Ljubljana, četrtek 24. decembra 1925 Poštnina pav<rana. Cena 3 Oin Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravntttvo: LJubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon St. 36. Inseratni oddelek s Ljubljana, Prešernova ulica 4t. 4. — Teleton št. 49* Podružnici: Maribor, Barvarska uiiea it. t. — Celje, Aleksandrova cesta. Rainn pri poštnem ček.zavodu: Ljubljana št. 11.84» - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. «05.341. Oster afront Pašiča proti Radiču Že napovedana ministrska seja preklicsna, — Pašič pri kralju. Noče se sestati z Radičem. — Kar fe včeraj v «Domu» napisal, to ;e danes v Beogradu de^^nti^aL Beograd, 23. decembra, p Zjutraj je bil g. Pašič obveščen o prihodu gospoda Radiča v Beograd ter o njegovi nameri, da na današnji seji ministrskega sveta spravi ponovno na-- razgovor vprašanje položa;a posl. Kežmana. Istočasno je bil Pašiču predložen članek iz «Doma», v katerem Radič afero posl. Kežmana prikazuje kot vprašanje rav-nopravnosti hrvatskih in slovenskih članov naše ameriške delegacije. Paš»č je nato selo ministrskega sveta preklical ter je pozval k se'; prvake radikalne sirrnks Liuho Živkovtfa, Marka 0iurič:č3. Krsto IVliletiča, Marka Trifkoviča ?n AUšo Trifunoviča, s katerimi je dolgo konferiral. Po tei konferenci se ie Pešič poda< v dvor. kjer ga ie krali spreiel v avd -dvor, kjer ga le kralj snre!el v avdl-iencl, ki je trajala dve uri. O te' avdi-jenci se š'ri bi bMa posvečena narodni smrti. R?d< tega dekreta vlada med naš?m ljudstvom ve!!kansko raz-b'"ver»o in ogorčenje. Že Gentilljeva naredba. ki ie stopila v veliavo na pod'agi kra'levega ^dlok3 od I. oktobra 1°23. je odvzela slovenskemu ieziku v šolah skorai vsako veljavo. Člen 4. te naredbe ie določal, da se v vseh ljudskih šolah kraljevine Italije vrši pouk v državnem jeziku, v občinah. kier se navadno govori v kakem drugem ieziku. pa ima biti tn iezik učni predmet v dodatnih urah. Člen 17. te naredbe Da ie določal, da se že s šolskim letom 1023.'24 vrši nouk v vseh prsih razredih drugoiez;čnih šol v italijanskem ieziku. V šolskem letu 1924.-1925. se ie poučevalo tudi v drugem razredu v italiianskem jeziku. V naslednjih šolski letih pa se ima postopati na isti način v nadalinih razredih, dokler se ne bo poučevalo v vseh razredih liudskih in meščanskih šol v italijanskem iez'ku. Tud; ta naredba. ki je puščala našemu jeziku vsai beraški kotiček ie sed3i odnravliena. Neodreštno ozemlie preživlja božične praznike v tugi in žalosti . . c Radič za prilateljstvo z Italijo in Madžarsko Mussolini oa razglaša upravičenost italijanskega imperijalizma in je izgnal zadnje sledove našega jezika iz šol. Žalosten božič naših bratov v Istri Barbarstvo karabinjerjev, ki razbijajo glave nedolžnih kmetov. Italijanski duhovnik aretiral hrvatsko dekle. — Nadaljne aretacije narodnega ženstva. Brgudac. 23. decembra, e. Predsnočnim je prišlo nekaj karabineriev v Brzudac. Stopili so v hišo št 26., kjer stanuie kmet Tur- kovič. Zahtevali so od njega nai iim posodi svetilko, ki 'o potrebujejo za pot do Lanl-šča. Turkovič iim ie odgovoril, da ima samo eno svetiiko. ki pa jo rabi sam za hlev in da so Turkoviču razbili gornjo čeljust in larleni karabinjeri? so skočili na kmeta ter ga pričeli obdelavati s puškinimi kopiti, tako da so Turkovču razbili zornjo čelost in mu izbili štiri zobe. Hudo ranjeni Turkovič Je odšel danes v Buzet, kjer mu Je zdravnik za šil rano. Pred dnevi je bila tukaj aretirana gdč. Ljubica Grzlnič. (O aretaciji ie »Jutro« že obširno poročalo). O tei aretacij! se sedai deznavajo naslednic podrobnosti. Ko ie italijanski duhovnik Oujon I? Lanišča zvedel, da Je Ljubica Grzlnič v Brgudcu, ie odšel osehno h karabinieriem ter jih prosil nai mu posodilo karabiniersko uniformo in da odidejo z njim v Brcudac. Karabinierji so mu seveda ustregli. Duhovnik Gu;an je kot prvi v karablnjerski uniformi vdrl v hišo, kier je osebno aretiral Ljubico Orzinidevo. fz teea se jasno vidi. da so italijanski duhovniki v Istri za to nastavlieni, da vršijo po-iiclisko službo in ne cerkveno. Buzet, 23. decemlra e. Snoči sta prišla na tukaišnji kolodvor Marica Mogorovič in Deva Grzinič. Tu so ja karallnierji brez vsakega razjoea ustavili ter aretirali. Kara-binjerji navaiajo vzrok, da sta imenovani delali iugoslovensko propaeando ter da agi-tirati med iiudstvom za pristop k pravoslav ju. Te obdolžitve so seveda brez vsake podlage, imenovani gospodični sta sedaj v buzetskih zaporih. Zveza narodov za mir ljudem na zemlji Predsednik Coolidge za udeležbo n- razorožitveni konferenci — Nemčija ?a Rusija prejeli povabilo na konferenco. — Optimistični glasovi iz Moskve. London, 23 decembra, s. «Dai1y Te-legraph» poroča iz Newyorka: Ministrski predsednik Coolidge ie definitivno sklenil, da bo na lastno odgovornost odposlal delegate na razorožitveno konferenco. Zdi se. da bo kongres odobril predsednikov korak. Berlin, 23. decembra, d Vlada je prejela povabilo na razorožitveno konferenco. Povabilo je podpisal predsednik Sveta Zveze narodov Scialoia. Iz povabila je razvidno, da se sestane konferenca 15. februarja v Ženevi in da se je bodo poleg držav, ki so članice Sveta Zveze narodov, udeležile tudi Jugoslavija. Bolearska. Poljska. Rumu-nija. ameriške Zediniene države. Finska. Nizozemska in Rusija. Ker Nemčija ni imenovana med temi državami, se smatra, da bo Nemčiia do takrat že članica Sveta Zveze narodov. Povabilo vsebuje nadalie mnenie. da je popolna rešitev razorožitvenega pro. blema mogoča šele tedaj, ko bodo sodelovali pri njegovi rešitvi vsi narodi. Svet Zveze narodov polaga veliko važnost na prisotnost nemške vlade ne samo na konferenci, temveč tudi pri pripravljalnih delih komisije. Moskva. 23. decembra, d. «!zvestijav pišejo z ozirom na povabilo Sveta Zveze narodov k razorožitveni konferenci, da je rešitev razorožitvenega problema brez sodelovania Rusije nemogoča ter jemljejo z velikim zadovoljstvom na znanje povabilo. Istočasno svari list pred ponovno diplomatsko igro ter skuša dokazati svoje nezaupanje s številnimi citati z angleškega časopisja. Tako dzvestiias kakor cFkonomičeskaja žizn» izjavljata, da udeležba Rusije na razorožitveni konferenci še ne pomeni priznanja Zveze narodov. «Izvestija» še vedno vztraiajo pri svoji zahtevi, naj bi se razorožitvena konferenca vršila izven Švice- Leto VI., štev. 298 ca l«h«j» ob 4. «lrtr«|. b. Sune mrsefno Dm »5 —; sa tno-icmstro Din 40-— neobvezno. Oglasi pv tarifa. Uredništva 1 Dnevna redakcija: Mikioiifeva cesti itev. 16/I. — Telefon itev 71. Notna redakcija: od 19. ure naprej v Kna!3ovi ul. St s/i — Telefen it. s«. Vsem svojim prijateljem, so-t rudnikom in čitatcljem želi prav vesele praznike uredništvo «Jutra». Božična številka «Jutra» obsega 36 strani: 32 strani rednega lista in 4 strani ilustrirane božične priloge. Poleg drugega bogatega gradiva prinaša dva zanimiva razpisa nagrad, prvega 7a odrasle, drugega za otroke. Današnja številka velja 3 Din. • Prihodnja številka izide v nedeljo zjutraj. —- Za sprejemanje oglasov bo naš inseratni oddelek v Prešernovi uL 4. ;eL 492 odprt v soboto, na Štefanovo od 9. — 11. dotsoldne. LJubljana, 24. decembra. Zopet enkrat zvone božični zvonovi nad našo domovino. Sedem let že uživamo svobodo in mir Mi. ki smo doživeli strahote nečloveške vojne, vemo dobro cenlM. kai nam pomeni mir. Svobodo na kdor je ne razume, nai se gre učit ceniti tia. kier naši bratie leče pod tuiim iarmom. K>o dnnes vsak hiti v svoj domači mir. nai pomisli na zasužniene brate. Za Božič ie italijanska vlada za-branila noslednn ostanek našega iez!^a v osnovnih šolah Iiiliiske Kraiine Globoko v srce ie zndela s tem nie in nas. kaiti za nn?n srca ni državnih grnnic. Ali v teh srcih, ko mislimo na nesrečne bnte. se zb'ra sveta ieza m pesti se stiska«. Prišel bo dan. ko bodo želi vihar oni. ki danes sejejo veter. Ko v duhu stonimo s Primoria. s Koroškega čez jugoslovenski prag. šele občutimo, kako nas že greie lastna streha. Nemirni časi so za nami in sile pekla ki <50 nezadovoljne s svobodo, so v pronadanii). Krepko smo se spriieii preteklo leto. Pa smo iih tudi vrgli prav pošteno. Izgnblieni sin ie zelo rovaril proti očetu Nazndnie na ie ustrahovan in spokmrien prosi! milosti In bil ie spre let v očetov dom Sv. Ltikež poroča v Evangeliia 15. poglaviu. ds je oče ukaza! zaklat« pitano tele od veselja, da mu ie kot mrtev oplakani in oživel. Stareiši sin pa. ki je vse žrtvoval za očeta ie bil ozlovolien. Je Ii izgubl'eni sin res pridobljen nazai? Čim bo z delanji in s pravo iskrenostio nokazal. da soreobrnienie ni samn navidez, bo gotovo vesel tudi siareiši sin. ki Da ta čas s krerko roko in budnim očesom pazi, da ne bo prevare. Dva sta grda sovražnika miru v naši ožii domovini: lažniva buiskarija in zloraba vere za politiko. Preroki iz Zagreba skušaio z izkrivljen jem resnice nad-licitirati sfare hiiiskače. ki žaliio zns-menie križa ko ga nrineniak) na svojo poetično zastavo. Strašna ie ra zloraba in dokler bo ona obstoinl-j in dokler bo lažniva IvrskaHia pri!i"bljeno sredstvo v političnem boiu. toliko časa ne ho končnega miru v naši državi, posebno Pa ne v Sloveniii. Pokvarim služabniki cerkve so kakor težak strun v narodnem telesu in prav ie reke! srbski politik. ko ie ceneč slovenske snosohroosri. vzklikni!- *KoVka moč v naši držav' bi bili t; Slovenci, da jih Bog ni udaril s k!erika!izma.» Še nostoH pnan'e. a malo ga 'e. da bo namreč narodni čut zmagal tudi v du-hovš?'ni. ki bi nai spoznala, da ie v službi naroda On ro ie naivdaneiša služba BogiO. ni pa v s!ti?bi noHtičnc nnrti-ie. R^žičnj zvonovi zvonite, odnirajte Z3krkn*<»na srca! V naši državi se ie Irtos mnogo govorilo o sniraznmu. Kdo ga rvče. kdo ga ne nozdravlia ako ie to več kakor gola beseda, s kaf^ro se pokriva <»-da •>o!ifi?na Vunčiia0 Mi smo za več. k>ot za snor-i?urrj. Mi "ridie^ipmo bf^-Vo !l>e omenja kot naslednik dr. Smod-lake v Vatikanu. Dr. Srnodlaka bi odšel v Bera. Boji v Siriji Palcrmo. 23. decembra, e. Tukajšnji pre-fekt !e razpustil vod«tvo italijanskega novinarskega udrtižcnia ter je imenoval trojico fašistovskih komisarjev, ki bodo voditi posle udruženja. Odhod nase ameriške delegacije Tudi Hel-iia In Ansllja se oglašata. Benerad, 23. decembra p. NnSa delegacija odide v Ameriko jutri oh 2. popoldne. Finančnega ministra bo v ča«u niecove odsotnosti za-tona' nrnlster za iavna d'la H^imovič. V zveri z odhodom finančnega ministra ie b'1" danes v nie^evem kabinetu veliko število konferenc. Posebno dolsjo ie bil pri pnan^nem ministru helsrijski poslanec. Trd; se, da le B*!gija zahtevala, da poravnamo tpmošni' dole Zr! dr. N:nčič- m Zvečer od 7. do S ie bil na dvoru minister dr. Ninčič. našim prflateUem! «Jutro* za svoje širjenje nima na razpolago prižnic in spo-vednic, niti ne delajo zanj propagande škofovski pastirski listi. Tudi ne postavlja naš list za nabiranje novih naročnikov plačanih agentov. Mogočno krdelo zvestih naročnikov in prijateljev stoji za «Jutrom» in agitator nam je naše delo. Trdna vez med «Jutrom» in njegovimi naročniki ni slepilo in materijalizem, mar več zavednost in idealizem, ki stremi po resnici, napredku in popolnosti. Samo eno prošnjo imamo za božične praznike, ki jo sporočamo svojim prijateljem: Žrtvujte ob praznikih trenutek napora za « Jutro« S Vsak dosedanji naročnik naj pridobi samo enega novega naročnika «Jutra», pa bo naš list, ki je v enaki meri tudi Vaš na mah preskočil tudi vse prestolniške novine. To Vas prosimo, to bo Vaš najboljši odgovor na grdo materialistično gonjo ki jo uprizarjajo drugi listi pri lovu na nove naročnike. ;,Jutro" LJapčerv, k! naj bi prevzel tud! ministrstvo za zunanje zadeve. Sedami vojni minister general VIkov bi ostal tudi v novi vladi. Na noben način pa ae bi tvoril nove vlade sedanj! notranji minister Rusev, zunanji minister Kalfov, finančni minister Torodov in minister za javna dela Stojančev. Sedanil ministrski predsednik Cankov naj bi bil izvoljen za predsednika sobranja. Baldwin o odnošajih z Rusijo Odgodltev angleškega parlamenta London. 22. decembra. V svojem odgovoru na neko Jnterpela cijo je izjavil ministrski predsednik Baldwin. da stoji vlada glede odrmša-jev s sovjetsko Rusijo na načelnem stališču. ki ga Je Izrazil Churchill 11. t m. v svojem govoru v Battersea. kjer je opozoril na znano delovanje tretje Sn-ternacUonale Baldvin je rekel: Naše upanje je, da se bo reška vlada končno ločila od tretje internacijonale in da bo tako omogočila stalno izboljšanje oanošajev med obema državama. Na vprašanje, ali razlikuje tretjo in-temacijonalo Jn rusko vlado, je odeo-voril. da leži sedaj baš v tem težava. Danes se je prebrala v obeh zbornJ-cah običajna kralieva poslanica, ki pravi med drugim: Bilo mi je v veliko zadovoljstvo. da sem mogel v Londonu sprejeti pooblaščence Nemčije, Belgije, Prancije. Italije. Poljske in Češkoslovaške. ki so 1. decembra podpisali lo-carnske pogodbe. Trdno verujem, da bodo ti dokumenti dali varnost neno-iredno prizadetim narodom in da bodo tvorili začetek priialeljskega sodelo. vanja. ki ga svet tako potrebuje. Po prečitaniu kraljeve poslanice je bii angleški parlament odgoden do 7. februarja. Dr. G. Žerjav: Po našem kongresu .Med strankarskimi kongresi, ki so se Jefos vršili v naši državi, ie bil gotovo najzanimivejši kongres SDS v Rengradu 6. in 7. t. m. Sai ie polagala račun ona oredvsem orečanska stranka, ki je edi-na imela oogum delati čisto državno politiko Ogromna udeležba delegatov iz vseh delov države .ie bila leno zadoščenje Svetozarju Pribičevič«. Ko smo meseca julija t. 1. bili izrinjeni iz vlade, ker se ie mislilo, da je za državo važnejše kompromitirati moralno zlomljenega g. ' Radiča s tem. da se ga pripusti k državnemu krmilu i.1 mu da v roke državno moč ter odličia. nego pa zadržati stalen kurz politike, tedaj so si nrotivnik' vseh barv zadovolino meli roke. češ. SDS !e pri kraju. Sledile Da so mogočne manifestacije v Dalmaciii, Hercegovini. Liki. Bosni in Slavoniji. Dravi narodni tabori, kakršne se da prirediti samo. kadar so mase globoko zavzete ogorčenja. Skra-a so te nastope smešili, potem so predli danes pa je rešpekt pred SDS vse-obči. SDS ie pokazala, da se ne da »izbrisati*. Nasnrotno. narod ie ogorčeno obsodi' verolomno rušenie Nacijonalnega Hloka. stranki pa ie zaklical. da se Se dovo'5 žrtvovala, da ie dovolj In celo preveč nosila nezasluženeg.-i sovraštva :n odgovornosti i.i se ie še tesneiše in številnejše* zbral okrog nje. Narod dobro vidi. da imaio rad:čevc; 56 poslancev. a da smo mi z 22 poslanci mogli boij vplivati kot korektura radikalov nego oni in da smo več dosegli za svojo idejo in svoje volilce. Naši nasprotniki, dasi jim je istlna orav dobro znana, so z vztramo lažjo vse .leorilike valili na SDS. Danes, ko teče že sedmi mesec vlade RR, se tudi najnaivneišim odniraio oči in spoznavajo. da so bili z lažio in izmišljotinami na-hujskani na tiste, ki so edini stali v borbi zanje, a niso mogli vsega doseči. Interesenti sami so svoiim lastnim borcem krepko streljali v hrbet. Pod vtisom ogromnega vala narodove simpatije za ravno noiitiko Svctczar Pribičeviča se ie vršil kongres v naravnost navdušenem razpoloženi« in bilo ie na vsem videti, da je v SDS dovoli elann za naskok. Nič obžalovania. da nismo na vladi. Nasprotno- obče zadovoljstvo, da ne nosimo več bremena za grehe drugih in neprestani opomin »pazite, da vas zo-net ne prevariio.* Naravno. d3 ie kongres s ponosom konštatiral zmago nad republikanci in avtonomisti >n ni rni treba zamolčali. da e v nas bilo zadovolistvo elitne napadalne trupe, ki ie z iurišem na ra'tež il -.očki odločila bitko, da ne rečem držav-Ijansko vojno. Kadar taka trupa vidi -lasprotnika poraženega klečeplaziti. jJ •te more kvariti zanosa, če generali v 'alediu pišejo, kako so oni pomaeali ln s: zato dele plačilo, službe in odličia. To čustveno razpoloženje nam je bilo m hin dovoHeno. nato na se ie kongres dva dni izključno bavll r gospod-rsko In sociialno politiko !n z našo administracijo. Večino kongresa so imeli selia-ki. ki tvorijo SO odstotkov stranke. Tudi oni so se oglasili in v priprosti bese-1i Dotožli svoje gorie radi agrara in šum. radi cesi in tarifov. davkov in :aks. Stranka ie b:!a malem« človek« vedno zvesta In poštena. A glavne sile Narodne skupščine, ki ie le malo mesecev mogla redno delovati, so bile zaposlene v ustavnih borbah. Zato pa je sedaj po zmagi prišlo nad stranko, kakor odrešenje: Sedaj so nam moči proste. sedai je izključno na vrsti naš leni iskreni program, ki hoče dvigniti malega človeka, kmeta, delavca, obrtnika in vse. ki žive od poštenega deia in truda. Odrešenie sem rekel in tak je bil obči občutek. Angleški novinar, ki si ie pol dneva ogledoval naše delo. mi ie za čudeno deia'. da ie mislil, da ie SPS stranka samih inteligentov. sedaj pa vidi. da so fo večii del p norost; možje, ki raznravliaio izključno o svoiih gospo darskih težavah in želiah. Mogel sem mu reči. da ie SDS tudi stranka inteligentov. in da lahko zadovolino izlavt. da ii je holiša intellgcnca ostala zvesta. 250 tisoč kroglic ii seveda ni mog'a dati Inteligenca, dalo iih je ljudstvo v na>šir-šem pomenu te besede. Mi pa cenimo, da se je naša moč od volitev, zlasti pa odkar smo v opoziciji, rodvoiila. Oglasil se je vodij? naših akademikov z velikim nisanim referatom. Naši fant- ič so kritični, kakor smo bili mi. in temeljito so se pripravili na lekciio o gospodarskem in sociialnem delu. ki je sedai še boli notrebna kot prej. Mlad: mož pa ie referat odložil, češ, kar smo vam hnteli naložiti, to so referenti In zborovale! povedali: no državopravnl zmag- na delo za naše Ijstdstvo in io izklinčno za gospodarsko rešitev. Ni tn prostora, da grem v podrobnosti g'formulacije, kako hočemo sodelo-1 ati na sanaciii uprave, organizaciji sa-motiorav. kai se ie vse ukrenilo radi kmetijskega in obrtniškega kredita, radi znižania cen iz inozemstva nvaža-nih potrebščin, za likvidacijo agrara. za ureditev kmetlških pravic v šumaft. o pašnikih, živinoreji cestnem zakonu, o preureditvi šolstva, o naši obrti in industriji itd. Poročilo o kongresu !z;de kot kniižica. Obenem pa smo sklenili pozvati vse kraWne organizacije, da z-vzamejo stališče in izjavijo svoje zahteve. Velik prostor je zavzemala diskusija o finančni Jn davčni politik?, k! se ni Je energično obrnila jiopsr davčno neenakost Jn pretirano prakso, ampak je načela 'udi vprašanje monopola na duhan in so! Trošarine in pristojbine so bik obravnavane oosebei. Bilo je kakor na nekakem gospodarskem kongresu malih eksistenc, k; se hočejo krenko postaviti v bran. da jih nove razmere ne pregaziio. Pripravljene pa so vsak hio zagrabiti orožje zn svoje politične idea'e. ako bi sovražnik zonet skusil otvoriti bitko. Kmetje, zlasti mali in STednii. delavci, obrniki. uradniki, sploh vsi. ki morajo biti od iutra do večera na delu. da morejo skromno izhajati: Kongres je pokazal da ie SDS vaša stranka. VI naprei. inteligenca 03 ob vaši stran! kot pomočnica! BoHčmea g. finančnega ministra Občinam, zadrugsm. družbam in zavodom. Iz Beograda nam poročajo: Minister financ je z odlokom od I. decembra 1925. br. 82.92! odredil, da se vrši plačevanje dorolnrlne prenosne takse za novo petletno oerijodo. ki tra-ia od !„ januarja 1926 do 3!. decembra i930 v višini odmere v pretekli taksni periiodi. S tem odlokom ie fnančni minister občutno udari! naše občine, zadruge, zavode, društva, delniške in industrijske družbe, katerim ie na indirekten način, a vendar nrav občutno povišal to pristojbino. Ako bi se bila vrednost nepremičnin. od katerih se ta pristojbina plačuje, od 1. 1924.. ko se ie napovedala njihova vrednost, povečala, b! bii finančni minister naravno odredil ob izteku stare perijode novo cenitev, ki bi bila tvorila oodiago za petleije 192630. Ker pa ie vrednost nepremičnin od leta 1924 za naimani 40 % padla, jo je finančni minister brez nadalinega vzel kot osnovo za bodočih pet let. To se Dravi z drugimi besedami, da je na ta način povišal dopolnilno prenosno takso skoraj Za polovico! Pred odstopom Cankova Cankovo uaj bi sledi! bivši finančni minister Ljapčev. Tukajšnji listi poročajo ir Sofije, oa je vprašanje rekonstrukcije oziroma sestave nove viade zelo aktualno. Tako poroča »N. Fr. Presse«, da se vršijo v okrilju i-Zgovo-ra« pogajanja za sestavo nove vlade, oziroma za rekonstrukclo sedanjega kabineta. To vest potrjujejo tudi sofijski v'adni listi, ki dostavljajo, da se režim ne bo spremenil, ker bo nova vlaoa sestavljena ii člatov »Zgovoraa. Ostavka vlade Cankova se k baje zakas-riij zaradi odsotnosti zunanjega ministra Kalfova. ki se je udeležil zasedanja Sreta Zveze narodov Ostavko zahteva večina vladne stranke, ker upa da se bo na ta način ustvarilo potrebno ozračje za sporazum In pon-irienie. Ker se :e Kalfov medter 2e vrnil v Sofijo je pričakovati vladne spremembe n£jkasne:e do konca tekočega leta. Večina vladne stranke jc mnenja, ča je sedanji moment najugodnejši za o-astop Cankova. ker ie dosese! s poravnavo grško-bo! garskega Incidenta velik zunanjepolitični us peh. Istočasno z vladno spremembo naj bi Izda! krali obsežno amnestijo, katere na| bi b!!i deležni tudi zemliedelski ir. komunistični etrigranti. Novo vlado naj bi sestavi! načelnik vladne stranke bivši finančni minister Andrej Mussolini o bodočnosti fašistovske Italije Fašistovska ideologija o italijanskem imperiju. - Mussolini olepšava svoje izjave o italijanskem Imperijalizmu. — ^Zaključena nacljonslna država je absurdum*. - Proti odpravi oodmornikov. Rim, 22. decembra. Ministrski predsednik Mussolini je imel dolg razgovor z zastopnikom ameriškega •United Press* g. Morganom. Ta razgovor so že včeraj objavili ameriški listi. Mussoli« nijevo izvajanje so v glivnem nastopna: Predvsem je odgovoril na Morganovo vprašanje, kakšne bodo posledice italijma «kO'4tr>»rižkeg£ sporazuma v \Vashingtonu. Izrazi! je svoje prepričanje, ds bo ime! »po« ranim najboljše posredne in neposredne posledice za splošen položaj v Italiji. Letni obroki italijanskega dolga »o v prvih letih sicer skromni, toda pozneje, zlasti v rad. njem desetletju so številke zelo visoke, ker predvideva stalen napredek italijanske in« dustrije v prihodnjih 62 letih. Izrazi! je svoje prepričanje, da bo «?a«hingtonski spo razum oziroma nieRova izvedba vzbudila Se nepoznane produktivne energije v Italiji. Nato je Mussolini obširno govoril o raz» voju ameriške civilizacije, ki je evropskeflt izvora in sicer anglosaškega. Amerika, koie glavni činiteli je delo, je znala iz te civili« zac:je ustvariti lastno, ki se popolnoma raz likuie od drugih. Kar se tiče bodočega go« spodarskega rarvoja ameriškega gospodar« stva, je to r>a'ho!:e izrazil neki nemški ni« satefj z besedami «Das Lsnd der nrbe« grenzten Moglichkeiten*. Po Mti^solinije« vem mnenju ni na svetu države, ki bi imela lepše perspektive za bodočnost kakor Ze« diriene države. Na vprašanje. aH pomeni administrativ« na fa?'stovskr. politika novo dobo, je od' govori! Mussolini: Fašizem ie mora! v zaSetku nporaMiati svoie sile za razne akcije. Za»o ni mngel imeti teoretične form"'«eiie. Toda «edaf, ko ie fašizem s svoio dobro zamišlieno zs« kemodajo prešini! vse ustavne elemente Ita« lijanske države, se trdi. da heem» ne Tnači Ie določenega revoitici« lonarnega r>r,krete, k! ie dosegel svojo rma« go let?. 1033. ter oriše! vladno krmilo, temveč svojevrstno pojmovanje e vladi, novo plimovanje, ?:l odr^rvarja spremerie« nim po!itičnhr> razmeram sedanie d^be in posebno zgodovinskim potrebam italiian« skega naroda. Z ozirom ns reprezentativni in psrfamen« farni sistem v Italiji je naslašs! Mussolini. da fašizem ne namerava popolnoma odnra« viti parlamentarnega sistema, amp-ik da ga hoče globoko preobraziti. Zekai splošno znario je dejstvo, da ie reprezentativni par. lammtami sistem skoraj v vseh državah ^ed.ai v ra-kroju. Fašizrm zastopa stališče, da vlada ne more fttnkeiioniratt, ako ni po. medle s strančicami, ki zasledujejo !e oseb« Pazi na novi cestni red! Od 1« januarja vozi na desno, izogibaj ic na levo! rte In nizkotne svrhe, kakor jc bilo na dcev« nem redu v Italiji že več let. Na vprašanje kskšni so politični, zemlje* pisni, vojaški in gospodarski izgledi italU jsnskega imperija, je odgovoril: Imperij ima v italijanščini več pomenov. Imperij pomeni tudi moč, gospod>tvo. !m» perij je tudi volja do življenja in moči in podisga vsakemu živečemu organizmu vsa« Kegu naroda, v katerem drema neizčrpen* zmožnost do razvoja in ki se hoče 2 razvi« janjem svojih proizvajalnih sil razširiti pre« ko svojih državnih mej do gospodstva, da doseže svoj moralni in intelektualni prestiž. V tem smislu je treba razumeti izraz impe* rij. Kadar se govori o ianperijalistični It«« I'ii. se1 s tem nikakor ne misli na kako go ločeno teritorijalno zavojevanje, marveč na gotovo, odločno, če treba bojno nastopanje, ki ga mor s Itnlija ohraniti v velikih meds narodnih vprašan iih. Važnost Italije med ostalimi evropskimi narodi, njene žrtve v svetovni vojni, njeno vedno naraščujoče prebivalstvo, vse to opravičuie Italijo do večje ekspanzije v svetu. Bedak je oni, ki vid: v našem nastopanju kak agresiven ato raen. Italija ne more nikdar zadostovati strni sebi. Zaključena nacijonalna države je ab» surdum. Mednarodna trgovina, ki zbližuje raj;ne narode in omogočuje medsebojno spo mavanje, je mogočen faktor blagostanja in napredka. O locfirnskih poeodbah je rzjavil. da je njegova največja želja, naj b? se te pogodj be izpopolnile s posebnimi prijateljskimi in razsodišenimi dogovori med evropskimi dr« žavsmi. Italija je nedavno podpisala podo« ben dogovor s Švico. Glede vprašanja odprave podmornikov je izjavil: Namera odpraviti podmornike, ker so jih v zadnji vojni uporabljali nepostav« no proti trgovskim ladjam io proti mirnim potnikom, bi bila podobna nameri odpraviti zrakopWe ker so " >mbardirali neutrjena me«ta. Vsa voina sredstva se moreio upev rabiti nepostavno! Odprava podmornikov bi imela zs posledico usodenolno pomorsko itferijornost revnejših držav in onih, ki morajo braniti dolgo obalo. Bogati narodi bi s; mogli zgraditi velike in srednje Iad;e, ma;hnim narodom pa ie to neomgoče. Tu ie trei>a reči: a!i vse, aH nič! Trdno sem overjen, tako je zaključi! Mussolini, da bo Italiia ob ugodni priliki potom transakcij dobila eel-ž. k: ji priti« če. Ostali narodi bi si naložili veliko in tež« ko odgovornost ako bi se trdovratno upira« li zmernim aspiracijam Italije, ki si hoče zssipurati bodočnost velesile. 7tuye Ah SJ-CČCL Mamica in otročiček, vsa čfsra dehtita žarita svežosri, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z iestečimi zobmi. Dnevna gojitev s »Kalodonrom« je najsigurnejša pot, da obvarujete lepote in zdravje Vaših zob. ^j&tc&l StTsbha. l^ctni Božični in novoletni pozdrav g, Svetozara Prib^eviča vsem pristašem SDS. Vsem svojim Driiateljem in somišljenikom katolikom želim vesele praznike in srečno Novo leto! Svetorar Pr!b;rev?c predsednik Sam. Dem. Stranke. Politične beležke -f Radikali proti klerikalcem. Radikalna ^Samouprava® obsoja v posebnem članku kaltumobojno hujskanje klerikalce^' ter pravi, da rimsko - katoliška cerkev ni imela nobenih razlogov za nezadovoljstvo nad zadržanem naše države napram svobodi kulta, ki je pri ras z zakonom zajamčena. V takih razmerah je držav?, s pravico pričakoval." lojalno spoštovanje svojih pravic od strani svojih pripadnikov. Glavni predstavniki, ki stoie popolnoma izven okvira verskega kulta. tpr posegajo v področji oraktiSne politike, v kateri Imajo sprejeti borbo proti državi, napram kateri kažejo svojo animozno razooloženje. List to obžaluje in pravi, da bodo radikali z vso silo pobijali ne-religiiozna prizadevanja klerikalcev. V tem boju bodo brez dvoma žrtve na obeh straneh, kakor so v vsakem boju. Ako pa bo šel ta boi dalje, kakor bi bilo želeti, bodo nosili odgovornost oni. ki so ga brez vsake potrebe razvneli. Vsem je dobro znano, da klerikalne or ganizacije v naši državi razpolagajo z iakimi nereliglioznimi sredstvi za ta boj. kakor tudi. da se bodo teh sredstev po^lužili. Toda te moči nikdar niso mogle preplašit? ljudi, ki hočejo dobro delati in ki jih vodi duh prave in iskrene ljubezni napram narodu m državi V svojem novem svobodnem življenju. pravi končno «Samonorava». naš trezni narod ne bo donusti!. da bi njegovo usodo dobili v roke ljudje, ki dobivajo direktive za svoje delo ne od naroda, ampak od tujih gospodarjev. Za tako brezumnost naš narod ni sposoben ... — Kaj vse piše Piicljev list! Zadnii »Kmetski list-- ie z*nisa!. da v Sloveniji vse kar drvi ztt Radičern. Teden dn! orei je zanisal. da bo morali v Mariboru odkloniti 20.000 liudi. ki so hoteli iti na Radičev Ni izključeno, da bo Prihodnji teden zapisal, da v Sloveniji ni nobene dmge stranke razen radičevske. Za zelo omeiene mora imeti »Kmet ski !ist» svoje čitatelie. da iim lahko servir" tak,-- "vari. + Po radlčevski paradi v Šibeniku so kakor znano, radičevske novine nri-našale naravnost smešno pretirane številke o udeležbi zborovalcev. Včerajšnja na objavila karakterističen brzoiav iz Sibenika, ki Ožmačrne navedbe režimsk!h glasi! za absurdne in nava-ia. da je Radiča pos'uŠ2lo okrog 600 ljudi, dočim se 'ili je sprevoda udeleži- lo jedva 800. Šibeniško prebivalstvo, brez razlike strank, se zgraža nad ne-čuvenim varaniem javnosti s tem. da režimske novine kar Šestero pomnožu-jejo število udeležencev na zboru. 4- Volitve v Delavska zbornico in klerikalci. Za bližnje volitve v Delavsko zbornico so klerikalci razpletli obširno agitacijo ne samo med delavstvom, ampak tudi med služkinjami. Na služkinje polagajo največ upati ia. zato pa so voregli v svoj agitaci.iski voz tndi Marijine drržbe. Vsako nedeljo obdelavajo v Marijinih družbah služkinje, da bodo zagotovo voHle klerikalno kandidatno listo za Delavsko zbornico, in bližnje volitve so sedai med služkinjami na cestah In na trgu skoro edini predme: razgovorov. Sai gre vendar za obrambo sv. vere! Kljub temu. da se jc klerikalno čason'sJe v celoti postavilo v službo agitacije za volitve v Delavsko zbornim, pa je zanimivo. da niti ob tei priliki niso mogli voditelji klerikalne stranke ponolnoma oremostiti nezaunanja. ki ga sroje napram dr. Gosarjevi struij krščanskih socijakev. V tem pogledu je značilna dejstvo, da se nahals v glavnem agita-cijskem odboru za volitve v Delavsko zbornico tajnik SLS kaplan Gabrcv-šek. ki ga smatrajo gosarjevci za svojega največjega nasprotnika in največ jo oviro svojemu vplivu na vodstvo klerikalne politike. Tajnik Gabrovšek ima nalogo, da v tem odboru pazi na krščanske socijalce ter jih drži na povodcih. gosarjevci pa seveda za hrbtom zabavljajo, češ. da ravna vodstvo SLS z njimi kakor z otroci, pri čemer na tihem tudi izražajo dvom. ali jih vo diteiji SLS zopet ne bodo opeharili. In tako se vrši zanimiv prizor, da se klerikalci v skupni agitaciji za volitve v Delavsko zbornico objeaajo zahrbtno v medsebojnem nezaupanju. To nezaupanje napram vodstvu SLS med dr. Gosarjevimi krščanskim! sociialci prihaja do izraza tudi že v zabavljanju proti dr. Korošcu, ki mu očitajo, da kot ljubljanski poslanec še ničesar ni storil in da se sploh ne zanima za sccijal-na vprašanja slovenskega delavstva. Mnogi med njimi tudi zahtevajo, na; dr. Korošec poroča na posebnem shodu o uspehih svoje politike, da bi na ta način z njim nekoliko obračunali. S tem nameravajo Izvršiti nekak pritisk na vodstvo SLS, da bi postala popust-Ijivejša napram njihovim zahtevam. Tako se klerikalci v duhu krščanske solidarnosti gledajo med seboj zelo nezaupno, kljub temu. da sta se obe nasprotni si struji za sedaj še sporazumeli za složno in skupno delo pri volitvah v Delavsko zbornico. Iz demokratske stranke Iz okrožnegs tajništva SDS zs No/rsnf sko. Rakek. V nedelio, dne 27. decembra, se bo vršiio na Rakeku predavanje o jetiki ob 3. popoldne v dvorani Sokolskegž doma.. Predavai bo g. dr. Pušenjak iz Cerknic« Sv. Vid nad Cerknico. Istega dne pri Sv Vidu v gostilni g. župena Sterieta ob li. dopoldne sestanek, katerega sc udeleži okr tajnik g. Pavlovčič. Po svetu | — Ponovna komunistična zmaga v S* Denisu. V nedeljo so se vršile v St. Denisa pri Parizu občinske volitve, ki so se moraio vršiti, ker je vlada odst3viU bivšega župa' na zaradi protimilitaristične propagande. Tudi pri zadnjih volitvah so zmagal; kc» munisti, ki so dobili 60 odst. oddanih glasov. Komunisti so dobili 6534, komunistično socijaiistična lista 3080, socijalisti pa samo 1850 glasov. — Poostritev položaja v Egiptu. Po poročilih iz Kaira, je politični položaj v Egip« tu negotov. Težave pri sestavljanju vlade se zdijo neodstranljive. Odnošaji med libe ralci in unionisti so se poostrili. Vlada ne more vstvariti niti pogojev is. nove volitve ker odklanjajo številni župani vpis volil« cev. Vse to je posledica propagande Za£lui paše. — Mcrsnlsko vprašanje v anfleškem par t lamentu. Kakor smo že poročali, se ie Ge lavska strar.ka v protest odstranila iz pa; lamenta ter ni glasovala za odobritev mc sulsfce odločitve Zvez« narodov. Glasov., nja se je udeležilo le 40 odst. poslancev. Z-vlado je glasovalo 22$. proti pa 4. Ker šteje konservativna stranka 413 člsnov, je i/ izida glasovanja razvidno, da številni član: vladne stranke niso glasovali. Tudi večina liberalcev ni glasovala. llD^ezun, flenor m... ... kraljevski prestol so elavni momenti iz monumentalnees dvorskega filma »Ujetnik od Zende* Prorektor in dekani ljubljanske univerze Na drugi strani naše ilustrirane priloge prinašamo nekaj fotografij z ljubljanskega vseučilišča in njegovih institutov. Na vsaki strani glavnega poslopja univerze sta sliki prvega In današnjega rektorja- Na tem mestu pa objavljamo fotografije sedanjega prorektorja in dekanov vseh petih fakultet v tekočem študijskem letu 1025.-26. Dekan pr«jw»- tn tir za v umu v ii« fakultete prof. dr. Metod Dolenc. Proic •uuf tir. i\—v.. Deitan teološke fakultete prol. dr. Lambert Ehrlich. Do-ian filozofske fakultete prof. dr. Nikola Rpdojčič. (Fotogr. Bes ter.) prof. dr. ing. Milan Vidmar. btn.,.1 ii.u.v. itiu iaiiuitete proi. dr. Alfred Šerko. (Fotogr. HibSer.) Iz delovanja Društva slovenskih književnikov Ljubljana, 23. decembra. Sinoči se je vršila seja odbora Društva slovenskih književnikov, na kateri se je sklenilo poskrbeti, da pride v vladni proračun za 1. 1926. primerna postavka za društvo, kar bo tem lažje, ker sta imeli taki postavki v dosedanjem proračunu Društvo srbskih književnikov in Društvo hrvatskih književnikov. Vsa slovenska kulturna društva se pozovejo, naj javijo po Društvu slovenskih književnikov svoj pristop k ju-goslovenski sekciji Mednarodne literar. ne in umetniške zveze. V glavnem se je razpravljalo o prevodni centrali, ki naj bi vodila evidenco, kaj se je prevedlo in kaj se prevaja, obenem pa vplivala inicijativno, kaj naj se prevaja. Ugotovilo se je, da je izšlo v zadnjem času več jako slabih prevodov. DŠK. bo zato kontroliralo vse pre. vode in vsebinsko in jezikovno slabe knjige javno ošibalo. Proti založništvom. ki bi morda zalagala radi dobička taka slaba dela in kvarila s tem jezik, okus iu duševnost naroda. bo društvo še posebej nastopilo z vsemi dovoljenimi in zakonitimi sredstvi, da bo uspeh tem bolj učinkovit. Društvo bo tudi pozvalo vsa založništva, da sestavijo za I. 1926. skupen katalog vseh svojih knijg, tako, da bo vsakomur na razpolago pregled naše literature. Prevajalce tujih del pa društvo ponovno poziva, da mu naznanijo, kaj prevajajo ali nameravajo prevajati, da se izognejo v bodoče koliziiam. Precej komentarja je vzbudilo poročilo, kako skrbijo Srbi za svoje književnike in prav tako tudi Hrv„ti. Zagrebški občinski svet je n. pr. sklenil prav te dni. da bo dal vsem književni- kom brezplačno na uporabo zemljišče, na katerem si bodo lahko zgradili svoie hiše. Več takih hiš na brezplačnem zemljišču stoji že od poprej v centrumu Za. greba, na Josipovcu. In ne samo to — za nekatere nabira celo sto tisoč dinarski fond, s katerim iim bo omogočeno plodno delovanje. In vendar nimajo Hrvati toliko profesionalnih književnikov, kolikor jih imajo Slovenci. V tem oziru bo torej nujno potrebno, vzbuditi zanimanje za naše literate in jih krepko podpreti, kar prakticirajo pač vsi količkaj kulturni narodu v seuciiišiii proieior dr. Ivan Prijatelj ki ie 23. t. m. slavil svojo petdesetletnico in o katerem smo v včerajšnjem «Jutru» objavili daljši članek. Ri K LJUBIMKANJE V GARNlZiil Kolosalna komedija iz žlvlienia bivših avstrijskih oficirjev. — Snov ie V7eta iz časa eno leto pred svetovno vojno. — Šest velikih dejani razkošno epremlien h, polnih šale in dovtipov ter smeha do solz brez kraja in konca! V glavnih vlogah nastopajo samo znane in splošno priljubljene filmske zvezde kot j(arry £iedke, £ilian }(arvey, Jlfari }(ans jankrmann i. t. 0. Imenitne so in nad vse uspele scene kot: Temperamentna plesalka Anita in armijski komandant Eppendorf — Lepa grofica Marija Šarlota in mladi ka-petan Wallendorf — Poroka na „povel!e" — ..Disciplina" — „P-p-poViorno javljam ....!" — »Pozor ....! — Gospod nadpnrofnik je moja soproga — Snaga je pol zdravja — „Deveta ura ...."— Ljubezen, komični zaplet-lajl brez konca In kraja ter smeh, smeli in zopet smeh.......j Predstava se vrše vsak dan ob: 3, pol 5, 6, pol 8 ln 9. Predprodaja vstopate od 10. - pol 1. — Prvovrstni nmetntfkl orkester svlra pri vseh predstavah. — Vkljub visokim nabavnim stroftkom CENE NEZVTSANEI PREDNAZNANILO: Edini pravi francoski komik BISCOT in ostali dobroznani francoski igralci v najnovejšem BISCOT-tilmu revije 1925/26 „P.lkrowezec" ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani TELEFON 124. TELETOM 124 Skozi mariborske ulice Maribor, 22. decembra. Sedaj niso baš prijetne in tudi ne pre več eksotične. Božična fantazija se najbrž radi slabih kupčij ni mogla prav razviti. Po izložbah je sicer polno vabljivih dobrot, tudi zaici vise nad vratmi in ribe plavajo v Gosposki ulici, pri Weixlu, očetu mariborskih trgovcev so zelo deviško opremili elegantne knjige in podobe, tudi drugod je še marsikaj lepega, ampak kaj, ko so božični dnevi v drugi polovici meseca in nas je obral že Aliklavž in če ni, vsaj izgovor je pripraven. Pa še ulice so mokre in blatne. Tudi nad tem godrnjajo v dneh, ko bi se morali pripravljati v zbranem duhu na prihod . . -, ali vsaj misliti ob zelenih smrekah, da pride zopet čas zelenja in cvetja, ki nas sedaj pozdravlja samo v izložbah, ciklame, vrtnice in nageljni, vse še cvete no Mariboru. V slabenji vremenu imajo tudi kritiki svoj praznik. Kako bi ne. če se kisa zima in solnee! In vendar ni tako. Še prav mnogo izdamo za te naše mokre in včasih dolgočasne ulice. Začnimo pri snegu. V tem letu je imela občina za odvažanje snega 60.000 dinarjev, sedaj so celo zvišali na 80 tisoč Din za leto 1926; za pometanje ulic 285.617 Din, za škropljenje 167.814 dinarjev, za tlakovanje mesta 39.808 dinarjev, za delavce pri tlakovanju S3 tisoč 500 Din, in še nas stane posebej vzdrževanje mestnih cest, ulic in trgov na materijalu 141.905 Din, delavci 615 tisoč 900 dinarjev, mostovi in ograje 17.250 dinariev za materijal in 615 000 dinarjev za delavce. Toliko tisočakov bomo torej v upapolnem letu 1926. plačali samo za čiščenje in tlakovanje mesta. Hočemo pa tudi svetlobe in imeli jo bomo, celo dvojno, električno za 126 tisoč 500 dinarjev, pa še plinovo za 41 tisoč 6S0 Din. Pri olepšavanju mesta bomo pač bolj skromni. Obema olepševalnima društvoma bodo dali skupaj komaj 25.000 Din. Sicer pa še nismo končali s financami naših ulic. Godrmavci moraio slišati lekcijo do konca. Naše ulice zahtevajo tudi — notranje nege. pod zemeljsko ruševino. In tako najdemo med proračunom v njihovi rubriki še tele krepke številke: Kanali in greznice: materijal 18 tisoč 4S0 Din. delavci 40.173 Din, javna stranišča 15.913 Din, izpraznjevanje greznic 110 512 Din, razni stroški še tudi naletijo na 4500 Din. tako. da dobimo h koncu prav čedno številko I milijon 823.291 Din za oskrbo mariborskih ulic. Komaj si skrben meščan oddahne ori tej visoki občinski davščini in lista MEINL kava mešanica za poznavalce 99©©©9©©©©998e©9©99©96©99e©€< ® ! Vesele Miline pra?nlUe želi vsem oMsMam Kino „Ljubljanski dvor" Za božične praznike Vas bo najbolj razveselil in zabaval veliki ———— Gaumont film ■ kralj biciklistov" Monumentalna smehanolna burka iz športnih krogov. Nedosegljiva komika popularnega francoskega komičarja B I S C O T A Ha® ki razveseljuje milijone ljudi! Peklenski tempo filma povzročuje salve smeha in ne pusti publiki, da se oddahne. Velika biciklistična dirka okoli Francoske. — Prekrasni in zanimivi naravni posnetki! Pridite in veselite se za praznike!!! Izven programa: najboljši evropski tednik sve'ovnih jdogodkov „Deulig*Yournal št. 43" Monopol za SHS Kino .Ljubljanski dvor". Predstave vsak dan ob: po! 11. dop. in ob 3. pol 5. 6. pol 8. in 9. uri. Priljubljeni orkester igra novo došle skladbe. — Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. do pol 1. in od 2 ure dalje. Mladini vstop dovoljen samo ob 3. pol 5 in 6. uri. Kino ^Ljubljanski dvor" Telefon 730. SC1 ' naprej po okroglih številkah za šolstvo, zdravstvo, socijalnno skrb. kulturo, obrt in trgovino, vojaštvo, pa še najde v «Izrednem prometu®: Za asfaltiranje hodnikov 233.000. napravo novih kanalov 698.000. uravnanje in napravo novih cest 592.000. napravo padca za fekaliie 150.000, nabava fekalne sesalke 25.000, tlakovanje Einšpilerjeve u: e 4,925000 dinarjev, naprava javnih stranišč 400 tisoč Din in še gradbenemu uradu bodo morali nakupiti za 70.000 Din inštrumentov, da bo lahko moderno urejal naše ulice. Tako približno izgleda kratek sprehod skozi naše ulice — po knjigi mest nega proračuna. Prvi gradbeni inženjer ji z ljubljanske tehnike Poročali smo že, da so diplomirali dne 12. decembra t-1. na gradbenem oddelku tehniške fakultete ljubljanske univerze prvi štirje absolventi tehniki. Vsi drugi oddelki tehnike so že poslali pred nekaj semestri prve inženierje na njihova službena mesta. Tako so izšli z ljubljanske univerze že diplomirani montanisti. kemiki, elektrotehniki, arhitekti. ki opravljajo svoie poklice širom Jugoslavije. Vrsto gradbenih inženjer-jev. diplomiranih na ljublianskem vse-čilišču pa je otvorila četvorica tehnikov, katerih sliko prinašamo na tem mestu. Kakor vsa tehniška fakulteta, se je imel tudi gradbeni oddelek spočetka boriti z nepreglednimi gmotnimi težavami. Edino nesebičnosti in požrtvovalnosti profesorjev se je zahvaliti, da so se vršila predavania. redno in da slušatelji niso zgubljali semestrov. Upajmo, da se v bodoče še izpopolnijo vsi instituti na tehniki, kot tudi gradbeni oddelek, ki ga vodi nriljubljeni profesor inž. Alojzij Hrovat. Na naši sliki so od leve na desno gg.: Joža Lah. Jože Černjač, Janko Golob in Stojan Globočnik. Dunajsko pismo Jugoslovenska kolonija na Dunaju. — Dijaško življenje. — «Sloga». Propadla cesarska prestolica Dtinai ie bila do prevrata mesto, ki so je stalno obiskovali ljudie iz naših krajev. Še sedai je okrog 10.000 Jugoslovenov na Dunaiu. to se pravi Jugoslovenov, ki so stalno naseljeni na Dunaiu in še niso pozabili svoie narodnosti. Tako so Jugo-sloveni na drugem mestu za Čehi v slovanski narodni manišini na Dunaju. Ni lahek problem, kai nai napravimo s temi liudmi. da se ne izgube, kakor se jih je že toliko in toliko. Zanimiva ie statistika. ki io je sestavil dunajski visokošolski profesor na eni izmed visokih šol. da je namreč 85 % Dunajčanov v tretjem kolenu nazai — čisto slovanske krvi. Dunaj ie bil sfinga, ki je žrla našo kri in se debelila. Tako hoče še tudi sedai, da dobi zopet svoje preišnie stališče. bodisi s pomoč io donavske federacije. ki nai bi na škodo nasledstvenih držav redila Dunaj, ali kako drugače. Precej močno se drže Cehi in smatrajo Dunai kot svoje mesto, dočim predstav-liaio Slovaki slab element in se hitro ponemčijo. Tako močna kolonija, kot io pred-stavliak) Jugosloveni. pa je zelo slabo organizirana. Manika organizacije, ki bi vezala vsa društva med seboi in daia-la direktive Tako so raztresena društva. deliena po plemenih, enotnosti nastopa manika Eno naistareiših ingoslo-venskih društev na Dunain ie »Prosvje-ta». čegar člani so predvsem obrtniki, bodisi Srbi. Hrvati ali Slovenci. Društvo ima vsako nedeljo zvečer sestanek v bližini Mariahilferice. oziroma pri reja poleti izlete. Živahen je društven* tamburaški orkester, ki je predme: splošnega zanimanja, no. da. za zabavo in ples. Močen odstotek jugoslovenske kolo niie tvori naše dijaštvo Število študentov je sicer izredno padlo — sedaj jih ie komaj 400—500. med temi okrog 100 Slovencev —. kar ie naravna pos!ed:c;; novih razmer: domače univerze, težka gospodarska kriza itd. Tudi ni več tistih, močnih in svežih dijaških pokretov. po vsod mrtvo društveno g:banie. Društva gineio eno za drugim. Drže se še strokovna udruženja. kakor «Dru3tvo jugo-slovenskih tehnikov» (ki je precej agil-no in ie letos za obletnico ranallske pogodbe priredilo uspel protestni shod). »Društvo jugoslovenskih trgovskih visokošolcev® in «Podnorno društvo iugo slovenske menze». Društvo slušateljev noliedelske visoke šole «Kras» ie letos likvidiralo, ravno tako "Slovenska diia-ška zadruga». Smrtno kal nosijo v sebi klerikalni «.!ug» in napredni »Triglav*. Preobilica društev i.i pomanjkanje članov. to rosebno agilnih članov, sta napisala večini društev svoj Mene, Teke'. V takih razmerah se ie rodilo letos < Veliki noči novo udruženje «Sloga» Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki ima namen združiti vsa preišnia društva v sebi in pritegniti vse na Dunaiu študirajoče Jugoslovene brez ozira na načelno pripadnost. V veliki meri se mu je to žc posrečilo. Pred dvema mesecema se jc vršilo svečano otvorenie v Hotel Posf. I. Bezirk. Drachengasse. Udeležba ic bila iako obilna, bodisi s strani podpornih članov, kakor s stran; dijaštva. Po pozdravu predsednika cand. med. Vla-disavljeviča in odoeti himni jc sledilo predavanje sjosp. Parežanina o nara-s.taju rada. Po izbranih koncertnih točkah ie sledil animiran ples. Udruženje ie otvorilo tudi čitalnico v IX. okraju. Špitalgnsse, Caie ztir Klinik in prejema dva slovenska dnevnika, «Jutro?> in «Na rod» ooleg raznih drugih jugoslovenskih listov in revij. Agilen pokrovitelj vseh sestankov jugoslovanske kolonije je naš poslanik dr. Milan Milojevie, ravno tako častni konzul Josimovič. Trikrat ali večkrat na leto se vrše prireditve ob dnevih naših naciionalnih praznikov, animirano sods-luieio naši jugoslovenski umetniki. Da vzdržuje kolonija, posebreo dijaštvo. prijateljske stike z Ukrajinci. Boljakl in posebno s Cehi. je razumljivo. Nai ne pozabim na koncu omeniti še naših vrlih Korošcev — akademikov, ki se skupno z akademiki gradiščanskimi Hrvati, vneto pripravljajo na svoj bodoči težki poklic dela med svojim zasužnjenim narodom. J. T. Solnce sije, dež meglja..« Ljubljana, 23. decembra. Kakor sredi \3prtla! Tako muhastega dneva, kakor je bii včeraj, zima nedvomno ne pozne- Naglo nastopivše južno vreme je prekrižalo račune prek-iaprek in znašli smo se kar čez noč »redi aprilskih dni. Dež in solnce sta se danes preganjala ves dan, končno ra je le zmagalo solnce, ki je potem vse popoldne prijetno ogrevalo mesto in njegovo prebivalstvo. Okrog 9. dopoldne je pridivja! nad Ljubljano nepričakovano tudi strašen piš, ki mu je sledila huda nevihta z dežjem. Burja je bila tako močna, da so se na posameznih hišah majali strelovodi in so žvenketale šipe-Ljudstvo je bežalo na vse strani in iskalo zatočišča v hišah. Na trgu je bra. njevke dež popolnoma premočil in jim mestoma tudi odnesel, oziroma razme-ial njihovo blago. Neurje je trajalo približno pol ure, nakar je nekaj časa še nedolžno rosilo, potem pa so prodrli na zemljo solnčni žarki in razgnali temne oblake. Popoldne smo imeli jasen, skoro pomladanski dan. Ptuj, 23. decembra. Po visokem snegu je nastopilo tudi pri nas nenadoma iužno vreme. V solncu. dežju in vetru je izginil visoki sneg kot kafra s hribov in dolin. Danes pa .smo imeli naravnost čudno vreme: Solnce, dež, nalivi, burja, toča. grmeme in sneg. Okoli 12. sta se peljala gostilničarja Turk in Debelak iz Borla v Ptuj. Na odprtem polju pri Sv. Marku ju je zalotil vrtinec, ki je prinesel s seboj tako zadušljiv zrak. da so živali takoj obstale in so morali vsi stopiti z voza. Gostilničarja sta se umaknila pod voz, ker jima je zadušljivi zrak naravnost zapiral sapo. Šele čez kakih deset minut je prišla sveža sapa, nakar sta mogla nadaljevati svojo pot- Vihar je odnesel v Pobrežu blizu gostilne »Pri suhi veji» z dveh hiš strehe, ki sta treščili v precejšnji razdalji na zemljo. Branjev. kam in drugim prodaialcem na ptujskem trgu je nevihta podrla vse stojnice in raznesla sočivje in ostalo blago. VIHAR NA ŽELEZNICI PRI SREDIŠČU. Včeraj popoldne je nastal v Središču nenadoma tako hud vihar, da je premaknil okrog 30 železniških vagonov, ki sg stali tamkaj na progi. Pri kretnici je nato par vagonov celo iztirilo, tako. da je bil promet za nekaj časa onemogočen. Na pomoč so poklicali železniški pomožni oddelek iz Maribora, ki se je takoj odpeljal v Središče. Vendar so medtem domači delavci napravili že to. iiko prostora, da je mogel osebni vlak peljati mimo in je prišel v Maribor le s polurno zamudo. Bodi... in bila je svetloba Ptuj, 23. decembra. Tudi naši brumni purgarji niso hoteli zaostati. Da pokažejo svetu, da tudi oni napredujejo, so sklenili, da si napeljejo električno razsvetljavo. Rečeno, storjeno in po petih letih so se res začele orikazovati v Ptuju električne luči na cestah in v privatnih hišah. Še predno so se naši meščani dobro prespali, se je naenkrat zasvetilo vse mesto v električni razsvetljavi in sporazumno z oblastmi se je določil dan kolavdacije. Zbralo se je tucat inžer jer-jev in zastopnikov raznih oblasti, ki so pregledovali napeljavo- Proti večeru so prišli pisat protokole. A glej smolo! Ko so prišli v Hranilnico, tam luč že ni več funkcijonirala. Krenili so v mestno posvetovalnico, kier jih je doletela ista smola. Razočarani so odšli nato v Narodni dom, kjer je luč sicer še brlela, vendar tudi tamkaj kmalu ugasnila. Oči. vidno se ji je zamerilo, da bi nri njej sestavljali protokole. Krasno je bilo gledati gospode, ki so pisali protokole. Ob njihovih straneh so stali svečarji s svečami. Manjkalo seveda tudi ni hudomušnih opask. Kmalu je stala na vsaki mizi po ena sveča. Slavnostni banket so obhajali gospodje potem ob svitu sveč, mesto pri krasni električni razsvetljavi. Ker imamo v Ptuju še premalo društev, smo pri tej priliki ustanovili celo vrsto novih klubov, kakor: klub treskariev, svečarjev, oljarjev in klub sedmih devic. Naši meščani pa so prišli do prepričanja, da so bili vendarle boljši stari časi, ko se jim ni bilo treba baviti s sedanjimi novotarijami. Zimski šport razkošne toalete, lepe dame in še veliko več prinaša velefilm .Luksuzne ženice". Damske plašče najmodernejše od Din 400 do 1000 zimske plaščne obleke od Din 120 do 400 domače flanel ob'eke od Din 100 do 160 športne in žemper Mine od D n 60 do 560 nudi F. J. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. III. 11 PLES III 30. januarja 1926 hotel „DnIon" Težave pri falski elektrarni Maribor, 23. decembra. Danes ob 17.30 je v Mariboru nenadoma ugasnila električna razsvetljava. Drava je namreč ves dan naraščala, prinašajoč s Koroškega vedno večjo množino zdrobljenega ledu in vode, dočim ledena površina nad Falo še vedno ni odjenjala. Tam, kjer je struga ožia. se je led nakopičil in zapira odtok vode, tako, da je površina Drave proti Brez-nem in Marenbergu narastla skoraj 6 metrov višje kot pri Fali. Naenkrat pa je pri znanem Sturmu v Breznem prh-tisk narastle vode prodrl zajezene kupe ledu in masa zdrobljenega ledu, ki je bila bolj podobna zgoščenemu mokremu snegu, je pridrvela v falski jez in zadelala grablje pred turbinami, da se je napetost ob 17.30 znižala na ničlo in so električne luči v Mariboru ugasnile. Elektrarna v Fali je takoj poslala vse svoje delavce s posebnimi pripravami čistit grablje pred turbinami in tudi z vakuumom so šli na delo. Vrh tega je poslala še tovarna dušika iz Ruš na pomoč okrog 30 delavcev Ob 18.40 je bilo že toliko očiščeno pred turbinami, da je mogla elektrarna zopet pričeti delovati. V Mariboru se je med tem k sreči tudi zjasnilo, tako. da ie med tem mesečina razsvetljevala ulice Po hišah na so si pomagali s svečami in petrolejkami. Zvečer se je «Jutrov» poročevalec te-lefonično obrnil za informacije na I..!-sko elektrarno, odkoder so sporočili, da za jez in ostale naprave sicer ni nikake nevarnosti, pač pa je še možno zooetno prekinjenje toka, ker so se nabrale nad Falo ogromne mase ledu in tudi Drava prinaša še vedno nov led s Koroškega. Nenadoma nast0D;vŠ0 toplo vre-^e ledu ni stopilo, ampak ga spremenilo v zdrob, da tekoča voda sploh ni mogla več do turbin. Hladneiše vreme na, ki je nastopilo tekom noči, lahko usodno zadrži to orehitro razkraianie ledu: prenagel nrehod v mraz na bi lahko tudi poslabša! položai. V Trbovljah se že vpostavili v obrat svojo elektrarno, da je za vsak slučaj priprav|iert električni tok. Falski inženjerii so vsi na Fali. tako tudi oni iz mariborske centrale in so v noči vodili dela pri čišče-nju turbin,_ čajanka""? Ponesrečn vlom v davčno blagajno v Novemm mestu Po štiriurnem težkem delu — praznih rok- Izredno smolo je imel v nedeljo zvečer vlomilec, ki se je na davčnem uradu v Novem mestu hotel polastiti težkih tisočakov davkoplačevalcev. Cele štiri ure se je namreč trudil in moral končno oditi praznih rok in z dolgim nosom. Ze okrog sedmih zvečer so prebivalci. stanujoči v poslopju, v katerem se nahaja davčni urad. opazili, da so se potikale okrog poslopja sumljive osebe, kl so očividno študirale položaj. Iz previdnosti so spravile svoje gosi in pura. ne sicer na varno, sicer pa se za neznance naprej ni nikdo več zanimal. Ljudje so šli mirno spat. vlomilec pa na. to previdno na delo. Odprl je s ponarejenim ključem ali vitrihom glavna vrata in prišel potem skozi štiri sobe do železnih vrat, ki vodijo v sobo z blagajnami. Zelezie okrog ključavnice železnih vrat je tako močno razrezal. da je prišel lahko z roko za ključavnico in odmaknil zapah. Nakrat se ie znašel v sobi, v kateri so bile štiri žele :ne blagajne: 3 srednje velikosti in ena velika. Dve srednje veliki sta bili slučajno odprti in prazni, velika in še ena pa zaprti. Na veliko se vlomilec ni spravil, ker je vedel, da bi bil ves njegov trud zaman. Zato pa je s tem večiim veseljem opazoval četrto in se spravi! takoj pridno na delo. Bil je prenričan. da bo njegov trud bogato po"'ačan in da bo nreskrhlien čez praznike. Delo mu je šlo gladko izpod rok. sai ie imel s seboj vse potrebno orodje. Izrezal je naiprej z naravnost strokovnjaški izdelanim orodjem vrh blaeraine ve'iko ploščo in nato zelo previdno odstranil pepel, ki se je nahaial sredi med ploščami- Znosil ga je kot prebrisan vlomi'ec na kupček, za zabriše vsako sled. Ko je tako pepel odstranil, je prišel do druee plošče, ki jo je istotako razrezal in navil s tako silo. da je segal lahko z roko v blagajno. Tri do štiri ure se je v potu svojega obraza trudil in končno vendar prišel do zaželjenega cil>a. Samozavestno ie segel v blagajno. Trdno prepričan, da dvigne iz nje cele šope bankovcev. Toda blagaina je bila — prazna. Razočaranje. preklinjanje in jeza! Ves besen je vlomilec nato po isti poti pohegnil in pozabil v razburjenosti na kraiti vloma celo glavno vlomilsko orodje. Vlom so opazili šele v pondeljek zjutrai in obvestili o dogodku pristoine oblasti, vendar pa se drznega vlomilca še nI posrečilo izslediti Ruski večeri v Mariboru Maribor, 22. decembri, Rusija in Rusi. Zadnji petek je predaval prof. Gruntar v Ljudski univerzi o Rusiji, o njenem zgodovinskem razvoju, zemljepis* ni legi in njenih prebivalcih. Uvodoma je omenjal ustanovitelje velike Rusije, govoril o najstarejši zgodovini «Kijevske Rusi», o tatarskem jarmu, ki je tlačil nad 200 let Rusijo in katerega jo je osvobodil Ivan Grozni. V spomin na končno zmago nad Tatari je dal sezidati v Moskvi Uspenski sabor, največjo umetnino ruske stavbne umetnosti, ki pomenja za rusko pravoslav« ie isto, kakor za katoličanstvo cerkev sv. Petra v Rimu. Ko je še omenil, da so Sibirijo do Tihega oceana zsvojevalj tekom 70 let kozaki, je predavatelj jako pregledno karakteriziral značaj ruske zemlje: na se« veru tundre, potem gozdni paa, proti jugu rodovitna črnozemska polja in nato vroča in suha stepa. O življenju v ruski vasi je poda! prav zanimivo sliko. Povdarjal je smi sel ruskega kmeta za snago — Rusi se nam« reč tudi na deželi kopajo vsak teden naj« manj po enkrat. Vsekakor pa je predava« telj premalo povdaril važnost ruskega pri« stan'šča na Severnem ledenem morju, Mur. manska (carski: port Romanov), kjer morje tudi ob najhujši zimi ne zamrzne in od ko« der se hitro pride po novi 1500 km dolgi železnici v sredino prave R"sHe, k Petro* gradu in od tam v Moskvo. Tudi ni omenial boliševiškega boia proti analfaherizmu. Boljševiki so namreč uvedli prisilno šolstvo za odrastle do 42. ieta ter da se ie mora! vsak od-astli brezpogojno naučiti čitati in pisati. H koncu svojega predavanja je profesor Gruntar pokazal precej skioptičnih slik iz Moskve, Petrograda in nekaterih dirg-.h krajev oh Volgi ter sl'k iz kmetskega živ« lienia. Pogrešali so tudi v tem oziru neka« teri jako mnogo: man'kale so jim slike iz severne pokrajine, Uralskih gor in Sibirije. V obče je bilo predavanje jako dobro ohi« skano in je nudilo vsaj delno sliko iz živ« Ijenja Velike slovanske Rusije, ki je in ostane še dolgo marsikomu uganka. Go« spod predavatelj je žel za svoje dobro za« mišljeno in pregledno predavanje obilo hva le in priznanja. # O mladosti Leva N. Tolstega je včeraj zvečer predava! predsednik "Ljudske uni« verze« g. inž. Janko Kukovec. Začel je s karakteristiko velikega ruskega pisatelja in misleca, ki je tako reprezentant slovanskih narodov, kakor je Goethe predstavnih ger« manskega plemena, in ki mu je bilo ničevo vsako mišljenje, ako mu ne odgovarja last« no življenje. L. N. Tolstoj je bil rojen v srcu Rusije, med najčistejšim ruskim naro« dom v Jasni Poljani, kjer sta vplivali na nje govo prvo vzgojo dve blagi pobožni teti in mu vcepili veliko sočutje in religijoznost. Kot dobro situiran dijak kazanske univerze je zahaja! med najvišje kroge in užival vse, kar je moglo nuditi življenje bogatemu, ča« stihlepnemu in aristokratski ponosnemu mlademu plemiču. Vendar njegov dnevnik kaže nezadovoljstvo z življenjem. Božansko razodetje mu je postal J. J. Rouseau s svo« iim klicem: Nazaj k prirodi! Za tri leta se je vrnil v svoj rojstni kraj in postal uči« telj kmeta, pri čemur je doživel veliko raz« oča ran j. Vstopil je v armado in preživel lepa leta na Kavkazu, udeležil se je krimske vojne in spoznal nje grozoto in dušo vojaka. Spi« sai je «Kozaka». slavospev mladosti, živi je« nju in ljubezni in «Sevastopol» v treh delih. Da postane popolnoma svoboden, je odloži! Tolstoj častniški čin in se podal v Petro grad med pisateljske kroge. Med njimi se mladi aristokrat ni dobro počutil in spor z Dostojevskim se je poravnal šele po mno gih let Po potovanju v Evropo se je raz« očaran povrnil v Jasno Poljano in je usta* navija! vaške šole, potem ko je proučil ev« ropske šolske sisteme, ki so po njegovem mnenju samo ubijali človeka in vzgajali do« bre podložnike. Z ženitvijo z visoko izobraženo mlado damo leta 1862. je Tolstoj pričakoval re« šitev svoje duševne krize. Res je deset let preživel v največji zakonski sreči in se po« svetil samo skrbi za ženo in otroke, zraven pa je napisal svoja največja življenska dela. Gospod predavatelj ho po novem letu na« daljeval s starejšo dobo Tolstega, kar tež« ko pričakujejo številni poslušalci. Volitve v Delavsko zbornico Krajevni volilni odbori Glavni volilni odbor za volitve v delav« sko zbornico za Slovenijo razglaša, da so določene za volitve v delavsko zbornioo te« Ie krajevne volilne edinice: I. Ljubljana (za teritorialno področje ekspoziture OUZD v Ljubljani). II. Kamnik (za teritorijalno področje eks« poziture v Kamniku). IU. Logatec (za teritorijalno področje ekspoziture v Logatcu). IV. Ko£e\'je (za teritorijalno področje ekspoziture v Kočevju). V. Novo mesto (za teritorijalno podro& je ekspoziture v No' jm mestu). VI. Krško (za teritorijalno področje eks. poziture v Krškem; izvzeto je članstvo bra« tovskih skladnic v Šentjanžu in Rajhenbur« gu). VII. Št. Jani pri Krmelju (posebua vo« lilna edinica za članstvo bratovske sklad« niče v Krmelju). VIII. Laško (posebna volilna edinica za članstvo bratovske skladnic« v Laškem«Hu» di jami). IX. Trbovlje (posebna volilna edinica za članstvo bratovske skladnice v Trbovljah). X. Hrastnik (posebna volilna edinica za članstva bratovske skaldince v Hrastniku) XI. Zagorje (za teritorij»'no področje ekspoziture v Zagorju; izvzeto je članstvo bratovske skladnice topilnice v Litiji, na« dalje bratovskih skladnic v Trbovljah in XII. Litija (posebna volilna edinica z* članstvo bratovske skladnice topilnice v Lu tiji). XIII. Kranj (za teritorijalno področje eks po/iture v Kranju). XIV. Tržič (za teritorijalno področje eks« poi-iture v Tržiču). A" V. Jesenice (za teritorialno področje ekspoziture na Jesenicah). XVI. Rajhenburg (posebna voiilna edini« ca za članstvo bratovske skladnice v Raj« henhurgu). XVII Celje (za teritorijalno področje ekspoziture v Celju). XVIII. Maribor (za teritorijalno področ« jc ekspoziture v Mariboru). XIX. Ptuj (za teritorialno področje eks« poziture v Ptuju). XX. Gornja Radgona (za teritorijalno področje ekspoziture v Ljutomeru). XXI. Konjice (za teritorijalno področje c sprvziture v Konjicah). XXII. Murska Sobota (z» teritorijalno področje ekspoziture v Murski Soboti). XXIII. Slovenjfradec (za teritorijalno področje ekspoziture ▼ Slovenigradcu: iz« vse to ji članstvo bratovskih skladnic v Me« žici in v Guštanju (z Lešami). XXIV. šoštan/ (za teritorijalno področje eksporiture v Šoštanju). XXV. Guštanj (posebna volilna edinica za članstvo hratovskih skladnic v Guštanju, Ravnah ir Lešah). XXVI. Mežica (posebna volilna edinica za članstvo bratovske skladnice svinčenega rudnika v Mežici). Volilni imeniki bodo razgrnjeni od dne 26. decembra 1925. do dne 4. januarja 1926. pri vseh ekspoziturah okrožnega urada za zavarovanje delavcev, pri vseh bratovskih skladnicah in pri drugih uradih delavskega zavarovanja, v Ljubljani pa v pisarni glav« nega volilnega odbora, Miklošičeva cesta (poslopje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, pritličje. Vse edinice delavskega zavarovanja, ki imaio svoj sedež na teritoriju določene eks« poziture okrožnega urada za zavarovanje delavcev, so podrejene krajevnemu volil« nemu odboru na sedežu ekspoziture osred« njega urada za zavarovanje delavcev, koli« kor niso določeni za njih članstvo posebni krajevni volilni odbori. Lovru Tepini v spomin (Jugoslovenske iskre v svetovni vojni.) Pokojnega višiega živinozdravnika in ravnate1!a Podkovske šnle v Ljubljani. Lovro Tepino. neustrašenega jugoslovenskega idealista, sem spozna! bl<žie v svetovni vojni vihri leta 1917. Bi! ie tedaj noročnik-živinozdravnik pri 55. pehotni diviziji, jaz pa sem služboval nri diviziiski klavnici. Vsak dan ie pregledal meso zaklane živine, in iako sva nrišla ponovno skupaj. Navzlic temu pa sva bila spočetka nezaupljiva in previdna drug proti drugemu, kajti v tedanjih časih si mnra! biti nreviden celo napram krvnemu bratu. Toda že prav kmalu sem sooznal, kdo je bil Lovro Tepina. Zaupala sva si novice, prihajajoče iz domovine. in večkrat mi je z veseljem zaupal svoie zadovoljstvo nad tem. kako se ruši Avstrija. Tepina je bil izredno človekoljuben. Pri oregledovanju konjskega mesa. ki ie bilo določeno za ruske ujetnike, j« meao vsakokrat šksrtira! kot neužitio. češ: »Tega ne bodo jedli naši ubogi Rusi.« Ob 12. ofenzivi proti Italiji, ko smo zapustili Vrsnik in Sočo in vkorakali v Italijo, sem bi! premeščen k divizijske-mu sodišču in dodeljen takratnemu nad-noročniku. nozneje stotniku-avditoriu. Stanku Jenčiču. ki rudi že sniva večni sen. Ta je bil intimen prijatelj Tepin;. Vsak dan sta ž njim Prebirala »Slovenski Narod« in v vsaki posamezni črki iskala polom gnile Avstrije. Kadar je sodnik Stanko Jenčič imel v rokah sodni akt, mu je Tepina večkrat prigovarjal: »Spasi ga, to je naš človek!« Popolnoma nravilno je razumel pokojni Lovro Tenina položai in delal po svoii moči za našo stvar. Povsod, kier ie videl priložnost, da pomaga svoji domovini. je takoi izkoristil slučaj in se z vso vnemo lotil dela. tvegaioč pri tem tudi svoie živlienje. Tik pred prevratom ie dobi! dopust, in ko se je vrnil, nam je prinese! v vas Orzes pri Bellu iu dnkai veselih novic. Tolažil nas je: »še nekai dni, oa bo konec Avstrije!« In res! Prišel ie prevrat, in smelo trdim, da je bil Tepina tedai med nami edini oficir, ki si ie smel obdržati svojo šar-žo. Voiaki so ga dobro poznali in imeli v njega neomairto zaunanie. Do zadmega sva bila skupaj. Dočim so se drugi umikali v poginem neredu, brez sredstev in mionm očkov. se nas je več Slovencev nriklittčilo Temni in smo se skupaj ž niim lepo v redu vračali rvroti domovini. Do meje je šlo vse gladko, pri Borovliah na so nam nostala tla že vroča. Ustavili smo se in čakali narodnega trenntka za prehod čez mejo. Obdani smo bili od samih zagrizen'1' koroških Nemcev ter smo se bati, da nas ne izdaio ali oviraio na naši poti proti Jugoslaviji. Sledmič smo — bila i« nedelia — rano zjutrai nastopili pot in r»rispeli srečno na za?e1jeni cilj. Pi>t ie bila zelo težavna, ton ji so nam na skalnatih tleh v gozdu vsi ponadali in mučili smo se z narav"ost nadčloveško močio. da smo premamli naporno delo V Kraniski gtori — '0M0 je pri Slavcu — smo dali ootem duška svojemu raz-položeniu. Kako tudi ne! Bili smo svobodni in gospodarji na naši zemlji. Obrazi so nam žareli sreče in veselia in svoboda nas je popolnoma opijanila. Bili smo kakor otroci. Tepina je zadovoljno nagovori! zdai tega. zdaj onega, rekoč: »No. pa smo le rešeni te preklete Avstriie!« Naša dekleta so okrasile naše čenice z narodnimi tokardami in troboinicamL mi oa smo le še vabulali 241> MDeulig-Joiirnal" št. 48 prinaša poleg drugim zanimivostim Richthofen. Pogreb slavnega boritelia avijatike. Proslava neodvisnosti v Abe-siniji. Angleška podmornica M I. -Kako boste ostali mladi in lepi? Naredite isto kot te dame! Snežni plug. Canadian- Pacifika. Čudoviti medvedi itd. Ta film se predvaja za praznike izven programa v kinu «Dvor». spomine na težke minule dni, tedne mesece in leta. Pokojni Lovro Tepina ie bil idealist kakršnih je malo Pred vsem ie bil Sokol. in fio mu je dalo podlago za pravo razumevanje dolžnosti napram svo?: domovini. Kot oficir je bil strog, a vedno pravičen, velik zaščitnik ubogih ruskih ujetnikov, vedno dostopen za upravičene prošnje, povsod in vedno vnet Sokol. Večnaja mu pamjat! Vinko Berce. Diplomatski incident iz leta 1924. pred Držav, svetom Državni svet v Beogradu se je pečal v petek z zanimivim diplomatskim incidentom, ki se ie odigral I. 1924. v Bie-lovaru s trgovinskim tainikom angleške ga poslaništva Harwaviem Incident je izzvala samo ena nemška beseda, ki je imela različen pomen. Angleški ministrski predsednik Ramsav Macdonald je takrat osebno interveniral pri naši vladi in zahteval zadoščenie. nakar je bi! krivec, občinski tajnik Peter Kajfež v Bjelovaru odstavljen. Stvar je prišla notem pred zagrebško upravno sodišče, ki ie Kaifeža oprostilo. Sedaj je prišla afera tudi pred Državni svet kot zadnje instanco. Razvoj dogodka je bil sledeči: V noč; med 12. in 13. avgustiom 1924 je drve! skozi puste ulice Bjelovara neki avto. Oblasti so dobile takrat strog ukaz. da naj bodo pozorne na vse nepoznane osebe. Razširile so se namreč vesti, da pridejo iz Rusije novi atentatorji. Misleč. da zasači kakega boliševika z bom bami in ogromnim številom agitaciiskih lepakov, je zato službujoči orožnik Horvat avto ustavil. V njem je bil trgovinski tajnik angleškega Poslaništva v Beogradu Marwey Harway. Orožnik je zahteval legitimacijo, nakar mu je pokazal Harway svojo diplomatsko in legi-timaciio beograjske občine za šofiranje. Orožnik Horvat ie izjavil, da ie šel z obema legitimacijama pod kandelaber. da jih prečita, toda Harway mu jih ie iztrga! iz rok. ker se je natbrže bal. da mu jih ne odnese. To je vzbudilo v orož niku še večjo sumnio in je odvedel zato tajnika na policijo. Potoma se je spomnil. da bo najbrže v kavarni «Khtb» kak policijski uradnik. Ko je vstopil, je v resnici našel ori mizi občinskega faf.ii-ka Petra Kaifeža. srezkega načelnika Frana Kokalia, državnega pravdnika dr. Viljem Kozino in advokata dr. Der-kosa. Gospodje so bili že veseli, ko je stopi! k njim orožnik z diplomatom in iim izročil legitimaciji. Legitimacije so šle od rok do rok in je delal vsakdo svoje opazke. Poslaniški tainik Har-way je posta! kmalu razburien in je reke! v nemškem jeziku: «Mit was fiir einem AusschuB von Doktoren habe ich zu tun?» To se dž razumeti na razne načine, kakor: *S kakim doktorskim izmečkom imam .opravka?* Ali: *S kako doktorsko družbo imam opravka? Nesporazum ie povzročila beseda: <=Aus schui3». Občinski tajnik Kaifež je razti mel to besedo v njenem slabšem pomenu. Čutil se je užalienega in ukazal nato orožniku, naj odvede Harwavja na poiiciio. Tam se ie poslnniškemu tajniku godilo še slabše. Redar Carevič ga ie namreč preiska! do golega. Svoje postopanje je opravičil s tem. da ie bi! v boiu z nekim razbojnikom ranjen in ie bil radi tega fizično in duševno zel oslablien. Diplomatski konflikt te bil z odstranitvijo občinskega tajnika Kajfeža sicer že takrat takoj končan, toda vsa stvar ie bila končno rešena šele v pe tek Pred Državnim svetom, ki ie kaz nova! Kaifeža z ukorom, ki ima za posledico zastanek v napredovanju za ei<-leto. Voščilo oslepelih čarobno življenje božične noči. ko srce radostno spominom živi. podajo si roke in zro si v oči, ter praznike srečne vse križem ieli V celici tihi oglaša se spev, Pozabljena duša, oj slepec ~ mrlič \f duhu preživi' božični odsev, v mislih obleti, domove lik ptič. Pri Vas se vstavi. Kako je svetlo! V spominih predragih solzi se oko Kot dih iz ve sol j stva voščilo toplo, šepeče tajinstveno naj Van* na uho Vesele božične Bog praznike dej, \> novem letu le sreča sijaj, V srcu in hiši mir sladki kraljuj, ljubezen do bližnjega vedno dormij V celici tužni nesrečen krmar zapuščen od vsega, oropan oči. Vas. duše prija-ne ne zabi nikdar, do konca gorfiipe, prestrašne noči. Podporno društvo slepil XII. Kaj M pač tenki dal v dar? Za god njen — že vem — santova In kar še spada zraven s kraja Tri škatli e orav'ea .Buddha' Č4fO< Domače vesti To in ona za Božič TaVo le^o ie in odlično, kadar se približa Božič Otroci okoli iaslic. mati ne vedo. kam bi se dali v k tihi.-tiskih oprav kih. ate ra na sveti večer nrižgo cigaro. Da. in potem no'no?nice: tifn noč. blažena noč pojo angelčVi z rajskih višav zemHanom v pozdrav, nič slabše kakor ono nedelio mariborske goienke šolskih sester ministru Radiju na čast. In na sam Božič, koliko siiaia: duhovniki bero po tri maše. vse v zlatem or-natu. in v cerkev Drideio še od,;čneišl farani kakor na narodni praznik. V cerkvah vse blesti, oh. kaV>o mora biti šele v Rima. letos, ko zakliitčuieio sveto leto in sam sveti oče zazidavaio sveta vrata! Da. to ie res vse tako lepo in odlično. Ljudstvo se zaveda letošniega Bož'ča in je tako odlično razpoloženo. da kar mrgoli božičnih daril. Po uPcah se že par večerov vse tare s paketi in se nre-riva Preriva oa se zgoli zato. ker šele z novim letom aob:mo novi cestni red. ki bo vrtini za vse. tndi Za fiiakarie in avtomobile, in o katerem pravlio. da so ga sam go*^od Pucel) --"'■skrbeli kol izrecno novoletno dnohtino: in še to praviio. da ie ta cestni red moderen, ker posiavlia vse narobe. V ostalem ga oa omema že rudi novi *Ron ton». ki te izšel za Rožič in ie naiprikladne;še božično darilo, kakor si ga zadovoH.ii Kramec ie more želeti, in ki In« še to prednost, da ie kot darilo za Rožič tudi naknadno veljaven Meni so ga že stf>-klonili s nriporočilom. da preko r»razni-kiov nanišem kritiko, morda naravnost za »Kritiko®. Nak. tega .ie! Ne bom niša! kritike o stvareh, o katerih nimam poima. lako pa me veseli, da ie «Bon ton» na;«podobneiša kniiga. kar smo jih zadnie čase dobili, in ie le škoda, da se ne da dramatizirati, dasiravno se nič ne vč. ali ne bi klerikalni študenti 2»pei žv!?gali v tealnt. Zdaj pa še dalie o božičnih darilih, da povem, kako se ie moj kolega te dni mudil na Dunaitr. zame. namreč za moj kovani denar, ie nakupil tudi lep zavojček dunaiskih bonbonov. Pa ie imel siromak stnnio. da se ie vozil mimo mariborske carinarnice ravno opolnoči, ko carina sladko sni Zato mu bonbončkov niso mogli zacariniti, marveč so iih položili leno v skladišče in me obvestili, da Hh dobim šele čez nekai tednov. Seveda, zdai o praznikih je obilo dela ln bonhončki so oviti s staniiolsom. Ampak stvar me le iezi. Sai brez božičnih bor,-bončkov ne morem nikamor! Niti k tretji maši. niti zvečer na punč. punčkam v vas pa še celo ne. Bom pa doma. bom preštudiral «Bon fon» do kraja in še Pucljev novoletni cestni red po vrhu. Tebi. cenjeno občinstvo, pa po stari šegi in šegavosti voščim vesel. da. odličen Božič!_ M. A. C. • Jugoslovenski »ojnl ataše v Pragi, polkovnik Mihajlo Nenadovlč, te s kraljevim ukazom imenovan za eeaerals. * Inžerierskl diplomski izpit le te dn! na gostjodarsko-šumarskl fakulteti v Zagrebu napravil g. Vinko V r b n J a k, rodom iz Pa meč nri SlovenJzradcu. * Izpremembe » ministrstva trgovine. Ker je konroleks posla v ministrstva 2£ trgovino in Industrijo tolik, da se {e pokazala potreba za ustanovitev mesta pomočnika mini stra trgovine, se bo v proračun ra prihodnje leto postavil tozadevni kredit. To službeno mesto se k ponudilo dr. Franu Goapodneil-ču. ki je svo'edobno že funglral kot pomočnik finančnega ministra. • Iz .Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v včerajšnji številk! zakon o proračunskih dvanaistinah 32 mesec december 1925., januar, februar in marec 1926. • Vojaška imenovanja. Povodom kraljevega rojstnega dneva so bili še Imenovani In sicer v pehoti Avram Berah ra polkovnika in Drago! ub Milivojevič za podpolkovnika; v artilieriji: Fran Tomše za majorja, Pavel Zohec in Fran Krenner za kapetana 2. razreda; v inženjeriji: Anton Narte za majorja; v aviiatično-tehnični stroki: Ivan Cotmaij za narednika-vodnlka. sa avliatič-nega vodjo 3. razreda Ernest Turk. za državna mojstra Ivan Šimenc in Pran Mihler; v administrativni stroki: Gregor Rebula za podporučnika; v vojni in mornarici: Danilo Hubmajer b Hinko Drachsler za poročnika iregate; Ivan Jazbec in Josip Gunzej za mer nari5ko-tehpična poročnika: Fran Bračun In Josip Bercč za tehnična poslovodji 3. razr. ♦ Izplačilo katehetskih doklad. Predsedstvo delegacije ministrstva financ nam poroča: Kakor poroča »Slovenski Narod« 2 dne 23. t. m. med dnevnimi vestmi, je ministrstvo ver sklenilo, nai izplača finančna delegacija v Ljubliani katehetom vse njim dolžna zneske«. Finančna delegacija ugotavlja uradno, da doslej n: prejela takega obvestila niti od ministrstva ver. nit: od ministrstva financ in opozarja, da bi tudi že Izdanega naloga ministrstva ver ne smela izvršiti, dokler ministrstvo financ na otvori potrebnega kredita. * Inšpekcija dela v Ljubljani objavlja: Giasom čl. 13. zakona o Inšpekciji dela so lastniki podjetij dolžni poročati pristojni inšpekciji deb o vsaki nezgodi, ki se dogodi v njegovem obratu. Ker se je opazilo, da neknt-ri fvndlptnlki te svoie dnIJnoctl ne vr- Lee Parry Luksuzne ženice Olaf Fjord Luksuzne ženice Lee Parry Luksuzne ženice Olaf Fjord še ia se vsled tega uspešno uradovanje otežu!e, oziroma sploh onemogočuje, se opo zarjajo podjetniki, da vsako težjo osobito Pa vsako smrtno nezgodo nemudoma prijavijo uradu. Vsled nepravočasne ali pa sploh opuščene prilave inšpekcije dela v mnogih slučaiin prekasno aH pa sploh ne izve za nezgodo ter ie preiskava vzrokov nesreče onemogočena, pr3v tako pa tudi odreditev potrebnih varnostnih naprav. Opu stitev priiave se kaznuje z denarno globo do 3<10 Din. ® Prvi In sedanji rektor naše univerze. V naši današnji ilustrovani prilogi prinašamo tudi slike prvega in današnjega rektorla na še univerze. Pri tem se je vrinila pogreška. ki je ža! ostala nekorigirana. Prvi rektor Tubijanske univerze .ie bi! naš siovlti matematik profesor dr. Josip (in ne kakor je pogrešno tiskano Ivan) PlemelJ. * Nov občinski gerercž v A1 sirski Soboti. Dosedanji občinski gerent v Murski Soboti dr. Lajos Šot en je bil na lastno prošnjo razrešen gerentske dolžnosti. Za novega ce renta te imenovati Josip Benko, industriiec v Murski Soboti. Kot člani gerentskega so sveta Pa so mu priseljeni: trgovec Ludvik Brumen. krčmar Aleksander Črniavič. davč ni upravitelj Anton Potenc, notar Anton Ko der. posestnik Josip Antauer. čevlia^sVl moister Janu? Kološa. posestnik Josip Ko-sednar, stavbnik Štefan Mesarič. delave«. fosip Lioič. posestnik Prsne l.anišček. trgo vec Janus Nemec. kliačsvnKarskl mo'ster Alotzii Ritupar in okrožni zdravnik dr. Štefan v„čnk — vsi v Murski Soboti. * Orjunaškl proces v Petrini!. V znanem procesa proti Orjunašem v Petrini! radi političnega umora in nasilja ie bil 19. t m. ogled na licu rresta v Capragu. 28. t. m. se razprava nadaljuje. Položaj obtožencev se je izdatno izboljša!. Kakor znano, se ;e pre iskava zavlačevala mnogo mess;av in se ie razprava razpisala šele na energičen rni-tisk kluba SDS. Obrambe obtoženih sc nihče ni upal prevzeti razun samostoinih demokratov odvetnikov dr. Tadič. dr. Auer in dr. Nemec. 0 Direkcija šum v Ljubljani ponovno razpisuje prodajo izdelanega bukovega porab-nega lesa v približni množini 10(30 Dim3 pri štrmski upravi v Kostanjevici. Ponudbe, spisane na tiskovine, ki se dobe pri Direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi v Kostanjevici, le vložiti do 2. ianuaria ob It. dopoldne Pri isti direkciji. Ponudbe morajo biti kolkovane s kolkom 100 Din ter oprem Ijene z 10% varščino. Predmetna pojasnila daie direkcija šum v Ljublianl-Križanke in šumska uprava v Kostanjevici. 2417 ® Zahvala. K svo.ii šestdeserletnicl sem prejel z nalraziičnejših strani od svoiih prijateljev. znancev in stanovskih kolegov toliko čestitk, da mi je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebei. Sprejmite torej vsi skupaj mojo naiiskrenejšo zahvalo! Vsi tisti, ki so mi obenem s svojo čestitko izrekali tako laskavo priznar'e za mo'e skromne za sluge v pospeševanju slov. kulture in me bodrili k nadaljnemu delovanju, naj bodo zagotovljeni, da je tudi moja najiskrenejša želja, da bi se mogel čimprei in člmbnli zapet udejstvovari kot založnik in izdajatelj slovenskih izvirnih spisov. Kot tak sem pred 30 leti prišei in kot bi rad konča!. Da Ii se izpolni moja žel:a? — Liubljana, 22. dec. 1923. Lavoslav Schwentner. * Ustanovitev ribiške šole v Primorju. V ministrstvu za kmetijstvo in vode se razpravlja sedaj vprašania o ustanovitvi šole za ribiče v našem Primerja, na brže v Milni Nova 5o!a sa otvori prihodnjo pomlad. * Cesta Pei-Andrijevica zasuta. V neposredni bližini ceste Peč-Andrijevica v Cr-nigori se je zrušil cal hrib in popolnoma onemogoči! vsak promet s črnogoro. Cesta ie bila zgrajena sicer zelo sigurno, vendar nekatere serpentine še niso bile zadosti zavarovane. Po miš!'en.iu strokovnjakov bo treba zopet ckoli 5 miliionov dinarjev, da se cesta popravi in promet vzpostavi. * Razpisani kolodvorski resfavraci;I. Direkcija državnih železnic v Ljubliani razpisuje pismen natečaj za uporabo kolodvorske restavraci e na Jesenicah ter za uporabo kolodvorske okrepčevalnice na postaji v Dravogradu-Meži. Uporaba se prične dne I. marca 1926 !n traia eno leto Interesente opozarjamo na razpis v 113 številk: .--Urad nega lista«. * Novo naseljevanje. Prihodnji mesec prične naseljevanje naših oplantov iz Grške :n Madžarske na našem ozemlji:. Naselili i h bodo v prvi vrsti cb časti Mitrovica-Peč. v Metohiji ia na progi Pei-Djakovica. Tan-kajšnja pokrajina je namreč zeio plodovita. Optantov iz Madžarske ckoli 25.000 in se morajo z smislu pogodba izseliti najkasnaje do julija prihodniega leta. Ako naše oblasti do tedaj ne pripravijo vse potrebno za njihov prevzem, potem jih bodo madžarske oblasti kratkomalo pognale čez mejo. * Občni zbor Zveze blacaniških zdravnikov se je vrši! dne 13. t. m. v hotelu »Uni-on*. Koi zastopniki Okrožnega urada zs za varovanje delavcev so bili navzoči predsed nik ravnateljstva dr. Golia. ravnateli dr. Bo hinjc ter ?ef-zdravnik dr. B!eiweis. Predsed nik dr. Zaiec se je spomina! v toplih besedah umrlega društvenega člana dr. Vučine, ter pokornega Piiepl^a predsednika ravnateljstva SUZOR-a. ZI3Z ie bila v dobrih od nošaflh z vsemi zdravniškimi društvi, zlasti je bila dragocena pomoč, ki jo je ob vsaki priliki našla ZBZ pri zdravniški zbornic!. Obširno poročilo je poda! dr. Zajec o stanovskih zadevah. O tem poročilu se je raz vila debata, katere so se udeležili tako zastopniki Okrožnega urada kakor tudi /ečlna navzočih uradovlh zdravnikov. Občni zhrr te na podlagi predsednikovega poročila soglasno odobril sklep odbora, da se Ima uvesti p.->tni pavšal počenši s I. januarjem ! 1926. Izvoljen je bil do večini prejšnji od- j bor, karerema ie občni zbor naročil, da tudi v bodoče ob intenzivnem sodeiovaniu z j uradom čuva ne samo traterijalne temveč 1 tudi moiaJne dobrine zdravnikov. j * Vsem Inozemskim rentnlkom v vednosti Vsi inozemski rentniki Is Nemčije in Madžarske. ki se še do danes niso priiaviii podpisanemu tajništvu, naj to storijo čimprej« z navedbo natančnega naslova sedanjega bivanja in zavarovalnice od katere so prejemali rento. V ta namen smo že storili potreb ne korake na vladi in nujno ie. da se vsak prizadeti rentnik v lastnem interesu prijavi do 15. Januarja 1926. Na poznejše prija-se ne bo oziralo. Okrožno tajništvo SDS v Laškem. * Zaščita prlrodnlh spomenikov. Po vzgle du naprednih držav, v katerih obstoje posebne istitucije in organizarie za zaščito prirodnih spomenikov se je v Zagrebu te dni osnova! odbor, sestavljen Iz strokovnjakov, prirodos!ovcev In planincev, ki si le stavil nalogo, da izvrši potrebne korake, oziroma ukrepe v svrho zaščite ogroženih prirodnih obiektov. Na svoji prvi seji ie skle nI! odbor, da ie niegovo deiovanie zaenkrat omeieno na Hrvatsko In Slavonijo, da pa obsega vse ogrožene prirodne obiekte: redke rastline, redke žival!, geološke in geografske obiekte itd. Naglašala se ;e potreba privatnih rezervatov. Projektirana je ustanovitev mediteranskega vrta na Jadranu (rta otoku Lokrumu). Prva naloga odbora ho seveda, da zbira podatke o vseh onih prirodnih obiektih. ki so ogroženi, izdela elaborate in spomenice na državno ohlast s po zivom. da potrebno ukrene za zaščito in ohranitev prirode. * Poplave v Bell Krajini. Iz Bele Kraline priročaio. da ie vas Dol ob Kolpi poplavljena. Lhidie so v velikem strahu, ker ne mo rejo iz hiš. Voda še vedno narašča. * Ohsodha falzif!k8tor|ev obveznic volne škode. V pondellek se ie pričela v Beogradu razprava proti falzifikatoriem obveznic voj ne škode, o katerih smo svoiečasno obširno poročali. Razprava 'e bila končana v torek ln sta hila zagrebški trgovski posrednik Ja l;ob Hrvoj in natakar Aloiz Retl obsojena na tri leta težke leče. Slovenec Dimnik pa Je bil oproščen, ker se je dognala njegova nedolžnost. * Ženske ubile d!v'pga nrešlča. Po vesteh iz lovskih krogov se klati t>o dobrnških goz dih tropa divjih preš:čev. Fnega so ženske ubile ori koritu s sekiro, dva pa so love! ustrelili. * Tatvina vola v Železnem, Pred neka! j dnevi se je pritenel v Železno pri Dobrni j nepoznan okrog 30 leten moški ki se ie i zadrževal tamkaj tndi ponoči. Drugo jutro j je pogiešil posestnik Jakob Grobelnik iz hleva 4'etnega vo'a. vrednega SOOO Din. ki ga je tarodal. orožništvo še ni moglo dognati. Isti Ionov le tudi 19. t. m ukradel izpred Grobe!ni';ove hiše mnško kolo ter je proda! baie v Laškem. * Umor v Leskove« pri Krškem. V hlevu trgoven Znidaršiča v l.eskovcu pri Krškem so našli v pondeljek domačega hlapca mrtvega. Ime! je na desni strani nad ušesom dva centimetra elnboVo rano. izvira«očo od udarca s sekiro. Ubijalec ie po zločinu pobegnil proti Raibenburgu. Kakor se govori, je uhiiaiec niegov b!vši tovariš. Ta je ba!e nadlegoval trgovčevo hčerko z Ijnhavnimi ponudhami. Pokoinik je sporoči! to svoiemu gospodarju. ':i je nato nad'e?neža odslovil. Iz maščevanja se je ta v pondeljek splazil v hlev svoiega tovariša, ki je že spa! in ga s sekiro ubil. * Šala. ki se !e končala s smrtjo. V Baški Topoli se ie pred par dnevi vesela 'ovska družba podala na lov. Eden izmed lovcev, Petar Kušlmlr ni zadel zajca, kar je izzvalo veselost zlasti pri lovcu Š. Godnarju. ki 'e nameri! puško ter v šali rekel, da mu bo pokazal kako se meri. Puška poči in smrtno zadene Petra Kušimira, ki je še istega dne umrl. * Nesreča pri sanKan u. V Subotici sta se hčerki gostilničarja Jekla, ena stara 11 druga 6 let, sankali te dni na reki Bosutu ter pri tem smrtno ponesrečili. Udri se ja led. Sedemletni bratec, ki je vlekel sanke, se je re*il na ta način, da je skoči! na trdnejši led, sestri pa sta utonili. Ko je oče zvedel za nesrečo, je hitel na kraj nezgode ter skočil v vodo. hoteč poiskati trupli svojih otrok. Le z veliko težavo so nesrečnega očeta potegnili iz vode. * Redka ugodna prilika se nudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna Peter Kozina Ko. Tržič, razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno dokler traia zaloga. Blago je garantirano najboljše kvalitete proda a se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani, r,a Bresra štev. 20. * Božlčnlca v Domu na Krvavcu. Vse pia nir.ee in priiateije planinstva opozarjamo, da priredi SPD na božični večer 24. t. m. lepo božičnlco v Domu na Krvavcu. Z okrepčili ie Dom dobro založen, zakurjen bo tudi dobro. * Ljudem, ki so talesno slabi, onemogli za delo nesposobni povzroča naravna Franc Jožefova grenčica prosto kroženje krvi in zvišuje njihovo miselno in delavno sposobnost. Prvovrstne klinike dokazu ejo. da le Franc-.ložefova grenčica naisposobnejše sredstvo, najvišje medicinske vrednosti za odprtie čreves. Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. * Zaspanček razkodranček se priporoča za božič. Na i več je presenečenje za vaše malčke' Proti pošii atvi Din 24 poštnine pro sto razpošilja založba »Naša Gruda«. Go-sposvetska cesta 6, Liubliana. * Razmnoževanje cenikov, okrožnic, net risb itd. se izvrši naibolje z razmnoževalnim aparatom »Opalograph« s stekleno plo ščo. Samoprodaja originalnih potrebščin Ant. Rud. Legat & Co., Maribor samo Slovenska ulica 7, telefon 100. Razpošiljanje poštnine prosta 2419 * Lov občine Cerklje ob Krki se bo odda! v zakup na javni dražbi za dobo 5 let. t. j. za čas od 1. ;anuaria 1926 do 31. decembra 1930 in sicer dne 29. decembra 1925. od 9. uri pri srezkem poglavarju v Krškem. Kot izklicna cena ie določen znesek 1400 Din. V slnčaiu. da ne nudi nihče tega zneska, se bo lov oriJa! v zakup nalvištemu pon-idnikti tudi pod izklicno ceno. Lcvska pravica ob- 100% na čista mast iz kokozovih orehov, zajamčeno izčiščena in hisijenična, s e zopet dobiva v v s i h trgovinah. čtne Cerklje, koje površje meri 6159.71 ha. se razteza na vse površje občine, izvzemši j lastni iov graščine Brežice. 157 ha. Draž-! benl pogoj! se iahko pogledajo do dneva ' diažbe med uradnimi urami pri srezkem po-i glavarju v Krškem. Med drugimi pogoji mo I ra zdražitelj takoj po zaključku dražbe po-| ložlti nanj odpadle dražber.e stroške, eno-j letno zakupnino, varščino v izmeri enoletne I zakupnine, potrebni znesek za ko'akiiv.inje ; pogodbe po tar. post. 14 taks. zakona, kolek 5 Din zs dražheni zapisnik in kolek 20 ; Din za odobritev dražbe. 3415 Iz Ljubljane rs— Vremensko poročilo JZSS. Zadnje poročilo z Velike Planine je javljalo izborno smuko. Medtem se Je vreme spremenilo. točnega poročila ni, pač pa je v višini nad 1200 m zapadel nov sneg. — Bohinj je javil danes zjutraj -f 11 stop., brez snega. Kranjska gora je imela v istem časa -f- 5 in dež, popoldne pa se je počelo jasni ti. V višinah je zapade! nov sneg. — Rateče javljajo nov južen sneg. — Ako pri-spo naknadno še.kaka ugodnejša poroččla, jih bomo fzvesili pri tt. J. Goreč. u— Umrli v Ljubliani. Včeraj so bili pri javljeni sledeči smrtni slučaji: Josipina Stedry, zastbnici, 80 let. — Elizabeta Ja-nežič, vdova mizarskega pomočnika. 72 let — Julij Bb?, uradni, 20 let. — Ana Roje, delavka, 7? 'e*. _ pms Vrečar, žena pisarniškega pomočnika hiralka, 47 let. — Mihael Bnbnik. dninar, 41 let — Pavla RestaT, hli rudniškega paznrka, hiralka. 6 let. — Marija Slomšek, hči pekovskega pomočnika, 4 dni. u— Policijska ora. Veliki žuoan ljubljanske ob'asti je dovolil v okolišu p-llciiske-ga ravnateljstva v Ljubliani podaljšanje policijske ure za gostije in kav?rne in sicer na Sv. večer drte 2*. decembra do 1. ure, na Silvestrov večer 31. decembra pa do 3. zjutraj. u— SokM Ljnblfana !f. prirrdi v nedeljo, dne 27. decembra v realčni telovadnici točrvo ob pol 16 uri svojo običajno božič nico s sledečim sporedom: Nagovor, d aklamacije. petje društvenega pevskega zbora, dramatični igrokaz. telovadne točke, božično drevesce ter obdarovanje narrščaja in i dece. K mnogoštevilni tide'ežbi vabi pred- J vsem starše in estelo Sokolu naklonjeno \ občinstvo r. Zdravo! 2423 u— Zdravnica dr. Eleonnra Jenko Gro-yer se je preselila na Miklošičevo ces:o št 13. 2401 u— Slovensko pevsko društvo Krakovo-Trnovo priredi svoi običajni Silvestrov večer v gost. prostorih g. A. Stainerja, Ope karska cesta, na kar opozarjamo vse znance in prijatelje društva. u— Kolizejskl <>d?r priredi v soboto, dne 26. decembra, zabavni večer z igro »Trije tičkK Po Igri prosta z?bava s ple-som. Za nrioj^-brojen obisk se priporoča — Odbor. n- Na Stari trg št 4. IL, v hišo g. Pei-kosiga se Ja preselil dr. Pave! Janežič, kjer ordinira od 11. dopoldne do 2. popoldne. 2425 u— Plesna vala maturantov tehniške srednje šole se bo vršila dne 7. januaria. Vsled tega dne 26. t. m. odoada. 3422 a— Silvestrov večer prired Olepševalno društvo v Rožni dolini na Strelišču pod Rožnikom z raznovrstnim sporedom, u— Tvrdka Lmžar St BVJak. Ljthljana stotine najčistejših harcerjev, žlahtnih vr-vivcev, nas bo razveseljevalo s svojimi mnogoštevilnimi melodijami. Aks nam bo pa sreča mila. odnesemo kot dobitek iz razstave še drobnega pevca. 2416 u— Za božične praznike si želite nekaj boljšega! Restavracija «Mikiič», nasproti glavnemu kolodvoru Vam nudi tzborna bela, rdeča m črna vina po izredno nizkih cenah. u— Narodne čitalnice v Šiški občni zb->r se vrši v soboto dne 26. decembra 1925 ob 14 uri v čitalnici P. n. člani, udeležite se polnoštevilno. u— Sllvestrova no£ pevskega drtištva ^Ljubljanski Zvon« dne 31. t m. v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Koncertni in zabavni spored. Orkester nar. glasb. žel. društva «Stoga». Pevske točke: Sotospevi s spremlj. klaviria, moški kvartet (br. Grilca, Hartman m Šu!c). moški te mešani zbori. Komični prizori. Bogat sre-čolov. O polnoči nagovor, alegorija. Ples. Prvovrstna kapljica. Vstopnina !0 Din. Vse prijatelje »Ljubljanskega Zve a s m petja ter neprisiljene zabave vabi že danes ca udeležbo odbor ^Ljubljanskega Zvona». u— Napad na cesti. Ko je fmel trgovski zastopnik Emil Franzot v torek zvečer opravke pod Rožnikom, sta se mu na Večni poti blizu Kollmanove vile pridružila dva moška in ga napad!;;. Napadalca sta mu hotela zvszaii na hrbtu roke, bržkone v namenu, da ga oropata Franzotu se Je posrečilo, da se je napadalcema iztrgal ir. klical pomoč, cesar sta se lopova ustrašila Ln pobegnila proii Rožniku. u— Tatvina smrcklc. Posestnik Karo! Počivavnnk na Dolenjski cesti št. 31 je opa zil v torek dopoldne, ko je prišel v svoj gozd na Rakovniku, da mu ga je neznan tat poJtem oklestil. Tat mu je posekal sedem smrečic v vrednosti 700 Din ter jih prod.'1! bržkone nck^i za božična drevesca, druga večja p:' spravi! v denar za druge namene. ■j— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 pretepa v javnem lokalu. 1 slučaj prepovedane trgovine. 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 tatvina, 1 cestni napad, ! prestopek razgrajanja, 1 prestopek kaljeni a nočnega miru. 6 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda, i prestopek streljanja v mestu in 1 prestopek beračenja. Aretacije so bile izvršene 4 m sicer- 2 radi prepovedane igre, ! radi postopanja ir, 1 radi beračenja. u— Kolesarsko in motoclklistično društvo »Sava» v Ljubliani rfjudno sporoča gg. članom m Slanicam, da se vrši v nedeljo dne 27. decembra Izlet v št. Vid nac Ljubljano. Vrši se ob vsakem vremenu. V slučaju sfabeg* vremena na razpolago avtomobil. Zbirališče ob pol 2. popoldne pri gostilni «Figove*. 242»' Iz Maribora a— Za Silvestrov večer »Sokola« v mari fcorskem Narodnem domu so priprave v po! nem teku in obeta biti prireditev po programu in sodelujočih osebah sodeč, zelo pestra in zabavna. Hvalevreden se nam zdi sklep odbora, ki je določi! za ples zgornjo malo dvorano, da more ostati velika dvorana neovirano zasedena tudi po polnoči In se torej ne bo nikogar preganjalo, da bi moral Sv. Petra cesta 2°, pripir ča za božično i po končanem oficiielnem sporedu radi ple- darilo vsake vrste obleke, suknje, klobuke in drugo modno b'ago. 2404 u— Razstave kanarčkov - harcerjev ki bo odprta dne 25.. 26 in 27. t m. v telovadnici mastnega liceja m Blei\veisovi cesti. naj nihče ne zamudi. Za par uric b^do poz?b'iene vse vsakdanje skrb: prestavljeni bomo na mah v zeleno spomlad, a na sa zapustiti svoj prostor. Sicer Je pa na sporedu še popotnočni proeram z nekaterimi zabavnimi točkami. a— Elektrifikacija v Stndenclh nrt Mariboru. Predvžerajšn im so prvič zagorele električne luči v okoliški občini Studenci pr! Maribora, kjer je znana delavnica držav ue železnice. Premijera »Tmjalflcec r mariborskem narodnem gledališča je snočl zlasti deci zelo ugajala. 2al pa K bi! obisk precel vab, edino lože so bile dobro žasedene. a— Lovski blagor krog Maribora. Zadnje dni poročajo o precejšnjih srečah s lovov ;*> bližnji in daljni okotld Maribora. Tako ■■o na lovu nekeza mariborskega Nemca strelili pred nekaj dnev! 128 zaicev. na io-vu grofa Turniša pri Ptuju 120 zajcev, ln na lovu dr. Šalamuna nad 20 za cev. a— Dlvii prešičl okrog Maribora. 2e za;;ič smo poročali, da so se polavill divji urašiči tudi nad Mariborom. Te dni so ustre ili ori Gornji Ponikvi kar pet mladih divjih :>rašičev po 30 kg težkih. Enega so napadle enske «ar z motikami, ker je prišel prebH-u hiše. Pri Sv. Ani pri Makolah pa so zasledili kmetje starega divjega prašiča, ki go ca malo nato ubili kmetje v Stoprcah. a— V Ljudski knjižnic! danes v četrtek -adi božičnega večera ne bo uradnih ur, pač pa v soboto na Štefanovo dopoldne In v ne deljo dopoldne, izpcsojevale se bodo tudi božične novosti. a— Mariborska realka. Vprašanje vzdrževanja realčnega poslopja v Mariboru je izdn]a leta vzbujalo mnogo nevolle pri občini, katere last ]e, m pri profesorjih, ker •e zanemarjanje poslopja slabo vplivalo na lične t_-sr>ehe. Po pogodbi iz leta i"70. bi namreč mestna občina morala skrbeti za popravila in vzdrževanje poslopja, imela pa je pravico do polovice šolnin. Ko je po ustavi šolnina odpadla, se je občina branila izvrševati svojo obvezo, ker so ji odpadli precejšnji dohodki. Pred nekaj dnevi so se med zastopnik! mestne občine in prosvetne uprave vršila pogajanja, ki so Iroe-Ja pozitiven uspeh. Oboji zastopniki so se zedinili v tem smislu, da država prevzame vse stroške za učno osobie ln šolske sluge ter za pisarniške potrebščine, mestna občina pa bo kot lastnica jK^lopja skrbela za vsa popraviia bi vzdrževanje, za nabavo učil in Inventarja, za knjižnice in stično. Ako bi se kdaj opustila realka, da občana poslopje državi ca razpolago za kako drugo srednio šota. a— Božična ploha... Maribor le imel letos svoj običajni veHki božični tržni dan že v sredo. Kakor le ob nalboljšlh sobotah, so napolnil! obširen trg kmetje s pestrim blagom na vozeh in v košarah. Tudi kupčija je bila precej živahna, posebno v živilski stroki. Speharje so končno prisilili, da so razobesili cenKce. toda draginje ne ?>odo pobijali takšni ceniki, kakor si mislijo mestni očetje. Zamazani listki so na pr. danes napovedali samo: meso 20 do 30 Din <3>eh 20 do 25 D5n. Odločilno pa je in bo večno gospodarsko pravilo ponudbe tn potrebe. Kljub cenikom so glasno Sn trdovra>t ao glihali, kakor v dobrih starih časih In prav r.lč drugače, kancr pri smrekah, krom pirju, smetani, salati, brezovih metlah Sn dolgi vrsti novih košar, ki ]ih pletejo sedaj po naših kočah te vrhovih šib tr> slame. Ravno, ko !e bil tržni ropot Sn kupče-var.je na višku, pa se Se stemnilo In pre-snodra. vedno dobra bo-žja previdnost ie sdar-la v božični tržni das ne s zimskim meglenim dežjem, ampak s prav poletno ploho, da le žvenketalo po oknih tn izložbah. PotrpežljM hi strjeni so naš; Hudfle, sate so čakali Sn ptistili tttl božjemu blagoslovu po košarah ln vrečah, četudi nihče n! 2mel dežnika. Zimska božična Idila nI odnehala. Rute in krila so opletala okrog teles, prekupčevalci p2 so imeli praznik. Cene so padle, kakor 5e pride polom na borzo, še mastni špeharjl so odjenjall pod najnižje tarife. Tudi za IS Din so odrezali kg slanine s ptujskega polja. Kaj bi torei z draginjsko komisijo! Takšna božična plo ha pritisne brez kazenske sattkcile poseb-no 23. decembra. Kdor pa je videl teh sto Sn sto blatnih, do kože premočenih kmetic te utrujenih mož. ki so moral! še par ur da leč domov po blatnih klancih Slovenskih goric, ta !e trpe! z tri i m i vred na S vsi i večer bo premišljeval to čt:dno prvldnost nad dolino solz. io. ŠteSi na času in denarju! Zato kupuj izborne »Pekatete", ki se dobe v vseh trgovinah v mnogih vrstah za juho in prikuho. sreča pripetila v mestu, ugotavljamo sa opozoritev z Izvestme strani, da se nesreča n! zgodila v področju celjske mestne občine ampak blizu Dobrave same. e— Mavrica za Božič. Nenavaden naravni prizor se je nudil Celjanom in okoličanom v sredo dopoldne. Pokazala se le Izredno lepa mavrica, kakor bi nam hotela biti znamenje miru in sprave. Ljudje pa, ki jim nikdo nikoli ne u streže, sitnarijo ša trde, da nam ravno to skvari božične praznike. No, po praznikih se pomenimo o tem. Iz Trbovelj t—• Novo trgovino z manufakturo in spe« cerijo sta otvorila pred kratkim v Zagori čevt hiši g. Ivan Rozman in njegova žena Hedvike. t— Vsak posestnik orožnega liste tnora do 15. januarja prihodnjega leta predložiti srezkemu glavarstvu v Laškem prošnjo za podaljšanje. Da se prihranijo številnim imet nikom orožnih listov zamude in pota, bo or« gac srezkega poglavarstva sprejemal pro« šnje dne 12. in 13. januarja v rudniški re: stavraciji na Vodah. , t— Zveza slovenskih vojakov iz svetov« j ne vojne, okrajni odbor v Trbovljah vabi i vse vojne tovariše ob Posavju, ki bi bili pri j pravljenj organizirati v svoiem kraju kra« | jevne organizacije ZSV., da javijo svoje < naslove okrajnemu odboru ZSV. v Trbov« | ijah. nakar bodo prejeli pravila in vsa za | organizacijo potrebna navodila. ZSV. je j strogo nepolitična in nadstrankarska orga« | nizacija, ki zbirs okrog sebe vse vojne to« I" variše brez razlike političnega prepričanja in hoče podpirati moralno in gmotno vojne ■nvalid?. vdove in sirote. t— ljudsko visokn Snla priredi v nedeljo V t ro. točno ob 14.30 tretje predavanie -of Dolžans, v katerem nam ho razloži! razvoj človeka. To njegovo predavanje obe ta biti eno naihilj zanimivih in ie prlčako« vati, da ho velika dvorana pri Forteiu aa« bito polna poslušalcev. t— Izza kulis delavskega volilnega »ibv nfa. Pretekle dni se je sestal ožia volilni odbor in zatem širši volilni odbor obeh skupin okoli »Socialista® in ».Delavskega kmetskega !:sta». Na provijjorično listo ,so prišli v delavskem gibanju skerar ponolno« ma novi !jtidie vmes pa stari voditelji, ks« kor KnjSič, Maidič, A?d"Sefc. Kfenovšefc. ki ie rsa tretiem mesta irc. Nosilec liste je zs sedaj g. Gunzej, ne ve t>a se še, ce bo ob« stal. t— Državna gozdna drevesnice v Celju So oddajala snomTsdi smrekove in borove sadike po okoli IOO Din r.a tisoč komadov. Naročila je nas!ov'ti nazorneje do !0. fe« hrusrja pri trboveljskem žunanstvu a!i rsa direktno pri šnmarskem nadzornike v Ce« 'iu. Pri naročilu je navesti naslov, kraj in hišno številko, število in vrsto feadik, par« čelno številko in obseg nameravanega no« eozdovanin in Ce se bodo naročene sadike osebno v Celju orsvztle aR se naj nošliejo po železnici. jensfcega železničarja pa? sto korakov od vasi Žeje. Tretjo zverino se je ljudem po« srečilo zastrupiti z vabo. V soči med 14. in 15. decembrom se j« šes: volkov pribli« žalo železniški postaji na Prestrap.eku. Zve« rine so bile tako drzne, da so morali delav« ci opustiti premikanje aa progi in se umak« niti aa varno, ker je pretila opasnost, da jih volkovi sicer napadejo. • Smrtne kose. V Nabrežini pri Trstu je umrla gospa Josipina Caharija. V vipav. skem Sv. Križu pa je preminula soproga davčnega prokuratorja gospa Kristina Mre« vije, roj. Kovač, sestra ajdovskega župana. Bodi obema ohranjen časten spomin! • Smrtna nesreče v električni centrali na Opčineh pri Trstu. V električni centrali na Opčinah pri Trstu je usmrti! električni tok 29!etnegs elektrotehnika Franca Spangherja s Preseka. Spangher je stopil v kabino cen« trale. Kabina je preprečena z vodi, po kg« terih kroži tok v napetosti kakih 50 tisoč voltov. Hoteč se prepričati, če je napel ia« va v redu, je Spangher stopil na oder z elek trovodnimi žicami. Iztegni! je roko proti marmorni plošči in tedaj je preskočila nanj Kkra. ki ga je v hipu ubila. ?'esrečnik se je takoj zgrudil na tla in zdravnik, katere« ga so poklicali ns pomoč, je mogel ugoto» viti le smrt. Drobiž iz Prekmurja — V Dolnji Lendavi smo bili sedaj po več dni brez pošte. Baje radi zamud ragreb« škega vlak«, ki ga ambulančni voz. priklju« čen mariborskemu, ni čakal. Ali bi r.e mo> git v takih slučajih odr>os?ati pošto is Ma« ribora preko Murske Sobote? — V Pctišovcih se je ustanovila dne 17. t. ra. Kmetijska podružnica — N- predvečer kraljevega rojstnega dne je priredila šolska mladina pod vodstvom g. ravnatelja Goriška veselico s oetjetc in deklamarlio. ki je -jspela prav lepo. — V Beltincih se je vrši! v nedeljo kon« cert »Sokola«, pri ! aterem ie sodelov«! pev» ski zbor So'co!r. i i. Murske Sobote pod vod« stvom g. učitelja Duica. — Komandant žand. čete v Murski So« botl g. kapetan Iskrič je povišan v majorja. Čestitamo! namreč došlo poročilo o enakih vlomih po šolah tudi iz sosednje avstrijske štajerske. V noči cd 10. na II. decembra ie biia okradeiia realna ghn.iazija v Gradcu, kjer so tatovi prerezali Werr-heim - blagaino in odnesli 2800 šiiingov. Prejšnjo noč P3 so obraii dve šoli v Leobnu. kjer so okradli tamošnjc Berg-und Hiittenschule in realko. Odnesli so 3000 šilingov, za 2000 šilingov plaH.ia in celo vrsto drugih vrednosti iz Spiskih zbirk, v vrednost: več tisoč šilingov. Skoro arotovo se je torej v^nezdila sedaj ta Sirokopotezna vlomilska družba v naše kraje, da obišče nadaljns šole m njihove blagainc. Šolska vodstva naj zlasti čez počitnice paziio. da iim logovi ,ie iznrazniio vredneiših premičnin. Varnostne oblasti so že ukrenile r>otrebne korake, dn izsledijo ie čisto svoievrstne kriminalne tipe. ki oo-tnjeio iz kra'a v krai in celo iz države v držav-o. da lažje ntiidejo primernih žrtev. Predno so pršli v Leoben. so oropali šole tudi v Linzu, delaio torej orecejSnie oresledke- v dimenzijah. V Mariboru drugod niso vlomili in tudi iz okolic še dosie? ni nobenih vesti. TRŽIČ. cVsak sam ie svoje ^reče ki>vač.. v glavni vlogi slovita »Heray Porten«. :r »Mister Radiom v glavni vlogi pred'-?" akroba; »Luciauo Aibiirtin!-, sta dva siia?-r.a filma, k: se predvajate ia božičue praa-nike v <=kino pri BaneLju*. Ker ta o\-a filma nudita nekaj izv anrediisga, se cenj. cl-čmstve priporoča, da s' ogleda te predstave. 12730 Nfljtjoll hvaJe??;« !r .3.t- nrinierna InoSična in -i«»v'0'iotna ifnrils to !2502 9 olnf? in elfila. Zs tniJ denaj nfibavfte v^ vrs;? fstlh cpanu Petrovčiču novo ape!;avo v prevzem in varstvo. Pri slavnostnem aktu Je svirala domača godba. Po oficiielni prireditvi }g bil pri Rohežni-ku prijateljski sestanek, katerega so se ude ležili zastopniki občin ter faktorji, ki so Ime li z Instalacijo elektrike posla. Prv! je pozdrav!! višk! župan Petrovčič, napil mestni občini ljubljanski ter njenemu predstavjte-L'u ter se sahva!!!, da so šli viški občin) tako na roke. Dr. Dinko Puc je v zahvali povdaria! potrebo vzajemnosti med Ljublja no fn okolico, zlasti pa potrebo, da se podere kitajski zid med mestom ;n predrrest-'em. Povdarjal je, da se električni tok ljubljanske elektrike v cen! ni povišal, dasi so se izvršile velike investicije s povečanjem električne centrale. Gerentski svet je celo ukreni!, da se bo cena za elektriko prihodnjo zimo znižala. Za "epim pozdravom obč. svet. Oblaka ie izrazil svoje in svoje stranke zadovoljstvo tudi domači župnik Tavčar ter podčrtava! potrebo sloge vseh strank v gospodarskih stvareh. Tako je cb splošnem priznanju s noči zasijala po Viču že dolgo zaželier.a električna Ihč. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Obiske valci predstave «Madamise Butterfly» katero je uprizoril preteklo oedeljo 13. t m, prosvetni odsek naprednih društev, živi. K> že danes pod utisoni prelepih odrskih scen, lepega petja ia raelodijoznih glasov orkestra.. Resnica je, kakor so vsi obiske« valci izražali mnenje, da je odsek s to pred stavo triumfirai. Predvsem se mora pohva« liti pestro japonsko scenerijo, osobito, ako se upošteva, da je bila napravljeni, z maji« mi stroški, vse delo domačih slikarskih rok. Izvajanje posameznih igralcev je bilo brez« hibno. Opazilo se je jasno, da stvar si bi« Sa tsko na hitrico vržena na oder, kakor so bile običajno dosedaj že skoro vse predsta« ve, marveč je bito vse skrbno in dobro na« študirano, S takimi deli, kakor je bila ta predstava se lahko pokažemo tudi širši jav« nosti. se Sahko smatramo za prave nosilce narodne kulture in razSirjevalce narodno napredne misli. V božičnih praznikih se Vam nudi ugodna prilika, da v nedeljo dne 27. t. m. z iepire užitkom zaključite tridnev« ne praznike s posetom predstave prosvetne« ga odseka v šolski dvorani. Na ta dar; so ns splošno že!jo občinstva ponovi «Mada« me Butterfly» že ob 6. zvečer, da bo mož* co tudi daljnim okoličanom in ljubiteijem podeželskih odrov iz Ljubljane ogledati trud in požrtvovalnost šentviških narodnih igralcev. Ljubljančane opozarjamo na selo ugodno žeiezr.iško zvezo in sicer iz Ljub« liane ob tričetrt na 6. uro z mešancem, po« vratek oa ob ooi 9. uri z. osebsim vlaVorn. S. R. LAVERCA. Prostovoljno gasilno društvo Laverea priredi božično veselico dne 26. t m. v prostorih g. I. Ogrina na Laverci. Za» oetefc cb !5. uri. Ker je čisti dobiček rame. njen za zgradbo gasilnega doma. vab; k obilni udeležbi odbor. KAMNIK. Protestni shod proti davčni preobremenitvi Slovenije se bo vršil v ne« dcljo, dne 27. t. m. ob !0. dopoldne v Kam« niškem domu. Na shodu bo poroča! predsednik Zveze hišnih posestnikov g. Ivaa Frelih o novi davčni reformi in davčnih raz merah v naši državi zlasti v Sloveniji. Na shod so vabljeni vs: hišni in zemljiški po. sestniki ?z Kamnika in okolice, kakor tudi dragi davkoplačevalci. Protestiralo se bo ob enem tudi proti previsokim davkom v Slo« veni ji. BLED. (»Protekcija« na sokol skem odru.) Po dolgem sezijskem. deloma upravičenem odmoru je zopet oživelo v vrstah požrtvo« valne sokolske mladine. Z nedeljsko pred« stavo je mladma pokarala, da tudi usira ne« kai zmore. Smelo trdimo, da je Sokol do« segel z uprizoritvijo »Protekclje« svoj vi« 5ek. Glavna zasluga za posrečeni nastop grb br. Mucoliniču, ki ie pokazal kot režiser mnogo zmožnosti in le škoda, da se Se prej r' nvelfavil kot tak ns polja !jud«ke pro« svete. Uprizoritev je zahtevala od režiser« ja, ks-tor cd igralcev ogromnih žrtev, lahko pa so zadovoljni z uspehom in pr-znanjem gledalcev. Zato vsem česti tamo tudi v ime', nu ostalih ir. jim '"!:cemo kot nesebičnim, ljudskim, prosvetnim delavcem: »Naprej po začrtani poti!« TR2IC. Nedeljska proslava sedme oblet« niče našega [vans Cankarja se je izvršila nad vse dostojno. Velika sokolska dvorans je bia! skoro premajhna, čeprav ie deževalo te je biia skrajno siaha pot Po uvodni toč> ki salonskega orkestra Kernc je predaval akademik g. Jelene o Ivanu Cankarju s posebnim ozirorrs na Slovence in njihovo bor» fceno življenje. Razložil »e postanek in po men igre »Pohujšanje v dolini Sentflorijan. ski*. zs. kar je že! burno pohvalo, tn »Po» hujšanjee je tržiško občinstvo prav dobre razumelo. Pri tem Imajo seveda igralci glav? no zaslugo, ker so igro tudi pravilno poimo* va!;, kar je zopet zasluga nadarjenega r tr žiserja učitelja g. Christofa. Igranje ie biio enotno, zaokroženo, mestoma izvrstno. Ta* ko ženske kot moške vloge so imeli pravi ljudje v rokah: sokolski oder je z vprizo-ritvijo »Pohujšanja« pridobil par novih, iz-vrstnih igralcev, ki poitazujejo odločen dar Čc omenimo, da ie bil nepravi Peter mesto, ma radi prehitrega govora nerazumljiv, v splošnem pa kar dober, potem smo storili samo svojo dolžnost. Posameznih imen rad-prevelikega števila ne gre navajati: uprizoritev je bila izvrstna in so nanjo vsj igrala1 lahko ponosni. V nedeljo popoldne je bik v meščanski šol' prisrčna boiičnica, katere so se udeležiti številni pri iste! ii otrok. Igra« Ii so tudi dvodejanko Milčinskega cKjc ljubezen, tam Boge, ki je bila ljudem prav všeč fe posebno radi tega, ker igrajo uči« tel ji in otroci skupaj. Več otrok je bilo ob • darovanih, vsi pa so dobili malo sladkega zobanra. Tako je vedno tesnej-Ss vez. ki ve« že šo!o t dom. da drug s pomočjo drugega prerodita mladino in družbo Vsem, ki so pripomogli do božičn'ce, hvala lepa! — V ponedeljek ob 6. je bila občinska proračur> sk« seja. Večina, t. j. socijalisti in demo«-krati, so po trudspolncm delu dosegli uravr novesenje proračun« tako. ds ostanejo do« klade na vse doklsriam podvržene davke enske lanskim, t. j. 250 odstotkov, dokla« de na hišno najemnino v inecfcu 50 od-tot-fcov pa se steka io v stavhni fond za stano-.-sanjske hiše. Celotni izdatki rna*aio 58+ tisoč 300 dinariev, dohodki pu par Din več Kritje proračuna je omogočeno s prijaznost jo bomTiaževe predilnice, ki je prostovoljno prispevala hrez prejudiea za bodočnost zs L 1925 300.000 Din. zs kar ji ie občinsk: odbor izrekel sogin-sno zahvalo. Tako se je razmerje med občino i pred;1nico izboljšalo in obeta nsintodonosrw'Se delovanje v pro. speh obeh Seio je vešče kot vedno vodil g. župan Lončar, navzoči so bili skoro vs odi omiki. Galerija se za eeie živo zanimit ia je hi!a tudi tokrat popolnoma zasedena. JESENICE. Preteklo nedeljo so člani napredne mladinske organizacije »Edinosti« obenem tudi člani našega »Sokola«- vprizcv ri-i Pihrovčevo igro ■ Z!oče«ta Vil3c. Sokol sko dvorano je jeseniško občirs-vo napolnilo do zadniega kotička ter s tem jasno pokazal kako visoko ceni nesehifn-"« slnega in požrtvovalnega vzgojitelja mladic ne. Igra je že sama na srbi izredno učinkovita. Ker na so bili mladi igralci skoro ne« prekostjivi v svojih vloaah. smo imeli Je« »eničani irrcden umetniški užitek. Nai orne« nimo samo krasno petje in slikoviti ples lepih vil. Skratka, prireditev nam ostane * lepem spominu. SLOV. BISTRICA. Občni zbor SWnije* bistriške podružnice SPD« «e vrši dne 30. t m. ob 19. uri v hotelu »Beograd« v Slov Bistrici. ROGATEC. Dne 19. t. m. Je proslavilo tukajšnje sotolsko dništvo kraljev rojstni dan s prireditvijo »Akademije«, ki je pra» dobro uspela. Pred akademijo je krasno de-klamirala naraščajnica Tatjana CenčiČev-4. Potem se ja vršil nastop moške in ženske dece pod spretnim vodstvom br. Sekirnik* in enako spretno in konktno so nasfonile članice pod vodstvom sestre Jerebove. Med nastopom in pri prosti zabavi je sviral or« kester iz Rogaške Slatine. Obisk je bil po. voljen, čeprav niti enrr>» rogaškega nemčur« ja ni bilo pri proslavi. SV. RUPERT V SLOV. GORICAH. Roj. ?tni dan kralia smo rbhajali tudi pri nas ni slovesen način. Že na predvečer je slavno« stno ra;svctljeno šolsko poslopje in serena-d3 domače godbe pripravljala svečano raz« položen ic za prihodnji dan. Po službi božji se je zbrala šolska n!adina. učiteljski zbor. zastopniki občin, krairtega šol-kega sveta in cerkve v šoli, kier smo s» s slavnostni® govorom šol. upr it;lja, deklamacijami ir, petj- n poklonili * ien"»mu vladarju. Za> k!j'-čne. v srce segajoče besede domacegc g. župnik- kakor t-di naklonjenost doma. čega ž-ip-na g. čučl a ie pripomogla k t-dej-Stvitvi tega sicer skromnega a prisrčnega slavja. 2426 Izjava Opozariam. da nisem plačnik za nikogar, ki dela dolg na moje ime. RUnOLP SEVER, tapetnih Gosposvetska cesta 6. 2421 Preklic Podpisan) preklicu jem vse žalitve, s ka» ! terimi sem ohrekova! orožniško služkinje Pepo Žnidaršič v Grahovem. ščite Jutrove' kovače Božične nagrade Prošle tedne je «Jutro» s posebnimi nagradami izkazalo hvaležnost velikemu krogu svojih zvestih in vestnih naročnikov. «Jutrove» nagrade za naročnike v iznosu nad 64.000 Din so po pravici vzbudile pozornost vse naše javnosti in srečno naključje je hotelo, da so zlasti vse velike denarne dobitke dobili naročniki, ki so bili ne le vredni, temveč tudi potrebni, da se jim sreča nekoliko nasmehlja. Krog «Jutrovih» prijateljev in čitate-Ijev pa seveda daleč presega ožjo rod. bino «Jutrovih» naročnikov. Reči smemo. da mnogo čez 100.000 Slovencev dnevno čita naš list. Vseh teh svojih prijateljev in čitateljev se hoče spomniti <;Jiitro-> povodom praznikov s posebnim božičnim darilom. Kdor čita današnjo številko našega lista, ta je opravičen, da se udeleži prazničnega lova na tri «Jutrove» kovače. Evo, kako: Včeraj popoldne smo spustili v promet 3 desetdinarske bankovce. Enega slo izdali v naši upravi v Liubijani, drugega v naši upravi v Mariboru, tretjega v Celju. Vsi ti trije bankovci se sedaj nahajajo v rokah občinstva, morda v Tvojem žepu, dragi čitatelj. morda v miznici Tvoje trafike, ali v blagajni trgovca, kjer kupuješ, ali v rokah po-strežčeka, ki Ti je nesel ravnokar božične pakete domov, ali si ga dal deci da kupi še svečic in okraskov za božično drevo, morda ga čuvaš kot zadnji zalog za skromno oslajšanje božičnih praznikov, skratka, oni trije od «Jutra» izdani bankovci so nekje. Bili so izdani v Ljubljani, Mariboru, Celju, toda božični promet je velik, v trenutku, ko to bereš, so morda že v Ormožu, Trbovljah, Kočevju. Išči jih, lovi jih, kajti oni se v trenutku, ko jih uloviš in zadržiš. čitatelj em „Jutra" spremenijo v tisočake! Kakor veste, se vsak bankovec natančno loči od svojega tovariša po seriji in tekoči številki, ki je natisnjena na glavni strani desno zgoraj z rdečimi črkami «Jutrovi» triie božični bankovci so sledeči: A I 68S724 je bil izdan v Ljubljani, C 410286 v Mariboru X 202083 v Celju Te iščite, te lovite! Kdor nam do pondeljka 28. t m. do 6. ure zvečer prinese ali pošlje v našo glavno upravo v Liubijani, Prešernova ulica 54. enega izmed teh treh bankovcev, dobi zanj izplačan bankovec za 1000 Din. Trije «Jutrovi» kovači imajo torej za nekaj dni moč. da se pretvorijo v tisočake! Čitatelji z dežele lahko upošljejo bankovec tudi v priporočenem pismu, v katerem naj po možnosti navedejo, kje in kedaj so ga dobili v svoje roke ter označijo svoi natančni naslov. Pismo sme biti tudi še v ponedeljek 28. t m. oddano na pošto. S pondeljkom izgubijo «Jutrovi» bankovci Al 688724. C 410286 in X 202083 zopet svojo čarobno moč in se ne bodo več dali pretvoriti v tisočake. Kdor bankovec izroči osebno v upravi, temu bo po ugotovitvi pravilne številke takoj izplačan tisočak, kdor ga inšlje do pošti, ta dobi tisočak nakazan po pošti. Prijateljem in čitateljem vesele praznike in srečen lov na «Jutrove» kovače! «Jutro». Znaš računati? Božična naloga za našo deco, — Deset lepih nagrad za one, ki jo rešijo. Postavite si devet kamnov domina (ki si tih pa tudi sami lahko napravite s svinčnikom in papirjem), tako kakor stoje na naši sliki in z istim številom pik. Potem pa jih premenjavajte tako. da bo število vsakih treh kamnov, ako šteiete od zgoraj doli. ali od leve na desno in obratno. ali v obeh prečnicah. enako. Kako ie treba seštevati, ie s slike leno razvidno. Kdor izmed Vas bo nalogo pravilno rešil, ima pravico, da tekmuje za «Ju-trovo* nagrado. V to svrho naj pošlje upravi »Jutra« na (kasneje do 30. decembra na dopisnici lepo narisano sliko, kako moraio biti kam.ii postavljeni, da je naloga pravilno rešena. Pod rešitev se nzltočno podpišite in naredite svoj naslov. Med one. ki bodo nalogo pravilno rešili, bo »Jutro« razdelilo 10 krasnih nagrad. 1. nagrado tvori zbirka 10 krasno vezanih najlepših mladinskih knjig; 2. nagrada ista zbirka broširana; 3. nagrada tri lepe mladinske knjige: 4. do 10. nagrada po ena priljubljena mladinska Knjiga. Nagrade se bodo razdelile polom žreba in bodo imena srečnih dobitnikov objavljena v novoletni številki »Jutra«, ki prinese tudi rešitev naloge. Na delo torej deca, naloga ni težka, a nagrade so krasne! «Jutro». insMin««"! -4- X + \ + t- X Najlepše mladinske knjige ima »Tiskovna zadruga" v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Starši, kupujte svoji deci krasno knjigo «Bcn ton» co^^o^ooonoooooooiMa« Ajmo čez most Še ene, z? r-—r-r Integralno iusoslouenstoo in g. Ljuba Jouanouič . a.š roko z uvc.hd u.i>sto_ \ou;u. označenima s črko A in B. Ajmo čez oba mosta, in sicer tako. da pričnemo pohod pri enem mostu, hodimo nato po vijugasti stezi do drugega mostu in se vračamo na drugi strani po enaki —sli poti nazaj k prvemu uuiotJi-Pazi, da pri pohodu ne zaideš k reki, ravno tako pa tudi ne smeš nazaj k izhodišču, preden ne prestopiš drugega mostu. Na križiščih hodi ravno! A.imo čez most . . . Dne 6. t. m. ie g. Ljuba Jovanovič v svojem zagrebškem govoru razpravljal problem Jugoslovenstva. Težaven problem in vreden najboljših. Historija nas uči, kako je z ognjem in mečem, s kulturno in gospodarsko asimilacijo in z državno roko nastajal francoski in angleški nanod na torišču etnično in ras 10 zelo različnih plemen. Še nedavno se je tako rekoč pred našimi očmi razvil in se danes dopolnjuje italijanski narod. Ne da bi hotel to prenesti na današnje razmere, ugotavljam, da nahajamo v tej prezanimivi povesti vse možne metode, samo metode «sporazuma» v nobenem v Fvroni nastalih nacionalizmov ni možno zaslediti. Ako bi se bili tvorci teh narodov držali te metode ali plebiscitov in če bi bili z g. Pašičem rekli: «Ako Hrvati neče ujedinjenia. mi jih pri-siliavati nečemo*. teh narodov ne bi bilo. In vendar je sam fakt, da v srednji in zapadni Evropi mesto kaosa malih narodov najdemo danes dovršeno orga nizacijo štirih velenarodov, za civilizirano človeštvo ner>recenliive važnosti. Sedai je na vrsti Balkan. Radi se branimo. da ni naša krivda, ako razvoj našega naroda zaostaja za gori navedenimi velikimi narodi. Podelieni smo bili med Osmane. Nemce. Italijane. Krivi pa smo in bomo. akv sedaj ne dovršimo procesa, ki je brez naše krivde zastal in ako ga ne završimo. še predno se nam sovražne zunanie sile morejo okre. piti tako, da bi ga ponovno mogle spre-čavati. Analogije so v sociologiji uporabljive, a so opasne. Procesi v nasta:aiočih narodih so tako različni, da je vsak zase unikum. Tako tudi naš jugoslovenski. Akoravno je nacionalna zavest glavna vez naroda, vendarle narodi ne nastajajo niti z glasovanjem niti z drugačnim pojavom kvalifikovane ali druge večine naroda. Običajno potegnejo duševno visoko stoječi poedinci in grupe, kraji ali država mase za seboj in jim užgeio luč narodne zavesti. Teda> se pojavi odpor separatizma in začne lju-ta borba. Sredi take borbe smo danes v Jugoslaviji. Bilo bi morda bolje, da bi se ta boj ne vršil tudi preko političnih strank. Ali čim so se separatizmi organizovali kot stranke in se vsak dan v upravnih odločitvah potrebuje jasnega stališča napram problemu narodnega edinstva, je neizbežno, da je to vprašanje zašlo v tekmo političnih strank. G. Ljuba Jovanovič se je v Zagrebu izjavil za narodni unitarizem. NRS je službeno na tem stališču, ki je v ustavi utrjeno kot osnovna ideia države. On noče biti Velesrb in se tudi imena Ju-gosloven ne boji v toliki meri, kakor drugi, kar mu vsekakor štejemo v dobro. Jaz bi pa ob tej priliki hotel podčrtati, da sta v tej stvari možni samo dve načelni stališči: ali za narodno edinstvo ali proti niemu. Srednja stališča so tu, ne samo tiesimpatična, ona so nemožna po sami naravi stvari. Mogoče so razlike v taktiki nadaljne vzgoje naroda. Razlike v metodah. Ali v glavnem predmetu sta možna samo dva tabora. Gosp. Ljuba Jovanovič in službena NRS sta v taboru narodnega edinstva. Torej zanj in za nas ni več srbskega naroda? O da, še vedno je tu, isti je še in še večji, nego je bil. ali ta narod niso več Srbi sami, temveč so Srbi s Hrvati in Slovenci skupaj. Nič se ni izgubilo, a storjen je ogromen korak naprej. Historična izvajanja gosp. Jovanoviča so bila zanimiva, naenkrat pa je zašel primerno zagrebškemu miljeju pri-livati dobremu vinu vode. Za idejo narodnega edinstva rabi izraz »unitarizem®. kar je pač tautologija, ali on ga rabi iz:grava.ioč ga kot ostro nasprotje napram — »integralnemu jugosloven-stvu». Jovanovičev unitarizem je za narodno edinstvo in ga priznava, a obenem priznava ono. kar je posebno pri Srbih, Hrvatih in Slovencih in se naj ohrani, «ako je dobro». To stališče opra vičuje po njegovem mnenju, da je naši državi ime kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne na Jugoslavija ... Naj mi g. Jovanovič ne zameri. On se očividno trudi najti neko srednjo linijo. a zaman. Njegov unitarizem z rezervo ni srednja, on je samo nejasna linija. Integralno je ono, kar tvori celino, kar za sebe postoji. Ako govorimo o integralnem edinstvu. hočemo reči, da so Jugosloveni celina in ne morda samo vsota treh plemen. Odnos posameznika naprem celini je direkten in ne pre. ko kake skupine. Mislim, da med tem stališčem in unitarizmom stvarno ni razlike. Integralni Jugosloveni ali bolje rečeno jugoslovenski nacionalci ravno tako vidimo in priznavamo, kjer postoie kake razlike, ali samo. ako v isti.ii postoje in niso namišljene. G. Jovanovič pravilno opozarja, da Zagreb ni Požare-vac ali Debar. Ali mogel je dodati, da tudi Beograd ni Skoplje ali Sarajevo. In tudi ne Novi Sad ali Dubrovnik. Kakor tudi Zagreb ni Split, ne Sušak. Liški • eljak Srb ie Hrvatu bližji, nego Šuma-dincu. Med našim Medjimurcem in sosednim Štajercem zaman iščeš razlike, kakršne so med Gorenjcem in Prlekom. Podoba ie. da se v polemiki z nami vedno zameniava izraz edinstvo z enakostjo. Narodno edinstvo najintegra!-nejšega Jugoslovena zahteva krepko edinstveno narodno zavest, a ne predpostavlja in ne zahteva nivelirania. Naš narod more obstojati kot celina, akoravno je od prej vzgojen kot Srb. Hrvat ali Slovenec, akoravno ie eden katolik, drugi pa pravoslaven, in akoravno sta se na področiu istega narodnega jezika razvila poleg neštetih narečij dva popolna književna jezika z mnogimi kulturnimi posledicami našega sožitja z drugimi narodi, kot njihov podanik. In tudi to koncedirajo g. Jo-vanoviču naistrastneiši »integralni«, da kar ie dobrega v enem ali drugem delu naroda, ne bodo nikdar zatirali, četudi dosledno deluieio na pooolnem kulturnem in gospodarskem edinstvu naroda. Mi slovenski »integralci« smatramo, da smo ravno tako dobri Slovenci, kakor dobri Jugosloveni. Unitarni narod g. Jovanoviča je za enkrat anonimen. Inozemstvo pa ga >e že krstilo in živlienje tudi. Kar ie bilo potrebno na Krfu in morda nekie še danes, to se bo kmalu preživelo. Za ime se nič ne boiimo. Kaj ie g. Jovanovič pravzaprav hotel s svoiimi rezervami? Ali ni proti želii in občutku hegemoniie ed;na rešilna formula Jugoslovenstvo? Naša zahteva, da se ves narod, posebno pa mladina, vzgaia v duhu edinstva. ie »nasilie«. kakor ie nasilie. zahtevati od dece. da mora od 6.—14. 1. obvezno v šolo. Država, ki za temelino ide'o svoiega obstanka sama ne skrbi, bo d^žive^ težke posledice ponuščama. Današnia vrhovna prosvetna uprava zastona v direktnem nasnrotiu z ustavo nasnrotno smer. K temu treba samo reči: Ex Te Israel! Ideali z rezervam; niso orivlačni. Ideali. ki nai vzgaiaio mase. moraio biti čistih kontur. G. Jovanovič je v Zagrebu hotel biti drugačen unitarist. nego smo mi, in to — ne morem se obraniti težkega očitka — iz taktičnih razlogov, da pridobi slabiče in polovičarie. A to ie greh. V takih vprašanih bi imela biti li-niia države ter vodilnih strank in mož nedvoumna in nohena stranka nima pravice, a naimanj na izpostavljenem terenu, s ponuščaniem na tem polju iskati trenotnih simoatii. Dr. Gregor Žerjav. SLS proti domačim žagam Nevarnosti dr. Kulovčevega predloga proti izvozni carini na okrogli les. Predlog, ki ga ie stavil poslanec SLS dr. Kulovec v carinski sekciti finančnega odbora, na? se ukinejo Izvozne carine za okrogli les, je za vsakega poznavalca našega lesnega gospodarstva nepoimliiv. Predlog sam dokaznie. da predlagatelji ne poznajo bistva naše tako važne gospodarske panoge in da si niso v svesti. kakšne katastrofalne posledice bi imela odprava te carine ne samo v gospodarskem, ampak tudi v po litičnem oziru. Predlog, ki ie bil tako lahkomišlieno podan finančnemu ministru. nasprotuje tudi vsakemu pametnemu gospodarstvu in bil bi pravi unikum, da država oddaia svoie sirovine v predelovanje v tujino, dasi iih lahko doma predelamo in kot gotov izdelek prodamo nreko meje. Odprava izvozne carine..bi takoj povzročila zastoi naše celotne žagarske obrti in podjetnosti. Preko meje na italijanski strani bi nastali novi obrati in večje usluge ne bi mogli storiti konkurentom v Italiji, kakor izročiti jim naše sirovine v predelavo. Ital;ia.iska industrija vseh panog je v velikem razmahu in brez dvoma bi tudi italijanska lesna industrija v znatni meri napredova'a. če bi razpolagala z našim okroglim lesom. S to odredbo, kakor je bila predlagana. bi bila v Italiji tako rekoč ustvarjena nova industrija, ki bi pomagala v veliki meri lajšati italijanske sociiaine neprilike. pri nas pa bi se prej ali slej ustavili obrati, investirani kapital bi bi! izgublien. desettisoč; žagarskih delavcev na cesti in slovensko lesno gospodarstvo potisnjeno približno na tisto primitivno stopnjo, na kateri je bilo okrog leta 1870.. ko so naši prvi lesni pijonirji začeli polagati temelje poznejši osamosvojitvi, ki je b;la izvršena pravzaprav po prevratu leta 1918. Kdor pozna razmere in zgodovino tega razvoia. ki se je baš zavolio žila-vosti naših liudi vrši! sistematično in dosledno, ne more razumeti da baš tisti faktorji. ki nai bi skrbeli za blagostanje Slovenije, snravlja.io v nevarnost to skoro SOIetno delo. ki je v toliki meri soodločevalo pri gosnodarskem razvoju naše ožie domovine. Dr. Kulovčev predlog se brani na videz s tem, da se tako hoče omogočiti gozdnemu posestniku boljša prodaja z izključitvijo domače podietnosti in trgovine in da s tem dosežeio boljše cene. Dr. Kulovec pa ni upošteval pri tem. da gozdni posestnik s tem še ne pride v direktni stik s konzumentom, ampak še vedno le s podjetniki in trgovci, ki pa so po svojem kapitalu in organizaciji čisto drugače disciplinirani kakor naši domači trgovci in podjetniki, in prav zaradi tegn zmožni, če se jim pokloni tak nepričakovan dar. regulirati cene po svoji volji. Naš gozdni posestnik, mali ali veliki, komercijalno nima in ne more imeti nikake skušnje, zato je prava sreča. da ima domačo trgovino, ki je močan regulator in ki skuša z vedno bolj sistematičnim delom doseči kar najbolj visoke cene. in to tudi v prid gozdnemu posestniku. Ce se ukine izvozna carina na okrogli les. ie gotovo, da se ga bodo Italijani z veseljem polastili. Pomisliti pa je treba pri tem. da predstavlja okrogli les le en predmet medtem ko je gotovih izdelkov iz te enotne sirovine na ducate. Trgovinska praksa kaže. da .ie kaj lahko regulirati ceno za en sam enotni predmet. da Da je vse kaj drugega regulirati ali potom dogovora fiksirati enotne cene za par ducatov izdelkov, ki so po raznih kvalitetah in tehnični uporabljivosti ter konjunkturnih prilikah razcepljeni na nešteto vari.iait z raznimi prodajnimi možnostmi. Ali ni bolje, da podajamo našim inozemskim odjemalcem gotov produkt v isti kvaliteti ter formi, ki jo naiboli rabi? Ali naj mu damo v roke takorekoč suknio in škarje, da si po svoje prikroji potrebo, tako da ni nik dar v zadregi? S prodajo okroglega lesa nam ie iztrgana iz rok vsa iiicijativa in vsak naš vpliv na sodoločevanie cen. ki ie povsem prepuščena tujemu kupcu. Naši gozdni posestniki naj si ne delajo nikakšnih iluzij, kakor hitro bo izvoz okroglega lesa brez carine dovolien, ie tudi onstran meje ustvarjen kartel za nakup tega lesa in Italijani bi bili kaj slabi trgovci — in to niso — če bi tega ne napravili. Stališče našega gozdnega posestnika napram naimanišemu sporazumnemu dogovoru od strani tujih kupcev bi bilo naravnost mizerno. Če bi se bili predlagatelji prostega izvoza bolie informirali o stvari bi bili prišli do spoznanja, da gozdni posestnik še nikoli ni imel sorazmerno tako ugodnega stališča pri prodaji okroglega lesa. kakor ga ima sedaj napram domačemu podjetniku. V Sloveniji je zraslo po vojni nebroj novih žag. tako da jim ne zadostujejo razpoložljive množine okroglega lesa. Zavoljo tega ie ravno v Sloveniji naibol<ša stalna koniunktura za okrogli les in mislimo. da ni nikjer take razlike med po-praševanjem in oonudbo kakor v Sloveniji. ker se nikier ni gradilo po voini toliko nepotrebnih žag. Žagarska podjetja samo v svrho vzdrževanja obrata plačuiejo pri stalni ostri konkurenci nai višie cene. ki so glede na mednarodni tržni položaj sploh še mogoče, in nai-boliši dokaz, kako dobro pindaiaio gozd ni posestniki svoj okrogli les. je. da nebroj žagarskih obratov, ki so sicer ra-ciionelno vodena, dela pasivno. Ce kljub tem cenam gozdni posestniki slabo izhaiaio, je treba vzrokov iskati drugie. ne pa v cenah okroglega lesa. in najmanj bi iim pomagal carine prost izvoz okroglega lesa. ker bi se vsem drugim neprilikam pridružila še enotna fronta in s tem diktat tuiega kupca. Z ukinjeniem izvozne carine na okrog li les bi nastalo takšno pomanikanie sirovim da bi se ustavil dober del naših žagarskih obratov. Naša ekšportna trgovina bi bila brez pomena in v trenotku. ko bi finančni minister ukinil to carino. za vedno uničena. S tem da se dovoli prost izvoz okroglega lesa. se izroči eksport faktično tuji trgovini. Ne samo. da odpade narodnemu gospodarstvu ves trgovinski dobiček, izviraioč iz direktnega eksporta finalnih produktov. amnak podrl bi se tisti obrambni zid. ki danes ščiti našega gozdnega posestnika. Tedai bi prišli šele gozdni posestniki do pravega spoznanja. Ali predlagatelji ukinjenia niso račv-nali z nedvomnim dejstvom, da v primeru propada naše lesne trgovine in industrije stopi na nieno mesto italiian-ska? Proces bi bil enostaven. Gozdni Dosestnik, zapelian spočetka z namenoma višie nastavljenimi cenami, bi bil v kratkem času povsem odvisen od tuiega podjetnika. Kakor hitro to napravi spreten in ne baš tankovesten tujec, ni treba praviti! Da si olajša delo in ne prevaža okroglega lesa. ampak istega, kakor ie nairacijonelnejše. kolikor mogoče na licu mesta predela, bi za mal denar pokupil med tem propadla žagarska podiefa in se tam za dolgo dobo in orav mehko vsedel tuiec. kier ie pred časom domači podietnik drago plačeval gozdnemu posestniku sirovino. Ta bi spoznal tisti bič. ki ga zna solesti le dobro organiziran in dobro fundiran tujerodni podjetnik. Cene bi diktiral potem kupec in ne. kakor danes, prodaialec; s tem naj bo ovržen tudi argument, ki ga navaia dr. Kulovec. Tujec bi prevažal do naših železnicah lepo izdelan, ne pa okrogel les. ker ie. kakor znano, italijanski trgovec prepameten in mu tega tudi nihče braniti ne bi mogel. Ravno tako ga ne bi mogel nihče odstraniti, čc svojo firmo protokolira po vseh predpisih v Sloveniji, ker ga ščitijo prej ali slej zanj nad vse ugodne trgovinske pogodbe. Ta proces smo doživljali v zadniem desetletju pred svetovno vojno in že danes se zopet čuti močan pritisk v tem smislu od strani italijanske lesne trgovine. Z odpravo izvozne carine na okrogel les pa bi se po popolnem uničenju domače trgovine stvar v mnogo bolj nevarni formi ponovila. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo v političnem oziru. ni treba omenjati. Prvo etapo za italijansko ekspanzijo proti vzhodu bi osvojila italijanska lesna industrija. Glede predloga poslanca Pušeniaka, naj se dovoli izvoz okroglega lesa obmejnim krajem, kjer obdelovanje ni mogoče. bodi omenjeno, da za obdelovanje lesa ni potrebna v vsakem primeru žaga. ampak se dado vse dimenzije lesa obdelati s sekiro v izdelke stalne trgovinske vrednosti in baš naši obmejni kraji daieio največji kontingent speci-jalnih delavcev, ki uživajo najboljši sloves. ne samo doma. ampak tudi v Ru-muniji. Poljski in Rusiji. Če se dovoli izvoz okroglega lesa, bodo ravno oni zopet prisiljeni iti s trebuhom za kruhom. Zato je treba tudi eventualne izjeme, ki bi se hotele doseči za kak obmejni kraj. motriti jako kritično in dobro premisliti. preden se odpre kakšen ventil morda na napačnem kraju. Petek in soboto »smo smeh, pikantnosti in veselje v filmu Drzni Morin" Kino Ideal » Marija Corda, Mihael Varkonyi Jn Ruggiero Ruggeri so glavni igralci filma IjSI 102 r„w Kino Ideal Neprekosljivl Hikola Rimski v največji parttki komediji .Drzni Morin" Kino Ideal Kdo je .Hajueselejši ml Dunaja'7 Razrešite to uganko v nedeljo v Kino Ideal Neprenehoma skozi en mesec predvajal se j« film „Drzz&i Morin11 v enem največjih pariških kino in dosege rekord. Kino Ideal Materijalizem in naša politika O. Stjepan Radii poseča naše kraje in se pripravlja na volitve. Njegovo sredstvo je udarjanje na materialistične strune z demagogijo in očitno neresnico. V Mariboru se je minister pre r ete na kratko odrezal, da daje država Sloveniji za univerze 99 milijonov, za osnovne šole pa le 3 milijone. Resnico je za 100% na glavo postavil. V vseh govorih se vidi smer hujskanja zoper inteligenco in izdatke za plače uradništva. G. Radič ni s to taktiko uvede! nič novega. To so pred njim že delal; klerikalci, ki so od nekdaj zlasti učiteljem šteli grižljaje in jim priporočali, nai si numerirajo kosti. Reči se pa mora, da se demagoškš materijalizem kot sovražnik vsega idealnega poleta pojavlja tudi na raznih Krajih, kjer ga ne bi pričakovali. V tem pogledu so zanimive razredne in stanovske organizacije sploh. Izhajajo iz industrijskega delavstva in njegovega razrednega boja. Zlasti v Nemčiji ie bilo razmerje rned njihovim političnim in gospodarskim udejstvovanjem deli-katno. Socijalna demokracija se je razrednega dela polastila kot stranka. Stvar je imela dobre, pa tudi slabe strani. Primer je zbudil žeijo po konkurenci v drugih strankah, in to tekmovanje je bilo piodonosno. V obče se mora reči, da organizacije, ki jih druži samo materijalizem, ne morejo trajno obstojati. Padejo na nivo nekakih zavarovalnih avtomatov, izgube ugled in s svojim tajniškim materi-jalom in okrožnicami, nališpanim «ogor-čenjem», papirnimi protesti, anketami in kongresi vrše vsega spoštovanja vredno delo. ki pa mu manjka vsak čar in toplina, ki daje toliko privlačnosti akcijam idejne borbenosti. Vidimo, da so celo akcije družabne ali n. pr. telovadne smeri obsojene, da se suše in odmirajo. če v njih ni idejnega poleta in če se ne krešejo v borbi načeL Stanovske organizacije so potrebne, o tem r.i dvoma. So trenoiki ali tudi meseci, ko mora njihova združena moč dobro zaščitni člane, ki so v skrbeh za gmotni obstoj, Ali trajno se nihče ne more baviti ne s tabelami plač, ne s kategorijami, ne s sodbami državnega sveta. Nastopi val -potrebnega zanimanja, nato pa se zopet poleže mir pripravljenosti za bodočo brtko. A to ne more izpolniti človeka. Mi se moramo bavitj z javnimi vprašanji sploh, in tu so nam potrebna načela in politične stranke. Največja napaka je. ako kdo hoče gledati politične dogodke samo skozi prizmo razrednih ali stanovskih stališč. Zaljubljen v svoje številke in skrbi gleda skozi barvana očala svoje enostra-nosti in apodiktično zahteva, naj vsi mislijo kakor on. ki ne čuti, kako majhen je na svojem stoličku. Treba bo stopati po starem a zlatem nauku: vsakemu svoje, vsakdo naj se drži svojih meja. Z dežele nam prihajajo vesti, da nekateri odvračajo učite'jsrvo od javnega, zlasti od političnega dela. češ kaj se boste izpostavljali, kje pa je plačilo za to? Če se spuščaš v politiko, se poda-iaš v nevarnost. Ti glasovi so taki, kot da je milost državi, stranki ali ne vemo komu, če učitelj javno dela. Res ie. prosvetno deio zahtevamo od učitelja tudi zunaj šole. On ni zidar, ki točno opoldne zapušča delo. pa zanj ves svet .ie obstoji, dokler ga zopet zvonec ne pokliče. Jasno pravimo: Kadar in kolikor bodo imeli vpliva v prosvetni upravi učitelji, ki so javni delavci, na narodno prosveto tudi zunai Stole, bodo v naših cčeb več vredni kot drugi. To stališče tli po volji dvema činiteliema-Dred vsem spoštovani SLS. ki misli, da ima njen eksponent za vse to mtonopol-sko pravico, in pa demagogom, ki jim delo inteligence sploh smrdi. Drugi ne- zadovoljnež pa je materijalizem. kl pri vsaki stvari vpraša: kai pa dobim za to? Kar se tiče političnega dela. je to stvar vesti in zmožnosti. Kdor se ga ne loti iz prepričanja, ampak v nadi na službo in premeščenje, pri tem itak ne bo sadu. Politično se ne dela radi sebe ali radi dobičkov in plačila, ampak iz notranje potrebe. Politično delo je sinteza vsega socijalnega dela. Politično delo v demokraciji ie težko. Delo učitelja, ki se bavi s politiko, zahteva poseben takt in požrtvovalnost. Danes stopa v našo politiko kmet, obrnik, delavec. In v tem hipu naj jo učitelj zapušča. in to očividno iz razlogov, ki ne prenesejo iskrene kritike? Starejša učiteljska generacija, ki se ie g ob skorjici kruha in \iodi borila golih rok s klerikalno hidro. je učitelistvu v Sloveniji zagotovila ugled in stališče v narodu. Junaški tej dobi ustvarjanja naj sledi doba materbalizma z neizbežno posledico, da ta ugled pade? Hipertrofija stanovstva nad idejno stvarjo je bolezen. ki se skrbno izogiblje klerikalca, rada pa razsaja v naprednih vrstah, posebno kadar od zgoraj zapihlja nemila sapica. Slične krize so preživljali ln preživljajo i drugi stanovi, a zdravo razumevanje je nazadnie povsod dovedlo do tega. da so mirni in osebno neintere-sirani stopili na višine naših gora in z njih premotrili, da ni samo en hrib in ena dolinica, ki je važna, ampak da mora na stotine potokov in rek sodelovati vsak v svojem delokrogu, da zbe-ro potrebno moč za veliki uspeh ideje. [ ki potem prinese tudi zadovoljitev drugih želja. Iz tuje politike Kosta Todorov o notranjepolitični situaciji v Bolgariji Henry Barbusse ie zadnjič pred vsem evropskim kulturnim svetom ožigosa! krvavi režim v Bolgariji in dasi je doživel izredne neprijetnosti le na Rumun-skem, vendar se njegove obtožbe ne obračajo z nič manjšo vehemenco nroti reakciji v Bolgariji kot proti nasiljem sedaniega režima v Rnmuniji. V beograjski «Po!itiki» je dne 22. decembra t. 1. priobčil znani voditeli bolgarske zemljoradniške emigracije Kosta Todorov članek pod naslovom: Kriza v Bolgariji. Tu pripoveduje Todorov. kako razpadajo vrste onih politikov, ki so pomaeaii izvršiti odločilni prevrat proti Stambolijskemu v juniju 1923. leta. 7e Štiri mesece po tem prevratu so izstopili iz demokratičeskega zgovora mnogoštevilni politiki, — Todorov trdi c'a tričetrtine onih skupin, ki so organizirale imenovano vladno koalicijo. Ble so to: socijalnodemokratska stranka, velika večina demokratov z Malino-vom, radikali s Kosturkovom in posamezni narodnjaki kakor Ganev in Mu-tafov; te skupine so organizirale tako-imenovano legalno opozicijo. Nacijonal-no-liberalna stranka, ki je bila iz vlade izstopila že koj prve tedne, hodi ves čas svoia pota. to je namreč bivša Ra-doslavova stranka, izrazito germano-filska. ki je vodila Bolgarijo v svetovno vojno. Da se je domala v vseh bolgarskih meščanskih strankah pojavila secesiia onih poštenih elementov, ki niso marali nositi odgovornosti za krvave metode Cankova in njegovih poma^ačev, je znano deistvo. Toda vprašanje ostane, koliki de! občinstva gre za vlado in koliki za nienimi nasprotniki, tako imenovano legalno opozici'o- Zadnie vo^tve v narlament so se vršile v novembru 1923. leta, odflei so bile samo občinske in okrožne volitve, po katerih se ne more sklepati na sp'ošnost. Kosta Todorov trdi v navedenem članku, d^ je vlada sicer obdržala večino v sobranju, toda to le zato, ker so poslanci, izvolieni s pomočjo ubojev, nasilij in falsifikacii mora'i ostati zvesti oni realni sili. Voini ligi. ki iim je nnk'oniia poslaniške mandate, faktično pa nimajo za seboj nikogar v narodu. Dalje so se pokazala nasprotja med vladnimi krogi samimi, in sicer odkar vlada misli, da ie s svojimi sistematičnimi poboji uničila one nasprotnike, ki so se ji zdeli še opasni. Borba v vladi se vodi osobito med Vlkovom in Kalfo-vom, ki že več mesecev ne govorita, dalie pa med starejšimi politiki kakor so Danev, Burov, Madžarov, Ljapčev in onimi, ki so šele v zadnji dobi prišli v parlament, s pomočjo krogelj in ba- Za novoletno številko JUTRA" ki ie znana kot najuspešnejša propagandna In reprezentančna številka v celem letu, se ie priglasilo ogromno število podjetij, trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in hotelirjev, da priobčijo v njej svoje naslove. Kljub temu, da se novoletno „3utro" razpošlje vsem trgovskim uradom, podjetjem in zavodom, se vedno še naknadno oglasi cela vrsta raznih refiektantov za to številko, iz katere si poiščejo na enostaven način dobavnih virov, izpopolnjujejo evidence naslovov itd. Zato je v interesu vsakega pri-dobitnika, da naroči uvrstitev svojega naslova v novoletno »Jutro". Radi prezaposlenost? v tiskarni prosimo vse one, ki nameravajo naročiti priobčitev naslova svoiega obrata, da to čimprej store, da nam bo mogoče njih naročitev še izvršiti. Priobčitev naslovov je naročiti v Oglasnem oddelku uprav-nlštva .Jutra" LJubljana. Prešernova ulica štev. 4. jonetov, pravi Todorov, a hočejo že postati ministri. Iz Bolgarije so pTihaiala vse zadnje leto poročila o vladni krizi, o predsto- ' ječi rekonstrukciji vlade itd. Mi smo bili napram tem in sličnim vestem vedno skeptični, dobro se zavedajoč, da je danes še vedno mogoča v Sofiji samo taka vlada, ki se more opirati na Vojno, to je oficirsko ligo in na organizacijo makedonstvujuščih. In Kosta Todorov "si prav tako ničesar ne obeta od kakih rekonstrukcij, češ, da bi nove osebnosti, ki bi eventualno stopile na mesto starih, predstavljale isto moralno avtoriteto kot sedanje. Todorov trdi, da se kljub vsemu vrste poštene opozicije jačijo, da Demo-kratičeski zgovor razpada in propada in da vendarle ni več daleč čas, ko zmagajo zopet oni. ki vidijo, da je edini pravi pot za Bolgarijo: pot svobode na znotraj, a pot bratstva z Jugoslavijo na zunaj. Kakor Todorov so se namreč tudi drugi vodje zemljoradnikov izrekli za čim tesnejšo zvezo Bolgarije z Jueo-slavijo, nekateri celo za popolno združenje. Ali pristaviti moramo, aa ne moramo pritrditi optimističnim naziranjem To- i dorova giede bodočnosti notranjega političnega razvoja v Bolgariij. Zdi se, da epoha nasilnih metod ne bo minila še tako kmalu- Spor za Tacno in Arico Vojna napetost med Perujem. Zedinje-niini državami in Čilijem. — Nevarnost konflikta Zveze narodov z \Vashing-tonom. Spor med čiiensko in peruvansko republiko za obmejno pokrajino Tacno in Arico postaja vedno nevarnejši, tako, da preti izzvati ne-le konflikt med Či-Iijem na eni, Perujem in Zedinjenimi državami na drugi strani, temveč tudi povečati napetost med Washingtonom in Društvom narodov. Sporno ozemlje je prvotno pripadalo Peruju. I. 1880. pa ga je zasedla Čilen-ska vojska in se ni hotela več umakniti. Od tega časa vlada med obema južnoameriškima republikama spor za ta teritorij, ki je sicer neprijaznega podnebja, čigar rudarstvo pa je pomembno, saj se tu pridobiva srebro, baker in celo zlato. Da se ne bi Evropa in Zveza narodov vtikala v to zadevo, s čimer bi se kršila Monroeva doktrina, je prevzel predsednik Zedi-njenih držav Coolidge vlogo razsodnika. Po njegovi odločitvi se ima na spornem ozemlju izvesti ljudsko glasovanje, ki naj končno prisodi deželo Ci-Iiju, odnosno Peruju. Tozadevne predpriprave vodi posebna plebiscitna komisija. kateri načeluie severno-ame-riški general Pershing. Pershing se trudi na vso moč, da bi se izvedlo glasovanje popolnoma svobodno in brez pritiska. V to svrho je seveda potrebno, da se suspendira či-lenska suverenost nad spornim ozemljem. Toda Cile se na vse kriplje brani umakniti svoje čete. Pripravljen je celo s silo braniti posest Tacna in Arice. Njegovi delegati so s protestom zapustili plebiscitno komisijo. Kot razlog za ta svoj korak navajajo, da nima general Pershing nobene pravice suspendirati čilenske suverenosti. V Washing_ tonu pa tolmačijo stvar tako, da se Cilenci le boje gotovega poraza, če pride do glasovanja. V Cileju je javno mnenje skrajno razburjeno, tako, da se noben politik ne upa svetovati k zmernosti. Peruvanci pa so zopet tako trdno uverjeni. da bi mogla le nezakonita sredstva preprečiti njihovo zmago pri plebiscitu, da bi razočaranje neizbežno privedlo do mrzličnega oboroževanja in k pripravi vojne proti čiliju. Zedinjene države so v zelo sitnem položaju. Če opuste posredovanje, bo njihov prestiž med latinskimi republikami silno trpel. Če pa vztrajajo pri Izvrševanju razsodniške vloge, morajo prevzeti ne-le moralično, temveč tudi policiisko iamstvo za pravilno izvedbo plebiscita. To pa bf zahtevalo latent-no mržnjo Južne Amerike napram Ze-dinjenim državam. Zaenkrat se wa-shingtonska vlada na vso moč trudi, da se izogne prelomu ter omogoči ljudsko glasovanje. V svrho varnosti plebiscitne komisije je odplula ameriška križarka iz Panama pred Arico. kjer ima komisija svoj sedež . . . Največjo nervoznost pa je izzvale T Washingtonu dejstvo, da ja izročil či* ienski poslanik v Švici posebno spomenico o sporu glavnemu tajniku Zveze narodov. Čiie sicer ni zaprosi! Zveze za posredovanje, vendar so v NVashing-tonu razburjeni ob sami misli na tako možnost. Zedinjene države si prejkoslei prepovedujejo vtikanje Evrope v amer riške zadeve, držeč se krčevito Motv roeve doktrine. Da ne poslabša svojega že itak slabega razmerja z \Vashing-tonom. bi Zveza narodov zaenkrat gotovo odklonila vlogo posredovalca. Ravno tako nevaren bi bil poskus spraviti spor pred stalni mednarodni sodni dvor v Haagu. Ameriški senat bi v tem slučaju enkrat za vselej odklonil predlog predsednika Coolidgea za pristop k haaškemu sodnemu dvoru, kl pride v kratkem v pretres pred washinetonsk;m senatom P- p- pokorno javljam . Imenitna scena iz velefilma "Ljubimkanje v garniziji« ki ga za božične praznike predvaja Elitni Kino Matica. Abdikacija kralja Alija v Hedžasu Iz Arabije prihaja poročilo, da se ie odpovedal prestolu kralj Ali. sin in naslednik kralja Huseina. Vest ni prišla nepričakovano. Kralj Ali se je moral ves čas, odkar je tako nenadoma zasedel prestol v Hedžasu. boriti s silnimi težkočaini, katerim ni mogel hiti kos. Sedaj se je umaknil istemu nasprotniku, ki je zrušil tudi njegovega nič boli srečnega očeta, divje junaškim Vahabitom. Ko so pred dobrim letom Vahabiti zavzeli Meko in pričeli siliti proti Dži-du. glavnemu pristanišču, osobito za potnike, namenjene od afriške strani v muslimanom svete kraje, je bil to odločilen udarec ugledu kralia Huseina. Tn Husein se je odpovedal prestolu v korist svojemu najmlajšemu sinu Aliiu, potem ko je brezuspešno prosil voiaške pomoči pri svojih mogočnih zaščitnikih Angležih. Britanska vlada, katerim je Husein med svetovno' vojno še kot arabski šejk in vodja protiturškega upora mnogo koristil, se je postavila na stališče, da mora Husein držati /. lastnimi silami in ga. ker tega ni znal. prepustila usodi. Novi kralj Ali. kl je prevzel declšči-no po očetu v ne baš ugodnih okolno-stih. n; užival s strani Anglije nikake večie milosti. Njegovi sovražniki so ostali prejkoslei Vahabiti, katerih junaški vladar in poglavar Abdul Asis ibn Sami, je neprestano razširjal svojo oblast iz notranje Arabije proti periferiji, napadajoč v prvi vrsti Huseinovo dinastijo; — starejša Huseinova sinova, tedaj brata Alijeva. sta kralj Feisal v Iraku in emir Abdulah v Transiordaniji. Angleška politika pa gre za tem, da si ne nakoplje brez potrebe novih nasprotnikov, ki bi ji mogli povzročiti novih stroškov in neprilik: zato so stonili angleški funkciionarji v stike z Vahabiti in dosegli, da ie Abdul Azis ibn Sand pustil v miru Irak, ki ga ie bil pred letom tudi pričel napadati. Vahabiti si hočejo osvojiti ves Hed-žas. Pred nekai dnevi je prišlo poročilo, da so zavzeli Medino, poleg rieke najimenitnejše mesto cele Arabije. To je zadalo smrtni udarec moči in ugledu Alijevemu; njegova abdikacija, ki jo iavl.ia zadnja vest, je očividno posledica tega poraza- Na koga preide prestol v Hedžasu sedaj, se še ne poroča. Ako sledi katerikoli član rodbine Hnseinove. pomeni to nadaljevanje vahabitskih napadov, ker so Vahabiti prisegli smrtno maščevanje temu rodu. Nesrečna usoda Huseina, ki ie žc stremel tako visoko, posta! kralj in kalif. a ni mogel naposled zapustiti s'-:u drugega kot nepremostljivo sovraštvo Vahabitov. vzbuja danes samo še za -manje. komai pomilovanje. ■ linam* KivH«!**!'*« Ji'.'««** -vi' "•■*> Le za odrasle so izšle -. slov. prevodu svetovno znane noveie DEKAMERON, ki jih je spisal ital. pisatelj Boccaccio. Dekameron ie knjiua ljubezni, knii^a žgoče satire na nemoralno življenje duhovništva in menišlva, knjiga smešnih a čudovitih doživljajev iz meščanskih in plcm ških krogov v XIV. stoletju, Dekameron je okrašen z 33 ilustracijami. Za mladino ;e knjiga neprimerna. Broširan velja Din 56"— v celo platno vezan Din 72 — Luksuzna izdaa Din 100'— Izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Gliša Koritnik: Božič O Božič, preteklosti naše glasnik, ki romaš po svetu okrog — in v koči se vsaki za hip pomudiš, povej nam, kako je drugod? Doživel si mnogo, davnine pomnik, saj ves po starinah dišiš, pod polhovko sivo poveznil si že nešteto dobrot in nezgod. Ne stiskaj se v kožuh, potegni ga s pleč tn vlvček iz irhastih hlač, če mraz ti je v roke, prisedi za peč, privošči si krač in pogač. Povej nam, kako so živeli nekoč pradedje slovenske krvi, kako praznovali so badnjak to noč, ki sveto jo zovemo mi. Privabi nam družbo kolednikov v vas, da srce se naše odpre, da čujemo pesem, pomladi odmev, ki žal samo enkrat cvete... Ti. stari bedaček, veš mnogo preveč — zakaj si namuznil se zdaj —- zakaj nam odkrito vsega ne poveš, kako so živeli tedaj? Poznamo te: bil si v teh časih pagan, s sirovo še kožo odet, a danes se hliniš kot pristen kristjan, ko nosiš ljubezen med svet... Če k bratom odhajaš, ki onkraj meji robujejo tujim močem, izroči jim v pisani torbi srca. kar morajo skriti očem ... Izdan in prevaran bi izginil naš rod, da ni se ga spomnil Gospod, iz spon sta ga smrti izbavila spet rešnika Ciril in Metod. V palač, in koči prižgi njun spomin, mladosti slovenske glasnik, in bolj od očeta častil te bo sin: pagan si bil, zdaj boš svetnik. Slavko Gruro: Sveta noč Snežinke, snežinke, v težkih štrenah sipljejo k tlom. Veselo je pri meni v sobi. V peči prijazno prasketa ogenj, čez mizo prazničen prt in — da. pravo božično drevesce stoji na mizi. Postavila mi ga je gospodinja tako v malo kratkočasje. In potem ta stvarica. ta poštni zavitek tn pred menoj — hej. zakaj ne bi bilo veselo pri meni? Res da sem mogoče nekoliko sam, ali tega sem vajen, že dlje časa živim tako. Sicer pa čujem vedno mnoge glasove, jasen krik otroka čujem. Ioout vrat. hiteče korake po koridorju. Zelo tenkoslušen sem in živim s temi glasovi, kakor bi vsi veljali meni. Ljubkujem jih in ogovarjam. Nekateri so tudi. ki sem ž niimi v sovraštvu. Ta zavoj! Ves ličen leži pred menoj in pravi: Tu sem. Nisem ga pričakoval, Bog mi je priča, da ga nisem Čakal, vendar nravi: Tu sem. Dobrika se mi. na vsak način se mi hoče prikupiti. Zelo odvažnega se dela. JpnV » Srimšek: Greh 3. Kaj dobim jaz. gospod korpo:ai?( »Kakršne sreče boš. stariha.' »O. sreče pa take! Sem bil in bom, dokler ne pride vrag po svoje. Kar poglejte me in doveli vam bo!« »Zraven pa še: loterija. Al; ne? Ali si katerikrat stavil v loterijo. Marjan?* »Seveda sem. In terno sem zadel vselej. Namreč na številke, ki so jih imeli drugi.« •Pa kaj bi potreboval, Marjan?« Kompare Marja.i, pisarniški ordonanc, se je željno zagledal v volneno srajco, spodnje hlače rn nogavice, ležeče pred njim na mizi, se počehljal za ušesom in pomenljivo namežiknil. »Nekaj podobnega bi za mene reveža ne bilo napačno.« je pokazal in zaljubljeno pobožal kose perila. -Čisto na koncu sem s temi stvarmi. Nekaj se je raztrgalo, nekaj so mi pokradli, predzadnji par pa sem moral sežgati. Za pranie in čiščenje ni bilo več. Potika-nje po šotorih, prenočevanje po jazbinah. z gnilo slamo nastlanih. — Kot kebri so se zaredile. in tako mi milega «dravia. tudi dosti manjše niso bile.1 »IJši?« »Čemu bi izpraševali? Sreče nebeške. da so bili cekini!« »Gotovo izvležeš to-Ie knačico za skrivnostnega. Ker se ne zmenim zanj, odvrže čez čas to svojo imenitnost in — da, usmiijenja prosi. Čisto enostavno usmiljenja prosi. Kakor zvezane, izmučene roke leži tu pred menoj,, kakor — Ali to so že zopet take moje fantazije. Nit govora ni vreden ta zavoj. Sploh ga rie maram in ga bom vrgel proč. O. nisem tako zapuščen, ne. ne. Tudi jaz imam ljudi, ki se me spomnijo, znance imam in prijatelje, tudi kako dekle me mogoče i rabi Kako zelo drobno, pla-vo dekle mogoče. 0! Zadnje čase sem sicer rajši bolj sam. Ne da bi bil užaljen ali mogoče naveličan življenja. ?oda ioose. se da misliti tako in — končno tudi nisem več tako mlad. Ne ljubim več hrupne družbe, bolj sam zase s°m rad. Če m; je do1gčas. včasih tudi kaj pišem; sicer ni vredno, da omeniam, ali svoje veselje imam pač s tem. Kake priproste. neznatne besede rad pišem, kar tako sam zase. Kar kaj tihega sam zase. Ne vem zakaj mislim, da se mora zgo. diti danes kaj nenavadnega. Čemu bi moral ravno na sveti večer kai pričakovati? Ali vsi ljudje se vedejo tako. kakor da ima kaj priti. Gospodinja me je odpravila s hlastajočo naglico in odšla k sinu. In otrok, ki je preje krlknil, ie imel vse polno dušečega pričakovanja v glasu. £j, dobri otrok! Skoro otožen sem, če se zmJslim nanj Zahoče se mi, da bi storil komu kaj dobrega. Nič posebnega, kako malo neznatno kretnjo da bi napravil, kakemu otroku recimo obrisal lice. ga stisnil k sebi. Dvignem se, k oknu stopim. Snežinke gledam, ulico. Malo. orav malo ljudi ie še na cesti, le tu in tam vznikne ob kandelabro senca, se turne v temo. Vse hit nekam, vse nekam v čudeno skrivnost. V nasprotnih hišah svetlo blestijo okna. Ravno sem za neko šipo razločil obrise postav, ko ie roka spustila zaveso. Pravzaprav sem nekoliko sam. neko-Iil<-n «-?rri sem. rečem. Zavitek mi pade zopet v oči. Haha! Veselilo bi me. če bi videla, kako ga bom zalučil proč. Haha! Ne morem si kaj. da ga zonet vzamem v roke. Stotič že čitam te črke. Trpke črka so. To se pravi sedaj ne več. ali nekoč bi mi bilo zelo hudo. če bi jih videl. O da. nekoč! Iz Danske je pošiljka. Aalborg čitam. Daleč je prišla k meni. Poslala jo je č;<;to gotova oseba in prav meni. Mislila me je tista oseba, mogoče se je več dni bavila z menoj. Izbirala je, kaj mi naj pošlje. Premišljala je, kaj imam rad. moje besede si je pustila zveneti. Ne, ne, nisem tako sam, gotovim osebam pomenim nekaj. Žalujejo celo mogoče za menoj, zelo mogoče da žalujejo. AH jaz se ne menim za to, miru hočem. Ali razumeš, miru! Vrgel sem zavoj na pisalnik in ga : o-kri s knjigami. Kaj torej? Naj stopim na ulico Odprem vrata. Spomnim se svojeira starega prijatelja na desni in potrkam. Nikogar ii doma. pust Hi so ga morali samega. Poberem izpod praga ključ in zob" in tubo kalodonta. ker je tako.« »Aha, ker imam dlesni prazne kot žaba. — Čuden ie ta svet!« je vzdh.nil, napravil voze! na zavojčku, ki mu je bil v rokah, in ga nevoljno sunil v kot na kup drugih. ;. Nekoliki« v zadregi sva. ven-da' sva hvaležna drug drugemu, da se imava. Tako, tako. No da. Tople pečnice gladiva, prilagava ogmu. Zahvaljuje se mi za denar Kupila je na stojnici neko malenkost in poslala materi. Da človek tako rad stori kaj dobrega na ta dan, kar nekako otročji postane človek. Če hočem morebiti v postelj? Ne. ne, meniva se rajši. Ali če hoče, naj me malo boža. Ne s prsti, tako, tako, z dlanjo. Ne zna. Meniva, meniva se rajši. Ali je že mogoče kedai duhala tube-roze? Ne poznate teh rož? No, podobne so recimo lilijam ali--Zelo hladni cveti so, čisto beli. Kakor iz voska so videti. Kako vam pade io v glavo? No. kar tako--Neka dama je namreč rekla nekoč, da ne zdrži ponoči v sobi. če so v nji tuberoze. Tja! Različni ljudje so pač, različni ljudie-- Hm. — Ali se radi pustite božati? Oh ne. Kar tako se mi je zahotelo. kar tako--Ne. ne. Ali poznal sem na primer neko ženo. ki je bila vsa neumna na mrzle prste. Venomer bi poljubljala hladne nrste. Sicer pa imam tukaj nek zavoj, kaj pravite k temu? Iz Danske je. Posla'a mi ga je neka oseba. Kaj pa je notri? Ne vem. Najmanjše slutnje nimam. dar mu vzroje muhe v glavi. Tako na slamico mi pije kri kapljico za kapljico kot pijavka. In sedaj začenjaš še ti! Dobro!« Kompare Marjan je razžaljen osta-vil delo in se lotil štedilnika. Jeznoribo je rehal in drezal z ogrebačo po žerjavici in razmeščal polena, potem si je iz lonca na'il v skodelo črne bloidre, poiskal rod posteljni vzglavjem steklenico z rumom in brizgni! dolg curek v kavo. rPa ne zameri, kompas! .Nič zlega nisem mislil." sem ga tolažil. »In pridi! Pohiteii morava, ako h^čeva biti do večerje gotova. Čas beži.« Cela branjarija nairaznovrstnejših predmetov je še ležala razmetana po mizi in čakala prklnih rok. Božična darila so bila to. ki sem jih zjutraj prejel na provijanturi z ukazom, da jih po pravici in poštenju brez prepira in zamere razdelim med naših stodvain-dvajset mož. Lepa stvar ;n še lepša zapoved! Samo pameti poln korec in to zanoved tudi spodobne izvršiti! Poskušal sem na vse načine, kako bi zadovoljil štiri narednike in ostale šarže pa še ordonance in kuharje, pri vsaki delitvi največje puntarje in brnjavse. da pa pri tem ne bi oškodoval pešcev in dragoncev in ulanov in črnovojnikov brez čina. no. ni šlo. Ako je bilo dobro za prve. ni veljalo za drrge in tretje in četrte in narobe. Pa sem preseka! gor-dljski vozel z loterijo. Stodvaindvajset Bom ga pa itak vrgel proč. Prijela me je krog vratu: Ti si — Tiho! Ne maram tega. Kaj si dovoli! Razjezim se, nevoljen sem. da sem jo vzel s seboj. Sveta noč je, pravi. Sveta noč, da. Hm. Ali imate kako lepo knjigo? Recitirala vam bom. Recitirala? Kako — ali znate? O! Igralka sem. V »Femini« sem bila in »Bonbonjeri«. Največ uspeha sem imela z romanco: »Moj sin — dvorni igralec«. »Moj sin — dvorni igralec?« Tega ne poznam, ne. tega ne poznam. Če hočete vam povem. Čakajte! Nisem, ji mogel braniti, že je stopila v patetično pozo in začela deklamirati. Slaba kabaretna pesem je bila. kar je pripovedovala, ali v njenih besedah je bila taka želja, ganiti me, da me je stvar res prevzela. Gledam jo in me zanima. Vprašam jo po tem in onem, po stariših jo vprašam. Pobesi glavo. Zlagala se je preie. Nima matore. Tiste stvari je poslala svojemu možu. Svojemu možu? Torej imate moža? Tako. tako. Težko je praviti, zelo težko. Imava se rada, zelo se imava rada: sedajle boža tiste stvarlre. ki sem mu iih poslala, joče se najbrže. Ali ne vzdržim pri nj^m. Tako tesno je vse pri njem in — Bog, parfem. muzika — če zaduham v zraku ouder — pijana postanem. Kal pa je on? šoffer, šofer sedaj. Preje je bil delovodja v tovarni. Talentiran fant, že kot deček je nekaj iznašel. Ali potem, ko sva se vzela — piti je začel. Joče se. Saj — saj sem hotela — zelo sem hotela vedno--Ležim v postelji, spomnim se lestencev, šminkanih ust se spomnim — prosim ga z.iutrai. naj me polmbi, še, še da naj me poljubi, naj me drži tesno v rokah, naj ne gre danes na delo--Odšel ie. Ko se je zvečer vrnil, me ni več našel. Da, da. Čemu se meniva vse to, dajva kaj druzega, druzega. Da, kaj druzega. Imam jaz recimo zelo vesel zavoj. Bogve, kaj je notri? Kai nravi ie? Dajva, ugibajva? čakaj, bom odprla. Ne, ne. Ugibajva, samo malo ugi-baiva. Kaj pa si ti? Mnogo knjig imaš. Oh —! Jaz sem poslala možu smrekovih vejic, steklenico vina in — no da, vma sem mu poslala. Niste hoteli še nekaj reči? Ne. Nič, nič. — Smejali se boste. Nekoč ko je bil še fant. sem mu podarila tako kavčukasto glavico, ki se ob vzgibu prstov zasmeje. Mnogo veselja je ime! z malo stvarico. Potem jo je zgubil in me prosil, naj mu kupim drugo. Pozabila sem takrat — no sedaj sem se spomnila. Že pred par dnevi sem jo kupila, ali sramovala sem se po- dobitkov naredim, ravno toliko srečk in naj si vsak sam kupi svojega mačka v vreči, kakor najbolie zna in kot mu Bog da. Ako gospod dragonski stražmojster Micki ulovi ščetko za pod mesto pomade in ooveze za svoje brke ter Jurič iz kuhinje bele ženske rokavice. ki so neznano kako zabredle s to božično šaro na fronto, mesto lule. iz višmevine izrezljane, ki je toliko pa-sel na njej svoje zamišliene črne oči. kdo jima bo kriv nesreče? »No. gospod korporal. kako bo?« se je oglasil za menoj Marjan. »Kaj. carissimo?« »Saj bi tisio-ie britev resnično lahko zadržali za sebe. Gospod Tllč ne ve za njo in ljudje tudi ne. Za kmečke tace taka igračka ni. Če jo dobi Kovačevič ali celo Petričevič iz pehote, je niti nriiet; 11° bo ume! Med prsti se mu zdrobi, predno dvakrat z njo potegne rx> jermenu. Ali ne mislite tudi vi tako?« Nisem ga videl. Ali čutil sem, kako se ie pogled njegov zarezal v moi tilnik, da mi je val krvi pljusknil v lice. Prekleta britev! Stokrat in stokrat prekleta in nikoli pozabljena! Lesketala se je med darili vsa elegantna in zapeljiva. še vedno nezavita in širom odprta. da so se njena posrebrena. fino brušena jeklena klinja in njene platnice iz biserne matice ošabno in potuhnjeno prelivale v slepečih mavričnih barvah sredi zadniih žarkov solnca. .'•■lati samo malenkost. Toda — neumnost! Ne bi ii pogledala kaj je v zavoju? Dajva. Čakaj. Jaz bom sede: tja k peči, ti pa odpri in če je kaj kratkočasnega. mi boš povedala. Ne? Saj potem še vedno lahko vrževa proč. K peči sedem in zaprem oči. V letih sem že, pa tako — na sveti večer — nekako otročji postane človek. Moja prijateljica razvija zavoj in poslušam šumenje papirja. Fj — blago! Čemu ti pošilja blago? Obleka je, mala otroška obleka. Gotovo .io je nosila že pred leti. In rože. Ah so to tuberoze? Tu sedim. Ali naj grem domov? Da. sedaj grem domov. Gotovo imaš rajši, če si sam. Da, da. pojdi — ali po prstih, po prstih --- Tu sedim. To oblekico držim v rokah Božični dar Jutrovih" naročnikov za napredek našega ljudstva Poziv inteligentnim naprednim Slovencem. da pomagajo širiti »Domovino«. Vsak napredni in inteligentni Slovenec si. če količkaj more, naroči >Jutro« in od njega ne odpade. Naročniški zbor »Jutra« je elita Slovencev. Vsak »Jti-trov« naročnik ve ceniti važnost časopisja, zato tudi sam oomaga. da se »Jutro« čimdalje bolj širi. Mnogo jih pa je. ki vsaj za enkrat ne moreio še naročiti »Jutra-. Zlasti med kmečk>m in delavskim ljudstvom na deželi. Niim služi tednik »Domovina«, ki na 16 straneh v lahko razumljivi obliki poroča o politiki in gospodarstvu, o dogodkih doma in v tuiini in prinaša obilo zabavnega in poučnega gradiva. Krasna ilustrirana pri'oga se ie ljudcfvu že zdaj zelo priliubila. Naše časopisje je pionir naroda in napredne ideje. Preko vsega sovraštva sc zmagovito širita »Jutro« in »Efomo-vhia«. Naročniki Jutra-1. V?'no r; v • '■ • ni« narodnih dolžnosti in "A>treb stote v;šic. morajo pomagati i »Demo. '«<«. da prodre v vsako slovensko hi?»>. »Domovina« stane samo 7.50 Din čel no. 15 Din polletno: 30 Din za celo leto. Vsak »Jutrov« naročnik pozna kmečkega moža ali ženo. fanta ali dekleta, obrtnika ali delavca ali drugega, ki br s pridom čital :>Domovino«. Ali je preveč zahtevano, da bi vsak naročnik »Jutra«- enega takega znanca kjerkoli na deželi sam naročil na »Domovino1 in zanj poravnal malenkostno naročnino? S tem bi ga takorekoč upelial v duševno življenje našega naroda. Takega znanca ali znanko ima prav vsak v bližini pa tudi vsak meščan na deželi potom rodbinskih zvez, poslovnih odnošaiev itd. Napredek ne pride sam, ampak tisoči morajo delati zanj. Zlasti napredek široke demokracije, ki zahteva sotrudni-štvo vseh. Več. kakor se iz centrale nudi ljudstvu z »Domovino«, se od nje padajočega skozi okno na mizo . . . Prekleta! Prekleta bodi! Že zjutraj me je štabni vodia Komj, v provijanturi pomenljivo sunil s komolcem v komolec, ko mi ie odšteva! darila in rekel: ;;Ne bodi prismojen!« pa pokazal na njo. In potem me je vse dopoldne in dolge štiri ure po južini preganjala in trpinčila ena sama žgoča misel: »Ali bi? — Ali bi?" Ze dvakrat sem jo bil zaklenil v svoi kovčeg. dvakrat sem io vrnil. In sedaj, ko se je delo z zavijanjem bližalo koncu, je želja, da jo vzamem — da jo utajim — ukradeni. postajala toliko močneiša in ne-premagliivejša. »Uro še!« sem računal ves čas najinega pogovora z Marjanom. »Še pol — četrt ure še! — Moram! Moram!« Prekleta britev! Oj. prekleta! »Ne razumem te! Kaj hočeš?« sem zarežal na starca in glas mi je bi! hri-pav in zamolkel, kot bi bil tistega trenutka vstopil iz meglenega vremena v zakurjeno sobo. »Kaj mi res ne boste dali onega perila? Potreben sem ga. da ne morem povedati. kako,« je odgovoril ordonanc za mon. da ne vidijo naši! Z bogom, Semjon Nikolajevič! Spasi Bog!i Oba sta odšla v vežo. Sedaj! Kot bi trenil, sem prekleto britev vtaknil v žep. z drhtečimi prsti zamotal mesto nie v komad papiria štiri svinčnike. zavojček povezal, napisal na njega številko in ga pomešal med ostale dobitke. »Gotovo je!* sem se zasmejal in si oddahnil. Pa je takoj zavpilo sredi srca: -Tat! Tat!« da sem se stresel, kot Di me vitek bič ošvrknil po obrazu. »Tat! Tat!« Prekleta . - . Prekleta . . .! »Naj bo: Marjan! Vzemi si te cunje!« sem dejal ordcaaocu. ko se je vrnil iz praše tia policah ali so pozabljene na podstrešju. Na Vas se obračamo. Spomnite se o božiču, ko se vsakdo raduje svoie božicnice. na obmejne kraje, prebrskajte srajc knjižnice in karkoli lahko pogrešate, bodisi slovensko ali nemško knjigo, zastarelo ali novejšo, vezano ali nevezano, iztočite dijaku, ki pride k Vam tepežkat. S tem malim darom boste pripravili najlepšo božičnico obmejnim krajem. Ako pa bi h komu. ki Ima kniige in ve. kako velikega pomena za nanodno prosveto so baš knjige, ne bilo nikogar, ga prosimo, nai sporoči na dopisnici Zvez! kulturnih društev v Mariboru. kaj je pripravi! in Zveza bo na svoje stroške prevzela vsak. tudi naj-maniši knjižni dar. Vesel božič vsem. ki so blagega srca! ______ ZKD. Hugo Lago: Ljubica mojega strica Nekega dne ine je pozvala teta Dina Pozzi brzojavno naj pridem takoj k nji. Pomisli! sem. da se je dogodila morda kaka nesreča in sem odpotoval naglo v Viareggio. Na postaji me je čakala teta. »Katastrofa, dragi moj Andrej. Ti si res kapetan, vojak, ali nisi slab dečko in se ti zato morem zaupati. Katastrofa! Tvoj lepi stric je našel zopet eno... Prava koketa. Neprestano sta skupaj... Katastrofa!... « Vedel sem. da je treba šteti teto Ditio med zelo ljubosumne ženske, ali sem vedel tudi, da je tudi moj spoštovani stric človek, ki rad včasih skoči čez oj-nlce. Vendar nisem vedel kaj odgovoriti. »Poslušaj, topot mu nočem delati škandala. Zato sem te tudi pozvala. Zdi se mi, da je ta nova sama, da nima nikogar pri sebi in da ni ravno bogata. Zato ji boš ti ponudil denar, da pojde. Prepričana sem, da bo s tem zadovoljna, jaz pa bom potem že obračunala z Lo-renzom____« Poizkušal sem, da so izvlečem iz te neprijetne misije. ^ »Kako naj ji kaj takšnega predlagam! Kaj pa če nima ona ničesar s stricem!« »Kako da nima! Po cei dan sta skupaj na sprehodu, na igrališču, v kazini, povsod ... In prav nič jima ni mar, da vse zija za njima. Da bi bila še bolj prosta, mi jo je on nesramnež. celo predstavil. Ona pa. ničvrednica, se dela za svetnico ... Moram pa priznati, da je mlada in lepa.^ Po vsem tem izbruhu besedi sem mo. ra! naposled pristati, da izvršim to nalogo: da pospremim gospodično Viktorijo Montaltc na eden ali drugi način iz Viareggia. Ko sem drugi dati v hotelski knjižnici zagledal Viktorijo, sem bil takoj ves očaran. Vse sem bil že premisli!, kar bi ji ime! povedati, ali pred njeno lepoto in ljubkostjo sem pozabil ceio, kako se pišem. Sam pri sebi sem neprestano ponavljal: kje jo je vendar naše! ta star! maček Lorenzo! Nazadnje sem se vendar odloči), da se ji približam. »Oprostite, ali sti vi gospodična Mon-talto?« »Da, sem,« odvrne ona in me radovedno pogleda. »Ako mi dovolite, bi vam imel nekaj reči. Tiče se mojega sorodnika inženirja Lorenza Pozzi.. .« »Kaj. vi ste sorodnik gospoda Poz-zija! Vi ste torej tisti Andrej Balastri. slavni kapetan!?« In prisrčno se je pri tem nasmejala. Potem ml je podala roko. Prijel sem za njeno roko in pogledal nekoliko bolje to deklica, vedro, svežo, ljubko. Kaj, ta da bi bila ljubica mojega strica! Uvidel sem, da ie to nemogoče in že sem razmišljal, kako da ozmerjam tetko Dino zaradi njene ljubosumnosti. »No, kaj pa vam je povedal o meni vaš sorodnik?« je povzela ona prva. »Moja tetka...« sem zače! jecljati, »Toraj, tudi vaša tetka je vmešana v to stvar!« Smejala se je na glas. Nisem imel poguma, da bi se še dalje pretvarjal: zbral sem vse sile in v naglih in pretrganih stavkih sem ii razložil sum tetke Dine. »Ljudje so prepričani, da ste vi ljubica mojega strica!« sem završil naposled ves oznojen. Preklinjal sem uro, ki me je privedla v Viareggio... Zakaj me gleda tako?.. Ali je morda vendar resnica?... »Ljudje imajo prav... Jaz sem ljubica vašega strica!« ie odvrnila Viktorija mirno ln dvignila pogled. Opazil sem, da se vsa trese tn pričakoval sem, da se zdaj pa zdaj spusti v jok. »Če je tako, potem sem pooblaščen, oprostite, da vam ponudim izvestno vsoto denarja pod pogojem, da takoj za. pustite Viareggio.G »Kdo pa vas je zato pooblastil?« »Mislim, da to ni važno za vas.« »Dobro, že vem kdo je to. Samo nisem pričakovala, da boste vi... no nič ne c!e, jaz sem ljubica vašega strica in ostanem...« Moram priznati, da me je njeno iskreno priznanje osupnilo. Potem pa me ie navdal srd. Kaj ji je vendar moglo ugajati na tem tepcu, stricu Lorenzu? Takšna lepota. Jedva sem čakal, da jo zapustim. Po obedu sem ostal sam s stricem Lo. renzom. Na drugem koncu mize je sedela Viktorija. »A!i poznaš gospodično Viktorijo?« »Poznam jo in vem. da je tvoja ljubica!« sem odvrnil jezno. Stric Lorenzo Je osupnil. »Kaj praviš, ona moja liubica! In to praviš tudi ti... Bedastoče!« »Kakšne bedastoče, to mi je priznala sama gospodična Viktorija.« Stric Lorenzo se je dvignil, stopil je k Viktoriji in se vrnil z njo. »Zakaj ste mu to povedali? Kakšne šale so to?« je vpraša! skoro strogo. »Zdi se mi. da se gospodična ni šalila: ona le govorila zelo resno!« sem pripomnil. »Oovorila sem resno in odbila po-nudeno mi svoto, da takoj zapustim Viareggio.« Stric Lorenzo se je prije! za glavo. »Tvoji tetki se meša. ali tebi Andrej se meša še bolj. Ta gospodična Viktorija je hčerka generala Alontaldo, ki dospe nocoj v Viareggio.« Nisem vede! kaj bi rekel, Najbrže sem bi! v tem trenotku zelo smešen. »Andrej, v našem društvu moraš ostati samo tedaj ako takoj, še ta trenotek prosiš gospodično za odpuščanje. Jaz grem. da poiščem neumnico ...« Ko smo ostali sami, sem prišel nekoliko k sebi in rekel: »Gospodična Viktorija, prosim, da mi oprostite. AH istočasno vas prosim tudi, da mi poveste, zakaj ste se tako šalili, zakaj ste mi tako odgovorili?« »Zakaj? To vam moram takoj povedati!... Mislim, da je bolje, da jaz kakor vi pozabiva vse... Hočete?« Ponudila mi je roko, na katero sem spustil nekoliko poljubov. Ona ni ugovarjala. a General je prišel še isti večer. Že pri večerji se je pokazalo, da sta on in stric Lorenzo stara prijatelja. To sem videl tudi naslednje dni. ker sta bila vedno skupaj. Teta Dina, ki je videla sedaj pri čem da je, se je izgovarjala z glavobolom in je večji de! časa prebila v svoji sobi. Tako sva Viktorija in jaz po cel dan bila skupaj in sama... Šetala sva po parku kraj obrezane ze-lenike. Ona je dovolila, da sem jo prije! pod pazduho. Na koncu aleje sva se ustavila. »Viktorija, vi veste, da jutri odpotujem.« sem zače! tiho. »Vem.« »Ne bi želel, da odidem predno vam ne povem... da vas ljubim.« Ona kakor da je čakala na te besede. Spustila je glavo na moje grudi !n dovolila, da sem io poljubil na usta. š Zašpecifaliiečevlfe j S » .Gojzerce*, lovske, smučarske, športne J in vsakovrstno obutev, je najbolj pri- J poročljiva tvrdka t | J.Brafer.Linbljana.Bregšt.l. S S »Andrej, jaz sem te imela rada še predno si prišel v Viareggio. Tvoj stric Lorenzo mi je toliko pripovedoval o tebi, nji poskus. Ce me še enkrat spraviš v ne» jevoljo, se ločim končno vel javno od tebe; ti boš odgovarjal za vse posledice, ki nasta; nejo iz tega. 2. Naše ognjišče bom uprav, Ijala po načelih ljubezni in prijaznosti. 3. Hišna pravila, ki bi veljala zame, ne eksi« stirajo. 4 Vodstvo gospodinjstva in oskrbo« vanja otroka ter nabavljanje oblek zanj so moje stvari in te nimajo brigati. 5. Denar, katerega bom potrebovala, moraš dati na razpolago. 6. Najeli bomo služkinjo, ki bo čistila pod in pomivala krožnike ter pazila na otroka kadar ne bo mene doma. 7. Tvoj tekoči račun pri banki mi mora biti vedno odprt, da se lahko gibljem po svojem naj« boljšem prevdarku. 8. Naš zakon bo zakon dveh družabnikov, t. j. zakon, v katerem nima nobena stranka pravice predpisovati svojemu družetu, kaj naj dela. 9. Ti mi moraš vedno pomagati kakor bom zahteva« ia. 10. O tem kar jc bilo, ne bova več go« vorila. 11. Vsak teden boš en večer prost, katerega lahko porabiš zase; isto pravico zahtevam tudi jaz zase ne da bi bila zato dolžna tebi odgovarjati. 12. Prenehati mo« ras govoriti o samski prostosti, katero si mi vedno poveličeval in tudi svoje hre« penenje po drugih mladih ženskah moraš popolnoma opustiti. 13. Obljubiti moraš, da mi ne boš nikdar nasprotoval, čc bom jaz Zahtevala ločitev. 14. Govoril boš vednf resnico in ne boš nikdar tajil tega, kar s' enkrat izrekel.« Srečni soprog, ki je bil seveda osupel, kr je prebral to strogo pisanje v 14 točkah, je sede! k pisalni mizi ter jc napisal gospt Vlrginiji nastopen odgovor: »Predraga Virginija! Tvoje pismo se gla. si kot mirovni diktat zmagovitega generala. Pripravljen sem deloma popustiti in prista< ti na tvoje pogoje, tvojih 14 točk v celoti pa ne morem sprejeti. Za nadaljne ustme» ne razgovore sem ti na razpolago in tc pri« srčno pozdravljam. Jack.» Čez tri dni sta bila mož in žena zopet pod skupno streho. Inozemski humor Dokaz. Profesor Misel: Sodim, da namerava kolega Mokič postati na vsak način ve-getarianec. Profesor Milic: Seveda, saj se je žc preselil iz Mesarske ulice na Sadjarski trg. Vedno zvest svojemu poklicu. Profesor matematike: No, gospod kolega, kako ste se zabavali na gorenjskih gorah? Profesor slovenščine: Izborno! Po znamenjih, kapelicah in božjih martrah sem popravil stoenainsedemdeset slovničnih in pravopisnih napak. Hudomušno vprašanje. Gost: -Povejte, gospod oštir, ali ue bi mogoče vedeli tu v bližini za kako gostilno, kjer bi lahko dobil kozarec dobrega vina?« Enostavno. Bolnik: »Gospod doktor, ali poznate kako sredstvo proti zaspanosti?« Zdravnik: »O pač! Postavite se na glavo, pa vam oči ne bodo mogle skupaj zlesti!« Da bo bolje učinkovalo. Zdravnik: »Torej za vašega fantka ni nobene nevarnosti. Treba mu jc samo mila in gorke vode.« Mati: »Kdaj pa naj to zauživa, pred jedjo aH po jedi?« Huda zmota. Učenka (učiteljici): -Mene grize borila.« Učiteljica: »Ni mogoče; saj si vendar tako snažna: to nI bolha, to je zmota.« Učenka (čez nekaj časa): »Gospodič> na, mene že zopet grize zmota.« Težak začetek. Mlad zdravnik, ki je zastonj čaka! bolnikov, a koncem konca !e zagleda enega v svoji ordinacljski sobi: s-No. kaj pa vam je, dragi moj?« Kmetvč: »Ne zamerite, hotel sem k vprašati, če veste za naslov tistega doh-tarja, ki je bil prej tukaj.« Cehovec. Zdravnik (bolniku): »Ali vas muči žeja?« Bolnik- O, ne, žeie sem zmeraj vesel. Spanje. »Ali spiš?« je vpraša! Prijatelj skopuha, dremajočega v gostilni. »Ne!« je odgovor!! skopuh. »Bedimt* -Posodi mi torej dvajset dinarjev.- ->Spim. prijatelj, ne morem!" Zaradi krožnika. Gostu, ki je v gostilni jedel klobaso, se je približa! krčmarjev psiček ter se jezno zaletava! vanj. »Prosim, odstrani psa!« pravi končno gost. »Ne zamerite, gospod,« se za odgovor oglasi 5-!etna krčmarjeva hčerka, »psiček se jezi, ker ne dopusti, da bi kdo drugi jede! z njegovega krožnika!« Znamenita najdba. Mož pride natrkan pozno domov in žena razgraja na vse pretege. »Molči že enkrat,« jo prosi mož, »saj bi se bil že prej vrnil, pa sem nekat našel Več tj povem jutri.« Žena ni mogla spati vso noč in je zjutraj vsa radovedna vprašala moža: ->Kaj si vendar liašei včeraj?« . »Mož: »Novo gostilno z izvrstnim cvičkom.« skladišča. »Toda —« »Nikomur besede, gospod korporal! Hvala! Hvala!« Ozrl se je po mizi in darovih. »Britev ste v^eli?« me ie oplazi! od strani. cMarš ven!» Ob sedmih so pred hišo in v veži zaropotali koraki mož iz štabnih oddelkov pehote, dunajskega črnovojništva ln konjenice, ki so prihajali po božične darove . .. (Konec v novoletni številki) M. Jokai: Siromaček Božična povest Njegovega očeta je ubila ladijska vrv in je utonil. Njegova mati je bila perica. Pri nočnem delu se je prehladila, dobila hudo mrzlico in je umrla. Mali deček je ostal sam, pa je ime! komaj štiri leta. Ko so nesli niegovo mater na pokopa, lišče, si je mislil mali deček pri sebi: Kdo mi bo kdai govoril: ljubi moj sinko, kdo mi bo dajal kruha ziutrai, zvečer, kdo mi bo postiljal, kdo mi bo dajal snažno perilo, kadar se umažem, kdo me bo jemal v naročje in me poljuboval, kadar me bo kaj bolelo. Tudi sosedje so se izselili, ta sem. oni tja in na mesto starih Ijudij so prišli tuii, ki so malega dečka, kadar se je prenro. si! skozi njihova vrata, iznraševali: »Kaj hočeš? Kaj iščeš tukaj? Poberi se!« Ubožec se je tudi pobral, šel ven na sej to, kier ni nikogar poznal, obstal leno na nekem vogalu ln gledal tako mimo gredočim ljudem v oči, če ni morda kdo podoben njegovemu očetu, da bi ga nagovoril. Zaman iih je gledal, kajti ljudje imajo druge opravke, nego da bi sc menili za postopajoče otroke. Kdor hoče v današnjem svetu kaj dobiti, mora usta odpreti. Pravi beraček razume bolje svojo obrt. On leta za gizdavimi gospodi, se drgne in brusi obnje s svojimi umazanimi cunjami in vsak mu nato vrže kaj, samo da se ga znebi. Berač, ki se zna samo jokati, lahko umric od lakote. Tudi mali siromak bi bi! že prva dva dni umrl od gladu, da ni neka preprosta stara sadjarica prodajala na tistem vogalu, ob katerega se je naslanjal. Ta je torej gledala, kaj postopa tnali deček tam tako dolgo. Morda hoče celo krasti. Ko je pa videla, da se do večera ne gane od tam, ga je pomilovala. Izbrala je zanj nagnito Jabolko, rekoč: »Na, vzemi! Potem pa pojdi vendar že domov!« Mali deček je bil vajen slešati, in kakor so mu rekli, naj gre domov, je šel lepo domov. Tisti čas pa je bil že večer in zvečer so v velikem mestu vsa vežna vrata zaprta. Ubogi deček Je jokal, ko je nomislil. da ne more nikjer vstopiti, da nanj nikjer ne čakajo, da zanj nikjer ni postelja postlana. Nato se je stisnil v kot nekih vrat in tam je zaspal v svojem velikem joku. V spanju je objemal kamen, ki je bi! tako dober, da je njegove slabotne ude varoval mraza, in mo govoril: »Sladke moja mama.« Po noči se je večkrat prebudil, ker ie mrzli veter tako pihal, in se stokajoč obrnil na drugo stran, ker je bila njegova postelja tako trda. Drugi dan je zopet poiskal ubogo sad. jarico. ki mu ie, videvši, kako je ubožec žalosten, zopet dala ostanke svoje jedi, Tretji, četrti dan jc spet našel dobro starko tam. Peti dan pa ie nanjo zaman čakal na vogalu. Dosti iih je prišlo in so šli po cesti, še več nego druge krati, toda starke tokrat ni bilo. Mali osiroteli deček vpraša nazadnje nekega berača, ki je imel samo eno nogo (višjega gospoda sc ni upa! nagovoriti): »Kje je danes dobra teta?« »Danes ne bo tu prodajala, sinko,« odgovori berač, »ker je danes praznik.« s.Pa zakaj je praznik ?<■■ »Ker se je danes rodil Jezus. Vidiš, sinko, kako hodijo ljudje v cerkev.« Kamor gre toliko ljudi, tja bo menda tudi njemu dovoljeno iti, si misli sirotek in kako se razveseli, ko vidi, da ga iz te velike, velike hiše, ki nima nihče lepše od nje, ne gonijo in ne podijo, ga ne sprašujejo, kaj hoče tam, temveč mu dovoljujejo, da se raduje nad toliko lepimi pesmimi in je med toliko krasno oble. čenimi gospodi. Neki velik, častitljiv gospod ie nato mnogo govoril narodu in pripovedoval, kako je bil mali Jezus rojen v jaslicah med pastirji, kako je živel v siromaštvu in bedi in kako ie potem sam vedno ljubil otroke. Tako bi posluša! do večera, kar jc ta častitljivi mož pripovedoval. Vse do večera ie zmeraj naše! kako cerkev odprto, /večer pa so potem tudi te zaprli in on je ostal zopet na cesti Nebroj oken je bilo razsvetljenih po ulicah, krasne kočije so drdrale gori in doli. Po blestečih oknih proaajalen so bile razstavljene jelke z gorečimi voščenimi svečami, angelčki iz sladkorja in male zibelke, v katerih je spal Jezušček. Mali sirotek jih je lahko dolgo tako glecal. Smehljajoče sc gospe so r.riiiaalc v prodajalne in kupovale te %ilinske '-po tije. Vsaka je nesla domov svojemu sinčku, svoji hčerki, kar je posla! Jezušček. Tako lep je Jezuščkov rojstni dan. Samo da bi ne bilo tako mraz ta dar. Blagor tistim, ki pri gorki peči na svoje ljube matere prsih poslušajo zavijanje vetra. Toda gorje mu, kdor ne ve, kam naj gre domov v takem ostrem vremenu! Žopet je še! nazaj k cerkvenim vratom in tam pokleknil, sklenivši ročice: »Sladki Jezušček, ki tako ljubiš otroke! Ako potrebuješ kakega takega malega služabnika, kakršen sem jaz, ali bi me vze! k sebi? ...« In veliki Odrešenik je slišal prošmo malega služabnika in vzel k sebi njega, ki ga ni imel nihče na zemlji za svojega. Tam je zaspal mali otrok in se prebudil v nebeškem kraljestvu. Vi. ki se veselite in radujete v svetih božičnih dneh, spominjajte se tistih. Id gladujeio in žaluteiol (Iz madjarskogaJ porinjeno čelado. Uprl se je z nogami ob tla. Obut je bil v velike, čolnom podobne čevlje, držal je z rameni, hrbtom in rokami vso težo voza s slamo. »Snemite mi čelado, vraga, sicer bom zdrčal z vašim vozom in konjem vred pod hrib, da bo kar zagrmelo.« Težko je izgovarjal besede in njegovi kot pri tulnju viseči brki, so jezno štrleli. Dita je stopila plašno bliže, vstala na prste, prijela z ročicami za rob čelade in jo potegnila proč tako, da je odkrila male, podilute, obledele oči ter močno plešasto, prepoteno čelo 7 močno nabreklimi žilami na sencih. Mala Dita z zlatimi kodri, ki so ji štrleli izpod slamnika in z velikansko policajsko čelado v rokah se je zdela Johnu Croxlay tako čuden pojav, da je pozabil na težo na svojem hrbtu in voz ga jc sunil že prihodnji trenotek s celo svojo dolgo zadrževano močjo. John Croxlay se je zazibal, razširil roke in padel na obraz. Hudo prestrašena Dita je zakričala in skrila obraz v čelado, ki jo je še vedno držala v rokah. Mislila je, da bo začula grmenje koles iti videla debelega dobrega police-mana povoženega. Toda grmenja ni bilo, in ko je odprla oči trenotek pozneje, je videla, da stoji voz slej-koprej. četudi nekoliko poševno kakor od zadržane zlobe, pod zadnje kolo pa je položena velika deska. John Croxlay pa si je brisal potni obraz z velikim škotskim kariranim robcem, gledal Dito in se smehljal samo z očmi. »Dovolite miss, mojo čelado,« je rekel potem in iztegnil dolgo roko. »Lepa hvala za pomoč, miss!« S temi besedami se je pokril in pozdravil. »Ne,« je odgovorila Dita, ki se je že zbrala, »jaz se vam moram zahvaliti za pomoč dobremu staremu konju.« Ponudila mu je svojo ročico v beli rokavici. John Croxlay je tudi sprožil v zadregi svojo roko, v kateri je popolnoma utonila ročica Dite. Toda pritekla je že miss Anny z nezadovoljnim obrazom in na-kremženimi ustnicami. Dita je slutila, da ji ta obraz ne obeta nič sladkega. Vendar pa je zaklicala poiice-manu, ko je sedla v avtomobil: »Vse bom povedala očki, pa se vam bo sam zahvalil. On je lord Davonporte in ne bo pozabil.« To so bile zadnje besede, katere je slišal John Crox-lab iz ust zlatokodre hčerke stey-ningskega graščaka. Zvečer je izročil John Croxlay službo tovarišu. Zamenjal je sinjo uniformo z domačo sivo suknjo in je šel, kakor navadno, v gostilno s Pri davonportskem levu« na razgo-i vor o politiki in poslušat dnevne no-; vicc ob kozarcu penečega se piva, po .katerem tako slovi grofija Sus-sex Medpotoma se je spomnil srečanja 7. graščakovo hčerko in prišlo mu je na misel, da bi bilo dobro imeli tako hčerko. Vedno je satijal o rodbinski sreči, dobri skrbni ženi in zlatokodri hčerki. Vedno so je hotel oženiti, končno pa je le ostal samec Toda šc sedaj, ko je že imel 39 let :n se je p' -ča na njegovi glavi vedno bolj večala, si je tu in tam predstavlja! rmtio rodbinsko sliko j zvečer ob gorečem kaminu po končano!:! d n'.'v nem delu in skrbeli Toda tu so že razsvetljena gostilniška vrata, kjer so sedeli in stali pri mizicah ob zidu n> pri visoki točil \ ci farmerji, di tavci in trgovci, ki so imeli prtcl seboj kozarce dišečega piva in trpko grenčico. John Croxlay je takoj zapazil, da je brnel danes sicer leni razgovor kakor čmrlj pod steklenim klobukom. Obrazi so bili bolj živahni nego navadno in marsikdo se je večkrat pridušil. — »Halo — John«, mu je takoj zakričal Jim-my Highins, trgovec in živ vaški dnevnik, »ali že veste, da je napovedala Nemčija Rusiji vojno? Pravkar se vrši izredna seja ministrskega sveta in že so natisnili poziv na narodne poslance, ker bo takoj sklican parlament! Letos ni bilo velikih poslanskih počitnic za popotovanje in lov. Naš graščak se je že odpeljal z avtomobilom v London. Tudi pri nas diši zrak po vojni. Lahko se pripeti, da boste i vi, kljub svojim letom marširali s puško na rami in z bajonetom za pasom.« Trgovčev obraz se je kar svetil od dobre volje in od mnogih vrčev zaužitega piva. John Croxlay je važno stopil k točilnici in ne da bi zinil jc potrkal s šilingom po mizi ter naročil pri debeli misis Jenckingovi vrč pijače. Izpil je dobro polovico živo rumene tekočine, si obrisal s kariranim robcem čez usta viseče 1 brke, potegnil hlače, ki so mu zlezle previsoko, navzdol, in končno odgovoril: »Ako ne lažete, Highins, in je resnično Rusija napovedala Nemčiji vojno, vendar ne bo imela naša stara Angleška povoda, da bi se vmešavala v te stvari. Pravijo, da so Rusi divjaki in da imajo celo armado dresiranih volkov in medvedov. Če spustijo te zverine na Nemce, bo končana vojna v dveh tednih. In kaj je na tem, če ima ministrski svet zopet izredno sejo? Saj zato plačujemo davke!« Po teh besedah je zopet omočil svoje brke v vrč s pivom. Ta večer so se še dolgo prepirali in pogovarjali v gostilni »Pri davonportskem levu«. Drugi dan pa je stal John Croxlay zopet na svojem običajnem mestu, na oglu ceste in graščinske poti, okoli njega pa se je nadaljevalo vsakdanje, tiho in zaspano življenje. Šli so mimo vozovi s slamo in tovori, ki so škripali po cestnem asfaltu. Kadil se je bencin avtomobilov in motorna kolesa so puščala za seboj oblake dima. John Croxlay pa je mahal s svojo dolgo roko, v beli volneni rokavici, kazal je, da je pot prosta in gledal v dolgi drevored graščine lorda Davonporta. Drevored je bil prazen. Dita se danes ni peljala na iz-preliod. Okrog 4. se je vrnil iz Londona lordov avtomobil. John je ustavil šoferja ter ga vprašal nekoliko vznemirjen: »No, kaj pa se sliši novega v Londonu?« Šofer ie skomizgnil z rameni m odgovoril: »Kaj jaz vem! Pravijo, da bo vojna. Sicer pa se me to ne tiče, ker se tudi tukaj dobro počutim.« Nato se je nasmehnil, da se mu je razlilo zadovoljstvo čez ves obriti obraz, odprl zavoro in avtomobil je zdrčal po dolgem ravnem lipovem drevoredu, ki je imel na £oncu bronasta vrata. II. »Dragi mister John,« je pisala Dita, »oče je rekel, da bom lahko vaša vojna botra. Če vam je prav, me imenujte od danes naprej botro. Pošiljam vam škatljo tobaka in novo pipo. Pošiljam tudi čokolado in pecivo. Sporočite mi. če potrebujete še kaj. V dveh tednih izpolnim osmo leto, toda brez svečanosti, ker je očka zaposlen v ! • 'onu, mamica pa v brightonski bolnici. Zadnjič se je zgodila velika nesreča v Stoenin-gu: umrl je oni stari konj, katerega ste vi zadnjič pogumno rešili. Vi M. Grošljeva: Otrokova božična pesem Kako si lepo. božično drevo: Glej, lučic rtebroj. krasi te nocoj. Božiček z nebes povezal je vmes piškote, bonbončke in svetle balončke. pa pisane vrečke, nataknil je svečke in lučke prižgal od vrha do tal. Zdaj svetiš se jasno drevesce prekrasno! Božiček moj, srčna Ti hvala, kako srečna je Velica mala. Leonid Čacki: Stari konj i. Prijateljstvo med Johnom Crox-iayem, policemanom vasi Stoening okraja Brighton in Dito, sedemletno hčerko lorda Davonporta, se je pričelo onega, za oba nepozabnega soln-čnega dneva, ko se je prestrašil stari konj. vprežen v velikanski voz I slame, hreščeče trobente avtomobilu, s katerim se je peljala na izpre-hod Dita. Konj je skočil v stran, j zdrsnil z vsemi štirimi nogami po asfaltu in padel. To se je zgodilo baš na vogalu poleg gostilne »Pri davonportskem levu«, kjer se loči pot do graščine od brightonske ceste. Cesta gre tu v klanec in ko je stari konj padel, ga je vlekel težak voz navzdol. Konj pa je hropel in se davil, ker je drčal po gladkem asfaltu. Dita, ki se je peljala z učiteljico, dobro, toda dolgočasno miss Anny, je uzrla izbuljene oči konja, ki ga je davil komat. V strahu je zakričala, stisnila se k miss Anny in zamrmra-la: »Glejte, glejte, kako ga boli, nemara kakor mene lani, ko sem imela oslovski kašelj. Ljuba miss Anny, moramo mu pomagati! Saj smo krivi! Hitro, hitro na pomoč,« je rekla in skočila z voza. Toda v tem tre-notku je težki voz nenadoma odsko-čil, se ustavil in stari konj je prosto stresel z glavo, težko dihal in hrzal. Dita je stekla k vozu, gledala radovedno in sočutno, kako razprega farmer konja in mrmra skozi zobe psovke, ker si ne upa dati duška jezi v navzočnosti lady. Voz se ni premaknil. Stari konj je kmalu stal raz-koračen pred njim in nervozno drhtenje mu je komaj vidno valovalo po hrbtu. Šele sedaj je zagledala Dita pod vozom neke velikanske, obloku slične noge v temno sinjih hlačah, ki so se pričele narahlo šibiti v kolenih. Šla je okoli voza in zagledala monumentalnega policemana. Imel je s krvjo podplut obraz in na oči L. Bubelova-B. 0 sinu Časa in o Zemeljski vili r Nekoč je živel na svetu samo stari Čas. Stanoval je na največji zvezdi, sedel je tiho. ker ie imel rad mir, in njegova bela brada je rastla in rastla čez ves nebesni obok od enega konca do drugega: danes io imenujemo rimsko cesto. Imel je sinčka zlatih las, a ker se je rad izprehajal po nebesnem svodu in ie bil vesel, ga jc oče zaklel v stekleno goro na koncu zemlje. Zato je bila na zemlji neprestano tema. Na drugem koncu zemlie je stanovala v črnem gozdu Zemeljska vila. Bila ie tako modra, da je vedela nele o vsem, kar se ie godilo na zemlii. ampak tudi o tem. kaj bi se zgodilo, če bi prišel sin Časa iz steklene gore. To je bila prav vesela vila in tožilo se ji ie že po ptičiem petju, po zvončkih in drugih cvetlicah. Ker le bila čisto sama na vsej zemlji se je zarekla, da bo poskusila osvoboditi sina Časa. In napotila se je in je šla in šla, da se posvetuje s svojim očetom. To je bil Duh Zemlie in je živel na dnu globokega morja. Zemeljska vila je pobrala kamenček, ga zalu-čila v morie in zaklicala: »Duh Zemlje, vzplavaj k meni!« ln takoj se je morje razmaknilo in iz morja je stopil vesel starček. »2e dolgo se ti ni stožiio po meni. hčerka.« ie deial. »Ni se mi stožiio po vas očka Duh Zemlje, ampak po ptičjem petju in po zvončkih ter zvončnicah. Ordo in temno je v mojem gozdu. In vem, da ne bo drugače, dokler bo živel sin Časa v stekleni gori. Prišla sem k vam. da bi mi povedali, kako naj mu pomagam iz gore.« »Dobro, hčerka.« pravi Duh Zemlje. »nisem hud nate. ker si bolj za-hrepenela po ptičjem petju, po zvončkih in zvončnicah neeo po starem očetu. Duhu Zemlie. Taki so otroci, kakšni pa bi nai bili? Toda ker te imam rad, ti novem, kako moreš pomagati sinu Časa. Pojdi, poišči ste- kleno goro. Okoli nje je široko morje. Vzemi iz morja najinanišo školjko. ki jo najdeš, in s to školjko polivaj stekleno goro od vrha nizdol desetkrat deset tisoč let. Potem jo bo mraz raztrgal in sin Časa bo prost.« »Hvala vam, očka, za nasvet,« pravi Zemeljska vila. »Tisoč let je kakor trenutek. Bom polivala; zdravstvujte!« »Kadar osvobodiš sina Časa. se poveselita od srca,« je rekel Duh Zemlje, »toda čuvajta se. hčerka, starega godrnjača z belo brado — rimsko cesto!« Nasmehnila se je Zemeljska vila. Prebredla je globoko morie, ujela najmanjšo školjko in začela polivati goro. Polivala je tisoč let in zopet tisoč let: morja je vedno manj. gore vedno več. ker led na niej kar raste. Toda ko je preteklo deset tisoč let, je vse morie primrznilo na goro in gora je počila. Iz gore pa je stopil s suho nogo sin Časa. Ko ie prišel na dan. ie stresel z zlatimi lasmi — in gora se ie začela taliti. Ko je stopil na zemljo, se je i zemlja začela ogrevati. Vila ga je peljala k svojemu gozdu — in glej, žc poganjajo iz tal zvončki in kimajo z glavicami. In hipoma se prehude ptički in pojejo. In ko se ptički utrudijo, že zvonijo in zvonijo zvončnice. »Dobro,« je rekla Zemeljska vila. »tu je že veselo, toda hotela bi. da bi ozelenela vsa zemlja in da bi bilo povsod polno življenja.« »Vse ti izpolnim, kar boš hotela, saj si me osvobodila,« je rekel sin Časa in stresel z zlatimi lasmi. »Skupaj bova hodila po vsej zemlji in ti mi boš kazala, kje je treba kaj storiti.« In tako sta hodila skupaj. — in po vsej zemlji zelene travniki in polja, cveto črešnje in jablane, rumeni se žito in ljudje se vozijo na polje po bogato letino. In no vsei zemlji je veselo vriskanje, da je čuti na največje zvzde. Zemeliska vila in- sin Časa plešeta na veselicah vedno prvo kolo. To vriskanie in veselie ie prebudilo starega Časa iz globokega spanja: s koščenimi prsti si progrebe ste gotovo vedno tako pogumen in boste kmalu podčastnik. Vaša vdana Dita Davonportova. P. S. Papa je rekel, da se ne smem podpisati: lady Dita Davonporte. Oprostite mi torej, da sem to storila v prejšnjih pismih.« Desetnik John Croxlay, poveljnik drugega oddelka prvega voda tretje čete posebnega polka susseških strelcev je skrbno zložil pisemski listič v zapisnik in ga spravil v žep nad svojim velikim toplim srcem. Dim svežega tobaka iz pipe je prijetno ščegetal nozdrvi in ČroxIay je občutil v celem životu sladko utrujenost, ker je ravno počival po obedu iz konzerviranega mesa in vloženega boba. Nemec je bil miren in ni nagajal utrujenim Tomijem (vsem vojakom britanske armade je bilo tedaj ime Tommy.) Tam v angleški domovini se je o njih veliko govorilo in pisalo, in njih srce je bilo polno ponosa na neznane junake, ki so či-tali na glas časopise, kjer je navdušeno slikal kak »poseben vojni poročevalec« junaške čine kakega polka na tem ali onem delu fronte ob Sommi. Vsak si je domišljal, da bodo v stari Angliji ostali sorodniki pri čitanju tega poročila takoj mislili, da se je tudi on, njih pogumni Jim-my ali Jonny udeležil te slavne bitke. Tukaj jim je sicer hudo nagajalo blato in brozga globoko razoranih jarkov, toda Tommiji so se že navadili tega. Kregali so se in mrmrali samo takrat, kadar so morali vstati ponoči izpod vlažnih, a vendar pogretih odej, da odbijejo napad ali da pričakujejo napada. Desetnik Groxlay pa ni posebno maral za to čakanje. Rad bi opravljal svoje delo ali pa mirno spal, toda stati cele ure v popolni opremi, poslušati ro-potanje strelov in godbo eksplozij, napenjati v temi oči in gledati od težkih nabojev razriti klanec, je bilo hudo, otožno in dolgočasno. V takih trenotkih je pričel zopet sanjati o rodbinski sreči, o dobri prijazni ženi in hčerki z zlatimi kodri. Čim bolj nemogoče so se mu videle te sanje, tem bolj živahne slike mu je čarala domišljija. Pisal je kratka, toda jedrnata pisma na papirju z rdečini trikotnikom, ki so ga razdelili v jarkih veseli mladi gospodje (rdeči trikotnik je znak krščanske družbe mladih Američanov), zahvalil se je lady Diti za pozornost in je izražal upanje, da bo kmalu policeman v Stoeningu. Ta dan se dolgo ni upal pričeti pisma, ker ni vedel, kako bi naj imenoval graščakovo hčerko samo botro. Poizkusil je končno večkrat novo pero na lističu iz zapisnika in je začel pisati. »Draga botrica,« je napisal. Pogledal je napisano, dolgo si je drgnil obrvi, potem pa je narav- belo brado — rimsko cesto, da sve-zdice kar pršijo, in posluša, posluša, odkod prihaja to vriskanie in petje. In vidi: na zemlji pleše njegov zla-tolasi sinček z Zemeljsko vilo: plešeta vedno prvo kolo. bijeta s petami ob tla, se točeta oo boku in vse okoli njiju vriska. In ko doplešeta prvo kolo, bežita naglo v drugo vas. kjer se poletne veselice komaj začenjajo, — in že zopet se postavi sinček z Zemeljsko vilo v krog. da zaplešeta prvo kolo. Zelo se razkači stari Čas. dihne proti poldnevu, dihne proti polnoči in že je na zemlji zgoraj in spodaj vse zamrznjeno. »Ker sta to storila,« pravi svojemu sinku in Zemeljski vili. »smeta hoditi samo eno pot od poldneva do polnoči. Ko prideta k poldnevu, vaju zavrne rak Ko prideta k polnoči, vaju zavrne kozorog. Na poldnevu in na polnoči ne bo živlienia; tam hočem imeti mir. Toda ko se bosta vračala, pnide tudi za vma smrt.« Prestrašila sta se sin Časa in Zemeljska vila. Kai bo z veseliem? In šla sta po poti. kakor jima ie zapo- na! brke in izbočil široka ramena kakor bi se pripravljal na odločni korak. Dodal je: »lady Dita«. Našel je to rešitev, sc zadovoljno nasmehnil in nadaljeval: »Hvala lepa za darilo: pipo, tobak, čokolado in pecivo. Prejel sem vse danes v popolnem redu in sem že pokadil dve pipi vašega tobaka, ki pa je — to lahko rečem — izvrsten. Bilo bi zelo dobro, če bi mi poslali prihodnjič par žepnih robcev zaščitne barve, ker mi podčastnik ne dovoli rabiti mojega škotskega robca. Pravi mi vedno, da so preveč kričeči, da bi jih utegnil zagle-dati Nemci, kar bi lahko ugonobilo ves polk. Sicer mu ne verujem, toda on je — podčastnik, jaz pa sem šele desetnik in moram torej ubogati. Zelo mi je žal, da je poginil stari konj. Jaz sem vedno pripravljen reševati ne le konje, ampak tudi druge živali in ljudi, da bi le vam ustregel. Vaš udani desetnik JoJjn Croxlay, št. 4783.« Počasno so minevali leni, medli dnevi v jarkih. Na tem delu fronte ■c vladal začasno mir. Sovražniki so sedeli globoko zakopani v glinasto zemljo. Noči in dnevi so bili iste umazano-sive barve, kakor davno tieposnaženi gumbi na suknji desetnika Croxlaya. Toda na to je prišla noč, ki je zažarela z neštevilnimi ognji topovskih eksplozij in raket, kakor bi zažareli vnovič gumbi na suknjah angleških vojakov, če bi jih kdo drgnil s suho krtačo. To noč, eno uro pred svitanjem in po težkem streljanju so skočili umazani, ne obriti Tornmiji kakor en val čez nasip jarkov, pripogibali so se k raz-orani zemlji, spodtikali se ob kamne in kose gline ter so tekli resno, v trabu proti sovražnim jarkom. Med potjo so sc težko zgrudili nekateri na obraz, drugi pa so se za trenotek ustavili, čudno mahali z rokami in padali znak. Desetnik Croxlay v čeladi, globoko potisnjeni na oči, je stopical kakor težek konj poleg podčastnika, na katerega levi strani je tekel mladi podporočnik, poveljnik voda. Croxlayev oddelek je sledil v dolgi pretrgani vrsti svojemu desetniku. Vse se je zgodilo molče in resno ter je spominjalo na pripravljeno nalogo ali skrbno ponovljeno predstavo. Nenadoma jc občutil John Crox-fay, da je postala njegova levica neverjetno težka. Poprej je sploh ni občutil, kakor tudi ni čutil, da ima noge, glavo in sploh telo, zdaj pa ga je kar potegnila na levo. Tekel je sicer slej kakor prej, a se je nekoliko smešno pripognil v levo stran. V tem hipu se je vsul njim nasproti iz sovražnih jarkov val braniteljev. Sedaj je izgubilo telo desetnika Crox-laya svojo stanovitnost in levica ga je potegnila na tla. Zaprl je oči, megla mu je zastrla možgane, levo uho pa je čulo kako brni zemlja pod pritiskom mnogih nog. Odprl je oči, ker je začul glasen in mučen stok nekje zadaj. Obrnil se je na desno, toda vsled tega ga je obupno zaske-lela levica, da je zopet omedlel. Zavedel se je vnovič, ko je že postalo temno in je občutil v želodcu prve znake nezadovoljenega teka. Okoli njega je bilo vse tiho. Dva koraka pred seboj in uzrl fini obraz svojega podporočnika, ki je ležal nepre- mično na Hbrtu. Obrnil je previdno glavo in videl, da leži na robu napol zasute jame, ki jo je izkopal velikanski strel, »Sire«, je poklical tiho častnika, »ste živ?« — »Da.* je odgovoril pridušeno podporočnik, »toda imam prebite noge. Kdo pa ste?« »Desetnik CroxIay, sir. Levica mi ni v redu. Toda,« je nadaljeval, »noge so cele.« John Croxlay je splezal na desnem boku do podporočnika ter nekolikokrat jedrnato zaklel skozi ustnice od bolečine stisnjene. Na poznejše dogodke se spominja pravzaprav le nejasno. Ko je poskušal vzdigniti častnika, je ta gluho zastokal od bolečine in omedlel. Tom je pokleknil in potegnil z desnico na hrbet mlado, ranjeno po-ročnikovo telo. Potem je vstal in zibajoč se z besnimi, žgočimi bolečinami v levici, ki mu je visela kakor cunja pri bedru, je odkorakal po raz-kopanem, z mrliči pokritem bojišču. Šel je kakor brez zavesti, ne da bi opazil okoli cmokajoče kroglje. dokler ni prišel do nasipa jarkov in se zgrudil s krikom: »Primite, fantje, ne morem več.« Ni vedel čigavi so ti jarki, toda bil je prepričan, da gre proti svojim, dasi bi gotovo baš tako mirno šel proti Nemcem. Če bi bil slučajno zavzel nasprotno smer. Ni vedel, toda vodil ga je slučaj ali pa nagon. Šel je kakor v spanju, ne da bi mislil. In je prišel k svojim. Desetnik Croxlay sc je zdravil v Jurjevski bolnici v Londonu. Rana od eksplozivne krogle v levici tik poleg ramena se je že skoro zacelila. Lahko je gibal s prsti, kar je pričalo, da so se pravilno zarastli prebiti živci in žile. Sveži zrak jc zapihal tu in tam v belo dvorano in tiho stresal cvetke v kozarcu na nočni mizici. Današnji dan je bil za Johna Crox-Iaya dan dvojnega veselja. Zjutraj je obiskal njih bolnico Njegovo Veličanstvo kralj Jurij in je lastnoročno pripel na prsi desetnika Croxlaja v srajci mal, temen križec s temno sinjim trakom. Stisnil mu je nato roko in rekel, da je ponosen na po-gumnost desetnika Croxlaja in da se mu zahvaljuje za rešitev svojega častnika. »Kako se je postaral, ubogi kralj,« je mislil Croxlay, ko je gledal srebrno prepredeno brado kralja Jurija in gosto mrežo gub okoli jasnih, toda utrujenih in obrobljenih oči. Ko je kralj odšel, so mu vsi čestitali, iu sestra prednica je rekla, da je ponosna bolnica na svojega viteza Viktorijinega križca, najvišjega angleškega odlikovanja za človeški pogum. Po kosilu pa, ko so smeli obiskati ranjence njih sorodniki in znanci, sta prišli k desetniku Crox-laju Dita in miss Anny, ki je prinesla velik šopek prijetno dišečih cvetlic. Dita je sedela na stolu poleg postelje, bingljala z golimi nožicami, zvito gledala Johna Croxlaja in nekaj skrivala med stisnjenimi dlanmi. »Ah, veste kaj, mister John«, je rekla končno, »imam presenečenje za vas. Zaprite oči« je dodala, vstala in se sklonila nad njim. Z otroški- mi nerodnimi ročicami je pripela Croxlaju na prsa poleg Viktorijinega križca kolajno društva za varstvo živali. »Zdaj lahko odprete oči« mu je rekla in ga zmagoslavno pogledala. »To vam je preskrbel očka na mojo prošnjo za vaš pogum, ker ste rešili starega konja. Zdaj pa moram iti, sicer bo mamica, huda, če pridem prepozno k čaju.« Ob slovesu je vzdignil desetnik Croxlay glavo in pritisnil njeno roko k svojim bodečim brkom. »Hvala, angelček« je rekel. John Croxlay je bil v mirnem iu dobrem razpoloženju. Škilil je na temni križec, ki se mu je vzdigoval od dihanja na prsih, in na bleščečo kolajno. Zadnja mu je bila še bolj ljuba. Gliša Koritnik: Beg v Egipt Mali Jezus, Jožef in Marija se odpravijo iz domovine, da otmo pred silnikom Herodom, kar so napovedali preroki ljudstvu svojemu na večne čase. Sivega oslička o sedla jo, nalože na hrbet mu pokorni živež, krmo in opremo potno. Zraven gresta Jožef in Marija z Jezusom v naročju, svojim sinom. Dolga pot se do Egipta vije, mraz pritiska, rezka burja brije, z ostrim peskom so posute cestc, bridke misli spremljevalke zveste. Sedem tednov romajo po kopnem, sedem tednov brodijo po morju, osmi teden se šele v daljavi piramide vitki vrh pojavi. Z uhlji striže ji v pozdrav osliček, Jožef Dete na srce pritiska, a Marija mlada, skrbna mati srebrne plenice razmotava. Daleč zdaj je preganjalcev carstvo, Oziris jih sprejme v svoje varstvo. Blago je v Egiptu zavetišče vsakomur, ki v njem pomoči išče; žitnica vseh narodov bogata je že marsikdaj odprla vrata. Zlata zemlja, ki jo je dojila živorodna pena reke Nila. Južna noč razgrne mehka krila, v sen zaziblje potniško Družino — kar na prostem, da živi v spominu: kamen vzglavje božjemu je Sinu. Oče in sin O francoskem svetovalcu Henriju Francoisu d' Aguesseatf, ki si je v zakonodajnem in pravnem oziru pridobil za Francosko velike zasluge, je znano, da je bil v izvrševanju uradnih zakonov skrben in natančen, toda silno počasen. Njegov sin je bil ravnotako jurist Po svoji izobrazbi pa daleko ni dosegal očeta in je bil zelo nemaren in površen. Nekoč sta se oče in sin v uradu zavoljo nekaterih malenkosti sprla. Sin je hotel očeta malo podražiti in je rekel: « Preljubi oče, vi veste vse in vendar v ničemer ne odločate.« «In ti, preljubi moj sin,» je dvorni kancelar smehljaje odgovoril, «ne več ničesar in vendar odločuješ v vsem.» vedal Čas najprej od polnoči proti poldnevu. Na poldnevu se taia sneg, cvetejo zvončki, zelene polia; škr-ianček žvrgoli. ljudje gredo na njive. Toda za njima na polnoči odpada listje, brije mrzla buria in se vsiplje sneg. Na poldnevu imajo žetev; sin Časa in Zemelfska vila zaplešeta, toda hipoma srečata raka in morata se vrniti. Gresta nroti polnoči in za njima na poldnevu odpada listje, piše mrzli sever in se vsiplje sneg. Z gora na polnoči na leze sneg, cveto zvončki, pojo Ptiči, zeleni poljč. In zopet gresta sin Časa in Zemeljska vila — gretta. žito rumeni. zopet ie vesela žetev: plešeta dalje in dalje — dokler jima kozorog ne zastavi Doti. In tako potujeta še danes od severa proti jugu in od iuga proti severu. pred niima ie življenie. cvetje in veselje, za njima sneg in led. Toda liudie so postali modri in se znajo borit? proti staremu godrnja-ču z belo brado — rimsko cesto. Pozimi, ko je vse pod snegom, hodijo drug k drugemu v vas in si pr! rla i med vami dvo- nožci jih je mnogo, ki ne vedo. kdaj je treba udariti na belo. kdaj na črno tipko! — Ali druga slika: mucka streže bolni sestrici. Rcvica ie po glavi povezana, gotovo jo ie kavsnil zlobni, slabo vzgojeni sosedov pes. Ljubeznivo in sočustvujoče se ozira k njej prijateljica njena. — Na tretji sliki vidimo stara dva neprijatelja. kužka in muco, v prijateljskem, prisrčnem objemu. Čemu bi sc neki prepirala in grizla in praskala, ko pa se da v miru toliko lepše živeti! Oba sta zadovoljna: knM-" sicer sta- lo precej samopremagovuuia in oster je bil boj, ki ga je bil v srcu proti vrhovnim tradicijam, ali zdai je pozabljeno vse. Živel mir. doli z vojno! — Tudi četrta slika prikazuje spravo dveh nekdaj zagrizenih sovražnic: mačke in gosi. Nista se pobotali samo začasno, sklenili sta trajen mir in podkrepili sta ga s sestrskim objemom v vzgled vsem tistim, ki še danes pridigujeio sovraštvo namesto ljubezni. Oglejte si. otroci, ljubke živalice in radujte se nad njimi! Računske umetnosti Recimo, da si misli tvoj prijatelj neko število ter te pozove, da ugani, katero si misli. Uganeš lahko na dva načina, prav za prav tudi na več, a zadostujeta ti za zdaj dva. Recimo, da si misli prijatelj število 50, ki ti ga seveda ne pove. L Reci mu, naj ti pove produkt iz onega števila in iz števila, ki je za 1 večje od onega; potem naj ti pove diferenco med tem produktom in produktom, ki ga je dobil, ako jc pomnožil število, ki ga misli, s številom, ki je za 1 manjše od teg3. Deli to diferenco z 2 in uganil si šte vilo, ki ga prijatelj misli. 50 X 51 = 2550 50 X 49 = 2450 100 : 2 — 50. 2. Tudi takole uganeš: Pove naj ti vsoto dotičnega števila in števila, ki je za I manjše, potem vsoto dotičnega in za 1 večjega števila. Seštei obe vsoti in deli s 41 50 + 49 = 99 50 -f 51 = 101 _ 4 200 50. Tako dolgo ne čaka Kmet ie prodal v mestu dva voza drv. S tem se je tako zamudil, da ni kazalo vrniti se še isti večer domov. Sklenil je prenočiti pri ^-Zlati zvezdi . Na krčmarjev nasvet se napoti v gledališče. Ne mine ura, pa se krnet vrne. «Ste že tu?» ga krčmar vpraša začudeno. <'kaj je predstave v gledališču že konec?» — >-Ne,» odvrne kmet, «odšel sem takoj po pr-| vem dejanju.» — Krčmar: * Zakaj ! neki?» — Kmet: «1 no, na glcdali-| škem listu je stalo: Drugo in tretje ; dejanje se vrši 14 dni pozneje. Ta-| ko dolgo pa ne utegnem čakati, za-• to sem sc odstranil, ker moram že j jutri domov.» Zadovc5>>ost v druiiret vlada samo takrat ako je tedna pretirana Točno kosilo, večerja in za atiek so predpogoji vsakega rednega gospodinjstva zato si omislite čimpreje 3«a iv plinske kuH?«nik. Za pojasnila se cbrnitena , Vesta > plinarno". leta. Redil ga je, dokler je bilo kaj denarja. Denar pa je končno pošel, kmet ni imel več sredstev za nadaljevanje reje. Zopet ni vedel kai početi. Svinja leži lačna, on pa hodi okrog nje in ne ve kaj bi storil. Mimo pride zopet popotni romar, moder starček. Kmet mu potoži: »Nimam več denarja za svinjo, nimam jo s čim rediti.« »Tedaj,« reče romar, »spusti svinjo na ulico in hodi za njo, čuvaj jo.« Kmet je tako storil. Izpustil je svinjo; šla je svinja, on pa za njo: kamor svinja, tja tudi on. Hoda pa je bilo za dolge dneve. Prišla je svinja na travnik. Travnik je širok, zelen, po sredi teče rečica, v rečici se vrti ognjeno kolo, v kolesu sedijo ljudje, veliki ljudje in berač je med njimi. Svinja skoči naravnost v reko — v kolo. Vse je izginilo: reka. travnik, kolo in svinja — videti je bilo samo prazno polje. Kmet je šel sam domov: po praznem polju, brez svinje. Naproti mu pride popotni romar, modri starček: »No, kaj je s svinjo?« vpraša romar in izgleda kakor bi se nečesa veseiil. Kmet mu je povedal, kako je bilo. »Vidiš, dete,« je rekel romar, --berač je hodil in prosil, ni delal, skrival je tuje kopejke. nabral denarja, cel tisočak je prištedil. drugim ga je odvzel, zaslužen, grenak denar, zato je moral odgovarjati in vse je pogoralo. Tako zahteva Gospod od nas plačilo za grehe.« če kupite nogavice brez žiga .ključ", ker eden pai nogavic " žigom in znamko (rdečo, modro, zeleno ali zlato) 55ključ" traja tako dolgo kakor Stirjv pari drugih. Kupite eden pai in prepričale sel o* vi Božidar Jakac: ¥ Afriko Nekdo je potrkal. Zbudil sem se v svojem podstrešju, vrata so se odprla in vstopil ie moj prijatelj, rekoč: »Ravnokar se je odpeljal eden mojih prijateljev v Alžir.« Čudna misel me je prešinila ob teh besedah, v katerih jc tičala posebna privlačnost. Kaj, če bi šel človek enkrat sam pogledat tja doli v žarečo Afriko! Bolj in bolj se je oblikovala ta misel, dokler se ni zgostila v odločen sklep: Poj-dem! Potekli so meseci, a med tem je prišel v Pariz moj prijatelj, mlad komponist iz mrzle Norveške. Kaj hitro sva Side-nila oba, da zapustiva brezplodno romanje po pariških ulica, ki so nama postale že odvratne po svojem lažnjivem blesku. Zahotelo se nama ie svežega življenja proste narave, ljudi brez krinke, ki ne lažejo sami sebi v lastno prevaro. Čim bolj je dozoreval v nama načrt potovanja, tem večje ovire so se nama stavile na pot. Toda končno so vendar bile vse premagane — in že sva sedela v brzovlaku, ki je hitel z nama proti jugu. Mrke in neprijazne pokrajine so hitele z neznano naglico mimo na;in'h oči, mesta so izginjala v daljo. Noč se je polagoma umikala; nepregledni oljčni gadovi so naznanjali solnčne nokrajine južne zemlje in rano jutro naju je pozdravilo v živahnem Marseiile-u, ki se že ponaša s tipično južno arhitekturo. To mesto ima že prve znake južne-ra kontinenta in na ulici se človeka Čudno dojmijo redarji s tropskimi čeladami Še isti dan popoldne sva se ukrcala na veliki parnik iGouveroeuer general Gravyc, ki vozi iz Marseille-a v Tunis. Zamolklo je zatulila sirena, stroji so za-brneli, in že je polagoma ostajala luka z mestom za nami. — Popoldansko solnce je razsipalo svoje žarke na skalnato belo žarečo obalo, gosto Dosejano s palačami. Med tem smo že pluli mimo slovitega, od obale komaj 7 kilometrov oddaljenega otoka L'ill d' Ii, ki je znan iz Dumasovega romana o grofu Monte Christu in obala je vedno bolj izviniala za obzorjem. Solnce je polagoma tonilo v krvavordečem žarenju v morje. Nastopala je noč — noč sredi Sredozemskega morja. Na krovu sva s prijateljem sedeia v nekem čudnem občutju; v polzavcdrem nemiru sva z očmi sledila oddaljujo-čemu se staremu kontinentu. Nemo ova zrla v mirno morsko gladino, ki jo je motilo le peneče valovje, vstajajoče za hitro prodirajočo parr.ikovo ostrino. Krasna južna noč na morju. Na ažurnem nebu so se zabliščale v podvojenem žarenju svetle zvezde. Lahen zefir je pihljal preko krova; visoki jambor seje majestetično zibal sem in tja — a meni se je dozdevalo, da se ziblje ves nebeški svod. v katerega sem strmel z nemim občutkom nepremagljivega zamaknje-nja. Mrzlo jutro me je zbudilo iz spanja. Čudovita svežina zraka me je naravnost opajala. Sopotniki vseh mogočih narodnosti so se pričeli polagoma dra-miti in jutranje solnce jih je prijetno ogrevalo. Kmalu je nastalo na krovu ži_ vahno vrvenje in končno smo bili vsi Ie ena sama družina. Dan je potekal v skrivnem občudovanju morskih krasot; cela morska gladina ie žarela v bleste-čem solncu, a iz globine je sijala nebesna slnjina vse temnejše in intenzivnejše. — Proti večeru smo ugledal; skalnato obrežje Sardinije ter Dar manjših samotnih otokov, ki so polagoma, vstajali za nami. S tem smo zadnjikrat pozdravili Evropo. Adijo! rf*r Nastopila je druga noč sredi morja, a le neznatno se je spreminjala zračna to. plota ter nas obveščala, da se vse bolj bližamo Afriki. Že proti jutru drugega dne pa je zatulila sirena, da sem se prestrašen zbudil. Gosta in neprodirna megla je ležala nad morjem. Vsi so se zbudili in tekali zbegani okoli, misleč, da se je pripetila nesreča. Pa ni bilo nič drugega, kakor da je parnik vsak;h par minut moral oddati signal radi drugih ladij ki bi morda vozile v smeri proti nam. Potniki so se polagoma umirili, a še le čez kako uro ie megla izginila. Zopet je bilo nebo polno bledečili zvezd ir. tako čudovito globoko, da se ga človek ni mogel nagledati. Tudi luna, ki je že pojemala, je prilezla izza morja. A neko težko, temno občutje je viselo v ozračju. Zopet sem zaspal in se zbudil še le v nastopajočem jutru. Počasi se je pričelo svetlikati — na obzorju so se jeli odražati temni obrisi gorovja: — Afrika! Nebo je začelo žareti; vedno jasnejše je bilo videti obal. Potnikov se je polastilo živahno, nervozno pričakovanje. Z nami se je vozil tudi Arabec z ženo in sinom. Vso dolgo pot je imela žena zakrit obraz, le temne oči so tajinstveno žarele. Ko pa smo ugledali žarečo afriško obal, je v vidnem vzhičenju snela z obraza pajčolan. Kakor sanjava, opojna pesem je sijal ta obraz svoji domovini v pozdrav. Vedno zanimivejši je posta;al pogled. Temna je bila obal, na njej so se belo svetila kockasta poslopja. Polagoma smo jadrali v Tuniziiskl zaliv in solnce je ravno poslalo svoje prve žarke, ko smo zagledali v čudovito lahnih zlato-rdečih barvah L' Marso, Karta gino, in Tunis v ozadju. Vse skupaj je bilo videti tako fantastično, da skoro nisem verjel, da se res bližani Afriki in da sem že tu. Kmalu mo zavili v ozek kanal, ki vodi v Tunizijsko luko. Parnik je voai! počasi in nekako čez eno uro smo pristali v luki: — Tunis. Pestra množica Arabcev, pomešana z Evropejci, je pričakovala parnik. Videti je bilo najrazličnejše tipe Črncev z rdečimi fesi in Arabcev v snežno belih haljah z nizkimi fesi. od katerih so viseli preko hrbta dolgi repovi. Med odraslimi se je gnetla umazana, raztrgana, zagorela otročaa ter v svojem veselem sme. hu kazala bele zobe. Precej dolgo je trajalo, da smo se zvrstili pri izhodu z ladje in pasirali carinarnico, pred katero nas je že obkolila množica nosačev, ki se jih seveda ne moreš odkrižati. Če mu odkimaš, se nič ne zmeni za to, nasmeje se ter moleduje dalje. Menda so dobri ljudje, toda vsiljivi do skrajnosti. Že ob prvih korakih na afriških tleh naju jc prevzelo čudovito občutje pri pogledu na to svojevrstno pokrajino in te ljudi v ranem iutraniem solncu. Mah_ nila sva jo s prijateljem po veliki cesti, obrobljeni z dolgo vrsto palm, naravnost v mesto. Srečavala sva Arabce, ki so na dvokolnicah z visokimi ko- | lesi. v katere so bili vpreženi majhni j arabski konjiči, vozili živež v mesto. Cela oprema voza in konja je bila izdelana v svojevrstnem slogu, okrašena z različnimi medenimi žrebljl — Končno sva prišla na glavni trg evropskega dela Tunisa, kjer stoji velika, krasna, rimskokatoliška katedrala, v svoji zidavi posneta po mavrijskem slogu. Sredi trga je tndi majhen palmov gaj. Trg ie bil oživljen samo od bosih Arabcev, ki so nosili v notranjost mesta živež, a Evropejca še nobenega ni bilo na izpregled. Sedla sva pred veliko kavarno ier si privoščila prvo okrepčilo na arabskih tleh. Ker je bilo še tako zgodno jutro, sva jo mahnila nato naravnost skozi krasen mavrijski portal, ki veže moderno evropsko mesto s starim arabskim me--stom Medino. obdanim krog in kro^ z obzidjem. Mal trg se je odpri nr^d nama, a takoj za tem nešteto tesnih ulic na vse strani. Tu se je gnetla množica Arabcev, ki so med seboj mei-etarili za vse mogoče stvari. Vsak korak ie bil bolj zanimiv, le silovit smrad po različnih gnilih sadežih in zasmrajenem ovčjem mesu je motil lepoto teh pitoreskrrh ulic. šla sva po dolgi ulici, ki se je dvigala navkreber. Na obeli straneh so bile prodajalne, globoke temne luknje, v ka- j terih je nakopičeno najrazličnejše orijeti- i talsko blago drj;go vrh druzega; a sore- ! dai na pragu cepi Arabec iti ponuja z veliko vnemo svojo robo. Hiše teh ozkih ulic so vezane z oboki, ki se vrstijo v kratkih razdaljah in tvorijo nekak hodnik. Na nekaterih mestih je ulica popolnoma pokrita z leseno streho, skozi katero propuščaio svetlobo nekatere majhne odprtine. Tu so ponavadi trgovine z manufakturo. Zopet dalje ie bila Tik pred nama sta stali krasni palači. Na desno bogat dvor Tunijskega beja z marmornatimi kolonadami, spodnji del sten obložen z visokim pasom fayar.ee. Skozi razkošen vhod. okrašen z arabskimi napisi sva videla na prostrano dvorišče, kjer stoji v sredini čudovito izdelana fontana. Palača je arabsko vlad. no poslopje in jo Arabci imenujejo »Kas-ba«. Na levo oa stoji trdnjavi podobna zgradba francoske uprave, ki sta jo stražila dva Senegalca v visokih rdečih turbanih, širokih hlačah in z ostrimi nasajenimi bajoneti. Čudno je razmerje med tema palačama. Na eni strani nekak prijazen mir in skladna lepota, na drugI pa nesoglasje in hladnost. Šla sva še na peščen hrib nad mestom, ki je bolj poredkoma zaraščen z mogočnim kaktusovim grmovjem z bodičastimi mesnatimi listi, vmes visoke aloe z 2 do 3 metre visokimi cvetovi. Tu sva onazovala Arabkinje v belih oblačilih, k: so se prikazovale med grmičevjem in zopet izginjale. Solnce je kljub zzodnii uri že močno pripekalo. Pokrajina ie bila zaprašena in izsušena, skoro bi c,.,ai podobna Krasu. Od vrha se je odpira! krasen razgled v notranjost dežele proti jugu. Pod nama se je belilo suho slano jezero, v daljavi je ležalo nad pokrajino vse tja do obzorja težko ozračje, nehote začutiš bližino puščave. ulica popolnoma pokrita z obokom, olepšanim s posebnimi okraski, v dalj- j ših presledkih pa so v tem hodniku pro- j puščale svetlobo večje četverooglate ; odprtine. Te ulice imenujejo Arabci j »suk« in v njih so same prodajalne za j orijentalske preproge, lesene coklje in j usnjate izdelke. Hodila sva dolgo po teh zveriženili ulicah navkreber in končno dospela na vrh hriba, od koder se nama je nud;l lep razgled. Pokojno je spodaj ždel Tunis. veliko belo žareče mesto z ravnimi strehami, z neštetimi bel;mi kupolami in širokimi minareti, okrašenimi z bogatimi plastičnimi ornamenti Prevroče nama je že postalo v najinih evropskih pokrivalih, zato sva jo urno ubrala zopet nazaj*-proti luki v francoski del mesta. S strahom sva pričakovala opoldanske vročine in v tem strahu sva stopila v prodajalno ter si kupila bela tropska pokrivala iz plutovine. V začetku sva se teh pokrival težko privadila in skoro v smeh sva bila drug drugemu. Toda opoldne naju je humor minil, saj je stalo solnce navpično nad glavo in toplomer jc v senci kazal 36 stopinj. Poiskala sva si prenočišče in na to se je pričelo ; :oet romanje po mestu. Blo. di!a sva do zveriženili neskončnih ulicah do temne noči in groza naju je že navdajala, ko sva videla, da sva Ie še midva tujca med domačini, ki so naju merili ne ravno s prijaznimi pogledi. Bila je nedelja, ko sva se vsedla po obedu na električno železnico ter sc odpeljala v precej oddaljeno KartafiiK ki tezi severno ob moriti. Ko sva izstopila se nama je odprlo krasno pobočje, posejano z neštetimi palačami evropskih mogotcev, a na vrhu stoji velikanska rimsko-katoliška katedrala, zidana v čisto afriškem stilu. B!izu katedrale je tudi velik muzej, nakopičen s starinami in izkopaninami stare punske zemlje, ki je nekdaj cvetela v blagostanju in tekmovala z Rimom. Prostor krog muzeja ie obzidan in podoben pokopališču. Tu je nakopičeno vse polno stebrov, kipov in plošč z različnimi napisi. Po teh grob-ijah se sprehajajo menihi v belih plaščih in z obraza slehernega čitaš: me-mento mori! — Ko sva hodila krog cerkve, je nastala silna nevihta. Velikanski zvon ie s svojim silnim bronastim glasom pretreel hrib in v mučnem strahu sva se umaknila v cerkev, kjer sva počakala, da je pojenjalo nenadno neurje. Od pobočja proti morju vodi lepa cesta, obrobljena z nizkimi, širokimi palmami. Hrib se imenuje »Birsa«. na njem ie sta*a nekdaj slovita nunska Kartagina. največje tedanje mesto severne Afrike, ki bi lahko postalo usodepolno za Evropo in njeno kulturo, da ie niso razrušili Rimljani. Ko sva stala na grnhliah tega. velikanskega mesta, sem čutil vso ono grozo besed, ki jih je izrekel rimski senator Kato: »Ceterum a teme censeo, Chartaginam esse delendam!« — ln res, le malo je ostankov nekdanje slave! Tu pa tam štrli iz zemlie razbit steber; na tleh leži razdrapan mozaik, preraščen z osatom, ki ga objedaio koze in krave. Le malo ohranien je še del starega kar-taginskega teatra; celo marmornato ste-brovje jc razmetano in razbito. Zadnji soinčni prameni so objemali pokrajino, ko sva šla dalje preko polja, ki ga je oral rimski bojni plug. Na levo se razprostira neskončna lahno valovita planjava, porasla z redkimi oljčnimi drevesi. Ta drevesa z zveriženimi debli in vejami se tipično dvigujejo od planjave in ji dajejo slikovitost afriške zemlje. Na desno je temnelo morje v globoki modrini, obrobljeno s krvavečo konturo visokega in razdrapanega obrežja. Šla sva proti belemu mestu, podobnemu jati galebov vrh rdeče skaline. Sidi-Bu-Said. — Že je legal mrak, ko sva dospela v mesto. Srečala sva starega Arabca, sedečega na oslu, nato kopico otrok in žene. Ulica se je vzpenjala po bregu navzgor preko malega trga. kjer je sedela pred kavarno množica Arabcev v belih haljah. Iz srede trga se je vzpenjalo široko.stopnišče proti mo-šeji in na tem stopnišču je gramofon igral arabske pesmi. Radovedni pogledi so naju meriii. a midva sva nemoteno stopala dalje. Ulice so bile samotne, Ie tu pa tam sva srečala kako belo oblečeno žensko s črno masko na obrazu, ki je hitro izginila za vogalom. Mesto je čisto arabsko, ulice nedotaknjene od evropskih rok, zanimive ter polne originalnih arabskih zamislekov. Prišla sva na parobek nad morjem, bele stopnice vodijo strmo navzdol. Parobek je podoben rtiču in je posejan z beli ni dvorci, z vitkim stebrovjem: na morski strani ga obkrožajo košate ciprese in palme. Celotno ozadje z moriem in hribovitim otokom je tonilo v globoki modrini, le beli dvori so tajinstveno žareli. Težko sva odtrgala poglede od teh živih sanj in šla dalje po cesti, ki je vodila strmo navzdol. Hiše so se izgubljale, kraj je postajal samotneiši. le trije arabski jezdeci so nama sledili. Ker jc med tem nastal že mrak in nama je postalo tesno, sva se vrnila. Nazai grede sva še občudovala ta tiha. oglata poslopja in njih z bogatimi ornamenti zamrežena okna. Izza belih zidov so visele palmove veje, se vzpenjale visoki cvetovi aloe. Opojen vonj razkošnega cvetja je ležal nad temi domovi. B;ia je že docela noč. ko sva dospela z električno železnico nazaj v Tunis. Do poznih ura sva posedala na terasi evropske kavarne na trgu. kjer je bila zbrana množica najrazličnejših tirov evropskih izseljencev: od različnih ko-lonijalnih uradnikov pa do pravih poklicnih pustolovcev. Orkester je ieral same neznane komade in ta godba je napajala ozračje z zamolklo žarečim južnim vonjem, polnim vroče čustvenosti. Pod razsvetljeno teraso so se pojavljale v palmovem gaju bele postave Arabcev. Zrli so z neko, vsakemu domačinu lastno mržnjo v ta razkošni svet vladajočih, in čut'1 sem krike sovraštva v njih dušah. Naslednjega dne sva se s prijateljem podala daleč ven iz Tunisa v veliki mestni park »Le Birdoc, ki je krasno urejen. Sama tropska drevesa s čudno velikimi in dišečimi cvetovi. Poti v parku so se vile v elipsastih črtah navkreber. Kmalu pod vrhom griča, od koder se odp;ra razgled na mesto, stoji arabska palača iz 18. stoletja. Vitko ste-brovje podpira ma'e kupole, notranjost, tla in stene so obložene z bogatim fa-yar.com, strop ves plastično ornamen-tiran. a ornamenti nad stebrovjem so vsi izrezljani in v vdolbine je vloženo barvasto steklo. Soinčni žarki so se razpršili v tem steklu in notranjost je za-žareia v mavričnih barvah. Na zadnji strani v palači so v polkrogu bogato izrezljani sedeži, ki so najbrže služili v starh časih za posebne slovesnosti. Iz palače sva končno zamaknjeno zrla na celo mesto Tunis, ki je žarelo v vsem svojem belem blesku. Popoldne sva dobila dostop v neko privatno arabsko palačo. Dvorišče krog in krog obdano s tenkim stebrovjem. stene visoko obložene z modro orna-mentiranimi fayancami. Nad okni in vratmi so vrezani plastični ornamenti cvetlic in posod. Stopila sva tudi v spalnico, ki je bila popolnoma svojevrstna. Eden kot je bil ločen z orna-mentalno pozlačeno ograjo in tu zadaj je bila četverooglata postelj s svilenimi pregrinjali ter blazinami vseh mogočih barv. Druga stran sobe je bila zagrnjena, tja ni bilo costooa. Najrazličnejši predmeti, deloma arabskega, deloma evropskega izvora so bili tu nakopičeni, toda vse v nekaki harmoniji. Dokaj kasno sva odšla v hotel. V sob: sva legla, da se odpočijeva. a okno in vrata sva radi vročine pustila odprta. Od palmovih vej je prihajala prešerna godba z zabavišča. Nisva je bila posebno vesela, saj sva morala zjutraj rano vstati, da se odpeljeva z vlakom proti jugu. In res zjutraj sva se odpeljala proti jugu. Mimo nas so hitele v začetku valovite. gorate pokrajine podobne Krasu. Sem pa tja so bile na njih raztresene male skupine oljčnih dreves. Pri postaji B. bou Rekba se nam je odprl pogled na morje na eni strani na drugi pa na menjajočo se peščeno pokrajino z malimi palmovimi gaji; potem zopet na široko žitno polje in na nepregledne oljčne gozdove. Vedno bolj je pojemala ob- — ~ - * ljudenost dežele in le kaktusovo grmo\ ie, ki služi za živo mejo. jc označevalo posamezna gospodarstva. Za tem so sc pričele širiti nepregledne peščene planjave in od časa do časa si zapazi! skupino kamel, ki so se pasle ob redkem osatu. Vročina ie postajala \ edno hujša, a čudno, da ie kljub žgočemu zraku zunaj, bil v ^ozu prijeten hlad. — Vozila sva se med samimi Arabci, ki so naju začudeno motrili. Dospemo do Sousse. starega trgovskega mesta iti križišča železnic, ki vodijo v notranjost dežele. Mesto ie zanimivo radi svoje amfiteatralne arhitekture in starinskega nazobčanega obzidja. Tu smo se ločili od morja in zavili v notranjost preko puščave, potresene z redkimi vasmi in mesti. Peljali smo se mimo velikega izsušenega slanega jezera Sebkha Sidi el Hanl ki je belo žarelo v solncu. in na to mimo mesta Ei Djem. Tu sto.ii blizu postaje sredi puščave razvalina velikanskega rimskega koloseja (Thysdrus> ki do-minira dolgo, dolgo nad neskončno planjavo. Vlak je drvel dalje preko neskončne pustinjske planjave, ki je žarela v solncu. Dolgo, dolge se je vlekla ta pot skozi puščavo, spotoma smo srečali le Arabkinjo. ki je jezdila na oslu. zadai pa je hitel Arabec s palico: popolna slika svetopisemskega bega v Egipt. Prispeli smo v obmorsko trgovsko mesto Sfax. izhodišče karavanskih cest in križišče železnic. Za to mesto je značilna zopet tipična mavrijska arhitektura. Tu smo presedli na ozkotirno železnico, ki vodi do Gabes-a. Železnica teče ves čas ob Gabeškem zali. u. Kma lu sva se sprijaznila z nekim mladim Arabcem, po vsem videzu odlične rodbine. ki je med potio čital arabske knjige. Govorili smo o različnih navadah dcimčmov, ki nam jih je izredno prijazno razlagal. Soditi je bilo, da je študira! v evropskih šolah, ker je govoril izredno dobro francoski. Ko smo dospeli do mesta Mahres, je mladi mož izstopil, ko se ie še preje sveže preoblekel in preobul. Prijazno se je od naju poslovil in nama podal roko. Precejšnja množica Arabcev ga ic pričakovala na postaji in ga z veseljem pozdravila po domači šegi, položivši prst na usta. Čudno mesto je ta Mahres. Popolnoma stroga oglata arhitektura brez oken. sredi puščave, brez drevja, da. še celo brez palm. Le v malem zalivu je bilo r.ekaj barvastih ribi> čoir.ov z dolgimi poševnimi jambor. Vlak je drvel dalje shozi puščavo in oaze ter se ustav il šele v Gn.be~ ■:. Postaja je majhna, komai večja kake kapelice, z malim pristrešjern. ki naj brani potnike pred vročim soincem. — Izstopila sva. Takoj naju je :.apadel sta-sit ajabski vodnik, dobro govoreč francoski in naju pregovarja!, da nama ponese prtljago ter naj n popelje v mesto. Izročila sva mu po dolgem prigovarjanju prtljago. A mož naju je peljal drugam kot sva hotela. Ker pa nama to ni ugajalo, sva si morala pač sama pomagati, da sva dobila zaželjeno prenočišče. Tu sva imela iz svoje sobe izhod na balkon z lepim razgledom na oaze in mesto. Mesto je majhno, leži ob morju in je znano kot izborno kopališče s krasno obalo in okolico. Tu preživi zimo veliko mrzlih Angležev in Amerikan-cev, posebno pa francoskih uradnikov, je tudi zadnja železnišl.a postaia. a dalje vodijo glavne karavanske poti skozi Medenine proti Tripolisu ter proti jugu v Saharo, ki je oddaljena komaj 80 kilometrov. Ne daleč od Gabesa se pričenja na vzhodni strani velikansko dvoro-kavno slano jezero Chott el Tedjedj in Chott el Dierid. ob katerem ležita slavni mesti Tozeur in Kebili, znani kot glavni prizorišči raznih kino podjetij. Gabes sam je nekam čudno mesto, raztreseno, da ga ni niti videti, a je vendar tu. Hiše so majhne in nizke: Arabci stanujejo deloma po razvalinah starega razrušenega obzidja. Mesto leži v oazi, a na eni strani so prostrani, dobro obdelani palmovi gozdovi Skozi mesto teče mal potok, ob katerem čepijo črno oblečena dekleta in žene ter perejo oblačila. Krasni tipi ženskih obrazov. temnih žarečih oči, smejočih se. polnih ustnic, med katerimi se svetijo beli zobje. Na licih in na bradi imajo tetovirane male križce, ki jih storijo po. sebno privlačne. Glave imajo zavite v dolge črne. skoro do tal segajoče rute s širokimi rdečimi progami. Njih hoja je yrr*žii£ in živahna. Izraz vsakega tega hiija jo sanjav, ogromen kontrast napram moškemu, ki je trd asket, izklesan in izsušen od neprestanega boja s puščavo in neznosno vročino. Tu v Gabesu sva s prijateljem preživela par najlepših dni. Kopala sva se v morju, hodila ob robu puščave in morja daleč proti jugu. Nekaj čudovito mogočnega čuti človek ob pogledu na ta dva neskončna elementa: prvi poln življenja, drugi poln demonskega miru in smrti. Nekega dopoldne sva šla po cesti, ko se nenadoma privali proti nama gost oblak prahu in zajela naju je neznosna vročina, da sva se skoro zadušila. Bil je to oblak pTahu. Od 36 stopinj vročine v senci, je nenadoma narsla vročina na 47 stopinj. To je bil veter, ki mu pravijo Arabci »djebela, ali naš »široko?*. — Bilo je nama kakor v parni kopeli. Zrak je postal za-dušljiv. da so me ceio zelena rožena očala žgala v obraz in sem jih mora! odložiti. Morje je ob takem vetru gladko kot zrcalo. Arabci so si zavijali v vetru glave v svoja oblačila ter bežali v kolibe. Umaknila sva se tudi midva v hote!, kjer je vladal prijeten h!ad in mir ter sva čakala, da se je polegel veter, ki je trajal par ur. Drugi dan takoj opoldne sva io mahnila v spremstvu malega Arabca v oko lico Gabesa. Pot je vodila skozi obdelane palmove gaje s krasnimi skupinami. Tu so bile večinoma visoke dat-Ijeve palme z dolgimi, drobnimi, narezanimi listi in banane s širokimi, pahlja čam podobnimi vejami. Zemlja ie skrbno obdelana. Preko kanalov in majhnih potokov so položena debla palm. Prišli smo v vas Chenenni s par obokanimi hišami, pred katerimi je sedela kričava deca- Po samotnih stezah smo sreča-vali dečke na oslih, ki so jim viseli na obeh straneh pleteni koši. Potem zonet Arabkinjo, ki je Sla s fino modeliranlm vrčem po vodo. šli smo kljub vročini dalje mimo globoko tekočega potoka, na katerega so se sklanjale skupine palm, nato mimo starega rimskega mlina, od katerega so ostali !e še ogromni kameniti kvadri. V velikem bazenu se jc kopala črna deca in nas prosila darov. t Prišli smo na rob oaze. Pogled se ie odprl v neskončnost puščave. Tik pred nami je ležala globoka izsušena struga in v njej je žuborel le mal potoček. v katerem je odsevala globoko modra sinjina. Ce! palmov gaj je bi! skrit v tej globini, tako svež in čudovit kakor prave sanje. Visoke skale, ostro izglodane, na katere so vodile strme stopnice, sc štrlele tz globeli. Čim dalje boli divja pokrajina se je odpirala Pred nami in !e še roparskih beduinov je manjkalo, da bi zaživela v svoji polni grozoti. Vzpeli smo se iz globine na višino ouščave in se podali zopet proti oazi. Pot je peljala mimo stare grobnice, ki ima posebno arhiekturo hi se imenuje ■■-Marabuc. Videti ie kakor večja kapelica v obliki kvadra z malo kupolo. Ko- losalna arhitektonska enota, ki sijajno harmonira s svojo okolico. Par slokih palm obdaja to grobišče. Sli smo dalje ob oazi: na eni strani pogled na peščeno puščavo, na drugi pa nasičeno bogastvo oaze. Dolga ie bila pot in bil je še večer, ko smo izmučeni, ožgani od solnca dospeli nazaj v Gabes. — Samo še dva dtn sva ostala tu ter si ogledala še par zanimivosti, posebno tržišče, imenovano »diara*. štirioglat, z nizko kolonado obzidan trg. Poslovila sva se s težkim srcem od tega prijaznega kraja. Najina želja, prodreti še dalje proti puščavi, se je ponesrečila radi pomanjkanja gmotnih sredstev. Vračala sva se po isti poti do Sousse-a in krenila tod v notranjost dežele proti Kairouanu. Bilo je pozno ponoči, ko sva dospela v to mesto, in vendar so naju takoj obkolili mladi Arabci, uslužbenci posameznih hotelov. Misleč, de se jih odkri-žava. sva šla v prvo kavarno, toda ko sva čez nekaj časa odšla, so še vedno prežali na naju. Ker sva spoznala, da v noči ne bova mogla najti prenočišča, sva se udala ter se pustila odvesti v hotel. Komaj sva stopila v sobo, so se že odprla vrata in pred nama je stal prileten Arabec. Vpraša! naju je v lepi francoščini, če ne bi morda želela za drugi dan vodnika po mestu in mošejah. Ker sva imela slučajno naslov nekega trgovca s preprogami, sva ga odklonila. Dejal n; nič. samo nasmehljal sc je in odšel. Ko stopiva drugo jutro aa plan, je že preža! isti Arabec na naju v palmovem gaju pred hotelom in se nama prijazno predstavil. Enako prijazno sva ga zopet odslovila in odšla na lastno pest v mesto. Šla sva skozi velik portal visokega nazobčanega obzidja naravnost po glavni ulici. Vedno bolj zanimiv je pogled na te ulice, ki so bile v marsičem različne od tuniških. V vrvenju Arabcev in prodajalčev nama poda nekdo vizitko in kriči ime nekeza trgovca. Čudno naključje je naneslo, da ie bil to ravno kričač trgovca, ki sva ga iskala. Takoi naiu je vesel peljal po zavitih ozkih ulicah v veliki »stike, kjer ie bila trgovina njegovega gospodarja. Predstavil naju je mlademu škilastemu Arabcu, ki naju je sprejel z židovsko prijaznostjo, naju posadi! poleg sebe ter pogostil. Obenem nama je razkazoval svoje dragoceno blago, ki ie bilo res denarja vredno. Nato nama je preskrbe! vodnika, a seveda istega, ki sva ga že dvakrat odklonila. Šla sva z njim v veliko tnošejo. Mesto Kainouan je sveto mesto, nekaka Meka severne Afrike. Tu se vrše večkrat krvavi verski obredi ter druge svečanosti mohamedanske vere. Velika tnošeja, Si-di Okba imenovana, je velikanska, znamenita stavba iz 9. stoletja. Krasi jo veliko dvorišče, obrobljeno s kolonado dvojnatih stebrov. Zanimivo je. da so vse glavice teh stebrov rimskega izvora, večinoma ko-rintske, nabrane na velikih razvalinah starega rimskega templja. Šla sva tudi v notranjščino, ki je podobna gozdu stebrov. Pred nama so odgrinjali Arabci slamnate preproge, da sva smela do oltarja, imenovanega »Mihreb«. Notranjščina je, kakor povsod, bogato obložena s fayancami. Neke vrste prižni-ca in dolga lesena stena pa ie čudovito izrezljana iz palmovega in cedrovega lesa z najrazličnejšimi vzorci arabskih okraskov. Šla sva še na vrh minareta in uživala diven razgled na sveto mesto Kairouan. Blestelo je v čudoviti belini. z ravnimi strehami hi najrazličnejšimi kupolami neštetih mošej. Od tu naiu jc Arabec vodil mimo raznih zanimivosti kairouanskega mesta, bogatih rortaiov. zopet nazaj k trgovcu, ki naiu je povabi! na svoj dom in nama razkazal različne arabske ročne izdelke v srebru in zlatu in celo košaro z zlatom in srebrom okovanih cokelj svoje neveste. Silno ponosen je bil na najrazličnejšo pestre izdelke francoskih steklarskih tovarn, v katerih je bilo vse drugo, le okusa nič. črna kava. s katero naju ie gostil, pa ie zares bita fina in okusna. Po kosilu sva se podala zopet po mestu. Šla sva ob dolgem obzidju mimo raznih arabskih mlinov, v katerih me-!jejo s konji in voli ki vrtiio kamen, pritrjen na dolgem drogu. Zopet dalje sva prišla v domačo tovarno preprog, kjer ie žena z otroki sedela pred stojalom ter ročno premetavala čohiič z barvasto volno. .Malo dekletce z velikimi prosečim: očmi naju je gledalo in prosilo miiodara. Nadaljevali smo pot daleč ven iz mesta. Solnce je žgaio neznosno: piha! je ^djebel*. Zastavila sva vso voijo, da dospeva do velike mošeje s štirimi kupolami. ki hrani baje najlepše fayance cele Tunizije. Pred tnošejo je biia zbrana večja karavana in ženske so hodile na dvorišče, ki je bilo obokano z vitkim zavitim stebrovjem, k vodnjaku. Radi odsotnosti islamskega meniha smo morali oditi nazaj v mesto. Na cesti, obrobljeni do mesta z velikimi kaktusi, ie postajala vročina neznosna, in komaj smo čakali, da dospemo v senco. Nama sc je sicer žurilo na vlak, a vendar smo si med potjo ogledali še dve mošeji. V eni je grob velikega preroka in vestno shranjen velikanski meč. večji od moža. Ob stenah slone visoke deske z arabskimi napisi prerokovih naukov. — Nekoliko dalje v drugi mošeji pa imajo shranjena tri velikanska sidra ladij, s katerimi je prijadral prerok v to deželo. Le še malo časa SV3 imela in posloviti sva se morala od tega vročega mesta. Šla sva preko velikega nad vse slikovitega trga. obrobljenega z nazobčanim zidoviem in značilnimi arabskimi stolpiči. Spodaj so bile zamazane stojnice z lesenimi strehami, okoli njih se je gnetla pestra množica Arabcev in črncev. Od tod sva jo udarila naravnost na postajo in se odpeljala nazaj proti Tunisu. Vožnja ie bila zelo prijetna. Odpirala se je popolnoma nova pokrajina. Sre-čavali smo dolge karavane, bele vasi, oaze in peščene planjave, vmes obdelane pokrajine, kjer so orali s kamelami. Posebno pestra je bila slika ob vodnjakih, kjer je bilo vse polno žensk in otrok: pravcate svetopisemske podobe. še dalje so se pasle črede kamel. Počasi je solnce zašlo za razbeljenem obzorjem, veliko in rdeče kakor krvava ob!a. Pozno je že bilo. ko sva dospela v Tunis. Ostala sva tu še par dni, naše premoženje ni presegalo dvajset centimov. Treba je bilo najti novih sredstev. Končno pa sva se ravno na soboto v zadnjih dneh junija ukrcala na ladjo. Čudovito lepo ie žarela afrikanska obala v večernem solncu. nama v poslednji pozdrav. Izgmiala ie mimo nas Kartagina, Sidi-Bu-Said in La Marsa. Le še obrisi gorovja so se dvigali nad obzorjem v pojemajoči luči. a končno je izginilo še io in nad neskončno gla- dino morja ie legel večer. Vozila sva se s prijateljem v četrtem razredu in se posadila ob strani pod hodnikom, kjer je bilo malo zatišja. V najini bližini je biia francoska družba in neki Šved iz Tunisa, s katerimi smo se kmalu sprijaznili. — Ponoči je nastala nevihta. ostri bliski so rezali ozračje. Mrzel veter je vlekel preko krova in ladja se je pričela polagoma zibati. Noč smo prestali vsi v občutnem mrazu. Edino odejo, ki sva jo imela s prijateljem, sva si izmenjavala ter se medsebojno vrstila v nočni promenadi. Z jutrom je postal veter močnejši in mraz n; odnehal. Valovi so vidno rastli, bele grive so drvele po razburkani gladini. K sreči se je ladja zibala po dolžini in midva sva bila nekako na njenem pregibali-šču, da nisva prehudo občutila nihanja. Proti poldnevu je postalo še hajše. Spredaj ie bilo že vse bolno, ženske in otroci so jokali in tarnali. Naenkrat se je dvignila konica proti nebu in zopet smo se zarezali z veliko silo v globoko kotlino vala, da se je razpenjeno morje razpršilo na vse strani ter nas omočilo. Stal sem in zrl na to grozotno igro razburkanih valov, ki so postajali vedno nevarnejši, podobni živim goram. __ Še le. ko smo se bližali Marseilleu, se je morje pomirilo in solnce je zopet zasijalo. kakor da ni bilo ničesar. Zavili smo zopet mimo otoka V i!! d' Ii in tako dospeli srečno v Marseille. In rečem vam, ni mi bilo baš prijetno tu. Tri dni sva s prijateljem živela ob malem kruhu in vodi ter stresla svojo nevoljo nad civilizirano Evropo. Še le tretji dan po izdatnem stradanju se nama je posrečilo dobiti sredstva, da sva mogla dalje v Pariz. S tem je bila končana por, ki me je dovedla do spoznanja, kako revni smo j v Evropi kljub vsej naši tako čislani ij j visoko stoječi civilizaciji. Le še odur-nejši mi je postal Pariz in njegova praznota me je naravnost tlačila. Radio Iz ljubljanskega radiokiuba Stopite včasih zvečer proti Ljubljanskemu velesejmu! Tam. v paviljonu D je v torkih, četrtkih in sobotah jako animirano življenje. Tam se zbirajo naši radio-ama-terji, pregledavajo različne sprejemne aparate, študirajo nove stike itd. Naš radfo-klub še tri ta&o obsežen in močan kot njegovi sovrstniki v drugih državah, ki jtm sije milejše solnce državne uvidevnosti. Pa človek se spomni, da raste a maiega veliko Ju se veseli zanimanja ia podjetnosti, k: se kaISe tu na vseh straneh. Z današnjim stanjem radiofonije pr: nas ttvsmc zadovoljni. Zaveda-mc se pa, da smo rta podlagi vztrajne organizacije, ki jo predstavlja nag klub. zmoim doseči nivo svojih sosedov. Tega se radio khib dobro zaveda in v tem smislu tudi dela. V projektu ima klub več velikih prireditev, ki naj našim ljudem pokažejo radio kot kulturno potrebo današnjega človeka. Prihodnje leto, meseca maj3 ali avgusta, namerava radloklub, skupno z upravo Ljubljanskega velesejma prirediti radiorazstavo, ki bi se je udeležile tvrdke z radiomateria-tom in seveda tudi amaterji, ki bi razstavili svoje lastnoročno izdelane ali sestavljene sprejemne aparate. Kako velikega pcmwna so take razstave za razvoj radioforlje v dotlčni državi, so ekrvoij jasno pokaizale stične prireditve na Angleškem, v Nemčiji in na Francoskem. Upravičeno lahko trdimo, da je šele potom takih razstav prodrl radio v najširše ljudski plasti. Je pa to tudi popolnoma razumljivo, kajti le napačna orijentiranost glede cen, dela ali doseženih uspeh o-.' moro pustiti človeka še danes indiferentnega do ra-dkrfonije. In ravno napačna ofijenriranost ic etia tistih cokelj, ki najbolj ovirajo razvoj radtofonije v naši državi. Sporedno z radiorazstavo bi se vršil v Ljubljani drugi kongres jugoslovenskih radioamaterjev. Pni kongres, ki ie bil letos meseca septembra v Zagrebu, je že dovršil veliko nalogo s tem. da je vse radio-klube naše države udružšl v Radiosavez, Ljubljanski kongres bi se lahko že mnoso podrobneje bavil s sredstvi in potom, kako dvigniti radiofonfjo v Jugoslaviji. Radfnlklub pa ima še tretji velikopotezni načrt. Sklicati namreč namerava v Ljubljano mednarodni kongres radioamaterjev. Načrt se zdi na pni pogled marsikomu precej drzen, klub pa ga vsekakor namerava uresničiti, če ne bo kakih nepredvidenih zaprek. Mednarodni kongresi radioamaterjev sa bili doslei že v Parizu, na Dunaju m v Berlinu. Kakega pomena so bili ti kongresi za razvoj radtofonije v Evropi, Jasno dokazuje n. pr. kongres v Parizu, kjer se ie porodila ideja Mednarodne družbe za radio-tonijo, ki }e danes odločujoč faktor v evropski radtofoniji. Zasluga te družbe je izmenjavanje programov med posameznimi oddajnimi postajami, poravnavanje nespo-raztrmljenj glede valovnih do!žin in energij posameznih oddajnih postaj, ki bi sicer vsled prevelikega števrla teh postaj v Evropi gotovo privedla že do anarhije itd. Dalje bo radteklub priredil tečaje v brezžični teiegrafiji in telefoniji, da se bo moglo občinstvo seznaniti z radiotehniko, ki le predpogoj za pravilno razumevanje in ocenjevanje radioaparatov. Najzabavnelie božično darilo je Radio-aparat, ki Vam ga dobavi po nizki ceni Franc Bar, Cankarjevo nabrežje štev. 5. Praška oddajna postaja Instalacija novih oddajnih aparatov praške radiofonske oddajne postaje Stražnice se jc precej zavlekla. Vzrok temu so brle velike težkoče pri postav ijajt ju mikrofonov v študiju na Vinohradih. Velike težkoče so se pojavile tudi pri zvezi študija z oddajno postajo. Treba je bilo zamenjati večino starih vodov in drugih apaiatov z novimi, pri čemer seveda ni smelo niti najmanj trpeti oddajanje sedanje postaje. Vsa dela so bila prejšnji teden končno pc« polnoma dovršena. Vse potrebne aparate za novo oddajno postajo je dobavila ameriška tvrdka \Vestera Electric Companv, ki je s svojimi mženierj: vodila tudi vse instalacije razen gradbe antene, ki jo je izvršila neka češka tvrdka. Oddajala bo nova postaja z energijo 6 Kw. Oddajni aparati so najmodernejšega tipa, kjer je \Vestern Electric izkoristila vse izkušnje zadnjih let ra-dkrfonije. V Pragi vsak dan pričakujejo novega inženjerja, ki ga jc poslala \Vestern Electric, da napravi prve poskuse, ki se bodo vršili gotovo že med božičnimi prazniki. Oddajno postajo z energijo 1 Kw bodo premestili tz Stražnic v Bratislavo. Vrše se ?e tudi predpriprave za zgradbo radio tonski h oddajnih postaj v Libercu in Karlovih Varrh. Stara praška oddajna postaja Kbe-ly pa bo odslej naprej oddajala trikrat na teden programe v nemškem jeziku. Valovna dolžina 1100 rn. Radio m vreme Zadnja leta sc vreme ne ravna več po stoletni pratiki, kakor bi se spodobilo zanj. Ljudem seveda ne gre v glavo, zakaj naj bi to prišlo samo od sebe. Vsaka stvar mora imeti svoj vzrok. Začeli so stikati za vzrokom in ga tudi staknili. Hop! Radio je kriv; ga že imamo! To podtikanje zmešanega vremena brezžičnim napravam ie zavzelo v nekiierrii državah, kjer je antena že na vsaki strehi, tak obseg, da so nekateri znanstveniki začeli preiskovati, aii je mogoče na stvari res kaj resnice. S tem sta se predvsem pečala znana Francoza Branly in Ferrie, ki sta po enem letu intenzivnega študija prišla do točnega zaključka, da je radio popolnoma nedolžen pri nenormalnih meteoroloških razmerah zadnjih let. Energija, ki jo neprestano izžarevajo tisoči in tisoči anten v ozračje, je v primeri z elektromagnetičnim žarenjem, ki sa v obliki bliskov itd. povzroča narava sama, tako malenkostna, da radio sploh ne pride v poštev pri celotnem učinku, ki ga imajo ta ekktromagnetična žarenia na atmosfero. Če bi radio res tako vpliva! na atmosfero, bi bilo pričakovati naj.iačfih učinkov v neposredni bližini velikih transatiantskih ra-diotelegrafskih oddar.ih postaj, ki deiajo z več sto ki!owati oddajne energije. Vendar pa n. pr. ruska stepa, kjer daleč okoli ni ne duha ne sluha o kaki radiooddajni postaji, ravno tako trpi zaradi muhastega vremena kakor bližnja okolica nauenskc ali kake druge velike oddajne postaje. Pri poizkusih in merjenjih so se tudi izčrpno bavili z vplivom atmosfere na brezžično sprejemanje. 2e omenjena Francoza Bran!y in general Ferrič sta pri tem zasledila jako interesantne pojave, da perturba-cifc atmosferske elektrike včasih jako točno Kot posebno nalogo, za katero bc gotovo f vsak amater hvaležen kluba, smatra klub i doseči pri poštni direkciji, da bi se taksa i na sprejemne aparate ne plačevala za celo leto skupaj, temveč v dveh polletnih obrokih. Dasi bodo takse za sprejemne aparate po novem pravilniku nižje kot sedaj, bo vendar, po tem načinu plačevanja pristojbino lažje »trpeti. Nenadkriljivo v vsakem gospodinjstvu Brezplačno in neobvezno predvajanje Vam pove zakaj? Elektro-Lux Centrala: Zagreb. Strossmayerjeva S Prodajalna: Ljubljana, Dunajska c. 22 Telelon 247. Prvo potovanje največje motorne ladje sveta .ASTURlAb 22.000 brutto ton, 32.000 ton nosilnosti iz Southhamptona in Cherbourga v Južuo Ameriko dne 26. iebruarja 1926. ROYAL MA1L LINE. Generalno zastopstvo ZagreD, i'rg 1 broj 17. Podzastopstvo Ljubi; a na, Kolodvorska ul. 26, in v vseh večjih mestih Jugoslavije. 3=cciannnDnD3D3GDDDnDuGGaccca posnemajo ritem morzejev. Pri tem se spominjamo, da so se takrat. se je planet Mars zadnjič najbolj prib naši zemlji, po časopisih raznesle vesti, kako ie neka prejetima postaja sprejela brezžična znamenja z Marsa. Vsak dvom naj bi bil baje izključen, ker se valovna dolžina, ki io je aparat sprejemal, ni vjemala z valovno dolžino katerekoli druge oddajne postaje, ki bi prišla v poštev. Ferrie je pri svo ih poizkusih večkrat naletel na atmosferska motenja, ki so si sledila v takem taktu, da je bila imitacija nekaterih morzejevih znakov popoi-na. Pri omenjenih znakih z Marsa je šlo tedaj gotovo tudi za taka regularna motenja atmosferske erlektrike, ki so sicer redka, a se včasih le pojavijo. Branly je v debati o vplivu radia na vreme pokazal tudi ua dejstvo, kl je po njegovem mnenju važno za tiste, ki kolnejo radio kot povzročitelja slabega vremena, in tud: za one, ki se radi slabega sprejema jeze nad vremenom. Pravi, da igra tu veliko viogo neracilonelno gospodarstvo zadnjih let, ki sistematično iztreblja obširne gozdne komplekse, ki po njegovem mnenju jako blažiino vplivajo ua električno stanje podnebja v okolici in na ta način posredno zbofišujejo brezžični sprejem. Danes nam tli znati šc noben način za preprečenje moteni atmosferske eiektrikc-, ki onemogočijo večkrat vsak sprejem. Iztrebljenje gozdov bo današnje stanje še poslabšalo. Vsako drevo deluje kot strelovod, ki odvaja v oblakih zbirajočo se elektriko počasi v zere lio. V dokaz svojim trditvam navaja Bramv nekaj primerov iz Francije, kjer so njegove trditve očividce in izključujejo vsak dvotr o njihovi utemeljenosti. Amerika. Radicfonska. oddajna postaja Shenectady gradi celo vrsto vertikalni!; anten različnih oblik. Služile bodo za poizkusita radiofonska oddajanja. Upajo, da sc bodo te vrste anten za radiofonijo najbolje obnesle, ker se bodo elektromagnetni valovi razširjali iz teh anten bolj enakomerno na vse strani, kot pri sedaj običajnih oblikah. Anglija. Angleška družba za izvajanje radio - koncertov bo priredila v torek dne 22. t. tn. v dvorani *0!ympia* velik elitni ples, kjer se bo plesalo na radio-godbo vse Evrope in Amerike. Godbo za ta pies bodo oddajale oddajne postaje: Pariz, Berlin. Amsterdam, Madrid, San Sebastian in Bru-seiles. Ponoči ob 2. bodo plesali na orkester, ki ga bo odda:ate. ameriška radiofonska oddajna postaja Shenectadv iz hotela VValldorf - Astoria. Ples bo trajal celo noč. Brezžična ljudska univerza. Dunajska radiofonska družba Rovag bo potom radio-fonije prirejala visokošolske tečaje. Poučevali bodo: angleščino, francoščino in espe-ranto. Predavali bodo vseučiliški profesorji. Na dalje bodo predavali o umetnostni zgodovini, glasbeni teoriji in elektrotehniki, o važnih dnevnih in znanstvenih vprašan iih -Priznani strokovnjaki bodo obravnavali javna dela, vprašanja o tekočem razvoju znanosti iti industrije. Vsak teden se bodo vršila tudi izčrpna predavanja o domovino znanstvu in ljudski izobrazbi. Ze 50 let uziua 5pej suetcuni gla$ l^et najbeljjra K«'««^« za čculjc. Ona da čevljem giobok in trajen sijai ter hkrati ohrani in vzdrži usnja mehko. Dobi se v vseh barvah. O božičnih dneh uhajajo misli milijonov ljudi zopet enkrat v Palestino, to čudno, mistike in pestre realnosti polno deželo. Jeruzalem je sveto mesto Židom, inohamedancem in kristjanom vseh konfesij. Jeruzalem je bil v sred. njem veku cilj križarskih vojsk, je bil Pariško božično pismo (Božični trg nekdaj in sedaj. — Revejl-lon du Noel! — Le pere Noel. — Božična drevesca.) 17. decembra se postavili po mnogih pariških bulvariih božične kolibe. V dol-gih vrstah stojijo ob tlaku, in ž njimi se ie odel Pariz v praznično obleko. Vse ie nekako v veselem božičnem razpoloženju. kljub temu. da denarne skrbi ti-sčc državo in posameznike. Ni zanimivejše šetnje kakor pomešati se zvečer med veselo množico, ki valuje ix> bulvarjih. Za Pariz čisto izredni mraz ie izginil in prišli so spet topli d.icvi. Po bulvarju St. Michelu. sredi staroslavnega latinskega predmestja, ie zvečer posebno živo. Dijakj vseli narodnosti sveta se kretajo tu v veselih gručah. Ni ti treba dvakrat gor in do! in že srečaš tudi kopo Slovencev. Srbohrvaško pa ii govori toliko ljudi, da včasih sodiš, da ie vsaj pol Pariza našega . . . V kolibah prodajajo sladkarije, čokolado. slike, južno sadje in razne drob-nariie. ki niso dosti vredne, a okusno izdelane. Spominjam se časov pred voi-no. ko sem bil še dijak in sem kot edini Slovenec, sam ali v francoski družbi, hodil o božiču tu okoli. Silno ie voina spremenila pocestno lice ravno v Latinskem predmestju. Včasih je vladalo tako razposaieno veselje, da je bilo kaj! Metali smo si konfetije, se povprek pogovarjali. peli. vsi smo se tikali, čutili sc člani velike družbe, ki ni hotela drugega kakor malo ponoreti. Na trgu pred univerzo ie stal tik pod spomenikom filozofa Cousina velik vrtiljak in vozi'i smo se in vriskali, da je bilo veselje! Danes vlnda tudi veselje, toda stare razDosaicnosii in živahnosti ni več. Ono lužno. skoro bi rekel italijansko veselja-čenje ie izumrlo. Časi so postali resni. Železna vojna metla je marsikai pome-dla. in treba je poslušati stare Parižane, kako tožijo, da Pariza sploh nc poznajo več, tako se ie spremenil. Na Sveti večer naročijo oni. ki ga ne praznuiejo doma. mizo v kaki restavraciji. Reveillon du Noel! Vesela družba prebije vso noč pri dobri jedi in pijači in pri veseli godbi. Seveda stane taka večerja prav lepe denarce; a oni, ki si ie ne moreio privoščiti, sedijo na terasah kavarn in od tod opazujejo vrvenje množice pri poskočnih zvokih godbe. V stranskih ulicah se zbirajo gruče okoli pocestnih pevcev, ki prepevajo z.iane pesmi, ki jih zna vsak Parižan. * ^ L. N. Andrejev — J. Vidmarj Iz življenja kapetana Štem-bala Skozi okna. ki so bila zanesena z iv-iem in z dijamar.tnimi jelkami pokrita. so prodirali iutranji žarki zimskega solnca in so s "ladno toda veselo lučjo napolnjevali dve veliki, visoki in goli sobi. ki so s kuhinjo vred tvorile stanovanje kapetana Nikolaja Ivanoviča štembala in njegovega sluge Kukavice. Očitno ie bilo, da je mraz po noči na-rastel, kajti na oknih so nastali v kotih križev ledeni narastki in pri diha-niu se ie videla sapa v hladnem zraku, ki se ie ponoči očistil od tobačnega dima. — Kukavica, — ze kriknil s hripavLm baritonom Nikolaj Ivanovič. med tem. ko ie srkal iz kozarca vroč, močan čaj. Kozarec je bil postavljen v srebrn pod-kozarčnik, ki je po vzorcih že počrnel in ki ie tvoril s srebrno žličico vso izbiro dragocenosti, kar jih je bilo v ka-petanovi posesti. — Kukavica!! Vstopil je sluga, ki se je pri tem narahlo zaletel v vrata. Bi! je oproščen četne službe zavoljo neprimernosti, kakor se je izrazil narednik. Majhna glava z velikimi lopatastimi uhlji ra« ie pozneje in je še danes hrepenenje milijonov vernikov in je v najnovejšem času zopet obljubljena dežela Židov, ki si hočejo v Palestini utemeljiti novo domovino, svojo lastno židovsko državo. Tako bo Jeruzalem brez dvoma še tudi v bodočnosti igral veliko vlogo. kajti čuje jih dan na dan v kinu, na cesti, v kavarni, v varijeteju... Človeku kar brnijo po ušesih, da jih je slednjič že kar sit. Kdor ljubi resno godbo, gre na Sveti večer v cerkev St. Sulpiee k polnočnici in cerkveni glasbi. Ta cerkveni koncert je svetovno z.ian. Igrajo dela prvih mojstrov in sicer tako umetniško, da celo iz Amerike prihajaio ljubitelji glasbe. nalašč, da čujejo ta koncert. Božični čas pa ni samo namenjen veselju in zabavi, temveč tudi dobrodelnosti. Veliki plakati na vseh oglih, naznanjajo dobrodelne prireditve za reveže, slepce in invalide, časopisje zbira za revne dijake denar, knjige, obleko, razna druga darila. Nikjer, razen v Angliji, javna dobrodelnost ni razvita v tako visoki meri, kakor ravno v Franciji. Pred vsem Francozi o raznih prilikah ne pozabijo potrebnih otrok; »le bon pere Noel« mora priti tudi k najrevnejšim in iim prinese kaj lepega. Navada, imeti božično drevesce, se tudi v Parizu vedno bolj razširja. Še pred vojno so ga imele samo protestantske rodbine. Vojna je tudi v tem pogledu napravila spremembo. Danes je že cel gozd smrek in smrečic na prodaj na cvelličnem trgu za policijsko prefekturo. Nekolike statistike zračnega prometa Angleška civilna družba za zrako-plovbo je izdala interesantno brošuro, ki prinaša natančno statistiko nezgod civilnega prebivalstva v angleškem in francoskem zrakoplovstvu. Od I. 1919. do marca lanskega leta so ponesrečile na angleških letalih samo štiri civilne osebe, ki so se zaupale zračnemu ptiču. Ker so zrakoplovi v tem času preleteli 3,698.000 mili, je treba priznati, da je število nesreč naravnost neverietno majhno. Ena smrtna nesreča pride na vsakih 924.000 milj, to je na vsak 37. polet okoli zemlje! Nekoliko več nezgod beleži statistika od 1. marca 1924. dalje. V tetn času je bilo 12 nezgod in ena se je končala smrtno. Še to nesrečo pa je pripisati neprevidnosti angleške «imperial Air-wajs», ki ie bila radi lanskih božičnih praznikov pri odpravljanju potnikov premalo oprezna. Po statistiki zračnega prometa s civilnimi osebami sodeč, je angleško zra-koplovstvo prvo na svetu. Takoj za žalobno tičala na dolgem in suhem životu. ki je drage volje navzel vsak položaj razen tistega, ki ga je bilo treba. — Ti si pa res nravi štor. moj dragi. — ga je krotko pokaral kapetan. — Če te kličem, imaš takoj priti — Čujem, — je mračno zamrmral Kukavica in je zavrtel oči. — Ti si pa res bedak, prijatelj. Kaj pa delaš take obraze? Ali si bil pijan? — Nas eden nima za kaj piti. Ker ni hotel kvariti razpoloženja, je Nikolai Ivanovič molče skomizgnil z rameni in je velel podati vodke in prigrizka in zakuriti v peči. — Kaj pa je to? — je pokazal kapetan na pisano čaino skodelico, ki je bila očitno Kukavična last in ki jo je sluga prinesel s steklenico vodke in s sardinami. — Šllce? — ie pogledal kapetan v tla. — Tako je. — Ti bedak ti tak. Izposodi si ga pri gospodinji. Med tem. ko je imel sluga pri peči čepe opravka z ognjem in se obžigal. ko je z brezovim lub.iem skušal podpaliti vlažna, na koncih s snegom pokrita drva. je Nikolaj Ivanovič na vse strani premislii svoie načrte za jutrišnji večer. Bližajoči se prazaiki so zahtevali od kapetana česa prazničnega in jutri, na njim pa pridejo Francozi. Njihov zračni promet nenehoma narašča. Francoska aeronavtika vzdržuje številne važne proge. Omenjamo samo nekatere: iz Pariza v London. Amsterdam in Ango-ro. v Prago in Varšavo, Toulose in Ca-sablanco, Časablanco in Oran, iz Mar-seillea v Perpignan, iz Antibesa v Ajac-cio, iz Orana v Alicante. V lanskem letu so preleteli francoski letalci na svojih 11.814 poletih 3,647.826 kilometrov ter so prepeljali 16.729 potnikov. Poleg tega so letala prevažala tudi nujne tovore in posebno veliko pošte. Riza kan - Pahlavi I. novi šah perzijski Dne 31. oktobra je perzijski parlament odstavil dotedanjega šaha in dinastijo Kadžar sploh, na kar se je Riza kan, voditelj perzijskih liacijonalistov, proglasil za novega šaha. Takoj se je izvolila nova zbornica, konstituanta 252 članov, sestala se nemudoma ter slovesno posadila na perzijski prestol Riza kana pod imenom Pahlavi I. S tem je tudi po perzijski ustavi nastop novega vladarja popolnoma v redu. Riza kan Pahlavi I. se je pred dvema letoma poročil s princeso Kadžar. Njegovi otroci se bodo mogli tedaj ponaša-šati. da so ne le po očetu, marveč tudi po p-">+°ri rodu. I^iza kan je napravil pač sijajno kari-jero. Rodom z gora v provinci Masen-deran ie služil v perzijski vojski, in sicer ie bil leta 1921. še podčastnik v kozaški diviziji, ki io je bil šali uredil po vzorcu ruske carske garde in ki so ji do novembra 1920 poveljevali ruski častniki. V februarju 1921 je vodi! Riza kan vojaško revolucijo, na čelu oddelka 2500 kozakov, zavzel perzijsko prestoli-co ter postavil v Teheranu novo naci.io-nalistično vlado, v kateri pa je moral na intervencijo angleškega poslanika prepustiti vodstvo nekemu Zia Eddinu, žut-nalistu, dočim je sam prevzel vojno ministrstvo. Trdi se. da je v tem prevratnem gibanju odločilno sodelovalo angleško poslaništvo. Nova vlada je obstojala le sto dni. potem pa je Riza kan prisilil svojega tekmeca Zia Eddina, da je moral zapustiti Perzijo. Odslej je Riza kan neomejeno vodil perzijsko politiko. Pred vsem je temeljito organiziral perzijsko vojsko in jo opremil z vsem modernim orožjem: vrhunec teh reform pomeni nov zakon v splošni vojaški obveznosti. ki ga je sprejel perzijski parlament dne 6. junija 1925. Z modernizirano armado je mogel zmagovito zatreti vse provincijalne upore, ki so sicer v Perziji na dnevnem \ Plesne obleke \ ■ ■ ■ frak, žaket, smoking v prvovrstni naj- k j; modernejši izdelavi, iz finega angleškega * ; sukna preskrbi najhitreje in po znano S S solidnih cenah tvrdka S I DRAGO SCKWAB, Ljubljana, j ■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S božični večer je sklenil kapetan prirediti pojedino, ki. po množini pijač sode, očitno ni bila namenjena za ženski spol. Sicer pa ženski spol že dolgo ni imel več mesta v kapetanovih računih; kaiti oficirskih dam. s katerimi je igral karte, soloh n; štel za ženske, z drugimi pa ni prišel v stik. Kanetan je sestavil spisek piiač in prigrizkov in ga je z čustvom zadovoljstva izročil slugi. Ta pa je mesto, da bi izrekel pričakovano odobravanje, odgovarjal kakor papiga: »čuiem«. »čuiem«. toda čim dalje je »čuk, tem bolj raztresen in mračen je postajal izraz njegovih oči. Kapetan bi dejal, da se v njih svetlika celo iron!-;a, če ne bi dobro vedel, da ie Kukavica neumen in ironije nezmožen. Nakupiti ie bilo treba za kakih deset rubliev. kapetan pa je imel samo petindvajset-rublievko. ki jo je slugi tudi izročil. Ker še vedno ni izgubil upanja da bo Kukavico oživel in da bo zbudil v njem bolj aktiven odnošaj napram resničnosti. mu je Nikolaj Ivanovič ponudil Sil— ce vodke, kar je utemeljil s tem, da je zunaj mraz. Kukavica se je pokrižal. izpil vodko, ni pa ne zakrehal ne pljunil, ne se zahvalil, kakor bi bil po svoji že vpeljani navadi dolžan storiti, marveč si 'je samo tako silovito otrl ustnice. kakor da bi hotel uničiti vsak sled redu; med njimi je bil najopasnejši upor v Arabistauu. provinci, ležeči ob spodnji Mezopotamiji; vodje upornikov so hoteli združiti provinco z Irakom, kar bi bilo za Perzijo izredna škoda, ker je to najbogatejša provinca, odliku-joča se osobito po velikih petrolejskih vrelcih. Riza kan je zatrl upor in se vrnil 1. januarja 1925 kot triumfator v Teheran. Bil je faktični gospodar v državi. A želel je biti tudi formalno. Zato ie poskusil že v marcu 1924 uvesti republiko. kar pa mu je izpodietelo; prav tako je brezuspešno končal njegov drugi slični poskus, da bi parlament proklami-ral republiko. Danes imajo tudi v Parizu bržčas toplo in južno vreme kakor pri nas, četudi prav gotovo ne take luže in takega blata, kakor ju gazimo po naših mestih. A pred tedni je tudi nad francosko metropolo padel sneg in pokril z nedolžno belo odejo razkričane grehe tega mo- Pomotoma obsojen na smrt Zanimiv proces pred vojaškim sodiščem v Trstu. Tc dni se je vršil pred tržaškim voiaškim sodiščem proces orotj tržaškemu prostovoljcu EzLiu Bernardiju, ki ga je vojno sodišče četrte armade 23. decembra 1915 in contumaciam obsodilo na smrt zaradi dezertacije in prehoda k sovražniku. Bernardi je kot italijanski državljan neposredno pred izbruhom vojne z Italijo odpotoval iz Trsta v Benetke, kjer je stopil kot prostovoljec v italijansko vojsko. V Trstu je pustil svojo mlado ženo. Bernardija, ki je poznal kraje in znal tudi nemški, je vojaška obla-' uporabljala za vohunsko službo na fronti. Prišel je dan 9. oktobra 1915. Ber-nardijev 25. pehotni polk je bil tedaj v prvih črtah na višinah okoli Tolmina. Avstrijske črte so bile oddaljene cd italijanskih okrog 200 m. Italijanski poveljnik se je hotel prepričati o stanju iti pripravah avstrijskih čet. zato je določil Bernardiia. naj se približa avstrijskim jarkom in naj skuša dognati, kaj nameravajo Avstrijci. Poveljnik nfu ie obljubil, da ga bo povišal in da ga pošlje v oficirsko šolo. ako se vrne s točnimi poročili. Bernardi je vzel s seboj dva tovariša Njegova pot je bila zelo nevarna zaradi bližine sovražnih jarkov in odkrite cone, na katero je sijalo solnce. Tovariša sta se kmalu uprla in nista hotela iti naprej. Bernardi ju je pustil v majhni dolinici ter sc je plazil sam proti avstrijskim črtam. Od tedaj ni bilo o njem ne duha in ne sluha. Vojno sodišče ga je proglasilo za ubežnika in ga obsodilo na smrt z ustrelje-njem. Avstrijci so Bernardija ujeli in ga zaprli. Bernardi se je po vojni nastanil v Gradcu, kjer je dobil primerno službo. Ko pa je pred par meseci zvedel. da je obsojen na smrt, se je nemudoma vrnil v Italijo. V Postojni so ga pričakovali karabinjerji in ga aretirali. Pri razpravi je Bernardi natančno orisal potek njegovega pota usodnega dne. Ko se je namreč bližal avstrijskim črtam, ga ie nenadoma vjela avstrijska patrulja, ga razoročila in zvezala. Bilo ie zaslišanih več prič. ki so ugodno izpovedale zanj. Pričal ie tudi njegov poveljnik. ki je izjavil, da se dobro spominja. da ga je poslal na poizvedova- svoje sramotne popustljivosti, čez par minut je z vso silo zaloputnil kuhinjska vrata. »Kaj ga je neki vščipnilo?« — je pomislil kapetan. »Saj je bil čisto pripraven fant, zdai ie pa kakor da bi bil prismojen. Predsnočnim je bil celo nesramen. Gospodinia se pritožuje. Sicer pa. zlodej ga vzemi. Raje bom premislil. kako veselo in prijetno mine jutrišnji večer.« Nikolaj Ivanovič je izpil še dve šilci vodke, stopil po sobi gorindol, se zagledal v zamrznjeno okno. s katerega se je zdai že cedila voda. nato pa je vzel maihen kovčeg fn sedel nanj k prasketajoči in hrumeči peči. Od odprtih vratic je dihnila vani vročina. Prasket je potihnil in rumeni jeziki plamena so se leno nagibali in oblizavali zoglenela polena. Minilo ie dvaiset let. odkar je Nikolaj Ivanovič prav tako sedel na kovčku pri peči. Tedaj je šele pravkar prišel v to zoperno gnezdo in v to nesrečno divizijo, kier so oficirji tako trdoživi in človek tako počasi napreduje. Tedaj ni imel pleše in tega rdečega napihnjenega obraza. V drugačnem jeziku mu je tedai govoril tale ogenj, ki mu veje tako prijetno toploto v obraz. Oni jezik je bil manj razumljiv čem da- Toda odnehal ni. Dal si je podeliti polnomočje kot regent in administrator armade. Toda njegovi nasprotniki niso mirovali, marveč so delali na to. da se vrne šah iz Pariza. Nastala je v septembru 1925 celo revolta v Teheranu, v korist šahovemu povratku in proti diktatorju, toda Riza kan jo je naposled obvladal in malo nato je sledila detro-nizacija odsotnega šaha in Riza kan ie dobil kot novo proklamirani šah Pahlavi I. naposled tudi formalno osnovo svoji oblasti. Z njegovim nastopom stopa Perzija nedvomno na novo, imenitneišo politično por. dernega Babilona. Veliko je bilo veselje mlade in stare dece. saj je prinesel sneg spremembe in razvedrila vsem, nc le srečnim milijonarjem. Seveda pa je bilo veselje le kratko; že v par dneh so pometali sneg v Seino. nje. Pohvalil ga je kot dobrega in hrabrega voiaka. Po kratkem posvetovanju je vojaški sodni dvor izrekel oprostilno razsodbo nad Bernardijem. ki je vidne vzhičen objemal in poliublial svojega zagovornika, svoie otroke in svojega že starega očeta, ki je nestrono čaka' na izid procesa. Battling Siki redivivus? O boksarju in pretepaču smo poročali, da so ga nedavno jutro v Njujorku našli ustreljenega na cesti, v bližini njegovega stanovania. Strel je padel iz zasede, ko se je Liki po kroku vračal domov. A zdai že prihaja nova vest, da Siki ni izdihnil, marveč zopet izvrši' enako avanturo kakor poleti, ko so gs enako našli na ulici vsega obk!anega; 1 bolnici so ta.-.rat Uvosti.li :: i njegovim okrevanjem, a tretji dan ie Siki že sam pobegnil iz bolnice. Tudi zdaj se mu je vrnilo življenje in policija je že zopet na nogah za črnim nretenačem. Battling Siki je namreč radi svojih neprestanih ekscesov izgnan iz Amerike, toda pred policijo se zna izborno skrivati. Njegova odpornost je sicer zavidanja vredna, toda niegova soortna karijera ie že za pečatena: Battling Siki je propalica. našnji; bil je nespameten in smešen jezik. Govoril je o akademiji, kamor poide Nikolaj Ivanovič študirat; tiho in zagonetno je govoril o neki lepi in dobri deklici ki ga bo vzljubila; risal mu je žive slike veselega in šumnega plesa, na katerem on. postaven, tesno prepasan oficir spretno pritrkava takt mazurke in vodi duhovit in zajemljiv pogovor. Plesi! . . . Kakšna smešna stvar ti plesi! Nikolai Ivanovič .ie ogledal svoj zaokroženi život in se je nasmehnil, ko si je predstavil samega sebe, da pleše z gospodično. — Mar zdaj ni d.obro? Prav gotovo, da je! — je odvrnil kapetan nekomu in ie v dokaz, da mu je dobro, izpil še šil-ce vodke. Toda k peči ni več sedel Pokazalo se je, da je bolj pametno hoditi po sobi. Prihajale so mu navadne, mirne, lene misli. — da je Zid Abram-ka poročniku Iljinu pokvaril lakaste škornje, koliko bo prejemal denarja, ko bo postal četni povelinik in da je računski častnik dober človek, čeprav je Poljak. Zadnja leta si je moral Nikolaj Ivanovič s silo dokazovati, da dobro živi. tako pač. kakor ie treba. Toda dokazi so se mu upirali, dokler si ni našel mogočnega zaveznika — pijače. Ko je zia- 272.2 stopinj C pod ničlo Uspeh holandskega fizika. Holandskemu fiziku Kamerlingu On-nesu se je, kakor poročajo listi, ored kratkim posrečilo doseči v laboratoriju temperaturo 272.2° C pod ničlo. Ka-merling Onnes je s tem svojim uspehom postavil rekord, ki ga ie tem bolj ceniti, če pomislimo, da znaša najnižja temperatura, ki r>a ie praktično ne bo mogoče nikdar doseči, 273° C pod ničlo. Mraz pod 273 stopinj sploh ne eksistira. Onnes ie dosegel 272.2° na ta način, da ie s poinočio hlapov tekočega vodika pretvoril plin helij v tekočino in tekoči helij izhlapeval. Kammerling Onnes se že 35 let bavi s proizvajanjem nizfcih temperatur. Zgoraj omenieno metodo ie učenjak našel /e pred desetimi leti. toda takrat se mu ie posrečilo doseči «le» 271. 95 stopinj Celzija pod ničlo. Potreboval je torej polnih deset let. dla je znižal temperaturo za slabe 4 desetinke stopinje živo-srebrnega termometra. Dobri dve leti za vsako desetinko stopinje! Uspeh Kamerlinga Onnesa je neprecenljivega pomena za znanost dasi zaenkrat v praksi ne pride v poštev. Odličnega fizika je v priznanje njegovega znanstvenega dela francoska Akademija te dni imenovala za svojega člana. — Eksperimenti za dosego niz-kih temperatur so zvezani z velikimi nevarnostmi. Onne^j se mOra šteti v posebno priznanje, da se v njegovem laboratoriju tekom 3S let, kar deluje na tem polju znanstvenega raziskovanja, ni pripetili še niti esa nezgoda. Najdražja nika na svetu Pre«j kratkim je slavila newyorška cesta Fifth A\vr.iie prvo stoletnico svoiega rojstva. Če hočemo ta svojevrstni jubilej razumeti, se moramo rna'ce spustiti v zgodovino največjega mesta na sven:. Fifth Avenue ie Kaaba ameriške Me-ke. kohinotor v kronskih juvelih ameriških mest. Vankeeii io radi primerjajo s pariško «Rue de Ia Paix», z londonsko «Bond Street» itr z berlinsko «Unter den Linden». toda sleherna teh primer šepa. zakaj Fifth Avenue ie še razmeroma zelo mlada in pozna le malo zgodovine. Vendar Pa ima svoje posebne odlike, ki so po ameriških pojmih mnogo višie kakor prednosti vseh evropskih velemest skupaj. Naj jih kar naštejemo: Fifth Avenue ie dolga 17 kilometrov; vrednost zemliišč. ki leže ob niei, znaša 522 milijonov 736.500 dolarjev (30 milijard dinarjev'; tretiič stanuje na njej več milijonarjev kakor na katerikoli drugi aglomeraciji na svetu, in četrtič so nameščene na njej naivečje in najdragocenejše trgovine in izložbe. In vse to skupaj je staro jedva sto let. V poletju 1824 ni bila v načrtu mesta Ne\v York Fifth Avenue niti omenjena, in ko so v jeseni istega leta prenavljali regulacijski načrt mesta in krstili srednjo cesto z imenom Fifth Avenue, je le-ta štela kotnai sedem blokov hiš. New York .ie ime! leta 1824. 125.000 prebivalcev in 13. cesta je tvorila severno mejo trgovske četrti Dalje na sever si namreč previdni trgovci niso unali. Na 42. cesti, kjer stoii danes velika biblioteka in mogočni centralni kolodvor, so se takrat pasle krave. Nekaj let pozneje so si izbrali prostor med trinajsto in triindvajseto cesto bogati Newyorčani za svojo četrt. Mesto ie naraščalo in se širilo vedno bolj proti severu, toda še pred petnaistimi leti je tvorila 35. cesta najskrajnejšo točko, preko katere se trgovski krogi niso hoteli naseljevati. Med 5. in 6. avenijo je še dolgo časa žuborel idiličen potoček. Mestni očetje Pa so se siedniič idile naveličali, dali so tereu izravnati i i zgraditi ceste. Tako so ieli polagoma rasti iz tal kompleksi hiš in prvotna slika se ie popolnoma iz-premenila. Šc vedno dalje proti severu se ie širi!") naseljevanje. Zakaj? Ker ie polotok Manhattan zelo ozek in ga ie mogoče izrabiti za naselbine le v dolžinski smeri. Trgovci v Ne\v Yorku pazijo strogo na to. da je njihovo privatno življenje ostro ločeno od poslovnega. Vsled tega skušaio svoja stanovanja kar mogoče separirati od kunčiiskih bokalov. Zlasti se to opaža na Fifth Aventieji. Tu se ie naselila newyorška aristokracija, mož- je. ki so se v potu svojega obraza povzpeli do bogastva in poročili hčere z angleškimi lordi, francoskimi marki.ii in laškimi vojvodi. Fifth Avenue je pozabila na svojo preteklost. Od časa do časa spremeni ulica svoje lice. palače se prenavljajo in modernizirajo, tako da Fifth Avenue nikdar ne izgleda stara in konservativna. Ostala je vzlic svojim 100 letom roova in moderna, pa tudi lepa. Trgovine in izložbe se stalno pri-lagodujejo aristokratični soseščini in vsakdanje življenje se skriva za bron-co, marmor in brušeno steklo. Ko se je pred dvajsetimi leti pojavilo novo prometno sredstvo — avtobus —. je Fifth Avenue utrpela marsikako stopnišče pred palačami, arhitektonske prizidke, vrtove in slične naprave, ki so se morale umakniti pred prodirajočim, fantastično naraščajočim prometom. Proti temu vandalizmu so se čuli ostri ugovori z vseh strani, toda avenija se je razširila za pet metrov in danes nihče več ne misli na prejšnje stanje. Trgovine in izložbe zdaj niso več skrite, in v niih najdeš vsakovrstne dragocenosti iz starili časov, pa tudi najnovejše iznajdbe in umetniško izvršene predmete. Za 60 holandskih goldinarjev je odkupil leta 1626. Peter Minuit polotok Manhattan od Indijancev. Brez dvoma je bila ta svota naiplodonosneje naložena denar vseh časov in narodov. V treh stoletjih je iz tega majhnega koščka sveta vzklila ena izmed najbogatejših pokrajin na vsej zemeljski obli. Fifth Avenue je v malem merilo za razvoj celega mesta Vedno je šla v razvoju pred svojo dobo. Če kreneš iz nje v katerokoli stranskih ulic, ki se izlivajo v cPeto cesto». boš mislil, da si naenkrat zašel v novo, docela drugačno Ameriko. Bogzna, bo Ii Fifth Avenue kdaj dobila sebi vredno konkurentinjo? Ameriški vojni aeronlani Zcdn ... uiiuve ssvcroaiucrišKe neprestano pridigajo ostalemu svetu, kako je treba omeiiti oboroževanje in preiti celo k sistematičnemu razoroževanju. Kljub temu pa same mrzlično izpopolnjujejo svojo armado, zlasti vojno mornarico. ki bo postala, ako bo šlo v tem tempu naprej, kmalu najmočnejša na celem svetu. Posebno veFko pozornost posveča ameriško armad"o vodstvo zrakoplovstvu vseh vrst. Na razpolago ima več velikih zrakoplovov tipa Zep-nelin in več tisoč aeroplanov od največjih do najmanjših: samo letos so iih zgradili 500. Ker je ameriška armad.ia politika usmeriena predvsem na pomor- stvu. x i ..tli Zia.fjpiOVM\u \ m vi vrsti postaviieno v službo mornarice. Zedi-niene države imajo posebne ladje-voi-nice. ki služijo na tnoriu kot nristaii za balone in aeropla.ie: vse večje ladje imajo na krovu vsaj pr> dva aeroplana inv zadrnem času so spustili v 1 ladje novega tipa. ki so nekaka kom-b:mc,:ia to-^dovke in neroolnnske matice. Ameriška admiraliieta si obeta od niih velike koristi Naša slika predstavlja votno ladio »Sartoga«, ki ie tudi urejena kot dobro utreno morska nris-tanišče za aeroplane Ladia ima 33.000 ton in lahko doseže hitrost 60 km na uro. Nuncij, kardinal Ceretti VloiJIci zmrzujejo Kakor znano, je bil na zadniem tajnem konzistoriju med drugimi imenovan za kardinala tudi papeški nuncij v Parizu msgr. Oivft'. V noncdeMek 21. t. m. je bil novu . ;.aiulu svečano izročen kardinalski klobuk. Ceremoniji sta prisostvovala predsednik reo'ib'il imo z opisanimi sleparskimi manipulacijami. Ob svojem begu iz Budimpešte je naznanil najtežji prizadeti denarni centrali, da odhaia v Ameriko, ker nima poguma, da bi izvršil samomor. To pismo je denarno centralo osupnilo, a smatrala ga je le za slabo šalo Ko pa so se pojavili upniki s terjatvami, je vodstvo uvidelo, da ic zadeva presneto resnega značaja. Nemesz si ie že pred časom preskrbe! vizum za ameriške Zediniene države ter se ie dne 9. decembra vkrcal v fran- coski luki Le Havre na purnik »Ro-chambeaus. Sedai se že nahaja na ameriških tleh. pričakovati pa ie. da bc kmalu tudi v luknji. x Belgijska kraljica kupuje v Parizu za Božič. Znano je, da imajo tudi kronane glave svoje težkoče, ki pa so seveda dru. gačne kakor skrbi navadnih, uicrjočih ljudi. Bližajo sc božični prazniki, za katere je treba nakupiti mnogo stvari. Ker kronano glavo vsakdo pozna, najbolj seveda doma v deželi, se je belgijska kraljica odločila, da gre kupovat v Pariz, kjer upa, da bo lahko delala po mili volji, ne da bi jo kdo nadlegoval. Spremljata jo samo dvorna da^ ma grofica CararnansChiraayev i in kraljev hlevar. Kraljica se je za več dni nastanila v enem najboljših pariških hotelov pod drus gim imenom. Tako živi v Parizu za par dni popolnoma inkognito in nihče je nc spozna. Kraljica hodi po trgovinah in nakupuje vse kar potrebuje za Božič in že mnogo več. Da se nahaja v Parizu, ni bilo naznanjeno niti belgijskemu poslaništvu, ki jc šele po zaupnikih zvedelo, kdo tako pridno noseča elegantne trgovine in si daje odnašati cele gore najrazličnejših zavojev, zabojev in druge šare. X Bombe v bližini londonskega dvora. V Londonu blizu kralieve palače jc policija odkrila tajno skladišče bomb, pušk, sa= mokresov, drugega orožja in vsakovrstne municije. Policijsko ravnateljstvo meni, da gre za zaroto proti angleškemu kraljevske mu paru. Zarotnikom so žc na sledu. X Serr.cmor sodnika radi razprtij v za; konu. V Bukarešti je izvršil samomor član najvišjega madžarskega sodifča, sodnik Aleksander Szekeres. Pokojnik je bil odeti izmed najuglednejših madžarskih sodnikov ter si je vzel življenje radi večnih razprtij z ženo. X Težka avtomobili' resreča v l^ubei cku. V nedeljo zjutraj ob 3. sc je pripetila na nekem mostu blizu nemškega mesta Liis beek težka avtomobilska nesreča. Sneg sc je vsipal na zemljo v debelih kosmih in šofer, ki je vodil avtomobil, ni videl rdeče svetilke na mostu, ki je bil dvignjen ter katerega bi moral pasirati. Pognal jc avtos mobil naprej ter vozilo popoli.oma razbil, ker je bil most dvignjen. Šofer js bil težko ranjen, trije gospodje, ki so se vozili v avr tomobilu, pa so bili na mestu mrtvi. X Prazna krsta. L. 1916. je umrla v Tiirk* heimu v Alzaciji ISletna hči mestnega urad nika Luiza O. Pokopana je bila v domači grobnici na pokopališču.. Tc dni pa je umr! Luizin stari oče. Pokopati so ga hoteli zra= ven svojcev. Ko so odprli grobnico, so na. šli lepo ohranjeno krsto Luizino. Toda ka« ko zelo so bili preseneči vsi, ko so tigo* tovili, da je bila krsta popolnoma prazna. Kaj se je zgodilo s truplom? Tega nihče ne ve! Grobar in mizar, ki jc zabil krsto, sta oba mrtva. Uvedla se jc preiskava, ki bo raziskala vse, kar se šepeta o tem čud.-nem dogodku. Romantična slika iz Sirije Da delajo razpoloženje za francosko akcio v Siriii, obiaviiaio pariški in drugi francoski listi dan za dnevom številne ilustracije, ki kažeio deloma živlie-nie francoskih voiakov v Siriii. deloma zanimive in lene mo+;ve iz te h;stor"č-ne Dokraiine. Znamo ie. da ie Siriia domovina ene naistareiš'h kultur, ki ie sicer že davno nror>~i'a. katere ostanki in vplivi na so vidni v: cfs-i"* Arabci so v teh pokraiinali zt"-adili c->v_ be kakor kierkoli drugie Zlasti obču-duieio potniki še sedni le^i tr^^n "b-zidia. ki so tudi v arhitektoničnem oziru dovršena. Po Dariškem .afnu» prinašamo gori sliko ob-^dia sirskega mesta Sueida. traj popil dva-tri šilca vodke, tnu ie vse postalo iasno in preprosto. Ni ga presenečala umazana, prazna soba s svo-iim uboštvom; ni opažal, da je postal tudi on sam nečeden in nemaren; da si cele tedne ne preoblači perila, da se mu ne liubi snažiti nohtov, če pa je to opazil, si ie pa takoj vse ovrgel s treznim ugovorom: =>sa.i nimam namena laziti za gospodičnami!" Pa tudi služiti ie bilo lažje v taki brezbrižnosti; niti to ni bilo tako žaljivo, da je pri petdesetih letih še vedno kapetan. medtem ko so nekateri njegovi tovariši že polkovniki in celo generali. Jenjalo ga ie grizti brezplodno kesanje, da je zabil četrt stoletja za brezsmiselno ekserci-ranje in da je v malenkostnem pehanju za jutrišnjim dnem v tem času polagoma razmeta! svojo dušo. Lahka, prijetna meglica se je zibala pred Nikolajem Ivanovičem in mu pred očmi zagrinia-la vse. kar ni spadalo k četrti četi Ho-ronskega rezervnega bataljona z njenim Zidom Abramom. s preferanso za majhne denarje, s polkovn'mi povelji in z drugimi vsakdanjimi interesi. Toda kake dvakrat na leto se ie ka-petanov zaveznik spremeni! v niegove-ga najhujšega sovražnika. Z mučno jasnostjo in bolečino ie vstajala pred njim zavest grozne brezsmlselaosti njegove- ga življenja. — in tedai se je Nikolaj Ivanovič popolnoma zapil za celih štirinajst dni in ie posedal doma v samem perilu s podphitim in zariplim obrazom. V piianih solzah ie tožil tovarišem, da ie izgubljen, ko pa so ga tovariši podivjanega in od alkoholnega struna na pol blaznega zapustili, ie kapetan postavil slugo k podboju in mu ie med poslednjimi poizkusi ohraniti svoje dostojanstvo s surovini glasom govoril, da je 011. kapetan, dober, toda nerazumljen človek. Ko je še sluga zapustil blazno »blagorodje«, je blagorodje položilo glavo na mizo in je iokalo samo, ne da bi vedelo, zakai joče. zato na tem bo!j grenko, tem bolj iskreno in tem bolj trpeče. Ko ie pijanost minila, se kapetan. ki ga 'c bilo sram snomniti se nanjo in govoriti o nji. ni mogel iznebit! nejasnih in težkih spominov Fden izmed njih, najmanj težak, je bil spomin, da mu je Kukavica nekako pomagal in da ie sočustvoval ž njim. Ali je bil trdnejši v nogah kot drugi sluge in je lahko dalj spreiemal kapetanove izlive (ki so včasi letali vanj v obliki kozarcev in drugih predmetov, kar je pač prišlo ka-petanu pod roke), ali je s čim drugim pokazal svojo skrbnost za kapetana, tega si Nikolaj Ivanovič ni zna! natančno pojasniti, vendar pa je bil Kukavici hva- ležen. Zato še doslei ni zapodil Kukavice in je imel potrplienie z njegovo uradno priznano neumnostio in z njegovim popolnoma negativnim pomenom v kapetanovem gospodarstvu: česar Kukavica m mogel razbiti, ie pokvaril na kak drug bolj ali manj bistroumen način. Kapetanova naročila pa je tolmačil tako narobe, da so se celo drugi sluge smejali. Nikolaj Ivanovič je izpil še šilce in se je odpravil na obisk k znancem. Kliuč in skrb za stanovanje je prepustil gospodinji. ki je stanovala čez vežo. Vrnil se ie ob poznem večeru, toda Kukavice še ni bilo nazaj. Minila ie noč. za njo naslednji dan. — Kukavice pa od nikoder. Kukavica je vtaknil kapetanov spisek za rokav in stopil na cesto. Ko ga ie obiel krepak mrzel zrak. je nehote pospešil svoi gosii korak, zavoljo katerega so ga poslali iz čete. V mrazu se je toplota izpite vodke posebno občutila. toda to mu ni izboljšalo volje. Nad žensko, ki se ie zadela vanj. ie poklical pomembno število hudičev, ona pa mu ie nekako spoštljivo dala vedeti, da tako dolgega satana še ni videla. Nato je Kukavica demonstrativno prestopil cesto tik pred nosom na vso moč dirja.iočega fijakcrskegn kljuseta in je na zabavljivo izvoščkovo opazko dejal za njim: — Kam te pa hudič nosi, škatlia podrta! Vse, kar je potem Kukavica srečal na cesti, ie vzbujalo v njem protest in zbadljive opazke, čim spodobnejši. čim boli sit in praznično veselo-skrben ie bil obraz, ki ga je srečal, s tem večjim sovraštvom ga ie gledal. »Si se preob-žrl. pes mastni«. — je pozdravil v mislih kupca, ki ie sedel v širokih snneli in ki je od učenčka prevzemal zavitke in zavoje. »Kai še nimaš dosti: poglej no. kako si si danko poredil.« Misel o tem, da ga ie kapetan poslal na drugi konec mesta, kakor da bi tu ne bilo dobrih trgovin, je napolnila Kukavico s popolno mržmo do ljudi. -Od same sitosti ne ve. kaj bi rad. — pri Motikinu kupi slanikov. slišiš?« — ie oponašal kapetana in ie z gnusom iznliunil. — Pa če stopim v štariio? — je vprašal Kukavica nekoga, ki mu ni dal miru, in je s prezirom brcnil v omaščena štarijska vrata ter vstopil. — No. pa sem stopil in izpil! — je svečano potrdil, ko ie stopil iz krčme in ie izdihnil curek smrdeče sape. Kukavica se je pretegnil, kakor da bi izzival celi svet na boj. in se je ponosno ozrl. Ugledal je častnika in ga pozdravil. Treba mu je biio iti po strmem klancu navzdol na most. Na oni strani reke se je videlo v daliavi za vrsto mestnih dimnikov, iz katerih so sc dvigali gosti, beli in ravni stebri dima. belo polje, ki se ie lesketalo v solncu. Kljub daljavi ie bilo razločiti cesto in na nji dolgo nepremično vrsto voz. Na desno se ;e kakor »lavkasta meglica razprostiral gozd. Ob pogledu na prostrano sneženo polie ie burni in grenki protest z novo silo udaril Kukavici v nemirno glavo. >Ti pa tukai sedi!* — je dejal z iezo in z obupom hkrati. Pred kakimi tremi tedni je Kukavica sreča! na bazarii: nekega sovaščana. ki mu ie povedal vse novice iz Pasje vasi in ki ga je s tem potopil v začarani svet vaških interesov. Te interese ie hi! Kukavica že napo! pozabil, toda že lahek spomin nanje ie razmajal njegovo kmeiiško kri. ki ga je klicala k težkemu mišičnemu delu — k zemlji in k plugu. Sosed mu je tudi povedal, da se je njemu, Kukavici, rodila hči. da Pa ie mlada bolna in da ne doji otroka sama. Pote,n se ie pokazalo, da oče sam z bratom Ivanom, brez delavca ne zmore gospodarstva in ua ie popolnoma oslabel; manjkalo jim bo kruha in okoli Kraljestvo mode Kult lepote fBožična beseda vsem zvestim čitate- Ijicam pa tudi čitateliem modne rubrike.) Pred več kakor tisoč leti ie staro-egiptovski modrijan Tahhetops napisa! na papirus: »Ako hočeš ugajati možu. mazili svoje ude z oliem in poškropi svoja oblačka z dišečo vodo!« Ta papirus esrinčanskeea modrijana je poleg drugih dokazov dovolj važen dokument o tem. koliko važnost so že stari Egipčani pripisovali kulturi telesa. Vprav Orlient je prvotno izhodišče kulta lepote, ki se ie v dobah vseh nadalinih tisočletij razvil do današnjih modernih izpopolnitev. Prvi t>->goi kulta lepote je vsekakor zrak in solnce. Lepota bazira vedno le na zdravju. A ne samo zdravje telesa, marveč tudi zdravje in vedrost duha morata biti kolikor toliko neoporečna. Pred vsakršno uporabo kateregakoli kosmetičnesa sredstva ie treba upo-znati stanie svoiega zdravja in v slu-čaiu tudi naimaniše potrebe konzultirati zdravnika ki vsekakor nnibolie ve svetovati sredstva, primerna konstituciji te. lesa: šport in telovadne gibe. Ni vsak spor in vsaka vežba za vsakogar. S pretiranim udejstvovanjem v tei ali oni športni panogi se radi štrapaca zlasti pri ženskah mesto svežosti pričema'-" javljati znaki starikavosti. čemur se je seveda izogniti v kar naivečiem loku. Velevažni so nadalje pri kulturi i.i hi-giieni teiesa: voda, počitek, spanec. Premalo ie upošteva korist teh pogojev. Človek ni vedno v položaju, da bi ustrezal svoie utrujenosti, ali kadarkoli ie mogoče, naj se temu odzove; zlasti ženskam ;e to priporočati. Spanec ie naivažnelše leootilo obraza Koliko grešijo ljudje sami nad seboj, ker si preko mere pritrguieio spanec! Zdravniški nasvet se obicaino glasi: »Najkasneje ob 10. v postelio!« Vsaka prikrajšava span em jih. Krivico storiti človeku 'e kaj lahko. — Kukavica sc je zjokal. Kapetan jc čutil, da ga duši ie/n n je zasikal skoz zobe: — Spat se spravi, .govc Ina. Jutri na raport. — Kakor hočete, ampak iaz trpim po nedolžnem. Kapetan ie zatepetal z nogo in ie stopil i/ ' •'Vnre. Kukavica "a 1 • • sal znova lotiti škornja, ker na ni pri tem vračunal sile vztrajnosti. „ra jc vrglo v smeri za ščetko in zavalil se je na klop. Kapetanova jeza je dosegla največjo napetost in se vlila v ploho vzklikov. Kmalu pa .ie utonila v številnih šilcih vodke in na njenem mestu se je pojavilo čuvstvo grenke užaljenosti. »Niti praznika ne dajo človeku krščansko prebiti.« —je toži! kapetan in je s pogledom nrelete! svetlo sliko veselice, ki .ie ni bilo. in slika je postala nekako motna. »Toda iaz dokažem, da bi Lilo lepo!« — je vzkliknil kanetan in ie priče! dokazovati. Toda čudo: čim si!o-v ite.ie je kapetan dokazoval, čim bolj pogosto je vlival vase argurfient iz ste. klenicc tem boli dvomljiva ic postajala resnica. ^Priiema nic! — ie z grozo pomislil Nikolaj Ivanovič. toda v istem trenutku se jc ta groza spremenila v radost. — v radost človeka, ki se je vrge! v prepad, da bi se iznebi! vrtoglavosti. Kakor da bi raztrgale verige, v katerih so bile uklcnjene, so se nred kapetanoni zavrtele podohe, mračne, težke in mučno-tegobne. Podoba mile deklice, ki bi morala osrečiti kauctana, ic vstala nred niirn čista. čudovita. : Draga! < 'e nežno položil Nikola i Ivanovič svoji debeli ustnici drugo ua drur». Za njo so jele vstajati druge. Kapeuio je sedel na bregu te reke, ki je odnašala v brezdno njegove nade in sanje o človeški sreči, in postajalo mu je vedno huje in vedno več usmiljenja je ime! s samim seboj. Vodke v steklenici je zmanjkovalo in prevarjala se je v čustva, kakršna ji je redko dano buditi v človeški duši: v čuvstva usmiljenja, lju. bežni in kesania. On, kapetan, ni nikomur potreben: nikomur se ne razjasni v duši pri pogledu na njegov tolst;, pijani in umazani obraz. Okrog njegovega debelega, liirtvouduega vratu sc ne ovijejo mehke otroške ročice, nežno Iičece se ne pritisne k njegovi bodeči bradi. Drugi ljudje imajo vsaj pse. ki jih imajo radi. in ki so jim udani. Po čudnem preseku misli se je kapetan domislil Kukavice. Zakaj pa naj ga ima Kukavica rad? Kukavica... kai pa je prav za prav ta Kukavica? Kapetan se je težko dvigni! s stola, vzel svetilko s seboj in se namenil v kuliinio. Slugu je spal. glava mu je visela - klopi. V levi roki je ie ur/.al škorcr.j. tL/.ka desnica pa ie visela od n.iega. Nje. gov obraz ie hi! bled in bolan. Kapetan jc prvič videl kako Kukavica spi iu sluga se mit jc zazelel drug človek. Prvič ie opazil na tem mladem, brezbra-dem obrazu gubice in ta obraz z gubicami iu nekoliko dvignjeno obrvjo se ročilo modernih barvastih klekljanih čipk: to govori dovoli. Naše dame si bodo lahko ogledale zbirko modernih klekljanih čipk na razstavi. ki io zavod v kratkem priredi. Priporočati ie predvsem lastnicam naših modnih salonov, da si ogledajo čipke Osrednjega državnega zavoda za žensko domačo obrt. ki ie nastanjen na Turjaškem trgu 6.11. A želeti je seveda tudi. da si naš modni damski svet poljubno nabavi čipke v harmonu-jočili toaletnih barvah. Izredno priljubljene so v inozemstvu tudi garniture kleklianili čipk za zavese ob oknu. za posteljna pregrinjala in milieie. Finejša čipka pa služi za perilo. Tudi filet-čipka spada v naše čipkarstvo. vendar pretežno tvori našo domačo obrt le klekljana čipka, ki se zdai kar vidno razvija. Naj služijo te vrstice našim damam in našemu žen-stvu vobče v kratko informacijo in primerno upoštevanje. M. S. Nekaj novega za naše dame Moderno novo podjetje za žensko perilo v Ljubljani. Ze nad mesec dni opažajo pasanti, kako mizarji, in zidarji, slikarji prede-lavajo vežo in dvorišče Souvanove hiše v fielenburgovi ulici štev. 1. V uvozni veži so nastale velike moderne izložbe. ki kažejo, da si tu pripravlja lepe in praktične obratne prostore moderno podjetje. In res, gre za moderno organizirano zadružno podjetje za izdelavo damskega perih. vezenin in raznih načinov izdelave ročnih čipk. Gre za podjetje. zamišljeno po angleškem zadružnem sistemu s pomočjo katerega se 1» to oodjetie brez dvoma zelo dobro obneslo. posebno Pa še. ker se je vučel-stvu posrečilo že do danes organizirati veliko število prvovrstnih vezilj, šivilj in činkaric. katere bodo dobivale po zadrugi preskrbovano delo.na dom tako. da bode v tej stroki marsikateri pridni, a sedaj brezposelni delavki dana možnost solidne eksistence, a na drugi strani na bo nudila zadruga vse, kar si v pogledu damskega. namiznega in posteljnega perila more najboli razvajeno žensko srce zaželeti. Novo čisto domače podjetje ima že sedaj bogato zalogo krasnih izdelkov te stroke, ki se ne ustrašijo nobene inozemske konkurence. Vodstvo podjetja, katero se nahaja v rokah preizkušenega strokovnjaka, bo razpečavalo zadružne izdelke izključno le konzumentom s pomočjo moderno urejevanih. lično izdelanih periodičnih ilustrovanih cenikov, poleg tega oa bo zadruga imela rtako.i od početka dve svoji prodajalni'in sicer eno v Ljublja.ii. Stlenburgova ulica štev. 1 in drugo v Mariboru. Slovenska ulica štev. 20. Obe prodajalni se otvorite takoj z nc-vim letom, zelo lepo aranžirana razstava izdelkov v lastnih velikih izložbah pa še pred božičnimi prazniki, nakar se še oosebej opozarjajo vse cc-njene čitateljice. Novo podjetje, katero si je nadelo naslov »LEDA« domača tvornica damskega perila in vezenin r. z. z o. z. se pri nakupu naitopleje priporoča in bo zadruga pod sedanjim agilnim načelstvom gotovo dosegla najboljših uspehov. Kino Volna Volno je moda že opetovano zavrgla, pa se zopet vrača k nji. Ni čuda. saj so mehki, lahki in trpežni jumperji. svi-tri. plašči ali obleke iz volne tako priljubljeni. da bi se bilo težko za vedno ločiti od njih. Malokatero blago nam nudi tako bogato izbiro v barvnih ni-ansah. kakor volna. Volnene obleke najnovejše mode so se po krojit prilagodile suknenim oblekam, volneni kostumi in plašči so praktični tudi za šport in izlete, sviiri in pulloverii so pa sploh naši zimski prijatelji, da jih ne more pogrešati nobena dama. Deci naredimo za zimo tople volnene oblekice, čepice ali jopice, sami pa si omislimo volneni pullover k volnenemu krilu, ki nam nadomesti vsakdanjo obleko za pisarno ali domače opravke. Poleg tega nam služi taka praktična obleka tudi za zimski šport, kj jo izpopolnimo s šalom enake barve in volnenimi nogavicami. Moda ne dela v tem primeru razlike med darnsko in moško obleko. Moški sviter je po kroju in barvi enak damskemu. Naša deca se zadnje čase pridno peča s športom. Zato ie potrebna nekaka uniforma, obstoječa navadno iz enobarvnih dolgih volnenih hlač in pestrega svitra. ki ic tem lepši, čimbolj pestre. kričeče so barve. K taki dečji obleki spada čepica, šal in rokavice enake barve. Modeli volnenih oblek so čimdalje lepši, kar nam dokazuje, da so zavzele volnene obleke svoje stalno mesto v garderobi moderne dame. Znižane cene v mooerni m\m\\\ Jos. Rojina - Ljubljana Dve razkošni pariški plesni toaleti Termometer slave Urednik za depise velikega ameriškega magazina «Motion-Picture > jc našel vrlo zabaven način informiranja široke javnosti o stopnji popularnosti ameriških filmskih igralcev. Njegova metoda obstoji v tem. du si skrbno izpiše iz vsakega pisma, naslovljenega nanj oz na list, irnctia filmskih igralcev, ki so omenjena v pismu ter si zabeleži njihovo število. In potem sporoči, ko list izide, svojim čitateljem, da je bil na primer igralec X omenjen stokrat, dočim je bil igralgec Y, njegov konkurent, omenjen le petdesetkrat. In da vsa stvar izgleda lepše in modernejše, objavlja na čelu svoje rubrike sliko termometra, razdeljenega na 100 delov, poleg njih pa imena številkam odgovarjajočih igralcev. V eni poslednjih številk magazina se jc na primer čitala sledeča tabela: na prvem inestu je iiguriral igralec Ben Lyon s številko 63, za njim Richard Dix (56) in na tretjem mestu Gloriu Svvanson (50). Ostali igralci so se vrstili v sledečem redu: Ra-mon Novarro 43: Rodolto Valentino 42: Norma Talmadge in Ricardo Gortez 35; Colleen Moore 34; Mary Pickford 33; John Gilbert 29; Bettj- Brotisoti 2S; Constancc Taltnagde, Lloyd Hughes 26. — Od 25 do 15 omemb so dosegli igralci in igralke: Richard Barthelmess, Douglas Fairbanks, Norma Shearer. Viola Dana, Douglas junior, Antonio Moreno, Conrad Nagel, Ailcen PrLii-gle, Virgima Corbin, Pola Negri, Tliomas Meighan, Toni Mix, Bebe Daniels, Mac Murrav. Marion Davies, Maj- Mac Avoy, Rod la Rocque, VVarcn Kerigan, \Villiam Collier. — Od 15 do 12 omemb pa: Lois Wilson. Ronald Colmau, Harrison Ford. Bettv Compson, Alice Terry, Percy Mar-mont, Conway Tearle, Mary Brian, Anna Qu. Nilsson, Leatrice Joy. — In od 12 do 10: Richard Talmadge, Mil ton Sills, Clive Brook. Fred TTiompson, Pauline Garon, Patsy Roth Miller, Eleajior BoaTdman, Do-ris Kenyon, Dorothy Mackailj in Mary Pre-vost. Seveda jc ta «termometer slavec preccj kuriozen in rzpremenljiv kakor vreme od tedna do tedna, vsled česar njegove indikacije ponajveč močno diferirajo od taktičnega stanja. Priobčili smo ga le kot kuri-jozum. Jackiejeva cigara Jackie Coogau dobi često posetc svojih občudovalcev, ki bi ga radi videli pobližc. Jackie je s svojimi gosti zelo ljubezniv in skuša vsakemu ustreči po svoji moči. Nekega dne žc proti večeru naznanijo ma« lemu Jaekieju, da želi ž njimi govorit: neki starec. Njega je globoko ganila Jackicjcva Ijudomilost in prijaznost, ki jo jc mladi zvezdnik izkazal v nekem filmu napram bo« lehnemu starčku«bcraču. Pozni obiskovalec jc prosil samo za dovoljenje, da sme Jacki« cja objeti. Le«ta mu tc ponižne želje seveda n; odrekel. Potem sta se še pogovarjala o tem in onem. naenkrat pa izvleče starečk iz žepa veliko cigaro in jo s povsem resnim obrazom ponudi malemu umetniku. Ali Jackie Coogan je vzlic svoji svetovni slavi, kakor znano, še mlad pobič, star jedva tri« najst let in nc sme kaditi. Toda da ne bi darežljivega posetnika razžalil, jc Jackie ci« garo vzel, sc zanjo lepo zahvalil in izjavil, da jo bo pokadil po večerji. Starček je bil ves vesel, da je Jackie tako prijazen dečko, ki se niti cigare ne brani. In ko sc jc po« slovil od slavnega igralčka, je neprestano zatrjeval, da je Jackie Coogan še mnogo bolj simpatičen in prikupljiv fantek, kakor si ga jc bil prej predstavljal, ko ga jc po« znal samo iz filma. yorške družbe: Corinne Griffith, Convvav Tearle, režiser Griffith). — Roška (Mary Pickford). — Mož o polnoči (Heila Moja, 01 a f Fjord). — Grof Charoleis (Eva May, Eugen Klopfer). — Krik v pustinji (nemški senzacijski film; v glavni vlogi atlet Marko). — Noči groze (Conrad Veidt). — Mrtvaška princesa (drama iz zgodovine Aztekov; Geraldine Ferrar). — Spoštuj svojo mater! (življenjska drama v 12 dejanjih). — Ljubav ob zvokih trombe (veseloigra; Harry Liedke, Liliau Harwey). Na Dunaju; Zgodba njene ljubezni (Gloria Svvanson). — Žena z dvema dušama (ameriška družabna drama; Barbara la Marr). — Zname- nje štirih (po istoimenskem romanu Conana Doyla). — Pariške tnetrese (režise-Charlie Chaplin). — Doživljaji Alice Re;;-d1 . (Douglas Fairbank). — Forro (Douglas i :irbanks). — Gosta Berliug (po romanu Sel me Lagcrlof). — Gospodar nad življenjem in smrtjo (avanturistična drama v ~ aktih: v- glavnih vlogah Milton Sills in Viola Dana). — Sevillske ljubavne noči. — Po-tepuhovi spomini. V Parizu: Bedniki (Les Miserables). — Brandolero (Pedro de Cordoba in Renee Adoree). — Ainazanka (Marion Davies). Razsipni otrok. — Madame Sans-Gene (Gloria Svvanson). — Knock (Triumf medicine: po drami Jule-sa Romainsa ufilmil Rene Hervil). — Lov za zlatom (Charlie Chaplin). — Salammbo (po romanu Gustava Flauberta). Henny Porten Kaj igrajo drugod? V Zagrebu: Pat in Patachon kot muzikanta. — Oficirska čast (First National: film ljubezni do domovine: Ricliad Bartelmess. M. Evans). — Grbee iz Notre-Dame (Lon Chaney (Človek, ki dobiva klofute). — Borba za obstanek (drama v 7 aktih). V Beogradu: Morski vrag (First National; borba z elementi; v glavni vlogi Milton Sills). — Izgubljeni svet (First National: po romanu C. Doyla). — Sovražniki žensk. V Gradcu: Lava (kulturni film v sedmih aktih). — Lepa neznanka (nravnostna drama iz new- ie zdel kapetanu neznan toda bolj bli-zek kot tisti, ki ga je videl vsak dan, kajti bil je človeški obraz. Vtis ie .bil tako nov in nenavaden, da je Nikolaj Ivanovič po prstih odšel iz kuhinje in da se je ves začuden ozrl po sobi: zdelo se mu je, da tudi soba ni njegova. Minilo je pol ure. Po sobah se je razlegal gost klic: — Kukavica! Toda v hripavem glasu so zveneli novi, neznani zvoki. Kukavica se je premaknil in je po novem klicu stopil previdno ropotajoč s petami v sobo. Obstal je s povešeno glavo na pragu in otrpnil. In na tega ubogega človeka se je kapetan mogel jeziti! — Kukavica! Slugini prsti so nalahko zamigotali in spet otrpnili. — Ali si ukradel denar? — Ukradel... nc... nc... Knkavičin glas je zatrepetal in prsti so tnu zamigljali liitrcie. Kapetan je molčal. — To se pravi, zdaj te bomo sodili? — Vaše blagorodje... Ne ugonobite me. Kapetan je hitro skočil na noge, stopil h Kukavici in ga prijel za rame. — Bedak ti, neumni. Ali misliš, da zares govorim? Eh, ti! — Kapetan je pahnil Kukavico od sebe, se okrenil in stoni! k oknu, kakor da bi v tej temni božični noči bilo mogoče kaj v ideti na cesti. Toda kapetan je videl; dvignil jc roko k obrazu in ie otrl nekaj, kar mu ni dalo, da bi še bolie videl. — Vaše blagorodje... V sluginetn glasu je bilo slišati isto, kar je tako spretno otrl kapetan. Zavaljeni kapetanov hrbet .ie ostal nepremičen. — No kaj? — se je votlo zaslišalo od okna. — Vaše blagorodje ... Kaznujte me. — Kaj bi prazno slamo mlatil. Nikolaj Ivanovič se je okrenil. Kukavica pa se je vrgel na kolena in mu jc hotel objeti noge. Kapetan ga je iz izrazom zadrege, trpljenja in ganotja ua podplutem rdečemobraztt dvignil, ga nerodno poljubil na naježene lase. mu ru-val roko od ustnic in ga ves v zadregi šaljivo odrival. — Izgini, izgini!... Ali sem pop ali kaj? Natoči no vodke v steklenico! Hit. ro! En korak tja. drugi nazaj. O. groza! Trebušno steklenico, ki je deset let zvesto in pošteno služila kapetanu, je prijela spretna Kukavičina roka, jo vrgla v zrak. da je pokazala svoje prazno dno, potem se je nekaj časa sukala okrog roke, se končno odločila. padla in se razletela na kosce. — Nič hudega, bratec. Pa veliko prinesi! . . . Dolga in tenma ie božična noč. Krščanski svet že zdavnaj počiva. Le v oknih kapetanove hiše sc še sveti luč in meče rmen odsev na sneg... — Torej praviš, da si denar poslal domov? — Tako je, vašbrodje. Vašbrodje, po-vr... — No, io! Bodi no tiho! Kapetan ic pihnil cigaretni dim. se globlje posadil v raztrgani naslanjač ir. ie blaženo zaprl oči. Kukavica ie sedel tia robu stolice in je z napol odprtimi usti lovil vsako kapetanovo kretnio. — Torej misliš, da bodn veseli? — Lepo vas prosim, vašbrodje, to je zanie. sam Bog... — Da. da. ... Dolga i.i temna .ie zimska noč, toda tudi ona se umika sili zmagoslavne svetlobe... Na vzhodu se dani.. Kapetan in sluga legata spat. Kukavica mu slači škornje in v svoji vnemi vlači s postelje še kapetana. Kapetan se upira in premaguje slugino vnemo. Kukavica nežno stisne k sebi škornje, ki sramežljivo gledajo v svet s pre-lukn.ianim podplatom, in po prstih odhaja. — Caka.i... Torej praviš, da jc hči? — Tako je, vašbrodje. Avdotja. — No. le pojdi. le. Čudno, da so grenke misli, ki so napovedovale začetek popivanja, to pot lagale: kapeian se ni z.tpil ne prihodnji H:m ne pozneje. je še vedno popularna filmska diva, obenem pa že tudi srečna majka. Ta, ki ga ima v naročju, ie njen najmlajši, dočim ie najstarejša hčerkica že iletna kratkokrilka. ki namerava naslediti ka- rijero svoie lepe mame. Priznati je treba. da jc Heimy Portett morda naiboT.i simpatična filmsa zvezda, ki se navzlic svojemu lahnemu zatonu lahko ponaša z naidostoinejšo reklamo. Paberki Fuzija. V naši filmski rubriki smo svo« ječasno žc omenili, da sc nameravata po« znani dve ameriški filmski družbi Metro« Goldwvn in L'nited Artists iuzijonirati. Pravkar pa čitamo, da sc je proti tej fuziji najodločneje izjavil Charlie Chaplin, ki je eden izmed najvplivnejših članov Artisto-v. Zdi sc pa. da nc bo uspel. Nit a Naldi, poznana iz vloge Sallv v »Desetih zapovedih«, jc prišla v Evropo in bo nastopila v Miinchcnu pri Emelko«filmu. Igrala bo v filmu «GorsKi orelv; njen part« ner bo Bernhard Goetzke. Carpentier, znani francoski boksar in biv« Si boksarski šampijon, jc odpotoval v Ber« lin, kjer bo nastopil v nekjm filmu. Demp« seyev vzgled? vZabranjeni raj* (režija Lubitsch), ki smo ga videli tudi v Ljubljani, žanjc ogromne uspehe v Berlinu. Glavne vloge igrajo, ka« kor znano, Pola Negri, Rod la Rocquc in Adolphc Mcnjou. Eric Sfroheim, do sedaj režiser pri Metro Goldwyn. jc pristopil k Paramountu. Prvi njegov film bo «Poročni marš«. «Ljubezen ene noči- jc naslov dobro uspele filmske komedije, prirejene po zna« ricm delu mladega francoskega pisatelja Paula Moranda. Film jc režiral Paul Bcrn. Znamenitost filma so posnetki šestdnevne biciklističnc dirke. Kot glavni igralci v uspeli satiri nastopajo Ravmond Griffith, Adolphe Meniou in Viola Dana. Kritika hvali predvsem posrečeni krcaciji Griffitha in Adolpha Mcnjouja, ki ga označuje kot dva antipoda v načinu igranja. Ali filmske dive lahko izhajajo s svojo gazo? Vprašanje se siccr zdi nekam čudno, pa vendar ni tako paradoksno kakor sc vidi na prvi pogled. Plače filmskih zvezd siccr niso majhne, ali tudi njih izdatki niso pre« več malenkostni. Neki ameriški filmski list, ki hoče biti v vsem točno informiran, na« vaja številke, iz katerih odseva, da tudi pri filmu ni vse zlato, kar se sveti. Evo, koliko potroši boljša filmska zvezda na teden: 10O dolarjev za avto. 150 za ličila, parfemc in kopanje (takozvana «beapty culture«), 2s z .i cigarete, 35 /a reklamo. 350 za nakite, 250 za toalete. 65 za fotografije. 100 za po« šiljanjc slik in avtogramov. 150 za dineje in supeie. 200 za ostale izdatke Torej po priliki 1400 dolarjev na teden. Razen tega da vsaka diva 100—200 dolarjev na teden v hranilnico za stare dni Skupno izda po« temtakem kakih 150 dolarjev na teden, do« čim znaša tedenska plača 1000—2000 dolar« iev, redko 20 kom za igrače. Tako vedo vsaj povedati avstrijski listi V koliko je ta ideja izved= ljiva, bomo videli. Za praznike preskrbeli smo si enega najbolj ših modernih francoskih filmov »Drzni Morin" kateri film je poln komedije in šal. Vsled izredno dobro uspelega humorja, res pristne in pikantno ti in najmikavnejših scen se je ta film predva'al v Parim neprenehoma skozi en mesec v enem največjih kina Da je ta film dosegel rekord je popolnoma umevno, ker je glivni igralec neprekoshivi umetnik NIKOLA RIMSKI Priciv.ija se na Božič in Štefanovo dopoldnt-ob '•ril., popoldne ob 3., ',25., 6. V:8. In 9. v Kino Ideal Sokolstvo Organizacija vsesokolskega zleta v Pragi Vsa deia za zlet so osredotočena v slavs rostnem odboru, katerega člani so vsi člani predsedstva ČOS in predsedniki vseh od* sokov. Razentega so v slavnostnem cdboru dva zastopnika praške občine, ki je prevzela protektorat nad zletom in zastopniki telo« sadnega društva češkoslovenskih profesor« ;ev. V slavnostnem odboru je 45 članov. Za -eševanje nujnih zadev, ki se ne morejo od« lagati in v svrho priprav za seje slavnost« nega odbora je izvoljena posebna prezidi; ilna komisija. Predsednik slavnostnega od; bora je dolgoletni starosta ČOS br. dr. Scheiner, kot tajnik posluje brat Sch\varz. Tehnično vodstvo jc v rokah načelnika dr. Vanička in načelnice sestre Male. Zletna pi« >arns je združena s pisarno ČOS ter se nahaja v prostorih Tvrševega doma. V propagandne svrhe bo imel Vestnik ČOS posebno zletno prilogo, v katerih bodo točna poročila o pripravah za zlet. Razen« tega bodo prinašali poročila o zletu dnevni časopisi, ki so se stavili na razpolago zlet« nemu odboru. Posebnega zletnega vestnika ;dbor ce bo izdajal. Nov način propagan« de izvrši odbor potom Radiojournala, da jporabi novo tehniško napravo za odpoši« ijanje zletnih poročil po vsem svetu. V zlet« nih dneh bo pomagalo Sokolstvu pri delu gasilstvo, ki je v najožji zvezi s Sokolstvom. V reklamne svrhe se poslužuje odbor tudi kinematografov, v katerih predvaja filme pripravah za zlet Mnogo neumornega dela in sokolske ener« ;šje zahteva priprave za zletišče. Zletišče So pripravljeno na Petrinu pri takoimeno« vanih Srrahovskih lomih, ki spadajo v ob; močje Bele gore. Ta prostor je last države, ki ga hoče pripraviti za stalni stadioD za azne telovadne in športne prireditve. Scb kolstvo je dobilo ta prostor od države v najem za eno leto ter mora plačati v to svrho najemnino v znesku 550.000 Kč. Na« ."•rte za zletišče je izdela! brat Čižek. Zle« '.išče zavzema ploščino 320.000 kv. m, prcw -tor za telovadišče za 14.400 telovadcev naša 46.636 kv. m., prostor za orodje 62 tisoč 620 kv. m, tribune bodo pripravljene ra 129.543 gledalcev. Na celem zletišču bo 'rnelo pristop 160.000 ljudi. Vsa naprava detišča bo stala do 7 milijonov čeških K. Tribune morajo biti gotove do konca fe« hruarja 1926. Ker leži novo zletišče izven običajne komunikačne črte električne že« leznice, bodo izvržene nove proge do zleti« šča tako, da bo električna železnica prepc« 'iala n3 zletišče vsako trro 36.000 oseb. .Sokolstvo bo nastanjeno v skupnih pre« "čiščih, ki bodo razdeljene po raznih šo= lah. V prenočiščih bodo deloma slamnjače. deloma sama slama. Tekmovalci bodo imeli prenočišča na zletnem prostoru. Prehrana nc bo skupna, temveč bo razdeljena po go« -■tilnah, zlasti bo pa dovolj priložnosti za prehrano na zletišču samem, kjer bodo na« meščene številne restavracije. : .'ajvečje težkoče povzroče odboTu fi« nančno vprašanje. Odbor se je postavi! na stališče, da ce prosi podpore niti države, niti druge ustanove, temveč da priredi So=> kolstvo ves zlet s svojim lastnim delom. Uveden je zletni davek na člana 10 Kč, ki raora biti izplačan v dveh obrokih. Kako vi« -oko ceni češko Sokolstvo to svojo prire« ditev, je dokaz, da so vsa društva vplačala v predpisanem roku ta zletni porez, ki zna« ša x-i. prvo polovico 1,696-555.— Kč. Drugi vir dohodkov so zletni kolek:, katerih je Silo razp-odanih skoro do 2 milijona. Dalje i c izdal odbor zletne razglednice, katere društva in župe marljivo razprodajajo. Dalje bo izda! odbor zletne legitimacije in /letne odznakc za članstvo in za naraščaj. Zletni plakat še ni dovršen, ker predloženi predlogi niso bi' sprejeti. Odbor pričakuje, da sr udeleži zleta okoli 150.000 Sokolov. Tudi tujina se živo zani« rna za VIIL vsesokolski zlet ter je prijav« iienih veliko število gimnastov, predvsem pa se udeleži zleta v kar največjem številu .!•-!»slovensko Sokolstvo. Do sedaj so bili arljcni na zlet vsi člani Mednarodne Te« lovadne organizacije, ki so sc povečini va« bi! odzvali. Tako postane zlet nc samo vseslovenski sokolski zlet, temveč svetovna prireditev. J goslovensko Sokol" "vo jc proglasilo VIII. vsesokolski zlet v Pragi, za svoj zlet ter se ga udeleži v kar največjem številu. V to svrho se vršijo marljive priprave v vseh ilruštvih, izmed katerih je večina ustanovila kletne fonde, v katere zbirajo prispevke za zlet V telovadnicah se marljivo vežbajo proste vaje in se pripravlja članstvo za tek« mo v vseh oddelkih, predvsem pa za prven stvo. Ker smo proglasili VIII. vsesokolski zlet v Pragi za naš zlet je naša naloga, da storimo vse, da bo naša udeležba častna po številu in po nastopu. Zato, bratje in sestre ■na delo! Starešinstvo JSS. Zletna smučarska tekma ČOS Smučarska tekma češkega Sokolstva, ki -pada že med zletne tekme VIII. vsesokol« skega zleta — obsega tekmo v smučanju in v skokih. Vršila se bo v Jilemnici v Krko« noših, in sicer dn 21. januarja 1926 v smu« čanju na 50 km, dne 23. januarja v smuča« nju na 18 km in ''ne 24. januarja v skokih. Vrh tega je na vzporedu še združena tek« ma v smučanju na 18 km in skokih. Tekmo« vajo se bo po tekmovalnem redu ČOS, ki ga razpošlje vsem svojim društvom. Prigla« se k tekmam morajo društva potom svojih žup vfoslati do 12. jan-arja načelništvu ČOS na posebnih prijavnicah, ki se dobiio pri ČOS. Tekmovati smejo samo člani, ki so že najmanj tri mesece pred tekmo čh.ii onih sokolskih društev, ki jih priglasijo k tekmi. Javno žrebanje o vrstnem redu tekmo« valcev bo dne 15. Januarja v Pragi. Zanes« Ijive in skušene sodnike naj Javijo društva potom svojih žup do konca tekočega Ijta v praski tekmovalni komisiji. Slovanska Sokolska Zveza V zvezi z nedavno odborovo sejo ČOS je izšel v »Narodnih Listvh« zanimiv informa« tivni članek o Zvezi vseslovanskega Sokol« stva. Člinek se glasi: »V realizaciji vseslovanskega programa je doseglo Sokolstvo že pred vojno zelo lepe uspehe. Ustanovilo jc Zvezo slovanskega Sokolstva, v kateri so bili združeni poleg Čehov tudi samostojni slovenski, hrvatski, srbski, bolgarski, poljski in ruski sokolski savezi. Toda že leta 1912., ko je bil VI. vcesokolski in obenem prvi vseslovanski zlet. se je pokazalo, kako napeti so postali mednarodni odnošaji. Zleta se niso udele« žili Poljaki, iu sicer zato, ker so sc v veli« kem številu odzvali Rusi. Vojna je lepo na« predujoče delo popolnoma uničila. Zveza je sporočila avstrijskim oblastem, da je nje« no delovanje prenehalo, policija je zaple« nila vse, kar je našla, in z vstopom Bolga« rije v vojno na strani centralnih držav je bi' razkroj končan. Zveza slovanskega So« kolstva je prenehala obstojati. Pc vojni so nastale povsem nove razme« re. Z našim osvobojenjem in z osvoboje« nje—i Slovaške izpod krutega madžarskega jarma se je razširilo Sokolstvo tudi na Slo« vaško, kjer je bilo ustanovljenih sedem no* vih žup skupaj s Podkarpatsko Rusijo. Taka je bila ustanovljena Češkoslovenska obec sokolska, z ustanovitvijo mogočne jugoslo« venske kraljevine je prišlo do ujedinjenja Sokolstva v vseh treh historičnih deželah, samostojni slovenski, hrvatski in srbski so« koiski savezi so bili na zahtevo vsega članstva razpuščeni in ustanovil se je Jugoslo« venski Sokolski Savez. Jugosloveni so dali inicijativo za ustanovitev novega sokolske« ga Saveza skupno s ČOS. Kot najzvesteiši in najboljši Tvrševi nasledniki so jugoslo« venski Sokoli izrazili željo, naj bi jih ne vezala z našimi Sokoli samo sokolski kroj in telovadba, marveč tudi sokolski idejni program, kakor sta ga določila Tvrš in Fiig« ner. Tako je bil ustanovljen Češkoslovaško« jugoslovenski sokolski savez. Drug razveseljiv dogodek je bil ta, da so izrazili tudi Poljaki željo, da bi se zbližali z ostalim Sokolstvom in da so sc udeležili zborovanja v Zagrebu tudi zastopniki polj« skega in ruskega Sokolstva. Poljaki so ob« enem prosili dovoljenja, da bi smeli sklicati prihodnje zborovanje snujoče se nove zve« ze v Varšavi. Tam so bil predloženi tudi statuti bodoče zveze. Zastopnikom slovan; skega Sokolstva jc bilo naročeno, naj ob« veste o tem svoje Savezc in sporoče, kakš« no stališče so zavzeli. Pr-> i so bil zopet brat« jc Jugosloveni. ki so te statute v načelu j sprejeli, pa tudi Rusi (emigranti} so dali svoje soglasje. Zbor ČOS. ki sc je vršil !2. in 13. decembra, je moral zavzeti svoje stališče napram temu predlogu. To je bil trd oreh, zakaj naši odnošaji napram Poljakom niso bili po prevratu baš najboljši. Referent in obenem udeleženec posvetovanj o usta« novitvi Zveze slovanskega Sokolstva v Za* grebu in Varšavi br. Štefanek je imel težko nalogo. Kljub temu je znal predlog tako pojasniti in utemeljiti, da je zbor ČOS sprejel načrt statutov ter pozval načelstvo, naj de« lo za ustanovitev Zveze nadaljuje. Br. Šte« panck jc v svojem referatu med drugim iz« javil: Naš poset v Varšavi nas je prepričaj, da razen Jugoslovcnov in ruskih emigrantov izven ČSR ni pravih Tyrševili Sokolov. Po« Ijakom jc dala sokolska misel ljubezen do domovine in telovadbe, manjka jim pa naš naoredni duh. Kato,;ški verski čut je pri njih splošen in njihovi prapori nosijo po večini sliko Čcnštohovske Matere božje, Toda Poljaki hočejo biti ob naši strani. Raz« mišljajmo malo o njih. Od bitke pri Griinc« waldu se niso sprli z Rimom, ves čas, oa kar so živeli pod tujim jarmom, jim je bila katoliška vera zaščita proti drugi cerkvi, za čenstehovskim praporom so šli opetovano v boj in pod njim so umirali. Za duhovno evolucijo doslej sploh niso imeli časa. Tvr« ševo Sokolstvo se je pri njih kmalu ločilo od našega, kolebalo je med vojaštvom in skavtizmom in jc tudi oficijelno sprejelo drugačne statute. Ali naj odbijemo ponu> jano roko? Po treznem prevdarku sem se prepričal, da tega nc smemo storiti. Hoče« mo z njimi skupno delati v prid sokolske ideje in blagor obeh narodov.«- Zdaj ostane samo še Savez poljskega So« kolstva, ki mora sprejeti statute. Pogoj za sprejem v Zvezo vseslovanskega Sokolstva jc, da sc sprejme aotični Savez soglasno. Dosedanje izkušnje so jasno pokazale, da se z glasovanjem ne da doseči niti zaupanja, kaj šele ljubezni do novega člana -ali jam« stvo za obstoj Zveze same. Član Zveze ne more biti nobena politična, verska ali sta« novska organizacija. Cilj Zveze jc sodelo« vanje in vzajemna podpora v dosego čim večje telesne in moralne popolnosti lastne« ga naroda na temelju Tvršcvih idej. Organ Zveze je občni zbor (po 3 zastopniki vsake organizacije) in predsedstvo, ki ga voli občni zbor. Sedež Zveze jc vsakokratno bivališče predsednika. Olimpijski kongres v Lizboni Za mednarodne telovadne in športne tek« mc obstojita sedaj dve veliki organizaciji, in sicer Mednarodna telovadna zveza, ki ji predseduje gosp. Ch. Cazalet v Bordeau.vu na Francoskem (podpredesednik je starosta ČOS br. dr. Scheiner v Pragi), in predsed« stvo olimpijskega odbora. Obe prirejata tekme na vsake štiri leta v raznih krajih. Mednarodna telovadna rveza, katere član je tudi JSS. prireja telovadne tekme, ki pa ob« segajo tudi panoge iz lahke atletike. Te tekme so vsestranske, vsak tckmovalec mo« ra ohvladati poleg glavnih telovadnih oro« dij še razne lahkoatletične panoge. Olimpij« ski odbor, zastopnik Jugoslavije v tem od« boru je Jugoslovenski olimpijski odbor v Z. grebu, pa presoja !e športne tekme in smatra telovadbo kot športno panogo. Tek« movalci na olimpiiadah tekmujejo samo v posameznih panogah in celo telovadci si pri« borijo prvenstvo na poedinih orodjih. Zad« nja tekma Mednarodne telovadne zveze je bila L 1922 v Ljubljani ob priliki L jugo=> slovenskega vsesokoiskega zleta, prihodnja pa bo 1926. v Lvonu. Zadnja olimpijada je bila L 1924 v Parizu, pri kateri je dosegel br. štukelj svetovno prvenstvo. Dve mednarodni organizaciji — kakršni sta sedaj — sta odveč, ker se tekme vršijo že na dve leti, kar je prepogosto, pa tudi iz« datki za tc prireditve so dvojni. Zato se je sprožila misel, da naj bi se osnovala ena sama mednarodna tekmovalna organizacija, ki bo prirejala tekme vsako četrto leto, in siccr za telovadi o in za vse športne parro« ge. Vrhu tega ima Olimpijski odbor za telo« vadno tekmo nepraktično prirejen tekmo« valni red, ki ne odgovarja željam in po« trebam telovadnih organizacij. Kakor kaže. bo mogoče prišlo do ustano* vitve enotne telovadne in športno medna« rodne organizacije. Prihodnje leto v maju bo imel v Lizboni izvršilni odbor za olim« pijske igre svoj kongres. Na kongresu bo na dnevnem redu tudi vnrašanje ene med« narodne zveze za telovadbo in za vse spor« tc. Da pride ta zadava v razpravo, jc za« sluga g. Cazaleta. ki ie koncem novembra t. I. v Parizu pri izvršilnem odboru za olim« pijske 'gre- tx>kren;l to vprašanje in dobil zagotovilo, da se bo o njem razpravljalo. O tem je obvestil predsednik Cazalet tudi JSS ter izrazil željo, da bi se tega kongresa udeležil tudi zastopnik JSS. Istočasno poroča g. Cazalet. da so pri« prave za 8. mednarodno tekmo, ki bo kon« cem maja 1926. v Lyonu v dobrem poteku in da so doslej prijavile udeležbo na tekmi sledeče države: Francija. Rumunija. Ho= landska. Danska, Italiia. Anglija, Švica in Luksenburška. Po teh prijavah sklepati, bo boj precej težak, zakaj Francozi, Švicarji, Italijani in Čehi, ki se tekme tudi gotovo udeleže, ima« jo priznano dobre telovadce. Jugoslovenska Sokolska iupa v Chicagu poroča JSS, da jc vzela v svoji seji dne 1. novembra 1925. z zadovoljstvom na znanje poročilo vrste, ki je priredila izlet v domo« vino ob priliki sokolskcga zleta v Zagrebu. Soglasno je bilo na seji sklenjeno, da se izreče zahvala JSS za sprejem v Ljubljani kakor tudi za bratsko naklonjenost pri skupni konferenci, ki se je vršila po za> grebškem zletu v Ljubljani. Odbor Jugo slo-venske Sokolske župe v Chicagu smatra za svojo sveto dolžnost, da izreče bratom ju« goslovenskega Sokolskega Saveza iskreno zahvalo za izraze bratstva obenem z željo, da bi se Sokolstvo v domovini čim prej prero« dilo in znašlo pri skupnem sokolskem delu. ker brez te skupnosti vse sokolske vrste znatno trpe. Zato upa, da se situacija raz« čisti in da se ustvari enotna sokolska fronta v Jugoslaviji Šport S »Hajdukom" v domovino Tutankamna ■Hajkluk« in egipčanski šport. Z velikim uspehom je splitski Hajduk pred dvema letoma absolviral svoio prvo turnejo po Afriki. Pred par dnevi je Hajduk odšel na novo afriško turnejo, topot v državo Faraonov, v državo najstarejše človeške kulture, v lepi Egipt. Proti tej turneji so se slišali razni glasovi, ki so poudarjali, da »provincialno« moštvo ne sme oditi na tež« je turneje, ker s tem samo škoduje naše« mu nogometu. Vendar p-j to za Hajduka nc more veljati, saj jc v zadnjem času postal eden najboljših naših klubov. Že v Padovi se jc pokazalo, da jc naš savezni kapetan premalo upošteval njegovo moštvo. Doma« či uspehi in zlasti uspehi moštva na Malti niso ostali neopaženi uiti v Egiptu, ki je kmalu pozval naše splitske nogometaše na gostovanje. Ti so poziv sprejeli ter pred dnevi odpotovali v Egipt. Brezdvomno jih spremljajo želje vseh naših pravih športni« kov, ki želijo, da bi naš šport, pa naj ga za« stopa ta ali oni klub, v tujini častno odrezal. Na svoji prvi turneji v Afriki in na Malti je Hajduk moral nastopiti proti do sedaj docela neznanim klubom. Danes je precej drugače. Danes nam jc znano, da stoji no« gomet v Egiptu kakor ves ostali šport v tej deželi na precejšnji višini. Zadnja olimpi« jada je zato nudila dovoljne dokaze Po« vaz enega od favoritov pariške olimpijade. Madžarske, po egipčanskem moštvu s 3:0 je bil ena največjih senzacij v olimpijskem no« gometnem turnirju Nogomet se igra v Egiptu žc 25 let ter sc smatra za narodno igro. Rodovitna ravnina Nila je polna no« gometnih igrišč in vsako malo mesto ima svoj športni klub. Egipčanski nogometni sa« vez, kateremu je častni predsednik sam an« gleški prestolonaslednik, ima štiri lige (Su« ez, Aleksandrija, Kairo in Port Said), ki imajo skupno nad 300 klubov. Od evropskih moštev je do sedaj gostoval v Egiptu edino dunajski Hakoah, ko je bil prvak Dunaja. Zmage, ki jih je doseglo to dunajsko mo« štvo, niso bile dosežene baš težko, vendar pa je Hakoah doživel tudi en poraz, in si« cer v Aleksandriji. v Kairi pa je rcvanžno tekmo igral le neodločno z 1:1. Brezdvomno bo moral Hajduk napeti vse svoje sile, ako hoče z uspehom zastopati v tej deželi jugoslovenski nogometni šport. Vendar pa upamo, da mu bo to uspelo, ker nam je znano, da se je vmajstor s mora» v dvome« sečnem treningu dobro pripravljal ter do« kazal, da jc v izborni kondiciji. Hajduk bo v Eg;ntu nastopa! v oni postavi, v kateri jc v Zagrebu porazi! s 3:1 Gradjanskega. Nekoliko Hajdukove zgodovine. Hajduk je bil ustanovljen leta 1911 ter bo prihodnje leto slavil 15«Ietnioo svojega obstoja. Dobil je za trenerje Čehe, ki so dosegli prav lepe uspehe. Že leta 1914 sc je Hajdukovemu moštvu posrečilo, da je do« segel proti praški Sparti časten rezultat 0:1. Vojna je prekinila daljnji napredek. Takoj po vojni je Haiduk stopil v prvo vrsto na« ših vodečih moštev. Za napredek moštva ima največje zaslu; gc klubov trener Luka Kaliterna. Njegov sistem za trening je idealen ter nc zaostaja za sistemom najboljšega angleškega trener« ja. Njegova beseda je pri moštvu sveta ter vsak ga spoštuje kakor očeta. Na turnejo v Egipt je odšel tudi nam Ljubljančanom dobro znani napadalcc šime Poduje, ki igra za časa svojega bivanja v Ljubljani, kjer študira, za barve SK Ilirije. S turneje bo pošiljal »Jutru>; redna poročila. Odhod Hajdukovega moštva. Kakor smo že poročali, je moštvo pred dnevi odpotovalo iz Splita. Po dosedanjih propozicijah bo odigralo nastopne tekme: 24. decembra v Alc! -andriji proti reprezen« tanci tega mesta, 25. in 27. decembra v Ka« iru proti reprezentanci Kaire, 29. decembra v Port Saidu proti reprezcntaici Port Sai» da, 1. januarja proti reprezentanci Eg;pta ter 3. iaunarja v ' 'eksandriji zopet proti reprezentanci Aleksandrije. Po teh tekmah odpotuje Hajduk na Malto, kjer bo odigral štiri tekme. Pri odhodu je bilo na splitskem kolodvo« ru zbranih 17 članov egipčanske ekspedieaie, in sicer Gazrari L in II.. Bonafič L in IL, Podu I« I. in IL. Bentfč, Kurvi. Radič. Bao. čevič. Rodin. Dujmovič. Markovina, Marič, trener Luka Kaliterna ter voditelja potova« nja inž. Fabjan Kaliterna io internacionalni tajnik Božidar Jankov. Na kolodvor je pri« šlo tudi obilo drugih splitskih športnikov, da pozdravijo svoje nogometaše. Potovanje je šlo preko Ogulina in Reke v Trst Razpoloženje mod igralci je bilo izvrstno, a žc po triurni vožnji, ko so prispeli v Knin, jih je čakalo prvo razočoranje. Vlak radi ve» likega snega ni mogel dalje, kar bi bilo las bko postalo usodno za vso turnejo. Vedno in vedno so jim železničarji zatrjevali, da bodo kmalu odšli naprej, vendar jim ni mo« ge! nihče zagotoviti, da bodo pravočasno dospeli v Trst, kjer jih je čakal Lloydov parnik «Helouan». Zato so sklenili, da sc vrnejo v Split ter sc od tam odpeljejo s parnikom »Petka« do Trsta. Še pravočasno so dospeli nazaj v Split ter takoj z železnice odšli na parobrod. Sedaj je sledil drugi čin te tragikomedije. Treba je bilo dospeti pravočasno v Trst Kapetan ladje je dal vsa potrebna navodila, da sc kolikor mogoče pospeši hitrost par; nika. Igrači so bili kakor na žerjavici. K sreči pa jc burja, ki je še dan poprej brila z izredno močjo, ta dan nekoliko pojenja« la in Splitčani so prispeli v Trst res še pra« vočasno. Ako je šlo tudi naprej vse po sre= či, sc sedaj že solnčijo v faraonskem solncu. Občni zbor SK Ilirije Naš najstarejši in najmočnejši športni klub je imel nedavno svoj občni zbor. Klub stopa sedaj v petnajsto leto svojega delo« vanja in hoče ta jubilej proslaviti s serijo športnih prireditev. Predsednik g. Goreč sc je v otvoritve« nem nagovoru spominjal med letom umrlih članov Hilleja, Lojzeta Komarja in Frana Učaka. Tajniško poročilo, ki ga je podal g. Je« rala, povdarja, da sc je delo kluba vršilo v upr-vnem odboru in v S sekcijah. Upravni odbor jc imel 52 -ej, na katerih je pripra« vil vse tekme, gostovanja, organizira! mi« tinge itd. Postavil je na igrišču pokrito tri« buno, renoviral in modernizira! teniške pro« store, uredil igrišče za lahko atletiko, haze« no, oskrbel drsališče itd Na vseh teh pro« štorih sc je v raznih športnih panogah udej« stvovala približno polovica vsega članstva, t j. okrog 400 članov izmed 835. Športni uspehi kluba so prav lepi. V petih panogah ima Ilirija državno prvenstvo, v 14 panogah prvenstvo Slovenije. O nogometni sekciji, ki šteje 93 članov in 40 naraščajnikov, je poročal g. Betetto. Sek« cija je imela v pretekli sezoni 65 tekem, od teh odpade na pr o moštvo 34, z razmer« jc ' golov 123:46, med njimi 12 mednarod« nih z razmerjem 25:19. Tudi letos je obdr« žala sekcija prvenstvo Slovenije. Mednarod« nc tekme so v splošn m za nas jako težke. Dunajska in praška moštva n. pr. veljajo po 'KIO Din in še več, pa so tekme ž njimi zato skoraj nemogoče. Finančno stanje sck> cije je zato precej nepovoljno in izkazuje okrog 20.000 Din deficita. O lahkoatietski sekciji je poročal g. Vo« dišek. Sekcija šteje 48 atletov, si jc pribo« rila pi ene'-o S'o mije v cro"s countrvju, v petoboiu in akademskem petoboiu, zase« dia v lahkoatlteskem prvenstvu Slovenije drugo mesto ter dosegla častne rezultate pri državnem prvensvu v Vel. Bečkereku. Pri« redila jc dobro uspeli nacijonalni miting, ki so sc ga udeležili poleg domačih tudi za« grebški klubi. Na 5000 rn ima g. Držaj ju« goslovens' : rekord. Tudi tu sekcija je fi« naneno pasivna. O damski sekciji je poročal g. Baltezar. Šteje 37 članic, goji hazeno in lahko atleti« ko. Sekcija sc je v preteklem letu razmero« ma najboljše razvila. V hazeni si je pribo« rila prvenstvo Slovenije, je nastopala izven Ljubljane v Mariboru, Zagrebu, Trstu, Mur« ski Soboti ter v celem odigrala 17 tekem z razliko golov 124:52. še večji uspeh zazna« muje sekcija v lahki atletiki, v kateri si je priborila v Vel. Bečkereku prvenstvo dr« žave, in v Ljubljani prvenstvo Slovenije. Nastopila je tudi v mitingu ASK in Grad« janskega v Zagrebu. Pri državnem prven« stvu si je priborila od 90 dosegljivih točk 73 ter 9 prvih, 7 drugih in 2 tretji mesti, pri prvenstvu Slovenije pa od 90 točk 47 ter 4 prva. 5 drugih in 7 tretjih mest. Gdč. Oma« nova ima jugoslovenski rekord na 100 me« trov s 13.1 sek., ki zaostaja za svetovnim rekordom !e za 0.3 sekunde. Plavalna tekel j* (poročevalec g. Jerala) šteje 31 tekmovalcev in tekmovalk. Najlep« še urpehe je dosegla v skokih. kjeT gi le g. Kordelič oriboril jucosJovcosko prvenstvo s 5 in 10 m, v Firenc: pa zlato kolajno. Ie« kem za. prvenstvo Slovenije se ni udeležila. Sekcija nujno rabi lasten prostor za treni« ranje. Teniška sekcija (poroča tec prof. Seu-nig) jc v gotovih ozirth samostojnejša od drugih sekcij, a dela vendar strogo v okvir* ju kluba. Na svoiih prvovrstnih prostorih je nudila članstvu vse ugodnosti. V prvenstvu Slovenije sta si priborila prvi mesti gdč. šc« petavčeva v damski in g. BIeiweis v moški igri. Sodelovala je sekcija v turnirjih za pr« venstvo države v Zagrebu, pri mednarod« nem turnirju na Bledu ter pri drugih j>ri^ reditvah v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Sekcija lepo napreduje in je vzgojila žc mnogo igralcev in igralk. Tudi ta sekciia izkazuje 14.000 Din deficita. O smuškossankaški sekciji je poročal g. Vrančič. šteje 71 članov in 24 članic ter je po moči druga v državi. Ima državno pr« venstvo v smuških skokih in v damskem smučanju ter je dala v letošnji vojaški na< stavniški zbor 6 svojih članov. Sekcija jc priredila tekom zime 22 izletov, za tekme pa ni bilo pripravnega vremena. Iz istega vzroka jc počivalo tudi sankanje. Drsalna sekcija (poročevalec g. Vodišekl je lepo napredovala in je danes žal še edina sekcija v državi, ki smotreno goji šport« no drsanjem Priredila jc mladinsko in junior-sko tekmo ter tekmi za prehodni darili g. Fuchsa in S Ilirije. Na lastnem drsališču jc nudila njožnost drsanja tudi v dneh, ko to ni bilo v nobenem drugem ljubljanskem dr= sališču mogoče. Blagajniško poročilo z a cel klub je podal g. Rabič. Klub je ime! v preteklem letu 963.24& Din denarnega prometa, za kar je seveda potrebno skrbno na trgovskih načelih urejeno knjigovodstvo. Od nogometnih tekem je imel klub 105.000 Din inkasa. Pov< prečno pride na eno tujo tekmo 620 obisko< valcev, na domače pa celo samo 236. Vse sekcije skupaj izkazujejo okrog 60.000 Dir primanjkljaja. Tudi za bodoče leto sestavi ljeni proračun, ki predvideva le najnujnej« še, neobhodne izdatke, izkazuje skoraj 70 tisoč Din deficita, za katerega bo treba naiti kritja na kak izreden način. Ko je poda! g. Mahkovec še poročilo gospodarje o obsežnem klubovem inventarju, je predlaga! g. Bežek v imenu revizijskega odbora absolutorij vsem funkcijonarjem Absolutorij je bil soglasno spreiet Dolgoletni podpredsednik g. šircelj je bi! v priznanje za svoje nesebično požrtvovalno delo imenovan za častnega ustanovnega člana. Dosedanji predsednik g. Goreč jc iz« javi!, da radi preobloženosti z delom ne mo re dalie obdržati svoiega mesta. Občni zbor je vzel njegovo izjavo z obžalovanjem na znanje in mu izreke! prisrčno zahvalo. Iz voljen je bil nato z. g. dr. Bercetom na čelu nov odbor, ki jc bi! v »Jutru« žc objavljen. Ako primerjamo obsežno delovanje kluba. ki je razvidno iz zgornjih poročil, s pe^ ščico onih mladih idealistov, ki so pred 15 leti osnovali SK Ilirijo, jc treba priznati, da je bil idealizem te peščicc res velik, ker ni utemelji samo razvoja kluba, ampak tudi razvoj vsega ostalega športa v Sloveniji-Nemogoče jc opisati trud in požrtvoval nost, o katerih priča minulih 15 let dela in lepega razvoja. Ako bo zna! klub delovati tudi v bodoče v znamenju idealizma svojih ustanoviteljev, bo njegovo delo rodilo lepe sadove ne samo zanj, ampak tudi za telesno kulturo vsega naroda. Da se to čim bolj posreči, agilni »Iliriji« ob njeni !5«!etnici ir vsega srca želimo tudi mi. Razpis jubilejnih drsalnih tekem SK Ilirije Kot uvod v jubilejno petnajsto leto svo« jega obstoja priredi S. K. Ilirija v Ljubljani v soboto in nedeljo 9. in 10. januarja 1926. na svojem drsališču sledeče tekme: /. Tekma za prehodno darilo dr. Gilber-ta Fuchsa jc dostopna pri JZSS verificira; nim drsačem vseh saveznih klubov, ki so jugoslovenski državljanu Prijavnina znaša 25 Din. Obvezni liki (glej tabelo tekmoval« nega pravilnika!): spirala št 7 (nazaj na ven) in 8 (nazaj na noter); okret št 31 in 32 (začenši naprej na ven); dvojna trojka št 47 (naprej na ven) in 48 (na noter); zanka: vijuga«zanka št 103 in 104 (začenši na ven); dvojna trojka«vijuga»dvojna trojka št 9° in 100 (na ven). — Prosto drsanje: 5 minut. II. Tekma seniorjev ra jubilejni pokal S. K. Ilirije jc dostopna vsem verificiranim drsačem. ki se ne udeležijo tekme za pre« hodno darilo dr. Fuchsa. Prijavnina 20 Din. — Obvezni liki: loki v osmici št. 3 (nazaj na ven); trojka št. 10 in II (np v in nz n); zanka št 14 (np v) in 15 (np n); vijuga« dvojna trojka št. 67 in 68 (začenši np v). Prosto drsanje: 3 minute. III. Tekma dam za jubilejni pokal S. K. Ilirije je dostopna verificiranim članicam vseh saveznih klubov. Prijavnina 20 Din. — Obvezni liki: spirala št 5 (np na ven): trojka št 12 in 13 (np n in nz v); vijuga št. 18 (desno np v n) in 19 (levo isto): dvoj; na trojka št 47 in 48 (kakor pri tekmi IV — Prosto drsanje: 2 minuti. IV. Tekma juniorjev je dostopna vsem verificiranim juniorskim drsačem vseh sa« veznih klubov v Sloveniji. Prijavnina 10 Din. — Obvezni liki: loki št 3 (nazaj v): trojka št. 12 in 13 (glej III); spirala št 5 (np v) in 6 (np n); osmica na eni nogi St. 2? (desno np v n) in 23 (levo isto). — Pro« sto drsanje: 2 minuti Splošna določila: Razpisane jubilejne na» grade se izroče zmagovalcem dotičnih te« kem. Nadaljnc nagrade se podelijo ob od« govarjajoči udeležbi v smislu § 9. tekmo« valnega pravilnika tudi na 2., 3. in 4. mesto valnega pravilnika tudi na 2.. 3. in 4. me« sto. — Tekmuje se po tekmovalnem pra« vilniku JZSS Zaključni prijavni rok je 8. januar, za naknadne priiave je položiti dvoino prijavnino. V prijavah, katere je nasloviti na Športni klub Iliriia, Ljubljane, Miklošičeva c. 13/111, mora biti navedeno: 1.) označba tekme, na katero se nanaša pri« ja?a; 2.J ime prijavljajoč ega kluba; 3.) ime- •tarost in državljanstvo tekmovalca oz. tek movalke; 4.) priložiti je prijavnino. Program: v soboto, 9. L ob 14_30 obvezni liki seniorjev (tekma IL), ob 15.30 obvezni liki juniorjev. V nedeljo 10. I. ob 9.30 ob« vipzno drsanje dam (III), ob 10. obvezno dr sanje seniorjev (I), ob 11. prosto drsanje vseh skupin. Likovne skice k razpisu so razvidne na drsališču S. K. Ilirije, istotam daje drsalni odsek kluba interesentom vsa pojasnila. — S. K. Ilirija. Cross country Nedavno smo priobčili v «Jutru» mnenje zdravniškega odseka Jugoslovenskega so« kolskega saveza, ki se izreka proti gotovim športnim tekmam in konkretno zlasti od« klanja takrat razpisana teka preko Ijubljan skega Gradu in preko Rožnika. Zdravstven ni odsek JSS je bil mnenja, da ste ti dve tekmi zdravju škodljivi, in je zato svaril sportnike«Sokole pred udeležbo. Na to iz« javo smo dobili iz vrst aktivnih športnikov več dopisov, ki pobijajo naziranje zdravst« venega odseka in povdarjajo športne argu« mente, ki govore v prilog obeh omenjenih dopisov. Prostor nam ne dopušča, da bi ob« javili vse dopise, čas pa ne, da bi naredili iz ■ iih enoten izvleček. Pač pa objavljamo v naslednjem dopis, ki nam ga je poslal eden naših najboljših sportnikov«tekačev g. dr. Stanko Perpar, ki je tudi sam zdravnik in lahko torej tembolj avtentično govori o spornem vprašanju. G. dr. Perpar pravi med drugim: «GIede teka preko ljubljanskega gradu se ne morem spuščati v razpravo, ker ni« mam pred seboj tozadevnega razpisa. Opo» zarjam le, da so to progo v začetku sezone že enkrat tekli in da so jo tekmovalci abs solvirali brez najmanjše izčrpanosti in brez vsakih škodljivih posledic. Kar pa se tiče cross eountrvja, mi je mnenje sokolskega zdravstvenega odseka skoro neumljivo. Tek čez drn in strn po prosti naravi je vendar priznan kot izboren kondicijski trening za čas mrtve sezone in ne zahteva od tekačev nikakih abnormalnih naporov. Nasprotno celo lažji je od monotonega teka na dolge proge na tekališču, kjer tekač avtomatič« no teče svoj tempo in ima dovolj časa, da prevdarja dolžino proge in napor, ki ga še čaka; pri teku čez drn in strn pa so vse nje« gove misli osredotočene na pažnjo, kam ho najboljše stopil, kako bo najlažje premagal zapreko itd. Zato je ta tek ena najbolj pri« ljubljenih panog in najvažnejši trening za vse športnike od boksarjev do tekačev spe« cijalistov. V vseh športnih centrih kulturne ga sveta sc vršijo cross countryji nedeljo za nedeljo in udeležuje se jih po sto in sto tekačev. Iz lastne izkušnje vem, da je n. pr. tek na 400 metrov na lepem gladkem te« kališču mnogo bolj naporen za telo in dih, kakor pa parkilometerski tek čez drn in strn. Kdor ne verjame, naj poskusi, pa se bo uveriL da Je tako. Tudi mi še ni znano, da bi si kdo pri cross countrvju pokvaril srce ali si nakopal kako bronchitis ali po« !y*rchltia. Vrhu tega je treba pomisliti, da telesne odpornosti treniranega športnika ne gre primerjati g ono povprečnega človeka. Saj zato vendar gojimo šport, pazimo na svoje telo. se vzdržujemo vina, nikofna in Venere, da zmore naše telo in zmorf jo na« 5j živci več od povprečnosti.« Na pota k Demnseyu Po svojem uspešnem ln primeroma lah« kem boju dne 1. decembra z nemškim moj« strom Breitenst'^eterjem si hoče Paolino priboriti nič manj kot svetovno mojstrstvo v težki f-ži. Kdo se mu bo kot imejitelj naj« višje boksarske časti nasproti postavil, se danes še ne more reči, ker lahko traja leto in dan, predno se bo ta boj izvojeval ter je mogoče, da Dcmpsev takrat ne bo več akti« ven borec, ampak le še historična figura. Pot, ki jo ima Paoilno pred seboj, je pač daljša kakor tist:h 6000 km, ki ločijo Paco lina od Dempseya. Lpoštevati pa je t ebi, da je tako rutini« ran manažer, kakor je Descamps, stavil de« nar in zaupanje na Paolina, ki ga smatra kot naslednika slavnega Francoza Carpen« tiera in namazani Dcscamps ho že vedel, komu žrtvuje čas in denar. Iz tega pa mo« ramo sklepati, da Paolino v Berlinu ni po« kazal vsega svojega znanja. V boju z Brei« tenstraetcrjem ni bil Španec nikdar v ne« varnosti, ni pokazal nikake utrujenosti, nje« gove vesele oči niso nikdar spremenile svo« jega prijaznega izraza. Ves drugačen bpi pa bo, ko se sni de Paolino z Italijanom Spal« lo in ta boj bo pokazal, če je imel Des« camps prav, da je Paolinu zaupal. Vremensko poročilo. Dočim je Velika planina 16. decembra najavila nov sneg na staro pod'flgo in ugodno smuko, so vremen« ska poročila zadniih dni z višjih leg p^pol« noma neugodna. Tako javlja danes Boh. Bi« strica 4- 11, deževno in popolnoma brez snega. Kranjska gora -f 5 in dež. Po teh vesteh za božične prazn'ke ni mogoče mi« sliti za smuške ture. JZSS. Zimski šport na Holandskem Kdor pride prvič na Holandsko, se čudi drsalkam, ki jih tam uporabljajo. Nizozem« ci namreč ne poznajo visokih železnih dr« salk, ki so pri nas v rabi, ampak se poslu« žujejo majhnih, pločnatih lesenih plošč, ki imajo na sredi ozko železno ploskev ter se privezujejo na čevlje ali pa kar pod noga« vice. Da Folandci rabijo take drsalke, zahteva značaj dežele, ki ni drugega kakor velik travnik, preprežen s kanali in jarki. Ker ti niso nikdar širši kakor 3—4 m, se je mo« goče drsati samo po dolgosti. Radi tega ima Holandska pač dosti brzotekačev, pa le ma« lo umetnih drsalcev. Bili so časi, ko so se nizozemski tekači merili z najboljšimi Švedi in Norvežani. Tako si je pred nekaj deset« let j i priboril Jaap ^dens trikrat zaporedo« ma svetovno mojstrstvo. Znani Harletner je na svojih lesenih drsalkah dosegel v teku čase. ki jih današnji tekači na svojih alu« minijastih drsalkah še vedno niso dosegli, kamoli prekoračili, Škoda je, da postanejo skoraj vsi tekači profesijonali, to pa radi tega, ker zaslužijo v seziji tedensko 3—400 goldinarjev. Mnogi tek profesijonalov bi dosegli kot amaterji mednarodni sloves. Tako je na pr. znani tekač Gnuss Schilling kljub svojim 45 le« tom še vedno eden najboljših tekačev Ho« landske. Če bo mogla Holandska še kdaj postavki svetovnega mojstra, je vprašanje, ker pre« stopa, kakor rečeno, večina dobrih tekačev k prof ;ijonalom, mladina boljših slojev pa ne vidi v drsanju športa, ampak samo za« bavo. Afera športnega novinarja. Nedavno je Sarajevski nogometni podsavez izključil za še t mesecev športnega poročevalca «Ve» černje Pošten Luko Popovca, ker je ta v svojem listu kritiziral delovanje podsaveza. Ker se je g. Popovac radi tega pritožil na JNS, je podsavez zvišal to kazen na 12 mc« secev. JNS je nedavno razpravljal o pri« tožbi g. Popovca proti kazni podsaveza, ki se je očividno hotel msščevati nad novi« narjem, ter razveljavil izrečeno kazen. JNS je utemeljil svojo o Uočitev predvsem s tem, da se proti Popovcu kot poklicnemu novinarju ni smel uporabiti kazenski pra« vilnik, ker odgovarja g. Popovac za svoie pisanje in kritiziranje (v kolikor je morda neresnično in tendenciozno) lc v zmislu ti« skovnepa zakona. Zimska olimpijada 1928. Švicarski olim= pijski komite se je bavil v zadnji seji v Bernu z vprašanjem o kraju, kjer sc naj bi vršila zimska olimpijada. Kakor znano, se potegujejo mesta St. Moritz, Davos in En« gelbcrg za to čast. Ti trije z'mskosportni kraji bodo do 31. decembra 1925. predlo« žili olimpijskemu komiteju svoje pogoje, na kar bo končnoveljavno rešeno to vprašanje. Praška Sparta v Ameriki. Praška Spar« ta je dobila iz Chic :a povabilo, nai bi v desetih tednih ebsolvirala v Zedinjenih država' 12 do 15 tekem. Za to turnejo bi prišli v poštev mescci maj in junij ali se p« tember in oktober. Zasedanje FIFA, ki se jc vršilo prošlo nedeljo v Parizu, ni prineslo bistvenega raz« čiščenja nesoglasij, ki vladajo v FIFA. Ka« ker smo že poročali, jc imelo to zasedanje nalogo, da vsaj deloma omili nasprotja,, na« stala vsled raznih stališč posameznih dr« žav v vprašanju amaterstva. Izdal se je dalj« ši komunike, čigar najvažnejša določba je ta, da sc morajo vsi državni savezi do pri« hod-jega kongresa v Rimu strogo držati v Pragi sklenjenih določb. Poravnal se je spor s savezi Velike Britanije z izjavo, ki pri« znava International Boardu popolno avto« riteto. Mednarodna športna razstava v Curihu. Puriška mestna občina je nameravala leta 1926 prirediti veliko mednarodno športno razstavo. Vsled neugodnega gospodarskrga položa:i se je prireditev te razstave od?o« dil i do leta 1927, vendar pa je razstavni od« bor že pridno na delu. Udeležba merodai« nih športnih korporacij in savezov raznih držav je že zagotovljena. Coppa Floria 1926. Kakor znano, si je avtomobilska tvrdka Peugeot letos defini« tivno priborila Coppa Florio. Tvrdka pa se ustano .tel ju tega darila cav. Floriu dala zope na razpolago ta pokal, da se bodo mo« gl? te mirni ve avtomobilske dirke vršiti še nadalje, f^daj se je izd-*;I pravilnik za te dirke, ki vsebujejo nastopne določbe: Cop« pa FIrrio to prehodno darilo. Dirke se bo« do vršile vsako leto v Siciliji ali v Franciji Leta 1926 se vrši dirka za ta pokal v Sici« liji. A »o se vrši dirka v Franciji, ima tvrd« ka Peugeot pravico določi'; progo, ki mora biti dolga vsaj 400 km. Tvrdka. ki zmaga, dobi za eno leto pokal v svojo posest. Stadion v Kdlnu. Stadion v Kolnu je eden največjih na svetu. Ves prostor meri 550.000 kvadratnih metrov. Vsebuje velik prostor za nogometne tekme in lahko atleti« ko ter prostore za 60.000 gledalcev s 3100 sedeži; istemu namenu služita še dva manj« ša prostora. Dalje je prostor za hockev. p>i< tem oddelek za kolesarske dirke s 400 m dolgo in 6 m široko progo, pri kateri znaša višina kurve 2.41 m. Težki atletiki je od« merjen prostor, ki sprejme lahko 10.000 gle« dalcev. Tudi za plavanje je izvrstno pre« skrbijeno. Za plavalne tekme je namreč do ločen basen 100 m dolg, 25 m širok in 1.5 do 2 m globok; poleg tega basena je drugi za skakalce z globino 5 m in 10 m visokim ska« kalnim stolpom; sprejme lahko 6000 gledal« cev. V stadionu se nahaja dalje 5 globoko ležečih in s terasami obdanih tenis*prosto« rov za 4000 gledalcev. Jahalnim turnirjem in konjskim dirkam služi 450 m dolga in 8 m široka proga s prostorom za 5000 gledal« ccv. Slednjič se nahaja na tem ogromnem prostoru več prostorov za solnčne in zrač« ne kopeli. Nekoliko statistike nogometa v Nem; čiji. Letos je imel nemški nogometni savc* 6~19 klubov z 823.425 člani. Od teh jih je 34.411 pod 14 leti. tekočem letu jc pri« dob'l 43.000 nov'.h članov. Nov rekord Ame Borga. Arne Borg je nedavno pristopil kot član k Illinois A. C., čigar član je tudi Johnv Vcissmiiller. V sredo 16. decembra je Borg startal v Cle« vel * (Ohio) na ^40 yardov ter jih prt« plaval v 4:56.6. Dosedanji rekord je torej zboljšal za štiri desetinkc sekunde. Največja plavalna arena sveta se bo zgradila v Berlin«Reinickendorfu. Plavalni bazen bodo obdajali od vseh štirih strani trije prostori, ki bodo v obliki arene stali eden nad drugim. Bazen bo 100 m dolg in 35 m širok. Dnevno se bo uvajalo v kopa« liščc 6000 kubičnih metrov sveže vode, ki bo poprej filtrirana. V kopališču se bo Ia« fcko naenkrat kopalo 3.000 ljudi. Največja globina bo znašala 1.6 m. Bazen bo obdajal 8 m širok pas, na čevelj debelo posut s fi« nim morskim peskom, kjer bo torej obilno preskrbi ieno za zračne in solnčne kopeli. Bojkot črncev boksarjev v švedski. Ra« di škandalov, ki jih je povzročil zamorec Jack Towmund v boju proti Harrv Person« nu, zahteva večina švedskih sportrvh bstov uvedbo «rColoured Line«, ker jc tudi Larrv Pains. črnec iz Kolna. izzval v Stockholmu velike izgrede. Časopisje izjavlja katego« rično, da ne bo več podpiralo bojev proti črnim boksarjem. Zanimivo težkoatletično tekmovanje se je vršilo zadnjo nedeljo v Parizu. Tekmo« vali so: Francoz Amaud, Švicar Jacquenod in Nemec Reinfrank, vsi lahke teže. J a« cquenod je zboljšal lastni svetovni rekord v potegu z levico od 125 kg na 74 kg, v ce« lotnem dviganju pa je bil prvi Reinfrank s 723 točkami proti Jacqucnodu (717) in Fran« cozu Arnaudu (695). Preplavanje Niagare. Po dolgem času se je zopet posrečil poizkus preplavati Nia« garo tik nad slapom. Drzni poizkus jc iz« vršil 40 let stari Amerikanec NVilliam H ili. oče 6 otrok, v prisotnosti 22.000 gledalcev, in sicer vmočnem stranskem it lu. Znani kapitan Andrev \Vebb jc svoječasno pri istem poizkusu utonil. Moderna tehnika Varjenje z električnim cblokom Iznajdba varjenja kovin s pomočjo toplote. ki jo razvija električni oblok, datira že iz prošlega stoletja, vendar te metode varjenja do pred kratkim niso uporabljali, ker je za to delo treba posebne izurjenosti in poznavanja električnih naprav. Varjenje se je dosedaj vršilo po večini pod kladvom ali avtogenskim potom, to je s posebnim gorilnikom, v katerem gori acetilcnski plamen v kistkovi strirji. Električno varjenje se vrši tako, da tvori kovina, ki jo varimo, en pol, oglje ali jeklo v zvezi z raznimi dodatki pa drugi pol, ali pa ste obe elektrodi iz oglia ali kovine. Oblk, ki ga tvori električni tok obstoja iz samih malih razbeljenih delcev vareče se tvorine in pri tem razvija toliko toplote, da se kovine tale in zvarijo. Za varjenje vporabl ajo po večini istomer-ni, včasih tudi izmenični tok. Za 150—200 Amperov uporabljamo eletrodc v deb lini svinčnika. Električno varjenje je na mestu predvsem pri popravilih in skoro povsod, kier so uporabljali doslej nete. Liti predmeti, kojih površina je neenakomerna, porozna, se dajo z lahkoto pripraviti potom električnega obloka ki zapušča povsem gladko in homogeno površino, še celo počene livarske produkte zamore včasih rešiti varjenje z oblokom. Pred kratkim so pričeli zlasti v italiii nadomeščati komplicirane livarske produkte z odgovarjajočimi iz kovanega železa, ki so zvar eni potom obloka. Taki komadi so cenejši, ker odpade vse delo na form, a tudi visoki riziko, ki ga ima o livarski produkti. Komadi iz kovanega železa so pa tu li manj krhki in se dajo lažje popraviti. Dalje poskušajo z varjenjem sestavljati vse mogoče strojne dele, kar se je pri večini teh strojev in aparatov, na primer pri kotlih, cilindrih, cevch ogrodij za mostove etc. izborno obneslo. Za varjenje, kakor se vrši povečini v livarskih, ključavničarskih, inštalaterskih ,n mthanikarskih obratih, je tok. ki" služi razsvetljavi neuporaben, šele posredno, iko staknemo strujo preko reostata dobi primer ne napetosti. V samem obloku ie napetost 20— ,10 voltov, ker je Pa roka tudi iziriene-ga delavca več ali manje nemirna, in ss oddaljuje včasih od elektroda bo'j včasih manj od drugega pola je potrebno da ie 'ok tako rročan. da daje eventuelno tudi 60 voltov. Slaba stran električnega varjenja leži rsvno v tej nesigurnosti roke. Neizurjenemu varilcu se neštetokrat odtrga oblok in zače ti mora znova. F*re*.! n pa dobi zopet primerni stik, se navadno ohladi kovina že toliko, da mora začeti z varjenjem od vsega početka. Nevarnosti pri tem varjenju ležio v iz-žarevaniu obloka. Žarki povzročajo vnetje oči, koža pa se ožge kakor na solnca in snegu. Nadalina nevarnost so utrinki, ki ogrožajo varilčeve roke. Proti vnetju uporabljajo vazelin, pomešan z barijevlm sulfatom in zeleno-rmena očala, proti iskram posebne rokavice. Mag ična senca Iznajdba ruskega inž>njerja. V zadnjem ča-su ne mine skoraj dan, da ne bi listi vedeli poročati o tej ali oni epo-halni iznajdbi na polju tehnike. Žal ostanejo slične tcpohalnosti« le prečesto kratkotrajne im efemerne (kakor na pr. toli slav-1 jeni Mathewsovi peklek!er ne pade senca ukazujoče roke na ozko odprtino na kovinski cevki. Iznajditclj tcca čudovitega aparata je ruski emigrant dr. Sworkin, ki je po b>'jše-viškem prevratu ostavil Rusijo in sc podal v Ameriko, kjer deluje v laboratorijih new-yorške Westinghouse Companv. Svoj aparat, ki mu je nadel ime »magična senca«, je skonstruiral že pred leti, a šele sedaj je dospel tako daleč, kakor pravi, da je iznajd ba zrela za praktično uporabo. Prvi poskus z ^magično serco^, je po časopisnih vesteh Izpade! zelo povoHno. Swot kfn je spojil aparat z d:.natTK-vcp5 lova barvila, ki jim pa žal primanjkuje /:= vosti. Koliko važnosti so polagal: takrat ua dobra žveplova barvila priča preko 500 pj tentov. ki so bili takrat prijavljeni. Žc jc kazalo, da obstojna barvila nikoli nc bodo dosegla mavrično živih barv neoi-« stojnih anilinskih barvil, in izgledalo je, da je polje barvne kemije izčrpano, kar sc pojavi leta 3906. prof. P. Fricdlandcrjeva sinteza rudečega indiga. To odkritje jc dalo barvni kemiji novega impulza in kmalu sc se pojavila bedenjska barvila (Kupenfarb, stoff). predvsem thio« indigo in helindon: barvila, ki imajo danes velik pomen in zorui žujejo v 'cb: /i vos t barve z veliko obstoj; nostjo. Indigo, ki spada tudi k beaenjskim barvi« lom in ki ima še vedno svojo polno veljavo, jc tvoril v zadnjem času izhodno točko za nadaljni napredek na polju katranskih bar« vil in temelj iznajdbi, ki nje dnlckosežnosti danes niti z narodnogospodarskega, niti z industrijalnega stališča nc moremo šc popolnoma occniti. Zasluga za to gre profesorju Marcelu Baadcr«ju in njegovim sotrudnikom, ki so prevedli v vodi nctopljivi indigo in druga bedenjska barvila v topljivo - formo. To omogoča lažjo in praktičnejšo uporabo teh barvil, predvsem pa daje možnost barvati ne lc pamuk, ampak tudi druga te' -tilni vlakna, n. pr. volno. S tem jc dobila barvna kemija zopet novo smer; a nc lc barvna tehnika, tudi tekstilni industriji je olajšano delo, odkar sc da mrzlim potom barvati najrazličnejša vlakna enakomerno in obstojno. Tc barve imajo vrhu tega še prednost, da so presenetljive žive in sc dajo krasno nijacsirati. f. l. r Stavbna mehanika Nova stroko\ma knjiga Te dni je izšla v založbi tiskarne Maksi Hrovatina nova strokovna knjiga pod naslovom: Stavbna mehanika; avtor knjige jc avtorizirani inženjer in profesor Tehniške srednje šole v Ljubljani ing. R. škof. Delo. ki obstoji iz dveh delov, t. j. iz teksta in iz mape s slikami in raznimi tabelami, jc na mcnjerio predvsem učcncem stavbnih od-delkov tehniških srednjih in obrtnih šol. Ker jc pa knjiga pisana dosledno iz praktič nega vidika, bo zelo dobrodošla vsem v praksi delujočim stavbenikom, zidarskim in tesarskim mojstrom, ti bodo našli med mno gošterilnimi primeri in zgledi, zajetimi dis rektno iz prakse, bogat vir in strokovno navodilo, kako se enostavno, smotreno in ekonomično dimenzionirajo razne stavbne konstrukcije, kot n. pr. nosilci, oporni zidovi, tovarniški dimnik, železne in lesene strešne konstrukcije itd. Knjiga je pisana v lahko umi j i vem slogu, v nazorni ter zelo pregledni obliki; teorija stavbne mehanike je obravnavana le v tolis ko, kolikor jc to za lažje razumevanje prak tičnih primerov neobhodno potrebno. Vsekakor pa se zahteva od čitateija znanje glavnih in osnovnih pojmov aritmetike in geometrije. Zato bi bilo želeti, da najde to lično delo kar najširši krog čitatcljcv med rašimi stavbnimi tehniki in obrtniki, ki nai v čimvečjem Številu posežejo po knjigi, da s tem dado marsikateremu strokovnjaku šc nadaljno spodbudo za izdajo pravih strokovnih knj'g. Kajti polje naše strokovne li« terature leži še skoro popolnoma neobdelano; če se pa dobe idoalni delavci, ki skuša* jo to stroko po svojih rcočeh obdelati, ne bi smelo biti nobenega stavbnega tehnika ali obrtnika, ki bi se hotel odreči s trudom pri delanim sadovom. Tudi s terminološke stra« ni jc delo zelo zanimivo. Nudi namreč cclo vrsto novih strokovnih izrazov; tako bodo imeli tudi jezikoslovci, oz. oni, ki si bodo nadeli nalogo zbrati našo tehnično terminr* Iogijo, bogat vir in besedni zaklad žc po= stoječih terminov na razpolago. Nedvomno je, da bo prava naša strokovna terminolo; gija prišla na dan le s pospešitvijo izdaje strokovnih knjig, ne pa Ic s kovanjem izra« zov brez vsake zveze. Zato je treba tudi s tega stališča presojati novo izišlo strokov,-no knj'go. Delo, obsegajoče 166 strani ti; skanega teksta ter v mapi 404 litografiranih slik in 16 tabel se dobiva in caro^a direktno pri avtorju v Ljubljani. To ie veselje, taka pena! Kdor uporablja .GAZELA'-mila ima prijetno delo in je hitro gotov. Jaz ne perem nikdar z drugim kakot z .GAZELA*- milom ZEIA 1NHO «JUTRO« št. 298 -7------- 21 ^ Četrtek -M. XH. = Zdravstvo Ozebline Sedaj pozimi so rdeče, razpakane in ozeba k roke nekaj vsakdanjega. Motil bi se pa, če bi mislil, tfc mora za te bolezni pasti temperatura gfoboko pod ničlo, da mora vladati hud mraz. Nikakor nei Že v zgpd« nji jeseni, ko so jutra in večeri ž« hladni, ko ae solnce šele pozno v dopoldne prerije skozi meglo in že radi segamo po površni« ku, se pojavljajo ozebline. Torej že takrat ko krvavi jerebika iz še zelenega grmičevja, ko si nadcvlje glog škrlatast in jesen zlat plašč, Vo se vitka bela breza zlat? v solnčnih žarkih, se prikažejo prve ozebline. Na* sprotno pa v hudi zimi, če je suha in brez vetra, čeravno se pomiče srebrna nitka na barometru proti —20°, ni tako nevarno, da ozebemo. Mnogo lažje nastane ozeba, če ie zima mokra, vtažna in vetrna. Kuharice, hlapci, točaji, trgpvci in drugi poklici, ki imajo mnogo opraviti v mokrem, radi oze® bejo, akoravno ni bogvekako nizka temp«*: ratura. Vlaga in mokrota in vetrno vrei»e pospešujeta ozebo. Znano bo vsakemu turi« »tu ali smučarju, da nevarnost ozebc na go« rah ni tako velika, kakor bi mislil lajik. Tam gori je solnce» močnejše, izžarevanje solnčno večje, in soinčni žarki se ne porazu gube, ker jih sneg odbija. Mi poznamo moč ultravijolističnih žarkov! To veselje rad solnčnim bisernim bogastvom, nena« vadno gorkoto, daje vsakemu turistu moč« neje utripati srce. Ali gorje mu. če ga za* sači vihar, ee zaide v snežne žamete. Ta« krat so deli, ki so najbolj oddaljeni o'ečje, v sredini vpat4le in višnjevka« ste. mehke kot testo. Navadno se ob hudem mrazu vzbočijo in vzpnejo v krvave me« burje. Njih koži~a se odrgne in prikažejo sc črnikaste rane, katere dajo zdravniku iu bolniku mnogo opravka. Po dolgem gno« ienj" in vestni brigi se še le zacelijo. Ozeb« line zginejo šele v porai spomladi in se vr» nejo v jeseni, če pacier* ni ničesar ukrenil proti njim. Najhujša ozeba je suhi prisad, pri kate« rem odpadejo celi telesni deli, kar smo vi« deli večkrat v svetovni vojni. Ozeblinam ni vsak v enaki rueri podvržen. Ozebejo najraje slabotni, "abokrvni ljudje, slabe konstrukcije, katerih žilje in srce je že po rojstvu malo razvito. Ozebejo raje slabo hr:'n: lj-'dje, starci, otroci in alkoholiki, kaker krepki, zdravi ljudje močne narave. Kako se jih ubranimo? Roke in noge — ti p-idejo večinoma v poštev — morajo biti d'' -o ravarovfi.j. Čevlji prostorni, da giba ljemo lahko prste, ue pretesno zavezani, da se kri svobodno pretaka, in volnene noga« vice. Volna je vsled obilega zraka, ki je v ujenih vlakencih in med njimi, slab pre« v-lnik, ki zadržuje telesno toploto in nas obvaruje prehlaje. Mi cenimo tem bolj ka« ko blago, čim več zraka ima v sebi. Bolj redko in grobo tkano volneno blago je za nas najdražje. Rokavice morajo biti tudi volnene ali podložene, prostorne, da je gi« banje prosto, neovirano. Sedanja moda, ki dovoljuje voluminozne rokavice, ustreza se« danji zimi. Z mokrimi rokami, z mokrim obrazom bi ti ne svetoval na mraz, ravno* tako ne v mokrem delati kje zunaj ali v ne« zakurjenih prostorih, ker mokrota in vlaga bi pospešili ozebo. Še bolj previden v opre« mi mora biti turist ali smučar. Zdravljenje ozeblin je dvojno. Splošno moramo gledati, da zmanjšamo nagnenje k ozeblinam; slabotni in slabokrvni naj jem« Ijejo arsen, železo ali ribje olje, da se utr« de, naj izvajajo razne športe; jemljejo vsaj solnčne in vodne kopel ji; toplo jim pripo« ročamo umivanje zjutraj in Tvečer s hladno vodo. Z lokalnim zdravljenjem skušamo doseči, da se krvni obtok oživi, da postanejo žile ;-opct prožne, žive in da se otekline poraz« gube. Priporočljive so prav tople ročne ko« pelii. katerim pridenemo lahko malo otrobi, galuna ali hrastovega lubja, na kar masira« mo prste od nohta proti srcu. Na rane de« vamo razna mazila ali razne obkladke, ka« kor pač zahteva stanje. Pri popolnoma zmrznjenih delih se mora z ogrevanjem prav previdno postopati. Prav polagoma mora kri prodreti vanj. Pre« vidno drgnenie s snegom v nepreveč topli sobi more rešiti zmrznjeni del. Dr. I. Demšar. 0 zastrupi jen jn z ogljikovim oksidom Žitno za zimo se ponavljajo zastrupljenja s svetilnim plinom in s plini, ki uhajajo iz pokvarjenih železnih sobnih peči. Element, ki povzroči zastrupljenje, je v obeh sluča« iih isti; ime mu je ogljikov oksid. Svetilni plin je zato tako škodljiv pljučam, ker vse« buje ogljikov oksid. Sestava svetilnega pli» r.a je zelo komplicirana; za razsvetljavo in kurjavo prihajajo v poštev le ogljikovo« diki, dočim je v plinu ogljikov oksid le ne« kak nepovabljen gost. ki ga je nemogoče pri destilaciji docela odstraniti. Sreča je le, da uhajanje plina lahko vedno takoj zazna« vamo. ker se v njem nahajajo močno diše« če sekundarne sestavine, kakor na primer bencol. Toda ta moment velja za nas le, dokler smo budni. Večinoma nastanejo za« -trupijenja s svetilnim plinom, kadar spi« mo. — ' Plini, k: uhajajo iz železnih peči. so po večjem delu sestavljeni iz ogljikove kisline in iz ogljikovega oksida. Medsebojno raz* merje teh dveh plinov zavisi od jakoSti go« renja. Kadar v peči močno gori, če »dobro vleče*, kakor pravimo, prevladuje ogljiko« va lAslina, sicer pa ogljikov oksid. Pri pe« čeh, ki naj nas grejejo, gledamo na to, da ekonomsko izrabimo vse gorivo, to se pra« vi, mi skušamo gorenje zavlačevati, da na ta način čim dalje ohranimo toploto v peči, bctfeč se, da bi nam sicer prezgodaj ušli v dfcnnik. Vsled tega so take železne peči ta« k» opasne; imenovali bi jih skoraj po pra« vici generatorje ogljikovega oksida. Če peč dobro «vleče», izginja ogljikov oksid po naravni poti skozi dimnik na pro« sto, in opisnost zastrupljenja je enaka nič« li, vsaj teoretično. Toda v praksi je zračni tok v dimnikih pogosto slaboten, ker se dimniki od počasnega gorenja Ic malo ogre« jejo. Zakaj zračni tok je močan le takrat, kadar gorivo neprestano izgoreva, to je, če je peč neprestano zakurjena. Takozvane prenosne pečice so zato mnogo bolj opasne kakor stalne, ker sc mora dimnik oh vsa« kem prenosu na novo segreti. Dalje jc treba omeniti šc eno dejstvo, ki igra pri železnih pečicah veliko vlogo. Ka« dar se namreč peč zelo segreje, postanejo nj ne stene (ki so običajno iz litega žele« za) porozne, luknjičave kakor kaka goba (seveda ne tako močno izrazito) in propu« ščajo plin, predvsem baš ogljikov oksid. V Ozračju, pokvarjenem s plini, uhajajo« čimi iz železne peči, se nahajata, kakor smo zgoraj Omenili, predvsem dva plina: ogljikova kislina in Ogljikov oksid Ogljl« kova kislina ne prihaja resno v poštev; vsled svoje teže ostaja vedno pri tleh. Plju« čam ni baš koristna, strupena pa tudi ni. Nasprotno pa je ogljikov oksid zelo lahek in napolni takoj ves prostor. Je silno stra« pen. Opasrro je vdihavati zrak, ki vsebuje pol odstotka ogljikovega oksida da celo manjše količine tega plina utegnejo škodo« vati. Če jc v zraku manj kakor ena deset« tisočinka ogljikovega oksida, pravimo, da je zrak sicer pokvarjen, ni pa neposredno nevaren pljučam. Ogljikov oksid nima duha. Človek torej r.ikdar ne ve, kdaj ga vdihava, razen če peč slabo vleče in uhajaio iz nje poleg nje« ga še drugi neizgoreni plini (ogljikovodiki), nastali pri destilaciji premoga. Male a stal« ne količine ogljikovega oksida v zraku po« vzročajo glavobol in slabokrvnost. Zakaj plin učinkuje v prvi vrsti na krvna telesca, ki jih zamori in jih počasi razkroji ter jim vzame zmožnost absorbirati iz zraka kisik, kar jc. kakor znano, bistveni akt funkcije dihanja. Čeprav tako zastrupljenega ponea srečenca takoj prenesemo na sveži zrak, je smrt neizogibna, če jc imel ogljikov oka sid dovolj časa uničiti večino krvnih tclesc. Pravimo, da jc bolnik umrl na notranjem zastrupljenju. Taki slučaji nastopijo takrat kadar jc nesrečnež vdihaval strupen plin v spanju, nc da bi sc tega zavedel. Posledi« ca jc smrt, ki preseneti človeka po večini v spanju. Po večini, pravimo, zakaj večkrat sc zgodi, da sc nesrečnež vsled hudega gla« vobola zbudi in tedaj sc mu zdi. kakor da bi sc njegovo telo trgalo na kose. S težkim naporom vstane iz postelje in hoče odpreti okno, ali napol otrple noge mu klecnejo in bednik se zgrudi hropeč na tla pod oknom, kjer ga najdejo drugo jutro. Te vrste sa« moinor torej ni baš priporočljiv. V takih slučajih jc treba ponesrečencu puščati kri, da mu odvzamemo čim več po« kvarjenih krvnih telesc, obenem pa mu vzbrizgamo v žile kri zdravega človeka (transfuzija) in pod kožo mu injiciramo ki« sika. Dalje priporočamo injckcijc kafeina in etra ter ritmično gibanje jezika. A vsa ta sredstva le prepogosto nič nc zaiežejo; bolnik spi. in dvanajst do štiriindvajset ur pozneje ga dohiti smrt. Če pa se posreči, ponesrečenca ohraniti pri življenju, se pokažejo težke posledice zastrupljenja: bolniku siccr ne preti smrt« na nevarnost, zato pa ga mučijo druge več ali manj kronične bolezni, ki so se porodile kot posledica zastrupljenja krvnih telesc. Tako na primer: anemija (slabokrvnost), neprestani glavobol, živčni napadi, histerič« ni napadi (ki se pojavljajo zlasti pri Iju« deh. ki so bili žc poprej nagnjeni k histeri« ji, zlatenica in pogosto cclo duševne bo« lezni. Vsekakor traja prccej časa, predno bolnik popolnoma okreva. Zastrupljenje 1 ogljikovim oksidom je posebno zato tako pogosto, ker je vrlo tež« ko plin pravočasno zaznati. Zato svetujejo nekateri, da preizkusimo čistost zraka z raznimi tehničnimi pripomočki kakor n. pr. s kemičnimi papirji, z električnimi napra« vami itd. Vsa ta preventivna sredstva so več ali manj nezanesljiva. Najenostavnejše sredstvo, čeprav dokaj kruto, imamo v ptič kih (kanarčkih itd.), ki poginejo, ali pa po Stanejo vsaj nemirni, čim sc nahaja v zra« ku 0.0000005 odstotka ogljikovega oksida, torej tako malo. da ga človek šc daleč nc more čutiti. Po slovanskem svetu Kulturno pismo iz Prage Praga, sredi decembra. Kakšno je danes stanje češke umetnosti. zlasti literature? Na to vprašanje je mogoče dati samo eil odgovor: češka poezija se nahaia. odkar je umrl Ji?i Woiker. v krizi. Dobo od 1919. do 1924. leta ni lahko imenovali čas kolektivnih želia in tendenc e Takrat so sc pojavili obrisi nove ooezije. socijalne umetnosti, katere začetnik je bil pre-rano umrli Jtfi Wolker. Njegov pojav je prinesel v češko slovstvo dih novega življenja, ničnega gibanja. Ko je \VoIker umrl dne 4. januarja 1924., je zapustil lep in uspel poskus za polaganje temeljev novi slovstveni umetnosti. Z njegovo smrtjo Da ie bilo tudi konec njegove smeri. Po Wolkeriu ni nihče prevzel duševne dedščine. Mlada geit^raciia .ii imela nobertga. ki bi bil enako močan kot je bil Wolker rn ki bi bil vreden njegovega nasledstva v literaturi. Današnji pisatelji se bolj in bolj oddaljujejo od pravca Jifika Wol-keria in ne Dokazuieio nobrte tendence pisati tako. da jih bo razumela množica. Praško gledališče ie. prežrvlialo Mošnjo jesen v znamenju jubileja skladatelja Zdenka Fibicha. Lani Smetana, letos Fibich. Fibichov cikel je sedaj zaključen in javnost ugiba, kakšno pot bo sedaj ubrala češka opera, ko je oficiielnih in neoficiielnih proslav konec. Boli razveseljiv, kokor stanie literature, je položai češke znanosti. V ospred-iu tozadevnih debat stoii še vedno prezidenta Masarvka delo »Svetovna revoluciia«. To delo smatrajo Čehi za glas živlie.iiske modrosti ter za formulacijo češke politične in narodnostne tradicije. Ne brez zveze s tem deVom je bilo izdanie Angleža Steeda »Tride-set let novinarstva«, ki je izšlo v če-ščini. Ugled te publikacije je posebno povzdignilo deistvo. da ii ie nanlsal uvod sam Masarvk. V vrsto spominskih del moramo dalie uvrstiti delo češkega zgodovinark prof. ŠuSfe »Svetovna politika«. To delo ima z Masarvkovo knjigo posebno zvezo: tam, kier je nehal Susta s svoio zgodovino, nizati dogodke, ie pričel opisovati Masarvk svoie osebne doživljaje. Albert Pražak, profesor na Komenskega univerzi v Bratislavi. je dal na svetto publikacijo »Češkoslovaški narod«. Pisec dokazuje v tem delu edinstvo češkoslovaškega naroda. Velikansko Dozornost je vzbudila v o^ški javnosti knihra nrof. N!eder1e'a »Slovaiske staTožitnosti«. Praški ter iz-venpraški tisk ie to delo živahno komentiral. Končno se naiavla natis novega dela nrof. Murka, za katero vlada takisto izredno zanimanie. Knvgn bo imela naslov »Rukovet slovanske filo-logiie« ter izide v naikrajšem Času. Slovanske starine. Iz Leningrada poročajo: Zavod za belorusko kulturo je pričel raziskovati stare slovanske grobove v lokolici Minska. Izkopavanje v bližini vasi Rilovščine ie dalo presenetljive rezultate. Zlasti bogato je gradivo iz VIII. stoletja. Slovanski rodovi so pokopali takrat mnogo mrtvecev na STičih ob rekah. Nasipi tvorijo običajno obliko zvezde, na sredi pa je visoka gomila. Našli so se tudi ostanki pogrebnih pojedin: lovske in ptičje kosti ter lončene črepinie. V velikih gomilah sta bila navadno pokonana Po dva mrliča. Maški ležijo na južni, ženske pa na severni strani. Te najdbe so velikega pomena, ker potrjujejo domneve prof. Nie-derleja o Dokopavanju mrtvecev v poganski dobi stari Slovanov. Prof. Miljukov v Pragi. Pred par dnevi se je prioelial v Prago znani ruski politik prof. Miljukov. Njegovo potovanje ie v zvezi s ciklom predavanj o Rusiji in nieni emigarcii. Mlluikov ostane v češki prestolnici dva tedna in se nato vrne v Pariz. Jugoslovenski dijaki na Poljskem. Varšavski listi: Rzecznosoolita. Kuri-T Czerwony ter Expres Porannv so zadnie dni prinesli fotografije jugoslovenskih študentov, ki študirajo na poliskih visokih šolah. Vsi poljski listi ob tej priliki z veseliem ugotavljajo, da pohaiaio naši diiaki Doliske visoko šole v iako častnem številu. V Varšavi je sedaj voisamh 36 visokošolcev. v Poznanin 40. v Lvovu 58. v Krakovu na 3S. V vseh teh mestih imaio nnši dijaki svoja dništva ali vsaj diiaške krožke in klube. šOletnica poljskega igralca. ZaslŽr.i poliski igralec, sedanji ravnatelj var-švske drame Ludovik Šolski, je pred časom obhoial 501etnico svojega gledališkega udejstovanja. Ob tej priliki je ustanovil poseben odbor poljskih pisateljev in igralcev štipendijo, ki nosi ime Šolskega ter se bo nodelievala mladim, talentiranim gledališkim naraščainikom. Obenem ie bilo naznanieno v časopisih, da izide posebna kniiga o Šolskem. Vsporedno s proslavo se je vršila tudi razstava gledaliških oblek, slik in fotografij. ki prikazujejo jub-lanta v niego-vih najboljših vlogah tekom 501etnega delovania na odru. M!ck5ew!czeva hiša. Magistrat v Kovnu (Litva) je sklenil kupiti nekdanjo hišo znamenitega noliskega pesnika Mickiewicza in v nievh prostorih urediti mestni muzei. Polisko dništvo »Po-chodnia« se ie zaman trud:b. da bi ostalo poslopje v noRskih rokah. Padi ficitaciie se ie dvignila cena hiše od S na 22 zlalih iitov (lit je skoro enak do-lariu). Zavolb tega je nastalo med Li-tavci in Poliaki napeto razmerje, ki še vedno ni likvidirano. Varšava se podira. Mrzlični razvoj Varšave po vojni je povzročil živahno stavbno giba.ije. ki na se je vršilo zelo naglo in mu ie radi tega nedostaialo potrebne solidnosti. Poroča'o namreč, da se je pred kratkim udrlo več streh v novozidanih hišah bankirja Rot\van-da. Zadnia nesreča se je pripetila ob 11. zvečer. Stanovlaci so se dogodka tako prestrašili, da so kar napol oblečeni zbežali na ulico. Tudi v rastlinjaku grofa Potockega se je pripetila podobna nesreča. Radi tega so odredile policijske oblasti, da se moraio vsa varšavska poslopja nregledati. Sumljive stavbe se porušijo. Na vrsto pride najprej sedem hiš ki tvorijo podaljšek Ka-rolkove ulice. Sto rodbin bo s tem postavljenih na cesto. Rdeči križ v Varša- vi je naprosil poljsko vlado za pomoč, da se nesrečniki nastanijo vsaj v barakah. Spomini Stanislavskega. V Moskvi so pred kratkim izšli spomini K Stanislavskega. slavnega ruskega režiserja in umetnika, ki je docela preobrazil ruski oder v zadnjih 30. letih. Kniiga je izšla z naslovom »Moje umetniško življenje (Moja žiznj v iskustve). Knjiga ie razdeljena na štiri dele. V prvem obravnava pisec svoja otroška leta. v drugem dobo naraščajništva. v tretjem življenje mladeniča in v četrtem dobo moža. Knjiga obsega nad 600 strani velike osmerke in jo krase tudi številne slike. 40letnica ruskega romanopisca. Znani ru.iki ramonooisec V. Versaiev ie obhaial letos v decembru -iOletniCo svojega literarnega udejstvovanja. Versaiev živi v Moskvi in velja za pesnika revolucijonarnega pokreta. Njegov zadnji roman »Zagata« ie sovjetska cenzura zabranila. ker slika razočaranje tad rusko sedanjostjo. Filatelija Koliko različnih poštnih znamk je na svetu O tem zanimivem vprašanju razpravlja v svojem listu -Brieftnarkensamutler^ prvak nemških filatelistov Lindenberg. Držav in poštnih uprav sploh, ki so udeležene pr: izdaji znamk, je v Evropi 173, v tem številu pa so izdaje različnih ruskih vojnih edinic kakor tudi raznih poljskih mest računaiie le 2 eno številko, ket jih je radi očitne špekulacije le težko računati med pravilne emisije" Večina teh držav in poštnih uprav je izginilo in danes obstoji le še 49 držav v Evropi z lastnimi znamkami. Kot celotno število popolnoma pravilnih znamk navaja Sen-iov katalog za Evropo 27.262 različnih. M cd temi !e 24.540 fraukovnih, 1573 portovnih, 927 službenih i:i 222 raznih drugih znamk kot železniške (paketne) znamke, katerih ima sama Belgija 155, nadalje računske in posebne znamke za poštne nakaznice i. dr. Frankcrvne znamke :ma vseh 173 držav itd., portovuc samo 59, službene 18. ostale pa 7 poštnih uprav. 49 držav oziroma poštnih uprav je izdalo po več kot 100, 5 pa po več kot 500 različnih znamk. To so Nemčija s 523, Madžarska s 532, Grška s 553, Avstrija s 596 in Turčija s S74 znamkami. Teiu državam so po številu najbližje Romunija s 4S0, Portugalska s 429 in Švica s 407 znamkami. Vrstni red se je posebno premaknil radi velikega števila v vojni tn po vojni izdanih znamk. Ce upoštevamo samo pred vojno izišle znamke, je vendar še Turčija s 304 na prvem mestu, nji pa slede Grška z 286 m Romunija z 273 znamkami, Avstrija z 216 in Madžarska s 177, posebno pa Nemčija s 111 znamkami so daleč zaostajale za drugimi državami. Manj kot 10 znamk je šzšlo lc v 17 državah in če nc računamo nekaterih zasedenih ozemelj, jih je izšlo najmanj v Meklenburg-Strelicu. namreč 9, v Bcrgedo-riu 5 in na Jonskih otokih le tri različne znamke. Slovenija jc izdala brez ozira na tisk, barvo, papir in zobčanje 35 različnih fran-kovnili. 10 časopisnih in 14 portovnih znamk. Če se pa oziramo na vse imenovane razlike in prištejemo tudi provizorije v Beltincih, Dob ravniku, Ljubljani, Mariboru 1 in 2, na Bledu 1 in 2, Grosupljem, Vuzenici, Mu-ti, Sen t Jurju ob j. f., Gorenjih Gorjab, Begunjah pri Cerknici itd., pridemo do števila, ki najbrže prekaša vse države po prevratu. Bosna ima po prevratu v Micheio-vem katalogu 50 frankovnih ia 26 portovnih, Hrvatska 48 frankovnih in 9 portovnih znamk. V Srbiji in Črni gori so se takoj po prevratu rabile srbske znamke takoimeno-vane kriške izdaje z 12 vrednostmi frankovnih in 5 vrednostmi portovnih znamk, vendar je bilo za vsako vrednost po več različnih znamk. Od amertkanske, torej prve skupne Izdaje, do danes, hnamo pa v naši državi 43 irankovnih in 20 različnih portovnih znamk ne glede na manjše razlike. Po malem številu znamk skupne izdaje bi sodili, da naša država ne špekulira z znamkami, če bi ne vedeli za transakcije, katere so odločujoči gospodje napravili z ogromnim ostankom in posameznimi vrednostmi znamk, ki so še v veljavi, pa jih nikjer ni mogoče dobiti razen pri proteži-ranih trgovcih. Če pa računamo k velikim državam tudi znamke za njihove pošte v inozemstvu in zasedenih ozemljili, je na prvem mestu Francija s 1373, za njo Nemčija s 1369, Avstrija s S64, Rusija z 860. Italija s 658 in Poljska s 46! znamkami. Če primerjamo te številke s številom vseh znamk, kolikor so lih Izdale vse države in državice nekdanjega nemškega cesarstva do 1. januarja Roman La Die de lUnom (Zvestoba do groba) ki so ga .Jutrovi* citate!ji ditali z izredno napetim zanimanjem je izšel Naroča se ga v u nravi ..Jutra" v Ljubi.ani, PreSernova ul. 4 Broširan stane ............ Din 45.— Vezan v polplatno .........Din 55'— Vezan v platno ...........Din 65"— Kaj piše kritik o knjigi: Roman je poln divne stare romantike, ki je ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, in tudi debeiokožneiši bralec ne more knjige odožiti neprebrane. Slovenski prevod bos v Idanašnii dobi, ko je tako malo zare dobrega čtiva. trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno iza delano in bogato ilustrirano knjigo cen-prav nizka. Prijatelji dobre knjige, naročite si jo in izpopolnite svoje domače knjižnice! 1S68., torei ao ustanovitve severnončrnskega poštnega okraja, nam izredno nizko število 341 različnih znamk najjasnejše dokazuje, da takrat države še niso mislile na dobre kupčije z zbiralci kot danes vse brez razlike. Po raznih poročilih je L 1925 izšlo na celem svetu 2167 tipov raznih znamk tako, da je število naraslo na 43.279 tipov raznih znamk od njih začetka pred 85 leti. Od tega števila pride na Evropo 12895, Azijo 7940, Afriko 9924, An?eriko 7320. Avstralijo in Oceanijo pa 2355 tipov raznih znamk. Z največjim številom različnih znamk v naši državi se gotovo ponaša naš stari zbiralec g. Tschum v Ljubljani, čegar znanje in zbirka slovita daleč preko mej naše domovine. A. G. Reklamne table za znamke ic vpeljala Švicarska na svojih poštah. V vsakem uradu namreč visi tabla z vsemi znamkami. katere lahko izbiralci tam kupijo, seveda tudi portovne in celo take. ki niso več v prometu. Pri nas pa niti ne ve.no, kai je s iilatelističnim okencem, in na poštah celo ni dobiti znamk, ki so v prometu, ifozemski trgovci so pa boljše založeni z našimi stvarmi kot domače pošte. Ogromno filatelistlčno razstavo v Ne« Yorku prirede tamošnji bogati zbiralci od 16. do 23. oktobra 1926. Odbor, ki razpolaga z ogromnim fondom, je k udeležbi povabil vse iilateliste sveta, tako da bo izložba gotovo daleč presegala vse dosedanje prireditve kar se tiče obsežnih prostorov, udeležbe in bogatega materijala. Raz-stavljakcm in obiskovalcem obmejne oblasti nc bodo pri prihodu delale nikakih zaprek, ker jih ne bodo smatrale za doseljence. Razsodišče bo razen drugih razdelilo 12 častnih palm ali velikih zlatih me-dajl iiajodličnejšim zbirkam ne glede, če so bile žc prej odlikovane ali nc. V oddelku za klasične znamke pred I. 1870. s rednimi pododelki bodo razstavljene največ^ redkosti v parih, trakovih, blokih in na pismih. Tudi trgovcem je določenega dosti prostora. Vse za razstavo priglašene zbirke v vrednosti čez 100 dolarjev ie treba priglasiti carinskemu uradu in predložiti konzularno deklaracijo. Carinarnica bo pregledala razstavljene predmete v razstavnih prostorih. V razsodišču bodo zastopani vsi veliki narodi s svojimi najboljšimi strokovnjaki. Programe in pogoje za udeležbo ua tej gigantski razstavi razpošilja Charles M. Ams, 101. Park-Avenue, New York City. Zadnji čas je. da naše organizacije ne zamude tudi te prireditve, ker Slovenija na tej svetovni razstavi mora biti častno zastopana. Mednarodna razstava v Frankiurtu a. M. o veliki noči obeta postati največja izložba prihodnjega leta v Evropi. Za razstavo zbirk je namenjenih 1800 m2 površine. Za varnost objektov je preskrbljeno prav dobro, ker neka zavarovalna družba zavaruje zbirke od dneva pošiljatve do dneva vrnitve v roke lastnika za malo premijo 1 pro mile. Vodstvo razstave obeta, da bo razsodišče pri razdeljevanju daril posebno vpoštevalo take zbirke, ki še nikdar niso bile odlikovane, kar naj opogumi tudi naše zbiralce. Pojasnila daje g. Hermanu Schloss. Frankfurt a. M. Seilerstr. 41. Če hočemo našim znamkam pridobiti veljavo in priznanje, kakršno zaslužijo, bi morala naša društva gledati na to, da bi bila Slovenija zastopana na vseh večjih razstavah, ker tudi najboljši opis nikdar ne zaleže toliko kot že tnala a dobro in pravilno urejena zbirka. G/igmI4§aodgear €XiVMWM iPO VACJT XK0£XJEK mammtleva.jrmi potsojd. .....TOVARNE............. PETER. KOZMA&ite TRŽIČ, SLOVENIJA . LASTNE PRODAJALN E' LJUBLJANA —j- BEOQRAD t»f^l&ooAtu*orAc.r. t UNCZtf/j/gjiov* Miiuiaa t/13. | »]i3 fijrSKHg^^B WUf J Iff ll^l fl^B s ("•MiiVFS t Dr. Alojzij Trstenjak: Po Kami in Volgi med revolucijo Slike iz vojnega vjetništva v Rusiji. Ko se ie začetkom marca 1917 ruski na-iod otresel spon carskega samodržja in ie zavladalo »vremenoe praviteljstvo« (začasna vlada), sestavljeno iz najodličnejših narodnih poslancev Gosudarstvene dume, se je izpremenila tudi usoda vojnih vjetni-kov v Rusiji v marsičem na boljše. Pred vsem se je spomnila začasna vlada vojnih vjetnikov slovanskih narodnosti, katere je Nemcem prijazni carski režim zapostavljal onim nemške in madžarske narodnosti ter jim skušala zboljšati njihov položaj. Med tem, ko so bili Nemci in Madžari v lepih in prijaznih krajih južne Rusije, je bil del naših vojnih vjetnikov srbsko - hrvatsko-slovenskc narodnosti v neudobnih taboriščih na mračnem in hladnem severu. V mislih imam one jugoslovenske vojne vjet-nike, katere je usoda zanesla v Zgornje Mule, majhno kmetsko selo blizu Perma v severnem delu Uralskega pogorja, med katerimi sem. se nahajal tudi jaz, in ki smo živeli pod najstrožjim carskim režimom, odrezani od življenja skoraj celi dve leti. V teh razmerah se nas je spomnila začasna vlada ter nas sklenila premestiti v Astra-han na Kaspijskem morju, a tamkajšnje oficirje nemške in madžarske narodnosti pa spraviti v naše taborišče v Zgornjih Mulah. Bilo je koncem avgusta 1917, ko smo zapuščali Zgornje Mule. Bil je vroč poletni dan in cesta prašna, radi česar smo se držali gozdne pešpoti ob njej. Spremljala nas je ruska straža. Hiteli smo v Perm na pristan, da bi ne zamudili parnika, ki bi nas imel prepeljati iz Perma v Astrahan. Toda njega ob določeni uri ni biio in mi smo morali čakati nanj do večera. Krog 5. popoldne smo se vkrcali na potniški parnik »Knez Igor«, ki nas je kmalu nato odpeljal po Kami proti jugu. S tem se ie začela prijetna vožnja po Kami in Volgi, daleč tja do sinjih bregov Kaspijskega morja. tekom katere smo se navžili radostne miline veličastnih rek, obenem pa tudi do dobra spoznali od besnih revolucijonarskih valov razburkano Rusijo. Potovali smo v celem 11 dni ter prevozili iz Perma do Astrahana v celem 2SS0 km. Po dnevu smo vzdrževali na parniku, ki je bil jako razkošno opremljen, spredaj na palubi, ter se naslajali na krasnih prizorih slikovitega Pri-kamja in romantične severne pokrajine. Skoraj ves čas vožnje po Kami so nas spremljali veličastni smrekovi gozdi, a na obrežju, sedaj položnem, potem zopet hribovitem, mestoma tudi pustem, zopet za-rastlcm z gostim smrečjem, je počival praznični mir. rekel bi skoraj, še nedotaknjene narave. Redko ie bilo videti kako streho, teda tudi ta je kmalu izginila v skrivljenih in gozdnatih-hribih. Med njimi in da'eč tje po valoviti goli planjavi pa smo opazovali obširna kmetska polja, travnike, njive in pašnike. Med Sarapuliem in Elabugo (dve večji mesti ob Kami) je Kama posebno slikovita (Pijani bor. Tihe gore — dve klima-tični zdravilišči). Njena struga je ozka in globoka, strmi hribi padajo naglo proti reki, mogočne smreke in temni sibirski listov-ci se dvigajo nad njeno gladino. V bližini se nahaja tudi nekaj mineralnih vrelcev in globoko v smrečiu se skrivajo letne vile raznih bogatih prikamskih meščanov. Tokrat je bilo videti v teli krajih mnogo elegantnega občinstva, ki se je v prosti sveži naravi neprisiljeno in brezskrbno zabavalo in kratkočasilo. Na pristanih, katerih ja na Kami cela vrsta, nam je nudilo tamkajšnje pestro življenje tudi mnogo novega in zanimivega. Tu so vstopali in izstopali potniki raznih turško - tatarskih in finskih plemen, ki še niso izginili v ruskem morju, prebivalstvo iz okolice je trgovalo z živili, otroci pa so raz-pečavali med potujočim občinstvom dnevne brzojavne vesti iti časopisje. Vožnjo po Kami nam je nekoliko ovirala majhna voda. Struga je bila mestoma preplitva in parnik ni mogel pluti mirno in brezskrbno naprej. Moral je venomer tipati in meriti dno. Stroji so med tem stali in parnik je bil prepuščen samostoji vztraj-nostni sili in vodni struji. Enkrat smo trčili ob kup blata in peska, katerega je napravila voda na dnu. Razun močnega sunka na parniku ni bilo dalje ničesar. Potem je zopet enkrat obtičal tik pred nami buksirni parnik (šleper) s tremi barkami. Struga je bila ozka, voda majhna in mi nismo mogli naprej. »Knez Igor« se je zasidral in čakal, dokler mu niso zvlekli teh bark s poti drugi manjši parniki, ki so prišli buksirnemu na pomoč. To nas je zadržalo celih pet ur. Enkrat zjutraj nas je ustavila izven pristana tudi gosta megla, vsled česar se je parnik zasidral, njegova sirena pa je med tem neprenehoma delovala in dajala znamenja. Čakali smo, da je megla izginila. Preteklo je zopet več ur, predno smo se mogli peljati naprej. Še en slučaj z letoviščarji. Nedaleč od Perma, na desnem bregu Kame, se nahajajo v smrečju letne vile bogatih Permčanov. Samo elegantno občinstvo se je ob vodi in smrečju brezskrbno sprehajalo. Prekrasno idilo življenja v kristalno čisti in sveži naravi so mu dopolnjevali majhni rečni čolni in kopališča. Tudi tokrat so se nekateri vozili v čolnih in ko je priplul naš parnik mimo, sta dva dečka naperila svoj čoln na valove, katere je delal »Knez Igor«, da bi jih s svoio ladjico prerezala in se na njih zibala. Toda njun čoln pride med valove in se prevrne. Dečka padeta v vodo. vendar se hitro okleneta vsak na enem koncu svojega čolna ter jezdita na njem, dokler niso prišli drugi ter ju rešili. Tudi naš parnik je spusti! v vodo rešilni čoln in se pri tem zakasnil za približno dve uri. Na Kami se nam je pripetilo potemtakem mnogo nepričakovanega, vendar to še ni bilo vse. Dne 27. avgusta smo prišli v Bogorodskoe, kjer se Kama izliva v Volgo. Tu bi morali prestopiti in se odpeljati naprej po Volgi z drugim paniikom. Ker pa smo sc do sedaj že precei zamudili, ni naš »Knez Igor« izkrcal blaga za Volgo, ampak je opravil le najnujnejša tovorna dela ter hitel naprej po Volgi navzgor proti 74 km oddaljeni' Kazani. Parniški kapiten je z ozirom na to odredil, da se peljemo i mi v Kazati, na drugi straui pa je tudi parnik, s katerim bi se morali odpeljati po Volgi, itak že odšel, a prihodnji pa je bil še bogve kje. Bi! je lep poleten dan. Parnik je hitel mimo pustih iti golih, deloma tudi zarastlih in jako skrivljenih Privolžkih hribov naprej proti severu. Iz palube smo opazovali okolico in zanimive prijazne kmetske vasi, ki so se skrivale v gostem sadnem drevju na bregovih Volge. Krog 2. popoldne zagledamo v daljavi Kazan iu čim bližje smo prihajali, tem razločnejše smo videli mogočne stavbe pravoslavnih cerkev, turško - tatarskih mošej iti druge zgradbe. Mi že delamo načrte, da bi si ogledali to nekdaj tako slavno stolico tatarskih hanov, saj časa za to bi imeli do večeTa več ko dovolj. Parnik se je že približeval svojemu pristanu, kar naenkrat opazimo iz palube, da se je kake 3 do 4 km (morebiti tudi manj) za pristanom dvignil kvišku silen plamen, nato zagrmi, da se je streslo nebo. in velikanski steber gostega dima se začne širiti na vse strani. Naš parnik je med tem že pristal. Eksplozije sedaj močnejše, potem zopet slabejše se slišijo venomer iz bližnje daljine. 2e smo na tem, da bi izstopili, kar naenkrat pridrvi cela množica ljudstva iz mesta nesreče. Ljudje so bežali in kričali, kakor brez pameti ter se rinili na pristati in parnik. Nastala je velika zmešnjava in na izkrcanje ni bilo več misliti. Med tem parnik od pristana odmakne in odide s polno paro. Kmalu nato se zopet dvigne kvišku velikanski plamen in vnovič nas zagluši grozen tresk silne eksplozije. Zračni pristisk nas je — bili smo deloma na palubi — pritisnil k steni, na parniku so sc polomile dveri in na oknih popokala stekla. Panika nastane tudi na parniku, a lia bregu Volge so ljudje kričali in iskaii rešitve na pristanih, toda parnikov že ni bilo. Bežali so moški, bežale so ženske in otroci, da bi jih ne zasule razvaline. Prizor je bil strašen, trenutki grozni in občutki nepopisni. časopisje je pisalo pozneje o kazanski katastrofi, toda kako velika je bila povzročena škoda, o tem ni poročalo. Kakor smo pravilno domnevali, je bil kriv strašne nesreče nemški denar, s katerim se je tekom tega poletja storilo v Rusiji s pomočjo brez-demovinskega laži - socijalizma že toliko nesreč, bede in zmešnjav v vsem javnem življenju. Tamkajšnja skladišča topničarske-ga streliva in smodnika jc podžgala podkupljena roka. Eksplozije so prehajale iz enega sklada na drugega, nastal ie velikanski požar, ki je tekom par dni uničil vse bližnje tovarne: državno smodnišnico, tovarno za izdelovanje orožja in streljiva, nekaj raanufakturnih tovarn, zaiogo nafte, kemično tovarno z velikanskimi skladi žvep-lene kisline i. dr. Govorilo se je tudi, da jc prišlo pri prvih eksplozijah okoli 10.000 ljudi ob življenje, večinoma baje vojnih vjetnikov, ki so delali v tovarnah, koliko ic na tem resnice, nisem mogel dognati. Da bi se omejil požar, na to sprva ni bilo niti misliti in kdor je mogel, je bežal. Mi smo na parniku celo popoldne samo o tem govorili. Ljudje so se vozili k nam v čolnih ter nam prinašali o nesreči vedno nove vesti. Krog 10. ponoči smo se odpeljali nazaj proti Bogorodskemu. Bili smo še vedno na palubi ter govorili o strašnem dogodku. Tu in tam je še vzplamtel v splošnem morju ognja visoko k nebu ognjeni steber žarečega dima. Ogenj se ie vidoma širil in še 30 do 40 km proč od Kazana smo opazovali žareče nebo in krvave oblake gorečega dima, ki se je razprostiral nad mestom. V Bogorodskem smo ostali ves prihodnji dan. Je to navadna kmetska vas z več tisoč prebivalci, kjer sc ljudstvo bavi tudi s sadjerejo iu trgovino. Krog lesenih kmet-skih hiš so bil videti lepi sadonosniki. Parnik iz Kazana sc je zaradi že omenjene velikanske nesreče tudi precc.i zamudil. Bil je »Veliki knez Ciril«, jako lepo in udobno urejen parnik, na katerem smo potovali po Srednjem in Nižjem Povolžju celili pet dni. Na tem velikanskem prostoru od hladnega severa do solnčnih in zagrelih Pri-kaspijskih pokrajin sc ie vedno izpremittjalo podnebje, menjaio se jc tudi rastlinstvo in bogati žitni kraji Srednjega Povolž.ia so prešii končno v bedno in od solnčne vročine zagorelo Prikaspi.isko stepo. Ruski »kažipot po Volgi« slika naravne lepote in miline Volge, kar se mi dozdeva sicer nekoliko pretirano. Severna Kama jc lepša in sli-kovitejša, bolj romantična in zanimiva. Seveda ne prištevajo zastonj tudi mogočne in veličastne Volge k najlepšim rekam Rusije. Značaj njenih bregov se neprestano me n.iuje; na desnem bregu jo spremljajo ves čas do Kaspijskih nižin pusti in strmi Pri-volški hribi. Njih obronki so goli, včasih iu-di zarastli z lesom in se mestoma spuščajo počasi proti reki. Na nekaterih so bili videti zemeljski rovi in razvaline starodavnih bivališč. Najvišjo točko dosegajo Privolški hribi v 2igulskih goTah, ki so često planinskega značaja. Ruski pesniki in pisatelji hvalijo često njih krasote in planinsko prirodo. Levi breg Volge jc skoraj sama nepregledna ravnina z bogatimi žitnimi polji, zelenimi travniki in pašniki. Nižje Saratova se dvigajo nad mogočno reko slikovite mr. -Ime kamenite pečine s s'rmimi obronki raznih barv. ki izgledajo od daleč 'iki razvaline trdnjavskih stolpov in zgradb. Rečne nižine pokrivajo goste šume, mesta in vasi so slikovito razpoložene sedaj na eni. potem na drugi strani reke. Šumita mesta in živahni pristani Srednjega Povolž.ia pričajo o precejšnjem blagostanju kraja. Tu ie sedež trgovine z žitom in lesom ter raznih industrijskih podjetij. V zeleni okolici večjih mest so bila videti ob Volgi lepa letovišča. Nižje Caricina se razlije Volga po nepregledni ravnini in otoki jo drobijo na razne in man.še struge. Njeni bregovi so nizki in pusti, rastlinstvo postaja vedno bednejše in redkejše. Ne daleč od Astrahana se razširi njena gladina in bregi izginjajo: Volga žc spominja na rr.orje. Življenje na parniku ic bilo tokrat jak-zanimivo in prijetno. Volga je na nas blagodejno vplivala. Njen mir in veličanstvo ter čuvstvo radostne miline in veselja so osve-žaii dušo in telo. Elegantno občinstvo I. in II. razreda, ki jc potovalo z nami, je bilo napram nam jako vljudno in prijazno ter se z nami ljttbeziijivo razgovarjalo. Ob večerih so prire;ali operni igralci, ki so se vozili po Volgi, potujočemu občinstvu celc koncerte, a svetle in saujave lunine noči so zapeljivo vabile na palubo, kjer smo kramljali pozno v noč, parnik pa jc plul med tem mirno naprej ter rezal razburkane iu šumeče valove Volge... Bilo ie v nedelio dne 2. septembra popoldne, ko se .ic naš parnik približeval kaspijski stolici, starodavnemu Astrahanu. Videli smo ga že od daleč in čim bližje smo prihajali, tem bolj jc bilo na vodi živahno: stotine in stotine najraznovrstnejših ladij in parnikov je rezialo na vse strani razburkano rečno gladino: na pristanih smo videli brezštevilue iarbole lesenih bark in jadrnic, a v ozadju so se dvigale vedno bolj razločno nad morjem hiš mogočne stavbe pravoslavnih cerkev iu druga javna poslopja. Ko smo prihajali, so ravno gorele ua Volgi tri velike barke s premogom in naš parnik jc v velikem polukrogu zaokrožil mimo njih k svojemu pristanišču. Približeval se mu ie od južne strani in predno sc je ustavil, jc še pritisnil neko perzijsko ribiško barko ob stoječi bližnii parnik ter jo zdrobil. Nekoliko trenotkov še in mi smo izstopili: enajstdnevne vožnje po Volgi jc bilo koncc. Bili smo očarani nad pestrim življenjem, ki je bilo pred nami na ogromnem prostoru pred pristaniščem. Bilo je živahno liki v čc-belnem panju in velikanske množice ljudstva raznih azijskih tipov, kakoršnih do tedai še nismo videli, so sc rinile po svojih delih na tem prostoru. V Astrahanu so nas Rusi raztnestili v prostorih o. armenske višie začetne šole. Tu smo doživeli boljševiški prevrat iti 1-1-dnevno bratomorno klanje med boljševiki in kozaki. Iv. Bonač trgovina s papirjem in pisarniikimi potrebščinami priporoča za novo leto cenj. podjetjam vse pisarniške potrebščine črnilo tu- in inozemsko navadno, kopirno hektografično, barvo in blazinice za štam-piljke, svinčnike Kohinoor, Faber, polnilna peresa, indigo in karbon papir, razmnoževalne aparate, velike in male strojčke za siljenje svinčnikov in šivanje aktov, luknjače, praktične podložne mape, bntnike vseh vrst, stojala za pisma, pisemske vage, kopirne preše, vse vrste trgovskih, kopirnih in prepisnih knjig, amerikanske journale, kontokorente, pisemski papir v manah in kasetah, koverte s in brc. tiska, strojni in razmnoževalni papir, regiftratorje, vložne mape, podpisne mape, predurejevalce za korrspondenco. navaden in akten karton, prtvezne etkete, blagajniške bloke i.t.d. — POTREBŠČINE ZA TCH* NIČNE PISARNE, negativni, pozitivni pausni in skicni papir tu- in inozemski, pavsno platno, risalna orodja, ravnila, trikote, fine barvne svinčnike, merila i.td. Ovojni papir, papirne servijete, toaletni papir. Koledarje vseh vrst, žepne, bloke z velikimi številkami, podloZne na pivniku. Sprejemajo se v tisk vse tiskovine in knjiiice. i 1906N R.GA. \ Jaz nisem tako | bogat, da bi moy« gel kupovati po- S ceni stvari! Ta ; lepa angleška tr- £ govina jasno pri- ■ ča, kako prak- S tični Angleži mi- * slijo o poceni i stvareh. Ni po- 5 £eni ono, kar se e proda po neko- ; liko nižji ceni, • ampak poceni je £ ono, kar je kvali- S tativno najboljše. ; Redko bi se mo- ■ gel danes najti S kdo, ki bi ne pri- ■ znal, da so rusko- S švedske galoše in snežni čevlji 12-19 a « HAVRE-NEW YORK s*mo sest dni ccz »»oh«. 108-a Francoska linija (French Line.) - Cie. Gle. Transatlantique in družba Chargeurs Reunis za pomorske vožnje - v severno in južno Ameriko, Avstralijo ter Kanado Ekspresni parniki: .Pariš*. .France*, .de Grasse*. Dobra hrana in pijača brezplačno. Vozne hstke in tozadevna pojasnila daje: Ivan Kraker zastopnik v Ljubljani Kolodvorska ulca 4 i ..TRHPEZ" absolutno najboljši in zato tudi po gornjem angleškem izreku najcenejši. Dobivajo se v trgovini: Anton Krisper, Mestni trg 26 PLETILKI STROJI nemškega izdelka »Ideal" z jamstvom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne pletenine nudijo vsakomur najboljšo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki je iako lahak in po potrebi tudi s stanovanjem edino le pri Franu Kosu, Liubliana, Židovska ul. 5 generalni zastopnik 12737-3 Vodne TURBINE Qi D avtomatične regulatorje, zatvornice itd. izdeluje in dobavlja ING. F. SCHNEITER, ŠKOF JA LOKA. Konkurenčne cene. Prvovrstne reference. Zahtevajte ponudbe. 5*3 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DoacnDnnr Nakupovanja. Prošnje za zastopstva. □ Prodajne ponudbe. □ Ponudbe za zastopstva. □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[^□□□□□□□□□□□r-D Vprašanja za proizvodne vire v Italiji pri posredovalnici dvojezič- Q nega trgovskega lista ^ »Commercio Itolo-Jugoslnuo4 □□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□r.D Naslove, blago kupojočih in blago ponujaiočih tvrdk, dajemo samo stalnim naročnikom in interesentom našega lista in sicer brezplačno. Vsem drugim interesentom za vprašanja pa preskrbimo samo točno odpravo vloženih ponudb. Kot pristoibino za odpravo vsake ponudbe je priložiti znesek Din 10'—. Vprašanja po proizvodnih virih, za ponudbe blaga, prošnje za zastopstva ter ponudbe itd. objavljamo v našem trgovskem listu za naročnike in inserente brezplačno. Nenaročniki jn neinserenti pa plačajo za vsako v listu sprejeto vprašanje pristojbino r znesku Din 12"—. Cenjene ponudbe nasloviti na: Publicita O. Čebovin, Trieste, Viale XX. Settembre 65 J □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L- Najfinejša NajnoveSja kožuhovina. Stanislav Matte Prodajalna: T.illllliavia Tovarna: Sodna ulica št. 5 «JUUlJttUa Kamniška ul. 20 se priporoča za razna krznarska — Vsa v zalogi nahajajoča kožuhovina po znatno znižanih cenah, posebno jopice iz krtovine, siele,ektrik i. t. d. Prevzamem tudi vse vrste koie za strojenje in barvanje. TEODOR KORN, LJUBLJANA Poljanska cesta št. 8 (preje Henrik Korn) 73a7o Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar — Instalacija vodovodov — Naprava strelovodov — Kopališke in klosetne naprave — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (ftafle) za konzerve. Stanje vloženega denarja preko 160 milijonov dinarjev ali 640 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) V LJUBLJANI Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto L j ubija na z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, iupni uradi cerkveni in obiine občinski denar. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. Sax Rohmer: * Rdeči četektiu Slednjič se je iz popolne teme pokazala medla luč. V njej so se nejasno začele črtati oblike. Ko je postala luč bolj močna, je bil učinek ta, da se ji je zdela stena pred njo prosojna. Za njo v drugi sobi je sedel človek na masivnem stolu iz ebenovine. Možak je bil Orientalec, imel je dragoceno oblačilo in bel turban. Njegove nežne, dolge roke, ki so imele barvo stare slonove kosti, so slonele na stranskem naslonjalu stola. Na kazalcu desnice mu je žarel velik talismanski prstan. Obraz sedečega možaka je bil nagnjen, toda izpod košatih obrvi so strmele abnormalno velike oči, ki so jo nepremično gledale. Luč je svetila tako slabo, aa ni bilo mogoče jasno razločevati podrobnosti, toda čudovite oči možaka so bile izredno lepe. Bil je Kazma, razlagalec sanj, in čeprav ga je gospa Irvin že noznala, jo je ta neprimični pogled globoko presunil. Kazma je počasi dvignil roko v pozdrav: veliki prstan se je za- bleščal v motni luči. — Povejte mi vaše sanje, ie -dejal čuden, zasmehljiv glas; in razložiti vam hočem njihov pomen. To jc bi! navadni stavek, s katerim je Kazma pričel vse pogovore. Govoril je z mehkim, muzikaličnim naglasom. Spet je dvignil roko. toda z očmi, ki so strmele v obraz, žene ni gani. Gospa irvin si je oslinila ustnicc in dejala: — Sanje? Kar vam imam povedati, sc ne tiče sanj. temveč resničnosti. In trpko se jc nasmejala. —- Dovolj dobro veste, čemu sem tu. Umolknila je. — Zakaj ste tu? — Saj veste! Saj veste! Njen glas je bil naenkrat čisto histeričen. Vaši gledališki triki nimajo name prav nobenega vpliva. Vem, kaj ste! Ogleduh — ki prisluškuje in pazi, pazi! Toda šli ste predaleč! Svarim vas! Šli ste predaleč! Jaz sem že snotoma obupana — ali razumete — popolnoma obupana. Govorite! Zganite se! Odgovorite mi! Toda Kazma se ni zganil na svojem sedežu. — Razburjeni ste, jc dejal. Zal mi je. Toda zakai prihajate k meni s svojo povestjo o obupu. Hoteli ste mc videti — tukaj sem. — In vi se igrate zmenoj in me zasmehujete! — Zdravilo je v vaših rokah. — Zadnjic vam povem, da tega nočem storiti. Nikdar, nikdar, nikdar! — Zakaj se potem pritožujete? Če nimate toliko sredstev, da bi plačevali za svoje zabave in se nočete posoditi na navaden način, zakaj očitate to meni? — O. moj Bog! Zganila se je in obupno vzdlhnila. Usmilite se me! Kdo ste, kaj ste, da ste v stanu uničiti žensko, zato ker.., Davilo jo je v grlu in hripavo je nadaljevala: — Dvignite glavo. Dajte, da vidim vaš obraz. Nebo mi je priča, da sem uničena... uničena! — Jutri... — Ne morem čakati do jntri___ Ta pretresljivi, hripavi krik je razodeval njeno obupno, vročinsko razburjenost. Skrivnostni Egipčan je takoj spoznal položaj, kajti počasi je dvignil svojo roko in dejal naglo: — Hočem ostati z vami v zvezi... Pojdite v miru! To je bil običajni stavek, s katerim je zaključil vsako seanso. Njegova roka se je povesila. Srebrni gong je spet zazvenel in motna iuč je začela pešati. Tu pa je nesrečna žena prešla k dejanju: slednjič je prišel dolgo zadržani izbruh. Naglo je stopila k prozornemu pajčolanu, za katerim je sedel Kazma. Raztrgala ga je in skočila proti možaku, ki je sedel na črnem stolu. — Ne boste me prevari!!! je siknila. Ugodite mi. ali pa grem naravnost k policiji, pa takoj — takoj! Ker se Kazma ni ganil, ga je zagrabila za roko. V tem trenutku je nastala popolna tema. Iz nje pa se je izvi! rezek, strašen klic — za njim še eden, glasnejši... slednjič blazen, dolg krik... poln groze, podoben kriku človeka, ki se je dotakni! spavajoče kače... 4. poglavje. Zaprta vrata. Pet minut pozneje je zavil avtotaksi v Old Bond Street Iz njega je skoči! Ouentin Gray in teke! v vežo, iz katere so vodile stopnice h Kazmi. Mudilo se mu je tako zelo, da se je z vso silo zadel v majhnega moža, ki ie postopal v veži. — Vraga! je vzkliknil Gray jezno. Glejte vendar, kje hodite! Pogledal mu je v obličje in takoj spozna! dolgi, zakrivljeni nos in zelo majhne, rjave oči. — Kaj? je nadaljeval Gray. Danes se že drugič zadenem ob vas. Spozna! je možaka, ki je bil sledil njemu, gospe Irvin in Siru Lucienu pred četrt ure po Old Bond Streetu. Na bledem obrazu neznanca se je pokazal nasmeh. Skušal se je opravičiti: — Oprostite, gospod, prosim. — Že drugič! se je jezi! Gray. Če bi ime! časa, bi vas da! aretirati kot nevarnega postopača... Zakiical je šoferju, nai počaka in hitel po stopnicah v drugo nadstropje. Pred barvanimi vrati, na katerih je stalo Kazmino ime, sc je ustavil. Ker se pa vrata niso odprla, jc nepotrpežljivo udaril z nogo ob tla, a brez vsakega uspeha. Ker ni bilo na vratih tolkača ali zvonca, je začel trkati, toda nihče ni prišel odpret. — Halo, čujte! je klical. Odprite vrata! Pyne! Rita! Zače! je razbijati po vratih — a zaman. Potem je prenehal, pritisnil uho na vrata in prisluškoval, toda ni moge! razločiti nobenega glasu aH šuma v notranjosti Stiskal je pesti, sta! razkoračen pred zaprtimi vrati Kri mu je izginjala iz lic in postaja! je b!e [ SI »ll dobre hrane in novega sladkega Pekrčana ter 4 leta starega vina iz Kaivarje naj pride v Narodni dom in Štajersko klet v Mariboru. A. M. Oset. Moderne neslan* jače, garnituro, divane. otomane, ilmnioe In tapetniške izdelke nud' najceneje Rudolf Radovani tapetnik, Ljubljana, Krekov trg 7. Vesel a vsi kipi, Bolezni pa be!6, Ker stopil je na dan Zdravilni usre > Edina pran izdeiovainica: Rastlinska Matija C. Jeraa hi drug MlflllHML Ii kupuje po najvišjih cenah dnpia ll MS. Židovska ulica. skrivališča in gledal za njim. Iz temne veže, deset korakov naprej, pa se je pokazala krepka postava in sledila Qrayu. Maihni možak je zadovoljno pokimal in se vrnil v Kazmino vežo. Ko je Gray prišel na Piccadiily, je obstal za trenutek na oglu, ne meneč se za množico, ki je zadevala vani. Slednjič je šel preko ceste in stopil v restavracijo Prince's. Pogledal je na uro v zapestnici. Kazala je sedem in petindvajset minut. Odpovedal je mizo, ki jo je bil naročil in zamišljeno gledal proti vhodu. Nenadoma so se vrata odprla in vstopil je možak, ki Je naravnost hitel k njemu, mu ponudil roko in dejal: — Veseli me, da te vidim. Gray. Kaj si tako zamišljen? Ouentin Gray je začudeno pogledal prišleca ter z zadovoljnim in veselim glasom vzkliknil: — Seton! Seton paša! Slaba volja mu je izginila z obraza in s prisrčnim glasom ga je pozdravil. Prišlec pa mu je odgovoril: — Reci samo Seton. Otomanski naslovi niso več moderni. Seton ie bil prav zanimiv možak. Bil je srednje velikosti, a zelo krepak. Obraz mu je bil temno zagorel, a ne od medlega zimskega angleškega solnca. Nosil je kratko brado in brke, imel je svetle, sive oči in temne lase. Videti je bil tako samozavesten, da se je Ouentin Gray čutil nekako osramočenega, ko je videl njegove ostre izklesane poteze. Vedel je, da Seton paša nikoli ni od-jenjal pri svojih načrtih in vnaprej je spoznal, da mu bo povedal vso povest svojega ponižanja in da mn bo odkrito povedal svoje mnenje. — Dragi moj, inu je dejal, mi boš že oprostil, če se bom včasih spozabil in te imenoval tako, kot te imenuje ves London, ki te Ie predobro pozna. Toda povej mi, ali si sam? — Da. Davi sem šele prispel v Anglijo in nocoj v London. — Ali si hotel tu večerjati? — Ne, videl sem te, ko sem šel mimo vhoda. Upam, da si nocoj prost. Ali hočeš večerjati z menoj? — Imenitno! je vzkliknil Gray. Počakaj trenutek. Upam, da je moja miza še prosta. Odhitel je živahno kot otrok. Seton ga je opazoval z mirnim nasmehom. Miza je bila še na razpolago in tu sta oba možaka izborilo večerjala ter se nemoteno pogovarjala. Gray se je polagoma pomiril in se je začel razgovarjati o stvareh splošnega zanimnja. Nato je nekai časa molče opazoval tovariša in mu slednjič dejal: — Afi veš, Seton, da si ti edini človek v Londonu, kojega družba mi nocoj ni neznosna? — Torei sem prišel kot nalašč? — Ti prideš vedno prav, ie odgovoril Gray in občudovaie gleda! Setona. Seton pa je ravnokar dvignil čašo vina in gledal skozi njo. Potem pa je rekel: — Ali morda poznam damo, ki ni prišla nocoj na sestanek in koje odsotnosti se imam zahvaliti, da sem v tvoji družbi? Ouentin Gray ga je debelo pogledal. — Zares občudujem te, Seton. Ali sem ti povedal, da sem imel sestanek s kako damo? — Moj dragi Gray, če vidim možaka, ki si grize nohte in zija skozi vhod restavracije na Piccadilfr, si sam stavim vprašanje. Ko sem zvedel, da si ravnokar odpovedal mizo za dve osebi, sem že imel odgovor na to vprašanje. — Cui, Seton, kadar sem s teboj, se vedno čutim prokleto mladega. — Res? — Občutek mladosti je lepa stvar, toda ni prav, če je človek mlad osel. In jaz sem eden izmed njih- Le poslušaj... Sklonil se je preko mize, tako da mu je luč zasenčene svetilke padala naravnost v lice. V zadregi je pričel pripovedovati svojemu staremu prijatelju o vunuzanem triku« — kot se je izrazil — s katerim ga je povlekel Sir Lucian Pyne. Končal ie z besedami: — Kaj bi storil v takem slučaju. Seton? Seton ves čas ni zinil besede. Hladno računajoče, skoraj brezobzirno mu .ie strmel v oči in zamišljeno udarjal ob svoje zobe z zlatim robom monoklja, ki ga je uporabljal edino'e v ta namen. Približno ob istem času je mogočen dolg avto švignil mimo vrat restavracije, izginil v prometu ter se ustavil na oglu Picca-dillyja in 0!d Bond Streeta. Iz voza je izstopil Monte Irvin. reke! vozniku. naj počaka in je šel naprej. Ni napravil deset korakov po Bond Streetu. ko je srečal majhnega moža. ki se je iziuščil iz teme za vrati neke prodajalne. Luč cestne svetilke ie pokazala ostro izklesani orlovski nos in majhne rjave oči Brisleya, uradnika Spinkerieve detektivske agencije. Monte Irvin se ie ustavil in vzkliknil: — A. Brlslev. ravno sem vas iskal. Ali sta oba še notri? — Skoraj gotovo. Tovariš Gunn mi je pravkar povedal, da nihče ni prišel ven v času, ko sem vam telefoniral. —. Vsa stvar se mi zdi bedasta. Ali niso morda v onem bloku hiš uradi ali prodaialne. kjer bi se mogla sestati? — Sam sem videl Mr. Graya, Sira Luciena Pynea in gospo Sneg Sneg Sneg kupite še danes snežne čevlje „Wmpassing Pazite na zaščitni znak. Pazite ža zaščitni znak. Zahtevajte IVAN ZAROTNIK S™ i MESTNI TESARSKI MOJSTER Tele>01'št 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne ftsene starke, ostrešja u palače, b še. vile, tovarne, cerkve io zvoaike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, pavi« tj*«!, verande, lesene »g aje t. t. d. Oiailba leteoib mostov. Jezov in mlinov. Tovarna furnfrf«. Parna Saga Pozor! se točijo pristna v Sp Šiški, Pozor! Za božične praznike in Novo leto dalmatinska vina samo v gostilni pri Arižoku Vodnikova cesta 17, po sledečih cenah: črno liter Din 9 — opolo rdeče liter Din 10 — opolo belo 1 Din 11 — viško črno 1 Din 13 — maraština od suhih ja lifu« od Benndorfa, ki sc odlikuje po pestri pravljičnosti in bogatosti dejanja. Poleg »Zakletega kalifa« se bo igrala dvodejanka »Tri ielje«. Začetek predstav je oba praz« nika ob treh popoldne in oh šestih. Vstop« cnie pred malo dvorano Narodnega doma na dan predstave od 30. do 12. in pol ure pred predstavo. Cene prostorom od 10 do 3 Din. Za božične praznike „BISCOT, kralj biolklistov" ▼ kino «Dvor» Popoldanske predstave za okoličane Maribora. Za božične praznike bodo v Mariboru prve popoldanske gledališke predstave v tej sezoni. Te predstave, ki so večinoma ljudskega znača;a se vprizore predvsem zato. da bodo imeli tudi mariborski okoličani priliko ogledati si gledališke uprizoritve. — Uprizorijo se razen otroške igre »Trnjulčica« (v petek 25.) na Štefanovo ob 15. Meirčeva romantična igra izza časa kmečkih puntov »Zaklet! grad«, v nedeljo 27. ob 15. pa domača opera »Gorenjski slav ček«, ki se vrši pred 100 leti med gorenjskim ljudstvom. Božični prazniki v mariborskem gledališču. Da bodo imeli tndi izvenmariborski priiatelii gledališča priložnost ogledati si letošnje uspele komade, se vrši predstava Remčeve romantične drame »Zakleti grad« v soboto 26 t. m. ob 3. popoldne. Zabavna in lepa Foersterjeva opera »Gorenjski slavček« se bo pela v nedeljo 27. t. m. ob 3. uri popoldne. Na božični dan (25. L m. ob 3 uri popoldne) se poanvlia otroška pravljica »Trniulčica«, istega dne zvečer ob 8. uri pa »Vesela vdova« (naiuspele ša Lehar-ieva opereta). Na Štefanovo (26. ob 8. zvečer) je prva letošnja predstava operete »Stambulska roža«, a v nedeljo zvečer (27. t. m. ob 8. uri) velezabavna Nušičeva veseloigra »Sumljiva oseba«. Uspeh naše grafične umetnosti v Parizu Pariški mesečnik »Papvrus« je posvetil posebno, bogato ilustrovano številko Med« narodni razstavi dekorativnih umetnosti. Sestavek o jugosiovenski grafični umetno« sti je okrašen z dvema gravurama našega novomeškega rojaka Božidarja Jakca, enim lesorezom iz »Ljubavnih pisem« Alojzija Gradnika in enim ex«librisom. Članek pravi, da ni uspeh grafike Jugo« alovenov nič manjši kot ostalih narodov. Naš paviljon da je dobro stiliziran, urejen kot majhen muzej, izložbene omare so spretno aranžirane in v njih se nahajajo prav lepe knjige, nekatere kaligrafirane z roko na lep papir ali pergament, druge pa okrašene z lesorezi ali kamnorezi, tiskani« mi z roko, tezanc v originalne platnice iz usnja, batika, kretona ali pu v kovano žc« lezo. Vse so zelo estetične in imajo bodisi pokrajinski, bodisi lokalni značaj. Da se Jugoslovcni zanimajo za gratično umetnost, kažejo najbolje številne revije, ki so posvečene umetnosti knjige. Pogled na razstavljene lepe izvode zadostuje, da člo« vek spozna, kako visoko stoji t« umetnost v Jugoslaviji. Članek nato hvalevredno omenja srbske in hrvatske umetnike. S ponosom smemo be« ležiti kritiko, ki jo je napisal o Božidarju Jakcut »Oni pa, ki mu je v tej množici mladih zagotovljena bodočn^si, je brezdvomno mla« di slovenski graver Božidar Jakac iz Nove« ga mesta. Njegovi lesorezi in njegova gra« fična kompozicija za »Ljubavna pisma« Al, Gradnika napravi; i- na nas globok vtis radi svoje duhovitosti in mogočne izrazi« tosti, ki karakteriziraio velike mojstre.« Med manj razkošn mi izdajami omenja •Papvrus« izdajo slovenske narodne pesmi o kralju Matjažu, izdaje knjigarne Vasic, Mirko Brever (knjigo Kostije Strajnič« o Tomislavu Krizmanu): med vezavami: zelo originalne vezave slikarja Toneta Kralja v rdečem marokenu s črn:mi okraski in dru« go, popolnoma črno vezano izdajo knjige »Življenje«, kakor tudi Plečnikove vezave. Stoletnica Janeza Wolfa Dne 26. decembra mine sto let, kar se se je rodil v Leskovcu pri Krške.n poznejši znameniti slikar in učitelj naše mlajše generacije, Janez Wolf. BI! je kot nezakonski sin domačinke Jere Payer in geome-tra Janeza VVolfa že vnaprej določen za romarja, kateremu pomanikanje nikdar v življenju ni dovolilo nezagrenjenega trenutka zadovoljnosti. Po leskovški ljudski šoli je prišel 1. 1836 na novomeško gimnazijo, kjer je takoj pokazal izreden talent za risanje; a ie 1. 1839 je pobegnil iz šoie in po nenirnem potovanju se je vrnil na materin dom. Odtod je prišel v Gorenjče-vo slikarsko delavnico v Novem mestu. Njegov prvi poskus v praksi, v cerkvici sv. Ane v Leskovcu, ie za miadeniča čudovito uspel. Kmalu nato odide v Ljubljano k slikarju Burji, kjer se je seznanil s poznejšim prijateljem Borovskim. Slikal je dekoracije, v prostih urah pa občeval z Langusom, Egartnerje.n in Goldensteinom. Pozvan v Line, je poslikal tam neko cerkev, takoj nato pa je mora! (L 1845) v vojake k 17. pešpolku. Vojni dogodki so ga privedli v mesta severne Italije, ki so .nu z zbirkami umetnin utrdila hrepenenje po popolnejši slikarski izobrazbi Med tem je postal častnik, a moč notranjega poklica je zmagala: i. 1854 je dal v Benetkah slovo vojaškemu stanu. V začetku ga je spremljala beda. a premagal je težke razmere in pričel obiskovati beneško slikarsko akademijo. Tovariša sta mu bila Dunajčan Canon in Goričan Anton Rota, 1855 se ie sprijateljil z Anzelmotn Feuerbachom ter sodeloval pri nekaterih njegovih delih, še pozneje sta si dopisovala. VVolf se je pri starih .nojstriii marbivo učil, kopiral je znamenite Benečane in sam komponiral. V beneški čas pada doba njegove ljubezni do Nežike Serr.ečeve, meščanske hčere v Ljubljani; na njeno prigovarjanje ie odšel 1. 1S5S iz Benetk v Ljubljano. kar je pomenilo zanj začetek boja za obstanek in za razumevanje med lokalnimi rodoljubi. Kmalu po vrnitvi se je oženil z Nežiko in se naseli! v St. Vidu pri Ljubljani. Prvi otrok ie kmalu umrl. drugorojena hčerka Joslpina živi še dandanes, sin Alojzij pa je kot dete po nesreči zgorel. Ta dogodek jm zmešal Nežiki um, tako d« a luu Woli stal poslej sam v življenju. V domovini se je Woli posveti! cerkvenemu slikarstvu. Imel je dovolj tehničnega znanla še iz starih de!a\nic, umetniške se je spopolnil v Benetkah. Al fresco je izvršil dolgo vrsto figuralnih kompozicij, počenši s trnovsko cerkvijo v Ljubhani. Večje cikluse njegovih fresk hranijo cerkve v Velikih Laščah (1861—62, Trbovljah (1863). Stražišču (1865). Šti.iaku (1866), Vrhniki (1S67). Š:. Jakobu v Ljubljani (1869), Vrabčah (1869), Crničah (1870), ljubljanska stolnica (1872), cerkev v Vipavi (1876—77). v Ribnici (1880), Zagorju ob S. (18S0—«4) in irančiškanska cerkev v Ljubljani. Vmes je nastalo mnogo manjših iresk, križevlh potov in oltarnih podob. Izredna W'o!fova plodnost mu v onih časih nerazvitega umetniškega čuta ni prinašala pričakovanega blagostanja. Bil je pač cenjen, a bolj v tujini, kot doma. L 1873 je \Volfa obiskal Feuerbach v Ljubljani; še istega leta je šel Wo!f s svojim učencem Janezom Šu-bicem na Dunaj, kjer se je dogovarjal s Feuerbachom za sodelovanje pri njegovih slikah za akademijo. A Feuerbach je mora! oditi z Dunaia in VVolf se je vrnil v Ljubljano. Janez WoIf je bil po svoje/n slikarskem značaju učenec nazarenske smeri, a ime! je pred njo neprecenljivo prednost: svoj kolorit. Dasi je često uporabljal vzorce, se je dvignil v lastnih kompozicijah do izredne umetniške višine. V svoji delavnici je vzgojil Janeza in Jurija Šubica. S. Ogri-na in mnogo drugih ter končno Antor.a Až-beta. Zaradi njegovega plemenitega značaj in resnične odkritosrčnosti so se ca vsi učenci še dolgo hvaležno spominjali. Niemu se imamo zahvaliti, da je rešil naše slikarstvo pred poginom v rokodelstvu 'n ga privede! v tekmovanje z zapadom. Wolf je umrl od kapi 12. dec. 1884. Prvi dostojni spomenik mu je postavil prihodnje leto Fran Leveč v Ljubljanskem Zvonil, njegov življenjepis je objavil 1910 Viktor Steska v Domu in Svetu. Čas bi bil, da bi \Vclfu narod izkazal svojo hvaležnost ko ga je zgodovina postavila med niegove najboljše može. Viljem Bode 80 letnik Generalni ravnatelj berlinskih muzejev, znameniti organizator in reformator Viljem Bode je dopolnil 10. dec. osemdeseto leto. Ob priliki njegovega jubileja prinašajo v prvi vrsti nemški, pa tudi drugi umetnostni časopisi članke v njegovo čast in berlinski «Kunstwanderer» prinaša cel zbornik s prispevki vseh pomembnejših evropskih iti ameriških umetnostih zgodovinarjev. Viljem Bode je danes vsakemu izobražencu znan kot avtor dela «Rembrandt ta njegovi sodohntki» ter cele vrste monografij posameznih umetnikov in dob v umetnosti. Glavne zasluge pa si je pridobil kot ravnatelj berlinskih muzejev, ki so rasli pod njegovim vodstvom v svetovne zbirke in obsegajo danes vrsto stavb na takozvanecn Muzejskem otoku», kjer prednjači izključno Bodejeva tvorba: muzej cesarja Friderik«. Da&i jc imel ravnatelj v državne« proračunu znatna sredstva za nakup umetnin, vendar niso zdaleka zadostovala za njegove velike načrte. S svojim izrednim znanjem pa si je znal Bode pridobiti hvaležnost zasebnih zbirateljev in ljubiteljev, katero je potem usmeril v podpiranje njegovih muzealnih teženj. Tako je mogel svojim zbirkam priključiti marsikatero dragoceno in drago umetnino, česar z državnimi sredstvi ne bi bil mogel storiti. Krono tega delovanja je pomenilo «društvo za muzej cesarja Friedricha«, ustanovljeno 1. 1896. s kakimi petdesetimi člani, katerih vsak je plačal 500 Mk letne članarine ali 5000 Mk ustanovnine. S to izbrano družbo idealnih bogatašev ob boku je mogel Bode šele sistematično izvrševati svoj program in nastopati kot enakovreden kupec z Angleži in Amerikanci. Pokazal je pri nakupovanju izredno iznajdljivost, brez katere bi mu vsa gmotna sredstva ne pomagala in njegovi zavodi so postali vzorni. Do Bodejevega nastopa so večino evropskih zbirk upravljali slikarji in diletanti, ki triso bili kos svoji nalogi in so zato marsikatero umetnino pokvarili z neprimernim Tavnanjem. Bodeju gre zasluga, da je postavil upravo muzejev na strokovno podlago in vzgojil lepo število zanesljivih uradnikov. Kot strokovnjak je inicijativno upli-val tudi na druge evropske zbirke, javne in zasebne ter mnogo pripomogel, da se je praški «Rudolfinum» reformiral po moderni muzeologiji. Iz podrobnega poznavanja umetnin je raslo Bodejevo znanstveno delo, ki ne obsega le tiskanih knjig in razprav, ampak tudi institucije, kot je n. pr. nemški umetnostno-zgodovinski institut v Flo-renci in izvrstni «Jahrbuch der preussischen Kunstsammlungen«. Danes je Bode z osemdesetimi ieti čil mož, ki lahko z zadovoljstvom zre na svoje plodno delovanje in do-vršuje svoje velike načrte, slavljen in spoštovan od vsega kulturnega sveta. Stoletnica metelčice Leta 1820 so se zbrali na Dunaju takrat ftajbolj priznani jezikoslovci Kopitar, Do-brovsky, Metelko, Ravnikar, Kalister in Šlakar k prosvetovanju, kako bi se osnoval enoten slovenski, pravzaprav vseslovanski pravopis. Možje pa se niso mogli zediniti, temveč so se razšli brez rezultata. Najvztrajnejši je ostal Fr. Metelko, ki je nato sam izumel nekaj črk za šumevce in za staroslovenske polglasnike, n. pr. za dolgi e, c, za nemški ch. č. Ij, nj, šč, š, ž itd. Nova abeceda se je imenovala po izumitelju metelčica, kakor se je imenovala do takrat — in še pozneje — veljavna abeceda bohoričica po izumitelju Adamu Bohoriču. Leta 1825 je izdal Metelko svojo slovnico »Lehrgebaude der slovvenischen Sprache im Konigreiche Illyrien und in den benach-barten Provinzen«. Knjigo je tiskal »Guber-nialbuchdrucker« Leop. Eger v Ljubljani ter je obsegala poleg 36 stran; uvoda 296 strani slovnice. Pet let je izdal kot izvleček iz te slovnice »SIowenische Sprachlehre« za začetnike, preparandiste in učitelje. Nova abeceda, pravzaprav nova slovnica je vnela znano abecedno vojsko, ki jo je vodil iVL čop, takratni kustos licejalne knjižnice. Iz Čopovih satir zvemo, da je Metelku omogočil izdajo slovnice takratni ljubljanski trgovec Mihael Dežman, stric proslulega poznejšega renegata »viteza prekletih grabelj dr. K. Deschmanna«. Čop je namreč trdil, da je Mih. Dežman obleke! takrat, ko se je rodila metelčica »Spendier-hosen«. Res je bil Mih. Dežman tako zaljubljen v novo abecedo, da si je dal nad vratmi svoje trgovine v Špitalskj (danes Stritarjevi) ulici izklesati v metelčici napis: »Bog blagoslov' naše dela«. Ko je ravno pred 50 ieti (1875) kupil to hišo trgovec Pirker, je vrata z naipisom vred odstranil. Metelko pa je svojemu prijatelju Dež-manu sestavil v metelčici sledeči nagrobni napis: »Mihael Dežman, Radolčan iz Berd. Rojen 23. kimovca 1783. kupec, živ in mer-tev ubogim dobrotnik da nikjer ne boljšega, vežam božjim podipora, vsem izgled, perjatel homeopatfi in slovenščini. + 10. prosinca 1835 neoženjen. Večni mu spomin.* Metelčici ni bilo prisojeno dolgo življenje, ker je imela preveč nasprotnikov. Čop je z abecedno vojsko zopet spravil boho-ričico do absolutne veljave. Metelko sam je že leta 1834 izdal zopet v bohoričici »Berilo za male šole ua kmetih.« V metelčici imamo natisnjenih le dober tucat slovenskih knjig, največ nabožne vsebine. Najvnetejši in najvztrajnejši propaga-tor metelčice je bil Jan. Zalokar, Metelkov ožji rojak, ki je spisal v novi abecedi celo vrsto knjig kakor: Dvanajst bukev Tomaža Kempčana, Kratko podučenje v nar potrebniših kerščanskth resnicah. Kratko premišljevanje Kristusovega terpljenja, Navuki in molitve, Tomaža Kempčana hoja za Kristusom itd. Še leta 1848 je Zalokar v posebni prilogi k »Laibacher Zeitung« zagovarjal metelčico (»Noch etn Wort uber die neue slowenische Orthograiphre«), Vkljub mnogim nasprotnikom pa ima Metelkova slovnica v naši književnosti stalno vrednost. Vsa poznejši slovničarji so se pridno zatekali k njej. Zasluga Metelkove slovnice je, da so začeli sodobni in poznejši pisatelji pisali s čistejšo slovenščino. Metelka smemo nazivati očiščevalca slovenske književnosti. Od leta 1818., ko 1« začel predavali slovenščino na ljubljanskem semenišču, pa do svoie smrti (1860). Je bB Metelko mero-dajtia osebnost v naši književnosti. SkoTaj nobena slovenska slovniška knjiga ni šla v tisk brez njegove ocenitve, tako je n. pr. ocenil dr. Muršečevo »Kratko slov. slovnico za perveoce* (1847), BI. Potočnikovo »Gramatik der slovvettischen Sprache« (1849), Malavašičevo »Slovensko slovnico« (1849), Macunovo »Cvetje jugoslovansko« (1850) itd. Celo Kopitar }e upošteval nje-zove opazke pri izdaji svoie knjige »Glago-lita Clozianus«. Istotako ga je naiprosil A. Janežič da Je pregledal rokopis njegove slovnice (1853). Korytfca Je Metelko podpiral pri nabiranju slov. narodnih pesmi, sodeloval je pri prevodu sv. pisma, la it jt izdal škof Wolf v 6 knjigah, posebno pa še pri njegovem slovarju. Fr. Ser. Metelko je bil rojen dne 14. julija 1789 v Škocijanu pri Mokronogu. Že drugo leto maštiikovanja 1. 1815 je prišel v Ljubljano za kateheta k stolni cerkvi, kjer je ostal do smrti, t j. celih 45 let. Leta 1818. je postal učitelj na novoustanovljeni stoli-ci za slovenščino v ljubljanskem semenišču, kamor so hodili k predavanjem tudi licej-ski učenci. Po Vodnikovi smrti je dobil še službo kranjskega tolmača, t j. za prevajanje zakonov in ukazov. Po tragični Čopovi smrti se je Metelko potegoval za njegovo službo v licejalni knjižnici ter v prošnji navajal, da zna vseh deset slovanskih jezikov, razen tega pa še: nemški, latinski, grški, hebrejski, francoski tn italijanski. — Službe pa ni dobil on, temveč Likavec. — Umrl je kot upokojen učitelj in stolni kaplan v Ljubljani leta 1860. Prihranil si ie za one čase veliko premoženje 70.000 gid, ki jih je volil za ustanove učencem in rokodelskim pomočnikom. Tri lepe knjige Dostoievskij, Hanisun, Golar. Kljub temu, da se nahaja slovensko knji. gotrštvo v resni krizi — padanje cen je čisto naturna posledica gospodarskega položaja, ki pritiska tudi založnike — je dala Zvezna knjigarna v zadnjem času na dan nekaj lepili publikacij, katere je treba prištevati k najboljšemu, kar je doslej spravila na naš književni trg. Prvo delo, ki ga imamo tukaj v mislih, so Dostoievskega «Zap'ski iz mrtvega doma«, roman v dveh delih. Dostojevskij nam prikazuje v tem romanu življenje ruskih kaznjencev v katoreah, utrjenih jetni-ških taborih v Sibiriji, kjer so morali prenašati civilni in vojaški obsojenci dolgoletne In dosmrtne kazni. Uredba v katoreah, življenje obsojencev, njihovi grehi in pokora zanje, vse to je popisal Dostojevski] z mojstrskim peresom do podrobnosti. Ta roman je pravcata zbirka zgodb o zločinih in kazni. Poleg romana <;Ponižani in razžaljeni« ostanejo «Zapiski iz mrtvega doma» pač najzanimivejša knj'ga pisatelja Dostojevskega, katero bo vedno rad jemal v roke naš inteligent in preprost človek. Roman je poslovenil Vladimir Levstik; ker je prevod v predvojni izdaji Slovenske Matice že davno pošel, je storila Zvezna knjigarna prav, da je stvar še enkrat natisnila ter poslala roman med ljudstvo. Da'je je izdala ista založba Knuta Ham-suna roman «Glad» v prevodu Frana Al-breehta. Ta pripovedni spis slavnega nordijskega pisatelja, ki je vžil mnogo bridkosti predno je postal velik mož, je čisto svo jevrstno delo i po vsebini i po obliki. V «Gladu» je popisana kruta usoda pisatelja in novinarja, ki ga idealizem in dobro srce. pomanjkanje energije in čut do trpečega človeštva pritirajo do neizprosnega pomanj kanja in mukotrpne lakote V tem stanju se naposled telesno in duševno izčrpa. Ham-sunovo pero je briljantno. Dogodki, katere nam popisuje, so plastično podani, učinek pisanja je pretresljiv in bralce globoko gane. Hamsunov «Glad« je kakor Dostojevskega »Zapiski iz mrtvega doma» pisan za vse: za tiste, ki iščejo v lepi knjigi resnice in za tiste, ki bi radi zabave in razvedrila. «Olad» stane v broširani izdaji 32 Din, vezan pa 40 Din. Že pred svetovno vojno je izdala Slovenska Matica Golarjevo veselo povest »Bratje itn sestre v Oospodu». Zvezna knjigama je delo sedaj ponatisnila v 61. zvezku svoje Splošne knjižnice. «Bratje in sestre v Gospodu« nam kažejo Golarja na višku elementarne naivnosti ki daje njegovim proizvodom poseben čar. Tu je Golar ves lirik, nežen in samo čustvujoč. To je slovenska boliema. kakor je ni op;salo nobeno drugo slovensko pero. Njegovi «Bratje in sestre v Gospodu« so posebne vrste ljudje, ki živijo svoje življenje in se ne zmmijo za ves svet, izvzemši tisto, kar prija njihovi notranjosti. Ta knjiga je kot nalašč pripravljena, da razprši vse moreče skrbi in betežnost vsakdanjosti ter prestavi bralca v lepši svet sanjarije. »Gadie gnezdo« Vladlmlrja Levstika v češčini. V Olomucu je pravkar izšel prevod znanega Levstikovega romana »aGdie gnez do« v češčini. Prevod nosi naslov »Z/niji hrizdo« in je delo znanega preva:alca iz slovenščine prof. Bohuša Vybirala. Delo je prevedeno po drugi slovenski izdaji. Na kon cu knjige je kratka in točna karakterizaciia pisatelja Levstika ter razlaga Čehom manj znanih oseb in stvari. Prevod ie založila knjigarna R. Prombergeria v Olomucu. Akcijski odbor za zaščito tvtorsk!h pra vic je bil v Zagrebu sestavljen takole: dr Ivo Politeo (za Društvo htv. književnikov), Oton Župančič (za Društvo slovenskih leposlovcev), dr. Dragutin Domianič (za Hrvatsko Matico). Robert Frangeš (za Udruženje likovnih umetnikov v Zagrebu). Ivan Vavpotič (za sekcijo istovrstnega društva v L'uhljani), Anton Lajovic (za sioven ske glasbenike). Krsto Odak (za hrv. glasbenike), Slavko Vodvarka (za Jugoslovensko Novinarsko udruženje), dr. Srečko Zu-glia (za društvo pravnikov v Zagrebu), dr. Milan Čurčin (za Novo Evropo) Mirko Bre-yer (za klub knjigarnarjev v Zagrebu), dr. Kuševič (za društvo inženjer jev in arhitektov v Zagrebu), Hifzija Bjelavac (za književnike in novinarje v Sarajevu) ter prof. Srečko Albini kot mandatoT Internacijonal-ne asocijacije za zaščito avtorskih pravic v Parizu. Ožji akcijski odbor tvorijo gg. dr. Politeo, prof. Srečko Albini in dr. Srečko Zuglia. »Prodana nevesta« devetstotič na odru Nar. divadlo v Pragi je te dni uprizorilo devetstoto predstavo Smetanove »Prodane neveste«. Premijera te opere je bila dne 30 maja I. 1866. Gledališki veterani kot recltatorjl v Sa-ra!evu. Saraievski gledališki intendant Bra-nlslav Nušič je prišel na originalno misel recitacijskih prireditev gledaliških veteranov na sarajevskem odru. Pozval bo na recitacijo vse starejše igralce, ki niso več aktivni člani gledaliških odrov. Prvi v tem kolu pride na vrsto igralec Dragutin Freu-denreich, katerega ime je tesno spojeno z zgodovino gledališča v Zagrebu. Turneja Ade Poljakove po Jugoslaviji. Ruska operna pevka Ada Poijakova, speci-idistka za Puccinijeve opere, se je odpeljala iz Beograda v Pariz in je obljubila, da priredi večjo turnejo v Jugoslaviji spomladi leta 1926. Slikar Ljuba Babic pozvan na mednarodno razstavo za gledališko opremo v v Newyork. Zagrebški scenograf Ljuba Babic mlajši je prejel poziv na mednarodno razstavo za gledališko opremo v Newyor-ku. Razstavo priredi gledališče Guild. Babic pošl e v Ameriko dekoracije in skice za drame Miroslava Krleža »Michelangelo«, »Golgata« in »Vučak«, za Shakespearjevi drami »Rikard III« in »Kar hočete«, za Gunduličevo -Dubrovko«. Begovičevega »Božjega človeka« in Kosorjev »Požar strasti.« Nova opereta Oskarja Nedbala. Skladatelj Oskar Nedba! je napisal novo opereto z imenom «Donna Gloria». Opereta je brez zborov in se vrši na Španskem. Mascagni — dirigent v Aleksandriji. Listi poročajo, da se je dal italijanski skladatelj Pietro Mascagni angažirati za glasbenega ravnatelja novega gledališča «Mo-harned Ali» v Aleksandriji. Upravnik zavoda je italijanski impresarij Bronca, ki je pred približno 30 leti odkril tenorista Caru-sa ter ga angažiral za visoko plačo 500 lir. Bronca je bil takrat intendant opere v Kairu. Nova ruska opera. Ruski skladatelj Pačenko je zložil novo opero z naslovom «Upor orlov«. Opera ima pet dejanj ter se bo prvič izvajala za božične praznike v leningrajskem Akademskem gledališču. Delo prikazuje dogodke iz življenja ruskega ljudstva za časa carice Jekaterine. Wolfova spominska plošča na Dunaju. V nedeljo so odkrili na Dunaiu spominsko ploščo nemškemu modernemu skladatelju Hugonu Wolfu. Slavju so prisostvovali zastopniki avstrijske vlade, pokojnikovi sorod niki, v prvi vrsti pa NVolfova sestra; dalie dunaiski glasbeniki profesorji in številni umetniki. V ulici Schwindgasse, kjer je Wolf stanoval, je dalo dunajsko Oratorijsko društvo vzidati spominsko ploščo s potrebnimi podatki. WoIf ie bil rodom iz Slovenskih goric na Štaerskem. Praški In berlinski repertoarji. Nar. divadlo v Pragi ima ta teden na sporedu: legendo o Jožefu. Kraliico lutk ter »Igro o ljubezni in smrti«. V Malem gledališču ie na repertoarju Shavvova velika drama »Nazaj k Metuzalemu«. — V Berlinu igrajo: Janka in Metko, VVozzeka (od Berga), Cavallerio rusticano in Bajazza, Aido, Margareto ter Carmen ( v Državni operi); Bohemo, Evan- geljnika. Letečega Holandca. Madame But-terfly, Tosco (Opera na Konigsplatzu); Pe-era Gynta, Fausta, Romea in Julijo. Žurna-listke (v Državni drami); Tannhauser. Ho-Iofernes, Rensko zlato. Mojsterski pevci nori rrberški. Tosca. Hoffmannove pripovedke. Carmen, Tristan in Izolda (Mestna opera): Kreidekreis (Nemško gledališče); Šest oseb išče avtorja (Komorno gledališče): Družba (Korrediia); Beneški trgovec, Hamlet, .ludit, Don Ouixote (Volksbiihne). SOletnica nemškega muzejskega strokov njaka. Dne 1.0 decembra je obhaial nemški muzejski strokovnjak WiIiiel.Ti v. Bode osem desetletnico svojega rojstva. Bode si je stekel velikanske zasluge za ne nške muzeje, katere je izpopolnil in obogatil s svoio marljivostjo in ogromnim znanjem. Zato je praznovala deseti december obenem z jubilar-jem cela Nemčiia. Baletni moister dunajske opere v Osije ku. V torek zvečer .ie priredil v Osiieku prof Karel Godlevvski v družbi dveh plesalk plesno produkciio, na kateri so se izvajale plesne in mimične igre. Godlevvski je v m.;d rarodnem svetu znan plesalec ter 'e dolgo vt sto let daial smer plesom v dunajskih opernih gledališčih. Razstava revolucionarnih umetnosti v Moskvi. Od 1. februarja do 1. aprila 1926. se bo vršila v Moskvi razstava revoluci-ierarnih umetnosti. Kdor se ie želi udeležiti. naj piše v Moskvo, na Drnštvc za kul-terne zveze z inozemstvom Sverdlov trg. Mednarodne glasbene svečanosti I. 1926 Udruženje za mednarodno glasbo je določilo. da se bodo vršile mednarodne glasbene svečanosti v I. 1926. v Curihu od 15. odnos no 17. do 22. juniia. Odbor za prireditev pripravlja dva koncerta komornega značaja. eden ali dva orkesterska koncerta, en cerkven koncert in po eno operno in marijo nemo predstavo. Število in izbor del bo določila komisna tekom meseca januarja. Dve tretiini del, ki se bodo izvajala, ne sme biti r.ad net let starih. Razstava Ikon v Moskvi. V Moskvi so nedavno otvorili veliko razstavo ikon iz 17 stoletja. To le prva razstava te vrste v Rusiji in vzhuia veliko pozornost. Dirigent Rlech na Švedskem. Leon Blech, bivši dirigent dunajske Volksopere ie v zadnlem času dirigiral nekoliko gledalskih predstav v Stockholmu. Bizetovo »Carmen« ie vodil s takšnim uspehom, da imenuje švedsko časopisie njegovo predstavo »mejnik v zgodovini kr. opere v Stockholmu. Beograd v senci Roman Branka Mašiča «Ljupče». Med izvirnimi srbskimi in hrvatskimi spisi, ki so izšli v zadnjih mesecih, gre prvo mesto romanu Branka Mašiča »Ljupče«, ki ga je izdala pred kratkim zagrebška »Zabavna biblioteka«. B. Mašič je spisal že pred leti roman podobnega značaja: »Deda Joksim«, ki je pokazal piščevo originalno karakterizacijo srbskega par-venizma. Iz malih razmer, brez več ih sposobnosti, često brez osebne zasluge, z nezadostno kvalifikacijo, se povzpne človek na mesto, ki nanj ne spada. Kadar je takih ljudi veliko — in v primitivnih razmerah, kier se človek meri s strogim merilom, kjer so kompromisi sila širokosrčni — nastane posebno parvenijsko ozračje, ki daje družbi značilno obeležje. Tak svet nam slika B. Mašič v »Dedi Joksimu« in v »Ljupčetu«. B. Mašič (roj. i. 1887 v Oguli-nu) je preživel mladost kot »činovničko dete« v Srbiji in je pozneje, ko je jel sukati časnikarsko pero, prepotoval križ-kražem ves pisani Balkan. Izdal je že več .njig; med vsemi pa je »roman naših dana« »Ljupče« najznačilnejša in nam predstavlja Mašiča kot izredno krepko pripo-vedniško naturo. Romann »Ljupče« ie napisal predgovor zagreški literarni kritik dr. A. Barac. Maši-čev književni profil je začrtal z nastopnimi markantnimi potezami: »Branko Mašič, ki ima globoko spoštovanje do idealistične Srbije, je razkril z neusmiljenostjo kirurga ono Srbijo, ki hlepi zgolj po denarju in oblasti, ki se z ogromno vztrajnostjo in trdovratnostjo, spretnosto in delavnostjo vsiljuje na vsa mesta, kjerkoli bi mogla kaj izbiti za se. Z izredno umetniško intuicijo in plastično je očrta! tip človeka oderuha — ne glede na to. ali je trgovec ali politik ali uradnik — ki je izprijen do mozga, ker ga ni sredstva, ki ga ne bi uporabil v lastno korist; hkrati pa ie naiven kot otrok, ker je v njem docela konzerviran življenski nagon, ki ga nista pokvarila altruizem ali skropuloznost. To je tip, ki nas ob istem času odbija s svojo moralo in nam impo-nira po svo i življenski sili.« Tak tip je deda Joksim v istoimenem romanu; sem spada tudi glavni junak najnovejšega romana Draža Polimac, ki ga zovejo Ljupče. Ne poznam spisa, ki bi bilo v njem zajete toliko neakademične, živ-Ijensko pristne psihologije arrivizma ali parvenlzma kakor io najdemo v tem plastično zgrajenem romanu Prav gotovo se bo Mašiču očitalo, da pretirava, da ne pozna prave mere; vstali bodo ljudje, kl varujejo srbske narodne čednosti (vsak narod ima tako vrsto čudakov) in bodo dvignili zoper Mašiča svoj »J'accusse«, ker ne goji poleg osata slabosti tudi prikupljfvlh cvetlic narodnih vrlin. Ali vzlic temu bo ostalo to, kar le podal Mašič v romafiu »Ljupče« ne samo dokument časa in razmer, ampak tudi časten dokaz e1ana. sa-moniklosti in sodobnosti srbohrvatske povojne proze, ki se lahko ponaša z imeni Krleža, Krakov, Vilovič. Mašič in dr. Ljupče je sin propadlega kotlarja Gavre. ki najde nazadnje zavetišče v kavarni ga/-de Mladje v neki »palanki« (trgu) bnzu Beograda. V teh nesnažnih, večno zadtm-lier.ih prostorih, kier se shaiajo ob večerih in po noči palanački krokarji, babjeki in — kajpa — spodobni gospodarji, kier do jutra cvilijo gosli ciganske dTužine, minevajo deška leta razposajenega paglavca — Ga-vrirega sinu, ki se vse božje dni klati po ciganski »mahali«, krade gospodarju Mladji in se uči med ciganskim drobižem vseh slabosti, ki morejo mikati mlado človeško bitje. Izredno živo, a brez prisiljene literarne umetelnosti nam pisec riše živl:enje v tej kavarni, da nam ne izgine zlahka iz spomina. Nekega dne se poiavi v kavarni čuden svat iz prestolice: Nina Stoiačka. »mlada još žena očito prečanka, temeljitih kukova, jakih prsiju, a obraza okruglih i opuštenih s dve »sla-tke« rupice, kad bi se nasme:ala.« Prečanka Nina je ujna našega Liupčeta, žena brez vsakršnih skrupo-lov, kar se tiče moških, ki osrečuie s svojimi obilnimi čari goste, ki se zatekajo v »boljšo« prestoliško kavarno. Nina ima za sabo burno življenje; prav posebno ji je ostal v spominu mladi zobozdravnik doktor Tiča Janjič, poznejši ministrov zet in eden izmed glavnih junakov našega romana. Nini Stoiački, ki je v letih, ko ženske nerodne že rade skrbe za kak naraščaj, se Liupče prikupi in ga vzame s sabo v Beograd. Tukaj se začne njegovo dijaško življenj, ki nudi že po dosedanji vzgoji malo verjetnosti, da bi bilo dolgotrajno; zares ga vržejo po raznih oustolovščinah in hudobijah iz druge gimnaziie. Postane nata-karski piccolo, pa »prestonički«, seveda; že ie na eno sociialno stopnjo višje nad potepuhom palanačke ciganske »mahale« (četrti). Nina Stojaoka, ki operuha nekega priiatelia za dobršne stotake iz državne blagajne, zaide slednjič med jetnike v Po-žarevcu. Ljupče pa preživlja vso pisano živlienje ponočnega Beograda, deleč s tovariši usodo natakarja, ki v srbski presto-lici ni bila ravno zavidljiva. Ko se Nina Stojačka vrne iz Požarevca primerno spo-korjena, še vedno zapeljiva za okus predmestnih ženskarjev, se zaplete znova z doktorjem Tičo Janjičem, srečnim možem ministrove hčeri in tedaj že ugledno pre-stolniško osebnostio, vendar pa v docela novi obliki. Janjiči tirajo strica konjeniškega maiorja v pokoju, ki je lastnik lepega premoženia. ni pa srečen na stara leta: prijela ga je paraliza. Izžeti sifilitik vzhre-peni še enkrat po ženski, pa mu mora rodbina iskati ženo. Tiča Janjič se odloči za oblo Nino Sto!ačko in jo z lahkoto preveri, da bo to nailepša rešitev za nio. ki ji nudi hkrati priliko, da se s požrtvovalnostjo očisti svoiih grehov Nina privoli in vstopi v krog ogledne »porodice«. kier se seznanimo tudi z osebo takratnega notranjega ministra 2arka Kostiča Cičulja, prečana. zapelilvca. pijanca in nadlogo svoie sremske rodbine, ki pa ga biv«a dvorna dama Juca Mede-niarka iz dopadania ob njegovem krepkem stasu in nečuvi-ni drznosti, izkoplje iz Mata beograjske žurnalistike. ki ie vanj zašel po svoiem študentskem brodolf>mstvu in ga dvigne v zračne višine politične kariiere. Tu se kmalu postavi po koncu, postane POZOR! PAZITE! BERITE! IZREŽITE! SHRANITE i Uganite, kdo da sem!I Igram glavno vlogo v velefilmu „----" ki ga v kratkem prinese Elitni Kino Matica Dosedaj je uganila samo ena oseba! Originalna fotografija je razstavljena pri kavarni „Zvezda" PRVA NAGRADA 3 mesece brezplačni ložni sedež za vse vsporede. DRUGA NAGRADA 2 meseca brezplačni ložni sedež za vse vsporede. TRETJA NAGRADA 1 mesec brezplačni ložni sedež za vse vsporede. Rešitev se mora poslati najpozneje do 30. decembra 1925 v: Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani comme R faut tn nazadnje brez posebnih zaslug in sposobnosti zasede toplo ministrsko stolico. Pa še dvakrat tako. V tretje je notranji minister in je pravkar v hudem boju z opozicijonalnim novinarjem, prejšnjim svojim tovarišem Arso Maksimo-vičem Špartaljem. Špartalj nazadnje uide pred ministrovo maščevalno roko v avstro-ogrski Zemun Ker je tudi odtod nevaren, se domisli doktor Tiča Janjič, da je treba držati besedo, ki jo je dal Nini Stojački in poskrbeti za Dražo Polimca — Liupčeta. Minister privoli in spreime zastavnega fanta, ki že z nozdrvi vsrkava koruptni zrak beograjske porodice, v državno službo. Pošlje ga v Zemun s tajno misijo, da pregovori Špartalja za vrnitev v Beograd. Preden se mu je misija posrečila, je Arse obupal nad sabo ln storil samomor. Ali Draža je bil že na konju. Sedaj se ni več bal za se. Spoznal je, česa je treba za ka-rijero in ni imel strahu, da ne bi bil sposoben, ker ni bil dovolj izobražen. »Naučil si st zadosti za življenje«, mu pravi pisar Vasiljko, ko mu daje navodila za Zemun. In kmalu se poda v provinco in gre pogumno po uradniški poti: »Njegova namet-liivost i drskost u ponašanju, prevelika sloboda i bezstidnost u izražavanju, a više svega njegova dovitljivost i majstorluk, da i Iz najnevinijeg zvaničnog posla izbile za sebe lične koristi«, to so kreposti, ki ga spremljajo na uradniški poti po palan-kah, dokler ne postane kapetan, ugleden mož in soprog dobro situirane žene. Ljupče iz ciganske Mahale je prispel kvišku. V tem okvirju ie pisec nanizal vrsto iz-borno zadetih tipov in povezal veliko dogodkov, ki so karakteristični za dno in po-višino srbske družbe. Pustimo brezkompromisnemu piscu svobodo, da kakor Go-golj ali naš Cankar poseza po ostrejših barvah, če nam slika gnilobo, hinavstvo in osebni egoizem svoiih junakov, vendar pa mu moramo v samem principu priznati, da je dober opazovalec razmer. Njegov Beograd (predvojni, ki vani »Ljupče« časovno spada) ima dva sloja: spodaj naplavino z vseh strani, Cincarje, Žide, Madžare, pre-čanske izgubljene eksistence in šumadiiske odpadke, zgoraj pa šumadijsko' zdravje, vstvarjajočo silo in idealizem. Strme beremo obsežno Živanovičevo »Političko isto-rijo Srbije«, ki nam podrobno opisuje elementarno kvaš^nje, presnavljanje in oblikovanje političnega in socijalnega stanja v Obreuovičevi Srbiji. Tudi v poznejši, zdra-vejši Srbiji so bile razmere silneše kot ljudje. To kresanje abmiciozn;h glav in primitivno močne individualne volje, ki se zna preriti kvišku, je boj za gmotno neza-vistnost — brutalen in nemoralen boi, ali svo.iem bistvu zdrav. Zakaj prekipevajoča moč arrivistov iz ljudstva ni prinašala na površino zgolj egoistov, temveč tudi idealiste in močne značaic, ki često postanejo žrtve koruptnih mogotcev, ki pa vseeno orjejo večne brazde. Takšen duli preveva vsak mladi družabni razred, ko pride do moči; tudi mlada srb. birržoazija se mu ni mogla izogniti. Mašičev roman ni za sentimentalne ro-dcl;ube. je pa dragocen prispevek brezkompromisni analizi socialnih, političnih in kulturnih razmer časa in družbe. Tako iskrenih kniig ie v naši literaturi bore malo! B. Borko. Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih p»-šilik oskrbi h:tro. skrbnn in do nainižii tarifi Rajko Turk, carinski no«rednik. Liublja.ia. Masarvknva cesta 9.. nasproti carinarnice Vsp informnciie brez-nla^no« da so bile včeraj v parni kopeli ves dan Ob koncu jubilejnega leta Sveto teto 1925 potekla h kraja in skoro | xci svoj večni mejnik v povesmiri člo-eške minljivosti. Našemu gospodarstvu v |:e'otl Jubilejno teto ni bilo leto blagoslova. Ijsozvočne so vesti iz vseh delov našeg3 liontinenta sa razdobje, ki tone v pre-.-kiost. Mrka konjunktura je obširila gospo-h-rstvo in £a žilavo drži v r.eodjenijivih liieščah. Le malo je strok, ki se lažje gibije-Iz prvih povojnih časov lahkega za-■:>jfkz v blagovni in denarni kupčiji ie ču-ovito naglo prišel prevrat v normalne prilike trde resnosti. .Metode vo'nih in po-••oj-fh gospodarskih zvezd so odrekle ne-| pričakovano hitro. Resno delo in soiidnost zmaguje la se uveijavija. Prevrat je pre-| jnetil tega in onega, k! se je prezaupljivo •agiedal v zapeljivo okolje. Blaga je ra I rvei-J v obilja. Prodajalec zopet išče kup-dvori mu in zopet ga vah! prijazno in | -Ijudno v svoje Prostore. Za tržišče je trda arba. Vsa trgovska iznajdljivost je na I delu. da spravi v denar obilno blago. Mnc-I j!m, ki preveč sili o biago kupcu, samo da več pre.-reiejo, rado izpodieti. V mnogih strokah je pritisk konkurence silen. Slovo :e bilo treba dati časom tolstih in gotovih | raslužkov. Trdo deio je potrebno v obrtu n industriji. Potrebna je preorijentaciis. '.' zmoti trdovratno vztrajati bi bilo po-zebno. Časi so drugi. Kupčija na debelo je | r.aglo izvrgla prihajače. Osebna sposobnost individualna spretnost prihajata do ve-| iiave. V kupčij! tia drobno gre razvoj •merienejše, pa rudi v tem poslu že kosi j -eusmiljerto gospodarska kosa, a!i na reže ravratnejši srp. Mladi tvori brez hrbtišča s r.sbirkov :z boliših dni težko odoie trdim srHikam. Sredi žalostnega propadanja osta-•r objektivnemu motriicu bodreča tolažba, ca podjetja z zdravim iedrom kljubujejo '.Iharra. ki čisti reizprosnejše nego so ~.>z!a policitska sredstva. Sposobnost, pridnost, štedljlvost, itara soiidnost. ra-rutnno gospodarstvo in preudarno vodstvo ^ebljejo tegobe in težave sedanjih suhih • časov. V teh težavnih Časih bi bilo neodpustl!ivo blesti nove biče s škorpijon! in Izmišljat! nove muke za trgovino in obrtnost s do-ravnimi naredbaml o pobijanja draginje. Mnenia sem, da bi bilo urciestnejše prav resno študirati vprašanje o čimprejšnji uvedbi carinskih kreditov. Zastoj na neka-•rrih carinarnicah gre odločno na rovaš širine, za katere treba polagati ogromne ivote v gotovini. Naša uprava sarna ima jrehov dovolj. Čas je. da s! izpraša vest is generalno izpoved, da obudi trden kes r. v celih pokaže spokorjenje. Reda treba. ::jta odgovornosti Odnehati morajo pri. stojbinske. taksne, carinske, tarifne in I davčne krutosti. Zamudno plačevanje državnim dobavitelje!?-, zadrževanj velikih svot je notranje posojilo države svoje vr-i*e, vzeto vi a factl. Namesto proračuna je topi! provlzorij v dvanajstinah, ki so ie slabe upravne protezo. Obračuna država jploh ne polaga, Nehati .nora izigravanje trega predela proti družim. Za Slovenijo ac prosimo milosti, zahtevamo pa pravičnosti. Pogrešeno bi bilo izzivati občutek, ia plačujemo vojno odškodnino pod drugim nasovorn. Črvivi sistem, k! se je zajede! >a se še širi. treba zl-omiil za vsako ceno. Država sama po sedanism načinu najdražje kupuje, pa pri tem žai ne velja, e na to spomenico obvestil zbornico. da ne namerava osnovati v prečanskih krajih nikicr svojih podružnic, dokier se ne stekajo vsi javni fondi In pupilarn! papirji izključno v Državno hipoteka mo banko. OBRTNOKREDITNA POLITIKA. Pred Narodno skupščino je sedaj v razpravi nov spremenjen načrt o Državni obrtn! banki. Ker predvideva ta zakonski osnutek samo ustanovitev glavne podružnice v Zagrebu, a pozneje po potreb! le zastopstva v Ljubliani in v drugih mestih, je zbornica intervenirala pri ministru trgovine, da se že v zakonu zajamč! ustanovi- f. Dostojevsklj; Božično drevo in poroka Te dni sem videl poroko... toda ne! Raje vam bom pripovedoval o božičnem drevescu. Poroka je bila krasna in tni je hudo ugajala, a o božičnem drevescu ie lepše. Sam ne vem. kako se spominjam božičnega drevesca, ko sem videl poroko. To se je zgodilo ta-ko-le: Pet let it od tega. ko so me povabili na otroški ples. Oni. ki me je pohabil, je bil v kupčijskem svetu prav :iobro poznana osebnost, ki je imela svoie zveze, poznanja in kovarstva. da smo mogli misliti, ta sestanek je samo pretveza za starše, da se sestanejo. pri Čemer naj se na prav nedolžen način razgovore o raznih zanimivih stvareh. Jaz sem bil tujec in nisem ime! nobenih interesov, zato mi ie bilo vseeno, kako preživim večer. Razen mene je bil tu še gospod, ki ni ooznal niti gospodarja. niti ni imel stikov z rodbino, kakor se mi je zdelo, in ki ga je prav "ako kot mene privfio v ts rodbinsk' krog... on me je zanima! pred vserih drugimi. BU je visok, mršav mož. zelo "esen in iako dostojno oblečen. Videti ,e bilo. da se to ne počuti domačega; ako se je timaknil v ta aH oni kot. ste opazili, da se nj nič več smehljal šo da so se mu tree, goste obrvi gu° bančiie. Razen hišnega gospodarja ni poznal žive duše na plesu. Po njegovem vedenju se je videlo, kako se dolgočasi. vendar je vselej junaško zdržal do konca. Končno sem izvedel, da je bil iz province, a se je preselil v glavno mesto radi nekega vrato in kupo-lomnega posla. Naš gospodar ga je povabil iz vljudnosti. Kar je bilo na njem zanimivega, so bili niecovi zalizci. ki jih je venomer gladil. Božal pa jih je tako brižno. da ste nehote mislili: najprej so se rodili zalizci. potem pa možak zraven, da iih zlsdi in boža. Razen tega človeka, ki se je udeležil prireditve, da se udeležuje rodbinske sreče gospodarja, sem postal pozoren na gospoda, ki je bil povsem druze čudi. To varn je bila osebnost. Imenoval se je Julijan Mastakovič. Takoj se je videlo, da je to časten gost. Gosoodar in gospodinja sta ga obsipala z ljubeznivostmi. mu dvorila in mu predstavljala goste, dočim on ni bil predstavljen nikomur. Opazil sem v očeh gospodarja solzico. ko je Mastakovič izjav!!, da se redko kje tako dobro počuti ko tu. Meni ni ugajala družba tega človeka. Ko sem se na zijal otrok, sem zapustil dvorano In kreni! v mnli salon, ki Je bil prazen, in sedel v cvetlični pavllion gospodinje. ki je zavzemal skoro polovico vsega prostora. Otroci so bili iztftdco ljubki in niso hoteli biti niti najmanj podobni odrastlim. Hipoma so oplenili božično drevo do zadnie slaščice in razbili vse igrače, še preden so vedeli, komu so namenjene. Posebno mikaven se mi je zdel črnook deček, ki je neprestano streljal vame s svojo leseno puško. Splošno pozornost pa je uživalo enajstletno dekletce, krasno kot amo-reta, pri tem mirno, zamišljeno, bledo, z velikimi očmi, v katerih se je zrcalila duša. Otroci so jo bili nekaj raz-žalili. zato je odšla v kabinet, kier sem slučajno sedel jaz. in se bavila tu s svojo punčko. S spoštovanjem so zrli vsi navzoči na njenega očeta, bogatega trgovca z žganjem, in govorili, da jo 2e čaka dota tristo tisoč rubljev. Ko so delili darila, se nisem mogel načuditi pretkanosti gostiteljev. Deklica z doto tristo tisoč rubljev je dobila največjo in najlepšo punčko. Potem $o sledili darovi po višjem ali nižjem činu roditeljev. Zadnji je bil desetleten deček. maihen. mršav. rdečelas ln pegav. Prejel je le knjižico z ginljlviml pove-sticami brez slik in celo brez vinjete. Deček, sin domače guvernante, uboge vdove, je bil boječ in plah. Ko je vzel svojo knjižico, je s koprnečimi pogledi ogledoval darove svojih srečnejših tovarišev. Tako rad bi se bfl z njimi igral, a si ni upal; očividno je razumel i svoi položaj. Ko sa ie opazila mati sa I je pokarala in mu ukazala, naj se ne meša med druge otroke. Dečko se je odp'azil in se izmuznil v isti salon, kier je bila bogata deklica. Jela sta lišpatl punčko, ki jo je dobila deklica izpod drevesca. Sedel sem v paviljonu kake pol ure in sem že skoro zadremal. Ko sem poslušal razgovor dečka in lepotice s tristo tisoč milijoni, ie nenadoma stopi! v sobo Julijan Mastakovič. Stal je 'u premišljajoč kot človek, k! račun; na nrste. »Tristo... tristo,« je šepeial. »Enajst ... dvanajst... trinajst, in tako dalje. Šestnajst — pet let! Ako vzamemo po štiri za sto — dvanajst, petkrat — šestkrat. no. ... recimo, to znese v petih letih — štiristo. Hm! Toda ta lopov ne dela za štiristo! To ie jemlje zagotovo osem ali celo deset za st«o. No. petsto, postavimo petsto tisoč, najmanj, to je gotovo; hi pa ostalo... hm...« In k končal svoja razmišljanja, se od-kihal ln hotel oditi Iz sobe. ko je nenadoma opazil deklico in dečka. Mene za cvetlicami nI videl. Zdelo se mi je. da se trese od vznemirie.iia. Do skrajnosti pa se ie stopnjevalo to stanje, ko se je odloči! ostati, in je svoii bodočo nevesto olinil z očmi. Ogledal se je in stopical proti otroku, ki ga je poljubil na sr'avo Dekletce, ki kaj takega nI pričakovalo, le preplaicrao vzkliknilo, »Kaj pa delata tu. ljubo dete?* je za-šepetal in pobožal dekletce po licu. »Igrava se.« »Ah. s tem tu?« Julijan Mastakovič je poškilil na dečka. »Toda ti. dušica, pojdi vendar v dvorano,« mu je dejal. Deček ie molčal in ga gledal odkrito. Juliian Mastakovič se ie z^pet previdno ogledal in se sklonil k deklici. »Kaj pa imate tu? Punčko, ljubo dete?« »Punčko.« je odvrnila deklica. Govorila ie liho in plaho, čelo se ji je na-gubilo. »Punčko? Ali veste, iz česa je narejena ?« »Ne vem,« je odgovorila in povesila glavico. »Ej. iz capic. ljubo dete. — Ti. dečko, poidi vendar v dvora.io k svojim tovarišem!« je vzkliknil Julijan Mastakovič jezno. Deček in deklica sta se pri tem vznevoliila prijela sta se za roke m se nista hotela iznustiti. »In veste, zakaj so vam podarili m lepo punčko?« ie vprašal Julijan Mastakovič in znižal glas. »Ne vem.i »Ker ste bili ves teden tako pridno ln marljivo dete.« Pri teh besedah se ie Julijami Masfa-koviču tresel glas. ozrl se je in zamolklo vprašal deklico; tev popolne bančne podružnice v Ljubljani in v MariV-ru Poslovanje z dovolievanji obrtniških kreditov pri podružnici Narodne banke v Ljub-liani in v Mariboru se vrši v splošnem c adko. Dosedaj -e prosilo v okrožju Ijub-ianske podružnice 156 obrtnikov za po-soiilo. v okrožju mariborske pa 211 obrtnikov. Obrtni odsek zbornice se ie nred drugim pečal s proučavaniem na£rt3 zakona o pobijanju alkoholizma, s pravilnikom glede ogleda klavnih živali in mesa. z vprašanjem zaščite obrtnikov pred šušmarji in pred nedopustno konkurenco, s pravilnikom o nošen u strojnega orožja. s pravilnikom o gostilnah in kavarnah ter z vprašanjem zo-petne uvedbe omejenih stavbenih koncesij. ZADRUŽNA STATISTIKA IN TEČAJL V svrho poživljenja zadružneza delovanja ie priredila zbornica letošnje poletje z velikim uspehom en tridnevni poučni tečaj za zadružne funkcijonarle v LJubljani in v Mariboru. Tečaia v L uhljani se je ndeležiio 60 funkciionariev za 38 zadružnih in 3 gremijalne organizacije, tečaja v Mariboru pa 5! funkcionarjev za 39 zadru-nih ln 10 gremijalnih organizacij. Po statistiki, katero je sestavila zbornica glede strokovnih obrtnih zadrug in trgovskih zrerrijev. se nahaia v zborničnem področju 26 trgovskih gremijev in pet trgovskih zadrug. dalje 52 kolektivnih obrtnih zadrug. 15 skupinskih zadrug. 1! strokovnih zadrug za celo Slovenijo, 14 pokrajinskih, odnosno oblastnih zadrug ter 111 ostalih zadrug, torej skupno 236 strokovnih stanovskih organizacij obrtniškega in trgovskega stanu. Na številnejše obrtne strokovne zadruge so gostilničarske (50), čevljarske (13), mlinarsko-žagarske. (ti) in krojaške (10). skupinske pa za oblačilne stroke (6). za prehranjevalne stroke (4) ln kovinarje (4). Zvezi obrtnih zadrug sta 2, vse pokrajinske. zveza trgovskih gremijev 1 za celo Slovenijo. STROKOVNO IN NADALJEVALNO ŠOLSTVO. Povodom vesti, aa se namerava vse strokovno šolstvo podrediti pod ministrstvo prosvete, ie zbornica poslala ministru trgovine in industrije kakor tudi ministrskemu predsedstvu spomenico s prošnjo, ča se trgovsko in obrtno šolstvo ne podredi prosvetnemu resoru. marveč da se v ministrstvu trgovine in Industrije osnuie zanj poseben oddelek ter da se proračunski krediti za šolstvo izdatneje dotirajo. Osnovanje posebnega oddelka ie sedaj že uzakonjeno v dvanajstrnskem zakonu. Zbornica le izvedla obširno anketo o stanju in potrebah strokovno-nadaljevalnega šolstva ta ugotovila, da so glavni nedostat-ki poleg nezadostne finančne podpore od strani države tudi pomanjkanje kvalificiranih učiteljev in nezadostna oprems šol z modernim! očiH. Da se temu od pomore, je zbornica pokre-nfla akcilo za prireditev tritedenskega po-ačnera tečaia za učitelje na strokovnona-daljevalaih šolah. TRGOVINSKE ZADEVE. Tnroivski odsek je proučeval vprašanje feoaemsklh trgovskih potnikov ia načrt vinskega zakona za celo državo. V trgovskem seznama je bilo ca sovo jjrotokoliramh v ll. četrtletju 20 posameznih tvrdk, 5 Javnih trgovskih družb, 14 družb 2 omejeno zavezo !n IS zadrug. V ITI. četrtletju pa je bilo protokoltranfh 21 posameznih tvrdk, 2 javni trgovski družbi. 12 družb z omejeno zavezo rn 2 delniški družbi ter 3 zadrugi. V istem času ie bilo izbrisanih 37 tvrdk, od česar odpade 14 na posamezne tvrdke, 8 na i a vre trgovske družbe, 6 na družbe z omejeno zavezo in 9 na gospodarske zadruge. V obrtniškem katastru zaznamujemo v II. četrtletju pri trgovinskih obratih 493 prijav in 398 odiav, tako da čisti prirastek znaša samo 95 obratov, a'i povprečno 1 odstotek sedanjega staleža rrgovstva v Sloveniji V III. četrtletju je znašalo število prijav v trgovskih obratih 330, Število odjav 280, tako da je prirastek padel na borih 30 obratov. GOSPODARSKA PROPAGANDA Gospodarski propagand' v Inozemstvu posveča zbornica stalno pozornost ta je sodelovala tudi v pretek'em polletju pri novih izdajah vseh večjih mednarodnih adresar-jev, kakor so Didot-Bottin, Maierjev adre-sar eksporterjev In importerjev v Hamburgu, svetovni adresar .ABC v Berlinu, nada- Vj pri ttaBlansVemu letopisa n Izvoz te uvoz v Rimo ter pri Ke!iyjevem ivetov-nem adresariu v Londonu. Poleg tega !e zbornica zalagala s adresnim materijalom tudi domače adresarje ter sama izdala ob priliki veiesejma nov pomnožen naslovnik ekspertnih ta importnlj tvrdk ter naslovnik industrijskih in večjih obrtnih podjetij. Zbornica se je posebno prizadevala za vzpostavitev in organizacijo naših trgovinskih stikov z Južno Ameriko, s Španijo b) drugimi državami, kjer se pojavljalo za naše pridelke ugodna tržišča. Sedaj organizira zbornica udeležbo *na mednarodni razstavi v Filadelfiji. ki se bo vršila od lultfa , do novembra 1926. v proslavo 150 letnice deklaracije neodvisnost! Zedinlenfh držav. Zanimanje interesentov za to razstavo ni radostno, vendar bi bilo glede na važnost, ki io ima ta razstava v propagandnem oziru, želeti, da se !o udeleži čim več naših pod-ietži, »n to tembolj, ker nosi stroške prevoza razstavnih predmetov v Filadelfrjo država sama. SOCIJ ALNO-POLITIČNE ZADEVE. V socijatao-poiitičnem oziru !e zbornica posvečala polno paSnjo kritičnemu položaju socijalnega zavarovanja zaradi velSkih za-stankov na vplačilih zavarovalnih premij. Zbornica ie s svojo na zadnji plenarni seji ponovno ' lenjeno akcMo dosegla, da se je do nadalinega odložila uvedba zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in *mrtš, ki ie imelo stopiti s 1. Itilijem v veljavo. Nadalje je zbornica Izvedla pismeno anketo glede nedeljskega počitka in ureditve vprašanja odiranja fei zapiranja trgovskih ln obrtniških obratov, katerih ureditev j? ministrstvo za socijalno politiko preneslo na velike župane. Ker je stroga, nesistematična in 'de'oma celo protizakonita praksa pri izdalaniu dovoljenj za zaposlovanje Inozemskih delavcev Izzvala proteste tudi s strani Inozemskih diplomatskih zastopnikov, je ministrstvo za socijalno politiko sklicalo dne 28. ■Mir.terrrbra t. 1. InteTmtalsteriiatno konferenco. katere se je udeležila tud! zboriica. Na nod'ag! zbranega materijala in predlogi.v |e izdal minister za socijalno politiko dne ?4. novembra t 1. nov pravilnik o zaposVvanlu modemskih delavcev, ki določa, da se posebni predpi^ glede zaposlovanj? !n>zem-skih deiavcev. ki jih vsebuje § 103 zakona o zaščit: de'avcev, ne nanašajo na one mo-zenKt. ki »i Ma v naši državi zao^V-mi Še prei 14 junitem 1922. S pravilnikom 'e Je ustreglo tudi zadevam interesentov, d.i se reševanji prošenj e'ede zaposlitve in )z?m-sk'h de.av.ev pospeši in poenostavi. Tuji te ie v novem pravilniku predpisalo poleg zaslišanja mnenja Delavske zoorn^e glede potrebe zapndenja inozemcev obenem zaslišanje gospodarskih korporacij. Ker se je v novem stanovanjskem zako-nu pridržala obveznost prisilnega zidonja stanovanjskih hiš in je rudi stanovanjsko sodišče začelo pozivai: posamezne tvrdke baš v pozni jeseni, da pričnejo z zgradbami hiš. je zbornica sklicala anketo in Intervenirala pri ministrstvu za socijalno politiko na podlagi zaključkov posvetovanj. STATISTIKA K0NKUP70V !N OBRTNIŠKEGA GIBANJA. Konkurzov je bilo razglašenih v II. četrtletju 10, ln sicer 7 nad posameznimi tvrd-kami, 2 za družbe z omejeno zavezo tn l za pridobitne zadruge. V III. četrtletju je bilo razglašenih 7 konkurzov, od česar odpade 5 na posamezne tvrdke. 1 na tvrdko z omejeno zavezo in 1 na delniško družbo. Odpravljenih je bilo v obeh imenovanih četrtletjih 5 konkurzov; vsi pri posameznih tvrdkah. Število poravnav je znašalo v H. četrtletju 4 in zadeva le posamezne tvrdke, dočim v III. četrtletju ni bilo nobenih, vendar kljub ukinjeniu rzvenkonknrznrh poravnav število konkurzov ni poraslo. Pri neprotokoliranšh tvrdkah Je bilo v II. '. četrtletju razglašenih 15 konkurzov, odprav-Menih 6, medtem ko je bito poravnav zaznamovanih 11. V III. četrtletju pa ie bilo razglašenih 13 konkurzov, odpravljena 2. Pri rokodelskih fn drugih obratih znaša v II. četrtletju število prijav 660, odjav 312. tako da znaša prirastek ca 1.7 odstotkov staleža obrtništva. V IH. četrtletiu znaša število prijav 434. število odjav 225, torej znaša prirastek 209 obratov. Kot karakteristična posledica točilnih taks se pojavlja to, da le bilo v H. četrtletju prijavljenih 51. odjavljenlh pa 61. Kot dokaz neugodnih posledic davčne preobremenitve ter koncesijskega sistema za industrijo povdarjatno, da v celi d~bl nI bilo osnovano niti eno industrijsko podjetje v pravem pomenu besede, marveč samo nekoliko prostih produkcijskih obrti v zelo neznatnem obsegu- Ako primeriamo število prijav v ietošri dobi g itevHom prijav leta 1023.. ko so se začele raemere stabilizirali, vidimo, da število prijav trgovskih obratov radi težkih poslovnih prilik vedno nazaduje. KONGRESI IN ANKETE. Od d rute polovice meseca avgusta Je priredila zbornica poleg mnogobrnjnlh plsme- 90 5 odst, viog v te&očem računu proti trimesečni ali večmesečni odpovedi po 6 od-stodeov, a obresti hipotekarno zavarovanih posojil naj bi znašale 10 odst, meničnih posojil pa 12 odst Dalje se je sklenilo opozoriti hranilnice, da obresti 7-odst državnega posojila niso podvržene obdavčenju in jih torej pri napovedi dohodkov »a L 1925. d prijaviti. = Konzum sladkorla v naši državi znaša 8 kg na osebo letno, kar je zelo malo, ako pomislimo, da znaša v Češkoslovaški jrih še 22 ustmemn anket Mdal e se je ude- I 35 kg. V Češkoslovaški je konzum sladkor ležrfa kongresa zbormc v Sarajevu refer« „ ^ y prjmerj z razr)jmj ^ ^ o reformi Železnikih tanI). pot«. II. go- , vami DreceJ velfk u v to Zed n]e_ spodarskega kongresa v Beogradu (referata , „,„ državail prjde na CT0 0?eba letno več glede povzdige hmeljarstva ta po.opešerla iz- . sIadl(oria kakor v Češkoslovaški, voza suhih gob) končno ankete o valorizaciji. o obdavčitvi družb z lavnim polaganjem računov Hd. V dobi »d 1. mala do vključno t. decembra ie izdala zbornica 1059 uvoanih potrdil. 951 izvoznih spričeval, 159 potrdS o dobavni sposobnosti ta 143 raznih potrdil. Zbornično predsedstvo daje ob zaključku poročila izraza svojemu pričakovanju, da se bodo naši predlogi pri bodočih trgovinskih pogodbah kakor tudi za definitivno ureditev železniških tarif uvaževali. predvsem pa pri sestavi finačnega zakona, da se sedanja notorlčna preobremenitev Sk>ven:je z davki dovede v sklad s poslabšanim obratnim položajem la dohodninskimi razmerami. — Produkcija premoga v Sloveniji je znašala meseca oktobra t 1. 171.057 ton proti 169.170 tonam v septembru t. I. in 168.007 tonam v oktobru 1924. Skupno je produkcija premoga znašala v prvBi 10 mesecih v Sloveniji t L 1.518.621 ton proti 1.564.051 tonam v enakem času lanskega leta ta 1,378.370 tonam v enakem času L : 1923. j = Sla venska hanka d. d. Na sedmem red-! nem občnem zboru delničarjev, ki se ie vršil dne 23. decembra t !., so se vzela na j znanle poročila upravnega sveta, nadalje i zakTučni računi za leto 1924. kakor tudi poročilo nadzorstvenega sveta in se je up-av-nemu svetu podelil absolutorij. Nato je bil odobren predlog upravnega sveta, da se delniška glavnica od Din 100 milijonov p>"-tom konverzacije zniža na Din 60 mikronov. in sicer tako. da se Pet starih delnic zamenia za tri r.ove. S tem v zvezi le todi spreieta irprememba pravil. Občni zbor je nadalie pooblastil upravni svet. da pristopi povišanju delniške glavnice na prvotno vi- i ni svet ie bil izvoljen g. Claude ce Size, ; ravnatelj Banque des Pay de !' Europe Cen Mariborski trg Včeraj so pripeljali slaninarji 62 voz 2 ' mesom, ki se je prodajalo po 10.50 — 27 Din kg. Slano 317. — Tendenca v devizni: je bila neznatno čvrstejša. Vsi tečaji so n malenkost porasli, le Pzriz zaradi sve;s mednarodne oslabitve pade! tudi v Zagreba Skupni promet je znašal 6.7 milijona dina:. jev. Notiraie so devize: Amsterdam 227; —2281, Dunaj 792-802, Berlin 1337.S-1 1347.8, Bruselj 255.2—259.2. Budimpešta 0.0785—0.0795. Italija izplačilo 22o.93-2»9.33 London izplačilo 272.86—274.80, Newyork ček 56.094—56.6«, Pariz 205—2j9, Prasa 166.4—!68.4. Švica 1086— HM. ček I0S5.;~ 1093.5; valute: dolar 55.4-5605, belgijski 248— 252; e i e k t i: bančni. Litoraie 46—51 Eskomptna 119—120, Hipo 63—64. Jugo VS-5—109. Ljubljanska kreditna zaključek, 210. Obrtna 79—81. Slavenska 50—0; industrijski: Ekspioatacija 39—43. Isis 65—65, Nihag 0—39. Slaveks 140—148. Slavor.ij£ 42—44, Trbovlje 300—325, Vevče 120—0, državni investicijsko 77.25—78. agrarne 4-i —47, Vojna škoda, promptna 317—317-5, -a januar 313—0 BEOGRAD. Devize: Dunaj 796.5— 7S7. Berlin 1342-1344. Budimpešta 0.0791-0.0792 Bukarešta 25.5—26.15, liaiiia 228—22* 2i. London 273.8—273.85, Newyork 56.38—56.4, Pariz 2i)7—20S, Praga 167.3—167.4. Sofija 40—41. Švica 1089.15— 1089.25. CURIH. Beograd 9.185, Berim 1233,, Newyork 518, London 25.125, Pariz 18.93. Milan 20.90, Praga 15.34, Budimpešia 0.00725. Bukarešta 2405. Sofija 3.775, Varšava 59.50. Dunaj 73.15. TRST. Efekti: obligacije JulfJsfce Krajine 68, Živnostenskž 276, Assicurazior.i Generali 7540, L!oyd 1005, Dalmazia cs-mesrt 659 Solit cement 445. Krka 382. Devize: Beograd 43.90 — 44.30, Dunaj .346 do 355. Praga 73 30 — 73.80, London 120.IO do 120.20, Pariz 90.25 — 90.75, Newyork 24.70 — 24.80. Curih 477 — 480, Budimpešta 0.0344 — 0.0352. Bukarešta II — 11.73. Valute: dinarji 43.50 — 44, 20 zlati franikov 94 — 97, zlata iira 478.87. DUNAJ. Beograd 12.53 — 12.57, Ber.in 16S.43 — 168.93. Budimpešta 9C.07 —99.37 London 34.3075 — 34.4075, Milan 28.56 e 28.68, Newyork 706.95 — 709.45 Pari 26.04 — 26.20, Praga 30.95 — 21.03, Varšava 79 — 79.50, Curih 136.61 — 137.11: dinarji 12.45 — 12.5!. PRAGA. Beograd 59.83. Curih 651.625. Lomdon 163.60, Newyork 33.70, Dunaj 476.625. BERLIN. Beograd 7.43. London 20.345, Ncwyork 4.195. Praga 12.415, Curih 80.97. Dunal 59.23. LONDON, (opoldne) Beograd 274. Nev-yorii 484 93. ftaifia 120 15. Dunaj 34.38. VEWYORK. (Zaključno 22 t. m.) Beogra. 1.77 te pol. London 4.85. Itallla 4.04. Duna' 14 In ena osmlnka. švtca 19.30 In po!. Šah V nastopnem prinašamo dve zanimivi partiji, ki sta biii odigrani na šahovskem matehu med Ljubljano in Trstom v neae« 22, Celjska posojilnica 200— 205. Liublianska kreditna 210—0, Merkantilna 100—102. (t02) Praštediona 0—948. Slavenska 50—0. Kreditni zavod 175—185. Stro-ne 125—0, Vevče 120-125. Stavbna družba 100-110. šešir 115—120 (115). — Blago: les: deske, večina smreka. 30 mm. !., II.. III., konično od 16 cm naprej, media 22 23. fco meja O— 560; deske, večina smreka. 40 mm. I.. II., »Ali me boste imeli radi. drasro dekletce. ak>c oosetim vaše starle?« Nato je hote! dekletce še enkrat oo-liiibiti. a rdečelasi deček, ki ie vide', da sil!to dek!'ci solzo iz oči. i? krerkeie stisnil njeni rokci !n iz sočutja glasno vzdihn;!. Tu se je Julijan Mastakovič razhudi!: »Vun! Takoi vun'« ie roVričal na dečka. »V dvorano h tovarišem!« »Ne. ni treba, prav nič ni treba! Pojdite raie vi« ie vzkliknila dokUca. Tedai ie nri vratih nekaj zanonotala Julijan Mastakovič se je zdrznil in vzravnal svoio nostavo. §e b*!i se |e Drestraš:l rdečelasi deček, se stisnil k steni in liušknil iz salona. Rdeč kot rak mu ie sledil v dvorano Julnan Mastakovič šel sem za mim i.i videl sem kako sta mu oršela >z oči «rd zloba. 7-is'^dova! Proč' Kai oočneš tu? Ti krade? sadie! Ti kradeš tu sadje! Poberi se t!e v svojem strahu zlezel pod mizo. Zasmeia! sem se na vse erlo. ko je vstopil csrodar. Ohsfa! ie nekoliko presenečen, a z ozirom na visokega gosta. se ie premasral in z nadvse ljubeznivih obrazom pokazal na dečka, ki ie medtem zlezel izpod mize: »Tu ie deček, ki sem vam pravil o niem. Bi! sem tako prost, da sem se nbrnil na vašo Gobrotliivo srce radi niesa. Je sin naše s:uvemonte. obodne /ene. vdove rv^tneen uradnika, in zato luliian Mastakovič. ako je mogoče...• »Ah. ne. ne!« je burno odgovoril Mastakovič. »Oa že vidim, ga že poznam. Ničvreden paglavec je; je dosti bn!iš'h od njega!« »škoda,« je omenil gospodar. »Miren deček!« »Poreden potepin!« je vzklikni! Mastakovič. »Kai na delaš tu?« se je obrni! k dečku »lzg:,il ?e enkrat!« Ni se več mogel premagovati in je po-g'edal name. Tudi jaz se nisem mogel več krotit! in sem se mu zasmeia! v obraz na ves glas. Gospodar in Juliian MastaVnvi<5 sta se spogledala in zapustila s>o bo. ViJ sem se še od smeha, ko sem stopil v dvorano in gledal, ko se ie vsa iružba klanjala imenitni oseh? Juliiana Mastakoviča. Vse ga je vab:lo na oo-sefe. Moctakovič je snrejemal vabila z netajljlvim vzhlčenjetn. »Ali je ta gospod Poročen??« vm skoro glasno vpraša! znanca, ki je stal poleg Juliiana Mastakoviča. Juliian Mastakovič me je prodirajoče Dog'edal. »Ne.« nti je odvrnil vnrašanec. oči- do 46; turščica: nova 32 domači 28.25 — 30.25. i Dunajski svlnhkl seiem (22. t. m.) D> j HI- od 16 cm naprej suho blago, fco vag. g on 16.34* komadov: od tega iz Jugoslavi- i nakladalna postaja 0—530; bukova drva. su je 1562. Debele ta pozneje mesne svinje so ! ha. 1 m dolž.. fco meia 8 vagonov 25 -25. se pocenile za 10 — 15 grošev pri kg. No- : (25); hrastove deske, suhe 30. 40, 50. 60 mm tirajo za kg žive teže: debele svinje T. 1.85 j od 3-4 m dolžine. I.. II., fco naklad postaja do 1.95 (izjemno 2), srednjetežke 1.80 do 0—970; drogi za vinograde, od 2.50—5. ne-1.95. kmečke 1.60 — 1.90, stare 1 60-175, ; obrobljeni, za komad, fco vag. nakladalna mesne 1.55 — 2.15 (izjemno 2.20) šilinga. Postaja 0-2; poljski pridelki, pšenica: domača. 76/77, fco slov. post. 0—295. baška. fco nakladalna postaja 0—285; turščica: stara, fco baška postala, 1 vagon 165 165, (165). umetno sušena, fco vag. nakladal na postaia 10 vag. 152.50—152.50. (152.50), času primerno suha, fco vag. nakladalna postaia 1 vagon 125—125 (125), umetno sušena, fco vag. Novi Sad 0—160, otrobi debeli. v vrečah, fco vag. nakladalna posta«. 2 vagona 150—150, (150); oves rešetani. fco vag. naklad post. ajda. domača, fco vag. slov. postaia 0—255; proso domače, fco vag. slov. post. 0—200; proseni otrobi: ne-zmleti. fco vagon medjimurska postaja 0— 80. zmleti, fco vag. med iT»irska postaia 0— 105: ovseni otrobi, fco vag. Ljubljana 0— 125; kislo zelje, b/n sodčki po 50 kg, fco vag. Liubljana 0— 200: čebula, fco vag nakladalna postaja 0—105; fižol: bei' banat, fco vag. nakladalna postaja 0— 200. prepeii-čar, fco vag. slov. postala 0—345; brinie italiiansko. fco vag. Liubljana 0—375; iar.e- = Obrestna mera pri slovenskih regnla-tlvnlh hran'ln!cah. Na sestanku Zvze Ju-go-slovenskih hranilnic v Ljubljani, ki se je vršil te dni, se je z večino glasov sklenilo priporočiti hranilničnim upravam, naj od 1. januarja 1926. do preklica sklene,io obre-stovanie viog na knjižice brez odpovedi vidno orizadet radi moje dozdevne rw-dostojnosti. • Predkratkim sem šel mimo*4*) cerkve Mojo pozornost ie vzbudila obilica voz in občinstva. Bi! je vlažno-mrzel žalosten dan. Preril sem se skozi množico do cerkve in videl žeiina: mah nega. okroglega, za vajenega mo-žička. Ko so Drivedli nevesto, sem za-deda! pravo lepoto, oomlad. ki ie pravkar vzklila. Toda bila ie bleda in po trta. zardeli oči. kot da ie pravkar ola-kala. Poteze antične strogosti so daia-iale nienemu obrazu resno svečanost, skozi to st pogost in veličastnost pa so siiale nedolžne, otroške oči. Nekai .ia-ivnega. mladostnega, omahujočega je sevalo raz to ob!ič'e. n. kai kar ie brez besed prosilo za odpuščanje in usmiljenje. V moii bližini le nekdo pripovedoval da ji ie komaj šestnajst let. Ko sem si ženina ogleda! pozorneje, sem spoznal znanca v njem. Julijana Mastakoviča. ■ ki ga baš net let že nisem videl. In a Dunajska vremenska napoved za če- , (Cinn.nnArafcnv tek: ?'abo vreme. Mo:ni zarain: ve- njn° "PCraiear Lšče se praktikant za kino»operateu< ra. Prošnje je nasloviti na Elitni K^ no Matica v Liubliani. Koncresni trg. trtek trovi. Padavine. V gorah snežni vi- i harii. Temperatura bo začasno nekoliko [ oadla- T00V1 LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (v Idi Obratovanje tlog, nakup hi proda)« wikowstii vrtdnoslrlh papirjev, dei/lž lo valut, bonu« naro-žlla, preduiml In krediti vsake vrste, tskoapt I« mkaso menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo, safe-deposits Itd. Itd. Brzojavke: Kredit Uubljana Telefon 40, 457, 348, 805 in 806 ct-a I ^nnrin mm trn ii n n it ir u jf.it ir u inrir ir imnmnnnnnnrrinni 'B Tvrdka IVAN DOG AN, zaloga pohištva UUBLJANA, Dunajska cesta štev. 17. □on i § d Zeli svojim cenjenim odjemalcem H VESELE BG UČNE PRAZNIKE 12825-a In se prtporečal □□cxaDacmna^aaanx3uuaaxii n.n ii ii i eaq[xraxcaxE naoDCEonoco3anax3ULnjiJL^ i TVRDKA „M A T E R I A L", DRUŽBA z o. z. [ ■ UUBLJANA, Dunajska cesta št. 36 A - želi svoiim cenjenim odjemalcem J VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE h 12726-a In se prlporotel nnnr'r,rv ' - —innrinn,-;nr~ ——i:—i»—t—'nnnnnnnnn;--—r .nnmrnr Kie tlite mmh »n ntni!Mo nngko ? POSESTNIKI I V slučaju potrebe po dite v CELJSKO OPEKARNO ki Vam nud< najlepšo priložnost, da si nabavite zanesljivo naiboljšo opeko po izvanredno nizki ceni. V zalogi Ie vedno: Zidna opeka, navadna strešna opeka - in zarezana strešna opeka, f Tm: Celje, Spodnja Mm * Pisarna: Celje. Sazlagova 4 12762-a Poslovne knjige. P. n. bančnim zavodom ter industrijskim podjetjem dobavljam poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v fini in trpežni vezavi v najkrajšem času. Knjigoveznica in črtalnica A. Jane žic, Ljubljana Florjanska ulica 14 Vtem sorodnikom, prijateljem In znancem javljamo tužno vest, da je danes ob 16. po dolgem, ciukepolnem Času preminula naša ljubljena dubra mamica, stara mati, teta itd., gospa Marija Počivavšek roj. Pacnik v 67. letu starosti. Pogreb rrmeliskih ostankov blagopokojnlce se vrši v Četrtek, 24. decembra ob 15. Iz hiše žalosti na župno pokopališče v Vidmu. Večni mL- njeni duSi I Stara vas pri Vidmu, 22. decembra 1925. Žalujoč*' ostali. Zahvala. Vsem tistim, ki so nas v bridkih urah naše bolesti ob izgubi naše matere in gospe Marije Peharc lekarnarjeve soproge na kakršenkoli način tolažili, izrekamo svojo naj-globokejšo zahvalo. Iskrena zahvala tudi za darovano cvetje na poslednji poti naše nepozabne pokojnice. Žalujoči ostali. Tužnim srcem javljamo vsem soiodniknm prjateliem in rnanrem pretesljivo vest, daje naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod JULIJ BLAS uradnik okroZ. urada za zav. delavcev v Ljnbljan! v cvetu svojega živlienja včeraj t. J. 23. t m. zjutraj ob 2. ponoči nenadoma previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal Pogreb predragega rajnkega bo v četrtek, 24. t m. popoldne ob 3. iz hiše žalosti Woltova ulica ŠL 8 na pokopališče k Sv. Križu. Predragega nepozabnega priporočamo v molitev in blag spomin, Ljubljana, 24. decembra 1925. Rodbine: Blaa, Šturm, ■«r£lft. Radi preuredbe gospodarskega obrata ima na prodaj Franc KoSak. posestnik na Gro SUDjjem. več lepih plemenskih in m ilznih krav (tudi s teleti) in telic lastne reje od izbranih staršev Proda se tudi 1 zelo lep plemenski bik, 2 in po leti star, simodolske pasme in 1 par lepih, težkih, vseskozi zanesljivih konj (pramov konj in kobila) Istotam je naprodaj tudi več dobrih, težjih sank, več lojtersk h in drugih gospodarskih voz, nov samski voziček (zapravljivček) in 1 lep koleseli, nekaj novejšega poljedelskega orodja, kakor njivskih bran in Sackovih plugov ter drugega gospodarskega orodja. Vse si je treba na mestu ogledati. 12512« .. . [1 dr. EMIL GAJ Ljubljana, Selenburgava 7/1 • Telef. 956 pravno zastopstvo in intervencije v upravnih zadevah, divčnih zadevah informacije, nepremičnine, posojila 12764-a Kupci, pozor! Proda se lepa zbirka raznih zabavnih In znanstvenih knjig, med temi .Valvazot* ter več letnikov .Lj-.ibi anskesa zvona* in .Dom in sveta*. Istotam je tudi naprodaj dobro ohranjen harmonij. Cene ugodne. Natančnega pojasnila se dobe pri g Ivanu Debelaku, načelniku gasilskega društva v Škofji Loki. 12738 ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnaDDi no'iQ Mo i želi vsem cenj. gostom in potujočemu občinstvu Restavracija pri kolodvoru, Kranj. □□□□□□□□□□□"^□□□□□□□□CnnDD; jVIed. Univ. dp. Milan Perko, zdravnik, naznanja, da je otvoril splošno prakso v Novem Vodmatn, občina Moste 12736-a Društvena ulica štev. 38 Hipotekama banka jugosSnwanskili hranilnic ¥ Ljubljani (prej Kranjakd deželna banka) Briojavt UpolUaru TaMlaa I7S izvr&uje vse bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ter daj® vsakovrstne kredita In predujma. Nakup In prodaja valut in devla. DE DG p/ Vesele praznike in srečno jfovo lelo želi 12427-a Kati Ovsec-Deržaj trgovina z mešanim blauom, vinom In žganjem, Ljubljana, Florjanska ulica. L.___J j laueijoo e>jAeis ■ •afjdnsojf) e[i3ejab)S3j e^sjoApojoif j uiojsoS unusfudd niasa ijaz >! BROiHTKA VELIA DIM 35'—. V CEU) PLATNO VEZANA 45 -, POŠTNINA 2 DIN. f/Kiticam m 0««»^ Kdop oglašuje, ta napnedujel iL v LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov utt kakovosti. f cd b ragon b po origt-s. Inih cea. ti preinogovnlnov ta domačo apotabo k .kor todi i* industrijska podjetja la raipečeva oa debelo in 2 .neki premog in koks vsako rrste In vsakega livora ter priporoča posebno prvovrslol teiko>lovaikl la angleški kokt ia livarne ia domačo opo. rabo, koraikl premog, trot premog n bnkett Naslova Prometni zavod za premoo, 1 i v Ljnbljan! ■iklotičeva oaata ite«. IS, L m« ITVnilHE JliHARiKA DfMVVMKMtVO/l: Ml IMHCFR URADKt TltkOVISF. CfMKf KUVtRTt RAČU\e HRAMUHE l\Z\DQUi: %£ KVJI/ICf POROt\\\Al\A\IIXVABI-IX CIRKULARJf VI TOP\IL t HIKHf M«; fVA ih\ K\l\\Mll\-l Avl fKf tCAiOPtit IV Vi A V TlihARHiO-t T ROKO »P40AJOČA Dflkt*KUl*0l* €t\0* i N\ft(M!lU tPHfJFMA runi »\AJfiiD\A KNJIGARM PRf it HNiOV \ UlICK irtMLHA 7 r € L B F O M - j T C V • 3 O ^ Matiogfasi Mali oglasi, kl cln2Qo v posredovalna In socialne namen« občinstva, vsaka beseda 50 par. N a | n a o | II inesek Din 5*—s 2enitv«, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—» Najmanjši siiasak Din 10*—%, Vsak dan sveže cvetje Ima cvetličarna P. Šimenc, Bv. Petra cesta 33 ter ie priporoča za izdelajo Šopkov. vencev. raznih koBa-ric in aranžmaje*. Postrežba točna ln reelna. 81958 Dvokolesa otroški vozički in Šivalni stroji se sprejemajo v popolno popravo in prenovo za poniklovanje in emajli-ranje z ognjem ter shranijo čez zimo najceneje (posebni oddelek) .Tribuna. F B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta St 4 31217 Vulkanizira vse vrste gumija parna vulkanizacija P Škafar v Ljnbtjani. Rimska cesta 11 Slike za legitimacije Izdeluje najhitreje fotograf HugonHIbSEK Ljnb-"liana. Valvazorjev trR 168 Boljša šivilja ■e priporoča cenj. damam za izdelavo vsakovrstnih oblek, moškega, ženskega in otročjega perila po zmernih cenah. Krekov tr" in, HI. nadstr. levo. 32913 Klavir in nemščina se [»ceni poučuje. Naslov povo uprava - Jutra* 32704 Inštrukcija za revDcga, pridnega in vrlega dijaka učiteljišča — so "išče pri boljši rodbini. Naslov na upravo — »Jutra« pod »Cčiteljiščnik«. 32793 Avto-šola I. Jugoslovenska koccesi-jonirana avto-šola poučava iu izobrazuje kandidate praktično in teoretično za samostaine vozače motornih koles (šofere). Pouča-va se točno in temeljito, a uspeh garantiran. Tečaj traja nepretrgano podnevu in tndi zvečer. Dame lu gospodi se sprejemajo vsak dan. Zahtevajte naš prospekt. Pobtižje informacije v avto-šoli Zagreb, Kap-tul 15. 32760 Stenografijo slovensko in nemško poučuje iz obeh izprašan profesor. Ponudbe pod značko ♦Stenografija« na upravo «Jutra». 32967 Pozor, krojači, šivilje in nešivilje! Velika razstava krojev dne 27. in 28. t m. Nov tečaj se pTične 2. januarja. Vpisovanje od 26. dec. do 2. Jan. — Oblastveno konces. dipl. krojna šola, Stari trg štev. 19/1. — Za revnejše učence ugodni plačilni po-goji. — Krojni pouk potom pošte. (dobe) Šoferja absolutno treznega in zanesljivega, dobrega mehanika, iščemo k osebnemu avtomobilu za čimprejšnji nastop. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevki glede plače je nasloviti na rudnik Mežica. 32533 2 trg. sotrudnika resnega značaja in agilna, strokovno izobražena v železnim, vojaščine prosta, sprejme tvrdka Fr. Stupi-ca y Ljubljani. 32489 Potnik ki bi obiskoval trgovce v mestih in vaseh se išče proti proviziji. Ponudbe na poštni predal 44 v Zagrebu 32252 Prodajalka za manufakturno in modno trgovino v Celju se išče. — Rpflektira se samo na prvovrstno moč Ponudbe na poštni predal 66 Celje 32907 Kuharica za graščino na deželo v Slavoniji se iš8e. Nastop takoj po božiču. Ponudbe z zahtevo plače na Turkovič. Zagreb. Visoka 18. 32775 Kniigovodkinja vešda korespondence, katera obvlada popolnoma slovenski in nemški jezik kakor tudi strojepisje, ge išče. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «0bvladam>. 32765 Pekovski mojster «" sprejme takoj. Naslov v npravi «Jutra». 32861 Podobar (BiMhaoer) kateri bi imel veselje v prostem času do stalnega zaslužka z lastnim orodjem, naj pošlje svoj naslov na upravo cjntra» pod «Bildhauer». 32855 Brivskega vaienca v Ljubliani stanujočega — -prejme takoj frizer M 1'odkrajšek, St. Petra ce*ta IS. «2807 Prvovrstnega bilanclsta za »vizijo io »stavo bilance Išče Industrijsko — podjetje v okolirl Ljubljane. Ponudbe pod »Točna vknjižba« na upravo »Jutra«. prvi kont Muzlčarjl goslač, violon&eliit, ontrabasist, pozavnist, se sprejmejo za plesne prireditve v Ljubljani. Dobra " b pod ši-»Jutro«. fro »Muzika« ua 32784 Išče se delavec kateri bi znal lepo izdelovati listnice (denarnice) doma ali v tovarni. Oddajo se tudi obrtniku v izdelavo proti dobremu plačilu. — Ponudbe na npravo «Jutra» pod «Denarne listnice*. 32951 Kuharico ki bi opravljala tudi vsa druga domača dela (perila ne pere), iščem k manjši obitelji. Nastop do 31. jan.j plača 400 Din Javijo naj se eamo tiste, ki žele stalnega mesta. Naslov: Ljubica Jagodič, Novaka. Slavonija. 32933 Postranski zaslužek zelo dobičkanosen za vsakega — za dame in gospode. za mesto in deželo. — Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod Šifro »Zaslužek 902». 82902 Siroto zdravo in močno sprejme ta vsa hišna dela, 8 prvovrstno oskrbo, ugledna hiša na deželi. — Kmetske deklice brez staršev imajo prednost. Cenjene ponudbe pod šifro »Preskrbljena 27» na upravo »Jutra*. 32778 Krojaški vajenec se sprejme. Več pove Ant. Preskar, Sv. Petra cesta 14. 32851 Prodajalec dober manufakturist se sprejme v veeltrgovino A. Stermecki v Celju. 32975 Vajenec za delikatesno in špecerijsko trgovino v Ljubljani, kateri bo imel vso oskrbo pri starših, se »prejme. — Naslov pove UDrava «Jntra* 32979 Gospodinja z dobrimi spričevali, ki ima veselje do otrok, se sprejme takoj ali s 15 jan. Ponudbe do 81. decembra na naslov: Dt. Lazar, zdravnik, Kočevje. 33004 Pisarniško praktikantinjo sprejmemo. Pogoj: strojepisje. slovenska in po možnosti nemška stenografija. — Lastnoročno pisane ponudbe (brez spričeval) pod »Praktikantinja 16231» na upravo «Jutra». 32991 Služkinja vešča kuhanja, gospodinjstva in vseh hišnih del. se sprejme z novim letom. — Naslov pove uprava « Jutra* 33007 Vajenca za kleparsko obrt sprejme proti plačilu Gustav Puc, klepar v Sp. Šiški 88037 Agenti ki obiskujejo privatne stranke, dobijo dober postranski zaslužek. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko «Predtiskana ročna dela». 32820 Prodajalko zmožno samostojnega vodstva trafike, sprejmem. — Več pismenim potom. Ponudbe na upravo «Jutra* pod šifro »Kavcija 2000». 32832 Poslovodjo veščega čevljarskih strojev sprejme tvornica čevljev v ZagTehu z nastopom 1. jan. Ponudbe z zahtevo plače, navedbo družinskih razmer in referenc poslati: Zagreb, pošt. pretinac 286. Reflek-tira se samo na prvovrstno moč. Dekle pridno, čedno in marljivo se išče za vsa hišna opravila k obitelji r 1 otrokom v Zagrebu. Milan Javor, Paromlinska cesta St. 89. 82758 Prodajalka manufaktnrne stroke, samo t dobrimi referencami se sprejme v veletrgovini R. Stermecki v Celju. 82684 Kot tajnik večiega, odličnega podjetja v Sloveniji *e »prejme mlajši, vpokojenl. samskf drž. nradnfk. — Ponudbe s cnrriculum vitae pod šifro »Tajnik* na upravo «Jutr.» do 31. dec. t. 1. Brivski pomočnik samostojna moč »e »prejme s 1. januarjem. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov: Alojzij Štojs, brivec, Sevnica ob Savi. 82941 Moška opora se išče za majhno posestvo. Gospndie. ki se lanimajo ta poljedelstvo, se naj oglase pod šifro »Nestrokovni*** na upravo »Jutra*. S2764 Prodajalka za boljšo špeeerijo, kjer se bo vpeljala tudi delikatesa, se sprejme ta Ljubljano. — Le prvovrstna samska mofc, srednjih let, katera bi bila v oporo šefu. One, vajene pisarniških del imajo prednost. — Event «9 »prejme izobražena gospodična. f>rld-na. katera t>i postala dobra prodajalka in kontoristiiija, vendar mora biti vajena malo trgovine. Trgovski pomočnik le dobra in zanesljiva moč se sprejme ravno tam Vajen delikatese ima prednost —- Nastop v obeh slučajih kmalu, ali vsaj do marca. Ponudbe s sliko, navedbo starosti, dosedanjega službovanja itd. na upr Jutra pod značko »Stalno 16233». 82999 Prodaialka dobro izurjena starejša moč se sprejme. F. M. Schmitt. Ljubljana. 32863 Trg. pomočnik pravkar dovršil učno dobo, želi vstopiti v manufakturno trgovino kot prakti-kant za 2 meseca brezplačno, da se priuči manufaktume stroke. Naslov se zve v upravi »Jutra« pod »Praktikant«. 82728 Knjigovodja- bilancist t večletno prakso, zmožen slovenske, 6rbohrvatske in nemško korespondence, strojepisec, lesne stroke išče primernega mesta za takojšen nastop. Cenj. ponudbe pod »Vesten 16205» na upr. «Jutra». 32782 Zadružni revizor s šestletno prakso, vešč vsakega knjigovodstva ter slovenskega, srbohrvatske-ga, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, išče mesta pri kakšnem denarnem zavodu ali drugem večjem podjetju. — Nastop službe 1 januarja 1926. ali pozneje. Ponudbe pod A. V. na upravo »Jutra«. 32772 Gospodinja stara 35 let, vešča nemščine in vsega gospodinjstva in kuhanja, ki je že več let isto vodila, išče službe pri samostojnem gospodu v mestu ali na deželi. Nastop takoj. Ponudbe na upravo pod »Zanesljiva 16192«. — 32755 Gospodična iz boljše trgovska hiše, z dobrim nastopom, vajena v pisarni, gostilni, ker absol-virala tudi gospodinjsko šolo. tudi v kuhinji, išče primernega mesta. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Poštena 16188« 32750 Gospodična išče službo kot pomoč ▼ pisarni, trgovini ali blagaj-ničarka Ponudbe pod šifro «Novo leto 6» na upravo «Jutra». 32848 Hlapec išče službe v mestu ali na deželi. Naslov: Franc Koprivec, Vrhnika štev. 7. 32818 Gospodična išče dobro gostilno na Ta-Čun kjerkoli, gre pa tudi za natakarico. Cenjene ponudbe poslati na opravo »Jutra« Maribor pod »Dobra moč«. 3279S Mesto druge gostiln, kuharice prosi A. Bovha, Maribor, Vetrinjski dvor. 32938 Trgovska moč z mnogoletno nepretrgano službeno prakso, kot vpeljan potnik knjigovodja-bilancist in poslovodja, premeni takoj službo k večjemu trajnemu podjetju. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod «Trajna služba 2000». 32956 Gospodična ki zna šivati, išče službe pri boliši družini, kjer bi se lahko navadila kuhati. Gre tudi z lastnim strojem. Ponudbe na upravo »Jutra* pod tnačko »Pridna 16226». 32984 Službo sklad?ščn»ka ali inkasanta iščem. Kot garancijo položim 3000 Din kavcije. Nastopim lahko takoj. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod tnačko »Marljiv 16296». 32930 Usnjarski pomočnik prvovrstna moč. išče zaposlitve. Event. sprejme tudi kaj druzega. Po mogočnosti položi kavcijo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Sposoben 16218*. 82787 Natakarica doma na gostilni, pridna io vestna. Ieli službe. — Ponudbe na upravo «Jutra* pod tnačko c Januar 16801» 82930 500 Din nagrade dobi. kdor mi preskrbi službo kontoristke ali bla-gajničarke. — Zmožna sem knjigovodstva in vseh pisarniških del kot samostojna moč i večletno prak«o. Event. vložim tudi kavcijo. Naslov poslati na upravo «Jutra* pod »Nagrada Koo* 33005 Modlstinja išče primernega mesta in gTe tudi izven Ljubljane. Naslov pove uprava «Jutra» 82988 Invalid IŠČe službe sluge ali kaj »ličnega. Izučen je tudi talnih del. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Trezen in zanesljiv 76». 82995 Trgovski vajenec želi vstopiti v špecerijsko trgovino na deželi Obiskoval je 7. razr. I j šole ter bil v domači trgovii 1 leto vajenec, je zanesljiv, pošten in krepak. — Naslov: Jera Roje, Zagreben. pošta Griže pri Celju. 33028 Prodajalka dobra moč, izvežbana t vseh strokah, išče mesta za takoj. Gre tudi izven Ljubljane - Cenjene dopise na upravo «Jutra* pod tnačko «Poštena 10*. 88020 Trgovec srednjih let. manufakturist. galanterij in Specerist, vešS slov., »rbohrvatskega in nemškega jezika, agilen. želi mesta za takoj ali poze je kot potnik ali vo^ia kake večje trgovine v Slo-veniii ali Hrvatski. — Gre tudi kot pomoiHk na dobro mesto. Ceniene ponndbe na upravo »Jutra* pod značko »Agilen in vesten*. 82928 Potnik Bivši trgovec mannfaktu-rist. želi mesta kot potnik pri konkurenčni tvTdki — nairaje v svoii stroki. Gre tudi h galanteriii. konfekciji ali špeceriji. Na«topi lahko takoj. — Ceniene ponudbe na npravo «Jutra» pod «Agilen 5*. 32927 Železninar starejša moč, z Ta referencami večjih tvrdk, dober prodajalec, želi stalno mesto* kot prva moč. skladišč, nik. komicijonar aH potnik za Sloveniio z dobrim znan-stvom. Reflektira se »amo na stalno službo. Cenjene dopise na upravo »Jntra* pod «2e!ez. strokovnjak*. 32924 Kurjač ter strojni ključavničar z dobrimi »pričevali išče službe — nastopi lahko takoj. Ponudbe na naslov: Franc Strafela, Borovci, šta Moškanjci. Vezilja »prejme delo na dom. — Ilirska ulica št. 19, desno. S2878 K zobozdravniku želi vstopiti kot praktikant četrtošolec. Cenj. ponudbe z navedbo pogojev na upr. «Jutra» pod šifro »Nasto-pim takoj*. 32865 Gospodična tmožna treh jezikov, strojepisja, korespondence, knjigovodstva itd., s prakso, išče službe. Gre tudi za bagajničarko. Ponudbe na upravo «Jutra* pod značko «Takoj 16278». 32909 Gospodična zmožna samostojno voditi knjigovodstvo — perfektna korespondentinja in dobra strojepiska i š Č c primerne službe. Cenjene ponudbe na npravo »Jutra* r>od značko »Zanesljiva 5000». 32914 Trgovski pomočnik špecerist, vsestransko izurjen. vojaščine prost, želi premeniti mesto v večjo trgovino. Zmožen je tndi voditi podružnico in položi 3000 Din kavcije. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* v Celju pod šifro »Agilen*. 32920 Prodajalka zmožna vseh pisarniških in trg. poslov, s praksko. želi premeniti mesto. Sprejme tudi mesto blagainičarke in položi nekaj kavcije. — Ponudbe pod «Dobra moč* na podružnico »Jutra* v Celju. 32921 Vdova dobra in varčna gospodinja išče mesta kot samostojna gospodinja pri ka-kem večjem posestvu ali graščini. Tma "tarega očeta. ki bi tudi bil za kako lahko delo. Ponndbe pod »Dobra gospodinja* na podružnico «Jutra* v Celin. 32923 Trgovski pomočnik želi spremeniti službo v kako boljšo manufakturno treovino, najraje kot praktikant za dobo po dogovoru. Naslov pove uprava «Jutra*. 32942 Visokošolski študij omo-ročen vsakomur Izredno nadarjeni moreta fctudl-rati na univerzi bre* zrelostnega Izpričevala Na U način Vam je dana priložnost. da si prihranite denar. čas in druge težkoče Zahteva ite programi Na ve. dite stan. pHlo*ifa 8 Din v znamkah tar pišite na: Kanzlei des Athen&ums — Fflssen - Vo, am Leeb — Bavern. 418 Fin sadjevec se proda. Naslov pove podružnica »Jutra* v Celju. 17834 Vrstam KOKS-CEBIN Wolfova m. Telefon: 56. 481/111 Trije električni motorji dobro ohranjeni, po 7 tu pol, 5 in 1 HP, ca tsto-»merni tok, ie po ugodni ceni prodajo. Naslov: Ai-mau Karo!, strojno mizarstvo, Kranj. 82727 30 odstotkov popusta Radi razprodaje zaloge prvovrstnega toaletnega — mila dobi vsak pri odje-mu enega originalnega kartona 30 odstotkov popusta, dokler traja zaloga. — A. Lampret, Ljubljana, Dunajska cesta 22. 32691 Opekarna (poljska peč), se odda f najem event. proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 82663 Zlat medaillon okrašen z velikim briljan-tom, ruski izdelek, se po zelo nizki ceni proda. — Ogleda se pri Fr. Čuden. Prešernova 1. 32451 Čopiče in ščetke dobite najceneje pri Hinko Šimencu, Konsrresni trg 8, poleg kino «Matice». 32254 G. Cadež, Ljubljana prodaja klobuke najboljših znamk: Borsalino, Ita, Pless, Sešir itd. 3214S Dekorativne rastline kakor: palme, tovorje itd. tma vedno v veliki Izberi cvetličarna P. 5tmenc. Sv. Petra cesta 33. 31952 Železne postelje zložljive, r mrežo po 300 Din, posteljne fimnire in afrik madrace dobite po konkurenčnih cenah pri Rudolfu Radovana, tapetnlku, Krekov trg 7. J110« Za Božič in Novo leto! Najlepša ln najcenejša darila. Posebno fine budilke in namizno orodje ter šivalni »troji s ISIetnim jamstvom. - 8»mo pri tvrdki Jos. Selovin-Cu 'en, trgovina zlatnine in srebrnine Ljub. Ijana, Mestni trg štev. 13. 31848 Radlo-aparat itirireven, za sprejem na okvirno zasilno ali visoko anteno, ie takoj proda. — Aparat sprejema sijajno vse evropske postaje. Istotam se po ugodni ceni proda tudi razni radio materijal. Naslov pri upravi »Jutra«. 32792 Naprodaj nove konjske sani In dobro ohranjena »Lubas«-harmo-nika. Poizve se v upravi »Jutra« 32757 Rotary Ciklostil-aparat popolnoma nov se proda za 6500 Din. Naslov pove upr. «Jutra». 32877 Prodam 2 zimska plašča in obleke za dečke, stare 8 in 10 let. Naslov pove uprava »Jutra. 32804 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Zdru ženih opekarnah, d. d v Ljubljani 433 Vino staro, večjo množino, itbor-ne kakovosti — ha!o*an, proda Franc M I k J, Mo-škaaici. 32935 ADRIA Drva in žaganje ter hrastove odpadke od parketov in žage dostavlja na dom po znatno znižanih cenab parna taga V. Scag-ne'ti za gorenjskim kolodvorom. 542 Več spalnih oprav iz trdega lesa poceni proda mizarstvo Andlovic, Kar-tovska cesta a. Pisalna miza sov izum. patentirana, kombinirana « stoječim pisalni-kom. Izredno praktična za vse pisarne, kakor tudi ta privatna stanovanja, zavzema polovico prostora od navadne pisalne mize, s« lahko na mestu piše scd6 ali stoj* ter je t enim ključem (8—161 predalov) popolnoma zaprt« in se izde-inje t vseh velikostih ter vsakemu pohištvu primerno, ker izgleda kot salonska omara. — Cenjeni naročila sprejema izumitelj Franc Resnik, mizar, St. Lenart-Brežice. 53024 Lepo božično darilo Album z 2000 znamkami. lepe serije, se najugodneje proda. Naslov v upravništvu «Jutra». 32881 Spalna oprava kompletna, skoro nova, i« trdega lesa. temno politi-rana, se proda. Naslov v upravi «Jutra». 82936 Žlahtni les kostanjev in črešnjev prodam. Ponudbe s ceno na naslov: Franc Miki, Moškanjci. 32935 Dve spalnici novi, moderni, temno iD svetlo politirani se prodasta po jako nizki ceni. Naslov v upravi «Jutrm». 33008 Vrhniško opeko premog in drva dobite najceneje pri Vinko Kržetu. Trnovski pristan štev. 22. 540 Aparat za projeciranje (Skioptikon) nerabljen, • samostojno svetilno napravo, zelo priporočljiv za društva, iole i. dr. za poučna predavanja doma ali drugje — 12 serij, skupno ca 800 slik. velezanimivi naravni posnetki potovanj po Evropi, Afriki in Ameriki. — Samo pismene ponudbe na J. K., Knafljeva 13/U1, 10. 82966 Izložbena vitrina za notranjost trgovine, popolnoma nova. se proda Naslov pove uprava «Jutra* 82932 Smoking za velikost 178 cm se ceno proda Vprai« se v Puhar-jevi ulici 14/1 (za Narodnim domom). 82917 Pisarniško pohištvo Proda se velik pisarniški pult, odprta omara za akte. velika pisarniška miza Iz mehkega lesa in večja stenska ura. Vprašati na Miklošičevi cesti 6, desno I. nadstropje v pisarni. 82918 Reservar za petrolej pločevinast (Petroleumreser-varmagazin} s stojalom za vsebino 1 hI s 5 medenimi avtomatičnimi pipami po l, H in V I ter 1 poljubno, se proda. Mera natančna. Naslov povo uprava «Jutra» 82055 Boljšo foto-kamero 10 X 15 prodam, oziroma zamenjam ca moško obleko ali suknjo. Naelov pove uprava «Jutra». 32806 Na pol krita kočija popolnoma nova, se ugodno proda. — Naslov pove uprava «Jutra». 82885 Mesarija In vlnarna na prometnem kraju, • celim inventarjem in pohištvom se radi bolezni poceni proda. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko • Dober promet«. 32894 Obločnica z zrcalom (Spiegellampe «Erko») — Transformator z 220 voltov na 45 voltov, oboje uporabno za kino. proda J. Nadišar, Tržič. 82874 Fotogr. plošče 10/15, sveže, Bergmann-Beco - Portraet, Ortoultra, Estrarapid in Ortomoment proda po ugodni ceni J. Nadišar. Tržič. 82S67 Pretvarjalec toka (Gleichrirhter) t 220 voltov menjalni tok, na 60 voltov enakomerni tok — uporabljev ca kino ali za polnitev akumulatorjev poceni proda J. Nadišar v Tržiču. 32866 Registrir. blagajna «NationaI>, nova pisalna miza. salonska, črna, okrogla miza, tkoraj nov «Re-mington* pisalni stroj, moderni, kompletni namizni nov telefonski aparat se po primerni ceni proda. Marin-iek. Celje. Prešernova 10. 32919 Pisalni stroj «Adler». nov, naprodaj v Rožni dolini št. IS, cesta II 32947 Fotoaparat (Klapkamera) 9/12, dvojni izvleček Voigtllnder Radi-ar 6'8. kakor nov — in «Spreltzenkamera» 9/12 — Goerz Celor 4'8 ceno proda Hojnik. Lcvec-Celje. 32945 Dieselmotor ležeč, 11 HP, popolnoma opremljen, ee proda. — Naslov povo uprava .Jutra. 32837 «Ju*-o» 1924 kompletni letnik se jioceni proda. Naslov povo uprava «Jutra». 82981 Zapestnica briljantna. obstoječa iz 52 diamantov in 7 hriljantov, se occassion proda. Poitve se pri F. Čuden, Prešernova ulica 1. 82450 Auto I. F. se proda po telo ugodni ceni. Ogleda se pri «Jugo-auto. 3S017 Veliko kredenco pripravno za gostilno in rabljeno timsko suknjo se nroda na Resljevi cfati IS. I. nadstr. levo. 83027 Mesarji najboljše nože dobite pri tvrdki «J c k I o», Stari trg et. lla. 23496 %Ufxim Juto od embalaže in jutine krpe kupujemo. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Juta«. 32573 Kupujem kože od divjačine po najvišjih eenah. Peter Semko, I. jugoslovenska barvarija, krt-narstvo in stroja rnica ▼ Ljubljani. Turjaški trg 1. 32500 Lokomobila dobro ohranjena, 24—32 HP, za kurjenje z odpadki in beneški jarmenik se kupita. Ponudbe t opisom in plačilnimi pogoji na upravo «Jutra» pod značko «Le»na industrija*. 82812 Prazne stelTenice cOdoU k a p a j e drogerija Anton Kano. sinova. Židovska ul It L 471 Srne, zaice, jereb' e itd kupuje in prodaia Anton V « r b i č, Ljubljana. Stritarjeva ulica. 496 Polhove, rajčie. srnjakove in lisičje kože kupuje vedno D Zdravič. Ljubljana, Flori jan ska ul. 9 491 Kupimo les in plačamo takoj pri dupli-katu Hrastove nežamaue plohe 9, 11. 13 cm deb^lp, hrastove paralelke 43/2.65. R3/2.80. 63f2.85, hrastove frize. hrastove in bukove hlode, zdrave in ravne od 28 cm naprej debele, bukove plohe, žamane in neža-mane od 5 cm naprej debele. — Ponudbe z navedl»o množine, čas dobave in ceno franko Poctojna-Po^brdo na upravo »Jutra* pod šifro «Bosini>. 32916 Vrče za mleko v dobrem stanju kupim. Ponudbe na unravo ».Tutra* pod značko . 82944 Kože od medveda srne in vse druge divjačine kupuje •kozi vse leto Zdravič v LJubljani, Florijanska n* 9 28524 Kolo dobro obran ieno se kupi Ponudbe z navedbo cene na unravo «Jntra» pod znamko •Soliden 16245*. 33022 rm Nova hiša v Ljubljani z lepim vrtom se ugodno proda. Naslov v upravi «Jutra>. 504 Več hiš vil, trgovskih, gostilniških in kmetskih posestev proda po ugodnih ccnah «Posest» v Ljubljani. 32969 Za svoje kupce išče v Ljubljani in periferiji več manjših hiš-vil, v ceni do 250.000 dinarjev «Posest». Ljubljana. 32968 Za 50.000 Din je naprodaj nova hiša 6 7 sobami in nekaj vrta ter gozda, v prav lepem kraju na Dolenjskem. 20 minut od kolodvora, pripravna za vpokojence. — Pismene ponudbe pod «Ciril» na upr. «Jutra*. 32974 Stavbno parcelo v predmestju kupim. Ponudbe z navedbo lege, ve-liko«ti in zadnje cene za kvadratni meter pod šifro Jutra«. 32795 Solnčno stanovanje z 2 velikima »obam3. po-selsko sobico. lepo kuhinjo in pritiklinami v 3 leta stoječi vili. 10 minut od glavne poŠte v Ljubljani se odda s 1 februarjem za mesečno najemnino 1750 Din Ponndbe na upravo »Jutra» pod šifro «Zdr?vo» 25442 Opremljena soba separirana. s hrar.o se i*če s 1. januarjem za gospoda. Ponudbe na upravo «Jntra* pod «5t. 1*. 33000 M?rna stranka dobi takoj stanovanje dveh •ob v najbližji okolici — oddaljeno 5 m>nnt od cestne železnice. Ponudbe pod «Okolica» na upr. «Jutra*. 32972 Stanovanje t »ob. kuhinje in pritiklin v novi hiši se odda onemu, ki pla*a eno leto naprej. Naslov pove uprava »Jutra* 32965 Stanovanje K 1—3 sobami, kuhinjo ln pritiklinami se išče za takoi. Event. se plača stana-rima naprej ali pa se da nagrada. Ponndbe pod znamko «Takoi 16213» na upravo »Jutra». 32964 5000 Din nagrade tistemu, ki preskrbi ali ta-menja z eno sobo in kuhinjo pri gl pošti za f sobi v mestu, takoi ali porneje. Dopise na upravo «Jutra» poa šifTo »Hranite inserat*. S2977 2 sobi v Mariboru lepi, solnčnati, opremljeni, med 6eboj zvezani, blizu kolodvora in parki, za 2 mirni osebi, se oddata s 1. januarjem v Cankarjevi ulici 14/11. 32905 Mesečno sobo v sredini mesta, išee z vso oskrbo mirna stranka. — Naslov povo uprava »Jutra* 32S91 Boljša gospodična poštena, sc sprejme kot sostanovalka v lepo sobo. Naslov povo uprava * Jutra* 32915 Sobo 1 opremljeno in J prazno, parketirano, z elektr. razsvetljavo in kopalnico, blizu kolodvora, se takoj odda. Naslov v upr. «Jutra». 3-2711 Prazna soba 6e odda. Naslov v upravi «Jutra». 33002 Soba s posebnim vhodom se odda Naslov pove uprava »Jutra* 33025 Sobo v Kranju iSČe dijak, event. gro tudi kot sostanovalec. Ponudbe pod «Dijak 16253» na upr. «Jutra». 23033 Opremljena soba prij*azna, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom se takoj odda. Natlov v upravi «Jutra». 32954 Dijak se sprejme v popolno oskrbo Naslov t uoravi »Jutra«. * 82744 Stanovanje v novi ali stari hiši, sobo s kuhinjo, išče zakonski par brez otrok za 1. ali 15. jan. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Putnik». 329S7 Dami katera bi posodila 200.000 Din, nudim dobre obresti in ugodne pogoje. Sem trgovsko oaobražen, soliden, delaven, iskren, mlad ln krepak. Neanommne dopise na upravo lista pod — »Ugodne obresti 16215«. S2791 Trgovka s svojo obrtjo se sprejme takoj v •peccrijsko trgovino. Pojasnila daje g. Kni-fcc, Tržaška ccsta fctev. 24. 82862 Posojilo od 150.000 Din naprej išče industrijsko podjetje proti primernim obrestim in in-tabulaciji na prvo meeto Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Industrija 150*. 32961 Družabnika z najmanj 50.000 Din, mar-Ijivega, išče brezkonkurenft-no podjetje na Bledu ta ustanovitev razpošiljal nega oddelka. — Stanovanje na razpolago. Dopise pod šifro «Domača industrija* na upr. »Jutra*. 32821 Gospod •amski, v vodilni privatni službi, star 38 let, išče v svrho ustanovitve lastnega podjetja, resnega znanja z gospodično, katera poseduje 100—150.000 Din kapitala Tajnost zajamčena. Cenjene dopise pod šifro »Dobro naložen denar* na ujt. Jutra. 32985 Posojilo 150.000 Din proti dobrim žirantom se išče. Ponndbe pod »150.000* na upravo »Jutra*. 33009 Žirante za kredit do 175.000 Din iščem, ki bi prevzeli za dobro idočo trgovino žirant-6tvo v eventuelnih manjših zneskih. Za zaželjeno jamstvo plačam provizijo. — Dopise pod «2irant» na upr. »Jutra». 23014 Družabnik mlajtši. z nekaj kapitala, manufakturist, kateri bi ev. imel tudi veselje do potovanja se sprejme. Ponudbe pod »Tekstil* na upravo »Jutra*. 17S33 t'J' Vdovec 47 let star. trgovec, želi znanja z boljšo vdovo nad 40 let staro, zdrave, močne postave, stanujočo v Ljubljani. Dopise pod značko »Stroga tajnost* na upravo «Jutra». 32871 Vdova stara 35 let, naobražena, simpatična tei dobrosrčna, želi radi osamljenosti resnega znanja s prmernim gospodom uradnikom ali podjetnikom. Dopise pofi znamko «DobrosrCnost* na upravo «Jutra*. 32910 Sakradiofis! Srečen Božič, pričakujemo Te vsi! — Drgač žalostna bom. — Hajnalka. 32899 Gospod lastnik zdravr*g3 podjetja v Mariborski okolici, išče resnega znanja z ugledno, pridno in premožno damo prikupljive zunanjosti, staro do 28 let. Cenjene dopise s sik o pod »Trgovsko podietje* na oglasni zavod Vinko Kovačič, Maribor. 32940 Gospodična išče plesalca s.t Silvestrov večer «Soko!». Podružnica «Jutra* v Mariboru. 32937 Dve vitki smerekci rastoči v temnem guzču iačelii suliicDih iarkov, - katerimi l- i te med <3 oi^ri;.; časom poigravale. Da ^ i j solnčiii žarki v-omotonu le ogrevali drugih naših stric, se naprošajo, da st oglasijo pod šilro «Jelka> in »Smreka * na upravnik v., «Jutra». SiS^i «Tiha sreča 150» Cemu ne odgovorite ca dopis. Iv. Pl. 22971 2 mlada Gorenjca mrzle krvi ia vroče lju. bežni želita dopisovati ? dvema enakima gospe a-nama. Dopise pod ziuičk »Milanov log» in «Goz.l na upravo * Jutra*. o2Sl Ador! Hvala. Pošljem. Radotlea Božič! Srečno novo 1-t, želi Ada. 32'jOi Učiteljica žeii resnega znanja ?. ^c-. *I»odom nad 50 let. Doj-i-. pod »Učiteljica.* na upravo »Jutra*. ."^'h' Gospodična vseatrai.>ku svobodna, a.i mlada ločen.' y.«na iz O!, ali bližnji- okolico — ki V.; hotela tolažiti prevaram-!«* moža, 33 let starega, v dobri službi kot uradnik, naj se javi pod šifro »Amun.i-senov polet* na podružnico »Jutra* v Celju. — Tajnost častno zajamčena. 32S'J.* Dva mladeniča želita znanja z gospodičnama. Dopise pod šifro -M. žakla» ca upravo «Jutra>. 32S31 Mladenič čedne zunanjosti, večji posestnik v industr. kraju na Gorenjskem želi znanja gospodično v starosti do 24 let, trg. naobraženo, neoma-deževane preteklosti in a primernim kapitalom. Resn.. le neanonimne dopise, pu možnosti s sliko pod značku oten — bom v duhu s Teboj in želim, da v. -•elo prebiješ Božič. — 1' zdrave in poljube. 32*:. Orehi iz Bačke niso zakasneli — dvigni in olužči jih. 3262;; Državni uradnik aktiven, vis. položaja, bro »ituiran. nad oOletn: vdovec, plemenitega, kr - menitega značaja, želi ."r; nja premožne gospic<- <'v. ve) srednjih let, čedne zunanjosti, dobrosrčne. D«;:-se do 2. januarja na upr. «Jutra» pod značko «Jutra» pod Šifro »Boži« ^ 33lMni «Dobri nauki» Dvignite pismo. 33012 «Završnik» Dvignite pismo v upravi «Jutra». 3301i' Resnega znanja s simpatično gospodično ali vdovico želi mlad. že v p« -ljan podjetnik. Tajnost zajamčena. Dopise v{>of-lati na upravo cJutra» pod značk«-«N*anonimna». 33038 Samostoien trgovec blizu Ljubljane, želi ra v Celju. 32931 Državni uradnik simpatičen in veselega temperamenta želi resnega znanja v svrho žen it ve ■ gospodično, katera poseduje večje lepo posestvo. — Ona, ki želi na dom dobr< ga gospodarja, naj poSlj.. •voj polni naslov s sliko na upr. «Jutra* pod šifro »Bodoča sreča 1926». — Tajnost zajamčena. 32801 Obrtnik bodoči posestnik, simpatičen, išče tem potom prvo svojo družico, ncoma^eže-vane preteklosti, 17-21 let staro v svrho ženitve, z nekoliko premoženja. Resne ponudbe g sliko iu polnim naslovom na upravo «Jutra* pod fifro »Osamljen 16283». 32827 Radi pomanjkanja znanja 6e zeli tem potom poročiti mlad, trgovsko ns»obr:«žen gospod priietne zunanjosti, z lastno trgovino v gorenjskem kraju, z mlado gospodično brez kapitala, neoma-deževane preteklosti, staro IS—22 let. Slika predpogoj. Dopise na upravo «Jutra» ood «£t «22». mr- u Božično in novoleinn darilni znatno sn!iane eane v modni trgovini Peter Sterk, Ljubljana, Stari trg 18. "jll-overs, garcon-alouse, (bubi). Tunika, sveateri, telovniki, volne, c in svilene jope, nogavice, dokoenice, rokavice. Športne čep.ce ^o^ki klobuki, moško in damsko penio, damsk* torbice, listnic**, panamt no milo, iid. Velika izbira koiuhovine 0BOIO8OaOIOeOBOIOIQBOIOo. 338»? Gospodična jr*--*aj2i let. trgovsko do^ra go«podin]a gotov^ro in knroiiietco Jo iSče znnnjs v wvrho lenitve 2 *rm&4jn{sn co^po-•C" mA & *iarinj trgovcem «jj cradnikr»ro. f>->'.ise na npr aro «Jnfr*» «Pod«e:aa». S8944 If «*■■«■ f pSoftče in filme, dan«* Mimosa. Satrap, Ra- da k papirje, v&e toto-po ireb-tdn« »n fotoeraflčne apa-rste Erneman, Conteaa, KcdsV Cr?rta že oc 150 Din nspre itsa sialno v zalog: grogeriia: Anton M t sinura. liubliana. iidovtUc alka itev Denarnico : veiijo vsoto denarja je zgubila uboga go«-?'« od Rimske eert«. Vegove uliee do Kongresnega trg® Kdo? jo Je našel, naproša. da jo prinese ua policijsko ravnateljstvo. 8SKJ6 Pozabila se le v sredo H." t niča z večjo vsoto denarja v Sešarkovi trafiki. Kdor jo je potno-loma vzel sli na Sel, t* na-proes. da jo odda t n pra vi cjiur.t* ker jo je isgnbil n- t •ciitr«. — Zdrav* SB85 ' Harmonike sov« ir erare. t« ni-r.s po iai.0 nii-cenah Gap.ro«iaj. — F: Voii^i, c;> Biika, Poiaki-rs. IS. SŽS87 Vijoilna ■ ! nz"T.. k raf':.* 1-1&?. * 'eiuijn.* ee ugodno ■: r.a Poljaaski oetii IS. TI nadetr. E3879 Klarinet B txc.ro nov. sa 60f< i>i« nroda. itaalov oo^-e oprava . " S295B ?ofer?;a | Pr^viAUtfOi po'*prodajo — { »refk drlavne razredno lo j terije cenjene ponudil t.e j 00'»»Jo ca Antona Oob-S. iiaribo?^ Aleksandrova sta 42. 827GI PozorS Rasna tactopiitva in Ico-mi-ijs »nrejm^mo Ro^sra-rijo in TnrJijo pod eoiid-nimi pogoji Pjt»a'si: »Tr-eo?in«k? Atrenoiji, poltnj preda! ?9* Sofija, Bolgarija«. 82797 Pri nakupu, prodal? raenovrsitnin nepremičnin posreduje na j«-»peSni*je «Po-«e^t». Ljubljana. Sv. Petra ce^ia 24. S2970 Avto vožnje b tovornimi avtomobili fire-vaer.ja Frsnr Kri>tas, mehanična delavuira. Dunajska cfi^ta — Po^anjHsrii deli za rs7.Ji^ne avtomoV>i1e vedno o EAlogi. 3^994 Brezalkoholna gostfna (toMIrira in okr^pčevulnira^ priporoCs alavrsomu ob- ?in-tvn. V«ik dftn o«*j»ta. *»kur>M,ii pro-tori PcstreS ba rofcna. Ljubljana. Ve!*-*ejm, Lattorcvmrcv drevored. Pr? Mraku ua Rin.ffci ceist* ge toči fiea prasnike vino čez niiro l Din oeneje Poleg .in»«rif naravn»h Štajerskih tr. dolenjskih vin je pravkar do-£Ja fi^a štajerska portu-•Tilkii — Se Drinoroe.a A MraL " * SSm Pozor! Radt bo»»-rni se rrr-d« kon-re«ijonirnna starinarna s mnoeovratnim blagom Ogli. Maribor. Koroška cesta iPfl S2473 Trto A. Šenčur in sin o Ptuju teli vsem t«o|im cent enim odjemalcem in dobavitelfem gzsele praznike in srečno Novo leto! ■ Telefon ite*. 838. LjClbljOnB Ustanovljeno <933. Al«k •■n-,ra*» »nt« *t. 1 Se !!»m; jJi-kanje grbov po predpiilfe. azpis. P"kc;n:nski zavod za nameščence v Ljubljani ODDAJA mizarska dela pri gradbi staaovan'(k!Si bij v Mar! ioro, ob Kralja Petra trgou Mizarska dela se oddaio za štiri hiše skupno aSi za vsako j j hišo posrbej. Interesentom, na*im državljanom, so na razpolago pogoji in proračuni od 28. decembra naprej ob uradnih u'ah v pisarni zavoda preti plačilu nabavnih stroškov. Ofcrte je vložiti do U. j a i u a r j a 1926 do 12. ure. Priložiti je 57a jamščine. ^a ________________ >■■■■■■■■« £» i ■ iS i i f Harmonika irf»rKtaa, "'<^'"J »id- PO ir-'ji fcoi?i n^IT.- »e pjon*. N««o» ] poj tV« livo. -urava cJu?ra». s-">iW* : Starši ki bi hoteli nabaviti evo-jisci doma veselje 3 Sivimi t« 1 I k s nc l, naj j pošljejo svoj nnelov na oj»r. 8S946 Srna r-.i.ia, krotka m proda. jTirij Srb-nSek. poe. f?aj-■£3 61 pr- Ptuju. 32766 Kanarčkov ^areerjev. itvrfln«b roier-jev, prodi is veij»i žteciio !70—tfiCt Dic. — Alojzij AJia&s. Bobiuiski Bela. 32950 V gostilni «Koro§M dom* se toifjo pristna Štajerska ia dalmatinska vi::a. C.-i alieo 1 Din ceneje. B« pri-porof-e. Katt Soro&ec. Nemška doga krasna. 2 leti sta ra p*?ea, } iresirana. isvr«tna ^uvajks. • prtMla pri konjskem me- •.rjo v ijabljani. Rim«Ua rena H. IC«. £2747 Poživljam spremljevalko mojega mois Koaaeo P-aA-io. naj takoj prekine vsako razmerje i njim, eicer pridem z imenom in vgemi podrobnostmi r.a dac — Zs Informacije vedno r.a i razpolago - Marija Baaifi. 5 Krakovski nasip 24. 32952 Dojenčka večjega a!; manjSega sprej- f mo v zanesljvo w skrbno j r»-j o dobropr^na ženska. — j Kdor bi reflektiral. naj pi&e | UUBUANA, srgo^ec m hišni posestnik vdovec 40 tet «tsr. priletne lunaniosti fskr.nnf vrednost posest. 200 000 av«tr'is. žilineov) 7eSI resnena snnnst»i> z gospod eno aii vdovo ki ima naimanf 60 000 < i't>eov icca d "arjev ii80 000'-). - Doris "ai se nB^nvijo pod ..Her7enshiidnn2 fš^fi" Kienre-chs Anz Ce-Graz, Saeksir 4. 13741 3 *P R* v'o V R STNT ' in SOM^SSS V0BE tudi ,tia vsgo* priporofa PARFUMERtJA Sšrmoli* 12733-s JADRANSKA 2AUAR0UALKA DRUŽBA Ustanovljena L 1S3S. (« I U N I O N E) Generalno zas'op«tvo za Slovenijo LJUBLJANA, Beethovnova ul. 4 v lastni palači Direkcija /a jugos^vijo v Zagrebu, Hatzova u3ic< Siev. 10 v las»nl nalačš ž-tljiiiLit. ies.et9.8er— mm la^ltal ln lit. 384,868 838*- IZPLAČANE ŠKODE IZ LETA 1924: lioiar Tlom. sVUln in HtjSpott i« Lit. MJJ9 000"-. Življenje Iti Ut 0,400 000- — SPREJEMA: Zavarovani« »ntier iiotT - ZaTsr"»anJe loper «!om - ZavurovaiTe pr«tl raimlii steKii, Za»arovsB'e ivonu». ZavsreTaoje tr»nmorti'». Posamezne nezgedu.i ?.a»ato>antt. — Nerodni ia»aro»aaja otrol. :avara*aBi8 i L i, U i. PODRUŽNICE V JUGOSLAVIJI: (DIREKCIJA ZauREB; Befkerek — Novisad — Saraievo - Suhotica — Ljubljana — OsiJek ~ ^774-» Beograd — Split — SuSak Glavns zastopstva sn zastopniki v vseh mestih tn večjih krajih Jugoslavije. Ustanovljen« U 18JŠ. £jvar<>v»n|e caper toCo - 2i>ilensk6 r4-v>ro»snje In sicer: dosmrtno lav^rova-5ie, ravaro»an> aa dež-vrtje, tartrfr vir.je starostae rente Jamstven; POZOR! itffi Biflieffii. fllli! | W « Inženir strojne strokt večletno prakso kot konstru'c pk-f-jn*, 11 mesecev ' » :ir, e<7 proda. Ponudbe es \ § rr^avo «Jntrs» p^H? <40C>. ; o RJCj S Izgubila se iu listnica od reptovra»:;je i? postaji v Ljubljani do vlika. y vJako ali v Zagor-: co Savi. Posten najdi-.:aj k> vrne na nsslov, ki je Bi legitimacijah ali ?_ na npravo «.ifntra». — T>nar ;va lahko ofc^rin Ako c s j4 dotični gospod, ii se je pred o>>]]? vsebino '.tetina, k; r^ .-j ttfma pomena, zame ju zelo vaJlr.a. brez de-•-ria. ak<:.r*vr.o hr?*: po^ -.v K. Z. TopHoe št S£, ?MT}e cb 5avi. 2SC&4 Izgubila »e Je v noči —no-*>iaibra na pota od hotela - do trgovine Stiger lvovr«»tna W«en»a ovratnica r zlafo zaponko, rdečim kamnom in dve^.a bisero-Polten najditelj ae na-••ro*jt, ^n to odda proti na-.»<*. tonr, n;n v trgovini V FtJ^er t 3?a v Sloven«tl OnderwooD imer^snski pis«In< ntoii, doce!s novi s "•'iTicrno garancijo Trakovi za vse pihalne stroie. Karbon -apir prve vrste — Majhni ročni pisalni stroji „Underwood". Skladišče In generalno tastopstvo .CNQEBW000' pisalnih strojev, USaSB, toaUka oi. I- Urarstvo v Jlfioziriu '.'.ko dobro in rentabilno, na prometnem "n-aju v sredini trga '.1757-4 == se odda ===== rekom meseci prosinca 1926 rad; pres.£ liive dosedanjega urarja v mesto Pitij Seflektanti naj se obrnejo tozadevne naravnost na dosedanjega imetnika obrti Alojzi Pinoza jarad! oddaje te obrt; Zmožni izfebvald iiMm ki bi mogli oddati samoprodaio oz. kotnisi o za Dunaj inAvstr; o se išdejo. Ponudbe, pissne v nemškem ieziku. z vzorci nai se pošljejo na, že od leta 1909 obstoječo in najboljše vpeljano :esno veletrgovino: Wilhelm Blau, Wien IX. 2, Zimmer-mannpiatz št. 6. 12715 a tipe 31. decetaAra L L iufo motor. Somoorodala proizvaiav M. FIAT Ms gorisfo Slovenijo, Mediimnrje, in Varažilinski okra] e« Maribor « Gosposka nI. 23 TaleSon Inter. 133 Srzojav: Aatomotor Maribor it koroisDina zgodovine je zaict roman Angelin Hidar Sptsal Ivan Lah, Cena vezam knjigi Din 32, po pošti Din 1 50 več. Izdala: Tiskovna zadruga v Ljubljani. Zahvala. V globoki botesti vsled nenadne Izgube raSege ?zkrenoljubljenega, nepozabnega RUDOLFA izrekamo tem potom iskieno zahvalo vsem, ki tc nsrn izraz li svoje sožalje. Osobito se zahvaljujemo koles, šport, društvu , Perun" za pre!Hla«93SiI»MINU»IUmaHHUimiM' Vesele božične praznike želi vsens svojim cenjenim odjcmalcem A. Ploi špecerijska in kolon jaln^ trgovtr« fBaribor, Vodnikov trg 1 17699 a ; I' Jdcnaor v anr Cyanin v kapsnlab p najsigumejSI strup t* Hrce. volkove in P druge roparice priporoča drogerija ^ „Adrii^°*, Jelenburgova ul. S v Ljubljani B (naspioti glavns pošte), iros » □ ^ nmirm ii ii a i iTnrrrnrinnnrii n i g-gi DcnnncjGoncmnonDancm ZEliiMf IN NEVESTE H ako si hni'ete nabaviti poceni in solidno pohištvo obrnite se na IIP nt zadrnqo mizarjev J«-* r W st. Vid nad Ljubljano. Imamo stalno v zalogi vse vrste pohištva iz mehkega in trdega lesa kakor: spalnice, kuhinje, jedilnice, i. L d. Delo garantirano. Ditno tydl na obrede. nnini »TI Cene konkurenčne. 3DDOODiXa3DOaC!CI£ «aaaBaaBBaa*8t Dostojevski: 93Besic< Broš. Din 40, vezan:-Din 52 brez pcJinine Roman v treh del h. preložil Vladinvr LevsU se dobi v knjigarni „Ti >kovne zaoruge' vLiuh-ijani, Prešernova ul. 54 (Nasproti glavne pošte., aMBeaa— .Jutrov" roman mm katerega skozinskoz <:a •eta všeč na, prepleten-sfantastičnimi zapletljai oj začetka do kones, k irinašajo navduše.ie* t. ^♦jitelju i Interesantnir razmotavanjem vsak hip ->resi nečenja, ki mu iM s'edl razočaranje in kon-od'nu Dr. Rajšpu, primariju bolnice i niegov>m l,ekarsklm drugovirna, koji su pokojnika svojski njegovali. Hvala ejelokupnom gradjanstvu i člnovnišfvu grada Celje i svoji brači Slovencma koji piisustvovaše pogrebu poko nika a narx>se gosp 'dinu županu H ašovcu. koji se sa pokojn kom Hiep m i dirljivim riječimi oprostio kao i pje-vačkom društvu .Olika* koji je takodjer zborno ! tvorno pri pogrebu ufestvovalo. Hvala visokopiečasnoi gosoodi protoprezviterima gg. Dimitiiiu Jankovlču, voinom sveš'eniku u Ljubljani I Petru Trbojeviai u Mariboru kol su pn pogrebu činodelstvovali i dru* nski se i bratski sa pokojnikom u crkvi i na groblju oprostit. Velika neka je hvala mnoge uvažen:m gospodjama Ljep"savi Naumov>č i Drag ci l ogar, koje su pokojnika a bolesti obiljazlle 1 tješlle ■ meni u mojoj tuzl kao naJroc;e-n'je sestre pti ruti bile. Svima, svima spomenutdo«a vojne; sveštenlka sa decam enska BANKA d. d. podružnica Ljubljana, % 14 vloge na knjižice in v tekolem računu naj&ovoljneJe. ====== bančne posle naikulantneie. = Obavlla vse na »a UD sl Sišit 5083 BB9E 1 m ■ in v m m8 m B f™! m m m n a 9 V"! i B pn B sat »HNI a m m m Ed 8 SI 8 $ Ed ■ EJ 9 um B Ei s im m ES m um mm Trgovci I zahtevajte cen k in vzorce, čudežnih sveč za. božič, edini slovenski izde'ek, najcenejši in na:bol|S;. bengal čne žvepienke, bengalične svečice. Bengalični ogenj V vseh barvah brez žvepla in smradu za mi klavže^e večere in gietaTške odre. Lovske pa trone vseh kalibrov v razf bengal barvah. Ar>arat proti vlom", za vinograde in drugo. Cenik ognj -metnik predmetov po4| e se na zahtevo. Pvrofs prva jugoslov. pvrotehničr.a rJlUla, tovarna « Celju. Švedski Jiskafors" sr&elnl cevilš so letos najprimernejša božična darila. Dobe se pri tvrdki M. TREBAE, Ljubljana, S«. Petra cesta štev. 6. iščemo. Reflektiramo samo na popolnoma izkušeno moč in samo na take, ki so že več let delovali v enakem obratu. Starejši, naobraženi na d ml i nar ji in uradniki, ki so dovršili mlinarsko šolo imajo prednost. Ponudbe, katerim je priložiti prepise izpričeval in z navedoo zahtevane plače je poslati na: Sjedin«eni paromlin d. d. Bjelovar, Hivatska. pfflTT* ^rf^nor'tvnww r« yi"i'mrmv> vyivyY*<\annnrw'vy>reYant b scsh ( !»?i|n>]> gl -a Bi|s)a«sodsog |UEf|qnf-| m CJisuzj* 'n-i|8)iia d!I?J | pd steuMteu >qop as 'ptqz| is(i|3A a 'suisiAoijesA eu*AOignzo>g ODOOOOOOOOOOOOOOOOOOa OXXXX>J ^JAKJUA.« v.a. % " Carinsko posredništvo Just P.afcanec, ■ tel. št. 723, lavi js, di se ie preselila v nove ■ prostore Miklošičeva cesta it. 36 (poleg j lekarne). | Posestrima: Carinsko posredništvo Jo- ■ sip JabUfi, Maribor. Malčka cesta 1. » teL ŠL 347. 12675 a Obavljava vsa v carinsko atroko spadajoča dela, kakor: carinjenje, nakarovanje. rektamaci'., prizlve »asfo-panle, kspediran:e itd. najvesine:5e. zanesljivo tn po zmernih cenah ter se p n. občinstvu vljudno priporočava, — Vsera nsšin čas?!>n komitentom voiilva srečen Božič! Vesele Mm praznike to srečno Hovo leta želijo vojaki tia s "žbi v Štabu Savske Divizije v Zagrebu in to; A. Trampuš, M. Valaot, F. Mo-orko J. Brenči J. BeMak, J. Ho'vat. F. Mi« č, L. Prte*. A. I am-pret. A Za!lsanetr> okr. zastopu v OrmoJu, ter se bodo obiaviH na licu mesta. — Na zahlevo se pogoji naznanijo. ORMOŽ, 16. dece r.rra 1925. Odbor ekrainega rastopa v Onaoiis £ a a 35 a sa rs i. 2 a bS sa a 33 ia si m 0 a s a 25 0 s 53 TT a. sa ss B B 31 £ S •ji 4 I i ~4 3 'Ž! a b g" 3 a a 3. m do! Imm vrsdno! Zanimivo Dobro došlo Izborno Takoj naročiti Opozarjamo vse velecenjene dame prav posebno pa tudi cenjene gospodične in neveste, — ki si pripravljajo opreme — na otvoritev trgovine „Leda* špecijalne trgovine za žensko, namizno in posteljno perilo, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. otvoritev dne 2. januarja 1926. Ob tej priliki pa vljudno sporočamo, da se hkratu otvori velika, elegantna in za dame prav zanimiva razstava raznih, v to stroko spadajočih del in to v lastnih izložbah v Šelenburgovi ulici štev. 1 (veža). Podjetje, ki je zamišljeno po angleškem, modernem zadružnem sistemu, se bo pečalo z izdelovanjem damskega perila, vezenin, zaves, posteljnega perila, namiznega perila in z raznimi načini izdelave ročnih čipk ter takozvane mrežaste čipke (venezianske). Vzdrževalo bo svoj lastni, vsem zahtevam odgovarjajoči atelje, kjer se bodo izdelovale vse risbe za vezenine in vse vrste čipk. Vzorce za vezenje in čipke pa se bo prodajalo po prav bagatelnih, v primeri s sedanjimi cenami po raznih trgovinah, naravnost neverjetno nizkih cenah, kar bodo cenjene dame posebno pozdravile. S pomočjo teh vzorcev si bo lahko vsaka dama z neznatnimi stroški sama otvorila svojo predtiskarijo za lastno uporabo. Posebno važno je tudi to, da bo podjetje na željo cenj. dam vzorce prebadalo za mal denar, takorekoč brezplačno. Dame iz vse Slovenije in Jugoslavije bodo lahko vpošiljale svoje lastne risbe v prebadanje. S tem odpade nakupovanje sedaj izredno dragih vzorcev. Vse cenj. dame vabimo, da si takoj naroče katalog, sklicujoč se pri tem na naš list! ki bo vedno dobro služil in ki vsebuje še mnogo pojasnil, in nasvetov, ki jih podjetje nudi. Katalog bo poslan vsaki interesentki brezplačno. Ker bo ta v teh dneh dotiskan in ker je že sedaj veliko povpraševanj, naj ga dame, ki ga žele dobiti, takoj naroče. E5 I S3 H sa E ES B5 Z S E 5E B B ta E9 O C S a B B ca ca ca a B sa s B, 0 BI B B B B B B B B B B B B B F P IS B a a B B a a S a b 0 B rti Originalne (prava) potrebščine (fiat. preservat) za w y,Opa!ographcl kako: tudi kompletne apuate tfobite samo pri L. BARAGA, LJ03iJAKA: Šelenburgova uUce it S t CJfcuxJeot •■u i Izrabite padec francoskega franka za nabavo svetovnega tabrikata po brezkonknrcntnl. nitki ceni iz skladiita. Spedjal. avtomobili ia trgovee in trg. potnike. Glavno zastopstvo: O. Žuiek. Liubliana, Tavtarleva ulica 11. m«u j .............................M«.«"* lfi«Ula«*M#>lj<* MM%ill«Ani Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna LjUDIjanSKa gradDena flrUZDa žaga, tesarstvo, mizarstvo za stavbe in pohištvo. LJUBLJANA. Slomškova ul. 19. z o. z. Telefon S27 Telefon 52? Radi mM sniitea Hlaga cene vsemu blagu deklet traja snatno snlSan«. — Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, *podn|'h hlač, dr. JSueria perila, datr-skih reformnih hlač. ovratni«ov, kravat, nogavic, »vilenih bluz in šslov, trikotaže, tine parfnnteriie In dnigega btatja. Stranka, ki kuol za prake 50 Din blaga, dobi poleg znliane cene še v blagu 10% rabata. B. Veselinovič ft Komp., Maribor, Goaposka ulica 26. 469.1 PoHlaniamo IsevtSH li« gramotan. ■ Itevdt. ti«, S81, »72« BJM, t.Ul 10» la a Ul <5ohiji vsaka po eno to- taaino nagrado ifR.itttljl rornjiVi iUvllSi Kai nam plamti-.a tavijc, ča |ln pa*|i«B« aithov« nagrade. Ktfor «e v teko 14 dni, rataulcl ed dane« pian.no n. prtjav!, iflr-fci arav co z a nagrado. Avtomobil in raato«parat niamo mogli dati. ker oftafti it.vilo II.nor> ednoana 3JKC atrklentc ni bito Soteteno. Rat^rodan 'a bilo v«ga akapa). ebenj-c : aagreMko ravsko tauuvc, komaj 'zMi steklenic, ParfumertlB ,JUds" Zagreb, Opatlika 12 Ravno dospeli. Najboljši šivalni stroji z 15 letno garancijo in pouk v vezenju brezplačno. — Po nizkih cenah in na obroke. Ceniki na razpolago. Samo pri Jos. Šelovin-Čuden, Ljubljana, Mestni trg 13. Kapitalisti, pozor i ?s obstoieče. zelo dnb:čkanosno trgovsko podietie se nreosnovi vsled Doveča-nia v delniško družbo V ooštev pride-o samo večii delničarii. ker bo 5tevilo Jelničariev zelo omejeno. Predvidevan osnovni kanital 2 do 3 milijone dinar-'ev. Reflektanti. ki resno mislijo pristopiti. nai javiio iakoi naslov z navedbo opitala. s katerim bi se udeležili, na tpravo »Jutra« pod »Delniška 300 Ljubljana Cen], občinstvu naznanjam, da sem prevzel in popolnoma na novo preuredil gostilno ln kavarno pri »Malem slonu" v Vodmatu itev. 13 in jo otvorim na Božič, dne 25. t m. popoldne, ob kateri priliki bom nudil ceni. posetnikom prvovrstni koncertni užitek. Pričetek koncerta ob 3. uri po-p. ldne. S konceiti se nadaljuje tudi dne 26. in 27. t. m. od 3.—11. ure zv. Založil sem se z najboljšimi vini, ki bodo nedvomno takoj zaslovela kot najboljša v tej okolici. Kuhinja pa bo nudila vsak čas topla in mrzla jedila, pripravljena izvrstno in okusno. — Vabim cenjeno občinstvo, da se v navedenih dneh prepriča o moji sedaj prvovrstni gostilni in kavarni in se priporočam za obilno udeležbo 12775 * Jos. Mahnld, trgovec, gostilničar Io kavarn ar. Ko zapoje božični zvon . . . PoglJ na zimsko L ubljano s stolpa ccrkvc oo. frančiškanov !'ca linJskc umetnosti iz Kamne gorice, ki ga hrani litihlianski mtizei. K boju prod okrnitvi ljubljanske univerze Nekaj slik z našega vseučilišča in njegovih institutov Gorenja slika: Slavnostna dvorana, kier sc vrše pro« moeijc in druge svečane prireditve uni« verze. Služi tudi kot predavalnica. Gorenja slika: Rektorjeva pisarna in sprcjemnica Dr. Ivan Plemelj prof. matematike, prvi rektor ljubljanske univerze (1919 20) (Fotograf. Eeiter) prof. državoznanstva. sedanji rektor ljubljanske univerze (25 2(i) Glavno poslopje ljubljanske univerze, nekdanji deželni dvorec. Na desni je videti palačo drž. realke, v kateri je kemični institut vseučilišča Kemičnega insiituta prof. dr. i^amca na filozofski lakuiteti. kemiki-visokošolci ori vsjab V labnrafn-" « m..*) Dve zimi v Jugoslaviji Na severu po planinah in dolinah debeli sneg, ob sinjem Jadranu bohotno zelenje J. Ravnik: Proti Kredarici J- Ravnik: Vrh Begunjščice v Karavankah Smučar J. Ravnik: Planina Vogel J. Ravnik: Koča pri Triglavskih jezerih na Komni i--------- i I. Skrlep: Smreke v ivju i J. Ravnik: Smučarji na pohodu iz Prtovča na Ratitovec J, Ravnik. Kmetsks hiša pod Dobravo v Bohinjski bistrici Dubrovnik kaline na otoku Lokrumu Hvar Tu prostrane pod belimi snežnimi blazinami v globoki >cn zamaknjene šume. gore in doline, v ledenih oklepih oglušeli p:t"M. slapovi in jezera. nc daleč tam d« J i na okil.ih. kjer pluskajfl po večnem ritmu modri valovi Jadrana — večni zimzelen, gaji olik in cipres z agavami. mirtami, lovorom in rožmarinom, eitronc, oianže in liatljevc palme, a nad tem z^Jcnjcm kakor pri nas na ia-n<>. mogočno, tako lepo nam govore slike naše divne alpske zime in vendar sc nismo še ničesar naučili iz te bajne knjige naše prirodc. sc nc umemo. kaj nam govori priroila Kranjskogorskih dolomitov, sc sc n sno poglobili v resnično jedro bajke o zlatem zakladu Zlatoroga nad Bohinjem pod Triglavom, sc nc verujemo v naš Scmmcring. ki nam ga na dlani ponuja Velika planina nad Kamnikom, ni uvidimo, nc kai nam nudi Pohorje — naši krkonoši. ne Bloke — domovina našega smučarstva. Nobenega pravega smisla, ne podjetnosti, nc dela. ne denarja, da hi sc izboljšale odnosno šele prav ustvarile pomembne naše zimskosportne postojanke. Istotako stoji vse pri starem na Jadranu in sc enako nc more dvigniti naša primorska rivijera. Ves naš tujski promet vobče preživlja težko krizo, k i j ti omejen jc zgolj na par mesecev letne Sezone. Pretežno večino taristovskih postojank v naši državi, tako v Primorju kakor posebno še v alpskih krajih je možno spasiti le. ako sc jim sezona podaljša tudi čez zimo. s tem. tla sc urede kot zimskosportne postojanke. Nujno je torej, da posveti država i tej važni panogi našega narodnega gospodarstva večjo pažn jo kakor doslej. Z dosedanjo, nizko odmerjeno državno proračunsko postavko v znesku 2»*'.0U0 Din /a ves naš turizem v celi naši državi sc sevc ,;""'J|i" našega turizma nikakor nc da rešiti Smotreno igranj - telovadba malčkov Moderno utrjevane moči in zdravja nežne dece. - . X' , Prva in druga slika kažeti, kako nai se začne deci krepčati mišičevje na rokah in prstih. Najpreje se otroka vzdiguje z rokami, pozneje pa oprijetega na palico. Tretja in četrta slika predstavlja vajo. s katero se mladina zlasti odvaja občutka omotice. Prvi dve sliki predočujsii vaje na ograji otroškega vrtca. Pri tem igračkanju se zlasti utrjuje hrbtenica ter trebušno in hrbtno mišičevje. Zadnji dve sliki kažeti že celega malčka-junaka, zlasti pa četrta, ki zahteva že precejšno vežbanje in utrjenost. — Igračkanje kot telovadba malčkov se uvaja zlasti na Švedskem, Finskem Angleškem in Nemškem, da se na ta način že od zgodnje mladosti poleg zdravega duha utrjuje tudi telesna moč in zdravje ljudstva. Sistem te telovadbe, ki se vrši če le mogoče na prostem, učijo tudi posebni strokovnjaki. Lutke ^arnonetne^a gledališča v Ljubljani "X A "V 'tm*m P mm Gornje slike predstavljajo lutke ljubljanskega marijonetnega gledališča društva «Atena», in sicer po vrsti od leve proti desni: kralja Lavrina, župana Danka, ravnatelja, Gašperja s s;.aro klepetuljo, cesarja Francelja in tolovaja Brusa, ki nastopajo v raznih igrah. Lutke so domač original in delo akad. 1 * i • T/1 v T * 11' • AT '"___ i__,r1J »n /4^lU -mirt ro •»pi*-! a« n i« nriliiik iam i nlrnrii t niTro r-\ r\ mocrin m luni n r\ Tricon slikarja Klemenčiča v Ljubljani. Marijonetna gledališča so po drugih državah zelo razširjena in priljubljena otročja zabava po mestih in tudi po vaseh Pri nas je ljubljansko marijonetno gledališče v Narodnem domu prvo te vrste in mnogo bolj dovršeno kot so takozvani «kašperlteatri»