Lipa pri starem gradu

»1 le, o lipa! še tu samotariš,              Tebi so časi še burni odkriti,
Z gradom jedina pradeda se pariš,         Ko je lomastil Anib siloviti,
Drug\ izginil je sMherni sled,                  Pust6šit deželo in grabiti plen, —
Kar je tu bilo vže davno poprčd.            Mnogo prestal je vsled tega Sloven!
Malo le listov iz sebe poženeš,                In, preživela si mnoge nezgode:
Gineš, razpadaš ter veneš, in vžneš:         Narod tvoj tlačen je bil brez svob6de,
Vigred pač zate veo neraa moCi,             Dom bi tvoj davno bil rdparjev svčt,
Ker starodavno ti deblo trohni.               Da ga ni branil mnog slavni praded.
Ali, ko bila košata si, mlada,                 časa kolo se zasukne na bolje,
K tebi zahajala v senco je rada             Jenjalo bojno je r6parjev polje,
Dražba ves^la, bivalci gradii,                  Ki je krvavo pojilo naš d6m,
Kojili ostanek je nišnja zidii.                  Prišel sovragu je ndrod v ok6m!
V  tebe se nemo jaz starka oziram,         Tebi tedaj zgodovina je znana,
V  case preddvne oči si odpiram;            Lipa, slovensko drevo,  spoštovana: Ti bi iiii znala pov^dati vsaj                  V eisli si bila in bodeš nam ti Kezgfde, katore piestal je tvoj kraj.         Vek in na vek, dokl^r narod žLvi! —
V. Škoda,