58. številka. Ljubljana, v soboto 11. marca. XXVI. leto, 1893.
SLOVENSKI MARI
Izhaja vsrtk dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za i vstr o - oger |k e dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubi j ano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po oO kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila   plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu fit. 12. U p r a v n i s t v u naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Ali je mogoča sprava temeljem resolucij katoliškega shoda?
(Dalje.)
Sekcija III.: Socijalne zadeve.
Socijalno vprašanje je poč tako staro, kakor človeški rod. Že Abraham je imel z Lotom prepir zaradi pašnikov. Koliko boja pa je bilo v starem Rimu mej patriciji in plebejci in zopet v srednjem veku mej graščaki in kmeti in dandanes je to vprašanje na dnevnem redu ne samo pri nas, ampak tudi po drugi Evropi in celo v Ameriki in to ne še le od včeraj, temveč že mnogo let. Povsodi si državniki in misleci vseh držav ubijajo glave s tem, kako bi se povoljno rešilo to vprašanje. Marsikaj se je tudi že doseglo, ali konečna rešitev je še daleč, daleč.
Poglejmo zdaj, kako hoče naš katoliški shod rešiti to vprašanje, s katerim se bavi v štirih oddelkih.
«) K m e t i š k o vprašanje: Tukaj želi naš katoliški shod, naj se znižajo davki, napravijo nerazdelni kmetski domovi, uredi dedinsko pravo, odkupijo dolgovi po vzgledu že izvršeno zemljiške odveze, prenaredi domovinski zakon, uravna poli-tiška in sodna uprava tako, da bo ceneja, in zniža voznina pri železnicah.
Tem željam se pridružujemo vsi prav radi, tembolj, ker naša narodna stranka zlasti pri nas na Kranjskem v deželnem zboru, v trgovinski in obrtni zbornici, v kmetijski družbi i. t. d. že leta in leta deluje v tem smislu.
Koliko in kako krepko se je pote/al kranjski deželni zbor za znižanje zemljiškega davka in to ne brez uspeha, kajti po sedanji odmeri se je ta davek proti prejšnjemu poprek znižal za jedno tretjino t. j. za okroglih 300.000 gld. na leto. Pa tudi v vseh drugih ozirih je deželni zbor skušal pomagati, kolikor mu je bilo mogoče. Razun mnogoterih sklepov in resolucij deželnega zbora zastran južne železnice, domovinstva, davčnih bremen i. t. d. naj omenimo kmetijskih šol na Slapu in na Grmu, vsakoletnih obilnih podpor za kmetijske namene in naj omenimo tudi še kmetijske enkete, ki se je vsled sklepov deželuega zbora pod vodstvom dežel-
LISTEK.
Lukrecija Mazanova.
(rtiča iz italijanske minulosti. (Madjaraki spisal M. Jokav. — Frevel Z o r i n.)
Ako pogledamo v vrvenje voJBkfl, ki so jih v srednjem veku vojskovali mali italijanski knezi, dobimo v Djih biser: zgodovino Lukrecije Mazao.
Nas ne zanima, kaj je dalo povod Karolu V., da se je jel vojskovati 8 papežem Kolomanom V., niti to, kako je bil tedaj Rim premagan in uplenjen ter kako so se naposled spravile te sprte stranke.
Poglavitno je to, da so Florentinci, ko so čuli, da 8e jim bliža neprijatelj, naložili ženske in otroke na vozove in jih poslali preko Arna, da v mestu ne ostane nihče mimo onih, ki se znajo boriti.
Ribard Mazan je bil polkovnik v službi republikancev ; njegova soproga je bila krasotica na glasu, a hvalili so jo tudi zbok njenih kreposti).
Mazan je poslal svojo soprogo k sorodnikom v Mantuo, da se je mogel sam posvetiti stvari, kateri je bil vdan z dušo in telesom.
Mej tem je oddelek vojake vojvode oranjskega v apeninskih klancih prijel begune.
nega odbora vršila 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani ; o tej enketi se je izdalo tudi posebno, po g. dr. Vošnjaku urejeno tiskano poročilo, iz katerega je razvidno, da so se one iste kmetijske razmere, kakor na katoliškem shodu obravnavale še veliko natančneje in praktičneje in tudi ne brez uspeha, kajti sklenile so se od pristojnega državnega zbora, v smislu stavljenih nasvetov novele k eksekucij-skemu redu in k pristojbinskemu zakonu, kmetiškemu stanu na korist. Da se pa še ui več doseglo, temu so na poti ovire in zadržki, katerih ni lahko premagati in ki se bodo brez dvojbe tudi željam katoliškega shoda ravno tako trdovratno upirali, kakor so se drugim.
Tako Bta n. pr. znižanju davkov največji zadržek finančni in vojni minister, ki namesto mauj, zahtevata vedno več. Nerazrušni kmetiški domovi bi se dali napraviti le, če naklonijo stariši jednemu svojih otrok veliko večino svojega imetka. Ali koliko starišev bo to hotelo storiti na kvar svojim ostalim otrokom, katere bi tudi radi kolikor mogoče dobro preskrbeli, in kaj poreko ti dragi otroci ? Tudi je pomisliti, če bi taki domovi, tako protežiranje primogeniture, v narodno-gcspodarskem oziru ne bilo še slabeje, kot so gospodski fideikomisi, kateri iz vestno ne sodijo več v 19. stoletje.
Pri odkupu dolgov pa je treba pomisliti, da upniki niso sami oderuhi, kakor sa nekaterim zdi ; s;»j so mej njimi najprej dolžnikovi stariši, bratje in sestre, potem hranilnice, cerkve, sirote in slednjič drugi ljudje, ki bo si pripridili in privarčevali to, kar pogojujejo. Ali niso vsi ti ravno tako in večkrat še bolj obzira vredni, kakor dolžniki, mej katerimi je precejšnje število zanikernežev in zaprav-Ijivcev ? Na čegave stroške naj se tedaj polajša dolžnikom breme? Na stroške upnikov? Ali na deželne in državne ? Kdo bo voljan plačevati tuje dolgove? Na vse to ne dajo resolucije zadostnega odgovora. Z vsemi temi vprašanji se je premalo bavil katoliški shod in zato je ta njegova resolucija sicer lepodoneča fraza — a n i č kot fraza.
b) Rokodelsko in obrtno vprašanje. Tudi za to se je slovenska narodna stranka vedno živo zanimala in storila, kolikor je bilo v nje moči, dajala  podpore, skrbela  za pouk in kreditne za-
Bile ho zgol ženske ter se niso niti branile niti upirale. Vodja temu oddelku, vitez Orcanis, se je podvizal, da se z vsem dragocenim plenom vrne čim prej k vojvodi oranjakemu, kateri je zaostal z glavnim oddelkom vojske za napominanim vojem.
Orcanis ni ugibal, kaj bi a temi ujetnicami. Soprogi in očetje bodo plačali drago odškodnino, a žeue in deklice počakajo v šatorib, dokler ne pride olkupnina, pa ko se povrno domov, bodo modro molčale o vsem, kar se je mej tem zgod lo.
Tako je eodil vitez o ženskah sploh
Mej vsemi je bila najlepša Lukrecija Mazanova. Vitez Orcanis, kateri jo je zjutraj zarana ujel, bil je že opoludoe njen rob.
Dasi lev tudi dovoljuje, da mu krotilec stopa na glavo, on vender OBtane lev. Lukrecija je vedela, da bode človek, kateri pred njo kleči, znal šiloma utrgati rožo, ako mu sama ne pade v roke.
— Ženske so vse jednake, govoril je vitez, v Franciji kakor v Aragoniji, v Apeninah kakor v Karpatih. Glas o nepremagljivih ženskah je gola bajka.
Smehljaje se je posluSala Lukrecija laskanje svojega čestilca ter mu stisnila roko vselej, kadarkoli je on njeno.
vode, ter pomagala snovati zadruge in primerna društva. Popolnoma kriva se nam pa zdi misel, da je slabega stanja in stiske naših rokodelcev in obrtnikov kriv liberalizem. Nam se marveč dozdeva, da prava krivca tega so stroj in tuja konkurenca in pa to, da je liberalizem prišel k nam prepozno. Pravi liberalizem je razbil okove sredo-večnega fevdalizma in državnega absolutizma in tako tudi našim rokodelcem in obrtnikom omogočil, da se smejo kolikor toliko prosto gibati, napravljati si društva v svojo korist, snovati si svoje časnike, prirejati shode, ter s tiskano in govorjeno besedo braniti svoje pravice. Le prišel je k nam malo kasno ta mnogoobrekovani liberalizem. Kajti ko sta pri nas kmet in obrtnik še trdno spala v sredo-večnem mrtvilu, gibale so se države in dežele, katerim je bil liberalizem pred snel sredovečne spone n. pr. Angleška, Švica, Francija, Severna Amerika i. t. d. in te so nam ušle med tem naprej ; izkoristile so dobre nove iznajdbe, zlasti stroje, nabrale si kapitala, ter preplavile in dušile s svojo konkurenco naše dežele. To je prvi in poglavitni uzrok naše obrtne bede. Ako misli sekcija katoliškega shoda, da je v krščanskem srednjem veku rokodelcem in obrtnikom cvela pšenica, moramo pripomniti, da V3aj slovenski narod tiste sreče ni dosti skusil, ker je tedaj nemška konkurenca delala to, kar dandanašnji angleška, francoska, amerikanska. Saj je bila pri nas malo ne v«ft trgovina in obrt v nemških rokah, vse boljše firme tedanjega časa bile so pri nas nemške, k večjemu vmes kake laške. Slovenci pač nimamo nobenega uzroka, zdihovati po sredovečnih dobrotah.
c) Delavsko vprašanje. Katoliški shod želi delavcem stanovitega zaslužka, ter manj dela in več plače. Kdo bi pač tem našim trpinom tega od srca ne privoščil in kdo bi ne želel skorajšnjega uresničenja to želje. A tudi v tem pogledu so sklepi katoliškega shoda gola fraza.
Priznava sicer katoliški shod, da je glavni uzrok delavske stiske tuja konkurenca. Zdi se nam pa, da pomočki, ki jih nasvetuje, so zelo, zeloide-jalni. Tuja konkurenca, pravi, naj se omeji z mednarodnimi pogodbami in zaščitnimi carinami Ali prezrl je tu ne glede na dokazano problematično
— Ženske so vse jednake! — Zvečer bo bo utaborili vojaki z ujetnicami na obali malega potoka, izlivajočega se v Aruo, 8 katerim stvarja polotok. Tu jim je bilo prenočiti.
Orcanis si ni mogel niti zaželeti bolj pripravnega kraja za svoja pustolovstva. Njegove ujetnice so mogle svobodno šetati, kolikor Be jim je poljubilo.
Naše k m hi »t iv pa niBo bile niti toliko nesrečne zaradi te izpremene. Iz robcev in ogrinjalk so si napravile šatore ter Bi kuhale in pekle. Mimo prasketajočega ognja se je razlegalo kramljanje in smeh po okolici, a nekatere lahkoumne ujetnice bo jele udarjati tudi na mandoline ter prepevati.
Francoski plemiči bo kaj ljubeznivi neprijatelji, čemu bi se jih torej bale lepe gospe?
To je Lukrecija najjasneje dokazala, zakaj, kadar je prijetna večerna sapica nekoliko privzdignila zastor njenega šatora, moglo se je videti, kako ji čeBtilec sedi ob nogah. Ona ga je poslušala in se mu smijala.
Ono, čemur se je krasotica Bmijala, je bila ljubezenska izpoved.
Mari je mogel vitez o čem drugem govoriti ? Morda o junaStvu?   Žalosten junak, kateri vpričo
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Zagreb 10. marca. Sekcijski svetnik Vladimir Mažuranić toži srbsko-radikalni Zagrebški listič „Srbobrana", ker je ta sramotil pokojmga bana Mažuranića, očitajoč mu, da je wČengić-Agaa plagijat. Pravda se bo vršila, čim bo dovolil deželni zbor, da se sodno postopa zoper urednika , Srbobrana a, poslanca J ovan ovi ca.
Bellgrad 10. marca. Dosedaj voljeni v 20 mestih liberalni, v 9 radikalni kandidati.
V Pirotu in v čačaku so potrebne ožje volitve.
V Belemgradu voljeni trije liberalci in radi-kalec rasić. Mir ni bil nikjer moten. Poročila o volitvah v kmetskih občinah so za vlado jako ugodna, natančni resultat doznati bo šele jutri. Premenibe višjih vojaških zapovednikov zgodile so se samo iz službenih uzi rov.
Eteligrad 10. marcA. Meseca maja se pelje kralj Aleksander v JSinajo, da obišče kraljico Natalijo.
Odesa 10. marca. Tukaj se je primerilo te dni nekoliko slučajev kolere.
Pariz 10. marca. Dragi dan obravnave bila zaslišana upravni odbornik panamske družbe Fontane in bivši minister Ba i h a u t. Fontane izpovedal blizu tako, kakor Lesseps. Baibaut priznal svojo krivdo, rekši, da ne more izraziti bridkega svojega kesanja drugače, kakor da prosi osramočeno domovino odpuščanja. — — Cassagnac svetuje v svojem listu „Auto-rite" zatožencem, naj brez vseh ozirov izpo-vedo golo resnico. Splošno se sodi, da je to naperjeno zoper Carnota.
Štev. 4 G.
Ojpern !
Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.523.
V soho to, dne 11. marca 1893.
Na mnogostrana ku žulj o:
Teharski plemiči.
Lirična opera v treh dejanjih. S p isti A. Fantek. Uglashil dr. B. Ipavcc. Kapelnik g. Fr. Gerliič. Režiser g. J. Ni Uli.
Začetek toCno ob »/,8 uri, konec ob 10. uri zvečer.
I)r:i mal icim   <lriiN( v.t.
Pri predstavi »vira godba slavnega domačega peSpolka baron Kuhn St. 17.
Ustopnlna : Parterni MđftSi I. do III. vrste PO kr. Parterni sodeči IV. do VIII. vrste Ju kr. Parterni sedeži IX. do XI. vrsto BO kr. Balkonski sedofci I. vrste 70 kr. Balkonski sedeži n. vrate kr. Balkonski sedeži III. vrste fiO kr. Galerijski sedeži 40 kr. Ustopnina v lože *>() kr. Parterna stojišča 50 kr. Dijaške ustopniee 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži au dobivajo v čitalnični trafiki, Šelouhurgo^o ulico,
in pri blagajni,
Prihotluja predstava bodo v četrtek, dne Iti. marca 1*93. 1 Blagajnica ie odpre ob 7. url zvečer.
TlIjCl :
9, marca.
Pri Malici: Lange, VVongraf, Uuuaner, Ileller, Seha-torti Lavm, K»yer, Bettelheim z Dunaj«. — FleischmHii, Knidler i/. Itiidiiupcatf. — Dr. Kugy vi Trata. — Dauto-vič  iz Zagreba. — Ilieng is Rakeka. — Kaaza* iz Gradoa.
— Lakner iz Kiidolfovegn.
Pri Klonu i Kolima, fJrebner, Siiffer. Grllri z Dunaja.
— Dahinun iz ĆVfikega. — Greiner Is Ljubljane. — Rlibrtl i/. Prage. — Ur ivaa iz K miže. — Koramla iz Planu. — Kueeli u &kot'j<loke.
Pri a%Htrl|«keiu «eMarju: Oliičič iz Trsta. — AleSovec iz Opatije. — Kupuik ll Idrijo.
Umrli so v ftfuDlJaitl:
9. marca; Jožetu Sterle, a.idarjeva hči, 9 leti, Reber Rt 6 božjaat. Meta Lotrič, delavčeva hči, 16 dmj, Tržaška cesta »t. 89, oslabljeuje.
V d e i e I n i bolnici-
7. maica: Ana Prešel, gostij**, G8 let, ostarelost.
8. uuarca: Mtitija Artač, kajžar, 48 lot, jetika.
Meteorologično poročilo.
1    D .n	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm. j
« g a	7. zjutraj 2. popol. 0. zvečer	llib i ju. 7A68 »». 738 7 m.	60° C 11 2° C 5 8» C	si. J7,b. m jug m. jzh.	d. jas. jasno jasno	0-00 rum.
Srednja temperatura 7*7\ za 4i»" nad normaloui.
Izkaz avstro-og-erske banke
z dne 10. marca 189.1
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu   4a7,005.O00 #ld. (-f- 933.000 gld.)
Zaklad v ^<it«»viin        2*8          )   „    (-[- 240.000  „ )
Portfelj.....14U.199.oOi)   „    (-f- 3.935.000  „ )
Lombard.....                       21.229.OJ0   j    (4- 429.000  „ )
Davka   proata ban-
koven a renerva .   .     5">,240.O00   „   (— '287.000   „ )
HD-L3.no, j sls:3, borza
doe" 10 marca t. 1. _
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.   9870 — gld. 9880
Srebrna renta...... 9850 —    , 9865
Zlata renta ........     ,   11725 —    „ 11730
5*/0 marčna renta    ...     „     —'— —    „        '—
Akcije narodne banke  .   .     „   988'— —    „   989-—
Kreditne akcije    ....     „   338-10 —    „ 33940
Lordon.......„   12115 —    \   Iti' 16
Srebro....... „     —"— —    „     —"—
Napol........,      9 63'/, —   „ 962«/,
C. kr. cekini..... „      571 —   . fi-71
Nemške marke .... „ 59*27«/, — „ 59-27»/, 4% državne srečke iz 1. 1854 . 260 gld. 147 gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 1864    .   .   100    „     197    ,   — „
Ogerska zlata renta 4°/0...... 115   „   25 „
Ogerska papirna renta 5°/0..... —   „   — „
Dnnava reg. srečke 5»/0 . . . 100 gld. 130 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 41/,0/0 zlati zast. listi .      119    „   90 „
Kreditne srečke......100 gld.   197    ,   25 „
Rudolfove srečke.....10   „       25    „   — „
Akcije anglo-avst. banke . . . 200 „ 157 „ 50 „ Tramway-diu5t. velj. 170 gld. a. v. .   .   .      248   „   50 „
Oznanilo.
Letošnji redni »bor kranjskega odseka I. občnega uradniškega druitva Avstro-OgerNke, pa tudi letošnji redni sbor brantlnega ln posojilnega uradniškega društva v LJubljani bodeta v nedeljo B. aprila 1893 točno ob 10. uri dopoludne v vrtni dvorani (Hafnerjeve) plvarne, Sv. Petra oeita št. 47.
Dnevni red kranjskega odseka:
1. ) Kratko poročilo predsednikovo o delovanji uradniškega
druStva Avstro Ogorsko sploh in z ozirom na kranjskoga odseka odbor v lotu 1892
2. ) Čitanje zapisnika o lanskem rednem občnem zboru.
3. ) Potrditev odborovega računa za minulo leto 1892.
4. ) Razgovor in sklep o predlogu centralnega oskrbnifitva
na Dunaji, da se premene nekatere določbe §. 71. občnih druitvenih pravil.
5. ) Volitev novih odbornikov za upravno leto 1893.
6. ) Posamezni nasveti.
Na dnevnem redu zbora hranilnega in posojilnega uradniškega društva je izvrJevanjo pravic po §. 30. zadružnih pravil.
Dnevni red so naznani p. n. drufltvenikom po pravilih pismeno.
Kranjskega odseka predsednik: BmoleJ.
Hranilnega in posojilnega uradniškega društva načelnik: Bregar.
Druitvenik: Ant  Svetek. (261)
Najiulanejo podpisani si usoja naznanjati, daje ,,pod Trranco*' v lilftl na voglu bllsu čevljarskega mostu razstavit svojo aeuiljeplmio lnejnarodno
cesarsko cikloramo.
Odprta je od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer. — Ustopnina za osebo lo Kr., za dijake in vojake ti kr. Serija, ki je sedaj razstavljena, kaže
Avstrijsko-Ogersko monarhijo
ki fe vredna, da si jo ogleda vsak radi obilih lepot.
Na obisk vabi najudaneje (>49-4) JSk Kotns-ialcl.
Prodaja mlinskega pohišja.
Zaradi opustitve in preustrojenja v predilnico se razni mlinski stroji, ki so bili doslej v rabi v ItlpalHkem (Lelbnlts) tunelu«'m mlinu hm v»t|ce9 kakor: raznih sistemov val javni si .h, okleičevalni stroji, stroji za presipanje in cilindri, čistilni stroji, vzdigovalniki s prepasi in kapami, npogi trananiiaijski deli, jermeni, kakor tudi drugi predmeti, ki so potrebni za oskrbovanje mlina, prodajo. — Nadalje sta na prodaj dva velika vodna koles*, jedno za od prilike 100 konjskih sil, drugo od priliko 60 konjskih sil, ki sta oba za 2—3 metra skočilo narejena in v dobrem atann, h popolnim notranjim in vnanjnn pogonom — kakor tudi nekoliko dobro ohranjenih, jako možnih vozov.
Povprašati je pri Lutlivlgu Frnmn, „Styriau paromlin, Maribor na Dravi. (214 - 2)
Dr. I i idciika I^iiglel-n
Brezov balza
'/.r. .Hi'.ni rastlinski Mik, kateri teče iz breze, ako so navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejse lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelju pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako so namaže zvečer f. njim obraz ali drugi deli polti, ot-ijo hi* fte drugI <Inii ne-Kiiatne luskine oil polti. Ki poaLutie VHled tegu elHto bela lu »eina.
Ta balzam agladl na obruzu nastale gube in ko-zave pike ter mu dajo mladostno barvo; polti pode-11111 ■ beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj i naglo peno, šoltavost, bgerce, iu»sn4> ruaedioa, zajedce iu dinare lusnažnoHti na polti. — (Jona vrču z navodom vred gld. 1.50. (234—2)
Dr. Friderik^ Lengiel-a
BENZOE-MILO.
Najmilejfie  in  najdobrodejnejrfe milo,  za kožo tialaač pripravljeno, 1 komati <t<> kr. Dobiva se v LJubljani v Vb. pl. Trukoucy-|a lekarni iu v vneti večjih lekarnah. — Postna naročila vsprejbiua W. Ilenu, l>uuuj, X.
C. ll glavno ravnateljstvo avstr. dri železnic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od 2.- olctoloru. 1892.
Nastopno omenjeni prihajalnl in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem easn.
Odhod iz I-jubijane (juž. kol.).
Ob 6. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, FranzensfeBte,  Ljubno, Dunaj.
Ob 11. url 65 min. predpoludne osebni vlak na Trhift, 1'ontalirl, Heljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost. Pariz, Lino, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franrove vare, Prago, Karlove vare, Draidane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, 8olnograda, Linca, Is. hI ju, Ljubna, Celovca, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 4* uri 65 min. popoludno osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja, Tiblža.
Ob B. url 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob 7. url 15 min. zjutraj v Kamnik. ,,  2.    „ 10   „    popoludne v Kamnik. ,,  7m    „ 00   „     zvečer v Kamnik.
Prihod v LJubljano (drž. kol.)
Ob   B. url 35 min. zjutraj iz Kamnika. ,,   11.   ,,   OB   „     dopoludne iz Kamnika. „   6.   „   20   „     zvečer iz Kamnika.
Srednjo evropski čas je krajnemu času v LJubljani za 2 minute naprej. (12—52)
Sir za delavce
iz poeuetega mleka — prodaja in razpošilja tvrdka
Miha Cazafura      (259-1)
las Toniiim m«. Primorakem.
Razglas.
Kot zastopnik Janeza / <• r<> v n i k - a, kura-torja Josipa Oražem-a, posestnika ua Šupci, naznanjam, da se hodu
doHLŽ 2 0. s-ašca 1893
dopoludne ob 9. uri porenSi in, ako treba, tudi prihodnje dni vršila uu ftiijicl pri Dobrovi
prostovoljna prodaja
Josip Oražem-ovih posestev
lpžftih v kat. občini Šujiua, in sicer njiv, seno-žetij in gozdov ter kajfcH, v skupni cenilui vrednosti 3030 «ld.
Vpogled dražbiMiih pogojev dovoljen ie pri c. kr. z. m. dlg. okrajnem sodišču v Ljubljani in v pisarni podpisanega ob navadnih uradnih urah.
V Ljubljani, 9. marca 1893.
tir. lVt. Hudnik
(260—1)
advokat.
Največja zaloga
šivalni! strojev
JAN. JAX
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13.
Niske tene. — Utroiluo plt»£i'van|e   nn »bruUe.
I. —r- SI ari  M roj i we zunie-' rtjjiftvttjo. — Popravki h« xi«lelaj<» biiro, dobro iu (16) e u eno.
TJ~ Bto,novljer).o leto. 1. S S S.
Anton Ma<5ek |
tovarna slamnikov ^
v Domžalah pri Ljubljani K
priporoča vaukovrstne        (^52*— 3) j^<
slamnike
i/, tloniiu1-«' in tujo  sin me in prevzema
popravila po najnižji ceni. S
Izdujatelj in odgovorni urednik : J u s i p N o 11 i.
Lastnina iu tisk „Narodnu Tiskarne".
vrednost zaščitn ih carin, da smo ravnokar sklenili trgovinske pogodile z Nemčijo, Italijo in Švico za Liiih 12 let, ter so ves ta čas njih konkurenciji k nam sirom odprta vrata. Čudno, da g. predsednik katoliškega shoda, ki je glasoval za te pogodbe, zborov a lcev na to ni opomnil!
Vredi naj se, pravi resolucija dalje, produkcija primerno potrebi in dovoljujejo naj se le taka podjetja, ki ho stanovitna. Ali kdo more poleg tuje konkurence, ki jo po omenjenih pogodbah imamo, vedeli, koliko se bo zvedlo domačega blaga in katera podjetja bodo tuji konkurenci kos? In kam z delavci, ki bi bil! po nasvetovanji omejitvi podjetij odveč? Vsega tega katoliški shod ni dognal, na vsa ta vprašanja ni dal odgovora in tudi v tem pogledu je vrgel med svet le visoko doneče, a prazne besede.
</) Nedeljski poč i tek, tega tudi mi privoščimo vsem in vsakomur. Res pravi božji dar je vera, ki nas uči poštenja, pravičnosti, ljubezni do bližnjega, pa tudi pridnost*, varčnosti,zmernosti, ki nas uči,da se ne smemo prevzeti v sreči in ne obupati v nesreči. A treba je še nekaj, česar resolucije ne omenjajo, t. j. učiti se je treba in napredovati. Treba je umnega kmetovanja, umnega obrtovanja; le z umnim delom in s porabo vsega, kar je iznašel človeški duh koristm ga v teh strokah, bo mogoče biti kos vedno večjim potrebam in tuji konkurenci.
In tako smo dokazali, da so tudi v socijalnem oziru resolucijo katoliškega shoda v marsičem deloma pogrete stvari, deloma pa prazne in neizvršljive besede.
Mac Nevin v drž. zboru.
Koncem včerajšnje seje poslauske zbornice stavili so poslanec dr. Ferjančič in tovariši do ministerskega predsednika kot vodjo ministerstva notranjih reci j nastopno interpelacijo:
Županstvu v Kotmarivasi na Koroškem došla je od c. kr. okrajnega glavarstva v Celovci naslednje, od c. kr. okrajnega glavarja Mac Nevina podpisana naredba z dne* 10. februvarja 1893, št. 2700:
„Prilagaje b slovenskim sporočilom z dne 31. ja-nuvarija 1893., št. 100 predloženi zapisnik odbor-niške seje z due 15. januvarja t. I., kateri pa sicer jasno dokazuje, da občinskemu predstojniku slovenski p is rn eni jezik ne tečegladkeje nego nemški uaznanja se občinskemu pred-etojništvu, da se ima v vseh zadevah izročenega delokroga v službenem občevanju s c. kr. okrajnim glavarstvom v smislu obstoječih naredb tudi v bodoče posluževati nemškega jezika.
Nemški dopisi katere koli vrste se morajo, kakor ob sebi umevno, vzprejemati.
V ostalem opozarja se občinsko predstojništvo na odločbo koroškega deželnega odbora z dne 1. t bruvarja 1893. št. 1091 občiuskemu predstojniŠtvu v Hilčovt si, kateri odlok je doslovno natisnen v „ Klageufurt. r Zeitung" z dne 11. fdbruvarija 1893. štev. 34."
Z ozirom na to, da so je s tem poseglo v pravo avtonomnih | občin, določati   svoj uradni jezik, in da se dela to določanje  odvisno od poljubnouti po litičnih oblastev, vprašajo podpisanci:
žensk govori o svojih zmagah nad protivniki ali vpričo moških o sreči pri ženskah.
Mej tem so se pojavile tudi zvezde  na nebu.
— Poglejte, vitez, koliko zvezd naju motri, pravi gospa in zardi.   Čas je, da greste iz šatora.
Ooa je pod zvezdami mislila oči svojih tovarišic.
— Mrači se že, pa kaj poreko zvezde, ko zagledajo tako blizu moža pri ženi.
Vitez posluša in se nakloni goBpe.
— Ali če začne gledati še več zvezd na naju? Gospa ga je razumela in se naBmehljala.
— Te ne izdado ničesa.
Tudi njo je vitez razumel. Poljubi ji roko in gre iz šatora.
Bila je topla italijanska poletna noč. Po begu in naporu se je prijetno kopati v hladni vodi. Lukrecija veli svoji mladi služabnici, naj jo spremlja do potoka.
Sedaj jih ne vidi nihCe. Pa če jih tudi vidi, kaj zato ? Mari so ženskam take stvari!
Tako je mislil tudi vitez, zato gre, ko se čisto zmrači, do Bvoje ujetnice, o kateri je sedaj sodil, da je v dvojih okovih. Gre do nje ob obali, da ga ne bi zapazile one zvezde, ki poslušajo in govore\
Ali je ta dogodba c. kr. vladi znana in misli*li čim prej odpomoči?
Na Duoaji, 10. marca 1893. ,
ZaBluga, da se je v tej zadevi sploh interpe-liralo, gre — kakor se nam poroča iz zanesl|ivega vira — izključno le poslancu g. dru. Ferjančiču, ki se je moral dva dni truditi, da je prepričal sloveuske poslance o potrebi interpelacije. Za odločneje stilizacijo pa g. predlagatelj večine svojih tovarišev navzlic vsemu trudu ni mogel pridobiti in tako se je sklenila interpelacija krotka, kakor jeden dan Btara ovca. Nur langsam voran, dass der tapfere Landsturm nacbkommen kanu!
Državni zbor.
Na Dunaji, 10. marca. V današnji seji je zbornica nadaljevala debato o proračunu poljedelskega ministerstva. Karakteristično je to, da ni nihče pohvalil delovanja tega ministerstva, da je vse le grajalo. Brez uzrokov gotovo ne.
Posl. dr. Koko8chiaegg govori o škodi, katero je prouzročila trtua uš. Na Ogerskem se je že marsikaj storilo, da se pomaga vinarstvu, zlasti je sedanji ogerski poliedelski minister pozval slo veče strokovnjake iz Montpellierja ter nakupil ondu najboljše ameriško trsje, dočim je malomarno avstrijsko poljedelsko ministerstvo se moralo zadovoljiti z najslabšim trsjem. Glavna ovira, da nasa-janje vinogradov z ameriškim trsjem ne napreduje tako, kakor drugod, je pač ta, da se vlada za to premalo briga. Treba bi bilo ustanoviti vinorodna okrožja, kajti sedanje lokalne komisije s> drže mej političnih okrajev, vrh tega so pa v teh komisijah ljudie, kateri o vinarstvu bore malo vedo. V Badeu-skein okraju pri Dunaji ugnezdila se je bila trtna uš, a lokalna komisija je celih sedem let ni zasledila. Posebno toplo bi bilo priporočati poljedelskemu ministerBtvu, naj študira vprašanje o zavarovanju vinogradov zoper trtno uš-
Posl. Kaltenegger toži, da so v novejšem času bogataši jeli nakupovati kmetska posestva, da si napravijo lov. V nekem kraju na Štajerskem bilo je pred nekaj leti še 40 gruntarjev, zdaj sta samo še dva. Vlada bi na to morala obračati večjo skrb. Tudi vprašanje o nediplomirunih živinozdravnikih je rešitve nujno potrebno. Okrajni živinozdravniki sta nujejo navadno tam, kjer je sedež okrajnemu glavarstvu. Ako je njegova pomoč nujno potrebna, poslati je ponj, časih več ur daleč. Često ga ni domu, Če pa je doma, pride navadno šele tedaj, kadar je bolna živina že poginila. V neki vu-o, katere pa govornik neče imenovati, živi jako spreten kovač, katerega je okrajno glavarstvo posvarilo, ker je zdravil živino. Zupan je bil sovražnik kovačev in mu je dotično svarilo uročil z največjim veseljem. Kmalu potem zbolel je županu drag konj za pluč-nico. Župan je poslal po kovača, a ta ni hotel priti, sklicuj se na uradno svarilo; župan poslal je drugič ponj in naposled sam šel ter prosil kovača pomoči. Kovač je prišel in rešil konja. To so prak* tični slučaji, dokazujoči, kako koristni so praktiki. Ljudstvo ne sovraži živinozdravnikov, a ker jib nima, se mora držati praktikov, vlada naj torej teh ne
Ko pride blizu šatora, opazi svojo krasotico tisti hip, ko uprav hoče stopiti v potok.
Ona se nagne k svoji služabnici in ji pove nekaj na uho, na kar dekletce zaihti.
Gospa ji zapreti s prstom in ono umolkne.
Potem stopi v vodo in zre dolgo proti nebu.
Nikdar se ni menda lepša prikazen pokazala umetniku v spanji.
Polagoma zginja ta lepota v vodi.
Že so ji pokrili valovi divna prsa in ji pričeli poljubljati tilnik. Tedaj se krasotica hipoma vzravna v vodi. Vitezu se zdi, da ga ostavlja zavest. Lukrecija izdere zlato iglo iz las, ki ji kakor čaroben slap padajo po telesu. Potem stopa počasi vzdolž vode.
Vodino površje je bilo pokrito z lepimi povodnimi cveticami. A sredi teh cvetic je plaval naj-krasnejši cvet, glava krasotice.
Hipoma zgine ta glava pnd vodo.
— Mari bi mi rada pobegnila? deje si vitez. To ni mogoče. Potočič je zaprt ter ne more v Arno, a na oni strani je straža.
Ko mine nekoliko hipov, poklekne malo dekletce in prične moliti.
Vitez pohiti k nji in vzkrikne:
preganja po nepotrebnem. G ivornik dokazuje, da je kmetskemu stanu treba hitre pomoči, a ker sedaj nedostaje časa, nasvetuje, naj vlada skliče zbornico koj po Veliki noči na dvamesečno zasedanje.
Posl. dr. Dvorak izjavlja, da bo stranka njegova rado volj no podpirala vse gospodarske zadeve, ker so nujno potrebne. Zbornica izgubi mnogo časa z nepotrebnim pričkanjem, v tem pa propada kmetijstvo. V upravnem aparatu je poljedelsko ministerstvo jako neznaten faktor. Poljedelstvo je sicer temelj državnemu blagostanju ali poljedelski minister je vzlic temu le malo upliven kompanjon firmo Taafleove. Ta kompanjon nima niti tistih Čutil, kakor šef firme, ki gledaje pretepajoče se narode hvali Boga, da ne pride v karambol. Trgovinske pogodbe se niso obnesle, agrarci gledajo ua trojno zvezo jako hladno, kajti žrtve za gnili mir niso v nikaki primeri s koristmi, katere imamo od trojne zveze. Nemčija bo z Rutijo gotovo sklenila trgovinsko pogodbo, ker je zanjo taka pogodba toliko vredna kakor cela vojska in zato tudi ni dvoma, da bodo pogoji za Rusijo ugodnejši od pogojev, kateri so določeni v avstrijako-nemški pogodbi. Celo nemški liberalci postali bo klavernl, videvši, kako malo lira-tovsko postopajo nemški zavezniki. Mi skoro nič več žita no eksportiramo, zato pa ga toliko več irapor-tirajo Ogri. Plener je rekel nekoč, da je Češka po ustavi tako bogatela, a točneje bi se bil izrazil, ako bi bil rekel, da vzlic ustavi, sicer pa kaže številno izseljevanje, da tudi na Češkem niso razmere več ugodne. Apela na zmernost v narodnostnih rečeh ni adreBirati na Čehe, ampak ua Nemce, ker nemško hlepenje po hegemoniji je uzrok narodnim bojem. Češki narod je vedno voljan sodelovati na razvoj politične svobode in gospodarskega blagostanja, a le na podlagi popolne ravnopravnosti.
Posl. K r žepe k dokazuje, da propada kmetijstvo, kajti zemljišča izgubljajo vedno več svoje vrednosti. Prebivalstvo ua deželi je z davki preobloženo, a velike imovine je moči zbirati le v mestih, zato pa je prav te imovine bolj obdavčiti, kakor so bileobdačene doslej. Upati je, da se bo vlada pri reformi davkov primerno ozirala na kmetovalce iu obrtnike. Položaj kmetovalcev je še posebno težak, ker ima mnogo Bituostij s posli. Ti so se navzeli novih idej in so puštali uporni. Kmetje so za novo šolo zato, ker upajc, da bo izšolana mladina tudi v dveh letih službovanja pri vojakih dovolj izobražeua, da bo torej prej prišla zopet k delu. Kmetske sinovu bi b lo za č n k a žetve oprostiti vojaškega službovanja. Kmetski stan ni dovolj energičen, da bi si sam po-mogel, zato bi morala vlada skrbeti za strokovne šole. Kmet se bo Šele rešil, čim bo sam sebi zaupal.
Posl. Do t z ho protivi nameravani otvoritvi meje proti Ruinunski, ker bi se iz Rumunske uvažalo toliko živine, da bi bila domača živinoreja izdatno oškodovana.
Posl. RolBberg govori o nasledkih inozemske konkurence domačemu kmetijstvu in o sredstvih za obrambo. Kmetovalcu treba cenenega pravosodja, ker je kmet prepirljiv. Da imajo župani več oblasti, lahko bi mnogo dobrega storili. Tudi vlada skrbi za kmetijstvo dosti premalo,  saj  je celo melijora-
WQT~ Dalje v prilogi. ~^HB8
— Čemu moliš?
Dete se naredi, kakor ga ne bi bilo čulo. Vitez mora čakati odgovara,  dokler dekletce ne (jiluioli   „Očenaša", „Zdrave Marije" in „Vere*.
— Čemu moliš tu? vprašajo vitez, ko odmoli molitev.
— Molim za svojo goBpo, katera je umrla, odgovori dete in prične iznova ibteti, omahnivši na obleko svoje gospodinje.
Brez odloga plane vitez v vodo — bil je dober plavač in potapljač — ter se potopi na dno, da dobi krasno utopljenko.
Za nekoliko hipov se pojavi na površji, ali — brez nje!
Potopi se v dr uho, ali niti povodne rastline niti živalce mu ne ved6 povedati, kje je ona.
A ko se potopi v tretje ponjo, dobi krasno ženo na dnu potoka, zapleteno z nogami v raznih rastlinah, a da je bila smrt tem gotovejša, bil je pramen zlatih las čvrsto zavozljan z lučnikovim korenom.
Še le mrtvo je mogel vitez objeti. Drugi dan pa je izpustil na svobodo vse ujetnice.
Priloga   Slovenskemu Narodu44 št. 58, dnč H. marca 1893.
cijski zaklad pomnožila za tako majhno svotico, da tega ni resno upoštevati.
Posl. dr. Pa t ta i obsoja odločno, da preganjajo upravni organi kovače, ki ae bavijo z zdravljenjem živine in navaja uzglede za to, da kaznujejo okrajna glavarstva kovače Čeato brez dokazov za krivdo. To izvira iz bureaukratične preširnosti. To je na vsak način zakonitim potem urediti. Govornik želi, da se skrbi za zanesljivo statistiko, ker bo na podlagi take statistike muči urediti kmetijske zadruge.
Posl. Peschka govori o pridelovanju lanu, o slabih razmerah tkalcev in želi, naj se subvencija za živinorejo pomnoži.
Posl. grof Kounic se bavi s strajki rudarjev na češkem in priporoča vladi, uaj izposluje pomi-lofičenje rudarjev, kateri so prouzročili Pribramsko nesrečo.
Posl. Helcelet govori o zemljiškem davku na Moravi in dokazuj«, da sedanji kataster ni vreden nič, ker ni točen in zanesljiv.
Posl. Garnbaft želi, da se zakonitim potem kaj izdatnega stori ea kmetsku prebivalstvo.
Posl. dr. La^in j a govori o kmetskih razmerah v Istri, sosebno o občinskih gozdih. Namesto konrsij za pogozdovanje Krasa naj se nastavijo gozdni nadzorniki. Ti bi manj veljali in bi dosti več koristili. Obžalovati je, da potovalni učitelj za kmetijstvo ni zmožen hrvatskega jezika, na deželni vinarski Šoli se poučuje samo italijanski, tako da velika večina prebivalstva nima od tega zavoda nobene konati. Deželni kulturni svet dop'suje okrajnim podružnicam samo italijanski, slovenskih ali hrvatskih ulog pa niti ne rešuje. Ako vlada že neče nič drugega storiti, nai vsaj skrbi, da v narodnogospodarskih zadevah prestane to nedostojno počenjauje zoper ntovansko prebivalstvo v Istri.
Razprava se na to zaustavi in na vrsto pridejo interpelacij«, mej njimi tudi interpelacija posl. dra. Ferjančiča, katero priobčujemo na drugem mestu.
Prihodnja seja jutri.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 11. marca. Staročehi in MladobelU.
Po zadnjih državnozborskih volitvah I. 1891. sklenili so Staročehi, da se ne bodo več udeležili političnega Življenja, oziroma, da prepuste narodovo zastopstvo v državnem zboru popolnoma Mladočehom. Ta Hviij sklep so doslej Staročehi še dosti dosledno izvajali, akopram ne gre tajiti, da so pri raznih na-domestuih volitvah skušali uriniti svojega kandidata. Sedaj je na mesto umrlega dra. Trojima voliti v Pragi novega poslanca in kakor se čuje, mislijo Staročehi za to volitev oficijelno postaviti svojega kandidata. Da je oficijelnemu staročeškemu kandidatu poraz gotov, o tem ni dvoma.
Češki deželni »bor.
Dunajski „Vaterlaud" naznanja, da bo češki deželni zbor sklican na prvi torek po Veliki noči, to je na dau 4. aprila t. 1. Kdaj se snidejo drugi deželni zbori, še ni določeno, gotovo pa kmalu po Veliki noči, ker se sredi meseca ma)a snideta delegaciji. Kulturni boj na Ogemketn.
Ogerski škofje izročili so vladi memorandum o le te cerkveuopolitičnih namenih. To spomenico podpisali so vsi ogerski škofje. Spomenica prezira Btališču škofov proti štirim načelnim vprašanjem. O nameravani recepcij i zidov pravijo škofje, da nimajo nič ugovarjati, ako bo dotični zakon samo zajaračil Židom versko svobodo in ravnopravnost, da se pa bodo odločno upirali, ako se dovoli prestop od katoliške vere k židovski. O splošni verski svobodi pravijo škofje, da je osobna verska svoboda že itak zagotovljena in da so recipiraue tolike verske korporacije, kolikor jih more le recipirati dežela z zgodovinsko preteklostjo. Nikakor pa n e Č e j o dovoliti, da bi se odpravil razloček moj priznanimi in nepriznanimi verskimi korpo r a c i j a m i ter vsem dovolilo jednako pravo, ker bi to versko Življenje atomiziralo. 0 civilnih k r h t n i h maticah pravijo škof e, da dvomijo o pravu države voditi matice. Država izve" iz cerkve nih matic to isto, kar more izvedeti iz državnih, tega pa škofie nikakor ne priznavajo, da bi država določala, k kateri veri naj spadajo otroci iz mešanih zakonov. — KoneČno protestirajo škofie zoper obligatorni civilni zakon, ker bi se s tem kršile dogme katoliške cerkve in ker je to zoper sakramentalni karakter zakona.
T u h u J «» 4fr£ave,
Panamska aferu Drugi dan kazenske obravnave bil je dramatično živahen.   B'vfti  minister Baihaut uprizoril je pravo komedijo.   Hlinil je moreče kosanje, zajedno
pa se trudil, da tudi na svoje sokrivce zvali kolikor mogoče krivde Lepi Antonin Proust se je Se dokaj srečno zagovarjal, čeprav mu nihče m verjel, a naj-spretneiše se je branil poslanec Sans Leroy. On je v komisiji odločil, da je bil vzprejet projekt o srečkah in dobil zato od Artona 200000 frankov. Sans-Lerov taji in ker Artona ni dobiti, tudi ne bo mogoče dokazati, da je mož bil podkupljen. Vprašan za provenijenco svojega premoženja, predložil je Sans-Leroy notarsko pogodbo, s katero je dokazal, koliko je priženil. Državnega pravdnika je to osupnilo in očital je z rezkimi besedami prekanjenemu obtožencu, da tega ni povedal v preiskavi. A Sans-Lerov motiviral je tudi svojo molčečnost, češ, da zategadelj ni govoril, ker ni hotel, da bi se preiskava zoper njega ustavila, ampak mu je bilo na tem, da ga sodišče oprosti. Mož se bo najbrž izvil, če mu ne bo škodovala Artonova beležnica, najdena pri nekem bankirju. Na podJagi zapiskov v tej be-ležnici se bo začela preiskava zopet proti nekaterim poslancem. Glavno zanimanje se koncentrira na Freycineta, Fioqueta in C emenceaua, kateri so bili včeraj zaslišani.
Nemška vojaška predloga. Nemškega državnega zbora vojaška komisija dognala je po trimesečnem razpravljanju debato o prvih dveh paragrafih vojaške predloge. Ta dva paragrafa sta načelne važnosti, zato je bilo vse radovedno, kakšen bo izid glasovanja. Ker vlada ni odobrila nobenega posredovalnega predloga, odklonila je komisija z veliko večino oba paragrafa. S tem pa še ni rečeno, da jo bo tudi zbornica odklonila, kajti vlada pripravlja zakonsko predlogo, s katero bo bo jezuvitom dovolil povratek na Nemško in za tako koncesijo bodo klerikalci gotovo glasovali za vojaško predlogo.
Dopisi.
Iz JL|uhljaue, 9. marca. [Izv. do;..] (Nepravilno postopanje našega deželnega sodišča.) Potrebno se nam zdi opozarjati vnovič na Bledečo nekorektno prakso tukajšnjega deželnega sodišča, katero obsojajo vsi nepristranski pravniški krogi, mimogrede pa še omenimo, da se je o tej zadevi tudi Že govorilo v zadnjem zasedanji deželnega zbora. Pri sodnih preiskavah umobolnih, katere imajo namen konstatovati duševno stanje teh bolnikov ter jih po potrebi postaviti pod kuratelo, s" sodišča povsod poslužujejo takih zdravnikov, katerim je glavni posel praktična psihiatrija. Saj ju tudi neobhodno treba podrobno preiskavah duševno stanje bolnika, ter ga videti in ž njim občevati večkrat, preden je zdravnikom mogoče podati vestno in resnično izvestje. So pa tudi ta izvestja zdravniških izvedencev silno važna, ker se na podlagi teh izrekov odvzame bolnim osobam prosto razpolaganje. Zaradi tega je tudi Dunajsko c. kr. deželno nadsodišče izdalo vsem podsodiščem odlok, da se morajo pri preiskavah umobolnih posluževati v psihiatriji praktično izvežbanih in v tej stroki temeljito poučenih zdravnikov. Ljubljansko deželno sodišče je pa nasprotnega mnenja, kajti premalo se ozira na to, ali so zdravniki-izvedenci za to tudi uspn-sobljeui, da podajo sodišču strokovno utemeljena izvestja ali ne, — in preveč važnosti polaga na druge lastnosti izbranega zdravnika. Že lansko leto odstranilo je deželno sodišče primarija deželne blaz-niče od sodnih preiskav, ki so se vršile v blaznici ua Studenci, češ, da je ta pristrana k (!) kar je pa popolnoma neutemeljeno, ker je to javni iu ne privatni zavod in ker se tudi drugod sodišča poslužujejo zdravnikov, ki poslujejo v javnih zavodih. Kot izvedenec posloval je pa primarij deželne blaz-nice pač še dalje pri preiskavah umobolnih v drugih zavodih in pri preiskavah, ki so se vršile pri delegovanem sodišču. V zadnjem času pa mi je izključilo deželno sodišče tudi od teh preiskav ter se poslužuje odslej dveh zdravnikov, ki se ne pečata z psihiatrijo, iu ki občujeta z dotičnimi bolniki le kratek trenutek. Vsled tega je jasno, da ta zdravnika tudi pri najboljši volji nista v titanu, presoje-vati umobolnega in podati sodišču strokovno osiguram) iu neuvržno muenje. Vprašali bodo morda čitatelji, kaj ie vendar utegnilo napotiti sodišče k omenjeni premembi prezirajoči muoguletuo korektuo poslovanja primarija d ■žolne blazuice, katerega se poslužuj -te v vseh psihiatričnih vprašan.ih visoko c. kr. ministerstvo in c. kr. deželna vlada. Na to vprašanje lahko odgovori vsak Ljubljanski zdravnik; — vzrok je pru8Jačenje in miuuendo-lic-tacija nekega tukajšnjega zdravnika, ki je zaradi tega, graduiranemu zdravniku nedostojnega postopanja pri vseh svojih kolegih na slabem glasu. Da ta štedljivost ni v interesu preiskovanih bolnikov in tudi sploh ne na mestu pri tako važnih preiskavah, tega pač ni treba še posebej naglašati.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališč e.) 0|>ozarjamo na današnjo zadnjo predstavo dr. Ipavč>ve "lirične opere BT'eharski plemiči". Poslednje tri predstave letošnje sezone bodo: V Četrtek dne 16., v nedeljo dne 19. in četrtek dne 22. marca, kateri dan se zaključi gledališka sezona.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 8. fcbruvarja svojo LXV. in dne 1. marcija pa LXVI. Bejo. Nav-zočni: Tomo Zupan (prvomestnik) dr. vitez Blei-weis, Iv. Hribar, Iv. Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Vošnjak (denarničar,) Andrej Zamejic, Ant. Ž logar (zapisnikar). Radi bolezni odsoten odbornik Močnik. ()i nadzorstva: OroBl. Dolenec, Iv. Vrhovnik. — Prvomestnik naznanja, da se je povodom 50letnega škofovskega jubileja Nj. Svetosti papeža Leona XIII posebna deputacija poklonila preuzvišenemu g. knezoškofu Ljubljanskemu, ter izrazila v imenu družbe spoštovanje, udanost in pokorščino do sv. Prestola; na kar je prevzv. g. knezoškof prijazno obljubil čpstitko sporočiti na )>ri8tojno mesto. — Blagajnik je poročal o denarnem stanju, omenjajoč, da je slavni deželni odbor že izplačal darovano vsoto 1000 gld. Istotako je že nakazal slavni mestni magistrat Ljubljanski dar mestnega zbora b 500 gld. Slavnima korporacijama ne je poslala družhina zahvala. Zapuščina po f dr. Škoficu je dognana in je družba samo v denarju prejela čez 800 gld. — Kot pokrovitelji so bili vsprejeti: Gospića Ivanka Škofie iz Ljubljane, Ženska podružnica v Št. Vidu nad Ljubljano, gospod Julij Rozina, trgovec in posestnik v Pudobu na Notranjskem, ženska podružnica v Kameniku. — Druž-bino nadzorništvo je za 1802. (.sestavljene račune pregledalo in odobrilo. — Tajnikova poročila o tekočih ulogah in prošnjah je vodstvo odobruje vzelo na znanje. Novoustanovljene podružnice so: Slovenska Bistrica in Teharje na Štajerskem in Stari Trg pri Ložu na Notranjskem: moška in ženska. V osnovi sta dve na Koroškem. — O podpiranji šolstva na nemški meji ukrene se v zmislu nasvetov ondotoih rodoljubov. — Radi dveh zabavišč in nameravane šole »toio naj se nemudoma jiotrebni koraki Dovoli se nekaj podpor in ukrene glede* ponujenih rokopisov za „knjižnico družbe sv. Cirila in Metoda".
— (Gallusova dela) buče naučno ministerstvo izdati ua svitlo in dobil je naš rojak g. Mantuani nalog, da priredi gradivo.
— (Našega vrlega glasbenika in vodjo „Glasbeue Matice" g. prof. Fr. Gerbića) zadela je britka izguba. Umrl mu je sinček Vln.hmir, ki se mu je porodil pred štirinajstimi dnevi. Naše iskreno sožalje!
— (Slovenska umetnost.) Genijalnega našega kiparja g. Alojzija Ga ogla najnovejša umotvora, predstavljajoča tragedijo iu komedijo, sta že postavljena vsak na svoje mesto ua gledališčuem pročelju in obujata splošno občudovanje. Mojster Gangl pokazal je zopet jedenkrat izredne svoje sposobnosti, kujti ta kipa, viBoka nad 2 metra, sta umetniško dovršeni deli. Tragedijo predstavlja krasna, v moderno draperijo odeta žena. Z levo roko drži del draperi|e nad glavo, z desno roko pa kratek meč Oči, čelo, bolestno odprta usta, vsaka poteza na lici, vse je karakteristično in izraža bol in odločnost. Vse podrobnosti so fino, naravno in harmonično i/delane, tako da napravi kip na gledalca velik utis. — To isto velja o drugem kipu. Komedijo predstavlja buina, razkošna ženu, držeča v levi r. ki izborno pogojeno moško masko, v desui pa Kurentov s^orž. Polno l>ce izraža neko bahan-tično ruzuzdauost, a ta izraz al prozajičen ali surov, četudi je naturalističen Desna noga je gola in isto tako obe roki. Draperija je pri obeh ki|>ih tako realistično verno izdelana, da je lahko od daleč razločiti tanišo od debelejše. Oba kipa duhovito zusnovana in v tehničnem oziru mojstersko izdelana, spopolnjujeta krasno Ginglovn veliko skujiiuo ua slemenu, vsi trije umotvora domačega kiparja pa so kot celota najlepši okras novega gledališča.
— (Vsled brzojavnega naročila naj-viŠjega sodnega dvora iz zapora odpuščen) bil je v Ljubljani IDlatni delavec Anton Pire, katerega je državno pravdništvo pred kratkim tožilo hudodelstva goljufije, ker je v svojem potnem listu prenaredil označbo svoje starosti, da bi zamo-gel dobiti delo v premogokopih, kjer se smejo sprejemati delavci še le s 16. letom. Ljubljansko sodišče oprostilo je Pirca obtožbe goljufije ter ga je obao-
đilo le zaradi prestopka ponarejanja listine brez hudega namena na 24 ur zapora. — Državno pravd-ništvo priglasilo je zoper to eodbo ničnostno pritožbo ter zahtevalo, da ostane obtoženec medčasno v zaporu. Pri včerajšnji obravnavi pred najvišjim sodiščem pa je bil Pire popolnoma oproščen, tedaj tudi prestopka in najvišje sodišče ukazalo je Ljubljanskemu sodišča brzojavno, da naj nemudoma izpusti Pirca iz zapora, v katerem je čakal dva meseca rešitve državnega pravdništva pritožbe.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) so poslali lepe zbirke knjig č. g. Ivan C o t e 1 j, kapelan v Kanfanaru v Istri, g. Anton Virant v Novem mestu, g. Fr. Peče v Starem trgu pri Rakeku in g. Zofija Š a b e c v Opatiji. — Prva kranjska avtonomna korporacija, visoki deželni zbor je odlikoval zopet našo družbo, poklanjajoč jej tudi za 1. 1893. velikodušni dar 1000 gld. — Prvomestnik možke podružnice v Starem trgu pri Rakeku, g. Fr. Peče, je poslal donesek tamošnje moške in ženske podružnice v znesku 203 gld. 70 kr., tamošnji pokrovitelj, g. trgovec Julij R o-z i n a, je vplačal 100 gld, ust.t novinki gg. trgovci J. B e n č i n a, Fr. K o v a č; Fr. P e č e, Fr. Ž a g a r in g. notar Fr. S t r a š e k pa po 10 gld., drugo je letnina in zbirka jedne vesele družbe. Vrli ženski podružnici v Gorici in Ormoži sta nas razveselile vsaka s 1O0 gld., slavni občni zbor m a-riborske posojilne pa iz prebitka lanskega upravnega leta tudi s 100 gld. Naša vedno delavna podružnica v Brežicah nam je poslala po g. tajniku J. Staniči, 14 gld. 88 kr.; 4 gld. 30 kr. je nabrala gospa Angela Brovetova predpustni torek pri veselici tamošnje čitalnice kot Ipavka za razprodano sadje; 8 gld. 73 kr. gospica Marjanica Planinčeva kot Hamburška kmetica za raz prodane cvetice in 1 gld. 35 kr. je prav po krajcarjih nabral g. Miroslav Hans iz Čateža pri težakih, ki delajo pri Savskih pobrežnih delih. Dalje so nam naklonili: Istrska posojilnica v Poli 10 gld., Notranjska posojilnica v Postoj in i 10 gld., g. Anton Virant v Novem mestu 10 gld., ki so jih zložili pri veselici pustni torek Sokoli; č. g. Miloš šm i d, župnik v Solčavi, 8 gld. 72 kr. nabranih v prijateljski družbi; e. g. Ivan Dugul i n, župnik v Ajdovščini 7 gld. 70 kr., kot dar narodnjakov, zbranih v Budanjah na Vipavskem; gospodi-čina v Opatiji 5 gld. 50 kr.; g. Ivan Veho-v e c v Žužemberku 5 gld., nabranih v veseli družbi; „Savinjski Sokol" 8 gld. po g. starosti Alojziji G o* r i č a r j i; vesela družba v Podgradu po g. J. Volku 1 gld. 92 kr.; g. Pavel Šile, učitelj v Vremah, 1 gld. 55 kr. nabranih v veseli družbi pri g. J. Deklevi in Fr. Novaku; g. Fr. Dunaj 1 gld. 51 kr., nabranih na gostiji g. Janka Mar-koviča v Cezanjevcih na štirskem; g. stavec Ivan Semen 1 gld. 40 kr.; g. L. Blejec, učitelj v Trzinu 1 gld. 12 kr., zloženih v domači družbi pri g. Fr. Narobetu in neimenovanec za stavo 1 gld. — Visokemu deželnemu zboru Kranjske vojvodine, vsem blagim dobročiniteljem iskrena zahvala! Sv. brata Ciril in Metod naj izprosita vsem obilnega Božjega blagoslova!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— („Sloveusko planinsko društvo.") Odbor tega društva nazoania vsem društveoikom, da vzprejema vsa plačila društveni blagajnik gosp J. Soklič, klobučar v Ljubliaui, Pod Trančo, ali pa njegov namestnik g Fr. Tavčar, upravitelj „Narodne Tiskanje" v Ljubljaui. Oglasila za pristop k društvu naj se poŠiljHJo odboru in sicer pod naslovom „Slovensku planinsko  društvo  v Ljubljani".
— (Tolarji po dva goldinarja in tolar č ki po četrt goldinarja,) ki so se doslej kovali vsled ces. patenta z leta 1857, ostanejo v prometu samo še do kouca maja me-s e ca t. 1., po tem času jih v zasebnem prometu ni več sprejemati kot plačilo. C. kr. blagajnice in uradi pa jih bodo vsprejemale pri plačilih in v zamenjavo še do dne 31. julija, a izdajati jih ne smeio več. Od dne 1. avgusta naprej pa nima država uikakeršne dulžuosti, da VBprejme take novce.
— (Zanimive i z kop i u e.) Te dni je gosp. Jarnej Pečnik zopet kopal na Magdaleuski gori pri Š marin ter odkril vtč novih grobov, v katerih je našel obilo okraskov in nekatere druge, nenavadne in znamenite rečf. — Kakor smo že naznanili, od-kopal je g. Pečnik sredi rainolega meseca grob, v katerem je našel žensko ogrodje in izredno mnogo jiosebno lepih okraskov, pri nogah ogrodja pa dva bronasta kotla. Gosp. Pečnik ni takrat teh kotlov
natančneje ogledal, sedaj pa, ko ju je očistil, je zapazil, da sta oba kotla bogato okrašena Na jednem so nekake pičice, vmes pa podobe ptičev, na drugem, katerega je zemlja nekoliko potlačila, je pet vrst zanimivih podob, predstavlja j o č i h ljudi, kon je, p ti če in z ve rj ad. Najbrž je bil vpodobljen kakov boj. Gosp. Pečnik se ni upal kotla umiti in zato še ni mogel natančno določiti utisnenih podob, a skoro se da trditi, da take starine nima niti dvorni muzej na Dunaji, niti naš deželni muzej. Gosp Pečnika ie že zahvaliti za mnoge važne najdbe, in ker je marljiv in nenavadno spreten, zasluži, da ga vsi, za zgodovino naše kro-novine zanimajoči se krogi izdatno podpirajo.
— (Električne slike,) velike 550 štiri-jaških čevljev in predstavljajoče kosmos, razkazoval bode v nedeljo, dne 12. marca popoludne ob 4 uri in zvečer ob 8. uri profesor Al bus v redutni d zorani. Sodeč po poročilih listov pričakovati je nekaj izrednega, zato opozarjamo radi ustopnine na inae-rat v današnjem listu.
— (Okrajno sodišče v Cerknici.) Te dni mudila se ju v Cerknici posebna komisija, da preskrbi za novo sodišče potrebne lokalitete. Komisija Bi je ogledala razna poslopja in se naposled odločila za hišo g. Jožefa M i lave a, najprostornejšo in v vsakem oziru za sodišče najpripravnejšo v Cerknici. Kakor čujemo, prodal je g. Milavec svojo hišo za 20 000 gld erarju, tako da zdaj nič več ne ovira faktične ustanovitve sodišča.
— (Bolnica v Novem mestu.) Provin-cijalat usmiljenih bratov v Gradci namerava zgraditi bolnico v Kandiji poleg Novega mesta. Ljubljanski stavbinski mojster g. Viljem Treo dobil je naročilo, da izdela dotične načrte.
— (Novo šolsko poslopje v KoČevji gradila hode tamošnja  mestna občina.   Pri ofertni obravnavi   prevzel   je   dela   Ljubljanski stavbinski mojster g. Viljelm Treo za 49.588 gld. 96 kr.
— (Potrjena volitev.) Cesar potrdil je volitev g. L. Kukovec-a načelnikom in g. c. kr. notarja J. Š I a m berger-ja podnačelnikom okrajnega zastopa Liutomerskega.
— (S I o ve n s k a posojilnica v Mariboru) bode po sklepu ravnateljstva od dno 15. t. m. naprej odprta tudi vsak četrtek, ako na ta dan ne pade praznik, in sicer od 10. do 12. ure dopoludne.
— (Sleparski „Arabec".) V samostan oo. frančiškanov v Beljaku prišel je neki tujec iskat prenočišča. Kazal je neko arabsko pisanje in se delal, ko da ne zna nič nemški govoriti. Frančiškani, katerim se je „Arabec" zdel sumljiv, poslali so po redarje. A tujec ae je hotel z revolverjem upirati in so ga komaj ukrotili ter mu odvzeli orožje. Pokazalo se je, da je bil slepar, doma iz Nemčije.
— (Nov tamburaški zbor) se je osnoval iz srede „Goriškega Sokola". Zbor šteje 12 članov in so se že naroČile potrebne tamburice. Tako nahaja to narodno glasbilo vedno več prijateljev tudi mei Slovenci.
— (Češka operna sezona v Zagrebu) Kakor se poroča „Agr. Tagbl." iz Prage, namerava operno društvo gledališkega vodje Chmeleuskega priti tekom poletja v Zagreb, da priredi tam ciklus predstav, ako bi dotična pogajanja imela ugoden uspeh. Pele bi se opere „Prodana nev esta", „Ve studili" (v vodnjaku), „Cavalleria rustičan a" in najnovejše francoske in nemške operete. Meseca maja in juniju pela bode ta družba na Dunaji v „Josei.it adter Theater". Stvar pa je, .knkor rečeno, odvisna še od tega, se li bodo ugodno rešili uekateri pogoji, katere stavi omenjeni gledališki vodja.
— (Zagrebška pivovarna.) Novozgrajena pivovarna v Zagrebu bode skoro pričela delovati, ker se je te dni vršil zadnji ogled in je komisija našla vse v redu. Pivovarna je tako urejena, da se lahko meri z vsako drugo, kar se tiče praktičnosti, udobnosti in lepote.
— (Razpisane službe.) Mesto občinskega tajnika je oddati v Pomjanu v Istri. Prosilci um rajo biti vešči slovenskega jezika v govoru in pismu, italijanskega in nemškega pa v govoru. Plača po dogovoru z občinskim zastopstvom. Prošnje do 31. t. m. — Poštna odpraviteljica se vsprejme takoj pri c. kr. poštnem uradu v Za tiči ni. Ponudbe je poslati istotja. — Dve Bprelni poštni in brzojavni odpravi-teljici ae vsprejmeta z dnem 1. aprila, eventuvelno 1. maja pri c. kr. poštnem uradu v Jesenicah na Gorenjskem. Pojasnila daje poštar g. A. Schrey Isto tam.
Razne vesti.
* (Stoletnica Jana Kola rja.) Dunajsk* akademičoa društva, namreč češko in slovaško, Be pripravljata, da dne 29. julija dostojno proslavit« stoletnico rojstva pesnika „Slavy dcery*. V to svrho izdala bodeta almanah kratkih črtic, ki bodo podale nove podrobnosti o Kolarovem življenji lla delovanji, češkoslovanska akademična mladina n« Dunaji naprosila je vse slovanske književnike za kratke ali literarno vredne podatke. Dozdaj jq obljubile take podatke že več pisateljev. Do« neske vsprejema do konca meseca aprila g. dr. Fran Pastrnek na Dunaji IX - Schvrarzspanierstrasas št. 15. Vsaka poslana črtica tiskala se bode v istera slovanskem jeziku, v katerem bode pisana.
* (Sežiganje mriičev) je vprašanje, a katerim se bo v kratkem bavil državni zbor. Neko Dunajsko društvo „De Flamme" peticijonira za uve-denje fakultativnega sežiganja mriičev, sklicuje se pri tem na druge države, kjer se sežiganju ne protivi nobena verska korporacija. Z ozirom na to, da je sežiganje mriičev v zdravstvenem oziru dosti bolje, kakor navadno pokopavanje, ker je tudi bolj estetično in ker ni zakonitega ugovora, priporoča sanitarni odsek poslanske zbornice omenjeno peticijo vladi v uvažavanje. — No, če se naši vladi kaj priporoča, potem se to gotovo ne zgodi, in tako bo tudi s sežiganjem mriičev.
* (Ne po bol j š I j i vi loteristi.) Znano je, da je poslanec dr. Roser velik nasprotnik male loterije, proti kateri govori pri vsaki priliki v državnem zboru Nedavno govoril je svoj 27. govor proti loteriji. A kaj se zgodi? Literisti pogodili bo prav lepo temo, ki je prišla v Brnu. Stavili so: 27 (to je bil namreč dr. Boterja 27. govor), 5 (kar pomenja loterijo) iu 69 (kar pomenja mnogo govoriti). Dae 1. t. m. visele so resnično vse tri številke v rudečih barvah v Brnu. Potem naj pa še kdo govori proti mali loteriji! Loteristora se res ne pride do živega.
* (Nova igralnica) Igralnica v Monaco ponuja Luksemburški vladi, da prevzame ves državni budget z letnim zneskom devet milijonov, ako omenjena vlada dovoli, da se ustanovi igralnica v Mandorfu. Luksemburška zbornica bode o tem predlogu sklepala.
* (Najslavnejša chanesonetka sveta) historična „madame Terćse", katera je dvajset let zabavala Parižane s svojim nedosežno pikantnim predavanjem najbolj razuzdanih pesmij, nalenila je pred kratkim javno stoje delovanje s bent fično predstavo. Čisti dohodek te predstave v znesku 14O00 frankov je darovala podpornemu društvu dramatičnih umetnikov. O madami Terezi poje bolgar Pričesko v Mil ockerjevi opereti „Apajuue" sloveč verze: „V Parizu poje v Folies dramat qes madame Terene verze, pri katerih zarudi najstarejši grauadir" — a vzlic temu je bila sloveča chansonetka v privatnem življenju poštena ženska, ki je rada hodila v cerkev.
* (Ker ni moža dobila.) Na grajskem mostu v Berolinu odložila je te dni necega večera neka deklina pred vsemi ljudmi svojo ruto, sezula čevlje in nogovice ter je vse zagnala v vodo. Potem pa je hotela sama skočiti z mosta. Gledalci tega čudnega prizora so priskočili in jo zadržali ter odvedli v bolnico, ker je od togote dobila krč. V bolnici hotela je pobegniti. Spoznali so io za 27 letno Marto G., stanuj čo pri roditeljih. Rekla ie, da ne more dobiti moža, da torej nima nič od življenja in se je zato hotela utopiti.
Književnost.
— Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton Ko bi ar. Letnik III. SeštekI V Ljubljani, 1893. Izdaje in zalaga .Muzejsko društvo za Kranjsko". Tiskata Ig. pl. Klein-mayr in Fed. Bamberg. Str 40 Občni zbor .Muzejskega društva za Kranjsko" je sklenil dne 23. ja-uuvarja 1. 1. jednoglasno, da naj v prihodnje izhajajo „Izvestja" namesto jedenkrat na leto, kakor zadnji dve leti, vsak drugi mesec v sešitkih, obsegajoči h 2 do 3 tiskovne pole, ter da naj se ozirajo v prvi vrsti na domoznanstvo Kranjske, potem pa tudi na ono sosednjih dežel, katerih prebivalci so s Kranjci po rodu in zgodovini v tesni zvezi. Pričujoči prvi sešitek „Izvestij" kaže, da je uredništvo v pravih rokah in da želi društveni odbor ustreči željam občnega zbora, kakor tudi onim mnogih rodoljubov, ki so že davno hrepeneli po strogo znanstvenem listu za slovensko domoznanstvo v domaČem jeziku. Zato bodo prinašala „Izvestja" članke in beležke o starino-slovju, zgodovini, narodopisju, zemljepisju in pri rodoznanstvu slovenskih dežel. Člani „Muzejskoga društva" dobivajo „Izvestja" zastonj, naročnina pa znese 2 gld. — Prvi sešitek nas je iznenadil, tako po koreniti in raznovrstni vsebini, kakor po ukusni obliki. Na prvem mestu čitamo začetek zanimljivi razpravi „Grad išče in gomile na gori Sv. Magdalene pr i Š m a r i j i" iz peresa prof. S. IU-
Priloga .,81oveD8kemp Narodu" St 58, duž 11. marca 1893
'h rja. Dodana slika in načrt sta izborno izdelana, lati učenjak je spisal tudi drugi članek „S I o -ven sk o-ne m I k o s ta r i nosi o vsk o terminolog i jo*- — Prof I. Scbeinigg razpravlja o ,Sl|ov enskih osobnih imenih v starih listinah"; prof. dr. Kos je spisal članek .Slovenski mansuH in s 1 o v e n s ka h o b au ; arhivar A. Koblar je priobčil važne .Drobtinice iz furlanskih arhivov"; S. Robič pa je spisal izvrstno naravoslovno studijo „Kranjski mahovi". V „Malih zapiskih" čitamo celo vrsto važnih in interesantnih notic. — Ker so „IzveBtja" ne samo velevažno narodno podjetje, ampak res izborna, želimo iskreno, da bi nasla obilo duševne in gmotne podpore.
—Stanlev in njegovo potovanje po Afriki. V Ljubljani, 1892. Tiskali in založili J. Blas-oika nasledniki. Str. 122. Gena? — Slava podjetnega Stanleva je že popolnoma otemnela, a vzlic temu ae laatmlje svet za njegova potovanja po Afriki. V naznanjeni knjižici so ta potovanja in rasne dogodbe prav mikavno in poučno popisane, tako da bodi delce toplo priporočeno sosebno mladini, kateri je namenjeno.
— .Popotnik", glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev", prinaša v št. 5. nastopno vsebino: I. Prirodoslovje v ljudski šoli. (L. Lavtar.) (I.) — II. Iz drž. zbora. (Konec.) — III. Slovniška drobtinica. — IV. Pedagogiški razgled. (Šolstvo in izobrazba v Srbiji.) (I) — V. Listek. (Učiteljsko osebje po Slovenskem.) (Konec.) — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in druge vesti. — VIII. Natečaji.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 11. marca. Cesar se vrne po-jutranjem iz Švice.
Dunaj 11. marca. Tukajšnji listi priob-čujejo tri izjave, zadevajoče senzačna razkritja Gessmannova o južni železnici. Prvo izjavo podpisal upravni svet južne železnice, drugo Oskar Schtlller, tretjo inspektor Alojzij Sikola.
Peter DUrg 11. marca. Tekom prihodnjega tedna se vrne poslanik Suvalo v v Be-rolin, da sporoči ruske predloge glede trgovinske pogodbe rusko-nemške.
Rim 11. marca. Govori se, da odstopi finančni minister Grimaldi in da pride na njegovo mesto senator Ga^liardo. Tudi vojni minister Pelloux se misli umakniti generalu Primerami.
Pariz 11. marca. Brisson se je odpovedal predsedstvu parlamentarne komisije za preiskavo panamske afere.
Dublin 11. marca. Parnellitska združitev zahteva amnestijo za vse Irce, obsojene radi političnih deliktov, in pa popolnitev finan-cijelnih določeb home-rule predloge.
Narodnogospodarske stvari.
— Nove posojilnice. Z Goriškega se poroča vesela vest, ki pomenja lep napredek na polji narodnega gospodarstva. Osnovala se je namreč „Ljudska posojilnica v Tolminu", ki ima že nad 10.000 glavnice in tudi nekaj tisoč hranilnih ulog. Ravnatelji so ji: dr. Stanič (predsednik), dr. Pre merstein (blagajnik) in g. Vertovec (tajnik). Dalje ae je osnovala .Hranilnica in posojilnica v Cerknem" in se je volil ustanovni odbor. Načelnik je g. Vek. Ravnikar, veleposestnik v ('crknem, namestnik A Se dej, blagajnik g. A. Ko bal, tajnik g. A. Kos m a č ml. V odboru je skupaj 15 članov. Dozdaj se je vpisalo 57 udov poleg odbornikov. — Iz Ko bo rida pa se poroča, da snujejo tam občinsko posojilnico, za katero bi jamčila občina. Cisti dobiček bi se tudi uporabljal za občinske namene. Veseliti mora vsakega rodoljuba to veselo gibanje Goriških Slovencev na narodno-gospo-parskem polji.
— Zelenica Tržič-(Moiifalcone)-Oerviujau se bode tačela na sedanji postaji Tržiški in se pred Honkami odcepi na levo proti morju. Cela proga bode dolga 16Va kilom, in konča v Červinjanu. S Tržiške postaje se bode zgradila še druga 2*/a kilom, dolga železnica do pristanišča Rosega na jugovzhodni strani od Tržiča. Za vsa dela iu za postranske •treske je proračunjen znesek 1,656.000 gld. Ako se dodela fte železnica od Červinjana do italijanske meje, oziroma do postaje S. Giorgio di Nogaro, kar bi stalo 300.000 gld., bode to najkrajša zveza z Italijo mej Trstom, Gorico in Benetkami. Vendar pa Gorica izgubi mnogo, ker bi ostala na strani. Dograditi se mora železnica v poldrugem letu potem, ko se je dsls koncesija.
Narodno zdravilo. Tako sc sn <■ imenovati bolest uteSujoće, mišice in živce krepčiijoče, kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poStnera povzetji razpoSiija to mazilo vsuk dnu lekarnar A. Molil., c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchhiuben 9. V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOhL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ue pošilja. 2 (18—4]
Umrli so v LJubljani:
9. marca: Anton Partel, delavec, 41 let, Poljanski nasip št. 50, ruorbus brigthii.
10, marca* Jožef Brener, pivovar, 51 let, Poljanski nasip ftt. 50, jptika
Meteorologično poročilo.
9 o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri n a v mm.
10. marca	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737 7 tm. 733 9 mm. 734 9 mm.	0 6B C 10 6« C 4-2» C	si. jih. m.jjzh. si. zah.	d. jas. jasno jasno	0-00 mm.
Srednja temperatura 5 1°, za 2'3" nad normalom.
IDia-najslsa, "borza
dne 11	marca t. 1.			
	včeraj		— danes	
	gld.	98-80	- gld.	98-90
Srebrna renta.....	t)	9865	s	98" 6>
Zlata renta......	n	117 .iu	TI	11710
5°/0 marčna renta    .   . .	71	•—	~~ n	— • —
Akcije narodne banke . .	n	989-—		989*—
Kreditne akcije ....	n	339 40	n	841'70
Lordon . ......	rt	121-15	ji	121-15
	H	— •—	"~~ n	— •—
Napol........	■	9 62«/,	n	963
	n	5-71	n	572
Nemške marke ....	ti	5927 V,	rt	59-30
f
Potrtega srca javljamo vsem prijateljem in znancem v imenu vseh svojih za nas prežalostno vest, daje Vsemogočnemu dopadlo naseda prisrčno ljubljenega sinčka (208)
po kratki in mučni holezni dne 10. t. m. oh 8. uri zvečer komaj 14 dnij starega zopet k sebi vzeti.
V Ljubljani, dne 11. marca 1893.
Fran in Milka Gerbić
stari ši.
ga te
-s m
> e
ec •— c ce
•*«» ~
* £ Š
c   _ rt
• —   S t*-
o
So — s= eC * *H
■ JE*
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije luint
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelce že voe sto let na dohrem glasu v vseh boleznih <lilml ia prebavil, pri proiinu, želodčnem iu me-hurnem kataru. Izvrsten jo za otroke, pre-(5 3i       bolelo in tu-j nosečnostjo. I.
Najboljia dijetotttll in omlnalna pijača. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
Prodajalka
za prodajalnico špecerijskega blaga z dobrimi spričevali <lol»i 11« K *» j Nluibo pri .Taiiczu .Telciu:-ii, trgovcu v Tr/.li-i, Ooreujako. (246—3)
Kabelska orzojavka iz New-Yorka 16. febravarja
„THE MUTUAL"-a
životne zavarovalne družbe iz Neiv-Yorka.
Iz številk letne bilance za leto 1892 se kaže prirastek poroštvenih zakladov za 81 milijonov frankov v preteklem letu ter so isti znašali dne 1. januvarj a 1.1.
907 milijonov frankov.
Letni dohodki so znašali 208 milijonov frankov.
Generalno ravnateljstvo zu Avstrijo: Dunaj, I., IiObkOOTltsplatz 1. (267—2)
Glavno zastopništvo za Kranjsko:
Primož Hudovernig
v Ljubljani, Kolodvorske nlice.
Za pirahe
zelo primerni darovi:
G-estrinove pesmi „Izza mladih let", po 80 kr., krasno vezane gld. 1"30.
Simon   Gregorčič-eve pesmi, II.
del, po gld. 1. lepo  vezane po gld. 1*60.
Jurčičevi zbrani spisi, XI. zvezkov, zvezek po 60 kr., elegantno vezan gld. 1.
Janežič-Bartlov nemško-sloven-ski in Janežič-Hubadov slovensko-nemški slovar, po 3 gld., lepo in trdno vezan 3 gld. 50 kr., oba dela C> gld., oziroma 7 gld.
Razne knjige „Slovenske Matice". Krasne kasete z dobrim pisemskim papirjem (166-3) priporoča in prodaja
Antona Zagorjan-a
knjigarna v Ljubljani.
Učenec
za (imovino z /.«•!«••/.•.; i c«. in Hpccerij nič t m blagom.
2 praktikanta
jeden  za  pisarmeo.  dmgi  za   trgovino k  Icn..... se
vzprcjimi takoj pri l£iii*olii 1£iiuh<;1i•»tfjf-ii ~v I^jutil jniii. (86—7)
Učenca
ki.tori je do.ršil 4razredno ljudsko šolo in je zdrav ter moćan, vzprejmem pod jako ugodnim pogojem v svojo prodajalntoo .-. mešanim blagom.
Ivan Vidmar
'248 — 1) trgovec v « -min vrlin mul Itlrljo.
Na prodaj je pod prav ugodnimi pogoji
kavarna
čez BO let star obrt brc/, konkurence v nekem mestu na deželi. — Natančneje poizvč so pri A. KaliN-ii ua l*re-Avniovcm ir^u. |^64—1)
Najudanejfi podpisani si u soj a naznanjati, da je ..|»o«l 'I i-aihu' v IiInI ua voglu blizu «•«» i jai--.li nioHtli razstavil svojo zcml jepisiio iii.jiai. dno
cesarsko cikloramo.
Odprta je od 8. uro zjutraj do      ure zvečer. — Ustopnina za osebo lo kr., za dijake iu vojake Si kr. Serija, ki jo sedaj razstavljena, kaze
Avstrijsko-Ogersko monarhijo
ki je vredna, da si jo ogleda vsak radi obltth lepot.
Nh obisk vabi najudanejo (949   5) IN. KmUh-sIu.
Karlovovarski mlinci (oblatki,)
Vaniljski skladanci (VVaffeln), Lešniški skladanci,
zavoj samo po »O kr., dohiti je zmeraj svežo pri
ANTONU JEČMINEKU,
špecerijska trgovina, (171—9) ■V X4ixxTolJetia.i, na. Sv. Petra cesti št. IS.
Deželno-redutna dvorana.
V nedeljo, dne 12. marca, t L
popoludne ob I. uri in zveter ob & uri
0SM0S
(vesoljni svet).
Javno skazovanje velikih električnih prekrasnih
(5f)0 atirjaskih čevljev velikih) po
profesorju Albusu
Vspored:
Električni velikanski drobnogled.
Nevidni svet.
Nor-
denskjoldova ekspedicija na severni tečaj. — Potovanje po Švici iu po Italiji. — Potovanje okotu zemlje i bliskovnim vlakom. — Sorija mojstersko izdelanih plastičnih skulptur.
Cene prostorom:
liescrviran sedež 1 gld., parketni sede?. 60 kr. — Ustopnina v parter 4<» kr., na galerijo '20 kr.
Zaietck popoludanski predstavi oh 1 uri   konec ob 6. uri.
H       veeenii „ M 8.   „       „      „  10. „
Blagajnica se odpre jedno uro pred začetkom vsake predstavo. Predprodaja vstopnic dopoludne od  10 — 12 uro  lo pri blagajnici v redutni dvorani. (263—1)
Zadnja predstava nepreklicno v sredo dne 15. t. m.
9662
Največje skladišče
raznega semena
n. pr.: nemške, štajerske, iucarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, aplo&no znano kot najboljša krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščen« in glino vit« travnike; velika izbpra semena za s alat o, kumare, p eter šil), selerijo, sladki grah, fižol in vse drugo vrste semena za zelenjad. Proseč mnogobrojnega poseta
(151—8)
EQUITABLE
zjedinjenfh držav zavarovalno društvo za življenje
v Novem Torka.
Listiinovljo.no leta 18f)9, Koncesijovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
Na Dunaj i „Stock im Eisenplatz" v svoji palači
Kačunskl sklepleta 1801.:
97 637.359 63 57417.71278
gld 40,219.646 85
I. Dohodki, gld Izdatki . „ Prebitek . .
II. Premoženje . . gld. 340,496.295 95 Obveze po
40/o'»37a°/o„ 274.763.944 55
Zaklad dobičkov........ 65,732.451 40
llEquitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje za življenje.
Ima največje dohodke tako v obče, kakor posebej Se od premij. Ima naj Vlili prebitek dohodili nad izdatki in največji zaklad dobičkov.
To društvo je sklenilo leta 1891. največ novih pogodb
in sicer za......gld.
pri njem je bilo največ kapitala zavarovanega . . „
ima največji prirastek zavarovanega kapitala . . .
ima največji prirastek v pre moženju........„
Ima največji prirastek v do-bičkovem zakladu. . . . ,,
582,795.827 50 2.012,236.392 50 210 580.457 50
42,387.184 78
_____ 6,381333 05
A vatri Jt*k I iu /.itrnrovimciMii posebna garancija je veliki« društven« pnlara ,,Mtoci*-i ui-KiNeu** nn l»n-naji,  katera je vredna kI<1. 'J,:»»0.«i»a-—.
dvajsetletnih tontin*) društva „Equitable". Podlaga izplačevanj 1. 1892.
A. Navadno zavarovanje za h lučaj smrti. Tabela I.
Sturuat       Vsota plačanih Vruduoit polioo
promij v gotovtul
30 gld. *64— gld. f\w—
35 „    52760 j.    «561 —
4 i „    «26— ,    7VH —
45 j    7n»-40 „    9.'7 —
60 „    943-60 i   129 P—
B. Zavarovanja za »lučaj smrti z dvajsetletnimi
premijami. Tabela XX.
Polica opuščena promij iu plačilna za »luč. inirti
gld. IloOt— i 1240— n 1860— ?! 1620— .   1800 —
30	gld.	607 20	gld.	8(52—	gld. 1850—
35	n	681 «0	n	986 —	n 1870—
40	fi	77H-60	n	1140—	„ 1930—
45		900*60	n	1313 —	, 2050—
50	n	lt '87-60	»	Ki38—	, 2280—
Zloženo dvajsetletno zavarovanle za slučaj smrti in za uoakanje. Tabela Z.
30	gld. 970 60	gld. 1632 —	gld. 3490—
35	„    HH5 80	„ 16K7—	„ »160—
40	„   103 •'0	»   1727 —	„ 2930—
45	,   1J00 80	„ 1*34-—	„ 2800-—
50	„ 1209-	„   203 i—	„ 2830—
Kakor kažejo zgoraj navedene številko, povrnejo se po tako zvanem tontinsk« m sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil »kozi 26 let bresplačno tavarovau, po tabeli I. vse vplaeane premij«' B1/. do 4s/h°/o> P° tabeli II. z 4B/a do 64/i%, po tabeli X. z 6»/4 do 7U/, jednostav-nimi obrestmi.
Polico premij oproščene pa reprozentujejo dvojno do čveternn vauto vplnoMulh promij.
Tako zvana pronta louliuu, neka poltontina z nekoliko večjimi premijami, dopu&ča po preteku jednega leta pvpuluo uvobodo za potovauje, preiMvanje in po« klic, izvzemfii vojaško službo; po preteku «lveli let je ni iuu«i ispodblti, po preteku treli let pa ue moro več zMpantl in jo je z ozirom ua tontino pri regulovanji moči urediti na Sest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Grndci
In (789—10)
£ lav u i zastopnik za -Z<L:a.ijsko:
ALFRED LEDENIK
v Xjj-CL"bljarLl, IkdlestrLl trg: &t. 25.
*) T. m ti ii i imouuje ia nabiranje in raadeliter dirldend ali do-bi&ka po nekom poiehuura lintemu, Id gaje iaumil ia prri uvedel v tfrau-oiji Italijan 1.uronio T.mu 1. 1053.
2 zlate,		9 častnih ia
13 srebrnih svetinj		primalnih diplom
Kwizdina restitucijska tekočina
pralna voda za konje. Cena nteklenlcl nvntr. velj. «!«•. 1-1«.
Rabi so 30 let v dvoruili hlevih, v večjih vo|»-Aklli in suNebnlh hlevih kot Urepčilo preil tciklnt ti«ilotu iti i»o teikih delih, pmti podlt-»mii, ix»liij«>uj« in. otrpnel«»Mli kit itd. ter daje konjem poitebno uio" ia brzo teknuje.
Dobiva ae v lekarnah in tlrogerljnh.
Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati je izrecno: (210—1)
Kwizdi.no restitucijsko tekočino.
GLAVNO SKLADIŠČE:
Fran Iv. Hwiz<la
c. in  kr. avstrijski in kr. rnttiunski dvorni založnik, okrožni lekar v KurnvuburKU pri DunuJI.
V lovski iu mok - Jesenski
dčbi moči je doseči mehkega m suhoga obnvala ta o tei*j, «•« se rabi F. BENDIK-ova V
Št. Valentinu (Nitja Avstrija) pat:ntovana, nepremočna
redilna mast za usnje
ki so rabi pri obuvalu na Nsjvifi-jetn  dvoru  že nekaj   let, kakor r*"~j7\jj£-   tudi za svetljenje in vosdenje klf CBiUllV   istega c. kr. izključno privilegirana
svetilna tinktura za usnje
katera ue pušča barvo ter je izkusana od c. in kr. državnega vojnega mit. sttT.sfva in je v rabi v c  in kr. vojaki iu največjih prevosuih podjetjih. O c u Ia
svetilni tinkturi za usnje:   I     redi I ni masti za usnje:
Kld.
1 kilo  .   . . ateklenica ft . 1 steklenica št. 2 »tekenica ftt. 3 V vseh večjih inestih
120
— 80
— •40 —•20
gld. — 80 „ -'40 . -*2<>
T,
Glavna zaloga
Vi pnllos . ftC pnlloe . Ha puSloe . Vi pnSice . ottarhijrt v z«lo};i. v l.|ul»lJfSnl pri NdUiiNMulg-ii A \\ •■Imt-ju : v Hraujl pri  Pettau-u; v R«d<»vljlei prt lloiuan-u;  v Olji pri K. 8tiege»--ju. (96")—13)
Nvurl ne pr«d poiiHreJMiiJem. Jedino pravo prirfjnnja pristoje F. Hendiku v Št. Valentinu.
LEICHTLOSLICHER CACAO
1 K9-200 TAiSCN N«|.rli.rtfl
(98-7)
Dr. Roso životni balzam
je nad 30 let znano, prehavljanje in slast pobpe-fiujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče (1109—21)
domače sredstvo.
Velika Hteklenica 1 gld.. mala
60 kr., pe pošli 20 kr. več. Na vseh delih zavoj ni no je moja tu dodana, zakonito varovana | varstvena znamka.
6.
Zaloge skore v vneli lekarnah Avatro Ogrske.
PTa m se t ml i dobi raško domače zdravilo.
To src.lsi vii pospešuje prav izOorno, kakor sve-dočijo mnoge skufinje, čistenje, zrnjeuje in lečeuje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V s kat Ijieah po H 5 kr. in 25 kr. Po post i 0 kr. več. Na VHeh delih zavoj nt ne je moja tu dodana zakonito varstvena zuamkn.
Glavna zetlogTčL
B. FRAGNER, Praga,
it. 203-201, Mala sli.uu lekarna   pri črnini orlu". ^"Pofitna razpo&iljatev vsak dan. ""1
CJr. glavno ravnateljstvo avstr. flrž. zelenile.
Izvod iz voznega reda
-veljaLV23.eg"a, od 3__ olctoloret 1892.
Nastopno omtMijeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem *asn.
Odhod Iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 6. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tahel,  Beljak, Celovec, FranKensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 11 uri 55 min. predpulmlna osebni vlak na Trbiž, Pontabi'1. Bel|ak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 21 min. popoludne osebni vlak na Trhiž, Beljak. (Vdovec. SolnotrrSd', Inotuost. Pariz, Line, Is« lil. Bitdejevioe, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, PrHgu, Karlove vare, Dražiiane,  Dunaj via Amstetten.
Prihod v LJubljano (jul. kol.).
Ob 7. ari 10 min. zjutraj oaebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždanj, Piage, Francovlh varov, Karlovih vnrov, P]ifer, Marijinih varov, 1'lznja, Budejevic, Solnogratla, Linca, Isrblja, Ljuhna, Celovca, Franzens-iVste, Trbiža.
Ob 4. nri 55 min. popoludne osebni vlak z Duna}a, Ljub.ia, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Poutahlja, T.biža.
Ob B. uri 27 min. zvečer osebni v lak z Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontahlja, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol).
Ob 7. uri 15 min. zjutraj v Kamnik. „   2. 10    ,,     popoludne v Kamnik.
,,7.        O0   ,,     zvečer v Kamnik.
Prihod v Ljubljano (drž. kol.)
Ob   6. nri 35 min. zjutraj iz Kamnika. 11.   ,,   06 ilopoludue iz Katun ka.
i,   6.   „   20   ,,     zvečer iz Kamnika.
Sreduje-ovropski čas je  krajnom u času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—f>3)
XTststn.o-v-liers.o leta. 1363.
Svetovnoznane (ii58-ii)
bo sauioi/.tlelane, nagrajene
Ivana N. Trimmel-ja
na Dunaji VII 3, Kaisorstrasse Nr. 74.
Velika zaloga
vseli glasbil
gONll|,   ciler,   |iis< nI.    oliitriii. OHtnllt liiirmoniU. |>ii«-jili »rgljlc itd. itd.,
švicarskih ocelnih orgij iot
ki igrajo saum od sebe in so nedosežne glede glasu, uln<«lM'iii hII»iiiiiI, kukalM itd. itd.
Knjiga z uzorci zastonj in franku.
Veliki krah!
\e\v Ynrk m London nista prizanašala uiti evTOptkJ pelini ter |e bila velika tovarna srebruine prisiljena, oddati vso tvojo zalogo zgolj proti inajhneiuii plsčilu delavnih močij. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete^le proti temu, da so mi ;»ovruo gld. D'60, in aicor:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
nngleAko ostr co; 6 komadov u mer. patent-s rebrni h vilic ii jednoga komada: 6 komadov auicr. patent-srebrnih jedilnih žlic; H »       n n       kavnih „
1 komad  aiuer. patent-srebrna zajemalnica za juho;
1 komad  amer.  |;tt.'iil srebrna zajemalnica za mleko;
"2 komada aiuer. patnnt-srebrnili knpic za jajca ; b' komadov angl- ftkib \ iktoria-rasic zu pudklado; v ki mada efektnih namiznih avečuikov; 1 komad cedilnik za rat; 1     „     t a lim-jAi aipalnica za sladkor. 44 komadov vkupe aauio tcltl. 6*6O.
Vseh teb 44 predmetov ju poprej stalo gld. 40"— ter je je mori sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Atueričatisko patent-srebro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo Hrebra 2f> let, za kar se gurautiije. V najboljši dokaz, da le-ta iuzerat uo temelji na
nilzakšni slepariji
zavezujem no s tetu javno, vaakomu, kateremu ne bi bilo nlago povseč, povrniti brez zadržka zueska in naj nikedor ne zsmudi ugodno prilike, da si omisli te krasne garniture, ki jo posebno prikladna kot
prekrasno ženltno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva ae jedino le v
A. lllltM iim:it<«-a
glavni agenturi zjedinjenlh amer. tovarn patent srebra iiii Diiiiaji, 11, Remhratidt.str. 19.—Telefon št. 7114.
Poftllja bo v provincijo proti fpovzetju ali ce se znesek naprej vpoAlje. (223—3)
Olstilnl praiek 10 kr.
Pristno  le z  zraven  natisnjene varstveno znamko (zdrava kovina),
ZzleSok is pohvalnih pisarn.
Texing, Gor. AviUriisko, 21. svečana 1892.
Slučajno sem videl pri Njega svetlosti grofu Wurm-brandu vase garniture ter ua prepričal o ni" lepoti in ce-nosti itd. Jožef Forst, iupnik-
V Olomucu, 1. maja 185*2.
S poAiljatvijo izredno zadovoljen, uadkrilila -znatno moje pričakovanje. Stotnik Cz . . ., plackomanda.
Na prodaj je
45 novih, trpežnih, lično izdelanih
voz
različno \   lilcoaf I« po nizki ceni pii
1 i i u u Wallau<l-n v Žužemberku.
Sir za delavce
iz  poNtieiego  mleku —  prodaju in razpošilja tvrdka
Miha Cazafura       (ssg ^
iz Toni iiiii 1 ' i - i mors li «'cn.
Iščejo se nujno:
lt u it u r i< u m tu in v <«orico, k samostojeći gospe, izborna služba; — liiftiintjza Opatijo (Abbazia). jako dobra hiša za Spljet (Spalato) 10—12 mezde; »ee natitknrie /;i tukaj m drugod, nicj drugim v lednem zdravilišči na Štajerskem: — 2 peMiniji, jedna mlajša in jtnlna starejša, prva je tudi iabko začetnica; — - dekleti za vsako delo;
priproNto dekle za jedno pekarijo; — pek gfl dolenjsko stran i. t. d. —Več v posredovalnici d. ITIjITV, ■13% ltrcgu št. G. (966
đ Proti kašlju in kataru   tudi pri
Ijf^'   Otroolb), proti sluznici, hrlpavoati, W   9 boleznim na vratu, želodcu in mehurju so najbolju priporoča
koroški
rimski vrelec,
Naravno pristno napolnjen.
2STaofiiaejša, namizna veda.
Glavna zaloga v LJubljani pri M. E. Supanu na Dunajski cesti. (196 -4)
Ustanovlieno leta 1S5S.
$ Anton Maček |
^ tovarna slamnikov ^
v Domžalah pri Ljubljani K
ftl priporoča vsiikovrstne        (52 — 4)
i   slamnike 1
*m   i/. donuuM'  in luj«»  mIuiho iu prevzetni (VJ*
:jj     popravila po najnižji ceni. ^
Št. 374.
1 3-
Za zagotovljen je potrebščine drv za c. in kr. čete in zavode postaje Celovec s St. Petrom vred za čas od 1. dne septembra 1893 do konca avgusta 1894
bode pri c. in kr. vojaškem preskrbovalncm maga.
činu v Celovci
dne 23. marca 1893, dopoludne ob 10. uri
javna obravnava s pismenimi ponudbami, izključivši brzojavne ponudbe.
1. Približna potrebščina je mesečno, in sicer:
po letu 100 m3 mehkih ali   66 m3 trdih \ , „  zimi 400 m1     „       „  266 m3    „ J Torej je treba na leto 3000 mf mehkih ali 2000 ma trdih drv.
2. Drva imajo se zakupnim potom loco Celovec oddajati c. in k*, četam in zavodom in se bode erarično rJrviŠČe v magadnskern etablissementu za 18 gld. letne najemščine za dobo zakupa v porabo prepustilo onemu, ki dobi zakup.
3. Ponudbe, ki morajo imeti kolek za 50 kr., napravljene po formularji, ki je razpoložen pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci, zapečatene in s 5odstotnn varščino, katero mora oni, ki dobi zalaganje, pozneje povišati m lOodstotno kavcijo, oddati se morajo vsaj do lO. lire (lopoliitfiie gori omenjenega dne obravnavni komisiji. Ki pozneje ali brzojavnim potom došle ponudbe in na ponudbe, ki niso napravljene po razglasi', nih pogojih, se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi nastavek cene v številkah ne ujemal z onim v pismenih, se bode nastavek v pismenih zmatral za pravi.
4. Podjetniki, ki c. in kr. vojaškemu preskrbovalnemu magacinu v Celovci niso osebno znani, morajo preskrb ti spričevalo trgovske in obrtne zbornice, oziroma taki obrtovalei, ki nemajo tvrdke, spričevalo pristojnega političnega oblastva prve instance o njih solidnosti iti zalagalni zmožnosti v obsegu ponujanega podjetja. To spričevalo pa mora biti najnovejšega datuma in doiti na prošnjo stranke potoni imenovane trgovske zbornice (političnega oblastva) vsaj na dan pred obravnavo pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci. Po sledice kake morebitne zamude vsekako zadevajo le stranko.
5. Občine so ulaganja varščine in kavcije vsekako oproščene in se ravno tako kakor kmetijska društva opozarjajo na to zalaganje drv. Te imajo proti drugim podjetnikom pri jednakih ponudbah prednost
6. Ponudbe, ki obsegajo krajšo zavezanost, nego 14 dnij, se zavrnejo.
7. Zastran prepeljavanja drv v konkurenčni kraj Št. Peter se po članu XVII. zvezka pogojev imajo staviti posebne ponudbe, ker se bode sicer smatralo, da je prevažanje že obseženo v zahtevanih cenah. Pri jednakih ponudbah za prepeljavo ima oni, ki je dobil zalaganji, prednost.
8. Drva se oddajajo četam začetkom in v sredi vsacega meseca.
9. Ponudniki odreko se glede izjave vojne uprave o vsprejetji ponudb spolnenju v §. 862 obČ. drž. zak. in v članih 318 in 319 avstrijskega trg. zak. določenih obrokov gletb vsprejetja obljub in ponudeb.
10. Natančneji pogoji in ponudbeni uzorci se lahko pregledajo slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem maga cinu v Celovci, kjer je za to obravnavo v dveh jednakih listinah napravljeni  zvezek pogojev ddo  v Celovci dne" 9. marca 1893 in od katerega se dobe tiskani izvodi proti plačilu štirih (4) krajcarjev za tiskano polo, oziroma pošljejo tudi po pošti.
11. V ponudbi se ima izrecno izjaviti, da se ponudnik podvrže pogojem poprej navedenega zvezka pogojev.
12. Za zgoraj navedeno množino drv se vsprejemajo tudi ponudbe na dopošiljatev v oskrbovalni magacin v Celovci. Dotične kolekovane prodajne ponudbe se morajo opirati na zvezek pogojev za pogodbeni kup, ki se tudi v tukajšnjem utadu lahko slednji dan ogleda \ zgoraj omenjenih uradnih urah in katerega posamični izvodi dobe se proti plačilu 10 kr.
13 Dobavni obroki so pridržani spnrazuiiiljcnjii pogaja jorih se strank pri sklepanji pogodbe; vender se morata vsaj dve tretjini vse lesne potrebščine vsaj do konca januvarja 1894. leta doposlati.
14. Tudi se morejo staviti ponudbe na prodajo dolov razpisane cele množine drv (delne ponudbe) iu sicer do najmanj 100 m3. Vojaška uprava si pridržuje, da vsprejme po svojem preudarku od ponudnika vso ponujano količino ali pa le del ali pa ponudbo popolnoma odbije.
15. Skladanje došlih drv (brez navzkrižja) na eraričnem drvišči ima zalagatelj sam preskrbeti in v ta namen tudi sam poskrbeti za potrebne drogove.
Od upravne komisije c. in kr. vojaškega preskrbovalnega magacina.
V Celovci, dne 9. marca 1893.
Dražestni uzorci privatnim naročiteljem zastonj in franko.
za krojače nefrankovano. in tudi kroji.čem nikakih
Knjige z uzorci b< gate vsebino, kakeršmb to ni bilo,
Jaz ne dajem odpusta 2'/, ali B*/i gld. od metra daril, kakor ue to godi od strani koiikim-nr i je na troske posledire roke, nego imam lamo stalne in odločene cene, da zamore vsak privatni naročitelj dobro i u po ceni kupovati. Zatorej prosim, da 8i da vsak predložiti samo moje knjige z uzorci. Tudi svarim prod pismi konkurencije, v kojib eo obeta dvojni odpust od cone.
Tkanine za obleke.
Peruvten in dnsking za visoko duhovr.ištvo. tkanim', kakor ho predpisano za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukna ia biljard in igralno mize, prevloko za vozove, loden, tudi neprettočljiv, za lovske suknjo, tkanino, ki se dajo prati, potni piaidi od (riđ. 4—14 itd.
Kdor želi kupovati hvalevredno, pošteno, trpežno, čisto volneno suknenino iu ue cenenih cunj, ki komaj toliko stanejo, kot izmča plačilo krojaču, obrne naj sv na tvrdko
£an. Stikarofsky w Ssmn
Največja tovarniška /itlo^a suknene robe v vrednosti 1 j milijona goldinarjev.
Ua predočujem velikost in zmožnost, razkladati mi je, da je v moii roki zje-d i njen največji izvoz sukna v Evropi, proizvajanj-i „kamilicama", pripadajoče opreme za krojače in velika knjigoveznica kgolj v lastne uvrlu. Da se o vsem nn> cduu< m prepričate, poživljam p. n. občinstvo, komur je prilika dana, da si Ogleda velikanske prostore moje prodajalnice, v koji posluje 150 ljudi j. — Pošilja se le proti poštnemu povzetju. — Dopisovanje v nemškem, ceSkem, ogerskem, poljskem, Italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. (18«—H)
Najbolje železo prodaja
A. C. AHČ1N
pri „zlati kosi"
v Ljubljani, Gledališko nlice št. 8.
Posebno priporočam
orodja prve vrsto
d     ft) m rokodelce in poljedelstvo.
Za pile?
In. vodne žst^re
kakor za
se garantira, da so dobre.
Grobni križi,
šine za obloke, kuhinjska oprava itd.
Z„Ma£ti-jevo začimbo
Izborno sredstvo.
i začimbo |
BI JU
Y steklenicah po *5 kr, in več.
BORSCONCOURSna izložbi V PARIZU 1889 —(Glaa razsodišču)   Xa prodq pri vseJi trgovcih s špecerijskim in «y ikatesnim Vb$Qam.
Občinski tajnik
ae^iMČe za občino JLoku. PUća 400 gfd , za vsa pota in vziiige v celeni letu 50 gltl. in proato stanovanje. Prosilci liiorujo biti zmožni nemškega in sloveuskega jezika v govoru in pisavi in moraio dokazati, da no opravljali ali fie opravljajo službo občinskega tajnika.
PruSma naj a« pošiljajo na občinski urad v Loki pri Zidanem mostu do i. npriiu is<>3. (-241— 2) Župan :
♦M* 'JU' *mX* »M*     »M* *m* *m*
V1Z1TN1CE
priporoča VTI
v Ljubljani.
• ca« »W«     • ja • "m.* * *£* •Ri«
Naznanilo.
Podpisana  tvrdka naznanja, da lui|>iijc
kakor do sedaj tudi nadalje
sladkorno peso
po f>.» lir. MM D v tovarno postavljeno
in da oni poljedelci, kateri se ž nje obdelovanjem baviti hočejo, za to potrebno s«*ine najboljše vrste po najnižji ceni pri njej dobijo.
Pojasnila o obdelovanju sladkorne pese se dobijo na zalitevanje brezplačno.
Avg. Tschinkerna sinovi
c. in kr. dvorni založniki
v Ljubljani.
(239-3)
L. Luser-jev obliž za turiste.
4>ot»vo in liiiro npli v u j oče  sredstvo proti L u rji m «<«•*<> m.
♦.o i J em ii a pod
platili, pet »ili
"v>88
't^N V/ Velike
drutriiu tulim P^mltAh praskom      >v ^ a4/  P  .™  »e "*
kože.      V^<W\ .JS >^ na ogled v
^ J^r LSchvvenk-a lekarna
'risten samo, če imata navod iu ^SS^ obliž varstveno znamko in podpis,
v^*/ k' j° tu iHTavan: torej naj b« pazi N.^ m.* S In zavrne vb© manj vredno ponareibe.
Dobiva ne v lekarnah.
glavni raipošiljalnici;
Pristnega fmajti v B.Juli-litimi J. Bvroboda, U. pl. Trnkoczy, 0. Piccoli, L. Greoel; v Kudolfovem H. pl. Hladovi«, F. Haika; v Kamnika .1. Močnik ; v Celovel A. Egger, W. Tluiriuvvald, J. Biruha-cber; v ltr«»zali A. Aicli-inger; * Trgu ma Koroškem) U. Meaner; v Bal laka F. Bcholu, Dr. E. Kiunpf; v CJoriel G. B. Pontoni; v Woiiw.
l>erKii A. Hutli;v liru Dji K. Savnik; v Ila«l-K'oisi C. E  Audrien; v l«lrl|i Josip VVarto; v
ich«i«v1|Ioi A. Boblek:
» CVIJi J. Kupfc.rachmid.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo
iiiltitllnire
čistilne mline za žito izbiralnice
rezalnice za krmo mline za sadje tlačilnice za sadje
tlačilnice za grozdje in vino
kakor tudi vsakovrstno drage miiNhie in razni Mtrojl mtH. Kmetijstvo, "vlutis-Ht^vo in .—»Ji «1J.«r.-4t v< > itd. itd.  nove  izvrstne konstrukcije razpošilja
na|eeueje (486—1)
IG. HELLER, DUNAJ
2/2 Praterstrasse 78.
■luatrovani katalogi in za lir »lun i>(»hihv v hrvatskem, nemškem, italijanskem iti slovenskem jezika se pošiljajo na željo zan.nij in frankovano.
Stroji co dadć na poakusnjo — JamSi se zanje — pogoji so ugodni. C Vin* so se /nova znižale!!!
" FRIDERIK HOFFMANN
urar
Dunajska cesta št. 16
(.r>'21— 23 j
priporoča svojo bogato zalogo švimrKltlli žepnih ur i« ■rebrn, tule, Jeklu in niBtel.f<i in sicer le dobre do najboljše kakovosti, kakor tudi vsake vrst« MteiiNklli ur iti bmllluiltov
pO najnižjih cenah ter prevzame popolno garancijo.
zzzzz Popravljanja se i»vrStijejo točno in dobro.
Najboljše vrste piva
■v sodiitn. In steUslen-icstii.
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporočil po tovarniških cenah. (162—5)
Zaloga piva
prve Graške delniške pivovarne
^^pot M- Zoppitseh
'^i^V^r*5^     v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. Na pismene poizvedbe odgovarja se nemudoma in frankovano.
1/OoiEio mnn 11 > pivo v ploiiihiruuiii Ntciileaiiiili s patenlovniiiiii lama-Nkoiu dobiva a« 4I.IU h\t'h' 1 j litru II kr., 1 lit«*r SI kr. duliiva se
%■ is-^inini h Mpceertf Nkini »linama |»ri c»Npe Ivani K o h v li.oloilvvr.ski O
ulieali -t 21.
**»     4+J^JL4»4»JL.J±4»4+4*J*JL. 4» J~ JL JLJL JL 4A,v
iT
■i
Gospodarji io kmetovalci!
Pomlad, Cas za nakupovanje različne železnino in poljskega orodja in čas za Kidanje je došcl. Pri nakupovanji vseli teh reči je pa paziti, da ho kupi dobro blago po nizki ceni, ali pa pri eni ni isti ceni boljšo bla^o.
Potrndil sem še nakupiti najboljše blag-o po najnižji ceni. za to som v sr.inu je dajati tudi po najnižji ceni. Posebno so bodem trudil v t« m smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, okovami za okna in vrata In s cementom.
V R&logi imel bodero vedno najboljši roman in portland cement, stare železniške šine /.a oboke, preskrlnm pa tudi po najnižji ceni traverzo, i t. d. V zalogi imam raznovrstno priprosto in najfinejšo okove za okna in vrata, okove za voze, vezi i. t. d.
streho kriti imam  bogato zalogo cinkaste iu pocinkane plo-kčevinc ter strešnega papirja.
V zalogi iiuam
vsakovrstno orodje za mizarje
lepo in bogato pozlačene nagrobne križe
posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih
štedilnih ognjišč
-t!
4
4
4 4
<
-i
4
4 ■k 4
nt
......................... _................
liil<»r Ikico |>rlr«kJu^i «l<»l»r<> kavu, usij
kll|llaje (967-15)
in njili posameznih delov.
"Vno.n:a, naročila se točno irs. veetao svrš6. Za obilno nakupovanje in narocevauje se priporoča (171—5)
ANDREJ DRUŠKOVIČ,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9,10.
h
it-
► t*
§► it-
S-
t
I-
0«z
5
evo
a^r Oelz-eva kava -jm
je najboljši in najčistejši primesek navadni kavi.
mmr Oelz-eva kava jm
ne sodržuje niti lirušek, niti repe, niti sirup«.
Dobiva se v vseh špecerijskih prodajalnicah.
IOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOI
Zobni zdravnik
SCHWEIGER
stanuje (47—10)
v hotelu „Pri Malici'-
II. nadstropje, št. 25—26.
Ordinuje vsak dan od 9.—12. ure dopolu-
dne in od 2 —5. ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od *,,10.— '/«!• ure.
Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje.
I
Ijni ekstrakt za uho
n
H <><l c. in kr. sekund, zdravnika tir. tSt]>«»U-u. ■ Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha I žt> več let avtoritete, ker odpravi vsako nepn-Brojem« kIuIiomi, uklanja takoj alab posluh« H tifteaoi tok in vsako ufcesno boleieu; dobiva I se proti d.»po8iljatvi  gld. I *7«> v vsej Avstro-^^^^^P Ogerski frankovano po polti iz lekarn: glavna zaloga v lekHrtii „pri sv. Duhu" g. Ede pl. To-maya, v lekarni g Ant K ogla in v mestni lekarni v InKrebu; nadalje pri Zanetti-ju v Tratil; Jožefu Criatofolett i- ju v Gorici; na Duuajl pri c. in k r. vojni poljski lekarni,  na Štefanovem  trgu st. K, in pri lekarjn Twer d y jn, Mariahilferstrasse 106. — Pristno t>lago mu dohiva samo v steklenicah z ntis lenim napisom: c. f■■ kr. sekund, itlratnlk dr. Nipek ua lluuaji.
C1314-12/
Za.dLz3.jei cena !
d
0
O
d
«—»
rt
"TJ
a
R. Miklauc
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5.
Zalog« (189-4)
vsake baze gvantnega blaga za moške in ženske
kakor tudi vseh vrst
kocev, kovtrov, srajc, jop, nogo-vlo, svllenlli in cajgastih rut itd.
po najnižji ceni. ~W
P. P
P
o!
Zadnja cana I
^^^fHlobnWI      HO kr. iiiM>r»i
t
k
Veliko zalogo
klobukov
priporoča
J. Soklio
POd Trančo št. 2 in Gledališke ulice St. 8.
d 2
m
Klobuki o<t NO kr. naprei
T, Levoc (B4>
trgovina % deželnimi pridelki
v Ljubljani, pri mesarskem mostu
Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenine^ rože za zdravila, kakor Arnikove rože, Šuntjanževe koreninice, belo kresnice, cesminovu zrnja, smrekovo s.-me trsljikovo lubje, ržene režičke in druge poljsko pndelko. Seno za konie in gi> vejo živino v večjih množinah. Trgovina raki. Blago kupuje po najvišji)' cenab.
yi a a aii 11 .k m* .i ■»■»■»»
Jos. Stadler
BtaVbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovo<lni instalater mi Starem tvorit tkt. 17»
priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stavhinska dola v mestu in na deželi, kakor tudi M popravila. Vodovodne naprave vsake vrste prevzem-Ije ter z vso natančnostjo in porofitvom izvršuje. — Troskovuiki pošiljajo se na znhtevanje zastonj. (t>7)
*i*<k<**i i i i H i i t *<t* 4 m *******
Ivan EVieaJa,
jermenar ln sedlar X-i3\a."blja.xia., ILviCa.r3.jii>. trgf priporoča svojo veliko '.slogo angleške oprave za <onjo in kočije, sedel za /o-jake in zasebna jezdece, tovćekov za potovanje iz 'iHiija in lesa za gospode in lame itd., raznovrstna jer nena za daljno« glede in stroje. Velika zaloga listin j iz usnja '.a mali in veliki denar, za vizit-nice, smndke iu tobak  M. itd. (68)
F. BILINA & KASCHl
Židovske ulice št. 1
priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovlo, tako ud usnja (lasten izdelek i, k ..kur Muli od družeča blaga. Klrurglčno obveze (le lasten ude lek), jatnčcun naiboljfto vrste, z raznimi kirurgičniun pripravami. Velika izbera kravat, hlačnlkov, krtač, glavnikov, mila m parfumov. Vso po naj* , nižjih cenah.
1 1
!     Josip Reicli 5
1 Poljanski nasip, Ozke uliee št. 4 ž
■ priporoča čast. občinstvu dobro urejeno I
♦   kemično spiralnico ♦
■ v kateri bo razparane in nerazparane I J moške in ženBke obleke lepo  oćedijo. T
■Pregrinjala  vsprejino  se za pranje in pj crem v pobarvanje. J jema se svilnato, fa
gj blago.   Barva su v najnovejših modah.
vspreimo  se za pranje in ■ arvanje.   V barvanji vspre- ■ lnato,   bombažno iu mešano J lulah. m
t   Brata Eberl   5:    SPRAJCAR IVAN
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Slikarja napisov, Btavbinska- in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. (14*ij
Glavni nastop llartlioli-Jevega orl-gliiHlneKU    K urin. I i ne l u. Maščoba SS konjska kopita in usnje.
stavbeni in umetni ključar Kolodvorske ulice št. 22
j
I valčaste ograde za okna in vrata f
• lastni Izdelek, prava jeklena plehovina, »* J s tihim zaporom iu trajnostjo. Popra-^ vila v tej stroki  so vsprejomljejo ter
• izvrfiujeji» natančno in po nizki ceni.
► ••••••••••I
IT
(Viktor Ranili) (160) i   I . j 111 > I ) :i ii; i .   Mnri|iti   <i
priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprtenega blaga m podvlok, bombaža in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje iu kavlji-čanje, tkanega m nogovičarekega blaga, ? predpasnikov, životkov in rokovic, po zamentirskega i u drobnega bla kov, čipk in petljanj, čipkastih i preprog, umeteljnih cvetk
rokovic, po- yj
x blaga, tra- [
istih zaves in I
in njih delov, g
G. Tdnnies
v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovino-ilvnloa.
Iuli-lnii' kot i c rlnnnt:
vaa vrate strojev za lesoreznioe ln žage. (144)
Pronanio colu napravo in
i.-.i.r i......       |iMr»NtroJ« in
kolle |mi iiiijlmljti b.-Hlavi, slučajno fiirlline iu vimIiih Kol. hm
R. Ranzinger
©pe<a.lter
na Dunajski cesti štev. 15
prevzema vsakovrstne iz vožnje in dovožnje na c. kr. državni in o. kr. priv. jnžni železnici z zagotovilom točne in cene iavršbe.
3- -, .■^^'^Lg^^fl^^rsiv. srž-
1
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval (66>
lastnega izdelka za dame, gospode in
otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila  izvršujejo se točno iu po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznaiuenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzoree vposlati.
&5rU S*as^*ak^r?^ir^
jhr J. J. NAGLAS
& tbVarna pohiStva
I v Izubijani, Tnrjalkl trg it. 7 in ^ Gospodske ulice (Knežji dvoreo).
^- Zaloga jednostavnega in naj6nejega le ^ senega in oblazinjenega pohištva, zreal, °ig strugarskega in pozlatarskega blaga, po-* bistvene robe, zaves, odej, preprog, za-^ »tiral na valjoih, polknov (žaluzij). Otro-% dki vozički, železna iu vrtua oprava, ne-pregorne blagajuioe. ((19)
'|^J=T=I=T=Jbr^T=l^^
ADOLF HAUPTMANN \
tovarna ij
oljnatih barv, firnežev, S lakov in kl ej a S
v lastni Iimi S
v Ljubljani, na Resljevl cesti št. 41. |
Filijalu: !j
Slonove ulice št. 10—12. Ij
HENRIK KENDA
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(164)
A <sV A> AAAAAAAAAA
4    Uran & Večaj ►
4 Ljubljana, Gradišče st 8, Igriške ulico št. 3 ► 4 priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ vel ko zalogo vsakovrstnih ^
^ peiij in glinastih snovij ^
4 i
4 niskih cenah.
4r "v
kakor tudi
štedilnikov
in vseh v to stroko  spadajoči h del po ^
(149) r
X
i
[Hotel „Pri Slonu" I
1. vrsto &
5 v Bredi mesta in v bližini c. kr. S poštnega in brzojavnega urada. I
Sobe od 70 kr. naprej.
1? Restavracija in kavarna Hta v hiši. đ
#   Železna in parna kopelj f
$ urejena po Kraneovih kopelih po o. kr. §
6 vladnem svčtniku g. prof. dr. pl. Valenti. ^
stavbeni klepar in vodovodni instalateur
L,|iil>l|niiw (142) iHniKjiUit c«-««(ts št. 7 In II
priporoča svojo bog>t<» zalogo kleparskega dela. Izdeluje vsa v njegov obrt spadajoči dela v mestu in na deželi. IzvrAevatelj lesenih, cementnih iu klejnlh streh. Zaloga strelnega laka, Irstiega cementa iu aleja. Na pTavftelj atrelovodov po novi sistemi.
Pozor ga;, krojači!
'1 FELIKS URBANC (
v Ljiililjani. pri železnem mostu
ima veliko zalogo vseh vrst sttkneneua blaga, Jagerndorfskih, Brnskih tkanin in * lodna, kakor nuli mnogovrstnega manu-| fakturnega blaga, hlačevine in vse k oble kam potrebne oprave.   1 (199
Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro blago po nizki ceni imeti!
iFDirar
5Z>
IVAN VIDER
umetni ln kupčljakl vrtnar
v Ljubljani, Gradišče št. 16
priporoča se častitemu občinstvu za iz delovanje vsakovrstnih
vencev in. šopkov
in vseh v njegovo stroko spaiiajočih del. Na prodaj ima vedno mnogovr t n ■ cvetlice iu cvetlično i;rmic«> po najnižjih cenah. I (200)
^ vulgo Srakar
llzprašanl Icovač <l Kravja dolina št. 2
izdeluje  vna v njegov obrt  apad ijoča dela po nizkih cenah. (l.Mi Dobro delo in točna postrežba. Posebno ae priporoča za nove IcoiijmIco podUove.
Ivan Somnitz
(prej Fr. Pettsuer) urar o. kr. priv. južne železnice _   Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18
S priporoča svojo
l veli k o zalogo ur.
Poprave se Imvraiijejo lil tro iu dobro.
Restavracija „Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni aalon ln kogljliče.
Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
F. FerlinC, roBtavratdr.
♦♦♦»IS»Sl<»»f»»»»»»SStS»S
♦ ♦
t   Evgenij Betetto t
J tovarna zu metlje ♦
J v L1 ubijani, Florijanske ulioe št. 3 {
♦ priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem ♦
♦ svojo veliko zalogo vsakovrstnih £
t     ar motolj t
J od najfinejših do najcenejših po najnižjih £ ^ cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj X J in franko. (lo*>) ^
J. MUliLER (1B3)
foto^rrančiio - artistični zavod
C    v FrMnclakHnskili ulicah hU H
priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-tično stroko apsdajoča dela, kakor: p >r-trete, krajepiso, inrerieurs, reprodukcije, vsakovrstne pmlobo, pisave, načrte itd. Momentne fotogratije za otroke, po« vek Sanj a vsake vreto po najnovejših jv skudnjah. Vsprejeinlja vsa v fotografično it stroko spadajoča dela po najnižji eeni.
■    uwt« u.^^^.^k. ^aaai m0m0mdm k*
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna reatavracija z veliko Uvomuo su koncerte Itd. in lepim vrtom. U^)
-= Kegljišče je na razpolago, osa II li nI je tudi iz Poljskih ulic.
|n ,'rnriTV, a za c. kr. drž. uradnike, UilOriuc  ura.iniko c. kr. drž. že-
H. lo/.nie, privat. železnic, kakor tudi za c. in in kr. vojsko izdeluje pod-piaanec po uajpovoljnejKih cenab ; tttfii preakrhuje vse /mven spadajoče predmete, kakor MitMfc. meče. klobuke xn pariKio, zlate obrobke itd. Civilne opruve izdulujejo hu po nujtiovejsi tac >iu. Angleško, francosko iu  tuzemako   robo  ima   na skladišču.
F. Casermann
krojač tu civilne oprav* in uniforme. ^
Vizitniee
kiverf
F
„Narodna Tiskarna".
ie s firmo
priporoča
I   Pristno tropinsko žganje
m najboljše kakovosti, lastnega izdelka, ponuja po najnižjih conah
J    Anton Darbo, lastnik vinograda v Gorici.
^ 9C Uzorci se dobš brezplačno. ~m\WLt (262—i) g
i\ovo racij oiiuliio zdravljenje.
s s
Vsem bolnim na živcih
se   naj topleje   priporoča 21.   izdaja   izšlo brošure Romana \\ elsauiami-K
S Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. S
Dobiva so zastonj (700—17)
v c. kr. vseučiliščni knjigarni: JURIJ SZELINSKI, Stefansplatz B..WIen.
I m
mm
5
spričevala znanih zdra viii k«n .
I 5<>i»3itji ixl>«3i*n no vili nio<loi"iiili
tkanin (štofov)
za gospodske in deške obleke in vrhne suknje
kakor tiiui
za gospojinske plašče in jaquete
da|Je
najnovejšega blaga
za dame, gospice in sploh za vse ženske obleke
9MF~ po   n-ajziižjili. cer^.siln._
Grobelnik £ Ihl
(235—3)
v Ljubljani, Pred škofijo št. Z
trgovina s suknom, platnom in manufakturnim blagom.
Qmw~~ Vnanjim laseluiikom poSiljamo dražestnn uzoriti sukneno robe Iranko, za gg. krojače kolekcije uzorcev brezplačno in proato poštnine.
P. n. slavnemu občinstvu  uljudno naznanjam, da sem odprl v Selenbiirg-ovi imlioi v .LJubljani
krojaški obrt
ter prosim, da bi mi blagovolilo isto naklonjenost, katero mi je pred leti skazovalo, tudi v bodoče ohraniti.
Za mnogobrojna naročila se udano priporoča
(221-4)
Fran Železnikar
krojaški mojster.
?
Prej J. Geba.
Fran Čuden
Prej
J. Geba.
urar -»-»-v  I.JiihDf unl.  Slonove ulico nt. 11
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča si. občinstva ter posebno preč. duhovščini svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (i9*_4>
iu vseh v to stroko »padajočih utvari j  po najnižjih cenah.
Popravila izvršujejo se uatarčno pod poroštvena. — Zunanja naročila ao hitro izvršujejo po pošti.
Ceniki io vedno na razpolaganje zastonj in franko.
i
stane pri meni en modroo na peresih (Fedcrmatratze). Ti inodroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 80 dobro vezanih, moćnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so a finim afrikom tapecirani in moćnim platnenim c vi Umni preoblečeni ter 10—15 let nobenih poprav ne zahtevajo. 0V Pri naročilih z dežele naznani naj se VBelej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 10 ghl. dober tapeciran modroo na pe-
resih, je pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kateri pravemu namenu, iiin-ti dobro poiteljo, ne ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, ŠelenburgovB ulice 4.
Lastnikom hotelov, vil, kopel i j in zavodov popust od cene.
Žicaste zimnicu za vsako poBtoljo navadne veli ko-ti po & Ifltl. OO aoltlov; z alrikoni tapecirane iu s cvilbom preoblečene po 15 gld. «714—bO)
aasas
iS
7~T-
S
I
i
Klobuke
za gospode in dečke
moči mi je vsled znatnih nakupovanj v prvih tovarnah tu- in inozemstva oddajati
po tako izredno nizkih cenah.
da je vsakomur omogočeno, za majhen denar omisliti si ne samo modernega, nego tudi jako trpežnega klobuka.
Pri unanjih naročilih se kakor doslej najuljudneje prosi, natančno mero glave, barvo in številko facone naznanjati ter se v slučaji, da komu roba ne bi ugajala, ista rade volje zamenja z drugo.
Z velespostovanjcm
L S. BlIEflK
v      j V* l > 1 j £ * « i •
Izdajatelj in odgovorni utednik: Josip No Hi.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".