Poštnina plačana v gotovini Leto XX., št. 170 Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3126, 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova ut — Tel. 3492 (n 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 1 Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi prt pošt ček. zavodih: LJubljana St 11.842, Praga člslo 78.180. VTten St 105.241. Ljubljana, torek g. julija 1919 Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126; Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Položaj danes in pred 25 leti Vzporejanje mednarodnih položajev, kakor se nam kažejo v posameznih časovnih razdobjih, ne more biti nikdar povsem točno, ker so okoliščine in činitelji, ki odločajo o trenutnih položajih in mednarodnem razvoju v raznih dobah različni. Kljub temu pa se nam v teh dneh. ko poteka 25 let od izbruha svetovne vojne, ob novem nihanju človeštva med mirom in vojno sama po sebi pojavlja potreba po primerjavi današnjega mednarodnega položaja z onim tik pred izbruhom svetovnega požara. Mnoge okoliščine, ki spremljajo sedanji mednarodni razvoj, nas spominjajo onih, ki so bile značilne za razvoj dogodkov pred 25 leti. Tudi vzroki mednarodnih napetosti danes in tedaj so si v marsičem podobni, četudi imajo danes drugačna imena in vsaj navidezno izhajajo iz nasprotij na drugih področjih. Še največjo podobnost kažejo splošne smernice mednarodnega razvoja danes in pred četrt stoletjem. Cilji mednarodne dinamike ln ekspanzivnosti nekaterih držav, v kolikor jih konkretno lahko že presojamo, so skoro na las podobni onim izza časa pred vojno. Seveda pa ne smemo tega posploševati, kajti tako splošna, kakor je današnja, predvojna dinamika gotovo ni bila. Predvojni konflikt med ekstenzivnimi in statičnimi silami se je omejeval v glavnem le na srednji, vzhodni in jugovzhodni del Evrope ter na bližnji vzhod, danes pa zajema konflikt med istimi silami tako rekoč že ves svet. Tu je zlasti na mestu pripomba, da SO' se svetovne razdalje celo v pogledu spornih vprašanj, ki razjedajo svet, močno skrčile. Za velesile, ki imajo v tej ali oni obliki svoje interese skoro na vseh kontinentih sveta, čedalje bolj odpada možnost zgolj nevtralnega gledanja na razvoj dogodkov, pa naj se ti odigravajo v neposredni bližini ali v daljših razdaljah. Vse to seveda le še bolj zaostruje sodobne mednarodne spore in daje tudi onim, ki so navidezno samo lokalnega značaja, večji pomen, kakor bi jim ga bilo mogoče pripisati pred 25 leti. Zanimivo se ta preokret odraža predvsem v pobudah za pravočasno zavarovanje vseh prizadetih držav s primernimi vojaškimi zvezami še pred izbruhom splošnega konflikta, predvsem pa v politiki Zedinjenih držav Severne Amerike, ki so bile pred 25 leti glede na evropske dogodke zares »svet zase«, ki pa danes vedno bolj spoznavajo potrebo po čimprejšnjem zavarovanju za vsak primer, kajti ocean. kakor je rekel pred kratkim Roo-sevelt, »ni več ena izmed najbolj varnih, temveč postaja ena izmed najbolj odprtih meja severnoameriških Zedinjenih držav« ... Vsa ta povečana svetovna prepletenost mednarodnega dogajanja se tiče seveda v prvi vrsti velesil. Toda tudi za male države nastaja spričo tega nov položaj, ki močno vpliva na njihovo zadržanje. Samo one, ki so trenutno neposredno prizadete, vežejo svoje interese s posredno ali neposredno enakimi interesi velesil, dočim se druge vedno glasneje izrekajo za nevtralnost, zlasti glede sporov med velesilami. S tem pa se mnogi današnji spori vedno bolj omejujejo samo na velesile in se tudi odgovornost za morebitne splošne konflikte prenaša samo nanje. Možnost izigravanja malih držav za interese velikih postaja od dne do dne manjša, ker se veča spoznanje, da nastajajo splošni konflikti v prvi vrsti zaradi nasprotujočih si svetovnih interesov velesil. V toliko je danes — v primeri z dobo pred 25 leti — otežko-čen velesilam tudi njih »lov za zavezniki«, v kolikor naj bi se ti rekrutira-li predvsem iz vrst malih držav. Te pa tvorijo slej ko prej jeziček na tehtnici končnih odločitev velesil. V položaju velesil se vsaj na zunaj ne kažejo velike razlike v primeri z njih položajem pred 25 leti, le da je izpadla iz primerjave Avstro-Ogrska, povezanost Italije z Nemčijo pa je nedvomno večja kakor je bila pred svetovno vojno. Vzporedno s poglobljenim in utrjenim italijansko-nemškim zavezništvom pa se je že sedaj poglobilo tudi sodelovanje med Anglijo in Francijo, tako da se zdi danes delitev evropskih velesil v dva tabora ostrejše potegnjena kakor pred svetovno vojno. Diplomatsko je tudi položaj Rusije podoben položaju leta 1914, toda dejansko je ona še vedno v položaju čakanja. Kakor pred 25 leti Italija, skuša danes. Rusija doseči od obeh zapadnih velesil čim višje plačilo za svoje sodelovanje ž njima v primeru vojne. Kakor leta 1914 je navzlic nasprotnim videzom tudi položaj Japonske v marsičem še vedno svojevrsten, tako da Japonske ne moremo kar tako všteti v ta ali oni tabor evropskih velesil za primer končne odločitve o miru in vojni. Po trenutnem položaju sodeč, lahko Japonsko štejemo med države, POGAJANJA V MOSKVI SE LAHKO $E ZAVLEČEJO Nedeljski sestanek spet ni prinesel bistvenega napredka — Skeptična izjava Chamber-laina v parlamentu — Senzacionalne trditve vodilnega francoskega lista London, 24. julija z. Včeraj je bil v Moskvi zopet dve uri trajajoč razgovor predstavnikov Anglije in Francije z Moloto-vom in Potemkinom. O poročilih, ki so o tem sestanku, o katerem je izšel v Moskvi samo kratek brezvsebinski uradni komunike službene ruske agencije Tass, prispela v London, se ne ve nič točnejšega. Javljajo pa, da je prišlo na podlagi zadnjih navodil angleške in francoske vlade do znatnega zbližanja, zlasti v pogledu generalštabnih razgovorov, vendar stavi Anglija slej ko prej pogoj, da mora priti prej do sklenitve političnega pakta. Kar se tiče jamstev za baltiške države za primer indirektnega napada, Anglija še vedno okleva in noče pristati na rusko formulo, ker se boji, da bi je potem Rusija svojevoljno ne zapletla v vojno. Dočim je zadnje dni francoska vlada neprestano pritiskala na angleško vlado ln jo skušala prepričati, da je neobhodno potrebno sprejeti ruske zahteve, objavlja današnji pariški »Temps« senzacionalen članek, v katerem odobrava angleško sta- lišče in dolži Moskvo, da namenoma zavlačuje sporazum, da M mogla do skrajnosti izkoristiti mednarodno situacijo in se vsiliti Evropi kot razsodnik. »Temps« tudi domneva da je v ozadju moskovske politike želja po odstranitvi Chamberlai-na, kateremu Moskva kljub vsem svečanim zagotovilom Se vedno ne zaupa. Moskva hoče izsiliti preosnovo angleške vlade. V diplomatskih krogih domnevajo, da ima »Tempsov« članek, ki je očividno insplri-ran, namen pojasniti Moskvi, da je skrajni čas za sklenitev sporazuma London, 24. julija. AA. (Reuter). V odgovor na vprašanje o angleško-sovjetskih pogajanjih je ministrski predsednik Cham. berlain danes izjavil, da pri sedanjem stanju pogajanj ne more dati zagotovila, da spodnji dom ne bo odSel na poletne počitnice pred koncem pogajanj. Angleška vlada želi, da se sporazum sklene, možnost sklenitve tega sporazuma pa Je odvisna od sovjetske vlade. Chamberlain je nadalje potrdil, da «o bila 21. t. m. poslana angleškemu velepo- slaniku v Moskvi nova navodila in da je imel včeraj poslanik nov sestanek z Molo. tovim. Nato je dodal: Mi dosegaj Se nismo mogli proučiti poročila našega veleposlanika ld smo ga pravkar prejeli Danes zasedanje vrhovnega sovjeta Moskva, 24. julija. AA. Agencija Tass poroča, da bo drugo zasedanje vrhovnega sveta 25. julija zvečer v Kremlju. Moskva, 24 julija. w. V moskovskih diplomatskih krogih sklepajo, da bo Molo-tov poročal vrhovnemu svetu sovjetov, ki se sestane jutri o dosedanjih pogajanjih z Anglijo in Francijo ter prepustil končno odločitev svetu samemu. Angleški in francoski veleposlanik sta o včerajšnjem razgovoru poslala obširna poročila angleški in francoski vladi. Nemško-ruska pogajanja Berlin, 24. julija, o. Čeprav službeno doslej še ni bil objavljen nikak komunike o pogajanjih z Rusijo, zatrjujejo poučeni krogi, da je njihov namen oživeti trgovinski promet med obema državama, ki je padel od 800 na 100 milijonov mark. Nemci se v prvi vrsti zanimajo za ruski petrolej, les in industrijske surovine, v Rusijo pa hočejo izvažati poljedelske in električne stroje Nemčija je pripravljena dati Rusiji izvozne kredite v znesku 500 milijonov mark za dobo dveh let. Ratifikacija nemških pogodb z Estonsko in Letonsko Berlin 24. julija. AA. (Štefani). Nem-ško-estonska in nemško-letonska nenapa-dalna pogodba sta stopili v veljavo, ker sta bili obe pogodbi ratificirani Danes so se v Berlinu začela pogajanja za sklenitev nemško-es tonske ga trgovinskega sporazuma. Papež piše Rooseveltu? Pismo, ki ga nosi kardinal Gaspari, vsebuje predloge, kako naj bi se ohranil mir London, 24. julija. AA. (Havas). Dopisnik »Timesa« iz Rima je sporočil svojemu listu telefonsko sledeče: Trdijo, da je kardinal msgr. Gaspari, ki je v petek iz Neaplja odpotoval v Nevv York, odnesel s seboj osebno pismo sv. očeta predsedniku Rooseveltu. Kakor trdijo, vsebuje to pismo predlog, po katerem naj bi se izdali potrebni ukrepi za ohranitev miru. Vatikan, 24. julija. AA. (Štefani). Sv. oče Pij XII. je odpotoval danes v svojo poletno rezidenco Castel Gandolfo. Nastop poljskega veleposlanika pri Vatikanu VatiKansko mesto, 24. julija AA. (Štefani). Sv. oče je sprejel danes dopoldne v svečani avdienci novega poljskega veleposlanika Kazimirja Papeeja, ki je sv. očetu izročil svoje poverilnice. Poljski velepo- slanik Je v svojem govoru Izrazil priznanje aktivnosti svetega očeta za organizacijo miru. Poslanik je izrazil hvaležnost Poljske sv. očetu in poudarjal, da se bo poljska vlada trudila in pomagala pri delu sv. očeta. Papež Pij XH. se je za te besede zahvalil, nato pa prfdržal poslanika v zasebni avdienci v svoji knjižnici. Varšavski nuncij pri MagUonu Rim, 24. julija. AA. (Havas) Državni tajnik msgr. Maglione je sprejel včeraj apostolskega nuncija v Vs^šavi msgr. Cor-tesija, ki je že več tednov v Rimu, kjer je bil sprejet tudi pri sv. očetu ter imel tudi sestanek s poljskim poslanikom. Nuncij se vrne te dni v Varšavo. rakih, ki bi jih bilo možno storiti za odstranitev obstoječih težav. Hudson. ki je ves čas svojih razgovorov naglašal. da izraža samo svoje osebno mnenje, je izjavil, da bi se vprašanje sodelovanja moglo rešiti le tedaj, če se vzpostavi mednarodno zaupanje Ne vidim razloga za trditev, da bi te pripombe iz neuradnega razgovora vsebovale predlog, da se da Nemčiji posojilo. Reuterjev poročevalec tudi doznava da minister za prekomorsko trgovino Hudson ne bo podal ostavka Nemški demanti Berlin 24. julija, br. DN13 je PI —p S. vec strupenih kač v Hercegovini in morda v vsej naši državi je kmet Mušan Muratovič iz vasi Vanje v Hercegovini. Njegovo ime je znano tudi v inozemstvu, ker je že za mnoge inozem. ske zavode lovil strupene kače. V Hercegovini je mnogo strupenih kač. Mušan jih lovi sam, izvežbal pa je pri tem lovu tudi mnoge vaščane, ki so njegovi pomočniki ter imajo od lova dobrodošel zaslužek. Mušan lovi kače s precepom in je pri tem svojem delu tako spreten, da se ga je prijelo ime zmijski (kačji car), prazne pa so seveda bajke, da privablja in kroti kače s sviranjem na posebno piščalko. Muratovič rad pokaže tujcem svojo spretnost pri kačjem lovu, o kačah pa pravi, da so »nevarne in zvite kakor ženske«. Higienski zavod v Zagrebu je te dni naročil pri Mu-šanu 500 živih strupenih kač, ki jih upo. rabljajo za serum proti kačjemu piku. Največ kačjega plena ima Mušan s svojimi pomočniki na planini Prenj. * Velik požar v Dravski dolini. V Gor- dini pri Ptuju je nastal požar v domačin posestnika in kovaškega mojstra Friderika Janeša. Zaradi močnega vetra se je ogenj razširil tudi na domačijo kolarskega moi-stra Josipa Gobca, ki mu je zgorelo vse kolarsko orodje in skladišče. Janešu ie zgorelo tudi vse žito in velika množina lesa, tako da znaša skupna škoda nad din 200.000. Izredno močan veter je onemogočal gašenje in le požrtvovalnosti marljivih gasilcev z Mute ie pripisati, da ni postala vsa vas žrtev požara. * Društvena potovanja. 5.-6. Vm. Trst Opatija, 13.—15. Vin. Sušak, Crikvenica, Plitvička jezera. 13.—15. VIII. Grossglock-ner. Prijave in pojasnila potovalna pisar, na M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. (—) Iz u— Za mariborski festival slovenskih narodnih običajev je župan g. dr. Juro Adlešič je na željo pripravljalnega odbora sklical sestanek raznih ljubljanskih organizacij, ki bo danes 25. t. m. ob 18.30 v magistratni posvetovalnici, da bi se tudi ljubljansko prebivalstvo v čim večjem številu udeležilo te letošnje največje naco-nalne manifestacije ob severni meji. Na sestanek so seveda vabljene tudi organiza. cije, ki eventualno po pomoti niso dobile posebnega vabila. Izkušen turist ve, da so za na hribe najbol^še^SLAMI^V^iONZE^^ n— Pregled vseh motornih vozil, ki slu. žijo javnemu prometu (avtobusov in avto-taksijev) bo po pravilniku ministrstva za notranje posle z dne 26. septembra 1. 1928. za drugo polletje v Ljubljani na mestni pristavi, Povšetova ulica 8, 28. t. m. od 8. do 11. ure. Komisiji je predložiti prometno knjižico, 100 din za državni kolek kot potrdilo v prometni knjižici in takso 54 din v gotovini za vsak avto. Pri tej pr liki bodo pregledana tudi druga motorna vozila, ki letos iz kakršnegakoli razloga še niso bila pregledana. u— Za oglednika živine in izdajatelja živinskih potnih listov na teritoriju nekda. nje občine Vič je imenovan g. Franc Ažman, ml., trgovec na Tržaški cesti št. 126.. za oglednika živine na teritoriju priključenega dela občine Dobrunje (štespanja vas) pa g. Jože čeme, posestnik v štetpanji vasi št. 3. Oba prejšnja oglednika sta namreč umrla ter sedaj imenovana nova oglednika pričneta poslovati s 1. avgustom t. 1. u— Za mestne reveže je darovala Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doktor ln drug v Mariboru 29 m blaga za obleke. Mestno poglavarstvo se darovalki najtopljeje zahvaljuje tudi v imenu podpL ranih. šentjakobsko žegnanje. 2e več let je minilo, odkar so Sentjakobčani zadnjikrat praznovali svoj dan pod okriljem prireditve Družbe sv. Cirila in Metoda. Dostojno so ga tedaj proslavljali, oživljali so stare običaje, fara je vzkipela v navdušenju za narodovo stvar. Prisegali so si zvestobo, potrjevali prijateljstva, odpuščali si med seboj trenja — bili so vsi enota! Lepo je bilo in dobro! Oživimo letos zopet spomine na lepe čase. Okrepimo se v prijateljstvu in zvestobi do naroda. Podprimo Družbo sv. Cirila in Metoda v težki borbi. Dajmo ji sredstev za dosego njenih in naših ciljev v samoobrambi. Pridimo v nedeljo vsi, ki čutimo, da smo člani velike slovanske družine, na »Šentjakobsko žegnanje«, kjer bomo položili dar domovini na altar. Šentjakobsko-trnovska podružnica CMD in Sokol IV. bosta imela 30. t. m. na Dolenjski cesti na letnem telovadišču Sokola IV. žegnanjsko veselico, kjer si bo mogel vsak postreči do mile volje in s tem bo tudi vsakdo položil dinar v korist našim mejam. Prireditev bo trajala do 24. ure. Vstop prost u— Vojaške knjižice, ki so jih zaradi zamenjave oddali obvezniki, rojeni leta 1889., 1890., 1891. in 1892. se bodo vrnile obveznikom v ponedeljek in torek t. j. 24. in 25. julija t. 1. od 8. do 13. ure v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7.I., soba št. 6. Prizadeti obvezniki naj pridejo zanesljivo po knjižice in naj prinesejo s seboj potrdila, ki so jih dobili pri oddaji knjižic. u— Dijaki z veliko maturo, ki spadajo pod ljubljansko vojaško okrožje in bi radi v jeseni nastopili kadrsko službo, naj se najkasneje do 4. avgusta t. 1. zglase s spričevali pri poveljstvu ljubljanskega vojaškega okrožja v Mišičevi vojašnici na Maistrovi cesti — soba št. 16. Zanesljivo pa naj se do navedenega roka zglase tamkaj s spričevali dijaki, rojeni leta 1912., ki bodo v jeseni brezpogojno poklicani v kader. u— Selitev dekoracijskega materiala od opernega in dramskega gledališča se je pričela minilo soboto. Kakor znano sta imeli obe gledališči spravljeno vso opremo za oder in za kulise v dveh barakah ob zgornjem koncu Knafljeve ulice tik ob železniškem prelazu. Ondi so imeli shranjeno razno pohištvo, preproge, slike, kipe in drugo Vse se je tukaj kopičilo, kvarilo in sproti uničevalo za odrom in na dvorišču. Ti neokusni in že starikavi baraki bodo kmalu podrli, ker potrebujejo ondot-ni prostor v druge svrhe. Banska uprava je pred več meseci kupila na Bleiweisovi cesti nasproti banske palače hišo štev. 13, kjer so zdaj na dvorišču te hiše zgradili novo. viseko in prostorno zidano poslopie za skladišča dekoracij in kostumov, slikar-no. mizarno ter druge gledališke delavnice in kjer je končno tudi malo stanovanje. u— Uprava kina Unlona sporoča cenje-mu občinstvu, da se danes ne vrše v kinu Unionu nobene kinopredstave. pač pa se bo ponovil krasni francoski film »Sel lju bežni« še v sredo 26. t. m. ob 19. Ln 21. uri. Občinstvu prav toplo priporočamo ogled lepega filma v katerem igrajo znameniti igralci Jean Gabin, Jean Pierre Aumont in Gaby Morlay glavno vlogo. (—) Iz M?*ri*tora a — Lepo uspel sokolski nastop v Lim-bušu. V našem prijaznem, lepem Limbušu je bil v nedeljo nastop limbuškega Sokola K nastopu je prihitela velika množica Mariborčanov ter okoličanov, ki so hoteli dati limbuškim Sokolom toplo priznanje za njihovo požrtvovalno, vzgledno sokolsko delo, ki gre svoio pot navzlic raznim težkočam, s katerimi se mora limbuški Sokol boriti. Ob prihodu popoldanskega vlaka iz Maribora je bil ob limbuškem železniškem postajališču prisrčen spreiem. nakar se je razvila skozi Limbuš učinkovita povorka ki ji je množica živahno navdušeno vzklikala Po uvodni poklonitvi ter počastitvi državne zastave je sledi! na letnem telovadišču skrbno sestaviien pester telovadni spored, ki je obsegal telovadne točke vseh oddelkov limbuškega Sokola Vsi nastopajoči so bili deležni iskrenega navdušenega priznanja Ves čas ie vneto in marljivo sodelovala gasilska sodba iz Peker Bodrilne besede ie naslovil na na-vzočne Sokole br. Podgornik Limbuški Sokoli so lahko ponosni na svo- nedelisk' nastop S prijetno, zabavna sokolsko vese lico se ie zaključilo lepo uspelo sokolsko slavje, ki bo ostalo vsem udeležencem v najlepšem spominu. Dr. LUTMAN ZOPET ORDINIRA! a — Rezervnim oficirjem. Pododbor udruženja rezervnih oficirjev opozarja svoje člane, da bo od 5 do 8 sept skupno potovanje v svrho prisostvovanja vojaškim svečanostim na kraljev roistni dan na Banjici in poklonitve neznanemu junaku na Avali ter b1agopoko:nemu k'aliu Aleksandru I. na Oplencu Preskrbljeno bo brezplačno prtovanie in prenočišče Udeležba le v uniformi Obvezne prijave članov sprejema uprava mariborskega pododbora do 31 julija. a— Vpisovanje v obrtno n«r-nik Miha iz Loke pri Zidanem mostu. Na predlog predsednika g. Škerbica je bil sprejet letni proračun od 6050 din izdatkov m 6200 din dohodkov, članarina od 15 do M) din kot prej-nja leta. Člani, ki se niso udeležili skupščine so bili oglobljeni z dvakratno redno članarino. Na skupščini se jc med drug;m razpravljalo tudi o šušmar-stvu v krojaški obrti, ki se zelo pojavlja tudi v trboveljskem okolišu ter se po mnenju večine krojaških obrtnikov smatra kot nezdrav socialen pojav ter krivda onih. ki kroja ke vajence izučijo, pa jim zaradi stanovske nezavedne konkurence ne morejo nuditi človeku primerne plače. Skladni potek občnega zbora in dober obisk sta znak stanovanjske solidarnosti trboveljskih krojačev, ki se trudijo, da s pomočjo svoje organizacije čimbolj izpopolnijo svojo obrt. Postani in ostani član Vodnikove družbe! I Iz Gornjega grada gr_ Sokolski nastop v Gornji iiadgont bo v smislu sklepa murskcsokolskega okrož ja nepreklicno 10. septembra. Sokol je te dni razposlal vsem okoliškim društvom obvestilo s prošnjo, aa na ta dan ne določajo svojih pr.reditev ter podprejo delovanje te izredno izpostavljene obmejne sokolske postojanke. gr— Osebna vest. Dozdajšni vodja tukajšnje notarske pisarne g. Hinka Požuna notarski namestnik g. dr. Jelko Ravnikar je postavljen za notarja s sedežem v Trebnjem. gr— Nesreča pri mlačvi. Te dni je bil pripeljan k tukajšnemu zdravniku dr. Vinku Cremošniku 161etni posestnikov sin Franc Kavčič iz Radvencev pri Negovi. Bil je zaposlen pri mlačvi, kjer mu je zobovje stroja razmesarilo levico v zapestju. Zlasti sta poškodovana mezinec in prstanec. gr— Nujna prošnja poštni upravl. Na prometnejših poštnih uradih, med katere spada obmejna Gornja Radgona, bi bilo nujno potrebno, da se namestijo poštni na. biralniki za pisma tudi v lokalu samem. Zamudno je pač, da mora človek, ki kupi znamke v uradu, nesti pisma iz urada ven in ga oddati v najbližji nabiralnik za oglom v ulici, kjer se pobirajo pisma samo v določenih urah, često pa tudi zaostajajo po nepotrebnem. Za te zunanje nabiralnike pa bi bilo potrebno, da imajo označbo časa. kdaj se pisma pobirajo, da prizadeto občinstvo v nujnih primerih lahko poskrbi za pravočasno oddajo pisem pred odhodom vlaka direktno na postaji. Za oddaljene kraje, kakor je Gornja Radgona, od koder se odpravlja pisemska in paketna pošta za kraje ob progi do Ljutomera dnevno samo enkrat, za ostale kraje od Ljutomera naprej pa dvakrat, pomeni veliko zamudo, če pisemska pošiljka zaosta ne za celih 15 do 48 ur. So to majhni nedo-statki, ki bi se pa dali odpraviti z majhnimi stroški. Iz Ptuja j— Ptujska policija je prešla pod državno nadzorstvo. Mestna policija, ki je bila doslej pod nadzorstvom uprave mestne občine, je prešla v ponedeljek pod državno nadzorstvom. Za kapetana policije je imenovan sreski pristav g. Abram Jože. j— Vajenec je skočil v ^ravo. V soboto zvečer je skočil v Dravo mesarski vajenec Babusek Srečko. Potapljajočega se je opa. zil ključavničarski pomočnik Vojunovič Nikola. skočil za njim v valove in ga privlekel iz vode. Nezavestnega je z umetnim dihanjem obudil v življenje. j— Potovanje ukradene ure. železniškemu uslužbencu Kosmatu Hinku je neki 11 letni fantiček ukradel iz stanovanja zlato uro in jo prodal za 20 din brivskemu pomočniku Znidariču Ivanu. Znidarič je uro razdrl in okvir prodal pri urarju za 402 din. Za to potovanje ure je zvedela policija^ ki je uro pri urarju zaplenila in jo v veliko začudenje lastniku temu vrnila. Kosmat namreč tatvine ni niti opazil. j— Podmladkarji JS so se vrnili. Podmladek JS na meščanski šoli je poslal na letovanje v Bakar pod vodstvom g. Hasla in ge. Kocmutove 34 otrok. Te dni so se vrnili vsi zdravi in zadovoljni nazaj. Med njihovo odsotnostjo pa si je nekdo dovolil neokusno šalo, češ da je učenka Beganova na morju utonila, odnosno da jo je požrl morski volk. Kdo in s kakšnim namenom je to laž raznesel, poizveduje zdaj policija. * POLJČANE. Sokol zbira sredstva za sokolski dom, katerega temelji so že zgrajeni. Prvega avgusta se bo zidava nadaljevala. Zato je društvo v prid domu priredilo preteklo nedeljo tombolo, ki je prav dobro uspela. Prvo tombolo (1000 din) je srečni dobitnik velikodušno poklonil Sokolu za dom. Njemu kakor tudi vsem. ki so pripomogli k uspehu, predvsem spoštovanim darovalcem, ki so tombolo omogočili, se Sokol najlepše zahvaljuje. — Na spomlad pa začne graditi na Boču svoj dom tudi podružnica SPD skupno z rogaško podružnico. ZA zgradbo tega bodočega doma priredita podružn ei to nedeljo na Boču veliko planinsko rajanje ob sodelovanju godbe »Drave« iz Maribora. Ob 10. bo v starinski cerkvici služba božja. V nedeljo torej na Boč! — Strogi pasji zapor je zaradi suma pasje stekline, ki se je pojavil v Mostečnem pri Makolah, spet uveden ter morajo biti vsi psi varno priklenjeni. S^celski dan v Ribnici V središču dolenjskega okrožja ljubljanske sokolske župe je bilo v nedeljo 23. t. m. zelo živahno Bratje in sestre iz vseh okrožnih društev so prišli v goste k svojemu matičnemu društvu, da vidijo njegov telovadni nastop. Opazili pa smo tudi zelo mnogo posetnikov iz Ljubljane, prihiteli so vrli Vrhničani s posebnim avtokarom in obljubili so svoje sodelovanje tudi iz Bele Krajine. Toda preteči dež je to preprečil. Društvenega dne pa se je udeležila tudi ribniška vojna posadka v zelo velikem številu. Tesni stiki, ki jih ima ribniški Sokol z vojsko od prvega dne njenega prihoda v Ribnico, bodo s tem postali še mnogo globlji. Ljubljanska sokolska župa je bila zastopana po tajniku br. Flegarju, opazili pa smo med posetniki javne telovadbe tudi sicer zelo veliko število poznanih sokolskih delavcev. Popoldne, rav.no, ko bi se imel pričeti sprevod, se je vsul močan dež, kar seve ni motilo Sokolov, da ne bi priredili svečan odhod po trgu. Sprevoda se je udeležila tudi vojska z godbo in dvema četama. Povor-ko je številno gledalstvo navdušeno pozdravljalo. Potem bi morala slediti javna telovadba. Bila je podoba, da jo bo onemogočil dež. Toda z majhno zakasnitvijo, povzročeno po dežju, so nastopili vsi oddelki k pozdravu državni zastavi nakar je sledil ves telovadni spored. Najprej so od-vežbali vsi telovadni oddelki domačega društva svoje proste vaje in navzlic razmočenem telovadišču, prav dobro. Sledila je orodna telovadba 5 vrst članov, članic, moškega in ženskega naraščaja in potem posebna točka gostov iz Vrhnike »Kje dom je moj«? ki je zapustila globok vtis na na-vzočne. Burno pozdravljen je izvedel vod vojske strumen razstop k vajam s puškami Po dveh izvrstno izvedenih vajah je bila z odhodom vojske končana javna telovadba ribniškega sokolskega društva. Gospodarstvo Izvajanje sklepov deviznega odbora Devizni odbor pri Narodni banki je na svojih prvih sejah sprejel važne sklepe, zlasti glede pospeševanja izvoza določenih predmetov v neklirinške države z uporabo transfernih (internih) dinarjev, glede prepovedi izvoza važnih surovin in glede transfernih dinarskih računov. Za izvajanje teh sklepov je devizna direkcija Narodne banke sedaj izdala še naslednja podrobna navodila. »Transferni« dinarski računi Glede na sklep o ustvarjanju »transfernih« dinarskih terjatev inozemcev pri domačih pooblaščenih denarnih zavodih je devizna direkcija Narodne banke izdala obvestilo denarnim zavodom, ki pravi, da se ustanovi posebna kategorija inozemskih dinarskih terjatev pod nazivom »transferni« dinarji, in sicer z namenom, da se avtomatično uporabijo za ustvarjanje »turističnih« in »izseljeniških« dinarskih terjatev, kakor tudi zaradi delnega plačila našega izvoza določenih predmetov v neklirinške države. »Transferne« dinarske terjatve se lahko ustvarijo: a) s prenosom z računa »internih« dinarjev upnikov iz neklirinških držav na osnovi predhodnega pismenega odobrenja devizne direkcije; b) o priliki postanka dinarske terjatve sploh na osnovi odobrenja devizne direkcije. Pri sestavljanju prošenj za prenos »internih« dinarskih terjatev na račun »transfernih« dinarjev je potrebno označiti izvoz, način in čas nastanka »interne« dinarske terjatve, ter ime in domicil inozemskega lastnika. Transferni dinarji se lahko avtomatično uporabljajo a) za ustvarjanje »turi-stičnih« dinarjev v smislu okrožnice od 5. aprila t. 1. (turistični dinarji se pridobijo na ta način, da inozemske banke vnesejo 50% v devizah, 50n/o pa z nakupom »internih« odnosno transfernih dinarjev); b) za ustvarjanje »izseljeniških« dinarjev v smislu okrožnice od 31. maja t. 1. (iz-seljeniški dinarji se pridobivajo na ta način, da inozemske banke vnesejo 75% v svobodnih devizah, 25% pa si lahko ustvarijo z nakupom »internih« odnosno transfernih dinarjev; c) za delno plačilo izvoza določenih predmetov iz naše države v neklirinške države, in to v višini, ki bo za vsak posamezen predmet posebej določena. Devizna direkcija opozarja denarne zavode. naj zahtevajo odobrenje za prenos »internih« dinarjev na račune »transfernih« dinarjev le za one zneske, ki jih bodo lahko uporabili v predvidene svrhe in za katere imajo naloge od inozemskih lastnikov internih dinarjev. Olajšave za izvoz določenih predmetov v devizne države Naslednja okrožnica devizne direkcije se tiče olajšav za izvoz določenih predmetov v neklirinške države (premiranje izvoza). Kakor smo že poročali je devizni odbor na predlog izvoznega odbora sklenil. da smejo domači izvozniki pri izvozu določenih predmetov v neklirinške države (razen v Švico in Francijo) sprejeti delno plačilo v »transfernih« dinarjih, in sicer do 33% izvozne vrednosti. Zaenkrat je na ta način dovoljen izvoz naslednjih predmetov v neklirinške države: 1) sveže so-eivje (carinska tarifa št. 7 in 8); 2) sveže sadje (tar. št. 13 in 14); 3) zaklana perutnina (tar. št. 56 in 58); 4) šunka — razen pri izvozu v Anglijo (tar. št. 61); 5) jajca (tar. št. 63); 6) vino (tar. št. 115); 7) konzerve od mesa, rib, sadja in sočivja ter sadne pulpe (tar. št. 143). Delno plačilo ustrezajoče vrednosti izvoza gori navedenih predmetov se lahko izvrši po naslednjih pogojih: 1) Ugodnost velja samo za izvoz od 1. julija t. 1. naprej. 2) Predmeti, ki so navedeni v gornjem se~---n • morejo biti deležni prejšnjih ugodnosti v smislu okrožnic od 16. in 21. januarja in 18. aprila. 3) Izvozniki, ki želijo uživati to ugodnost, so dolžni poleg potrdila za zavarovanje valute, ki ga izda pooblaščeni denarni zavod, preskrbeti si potrdilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki se mora glasiti na isto količino, vrsto in vrednost blaga kakor tudi na državo, v katero se izvoz dejansko izvrši v smislu potrdila o zavarovanju valute. 4) Plačilo ustrezajoče izvozne vrednosti se izvrši na naslednji način: a) 25% izvozne vrednosti more izvoznik odstopiti v svobodnih devizah Narodni banki po uradnem tečaju; b) 42% se mora prodati v svobodnih devizah preko pooblaščenih zavodov na borzi po svobodnem borznem tečaju: c) 33% izvozne terjatve se lahko uporabi za transfer inozemskim imetnikom transfernih dinarjev. Prepoved izvoza važnih snrovin Tretja okrožnica deviznega odbora se nanaša na prepoved izvoza važnih surovin. Na predlog izvoznega odbora je devizni odbor sklenil, da se do nadaljnje odredbe ne izdajajo potrdila o zavarovanju valute za izvoz naslednjih predmetov: 1) volna, strižena v letu 1939 (car. tar. št. 71); 2) staro železo (tar. št. 588); 3) surov gumi f 100/1); 4) surova juta (288); 5) Kositer (611); 6) kavčuk (386): 7) kvet>raho (230): 8) surove "ože, velike (76); 9) kokosovo olje (106); 10) loj (67); 11) bombažna vlakna (38); 12) rafija (43); 13) ribje olje (69); 14) žvepleno olje (104/5 in 107). Ta prepoved velja ne glede na to, ali gre izvoz v klirinške ali neklirinške države. Triodstotni krediti Narodne banke za financiranje izvoza v devizne države Poročali smo že, da je upravni odbor Narodne banke sklenil odobravati domačim izvoznikom posebne 3°/n kredite za financiranje izvoza v devizne države. Ti kred ti se odobravajo Izvozniškim tvrdkam na žiro banke ne glede na to, ali že imajo kredit pri Narodni banki, ali ne. Banke katerih žiro se bo sprejemal za te kredite, bo določil eskontni odbor v soglasju z upravnikom podružnice Narodne banke. Eskontni odbor t"d' določi višino, do katere se lahko sprejemajo žiri posameznih bank za te kredite. Gornji krediti se odobravajo izvozniškim tvrdkam v naslednji višini: a) za blago, ki se lahko pokvari, v višini 50 do 75% vred nosti; b) za blago, ki se ne kvari do 90% vrednosti. Za blago, ki se izvozi po pogoju »cif« se vrednost določi na to ^a se od fakturirane cene odbijejo stroški za voznino, (železniško in pomorsko) in stroški zavarovanja. Ti krediti se dajejo na največ 3 mesece, če pa v tem ne pride plačilo, se kredit podaljša za nadaljnje tri mesece Izvoznik mora v tem primeru predložiti v eskont novo menico z istimi podpisi in za isti znesek Pred potekom roka prenehajo avtomatično veljati ti krediti v trenutku, ko izvoznik dobi plačilo za izvoz. Narodna banka bo smatrala, da je posojilo likvidirano v trenutku, ko se položi ustrezajoča vrednost Plačilo blaga se vrši preko inozemskih korespondentov bank ki dado žiro Ce pride plačilo prej. se izvozniku bo-nificirajo obresti od dneva plačila do dneva dospelosti menice Narodna banka računa za ta posojila 3% obresti. Banke, ki žirirajo menice, pa smejo računati izvozniku največ 1 in pol% na leto za žiro (provizijo) in za manipulativne stroške Tzvozniška tvrdka lahko izkorišča te kredite samo na podlagi akcepta z žirom banke pri istočasnem deponiranju vseh potrebnih izvozniških dokumentov pri banki, ki da žiro Za avtentičnost in resničnost dokumentov jamči banka in bo Narodna banka po potrebi v tem pogledu vršila kontrolo. Povečan izvoz lesa Naš izvoz lesa se je pričel letos v drugem četrtletju močneje dvigati. Na razpolago so nam sedaj že podatki o izvozu v juniju, ki kažejo nadalje ugoden razvoj. 2e v prvem letošnjem četrtletju je bil naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov po količini za 19.5% večji nego lani, po vrednosti pa za 13%. Po najnovejših podatkih pa se je naš izvoz v drugem četrtletju povečal nasproti izvozu v istem razdobju lanskega leta po količini za skoro 10.000 vagonov ali za 40%, po vrednosti pa za 75 milijonov din ali za 34%. Izvoz v juniju V juniju je dosegel izvoz lesa in gozdnih proizvodov 12.548 vagonov v vrednosti 109.7 milijona din. Primerjava z izvozom v juniju lanskega leta in leta 1937. nam nudi naslednjo sliko: junij 1937 „ 1938 „ 1939 milij din 105.4 84.3 109.7 vagonov 11.809 9.063 12 480 Nasproti lanskemu juniju se je letos naš izvoz v juniju povečal za 25.4 miliiona din (za 30.1%), nasproti predlanskemu juniju pa za 4.3 milijona din (4%) Povečanje v prvem polletju — 100 mil. din Podatki za prvo letošnje polletje pa nam kažejo v primeri z ustrezajočimi podatki pa prvo polletje prejšnjih dveh let naslednje gibanje: vagonov milij din prvo poli. 1937 58.880 551 3 „ 1938 47 402 417 0 „ 1939 61 763 516 7 V prvem polletju se je vrednost izvoza nasproti lanskemu prvemu polletju povečala za 100 milijonov din (za 23.9%), količina pa je narasla za 14.360 vagonov (30.3%). V primeri z letom 1937 pa vrednost izvoza v prvem polletju Se vedno zaostaja za 34.6 milijona din. Od celotnega izvoza lesa in gozdnih proizvodov je šlo v klirinške države (Italijo, Nemčijo, Grčijo, Madžarsko, Češko - Moravsko) 60.2% (311.2 milijona din), medtem ko je lani znašal ta delež 58.4% (243.5 milij. din). Gibanje vrednosti izvoza v posamezne države je bilo v prvem letošnjem polletju v primeri z lanskim prvim polletjem naslednje (v milijonih din): prvo polletje Izvoz v: 1938 1939 razlika Italijo 90.4 128.7 + 38.3 Nemčijo 86.9 77.5 — 9.4 Anglijo 63.6 65.8 + 2.2 Madžarsko 33.3 64.7 + 31.4 Grčijo 20.5 26.9 + 6.4 Argentino 18.9 22.6 + 3.7 Egipt 9.4 18.7 + 9.3 Ceško-Morav. 12.4 13.4 + 1.0 Belgijo 4.9 11.6 + 6.7 Nizozemsko 14.0 9.1 — 4.9 Maroko 5.1 8.2 + 3.1 Švico 3.9 8.0 + 4.1 Palestino 38 7.3 + 3.5 Francijo 6 1 6.7 + 0.7 Tunis 5.4 6.0 + 0.6 Alžir 5.3 5.5 + 0.2 Najbolj se je letos povečal naš izvoz v Italijo in Madžarsko, kar je posledica priključitve Avstrije k Nemčiji; Avstrija je bila prej glavna dobaviteljica lesa na italijanskem in madžarskem trgu, sedaj pa skoro ne izvaža več lesa. ki ga v celoti absorbira nemški trg. Izvoz v Italijo se je letos po količini povečal za 43%, od lanskih 12.940 na 18.546 vagonov, po vrednosti pa za 42.5%, od lanskih 90.4 na 128.7 milijona. Navzlic temu povečanju pa naš izvoz lesa v Italijo še vedno ni dosegel onega obsega, kakor pred abesinsko vojno odnosno pred dobo sankcij, kajti v prvem polletju 1935 je presegal vrednost 200 milijonov din. Izvoz v Madžarsko se je letos dvignil po količini za 90%, od 6084 na 11.578 vagonov, po vrednosti pa za 94%. Isti vzroki ki so dovedli do povečanja izvoza v Italijo in Madžarsko, so bili merodajni tudi za povečanje izvoza v Švico od lanskih 3.9 na 8.0 milijona din odnosno od 367 na 995 vagonov. Izvoz v Anglijo je v prvih štirih mesecih t 1. še zaostajal za lanskim letom, v maju in juniju pa smo izvozili v Anglijo za 27.6 milijona din lesa nasproti 22.6 milijona din v istih dveh mesecih lanskega leta. V prvem polletju smo izvozili v Anglijo 4928 vagonov (lani 5273) Razveseljivo povečanje opažamo nadalje pri izvozu v Egipt (za 100%). v Argentino, v Belgijo (za 137%). Maroko in Palestino (za 90%) Nazadovanje pa beležimo le pri izvozu v Nemčijo in Nizozemsko. Izvoz v Nemčijo se je po količini zmanjšal sicer le za 1.1% (od 7814 na 7724 vagonov), po vrednosti pa vendar za 10.8%. Izvoz v Nizozemsko pa se je skrčil od 1776 na 735 vagonov. Stanje hmeljskih nasadov žatec, 22. julija. Nemško hmeljarsko društvo poroča, da se je stanje hmelja, ki je trpel že doslej na preobilici vlage, še poslabšalo. Tudi peronospora se silno širi. širijo se tudi uši, ki jim tudi pogosti nalivi ne morejo do živega. Shčna so poročila iz češkega dela žateskega okoliša. V Roudnicah je silen orkan napravil prejšnjo nedeljo na hmelju mnogo škode. Žalec, 22. julija. Hmeljski nasadi kažejo prav lepo. Zlasti v poslednjih vročih dnevih so močno napredovali in precej nadoknadili zaostanek v razvoju. Rastline so v polnem cvetju, nastanek cvetja pa ni obilen. Gospodarske vesti = Izvoz zgodnjih jabolk te onemogočen, ker Prizad še ni odkazal potrebnih kontingentov. Udruženje sadnib izvoznikov v Mariboru je že večkrat posredovalo na pri stojnem mestu v Beogradu da bi se dodelili posamezni kontingenti za izvoz zgodnjih jabolk. Zdaj, ko bi bila situacija precej ugodna, pa izvoz zgodnjega sadja ziasti žimnice ni mogoč, če Prizad v najkrajšem času ne bo dovolil kontingentov, bo ško da tem večia ker so zgodnja jabolka meh kejša in se kmalu pokvarijo in pozne je niso več primerna za izvoz Letos je precej zgodnjega sadja in bi si sadjarji znatno opomogl., če bi smeli izvažati = Zamenjava starih obveznic Vojne škode samo do 31. julija. »Službene novi. ne« objavljajo opozorilo imetnikom loterijske 2 in pol odstotne dižavne rente za vojno škodo, k pravi, dM se v smislu čle na 2. pravilnika o zamenjavi obveznic vojne škode vrši zamenjava obveznic stare emis je za obveznice nove emisije samo do 31. julija t. 1. Tega dne izgube obveznice stare emisije pravico do zamenjave, s tem pa izgube tudi vrednost V pojasnilo p i-pominjamo da imajo obveznice nove emi sije številke serij od 5000 navzgor obvez- uspehov na m oglas v »JUTRU« INSERIRAJ V ..JUTKU niče stare emisije pa imajo številke serij, manjše od 5000. = Avtobusna proga Črnomelj — Vinlcay Na predlog generalne železniške direkcije je finančni minister odredil, da se avto. busna proga Črnomelj, kolodvor — Vinica — Generalski stol uvrsti med nekon-kurenčne avtobusne proge. Odredba velja za nazaj, in sicer od 1. aprila 1935. = Zboljšanje italijanske trgovine. Iz Rima poročajo, da se je italijanski izvoz v prvem letošnjem polletju dvignil na 4118 milijonov lir (lani v prvem polletju 3898 milijonov), medtem ko je uvoz nazadoval na 5121 milijonov lir (lani 5959 milijonov). Zato se je pasivnost italijanske trgovine bilance zmanjšala na polovico in je znašala v prvem polletju 1011 milijonov lir, medtem ko je znašala lani v prvem polletju 2097 milijonov lir. — Pšen čna letina kaže v Italiji letos prav dobro. Po prvih ce. nitvah bo pridelek presegal 80 milijonov meterskih stotov. In bo morda celo večji kakor lani. Tako bo imela Italija le.-tos že tretjo leto pridelek v višini preko 80 milijonov stotov. = Narasla produkcija letal v Ameriki. Iz New Yorka poročajo, da so ameriške tvornice letal letos v prvem polletju dobile za 200 milijonov dolarjev naročil (za 11 milijard din) medtem ko je lani vse leto dosegla prodaja 130 milijonov dolarjev, predlanskim 115 milijonov dolarjev, leta 1936 70 milijonov dolarjev in leta 1935 samo 45 milijonov dolarjev. = Licitacije. Predstojništvo mestne policije v Mariboru razpisuje za 22. avgust lic. taci jo za dobavo obleke za policijsko stražo (plašče, hlače, bluze, kape a ko-kardo itd.). Pri centralni direkciji držav, rudarskih podjetij v Sarajevu bo 22. avgusta ofertna licitacija za dobavo transformatorjev za drž. rudnik v Kreki. Pri vojno-sanitetnem zavodu v Zemunu bo 26. t. m licitacija za dobavo zdravil in kemikalij. 28. t. m. za dobavo desinfekcij-skih sredstev, 31. t. m. za dobavo vrvice, signatur, etiket, škatelj, 3. avgusta pa za dobavo loja, kokosovega olja in natrijevega hidrooksidata. Pri štabu mornarice v Zemunu bo 27. t. m. licitacija za dobavo raznega olja (plinskega itd.), 2 avgusta pa za dobavo bombaža za čiščenje. Pri komandi pomorskega arzenala v Tivtu bo 31. t. m. licitacija za dobavo azbestnega materiala. = Licitacije. Pri upravi drž. monopolov v Beogradu bo 9 avgusta ofertna licitacija za dobavo pločevinastih spojk. Pri štabu letalstva vojske v Zemunu bo 9. avgusta ofertna licitacija za dobavo raznih olj za letalske in druge motorje. Pri strojnem oddelku direkcije drž. žel. v Ljubljani bo 12. avgusta licitacija za dobavo glavnega maziva in plinskega olja, 10. avgusta za dobavo žice in elektrod za varjenje železa, 11. avgusta pa za dobavo verig. Pri upravi smodnišnice v Kamniku bodo naslednje ofertne licitacije- 18. avgusta za dobavo amonijevega solitra, 21. avgusta za dobavo kartonskh škatelj. 22. avgusta za dobavo papirja za zavijanje. 23. avgusta za dobavo kalijevega solitra, 24. avgusta za dobavo olja za kamniktit, 25. avgusta za dobavo navadne smole. 28-avgusta za dobavo gutaperče. in 29. av. gusta za dobavo trakastega železa. Borze 24. julija Na jugoslovenskih borzah notirajo klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški bom so se trgovali v Zagrebu po 30 in v Beogradu po 30.50 Tudi tečaji na svobodnem deviznem trgu se ravnajo nadalje po tečaju 238 din za funt. Na zagreoškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mlačni tendenci notirala 466 — 469 (v Beogradu je bil promet po 467). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 205.82 - 209.02. Pariz 116.22 — 118 52, New York 4378 — 4438, Curih 995 — 1005, Milan 231.45 — 234 55. Praga 150.75 — 152.25, Amsterdam 2352 2390, Berlin 1769.12 — 1786.88, Biuseij 747—759. Tečaji na svobodnem trgu: Loncion 256.40 - 259.60. Pari2 144.84 — 147.14, New York 5458.12 — 5518.12, Curih 1238.82 — 1248.82. Amsterdam 2930.09 — 2988.09, Curih. Beograd 10. Pariz 11.7350 London 20 74. New York 442.875, Bruselj 75.25 Milan 2i 3250. Amsterdam 237.10, Berlin 177.75. Stockholm 106.90. Oslo 104.25. Kobenhavn 92.6250 Sofija 5.40, Praga 15.15. Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90. Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 466 — 469 4«/„ agrarne 61.50 — 62.50. 4n/o severne agrarne 69.50 — 60.50, 6% begluške 86.50 - 87.75, 6% daim. agrarne 83.50 - 86. 7«/0 stabiliz. 100.50 den., 7»/o invest 99 50 — 101 7«/0 Blair 94.50 den. 8% Biair 101 bi.; delnice: Narodna banka 73.50 dpn., PAB 211 den., Trboveljska 173 — 174 Gutmann 40 — 49, šečerana Os;jek 80 den. Osiječka ljeva-omca '50 — 162 Jadranska 320 — 350. Beograd. Vojna škoda 466.50 — 467.25 (467), 4o/« agrarne 59.50 — 60, 4% severne agrarne 59.50 — 60, 6% begluške 87 — 87.50, (87.25), 6«/« dalm. agrarne 84 — 84.50 (84.25), 7«/, Seligman 100.50—101, PAB 212 — 213.50 (212). Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 24. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 63.50, za dec. 65.25; koruza: za sept. 39.875, za dec. 41.25. -j- VVinnipeg. 24. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 51.25. za okt. 51.25, -f- Novosadska blagovna borza (21. t_ m.). Tendenca nesprem. Pšenica: stara (78/79 kg): baška sremska slavonska 149 — 151; južnoban." 147 — 150. Rž: baška 130 — 132.60 Ječmen: bašk. in sremski, 64/65 kg 140 - 142.50. Oves: baški, srem ski in slavonsk 140 — 142 Korr/ > oaška in pariteta Indjija 116 — 118. Moka: ba. Ska in banatska »Og« ln »Ogg« ^35 — 245; >2« 215 — 225; >5« 195 — 2^3; >6« 175 — 185; »7« 150 — 160; »8« 117.50 — 122.50. Fižol: baški in sremski beli 290 — 295. Otrobi: baški in nemšk; 108—11—, banat. 8Ki 103—105. -f- Budimpeštanska terminska borza (24. t. m.). Tendenca slaba. Koruza: za avg. 17.03 — 17.04, za sept. 17.26 — 17.27. Tragična smrt mladega letalca Jesenice, 24 julija. V četrtek se je na letališču jeseniškega Aerokluba na Rodinah pri Lescah pripetila tragična nesreča, ki je zahtevala življenje 16 letnega Janeza Goloba, sina edinca upokojenega gozdarja KID g Janeza Goloba v Hrašah pri Lescah. Na letališču na Rodinah se je vežbalo v jadralnem letenju več mladih navdušenih pristašev tega sodobnega športa Navzoč je bil tudi letalski učitelj g Horvat iz Ljubljane Golob, ki ni zamudil nobene prilike za vežbanje. je bil med prvimi na letališču V posebnem dnevniku si je skrbno zapisoval vsa letalska doživetja Te so našli v zapuščini idealnega mladeniča, obstoječi predvsem iz strokovnih knjig in njegovega dnevnika V četrtek popoldne se mu je po 21 uspelih vzletih pripetila nezgoda. o kateri pa nihče ni mislil, da bi imela tako tragične posledice Zaradi nekoliko preostrega manevriranja je jadralno letalo po približno 80 m dolgem odskoku priletelo na tla in se zarilo v zemljo Janez Golob je svoje zaskrbljene tovariše potolažil da mu ni nič hudega Šel je še z njimi po vodo v sosedno vas in se ie ves *as brezskrbno razgovarjal s tovariši. Nato ie šel sam domov v 2 km oddaliene Hraše Tudi doma je staršem zatrjeval, da mu ni nič hudega Oče je šele naslednji dan poklical zdravnika ko je opazil. da ima sin bolečine Zdravnik je ugotovil poškodbe v spodnjem delu trebuha in odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico Toda dragocene minute za rešitev mladega življenja so žal že minile in idealni mladenič je po večumem trpljenju v bolnišnici izdihnil, zaradi vnetja trebušne mrene Vsa okolica sočuvstvuje z nesrečnimi starši ki so po tako tragični nesreči izpuhti sina edinca Nesreča je bolehnega očeta katerega spremlja težka usoda hudo potrla Pogreb mladega športnika in idealista je bil danes popoldne na farnem pokopališču na Viču pri Ljubljani kjer so krsto položili v rodbinsko grobnico Pogreba e je udeležila tudi večia delegaciia jesenskega Aerokluba in številni prijatelji pokojnika z vse Gorenjske Bodi mladi žrtvi jadralnega športa ohranjen lep spomin. prizadeti rodbini pa iskreno sožalje! R I Torek, 25. julija Ljubljana 12: Havajske kitare in vurli. ške orgle (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura. — 20: Plošče. — 20.10: Karita. tivno in socialno delo med narodom (prof. E. Boje). — 20.30: Korošci pojo (plošče). — 21: Prenos Giordanove opere •»S^beria« iz Milana vmes napovedi in poročila. Beograd 17.45: Narodna glasba. — 18.20: Orkester. — 20: Narodne pesni in plošče. — Zagreb 20: Lahka glasba. — 20.30: Klavir — 21: Plošče. — 22.20: Ples. — Praea 19.50: Veseloigra. — 22.10: Plošče. — 23: Iz čeških oper. — Varšava 21: Orkestralni in klavirski koncert. — 22.15: Lahka glasba. — Sofija 18: Lahka godba in ples. — 19.15: Bolgarske pesmi. — 20: Komorne skladbe. — 20.50: Ruske romance. — 21.25: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.15: Plošče. — 19: Bachove in Handlove arije — 20.15: Orkestralni in pevski koncert. — 22.50: Lahka glasba. — Berlin 20.15 Plesni večer — 22.35: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 19.15: Zborov, sko petie. — 20.15: čemu poljubovanie ? — 21: Plošče — 21.15: Mikrofon na plezalni turi. — 22.35: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Panz 20: Pesmi in klavirske skladbe. — 22.40: Plošče. dospele. Glavno zaključno žrebanje državne razredne loterije V. razreda 38. kola se prične 12. avgusta in bo trajalo do 9. septembra. V tem razredu bo državna razredna loterija izplačala svojim igralcem 56 milijonov 946 tisoč dinarjev. V interesu vsakega naročnika je, da srečke pravočasno obnovi. Na razpolago je še tudi velika izbira srečk za nove naročnike. Ne zamudite prilike — nabavite si srečke čimprej' Tudi Vas čaka sreča. V najsrečnejšem slučaju lahko zadenete na eno srečko 3,200.000 din. Srečke bodo novim naročnikom naprodaj ves čas med žrebanjem, dokler bo trajala zaloga. v Cena srečk v petem razredu: l/I lOOO*— l/Z 500*— 1/4 250-— Priporoča se Vam glavna kolektura državne razredne loteriie VRELEC /nova 14. Telefon 35-10 ALOJZIJ PLANINSEK, Liublana Beethi I Pred kratkim je vseučilišče v Goteborgu na švedskem podelilo Eriku Sundu častni doktorat. S tem so po mnogih letih priznali zasluge in delo moža, ki je modernemu svetu podaril danes zelo važen predmet vsakdanje rabe. Pred kakšnimi 35 leti je Erik Sund izumil namreč zapiralo na poteg in celo v napredni Ameriki je potreboval desetletja, preden je svoj izum spravil do priznanja in v promet. Danes menda ni dežele, kjer bi tega zapirala v njegovih mnogostranskih uporabah ne poznali. Spočetka je bila gola kovina zapirala na poteg, ki je ovirala da ni mogel povsod prodreti. V zadnjih letih pa so ga pričeli izdelovati iz nerjaveče kovine ter iz raznih umetnih snovi, ta ko da ga je dobiti tudi že v vseh barvah. Sundov izum ni takšen, da bi človeštvo brez njega ne moglo živeti, vsekako pa je važen donesek k njegovi civilizacijski stopnji. Najpopolnejše stanovanje Za eno družino 18 spalnic in drugih sob, vse na elektriko in avtomat, direktne telefonske zveze s prijatelji ===== S —=— Ogromen požar v Londona V eni zadnjih noči je nastal v velikem poslopju londonskega zelenjadnega trga ogenj, ki se je kmalu razvil v ogromen požar! Plameni so prežgali strop in poškodovali tudi električni vod za predmestno železnico, ki vodi na jug. Ves promet se je ustavil in ga do jutra niso mogli obnoviti. Na tisoče in tisoče obiskovalcev kinematografov in gledališč zato ni moglo nazaj v predmestja. Požar so sicer ob sodetovsi. nju 20 gasilskih čet ukrotili že Ob 3. zjutraj. Mnogo gasilcev je bilo ranjenib. m Bombe na saharski pesek Angleški bombniki bodo v bližnjih dneh bombardirali saharski pesek. Last >Excel. sior«, ki priobčuje to vest, pravi, da na britskih otokih ni kraja, kjer bi lahko preizkušali nove 500kilogramske bombe, ne da bi ogražali ljudi. Francoska vlada je zato ponudila angleški vladi za ta namen Saharo. Angleška letala bi svoje vaje imela skupaj s francoskimi, in sicer v okolici E1 Gole je. O podrobnostih se bosta letalska ministra obeh držav še pogo. vorila ~VaT s samimi ženskami Iz Moskve poročajo, da so v Sibiriji. ▼ ilimskem okrožju odkrili vas, ki šteje sko. raj dva tisoč duš, in sicer samih ženskih. Pred dva in dvajsetimi leti, ko se je za Rusijo končala svetovna vojna, so ženske sovražno sprejele može, ki so se vračali s fronte in jih napodile, češ da so se med njihovo odsotnostjo naučile vseh poljskih in drugih del, ki so jih prej vršili moški. Najbojevitejša izmed teh vaških amaconk se je proglasila za poglavarko vasi in je ostale ženske prepričala, da bi bilo navzočnost moških poljedelskemu in upravnemu napredku vasi samo škodljiva. Ruska vojna mornarica O ruski vojni mornarici so v Moskvi Objavili prve podrobnejše podatke. 24. t. m. je bil namreč dan vojne mornarice in ob tej priliki je ljudski poverjenik za gradnjo voj. nih ladij Tevosjan izjavil, da je sovjetska vlada v teku obeh petletk zgradila štirikrat toliko ladij s trikrat toliko tonaže, kolikor carski režim v zadnjih desetih letih pred svetovno vojno. Ker so takrat zgradili skupaj 120 ladij z 286.000 tonami, se da izračunati, da se je rusko vojno brodovje v zadnjih desetih letih pomnožilo torej za okroglo 480 ladij vseh tipov s skupaj 858.000 tonami. Ruske podmornice, je dejal Tevosjan, so popolnoma sposobne, da doprinesejo tako v Vzhodnem morju, kakor v črnem morju, v Severnem Ledenem morju in predvsem na Daljnem vzhodu svoj del k obrambi dežele. ■ Postani in ostani član Vodnikove družbe! Izumitelj zapirala na poteg Po 35 letih je dobil priznanje v obliki častnega doktorata == »JUTRO« št. 170. ===== Malo godbe v mokrem elementu V ženevskem jezeru so zbujali te dni pozornost člani nekega plesnega orkestra ki so si privoščili v tej poletni vročini kopel, ne da bi odložili svoje instrumente, razen tistih seveda, ki bi bili za takšen nastop v vodi vendarle malo prenerodni število rojstev narašča Razlike med „totalitarnimi" in „Hberalnimi" deželami se manjšajo — Francija slej ko prej nazaduje Letna statistika Društva narodov o številu rojstev v lanskem letu je zanimiva predvsem zavoljo tega, ker kaže, da se razlika v demografskem pogledu, ki se je kazala doslej med »totalitarnimi« in »liberalnimi« državami zmanjšuje. V zadnjih deželah je bilo opažati, da število rojstev leto za letom nazaduje, lansko leto pa se v tem oziru ni pokazal samo zastoj, temveč je vidna celo neka porast. Ta porast zadeva v Evropi predvsem Veliko Britanijo, Belgijo, Holandsko, baltske dežele, Skandinavijo in Švico, zunaj Evrope pa Zedinjene države, Avstralijo in Novo Zelandijo. Tako kaže statistika Društva narodov da so rojstva v Veliki Britaniji v dobi med 1935. in 1938. od 711.000 narasla na 735.000, v Belgiji od 127.000 na Ameriški senator Borah 130.000, na Holandskem od 170.000 na 178.000, na švedskem od 85.000 na 93.000, v Zedinjenih državah od 2,155.000 na 2,300.000, v Avstraliji od 111.000 na 120.000 in v Novi Zelandiji od 23.000 na 27.000. Nasprotno pa je število rojstev v Fran. ciji v istem času padlo od 640.000 na 612.000. To je sploh najnižje število rojstev za to deželo. Nazadovalo je tudi število porok v Franciji od 284.000 na 273.000. Iz statistike Društva narodov, ki se naslanja na najbolj zanesljive vire, je nadalje razvidno, da je imela Rusija po ljudskem štetju v letošnjem januarju 170,500.000 prebivalcev, Nemčija pa ima po vključitvi Avstrije, Sudetov in Klajpede 79,800.000 prebivalcev. Razmerno število rojstev je v starem delu Nemčije od 14.7 odstotka v 1. 1935. naraslo na 19,7 odstotka v lanskem letu, v bivši Avstriji pa je pribitek rojstev zelo šibek. Znani francosKi filmski igralec Henry Garat se je poročil z mlado Rusinjo černiševo-Bezobrazovo. Slika nam ju kaže po ceremoniji na poročnem uradu Kanarček rešil banko V Rimu so nekoč gosi rešile Kapitol, v Melbourneu v Avstraliji pa je majhnemu kanarčku pripadla čast, da je rešil Kolonialno banko. V velikem poslopju je nastal požar in v najvišjem nadstropju so mnogi ljudje mir. no spali, ne da bi slutili nevarnost, ki jim je pretila. Nenadno jih je zbudil neobičajen hrup. Bil je kanarček, ki je namesto svojega žvrgolenja vreščal na način, kakršnega pri malem ptičku niso bili navajeni. Ljudje, ki jih je to vreščanje zbudilo, so imeli potem še časa, da so postali pozorni na nevarnost in se rešili. Hitro so poskrbeli tudi za to, da so gasilci pravočasno ustavili požar, ki bi drugače uničil vse poslopje. Lastnik rumenega ptička, ki je bil tega kupil za kakšnih 100 din, je odklonil po. nudbo, da bi ga predal za okroglo 70.000 dinarjev. Toliko so mu namreč za malega naslednika kapitolskih gosi že ponudili. Neprilike pri dviganju „Thetisa" Dviganje potopljene angleške podmornice »Thetis« nadaljujejo v bližini Liverpoo. la z velikimi težavami. Ob koncu prejšnjega tedna so zaman poskušali, da bi nesreč, no ladjo potegnili s pontoni v bolj plitko vodo. Dva pontona sta se razpočila in delo so morali začasno prekiniti. Mosta med Manhattanom in Brook!ynom ne bo Ameriški vojni minister Woodring je zavrnil načrt mesta New Yorka, da bi se oba mestna dela Manhattan in Brookljrn zvezala z velikim mostom preko East Ri-vera. Načrt je odklonil z utemeljitvijo, da bi mogla v primeru vojne sovražna letala most uničiti in bi potem razvaline zapirale dohod do brooklynskih ladjedelnic, ki so velikega pomena baš za primer vojne. Bojna ladja za bojno ladjo V obsežnih predelih Bretonske, ki živijo skoraj izključno od pridelovanja artičok, so se v nasadih pojavili velikanski roji črnih gosenic, ki so povzročile že nepopravljivo Škodo Gosenice skrbijo za slabo letino vrsto sob za služabništvo ter stranskih prostorov. Del stanovanja, 6 sob z lastnimi kopalnicami in kuhinjo, je mogoče ločiti od ostalega stanovanja. Tu bodo stanovali lordovi otroci. V veliko sprejemnico so vgradili ne samo odra, temveč jo lahko spremenijo tudi v kino. V stranski sobi je aparatura za zvočne filme in je ta soba tako ločena ter zavarovana, kakor zahtevajo policijski predpisi. Samo ob sebi se razume, da je vse električno, a ne samo električno, temveč tudi fotoelektn-čno. čim se kakšen obiskovalec približa vratom, ga poseben znak avtomatično javi v posebno sobo, ki rabi kot vratarska soba. Vrat v stanovanje ni treba odpirati, ker se odpirajo in zapirajo avtomatično. Stanovanje ima več telefonov, med temi so nekateri direktno zvezam s telefonskimi napeljavami nekaterih lordovih prijateljev kakor vojvode Kentskega. dramatika No-ela Covvarda in drugih. Razume se. da Ima stanovanje tudi posebno galerijo slik. ki jih cenijo na skoraj milijon funtov šteriingov. Poročali smo, da so na Angleškem v zadnjih dneh v teku 24 ur »plovili tri nove bojne ladje. Ena med temi je 5500-tonska križarka »Didona«, ki so jo spustih v morje v Birkenheadu. Križarke tega tipa imenujejo na Angleškem zavoljo njih majhnosti »žepne križarke« — menda ne tudi zato, ker se gradijo iz žepov davkoplačevalcev Prebivalstvo Italije Po nekem poročilu v uradnem listu italijanske vlade je znašalo število prebivalstva v Italiji ob koncu prejšnjega meseca 44,300.000 duš. To število se nanaša samo na polotok in na Libijo. Radij iz morskega dna 11 km dolga vrv za raziskovanje morskega dna Končno so izdelali najdaljšo vrv na svetu. Neka vrvarna jo je delala za dr. Char. lesa Piggota iz Carnegiejevega zavoda, ki hoče s to 11 km dolgo vrvjo iskati zaklade na morskem dnu. Ti zakladi pa niso potopljeno zlato ln srebro, temveč nekaj, kar plačujejo še danes z 10 mil joni dolarjev za vsak funt ali približno pol kilograma. Ta draga stvar je radij. Pred nekoliko leti so ugotovili, da vsebuje trdo, rdeče kameneno blato pod zgornjo, blatno plastjo morskega dna, nepričakovano mnogo radioaktivnih snovi. Dr. Piggot je hotel raziskati v tem pogledu dno pod globljim morjem, nego so mogli z dotedanjim; pripomočki, zato je naročil 11 km dolgo vrv. Vrvarna. do katere se je najprvo obrnil, je naročilo gladko odklo-nila, češ da takšna vrv, pa čeprav žična, nikoli ne bo zdržala, temveč se bo pretrga- la, čim bo dosegla neko globino. Njena lastna teža jo bo uničila. A našli so rešitev tudi za to. Izdelali so žično vrv, ki je spodaj čisto tenka, zgoraj zelo debela Navzlic temu tehta še vedno 5000 kg. Da vsebuje morsko dno radij, so že ugotovili. Sedaj je treba ugotoviti kraje, kjer je tega radija še posebno »dosti«. Navzlic velikim stroškom, ki so potrebne za takšne vrvi kakršna je Piggotova in navzlic ve. likansklm izdatkom, ki bi jih zahtevalo pridobivanje radija iz morja, upajo, da bodo mogl dosedanjim najdiščem radija delati ž njim vel ko konkurenco. Cene radija bi morale potem znatno pasti. To bi človeštvu vsekako ne bilo v škodo, saj je radij v marsikaterem oziru nenadomestljiv, posebno pa za zdravljenje raka .iSSERIRAJTE V „JUTBU"! ANEKDOTA Dovtipni francoski državnik Talleyrand je bil prijatelj ženskega sveta. Nekoč je zabaval kar tri dame istočasno, pa so sklenile, da ga bodo spravile v zadrego. Vpra. šale so ga: »Katero izmed nas bi najprvo rešili, če bi padle istočasno v vodo?« Tal-leyrand se ni dal. Odgovoril je: »Ah, drage dame, saj ste vendar vse izvrstne plavalke!« VSAK DAN ENA Siamska dvojčka kadita smotko. (Marc Aurelio) znani ameriški politik, je ostro nastopil proti zahtevi predsednika Roosevelta po spremembi ameriškega nevtralnostnega zakona. Trenutno je dosegel ta uspeh, da je bila razprava o tem zakonu preložena na čas po počitnicah, Roosevelt pa napoveduje, da se ne bo vdal Lord Mountbatten se je pravkar vselil v svojo novo stanovanje v Brooks-Hou-seu, eni najmodernejših in najsijajnejših stanovanjskih hiš v Londonu. Lordovo stanovanje je najpopolnejše, kar si moremo misliti v področju stanovanjske kulture. Stanovanje je v sedmem nadstropju ter sestoji iz 18 spalnic in bivalnic, ima 5 jedilnic in sprejemnic, 7 kopalnic in celo pregled Iz literarnih razgovorov v Sofiji Dimitri Pantelejev o slovenski književnosti Pesnik Dimitri Pantelejev je nesporno izmed bolgarskih književnikov najbolj razgledan po slovenski kulturi in zlasti po našem slovstvu, ki ga z zanimanjem spremlja že deset let. Vrhovi slovenske poezije so mu enako znani kakor vrhovi naše zemlje, zakaj ta »močni lirični talent«, kakor ga označuje N. Dončev, je tudi velik ljubitelj planin in alpinizma. Preden je mogel iziti najin sofijski razgovor, je bil Dimitri Pantelejev v Ljubljani, odkoder ima gospo. Sedaj že nekaj časa iz Bohinja naskakuje naše planine. Pantelejev ima v svoji zasebni knjižnici mnogo slovenskih knjig in menda ne prihaja na noben bolgarski naslov toliko naših revij, kakor na njegovega. Zato je med nami tako rekoč doma in njegovo delo za spoznavanje slovenske literature v Bolgariji je že doslej pokazalo uspehe predvsem povečano zanimanje bolgarskih kulturnih krogov za naše duhovno življenje. G. Pantelejev je knjižničar Narodnega sobranja (parlamenta). Med knjigami, ki jih upravlja, so tudi nekatere naše revije in v parlamentarni čitalnici je sedaj stalno na razpolago tudi »Jutro«. Na literarnem večeru, ki ga je priredilo Slavjansko družestvo ob priliki razstave jugoslov. knjige in ki je imel »sticajem prilika«, kakor bi rekli onkraj Kolpe, pretežno slovenski značaj, je Dimitri Pantelejev pre-čital nekatere svoje prevode iz slovenske lirike, med njimi Župančičev »Slap« in ■»Zemljevid«. Kako ceni Župančiča, je pokazal s člankom, ki ga je priobčil za šest-desetletnico v reviji »Izkustvo in kritika« obenem s prevodoma navedenih dveh pesmi, medtem ko je v neki drugi reviji objavil prevod pesmi »Glad«1. S prevodi iz slovenske lirike sedaj nadaljuje in pripravlja antologijo naše lirike od Prešerna do najnovejših pesnikov, ki bo izšla, če pojde vse po sreči — že leta 1940. Doslej je prevel poleg nekaterih Župančičevih pesmi še nekaj Gradnika, Klopčiča (Mary se predstavlja), Golie, Fr. Albrechta, Ketteja. Ti prevodi so izšli v revijah »Izkustvo i kritika« in »Sodba«. Vsak prevod je opremljen z majhno beležko o teh pesnikih. Prav tako propagira slovensko planinstvo. Lani je priobčil v reviji »Zaveti« daljši članek »V Julijskih Alpah« in še tri članke iz našega planinskega sveta, za letošnjo jesen ali zimo pa pripravlja knjigo planinskih potopisov, ki bodo v nji tudi njegove impresije z Julijskih Alp. Za »Izkustvo in kritika« pripravlja daljši članek o slovenski poeziji, saj je on edini Bolgar, ki ga lahko kompetentno napiše. — Pri nas se ni poprej skoraj nič pisalo o slovenski književnosti, — mi je dejal g. Pantelejev. — Pred 40. leti je skušal seznanjati Bolgare s Slovenci vaš rojak Anton Bezenšek, ki je tudi nekaj prevajal iz slovenske poezije, vendar ni uspel s svojimi prevodi. V letih 1903 — 1904 je priobčil nekatere svoje prevode iz Aškerca, Gre- gorčiča in Prešerna Stiljan Čilingirov, naš priznani pesnik in pripovednik, ki ste ga slišali na literarni prireditvi v Slavjanskem družestvu, kjer je prebral z očitnim uspehom svoj prevod Prešernove »Zdravljice«. Po prevodih Cilingirova zopet ni bilo nič, dokler se ni precej časa po vojni pojavila z uspelimi prevodi iz slovenščine naša pes-nicaBagrjana, ki je doslej prevedla po eno Cankarjevo in Gradnikovo pesem in neko Cankarjevo črtico. Na vprašanje, ali more naša poezija povedati kaj novega in svojskega Bolgarom, je odvrnil g. Pantelejev, da so njegovi prevodi prav ugodno odmevali v sofijskih literarnih krogih in da so se zdeli kakor odkritje nove literarne dežele. Posebno močan vtisk je napravil Župančič. Slovenska poezija se zdi jasna in čista, odlikuje jo tista preprosta globokost, ki je tolikaj značilna za Puškina. Bolgari zaznavajo v nji slovanskega duha. — Kot poznavalec vaše kulture in posebej še književnosti — je nadaljeval g. Pantelejev — lahko rečem, da je slovenska književnost na zavidljivi višini. Videti je, da se naslanja na staro kulturno tradicijo in da je izmed slovstev slovanskega juga najbliže zapadu. Pri vas nihče ne upira oči na vzhod, vsi duhovni pogledi so obrnjeni proti zapadu, kakor je Slovenija sploh tipično evropska dežela. V občevanju s Slovenci sem vedno imel vtisk, kakor da govorim z zapadnimi Evropci, vendar je v nekih trenutkih spontano planilo na dan slovansko čustvo. Posebno sem to občutil na svojih poteh po slovenskih planinah, kjer sem se srečaval z vašimi ljudmi iz raznih stanov. Slovanska čustvenost res da pri vaših ljudeh ne dobiva posebno temperamentnih oblik, vedno se pa ob takih prilikah čuti, da ste slovanofili, in mi Bolgari se z lahkoto znajdemo v vaši družbi. Med razgovorom o naših zadevah mi je g. Pantelejev povedal, da je bil naš pisatelj France Bevk obenem s Hrvatom dr. Ivanom Esihom in Srbom dr. Nikolo Mir-kovičem izvoljen za dopisnega člana Zveze bolgarskih pisateljev. Bevkova knjiga »Deset dni v Bolgariji«, ki je izšla v Gorici, je vzbudila v bolgarskih krogih zasluženo pozornost. O položaju v bolgarski književnosti mi je izjavil g. Pantelejev med drugim tole: — Pri nas stoji na prvem mestu poezija. V novejšem času. je prevladalo novo poetično gledanje, ki bi ga najlaže označili z besedo: simbolizem (Trajanov, Emanuel pop Dimitrov, Liliev, Ljudmil Stojanov, Dinčo Debeljanov). V poeziji Debeljanova se že kaže vračanje k preprostosti, k jasni poeziji. Novi poetje so se razvijali delno tudi pod vplivom ruskega imaginizma, vendar kažejo ti bolgarski učenci Jesenjina in drugih povsem bolgarske nianse in tudi v njihovi poeziji se očituje približevanje realnemu življenju, bolgarski zemlji in človeku. Nedvomno so simbolisti izbirali in izmišljali besede ter tako izostrili naš pesniški in celo tudi prozni jezik, tako do obstoji za čitatelja bolgarskih knjig že znatna razlika med jezikom v povestih Ivana Vazova in katerega izmed mojstrov naše današnje proze. V ostalem pa opažamo pri mladih pesnikih težnjo, da bi posnemali narodno pesem, njen ritem in njen preprosti jezik. Tudi to ustreza splošnim težniam v bolgarskem kulturnem in javnem življenju. Pri nas je 80% prebivalstva na kmetih, zato ima vsa naša književnost pečat kmet-stva, dasi naši pripovedniki rišejo vse tipe Bolgarov. V bolgarski književnosti skoraj ni karakterjev, mi nimamo ne čičikov ne Karamazovih, v vsem se še očituje, da smo mlada literatura. Medtem ko kaže bolgarska poezija v vsakem pogledu velik napredek, nismo v pripovedni prozi nič kaj dosti napredovali od Vazova dalje, takisto ne v dramatiki. Toda pred nami so še široko odprta obzorja in v naših duhovnih tleh se skrivajo — prav kakor v naši zemlji, mnoge neizrabljene možnosti in mnoga semena bodočih duhovnih žetev. — o. Janka Mlakarja Izbrani planinski spisi II. Prvemu zvezku planinskih spisov pionirja našega planinstva Janka Mlakarja je sledil drugi zvezek (založnica SPD). V tej knjigi so zbrani številni spisi raztreseni po zvezkih »Slovenskega planinskega vestnika«, v katerih popisuje svoje ture po Alpah in Dolomitih. Janko Mlakar ni samo odličen poznavalec domačih gora; zaneslo ga je tudi na marsikatero pot na tuje gore, pokrite z ledeniki in komaj dostopne, kamor si je človeška noga šele začela utirati pot. Vabile so ga zlasti Alpe s svojo divjo, večinoma še deviško lepoto, poromal je na vrhove, ki jih pokrivata večni sneg in led, zaustavil se je v bogatih letoviščih, ki uživajo svetoven sloves, obiskal je romantične stare gradove, iz katerih so zdaj Germani, zdaj Romani vladali okolici. V pričujočem zvezku se nahajajo Mlakarjevi spisi iz Stubajskih Alp, Oetztalskih Alp, Ortlerskih Alp, spisi iz Hoher Riffler-ja, FJuchthorna, Scheiblerja in Severnih Apstinških Alp, nadalje iz Dolomitov, in kof zaključek nasvet o trenaži. *tubajske Alpe so s svojo lepoto vzbujale že pozornost Rimljanov — pravi avtor. »Mimo njih so vihrali Germani v italske nižine in občudovali so jih nemški cesarji, na svoji poti v Rim.« Mlakarja je vodila pot čez Stubajske Alpe v Oetztal. Obiskal je Becher, ki je visok 3173 m in gospodarja Stubajskih Alp, vrh Zuckerhiitl, odkoder se vidi skoraj polovica Alp. V Oetztalskih Alpah je obiskal najprej Gurgl, od tod je krenil čez Ramoljoch v Vent. Gurgl je, kakor pravi pisec »vas, v kateri niti pes ne zalaja.« Romaljoch leži 3194 m visoko in je star prehod za Vent. Sedlo — ledena škr-bina — leži med Velikim Ramolkoglom (35.51 m) in Zadnjim Spiegelkoglom (3431 m) in je gotovo ena najlepših in najpri-stopnejših razglednih točk v Tirolskih Alpah. Najnižje sedlo v 25 km dolgem in z ledeniki pokritem Otztalskem glavnem grebenu je Hochjoch, ki prekaša naš Triglav | na Hochkonig, vrh v istem pogorju ter na ' 2000 m visoko planoto Dachstein z najvišjim vrhom, ki meri 2992 m in je znan po svojem lepem in obsežnem razgledu. Vse gore in doline od Češkega Lesa do Julijskih Alp, od Dunajskega Schneeberga do Visokih Tur se vidijo. Vrsta spisov je posvečena Dolomitom, v katerih je pisec ojjiskal Grossglockner, Mi-surina, Ampezzo, Seekofel, Passo di Falza-rego, Boe, Seiseralpe, Schlern, Rosengarte in Cima Tosa. V vsakem teh opisov bo našel čitatelj ne samo poučno, marveč tudi duhovito in prijetno čtivo. S- Zapiski ODMEVI LJUBLJANSKE SPOMENIŠKE AFERE Pred ljubljanskim muzejem Igo Gruden Za vzgojo naroda so kot simbol in vzor v objem slovenski ženi dali snop in kravo; ko gleda ta nestvor častiti Valvazor, »zakaj,« vprašuje se, »sem spisal Kranjske slavo?« Zasenčil Kralj Francč jo zdaj je s kravjo glavo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Prof. dr. Borisu Zamiku Igo Gruden »Bravo, dečki!« je zaklical biolog v znamenju slovenske zdrave rase, ko so ženi nos odbili, kravi rog. Jaz ubiram strune v druge glase: »»Raso ima tudi naše prase, mi imamo pa človeški zdrav okus in pred vsakim vandalizmom stud in gnus!«« I »Blagoslovljena zemlja« iz »Jutra« v bolgarskem prevodu. Odlični sofijski dnevnik »Utro« je priobčil dne 21. t. m. v dobesednem bolgarskem prevodu članek B. Borka »Blagoslovljena zemlja«, ki je izšel v »Jutru« 8. t. m. in ki obravnava agri-kulturno preobrazbo današnje Bolgarije. Hrvatska antologija ruske lirike. Zabavna biblioteka v Zagrebu, ki je izdala nedavno antologijo italijanske lirike in v hrvatskih prevodih, je pravkar objavila knjigo »Ruska lirika«. Zbirka vsebuje 170 liričnih pesmi 45 pesnikov od Puškina do Majakovskega v izbranih prevodih od Vraza do najnovejših prevajalcev. Mazzinijevi spisi o Slovanih. Pri Laterzu v Bariju je izšla knjiga »Lettere slave«, ki vsebuje članke in pisma velikega ideologa italijanskega risorgimenta Gioseppa Maz-zinija o slovanskih zadevah. Mazzlnl prav posebno razpravlja o potrebi pozitivnega odnosa Italijanov do južnih Slovanov in našega zedinjevalnega procesa. ŠPORT Še štiri dni do finala v Zagreba Vprašanje naše postave je za enkrat samo še v kombinacijah še za 20 m. Bil je to najkrajši prehod iz Innske doline v dolino Adiže. V otztalskih Alpah je splezal pisec še na vrhove Weiss-kugel, središče gora in ledenikov in nudi obsežen razgled preko Tirolskih Alp, ter obiskal najlepšo in najzanimivejšo dolino, ki so jo izdolbli potoki, ki drve z Weiss-kugla. Nadaljnja pot je vodila pisca v Ortler-ske Alpe, ki presegajo prve po višini vrhov in številu ledenikov. Takrat so bile te gore še brez številnih obiskovalcev, saj naš planinec ni srečal na dolgi poti od Lande-cka do Malsa niti enega turista, »ne na vozu, ne na nogah«. Tu je splezal Mlakar na vrhove Eisses-pas, Konigsspitze (3857 m), Stilfserjoch, kjer leži na njegovi laški strani svetov-noznana zdravilišča Bormio in je visok 2760 m. Preko njega vodi cesta, ki je najvišja cesta v Evropi in jo je zgradila Avstrija iz vojaških ozirov, da je imela boljšo zvezo med Tirolsko in Lombardijo. Končno je obiskal še Ortler, najvišjo goro (3902 m) v Vzhodnih Alpah, ki ji po pravici gre ime kralja vzhodnih Alp. V Ferwalskem pogorju se je povzpel na najvišji vrh te skupine na Visoki Riffler ter mimogrede obiskal še Scheibler. V dvajsetdevetem letu je obiskal pisec Severne Apneniške Alpe, kjer se je povzpel na vrhove Gatschkopf v Lechtalskih Alpah (2942 m) Veliki Krottenkopf v Al-gauskih Alpah, Hochvogel (2594 m), s katerega se je sprehajal z očmi po gorah in dolinah štirih držav: Nemčije, Astrije, Švice in Italije. Pot ga je vodila dalje na Zugspitze (2968 m), ki stoji nekako na vogalu Severnih Apneniških Alp in je danes morda najbolj obiskovana gora v vseh Vzhodnih Alpah. Bettehvurfspitze (2786 m) ki je tudi precej obiskovan, Ellmauer Halt (2344 m), Breithorn (2490 m), najboljšo razgledno točko v Kamenitem morju (Stei-nernes Meer) in velikansko sivo goro Watz-man, o kateri pripovedujejo domačini, da je v kamenito skalo izpremenjen trdosrčni graščak.;. Ima tri vrhove, najvišji meri 2714 m. Dvajsetosmega leta pa je splezal V petek 28. t. m. ob 14.30 se bo na Igriščih »ATK Zagreba« na šalati v Zagrebu začel evropski finale za Davisov pokal med Nemčijo in Jugoslavijo, za katerega izid gojimo letos pri nas še prav posebne nade. Seveda pa so enako zagrizeni za zmago in nadaljnji nastop proti Avstraliji in Ameriki tudi naši letošnji nasprotniki — Nemci. Forma naših najboljših teniških igralcev, ki jih letos čaka — v glavnem zopet iste kakor lani v Berlinu — težavna naloga v tem važnem mednarodnem srečanju, je v splošnem prav dobra, kar so najbolj pokazale nedavne kvalifikacijske igre med njimi v Zagrebu. Kljub temu pa še zmerom ni rešeno ono kočljivo in najbrže odločilno vprašanje drugega igralca, ki bo poleg Punčeca zastopal naše barve v tem dvoboju. Punčec je, kakor se pravi, izven vsake konkurence, za onega drugega pa pridejo v poštev Kukuljevič, Mitič ta tudi Pallada. Popolnoma gotovo pa ni niti to, ali bosta v doublu igrala Punčec in Mitič ali Punčec in Kukuljevič. Razumljivo je, da so se glede tega spornega vprašanja na dolgo in široko razpisali številni strokovnjaki, ki dajejo zdaj prednost Mitiču, zdaj zopet Kukuljeviču, nekateri pa po njegovih zadnjih nastopih v Zagrebu tudi Palladi. Trener naših mušketirjev g. Hehry Vissault, ki je poln pohvale glede njihove forme v splošnem, je nedavno v razgovoru z urednikom »Jutar-njega lista« precej nedvoumno izrazil prepričanje, da bo oni »drugi« igralec v sln-glu — bržkone Kukuljevič. Od tod Izvira kombinacija, da bo naše moštvo proti Nemčiji nastopilo s Punčecem in Kukulje-vičem v singlih ter Punčecem ln Mitlčem v doublu. Najbrže so odločilni gospodje pri savezu to stvar že rešili, je pa brez dvoma v interesu razpoloženja, da jo ohranijo zase do žrebanja, ko se ne bo dala nič več spremeniti. Optimisti pravijo, da bi v tej postavi brez skrbi lahko računali z rezultatom 3:2 v našo korist, toda možnosti, kako se bo to srečanje končalo, je pač šest, in sicer od 5:0 do 0:5. Zato je dobro — potrpeti in želeti vse najboljše! Nemško moštvo je po obvestilu nemškega saveza odpotovalo iz Berlina nekoliko pozneje in ga v teku današnjega dneva pričakujejo v Zagrebu. Igralci in sprem- Tenis ISSK Maribor v Varaždinu Na povabilo SK Sla vi je v Varaždinu je v nedeljo teniška ekipa ISSK Maribora odigrala na lepih prostorih Slavije prijateljski turnir. Maribor je nastopil zaradi odsotnosti enega člana »mušketirjev« s starim Bergantom, ki pa je imel precejšnjo smolo. Tekmovanje se je razvijalo takole: Prvak Maribora je v krasnem stilu sigurno premagal rutiniranega Mohra s 6:2, 8:6. Tončič je moral kloniti pred sigurnejšim Briksijem s 6:1 6:4 Mali je po napeti borbi odpravil načelnika teniškega odseka Slavije, simpatičnega Takača Evgena s 6:1, 5:7, 6:4. Bergant pa je navzlic požrtvovalnosti in borbenosti moral kloniti pred mladim, a zelo sigurnim Koprekom s 7:5, 6:1. Igre dvojic so bile zelo nesrečne za goste. Prvi par Tončič-Mali je izgubil po dolgi borbi s 6:1, 0:6 (!), 6:1 dobro vlgranl dvojici domačinov Mohr-Briksl. Druga kombinacija Maribora Albaneže-Bergant pa je po izenačeni igri nesrečno predala dvojici Kopreku-Takaču z 8:6, 6:4. Varaždinci, ki se temeljito pripravljajo za državno prvenstvo moštev, so ugodno presenetili. Imajo zelo izenačene igralce, ki bodo trd oreh vsakemu klubu. Mariborčane je spremljala precejšnja smola, nekateri pa niso pokazali dovolj borbenosti. Tekmovanju je prisostvovalo lepo število gledalcev. Slavijaši so goste lepo sprejeli in jim tudi po končanem turnirju razkazali znamenitosti starega mesta ter krasno pokopališče. V kratkem bo revanžno srečanje v Mariboru, kjer bodo člani ISSK Maribora skušali dokazati svojo premoč. ★ Prijateljski teniški turnir čakovački SK in SK Železničar. V nedeljo 23. t. m. je bil v čakovcu prijateljski turnir med ekipama imenovanih klubov. Domačini so zmagali nad moštvom gostov, ki je nastopilo z dvema rezervama tesno 4:3. Posamezni rezultati so bili sledeči: Vampi (ž) : Pevec 8:6, 2:6, 6:1. Podlesnlk (Z) : Legensteln 3:6, 2:6. Slana (ž) : Benko 6:8, 6:1, 3:6. škrobar (ž) : Griinfeld 7:5, 6:3. Božlčev (Z) : Sočlč 2:6, 2:6. Vampl-Slana (Z) : Pevec-Benko 6:3, 5:7, 6:3. škrobar-Pod- ljevalcl bodo nastanjeni v hotelu Esplana- de. Za obisk teh tekem, za katere vlada zanimanje tudi v naših krajih, kjer poznajo in so vzljubili tenis, je treba vedeti še nekatere podrobnosti: Stalne vstopnice za obisk tekem vseh treh dni so za tretjino cenejše od vsakdanjih in se njihove cene gibljejo od 60 do 200 din, stojišča na severni tribuni pa so za vsak dan po 20 din. Kdor si želi rezervirati vstopnice, naj pošlje denar vnaprej na naslov Antona Orloviča pri tvrdki Ha-genauer & Kukuljevič, Zagreb, Ilica 8, kjer jih bo lahko s potrdilom o poslanem denarju dvignil najkasneje na dan tekme do 11. dopoldne. Kdor želi, da se mu pošljejo vstopnice po pošti, mora znesku priložiti še 4.50 din za priporočeno pismo. Za pristop na igrišča v času tekmovanja so bila zaradi velikega navala, ki ga pričakujejo, izdane iiekatere posebne odredbe. Najkrajša pot do igrišč na šalati je po Schlosserjevih stopnicah ob poslopju Državne hipotekarne banke. Pri prvem vhodu bo Imelo vstop občinstvo za lože in južno tribuno, pri drugem za zapadno in severno tribuno, pri tretjem — najvišjem — vhodu pa bo vhod za obiskovalce na vzhodni tribuni ln stojiščih. Za izhod z igrišča bodo po končanih tekmah odprli še posebna rezervna vrata. Tekme se bodo v petek in nedeljo začele ob 14.30, v soboto pa ob 15. ★ Ekskurzija na tekme v Zagreb. JASO organizira ekskurzijo na tekme za Davisov pokal v Zagrebu, in sicer na odločilno borbo med Jugoslavijo in Nemčijo v dneh 29. in 30. t. m. Ker je število zaključeno, pozivamo vse, ki se nameravajo izleta udeležiti, da se javijo pri vratarju na univerzi do srede 26. t. m. do opoldneva. Na poznejše prijave se zaradi pomanjkanja vstopnic ne bomo mogli ozirati. Stroški za izlet znašajo vklj. vožnjo, prehrano, stanovanje in dvodnevno vstopnico din 120. Odhod iz Ljubljane 29. t. m. zjutraj, povratek v nedeljo zvečer. Sklicujem sestanek vseh udeležencev in interesentov za sredo 26. t. m. ob 18. v damski sobi kavarne Emone, da se o poteku natančneje dogovorimo. — Tajnik L lesnik (Z) : Legenstein-Griinfeld 4:6, 6:3, 3:6. Teniško tekmovanje med SK Celjem in Atletiki. Za nedeljo 23. t. m. določeno izločilno teniško tekmovanje za državno prvenstvo med SK Celjem in Atletiki je bilo zaradi neugodnega vremena preloženo ln se bo pričelo jutri, v sredo, ob 18. na igriščih SK Celja v mestnem parku v Celju. Ker bodo nastopili najboljši celjski teniški igralci, bo tekmovanje gotovo lepo in zanimivo. V nekaj vrstah še o uspehu beograjskih nogometašev Kakor je na kratko zabeležilo že pone-deljsko »Jutro«, je nogometna reprezentanca Beograda preteklo nedeljo proti močni enajstorici Dunaja dosegla prav lep uspeh z neodločenim izidom 2:2 (1:2). Za to tekmo se je zbralo na celovškem igrišču okoli 8000 gledalcev, kar je za malo pokrajinsko mestece vsekakor zelo mnogo. O poteku igre se lahko reče na splošno, da so bili Beograjčani slabši del med obema nasprotnikoma samo prvih 15 minut, v katerih je imela glavni posel opraviti njihova obramba. Pozneje pa so vse bolj uredili svoje vrste in zaigrali v formi, ki je spominjala na nedavne uspele nastope državne reprezentance proti Angliji ln Italiji. Dunajčani so sicer prešli z dvema goloma v vodstvo, toda že do odmora so gostje Izenačili enega, po odmoru pa še drugega. Po splošni sodbi tudi graški sodnik ni bil najbolj naklonjen Beograjčanom. Dve kvalifikacijski tekmi Kakor smo že zapisali, je JNS glede na spremenjeno situacijo v nacionalni ligi odredil še dva para kvalifikacijskih tekem, ln sicer zato, da bi število llgašklh klubov povečal na 10. Kandidati za vstop v ligo so po novem še: Balšič, Skopski SK, Kra-jišnik in ZAK. V nedeljo sta bili odigrani prvi dve tekmi v tej konkurenci. V Podgoricl je gostoval Skopski SK in izgubil tesno z 0:1. Borba je bila zelo ostra in razburljiva. S kopija nci so se pokazali v prav dobri formi in komaj verjetno je, da bo mogel Balšič na njihovih tleh izravnati razliko in se morda le pretolči do končne zmage. V Banjaluki pa sta Igrala domači Kra-jišnik in ZAK iz Subotice. Zmagali so domačini s 3:1 (3:1). Rezultat tekme je bil dosežen torej že v prvi polovici igre, v ka- teri se je ZAK držal le dobro tretjino, potem pa je Krajišnik prevzel prvo besedo. Tako je ostalo skoraj tudi ves drugi polčas, kljub temu pa se rezultat ni več menjal. To tekmo je prav dobro sodil ljubljanski sodnik g. Mrdjen. Finale v Pešti V prvi finalni igri za srednjeevropski pokal je Ujpest z lahkoto porazil svojega lokalnega rivala Ferencvarosa s 4:1 (2:1) ter še enkrat dokazal, da se je v zadnjih tekmah res povzpel do odlične forme in je bila njegova sijajna zmaga nad BSK vse prej kakor slučajna. Igra ni bila posebno zanimiva, ker so poznavalci že v naprej računali z zmago Ujpesta in tudi obisk ni bil prevelik (okoli 12.000 gledalcev). V moštvu Ujpesta se je spet Izkazal famoznl Zsengeller, oni strelec, ki je tudi BSKu sam zabil pol tucata golov. Lahkoatletski dvoboj Zagreb : Split V soboto in nedeljo so imeli v Splitu atietski dvoboj med Zagrebom in Splitom. Najboljši rezultati so bili naslednji: v skoku v višino Avramovič (Z) 1.80; na 800 m Kaiser (Z) 2:01.8; v metu krogle Kovačevič (Z) 14.43; na 100 m Avguštin (Z) 11.2; v troskoku Bergmann (Z) 12.79; v metu kopja Markušič (Z) 58.37; v štafeti 4X100 m Zagreb 45.5; na 400 m Despot (S) 51.5; v skoku v daljino Urlih (Z) 6.21 m; v metu krogle (ponovno Izven konkurence) Kovačevič (Z) 14.55; v skoku ob palici Ivanuš (Z) 3.42; v metu diska Kovačevič (Z) 42.25; v teku na 5000 m Kotnik (Z) 15:59 in v štafeti (400X 300X200X100) Zagreb 2:08.7. SK Jadran. Danes od 17.30 dalje trening. Treningi bodo odslej vsak torek in četrtek; na igrišču se sprejemajo novi člani, zlasti juniorji od 14. leta dalje. Tečajniki učitelji na izletu v Rakitni Ljubljana, 22. julija. Včeraj je bil zadnji dan počitniškega protialkoholnega tečaja, ki ga je kakor smo poročali Liga proti alkoholizmu priredila za učitelje in učiteljice. Zadnji dan so predavali ravnatelj dr. Ivo Pire o šolskih kuhinjah. njih namenu in pomenu, nadalje univ. prof. Aleksander Maklecov, katerega praktičnemu tolmačenju zakonskih uredb za zaščito mladine pred alkoholizmom so sledili tečajniki s posebno pozornostjo, in končno Vojko Jagodič o praktičnih smernicah za raziskovanje alkoholizma med šolsko mladino. S temi strokovnimi predavanji je Liga zaključila teoretični del svojega tečajniškega dela, ki bo dal učiteljem in učiteljicam novih pobud in smernic za koristno delo v naši sredini. Popoldne pa so se tečajniki in tečajnice z nekaterimi predavatelji ter s predsednikom lige dr. Ivom Pircem in tajnikom Vojkom Jagodičem odpeljali v dveh avtobusih na Rakitno kjer vzdržuje Higienski zavod odlično urejen Počitniški dom kraljeviča Andreja. Že prelepa vožnja po novi cesti, ki v neštetih serpentinah vodi Krimu za hrbtom v visoko kotlino, kjer leži vasica Rakitna, je bila izletnikom pravi užitek. Spoznali so lep, romantičen ali če hočete idiličen kraj, kamor se izplača preko kolovratiti nekaj kilometrov. In sredi teh samotnih, vase pogreznjenih kmetskih hišic tiči sedaj v poletnih mesecih raj mladine, ki jo je Higienski zavod poslal v dom kraljeviča Andreja na zrak in dobro oskrbo pod strokovnim nadzorstvom zaščitnih sester. Najprej so si izletniki ogledali bazen, v katerega je ujet potoček: v višini 800 m se more drobiž ohladiti in osvežiti v igri po tratah utrujene mišice in si jih okrepiti. V domu je izletnike sprejela simpatična zaščitna sestra Kecljeva. Na povpraševanje, kako in kaj z drobižem, ki pravkar poskakuje v indijanskih bojnih igrah okrog svojih šatorov, žrtvenikov in kar je še takih »pristnih« indijanskih naprav, je s toplim nasmehom pripovedovala, da jih imajo pravkar nad 80 v reji, da so v primeri s prejšnjimi leti, ko jih je še pogosto grabila kakšna angina, letos proti pričakovanju z najredkejšimi izjemami vsi zdravi in zadovoljni v tem hribovskem raju. Otroci iz Ljubljane, Tržiča, Novega mesta. Tisti z dežele vse lepše vzgojeni kakor oni iz mesta. Vsi pa navihani in po svoje »zreli«. Navdušeni za vse, samo ne za popoldanski počitek in za umivanje. Ogled domov, lesenega in kamenitega, je vzbujal vzdihe radostnega presenečenja. Marsikomu od nas starejših bi se zahotelo biti pod nadzorstvom simpatičnih sester v tako ličnih stanovanjskih prostorih, kjer prijazno, smotreno urejeno domovanje prekriva skrito disciplino! Pa zunaj na terasah, pri gugalnicah vseh velikosti! Pa tam doli ob indijanskih šotorih, kjer kr-voloki prepovedujejo belcem vstop na njih zemljo! Tudi mi bi se zredili, kakor se ta drobiž, ki je prišel krmežljav tja gori, a bo odšel, obremenjen s par novimi kilogrami. In vse to bodo storile tiste šmen-tane kalorije, s katerimi jih pitajo. Ja, ja, tako je: izletniki se niso mogli načuditi. Tem manj potem, ko so bili po vseh studijskih ogledih« postreženi še z imenitno večerjo in so za zaključek z drobižem na terasi pred domovi zapeli še par pesmi. Tu jim je ravnatelj dr. Pire pred odhodom izrekel še zahvalo za pozornost, ki so jo neutrudno posvečali protialkoholnemu tečaju, a tečajnik učitelj Ivo Svarc se je v imenu vseh tovarišev in tovarišic zahvalil Ligi, da jim je pomagala do novega znanja v boju proti alkoholizmu in do poznanja nekaterih koristnih zdravstvenih in socialnih ustanov. S tem je bil oficielni dej tečaja zaključen z vero, da bo petdnevni tečaj prinesel v bodoče marsikatere pozitivne uspehe v tej smeri. Pozdravljeni od drobiža so izletniki nato zasedli prostore v avtobusu, s katerim so se pod mrak v odličnem razpoloženju vso pot razigrani v naglem tempu vrnili proti Ljubljani, od koder se bodo razkropili na svoje domove. INDUSTRIJE! — Zastopnik, prvovrstno uveden v Slavoniji in sosednih krajih stalno potujoč z lastnim avtomobilom 'IŠČE razna zastopstva ali posamezne lukrativne artikle. — Ponudbe pod »Zajamčen uspeh« na ogl. odd. »Jutra«. L WINDER: 127 f Cjospod'aJ£nopjSta Roman o Franca Ferdinanda (Avtorlztrao prevod) »Napak si me razumel, ker me hočeš napak razumeti; nisem strahopetec! Ako se načrt ne izpre-meni, bom brezpogojno poleg, in moja roka se prav gotovo ne bo tresla. Ne! Vprašanje ni, ali bom pomagal ali ne, ampak: ali ima atentat zdaj kakšen smisel, ali je čas že zrel!« »O tem je škoda govoriti.« »To praviš tako zlahka, kakor da bi vedel, kaj Žrinaša bodočnost. Lahkomiseln si! Tvoj pogum, i si tolikanj ponosen nanj, ni nič drugega kakor mladostna lahkomiselnost! Kaj veš, kaj... Ali misliš, da bodo Avstrijci mirno spravili takšno dejanje? Če že ne začno tisti mah klati po Sarajevu, napovedo vsaj Srbiji vojno.« »Prosim, zakaj nam to ne bi bilo po volji?« »Zato, ker imajo silno vojsko, ki bo v štiriindvajsetih urah osvojila vso Srbijo!« »Nesmisel. Pozabil si, da stoji za nami Rusija. Neomajno sem prepričan, da pomeni naše dejanje konec zatiranja, konec suženjstva. Če si drugačnih misli, zataji nas in hodi svojo pot! Žolč se mi razliva, ko te poslušam.« Princip ga ni več slišal, zbežal je, da mu ne bi bilo treba poslušati Ilica. Ilič je krenil potrt domov. Skrivaj se je ozrl pod posteljo. Škatla je mirno in nedolžno stala ob zidu. Sklenil je, da ne zine pred Principom in ostalimi zarotniki ničesar več proti atentatu. Saj ga ni bilo več moči preprečiti. »Kar koli rečem«, je mislil Ilič, »vse je zaman. Vsaka beseda jih samo potrjuje v mnenju, da se obotavljam iz strahopetstva... Nič več o tem! Konec premišljevanja! Konec življenja! Morda je kar dobro tako.« Šestnajstletni mladeniči, ki je bil njih vodja, so ponosno hodili po mestu, ponosno sedeli v kavarnah in slaščičarnah ter nestrpno pričakovali velikega dne. Ali ni nihče videl teh šestnajstletnikov? Jih ni nihče opazoval? Nihče ni videl in opazoval ostalih zarotnikov, gimnazijcev Principa in Gra-beža, črkostavca Čabrinoviča, učiteljskega kandidata Iliča? Ali ni nihče videl, nihče opazoval njihovega skrivnega shajanja, njihovih izdajalsko previdnih pogledov, ki so se venomer plašili odkritja? Ne, podoba je bilo, da jih nihče ne vidi, nihče ne opazuje; Potiorkovi beriči, ki so prej nekaj let kakor besni divjali po Sarajevu, so bili mahoma slepi in gluhi. Samo mestni glavar v Budimpešti je menda daleč videl in marsikaj slutil. Vprašal je svojega načelnika, ministra notranjih zadev, ali ne bi kazalo obdati prestolonaslednika v Bosni z živim zidom budimpeštanskih tajnih policistov; slišati je, da so se veleizdajalski živi ji zarotili in hočejo izvršiti na visokega gospoda atentat. Minister je prikimal in naročil mestnemu glavarju, naj odbere tri ali štiri najboljše detektive. »Tri ali štiri... to pač ne bo zadostovalo«, se je nasmehnil mestni glavar. »Koliko bi stala izdatna zastražitev?« je vprašal minister. »Vsaj sedem tisoč kron, ekscelenca; morda celo več.« — Takšne vsote notranje ministrstvo ne more nakazati«, je rekel minister. »A vprašal bom skupno finančno ministrstvo, ki upravlja Bosno, ali dovoli ta izdatek.« Vprašal je Bilinskega. Finančni minister je oddal vprašanje knezu Mon-tenuovu; cesarjev prvi višji dvornik naj odloči, ali hoče dvor finansirati varnostne ukrepe. Monte-nuovo je to domnevo rezko odbil. Ogorčen je rekel, da ni vse eno, ali je tisti, ki potuje, nadvojvoda ali cesar. — Mestni poglavar v Budimpešti je dobil nalog, naj pošlje v Bosno tri ali štiri izmed najsposobnejših budimpeštanskih detektivov. Franc Ferdinand ni zvedel o tej vmesni igri ničesar. Nobeno svarilo ga ni več doseglo; nihče se ni upal posvariti prestolonaslednika, ki se je kar najslabše volje odpravljal na pot. Tudi Zofija ga ni več svarila; s težkim srcem se je bila nazadnje vdala v to, česar ni mogla izpremeniti. Dne 23. junija sta se Franc Ferdinand in Zofija v Chlumcu poslovila od svojih otrok. Maks, dvanajstletni sin prestolonasledniške dvojice je imel čez nekaj dni izkušnjo. »Upam, da mi napraviš veselje«, je pri slovesu rekel Franc Ferdinand in objel otroke. Imel je namen, da se po vrnitvi iz Bosne odpelje z njimi v Bliihnbach. Sklenjeno je bilo, da bo potoval prestolonaslednik preko Trsta, od ondod pa po morju preko Pu-lja, Metkoviča in Mostarja v Sarajevo; Zofija naj bi se peljala čez Ogrsko. Do Dunaja sta imela skupno pot. Potovanje se je že pričelo z nevšečnostmi. Franc Ferdinand ni mogel uporabiti svojega salonskega voza, ker se je bila ena izmed štirih osi razgrela. Prestolonasledniška dvojica je dobila oddelek prvega razreda v vozu, ki je tovoril tudi manj visoko-rodne potnike. Franc Ferdinand se je obregnil nad to neprijetnostjo z besedami: »Nu, potovanje se res lepo začenja!« Na Dunaju, kjer je ostal samo dve uri, se je poslovil od Zofije. »Zdaj upam, da dobim salonski voz«, je rekel med vožnjo na južno postajo. Ko je prišel na južno postajo, je zvedel, da imajo tam samo salonski voz, ki njegova električna razsvetljevalna naprava ne deluje. Načelnik postaje je javil, da na žalost ni mogel drugega, kakor nadomestiti električno luč s svečami. Pol desetih je bilo, topel, teman junijski večer. Franc Ferdinand je nejevoljen stopil v salonski voz. Goreče sveče, ki so zalivale voz s somorno poltemo, so prestolonaslednika kar prestrašile. Obstal je med vrati in rekel spremljevalcem: »Kakšna se vam zdi ta razsvetljava? Kakor v grobnici, kaj?« Tisti večer je dal sarajevski župan, Fehim efendi Čurčič, nalepiti oklic prebivalstvu bosenskega glavnega mesta, v katerem je dajal duška »globoko ukoreninjenim čuvstvom sinovske hvaležnosti, vdanosti, zvestobe in lojalnosti sarajevskih meščanov do cesarja in članov cesarske hiše«. Oklic se je končaval s pozivom, naj meščanstvo slavnostno okrasi svoje hiše, posebno v tistih ulicah, koder bo vozil prestolonaslednikov avtomobil po poti skozi mesto. Parni stabilni stroj do 400 ks. s kondenzacijo in pregrevalci IŠČEMO. Stroj je lahko tudi polstabilen. — Pismene ponudbe na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9, pod br. »53835«. V P L A V I H KANTAH muhe,komarje in vso gomazen HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Letoviščarji, pozor! Imam dve lepi sobi s tremi posteljami, z oskrbo v hiši, lepi izleti v bližini Medvod. Rudarski dom, Knapovže. 18000-38 Iščemo sposobnega trgovca po možnosti izpod 30 let, energičnega in ambicioznega, z uspešno trgovsko prakso. Odgovarjati mora za vsa dela v pisarni in po dobljenih informacijah samostojno reševati korespondenco. Dober nastop in dobra splošna naobrazba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben 66«. 18019-1 Brivskega pomočnika dobrega brivca, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17999-1 Pletilje! Zmožne pletilje za vse vrste dela, sprejmem takoj. Delo stalno, plača dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletilja-a«. 17994-1 Trgovski pomočnik 3 šoferskim izpitom dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17995-1 Točilca sprejmem za čas kongresa. Gostilna Klemenčič. 17992-1 Trgovski pomočnik mešane stroke, dobro verzi-ran v manufakturi in želez-nini, mlajša moč, vojaščine prost, dober prodajalec, dobi takoi službo. Obširne ponudbe z označbo plače na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcija 5000«. 18009-1 Zakonski par J dobi mesto hišnika v večji hiši centra. Pogoj: pridnost m čistoča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 179S7-1 Bono za 4 mesečno dete iščem za takoj. Stalno, Beograd, začasno Slav. Orahovica. — Pogoje in opis prakse dostaviti : Prof. univ. dr. Bar-toš, Orahovica kraj Osijeka. 18011-1 Korespondentko samostojno, in sposobno, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober slog 66«, 18018-1 Trgovski pomočnik mešane stroke, po možnosti vešč tudi v sadni trgovini, dobi mesto preko sadne sezone. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z navedbo plače poslati na ogl. odd. Jutra pod »Sadje«. 18017-1 Velik hotel prvovrsten, išče blagajni-čarko za kavarno, dva natakarja (jelonoši), pomožnega natakarja (Menutrae-ger), perfektne sile z znanjem srbohrvatskega jezika in natakarja z znanjem nemškega event. francoskega ali angleškega jezika. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobre moči«. 17899-1 Frizerko dobro moč, verzirano v stroki sprejme salon »Vena«, Gradišče 4. 17892-1 Službe išče Absolventka trgov, tečaja vešča korespondence, stenografije in strojepisja, išče primernega mesta v pisarni. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiva in zanesljiva«. 18002-2 G. T. Rotman: S Pegazotn - okrog sveta S težko železno kroglo na nogi —da ne bi mogel pobegniti — so ga zaprli v celico. »Očka,« mu je šepnil Janko pri slovesu, »ne boj se, rešiva te. Le dobro pazi na vse, ko te opoldne odvedejo na izprehod.« Mlada uradnica perfektna v nemškem in jugoslovenskerr. jeziku ter stenografiji, išče mesto za takoj ali avgusta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna«. 17990-2 Natakarica srednjih let, zmožna kavcije, servlranja ln nemščine, želi premenit! službo. Zaželjeno Štajer sko ali Gorenjsko. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17979-2 itiiitituiunfiiflinauianuiuiiiiuaiuiininimitiiii mM i' Vajenci (ke) i|||llil|ll'IKI"!!''i»l«lll|ll1llll Vajenca sprejmem takoj za sobosli-karsko obrt. Zgasite se na stanovanju: Vič 199. 17983-44 Mesarskega vajenca sprejmem takoj. Stanič, mesar, Poljanska c. 53. 18003-44 Vsakovrstno zlato Supuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir, LJUBLJANA. WOLFOVA ||Srodam »Kraljica peči« naprodaj. Velikost št. 1. Muri vezalke prihranijo vse nevšečnosti obuvanja. 17743-6 OSnMBBEB Ford Eifel v brezhibnem stanju, limuzina, poceni naprodaj. — ADLER service, Kersnikova ul. (za Slamičem). 18021-10 Pletilni stroji Keper stroj in več drugih strojev za izdelavo rokavic, ugodno na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17993-29 Dve novi preši za sadje in eno točilo za med prodam. Rudolf J ur-man, Vinagorica , Trebnje na Dolenjskem. 18007-29 Lokali Mlekarno dobro idočo, oddam v najem ali prodam po nizki ceni, radi prevzema gostilne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17991-19 Trgovske lokale takoj oddam na Tyrševi cesti 47b. Vse informacije daje vsak čas hišnik istotam. 18022-19 KSBSBSS^ Stavbene parcele ob Večni poti nasproti Koli manovega gradu na lepi solnčni legi poceni naprodaj. Mayer, Prediamska 44. 17633-20 Nova hiša visokoprilična, dvostano-vanjska, 1200 kv. m zemlje, naprodaj za 34.000 din. 3-sobno stanovanje s kabinetom in veliko verando oddam 1. avgusta ali pozneje v Fugnerjevi ulia št. 10 pri Taboru. 18006-21 Dvosob. stanovanje lejpo, oddam 1. septembra Naslov: Karol Polajner, ka-varnar, Ljubljana. 17677-21 Enosob. stanovanje oddam 1. avgusta. Tržaška c. 71, Giioce. 17761-21 Stanovanja Za oktober iščem trisobno stanovanje v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova hiša« 17968-21« IMffl/ji Zelena papiga mlada, mi je ušla. Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi: Gril Karla, Rimska cesta 11. 18006-27 Dva parna ponija po 4 leta stara proda Filip Bohinc, Medvode. 18005-27 Ušla je papiga v bližini nove cerkve v Šiški. Vrne naj se proti nagradi : Zupan, Drenikova 12 18020-27 Izgubljeno Lornjon email, na zlati verižici, med Kongresnim trgom in Tivo-Poizve se: Marija Merkun, ; lijem. Vrniti proti visoki Trzin 114. I nagradi. Pod Turnom 3-1. 18001-20 1 17996-28 Stari trg 17-11. 17989-6 Wertheim blagajno malo, dobro ohranjeno, — proda ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora šiška). 18004-6 Avtomatični turbin, regulator malo rabljen, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18014-6 Prodajalka za knjigarno in trgovino s papirjem dobi službo. — Ponudbo s prepisi spričeval event. s sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Papir-1939«. SAMO NEKOLIKO PAR VEČ to Vaše zdravje je sigurno zavarovano Za kopanje v kopališču ali na prostem Vam je potreben kopalni plašč. Veliko izbiro kopalnih plaščev, barvastih frotirjev, kopalnih oblek in hlačk — dobite po nizki ceni pri tvrdki GORIČAR, Ljubljana — Sv. Petra cesta. i Jcmope imMmniiiiiiiiiiiiK^ To je varstvena znamka za SANOPED ki trajno odpravi vse slabe posledice potenja (zopern duh, razjedanje kože in tkanin, tvorbo kurjih očes, otišancev itd.). Gospod DOBERLE M. iz Ljubljane piše: >... Navzlic skrbni negi nog je potenje napredovalo tako, da sem strašno trpel pri svojem poklicu. Poslužil sem se Vašega praška, ki mi je čudovito pomagal. Vsakomur priporočam zoper potenje nog Vaše sredstvo »SANOPED«, ki je v resnici učinkovito.« Zahtevajte SANOPED v vseh specialnih trgovinah. Glavna zaloga za Jugoslavijo: drogerija M. JANČIGAJ — Ljubljana, KREKOV TRG 10. iiiiiiMMiffliiiiinii ■lllfllllllllllli;!l!imnilll!l!'!!!!l!!!!ill!,!tš Jo postite redno iMimttno čistiti aH barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanam nasip 4-6 — SvcrioHkalfiio PREMOČ KOKS — DRVA nudi 1. Pogačnik BOHORIČEVA 6. Telefon 20-5& Postrežba brezhibna. ENO , • : večbWie' JOCO^AHKA mmmmi . >. •; t'RAJ V „ JUTRU"! NESTLE MOKA JE NAJBOLJŠA HRANA ZA OTROKE ZA DOBO POLETNE VROČINE Oglasi v MJutru66 imajo vedno uspeli Umrla nam je naša mamica Valerija Bensr roj. GOMIŠČEK Prepeljana bo danes 25. julija ob pol 6. popoldne iz Most, Vodmatska ul. 29, na pokopališče k Sv. Križu. MOSTE, dne 25. julija 1939. Andrej Bensa, učitelj za otroke in ostalo sorodstvo. Globoko užaloščeni naznanjamo, da je po kratki bolezni preminul gospod ALOJZ JAN STROJEVODJA V POKOJU Položili ga bomo k večnemu počitku v Zagrebu v torek 26. t. m. Zagreb, Maribor, Ljubljana, 24. julija 1939. žalujoče rodbine: JAN, dr. LUTMAN, VOGRINEC, PARKELJ Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.