GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
®ffleznl izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 Šiling
LETNIK
DUNAJ, Yt TOREK 24. VI. 1947
Edina pot do svobode je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pada poslednja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj!
(Ivan Cankar)
ŠTEV. 38 (66)
Antifašistično ljudstvo Slovenske Koroške zahteva kaznovanje Maier-Kaibitscha
in njegovih pomagačev
Skupna resolucija antifašističnega prebivalstva, občine Globasnice, Osvobodilne Irolntej, Komunistične partije, socialistov
Prebivalstvo občine Globasnica je po-s «Io avstrijskim in okupacijskim obrtem naslednjo protestno resolucijo: Prebivalstvo občine Globasnice prote-u*a proti odlaganju procesa proti vojne-1,111 ^očincu Maier-Kaibitschu, ki je odgovoren za vsa grozodejstva nad koro-Slovenci, prav posebno pa za mno-preselitve koroških Slovencev. oier-Kaibitsch je z vsemi svojimi po-^a8ači kriv, da je bilo iz naše občine is-
v V ?r®ko 30 0S6b v razna taborišga Nemčijo, kjer so mnoge nečloveško
Ju6ili in usmrtili. Istočasno z Maier-Kai-
ltschem obsojamo tudi njegove poma-
gače —* nacistične funkcionarje in de-nunciante.
Odločno obsojamo, da se danes, dve leti po uničenju fašistične vojske, postavljajo pred sodišče mnogi antifašisti in partizanski bojrci, nacistični vojni zločinci pa so v veliki večini na svobodi ali pa v zaporu uživajo vse ugodnosti, ki jim jih izkazujejo nekoč od njih postavljeni stražniki. Medtem ko ima Maier-Kaibitsch v zaporu, kar mu srce poželi in mu stražniki strežejo z velikim spoštovanjem, pa vemo, da je bil n. pr. dolgoletni antifašist, borec, sekretar POOF-a Karl Prušnik, ki je bil po krivi-
ci obsojen in odpeljan na prisilno! delo v Karlau pri Gradcu, uklonjen kakor zločinec.
Protestiramo proti taki krivici. Zahtevamo, da se preneha preganjanje slot-vomskih antifašistov! Zahtevamo, da se Maier-Kaibitsch takoj postavi pred ljudsko sodišče ter da ga to obsodi na smrt na vešala. Ravno tako pa zahtevamo, da prejmejo! vsi njegovi nacistični pomagači, pravično kazen za svoje zločine.
Resolucijo je podpisal občinski odbor, OF, predstavnika Komunistične partije in socialistične stranke, prav tako pa tudi župan in župnik.

Mauthausen naj trajno spominja na grozote fašizma
Sovjetske oblasti so izročile taborišče Mauthausen avstrijski vladi
ločitev koncentracijskega taborišča uthausen avstrijski vladi je izzvenela mogočno manifestacijo antifašistične biosti vseh svobodoljubnih narodov ta> ki so v različnih nacističnih mori-v ,^®li svoje žrtve za svobodo človeštva. ,.e£an°sti so prisostvovali namestnik sov-6r 1 S?4 visokega komisarja v Avstriji ge-ea*ni polkovnik Zeltov, brigadni general s Vs, brigadir Jones in general Cherriere, . manj vlade z zveznim kanclerjem dr. .' Riglom na čelu, zastopniki diplomat-L?.a zbora na Dunaju in številne dele-1le različnih organizacij, predvsem se-jva tisoči bivšiTr-internirancev. Po krat-2 ^zdravnih besedah so navzoči šli na-,®°r Po ,.stopnicah smrti", ki so prepo-s e s krvjo tisočerih internirancev. Nato .spregovoril pred vhodom v taborišče, so vihrale vse zastave Združenih na-iis«V' 2astoPnik visokega sovjetskega ko-... ■ia v Avstriji, generalni polkovnik °V’ ki je dejal:
smo se danes na prostoru, kjer Q Qol3a leta bilo vsemu svetu poznano ) Cebtracijsko taborišče Mauthausen. Bi-e*o izmed mnogih fabrik smrti, s rimi je nemško-fašistična zver pose-ue Cel°tn° ozemlje od nje stvorjene tako °vatie „Nove Evrope".
zverinsko do smrti trpinčenih ^ to so žrtve fašizma samo v Maut-ttevetlU' Za katere vemo. Na deset tisoče ijjij ->e °stalo nepoznanih. Med umorje-Vb, bilo 32.180 državljanov Sovjetske
Ki
Vq.viamo se pred veličastnim spominom i 'b bratov, ki so v borbi za svobodo ver ^visnost ljubljene domovine bili Ihn^o umorjeni. Klanjamo se pred sve-Sp°min°m žrtev nacizma v Mauthau-j • Pavijanov svobodoljubnih narodov, dali svoie življenj® za svobodo in
Th cij0,
1U n >22.706 žrtev fašizma v Mauthause-io ehSa»io end el človeških življenj, ki bitl?rjevci uničili. Mauthausen je
bilo samo eno od številnih taborišč, v katerih so nacisti uresničevali svoje „rasi-stične ideje". V Majdaneku, pri Lublinu, v Auschwitzu, v Dachau-u, v Ravensbriik-ku, v Treblinki in v stoterih drugih taboriščih uničenja je bilo umorjenih na milijone ljudi. Ducate milijonov, ki jih je čakala ista usoda, je osvobodila Sovjetska armada skupaj z zavezniškimi armadami, ki so v težkih bojih razbile Hitlerjevo vojsko /n zločinski nacistični režim.
Bila je sveta borba In mi ne bomo nikdar pozabili jžrtev, ki so bile doprinešene v imenu zmage pravice.
Nihče jih ne bo pozabil, nihče, ki ljubi in ceni svobodo in se bori za svetovni mir.
Hitlerjevski režim je uničen, vendar niso še iztrebljene „ideje" rasne teorije in militarizma. Se vedno živijo ponekod dalje, pojavljajo se v, novi obleki in propagirajo jih pod drugim imenom. Niso še obsojeni vsi nacistični zločinci, mnogo izmed njih se skriva, mnoge redijo Hitlerjevi nasledniki, netilci vojne in ideologi „novega reda v Evropi".
Tukaj, v Mauthausenu se je pomešala kri Rusov in Jugoslovanov, Poljakov in Cehov, avstrijskih antifašistov in Madžarov, Francozov in Holandcev in mnogih drugih narodov. Ta kri je sveta in kliče k enotnosti za obrambo demokracije in miru proti temnim silam reakcije, ki so ponovno aktivne in se zbirajo k novemu napadu.
Enotnost svobodoljubnih narodov in borba proti fašizmu sta zagotovili zmago nad hitlerjevsko Nemčijo in njenimi sateliti.
Samo enotnost svobodoljubnih narodov lahko zagotovi mir in varnost in obvaruje človeštvo pred novimi žrtvami ta novega gorja.
Sovjetska zveza in njena zmagovita armada sta neprecenljivo mnogo doprinesli, da je bila hitlerjevska Nemčija uničena in da so bili svobodoljubni narodi osvobojeni izpod fašističnega jarma.
Zveza socialističnih sovjetskih republik
stoji neomajno na straži miru in varnosti narodov. (
Po naročilu visokega komisarja ZSSR v Avstriji, generalnega polkovnika Kuraso-va izročam vladi avstrijske republike zgradbe nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthausen, ki naj ostane ohranjeno kot spominsko mesto za žrtve, ki so padle od nacistinih rabljev. Jaz sem trdno prepričan, da avstrijsko ljudstvo naukov komaj prošle dobe ne bo pozabilo in se bo borilo z vso silo proti reakciji in okrepilo demokracijo v svoji državi."
Po govoru generalnega polkovnika 2el-tova se je zvezni kancler inž. Figi zahvalil sovjetski vrhovni komandi, da je izročila to mesto gorja avstrijski vladi, in 6e spomnil neštetih ljudi, ki so tukaj, oropani svobode, izkrvaveli za svojo domovino in svoje ljudstvo.
Nato je generalni polkovnik z zveznim kanclerjem Figlom odkril spominsko ploščo, ki ima vklesano naslednje besedilo:
Na tem mestu je bilo od maja 1938 do 5. maja 1945 koncentracijsko taborišče Mauthausen. Tu ta v sosednih taboriščih so nacionalni socialisti zverinsko umorili 122.706 članov najrazličnejših narodov.
Med žrtvami je bilo:
državljanov ZSSR	32.180
poljskih državljanov	13.203
madžarskih državljanov	12.923
jugoslovanskih državljanov 12.870 francoskih državljanov	8.205
španskih državljanov	6.502
italijanskih državljanov	5.750
češkoslovaških državljanov 4.473 grških državljanov	3.700
nemških antifašistov	1.500
belgijskih državljanov	742
avstrijskih antifašistov	235
holandskih državljanov	178
norveških državljanov	77
ameriških državljanov	34
luksemburških državljanov	19
angleških državljanov	19
državljanov drugih narodov in brezdomcev	316
Na koncu je govoril še predsednik Zveze političnih internirancev dr. Sobek, nakar so položili generalni polkovnik Želtov, zvezna vlada, vse politične stranke, delegacija internirancev in številne inozemske delegacije, med njimi jugoslovanska, češka, poljska, madžarska in francoska, svoje vence v spomin žrtvam svojih narodov.
Okrajna konferenca Osvobodilne fronte v Velikovcu
Dne 18. 6. 1947 je bila okrajna konferenca OF v Velikovcu, ki so se je udeležili predstavniki občinskih odborov OF. Konferenco je vodil predsednik okrajnega odbora Velikovec, tovariš dr. Luka Sienčnik. Na dnevnem redu je bil pregled političnega položaja in nalog osvobodilnega gibanja. Posebej se je obravnavala tudi akcija za postavitev velikega spomenika ija grob 86 padlih partizanov v Velikovcu. Odkritje spomenika v Velikovcu bo počastitev spomina vseh padlih borcev za svobodo. Kljub temu, da so avstrijske oblasti dovolile nabiralno akcijo za spomenik samo v okraju Velikovca, bodo koroški Slovenci storili vse, da postavijo dostojen spomenik vsem junaškim žrtvam za osvoboditev.
Ob zaključku konference je bil odposlan telegram komisiji za avstrijsko mirovno pogodbo na Dunaj s ponovno zahtevo, da zaslišijo predstavnike osvobodilnega gibanja koroških Slovencev; z drugim telegramom pa so se navzoči obrnili na medzavezniško komisijo na Dunaj z zahtevo, da se izpusti iz zapora tovariš Karel Prušnik, sekretar POOF-a, ki je bil obsojen zaradi nošenja slovenske zastave. ,
JUGOSLAVIJA ZAHTEVA PREISKAVO O NAPADU GRŠKIH LETAL
Stalni predstavnik FLRJ pri Organizaciji Združenih narodov dr. Jože Vilfan je 27. t. m. predal Varnostnemu svetu pismeno zahtevo po takojšnji preiskavi o zločinskem napadu grških monarhofašističnih le-' tal na obmejno stražarnico Bajram Bos, pri katerem je bil ubit oficir Jugoslovanske armade, komandant straže Miloš Jankovič in ranjena en borec in telefonist. Prav tako je zahteval preiskavo o topovskih izstrelkih, ki so padli na področje vasi Nikolič.
Jugoslovanske oblasti so na licu mesta že izvedle preiskavo. Rezultat preiskave je pokazal, da je bil napad premišljen in popolnoma neizzvan. Izmed vseh dosedanjih čestih izivanj in nasilj je bil ta napad eden najtežjih. Po izjavah očividcev, fotografijah in kartah so nepobitno dokazali krivdo napadalcev. Rezultate preiskave so jugoslovanske oblasti poslale Varnostnemu svetu.
Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je predalo tudi grškemu ministru v Beogradu ostro protestno noto zaradi tega najtežjega napada grških monarhofašistov na jugoslovansko ozemlje in zaradi stalnih obmejnih prekrškov.
POLITIČNO PREDSTAVNIŠTVO AVSTRIJE V BEOGRADU
Politično predstavništvo FLRJ na Dunaju je obvestilo avstrijsko vlado, da je vlada FLRJ pripravljena, da sprejme dr. Wal-terja Conrada Eybesfelda kot političnega predstavnika republike Avstrije v Beogradu.
Avstrijci so v Sloveniji prevzeli vsa odgovornejša mesta v gestapu
Kakor smo poročali, se v Mariboru pred vojaškim sodiščem vodi sodna razprav# proti vodilnim gestapovskim zločincem n# Štajerskem. Iz obtožnice je razvidno, d«
je bilo po nepopolnih, doslej proverjenih podatkih v dobi okupacije na področju ko. mandirja SIPO in SD v Mariboru ust rol jenih 3.600, obešenih 217, zaklanih 103, z mučenjem ubitih 358 žrtev. V taboriščih je umrlo 1.156 ljudi, trajno telesno poškodovanih je 1.157 žrtev, zapitih je bilo 10 tisoč 575, interniranih 7.971, odvedenih na prisilno delo 21.579 in izseljenih 67.885.
Največji krvnik slovenskega ljudstva Kurt Stage, SS-Sturmbannfiihrer in komandir SIPO in SD v Mariboru, je z brezobzirno kršitvijo mednarodnih predpisov samostojno izvajal nad okupiranim prebivalstvom uničevalni teror. On ja po-vzrpčitelj množičnih umorov, množičnega zapiranja, mučenja in prisilnega dela, prisilnega izseljevanja in odgona prebival-^ stv# iz Jugoslavije v koncentracijska taborišča in v internacije. Obtožnica našteva posamezne primere njegovih zločinov. Tako je on odredil usmrtitev okoli 500 talcev. Izdal je odredbo, da je treba požgati hiše, v katere zahajajo partizani, prebivalce pa pred hišo ustreliti in zapleniti njihovo premoženje. Izdal je ukaz za poostreno zasliševanje in se je sam udeleževal takih zasliševanj, kjer so nečloveško mučili slovensko ljudstvo. Obtoženi Stage je tudi organiziral tako Imenovano „črno roko" z nalogo, da pobija one, ki so sumljivi kot nasprotniki nacističnega režima. Ko se je fronta približala Sloveniji, je Stage odredil izpraznitev zaporov na Štajerskem in usmrtitev težje osumljenih pripornikov. Tako so takrat v raznih krajih Štajerske ustrelili neugotovljeno število pripornikov.
Jolef Zangl ]e eden izmed petih avstrijskih gestapovcev, ki so po okupaciji zasedli vsa odgovornejša mesta v gestapu na Slovenskem. S surovim kršenjem mednarodno pravnih predpisov ja Izvršil nešteto aretacij, mučenj In pretepanj v gestapovskih zaporih ter odgonov jugoslovanskih državljanov v koncentracijska taborišča ln na eksekucije. V svojem gradu Viltušu je organiziral zapore, kjer je z nečloveškim mučenjem skušal od pripornikov izsiliti priznanja o sodelovanju z OP. Tu je Iz skupine 300 živinsko mučenih pripornikov predlagal 36 talcev, ki so bili pozneje ustreljeni.
Avstrijec Jožel VViegele je prišel
15. aprila 1941. leta v Slovenijo in bil neposredno udeležen pri iztrebljanju Slovencev. Izvršil je neštevilne umore, požige hiš, plenjenje imovine ter je sodeloval pri
vsem nacističnem terorju nad Slovenci. Odgovoren je za mučenje 500 Slovencev v Celju, od katerih je bilo pozneje nad 100 ustreljenih, okoli 300 pa je bilo poslanih v koncentracijska taborišča. Sodeloval je pri vseh akcijah ..čiščenja" v mariborski okolici, kjer je dajal ukaze za aretacije, mučenja in ubijanja.
Georg Kramhttller, avstrijski državljan, je kot vodja izpostave gestapa v Trbovljah in v Celju vodil iztrebljanje slovenskega ljudstva na svojem področju. Odgovoren je za usmrtitev 16 oseb, za smrt 25 oseb v taborišču, za izbiranje in streljanje talcev iz zaporov v Trbovljah, za akcijo proti skupini 10 partizanov pri Sv. Katarini, ki jih je dal sežgati v hiši, za sodelovanje pri obešenju 100 talcev na Frankolovem.
Avstrijec Hugo G a 1 d e ja kot referent gestapa v Mariboru odrejal aretacije in mučenja po zaporih, odvajanja v koncentracijska taborišča in na prisilno delo ter se je udeleževal akcij na okoliške vasi z namenom, uničiti slovenski narod. Kriv je za smrt šestih ljudi, ki so jih ubili pri Studencu, za mučenje pripornikov, za požig hiš in za plenjenje imovine.
Kurt Gmoser je sodeloval pri razbojniških napadih na slovenske domove, pri požigih in ropih in pri usmrtitvah slovenskih patriotov. Partizana, ki ga je v družbi svojih pajdašev ujel, je brez vsakega zasliševanja ustrelil v hrbet.
Ostala dva obtoženca, ki sta odgovorna zaradi sodelovanja pri množičnih umorih slovenskega naroda, sta Bolko Lazič, bivši jugoslovanski žandar, nemški vohun, ki je takoj po okupaciji Jugoslavije stopil v službo gestapa v Celju ter sodeloval pri aretacijah, mučenju, ubijanju in od-gonu slovenskega prebivalstva, In Jožef W 1 n k 1 • r, kapetan nemške policije, ki je prav tako sodeloval pri vseh prisilnih ukrepih okupatorja za iztrebljanje slovenskega naroda. V obrazložitvi obtožnice Je vojaški tožilec obrazložil nacistični načrt za priključitev Spodnje Štajerske k Nemčiji, ki so ga že dolgo pred napadom na Jugoslavijo podrobno izdelali v Avstriji v institutu za južnovzhodna vprašanja v Gradcu. Glavno borbo za uničenje slovenskega naroda je vodila gestapo. Kakor v samem centru, tako so tudi na Izpostavah in oporiščih gestapa imeli večino SS-ovcl iz Avstrije. Hitler je uporabil za Izpolnitev nacističnih načrtov v Jugoslaviji In še posebej v Sloveniji avstrijske naciste kot strokovnjake ln poznavalce terena. Metoda mjlhovega dela so bili zločini, umori, požigi, koncentracijska taborišča smrti ln sistematičen teror.
Proč z reakcionarno vlado!
Na zborovanjih —1 največjih, ki jih je doživela Avstrija po osvoboditvi — so govorili v zadnjih dneh govorniki Komunistične partije na Dunaju, na Zgornjem Avstrijskem in na štajerskem o zadnji vladni krizi. Velika udeležba in odobra-vanje, s katerim so množice spremljale govore, kažejo, da ljudstvo s sedanjo vlado ni več zadovoljno in da zahteva spremembo vlade. Govorniki so opozarjali na nevarnost enostranske zapad-ne usmerjenosti na obupno stanje prehrane, na črno borzo in na drugo napake, ki jih jo kriva politika reakcionarne vlade. Tako je govoril na Dunaju ogromnim množicam ljudstva predsed-nik komunistične stranke Johann Ko-plenigg, ki je med drugim dejal:
>Ni res, da bi morala biti Avstrija beraška država, o čemer nas hočejo vedno zopet prepričati. Avstrijski delavci znajo delati, hočejo delati in delajo. In om hočejo, da si svoj kruh trajno zaslužijo in no priberačijo.
Ni res, o čemer nas hočejo pi epriča-ti da je mogoče dobiti živila, ki nam manjkajo, samo v Ameriki in da moramo zaradi tega storiti vse kar Amerika od nas zahteva. Vsi znaki kažejo, da no bo to leto samo v Rusiji, ampak tudi na Poljskem, na Madžarskem in v Rumuniji odlična letina. V časopisih smo lahko brali, da so se zastopniki angleška vla-
naprej k lepšemu življenju. In mi zahtevamo to, kar bodo — o tem smo prepričani — v prihodnjih mesecih vedno večje množice odločneje zahtevale in za kar se bodo borile:
Koinoic s politiko poloma, proč z vlado Figl-Sch&r!, proč z Gruberjem in ostalimi lutkami tujega finančnega kapitala! Ljudstvo naj odloči na novih volitvah, da bo pot za dvig, za boljšo bodočnost naše zemlje svobodna, da bo pot svobodna za Avstrijo.«
POLITIČNE

de v Moskvi pogajali z rusko vlado, da bi pošiljala pšenico v Anglijo. Ista angleška vlada se pogaja v Madžarski in med Anglijo in Poljsko je bila že sklenjena pogodba. In v Avstriji? Avstrija se danes bavj s tem, da vodi hkrati propagandno vojno proti Madžarski, proti Poljski, proti Sovjetski zvezi in sicer propagandno vojno v službi reakcionarnih ameriških interesov, ki izrabljajo Avstrijo za svojo »politiko sile«,
Mi smo prepričani, da je danes med socialističnimi delavci, med pristaši OčVP, med množicami delovnih ljudi, ki ne pripadajo nobeni stranki, na tisoče takih, ki so z nami istega mnenja, da tako ne more več naprej, da se moramo boriti za popolno spremembo. Nasprotniki so divji, da se komunisti, »stranka palčkov«, kakor pravijo, »predrznejo« zahtevati odstop vlade in nove volitve. Za vsem tem vpitjem se skriva samo bes, da postajajo komunisti vedno močnejši, da ta stranka dobiva med množicami vedno več vpliva, da javno pove to, kar danes hočejo velike množice našega ljudstva, kar zahtevajo naši delavci in kar bodo vedno bolj odločno zahtevali.
Mi povemo, kar je potrebno, da rešimo Avstrijo pred polomom, da voln mo ljudstvo iz slepe ulice, v katero sta ga zapeljali ostali stranki, da ga vodimo
BAVARSKI LIST O AVSTRIJI
„Bayerische Rundschau" polmesečnik krščanskosocialne zveze na Bavarskem piše pod naslovom „Tu felix Austria" (Ti srečna Avstrija) med drugim:
..Avstrija dobi spet vojaščino. V svojih slavnih časih je imela cesarsko-kraljevsko vojsko, po prvi svetovni vojni ni imela nobene. Po saintgermanskl pogodbi je smela vzdrževati vojsko 30.000 mož In sedaj, po drugi svetovni vojni, dobi celo 50.000 mož.
Upajmo, da ne pride spet do vojne, sicer bi postalo za nas polagoma nevarno. Ca natančno pomislimo, bi nas lahko Avstrija že danes zavzela, seveda če dobi za to dovoljenje, česar pa ni pričakovati.
, Zanosni klici „Heim ins Reichi" so sicer sedaj prenehali, ali „obisk" rajha je sedaj v Avstriji vroča želja. Sosedi na vzhodu danes sledijo klicu časa in se delajo, kakor da bi bili tedaj s silo vključeni v rajb (hinelngepresst),	v
Kako je že dejal nekoč „največji vojskovodja vseh časov": „Naj le spoznajo moje ostmarkovce!" Mislili smo, da smo jih dobro poznali. Sedaj je pač potrebno, da svoje mnenje spremenimo."
LUŽISKI SRBI DOBIJO SVOJ DNEVNIK
Sovjetske zasedbene oblasti v Berlinu so .Domovini'’, osrednji organizaciji lužiških Srbov, dovolile izdajanje dnevnika „Nova doba", ki bo začel v kratkem izhajati v glavnem mestu Lužice v Budyšinu. Iz tehničnih razlogov bo novi dnevnik izhajal začasno samo dvakrat ali trikrat na teden.
FRANCOSKI DELAVCI SE BORIJO ZA SVOJE PRAVICE
Stavke, ki so v zadnjem času na dnevnem redu v Franciji, «o znova pritegnile pozornost na notranjepolitični položaj te države.
To, da delavci pogosto odložijo delo, posebno splošna stavka železničarjev, priča, da množice obsojajo politiko Ramadierove vlade, ki ne služi koristim ljudstva. Ta politika je samo v prid trustov, ki so se v vojni obogatili, ker so sodelovali s sovražnikom. V državi se poostruje inflacija, dvigajo se cene, pada realna mezda in vedno bolj grozeče je pomanjkanje živil. Kakor je iz dneva v dan težavnejše življenje delavcev, tako se po drugi strani dvigajo dobički trustov.
Zaradi velike požrtvovalnosti francoskih delavcev se od konca vojne neprenehoma dviga proizvodnja. Toda veleindustrijci se kljub temu trdovratno borijo proti izboljšanju življenjske ravni delavcev. Trudijo se, da bi realno mezdo še bolj znižali in da bi na delavčeva ramena prevalili vse breme obnove dežele. Pri tem jih podpira še politika vlade. Po številnih izjavah sindikata železniških delavcev bi bila železniška stavka v nekaj urah končana, če bi vlada pokazala količkaj dobre volje. Toda ta se je skušala izogniti vsakršnim razgovorom s predstavniki stavkujočih in je nameravala zlomiti stavko s stavkokazi in je celo grozila, da bo porabila izredne ukrepe.
Ti poskusi pa niso rodili uspeha, kakor se jim tudi ni posrečilo, da bi stavko pokazali kot delo ..nevidnih zakulisnih sil". Z neupogljivim zadržanjem stavkujočih delavcev se je pokazala enotnost delavcev v njihovi borbi za pravice.
Stavka se je končala z izpolnitvijo zahtev. S tem pa seveda ni rešeno vprašanje gospodarskega ozdravljenja dežele. Val stavk, ki se vedno bolj širi, kaže vso odločnost delavcev v njihovi borhi proti reakciji in proti sedanji politiki, za katero je nedavno Thorez dejal, da je odklon v desno, ki prezira vse pravice francoskih delavcev kakor tudi osnovne koristi Franclje.
Po vesteh brazilskih listov je poslanik ZDA predlagal brazilski vladi, da bi Brazilija sprejela 700.000 razseljenih oseb iz Evrope.
Po enajstdnevnih burnih razpravah J*
italijanski parlament s pičlo večino »P**' jel program nove De Gasperijeve vlade-Proti De Gaspariju so glasovale stranke *>* rokih delavskih in kmečkih množic, kom®" nisti, socialisti, republikanci, stranka akcija in tudi Saragatijeva frakcija. Za De Gasparija so glasovale edino stranke velekapitalistov liberalci, profašistični Qualunq®1' sti in krščanski demokrati.
Ameriški konzulat v Londonu ni odobrjj potnega lista za ZDA glavnemu tajniku Kr Anglije Harryju Pollitu, ki se je hotel ko gost udeležiti kongresa ameriških koWu' nistov.
Izredna sodišča v Grčiji izrekajo vedno več smrtnih obsodb, Samo v zadnjih ®e' secih je bilo usmrčenih 321 odpornikov-med njimi osem žena in en duhovnik- Sl* mo 17. t. m. so usmrtili 23 odpornikov.
200.000 pomorščakov in pristanlikih delavcev je stopilo v stavko v ZDA. Stavkajoči zahtevajo dvajsetodstotno zvišanj* mezde, štirideseturni delovni teden in šest' tedenski plačani dopust.
C Diobnejzovice )
Letos bodo v avtonomni pokrajini Vojv®' dini zgradili devet novih naselij s 1-4* hišami. Naselja so namenjena kolonistofl1' ki so se iz drugih ljudskih republik naselili v Vojvodini. Poleg tega bodo v Vojvodini zgradili 18 žitnih skladišč, od k»* torih bo vsako lahko sprejelo 150 v#g°' nov žita. Gradnjo teh skladišč so po*p?j šili, tako da bodo lahko sprejela že leto#' njo žetev.
Mladina bjelovarskega okrožja v Hrv»‘* skl se je obvezala, da bo s prostovoljni** delom zgradila 30 km dolgo gozdno žele*' nico. Poleg tega pa bo položila še 7 k** tirov na drugi železniški progi. Teh del *® udeležuje 1700 mladincev, ki so se obve zali, da bodo obe progi končali do kon«* julija.
V	Karlovcu, ki je važno industrijsko sr®' dišče LR Hrvatske, je vseh sedem tekst*^ nih tovarn prekoračilo načrt proizvod1*! za mesec maj. Najlepši uspeh Je doseg8 tekstilna tovarna „Vuna", ki je svoj na®r proizvodnje presegla za 8 odstotkov.
Petletni načrt LR Srbije predvideva dv»9 vrednosti industrijske proizvodnje v Sr»U od 5 milijard 600 milijonov dinarjev v ‘f* tu 1946 na 25 milijard 600 milijonov v letu 1951. Največji dvig proizvodnje 13 __ v kovinski industriji, kjer bo vrednost 1* rastla od 500 milijonov din v letu 1946 *
3 milijarde 700 milijonov din v letu 195 * Posebno pozornost posveča petletni na® LR Srbije razvoju poljedelstva. Poleg °* hanizacije kmetijstva predvideva n#£ gradnjo sistema za namakanje, s čimer 6 do zavarovani pred sušo ogromni P*e .jj plodne zemlje. V ta namen bodo zgra ^ tudi 250 km dolgi plovni kanal Donava Tisa. Ta kanal z manjšimi odvodnimi in *J makalnimi kanali, z električnimi ml in rečno plovbo bo dosedaj najv« delo te vrste. Petletni načrt za Srbijo P predvideva tudi uničenje analfabeti«*19 izšolanje najmanj 125.000 strokovnih .j lavcev za moderno industrijo kakor več ko 14.000 strokovnjakov z visoko* sko izobrazbo.	e.
V	Jugoslaviji so pričeli z gradnjo Pr ga poslopja za domačo radijsko indu»‘ J V Beogradu bodo še to leto postavili * zno radijsko postajo, ki bo imela 160
_______________________________.150»;:
v Skoplju in Sarajevu pa republiškir* ... ski postaji po 20 kw. Jugoslovanska r a, ska industrija' bo do konca tega l®ta z* dila prvih 10.000 radijskih aparatov.
V Bosni in Hercegovini je bilo lanldV,ib javljenih 67.000 primerov raznih floZ 51 škod, tako da je bilo poškodovan®09 ^ tisoč kubičnih metrov lesa v vredno* milijonov dinarjev. Zaradi suše so gosti gozdni požari. Tako je bilo l«ta p0. 270 požarov, ki so napravili škodo ® p0. vršini 12.000 ha, lani pa je bilo	0go
žarov na površini okrog 30.000 ha. K1 večjo škodo pa dela lubadar, ki se J*, je širil na izredno veliki površini.	p®
ljudska oblast že storila nekatere u ,#fli za zaščito proti lubadarjem. V let0^ proračunu je določenih 10 milij°n° j9ri za zaščito gozdov. Za zaščito pred b0
in škodljivci ter s pogozdovanjem
površina naših gozdov med petletk
širila za 860.000 ha.
^raj sliši ves svet to zemljo vpijočo, ki s srčno krvjo smo škropili ji tla!
Mi nosimo vero v pravičnost bodočo v's©h zemelj, vseh ljudstev teptanih sveta!
Protesti koroških Slovencev proti novi nacistični organizaciji „Bund der heimattreuen SttdkHrntner"
Pod nacističnim geslom, da je vsakdo, ki je proti nedeljivosti Koroške, torej vsakdo, ki se bori za pravice slovenskega ljudstva, izdajalec domovine, organi-zlrajo veleneraški šovinisti na Koroškem novo nacistično organizacijo »Bund der heimattreuen Sitdkilrntncr« —< »Zvezo domovini zvestih«. Z vsakovrstnimi pritiski, predvsem pa z grožnjami, da bo Preseljen vsakdo, ki ne pristopi k temu bundu, ker ga bodo smatrali za izdajalca, poskušajo nacistični organizatorji tega »bunda« izvesti nekako glasovanje v Prilog Avstrije.
v Koroški Slovenci in vsi pravi antifašisti sodelujejo v borbi proti tej novi nacistični organizaciji, ki je oživljenje nekdanjega šovinističnega »Helmatbunda« Maier-Kaibitscha in drugih nacističnih zločincev.
Prebivalstvo Dobrle vasi in okolice je poslalo britanskim in okupacijskim oblastem ter medzavezniški komisiji na Dunaju resolucijo, v kateri opozarja na nacistično delovanje novega »bunda« in zahteva, da se prepreči teroriziranje slovenskih antifašistov. Resolucija se glasi:
Ukrepi britanskih okupacijskih oblasti proti slovenskim antifašistom v borbi za osvoboditev Slovenske Koroške dajejo pobudo šovinistični velenemškl miselnosti tistih elementov, ki so nam koroškim Slovencem že od nekdaj sovražni. Ti proglašajo vse, ki se borimo za pravico našega naroda, za izdajalce in se nad njimi že sedaj, čeprav še ni vprn-šnuje mqjo rešeno, na vse načine maščujmo.
V zadnjih mesecih se ustauavlja pod vodstvom znanih nacističnih elementov *■' organizacija »Bund der heimattreuen Sttdkftrntner«, ki proglaša vse one, kameri no pristopijo, za izdajalce; groze jim s preselitvijo, zaplembo premoženja hi drugimi represalijami. Voditelji in glavni razširjevalci tega »bunda« so registrirani nacisti, bivši SS-ovci in Hitlerjevi petokolonaši, lolksdojčerji, ki nastopajo proti nam prav tako kakor^ je »ekoč delal vojni zločinec Maier-Kai-bitsch s svojim »Heimatbundom«.
Koroški Slovenci in antifašisti nismo klonili niti pred Hitlerjem in njegovim teroirjem in se bomo tudi sedaj še na-
dalje borili proti novemn nacističnemu nasilju, dokler ne dosežemo svojega cilja — priključitve k FLRJ.
Pač pa opozarjamo okupacijske in zavezniške oblasti, da je popolnoma nemogoče razumeti, zakaj dopuščajo, da sovražniki, proti katerim smo se skupaj borili, danes zopet dvigajo glave in kujejo nove naklepe proti koroškim Slovencem. Protestiramo proti vsakemu popuščanju nacističnim zločincem in nacistični miselnosti! Zahtevamo, da se izvede temeljita denacifikaciju, da se kaznujejo krivci za preganjanje in preseljevanje koroških Slovencev in da se odločno nastopi proti teroriziranju koroških Slovencev ter razpihovanju vele-nemškega šovinizma, ki ga širijo nacistični elementi v obliki »Bunda der heimattreuen SUdkarntner«.
fašisti in Šovinisti ponovno
STRAHUJEJO SLOVENSKO PREBIVALSTVO
Ze večkrat smo poročali, s kakšnimi metodami skušajo zagrizeni nasprotniki Slovencev strahovati antifašistično prebivalstvo Slovenske Koroške. Grozijo s ponovno izselitvijo in podobnimi nasilji, samo da bi vznemirjali ljudstvo, ki se bori za svoje narodne pravice.
Tako je nahujskani Smahar Jakob grozil tov. Joškotu Rupitzu, da ga bodo ubili, ker je bil tudi on partizan in v Dachauu. Seveda ve Šmahar Jakob povedati, kar jo baje slišal celo v radiu tudi o likvidaciji OF, ki se je po njegovem „na žalost" borila proti fašizmu. Enako imenuje partizane izdajalce domovine, medtem ko se navdušuje za Hitlerjeve vojake, ki so pobijali po vsej Evropi.
Na podoben način se v Bilčovsu znaša neki Gregor Mischitz nad antifašisti. Slovensko prebivalstvo psuje z izdajalci In jim grozi s ponovno izselitvijo „na drugo stran Karavank!"
Če sl pogledamo tega „domovinl zvestega” malo pobliže, moramo ugotoviti, da je aktivno sodeloval pri puču leta t934 in je takrat javno pozdravljal z nacističnim pozdravom „Heil Hitlerl"
Vprašamo se, kdo je izdal svojo domovino? Ilegalni nacist Mischitz, ki je že leta 1934 pripravljal Hitlerju pot v Avstrijo, ali pa mi slovenski antifašisti, ki smo se aktivno borili proti fašističnemu nasilju in dajali vso podporo tudi avstrijskim antifašistom, ki so se kakor mi borili za osvoboditev svojega ljudstva? Naj takšni in podobni elementi še tako vpijejo in grozijo, mi koroški Slovenci ostanemo na poti, po kateri nas vodi naša predstavnica OF. Naš edini odgovor na izzivanja fašističnih elementov se glasi: Se bolj odločno se hočemo boriti, povezani z avstrijskimi antifašisti za svobodo, za resnično demokracijo, za popolno denacifikacijol
IZ DRABOSNJAKOVE ROJSTNE VASI
Kakor po vsej Slovenski Koroški se tudi pi^ nas na jezikovni meji skozi desetletja upiramo germanizaciji in se borimo za srečnejšo in lepšo bodočnost v svobodni domovini. Čeprav leži naša občina daleč od vsakega prometa, je znana zaradi tega, ker se je pri nas rodil in bival slovenski ljudski pesnik in oče ljudskega gledališča Andrej Šuster — Drabosnjak. Kot potomci Drabosnjakove igralske skupine smo varovali tradicijo ljudske igre in, čeprav ločeni od ostalega slovenskega sveta, z lastnimi močmi gojili slovensko prosveto. Da tudi tukaj visoko nad Vrbo in v bližini mutca Osojskoga živimo Slovenci, so najjasneje pokazali Nemci sami, ki so tudi iz naše občine izselili vse za tretji rajh ..nevarne" ljudi. Pa tudi v narodnoosvobodilni borbi smo Gozdanjčani dokazali, da smo Slovenci. Podpirali smo naše partizane, ki so ae borili za svobodo ljudstva in dali svoja mlada življenja. Leta 1946 je padel eden celo v naši vasi. Sedaj počivajo na pokopališču v Vrbi in pričajo o naši borbi in o naši volji sta priključitev k Jugoslaviji.
Kljub temu pa nam danes ponovno grozijo z izselitvijo in drugimi nasilji, a mi ostanemo zvesti svojemu slovenskemu narodu in se bomo borili dalje, dokler ne bomo združeni z brati onstran Karavank v svobodni domovini — FLRJ. Zato zahtevamo, da se Gozdanje ne smejo pozabiti, ko bodo odločali o Slovenski Koroški.
NEPOZNAN BANDIT STRELJA NA AKTIVISTE OF
Tiskovni urad OF poroča iz Št. Jakoba v Rožu:	,
Ko se je dne 1. junija ob desetih zvečer
vračal organizacijski sekretar okrajnega odbora OF Beljak tov. Tevžej Omota iz Svaten domov, je iz gozda padel strel, ki ga pa ni zadel.
V zadnjem času so Izpustili iz zaporov celo vrsto obremenjenih nacistov, kar je med antifašističnim prebivalstvom povzročilo veliko ogorčenje. Ta ukrep oblasti je tudi kriv takšnih izpadov šovinističnih elementov. Orožništvo do danes nt ničesar ukrenilo, čeprav je bil primer takoj prijavljen.
NAPAD FAŠISTIČNIH TERORISTOV N/ SEKRETARJA OBČINSKEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE
Dne 16. junija 1947 zvečer je bil na poti k vaškemu sestanku napaden in težko poškodovan sekretar občinskega odbora OF Dobrla vas, tovariš Marolt Ivan. Med šestimi napadalci, ki so znani domači reakcionarji, sta bila tudi dva inozemska fašista, en Romun in en Poljak.
Zločinski napad je bil takoj javljen policiji v Dobrli vasi, ki pa proti napadalcem še ni podvzela nobenih korakov,
NOVA NAPOVED PROCESA PROTI MAIER-KAIBITSCHU
Listi so prinesli naslednjo kratko vest APA: Kakor smo izvedeli od prezidija višjega deželnega sodišča, bo proces proti bivšemu ilegalnemu koroškemu gaulajterju Maier-Kaibitschu, ki je na listi avstrijskih vojnih zločincev, v tem poletju pred ljudskim sodiščem v Celovcu. Treba je računati z daljšim trajanjem obravnave.
Razpravi bo predsedoval predsednik višjega deželnega sodišča dr. Kugler. Maier-Kaibitsch se bo moral zagovarjati predvsem zaradi preseljevanja Slovencev na Koroškem in na Gorenjskem, ki ga je vršil v času vojne nekdanji urad rajhov-skega komisarja za utrjevanje nemštva. Proces proti Maier-Kaibitschu je bil že enkrat napovedan v času, ko je zasedala londonska konferenca. Tedaj so ga napovedali Za prvi teden meseca aprila.
Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik Usta; dr. Matko Scharwitzl, Wlen XVI, Ottakrin-gerstrasse 83. — Glavni uredniki dr. Franci Žwitter. — Uredništvo in uprava: Wien IV, Waaggasse 6/II. Telefon B 21-5-50. — Podružnica uprave: Celovec (Klagenfurt), Vol-kermarkterstrasse 21/L — Tiska: »Globus", Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt G. m. b. H., Wien L Fleischmarkt 3—5.
p—«-*-—	—*—*—*
Koroška
Mirt Z w i 11 e r :
VMBOR Bil
Poizkus iztrebljenja koroških Slovencev v dobi nacizma
fhVA ETAPA — IZGONI IN PREGANJANJE POSAMEZNIH KOR. SLOVENCEV
Ko so nacisti v marcu 1938 prevzeli ob-na Koroškem, je bila usoda koroških ^ovencev vsakemu jasna. Saj so s tem trenutkom dosegli popolno oblast na Koro-skem ravno najhujši šovinisti in neizprosni sovražniki slovenskega naroda. Z ime-n°vanjem tedanjega stotnika Alojza Mai-er'Kalbltscha za poverjenika za jezikovno ftle8ano ozemlje na položaju dež. sVetnika šovinistična klika v deželi doživela vi-Sek svojega triumfa. Maier-Kaibltsch je te časa borbe za Koroško leta 1919/20 ve-za najstrupenejšega nasprotnika koro-Slovencev in bil vso dobo prve av-strijske republike predstavnik in zagovornik brezobzirnega zatiranja koroških Slo-
vericev.
prvo njegovo dejanje je bil izgon šest genskih duhovnikov iz njihovih fara 'jne 24. marca 1938. Temu uvodu je sle-ail° zastrupljenje bivšega slovenskega po-s anca župnika Vinka Poljanca, ki je po ^Pustu iz celovških gestapovskih zapo-t0v umrl v Škocijanu v Podjuni 25. av-
gusta 1938. Nato so se vrstili ponovni izgoni slovenskih voditeljev in inteligence, zapori in preganjanja posameznikov in njihovih družin.
Koroški šovinisti pod vodstvom Maier-Kaibitscha, ki so desetletja čakali uresničenja svojih sanj o dokončni rešitvi koroškega vprašanja, so ravnali v začetku previdno, postopoma in načrtno. Po njihovem mnenju pa je končno dovolj ..opominov" nepoboljšljivim zavednim Slovencem, da končno spoznajo pot naravnega razvoja in se pridružijo nemškemu narodu. Ze zadnja let« avstrijske republike so postajali ti opomini vedno bolj podobni grožnji vsem, ki se niso hoteli ukloniti pritisku. Rojstvo Velike Nemčije pa so ti krogi smatrali za zadnji poziv vsem, naj bi se tej sili za vedno pridružili.
Ljudsko štetje maja 1939 pa kljub vsemu izpoveduje odločnost malega naroda, da hoče braniti svojo čast in svoj obstoj do zadnjega. Zato ga od tega čas« zapišejo smrti.
Po izbruhu vojne septembra 1939 postaja nasilje nad koroškimi Slovenci vedno
očitnejše. Zaradi vojne pa je treba tudi več obzirnosti na zunaj. Vendar je iz te dobe ohranjenih mnogo dokumentov, ki dokazujejo načrtno in sistematično uničevanje slovenskega življa. Zavednim Slovencem odvzemajo obrtna dovoljenja, prepovedujejo nakup zemljišč, zabranjujejo celo, da bi dedovali po lastnem očetu in najbliijih sorodnikih, silijo posamezne kmete in lastnike zemljišč, naj prodajo zemljo, da bi kolonizirali nemške priseljence itd. Iz različnih dokumentov je razvidno sodelovanje vseh prizadetih oblasti. Zupani, ..kmečki vodje” ter ..krajevni vodje" so se trudili, da bi našli podlago za ukrepe in odloke višjih instanc. Čeprav v tem ali onem oblast na zunaj čuva videz pravnega postopka, vendar hkrati že nakaže tudi pot, po kateri je vendarle romal grunt za gruntom v nasilne nemške roke.
Z napovedjo vojne Jugoslaviji v aprilu 1941 se začenja doba popolnoma brezobzirnega nastopa. Razpustu vseh slovenskih organizacij sledijo množična zapiranja, zaplembe premoženja, izgoni in koncentracijska taborišča. Zopet izgine v zaporih celovškega gestapa 67 slovenskih duhovnikov, ki morajo po odpustu iz zaporov zapustiti slovensko ozemlje.
Cas zunanjepolitičnih obzirov je mimo. Nastopil je trenutek neposrednega uresničenja velikih, dokončnih načrtov.
NEPOSREDNE PRIPRAVE ZA MN02ICN0 IZSELITEV
Kljub vsemu ..podrobnemu delu” celovški šovinisti vso dobo niso izgubili izpred oči velike naloge. Ze po prvem valu navdušenja nad vojaškimi zmagami Nemčije
z vso vnemo pripravljajo tudi notranjo rešitev koroškega problema. Po vseh občinah Slovenske Koroške sestavljajo sezname najzavednejših Slovencev na podlagi ljudskega štetja od 17, maja 1939. Tem seznamom sledijo v teku nadaljnjih mesecev ponovni spiski, ki opisujejo narodno zavednost in aktivnost posameznih slovenskih družin. Vsi vidiki se upoštevajo: Priznanje ob ljudskem štetju, vezi z vidnimi Slovenci, delavnost v slovenskih organizacijah, glasovanje leta 1920, naročanje slovenskih listov itd. Večino teh dokumentov so žal nacistični župani in občinski uslužbenci ob zlomu nacizma uničili. Ohranjeni pa so seznami iz Gozdanj, Ve-trinja, Djekš, Vovbr, Libuč in Loge vasi. Ravnfl seznami občin tik ob severni jezikovni meji pa so posebno dragoceni, ker nam nudijo zadosten vpogled v. temeljitost prerešetavanja vsega slovenskega prebivalstva. Značilen in zanimiv je tudi seznam iz Vetrinja pri Celovcu.
Očitno je bila izselitev prvega’ dela najzavednejših slovenskih družin nameravana mnogo prej, kakor se je potem v resnici zgodilo. 2e 10. julija 1940 namreč zahteva načelnik propagandnega urada na* rodnosocialistične stranke v Celovcu v svojem dopisu krajevnemu vodstvu stranke na Radišah prijavo slovenskih družin v najkrajšem času zaradi posebne nujnosti. Kakor je razvidno iz dokumentov, so tudi posamezni krajevni zastopniki pričakovali izselitveno akcijo mnogo prej. To pa vse dotlej, dokler je bila vojaška sreča nemški vojski na frontah i« naklonjena.
Na zagrebškem velesejmu
Vlak proti Zagrebu je bil nabito poln, a še so na postajah vstopali novi potniki. Bili so prav različni ljudje, govorili pa smo seveda o zagrebškem velesejmu in si želeli, da bi bili že čimprej tam in si ga ogledali.
Ves čas v vlaku in tudi še nekaj časa v Zagrebu sem se držal kmeta iz okolice Celja, ki si je na velesejmu nameraval ogledati elektromotor za svojo kmetijo. Tudi on je že mnogo slišal o velesejmu, pa se je odločil, da žrtvuje tistih par kovačev za vlak in kar bo še treba.
Ko sva vstopila, nisva kar nič vedela, kje bi začela, pa sva se kmalu odločila, da začneva od kraja.
;V paviljonu C, v prostoru, kjer razstavlja svoje izdelke tobačna industrija, sem si z zanimanjem ogledoval cigarete, zlasti pa ogromne zavoje tobaka iz Makedonije, medtem ko so kmetu obstale oči na velikih klobasah žvečilnega tobaka.
>Vidiš, naš stari oče pa so že toliko vzdihovali, da tobaka za čikanje sploh nič več ne bo. Nobena cigareta nobena cigara jih ne spravi v dobro voljo, zdaj pa le vidim, da se bo zanje kmalu dobila poštena klobasa. To je bodo veseli!« mi kmet zadovoljno pripoveduje.
Ko kreneva naprej, zagledava na steni velik napis, ki nama pove, da razstavlja tu tekstilna industrija Srbije in Hr-vatske. Ogledujeva si odeje, blago za obleke, perilo, nogavice, klobuke itd., na steni pa bereva, da je novator Pavle Ključariček zboljšal tkalni stroj in tako znatno dvignil proizvodnjo.
Na drugi strani paviljona, kjer razstavljata svoje izdelke zvezna tekstilna industrija in svilarstvo, bereva na steni, da je bilo razstavljeno blago izdelano v vseh krajih države. Zastopane so tovarne v Novem Sadu, Kranju, Tržiču, Sv. Pavlu pri Preboldu, Mariboru, Grdelici, Vučjem, Paračinu, Dugiresi, Varaždinu itd. Potem pa se s kmetom kar zgubljava med napisi in razstavljenimi predmeti. Tu je usnjarska industrija Slovenije s svojimi kožnimi izdelki, dalje živilska industrija, ki razstavlja živila vseh vrst, potem kemična industrija Srbije, ki razstavlja mila, olja, masti itd.
Nekje me kmet opozori na veliko kepo modre galice.
»Poglej, galici ja!«
Potem pa mi dalje razlaga, da je bila nedavno v Halozah toča, ki je napravila tudi v drugih krajih mnogo strahu. Zla-
sti po loči se trte rada loteva peronos-pora, zato je nujno potrebno škropljenje.
V	drugem nadstropju sva si ogledala bogate izložbe narodnega magazina, razstavo istrskih vin in predvsem razstavo državnega podjetja »Vino-Sadje«, kjer se je kmet zlasti začudil še vedno svežim jabolkom iz Maribora, kakor da si jih zdajle utrgal.
Tu pa sem svojega tovariša nenadoma izgubil. V prostore se je natrlo mnogo obiskovalcev, ki so ga potegnili s seboj.
*
Dvojni pomen ima letošnji zagrebški velesejem. Prvič hoče prikazati našim narodom, kaj vse smo doslej dosegli v naši obnovi in kakšni so pogoji, pod katerimi smo stopili v naš petletni načrt, drugič pa ima namen seznaniti s proizvodi našega gospodarstva tudi druge države, ki hočejo z nami trgovati. Mnoge države so to pripravljenost že pokazale in z njimi je Jugoslavija v zadnjih dveh letih sklenila trgovinske pogodbe. Te države so Albanija, Bolgarija, Čeho-slovaška, Sovjetska zveza, Poljska, Francija, Madžarska, Švica itd. Vse te države razstavljajo tudi na zagrebškem velesejmu, zato bi naša slika ne bila popolna, če si ne bi ogledali tudi albanskega, češkega, bolgarskega, ruskega, poljskega, francoskega, švicarskega, madžarskega, belgijskega in holandskega paviljona. Prav tako se številni obiskovalci omenjenih držav zelo zanimajo za predmete, ki smo jih razstavili mi.
Tako se je mnogo naših ljudi seznanilo z gospodarstvom tujih držav, prav tako pa so tuji obiskovalci po vrnitvi v svoje države pripovedovali, kaj se proizvaja pri nas. Videli so ogromen napredek, ki so ga dosegli naši narodi na vseh gospodarskih področjih in ko bodo o tem pripovedovali doma, bodo odpirali oči tistim, ki še vedno govore, da je naša država zaostala in nesposobna za življenje. Naši domači ljudje pa si lahko v Zagrebu na lastne oči ogledajo plodove dveletnega dela za obnovo porušene domovine. Dvojna zavest jih navdaja pri tem: prvič, da niso zaman delali doslej, in drugič da je vredno tudi v bodoče krepko pljuniti v roke.
*
V	paviljonu Sovjetske zveze se nisem mogel načuditi temu, kar sem videl: av-
tomobili, kmetijski stroji, tkalni stroji, tkanine, usnjeni izdelki, kožuhovine, živila, kemična industrija, radijski aparati. V paviljonu se je kar trlo obiskovalcev, ki so se vsi ustavljali pred vrati in tam v knjigo na mizi nekaj zapisovali. Ko sem se do tiste knjige tudi sam prerinil, sem videl, da je to spominska knjiga, v katero obiskovalci zapisujejo svoje vtise o sovjetskem paviljonu. Nehote sem obrnil nekaj strani. Veselo presenečen sem obstal ob podpisu maršala Tita, ki je na dan svojega obiska zapisal: »Izložba ostavlja vrlo dobar utisak. Poi’ed same organizacije izložba prikazuje visoki tehnični napredak Sovjetskog saveza«.
Zapustil sem paviljon, zunaj pri vhodu pa me je čakalo še eno presenečenje: plug, nenavaden plug, ki so ga izdelali v Sovjetski zvezi letošnje leto. Nekaj kmetov iz Hrvatskega Zagorja se gnete Ob njem. Od vseh strani si ga ogledujejo in ne morejo se mu načuditi. Na sprednjem delu pluga je tablica z njegovim opisom. Ko jo preberem, izvem, da je to plug tipa P5 — 35, ki orje hkrati pet brazd v širini 1.75 metra. Po navadi sestavijo dva taka pluga, ki ju vleče traktor »Stalinec«., Plug se tudi lahko poljubno sestavlja, tako, da zvežemo samo tri ali štiri dele, lahko pa tudi 7, 8, 9 in 10 delov, pri čemer se oziramo na pogoje oranja in vlačilno moč traktorja. Globina oranja je 27 cm, širina dveh petdelnih plugov pa 3.5 metra.
»Krasen plug, samo da bi ga v Zagorju ne mogli rabiti. Bi se v naših bregih slabo obneslo«, obžaluje nekdo od gledalcev.
Ogledamo si še traktorsko sejalnico za sladkorno peso, ki ima to posebnost, da lahko z njo hkrati trosimo tudi umetna gnojila, nato pa odidemo nekoliko naprej, kjer razstavlja svoje stroje Os-ješka livarna železa in tovarna strojev. Tudi tu nas čaka veliko gledalcev, med njimi precej slovenskih kmetov. Mnogo strojev je tu in orodja, ki nas zanima: plugi, brane, stiskalnice, vejače, luščil-nice za koruzo, kuhinjske posode, stroj za čiščenje žita itd.
Kmetje iz okolice Rogaške Slatine se zlasti zanimajo za stiskalnico grozdja, kakršne tudi jaz še nisem videl. Ima to posebnost, da hkrati melje in stiska grozdje, pri čemer sortira vino v dve vrsti —< v vino, ki teče takoj po mletju, in vino, ki teče šele po stiskanju.
»Ej«, začne kmet vrteti pri stroju ročico, »take stroje bomo pa tudi pri nas dobili!«
In kar ne more se ločiti od stroja. Doma bo gotovo pripovedoval o »maši-ni«, ki bo v kratkem odpravila nerodne lesene stiskalnice, ki so poleg okornosti tudi zelo počasne. Po mnogih vinorodnih krajih Slovenije grozdje še vedno »mezijo«, z novo stiskalnico pa bo tudi to .odpravljeno. In to kmalu, kajti v petletnem načrtu bo tudi naš vinogradnik dobil vse potrebne stroje.
In tako gre od paviljona do paviljona. V posebnem zvonastem paviljona sredi velesejma je razstavljeno naše rudno gospodarstvo. Tu vidimo rude vseh vrst: od železa, bakra, mangana do raznih vrst premoga iz vseh rudnikov naše države: V paviljonu G vidimo naše gozdno gospodarstvo, zlasti lesna bogastva Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Povsod se ustavljajo številni obiskovalci. Slovenec vidi, kaj premorejo v Hrvatski, Srbiji, Bosni in drugod, Srbi, Hrvatje in Bosanci pa vidijo, kaj premoremo pri nas. In če prisluhneš njegovim pogovorom, slišiš skoraj vedno to, da smo bogata država in da nam je treba samo zavihati rokave, delati in živeti.
Oe si pogledamo zdaj še paviljone drugih držav, se nam nudi prav tako zanimiva slika. Švicarji razstavljajo stroje, Madžari elektromotorje, Bolgari povrt-no seme, tobak in kože, Poljaki poljedelsko orodje, Francozi tovorne avtomobile, Holandci umetno svilo. Kmetje, Li obiskujejo inozemske paviljone, zlasti zanimajo mali poljedelski stroji, ki $fh razstavljajo švicarske tvrdke, predvsem ročni motorni plugi in kosilnice, ki jih še niso videli. Nikakor ne smemo pozabiti albanskega paviljona. Tudi albanska republika se po zgledu naše države čvrsto bori za obnovo svojega gospodarstva. Na velesejmu razstavljajo Albanci tobak, živila, usnje, rude in preproge.
S tem pa si še nismo ogledali vsega, česar se vsi prav dobro zavedamo. Pri tolikih paviljonih in razstavljenih predmetih smo prav gotovo marsikaj prezrli, zato si začenjamo ogledovati vse še enkrat od kraja. Včasih se kdo izmuzne iz paviljona in jo mahne v restavracijo na pivo, kajti vročina v Zagrebu in zlasti še na prostorih velesejma, kjer se preriva na tisoče ljudi, je zelo velika. Proti večera, ko postaja nekoliko hladneje, pritekajo na Sejmišče nove množice Obiskovalcev. Mi, ki smo si vse že trikrat, štirikrat, petkrat ogledali, se ob devetih zvečer poslovimo.
■IL 	! I I . I ———................ 'BS
‘ »Kdo si Kaj upa.. x Mehač je godel:
»Tega bi rad poznal...«
Duh in misli so se zgostile v razposajen odpor, ki ga je žgala sopara zbranih ljudi, pomešana z vonjem gnojišča im hleva. Skozi odprta vrata se je videla živina, ki je motovilila z rogovi v nenavadni prizor.
Vsa stvar je trajala že precej dolgo, množica je postajala razposajena; zavedali smo se, da smo rUbežnike spravili V zadrego. Tedaj pa je nekdo zaklical: »Napravimo vendar konec!«
Žandarji so obstopili vhod in nas zaceli odrivati, dva »srakoperja« pa sta istočasno priskočila k jaslim in hotela odvezati licitirano kravo. Mogoče bi se ne bilo nič zgodilo in mogoče bi se ta stvar ravno tako končala, kakor je to navada, da se namreč ljudje slednjič vdajajo zmerjanju in vpitju, med katerim opravijo rubežniki svoje. Nekdo je kriknil:	'
»Ali bomo res pustili..."«
Tudi to bi mogoče ostalo brez odmeva med nami, ko bi naključje ne hotelo drugače in ako bi tisti hip, ko je zacingljala odveza, ne zamukal ves hlev.
Jaz sem ves čas čisto zadaj in na tihem ogledoval razvoj dogodkov. Dozdaj
šundru in sem vse poznal le po pripovedovanju. Pri tem me je težila skrb, da bo v nekaj urah tudi pri nas ista slika. Pod vplivom množice mi je rastel pogum, ra-stel je moj odpor, ali vse skupaj sem tlačil za stisnjene ustnice. Stvar se mi je zdela čisto preprosta, vsi mi bi morali napraviti pred vrati verigo, zid iz živih teles in zakričati:	'
»Ne umaknemo se! Domov pojdite, pustite nas, nič vam nismo storili...«
Rubežnikov je bilo skupaj s pisarji, žandarji in »srakoperji« vred manj kot deset, nas pa je bilo najmanj sto...
»Domov pojdite, pustite nas, ničesar nismo zakrivili, živeti hočemo...«
Kakšni ljudje so to, ki prihajajo bog-sigavedi odkod in si lastijo pravico? Kdo jih pošilja...? In v nekaj urah bodo pri nas... In mi smo še večji siromaki kakor Adermaš.
Ko pa sem začul mukanje živine, se mi je zdelo, kakor da bi od nekod prišel skrivni opomin. Iz hleva je vel sveži jutranji gnojni vonj s tako silo, da se mi je zmotilo v glavi. In kakor bi me nevidna moč potisnila, sem planil od ogra je z enim skokom mimo rubežnikov k »srakoperju«, ki je med tem kravo že odvezal, in ga sunil v gnojnično mlakužo sredi hleva kakor muho. Z menoj bi bife pj a tem najbrž že tudi pri kraju, ali
tedaj me je obdal nepopisen vrvež. Vse se je kakor na povelje zagnalo za menoj in drugi hip se že ni moglo razločiti ničesar več. Od samega hrušča in vpila nisem nič več slišal, od same razburjenosti se mi je stemnilo pred očmi. Le kakor v omotici sem slišal zagrljene, prestrašene in besne zloge:
»Ali ste znoreli...? Kaj je to? Ne boš ril, svinja...«
Po steni je zakresalo železje, da je zasmrdelo po ognju, moje roke so mrcvarile po nekakih truplih, pa nisem vedel, ali je goveje ali človeško meso, le grabil sem, pehal in davil. Nekdo je ječal na pomoč.Toda to me ni pomirilo, temveč zbesnilo; zdelo se mi je, da čujem sovražnikov, »srakoperjev« glas. Na dvorišču so rezgetali konji, se zaletavali vozovi, padali udarci, zadaj je škripala lesa in se lomil plot... Vse te divje, togotne odmeve je moja duša ppdzavedno vsrkavala, mimo nje so bliskovito vihrale slike ruvanja z žandarji, s »srakoperji« slike zvitih klopčičev in pohojenih trupel...
»... Adermaš«
Nič!
Ko sem spregledal, sem stal z nekaterimi tovariši golorok, raztrgan, razpraskan, pokrit z živinskim blatom, oblit z gnojnico in s krvjo zadobljenih prask sredi izpraznjene odrine, Na dvorišču so vekali otroci in nekaj žensk, po dvorišču so tekali izpreženi konji, voznikov pa ni bilo nikjer; naokrog so ležale puške, svežnji papirjev, ostanki oblek, rubežniki pa so izginili. Razpršila se je tudi večina soseske neznano kam. V kotu odrine, zgneten na zid, je nepremično ležal »srakoper«... Šele tedaj sem v svojil rokah začutil topor gnojnih vil...
, Ajj, kako Je to udarilo!
Kaj se je zgodilo?
Slika je bila čisto jasna. Mi smo treščili, ko je bilo vse do skrajnosti napeto, in smo pohodili biriško smet. Eden je pri tem preveč dobil. Zakaj pa hodi sra-koperit, ko mu ni treba! Ostali bežijo dol po njivah proti veliki cesti...
»Haha...«
Nekdo je kriknil:
»Bežimo!...«
Jaz sem še vedno držal vile v rokah-Medtem so dvignili srakoperja iz kota iu ga prenesli na voz ter ga začeli močiti z vodo.
Šele tedaj sem zagnal vile od sebe. Okrog mene je zazevala praznota širokega dvorišča. Vedel sem, da se je zgodilo nekaj strašnega, a nisem se bal. Stal pa sem nenadoma pred prepadom in nisem vedel, kaj sedaj. Pohlepno sem se oziral naokoli, toda soseske ni, ona pa bj morala biti tukaj, da bi si povedali, kaj naj napravimo, kako naj se obvarujemo posledic tega dogodka.
»Skrij se ...«
Z menoj vred so še trije drugi presko* čili plot in udrli smo v hosto proti planini. Tam smo se skrili v zapuščenem seniku. Včeraj zvečer pa so žandarji že obdali senik in nas polovili kot miši, vse štiri. Nekdo nas je izdal, ki nas je videl bežat v skrivališče. Nato so nas zvezah in nas gonili skozi vso sosesko za stra§ in v prispodobljenje tega, kar se j’e zg°* dilo...«
Jetnik Oplaz je končal svojo štorij0, V njegovih očeh je tlel plamen iznena-denja in tihega odpora, ustnice pa trepetale od skritih bolečin. Nato je naveznil vrč in izpil do dna.
(Konec)