PoStnlna plafana v gotovlnl Izliaja rsak pctek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Ce.lju po raznašalcih dostavlje- na5'50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakcijst In uprara: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračaje, Oglasl po tarifu. Štev. 13. Celje, petek 27. marca 1936. Leto XVIIL Naši hmeljarji so zborovali V Roblekovi clvorani v Žalcu je bil wa prazaiik dopoldne. 56. redni občni zbor hmeljarskega društva za drav- sko banovino. Predsednik žalski žu- pan g. Rudolf Lorber je pozdravil udeležence, zlasti pa narodnega po- slanca g. Ivana Prekorška in zastop- nike tiska. Nato je sporočil, da je društvo prejelo pved dvema dnevo- ma odlok banske uprave, s katerim se razveljavljajo sklepi občnega zbo- ra iz leta 1933. ter vsi nadaljnji skle- pi občnih zborov in glavnega odbora. Odlok l-azrešuje leta 1933. izvoljeni glavni odbor. Proti sklepom občnega zbora iz leta 1933. je bila ž>e svoj čas vložena neka pritožba, ki jo y& sresko načelstvo v Celju potem zavrnilo. To zavrnitev je tudi potrdila banska uprava. Glavni odbor bo vložil pri- tožbo proti sedanjemu odloku banske uprave. Do reštitve pritožbe ostane glavni odbor v funkciji in tudi vsi sklepi ostanejo v veljavi. Iz letirega poročila, ki ga je podal dolgoletni društveni poslovodja gosp. Anton Petriček, posnemamo: Hmeljarsko društvo im« 15 poverje- ništev, v katerih je organiziranih 668 Clanov. Lani 4. avgusta jo bil v Žal- cu vsakoletni tabor hmeljarjev. Due 4. julija in 3. avgusta jna šelc konec aprila. Letos smo v torn pogledu precej zgodnji. Obira- nje hm-elja je trajalo od 12. do ^ad- njegä avgusta. Izmed škodljivcev so se pojavili bolhači, uši, rdeči pajek, stenice in peronospora. DruStvo je dajalo članstvu pouk o zatiranju hmeljskih škodljivcev. Množina lan- skega hmeljskega pridelka se ceni na 20.000 metrskih stotov. Hmelj je bil prodan po 15 do 33 Din kg, povpreč- na cena je znaSala 23 Din. Ves bi'utto dohodek se ceni na 46 milijonov Din. Ta vsota je kolikor toliko izboljšala položaj Savinjčanov in sosedov. Na pobudo sreskega združenja trgoveev v Celju in po protestnem shodu v Žalcu, ki so ga sklicali nekateri mla- di hmeljarji zaradi prenizkih cen za rjavi hmelj, je dobila hmeljska kup- čija v korist hmeljarjev reelnejšo podlctgo. Urejena je bila zadeva zlo- glasnih tekačev in odpravljena kup- čija na diferenco. Trgovci so se med seboj zavezali opustiti nakupovanje na vzorce, zahtevali pa so tudi od producentov vso poštenost pri pro- daji. Najizdatnejše pa je pripomogla k uravnavanju hmeljske trgovine ustanovitev mesta tržnega nadzorni- ka; to mesto je bilo poverjeno sres- kemu kmetijskemu referentu g. Wer- nigu, ki je izvrševal svojo težko na- logo v popolno zadovoljstvo produk- cije in tudi trgovine. Banska uprava je sporazumno z Zbornico za TOI od- klonila imenovanje treh senzalov za pospeševanje hmeljske trgovine. Na- rodni poslanec g. Ivan Prekoršek je bil Hmeljarskemu društvu v vseh zadevoh vedno rade volje na razpo- lago in je priporočal družtvene tež- nje v ugodno rešitev. Letni račun izkazuje 16.712 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Za pregledovalca računov sta bila spet izvoljena gg. M. Joät st. iz Go- i tovelj in Kopriva iz Arje vasi. Cla- nerina ostane neizpremenjena in znaša 10 Din do 2000 sadežev, 20 Din do 6.000, 30 Din do 15.000 in 50 Din nad 15.000 sadežev. Predsednik je iz- j rekel g. Petričku iskreno zahvalo za njegovo vz-orno, požrtvovalno delo. Nai'odni poslanec g. Ivan Pre- koršek je naglasil, da se je po od- pravi hmeljarskih podružnic leta 1933. razvilo v društvu mirno stro- kovno delo in so bili doseženi veliki uspehi. Tako je društvo izdalo ob- lastveno potrjeire uzance pri nakupu hmelja, izvedlo je selekcioniramje hmeljfeke rastline, ifcdaja že tretje leto prepotrebno strokovno glasilo »Hmeljarski vestnik«, izdalo je v 10.000 izvodih angleško brošuro o jugoslovenskern hmeljarstvu iz- dalo je tudi štiri reklamne zemlje- vide hmeljskega okoliša v sloven- skem, nemškem, francoskem in an- gleškem jeziku, uvedlo je tržno nad- zorstvo v hmeljski sezoni, izdelalo in predložilo je prijstojjnemu mini- strstvu zakonski načrt za omejitev hmeljskih nasadov, ki naj omogoči in zagotovi našim hmeljarjem hme- ljarstvo kot, rentabilno gospodarsko panogo, državi pa zajamči stalen in važen vir dohodkov za naše narod- no gospodarstvo. Društvo se mora za vsako zadevo trdoboriti. Tako se je moralo boriti za uvedbo hmeljar- skega tržnega nadzorstva. Vloga Hmeljarskega druStva za odobritev polovične voznine za hmeljske obi- i'alce je bila zavrnjena, paC pa je bi- la polovična voznina dovoljena na ime lvekega drugega društva, Na br- zojavno pritožbo funkcionarjev Hme- ljarskegu društva, poslanca g. Pre- korška in banoviaskega svetnika g. Pikla je prispela rcšitev, da se lahko vsi hmeljski obiralci poslužijo polo- vičiie voznine. V zvezi z gori ome- njenim odlokom banske uprave je poslanec g. Prekoršek podčrtal, da je vodil leta 1933. društveni občni zbor takmtni podpredsednik g. Aloj- zij MihelCič iz Celja. Na njegovo vprašanje se je občni zbor soglasno izjavil za to, da glasuj-ejo vsi prijav- Ijeni delegati. Poslanec Prekoršek je ob živahnem odobravanju navzočih izjavil proti koncu, da bo vedno pod- piral stvarno in strokovno delo Hme- ljarskega društva in rau pomagal v borbi, da se tako elitna, že 56 let obstoje&a gospodarska organizacija obravnava na podlagi obstoječih za- konov. Nove vozne cene na železnicah Oficielna potovalna pisarna in kon- cesijonirana menjalnica Putnik v Celju nam sporoča: Kakor znano stopijo due 1. aprila na naših železnicah v veljavo nove vozne cene, ki so povprečno za 10% višje od sedanjih. Cene za drugi raz- rcd znašr.jo polovico več kakor za tretji, oene za prvi razred pa dva- Postaia: krat toliko kakor za tretji razred. Nedeljske povratne karte veljajo sa- mo cb nedeljah za razdaljo od 11 r o 250 km za potniške vlake in iniajo posebne cene, ki so za 10% višje ka- kor normalne cene za isti razred in isto lazdaljo. V naslednjem navaja- mo nove vozne cene iz Celja do naj- važnejših postaj: brzi III. r. potn. III. r. nedelj. III. r. | Din Din Din Beograd . . . . {....... 235.— 182.— —.— Bistrica - Boh. je/........ 105.— 63.— 70.— Brežice............ 42.— 23.50 26.— Cakovec........ . . . . 65.— 37.— 41.— Dovje - Mojstrana....... —.— 57.— 63.— Dravograd - Meža ....... —. — 28.50 32.— Dubrovnik.......... --.-- 297.— .— Jesenice........... 90.— 53.— 59.— Karnnik ........... —.— 40.— 44.— Karlov-ac........... 90.- 53.— 59.— Kočevje ........... —.— 57.— 63.— Kotoriba........... 85.— 50.— 55.— Kranj............ 70. 40.— 44.— Krunjska gora......... —.— 60.— 66.— Laško............ 7.— 4.— 5. Lesce - Bled.......... 85.— . 50.— 55.— Litija............ —.— 20.— 22. Ljubljana........... 54.— 30.— 33,— Ljutomer........... —.— 40.— 44.— Mari bor ........... 42.— 23.50 26.— Osijek............ —.— 126.— —.— Poljčane........... —.— 12.— 14.— Ptuj............. 42.— 23.50 26.— Kakek............ 85.— 50.— 55.— Rimske toplice......... 11.— 6.— 7.— Rogaška Slatina........ —.— 13.50 15.— Sarajevo........... —•— 198.— —.— Split............. 235.— 182.— —.— Sušak............ 165.— lia— — .— Zagreb............ 65.— 37.— 41.— Politični pregled p Proračunska razprava v senatu. V ponedeljek dopoldne se je v sena- tu pričela načelna razprava o držav- nem proračunu za 1. 1936/37. Po eks- pozeju finanCnega ministra dr. Du- Šana Letice sta senatorja dr. Grga Andjelinovič in Ivan Pucelj kritično obravnavala delo vlade ter politični in gospodarski položaj v državi. Go- voril je tudi senator Milan Simono- \it V torek so govorili senatorji Mi- le Marjanovič, dr. Ante Pavelič, Mi- lan Popovs, Vojislav Protič, Paja Obradovič. Duša« Stevčič, dr. Zeü- mir Mažuranič in dr. Peter Zee, v sredo pa senator Jovo Banjanin, na- kar se j-e priöelo načelno glasovanje. Za prorasiun je v načelu glasovalo vseh 70 prisotnih senatorjev. Nato se je priCela podrobna razprava o proračunu in so bili sprejeti prora- Čuni vrhovne državne uprave, pokoj- nin in invalidnin, državnih dolgov, ministrstva pravde ter notranjega, zuflianjega, pros-vetnega in finanOne- ga ministrstva, v četrtek pa prora- čuni gradbenega, prometnega, mini- strstva za šume in rudnike, kmetij- skega ministrstva, ministrstva za trgovino in industrijo, ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ter ministrstva za telesno vzgojo. 1> Notranji minister dr. Anton Ko- rošec je imel v senatu ekspoze, v ka- terem je izjavil, da bodo občinske volitvo s tajno volilno pravico v oktobru, da skupščinskih volitev le- tos najbrž Se ne bo, da tudi novih politiCnih zakonov ni tako kmalu pričakovati ki da časopisna cenzura v pravem pomenu besede sploh ne obstoji ter da noben list ni prisiljen, da se podvrž© predcenzuri! p Politična amnestija. V imenu Nj. Vel. kraljp, so kraljevi namestniki podpisali ukaz o umuestiji, s katero sc 99 političnim obsojencem odpušča ostanek kazni, lid kazen zniža, 3 ob- feojenci se popolnoma amnestirajo, 5 procesov pa je ustavljenih. p Nemčija in Locarno. Kakor po- ročajo listi, bo Nemčija vse predloge, da bi umaknila svoje Cete iz Pore- nja, odločno odklonila. Nevtralne države so sklenile, da ne pošljejo ni- kakih čet v Porenje. Francija j© iz- javila, da se o nemških protipredlo- gih sploh ne bo pogajala. Italija iz- javlja, da more podpisati novo lo- carnsko pogodbo žele po odpovedi sankcij proti Italiji. Anglija se je iz- javila za miroljubtio in obojestran- sko zadovoljivo rešitev. Nemčija je pripravljena na liadaljnja pogajanja, ki pa se morajo vršiti na bazi popol- ne nemške enakopravnosti z drugi- mi silami. Podrobncjši odgovor bo dala nemška vlnda šele po volitvah v nemški parlament, ki bodo v nedeljo. p Vojna v AbesinijL Iz Addis Abe- be poročajo, da so bile vse razpolož- ijive al>esinske čete poslane na po- moč rasu Nasibuju, ki je vi-hovni poveljnik abesinske južne vojske, ker pripravlja general Graziani prot njemu odločilno ofenzivo. Domače vesti d Novi senatorji. Z ukazom kralje- vih namestnikov je imenovanih pet novih senatorjev, med njimi pro- metni minister dr. Spaho, kmetijski minister Djura Jankovid ter beograj- ski trgovoc in industrijec Djordjevič. d židje in jugoslovenska imena. Beograjska »Otadžbina« je pred dne- vi nastopila proti temu, da se dovo- ljuje tujcem, zlasti Židom, da pre- vzamejo jugoslovenska imena in pod njimi skrivajo svoje pravo poreklo. Najbolj nezaslisa«io pa je, du pix^vze- majo celo imena naših narodnih ju- nakov. d Direktor »Kovnice« — falsifika- tor. V Beogradu so aretirali direk- torja »Kovnice« Boškoviča, ki je ži- dovskego, porekla, ker je falsificiral srebrnike po 50 Din. Boškovič je imel 30.000 Din mesečne place. Njegovo premoženje, ki znaša nad 2 milijona dinarjev, so zaplenili. d Ljubljanska sekclja Jugosloveu- skega novinarskega udružeuja je imela v nedeljo v Ljubljani letni občni zbor, na katerem so bili v SRECKE državne razredne loterlje A. REIN IN DRUG SKÄKS Devetlcrat največja premija v znesku 1,000.000- dinarjev na pri na§ kupljene srečke Stran 2. »Nova Doba« 27. III. 193G. Štov. 13. glavneni spet izvoljeni dosedanji funkcionarji s predsednikom direk- torj-cm »Jutra« g. Stankom Virani- torn na čelu, v odbor pa so bili na novo pritegnjeni zastopniki skupine lokal »ill poročevalcev. d Iz državne službe. Z dekretom ministra za šume in rudnike je po- stavljen pri ravnateljstvu državne- ga rudnika v Velenju pri prometni upravi v Zabukovci za rudarsk-ega pristava VIII. pol. skup. g. inž. Ciril Podkrajšek, doslej uradniški pri- pravnik is to tarn. d Smrt ugledne narodne žene. V Ormožu je umrla v ponedeljek 23. t. m. po daljšem bolehanju posestni- ca ga. Pavla Omulčeva, vdova po po- kojnem odvetniku in. znanem poli- tičnem in narodnem delavcu g. dr. Omulecu. Gospa Pavla Omulčeva jo bila. 2G lot predsednica in duša tam- kajšnje podružnice Družbe s,v. Ciri- la in Metoda ter so ye vse svoje živ- ljenje požrtvovalno udejstvovala v vseh «larodnih in dobrodelnih društ- vih. Z njeno prerano smrt.jo izgubi Ormož skrbno in priljubljeno na- predno ženo, kar je pokazal tudi ve- ličastni pogreb. Gasten spomin po- kojnici, svojcem naše sožalje! d Zahvala »Trboveljskega slav- čka«. V mesecu marcu jo priredil pevski zbor »Trboveljski slavček« koneerte v Mariboru, Rušah, Celju, Ljubljani in Litiji. Doživel je povsod izredno naklonjenost, pozornost in ljub-eznivost javnih korporacij, raz- nih društev in po.sameznikov. Prav vsem bodi üia tern mestu izrečena najiskrenejša zahvala s prošnjo, da bi tudi v bodoee tako toplo podpirali vsestransko delovanje in stremljenje zbora. — Uprava. d Prošnja vojnim dobrovoljcem. Oni vojni dobrovoljci, ki se spominja- jo Karla Gostiše, rodom s Onega vrha nad Idrijo ter kaj več vedo o njegovem dobrovoljstvu, so prosijo, da to takoj javijo Sreski organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. (1 Krožno potovanje s »Kraljico Marijo«. Nesporno nudijo največji užitek, najboljSi pocitek, največjo korist in prepotrebno razvedrilo krožna potovanja z največjim parnikom Jugoslovenskega Lloyda ~ plavajočim hotelom — »K r a 1 j i c o Mari jo«. Njeno krožno potovanje, ki bo l'etos od 28. aprila do 17. maja, bo vodilo na Krf, v Atene, Carigrad, Santorin, Beirut (Balbek, Damask), Dubrovnik, Budvo, Kotor, Split, Trst. Cene so izredno nizke in znašajo l voznino, mednarodno priznano iz- borno prehrano itd. le od 5.000 Din dalje, po položuju kabine. Le en raz- red. Prijave, rezerviranje kabin, pre- skrba vizumov, tujih valut pri Put- niku v Mariboru in Celju. d Izšla je nova številka bogato ilu- strirane tedenske revije za radio, gle- dališče, film in modo »Naš val«. Tz bogate vsebine navajamo najvažnej- še prispevke: Naš radio v ekspozeju poštnega ministra. Ali se bo letos res pričelo z reform i ran j-em naše radio- fonije. Slike iz radijskega sveta. Ka- tarina Izmajlova v ljubljanski operi, Slike k važnejšim oddajam ljubljan- sko radijske postaje. Sliko iz filmov, ki jili bomo v kratkem videli. Pariš- ke modne novosti. Zaključujeta se roman »Zlati otok« in reportaža »Med potujočimi igralci«. V prilogi »Na- Šega val a« »Po opernem svetu« naj- demo specialno za radijske poslušal- ce prirejen libreto Verdijeve opero »Trubadur«, ki jo 4. aprila prenaša radio Monakovo iz ttržavne opere. Ta priloga je za radijske naročnike posebno važna, saj izide v vsaki šte- vilki ena opora in bodo stalni naroč- niki »N-ašega val a« imeli v enem le- tu točn-e izvlečke skoroda vseh oper, ki so stalno na repertoarju evropskih gledališč. — Na posebnih 32 straneh prinaša »Naš val« tocne in pregled- no urejene sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na krat- kih, srednjih in dolgih vulovih, &a- sovno razpredelnico oddaj in izvleček najvažn-ejših oddaj, križanke, vesti in slike iz radijskega sveta. Zahte- vajte So danes brezplačno in brezob- vexno na ogled eno številko. Pišite na. radijsko revijo »Naš val«, Ljub- ljana, Knafljeva ul. 5. Celje in okolica c Kraljeviö Andrej — kum zastave celjskega strelskega okrožja. Strel- sko okrožje v Celju je prejelo od mar- šalata dvora obvestilo, da je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle blagovo- lil odobriti, da bo kumoval zastavi strelskega okrožja pri blagoslovitvi 3. niaja v Celju Nj. Vis. kraljevič Andrej. c Franc Šribar — 80-letnik. V so- boto je obhajal znani celjski klobu- čar g. Frainc Šribar 80-letnico svoje- ga življenja. Jubilant se je rodil dne 21. marca 1856. na Ložnici pri Celju. Ko je imel 12 let, je vstopil kot va- jenec v klobučarno tvrdke Chiba v Celju, kjer se je tudi izučil. Kot po- močnik j'O potoval osem let po svetu ter prehodil skoro vso Nemčijo, Švi- co in bivšo Avstrijo. Leta 1882. se je v Celju osamosvojil in vodi sedaj Že 51 let samostojno klobuüarsko obrt. G. šribar jo eden najstarcjših rolj- skih obrtnikov ter je znana in spo- štovana, celjska osebnost. Poleg veli- ke marljivosti, solidnosti in pošteno- sti ga diči tudi narodna zavest, ki je tudi v težkih časih tujega gospod- stva ni nikoli prikrival. Jubilantu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi ga zdravje in zadovoljstvo spremlja- la tja do skrajnih meja človeškega življenja! c Celjska podružnica »Merkurja«, društva trgovskih in privatnih na- meščencev v Zagrebu, je imela 20. t. m. v Narodnem domu obcni zbor, ki se ga je udeležilo okrog 130 čla- nov in članic. Navzoč je bil tudi za- stopnik centrale g. Bosek iz Zagreba. Predsednik celjsko podružnice gosp. rct/Vn. Kralj je v poročilu uprave ori- sal delovanje centrale, v kateri ima- jo pristaši plave lis,te veliko večino, se izrekel proti nameravanemu par- celiranju bolniških blagajn in govo- ril o razmerah pri coljski podružni- ci, pri čemer je kritiziral clelo po- družnične pisarno in njenega vodje. Po živahni dobati je g. Schönberger prečital blagajniško poročilo, ki iz- kazuje 1.247 Din primanjkljaja. Uprava je prejela razrešnioo z vsemi glasovi proti glasu g. Reinprechta. Sledile so tajne volitve upravnega in «ladzornega odboi-a. Lista z nosilcem g. ravn. Kraljem je dobila G9 glasov in 4 mandate v upravnem odboru in 2 v nadzornem odboru, lista z nosil- cem g. Vučerjem pa 58 glasov in 3 mandate v upravnem in 1 v nadzor- nem odboru. V upravni odbor so iz- voljeni s prve liste gg. ravn. Kralj, Himmer, Schuster in Vrečič, a z dru- ge liste gg. Vučer, Telč in Reinprecht, v nadzorni odbor pa s prve liste gg. Heller in Treo, z druge liste pa gosp. Pristič. c Japonski večer. V ponedeljek 30. t. m. ob 20. bo predavala na ljudskem vseučilišču v Celju naša Japonka ga. Mari ja Tsuneko-Skušek-Kondo o Ja- ponki pred poroko, o gejšah, ženskih poklicih, o japonskem nacionalizmu ter predvajala pl-ese, originalne ja- ponske gramofonske plošče in lepe skioptiCne slike. Predavanje bo v ve- liki dvorani Narodnega doma. Celj- sko občinstvo poziva simpatično pre- davateljico že z njenih prejšnjih pre- davanj, zato smo prepričami, da bo tudi tokrat napolnilo dvorano. c Gasilsko predavanje. V sredo 1. aprila ob 20, bo predaval v mestnem gasilskem domu učitelj g. Branko Zemljič iz Celja o »resnih in veselih zgodbah iz flosarske dežele«. Vablje- ni so gasilci in tudi negasilci. c Jadranski dnevi v Celju. Jadran- ska straža je svojo vsakoletno prire- ditev »Jadranskih dnevov«, ki so bili napovedani za 13. in 14. junij, prelo- žila na 3. in 4. oktober, ker bo 14. ju- nija v Celju zlet celjske sokolske žu- pe. Progi-am prireditev bo obsegal letos le večerno akademijo s primer- nim, izbranim programom in tombo- lo. Opozarjamo ostala druStva na ta dneva in prosimo, da bi ne prircjala na ta dneva svojih prireditev. d Dunajska vremenska napoved za soboto 28. t. m.: Motnje lepega vremena bodo naglo prenehale, iz- premenljiva, polagoma pojemajoča oblačnost brez posebnih padavin, po- stal o bo toplejše. c Vinsko razstavo in vinski sejem v Dr ami j ah je na praznik 25. t. ni. dopoldne po nagovoru župana gosp. Mastnaka otvoril sreski načelnik g. dr. Zobec. Razstava je bogata in le- po urej-ena ter vsebuje izvrstna bola in rdeča vina iz drameljsko-savinj- skega vinskega okoliša. Na praznik je posetil razstavo poleg mnogih dru- gih obiskovalcev tudi «riarodni posla- nec g. Prekoršek. Razstava bo odprta se v n-edeljo 29. t. m. c Na vinski sejem in vinsko razsta- vo v Dramljah bo vozil v nedoljo 29. t. m. mestni avtobus iz Celja ob 7.45 im 14., iz Dramelj pa se bo vračal skozi St. Jurij ob juž. žel. v Celje ob ! 13. in zvečer na žoljo gostov. c Poroka. V nedeljo dopoldne se je poročil v celjski župni cerkvi mari- borski rojak g. inž. Viktor Kotnik iz Zenice z gdč. Vereno Gaberčevo, hčer- ko trgovca g. Simona Gab-erca v Ce- lju. Iskreno čestitamo! Semena sveža polno kaljiva vrtna in poljska umefna gnojila nudi veietrgovliia semen Ivan Ravnikar « Celje c Združenje trgovcev za sreze Ce- lje, Gornji grad in Š mar je pri Jelšah bo imelo v torek 31. t. m. ob 8. zju- traj 13. redno glavno skupšcino v dvoi^ani Narodnega doma v Celju. Udeležba je za vse Clane obvezna. c Slovensko obrtno društvo v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v sredo 15. aprila ob 19. v spodnjih prostorih Obrtnega doma v Gleda- liški ulici. V smislu društvenih pra- vil § 20. obveščamo s tem vse član- stvo. Prosimo polnoštevilne udelež- be in to6nosti. — Odbor. c Združenje kovačev v Celju je ¦imelo v nedeljo v hotelu »Pošti« zelo dobro obiskan občni zbor, na kate- reni je bil izvoljon dosedanji odbor z g. Francem Koširjem na Celu. c Združenje steklarjev za dravsko banovino v Celju je imelo na praz- nik 25. t. in. dopoldne občni zbor v hotelu »Pošti«. Namesto predsedni- ka g. Kleina st. iz Ljubljane je vodil občni zbor podpredsedmik g. Ivan Kovačič iz Maribora. Združenje ima I 43 Članov, ki zaposlujejo 14 vajen- cev in 10 pomočnikov. Po poročilih funkcionarjev je bil izvoljen nov od- bor za dobo treh let. Za predsednika je bil izvoljon g. Ivan Kovačič iz Ma- ribora, za podpredsednika g. Julij Klein ml. iz Ljubljane, v odbor pa izmed Celjanov g. Ferdo Marčič kot clan in g. Val ter Rauch kot namest- nik. Združenje steklarjev bo pokre- nilo pri Zbonnici zo, TOI akcijo, da se trgovcem z mešanim blagom pre- pove prodoja stekla in steklenih iz- delkov ter steklarska popravila. N j i v a razdeljena na 12 ogonov o ! 150-400 n - se da v najem cela ali posamezni ogoni. Cena 50-75 par za m3. Pojasnila pri Fr. Dolžanu, Celje, Za kresijo k. c Mojstrski izpit iz st-eklarstva sta napravila pred izpitno komisijo v Ljubljani trgov-ec g. Franc Strupi in gosp. Franc Zurc, oba iz Celja. Cesti- tamo! c Sredpostni sejem, ki je bil v so- boto v Celju, je obiskalo precej mno- go prodajalcev, kupcev pa je bilo razmeroma malo. Na sejmu je bilo izvršenih pet tatvin. Okradeni ima- jo 700 Din škode. V zvezi s temi tat- vinami je polieija aretii'ala Maksa P. iz Bednjo v savski banovini. c Izvedeli smo, da je novo letošnje b o k p i v o pivovarne Union, iz- dolano iz specialnega slada, spet prav dobro uspelo in da pride to novo bok p i v o dne 4. aprila v promet. Pivo- pive-em bo to novo bok p i v o go- to vo prav dobro ugajalo. c Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico bo imelo v soboto 4. aprila ob 19.30, v primeru nesklepČ- nosti pa ob 20.30, redni obČni zbor v salouu hotela »Evrope«. c Ugotovitev. Dne 26. februarja 1932. smo objavili članek pod naslo- Prednaznanilo za 7. VI. 1936! VELIKA LJUDSKA VESELICA v prid prostovoljne gasilske in reševalne čete v Celju vom »Otroka je pustil na sodišču«. V članku je bil omenjen Albin Urba- šek, bivši posestnik na Kalobju, se- daj v Ljubljani. Sodaj ugotavljamb, da Urbaškov zakon ni bil sodno lo- Cen, marveč sodno in pozneje tudi cerkveno razvcljavljen zaradi z'emi- ne nesposobnosti za zakon. c Marija Joštova f. Dne 21. t. m. zveßer je umrla Za kresijo 4 v sta- rosti 68 let zasebnica ga. Marija Jo- štova, vd. Dolžanova, mati klepar- sk'ega mojstra g. Fran ja Dolžana ici soprogo slikarskega mojstra g. Sto- jana Holobarja v C«lju. Pokojnica je bila izredno blaga žena in srčno do- bra mati. Bodi ji ohranjen trajen spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! c Žetev snirti. V ponedeljek je umr- la v Košnici 60-letna posostnica Frančiška Ocvirkova, v Zagradu pa 45-letna železničarjeva žena Marija Kunstkova. V celjski bolnici so umr- li: 20. t. m. 45-letdii delavec Florjan Mlinar iz Trnovelj, v torek 46-letni vojni invalid Josip Jane iz Celja in 70-letni občinski revež Martin Kra- čun iz Konjic, v četrtek pa 31-letni, v bolnici nameščeni vrtnarski po- močnik, primorski rojak in navdu- šen član Sokola g. Anton Velušček. N. p. v m.! c Bik ga je pobodel do smrti. Pred dnevi je na Bežigradu pri Celju bik v hlevu napad-el 52-1-etnega hlapca .Taneza Premelca s Sedlarjevega in ga nabodel na roge. Premelč jo dobil tcžke notranje poškodbe in zevajočo rano na levem sencu ter si tudi zlo- mil hrbtenico. Nesrečnež je na me- stu izdihiiil. c Pod avtomobilom. V nedeljo je avtomobil tovarnarja usnja g. ¦ Bri- novca iz Mozirja povozil 8-letno hčer- ko dninarico Marijo Vrabičevo z Brezja pri Mozirju. Deklica je dobila hude notranje poškodbe. Prep-eljali so jo v celjsko bolnico. c Dve žrtvi napada. V sredo j1© neki moški v Dobju napadel 32-letnega dninarja Marka Lesjaka iz Jezerc pri Planini in ga zabodel z 'nožem v levo stran prsi. Istega dne je neki vinjen moški v Vojniku napadel 57- letnega delavca Franca Lavrinca iz Ljubljane, ga udaril s palico po gla- vi in mu prebil lobanjo. Poškodovan- ca .ce zdravita v celjski bolnici. SlllcmO nad 800 vzorcev na zalogl Odeje in perilo iz lastne tovarne nudi po zelo zmerniii cenah FRANC DOBOVIČNIK, CELJE 11 "i.....¦•.I. i c Živ modras v steklenici. V četr- tek zjutraj je našel policijski straž- nik na mostu čez Koprivnico pri ru- darski šoli v papir zavito zamašeno steklenico, v kateri je bil živ modras. Očividno si je nekdo dovolil neokus- no šalo. Modrasa so izročili rudarski šoli, ki ga bo dala v šolsko zbirko. c Dva požara v Celju. Okrog pol- noči od nedelje na ponedeljek sj je iz neznanega vzroka vnela šupa po- scstnika Franca Klajnška v Novi vasi blizu okoliškega pokopališča. Požar bil vidcn daleč naokrog. Na kraj po- žara so kmalu pribrzeli celjski, nato pa gabrski gasilci. Supa, v kateri so bila shranjena drva in gospodarsko orodje, je pogorela do tal. Ker je pi- hal veter, je grozila komaj pc.t metrov oddaljeni Klajnškovi stanovanjski hiši velika nevarnost. Požrtvovalnim ga- silcem pa je vendarle uspelo.prepre- čiti, da bi se bil ogenj razširil na hišo. Drugi požar je bil v torek na Humu pri Košnici. Žg v nedeljo so opazili izletniki, da gori v gozdu posestnikov Veselaka iz Levca ter Skorjanca in Planinška iz Košnice. Obvestili so ta- koj domačine, ki so ogenj navidezno pogasili. Tlelo pa je dalje in v torek dopoldne, ko je pihal veter, je požar zopet izbruhnil in zajel velik kömpleks gozda omenjenih treh posestnikov. Celjski gasilci so se ob pol 12. odpe- ljali na kraj požara in do 16. po na- pornem delu lokalizirali ogenj. Zgoreli so skoro trije orali hrastovega gozda. Skoda znaša samo na mladem drevju okrog 3.000 Din. Štev. 13. »Nova Doba« 27. III. 193G. Stran 3. c Delovni Irg. Pri celjski borzi de- la se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 66 hrezposelnih, dolo je bilo ponujeno za 26 oseb, posredovanj jo bilo izvršenih 17, odpotovalo j-e 17, odpadlo 122 oseb, po večini delavei Woschnaggove tovarne v Šoštanju, ki so bili po kratki ustavitvi obrata spet sprejeti na delo. Dn« 20. t. m. je ostalo v evidenci 692 brezposelnih (638 moških in 54 žensk) nasproti 782 (709 moškim in 73 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: 2 hlapca, 1 orodni kovač, 1 lesni strugar, 4 dekle, 1 ku- harica za sezono, 1 private«, sobari- ca in 1 postrežnica. c Mestno poglavarstvo opozarjavse lnlatfeniče, ki žele vstopiti v pešadij- sko ali artiljerijsko podoficirsko so- lo, da je rok za vlaganje prošenj po- daljšaii do 15. aprila. Sprejem v šole bo 25. aprila. Podrobnosti so razvid- n© iz razglasa, ki je nabit na uradni deski. c Dobava mesa za vojaštvo. Druga licitacija za dobavo dnevnih količin mesa po približno 300 kg za prehra- no vojakov celjske garnizije za dobo od 1. aprila do 30. septembra t. 1. bo v soboto 28. t. m. ob 11. dopoldne v pisarni komande mesta v Celju v po- slopju vojaškega okrožja. c Sokolskemu društvu v Celju je poklonil narodni poslanec g. Ivan Prekoršek 100 Din namesto venca na grob prerano umrlemu Antonu Ve- luščku, vrtnarskemu pomočniku jav- ne bolnice v Celju. c Velikonočne razglednice, raznc slike, pisarniški papir, albuino, mo- litvenike itd. kupite zclo ugodno pri K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra c. 7. Knjigarna in veletrgovina s pa- pirjem. Velika izbira. Nizke cene. c Pentlje za nagrobne vence s tis- kanim ali lepljenim napisom izdelu- je hitro in solidno tvrdka Kramar & Mislej, Oelje. c Nocno lekarniško službo ima od 28. III. do 3. IV. 1-ekarna »Pri križu«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 29. III. do 4. IV. II. vod, reševalno IV. skupina. c Kino Union. Petek 27., sobota 28., nedelja 29. t. m.: »Variete«. Velefilm iz blestečega miljeja varictcja. V glavnih vlogab Hans Albers, Anna- bella in Atila Hörbiger. Glasba: Hans Carstie. Predigri: zvočni tednik in kulturni film. — V nedeljo ob 10. ma- tine ja„ — Ponedeljek 30., torek 31. t. m., sreda 1. aprila: »Slasti mlado- sti«. Izvrstna veseloigra. V glavnih vlogah Sylvia Sidney in Herbert Mar- shall. Predigra: zvosini tednik. — Od Cetrtka 2, aprila dalj-e velefilm »Bor- ba z zmajem« in zvočni tednik. Dobrna. Kakor v mnogih drugih občinah po Slovenskem, bomo tudi pri nas imcli že to nedeljo občinske volitvc. Dolga letn nam je županoval posGstnik g. Jancz Dergajner, mož poštenjak, ki je marsikaj dobrega sto- ril za napredek naše občine. Pa so sc zgodilc tudi pri nas čudne reči, ukra- dena je bila občinska železna blagajna, ki pa sc jc scdaj našla z denarjem vred, da so zlobni jcziki, ki jim jc ta stvar dala dosti opravka s poštcnimi možmi, morali lcpo utihniti. In tako bomo v nedeljo imeli domačc volitvc. Pred- sednik nckc nove strankc JRZ gospod trgovec Flere je bil spočetka določen za kandidata za župansko mcsto. Pa ni Šlo, ker naše ljudstvo nc mara v obcini strankarstva in zaupa v prvi vrsti lc domačinom. Žalec. Pevski zbor »Bratstvo« iz Celja, ki je nastopil z velikim uspehom na »Svetosavski besedi« v Cclju, bo prircdil na cvetno nedeljo 5. aprila ob 20. koncert v Roblekovi dvorani v Žalcu. Na sporedu so skladbe Rista Savina, Adamiča, Jenka, Mirka, Vilka Novaka, Cirila Preglja, Prelovca, Spoljarja in Mokranjca. Kot solisti sodelujejo gg. Jarc, Tele, Peer, Orel in Rabič. Žbor vodi g. Ciril Pregelj. Stric: »No, Lojzek, kdo izmed vas pa hajbolj uboga mamico?« — Loj- zek: »Naš papa«. ¦ ¦ Škot gre na koncert. Pri blagajni reče: »Prosim, vstopnico za polovič- no ceno.« — »Zakaj?« — »Na enem ugesu sem gluh.« „Tuje dete" (K gostovanju ljubljanske drame 24. t. m. v celjskem gledališču) 2e tretjo sezijo se daje na ruskih odrih, tako v SSSR kakor tudi v emi- graciji, z ogromnim uspehom komedija mladega in doslej popolno neznanega sovjetskega pisatelja V. Svarkina »Tuje dete.« Že lani pa je prešla ta igra ruske meje in si zmagovito osvaja vse ev- ropske, pa tudi že amerikanskc odre. Skoraj vsa slovanska gledališča so jo že uprizorila. Na programu jo imata Zagreb in Beograd. V Ljubljani je mo- rala igra po drugi reprizi na zahtevo oblasti z odra. Delo je bilo ob zopetni vrnitvi spet deležno triumfalnega spre- jerna, čeprav jc medtem utrpelo nekaj strogih korcktur. »Tuje dete« ne doživlja tako prodornega uspeha samo zavoljo peščice duhovitih, tendencioznih aluzij, temveč predvsem zavoljo svoje izredne umetniške vrednosti. Dasi ne zanikamo delnega vpliva modne psihoze, je ven- darle treba levji del uspeha pripisati estetskim in moralno-ideološkim od- likam te komedije. Čoprav je ustvarjena v sodobni sovjetski atmosferi (igra se odigrava v Moskvi 1. 1933), je kome- dija vendarie brcz vsakc izrazitc po- litične tendence in nc kuže hotenja propagirati nazore, ki so po volji vladi in stranki, čctudi jc to uradno opre- deljena dolžnost sovjetske književnosti. Nasprotno. Švarkin objektivno rise rusko življenje in s fino ironijo raz- kriva vse one nedostatke in neprijet- nosti sovjetske sedanjosti, ki jih ustvarja politični režim, ki ni hotel spremeniti samo socialnih odnosov, marveč do kraja uničiti neke pojme, ki so zako- reninjeni v človeški duši, kakor na primer ljubezen. S Svarkinovo komedijo je ozko po- vezan problem nezakonskega materin- stva. To vprašanje je hkratu z zakon- skim vprašanjem v Sovjetski Rusiji v kritičnem stanju. Program stranke je označil nezakonsko materinstvo kot osnovo bodoče komunistične rod- bine, ki bi morala prejšnji biti popol- noma nasprotna, toda tok življcnja in dogodkov mu je dal drugačno smer, ki ga je polagomn privedla tako daleč, da je postalo prava socialna nesreča. Svarkin podaja v svoji komediji po- glavitne obrise te razrešitve, ki jih originalno in zanimivo skicira ter pre- tvarja ta socialni problem v moralno vprašanje, ki se razrešuje v ljubezni. Svarkinova komedija je pisana v odrsko efektnem jeziku. Krepak, oster, izra- zit jczik, poln bistroumnih domislekov, vpadov, paradoksov in rečenic je ena najznačilnejših odlik in vrlin te kome- dije, ki s svojim slikovitim potokom besed odnaša gledalca s seboj. Ljubljanska drama je uprizorila »Tuje dete« v torek 24. t. m. v na- bito polnem celjskem gledališču. Gosp. ing. Stupica je oskrbel temeljito, stilu ustrezajočo režijo in originalno, učinkovito scenerijo. Dobro karaktc- rizirane in tehtno izdelane like so podali ge. Severjeva (Manja), Nablocka (Olga Pavlovna) in Saričeva (Raja) ter gg. Lipah (Karaulov), Stupica (Ja- kov), Jan (Kostja), Sancin (Senečka) in Gregorin (Pribiljov). V manjših vlo- gah so uspešno nastopili g. Skrbinšek, (Rajin oče), gdč. Gabrijelčičeva (ba- bica) in ga. Vida Juvanova (Zina). Občinstvo je prirejalo burne aplavze. Igra je dosegla tudi v Celju velik uspeh. Sport t V nedeljo Prtmorje:Celje! V ne- deljo 29. t. m. ob 1530 se bo začela na celjski Glaziji podsavezna prven- stvena tekma med ASK Primorjem iz Ljubljane in SK Celjem. Po dolgem presledku bomo imeli priliko videti Primorje spet v Cclju. Ker jc Primorje prejšnjo nedeljo v Ljubljani s težavo pYemagalo enajstorico SK Celja, ki je nastopila v oslabljeni postavi, s tesnim rezultatom 2:1, a bo Celje v nedeljo nastopilo v močnejši postavi, bo tekma gotovo zelo zanimiva in napeta. Za tekmo vlada v Celju zelo živahno jranimanje, saj bo igral s SK Celjem najtežji nasprotnik. Sodil bo g. Lukežič iz Ljubljane. Ob 14. bo predtekma. t V podsaveznem prvenstvu so bile v nedeljo odigrane tri tekmc. Primorje je v Ljubljani po trdi borbi prema- galo oslabljeno enajstorico SK Celja s tesnim rezultatom 2:1 (2:0), Her- mes je v Ljubljani premagal moštvo Korotana iz Kranja v razmerju 3 :2 (2:0), celjski Ätletiki pa so doživeli v Mariboru v tekmi z Rapidom hud poraz v razmerju 1:7(1:1). V ljubljan- ski skupini jc SK Celje na tretjem, v mariborski pa Ätletiki prav tako na tretjem mestu. t Tenlško igrišče SK Celja v mesl- nem parku bo odprto od 1. aprila dalje. Pristojbina za vso sezono znaša samo 200 Din, za dijake 100 Din. Partnerji in trener bodo vedno na razpolago. Igralo se bo lahko ob vsa- kem Času. Prijave se sprejemajo v podružnici »Jutra« v Celju. t Kocbekov dom na Korošlci je odprt in dobro oskrbovan. Snega je mnogo več nego druga leta. Marka- cija zirnska. t Vellka noč na Okrešlju. Kakor smo že poročali, bo v izvedbi Smu- čarskega kluba Celje na Okrešlju tekma v alpski kombinaciji za prvenstvo MZSP ter klubsko prvenstvo, oboje za dame in gospode, in sicer: na ve- likonočno nedeljo popoldne tekma v smuku s Savinjskega scdla na Okre- šelj in na velikonočni ponedeljek do- poldne tekma v slalomu. Od 12. do 19. aprila bo alpinski tečaj pod vodstvom saveznega smuškega učitelja. Ob za- dostnem številu tekmovalcev bi se tudi izvedla mladinska tekma. Snežne razmere so na Okrešlju izborne in ni plazov. Frischaufov dom na Okrešlju bo oskrbovan od 4. aprila. Obisko- valcem tekem priporočamo avtobus na veliko soboto ob 16.40 in poseben avtobus ob 17. izpred kolodvora. Na- tančen razpis tekme še sledi. t PoroČllo za smučarje z dne 27. marca: Kocbekov dom na Korošici: —5°C, nekoliko oblačno, snega okrog 300 cm, pršič. Iz Luč zimska markacija. Mozirska koča na Golteh: —1°C, oblačno, snega okrog 50 cm, zrnat. Smuka prav dobra. Književnost k Vitalis: »Doberdob — slovensklh fantov grob«. Knjiga govori o stoti- nah in stotinah slovenskih mož, ki so tarn pustili svoje mlado življenje, govori o stotinah polwibljencev, ki so pustili dele svojih teles na tern ka- menitem svetu, in o oni peščici mož, ki so so še srečno vriiili v objem svo- jih domačih. Knjiga naj bo mladini svet spomin na očete in brate, ki po- čivajo v neodrešeni slovenski zemlji Z velikim /animanjein pa bodo či- tali knjigo tudi oni, ki so se sami borili ob njihovi strani ici doživljali vse vojne grozote. Z njo bodo obujali spomine na nekdanje tovariše, na ju- naštvo in trpljenje, o katerem se da- nes le še malo sliši. Knjiga zasluži, da s-e prebira v sleherni slovenski hiši, da zajame dušo slehernega Slo- venca s svetlim spommom na padle rojake. Knjigo je založila knjigarna »Domovina« v Gelju. P. ST.: Medvedovo selo (Dalje) Če si pogledamo kraj sam, vidimo, da 1-eži na podolgovatem hrbtu, ki pa/Ja položno kakor streha enako- mcrno proti vzhodu in zahodu ter se znižuje tudi proti jugu, dokler ne pado strmo v z-arezo, kjer se stekata oba potočka, ki spremljata podolga- sti brbet na obeli straneh. Omenjena zareza loči hrbet od strmega hriba Straže tako, da se od daleč ta preso- ka komaj oj>azi. — Na severni stra- in pa se strmo dviga nad vasjo vi- T:oJni in naseljeni hrib Medvoščck. ki pr-ehaja brez presledka v 'hrbet, ki nosi ime Medvedovo selo. Pri razlagi imena Medvedovo selo je vsekakor treba vzeti v obzir turli ime toga hriba; da se kak hrib, zlasti če je neobicajno oblikovan, imenuje po medvedu ali po kaki drugi živali, najdemo paC često in nam ime Mcd- vcšcek n-c bo tako nepričakovano. Če pogledamo celotno pokrajino od za- pada in si predstavljamo Medvešček za medve ljo glavo, potem je po-iol- govati greben Medvedovega sela na- ravnost potrebni medvedji hrbet, ki je najvišji pri glavi in se čimdalje bolj znižuje proti jugu. Ako bi se kraj inronoval Medvedov hrbet ali Med- vedji lirbet, bi bila ta domneva ne- sporno pravilna. Kraj pa se imenuje M-edvedovo se- lo. Selo je kraj, kjer stoje hiSe, torej naselbina. V neposredni bližini, on- stran potoka j)roti jugozapadu, na pobočju prvotnega Kristanvrha, pred- no pridemo v Drviše, imamo tako naselbino posameznih his, ki se ime- nuje Sele, na Selah, prebivalci so Sel- ski. Imeli bi torej v neposredni bli- žini dve naselbini: Sele, f. pi. ia Se- lo (Medvedovo) n. s. Ce ponovim, da nikoli in nihče ne reče, da gre v selo, ako misli na M'edvedovo selo, mora- mo spoznati, da imeni ne moreta imeti istega pomena in da najbrž nista istega izvora. Ugotovili smo že, da bi bilo temu podolgovatemu hribu po obliki pri- merno imo Medvedov hrbet ali Med- vedji hrbet. Mesto hrbta pa često ra- bimo besedo sedlo še danes, 6eravno | ne jezdimo več v tuki meri kakor so jezdili naši predciiki. Ali ni morda selo le ostanek besede sedlo? Kakor Cß&tofrocC ie vedtr.... 3136 Ächichtov RADION pere vse ScRfchf RADION pere sam! Če pere mamica s Schichtovim Radionom, ji gre delo hitro in brez truda izpod rok; in potem ni mamica prav nič utrujena — ampak je vedno tako dobre volje. Saj je pa tudi lahko — kaiti Schichtov Radion opere brez truda perilo veliko bolj cisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. In kako pre- prosto je to: najprej raztopi Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor snsg. Stran 4. »Nova Doba« 27. III. 1936. Štev. 13. oinenjeno izglcda res ves položaj tu- di kakor na secllu, ker se na severu dviga MedveŠček, na jugu pa Straža. Da izpade d pred 1 v slovenskih be- sedah, jo pogosto, saj pravimo mesto padla, jedla, sedla navadno pala, je- la, aela. Zakaj bi torej mesto sedlo ne imeli selo? Zalinov Ortsnamenbuch d. Steier- mark navaja sledeče omembe tega kraja: 1329 Perngesiez (bei) Lants- perch - Urkunden des Landes arch iv, 1404 Permgeschiezz - Urbar d. Bist. Gurk, c. 1500 Perengeschies, Peren- perg - Urbare d. Bist. Gurk. — Ge- shiess pomcni po Sendersovein be- sednjaku Giebel eines Daches; ako bi bila mišljena streha, bi bila to naravnost srečno, oznaeba podolgo- vatega, na obe straui enako položne- ga pobočja. Verjetno je, da pomeni ! Pern toliko ko Bären; nedaleč vstran J imamo tudi nad Rogasko Slatino hrib Pernek in cerkev Sv. Trojice se nepravilno označuje tudi »na Perne- ku«. Odkod so Nemci dobili označ- bo Bärental za naselbino na bribu, ni umeti. Da so bili v teh krajih Še dolgo medvedi, je zelo verjetno, kajti so danes so komaj ob cestah preseka so jo pre- krili z vejami, na katere so za vabo postavili kako meso. Ko so ubili zad- njega medveda, so napravili pravo gostijo od veselja. Imenujejo se c-elo imena lovcev, ki so potem inedvede s koli pobili. Jamo, v katero naj bi J bil padel zadnji medved, kažejo še sedaj na Straži. — Stari ljudje so slišali od svojih očetov, da se je po- tika! v teh krajih še medvedov bra- lec volk, in vedo za kraj, kjer je bil zadnji volk ustreljen. — Verjetno je torej, da je medvedja zalega dala kraju ime, kajti tudi morebitni po- sestnik Medved bi imel odtod svoje ime. VI. V 12. stoletju so spadali ti kraji kakor tudi današnji rogaški okraj in PilŠtanj s posestvi krške škofije k Savinjski marki, ki se je v spodnjem delu ob Sotli imenovala Ogrska marka. Tudi ozemlje Sv. Petra je bilo za- jem krških škofov, saj je bilo pod- ložno graščini^ v Podčetrtku in je imelo z, njo skupno usodo. Krški škofjo pa so prišli v to po- sest po Hemi, grofiei krški. »Sveta Ema«, kakor jo imenujemo, čeprav ni bila od cerkve proglažena za svetnico, je bila slovenskega ple- miškega rodu. Njen ded ali praded je bil Svetopolk, kateremü je cosär Arnulf I. 1. 898. podelil okrožje Breže ali krško grofijo z glavnim gradom Seličanvi blizu Brez. S tern je postavil temelj imenitni rodbini Seliških ali Breških, ki je izven Koroške imel a obsežna posestva v dolini Aniže in okoli Pilštajna na Štajerskem. (Dalje prih.) Ali ste že poravnali f naročnino • Mož in žena sta bila v zoološkem vrtu in sta stala pred kletkami z opicami. Ona: »Pridi, Tone, tako rada bi videla leve.« — On: »Ostani- Vä rajši tu, mahi mnogo bolj ugaja- Jo opice.« — Ona: »Ti pa tudi misliš vedno le nase!« Celjska posojiinica d. d. w Celju V LASTN! HIŠI NARODNI DOM Glavnica In rezerve nad Din 16,200 ooo'— Kupuje In pro« dajoi devize in valute Izdaja averenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na kj&jižice in tekoči račuti ter nudt za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Mariboc Šoštani VSEM. CENJ. DOPISNIKOM sporočamo, da ne moremo objavljafi daljših prispevkov, če jih prejmemo šele v petek dopoldne. Notice spre- jemamo ob petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. Prosimo vse cenj. do- pisnike, dp. bi to brez izjeme npo-' števali. >Ury"'"'-- "^lii /KUPUJ^ fDOMACEk ^BLAGO|H Flna, izobražena gospodična ki govori perfektno nemško, igra dobro klavir in zna pomagati pri šolskem učenju ter v slovens'ini in srbohrvaSčini, želi zfj- poslitve pri otrokih v fini hi§i. Ponudbe na upravo lista pod »Vestna 18«. Stanovanje s 3 sobami se odda s 1. majem. VpraSati pri Združenju trgovcev za mesto Celje, Razlagoya ul. 8. Staitovanfe lepo zrafno dvosobno s kopalnico in bal- konom se r dda mirni stranki v vili v Celju. Velik vrt na razpolago. Naslov v upr. lista. V vili „Regina" v Celju oddam I. aprila veliko, trisobno stanovanje s kopalnico in vrtom. Oblak Fran, Šoštanj. Vinotoö MarEja Hočevar Celje» Razlagova ulica 8a nudi prvovrstna domača in dalmatinska vina ter pristno domače žganje po zelo ugodnlh cenah. Pri odjemu od 1 litra naprej preko ulice 1 dinar ceneje. Preprlöajte sei Poskusite Uelikonočne dopisnice voščilne, pokrajinsk , umetne, šaljive do- pisnice v vseh izvedbah. Velika zaloga vsa- kovrstnega papirja in pisalnih potrebSčin. Knjlgarna Inveletrgovina • papirjem Tranc LeskovšeK Celle, Glnvöl trg 16 Za velikonocne praznike najlepšo moko, ro^ine, jedrca, za setev garantirano kjaljiva semena kupite pri tvrdki Jos. Jagodič, Celje GubAewa ul. 2 Glavni trg VÄBIICJ na REDNI OBČNI ZBOR «EtJSKE POSCJKNICE O. O. V CEUII ki se bo vršil v sredoy dne 22. aprila t. I. ob 17. uH v sejni dvorani Celjske posojilnice v Narodnem domu v Celju s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1935. in predložitev bilance. 2. Poročilo revizijskega odbora. 3. Sklepanje o predloženi bilanci pro 1935. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobiöka po določbi § 24. družbenih pravil. 5. Nadomestna volitev enega člana revizijskega odbora. Celje, dee 20. marca 1936. UPRAVNB SVET. Rabljeno ročno matično stivkalnioo (»štancprešo«) kupim. Prodam Cez 300 fižolovih prekelj po 25 par komad. Naslov v upravi. Lepo dvosobno stanovanje v prvem nadstropju se odda. Solnčno, par- ket, elektrika. Celje, stškerčeva ul. 4. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE (ills' prei Južnoštaferska hranilniea Sprejema hranilne vlo- ge na knjižiee in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno moöjo Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob priliki nenadomestljive izgube naše predobre, biage mame, stare mame, svakinje, tašče in tete, gospe Marlje Jošt vdove Dolžan izrekamo tem potom našo najprisrčnejSo zahvalo. Posebna hvala vsem, ki so nam na katerikoli način sku- Sali lajSati na§o neizmerno bol, vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem mnogobrojnim spremljevalcem na njeni zadnji poti. Bog plačaj vsem 1 CELJE, dne 24. marca 1936. Užaloščenl Zvonka, družlne Dolžan, Holobar, Bogovič, Mertel Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Tlllin 245 Meparstvo, vodovodne inrtalatije rtrelof odne rwprave rrtttMm «I t ikßi*\ nvticM strolra sptteloii «• I« M»r»?ila — Cut tmtrat — Ptitrtlfc« t»Cn ki ttlMi» Urejuje Rado P«čnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskerno Milan Četina. — Oba v Celju.