Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništva je v Kopitarjevi uL 6/111 VENEC telefoni arednižtva In oprave: 40-01, 40-02, 4(WI3. «0-0«. 40-05 _ Uhaja rsak daa ijntra] Čekovni račnn. Ljubljana številka 10,050 in 10,349 aa inserate. U prava: Kopitarjeva ulica številka 6, razen ponedeljka ia dneva po praznika Naš vsakdanji kruh Take zmede na trgu pšenice, moke in koruze, kot je zadnje tedne, doslej menda ros še nismo doživeli Na eni strani se delajo uredl.e in prihajajo dnevno novi predpisi, čitamo poročila o konferencah in anketah, določajo se cene, na drugi strani pa blaga ni in cehe gredo skokoma navzgor Ni mogoče vedeti, do kakšne visi ne se bodo te zagnale, ker imamo doslej najslab.se skušnje s takimi eksperimenti. Zaradi tega vlada tudi tako velika zaskrbljenost po vsej državi in tudi pri nas v Sloveniji. Blaga ni dovolj, cene rastejo iz dneva v dan in komaj smo pospravili letino, že nam napovedujejo pravcato stradanje v naši kmetijski državi. Ljudstvo se vprašuje, kje so vzroki, da je pnslo do današnjega stanja in kuj bi se moralo ukreniti, da se ne bi dražil naš vsakdanji kruh, pa da bi obenem tudi drugače ne doživeli pomanjkanje življenjskih potrebščin. Za-to naj nekoliko pojasnimo vzroke, ki so do-vedli do sedanjega stanja, ki je nevzdržno in ga je treba takoj popraviti v interesu social-nega miru v naši državi Posledice bi mogle postati nedogledne in ne daj Bog, da bi do njili prišlo. Letošnja letina pšenice je bila tako pičla, Ha ne bo zadostovala količina pridelka za kritje vseh potreb v naši državi. Od lanske letine imamo se nekaj zalog pšenice, vendar pa se te zaloge nahajajo v neizprosnih rokah vojvodinskih veleposestnikov in vlada je bila do sedaj proti njim brez moči. Hotela je z uredbo dne junija odkupiti od njih po določeni ceni presežke pšenice in koruze, ki jih oni sami ne potrebujejo za svojo lastno prehrano do nove ffjft. , ','r?.fll,)f1,m in strogim kaznim ni bilo mogoče dobiti blaga na trg. Izjalovilo se je torej celo upanje, da bi mogli dobiti na trg l>o zmernih cenah vsaj staro pšenico in koru" zo, kolikor je je preveč. Sedaj je prišla nova letina. Vlada je odre- »w "0-ne,-ene- ki s,c Sibljejo za pšenico na okoli 2jO din za 100 kg, toda po tej ceni noče noben proizvodni k v Vojvodini, ki je za našo državo zitnica prodati blaga. Toda kaj kmalu se je videlo da je ta določena cena samo minimalna in da so bile dejanske cene, če je kdo hotel kupiti blago, znatno višje in so že zaeele rasti iz dneva v dan. Poznavalci razmer so takoj vedeli, da tudi nove uredbe o novi pšenici ne bodo uredile trga. To se je izkazalo točno. Kmet v Vojvodini ne da pšenice po določenih cenah, temveč samo po znatno višjih, ce ga sploh da, kajti veČina ga sploh ne oddaja, kor so merodajni činitelji toliko »modri«, so mu dali celo premijo za to, če počaka s prodajo blaga. 1 a premija se je glasila tako, da dobi proizvodnik višje cene za pšenico v poznejših mesecih. Proizvodnik pa sedaj samo čaka na te višje cene Poleg tega so merodajni činitelji poskrbeli da kmetu v Vojvodini ni bilo treba prodajati blaga, saj smo mu obrok zem-Ijarine, ki drugače zapade 15. avgusta, preložili na 1. november, tako da vojvodinski kmet zaenkrat ne potrebuje gotovine, ampak lahko mirno čaka ker mu denarja itak ne zmanjka, ko je lani dovolj zaslužil in je tudi letos zasluzil pri prodaji drugih predmetov. Proizvodnik v Vojvodini se je nadalje ustrašil glasov o enotni moki v državi in raje daje samo nekaj svoje pšenice v mline, da dobi lepo belo moko za njo, z ostalo pšenico pa čaka na višje cene. lako ne morejo priti mlini do pšenice, ne meljeio dovolj moke, trgovci nc morejo kupiti moke, nazadnje pa je seveda tudi kon-zuinenti ne morejo dobiti v dovoljni meri Ni čuda, ce so postali tudi konzumenti zbegani in si kupujejo večje zaloge moke. ker računajo na. y"{* cene, pri tem pa ostaja največji revež tisti, ki je bil itak že vedno največji revež namreč tisti, ki kupuje sproti za sproti zasluzene denarje, ki živi iz rok v usta To je ogromna večina delavstva v državi, državno in drugo uslužbenstvo in končno tudi mali kmetje v ogromnih predelih države, ki morajo dokii-povati pšenično in koruzno moko za svojo prehrano. ' Zmeda je torej popolna in tepe najbolj onega, ki je doslej že itak najbolj trpel radi draginje. Na drugi strani pa lahko številni bo. gati veleposestniki v Vojvodini hladno Čakajo višje cene in zadržujejo blago lepo doma, da bi se vec zaslužili.., Če pogledamo še z drugega vidika, vidimo, rta trpe radi sedanjega stanja najbolj ljudje v takozvanih pasivnih, to je lačnih pokrajinah, lo je danes skoro vsa S 1 o v e n i j a , skoro vsa Hrvatska razen nekaj bogatejših okrajev, ki več pridelajo kot potrošijo, to Še vrbaška drinska in zetska banovina Nad polovica vsega prebivalstva v državi mora prenašati sedaj posledice naše takoimenovane »kmetijske« politike, ki pa je stvarno koristila samo" kmetu v Vojvodini, škodovala pa kmetu v vsej ostali državi. Ogromen je torej davek, ki ga mora plačevati naš revni narod tujim veleposestnikom v Vojvodini, ki uživajo podporo vseh onih činitcljev. ki vodijo takozvano »kmečko politiko«. »Kmečka politika«, kakor se i/.vaja v korist žitorodnih krajev naše države, je sedaj doživela svoj višek in lahko povzroči gospodarske in socialne glavobole, da se bodo prijemali za glavo tudi oni. ki to zagovarjajo, kajti njihova »kmečka politika« je napačno razumela prava kmečke interese in je zato pognala vse v zmedo, iz katere bo treba hitro najti izhod z močno roko. Uredba od 24 junija, ki je določila, da se morajo prodati presežki pšenice in koruze, v kolikor presegajo lastno jx)rabo, je bila dobra, Sporazum z Bolgari dosežen Bolgarija dobi vso fužno Dobrudžo in bo preselila 50.000 Romunov Pogajanja z Madžari pa zelo mučno napredujejo zaradi velikih zahtev, ki jih je postavila Madžarska Bukarešta, 21. avg. t. Transocean. V Cra-jovi so pogajanja takorekoč končana. Dosežen jo popoln sporazum med romunsko in bolgarsko delegacijo glede odstopa južnega dela Dobrudže Bolgariji. Ozemlje, ki ga je Romunija odstopila Bolgarom, obsega dva okraja m sicer okraj Durastor in Caiiacra. Luka in gradič Balčik sta vključena v odstopljeno ozemlje. Srce pokojne kraljice Marije, ki je bil« shranjeno v grajski kapelici v Samitu, je bilo spravljeno drugam v notranjost Romunije. Bolgarija je odklonila vsako popustljivost in je vztrajala na mejah I 1912. lo jo tudi dosegla. Bolgarske čete so že pripravljene na meji Dobrudže, da vkorakajo in zasedejo ozemlje, ki so ga morale zapustiti pred 20 leti. Bolgarska vojska ho južno Dobrudžo zasedla v treh urah in bo takoj uvedena bolgarska uprava najprej vojaška, potem politična, tako da red ne ho trpel. Pogajanja v Crajovi trajajo samo še glede nekaterih tehničnih vprašanj, ki se tičejo zgolj preselitve prebivalstva. Bolgarija je izjavila, da ho dala nalog vsemu romunskemu prebivalstvu, naj se preseli v Romunijo. tako onemu v Dobrudži, kakor onemu v stari Bolgariji. I*o bolgarskih poročilih ho prizadetih okroglo 50.000 romunskih prebival-eev. Iz Grajo ve poročajo, da so bolgarski časnikarji, ki so tja dopotovali, izjavili, da Bolgarija želi po sporazumu skleniti z Romunijo prijateljski pakt po primeru prijateljskega pakta, ki ga ima i Jugoslavijo. To sodelovanje ho vsekakor omogočilo ustvaritev velikih načrtov na Balkanu, predvsem pa ustvaritev velikih transbalkanskih prometnih zvez čez Donavo in Egejsko morje. Madžari zahtevajo dve tretjini Erdelra s skorai k milijoni duš Bukarešta, 21. avg. b. Kralj Karel je sprejel v avdijenco voditelja romunske delegacije v Turn Severinu Popa, predsednika vlade Gigurta in zunanjega ministra Manoilesca. Romunsko-madžarska pogajanja potekajo počasi, tako da so že včeraj popoldne bila končana šele glavna pogajanja v posebnih odborih, v katerih na vsaki strani sodelujejo po trije odposlanci. Ti odbori so proučili načelno vsa vprašanja, podrobnosti pa bodo pretresali prihodnjo dni. Splošno upajo, da bodo pogajanja zaključena v štirih do petih dneh. Sporazum bo po poročanju listov verjetno dosežen začetkom meseca oktobra, ker je sedaj nastalo ugodnejše razpoloženje nasproti velikemu pesimizmu, ki je vladal še pred dvemi dnev/.. Poluradno glasilo romunske vlade »Romania< piše danes, da je Romunija v interesu miru in pomiritve pripravljena, čeprav težkega srca, doprinesti tudi ozemeljske žrtve in odstopiti madžarski vladi severni in zapadni det Sedmograške ter ostala sporna vprašanja rešiti z izmenjavo prebivalstva na tem področju. Čeprav doslej ni bilo izdano uradno poročilo o madžarsko-romunskih pogajanjih, se je iz merodajnih krogov izvedelo, da Madžarska zahteva dve tretjini Transilvanije. Nova meja naj bi šla od sedanje madžarsko-romunske meje ob reki Maroš proti jugu do Arada skozi železniško križišče Dreikirchen, nato proti jugu do doline Velike Trnave, do Cristura ter vzhodno od Schlossburga, oil tod proti jugu zahodno od Kronstadta, od kjer naj bi meja peljala proti romunsko-madžarski meji, kakršna je bila pred svetovno vojno. To področje bi objelo Kronstadt, Bistro, Cluj, Alba-julijo, Veliki Varadin in Arad. Po romunskih podatkih živi na tem ozemlju 3.9 milijonov prebivalcev, od tega 2.2 milijona Romunov, 1.2 milijona Madžarov in pol milijona Nemcev in drugih narodnih manjšin. Po madžarskih podatkih pa živi na tem področju 2.5 milijonov Madžarov. Madžarska je proti temu, da se Romuni iz tega področja preselijo v Romunijo. Romunija je pripravljena odstopiti Madžarom le štiri področja v severozahodni Transilvaniji. Nemško-angleško bojišče Nemška letala stalno napadajo, le vremenske neprilike so obseg napadov nekoliko zmanjšale Angleška poročila Nemška poročila Vojno poročilo Berln, 21. avgusta. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Pri včerajšnjem poletu nemških ogledniških letal so bih izvedeni uspešni napadi na posamezne važne objekte v srednj. in južni Angliji. V grofiji Sutiolk, je bilo vrženih šest bomb na neko tovarno municije v bližini Alldeburgha na pristaniške napra-y.e. P" G'eat Yarmothu ter na važna železniška križišča. Ti loga je bila izvedena z uspehom. Prav tako so b... izvedeni uspešni napadi na neko vojno ladjo, od Great Yarmoutha pri Cambridgeu, pri Manstonu in pri Dealu, kjer so padle bombe na letališča. Bombardirane so bile tudi pristaniške naprave v Lowestophu in Exeteru. V neki tovarni pri Chalmsiordu je bilo slišati močno eksplozijo. V pristaniščih Fotvershamu, Burryju, Portu in Pembrooke je bila prizadejana velika škoda. Potopljene so bile nekatere ladje v omenjenih pristaniščih. Na morju severno od Irske je bila potopljena 12.000 tonska trgovska ladja. Razen tega je bilo na Atlantskem oceanu v bližini severne in zahodne irske obale zadetih nekaj trgovskih ladij, ki so težko poškodovane. Prišlo je tudi do letalskih spopadov, Posamezna angleška letala so poskušala leteti nad Francijo in Nizozemsko. Nad nemškim ozemljem v noči od 20. na 21. avgust, niso letela sovražna letala. Včeraj je bilo sestreljenih 10. angleških letal, od njih šest pri spopadih v zraku, štiri pa je zbila na tla protiletalska artilerija. Tri nemška letala 6e niso vrnila. London, 21. avgusta. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za državno varnost sta objavili naslednje skupno poročilo: Danes, v torek zjutraj, je bilo udejstvovanje sovražnega letalstva nad našmi pokrajinami skoro neznatno. Bombe so padle nad dvoje mest in 6icer nad eno v grofiji Essen na neko mesto v južnem Walesu, kjer sta bili zadet dve hiši in je bilo več ljudi ranjenih, toda ne smrtno. Bombe so padle tudi na neko pristanišče v Južnem Wale«u, škode pa so malo povzročile. Močnejše sovražne letalske sile so se dane6 popoldne približale jugovzhodni obali in napadle neko mesto v vzhodni Angliji. Dozdaj pa še ni bilo poročila o kakih žrtvah, o škodi, ki so jo povzročile bombe, pa je znano le to, da so bila razbita okna. Zdi se, da je bil glavni cilj opoldanskega napada neko letališče ob južnem primor-ju prizadejana pa ni bila nobena škoda. Po poročilih, ki so prispela do 17. ure, so naša lovska letala sestrelila dozdaj tri sovražne aparate, kar pomeni, da so bile danes vsega skupaj sestreljena do 17. ure štiri sovražna letala. London, 21. avgusta. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo je 6inoči objavilo sledeče poročilo: Po poročilih, ki so prispele do 24. ure, so angleška letala danes uničila sedem sovražnih ltal. V teku letalskih bitk v nedeljo je protiletalska artilerija sestrelila 24 nemških bombnikov. Tako je sovražnik v nedeljo izgubil 152 letal. London, 21. avgusta, t. Reuter. Angleško letalsko ministrstvo uradno ohjavja, da so nemška letala danes obiskala nekatere predele srednje in severovzhodne Anglije. Neko mesto v srednji Angliji je trpelo malo čkode od bomb, ki jih je metal eden nemški bombnik. Isti bombnik se jc 6pustil tudi zelo nizko in streljal s strojnico. Podoben napad je izvedel eden bombnik na neko pristaniško mesto na vzhodni obali, kjer je bilo nekaj civilistov ranjenih. Angleški lovci 60 takoj nastopili. Angleški letalski minister o nemških izgubah London, 21. avgusta. AA. Reuter: Letalski minister Sinclair je odgovoril na neko vprašanje v spodnji zbornici naslednje: Izgube, ki se zadajajo sovražnemu letalstvu, so treh vrst. V prvo vrsto spadajo letala, ki so bila zanesljivo sestreljena, v drugo verjetno uničena, in v tretjo vrsto letala, ki so bila poškodovana. Sovražno letalo se smatra za zanesljivo uničeno, če je bilo opaziti, da je treščilo na tla, ali da 6e je v zraku prelomilo, ali pa da je padlo v plamenih Samo takšna letala sc računajo v uradnih poročilih za izgubljena. Večkrat je bilo v zadnjih dveh tednih število sovražnih aparatov iz omenjene druge ali tretje vrste mnogo večje kot pa število letal prve vrste, Italijansko-angleško bojišče Italija napovedala blokado vseh angleških obal v Sredozemlju - Afriki m v Izvidniški poleti Berlin, 21. avgusta. AA. DNB: Nemške letalske sile so danes nadaljevale z napadi na Veliko Britanijo. Nemška ogledniška letala tipa »Heinkel« so naredila z uspehom fotografske posnetke pristaniških naprav, letališč, municijskih tovam in raznih vojaških objektov. Letala so vzela s seboj tudi po nekaj bomb, ki so jih vrgla na nekatere važne vojaške objekte. Čeprav so bila letala zaradi neugodnih vremenskih razmer prisiljena fotografirati med poletom, in sicer z majhne višine, so vendar uspešno opravila svojo nalogo. Dodeljenih jim je bilo le malo število lovskih letal. Berlin, 21. avgusta. AA. DNB: Včerajšni dan je potekel v znamenju izvidniških poletov nad Anglijo. Kakor je DNB sporočeno, so nemška letala ugotovila važne stvari. Vsa izvidniška letala so dala ista poročila, da se Angleži niso upali napasti nemških letal. Tudi letalske bitke pri Doveru med nemško eskadrilo bombnikov, ki je bombardirala več letališč v grofiji Kent in med sovražnimi lovnimi letali so se kmalu končale, ker eo angleška letala odletela. Italijanska poročila Vojno poročilo Nekje v Italiji, 21. avgusta. AA. (Štefani.) Poročilo glavnega štaba italijanske oboroženo sile se glasi: V bivši angleški Somaliji prihaja prebivalstvo se poklonit, medtem ko Askari kamelskega zbora in oddelki Hilaloa predajajo orožje in prosijo, da bi bili sprejeti v naše oddelke. V Berberi smo našli tri letala vrste »Blenheim« poškodovana o priliki letalskih napadov. Četrto letalo smo našli v potoku Bareris. Leialo je zgorelo. Peto letalo je bilo najdeno ob obali. Sovražnik je izvedel večje število poletov nad manj važnimi abesinskimi mesti. Ubita je bila ena ženska, pet drugih pa je bilo ranjenih Stvarna škoda je brezpomembna. V mali bolnišnici pri Megi sta bila ranjena dva bolnika, v neki drugi bolnišnici pri Dželibu je bila ubita ena oseba, pet pa jih je bilo ranjenih. V Diredavi je naše lovsko letalo sestrelilo ono angleško letalo vrste »Blenheim«, ki je treščilo na tla v plamenih. Naši bombniški oddelki so napadli in z uspehom zadeli letalska oporišča na Malti. Vsa nasa . 0-.I" .v. ju Uliti lit.....I, ni na dosegla svojega cilja, ker se ni izvajala. Izvajala pa se ni zaradi političnega odpora onih. ki hočejo služiti na račun kruha najrevnejših slojev v naši državi. Sicer pa smo tudi sami primerno poskrbeli za to, da se uredba ni izvajala. Od septembra na|irej smo cene nadzorovali samo v drugi stopnji, v industriji, ki predeluje surovine, in v trgovini, ki posreduje. pustili pa smo v nemar gibanje con kmetijskih proizvodov in surovin ob izvozu. Mnenja smo, da bi pameten in primeren dvig cen kmetijskih pridelkov ne škodoval, da je celo potreben, toda ne sme pa postaviti na glavo vsega našega gospodarskega in socialnega reda, kar je je sedaj zgodilo. Zaradi neumestne demagogije ne moremo sedaj nikamor v naši gospodarski |x>litiki. pu se dobijo še ljudje, ki se čudijo, da ljudje niso zadovoljni s seda- njim gospodarskim stan jem Potrebujemo reda, ki ga je treba napraviti z zelezno roko. Hvaležni lx)mo za red. " gre, da bi stradale cele pokrajine v državi gre, da bi trpeli najštevilnejši stanovi v državi radi napačne razumevane takoimenovane kmečke politike, ki mnogokrat ni bila drugega kot premišljena koristolovska demagogija in nam ne daje sedaj možnosti hitro po- Ne ne naši praviti toliko napak, ki smo jih zagrešili. Red, ki ga vsi željno želimo, naj odpravi eksperimentiranje, ki nam prinaša na gospodarskem in_ socialnem polju tako škodo, da se lahko začnejo majati temelji našega gospodarskega in socialnega reda. Se je čas, in nalogu merodajnih činitcljev je, da napravijo s motnimi in radikalnimi ukrepi ono, kar državi najbolj potrebno: Pocenitev našo novne hrane, pocenitev kruha jc danes nujno.jša naša zadeva in vso reforme ne bodo zalegle, če ne bomo na osnovi našega vsa njega življenja, to je pri kruhu, mipra; retla. pa-je os-naj- \od Jakob Rajh, posestnik v Ljutomeru, za namestnika pa gospod štelan Režo-nja, posestnik v' Apačah. Vseh voiivnih upravičencev v okraju je 50, ki so se vsi volitev udeležili. Zanimivo je, da ,so se volitev udeležili tudi vsi volivni upravičenci" iz Razkrižja in Štrigove in da so vsi glasovali za £osjx>da Rajha. Tako so volivci iz Razkrižja in S t r i g o v e tudi ob tej priliki dokazali, da lioifjo sodelovati v naši slovenski skupnosti iu jih tfhč ne moti kričanje gotovih gospodov iz Zagreba. Pouk nemščine in italijanščino na Hrvatskem Zagrebški listi objavljajo uredbo bana Hrvatske, s katero se uvaja jiouk nemščine in italijanščine v srednje šole. Hrvatska uredba se nekoliko razlikuje od one, ki jo je objavil prosvetni minister za ostalo državo. Na Hrvatskem se nemščina uvaja kot obvezen predmet na klasičnih šolah od prvega razreda dalje, italijanščina pa od 5. razreda naprej, na realnih gimnazijah se nemščina začne poučevati v 1., 2. odnosno 3. razredu, od 3. razreda dalje pa imajo dijaki možnost, da izbirajo med italijanščino, angleščino ali francoščino. Na učiteljiščih dijak more izbirati med italijanščino in nemščino od 1. razreda naprej, na meščanskih šolah velja isto načelo kot na učiteljiščih. — Kakor vidimo, tudi ban Hrvatske ni hotel upoštevati nasvetov glasila ljubljanskih naprednih ljudi, naj se uvede tudi pouk ruščine iz praktičnih razlogov. Tudi banovina Hrvatska, kjer velja ideologija hrvatske seljačke stranke, o kateri so naši napredni listi kaj radi pisali, da ima o Sovjetski Rusiji »druge jx>glede«, ruščine v današnjih okoliščinah ne smatra kot »praktičen jezik«. Notranje posojilo OJ jugoslovanskih listov je bilo do sedaj edino »Vreme«, ki je prineslo nekaj bolj podrobnih podatkov o notranjem posojilu, ki ga namerava razpisati naša vlada za kritje velikih javnih del, ki so najavljena. Belgrajski list piše, »da ima vlada že izbrano |iot, kako bo prišla do denarja za kritje stroškov javnih del«. List pravi, da se je v zadnjem času mnogo govorilo o notranjem posojilu, toda to ne bo nobena novost, češ, »notranje posojilo je bilo itak že prej razpisano, in sicer v iznosu 4 milijard din«. Od tega posojila je prejšnja' vlada realizirala vsega 900 milijonov din, 3 milijarde 100 milijonov pa je ostalo nerealiziranih. Vlada ima namen poiskati sedaj tudi te 3 milijarde 100 milijonov, a je verjetno, da bo vsoto jx>višala na 7 ali S milijard din. »Javnosti je že znano«, piše belgrajski list, »da bodo morale to posojilo v prvi vrsti podpisati bnnke in velika podjetja. V zvezi s tem pa bo vlada z zakonsko uredbo uredila tudi vprašanje hranilnih vlog v denarnih zavodih, tako da bo v bodoče hranilna vloga delotvorno zavarovana in ne več izpostavljena nevarnostim, kot je to bilo do sedaj mogoče. Kaj bo z našo prehrano Profesor Tomašič. ki je voditelj »Gospodarske sloge« na Hrvatskem, je imel na Maslinem otoku pri Splitu govor, v katerem je narisal temno sliko o vprašanju prehrane. Med drugim je dejal: »Zaradi vojne je uvoz žita v F.vrojK) popolnoma prenehal, a sama Evropa ni toliko proizvodih, da bi zadostovalo za njeno prehrano. Velik del njenega prostora pa sploh ni posejan, je torej mrtev. Pšenična letina je povsod slaba. Tako je tudi v naši državi, Tam, kjer smo lani pridelali od 15 do 18 stotov na jutro, smo letos pridelali samo 6 do 9 stotov. Tako je s pšenico. Glede koruze pa bomo šele v jeseni videli, kako je. Zato mislim — je nadaljeval prof. Tomašič — da stojimo pred resnimi dnevi, v kolikor se tiče prehrane. Zato je treba že sedaj storiti vse potrebno, da se zavarujemo. Potrebno je, da namesto anarhije in nereda uvedemo red v vprašanju prehrane. Vse naše gospodarstvo mora priti pod načrtno nadzorstvo. Mi moramo računati z vsakim zrnom žita in z vsako najmanjšo količino hrane, moramo varčevati, ako hočemo, da bomo vzdržali.« Nemška sodba o življenju na Bledu Belgrajski dopisnik graške »T a g e s p o s t« Raymund Horhager je svojemu listu poslal daljši dopis z Bleda, ki mu je dal naslov »Politika na Bledu«. Pisec članka opisuje lepoto Bleda in prehaja nato na politično delavnost zadnjih dni, ki je Bledu dala svoj pečat. Dolgo govori o reformah, ki jih jugoslovanska vlada pripravlja in pravi v tej zvezi, »da zahteva resnična preureditev osnovne spremembe na vseh področjih, za kar pa manjkajo mnogokje še predpogoji«. Nato nadaljuje v tej zvezi z opisovanjem življenja na Bledu in pravi: »Ljudje, ki se vsak večer zbirajo po velikih hotelih k plesu, očividno o političnih vprašanjih države mnogo ne razmišljajo.« Jeuncsse doree (pozlačena mladina, ali otroci bogatinov) Jugoslavije, sinovi in hčerke maloštevilne, a neizmerno bogate plasti, ki je večidel doma v Belgradu, pleše in ljubimkuje brez skrbi tja v blejske noči. Inozemski opazovalec pri pogledu na to družbo nikakor nima vtisa, da se nahaja v deželi, kjer obstojajo največji prepadi med socialnimi plastmi, kjer obstojajo največje socialne razlike in napetosti. Samo na to je treba misliti, da je povprečni zaslužek Arnavtov v južni Srbiji le 4 dinarje na dan, medtem ko si imenovana maloštevilna klika grabi na račun skupnosti velikanska premoženja. Tudi to je eno od vprašanj, ki se pri preurejevanju države sama od sebe vsiljujejo. Kajti vodilne osebnosti Jugoslavije so izjavile, da je današnje stanje nevzdržno.« Sarajevo, 21. avgusta b. Zaradi velikega števila jrotnikov bo od jutri naprej vjieljana dvakratna letalska vožnja Belgrad—Sarajevo—Dubrovnik. Letalo odpelje iz Belgrada ob 7.50, iz Sarajeva ob 9.45 v Dubrovnik in se vrača iz Dubrovnika ob 10.45, iz Sarajeva pa ob pol 11 za Belgrad. Zadnja dva meseca je bilo nekaj sto potnikov, ki pa zaradi pomanjkanja prostora v letalo niso prišli na vrsto. Pismo belgrajske župe V belgrajskem »Vremenu« beremo pismo, ki ga je belgrajska sokolska župa f>oslala savezu sokola kraljevine Jugoslavije in v katerem zahteva, da naj se framasoni iz sokolskih vrst odstranijo. V pismu pravi, da se je belgrajska sokolska župa »že več let zanimala za neke nezdrave pojave v sokolstvu, kakor tudi za nekatere težave, na katere je pri svojem delovanju naletela in katerih izvor je bil vedno tajinstven«. Te težave in ti pojavi so prihajali iz raznih mednarodnih organizacij in ideologij. »Njihovi pripadniki, ki neovirano delujejo ludi v sokolstlvu in v sokolstvu zavzemajo celo vidne, da celo aajvidnejše položaje ter opravljajo važne, po posledicah celo najbolj važne posle v sokolstvu, ga vocfiijo, mu dajejo smernice mu dajejo pobude tako dla njihovo delovanje lahko postane usodno za sokolstvo in njegov obstoj.« Belgrajski sokoli nato pravijo, da se »bojijo — in to s polno pravico — za obstoj sokolstva, ali vsaj hu-clih, da katastrofalnih posledic, ki bi v sokolstvu mogle nastati zaradi delovanja framasouov in pripadnikov drugih tajnih mednarodnih organizacij«. Bratje sokolske župe belgrajske priznavajo nadalje, da »vedo, da je delovanje pripadnikov teh tajnih organizacij, predvsem pa masonov, dovedlo do propasti Češkoslovaške, Poljske in nedavno tudi še Francije« in da je bilo zaradi tega, da ne bi »naša draga, lepa sokolska organizacija« trpela kakšno škodo, dne 31. julij sklenjeno, da se od vrhovne uprave sokolstva zahteva, da odstranijo iz vrst sokolstva vse »pripadnike mednarodnih organizacij, posebno pa framasone kot škodljivce in nevarne za nacionalno jugosloveitsko sokolstvo«. »Prvi namesinik starešine SKJ podpredsednik vrhovnega sveta jugoslovanske lože« »Vreme« od dne 21. avgusta pa objavlja članek dr. Gregoriča, ki navaja nekaj zanimive statistike o odnošajih med sokolstvom in framasoni. Iz te statistike je gornje pismo belgrajske župe Sokola kraljevine Jugoslavije z ozirom na proti-masonski prepih, ki veje po Jugoslaviji, popolnoma razumljivo. Dr. Gregorič namreč navaja, da imajo framasoni od 25 žup, v katere je razdeljen savez sokola kraljevine Jugoslavije, v svojih rokah kar 20. Tako je na primer prvi namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije, Vladimir Belajčič, tudi podpredsednik vrhovnega sveta jugoslovanske framasonerije (ali namestnik velikega mojstra lože Jugoslavija). Samo v belgrajski župi framasoni niso mogli priti do vodilnega vpliva. Na to navaja dr. Gregorič še imena tistih sokolskih bratoV-masonov, ki imajo v rokah prosvetni odbor saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, to je tisto ustanovo, ki skrbi za propagando in za vzgojo Sokolov, V tem odboru sedijo sledeči masoni: dr. Ignjat Pavlac, Franc Malin, Miloslav Sakulac, Žarko Kapamadžija, Svetislav Marič, Milivoj Cvejič, Aleksander Tabakovič, Niko Mrvoš. V vrhovnem vodstvu saveza Sokola kraljevine Jugoslavije pa sede naslednji masoni prve stopnje: arhitekt Milivoje Sniiljanič iz Zagreba, Oton Gavrančič iz Zagreba, Niko, B»a r tu Jovič jz Splita, Milan Rodič iz Sarajeva^A\i!<5T SPa no-jevič iz Vršca, Radmilo Grčič, dr. Alfred Pich-ler, Kosta Petrovič in dr. Dr. Gregorič zahteva, da se masoni odstranijo iz sokolske organizacije. Pismo v »Politiki« Belgrajska »Politika« pa objavlja dopis, ki ga je prejela od saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, kjer pravi, da »so bila zadnje čase prinesena pred javnost vprašanja, ki se tičejo nekih organizacij v naši državi (mišljena so masonska društva — op. ur.) in o značaju njihovega delovanja«. Pri tej priložnosti je bila »zadeta tudi sokolska organizacija«. »Kajti,« tako nadaljuje to pismo, »na več ali manj prikrit način so bila v javnost postavljena neka namigovanja, ki imajo, tako mislimo, določen cilj, ki je nasproten sokol-skim koristim, kakor tudi njegovemu pravilnemu nacionalnemu delu«. Pismo potem obtožuje »neki belgrajski list, da je objavil članek, ki je v zvezi z gornjim vprašanjem in ki zadeva neposredno sokolske koristi ter bo verodostojnost in zakonitost objavljenega materiala vzeta v pretres od pristojnega sokolskega foruma, ki bo prinesel glede vsega določene in dostojne ukrepe«. Na koncu svojega pisma meni savez Sokola kraljevine Jugoslavije, da »prihajajo gornja namigovanja prav v času, ko je sokolstvo v najbolj krepkem razmahu sokolske delavnosti, v najbolj živahnem delu Petrove petletnice...«, nakar zaključuje z naglasom, da bo »sokolska organizacija nadaljevala svoje delo v istem duhu in z istimi cilji, kakor do sedaj« in da prepušča sodbo o svojem delu »najvišjemu sodišču naše države, iz katerega duše črpamo moč za vse, kar delamo«. (Ta dopis saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki govori o »namigovanjih«, se gotovo še ne nanaša na članek v »Vremenu«, kjer dr. Gregorič tokrat »namiguje s kolom«, ko objavlja imena nekaterih bolj vidnih upraviteljev sokolske organizacije.) Pripombe »Hrvatske Straže« »Hrvatska straža« pripominja k temu pismu, da ne misli visoko o teh sklepih, »kajti podgane, ki zapuščajo ladjo, kadar se že potaplja, niso zanimive«, vendar pa da je prav, ako javnost o tem pismu izve, ker je sedaj povsem jasno, da so »naši škofje imeli prav, ko so pred leti objavili znano pastirsko pismo proti sokolstvu«, kajti »sedaj smo doživeli, da Sokoli sami, in to še oni od belgrajske sokolske župe, objavljajo proti sokolstvu mnogo hujše obtožbe, kakor so jih svoje dni za- Belgrad, 21. avg. A A .Z ozirom na časopisna poročila, da se bodo naši trgovinski odnošaji s Sovjetsko Itusijo razvijali izključno le na podlagi neposrednega prometa med državnimi organizacijami ene in druge države, obvešča ravnateljstvo za zunanjo trgovino zainteresirane, da gornje trditve ne odgovarjajo resnici. Izvozni in uvozni posli s sovjetsko zvezo se bodo opravljali prav tako kakor tudi z vsemi drugimi državami s tem, da jugoslovanski izvozniki oziroma uvozniki lahko sklepajo neposredne kupčije pri izvozu ali uvozu s sovjetsko zvezo. Naravno je, da bodo tudi takšni posli podvrženi splošnim obstoječim določbam, ki pisali katoliški škofje. Takrat so Sokoli naše škofe pošiljali pred sodišče, sedaj po zlomu Češkoslovaške in Francije pa sami priznavajo, da je sokolstvo ekspozitura (podružnica) framasonstva. Sedanja »preusmeritev« sokolstva torej ni nič drugega kakor »znamenje časa«. * Odkritja belgrajskih listov, ki nam kažejo, kako je Sokol kraljevine Jugoslavije okužen od framasonstva, pomenijo veliko zadoščenje za nas pa za vse krščanske in narodne ljudi, ki so ves čas opozarjali na verskim narodnim načelom neprijaznega in naravnost sovražnega duha jugosloven-skega sokolstva. Zdaj vidimo, da je še veliko več res, kakor smo mi trdili, da je namreč to sokolstvo po ogromni večini svojih organizacij ali žup kar udinjano framasonstvu, ki je tajna organizacija vseh brezbožnikov sveta in ima svoje vodstvo v inozemstvu. Belgrajska Župa, torej najbolj imenitna organizacija jugoslovenskega sokolstva, se pritožuje, da so vsa najvažnejša mesta v vodstvu in v prosvetnem odboru sokolskega »Saveza« v rokah framasonskih bratov, ki sledijo ukazom in navodilom mednarodno organizacije in otežujejo ter preprečujejo narodno delovanje sokolstva, kakršno bi moralo biti po svojih pravilih in nacionalnem značaju, ki so mu ga dali ustanovitelji. Belgrajski sokol se naravnost boji katastrofalnih posledic za narod, če bi se trpelo dalje, da daje jugoslovenskemu Sokolu smernice Veliki orient v Parizu, saj je znano, da le-ta predstavlja vrhovno vodstvo vseh framasonskih bratov tako drugod, kakor v Jugoslaviji, kjer so sedaj frama-souske tajne lože prepovedane, dejansko pa delujejo dalje. Pa tudi druge tajne mednarodne organizacije, pravijo belgrajski sokoli, imajo v jugo-slovenskem Sokolu svoj prostor delovanja, kar se je ves čas poznalo na ovirah, ki so se stavljale nacionalnim ciljem in duhu ter udejstvovanju onih sokolov, ki so hoteli delati v pravem narodnem duhu. Tajne temne sile so sokolstvo gnale v proti-narodno in seveda protikrščansko smer in te sile imajo svoje vodstvo v inozemstvu, kar pomeni, da jim niso mar jugoslovanski narodni in državni interesi, ampak zasledujejo tuje koristi. V korist teh elementov in njihovih mednarodnih ciljev se je izpodkopavala krščanska vera in nravstvo jugoslovanskih narodov, da bi lažje vladali nad njimi tuji politični in socialni vplivi. Od 25 žup »Saveza« sokola kraljevine Jugoslavije jih je 20 v rokah framasonov! Tako nam razodevajo sedaj srbski stokoli sami, vodstvo »Saveza sokola kraljevine Jugoslavije« pa si ne upa teh ugotovitev zanikati, ampak Kakšne bodo Težnje »Hrvatskega dnevnika« Zagreb, 21. avg. b. Jutranji »Hrvatski dnevnik« piše o seji vlade, ki bo 20. avgusta na obletnico ustanovitve banovine Hrvatske v Zagrebu in pravi, da Ima ta seja manifestacijski značaj, s katerim se hoče poudariti, da vsi člani vlade smatrajo sporazum z dne 26. avgusta za dejanje, s ka-, terim je ustvarjeno sodelovanje med Srbi in Hrvati. List pravi nato, da delo decentralizacije še ni popolnoma izvedeno in navaja primere, kot na primer direkcijo pomorskega prometa, nedovoljno zagotovitev dohodkov banovini Hrvatski itd. Če razčlenimo vse to, kar je bilo doslej izvedeno, tako pravi list, bi prišli do sklepa, da sporazum od 26. avgusta nosi obeležje polovičarstva, polovičarske ukrepe pa je treba čimprej izpopolniti, ker drugače ni nobenega efekta. Polovičarstvo je opaženo tudi v izvedbi nekaterih določb samega sporazuma. Tako na primer še vedno ni popolnoma izvedena hrvatska avtonomija na področju notranje uprave, čeprav obstoja orožniška brigada za banovino Hrvatsko, se vendar ne more reči, da je orožništvo v popolnem smislu podvrženo banski oblasti. Navedli smo te primere, trdi dalje list, da se vidi, kaj je še treba delati in storiti, da se vse stvari postavijo na svoje mesto. Zdrav politični razum, ki je dovedel do sporazuma z dne 26. avgusta, bo merodajne činitelje peljal tudi k spoznanju, da se ne more stati in vrteti na enem in istem mestu, pač pa da je treba delati in izvesti vse sklepe, ki so dovedli do prve stopnje ureditve položaja hrvatskega naroda v notranjosti te državne zajednice. Povemo lahko odkrito, da so vse hrvaške narodne sile zbrane naravnost okrog zgraditve narodne svobode in samostojnosti. Te meje samostojnosti so še relativno ozke. Njihovo razširitev zahteva čas. v katerem žiivmo in politična vzgoja hrvaškega naroda. To je vprašanje, ki ga je treba razumeti v vsej svoji resnosti, ki pa ne trpi večjega odlaganja. Od tega, kako bo izvedena nova pravilna rešitev in kaj se bo storilo v tej smeri, bo odvisno tudi razpoloženje hrvaškega naroda do vsega, kar se doslej dela in pa tudi do mnogih drugih stvari. Zato je zelo važno, da se o pravem času sprejmejo pravilni sklepi. Napovedi »Vremena« Belgrad, 21. avgusta, m. Z napovedanimi reformami, ki jih namerava izdati vlada ob obletnici narodnega sporazuma dne 26. t m. v Zagrebu, objavlja jutrišnje »V r e m e« daljši članek, v katerem med drugim pravi: Kakor so danes stvari, ni nobenega dvoma, da je vse naše politično življenje, prav tako pa tudi socialno, tako da ne odgovarja nič več pojmom časa, Velike spremembe, ki so se zgodile na svetu, dokazujejo, da smo na razpotju dveh dob v politični zgodovini Evrope in da ta prelom ne more iti mimo naše države. Postavlja se vprašanje, če je mogoče vse te tako potrebne sklepe splošnega zgodovinskega dogajanja v naši državi izvesti takoj do zadnjih kon-sekvenc. Več razlogov je. ki to za sedaj še onemogočajo odnosno zavirajo. so pri nas v veljavi za posamezne vrste proizvodov, v zvezi z njihovim izvozom oziroma uvozom, upoštevajoč pri tem dogovorjene obveznosti. Ravnateljstvo za zun. trgovino tudi obvešča zainteresirane, naj se ne obračajo niti na ravnateljstvo niti neposredno na trgovinsko zastopstvo SSSR v Beogradu, pri čemer bi se predstavljali za zastopnike posameznih trgovinskih panog, kajti vsi izvozniški posli SSSR se opj-avljajo brez posredništva zastopnikov neposredno od strani iz-voznilkih organizacij in ob sodelovanju trgovinskega zastopstva. se v očividni veliki zadregi Izmika vprašanju ter obljublja neke »določene in dostojne« ukrepe glede na »namigavanja«, o katerih misli, da so proti sokolskim koristim. To besedičenje brez jedra in sile le potrjuje, da se je dvignil zastor, za katerim so tajne sile dirigirale jugoslovensko sokolstvo, kar vodstvu »Saveza« ni ljubo pa bi rado čisto določene obtožbe spremenilo v »namigavanja« in prosi državo, naj mu kot »najvišje sodišče« pomaga iz zadrege... Bolj pogumno je ljubljansko »Jutro«, ki, dobro vedoč, da je mednarodno framasonstvo res komandiralo Sokola v Jugoslaviji, meni nič tebi nič »ugotavlja«, da v Sloveniji ne obstoja niti ena masonska loža in da jo število masonov pri nas neznatno; niti eden od odgovornih političnih funkcionarjev napredne stranke ni mason... Pa saj ni govora o političnih funkcionarjih napredne stranke, drago »Jutro«, ampak o Sokolu, ki po neprestanih in slovesnih zatrdilih »Jutra« ni politična organizacija in nima »niti najmanjšega stika z JNS«; za Sokola torej gre in za njegovo vodstvo in funkcionarje, ne pa za gospoda dr. Kramorja, ki je samo ponižen sokolski brat in pokorno posluša navodila vodstva »Saveza«, ki je v framasonskih rokah. Kar pa se tiče masonske lože, ali obstoja v Ljubljani ali ne, to je postransko vprašanje — mi itak vemo, da so naši naprednjaki centralisti in da slovenske lož.e že iz principa niso zahtevali; zveslo so poslušali »Veliko ložo Jugoslavije«. Da je število masonov pri nas neznatno, to nas le veseli, ker prvič dokazuje, da se slovenski narod od framasonstva ni dal okužiti, drugič pa dokazuje, da jih nekaj le je, in da to niso »klerikalci«, nam bo »Jutro« samo rado priznalo. Srbi so nam povedali, da framasonerija tajno vodi naše sokolstvo — in to je menda zadosti, drugo je vse opletanje mimo pravega predmeta. Tako je potrjeno, kar smo vedno trdili in kar so pribiti jugoslovanski škotje v svojem pastirskem listu, da v ideologiji in delovanju »Sokola kraljevine Jugoslavije« veje protiverski in proti-krščanski duh. radi česar je takrat »Savez« škofe klical pred sodišče, danes pa nam srbske sokolske župe same razkrivajo, da sokolstvu vlada frama-sonski duh in da je treba tega narodu in njegovemu značaju sovražnega tujega duha pognati tja, odkoder je prišel, kjer ga pa tudi ne marajo več. In tako je tudi z vsemi drugimi mednarodnimi duhovi, ki se šopirijo v Sokolu kraljevine Jugoslavije, kakor toži belgrajska sokolska župa; tudi ti ne spadajo v organizacije, ki se ponašajo s »čistim nacionalizmom«. No, pa bomo že videli, kako bo s tem izganjanjem nečistih duhov ... nove reforme Vlada, imenovana 26. avgusta lanskega leta, jc morala izvršiti nekatere konkretne cilje na podlagi gotovih določenih predpostavk. Ta cilj je bil izveden s srbsko-hrvatskim sporazumom in z oživotvorjenjem tistih državno-pravnih načel, ki jih. je. sporazum prinesel s seboj, Čeprav ta cilj v celoti, do zadnjih podrobnosti, z ozirom na splošni svetovni položaj, še ni mogel biti uresničen, se jc v tem letu v glavnem izvedlo vse ono, kar je bila 'naloga vlade narodnega sporazuma. Nov čas, ki je nastal v Evropi in ki zahteva, da se čim prej in čim hitreje adaptirajo dejstva, ki opredeljujejo usodo narodov te države, zahteva tudi od Jugoslavije, da izvede dalekosežne ukrepe. Toda preden bi se ti ukrepi mogli izvesti in preden bi mogli stopiti v življenje, je treba rešiti še nekatera osnovna nujna vprašanja tekoče administrativne prirode, ki so se pojavila zaradi nenormalnega stanja, ki je nastopilo zaradi vojne in njenih posledic. Sem spada predvsem vprašanje prehrane prebivalstva, ki bi moglo zaradi daljše vojne nastati zelo resno vprašanje. Nadalje so tukaj ukrepi, ki morajo ujMštevati potrebo socialnega življenja čim močnejše ter načrtno vodstvo gospodarske in socialne politike. Vsi ti ukrepi, razume se, ne prihajajo še iz okvira splošnega socialnega političnega in gospodarskega reda, ki ga je vlada našla v državi in v katerem okviru ona še danes deluje. Če se v javnosti danes pojavljajo informacije, da napovedane reforme ne bodo prekoračile okvirja obstoječega političnega sistema, tedaj se te reforme nanašajo samo na tiste mere, ki se bodo objavile v zvezi z obletnico narodnega sporazuma. Toda velik program, ki je izražen v izjavah, ki jih je dal predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič inozemskemu in domačemu časopisju, s tem še daleč ni izčrpan. Prvi ukrepi bodo 6amo pripravili pot, ker mora priti brezpogojno do splošne reforme našega nc'."anjega, socialnega in gospodarskega življenja na novih temeljih, ki odgovarjajo potrebam in duhu našega noroda. Osebne novice Belgrad, 21. avgusta, m. Napredovali so ri katastrski upravi v Kamniku. Za višjega atastrskega inšpektorja V. skup. Karel Figel Pri direkciji drž. žel. v Ljubljani je postavljen za višjega kontrolorja v gradbenem oddelku Ludvik Fatur; pri prometno komercialnem oddelku dr. Janko Crampovčan Upokojena sta Avguštin Lukačič, inpektor V. skup, in Ivan Vidovič, višji kontrolor pri direkciji državnih železnic. Za višje svetnike IV-2 skup. so postavljeni pri ravnateljstvu za gozdove in rudnike v Ljubljani ing. Dominik Ferjak; v 6. skup. ing. Franjo Murnik in ing. Franjo Juvan. Za podgozdarja sedme sku|>ine v Ljubljani Anton llanzlovski; za manipulanta 7-2 skup. Edvard Marčič; za računskega inšpektorja 6. skup. v Ljubljani Julij Lavrenčič. Belgrajske novice Sarajevo, 21. avgusta, m. Tukajšnje gozdne oblasti so e^iazile, da imajo kmetje na Romanji planini ponarejena državna kladiva, s katerimi si zaznamujejo drevesa, ki so določena za sekanje. Kladiva je izdeloval neki kmet. Država trpi zaradi tega veliko škodo. Belgrad. 21. avgusta, m. V Belgradu bodo dni odprli nov kino z več kot tisoč sedeži in najmodernejšo aparaturo. Imenoval se bo »Kino Beograd«. Helgrad, 21. avg. m. Konferenci ministrov, let je bila včeraj v Belgradu in ki se je bavila predvsem s prehrano prebivalstva, se je nadaljevala tudi nocoj pod predsedstvom dr. Mačka. Seji sta poleg dr. Mačka prisostvovala še gradbeni minister dr. Krek in minister dr. Konstantinovič. Navzočih je bilo tudi več gospodarskih strokovnjakov, med njimi ravHatelj PRIZADA dr. Tot. Naši trgovinski odnošaji s Sovjetsko Rusijo Vloga Amerike ¥ sedanji vojni Newyork, 21. avgusta. AA. DNB: V nasprotju • poročili, kj so »Newyork Timesu« dala povoda za vest iz Washingtona, da je med vlado USA in Anglijo ze dosežen sporazum glede odstopa 50 ameriških rušilcev Angliji, se je zvedelo, da v krogih ameriškega kongresa še vedno obsloji opozicija glede vprašanja odstopitve teh rušilcev An-giji, kakor tudi proti posredovanju Kanade glede tega vprašanja. Japonska je nervozna zaradi pakta med Ameriko in Kanado Tokio, 21. avgusta. AA. Štefani: »Niči Niči« objavlja članek, v katerem pravi, da kaže sporazum med Kanado in USA slabost Anglije, ist nato pravi, da bodo Združene države prevzele upravo nad angleškim imperijem, če bi se angleška vlada morala preseliti v Kanado. Sovjetski list o vlogi Amerike in o nadaljnjem razvoju vojne Moskva, 21. avgusta, b. »Krasnji Flot« objavlja članek pod naslovom: »Cilj nemških letalskih napadov na Anglijo«. Pisec v tem članku najprej podaja pregled letalskih napadov, nato pa preide na nadaljnji razvoj sovražnosti med Nemčijo in Anglijo. Clankar poudarja, da se obe vojskujoči državi dobro zavedata vseh vojnih vplivov ter ena in druga globoko presojata posledice, ki bodo nastale. Ce se ujjoštevajo vsi vplivi, se lahko brez posebnega truda dobi vtis, da sedanje borbe škodljivo delujejo na odporne sile obeh držav in vodijo k porazu, razen če v najkrajšem času ne bo sledila najizdatnejša pomoč po tretji dovolj močni državi. Napori angleških državnikov v tej smeri so že znani od začetka vojne in se sedaj približujejo svojemu vrhuncu. O pomoči, ki je tako potrebna Angliji, se najbolj zavedajoZdružene države, ki iz dneva v dan dajejo velike dokaze prijateljstva in s tem potrjujejo, da so globoko razumele položaj, v katerem se je znašla Anglija. Za Združene države je postavljeno vprašanje, ne le samo nadaljevati dosedanjo gospodarsko in moralno podporo Angliji, temveč aktivno stopiti v vojno ter nuditi Angliji vse, kar imajo na razpolago. Ce pa bodo smatrale Združene države odpor Anglije brezpomemben, potem bodo brez dvoma ustavile nadaljnjo pomoč in se same temeljito pripravile na obrambo. »Krasnij Flot« trdi, da je treba angleško vprašanje rešiti še tekom tega mcseca. ker bi z odgoditvijo postal uspeh odvisen tudi od znanih vremenskih razmer nad Anglijo, ki bi moglo postati najmočnejši zaveznik angleškega orožja. Jesen se bliža s svojimi meglami in omejuje delavnost nemškega letalstva na poletih v Anglijo. Turčija hoče razčistiti odnosa;e s Sovjeti Ankara, 21 avgusta. AA. Štefani: Ministrski predsednik Refik Saidam je sprejel včeraj dru^ca za drugim turškega veleposlanika v Moskvi" In turškega poslanika v Bukarešti, ki sta prišla v Ankaro poročat. Zatem je ministrski predsednik sprejel bivšega poljskega veleposlanika. V diplomatskih krogih mislijo, da je predsednik vlade s turškim veleposlanikom v Moskvi razpravljal o vprašanjih razciscenja turško-sovjetskih odnošajev, in sicer v zvezi z nedavnim govorom sovjetskega ljudskega komisarja za zunanje zadeve Molotova. Angleško-sovjetski odnošaji Curih, 21. avgusta, b. »Neue Ziircher Zeitimg« poroča iz Londona: Minister za dominione je dal na včerajšnji seji lordske zbornice izjavo o angleško-sovjetskih odnošajih in je med drugim doslovno dejal sledeče: Angleška vlada je opozorjena na zboljšanje angleško - sovjetskih odnošajev. Sovjetska zveza, katere področje se razteza na dve polobli, ima v raznih delih sveta važne interese, ki se stikajo z interesi angleškega cesarstva. Najbolj enostavna modrost svetuje boljše sporazumevanje med obema državama. Angleška vlada se ne briga za obliko vladavin drugih držav, temveč za odstranitev obstoječih razlik v mišljenju. Prepričani smo. da obstojajo temelji za zadovoljivo trgovinsko pogodbo. Angleški poslanik v Moskvi sir Stattlord Cripps je v številnih razgovorih, ki jih je imel s sovjetskim somisarjem za zunanje zadeve Moloto-vini, prevzel nase izredno ležko nalogo, ki jo je spretno rešil. Angleški veleposlanik se popolnoma zaveda pomena pogajanj med Anglijo in Rusijo, in je prepričan, da bodo ta pogajanja kmalu do-vedla do popolnega sporazuma. Lord Halifax o položaju »Usoda civilizacije je odvisna od nekaj tisoč 23 letnih letalcev • ■ he» Spomini na Pija X. V torek, 20. avgusta tega leta je minulo 26 let, odkar je umrl papež Pij X, ki ga ima ves katoliški svet za svetnika. Zopet se je tega dne zbrala v vatikanskih grobnicah velika množica pobožnega ljudstva, da tam prisostvuje svetim mašam na grobnici velikega pokojnika in se spominja njegovega papeževanja, ki je zapustilo globoke sledove v zgodovini in razvoju Cerkve. Pred duhom vseh jc vstala podoba pokojnega poglavarja katoliške cerkve, kako je žalost zaradi minule svetovne vojne pospešila njegovo smrt, in misli ter čustva vseh so se osredotočevala okoli sedanje vojne, ki zopet terja od krščanskih narodov toliko žrtev za stvar, ki bi se bila dala poravnati in rešiti po pravici v mirnem sporazumu. Koliko gorja bi bilo prihranjeno svetu, če bi bil poslušal Pija X. in njegove naslednike! Pij X. je ostal v spominu krščanskemu ljudstvu predvsem zaradi njegove preproste dobrote, sočutja z vsemi trpečimi in zapostavljenimi in zaradi svoje odločnosti v obrambi krščanske resnice. O njem se je že veliko napisalo. Zadnja knjiga o Piju X. je iz peresa njegovega tudi že pokojnega državnega tajnika kardinala Merry del Vala: Spomini na papeža Pija X., ki sta jim napisala predgovor nadškof vvestminsterski kardinal Ilinsley in newyorški nadškof kardinal Hayes leta 1939. Obsega samo 80 strani, je pa polna klene vsebine. Najbolj bo danes, ko se Francija v eni najhujših ur svoje zgodovine zopet vrača k svojemu katoliškemu narodnemu izročilu, zanimal vsakega govor, ki ga jc imel Pij XII. francoskim škofom, ki jih je bil imenoval in posvetil takoj po prekinitvi diplomatičnih odnošajev med francosko vlado in sveto stolico zaradi proticerkvenih in protikrščan-skih postav takratne framasonske vlade, ki je hotela Francijo, zlasti pa njeno mladino »končnoveljavno« razkristjaniti, kakor je dejal takratni francoski minister Viviani. Pij X. je dejal 14 novim škofom, naj pomislijo, da smo rojeni za borbo in kakor se je krščanstvo porodilo v borbah, tako se bo tudi ohranilo le v borbi. Škofje naj se nadalje zavedajo, da se borijo za pravo Francijo, ki je in ostane katoliška, naj bo ta zavest v njej še tako uspavana. Naj se ne zavedajo samo, da so odgovorni Bogu. ampak da tudi ves svet gleda nan^je. da vidi, ali znajo braniti svojo čast. ki jc v tem, da izpolnjujejo svoje dolžnosti ne oziraje se prav na nobenega in na ničesar. Prav za prav je njihov položaj — je dejal papež — vreden zavidanja, ker bo njihova borba najboljša prilika, da se verna katoliška duša Francije zbudi in okrepi. Kakor je rajni sveti papež dejal, tako se jc zgodilo. Katolištvo Francije se je zopet zbudilo in okrepilo v trpljenju in francoskemu narodu sveti na potu k obnovi. London, 21. avgusta. AA. Reuter: Pri zunanje-pokticni debati v zgornjem domu, so lordi zastavili razna vprašanja, ker bi radi vedeli, da se razjasnijo nekatere stvari. Pri tej priliki je spregovoril tudi lord H a 11 f a x, ki je v glavnem dejal: Kar se tiče sporazuma z Združenimi ameriškimi državami, bodo vse podrob-Žlcde letalskih oporišč, ki jih bodo dobile USA v zakup, rešene v času razprave med zastopniki obeh vlad. • , G'edf, ^ ! ° k a d e ' ki i° l'e Nemčija proglasila, je lord Halifax izjavil: To nikakor ne spreminja položaja. Ladje bodo še dalje prihajale v naša pristanišča in odhajale iz njih pod varstvom angleške vojne mornarice (n letalstva. Tonaža trgovskih ladij, ki prihajajo v Anglijo in ki plovejo od tod, je tudi še zdaj na isti višini, kot pretekli mesec takoj po pooslrtvi napadov, ki jih sovražnik izvaja na našem otoku V tednu do 11. avgusta, ko so letalski napadi dosegli vrhunec, so bile naše izgube na trgovskih ladjah manjše kot v prejšnjih tednih. Število naših letal, namenjenih zaščiti države, se povečava iz dneva v dan, toda še pomembnejše pa je, da strokovnjaki tudi naše tovarne izpopolnjujejo, da lahko izdelujejo nov material z namenom, da preprečijo nove nevarnosti. Lord Hal ter Leona Trockega v spanju s kladivom napadel. Zadal mu je nekaj silnih udarcev po glavi in po ramenih. Trocki je po kosilu legel k počitku in takrat v hiši ni bilo nikjer ljudi, tako da je napadalec mogel svoje delo mirno opraviti. Morilec je po atentatu hotel pobegniti, toda bil je še prijet in odpeljan na policijo, kjer je izpovedal, da se piše Franck Jacques česar mu policija pa ni verjela, češ da je to izposojeno ime. Komunisti namreč imajo navado, da hodijo okrog vedno pod različnimi imeni, ki jih po potrebi menjajo. Trockega, ki so ga našli v spalnici nezavestnega, ker je izgubil veliko krvi, so h.tro odpeljali v bolnišnico. Zdravniki «o dejali, da so rane smrtonosne in da je le malo upanja, da bi ostal pri življenju. Stvarno je Trock: od včeraj popoldne, ko je bil ranjen, pa do davi že v smrtni agoniji. Med tem traja preiskava na policiji dalje in je policija po dobljenih poročilih mnenja, da gre za belgijskega komunista, ki se je pečal s časnikarstvom in ki je dobil od osrednje organizacije naročilo, da naj Leona Trockega spravi s sveta, da ne bi s svojim proti Stalinu usmerjenim revolucionarnim komunizmom oviral delovanje moskovske Kominterne. (Leon Trocky, po poreklu Jud, je bil prvi sobojevnik Ljeninov in je njemu pripisati glavni uspeh boljševiške revolucije v Rusiji. Leon Trocky je z veliko krvoločnostjo spravil spet disciplino v prvo boljševiško armado in je prav za prav tvorec sovjetske rdeče armade, ki ie mogla nastopiti boj proti raznim protirevolucijam in proti posegom inozemstva v razmere v sovjetski Rusiji. Trocky je ostal čisti komunist, brez vsakega narodnostnega čuta in brez kompromisov. Ko je v Sovjetski Rusiji nastopila doba stalinizma in z njo komunistični imperijalizem, je bil Trocky izgnan in se je kot tavajoči Jud mudil nekaj časa v izgnanstvu ob Črnem morju, dokler da ni moral bežati. Nekaj časa se je zadrževal na otoku Prikipo v Marmarskem morju, toda morilno orožje nasprotnikov ga je od tamkaj pregnalo, in ker nikjer v Evropi ni dobil dovoljenja, da bi se naselil, je bežal v Mehiko, kjer ga je «edaj zadela zločinska roka tistih, ki so v zadnjih dveh letih pomorili, postreljali in ugonobil* vse. kar ie spominjalo na Ljenina. Hotel je začeti protigibanje pod imenom trockizma. Imel je delno uspehe. Toda Kominterna ne trpi opozicije in ga ie dosegla tudi v daljni Mehiki. Tako je kača boljševiške re-volucije pojedla sama svojo glavo.) j ljali o taktičnih vprašanjih. Konference so se udeležili ljudski komisar za državno obrambo, maršal Timošenko, maršal Budjeni, maršal Kulik in maršal Sapošnikov, dalje armadni politični komisar prve stopnje Meklis, načelnik glavnega generalnega štaba general Merežkov in druge visoke vojaške osebnosti. »Mir izven predpisov evangelija nemogoč« Vatikansko mesto. 21. avgusta, t. (DNB.) Danes je bolivijski poslanik predložil papežu Piju XII. svoja poverilna pisma. Pri tej priložnosti je imel sveti oče govor, v katerem je dejal, da je mir, ki je najvišja dobrota, izven predpisov, ki jih daje evangelij, nemogoč. Zato je treba stremeti, da se evangeljske resnice oživotvorijo. Italijansko-angleška fronta (Nadaljevanje s 1. strani) odgovornost za škodo, ki bi mogla nastati za ladje kakor tudi za moštva. Naglaša se, da pri tem ni nobene namere, da bi se oviral prehod nevtralnih ladij skozi morja, ki predstavljajo obvezen prehod za plovbo. Mussolini dal povelje za nove operacije na Sredozemskem vzhodu Rim, 21. avgusta, b. Predsednik italijanske vlade Mussolini je dal snoči nova navodila poveljnikom italijanskih oboroženih sil v Somaliji. Mussolini je v svojstvu vojnega ministra dal nalog za konsolidacijo zavzete nove kolonije ter zahteval, da se takoj preide v vojne operacije za osvolx>-ditev novega ozemlja na Sredozemskem vzhodu. V isti n a red bi je izdano tudi povelje, da italijanska vojna mornarica takoj prične minirati vse britanske luke na Sredozemskem in Rdečem morju. Politični krogi domnevajo, da je novi cilj italijanske vojske na sredozemskem vzhodu zavzetje Adena, ki skupaj z angleško Somalijo pomenja ključ do Indije. Delovanje italijanske podmornice Lizbona, 21. avgusta. AA. (Štefani.) List »Foz< objavlja članek, v katerem poudarja uspeh italijanske podmornice, ki je izvedla uspešen napad na neko angleško ladjo v Atlantiku. List pravi, da je ta napad eden od najbolj uspešnih dejanj v sedanji vojni in da italijansko-nemško sodelovanje na morju zelo ovira angleški promet ter da se tiste nevtralne države, ki hočejo obdržati trgovinske zveze z Anglijo, izpostavljajo resnim nevarnostim na morju. Angleška poročila Kairo, 21. avgusta. AA. (Reuter.) Angleško poveljstvo v Kairu je snoči objavilo sledeče poročilo: V zapadni puščavi ni nobene spremembe. Iz Berbere so odšle vse angleške sile in so prišle v Aden. Kolikor vojnega materiala je ostalo v Berberi in Samoliji, ie bil uničen pred odhodom. Na ostalih frontah nič novega. Današnje poročilo pravi: Nič novega. V Gibraltarju Madrid, 21. avgusta. AA. (Štefani.) Po vesteh iz La Linee sta angleški nosilki letal »Are Rovalc in »llustrmusc odpluli iz Gibraltarja. Letalonosilki so spremljali rušilci. Smer plovbe je neznana in do sedaj se še niso vrnili v gibrallarsko luko London. 21. avgusta, t. (Reuter.) Letalsko ministrstvo poroča: Sovažni bombniki so davi metali bombe na Gibraltar. Angleška lovska letala so se spustili v boj in sestrelila 3 sovražne bombnike. Ena Iioinba je povzročila požar, ki je bil hitro pogašen. Žrtev ni bilo nobenih. Napad na Malto La Valctta, 21. avgusta. A A. (Reuter.) Italijanska letala so zopet najiadla Malto. Vrgla so nekaj bomb, med njimi nekaj zažigalnih. Gmotna škoda ni velika. Tudi človeških žrtev ni bilo. Stockholm, 21. avgusta, t. >Svenska Dagbla-det< objavlja danes čez celo stran poročilo, da so na polotoku Kola v severni Sovjetski Rusiji tik ob finski meji odkrili ogromna ležišča železne rude. Sovjetska Rusija je že storila prve tehnične ukrepe, da se je začelo pridobivanje železne rude na t»m novem ležišču PO-CLoas tvo Tovorni promet na naših železnicah Tovorni promet na naših železnicah od leta do lola narašča To se vidi zlasti iz statističnih podatkov o številu natovorjenih vagonov v naš: državi. Na razpolago so nam podatki o številu natovorjenih vagonov na naših železnicah v prvih štirih mesecih I. I., razdeljeni na tirno širino in lokalni ler inozemski promet. V prvih štirih mesecih letos je znašalo število natovorjenih vagonov na področju ravnateljstva Betgrad-]ug (normalni lir) v lokalnem pro-mleu 71.28(5 (lani v istem času 74.OHO, v prvih štirih mesecih 1938 75.703), v inozemskem prometu 7.0S6 (5.00:?, oz. 0.571), na o/.kotiniih progah je bilo natovorjeno v lokalnem prometu 21.070 (18.795, 19.711)) in v inozemskem prometu 407 (52, oz. 54) vagonov. Skupno število nalovorjenih vagonov je znašalo 102.918 (lani 98S79. 1938 102 044), tako tla je v primeri z lanskim letom izkazano povečanje za 4% Ravnateljstvo Beigrad - sever izkazuje v prvih šlirih mesecih letos na normalnotirnih progah v lokalnem prometu 81.975 (73.987, oz. 74.727) vag., v inozemskem 7.0,Sli (4.200 in 8.9<)8) vag. Na ozkotirnih progah je bilo natovorjeno 3.108 (2.608, 3.036) vag. Skupno je znašalo število natovorjenih vagonov letos 02.169 (80.801, oz. 86.671), povečanje znaša letos v primeri z lanskim letom 14%. Ravnateljstvo Ljubljana. Na normalnotirnih progah je bilo letos naloženo v lokalnem prometu 95.812 (91.085, 08.564) vag.; v inozemskem prometu 10.504 (10 124, 6.855), na ozkotirnih progah je bilo v lokalnem pronvtu naloženo 698 (1.023, oz. 769) vag. Skupno število natovorjenih vagonov je znašalo 115.604 (102 182, 101.079), tako da znaša letoš nje povečanje 13%. Ravnateljstvo Zagreb je letos izkazalo na normalnotirnih progah 130.323 (117.305, oz. 130.800) vag v lokalnem prometu, v inozemskem pa 15.837 (12.913, o/. 12.822) vag. Na ozkotirnih progah je bilo natovorjeno 519 (781. oz. 739) vag Skupno število natovorjenih vagonov je znašalo v prvih štirih mesecih letos 155.679 (131.053, oz. 143.861), letos je torej povečanje za 18%, Končno izkazuje sarajevsko ravnateljstvo (ozkotirne proge) letos v prvih štirih mesecih 100.891 (89.40, 01.101) natovorjenih vagonov v lokalnem proemut in 6.045 (2.368, oz. 2.474) vag. v inozemskem prometu Skupno število natovorjenih vagonov je znašalo 106.936 (91.768, 93.665). Rekapitulacija število natovorjenih vagonov za prve šliri mesece: Delež Delež Delež 1938 v % 1939 v % 1940 v % Beigrad - jug 102.044 20% 98.879 19.5% 102.918 18% Beigrad - sever 86.671 16% 80.091 16% 92.169 16% Ljubljana 101.079 19% 102.182 20.1% 115.604 20.2% Zagreb 143.861 27% 131.053 20.2% 155.679 27.3% Sarajevo 93.665 18% 91.768 18.2% 106.035 185% Skupaj 527.320 100% 504.773 100% 573.305 100% To teh podatkih si slede posamezna ravnateljstva po številu natovorjenih vagonov in tedaj tudi po storitvah pri odpravi vagonov: Zagreb s 27.3% Ljubljana s 20.2% Sarajevo s 18.5% Beigrad-jug s 1S.0% Beigrad - sever s 16.0% te vzamemo, da je osebje ravnateljstva Beigrad - jug 100 obremenjeno, potem je slika osebja v ostalih ravnateljstvih sledeča (baza: število natovorjenih vagonov); konec leta Beigrad - jug : 100% (= 18.684 oseb.) 1939 Preveč Prem. osebja v % Potrebn. oseb. osebja Zagreb 17.415 24.1% 28.336 — 10.!>21 Ljubljana 11.514 15.9% 20.967 — 9.453 Sarajevo 11.619 16.0% 19.200 — 7.n">7 Belgr.-sev., 13.101 18.1% 18.727 — 5.626 Če vzamemo, da je osebje ljubljanskega ravnateljstva 100% obremenjeno, potem je po vseh ostalih ravnateljstvih prevei osebja kot sledi (baza: število natovorjenih vagonov): Ljubljana: 11.514 = 100%. v % Potrebnih Preveč Beigrad-jug 18.684 25.8% 10.260 8.424 Zagreb 17.415 24.1% 1X565 1.850 Sarajevo 11.649 16.0% 10.545 1.104 Beigrad-sever 13.101 18.1% 9.120 3.081 Tranzit pri teh številkah ni vpoštevan. To so suhe številke, ki povedo več kot debele knjige! Opozarjamo pa vse naše inerodajne osebnosti, ki vodijo račun o naših gospodarskih, socialnih in političnih razmerah, da si te številke zapomnijo in izvajajo posledice. Ni sicer to edini kriterij za obremenitev, eden od najvažnejših kriterijev pa je vsekakor. Dr. n—g. ▼V»T»TTvvvvtvTTTTT~TTVTTTTV Uvoz lesa pod nadzorstvom Beljrrad, iT. avg. AA. Minister za trgovino in eindustrijo dr. Ivan Andres je s svojim odlokom slavil pod nadzorstvo ravnateljstva za zunanjo trgovino ves izvoz Tesri 'za -kurjavo iz tar. št. 91 carinske tarife (i iz Jugoslavije v tujino. Izvoz lesa za kurjavo bo v bodoče mogoč samo na podlagi izvoznega dovoljenja ravnateljstva za zunanjo trgovino. O priliki izdajanja izvoznih potrdil za drva bo ravnateljstvo za zun. trgovino zaračunalo izvoznikom prispevek v višini 500 din od vsakega 10 Ionskega vagona. V la namen se morajo izvozniki drv v bodoče obračati na ravnateljstvo za zun. trgovino v Belgradu, naj jim izda izvozno dovoljenje. V tej prošnji morajo ločno biti navedeni vsi potrebni podatki. Gene živini in kmetijskim pridelkom Cene kmetijskim izdelkom v Ptuju dne 17. avgusla t. I. Pšenična moka črna 3—4 din, bela Ogg 5—5.25 din, govedina 12—16 din, teletina 12—16 din, svinjina 16—18 din, svinjska mast 24 din, domača sveža slanina 16—18 din, prekajena slanina 30 din, fižol 5—6 din, krompir 0.80 do t din, seno 0.75—0.80 din, slama 0.35—0.45 din in ječmen 2 din za 1 kg. Mleko 2 din za liter in jajca 10 komadov 7.50—8.75 din. Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah dne 15. avgusta t. I. Pšenična moka črna št. 6 4.50 din, bela 5 din, govedina 14 do 16 din, teletina 16 do 22 din, svinjina 16—22 din, ovčje meso 12—14 din, sveža slanina 19—20 din, prekajena slanina 25 do 26 din, fižol 7 din za 1 kg, mleko 2.50 din za liler in jajca po 1 din komad. Živinski sejem v Kranju dne l!». avgusta t. 1. Dogon: 78 volov, 14 krav, 11 telet, 3 biki. 35 ovac, 52 svinj in .50 prašičev. Prodanih je bilo: 31 volov, 12 krav, 11 telet, 2 bika, 25 ovac, 32 svinj in 21 prašičev. Cene so bile naslednje: voli I. vrste 9.50 din, II. 8 din. III. 7 din; telice I. vrste 9.50 din, II. 8 din, 111. 7 din; krave I. vrste 8.50 din, II. 7.50 din. III. 6.25 din: teleta I. 9 din, II. 8 din, prašiči špeharji 12.50—13.50 din, prašiči pršutarji 11—12.50 din za 1 kg žive teže. Mladi prašiči 7—8 tednov stari 210 do 310 din in ovce od 120 din do 275 din za glavo. — Goveje meso 16 din, svinjina 20—22 din, slanina sveža 22—24 din, svinjska mast 24 din. Cisti med 24 din, neoprana volna 28—32 din, oprana volna 38—42 din, goveje surove kože 14—16 din, telečje surove kože 20 din, svinjske surove kože 8—10 din za 1 kg. — Pšenica 3—3.25 din, ječmen 3 din, rž 3 din, oves 3 din, koruza 3 din, fižol 4.50—8 din, krompir 1.25—1.50 din. lucerna za krmo 1.60 do 1.80 din. seno 1.50—1.75 din, slama 0.75 din, jabolka II. 5—8 din, III. 3 din, hruške II. vrste 10—12 din, III. 4—6 din. pšenična moka 4.70-5.50 din, koruzna moka 4 din, ajdova moka 4.50—8 din, koruzni zdrob 3.75 do 4.25 din in ržena moka 4.25 din za 1 kg. — Trda drva 130—150 din za 1 kub. meter, jajca 1 din za 1 kom., mleko 2.25 do 2.50 din za liter, surovo maslo 40—44 din za 1 kg. * Lirencnvanje bikov in mrjasrev v litijskem okraju bo po naslednjem razporedu: 18 septembra: ob 9 dopoldne v Višnji gori za občino Višnjo goro; ob 11 dopoldne v Stični (Ivančna gorica) pri Karlingerju za občino Stična; ob II v Krki pri Magovcu za občino Krko; ob 16 v Pljuski pri Dolgora.ižn<-ki! za občine Vel. Gaber, Št Vid in Primskovo. — Dne 19. septembra: oh 9 dopoldne v Gahrovki za občino Sv. Križ; ob 14 v Doleh pred občino za občino Dole. — 20. septembra: ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« SaSBBBSBSSSSSSSSSSSSSSSSSSS99e« ob 8 dopoldne v Litiji pred občinsko pisarno za občino Litija; ob 10 dopoldne na sejmišču za Občini Šmartno in Primskovo; 6b 15 v Maleiti TFe-beljevem pri goslilni za občino Trebeljevo. — 25 septembra: ob 8 v Kresnicah pri kolodvoru za občino Kresnice desni breg'Save; Ob1'9 "dojilji-' dne v Verneku pri Cerarju za občini Kresnice levi breg Save in Litijo; ob 11.30 dopoldne v Vačah na sejmišču za občino Vače; ob 14 pred občinsko pisarno v Mlinšah za občino Mlinše; ob 15 v Izlakah na Obreziji za občino Zagorje. — 26. seplembra: ob 9 dopoldne v št. Lambertu pred Vračnikom za bivšo občino Št. Lambert ter občini Litija in Zagorje; ob 15 na sejmišču v Zagorju za občino Zagorje. — 27. septembra: ob 10 dopoldne v Polšniku pred ljudsko šolo za občino Polšnik; ob 15 v Sv. Juriju pod Kulom pri gostilni Knez za občino Sv. Jurij pod Kumom. — 28. septembra: ob 9 dopoldne v Dobovcu pri šoli za občino Sv. Jurij pod Kumom. Zelenjadna razstava na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 51. avgusta do 9. septembra bo pokazala, kako se najbolje vzga ja domače seme, s posebnim ozirom na so-lato-ledenko, fižol, grah, kapusnice, kumare, čebul j ček. motovileč in drugo. Dalje kako je treba pridelovati in gojiti zelenjad in pa,, katere vrste zelenjadi so za nas najbolj primerne in se njih gojitev najbolj izplača. Lepo razvedrilo bošte našli na razstavi malih živali na Ljubljanskem velesejmu od 51. avgusla do 9 septembra. Razstavljenih bo mnogo kuncev, odraslih živali in mladičev, dalje kokoši najboljših pasem, race. golobi, morski, prašički in druge. Poleg njih Inido gostolele ptice pevke in male papigice bodo šega vo razkazovale, svojo pestrost. Zlasti otroci bodo z. največjim dopajen.jem opazovali mične živalice. Pa tudi odraslim bo razstava malih živali pravo razvedrilo in oddih. Na razstavi bodo dajali tudi slrokovne nasvete o reji niulih živali in o pripomočkih za rejo. Zobni tehniki liodo razstavili na Ljubljanskem velesejmu. Obiskovalcem Ljubljanskega Velfsejina, ki bo od dne 51. avgusta do 9. septembra. bo dana prilika, da si brezplačno in s posebnim vodičem ogledajo razstavo zoboteh-ničnih del, s katero bo prikazan strokovni napredek razstavijalcev in vj^ogled v moderno zobno tehniko. Vsa zobotehnična dela so izvršili zobni tehniki iz čistega idealizma, samo da prispevajo k prosvetitvi širših ljudskih slojev z dokazili, kako velike važnosti je popolno zobovje oziroma, kako se nepopolno nadomesti z umetnimi. Društvo zobnih tehnikov bo ob tej priliki proslavilo 50letnico svojega obstoja in je razstava, ki jo prireja, najlepši kažipot v bodočnost. Dovoljena zvišanja cen. Tteferat za nadzorstvo cen je odobril naslednja zvišanja cen: tvrdki M. Oset v Mariboru za svinjsko mast tvrdke Herz in drug po 21.70 din za kg. F. C. Sclivvab v Ptuju za Zlalorog terpentinovo milo 15.50 din (vštet 1% prometni davek) in tvrdki A. Senčar in sin v Ptuju za Zlatorog milo navadno 14.25. terpentinovo L/2 in L/— po 15.50 in 1/10 po 16.50 din (vštet davek na poslovni promet). Tečaji državnih železnic. Od 15. avgusla veljajo na naših železnicah naslednji tečaji tujih valut: holandski goldinar 24. nemška marka 17.75, zlati frank 14.50. švirarski frank 10.15, madžarski pengo 12.85, poljski zlot 8.40. italijanska lira 2.28, češka krona 1.53, belgijski frank 1.51. francoski frank 0.98. bolgarski lev 0.55, grška drahma 0.34 in romunski lej 0.28 din. Tanin. d. d. zn promet s stroji, Zagreb (prodajna centrala kartela). Glavnica 0.125, bilančna vsota 15.0 (21.1) milij. din. Iz hrvatskih trgovinskih registrov. Pri In-tercontinentale & Caro j Jelinek. jugoslovanska V vseh paviljonih beograjskega sejmišča bo prirejen BEOGRAJSKI JESENSKI IfZflitČfll SEJEIfl od 7. do IG. septembra 1940 Na sejmu bodo zastopane naslednje stroke: tekstilna, usnjarska, papirna, oprenma, glasbeni instrumenti, kovinska, strojna, motorji, aparati, elektrotehnična, optična, radijska, poljedelski stroji, stavbna, kemična, steklarska, porcelanska, galanterijska, prehranjevalna, alkoholne pijače, knjižna, propagandna in reklamna. 5d7, popust na železnicah In parnikih Pri odhodu je treba kupiti celo karto z rumenim blanketom za znižano voznino. Na sejmu potrjeni blanket daje pravico na brezplačen povratek z isto karto, ki jo je treba ohraniti. ————---------- transportna d. d., Zagreb, sta bila vpisana člana uprave: Ante M Rndivojevič in dr. Gjura Kumi-čič. — Mez, jugoslovanska d. d. za proizvodnjo sukanca in vezenine v Zagrebu, je osnovala prodajalno v Belgradu, katere poslovodja je Ivan R. Spusič. Ureditev pri ustavitvi dela. Iz Belgrada poročajo, da bo uredba o organizaciji proizvodnje in preskrbovanje države vsebovala tudi predpis, na osnovi katerega bo moral lastnik podjetja, ki namerava zaradi katerega koli razloga ustaviti delo, odnosno opustiti posel, zahtevati od pristojnih oblaslev odobritev. Če oblast najde, da je nadaljnje delo podjetja potrebno v interesu gospodarstva ali v interesu države, bo postavila v podjetju svojega komisarja, ki bo še nadalje vodil podjetje na račun lastnika. Izvoz debelih svinj. Sedaj izvažamo tedensko 3.000 komadov debelih svinj v Nemčijo, nadalje bomo ta teden še izvozili 1.000 kom. debelih svinj v protektorat, toda potem bo ta izvoz prenehal. Zato pa se bo prihodnji teden začel naš izvoz svinj v Italijo na osnovi novega trgovinskega sporazuma, ki določa za tri mesece izvoz 10.000 debelih prašičev. Tedenski kontingenti bodo znašali 1.000 do 2.000 kom V drugi polovici avgusla in seplembra bomo izvozili v Nemčijo 25 vagonov slanine in 25 vagonov svežega mesa, za Italijo pa smo zavezani do 15. seplembra dobaviti 50 vagonov masti in slanine. Uvoz turškega bombaža. V četrtek bo zopet nova konferenca v Belgradu o prevozu lurškega bombaža k nam. Gre za 3.000 ton bombaža, ki je razdeljen takole: Akala I. in II. 500 ton, Cleveland 1. in II. 500 Ion, .iervi I. in II. 2000 ton. Bombaž bo plačan v ameriških, dolarjih in so cene zelo visoke, saj znašajo 39—41 centov za kg fob Cari-gsad. Kaj bo s sovjetskim bombažem. Kot znnno, obstoja v naši pogodbi z liusijo tudi kontingent 1 milij. dolarjev surovega bombaža. Toda do posla še ni prišlo. Iz Moskve so že odposlali v Beigrad (Vrve Vzbrce' bnvfiljriža. katerega bi nam dobiivila SSSR. Toda ni pa še nobenega sporazuma o cenah. Sedaj poroča »Jugoslovanski kurir«, da insistira sovjetska delegacija na tem, da se to vprašanje reši na uradnem sestanku naših merodajnih ustanov in sovjetsko trgovinsko delegacijo. '1'a sestanek bi imel biti v kratkem. Podaljšanje roka zn ustavitev proizvodnje gumijaste obutve. Kakor znano, je trgovinski minister dne ti. avgusta prepovedal nadaljnje izdelovanje obutve in še nekih drugih predmetov iz gume. Vsi obrati v državi, ki se s tem pečajo, so morali v 10 dneh od dne uveljavljenja uredbe ustaviti svojo tozadevno proizvodnjo. Zaradi tehničnih težav ter zaradi reguliranja delovnih odnošajev v tej stroki, je minister trgovine in industrije ta rok podaljšal še za 5 dni, t. j. do 24. avgusta 1040. Pri VIII. žrebanju obligacij 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v nominalni vrednosti 20,(X)0.0C() din, ki je bilo 16. avg. 1940, so bile izžrebane naslednje obligacije: Po 10.000 dinarjev serija A št. 7 12 41 81 85 153 16S 198 226 235 244 357 358 368 300 401 454 459 484 521 615 642 692 715 794 806 926 967 969 979 1015 1064 10S8 1123 1132 1170 1195 1196 1281 1354 1396. — Po 5000 din serija B št. 23 94 210 213 296 476 588 596 59S 632 644 698. — Po 10C0 din serija C št. 52 220 225 245 272 202 339 357 397 442 516 520 540 544 558 620 655 690 793 863 866 869 900 919 928 929 940 977 994 1060 1127 1164 1273 1289 1315 1367 1481 1513 1516 1556 1560 1571 1675 1835 1884 1952 1970 1974 1984 1989. — Izžrebane obligacije so plačljive dne 15. februarja 1941 pri mestni blagajni v Ljubljani. Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom pri Sv. Tomažu pri Ormožu (prvi član upravnega odbora Brumen Franc). Likvidacija. Občekoristna stavbna in kreditna zadruga javnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. z. v Novem mestu. Konkurz je razglašen o imovini Gustava Mautnerja, trgovca v Zagrebu, prvi zbor upnikov je 6. septembra, terjatve je prijaviti do 5. septembra. Odločba o sezonskem veterinarskem pregledu klavne živine, mesa in mesnih izdelkov ler zgraditvi javnih klavnic, oz. opremi večjih klavnic z laboratoriji. Ban naše banovine g. dr. Marko Natlačen je predpisal odločbo, s katero se za večje porabniške kraje, pripoznana letovišča in zdravilišča. v katerih smejo med sezono pregledovati klavne živali in meso. kakor tudi živila živalskega izvora veterinarsko nadzorovali samo veterinarji v civilni javili službi in v katerih morajo zgraditi občine ali mestna poglavarstva higiensko urejene javne klavnice za klanje goved, bivolov, ovc, koz in prašičev, ujx>števaje določbe zakona o obrlih, določajo tile kraji: Bled, Brežice. Črnomelj, Dobrna, Domžale, Dolenji Logatec, Dovje-Mojstrana. Ciolnik. Gornja Radgona. Gornji grad. llajdina, Hrastnik, Javornik v občini Koroška Bela, Jese-nice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Kranjska gora. Krško, Laško, Lendava. Litija. Ljutomer. Mežica, Murska Sobota. Novo mesto. Ormož. Radeče, Radovljica, Rateče-Planica, Rimske toplice. Rogaška Slalina, Sevnica. Slatina Radenci, Slovenji gradeč, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice. Skofja Loka, Šoštanj, Trbovlie. Tržič. Velenje. Vrhnika in Zagorje ob Savi. Kot večje javne klavnice, ki morajo imeti tudi še laboratorije za bakteriološko in histološko raziskovanje me=a in mesnih izdelkov ler prostore s potrebno opremo in pomožnim osebjem za trihinoskopski preglej se določata mestni klavnici v Ljubljani in Mariboru. Za večje javne klavnice, v katerih se mora opravljati pregled svinjskega mesa na trihnine, ?e določajo razen mestnih klavnic v Ljubljani in Mariboru še mestni klavnici v Celju in Ptuju ter občinske klavnice na' Jesenicah, v Kranju, Trbovljah in Tržiču. Borze Dne 21, avgusla 1940. Denar Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90 ■■HnaBMMaBMMMMumanKnMmaaMann Ljubljana — uradni tečaji London 1 funt....... 177.71— 180.91 Nevvvork 100 dolarjev . . . 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov ; . . . 1010.29—1020.29 Ljubljana — svobodno tržišče: _ London I funt ....... 219.77— 222.97 i\ewyork 100 dolarjev . , . 5480.00— 5520.00 Ženeva 100 frankov , , , . 1248.45—1258.45 Ljubljana — zasebni kliring Berlin ...........14.70—14.90 Solun , . . > . ..... . 41.00—41.70 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem ......41 denar Beigrad — zasebni kliring Solun 100' drahem ...... 40.65—61.55 Sofija 100 din........ 90 70—92.50 Curih. Devize: Beigrad 10 (bankovci 7.10), Pariz 17 675 (bnnkfjvci 12.25),' Nevvvork 459 (bankovci 4(>0), Milan 22.175, Madrid 40, Berlin (75.40. Ilelsingfors 99 50, Buenos-Aires (reg. marke. 52.50, trg. m^rk'' 22:50). Vrednostni papirji v Ljubljani 440—443 v Zagrebu 442 denar v Belgradu 443—444 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—98, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 440—445. begluške obveznice 76—77, dalm. agrarji 69—70, 8% Blerovo posojilo 97 do 98.50, 7% Blerovo posojilo 95—94, 7% |K>so-jilo Drž. hip. banke 98.50—100. 7% siab poso-jelo 95.50—97. — Dclnice: Narodna banka 7800 denar. Trboveljska 285—295, Kranjska industrijska družba H* denr. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 96 denar agrarji 52 denar, vojna škoda 442 denar, begluške obveznice 77—78, dalm. agrarji 69.50—70.50, 6% šumske obveznice 70 blago, 4% severni agrarji 52 denar, S% Blerovo posojilo 97 denar. 7% Blerovo posojilo 95 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 94 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 1S5 denar, Trboveljska 2S5—290 (285, 290), Gutmann 45 denar, Slndk. tov. Bečkerek 575 denar, Sladk. tov. Osijek 185 —200, Osj. livarna 165 denar. Isis 52 denar. Beigrad. Državni papirji: Agrarji 52 denar. vojna škoda promptna 445—444 (445.25), begluške obveznice 76.25—77 (76.50), dalm. agrarji 69.75—70, 4% severni agrarji 51 denar, 8% Blerovo posojilo 99 denar, 7% Blerovo posojilo 94—95 (94.25). — Delnice. Priv. agrarna banka 192 denar (drobni komadi). Sitni trg Novi Sad. Vse nespremenjeno. Streljanjo protitankovskih topov je uničilo kmetska idilo Obiranje hmelja se je začelo... Obirulke obirajo hmelj in hitro polnijo svoje košare. 'Braslovče, 20. avgusta. V drugi polovici avgusta se začne obiranje hmelja v Savinjski dolini. Po navadi prihajajo obiravci in obiravke hmelja v Savinjsko dolino na praznik Marijinega Vnebovzetja popoldne. Letos pa sc je obiranje malo zakasnilo; obiravci so začeli prihajati šele preteklo nedeljo. Savinjčani so znani po svoji gostoljubnosti. V času, ko obirajo hmelj, pa jim gostje, drugače še tako ljubi, niso dobrodošli — z izjemo nakupovalcev hmelja, če pridejo z ugodno ceno. Hmelj mora biti obran, ko je dozorel; hmelj, ki je premedel ali pre-zorjen, ima nižjo ceno. Pametni limeljarji še spomladi mislijo na to, zato nekaj hmelja prej obrežejo, nekaj pa pozneje, tako da ni ves naenkrat zrel za obiranje. Čeprav Savinjčani obdelujejo hmelj že lepo število let, vendar so se šele v zadnjih letih prav vživeli in spoznali vse muhavosti »hmeljske rožice«. Šele par let se znajo naši hmeljarji uspešno postaviti po robu vsem muhavostim. To pa je predvsem zasluga Hmeljarske zadruge in g. inž. Dolinarja. Hmeljarska zadruga je po g. inž. Dolinarju naučila savinjske kmete prav gnojiti, obdelovali, škropiti, W samo s hmeljem. Savinjčan je postajal bogat, prevzeten, pozabil je, da je sreča opoteča. »jurji« so jim kar moleli iz žepov — kaj če se eden zgubi, saj je še več sto drugih! Dekleta so pozabila, da so kmečkega rodu; vedela so samo to, da imajo doma mnogo jurjev in da se je treba oblačiti po najnovejši modi. Daleč, zelo daleč bi prišli Savinjčani, če jih ne bi Bog v pravem času kaznoval. Vprav tedaj, ko so »najvišje letali«, so trdo padli na trnjevo zemljo. Cena hemlja je nenadoma padla. Marsikateri posestnik ni dobil niti toliko za hmelj, da bi poplačal obiravce. S čim bo preživljal svojo družino skozi dolgo leto, s čini kril stroške, ki jih je imel in jih bo imel pri gospodarstvu? Bilo je hudo posebno za tistega, ki v dobrih letih ni prav nič pomislil, da bi bilo dobro kak dinar položiti na stran za slabe čase Tudi prihodnje leto je bilo slabo, tudi tedaj še niso bili krili stroški za pridelovanje hmelja. Pozneje se je začela cena hmelja počasi dvigati, toda do tako bajnih ccn, kakor so bile nekoč, ni več prišlo. Zdaj so Savinjčani previdnejši. Hmelj so obdržali le na njivah, kjer je najboljša zemlja, drugod pa sade druge pridelke. Ta hmelj, ki so ga obdržali, najskrbneje obdelujejo, mu pridno gnojijo, škropijo proti percnospori in skrbijo za lepo obiranje in sušenje. Zvesto se držijo navodil Hmeljarske zadruge. In tako si jc naš hmelj pridobil svetovni sloves. Cene hmelja so vsako leto večje, saj je zmerom več interesentov za priznani savinjski hmelj. Kakšna letina se obeta letos? Letos je v Savinjski dolini na splošno precej lep hmelj. Zdaj, ko smo v času obiranja hmelja, žc vsak posestnik približno ve. koliko ga bo pridelal. Nekateri se bodo vračunali, nekateri pa ga bodo imeli več, kakor ga pričakujejo. Ko bodo obrane prve vrste, bo mogel vsak še natančneje presoditi množino pridelka. Savinjski hmeljarji imajo v teh dneh polno skrbi. Treba je bilo pripraviti sušilnico, pripraviti drva za sušilnico, dalie oskrbeti zadostno število obirav-cev. Treba je bilo preračunati, ali nc bodo obiravci nabrali preveč hmelja, da ga ne bo mogla sušilnica sproti sušiti. Gospodar je moral pripraviti suh prostor za shranjevanje hmelja. Ko pa se začne obiranje samo, je zadrega še večja. Na sušilnici mora imeli neprestano svoje misli, pogosto mora spravljati nabrani hmelj domov, da se v vrečah ne pari na njivi. Večkrat ima na skrbi tud. živino, ker je vsa družina na njivi. V času obiranja hmelja gospodar pogosto ne utegne toliko sesti, da bi mirno použil košček kruha ali si privoščil urico mirnega spanja. Gospodinjam pa sc zdi, da imajo še večjo zadrego. Mnogo imajo dela s pripravljanjem jedil, ker število lačnih želodcev ob času obiranja zelo naraste. Jedila je treba največkrat pošiljati kar na polje, ker obiravci ne utegnejo domov. Če gre človek na njivo, pa re« nc vC, kdo je v času obiranja hmelja najbolj spreten in uren. Tudi obiravci namreč ne zamude niti minute časa. Od ranega jutra do poznega dne hite, hite, da se še ozreti ne utegnejo. Hrano použijejo kar nvmogrede. Nikjer ni tako hudega tekmovanja kakor pri obiranju hmelja. Vsak hoče nabrati največ mernikov na dan. Če obiravec vidi, da ga je drugi prekosil, skuša zamujeno dohiteti. A zgodi se, da je hmelj potem kaj površno nabran. Gospodar to pri merjenju opazi, zato grdo zmerja in za kazen meri prav zelo zvrhano. Ob koncu obiranja 6e ponavadi oglašajo prvi kupci, včasih pridejo tudi že prej. Hmeljarji nestrpno čakajo prvih cen. Kako visoko se sučejo te cenc, pa približno vedo žc pred obiranjem hmelja. Nekateri letos upajo, da bo cena približno tako visoka, Kaor v on«h leth, ko so jim »jurii« iz žepa moleli, drugi pričakujejo malo manj ugodje cene. Starejši pametni in razsodni ljudje pa si žele, da bi dobili za hmelj vsaj toliko, da ne bi bilo čez leto prevelikega pomanjkanja in da bi ostal še kak d-Viarček za slabša leta. Dal Bog, da bi se uresničilo vsaj zadnje! Naša vas in njeni probfemi na pedagoškem tečaju Z učiteljem naj tudi vsak ostali izobraženec, ki prihaja v vas, dviga njeno življenje v vseh ozirih Skupina obiralcev hmelja. obirati in sušiti hmelj, obenem pa je tudi dopovedala našim hmeljarjem, naj bodo ponosni na 6vojo priznano rožico, naj je ne ponujajo in prodajo za vsako ceno. Koliko bridkih, pa tudi veselih doživljajev je savinjski kmet že imel s svojim hmeljem! Ko so začeli prvi posestniki v Savinjski dolini saditi »novo rastlino«, pač nihče ni mislil, da se bo tako uveljavila. Kdor je videl pri delu prve hmeljarje, je zmajeval z glavo. Preveč se mu je zdelo dela, preveč stroškov in skrbi. Najbolj so v začetku Savinjčani zamerili hmelju, da ga doma za ničesar niso mogli porabiti. Še za steljo živini ni primeren, kam bomo z njim,, če ga nihče ne bo kupil!?, so zabavljali nekateri. Šele, ko so Savinjčani videli, da prvi hmeljarji dobivajo lepe denarje, si je hmelj pridobival zmerom več novih prijateljev. Savinjska dolina je postajala vsako leto bogatejša, postala je nekakšna »Obljubljena dežela« . . . Kmetje, ki so imeli mnogo hmelja nasajenega, 60 dobivali po več stotisoč dinarjev na leto za hmelj zato ni čudno, da so kmetje zmetali s svojih njiv vse druge pridelke in se začeli ukvarjati večinoma Dve deklici obirata hmelj Problemi, ki jih predavatelji pedagoškega tečaja v Ljubljani prinašajo pred učiteljstvo, posegajo ved no globlje in slvarneje do vseh pereč-nosti, ki jih doživlja in odkriva naš vaški učitelj, a katerih pezo prenaša vsa življenje slovenski mali človek. Oblike javi jen ja naših vaških kulturnih in gospodarskih problemov se v vsakem posameznem primeru razlikujejo po zunanjem videzu, a čutečemu do jemalcu ne bo ležko v njih odkriti splošne, povsod se pojavljajoče negativne znake našega podeželskega življenja. Tako opazovani in dojeli posamezni primeri iz učiteljevega dela na vasi' in njegovih odnosov do vaškega življenja lahko ustvarjajo kar dovolj jasno sliko j>ogojov, možnosti in nalog učiteljevega dela na vasi. Tako jo vaški učitelj B. Jurančič v svojem predavanju prikazal učitelja na vasi kakor ga je dojel on. Umljivo je, da vsako učiteljevo delo med vaščani gradi tudi njega samega in ga izpopolnjuje v smeri, ki dviga njegovo vzgojiteljsko sposobnost, moč in uspehe. Učiteljevo izobrazlx> izpopolnjuje njegova delavnost v vaškem občestvu ravno lako vredno kot študij primernih pedagoških del. Sodelovanje v vaškem življenju pa predvsem dviga njegovo oblikovalno moč, saj je v to delo učlenjen tudi s svojimi čustvi, globljo zainteresira nosi.jo in živimi osebnimi sliki. Učiteljevo delo v vasi ni vedno lahko. Mnogi so činitelji, ki mu povečajo odgovornost, žrtve in napore. Odločilnega pomena pa so njegovi odnosi do življenja in nazorov preprostega kmečkega ljudstva. Tu je nujen odločilen poudarek iskrene pozitivnosti, ker le poleni bo delo nudilo tudi moralno kvalitetne -uspehe. Naš kmet — ki v trdosti svojega dela in tesne povezanosti in včlanjenosti v prirodo hrani v sebi življenjsko silo našega naroda in vse primarne elemente naše narodne kulture — je v dobah zgodovinskega razvoja napredoval v svojih pravicah, veljavi in upoštevanju od srednjeveškega tlačana do samostojnega, družabno enakopravnega državljana v naši dobi. V minulih časih je bil kmet tudi čuvar in oltranjevalec živili etičnih vrednot. Današnje življenjske prilike vedno bolj rušijo njegovo moralno moč in notranjo vsidranost, trdnost in sklenjenost z zemljo. Mnogi nazori in spremenjeni gospodarski odnosi, ki hite iz proletarizira-nih krajev iu mest ludi v našo vas jiroslo in neovirano, so zunanje vidni vzroki nazadovanju vrednosti kmečkega življenja. Namesto notranje enotnega občestvenega živ-jenja zasledimo mnogokje razcepljenost, gospodarski egoizem, namesto globoko vsidrane zavesti odgovornosti času in narodu plitko zadovoljevanje osebnim teženjem. Načela liberalnega gospodarstva, ki so s prevelikim vrednotenjem osebne svobode in neodvisnosti v gospodarskem delovanju ustvarila izrazito kapitalistično gospodarstvo, niso v svojih negativnih posledicah zajela samo širokih delavskih slojev, ampak so vplivala tudi na gospodarsko življenje našega krnela. Etično višje stoječi patriarhalni gospodarski nazori so se umaknili teženjem polenoma oproščene osebnosti, ki v svojem gospodarskem udejstvovanju ne priznava občestveno veljavnih moralnih norm. Kmetov delovni in življenjski način se ni mogel razvijali kol vedno hitreje naraščajoča racionalizacija industrijskih obratov, V svojem delu je ostal konservativen, a v pojmovanju zemlje in svojem odnosu do gospodarstva je zavzel stališče, ki stavi ja v ospredje njegovo osebno korist, v čemer pa je žrtvovanili mnogo etičnih vrednot. V svojem gospodarskem občevanju, ki je v svoji liil-nosti liberalizma priznavalo njegovo etično neomejeno osebno svobodo, je izgubljal na doživetjih pravičnosti in sodbe občestva. Pasivnost posestev, nizke cene kmetiSkih pridelkov in brezobzirnost v zlorabah številnih uie- , in pozi- šnfarjev, vse lo ruši trdno tradicionalne tivne življenjske osnove naših kmetov. Idealistično, z nedeljskimi izleti ustvarjeno gledanje intelektualcev na vaško življenje ne more prodreti v njegove vrednote in njih razkroj po meščanski kulturi. Le oni intelektualec, ki začuti tudi življenjski dih naše vasi, lepote in nepravilnosti njegovega javljanja, bo našel tudi v njem svojo pozitivno včlenjenost. Učitelj bodi na vasi predvsem vzgojitelj. Delo na odru, v pevskih in drugih kulturnih skupnostih, kakor tudi pri vaških knjižnicah in v vseh vaških skupnih zaživeljih mu nudi mnogo niožno- ^^ Vsak ne more v zdraviliSfe HH ali vsak mota paziti na zdravje ^B^F in doma piti vsai mesec dni našo prirodno mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev ono z rdečimi srci! sli svoje pozitivne včlenilve. Učitelj naj na la način tako dviga vaško mladino, da bo la sama tudi pozitivno vzgajala. Učitelju, ki I«) tako pojmoval svojo nalogo v dvigu vasi in potrebno strokovno kmetijsko izobrazbo v meri strokovnjaka, pač pa mora hiti sposoben živo dojemati vso kmetijske, suspiidnisli? in socialne perečnosti in jih - pozitivnim odnosom vndili do pozitivnih roiitev Ploden bo v tem oziru njegov stik s strokovnjaki ostalih področij (zdravnik, kmetijski strokovnjak itd.), katerim ho lahko prinašal dojete življenjske probleme njihove stroke in jim omogočal boljšo in smolre-nejšo aktivnost med ljudstvom. O drugem pouku je podal mnoge ugotovitve g. Ledinek Miloš, učitelj na Teznu pri Mariboru. Slrnjenost učnih predmetov v celoto, ki v svojih doživetih življenjskih vsebinah bogati učence, mu je najprimernejši način učnega dela. V strnjenem pouku se javlja učna snov vedno v prirodni povezanosti, kar ji daje večjo življenjsko aktualnost in omogoči boljše oblikovanje učenčevih sil. Učitelj, ki hoče z uspehom izvajali strnjeni pouk v šoli, mora imeti predvsem sposobnost dojemali življenje celostno, zavestno dojemajoč pri tem številne probleme, v katerih se javlja snov življenjsko. Pravilno reševanje teh problemov bo kakor njemu, tako tudi učencem na zelo bogat način odpiralo pol v kulturni svet. kjer mu ne gre za suhoparna dejstva, ampak za idejo ali misel, ki ostane trajno v nas kot naše živo bogastvo. Prednost strnjenega pouka je tudi v tem, da s svojim načinom dojemanja snovi v obliki problemov budi najosehnejšj interes v učencih do posameznih kulturnih področij in dviga njegovo spontanost v volji in hotenju do aktivnosti, "kjer se najvrednejše spraščajo iti oblikujejo njegove življenjske sil?. S tem poukom se vrši ludi najboljša socialna vzgoja naših otrok. Delo vrši razredno občestvo, ki samo po sebi izloči prevelikega individualista, kakor tudi poedinca. ki se ga hoji. Važna naloga učitelja je. da vodi občestveno razredno življenje tako. da bodo živeli vsi učenci med seboj v čim pravilnejših odnosih. ' Prstan jc padel z neba V kalifornijskem mestu Sacramento se je primeril tale nenavaden primer Ko je šla Ana Briffs mirno po mestnih ulicah za svojimi opravki, ji nenadoma pade na glavo prstan tako močno, da ji ie takoj zrastla bula. Nad mestom pa se je vozil v aeroplanu dr. \V. Stanlcy, ki je bil ves nesrečen; z rok mu je padci prstan, ki ga ie dobil od prejšnjega ameriškega predsednika Thcodora Roosc-velta. Čez nekaj dni je zvedel po radiu, kaj. s« ie zgodilo z njegovim prstanom in kdo ga ima. — Najditeljici je plačal 325 dolarjev kot najdenino, pa še pot za newyorško razstavo. Tudi stari Egipčani so si barvali obrvi Tudi stari Egipčani so si barvali obrvi in to z zeleno barvo. Tega pa niso delali zaradi mode, kakor n. pr. današnje dame, ampak iz praktičnih razlogov Z barvanjem obrvi so si ščitili oči pred premočno sončno svetlobo. Aden, straža Indijskega oceana Dve morji se srečata, se pietakata drugo v drugo. Tam, kjer se srečajo njuni valovi, štrli iz vode kamenit otok, ugasli ognjenik, skalnat in reven, brez rastlin in živali Toda stoji tam in dvoje morij obvladuje. V toku stoletij sta naplavila oba oceana pesek in prod; ta prod, kamenje in ohlajena lava so naravni most od otoka do suhe zemlje na Arabskem polotoku. Toda tudi tu vlada revščina in puščoba. Neusmiljeno tropsko sonce in solni veter z obeh mori, sta se združila in onemogočata v tej žalostni pustin,i vsako rastlinsko ali človeško življenje. Nekaj malih nomadskih plemen živi tod, dve ali tri oaze oživljajo pokrajino, to je vse Na tem trdem, golem ognje-niškem otoku brez zaledja stoji eno najbogatejših mest na svetu. Narava včasih dopušča take igre. To je mesto Aden Nad Adenom plapola angleška zastava. Aden )e stara angleška kolonija London železno čuva nad tem mesto sredi pustinje. Kajti zemljepisni položaj Adena je edinstven Me-,to, ležeče ob izhodu Kdečega morja, je ključ do tega morja, prav tako pa ključ do Indijskega oceana, ki se pričenja ob vznožju adenskih skal. Mnogo vzhodno-afriške trgovine gre skozi adensko pristanišče. Trgovina in promet med Angleško Indi|o in Evropo sta osredotočena v Afoenu. Pot v Indijo, najvažnejša žila v telesu angleškega svetovnega cesarstva vodi skozi Aden. To |e pomorska pot, ki gre postopoma preko Gibraltarja, Malte, Cipra, Port Salda in Adena v Bombaj, Kalkuto Odkar je Aden angleški, je pomen tega mesta i Anflirži in Ifijivji sta.no naraščal. I a naraščajoči vpliv je še podkre- I nemu braniku" dveh oceTnov pila . 1937 odredba angleške vlade, ki je Ad<>n izločila iz osrednjega angleškega upravnega sistema in ga povzdignila v samostojno kolonijo z lastnim guvernerjem K tej koloniji spada poleg mesla 190 kv. kilometrov veliko zaledje, v katerem je postala važno karavansko prometno središče oaza Seik Oatman, dva otroka v Adenskem zalivu in končno mogočni Protektorat na arabski celini sami, ki je tako velik kot Britansko otočje, samo da je pust, suh in zelo redko nasel|en Ta arab- ■ j i a , državni -'"nen. sosedni protektorat ie dal Angležem priliko priti v dobre odnose z gospodarjem Arabije. Ibn Saudom. Aden ima 55 000 prebivalcev, ki žive vsi izključno od trgovine. Tonaža tega pristanišča se da komaj primerjati z največjimi evropskim' lukami Antvverpen, London, Marseille Hamburg: ladje pristajajo tam večinoma le zalo. da sc preskrbe z Živežem, vodo in gorivom Zato sc tudi večina — tri četrtine — prebivalstva peča s temi potrebščinami in v miru zelo dobro živi. Poleg tega =o zrasle v mestu banke, spedicijski uradi, zavarovance, trgovske hiše itd kot naravni spremljevalci pristaniškega prometa. Celo lasten izvoz je organiziral Aden iz tc sicer tako zelo prazne in revne zemlje, izvaža namreč sol V Adenu pridobivalo danes skorai največ sob na svetu. Iz za-ed|a protektorata in Jemena pa izvažajo še kavo, tobak, kože in dateljne. Po padcu Somalije sc bo težišče bojev med AndlPTJ in Ifoljian« ••rrelni !■• t f....*.*..! -v.,«tr.o priDiuaio temu vai- 2}ho£uie aoioce Koledar Četrtek, 22. avgusta; Timotej, mučenec, Hipolit, škof in mučenec. Petek, 23. avgusta: Srce Marijino. Filip Benicij, spoznavalec. 70 letnica vzornega moža Tiho ln skromno je praznoval 70 letni-ro svojega življenju g. Ignacij U o r e n c v Mengšu. Ne hi bilo prav, če hi se tega vzor moža ob tem praznovanju ne spomnil tudi »Slovenec«., čigar zvest hravec je in je vodno bil. Hodil se je kot sin malega krnela v Mirni peči leta 1870. Po ljudski šoli je nbsolviral kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu ter ostal več let nameščenec te šole. Dolga leta je potem bil oskrbnik posestva pri Majdiču v Jaršah. Tam si je izbral tudi svojo ženko Cilko, s katero živi že 42 let v zares srečnem zakonu. Seveda je bil ludi vojak pri Janezih ter dosegel podčastniško šaržo. Odveč bi bilo naštevati vse njegove zasluge in trud, vse žrtve za prosveto, gospodarstvo in sploh za vse dobro v njegovem okolišu. Saj lahko smelo trdimo, da nima sovražnika med ljudmi, čeprav ga pozna najmanj ves kamniški okraj. Značajen, zaveden, odločen katoličan, tih, skromen, vztrajen delavec, ki ni nikoli silil v ospredje, dela še danes na tem polju in y tem pravcu. Naj omenim le eno. Ko smo 1. 1908. v Mengšu ustanovili Orla, smo si izbrali njega za predsednika. Ni nam odklonil kljub temu, da je bil v službi že itak preveč zaposlen. Vedno je z vso vnemo bodril, vzpodbujal, vzgajal in žrtvoval marsikaj. Predsedoval je Orlu do razpusta. Ljubili in spoštovali smo ga vsi, saj smo se postavili z njim vsepovsod in bili ponosni nanj. Zdrav, čil, delaven kakor mravlja je tudi še danes, ko si je naložil na svoja ramena že sedmi križ. Tiho. neumorno še danes uspešno deluje v več društvih kljub dnevni zaposlitvi v službi. Izvrsten družabnik, velik ljubitelj narave, gojitelj cvetja in vsakovrstnih rastlin, turist itd. je še danes. Iz dna srca želimo, da bi ljubi Bog ohranil našega slavljenca še prav dolgo vrsto let. Ing.Prezljev M0RT0M0U praiek in tekOflM zanesljivo pokončuje molje v vseh razvojnih oblikah. ' Zahtevajte ga v drogerijah in specer. trgovinah. Navodila in pojasnila daje fitopatolog poobl. agro-nom Inž. Pr«ul|, Wolto« »Hm 3. tel. 34-78. Ljubljana, 1 — četrtinska vožnja je dovoljena vsem, ki se bodo udeležili odkritja spomenika kralju Aleksandru, dne 6. septembra v Ljubljani, Podrobna navodila bodo objavljena v prihodnjih dneh. — Javna zahvala. Smatram za svojo dolžnost, da se javno zahvalim g. šef-prlmariju doc. dr. Iv. M a t k u za izredno požrtvovalno zdravljenje, g. primariju dr. O. Bajcu pa za vzorno uspelo težko operacijo. Lepa hvala obema gospodoma tudi za vso v vsem izkazano mi veliko ljubeznivost. Ljubljana, 21. avgusta 1940. — Prof. dr. K. Nahtigal. — Adventistična propaganda. Videti je, da tudi v počitnicah delo za širjenje adventistič-nega slovstva med nami ne poneha. Potujoči dijaki iz južnih krajev obiskujejo ljudi po stanovanjih in jim vljudno, za primeroma nizko ceno ponujajo svoje moralne in poučne publikacije. Tako list »Preporode (list za pouk in dvig morale, izdaja knjigarna Preporod v Belgradu, odg, urednik Albin Močnik), prevod nekega francoskega dela o vzgoji (Tieche) in podobno. Besedilo tega propagandnega slovstva poživljajo lepe Putnikove fotoreprodukcije. In nič napačnega sluteči ljudje neradi mlade in vljudne goste odslove in kupijo zdaj list, zdaj sv. pismo, zdaj kako drugo knjigo. Zato opozarjamo nase čitatelje na to propagando, ki se vrši v mestu in na deželi. Zaveden katoličan, ki mu je kaj za svojo in svoje družine vero, zajema verski in moralni pouk iz čistih in pristnih virov, krivoverskih brošur in knjig pa ne kupuje in njihovega širjenja ne podpira. Saj imamo vendar precej več boljšega domačega verskega in vzgojnega slovstva, da ni treba segati po tujem, krivoverskem uvozu. Cerkev, ki oznanja in varuje pravi Kristusov nauk pred zmotnimi primesmi, kupovan je in branje takih del vernikom prepoveduje. — Dr, Krekova gospodinjska šola (enoletna), Ljubljana VII, vpisuje učenke od 15. septembra dalje do začetka šole 1. oktobra. Vpišejo se lahko osebno ali pa po pošti s tem, da Izpolnijo tiskano Xaj JphOVJLtU? ., M dolgo tega, kar sem napravil kratek izlet ti Škofje Loke po cesti proti Medvodam. Pn mi prikoraka naproti cela vrsta fantiče v in deklet, starih od 10 do 15 let. Kolonija? Ne vem. Nadzorstvo treh gospodičen je pričalo, da mora biti to Klel kake organizirane skupine, ki lorej ne tabori na lastno pesi in odgovornost. In vendar je bilo videli, da se višje vodstvo te skupine premalo briga za to, kaj se v naših krajih spodobi, kaj ne. Pri nas na deteli. kmečka mladina nikjer ne teta napol naga po cesti, tn pa sem videl nekaj fantičev kar v športnih ali kopalnih hlačkah brez srajce in to na javni cesti in v dekliški druibi. Ne vem, s kakšnimi zdravstvenimi ali socialnimi razlogi naj bi lo opravičil. Mnenja sem, da moramo ie pri mladini začeti budili čut za dostojnost. Tudi v obleki. In vsa »krb za telesno okrepitev mestne mladine v počitnicah bi morala biti zvezana z vestno moralno vzgojo. Če ne, lake počitnice naši mladini več škodujejo kot koristijo. Prav nič ne bi škodilo, če bi se naša višja prosvetna oblast enkrat ob koncu počitnic podrobneje pozanimala, kakšne so bile razmere v raznih kolonijah, kako so bile razne krajevne oblasti zadovoljne, kakšne ne-rednosti so se pojavljale in kdo je bil tanje odgovoren. prijavo, ki jo na željo s prospektom vred dobijo v zavodu — Učiteljska gospodinjska šola letos nima 1. letnika. — Chritftofov učni zavod — Ljubljana, Domobranska cesta 15. (Telefon 43-S2.) Prijave novih Učencev in učenk za šolsko leto 1040/41 se že sprejemajo pismeno ali osebno v pisarni. Ravnateljstvo je izdalo za Enoletni trgovski tečaj (pravica javnosti) nove ilustrirane prospekte, ki jih pošlje na željo vsakomur brezplačno. Interesenti pišite po prospekt in šolsko izvestje. — Začetek šolskega leta na državni renlni gimnaziji v Novem mestu. Popravni izpiti bodo 2(>. avgusta za oba prva in za oba druga razreda ter z n III. a razred, 27. avgusta za ostale razrede. Popravni nižji tečajni izpit bo 29. avgusta, popravni višji tečajni izpit 50. in 31. avgusta. Naknadni sprejemni izpiti bodo 30. avgusta, dopolnilni izpiti 31. avgusta. Pričetek vsakokrat ob osmih, pri dopolnilnih izpitih ob treh popoldne. Privatni učenci delajo izpite obenem z rednimi. Vpisovanje bo 2. septembra za IV. do VIII. razred, 3. septembra za I.—III. razred. Pričetek ob osmih. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo 4. septembra od 10—12. Vsa potrebna navodilu imajo učenci v letnem poročilu za 1939-40; objavljena so pa tudi na oglasni deski. Otvoritvena služba božja bo 10. septembra ob osmih v frančiškanski cerkvi. Takoj po maši se bodo zbrali vsi učenci v učilnicah. — V nedeljo s Putnikom na Jezersko. .— Vpisovanje na 111. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. V 1. razred.se bodo vpisovali učenci v ruvnatel jevi pisarni dne 2. septembra dopoldne za začetne črke A—II. popoldne od 1—L, dne 3. septembra pa za črke M—š dopoldne, popoldne pa od črke '1—2. Prvošolci morajo prinesti s seboj poleg drugih prepisanih listin tudi izpričevalo o dovršeni ljudski šoli z opombo o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu. — v pisovanje lanskih učencev bo dne 2. septembra ob 8 po razporedu, ki visi v šolski avli. — Vpisovanje učeucev s tujih zavodov bo dne 4. septembra v ravnateljevi pisarni, in sicer samo dopoldne. Ker je zavod že tako prenapolnjen, se bodo sprejemali učenci s tujih zavodov le v izjemnih primerili. — Pri vpisu je treba plačati šolnino (nad 800 din davka!), 20 din za zdravstveni fond, 10 din za dijaško knjižico in 10 din za zbirke. Kolek 50 din prinese vsak učenec šele prvi dan pouku obenem s prijavama, ki ju bo prej dobil pri g. razredniku. Kdor ne bo prinesel vseli listin in plačaj vseh pristojbin, se ne bo mogel vpisati. — Začetna služba božja bo dne 14. septembra ob 8 v ccrkvi sv. Cirila in Metoda, redni pouk pa se prične dne 16. septembra ob 8, oziroma ob 15.50 popoldne. — Drž. meščanska šola v Domžalah. Popravni izpiti bodo 31. avgusta ob 8. Vpisovanje v I. razred bo 2. septembra, v II. in 111. razred pa 3. septembra, obakrat od 8—12. Za vpis v I. razred je potrebno: s 5 din kolkovana prijava, ki se dobi pri sluginji za 50 par, rojstni in krstni list, potrdilo davčne uprave o višini vseh neposrednih davkov in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. Za vpis v II. in lil. razred pa s 5 din kolkovana prijava, potrdilo davčne uprave in zadnje izpričevalo. Kdor ne bo imel teli listin v redu, ne bo sprejet. Pri vpisu plača vsak: šolnino po odmeri davkov, 20 din za zdravstveni fond, 10 din za dijaško knjižico iu 10 din za zbirko učil. Nekatere prispevke bodo učenci plačali med šolskim letom. Iz tujih šolskih okolišev se učenci nikakor ne bodo sprejemali, ker na zavodu ni prostora. Vse ostale podrobnosti so objavljene na šolski deski. — Dijaški dom Kočevje sprejema gojence od I. do vštevši Vil. razreda kočevske državne realne gimnazije v palačo I. pod novim gospodinjstvom. Odlična oskrba zajamčena, profesorsko nadzorstvo poostreno. Šolskoletna oskrbnina 6000 din. Prospekti na željo. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Kranz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s teni trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Fraiiz-Josefovo« vodo. Reg. po min. soo. pol. tn n. idr. S br, 15.485, 25. V. 85. — V Službenem ILtu kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. t, m. je objavljena »Uredba o ureditvi službenega razmerja ob vpoklicu službojemnikov v vojaško službo«, dalje »Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o preskrbi državne obrambe z rudarskimi in topilniški-mi proizvodi«, »Uredba o spremembah n dopolnitvah uredbe medicinskih fakultet univerz v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani« in »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o službenem razmerje med vinogradnikom vinlčarjera tvlaiSa*. skega reda). — Lepo razvedrilo boste našli na razstavi malih živali na Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra. Razstavi jenih bo mnogo kuncev, odraslih živali in mladičev, dalje kokoši najboljših pasem, race, gosi, morski prašički in drugo. Poleg njih bodo gostolele ptice pevke in male papigice bodo šegavo razkazovale svojo pestrost. Zlasti otroci bodo z največjim dojiade-njem opazovali mične živalce. Pa ludi odraslim bo razstava malih živali pravo razvedrilo in oddih. Na razstavi bodo dajali tudi strokovne na-rej^ ° "lalih živaii in 0 pripomočkih za .T Tzre,1nn zanimanje priča, da ho štiridnevni romarski izlet Split—Sinj-Hvar ('>50 dinarjev) 27. septembra, dobro uspel.' Sončna Dalmacija— najlepša jeseni! Prijave za brezplačna navodila: »l'o božjem svetu«, Ljubljana. — V 20 urah za 64 milimetrov dežja. Od torka pa do včeraj zjutraj je v dobrih 20 urah padlo v Ljubljani do 64 milim, dežja. Močni nalivi so bili posebno v torek dopoldne in tudi popoldne. Dež ie prenehal okoli 18. Potoki in reke so povsod naglo naraščali. Ljubljanica je dosegla v sredo zjutraj 149 centimetrov nad normalo. Včeraj dopoldne pa je začela naglo upadali. Po poročilih, ki jih je prijel hidrotehnični odsek banske uprave, jc bilo veliko neurje v Prekmurju. Reka Lendava je dosegla višino 258 cm Pri Radečah je Sava včeraj zvečer naglo naraščala Včeraj ob 7 zjutraj je dosegla Sava pn Radečah 1.85 m. Nato je,začela počasi upadati — »Veseli teater Totegn lista« je pripravil za letošnji Ljubljanski velesejem od 31. avgusta do 9. septembra kopico kupletov, skečev itd z zani-rnl vo sodobno vsebino. Sotrudniki in urednik »To-lega lista« izvajajo sami program. LJubljana bo to zamisel gotovo toplo sprejela in napolnila vsak večer dvorano y >K< paviljonu. — Vaše telo osvežuje — kožo varuje Grego-ričav Bbrn»an Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorif, Ljubljana, Prešernova. — Razpisane slu/bc ccslarjev. Pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani so razpisana šliri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer na sledečih banovinskih cestah: 1. Ban. cesta II. reda št. 151 (Ljubljana-Ig) v odseku od km b.000 do km 11.000. 2. Ban. cesta II. reda št. 148 (Škandar-Notranje gorice) v odseku od km 0.000 do km 4.7110. 3. Ban. cesta II. reda št. 143 (Drenov grič-Zaklanc-Polliov gradeč) v odseku od km 5.000 do km 10.140. 4. Ban. cesta II. reda št. 140 (Log-1'odpeč-Ig-Skofljica) v odseku od km 11.000 do km 10.000. Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno I pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolko-vane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovaninn prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdraviliško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 10. septembra 1940 pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. pO dh&avi ^tHTffnnfuHinBtitjuiuJimjuuiiintfijasijiiniai uiiim tu mmma«iiniuiu»r' nuiiiiiantouiirnmtoBonrrafiHffrpr-nui^ * Velika razstava knjigotisknrskih del v Zagrebu. Organizacija giafičnih delavcev v Zagrebu bo o priliki 70 letnice svojega obstoja in delovanja priredila od 31. avgustu do 8. septembra teden grafikov, ki bo izpolnjen z raznimi kulturnimi _ prireditvami, na katerih bodo nastopala le grafična kulturna društva in ustanove. Grafični teden bo otvorjen s koncertom zaslužnega tipografskega pevskega zbora »Sloga«. V nedeljo, 1. septembra bo slovesno odprta velika razstava knjigotiskarskih del. Poleg tega bo med tednom še več koncertov, na katerih bo med drugimi nastopil tudi pevski zbor »Grafika« iz Ljubljane. * No,i redovniki v Zagrebu. V Zagreb so se priselili šolski bratje, ki so prej uspešno in veliko delovali na Francoskem in v Nemčiji. V Tu-šk ancu so kupili hišo kjer bodo ustanovili svoj zavod. Hišo bodo preuredili, da bo popolnoma ustrezala svojemu novemu namenu. * Pogajanja med lastniki ladij in kapitani. Te dni so se začela v Splitu pogajanja med lastniki ladij in med ladijskimi kapitani za kolektivno pogodbo za kapitane. Pogajanja potekajo ugodno in se na obeh straneh kaže dobra volja, da se vprašanje reši v obojestransko zadovoljnost. * 750 hrvatskih dijakov prosi Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« za pomoč. Osrednja uprava »Napredka« je prejela okrog 750 prošenj iz vseh krajev za dijaške štipendije in za prosta mesta v konviktih. Osrednja uprava je reševala te prošnje in je ubožnim srednješolskim dijakom podelila 182 štipendij v skupnem znesku 14S.750 dinarjev, visokošoleem pa 118 štipendij v skupnem znesku 154.000 din. Ker je prišlo tako veliko število prošenj, je osrednja uprava prekoračila odobreni proračun za 67.750 din. Pod raznimi ugodnostmi začenši od brezplačnih mest do polnega plačila (600 din) je sprejetih v konvikt kralja Tomislava « Sarajevu 145 gojencev, v konvikt kralja petra Svačiča v Mostarju 88, v konvikt v Banjaluki 27, v oba ženska konvikta v Sarajevu pa :2 gojenk. * 250.000 Nemcev na poti skozi Jugoslavijo. V kratkem se bo začela selitev Nemcev iz Besarabije in Bukovine, ki so jo zasedli Sovjeti. Vseh Nemcev, ki se bodo preselili v Nemčijo, bo okrog 250.000. Na poti v domovino bodo potovali skozi Jugoslavijo. Potovanje skozi našo državo pa bodo prekinili za okrog 14 dni, lako da si bodo opomogli od dolgotrajnega in nad vse napornega potovanja. Vso preselitev vodi nemški centralni biro v Berlinu, ki je že poslal v Belgrad posebno delegacijo, ki bo vse pripravila, dn bodo tisoči in tisoči potujočih Nemcev imeli ugodno bivanje pri nas. Pri organizaciji tega obsežnega dela bodo sodelovali tudi jugoslovanski Nemci in vodja nemške narodnostne skupine v Jugoslaviji dr! Janko Sepp, ki je predsednik »Kulturbunda« v Novem Sadu, je izdal članom poseben proglas, v katerem sporoča, da bosta za priseljence urejeni dve začasni taborišči. Eno od teh taborišč bo v Prahovu, drugo pa v bližini Zemuna. Za obe taborišči bodo jugoslovanski Nemci organizirali delovno službo, ki bo skrbela za udobnost preseljencev. Dr. Sepp je imenoval načelnike za posamezna taborišča in šefe za žensko, dekliško zdravstveno službo in za službo za posredovanja pri jugoslovan. oblasteh. * Dva očenaša napisal na koruzno zrno. Nekemu naredniku v Sarajevu se je posrečilo, da je napisal na koruzno zrno cel očenaš. Ko je arhivski uradnik Dragoljub Brezančič o tem slišal, se je 'udi vaditi v mali pisavi in se mu je končno posrečilo, da je na koruzimo zrno napisal kar dva očenaša. Zrno ima površine šest kvadratnih milimetrov. * 1000 kg kave in 2000 kg sladkorja skril. Lastnik znanega belgrajskega zabavišča »Ruski car« Ljudevit Rac je bil aretiran in obsojen na mesec dni zapora zaradi širjenja alarmantnih vesti in zaradi prikrivanja živil. Rac je bil že večkrat zapleten v različne afere, vendar se mu je s svojimi osebnimi zvezami vedno posrečilo, da je odnesel zdravo kožo. Zabavišče »Ruski car« je Rac odprl lela 1928 skupaj s svojim prijateljem. V začetku jima je slabo šlo in je vse kazalo, da bosta propadla. Nenadoma pa je Rac razpvlagal z velikimi vsotami denarja, vendar nthče nI vedel, kako je prišel do tega denarja. Povečal je svoj lokal m najel kavarno »Akademija«. V zadnjem Času je Rac svoja podjetja spremenil v delniške družbe, vendar je sam ostal merodajni faktor, ker je pač imel večino delnic. Nihče pa ni slutil, da je Rac v svojem stanovanju skril ogromne zaloge živil. Pr ihišni preiskavi je policiia našla 1000 kg kave, 2000 kg srladltorja in vse polno drugih živil ter seveda vse zaplenila. Skoro gotovo je Rac zadnji čas slutil, da policija zasleduje njegovo delovanje, ker se je nameraval preseliti na Madžarsko Preiskava je dognala, da je Rac vknji-ževal samo polovico poslovnega prometa. Gotovo je Rac na svojih pogostih potovanjih na Madžarsko tja spravljal svoj denar, obenem pa tudi ktiDČcval r. valutami. Ker ie bil Ljudevit Rac v belgrajski družbi zelo. znana osebnost, je njegova aretacija vzbudila vel;ko pozornost. * V Subotici umrje največ otiok. V Suboticl nameravajo organizirati brezplačno zdravniško službo, in sicer v glavnem na periferiji po pristavah in okolici, Zdiavniška služba bo razdeljena v sedem rajonov. Poleg tega bodo ustanovili brezplačno ambulanco za zdravljenje ubožnega prebivalstvi v središču mesta, in sicer v zgradbi borze tlela. Ubozni prebivalci bodo tu dobivali poleg brezplačnega zdravljenja tudi brezplačno zdravila, po potrebi pa tudi nakaznice za bolnišnico. Mesto Suhotica mora skrbeti za brezplačno zdravljenje to.000 siromašnih meščanov. V brezplačni ambulanti bo tudi posvetovalnica za bodoče Ljubljana, 22. avgusta Radio Ljubljana Četrtek, 22. avg.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napoveili in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Vesele popevke (plošče) — 12 30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13 02 Opold. koncert Radij, orkestra 14 Poročila — 19 Na|jovedi in poročila — 19.20 Nae. ura: Predavanje minist. za telesno vzgojo naroda — 19 40 Objave — 20.10 Deset minut zabave — 20.30 Vesele pesmi poje Mirko Pre-melč ob spremlj. harmonike (A: Stanko) — 21.13 Reproduc. koncert sitni glasbe — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Vesel spored Radijskega orkestra, Drugi programi Četrtek, 2. avg.i Belgrad: 21 Narodne pesmi — Zagreb: 20.30 Operne ari|e — Praga: 19 25 Zab. gl Soii|a: 20 Simf. rapsodije — Beromiinster: 19.43 Nabožne pesmi — Budimpešta; 22.10 Cigan. gl. — Stockholm-Hoerby: 22.15 Češki konc. — Rlm-Flo-renca: 20 30 »Vstajenje«, drama — Trst-Milan: 20.30 Pesmi n melodije — Kodanj: 21 Simf. konc. — Riga; 20.15 Simf. konc. — Sottens: 2105 Španska gl za violino in klavir. Sestanki FO Sv. Peter ima drevi ob 8 svoj redni sestanek s predavanjem. Vsi člani se naprošajo, da se tega sestanka točno in zanesljivo udeleže. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Triaška cesta. Poizvedovanja V nedeljo med 11 in 12 dopoldne je na poti iz Rožne doline c. VI. čez cesto XV. za novo šolo na Viču In po Tržaški cesti na Viču do trgovine Ažman bila izgubljena črna listnica, v kateri je bilo 200 din (v bankovcih), železniška legitimacija, važna pobotnica in legitimacija od kolesa. Pošien najditelj se prosi, da vrne listnico z vsebino na policijski upravi proti nagradi 100 din. Zgubila sem železen rožni venec od magistrata do Dolinarja. Ker je drag spomin, prosim najditelja. da ga izroči upravi »Slovenca«. Aktovko, rjavo, v kateri je bilo 250 din gotovine, železniška legitimacija, 2 drugi izkaznici in 2 ključka, sem izgubila v torek zjutraj ob po! 5 po Šmarfinski in po Masarvkovi cesti do kolodvora. Pošten najditelj naj jo odda proti visoki nagradi upravi ali na naslov, ki je na legitimaciji. mlade matere in nadzorstvo nad dojenčki, da bi se zmanjšala umrljivost otrok, ki je v Subotici zelo visoka. Odstotek umrljivosti otrok v prvem letu življenja znaša 25 do' 30%, medtem ko je umrljivost v vsej državi 15 4, v dravski banovini 11.8, v donavski banovini pa 18.5%. Potemtakem je Subotica glede umrljivosti otrok na prvem mestu v državi. V brezplačni ambulanci bo urejen tudi dispanzer za pljučne bolezni, posebno pozornost pa bodo posvetili zdravljenju spolnih bolezni, ki so se v zadnjem času v Subotici ze)9 razširile. »Iz maščevanja je z&žgal. V Boždarini pri Sarajevu je te dni pogorel mlin in žaga krnela Gusiča. Šele pred dvema tednoma sta bila mlin in žaga dograjena. Žena nekega nameščenca, Evi-ca Strihl, je imela zaradi svojega moža hud prepir z Gusičem in mu je med prerekanjem zagrozila, da bo v nekaj dneh ob mlin in žago. Kmnlu nato je Štiibl odpovedal. Ko je šel, je vzel s seboj svoje orodje, ki je bilo spravljeno deloma v mlinu, deloma na žagi. Naslednjo noč je izbruhnil ogenj, ki je popolnoma uničil mlin in žago. Škodo cenijo na 250.000 din. GusiČ ni bil zavarovan. * Skrivnosten uboj pri Bjelovaru. V Hrgov-ljanlh tik Bjelovara je bil izvršen strašen a skrivnosten zločin, ki je razburil vso okolico. Neznani zločinec je zaklal 80 letnega Laza Zoriča, bogatega kmeta, ki je imel vedno precej denarja v hiši Zonč Je živel v hiši z ženo in hlapcem. Žena je bila zadnji čas v kopališču, usodno noč pa je spal Zorič sam v svoji hiši, ker je bil tudi hlapec odsoten, in sicer na neki veselici. Razbojnik je razbil okno na dvoriščni zgradbi in splezal v notranjost. šel je v spalno sobo, kjer je našel spečega Zoriča in ga zaklal. V hiši so našli vse v redu, v omari celo 18.000 din. ki se jih razbojnik ni dotaknil. Iz tega sklepajo, da umor ni bil izvršen iz koristoljubja. Anekdota Fedor Wehl je bil svoj čas zelo cenjen dramatik. Njegova, danes že pozabljena dela obsegajo pet debelih zvezkov. V "poznejših letih, ko se je pojavila nova pesniška generacija z Gerhar-dom Hauptmannom na čelu, je začela zvezda redorja Weh!a ugašati in občinstvo je rajši gledalo igre novih avtorjev. Za Wehlovo šestdeset-letnico življenja pa je dvorno gledališče v Stutt-gartu, v katerem je bil Wehl dolgo časa intendant, uprizorilo eno izmed njegovih dram. Fedor Welil se je udeležil predstave. V gledališču je bilo zelo malo ljudi. Žalostno je pogledal Wehl na malo skupino vernih gledalcev in dejal gledališkemu ravnatelju, ki je sedel poleg njega: »Bojim se, da bom pri prihodnji predstavi edini gledalec.« Zdravniška pomo*. >Gospod doktor, tako težko vas že čakam. Steklenice s zdravili ae morem ouuretL« I LJUBIUN4 Pravi vaški spopad v Ljubljani Navadno je le na vaseh še med fanti slaro vko-reninjeno sovraitvo, ki <>e pokaže pri vasovanjih, od katerih marsikdaj prinašajo fantje iz sosednih vas« krvave butce. V Ljubljani na kaj takega že nismo navajeni in ozki lokalni patriotizem okrajev ni več tako živ, da bi še kdaj slišali o bojih med okraji. Zadnjo nedeljo pa se je zgodilo vendar nekaj takega Na Kodeljevm je v neki gostilni sedela družba iz Most. Prav v isti gostilni pa druga družba s Kodeljevega. Kako se razumejo Moste in Kode-ljevo v splošnem ni znano. Navadno pa se gledajo vsaj fantje grdo med seboj. Tako je tudi v gostilni lckalni patriotizem povzroči, da so začele že letati pikre besede sem in tja. Harmonika je za nekaj časa vročo kri potolažila, čez nekaj čas pa je, seveda pri pie6u, povzročila, da so eačele padati klofute. Ker je bila 6tražntca v bližini, ni prišlo do hujšega. Družbi sta se vrnili nazaj v gostilno in ker so Mo-ščani videli, da pri njihovih sosedih bojevitost narašča, so sklenili, da se umaknejo in so krenili po desnem bregu mimo Mladinskega doma do brvi pri Karmeličankah. Družba s Kodeljevega pa je udrla za njimi in je nekatere tudi dohitela in pretepla. Zadnji iz Most pa ni šel takoj s svojo družbo, ampak je kasneje odhitel za njo, V bliižni Mladinskega doma je zapazil, kako nekdo obdeluje Moščana še potem, ko leži na tleh, pa je hotel priti na pomoč, ko jo je že dobil z močnim krepelcem čez piščal tako, da se mu je takoj ulila kri. Takoj 6e je un.ak-nil, vendar sta jo dva ucvrla za njim in vihtela močne late, izruvane iz sosednega plota. Vedno bližje sta prihajala nasprotnika, od katerih je nekdo že vihtel velik odprt nož. Moščan je mimogrede pobral kocko, pripravljeno za tlakovanje, pa jo na razdaljo petih metrov hitro zalučal nazaj v prvega. Zadel ga je v trebuh tako, da se je na mestu zgrudil. Drugi zasledovalec se za padlega tovariša ni zmenil, am-6rečno pobegnil čez ograje in plotove. Prvega zasledovalca F. V. pa so pobral« kasneje nezavestnega in ga spravili v bolnišnico, kjer se cela dva dni pak zasledoval še naprej Moščana, ki je končno ni zavedel. Pa recite, da ni Ljubljana dolga vas! Primarij dr. Ješe zopet redno ordinira 1 Za romanje na Ptujsko goro, ki bo v soboto in v nedeljo, se še sprejemajo prijave pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Vsi stroški znašajo 70 din. Obenem obiščejo v nedeljo tudi Ptuj in njegove zanimivosti. Na razpolago je še prenočišče na Ptujski gori. Doslej je prijavljenih okrog tri sto romarjev. 1 Pozivajo se vsi člani opernega gledališča v Ljubljani in vsi prijatelji, da se udeleže sv. maše zadušnice za pok. Francetom Kavčičem, članom ojjernega gledališča v Ljubljani, v petek, dne 25. t. m. ob 7 v frančiškanski cerkvi. 1 Popoldansko dostavo pisemskih pošiljk bo pričela zopet opravljati pošta Ljubljana I. redno vsak dan v ponedeljek, dne 26. avgusta. Upravnik. 1 Ljubljanske in okoliške pevke ter pevce obveščamo, da se vršita ta teden še dve deljeni pevski vaji, in sicer v četrtek za oba ženska glasova, v petek za moške glasove, obakrat ob 20 v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice. Skupne vaje vseh glasov ta teden tedaj odpade in bo šele drugi teden. Zupna uprava. 1 Nastop hrvatske mladine v Ljubljani. Naraščaj Društva Zagrebčanov, ki je že svoj čas z uspehom nastopil v Ljubljani v skupini »Dečje car-stve, bo 22. avgusta zopet nastopil v Ljubljani. V skupini so L?la Šestak, Blankica Traviiiič, Olivi ja Androvič in Verica Markovič. Ta skupina je sestavila poseben spored hrvatskih in slovenskih narodnih pesmi in narodnih plesov. S tem sporedom je skupina že z uspehom nastopala po vsej Dalmaciji in po Priniorju. Turnejo svojih gostovanj bo skupina zaključila v Ljubljani, kjer bo 22. avgusta zvečer nastopila na vrtu restavracije »Zvezda«. Čisti dobiček od lega nastopa, kakor tudi od vseh prejšnjih nastopov, bo šel izključno v kulturne namene. Dosedanji gostoljubnosti Slovencev pa se je ta skupina oddolžila tako, da je v Kraljeviči naklonila celotni dohodek od enega nastopa tamkajšnjemu Tavčarjevemu domu. Ni nam treba |>osebej opozarjati na ta nastop, saj večina Ljubljančanov lo priznano skupino dobro pozna. 1 Ribnrsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, 25. t. m. izlet v Borovnico. Odhod iz Ljubljane ob 13.45. člani in po njih vpeljani gostje se vljudno vabijo. 1 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske prične z rednimi vajami za novo koncertno sezono v torek, dne 3. septembra t. 1. ob 20. Dobre nove pevke in pevci naj se zglase k vpisu 2. in 3. septembra med 18 in 19 v sejni sobi št. 6 v Vegovi ulici. Vse dosedanje pevke in pevci naj se udeleže tudi pevskih vaj združenih mešanih zborov, ki se vrše drevi ob 20 za ežnske, jutri v petek za moške glasove. — Odbor. 1 Vpisovanje v Solo Glasbene Matice ljubljanske bo v dneh 2. do 5. septembra t. 1. dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17 v pisarni Glasbene Matice, Ve-x->va ulica 71. Z novim šolskim letom bo dobila šola Glasbene Matice nov učni načrt, nove oddelke tekom desetletnega šolanja in odredbo, da bo za prestop v višji oddelek vedno potreben komisijski izpit. Odbor je določil tudi, da bodo imeli v bodoče gojenci violinskega oddelka več pouka, kakor pa do 6edaj. Na šoli se bo poučevalo poleg klavirja in violine, tudi petje, vsi orkestralni instrumenti in vsi teoretični predmeti. 1 Šentjakobski trg bo od četrtka 22. avgusta dalje zaprt za vozni promet zaradi utrjevanja cestišča. Delo bo trajalo približno 15 dni, ako bo vreme ugodno. 1 Naknadni pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusi, avtotaksiji) bo za drugo polletje v Ljubljani na Bregu štev. 20, dohod z Novega trga, dne 24 avgusta I94<> od 8. do 10. ure. Pri tej priliki bodo pregledana tudi druga motorna vozila, ki letos iz kakršnegakoli razloga še niso bila pregledana, odnosno odobrenu za promet v letu 1940. ker se sme obratovati samo s pregledanim in za promet odobrenim vozilom, o|io/arja uprava policije eventualne zamudnike na posledice. 1 Živilski trg. Na včerajšnji tržni dan je bil živilski trg srednje zaseden, drugače pa z vsem blagom dobro založen. Na Sv. Petra nasip je neki kmet pripeljal voziček lepih zeljnatih glav. Takoj je našel kupca, ki mu je ponudil po 0.80 din kg. Posamne glave so bil 2 do 3 din. Na nasipu je bilo tudi do 5 malih voz krompirja, ki je v dobri uri ves prodan. Krompir je bil na debelo po 1.25 din kg. Velikanske so zaloge paprike, ki je bila po 4 komade za 1 din. Danes je mali senat mariborskega okrožnega sodišča imel opravka s pretkanim goljufom in tatom, ki je svoje posle opravljal v Zagrebu, Celju, Ljubljani in Mariboru, kjer so ga vtaknili v zapore, odkoder je šel na sodišče, ki je danes o njem izreklo svojo sodbo. Je to 32 letni brezposelni zasebni uradnik Franc Mastnak iz Loke pri Ziidanem mostu, ki je bil radi sličnih dejanj, radi katerih se je morial danes zagovarjati, že predkaznovan. Kdaj se je mož pojavil v Mariboru, je težko ugotoviti. Prvo svojo lumparijo pa je v Mariboru izvedel dne 6. februarja letošnjega leta. Za prvo žrtev si je izbral uslužbenko trafike na Glavnem trgu 15 Marijo Doles. Pri njej je na naslov nekega zdravnika naročil za 200 dinarjev raznih kolkov, ki jih naj prinese na stanovanje. Naročil ji je tudi, naj prinese s seboj 800 din, ker ji bo jdačal s 1000 dinarskim bankovcem, ker nima drobiža. Trafikantinja je poslala na naročeni naslov svojo uslužbenko, vendar ji ni dala drobiža in tako se mu je prvi poizkus ponesrečil. Prav tako se mu je poizkus ponesrečil pri neki drugi trafikantinji. Prevara pa se mu je posrečila pri trgovcu Lahku na Glavnem trgu. Pri tem je mož naročil pod imenom prof. Bevca raznega dezert-nega vina za 2f>0 dinarjev z. navodilom, naj mu vino dostavijo na njegovo stanovanje v Miklošičevi ulici 2. Tudi tukaj je naročil, naj dostavljač prinese drobiža za 740 din, ker bo račun plačal s 1000 dinarskim bankovcem. Donašalca blaga ie Maslnak počakal v veži, mu naročil, naj blago odda v II. nadstropju, kjer bo dobil tudi tisočak. Drobiž v znesku 740 dinarjev je seveda vzel in nato izginil. Na enak način je istega dne opeharil tudi tvrdko Meinl. Z enakimi triki je Mastnak opeharil več oseb tudi v Zagrebue, Ljubljani in Celju. V Ljubljnni je na ta način skušal oškodovati trgovca Andreja Zormana, trafikanta Josipa Erjavca in Friderika Juvana, v Celju pa se mu je posrečila goljufija pri uslužbencu vinskega trgovca Matkoviča Antonu Šemrovu, katerega je olajšal za 820 din. Mastnak ima na vesti tudi dve tatvini, ki jih je zagrešil v Ljubljani, kjer je blagajniku davčne uprave Rajku Kamenšku ukradel 800 din, uradnici zadruge »Ekonomist« Minki Žagarjevi pa 400 dinarjev. Tudi ti dve tatvini je izvršil zelo spretno. H Kamenšku je prišel Mastnak s prošnjo, naj mu menja 2000 dinarjev, ki jih je blagajniku tudi izročil. Ta jih je vtaknil v predal in začel odštevali 100 dinarske bankovce. Med tem se je Mastnak spomnil, da bi rad imel kovan drobiž. Blagajnik mu je že naštel 18 100 dinarskih bankovcev, ki jih je Mastnak držal v roki, Kamenšek je pogledal v predal, če ima toliko kovanega drobiža. Ko mu je odvrnil, da toliko drobiža nima, ga je Mastnak prosil, naj mu potem oba tisoč-dinarska bankovca rajši vrne, kar je tudi storil. Mastnak mu je vrnil na roko odštete bankovce in odšel. Pri večernem pregledu blagajne je Kamenšek opazil, da mu manjka 800 dinarjev. Spomnil se je na Mastnakov obisk in je bil takoj prepričan, da je obiskovalec v roki znal spretno skriti 8 stolakov in ga tako ogoljufati. Na enak način je ogoljufal tudi blagajničarko Minko Žagarjevo za 400 din. Prav velike lepe paprike pa po 3 za 1 din. Mnoge gospodinje so kupile kar po 100 in še več papriK. Na trgu se pojavljajo že domači paradižniki, ki letos zaradi deževja počasi dozorevajo. Drugače je trg dobro založen s paradižniki iz Novega Sada. Paradižniki so sedaj po 4 do 5 din kg. Kumare so poceni. Posebno velike ki-mnre so bile po 1 din. Stročji fižol ie letos zelo dobro obrodil in ni čudno, da je sedaj trg s fižolom skoraj zatrpan. Včeraj je bil stročji fižol že po 1 dn kg. Cene sadju, „.ko hruškam, jabolkam, slivam, breskvam (n grozdju so o«tale neizpremenjene. Na trgu je pomanjkanje jajc, ki so sc zopet nekoliko podražila. Prejšnji teden Je bilo še 11 jajc za kovača, sedaj jih dobe gospodinje samo še 9 za kovača. Drobno jajce je sedaj po 1 din. I Pri zaprtju, motnji t prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEK« grenčice. 1 Drzna tatvinn na kopališču Ilirije. Te dni ie neznan tat odnesel i/, kabine nu kopališču Ilirije kopalcema Dobroti Rajku in Vrankurju Pavlu nizke čevlje, sive nogavice, temnorjuve modne dolge hlače, belo športno srajco in denarnico /. 90 dinarji. Oba kopalca skujiuj imata skoraj 1200 din škode. I Tatvine perila in blaga. Iz izložbenega okna trgovine A. Zibert v Prešernovi ulici je neznan tat v eni zadnjih noči odnesel 3 ducate že|inih robcev, 6 parov moških dokolenk, 6 parov moških nogavic, belo srajco in usnjat pus v skupni vrednosti 61M) din. — Z dvorišča v Bernekerjevi ulici pa je nekdo odnesel juko-Ini Porovnetu 200 dinarjev vreden suknjič — drug tat pa je v baraki v Kobaridski ulici okradel šaltiču Sulejmanu denarnico s 126 dinarjev. Mastnak je sprva priznaval le svoje grehe, ki jih je zagrešil v Mariboru in Celju, vse ostale v Ljubljani in Zagrebu pa je tajil. Končno pa je tudi te priznal. V preiskovalnem zaporu je že snin slutil, da bo obsojen in je prerokoval, da bo dobil 3 leta. No, sodniki s0 bili milejši in so mu prisodili le 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic. * m Osebne spremembe pri mestni policiji. Kakor smo svojčas poročali, je bil g. Anion Pukšič imenovan za poveljnika policijske straže. G. Pukšič je te dni dobil tudi že ministrski dekret. Na njegovo dosedanje mesto je bil imenovan nadz. priprav, policijskih agentov tov. g. Emil Kos iz Ljubljane. m Na državni klasični gimnaziji v Mariboru bodo po naslednjem redu: nižji tečajni izpit in pismeni višji tečajni izpit dne 27. t. m. ob osn-ri Frišaufovem domu na Okrešlju, ki jo bo opravil novomašnik g. Roblek i/. Solčave. Ob istem času bo niašno opravilo tudi pri Mozirski koči nad Mozirjem, kjer bo maševal g. župnik Lojze Suu-čič. Planince in domače prebivalstvo vabimo na izlete k imenovanim plauinskim kočam, kjer je to nedeljo dana prilika za udeležbo pri maši. c Pluninska slu vnos t o priliki otvoritve in blagoslovitve nove poti iz Logarske doline na Ojstrico bo v nedeljo, 1. se|>teinura. Na vrhu Ojstrica bo ob pol 11 sveta maša, ki jo bo daroval znani planinec župnik i;. Lojze iunčič. K lej slavuosti bo vozil poseben avtobus \ soboto zvečer iz Celja do Logarske doline. Prijave sprejema pisarna podružnice SPD v Celju do 29. t. ni c Slovenski romarski delavski dan na Gori Oljki. Na dan Malega Šmarna dne 8. septembra bo priredila Zveza združenih delavcev, podružnica Celje, romarski dan na lepi Gori Oliki. Romanju se bodo pridružili tudi člani Druslva združenih zasebnih iu trgovskih nameščencev, podiužnice v Celju. Vse članstvo obeli organizacij prosimo, da sn udeleže tega lejiega romanja iu to sporoče podružnici »Slovenca« v Celju. Prav lako naj sjioroče število udeležencev tudi ostale podružnice, ki »e bodo udeležile romanja, to pa predvsem zaradi jiotreb-liega rezerviranja prostorov na vlaku. Iz Celja bo vozil vlak ob 4.43 zjutraj. Na Gori Oljki bo slovesna sveta maša in govor, katerega bo imel g. Gregor Jože iz Ljubljane. c Slavnostna seja Celjskega šahovskega kluba bo v soboto, dne 24. t. in., ob pol 0 zvečer v hotelu Evropa. c Prvi hineljski trgovci so se pojavili v Celju. Govori se, da se omenja kot prva cena hmelju 43 din za kilogram. Seveda so to šele govorice. c f Klement Krolt. Včeraj zjutraj je umrl v Celju 00 letni ii|>okojeni ravnatelj celjske gimnazije g. Klement Kroft. V Celje je prišel 1. 1901 iz Ljubljane in bil do prevrata ravnatelj državno klasične gimnazije v Celju, ko je prevzel njegovo mesto pokojni vladni svetnik g. Lilek. Bil je dober pedagog, okrajni šolski nadzornik za ljudske in meščanske šole, občinski odbornik celjske mestne občine itd. Pogreb bo v petek, rine 23 avgusta, na mestnem poko|>ališču v Celju. Naj počiva v miru! c V celjski bolnišnici je uinrla 01 letna pre-užitkarica Svečnik Marija iz Radobja pri Laškem. Naj ji sveti večna luč! c Na okrajnem cestnem odboru v Celjn so razpisana službena mesta banovinskih cestarjev. Prošnje je treba vložiti do 31. avgusta pri odboru, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. c Važno za svojce invalidov. Invalidska uredba iz leta 1938 je prinesla novuni, ki je javnosti še |)reinaio znan, državno zaščito rodbin še živečih invalidov. Ta zaščita se deli v pogojno in brez-pogojiK). Pogojna je odvisna od siromašnosti, ki se izraža v tem, da dotični ue plača višjega direktnega davka od 200 din lelno. Pod to spadajo: brez-pl: čno zdravljenje, pod katerim se razume: zdravniška pomoč, postrežba, zdravila: v bolnišnicah, kopališčih, sanatorijih in okrevališčih, pa tudi vzdrževanje; dalje so oproščeni vseh taks, ki jih pobirajo v raznih kopališčih. Draginjske doklade rodbin invalidov z 00 in višjimi odstotki. Brezpogojna zaščita je: pohabljeni, bolni, zlasti pa tuberkulozni otroci invalidov *in pwtllh bnjevnikov-se zdravijo brezplačno v bolnišnicah, sanatorijih, ko-jiališčih, zdraviliščih in okrevališčih. Legitimacijo za vožnjo po železnici in ladjah 12 krat na leto. Oprostitev šolnine in vseh taks za vpis, izdajanje raznih potrdil ild. K rodbini spadajo, žena, otroci do 10. leta, če se šolajo, še do dovršenega 23. leta. Teh ugodnosti so deležne rodbine vseh zaščitenih invalidov od 20% do 100% z dodatkom. Vsi zaščiteni naj se obračajo na svoje okrajne odbore, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. c Pojasnilo k notici o velikih tatvinah stn-rega železa. K našemu včerajšnjemu poročilu med celjskimi novicami o velikih tatvinah starega že-lezja smo dobili pojasnilo, da je bila tovarna ko-jiit v Loki pri Zusiiiu popolnoma opuščena že pred delj časom iu je baš vse stroje kupil kot staro železo še pred nekaj dnevi od tovarne g. Gregor Gobec, trgovec s starim železjem v Sp. Iludiiiji sam. Meseca februarja in marca pa je bil g. Gobec kupil na svojem domu dva vo/.a starega železja od Antona Ratajca po dnevni ceni 1.00 din za kilogram. Med raznim železjem, nakupljenem na kmetih, je bilo tudi nekaj kosov, ki sta jili O. Ivan in P. R. ukradla iz tovarne kopit 111 prodala Ratajcu. G. Gobec je prevzel žslezje od Raiajea na svojem domu vpričo policijsk stražnika, zanašajoč se na Ratajčevo poštenje Ratajc in Gobec sta bila obsojena zaradi tega nakupa po § 333 k. z. Sodba še ni pravomočna. Znani niso še, ko se trdi, da je bilo pokradenega železja z.a 25.000 din, skoraj polovica, t. j. 1000 kg je bilo zaplenjenega pri g. Gobcu, torej bi ta polovica, 1000 kg, bila vredna 12.500 din, ali kilogram po 12.50 din! Realnost g. Gobca pa se vidi že v tem, da je potem od tovarne kupil vse železje, tudi zaplenjeno, po isti ceni 1.00 din za kilogram. Vse lo se lahko doku-mentarično izkaže. c Brezposelnost in delo. Po evidenci Borze dela v Celju je na njenem področju 282 brezposelnih, med temi 151 moških in 131 žensk, dočim je bilo pred 10 dnevi 271 brezposelnih. Na drugi strani vidimo, da je pri nas jirecejšnje pomanjkanje kuharic in služkinj. Tako Borza dela išče 3 hlapce, 2 čevljarja, 1 mizarja, 30 delavcev za cestna dela, 6 dekel, 1 natakarico. 10 kuharic, 5 sluikinj iu 1 postrežnico. V uredništvu Sloven-cat lahko dobi perfektna kuharica informacije o o dobri službi v nekem bližnjem celjskem hotelu. c Menice je kar sam podpisal. Gostilničar in posestnik Zorko Ivan iz Brezne pri Brežicah je zaman skušal dobiti posojilo pri Obrtni banki v Ljubljani na lastno ime. Zato je naprosil dva svoja prijatelja, da sta mu izposlovala 11.000 diu posojila. Zorko ni mogel dobiti porokov, zato je menice sam podpisal. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev zapora. Na zatožni klopi so sedeli zaradi tega tudi njegova žena in še dve drugi osebi. ?eno so obsodili na štiri mesece zapora. V Sovjeliji živi 49 različnih narodov O Sovjetiji in njenem prebivalstvu večkrat govore, da živi tam le ruski narod in nekaj narodnih manjšin V resnici pa je Sovjetska Rusija cel konglomerat narodov, saj živi tam nič manj kot 49 različnih narodov Najštevilnejši so Velikorusi, ki jih je okoli 100 milijonov, najmanjši narod pa Asir-ci, teh je le okoli 20.000. So potomci starih Asir-cev in so zelo ponosni na svoje pradavno poreklo Za Velikorusi je največ Malorusov, in sicer okoli 28 milijonov: Belorusov je 5,200.000 Židov je okolii 3 milijone in so po velikosti na sedmem mestu V velikanskem prostoru ruske države žive narodi, katerih imen še nikdar nismo slišali, kot n pr. Komijci, Karakalpaki, Adigejci, Karačejevci in tako daije. Italijanska letala pripravljena za napad HE □ Siv fe MARIBOR Pretkan goljuf pred sodniki Za svoje goljufije v Ljubljani, Zagrebu, Celju in Mariboru je dobil dve leti robije KULTURNI OBZORNIK 0 pouku slovenščine in srbohrvaščine v srednjih šolah K včerajšnjemu dopisu g. dr. M. Robiča o tem predmetu moram dati nekaj pojasnil, da ne bo nepotrebnih krivičnih sodb in zgražanja. Prav istega miljenja kakor dr. M. Robič smo slavisti vsi, zato smo izdelali temu ustrezni načrt že 1934 in ga po svoji organizaciji Slavističnega društva predložili vsem odgovornim oblastem, da v teh smereh preuredč učni načrt za Slovence. Zadeva je bila že blizu uresničitve poleti 1938, ker jc gospod min. prosv. Magaraševič pokazal veliko razumevanje za stvar, a so volitve in njegov umik iz vlade preprečili pametno rešitev. Lahko zaupamo javnosti, da se zadeva danes zopet rešuje in da je morda le pred končno rešitvijo. V kakšni obliki bo mogla biti sprejeta, se bo kmalu pokazalo. Razdelitev snovi je bila v načrtu natančno taka, kakršno predlaga g. dr. Robič: najprej zgodovinsko analitična, nazadnje teoretično sintetična. Tudi glede pomanjkanja časa ima povsem prav. Kar pa g. dr. Robič pravi o knjigah, da je sramota, da za višje razrede še nimamo primernih učnih knjig, bi bilo res in prav, ko bi imeli načrt. Dokler je veljaven obstoječi lični načrt, ne bo nihče tvegal, da bi pisal m zalagal knjigo, ki je oblasti ne bodo potrdile zaradi neskladnosti z učnim načrtom. Nesmisel pa je, da bi Slavistično društvo z eno roko zahtevalo spremembo učnega načrta, z drugo pa po starem učnem načrtu oskrbovalo knjige. Vsaka sprememba učnega načrta ustvarja pri nas strah in zmedo na polju učnih knjig. Saj smo prav sedaj zopet pred velikimi težavami. Komaj smo v desetih letih dobili prvo vrsto učnih knjig za francoščino od I. do VIII. razreda, je že postavljena pod kap in jo mora zamenjati vrsta nemških učnih knjig, preden srno za nemščino po dosedanjem načrtu dobili zaključeno vrsto učbenikov. Taka negotovost ustvarja slrah pri založnikih in avtorjih, zakaj dobra knjiga sc ne dela s škarjami, tudi ne čez noč, marveč zahteva prav temeljitega premisleka in rešetanja. Prepričani smo dalje, da je tako za slovenščino kakor za srbohrvaščino nemogoče, da bi jih tlačili v isto knjigo, ko delamo tako krivico eni kakor drugi. Tudi če bi ne mogli deliti slovenščine in srbohrvaščine v dva predmeta, je nujno potrebno, da dobimo zanji vsaj eno tedensko uro več, kakor f Franc Kavčič V torek, dne 13. avgusta t. 1, je v Bohinjskem jezeru utonil France Kavčič, član državne opere v Ljubljani. Z njim smo izgubili enega najbolj nadarjenih umetnikov. Ne samo pevec, tudi odličen slikar je bil in je mnogo obetal, — Rodil se je 2t. marca 1911 kot sin ubogih kmetskih staršev v Zagorju pri Sv. Petru. Že kot mlad deček je kazal velik talent za slikarstvo in kiparstvo, saj jc izrezoval podobe in jaslice v občudovanje vseh vaščanov. Poseben talent pa je kazal za petje. Že mlad je postal organist v domači župni cerkvi. Poleg tega je vodil še več samostojnih pevskih zborov, ki so bili znani po vsem Kraj u. Želja po nadaljnji izobrazbi ga je gnala, da je stopil v uk k mojstru Šabcu, kjer se je izučil za slikarja. Vendar še ni mogel najti miru. Znova se je posvetil petju. Pred petimi leti je pribežal čez mejo v Ljubljano. Znova ie pričakoval, da bo našel svoj smoter. Večkrat je trpel pomanjkanje, a tožil ni nikomur. Znal si je poiskati kruh. V slikarstvu je tako napredoval, da je ustvaril nekaj prav umetniških del. S temi slikami se je preživljal. Sodeloval je pri različnih ljubljanskih pevskih zborih, zlasti v zboru »Tabor«, kjer je nanj takoj postal pozoren g. pevovodja Venturi-ni. Zaradi njegovega lepo barvanega baritona ga je priporočil g. Juliju Betettu. Kmalu potem se je nadarjeni pevec res vpisal na konservatorij in študiral pri g. Betettu solo petje. Bil je vseskozi odličen dijak. Na konservatoriju je ostal dve leti. Medtem pa je obiskaval tudi večerne tečaje umetniške šole »Probuda«, kjer sta ga prolesorja Anton Sever in Rajko Šubic imela za najbolj nadarjenega dijaka slikarja. V petju je tako napredoval, da smo ga že v jesenski sezoni 1938-39 videli na deskah ljubljanske opere, kjer je s svojim petjem v zboru in s svojo igro zavzemal odlično mesto. Pri gospe Dolenčevi, kjer je še privatno študiral, se je tako izpopolnil, da je imel že to sezono nastopiti na odru v večjih solo partijah. Vendar je božja previdnost hotela drugače. Počitnice v Bohinju, kamor je odšel s prijateljem slikarjem, da bi delala, so mu prinesle smrt. Pol ure prej je še igral harmoniko, potem pa je odšel v vodo, kjer ga je verjetno zadela kap in je utonil. Našli so ga šele čez dva dni prav na istem mestu, kjer so ga videli stati. Ni mu bilo dano, da bi se bil razvil popolnoma in dokazal vse svoje zmožnosti. Njegova tragična usoda nas boli toliko bolj, ker je bil pokojnik tudi v življenju blag značaj. Kakor je bil sam miren in tih, tako tiha in neopazna je bila tudi njegova smrt. Saj se ga časopisi skoraj spomnili niso. Kljub temu, da je že mnogo ustvaril, je bil skoraj popolnoma neznan. Mnogo je temu kriv sam, ker ni nikdar silil v ospredje in se celo na svoje najboljše slike ni nikdar podpisoval. — Naj mu bodo vsaj te vrstice v skromen spomini Iz srbskega slovstva V Belgradu je začel izhajati »Glasnik Narodne biblioteke«, ki je službeno glasilo istoimene ustanove. List ureia upravnik biblioteke Dragoslav llič. Revija izhaja letno v dvanajstih številkah, po potrebi pa še v večih. Doslej sta izšli dve dvojni številki Poleg strokovnih člankov prinaša tudi bibliografijo Revija je izpolnila velko vrzel v srbskem znanstvenem življenju. Naroča se- Kosančičev Venac 12 Beigrad, Narodna biblioteka. Letna naročnina 100 din. Inž. M. Pvpovič je objavil študijo o Kosti Abra-ševiču, kjer obširno razpravlja o življenju in delu tega izrazitega socialnega srbskega pesnika. V »Biblioteki nezavisnih mladih p'saca« sta izšli dve pesniški zbirki Vladimirja Skitnika (.Ititima« ta »Zemlja ne zna zagranice«). smo jo imeli pred združitvijo obeh jezikov v en predmet, ko so bile slovensčini odločene 3 ure, srbohrvaščini pa 2. Prav tako bi kljub morebitni združenosti morala biti dana Slovencem možnost, da si oskrbimo posebne učne knjige za slovenščino in posebne učne knjige za srbohrvaščino. Nikdar ni bila naša volja, da bi srbohrvaščino po naših šolah zanemarjali in omalovaževali — če tako delajo drugi s slovenščino, je njih zadeva —, pač pa smo zmeraj zagovarjali pametno ureditev, ki naj bo na vse strani pravična in smotrna, Za to ne gre, da bi stiskali srbohrvaščino po slovenskih čitankah, morda celo v tako sramotno ozkem obsegu, kakor to delajo srbskohrvatske učne knjige s slovenščino, n. pr. nova Cukovičeva Čitanka za V. in VI. razred, ki ima na 390 straneh samo 6'/t slovenskih sestavkov in 2 strani prevoda Cankarjeve črtice. Tako delitev zahtevajo didaktični razlogi, ker ne gre, da bi dijak mešal dva sorodna, a popolnoma opredeljena jezika. Prav tako pa je težko uporabljati srbskohrvatske učne knjige po slovenskih šolah, ker so z ene strani preobširne, z druge pa teksti niso obdelani tako, kakor je Slovencu potrebno za dobro razumevanje. Zato je zahteva po ločenih učnih knjigah nujna in mora obveljati tudi v primeri, ko bi jezikov ne ločili v dva predmeta. Se na eno stvar moramo mimo gredd opozoriti pri vprašanju učnih knjig za višje razrede. Za uspešen pouk v književnosti in narodnem jeziku nikoli ne tnore zadostovati samo učna knjiga. Ta tnora biti bolj vodilo pri delu kakor edini vir izobraževanja. Dijak v višjih razredih mora mnogo brati, seveda ob navodilih šole in doma. Zato mora imeti poleg učnih knjig na razpolago tudi izdaje del s primernimi uvodi in opombami, bodi del v celoti ali v izvlečkih in z analizami. Zato si ne sme ne profesor ne dijak v višjih razredih domišljati, da je z učno knjigo samo že rešeno važno vprašanje pouka. Rešeno bo le toliko, kolikor bodo knjige prinesle dobrih navodil za enotno, resno in smotrno delo. Toliko se nam je zdelo potrebno dostaviti k izvajanjem dr. M. Robiča, da ne bo kdo sodil, kakor da odgovorne organizacije niso naredile ničesar za rešitev važnega vprašanja. J. šolar. Izšel je prvi zvezek zbornika z naslovom »Naši Jevreji«, v katerem 60 natisnjena mnenja čez dvajset 6rbohrvalskih javnih delavcev o vprašanju ži-dovstva pri nas. Knjiga 6tane 30 din. Pri Kohmi je izšel priročnik za ruski jezik z naslovom »Ruski n 1Q0 časova«, ki ga je sestavil dr. Pctar Djordjič. V zbirki »Naša knjiga« je izšla zbirka novel Vlastimirja Petkoviča z naslovom »Gunj i smokirig«. Pisatelj je doslej znan po nekaj svojih romanih, zlasti iz srbiianskega življenja. Belgrajsko gledališče pripravlja takoj za začetek prihodnje sezone Cankarjevo delo »Za narodni blagor«. Čas je že, da prestolniško gledališče postavi na oder tudi kako slovensko delo. Želeti bi bilo le, da bi prišel še kateri od mlajših dramatikov na vrsto. Dr. Aleksije Jelačič je izdal pomembno delo »Rusija i Balkan«. Je to pregled političnih in kulturnih zvez Rusije z Balkanom od začetka do dane« (866—1940). Knjiga stane 15 din. Dr Živko Mladenovič je objavil zajetno delo »Mladost Jovana Skerliča« na 370 straneh. Je "to piščeva doktorska disertacija z obširnim prikazom tega svojevrstnega in talentiranega srbskega kulturnega in narodno - političnega voditelja pred samo svetovno vojno. Prav seda|. ko se pripravlja slovenski prevod znanega dela madžarskega pesnika Imra Madacha »Človekova tragedija«, bodo tudi Srbi dobili že tretji prevod, ki ga je oskrbel znani prevajalec Sha-kespeareja Svetislav Stefanovič. Pred njim sta prevajala isto delo že Zmaj Jovan Jovanovič, pred nekaj lett pa prota Jankulov. Zanimiva astronomska hipoteza. Nedavno je izšlo delo Ivana Tomca »Die Erdbeben-Sonnen-beben«, ki je sad 20 letnega opazovanja sonca na njegovem priv. observatoriju za sonce. Avtor dokaže v tej knjižici (s tabelami), da obstoja sedaj na soncu 15 žarišč (Fernvvirkungszentra), ki izžarevajo sile-povzročiteljice zemeljskih potresov. Vsako teh 15ih žarišč izžareva v določenih razdobjih sile-potresov. Potresi se ponavljajo iz vsakega žarišča (centra) samo v času ene sino-dične rotacije sonca ali pa njenega mnogokratnika. Datume potresov in serije potresov je možno sedaj naprej izračunati. — Zaradi nizke naklade knjižice je cena izvodu 50 din. V zalogi ima knjižico Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Angleške dragocenosti pošiljajo v Kanado. Evropski listi poročajo, da so Angleži v strahu pred napadi iz zraka poslali v Kanado vse svoje večje dragocenosti, ki so premične. Tako so prepeljali iz bogate londonske Narodne galerije v Kanado dragocene originalne podobe Leonarda da Vincija, največja dela italijanske renesanse, ki jih hrani, Rembrandta, Holbeina, Irancoske in nemške mojstre, pa tudi domače (Reynold Gains-berougt, Rommey itd). Prav tako so rešeni dokumenti moderne umetnosti iz Tate-galerije, kakor tudi Soen-muzeja. Izpraznili so tudi znani Britanski muzej z njegovimi dragocenimi izkopaninami iz orientske pradavnine, grške klasike, egipčanske in sirske kulture itd. Na varnem je tudi friz Partenone z Akropole, ena največjih umetnin. Tudi muzeji drugih mest, kakor Glas-gowa, Liverpoola, Edinburga itd. so izpraznili in spravili na varno svoje umetnine. Prav tako važne kot v teh državnih ustanovah pa so tudi zbirke privatnikov, slike, ki se hranijo po angleških gradovih in vilah. To so spomini na staro angleško plemenitaško kulturo ter njihovo zbirateljsko strast. Odkar je Henrik VIII. začel po kontinentu zbirati umetnine in je postavil tako temelj sedanjemu svetovno znanemu dragocenemu Britanskemu muzeju, so smatrali višji krogi kot dolžnost, da tudi oni zbirajo evropske mojstrovine in jih hranijo po svojih gradovih. Vse bo sedaj šlo čez morje v Kanado. Prav tako tud; dragoceni rokopisi, med njimi rokopis Magnae cartae libertatis iz 1. 1215, ki je osnovna misel še današnje angleške ustave, in ki jo je prvi priznal kralj Joan-nes »brez roke« ter s tem dal ljudstvu vplivno vlogo in pravice v državi. Vse to so Angleži še pravočasno utegnili spraviti čez ocean da jim teh nenadomestljivih kulturnih spomenikov in vrednost ne uniči nemška bomba in napad In vsi kulturni ljudje na svetu so hvaležni angleškim oblastem, da so še pravočasno zavarovali te dokumente svetovne kulture pred uničenjem. Ostanki sestreljenega angleškega letala na letalilču Aalborg Bombniki na parni pogon V ameriškem mestu San Francisco so 1. 1932 poskušali nove parne motorje namesto sedanjih eksplozivnih motorjev, ki povzročajo velik ropot in sovražnika že od daleč opozarjajo na svoj prihod. Prvi poskusi so pokazali slabe uspehe. Misel na motor s parnim pogonom je še živela. Nemški inženir Huttner se je zopet in zopet povračal na to vprašanje. Po dolgih poskusih mu ie uspelo spopolniti to vrsto motorjev. Novi poskusi so pokazali, da so letala s to vrsto motorjev zelo pripravna v tistih primerih, ko je treba v tišini prepeljati padobrance v sovražnikovo deželo. Težava je v tem, da tudi ti motorji niso popolnoma neslišni in jih moderni prisluškovalni aparati lahko zaslišijo na precejšnjo razdaljo. Ti aparati najavijo še celo slabši šum, kaj šele te motorje. Zato si pomagajo na drug način. Letala na parni pogon letijo skupaj z letali na bencinski pogon. Ko obrača obramba vso pažnjo na ropot glasnejših motorjev, se parna letala polagoma oddaljijo in se neopazno in neslišno spustijo v sovražnikovo zaledje. Zaradi tega pripisujejo parnim letalom v bodočih vojnah še veliko bodočnost. Sedaj še niso posebno nevarna. Milijone let staro jajce Na kalifornijski univerzi imajo jajce, staro nekaj milijonov let. Je to okamenina, ki jo je našel neki kopač zlata v reki Gili med trdim apnencem. Ko so ga očistili, so videli, da se prav nič ne razlikuje od navadnega gosjega jajca. Notranjost tega jajca pa je popolnoma drugačna Rontgenski pregled ni povsem uspel. Le to so ugotovili iz lege, v kateri so jajce našli, da je staro več milijonov let. ŠPORT BS^HBPI Plavalna liga Jadran (Split) :Ilirija (Ljubljana) v petek 23. t. m. ob 20.30 v kopališču Ilirije Še nikoli ni plavalno prvenstvo fiovzročilo toliko ugibanj, prerokovanj, ostrih in težkih borb, kakor ravno letošnje. Pred pričetkom samega prvenstva so »mogočniki« iz Zagreba najavili: »Ilirija je slaba — nima plavačev in bo v prvenstvu najbrž — autsider«. In glej čudo! Ta »slaba« Ilirija — brez plavačev, je postala čez noč preten-(iant za prvaka. Ugibanja in prerokovanja so zelo hilro utihnila. Ilirija jo vodila do včeraj z povprečno 61.16 točkami. 19. t. in. je Viktorija (Su-šak) zmagala nad Splitskim Jadranom z 63—46 točkami( llirija-Jadran v Splitu 68—42). Največ točk za Jadran je zopet priborila Bear Danica, ki je zmagala na 100 m. Viktorija (Sušak) : Jadran 63 :46 400 m prosto moški: 1. Defilipis (V) 5:29.6, 2 Curtini (V) 5:31,7, 3. Belotti (J) 5:32.2, 4. Puljo (J) 5:55. 100 m prosto ženskes 1. Beara (J) 1:17, 2. Bor-šič (V) 1:21.5, 3 Krmpotič (V) 1:21.9, 4. Sidar (J) 1:22.2. 100 m hrbtno moški: 1. Vidmar (V) 1:15.6, 2. Perfeta (J) 1:17,2, 3. Bakašun (J) 1:17.2, 4. Sabljič (V) 1:22. 200 m prsno ženskes 1. Boršič (V) 3;30.3, 2. Stipanovič (Jj 3:48.4, 3. Čandrlič (V) 3:58, 4. Ivančič (J) 3:58.2. 100 m prosto moški: 1. Defilipis (V) 102.4, 2 Curtini (V) 1:02.6, 3. Petrone (J) 1:04.2, 4. Tresič-Pavičič (J) 1:06.2. 100 m hrbtno ežnske: 1. Beara (J) 1:29.6, 2. Wirrmer (V) 1:30.8, 3. Krmpotič (V) 1:33,6, 4. Fran-češki (J) 1:50. 200 m prsno moškij 1. Grkinič (V) 2:53.2, 2 Kolar (V) 2:58, 3, Paškeš (J) 3:09, 4. Nonvveiler (J) 3:12. 4X100 m prosto ženske; 1. Jadran 5:29.5, 2. Viktorija 5:39.7. V tej 6tafeti je Bearova plavala 1:13. 4X200 m prosto moški: 1. Viktorija 9:54, 2. Jadran 10:38. Položaj ligaških klubov v številkah je: Viktorija 4 4 0 245 61.25 Ilirija Jug Jadran ZPK 3 6 0 1 367 61.16 426 60.85 229 • 45.80 258 43,— Letošnje balkanske igre se bodo le vršile Turčija kot prirediteljica letošnjih balkanskih iger je podvzela vse jx>trebno pri prizadetih balkanskih lahkoatletskih zvezah, da bi se letošnje balkanske igre kljub sedanjemu neugodnemu položaju izvedle. Turki namreč predlagajo, da bi se izvedle 11. balkanske igre sredi oktobra v Istambulu s krajšanim programom in z manjšo udeležbo. 3000 m v 8.9 in 8.11.8 O priliki neke šjx>rtne prireditve v Stockholmu sta dva Šveda izboljšala svetovni rekord v teku na 3000 m, katerega je branil Finec Hoe-ckert, ki je zadnjo zimo padel na bojnem polju. Prejšnji rekord se je glasil 8:14,8. Sedaj pa je Šved Raelarne pretekel omenjeno progo v času 8:9, njegov rojak Haegg pa v času 8:11,8 minut, ki je zasedel drugo mesto. Nemško prvenstvo v maratonskem teku ki je bilo izvedeno preteklo nedeljo v Berlinu, je dobil atlet Puch v odličnem času 2:35:04. Lanski prvak, jiodoficir Weber je prišel na drugo mesto prav malo za zmagovalcem v času 2:35:25. Vseh tekmovalcev je bilo 170. tekli pa niso kakor običajno na 42.2 km dolgi progi na državni cesti, temveč so izbrali za ta maratnski tek 4 km dolgo krožno progo tako, da so gledalci lahko zasledovali ves potek tekmovanja. Svetovni rekordi R. Hvegerjeve ne bodo priznani Ko je pred nekaj dnevi postavila svetovna rekorderka-plavačira Ranghild llveger zopet nov svetovni rekord v plavanju na 1500 m v času 21: 10,1 minut (pri čemer je spravila s sveta tudi svetovni rekord na 1000 m) je prav gotovo mislila, da ima v svoji posesti 35 svetovnih rekordov. Sedaj pa poročajo, da zadnji njen fenomalni rezultat ne more biti priznan kot svetovni rekord, kajti mednarodna plavalna zveza je mnenja, da je smatrati plavanje njenega rojaka Poula Peterseno, ki je plaval z njo do 1400 m kot pomoč, češ da jo je nekako vlekel. Ker pa je po tozadevnih pravilih taka pomoč prepovedana, se svetovni rekord Hvegrove ne more priznati kot nov svetovni rekord. Kakor pa poznamo Hvegrovo, si s tega ne bo nič storila, temveč bo pri prvi priložnosti plavala omenjeno progo v novem svetovnem rekordnem času — seveda brez Poula Petersena. Svetovna plavačica R. Hveger ni nekaka mešanica mož? in žene, ampak je pri njej ravno nasprotno res. Toliko ima ta svetovna plavačica ženskega na sebi kakor malokatera druga športnica svetovnega formata Kar ima moškega na sebi so samo njeni rezultati v plavalnem športu. Tako je na primer njen najnovejši svetovni rekord v plavanju na 1500m v času 21:10,1 tak uspeh, da bi lahko ž njim v mnogih športnih deželah moški zmagali pri svojih državnih tekmah. Preteklo nedeljo je hotela Rangnhildova tekmovati z moškimi. To je bilo krika in vika in zlasti so se moški protivili plavati z žensko. No dobro, si je mislila Ragnhildova in je sama skočila v vodo ter plavala. Paul Petersen io je spremljal 1400 m — in je plaval, da so vsi moški kar debelo gledali. Proti Harbigu ne pomaga nobena taktika Če bi bile sedaj svetovne olimpijske igre, ni tekača, katerega bi se moral bati Harbing. Ni namreč taktike, katera bi se dala uporabiti napram temu fenomenalnemu tekaču sveta. Od vzdržj vsak tempo, ki ga mu diktira nasprotnik in je na koncu, v finišu še vedno najhitrejši. To je italijanski tekač Lanzi še vsakokrat doživel, kadar se je ž njim srečal. Svetovni rekorder ni prišel kar sam od sebe do takih uspehov. Trening, trdo delo in zopet trening. Dolgo je trajalo predno je prišel Harbig do današnje višine. Telesna vzgoja v francoskih šolah Nov francoski zakon predvideva za telesno vzgojo precej časa. Tedensko hočejo dati telesnim vajam po 11 ur v programu šolskega pouka. Obenem predvideva omenjeni zakon, da se zabrani šolski mladini do gotove starosti vstop v kako organizacijo. Hcrcig Ivan. F. O. Celje, izvaja pri nedeljskih tekmah ZFO premet nazaj na bradlji Folo: I. K-e» ZFO Lahko- in težkoatletske tekme ter tekme v odbojki ZFO bodo prihodnjo soboto in nedeljo na Stadionu. Tekme obetajo biti zelo zanimive, saj je prijavljenih veliko število tekmovalcev za vse panoge in se zato obetajo ostre borbe za prva mesta. Novost pri letošnjih tekmah bo tekmovanje težko atletov, ki nastojiajo v dviganju uteži ter v giško-rimski rokoborbi. Lahkoatlete opozarjamo na spored, ki smo fp objavili v včerajšnjem »Slovencu«. Sploh opozarjamo vse tekmovalce, da točno zasledujejo navodila, katere bomo še objavili jutri in v soboto. Tekme se vrše ob vsakem vremenu! Tekme so dostopne javnosti proti nizki vstopnini. Celje, 21. avgusta. Na sredini turnirja je bil dosežen višek, ker so ravno sedaj srečanja med glavnimi favoriti, ki bodo odločila ali popolnoma ali vsaj v veliki meri, kdo se bo izrinil v ospredje. Ponavljamo na kratko rezultate 8. in 9 kola. V 8. kolu so končale partije: Drašič : Popovič 0 : t, 2uk ; Šorli 0 : 1, Su-barič : Majstorovič 1 : 0, Berner : Mlinar 1 : 0, Jerman : Pavlovič 1 :0, Misura -. Šiška 0 : 1, Mc-dan : Savič 0 . 1, Grašer : Gottlieb 0 : 1 in Marck : Šmigovc 0:1 V 9. kolu so končale partije: Smi-govc : Drašič 1 : 0, Gottlieb : Marek 1 : 0, Savič : Grašer 1 : 0, Šiška : Medan 1 : 0, Pavlovič : Mišura 1 : 0, Mlinar : Jerman pol, Majstorovič : Berner 0 : 1, Popovič : Žuk 1 : 0 in Sorli : Subarič 1 : 0. Najvažnejša partija 9. kola je bila med favoritoma Sorlijem in Subaričem. Sorli je po natančni igri v otvoritvi dosegel boljšo pozicijo in je prišel do silovitega napada, v katerem pa je zamudil ugodno priliko in Subarič se je rešil v končnico. Končnica je bila za Sorlija izglednejša in jo je po dolgi borbi dobil. S to zmago je prišel Sorli v vodstvo obenem z Bernerjcm pred Jermanom, Subaričem, Šiško in drugimi. V 10. kolu sta klubska tovariša Medan in Pavlovič že po eni uri igranja remizirala. Subarič je s Collejem dosegel proti Popoviču močan napad in zmagal z matnim napadom. Drašič je v dunajski partiji brez težav premagal 2uka. Grašer in Šiška sta igrala igro damskega kmeta. Šiška je prišel v prednost, osvojil kmeta in nasprotniku v 42. potezi napovedal mat v treh potezah. Mišura je poskusil proti Mlinarju s kraljevim gambitcm in dosegel lepo pozicijo, v kateri je korektno žrtvoval fi- guro za napad. Napada pa ni nadaljeval dobro m zašel v izgubljeno končnico, katero je po prekinitvi izgubil. Po partiji je Mišura izjavil, da bi po žrtvi figure dobil partijo, če bi Mlinar najboljše odgovarjal, tako pa je še izgubil. Majstorovič se je branil proti Jermanu z Njemcovičevo obrambo, toda je zašel v slabo pozicijo. Jerman je z dobro igro končno osvojil kmeta in zmagal v končnici. Ostale tri partije so ostale riedovršene. Šorli se je branil proti Bernerju s kraljevsko indijsko obrambo nekoliko po svoje in nastala je izredno težka pozicijska igra, v kateri je Berner dobro pariral vse Šorlijeve poskuse, da bi se igra zaostrila. Po 36. potezi sta nasprotnika zamenjala šele enega kmeta, dočim so vse ostale figure še ostale na deski. Pri nadaljevanju po prekinitvi je končno Šorli le zaostril igro in ima sedaj po vsem videzu boljše izglede. Partija še ni končana. Marek je v angleški otvoritvi dosegel močnejšo pozicijo proti Saviču. Napada potem ni dobro izvedel in je komaj obdržal ob prekinitvi nekoliko boljšo pozicijo. Šmigovc je proti Gottliebu dosegel lepo pozicijo, toda je pozneje svoje izglede pokvaril in je nevarnost, da bo pri nadaljevanju partijo izgubil. Stanje po 10. kolu: Jerman in Šubarič 7 in pol, Berner in Šorli 7 (1), Šiška 7, Šmigovc 5 in pol (1), Drašič 5 in pol, Gottlieb 5 (1), Mlinar 5, Marek in Savič 4 (1), Majstorovič, Mišura, Pavlovič in Popovič 4, Medan 3, Grašer in Zuk 1 in pol. V 11. kolu igrajo: Gottlieb-Drašič, Savič-Šmi-govc, Šiška-Marek, Pavlovič-Grašer, Mlinar-Me-dan, Majstorovič-Mišura, Popovič-Berner, Šorli-Jerman in Žuk-Šubarič. »Bistrica« odkrije ploščo z reliefom pisatelju Kersniku 25. avgusta 1940 bo imel Črni graben, vsakemu znan po Jurčič - Kersnikovih »Rckovnjačih«, svoj praznik. Prišli bodo študentje iz vsega okraja, da po-časte spomin velikega sorojaka, pisatelja Kersnika. Na rojstnem kraju, gradu Brdu, mu bodo odkrili veličastno ploščo z njegovim reliefom. Tako Bistrica nadaljuje 6voje kulturno poslanstvo, ki si ga je postavila v svoj program, da vsakemu kulturnemu delavcu v okraju postavi trajen spomenik. Kdo se ne spominja proslave kulturnih delavcev 5. septembra 1937., ko so obiskali dom Frana Maslja-Podlirnbar-skega, Janka Kersnika, Ivana Vesela Koseskcga, dr, Frana Detele, Janeza Trd:ne, Jerneja Kopitarja, Antona Medveda in povsod izročili v rojstne domove omarice z deli in spominsko knjigo? Ali odkritja plošče Juriju Japlju in generalu Maistru ob 25 letnici. Zamisel temu edinstvenemu delu je dal France Skofic, ki letos prav z isto gorečnostjo vodi že tretje leto kamniške študente. S koliko vnemo se je trudil, da bi prav letos obltkali vse kote v kamniškem okraju in na kulturnih delavcih pokazali vso življenjsko silo slovenskega naroda, da bi se duh naših velikanov prelil v slehernega delavca in va-ščana. Zato ga je tem bolj zadelo čudno nerazumevanje, zaradi katerega so morali študentje odpovedati odkritje plošče Mihu Paglovcu v Sp. Tuhinju. Z odkritjem plošče pisatelju Janku Kersniku iz-rrža »Bistrica« ponovno svojo voljo, da počasti in pokaže ljudstvu njegove kulturne delavce, katerih rapor ga dviga in mu kaže pota. Izraža svoje spoštovanje vsakemu pozitivnemu in iskrenemu . delu, posebno pa še onim velikim stvaritvam, ki so ">e dvignile visoko nad dnevno ravan in postale narodna last. In tako delo je brez dvoma tudi Kersnikovo! V spoznavanju in spoštovanju svojih kulturnih delavcev vodi bistriške študente pot med narod, da mu pokaže žive vire narodnega bogastva, in da samo raste v skupnosti z niim in ljubezni do nie<4, 16.000 din št. 804, 10.000 din št. 10667, 38(HJ9, 71120, 77509. 72232. 2« 146, 4-1183, 77351. 21814, 32512, 43790, 20878, 36271, 58528, 70209, 26760, 35190, 26000, 43574, 74260, R.OOft din št. 2142, 9363 50000, 63833, 65331, 74346, 87671, 90415, 96548 6.000 din št. 23725, 39378, 45050, «>313, 53444, 67788, 72328, 75645, 76032. 81055, 96069. 5.000 din št. 1677, 3446, 6607, 10165, 11229, 19770, 27467, 40762, 51157, 52873, 70102, 75224, 81677, 87015, 91211. 4.000 din št. 1149, 2538, 3630, 3762, 5883, 5949, 6S01, 8791, 9091, 24583, 3018«, 320-13, 32784, 37401, 42596, 45(378, 46566, 53403, 57661, 63496, 70a">3, 713(18, 74520, 76573, 80523, 81320, 84807, 92329, 92840, 94474, 98384, 99239. Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—. Ker so bili dobitki javljeni telefonično, even-tuelna pomota ni izključena. Desetdnevno žrebanje V. razreda v Belgradu je končano. Prihodnje žrebanje se bo pričelo dne 26. avgusta v Nišu in bo trajalo do 7. septembra, kjer bodo izžrebane tudi milijonske premije. Cele in četrtinske srečke so Vam še na razpolago. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče«, naj srečke takoj predložijo v izplačilo. Mali oglasi * malih •Klutb velja nika beseda 1 dla: tenltovanjukl •■laal t din Debelo tiakane naalovne beaede se računajo dvojno. Najmanj«! aneaek (a mali orla* U din. . Mali •riaal ae plačujejo takoj pri naroČilo. • Pri oglasih reklamnem enačaja ae računa anokolonaka. I mm vlaoka •elitna vrotlea po I dla. - Za plamene odeovor* ded* mallb oarlaao* treba prllotltl snamko. mm\ Pekovskega vajenca sprejmo z vso oskrbo pekarna KroSelJ Andrej, škofja Loka. »Ji 22 letna Išče službo kot pomočnica v gostilni ozlr. v kuhinji, kje na Gorenjskem. Govori tudi hrvatski. Nastop s 1. okt. Ponudbe v podružnico »Slovenca« na Jesenicah pod »Pomočnica« St. 12111. (a llužbodobe Kovaškega pomočnika sprejmem. - šček, Cesta 29. oktobra 17, Ljubljana. Prešite odeje od vate in puha dajte obnoviti čez pololje. I poletnem časa napravim takoj In po znižanih cenah, — Sever, Marijin trg 2 Razglas Občina Jesenice opozarja na razglas o licitaciji za oddajo I. skupine obrtniških del za Delavski dom na Jesenicah. Razglas je bil objavljen v »Službenih no-vinah« z dne 16. avgusta 1940, br. 187. Vsi potrebni pripomočki se dobe pri občini Jesenice proti plačilu nabavnih stroškov. Uprava občine Jesenice, dne 20. avgusta 1940. Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« iiiiiiiimiiMiiiiNi—. Zagreb, 16. avgusta 1940. Štev.! 21.599-39 OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV "gSmm&m': Zahvala Vsem, ki so nam lajšali gorje ob izgubi našega ata, gospoda Josipa Pretnarja naša prisrčna zahvala. Sveta maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Frančiška v Šiški v petek, dne 23. avgusta 1940 ob pol sedmih zjutraj. Ljubljana, dne 19. avgusta 1940. Žalujoči sinovi in ostalo sorodstvo Alphonse Dandets 20 jakec Prevedel Fišer Frane »Teh ni mogoče najti,« je odgovoril d'Ar-genton svečano in užaljeno. Nehote je zadela na najobčutljivejšo točko tega trpečega ponosa; spet se je obrnil od nje, ne da bi jo bil sploh pogledal. Toda Moronval je izrabil priliko: Moj Bog! je dejal. Literatura je tu... In taki verzi niti založnika ne najdejo... Talent in genij ostaneta zakopana, nejioznann, žareti morata po kotih... Jn nato brž: »O! Če bi imeli revijo!« »Da, na vsak način,« je rekla živahno. »Da, toda denar!« »Eh, denar se že najde.'.. Tako umetniško delo ne sme ostati neopaženo.« Bila je ogorčena in je govorila zelo vneto, kajti poet zdaj ni bil več tu. »Tako! Zadeva je v teku,..« si je dejal Moronval. ki je s svojo prekanjeno zlobnostjo zaslulii, kje tiči slabost te dame in ji je zato pripovedoval o d'Argentonu. potrudil se je, d« ji ga je naslikal v čudovitih, sentimentalnih barvah, ker je vedel, da ji to ugaja. Napravil je iz njega modernega Larnja, Manfreda, krasen značaj, ponosnega, neodvisnega, ki ga trda usoda ni mogla |x>tlačiti. Preživlja se z delom in odklanja vse režimske podpore. »Oh, to je lepo... je dejala Idn, ker je pa neprenehoma mislila na grb. ker so ji vedno hodili po glavi plemiški naslovi, ki ji je devala kar vsem, bedasto in kar v ijaven-dan, si ni mogla kaj, da ne bi vprašala: »In plemenit je, kaj ne?« »Zelo plemenit, gospa... Vikont d'Argen-ton izvira iz eno najstarejših rodbin iz Au-vergne. Njegovega očeta je upropastil nepošten oskrbnik...« Natvezal ji je nek vsakdanji roman in zraven dodal še zgodbo nesrečne ljubezni do neke visoke dame, zgodlio o pismih, ki jih je možu pokazala ljul>osumna markiza. Z užitkom je poslušala vse, medtem, ko sta si stoje približala in tako med sabo kramljala, je bilo videti, di vendar tiho... Jakec, ti si neznosen.'.. To je končno povzročilo, da je odšel nabreklih ustnic in vlažnih oči v kot v salonu in tam zdel. Medtem se je večer nadaljeval. Na sredo odra je jirišel eden izmed učencev, majhen Senegniec, rjav kot rl a tel j in pričel recitirati Lamartinovo pesem: »Otrokova jutranja molitev« s silno visokim glasom: To je bil očiten dokaz, da se narava norčuje iz vseh vrst metod, pa tudi iz metode Mo ron va 1 -1 Jecostč re. Nazadnje se je jievec Lnbassindre po dolgih moledovanjih odločil, »da bo nekaj dal« (tako se je navadno izrazil); dva- ali trikrat je poskusil, |M)tem pa jc dal kar brez sramu, tnko glolx>ko in odmevajoče, da so zašklepe-tale šipe v salonu in njegove papirnate stene, in tako. da nui je Madou iz kuhinje, kjer je pripravljal čaj, ves navdušen odgovoril s strašnim bojnim krikom. Oo, tale Madou je ljubil hrup. Bilo je tudi nekaj komičnih prizorov. Sredi največje tišine, ko je neki čudni basnopisei, ki si je nadel nalogo (kar je jirostodušiio priznaval), da bo popravil La Fontaineove basni, ravno recitiral »Derviša in lorec moke«, para-frazo na »Pjereto in lonec z mlekom«, je na koncu dvorane izbruhnil prepir med Berzcli-usovim nečakom in tistim, ki je bil čital Proud-hona. Drug drugemu sta si metala besede, pa tudi zaušnice; sredi tega tepeža se je Madou zelo moral j>otru(liti, da je obdržal pokonci taco, obloženo s kolački m likerji, ki jo je prenašal pred požrešnimi očmi »malih divjač-kov«, katerim pa na izrecno zapoved ni smel ničesar ponuditi. Dva- ali trikrat na večer so jim razdelili »Sipka«. Moronval in kontesa sta nadaljevala svojo konferenco, lepi d'Argenton [>a, ki'se jc nehal ogledovati, če ga še opozujejo, je glasno govoril pred njima, razvijal dolge stuvke z velikimi kretnjami, samo da bi ga gledali in poslušali. Bil je videti zelo jezen. Na koga? Na nobenega in na vsakega! Bil je iz tiste vrste grenkobnih, razočaranih ljudi, ki vedo vse, pa niso nikjer bili, k>i se pritožujejo nad družbo, nad šegami, nad okusom svoje dobe in jih skrbi le to, da bi ostali vedno izven splošne pokvarjenosti. V tem trenutku je bil na vrsti basnopisec, miren podnačelnik v nekem ministrstvu. Govoril mu je s prezirljivim, zaničljivim in grozečim glasom: »Molčite! Poznam vas... Gnili ste... Vse napake prejšnjega stoletja imate, a njegove gracijoznosti ne boste nikdar dosegli.« Basnopisec je premagan in prepaden povesil glavo. »Kaj ste napravili iz časti?... Kaj ste na- pravili iz ljubezni?... Kje so vaša dela? Pokažite jih, ta vaša dela!« Tu se je basnopisec uprl: »Ah! Oprostite...« Toda on ni ničesar oprostil; in končno, ali ga sploh zanima, ka j misli ta basnopisec? Govoril je nad njegovo glavo, pridigal od daleč, zviška, llotel bi, da bi vsa Francija bila tain in ga poslušala, osebno bi ji povedal, kar ji gre. Sploh ne veruje več v Francijo... požga-na. izgubljena, opustošena dežela! Ničesar ni dobiti od nje, niti vere. niti ideje. Kar se njega tiče, se je že odločil, da ne lio živel več v tej deželi, odpotoval bo, izselil se bo v Ameriko. Med govorjenjem se je poet držal v nadvse junaški jiozi. To pa zato, ker je nejasno slutil, da jx>čiva na njem občudujoč pogled. Občutil je na sebi tisto zanimanje, ki ga do-živiš zvečer na polju, ko se luna dvigne za tabo in te prevzame s svojo svetlobo in te prisili, da se oobrneš k njeni tihi prisotnosti. Nedvomno je v očeh te ženske, ki jih je imela uprte v njega, bil obdan s pravo aureolo. Lep je bil videti in tak je tudi hotel biti. Počasi je nastala tišino okrog tega svečanega glasu, je zahteval pozornosti. A Ida je bila najlx>lj zamaknjena To prostovoljno izgnanstvo v Ameriko, mimogrede omenjeno, jc bilo krivo, da ji jc srce kar zledenelo. V eni minuti je izginilo vseh trideset sveč Moron-valovega salona, ugasnile so v njenih žalostnih mislih, še bolj jo je pa zadelo, ko je poet, potem, ko je trdno sklenil, da odpotuje in še preden se je vkrcal na ladjo, silovito napadel francoske žene, njihovo laiikomišljenost. podkupljivost, njihov prostaški nasmeh in ljubezen, ki da je naprodaj. Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cen&ifi 1 UIIBI1ANA -- '_________ Pravi vaški spopad v Ljubliani Navadno je le na vaseh še med fanti staro vko-reninjeno sovraštvo, ki se pokaže pri vasovanjih, od katerih marsikdaj prinašajo fantje iz sosednih vasi krvave Sutice. V Ljubljani na kaj takega že nismo navajeni in ozki lokalni patriotizem okrajev ni več tako živ, da bi še kdaj slišali o bojih med okraji. Zadnjo nedeljo pa se je zgodilo vendar nekaj takega. Na Kodeljevm je v neki gostilni sedela družba iz Most. Prav v isti gostilni pa druga družba s Kodeljevega. Kako se razumejo Moste in Kodeljevo v splošnem ni znano. Navadno pa se gledajo vsaj fantje grdo med seboj. Tako je tudi v gostilni lokalni patriotizem povzroči, da so začele že letati pikre besede sem in tja. Harmonika je za nekaj časa vročo kri potolažila, čez nekaj čas pa je, seveda pri plesu, povzročila, da so začele padati klofute. Ker je bila stražnica v bližini, ni prišlo do hujšega. Družbi sta 6e vrnili nazaj v gostilno in ker so Mo-ščani videli, da pri njihovih sosedih bojevitost narašča, so sklenili, da se umaknejo in so krenili po desnem bregu mimo Mladinskega doma do brvi pri Karmeličankah. Družba s Kodeljevega pa je udrla za njimi in je nekatere tudi dohitela in pretepla. Zadnji iz Most pa ni šel takoj s svojo družbo, ampak je kasneje odhitel za njo. V bliižni Mladinskega doma je zapazil, kako nekdo obdeluje Moščana še potem, ko leži na tleh, pa je hotel priti na pomoč, ko jo je že dobil z močnim krepelcem čez piščal tako, da se mu je takoj ulila kri. Takoj 6e je un.ak-nil, vendar sta jo dva. ucvrla za njim in Vihtela močne late, izruvane iz sosedinega plota. Vedno bližje sta prihajala nasprotnika, od katerih je nekd- že vihtel velik odprt nož. Moščan je mimogrede pobral kocko, pripravljeno za tlakovanje, pa jo na razdaljo petih metrov hitro zalučal nazaj v prvega. Zadel ga je v trebuh tako, da se je na mestu zgrudil. Drugi zasledovalec se za padlega tovariša ni zmenil, am-srečno pobegnil čez ograje in plotove. Prvega zasledovalca F. V. pa so pobral« kasneje nezavestnega in ga spravili v bolnišnico, kjer se cela dva dni pak zasledoval še naprej Moščana, ki je končno n. zavedel. Pa recite, da ni Ljubljana dolga vasi Primarij dr. Ješe _zopet redno ordinira 1 Za romanje na Ptujsko goro, ki bo v soboto in v nedeljo, se še sprejemajo prijave pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Vsi stroški znašajo 70 din. Obenem obiščejo v nedeljo tudi Ptuj in njegove zanimivosti. Na razpolago je še prenočišče na Ptujski gori. Doslej je prijavljenih okrog tri sto romarjev. 1 Pozivajo se vsi člani opernega gledališča v Ljubljani in vsi prijatelji, da se udeleže sv. maše zadušnice za pok. Francetom Kavčičem, članom opernega gledališča v Ljubljani, v petek, dne 23. t. m. ob 7 v frančiškanski cerkvi. 1 Popoldansko dostavo pisemskih pošiljk bo pričela zopet opravljati pošta Ljubljana I. redno vsak dan v ponedeljek, dne 26. avgusta. Upravnik. 1 Ljubljanske in okoliške pevke ter pevce obve-ičamo, da se vršita ta teden še dve deljeni pevski vaji, in sicer v četrtek za oba ženska glasova, v petek za moške glasove, obakrat ob 20 v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice, Skupne vaje V6eh glasov ta teden tedaj odpade in bo šele drugi teden. Župna uprava. 1 Nastop hrvatsko mladine v Ljubljani. Naraščaj Društva Zagrebčanov, ki je že svoj čas z uspehom nastopil v Ljubljani v skupini »Dečje car-stvoc, bo 22. avgusta zopet nastopil v Ljubljani. V skupini so L?la Šestak, Blankica Travinič, Oli-vija Androvič in Verica Markovič. Ta skupina je sestavila poseben spored hrvatskih in slovenskih narodnih pesmi in narodnih plesov. S tem sporedom je skupina že z uspehom nastopala po vsej Dalmaciji in po Primorju. Turnejo svojih gostovanj bo skupina zaključila v Ljubljani, kjer bo 22. avgusta zvečer nastopila na vrtu restavracije »Zvezda«. Čisti dobiček od tega nastopa, kakor tudi od vseh prejšnjih nastopov, bo šel izključno v kulturne namene. Dosedanji gostoljubnosti Slo- vencev pa se je ta skupina oddolžila tako, da je v Kraljeviči naklonila celotni dohodek od enega nastopa tamkajšnjemu Tavčarjevemu domu. Ni nam treba posebej opozarjati na ta nastop, saj večina Ljubljančanov to priznano skupino dobro pozna. 1 Ribarsko drnštvo v Ljubljani priredi v nedeljo, 25. t. m. izlet v Borovnico. Odhod iz Ljubljane ob 13,45. Člani in po njih vpeljani gostje se vljudno vabijo. 1 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske prične z rednimi vajami za novo koncertno 6ezono v torek, dne 3. septembra t. 1. ob 20. Dobre nove pevke in pevci naj se zglase k vpisu 2. in 3. septembra med 18 in 19 v sejni sobi št. 6 v Vegovi ulici. Vse dosedanje pevke in pevci naj se udeleže tudi pevskih vaj združenih mešanih zborov, ki se vrše drevi ob 20 za ežnske, jutri v petek za moške glasove. — Odbor. 1 Vpisovanje v šolo Glasben« Matice ljubljanske bo v dneh 2, do 5. septembra t. 1. dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17 v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica 71. Z novim šolskim letom bo dobila šola Glasbene Matice nov učni načrt, nove oddelke tek om desetletnega šolanja in odredbo, da bo za prestop v višji oddelek vedno potreben komisijski izpit. Odbor je določil tudi, da bodo imeli v bodoče gojenci violinskega oddelka več pouka, kakor pa do 6edaj. Na šoli se bo poučevalo poleg klavirja in violine, tudi petje, V6i orkestralni instrumenti in vsi teoretični predmeti. 1 Šentjakobski trg bo od četrtka 22. avgusta dalje zaprt za vozni promet zaradi utrjevanja cestišča. Delo bo trajalo približno 15 dni, ako bo vreme ugodno. 1 Naknadni pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusi, avtotaksiji) bo za drugo polletje v Ljubljani na Bregu stev. 20, dohod z Novega trga, dne 24. avgusta 1940 od 8. do 10. ure. Pri tej priliki bodo pregledana tudi druga motorna vozila, ki letos iz kakršnegakoli razloga še niso bila pregledana, odnosno odobrena za promet v letu 1940. Ker se sme obratovati samo s pregledanim in za promet odobrenim vozilom, opozarja uprava policije eventualne zamudnike na posledice. 1 Živilski trg. Na včerajšnji tržni dan je bil živilski trg 6rednje zaseden, drugače pa z vsem blagom dobro založen. Na Sv. Petra nasip je neki kmet pripeljal voziček lepih zeljnatih glav. Takoj je našel kupca, ki mu je ponudil j>o 0.80 din kg. Posamne glave so bil 2 do 3 din. Na nasipu je bilo tudi do 5 malih voz krompirja, ki je v dobri uri ves prodan. Krompir je bil na debelo po 1.25 din kg. Velikanske so zaloge paprike, ki je bila po 4 komade za 1 din. Prav velike tn lepe paprike pa po 3 za 1 din. Mnoge je so kupile kar po 100 in še več paprik. Najnovejša poročila Sovjeti zahtevajo od Turčije svobodno pot skozi Dardanele • / -----(---- ---- f---"V ••• W v • VV pu^l ill ia trgu se pojavljajo že domači paradižniki, ki letos zaradi deževja počasi dozorevajo. Drugače je trg dobro založen s paradižniki iz Novega Sada. Paradižniki so sedaj po 4 do 5 din kg. Kumare so poceni. Posebno velike kumare so bile po 1 din. Stročji fižol je letos zelo dobro obrodil in ni čudno, da je sedaj trg s fižolom 6koraj zatrpan. Včeraj je bil stročji fižol že po 1 din kg. Cene sadju, i*ko hruškam, jabolkam, slivam, breskvam in grozdju so ostale neizpremenjene. Na trgu je pomanjkanje jajc, ki so se zopet nekoliko podražila. Prejšnji teden ,'e bilo še'11 jajc za kovača, sedaj jih dobe gospodinje samo še 9 za kovača. Drobno jajce je 6edaj po 1 din. 1 Pri zaprtja, motnji v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-J0SEF« grenčice. 1 Drzna tatvina na kopališču Ilirije. Te dni je neznan tat odnesel iz kabine na kopališču Ilirije kopalcema Dobroti Rajku in Vrankarju Pavlu nizke čevlje, sive nogavice, temnorjave moti ne dolge hlače, belo športno srajco in denarnico z 90 dinarji, 1 Tatvine perila in blaga. Iz izložbenega okna trgovine A. Žibert v Prešernovi ulici je neznan tat v eni zadnjih noči odnesel 3 ducate žepnih robcev, 6 parov moških dokolenk, 6 parov moških nogavic, belo srajco in usnjat pas v skupni vrednosti 600 din. — Z dvorišča v Bernekerjevi ulici pa je nekdo odnesel Jakobu Porovnetu 200 dinarjev vreden suknjič — drug tat^ pa je v baraki v Kobaridski' ulici okradel šaltiču Sulejmanu denarnico s 126 dinarjev. Pretkan goljuf pred sodniki Za svoje goljufije v Ljubljani, Zagrebu, Celju in Mariboru je dobil dve leti robije Atene, 21. avgusta, t. -(Transoontinental.) Z verodostojnega mesta poročajo, da je prihod turškega poslanika v Moskvi Ali Hajdar Aktaja v turško prestolico mnogo bolj usodnega značaja, kakor so sprva mislili. Turški poslanik je po svojem prihodu v Turčijo takoj obiskal predsednika republike lnenija, pri katerem je zelo dolgo ostal. Razgovori so se potem nadaljevali še v prisotnosti predsednika vlade Hajdama tn zunanjega ministra Saradžogla. K posvetovanjem je bil poklican tudi maršal Čakmak. Turški jioslanik je po gornjih obvestilih z verodostojnega mesta prinesel s sel>oj nekatere predloge sovjetske vlade. Tako zahteva sovjetska vlada od Turčije med drugim dovoljenje za svoboden prehod svojega vojnega brodovja skozi d a r-d a n e 1 s k e ožine v obeh smereh. Sovjetska vlada zahteva to svobodo no glede na to, ali je nevtralna ali pa zapletena v vojno s katero koli državo. Sovjetske zahteve, tako pravijo, nimajo ultimativncga značaja, marveč so sestavljene v prijateljskem duhu, vendar sovjetska vlada ne skriva, da bi brez zadovoljitve njene zahteve glede svobodo prehoda skozi Dardanele ne bilo ino- TrocEti umrl Mexico City, 21. avgusta. (Transocean.) Leon Trocki je popoldne podlegel ranam ,ki mu jih je včeraj zadal komunistični atentator. v Franciji vpokojenh 150 generalov Vichy, 21. avgusta. AA. Havas: Objavljen je bil ukaz, s katerim je bilo upokojenih 150 generalov v skladu z zakonom, ki skrajšuje službeno dobo. To ni noben poseben sklep, pač pa posledica premirja. General \Veygand je pri tej priliki naslovil na vojsko sledeče uradno sporočilo: V skladu z zakonom o službenih letih je bila vlada prisiljena večje število višjih častnikov vrniti v civilno življenje. Francoska vlada izraža obžalovanje zaradi njihovega odhoda, obenem pa izraža vsem upokojenim častnikom svojo zalivalo za požrtvovalno delo, ki so ga izvršili tako v mirnem kakor vojnem času. Kdor ima angleške funte naj jih odda do nocoj opolnoči Belgrad, 21. avgusta. AA. Angleška banka je po^ tukajšnjem britanskem poslaniku izdala poročilo, da jo za bodoče prepovedano vsako uvažanje efektivnih angleških funtov v Veliko Britanijo. Kar se pa tiče novčanic v funtih šterlingih, ki se nahajajo v Jugoslaviji, pa veljajo sledeča navodila in pojasnila: 1. Da bi sedanji lastniki efektivnih angleških novčanic v Jugoslaviji dobili priložnost, da jih vnovčijo, jih morajo najkasneje v četrtek 22. avgusta letos izročiti enemu izmed pooblaščenih denarnih zavodov. 2. Dobljene novčanice bodo pooblaščeni zavodi poslali svojemu korespondentu v Veliki Britaniji najkasneje do polnoči 22. avgusta letos iz ene izmed pošt v Jugoslaviji. Vsaka pošiljka mora imeti zraven pismo banke, ki je izvedla nakazilo, z navedbo, da vsebina predstavlja del ali pa skupno vsoto, ki je bila javljena z brzojavko, o kateri govori točka 3. Datum poštnega žiga velja kot dokaz, da je bila pošiljka pravočasno izročena. 3. Skupni znesek poslanih novčanic bodo zavodi brzojavno sporočili svojemu koresjiondentu v Veliki Britaniji najkasneje pred začetkom poslovanja na dan 23. avgusta letos. 4. Novčanice bodo poslane na riziko pošiljatelja. 5. Na ta način in v tem roku od pooblaščenih zavodov poslane novčanice bodo odobrene po sprejemu v Veliki Britaniji na račun zavoda, ki jih pošilja. 6. Pošiljk, ki bi navedenih pogojev ne izpolnjevale, v Veliki Britaniji ne bodo sprejeli kot nakazilo. 7. Novčanic, ki bi jih posamezniki na kak drug način in ne skozi jx>oblaščene zavode poslali, v Veliki Britaniji ne bodo odobrili za račune. gofo urediti odnošajev med Turčijo in Sovjetsko Rusijo na prijateljski podlagi v smislu nedavnih izjav sovjetskega komisarja za zunanje zadevo Molotova. Kakšno je stališče turške vlade do to zahtevo še ni znano. V grških krogih, ki so poučeni o turški politiki, pravijo, da do sedaj ni bilo mogoče izvedeti za kakšno podrobnost o odmevu, ki so ga sovjetske zahteve našle v Turčiji. Značilno pa je to. da bo turški parlament nenadno sklican na izredno zasedanje in da jo vojno ministrstvo zaukazalo nekatere ukrepe obrambnega značaja. V političnih krogih v grški prestolnici nadalje izjavljajo, da je napetost med Italijo in Grčijo zaradi albanskega incidenta znatno polegla. Zasluga za to gre mirnemu zadržanju Italije kakor tudi prijateljskemu posredovanju zastopnikov Nemčije tako v Rimu kakor v Atenah. Toda nervoznost jo tudi na tem polju nekoliko porasla, ker je znano, da ima Grčija s Turčijo vojaško zavezniško pogodbo in da bi kakšne napetosti, ki bi mogle nastopiti v so-vjetsko-turških odnošajih, imele brez dvoma tudi svoje poslcdice za grško zunanjo politiko. 8. V primeru, da pooblaščeni zavodi ne hi imeli koresjiondenlov v Angliji ali pa iz drugih razlogov ne bi mogli izpolniti pogojev, o katerih govore navedene točke, pa lahko pred potekom roka, o katerem se govori, to je najkasneje o polnoči 22. avgusta letos, dostavijo ali pošljejo po pošti dobljene efektivne angleške funte novčanice in sicer britanskemu poslaništvu v Belgradu. 9. Pooblaščeni zavodi, ki bodo dobljene novčanice dostavili britanskemu poslaništvu v Belgradu, bodo poslaništvu brzojavno sporočili sku-I>en znesek poslanih novčanic isti dan, najkasneje pa pred začetkom poslovanja na dan 23. avgusta letos. 10. Tudi vsaka pošiljka novčanic, ki bo dne 23. avgusta poslana britanskemu poslaništvu, mora biti prav tako opremljena z pismom od strani jiooblaščenega zavoda, ki nakazilo izvršuje, z navedbo, da predstavlja vsebina del ali pa skupen znesek, ki je bil javljen z brzojavko, o čemer govori točka 9. 11. Dobljene funte bo poslaništvo poslalo v Anglijo za poravnanje in pokritje računov. Pošiljka bo šla na račun in riziko lastnika funtov. 12. Opozarjajo se lastniki efektivnih angleških funtov, da zgoraj imenovani rok ne bo v nobenem primeru podaljšan. (Iz Narodne banke kr. Jugoslavije.) Sporazum med Romuni in Bolgari Bukarešta, 21. avgusta. AA. Reuter: Demarka-cijska črta iz leta 1912, s katero se strinja nova meja med Romunijo in Bolgarijo, se začne na točki severno od Sillstrjo na Donavi in se konča na točki, ki leži ob Črnem morju, južno od Man-galije. Mislijo,, da je Romunija zahtevala nekatere popravke, vendar je Bolgarija to odklonila. Bolgarija bo izročila Romuniji ne samo vs» Romune, ki žive v Dobrudži, temveč tudi Romune, ki žive v Bolgariji in katerih je približno 50.000. V celoti se bo preselilo okrog 100 000 Romunov. Zahteva Romunije, naj se v Bolgarijo preselijo tisti Bolgari, ki žive okrog Vinga v romunskem banatu, in katerih je 25.009, je bolgarska delegacija odklonila, češ da je tista bolgarska kolonija izgubila svoj narodni značaj. Ozračje, v katerem potekajo pogajanja, je še naprej prijateljsko. Mislijo, da bo sklenitev romunsko-bolgarske pogodbe prinesla tudi spremembo glede B a 1 č i k a. Srce kraljice Marije, ki je počivalo v- kapeli letne kraljičine rezidence v Balčiku, bodo prinesli v kraljevski mavzolej pri Bukarešti. Bukarešta, 21. avgusta. AA. DNB: Pogajanja med Romunijo in Bolgarijo za odstopitev južne Dobrudže niso končana. Že pred nekaj dnevi je bil dosežen načelen sporazum, po katerem se je Romunija odločila odstopiti Bolgariji južno Dobrudžo. Do tega trenutka sporazum še ni sklenjen, ker še niso končani razgovori o tehničnih vprašanjih, ki nastanejo ob priključitvi Južne Dobrudže Bolgariji. CBB Danes je mali senat mariborskega okrožnega sodišča imel opravka s pretkanim goljufom in tatom, ki je svoje posle opravljal v Zagrebu, Celju, Ljubljani in Mariboru, kjer so ga vtaknili v zapore, odkoder je šel na sodišče, ki je danes o njem izreklo svojo sodbo. Je to 32 letni brezposelni zasebni uradnik Franc Mastnak iz Loke pri Ziidanem mostu, ki je bil radi sličnih dejanj, radi katerih se je moral danes zagovarjati, že predkaznovan. Kdaj se je mož pojavil v Mariboru, je težko ugotoviti. Prvo svojo lumparijo pa je v Mariboru izvedel dne 6. februarja letošnjega leta. Za prvo žrtev si je izbral uslužbenko trafike na Glavnem trgu 15 Marijo Doles. Pri njej je na naslov nekega zdravnika naročil za 200 dinarjev raznih kolkov, ki jih naj prinese na stanovanje. Naročil ji je tudi, naj prinese s seboj 800 din, ker ji bo plačal s 1000 dinarskim bankovcem, ker nima drobiža. Trafikantinja je poslala na naročeni naslov svojo uslužbenko, vendar ji ni dala drobiža in tako se mu je prvi poizkus ponesrečil. Prav tako se mu je poizkus ponesrečil pri neki drugi trafikantinji. Prevara pa se mu je posrečila pri trgovcu Laliku na Glavnem trgu. Pri tem' jo mož naročil pod imenom prof. Bevca raznega dezert-nega vina za 260 dinarjev z navodilom, naj mu vino dostavijo na njegovo stanovanje v Miklošičevi ulici 2. Tudi tukaj je naročil, naj dostavlja? prinese drobiža za 740 din. ker bo račun plačal s 1000 dinarskim bankovcem. Donašalca blaga je Mastnak počakal v veži, mu naročil, naj blago odda v II. nadstropju, kjer bo dobil tudi tisočak. Drobiž v znesku 740 dinarjev je seveda vzel in nato izginil. Na enak način je istega dne opeharil tudi tvrdko Meinl. Z enakimi triki je Mastnak opeharil več oseb tudi v Zagrebue, Ljubljani in Celju. V Ljubljani je na ta nači n skušal oškodovati trgovca Andreja Zormana, trafikanta Josipa Erjavca in Friderika Juvana, v Celju pa se mu je posrečila goljufija pri uslužbencu vinskega trgovra Malkovlča Antonu Semrovu, katerega je olajšal za 820 din. Mastnak ima na vesti tudi dve tatvini, ki jih je zagrešil v Ljubljani, kjer je blagajniku davčne uprave Rajku Kamenšku ukradel 800 din, uradnici zadruge »Ekonomiste Minki Zagarjevi pa 400 dinarjev. Tudi ti dve tatvini je izvršil zelo spretno. H Kamenšku je prišel Mastnak s prošnjo, naj mu menja 2000 dinarjev, ki jih je blagajniku tudi izročil. Ta jih je vtaknil v predal in začel odštevati 100 dinarske bankovce. Med tem se je Mastnak spomnil, da bi rad imel kovan drobiž. Blagajnik mu je že naštel 18 100 dinarskih bankovcev, ki jih je Mastnak držal v roki. Kamenšek je pogledal v predal, če ima toliko kovanega drobiža. Ko mu je odvrnil, da toliko drobiža nima, ga je Mastnak prosil, naj mu potem oba tisoč-dinarska bankovca rajši vrne, kar je tudi storil. Mastnak mu je vrnil na roko odštete bankovce in odšel. Pri večernem pregledu blagajne je Kamenšek opazil, da mu manjka 800 dinarjev. Spomnil se je na Mastnnkov obisk in je bil takoj prepričan, da je obiskovalec v roki znal spretno skriti 8 stotakov in ga tako ogoljufati. Na enak način je ogoljufal tudi blagajničarko Minko Zagarjevo za 400 din. Mastnak je sprva priznaval le svoje grehe, ki lih je zagrešil v Mariboru in Celju, vse ostale v Ljubljani in Zagrebu pa je tajil. Končno pa je tudi te priznal. V preiskovalnem zaporu je že sam slutil, da bo obsojen in .je prerokoval, da bo dobil 3 leta. No, sodniki so bili milejši in so mu prisodili le 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic. * m Osebne spremembe pri mestni policij!. Kakor smo svojčas poročali, je bil g. Anton Pukšič imenovan za poveljnika policijske straže. G. Pukšič je te dni dobil tudi že ministrski dekret. Nj njegovo dosedanje mesto je bil imenovan nadz. priprav, policijskih agentov tov. g. Emil Kos iz Ljubljane. m Na državni Ulični gimnaziji v Mariboru bodo po naslednjem redu: nižji tečajni izpit in pismeni višji tečajni izpit dne 27. L m. oh osmih; ustni višji tečajni iznit dna 28. t. m. ob omnih; drugi po- pravni izpiti bodo 29. in 30. avgusta po vrstnem redu, kakor je razvidno v 1 šolski veži. Sprejemni izpit za I. razred smejo ponavljati učenci, ki so bili v juniju odklonjeni in taki, ki zaradi bolezni v juniju niso mogli delati izpita; slednj morajo to izpričati z zdravniškim spričevalom. Izpit bo dne 28. t. m. ob desetih. Vpisovanje v prvi razred bo dne 4. sept. od 06mih do enajstih, za ostale razrede pa 2. in 3. sept., kakor je razglašeno v tiskanem letnem poročilu. Vsakdo si naj preskrbi za vpis potrebne listine, ker 6e brez teh ne bo mogel vpisati. Otvoritvena služba božja bo dne 13. sept. ob osmih v Alojzijevi cerkvi. — Da boste stalno zdravi, je potrebno dq redno pijele Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, «ečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. m Poročili so se zadnji čas; Mikaj Valter, klepar drž. žel., in Kovačič Genovefa, postrežnica, Hlebova 4; Walis Reinhold, praktikant, in Mandl Marija, zasebna uradnica, Sp. Radvanje; Deučman Ivan, tkalski pomočnik, in Molka Terezija, pletilja, Tezno; Lihteneger Janez, mesarski pomočnik, in Veirer Marija, navijalka, Pobrežje; Ranfl Alojz, trgovec, in Slapničar Kristina, pos. hči, Sv. Marjeta niže Ptuja; dr. Piko Karel, zdravnik, Vinarska 3, in Kofler Jožefa, zobotehnica, Verstovškova 4 a; žkorjanec Maks, občinski sluga, in Medved Marija, služkinja, Pobrežje; Srne Alojzij, tkalec, Pobrežje, in Lopič Mariia, zlagalka, Sp. Radvanje; Avguštin Šenveter, šolski upravitelj, Rače, in Obran Angela, sodna uradnica, Ptuj; Čeh Ivo, učtelj v Vučji vasi, in Ostre Marija, pos. hči, od Sv. Križa pri Ljutomeru; Weingerl Leopold, delavec, in Vre-mcc Vida, hči hišnega posestnika, Počehova 56; Pastirk Frančišek, delavec, in Štruc Veronika, kuharica, Meljska 85; Milan Straus, železničar, in Per-ner Angela, pos. hči iz Jarenine; Vodušek Ivan, pos. sin, in Rebemik Marija, pos. hči, od Sv. Martina na Pohorju; Babšek Konrad in Tišlar Jožela; Smonkar Konrad, čevljarski mojster, in Hanc Marija; Marinšek Franc, trgovec, in Podbrežnik Marija, uradnica; Bred Ernest, ključavničar drž. žel., i" Grašič Hilda, tkalka- Bučinck A.lbcrt, delavec in Kaspert Antonija, delavka; Plateis Mirko, po- sestnik, in Gizela Krajnc; Spatzek Alfred, avtome-hanik, in Miki Marija. Mladim poročencem obilo sreče! m 45 litrov vode na m'. Za Maribor je bil torek dan, ko je v letošnjem letu padlo največ dežja. Padlo ga je na vsak m* 45 litrov. m Umrla je mestna uboga Terezija Hrastnik v 85 letu starosti. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje! m 2 letni otrok se j'e ponesrečil pri mlatilnici. Dve leti stara Marija Gorinšek, hči posestnika se je smukala okoli mlatilnice. Otrok je z roko tipal po kolesu, ki mu je odtrgalo en prst. Malo ponesrc-čenko so oddali v mariborsko bolnišnico. m Pojasnjena smrt. Pred dnevi smo poročali o nekem Francu Ropiču iz Viničke vasi, katerega so z veliko rano na vratu nezavestnega prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl ne da hi se prej zavedel. Državno pravdništvo je sedaj od orožnikov pri Sv. Barbari prejelo poročilo, da je Ropiča v prepiru zabodel 38-lctni Karel Šauperl z žejmim nožem v vrat. Šauperl, ki so ga orožniki aretirali in oddali 6odišču, dejanje priznava, trdi pa, da ne ve, kam je Ropiča zadel, ker da ga je z nožem sunil v velikem razburjenju. m Tatica v trgovini Neka učiteljica je v mariborski trgovini kupovala živila. Ta čas je spretno izrabila mlajša ženska in učiteljici ukradla 100 dinarjev vredno ročno torbico, v kateri je :mela 450 din gotovine, legitimacijo in nekaj drugih 6tvari. Celjske novice c Mašna opravila pri planinskih postojankah. V nedeljo, 25. t. m„ ob 10 dopoldne bo sv. maša pri Frišaufovem domu na Okrešlju, ki jo bo opravil novomašnik g. Roblek iz Solčave. Ob istem času bo mašno opravilo tudi pri Mozirski koči nad Mozirjem, kjer bo maševal g. žujmik Lojze Sun-čič. Planince in domače prebivalstvo vabimo na !z,c,c k imenovanim planinskim kočam, kjer je to nedeljo dana prilika za udeležbo pri maši. KULTURNI OBZORNIK 0 pouku slovenščine in srbohrvaščine v srednjih šolah K včerajšnjemu dopisu g. dr. M. Robiča o tem predmetu moram dati nekaj pojasnil, da ne bo nepotrebnih krivičnih sodb in zgražanja. Prav istega miljenja kakor dr. M. Robič smo slavisti vsi, zato smo izdelali (emu ustrezni načrt že 1034 in ga po svoji organizaciji Slavističnega društva predložili vsem odgovornim oblastem, da v teh smereh pretiredč učni načrt za Slovence. Zadeva je bila že blizu uresničitve poleti 193S, ker je gospod min. prosv. Magaraševič pokazal veliko razumevanje za stvar, a so volitve in njegov umik iz vlade preprečili pametno rešitev. Lahko zaupamo javnosti, da se zadeva danes zopet rešuje in da ie morda le pred končno rešitvijo. V kakšni obliki bo mogla biti sprejeta, se bo kmalu pokazalo. Razdelitev snovi je bila v načrtu natančno taka, kakršno predlaga g. dr. Robič: najprej zgodovinsko analitična, nazadnje teoretično sintetična. Tudi glede pomanjkanja časa ima povsem prav. Kar pa g. dr. Robič pravi o knjigah, da je sramota, da za višje razrede še nimamo primernih učnih knjig, bi bilo res in prav, ko bi imeli načrt. Dokler je veljaven obstoječi učni načrt, ne bo nihče tvegal, da bi pisal m zalagal knjigo, ki je oblasti ne bodo potrdile zaradi neskladnosti z učnim načrtom. Nesmisel pa je, da bi Slavistično društvo z eno roko zahtevalo spremembo učnega načrta, z drugo pa po starem učnem načrtu oskrbovalo knjige. Vsaka sprememba učnega načrta ustvarja pri nas strah in zmedo na polju učnih knjig. Saj smo prav sedaj zopet pred velikimi težavami. Komaj smo v desetih letih dobili prvo vrsto učnih knjig za francoščino od 1. do VIII. razreda, je že postavljena pod kap in jo mora zamenjati vrsta nemških učnih knjig, preden smo za nemščino po dosedanjem načrtu dobili zaključeno vrsto učbenikov. Taka negotovost ustvarja strah pri založnikih in avtorjih, zakaj dobra knjiga se ne dela s škarjami, tudi ne čez noč, marveč zahteva prav temeljitega premisleka in rešetanja. Prepričani smo dalje, da je tako za slovenščino kakor za srbohrvaščino nemogoče, da bi jih tlačili v isto knjigo, ko delamo tako krivico eni kakor drugi. Tudi če bi ne mogli deliti slovenščine in srbohrvaščine v dva predmeta, je nujno potrebno, da dobimo zanji vsaj eno tedensko uro več, kakor smo jo imeli pred združitvijo obeh jezikov v en predmet, ko so bile' slovenščini odločene 3 ure, srbohrvaščini pa 2. Prav tako bi kljub morebitni združenosti morala biti dana Slovencem možnost da si oskrbimo posebne učne knjige za slovenščino in posebne učne knjige za srbohrvaščino. Nikdar ni bila naša volja, da bi srbohrvaščino po naših šolah zanemarjali in omalovaževali — če tako delajo drugi s slovenščino, je njih zadeva —, pač pa smo zmeraj zagovarjali pametno ureditev, ki naj bo na vse strani pravična in smotrna. Zato ne gre, da bi stiskali srbohrvaščino po slovenskih čitankah, morda celo v tako sramotno ozkem obsegu, kakor to delajo srbs'