pripravništva in prakse šolajoče se mladine. Še letos naj bi pridobili certifikat po standardu ISO 1400 L« "Gospod direktor, najlepša hvala za odgovore." Andreja Čibron-Kodrin Po 10. zunanjetrgovinski konferenci SŽ KONJUNKTURO JE TREBA IZKORISTITI Tokratna Zunanjetrgovinska konferenca Slovenskih železarn, že deseta po vrsti, je letos od 8. do 9. maja potekala v Portorožu. Rednega srečanja so sc udeležili predstavniki lastnika ter vodilni predstavniki proizvodnih družb poslovnega sistema, zunanjetrgovinskih družb in predstavništev ter uprava Slovenskih železarn. Cilji srečanja so zlasti seznanitev s trendi v jeklarski industriji, ocena poslovanja, koordinacija dela na področju nabave, logistike in prodaje, novosti v poslovnem sistemu Slovenske železarne ter izmenjava informacij, ki so v pomoč družbam pri zniževanju poslovnih stroškov in pri izboljševanju poslovnih rezultatov. Zunanjetrgovinska mreža Slovenskih železarn je organizirana na ključnih trgih, kamor le-te izvozijo večino svojih izdelkov (Avstrija, Italija, Nemčija, ZDA, Madžarska in Poljska). Prodajni rezultati v prvem trimesečju dokazujejo, da jeklarski trg doživlja konjunkturo in da Slovenske železarne tudi v prihodnje načrtujejo uspešno poslovanje. Analize poslovnih rezultatov za prvo četrtletje kažejo, da proizvodnja odlitega jekla presega načrtovano za 16 %, da so Slovenske železarne prodale za 157 mio DEM proizvodov, kar je 9 % več od načrtovanega, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 16 % več. V Acroniju so načrt vrednostne prodaje presegli kar za 27 % oziroma so prodali za 35 % več kot v enakem obdobju lani. Izvoz družbe Acroni je v primerjavi z enakim obdobjem lani višji kar za 45 %. Vse jedrne družbe beležijo preseganje načrtov, kar jim bo zagotovilo doseganje cilja - pozitivno poslovanje vseh družb v letu 2000. Udeleženci konference so se podrobneje seznanili tudi s projektom prestrukturiranja slovenske jeklarske industrije. Predsednik nadzornega sveta SŽ Edvard Svetlik je poudaril, daje ta projekt ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega jeklarstva. Svetlik meni, daje treba nadaljevati s procesom privatizacije sistema ter da bo vrsta ukrepov znotraj sistema ključno vplivala tudi na ugled Slovenskih železarn doma in v svetu. Predsednik uprave SŽ dr. Matic Tasič je poudaril uspešno poslovanje v letu 1999, ki je preseglo sanacijske načrte, kot ključne projekte pa je označil prestrukturiranje jeklarstva, odprodajo nejedrnih družb poslovnega sistema ter rešitev problematike mrtvih družb. Dr. Vasilij Prešern, član uprave Slovenskih železarn, ki je odgovoren za komercialo in je hkrati glavni direktor Acronija, je poudaril, da analize trga jeklarskih proizvodov kažejo na konjunkturo, ki jo je treba izkoristiti. Temeljni cilj uprave in vseh zaposlenih v SŽ pa je pozitivno poslovanje celotnega sistema Slovenske železarne v letu 2000. Slednje velja tudi za prihodnja leta. Ključnega pomena pri tem je seveda tudi lastna zunanjetrgovinska mreža, ki bistveno vpliva na poslovno uspešnost slovenskih železarn. (Vir: Sporočilo za medije, SŽ) Upravna zgradba ravenskih železarskih družb šolanja je bilo organizirano na vojaškem poligonu Poček pri Postojni tudi praktično usposabljanje strelcev. Istočasno smo s strelnim preizkusom z borbenim strelivom predali v uporabo SV tudi mitraljez kalibra 12,7 m. Tudi to orožje je montirano na Valuk. V STO potekajo aktivnosti v zvezi z nadaljnjo pogodbo. Že v januarju je bila dana ponudba za naslednjo serijo 12 vozil in dveh prototipov. Vladna kriza je bila verjetno kriva, da so aktivnosti na MORS nekoliko zastale. Bliža se tudi odločilen dan, ko naj bi vozilo Pandur (licenčni dvojček Valuka) bilo izbrano za opremljanje ameriške vojske. STO je bil povabljen, da sodeluje v konzorciju za zadovoljitev teh potreb. Pričakujemo pomemben dvig količine mesečno proizvedenih vozil. Upam, da bomo o tem lahko pisali v naslednji številki, ko bomo predstavili tudi Valuka s popolnoma novo oborožitvijo, ki bo razstavljen na največjem evropskem sejmu oborožitve v Parizu junija letos. Maksimiljan Večko ZAČETNA POGODBENA KOLIČINA VALUKOV JE DOBAVLJENA V maju so v STO zaključili dobavljanje Valukov Slovenski vojski (skrajšano SV) po prvi pogodbi. V prejšnjem mesecu so potekale tudi druge pomembne aktivnosti, ki pomenijo zaključevanje obveznosti STO v zvezi s prvo pogodbo. Tako je v tem mesecu potekalo šolanje strelcev SV na bombometu za rafalno streljanje bomb kalibra 40 mm. To orožje je STO z vgradnjo v Valuka prvič prinesel v uporabo v Slovenijo. To je izredno učinkovito orožje za uporabo na razdalji do 2000 m. Ob zaključku Avtor prispevka ob preizkusu mitraljeza kalibra 12,7 mm (Foto: Dimitrij Vušnik) OSKRBA Z ENERGIJO V APRILU V Energetiki Ravne zgledno skrbijo tudi za okolje - ta "ekološki otok" stoji pred zgradbo podjetja. Analiza proizvodnje in distribucije energentov za april kaže - glede na zmanjšano proizvodnjo surovega jekla in manjšo skupno proizvodnjo -tudi manjšo lastno proizvodnjo in distribucijo energentov. V aprilu je bilo distribuirane 10.149 MWh električne energije, kar je za 20,5 odst. manj kot marca (12.764 MWh). Lanskega aprila pa je ta količina znašala 9.248 MWh oziroma je bila dobrih 8,9 odst. manjša kot letošnjega aprila. Distribucija zemeljskega plina je bila v aprilu (3.952.063 Sm3 ) za 4,6 odst. višja od planiranih količin, glede na načrtovane količine za leto 2000 pa v prvih štirih mesecih plan presegamo za 5,6 odst. Proizvodnja pare (1.178 t) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem (1.635 t) zmanjšala za 28 odst., glede na lanski april (1.783 t) pa je manjša za 34 odst. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v aprilu 3.662 m3 in je bila za 32,2 odst. nižja kot marca (5.042 m3), glede na lanski marec (4.840 m3) pa je nižja za 24,3 odst. Distribucija hladilne vode v aprilu (362.391 m3) je v primerjavi z marcem (395.869 m3) nižja za 8,5 odst., glede na lanski april (392.635 m3) pa je bila distribucija tega energenta nižja za 7,7 odst. Distribucija pitne vode je bila aprila (61.298 m3 ) v primerjavi s prejšnjim mesecem (62.149 m3) nižja za 1,4 odst. Glede na distribucijo v lanskem aprilu (73.483 m3) je za 16,6 odst. nižja. Proizvodnja komprimiranega zraka je bila v aprilu 5.269.756 m3 in je glede na prejšnji mesec (5.636.722 m3) nižja za 6,5 odst., glede na lanski april (5.254.947 m3) pa je povsem v enakem obsegu. Proizvodnja in distribucija tehničnih atmosferskih plinov, kisika in dušika je bila aprila količinsko manjša kot marca. Proizvodnja kisika je aprila znašala 334.226 kg in je bila za 14,9 odst. nižja kot mesec poprej (392.803 kg). Distribucija argona je dosegla v aprilu 13.731 kg, v primerjavi z marcem (18.100 kg) pa je bila nižja za 24,1 odst. Aprila so delavci Energetike Ravne izvedli rekonstrukcijo cevovoda pitne vode na odseku od vodnjaka 2 (srednja hala livarne), jeklarne 1 do kovačnice, ki je položen v kineti. Med prvomajskimi prazniki smo opravili preventivna vzdrževalna dela na omrežju hladilne vode z izpiranjem omrežja in obnovili del cevovoda pitne vode na trasi od vodnjaka I do kisikarne. V mešalni postaji za pripravo goriva ZPZ smo opravili inšpekcijske preglede vseh tlačnih posod za zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin. Tehnični vodja v Energetiki Ravne Anton Vučko INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V MAJU 11. 5. 2000 ob 17.40 je v podjetju Styria Vzmeti prišlo do vžiga na žarilni peči. Požar so delavci krotili z ročnimi gasilnimi aparati, na pomoč pa so jim priskočili tudi gasilci PGD Ravne in poklicne enote, ki so ohladili leseno konstrukcijo na objektu. Za družbe je bilo opravljenih 7 prevozov z reševalnim vozilom, 3 zaradi poškodb in 4 ob nenadnih obolenjih. Drugod je enota posredovala: 11. 5. 2000 skupaj z PGD Šentjanž pri prometni nesreči priklopnika, kije prevažal tovor z akumulatorji na regionalni cesti Dravograd-Slovenj Gradec, 20. 5. 2000 je po močnem deževju odstranjevala ovire na cesti proti Čečovju. V. d. direktorja: Branko Čas GOLICA V OBJEMU ZELEZARJEV Na 1836 m visokem vrhu je pihal močan veter, sonce pa je vseskozi prijetno grelo. Pot se je vlekla po grebenu do sedla Kočna prek Belske planine in do sestopa "za Mavre". Tudi 82 pohodnikom z Raven bo vzpon na Golico 27. maja 2000 ostal v lepem spominu. Prvi postanek oziroma čas za okrepčilo je bil pri Koči pod Golico (1582 m). Malo pod njo so pohodniki uzrli le nekaj - tako zaželenih -narcis, ki so bogato cvetele že sredi meseca. Zato pa so toliko bolj uživali v pogledih na pobočja, kjer so se barve raznovrstnih rož kar prelivale, in v čudovitem razgledu na Julijce. 259 slovenskih železarjev je pohod sklenilo pri Domu Pristava (v portalu je letnica 1647), kjer so organizatorji iz Acronija Jesenice poskrbeli za malico, vsak udeleženec pa je dobil tudi majico za spomin. Nekateri so se zavrteli, drugi so si ogledali Zoisov park v bližini. A. C. KULTURNA KRONIKA ZLATA MEDALJA ZA PIHALNI ORKESTER NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V Krškem je v soboto, 13. 5. 2000, potekalo državno tekmovanje pihalnih orkestrov v najvišji umetniški kategoriji. Na njem je nastopilo osem najboljših slovenskih orkestrov. Poleg godbenikov iz Krškega, Vevč, Logatca, Slovenj Gradca, Maribora, Celja in Trbovelj so nastopili tudi člani Pihalnega orkestra železarjev Ravne in zopet dosegli zlato odličje. S tem je orkester potrdil dobro delo in trud vseh, ki delujejo v njem. To je tudi zahvala orkestra vsem, ki mu s svojimi prispevki pomagajo pri delu. Alojz Buhvald • Koroški muzej Ravne na Koroškem je dobitnik Valvazorjevega priznanja za leto 1999. Dobil ga je za bogato razstavno in založniško dejavnost. Podelitev je bila 18. 5. v Narodni galeriji v Ljubljani. • Koroški muzej je bil soorganizator več kulturnih dogodkov tudi v maju: - skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem je pripravil razstavo fotografij Toma Jeseničnika v Monoštru, kije bila na ogled od 5. do 30. 5.; - z Galerijo Falke iz Libuč je organiziral razstavo grafik Lojzeta Logarja in Petra Waldegga v Likovnem salonu, ki je bila odprta do 12. 6.; - z Zgodovinskim društvom Koroške, OO Zveze borcev in udeležencev NOB Mežiške doline, s Policijsko veteranskim društvom Sever za Koroško in z Združenjem veteranov vojne za Slovenijo območja Mežiške doline je zasnoval predavanje mag. Marijana Linasija o koroških partizanskih enotah in predstavitev brošure mag. Karle Oder Prelomno uporno stoletje Koroške, ki sta bila 12. 5. v Družbenem domu Prevalje; - z Društvom Kulturni dom Pliberk, s Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik Celovec in s Skladom RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD) IO Ravne je oblikoval razstavo ob zaključku 33. pevske revije Od Pliberka do Traberka, ki sojo odprli 17. 5. v Pliberku. • Aktivnosti je nizal tudi SLKD z Raven: - 12. in 13. 5. je pripravil srečanje gledaliških skupin SV Slovenije. V Mežici je bila na sporedu predstava Vrata v izvedbi gledališke skupine La Luna iz Lendave, na Ravnah pa so si ljubitelji gledališča lahko ogledali Kurbe (DPD Svoboda Slovenska Bistrica), Ad aeta (K-TD Sv. Anton na Pohorju) in Janča (KUD Milke Zorec Hotinja vas); - 11. 5. je bil v Kulturnem domu Črna na Koroškem koncert Naše pesmi naj donijo oziroma 35. srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Mežiške doline; - 26. 5. so se v Kulturnem domu na Ravnah zavrtele folklorne skupine Koroške - poleg odraslih še otroci iz ravenskega vrtca Marjetka in OS Vuzenica; - skupaj z drugimi koroškimi IO je organiziral medobmočno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, kije bila 25. 5. v Športni dvorani na Ravnah. • Osrednji koncert revije Od Pliberka do Traberka je bil 27. 5. v Kulturnem domu v Pliberku. • V Črni na Koroškem oziroma v Javorju je od 23. do 25. 5. potekala V. likovna kolonija otrok in mladostnikov Zavodov in oddelkov za usposabljanje RS. Pri delu so jim pomagali likovni umetniki in pedagogi s Koroške. Izdelke so razstavili v galeriji hotela Krnes. Organizator kolonije je bil Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem. • Jubilejni koncert ob 40-letnici MoPZ DU Prevalje je bil 26. 5. Poleg jubilanta sta nastopila še MePZ DU Prevalje in MePZ DU Šoštanj. Zbrala: A. Č. WJiAL»A LIK UtLU eiR/> i / umu' J u.Jiucu Mifi itud&t/«. ■ t,«i4tV»UL ^ i«til VU. tumflr ui> ui* lumunuau* uuui IKUln UftUOJLU IttUfc IJUUl'ktJA'1/. linuHmuj ucjoJirua; UUJU'1\V • Ui/AJVU. UU-fvi. ruuT v t .'Ul. PEČOVNIK DRUGI alpinistične novice NA SVETOVNEM PRVENSTVU Marko Pečovnik, zaposlen v podjetju Styria Vzmeti, je na svetovnem prvenstvu profesionalcev v kung fu-ju sredi maja dosegel lep uspeh. V italijanski Perugii seje v kategoriji od 85 do 95 kg uvrstil na drugo mesto. Slovensko reprezentanco sta v konkurenci tekmovalcev iz 40 držav sestavljala še Uroš Repas in Vladko Nikolov. Marko Pečovnik je s tem uspehom kronal nekajletni naporni trening. Je član Kung fu kluba Ptuj, kjer trenira pod vodstvom trenerja Milana Procenica, na Koroškem pa skupaj s kolegi ustanavlja podoben klub Mungo. Njegov naslednji izziv bo tekmovanje polprofesionalcev v full contactu, ki bo junija v Švici. Za pomoč in podporo se mladi športnik zahvaljuje tudi podjetju Styria Vzmeti, ker mu omogoča treninge. A.Č. ALPINISTIČNA ŠOLA Lanskega oktobra se je začela alpinistična šola AK Ravne pod vodstvom Stanka Miheva. Udeležuje se je 22 tečajnikov. Šola poteka po planu, ki ga je izdelala Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri PZS. Tečajniki se udeležujejo četrtkovih treningov v telovadnici OŠ Prežihovega Voranca. Vsak petek pa imajo v sobi AK Ravne v Trgu predavanja iz različnih tem, kot so: vreme, prehrana, prva pomoč, nevarnosti v gorah, izrazoslovje, zgodovina alpinizma, itd. Povzpeli so se tudi po žlebu na Uršljo goro in na Peco ter se tako učili varno hojo z derezami in rokovanje s cepinom ter z vrvjo. V Grohotu pod Raduho so se udeležili tridnevnega tečaja (od 10.3. do 12. 3.2000). Spali smo v zavetišču GRS, Postaja Prevalje. Plezali smo v Lanežu in Raduhi (Vetrne police). Tečajniki so se naučili izdelati bivak - izkopali so snežne luknje, v katerih bi lahko prestali noč. Večer pa jim je popestril Franc Oderlap s prikazom diapozitivov s svoje odprave na Aconcaguo. Zadnji dan so bile na programu teme: spust po vrvi ali bolj znano "abzajl", ORTOVOX, sidrišča v snegu in plazovi, pri čemer sta nam zaradi pomanjkanja inštruktorjev na pomoč priskočila gorska reševalca Jurc Mavrič in Franc Oderlap. 8. aprila 2000 smo s tečajniki obiskali plezališče v Vipavski Beli. Šola še poteka, tečajnike čaka še letni del izobraževanja. Ob zaključku bo preizkus znanja. Če ga bodo uspešno opravili, bodo pridobili naziv mlajši pripravnik. PRVOMAJSKO PLEZANJE 24. 4. 2000 se je na pot proti Velebitu podala mini družinska odprava: Ivan in Milena Cigale, Angela, Sonja, Davo in Stanko Mihev. V tednu dni so preplezali štiri prvenstvene smeri in preživeli čudovit teden v divjini Velebita, kamor zaide le redko človeška noga. Treba pa je pohvaliti tudi komaj štiriletnega Dava, kije doživel svojo prvo pustolovščino. Preplezane smeri pa imajo takšna imena: ■ TRI MAME, DVA OČETA, EN SIN (I-II, 90 m, I h) ■ ROKOKO (IV+/IV, 150 m, 2 h) ■ MODRASOV GREBEN (1I1/I-I1,150 m, 2 h) ■ JETI (V/IV, 120 m, 2 h). V istem času pa smo nekoliko dlje, v Paklenici blizu Zadra, imeli svojo odpravo: Edi Krebs, Andrej Špiler, Franc Oderlap, Peter Naglič, Jana Selišnik, Zdravko Mežnarc, Jurij Gorjanc in Matjaž Šerkezi. V tednu dni smo splezali številne stare klasične smeri. PRIPRAVE NA DRŽAVNO PRVENSTVO Katja Planinc, trinajstletna športna plezalka in članica AK Ravne, je v plezališčih nad Tržaškim zalivom na pogled preplezala več kot trideset smeri od VI. do VIII . težavnostne stopnje po UIAA lestvici. Tako je v dolini Glinščice v sektorju »Grabčeva stena« splezala »D1NGUE DE LA FRANCE« z oceno VI1+ in v sektorju »Na štrjeki« smer »L'ORECCUINO« z oceno VII1-/V1I1. V znanem plezališču Napoleonka je plezala predvsem daljše smeri, poleg tega pa je v sektorju »Mano di fatima« na pogled splezala smer »1L CIPRESSO NEL CORT1LE« z oceno VII+/V1II-. Na povratku domov pa je obiskala še plezališče Kotečnik, kjer je med drugim »sajtala« (v žargonu prostih plezalcev to pomeni na pogled) smer MODRI DIRKAČ z oceno VII+/VI1I- in se dobro pripravila na bližajoča se tekmovanja. Matjaž Šerkezi ŠPORT NOGOMET V obeh koroških prvoligaših je prišlo po končanem prvenstvu do zamenjave treneijev. Dosedanji trener Korotana Toni Tomažič bo odslej vodil moštvo Rudaija iz Velenja, na Prevalje pa je prišel Dinko Vrabac, nazadnje igralec in trener SAK-a iz Celovca. Dravograjski strateg Marijan Pušnik bo v novi sezoni vodil celjski CMC Publikum. ODBOJKA Zaključni turnir državnega prvenstva dečkov je bil v Mariboru, kjer so naslov prvaka osvojili mladi odbojkarji Žužemberka. V Framu je sočasno potekal turnir dečkov za uvrstitev od 5. do 8. mesta. S tremi zmagami so si mladi odbojkarji Fužinaija, varovanci trenerja Franja Ježa, priigrali 5. mesto. Konec maja seje končalo državno prvenstvo v finalni kadetski A-ligi za odbojkarje. Med štirimi ekipami so državni naslov osvojili kadeti Salonita iz Kanala, drugo mesto je pripadlo varovancem Fužinarjevega trenerja Franca Goloba. Na Prevaljah se poraja nova generacija nadarjenih mladih odbojkaric, kar potrjujejo tudi letošnji odlični rezultati deklic. Tako so si deklice Partizana, kijih vodi trenerka Marjana Sonjak, na turnirju na Prevaljah zagotovile naslov letošnjih državnih prvakinj v mini odbojki. Na zaključnem turnirju za državno prvenstvo, kije bil prav tako na Prevaljah, so domače igralke (do 15 let) pod vodstvom trenerja Bogdana Pupavca osvojile naslov viceprvakinj, in sicer za ekipo Kemiplasa Koper. V finalu osnovnošolskega državnega prvenstva pa so zmagale mlade odbojkarice OŠ Franja Goloba s Prevalj pred OŠ Prežihovega Voranca z Raven. KARATE Na 8. prvenstvu Slovenije v tradicionalnem karateju, bilo je 14. maja na Ravnah, je nastopilo 60 tekmovalcev. Uvrstitve koroških karateistov v katah - nižji pasovi B: cicibani: Nejc Kotnik (Črna) in Zala Hovnik (Prevalje), višji pasovi A: cicibanke: Senta Breznik (Ravne), mlajši dečki in deklice: Dejan Mesareč (Ravne) in Tjaša Kitek (Mežica), starejši dečki in deklice: Samo Vrhnjak (Dravograd) in Mija Peter (Mežica), kadeti: Jani Krebs (Ravne), mladinci: Aljoša Lipavc (Mežica), člani: Milan Kogelnik (Čma). V dogovorjeni sparing borbi so bili najboljši Mesareč, Vrhnjak in Mija Peter, v prosti borbi pa med člani Lipavc. V disciplini kata sinhronizirano so zmagali Ravenčani pred tekmovalci iz Mozirja. V italijanski Ferrari je 20. in 21. maja potekalo deveto prvenstvo otrok od 7 do 14 let starosti za pokale Topolino. Zbralo se je več kot 2500 tekmovalcev iz 22 evropskih držav, ki so se pomerili v katah posamezno in katah sinhronizirano. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri starostne in šest pasovnih skupin. Zelo uspešno je pod vodstvom selektorja Romana Breznika iz Kotelj nastopila 22-članska mlada reprezentanca Slovenije, sestavljena pretežno iz tekmovalcev koroških klubov. Zlata odličja so si priborili Ravenčan Dejan Mesareč, ekipa v sestavu Ovčar, Kotnik in Saša Heiga, kije zmagala v skupini A, ter ekipa v postavi Mesareč, Breznikova in Cvijetinovič, kije bila najboljša v skupini B med starejšimi letniki. Srebrno odličje sije prislužil Cvijetinovič v katah posamezno, bronasta pa so osvojili Senta Breznik, Tjaša Kitek, Mija Peter in Staš Ovčar. ATLETIKA Mojca Vauče in Primož Miheu sta 10. maja nastopila na Savaria pokalu v Zagrebu in osvojila drugi mesti na 100 oz. 800 m. Na mednarodnem mitingu v Novi Gorici je bila štiri dni pozneje Ravenčanka Vaučetova tretja v konkurenci članic v teku na 100, na 800 m pa Luka Leitinger četrti in Primož Miheu osmi. Atletinja KAK Ravne Veronika Zupanc je na državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici v teku na 10.000 m osvojila 2. mesto za zmagovalko Heleno Javornik. Vaučetova je 24. maja sodelovala na močnem mednarodnem mitingu v Novem mestu in bila v teku članic na 200 m tretja, na 100 m pa četrta. PLAVANJE Lidija Breznikar bo nastopila v članski reprezentanci Slovenije na letošnjem evropskem prvenstvu v Helsinkih. Po povratku iz ZDA, kjer sta mesec dni trenirali skupaj s klubsko kolegico Tanjo Kumprej, je Breznikarjeva na mitingu v Atenah odplavala normi za nastop na EP, in sicer v disciplinah 200 m prsno in 400 m mešano. Sredi maja je bilo v Ljubljani tekmovanje za tako imenovani »Žolna pokal«, na katerem je Fužinarjev plavalec Damir Dugonjič dosegel s časom 35,04 sekunde nov državni rekord za dečke na 50 m prsno. Na tekmovanju je med svojimi letniki osvojil tri prva in eno drugo mesto ter v skupnem seštevku vseh nastopov prepričljivo zmagal med svojimi vrstniki. Anja Borko je bila enkrat druga, Rok Oto pa enkrat tretji. Na 25. mitingu za pokal mesta Ljubljana, bilje 28. maja, je Tanja Gologranc osvojila 2. in 5. mesto med mladinkami. Med kadeti sije Simon Strmšek priplaval četrto mesto, Rok Oto pa dve peti mesti. NAMIZNI TENIS Moška ekipa Fužinarja Interdiskonta seje na kvalifikacijskem turnirju na Ravnah uvrstila med šestimi ekipami na 3. mesto in se poleg druge ekipe Kerna Puconci in druge ekipe ETA Preserje uvrstila v 3. državno ligo. Na turnirju TOP 12 na Ptuju je bila med deklicami v 1. skupini Ravenčanka Katja Tomažič deveta, v drugi skupini pa je zmagala Zala Šetina. LOKOSTRELSTVO Branko Gradišnik, član LD Koroške z Raven, je 20. maja na tekmovanju v Ilirski Bistrici osvojil naslov članskega državnega prvaka z olimpijskim lokom v disciplini Fita — 70 m. Med članicami je bila v slogu coumpotind tretja Tanja Hodnik. V Poreču, kjer je 20. in 21. maja potekalo mednar odno prvenstvo za mladince in kadete, je bil v slogu coumpound z 2. mestom med kadeti uspešen Ravenčan Urban Ravnjak. Sočasno je nastopil v kadetski reprezentanci Slovenije, kije med 46. ekipami zmagala. V finalu je trojica Aleš Rosa iz Ankarana, Matej Šabec iz Ilirske Bistrice in Urban Ravnjak presenetljivo ugnala izbrano vrsto Evrope. SEDEČA ODBOJKA Slovenska ženska reprezentanca, ki jo pretežno sestavljajo igralke IŠD Samorastnika Ravne, je pod vodstvom selektorja Petra Ozmeca in trenerja Adija Urnauta dosegla nov izjemen uspeh. Po lanski osvojitvi naslova evropskih prvakinj v Sarajevu je ta izbrana vrsta osvojila še bronasto odličje na svetovnem prvenstvu, kije od 23. do 28. maja potekalo v Maastrichtu na Nizozemskem. Naše igralke so v svoji skupini premagale Mongolijo, Japonsko in Iran ter kasneje še Ukrajino, vse z rezultatom 3:0. Šele v polfinalu sojih zaustavile kasnejše svetovne prvakinje Nizozemke. V tekmi za 3. mesto je reprezentanca Slovenije odpravila Nemčijo s 3:0. Za najboljšo igralko je bila izbrana Anita Umaut. Ivo Mlakar KADROVSKA GIBANJA V APRILU Konec aprila je v ravenskem delu koncema Slovenske železarne delalo 2.964 zaposlenih; v zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo zaposlenih 451 ljudi. V prvi skupini podjetij seje število zaposlenih v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšalo za 1 delavca, v drugi skupini pa sta bila zaposlena 2 delavca manj. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 1.112 STO 815 NOŽI 185 ARMATURE MUTA 349 OPREMA 159 LOGISTIČNI CENTER 141 ENERGETIKA 107 STAN. PODJETJE 18 ZIP CENTER 78 STYRIA VZMETI 130 TRANSKOR 49 TK RAVNE 8 VOGARD 76 ŠERPA 122 GASILSKI ZAVOD 15 EUREST 51 FLUKTU ACI.I A Sklenitve delovnega razmerja V železarskih družbah so aprila našteli 10 sklenitev delovnega razmerja: 4 v STO, 3 v Metalu, 2 v Nožih in 1 v ZIP centru. Iz Slovenske vojske seje vrnilo 5 fantov (3 v STO in 2 v Metal), iz Logističnega centra je bil v ZIP center prerazporejen I delavec, 4 pa so dobili zaposlitev za določen čas (2 v Nožih in po I v STO in Metalu). Od zasebnih družb je do sprememb prišlo le v podjetju Styria Vzmeti (za določen čas so zaposlili eno iskalko dela). Prekinitve delovnega razmerja V ravenskem delu koncerna so aprila obravnavali 11 prekinitev delovnega razmerja: 3 v STO, po 2 v Metalu in Nožih ter po 1 v Armaturah Muta, Stanovanjskem podjetju, ZIP centru in v Logističnem centru. Vzroki so bili naslednji: sporazumna prekinitev delovnega razmerja (5), upokojitev (3), prekinitev delovnega razmerja za določen čas (1), smrt (1) in prerazporeditev (1). V drugih družbah na območju železarne se je število zaposlenih spreminjalo le v podjetjih Styria Vzmeti in Transkor, ki sta ju zapustila 2 delavca (sporazumna prekinitev delovnega razmerja oziroma odhod v drugo podjetje). Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. ZAKLJUČENA POGAJANJA O SKUPNIH IZHODIŠČIH PLAČNE POLITIKE V SISTEMU SLOVENSKE ŽELEZARNE Predstavniki delojemalcev in delodajalcev v Slovenskih železarnah so v ponedeljek, 5. junija 2000, podpisali Skupna izhodišča plačne politike v sistemu Slovenske železarne, kar predstavlja pomemben korak k ureditvi usklajenega sistema plač v železarskih družbah. V letu 1999 je Nadzorni svet Slovenskih železarn ponovno zadolžil Upravo (pobuda o uskladitvi plačne politike je bila podana že leta 1996), da izdela skupna izhodišča plačne politike v Slovenskih železarnah. Po pripravi predloga so se septembra 1999 pričela pogajanja z reprezentativnimi sindikati (Neodvisnost KNSS -Koordinacijski svet sindikata Slovenskih železarn in Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije -Koordinacijski svet Slovenskih železarn) družb sistema. Strpen dialog obeh pogajalskih skupin, zlasti na področju, ki ureja izhodišča in razmerja med tarithimi in plačilnimi razredi ter področje stimulacij in delovne uspešnosti, je pripomogel k uspešnemu zaključku pogajanj v maju. Pri tem so svojo vlogo, z dobrim sodelovanjem in razumevanjem, odigrala tudi poslovodstva družb in predsednik Uprave SŽ, d. d. dr. Matic Tasič, ki se zavedajo pomembnosti ustreznega sistema nagrajevanja. S podpisom dokumenta je omogočena uporaba enotnih meril plačnega sistema in s tem tudi enako plačilo za opravljanje podobnih del. Dogovorjene so tudi nekoliko višje osnove, kot jih določa Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije. Po terminskem planu bodo izhodišča postopno realizirana do konca letošnjega leta. Za dokončno ureditev enotnega sistema plačne politike bosta v nadaljevanju potekali tudi izdelava in uskladitev skupnih izhodišč za napredovanje na delovnem mestu. (Vir: Sporočilo za medije, SŽ) Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače. Tel.: 0602 21-131 ali (02)-82-21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz- metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo je obdavčeno z 8-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 58 Nagradna križanka št. 57 - REŠITEV VODORAVNO: BA, RIBA, ARHIVAR, AGONIJA, POSEKA, AR, RODOS, NA, ODA, PRIČA, TIPKE, KRIM, IDA, RO, SEKTA, NORMAN, ASEN, KA, AL, LT, IKT, OZARA, TERCA, KROKAR, ARZEN, MALAJA. Zaradi velikega odziva (prispelo je 689 rešitev) in ker je Trgosin v primerjavi z lani pridobil še nekaj počitniških zmogljivosti, se je njegov direktor odločil, da podeli tri nagrade. Tako bo 3 dni v Banovcih oktobra v hišici bivala Andreja Rebernik z Javornika 27, Ravne na Kor.; 2. nagrado (4-dncvno bivanje v Banovcih v oktobra) je dobil Rudi Krajnc iz STO, d. o. o., 1. nagrado (10-dncvno bivanje v prikolici v Lantcrni v septembra) pa bo užival Janez I. Koncčnik iz Metala, d. o. o. V Trgosinu obljubljajo, da bodo decembra spet sodelovali kot sponzor križanke. Nagradna križanka št. 58: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 3.7.2000 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. DRŽAVA NA IBERSKEM POLOTOKU ZDRAVNIKI ZA NOSNE IN UŠESNE BOLEZNI VRSTA BRESTA PRVA ŽENSKA MOLITEV V BUDIZMU IKO REKA V ALBANIJI GRŠKI KOŠAR- KARSKI KLUB NATRIJ NAŠA DOMOVI- NA KESANJE SLOVEN- SKI PIANIST BERTON- CELJ BISTVO STVARI. PREDME- TA M DRŽAVA NA SEVERU EVROPE TRAVA DRUGE KOŠNJE A DIJAK V REALKI GLAVNI ŠTEVNIK PRIPAD- NIK ROMAN- TIKE N OSOVINE DRŽAVA NA APEN. POLOTOKU AVTOM. OZNAKA TURČIJE UKRAJIN- SKI NARODNI PLES RASTLIN. BODICA T RIMSKA ŠTIRI PREBI- VALKA SINAJA POD RAZUM. PAMET GORA V TURČIJI TURŠKO LJUDSTVO NA KITAJSKEM G R PISMENO POTRDILO SUDANSKA STRAN. NEODVISNOSTI IZREK, POUČNA MISEL. RESNICA O A URANOVA SOI, U AVTOMATSKA OBD. PODATKOV P UPRAVNA ENOTA V GRČIJI STAROGR- ŠKO MESTO RDEČ GOZDNI SADEŽ M TRAVNA RAVAN V ŠPANIJI A O SAMOSPEV V OPERI REKA NA KITAJSKEM A URADNI SPIS SLOV. GLASBENA SKUPINA K L OTOK ČAROVNICE KIRKE FILMSKI VESOLJČEK KILO- GRAM KOŠAR- KAR LAŠKEGA (LISICA) / KOŠAR- KARSKI KLUB I. IN 3. VOKAL SOKRA- TOV TOŽILEC N INFORMATIVNI FUŽINAR ARABSKI ŽREBEC ŽIVIMO V HIŠI JEZIKA je naslov pesniške zbirke TATJANE STRMČNIK, nekdanje sodelavke Železarne Ravne. Knjižico ji jc leta 1998 založila ZKI) Mežiške doline. Trije izvodi Tatjaninega prvenca s pesmimi, za katere avtorica pravi, da so "polne žalosti in hrepenenja, iskanja samega sebe", čakajo na reševalce tokratne križanke. Kot doslej jih bo tudi tokrat razdelil žreb. IME IN PRIIMEK:....... PODJETJE OZ. NASLOV: