p--...-.-.-•. . .-p-.-. i WW///AS IU/ -x*;-x-x■>x-• x-x-m-;->x-: >!•!•!-'-x ;-x-;->>! ;-;-!-x-:-!-;*;-!-!-;*!*:*!-i'X\-X‘X-X'!->;-x ^ Pi>DJErj= ZA PÙWO-J TUftiv^« D.o.o. tel.: 0601/61 522; fax. 0601/61 522 ZAGORJE (na tržnici) J m» mu i' i j.v//d d m jmm m!? W'M POREČ hotel MATERAPA. pr,-ó., ovaj-^M POSLUJEMO: PONEDELJEK • PETEK OD 9.00 -12.00 IN I5.00 -18.00 SOBOTA 9.00 -I2.00 ŠVARO G RAČUNALNIŠKI TEČAJI 11/93 Izvajamo osnovne in nadaljevalne računalniške tečaje za usposabljanje v skupinah z največ sedmimi udeleženci. Vsak tečajnik dela na svojem računalniku, za lažje spremljanje tečaja in kasnejšo pomoč pri delu pa prejme tudi priročnik v slovenskem jeziku. Ob zaključku tečaja vsak tečajnik opravlja preizkus znanja ter prejme potrdilo o uspešno opravljenem tečaju. Tečaji se izvajajo v naši učilnici v Zagorju. Polje 4. OSNOVE + DOS V tečaju vas najprej seznanimo z osnovami račualništva, potem pa vas naučimo delati v operacijskem sistemu osebnega račenalnika. Trajanje: 16ur Cena: 12.400,00 SIT WORDSTAR - OSNOVNI TEČAJ V osnovnem tečaju se naučite vse, kar potrebujete pri pisarniškem poslovanju -pisanju pisem, dopisov, vabil, računov in drugo Trajanje: 16ur Cena: 13.400,00 SIT WORDSTAR - NADALJEVALNI! TEČAJ Razširitev osnovnega znanja. Pošiljanje enakega pisma na več naslovov, posebni izpisi, ... Trajanje: 12ur Cena: 10.100,00 SIT QUATTRO PRO Tečaj vsebuje osnove dela v preglednici, spoznavanje opcij menija, uporabo vgraienih lunkcij, tiskanje preglednic in osnove izdelave gralov. Trajanje: 16ur Cena: 14.200,00 SIT DBASE Program za delo z bazami podatkov. Trajanje: 16ur Cena: 14.200,00 SIT WINDOWS Je program gratičnegaokolja z okni - prednosti, opis glavnih modulov in njihova uporaba Trajanje: 12ur Cena: 10.200,00 SIT TERMINI RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV: JUNIJ JULIJ OSNOVE + DOS 06.-11. A 06 -09. A 15.-18. B 13.-16. B WS OSNOVNI 08.-11. B 06.-09. B 15.-18 A 13.-16. A WS NADALJEVALNI 28.-30 A 27.-29. B QUATTRO PRO 21.-24, A 20.-23. A DBASE 21.-24 B 20.-23. B WINDOWS 28-30. B 27.-29. B Legenda: A- od 11. do 15. ure B- od 16. do 20. ure Če je vsaj 5 interesentov, izvedemo tečaj tudi izven rednih temiinov. Informacije: ORIA COMPUTERS Zagorje ob Savi, lei. (0601)64 477, vsak delavnik med 8. in 15 uro. Prijave: s priloženo prijavnico, dopisom ali po telefaksu na štev. (0601)64 060. Pred prijavo prosimo preverite, če je mesto v terminu še prosto. Poleg teh izvajamo še naslednje tečaje, ki se organizirajo v terminih po dogovoru: CLIPPER, 16ur SUPER PROJECT, 16ur DESIGN CAD, 16ur LOKALNE RAČUNALNIŠKE MREŽE, 12ur VENTURA PUBLISHER, 16ur Plačilo: do pričetka tečaja na žiro račun št. 52720-601-14445 z oznako "tečaji" Kopijo virmana oddati ob prihodu na tečaj. Popusti: 2 do 3 osebe na prijavnici za isti tečaj. 10% 4 in več oseb: 20% Nudimo vam tudi računalnike tipa WEARNES vseh konfiguracij, postavitve lokalnih računalniških mrež in druge HW/SW usluge. a ------------------------------------------^ • UVODNIK • Zdi se, kot bi se Zasavju približeval val ekološkega boja. Qimnazijci in ekonomci so krstili svojo ekološko pot, ob svetovnem dnevu varstva so se spustili tudi po Savi, v Hrastniku pa se obetajo zapleti zaradi zamišljenega odlaganja elektrofiltrskega pepela. Pravzaprav zato, ker nekateri menijo, da je taksno odlaganje stvar širše presoje prebivalcev, ne le odločitve nekaj ljudi. Zasavje je ekološko preobremenjeno. To je Se vedno kruto dejstvo. Slepiti se s tem, da bi ga lahko čez noč očistili, je čista iluzija. Za ljudi, ki hočejo tu živeti, pa je prava mora to okolje Se bolj obremeniti. Zato bodo morali tisti, ki imajo v rokah moč odločanja, pošteno razmisliti, ko bodo vlekli poteze, ki so povezane z okoljem. V preteklosti je bilo vse preveč naivnosti in pišmeuhovskega odnosa do okolja in Zasavcev. Zavzemamo se za boljše Zasavje. Tudi za bolj veselo. Zato smo pripravili pri Zasavcu kar nekaj zanimivih prireditev in seveda poletno nagradno igro. Prihranite svojega Zasavca do prihodnjega tedna. Morda bo sreča ravno na vaši strani. NOVICAt^ Kar nekaj novic tedna bi lahko napisali danes. Učitelji so stavkali, v Zagorju ni bilo zanimanja za zanimiv projekt Revit (Marinka Draksler je resignirano dejala, da od te generacije managerjev nimamo kaj pričakovati), v Hrastniku so sprejeli sklep o poskusnem odlaganju elektofiltrskega pepela (zaradi tega je odstopil kot član IS dr. Jože Toplak), v Trbovljah pa je prisilna upraviteljica postavila na svetlo svoj program rešitve občine. O vseh stvareh, ki bi jih lahko označili kot novice tedna, pišemo obširneje na notranjih straneh časopisa. M p NASLOVNICA: Mojca Citar in Jute Petek, zasavski par "93. FOTO: Tomo Brezovar AD Uroš Klemen V ogledalu: Sonja Krhlikar Praznične trbovske jetrnice k r< p: fO, Pomagaj si sam in ... (trboveljski proračun) |Y|7)Ì Šola na podstrešju, UiU vrtec v kleti Bodo Hrastnik zasuli n fi Darka Lipičnik: Učitelji smo podcenjeni rTTTn Ženini, neveste, nagrade, 1 glasba ... da te kap Savska mornarica i-jj/il Vis Diamanti -llhd šala, ali ... v Kako se bo razvijala zgodba y o elektrofiltrskem pepelu r v Hrastniku? V prihodnji številki > razpis za letošnjo f miss Zasavja Kdo bo dobitnik prve nagrade y v poletni nagradni igri / Zasavčevo poletje s r pivovarno Union KOLEDAR DOGAJANJ 31. maja - Dan pred občinskim praznikom vodstvo trboveljske občine skupaj z začasno upraviteljico proračuna skliče novinarsko konferenco. Nič veselega ni slišati: menda bo v letošnjem proračunu zmanjkalo kar 45 milijonov tolarjev. 31. maja - V zagorski Industriji gradbenega materiala ugotavljajo, da na žalost slovenski trg ne sprejme več kot 9000 ton apna - in to kar od treh proizvajalcev. 31. maja - Na SDP oziroma v klubu Dczam sporočijo, da so kar za dva projekta od treh, prijavljenih na natečaj Urada za mladino, glede financiranja programov mladinskih organizacij, dobili odobrenih le nekaj manj kot 600 tisočakov. 1. junija - Trboveljski občinski praznik mineva nekoliko drugače kot prejšnja leta. Prvič: ker so Trbovlje prva blokirana slovenska občina, drugič pa, ker prvojunijski nagrajenci letos po dolgih letih spet prejmejo denarno nagrado. Vrednost: vsak sto tisočakov. 1. junija - V Zagorju se sestane izvršni svet, da bi spregovoril še par besed natemo "kadrovske politike" v upravnem odboru Agencije za razvoj in sklenil, da s projektom Revit -revatalizacija občin - ne bo nič. 2. ju nija - Sicer časovno pozna seja zagorske skupščine je tokrat sklepčna. Odslej ho za sklepčnost vsaj 31 delegatov od 60. 3. junija - V kisovškem Siporcxu sc lahko pohvalijo, da v zadnjih dveh mesecih na veliko prodajajo, sicer pa sc / vso naglico pripravljajo na lastninjenje. Del svoje firme bodo v odkup ponudili tudi krajanom. 4. junija - Ta petek je že znano, kdo bo po odločbi tržne inšpektorice z Medobčinskega inšpektorata lahko opravljal pogrebno službo in prevoze umrlih. Nič več tudi Morana, ampak le še občinsko javno komunalno podjetje. Polona Malovrh UJAG3J00V SONJA KRH LIKAR Torkovo sonce je neusmiljeno žgalo. Iz čebelnjaka v Hrastju blizu Vač so se zgrinjali roji čebel in sedali na bele cvetove. Vsepovsod se je razcvetelo življenje, brnelo je in sililo na plan. Sonja Krhlikar, krhko dekle, lastnica znane prodajalne čebeljih pridelkov Apitcka iz Ljubljane je bila ta dan na "delovnem obisku" pri svojih ljubljenkah. Pa ni bila sama, tudi oče in mama slabila z njo, čebelarja že od mladih nog. Apitcko sem poznala že od prej, saj sem marsikaj dobrega in zdravilnega kupila v njej. Daje Sonja Krhlikar pravzaprav Zasavka iz okolice Gcossa, pa nisem vedela. Ko sem jo srečala v beli halji, bi pomislila, da je zdravstvena delavka, morda iz lekarne. Tako ji pristaja bela barva. Pa sc le poredno zasmeji in takrat se ji v licih naredita prikupni jamici. "Ne, ne," pravi, "sem čisto iz druge stroke. Ne verjamete?" Verjamemo, verjamemo. Sonja je ekonomistka. Po končanem študiju, ko je dolgo premišljevala, kaj bi, se je odločila za nadaljevanje družinske tradicije. Pri Krhlikarjcvih so bili že od nekdaj čebelarji. Že starši so se ukvarjali z maljivimi "živalcami", da o starih starših ne govorimo. Sonjajc zrasla pravzaprav sredi njih, pa ni vrag, da sc je ne bi kaj "prijelo”. Sonja je v svoji majhni prodajalnici na moč srečna. Toliko ve povedati o medu in drugih čebel jih pridelkih, da ji človek z veseljem prisluhne. Pravi leksikon je. "Kar je naravnega, je dobro", nam je rekla ob slovesu in se prikupno zasmejala. Verjamemo, Sonja. Njene čebele pa so tudi ta dan marljivo nosile sladko tekočino in polnile satje. Da bi ga le bilo letos obilo! Maja Sevljak ZASAVC Izdaja Zasavc d.o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garanti ni. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranz.inger ml. Glavni in odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič, Barbara Kus, Ivana Laharnar, Polona Malovrh, Fanči Moljk, Tomi Pucelj, Roman Rozina, Maja Sevljak, Suzana Sivka, Stane Šlcrbucl, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi. Prodaja iu trženje: Peter Ravnikar. Tisk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Z.asavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013 (ludi fax), 61-177. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92,2 dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki l.št. 3, za katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 2JS3AHC FoSTtS] tedna Zasavska kopališča že vabijona osvežitev. Malokdo sije letos že privoščil kopanje na morju. Marsikdo si ga sploh ne bo mogel privoščiti. Zato smo izbrali za današnjo fotografijo tedna posnetek učiteljice Romane Verdel, ki je nastala na zaključnem izletu dolskih osmošolcev še pred učiteljevskim štr ajkovnim valom. Gregorju Železniku, ki je doma iz Turja, bi lahko mirno rekli kar Leteči Turjanec. Da bi se čimveč Zasavcev letos takole pognalo v slano vodo... Sklepčna skupščina Poslanci zborov zagorske občinske skupščine so se sestali 2. junija. Seja je bila po treh neuspešnih poskusih končno sklepčna. Mordaje k temu pomagala primernejša ura za ta letni čas. sklicana je bila ob 19. uri. Precejšnje število prisotnih delegatov je tako zanikalo trditev nekaterih "poznavalcev", daje v Zagorju nastopila obstrukcija oziroma oviranje parlamentarnega delovanja. Poslanci so najprej sprejeli spremembo občinskega statuta. Odslej bodo sklepe sprejemali na skupnih sejah zborov, nič več na skupnih zasedanjih. S tem bodo tudi sklepčnost ugotavljali na osnovi števila vseh poslancev, ne pa večino po posameznih zborih. Ob poročilu skla da stavbnih zemljišč In programu dela so sprejeli tudi vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v tem letu. Iz. vrednosti točke sledi, da predstavlja nadomestilo za kvadratni meter stanovanjske površine v centru Za gorja z maksimalno komunalno opremo 41,40tolarjev na leto. Za primerjavo zapišimo, da znaša v Trbovljah 42 tolarjev, v Litiji 109 in v Hrast niku 209 tolarjev. To za prvi dve občini ne pomeni gotovo nič dobrega pri urejanju stavbnih zemljišč. Poslanci so na skupščinski seji postavili tudi vrsto vprašanj oziroma pripomb. Preimonavanje ulic naj financirajo krajani tiste KS, ki to podlagajo; KS lože Marn naj uvede samoprispevek in z. njim uredi svoje neurejeno okolico; zadružni dom na Mlinšah propada, ni pa prav. da se dodeli v namene, za katere ni bil zgrajen; regresiranje prevozov ob suši; neurejena razsvetljava ob kopališču na Selu; črne gradnje na Repniku in Lokah in usoda le teh; preureditev zagorskih žal, ki so za te čase postale neprimerne; neurejen telefonski imenik Zagorja; potreba po izgradnji obvoznice pod plazom; neudeležba gospodarstvenikov na 40-Ietnici krvodajalstva, kjer naj bi prav ti prejeli zahvalo s strani RK; potreba po organiziranem pristopu k borbi proti alkoholizmu in uživanju mamil. Ivana Laharnar Vlada za povezovanje Zagorska vlada seje prejšnji leden sestala dvakrat. Člani so govorili o programu REVIT, na dokončni razgovor o pristopu k programu pa ni bilonikogarizpomembnejših firm v Zagorju. IS je ponudil pristop zahod neorganiziranega programa pridobivanja znanja za uspešen razvoj, siljenje v takšne oblike pa je nesmi- sel. Seveda je zaključek logičen. Ta generacija gospodarstvenikov bo težko potegnila voz napredka, počakati bo treba pač novo, bolj izobraženo generacijo. Na nadaljevalni četrtkovi seji so ugotovili, da je upravni odbor Agencije za razvoj končno imenovan in bo lahko začel z delom. Seznanjeni so bili tudi z razširitvijo dejavnosti v zagorskem zdravstvenem domu. Prodajali bodo sanitetni material, glede na preveliko stavbo pa bodo morali razvijati tudi druge dejavnosti. Funkcija ZD pa mora seveda ostali neokrnjena. Iz poročila stanovanjskega podjetja je bilo slišati, da so programi za vzdrževanje posameznih hiš narejeni. večji pa bo problem realizacije. Brez. sredstev se ne da vzdrževati niti sprotnega, kaj šele zaostalega. Okrog kabelske televizije je bilo sklenjeno, da bo izšel razpis in najugodnejši ponudnik si bo ob tej gradnji pridobil ekskluzivno pravico nad trženjem. Sejo so začeli z Revitom in z. nadomestilom tega zaključili. Članom IS je bilo kljub neodzivu gospodarstvenikov škoda opustiti sodelovanje s strokovnjaki s področja managamenta. kar je povsem razumljivo. Znanje in izkušnje naj bi vendar dajale spremembe tudi okolju, zato bodo v septembru poskušali organizirati nadomestno projektno šolo, ki pa se seveda ne bo vključevala v republiški program, pač pa bo zajela le občino. Seveda bodo morali man-agerji takrat pokazati svoj interes. IS je že tu in tam dobil kritiko, da se vtika v gospodarstvo, kar ni njegova stvar. Člani pa so ocenili, da takšne ponudbe in organiziranje niso vtikan- je v življenje posameznega gospodarskega organizma, pač pa skrb in spremljanje gibanj ter povezovanje v občini, kar pa je še kako stvar občinske vlade. Ivana Laharnar Elektro je zamočil Marsikoga v Zasavju, predvsem v Radečah in hrastniški občini, je Elektro v preteklih dneh neprijetno presenetil. Dobili so namreč obvestila, da niso plačali elektrike in se jim obeta izklop. Vse lepo in prav, če bi bilo to res. Vendar - elektrika je bila poravnana, grožnja z odklopom pa povsem jasna. Stvar so naEleklru pojasnili s tem, da prehajajo na nov sistem obračuna in je prišlo do napake v računalniškem sistemu v Ljubljani. Vse. ki so plačah elektriko 14. in 15. maja, namreč niso upoštevali pri plačanih računih. Kot nam je povedal Anton Količ, se vsem iskreno opravičujejo. To so seveda delali tudi minule dni. ko so jih porabniki energije zasuli s telefonskimi klici. Povedali so jim. naj upoštevajo pojasnilo na dopisu, da le ta ne velja, če so medtem račun plačali. Upamo, dabodo vEIektru uredi h nov sistem obračuna in plačevanja električne energije in ne bo več prihajalo do neprijetnih napak. Še posebej, če bo nov sistem res tekel, kot obljubljajo (mesečno plačevanje, večkraten pregled števcev itn.). Zaenkrat lahko po novem plačujejo porabniki elektriko le na pošti, jeseni bodo to lahko počeli tudi pri bančnih okencih. D ......... ......:... Stavka učiialiav wiid v wci uvri linjev Šole vse bolj samevajo. Ne za radi počitnic, ampak stavke učiteljev. Seveda so se tudi učitelji na zasavskih srednjih in osnovnih šolah pridružilištrajkajočitn.slo venskim učiteljem. In razredi so same vali... Foto: Tomo Brezovar o « Dx*Ž£nriic» 14jrl^v vergerli Aioli V nedeljo, 31. maja je bilo v Cankarjevem domu državno tekmovanje veselošolcev, obenem pa so proslavljali tudi 25-letnico te dejavnosti v okviru Pila. Včasih so tekmovali v veseli šoli kar celi razredi, zdaj pa se zanjo odločajo le posamezniki. Po šolskem tekmovanju se udeležijo občinskega, tam pa si zmagovalci posameznih razredov pridobijo pravico tekmovanja na zaključni prireditvi. Tekmujejo učenci od 4. do 8. razreda. Letošnjega tekmovanja so se udeležili naslednji veselošolci: Hrastnik: Marjetka Bombek, Nastja Lenart, Blaienka Jager (šola heroja Rajka), Tomaž Laznik, Peter Kladnik (Dol), Boštjan Gašparut, Sonja Kovač, Tina Zakrajšek (OŠ Vilka Pavliča). Litija: Mateja Cerovšek (Dole), Teja Resnik (Gabrovka), Maja Cerar, Darinka Juvan (Gradec), Matija Damjan (Lilija). Trbovlje: ZJvana Milovančev, Nuja Marot, Mojca Hribernik, Davor Klemen (Revirski borci). Zagorje: Leila Ležič (Kisovec), Anita Molka (Senožeti), Mojca Železnik, Manca Drnovšek (Tone Okrogar), Marta Novak, Katja Vrtačnik (Ivan Skvarča). F.M. V|»AklftJi■ jCT Že nekaj časa so kupci lahkega kurilnega olja v Zasavju, ki pri dostavi zahtevajo daljšo cev za pretočitev tega energenta v svoje hišne zbiralnike, prikrajšani. Trboveljski Petrol namreč razpolaga le z cevjo, ki ni daljša kot osemnajst ali dvajset metrov. To za nekatere lastnike stanovanjskih hiš ne zadošča, ker so preod-daljeni od ceste ali parkirišča ali kraja, kjer lahko cisterna z oljem ustavi. Vsi ti porabniki morajo klicati Petrolovo skladišče v Zalog ali Celje. Tani pašo telefoni pogosto prezasedeni. Ali je res nemogoče poslati v Zasavje cisterno z daljšo cevjo za pretakanje olja? Ali to resnično predstavlja za tako znano firmo, kot je Petrol tolikšno zagato, ki je ni mogoče odstraniti? Ne verjamemo. Nismo najbolj prepričani v to, saj je Petrol konec koncev dolžno dostaviti kurilno olje tudi lastnikom hiš, ki niso tako pri roki cisternam kot drugod. Če seveda hoče prodajati... Te dni Petrol objavlja zanimivo ponudbo prodaje olja na štiri obroke ali pa si kupci lahko privoščijo prevoz brezplačno, če kupijo vsaj eno tono tega goriva. Vsi Zasavci, ki potrebujejo daljšo cev za pretakanj e, so pravzaprav prizadet i, kajti zagotovo prevoz iz. Zaloga ni tako poceni kot iz Trbovelj. Pa tudi dvomimo, da velja ponudba o brezplačnem prevozu iz Zaloga. M.v. Sramotni steber Hiša na Prešernovi 8 se podira. Kruši se na vseh štirih vogalih, spodaj in v ostrešju, vsa je že vijugasta, zidovi pokajo podolgem in počez. Kljub temu v njej še vedno živi veččlanska družina. Kdo ve, kolikokrat so si jo ogledali "pristojni dejavniki", vselej paje prestala takšne in drugačne preizkuse. Kdo ve, kako dolgo bo še kljubovala času in podganam, ki se veselo pode naokoli. Vsakoletna deratizacija jim niti približno ne pride do živega, kaj šele, da bi jih pregnala. Zlobneži trde, da se vsako leto po tem posegu zberejo na delovni zbor, ugotovijo malenkostne žrtve, ker pa je podganji rod trdoživ, nataliteta pa velika, so tc izgube zanemarljive. Do kdaj še. Marsikdo se ustavi in kar ne more verjeti, da so na vrhnjih oknih zavese, kar daje slutiti, da v hiši žive ljudje. Gospodinja si prizadevapo najboljših močeh vzdrževati stanovanje. A kaj, ko se vlaga nabira vsepovsod, ko včasih ob nalivih tudi streha pokaže svoje obisti. Kadarkoli pelje malce težje vozilo mimo, se hiša zamaje, zidovi zaječijo in nekega lepega dne jim bo vsega dovolj... Neverjetno se zdi, da takrat, ko so Prešernovo cesto asfaltirali in deloma razširili, hiše niso podrli. In neverjetno je, da upravljale! ne vidijo, kako nevaren je cestni ovinek pri hiši številka 8, ker je z obeh strani nepregleden. In še bolj neverjetno se zdi, da družini po tolikih letih niso preskrbeli dostojnejšega stanovanja. a JeTRn^CE L] Pojasnilo. Zasavski svetnik Sandi Češko - Čvekič v predvolilnem času ni obljubljal, da bodrža va prevzela trboveljski dolg. Tisti, ki so Rdečega Revirja v prejšnji številki brali tako, so se motili. Obljubljal pa je, da bodo trboveljski nogometaši prišli v prvo ligo. At©ntat. Nepridiprav, ki seje spravil na avto svetnika Sandija Češka - Čvekiča, očitno sodi med bolj poštene. Ker ve, da morajo svetniki v vsakem trenutku imeti možnost prisluhniti glasu ljudstva, iz njega ni ukradel Mobitela. I Mesečina. Tudi po obisku Janeza Slaparja-Generala se spor okrog Mesečine ni razrešil. Ali je spor tako zelo zavozljan, ali pa se Generalu že pozna, daje odstopljen. Posebneži. V Hrastniku so bili spetnekaj posebnega. Medtem ko je komunalni šef Viktor Ramšak - Siko po gospodinjstvih zbiral posebne odpadke, je član vlade Jože Toplak - Medicina dela odstopil, ker so se v Hrastniku odločili za uvoz posebnih odpadkov. _) Specializacija. Na okrogli mizi o usodi Trbovelj je tamkajšnji podžupan in prvi zdravnik Samo Fakin -Kolesar nenehno govoril o nujnosti spreminjanja mentalitete. Dobro obveščeni že vedo, da bo specializiral nevrokirurgijo. F] Na Primsko vem je bila prireditev Vrnimo življenje v slovenske vasi. Menda bo takšne prireditve odslej spodbujal in bogato sponzoriral tudi slovenski Državni zbor. Pogoja sta dva. Prvič, prireditev mora biti v času zasedanja Državnega zbora, in drugič, na prireditvi mora biti navzoč Marjan Podobnik - Zet. MAl^PAIwlllWfflP Ker so odstopi, odstopljanja in podobne stvari postale v naših logih že množično početje, Redakcija jetrnic objavlja novo nagradno igro. Napišite datum in ime osebe, ki jo imate na sumu, da ne bo več dolgo. Če bo v mesecu dni letela ali odstopila, ste upravičeni do nagrade. Enostavno, kajne? V vsakem pismu je lahko le eno ime. Če zadenete večkrat, ste upravičeni do več ali lepše nagrade. Če panasbodovašeprerokovalske sposobnosti osupnile, vam odstopimo še kos dobro plačanega prostora na čudovitih jetrniških straneh. Pa-pa' Praznične (trbovske) r j je^Rn^Ce ^ Začeti velja z občinskim praznikom, kije zdaj že preteklost. Po slavnostni seji in podelitvi nagrad, ki so bile tokrattudi denarne, denar pa menda sposojen, je bilo še krajše gostinsko ozaljšano slavje. Kot se pačspodobi. Prisotni so zdaj dokončno ugotovili, da občini pod svetlim vodstvom Franca Majnardija -Majskega in Franca Beravsa - Iskrice res ni bilo dano preživeti. Oba skupaj nista zdržala niti pol tistega časa, ki ga je prisilna upraviteljica Staša Baloh Plahutnik - Prisilna. S tem je dokazala, da so bila mnenja, da ji moramo jetrniki dodati ustreznejše partizansko ime, upravičena. Odslej torej: Železna lady. Uredništvo Zasavca je v znak strinjanja s prekrstitvijo za Železno lady izžrebalo najbolj ustrezno, torej najbolj železno naročniško nagrado. Vikend rent-a-car s Škodo Favorit. Poznavalci njenega avtomobilskega življenja to prevajajo s škoda za favorita. Pri tem so zamolčali, ali je favorit avto ali Železna lady. Sicer pa je v Trbovljah menda ponovno oživela zamisel o prekrščevanju ulic. Ker živimo v sponzorskih časih, predlagamo Trboveljčanom takala poimenovanja ob cesti skozi Trbovlje. Začeli bi s Petrolova cesta, nato Trg Ljubljanske banke, Rudisova ulica, Korzo Vene, Polčevo sprehajališče, pa Zavarovalniška cesta Triglav, Dadasova ploščad, Križišče Omnikom in na koncu, ali začetku, če prihajate od Iskre navzdol, Malgajeva cesta. Mimogrede, redakcija jetrnic je sposobna in voljna za male denarje narediti ves ulični sistem. Sicer pa so v Trbovljah slavili tudi komunalci. Praznovali so štiridesetletnico obstoja. Novinarji v povprečju žive menda le dvainštirideset let. Trboveljski komunalci so med najresnejšimi kandidati, da jih kdo na tej lestvici vendarle prehiti. Nekako v teh prazničnih dneh je Trboveljčane obiskal tudi Milan Kučan - Oče naroda. Dokazal je, da on Trboveljčanom še zaupa. Na mizo prinešeno je poskušal sam. "...za dober dan pa znane jetrnice." Anton Strajner, Gospodarska zbornica Slovenije up? Foldru}>i mesec po imenovanju stečajne upraviteljice je sanacijski program za reševanje dolgoročne zadolženosti trboveljske občine narejen. Iz političnega se vsa stvar tako seli na ekonomsko področje. Politiki, ki je v veliki meri sokriva za nastali položaj in izključni krivec, da seje reševanje začelo zelo pozno, ostaja le še sprejem ali zavrnitev programa. In kaj čaka Trbovlje? Največji del obsežnega programa velja občini. Gospodarjenje z denarjem očitno ni bila odlika, saj ima občina tudi več kot petdeset milijonov tolarjev terjatev. Izterjava tega ali plačilo teh obveznosti -nastalih praviloma na podlagi občinskih odlokov - na katerega od drugih načinov, je ena izmed nalog. Na prihodkovni strani proračuna se bo sploh skušalo doseči maksimalne prilive. Zgodba na odhodkovni strani proračuna je seveda povsem drugačna. Na področju družbenih dejavnosti bodo financirali le osnovne programe. V Upravi naj bi z reorganizacijo vsaj obdržali dosedanjo raven storitev, ne pa tudi števila zaposlenih. To naj bi sc letos zmanjšalo za deset odstotkov. Manj denarja bo za komunalno infrastrukturo; tudi tu bo prišlo do spremembe organiziranosti, plačilo storitev pa bo vezano na dejansko in kakovostno opravljena dela. Učinek teh ukrepov bo kolikor toliko izravnal proračunske prihodke in odhodke, ostaja pa seveda še dolg, ki je nastal z izdajo in prodajo občinskih obveznic. Tega naj bi v prvi vrsti raztegnili na dvojno dobo, tako nastale stroške, torej obresti, pa naj bi zagotovila država. Prisilna upraviteljica Staša Baloh - Plahutnik meni, da brez tega sanacija dolgoročne zadolženosti občine sploh ni možna. S tem sta že seznanjena tako banka kot Ministrstvo za finance. Eden glavnih prihodkov, ki bo omogočal poplačevanje dolgov, ostaja prodaja občinskega premoženja. Za zdaj so to v prvi vrsti nepremičnine v lasti občine. Narejen bo posebni program prodaje, kriteriji pa so razvidni že iz osnovnega programa. Tu bo temeljno vodilo donosnost posameznih objektov. Najprej bodo tako na vrsti tisti poslovni prostori, kjer proračun nima denarnih prihodkov, saj je v pogodbah plačilo prostora določeno s tekočim vzdrževanjem. Pri stanovanjskem fondu pa so to npr. kvalitetna stanovanja, kijih mora proračun subvencionirati. Med objekti naj bi bil najprej na vrsti "Volan”. S kupnino in sredstvi, ki naj bijih dobili v državnem proračunu za rekonstrukcijo mestne toplarne, bi lahko poplačali tretji in četrti kupon. Tako bi se lahko proračunska blokada iztekla že v začetku avgusta, zagotovo pa poleti. Ostanimo še malo pri nepremičninskem premoženju občine. Vrednost njenih 625 stanovanj znaša slabo milijardo tolarjev po kriteri j ih M inistrstva za okolje, oziroma poldrugo milijardo po tržnih vrednostih. V rednost poslovnega fonda pa je približno 250 milijonov tolarjev. Na prvi pogled izglcda najbolj vabljiva prodaja delnic, ki jih ima občina v Iskri, Strojegradnji in Ipozu. Zaradi številnih dejavnikov: od nedorečenosti lastninske zakonodaje in prakse do preprostega dejstva, da so omenjena podjetja v izgubi, je prodaja delnic težko izvedljiva in slabo donosna poteza. Za zdaj. Zalo prisilna upraviteljica predlaga, da bi delnice v Strojegradnji občina poskušala zamenjati za nepremičnine. S tem bi namesto mrtvega kapitala dobili objekte, ki jih je pač moč prodati ali jih dati v najem ali v njih organizirati dejavnost... V primeru Iskre predlaga, da se počaka na konec stečajnega postopka v Iskri - Polprevodniki, saj bi lahko vrednost njihovih delnic potem spet dosegla nominalno. Predlaga še pridobitev dodatnih sredstev na Ministrstvu za delo. V primeru Ipoza pa sploh ne gre za vložek v podjetje, saj je bil denar dan pod določenimi pogoji, kijih Ipoz ni izpolnil. Vložek je zato kredit, dolg Ipoza pa je od 600 tisoč mark z obrestmi narastel na blizu 750 tisoč mark. Vsa zadevaje tu še dodatno zapletena, saj je lastnik Ipoza postal medtem Koržetov sklad. Iz naslova lastništva deležev v podjetjih torej ni pričakovati hitrih rešitev. Povsem nazadnje naj omenim še glavno dolgoročno nalogo, zapisano v sanaci jskem programu prisilne upraviteljice. Gre za izdelavo koncepta razvoja občine. Povsem jasno je namreč, da brez spremembe gospodarskih gibanj v pozitivno smer, vsi ukrepi niso nič več kot gašenje požara s tistim, kar občina še ima. In življenje na robu gospodarskega zloma in na robu zloma dejavnosti javnih financ s sabo vendarle nosi tudi nekaj pozitivnega. Veliko lažje je prekiniti s starim, ki je odvečno, in začeti / novim, ki - če je pretehtano in dobro izbrano - lahko pomeni slovo od neslavnih rekordov depresivnosti. Roman Rozina. Foto: Branko Klančar 7/EAYC Hladni podjetniki Learning by doing ali po naše - usposabljanje za delo je moto programa REVIT, skupnega programa slovenskih občin, v katerega se je vključila tudi zagorska vlada. Program izhaja iz republiškega tematskega programa Revitalizacije in reorganizacije občin, vodita pa ga Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ekonomsko poslovna Fakulteta v Mariboru, oba v povezavi z Bavarsko deželno vlado. K programu je pristopilo 21 občin, od zasavskih le zagorska. Program daje znanje in spodbuja k razvoju, kar je bil tudi pogoj za sodelovanje med slovensko in bavarsko deželno vlado za hitrejšo vključitev Slovenije v Evropo. Strokovnjaki ocenjujejo, da je prav strateško programiranje razvoja najtežje, in tu nastopa REVIT s ponujanjem znanja, kako to speljati. Sistem usposabljanja so seminarji, po katerih predstavniki podjetij sproti v praksi preizkušajo uresničiti tisto, česar so se naučili. Vzporedno z usposabljanjem bo tiskan tudi katalog, v katerem bodo predstavljena podjetja in njihovi programi, katalog pa bo ponujan na domači in evropskih poslovnih borzah. Če bi se v občini vključilo v usposabljanje vsaj dvajset predstavnikov, bi izobraževalni dan pomenil 80 DEM na udeleženca. Predavali bodo domači in tuji strokovnjaki s področja managamenta. Program bo trajal dve leti, vobčinah ga bodo vodile oziroma koordinirale strokovne službe v okviru izvršnih svetov. Program bo izpeljan, vendar ne v Zagorju. Čeprav so bile priprave s strani IS temeljite, pa so zatajili tisti, ki jim je namenjen. Na predstavitev 30. maja so prišli le redki predstavniki gospodarstva, pa še to niso bili generalni managerji, pač pa \/ večini njihovi namestniki, verjetno bolj zaradi udeležbe kot vsebine. Po diskusiji tistega dne naj bi že bil sprejet dogovor o pristopu, ob takšnem obisku pa je bilo to seveda nemogoče. Tudi diskusija sama je bila izjemno neenotna. Medtem, ko so nekateri program ocenili kot edini način, kako se z dobrim znanjem izvleči iz težav, so ga drugi ocenili kot zgrešen prijem, predrag in neučinkovit. Nekatere pa je tudi motilo, da se bodo na začetku usposabljale najrevnejše občine v Sloveniji. Predstavniki zagorskega gospodarstva, predvsem tisti, ki jih na predstavitvi ni bilo, so bili podobni tistemu, kar se za naše doline pač spodobi. Bodo pač tudi v prihodnosti krivi drugi, da nimamo razvoja. Radi bi se takoj postavili ob bok razvitim in bogatim, vendar brez poprejšnjega vzpenjanja po strmini. Tudi povezani ne bi radi bili, pa čeprav le prek IS. Vsaka rešitev je zanje predraga, še posebej, če je vmes tudi kadrovska... Zagotoviti si znanje in metode dela ter se vključiti v informacijski sistem za izdelavo strateških programov za čimboljši prodor in uspešnost, pa je vendar stvar tistega, ki si to želi. Tistega, ki ne želi sodelovati, REVIT ne sili. IS je na podlagi nezainteresiranosti vodilnih gospodarstvenikov odstopil od projekta. Slovenska analiza, ki kaže, da 70/o gospodarskih subjektov nima dovolj znanja, da bi se uspešno vključili na trg in se razvijali, bo morda čez leta potrjena. Morda pa bodo tisti, ki so razumeli, da se brez znanja ne morejo vključiti na svetovne tire, znali povedati, da je še najdražje neznanje. Ivana Laharnar Cerkev na Katarini Zadnja leta je bilo na področju Trbovelj obnovljenih več sakralnih objektov. Trenutno potekajo dela pri obnovi cerkve pri sv. Katarini. Dela potekajo po navodilih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju. Obnovili so strcSno kritino, odstranili star omet in opravili Se druga potrebna dela. Večino del pri obnavljanju strehe, postavitvi odra ter odstranjevanju starega ometa, so opravili krajani s prostovoljnim delom, gasilci iz Čeč so oprali oklepane zidove, delavci SOI’ Zasavje pa so naredili novo fasado. Potem, ko so odstranili star omet. so ugotovili marsikaj iz zgodovine te cerkve. Ladja cerkve je bila kasneje prizidana k prezbiteriju (prostor okrog oltarja) in domneva-jo. da je slarejSi in izhaja še pred začetkom 17. stoletja. Ta cerkev je imela že v letu 1631 poleg oltarja sv. Katarine tudi oltar sv. Florijana. Samo cerkev pa so zgradili Se pred začetkom 17. stoletja. Ugotovili so, da je bil zvonik poviSan, nadzidan. V zidovih so vgrajeni tudi obdelani kamni. Domnevajo, da je na tem mestu stalo ž.e prej svetiSče, lahko tudi pogansko, kakor pravi ljudsko izročilo. Sicer pa je cerkev s svojo zunanjo in notranjo podobo značilna predstavnica arhitekturnega oblikovanja zgodnjega baroka na Slovenskem. Za to cerkev velja varstveni režim in služi bogoslužnim potrebam. T.L. Tudi s Kuma in Mrzlice V preteklih dveh tednih se je v dveh izmenah mudila na področju Trbovelj, Kuma in Mrzlice ekipa TV S Lovenija. Ob sodelovanju planincev obeh društev so posneli za jesensko-zimsko oddajo z razgledi iz slovenskih planinskih vrhov na TVS področje Kuma in Mrzlice. Oddajo pripravlja dramaturg in režiser Igor Likar s snemalcem Janezom Kališnikom. Likarja poznamo po lem. daje pred nedavnim dobil za film o Peci v italijanskem Trentu zlato medaljo med številnimi planinskimi filmi. Zadnjo soboto je ekipa posnela trboveljske zanimivosti, predvsem kulturne in naravne spomenike, razglede s Katarine pro- ti Mrzlici, kmečke hiše, redko cvetje, razgled na Savinjsko dolino, z vrha Mrzlice pa še večerno zarjo s sončnim zatonom. Posebno pozornost je ekipa namenila tudi zunanjosti in notranjosti sakralnih objektov v Lokah. Ostenku in Katarini, pa tudi okoliškim vasem. Kaže, da bo celotna oddaja zanimiva in prijetna. Sodelovanje z majhno TV ekipo je bilo tudi za domače planince zanimivo in poučno. Ljudje, ki prihajajo v naše kraje od drugod vidijo tudi take naravne lepote, katerih domačini več ne opazimo. T.L. Trboveljsko kopališče odprto Potem, ko so zadnje tedne opravili na raznih napravah in treh bazenih redna vzdrževalna dela, so trboveljski bazen, priljubljeno kopalnico, va začetku junija odprli za kopalce. Voda je bila prve dni topla 26 stopinj. Z nastopom kopališke sezone so uvedli tudi nove cene za uporabo kopališča. Tako velja vstopnina za otroke, dijake in študente med tednom 150. za odrasle po 300. ob sobotah in nedeljah pa znašajo za mladino 200. za odrasle pa 350 SIT. Sezonske vstopnice veljajo zamlad ino 3.000. za odrasle pa 6.000 SIT. Vsak dan je čas med 20. in 21. uro namenjen rekreacijskemu plavanju, za kar velja cena 200. sezonska vstopnica za to zvrst plavanja pa znaša po 4.000 S]T. T.L. Predaja ključa na Gimnaziji Izteklo se je še eno šolsko leto. Konec guljenja srednješolskih klopi še za eno generacijo trboveljskih gimnazijcev. Kot je v navadi, so morali maturanti, preden so zapustili šolo, predati tako imenovan "ključ šole" leto mlajšim gimnazijcem. Le-ti so jim v sredo 2. junija pripravili poslovilni večer z namenom. da bi jim srednjšolski dnevi ostali v lepem spominu ter, da bi se še kdaj spomnili nanje. Večerje bil popestren z raznimi zanimivimi točkami. Tako so med drugim tudi izbrali Miss, in Mr. maturantov. Najlepša maturanta po oceni strokovne žirije sla Anja Bajcar in Aleš Slopa. Na koncu so tretješolci le prejeli ključ, za katerega so morali maturantom prinesti žig s Čemšeniške planine z datumom. _ IdtietijsNo li» Kmetovati, zakaj pa ne Kdo ne pozna krajevne skupnosti Marno v občini Hrastnik, k jer se nahaja zadnje čase zelo znana deponija Unično? Najbrž je Marno vsem znano tudi po tem, da leži nekako na meji med hrastniško in laško občino in daje naravna prelomnica med Zasavjem in Laško - Celjsko dolino. Po tem ga najbrž vsi poznamo. Ne poznamo paMarnegakot kmetijskega področja. Vasi Mamo, Brdce, Unično, Krištandol so pretežno kmečkega značaja. Kmetije so dobro opremljene, saj pri hlevih lahko opazimo silose, pa tudi urejenihpašnikovjcnekaj. Nekaj kmctijje čistih, kar pomeni, da se družinski člani preživljajo izključno od kmetijstva. Prevladujejo pa polkmetije, to pa pomeni, da vsaj polovico dohodka družinam predstavlja plača družinskega člana, zaposlenega v tovarni ali rudniku. Takšnaje kmetijaNapretovihzMamega. Velika je 9 ha, od tega je približno 3 ha gozdnih površin, ostalo predstavljajo nj i ve in travniki, ki so večinoma strmi (v breg prislonjena ravnina). Kmetija je mešano usmerjena. Površine, kjer je mogoče sadjariti, so posajene z različnim drevjem. Okrog 500 dreves predstavljajo breskve, jablanov nasad obsega približno 800 dreves, od tega je 300 dreves na novo posajenih. Tu uspeva tudi 40 orehov, nekaj površin pa je posajenih s hruškami. Vsi ti nasadi so deležni ekstenzivne obdelave, kar pomeni, da so manj škropljeni. Na sadjarskem področju sc ukvarjajo tudi z drevesničarstvom. Doma vzgajajo jablanove sadike oz. podlage, letos sojih vzgojili 300. Tržne viške prodajajo na domu ali pa preko Kmetijske zadruge Dol, pa na tržnici v Hrastniku. Tako lahko pri njih doma jeseni za ozimnico kupite jabolka haslednjih sort: stare sorte (carjevič, boskop, krivopecelj in druge), ki se že bolje prodajajo od novejših (jonagold, elstar, jonadel, idared in druge). Jeseni ponujajo še breskve, hruške in seveda orehe za kakšno dobro potico. Drugo področje, kjer poskuša družina Napret zaslužiti kakšen tolar, je zelenjavarstvo. V ta namen stojita blizu stanovanjskih objektov dva rastlinjaka, kjer pridelujejo razne sadike, kumare, paradižnik, solato,... Pridelujejo tudi okrasno oz. nagrobno in parkovno cvetje in sadike v 30 m2 obsežnih toplih gredah. Vsi rastljinaki so neogrevani, pa kljub temu v njih zraste do 1000 kg paradižnika, kumar, solate... Tu zrase marsikaj. Sezona za paradižnikove sadike, razne flance in solato je že mimo, vendar se še dobi kakšna zeljna, ohrovtova, cvetačina fianca. Na razpolago so tudi sadike brokolija. Mimogrede, letos so prodali okrog 1000 paradižnikovih sadik. Tretja dejavnost, s katero se ukvarjajo, je živinoreja. Ta predstavlja prevladujočo kmetijsko panogo v Zasavju. V hlevu stojijo tri krave (mleko oddajajo v bližnjo vaško zbiralnico), 2 telici za nadaljno rejo in še 2 pi tanca. Za domačo rabo pa goj ij o prašiče. Ta dejavnost je finančno enakovredna prejšnjima, le daje vanjo vloženega največ dela. In kdo se s kmetijo naj več ukvarja? Rudi Napret je upokojenec, ki še vedno pomaga mlajšim in večino svojih moči pusti v sadovnjaku, na polju, travnikih. Damjan je uslužbenec, popoldan pa kmet. Damjana pa je vrtnarski tehnik, zato sta rastlinjaka in tople grede njeno področje. Sestra pa obiskuje še osnovno šolo. Pridite na Marno in marsikaj boste videli. Damjana, ki je lansko leto končala delovno prakso na KZ Dol in se potem odločila za službo kar na domači kmetiji, vam bo povedala, da se splača tudi kmetovati. Nada Grešak Pomoč kmetom Regresiranje obresti Država bo z regresiranjem obresti pomagala financirati tekočo proizvodnjo kmetov. Kredit je namenjen vsem, ki se ukvarjajo s pitanjem govedi oz. prašičev in sicer: 42.000 SIT za vsakega pitanca za obdobje do 31.12 1993, 8.500 SIT za vsakega prašiča za obdobje do 31.12. 1993. Regresira se realna obrestna mera (r), kar pomeni, da kmet za najeti kredit pri HKS vrne posojeni znesek, revaloriziran z velikim R, torej povečan za višino inflacije v posameznem mesecu. Realnih obresti (mali r), ki so cena za posojeni denar, pa mu ni treba plačati, ker jih banki oz. HKS-u regresira, torej plača država. Za vse informacije se obrnite na kmetijsko svetovalno službo. M.Č.P. Servisiranje silokombainov Kmetijska svetovalna služba pripravlja v avgustu servisiranje silokombajnov (t.j. preventivni pregled, nastavitev nožev, vgraditev drobilne plošče,...). Okvirna cena za servis silokombajna je 50 DEM, seveda brez rezervnih delov. Prijave zbira kmetijska svetovalna služba. M.Č.P. Kmetijska svetovalna služba V vseh zasavskih občinah je v okviru Kmetijskega zavoda Ljubljana organizirana kmetijska svetovalna služba. Za področje za-gorske občine ima sedež na Kmetijski zadrugi Izlake, za področje Trbovelj in Hrastnika pa na kmetijski zadrugi Trbovlje. Področje pokrivata dva splošna kmetijska svetovalca (Marija Čebin - Prašnikar v Zagorju in Anton Darovic za Trbovlje in Hrastnik). Za vse tri občine pa je Nada Grešak zadolžena za področje kmečke družine in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Svetovalna služba izdeluje usmeritvene progame za kmetije, pripravlja in izvaja izobraževalne progarame, izvaja zemljiške operacije, organizira in vodi različne oblike pridelave v skupnostih in izdeluje, izvaja in spremlja strokovne ukrepe v prireji mesa in mleka ter rastlinski pridelavi. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pa organizira dela s kmečkimi ženskami, kmečko družino, svetuje s področja kmečkega gospodinjstva, pripravlja in izvaja izobraževalne programe, sodeluje pri usmerjanju kmetij in širi dopolnilne dejavnosti na kmetijah (turizem, domača obrt, prodaja,...). ìi m m 5. junij, svetovni clan ekologije. Priznati moramo, da se nas večina šele ob takih dnevih zave, kako pomembna je naša Zemlja. Premalo se nas pravzaprav zavedamo, da smo tudi mi vrsta Homo Sapiens, odvisni od usode planeta Zemlje. Prepozno smo se začeli zavedati, da s tem, ko uničujemo in preizkoriščamookolje, škodujemo pravzaprav sebi. A vseeno vemo: na mladih je upanje, da popravijo to, kar so naši predniki zagrešili in s tem rešijo sebe in Zemljo. Skupina učencev tretjega letnika Gimnazije Trbovlje (naravoslovno matematična usmeritev) se je odločila direktno opozoriti in prikazali probleme Zasavja kot ekološko zelo ogroženega področja. S pomočjo prizadevne profesorice biologije Olge Vahtar so s projektom začeli novembra lani. Projekt so mladi ekologi imenovan ekološka pot. Zajema ureditev poti od Hrastnika do Trbovelj ter izdajo brošure, ki naj bi bila vodnik po tej poti. Povprečen obiskovalec naj bi pol prehodil v šestih urah. Vodi prek Drage, mimo cerkvice Sve- Uvodnik v vodniku “Ekološka pot Zasavja" je dragocen dokument. Gre za fizično pot in vodnik po rudarski pokrajini in naseljih v ozkih dolinah Zasavja. Na dvajsetih točkah - stojiščih avtorji odkrivajo obiskovalcu in bralcu pokrajinske razsežnosti degradacije, ki je posledica rudarjenja in na njem zasnovanem energetsko - industrijskem razvoju. Delo poskuša biti kar se da celovito. Nazorno so predstavljene lokalne posledice izrabe naravnega vira - premoga (bogatega s pepelom in žveplom) ter način reševanja lokalnega onesnaževanja zraka s prenosom na regionalno raven z izgradnjo najvišjega dimnika v Evropi Podobno je z izrabo voda - zato je pomembno dejstvo, da so se prebivalci ob Bobnu že leta 1861 upirali rabi vode za separacijo premoga. Skratka, gre za delo, ki nazorno odkriva pasti razvoja in okolja. Njegova največja vrednost pa je v tem, da je delo dijakov. To kaže na odgovoren in aktiven odnos mlade generacije do okoljskih problemov, ki jih je povzročila generacija njihovih staršev. Upam, da bo pot z vodnikom služila čim več obiskovalcem: učencem, dijakom, študentom in učiteljem. Še posebej pa učiteljem učiteljev. Potem bo njen namen dosežen. mag. Mitja Bricelj Ministrstvo za okolje in prostor tc Marije nad Hrastnikom, Vištovcga vrha, Račkovega hriba, mimo Praprotna, deponije elektrofilnega pepela, Retja, cerkve Svetega Valentina, nad dnevnim kopom, ter se konča pred Gimnazijo Trbovlje. Razdeljena je na okrog 20 postojank, na katerih popotnik na različne načine opazi vplive industrijskih objektov (Kemična, Steklarna, Termoelektrarna, Cementarna in Rudnik) na okolje. Tako je na eni od postojank zanimivo prikazan tudi propad kmeti j, prav zaradi povečane proizvodnje zmogljivosti enega od teh obratov. Razlog, da so nekdaj močne kmetije propadle, med drugim tiči tudi v onesnaževanju okolja. Del tega projekta je bil razstavljen na sejmu Ekologija 93 v Celju, kjer je bil deležen posebne pohvale Mitje Briclja. Ta jim je tudi obljubil finančno pomoč pri dokončanju tega projektil. V okviru lega projekta je bila tudi narejena razstava, s katero smo se gimnazijci predstavili na Gimnazijadi v Velenju. Celotno delo pa je bilo predstavljeno tudi na srečanju mladih raziskovalcev iz različnih področij v Ljubljani (gibanje znanosti in mladina). Otvoritev poti je bila 5. junija. Na pot so se poleg dijakov podali tudi profesorji. Petra Žagar Na ekološki poti. Vodnikso pripravili: Aleš Berk, Marko Pušnik, Ana Medved, Tanja Pucelj, Barbara Kužnik, Mojca Kerec, Špela Režun, Kristina Pikelj, Urška Klančišar, Urška Vengust, Vesna Vranešič. Mentorica: prof. Olga Vahtar. Zavarovane rastline Zasavja SOI - navadni zlati koren - Aspnodelus albus, - zlati klobuk - Lilium martagon, - kranjska lilija - Lilium carniolicum, - blagajev volčin - Daphne blagajana, ^ dišeči volčin - Daphne cneorum, - tisa - Taxus baccata, - bodika - llex aquifolium, - clusijev svišč - Gentiana clusii, - avrikelj - Primula auricula, - opojna zlatica - Ranunculus thora pseudoscutatus. m Pretekli teden je bil za vse slovenske šolnike v znamenju stavk. Najprej dveurna opozorilna v sredo, potem še celodnevna v petek. Učitelji zahtevajo povišanje osebnega dohodka, podpis kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in izplačilo regresa v višini 60 odstotkov zagotovljene plače. Če bodo s slovensko vlado našli skupno točko, potem se bo pouk zaključil brez težav. V nasprotnem primeru se bodo stvari še naprej komplicirale. Slabo pa kaže podružnični OŠ Sava. Vzrok za skrb pa ni stavka. Problem tiči povsem drugje. Stara savska OŠ je bila zgrajena leta 1900. Zarad i dotrajanosti so se odločili, dajo porušijo in šolarjem zgradijo novo, varnejšo streho nad glavo. Pred tremi leti so vse šolske prostore preselili na podstrešje Zadružnega doma. Tam so si iz preurejenega stanovanja ustvarili pravo šolsko vzdušje. Vse lepo in prav, če bi ti prostori vsaj v čem ustrezali šolskim standardom in nonnativom. V "učilnici", kjer poteka kombiniran pouk prvega in drugega razreda, je natrpanih šest mizic in dvanajst učencev. Soba ima veliko okno, ki ga zlahka odpreš, se nagneš skozenj in pogledaš, kako mimo doma drvijo vlaki. "Otrok v razredu nikoli ne pustim samih. Je prenevarno. Nikoli ne veš. kdaj se bo kdo preveč nagnil skozi okno." je povedala učiteljica in vodja šole Angelca Ocepek. Druga soba, v kateri imata pouk tretji in četrti razred, je preurejena zadružna kulturna dvorana. Prostor je izredno temen. Ves dan morajo imeti prižgane luči. Pr avijo, da je šola ustanova, kjer naj bi pouk potekal nemoteno in mirno. Ampak savski šolarji pri pouku še zdaleč nimajopravega ustvarjalnega miru. Nadstropje nižje se nahajata pošta in trgovina. Zadružni dom za vse, bi lahko dejali. Problem sta tudi kopalnica in WC. Vsem otrokomje namenjeno le eno stranišče. Težavam pa kar ni videti konca. Zapletati seje začelo še pri starših. Počasi izgubljajo zaupanje v regularnost šole. Menijo, da kombiniran pouk ni dovolj kvaliteten in da njihovi malčki na ta način izgubljajo znanje. Vse več otrok se je zaradi te miselnosti pričelo voziti v litijsko šolo. Podružnična OŠ Sava pa zaradi prostorske stiske, v kateri seje znašla, •ni prav nič slabša šola. Vodja Angelca Ocepek in učitelj Vlado Garantini se trudita, da bi pouk izpeljala nemoteno po učnem načrtu. Zaenkrat sta pri svojem delu zelo uspešna. To dokazujejo njuni šolarji. "Naši učenci sodelujejo na mnogih tekmovanjih in dosegajo zavidljive uspehe. Na šoli imamo šahovski in cvetličarski krožek. Sami gojimo cvetlice, jih prodajamo in z njimi zaslužimo kakšen tolar. Konec leta bomo naredili razstavo cvetja. Ponosni smo tudi na mlade člane RK. ki pomagajo starejšim in onemoglim krajanom. Vesela sem. da sodelujemo na mnogih prireditvah, proslavah in raznih svečanostih, " je pripovedovala Angelca Ocepek. Šolske razmere so si prišli ogledat mnogi inšpektorji in svetovalci. Nihče ne more verjeti, da so si v mnogo premajhnih prostorih ustvarili tako prijetno šolo. Vendar z besedami ne prideš nikamor. Treba je prijeti za delo. Kako dolgo bo sredi vasi še zijala praznina, kjer naj bi po novem stala OŠ? Točnega odgovora nismo dobili niti na litijski občini. Gradnja nove šole naj bi stala okroglo milijon nemških mark. V občinskem proračunu je za gradnjo namenjenih le polovico sredstev. Na zadnji seji IS so že izbrali najboljšega ponudnika, ki bi v najkrajšem možnem času pričel z deli. Odločili so se za Gradbeno operativo Litija, saj zahteva najmanjši delež vnaprejšnjega plačila. Vendar naj bi z instalacijskimi in obrtniškimi deli pričeli šele prihodnje leto. Zaradi velikih stroškov se bodo po vsej verjetnosti odločili za fazno gradnjo. V tem šolskem objektu bo svoje prostore našel tudi vrtec. Trenutno se nahaja v kletnih prostorih Bezjakove stanovanjske hiše. Povsem jasno je, da dolgo tam ne bo mogel ostati. Bezjakovim gre vsa pohvala za prijaznost in gostoljubnost. Na koncu lahko le upamo, da bo potreben šolski objekt hitro dobil svojo pravo podobo in postal vsem v ponos. Prav bi bilo tako, tudi zaradi tega. ker je v tem kraju služboval že Prešernov stric, kasneje pa gaje večkrat obiskal tudi pisatelj sam. Maja Sevljak Foto: Karolina Šušteršič [S llillif J 3fi-m z Pilili. POGLED nega parketa Prihaja čas delnic Pesnica Svetlana Makarovič pravi: "Prišel je, prišel je tisti čas, ko cvete trava marčnica." Mi pa lahko potegnemo analogijo s tem in rečemo: prišel je čas delnic naLjubljansko borzo! Vse skupaj seje začelo že v torek, 1. julija, ko je bilo od 2,5mio DEM prometazvrednostnimipapirjikarvečkot 1,1 mio prometa z delnicami. Res pa seje precej trgovalo tudi z obema državnima obveznicama, RSL1 in RSL2. Tako je "enka" porasla z nivoja 117,4 na 117,8, "dvojka" pa je zaključila na 89,7. Zanimiva je bila situacija z obveznicami Metalne. Tečaj je padel kar na 58,1. Obveznice občine Zagorje so končale na nivoju 73,3, za protiutež pa Dadasova delnica še vedno ruši vse rekorde in je zaključila pri ceni 100.439 tolarjev. To je verjetno že kar "magična" meja. Delnicami Probanke se je povzpela že na nivo 20.703 tolarjev, pa tudi Nika je porasla na 44.791 tolarjev. Četrtkov borzni sestanek je bil v pričakovanju, ali bodo delnice nadaljevale s svojo dominacijo. Promet z delnicami je bil spet preko milijona DEM in najbolj prodajani stabilidelnici Dadasa in Probanke. Tečaja RSL 1 in RSL2 pa sta ostala skoraj nespremenjena. "Enka'je končala pri 1 18, "dvojka” pa pri 89,7. V prvem krogu so bili prvi posli z obveznicami Rogaške 1, ki je po izplačilu kupona padla na minimum, to je 78,5. Državna obveznica št. 1 jezačelapri tečaju 118,narasIacelo do 118,4, pa spet padla na 118. "Dvojka" je rahlo poskočila na 89,8, vendar je spet padla na 89,7. Dadas je sicer porasel, vendar "samo" na 105.000 tolarjev, kar ni več maksimalno povečanje. Pač pa seje delnica MKZ s pomočjo aplikacije dvignila na ceno 2.530 tolarjev. Tudi z delnicami Leka je bilo nekaj poslov po ceni 12.700 tolarjev. Probanka seje povzpela že na 20.941 tolarjev, Salus pa seje prodajal po 5.100 tolarjev. Drugi krog je ptvorilaobveznicaGorenja, ki seje prodajala po tečajih med 96,3 in 96,5, Lek 2 pa je dosegel tečaj 98,4. Metalna postaja s svojimi skoki tečaja od 52,3 do 61 že kar svojevrsten fenomen, govorice o možnem stečaju pa seveda še dodatno spodbujajo špekulacije. Tokrat je bilo veliko prometa z obveznicami občine Zagorje, ki pa jim je tečaj spet padel na 73,1. To nikogar več posebno ne preseneča, vodilni vZagorju pa so očitno prezaposleni s pomembnejšimi stvarmi kolje nek "nepomemben" vrednostni papir. Delnice ta hip pomenijo pravo osvežitev v borznem poslovanju in mogoče je to že priprava na proces privatizacije ter trgovanje s certifikati. Bomo videli, kako bo naše ljudstvo sprejelo te "darove” v obliki certifikatov. Mogoče tako, kot pravi pesnik Jože Udovič: "Globoko v morju je mozaik, ki ga ne bomo nikoli končali." Milanova kost Pot k odpravi ali vsaj umiritvi socialnih napetosti bo še dolga in vijugasta. Doslej smo še malce verjeli napovedim, da jih bomo deloma omejili že ob koncu tega leta ali vsaj do prihodnje pomladi. Danes vse bolj verjamemo vsem, ki trdijo, da nas čaka sedem suhih let, sedem suhih krav. In ta čas smo se že tudi prepričali, kako ostajajo zveneče predvolilne obljube samo lep spomin. Ta čas jadramo nasproti 14,15% stopnji brezposelnosti. To nas že uvršča med dežele v Evropi, pa tudi po širnem svetu, kjer je brezposelnost največja. Konec aprila smo imeli na zavodih za kot brezposelne prijavljenih skoraj 126.000 oseb. To je malodane 5.000 več, kot mesec prej. V kratkem bodo znani podatki za mesec maj. Že čez dober teden se bo število brezposelnih povečalo za več kot 2.000; izOŠprihaja mladi rod, ki končuje osnovnošolsko obveznost in se ni odločil za nobeno nadaljnje šolanje; ostaja na cesti. Niso nezadovoljni le vsi, ki so že ostali brez dela, njim se vsak dan pridružujejo novi brezposelni. Delavci osnovnih in srednjih šol so zaman več mesecev opozarjali, da se jim godi krivica, zdaj so se morali zateči k štrajku, ne prvič in kot pravijo, tudi ne zadnjič. Toda vsi ti niso tako na robu, kot njihovi vrstniki v gospodarsnm, ki že pet mesecev niso prejeli plač; reden pojav je občutno zamujanje izplačevanja njihovih prejemkov. Kaj bo, če bo obveljala napoved o prepovedi izdajanja bonov kot neke vrste nadomestila za neizplačane OD? Ni dvoma, da bomo priča še znatno hujšim protestom. Napovedi o skorajšnjem začetku postopne gospodarske rasti so ta trenutekdobesedno proglasili za povsem neresne in tudi nemogoče spričo pičlega domačega povpraševanja. Poznamo mnenja, da nas niti 1% rast ne bi rešila, potrebovali bi najmanj 5% rast, kar pa je za zdaj le pobožna, neuresničljiva želja. Spoznanje, da bi nas vsaj nekoliko rešil najhujšega najmanj 7% izvozni delež vseh doseženih letnih prihodkov, pa nas dovolj nazorno opozarja, da s sedanjim petkrat manjšim deležem prodaje na tuje trge nismo prišli niti do praga v premagovanju svetovne konkurence. Zaradi tega ni mogoče računati na izboljšanje sedanjih razmer. V takih razmerah bo tudi socalne pravičnosti vse manj; priče bomo še povečanju socialnih razlik, pravzaprav njihovega poglabljanja; deset tisočim tožb delavcev na sodiščih združenega dela pa se bo pridružilo še precej novih; sprejeta zakonodaja s področja privatizacije bo zagotovo povzročila nov val brezposelnosti in še več socialnih navzkrižij. Vprašanje se postavlja kar samo od sebe. Na vzhodni strani hrastniške kotanje je deponija sadre, na zahodni velika deponija elektrofilterskega pepela, sedaj naj bi ga vozili še po celi občini. Ali gre res le za zapolnjevanje razpok, ki bi omogočile varnejše delo rudarjem in polepšale površino, ki je načeta zaradi rudarjenja? Ali gre bolj za to, da bi nekam spravili pepel iz ljubljanske Toplarne, ki ga morajo Rudniki voziti nazaj, če hočejo, da bodo Ljubljančani še kurili z zasavskim premogom? Ali lahko o takšnih rečeh še odloča manjša skupina ljudi, kar IS vsekakor je, ali bi morali o tem odločati vsaj v skupščini ali celo z referendumom? So Hrastničani dovolili odlaganje pepela le zato, ker imajo obljubljenega nekaj metrov novega asfalta? Vprašanj, ki jih v teh dneh ljudje glodajo po Hrastniku in Zasavju, je seveda še več. Vsa pa se sučejo okrog odločitve hrastniškega IS, ki je dovolil Rudniku poskusno odlaganje 15 tisoč ton pepela v razpoke. Zgodba je več ali manj znana. V brasi niških jamah imajo že vrsto let ležave /. vdori vode in ognjem. Tako je sedaj najbolj problematično kotno polje, kjer so morali prenehati odkopavati zaradi ognja, ki ga nikakor ne morejo ukrotili. Po besedah rudarskega strokovnjaka Krnesta Škukanca iz Rudnika so v jami poskusili vse, da bi ogenj pogasili in pričeli z normalnim delom (zapolnjevanje s pepelom. Odločitev IS Člani občinske vlade so na razširjeni seji s predsedstvom Skupščine občine Hrastnik l. junija sprejeli odločitev, da razpoke nad Kotnim poljem na Blatah zasujejo z elektrofilterskim pepelom. Oh ponovni razpravi in predloženih strokovnih dokumentih so odločitev sprejeli / glasovanjem: 4 člani občinskega IS so predlog sprejeli, dva sta se glasovanja vzdržala, zaradi nestrinjanja pa je iz vlade izstopil dr. Jože Toplak. Leopold Grošelj, župan občine Hrastnik, je spomnil na zbore krajanov v mesecu maju, kjer so Hrastničane seznanili s problemom - le-ti so težave rudnika in njihove nadaljnje razvojne možnosti razumeli. "Strokovno pobudo za sanacijo površin, poškodovanih zaradi rudarjenja Rudnika Hrastnik", ki jo je posredovalo vodstvo Rudnikov rjavega premoga Slovenije, je IS Skupščine občine Hrastnik obravnaval že 20. aprila. Takrat je bila potrjena potreba po sanaciji površin - zaradi varnosti v jami in predpisov, ki rudarskim organizacijam nalagajo sanacijo poškodb. Predmet razprave je postal predlagan material za sanacijo (elcktrofilterski pepel), medtem, ko tehnologija izvajanja sanacijskih del ni bila vprašljiva. Nepopolno gradivo o vplivih pepela na okolje je kasneje dopolnila študija Inštituta Jožef Štefani Ljubljana "Vplivi sevanja na okolje in odlagališče premogovega pepela i/. TE - TO Ljubljana", kjer ic obdelano tudi i zlu že vanje pepela. Predlagatelj je v podkrepitev rezultatov v Slovenil i opravljenih raziskavo vplivih tega pepela predložil tudi članek iz nemške strokovne revije Entsorgungspraxis (maj 93). V članku so prikazane možne uporabe pepelov in dokazi, da tovrstni material z ugodnimi rezultati izkoriščajo v vzhodnem delu Nemčije za melioracijo in reku It ivaeijo večjih erodiranih površin. Zaradi možnosti doseganja ekonomskih efektov pa raziskujejo uporabo pepela za izdelavo raznih tlakovcev in tnali Razprave o posledicah akumuliranja škodljivih vplivov na ljudi, živalstvo in rastlinje so pokazale, da v Zasavju še vedno manjka vrsta meritev, ki bi realno pokazala vpliv onesnaženega okolja na živa bitja. Sočasno s sanacijo in uporabo pepela naj bi se seveda izvajalo tudi opazovanje ostalih vplivov na talne in površinske : vode, preverjali naj bi sc ponovno parametri v zvezi / vplivi na okolje. Rudarski strokovnjaki zatrjujejo, da hi na ta način lahko sanirali poškodovane površine in preprečili vdor vode ter zraka v jame. Razpoke hi poskusno zapolnili z najenostavnejšo metodo zasipavanja navlaženega pepela. Na Blate bodo takopri peljali največ I5.000 kubičnim metrov pepela. Mateja Grošelj protipožarne zadelkc itn.). Ugotavljajo, da je edina rešitev zapolnitev razpok, kjer prihaja do stika zraka v jami z zunanjim svetom in seveda zaradi tega do vžigov. Z zapolnitvijo razpok bi preprečili tudi prodiranje vode v jamo. Tudi zaradi vdorov vode imajo vhrastniških jamah precej težav. Na Rudniku ugotavljajo, da bi bil za zapolnjevanje jam zelo primeren material elcktrofilterski pepel. Na Rudniku hi s tem v bistvu ubili dve muhi na en mali. Zapolnili bi razpoke, obenem pa bi se rešili pepela, ki ga morajo jemati nazaj iz ljubljanske Toplarne, če hočejo, da tam še kurijo zasavski premog. To pa je za Rudnik vsaj še nekaj let krepka nu ja, saj požgejo v Ljubljani skoraj četrtino letne proizvodnje slovenskih rudnikov rjavega premoga. Tokrat so se na Rudniku odpovedali sitn i praksi, ko so na svojem eksploataeijskem področju delali, kot so si zamislili v rudniku. Prišli so po dovoljenje za takšno sanacijo na Izvršni svet. Prav gotovo hvalevredna poteza, saj se s lem problem odlaganja pepela pojavlja v širši javnosti in kaže na nekoliko drugačen odnos vodilnih rudniških ljudi, kot je bil v preteklosti. Še lani so npr. na Novi Dol vozili tovornjake s pepelom ne da bi javnost vedela, zakaj pravzaprav gre. Da zasipanja jaška v Kisovcu sploh ne omenjam. Zalo bo verjetno tudi procedura za sanacijo gip 1 > IB teh površin bolj komplicirana, kot so si sodelujoči sprva predstavljali. Verjetno ne bo dovolj le žegen izvršnega sveta in kratka predstavitev, ampak bodo ljudje zahtevali krepkejše zagotovitve, da pepel ne bo še poslabšal ekološkega stanja v dolini, ki je onesnažena krepko čez normalne meje. O odločitvi članov IS pišemo v posebnem okvirju. Predsednik IS Stane Kirn je v pogovoru za Zasavca dejal, da so se na IS odločili le za poskusno zasipavanje. "Zahtevali bomo,dase kakršnokoli tveganje spravi na minimum. Izvajalec v tem poskusu prevzema veliko odgovornost. Odlaganje bomo spremljali tripartitno - IS, upravni organ in izvajalec. Rudnik mora pripraviti projekt, kontinuirane meritve in poskrbeti za najbolj primerno tehnologijo dela. Seveda bo moral urediti tudi infrastrukturo, saj so npr. ceste obremenjene do skrajne meje," je dejal Stane Kirn. Kar se tiče odstopa dr. Toplaka, je hrastniški predsednik IS dejal, da mu je žal, ker je bil resen član IS in je pri Na Blatah je že pepel od lani. njegovem delu sodeloval z jasnimi in konkretnimi stališči. Kirn bo moral sedaj predlagati dva nova člana IS (poleg T oplaka zaradi službene dolžnosti ni več član IS tudi «■n ■ •• ■ m Zakaj odstop iiiiiaii Dr. Jože Toplak je odstopil kot član IS Hrastnik. Njegov odstop je povezan prav /. elektrofiltcrskim pepelom. Seveda smo ga povabili, da /a bralce tednika Zasavc pojasni svojo odločitev. Dr. Jože Toplak je povedal: " Naša stranka (Demokrati op.p. ) je imela v volilnem programa ureditev problematike elektrofilterskega pepela kol eno prednostnih nalog. 'To ekološko bombo, kot pravim temu, je treba nekako odstraniti. V dveh letih sem na IS in v skupščini večkrat razpravljal o tem. poslavljal delegatska vprašanja, opozarjal na kompleksnost te problematike. Takrat sem dobil verbalno pomoč, naredil pa ni nihče ničesar. Ze več kot dve leti stojimo na istem mestu. Nekaj mesec ev na:.aj je postala aktualna sanacija rudniških jam s pomočjo elektrojilterskegapepela. Vjame naj bi stresli okrog 90 tisoč ton pepela na štirih lokacijah. Zastopniki rudnika so govorili o razpokah, na kartah so narisane globače. Ta pepel naj bi transportirali iz ljubljanske Toplarne v Hrastnik. 'Tehnične možnosti in upravičenost sanacije je stvar Rudnika. V to se ne bi mešal. Poslavlja pa semi vprašanje, zakaj pepel iz Ljubljane, ko pa imamo v Prapretnem pepela dovolj. Očitno sem govoril v veter in je bilo to nekje le dogovorjeno. Zgradili so le široko cesto iz. 'Trbovelj, očitno bodo podelili tudi koncesijo za cesto rudniška kolonija - Blate - Kal. Na zadnji seji se hote nisem oglasil, pustil sem, naj govorijo ostali člani. V razpravi se je izkazalo, da se vsi nagibajo k temu, da naj se vsaj 15 tisoč ton dovoli pripeljali v razpoke, opravljale naj bi se meritve, potem pa bi se pogovarjali naprej. S tako politiko IS se ne strinjam, ker sem prepričan, da ne bo šlo le za 15 tisoč ton. Dokler bo Toplarna Ljubljana kupovala premog v Zasavju, bo le la prihajal sem. Tako mi ni ostalo drugega, kot da se od takšne politike v celoti distanciram. Meritve inštitutov so prav gotovo narejene korektno. Interpretacija teh meritev pa je po mojem napačna. Ne moremo primerjati meritev v Zajčji Dobravi ali Litijski cesti s H lastnikom, ker so deponije vokolici Ljubljane mlade deponije. Mi pa nalagamo la pepel v Hrastniku desetletja in ga je milijone ton. Obremenitev terena in biološki efekt v Zasavju je izjemno velik. Vseskozi se borim, da bi s kompleksno študijo ugotovili, kako onesnaženo okolje ( tudi radiacijajvpliva na ljudi v tej dolini. Če bi takšna študija pokazala, da odlaganje pepela ni nevarno, se v to ne bi več spuščal. Saj 15 tisoč Ion verjetno res ni problem. Lahko pa so problem naslednjih več sto tisoč ton pepela, ki ga bodo vozili v Zasavje. " poslanec Miran Jerič). Ernest Ščukanec je zatrdil, da nameravajo pri Rudniku posneti ničelno stanje. Meritve prahu bodo lahko opravili sami, radioaktivnost pa bo zmerila ena od strokovno usposobljenih institucij. Omenil je še, da bi bilo dobro, če bi zraven sodelovali tudi predstavniki Zelenih. Ščukanec zaupa strokovnjakom, ki so že izmerili radioaktivnost pepela. Te kažejo, da je radioaktivnost pod normalnimi mejami. V svetu, predvsem v Nemčiji podoben pepel uporabljajo za tampone za ceste, proučujejo, kako bi ga lahko koristno uporabili, je še povedal. Ščukanec je posebej poudaril, da v Hrastniku ne gre za deponiranje pepela, ampak za zasipavanje razpok. V občini so štirje predeli, kjer bi morali sanirati razpoke. Najprej naj bi se lotili predela nad kotnim poljem (pod Blatami). Rudnik povezuje te posege in vožnjo pepela z obstojem rudnika. Menda je tudi stroškovno to zanimiva zadeva, saj naj bi stroške prevoza krila Toplarna Ljubljana. Med ljudmi pa je kar malo završalo. In pojavila so se vprašanja, ki smo jih zapisali že na začetku. Na glavna bodo vsekakor morali dobiti odgovor. Na nekatera so odgovori sicer jasni. Vsekakor pa mora biti vsem, ki sodelujejo pri odločanju o sanaci ji rudniških površin, jasno še nekaj. Ekološka zavest je tudi v Zasavju na precej višjem nivoju, kot je bila v preteklosti. Ljudje so bili prevečkrat izigrani, da bi verjeli vsem in vsakomur. Njihov strah je razumljiv. Zato bo treba pri pogovorih precej strpnosti, jasnosti in odgovornosti. Vedeti je treba, kdo je sprejel kakšno odločitev. Če ne zaradi nas, ki živimo tu danes, zaradi naših vnukov. Marko Planinc Foto: Branko Klančar m IllllillìM ■mm Hm ' m mm m, Darka Lipičnik je Trboveljčanka. S tamkajšnjo gimnazijo se je srečala kot dijakinja, maturirala je ("Delali smo še pravo maturo," pravi.) leta 1966. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študirala slovenščino in angleščino in se zaposlila na Rudisu (zunanje trgovinski sektor), kjer je "odslužila" štipendijo. Leta 1976 jo je poklicna pot spet zanesla na trboveljsko gimnazijo, kjer je poučevala slovenski jezik in angleščino. Leta 1984 je postala ravnateljica, zdaj je na ravnateljskem stolčku že tretji mandat. Vsa leta se je vključevala tudi v drugo življenje v občini. Aktivna je bila v poličnih organizacijah, zdaj je poslanka v občinski skupščini in članica IS, kjer odgovarja za področje šolstva in kulture. K;ij menite o mnenju dr. Ku^ljii, ki seje pojavilo v slovenskih medijih, da hi bilo treba šole zapreti za en mesec, učitelje postaviti na cesto in jih ponovno sprejemati? Verjetno se z njim ne strinjate? Prav gotovo ne. Učitelji niso takšni, kot jih je označil dr. Rugelj. Kot v vsakem poklicu bi se tudi med učitelji našel kdo. ki ne sodi v ta poklic. Člankov sicer nisem brala, vendar vern, da je bilo mnogo kolegov zaradi njegovega pisanja ogorčenih. Dahi zaprli šole in zamenjali vse učitelje pa je tudi praktično nemogoče. Dr. Rugelj trdi predvsem za učitljice, da so zaležane. To trdi predvsem za učiteljice, ker je^ta poklic feminiziran. Na naši šoli se mi nobena učiteljica ne zdi zaležana. Zakaj mislite, da je učiteljski poklic feminiziran, je to posledica tega, da je bil poklic premalo cenjen? Mislim, da je to res posledica tega. Moški se še vedno pojmuje za glavo družine, ki naj bi zaslužil več kol žena. Zalo so mnogi moški iz učiteljskih vrst prešli v službe, ki so bolje plačane. Vendar smo na sestankih ravnateljev ženske kljub vsemu v manjšini. Vsaj pri srednješolskih ravnateljih je tako. Če gledate poslance in funkcionarje, vid ile. daj ih je veliko prišlo v politiko iz učiteljskih vrst. predvsem moški. Tako so si skušali dvigniti standard. Če bi več moških vztrajalo v učiteljskem poklicu, bi si lažje zagotovili svoj položaj v družbi, ne samo po finančni plati. Menim, da je učiteljski poklic premalo cenjen. Kakšno je razmerje med profesorji in profesoricami v vašem kolektivu? Moških je okoli 20 Odstotkov. Kakšen je vaš pogled na stavke, je tokrat kaplja padla čez rob? Strinjam se. V šolstvu sicer še nisem dolgo, vendar vsako leto poslušamo isto: zategnimo pasove, stisnimo, drugo leto bo boljše. Teh drugih let paje zdaj že več kot dva jset. Mogoče je tudi res. da smo ženske prej zadovoljne z drobtinicami. Vcndar.da so nam ponudili 1000 tolarjev, to pa je sramotno in ponižujoče. Koliko povprečno zasluži učitelj? Izhodiščna plača je 23800. koeficient profesorja je 3.1. To pomnožimo, od tega je netto plače približno 60 odstotkov. To pomeni da je plača okoli 42000 tolarjev, odvisna pa je tudi od delovne dobe in obsega dela. Res je. da večina učiteljev dela več kot le dvajset ur v razredu. Učitelj se mora za pouk pripravljati tudi doma in to vsako leto znova, saj sc učni načrti spreminjajo iz. leta v leto. Potem so tu testi, kontrolne naloge, seminarske naloge in še cel kup stvari. Učitelji se ukvarjajo tudi z različnimi vzgojnimi problemi. Če bi sešteli vse ure, bi jih bilo več kot 42 na teden. Nekateri nam očitajo 2 mesecu počitnic. Vendar je v tem času učiteljski urnik prav tako natrpan. Praktično ima učitelj dopust le približno tri ledne, saj med letnimi počitnicami potekajo seminarji, priprave na novo šolsko leto, pa tudi popravni izpiti vzamejo veliko časa. Kljub vsemu nekateri trdijo, da so učiteljske plače prevelike glede na tisto, kar učitelji naredijo. To verjetno trdijo tisti, ki mislijo, da dela učitelj le dvajset urna teden. Vidijo sarno delo učitelja v razredu. Mnogi tudi trdijo, da pouk ni dovolj kvaliteten, da učenci ne pridobijo dovolj znanja. To v glavnem velja za osnovne šole. Ali bi to lahko trdili za srednje? Morda to drži za nekatere osnovne šole. pa še to le pri kakšnem predmetu. To opazimo pri dijakih, ki pridejo k nam. Na gimnazijo dobimo boljše dijake kot na ekonomsko šolo. Ta selekcija je narejena že pri samih dijakih. Vedo. da je gimnazija bolj zahtevna. V gimnazijo se v večini vpisujejo dijaki, ki želijo nadaljevati študij po končani srednji šoli. Na ekonomsko šolo pa se vpisujejo tisti, ki bi se želeli po srednji šoli zaposliti. Vendar se zaradi trenutne situacije tudi dijaki ekonomske šole odločajo za študij. Ali opazite pri dijakih, iz katere osnovne šole prihajajo? Ne. To je od visito od same generacije. Včasih pride kakšna slabša generacija, vendar le pri določenem predmetu. Drugo leto paje povsem drugače. Težko bi konkretno pokazala na kakšno osnovno šolo. ki slabše pripravi dijake. Če bodo nadaljevali s testiranjem po končani osnovni šoli, bo lažje ugotoviti, ali kakšna šola slabše pripravi dijake za posamezen predmet. Glede očitkov, da učitelji premalo delajo, pa še tole: učitelji smo ljudje, kot vsi drugi. Med učitelji je veliko odličnih učiteljev, nadpovprečnih, večina nasje povprečnih, prav gotovo pa se najde tudi kakšen, ki je podpovprečen. Tako kot v vsakem drugem poklicu. Ne vem. zakaj bi bili vsi učitelji nadpovprečni. Tudi zdravniki niso vsi nadpovprečni, vendar imamo do zdravnikov vsi spoštljiv odnos. Kakšen je vaš tip idealnega učitelja? Učitelj mora biti strokovnjak na svojem področju in tudi dober pedagog. To pomeni, da mora svoje znanje znati dobro prenesti na dijake. To je včasih še bolj pomembno, kot da je super strokovnjak. To je posebno pomembno ga®*: in li* m m v srednjih šolah. Učitelj mora imeti pravilen odnos do dijakov in staršev. Dober učitelj najde v vsakem dijaku dobre strani, kar je podlaga za nadaljno graditev odnosa dijak-učitelj. Motijo me tisti učitelji, ki delajo samo tisto, kar je nujno potrebno za šolo. Skratka, učitelj mora biti dober človek. Kakšen je učiteljski poklic danes? Naš poklic je veliko izgubil v očeh ljudi. Če imajo starejše generacije rahlo zaničujoč odnos do učiteljev, se to vsekakor pozna tudi pri njihovih otrocih. Žal je v naši družbi še vedno ukoreninjeno prepričanje, da človek velja toliko, kolikor znaša njegova plača. Dijaki gledajo na učitelje predvsem z očmi svojih staršev. Ste zadovoljni, ker je gimnazija spet gimnazija? Izredno. Vedno sem bila nasprotnica usmerjenega izobraževanja in tudi celodnevne šole. Ali bi morala biti ravnateljica srednje šole obenem tudi nekakšna managerka in iskati sredstva za šolo tudi izven republiških sredstev? Odkar sem ravnateljica sem se. na žalost, vedno bolj ukvarjala s pridobivanjem sredstev. Brez teh sredstev šola ne bi bila zbeljena. ne bi imeli nove fasade, streha bi spuščala, da o posebnih učilnicah niti ne govorim. Celo vrsto učil smo pridobili mimo sredstev, ki jih dobivamo iz ministrstva za šolstvo. Ta so izredno borna. Ravnatelj bi se moral bolj ukvarjati s pedagoškim delom. Na žalost pa bo treba še naprej združevati dve funkciji. Kako se vam pozna blokada občinskega proračuna? Praktično se to ne pozna. Iz tega vira smo dobili le manjša sredstva za kakšno raziskovalno delo. Govorim o vsoti od petdest do sto tisoč tolarjev, kar ni omembe vredno glede na stroške, kijih ima vsaka srednja šola. Pozna pase, daje zasavsko gospodarstvo v kritičnem položaju. Vse težje je najti sponzorje za izdajo kakšne brošure ali za prireditev. Zasavsko gospodarstvo sodeluje, vendar vse težje. Kaj menite o zasebnih srednjih šolah v Sloveniji? Glede šol. kakršna je gimnazija, se ne bi ogrevala za privatizacijo. V poštev bi prišle deficitarne poklicne šole, ki imajornanj dijakov in manj priliva. Ali je mreža srednjih šol v Zasavju ustrezna glede na splošne razmere? Tu mislim predvsem na razmere v Zagorju. Težko je govoriti o drugih. Mislim pa, da bi bilo racionalno spraviti gostinsko in gospodinjsko šolo pod skupno upravo. Prav tako bi bilo to racionalno narediti s strojno in elektro srednjo šolo. kot je včasih že hilo. Kakšnen je vpis pri vas? V oba programa bomo vpisali po tri oddelke. Na eknomski šoli imamo omejitev vpisa, ker jih je tudi za tri preveč. Generacija je zelo močna, zato imamo prostorske probleme. Tudi kadrovsko bi se težko širili. Drugo leto bomo imeli na gimnaziji 12, na ekonomski pa 11 oddelkov, kar že dolgo nismo imeli. Kakšen je zdajšnji program na obeh smereh? Na ekonomski šoli je nov program zelo kvaliteten. Prilagojen je modernim trendom. Veliko je računalništva. Žal se na to smer ne vpiše več dobrih dijakov, čeprav jim je s tem programom omogočen vpis na večino fakultet. Gimnazijski program pa bi nekoliko spremenila. Zdaj imamo precej tako imenovanih nerazporejenih ur. To pomeni, da te ure šola porazdeli k predmetom, za katere se odločijo dijaki. Prvi in drugi letnik bi nekoliko poenotila. Predvsem v četrtem letniku pa bi nerazporejene ure lahko koristile za pripravo na maturo. Govorim o generaciji, ki bodo spet prvi pravi maturanti z eksterno maturo, ki bo pokazala tudi kvaliteto šole. Kakojez vzgojo humanizma, je je dovolj? Naravoslovno matematični tehniki so imeli v zadnjih letih nekaj več humanističnih predmetov. Prve generacije usmerjencev pa takega pouka vsekakor niso imele dovolj. Bi se zavzeli za vrnitev latinskega jezika v gimnazijo? Latinski jezik bi lahko uvedli v okviru nerazporejenih ur. Vendar je bila latinščina dolgo let zanemarjena, zato bi bile težave tudi s kadri, ki bi latinski jezik poučevali. Kakšna je vloga učitelja v pedagoškem procesu? Težko je postaviti rnejo med odgovornostjo učitelja in staršev. Učitelj naj bi vzgajal tudi s svojim zgledom. To je težko, ker učitelj ni več ideal, po katerem bi se dijaki zgledovali. Jemed dijaki veliko vedenjskih odklonov? Razmeroma malo jih je. Vsak dijak je pač ''svoj svet". Tudi ne želimo, da bi bili vsi isti. Dijaki imajo tudi probleme. Za problematičnega ponavadi velja tisti, ki kaže te probleme navzven. Nekaj problemov imamo z izostajanjem od pouka, včasih ugotovimo, da kdo zaužije malo alkohola. V Zasavju je veliko govora o mamilih. Pred tem si ne zatiskamo oči. Kar se tiče dijakov, ne vemo za noben primer, da bi se kakšen dijak ukvarjal zmamili ali jih užival. Vas moti gostilna v bližini šole? Izredno. Pravijo, da dijakom alkohola ne točijo, vendar očitno za njih pivo ni alkohol. Gosti motijo pouk. čeprav za to ni potrebno, da so preveč glasni. Mi dijakom ne moremo prepovedati obiska v tej gostilni, ker nekateri res hodijo tja le na sok ali nekaj pojedo. Na splošno pa nas moti. Na občini pravijo, da se gostilne ne da prepovedati. Kaj pa hura legalis? Naša gimnazija je zadnja v Sloveniji ukinila ta ukrep. Glede hore legalis so pomisleki. Konec koncev lahko tudi starši storijo nekaj, sami lahko določijo uro. kdaj naj bodo otroci doma. Kako spodbujate dobre dijake? Dobri dijaki s pomočjo seminarskih nalog učvrščujejo svoje znanje. Zadnje časa so dijaki zelo aktivni tudi na športnem področju. Udeležujemo se raznih rebubliških tekmovanj. Dijaki so izdelali projekt Ekološka pot. Nekateri posamezniki sodelujejo s časopisom in radijem. Pri tem skušamo pomagali tudi pedagogi. Ali mislite, da je potrebno vztrajati pri svojih zahtevah in pri stavki? Mislim, da je treba vztrajati, vendar naši dijaki zaradi tega ne smejo biti prikrajšani. Za trenutno stanje v šolstvu nismo krivi samo učitelj i, velik del odgovornosti nosi tudi vlada. Glede spričeval paje možno, da jih bodo dijaki dobili kakšen dan kasneje, v vsakem primeru pa jih bodo dobili pravočasno. Marko Planinc in Jure Nagode Foto: Tomo Brezovar r 1 m m SOBOTA, 1993 12 .6 * SpOR?D KANAL 10 TRBOVLJE ■ KANAL 10 TRBOVLJE SLOVENIJA 1 9 00 RADOVEDNI TAČEK: Morje 9.15 OSCAR JUNIOR: Darilo 9.2S KLUB KLOBUK, kontaktna MMii oddaja za otroke 11 00 PET PRIJATELJEV, ponovitev angleške nanizanke, 11/13 11 25 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 12.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13 05 TEDNIK 13 45 VEČERNI GOST 15 25 SMRT PO SMRTI, ponovitev ameriškega filma 17 00; TV DNEVNIKI 17.10 SVET ODKRITIJ, ameriška poljudnoznanstvena serija, 11/ 11 18.00 RPL 18 45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19 30 DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 2010 UTRIP 20 30 KRIŽ KRAŽ 21 35 POGLEJ IN ZADENI 22 35 TV DNEVNIK 3, VREME 22.59 ŠPORT 23 15 SOVA FREEBIE AND THE BEAN, lili; ameriški film SLOVENIJA 2 13 50 ČLOVEK IN GLASBA, 7/9 14.40 SOVA, ponovitev : I LJUBEZEN DA. LJUBEZEN NE, 5. epizoda ameriške nanizanke 15.05 VRNITEV SHERLOCKA Il i : HOLMESA: Srebrni plamen, Mim angleška nanizanka, 10/11 15 55 ŠPORTNA SOBOTA (F SLO NOG. POKALA, prenos; NBA; V POLČASU EP V JADRANJU; : I PERUGIA: EP V KOŠARKI (2)) 18 45 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška :i poljudnoznanstvena serija, 8/25 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 1956 ŠPORT 20.10 STUDIO CITY 21.10 D.Pirrie: POGUBNO OKOLJE, angleška nadaljevanka, 1/3 13.30 KORISTNE INFORMACIJE 14.00 OTROŠKI PROGRAM 16.00 100 NA URO, mladinski IH program 17.00 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE Prosti dan 14;00 14.45 15.00 16.00 1645 n oo 18.00 19.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE OBVESTILA IN EPP GLASBENI COCTAIL SOBOTNO POPOLDNE OBVESTILA IN EPP SOBOTNO POPOLDNE ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV SLOVO 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 16.05 17.00 17.10 19.05 19.10 19.30 19.56 20.10 20.30 21.30 22.05 22.31 HERA d.o.o. 2000 TRBOVLJE ŽELITE HEKLAMIBATI SVOJO DEJAVNOST NAt - TV SL • KAUAL A - RADIO SL - KAN Al, 10 • LOKALNI RADIO - V ČABOHSffl pokličite 81 307 i ______ ; 13.00 I lili ! 13.55 1455 1555 19.30 19.56 20.00 20.30 22 35 TV SIGNAL LITIJA 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA lil; (ATV SIGNAL) 18 00 STONA URO (EUROTOP VIDEO) 19.00 NINJA TURTLES (risani film) RADIO TRBOVLJE 8.00 8 45 9.30 10.00 10.45 11.00 ŽIV ŽAV, ponovitev HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, angleška nadaljevanka, 14/26 NONNI IN MANNI, nemška nadaljevanka, 3/6 20. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE 93 -NAJBOLJŠI TOKRAT OBZORJA DUHA LJUDJE IN ZEMLJA DOMAČI ANSAMBLI: Celjski instrumentalni kvintet POROČILA KING OF THE WIND, angleški film OGNJENO DREVJE THIKE, 7. - zadnji del angleške nadaljevanke TV DNEVNIK 1 L'AFFAIRE DOMINICI, francoski film RISANKA SLOVENSKI LOTO TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT ZRCALO TEDNA NEDELJSKIH 60 NA POTI Z DR. STINGLOM, nemška dokumentarna serija. 7/ 12 TV DNEVNIK 3, VREME SOVA HAL ROACH PREDSTAVLJA, ameriška burleska, 14/29 (čb) VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA: Vila Glicinij, angleška nanizanka, 11/11 SLOVENIJA 2 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, 10. - zadnji del angleške nadaljevanke KRIŽ KRAŽ POGLEJ IN ZADENI ŠPORTNA NEDELJA (CELJE: KF EP ROKOMET SLO -MADŽARSKA; NBA; MONTREAL: F-1, posnetek zvečer; PERUGIA: EP V KOŠ ÒJ, tinaie, posnetek) TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT SLOVENSKI MAGAZIN LETALIŠČE, ameriški film ŠPORTNI PREGLED NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE IZBOR POPEVKE TEDNA EPP GOST TEDNA OBVESTILA IN EPP NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM IZBOR VIŽE TEDNA EPP OTROŠKA ODDAJA ČESTITKE POSLUŠALCEV NEDELJSKO POPOLDNE SLOVO PONEDELJEK, 14.6. 1993 SLOVENIJA 1 15.05 FORUM 15.20 TV MERNIK 1535 UTRIP 15.50 ZRCALO TEDNA 16 05 NEDELJSKIH 60 17.05 OBZORJA DUHA 17 35 SOVA, ponovitev HAL ROACH PREDSTAVLJA: ameriška burleska, 14/29 (čb) 18.00 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angleška nanizanka, 11/11 16.30 4X4 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.30 MOLIEROV TEDEN V DRAMI, v:-:-:-:-:*:-:-:1 lisi prenos 21 30 PO SLEDEH NAPREDKA 22.00 PRO & CONTRA 23 00 BRANE RONČEL IZZA ODRA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 1930 20.15 21.20 22.50; KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London SATELITSKI PROGRAM 100 NA URO, ponovitev VIDEO GROM, oddaja Kanala A SATELITSKI PROGRAM 10.45 BATMAN, 22. epizoda ameriške ; nanizanke 11 10 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznanstvena serija, 8/25 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SEZNAMI 12 10 SVET ODKRITIJ, ameriška poljudnoznanstvena serija, 11/ 11 13.00 POROČILA 13.05 SLOVENSKI MAGAZIN 13.55 ŠPORTNI PREGLED 16 25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 TV DNEVNIK 1 17 10 OTROŠKI PROGRAM 17.10 RADOVEDNI TAČEK: Raca 1725 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, S;™: ameriška dokumentarna nanizanka, 5/26 18.00 REGIONALNI STUDIO 11 ; MARIBOR 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV Igrica 19.10 RISANKA 19 30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 2010 MEDNARODNA OBZORJA: Francija 20.55 OMIZJE 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22 39 ŠPORT 22 45 SOVA SO LETA MINILA, angleška : nanizanka, 2/13 TAJNI USLUŽBENEC, angleška nadaljevanka, 1/3 SLOVENIJA 2 RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE POROČILA OBVESTILA IN EPP ŽELELI STE JIH SLIŠATI SNOOPY OBVESTILA IN EPP POVABILA IN INFORMACIJE ZASAVSKI DNEVNIK ODDAJA O KULTURI POROČILA SLOVO 14.30 14.45 15.00 16.00 16.45 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 TOREK, 15,6. 1993 SLOVENIJA 1 10.35 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 10.45 OTROŠKA ODDAJA 11.00 4X4 11(30 PO SLEDEH NAPREDKA 12.00 MOLIEROV TEDEN V DRAMI 13.00 POROČILA 13.45 SOBOTNA NOČ 15.00 VIDEONOČ 16.05 SEDMA STEZA 16 25 MOSTOVI 17.00 TV DNEVNIK 1 17 10 OTROŠKI PROGRAM 17.10 HUCKELBERRY FINN IN ; NJEGOVI PRIJATELJI, ■ '(S koprodukcijska nadaljevanka, 15/26 17.35 OSCAR JUNIOR: Petra 17.45 LISICA ZVITOREPKA, portugalska risanka 18 00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV Igrica 19.10 RISANKA 19:30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20 10 ŽARIŠČE 20.45 GORE IN LJUDJE 21 50 KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 9/12 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22 45 SOVA ALO, ALO!, angleška nanizanka, 15/18 USLUŽBENEC, angleška nadaljevanka, 2/3 SLOVENIJA 2 16.05 MEDNARODNA OBZORJA: Francija 1K 1A »K lili B7 1$45 LJUDJE IN ZEMLJA HH SOVA, ponovitev SO LETA MINILA, angleSka nanizanka, 2/13 17,45 TAJNI USLUŽBENEC, angleSka nadaljevanka, 1/3 18 45 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE: il-ili Želva 19 30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.86 ŠPORT 20 00 POSLOVNA BORZA 20.10 TRIJE SEMESTRI, švedska i/:/;:;:::;:;:; nadaljevanka, 4/4 20.55 OSMI DAN 2145: VIDEOŠPON 22.25 ORION 22.55 SVET POROČA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19 30 SATELITSKI PROGRAM 20.15/ KONTAKTNA ODDAJA 21.15 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 20,00 NINJA TURTLES (risani film) 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA, ponovitev ATV SIGNAL RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE : INFORMACIJE 14.30. POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00: POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED 16.45 OBVESTILA IN EPP 17 30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18 45 POROČILA 19.00 SLOVO SREDA, 16.6. 1993 SLOVENIJA 1 10.30 BATMAN, 23. epizoda ameriške nanizanke 10.55 VIDEOŠPON 11 35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE: /elva 12.05 KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 9/12 12.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, nemška dokumentarna serija. 7/ 12 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.35 TRIJE SEMESTRI, švedska nadaljevanka, 4/4 16 20 SVET POROČA 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK, kontaktna : oddaja za otroke 18 45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 1910 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 2040; ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA: ILONA IN : : ; ; KURTI, avstrijski film 2245: TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 11/15 TAJNI USLUŽBENEC, angleška !!i! nadaljevanka, 3/3 SLOVENIJA 2 15.00 GORE IN LJUDJE 16.05 OMIZJE 17.20 SOVA, ponovitev ALO, ALO!, angleška nanizanka, 15/18 17.50 TAJNI USLUŽBENEC, angleška nadaljevanka, 2/3 18.45 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška izobraževalna serija, WŠ$M 19/52 v.;.;.;.;.;.1.-.;. 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19 56 ŠPORT 2040 ŠPORTNA SOBOTA 22.10 OPUS 2340 MOLIEROV TEDEN V DRAMI, kronika KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 1930 SATELITSKI PRGRAM 20.15 REZERVIRAN ČAS 21.45 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA ODDAJE V V: OKVIRU ZDRUŽENJA LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14 30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16 00 KONTAKTNA ODDAJA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO ČETRTEK, 1993 17.6. SLOVENIJA 1 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 TEDENSKI IZBOR 11 30 20. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE'93-NAJBOLJŠI TOKRAT 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, : : ameriška izobraževalna serija, 19/52 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: Celjski instrumentalni kvintet 13.00 POROČILA 14.40 MOLIEROV TEDEN V DRAMI, //T:,::- kronika 14 55 PRO & CONTRA 15.55 OPUS 17.00 TV DNEVNIK 1 17 10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18 00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18 45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19 30 TV DNEVNIK 2, VREME 19 56 ŠPORT 20 10 ŽARIŠČE 20.45 GOZDARSKA HIŠA lili FALKENAU, nemška nanizanka, 2/13 21 35 TEDNIK 22.20 TV DNEVNIK 3, VREME 22.44 ŠPORT 22.50 SOVA THE FRESH PRINCE OF BEL AIR, 1. epizoda ameriške nanizanke KENNEDYJI IZ MASSACHUSETTSA, ameriška nadaljevanka, 1/6 SLOVENIJA 2 17.50 18.45 19:30 20.00 2040 20.35 21.20 FILM TEDNA: ILONA IN KURTI, avstrijski film SOVA, ponovitev V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 11/15 TAJNI USLUŽBENEC, angleška nadljevanka, 3/3 ŽE VESTE TV DNEVNIK 2, VREME POSLOVNA BORZA ZNANOST, 22. oddaja SELAM ALEJ KUM - MIR S TEBOJ UMETNIŠKI VEČER POGLEDI VESSVET JE ODER, 6/13 KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19 30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, ;I Rokomet, Avtotimes - oddaja : :: : ;/: Kanala A) 1 1 cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 18.00 VIDEOSTRANI, prenos radijske oddaje Litijsko okence (Radio Trbovlje) RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE lili INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14 45 OBVESTILA IN EPP 15 00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU 16.45 OBVESTILA IN EPP 17 00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LITIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO PETEK, 18.6-1993 SLOVENIJA 1 9.35 BATMAN, 24. epizoda ameriške : ; nanizanke 10 00 LETALIŠČE, ameriški film 12.05 ŽE VESTE 12 35 ZNANOST, 22. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA 1345 UMETNIŠKI PROGRAM POGLEDI, VES SVET JE ODER, 6/13 7I&WC im 1700 1740 18160 1845 19.10 19.30 19.56 20 10 20 30 : : 22.15 19.56 20.10 20.30 . x: : . 22.15 22.39 22.50 SELAM ALEJKUM - MIR S TEBOJ OSMI DAN, ponovitev TV DNEVNIK 1 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike REGIONALNI STUDIO KOPER BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica RISANKA TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT FORUM VELIKA MAHINACIJA, ameriški film TV DNEVNIK 3, VREME ŠPORT FORUM VELIKA MAHINACIJA, ameriški film TV DNEVNIK 3, VREME ŠPORT SOVA LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 6. epizoda ameriške nanizanke KENNEDYJI IZ MASSACHUSETTSA, ameriška nadaljevanka, 2/6 NOTRANJI GLASOVI, ameriška nadaljevanka, 4/4 SLOVENIJA 2 1760 18.45 19.30 19.56 2010 21.05 22.06 22.35 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nanizanka, 2/13 SOVA, ponovitev THE FRESH PRINCE OF BEL AIR, 1. epizoda ameriške nanizanke KENNEDYJI IZ MASSACHUSETTSA, ameriška nadaljevanka, 1/6 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SEZNAMI TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT STALIN, angleška dokumentarna serija, 1/3 MOŠKI, ŽENSKE HOMO TURISTICUS JORDAN PLEVUNŠ: ERIGON, posnetek predstave PDG Nova Gorica KANAL 10 TRBOVLJE 19.30 2045 21.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London SATELITSKI PROGRAM INFORMATIVNI PROGRAM (Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda kulinarika, ples) SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 16 00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME RADIO TRBOVLJE 14 00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENE NOVOSTI 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA 16 45 OBVESTILA IN EPP 17.00 MLADINSKI VAL 19.00 SLOVO I frisili r j - J I- l.-ì 1 | r---------------------------------------------1 Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le > I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I | zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo * I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. L---------------------------------------------J STANOVANJA, GRADBENE _________PARCELE___________ V NAJEM vzamem gostinski lokal (manjši) najmanj za 5 let. Možnost predplačila. Tel.: 061-327-826 (zvečer). IŠČEM enosobno opremljeno stanovanje za najem v Zagorju. Trbovljah ali Liliji (do 200 DEM + stroški). Tel.: 063-21-233. inierna 352(od 11. do 14.tire.od 17.do 19. ure). V HRASTNIKU - stara občina prodam ali oddam poslovni prostor neto 137 m2, telefon, centralna, obokana klel. Tel.: 43-211 (Diskont 68). AVTOMOBILI IN DELI PRODAM Jugo Koral 45. rdeče barve, letnik 89, registriran do 2/94. lepo ohranjen za 4.300 DEM. Tel.: 25-694. PRODAM avto P 126 vozen,neregistriran, letnik 80 za 400 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV S Pokrajinski odbor za Zasavje PIKNIK v Mostecu v Ljubljani Dne 19.6.1993 od 13.00 - 22.00 ure. Vabimo člane, volilce in simpatizerje, da se udeležijo piknika, ki ga organizira Zružena lista Socialnih demokratov. BOGAT KULTURNI PROGRAM S SREČOLOVOM, DOBRO HRANO IN PIJAČO. Prijave sprejema tov. Jana na tel. 21 089. Za prevoz je poskrbljeno, vse dodatne informacije dobite na tel. 21 089. Pokrajinski odbor Drago Kopušar Božo Marof Tomo Garantini DEM. Ciril Lazar, Kolovrat Ila, Izlake. PRODAM tovorni avto Marcedez 1413, motor.letnik 1990, karoserija 1978, registriran. Tel.: 76-320. ZAPOSLITEV ZA PRODAJO priročnikov nudimo največjo provizijo. Tel.: 064-733-349. TAKO kot so pričeli s prodajo vsi naši zastopniki, lahko prične vsakdo po načelu "Nič ne more izgubiti, lahko samo pridobil".Tel.: 064-733-349. IŠČEMO simpatično dekle za delo v trgovini z mešanim blagom, ter dekle za strežbo v Kava baru. Tel.: 4.3-258 (po 20. uri). __________STROJI___________ POCENI prodam ind. šivalni stroj Textima, čoln Maestral in Motor Tomos 4 ter starejši pralni stroj. Tel.: 41-993. GLASBILA PRODAM odlično harmoniko Selimo soprani, 80 basov. 7 registrov (ozke tipke). Janez Cirar, Kotredež. 23, Zagorje. ŽIVALI PRODAM male neme race -odlične za nadaljnjo rejo. Tel.: 21-806. RAZNO PRODAM zidno omaro - 240 1. 5 delno omaro 2,50 x 2 m in 2 jogija. Antonija Kos. C. zmage43, Zagorje. PRODAM previjalno mizo in stajico pravokotneoblike. Tel.: 62-143. PRODAM skoraj novo rdečo čelado Nava št. 59/L in krajšo usnjeno jakno v zadrgah. Tel.: 77-149. PRODAM smrekovo stensko oblogo (opaž) za 480 SIT/m2. Tel.: 063-725-066. SUPERTECH TV color 5.5 m (el. bat.) malo rabljen prodam za 400 DEM - protivrednost. Ogled na domu od 8. do 19. ure. Zdravko Benko. Loke 48. Zagorje. PRODAM kuhinjski kol. dva stola in raztegljivo mizo. Tel.: 27-220. ORIA computers d.o.o. Zagorje ob Savi razpisuje prosto delovno mesto PRODAJNEGA INŽENIRJA za tehnično podporo in prodajo. POGOJI: - visoka ali višja izobrazba tehnične smeri - poznavanje računalniških in informacijskih sistemov - samostojnost - komunikativnost - dinamičnost Ponudbe bomo sprejemali 8 dni po objavi na naslov: ORIA computers d.ox>. Polje 4, 61410 Zagorje ob Savi ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA DOM STAREJŠIH OBČANOV, IZLAKE 13, JE ODPRTA VSAK DAN. POKLIČITE NA TELEFON: 74 088 • vlv-vv.;-;.;-;;.:. f/ Išče ulične prodajalce časopisa na območju HRASTNIKA in ZAGORJA. 7/mrc Jliii II POČITNIŠKA SKUPNOST Zagorje ob Savi, C. zmage 33 tel.: 0601/61 013 OBVEŠČA OBČANE, DA SE BO I tudi v letovšnjem letu letovalo v Savudriji. W-. Ker je na razpolago še nekaj prostih kapacitet ||: jih želimo ponuditi tudi ostalim občanom zasavskih občin. É CEKA DNEVNE OSKRBE (HRANA + PRENOČIŠČE) v DEM ČLAMl POČnmŠKE OSTALI SKUPNOSTI OBČANI ODRASLI 18 20 OTROCI 10-15 let 15 17 OTROCI 2-10 let 10 12 1 :si VREDNOST 1 DEM = 70 SIT Ob pravočasni prijavi možnost obročnega plačila. PODROBNEJŠE informacije in prijave na telefon 0601/61 013 ali osebno na sedež počitniške skupnosti ŽELIMO VAM PRIJETNO POTOVANJE. ^ «a »»«»s ^ IMPORT-EXPORT PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 Komisija za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v lasti Občine Zagorje ob Savi objavlja RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem Vloge morajo prosilci oddati na posebnem obrazcu, ki je na voljo v sprejemni pisarni občine Zagorje ob Savi ali na Stanovanjskem podjetju Zagorje ob Savi, Cesta zmage 16/b, najkasneje do 5.7.1993. Podrobnejše informacije glede razpisa lahko prosilci dobijo na Stanovanjskem podjetju Zagorje ob Savi oz. na Občini Zagorje ob Savi - g. Vili Brodar. ^_________________________________________ ■ , ... MAIBA1 RENAULT ČE STE MLADI, INOVATIVNI IN POŠTENI, ČE VAM AVTOMOBILSKA TEHNIKA NI TUJA IN ČE VAS VESELI KOMERCIALA IN DELO Z LJUDMI, VAM PONUJAMO Delovno mesto PRODAJALCA VOZIL (NEDOLOČEN ČAS, STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE) IZKLJUČNO PISNE PONUDBE S KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM Z DOKAZILI 0 IZOBRAZBI IN OPISOM DOSEDANJEGA DELA , POŠLJITE NA NASLOV AVTOSERVIS MALGAJ, Gabrsko 30, 61420 Trbovlje. Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/2 1-525 Letos poleti se ne bo treba spraševati, kako preživeti tople večere. Ob številnih priložnostih bo zraven naš tednik Zasavc in Pivovarna Union, katere okus smo zalotili tudi pri lovski koči v Čemšeniku. Tam se je namreč v soboto zvečer zbrala kopica ljudi, od tistih, ki so nabirali voljo za zakonski stan do onih, ki še niso očitneje zaplesali v dolgo, vroče poletje. Za slednje je poskrbel ansambel Zupan iz Vranskega, program pa je povezovala Karmen Cestnik. Prireditev bržkone ne bi bila tako odmevna, če se ne bi odzval i in predstavili pari za slovensko ohcet '93 v Kandršah. Ob pestrem programu ni manjkalo raznih zadreg. Med drugim sta zasavski nevesti, na začudenje izvoljencev, za svojega najIjubitega pevca proglasili kar pevca nastopajočega ansambla. H ja, pel minut pred poroko je še čas za premislek. Opazno je bilo še nekaj. Večina parov bo zakonski prag prestopila vsaj iz dveh razlogov. Eden je že odraščajočega značaja (skoraj vsi že zibajo), drug pa je seveda gospodar srca, ki bi kandidate enkrat itak pregnal v zakonski jarem. Jani Kralj, predstavnik Turističnega društva Mlinše je ob čestitki in najavi programa Slovenske ohceti '93, ki bo v Kandršah, parom podelil stenske ure in jim zaželel nepregleden čas ljubezni. Tudi Slavi in Bogdan Hribar, lanskoletna mladopo-roročenca, sta povedala, da usodnega podpisa ne obžalujeta. S poroko v narodnih nošah, z zapravljivčki in ob številni publiki sta bila še kako zadovoljna. In kdo vse sopari za Slovensko kmečko ohcet '93 v Kandršah? Adela Brunček iz Hrastnika in Filip Žagar iz Trbovelj sta se na ohcet prijavila prek časopisa Dnevnik. Kot sta povedala, sta se spoznala v dvigalu in plamen je takoj zažarel. Adela je stara 20 let in po končani ekonomski šoli še ni dobila zaposlitve, zato pa ji ostane več časa za njunega sinčka. Filip dela v Cementarni Trbovlje in pravi, da je čisto pravi Zasavčan, kjer je vsaka druga beseda kletvica. Iz Ljubljane sta prišla dva para. Mateja Malovrh, 22, in Robert Gabrovšek, 24, sta se spoznala v discu Horjul, skupaj Srečna številka je 2391 Pri lovski koči pod Prvinami smo predstavili našo nagradno igro Zasavcev» poletje s Pivovarno Union. Verjetno ste opazili, da ima vsak Zasavc ob robu zadnje strani svojo številko. V poletnih mesecih h» tekla nagrad na igra v sodelovanju s Pivovarno Union, izžrebancem bodo podeljene lepe nagrade. Torej Zasavca ne vrzite v smeti. Prihranite ga vsaj za teden dni, da boste pogledali številk«». Igra teče dalje. Številko, ki je natisnjena na enem izmed današnjih časopisov, bomo objavili prihodnji teden. V Čemšeniku je zasavska nevesta Mojca Girar izžrebala prvo nagradno številko - 2391. Nagrajenec naj se javi na uredništvo Zasavca do petka, 11. junija d«> 12. ure in nagrada bo njegova. Domov bo lahko odnesel toliko pločevink piva Union, kolikor je težak. Seveda bomo nagrajenca povabili na javno tehtanje. Do tehtanja pa ima čas, da si pridobi še nekaj kil. Da bo žeja gotovo potešena. Pivovarna Union vas bo "grela" skupaj s poletjem. pa sta skoraj sedem let. Mateja je trenutno brezposelna, Robert pa ima kot orodjar domačo obrt. Valentina Šteblaj, 18, in Boštjan Komšc, 20, sta bila prav tako izbrana v Preddvoru. Imata pet mesecev starega sina, trenutno sta brezposelna, na ohcet pa ju je prijavila Boštjanova mama. Iz Šentvida pri Stični sta prišla Martina Grabnar in Valdi Porenta. Martina dela pri Mestnem sekretariatu v Ljubljani, Valdi pa v Kondi Grosuplje. V prostem času se posvečata drug drugemu. Mojca Cirar, 21, in Jure Petek, 26, Zasavcev par, sla na prireditev prišla brez. sina Nejca. Jure je povedal, da je že skoraj pravi Tirnčan, na kmetiji pa mu največ težav povzroča vožnja s traktorjem. Da je o ljubezni težko govoriti, že vemo. /.aloje ansambel Zupan iz Vranskega vzdušje svojevrst- no glasbeno začinil, za petje pa so se navdušili tudi bodoči mladoporočenci. Poletje se je začelo pestro in jasno tudi v drugem smislu. Na plesišču so vse žene, ki imajo namen še letos prevarati moža, le-temu to povedale s poljubom. Če so to opazko vzeli zares ali ne, nismo izvedeli. Povedano pa nam je bilo vse o malenkostih, ki motijo in so v glavnem povezane z lažnivostjo, pa o dobri hrani in najboljši pijači, ki je bilo seveda ves čas pivo Union. Hostese pivovarne so stregle vštric z dekleti in fanti iz Prosvetnega društva Čemšenik, ki so skrbeli za bogat srečolov in drugo gostinsko ponudbo. Prisotni, kijih ni bilo malo, so stavili še na t r il i t r ske vrčke pa Za sa vče vo žrebanje, luna na nebu je bila polna, in če ste veselje zamudili, si ga privoščite na Slovenski ohceti v Kandršah26 junija. Igral ES Prvič upokojenec Franc Vidrgar z Vidrge je seveda pivo lahko tudi popili, bil zmagovalec prvega tek- Vidrgar pa je /a spomin domovanja /a najmočnejšega Za- mov odnesel še vrček, ki so ga savca. "Nisem si misli 1. da smo posebej /a letošnje tekmovan- pehzionistiSe tako pri močeh," je naredili hrastniški steklarji, je bila prva i/java zmagovalca. Uvrstil se je ludi v tinaie V finalu je premagal Janeza na5egatekmovanja,ki ganam-Drobeža in Petra Premka. Vsi eravamo priprav it i jeseni. T ek- trije so držali poln trilitrski movanj/a najmočnejšega Za-vrček piva Union blizu dveh savca'bomo pripravili Se nekaj. minut. V predtekmovanju seje Z njim lahko popestrimo Se pomerilo precej Čemšcničunov kakSno prireditev, prireditelji, in okoličanov, pa tudi ki si to želijo, nas lahko obiskovalce vod drugod. In vsi pokličejo. Zasavci, trenirajte, so se zelo izkazali. Prvi tri je so nagrada v finalu bo lepa. bo ansambel Igor & Zlati zvoki. Sef ansambla je tokrat pod Prvinami ploskal muzikantom z Vranskega. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar FotoLTiifiie: /. Prizorišče pri lovski koči pod Prvi milni so člani Prosvetnega društva lepo okrasili in pripravili. 2. Ansambel Roberta '/.lipana z Vranskega se je predstavil v najlepši Inči. Znal je zabavati in igrati tudi za zahtevna ašesa. d. Lanski zasavski par Slavi in Hofidan Hribar sta voditeljici Karmen Cestnik povedala, da priporočala mladoporočencem čim več otrok. 4. Mojca Cirar, Jare Petek, Pilip Žagar in Adela Hrunček so Z a savski m lodo poročenei letošnjega leta. 5. Tekmovanje za najmočnejšega Zasavca je bilo skrajno resna zadeva. Z. obilo smeha... Eva Krajnčan je devetindvajsetletna klarinetistka. Igra v ansamblu Zupan iz. Vranskega, sicer pa uči na glasbeni šoli v Kranju. Daje ansambel Roberta Zupana po glasbeni ponudbi nekaj posebnega je eno, čisto druga stvar pa je Evino ukvarjanje z. glasbo. "Še ko sem hodila v Srednjo glasbeno šolo, sem bila edina ženska pri klarinetu," je povedala Eva. "Zanj sem se odločila naključno. Mama je namreč igrala klavir, oče in starejši brat trobento, mlajši brat pozavno, sestra flavto, meni pajeostal klarinet." Igra še saksofon in tamburin. "In obvlada larok," so v šali dodali prijatelji, ki pravijo, da tako dovzetno klarinetistko redko slišite. Zvenu klarineta pesniki pravijo, da se sliši kot v ljubezen pretopljeno čustvo. Evi je ta sladkoben bas všeč. Pravi, da rada prisluhne igranju Boruta Bučarja iz Greentovvn ja/z. banda, ki igra zelo / občutkom in zna ta posebni lesk klarineta dobro podati. Sicer je igrala v simfoničnem orkestru glasbene akademije in pri ansam- bu Vlada Sredenška iz Velenja. Z ansamblom Zupan je skupaj od nastanka (tri leta). Igrajo vse - od narodnozabavne glasbe do popevk, latinskoameriških ritmov in jazz skladb. Program prilagajajo publiki. Vendar Eva najrajši posluša klasiko. Ob profesionalnem ukvarjanju z glasbo ji ostane le malo časa zase. Če ji, se posveča Mateju, ki je tudi glasbenik, in sinčku Simonu. A kot pravijo njeni prijatelji: "Pozdravljamo to, da ženska s tako drobnim telescem tako dobro igra klarinet." In pa, da Eva ni le profesor za klarinet temveč tudi strokovnjak za šale. Če ni drugače, jih stresa iz rokava tudi ob petih zjutraj. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 10. -11.6.: Puščavski vihar (am. akcijsko avant. ), čet. ob 18.00 in 20.00, pet. ob 18.00 11. -14.6.: Kaffs (am. akcijska komedija), pet. in pon. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00 15.-16.6.: Oblegani (am. uspešnica - akc. kriminalka), tor. in sre. ob 18.00 in 20.00 Zagorje - Delavski dom 10.-13.6.: Smrt ji lepo pristoji (am. komedija), čet. in pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00 12. -15.6.: Izdajalski trenutek (am. kriminalka), ned. ob 18.00, pon. in tor. ob 19.00 16.6.: Kufss (am. akcijski) ob 19.00 Hrastnik - Delavski dom 10. -11.6.: Lovčeva poteza (am. akcijski), čet. ob20.00,pet. ob 18.00 11. -13.6.: Napihnjenci (am. komedija), pet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00 16.6. : Pentagram (am. akcijski) ob 20.00 Kino Dol pri Hrastniku 19.6. : Pentagram (am. akcijski) ob 18.00 Izlake - Kinodvorana 20.6. : Kufss (am. akcijski) ob 20.15 RAZSTAVI Trbovlje: V poslovnih prostorih Razvojnega centra v Dolnjem Lazniku razstavlja 12 del v pastelu in perorisbi član Relika Vinko Hrovatič. Razstava bo odprtadva meseca. Trbovlje: V likovni galeriji Delavskega doma je odprta samostojna razstava dveh članov Relika Ivana Žgalina in Iztoka Permeta. Razstava bo odprta do 18.6., vsakdan od 16. do 19. ure. RECITACIJSKI VEČER Zagorje: 17.6. ob 19.30 gimnazijci pripravljajo recitacijski program, s katerim so nastopili na Gimnazijadi v Velenju. Nastopile bodo tudi učenke baletne skupine GŠ Zagorje. revija______ Trbovlje: Od 7. do 11.6. bo v Delavskem domu potekala revija otroških pevskih zborov. Udeležili se jo bodo zbori iz vseh pedagoških enot OŠ Trbovlje in iz VVZ Trbovlje. Revijo je organizirala ZKO Trbovlje. Mlin.še: 19.6. ob 18.00 bo Gasilsko društvo Mlinše pripravilo proslavo ob svoji 40-letnici delovanja. Po kulutrnem programu, ki ga bodo pripravili učitelji in učenci OŠ Mlinše, bo ob 20.00 velika vrtna veselica, kjer bo za ples in dobro voljo skrbel ansambel Franca Miheliča. Hrastnik: 13.6. bo na Kopitniku srečanje zasavskih planincev. Gore: 13.6. oh 11.00 bo v Gorah 26. srečanje PTT planincev Slovenije. Pridite z mobiteli. Organizirane športne aktivnosti in srečelov. IZLET Trbovlje: PD Trbovlje organizira 19.6. akupinski izlet na Pokljuko - Debelo peč. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Ul. I. junija. Trbovlje: PD Trbovlje 26.6. organizira izlet na Mrzlico pod geslom " 100družin na Mrzlico". Ob tej priložnosti bodo organizirali balinarski turnir, na voljo pa bodo tudi objekti in naprave za mali nogomet, rusko kegljišče, gugalnice. Udcležnci bodo za dvakratno, štirikratno in sedemkratno udeležbo prejeli spominsko značko. Radeče (stadion): 12.6. ob 17.00 Papirničar: Betrans (3. liga) Nogomet 12.6. ob 17.00 Apnar : Dob (4 SNL) Tenis 12.6.5. in 6. kolo 1. in 3. lige. Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41 -006), Trbovlje (tel.: 21-222), Zagorje (tel.: 61-644) in Litija(tel.: 881 -855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure, v Litiji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. do 13. ure, v Litiji od 7. do 19. ure. Informacije na zgoraj Vse organizatorje raznih prireditev, srečanj, izletov ter drugih kulturnih, športnih ali zabavnih dogodkov obveščamo, da lahko na tej strani seznanjajo Zasavčane o svojih prireditvah. Brezplačno. Prosimo le, da nam obvestila pošljete najkasneje do ponedeljka do 9. ure. Redakcija navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110). Veterinarska služba: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik - 10.6. je dežurni veterinar Iztok Soban, dr.vet. med. Od 11,- 16.6. je dežurni veterinar Matjaž Pokorn, dr.vet.med. Dodatne informacije na številki 985. Hrastnik Novosti za odrasle: 1. Drakulič, S.: Balkan Expres; 2. Bukowski, Ch.: Faktotum; 3. Holt, V.: Pasti in zanke; 4. Zhang, X.: Ko je Kitajska še upala; 5. Mušič, J.: Dragotin Kette; 6. Štefanec, F.: Zlata ura; 7. Makarovič, S.: Tisti čas; 8. Kersnik, J.: Ciklamen; 9. Filipčič, E.: Urugvaj 1930; 10. Kernik, J.: Rošlin in Verjanko. Zagorje Novosti: L Jong, E.: Zadni blues; 2. Wollstonecraft, M.: Zagovor pravic ženske: 3. Poissant, C.: Milijonarji o sebi; 4. Mal, J.: Zgodovina slovenskega naroda; 5. Kociper, 5. : Goričanec; 6. Štefanec, F.: Zlata ura; 7. Hellyer, A.: Plezalke; 8. Morante, E.: Aracocli; 9. Grazzini, G.: Narodni parki sveta; 10. Zakrajšek, S.: Volitve po slovensko. Koncert za malega Mitjo V Športni dvorani Radeče bo 11. junija ob 19.30 uri dobrodelni koncert pod naslovom Ko zaboli srce. Pobudniki za prireditev so člani skupine Vikend, ki so tudi organizatorji. Vstopnine ne bo, pobirali bodo le prostovoljne prispevke. Celoten izkupiček pa bo namenjen družini Kočevar, ki bo svojega malega sinka Mitjo odpeljala na operacijo v London, kjer mu bodo z zahtevno operacijo skušali rešiti življenje. Koncertu so se odzvali ansambel Vikend, Pihalni orkester radeških Papirničarjev, Moški pevski zbor Radeče, Mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke, Mlajši mladinski pevski zbor OŠ Radeče, plesna skupina Touch, VVZ Radeče ter Osnovna šola in Glasbena šola Radeče. Program bosta povezovala Renata Žnidar in Bogdan Barovič. Renata Žnidar ES HOROSKOP OVEN Z izbrancem si boste pošteno skočili v lase, a se boste Uidi kmalu pobotali. Zavedajte se, da pomeni vsak nov prepir le še eno razpoko v zvezi. Številka: 10. BIK Prav je. da ste v prepiru s starši ponudili roko sprave vi. Starši so le eni in ne poskušajte jih spreminjati. Bolj se jim prilagodite, pa bo skupno življenje znosno. Številka: 7. DV OJ Č KA Dvojčki, rojeni v prvi in tretji dekadi, morajo v juniju paziti na zdravje, pred vsem na grlo in notranje organe. Izogibajte se večjih zabav in potovanj. Številka: 11. RA K Z ljubljeno osebo se nekaj zelo pozitivnega dogaja, vi pa ne veste, kaj toje. Ne skrbite, izvedeli boste kmalu in tudi vi boste zaradi tega zelo srečni. Številka: 13. dan nedelja. LEV Malo bolj se posvetile starim prijateljem, sicer vas bodo pozabili in si poiskali prijatelje drugje. Zanemarjali ste jih predolgo in tudi njihova strpnost ne bo večna. Številka: 21. DEVICA Soboto boste preživeli poslovno in družabno zelo uspešno, verjetno celo v tujini. Spoznali boste prijetne ljudi, s katerimi boste družabne stike tudi v bodoče gojili. Številka: 12. TEHTNICA Ne zanesite se preveč na druge, kajti dogodek, ki se vam bo zgodil v tem tednu i n bo v zvezi z vašo prihodnostjo in partnerstvom, vas bo presenetil. Številka: 28. SKORPION Osebe, rojene v znamenju škorpiona, ki so že starši, bodo v tem ledini navezali z otroci po dolgem času spet stike, ki bodo za oboje prijetni. Obdržite jih čim dlje. Številka: 9. KOZOROG Vse prevečkrat se vam dogaja, da v družbi izpadete kot človek, ki veliko govori, po kakovosti pa malo. V tem tednu boste imeli možnost, da slab vtis popravite. Številka: 14. VODNAR V zadnjem času se vas sreča nekako izogiba pa ne veste zakaj. Ne obupajte, že v tem tednu se bo vse obrnilo. Odpravite se na krajši počitek daleč od vseh obveznosti in poznanih ljudi. Številka: 25. RIBI Konec tedna boste zadovoljni z razpletom dogodkov na delu. Prav bi bilo, da se uspeha poveselite skupaj s partnerjem, saj bo vašega uspeha zelo vesel. Pismo v četrtek. Številka: 19. Saška Polži na krožniku V prejšnji številki ste lahko prebrali, kako gojijo polže v Renkah. Takrat smo obljubili tudi recept, kako polže pripraviti. Obljubo izpolnjujemo. Ocvrti polži 40 polžev, 5 žlic moke, 2 jajci, sol, drobtine, 35 dag masti, peteršilj. Polže kuhajte v vreli vodi (slani) 7 minut, nato jih odcedite. Z iglo za pretikanje jih potegnite iz hišic, odrežite glave, odstranite kožo, čreva, kamenček. Nato jih kuhajte še 2 uri. Odcejene in osušene polže povaljajte v moki, nato v raztepenem jajcu in drobtinah ter krhko ocvrite v vroči masti. V vroči masti ocvrite tudi vejice peteršilja in z njim dekoriran krožnik. Polži v solati 30 - 40 polžev, olje, kis, poper, sol, čebula, sardele, jajca. Polže skuhajte in očistite. Narežite jih na rezance, polijte z oljem in kisom, potresite s poprom in soljo ter jih naložite na krožnik s koleščki čebule, trdo kuhanih jajc, s sardelami in sardinami, razrezanimi na rezance. Zraven se prileže krompirjeva solata. Aleš Matko, Gostinska šola Zagorje /r N Naša bodočnost Rojstva od 28. maja do 1. junija v trboveljski porodnišnici: 28. maja: Tatjana Višnikar, hči Maja, Trbovlje; Gordana Stjepa-novič, sin Igor, Trbovlje; 29. maja: Jasmina Ibrahimbegovič, hči Helena, Hrastnik; 30 maja: HajnalkaSihur, sin Aljaž, Zagorje; Sadika Agovič, sin Alis, Zagorje; Ružiča Andrič, sin, Litija; 31. maja: Terezija Brzin, sin Aleksander, Litija; 1. junija: Senada Varenkič, sin, Trbovlje; Simona Razpotnik, hči Ana, Zagorje; Sonja Pintarič, sin Tomaž, Trbovlje; Simona Skrabar, sin Uroš, Celje. Iskreno čestitamo č- i/ i r——------ Kdo praznuje? Junij 10. Bogo izp. iz Bogomir. Bog in mir: Greta (Gretica). Šved. Greta skrajšano iz Margareta: 11. Zala; Urh: 12. Ajda izp. Aida (Aja. Ajka. Ida), junakinja istoimenske opere italijanskega skladatelja Verija-ime je najbrž izmišljeno: Adciaida (Adica. Adi. Adelka. Ida Lajda). nem. Adelhaid - tista, ki je plemenitega rodu: 13. Tone izp. iz Anton (Antona. Antonček, Tonči,...). lat. Antonius - naziv rimskega plemena: Zvonko izp. iz.Zvonimir (Zvone, Zvonček. Zvone...) iz sam. zvonili: Anton Padovanski : 14. Vasja izp. iz Vasilij (Cile, Lacko. Vali), grš. Brasileos - kraljevski: Elza (Ela, Elica), nem. Elsa, skrajšano iz Elizabeta: 15. Vid (Vidko, Vico. Videc. Vidan). lat. Vitus - tisti, kije življenski: Manca. 16. Beno (glej 16. april); Fran izp. iz Frančiško (Erano. Franček, Franko. Franci. Franjo); Gvido (Gvidek). it. Guido - nem. skraj Wido i/. Widukond in Witold. Witu -gozd. gora. Zeliščar svetuje J\A' - Marjetica (mala ) raste povsod in dolgo je že poznana kot zdravilna roža. Čaj marjetice je raldo odvajalu, lajša Indvčine in krče, topi sluz, čisti kri, čisli kožo pri boleznih, priporočljiv je pri prehladnih obolenjih, pa tudi ledvicam koristi. Za čaj nabiramo mlade lisic malih marjetic, naredimo pa ga kot poparck. Poskusite pa nekaj mladih listov (udi pomešati s solatii. Vrtnica, ki niste v vsakem vrtu, je zelo znana v ljudskem zdravilstvu. Čaj naredimo tako, da nekaj cvetov prelijemo z vrelo vodo in pustimo okoli |>et minut ter precedimo. Učinek jc boljši, če ga sladkamo z medom. Čisti kri, je blago odvajalo, pomaga pri omotici, glavobolu, krepi srce in živčevje. Če pet do sedem cvetov vrtnic dodamo kopeli, ohranjamo mladostno kožo. Sirup |JU je učinkovit pri prehladu tako otrok kot starejših ljudi. V kozarce damo 50-60 cvetov, dodamo rjavi sladkor, še boljši je med, pustimo nekaj dni na soncu in nato precedimo. Prepovedano pa je v vseh primerih uporabljati cvetove, ki so škropljeni s kemičnimi preparati. Vabilo: pišite bi vprašajte, če vas kaj zanima, poiskali bomo odgovore. Drago Zavrašek TO J Teden gozda Minil je teden, posvečen slov-enskim gozdovom? Letošnjo pomlad sem postal občutljiv na gozdno problematiko. Bil sem prisiljen žrtvovati veliko časa in energije za gozd, da bi preprečil njegovo krčitev. Ob dejstvu, da nam bodo posekali bližnji gozd, sem se namreč začel zavedati pomena gozdov za človeštvo, pa tudi zame osebno. Gozd ne izpoljnjuje samo človekove materialne potrebe, ne daje samo les, plodove, sadeže, zelišča, gobe (z letošnjimi majniškimi kolobar-nicami smo se že gostili), med, divjačino itd. Zame gozd ni izmerljiv v številkah raznih gospodarstvenikov, gozdarjev, občinskih uradnikov in politikov. Na gozd ne gledam kot na nujno zlo, ki nas varuje pred erozijami, plazovi, vetrovi, nam čisti in bogati zrak, vodo, ureja odtoke padavin z gozdnih območij. Gozd ne more biti samo površina posebnega pomena v turizmu, rekreaciji, obrambi, estetiki okolja. Z gozdom živim, odkar se zavedam. Vsako jutro, ko stopim iz hiše me pozdravi gozd - prijatelj, ki najde pravi pozdrav ali tolažilno besedo. Drevesa v gozdu doživljam kot ogromna, prijazna bilja, ki kdaj tudi spregovore ali zapojo skupaj z vetrom. V njihovih krošnjah se vrstijo jutranji koncerti ptic, matineje pa še večerne predstave polhov, veveric in ponočnjaških sov. Mogoče so ravno ti koncerti prebudili v meni glasbeni talent in me usmerili \ glasi teniški poklic. Nisem gozdni strokovnjak, a vendar bi rad kot laik ob tednu, posvečenem gozdu, opozoril sodržavljane na čuvanje gozdov. Naštel sem dovolj razlogov, zakaj naj bi bilo to korist- no. Slovenija je poleg Finske res najbolj gozdnata država v Evropi, spada pa tudi med dežele z najbolj onesnaženim zrakom. Zaradi kislega dežja počasi propadajo gozdovi po vsej Sloveniji. Menda je prizadeta že skoraj polovica vsega drevja. Zadnja leta je na pohodu še naravni sovražnik -lubadar. Pa vendar se ljudje še vedno obnašamo neosveščeno. Z izsekavanjem, požari zaradi malomarnosti, gradnjo v goz-dovih, odlaganjem smeti ipd. Konec letošnjega marca smo prizadeli krajani Sedraža nad Laškim zagnali "vik in krik", ko so nam hoteli posekati gozd na Pogoričnici. Za nekaj časa smo golosek preprečili, najbrž, pa bo še treba kdaj zakričati. Pozivam sodržavljane: Bodimo glasni in očuvajmo gozdove, četudi se zaradi nekaj dreves komu kdaj zamerimo. Peter Napret, Sedraž Spominki ob cesti K temni pisanju me je spodbudila slika v Zasavcu št. 1 i La slika prikazjuje Lička, ki ga je pustil (pozabil) lastnik kar sredi naselja. 'Lakih slik je v naših krajih toliko, da se jih verjetno ne da prešteti.Tudi v našem kraju so taki prostori ob cestah, še več pa pod cestami, kjer pogumni lastniki pozabijo na svoje prejšnje ljubljence. Kose peljem iz Podkuriva proti Zagonu me na več krajih pozdravljajo tudi "spominki". Prvi hip misliš, tu se je naredila tista prometna nesreča. Pozneje spoznaš, kakšni smo ljudje, kakšno kulturo imamo, kakšen odnos do naše narave, okolja, kjer živimo, delamo, se vozimo itd. Vsi znamo samo kritizirati drug čez drugega, odnos do narave pa imamo enak. Čim bolj jo onesnažimo, tem bolje se zdi. Mene čudi, da ni zakona, ki bi tako urejal, da če "pozabiš" svoj avto ob cesti ali kjerkoli, bi to naredil samo enkrat pa niloli več. Da nimamo v občini nobenega človeka ali ustanove, da bi na licu mesta uredila tak problem (beri odstranila take spomenike) je zelo žalostno. Pa naj bo to inšpektor policije ali kdo drug. Samo brez birokratskih potov, pa pritožb pa ne vem kaj vese naši zakoni ali pa samoupravni akti dovoljujejo. Žalostno je, da pri nas iščemo samo pravico in jo hitro znamo tudi uveljavljati. Nikjer pa ne slišimo za nobeno dolžnost, ki jo mora vsak človek tudi poznati in seveda spoštovati. Kje je danes zavest in kultura našega človeka, podjetja, družbe. Evropa je še daleč! Tone Juvančič, Podkum Odgovor g. Marjeti 27. maja 1993. Iz javnega mnenja Radia Trbovlje. G. Mapeta (?) (iz Zagona?) sprašuje g. Kučana, kdaj bodo ostranili Titove slike iz Zagorja. Očitno njo motijo, ker jo primerja s sliko I litlerja. G. Marjeta, kje še visijo Titove slike? Kar je meni znano, v javnih lokalih ne. Sicer je stvar vsakega posameznika, saj vendar živimo v demokraciji. G. Marjeta, verjetno ste premlada, da bi poznala Tita, ko nam je vladal. Ali ste poučena iz drugačnih virov? Vas ne poznam, Marjet je več v Zagorju, tudi Vašega priimka ne vem, ker želite ostali anonimni. Kol hčerka rudarja Vam moram povedati: Mladost sem preživela v revščini in tov bivši stari Jugoslaviji. V družini nas je bilo S otrok, oče pa je delal v rudniku, zaslužil je dva šilita na mesec, včasih pa še to ne. Po nemško okupacijo za časa fašizma sem prestajala ponižanje in zatiranje v trboveljskih gestapovskih zaporih. Nato pa kot mlado dekle še partizanstvo. Vi vsega lega niste preživljali in Vam ne privoščim tega gorja. Maršal 'Lito je bil naš veliki vojskovodja, takega niti ne pomnijo starejši narodi, nemški okupator ga je hotel dobiti za vsako ceno, sam Hitler ga je hotel dobiti za svojega vojskovodjo. Tito se je boril skupaj s svojimi borci in nas osvobodil okupatorja, zato smo bili ponosni naTita. 'Lito nas je vodil od zmag do zmag. Tito nam je dal svobodo in mir 45 let na Balkanu. Ob smrti maršala Tiita je žalovala vsa Slovenija, enako tudi vse države sveta. G. Marjeta? Si vi želite drugo Bosno. Odgovarjam Vam na pobudo meni enako mislečih Zagorjanov. Pavla Vogrič -Sajovic, Zagorje Zasavčeva nagrada za zvestobo Imela sem to srečo, da sem bila izžrebana za zvestobo časopisa Zasavca. Ne gre toliko za nagrado samo, ampak tisto presenečenje, da je žreb določil "tebe". Na časopis Zasavc sem naročena že od začetka. Moram priznati, da je vedno boljši, všeč mi je, ker je tako za mlajše kot starejše. Časopis, kot je Zasavc, naj bi prišel v vsak dom. Le koga ne bi zanimale novice domačega kraja in njene okolice. Posebno velja za ljudi, ki so, med njimi sem bila tudi jaz (sedaj upokojenka), del svojega življenja preživeli izven svojega domačega kraja. Majhno rudarsko mestece, kol je Zagone pred več kot tridesetimi leti, pač ni moglo nuditi mlademu človeku tistega, kar si je želel, zato je bila moja odločitev Ljubljana (vsakodnevna vožnja). Novice iz domačega kraja, take in drugačne, so me še toliko bolj zanimale, ker sem pač bila veliko odsotna. Takrat sem prebirala še Občinski obveščevalec. Moje geslo: "V vsak zasavski dom časopis Zasavc!" Vaša zvesta bralka Štefka Kopina, Kisovec SEM ZAVAROVAN PRI TRIGLAVU V Sloveniji imamo tako prvič možnost, da naš avto in vse druge vrste motornih vozil res popolnoma zavarujemo. Odlomek iz novih prednosti in koristi za zavarovance: • prepričljivi popusti • ugodnejši pogoji plačevanja premij • brezplačne zavarovalne vrste • brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil • enkratno zavarovanje s polic, ki se po želji avtomatično podaljšuje • brezmejno število kombinacij zavarovanja • bonus se ohranja in prenaša Vseh ugodnosti, prednosti in koristi, kijih prinaša nova ponudba ZAVAROVALNICE TRIGLAV, je toliko, da si boste želeli imeti avto samo zato, da bi ga lahko zavarovali. Ko gre za vaš avto, smo vsi zelo občutljivi. Trenutek naše ali tuje nepazljivosti nas lahko precej stane. Prav tako je mogoče predvideti višjo silo. Ko ostanemo brez avta, nas zgrabi panika. Kako bomo prišli v službo, kako bomo peljali otroke v vrtec, in seveda, kako bomo plačali nastalo škodo, zato je najbolje, da smo popolnoma zavarovani. Dosedanje možnosti avtomobilskega zavarovanja poznamo. Zavarovalnica Triglav je v prizadevanju za celovitejšo zavarovalniško ponudbo oblikovala vrsto novosti: ■Iaketno AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE Permanentni način ZAVAROVANJA Kov BONUS - MALUS SISTEM RS. Doc/ar ne in/'orniti nje dobite na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Trigla v Tol./Fox 0č>01/71-0Q7 c. 32 61 Al 2 H i sov ec X' SpoStovoni kupci. — O© 2©lit© obdariti svojo najdražjo. pridita k nam, obišOito nas v galoriji PARADOX, seznanili vas bornio z naslednjo ponudbo: Na voljo so vam darila iz keramike, srebra, stekla in usnja. Halo rrij a T«.l. 0601/ 64-101 HidrlCcjva 4/t» '.. 614 10 Za^orj® Pri nas boste lahko povonjali ženske in moške parfume priznanih svetovnih imo n (Roma, Oloria, Vonozija, Malloija, Krizija, Joop,.. Oglejte si robne in stenske ure (Citizen. Seiko. Lorus. Adec. Izbrale boste poletne modele bižuterije za vse okuse. Za vaše otroke pa pripravljamo vsako leto iz uvoza ponudbo šolskih potrebšbin, zvezkov in priborov. Vabimo vas tudi na razgovor o nakupu rabunalnika za vas, vašega otroka ali vaše podjetje, vse vrste tiskalnikov, programskih paketov za mala podjetja, šolanje za uporabo in delo na PO radunalnikih. Vse to in Se veO za vas. njo - njega in vase otroke «dobite pri nas v -o? $ Gff' DfiNICfi GROBLJfiR 1 1 I I Leninov trg 4 61420 TRBOVLJE ČISTIMO POSLOVNE PROSTORE, TALNE OBLOGE (ITISON - TAPISOM), VSE VRSTE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, NOTRANJOSTI OSEBNIH AVTOMOBILOV, POSOJANJE SESALCEV ZA GLOBINSKO ČIŠČENJE (MOKRO). tel.: 22 152 int. 13 med 19h in 21h. “TJtčijceti d.O.O. DOL PRI HRASTNIKU, TEL: 42 232 TRGOVINA MAJCEN za dom, kmetijstvo in gradbeništvo nudi: > nahrbtne kose KAWASAKI > motorne črpalke (20 BAR) za zalivanje vrtov > črpalke R0TEX > rezervne dele za kosilnico BCS > krmila in umetna gnojila > pohištvene cevi in armaturne mreže > betonske cevi > cement in apno po konkurenčnih cenah PO POTREBI DOSTAVIMO KUPLJENO BLAGO NA DOM. Trgovina 'MCzjcCet ODPIRALNI CAS: vsak dan od 8h - 12h, 14.30h - 19.00 sobota od 8h - 12h. C*1 fT^ Ft C :i m 'f SLOJ USEDLIN PTICA SELIVKA STANOVANJE Z VEČ SOBAMI LETOVIŠČE PRI C R1K -VENICI 'f IZDAJALEC DOMOVINA MARIBORSKI PEVEC (ALFI ) SUMERSKA BOGINJA plodnosti KERSNIKOV ROMAN ( ? GOSPODA ) NAČRT RADlOAKT. IZOTOP TORIJA NACE SIMONČIČ JEZIK LAPONCEV > ■ % C PREPROSTO ANTIČNO RAČUNALO MIRAN UARC v V DERIVATI ALKOHOLOV MESTO V ROMUNIJI ANTIČNO MESTO V MAL! AZIJI KRAJ PRI KRANJU ZOFA Fft. FILM. IGRALKA AlMEE STAROEGIPČANSKI BOG MODROSTI FRAČA GRŠKI BOG NEBA, GAJIN SIN MARK TWAIN MUSLI- MANSKI POST VOJESLAV MOLE RAFKO. IRGOLIČ AVTOR: KARLI DREMEL GERMAN-SKI BOG GROMA 22.ČRKA V ABECEDI GRŠKA BOGINJA MAVRICE POLOŽAJ. LEGA POUDAREK, NAGLAS CEZARJEV ZAROTNIK HITER TEK ŠPORTNIK, KI SKAČE PRIPADNICA STAROGRŠK. PLEMENA DRUŠČINA SLAVKO AVSENIK IBIZAN- TINSKA CESARICA ODRGNINA SLUZNICE K V MED.) JAKOST. MOČ 4 KREPELCE. OKLESČEK ZDRAVILO ZOPER GLISTE TOREADOR PONAVLJALNI GLAGOL 1 IGRALEC NAKRST STRAH PRED JAVNIM VNETJE NOSNE SLUZNICE CIRKULACIJA, KROlENJE NASTOPOM ZADNJE PREDIVO, TULJE PROSTOR OKOLI HIŠE portugalski PO-morSčak (VASCO DA) DEKOR ŽLEBIČ V DOGAH LOVSKI PES MESTO V J PA N Ul NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI KOROŠKI LJUDSKI PLES POD SIJ. GLORIOLA KATRAN BREZRO- KAVNIK, TELOVNIK GRŠKA BOGINJA NESREČE RIBJA KOŠČICA SIBIRSKI VELETOK MARIBOR OLGA „ MEGLIČ SLOVENSKI FILOZOF, MARKSIST ( »ORIS) ENOOČNIK KARLI ARHAR PEVEC KOREN ARABSKI POLOTOK ) NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 16.6.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo; 1. nagrada: Trimesečna naročnina revije Zasavc 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan 3. nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasavc 4. nagrada: T shirt majica 5. nagrada: Stojalo za videokasete Izžrebanci nanradne križanke 17/03 1. nagrada: Družinska kino vstopnica (4 osebe) od 22. do 27. junija za film Špicelji. Dubravka Petrič, Novi log 12, Hrastnik 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan,Tadej Murn,C.9.avgusta 61, Zagorje 3. nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasavc, Tamara Trstenjak,Trg F. Kozarja 14/A, Hrastnik 4. nagrada: T shirt majica, Majda Parkelj, Leninov trg 7, Trbovlje 5. nagrada: Olga Delphi, Podkraj 81, 61430 Hrastnik Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 17.6.1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu, da vam bomo nagrado poslali po pošli. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 18/93 HAM. NARKOMAN. AVA. ABERDARE, NIT. JOŽA, DIN. NAGRADNAIGRA, ZUNIJEM. GNADA. ZP. OCANA. HOSNI. LAOS. NACE. LEM. AN. ISLAM, CC. UROK. GAETA. Gl. VT. NOŠA. AVTOR, ROPRET. N AN. ČJ. IRA, LARS, TRK, SEE, NOJ, ATA. KRKA, IV. JAMA. TIN. ROER. POMADA. VOLK. ELLA. ARAKAN. ANOA. KAJN EH Nove možnosti izobraževanja V šolskem letu 1993/94 se bo na Srednjo šolo Zagorje vpisala že tretja generacija mladih, ki so se odločili za izobraževanje v dvoletnem ali triletnem programu, ki ju imenujemo Gospodinjska dela oziroma Gospodinjske storitve. Razpisali smo 140 vpisnih mest. Za izvajanje obeh programov imamo potrebna dovoljenja (verifikacijo), decembra 1992 pa smo v šoli sodobno opremili tudi prostore za praktični pouk: učno kuhinjo z jedilnico, krojilnico in šivalnico, prostor za ročna dela s statvami in pletilnim strojem. Za pouk je na razpolago tudi specialna učilnica za poslovno informatiko. Vsaka dijakinja in dijak ima svoje mesto ob računalniku. Novo izobraževalno ponudbo naše šole smo predstavili že takrat, ko smo se pripravljali na nov izobraževalni program in tudi takrat, ko je nastajal, sedaj bi ga radi podrobneje opisali. In vse, ki jih zanima, seznanili še /. našimi načrti. Predmetnika obeh programov obsegata sklop splošno izobraževalnih predmetov, kateri je po obsegu in vsebini podoben predmetniku drugih poklicnih šol. Razlike in posebnosti pa so pri strokovno -teoretičnih predmetih in praktičnem usposabljanju. Program Gospodinjska dela obsega predmete: Sestava jedil in živil, Poznavanje tekstilij, Higiena ter praktično usposabl janje v pripravi in serviranju jedi ter Oblikovanje tekstila in ročnih del. Ne smemo pozabiti na izbirni predmet angleški jezik ali poslovna informatika. Za uspešen zaključek izobraževanja morajo dijaki opravljati zaključni izpit, ki obsega: - pisni in ustni izpit iz slovenskega jezika in književnosti - praktični izdelek in storitev z zagovorom. Pridobljena izobrazba bo absolventom tega programa omogočila vstop v poklicno življenje in nadaljne izobraževanje, oziroma jih bo usposobila za samostojno vodenje gospodinjstva, za pomožna dela s področij tekstila in ročnih del. priprave jedi in serviranje jedi in nege. Progami Gospodinjske storitve obsega strokovne predmete: kemijo, tuj jezik, organizacijo in ekonomiko obratovalnic, bivalno kulturo, računovodstvo. Praktično se dijaki usposabljajo na področjih poslovne informatike, priprave in serviranje jedi ter oblikovanja tekstila. Zaključni izpit v triletnem programu obsega: - pisni in ustni izpit iz slovenskega jezika in književnosti - ustni izpit iz organizacije in ekonomike obratovalnic - praktični izdelek in storitev z zagovorom. V času šolanja si bodo absolventi tega programa pridobili soliden nivo splošne razgledanosti, ob tem pa tudi strokovna znanja s področij praktičnega usposabljanja. Model srednje šole s tako oblikovanim programom se pri nas šele uveljavlja, v tujini pa ima že dolgoletno tradicijo. Absolventi teh programov so iskani in cenjeni ravno zaradi tega, ker niso ozko usmerjeni v eno samo strokovno področje, obvladujejo vrsto različnih znanj, katera na delovnem mestu nadgradujejo. Pri naših diplomantih vidimo možnosti samozaposlitve v drobnem gospodarstvu in podjetništvu na področjih oblikovanja tekstila, priprave in serviranja jedi, administracije... Glede na potrebe po večji poslovni usposobljenosti pa želimo oblikovati tudi nadaljevalni izobraževalni program, ki bi obsegal ob splošno izobraževalnemdclu tudi področjagospodamosti, poslovnosti, komunikologije, informatike, ekonomije,... Naša šola ima odprta vrata za vse mlade, ki jih zanima pester izobraževalni program prepreden z. raznolikim praktični m delom. Za podrobnejše informacije smo vam na voljo vsak dan dopoldan na Srednji šoli Zagorje (Srednja šola za rudarstvo in geologijo), Cesta zmage 5, Zagorje ob Savi. Pokličete nas lahko tudi po telefonu 0601/61-501. Objavo na tej strani je omogočila Srednja šola Zagorje. Sobota je bila prav lep, sončen dan. Kot nalašč za izlet k Savi ali ribolov. Ptički so prijetno žvrgoleli, pihljal je rahel veter, skratka idila. Nenadoma vzdolž toka prileti jata divjih gosi in ptičji ščebet utihne. Od daleč se zasliši prešerno vriskanje in smeh. Kmalu se po Savi počasi pripeljejo trije gumijasti čolni, polni razposajenih veslačev. Marsikdo bi začudeno gledal pisano druščino, ki bi jo le težko smiselno povezali s 5. junijem • svetovnim dnem varstva okolja. Vendar so se trboveljski SDP (oz. ZL po novem), pravzaprav v klubu Dezam, odločili, da prav na ta dan organizirajo že drugi spust po reki Savi. Zbrali smo se na Savi, kjer smo ob deseti uri odrinili od brega. Kl jub temu, daje bilo treba enega od čolnov neprestano polniti z zrakom, ker je puščal, to ni vplivalo na pogum in dobro voljo. Slednjo smo namreč vzdrževali z veselo pesmijo ob spremljavi kitare. Ker je Sava proti Zagorju bolj lenobna, smo imeli dovolj časa za opazovanje raznih naplavin, polivinila, praznih steklenic in drugih "sledi civilizacije". Od Renk proti Zagorju smo odkrili celo veliko odlagališče gum, kjersc jc skoraj vsaka skala "krasila" s svojo gumo. Bolj ko smo sc bližali Zagorju, bolj je naraščala tudi napetost. Bližale so se prve brzice. To pa je bila šele priprava na tiste proti Trbovljam. V Prusniku se je namreč začelo tisto pravo. Zato so nas člani Brodarskega društva iz Hrastnika najprej psihično pripravili oz. prestrašili in nam dali možnost, da bi se čez brzice prebili peš - po kopnem. Po bojnem posvetu in ogledu situacije smo sc enoglasno odločili: "Čolnov ne zapustimo!" Nadeli smo si rešilne pasove, poiskali čvrst oprijem, dobili še zadnje napotke naših izkušenih veslačev in sc spustili. Vsi trije čolni s posadkami vred so uspešno premagali brzice, na žalost pa so brzice premagale naše obleke. Bili smo mokri do kože. Sledil je krajši postanek, nato pa smo po mirnejši vodi nadaljevali svojo pot. Vsi trije čolni skupaj smo naredili veliko kačo, ki je počasi drsela proti Trbovljam. V prvotnem načrtu spusta je bilo, da naj bi spust potekal le do termoelektrarne, vendar so se organizatorji kasneje odločili, da podaljšajo spust do Hrastnika. Ostal je še problem nizke Save pri kamnitemjezu ob elektrarni. Tukaj naj bi čoln nekaj deset metrov prenesli po suhem. Vendar je spet zmagal pogum in ljubezen do reke. Spustili smo sc čez jez in potem zmagoslavno zapeli: "Wc are thc heroes." Iz pevske zanesenosti nas je prebudil sunek. Nasedli smo. Hočeš, nočeš je moral naš veslač v vodo in nas lepo privzdigniti. Ostala dva čolna sta nas počakala in sc tresla. Ne, nista sc treslazaradi brzic, ampak zaradi smeha obeh posadk. Pot do Hrastnika je bila potem za nas, stare savske brodarje, le še mačji kašelj. Srečno smo pripluli v pristan. Po petih urah vožnje smo zadovoljni in prijetno utrujeni zlezli na kopno in sc preoblekli. Teh nekaj ur na Savi je vsakomur pustilo prijetne spomine. Nekomu na kopanje v Savi, drugemu na prvo veslanje, spet tretjemu nadobrodružbo in zabavo. Svoje navdušenje je kazal tudi hrastu iški poslanec Miran Potrč, ko je premočen zlezel iz čolna in dejal, da naslednje leto spet pride. Kot sc za prave brodarje spodobi, seje spust zaključil s pravo pijačo in jedačo. Za našo žejo in lakoto so hitro poskrbeli na strelišču STT v Trbovljah. Organizator si vsekakor zasluži vso pohvalo, že zaradi izredne izvedbe spusta samega. Na koncu smo si bili udeleženci edini, da sc čez leto spet srečamo. Morda celo na daljši, dvodnevni poti, tja do Sevnice. Romana Benko in Jože Ranzinger jr. 7if®AYC E7 Ndkaj tednov pozneje po trinajstih letih pozneje Na nas mini "izziv" (kdor se prepoznana sliki, posneti na trboveljskem kolodvoru pred 13 leti) so se odzvali trije bralci Zasavca. Prvi. gospod Jerman prav nič ne skriva, daje bil takrat prisoten na postaji. Pravi, da so bili takrat drugi časi. Potrdil je trditev, da bi marsikdo res raje videl.dabimu umrl sorodnik, kot pa tovariš Tito. Jerman je zaposlen v kamnolomu, pri svojih 54 letih se veliko ukvarja s športom. Drugi, ki se jejavil. je Karel Bregar, zaposlen na RGD v Trbovljah. Taje za Zasavca povedal, daje bilo takrat vzdušje na postaji drugačno, kot so ga prikazovali na televiziji. Vse skupaj je bilo še bolj žalostno in vladalaje grobna tišina. Marsikdo je jokal(a). Od Tita so se vsi hoteli posloviti čim bolj dostojanstveno. Karel Bregar in njegova žena Vilma Piki sta sc odpovedala knjigi, saj v uredništvu nismo našli nobene knjige o Titu. kiju ne bi imela že varno spravljene v svojem knjižnem arhivu. Tretji, ki se je prepoznal, pa je Zvone Izgoršek. V telefonskem razgovoru je le bolj ali manj potrdil gornji izjavi in dodal, da je bil takrat tudi sam zelo potrt in prizadet. Čeprav je minilo trinajst let. je Tito še vedno med nami. Med nami in v naši zavesti bo bolj ali manj vidno ostal za vedno, tako kot Hitler ostaja v zavesti Nemcev. Upam. da bo čas pokazal, da se Tila ni treba sramovati nikomur od nas. Tito je mrtev, naj živi.....(vstavi po želji svojega najljubšega politika, izrezek ali fotokopijo pošlji na uredništvo Zasavca. Tri najbolj izvirne politike bomo nagradili, kakopak knjižno). Morebitni reinkarnaciji psa Luksa pa sporočam, daje bilo tisto o njegovi vsesplošni krivdi le neslana šala. Jure Nagode Dan radosti Študentska organizacija univerze v Ljubljani je 25. maja pripravila v ljubljanskih Križankah pravi estraditi rok spektakl. Datum ni naključen. Včasih dan mladosti, zdaj dan radosti. Včasih štafeta, zdaj obilica rock'n'rolla. Ta več kot osem ur trajajoča fešta. nabita z neobrzdano energijo nekaterih najboljših slovenskih bendov in gostov iz bivše Juge je na prizorišče privabila vsaj kakšnih 5000 mladih. Za ogrevanje publike so poskrbeli nekateri manj uveljavljeni bendi kot so Bordel. Damin gambit. Mercedes bend in delno tudi Laufer. Publika je ogreta, na vrsti so zvezde. V nekoliko okrnjeni sestavi se na odru pojavijo gosti iz Sarajeva (če sploh še lahko govorimo o Sarajevu) Divlje Jagode in pokažejo kako se streže tem rečem. Soliden metal, ki je vsekakor zasenčil veienjskcŠankrokerje. ki so s svojimi nastopi milo rečeno vse bolj dolgočasni in ujeti v kalupe. Predin je bil s svojimi Franzi standardno dober. Lovšin s svojimi Sokoli klasično v redu. Vrhunec večera je vsekakor pripadel reškemu Let 3 in Zagrebčanom - Psihomodo pop. Skupina Let 3 je poleg dobrega roek'n'roll-u ponudila tudi izviren Gobac pa je poleg dobrega rock'u'psihomodopopa ponudil predvseniženskemu delu občinstva tudi svoje, povsem golo telo. (Povedano po domače je nag skakal po odru in uprizar jal moralno sporne gibe.) Češnja v tem peklenskem koktailu pa so bili najboljši rokerji med Makedonci in najboljši Makedonci med rokerji - Lcb i sol. Njihov povsem akustičen nastop je prevzel vse ljubitelje dobrih kitarskih solaž. Zaradi njihovega nastopa je bila publika kar nekako zamaknjena, tako je mirno in dostojanstveno zapustila prizorišče dogajanja. Leb i sol so bili zadnji nastopajoči. Še nekaj splošnih informacij: pivo- obupno drago (130 sit), hamburgerji- grozno zanič (250 sit), povezovalec Jonas blazno izžvižgan, cena vstopnice - 500 sit za študente in 800 za ostalo rajo. O napovedani modni reviji, izboru miss univerze in srečelovu raje ne izgubljam besed. Upam. da bo dan radosti, dan norosti postal v bodoče tradicija, prav tako kot vsa ostala dogajanja (predvsem kulturna), ki jih je študentska organizacija univerze pripravila na zavidljivo scenski nastop, psihomodovcc Davor dobrem nivoju. Jure Nagode Amerika prcss Usode prvotnih naseljencev Amerike. Indijancev, so vedno burile domišljijo pisateljev in ustvarjalcev filmov. V filmih so bili ti ljudje vedno prikazani kot živali, ki jih je treba iztrebiti, da sc napravi prostor belcem. To se je v resnici dogajalo in danes najdemo le še malo rezervatov, kjer živijo pravi Indijanci. V turističnem vodiču sem odkrila, da na skrajnem zahodu države Illinois obstaja vasica, kjer naj bi celotna vas živela v indijanskem duhu. Vasica pripada sklopu mest. ki se imenujejo Quad-Cities ob teki Mississippi. Ko sem s prijatelji prispela na področje, kjer naj bi se nahajala vasica, sem si razočarano dejala, da tukaj že ne more biti indijanske vasi. Vsenaokrog so proti nebu svoje vratove dvigovali industrijski dimniki. Leno meje prešinila le misel, da lahko končno vidim reko Mississippi! Mississippi predstavlja mejo med državama Illinois in Iowa. Po vnetem spraševanju smo končno odkrili vasico, ki je predstavljala pravo oazo. Vtis "The Villageof Easl Davenport" je bila ustanovljena davnega leta 1851 kot rezultat razvijajoče se lesne industrije. Topografija vasi se je od takrat le malo spremenila. Prebivalci se uk varjajo pred vsem s turizmom. V trgovinicah prodajajo stvari, ki so povezane s preteklostjo (starinarnice, trgovine / indijansko opremo in indijanskimi izdelki...). V vasi je bilo živahno. Prebivalci so hodili po ulicah v indijanskih oblačilih ali oblačilih, ki so bila značilna za tisto obdobje. Nekateri ■*•5 t so pravi Indijanci in radi odgovarjajo na vprašanja o njihovi zgodovini. Vzdušje v vasi je bogatila indijanska glasba. Na bližnjem griču je postavljen indijanski tabor s pristnimi šotori. Pred našim odhodom smo si želeli ogledali še indijanski ples. Pričakovala sem ljudi z mogočnimi tomahavki... Toda nič takega se ni zgodilo. Le nekaj ljudi, ki naj bi pripadali pravim Indijancem, se je leno prestopalo ob indijanski glasbi. Katja Božič Ti*m. Denar za RTG aparat Zdravstveni dom Zagorje je za nakup nove RTG aparature za potrebe dispanzerja za pljučne bolezni, ki deluje za celotno zasavsko populacijo, organiziral akcijo zbiranja sredstev. Objavljamo imena podjetij in posameznikov, ki so se s svojimi prispevki vključili v akcijo: Kmetijska zadruga Izlake z.o.o. - 62 delavcev 44.800.00 sit; Delavci Zdravstvenega doma Zagorje -65 delavcev 56.500,00; Sindikat Varnosti Zagorje -člani 10.000,00; prispevki zbrani v skrinjici RK 9.000,00; AMD namesto venca 10.000,00; Ivan Cukjati 1200; Štefan Sedlar 600,00; Stanislava Turk 600,00; Štefka Prašnikar 1.000,00; Marija Stoch 1.500,00; Bahrudin Nukič 600,00; Poldka in Anton Mandelc 2.000,00. Doslej je bilo zbranih 137.800,00 tolarjev ali okoli 2.000 DEM, kar je 1% potrebnih zbranih sredstev. Vsem darovalcem se zahvaljujemo, pozivamo pa tudi ostale zavarovance, da pomagajo v okviru svojih možnosti. Le tako bomo lahko kupili nov RTG aparat in delo pljučnega dispanzerja strokovno nadaljevali. Direktor ZD Zagorje Franc Grošelj, dr.med. 40 let Gasilskega društva Mlinše Gasilsko društvo Mlinše bo 19. junija proslavilo 40. obletnico svojega obstoja. 8. februarja 1953 se je sestal iniciativni odbor, ki so ga sestavljali: Davorin Slap;ir, Albert Hribar, Ivan Rttzpotnik, Ivan Vozelj in Ivan Strmljan. Teden dni kasnejejebil ustanovni občni zbor, na katerem so sodelovali člani Občinske gasilske zveze Trbovlje: Jože Zdovc, Leopold Flere, JožefTu rk in člani Gasilskega društva Kolovrat. Ustanovnega občnega zbora seje udeležilo 15 članov. Prvi upravni odbor je štel 9 članov, v nadzornem odboru pa so bili 3 člani. Občinski odborTrbovlje je 17. avgusta 1953 izdal odločbo o delovanju GD.Mlinše, kije bilo tako ustanovljeno, vendar brez kakršnihkoli denarnih sredstev in orodja, s katerim bi posredovalo pri gašenju požara. Glavna naloga društva je bila nabava gasilske opreme. Da bi društvo dobilo nekaj denarnih sredstev, je organiziralo zabave. S tako dobljenim denarjem in z dotacijo Občinske gasilske zveze je še v istem letu odkupilo od Rudnika Zagorje ročno brizgalno in 40 metrov cevi. S to opremo je društvo usposabljalo svoje člane vse do leta 1960 in nekajkrat tudi uspešno pomagalo pri gašenju požarov. V letu 1954jedruštvo nabavilo prvih enajst delovnih oblek in nekaj gasilske opreme. Za orodjarno si je društvo uredilo prostor v gospodarskem poslopju, ki je bil last Marije Zarnik. Leta 1956 je Gasilsko društvo Mlinše ustanovilo pionirsko desetino, ki je štela 18 članov. Vsi so kasneje postali aktivni člani društva. V letu 1959 je ob pomoči krajanov kupilo novo motorno črpalko. Ob deseti obletnici je razvilo svoj prapor in nabavilo deset svečanih uniform. Društvo je svoje člane vseskozi strokovno usposabljalo. Osemnajst jih je uspešno končalo tečaj za gasilce, dva pa sta končala tečaj za nižje častnike. Člani Gasilskega društva Mlinše so si ves čas prizadevali priti do lastnih prostorov oziroma gasilskega doma. Ta želja se jim je uresničila šele leta 1975 . Tedaj so od Flore Pitamic odkupili zemljišče, kjer so skupaj s Športnim društvom Mlinše zgradili Gasilski in Športni dom. Otvoritev tega doma je bila 11. avgusta 1975. Obe društvi sta opravili preko 4000prostovoljnih delovnih ur. Pomagali pa so tudi krajani, tako z delom, kot s prostovoljnimi prispevki. S finančnimi sredstvi je pomagala tudi Občinska gasilska zveza Trbovlje. Leta 1983, ko je Gasilsko društvo Mlinše proslavljalo 30 letnico svojega delovanja, so člani kupili nov gasilski avto in motorno črpalko. Društvo je kar 17 let vodil predsednik Franc Rebolj, ki je lani predal predsedniške posle Francu Vozlju. Društvo šteje danes 40 članov in 25 pionirjev. Oboji dosegajo na tekmovanjih že vrsto let lepe rezultate. Pionirji posegajo celo po najvišjih mestih, tako na občinskem, kot tudi na republiškem nivoju. Gasilsko društvo Mlinše pokriva naselja Mlinše, Zabava, Ravne, Breznik, Kostrevnica, Vrh pri Mlinšah, Dolgo Brdo in Žvarulje. Ob razvoju se nenehno bojujemo za boljši jutri. K temu je v svojem 40 letnem delovanju svoj delež prav gotovo prispevalo tudi Gasilsko društvo Mlinše. Zdravko Grden Pohodništvo PD PTT Trbovlje Pred tremi meseci je bilo v PTT Trbovlje ustanovljeno planinsko društvo PTT Ljubljana - sekcija PTT Trbovlje. Že kmalu po ustanovitvi so organizirali svoj prvi izlet - na Gore in Kopitnik. Zaradi obilice slabega vremena so svoj drugi izlet organizirali šele zadnjo soboto v maju. Tokrat so se z avtobusom peljali do Trojan in od tam nadaljevali pot preko Šentlamperta in Prvin do Čemšeniške Planine. Po krajšem postanku so nadaljevali pot do Vrhov, kljub temu, da jih je na tem delu poti močil dež in je bila hoja po namočenem terenu dokaj nevarna. Na Partizanskem vrhu (Sveti Planini) so si privoščili malo daljši počitek s kosilom in potem nadaljevali pot v dolino -proti svojim domovom. Izleta se je udeležilo 11 planincev, ki so bili kljub nekoliko slabemu vremenu zadovoljni, saj dobrega vzdušja ponavadi na takšnih izletih ne manjka. M.K. Gore nad Dolom Srečanje zasavske mladine, ki je bilo 29. maja v Gorah, je potekalo tudi v tekmovalnem duhu. Organizirali so orientacijski pohod, ki se ga je udeležilo 11 ekip. Prvo mesto (ekipno) so si prisvojili dolski osnovnošolci, ker sta obe ekipi zasedli drugo mesto. Ekipo deklet so sestavljale: Barbi Hlastec, Suzana Sevnšek, Tatjana Petrič, Maja Žužman. Fantje: Robi Golež, Rok Zupan, Jani Medvešek. F.M. Pasji hov hov v Trbovljah V nedeljo 30. maja 1993 je kinološko društvo Trbovlje priredilo pasjo razstavo na igrišču Partizana. Namen te razstave je bil popestriti delo v klubu ter pokazati znanje naših kosmatincev. Zanimivo je bilo, da so se za naslov najlepšega lahko potegovali prav vsi psi, mešanci in tudi tisti nerodovniški. Ocenjevalci oz. žirija so bili vsi obiskovalci razstave, ki so po promenadi psov na vstopnice zapisali številko njim najlepšega in jih oddali strokovni žiriji. Medtem, ko je žirija pregledovala glasove, so člani kinološkega društva predstavili svoje delo, šolanje psov. Največje število psov je bilo pasme nemški ovčar. Bili pa so tudi predstavniki novofundlaneev, nemške doge, pa tudi bernardinec se je prišel predstaviti. Omeniti velja tudi edinega predstavnika pasme avstralski terier v Sloveniji. Srca gledalcev je osvojil rodovniški novofundlanec Nok z lastnikom Ivanom Šuštarjem ter si tako pridobil tri metre dolgo verigo klobas. Organizatorjem bi svetovali, naj v prihodnje takšne razstave priredijo v večernih urah, saj je vročina od 10. do 13 ure gotovo utrudila kosmatince. Pa tudi obiskovalce. P.Ž. Mladim Zasavcem Mogoče je šel dan boja proti kajenju kar tako mimo vas. Nič hudega. Pomembno je, kaj mislite skozi vse leto. Šestošolci z Dola so proti. Žalostno pa je, da kasneje svoje mišljenje marsikdo potepta, ker se druži s prijatelji kadilci. In da ga ne bi izločili, jih seveda posnema. Ne zaveda se, da to ni dobra družba, če ocenjuje človeka le po tem, če kadi. Tisti, ki nimajo dovolj samozavesti, ohromijo svoje prepričanje. Petošolci z Izlak so se potrudili in svoje sestavke sami natipkali. Nič zato, če je tu in tam kakšna strojepisna napaka. Da se le tekst dobro vidi. Tudi na PE Revirski borci niso kar tako. Ob kulturnem dnevu so se učili in zabavali. Vendar ne moremo objaviti vseh razgovorov, ker so si podobni. Naj le povemo, da so bili glavni spraševale!: Nataša Drnovšek, Nina Slanšek, Uroš Skrinar, Borut Erjavec in Sašo Marinkovič. Matjaž z Dola pa se preizkuša v svobodnem verzu brez ločil. Se pravi, da piše brez rim. Če imate kaj na srcu, kar z besedo na dan. Kulturni dan - ples Plesna umetnost jekot življenje - spreminja se in vedno znova obnavlja. V torek, 18. 5.1993, so imeli petošolci OŠ Trbovlje na Revirskih borcih svoj kulturni dan - ples. Tri šolske ure so delali v delavnicah: likovni (risanje plesalcev, gibov, koreografije), filmski (ogled odlomka filma Poletje v školjki in predstavitev "plesnega" filma), novinarski (stenski časopis, intervju, anketa, novice) in seveda plesnih (za standardne, disko, rapjazz balet). Učenci in njihove učiteljice so bili uspešni in zadovoljni. Kar so ustvarili, so predstavili na skupnem delu v telovadnici: opisali so izdelke (plakate), zaplesali, kar so se naučili: angleški valček, cha-cha-cha, disko ples, show dance, rapjazz balet. Kako pa so videti plesi, če dobro vadiš, pa so pokazala dekleta iz skupine za jazz balet iz GŠ Trbovlje. Le-tem se tudi zahvaljujemo za lepo doživetje, prav tako pa tudi dijakinjam Ani, Bibi, Nini in Mojci, ki so ustvarjalno sodelovale z našimi petošolci. Učiteljice-organizatorke Intervju z Barbaro Kužnik -Bibo (gimnazijka) Kdaj si se odločila za glasbo in ples? Pri 6 letih sem začela igrati blok flavto ter pri 7 letih klavir. Pri njem in jazz baletu vztrajam že 5 let. Rada imam glasbo, zato sem si želela poskusiti plesati. Kdo tc je navdušil za to? Bila sem na baletni predstavi in sem se navdušila za jazz balet. Zakaj te to zanima? Ena izmed krasnih stvari ob plesu je to, da se tudi sprostiš. Zakaj si se navdušila ravno za to zvrst plesa? Jazz balet je edini ples, pri katerem lahko improviziram. Smo proti kajenju Ob dnevu boja proti kajenju so dolski šestošolci zapisali: - Najbolje bi bilo, da cigaret sploh ne bi prodajali (Bojana), - Kadilci delajo dve napaki, škodijo zdravju, potem paše čike mečejo na tla (Rado), - Moj oče kadi, zato je v hiši vedno vse zakajeno. Če mu kaj rečem, senezmeni.Mamajerekla: "Dobro je, da še jaz ne kadim." (Petra), - Meni gre najbolj na živce tisti "nagravžni" dim (Suzana), - Mene so že silili kaditi, pa nisem hotel (Alen), - Očeje nehal kaditi, zato se vsi v hiši bolje počutimo (Vesna), - Tisti, ki ne kadimo, nismo nobene reve, kot pravijo kadilci (Maja), Nesreča pa taka... Ko mi je bilo 5 let, sem se naučila voziti s kolesom. Naučili so me domači, vsak po malo, največ časa pa je zame porabil moj stric Peter. Bila sem zelo vesela, ko se mi je uspelo prvič popeljati sama. Prav zaradi tega sem hotela pokazati vse, kar sem znala. In tako sem vsa srečna divjala po dvorišču, kolikor sem zmogla. Naenkrat pa je počilo in znašlasemse natleh. Vustihsem imela pesek in kamenje, iz nosa pa je pricurljala kri. Mama meje obvezala in kri ni več tekla. Ob tem dogodku sem se naučila, da vaja dela mojstra. Katja Klančišar, 5. r. In to sem jaz Rodila sem se v začetku poletja, pred desetimi leti. Že takoj po rojstvu sem bila med najbolj glasnimi, zato je mami rekla, da bom pevka. Tudi doma se nisem prav nič poboljšala. Vsako noč sem jokala vsaj eno uro, včasih še več. Ob takih nočeh je moj oče izgubljal živce. Mami pa je oba mirila. Po neprespanih nočeh sem jaz podnevi pridno spala, oče pa je bil vsak dan bolj zaspan. Takrat je rekel, da se bo preselil na podstrešje, kjer bo vsaj enkrat v miru spal. Kljub temu, da sem veliko jokala, nisem pevka. Martina Ravnikar, 5. r. Prelisičila sem jo Bilje lep sončen dan. Ni se mi dalo več pisati naloge, pa sem prosila mamico, če smem malo ven. Privolila je. Seveda pa sem ji morala obljubiti, da se bom ob določeni uri vrnila, ker sem morala dokončati domačo nalogo. S prijatelji pa čas hitro mine in napočil je čas, ko bi se morala vrniti. Mislila sem in mislila in se tudi domislila nečesa... Prešinila meje misel, da bi uro, ki sem jo imela na roki, premakn ila za nekaj časa nazaj. S tem bi si podaljšala čas igre i n imela izgovor za mamo. No, končno sem se vrnila. Prav takoj meje mami vprašala, zakaj nisem prišla domov pravočasno. Pokazala sem na svojo uro in jo prepričevala, daje točna. Ukana mi je ta dan uspela, že naslednji sem morala najprej narediti nalogo, šele potem sem smela med prijatelje. Bojana Klaus, 5. b Nasilje Otroci se kregajo, tepejo mlajše otroke z marelo. Tolčejo. Otroci bežijo, se derejo. In stari prihitijo, da jih pomirijo. Matjaž Pepelnjak, 6. a, Dol mmm e » 11 Roberto Magnifico (U'redu), Jane/ Zmazek (Don Mentony band) ter Aleš Klinar (Agropop) so tisti trije, ki so odgovorni /a nastanek vokalno-instrumentalne skupine Diamanti. Ustanovitev skupine pač ni nič novega. Ko pa so se povezali s človekom, ki zadnje čase precej razburja slovensko javnost - Džirlom, je zadeva dvignila precej prahu. Kako je z Diamanti in kako je prišlo do sodelovanja z Džirlom, nam je v pogovoru razložil Aleš Klinar. "Potem ko sem se preselil in postal Robertov sosed, sva veliko časa preživela skupaj. Večkrat se nama je pridružil tudi Janez in prišli smo na idejo, da bi posneli komade, ki bi bili parodija na slovenske zabavne pesmi. Kasneje seje vse skupaj razvilo tudi v avtorske komade, tako da smo prvotno idejo opustili. Vendar ne popolnoma. V naših pesmih sc pojavljajo določeni elementi hitov, ki sojih posneli V m r :č\ drugi. Kdor bo kaseto poslušal in jo razumel, bo na njej prav gotovo našel kaj znanega. Da bi bila stvar še bolj hecna, smo se povezali z Džirlom. Bil je navdušen in kaseto izdal." Velika promocija kasete je bila pred kratkim v diskoteki Babilon, kjer je bilo veliko ljudi, ki so prišli iz. preprostega razloga - zanimalo jih je, kuj lahko trije zares dobri glasbeniki ustvarijo skupaj. Ob I projektu Vis Diamanti pa delo matičnih skupin ne trpi. Dogovorjeni so. da zaenkrat skupaj nastopajo samo med tednom, konci tednov pa so namenjeni njihovim skupinam. "Ampak, če bomodobili kakšno zares dobro ponudbo, potem pa ni problem. Pridemo".je med smehom razložil Aleš. In ko smo že pri živih nastopih, velika verjetnost je. da bomo Diamante lahko poleti gledali v Izoli. Ob rob temu zapisu povejmo, da je prvotna naklada 34.000 kaset pošla. In ob tem podatku je vprašanje, kaj počno Diamanti (se iz vsega skupaj norčujejo ali ne) odveč. Ali res?!? Tomaž A. Štojs 'St :::::: :::::: r/ / j / Miran Zadnik, priljubljen in talentiran pevec slovenske zabavne glasbe /.glasom, ki že sam kot tak spomin ja na mediterai!, je pred kratkim izdal svo jo novo kaseto z naslovom "Ljubezen plove s teboj". Producent, aranžer in skladatelj je bil Leon Klemenc, za tekste pa sta poskrbela Ivan Sivec in Tatjana Rodošek. Naslovna in nekako nosilna pesem kasete ni bila napisana zate, ampak je priredba. Od kje ideje za to pesem in zakaj si po njej poimenoval tudi kaseto? Pesem je res priredba. Pri nas na koperskem radiu so jo precej vrteli, tako v izvedbi Miša Kovača, kot tudi v francoski priredbi pevca Frederica Francoisa. Bilaje priljubljena iu tudi meni zelo všeč. Menil settr. daje primerna zame in tako jc Ivan Sivec naredil slovensko verzijo. Kaseto sem po njej imenoval zato, ker sem Primorec. Za mediteranske pesmi ni dovolj le lep ali šolan glas. Verjetno jih s srcem in dušo lahko zapoje le nekdo, ki je rojen v krajih in med ljudmi, o katerih te pesmi govorijo? Absolutno. Sicer se sliši neskromno, vendar menim, da bi pesem, kot je npr. moja Obala, povsem drugače zvenela iz ust štajerskega pevca, kot iz mojih ust ali iz ust kateregakoli drugega primorskega pevca. Seveda pa velja tudi obratno. Zadnjo leto tvoji kolegi ob novih kasetah izdajajo tudi Cl)-je. Kdaj lahko pričakujemo tvojega in kaj bi bilo na njem? Menim, da je CD velika stvar in odločitev. Morda pri nas še toliko bolj. ker je vse skupaj še bolj ali manj na začetku. Res je v zadnjem času na našem tržišču veliko CD-jev raznih tujih iu domačih izvajalcev vseh vrst glasbe. Sam imam izdajo CD- ja sicer v načrtu. ;i pozneje. Kadar pa bo. to ne bo laserska izdaja tedaj aktualne kasete, pač pa nekaj v stilu Moje najlepše pesmi in kancone. Verjetno kaseto že precej promoviraš I po vsej Sloveniji. Ali te bo pot zanesla tudi k nam v Zasavje? Drži. Sicer je pelje moj hobi in ne osnovni poklic, zato tudi nastopam precej manj. kot bi sicerdrugače moral, vendar me ljudje poznajo, vzljubili so me in zalo prihaja na moj naslov veliko vabil Glede Zasavja pa bi rad rekel, da sem v tem koncu že bil iu sicer prvič lansko leto na dobrodelni prireditvi S karavano/a Hrvaško. Če me boste Zasavci še povabili, bom rad iu z veseljem prišel Roman Turnšek 7Ì&*C Večno mlad? Prit) nekaj leti, Se ne tako dolji« nazaj, miio laliko občudovali Pobesnelega Maksa, kako se podi gor in dol po post-havarijskih puščavah smrti s svojim Y8. "Sploh ni slab fant, vendar ho do konca življenja moral igrati v akcijskih filmih.” Takšna so bila (napačna) predvidevanja kritikov po prvem Gibsonovem uspehu. Ha, potem pa jihje.Melalias Max vse po vrsti zafrknil. S filmom Tim je dobil nagrado Avstralskega filmskega inštituta za najboljšo moško vlogo in njegov vrtoglavi vzpon se je začel. Spomin mi že rahlo peša in zato lahko omenim le njegove najbolj znane filme: Gallipoli, Teguilla sonrise, Air America in trih^ija Smrtonosnega orožja (I.etimi Weapon 1,2.3....(?)(. Kakšen je torej Forever Voniig'.’ Ni podoben nobenemu od prejšnjih Gibsonovih filmov, to drži, kot pribito. Po prvih vtisih ga še najlažje primerjam / (Ocvrtimi zelenimi) paradižniki, le daje dodat no začinjen s spektakularnimi letalskimi posnetki in znanstvenofantastičnimi zamrzovalnimi skrinjami. Za tiste, ki smo nagnjeni k poenostavljanju, bo dovolj natančen naslednji opis: Kiha po imenu Vanda (za novinarje gospa Curtisova) hi sc rada drstila s somom, ki med drugim pilotira I tudi bombnike. Skozi milijon nepotrebnih zapletov Vanda dojame, da sta njuni vrsti nezdružljivi. Sledi podroben opis filma z dvema enačbama: Vanda + Som(M)= l/Som(Jr). Som (M)+ Som (Ž) = Som (Jr), ali pa tudi ne. Če veste: kaj sem s tem hotel povedati, mi tu nemudoma sporočite. Jaz namreč ne vem. Na koncu predstave sem imel v ustih čuden okus hi v glavi praznino. Še zdaj ne vem zakaj. Mogoče zato, ker Mei Gibson v filmu ni nikogar izvirno užalil, temeljito pretepel, polomil, ustrelil nit vsaj povozil z avtom, mogoče ga nisem vajen v takšnih vlogah, mogoče pa samo počasi dojemam. Sicer pa... v nekem intervjuju je izjavil, da ima blazno rad tistega Angleža, ki je bil baje zaljubljen v enega drugega Angleža. No ja. ni hit sicer znan po tem, bolj se ga spominjajo P» njegovih literarnih stvaritvah. Če omenim samo dve, boste vedeli, kako moje ime. (Uf, tole sc pa skoraj rima!!) Hamlet. Komco&Julija. Uganili ste. Mei Gibson bi strašansko rad iz odrskih desk v dvorano vpil: 'Two Ueer or not tvvo Heer. THAT is THK queslion no»!” (Shakc's Heer) A vi pa ne bi? Tommy Izid svoje prve CD plošče je dočakala tudi skupina iz Murske Sobote Magnet. Kot jc že v navadi, so se člani skupine odločili, da bodo nanj uvrstili svoje največje uspešnice. Prslan poklanjam ti. Oženil se bom. Danes je tvoj rojstni dan so le nekatere od pesmi, kijih boste našli na tem CD-ju. Rock'o'dilly so spremenili svoje ime. Zdaj se imenujejo Mr. Horn, zasedba pa ostaja nespremenjena. Da od njih upravičeno pričakujemo, dokazuje tudi podatek, da se jim je uspelo uvrstiti na prvi slovenski rock festival, ki je bil pred kratkim v Mariboru. Izmed 168 skupin je bila ena izmed 18 izbranih tudi Mr. Horn. Igrati ob imenih, kot so Chateau. Faust. Continent..., je lep dosežek. Predstavili so se s skladbama Klic v sili in Zvezde. ()b-la-di,ob-la-da je naslov nove kasete narodno-zabavnega ansambla Vesna. Pri snemanju jim je pomagala njihova bivša pevka Irena Vrčkovnik. Kar polovica pesmi na kaseti so priredbe skupine Beatles. Ona te ljubi (She Loves You). Dan za dnem (Yesterday), Ko jih bom štel 64 (When l'm Sixty-four), so le nekatere, kaseta pa se po prvih nekaj tednih zelo dobro prodaja. Na drugi strani pa so seveda narodno-zabavne viže. Svojo prvo kaseto so izdali člani skupine Mikado, njen naslov pa je Slovenija me kliče. Ljubitelji glasbe se jih gotovo spomnijo iz kakšnega festivala, saj so nastopili že na mnogih. V svoji dosedanji karieri so delovali predvsem kot spremljevalna skupina Helene Blagne ter Simone Wciss, nekaj pa je bilo tudi samostojnih nastopov. Skupina Agropop je razprodala svoj Cl). Naklada 2.500 izvodov je pošla zelo hitro, pripravljen je že ponatis. Za slovenske razmere je število prodanih CD-jev zelo veliko, to pa je še en dokaz, daje skupina ta hip izredno popularna. - LESTVICA ODDAJE ICC IVA UHO TED HEVIJE ZASAVC Tako kot naša nagradna igra, se za letošnjo sezono izteka tudi vaše glasovanje za video-spote. Zakaj je temu tako - glejte oddajo 100 na uro v soboto na Kanalu 10 v Trbovljah, ponovitev je v ponedeljek ali pa nedeljo v Litiji, ponovitev je v torek. Po pričakovanjih je še enkrat zmagal Avia band, pa tudi ostali naši predlogi so danes SLOVENSKI. Lestvica, kot nalašč za tiste, ki imajo radi domačo glasbo. Pa si jo poglejmo; Z^IAGOV'ALECZ prejšnegat tednat: fe AVIA BAND - Glej PREDLOGI za ta teden: MIA ŽNIDARIČ - A ai ti al’ nisi ti moj ljubi CUDELžNA POLJA - 25 ur na dan VIDEOSEX - Ljubi In sovraži CHATEAU - Najina nod G 1 « ma ] «• n* ac&t n «a at 1 o v x filaaovHicé poiljit« aa ardailtva Zatava«, C. zmaf« ii, Zagorja. ' r > NAGRADNA IGRA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC Vsake lepe stvari je enkrat konec. Tako se Izteka tudi naša nagradna igra. Danes žrebamo pravilne odgovore 11. kola. Naše vprašanje se je glasilo, kdo je posodil svoj glas glavni igralki v filmu Babica gre na jug. To je bila seveda Mia Žnidarič, nagrado pa prejme Judita Lesjak, Sallaumines 3 iz Trbovelj. Poklanja jo Eurotop-video, Šuštarjeva 3 iz Trbovelj, ukvarjajo pa se s snemanjem EPP spotov ter izdelavo dokumentarnih in industrijskih filmov. Judita pa je vabljena tudi v pizzerijo Kraner na Kleku, kjer jo čakata dve pizzi ter dve pijači. Nagradni bon pride po pošti. Čestitamo! Ker je naše nagradne igre skoraj konec, vam dajemo še zadnjo priložnost, da se potegujete za eno naših glavnih nagrad. Do prihodnjega tedna (do 17. junija sprejemamo pošto), nam sporočite vsaj dva izmed organizatorjev naše nagradne igre!! ^ ^ Gla$ba razveseljuje in [MHuii*ja Nižja glasbena šola Hrastnik je bila ustanovljena 1953. leta. Do takrat je delovala le kot oddelek trboveljske glasbene šole. Prvi ravnatelj je bil Mirko Rebolj in na šoli se je izobraževalo v tistem času 57 učencev: klavir, violino, klarinet in trobento. Po sedmih letih je prevzela šolo Ivanka Škrabar in razširila predmete s harmoniko, kontrabasom, solopetjem in flavto. Milena Baloh je vodila šolo v šolskem letu 1961/62, do 1968 pa je bil ravnatelj Viktor Malovrh, ki se ga spominjajo po uspešnem harmonikarskem orkestru. Julija 196X je nastopil kot ravnatelj Franc Okorn, ki je bil s 27 leti najmlajši ravnatelj. Šola je štela v tem času 230 učencev. Imeli so tudi oddelek v Sevnici. 1971. leta so se preimenovali v Glasbeno šolo Hrastnik. Z adaptacijo sedanje stavbe je bilo mogoče predmetnik razširiti še na ples, brenkala, godala in malo glasbeno šolo. "Poleg novih prostorov smo nabavili tudi prve instrumente, tako da nismo imeli samo splošnega ljudskega premoženja. Prizadevali smo si dobiti tudi strokovne kadre. Uspešno smo sodelovali / Občinsko izobraževalno skupnostjo, kjer so bili za naše potrebe zelo razumevajoči ljudje -Mirko Štromajer, Majda Roglič... Prav tako z osnovno šolo. Posebno pozornost smo posvečali nadarjenim učencem, na primer Vanji Tomcu, Bojanu Gorišku... Odkrite talente morajo prevzeti najboljši učitelji. To je za glasbeno šolo zelo odgovorno delo,"je povedal Franc Okorn, zdaj zaposlen na Ministrstvu za šolstvo in šport kot višji svetovalec za glasbene šole in glasbo. Leta 19X0 je prevzela mesto ravnateljice Elizabeta Jakšič: "V teh 40 letih se je sicer odločilo za nadaljnje glasbeno izobraževanje 27 učencev, ki so kasneje postali člani orkestrov v operi, na radiu... V zadnjih letih pa nam načrtno štipendiranje naših učencev zagotavlja, da je kolektiv mlad, usposobljen, zagnan in uspešen... " Pa tudi kritičen, kot smo razbrali v pogovoru. Simona Kepa in Polona Kovač (klavir, nauk o glasbi, mala glasbena šola) poučujeta glasbo in zbore tudi na osnovni šoli. Menita, da zbor kot krožek nima več prave veljave. Mogoče bi bilo bolje, če bi imeli zbor na šoli kot obvezo glasbene šole - poleg instrumenta, ki se ga učijo. Glasbeno šolo pa bi morali na šoli šteti kot krožek - da se jim ne bi bilo treba ukvarjati še z drugimi krožki. Klavir poučujeta tudi Franc Kuljad in Dejan Jakšič. Slednji še sinthesizer. petnajstih harmonikarjev dogovoril, da nadaljujejo v jeseni. Vanjo Tomc (pihala, trobila) bi želel več sodelovati s starši, saj nekaterih sploh ne pozna. Problem vidi tudi v dveh godbah na pihala v Hrastniku. Učenci se ne vključujejo radi, ker godbi ne dosegala večjih uspehov. Če bi bili združeni, bi se lahko s selekcijo dosegala večja kvaliteta. Upa, da bodo ta problem rešili, sicer bo godbo zapustil... Žu/.ana Bartha, diplomirana balerina iz Ljubljane, poučaje v Hrastniku jazz balet in klasični balet. 26 otrok pleše z velikim veseljem. Vendar si želi več predšolskih otrok. V Litiji poučuje 60 otrok, zato ima večjo izbiro pred tekmovanji. Koreografije pripravlja sama. Erika Fele (kitara) se pritožuje nad kletnimi prostori, kamor so jih preselili, ko so oddali prejšnji prostor Rdečemu Pri nekaterih starših opaža zmotno prepričanje, da lahko vadijo otroci klavir na sinthesizer. Pa ima klavir svojo zgodovino, ko se je kot instrument izpopolnjeval s tipkami, kladivci in strunami, sinthesizer pa je elektronski instrument. Doma bi morali vaditi vsaj na pianino. Polona Pergar in Nataša Burger poučujeta flavto. Pri svojih učencih opažata, kako pomembno je, če se z njimi starši ukvarjajo. Hitreje napredujejo. Pomemben pa je tudi stik, ki ga ob tem vzpostavljajo z otrokom. Slobodan Filipovič (harmonika) je uspel za 40-letnico zbrati skupaj svoje nekdanje učence, ki so se po končani glasbeni šoli izgubili. S tem orkestrom bi želel nadaljevati, zato se je s skupino križu. Upa, da jim ga bodo vrnili. Sicer pa je vzgojila že vrsto uspešnih glasbenikov (Napret), na kar vpliva tudi dobro vzdušje v kolektivu. Peter Napret (violina, citre) meni, da bi morali starši doma/otroki več prepevati in jih usmerjati k poslušanju narodne glasbe. Imeli bi več opore pri učenju glasbene teorije. Ne strinja sc tudi s tistimi, ki svoje otroke silijo v glasbeno šolo. Ob tem glasbenem letu obiskujejo šolo 203 učenci. "Glasba me pomirja in razveseljuje, " je zapisal eden izmed njih. Ohjubileju jim čestitamo/.željo, da sejim uresničijo načrti: računalnik, s katerim bi si lahko izmenjavali note in da bi končno uspeli obnoviti lasado. Da bi bili lepi tudi na zunaj ! Fanči Moljk Foto: Branko Klančar ZABEL^O Hrastnik Gojenci Glasbene šole so si v zadnjem tednu maja ogledali v Ljubljani simfonično matinejo preko Glasbene mladine Slovenije. Bilo jih je za dva avtobusa. Izvajalci so jih pohvalili, ker so vajeni med mladino tudi nekulturnega obnašanja. Ženski pevski zbor z Dola pod vodstvom Elze Jakšič je4. junija v Delavskem domu Hrastnik ponovil svoj koncert, ki so ga prej izvedle že na Dolu. Tudi tokrat so povabile v goste moški pevski zbor iz Radeč, ki ga vodi Dejan Jakšič. Mladinski zbor z.OŠ Dol pod mentorstvom Alenke Razpotnik je imel 4. junija izlet v Lipico, Socerb in Portorož, ki so ga načrtovali že v začetku leta. Izlet je bil nagrada za vztrajnost na pevskih vajah in udeležbo na nastopih. F.M. Trbovlje V poslovni zgradbi Razvojnega inženiringa v Dolnjem Lazniku v Trbovljah so 29. maja odprli samostojno razstavo del Vinka Hrovatiča, člana Relikti. Razstavlja 12 del, od loga pet pastelov večjega formatti in sedem perorish. Razstava bo odprta dva meseca. Pred domom Svobode Dobrna v Hohkrautovi koloniji je bilo 30. maja srečanje trboveljskih upokojencev, ki sta ga organizirala Društvo upokojencev Trbovlje in Svoboda Dobrna. Na srečanju so nastopili Ženski pevski zbor pod vodstvom Nande Guček, Moški pevski zbor pod vodstvom Alberta Ivančiča in VIS pod vodstvom Tineta Jelena. Srečanje so organizirali v počastitev občinskega praznika občine Trbovlje 1. junija in obletnice smrti heroja Alojza Hohkrauta. Za dobro voljo je še poskrbel ansambel Jantar. 5. junija je bilo pozno popoldne pred Delavskim domom namenjeno nastopu trboveljskih mažoretk in mažoretk iz Laškega. Predstavila se je tudi pihalna godba Pivovarne Laško. Nastop je bil povezan z degustacijo piva Pivovarne Laško. V Trebčah pri Trstu je 6. junijapotekalojubilejno srečanje pevskih zborov iz avstrijske Koroške, Slovenije in Tržaškega pod geslom Pesem ne pozna meja. Iz Trbovelj so se srečanja udeležili pevci Mešanega pevskega zbora Svoboda II pod vodstvom prof. Helge Briner. V Likovni galeriji v Delavskem domu so 8. junija odprli samostojno razstavo del dveh članov Relika, Ivana Žgalina in Iztoka Permeta. V kulturnem delu so predstavili oba slikarja. 28. maja je potekal v Štanjelu na Krasu likovni dan. To je bil nekak Ex tempore za poklicne in ljubiteljske slikarje. Tega likovnega dne so se udeležili tudi štirje člani Likovne skupine Re-lik iz Trbovelj (Helca Krasnik, Desanka Kreča, Emil Škrbec in Lovro Sumberger). T.L. Zagorje Zadnji film Smrt ji lepo pristoji v okviru filmskega gledališča, ki so ga prikazali 1. junija v Delavskem domu, sta si ogledala 1000 in 1001 obiskovalec, ki sta prejela darilce DD. Skupina mladih igralcev OŠ Ivan Kavčič z Izlak je 8. junija v Delavskem domu zaigrala igrico Čudežni ključek za učence zagorskih osnovnih šol. Igro je režirala Slavka Flis. GŠ Zagorje je 3 1. m «tja pripravila zadnjo interno produkcijo, kjer so se še zadnji učenci predstavili svojim staršem. S 1. junijem pa so se že začeli izpiti pri predmetu nauk o glasbi, v naslednjem tednu pa bodo izpiti še iz inštrumentov. K.G. Litija Učenci litijske GŠ so pripravili zaključni koncert 3. junija v dvorani na Svabah. Isti dan je bil v kulturnem domu v Šmartnem klavirski koncert študentk 1. letnika Glasbene akademije Urške Mohar in Helene Kržmanec. Koncert na gradu Bogenšperk so 6. junija izvedli Moški pevski zbor Lipa Litija in mešani pevski zbor KUD Fran Levstik iz Gabrovke. Srečanje mladih pevcev v organizaciji ZKO Litija je bil 31. maja v Šmartnem. Sodelovali so otroški, šolski in cerkveni zbor občine Litija. Župnijski cerkveni zbor Sava je 5. junija pripravil koncert v župnijski cerkvi na Savi. Sodelovala sta MoPZ Lipa in Kvintet Šmartin. J.K. Bralna značka V litijski občini akcijo bralne značke vodi matična knjižnica v sodelovanju v ZKO in šolami. Učencem pomaga s svojo knjižno zalogo, učitelji in knjižničarji na šolali pa opravijo preverjanje prebranih knjig. Akcija se je v zadnjih letih posodobila, saj učenci lahko berejo kn jige tudi po lastni izbiri. Zaradi kadrovskih težav s knji žničarji na nekaterih šolah je število "značkarjev" na višji stopnji letos nekoliko manjše, saj se je vključila le petina učencev, na nižji stopnji pa več kot polovica. In kakšne so nagrade za vloženi trud? Vsi učenci so dobili bralne značke ali pa nalepke za bralno mapo. Učenci višje stopnje v Litiji in Gabrovki je obiskal pisatelj Miha Mate, šmarske otroke pa Ferdo Godina. LutkovnapredstavaDva zmerjavca je bila namenjena učencem nižje stopnje iz Litije, Šmarčanom in Gabrovčanom pa glasbena pravljica. J.K. Knjižni kviz Republika Slovenija seje letos že drugič vključila v mednarodni knjižni kviz, ki nosi tokrat naslov Knjige gradijo mostove. Namenjem je vsem mladim radovednežem. V vseh občinah ga vodijo splošno izobraževalne knjižnjice. V litijski občini ga bodo učenci OŠ reševali do konca šolskega leta v šolskih knjižnicah, med počitnicami pa v SIK Litija in Šmartno. Reševanje poteka individualno, skupinsko pa bo možno reševati kviz med počitnicami vsak četrtek ob 18. uri v matični knjižnici Litija. Nagrade so vabljive. Občinskih nagrad bo 50, en tekmovalec se bo udeležil republiškega srečanja, vsi pa imajo možnost pri žrebu za mednarodni bralni tabor. J.K. Glasbena delavnica Ste že kdaj razmišljali, da bi obnovili znanje harmonike, klavirja, kitare ali katerega drugega instrumenta, ki ste ga igrali v mladosti? Ste si kdaj zaželeli, da bi dobili osnovno znanje instrumenta, ki ga igra vaš otrok? Ali da bi vpisali na enotedenski tečaj svojega otroka? O vsem tem razmišlja Dejan Jakšič, diplomant Akademije za glasbo, ki načrtuje v Glasbeni šoli Hrastnik za vse instrumente že v juniju glasbeno delavnico. Svojo ali otrokovo udeležbo lahko sporočite na Glasbeno šolo Hrastnikali pa Dejana Jakšiča pokličete na tel. 41-754 ob ponedeljkih in petkih popoldne. Glasbene delavnice se lahko udeležite iz vseh zasavskih krajev, ne le iz hrastniške občine F.M. •raG SVOBODE 11^®gg.a^x. (0601) Sl 2S8 TOL: COeODSlSBS^SSO^.g^o SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, da je oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa te dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate au Mil 311 Mii LSI d i«»«3U i i_/vsuajvs ■ io v xarv unii, i auc.d i vsis i ni vs*-» i-t.jvs iii « cs.jvz \ctii 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakten je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP večidel namenjen športu in glasbi, sreda je obi čaj no^ontaktna^okira^n asbjd i pokli^te po telefonu 22-056), tričetrt L iti jočete k je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, Id čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas siiti med osmo uro zjutraj in testo popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam te kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Sogodku Glasba za vsako Za pester, aktualen, radia. glasbenim željam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri na uno in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev, •n, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za ' nformativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci SUŠIMO $£ VSA/ Ti r firn Wt WP B3 Tako pravi Egidij Knez, profesor športne vzgoje na OŠ Revirski borci. Gidi dama iz Rimskih Toplic, sicer Zagorjan, je v športnem ribolovu dosegel že lepe uspehe, od pokalnega zmagovalca, do dvakratnega državnega prvaka. Letos pa ga čaka svetovno prvenstvo na Portugalskem. Kot pravi, se z ribolovom ukvarja že iz otroških let, okolje, kjer je odraščal, je bilo gotovo prva smernica v ribolov. Tekmovati je začel pred šestimi leti, ko je v Radečah prenehal Marjan Koren. Športni ribolov je pri nas bolj malo znana športna panoga. Kako potekajo treningi in od česa je odvisen uspeh na tekmi? Če hočeš bili dober, moraš skozi celo leto vsaj trikrat tedensko biti na vodi,in to po več ur. Tekma traja tri ure. v ekipi pa so trije ribiči. Sam uspeh je precej odvisen od sreče, od solidnega mesta na trasi, od opreme in od izbora hrane za ribe, ki živijo v vodi. Nekaj pa so tudi izkušnje ali filling, ki ga nekateri nimajo. V teni športu je rezultat odvisen od števila ujetih rib. Kateri so tvoji na jvečji uspehi in kako gledaš na to, da so vas nekateri preimenovali v mesarjeza vodo? V sezonah 1991 in 1992 sem osvojil naslov državnega prvaka, to najbolj cenim. Prav tako sem bil dvakrat zmagovalec pokala Metlika in Kronovo - Otočec. Na pokal Krenovo sem precej ponosen, saj sem v treh urah ujel 28 rib. Glede mesarjev pa le to: to pravijo tisti, ki sploh ne poznajo športnega ribolova. Na tekmi se vse ujete ribe spravijo v mrežo in se po končani tekmi nepoškodovane ponovno spustijo v vodo. To je osnovna razlika med nami in rekreativci. ki ponosno nesejo domov nedeljsko kosilo. Letos te čaka svetovno prvenstvo na Portugalskem. Nekaj izkušenj je že s svetovnega prvenstva na Irskem leta 1991. Kakšne so možnosti na Portugalskem? Na Irskem sem bil kot trener, čeprav sem osvojil naslov državnega prvaka; ekipaje bila že prej določena. Za Portugalsko se intenzivno pripravljam in upam, da bomo pustili čim boljši vtis, istočasno pa se kaj naučili. Razlika med nami in drugimi so očitne, saj za drugimi stoji cela industrija - kemiki, specialisti za trnke, palice, laks. oblačila itd. M i pa odhajamo z lastno opremo in fillingom. Kitko pa bo s financami Ribiške zveze? Nažalost denaija ni. Pokriti so le stroški prevoza in bivanja, vse ostalo je v lastni režiji. Za informacijo le to, da je cena palice od 2000 do 4000 DEM. Si član Ribiške družine Radeče. Kakšno je sodelovanje z ostalimi RDin kakšni so rezultati tvojih predhodnikov iz podobnih tekmovanj? Pohvaliti moram Ribiško družino Trbovlje, kjer imajo odličnega ribiča v lovu na drobne ribe Draga Prašnikarja, njemu pa sledijo še Slavko Petelin, Martin Hribar. Jože Šmajc in drugi. Glede mojih predhodnikov pa moram omeniti člana Ribiške družine Brežice Petra Dimitrovskega, ki je na svetovnem prvenstvu v Španiji leta 1987 osvojiló. mesto. Sedajje trener reprezentance. Njegovi nasveti bodo več kot koristni. In kako domači gledajo na ta šport? Ne preveč z veseljem, ker sem precej odsoten. Imam 13 mesečno hčerko Emo in upam, da bo tudi ona šla po moji poti. Ne bom pa govoril, kaj o tem misli moja žena Zlata. Kljub vsem težavam Egidij Knez vztraja. Kot sam pravi, mu ribolov veliko pomeni -to je delček nečesa, kar lahko človek počne zase. To pa je danes že skoraj pozabljena vrednota. Ranko Mandič Družabni plesi Na pobudo OS Hrastnik so izvedli v petek. 28. maja v Hrastniku prvo odprto prvenstvo družabnih plesov osnovnih šol Slovenije. Udeležilo se gaje 19 šol, od tega največ iz celjske regije, Kranja in Zasavja. Vseh parov je bilo 68, tekmovali pa so v štirih kategoiijah. Od I. do 3. razreda sta zmagali Lana Gornik in Tina Guček, drugi pa sta bili Maja Šeško in Nuša Erman. Oba para sta iz Hrastnika. Od 4. do 6. razreda sla bila najboljša Urška Zdovc in Uroš Sihur iz Hrastnika, druga pa Mojca Brenkus in Anže Dobrajc iz Predoselj. V kategoriji od 7. do 8. razreda (mešani pari) sta zmagala Suzana Martič in Boštjan Centrih iz Hrastnika, druga pa sta bila Mihaela Zver in Miha Mrežar z II. OŠ iz Celja. V kategoriji od 7. do 8. razreda dekleta sta najboljši Ana Babič in Sanja Jankovič, drugi pa Natalija Barič in Tina Barič. Oba para sta iz Hrastnika. Tekmovanje je vodil Albin Šeško, ki ima na hrastniški šoli že vrsto let plesni krožek. F.M. Košir se je javil 20. maja je odšel na dolgo pot alpinist Dušan Košir, član PD Trbovlje. Skupno s kranjskimi alpinisti se je odpravil v južnoameriške Ande v Peruju, da bi tam preplezali nekaj zanimivih, vendar zelo težkih plezalnih smeri na vrhove Alpamaya (5947 m) in Santa Cruz (6259 m). Vseh pel udeležencev odprave je preko Benetk in Amsterdama srečno prispelo v glavno mesto Peruja Limo. Od tam se je javil vodja odprave in povedal, da so dobro potovali in da se nadejajo tudi uspešnega zaključka. V načrtu imajo, da se bodo vrnili domov predvidoma do 3. julija. Da bi se le, uspešno in zdravi! T.L. Mladi rokometaši V soboto, 30. maja 1993 je bil v Sevnici zaključni turnir mlad ih rokometašev (letnik 81 in mlajši). Ta zasavska rokometna liga mladih upov rokometa je potekala v obliki štirih srečanj, na katerih je sodelovalo pet ekip. Namen lige je bil predvsem socializacija otrok kol športnikov. Mladi tekmovalci naj bi se naučili športnega obnašanja in navad, kot j e izbira kapetana, prihoda na igrišče, pozdravljanje. Ne gre zanemariti tudi večje motivacije, saj ou oci čez teden bolj trenirajo, če vedo, da imajo v soboto tekme. V končnem seštevku je zmagala ekipa RK TKI Hrastnik, sledijo pa ji Lucija Sevnica, Omnikom Rudar II. Omnikom Rudar I in Loka. Svoje mnenje o mladih igralcih je povedal trener trboveljskih mladih rokometašev Tone Medved: ”Ko smo v sredini novembra zaključili s selekcijo letnika '80 in mlajših, smo imeli 65 pionirjev, danes po 7 mesecih dela pa jih imamo še 54. Osip je bil torej le okrog deset odstoten. To je za klub vsekakor velik dosežek." Torej nas za bodočnost rokometa ni treba skrbeti in bomo najbrž tudi v prihodnjih letih lahko gledali kvalitetne tekme zasavskih rokometašev. P.Ž. ca i,.. mm?m ijuVltHC CaK Športnica Zasavja /a leto 92 Metka Lukančič seje te dni mudila v francoskem Toulonu. kjer je tekmovala na tekmi za svetovni pokal. Osvojila je odlično 17. mesto. Med pripravami je splezala tudi najtežjo žensko smer Guernica z oceno IX+/X- v Libojah. Naša trenutno najboljša športnica je poleg tega ostala še brez štipendije, tako. da si denar za naslednje nastope služi z višinskimi deli na Termoelektrarni Trbovlje... Hrastničan Marko Tušek se je lepo uveljavil v košarkarski reprezentanci Slovenije. Naturniiju v Wroclavuje pokazal dobro igro. skrbel pa je tudi za primerno vzdušje v ekipi. V Delu smo prebrali, daje odpel tudi nekaj plesnih rund v hotelu. Očitno bi lahko mirno začel tudi pevsko kariero. Pa naj še kdo reče, da Zasavci niso kerlci. Trboveljski rokometaš Jani Čop je prišel za nekaj časa domov. Upajmo, da ga bomo videli tudi v naslednjih nastopih reprezentance Slovenije. S svojo levico bo selektorju Tislju prišel še kako prav. Še en Hrastničan uspešno nastopa v državni reprezentanci. Na brzicah v Franciji in Italiji sije kajakašGorazd Medved zagotovil nastop na svetovnem prvenstvu z dobrimi vožnjami na tekmah svetovnega pokala. V Litiji so pripravili odprto prvenstvo Litije v tenisu. Nagradni sklad je znašal 3000 DEM. v finalu pa sta se pomerila Čuk (Trbovlje) inGošte (Izlake). Slednji je izgubil z 2:0 (6:4. 6:3). 3. mesto sta osvojila Marjan Pajer (Litija) in Peter Golob (Trbovlje). Prvenstvo si je ogledalo veliko gledalcev, boji šobili zanimivi, saj šobili tekmovalci iz vse Slovenije (Murska Sobota. Krško, Novo mesto...). Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. Novi predsednik zagorskega košarkarskega kluba je poslal zagorski župan Matjaž Švagan. Na koncu svojega šolanja so se v prijateljski tekmi še zadnjič pomerili dijaki četrtega letnika srednje strojne šole Trbovlje s svojimi profesorji. Profesorji so spet pokazali svoje izkušnje in premagali dijake z rezultatom 43:33. Najboljša strelca sla bila pri dijakih L. Piškur s 17. pri profesorjih pa ing. Vengust s 14 točkami. Nogomet Pomembna zmaga ETI EE - Belvedur Izola 2:1 /.ogorje, igrišče Proletarca, gledalcev 1000, sodnik Beton (Kr). Strelci: 1:0 in 2:0 Žibret, 2:1 Rudonja. ETI EE: Trampuž, Grešak. Hadžič, Buovski. Balagič. Žibret (Šink), Grden. Rcpovž, Kern. Petrušič, Kurež, Grčar. Belvedur: Taljič. Perkač, Čačič, Ružnič, Čotar. Tosič, Rudonja, Bizjak (Velkoški), Štampfer. Gregorčič. Čendak. Zagorjani so dosegli pomembno zmago v boju za obstanek. Skrinjaijcvi varovanci so že v začetku tekme zagospodarili na igrišču, imeli v prvem delu kup priložnosti, najlepšo je v 23. minuti zapravil Petrušič, ki seje znašel sam pred gostujočim vratarjem. a je streljal preko vrat. Gostitelji so povedli tik pred odmorom, ko je I ladžičev strel izolska obramba zadržala z roko. sodnik je pokazal na belo točko, pogumni Žibret pa je rutinirano premagal Talajiča. V prvih minutah nadaljevanja so bili boljši gostje, ki niso izkoristili idealne priložnosti in zadeli tudi prečko, toda v nasprotnem napadu so po predložku Petrušiča znova igrali z roko pred svojimi vrati in Beton je še v drugo pokazal na 11-metrovko. ki jo je spel uspešno izvedel Žibret. Visok ritem je nato popustil. Domačini so čuvali vodstvo 2:0. gostje pa so poizkušali doseči vsaj častni zadetek, kar jim je uspelo v zaključku tekme. S.F. Zamujene priložnosti Orla Rudar - Era Šmartno 0:1 (0:1) Trbovlje, igrišče Rudarja, gledalcev300, sodnik Medved (Kotlje). Strelec: Malus. Oria: Ranzinger, .Tomše, Florjane. Rižner (Školča). Štok. Kic. Solenšek. Brdik. Žlak. Breznikar. Jesih (Herman). lira: Magiič.Fajdiga. Žuivj. Brajdič, Irman, Maglčica. Štefančič. (Novak). Mašič. Malus. Druškovič. Kostrcž (Podgoišek). Igralci Orie Rudarja so zno-v a razočarali. Tokrat sicer niso zaigrali slabo, imeli so veliko priložnosti, vendar so bili v zaključku akcij premalo zbrani in natančni. Gostje iz Šaleške doline so se izkazali z borbeno igro in zasluženo zmagali ter tako osvojili obe točki, s katerima so dokončno ostali v drugoligaški konkurenci. Zmagoviti gol so dosegli sredi prvega dela, ko je po strelu z dvajsetih metrov vratar Ranzinger žogo odbil, na pravem mestu pa seje znašel Malus, ki mu iz bližine ni bilo težko zatresti mreže. S.F. Delitev točk Pobrežje: Papirničar 1:1 (0:1) Pobrežje, gledalcev 300, sodnik Kerčmar (Murska Sobota). Pobrežje: Pungartnik. Tra-jkovski. Gonza. Štravs, Brencc, Trdin. Labaš. Žnudrl. Beranič, Gašperič, Kepnik (Žolek). Papirničar: Lazar. Knavs, Čeč. Cetin. Plazar, Ramovš, Tutič, Guček B.. Majal (Lazar). Guček D., Režim. Igralci Papirničaija nadaljujejo z dobro igro in tudi tokrat so zasluženo osvojili točko na vročem terenu v Pobrežju. Predvsem v prvem polčasu so si priigrali premoč in jo tudi kronali z zadetkom v 43. inumiti, ko je D. Guček iz enajstmetrovke povedel Radečancv vodstvo. Domačini so izenačili v 67. minuti, vendar je bil zadetek sumljiv, ker je bil prej prekršek nad vrataijem Lazarjem. Radečani igrajo v soboto z Beltransom v Radečah, ki sije že prislužil naslov prvaka 3. SNL in s tem uvrstitev v 2. ligo. V.Ž. Finali neporaženi Svoboda - Finali Piran 0:0 Kisovec, igrišče Svob(tde, sodnik K. Anlolin (Lesce), gledalcev ISO. Svoboda: Kurež, Za k onj še k. K ara marko v ič. Gošte, Krajnc F.. Trdin. Zajc. Gobove. Begič (Kovčan). Krajnc J.. Vozelj. Finali: Kapun, Besednjak, Mamiiovič. Simič Omanovič. Gabrič. Veselko. Grbec, Peršič. Durmič, 'Krajber. Finali Še naprej ostajajo neporaženo moštvo. V prvem polčasu so bili gostje nevarnejši, poslali so tudi nekaj strelov proti vratom domačega vratarja Kureža. V drugem delu tekme pa šobili Kisovčani boljši nasprotnik, zadnjih 15 minut so oblegali vrata gostov. V 78. minuli je J. Krajnc iz prostega strela usmeril žogo v spodnji desni kot gola. toda vratar gostov je uspel žogo zadržali. V 82. minuti, ko so gledalci že videli žogo v mreži, pa je odlični vratar uspel žogo ustaviti na golovi čili. Najlepšo priložnost so Kisovčani imeli v 86. minuti, ko je Gobovec streljal proti vratom, vratarje že bil premagan, žoga pa je spremenila smer ter tik ob desni vratnici končala v goloutu. J.M. Poraz v gosteh. Ilrdii - Litija 3:0. Litija: Pograjc, Prašnikar, K. Vehovec. Rozina. Ocepek. Props. Poglajen, Prašnikar M ., Gnjatič, Golnar, Grošelj. Na trdem, za igro neprimernem igrišču, so domačini že v prvem polčasu vodili z 2:0. V sicer zaspani in nezanimivi igri sozadeli še vratnico, v drugem polčasu pa jim je še enkrat uspelo zatresti mrežo nasprotnikovega gola. S.K. Rokomet Privšek najboljši strelec Istraturist-Omnikom Rudar 26:25 (13:13) Umag, Športna dvorana, gledalcev 300, sodnika Vojnovič (Ri) in Mladinič (Zg). Istraturist: Borčič. Velenik I, Šcstak 5, Bošnjak 4. Božič. Lisica 6. Krapljanov. Boglič 3. Makiči 4. Žcpčan 3. Ilič. Ipša. Omnikom: Lipovšek. Medved 4. Rizmal. Privšek 5. Vrbnjak 4. Kosec 3. Senčar 2. Mašič2. Stojakovič 5. Voglar, Kraut ha ker. Omnikom Rudar -Pivovarna Laško 26:34 (11:18) Umag, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Mladi-nič (/g) in Vujnovic (Ri). Omnikom: Lipovšek. Piškur, Medved 8. Rizmal 2, Privšek 6. Vrbnjak 4. Kosec I. Senčar. Mašič, Stojakovič 2. Voglar 3. Krauthaker. Pivovarna: Strašek. Šafarič I. Murko, Šerbec 2. Franc 8. Jeršič 6. Čater 7, Pungartnik 4. Lubše. Leve 6. Anžič. Omni kom Rudar -Sparkassc Bruck 24:31 Umag, športna dvorana, gledalcev 50, sodnika Toplak in Puclin (oba /g). Omnikom: Lipovšek. Piškur. Medved 4. Rizmal I. Privšek 5. Vrbnjak 4. Kosec5. Senčar. Mašič. Stojakovič 2. Voglar 4. Krauthaker. Rokometaši Omnikom Rudarja so tako kot v državnem prvenstvu tudi v pokalu Alpe Jadran osvojili 4. mesto. Na finalnem turnirju v Umagu pretekli vikend so izgubili vse tri tekme. Še najbližje uspehu so bili z domačim Istraturis-tom, s katerim so izgubili s 26:25. V tekmi z avstrijskim prvoligašem Bruckom so bili poraženi z 31:24. s Pivovarno Laško pa s 34:26. Naslov prvaka mednarodnega pokala Alpe Jadran je pripadel Celjanom, ki so tako osvojili še 3. letošnjo lovoriko. V ixl ločil ni tekmi za 1. mesto so z I sl rat uri stom igrali 16:16. pokal pa osvojili zaradi boljše razlike med danimi in prejetimi zadetki Drugo mesto je pripadlo Istraturistu. tretje Brucku. četrto pa Omnikom Riidaiju. Skupno je v tem tekmovanju v letošnji sezoni nastopilo 12 klubov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Najboljši igralec turnirja v Umagu je bil Celjan Jeršič, najboljši vratar domačin Borčič, najboljši strelec pa igralec Omnikom Rudaija Uroš Privšek, kije sicer dosegel prav toliko zadetkov, kot njegov soigralec Tone Medved, a je vse gole dosegel iz igre. medtem, ko je Medved izvajal tudi iz 7 - metrovke. S.F. Košarka Mladinci skromni Zasavski ekipi, ki nastopata v mladinski ligi zahod I sta odigrali že tri kola. Rudar je izgubil doma s 1 leliosom 51:98 in premagal Podbočje v gosteh s 79:59. Zagoije pa je v gosteh izgubilo s Kočevjem z 90:97. doma pa s Heliosom s 65:109. Po treh kolih je izkupiček obeh ekip skromen, takšno je seveda tudi mesto na lestvici. Pionirji tekmujejo V tretjem kolu prve pionirske lige vzhod je nastopila le ekipa iz Litije, ki je gostovala pri Savinjski Polzeli in izgubila s 44:34 (14:16). V igri Liti-janov je bilo preveč napak ključnih igralcev, da bi lahko premagali domačine. Za Litijo so igrali: Jakopič 7, Juvan 5. Pušič 2. Vidmar 6, Vidic 8. Bregar6. V drugi pionirski ligi sta oba zasavska predstavnika izgubila. 'Zagorjani so v Preboldu proti domačim igralcem ostali nemočni in visoko izgubili z 76:17 (36:12). vendar so igrali le s petimi igralci. Hrastničani niso bili kos Pivovarni Laško in so izgubili z 27:45 (12:17). Dekleta iz Litije so gostile kolegice z Ježice i z Lj 11 b I j a ne i ii i zg ub i le s 36:6 8 (12:31). V četrtem kolu so Lilijani premagali Rogaško Donai Mg z 59:39 (29:16). Za Lilijo so igrali: Jakopič 35. Juvan. Paniar. hišič. HandanagiČ 2. l ičar. Hauptman 3. Vidmar6. Mandelj. Vidic 3. Panič. Bregar 10. Trboveljčani niso bili kos vodilni Savinjski Polzeli in izgubili z 42:74. Za Trboveljčane so nastopili: Tom.še 8. Grošelj, Razpotnik 2. Umek 5. Vidergar 7. Vukovič 2, Grgič 2. Obcrčkal 2, Stradar 11. Knaus, Brečko. Škoberne 3. Po četrtem kolu so tako Li tij a ni 3., Trbovc Ij ča ni pa si delijio 4. mesto z Rogaško Donai Mg. V drugi ligi je bil zasavski derbi med Zagorjani in Hrastničani odločen v prid slednjih, ki so zmagali s 44:39 (18:19). Hrastničani so tako na lestvici trenutno drugi. Zagorjani pa četrti. Na prijateljski tekmi so se pomerili mlajši pionirji izTrbo-velj in Laškega. Rezultat je bil 32:35 v korist Laščanov, za Trbovlje pa so nastopil i : Volaj 2, Medved 4, Gorišek. Kovačič 2. Kajzer. Pinosa 4. Stošicki 4. Grilc 6. Vezo višek, Šribar 6. Pišek. Potrpi n 4. A. P. Karate V Črnučah je potekal 10. mednarodni turnir v karateju. V kalah je nastopilo 1 18 tekmovalcev in Italije. Hrvaške in Slovenije. Zanimivo je. da sc v Sloveniji samo KK Murska Sobota in KK TIKA Trbovlje udeležujeta poleg uradnih tekmovanj, ki jih organizira KZS. tudi tekmovanj, ki jih organizira Zveza tradicionalnega karateja in SKIP (Zveza šotokan karateja). Vsaka ima svoja pravila tekmovanj, kar tekmovalcem dela precej težav pri prilagajanju. Sodniki so na tem tekmovanju sodili po spremenjenih pravilih, ki niso bili navedeni v razpisu tekmovanja in tudi na sestanku vodij ekip pred samim turnirjem ni bilo govora o njih. 'Žrtvi spremenjenih pravil sta postala tekmovalca 'like Miha Kovačič in Peter Zore. ki sta najprej nastopila. Oba sta se sicer uvrstila v drugi krog. tu pa sta za las zgrešila finale zaradi manjšega števila točk zbranih v prvem krogu. Miha je osvojil 6. mesto pri dečkih do 12 let (zmagal je Malej Škandali -MS). Peter pa 5. pri dečkih do 16 let v svoji polfinalni skupini (zmagal je Andreo Dem-ichclle - Italija). Dekleta so imela malo več časa na prilagoditev na pravila, kar je dobili izkoristila Ida Dedič, kije na koncu osvojila odlično 3. mesto. Zmagala je Sabina Jak ovljcvič (MS). Maja Kostan-jevič je izpadla že v predtekmovanju. vendar je treba omenili, da je bila najmlajša tekmovalka v svoji kategoriji. B. S. Spet uspešni V soboto, 5. junija, je bil na Ptuju 2. turnir za državno prvenstvo v semi contactu za pionirje. Za Pon-Do-Kvan Zagorje so nastopili Miloš Rozman. Darko Vukič in Klemen Buzina. Vukič in Buzina. za katera je bilo to prvo tekmovanje. sta tekmovala v kategoriji do 40 kg. Buzina je osvojil 3. mesto, Vukič pa je po dobri borbi minimalno izgubil z zmagovalcem te kategorije. Rozman pa jc v kategoriji do 32 kg prepričljivo osvojil prvo mesto. S.B. Finale GSBL V četrtek. 3. junija, se je končalo prvo leto gimnazij ske košarkaške lige. imenovane GSBL (Grammar School Bas-kelball League). Za naslov prvaka sta se pomerili ekipi 3.14vo(3.a) in Beltinška banda (2.a). Tekma je bila zelo izenačena, po prvem polčasu so vodili tretješolci z 20:17. V drugem polčasu pa so se malce bolje izkazali drugošolci in zmagal z 44:42. Za ekipo Bellinške bande so igrali: M. Ostanek. P. Judež, Z. Planko, P. Forte, M. Krajšek. R. Dolenje. M.Ocepek in M. Knez. O tekmovanju jc profesor tel- esne vzgoje Jani Pajk dejal: "Kot prvo moram izrecno pohvalili učence tretjih letnikov, ki so skozi vse šolsko leto uspešno vodili GSBL. Na Gimnaziji se razvija res prava srednješolska košarka in ni bojazni, da bo la liga zamrla. Je prava popestritev vsakdanjikov naših dijakov." Naslov najboljšega strelca lige je zasluženo osvojil Igor Kmetič (3.b). Za prihodnje leto organizatorji upajo, da bodo uspeli dobiti prost termin za tekmovanja med tednom, saj so bila doslej le ob sobotah. Upajo na dober ravnateljičin odziv ... R.Ž. 4.SNL: Črnuče - Apnar 2:0, prekinjeno v 64. minuti zaradi napada na sodnika v strani igralcev Apnaija. Po besedah le-tehje sodnik Vugdalič najožji prijatelj vodstva in treneijev Črnuč, ki se borijo za 1. mesto in je zato dosodil dve 11-metrovki, ter že v 10. minuti izključil najboljšega igralca Apnaija Kukavico. OTDCI t A KI O I ri C L. iJ A\ IN C Zasavsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško - ekipno: 1. E.Draksler Dol I - 405. 2. S IT - 402, 3. E. Draksler Dol II - 347 krogov: posamezno: 1. Franc Frelih (STO - 156. 2. Vili Vidmar (Dol) - 148. 3. Roman Kajina (.Steklar) - 148. 4. Vili Kostanjšek (Dol) - 139. 5. Tone Mohorko (Steklar) - 136 krogov. H Mesečni hitropotezni turnir, Trbovlje-junij, skupina A: Uroš Zalokar 8. Franc Kotnik 7.5. Bojan Kuzmič 7. Andrej Novak 6.5. Miran Gala 6.5. Rado Bajda in Oto Krajnc ml. 4.5. Skupina B: Vili Rugelj 10. Igor Nosan 10. Silvo Rupnik 10... Mesečni hitropotezni turnir Zagorje -vrstni red: Hribovšek J. 10. Jurič 8. Pavlin 8, Tomažič 7.5, Reganci n 7, Bajda A. 6. Grčar 6. Gračner 6. Koščič 5.5, Vidmar 5... Skupni vrstni red po 6 turnirjih: Regancin 91. Grčar 77, Hribovšek J. 75. Gračner 56, Koščič 46... Hitropotezni turnir oh zaključku Zasavskega prvenstva '93: Franci Kotnik 9, Uroš Zalokar 9. Rado Bajda 6.5. Miran Gala 6. Bojan Kuzmič 6. Oto Krajnc ml. 6... 7. turnir za veliko nagrado Optimizma, Sevnica: 1. Marjan Črepan 7 (Žalec). 4. Hinko Jazbec 6.5. 5. Uroš Zalokar 6.5 (oba Trbovlje), 25. Bojan Kuzmič (Sevnica). 49. Rado Bajda 2.5 in 51. Andrej Novak 2.5 (oba Trbovlje). Turnir mladinske šahovske šole: Aljaž Dušak 8.5. Igor Glavač 8. Damjan Zdole 7. Vito Logar 6.5. Daijan Bunta 6. Primož Vozelj 5. Igor Nikolič 5. Mišo Brečko 5, Žiga Zagorc 5. Tadej Beravs 5, Gašper Vene 4.5. Luka Trebežnik 4. Lado Leskovec 4. EdoČav.ševič3,Sebastjan Ravnikar 3.Semir Sekič 3, David Slapšak 3. Uroš Očko 2, Robert Piki 1.5 in Pavle Krevl 0 točk. _____MALI NOGOMET _ Trim liga Hrastnik, 9. kolo: Gamsi -Gostilna Texas 2:11. Steklarski Frisi - PP Hrastnik 2:3, ŠD Čeče - Ljiljani 4:3, Steklarna - Čvek 1:1. Mesarstvo Koprivnik - Juventus 2:6; 6. kolo: Gostilna Texas -Juventus 1:1. Vrstni red: Gostilna Texas 15. Čvek 13, Juventus 11. ŠD Čeče in Mesarstvo Koprivnik 10, Ljiljani 9. Steklarna 7, PP Hrastnik 6. Steklarski frisi 3. TKI in Gamsi 2. Trim liga,Zagorje, 19.kolo, l.liga: ŠD Čolniše - Inženiring Šarbek 0:4. Trgovina Repovž - ŠD Mlinše I 2:3, Bistro Cerar -Mladi orli 2:3. Izlake - Merli 3:4. Malo po Malo-Paradox 13:5. Vrstni red: I. Inženiring Šarbek 32, 2. Malo po Malo 31. 3. Paradox 21.4. ŠD Mlinše I 19 točk itd. Druga liga: ITZ-VE Varnost - Trgovina Čop 3:2, Vesn - Topličani Veterani 3:2, Šentlambcrt- Udarnik MBP 3:0, Zlatorogi -Ultra Antimon 3:0, ŠD Mlinše II - Kolredež T/Č 2:1. Vrstni red 1. Šentlambcrt 28. 2. Trgovina Čop 24. 3. Antimon 21. 4. Zlatorogi-Ultra 19 itd. Tretja liga, 20. in 21. kolo: NLP Eurolrade - Šparovček 0:3. Buldožer -Siporcx2:1, Dream Team -1 lors3:2. Jastrebi Izlake Veterani 1:2, Tapi - 'Tirna 3:1. Pitoni - Elektrodement 0:3. Šparovček - Jastrebi 1:8, Dream Team - Buldožer 1:2, Izlake Veterani - Pitoni 4:2. Elektroelement -Gostilna Maček 1:0, Tirna - NLP Eurolrade 4:0. Siporex - Tapi 1:5. Vrstni red: 1. Tapi 31,2. Jastrebi 29, 3. Buldožer 28 in 4. Hors 22 točk. Promet 31. maja ob 22.05 uri je pešakinja L.A. nepravilno prečkala regionalno cesto v Šmartnem. V tem trenutku jepripeljal voznik kolesa z motorjem J.B. in pešakinjo zadel s krmilom. Oba sta padla, pešakinja seje lažje telesno poškodovala. 2. junija ob 14.23 uri je na Cankarjevi v Litiji voznik osebnega vozila L.M. stal na vozišču medtem ko ga je skušal obvoziti s kolesom z motorjem Š.D. L.M. je speljal in s sprednjim delom vozila zadel Š.D., ki je nato trčil v parkirano vozilo, last CJ. Voznik kolesa z motorjem in sopotnica sta padla po vozišču, pri tem pa je sopotnica dobila sled poškodbe. 3. junija ob 10.30 uri je O.M. parkiral tovorno vozilo na parkirišču pred delavnico D.P. Čez nekaj časa pa se je samodejno pognal motor in tovorno vozilo je trčilo v dve parkirani vozili. 3. junija ob 22.55 uri je M.G. vozil osebni avto od Litije proti Zagorju. V Renkah ga je v desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zavrtelo, tako daje z desnim kolesom zadel v betonski robnik in poškodoval vozilo. 5. junija ob 1.30 uri je S.B. vozil od Črnega potoka proti Vintgarjevcu. Zaradi neprimerne hitrosti gaje v blagem desnem ovinku začelo zanašati, po nekaj metrih vožnje po bankini je zadel v obcestno skalo in nato zapeljal v potok. Dobil je hude telesne poškodbe. 5. junija ob 7.05 uri je F.J. iz Zagorja na policijsko postajo prijavil, da mu je v nočnem času neznanec poškodoval zadnja desna vrata na osebnem vozilu fiat uno, ki je bil parkiran naparkirišču na Polju. Z zbiranjem obvestil so storilca K.D. iz Zagorja, kije ob 23.00 uri s kolesom z motorjem poškodoval vozilo, izsledili. 5. junija ob 21.00 uri je na Brodarski cesti v Litiji neznani kolesar na prehodu za pešce zbil otroka Š J. in se nato zaletel še v parkirano vozilo. Otrok je dobil udarec v oko in zlom ključnice. Kolesar pa je pobegnil v noč. Delovna nezgoda 31. maja ob 8.58 uri se je v Svei Zagorje pripetiladelovna nezgoda, v kateri je delavcu Z.B. iz Podkuma pri delu s krožno žago odrezalo več prstov. Vzrok je bila neprevidnost pri delu. Kradejo kot srake 3. junija v jutranjem času je občan na Ulici talcev v Zagorju opazil na vozilu razbito stransko steklo. Z ogledom so policisti ugotovili, da je neznanec iz vozila skušal ukrasti mobilni telefonski aparat vendar mu na srečo lastnika to ni uspelo. Na vozilu je škode za 20 tisoč tolarjev. 3. junija je E.M. vozil juga po magistralki iz Hrastnika proti Zidanem Mostu. Na zoženem delu v Suhadolu ni upošteval prometni znak za časovno omejitev in je trčil v nasproti vozeče vozilo M.K. iz Laškega. V nesreči sta bila voznik E.M. in sopotnica A.K. težje poškodovana. Odpeljali so ju v trboveljsko bolnišnico. 4. junija je P.K. na Trgu revolucije v Trbovljah čakal pred semaforjem. Na kolo z motorje se mu je vsedel K.Ž. in zahteval da ga pelje na železniško postajo. Tam se je K.Ž. polastil mopeda in se odpeljal proti Zagorju. Vožnja je trajala le eno uro, kajti policisti so tatu prijeli, kolo z motorjem pa vrnili lastniku. V noči na 5. junij so vlomili v garažo P.F. izTrbovelj in od tam odpeljali tička. Policisti so vozilo našli že naslednji dan, storilec je znan, vendar še na begu. Leti z neba 7. junija je O.F. prijavil na policijsko postajo Trbovlje, da mu je nekdo na Kešetovem na vozilo vrgel nek predmet. Z ogledom je bilo ugotovljeno da je otrok pri igri prevrnil barvo, kije nato padla na vozilo. G.N. Zlati otročiči V petek, 4. junija okrog enajste ure dopoldan je na balkonu v 6. nadstropju na Cesti zmage 18 v Zagorju izbruhnil požar. Otroka nadstropje višje sta bila sama doma i n sta se igrala tako, da sta čez balkon metala goreče papirčke. Eden od teh je padel na sosedov balkon, teh pa ni bilo doma. Ker so imeli na balkonu že pripravljene stvari za dopust, so se te seveda vnele. Preden je gasilcem uspelo pogasiti požar, je ta uničil vse na balkonu, osmodil strop, zaradi vročine pa je počila okenska šipa. K sreči je bila prejšnja noč tnal o hladnejša, tako da zjutraj, pred odhodom zdoma, niso odprli balkonskih vrat, kot so to počeli prejšnje dni. J.R.jr. Aufbiks Jfc Vroči dnevi, vroči dnevi. Žeja ^ pa taka, da te skoraj kap, če ne prideš do svoje doze. Nekateri pa pretiravajo, pretiravajo... Tako je J.IL prišel 3. junija v ^ hotel Jelko po predpisih za/.el-han. Naročil je hrano in pijačo, se podkrepil in potem skušal mirno oditi iz restavracije. Natakarica ga je seveda naznanila. In glej hudiča * seveda bodo prijavili tudi njo. Da ne bo prihodnjih točila okajenim... Mladoletnemu It.K. so31. maja ^ pomagali šele v trboveljski bolnici. In jih je dobil po grbi (pretepal se je pred Mer-lijem) in je bila doza prevelika. Tako so mu morali v bolnici zdraviti in buške in želodec. Možakar bi se lahko malo zamislil, starši pa tudi. ^ Mladenič It.S. se je v Zagorju spravil namesto na policaje in zeh avnike kar na prometna znaka policija in zdravstveni dom. Dali so ga na voziček in odpeljali zbitega otroka k zlatim staršem. Veselo je bilo 2. junija na ® trboveljski železniški postaji. Tam se je skupina korajžnih fantov, sicer navijačev, spravila na potnike iz ljubljane. Najbolj sta se izkazala It.V. in M.It., ki bosta seveda svojo zgodvo povedala iz ust v uho sodniku za prekrške. /- Kar s traktorjem rešujejo stare ® grehe na Dolah. V.A. je 4. junija zaprl promet s svojim traktorjem in O.M., ki je s svojim traktorjem opravljal kmečka dela, se je lahko obrisal pod nosom za normalen prehod. Šele možje postave so zadevo rešili in V.A. opozorili, da je treba traktor pač parkirati pod kozolcem, ne pa sredi ceste. jij Sicer pa je bilo še nekaj ® nadlegovanj gostov, pa kakšen levi in desni kroše se je našel vmes, vendar je vročina takšna, da tudi redakcija aufhiksa ne zdrži več... Bodite zdravi do prihodnjič -™ udarjajte z velikome mero nežnosti, če že morate... Eim§>RADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA p Prešernova 37, Zagorje ob delavnikih od 15.30 do 19.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Šubičeva 8, 68250 BREŽICE tel/fax (0608)61 700 ENKRATNA PRILOŽNOST V TRBOVLJAH VELIKA RAZSTAVNO-PRODAJNA AKCIJA POHIŠTVA V DELAVSKEM DOMU VSE ZA VAŠ DOM SAMO OD 15.-19. JUNIJA PO NAJNIŽJIH MOŽNIH CENAH IN IZJEMNO UGODNIH POGOJIH NAKUPA: SPALNICE, DNEVNE IN MLADINSKE SOBE, SESTAVLJIVI REGALI, KOSOVNO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO, IZVOZNI PROGRAM MIZ IN STOLOV, DRSNA IN HARMONIKA VRATA, VRTNE GARNITURE TALNE OBLOGE, SATELITSKE IN SOBNE ANTENE VIDEO IN TV TEHNIKA, ŽALUZIJE SVETILA KUHINJSKA POSODA EMO, PREGRINJALA, PRTI, ZAVESE VZGLAVNKI, VOLNENE DEKE IN POSTELJNINA. Na akciji sodeljujejo neposredno priznani proizvajalci: GARANT Polzela, LIK-POHIŠTVO Kočevje, Ll Idrija, NOVOLES-BOR Krško, ATRIUM Ljutomer, ZLIT in BPT Tržič, PIONIR Novo Mesto, ISKRA-ANTENE Vrhnika, EMO Celje, TVO Škofja vas, SALON PRESTICE Levec in SHOOPING Koper. SPOŠTOVANI OBISKOVALCI! VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST PRIHRANKATUDI DO 50%, OB NAKUPU NAŠIH IZDELKOV, V AVLI DELAVSKEGA DOMA TRBOVLJE SAMO OD 15-19 Junija VSAK DAN OD 9-20 ure, V SOBOTO SAMO DO 14. ure. ČENTROMERKUR Novo pri nas iz ameriškega trga “KEEBLER COMPANY" KEKSI ■ enkrat za v usta - več okusov! Razveselili se jih bodo predvsem otroci. Tako so dobri, da bodo po njih segli tudi starejši. V CENTROiERKURJU v LITIJI vam ponudijo: * Magie Middles- Keksi s čokoladni kremo - cena 146.00 * Shacklin cheddar Chactier Chips sirovi slani keksi • cena 115.30 * Elfkins keksi s čokoladno kremo - cena 132.00 ìCcltlrtW xCENTROMERKUR^ VW - AUDI TRBOVLJE doo M© Mi CD Veliko je kopij, ORIGINAL JE LE EDEN -VOLKSWAGEN GOLF- V JUNIJU 2000 DEM CENEJE, NE ZAMUDITE NAJUGODNEJŠE PONUDBE. GOLF 1.4 BENCIN ^ GOLF 1.9 DIESEL GOLF GL TURBO DIESEL VENTO DIESEL VENTO GL 1.8i PASSAT 1.8Ì TRANSPORTER KOMBI BUS AUDI 80 TDI UGODNI KREDITI IN LEASING. Prodaja: 0601/26-525, servis: 0601/21-525 /O ljubljanska Celje - skladišče D-Per 6/1993 Banka Zasavje d.d., Trbovl 5000006276■19 č ijubliuti^Uu banka C ljubljanska banka Ljubljanska bankfc^fiffkgfigsauje d.d, Trboulje COBISS o C ljubi' pmtmjE se ljubljanska banka čmopusm c ljubljanska banka ljubljanska banka /)<* ga boste preži (Jeli še boli brezskrbno, Um Banka Zasavje d.d. Trbovlje ijubijmn u banu. Nudi najem sefov za shranitev Vaših dragocenosti. : ljubljanska banka C Sjublianska banka Sef najamete lahko tudi sam^l trjesfic, Ljubljansko banka ■ Banka Zasavje d.d, Trbovlje ■ banka ki dela z ljudmi ■ za ljudi. 1 p* AltOČIlJV Sc: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi I I Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. 1 Ime in priimek................................. a mesto.................... postna št,........... ulica telefon. datum....................... lastnoročni podpis . . . . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno(ustrezno obkroži) NAGRADNA IGRA 33»]