ŠTEVILKA
l.fcTO XLV, 2, AVGUST 2013 CENA 1.60 EUR
'^'frju ■ li#Tr TMVt."TtAtA* *
Od 1. avgusta dalje nič več metanja odpadkov v isti koš, treba je ločevali
STRAN 5
V Solčavi predstavili zbirko folklornih pripovedi z območja Zgornje Savinjske doline GoriH doli, sem tri tja
STRAN 16
V sklopu prvega Športnega vikenda v Logarski dolini triatlon, tek in kolesarjenje
STRAN 21
9770351814014
Oglasi
2	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Iz vsebine:
Tema tedna:
Zaradi brezobzirnih
nabiralcev gobarske izkaznice?.......................4
Gostilna Pri Kumru na
Ljubnem ob Savinji:
Interaktivni natakar dobrodošel pripomoček predvsem za tujce.........................6
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije:
O članstvu naj bi odločali kmetje sami...........7
21. Solčavski dnevi:
Preplet narave in človeške
ustvarjalnosti.........................................................11
Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje:
Z novim vozilom varneje in učinkoviteje......12
Ljudje in dogodki:
Inovator Jože Bider iz Dol-Suhe......................14
Zlata maturantka Alja Grofelnik:
Uresničena sanjska želja, a to je šele prvi korak.........................................15
Črna kronika:
Neurje povzročilo veliko škode.......................22
Tretja stran
Gobarske izkaznice smiselne le, če bo nadzor učinkovit
Lastniki gozdov v Sloveniji se vse bolj pogosto pritožujejo nad ravnanjem obiskovalcev, zlasti nabiralcev gozdnih plodov, ki marsikje za sabo pustijo pravo opustošenje. Zelo podobna je slika v Zgornji Savinjski dolini, vedo povedati gozdarji, ki so dnevno v stiku z lastniki gozdov, o čemer pišemo v tokratni temi tedna.
Ne preseneča torej pobuda, da bi v Sloveniji uvedli gobarske izkaznice, za pridobitev katerih bi morali ljudje pridobiti določeno znanje. A s tem ne bi odkrili »tople vode«, v Avstriji so zaradi zaščite naravnega okolja že pred leti uvedli vi-njete za nabiranje gob.
Na avstrijskem Štajerskem so vinjete plačljive (cena znaša 45 evrov), na Koroškem pa so obvezne, vendar niso plačljive. Tako kot pri nas lahko posamezen nabiralec v tamkajšnjih gozdovih dnevno nabere največ dva kilograma gob, obstajajo pa določena obdobja v letu, ko je nabiranje gob prepovedano.
Seveda tudi predlog o gobarskih izkaznicah, tako kot je to običajno za vse novosti v Sloveniji, povzroča vroče-hladne odzive: nekateri so za takojšnjo uvedbo, drugi so absolutno proti. Brez pretiranega čustvenega vpletanja lahko ugotovimo, da bi bile izkaznice (ali vinjete) smiselne
le, če bi uspeli zagotoviti dovolj učinkovit nadzor. Slovenci imamo namreč v sebi še iz časov Martina Krpana nagon, da se poskušamo predpisom, ki jih postavi vladar (beri: država), v največji meri izogniti.
Slednje se zelo nazorno kaže tudi na področju sive ekonomije oziroma dela na črno. Po nekaterih ocenah se je obseg sive ekonomije pri nas v času krize dvignil s 25 na 30 odstotkov bruto družbenega produkta (BDP), kar je ogromna številka, če vemo, da je BDP lani znašal približno 35 milijard evrov. Kakšno bi bilo stanje v nacionalni ekonomiji in državnem proračunu, če bi imela država letno deset milijard evrov več prihodkov?
Nekateri pravijo, da bi bilo stanje javnih financ podobno slabo, kot je sedaj, ker bi v tem primeru država še bolj lahkomiselno trošila in bi imeli še bolj potraten javni sektor, drugi pa so prepričani, da bi lahko na ta način znižali obdavčitev poslovnih subjektov, ki poslujejo legalno, in tako postali bolj konkurenčni. Kakorkoli že, nekaj je gotovo: dokler ne bomo spremenili miselnosti v naših glavah in bomo še naprej podpirali lažno solidarnost, bistvenih sprememb na bolje ne bo.

ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 31, 2. avgust 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
3
Tema tedna
GOZDNI BONTON OBISKOVALCEV GOZDOV
Zaradi brezobzirnih nabiralcev gobarske izkaznice?
Slovenija je med najbolj z gozdom bogatimi evropskimi državami, tudi Zgornja Savinjska dolina se lahko ponaša z obilnim gozdnim bogastvom. V poletnem času so gozdovi še posebej obiskani s strani obiralcev gob in borovnic, kar samo po sebi ni sporno, saj Zakon o gozdovih lastnikom gozdov nalaga dopustitev prostega dostopa vsem rekreativnim obiskovalcem. Toda ti pogosto ne upoštevajo gozdnega bontona in gozd uničujejo, onesnažujejo, nabirajo prekomerne količine gozdnih dobrin in ne upoštevajo dela lastnikov. Tudi obiskovalci zgornjesavinjskih gozdov pri tem niso izjema, opažajo gozdarji nazar-ske Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (OE ZGS Nazarje). Pristojni inšpektorat napoveduje povečan nadzor nad nabiralci gob.
ODNOS OBISKOVALCEV POGOSTO PROBLEMATIČEN
Gozd naj bi bil naše skupno bogastvo in vsakdo se ima pravico sprehajati po zasebnih gozdovih, lastniki le-teh pa se vse pogosteje pritožujejo, da se počutijo kot tujci na svojem. Ljudje se z avtomobili pripeljejo globoko v gozd, poberejo vse, kar tam raste, pri tem pa še onesnažujejo naravno okolje. To pri svojem delu opažajo tudi gozdarji, pravi Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov pri OE ZGS Nazarje: »Zakon o gozdovih in Pravilnik o varstvu gozdov natanč-
no predpisujeta, kakšno ravnanje je v gozdu dovoljeno. Ljudje pa smo različni in nekateri žal tudi egoistič-ni. Ohranjanje gozdov vseh ne zanima, nekatere le to, kaj vse bodo iz gozda prinesli. Pri tem pa še uničujejo rastlinje, ki jim ni povšeči.«
LASTNIK PREGNAN IZ SVOJEGA GOZDA
Določene lokacije po Zgornji Savinjski dolini so oblegane s strani ljudi, ki se pripeljejo tudi iz drugih regij in lomastijo po gozdovih, opozarja Denša: »Lastniki gozdov so zato iritirani, zgodilo se je že, da
Marijan Denša,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov pri Zavodu za gozdove OE Nazarje:
»Za človeka je gozd pomemben iz več vidikov. Iz ekonomskega lastniku predstavlja vir zaslužka, ekološki vidik je pomemben zaradi ohranjanja čistih voda, zdravega rastja in čiščenja zraka, obstaja pa tudi etični vidik. V tem vidiku smo pozorni na odnos do narave, do lastnika gozdov in drugih obiskovalcev ter nabiralcev. Teh pa je več vrst. V prvi skupini so organizirani nabiralci, ki nabirajo v skupinah za prodajo. Poznajo najboljše predele, si celo zakoličijo prostor in si ga lastijo ter ne spustijo drugih v tisti predel. Nekateri imajo celo prirejene avtomobile s hladilnicami in paletami za gobe. Borovnice nabirajo z rifeljni, seveda pa znajo to napravo, ki je prepovedana, hitro skriti v kakšno vedro ali košaro.
Drugo skupino sestavljajo individualni nabiralci, ki so zelo požrešni. Nabirajo vse po vrsti, nezrele plodove in stare gobe, in ne upoštevajo nobenega gozdnega bontona. Za sabo pustijo smeti, parkirajo po travnikih, sredi rastja v gozdu. Ti dve skupini predstavljata največji problem.
V tretji skupini so rekreativni nabiralci. Ti se zavedajo, da so v gozdu gostje in so zato omejeni pri nabiranju. Nabirajo zase in nekaj malega odnesejo domov. Za njimi gozd ostane čist, poleg tega ne povzročajo hrupa in ne vznemirjajo živali. Večinoma se po gozdu sprehajajo, avtomobile pustijo na primernih, za to urejenih prostorih.«
Tudi nabiralci gob bi morali spoštovati zakonske določbe, a jih prepogosto ne.
je bil lastnik gozda s strani nabiralcev pregnan s svojega posestva. V predelu Solčave in Luč so pritožbe lastnikov gozdov že zelo pogoste.
SIROMASENJE GOBJEGA BOGASTVA
»Gozdarji na nekaterih najbolj znanih lokacijah že zaznavamo siromašenje gobjega in kostanjevega bogastva. Uničene lokacije so po celi dolini, poznani predeli na Čreti so zelo obiskani in to se čuti na gozdnem bogastvu«, ugotavlja Denša in dodaja, da na zavodu za gozdove stanje redno spremljajo in sodelujejo z ostalimi pristojnimi organi na področju gozdarstva. A četudi prihaja do preveč grobih posegov v gozd, lahko le opozarjajo.
Opozarjajo tudi gobarska združenja. Gobarjenje je skorajda nacionalni šport in to se že pozna na gobjem bogastvu. Zato prihaja do pobud, da bi se uvedle gobarske izkaznice, za pridobitev katerih bi morali ljudje pridobiti določeno znanje.
Nadzor nad nabiranjem gozdnih dobrin izvaja gozdarska inšpekcija. Iz mozirske izpostave gozdarske inšpekcije so nam sporočili, da bodo v prihodnjih tednih, tako kot vsako leto, izvajali poostren nadzor predvsem nad nabiralci gob. Inšpektorji se bodo v tem času pogosteje odpravljali na teren, kako pogost bo nadzor, pa bo odvisno od tega, kako dobra bo gobarska letina.
Gozdarski inšpektorji opozarjajo, da pravila varovanja in nabiranja gob določa Uredba o varstvu samoniklih gliv, ki pravi, da lahko posameznik dnevno nabere do dva kilograma gob. Kazen za preveliko količino nabranih gob znaša 250 evrov, te gobe se lahko kaznovanemu tudi zasežejo.
Uredba pravi tudi, da je treba gobe očistiti na kraju nabiranja, nabrane gobe morajo biti morfološko dovolj razvite, torej odrasle. Sankcionirano je tudi uničevanje gob. Nabrane gobe se lahko iz gozda odnašajo le v košari s takšno podlago, ki prepušča širjenje spor. Kot so povedali na mozirski izpostavi, nabiralci gob to pravilo v veliki meri upoštevajo, saj nadzorniki le redko naletijo na nabiralca s plastično vrečko v roki.
Svojega gozda ne morejo zapreti, saj je rekreativno nabiranje z zakonom dovoljeno. Vsekakor bi se nabiralci morali držati zakona, a se ga prepogosto ne.«
Razumeti je treba tudi, pravi Denša, da je gozd lastnina. Tudi kmetje radi nabirajo za sebe, saj imajo dopolnilne dejavnosti, s katerimi ustvarjajo svoj zaslužek. Pogosto ne pridejo do sadežev v lastnem gozdu, drugi nabiralci jim vse odnesejo pred nosom. Težava je tudi v ekologiji, saj se s plodovi prehranjujejo gozdne živali. Ljudje, na primer, z rifeljnom uničijo grme in živalim poberejo vso hrano.
NADZOR IZVAJA LE INŠPEKCIJA
Gozdarji nimajo pristojnosti kaznovanja nabiralcev, ki kršijo zakon, lahko jih le opozorijo. K sreči ljudje, ko se gozdar pripelje v službenem vozilu, to razumejo kot nadzor in se v primeru, ko ne ravnajo v skladu z gozdnim bontonom, hitro umaknejo.
Nadzor lahko izvaja le gozdarska inšpekcija in za jeseni je le-ta v večjem obsegu že napovedan. Inšpektor lahko pri svojem delu zahteva spremstvo policije in kaznuje nepravilno ravnanje.
Tatiana Golob
4 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Iz občin, Gospodarstvo
LOČENO ZBIRANJE IN ODVAŽANJE ODPADKOV
Nič več metanja vsega v isti koš, ločevati je treba
Pa je tu 1. avgust - datum, ko se je v petih zgornjesavinjskih občinah začel izvajati nov standard zbiranja in odlaganja odpadkov. Vsa gospodinjstva so od koncesi-onarja PUP Saubermacherja prejela zgibanko z navodili in novim urnikom odvoza mešanih komunalnih odpadkov in embalaže. Blokovne gradnje bodo v posebne posode odlagale biorazgradljive in vrtne odpadke. Steklena embalaža
in papir odslej sodita le v zbiralnice - ekološke otoke.
Zbirni center v Podhomu je pripravljen na izvajanje novega standarda. Po besedah gornjegrajske-ga župana Stanka Ogradija bodo v teh dneh opravili tehnični prevzem in pridobili uporabno dovoljenje. Nato bodo zbirni center oddali v najem koncesionarju. V mesecu septembru bodo pripravili dan odprtih vrat.
Zaradi spremenjenega urnika odvažanja posameznih vrst odpadkov naj bodo občani občin Nazarje, Ljubno, Gornji Grad, Luče in Solčava pozorni na datume odvoza črnih posod in rumenih vreč. V kolikor zloženke PUP Sauberma-cherja niso prejeli, lahko vse potrebne informacije najdejo na njihovi spletni strani, lahko jih tudi pokličejo. V kolikor bo prišlo do kakršnihkoli sprememb, bodo o tem
pravočasno obveščeni. Zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov bo letos potekalo septembra in oktobra.
Čeprav se je o ločenem zbiranju odpadkov že dolgo govorilo, se bo sedaj pokazalo, kako smo občani na to dejansko pripravljeni. Prav gotovo pa so na brskanje po smeteh v naših posodah pripravljeni inšpektorji, ki bodo ločevanje nadzirali in po potrebi tudi »nagradili«.
Štefka Sem
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA
Letos že za 30 odstotkov več zaposlenih
Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev (desno) napoveduje odprtje trgovine v Nazarjah še pred koncem leta. (Foto: Marija Lebar) šoštanjskega župana Darka Meni- za goste kot za domačine,« je v slo-ha in podžupana Vikija Dreva smo vesnem nagovoru povedal direktor se odločili in skupaj z Mercatorjem zadruge Ivan Drev. odprli franšizo, kar je pridobitev tako Naslednjo otvoritev v zadrugi
Ravnanje z odpadki avgusta po novem,
najem grobov
Zadnji četrtek v juliju je v Topol-šici potekala slovesnost ob odprtju nove živilske trgovine. Franšizno prodajalno je skupaj z Mercatorjem odprla Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Od 1. septembra naprej bo v trgovini delovala tudi pogodbena pošta, tako bodo poštne storitve dostopne vse dni v tednu. Ob tej priložnosti je zadruga topol-škim gasilcem simbolično predala ček za 1.000 evrov.
V prostorih, ki so jih prenovili in sodobno opremili in nosijo ime Market Toplica, je v Topolšici že bila trgovina, ki je menjala več lastnikov. Zadnji dve leti ta turistični kraj trgovine ni premogel, pošta pa je delovala le dvakrat na teden. »Na prigovarjanje
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Na 13. redni seji je solčavski občinski svet med drugim obravnaval poročilo o izvajanju javne gospodarske službe (JGS) zbiranja in odvoza odpadkov, ki jo za občino izvaja koncesionar PUP Saubermacher. Obravnavali so tudi elaborat o oblikovanju cen storitev ravnanja z odpadki, po razpravi o cenah najema grobov pa so bili soglasni, da jih je potrebno dvigniti.
Poročilo o zbiranju in odvozu odpadkov na območju občine Solčava za leto 2012 je predstavil direktor PUP Saubermacher Janez Hero-dež. Med drugim je povedal, da je bi-
lo lani odpeljanih kar 75 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov, sedaj pa so količine teh začele padati, saj so uvedli vreče za embalažo. Cilj je zmanjšanje mešanih komunalnih odpadkov pod 40 odstotkov.
Velik del stroškov za odpadke namesto občanov sedaj plačuje občina. Lani je občanom sofinancirala za odvoz odpadkov 18.000 evrov. Podjetje PUP Saubermacher je imelo konec leta 2012 negativen rezultat, ker niso mogli uvesti novih standardov. Občina Solčava bo pokrila del izgube v višini 5.780 evrov.
Z odprtjem zbirnega centra Pod-
hom v avgustu se vzpostavljajo pogoji za nov standard zbiranja odpadkov, zato bodo spremenjene tudi cene, kar je bilo predstavljeno v elaboratu. Svetniki so postavili nekaj vprašanj v zvezi z možnostjo odlaganja kosovnih odpadkov na ekološkem otoku v Medici, nato pa so sprejeli sklep, da občinski svet sprejme poročilo o izvajanju JGS zbiranja in prevoza odpadkov v občini in poslovni načrt koncesionarja za letos. Sprejeli so tudi elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne JGS ravnanja s komunalnimi odpadki.
Glede cen najema grobov je žu-
načrtujejo še letos, ko naj bi po Dre-vovih besedah konec leta odprli trgovino v Nazarjah: »Tega se že zelo veselimo. Imamo tudi precej klicev kmetov, ki si želijo, da v ta konec Zgornje Savinjske doline pride dobra ponudba. Ekipo imamo že pripravljeno, z dobavitelji je že vse dogovorjeno. Tudi v Nazarjah bomo, tako kot v Topolšici, na novo zaposlovali. Naj ob tem povem, da je Kmetijska zadruga Šaleška dolina letos povečala zaposlenost že za 30 odstotkov.« Kot je še povedal Drev, bo njihova nazarska trgovina zaživela v prostorih, ki jih gradi podjetje Pfeifer, zadruga pa jih bo vzela v najem.
Marija Lebar
višje cene za
pan Alojz Lipnik povedal, da so najnižje v dolini in ne pokrivajo stroškov, ki jih ima občina z vzdrževanjem. Računovodja Rudi Jezernik je predstavil podatek, da so stroški občine okoli 5.000 evrov letno, prihodkov iz naslova grobarin pa je le okoli 2.200 evrov. Poročevalka Bernarda Prodnik je še dodala, da se cene niso zvišale že deset let. Občinski svet je sprejel sklep, da bo najemnina za enojni grob po novem 13 evrov, za družinskega pa 20 evrov brez davka na dodano vrednost. Najem mrliške vežice bo stal 60 evrov.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013 5
Iz občin, Gospodarstvo
INTERAKTIVNI NATAKAR PRI KUMRU NA LJUBNEM OB SAVINJI
Dobrodošel pripomoček predvsem za tujce
V torek, 23. julija, so v gostilni Pri Kumru na Ljubnem ob Savinji predstavili novost, dobrodošlo za goste, še posebej za tujce. Interaktivni natakar je tablični računalnik, ki je v omenjeni gostilni odslej na vsaki mizi na letnem vrtu »flosu«. Z njegovo pomočjo lahko gostje pokličejo natakarja, naročijo hrano in pijačo ter zaprosijo za račun.
Na računalniku lahko gostje preberejo še najnovejše novice v več jezikih, preverijo vremensko napoved ali poiščejo turistične informacije. Gostinec Paul Orešnik se je za uvedbo interaktivnega natakarja odločil tako zaradi tujih gostov, ki
KULTURNI DOM LJUBNO OB SAVINJI
Večnamenska dvorana za vse občane
zaradi prevedenega menija v več jezikov odslej lažje naročijo hrano in pijačo, kot tudi domačinov. Hkrati bo delo hitreje potekalo v večje zadovoljstvo vseh, tako strank kot zaposlenih.
Na otvoritveni predstavitvi moderniziranega dela v lokalu se je zbralo veliko obiskovalcev, ki so novost sprejeli z opaznim zadovoljstvom. Kumrova gostilna je ena prvih v Sloveniji, ki je uvedla ta sistem. Gostilna ima sicer bogato tradicijo, saj deluje vse od leta 1906, v času Flosarskega bala pa sodeluje v gostinski ponudbi s festivalom savinjskih žlinkrofov.
Štefka Sem
Gostinec Paul Orešnik (levo) je prvi v Zgornji Savinjski dolini, ki je vzpostavil sistem interaktivnega natakarja. (Foto: Štefka Sem)
V kulturnem domu na Ljubnem so v ponedeljek, 22. julija, namenu predali prenovljeno večnamensko dvorano. Le-ta bo odslej služila vsem občanom za srečanja, tečaje, razne delavnice in seminarje.
Prenove dvorane se je lotilo kulturno društvo, sodelovala sta tudi Občina Ljubno in Klub zgor-njesavinjskih študentov (KZSŠ). Prenovljen prostor potrebuje še opremo za seminarje, potrebno bo urediti tudi predprostor, kar bodo v društvu izvedli s sredstvi iz razpisa Leader, je povedala predsednica kulturnikov Zvon-ka Kladnik in poudarila, da brez prostovoljnega dela dvorana ne bi bila tako hitro urejena. Dejavnosti se bodo lahko v dvorani odvijale vse dni v tednu, uporabljali pa jo bodo lahko tako otroci in študentje kot odrasli. Počitniške delavnice za otroke so v tem prostoru že bile.
Pozdravne besede je spregovoril župan Franjo Naraločnik. Pohvalil je trud kulturnega društva in ostalih, ki so zaslužni, da je dvorana postala prostor za vse. Predsednik KZSŠ Simon Koštrun je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da bo urejena dvorana omogočala študentskemu klubu izvedbo palete dejavnosti, ki jih doslej zaradi prostorske omejitve niso mogli izpe-
Predsednica KD Ljubno Zvonka Kladnik je povedala, da delo še ni povsem končano.
(Foto: Štefka Sem)
ljati. Omenil je brezplačne inštruk-cije in razne tečaje.
Otvoritev sta glasbeno popestrila harmonikar Robi Weiss in pevec Klemen Finkšt, prostor so ob tej priložnosti krasile slike Fani Podkri-žnik.
Štefka Sem
PROMETNA VARNOST V NAŠIH OBČINAH
Osrednja pozornost namenjena kolesarjem
Pred poletnimi počitnicami so se na Ljubnem ob Savinji zbrali predstavniki svetov za preventivo v prometu (SPV) zgornjesavinj-skih občin. Obravnavali so več aktualnih tem, največ pozornosti pa so posvetili problematiki kolesarjev v prometu v času turistične sezone.
Kot je povedal predsednik SPV občine Ljubno Primož Vodušek, ki koordinacijo vodi, so kolesarji med najranljivejšimi udeleženci v prometu, zato bi bilo prav, da se jim omogoči vožnja po kolesarskih stezah. Že zdaj bi bilo mogo-
če z relativno majhnimi sredstvi kolesarski promet skozi dolino proti Logarski speljati na stranske poti, kar bi bilo varneje tako za kolesarje kot za ostale uporabnike ceste. »Stranske poti bi bilo potrebno ustrezno označiti in asfaltirati v ozkem pasu, promet za motorna vozila pa bi bil na teh poteh prepovedan. Tako bi lahko kolesarje popeljali skozi dolino skoraj na vsej dolžini, razen na najožjih delih,« je prepričan Vodušek.
Število kolesarjev iz leta v leto narašča tako v svetu kot pri nas. V glavni turistični sezoni je to še po-
sebna težava, saj se nekateri vozniki dvokoles ne držijo predpisov, vozijo vzporedno in ne upoštevajo metrskega pasu od roba vozišča, ki je namenjen zanje. Poseben izziv so tekmovalne ekipe kolesarjev, ki vozijo strnjeno in jih je na nepreglednih cestah težko prehiteti.
Tudi na področju motornega prometa je treba še precej narediti. Še vedno vsi vozniki, zlasti starejši, ne obvladajo vožnje v krožnih križiščih, so ugotovili na koordinaciji. Sklenili so, da bodo jeseni pripravili skupno akcijo ozaveščanja vo-
znikov glede pravilne vožnje v krož-iščih. V ta namen so že stopili v stik z Bojanom Oblakom iz Agencije RS za varnost v prometu, ki je obljubil strokovno literaturo.
Člani SPV-jev so se seznanili še s poletnim poročilom policije na področju prometne varnosti v Zgornji Savinjski dolini. Ob tem so menili, da bi bilo prav, da bi se koordinacij predstavniki policije udeleževali tudi osebno, saj jih vsakič povabijo. Z zaključki sestanka bodo seznanili tudi župane oziroma občinske svete.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Iz občin, Organizacije
KOLEGIJ ZGORNJESAVINJSKIH ZUPANOV
KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Kolesarske poti so strateškega pomena
Na zadnji seji so zgornjesavinj-ski župani govorili tudi o izvedbi kolesarskih in pohodnih poti v dolini. Tako so v Nazarjah pri pregledu dokumentacije ugotovili, da kolesarske steze nimajo navezave na regionalne steze in med občinami, je povedala županja Majda Podkrižnik.
Podobno ugotavljajo tudi v drugih občinah. Občine morajo same naročiti in plačati projektno dokumentacijo, za izvedbo investicije za kolesarske poti pa je predvideno 100-odstotno sofinanciranje.
Ljubenski župan Franjo Naraloč-nik je povedal, da je bil kot član regijskega razvojnega sveta Savinjske regije z delegacijo pri mag. Gregorju Ficku na Agenciji RS za ceste. V regijskem razvojnem programu je namreč predvidena investicija v kolesarske steze. Dogovo-
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
Uspešni tako na strokovnem kot poslovnem področju
Na zadnji seji se je nazarski občinski svet seznanil s poročilom o poslovanju Glasbene šole Nazarje v šolskem letu 2011/2012. Poročilo je predstavila računovodki-nja Petra Bele, svetniki pa so poročilo potrdili.
V omenjenem obdobju je na-zarsko glasbeno šolo obiskovalo 239 učencev, ki so se učili petja in igranja na 18 različnih instrumentov. Novost je bil pouk harfe in an-sambelska igra harmonike. V lastni organizaciji ali v sodelovanju z zunanjimi institucijami so pripravili kar sedemdeset javnih dogodkov, med njimi 16 večjih koncertov.
Ravnatelj Jernej Marinšek je v poročilu o delu zapisal, da je sredstev za izvedbo programov na voljo vse manj. Dodal je še pohvalo kolektivu učiteljev in podčrtal pomembnost sodelovanja staršev pri glasbeni vzgoji otrok.
O članstvu naj bi odločali kmetje sami
rili so se, da občine vsaka zase pristopijo k pripravi projektne dokumentacije.
Na Ljubnem trenutno poteka umeščanje v prostorske akte in izdelava idejnega projekta. Tudi v Mozirju na tem področju potekajo pogovori s sosednjimi občinami, je povedal župan Ivan Suho-veršnik. Občina Nazarje že ima izdelano projektno nalogo, ki jo je izdelal njihov urbanist. Občine Luče, Solčava, Rečica ob Savinji in Gornji Grad projektne dokumentacije še niso naročile.
Na seji so se dogovorili, naj medobčinski urad za okolje pregleda dokumentacijo v zvezi s potmi, točko pa bodo ponovno obravnavali na naslednji koordinaciji županov po poletnih počitnicah.
Marija Lebar
Nedavno je na Kmetijsko gozdarski zbornici (KGZS) Slovenije potekala seja upravnega odbora, na kateri so med drugim govorili tudi o predlagani ukinitvi obveznega članstva v tej stanovski zbornici. Menili so, da je pretirano vmešavanje politike v delo zbornice ško-
in odpravil obveznost članstva, saj gre tudi za izdatke - članarino.
VSE MANJ SREDSTEV ZA SVETOVALNO SLUŽBO
Zupančič je za glasilo Zelena dežela izjavil, da politika ne pozna dobro delovanja zbornice in njenega
Dr. Franc Zagožen je še vedno prepričan, da mora biti članstvo v kmetijsko-gozdarski zbornici obvezno. (Foto: Marija Lebar)
Finančno poročilo je zajemalo koledarsko leto 2012. Beletova je povedala, da je bil poslovni izid pozitiven, in sicer je znašala razlika med prihodki in odhodki nekaj več kot 11.500 evrov. Takšen rezultat gre pripisati povečanju prihodkov na račun večjega števila učencev in dodatnega program baleta, ki je nadstandarden in ga v celoti krijejo starše. Šola je prihodke povečala tudi z izvajanjem storitev za zunanje izpite. Presežek bo ostal nerazporejen in bo namenjen za bodoče investicije.
Občinski svet je poročila sprejel, svetniki in županja Majda Podkrižnik pa so izrazili zadovoljstvo nad delom te izobraževalne ustanove, katere učenci z odličnimi rezultati na različnih tekmovanjih po Sloveniji in v tujini promo-virajo Nazarje in Zgornjo Savinjsko dolino.
Marija Lebar
dljivo, ukinitev obveznosti članstva kmetov pa bi pomenila za zbornico zanesljiv konec.
PREDLOG NSI ZA PROSTOVOLJNO ČLANSTVO BREZ PODPORE
Opozicijska Nova Slovenija (NSi) je v proceduro vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici, s katerim bi bilo ukinjeno obvezno članstvo kmetov v tej največji nevladni organizaciji kmetov. Državni zbor je predlog označil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo.
Proti predlogu so se izrekle koalicijske stranke pa tudi opozicijska Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je pripravila svoj predlog novele zakona, o čemer smo že poročali. V predlogu se za obvezno članstvo v zbornici predlaga dodaten kriterij, to je vpis v register kmetijskih gospodarstev. Na ta način bi se število obveznih članov znižalo za približno 30.000 na 78.000.
Za zbornico bi to pomenilo znižanje prihodkov za okoli pol milijona evrov. Za ali proti obveznemu članstvu naj bi se kasneje kmetje odločali na referendumu, ki bi po besedah predsednika zbornice Cvetka Zupančiča gotovo uspel
načina dela ter njene vloge in pomena, ki ga ima za vsakega kmeta in kmetijstvo nasploh. S tem se želi tudi na podeželju in med kmeti ukiniti solidarnost in enakomerna porazdelitev bremen, meni Zupančič, ki je zaskrbljen, ker po drugi strani država vse bolj krči sredstva za kmetijsko svetovalno službo, katere storitev se kmetje pogosto poslužujejo: od pritožb in pomoči pri tožbah do svetovanja in promocijskih aktivnosti, ki jih zbornica opravlja za svoje člane. Dodal je, da je članarina med najnižjimi v zborničnem sistemu, saj znaša povprečno 19 evrov letno.
POBUDNIK ZA USTANOVITEV ZBORNICE RAZOČARAN
Proti omenjenim spremembam zakona se je izrekel tudi nekdanji prvi mož SLS in eden od pobudnikov kmetijske zbornice prof. dr. Franc Zagožen. Po pisanju časnika Dnevnik je Zagožen razočaran nad strankarskimi kolegi: »Ves čas sem dopovedoval, da mora biti članstvo obvezno. Zbornica ima nalogo zastopati vse kmetijstvo, kar tiste, ki bi radi špekulirali, moti, zato so kmete naščuvali proti zbornici.«
Marija Lebar
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013 7
Iz občin, Organizacije
OBČINA NAZARJE
Odobrena sredstva za energetsko sanacijo vrtca in šole
REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA
Prejšnji četrtek je Občina Nazarje od ministrstva za infrastrukturo in prostor prejela sklep o odobritvi vloge, s katero so se prijavili na javni razpis za sredstva energetske sanacije šol, vrtcev in zdravstvenih domov v lasti lokalnih skupnosti. Razpis je bil objavljen v začetku marca, v sklepu pa je navedeno, da je bila vloga popolna in da so dosegli zadostno količino točk, zato se jim odobrijo sredstva v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov.
V projektu je zajeta energetska prenova vrtca in starega dela šole v Nazarjah. Investicija naj bi stala 193.672 evrov. Po sklepu ministrstva dobi občina nekaj manj
kot 136.000 evrov sofinancerskih sredstev. 15-odstotni delež lastne udeležbe bo znašal okoli 24.000 evrov, občina pa mora nositi tudi breme tako imenovanih neupravičenih stroškov; to so davek na dodano vrednost, investicijska in projektna dokumentacija ter sanacija obstoječih elektroinštalacij. Ta del znaša 33.800 evrov. Tako bo morala občina zagotoviti skoraj 58.000 evrov.
Poraba sredstev je predvidena za leto 2013. Energetska sanacija omenjenih objektov bo za občino pomenila dokajšen prihranek stroškov, za otroke in zaposlene pa boljše delovne in bivalne pogoje.
Marija Lebar
Znani rezultati razpisa štipendijske sheme za delodajalce
Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) je objavila podatke o izidih razpisa regijskih štipendij za delodajalce. Rok za razpis je potekel 22. julija. Z izidom razpisa so na RASR zadovoljni. Popolne vloge je pravočasno poslalo 50 delodajalcev, ki so objavili 116 potreb po kadrovskih štipendijah, od tega jih je 60 namenjenih dijakom in 56 študentom.
Največ potreb, 44, je po štipendistih s področja strojništva. Delodajalci iščejo 23 štipendistov za srednje šole in 21 za študij tega področja. Za srednješolsko izobraževanje so delodajalci prijavili potrebe še za gostinstvo in turizem, steklarstvo, kovinarstvo, pri študentih
pa za štipendije s področja elektrotehnike in računalništva.
Na podlagi rezultatov razpisa kadrovskih štipendij za delodajalce bo RASR 10. septembra 2013 objavila javni razpis štipendij za dijake in študente za šolsko/študijsko leto 2013/2014. Obvestilo bo objavljeno na spletni strani www.rasr.si, pravočasno ga bodo posredovali tudi za objavo v medijih.
Štipendijska shema Savinjske regije omogoča dijakom in študentom štipendiranje v času šolanja, po zaključenem šolanju pa tudi zaposlitev pri delodajalcu, ki jih je štipendiral.
Marija Lebar
Naša anketa
Kdaj pričeti z učenjem tujega jezika?
V prejšnji številki Savinjskih novic smo poročali o spremembi šolske zakonodaje, ki med drugim uvaja enoletni zamik začetka izvajanja obveznega poučevanja prvega tujega jezika od 2. razreda osnovne šole dalje, drugi tuji jezik pa opredeljuje kot neobvezen, ki bo odslej na voljo tudi v drugi triadi. V prispevku ste lahko prebrali tudi komentar predstavnikov pedagoške stroke, tokrat objavljamo še mnenja naključno izbranih staršev šoloobveznih otrok.
Karli Gradišnik, Logarska dolina
Pozdravljam odločitev, da bi se otroci začeli učiti tuji jezik že v prvem oziroma v drugem razredu osnovne šole. Moji otroci se s tujci srečujejo vsak dan in še kako dobrodošlo je, da se znajo z njimi tudi sporazumeti. Sicer pa je dokazano, da je z učenjem tujih jezikov potrebno začeti zelo zgodaj, ko so otroci bolj dovzetni za sprejemanje znanj.
Janez Presečnik, Gornji Grad
Nikoli nisem razmišljal o tem, ali je tuj jezik za otroka v prvem ali v drugem razredu pretežak. Res pa je, da bi učitelji morali dati pri jeziku poudarek pravopisu in ne le pogovoru.
Nataša Slapnik, Mozirje
Učenje tujega jezika se mora začeti zgodaj, ker le tako bodo otroci pripravljeni za srednjo šolo. No, tisti učenci, ki imajo učne težave, so pogosto na jezikovnem področju zelo uspešni. Sicer pa je na tuji jezik treba gledati kot na kak drug predmet. Tudi matematika je zelo težka, pa se je otroci učijo že od prvega razreda in
nihče ne razmišlja, da je mogoče to za otroka pretežko. Zato se mi zdi, da bi se v naših osnovnih šolah morali povsod poleg angleščine otroci učiti tudi nemščine.
Tanja Purnat, Volog
Zelo dobro je, da se otroci zgodaj pričnejo učiti tujega jezika. Slovenija je namreč zelo majhna in si prisiljen komunicirati v tujem jeziku. A znanje lahko osvojiš tudi na bolj sproščen način, preko igre, ki jo prvošolčki in drugošolci hitro dojemajo.
Andrej Glušič, Dol Suha
Otroci morajo spoznati tudi tuje jezike, saj jim bodo ti še kako koristili v življenju. Zato je zelo dobro, da se z njim srečajo kar se da zgodaj.
Mojca Gluk, Ljubno ob Savinji
S strokovnega stališča menim, da bi se otroci v šoli lažje učili, če bi imeli osvojene osnovne veščine in spretnosti s področja glasbe, športa in likovnega pouka. Teh predmetov bi moralo biti več. Telovadba je osnova za ravnotežje, ritem za štetje, posluh za branje. Če bi bil poudarek na nižji stopnji na teh predmetih, bi se otroci pozneje lažje učili tujih jezikov, ampak šele potem v drugi triadi. Profesorji angleščine, ki prihajajo s fakultete, so odlični anglisti, niso pa pedagogi. Če želiš otroke privajati na tuj jezik že v prvem razredu, moraš biti zelo dober pedagog. Tako bi bilo verjetno bolje, če bi se otroci tujih jezikov začeli učiti v četrtem razredu, kot je bila praksa do sedaj. S svojega stališča pa sem za zgodnje učenje, saj sem to tudi poizkusila in otroka dala v zelo kvaliteten tečaj angleščine. To stane kar nekaj denarja in vsi starši si tega ne morejo privoščiti.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
8 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Iz občin, Organizacije
GORNJI GRAD
Ureditev lokalne ceste Prod zaključena
Vse od pomladi so v Gornjem Gradu urejali naselje Prod. Razširili in asfaltirali so cesto, uredili ulično razsvetljavo in odvodnjavanje. Stanovalci so namreč doslej imeli zaradi neustreznega stanja ob vsakem večjem nalivu težave zaradi padavinskih voda. Prebivalci Proda so z novo ureditvijo zelo zadovoljni.
Občina je za omenjeni projekt kandidirala za sredstva iz programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep 322 Obnova in razvoj vasi, ureditev komunalne in prometne infrastrukture ter povezav v naselju. Za investicijo, ki je zajemala izkop, ureditev odvodnjavanja, zasutje in asfaltiranje doslej makadamske ceste, bo občina po predložitvi upravičenega zahtevka in po uspešnem kontrolnem pregledu s strani ustreznih služb prejela nepovratna sofinancerska sredstva v višini 85 odstotkov naložbe. Celotna investicija izvedenega projekta je znašala nekaj več kot 70.000 evrov.
Štefka Sem
Naselje Prod ima po zaključku del novo podobo.
(Fotoarhiv Občine Gornji Grad)
SREČANJE OBČINSKIH IN MESTNIH ODBOROV SDS V BOVCU
V Posočju tudi Zgornjesavinjčani
Slovenska demokratska stranka (SDS) je letos že 19. zapored organizirala srečanje občinskih in mestih odborov stranke. Druženja v Bovcu zadnjo julijsko soboto so se udeležili tudi člani in simpatizerji SDS iz Zgornje Savinjske doline.
Po besedah predsednika mozirskega odbora SDS Jožeta Jelena sta bili osrednji točki druženje in utrjevanje prijateljstev. Nekateri udeleženci so razpoložljiv čas izkoristili za ogled Posočja iz zraka, drugi pa za osvežitev v Soči.
Marija Šukalo
V SOLČAVI NA OGLED IKONE ALBINE NASTRAN
Ustvarjanje likovnih izdelkov kot oblika meditacije
V Centru Rinka so zadnji petek v juliju odprli razstavo ikon Albine Nastran iz Škofje Loke. Po pozdravnih besedah predstavnice organizatorja Darje Knez je o ikonopisju spregovoril dr. Karel Geržan, o nastanku del pa avtorica sama.
Dr. Geržan ugotavlja, da so v motivih ikon nakopičene izkušnje stoletij. V njih lahko začutimo nematerialni naboj. Kot likovni izdelki z umetniško vrednostjo izražajo namreč duhovno stanje avtorja in njegov odmik od vsakdanjih skrbi. »Z odkrivanjem ikonopisja, z vstopanjem v svet božjega, ki ga doživljam v odsevu ikon, ki me pritegujejo in duhovno bogatijo, je svoj svet našla
Udeleženci srečanja Slovenske demokratske stranke iz Zgornje Savinjske doline s predsednikom SDS Janezom Janšo. (Foto: Marija Šukalo)
Albina Nastran se najraje odloča za motive Matere Božje z detetom in angeli.
(Foto: Marija Šukalo)
tudi Albina. V slikanju ikon lahko vidimo tudi obliko meditacije, ki omogoča možnosti za poglabljanje v lasten duševni svet, iskanje miru in harmonije,« je med drugim povedal Geržan.
Albina Nastran posega po motivih ikon, ki pripadajo ruski, grški in grško-kretski šoli ter novodobnim šolam ikonopisja. Njeni najljubši motivi so Mati Božja z detetom in angeli. Izbor potrjuje težnjo po vsebinskem, duhovnem sozvočju z ikono, ki zajema tako izbor motiva kot čas, ko ta nastaja, in naposled končni izdelek.
»Skozi poglede poduhovljenih svetih oseb se nas lahko dotika nek nedoločen mir, ki omogoča preseganje minljivosti. Harmonija v ustvarjeni ikoni daje upanje, usklajenost linij in barv ter lahko terapevtsko deluje na naše ogroženo bitje,« je prepričana umetnica iz Škofje Loke, ki se je sprva posvečala akvarelu.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013 9
Občina Luče v sodelovanju z društvi in krajani prireja


i%
PETEK, 2. avgust 2013
ob 16.00	NOGOMETNI KA M P ZA OTROKE GRIČA R, 1NFO IN PRI J A VE: Benjamin Mlačnik - 031/ 396-639
SOBOTA, 3, avgust 2013
ob 07.00	PLANINSKI POHOD NA LOKO POD RADVHO (PD Luče)-zbirno mesto pri gasilskem domu, 5-6 ur hoje,
malica v Koči na Loki. Prijave najkasneje do četrtka, L avgusta 2013. 1NF0 in PRI J A VE: Gostilna Kmet - 03/584 41 47, Okrepčevalnica Struge - 03/ 838 40 83 oh 11.00	NOGOMETNI KAMP ZA OTROKE GRIČAR, INFOin PRIJAVE: Beno - 031/396-639
ob 15.00	NOGOMETNA TEKMA VETERANOV-DRUŠTVO GR1ČAR : ŽELEZNA KAPLA, 1NFO: Beno-031/396-639
NEDELJA, 4. avgust 2013
ob 14.00	ZAKLJUČEK NOGOMETNEGA KAMPA GR1ČAR in TEKME MED VRSTNIKI, 1NFO: Beno - 031/396-639
SREDA, 7. avgust 2013
ob 12.00	TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI pri Okrepčevalnici Logar v Krnici, INEO in PRI J A VE: 03/584 41 56
ob 16.00	AKTIVNO Z DOLINO A VANTUR pri Igli, INFO: Franci - 041/793-659
ob 21.00	ALPINISTIČNO PREDA VANJE pri Igli, INFO: Franci - 041/793-659
ČETRTEK, 8. avgust 2013
ob 09.00	TENIŠKI TURNIR (pred-kvalifikacije) pri Okrepčevalnici Logar v Krnici, INFO: 03/584 41 56
ob 16.00	TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA ŽENSKE na šolskem igrišču, INFO: Rok - 040/790-636
ob 19.00	OSREDNJA PROSLA VA OB OBČINSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ
v dvorani Gasilskega doma
ob 20.00	OTVORITEV RAZSTA VE OB 60-LETNICI KULTURNEGA IN PLANINSKEGA DRUŠTVA v osnovni šoli
ob 21.00	KONCERT OKTETA ŽETEV IN ANSAMBLA GOLTE na šolskem igrišču, v primeru slabega vremena na
prireditvenem prostoru
PETEK9. avgust 2013
ob 16.00	TENIŠKI TURNIR (nadaljevanje turnirja) pri Okrepčevalnici U>gar v Krnici, INFO in PRIJA VE: 03/584 41 56
ob 19.00	ROKOMETNA TEKMA »STARI - MLADI« na šolskem igrišču, INFO in PRIJA VE: Marjan - 031/772-487
ob 21.00	ROČK ŽUR S SKUPINO TABU na prireditvenem prostoru
SOBOTA, 10. avgust 2013
POHOD NA KRIŽEVNIK (Go miški klub Luče)-zbirno mesto pri Gostilni Kmet, 6-7 ur hoje; INFO: 031/333-776 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA MOŠKE na šolskem igrišču, INFO: Rok - 040/790-636 SOTESKANJE V SLAPU CUC, akcijska ponudba; INFO in PRIJA VE: Dolina Avantur - 051/606-410 PRA VEJICE OD UST DO UST, otroška predstava z animacijo v izvedbi KUS Potovke pri vlcerski igozdarski) bajti na jezu, v primeru slabega vremena na prireditvenem prostoru, INFO: Katarina - 031/318-874 BALINANJE pri Okrepčevalnici Logar v Krnici, INFO in PRIJA VE: 03/584 41 56 »VLCERSKO TEKMOVANJE« na Hočevarjevi njivi KUHANJE 'UPOKOJENSKEGA' GOLAŽA pred stavbo občine TURNIR V ULIČNI KOŠARKI na košarkarskem igrišču, INFO: Jože - 041/944-177 SV. MAŠA Z R0C.1ST1 V ČAST ZAVETNIKU LOVCEV SV. HUBERTU v farni cerkvi ter OTVORITEV LOVSKE RAZSTA VE v lovskem domu VAŠKE IGRE na Podbregn, INFO in PRIJA VE: Evgen - 040/457-847 VEČER Z LJUDSKIMI PEVCI in GODCI na zgornji vasi pri kmečki tržnici ZABA VNI VEČER Z ANSAMBLOM ZUPAN na prireditvenem prostoru
NEDELJA, 11. avgust 2013
oh 07.00	BUDN1CA po vasi
ob 09.00	PRI TRKA VANJE iz farnega zvonika in STRELJANJE Z MOŽNARJI pri Strelarnici
ob 10.00	SV. MAŠA S PROCESIJO V ČAST FARNEMU ZA VETNIKU SV. LOVRENCU v farni cerkvi
ob 12.30	PRIREDITEV »OD ŠTANTA DO ŠTANTA« S PRIKAZOM STA RIH OBIČAJEV IN NA VAD po vasi
ob 15.00	TRADICIONALNA NOGOMETNA TEKMA »SUHI - DEBELI« na Hočevarjevi njivi
VSE DNI PRIREDITVE;
-	OGLED SNEŽNE JAME POD RADUHO, od 9:00 - 17:00, INFO: Jamarski klub Črni galeb - 041/424-091, 041/413-111
-	OGLED ŽAGERSKEGA MLINA v Podvolovljeku, INFO: Franc Robnik - 031/627-288
-	MOŽNOST SPUSTA PO S/l VIN JI S KAJAKOM ALI RAFTOM, Kamp Šmica - (03) 584-43-30, Dolina Avantur - 051/606-410
-	MOŽNOST SOTESKANJA V SLAPU CUC, INFO: Dolina Avantur - 051/606-410
-	MOŽNOST OGLEDA JUVANOVE HIŠE, INFO: Družina Matijovc - 031/611-708
-	MOŽNOST OGLEDA UNIKATNIH LESENIH IZDELKOV DELAVNICE ŠLANGER, INFO: Jože Strmčnik - 051/482-033
ob	07.00
oh	09.00
ob	10.00
ob	10.30
ob	11.00
ob	13.00
ob	13.30
ob	16.00
ob	18.00
oh	18.30
ob	19.00
ob	20.00
PRISRČNO VABLJENI!
10 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Ljudje in dogodki
21. SOLČAVSKI DNEVI
Preplet narave in človeške ustvarjalnosti
Center Rinka Solčava je v sodelovanju z domačimi društvi v sklopu 21. Solčavskih dni pripravil številne razstave, ki so že stalnica zadnjega julijskega vikenda na Solčavskem. Dogajanje se je pričelo s prižigom oglarske kope v Logarski dolini.
V zadružnem domu so bili, kot običajno, predstavljeni ročnodelski izdelki, ki nastajajo ob dolgih zimskih večerih. Tako so bili na ogled pleteni izdelki iz volne ovac jezer-sko-solčavske pasme, polsteni izdelki blagovne znamke Bicka, likovni in leseni izdelki, vezenine in kvačkani prti. Obiskovalce so pritegnili tudi številni drugi predmeti iz različnih materialov, ki, narejeni skrbno in natančno, pričajo o ročnih spretnostih ljudi na Solča-
Dela 34 razstavljavcev v zadružnem domu je zbrala in uredila Marjeta Majnik. (Foto: Marija Šukalo) vskem. Dela 34 razstavljavcev je Pri tem je poudarila, da tako rekoč
zbrala in uredila Marjeta Majnik, ki je ob otvoritvi razstave izdelke in njihove avtorje tudi predstavila.
vsak izdelek skriva svojo zgodbo.
Izjemno strokovnost in sistema-tičnost je bilo opaziti v eksponatih,
ki se nahajajo v zbirki metuljev Josefa Debetsa, kateremu se je pri delu pridružila Mojca Ošep. Njuni primerki pričajo o pestrosti vrst tovrstnih žuželk na Solčavskem.
Za omenjeno območje so značilne tudi zdravilne rože, ki so jih predstavili pod naslovom Za vsako bolezen rožca raste. Na svoj račun so prišli ljubitelji gozdnih živali. V lovskem domu so namreč domači lovci postavili na ogled svoje lovske trofeje.
Svoja vrata so v času prireditve na stežaj odprli še Pravljični gozd pri penzionu Na razpotju v Logarski dolini, zbirka kmečkega orodja na domačiji Klemenšek, razstavi Zdravje bolnikov in Potočka zijalka ter Fidov gaj pri gostišču Firšt.
Marija Šukalo
NOČNO OPAZOVANJE METULJEV V LOGARSKI DOLINI
postal opazovalec
Raziskovanje življenja metuljev, njihovega življenjskega prostora in razmnoževanja je pred leti postalo dnevna okupacija Solčavana Josefa Debetsa. Sprva jih je lovil in shranjeval v svojo zbirko, danes pa se vse bolj posveča njihovemu opazovanju. To počne tudi ponoči, saj ima tudi noč »svoj čar«, o čemer so se lahko prepričali tudi obiskovalci, ki so se Debetsu pridružili pri opazovanju v Logarski dolini zadnji julijski petek.
Debets je pri Domu planincev postavil svojevrstno opazovalnico in jo dobro osvetlil. Svetloba je pritegnila tako metulje kot številne druge žuželke. Odrasli in otroci so s strani strastnega ljubitelja metuljev izvedeli številne informacije, med drugim tudi to, da metulji v temi ne vidijo, temveč le vohajo. Partnerja oziroma partnerico zavohajo tudi na pol kilometra daleč.
Marija Šukalo
2. TURNIR V LESENIH NAMIZNIH IGRAH V SOLČAVI
Metanje diska, kegljanje in iskanje v labirintu
Največ zanimanja za namizne igre je bilo med najmlajšimi obiskovalci.
(Foto: Marija Šukalo) Jure Poličnik že nekaj let izdelu- čim več diskov v posebne prosto-
Josef Debets je obiskovalcem predstavil nočno življenje metuljev.
(Foto: Marija Šukalo)
je namizne lesene družabne igre. Tudi letos jih je predstavil obiskovalcem 21. Dnevov turizma na Solčavskem, ki so se pomerili v namiznem metanju diska, namiznem kegljanju in iskanju rešitev v labirintu.
Drugi turnir je privabil lepo število obiskovalcev različnih generacij, seveda pa je bilo največ zanimanja med najmlajšimi. Ti so se z veliko zavzetostjo trudili spraviti
re, zadeti čim več kegljev in v labirintu spraviti kroglico do luknje z najvišjo številko. Najboljši v posameznih igrah so prejeli priložnostne nagrade.
Namizne igre so narejene tako, da se lahko zložijo in pospravijo v kovček. Jure Poličnik je ideje zanje našel na internetu, izdelava načrtov in realizacija pa je njegovo avtorsko delo.
Marija Šukalo
I
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013 11
Organizacije, Ljudje in dogodki
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Z novim vozilom varneje in učinkoviteje
Mozirski gasilci so že več let razmišljali o nakupu novega gasilskega vozila za prevoz moštva. Do letošnjega leta so bile to le želje, saj je kriza dodobra oklestila občinski proračun, ki naj bi zagotovil del sredstev tudi za tovrstne investicije, to soboto pa je župan Ivan Su-hoveršnik gasilcem končno predal v uporabo novo, sodobno opremljeno vozilo.
Prejšnje vozilo, s katerim so se gasilci vozili na vaje in intervencije, je bilo staro že 24 let. Kljub odlični ohranjenosti uporabnikom ni več zagotavljalo potrebne varnosti. Gasilci so nabavo novega vozila planirali že pred časom in v ta namen več let varčevali, »kaplja čez rob« pa je bil incident
Takole je ključe novega vozila poveljnik društva Milan Kroflič predal vozniku Klemnu Brezniku. (Foto: Benjamin Kanjir) na intervenciji med lanskimi no- je voznik za las preprečil, da vo-
vembrskimi poplavami, ko so na avtomobilu odpovedale zavore in
LIKOVNA DELAVNICA NA LJUBNEM OB SAVINJI
Čaroben dan pri
w
Šerbelovih
Tako so udeleženci likovne delavnice na Ljubnem ob Savinji poimenovali četrtek, 25. julija. Na ta dan so se zbrali v zavetju Šerbe-lovih poslopij, ki so jim dajala senco in hkrati navdih za ustvarjanje. Udeležba likovnikov je bila letos velika, med njimi so bili številni para-in tertaplegiki.
Poleg slikanja so udeleženci v dopoldanskem času tudi kuhali in prisluhnili domačim vižam mlade harmonikarice. Mentor Mladen Stropnik je ustvarjalcem med slikanjem namenil nekaj nasvetov za lažje delo.
Po celodnevnem ustvarjanju je bila domača galerija Šerbelovih
zilo z moštvom ni zapeljalo v deročo vodo.
Nabava novega vozila je bila odtlej prednostna naloga. Gasilci so najprej stopili do župana in skupaj
SOLČAVA
z njim poiskali rešitev. Uspešni so bili tudi pri nekaterih donatorjih in tako je poleti v garažo gasilskega doma v Mozirju zapeljalo novo vozilo za prevoz moštva znamke Volkswagen. Namenu so ga ob prisotnosti predstavnikov sosednjih društev slovesno predali po izvedbi tradicionalnega tekmovanja za memorial Viktorja Lukšeta. Ključe novega vozila je župan Ivan Suho-veršnik predal poveljniku društva Milanu Krofliču, ta pa šoferju Klemnu Brezniku.
Za košček kulture so ob slovesnosti poskrbele najmlajše članice društva, ki so odigrale skeč, nekaj prazničnih skladb pa so odigrali člani Godbe Zgornje Savinjske doline pod vodstvom Tomaža Podle-snika. Vozilo je blagoslovil mozirski župnik Sandi Koren.
Benjamin Kanjir
kar premajhna za vse, ki so se udeležili otvoritve razstave slik. Uvodoma je vse pozdravila Marja Šerbe-la Rupnik, ki je poudarila, da z možem Brankom uživata v družbi prijateljev slikarjev.
V nadaljevanju so spregovorili župan Franjo Naraločnik, predstavnica turističnega društva Helena Bizjak Žerovnik in mentor razstave. Vsi so bili enotni, da gre za čudovit dogodek, kjer pozitivne energije ne manjka. Za glasbeno obogatitev je poskrbela mlada violinistka Jasna Purnat, nekaj pesmi iz zbirk društva Slap pa je prebral Stanko Gašparič.
Štefka Sem
Pionirji kiparjenja z motorno žago navdušili
Tadej Brgles iz Savine pri Ljubnem je v eni uri ustvaril skulpturo orla.
(Foto: Marija Sukalo) Pobudnik ustanovitve Društva Cencel je ustvaril konjsko glavo, Br-
Šerbelova (levo) vsako leto na likovni delavnici gostita številne prijatelje slikarje. (Foto: Štefka Sem)
kiparjev z motorno žago in mojster Vlado Cencel se je na 21. Solčavskih dnevih s svojima prijateljema preizkusil v hitrostnem kiparjenju z motorno žago. Zadnjo soboto v juliju so tako pred očmi obiskovalcev v eni uri nastali predmeti, ki so marsikateremu obiskovalcu jemali dih.
Poleg Cencla sta s tremi različnimi motornimi žagami oblikovala debla in iz njih naredila prave mojstrovine Tadej Brgles iz Savine pri Ljubnem in Janez Grauf iz Mežice.
gles orla, Grauf pa pest z znakom za zmago. V eni uri narejene skulp-ture so v sobotnem večeru dobile tudi svoje lastnike z žrebom srečk.
Društvo kiparjev z motorno žago povezuje pionirje kiparjenja, pri katerih je rezilo »motorke« temeljni avtorjev pripomoček za realizacijo določenega motiva. Ustvarjalni proces temelji na odvzemanju materiala, pri čemer poznejši popravki niso možni.
Marija Šukalo
I
12
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Zgodovina in narodopisje
Primorski begunci v naših krajih (1)
¡i»
Piše: Aleksander Videčnik
V Savinjskih novicah, v monografiji Grad Vr-bovec Nazarje in v moji knjigi Iz mojih zapisov sem kratko opisal življenje in delo primorskih beguncev v času, ko so pribežali iz Mirna na Primorskem in v Nazarjah uredili delavnice za svojo Čevljarsko zadrugo.
Viri, ki so bili na voljo, so seveda skopi, zato je bila prijaznost gospe Vuk hvaležno sprejeta, poslala mi je namreč kopije objav Antona Vuka, ki je bil v Mirnu knjigovodja Čevljarske zadruge, ko pa so pričeli delovati v Nazarjah, je postal upravnik zadruge. Nadaljevanja njegovega zgodovinskega pregleda zadruge je objavljal v letu 1985 v mirnskem časopisu Novi list.
Uvodoma je urednik časopisa zapisal: »V našem podlistku objavljamo v nadaljevanjih zgodovino čevljarstva v Mirnu pri Novi Gorici, ki jo je napisal znani primorski javni delavec Anton Vuk (1882-1967), ki je zavzemal pomembne položaje tudi v gospodarskem življenju te vasi. Pričujoči spis je v tej obliki nastal leta 1957 in opisuje razvoj čevljarske obrti in kasneje industrije v vasi od prejšnjega stoletja do konca petdesetih let našega stoletja. Za objavo smo ga nekoliko priredili, na koncu pa bomo dodali še nekaj podatkov od leta 1957 do danes.«
Seveda bomo v našem glasilu dali poudarek na čas, ko je delovala Čevljarska zadruga iz Mirna v Nazarjah. Vendar pa je tudi dobro spoznati navade in običaje mirenskih čevljarjev od nekdaj. Gre za neke vrste kulturno izročilo, ki bo marsikaterega bralca zanimalo. Ta del bomo prepisali dobesedno.
Mirenski čevljarji so imeli v začetnih časih, pa tudi kasneje, svoje običaje. Vsak ponedeljek so praznovali, nekateri ves dan, drugi samo popoldne, to praznovanje so imenovali »šoštarski ponedeljek«. V nadomestilo tako izgubljenih ur so čevljarji zadnje dni v tednu potegnili tja do polnoči, nekateri so delali celo na nedeljski dopoldan. V delavnicah so si med delom, posebno v večernih urah, ko je bila navzoča tudi mojstrova družina, pripovedovali pravljice, po večini o strahovih. V delavnicah so čevljarji med delom tudi prepevali in se med seboj šaljivo pogovarjali (potegovali).
Mojstri so delavce plačali od dneva, te so bile po učinku - koliko izdelanih parov čevljev. Da si je delavec izboljšal plačilo, se je lahko z mojstrom dogovoril dodatno še plačilo za en ali dva para, to so imenovali »marko«, to obvezo je opravil v naslednjem tednu.
Za Martinovo - 11. novembra so mojstri zvečer pogostili svoje pomočnike z ajdovo polento ali makaroni, mesnim gulažem in pijačo. Mirenski čevljarji so prvotno izdelovali skoraj izključno trpežno obuvalo za kmečko in delavsko rabo. Takšno obuvalo so imenovali »škarponi«. Kasneje so razširili proizvodnjo na tako imenovane »hrovatine«, to so bili nizki trpežni čevlji brez podlage. Kmalu pa so že izdelovali visoke praznične moške čevlje, te so imenovali »ungareži«, čevlje na elastiko so imenovali »gete«, nizke ženske čevlje so poimenovali »lončefi«, visoke ženske čevlje pa so imenovali »čižmi«. Vse čevlje so zbijali z lesenimi klinci.
Župnik v Mirnu Ivan Rojec je kot navdušen zadružnik uvidel, da je mogoče stanje mirenskega čevljarstva izboljšati z ustanovitvijo zadruge, res so jo leta 1908 tudi ustanovili, k njej je pristopilo 18 čevljarskih mojstrov s okoli 90 pomočniki. Članski delež je kreditirala domača hranilnica. Lotili so se zidave tovarne z velikimi zračnimi delavnicami in skladišči. Delavcem so izboljšali plače in uvedli so 8-urni delavnik. Zadruga je ustanovila prve lastne trgovine. Izobraževali so kader. Že leta 1912 je imela zadruga že 6 lastnih trgovin. Tega leta so nabavili šivalne stroje, tu je spet priskočila na pomoč domača hranilnica s posojilom.
PRVA SVETOVNA VOJNA
Junija 1914 je izbruhnila vojna, številni vpoklici članov zadruge so seveda obseg dela skrčili, saj je zadruga ostala z nekaj okoli 50 delavcev in delavk. Od vojske so že dobili naročilo za izdelavo vojaških čevljev, obvezali so se za dobavo v desetih tednih. Ker ni bilo na trgu delovne sile dovolj čevljarjev, so zaposlili 250 nečevljarjev, ljudi vseh vrst poklicev.
Meseca maja 1915 je vstopila v vojno tudi Italija. Zaradi bližine fronte se je morala zadruga preseliti. Na hitro so demontirali stroje in z orodjem vred odpeljali v Vrbovec v Savinjski dolini. Postali so begunci.
Vsega orodja in strojev je bilo za 9 vagonov, ki so jih usmerili na železniško postajo Šmartno ob Paki. Zadruga je organizirala tudi preselitev družinskih članov delavcev. Tako so našteli 1200 beguncev v Zgornji Savinjski dolini. Pisec spominov posebej pohvali »rodoljube« v krajih, kjer so begunci odslej živeli, baje so se domačini krajev Mozirje, Nazarje, Rečice in drugih vasi ob Dreti in Savinji zelo potrudili in beguncem vsestransko pomagali.
Ko so uspeli pripeljati orodje in stroje v Nazarje, so se lotili gradnje barak za delavnice. S pomočjo domačih rokodelcev jim je uspelo postaviti vse potrebno za začetek proizvodnje. Tako so zgradili barako za delavnico, montirali stroje in pogonski motor, vseh barak je bilo v dolžini 110 metrov.
Zadruga je organizirala prehrano beguncev, ustanovila je delavsko konzumno zadrugo v Vr-bovcu. Vzdrževala je šolo za otroke beguncev v gradu, plačevala brezplačno zdravljenje za vse begunce, uredila je urad za posredovalnico begunske in vojaške podpore. Ustanovila je ljudsko kuhinjo za tiste, ki niso imeli družin. Konzu-mna zadruga je klala živino za begunce in uredila trgovino za vse potrebščine in to po najnižjih cenah.
Posebej poudarjajo v gradivu, da so bili zaradi vsega naštetega begunci v dobrem zdravstvenem stanju. Če so primerjali državna begunska taborišča, kjer so ljudje hudo trpeli za lakoto in oskrbo, potem je prizadevanje nazarske čevljarske zadruge v časih hudega pomanjkanja zaradi vojnih okoliščin vse pohvale vredno.
Opomba pisca: ko berem vsa prizadevanja uprave Čevljarske zadruge v Nazarjah, smem trditi, da bi vse to brez dobro organizirane zadruge ne bilo mogoče. Marsikaj bi se dalo na zadružnih temeljih organizirati tudi v sedanjem času, pa očitno manjka zadružne zavesti.
Iščemo stare fotografije
Zelo stara slika graščine Vrbovec, ki jo hrani Ciril M. Sem v Mozirju.
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013 13
Ljudje in dogodki
INOVATOR JOŽE BIDER IZ DOL-SUHE
»Diplomirani inženirji so gledali mene - kmeta in ne
stroja, ki sem ga ponujal«
»Inovacije so gonilo gospodarskega razvoja. Danes področje inovativnosti vse bolj prehaja v roke velikih družb, ki so glavne »po-biralke smetane« iz naslova patentov. Z glo-balizacijo trga in pravic intelektualne lastnine je postalo jasno, da ni več dovolj, da se nek izum s patentom zaščiti le v lastni državi. Žal pa so stroški te zaščite tako visoki, da jih lahko plačajo le nekateri,« analitično razlaga Jože Bider iz Dol Suhe, ki je v štirih desetletjih svojega dela »ustvaril« že 52 inovacij, od katerih so štiri patentno zaščitene. Zadnji njegov večji dosežek je traktorski sekal-nik lesnih sekancev TS20, za katerega je junija prejel srebrno priznanje Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice.
V majhni delavnici je začel sam, danes od izdelave strojev Bider živi dvajset družin.
(Foto: Marija Sukalo)
SREBRNI TRAKTORSKI SEKALNIK LESA
»Traktorski sekalnik lesa je namenjen za domačo pripravo lesnih sekancev iz drobnejšega lesa, premera do 20 centimetrov. Priključi se na tritočkovni sistem traktorja, poganja ga kardanska gred. Zaradi patentiranega rotorja in razporeditve nožev ga lahko poganjajo tudi manjši traktorji. Posebna oblika rotorja zagotavlja, da sekanci niso preveliki in jih je mogoče uporabljati za kurjenje z dozirnimi sistemi. Za podajanje skrbita hidro motor z električnim ventilom in elektronika za nadzor vrtljajev. Izmetna cev je visoka in vrtljiva v krogu 360 stopinj, loputa na njenem koncu je nastavljiva in omogoča umerjanje sekancev na želeno mesto. Zaradi lažjega transporta je cev zložljiva, zaradi večje uporabnosti pa je dodan še priklop za prikolico, na katero se
nakladajo sekanci,« natančno opiše stroj rečiški inovator, ki bo naslednje leto dopolnil sedem desetletij življenja.
»INOVATORJI ŽIVIMO OD SVOJEGA DELA«
Prav zaradi izkušenj, ki si jih je nabral v dolgih letih dela, so ga letos povabili tudi na podelitev priznanj za najboljše inovacije Štajerske gospodarske zbornice v Maribor, kjer je spregovoril kot osrednji govornik in predstavil probleme in izzive, s katerimi se srečuje pri svojem delu.
»Inovatorji živimo od svojega dela, a če to ni dovolj prepoznano, ga ljudje ne cenijo in ne plačajo, potem je posledično tudi inovacija brezpredmetna. Seveda je bistvo inovacije, da znamo oceniti potrebo in ji ustvarimo dodano vrednost. Ključnega pomena pa je tudi stranka. Narediti moramo tak proizvod, da bo zadovoljna. Zaradi tega zelo rad prisluhnem uporabniku in njegovim zahtevam. Prilagajamo se individualnim kupcem, a vsak stroj naredimo tako, kot bi ga delali zase, zato imamo zelo malo reklamacij. Sicer pa damo stroj uporabniku na preizkušnjo, da ga testira,« razlaga o svojem tržnem pristopu sedaj uradno že upokojeni Jože Bider, ki je pred desetletjem obrt predal sinu Bojanu. Slednji skrbi za proizvodnjo, nepogrešljivo pa je tudi sodelovanje drugega sina Robija, ki stroje pri delu na kmetiji preizkusi in iz prve roke poda oceno.
INOVATOR MORA BITI POTRPEŽLJIV, VZTRAJEN ...
»Sinova sta sama od sebe začela hoditi po moji poti in ko sem to opazil, sem še z večjim veseljem vlagal v razvoj, v opremo delavnice in v stroje. A če se moraš ukvarjati s podjetništvom in skrbeti, da imajo tvoji zaposleni delo in plače, si težko vzameš čas za razmišljanje, iskanje idej in razvijanje patentov. Inovator mora namreč imeti čas, mora biti potrpežljiv, vztrajen, ne sme biti »cagav«. Prav tako mora, če vidi trenutno nerešljiv problem, znati malo počakati, da ideja dozori. Pri tem se ne sme ozirati na čas, saj to je lahko jutri, naslednji mesec ali celo čez eno leto,« pravi Bider, ki se zaveda, da je včasih treba tudi sam sebi in okolici priznati, da kaj ne znaš.
POMEMBNEJŠI PAPIR KOT ZNANJE
»S tistim človekom v gospodarstvu ali v politiki, ki si slednjega ne prizna in misli, da vse ve, se ne da delati. To sem spoznal v preteklosti na lastni koži, ko sem ponujal svoje prototipe po podjetjih. Diplomirani inženirji so gledali mene - kmeta in ne stroja, ki sem ga ponujal. No, tako je tudi še danes v številnih podjetjih - pomembnejši je papir kot znanje. Kljub temu, da sem naredil petdeset inovacij, nisem mogel biti mentor svojemu sinu, ker nimam pravega papirja,« je kritičen rečiški inovator, ki zatrjuje, da moraš imeti raziskovalne gene v sebi, sicer ne moreš biti inovator, poleg tega pa se moraš veliko izobraževati.
52 INOVACIJ V 43 LETIH
Z nostalgijo se spominja svojih začetkov pred 43 leti, ko je prodal svoj prvi stroj. Sledilo je veliko število inovacij, a njegovo poslovno pot je zaznamoval predvsem mešalec za gnojevko, sledil mu je pobiralnik sveže krme za kosilnico: »To sem
Jože Bider je uradno upokojenec, še vedno pa zelo aktiven, vsako leto izdela kak nov prototip.
(Foto: Marija Sukalo)
razvijal več kot desetletje, uničil veliko materiala in se ob tem več naučil, kot če bi se podal na fakulteto. A ko sem izdelek z načrti in prototipom ponujal proizvajalcem, ga nihče ni želel proizvajati, zato sem z nekim podjetjem sklenil pogodbo o li-cenčnini, od katere sem imel več prihodka, kot če bi sam izdeloval stroj.« V majhni delavnici je začel sam, danes pa je proizvodnja tako razširjena, da od izdelave strojev Bider živi dvajset družin.
PATENT JE LE STROŠEK
»Patent ... To se dobro sliši, a je le strošek, ki ga moraš vsako leto plačevati, da ga vzdržuješ. Do sedaj sem imel tri patente in pet modelnih zaščit,« se Jože Bider razgovori še o administrativni plati inovatorske dejavnosti. Kar nekaj njegovih idej in rešitev so v preteklosti kopirali drugi ali si jih prisvojili, vendar se s tem ne obremenjuje.
Jože Bider je kljub temu, da je uradno upokojenec, še vedno zelo aktiven, vsako leto izdela kak nov prototip. Med slednjimi je tudi glodalka - rezalnik okroglih bal. Podjetje se vse bolj nagiba k razvoju in proizvodnji strojev za pridobivanje biomase, prav tako pa tudi naprav za uporabo le-te. Bolj kot uradna priznanja, teh ima že več kot trideset, so za Bidra pomembne zadovoljne stranke, katerih osebna priporočila so bistveno bolj učinkovita kot oglaševanje v medijih.
Marija Šukalo
14 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Ljudje in dogodki
ZLATA MATURANTKA IN BODOČA ŠTUDENTKA LIKOVNE AKADEMIJE ALJA GROFELNIK
Uresničena sanjska želja, a to je šele prvi korak
Profesorica likovne vzgoje na srednji šoli za medijske tehnike v Celju Darja Povše je dijakinjo Aljo Grofelnik iz Lok pri Mozirju predlagala za posebno priznanje zaradi izredno požrtvovalnega, predvsem pa ustvarjalnega in stalnega delovanja na področju likovne umetnosti: »Alja je bila izjemna učenka, ki je poleg študija z odličnimi rezultati vseskozi dodajala praktične rezultate, sodelovala na razstavah, dodatnih usposabljanjih ter žela priznanja za svojo prepoznavno likovno udejstvovanje.«
Po junijski maturantski mrzlici dijakov srednjih šol in nato iskanju možnih vpisov na visokošolskih ustanovah je v teh vročih tednih nastalo zatišje. Toda bodoči
študentje se že pripravljajo na študij, iščejo stanovanja, seveda pa ob tem uživajo še zadnje klasične počitnice. Jeseni bo šlo spet zares.
Alja Grofelnik je Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije, smer medijski tehnik, končala na najboljši možni način - kot zlata maturantka, nato pa se ji je uresničila, kot pravi sama, sanjska želja, saj je bila po uspešnih sprejemnih izpitih sprejeta na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani.
»Risanje me spremlja že od otroštva in lahko rečem, da me že vse življenje vleče bolj v ustvarjalne vode. Rada rišem, oblikujem in delam animacije, zato sem se tudi vpisala na srednjo medijsko šolo, kjer sem pri-
Avtoportret Alje Grofelnik. (Foto: Jože Miklavc)
Alja Grofelnik in nekaj njenih
dobila teoretično znanje in kar nekaj praktičnih izkušenj. Ob vsem šolskem delu sem obiskovala dodatne ure risanja na Gimnaziji Celje Center in nekaj ur tudi pri akademskem slikarju Rudiju Španzlu. Vsake poletne počitnice sem obiskovala tudi slikarsko šolo Chiaroscuro v Novem Celju. Menim, da je prav praktični del izobraževanja odločilno vplival na končni razplet, tako na uspeh zaključnih izpitov kot na sprejem na ALUO,« razlaga Alja.
Knjiga Digitalno pero, ki je nastala kot plod njenega timskega dela s sošolko, je postala kar praktični del njenega zaključnega izpita. V njej sta s pomočjo ilustracij in tekstov predstavili potek izdelave digi-
ilustracij. (Foto: Jože Miklavc) talnih risb. Peti predmet, likovno teorijo, je opravljala na Gimnaziji Celje Center.
Alja se zaveda, da je s sprejemom na ALUO, kjer je konkurenca za vstop zares izjemno ostra, opravljen šele prvi korak. Vpisala se je na smer ilustracija, ker se v tej vlogi še najbolj prepozna in že ima prve izkušnje. »Vem, da mi ne bo nič podarjenega. Za svojo prihodnost moram trdo delati in na koncu najti način preživljanja z znanjem, idejami in mojim velikim veseljem do likovne ustvarjalnosti,« odgovorno razmišlja zlata maturantka Alja in uživa zadnje poletje pred odhodom v Ljubljano.
Jože Miklavc
MODEL GASPER TRATNIK
V Maleziji sodeluje s priznanimi modnimi revijami
Po nekajmesečnem delu modela v Bangkoku na Tajskem se Zgor-njesavinjčan Gašper Tratnik sedaj nahaja v Maleziji v mestu Kuala Lumpur. Z delom in bivanjem v mestu, ki se razvija in raste skoraj očem vidno, je zelo zadovoljen, saj je polno zaposlen v modelingu. Njegove fotografije so bile objavljene v številnih v Aziji zelo priljubljenih revijah, poleg tega večkrat tedensko sodeluje na modnih revijah priznanih oblikovalcev.
Kot pravi Gašper, mu je življenje v Kuala Lumpurju bolj všeč kot na Tajskem. Sporazumevanje v angleščini je blizu vsem, poleg tega je organizacija dela na precej višjem nivoju. Gospodarski razvoj mesta je
več kot očiten, okolje je čisto, kultura pa prijazna ljudem. Kot model je tukaj zaposlen vsak dan, predvsem pa je Gašper ponosen na sodelovanje s priznanimi modnimi revijami, ki na azijskem trgu dosegajo zelo visoke naklade.
Med vikendi je navadno prost in ta čas izkoristi za spoznavanje mesta in njegovih znamenitosti, kot sta tudi slavna Petronasova nebotičnika dvojčka. V avgustu načrtuje obisk Singapurja in nato še Avstralije, kjer se bo srečal s svojimi tam živečimi sorodniki.
V septembru se Gašper vrača domov, v Slovenijo. Končati želi študij na strojni fakulteti v Ljubljani in preživeti doma zimske praznike. Ker je
Fotografije Gašperja Tratnika so bile v zadnjem času objavljene v številnih
azijskih visokonakladnih revijah. (Foto: arhiv Gašperja Tratnika) z delom v modnem svetu zelo zado- li druženja s svojo družino in prijate-voljen, prihodnje leto načrtuje po- lji, ki ga že vsi nestrpno pričakujejo. vratek v Azijo, a pred tem se že vese-	Tatiana Golob
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013 15
IZŠLA JE ZBIRKA FOLKLORNIH PRIPOVEDI GORI, DOLI, SEM IN TJA
Zaključeno desetletje in pol dolgo delo na terenu
V Solčavi so v nedeljo predstavili knjigo Gori, doli, sem in tja, v kateri so zbrane folklorne pripovedi z območja nekdanje občine Mozirje, ki so jih Marta Orešnik, Vida Štiglic in dr. Peter Weiss zbirali desetletje in pol. Knjigo v dveh delih je na izviren način opremila Špela Orešnik.
Nova knjižna pridobitev naše doline je bila prestavljena skozi pogovor z avtorji in strokov-
Center Rinka je v sodelovanju s Citrarskim društvom v petek, 26. julija, pripravil koncert, na katerem sta se v cerkvi Marije Snežne obiskovalcem predstavili sestri Neli in Karmen Zidar Kos.
Neli in Karmen Zidar Kos izhajata iz pevske družine Kosovih iz Ponikve nad Žalcem. Nastopata v različnih glasbenih zasedbah, pogosto pa se predstavita tudi v duetu kot pevki in citrar-ki. Radi pojeta in igrata domače slovenske pesmi. Sta uspešni citrarki, saj dosegata najvišja priznanja tako na regijskih kot državnih tekmovanjih.
Doslej sta nanizali že veliko skupnih nastopov tako v Sloveniji kot v tujini. V domačem kraju sta glasbenici organistki in spremljata mešani pevski zbor. Neli je tudi organistka in zborovodkinja slovenskega mešanega pevskega zbora katoliške misije v Munchnu.
V prvem delu koncertnega večera sta glasbenici popeljali poslušalce v obdobje renesanse, baroka, klasike in sodobne glasbe. Drugi del glasbenega druženja je bil namenjen nacionalni
no urednico dr. Marijo Stanovnik. Marta Orešnik je povedala, da jo je k delu pritegnila prav Sta-novnikova, nakar je k zbiranju povabila tedanjo sodelavko in ravnateljico lučke osnovne šol Vido Štiglic. Kasneje se jima je pridružil še dr. Peter Weiss, ki je zbral veliko tovrstnega gradiva iz Zadrečke doline.
Potrebno je bilo veliko dela na terenu, saj so
V d
pesmi
folklori, saj je bilo slišati nemško polko, grški sir-taki, dalmatinske melodije in slovenske narodno zabavne ritme, pa tudi narodne in ponarode-le pesmi. Manjkala ni niti sakralna glasba. Njun
se raziskovalci morali odpraviti k vsakemu pripovedovalcu na dom in zgodbe posneti. Tako je nastalo več kot 70 ur zvočnega gradiva. Vida Štiglic je dejala, da je delo čutila kot pokoro, saj ni poznala ljubenskega narečja, dr. Peter Weiss pa je dodal, da mu zadrečko narečje v Ljubljani ni kaj dosti pomagalo, a je nanj zelo ponosen, saj pomaga ohranjati identiteto ljudi v naši dolini.
Pestrost narečij in izvirnost ljudskih pripovedi lahko bralec zazna tudi ob branju knjige in poslušanju priložene zgoščenke s posnetki pripovedi iz vseh zgornjesavinjskih občin. Priprava in tisk sta bila izvedena preko projekta Ohranjanje narečij Zgornje Savinjske doline, ki je bil podprt s sredstvi programa Leader. Projekt je vodil Center Rinka v partnerstvu z zgornjesavinjskimi občinami.
Knjigi na pot so spregovorili tudi župan občine Solčava Alojz Lipnik, predsednica društva Las Mateja Brlec Suhodolnik in direktor Centra Rinka Marko Slapnik. Lipnik je v knjigi prepoznal našo identiteto in upa, da bo kot vino - bolj kot je staro, bolj dobiva na veljavi. Brlec Suhodolni-kova ni skrivala zadovoljstva, da so za projekt uspeli pridobiti evropska sredstva, Slapnik pa je mnenja, da je projekt uspešno povezal celotno dolino in je dokaz, da ljudje še znamo stopiti skupaj.
Marija Šukalo
in sakralne
dovršen nastop je poslušalce navdušil v tolikšni meri, da sta pripravili dva »podaljška«, pri katerih so se jima s petjem pridružili številni poslušalci.
Marija Šukalo
Neli (levo) in Karmen Zidar Kos sta uspešni citrarki, ki dosegata najvišja priznanja tako na regijskih kot državnih tekmovanjih. (Foto: Marija Šukalo)
Avtorji zbirke s solčavskim županom Alojzem Lipnikom (zadaj levo) in direktorjem Centra Rinka Markom Slapnikom (zadaj desno) (Foto: Marija Šukalo)
CITRARSKI KONCERT V CERKVI MARIJE SNEŽNE V SOLČAVI
Od renesanse do nacionalne folklore
16 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Organizacije, Ljudje in dogodki
RAZSTAVA SKUPINE OBJEKTIV NA LJUBNEM OB SAVINJI
Kraji in kmetije na fotografijah nekoč in danes
V Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji so v ponedeljek, 22. julija, na ogled postavili svoja dela mladi fotografi skupine Objektiv. Razstavni prostor so napolnili s fotografijami iz dveh projektov, in sicer Delo na kmetiji nekoč in danes in Zgornja Savinjska dolina nekoč in danes.
Skupino Objektiv sestavljajo fotografi iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline. Skupina je začela delovati leta 2009, ko so se povezali Štefan
Matjaž - Stepa, Anja Cencelj, Andrej Veligovšek, Gašper Krajnc, Helena Slapnik in Jan Zajc. Letos se je skupini pridružil še Marko Sampl.
V projektu Delo na kmetiji so preko fotografij primerjali sodobne kmetije s tistimi, kjer še vedno večino dela opravijo na način kot pred leti. Drugi del razstave so namenili primerjavi krajev Zgornje Savinjske doline nekoč in danes. Fotografije, posnete na istih mestih kot stare, pri-
Avtorji razstavljenih del se tudi na otvoritvi niso ločili od svojih fotoaparatov. (Foto: Štefka Sem)
PASJI DNEVI
Mozirska plaža dobro obiskana
V minulih dneh je bila »mozirska plaža« oblegana tako s strani domačinov kot prišlekov z velenjskega in celjskega konca. (Foto: Benjamin Kanjir)
Kdo pravi, da Mozirje nima morja? Plaža v Soteski ob reki Savinji je te dni, ko temperature presegajo 30 stopinj Celzija, močno zasedena. Savinja res ni slana, se pa po temperaturah, tudi zaradi manjšega pretoka, krepko približuje tistim v znanih obmorskih letoviških krajih. V minulih dneh, ko je bila »mozirska plaža« oblegana tako s strani domači-
kazujejo številne spremembe in nosijo etnografsko noto, predvsem pa z njimi avtorji želijo opozoriti na problematiko varstva okolja in narave.
Razstavo je odprl fotograf Sašo Štiglic, pozdravne besede pa je obiskovalcem spregovorila direktorica Zavoda Savinja Cvetka Mavrič. Glasbena gosta sta bila celjski kantavtor Samo Hor-vatič in Tone Pantner.
Štefka Sem
CITRARSKO DRUŠTVO SLOVENIJE
V Solčavi so se predstavili tudi domači citrarji
nov kot prišlekov z velenjskega in celjskega konca, je imela Savinja okoli 23 stopinj, kar ne pomnijo niti najstarejši krajani. V tej vročini je osvežitev v tekoči vodi seveda dobrodošla, žalostno pa je, da mnogi na plaži za sabo pustijo kupe odpadkov, ki jih morajo nato pospraviti javni delavci.
Benjamin Kanjir
Med nastopajočimi citrarji je bil tudi Klemen
Matk. (Foto: Marija Šukalo) Na 21. Solčavskih dnevih so nastopili tudi člani Citrarskega društva Slovenije. Društvo združuje aktivne citrarje, učence, učitelje, izdelovalce in zbiratelje citer ter ljudske godce. Pripravljajo različne oblike druženja z bogato glasbeno vsebino in pestrim programom različnih avtorjev. Tudi v Solčavi zadnjo nedeljo v juliju poslušalcev niso pustili ravnodušnih.
Občinstvu se je predstavilo petnajst glasbenikov iz različnih krajev Slovenije. Nastopili so tudi domači citrarji Jošt in Domen Roban, Franci Roban in Klemen Matk ter Tone Mlačnik iz Luč s sestro Pavlo Robnik.
Kot je povedal predsednik Citrarskega društva Slovenije Peter Napret, so pripravili pester program različnih zvrsti. Obiskovalci so tako lahko slišali veliko narodno zabavnih melodij, ljudskih in ponarodelih pesmi.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013 17
Organizacije, Oglasi, Čestitke
LJUBNO OB SAVINJI
MEMORIAL VIKTORJA LUKSETA V MOZIRJU
Večer orgelske glasbe z Emo Korpnik in Andrejo Golež
Tekmovali v peklenski vročini
Zadnja julijska sobota je v Mozirju rezervirana za tradicionalno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev, ki se pomerijo v spomin na Viktorja Lukšeta. Letos se je kljub peklenski vročini na poligonu pri osnovni šoli zbralo šest ženskih in dvakrat toliko moških desetin.
Veteranke in veterani so kljub vse prej kot ugodnim vremenskim
pogojem pokazali visoko stopnjo usposobljenosti. V ženski konkurenci so slavile gasilke iz Prevalj, za njimi so se uvrstile članice desetine Kapla Pondor, tretje pa so bile veteranke iz Grajske vasi. Pri moških so zmagali Oplotničani, drugo mesto so zasedli gasilci iz Ponove vasi, tretji so bili veterani iz Šešč.
Benjamin Kanjir
Ema Korpnik (desno) in njena mentorica Andreja Golež sta na koncertu
dokazali odlično ujemanje. (Foto: Štefka Sem) Ema Korpnik je v torek, 23. julija, glasbeno šolo v Velenje, kjer je nje-
v cerkvi sv. Elizabete na Ljubnem ob Savinji izvedla orgelski koncert, na katerem se ji je pridružila njena profesorica Andreja Golež. Dijakinja iz Primoža pri Ljubnem, ki je letos zaključila prvi letnik gimnazije in četrti razred orgel na glasbeni šoli Fran Korun Koželjski, je suvereno odigrala številne skladbe in si prislužila močan aplavz poslušalcev.
Ema Korpnik je osnovno glasbeno znanje osvajala v nazarski glasbeni šoli s Tonijem Acmanom. Želja po igranju orgel jo je popeljala na
na mentorica Andreja Golež. Na raznih tekmovanjih je prejela več nagrad, med drugimi tudi zlato plaketo in najvišje število točk v svoji kategoriji na lanskem regijskem tekmovanju. Korpnikova igra orgle tudi v domači cerkvi na Ljubnem.
Andreja Golež je študirala orgle na Dunaju in v Parizu, magistrski študij je zaključila v Salzburgu. Je podpredsednica Slovenskega orgelskega društva, svoje poslanstvo pa vidi v vzgoji novih rodov or-glavcev.
Štefka Sem
Veteranke in veterani so pokazali visoko stopnjo usposobljenosti.
(Foto: Benjamin Kanjir)
I
18 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Organizacije, Objave

LJUBNO OB SAVINJI
Na 7. srečanju starodobnikov skoraj 300 udeležencev z 213 vozili
Na Ljubnem ob Savinji se je minulo soboto trlo avtomobilov, traktorjev in motorjev, ki jih običajno občudujemo v muzejih. Društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski starodob-niki je pripravilo sedmo mednarodno srečanje, ki se ga je udeležilo 295 posameznikov iz 29 klubov iz šestih držav. Na ogled so postavili 213 vozil, od tega je bilo 117 avtomobilov, 79 motorjev, 24 traktorjev in en tovornjak.
Leta 2006 so se zgornjesavinj-ski ljubitelji tehnične dediščine odločili, da se povežejo v društvo. Danes jih je včlanjenih že 130, kar je po besedah njihovega predsedni-
sem ga še pripeljal na srečanje, ker ga moram najprej »našminkati«, drugače pa je vozen, saj ga uporabljam vsak dan.«
Med jeklenimi lepotci, ki so se bohotili na prireditvenem prostoru v Vrbju, je bil velike pozornosti deležen športni avtomobil znamke Mercedes, ki ga je na ogled pripeljal Adolf Sitar iz Kranja: »Avto je bil končan pred štirinajstimi dnevi, saj sem ga restavriral kar dve leti. Razdrli smo ga do zadnjega vijaka in ga sestavili nazaj točno po knjigi, kot mora biti.« Njegov trud je požel sadove, saj ga je komisija nagradila s pokalom za najlepše urejeno vozilo.
Najstarejše vozilo na srečanju je bil Ford, letnik 1922, v lasti Franca Firšta.
ka Ivana Sovinška velik dosežek: »Sam se že štirinajst let udeležujem srečanj po vsej Sloveniji, včasih tudi desetkrat letno, aktivni pa so tudi drugi člani. Želeli bi si vsaj še kakšno članico, saj nam je edina pred kratkim ušla,« se je pošalil Sovinšek.
Dan, ko so se v Zgornjo Savinjsko dolino vile kolone vozil, so organizatorji srečanja izkoristili tudi za promocijo. »Dopoldan smo imeli turistično vožnjo po dolini, tako imenovani premični muzej, da smo se pokazali krajanom, udeleženci pa so lahko videli lepote naše doline,« je bil s potekom programa zadovoljen predsednik staro-dobnikov.
Veliko zanimanja za starodob-na vozila je pokazal župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, ki je tudi sam lastnik motornega kolesa znamke Colibri iz leta 1958: »Ni-
Starodobniki iz Most so pripeljali edini traktor v Sloveniji, ki za vžig ne potrebuje svečk, saj ima žarilno glavo in vztrajnik.
Fotogalerijo s 7. srečanja starodobnikov na Ljubnem ob Savinji si lahko ogledate na spletni
strani www.savinjske, 7std3333). Tekst in foto: Katja
com (geslo: Remic Novak
Najstarejši avto na srečanju je bil Ford iz leta 1922, najstarejše motorno kolo pa iz leta 1926. Pokal za klub z najštevilčnejšo udeležbo na srečanju s 15 prisotnimi člani je prejel klub Večno mladi iz Šentjurja. Na drugo mesto se je s članom manj uvrstil klub Stari traktor Moste. Njihov član Marjan Kon-celja se je razgovoril: »Iz Most smo se vozili dve uri, ker ne gremo več kot 20 kilometrov na uro. Tu smo že tretjič, saj nam je všeč odlična organizacija in dobro vzdušje.« Na ogled so pripeljali traktorje, ki so bili izdelani med leti 1948 in 1960.
Srečanje starih jeklenih konjičkov je bilo prava paša za oči, saj njihovi lastniki svoj hobi jemljejo zelo resno. Eden od udeležencev se je pošalil: »Prestari smo za ženske in vse, kar pride z njimi, zato nam ostanejo avtomobili. Vsaj njih lahko dobro porihtamo!«
ZAHVALA
Praznik občine Gornji Grad
Osrednja proslava s podelitvijo priznanj v okviru občinskega praznika Gornji Grad je letos potekala v Novi Štifti. Dogodek je bil zaupan smučarskemu klubu Nova Štifta. Izziv smo sprejeli z veliko odgovornostjo. Program, ki je potekal celo sobotno popoldne, se je začel ob 13.00 z demonstracijo Ju-jitsa kluba Samuraj, se nadaljeval z demonstracijo smučanja na travi - grasski ter vaškimi igrami in se zaključil z veselico s skupino Gadi.
Naš program in veselico je na dan občinskega praznika Občine Gornji Grad obiskalo preko 2.000 obiskovalcev. Z obiskom ste naše delo in trud poplačali na najboljši možen način, za kar se vam najlepše zahvaljujemo.
Želimo se zahvaliti vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi praznika, hkrati pa čestitamo občinskim nagrajencem.
SK Nova Štifta
OPOZORILO - OBVESTILO
Obveščam vse potencialne interesente, kateri bi prišli v kontakt z Emilom Praznikom, Potok 32, 3331 Nazarje, zaradi košnje trave, sečnje gozda ali prodaje ali najema le-teh, da sem jaz, Boris Praznik, edini lastnik vseh teh parcel in da se morajo interesenti obrniti name, v nasprotnem primeru bo vsak poseg smatran kot tatvina, motenje moje posesti in bo sprožen postopek s prijavo na Policiji.
Boris Praznik, Potok 32, 3331 Nazarje
19 Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013	i
Šport
ŠPORTNO DRUŠTVO VETERANI GORNJI GRAD
Nogomet na Menini zabaven še bolj kot v dolini
Sredi julija so se v Gornjem Gradu že petnaj-stič srečali člani športnega društva Veterani iz Gornjega Grada in člani športnega društva Veterani iz Črenšovcev. Dolgoletni prijatelji Zadrečani in Prekmurci se vsako leto pomerijo na nogometni tekmi, rezultat katere sploh ni zelo pomem-
DIRKA CEZ POHORJE
Rosenstein po letu premora tretji
Erika Rosensteina na tekmovanjih vneto podpirajo zvesti navijači.
(Foto: arhiv Erika Rosensteina)
V soboto, 13. julija, je potekal tretji ultra kolesarski maraton čez Pohorje. Na tekmovanju se je na omenjeno preizkušnjo po letu dni premora podal tudi Ljubenec Erik Rosenstein in dosegel odlično tretje mesto. Lahko bi tudi zmagal, saj je najboljša trojica pripeljala v cilj tako rekoč istočasno, a mu je v boju s stotinkami športna sreča obrnila hrbet.
Rosenstein je kljub temu z dosežkom zelo zadovoljen. Na ultra maratonu so kolesarji prevozili skoraj 300 kilometrov in kar štirikrat premagali vzpone nad tisoč metrov nad morjem. »Dirka je bila počasna, na koncu pa je taktika odigrala odločilno vlogo. Po drugem mestu pred dvema letoma sem tokrat končal na tretjem, a sem zadovoljen. Leto tekmovalnega premora je bilo dolgo, a vidim, da sem zopet dobro pripravljen,« je po tekmi povedal Rosenstein in dodal: »Dan kasneje sem se udeležil še vzpona na Sleme in v svoji konkurenci končal na četrtem mestu, le minuto za drugouvrščenim Luko Pustoslemškom iz Gornjega Grada.«
Štefka Sem
ben, kajti zares pomembno je prijateljsko druženje. Letošnjega srečanja se je udeležil tudi gor-njegrajski župan Stanko Ogradi.
Po ogledu gornjegrajskih znamenitosti - katedrale in muzejskih zbirk - je sledilo pokušanje
Nadmorska višina je nogometaše sicer utrudila, kljub temu pa so zbrali dovolj moči, da so se podali še na 1.508 metrov visok Vivodnik. Lepote hribovja v okolici so Prekmurce, vajene ravnin, navdušile in, kot so dejali, se v Zadrečko do-
Pred tekmo je bilo razpoloženje zelo dobro, po tekmi menda še boljše. (Foto: NT)
domačih dobrot in nabiranje moči za nogometno tekmo. Gostitelji so tokrat presenetili Prek-murce in jih popeljali na Menino, na višinsko tekmo, kjer teren ni raven in gol ni v »vaservagi«. Kljub temu ali prav zato je bila tekma zanimiva tako za igralce kot gledalce.
13. MEMORIAL IPAVEC-GREGORC
lino zagotovo še vrnejo. Ob zaključku so se prijatelji družno podali na Čebelarski praznik, kjer so Prekmurci lahko spoznali lokalne kulinarične dobrote, uspešni pa so bili tudi na tekmovanju plesnih parov.
Štefka Sem
Zmaga Gostilni pri Kumru
Športno društvo Solčava je v petek pripravilo tradicionalni turnir v malem nogometu v spomin na prezgodaj preminula člana Ipavca in Gregor-ca. Na igrišču ob Savinji se je pomerilo osem ekip.
Dobra igra je v finale pripeljala ekipo Gostilna pri Kumru in lanskoletne zmagovalce ŠD Poni-
kva. Slednji so morali na koncu priznati premoč Ljubencev in se zadovoljiti z drugim mestom. O tretjem mestu so odločali prosti streli med domačimi igralci v ekipah Anzi bar in ŠD Veterani. Slednjim tokrat športna sreča ni bila naklonjena, zato so pristali na četrtem mestu.
Marija Šukalo
Na tradicionalnem turnirju v Solčavi dobrih nogometnih akcij ni manjkalo. (Foto: Marija Šukalo)
20 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Šport
ŠPORTNI VIKEND V LOGARSKI DOLINI
Krstna izvedba triatlona jeklenih in dolgega triatlona
V okviru Športnega vikenda v Logarski dolini, ki ga je 20. in 21. julija organiziral znani slovenski triatlonec iz Celja Nino Cokan z ekipo sodelavcev in podjetjem Logarska, se je zvrstilo več samostojnih športnih dogodkov. Najodmevnejša sta bila jekleni triatlon in dolgi triatlon, ki sta se odvijala v soboto, 20. julija, na Šmartinskem
Dolgi triatlon ali polovička Iro-nmana (Ironman je najzahtevnejša klasična triatlonska preizkušnja na svetu) se je od triatlona jeklenih razlikoval po tem, da je bila prva disciplina plavanje v Šmartinskem jezeru v dolžini dveh kilometrov. Največ moči so v svojih kategorijah zmogli Mojca Mijovič med ženskami, Rado Acimovic (nad 51 let),
Klasični triatlonci so morali najprej opraviti z dvokilometrsko plavalno traso v Šmartinskem jezeru. (Foto: Jože Miklavc) jezeru in na trasi od Celja do Lo- Damjan Krajnc (41 do 50), Peter
garske doline z zaključnim tekom po dolini. Skupaj je nastopilo 55 tekmovalcev, od tega le šest v jeklenem triatlonu.
Triatlon jeklenih je bil sestavljen iz petih kilometrov veslanja s kajakom na Šmartinskem jezeru, 80 kilometrov vožnje s kolesom do Logarske doline s ciljem Na razpotju ter 20 kilometrov teka. Za najbolj »jeklenega« se je izkazal Peter Koželj iz Kamnika.
REKREATIVNI TEK IN MALI MARATON RAZGIBALA LOGARSKO DOLINO
Slovenija (tudi pri nas) vse več in načrtno teče
Drugi sklop aktivnosti v okviru Športnega vikenda v Logarski dolini 20. in 21. julija je bil namenjen hoji in teku, pri čemer je treba povedati, da je bil sobotni dan nordijske hoje, ko so pripravili tudi pohoda do slapa Rinka in na Okrešelj, v senci nedeljskih tekaških preizkušenj.
Udeležba na tekih v nedeljo dopoldne je bila na veselje organizatorjev množična. Najprej so se na krajšem teku pomerili najmlajši tekači, ki so, spodbujeni s strani star-
tekačic, dobra tretjina je bilo lepših parov nog. V posameznih kategorijah so zmagali: pri moških Luka Ljubič (do 30), Luka Banič (3140), Matjaž Vrhunec (41-50), Martin Kemperle (51-60) in Ivan Rupar-čič (nad 61), pri ženskah pa Mateja Mihelag (do 30), Anita Gregorc (31-40), Andreja Ferlan (41-50) in Sonja Robnik (nad 51). Ni dvoma, Slovenija tudi na našem lepem predelu vse več in načrtno teče.
Jože Miklavc
Udeležba na tekaških preizkušnjah je bila na veselje organizatorjev množična. (Foto: Jože Miklavc)
KOLESARSKI VZPON NA PAVLIČEVO SEDLO
Krona dvodnevnega dogajanja v raju pod Alpami
Harnold (31 do 40) in Tim Gošnjak (do 30). Pri mešanih štafetah sta slavila Tina Hižar in Jože Videnšek, pri moških štafetah pa Blaž Brečko in Nejc Jerman. Nazarčan Gorazd Šuligoj je bil v konkurenci »dolgih« triatloncev zelo dober osmi.
Fotogalerijo s Športnega vikenda v Logarski dolini si lahko ogledate na spletni strani www.savinj-ske.com (geslo: spvld33k).
Jože Miklavc
Ob začetku vzpona se je začela neusmiljena tekma za boljša mesta.
(Foto: Jože Miklavc)
šev in ostalih obiskovalcev, ustvarili pravo vzdušje pred startom rekreativnega teka na 8,5 km. Med 27 tekačicami so prva tri mesta zasedle Laura Betett Bordevic, Brina Melanšek in Maja Bučar, najboljši v moški kategoriji (24 tekmovalcev) pa so bili Andrej Mikelj, Jože Podbregar in Andrej Gazvoda. V tej skupini je bilo tudi nekaj udeležencev iz Zgornje Savinjske doline.
V Treksta malem maratonu (21 km) se je pomerilo 71 tekačev in
Štiri kolesarke in 39 kolesarjev se je prejšnjo nedeljo v Logarski dolini pognalo s starta pri hotelu Plesnik proti sedem kilometrov oddaljenemu mejnemu prehodu na Pavličevem sedlu. Kolesarski vzpon je bil krona dvodnevnega dogajanju v sklopu Športnega vikenda v Logarski dolini.
Med vožnjo po dolini so v čudovitem poletnem vremenu kolesarji in kolesarke predstavljali zanimiv kontrast na ponoči z dežjem osveženem zelenem ozadju. Toda že ob začetku vzpona je bilo romantike konec, začela se je neusmiljena tekma za boljša mesta.
V ženski konkurenci so prve pri-kolesarile na cilj Irena Berčon, Irma
Piuk in Natalija Mašer. Zmagovalci pri moških so v svojih starostnih kategorijah postali: Jože Rogelj (nad 61), Milivoj Papič (41-60), Simon Alič (41-50), Matjaž Jakvac (31-40), Matic Boštjan (21-30) in Tilen Glinšek (do 20).
V posebni konkurenci, ki so jo poimenovali »duatlon« ali »zlati skok«, kjer so seštevali čase sobotnega 8,5-kilometrskega teka in nedeljske dirke na Pavličevo sedlo, se je pomerilo pet moških in ena predstavnica nežnejšega spola. Luča-na Jože Podbregar in Jan Bezov-nik sta bila med njimi kar »kralja«, Natalija Mašer pa si je nadela »žensko krono«.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013 21
Kronika, Pisma bralcev
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	VLOMI V OSEBNA VOZILA
Robanov kot: 23. julija je bilo vlomljeno v avtodom v Robanovem kotu. Na kraju je policijska patrulja ugotovila, da je bilo vlomljeno v tri vozila, iz katerih je neznani storilec ukradel različne stvari.
•	TATVINA MOBILNEGA TELEFONA
Nazarje: 27. julija v popoldanskem času so bili policisti obveščeni o tatvini mobilnega telefona znamke Samsung v podjetju BSH Nazarje. Delavec je pustil telefon na pultu v bližini delovnega mesta, po eni uri pa je ugotovil, da telefona ni več.
•	DRUŽINSKI SPOR
Potok: 27. julija v večernem času je prišlo do kršitve javnega reda in miru v zasebnem prostoru v Potoku. Sprla sta se oče in sin. Ker spor med njima traja že dlje časa, sin pa je vse bolj agresiven, mu je bila zaradi nasilja izrečena prepoved približevanja, poleg tega sledi kazenska ovadba na okrožno državno tožilslvo.
•	NEURJE POVZROČILO VELIKO ŠKODE
29. julija je okrog 17. ure območje občine Rečica ob Savinji zajelo močno neurje z vetrom. Veter je razkril več stanovanjskih in gospodarskih objektov ter podrl nekaj dreves, ki so zaprla prometne povezave in poškodovala električne vodnike. Posredovali so gasilci PGD Rečica ob Savinji, PGD Grušovlje in PGD Pobrežje ob Savinji, ki so sanirali posledice neurja.
Približno v istem času je močno neurje z vetrom zajelo tudi območje občine Gornji Grad. Veter je odkril strehe na štirih stanovanjskih in dveh družbenih objektih. Gasilci PGD Gornji Grad so na poškodovane strehe ponovno namestili kritino in jih zasilno pokrili.
Ob 17.13 je močan veter v Lokah na Ljubnem ob Savinji razkril industrijsko halo podjetja KLS Ljubno. Posredovali so gasilci PGD Ljubno ob Savinji, PGD Okonina in PGD Radmirje, ki so streho zasilno prekrili. V Okonini je veter razkril in poškodoval streho na stanovanjski hiši in dveh kmetijskih objektih. Posredovali so gasilci PGD Okonina in ponovno namestili kritino ter strehe zasilno prekrili.
Ob 17.23 je neurje z močnim vetrom zajelo območje občine Nazarje. Veter je odkril več streh na objektih in podrl nekaj dreves, ki so padla na cestišča. Gasilci PGD Gorica ob Dreti so nudili pomoč pri prekrivanju štirih stanovanjskih hiš in devetih kmetijskih objektov ter odstranili 26 podrtih dreves s cest. Gasilci PGD Šmartno ob Dreti so nudili pomoč pri ponovni namestitvi kritine in zasilno prekrili tri stanovanjske hiše in 14 gospodarskih poslopij ter odstranili šest dreves. Gasilci PGD Nazarje so nudili pomoč pri ponovnem prekritju stanovanjske hiše in negospodarskega objekta.
Ob 20.10 je v Novem naselju v Gornjem Gradu odlomljen vrh drevesa padel na električne vodnike med transformatorsko postajo in stanovanjsko hišo ter povzročil požar. Posredovali so gasilci PGD Gornji Grad, ki so preprečili nadaljnje širjenje požara in drevo obrezali.
Brezvestnost na pohodu - drugič
Gornji Grad (ne mislim na krajane, ki se jim za vse »fučka«), bi si zaslužil ljudi, ki bi bolj skrbeli za njegov videz. Da ni kdove koliko denarja za »cimpranje«, je še toliko bolj jasno, če veš, da se ga ogromno, povsem po nepotrebnem, zaradi županove samovolje (kje ste svetniki?) zmeče skozi okno. Rabili bi torej ljudi z nekaj soli in še več ljubezni do kraja, ki bi jim dajal službo (služba - služiti). Če je cilj le plača, drugače ne more biti.
Sicer bi se v Gornjem Gradu zelo radi šli turizem. Vendar s poudarkom na stalni košnji javnih travnatih površin tega ne bodo dosegli. Zagotavljam. Še kaj drugega bo potrebno postoriti. Ravno tam, kjer se turisti sploh največ zadržujejo, na relaciji parkirišče - katedrala, je vse prej kot (vsaj mojim) očem všečno. Prav nikomur v čast. Tudi sam sem član te skupnosti, zato ne bom glede tega nič več držal »psa za ograjo«. Več kot dolgo sem se trudil ukrepati drugače, dosegel nisem nič. Tudi s »ponudbo« ne. Zato odločitev za ta članek ni bila težka. Vsi funkcionarji so kot narejeni iz enega kalupa. Samo oni imajo vedno prav. Ne pozabite tega!
Izven Balkana vidim veliko krajev, ki so vredni občudovanja. Prav
potruditi se je treba, da tudi tam najdeš kaj motečega. Že dolgo se zato sprašujem, če naša dva asa sedita kar doma za »šporhetom«. Morala bi videti svet, da bi potem lahko kaj, vsaj od daleč podobnega, prakticirala tudi v Gornjem Gradu. To ne bi bila kraja intelektualne lastnine, bi pa pokazala, da nista s »podna«, na kar nezmotljivo kaže prav »peskokop«.
Ne morem od drugih zahtevati, kar zahtevam od sebe, toda nekaj mora vendarle pokazati vsakdo, ki je v službi na svojo željo, ne pod »mus«, kot pravimo. V zvezi s fizičnimi delavci takih problemov ni, za šefa pa je, kdo bi vedel, zakaj, dober vsakdo, ki naredi neko »ustrezno« šolo, ki mu v nobenem primeru ne more dati »zrajtnge«. Praktično lahko ostane napol gol in bos za službo. Seveda nisem poklican, da bi reševal take probleme, jih tudi ne morem. Ker se velika večina briga le zase, skupni interes je, izgleda, umrl, čutim potrebo, da se k(d)aj oglasim. Sigurno bo marsikdo rekel: »Se mu pa res da pisariti.« Ja, z veseljem delam vse, kar bi utegnilo biti za kaj koristno (svojih koristi ne iščem), še posebej,če je za Gornji Grad. Ob tem mi je žal, da sokra-jani niso niti slučajno »zagnani« za
iste cilje. Skupaj bi jih namreč lahko dosegli. A najprej bi jih morali sploh imeti, si jih zadati. Delal bi si utvare, če bi resno mislil, da je proti brezvestnosti možno kaj storiti. Za-
to članek smatrajte le kot poročilo, ne kot pričakovanje, da bo odslej morda le kaj bolje.
Janez Mavrič Attemsov trg 8, Gornji Grad
Potrudimo se skupaj, da Letošč ne bo >
Občina Mozirje je v minulih letih izvedla kar nekaj uspešnih občinskih projektov. Omenjam le večje: ureditev trga, nova športna dvorana, modernizacija ceste Mozirje -Šmihel - Golte, dograditev in obnova šole in vrtca, krožišča, mostove in drugo infrastrukturo.
Uspešni pa smo bili pri razpisu in vodenju skupnega projekta GO-ŠO (gradnja odprtega širokopasovnega omrežja), ki pokriva 11 občin. Vrednost projekta je preko 6 milijonov evrov in je v zaključni fazi. Na področju regionalnih vzpodbud računamo na uspeh na pravkar objavljenem 7. javnem pozivu RS za sofinanciranje projekta obnove in širitve skupne čistilne naprave med občinami Rečica, Nazarje in Mozirje.
Obnova vodovodnega sistema Letošč je projekt občine Nazarje, Ljubno, Gornji Grad, Rečice in Mozirja, katerega cilj je zagotoviti neoporečno vodo vsem prebi-
projekt vodovodni sistem padel v vodo«
valcem navedenih občin. Zalogaj je primeren za sofinanciranje iz kohezijskih sredstev v višini 85% upravičenih stroškov. Na podlagi medobčinskega dogovora, projekt vodi občina Mozirje. Projekt je v fazi izdelave projektne in investicijske dokumentacije, skozi katero se vodovodno omrežje umešča v prostor, ocenjuje vrednost in prilagaja potrebam uporabnikov. V tej občutljivi fazi pričakujemo izdatno sodelovanje vseh občin investitoric. Naša želja je, da čimprej pridemo do optimalnih rešitev, potrjene skupne investicijske dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Potem se lahko uvrstimo na seznam za sofinanciranje iz ko-hezijskega sklada v obdobju 2014 - 2020.
Če je problem v vodenju projekta občine Mozirje, ga z veseljem prepustimo drugim.
Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik
22 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Zahvale, Oglasi
Tiho čez polje, tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce. (O. Župančič)
V SPOMIN
Anton IRMANČNIK
1952 - 1993
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vika in Simon
Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Vsem prijateljem, sosedom, vsem, ki ste nam stali ob strani ob smrti Vanča, iskrena hvala. Vsem, ki ste se ga spomnili z lepo mislijo na zadnji poti - hvala.
Hvala zlati Sonji, dr. Furstovi, fantom z reševalne, sestram, Saši, Edu, Joži, Stanetu za nesebično pomoč ob vsakem času. Vsem in vsakemu posebej HVALA.
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www_pocjrob inorcina.si
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Ljubi Tine! Čakamo te, a te ni... Odšel si daleč od nas, v svet sanj in mirovanj.
(žena)
V SPOMIN
4.8. mineva 7 let, odkar nas je zapustil zlati mož, ati, stari ata, dedek ter brat
Martin ZAGOŽEN
iz Zg. Pobrežij
Tam, kjer si ti, ni ne zvezd ne luči, le tvoj nasmeh v temi se iskri,
tvoja duša v naših srcih za vedno bo ostala, in upanje na snidenje premagovala.
(pravnukinja Sara)
Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu in prižgete svečo v spomin na njega.
Vsi nj'egovi najdražji
Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila -za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe - se bo polnila.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
Antona SOVINŠKA
iz Nove Štifte 21.5.1925 - 22.7.2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečene besede sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše.
Iskrena hvala dr. Blažičevi, patronažni sestri Angelci in Zofki za pomoč v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se gospodu župniku Alojzu Ternarju za opravljen pogreb, pogrebni službi Anubis, Rafkotu za poslovilne besede, pevcem, praporščakom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Ana, sinovi Tone, Branko in Marko z družinami
23 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Za razvedrilo
Cvetke
VSED SE GOR NA ...
Glavni »motor« starodobniškega društva naše doline Ivo Sovin-šek je oni dan v Vrbju pristopil k nazarski županji Majdi Podkrižni-kovi, da bi jo okaral, češ ... »pred dvema letoma in tudi lani ste javno obljubili, da se boste naučili vožnje na dveh kolesih ter se pridružili naši veliki družini ljubiteljev starih vozil ...« A ga je županja gladko zavrnila rekoč: »Duh po oktanih že imam, zato sem tu, doma imam en star moped, tudi to je napredek, prihodnje leto pa vas povabim v našo lepo občino Nazarje, kjer se bo zgodilo še kaj več!«
FOTO FRANJO OLDI
Naš zapečeni Ljubenec, fotograf Franjo Atelšek, si za konec tedna običajno nakoplje en kup del na domačiji v Savini in fotografskih opravil »okolinokol«. Kljub temu, da ga včasih čakajo že na treh koncih, si vzame čas za detajle. Starodobniki oziroma »oldtimerji« ga še posebej pritegnejo, »poslika« vsak »šrauf« in vse, kar se sveti. Še posebej, če to je »sred poleti«.
PRAVI OLDTAJMERJI
Jože Remšak - Zotler (v sredini): »Ne vem, kaj se tile lastniki starih avtov in motorjev tako afnajo po dolini, saj se vendar ve, kdo so v resnici starodobniki .«
Rafko Žerovnik (levo): »Ve se, da smo pravi starodobniki mi, ki pridemo vsako leto takole starinsko oblečeni in obuti na Menino med krave in bike.«
Franjo Marovt: »To si dobro rekel; moram to povedati bratu Pepču, ko ga spet srečam z njegovim rdečim oldtajmerjem!«
24 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Križanka, Oglasi
sestavil: peter udir
uriel. oscar
HUN SKI KRAU. IMENOVAN SiBA BOŽJA.
GRŠKA MUZA LJUBEZENSKEGA PESNIŠTVA
¿IVAL KI
pue, sesa KRt
priprava iz prekrižani h želez. palic
nekd. Čilski teniški igralec (marcelo)
mesto na kit. (öimani
hrv. denarna enota
ARHEOLOŠKO najdi-SCt V INDIJI
vulkanska kamnina
ZNAČILNOST OKUSNEGA
LENA (ljufik.)
fr. igralec (delon)
mesto v bližini moskve
široka tesarska sekira
rakunji pes
gráki mitološki letalec. dedalov sin
pripadnik esenov
v1učasta
ribja koščica
LJUBITELJ LEPEGA
reka. ki tece skozi novo mesto
zvok določene vlslne
preštevanje
d. pritok z. morave
am. državnik (elihu, 1845-13371
žgana pijača iz žita
v GR. Mrr PERSONIFIKACIJA BURJE
VRHUNSKI ŠPORTNIK
sved. pesnik (hansson)
seomačrka grške abecede
ugandski politik (amin)
zavrnitev ali prekini-tevzvez
trditev. ki jo je treba dokazati
AVT. OZNAKA ZABEOORAD
robert redford
glasbilo iz dveh kovinskih skodelic. ki se oržitav rokah
drugo vratno vretence
s prestavitvijo crk nastala nova beseda
manjša vla-čilna mreža za lov ob osali
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	SREČA, ŽENITNA AGENCIJA ŠTEVILKA 1!
Resne ponudbe iz vse Slovenije.
Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net .
Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV -POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
Slovarček:
AKRIDIN - aromatska spojina; BOREAS - v grški mitologiji personifikacija burje; P1KRIT - vulkanska kamnina;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
PRIPOMOČEK , ROGOZOVINA, STRD, KOTAR, KAABA, JAKA, LOLA, LOT, MICK JAGGER, OBOA, MARCOS, PREKLIC. KOTA, DM, ŠEGA, STOA, ANONA, AZIJA, ETNA, ATOL. TOPNIČAR, ARTIST, ANT, SHUE, KRASTA
J
Nadaljevanje rubrike Morda ste iskali prav to je na strani 26.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 32. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Napovednik dogodkov	
	ob 15.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Folklorne delavnice za otroke
Petek,	ob 16.00. Luče Nogometni kamp za otroke
2. avgust	ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Svečana proslava ob občinskem prazniku
	ob 20.00. Športno igrišče Nazarje Šport in projekcija pod zvezdami
	Na Golteh pri Alpskem vrtu Predstavitev zelišč, razstava lesenih skulptur, animacija
	ob 7.00. Gasilski dom Luče Start planinskega pohoda na Loko pod Raduho
	ob 9.00. Ljubno ob Savinji Binetov memorial
	ob 9.00. Foršt, Ljubno ob Savinji Nogometni turnir za pokal Flosarja
	ob 9.00. Športni center Jakop na Ljubnem ob Savinji Odbojka (moški in ženske)
Sobota, 3. avgust	ob 9.00. Športni center Jakop na Ljubnem ob Savinji Pokal Flosarja v tenisu
	ob 9.30. Skakalni center na Ljubnem ob Savinji Pokal Flosarja v smučarskih skokih
	ob 11.00. Luče Nogometni kamp za otroke
	ob 15.00. Luče Nogometna tekma veteranov Društvo Gričar : Železna kapla
	ob 15.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Folklorne delavnice za otroke
	ob 20.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Flosarski večer z ansamblom Veseli svatje
	Na Golteh pri Alpskem vrtu Predstavitev zelišč, razstava lesenih skulptur, animacija
	ob 10.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Prikaz starih običajev in obrti, prodaja ročnih izdelkov
	ob 13.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Animacija za otroke s Potovkami
	ob 14.00. Luče Zaključek nogometnega kampa in tekme med vrstniki
Nedelja,	ob 14.30. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Nastop zgornjesavinjske godbe z mažoretkami
4. avgust	ob 15.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Tekmovanje v kiparstvu z motorno žago
	ob 15.30. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Nastop Folklornih skupin Mlinček in Čas' sm' se šli pa tkle
	ob 16.30. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Predstavitev flosarskega krsta
	ob 17.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Koncert: Fantje s Praprotna in Donačka
	ob 18.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji Flosarski večer z ansamblom Donačka
	ob 12.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici Turnir v odbojki na mivki
Sreda, 7. avgust	ob 16.00. Luče pri Igli Aktivno z dolino avantur
	ob 21.00. Luče pri Igli Alpinistično predavanje
	ob 9.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici Teniški turnir
	ob 16.00. Šolsko igrišče v Lučah Turnir v malem nogometu za ženske
Četrtek, 8. avgust	ob 19.00. Gasilski dom Luče Osrednja proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj
	ob 20.00. Osnovna šola Luče Otvoritev razstave ob 60-letnici kulturnega in planinskega društva
	ob 21.00. Šolsko igrišče v Lučah Koncert okteta Žetev in ansambla Golte
Nadaljevanje rubrike Morda ste iskali prav to s strani 25.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/572-0673, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
◊	STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
◊	KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	TRGOVINA ZAGOŽEN
Vrhunski parni likalniki, gasilniki/servis, natikači; tel.03/839-4801.
Slemenšek s.p., Ljubija 121, Mozirje.
ŽIVALI - PRODAM
Žrebico haflinger, staro 16 mesecev, prodam; gsm 041/239-017. Prodam bikca frizika, starega en teden; gsm 041/589-165.
Prodam visoko brejo telico, sivko, pašno; gsm 041/793-519.
Prodam visoko brejo telico; gsm 041/649539.
Prodam teličko simentalko, težko cca 140 kg; gsm 051/429-785. Prodam teličko simentalko, staro en teden; gsm 041/783-489.
Prodam teličko rj, sivka, 3 mesece, cca 140
kg; gsm 041/990-076.
Prodam prašiče težke od 100 - 200 kg; gsm
031/832-520.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo in telico za zakol in bikce in teličke m.t., nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520.
DRUGO - PRODAM
Naravno pridelano domače bučno olje, cena za liter je 12 eur; gsm 051/366-133. Prodam jedilni krompir; gsm 031/467-307. Prodam stročji fižol preklar, si sposodim (kupim) majhno stiskalnico za sok; gsm 070/439-445.
Prodam cepljena, bukova drva; gsm 051/438-498.
Drva suha ali surova, cepljena, bukev in gaber, balirana po 1 m3, prodam; gsm 031/585-735.
Prodam male lesene gajbice; gsm 031/800-852.
Prodam gajbice za krompir ter prešo za sadje; gsm 041/602-412.
Prodam klavir dunajske izvedbe (rjav), delujoč, cena 1000 eur; gsm 031/591-011. Prodam zračni, traktorski sedež z lastnim kompresorjem ter »špangelne« z ročicami za les; gsm 051/366-124. Strešno opeko bramac (sivi), ugodno prodam; gsm 051/423-279. Prodam nakladalno prikolico sip, 19 m3; gsm 041/649-539.
Prodam ali menjam tračni obračalnik sip 200 za telico ali bikca; gsm 041/783-494. Prodam priklop za tovorno vozilo tandem, komplet z nosilci. Razmak med šasijo 76 cm; gsm 040/684-838. Prodam strešne nosilce thule, za na strešne sani, pašejo na vozila VW, audi, peuguot, ford; gsm 040/684-238.
DRUGO - PODARIM
Pasjo utico podarim kužku, ki nima svoje hiške in ne denarja; tel. 584-34-97. Podarim rabljene salonitke za pokrivanje drv, 2 žleba 6 m s kljukami; gsm 041/817978.
DRUGO - KUPIM
Kupim reduktor z el. motorjem, 3-fazni, 0,5 kw, 60 obratov /min ali menjam za 0,55 kw z 1350 obrati; gsm 031/774-520.
VOZILA - KUPIM
Kupim rabljen renault R5 ali R4; gsm 041/721-854.
NEPREMIČNINE
V Nazarjah prodam opremljeno stanovanje, 61 m2, cena po dogovoru; gsm 070/708154.
Delno opremljeno garsonjero prodam, 28 m2; gsm 031/526-984.
26 Savinjske 
novice št. 31, 2. avgust 2013
Oglasi

Fotokrijiga.net
Koliko so vredni lepi spomini?
Če radi fotografirate, potem imate verjetno na svojem računalniku ogromno fotografij. Pa jih lahko pokažete sorodnikom in prijateljem? Najbrž težko, ker računalnika nimate vedno pri roki. Zakaj ne bi delili nepozabnih trenutkov z najdražjimi na bolj prijazen način? Oblikujte si fotoknjigo!
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo F:a je f« vedno tako?1 Kolikokrat sle ie »poslikali* 7anirniv in prijeten dogodek, fo-tCKjfAftj pa nifcoh več pogledi ti? rorogralije v svoji fizični pojavni ob::ki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Govesk; spomin je namreč dokaj temeljil) slvar, ni p* trajna - zato moromo ¿d trajne spomine poskrbeti sami. Ponudnikov tiskanja fotog rafij te vel-ko. I'o tisku sevena potrebujemo le album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale strdke seštejemo. dpbtrrto odgovor, zakaj si večina slive raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so
CO ji. use kljuii Ftd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno Lme - Fotoknjiga. Storitev bi laliio upisali kol
Fotoknji^a je čudovito darilo
Fotoknjiga je lahko tudi :epo darilo ob rojstnih dnevih, obletnicah, porokah, krstih, birmah, maturah, počitnicah „, Slika pove več kot tisoč besed.
nekakSno »vse-v-eneni» lestev za naši spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Covurim o Tematiki ¡uijfgi, v katero so vkomponiran^ nale ;like, besedi :o, ozadja, najlepil del pa je to. da zadevo čista sami oblikuje™ (ar preko spleta.
Kako deluje Fotoknjiga.net? OmenieiKj stmitev ponuja za mnoge ze znana solel^a stran Fotoknjitja.net. iiisrem 1-otoknjiga. net deluje torej preko Interneta, zato na domačem računalniku n potfehna nikakršna namestitev progiamske opreme. Siontev je brezplačna, jporabnik plača le stroške tiska fo-roknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje tbtoko jige preko sistema Fotokojiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa >e mogoče osvojiti v zek) kratkem času
Prednosti Fotokniige Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv: so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fotoknjigi stiran-jefu za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom make drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknj:ga v primerjavi s klasičnimi fotnalburni nudi veliko možnosti pn ustvarjanju- Kombinacij med ozadji in postavitvami okvitčkov je ogromno vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
Komentarji forofiftAfu Kdo? je ie kdaj urejal običajen (otoalbum, do-hro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoaltutmih to sploh m mogoče, prt drugih pa je to opiavilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimam d lepe pisave. V fotoknjigi j? To enostavno. Pod vsako fotografijo !ahki> napišete kratek komentar, ki ga lahko po miH volji sprem'njate, dokler z njim niste zadovoljni.
s FOTOKNJIGO PRIHRANITE CAS Kot laslnik diaila nega fotoaparata imate gotovo veliko fotografi, na računalniku, nikoli pa ne najdene ¿asa, ria bi naredili Izbor in jih dali v i rdela-vo. 5 focknjigo prrhranite čas^ Ko oblikujete fotoknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni trebi pošiljati v izdelavo fctostudiu. in ko fotegiafije postite v foloknjigo, ste obenem že pntiranih čas, ki bi ga sicer izgubil: l vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
Komu je namene na Fotoknjka?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega obhkovalskegaznanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. tc pa ;zdela' rimi predlogam dodamo 3e svojo umetntJko iilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen, ip.rj
NOVA STREHA?
051 610 606
fdra-dsif! fhno hiio, obnavljale staro, ali oa vam je laloi;i|a ¡rina a)e ala strehi 1 Izvajamo tesarska, k rovi h a, kleparska in suhomontažna deta. UbisČHte nas na wtfw |ilanjEth.a.net
ri
E^RELAX ŠOLA VOŽNJE
a
MOZIRJE -
POUČUJEMO TUDI MLADOSTNIKI STAROSTI
16 let ¿i vniiju s jjrimljevalum m
TECJU/C-BR
t.&.^m
Mozirje, Savinjska [.29 www.avtosola-relax.si
I
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2013 27

4 J I
PLAN [ N KA
montažne gradnje