Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177	Letna naročnina . .	... L 3.500
PODURF.DNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	... L 4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
m	
	jB
Leto XXV. - Štev. 12 (1244)
Gorica - četrtek, 22. marca 1973 - Trst
Posamezna številka L 80
Ve
>.25
Se
Kristian - nosilec mičnosti Zunanji minister Medici v Jugoslaviji
Kristusov epohalni govor na gori izzve-neva v naš vek kot vesoljstven klic vsem ljudem: dajte svetu pravice! Obenem pa je ta klic usmerjen v vsakogar izmed nas: Bodite pravični v svojem okolju, kot je pravičen vaš Oče v nebesih! In bodite klicarji pravičnosti, vest svojega okolja, bodite kristjani!
Dosti je takih, ki mislijo, da lahko ljubijo tudi, če niso ravno pravični. Ljube-zen Pa je zadnja stopnja v popolnosti, ljubezen dosežemo šele, ko smo se vzgojili k velikodušnosti, k dobroti, k odpuščanju, k resnici. Ni ljubezni brez pravice.
Zato poskusimo premisliti, kaj bi bilo potrebno, da bi znali biti pravični.
Vsekakor je pravični človek tisti, ki ne pozna ekstremizmov, besne zagnanosti, pristranosti, ozkosti, ki zna razsojati iz določene daljave, neprizadeto in zato objektivno.
To je človek, ki se nikoli ne poniža na nizke prepire, na očitke, na zamere, ki je do nasprotnikov ravno tako plemenit kot do tisith, ki jih ljubi. Pravični kristjan ve, da je Bog vsem tistim, na katere sam kuha jezo, že odpustil. Ve, da sta zgražanje in zamerljivost pred Bogom smešna in neučinkovita.
Takega kristjana spoznamo tudi po tem, da misli, da se vse, kar se okrog njega dogaja, njega ne tiče, da je stvar drugih.
Če nekoga vržejo iz službe, odrivajo, zapostavljajo, pravi, da je to »njegova stvar«.
Če nekoga obrekujejo in blatijo, je to »njegova stvar«, če vsi lažejo, čuti potrebo, da protestira, pa čeprav sam laže.
Pravi kristjan pa si ne dela problema, Pri kom je krivica, ko jo zavrača: pri teh, Pri onih, pri višjih, pri nižjih. Kritizira odločno in vendar z ljubeznijo, plemenito, evangeljsko. Kristjan ne oporeka zato, da hi poniževal in uničeval ter povzročal rane, ampak zato, da bi zgradil pravično stvarnost.
Kristjan je branilec pravice svojega bližnjega in se nikoli ne izmika božji misli: »Mar sem jaz varuh svojega brata?«
Ne moli: »Bog, vrni jim, kar so zagrešili«, ampak: »Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Ne moli: »Kaznuj jih s svojo jezo«, ampak: »Daj jim spoznati svoj obraz.«
Kristjan se Bogu ne pritožuje, ne tarna, ne zahteva povračila. Kristjan samo dela za božje kraljestvo in neskončno veruje vanj.
Ta skrivnostni, milostni post, ki nas sedaj spremlja, je božja ponudba, naj premislimo o sebi in o svoji pravičnosti.
Stopimo v cerkev in poskusimo moliti drugače. Ne trkajmo se na prsi: »Glej, o Bog, kako trpi tvoj služabnik, glej, kako sem Ti podoben v trpljenju, kako sem čist v tem umazanem svetu.«
Premislimo poti križem odpuščanja in odrešenja. Gospod, daj mi spoznati mojo grešnost, vzemi ml vero, da sem boljši od drugih, izprazni me mojih potvorjenih misli in ne napolni s spoznanjem o grehu!«
Kakšna milost, spoznati svoje napake, znati pobrskati tudi med svoje »odlike« In se mirno pustiti kritizirati od Boga! Pustiti, da se v nas razdivjajo božji prepihi, da morda spoznamo, da je vse narobe. Ne premišljujmo o svojih grehih: Premislimo raje o svojih »najlepših« lastnostih! Poiščimo skrite sence prav tam, kjer je najsvetleje, kjer smo si najbolj všeč... dostikrat je ravno tam skrit naš najgloblji greh, kamor nikoli ne gledamo!
Če naša postna spoved ne bo odkrila v nas novih napak, je to nevaren znak. Kdor se vsak dan ne odkriva v novi nepravičnosti, je farizej. Nekateri znajo kar na pamet povedati: »O, saj vem, kako je z mano: včasih sem siten, hudoben, a zato sent demokratičen, se trudim, nikogar ne zatiram.« Tak človek je že nehal rasti v Bogu.
Kdor raste v Bogu, si ne prisoja ne napak ne vrlin. Prisoja sl samo nepopolnost v vsem, odkriva napake povsod, a najde tudi povsod upanje in vero v last-
no spreobrnjenje. O sebi ne smemo presojati kot kakšni majhni sodniki, se karati ali hvaliti. Mi smo samo kipeča njiva, ki se dan za dnem pusti orati od božjega pluga. Bogu prepuščamo sodbo in hvalo, sami pa moramo živeti v popolni pripravljenosti, da se vsak dan znova srečavamo s Kristusom.
Kristjan je berač v pravem pomenu besede. Nima druge trdnosti kot to, da z vero v srcu roma proti vrhu življenja. On roma prost in vesel v svojem razcapanem ogrinjalu, svetal od velikonočnega jutra. Kot voljno testo se pusti mesiti od božjih prstov, pusti se oblikovati.
Kristjan je prašen od dela, utrujen od poskusov, vedno v dvomu, ali res dela prav, pa vedno v upanju, da nekaj ustvarja, vedno skesan in obenem vedno srečen, da more upati v poveličanje Pravice in da jo more tudi sam z ljubeznijo graditi.
Verjeti v Boga je tudi to: pustiti, da nas preseneča, da nam oporeka, da nas spreobrača!
Morda je med nami malo pravičnosti prav zato, ker že leta in leta delamo nekaj, o čemer mislimo, da je popolno, in ne dopustimo Bogu, da bi boleče in odrešilno zarezal v nas, porušil našo trdnjavo samoljubja in nas pustil ob poti življenja z ukazom, naj začnemo drugače.
Molimo za nekaj potresa v nas, za nekaj ruševin, za nekaj strahu in potem za nekaj vstajenja!
ALENKA R.
Na Jožefovo je bil v Dubrovniku sestanek med zunanjima ministroma Italije in Jugoslavije. Giuseppe Medici in Miloš Minic sta se srečala na delovnem sestanku, brez kakršnih koli formalnosti ali protokolarnih ceremonij. Srečanje obeh zunanjih ministrov sodi v nadaljevanje že začetih pogajanj med Morom in Tepavcem na sestanku v Benetkah pred nekaj leti, ko je šlo za razpršitev nekaterih nejasnih tolmačenj Morovih izjav o vprašanju »cone B« malo pred Titovim obiskom v Rimu.
Ob napovedanem obisku so v Italiji precej pisali o možnih temah pogovorov med obema državnikoma. Šlo je predvsem za preverjanje sedanjega stanja italijan-sko-jugoslovanskih odnosov. Ti so v zadnjem času dosegli morda nekak zastoj, in to ne toliko v političnem, temveč morda bolj v psihološkem oziru. Po Titovem obisku v Rimu je sodelovanje med obema državama doseglo nekak višek, nato pa se je vsaj glede na formalne odnose nekoliko ohladilo. Šele zadnji obisk italijanskega ministra za zunanjo trgovino Mat-teottija v Beogradu je pomenil ponoven poskus obnovitve razgovorov na vladni ravni, kar v poli-
Prabviiie a kmečki! meril
Ob 400-letnici velikega slovensko hrvaškega punta so letos v raznih krajih spominske proslave, predavanja, razstave. V tem valu prireditev zasluži posebno pozornost predavanje Nekaj novih pogledov na kmečke punte, ki ga je 10. marca zelo jasno in razgledano podal časnikar Franc Jeza v Slovenskem kulturnem klubu v Trstu.
Predavatelj je predvsem poudaril misel, da ne smemo gledati v kmečkih uporih osamljenega dogodka, ki ima izključno sooialni dn moralni značaj, pozorni moramo biti tudi na njihov narodno-politični pomen. Jeza je pokazal na rdečo nit, ki se vleče v vsej slovenski zgodovini, ki je en sam boj, eno samo upiranje za obrambo narodne individualnosti in svobode.
V ta okvir spadajo tudi kmečki upori, ki so se razvijali v razponu nekaj stoletij in ki jih je bilo nad sto, če štejemo le večje. Sodobna zgodovina odkriva, da ti upori niso bili sad dejavnosti osamljenih agitatorjev. Bili so izraz stoletne upornosti, ki so jo zaostrene razmere privedle do točke, v kateri so se strasti razvnele do vrhunca.
Predavatelj Jeza je poudaril, da je izraz »stara pravda« po vsej verjetnosti vseboval podzavestne ali tudi zavestne spominske povezave s časom kmečkega svo-bodnjaštva v karantanski državi. Ta spomin naj bi ohranjale pripovedke o kralju Matjažu, neka stalna osnovna obrambna povezava med kmeti itd. Po zatrtju uporov se je boj slovenskega človeka premaknil na kulturno polje (prve slovenske knjige v 16. stoletju!) in postopoma na vedno sodobnejša sredstva. Kmečki upori naj bi predstavljali konec starejše slovenske zgodovine in začetek moderne.
V drugem delu predavanja je Jeza skušal razložiti pomen nekaterih kmečkih simbolov. Postavil je hipotezo, da se dajo ta znamenja in izrazi povezati s staronor-dijskimi izrazi.
Nestrokovnjak težko presoja o zgodovinskih vprašanjih. Sam Jeza je poudaril, da bi bilo treba marsikatero njegovo domnevo še raziskati in pretehtati v znanstvenem razgovoru s strokovnjaki. A prav
tu zadene človek z novimi pogledi na velike ovire.
Kot se je pokazalo v razgovoru, ki je sledil predavanju, je bil npr. Franc Jeza ob izidu knjige »Skandinavski izvor Slovencev« deležen le nasprotovanja. Knjigi nihče ni privoščil znanstvene obravnave, v republiki Sloveniji je še tistih nekaj izvodov knjige, ki so našli pot v nekatere knjigarne, oblast zaplenila, dva bralca knjige sta se morala zagovarjati celo pred sodiščem, časopisi in revije so odklonili objavo Jezovih odgovorov na napade na knjigo itd. Namesto svobodnega in znanstvenega in kulturnega razpravljanja je tako ponovno prišla do izraza policijska sila. - ij
Obisk delegacije Izvršnega sveta SR Slovenije
V torek 6. marca in naslednjo sredo je bilo na uradnem obisku v Trstu odposlanstvo Izvršnega sveta SR Slovenije, ki ga je vodil sekretar za kulturo in prosveto Tomaž Bizajl. Obisk je bil na povabilo deželnega odbora. V ospredju so bila vprašanja šolstva in kulturne dejavnosti slovenske narodne manjšine ter poglobitev kulturnih stikov med Slovenijo in Furlani j o-Juli j sko krajino. Slovenski delegati so imeli uradne razgovore z italijanskimi političnimi in kulturnimi zastopniki. Obiskali so tudi Kulturni dom in se razgovarjali z zastopniki upravnega sveta Stalnega slov. gledališča.
V sredo 7. marca je delegacija obiskala znanstveni in klasični licej, trgovski tehnični zavod in italijanski industrijski tehnični zavod »Volta« ter stopila v stik z dijaki in profesorji.
Katoliška Cerkev v Avstraliji
V	Avstraliji je trenutno skoraj tri milijone katoličanov. Redovnikov je 2.400, redovnic 13.000, semeniščnikov pa 1.100. Na vsakega duhovnika pride povprečno 750 vernikov. Katoliške šole obiskuje pol milijona gojencev.
tičnem oziru še bolj kaže sedanji tVIedicijev obisk v Dubrovniku. Delno je vplival v zadnjem času na italijansko javnost Titov intervju milanski reviji »Epoca«, v katerem se jugoslovanski maršal odločno postavlja na stališče, da je ozemlje nekdanje cone B jugoslovansko in da sploh ni govora o diskusiji za spremembo meja.
Sestanek med šefoma rimske in beograjske diplomacije v dalmatinskem mestu pa ne pomeni samo nov korak v sedanji fazi odnosov med dvema državama, pomeni tudi prispevek k razpravljanju o vlogi obeh držav v Sredozemlju in s tem o odnosu do politike velikih sil, ki se navadno stikajo prav ob sredozemski obali. Obenem je dubrovniški sestanek tudi prispevek za razčiščenje nekaterih problemov v zadevi gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Evropskim skupnim tržiščem, za kar je Italija že precej prispevala. Omenjajo se tudi problemi evropske varnosti v zvezi s konferenco v Hel-sinkiju. Ni tudi nikaka skrivnost, da so na sestanku razpravljali o arabsko-izraelskih trenjih, saj imata obe državi svoj vpliv na tem področju, Beograd izključno na arabski svet, Italija pa goji zelo dobre odnose z obema partnerjema.
ODMEVI NA DUBROVNIŠKO SREČANJE V ITALIJI
Ko to pišemo, nimamo še pred seboj uradnega poročila o sestanku Medici-Minič. Vsekakor pa so poluradni poročevalci že nakazali glavne probleme razgovorov. Poleg že prej omenjenih sodijo v okvir razgovorov tudi ožja dvostranska vprašanja. Razni krogi v Italiji so že pred obiskom napihovali zlasti vprašanje »cone B«, češ da je to poglavitno vprašanje srečanja. Zlasti so se v tem napihovanju odlikovali neofašisti, katerih glavni tajnik Almirante je prav zadnjo nedeljo v Gorici točil krokodilje solze nad izgubljenimi ozemlji, nad
popuščanjem rimske vlade itd. Seveda je jasno, da skuša prav skrajna desnica izrabljati vsako priložnost za zahtevo po ponovni proglasitvi italijanske suverenosti nad cono B ter za oživljanje slepega nacionalizma ter iredentizma. Prav tega je spet nostalgično zagovarjal Almirante na goriškem shodu, češ da itak danes spet vedno bolj zadobiva svoje mesto v svetu.
Vsekakor imamo tudi trezne in pametne glasove s tem v zvezi. Tako je v milanskem dnevniku »Corriere della sera« pred dnevi časnikar Dino Frescobaldi pisal o potrebi, da se med Rimom in Beogradom razpršijo še zadnji oblaki nesoglasja in da pride do dokončnega priznanja meje. Kot piše v svojem članku, nimata ne ena ne druga stran več razlogov za odlašanje pri tem sicer že skoraj formalnem priznanju obstoječega stanja. V nadaljevanju svojega članka pravi, da niti jugoslovanska niti italijanska neznanka (pri tem misli na negotovi politični položaj) ne dopuščata ohranitve podobnih odprtih problemov, ki bi jih lahko v bližnji bodočnosti izrabili oz. zlorabili skrajneži na desnici in na levici.
Ne vemo še, če in koliko prostora je zavzelo na dubrovniških razgovorih vprašanje slovenske manjšine v Italiji. Znano je samo to, da so bili v jugoslovanski delegaciji prisotni tudi predstavniki slovenske vlade. Uradni viri govorijo zaenkrat le o kulturnem sodelovanju med Slovenijo, Hrvaško in Črno goro ter bližnjimi italijanskimi deželami. To je sicer vedno bolj zaželeno. Ne bi pa hoteli, da bi šlo manjšinsko vprašanje spet mimo tako važnih pogovorov, saj slovenska manjšina v Italiji ni samo most za dobre odnose med sosedi, temveč hoče tudi sama kot subjekt enkrat že doseči svoj dokončni juridični status z vso zaščito in pravico do lastne samobitnosti.
Predsednik europskega parlamenta
Nizozemski liberalec Cornelis Berkliou-wer je postal novi predsednik evropskega parlamenta v Strasburgu in je s tem zamenjal dosedanjega predsednika, nemškega socialnega demokrata Behrendta. Ni zozemski liberalni kandidat je zmagal z majhno večino proti svojemu sorojaku, krščanskemu demokratu Schuijtu. Za podpredsednika sta bila izvoljena med drugimi italijanska parlamentarca Bersani in Corona. Senator Giraudo (KD) je postal predsednik politične komisije parlamenta, poslanec Dalla Briotta (PSI) pa predsednik komisije za zdravstvo. Kot znano, so v evropskem parlamentu poslanci porazdeljeni po strankarski pripadnosti, ne po svojem državnem predstavništvu. Prav zadnje čase je že več članov evropskega parlamenta ter posameznih državnih parlamentov predlagalo direktne volitve za strasburško zbornico. Sedaj volijo poslance v to skupščino le posamezni parlamenti držav članic.
TURČIJA NE MORE PRITI DO NOVEGA PREDSEDNIKA
Že več glasovanj turškega parlamenta v Ankari ni dalo nikake možnosti za izvolitev novega državnega poglavarja. Razni kandidatje se potegujejo za dediščino dosedanjega predsednika republike Cevdeta
Sunaya. Ti so: general Faruk Gurler, bivši načelnik generalnega štaba, bivši general Tekun Ariburun, pristaš stranke nekdanjega vladnega predsednika Demirela ter Ferruh Bozbeyli. Seveda niso vsi omenjeni prejeli predpisane večine. Vojska sama je močno zastražila turški parlament, stanje v državi je tudi zelo napeto. Izgleda pa, da se sedaj stranke nagibljejo k nekemu kompromisnemu predlogu, namreč za obnovitev mandata sedanjemu predsedniku Sunayu za nadaljnji dve leti.
HEINEMANN V ITALIJI
Nemški zvezni predsednik Heinemann je prišel na uradni obisk v Italijo, kjer je gost predsednika Leoneja. Spremlja ga zunanji minister Schell. Gustav Heane-mann, znan protinacist in demokrat, bo med svojim obiskom v italijanski državi obiskal tudi papeža Pavla VI. Pripada Brandtov! socialno demokratski stranki.
91 mrtvih, 2.000 ranjenih
Številke v naslovu se ne tičejo kake bitke v Vietnamu, temveč so rezultat prvih daljših počitnic v Italiji ob prazniku sv. Jožefa. V cestnih nesrečah je bilo 91 mrtvih in nad dva tisoč ranjenih.
vskrbizasrečnejšedružine Dušno pastirstvo med Slovenci» Trstu
Vsi se zavedamo, da se človekova zem-ska sreča gradi in ruši v družini. Človek namreč ne bo našel svoje prave sreče na delovnem mestu niti v družbi s prijatelji ali v gostilni ali na plesu ali morda na športnem igrišču. Vsi ti kraji in še drugi morejo dati človeku nekaj zadovoljstva, nekaj bežnih trenutkov sreče, ne morejo pa ga zadovoljiti, če se v družini ne čuti srečnega.
Družba, to je država, si danes po svojih močeh in v okviru svojega poslanstva prizadeva, da bi svoje doprinesla k taki sreči. V tej luči moramo gledati tudi prizadevanja sodobne laične države, ki z ustrezno družinsko zakonodajo skuša ustvarjati take socialne in ekonomske pogoje, da bi bili državljani srečni v svojih družinah.
V tem iskanju, kako pomagati k sreči v družinah, se tudi Cerkev zaveda, da ima kaj povedati in tudi da more uspešno pomagati. Saj je nosilka Kristusovega evangelija, kateri je ravno vesela in osrečujoča novica za slehernega človeka In sleherno človeško družbo, zlasti za družino. Posebno v zadnjih desetletjih, ko je družina zašla v globoko krizo, je glas Cerkve zmeraj močnejši.
Toda Cerkev ne samo uči, ona skuša v okviru svojega poslanstva tudi pomagati družinam, da bi bile srečnejše. V to vrsto prizadevanj, ki so se uveljavila v zadnjih časih, spadajo tudi posebni tečaji In posebna posvetovanja o vzgoji in pripravi za družinsko življenje.
Slovenski škofje so v tem oziru letos za post Izdali pastirsko pismo, ki se bavi prav z vprašanjem priprave na zakon. V tem pastirskem pismu škofje obravnavajo celotno problematiko zakona in priprave na zakonsko življenje.
»Zakon je poklic — pravijo —. Ves čas pred zakonom je obdobje, ko se ta poklic vzbuja in dozoreva. Zakonska ljubezen je potrebna vzgoje. Ta mora biti postopna, primerna razvoju mladega človeka in njegovemu položaju. Vzgoja za zakon mora biti zato trajna.«
V soglasju s tem dajejo navodila, kako naj se ta vzgoja vrši v družini, v župnijskem občestvu in pri verouku. Posebno važnost polagajo škofje na neposredno pripravo in vzgojo za zakon pred poroko. Zaradi tega se pohvalno Izražajo o pobudah duhovnikov, ki pripravljajo tečaje, predavanja in pogovore za zaročence in druge mlade ljudi bodisi v župnijah bodisi v medžupnij skem obsegu. Pri tem ugotavljajo, da je obisk takih tečajev in pogovorov vedno večji In tudi da je vedno več hvaležnosti za take pobude.
TEČAJ ZA ZAROČENCE
V	GORICI
Slovenski duhovniki na Goriškem se družinske problematike prav tako dobro zavedamo kakor v Sloveniji in drugod po svetu. Zaradi tega smo v preteklih mesecih januarju In februarju pripravili reden tečaj predavanj in razgovorov za zaročence in mlade poročence.
Jelena Brajša, nečakinja dr. Stojana Brajše iz Gorice, nam je v zvezi s člankom »Hrvatska Caritas in njena skrb za otroke«, ki je izšel v Katoliškem glasu 18. januarja 1973, poslala iz Zagreba 22. februarja zahvalno pismo, ki se takole glasi:
Zelo sem vesela, da ste omenjeni članek vključili v svoj časopis. Hvala vam za to pozornost! Naši otroci so porazdeljeni v treh hišah: najmlajši (pod enim letom) so v eni izmed sob nadškofijske palače v Za-
Vršil se je v mali dvorani Katoliškega doma vsako soboto zvečer od 20. januarja do 10. marca. Bilo je osem predavanj, ki so jih imeli različni predavatelji. Poiskali smo take, ki so se nam zdeli najbolj primerni in dobro pripravljeni. Razvrstilo se je sedem predavateljev z onstran in s tostran meje. Predavali so duhovniki in laiki, moški in ženske, med njimi dr. R. P uš nar iz Šempetra pri Gorici.
Predavanja so se tikala vseh vprašanj, ki morejo zanimati dva, ki se menita poročiti od spolnosti in zakonske ljubezni do načrtovanja družine in splava, od vzgoje otrok do družinske zakonodaje, od psiholoških in telesnih različnosti med moškim in žensko do vprašanja zakramentalne milosti in vere v Boga, Kristusa in Cerkve. Smemo reči, da je bil v tem oziru tečaj precej popoln.
Na tečaj smo skušali povabiti z osebnimi vabili čim večje število mladih ljudi. Tri sto vabil je bilo natiskanih in razposlanih po vseh slovenskih župnijah.
Uspeh? Če gledamo na število udeležencev, je bil uspeh precej klavrn. Pri nobenem predavanju ni bilo več kot 25 udeležencev; med njimi je kakih osem parov sledilo tečaju bolj ali manj redno. Iz nekaterih precej velikih župnij ni bilo ves čas tečaja niti enega udeleženca.
POTREBNA JE DOBRA VOLJA
Udeležbe tečaja na bomo komentirali. Nekateri pravijo, da bi bili morali povabiti tudi drugo mladino, ne samo zaročence, češ da tak pouk in vzgojo potrebujejo vsi, ki se nameravajo poročiti. Morda imajo prav. Vsekakor nam ta prvi poskus ni vzel poguma, da bi s podobnimi tečaji ne nadaljevali prihodnjo zimo.
Slovenski škofje so svoje pastirsko pismo naslovili na vse vernike in ljudi dobre volje na Slovenskem. Tudi slovenski duhovniki bomo še naprej skrbeli s podobnimi tečaji za naše vernike in ljudi dobre volje. Kdor ni dobre volje ,pa mu tako nihče ne more pomagati.
Pripominjamo pa, da so ponekod vpeljali obiskovanje sličnih tečajev kot obvezno pripravo na cerkveni zakon. Prepričani so, da cerkveni zakon ne sme biti samo lepa ceremonija, temveč mora biti zavestno dejanje kristjana, ki naj se nanj primemo pripravi, sicer je boljše, da se ne poroči cerkveno.
KAZIMIR HUMAR
IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
V soboto 31. marca na Tržaškem in v nedeljo 1. aprila v Katoliškem domu v Gorici, bo gostoval zbor »Gallus« iz Celovca s kantato »U-stoličenje karantanskega kneza«. Točneje bomo poročali v prihodnji številki našega lista.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
grebu; malo večji (od enega leta do treh) so nastanjeni v novi hiši v Vugrovcu blizu Zagreba, ki smo jo odprli 7. oktobra 1972; še večji otroci od tretjega do 14. leta pa tivijo v župnišču v Oborovu (tudi blizu Zagreba). Skupno vzdržuje Hrvatska Caritas trenutno 60 otrok. Do sedaj smo prevzeli 136 otrok. Nekateri od njih so se le vrnili k svojim materam ali so jih posvojile druge družine. Še enkrat: lepa hvala za članek o našem delu. Vsi bodite prisrčno pozdravljeni.1
Marsikaj je Katoliški glas že pisal o položaju slovenskih kaplanov v meslu. Gre končno za dve stvari: za službo, ki jo slovenski kaplani vršijo po nekaterih župnijah v Trstu in za vprašanje dušnega pastirstva med Slovenci v mestu.
Morda kdo misli in tudi pričakuje, da morejo slovenski kaplani na sedanjih mestih zadostiti vsem verskim potrebam tistih slovenskih vernikov, ki se hočejo udeleževati bogoslužja v materinem jeziku. Slovenski kaplani zdaj ne dedujejo samo za slovenske vernike, ampak za vso župnijo: imajo dnevno ali tedensko službo, ko so na voljo vsem in opravljajo sv. maše in delijo zakramente v obeh jezikih. Prav tako pokopujejo mrtve in blagoslavljajo hiše.
Vprašanje je, če na svojih mestih zadostijo vsem potrebam slovenskih vernikov v župniji, v kateri vrše službo, in morda vsem potrebam vernikov v mestu. Ker so že drugi sobratje povedali svoje mnenje
o	tem, ga hočem povedati še jaz. Saj ga nihče ni dolžan sprejeti.
Dušno pastirstvo v kraju vodi škof in vodijo ga župniki s svojimi pomočniki-kaplani. Na svojo roko more kaplan zelo malo narediti, šolo mu določi škofija, delo v župniji župnik. Kar je slovenskega v škofiji, je določila škofijska oblast: nedeljsko mašo in še kakšne druge pobožnosti.
V deželnem svetu je po dolgi diskusiji, ki je trajala več tednov (najprej v pristojni komisiji, nato v deželni zbornici), vladna večina odobrila zakonski predlog deželnega odbora o gorskih skupnostih. Zanj je glasovalo 33 deželnih svetovalcev, proti pa 20 (med njimi tudi svetovalec Slovenske skupnosti).
O	zakonu je bilo mnogo napisanega v časopisih, tako da mu mi ne moremo posvetiti več prostora, ker je zakon pač naši javnosti že znan.
Velja le pripomniti, da je zakonski osnutek deželnega odbora bil restriktivnega značaja nasproti državnemu zakonu št. 1102, ki predvideva več ugodnosti za socialni in ekonomski razvoj gorskih področij. Danes še ni znano, kateri kraji bodo spadali v ta gorska področja, ker bo moral deželni odbor šele določiti te kraje v sodelovanju z raznimi organizmi.
Zakon o gorskih skupnostih bi lahko bil za našo slovensko narodnostno skupnost nekje pozitiven, če se ne bi večina v deželnem odboru (KD, PSI in PSDI) tako temeljito postavila proti nekaterim upravičenim predlogom, ki so težili za izboljšanjem zakonskega predloga deželnega odbora in za upoštevanjem značilnosti slovenske skupnosti v prizadetih krajih ter možnosti uporabe slovenščine v skupščinah in odborih, ki bodo ustanovljeni v teh gorskih skupnostih. V te namene je Slovenska skupnost vložila v deželnem svetu vrsto popravkov k zakonu, preko katerih bi bile značilnosti slovenske manjšine zaščitene in preko katerih bi bilo mogoče uporabljati tudi slovenski jezik v teh odborih v okviru gorskih skupnosti, in to tudi na podlagi 3. člena deželnega statuta ter 6. člena italijanske ustave.
V zvezi s temi predlogi se je vnela živahna in mestoma tudi ostra diskusija, v kateri je deželni svetovalec dr. Štoka zagovarjal predloge Slovenske skupnosti.
Najbolj »zanimivo« je bilo, ko je vladna večina ovrgla predlog, po katerem bi se smelo govoriti v bodočih odborih gorskih skupnosti tudi slovensko, kjer bodo te gorske skupnosti segale tudi na ozemlje, kjer žive Slovenci.
Poleg Slovenske skupnosti so podoben predlog predložili tudi KPI ter načelniki skupin PSI, KD ter PSDI. Toda deželni odbor ni teh predlogov o uporabi slovenščine sprejel; zaradi tega odklonilnega stališča deželnega odbora sta svoj predlog umaknila načelnika skupin KD ter PSDI, medtem ko je načelnik PSI Pittoni vztrajal pri omenjenem predlogu, ki je bil nato dan na glasovanje. Zanj so glasovali Slovenska skupnost, KPI ter Pittoni (osebno), medtem ko so vsi ostati svetovalci, to je predstavniki PSI, KD, PSDI, PLI, MF in MSI glasovali proti temu zakonskemu predlogu, ki je dajal le možnost uporabe materinega jezika svetovalcem, oz. predstavnikom v bodočih odborih gorskih skupnosti. Res čudno zadržanje določenih strank, ki bi tako rade segale po slovenskih glasovih.
Vse to nam mora dajati misliti, da se ne bomo jutri z>uišti pred istimi problemi, kot so se znašli koroški Slovenci v jeseni, ko so dvojezične table metali na
Maša je ena ali sta dve ob nedeljah v župnijski cerkvi. Če je maša samo ena in še ta ob zgodnji uri, imajo slovenski verniki na izbiro, da gredo k slovenski maši zgodaj, pozneje pa morajo iti v kako drugo cerkev ali k italijanski maši. Pobožni verniki tako naredijo. Manj verni pa si mislijo: zame ni maše v mojem jeziku v župnijski cerkvi ob uri, ki je zame primerna, zato k maši ne grem. Takih primerov ni malo. Kdor pa ne bo praznoval nedelj z obiskom maše, zanj vemo, na kakšni poti je. Najprej bo postal dejanski brezverec, pozneje pa morda še formailen.
Poleg tega je treba vedeti, da Slovenci prebivajo po vsem mestu, ne samo v bližini cerkva, kjer je kakšna maša v našem jeziku. Več kot polovica župnij v mestu pa nima ničesar slovenskega, niti spovedovanja ne.
Po sklepu II. vatikanskega cerkvenega zbora ima vsak vernik pravico do bogoslužja v svojem jeziku. To velja za vse narode, tako v Aziji, Afriki kakor tudi v Evropi. Odlok cerkvenega zbora je obvezen za ves svet. Izdala ga je najvišja oblast v Cerkvi, škofje s papežem. Jasno je, da nižje cerkvene oblasti ne morejo o tem nič več odločati, nič »dovoljevati«, ker je že vse dovoljeno. Njihova naloga je samo ta, da ta odlok izvajajo in vsem vernikom omogočijo udeležbo pri bogoslužju v domačem jeziku.
Koroškem na tla prav tako vneto somišljeniki krščanske ljudske stranke, kot somišljeniki socialistične stranke. Podoben primer se je zgodil pri nas ob diskusiji o gorskih skupnostih, zato je popolnoma pravilno, da je Slovenska skupnost odločno bila proti in glasovala proti zakonu o gorskih skupnostih. Šlo je za načelno stvar, šlo je za uporabo slovenskega jezika v teh gorskih skupnostih, šlo je za upoštevanje slovenske narodnostne skupnosti v bodočih gorskih predelih. To odločno in tudi pogumno stališče Slovenske skupnosti ter njenega deželnega svetovalca dr. Štoke nam morajo biti v zgled pri našem vsestranskem delu za dobrobit slovenske narodnostne skupnosti ter pri splošnem trudu za socialni in ekonomski razvoj vsega prebivalstva dežele Furlanije-lulijske Benečije. Ob zakonu o gorskih skupnostih je Slovenska skupnost znala še enkrat pokazati, da je subjekt svojega hotenja ter nenadomestljiva zagovornica koristi Slovencev v naši deželi.
S TRŽAŠKEGA
Protesti proti osnutku zakona o kraških rezervatih
V preteklem tednu je prišlo do več protestov proti zakonskemu osnutku o kraških rezervatih.
V četrtek so se zbrali na posvetovanje v Zgoniku župani občin Dolina, Repenta-bor, Zgonik, Devin-Nabrežina in Doberdob. Po poglobljeni razpravi o zakonskem osnutku o kraških rezervatih so sprejeli stališče, kjer obžalujejo, da se ni deželna uprava predhodno posvetovala s prizadetimi občinskimi upravami. Izjava dalje ugotavlja, da je zakonski osnutek nesprejemljiv z raznih vidikov, in zahteva, da se razprava odloži in da se posvetuje z občinskimi upravami.
V petek je bilo pri predsedniku deželnega odbora Berzantiju odposlanstvo kra-škega prebivalstva. Izročilo mu je resolucijo s 1.500 podpisi. Resolucija, za katero je dala pobudo padriška Gozdna zadruga na srečanju, o katerem smo poročali v prejšnji številki, se zavzema za prekinitev razprave o zakonskem osnutku. Odposlanstvo so sestavljali predstavniki vseh vasi. Poleg Berzantija so bili prisotni nekateri deželni svetovalci, med njimi vsi trije slovenski svetovalci, Štoka, Lovriha in Godnič. V razgovoru so predstavniki obrazložili svoje stališče, predsednik Berzanti pa je ob zaključku povedal, da ne more dati dokončnega odgovora o odložitvi razprave, osebno pa je za prekinitev.
V soboto je delegacija šla k tržaškemu županu Spaccdniju in tudi njemu izročila že omenjeno resolucijo.
V nedeljo so razdelili po Trstu dvojezične letake, ki poudarjajo, da »ne bomo dopustili, da bi nas pregnali z zemlje, ki smo jo stoletja čuvali in branili«.
V nedeljo popoldne je bil na Opčinah protestni shod proti zakonskemu osnutku
o	kraških rezervatih.
Nekateri bi se radi opravičili, da ne delajo proti sklepom koncila, če slovenskim vernikom odklanjajo mašo, zakramente, j. pogrebe v njihovem jeziku, češ saj vsi r razumejo italijansko. Tako modrovanje je r popolnoma zgrešeno, če slovenski verniki s želijo bogoslužje v svojem jeziku.	c
Neredkokrat slišimo govoriti: Ne vem, g če je bila moja maša kaj vredna, ker fc sem jo v drugem jeziku malo razumed k (prej, ko je bila maša v latinskem jeziku, z so ljudje uporabljali molitvenike v doma- č čem jeziku!). Ponavljajo tudi spovedi, ker v se jim zdi, da se v italijanskem jeziku niso dobro spovedali. Je pač tako, da so c v naših časih ljudje zelo občutljivi za svo- 0 je osnovne pravice, glede jezika v civil- s nem življenju še zlasti. Toliko bolj bi j, jim morala zato prihajati nasproti cerkve- v na oblast.	b
Ni moč trditi, da moremo slovenski kap- u lani v sedanjem položaju zadostiti potre- z; Dam svojih vernikov po župnijah, kjer k vršimo svojo službo. Toliko manj more- d mo poskrbeti za druge slovenske vernike n po mestu. O kakšnem načrtnem dušnem s] pastirstvu pa sploh ni govora. Nismo v si službi samo za zveste obiskovalce cerkva, o marveč tudi za zanemarjene, tudi za brez- E verne, celo za nekrščene, in teh je vedno n več.	,	n
Po sedanjih predpisih v Cerkvi kaplani, §1 pomočniki župnikov, ne morejo delovati n neodvisno od njih, zato tudi ne samostoj- P no delati kakšnih načrtov za dušno pastir- s< stvo. Lahko so župniki do njih zelo do- 'i brohotmi, a tudi oni sami ne morejo pre- s; ko cerkvenih zakonov. More pa drugače 2< urediti dušno pastirstvo škofijska oblast, n; in sicer tako, da dušno pastirstvo za eno Zi narodnost samostojno uredi. Zanje usta- n' novi posebne župnije, ki se seveda kra- sc jevno ne bodo skladale z župnijami drugih Vf narodnosti. Ustanoviti more eno ali več bi župnij za slovenske vernike celega mesta.
V	sedanjem ustroju Cerkve se mi zdi ni ta rešitev edina, če naj se dušno pastir- P* stvo za slovenske vernike v Trstu postavi na trdno podlago. Ustanoviti je treba v 111 mestu samostojno dušnopastirsko središče, slovensko župnijo in ji dati pooblastilo, 'e da prevzame skrb za vse Slovence, ki hočejo imeti bogoslužje v svojem jeziku. bi Daljni cilj naj bi bil ta, da se polago- sk ina ustanovi več slovenskih župnij, koli- v.s kor bi se pokazala potreba. Združene pt naj bi bile v lasten slovenski dekanat. Ta d} bi nosil odgovornost, da skuša zadostiti Iji vsem upravičenim zahtevam vernikov. ki Tedaj bi slovenski župniki mogli pre- *e. vzeti v stalno dušnopastirsko službo laič- be ne ali redovne osebe (za verski pouk, vod-stvo organizacij, bolnike, dobrodelnost...). ^c
O	tej pomoči je govoril sv. oče letos na ol svečnico. Zelo bo potrebna slovenskim bi duhovnikom, ker jih bo vedno manj. Slo-venski duhovniki v mestu se bodo mogli n> iažje z vsemi močmi posvetiti našim ver- ra nikom. Tako bo takrat lažje rešiti tudi pc vprašanje lastništva domov, ki smo jih M zadnje čase zgradili.	m
Zaenkrat bi bilo izvedljivo vsaj to, da t,< se ustanovi ena slovenska župnija za vse ^ mesto. Sedanji slovenski dušni pastirji bi
J£>
mogli biti nastavljeni kot kaplani v tej
Rti
župniji. Po vseh cerkvah, kjer je sedaj slovenska služba božja, bi se ta nadaljevala.
Slovensko dušnopastirsko središče v Tr- na stu bi moralo dobiti svojo cerkev. Ali je to nemogoče? Imajo jo Nemci, pravoslav- v ni Srhi in Grki, več protestantskih ločin; Vp Judje imajo svojo sinagogo. Slovenci pa $n so številnejši kakor vse naštete skupine.
Ali si ne bi mogli zgraditi sami svoje drt cerkve? Gradijo si jo naši sorojaki v Ka- zn nadi, Argentini, Avstraliji. Vsi Slovenci v su Trstu pa da bi tega ne zmogli?	in
Ni potrebno, da bi si gradili take cerkve kakor so jih gradili v prejšnjih stoletjih. ‘ Nove cerkve v Idriji, v Poljanah nad škof- ni' jo Loko, v Dražgošah dokazujejo, da so ^il te primernejše za bogoslužje v domačem
jeziku in za mišljenje današnjega človeka. ntl
so
Kdo bi morda ugovarjal: Naši ljudje v Trstu so navajeni in navezani na sedanjo ■ cerkve. Vprašam: Kateri naši ljudje? Ne-kaj starejših, morda, a še te verjetno bolj ženske. Nikakor pa ne mladina, ki tako .n malo zahaja v cerkev. Ta ni navajena na po nobeno cerkev. Treba jo bo šele pridobiti, (j-da bo sploh začela obiskovati bogoslužna po opravila.
Za preureditev dušnega pastirstva v me- ta stu nikakor niso odgovorni samo duhov- ni niki. Veliko je odvisno tudi od laikov. Te Sp, ima Trst iz vseh slojev: delovnih, obrt- sp, niških, trgovskih in izobražencev. Vsi bi sni morali doprinesti svoj delež. Se bodo tej un dolžnosti odzvali? Želeli bi, da hi bilo tn tako!	j
Dr. Jože Prešeren
Jelena Brajša se zahvaljuje
Dr. Jelena Brajša med zapuščenimi otroki v zavetišču Vugrovec blizu Zagreba
iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Gorske skupnosti in mi
t Prof. Marijan Kos
Na Jožefovo smo spremili k večnemu ’	počitku človeka, čigar ime bo ostalo tesno
povezano s slovenskim kulturnim dogaja-'	njem v nemirni povojni zgodovini Primor-
ske. V Gospodu je zaspal umetnik, ki je od življenja in ljudi prejemal mnogo, mno-
* ■ go manj, kot je dajal. Spominjali se ga r	bodo številni nekdanji dijaki in prijatelji,
1	ki so kdaj pa kdaj bolj zaslutili kot spo-
>	znali, kaj se je skrivalo v duši človeka,
■	čigar pot je vodila mimo vsakdanje kon-
"	vencionalnosti.
1 Profesor Marijan Kos se je rodil 8. de-
*	cembra 1909 v Vidmu pri Krškem. Po opravljeni srednji šoli se je leta 1937 vpi-
'	sal na ljubljanski konservatorij. Leta 1945
1	je diplomiral, že prej pa je začel nastopati
v ljubljanski Operi, kjer je kot kultiviran baritonist takoj vzbudil pozornost kritike
■ in občinstva. Njegovo kariero, ki je že ka-
■ zala na nedvomen vzpon, pa je pretrgalo ’ leto 1945, ki je toliko Slovencev oropalo
■ domovine. Po krajšem ovinku se je nasta-:	nil v Trstu, kjer je veliko let poučeval na
i	slovenskih šolah. Predvsem pa smo profe-' sorja Kosa poznali s številnih koncertov:
, od tiste prve Prešernove proslave v Hotelu
Excelsior leta 1949 pa do sijajnih nastopov
i	na taborih Slovenske prosvete, od vokalnih koncertov po naših dvoranah do ne-, šteto nastopov na tržaškem radiu. Barito-
i	nist Marijan Kos je bil dolgo časa pravi pojem izbranega pevca, čigar repertoar je segal od bleščečih podajanj slovenskih . ljudskih pesmi pa preko opernih arij do . samospevov vseh naj večjih mojstrov. Nje-
■ gova pesem, ki je tudi življenjske tegobe , niso prevpile, se je oglašala še vse do , zadnjega, prav do konca letošnjega januarja. Za vedno je utihnila 17. tega meseca, ko se je njegova duša preselila v
i	večnost, ki je bila vsak dan del njegovega j bistva.
Pretresljivo lep portret človeka in umetnika je ob odprtem grobu v ponedeljek Podal njegov prijatelj prof. Zorko Harej. Objavljamo ga v celoti ter se s tem klanjamo spominu pokojnika, ki bi bil v živ-, Ijenju zaslužil, da bi mu bile zvezde mi-lej še sijale.
Odšel je po kratki bolezni; tiho, ne da bi koga motil. Konec januarja smo še skupaj peli. Bil je vesel in razigran, kakor vselej v družbi s prijatelji, predvsem s ! Pevci. Marijan Kos je bil vesel in prijeten družabnik ter odličen pevec, poet, občutljiv sprejemavec lepote, kjerkoli in kakorkoli se javlja, zlasti je bil občutljiv za lepo petje in glasbo nasploh. Samo v glasbenem svetu je polno zaživel, samo ta poklic je čutil in to v polni meri. A v vsakdanjem, praktičnem življenju je bil kakor otrok, odprt, nezavarovan, nebogljen; rabil je varstva in vodstva. A tega ni imel. Tudi je bil vedno nekoliko nemiren. V njem je bilo neko večno hrepenenje; zmeraj je pravil, da bo nekam šel; kam, ni povedal, morda sam ni vedel, le da bo šel. Morda tja, kjer se duša sprosti vse zemeljske utesnjenosti in človeške krhkosti, t)a, kjer je misel prosta in srce čuti odprta obzorja. Ko sem ga hodil zadnje dni obiskovat, sem imel vtis, kakor da se mu )e zdelo vse umetno hranjenje, ki so mu 8U nudili v bolnišnici odveč in tuje; zdelo se mi je, kakor da bi z lahnim nasmeškom zamahal s kretnjo, ki je bila zanj značilna, češ saj je nepotrebno: glej, kaj delajo, ko to vendar ne zadeva več mene. Ko je v sredo prišel nekoliko k sebi in smo ga vprašali, zakaj ni sporočil, da je v bolnišnici, je z rahlim blebetom dal razumeti, da ni hotel motiti. In ko sem ga videl te dni umirati, ko je z veliko muko lovil zrak, me je z neskončno bridkostjo presunila misel, da bo njegovo telo umrlo in da bo vse njegovo veliko znanje, v dol-gih letih pridobljeno, za vselej izbrisano.
Izven vpliva, ki ga je utegnilo imeti njegovo nekoliko neobičajno vedenje, je bil Marijan velik pevec, velik po glasu, ko čustvenem dojemanju, po pevski teh-niki: dobil je velik dar in delil vsem, ki so zanj prosili. Gotovo se ga mnogi spominjajo, ko je nastopal na tržaškem radiu in na slovenskih prireditvah na Tržaškem, Goriškem in na Koroškem. Kakšen glasovni blesk, kakšen umetniški izraz, kakšna finesa v izvajanju in kolika predanost Poklicu! Kot zborovski pevec je takoj ujel dirigentov namig, smisel in čustveni raz-P°n glasbenega motiva in stavka. Vse njegovo bistvo je bilo kakor napeta struna. Zal na višku svojih pevskih sposobnosti ni na$el ugodnega okolja, ki bi primemo sprejelo in ovrednotilo njegove izredne sposobnosti. Z Marijanom Kosom je ugasnil pristen in žareč umetniški plamen, u,,,rl pevec po božji volji, dober človek 'n velik Slovenec.
Naj Bog dopolni, kar je v njegovem
prizadevanju ostalo nedokončano; naj mu bo dano vse, česar v življenju ni imel, a po njem tako vneto hrepenel; naj bo bogato poplačan za svetle trenutke, ki smo jih bili deležni po njegovi zaslugi; nam pa naj ostane prof. Marijan Kos svetal lik izvoljenega pevca, iskrenega prijatelja in dobrega človeka.
Mladika št. 1
S precejšnjo zamudo je izšla prva številka XVII. letnika revije »Mladika«. Uredniki zagotavljajo, da bodo »s pospešenim korakom ujeli ritem, ki so ga zamudili«. Zunanjo opremo je za novi letnik pripravil Edvard Žerjal.
V	prvi številki sodelujejo Marij Maver z uvodnikom, s prozo Bruna Pertot »V dolini resja« in Evelina Jeza »Spoznanje« ter s pesmimi Milena Merlak, Franc Husu in Vladimir Kos.
Nadalje najdemo v reviji več sestavkov, ki se nanašajo na pesnika Prešerna (Pogovor s prevajalcem Prešernovega Krsta Francetom Husujem, Prešernovo izročilo in Zahvalni dan). Objavljena je tudi radijska pridiga beneškega župnika Emila Cenčiča o dobrem tisku, ki jo je govoril 28. januarja.
Predstavljen je novi programski ravnatelj slovenske radijske postaje Trst A dr. Matej Poštovan. V rubriki »Portret športnika« je govora o Jesseju Owensu, v rubriki »Družbeni problemi« sta sestavka »Okno v svet« in »Nam je prešlo oporeč-ništvo v kri?«, v rubriki »Razmišljanja mladih« pa srečamo spise »Vera, pot do svobode«, »Doživetje svobode« in »Socialno osvobajanje, konformizem in antiistitucdo-nalizem«.
Martin Jevnikar predstavi iz zamejske literature Aleksija Pregarca in Ljubko Šorlijevo, M. š. prikaže »Naše življenje na Goriškem«, —d j poroča o verskih predavanjih za študente in izobražence v Marijinem domu v ul. Risorta v Trstu, Ada Mar-kon pa o dveh koncertih Glasbene Matice v Kulturnem domu. Ironični »Cuk na
Sto let pošte v
Letos poteka točno sto let, odkar je v Dolini začel delovati poštni urad. Prvo poštno pošiljko so žigosali 16. marca 1873. Od tedaj naprej pošta v Dolini neprekinjeno posluje.
Pošta je bila v tedanjih časih velika pridobitev za vsako pomembno naselje, saj je omogočala njegov vsestranski prometni, trgovski, kulturni in socialni razvoj.
Takšno pomembno središče je bila tudi Dolina, saj je pod njeno občinsko upravo pred sto leti spadalo okrog trideset vasi z 9.000 prebivalci. Ti kraji so Ankaran, Mihele, Tinjan, Nasirec, Beka, Ocizla, Bolj unec, Osp, Boršt, Petrinje, Botač, Plavje, Mačkolje, Kastelec, Cemotiče, Prebeneg, Klanec, Prešnica, Ricmanje, Zabrežec, Draga, Gabrovica, škofije, Gročana, Jezero, Socerb, Krogle, Vrhpolje, Log, Kozina in Podgorje. Tudi kot župnija je ena najstarejših na Primorskem in je svoj čas spadalo pod njo kakih dvajset podružnic.
V	tem stoletnem poslovanju pošte se odraža ne samo prometno-poslovna dejavnost, ampak tudi boj primorskih Slovencev za svoje narodne in jezikovne pravdce. Na žigih je že od začetka ime »Dolina bei Triest - pri Trstu«. Ta stari avstrijski žig je pošta v Dolini uporabljala do konca leta 1920. Nato so odstranili besedi »bei Trieste - pri Trstu« in je na žigu ostalo le ime »Dolina«. Dve leti pozneje uporabljajo žig »Dolina di Trieste« oziroma »San Dorligo della Valle (Dolina) - Trieste«. Po letu 1930 je izginilo ime Dolina iz oklepajev in na poštnem žigu ostane samo »San Dorligo della Valle« kot je še danes v veljavi.
To bi bila kratka zgodovina pošte v Dolini, katere stoletnico obstoja bodo letos slovesno proslavili ob prazniku Maj-nice 4. in 5. maja. V ta namen že deluje
Slovesnost sv. Jožefa v Ricmanjih
Kot egiptovski faraon v stiski glada, tudi Cerkev vabi vernike, rekoč: Pojdite k Jožefu. Tržačani so sprejeli vabilo in priromali k sv. Jožefu v Ricmanje. Ogromna množica ljudi iz mesta in okoliških vasi je prišla v to zgodovinsko svetišče. Cerkev, prvotno posvečena sv. Juriju, je bila podružnica dolinske župnije in to dejstvo in druge okoliščine so povzročile v preteklosti versko zmedo, ki se je končala leta 1909, ko je bila ricmanjska podružnica s cesarskim odlokom proglašena za samostojno župnijo sv. Jožefa.
Ko stopimo v cerkev, se nam ta prikaže v vsej svoji veličastni lepoti, okrašena kot nevesta z belimi nageljni, vsa lična v svoji snažnosti. Ves dan do poznega večera so se vrstili častilci velikega svetnika, polnili božji hram, molili in prižigali svečke njemu v čast.
Prvo mašo ob 9. uri je spremljalo petje mladine. Pri slovesni maši, ki jo je daroval msgr. Jože Jamnik, je zelo ubrano pel ženski zbor, katerega že celih trideset let požrtvovalno uči in vodi Marta Komar. Obakrat in tudi pri popoldanski pobožnosti je spregovoril frančiškan p. Tominec, ki je postavil možem in ženam v zgled glavarja sv. Družine. Omenil je tudi zgodovinske dogodke te župnije in čestital župljanom, ki so znali iz trpljenja poživiti vero in okrepiti ljubezen do svojega častitljivega patroma. Z zadnjo mašo db 17. uri se je zaključila slovesnost sv. Jožefa. - E. F.
Slovenska skupnost in krašld rezervati
V	torek 13. t. m. se je sestal na redni seji svet Slovenske skupnosti. Politični tajnik dr. Drago Štoka je obširno poročal o zakonskem osnutku deželne vlade, ki vsebuje izvršilne norme za izvajanje Bel-cijevega državnega zakona za zaščito Krasa. Po obširni razpravi je svet ponovno ugotovil, da je vprašanje kraških naravnih
Dolini pri Trstu
poseben odbor pod pokroviteljstvom občine, ki bo ob tej priložnosti organiziral razstavo zgodovinskih poštnih dokumentov in mednarodno srečanje filatelistov. Izdane bodo tudi posebne zlate, srebrne in bronaste kolajne. Pošta pa bo na tisti dan uporabljala poseben prilošnosten žig.
Organizacijski odbor prosi vse, kd imajo doma stare razglednice naših krajev ah katere koli druge stare dokumente posebno z žigi dolinske pošte, da jih dajo na voljo. Gradivo sprejemajo: občina, župni urad in srednja šola v Dolini.
Predstavitev dveh novih knjig
V četrtek 8. marca, je bila v prostorih Tržaške knjigarne predstavitev nove knjige »Grmada v pristanu« pisatelja Borisa Pahorja. V knjigi so zbrane nekatere že objavljene novele ter odlomki prejšnjih Pahorjevih romanov. Knjigo je založila Državna založba Slovenije z namenom, da bi mladina spoznala najtemnejšo dobo slovenske zamejske zgodovine in prvi upor proti fašizmu v vsej Evropi. O knjigi je spregovoril avtor sam, nato pa je odgovarjal na vprašanja občinstva.
V soboto 9. marca je bila predstavitev literarnega prvenca zamejskega pesnika Marija Cuka. Izšel je kot pesniški list št. 13 v Založništvu tržaškega tiska in založbe Lipa iz Kopra. Mladega pesnika je predstavil občinstvu Marko Kravos, za tem pa je spregovoril o svojem delu Marij Cuk sam. Razvila se je živahna razprava, kaj je pravzaprav z današnjo poezijo, ki gre pri mladih — in tudi deloma pri Cuku — v vedno večjo nerazumljivost.
Obe predstavitvi sta bili v okviru »Tedna knjige« v Tržaški knjigami.
rezervatov izrednega pomena za nadaljnji razvoj slovenskega prebivalstva na tržaškem in goriškem Krasu.
Deželni osnutek ne upošteva gospodarskega razvoja na Krasu, zlasti ne potreb kmetijstva, gozdarstva in kamnoseštva in popolnoma prezira pravice prizadetih kmetovalcev in lastnikov, saj ne predvideva nobene oblike odškodnine, najemnine ali davčnih olajšav za okrnjene lastniške pravice, niti ne prispevkov za delež kmetovalcev pri negi kraškega sveta. Posebno pa je deželni zakonski osnutek nesprejemljiv, ker ne predvideva soudeležbe kmetovalcev in lastnikov pri vodenju ustanove za kraške rezervate. Nikakor ni sprejemljiva ustanova s tako daljnosežnimi pristojnostmi kot so razlastitve, sestava razvojnih načrtov in uresničevanje pobud brez sodelovanja prizadetega prebivalstva.
Zato je svet Slovenske skupnosti pooblastil izvršni odbor, naj odločno nastopi na pristojnih mestih za odložitev razprave o izvršilnih normah, dokler ne pride do posvetovanja in sodelovanja s prebivalstvom, ki na Krasu živi in dela.
Svet Slovenske skupnosti je nadalje podrobno proučil vso problematiko v zvezi z zakonskim predlogom deželnega odbora Furianije-Julijske krajine o gorskih skupnostih.
Svet je vzel na znanje diskusijo o posameznih amandmajih, ki jih je bila vložila Slovenska skupnost, in z obžalovanjem ugotovil, da jih je vladna večina zavrnila. Zato je svet po temeljitem premisleku svojemu deželnemu svetovalcu dr. Štoki dal nalog, naj glasuje proti omenjenemu zakonskemu predlogu, ker ne upošteva izrecno prisotnosti Slovencev v gorskih skupnostih, ki bodo zajemale skoro vse ozemlje, kjer prebiva slovenska narodna manjšina in ker ne zagotavlja slovenskemu prebivalstvu rabe materinega jezika.
Orgelski koncert
Glasbena Matica je priredila kot sedmi abonmajski koncert v soboto 10. marca orgelski koncert v cerkvi sv. Vincenca. Kot solist je nastopil znani slovenski umetnik prof. Hubert Bergant. Spremljal ga je orkester Glasbene Matice pod vodstvom Oskarja Kjudra. Spored je obsegal skladbe Albinonija, de Grignyja, Haydna, Bux-tehudeja, Šivica in Haendla.
Koncert je bil nekaj novega in je nudil pravi užitek ljubiteljem glasbe, to zlasti po zaslugi mojstra Berganta, kd je znal izvabiti iz orgel čudovite melodije.
t Nino Venier
V	soboto 10. marca smo spremili k zadnjemu počitku prijatelja Ivana Veniera. Dolgo je že bolehal, saj cela štiri leta ni zapustil svojega stanovanja. Med dolgotrajno boleznijo je največ prebil v naslanjaču, kjer je sprejemal obiske svojih prijateljev in znancev, vedno poln dobre volje in prijetnega humorja.
Pokojni se je rodil pred 74 leti v številni družini kamnoseškega obrtnika. Po prvi vojni se je izučil za mizarja ter delal pri raznih podjetjih v Nabrežini in v Trstu. Zaradi narodne zavednosti so ga fašisti pogosto preganjali, tako da je večkrat ostal tudi brezposeln. Po drugi svetovni vojni je dobil mesto tehničnega učitelja za mizarstvo na slovenski srednji šoli v Nabrežini. Učil je več let, a je moral v predčasni pokoj, ker so mu kot prva posledica bolezni začele pešati oči.
Aktivno je pomagal tudi pri prosvetnem delu, po prvi svetovni vojni v pevskem in dramskem odseku takratnega društva, po drugi vojni pa se je spet vključil v prosvetno delo. S posebnim veseljem je prepeval pri pevskem zboru »Avgust Tanče«. Čeravno je bil njegov oče italijanskega porekla, je bil zlasti zaradi materine vzgoje — mati je bila Slovenka — z ostalimi brati in sestrami vzgojen v slovenskem narodnem duhu. Zato ga najdemo tudi pri političnem delu; bil je eden prvih članov krajevnega odbora Slovenske demokratske zveze v Nabrežini. Svojih narodnih idealov ni nikoli zatajil ter znal tudi marsikaterega omahljivca prepričati, da je stopil na našo stran ali vsaj da je dal glas za našo slovensko listo. Zaradi dobrohotnega in veselega značaja je bil povsod priljubljen in v vsaki družbi dobrodošel. Zapušča vdovo gospo Cvetko ter sinova Marjančka in Martina. Starejši sin Janko je umrl v cvetu svoje mladosti že pred sedmimi leti.
Dragi Nino, počivaj v miru. Ohranili te bomo vedno v najboljšem spominu. Žalujoči družini in vsem ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. - Prijatelji
Revija mladinskih zborov
V nedeljo 11. marca je bila v Kulturnem domu v Trstu revija »Pesem mladih 73«, ki jo je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov. Udeležba občinstva je bila zelo številna. Tudi izvajalcev je bilo dosti: nastopilo je deset mladinskih pevskih zborov in štirje ansambli. Bili so z Opčin, iz Boršta, Sv. Križa, Mačkolj, Ricmanj, Boljun-ca, Bazovice, Gropade in Padrič, od Sv. Jakoba, iz Trebč in Gročane.
Pozdravni nagovor je v imenu organizatorjev izrekel dr. Zorko Harej, ki je poudaril važnost zborovskega petja sploh in revije še posebej, kajti tu nastopajo najmlajši ljubitelji glasbe, ki so naša bodočnost.
Nov doktor
Na tržaški univerzi je pretekli teden doktoriral iz prirodoslovnih ved Zvonko Legiša iz Vižovelj pri Sesljanu. Branil je tezo o rastlinstvu v kraških kalih. Mladen mu doktorju, ki je bil gojenec našega Alojzijevišča, čestitajo vsi znanci in prijatelji iz Gorice.
Predstava »Alpha-Beta«
V petek 9. marca je bila v Kulturnem domu premiera drame »Alpha-Beta«, delo angleškega dramatika Teda Whiteheada. »Alpha-Beta« je bila prvotno namenjena Malemu gledališču, a je bila zaradi dzpada drame »Martin Luter« vključena v letošnji program kot peta abonmajska predstava.
Whiteheadovo delo prikazuje razkroj deset let trajajočega zakona. Zakonca sta igrala Lidija Kozlovičeva in Silvij Kobal, ki sta se dobro izkazala v vlogah, kd sta zahtevni, saj sta edina igralca v igri.
Razstava Lojzeta Spacala
V soboto 10. marca je bila v Trstu ob začetku ulice Corooeo odprta nova umetnostna galerija »Forum«. Kot prvi gostuje v njej tržaški slikar Lojze Spacal, ki razstavlja novejša dela. Odprtja se je udeležilo veliko občinstva, med drugimi deželni podpredsednik Pittoni, jugoslovanski generalni konzul v Trstu dr. Boris Trampuž, direktor ljubljanske galerije prof. Zoran Kržišnik in drugi.
Občni zbor Kmečke zveze
V nedeljo 11. marca je bil v Kulturnem domu redni občni zbor Kmečke zveze. Člani so potrdili dosedanji odbor. Na zboru so razpravljali o krizi kmetijstva ter o perečih problemih, ki zadevajo kmete. Mnogo se je govorilo o državnem zakonskem osnutku o kraških rezervatih. S tem v zvezi so člani odobrili resolucijo, kjer zahtevajo, da se v deželni komisiji prekine razprava o zakonu, dokler ne pride do posvetovanja s prizadetimi prebivalci kraškega področja.
V drugi resoluciji se je občni zbor zavzel za brezplačno dodeljevanje zdravil neposrednim obdelovalcem, dokler ne pride do zdravstvene reforme. Na zboru so izglasovali tudi vabilo Združenju neposrednih obdelovalcev za skupne nastope in pobude v korist kmetijstva.
Za industrijski tehnični zavod
V petek 16. marca je tržaški pokrajinski odbornik za šolstvo Pacor sprejel delegacijo Odbora za slovensko šolo, ki mu je obrazložil zahtevo po takojšnji ustanovitvi industrijsko-tehničnega zavoda. Zavod naj bi obsegal dveletni tečaj, ki bi usposabljal kvalificirane delavce, ter nadaljnja tri leta, po katerih bi dijaki prejeli diplomo izvedenca.
Odbornik Pacor je zagotovil, da bo o ustanovitvi zavoda razpravljal pokrajinski odbor.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 25. do 31. marca 1973 Nedelja: 8.45 Mestece Peytan. 11.00 Otroška -matineja. 14.00 Hoikej Jugoslavija: Švica. 17.00 Rokomet Jugoslavija : CS&R.
18.20 Srečanje z Jamkam Glazerjem. 18.20 »Požar«, bolgiarsiki dokum. film.
Ponedeljek: 17.45 Možiaki .pomagači. 18.30 Gvajana. 20.30 »Cvetje jesena«. 21.20 Hokej Jugoslavija: Avstrija.
Torek: 17.45 Leteči vrtnar. 1830 Mešana zbor iz Izole. 19.00 Nega novorojenčkov.
19.20 Imeti in me imetid 2030 Pogovor o...
21.20 Nenavadne zgodbe. 21.50 Stoletje kirurgov.
Sreda: 16.00 Hokej Italija: Jugoslavija. 17.45 Mačkon in njegov trop. 18.25 Od filma do filma. 18.45 živa filozofija. 20.30 Dvoboj na .soncu - ameriška film,
Četrtek: 17.40 Pregnani iz raja. 18.30 Moj prijatelj volk. 20-25 Kam in ikako na oddih. 20.40 Četrtkovi razgledi. 21.30 Fetmamdiei.
Petek: 17.00 Hokej Jugoslavija: Japonska. 19.20 Profesor Baltazar. 19.40 Pet minut za boljši jezik. 2025 Reportaža. 20.35 A. Puškin: Pikova dama. 22.05 XXI. stol.
Sobota: 14.00 Hoke(j Jugoslavija : Romunija. 16.30 Košarka Bosna : Partizan. 18.15 KrivoJdjiun in Zgolička. 2030 Zakaj ibd veselo ne peli. 2130 Cirkus. 21.55 Mafija.
Obelisku« zaključi to prvo številko. —j k V nedeljo 25. marca ob 18. uri
bo gostovala na povabilo Šentjakobskega kulturnega društva v Trstu v tamkajšnji dvorani
DRAMSKA AMATERSKA SKUPINA IZ GORICE
z veseloigro
»SREČNI DNEVI«
Med odmori srečolov. — Toplo vabljeni!
Praški sekstet »Symposium musicum« v Gorici
Kot gost goriške občine je zadnjo soboto nastopil v Attemsovi palači izbran ansambel iz Prage, »Symposium musicum«, s koncertom srednjeveške in renesančne glasbe. Praški sekstet je z mojstrsko dovršenostjo in specifično muzikalno kulturo podal vrsto skladb od 14. do 16. stoletja. Slišali smo glasbo na dvoru cesarja Karla IV. v Pragi iz 14. stoletja in glasbene mojstrovine renesanse na beneškem dvoru (Gabrieli, Banchieri, Palestri-na idr.). Drugi del sporeda je obsegal glasbo na angleškem kraljevskem dvoru v 16. stoletju, med katero je zlasti izstopala silno markantna glasba za predstave Shakespearjevih iger. Celotni koncert praških umetnikov je zaključila glasba na renesančnem dvoru v češki prestolnici iz 16. stoletja. Tu smo poslušali slovesno in
SKPD »MIRKO FILEJ« - GORICA
vabi na
KULTURNI VEČER
v nedeljo 25. marca ob 16.30. G. Vinko Zaletel bo v Katoliškem domu v Gorici govoril in kazal barvne diaipocaiti-ve o evharističnem kongresu v Melbournu in o srečanju z avstralskimi Slovenci.
Isto predavanje bo g. Vinko Zaletel ponovil ob 20. uri v župnijski dvorani v STANDREŽU.
mogočno igranje trobil ob cesarskih slavnostih kot vedro in obenem vzvišeno glasbo takratnega rektorja praške Karlove univerze. Zelo posrečeno je bilo še to, da je eden izmed članov ansambla v odmoru razlagal in prikazal prisotnemu občinstvu zelo zanimiva in marsikdaj sploh nepoznana glasbila renesančnega obdobja, kar je eden izmed članov ansambla v odmoru glasbo samo. Za svoj nastop so praški umetniki želi kar največje odobravanje.
Izidi učiteljskega natečaja v Gorici
V	soboto 17. marca so se v Gorici zaključili izpiti za javni natečaj za dve učiteljski mesti na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem. Natečaj je obsegal najprej pismene naloge, nato še ustno izpraševanje. Na podlagi pismenih izdelkov je bilo pripuščenih k ustnim izpitom 10 kandidatov. Komisija, ki ji je predsedoval prof. M. Jevnikar je dala naslednjo končno oceno kandidatom: 1. Kazimira Blažič 49/50; 2. Anica Vižintin-Pahor 47/50; 3. Ve-rena Buzzi in Ada Lavrenčič-Conzutti 46/50; 5. Canda Tommasi 45/50; 6. Emilija Černic-Devetak 42/50; 7. Kazimira Saksida in Sonja Božič-Pahor 40/50; 9. Anka Černič 39/50; Iva Tabaj 38/50.
Revija pevskih zborov »Primorska poje«
Najbolj množična revija pevskih zborov z onstran in tostran meje, ki jo poznamo pod nazivom »Primorska poje«, se lepo nadaljuje. Po nastopih v Idriji in Sežani,
Nova smrt
Preteklo soboto je bil pogreb učitelja v pokoju Antona Vižina, ki je dolga leta skupno s svojo ženo poučeval na osnovni šoli v Sovodnjah. Zadnja leta je preživel v zavetišču usmiljenih bratov v Gorici v ulici Diaz, kjer je imel v sotrpinu pokojnem msgr. Gregorcu veliko duhovno oporo. V mrliški kapeli zavetišča je tamkajšnji kaplan blagoslovil krsto, ki so jo potem odpeljali na goriško pokopališče. Bog mu daj večni mir!
Sv. maša ob osmini smrti bo v cerkvi sv. Ivana ob 19,30 v petek 23. t. m.
Požar pri Rdeči hiši
V	noči od torka na sredo je bil velik požar na bloku pri Rdeči hiši. Iz nepojasnjenih vzrokov je okrog polnoči na parkirnem prostoru začel goreti neki tovornjak. Požar se je kmalu razširil še na dva druga tovornjaka. Ostale so šoferji pravočasno odpeljali, sicer bi bila nesreča še večja. Dve vozili sta bili italijanski, eno pa jugoslovansko.
Vinko Zaletel v Gorici
Na pustni torek se je g. Vinko Zaletel vrnil iz Avstralije. Kaj je tam videl in s kom se je srečal, je popisal v Katoliškem glasu. Prihodnjo nedeljo bo pa še pokazal vsaj del tistega, kar je videl v Avstraliji ob evharističnem kongresu. Njegovo predavanje v Katoliškem domu bo prvo o njegovem potovanju v Avstralijo, kjer se je srečal tudi z mnogimi Primorci.
Želja tržaški radijski postaji
Ko poslušam na radiu Trst A oddaje za naše šole, mi je ponovno prišla misel, da bi bilo prav in primerno, če bi radio Trst A uvedel tudi verouk za otroke in odrasle. Menim, da bi ta oddaja v času, ko je verska nevednost vedno večja, ne bila nikomur v škodo. Kdor je veren, bi poglobil svoje versko znanje, kdor pa ni veren, bi vsaj odkril, da izhajajo mnogi njegovi verski predsodki iz dejstva, da je o veri vse premalo poučen.
Prednost takih oddaj bi bila tudi v tem, da bi ji sledili mnogi onstran meje, kjer je pouk verouka omejen na cerkveni prostor in je verska nevednost zlasti med mladimi vedno večja (sicer pa pri nas v Italiji ni dosti bolje).
Sicer bi si teleta več kateheze tudi v Katoliškem glasu, ki ga rada prebiram prav zaradi zdravega duha, ki ga iztareva. Gg. uredniki naj se zavedajo, da poznanje verskih resnic med našimi Ijiulmi silno hitro upada in da se bomo morali čim-prej soočili z dejstvom, da tako verni kot neverni vse manj vedo o resnicah naše vere.
Temu je treba na neki način odpomoči. Ko je vedno več raznih konferenc, simpo-
zijev in diskusij, kot se ta srečanja učeno imenujejo, bi bilo prav, da bi se navzoči soočili tudi z dejstvom, da so naši ljudje versko vedno bolj neizobraženi in nevedni.
Zvesta bralka iz Gorice
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Promocija
7. marca letos je promovirala na državni univerzi v Milanu s polnim uspehom (točkami 110 na 110) v matematiki Miilena Ipavec, hčerka polkovnika Ernesta iz Mandrije sv. Ivana pri Trstu. Čestitkam se pridružuje tudi naš list, ki ima v osebi g. Ipavca zvestega naročnika in pogostega sodelavca.
Ljudje
Jožko Lukeš, igralec Stalnega SG v Trstu, je prejel drugo nagrado na natečaju mladinskih iger radia Sarajevo za svojo igro »Uporna letala«.
ZA KMETOVALCE
Kompost za vrtove
sta sledila nastopa v Ajdovščini in v Gorici (Italija). V Ajdovščini sta v nedeljo 18. marca nastopila tudi zamejska zbora »Srečko Kosovel« iz Ronk in »Mirko Fi-lej« iz Gorice. V soboto 17. t. m. pa je bil nastop zborov v Gorici (Italija) in sicer v dvorani pri Zlatem pajku na Verdijevem korzu. Nastopilo je 11 zborov z okrog 300 pevci. Razen dveh (moški zbor z Opčin in Briški grič iz Števerjana) so bili vsi zbori iz Slovenije. Kdor pozna prosvetno dvorano na Verdijevem korzu, si lahko predstavlja, kakšna gneča je bila na odru in v dvorani, ki ima le kakih 160 sedežev, škoda, da prireditelji niso poskrbeli za kako večjo in bolj primemo dvorano za tako ljudsko prireditev. Prepričani smo, da bi jo bili dobili, ko bi se bili potrudili. Kajti res je škoda, da se pevcem, ki so toliko truda položili v pripravo nastopa, nudi tako neprimerna dvorana. Mnenja smo, da bi tu ne smel igrati vloge prestiž (ali trma?) prirediteljev, temveč odnos do pevcev in do pevske kulture. Strpati 300 pevcev v dvorano za 200 ljudi pa gotovo ne pomeni pravega odnosa do kulture in do pevskih zborov.
Revija se bo zaključila v soboto 24. t. m. ob 21. uri v dvorani Kulturnega doma v Trstu. Nastopilo bo 13 zborov, med njimi Zenski goriški zbor (vodi Jožica Lasič) in moški zbor »Oton Župančič« (vodi C. Silič), s Tržaškega pa zbor Kraški slavček iz Nabrežine (vodi S. Radovič), mešani mladinski zbor »Rdeča zvezda« iz Zgonika (vodi Janko Obad), SPD »Reka« iz Bazovice (Rajmund Hrovat) in Tržaški oktet (Ivan Sancin).
Stalno SG v Trstu bo uprizorilo v sodelovanju s SP v Gorici din ZSKP v Gorici ter EMAC-cm iz Gorice v četrtek 29. marca ob 20,30 v gledališču Vardi v Gorici igro Teda Whiteheada
ALPHA BETA
Prireditev je za abonente reda A, B, C.
Bogata operna sezona v mestu Como
Ob koncu letošnje zime je imelo mesto Como izredno opemo sezono, s katero so prireditelji skušali prikazati nekatere zlasti manj znane glasbene stvaritve velikih mojstrov in tako opozoriti kritiko in širšo javnost na ta morda že pozabljena dela. Como je že drugače znan po svoji begati glasbeni zavzetosti, kar dokazuje zlasti »Autunno musicale« z res izbrano koncertno in študijsko produkcijo. Sedanja operna in baletna sezona pa je predvsem prikazala poleg nekaterih večjih del (Madame Butterfly, Hrestač) tudi druga zanimiva dela zlasti Verdija in Rossinija. Tako so predvajali Verdijevo opero »II finto Stanislao«, v kateri so nastopali nekateri mlajši operni pevci, kot Ibrahim Moubayed, ter Rossinijevo »La camhiale di matrimonio«. Zlasti za prvo je vladalo večje zanimanje, saj je šlo za izvedbo v novi predelani priredbi. Poleg teh so izvajali znane baletne in simfonične koncerte za šole (Britten, Prokofjev, Saint-Saens). Sodelovala sta orkestra milanske Scale ter ustanove »Pomeriggi musicali« tudi iz Milana ter operni zbor. Kot dirigentje so nastopali Alberto Zedda, Bruno Campa-nella, Luciano Rosada idr. Za vse pa ima največje zasluge umetniški vodja ustanove »Autunno musicale«, Italo Gomez, ki sploh skrbi za vedno večji glasbeni razvoj tega lepega mesta ob jezeru Como.
DAROVI
Za Alojzijevišče: Irena Vetrih-Bertalini namesto avetja na grob brata M. Lojka 5.000; N. N., Peč, 5.000; Boltažar Tajfun 1.000; Josip Terčon v spomin pok. Ninota Vcniera 5.000 lir.
Za Katoliški glas: Irena Vetrih-BertoLini namesto cvetja na grob ipok. Ljube čuk 5,000; Gašper Nevihta 1.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Mihor Vihar
1.000	lir.
Ob 9. obletnici smrti Benedikta Košiča:
za Zaivod sv. Družine 30.000 in po 10.000 lir za Katoliški dom in Alojzijevišče.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
RADIO
TRST A
Pred nami je pomlad in dela v vrtu ter na polju je na	pretek.	Vse bi še šlo,	le
kadar je treba	gnojiti,	pogosto	ni najti
hlevskega gnoja.	Živine	je vedno	manj	in
tako se dogaja	tudi z	gnojem.	Zato	je
treba misliti na nadomestila. Med temi naj bi kompost zavzel prvo mesto.
Kompost pripravimo iz različnih odpadkov v gospodinjstvu kot so ostanki zelenjave, olupki sadja, smeti, celo papir, iz vrta pa plevel, odvečna zelenjava, listje itd. Izločimo le železo, porcelan, steklo, plastiko tj. snovi, ki ne razpadejo.
V	manjših vrtovih izberemo odmaknjen kotiček, nekje v senci, in tjakaj znosimo te ostanke. Zložimo jih v plasti do 40 cm visoke in do 150 cm široke, jih pokrijemo z 10 cm zemlje in tako ponavljamo do višine 100-120 cm. V suhem času zalivamo z vodo ali še boljše z gnojnico ah raztopljeno ureo. Vsaka dva ali tri mesece premečemo kup. Razpadanje ostankov pospešimo, če primešamo nekaj hlevskega gnoja. Gnojilno moč komposta lahko temeljito izboljšamo, če dodamo na kubični meter 1-3 kg umetnih gnojil in sicer pretežno dušična kot je 20-10-10 in podobna. Ko je kompost popolnoma zrel, ga lahko rabimo.
Večje vrtnarije imajo za mletev smeti in odpadkov posebne mline kladivarje, ki zmeljejo ostanke v drobne kosmiče in jih v velikem loku zmečejo na kup. Zmleti odpadki hitro razpadejo, ker so raztrgani v drobne koščke in ker se pri izmetavanju dobro prezračijo. Pri mletvi se lahko istočasno nalaga v stroj tudi zemljo, hlevski gnoj, umetna gnojila in se tako ustvari idealna mešanioa, ki odlično nadomesti hlevski gnoj. Če napravimo več takih kupov, ki zaporedoma zorijo, bomo imeli kompost vsak čas pri roki.
Tržaški vrtnarji imajo lepo priložnost, da vozijo iz mesta ostanke zelenjave, sadja, cvetlic, jih kompostirajo in si sami izdelajo odličen nadomestek za hlevski gnoj.
Inž. Janko Košir
Štiri točke za Olympijo
Proti moštvu »Ginnastica« iz Pordenona, ki je odigralo tekmo kot naš gost v sredo 14. marca, so odbojkarji 01ympije pokazali tisto voljo do zmage, ki je manjkala proti Slogi. Nasprotniki so se ponašali s slikovito igro, vendar so naleteli na dober blok, ki jim je ustavil marsikatero žogo in jih naredil previdnejše. Poleg tega smo veliko bolje lovih. »Ginnastica« je tako klonila, tudi zaradi trudnosti, z rezultatom 3 : 1. Poudariti moramo, da so se fantje v tej tekmi res potrudili, da bi lepo zmagali. Škoda le, da smo izgubili en set zaradi napačne formacije.
V	istem tednu smo v soboto 17. marca premagali še ASFJR iz Čedada s 3:2. V prepričanju, da nam Čedajci ne bodo delali težav nas ni motilo, da manjkajo kar trije naši igralci. Podcenjevali smo nasprotnike, ki so na koncu lestvice in še bolj so se nam zdeli zanič, ko smo jih videli igrati. Kmalu je splahnela vnema tako igralcem kot gledalcem. Ostalo je le le začudenje nad tem, kako more igra naših pasti tako nizko.
Če hoče kdo soditi, mora najprej pomisliti na to, da igralci lahko doživljajo svojo tekmo ali pa ne. Treba je tudi vedeti, da se v tekmi moštvo obnaša kot en sam človek. Se pravi, da večina ali močna manjšina prevladata s svojo voljo oziroma brezvoljnostjo. V soboto sta zadostovala Bernard Soban, ki je imel poškodovano nogo ter ni nameraval igrati, in trener Romano Leolta za rešitev tekme. Konec je prinesel le eno, grenko zadoščenje, namreč da smo z osvojenima dvema točkama še vedno prvi.
Publika se je v sredo odzvala v zelo dobrem številu. Manj pa v soboto. Upamo, da je šlo le za naključje. Spet se moramo
V	Župnijskem domu v ŠTANDREŽU" bodo v torek 27. marca ob 19,30 ,pral4j vaj ali slovenski barvni film
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 25. do 31. marca 1973
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Erazem in potepuh«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije.
13.00	Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 »Stena«. Drama. 17.00 šport in glasba. 18.00 Popoldanski koncert. 19.25 Zgodovina itaihjansike popevke. 20.30 Sedem dni v 'svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Violinski 'konoarti. 19.15 Odvetnik za vsakogar.
20.30 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade po-sJušavoe. 18.15 Umetnost... 18.30 'Komami koncert. 19.10 Črtice Stanka Vuka. 19.20 Za najmlajiše: pravljice. 20.35 L. Daillapic-cola: »Jetnik«. Opera. 21.20 Večerni koncert.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šoie. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena dn zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični Ikonoert.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Akademski zbor »B. Krsmanovič iz Beograda. 19:10 Kristusov lik. 19.30 Za maj-mlajše: Pisani balončki. 20.35 »Institut Omaga«. Drama. 21.45 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18:15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Lojze Novak«. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno imstnum. koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 »Dom J. E. Kreka« iz Boršta. 19.20 Revija zborovskega petja. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 »Emil Adamič«. Rad. igra.
BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA
Film je zelo primeren za otroke in tudi za odrasle.
zahvaliti občinstvu, ki je z razumevanjem sledilo tekmi in navijalo do konca. Ni bilo slišati niti protestnih žvižgov ah krikov, kar je pravilo v italijanskem okolju v takih primerih.
V	nedeljo 25. marca dopoldne ob 10,30 bo 01ympia igrala v Trstu proti moštvu Are Linea v telovadnici Monte Cengio, Igralci bodo odšh s Travnika ob 8,30. Tokrat ne bo avtobusa, zato si bo občinstvo moralo pomagati z osebnimi avtomobili-
Smučanje. ŠZ Glympia ima tudi smučarsko sekcijo, ki šteje drugo leto delovanja-Njeni člani, predvsem mlajši smučarji, so se v zadnjem času udeležili nekaterih tekem, in sicer v alpskih disciplinah (smuk, veleslalom, slalom), zlasti pa v smučarskem teku.
V začetku februarja so se najmlajši ude ležili občinske in pokrajinske faze zimskih mladinskih iger na Trbižu in so se kar dobro odrezali; Marija Bradaschia si je celo priborila pravico nastopa na državnih zimskih igrah v Aosti od 5. do 10-marca. 24. februarja so nekateri tekači tekmovali v smučarskem teku na zonalnil tekmah na Trbižu (Oman, Princi in drugi)-25. februarja so številni smučarji naste pili na pokrajinskem prvenstvu v S. Ste fano di Cadore; tu je treba omeniti zlasti nastop nekaterih dečkov iz Doberdoba V smučarskem teku na 3 km (Gergolet Darij, Lakovič David, Kobal Hilarij); Robert Bertolini in Marko Kranner sta zasedla v svojih kategorijah tretje mesto; 01ympia se je kot moštvo uvrstila na tretje mesto od osmih skupin.
Od 17. do 19. marca se je vršilo v kraja Timau državno prvenstvo CSI v smučarskih tekih. Kar 12 dečkov in deklic so ga je udeležilo, od teh jih je bilo 6 iz Doberdoba (Gergolet Darij, Lakovič David, Gergolet Edvard, Vescovi Giliola, Vescovi Mirjam, Battisti Gianna).
V dneh 18. in 19. marca so tekmovali Aleksander Prinčič, Mario Bradaschia, Robert Bertolini, Marko Kranner in drugi v smuku in veleslalomu v Piancavallo, Sella Nevea in Sappada).
OBVESTILA
Vpisovanje za romanje na Trsat je zaključeno. Opozarjamo priglašence, da 'odpotujemo ,na velikonočni -ponedeljek Travnika ob 6,30 preko bloka pri Rdeči hiši, zato morajo vsi priti na TravnU ali -pa čakati pri Rdeči hišii.
Stalno SG v Trstu bo uprizorilo v Kul' turnem domu v torek 27. marca in v sredo 28. marca, obakrat ob 15,30 otroško spevu igro »Jam-ko -in Metka«.
V	Kulturnem domu v Trstu bo StalnO SG -uprizorilo igro »Alpha Beta« v peted* 23. marca ob 17. uri in v ponedeljek 2d marca ob 16. uri.
Burko »Moč uniforme« bo uprizoril Stalno SG iz Trsta v solboto 24. marca oh
20,30	-v občinski telovadnica v Dolini, 1 nedeljo 25. marca ob 17. uri v KulturneJ? domu v Sovodnjah in v torek 21. marc3 ob 20,30 v Kulturnem domu v Trstu.
Bolniška blagajna neposrednih obdeile valloev v Sovodinjiah ob Soči bo ime® občni zbor v nedeljo 25. marca ob 11. usfl v prosvetni dvorani v Sovodnjah. Vabljeni vsi člani.
n
OGLASI
iz
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, ^ temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močni* Tiska tiskarna Budin v Gorici
P:
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ja
vt
Dne 17. t. m. je odšel h Gospodu naš prijatelj
prof. Marijan Kos
k<
d:
d«
ki
di
to
iz
Hvaležno se klanjamo spominu človeka in umetnika, ki je s svojim petjem, vet*1 tu in zavednostjo bogatil dneve naše vsakdanjosti.	1X1
Prijate«!
za
zr