Bšanovslto poliilšKo glasilo UJU — poverjeništvo Ljubljana
Mesečna priloga »"Prosveta«
r/r.«'i Utvo ht mprmvo ; Ljubljano Frmniiikaruka ulica 6 I Rokopitov ne vraiamo. Ne/ronkiranih piten. u mprtjmm—*». Inhejm vsak ietrtek. Narolnlno letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJO f,lm*M/e liti < il*n«rina. Oglati pa cenika in dogovora, davek porebe. Poii. ček. rai. 7 1.197. Tele/on 31/1
V Ljubljani, dne 26. marca 1931.	Štev. 34. Letnik LXXI. (Šol, leto 1930/31)
Dirigent pevskega zbora UJU Srečko Kumar.
Učiteljstvo in sokolstvo.
Očitki, da se učiteljstvo premalo udej« stvuje na izvenšolskem polju, so zadeli v ži« vo vse učiteljstvo, ker se večina učiteljev in učiteljic zaveda svoje kulturne misije in ve, da bi bilo vsako večje kulturno delo, posebno na deželi, nemogoče, če ne bi učiteljstvo krepko sodelovalo.
Večkrat se vidi, da društva ne uspevajo ali pa životarijo leta in leta, ker niso imela sposobnih oseb na vodilnih mestih, a učitelj« stva se zaradi lokalnih razmer ali iz političnih razlogov ni hotelo pritegniti k sodelovanju.
Kjerkoli pa učiteljstvo sodeluje, so dru« štva delavna. V koliki meri sodeluje učitelj« stvo v posameznih srezih bo razvidno iz sta« tistik, ki jih društva sestavljajo. Po posa« meznih srezih jo imajo že sestavljeno in se vidi, da se nismo motili, ko smo poudarjali, da učiteljstvo dela in ne zasluži očitka brez« delja. Statistika pa bo še popolnejša, ko jo bodo izvedle tudi organizacije v katerih so« deluje učiteljstvo.
Prvo tako statistiko je izvedla Maribor« ska sokolska župa, ki je razposlala na vse edinice svoje župe posebne vprašalne pole. Nad 90% društev in čet je iste že vrnilo, i Iz zbranih statističnih pol je razvidno, v koliki meri se udejstvuje učiteljstvo po sokolskih društvih. 'Že iz prvega in površnega pregleda je razvidno, da v večini društev učiteljstvo sodeluje z veliko vnemo. Lahko bi trdil, da bi bilo vsako smotreno delo brez učiteljstva nemogoče.'	<
Izmed 63 edinic Mariborske sokolske žu« pe, ki se nahajajo na teritoriju Dravske ba« novine (statistika onih društev in čet, ki so v Medžimurju in spadajo pod Savsko bano« vino ni všteta v tem poročilu), so razen treh društev vsa navezana na sodelovanje učitelj« stva. Iz statistike je razvidno, da bi bilo pri 75% društev vsako smotreno delo brez uči« teljstva nemogoče.
V 63 edinicah (med katerimi je 47 dru« štev in čet) je:
starost......18, t. j. 28%
podstarost . .	• • 12, „	„ 19%
načelnikov . .	• • 38, „	„ 60%
načelnic . . .	• • 28, „	„ 44%
prosvetarjev . .	■ • 46, „	„ 71%
tajnikov . . .	• ■ 31, „	„ 50%
blagajnikov . .	• 7, „	„ 11%
Funkcijonarjev skup. 180, t. j. 41%
Skupno število glavnih funkcijonarjev znaša torej 180, t. j. 41%. Ako bi imele vse edinice vse funkcijonarje (čete nimajo načel« nic in podstarost) lahko trdimo, bi znesel od« stotek učiteljev — glavnih funkcijonarjev nad 50%. V tem številu pa niso všteti vadi« telji in vaditeljice, katere prištevamo med stebre Sokolstva in drugi funkcijonarji, ka« kor matrikarji, predsedniki dramatičnih od« sekov, pevovodje, knjižničarji itd. Statistika navaja:
vaditeljev	72
vaditeljic	75
telovadcev in telovadk	86
drugih funkcijonarjev	73
odbornikov brez posebnih	funkcij 41
sodelavcev izven odbora	67
Skupaj . . 414
Ako odštejemo 86 telovadcev in telo« vadk, smatrajoč, da delajo ti za sebe in ne za blagor drugih, nam ostane vseh funkcijo« narjev 508 iz učiteljskih vrst, kar pomeni, da je povprečno v vsaki edinici po 8 ¡učiteljev in učiteljic, ki se aktivno udejstvujejo. Pripo« minjam pa, da opravljajo nekateri tudi po dve, včasih celo (po več funkcij.
Med temi funkcijami pa niso vštete funk« cije, ki jih opravljajo posamezniki pri župni upravi in načelstvu, kjer je 10 ,¡učiteljev in učiteljic v okrožjih.
Vsega učiteljstva je včlanjenega 729, kar znači četrtino vsega učiteljstva v Dravski ba« novini. Upoštevajoč, da je v Dravski bano* vini pet žup, vidimo, da je učiteljstvo skoraj polnoštevilno včlanjeno v Sokolu kraljevine Jugoslavije. V izogib ('mnenju, da so to posle« dice 6. januarskega stanja, moram resnici na ljubo konstatirati, da je učiteljstvo Maribor« ske sokolske župe vedno aktivno sodelovalo v Sokolu, tudi v času najhujših političnih borb in političnega preganjanja. Leta 1927. je izkazovala Mariborska sokolska župa 296 pripadnikov in aktivnih sodelavcev«učiteljev, kar je pri takratnem številu društev značilo skoraj isti procent, kakor danes.
Kako ogromno je delo, kuga vrši učitelj« stvo v Sokolu, ve le oni, ki aktivno klela v organizaciji. Niso to funkcije časti, temveč le funkcije dela, dela in zopet dela. Delo v Sokolu se niti od daleč ne da primerjati z delom pri drugih organizacijah! — Poleg dela doprinaša učiteljstvo tudi ogromne denarne žrtve. Članarino, prireditve, nastopi, sokolsko časopisje, udeležba na tečajih, vožnja k se« stankom, župnim sejam in zborom, vse to sega globoko v žep.
Iz rubrike: »Ali je učiteljstvo sodelovalo pri ustanovitvi sokolskega društva ali ne?« v vprašalni poli i je razvidno, da je pri vseh ustanovitvah društev in čet kumovalo uči* teljstvo.
Ne samo številke, tudi'stanje Sokolstva na naši severni meji govori dovolj jasno o požrtvovalnem in nesebičnem delu učitelj« stva v prid naroda in nacionalne misli.
H. C.
Posojila dale,
petletna, državnim in samoupravnim uradnikom in upokojencem /, najmanj desetletnim službovanjem, na podlagi njih plače ali pokojnine in zavarovalne življenske police, BEOGRADSKA ZADRUGA, banka in zavarovalnica — zastopstvo „TEHNA", družba z o. z.— Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80.
Rojen je bil 9. aprila 1888. v Kojskem pri Gorici. Po svojem ločetu, ki mu je umrl, ko je bil star 9 let, je dobil veselje, do glasbe. To je spoznala sestra Pavlina, ki mu je pokazala prve inote na klavirju. — Po maturi na učite« ljišču v Kopru je služboval dve leti kot uči« telj in je istočasno obiskoval Tartinijev kon« servatorij v Trstu, kjer je leta 1913. diplomi« ral. Tik pred vojno in po vojni je izpopol« njeval svoje študije pri znanem glasbenem pedagogu prof. J. Peinbauru v Leipzigu, za« tem je ustanovil privatno glasbeno šolo v Trstu, poučeval na Glasbeni Matici in prire« jal klavirske koncerte po vsem Primorju.
Kot dirigent je pričel delovati že v 17. letu na učiteljišču. Vodil je pevski zbor »Haj« drih« na Proseku in »Zarja« v Rojanu, s ka« terima je izvajal v Trstu leta 1912. prvič mo« deren spored slovenske vokalne glasbe (Kre« ka, Ravnika, Lajovica, Adamiča). Med vojno je sestavil dva vojaška pevska zbora, s kate« rima je imel koncerte slovenske vokalne glas« be v Admontu in v Dečinu ob Labi v poče« ščenje Ivana Cankarja.
Še kot deček je nekoč slišal pevski zbor moravskih učiteljev. Stavil si je nalogo, da hoče posvetiti vse sile v to, da združi tudi slovenske učitelje pevce v tako korporacijo, ki bo reprezentirala slovensko pesem v tako dovršeni obliki. Leta 1920. je ustanovil pevski zbor slovenskih učiteljev v Italiji, ki je pri« rejal koncerte po vsem Primorju in leta 1923. pevsko turnejo po severni Italiji. Ta je pri« nesla jugoslovanski glasbi veliko priznanje. Po letu 1924. je bilo delovanje učiteljskemu pevskemu zboru onemogočeno. Kumar je bil premeščen h Glasbeni Matici v Ljubljano, kjer je prevzel tudi dirigentstvo pevskega zbora, s katerim je imel več uspelih koncer«
tov. Medtem je uvidel, da je teren za ustano« vitev učiteljskega pevskega zbora v Ljubljani primeren. Dokazal je to tov. Juvanec, ki je prvi sestavil v Ljubljani učiteljski pevski zbor, s katerim je kmalu po vojni absolviral mnogo koncertov po vsej Jugoslaviji s sploš« nim priznanjem.
Torej šel je na delo! Pod okriljem Dru« štva učiteljev glasbe in s pomočjo prof. Ba« juka je osnoval sedanji pevski zbor UJU.
Toda usoda 'ga je zanesla v Zagreb, kjer je dobil leta 1926. mesto profesorja na Muzički akademiji. Prevzel je tudi mesto di« rigenta hrvatskega pevskega društva »Kolo«, s katerim . je imel več koncertov v Zagrebu in drugod. Z velikim uspehom je leta 1927. v Frankfurtu ob Mainu izvajal dr. B. Širole »Oratorij brače Cirila i Metoda«. Na'tem in« ternacionalnem festivalu za moderno glasbo je dosegel priznanje celokupne mednarodne kritike.
K svojemu — našemu zboru v Ljubljani — je prihajal iz Zagreba od časa do časa, učil ga, stal mu vedno kot svetovalec na strani in izvedel z njim poleg neštevilnih koncertov po Sloveniji, ¡dve veliki turneji: na Češkoslo« vaško in po naši državi, stremeč pri tem delu z nezmanjšanim mladeniškim ognjem izpol« niti svoje mladostne sanje.
Leta 1928. je ustanovil s svojimi tovariši glasbeniki privatno glasbeno šolo v Zagrebu, kateri je danes upravitelj. V zadnjem času pa je njegov zavod dobil pravico javnosti.
Z zadnjo turnejo po naši državi je izpol« nil večji del svojega stremljenja svojih mla« dostnih teženj. Želimo le, da vodi tudi na« prej zbor slovenskega učiteljstva in ga pri« vede do najvišje stopnje glasbene umetnosti.
LISTEK
JOŽE ŽUPANČIČ:
Razgovor s Srečkom Kumrom.
Spet so nazaj ti«le naši pevci: z venci natovorjeni, po časopisnih kritikah opevani, spet so zdaj med nami in v svojih razredih. Gotovo jim misli uidejo še nazaj, za en teden, za dva, tja proti Zagrebu, Beogradu ..., Vu« kovarju ..., Sisku, koder so prebili deset lepih dni in smo mi potovali ž njimi le v mislih.
• Kaj menijo o naših tovariših«pevcih ča« sopisi, smo gotovo vsi prav s pridom čitali. Vsi! »Kaj neki menijo o svoji poti, o uspehih, o sebi...,člani UPZ sami, ne bi bilo napak zvedeti,« sem si dejal. Pa sem se že odločil, da »napadem«, in sem se za napad takoj pri« pravil. In je šlo hitro!... V dobi telefona!...
—	»Halo!. ..
... — »Velja?« . ..
—	»Dobro, domenjenol Da si mi zdrav!... In na — svidenje!...«
Dirigent našega pevskega zbora, profesor Srečko Kumar — na tega sem se spravil naj« prej — je že sedel na domenjenem mestu, ko sem vstopil točno ob dogovorjenem času.
»O, saj še do sape nisi prišel po tem dol« gem maršu, pa te že gnjavim,« sva si segla v roke, Sedla sva, pozanimala sva se drug za drugega — s kratkimi uvodnimi besedami — pa sem že povlekel svojo beležnico. »Veš, Srečko!« — to je namreč pri zboru in v orga« nizaciji njegov popolnoma zadosten titel — »bom ti malo vest izprašal... o, le nikar se nič ne brani!... manj boš sitnaril, preje bova
gotova, preje ga bova trčila kozarček na na« jino in na zdravje naših prijateljev.«
In sem ga panal! Že sem nastavil v be« ležnico prav viostro ost ošiljen svinčnik. Ka« kor oster nož v napad.
—	»Oj, ti šintarjev Jože in tiger iz gase« mi je zapel odlomek iz Osterčeve »Muhe ku« mrne«, pa sem mu i— še preden je dokončal — že porinil prvo vprašanje:
»Povod in vodilna misel za zadnjo turnejo?«
Srečko je pomislil le za trenutek. Nato pa, kakor bi pritisnil na pravi gumb, mi je takoj iznesel naslednje:
V glavnem kulturno«političm cilj, ta nas je gnal na pot v vzhodne kraje naše države, zlasti pa v kraljevski Beograd. Lani smo videli velike uspehe take tur« neje po bratski ČSR, ki so nas zbližali tako v strokovnem, stanovskem, glasbe« nem in nacionalnem oziru s severnimi brati. Zagreb, Beograd, in ostali kraji do Siska pa so vendar še bolj naši. Zakaj se ne bi spoznali mi ž njimi in oni z nami!?
Tako jaz, kakor vsi naši pevci smo čutili nujno potrebo, da navežemo stike predvsem z našo prestolico. Ta turneja
—	tako smo mislili — naj utrdi duhovne vezi slovanskega dela jugoslovanskega naroda s hrvatskim in srbskim.
In še to smo hoteli pokazati: Da je ljubljansko UJU in njega članstvo tova« riško«stanovska, jugoslovanska organiza« cija, ki deluje tako stanovsko in kulturno v vseh smereh našega programa. (
—	»Kaj praviš, Srečko, o koncertnem programu?
Z našim programom smo hoteli po« kazati na turneji sliko naše slovenske
muzike. Pokazati pa smo hoteli tudi ho« tenje, da je slovensko učiteljstvo zmožno in tudi poklicano za glasnika naše mu« zike, saj so — omenjam ČSR v— tudi tam učiteljski pevski zbori vodilni faktor, ki ima vpliv na razvoj glasbe.
»No, prosim, povej mi kaj o svojih pev= cih in pevkah!«...
— »E, saj jih tudi sam dobro po« znaš: fejst fantje, fejst dekleta, vsi sku« paj fejst druščina! Kar zapiši: fejst, fejst, fejst!... Pa o njih še to:
Poleg nepopisnih materij alnih in fi« žičnih žrtev — nekateri imajo tudi nad 50 km daleč k vajam — premagujejo člani UPZ še mnoge druge neprilike. Po mojem iskrenem mnenju so moji pevci najinteligentnejši zborovski vokalni ma« terijal in to tako do tehnični, kakor tudi po teoretični strani, zlasti pa po visokem estetičnem hotenju. Povej prosim še to: za izvajanje sodobne muzike je to edini zbor, ki zmore zajahati sodobnega ko« njička, ne da bi ga ta iskra žival vrgla s sedla. Pa tega ne dosežemo z dresuro, ki mnogokrat tako rada odpove, ampak z intelektom, čuvstvom, sploh samo z umetniškim doživljanjem.
— »Prosim te, gospod dirigent, mi lahko podčrtaš nekaj osebnih utisov 6 pravkar do» končane turneje?«
»— Izredno sem vesel, da smo našli na naši poti toliko iskrenih prijateljev, toliko simpatičnih tovarišic in tovarišev, in to na vsej poti: počenši od Zagreba in Beograda pa do Siska, ki je bil naša zad« nja postaja.
Podčrtati moram zlasti naklonjenost na najvišjih mestih v kraljevskem Beo«
gradu: Nj. Vel. kraljica je sprejela visoki protektorat nad našo turnejo. Tako pri ministrskem predsedniku gosp. generalu Živkoviču, ministru prosvete g. Maksi« moviču in na vseh vodilnih mestih v Beo« gradu smo našli res iskrene, očetovsko naklonjene sodelavce Nj. Vel. kralja, pa ti je o tem že itak podrobneje znano iz časopisnih poročil.
In ni tudi to razveseljivo? je menil ves v blaženem zadovoljstvu moj sobe« sednik, odslej bomo delali z zagrebškim učiteljskim pevskim zborom »Filipovi« čem« in beograjskim tovariškim »Marin« kovieem« skupno, na edinstveni bazi. Sklenili smo izdajanje skupnih edicij, zborovskih skladb, šolskih pesmaric, pe« dagoško«glasbenih knjig. Prirejali bomo skupne pevske nastope. To je res zelo važen rezultat: Skupna afirmacija glas« benega in kulturnega dela vsega jugoslo« vanskega učiteljstva.«
»Za zaključek pa, kaj praviš h kritikam, ki jih poznamo sicer že' iz beograjskih, zagreb« ških in drugih dnevnikov. Vsi so visoko oce« nili Vaše uspehe, zanima me, kaj meniš ti o kritiki! v zagrebškem »Obzoru«, ki jo je na« pisal — edino, izjemno negacijo UPZ — g. Lujo Šafranek Kavič?«
»Vsa kritika je priznala veliko važ« nost in visoko misijo našega zbora, visok niveau naše vokalne glasbe in organiza« torsko zmožnost slovenskega učiteljstva. Da res je. edina bela vrana med vsemi kritiki je bil g. Šafranek«Kavič iz Zagre« ba. Menim, da je vzrok za članek v »Ob« zora« predvsem osebnega značaja. Gosp. Šafranek ¡je podcenil slovensko vokalno glasbo, naš zbor pa je prikazal kot ama« tersko diletantski ansambel. Vsa ostala
89010123535389482353535348482323235353535348482323534848484800020000005348484848
Pedagoški tečaj o moderni osnovni šoii v Ljubljani.
Nemški profesorji*pedagogi prirede za učiteljstvo Dravske banovine v Ljubljani pe* dagoška predavanja o »Moderni osnovni šoli«.
Centralni institut za vzgojo in pouk (Zentral*Institut fiir Erziehung und ¡Unter* richt) iz Berlina je izraziluninistrstvu prosve* te željo, da priredi za jugoslovensko učitelj* stvo tridnevne pedagoške tečaje. Predavali bi trije profesorji*pedagogi, znani praktiki narodnih šol, ki bodo pokazali s tem prvim poskusom delo narodne šole, kakršno mora biti cd prvega do četrtega šolskega leta. Te* kom predavanj se bo istočasno proučil tudi ustroj osnovne šole.
Ministrstvo prosvete je ugodilo želji in* stituta iz Berlina in je poverilo Udruženje jugoslovenskega učiteljstva ¡z organizacijo teh tečajev.
Tečaji so se vršili:
V	Beogradu od 23. do 25. marca.
V	¡Zagrebu od 26. do 28. marca.
V	Ljubljani pa se bo ¡vršil tečaj od 30. marca do 1. aprila.
Splošna tema bo: »Moderna osnovna šola« (predavanja, obrazci dela in razgovori).
Prvi dan: Ministerialni svetnik iz Berli* na g. Hila: »Osnovna šola moderne pedago* gike in delovne osnovne šole«.
Drugi dan: Šolski svetnik iz Pirotau*a g. Schmit: »Spoznavanje domovine in kulture v osnovni šoli«.
Tretji dan: Rektor iz Essena g. Binger: »Ideja dela v narodni šoli«.
Predavanja se bodo vršila v nemškem je* ziku in bodo trajala dopoldne in popoldne. Predavanjem bo sledila tudi debata.
Ker so problemi, ki se bodo obravnavali na teh tečajih, zelo aktualni in velikega po* mena za našo narodno šolo in ker bo stik nemških pedagogov, znanih delavcev za novo narodno šolo, z našimi šolskimi delavci in učitelji pripomogel k utrditvi prijateljskih
SplOŠflll ¥€StL
STATISTIKA ¡6 IZVENŠOLSKEM DELO* VANJU UČITELJSTVA V LOGAŠKEM SREZU V ŠOLSKEM LETU 1930./31.
Na zadnjem zborovanju našega društva na Rakeku dne 9. decembra 1930. sva klobila s tovarišem Šuštaršičem nalogo, da sestaviva statistiko izvenšolskega delovanja učitelj* stva našega sreza.
Pod to nalogo je razumeti aktivno, inten* zivno delo učiteljstva izven šole, in sicer v narodno*prosvetnem, humanitarnem, zdrav* stvenem, kmetsko*gospodarskem, socialnem in narodno*obrambnem oziru.
Ta naloga ni posebno prijetna, morda je celo delikatna.
Če naštejemo vsa društva, njih odbore, odseke in ppdodseke, v katerih deluje učitelj* stvo našega sreza, bi bilo preveč točno, uteg* nilo bi celo dišati po samohvali našega stanu. Ce pa bi izpuščali nekatere panoge izvenšol* skega dela učiteljstva našega sreza, bi napra* vili našim tovarišem in tovarišicam krivico. Treba je torej ubrati pri tem srednjo pot.
Podatke je poslala 21 šola. torej vse ra= zen dvorazrednice pri Sv. Duhu pri Novi vasi.	....
Učiteljstva je navedenega 105, in sicer 39 učiteljev in 66 učiteljic. Aktivno deluje pri Sokolu 27 učiteljev in 29 učiteljic, skupno 56 tovarišev(ic), in sicer kot staroste, podsta* roste, tajniki, blagajniki, prosvetarji, gospo* darji, pevovodje, dirigenti, režiserji ali po* močniki navedenim. .
.Med temi imajo posamezniki tudi po dve, tri ali še več funkcij.
Kmetsko nadaljevalne šole: 8 učiteljev.
Kmetsko gospodinjske šole: 4 učiteljice.
kritika govori drugače. Da ima njegova ocena drugačno ozadje, in drugačen po* vod naj omenim, da se je isti program z istimi pevci in istim dirigentom izvajal v Ljubljani in Beogradu in je našel pov* sod popolnoma drugačno oceno; sicer pa so tudi vsi ostali zagrebški listi poročali povsem drugače kakor g. Šafranek in slično ljubljanskim in beograjskim poro* čilom. Sicer pa prinaša izvlečke o zadnjih turnejskih kritikah tudi naše stanovsko glasilo »Učiteljski Tovariš«, ki jasno pri* kazujejo, kaj so izpovedali o naši muziki in o našem zboru prominentne osebnosti in vplivni kritiki. Gotovo tfa je za naš zbor nad vse častna kritika, ki jo je pri* občil v beograjski »Pravdi« g. Krstič, zna* na osebnost v jugoslovanskem kulturnem življenju, ki je tudi po svojem visokem službenem položaju zelo vplivna in od* ločilna osebnost, saj je g. Krstič šef umet* nostnega oddelka v našem ministrstvu prosvete.«
»No, za piko pa še eno vprašanje. Zad* nje je,« sem se opravičeval, ko si Je g. Kumar ne vem ;že kolikrat posegel med najinim raz* govorom v lasi in si jih razmršil. »Srečko, pro* sim Te, povej mi še kaj o sebi!...«
—	»Prokleto!« mu je ušlo nenadoma, nato pa se je še prav na široko zarežal. da je še mene potegnil v smeh in sva se znašla v krep* kem duetu.
—	»Še o sebi naj ti kaj povem?« je me* nil na pol neverjetno, na pol odklonilno, pa je že vzdignil polliterko in pomignil ž njo natakarici
—	»Glej, žejen sem!.. . spravi beležko in pijva na zdravje našega zbora in naju!«
—	»Pa na zdravje!« sem dejal, ko je Sreč* ko natočil kupici.
»Eks!« — »Eks!«...
odnošajev med obema državama, zato pripo* roča ministrstvo vsemu učiteljstvu, da V me* jah svojih materijalnih možnosti, pride na te trodnevne tečaje, a za učiteljstvo v mestih, kjer se tečaji vrše, kakor tudi onim iz naj« bližje okolice, naj odredi prosvetna uprava, da prisostvujejo predavanjem. Vsem obislco* valcem tečajev priporoča ministrstvo, da se potrudijo, da iz ,predavanj posnamejo čim največ koristi, navodil in nasvetov za svoje nadaljnjo delo.	<
V ta namen ima učiteljstvo izven mesta, kjer se vrše predavanja petdnevni,^ a oni iz mesta in neposredne okolice tridnevni do* pust.
Učiteljstvo, ki želi prisostvovati preda* vanjem, javi to upraviteljstvu, ko se pa vrne, se izkaže s potrdilom poverjeništva UJU ,— Ljubljana, da je redno prisostvovalo preda* vanjem.
Poverjeništvo UJU — Ljubljana bo pri* pravilo za vnanje učiteljstvo po možnosti prenočišča, a tudi ceno hrano. Ravno tako pripravi primerno dvorano za predavanja in preskrbi za sprejem gostov.
Predstavniki prosvetne uprave iz mest, v katerih se bodo vršili tečaji, se bodo po nalogu ministrstva sami udeležili tečaja in predavanj in sprejema predavateljev.
Dostop k predavanju imajo vsi, ki se za navedena vprašanja zanimajo.
Vnanji udeleženci naj prijavijo takoj svojo udeležbo UJU ■— poverjeništvu Ljub* ljana.
Prijavljenci naj označijo, ako reflekti* rajo na prenočišče in prehrano. Prenočišča bo skušalo preskrbeti poverjeniš.tvo v ljub* ljanskih internatih, odnosno v hotelih. Ceno naznanimo ob prihodu. Kdor želi prenočišče v hotelu, naj to izrecno označi v prijavi.
Tečaj se bo vršil v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani.
Obrtno trgovske šole: 8 učiteljev.
Podružnice kmetijske družbe: 2 učitelja.
Sadjarska in vrtnarska društva: 4 učitelji.
Živinorejska zadruga: 1 učitelj.
Obrtna zadruga: 1 učitelj.'
Katoliško=prosvetna društva: 1 učitelj in 2 učiteljici.
Cerkveni pevski zbori: 2 učitelja (1 že 30 let) in 2 učiteljici.
Gasilno ,društvo: 1 učitelj.
Protituberkulozna liga: 6 učiteljev.
Kolo jugoslovanskih sester: 5 učiteljic.
Rdeči križ: 2 učitelja in 1 učiteljica.
Jugoslovenska Matica: 3 učite'|i in 5 uči* teljic.
Streljačka družina: 2 učitelja.
Ciril in Metodova družba: 1 učitelj in 2 učiteljici.
Občinski odbornik: 1 učitelj.
Poročevalec za kmetijsko statistiko v občini: 1 učitelj.
To je le trenotna slika statističnih po* datkov iz katere je razvidno, da najdemo učitelja pri delu na vseh krajih javnega delo* vanja v prosvetnem in gospodarskem oziru.
Če bi se pa ozrli nekoliko nazaj, bi našli učitelje in učiteljice kot glavne funkcijonarje še pri raznih drugih prilikah. Največ najde* mo učitelje kot vršilce težkih tajniških dolž* nosti, med tem ko navadno zavzamejo pred* sedniška mesta drugi.	i
Gotovo dejstvo je tudi, da mora učitelj* stvo pri izvrševanju izvenšolskih poslov žrt* vovati razen časa in truda tudi dokaj denarja, kar za učiteljstvo pri skromnih službenih pre* jemkih ni lahka stvar.
Zavedamo se svojega izvenšolskega de* la, pa četudi tega nekateri nočejo nam pri* znati in hočemo ga tudi po Svojih močeh na* dalje vršiti.
Cerknica, 1. marci 1931.
L. Hladnik, s. r.
Ob jubileju.
Društvo »Fana« se je pripravljalo, da proslavi desetletnico svojega obstoja. Hotelo je proslaviti ta kulturni dogodek čim slavnej* še. Kajti ni mala stvar vztrajati dandanes deset let brez prepira in drugih motenj. Gmotnih uspehov sicer ni moglo društvo iz* kazati ob jubileju, ali dolgov tudi ne. Vsako* letna vrtna veselica je društvu krila upravne stroške, praznovanje Silvestrovo pa jim je neslo toliko, da so plačali stroške za dvorano in za pobite kozarce in steklenice. Društvo je tedaj prospevalo boljše kot druga društva, ki so si v teku svojega delovanja nakopala dolgove.
Kadar proslavlja društvo kak jubilej, je njegovo delovanje na višku. Vse važnejše dru* štvene - osebe, ki njim tudi činitelji pravijo imajo polne glave skrbi in ne vedo kje in kako bi prijeli, da bi bilo vse prav in dobro. Zaradi tega je tudi predsednik »Fane« sklical mesec dni pred jubilejem nujno in' važno od* borovo sejo. Seja se je vršila pri njem v go* stilni — tam se odborniki namreč lažje in te* meljitejše razgovore, kot drugje.
Na tej seji je odbor temeljito vse pre* tehtal in premislil. Najprej se je porazgovoril glede godbe. Godci so dragi, zahtevajo dobro plačilo in večerjo in pijače, da je joj. Pa so odborniki sklenili, da poverijo to delo učitelj* skemu orkestru, ki je zastonj, ne večerja in če pije, pije za svoje. Društvenemu tajniku so naložili dolžnost, da napiše učiteljskemu orkestru poziv za sodelovanje.
»Pa še to jim v pismu zabiči, da naj bodo točno na mestu in naj ne delajo predolgih pavz!« je še pripomnil društveni blagajnik.
—	Tajniki kmetijskih podružnic. Neka kmetijska podružnica je na svojem občnem zboru predlagala, naj Kmetijska družba de* finitivno uredi zadevo tajnikov*učiteljev, z motivacijo, da osrednji odbor ne more brez pristanka glavnega občnega zbora, t. j. brez izpremembe pravil dovoljevati izvrševanja pasivne volilne pravice izrednim članom, niti ako kdorkoli za to prosi; nstotako niso v se* daj veljavnih pravilih predvideni za podruž* niče poslovni tajniki, kakršnega ima centrala. — Torej bo treba spraviti pravila tv sklad s tajniki ali pa — tajnike s pravili. Naj se Kme* tijska družba o tem jasno izrazi! — Ru.
—	Pravilnik o praktičnih učiteljskih izpi* tih. Prosvetno ministrstvo je izdelalo začasni pravilnik o praktičnih učiteljskih izpitih. Pravilnik stopi v veljavo, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«. Praktični izpiti, s ka* terimi učitelji dobijo pravico <5o stalne name* stitvo, so se vršili do sedaj brez enotnega pra* vilnika, različno v raznih pokrajinah in po predpisih, ki so še ostali od nekdanjih šol* skih oblasti, ali pa celo kar po praksi, ki se je v teku let sama uveljavila. ¡Izpiti so bili različni po številu predmetov in tudi po upo* števanju teorije in prakse. Sedaj pa je vpra* šanje praktičnih učiteljskih izpitov temeljito proučeno in je novi pravilnik kočnoveljavno odredil materijal kakor tudi način praktičnih izpitov. Pravico do polaganja praktičnega iz* pita dobi učitelj po 20 mesečni šolski službi. Dopusti, navadni in bolezenski, ki so daljši od dveh mesecev in pa velike šolske počitni* ce, niso vračunani v tej 20 mesečni učiteljski službi. Učitelj, ki ima skupaj tri slabe letne ocene ali zapored dve slabi oceni, ne more polagati praktičnega izpita in bo odpuščen iz službe. Vsak učitelj mora napraviti praktični izpit v roku štirih let. V ta rok 'pa se ne vra* čunava vojaško službovanje in tudi ne bole* ženski ali drugi dopusti, ki trajajo nad 6 me* secev. Pravilnik določa nadalje tudi mesta, kjer se lahko polagajo izpiti. Za vsako bano* vino so določena učiteljišča, kjer je sedež komisij za praktične učiteljske izpite. V Dravski banovini se polagajo izpiti na učite* ljišču v Ljubljani in v Mariboru, za Savsko banovino pa v Zagrebu, Gospiču in Pakracu. Kandidati morajo vložiti prošnjo za pripust k zrelostnemu izpitu dotičnega učiteljišča preko sreskega poglavarstva, ki odpošlje po* tem prošnjo preko banske uprave upravi uči* teljišča. Prošnja naj vsebuje kratek opis štu* dij in šolskega delovanja in pa uverenje o službenih letih in o letnih ocenah, ki ga izda banska uprava. Predloženo mora biti tudi uve* renje o državljanstvu, ki se dobi pri pristojni politični oblasti. Način izpitov: Praktični učiteljski izpit se deli na dva dela: na teore* tičnega (pismeno in ustmeno) in na praktič* nega. Za pismene izpite določi komisija snovi iz posameznih 'predmetov in traja tak izpit največ po 5 ur za vsak predmet. Ustmeni iz* pit polagajo kandidati, ki so pri pismenem izpitu dobili najmanj dobro oceno, i Pri ust* menih izpitih je po pravilniku novo n. pr. to, da je poseben predmet šolska administracija in šolski zakoni. Ta izpit traja 35 do 40 mi* nut, izpiti iz raznih drugih predmetov pa po pol ure. Važna in deloma nova so določila glede izpita iz šolske prakse. Kandidat mora najprej pred komisijo obdelati učno snov, potem pa nastopi z njo v določenem razredu vadnice ali kake druge ljudske šole. Ta prak* tični nastop sme trajati največ 5 ur. Vsa učna sredstva odobri poprej izpitna komisija. Rav* nateljstva učiteljišč morajo v teku 14 dni po končanih izpitih predložiti ves materijal o izpitih prosvetnemu ministrstvu.
—	Dopisniku članka »Bolgarske učitelji* ce« v pojasnilo. Z'Vašo prvo notico »Bolgar* ske učiteljice« v »Učiteljskem Tovarišu« za* četkom marca se ni čutila prizadete samo to* varišica Vodetova, temveč me vse, ki smo včlanjene v »Društvu učiteljic«. :In to nas je precejšnje število tako poročenih kakor ne* poročenih. Na svojem zborovanju dne 8.
Ko je bila ta zadeva urejena, so odbor* niki načeli vprašanje, kdo in kako naj dvo* rano okrasi.
»No, s tem si ne bomo belili glave,« je predlagal odbornik, ki jetfril tudi član krajev* nega šolskega odbora, »Otroci naj nabero bršljan in smrečje, učitelji naj pa dvorano okrase.«
»Saj res!« prikima predsednik in še do* da: »Tajnik, še to dostavi v pismu, da pridejo smrečje lahko k meni iskat.«
Ko so to slišali odborniki, so zavpili: »Živio naš predsedniki« In so naročili nov Štefan vina.
Sedaj so prišli paviljoni na vrsto. Treba je bilo določiti ljudi za prodajo peciva, jest* vin, pijače, likerjev in kave. Za to delo so ženske. Ali ženske rade plešejo in nobena ne mara sprejeti tega dela. Vsaka pa tudi ni za to.
»To bo huda reč!« meni predsednik.
»Kaj če bi vprašali učiteljice?« se oglasi najmlajši odbornik, ki ni še podrobno poznal društvenega življenja in društvenih pravic.
Predsednik ga pogleda izpod košatih obrvi: »Glej ga! Kaj bi vpraševali! Saj mo* rajo! Učiteljice me ne skrbe. Ali premalo jih je. Troje jih je, potrebujemo pa jih pet. Kje dobimo še dve?«
»Če združimo pecivo z likerji, potrebu* jemo samo še eno, se oglasi blagajnik.
»No, to bi že bilo!« se razveseli predsed* nik. »Le zapiši tako, tajnik. No, dobro. Pe* civo z likerji, kavo in vino — učiteljice. Osta* nejo še jestvine. Koga damo k jestvinam?«
»Kaj, če bi prosili tvorničarjevo gospo?« vpraša tajnik. »Mlada je in brhka, otrok pa tudi nima, da hi se nanje izgovarjala!«
marca je prišla na razgovor tudi Vaša notica. Naprosile smo tovarišico Vodetovo, ki je predsednica našega društva, naj nä to notico da primeren odgovor. Če ste torej g. tovariš imeli namen poročati le kronistično, bi bili to morali že nekoliko drugače napisati, kajti če poročate: »V Bolgariji učiteljice niso domiš* ijave, ne zavzemajo dominantnega mesta nad kolegi, se vse lahko poroče...«, iz tega lo« gično sledi: nekje (najbrže pri nas) pa temu ni tako. Ako pa pri tem niste mislili na nas, bi pa morali povedati, kje pa so potem do* mišljave učiteljice,'kakršnih v Bolgariji ni. — Poudarjam še jaz iznova, da tudi pri nas ne zavzemamo in ne maramo zavzemati učite* ljice nikakega dominantnega mesta nad ko* legi, želimo pa pač, da bi vladal pravi tova* riški duh med nami — čas despotstva pa naj izgine. — Kar se tiče tega, da se v Bolgariji vse učiteljice lahko poroče, pripomnim, da bi se pri nas tudi vse lahko poročile, če bi bile z vsakim zadovoljne. Toda večina tistih, kar nas je ostalo Jamskih, nismo nesrečne, ker smo same, posebno še ker vidimo, da se šte* vilo srečnih zakonov vsak dan bolj krči. — Torej cenjeni g. tovariš, kadar boste še kaj poročali, prosim storite to tako, da se ne bomo čutile prizadete, sicer se bomo gotovo zopet oglasile. Časi, ko je ¡učiteljica k vsemu molčala in se ni upala govoriti, četudi se ji je godila krivica, so minuli. — Ivanka Cegnar* jeva.
—	Ljutomer. Gospa Ana Ivančič*Deu obhaja 30. t. m. svoj 83. rojstni dan v čvr* stem zdravju. Jubilantka je službovala v na* šem mestu vso dobo svojega službovanja, to* rej polnih 40 let ter je vzgojila 3 generacije, ki so blagi učiteljici za vse lepe nauke in dobrote iz srca hvaležne. Še na mnoga leta v sedanji čilosti!
—	Naprošamo amaterje, ki uporabljajo ozke filme (Schmalfilm 16 mm), da nam jih posodijo za predvajanje v naših izložbah na Zrinjevcu 20. Filmi naj predstavljajo lepoto naše domovine in prikazujejo prireditve in motive, ki so etnografskega in sploh turistič* nega pomena. Prosimo gg. amaterje, da nam v interesu propagande lepote naše domovine posodijo svoje filme v gornji dimenziji, ki jih bomo predvajali z imenom lastnika in z opisom motivov in pokrajin, ki jih predstav* ljajo. Lastništvo in opis filma bi objavili v obliki in tekstu, kakršnega lastnik dovoli ali sam določi. Vsako garancijo za povrnitev ne* poškodovanega filma prevzema nase Savez za promet tujcev »Putnik«, Zagreb, Zrinje* vac 20. Predvajanje filmov se vrši vsak večer od 7. do 9. ure v naših pritličnih izložbah na Zrinjevcu.
—	Učiteljstvo na Danskem. Naši stanov* ski listi so že večkrat poročali o šolskih raz* merah na Danskem, vendar ne bo odveč, ako dodam ik temu še to. kar sem čital v 10. šte* vilki letošnjega »Radio Welt«. Slavna danska pesnica Karin Michaelis se je izjavila poroče* valcu istega lista o visokem nivoju danskega radia, o njegovem velikem ljudsko*izobraže* valnem delu, o prvovrstnih znanstvenih pre* davanjih itd. Omenila je, da je vse to mo* goče le z ozirom na tamošnje osnovno šol* stvo, češ, učenci danskih osnovnih šol so bolj izobraženi, kakor drugod univerzitetni stu* dentje. In vsa ta nenavadna ljudskošolska kultura ima svoj izvor v tem, ker je na Dan* skem osnovnošolsko učiteljstvo od države najboljše plačan stan. Učiteljski priprav* niki pa tudi uživajo tako izobrazbo in omiko, kakršnih so drugod deležni le srednješolski profesorji, — In pri —nas? — A. P. B—g.
—	Knjige Slovenske Šolske Matice za
leto 1930. so izšle. Ljubljanski člani se napro* šajo, da pošljejo ponje v Učiteljsko knjigar* no. Izvenljubljanskim se bodo poslale na na* slov poverjenika tekom prihodnjih dni tako, da bodo imeli člani knjige v rokah še pred prazniki. — Blagajnik.
»Imenitno!« se navdušuje blagajnik. »Ta bi pa bila ta!«
»Bila bi že,« ugovarja predsednik, »ali ne za jestvine. Okrog jestvin se zbira pofel!«
»Pa dajmo jestvine k likerjem in naj ona prevzame pecivo!« predlaga blagajnik.
»Dobro! Zapiši tako,« pritrdi sedaj pred* sednik.
Tajnik zapiše in vpraša: »Ali naj tudi njej pišemo?«
»Nak!« odkima predsednik. »Treba de* putacije. da gre k nji in jo prosi. To ni kar tako, kaj pa mislite?«
In so odločili, da gredo trije činitelji h gospe tvorničarjevi in jo prosijo za sodelo* vanje.
Šli so koj drugi dan in jo prepričali, da je njena navzočnost pri proslavi potrebna za* radi važnosti jubileja in pa zaradi društvenega prestiža.
•
Po vseh teh pripravah ni čudno, da je slovesnost izpadla nad vse pričakovanje si* jajno. Še celo gospa tvorničarjeva je vztrajala do polnoči. Avto jo je čakal ves čas zunaj na dvorišču. Stalo je to črno na belem v vseh dnevnih listih. Ko je odhajala, so se vsi dru* štveni činitelji postavili v špalir in predsed* nik se ji je v lepem govoru zahvalil za trud in požrtvovalnost in pomoč. Tudi to so listi zabeležili. Le tega niso, da je neka starejša gospodična zagodrnjala za njo: »Še osnovne šole ni mogla z uspehom dovršiti, sedaj pa taka čast in hvala in — sreča.« Ali tega ni nihče slišal.
—	»Pot za goro«. Že dve leti bo, odkar sem izdal v samozaložbi zbirko svojih pesmi ter jo razposlal tudi mnogim tovarišem(icam) na ogled. Ker je marsikateri niso vrnili, sma* tral sem jih za naročnike. A mnogi izmed teh so mi z izplačilom malenkostne vsote za zbir* ko še na dolgu; zato jih tem potem.,dasi prav nerad, a vsled krize, prosim, da poravnajo zaostanek takoj, čim prejmejo od mene vposlano položnico. Obenem pa naznanjam, da imam še precejšen del založbe na razpo* lago za eventualne nove naročnike, ki naj se obrnejo v svrho naročitve direktno name v DobovO, da pridem tem prej do izplačila svojih stroškov. — Alojzij PeterlinsBatog.
—	Moja zadnja beseda. (Nepolemičen odgovor na polemiko v 7. številki »Popotni* ka« zaradi dr. Strmškovih »Zvončkov«.) Prav nič se nisem razburil, ko sem prejel na svoje recenzijsko poročilo o dr. Strmškovih »Zvonč* kih« pošten odgovor od pisatelja samega. Hvala bogu, vzlic razburkanim časom imam mirne živce, da me ne spravi niti najbolj žgoča ironija ob razsodnost in dobro voljo, brez katere bi bili vsekakor lahko v veliki nevarnosti stvarnost in objektivnost mojih poročil. Vkljub vsemu temu pa se mi je ven* dar pripetilo, kar obžalujem, da bi mi lahko ostale kar za večno neznane avtorjeve ugo* tovitve, nanašajoče se na podlagi njegove knjižice predvsem na moderno šoio in peda* gogiko. Moj Bog, nikoli bi si ne mislil, da je gospod dr. Strmšek napravil tako veliko uslu* go o moderni šoli s tem, da je poslal v svet (sicer malo pozno!) svoje »Zvončke«, kajti doslej smo bili v mladinski književnosti res kakor ha »mrtvi točki«. No, sedaj sem se vendar končno prepričal, o čemer ni* sem prej niti sanjal! Upam, da bo odslej pri nas že kako boljše, in da mi velikodušno od* puste vsi tisti, pri katerih sem prišel 'v nemi* lost zaradi svojega poročila, saj odpuščanje je vendar tudi dandanes najvišje človeško ravnanje . .. Malo mi je pa vendar hudo, da mi manjka možnost zadnjega prepričanja: knjige vsaj površno prečitati in o njih stvarno poročati! To pač ne gre nikakor v mojo pamet in se žal ne bom mogel ravnati po avtorjevem paradoksalnem receptu, ki mi ga tako očetovski nasvetuje za sklepno mi* sel svojega zagovora. Morda pridem še kdaj pozneje zaradi avtorja do te zaželjene izvr* šitve? Mislim, da se bo gospod avtor vseeno zadovoljil s tem, da bom skušal odslej na* prej ocenjevati vsako naslednje mladinsko delo na podlagi književne vrednosti njegovih »Zvončkov«, ki so postali po avtorjevi besedi sedaj zame edino merilo literarnih vrednot za mladinsko knjigo. Na vsak način pa ne prevzamem odgovornosti, če bo kako drugo mladinsko delo tudi proti moji volji po svoji notranji teži in vrednosti nadkrililo dr. Strm* škove »Zvončke«, kajti preveč sem navajen na: stvarnost in objektivnost... Počakajmo, ker nismo preroki! — Albert Žerjav. — Opomba uredništva: Uredništvo tudi želi in smatra, da. je to zadnja beseda o tem pred* metu.
Obrambni vesti»!!«*
»Slovenec« prinaša z ozjrom ,na izpad »Obzora« sledeči odgovor:
KAJ PRAVITE?
Kdo ve zakaj smatrajo nekateri naši ju* goslovanski bratje našo kulturnost za nekaj manjvrednega, za nekaj, na kar je treba z viška doli gledati, še več, kar je treba pri vsaki priliki dejati v nič, dasi še nobeden teh vničdevalcev ni mogel dokazati, da slovensko kulturo pobližje — pozna? Večkrat je že. naš list tožil, da hrvaške in srbske, revije ter ča* sopisi ne posvečajo našemu kulturnemu žiy* ljenju skoro nobene pozornosti, da njihove knjigarne ne poznajo naših novih izdaj itd.
Pri vsaki dosedanji mednarodni razstavi ali drugi prireditvi so še prevzeli eni ali drugi bratje aranžma in stisnili Slovence v kot — depota. Na glasbenem polju je ravno tako. Ce gredo naša pevska društva v inozemstvo, pojo najprej srbske, potem hrvatSKC in kon* čno še slovenske pesmi, dočim se še nikdar ni pripetilo, da bi bilo kako hrvatsko ali srb* sko društvo inozemstvu pokazalo slovensko skladbo. Slovenci smo po vojni izvajali blizu devetdeset srbskih in hrvatskih oper, instru* mentalnih in vokalnih koncertnih del od štiri in dvajset avtorjev, da bi bili i pa naši bratje naštudirali katero slovensko delo, se pa se ni čulo To je več kakor žaljivo omalovazeva* nje naše tglasbe, omalovaževanje, kakršnega kulturno inozemstvo in njega večji centri, ki so se že često priznalno izjavili o naši glasbi, gotovo nikakor ne dele ti našimi brati.
Tale naš Učiteljski zbor, ki je prestal ča* sten krst na Češkoslovaškem (njega dirigent tudi na mednarodnem fistivalu v Frankfurtu) je zadnje dni koncertiral po vseh večjih me* stih Jugoslavije in vsa srbska in hrvatska kn* tika mu jc priznala, da je ali najboljši zbor
v	državi, ali vsaj eden »prvoklasnih«, toda v Zagrebu je naletel zbor na lopar ki ga treba omeniti. Mislimo na kritiko g. Safranka*ka* viča v »Obzoru« od 4. t. m.
Ta gospod ni našel na zboru niti naj* manjši dobre lastnosti razen njegove dobre volje in mu je svetoval, naj se gre rajši pet učit kakor pa da hoče v Romuniji blamirati našo glasbo. Kakor hitro je zbor stopil v Za* greb, je izgubil svojo »reputacijo« in se poka* zal za povsem nezmožnega. Naš Adamič je Mranku »folklorista«, pri Ostercu ne najde kritik niti enega od »uobičajenih elemenata muzike: melodije, ritma, harmonije, polifoni* je, forme, arihitektonike, umjetničkog okusa i zvučnosti« (edinstven primer v zgodovini glasbene kritike), našim glasbenikom pa pra*
vi	da jim »fali distanca i sloboda prosudji* vanja«, radi česar je zagrebška kritika »pri* siljena, da preuzme jedan dio odgovornosti«, pri čemer je treba da Slovenci v kulturnem pogledu gledamo »Zagreb kao neke vrste kontrolnu stanicu«.
Kaj pravite? Ce se kaj spoznate v mu* ziki in v razmerah ali nič, boste rekli, da je to umazana packarija in če povem, da je teh packarij zlasti zagrebško časopisje zadnja leta že toliko zagrešilo, da to niso več »sluca* ji«, nego je vse skupaj podobno sistemu, po* tem morajo takšne nadutosti začeti presedati vsakemu kulturnemu človeku.
Da bi bila naša kulturnost tako zanič, da se nam Zagreb po vsej sili postavlja za kura* torja, ne velja. Mi res ne kričimo toliko o slavi naše kulture, trdimo pa, da pozna kul* turna zgodovina nešteto slučajev, da so Slo* venci Hrvatom posredovali kulturne dobrine z zapada, da pa se obratno ne da trditi. Kljub vsemu respektu pred hrvatsko moderno kul* turo in zlasti glasbo tudi 'ne moremo reči, da bi to bilo nekaj, k čemur moramo Slovenci pobožno zreti navzgor, kakor zelo visoko* rodno tudi zro Hrvati na našo nizdol. V ta* kih metodah gledamo mi, ki nam nikakor ne »fali sloboda presudjivanja«, žaljivo prevzet* nost. posledico pomanjkanja prave kulturno* sti in privzgojene taktnosti.
Danes, ko nam je resnično in notranje prijateljstvo in edinstvo narodov Jugoslavije tako zelo nujno potrebno kot še nikoli, so takšni izpadi in žaljivo 'omalovaževanje do* kaz, da nekateri ljudje tega prijateljstva ne razumejo in da so odločeni sistematično de* lati ovire temu prijateljstvu. Najlepše 'je, da Slovenci stvar konstatiramo in potem delamo dalje to, kar smo delali doslej: kulturno delo v vseh ozirih in v vsakem smislu besede, pa da na loparjevstvo odgovorimo s tem delom.«
Ker je ozadje zadeve jasno, menimo, da gre lahko tudi učiteljstvo preko zadeve — z delom naprej!
Prosvetno delo učiteljstva.
—p Lepa mladinska prireditev v Hrast* niku. »Podmladek rdečega križa«, odsek V. razreda dekliške osnovne šole v Hrastniku, je uprizoril pod spretnim vodstvom razred* ničarke gospe Julke Candrove Bevkovo tri* dejanko »Bedak Pavlek«.
Igrica zahteva dobrih igralskih moči, pevk in plesalk, skoro baletk. Svojo vlogo so vse mladenke brez razlike odlično izvršile. Posebno ljubki in premišljeno zasnovani so bili prizori palčkov, ki so se v melodramski obliki, originalno predstavili in nekak rit* mični valček v zadnjem 'dejanju, ki je bil do* vršen.
Predstavo, dne 15. marca ob 5. uri po* poldne, ki se je vršila v Narodnem domu,1je občinstvo častno obiskalo in predvsem hva* ležni starši niso štedili z aplavzom. Nasled* nji dan pa se je predstave udeležila šolska mladina obeh šol.	>
Na uspehu čestitamo vsem, prav poseb* no pa še g. Candrovi, ki z ljubeznijo dela in vzgaja tudi izven šole naše malčke ter je spra* vila že mnogo mladinskih iger na oder.
M. M.
N«ša gospodarska oiga> iz&csja.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh ste prejeli položnice za nakazilo član* skega prispevka za štiri (236. do '239.) smrtne slučaje, in sicer: Jelica Staufer, Pilštanj, Anka Womer, Maribor, Vladimir Požar, Radeče, in Karel Trost, Ljubljana. Članski prispevek s poštnino znaša 21 Din, za zakonske pare 41 Din. Društvena uprava je izplačala za zad* nje štiri smrtne slučaje znesek 50.300 Din. Nakažite takoj vpisane zneske na položnicah, da more društvena blagajna zadostiti Član* skim zahtevam! Z odlašanjem Vam ni nič pomagano, nasprotno: zneski so vedno večji, nepotrebna poštnina in upravnina jih pa še zvišuje. V tem mesecu je društvena uprava razposlala zamudnikom okrog 100 opominov in vljudno prosi, da se vsi odzovete z naka* žili. U. S. ima 2520 članov. Posmrtnina znaša 12.600 Din.
Hšadmska tatica,
—mm Iz uprave: V ponedeljek 23. in to* rek 24. t. m. se je razposlala 6. številka »Na* šega roda« vsem šolam, ki so za njo nakazale naročnino. Prosimo še one redke*ostale, da to store nemudoma, ker bi ostali naročniki brez lista med velikonočnimi prazniki, za ka* tere je ta številka nalašč prirejena.
—mm Knjige Mladinske Matice. Z ozi* rom na svoječasni razpis književnih nagrad Mladinske Matice je odbor nagradil letos tri najboljša dela, ki bodo izšla začetkom junija med letošnjimi njenimi publikacijami. Na* grade so se prisodile sledečim delom:
1.	France Bevk: .»Lukec in njegov ško* rec«, povest za mladino po desetem letu, v dveh delih, od katerih prvi del izide letos, drugi pa prihodnje leto. Nagrada 3000 Din.
2.	Josip Ribičič: »Miškulin in Miša«, pri* povedka za male. Nagrada 2000 Din.
3.	Mile Klopčič: »Moj oče«, pesem. Na* grada 300 Din.
Prvi dve deli izideta letos kot samostojni knjigi, pesenri »Moj oče« pa v »Kresnicah«, ki jih je uredil tov. Albert Žerjav.
Kot četrto knjigo letošnjih publikacij izda Mladinska Matica mično navodilo za naše deklice*vrtnarice, mišljeno kot pendant k »Sadjarčkom« in prav tako izpod peresa tov. Andreja Skulja.
Osebne zadeve.
—i Napredovali so v II./4. skupino: Mil* kovič Adam, učitelj v Karlovici; Kus Viljem, šolski upravitelj v Lomu; Štrukelj Zofija, učiteljica v Preddvoru; Toldi Ana, učiteljica v Ljubljani.
Stanovsk i or^ani/aom UJU
i z društev;
Vauua:
= DRUŠTVO UČITELJIC V LJUBLJA*
NI bo zborovalo v četrtek dne 9. aprila 1931. ob Vt 10. uri v I. mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani (šentjakobska šola). Na dnev» nem redu je tudi predavanje tov. J. Čučko, ve: »O vzgoji ženske mladine v šolski dobi«. Vabimo vse tovarišice, tudi one, ki še niso v našem krogu in nas deloma boječe, deloma tuje gledajo od strani. Prepričana sem, da se bodo počutile domače-samo — naj le pri* dejo malo bliže. — Tajnica.
= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO UJU — LJUBLJANA OKOLICA — vzhodni
del, bo zborovalo v soboto dne 18. aprila t. L ob Vi 10. uri v osnovni šoli v Mostah s slede* čim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo po tov. predsedniku. 2. Referat tovarišice A. Tomšičeve: O delovni šoli. 3. M. Zor: Teh* nična prizrava za letovanje na Rabu. 4. Slu* čajnosti. — Dolžnike opozarjamo, naj takoj poravnajo zaostalo članarino; blagajna je po* polnoma prazna, ker poverjeništvu je treba redno mesečno odšteti za liste in drugo. Kdor ne pozna discipline, se mu ne more več pri* zanetsti; ustaviti bo treba liste. — Odbor.
Poroči i a:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVE* TOLENARTSKI OKRAJ je zborovalo v so* boto dne 21. februarja 1931. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Udeležba je bila povoljna, kajti kljub zasneženim potem in kljub ustavljenemu av* tobusnemu prometu, se je zbralo od 55 včla* njenih 24; t. j. 43 %.
I. Uvodoma je pozdravil predsednik tov. Golež vse navžoče člane, imenoma novo vstopivšo tov. Vido Jegličevo ter z veseljem ugotovil, da je sedaj vse učiteljstvo okraja včlanjeno v našem društvu.'V toplih besedah se je nato spomnil pokojnega častnega člana, dolgoletnega blagajnika in odbornika učitelja veterana Jakoba Kovačiča, katerega smo 18. januarja t. 1. spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalil se je vsem, ki so v tako velikem številu prišli od blizu in daleč, da so izkazali pokojniku zadnjo čast. Izvršili niso s tem samo čin pietete, ampak doprinesli dokaz to* varištva.
Ko je še; čestital tov. Šobarjevi iz Sv. Ru* perta k njeni poroki je prešel na dnevni red.
»Velika razočaranja je doživel v zadnjem času naš stan. V času, ko smo bili sredi naj* intenzivnejšega dela v šoli in izven šole na prosvetnem, gospodarskem in socialnem po* iju, ko smo pričakovali uresničenje obljub po izboljšanju našega gmotnega položaja, so lop* nili po nas z najkrivičnejšo obsodbo, ki se je izrekla kdajkoli nad našim stanom, češ, »da so pridni učitelji redke izjeme«. Besede so bile izrečene, objavljene v desettisočih izvo* dih listov in nobeno zavijanje, da se govor* nik ni morda pravilno izrazil, jih ne spravijo s sveta, kajti ugled našega stanu je v očeh preprostega ljudstva, ki vidi v nas samo ti* ste, katerim mora stanarino in kurivo plačati, zelo trpel in treba bo dosti časa, preden si bomo izgubljeni ugled zopet pridobili.
Toda mi učitelji, ki smo vajeni trpljenja in preziranja, bomo tudi to preboleli. Treba je, da kljub tem izivanjem in kljub temu, kar še morda pride nad nas, ohranimo mirno
LOJZE ZUPANC:
Učitelj Čičigoj in njegova korespodenca...
Saj vem, da se še spomnita kako je bilo z njegovim dnevnikom. Pa je že tako na sve* tu: kadar človek najbolj trpi, takrat išče )du* še, ki bi ga razumela, takrat se mu zahoče toplega stiskljaja roke in odkritih, usmiljenih oči. Tako je »Dnevnik učitelja Cičigoja«, ki ga je obelodanil »Učit. Tovariš« razgrel trpe* čo du^o tovarišice, ki si ni mogla kaj, da ne bi potožila svoje gorje učitelju Čičigoju. Ne povem vam, kje je. Tam gori pač nekje, kjer se je rodil Krpan.
Takole je pisala učitelju Čičigoju:
»Spoštovani gospod tovariš! Čitala sem Vaš dopis v .Tovarišu' in pri čitanju mislila na sebe, siromaka, ki sem še večji kakor Vi. Ne poznam Vas osebno, našla sem Vas v ,Staležu'. O, pri vas ste ,nobel', pri vas je vsaj trirazrednica ...
Poslušajte mene! Od leta 1922. stanujem na dvorazrednici z eno samo učilnico, in le* tos z 144 učenci in še ponavljalno (Saj je z zakonom o narodnih šolah odpravljena. Op. uredn.) šolo po vrhu. Največ moram pouče* vati sama, ker v naši hriboviti vasi ne vzdrži nobena mlada moč. Daleč smo tu od življe* nja, daleč od prometa, Tako imam n. pr. do mesnice uro in pol hoda, do avtopostaje isto tako daleč. Tri ure vožnje je do Lašč ali Ra* keka, ki sta najbližji železniški postaji.
sploh ni! Iz 5km oddaljene najbližje vasi prihajajo otroci v šolo. So pa hribovske vasi, kjer je snega do 5 m, od tam pa jih pozimi ni. Morda Vas bo zanimalo, kako "poučujem svoje 144 otroke. Vsak dan dopoldne 55 otrok, a v torek in petek za nameček iše po* navljalno (!) šolo. Vsak dan popoldne pa 69 otrok ali prvo, drugo in tretje leto skupaj! Kakšno je to učenjev si lahko mislite. Po novi metodi seveda ni; sama si iščem sredstev in poti, da vsaj deloma dosežem svoj cilj.
Ko se konča pouk, se prične uradna p"> sarija in popravljanje zvezkov. Potem seve* da priprava za pquk., Včasih se za izpremem* bo »pozabavam« s krajevnim šol. odborom, katerega imam kot upraviteljica na svojih ra* mah. Kakšni pa so ti možje? Za silo se pač znajo podpisati, pa je treba z njimi lepo rav* nati, če hočem sploh kaj doseči, tako so konservativni. Poleg vsega garanja se moram mučiti'še z gospodinjstvom, če hočem sploh kaj jesti. Gostilne v hribih niso gostilne...
Ob nedeljah imam polno kuhinjo ljudi:
eni knjige, drugi .vzorce za vezenje, opravič* be glede izostankov, mazilo za »grinte« itd. Oni dan je prišel k meni mož z razbito gla* vo, naj mu jo obvežem. IStrašen je bil, nisem ga mogla obvezati, dala sem mu obveze in ga napotila k zdravniku. Otroci pa so kričali, da je prišla »maškara« v šolo. No, k zdravniku vseeno ni šel; šolska lekarna ga je ozdravila.
V zimskem času je daleč do trgovine. Sosedom vedno manjka. Kam? V šolo si pri* dejo »sposodit«. In jaz »posojam«: sladkor, olje, sol, petrolej, vžigalice... Ne verjame* te? Res je vse, do pičice.
Blizu šole je gostilna. Pride nekega ve* čera nekdo in prosi: »Gospodična, posodite mi nočno posodo. Teta so prišli iz Ljubljane, mi pa je nimamo!«.iDa, da, tako je. —
Tu nimam ene duše, da bi se z njo po* razgovorila od srca. Komu bi potožila? Kdo me vpraša: »Kako ti je? Kako se počutiš?«
Nekoč sem potožila nekemu gospodu. Potolažil me je, da inteligenten, izobražen človek ne sme obupavati, ampak iskati raz* vedrila v;—¡čtivu. Mislila sem si:'»Ko bi ti le eno zimo tu prebil, bi drugače govoril!« Saj sem naročena na »Jutro«, »Ženski svet«, »Ljubljanski Zvon« in na vse stanovske 'ča* sopise — a vse to ni mnogo, če je človek sam ...
In še to: Goričanka sem. Za praznike bi šla'rada k svojim v Vipavsko dolino. Dovo* ljenja ne dobim. In če bi ga tudi dobila, bi si ne upala...	>
Službujem zadnje leto, a to leto največ trpim, ker je pač preveč dela za moje izčr* pane živce.
Sprejmite tovariške pozdrave od T. V.«
Ko je učitelj Čičigoj prečital pismo, si je otrl solzo," spravil pismo v svoj »Dnevnik« in zamrmral:
»Tu bodite besede. Mojim od zadnjič ste podobne. Uboga tovarišica, še bolj trpiš kakor jaz. Vsaj doma mi niso ukradli kakor Tebi, četudi kvasijo kar ni potrebno. Potrpi, saj je zadnje leto, potem bo končana težka pot na Golgoto ...«
Spominjamo se ob vsaki priliki učiteljskih domov v Ljubljani in v Mariboru!
Ugodna prilika!
Uprava UJU pov. Ljubljana razprodaja svojo zalogo
Zvončka
in
Predvojni „Zvonček" letnik (nevezan) a Din 5'—.
Povojni „Zvonček" do leta 1928.,29. a Din 10 -.
„Popotnik" do leta 1928. >29. letnik a Din 15-—. (Brez poštnine).
mm
kri. Po začrtani poti, brez ozira na levo in desno, na razne Steblovnike itd. hodimo na» prej, delajmo na povzdigi prosvete med na= šim narodom, a pri tem tudi ne pozabimo nase. Trdno se oklenimo svoje stanovske or» ganizacije, udejstvujmo se v njej aktivno z besedo, s peresom in z dejanjem. — Zaupaj» mo svojim voditeljem, katere smo si izbrali kajti oni so s 'svojim delom dokazali, da so si to zaupanje zaslužili.
Z zadoščenjem lahko ugotovimo, da v boju za našo stanovsko čast nismo osamljeni. Svojo solidarnost so nam izrekli Društvo meščanskošolskih učiteljev, Centralni odbor UJU v Beogradu, Zveza državnih nameščen» cev itd. Hvala jim! — Zlasti pa nam je v ve» liko zadoščenje dopis člana banskega sveta župnika Franca Faflika kateremu se zahva» ljujemo za njegove moške, a iz srca izhaja» joče besede.
Učiteljstvo samo je bilo prisiljeno odgo» voriti na neutemeljene napade. In to je tudi storilo.
Na seji širjega sosveta v Ljubljani dne 1. februarja t. 1. se je «sestavila spomenica, ki se je izročila kr. banski upravi po deputaciji, centralni vladi potom izvršnega odbora UJU in dnevnikom v objavo.	!
V	nadaljnjem je podal predsednik izčrp» no poročilo o delu na spomenici. Članstvo je soglasno odobravalo nastop vodstva naše or» ganizacije ter se popolnoma solidarizira s spomenico.
II.	Nato je prečital razne došle dopise poverjeništva UJU Ljubljana.
V	zadevi Dačkega doma v Beogradu se je sklenilo, da se izplača iz društvene blagaj» ne po 5 Din za člana po stanju s koncem šol» skega leta 1929./30.
Glede izhajanja »Prosvete« namesto 4. številke »Učiteljskega Tovariša« v mesecu, se je postavilo društvo odločno na stališče, naj izhaja »Učiteljski Tovariš« tako dolgo redno tedensko, dokler se nanrnaš materialni položaj ne izboljša in šele potem se naj iz» daj a »Prosveta« v povečanem obsegu name» sto ene številke »Učiteljskega Tovariša«.
Z ozirom na dopis glede prosvetnega de» la v okraju sta se določila kot stalna refe» renta prosvetnega dela tov. Jakob Stuhec, šol» ski upravitelj pri Sv. Ani, in tov. Vida Jegli» čeva, učiteljica pri Sv. Rupertu.
III.	Sledilo je zatem obširno poročilo o seji širjega sosveta v Ljubljani z dne 1. febru» arja t. 1. Pri tem poročilu se je bavil tovariš predsednik zlasti z Učiteljsko gospodarsko poslovalnico in s pevskim zborom UJU. — Glede prve je priporočal, naj se je tovariši v čim izdatnejšem številu poslužujejo. Glede zadnjega pa se je sklenilo, da naj postane pevski zbor odsek poverjeništva, pod pogo» jem, da se dosedanji mesečni prispevek 1 Din ne zviša.
Glede Mladinske Matice in »Našega ro» da« je članstvo z ogorčenjem vzelo na zna» nje, da je v Dravski banovini še 181 šol brez naročnikov.
Poročilo o seji širjega sosveta je bilo z odobravanjem sprejeto.
IV.	Zapisnik prejšnjega zborovanja se je vzel na znanje.
V.	Tov. blagajink je podal kratko blagaj» niško poročilo ter pohvalno ugotovil, da član» stvo skoraj brezizjemno izpolnjuje svoje ob» veznosti napram organizaciji.
VI.	Poročilo o izvenšolskem delu je od» padlo, ker je bil poročevalec odsoten. Ravno tako je moralo odpasti nadaljevanje preda» vanja g. prof. dr. Žgeča zaradi ustavljenega avtobusnega prometa.
Vil. Tov. Grogl je na kratko poročal o prednjačkem tečaju v Ptuju ter članstvo na» vduševal za delo v Sokolu.
Sklenilo se je, da se bo vršilo prihodnje zborovanje meseca aprila zopet pri Sv. Le» nartu.
Fr. Golež, preds.	Josip Golob, tajnik.
+ SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v soboto 14. febru» arja 1931. v slovenjgraški osnovni šoli po sle» dečem dnevnem redu:
1. Predavanje prof. dr. Žgeča »O potrebi spolne vzgoje«. 2. Obravnava došlih dopisov. 3. Poročilo o seji širjega sosveta (tov. gdč. Gobec). 4. Razgovor o eventuelni tuziji slo» venjgraškega in šoštanjskega učiteljskega društva, b. Slučajnosti.
Navzlic skrajno slabemu vremenu in ve» likim snežnim zametom se je zborovanje ude» inžilo i7 članov(ic), t. j. 64% iz \slovenjgra» škega okraja, od šoštanjskega društva žal ni bilo nobenega člana. Vsled več kot 2 urne zamude vlaka se je pričelo zborovanje mesto ob 11. uri dopoldne šele ob 1 uri popoldne.
Predsednik tov. Leopold Kopač je uvo» doma pozdravil vse navzoče člane(ice), pred» vsem pa predavatelje in prvoboritelje moder» ne vzgoje in pouka gg. prof. dr. Žgeča iz Ma» ribora, sreskega šolskega nadzornika g. M. Grmovška, slovenjgraškega župana g. dr. A. Bratkoviča ter novopristopivšo tovarišico gdč. Kallat Štefko iz Št. Janža, kateri je želel mnogo uspeha in zadovoljstva na njenem prvem službenem mestu. Iz službe izstopivši tovarišici in odbornici (blagajničarki) Zorki Rozmanovi pa je čestital k poroki. Nadalje je omenil, da se je skupno s tov. Mrovljetom poklonil v imenu učiteljskega društva g. banu dr. Marušiču o priliki njegovega poseta v Slovenjgradcu ter mu je gospod ban naročil, naj sporoči svojim tovarišem(icam) na prvem društvenem zborovanju, da čakajo učiteljstvo važne naloge in posli zlasti pri »Sokolu kra» ljevine Jugoslavije« in v kmetijstvu. Učitelj» stvo naj se v čim večjem številu udeleži raz» nih tečajev, ki se bodo tozadevno vršili, da se usposobi za uspešnejše delovanje pri »So» kolu« in v raznih kmetijskih ustanovah. — Dotaknil se je tudi kritike in očitkov, izne» šenih na prvi seji banskega sveta ter »spo» menice«, objavljene v obrambo učiteljstva. Napram osebam, ki ne poznajo ali pa nočejo poznati dela učiteljstva, bo isto čuvalo ugled svojega stanu najbolje na ta način, da ostane mirno in solidarno ter vrši svoje delo krepko dalje po začrtani poti!
Župan slovenjgraški g. dr. Bratkovič je nato pozdravil zbrano učiteljstvo ter mu že» lel obilo uspeha pri zborovanju. . Ugotavlja, da se je učiteljstvu, ki je prvi vzgojni faktor naroda, na prvem zasedenju banskega sveta godila velika krivica, saj je vedno z navduše» njem doprinašalo tudi izven šole v skrajno slabih okoliščinah največje žrtve domovini na oltar. Zato bi pač bilo na mestu, da bi se njegovo kulturno delo ne podcenjevalo, am» pak pravilno cenilo, upoštevalo in čuvalo ugled stanu, ki dela ne samo »... kar veleva mu stan, kar more ...«; saj vidimo ravno uči» tel j stvo na vseh odgovornih in dela polnih mestih v raznih nacionalnih, kulturnih ter humanitarnih in gospodarskih organizacijah. — Učiteljstvo se v polni meri zaveda svojega idealnega poslanstva med narodom! Narod z učiteljstvom raste, se razvija in jača, a z učiteljstvom tudi lahko nazaduje — pada!
Za tople in spodbujajoče besede gospo» da dr. Bratkoviča se predsednik tov. Leopold Kopač v imenu vseh tovarišev(ic) iskreno zahvali.
1.	Sledil je referat g. prof. dr. Žgeča »O potrebi spolne vzgoje«. V skoro poldrugo uro trajajočem velezanimivem predavanju, kateremu je sledilo učiteljstvo s pozornostjo, je predavatelj orisal na podlagi iz življenja vzetih dogodkov potrebo seksualne vzgoje, ki je v sodobni pedagogiki najvažnejše vpra» šanje. — Tov. predsednik se je predavatelju v imenu navzočih najtopleje zahvalil.
2.	Tajnik tov. Rajko Iglar je prečital vse došle dopise (Priporočal se je pristop k »Sa» mopomoči za otroke učiteljev[ic]).
Soglasno sta bila sprejeta sledeča sklepa društva:
1. Slovenjgraško učiteljsko društvo izjav» lja popolno solidarnost z vsemi sklepi pover»
jeništva in se strinja z njegovo »spomenico«, izdano v obrambo učiteljstva.
2.	V zvezi z dopisom pov. UJU Ljublja» na, štev. 513/30.»31., od 20. decembra 1930. se poveri delo stalnega(e) referenta(inje) o pro» svetnem delu za okraj tov. Zehrerju in tova» rišici Arnuševi.
3.	Poročilo o seji ožjega sosveta pov. UJU v Ljubljani je podala tov. Gobec. Na» vzoči tovariši(ice) so z zadovoljstvom vzeli na znanje delo v ožjem in širjem sosvetu ljubljanskega poverjeništva.
4.	Glede fuzije s šoštanjskim učiteljskim društvom se sklene, da se priredi par skup» nih zborovanj. Na podlagi teh se bo ugoto» vilo ali je fuzija potrebna ali ne. — Prihodnje zborovanje se bo vršilo v soboto 18. aprila t. 1. v Slovenjgradcu. — Vsled odhoda neka» terih tovarišev na vlak se je zborovanje pred» časno zaključilo ob 15 % uri.
5.	Po zborovanju so se zbrali v zbornici tukajšnje osnovne šole še ostali tovariši(ice), nakar je prof. Žgeč nadaljeval z drugim de» lom svojega obsežnega predavanja: »Nevar» nosti v pubertetni dobi, če seksualna vzgoja ni bila pravilna« — Predavatelj je žel tudi za ta del predavanja splošno odobravanje!
Kopač Leop., preds. Iglar Rajko, tajnik.
— NOVA TISKOVINA ZA ŠOLSKE UPRAVITELJE. Mesečni izpremembeni iz* kaz učiteljstva na šolah. V zmislu zadnjega odloka ministrstva prosvete O. N. br. 8561-2
11.	1931 in kr. banske uprave IV. No. 3275 od
12.	februarja 1931. je to tiskovino založila Učiteljska tiskarna. Obenem je tudi primerna za negativno poročilo. Naroča se v 'U č i t e 1 j* ski knjigarni v Ljubljani.
— Zakon o narodnih šolah mora imeti vsaka učiteljica in vsak učitelj, ker mora poznati nove predpise, po katerih se mora ravnati. Rabite ga dnevno in ga morate imeti vedno pri roki. Učiteljska tiskarna je znižala svoji izdaji ceno na Din 15. Ta izdaja vsebuje tudi zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije ter vse potrebne določbe iz zakona o učiteljiščih in srednjih šolah. Ako še nimate zakona, naročite ga takoj po dopisnici pri Učiteljski knjigarni v Ljubljani, dokler ie še kaj zaloge.
+ ZBOROVANJE SAVINJSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA VRAN» SKI OKRAJ, združeno z občnim zborom, se je vršilo dne 5. februarja 1931. na osnovni šoli na Gomilskem.
Od 33 vpisanih članov je bilo navzo» čih 26.
Tov. predsednik je uvodoma pozdravil vse navzoče, posebno novodošlo tov. Marijo Velišček in ji želel mnogo uspeha na novem mestu. Nato je prešel na dnevni red. Preči» tal je zapisnik o lanskem občnem zboru, ki se je odobril.
Sledilo je poročilo tajnika, nato pa bla» gajniško poročilo, ki ga je podala tovarišica Puncerjeva.
Blagajna izkazuje koncem meseca janu» arja: dohodkov 104974 Din, izdatkov 845*80 Din., čistega 203*94 Din. Pri poštni hranilnici dohodkov 3694"94 Din, izdatkov 2450*40 Din, čistega 1244-54 Din. Čistega v blagajni 203-94 Din, čistega pri poštni hranilnici 1244-54 Din. Skupno -1448-48 Din. Računi so vsi v vzornem redu.
Dopisi: a) Pov. UJU Ljubljana: Učitelj» ska samopomoč za otroke. Predlagan je bil tov. Sfiligoj, da agitira in pridobi čim več članov za to ustanovo.
b) '»Prosveta«. Glede prosvetnega dela med učiteljstvom se je slklenilo, da napravi vsak domači učiteljski zbor za svoj kraj pri»
meren načrt za prosvetno delovanje, kakor že itak to zahteva zadevni nedavni odlok šol» skih oblasti. Za poročevalca o vsem prosvet» nem delu pa se soglasno izvoli tov. Šega Fran.
Soglasno je bil sprejet tudi predlog, 'da se priredi koncem leta na Gomilskem skup» na šolska razstava in telovadni nastop šolske mladine in obenem sdkolske dece.
Nato je podal tov. Kneisel, ki je bil po» slan ikot delegat Savinjskega učiteljskega dru» štva na sejo širjega sosveta UJU v Ljubljano, izčrpno poročilo o poteku te seje. Pre» čital je tudi spomenico, katera je bila sogla» sno odobrena.	«
Nato je bil izvoljen nov društveni odbor: predsednik tov. Jos. Jarh, podpredsednik tov. Julij Sevnik, tajnik tov. Lado Kneisel, bla» gajničarka tov. Mara Puncerjeva, odbornika tov. Lojze Lušin in tov. Aleksander Sfiligoj, namestnika tov. Ivan Urek in tov. Mara Lav» ričeva, pregledovalca računov tov. Franjo Šega in tov. Lojze Lušin.
Sledilo je nad vse zanimivo predavanje tov. Šege o učnih metodah pri raznih pred» metih.	r
Prihodnje zborovanje se bo vršilo dne 11. aprila 1931. na Gomilskem; če je pa ta dan prost.'pa dne 18. aprila 1931. J. Jarh, predsednik. Kneisel Lado, tajnik.
Nove knjige«
—k Ali spolna vzgoja res ni potrebna?
Pod tem naslovom je izšla te dni v založbi Ljudske tifskarne v Mariboru % strani de» bela knjiga, ki jo je spisali odlličen in mode» ren pedagog dr. Žgeč. Avtor se zavzema v knjigi s prepričevalno besedo za novo spol» no vzgojo, ki mora čimprej nadomestiti staro. Knjigo mora citati vsaka slovenska mati in vsak šolnik. Naroča se v vseh knjigarnah, ali pa pri izaložništvu Ljudske tiskarne vr Mariboru ter stane komaj 8 Din.
—k »Ženski List«. Pretplata za ovaj ženama toli potreban list iznosi Din 45 na tri mjeseca, a naručuje se Uprava »Ženski List«, Zagreb, Samostanska u'1. 2/1.
—k »Mati«. Tri lirsko dramatske slike s petjem in plesom spesnila Ljudmila Poljanec, u glasbil Vasilij Mirk. Maribor 1930. — Na» slov prvi sliki je: Mati pri zibelki, drugi: Mati in bolno dete in tretji: Mati in otroci pri igri. Delo je zelo primerno za proslavo Materin» skega dne. Vprizorjeno je bilo že večkrat na raznih šolskih odrih in to povsod z lepim uspehom. Ker je izšlo delo v samozaložbi, se pošilja naročila na naslov: Vasilij Mirk, Ma» ribor. Glasbena Matica.
—k Jetnik v gorah meseca, spisal T. C. Bridlges, i'z angleščine prevel A. /Anžič. Založila Družba sv. Mohorja 1931. Mohorske knjižnice 40. zvezek. Cena za člane vez. 24 Din. foroš 15 Din, Iza nečflamc vez. 32 Din, broš. 20 Din. — Taka povest je kakor nalašč za lene, razvajene, trmaste in presite fante, tako bi človek rekel, ko jo prebere. Povest ima vzgojni namen. Zaeno pa je zelo napeto pisana, poučna (glede Afrike, slonov, kroko» dilov opic itd) in zabavna. Za dečke pravi užitek.
MAH OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstvo, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5' —
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite> najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
DVOKOLESA. ŠIVALNE STROJE
NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI!
♦
GRAMOFONE
dobite najceneje v trgovini
FRANC LEPOŠA, MARIBOR
GLAVNI TRG ŠT. 1
FINKO VB 2SBIRKB NAREDI IN OPMED1
za osnovne in mešč. šole ter učiteljišča v Drav. banovini
I.	zvezek (od prevrata do konca leta 1920.) broš Din 5 —.
II.	zvezek (za \. 1921.) broš. Din 7"-.
III.	zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 9—.
IV.	zvezek (od 1. januarja 1923. do 30. junija 1924 ) broš. Din 14"-.
V.	zvezek (od 1. julija 1924. do31. decembra 1925.)broš Din32-—.
VI.	zvezek (za 1. 1926) broš. Din 24'—.
VII.	zvezek (za 1. 1927.) broš. Din 25"—.
VIII.	zvezek (za 1. 1928.) broš. Din 25'—. IX. zvezek (za 1. 1929.) broš. Din 25'—.
Naročila sprejema
KNJIGARNA
Tvrdka ign.Žargi ■ ,Pri nizki ceni*
Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 3 in 11
priporoča
bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor roKavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje.
NA DEBELO IN DROBNO

W

^ v J& Št"
^ # y J* S
&J
-v* £ J*
★
UČITELJSKE
TISKARNE V LJUBLJANI
Prav tam se dobi: C. Cavalieri: Propisi o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda. Broš. Din 120 —.
la. amerikansko
prašno olje
znamka „Hygenie" in la.oljnati karbolinej svetli
nudi po najnižji ceni
Aug.ŽSahtiž, Maribor
Grajski trg št. 1 — Telefon 2066
GALERIJA
NAŠIH MOŽ
JE V ZALOGI
KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE v LJUBLJANI
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškerc 10. Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec 13 Jenko
14.	Cankar
15.	Gangl
16.	Parma
17.	Zupančič
18.	Kersnik
19.	Maister
20.	Finžgar
21.	Strossmayer
61-5 X 47-5 cm. Slike a Din 10"— ■ Okrasite z njimi šolske prostore!