MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozd Merx Številka 1 — Leto IV — Februar 1984 Sozd Merx združuje: Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinsko podjetje Celje, Holeli-gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7200 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič (glavni in odgovorni urednik), člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magvar, Rado Teržan, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Mirjam Bevc, Fanika llijaš. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo — tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Celje - skladišče D-Per III 19/1984 111! COBISS • 1 I Kaj je novega na področju naložb Otvoritev blagovnice Radeče še letos Gradbeno dovoljenje za to naložbo je bilo pridobljeno že decembra lani. Blagovnica bo imela 1572 kvadratnih metrov skupne površine, od tega 786 kvadratnih metrov prodajnih prostorov in 63 kvadratnih metrov za bife. Predvidevajo, da bi lahko ta blagovnica s prodajo osnovnih življenjskih potrebščin, tekstila, galanterije in bele tehnike ustvarila letno približno 139.000.000 dinarjev prometa. Predračunska vfednost naložbe je 62.800.000 dinarjev. Da v Radečah resnično potrebujejo blagovnico, nam pove tudi podatek, da bodo za njeno izgradnjo krajani namenili 3.000.000 dinarjev krajevnega samoprispevka, gospodarstvo, to je delovna organizacija Papirnica Radeče pa 15.000.000 dinarjev. Predvidevajo , da bo blagovnica v Radečah zgrajena do 29. novembra letos. Koruze ni Težave pri zagotavljanju zadostnih količin krmil za družbeno in kooperacijsko .zrejo pitancev in perutnine so vsak dan večje. Še posebno po tem, ko je bil sprejet odlok o zamrznitvi cen in ko pridelovalci glede na cene surovine ne morejo prodajati krmil po uradnih cenah. To se^iajbolj opazi pri koruzi, ki je v zadnjem času ni mogoče nabaviti, saj je promet s koruzo po zadnjem odloku o zamrznitvi cen takorekoč obstal. Konstitutivna seja sindikata sozda bo marca Drugega marca bo konstitutivna seja koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije Merx, na kateri bomo pregledali dosežene rezultate za posamezne dejavnosti v preteklem obdobju, izvolili novo vodstvo ter sprejeli programsko usmeritev dela za letošnje leto. Ker bo gradivo pravočasno posredovano vsem osnovnim organizacijam sindikata, vas pozivamo, da ga> v svojih delovnih okoljih temeljito proučite ter pripravite pripombe in vprašanja do konstitutivne seje, kajti le tako se bomo lahko dokopali do 'tistih problemov, ki so v tem trenutku za naše delovno okolje, najpomembnejši. V tej številki lahko preberete: — Koliko mesa bo ostalo za prodajo na domačem trgu stran 2 — Poslovni odbor Interne banke je odobril kredite stran 3 — Ekonomska cena v počitniškem domu Biograd na moru stran 6 — Udeležite se lil. zimskih športnih iger sozda Merx stran 6 Pomoč delavcem Gorenja Merxovi peki so odstopili enodnevni zaslužek V dneh pred novim letom so se delavci v vseh okoljih sestajali na zborih delovnih ljudi in ocenjevali uspehe v minulem letu. Hkrati so razpravljali tudi o delu v letošnjem letu. Tudi delavci sozda Merx DO MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA, TOZD PEKARN IN SLAŠČIČARN, DE Industrijska pekarna Titovo Velenje in Pekarna Pod gradom v Titovem Velenju so se 28. decembra lani zbrali na zboru delovnih ljudi. Poleg problematike, ki je značilna za njihovo področje, so razpravljali in kritično ocenili tudi trenutni gospodarski položaj. Delavci obeh pekarn v Titovem Velenju, kjer pečejo kruh za koroško regijo in občino Celje, se zavedajo, da je pred nami težko leto in da bomo le s skupnimi močmi lahko dosegli rezultate, kakršne si vsi želimo. Vsekakor pa je naj večje hvale vredna njihova odločitev, da po svojih močeh pomagajo delavcem Gorenja. Peki iz Titovega Velenja se zavedajo, da je Gorenju potrebna pomoč, zato so na zboru delavci sprejeli takle sklep: Delavci, zaposleni v Industrijski pekarni in v Pekarni Pod gradom v Titovem Velenju odstopimo enodnevni 100 % zaslužek od osebnega dohodka za december 1983 kot pomoč delavcem Gorenja. Denar se prenese na rezervni sklad Gorenja. Delavci v obeh pekarnah vedo, da s tem težave Gorenja ne bodo v trenutku rešene, so pa mnenja, da je v položaju, v kakršnem je zdaj Gorenje, nujno potrebna pomoč. Prav tako tudi opozarjajo, da je treba najti krivce za razmere v Gorenju, obenem pa si je treba prizadevati, da na drugih področjih ne bi prišlo do podobnih zadreg- KARMEN MAGVAR _ * ./ -c Načrt proizvodnje mesa je usklajen Za prodajo bo ostalo 1255 ton junetine in 325 ton svinjskega mesa S klavnicama Kmetijskega kombinata Šentjur in Kmetijske zadruge Laško je usklajen načrt proizvodnje svežega mesa za domači trg, ki temelji na lastnih surovinah vseh kmetijskih organizacij, članic sozda Merx, dokupu prašičev in tisti količini mesa, ki ostane pri klanju za izvoz. Po načrtu teh dveh kmetijskih delovnih organizacij bo ob upoštevanju vseh količin mesa za predelavo ostalo letos za prodajo na domačem trgu v klavnici Kmetijskega kombinata Šentjur 990 ton junetine in 190 ton svinjskega mesa ter v klavnici Kmetijske zadruge Laško 26-5 ton junetine in 135 ton svinjskega mesa. Bitka za uresničevanje gospodarske stabilizacije Na volilno programski konferenci osnovne Organizacije zveze komunistov v delovni organizaciji Kmetijska zadruga Laško so temeljito ocenili delovanje članov zveze komunistov in ostalih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov. Iz poročila in vsebine razpravljalcev je bilo razvidno, da je pri njih v ospredju vsakodnevnega dela, ne samo komunistov, ampak vseh delavcev, prisotna bitka za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Prav v zadnjem času so dosegli zelo kvalitetne premike pri svojem delu, ki pa so rezultat dobro zastavljenega in organiziranega dela poslovodnih struktur, osveščenosti delavcev in akcijske usposobljenosti družbenopolitičnih organizacij in ostalih organov. Vsi skupaj se zavedajo, da še niso storili vsega, kar zahteva od njih današnji zaostreni družbenoekonomski položaj, zato so takoj pristopili k izdelavi čvrstega in rokovno opredeljenega akcijskega programa osnovne organizacije zveze komunistov za letošnje leto. „ F/IERX VESTNIK FEBRUAR 1984 Plan izvoza smo presegli za 15,27 odstotka Največ smo naredili na področju izvoza konj GENERALNI IZVOZ MOP DELOVNA ORGANIZACIJA Plan 1983 v din Realiz. 1983 v din v% Plan 1983 v din Realiz. 1983 v din v % KZ Celje 9.867.767,— 2.298.552,— 23,3 22.209.509,— 69.178.122,— 311,48 KZ Laško 5.625.865,— 2.482.046,— 44,12 3.516.166,— 1.498.690,— 42,62 KZ Slov. Konjice 12.151.868,— 8.897.510,— 73,22 — — — KK Šentjur 4.127.978,— 5.582.933,— 135,25 61.295.208,— 49.660.401,— 81,02 BC Celje 4.922.632,— 2.743.006,— 55,72 — 264.000,— — SOZD SKUPAJ: 36.696.110,— 22.004.037,— 59,96 87.020.883,— 120.601.213,— 138,59 REALIZACIJA IZVOZA BLAGA sozda MERX CELJE za leto 1983 (na osnovi podatkov po prispelih 1CD) S — 63,40 din ' DELOVNA Plan. celot. Real iz/celot, izvoza za leto 1983 v din Real ORGANIZACIJA 1983 v din . v ^ plan KZ Celje KZ Laško KZ Slov. Konjice KK Šentjur BC Celje 32.077.276,— 9.142.131,— 12.151.868,— 65.423.186,— 4.922.632,— 71.476.674,— 3.980.736.— 8.897.500,— 55.243.334,— 3.007.006,— 222,83 43,54 73,22 84,44 61,08 SOZD SKUPAJ: 123.716.993,— 142.605.250,— 115,267 Skupni izvoz blaga sestavljene organizacije Merx za leto 1983 je presegel načrte za 15,27%. Od tega smo plan generalnega izvoza dosegli le 60-odstotno, plan izvoza po maloobmejnem prometu pa presegli 38,60%. Tako visok odstotek moramo pripisati predvsem izrazito povečanemu izvozu konj Kmetijske zadruge Celje. Posamezne de- lovne organizacije so svoje načrte zelo različno izpolnile. L Kmetijska zadruga Celje Plan generalnega izvoza je dosegla le s 23,3 % (izvoz hmelja zaradi zelo nizke cene na zahodnem tržišču ni bil realiziran), planirani MOP pa je presegla za 211,48%. 2. Kmetijska zadruga Laško Plan generalnega izvoza za leto 1983 so izpolnili 44,12%, plan izvoza po MOP pa 42,62 %. Vzroki so sledeči: — v okviru generalnega izvoza so planirali izvoz 40t mesa (zadnjih delov), kar pa ni bilo realizirano, ker so meso odstopili Republiškim rezervam in se v okviru tega aranžmaja oskrbeli s sojinimi tropinami, ki bi jih sicer morali uvoziti. — za izvoz po MOP so načrtovali okoli 10.000 kuncev, zaradi težav pri uvajanju prireje in nizkih cen na italijanskem tržišču pa smo izvozili le okoli 1800 kuncev. 3. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice Plan izvoza so tod izpolnili 73,22-odstotno. V celoti so pre- segli plan izvoza jabolk, ni pa v celoti realiziran plan izvoza mesa (zaradi slabih prodajnih pogojev, neustrezne kakovosti za nekatere trge, kontingentira-nja izvoza žive živine ipd.) 4. Kmetijski kombinat Šentjur Planirani generalni izvoz za leto 1983 je Kmetijski kombinat Šentjur presegel za 35,25 odstotka, plan izvoza po maloobmejnem prometu pa so dosegli le z 81,02 odstotka. 5. Blagovni center, temeljna organizacija Agropromet Plan generalnega izvoza so na osnovi izvoza črnega ribeza, jabolk in kislega zelja realizirali s 55,72 odstotka, izvozili pa so tudi približno trideset ton krompirja po maloobmejnem prometu. Sevšek-Mastnak Sozdova gradbišča v besedi in sliki Regijski prehrambeno preskrbovalni center v Celju Dela pri gradnji regijskega prehrambeno preskrbovalnega centra v Pogled na notranjost bodočega regijskega prehrambeno preskrboval-Celjtt napredujejo solidno, vendar si bo mora! izvajalec INGRAD iz nega centra. Na posnetku je veliko regatno skladišče. Celja močno prizadevati, če bo hotel končati dela do junija letos. Otvoritev tega pomembnega objekta za širšo celjsko in deloma koroško regijo pa bo za praznik občine Celje. Diskont — Dolgo polje Farme kuncev v Šentjurju Delovna organizacija Potrošnik, temeljna organizacija Prodaja Celje je soinvestitor dvonamenskega zaklonišča na Dolgem polju v Celju. Dela so bila končana že decembra lani, izvajalec je bil Ingrad iz. Celja. Predvideno < 'kontno prodajo bo investitor nadomestil z drugo trgovsko dejavnor,o. Investitor delovna organizacija Kmetijski kombinat Šentjur, temeljna organizacija kooperantov, bo letos vselila po dvesto samic kuncev v pet farm, ki jih gradi v okolici Šentjurja. Na posnetku je farma kooperanta Ivana Podkrajška v Slomu pri Ponikvi. Gradbena dela tega objekta so v zaključni fazi. Slike in besedilo: ALBIN BREZNIK Kaj pripravljajo v sektorju za ekonomiko in organizacijo? Do dvajsetega februarja bo pripravljena informacija »Ocena poslovanja delovnih organizacij, članic sestavljene organizacije Mera, za lansko leto.« Ocene bodo lahko dobile vse delovne organizacije za svoje prve razprave na zborih delavcev in sestankih družbenopolitičnih organizacij. Celovita analiza poslovanja sestavljene organizacije pa bo narejena šele marca na podlagi podatkov oziroma zaključnih računov za leto 1983. Sektor za ekonomiko in organizacijo pripravlja elaborat za ustanovitev delovne organizacije Golte in njeno vključitev v sestavljeno organizacijo Mera. Ko bo gradivo pripravljeno, ga bodo prejele v obravnavo vse članice. Sektor za ekonomiko in organizacijo je pripravil tudi analizo možnosti za vključitev Prodajno servisne organizacije Avto Celje v sestavljeno organizacijo Mera, ki jo je na svoji zadnji seji že obravnaval poslovni odbor in jo dal v obravnavo članicam. Torej vse priprave in postopki za priključitev te nove delovne organizacije tečejo v skladu z delovnim načrtom, ki je bil narejen že lani. Poslovni odbor sestavljene organizacije Mera je na svoji zadnji seji obravnaval tudi predlog investicijskih vlaganj za letošnje leto, ki ga je pripravil fektor za ekonomiko in organizacijo. Z nekaterimi dopolnitvami ga je poslovni odbor sprejel in predlagal, da ga delavski svet sozda Mera na svoji prvi seji tudi potrdi. Sektor za ekonomiko in organizacijo je v sodelovanju z ostalimi službami pripravil osnutek finančnega načrta delovne skupnosti sestavljene organizacije Mera, ki ga bodo skupaj s programi del in nalog posameznih organizacijskih enot te delovne skupnosti obravnavali v temeljnih oziroma delovnih organizacijah do konca februarja. • Po morebitnih pripombah članic bodo pripravili dokončni predlog finančnega-načrta te delovne skupnosti in pregled obveznosti za vsako članico posebej, izhajajoč iz programov dela, finančnega načrta in sporazuma o svobodni menjavi. Nov gostinski objekt Konjiško gospodarstvo in občani prispevali 50.000.000 din nepovratnih sredstev Naša članica delovna organizacija Dravinjski dom iz Slovenskih Konjic bo v okviru ureditve Titovega trga v Slovenskih Konjicah začela graditi nadomestni objekt za gostišče Pri mostu. Predračunska vrednost naložbe znaša 97.000.000 dinarjev, od tega bodo konjiško gospodarstvo in krajani s samoprispevkom zbrali 50.000.000 dinarjev nepovratnih sredstev. In kakšen bo novi gostinski objekt? Zmogljivost bo 55 ležišč in približno 400 sedežev, v njem bo lepo urejena pivnica, pizzerija, disco klub in večnamenska dvorana. Dogovora nismo uresničili Kmetijske delovne organizacije bodo plačale razliko Lani je sestavljena organizacija Mera v dogovoru z vsemi kmetijskimi delovnimi organizacijami podpisala izjavo, da bo zbrala s prilivom od izvoza 75.800 dolarjev za umetna gnojila in zaščitna sredstva in sicer 28 odstotkov po družbenem dogovoru, 10,7 odstotka po sklepu skupščine SISEOT in 4,3 odstotka za tovarno sladkorja v Ormožu. Tega pa sestavljena organizacija Mera kljub podpisani izjavi ni zbrala, temeljna banka pa zahteva od nas, da razliko takoj poravnamo. ' Razliko, ki jo bodo morale plačati posamezne kmetijske organizacije, bodo izračunali tako, da bodo upoštevali vsa zbrana sredstva po družbenem dogovoru ter dejansko prejete količine umetnih gnojil v lanskem letu za posamezno kmetijsko delovno organizacijo, članico sestavljene organizacije Mera. ■ STRAN 3 BffilEB3X VIESTNIK FEBRUAR 1984 Izvoz Tik pred novim letom je temeljna organizacija Agropromet izvozila v sosednjo Italijo dva vagona krompirja po 200 lir za kilogram. To je približno 30 ton krompirja. Po pogodbi bodo izvažali tudi letos in italijanskemu kupcu dobavili približno 170 ton krompirja. Z avstrijsko tvrdko BIO REFORM iz Celovca tečejo pogovori o izvozu pšeničnih kalčkov, to je novega izdelka temeljne organizacije Pražarna, ki se uporablja kot nadev za potice in razno drobno pecivo. Hkrati iščejo tudi možnost,da bi ta izdelek prodali tudi na švicarsko tržišče. V bitki za čimvečji izvoz išče marketing sestavljene organizacije Merx možne tuje kupce za blago, ki ga doslej nismo izvažali. Ti pridelki so beli fižol, zmrznjene maline, robide,'ječmenova kaša in podobno. Uvoz Osemsto štirideset ton kana Kmetijske delovne organizacije, članice sestavljene organizacije Merx, so se zaradi pomanjkanja domačih dušičnih gnojil odločile, da bodo skupaj uvozile 840 ton kana. S to količino, ki jo bodo kmetijske delovne organizacije prejele do konca februarja, bodo pokrile vse svoje potrebe po tej vrsti umetnih gnojil. Marketing sektor Sprejemanje letniff nabavno-prodajnih planov Tako kot vsako leto so v marketingu tudi letos zelo dejavni pri sprejemanju letnih nabavno-prodajnih načrtov za vse članice te sestavljene organizacije Merx. Največkrat se pri sklepanju teh sporazumov zatakne pri dogovarjanju plačilnih pogojev in težnjah dobaviteljev po zmanjševanju njihovih deležev za kritje stroškov trgovine na debelo in drobno. Zato se velikokrat zgodi, da se morajo predstavniki marketinga za podpis določenega sporazuma kar večkrat sestati z dobaviteljem, kajti marketing sektor pri podpisovanju vztraja v interesu članic najmanj pri pogojih iz lanskega leta ali pa celo na boljših. Kako poravnati dolg do Ine iz Kutine Naše kmetijske delovne organizacije bodo prispevale pol stare milijarde Tretjejfa februarja so na republiški seji za koordinacijo mineralnih gnojil seznanili vse uporabnike teh izdelkov v Sloveniji, da dolgujejo proizvajalcu Ini iz Kutine za lani dva milijona dolarjev. Kako ta dolg poravnati? Kje dobili potrebna devizna sredstva? Po dolgih pogovorih so se s predstavniki delovne organizacije Ina Kutina sporazumeli, da bo Slovenija ta dolg poravnala tako, da bo milijon dolarjev nakazala takoj iz priliva deviznih sredstev po družbenem dogovoru, drugega pa vsi uporabniki umetnih gnojil oziroma podpisniki samoupravnega sporazuma v dinarski vrednosti. Naše kmetijske delovne organizacije bi tako morale plačati po odstotku sovlaganja oziroma po količini dobavljenih mineralnih gnojil 5.105.072 dinarjev predujma ali približno pol stare milijarde. Seveda se avans daje za dva meseca brezobrestno in se v tretjem mesecu poračuna z dobavo mineralnih gnojil. Poslovni odbor odobril kredite Drugi zbor Interne banke bo v mesecu marcu Na zadnji seji poslovnega odbora interne banke so na podlagi Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicije iz zbranih sredstev s področja dolgoročnega kreditiranja, odobrili sredstva temle članicam: — delovni organizaciji Potrošnik, temeljni Prodaja Šoštanj za dokončanje objekta osnovne preskrbe 10.000.000 dinarjev, — delovni organizaciji Kmetijski kombinat Šentjur, temeljni organizaciji kooperantov zaradi prekoračitev pri gradnji kunce-rejskih objektov 3.750.000 dinarjev, — delovni organizaciji Gostinsko podjetje Celje,-temeljni organizaciji Savinja Laško, za gradnjo hotela Hum v Laškem 10.000.000 dinarjev, — delovni organizaciji Avto-tehnika za združevanje sredstev z Železarno Štore 900.000 dinarjev. Največ pozornosti so delegati na poslovnem odboru namenili sklicu drugega zbora interne banke, ki naj bi bil predvidoma 2. marca letošnjega leta. Za predsednika tega zbora so izvolili delegata Kmetijske zadruge Slovenske Konjice tovariša Franja Tepeja. Na tem zboru bodo delegati po predhodni obravnavi na kolegiju računovodij delovnih organizacij in poslovnem odboru, ki bo predvidoma 28. februarja, obravnavali in potrdili zaključni račun interne banke in sklep o višini obrestnih mer za posamezne vrste kreditov in depozitov za letošnje leto in sklep o višini tarif za storitve interne banke. Na drugem zboru interne banke bodo delegati sprejeli tudi ugotovitveni sklep o sprejemu gospodarskega načrta interne banke za letošnje leto, ki je že bil v razpravi in so članice že dale nanj pripombe. Zboru interne banke bo tudi predložen v sprejem sklep o razrešitvi in imenovanju delegatov iz delovnih organizacij Tkanina Celje irr Kmetijskega kombinata Šentjur zaradi spremembe zaposlitve. Poslovni odbor interne banke bo predlagal drugemu zboru interne banke v sprejem tudi sklep o vključitvi delovne organizacije Avto Celje v interno banko in sicer z dnem, ko se bo le-ta vključila v sestavljeno organizacijo Mero. Zbor banke bo sprejemal tudi sklep o izvolitvi delegata za zbor Ljubljanske banke — splošne banke Celje, in sklep o zamenjavi delegata v združenju bank Slovenije. Za delegata predlaga poslovni odbor tovariša Franca Senico. Dušan Ilovar Agronomi in ekonomisti za okroglo mizo Cilj okrogle mize, ki je bila v Portorožu, na kateri smo sodelovali poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občin, izvršnih svetov občin tudi predstavniki združenega dela, je bila obravnava splošne problematike protiinflacijskega programa, temeljnih protislovij razvoja kmetijstva v Sloveniji ter strategije razvoja kmetijstva pri nas. V prvem delu razprav so sodelovali poleg Štefana Korošca in Iva Marenka tudi ekonomisti in agronomi teoretiki, profesorji vir šokih šol. Izredno aktualna in vroča je bila razprava o programu za odpravljanje disparitet med cenami in storitvami ter zasnovi novega zakona o družbeni kontroli cen. V razpravi so sodelovali tudi vidni politični delavci Slovenije ter drugi odgovorni delavci: guvernerka NB Slovenije, pred- . sednik zadružne zveze Šlovenije, direktor kmetijskega inštituta Slovenije. Delo okrogle mize je spremljala vrsta novinarjev, ki so poskušali zapisati kakršenkoli recept za premagovanje vrste težav. Žal tega recepta ni bile, izmenjali pa so vrsto izkušenj, predlogov, ter sprejeli nekaj izhodišč in usmeritev za izpolnjevanje inflacijskega in stabilizacijskega programa. Glede dolgoročnih razvojnih možnosti kmetijstva so dali pobude, da je treba nujno začeti proces združevanja osnovnih proizvodnih zmogljivosti oziroma oblikovanja večjih proizvodnih enot, ki bodo omogočale večjo storilnost v kmetijstvu ter hitrejše in učinkovitejše povezovanje združenih kmetov z gospodarstvom. Opozorili so tudi na hibe in deformacije pri dedovanju in opredelitvi statusa kmeta, na smisel združevanja zemlje, če hkrati preprečimo njeno delitev, predvsem prenos v last nekmetov, s čimer zemlji odvzamemo lastnost kapitala. Tudi planiranje v kmetijstvu je slabo in je treba v načrtih opredeliti konkretne ukrepe za povečevanje produktivnosti dela, večjo učinkovitost gospodarjenja z družbenimi, zasebnimi in združenimi sredstvi. Prav tako pa je treba pripraviti programe koncentracije zemlje, osnovne črede in nasadov na podlagi združevanja dela, sredstev in zemlje. Preseči je potrebno tudi naturalno planiranje od vrha navzdol ter uveljaviti planiranje dohodka, ki izhaja iz konkretnih reprodukcijskih odnosov v temeljni organizaciji in med njimi. Govorilo se je tudi o preseganju avtarkičnih teženj posameznih območij s povečanjem celokupne tržne ponudbe hrane in na tej podlagi o uveljavitvi tržnih meril gospodarjenja. Vprašanj o trenutnem po- manjkanju koruze na trgu, nagrajevanju po delu, neupoštevanju sprejetih samoupravnih sporazumov o sovlaganjih v ostale republike je bilo mnogo, vendar praktičnih rešitev tokrat ni bilo. Upamo pa, da so najodgovornejši tovariši v Sloveniji vzeli na znanje naše pripombe in stališča, katerih reševanje ni samo v naši pristojnosti, temveč je nujno sodelovanje republiških in zveznih organov. Žare Frančeškin Kaj čaka letos sindikalne aktiviste? Zagotovo lahko trdimo, da mora v današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah postati temeljna usmeritev dela vseh sindikalnih aktivistov pridobivanje dohodka, ki bo rezultat večje produktivnosti, manjših materialnih stroškov in združevanja sredstev in dela. Drugo pomembno področje sindikalne dejavnosti v letošnjem letu bo vsekakor izpopolnjevanje sistema delitve dohodka. Tretje obsežno področje, s katerim se bodo sindikalni aktivisti morali spoprijeti letos, bo dogra- jevanje samoupravne organiziranosti in zakonodaje. Sindikat bo moral sodelovati povsod tam, kjer pripravljajo zakone in samoupravne odločitve, še posebno takrat, ko gre za spremembe, ki vplivajo na gmotni in socialni položaj delavcev. Da pa bodo sindikalni aktivisti kos vsem tem zahtevnim nalogam, se bodo morali za vse te naloge najprej usposobiti, še posebno zato, ker so v vodstva sindikalnih organizacij prišli številni novi ljudje. Prav tako pa v sindikatu ne smemo pozabiti na usposabljanje delegatov in članov de- lavskih svetov. Torej lahko zaključimo, da bodo morali sindikati, predvsem pa sindikalni aktivisti, bolj sistematično, neposredno in učinkovito spremljati vsa dogajanja v svojih okoljih, opozarjati na težave in slabosti ter nuditi več pomoči delavcem in sproti pred* lagati ukrepe za rešitev problemov. Že same razprave na volilnih konferencah so opozorile na nekatere pomanjkljivosti. Tako v nekaterih delovnih okoljih še vedno niso razvili informativ- nega sistema znotraj temeljne oziroma delovne organizacije, premalo skrbi namenjajo vzgoji in izobraževanju sindikalnih aktivistov, izdelavi analize socialnega položaja delavpev nižjih kategorij, skoraj nič pa niso naredili na področju inovacijske dejavnosti. Letos torej čaka sindikalne aktiviste veliko dela, saj jim je ostala kopica nalog iz lanskoletnega programa, ki jih bodo morali vključiti v prednostne programe dčla za letošnje leto. ' E. S. MIERX ViESTMIK STRAN 4 FEBRUAR 1984 Premalo mladih komunistov O O ZK Savinja Mozirje je ocenila svoje delo Komunisti osnovne organizacije zveze komunistov delovne organizacije Savinja Mozirje so se sestali na redni volilni konferenci, ocenili delovanje komunistov v preteklem obdobju in izvolili novo vodstvo organizacije- Iz poročila in iz ocene družbenopolitičnih in samoupravnih razmer, ki ga je podal dosedanji sekretar Milan Šepec, je razvidno, da je v tej delovni organizaciji v zvezo komunistov vključenih 12 odstotkov vseh zaposlenih ter da se je večina dejavno vključevala v premagovanje vseh težav, ki so se porajale v delovni organizaciji. Osnovna organizacija kot celota je nastopala enotno, imela je vodilno vlogo v samoupravnem delovanju in je nakazovala načine za razreševanje problemov. Odraz jega je. da so kljub zaostrenim gospodarskim razmeram dosegli sorazmerno dobre poslovne rezultate. Sekretar občinskega komiteja tovariš Strašek je v svoji razpravi nakazal nekaj izhodišč za nadaljnje delovanje, predvsem pa se je dotaknil vprašanja pomlajevanja in pridobivanja novih članov, še posebno zato, ker prav naša osnovna organizacija v zadnjem času ni sprejela v svoje vrste nobenega novega člana. V nadaljevanju je nakazal metode in oblike dela, naloge zveze komunistov za zagotovitev večjega zaupanja med delavci ter nujnost večje idejnopolitične osveščenosti in razgledanosti, večjega" skupnega in individualnega izobraževanja, kajti le tako bomo vsi skupaj kos nalogi in vlogi, ki jo ima danes zveza komunistov. V razprav i so komunisti govorili o težkem položaju trgovine, še posebej trgovine na drobno, o izredno visokih obrestih za najete kredite za blago na zalogah, ki jemljejo znaten del že tako nizkega dohodka. Nerazumljivo je, da ob 60-odstotnem dvigu cen ne ostane niti odstotek za krepi- tev materialne osnove trgovine. Ob tem pa se je kljub povečanim stroškom poslovanja delež marže znižal skoraj za odstotek glede na prejšnja leta. Delovna organizacija Savinja Mozirje si je zato izpadli dohodek zagotavljala s širitvijo stranskih dejavnosti, predvsem s sodelovanjem z zasebnimi obrtniki-kooperanti. V oceni sodelovanja in povezovanja z drugimi poslovnimi partnerji so ugotovili, da niso napravili vsega, zato bo to ena izmed prednostnih nalog. Povečali bodo tudi obseg poslovanja in krepili svoj materialni položaj. To bo v zadovoljstvo porabnikov, saj bodo s tem izboljšali založenost in povečali 'ponudbo v trgovinah. Ob koncu so izvolili nov tričlanski sekretariat osnovne organizacije, mesto sekretarja pa zaupali tovarišici Veri Slokan, prodajalki-delavki. Stanko Prodnik Emil Kolenc na obisku v Blagovnem centru Prenovljena pakirnica Agroprometa . Že nekaj časa je v prodajalnah opaziti izredno prikupno pakirano zelenjavo in sadje v ustreznih posodicah, kar je rezultat dela v tozdu Agropromet. Strokovni delavci so namreč v pakirnici sestavili nov avtomatizirani pakirni stroj, ki zahteva od delavk le, da zelenjavo in sadje preberejo. Stroj in njegovo delo si je ogledal tudi Emil Kolenc, namestnik predsednika občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj pri skupščini občine Celje ter ugodno ocenil prizadevanja te .temeljne organi- zacije. Zdenka Zimšek Sozd Merx — sour Zvijezda Poslovni odbor sozda Merx je na svoji zadnji seji podprl predlog marketing sektorja, da se pristopi k sklenitvi samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med sestavljeno or- ganizacijo Merx in SOUR »Zvijezda« iz Zagreba. SOU R »Zvijezda« iz Zagreba je naš glavni dobavitelj namiznega olja, margarine in drugih maščob za pekarstvo, prav tako pa naše ostale organizacije zdru- Dobra metoda dela /enega dela že dolga leta uspešno ■ sodelujejo z njihovimi proizvodnimi organizacijami, zato je za sklenitev tega samoupravnega sporazuma vsekakor obojestranski interes. Dokončen sklepf o tem, afi se pristopi k sklenitvi Tega samoupravnega sporazuma ali ne, pa bo sprejel delavski svet sestavljene organizacije na svoji prvi seji. Le malo je takšnih partijskih skupin?kot je to osnovna organizacija zveze komunistov temeljne organizacije Pekarne in slaščičarne Rogaška Slatina, ki bi tako objektivno in kritično oce-aiile razmere v svoji lastni sredini, od uspehov, katere so dosegli, do problemov, s katerimi še srečujejo zaradi svoje neučinkoviiosti. Prav takšna oblika dela in njihov resni pristop je pripomogel k temu, da so se razmere, bistveno spremenile, da so dvignili delovno zavest, -samoupravno osveščenost ter da se lahko pohvalijo z zelo dobrimi medsebojnimi tovariškimi odnosi. To njihovo delo pa daje tudi zelo dobre gospodarske rezultate. Predstavljamo vam nova vodstva organizacij zveze komunistov v sestavljeni organizaciji združenega dela Merx Celje 1. Kmetijski kombinat Šentjur Predsednik akcijske konference Z K RECKO Lojze sekretarji osnovnih organizacij Z K TOZD Lastna proizvodnja Jože MLAKAR TOZD Klavnica Franc ZAPUŠEK TOZD Tok Milan ZALOKAR - TOZD Transport Lojze KUKOVIČ TOZD Trgovina Anton GAJŠEK Del. skupnost skupnih služb - Rado TERŽAN 2. Blagovni center Celje Predsednik akcijske konference ZK - Valentin VIDMAR sekretarji osnovnih organizacij ZK TOZD Prehrana Celje Milena KOSTANJŠEK TOZD Transport Celje Olga KRAMPL TOZD Agropromet Celje Rosando PREVOLNIK TOZD Pražarna Celje Dora IRŠIČ PE Skladišče Slovenj Gradec Andrej K REB L Delovna skupnost skupnih služb ■‘Milenko ANDUŠIČ .L Tkanina Celje Predsednik a k c i j s k e -k o n 1 e re n ce ZK - Štefanija LOTRIČ sekretarji osnovnih organizacij ŽK TOZD Maloprodaja Celje Marta KOLER TOZD Veleprodaja Celje - Bojan KORU-NIČ , TOZD Potrošnja Zagorje Breda POTOČNIK Delovna skupnost skupnih služb - Tatjana JUGOVIČ 4. DO Potrošnik Celje Predsednik akcijske konference ZK Jože LESKOVŠEK sekretarji osnovnih organizacij ZK TOZD Prodaja Celje Romana J URŠA TOZD Prodaja Laško Marko LAVRINC TOZD Prodaja Radeče Anica 'TERGLAV TOZD Prodaja Šentjur Franc ŠPAN TOZD Prodaja Šoštanj - Marjan BRDNIK TOZD Prodaja Slovenj Gradec - Franjo ŠTERN T(j*ž,D Prodaja Ravne na Koroškem - Nada N A BRNI K Delovna skupnost skupnih služb - Marjan PLANKL 5. Dravinjski dom Slovenske Konjice Predsednik akcijske konference ZK ULASTEČ TOZD Mlin Celje - Anton BORLAK Delovna skupnost skupnih služb - Jože KOLAR 7. Hoteli-gostinstvo Celje Predsednik akcijske konference ZK Miro VERDNIK sekretarji osnovnih organizacij ZK TOZD Gostinstva Celje - Lojzka PODGORŠEK TOZD Gostinstva Ravne Drago DELA-LUT TOZD Gostinstva Radlje Erika GOSTENČNIK S. Gostinsko podjetje Celje Predsednik akcijske konference Ivanka COKAN sekretarji osnovnih organizacij ZK TOZD Na-Na Celje - Vlado GOLEŽ. TOZD, Majolka Celje Roman BASTIČ TOZD Ojstrica Celje Nikolaj PIKI, Delovna skupnost skupnih služb - Cvetka ARLIČ 9. Zdravilišče Dobrna Sekretar osnovne organizacije ZK Jaroslav TAŠLER III. Gostinsko podjetje »Turist« Mozirje Sekretar osnovne organizacije ZK Irena JUVAN 11. Gostinsko podjetje »Košenjak« Dravograd Sekretar osnovne organizacije ZK Berta MLAKAR 12. Kmetijska zadruga Laško Sekretar osnovne organizacije ZK — Rasa BRKLJAČ1Č l.L Kmetijska zadruga Celje Sekretar osnovne organizacije ZK Janez FRIC 14. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice Sekretar osnovne organizacije ZK Vlado DELEVIČ 15. DO »Teko« Celje Sekretar osnovne organizacije ZK — Kristina Tl U DEJ Frane Ib. Trgovsko podjetje »Moda« Celje sekretarji osnovnih organizacij ZK TOZD Varnost Zdenko KOS TOZD Dom Rezika VERDNIK TOZD Jelen . Štefka MARGUČ Delovna skupnost skupnih služb Franc HLASTEČ 6. Mlinsko predelovalna industrija Celje Predsednik akcijske konference ZK - Jože KOLAR sekretarji osnovnih organizacij ZK TOZD Pekarne in slaščičarne Celje - Franc LAH ‘ TOZD Pekarne in slaščičarne Celje Industrijska pekarna T. Velenje - Ivan PINTARIČ TOZD Pekarna in slašč. Rogaška Sl. —Franc POZNIČ TOZD Pek. in slašč. Cel je - Pek. Zagorje -Edi FRIŠKOVEC Sekretar osnovne organizacije ZK Sonja SMODIŠ 17. Trgovsko podjetje »Savinja« Mozirje Sekretar osnovne organizacije ZK, Vera SLOKAN 18. D0 Avtotehnika Celje Sekretar osnovne organizacije ZK - Mihajlo ZVER 19. DO Reklama Celje Sekretar osnovne organizacije ZK Vladan MARKOVIČ 20. SOZD »Merxa SFRJ odlikovan z. REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM. Slavko Zagoričnik izhtija iz rudarske družine. Rodil se je leta 1923 v Zabukovici, kjer je končal osnovno šolo. Že leta 1941 je bil aktivist na območju Migojnic in Zahukovice. Leta 1943 je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Od tu je pobegnil v Rdečo armado in nato v domovino. Po končani vojni je zaključil trgovsko meščansko šolo. Sprva se je zaposlil v Rudniku Zabuko-vica, kjer je že bil družhenopoli- Majda Padežnik tično aktiven. Tu je bil leta 1949 sprejet v Zvezo komunistov. Bil je sekretar vaške partije v Žalcu in član izvršnega odbora ZZB NOV Žalec. Leta 1957 se je zaposlil pri Mlinskem podjetju, kjer je opravljal različne odgovorne naloge in bil aktiven samoupravlja-lec. Po integraciji s trgovsko delovno organizacijo Merx je nadaljeval z delom v tej delovni organizaciji. Medtem je uspešno končal tudi študij na VEKŠ v Mariboru. Leta 1974 je postal direktor tozda Grosist. Po reorganizaciji TDO Merx je bil leta 1981 imenovan za direktorja DO Blagovni center. Osnova za imenovanje so bili njegovi izjemni napori pri uresničevanju dogovorjenih ciljev razvoja, strokovno znanje in bogate delovne izkušnje na področju trgovske dejavnosti, še zlasti pa pri izredno pomembni nalogi, ki jo opravlja ta delovna organizacija, to je preskrbovanje prebivalstva. Pri delu se zavzema za koordinirano delo, uspešno sodeluje s poslovodnimi organi, člani KPO, številnimi poslovnimi partnerji in prav zato ga je delavski svet DO imenoval za svetovalca glavnega direktorja. Pri delavcih uživa ugled in spoštovanje. Ne- Tudi v delovni organizaciji , Blagov ni center so spoznali, da je le s pravočasno, celovito in razumljivo informacijo mogoče krepiti naš samoupravni sistem in na ta način slehernega delavca aktivno vključiti v 1 vse faze samoupravnega sporazumevanja, dogovarjanja in odločanja. Rezultat tega njihovega spoznanja nehno spodbuja delo mladih,' skrbi za razvoj samoupravljanja, za izpolnjevanje planskih ciljev, za aktivnosti na področju SLO in DS. skratka bedi nad delom in družbenopolitičnim ter samoupravnim delovanjem v delovni organizaciji. sta že dve številki internih informacij. S tem se je število delovnih organizacij, članic sozda, ki izdajajo svoje interne informacije.že povečalo na pet. Prav te članice pa bi morale biti za zgled vsem ostalim štirinajstim delovnim organizacijam, da se z malo volje, truda in dobro organiziranostjo dela da narediti marsikaj. Obračun in plačevanje brez kovancev po 25 par Po 1. januarju 1984 se vzamejo iz obtoka kovanci po 5, 10, 20 in 25 par. Na podlagi UL SFRJ št.57-83-710 se bodo po prvem januarju zaokroževali vsi končni obračuni ter gotovinski in virmanski izplačilni nalogi, in sicer takole: od 1 do 24 par na 0 par od 25 do 49 par in od 51 do 74 par na 50 par od 75 do 100 par na 1 dinar. Vse maloprodajne cene se lahko krožijo na 0 in 5 par takole: od 1 do 2 par na 0 par od 3 do 4 par in od 6 do 7 par na 5 par od 8 do 9 par na 10 par. Takšno kroženje velja tudi za cene, ki se oblikujejo z absolutnimi ziieski razlike v ceni. Za maloprodajne cene, kjer so cene po enoti večje od 10 din, naj bi se cene krožile na 10 par. pri maloprodajnih cenah nad 100 din pa isto kot končni obračuni iz drugega odstavka na cele dinarje. Maloprodajne cene nad 1000 din pa naj bi se krožile na 10 din navzdol. Anton Laznik Zdenka Zimšek Interne informacije Blagovnega centra Tehnologija v trgovini Revitalizacije so cenejše in dajo boljše rezultate kot novogradnje Več kot 25 let razvoja in poslovanja v sodobnejših tipih in tehnikah prodaje je spodbudilo tudi določen napredek pri opremljenosti in razporejanju blaga. V času ekspanzije je bilo bolj malo časa za strokovno izboljšavo in racionalizacijo hitro zastara-joče trgovine. Novejše stvarno stanje pa daje več podpore sodobni strokovni razporeditvi blaga in tehnologiji. Sam pojem tehnologija (nepotrebno) uporabljamo v trgovini zelo sramežljivo, mogoče tudi zato, ker nekateri govorijo o tehnološkem procesu (ali opisu), ki ga dejansko v trgovini ni. Tehnologija v trgovini zajema optimalno poznavanje in uporabo opreme, tehničnih in delovnih srestev, razporeda blaga ter usposabljanje kadrov za delovni in prodajni proces. REVITALIZACIJA TRGOVIN Dejavniki, ki vplivajo na staranje trgovin, so zunanjPin notranji, tehnični in kadrovski, velikokrat pa že vgrajeni v,nove trgovine, če njihove zasnove niso bile dovolj trgovske, in strokovne. Upoštevati je treba še, da so trgovine v veliki večini »unikati«, ki nosijo s sabo napake ničte serije, ki bi jih bilo treba po ugotovitvi odpraviti, kar pa največkrat ne storimo zaradi »avtoritete« avtorjev. Ocenjujejo, da bi trgovina morala po petih do desetih letih poslovanja doživeti revitalizacijo. Zt revitalizacijo, ki zajema prvine obnove, posodobitve in prilagoditve novim znanjem in spoznanjem, naj bi si trgovina ponovno pridobila, izboljšala in potečala krog kupcev, promet in ugled, , Prednosti revitalizacij.so v tem. da jih izvajamo na znanem tržišču in za znanega kupca da imamo na voljo dovolj kazalcev oziroma "jih je lahko do- biti. Nasprotno pa pri večini novogradenj ocene temeljijo bolj na podatkih širšega prostora, ki so manj točni. Pri novogradnjah je tudi zelo težko izključiti vplive nestvarnih želja. Revitalizacija poteka običajno na omejenem prostoru, kar zahteva od avtorja še posebne iz- ter optimalizacijo posameznih količin. Po tem sistemu organizirane mreže trgovin se bo lažje (in tudi moral) organiziral dobavitelj oziroma grosist. 5. Primerjava rezultatov revitalizacije: PROMET nega programa ter plana prometa. Korelacija med prometom na zaposlenega, količnikom obračanja in pokritnim prispevkom za (previsoke) stroške novih trgcndn (ob zanemarjeni izkoriščenosti prevelikih prodajnih površin) predstavlja OPTIMALNO ZAPOSLENOST (in produktivnost) delovne sile v novih prevelikih trgovinah. DRUGA, FAZA REVITALIZACIJE V vseh primerih revitalizacije objektivne možnosti za izboljšanje rezultatov niso enake, zato so kušnje, znanja in priprave. Po razčlenitvi stanja, preteklih in potencialnih problemov, se izdela nov Trgovina IX X XI XII delnice. Izkušnje pa so pokazale, da je v primerih, ko so prodajni program, razpored blaga s strukturnim A 139 124 129 128 pričakovani ali doseženi dobri učinki revitalizcije, deležem posameznih blagovnih skupin ter plan B . 125 131 162 nujno potrebna »druga faza«, ki zajema: prometa s številom zaposlenih. C 152 153 155 151 1. Kadrovska zasedba se mora številčno in - D 154 132 135 156 predvsem strokovno (z dopolnilnim izobraže- UČINKI REVITALIZACIJE E . 147 150 141 142 vanjem) prilagoditi novonastalim razmeram. 1. Sprememba — prilagoditev strukturnega deL F 150 155 154 167 2. Input — prevzem blaga in vključitev novih leža posameznih blagovnih skupin popravi in pri- G 175 182 173 274 dobaviteljev mora biti zasnovan predčasno, da to lagodi izbor za današnji čas, predvsem pa vpliva na zmanjšanje zalog oziroma njihovo hitrejše H 138- (2 134 14 realen ■ " 137 - tranzit) 144 ne postane prostorsko, kadrovsko in strokovno ozko grlo. obračanje pri povečanem prometu. 2. Uvedba sodobnih delovnih sredstev, ki so nastala med otvoritvijo in revitalizacijo (elektronske tehtnice, blagajne, police...). 3. Z modelom sodobnega razporeda blaga — SISTEM ULIC BLAGOVNIH SKUPIN, se do- _ seže največja vodoravna in navpična racionalizacija prostora ter gibanja kupca. Optimalizacija.pri prostorih nad 300 kv. m prodajnih.površin za markete pa sprošča dragocen prodajni prostor . (vrednost nad 60.000 din na kv. m). Za ves naš izbor (slovenske ponudbe) ne potrebujemo 300 kv. m prodajnih površin, to pa presega tudi povpraševanje največje koncentracije kupne moči v Sloveniji (na 300 kv. m je možen mesečen promet nad 25.000.000 din po cenah za 30. 6. 1983). 4. Uporaba-*sistema, ulic« blagovnih skupin ter. blok sistema pri razporedu znotraj blagovnih skupin bistveno olajša izbor dobavitelja,"naročanje 6. Optimalna izkoriščenost prodajnih površin pri-zadostnem povpraševanju (pri premajhnih trgovinah) se z revitalizacijo doseže pri dosti višjem prometu kot sicer. Posebne (dodatne) učinke dosežemo predvsem takrat, ko zaposlujemo v trgovini nove delavce tako dolgo, dokler raste promet (tudi z nižjo produktivnostjo ria dodatno zaposlene). Mejni stroški za tako zaposlene so dosti nižji, ker so vsi fiksni 'stroški pokriti že pri dosti manjšem prometu in zaposlenosti. Korelacija med prometom (maksimalnim) na prodajno površino in rentabilno dodatno zaposleno delovno silo predstavlja" OPTIMALNO IZKORIŠČENOST prodajnih površin. Takšen pristop postavi marsikatero potrebo po novih prodajnih površinah v drug čas. . _ Pri prevelikih trgovinah (napačno oce: ieno .tržišče pri novogradnji) pa se moramo z revitalizacijo usmeriti predvsem -na optimalizacijo prodaj- 3. Output — blagajne in blagajničarke morajo biti prilagojene novemu položaju in prometu. Kar se ni dalo in ni bilo gospodarno narediti s prostorom in opremo; se da nadomestiti s šolanjem blagajničark ter izločanjem (prevzem steklenic, prodaje cigaret itd.). 4. Klasična strežba pri prodaji sadja, kruha, mesnih izdelkov in predvsem delikates mora biti številčno in strokovno prilagojena in usposobljena (z dopolnilnim izobraževanjem) za nove razmere. 5. Tudi-za revitalizacijo je treba določiti in razčleniti poskusno obratovanje, predvsem pa pravočasno in strokovno ukrepati. Večina dosedanjih novih trgovin in tudi revitalizacij po tej tehnologiji je dalo pričakovane in nadpovprečne rezultate Kjer so bili rezultati slabši a k šo se kasneje slabšali, so ugotovili no- aBSS3tee@^$st®$s5 s s as 'ff^BsjsaasafflrsBsaBsJaari MERX mestnik FEBRUAR 1984 Tretje zimske športne igre Merxa Verjetno ste se že prijavili na tretje zimske športne igre sestavljene organizacije Merx, ki bodo letos v soboto, 10. marca 1984, v našem novourejenem športnem središču na Kopah nad Slovenj Gradcem. Med seboj boste tekmovali v veleslalomu in smučarskem teku. Veleslalomska proga za ženske bo dolga 600 metrov in bo imela 20 vratič, za moške pa bo dolga 800 metrov in bo imela 30 vratič. Proga bo postavljena na Partizanki. Tekaška proga bo na Pungartu in bo za ženske dolga dva kilometra, za moške pa pet kilometrov. Vsi tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine in sicer bodo v skupini A tekmovali vsi tisti, ki so rojeni leta 1954 in kasneje, v skupini B pa vsi, ki so rojeni od leta 1944 do 1954, v zadnji veteranski skupini bodo tekmovali vsi tisti naši delavci, ki so rojeni do leta 1944. Organizacijski odbor pričakuje, da bo na letošnjih igrah tekmoval tudi kdo od naših kmetov kooperantov. Vse gostinske usluge bo nudila naša temeljna organizacija Gostinstva in turizma Radlje. Malica bo od 11. do 13. ure na Partizanki, zaključna večerja s proglasitvijo pa v naši novi samopostrežni restavraciji v Grmovškovem domu ob 17.30. Za vso jedačo in nekaj malega pijače boste prejeli posebne bloke, ki vam jih bodo razdelili vodje ekip. hi kakšne bodo nagrade? Prvi trije v posamezni kategoriji bodo prejeli diplomo oziroma medalje. Prvouvrščene ekipe v vele- slalomu in smučarskem teku za ženske in moške prejmejo pokal v trajno last, drugo- in tretjeu-vrščeni pa diplome. Prvou vrščeni ekipi po seštevku točk žensk in moških v veleslalomu oziroma smučarskem teku prejmeta pokal v trajno last, drugo in tret-jeuvrščeni ekipi pa diplome. Zmagovalna ekipa po seštevku točk v veleslalomu in smučarskem teku prejme prehodni pokal'in pokal v trajno last, drugo- in tretjeuvrščeni pa pokal v trajno last. Organizacijski odbor pričakuje čim večjo udeležbo vseh tekmovalcev in navijačev, tistih, ki vas smučanje veseli. Ne pozabite, da vam je ostalo še nekaj dni za suhi trening brez snega, ki vam bo zelo koristil za dobro kondicijo. Na svidenje na Kopah! Letos bo ekonomska cena Kakšna bo nadaljnja »usoda« počitniškega doma v Biogradu na moru? Smučark je premalo Športna dejavnost v Blagovnem centru Delovna skupnost sozda je pripravila pogovor s predsedniki konference sindikata in direktorji delovnih organizacij Blagovni center, Potrošnik, Mlinsko predelovalna industrija in Hoteli gostinstvo o nadaljnji »usodi« počitniškega doma oziroma restavracije v Biogradu na moru in počitniških hiš v Ankaranu. O tem so dali več predlogov: — ali se restavracija v Biogradu na moru proda in se pridobljena sredstva takoj namenijo za zidavo ali nakup novih zmogljivosti v slovenskem primorju oziroma se sredstva porabijo za nakup počitniških prikolic, — ali se restavracija v Biogradu na moru odda v najem, — ali se restavracija v Biogradu na moru obdrži in pod določenimi pogoji posluje še naprej. O tem pomembnem vprašanju bi se vsekakor morali odločiti delavci temeljnih organizacij, delovnih organizacij Blagovni center, Potrošnik, Mlinsko predelovalna industrija, Hoteli — go- Pregled zasedenosti v letu 1983 stinstvo, kot lastniki teh počitniških zmogljivosti. Pa vendarle je bilo že na tem pogovoru ugotovljeno, da trenutno ni interesenta za odkup in da delovne organizacije nimajo drugih ustreznih počitniških kapacitet, torej bi ob prodaji restavracije v Biogradu na moru delovne organizacije ostale »praznih rok« za delavce z najnižjimi osebnimi dohodki. Lani so bila najeta 203 ležišča za vsako izmeno, kar je predstavljalo 12.180 nočitev. Od tega je bilo zasedenih samo 10.310 ali 84,65 odstotkov. Vsega skupaj je bilo lani 1214 gostov, od tega 508 Merxovih delavcev ali 42 odstotkov in 706 tujih gostov ali 58 odstotkov. Udeleženci tega razgovora so na kraju zavzeli stališča, do katerih pa se morajo opredeliti tudi delavci teh štirih delovnih organizacij. — Restavracije v Biogradu na moru ne bomo prodali, letos bo v upravljanju delovne organizacije Hoteli gostinstvo, temeljna organizacija Radlje, — dogovorjena bo ekonomska cena (brez izgube in brez dobička) za vse uporabnike, o tem, koliko bodo regresirali oskrbni dan za posameznega delavca, pa se bodo delovne organizacije odločile same, seveda glede na svoje finančne sposobnosti, — v letu 1984 bo najetih manj nočitvenih zmogljivosti, — možnost uvedbe samo dveh dnevnih obrokov hrane in sicer obilni zajtrk in kosilo od 16.00 do 17. ure, — za leto 1984 pripraviti program letovanja, ki bo vključeval tudi proste zmogljivosti drugih delovnih organizacij, članic sozda Merx in drugih, — takoj se je potrebno dogovoriti za dolgoročno politiko letovanja v sestavljeni organizaciji Mera. Torej lahko na koncu ugotovimo, da je restavracija Biograd na moru še vedno zelo zanimiva za delavce in bi jo bilo škoda prodati. Najbolje, da jo obdržimo kot eno izmed alternativnih možnosti za letovanje, seveda ob mnogo širši ponudbi kot doslej. J.M. Januarja smo pripravili že dva odbojkarska turnirja, na katerih so sodelovale ženske ekipe Prehrane, Blagovnega centra, Libele, Hoteli-gostinstvo in DS SS sozda Mera. Ti so v pripravljalnem obdobju na začetek lige. Na prvem turnirju je zmagala ekipa Blagovnega centra, na drugem pa ekipa Hoteli-gostinstvo. Vse tri ekipe zelo uspešno nastopajo v SŠI. Blagovni center letos v I. ligi, Hoteli-gostinstvo in DS SS sozda Mera pa v III. ligi. Smučarji Blagovnega centra so se zbrali pri Celjski koči na internem tekmovanju v veleslalomu. Zbralo se nas je kar 35, od najmlajših do najstarejših, le ženskih tekmovalk nimamo, sicer pa so na udeležbo gotovo vplivale še šolske počitnice. Bilo pa je pravo športno razpoloženje. in še zmagovalci: pri ženskah sta bili le dve predstavnici — Verica Vrečko je bila prva s 30,51, kar je bil sploh najboljši čas proge in druga je bila Vesna Ratej s 35,46. Pri najmlajših je zmagal Sandi Ratej z 32,21 pred Urošem Pe-tauerjem z 32,84, in Alešem Dobrajcem z 41.37. Pri članih je v III. skupini zmagal Niko Skamen z 32,11, drugi je bil Jakob Krajnc z 42,48 in tretji Stane Vouk s 47,15. V II. skupini je zmagal Slavko Dobrajc s 30,97, drugi je bil Rajko Gajšek s 34,58 in tretji Albert Lebič s 34,94, V I. skupini je zmagal Ignac Plankl z 32.79, drugi je bil Franc Mlinšek z 32.86, in tretji Robert Zorman z rezultatom 34,33. Pri starejših članih je v II. skupini zmagal Jože Petauer z 38,45, drugi je bil Emil Hedžet z 39.44 in tretji Cveto Kolenc s 40,14. V 1. skupini je zmagal Ivan Stropnik z rezultatom 39,31 pred Iva- nom Kidričem, ki je peljal po progi zaradi stave in bil uspešen z rezultatom 1.39,40. Upamo, da bomo uspešni tudi na III. ZŠI sozda MERX, ki bodo 10. 3. 1984 in sindikalnih športnih igrah, ki bodo od 20. do 22. fe- Potroš- nik Blag. center Hoteli Mlinsko gostin. pred. ind. DSSS sozda Upoko- jenci Sku- paj 1. Restavracija 251 s: 51 38 66 20 508 Biograd na moru Blag. center 2. Ankaran 45 31 8 16 4 7 MRI 1 1 1 Skupaj 29h 113 59 54 711 27 619 bruarja letos. Zdenka Zimšek Tekstilna tovarna MTT iz Maribora je pripravila ob 60-let-nici šahovski ekipni hitropotezni turnir, kjer je nastopilo dvanajst ekip. Med udeleženci je bila tudi naša delovna organizacija Tkanina, katere šahisti smo v zadnjem kolu sicer premagali lanskega prvaka, to je organizatorja tega tekmovanja MIT iz Maribora kar s štiri proti nič, pa nam kljub temu to ni pomagalo do višjega mesta kot do četrtega. Skupaj smo zbrali 29 točk. Naj na koncu izrečem pohvalo vsem mentorjem, sodniškemu zboru in prirediteljem za resnično odlično organizacijo tega tekmovanja v šahu. _ * Joie Grobelnik ■■aieBBMatoeBEM MERK VESTNIK FEBRUAR 1984 Solidarnost je ponovno zmagala Delavci so zbrali 82 tisoč dinarjev Gordana Petrovič je administratorka v finančno računovodskem sektorju delovne skupnosti v delovni organizaciji Blagovni center. Pri svojem delu je izredno prizadevna in vestna, pripravljena vsakemu oh vsakem času pomagati, svetovati, oh tem pa je še družbenopolitično aktivna. A vendar — nesreča nikoli ne počiva, pride, ko jo najmanj pričakuješ. V petek, 26. januarja, nas je že zgodaj zjutraj, ko smo prišli na delo, pretresla vest o požaru, ki je zajel stanovanjsko hišo, v kateri je bivala Gordana z bratom in mamo. V hipu je ostala brez strehe nad glavo, skratka brez vsega. Sindikalni delavci so ocenili, da je potrebna takojšnja pomoč Zahvala Delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija Celje se zahvaljuje vsem upokojencem za novoletne čestitke in jim obenem želi veliko uspehov in dobrega sodelovanja v letu 1984. Vodstvo delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija in ji namenili znesek 10.000 din iz solidarnostnega sklada in 5000 din iz blagajne OO ZS. V tem času so tudi vsi sodelavci začeli z akcijo zbiranja solidarnostnih sredstev in v delovni skupnosti zbrali 52 tisočakov. Še več, tudi v temeljni organizaciji Prehrana se je hitro razširila žalostna vest in tudi tu so zbrali 10 tisočakov. Razveseljiva vest je bila sporočena tudi iz temeljne organizacije Pražarna, kjer so se delavke odločile, da sredstva, namenjena praznovanju dneva žena, podarijo prizadeti Gordani. Za tistega, ki je izgubil prav vse, to res niso velika sredstva, a vendar so veliko več vredna, ko prizadeti ugotavlja, da v nesreči ni ostal sam, da ima prijatelje, tovariše, sodelavce, ki so storili nekaj velikega, dobrega, in že je prihodnost lepša. Zdenka Zimšek Zahvala za pomoč v nesreči V sem sodelavcem v delovni organizaciji Blagovni center se iskreno zahvaljujem za solidarno zbrana sredstva, ki ste mi jih namenili ob hudi nesreči, ko sem v požaru, ki je pri- zadel stanovanjsko hišo, v kateri sem bivala z bratom in mamo, izgubila vse, a nisem izgubila vas — prijateljev, ki ste mi pomagali. Hvala! Gordana Petrovič Ponosna sem na Merx e e s Prisrčno pismo naše upokojenke Zopet je prišel decfember in s tem tudi naše srečanje upokojencev delovne organizacije Potrošnik. Že vsa leta prebiram naš časopis VESTNIK in sem tako vsaj malo na tekočem, kaj se dogaja. Upam, da se na takšen način seznanjajo tudi drugi upokojenci tega velikega podjetja in sozda Mera. Ponosna sem na našo organizacijo Mera, ki ni pozabila na nas, bivše delavce, sedaj upokojence. Radi smo poslušali poročilo direktorja tovariša Meleta o delu in organiziranosti podjetja, saj nas to še vedno zelo zanima. Pripravili so nam zelo lep film, ki nam je bil vsem zelo všeč in nas je prijetno presenetil, ko smo videli, koliko truda vlagajo naši vodilni in vsi ostali delavci,"da za Mas pridelajo tako potrebno hrano. Od vsega mi je bila na filmu najbolj všeč živina (od kuncev, prašičev, krav itd). Tudi mesarji so se kar potrudili, ker so veliko mesa nasušili, samo kam so ga razdelili? Peki so res vrli možje, saj je s peči kar dišalo po dobrem kruhu. Da ne pozabim kmetov kooperantov, čestitati jim moram, saj brez žita in njihovih pridnih rok tudi peki samo s kvasom ne bi mogli speči tako dobrega kruha in hi ostali pri praznih pečeh. Pa kaj bi naštevala vse te pridne ljudi, sa j dobro vodstvo in pridni delavci pri podjetju dokazujejo nam upokojencem, da so dobri nasledniki. Pevcem in pio- Pismo upokojenke Delovni organizaciji Blagovni center se zahvaljujem za tako prisrčen sprejem, ki so ga pripravili ob novem letu vsem upokojencem, za denarno nagrado in tako čudovit film o sozdu Mera, ki so nam ga prikazali. Šele sedaj smo videli, kako velika je naša sestavljena organizacija in ko- Kulturo v združeno delo Kultura mora postati naša vsakdanja potreba Kulturne dobrine so potrebne vsakemu delovnemu človeku, zato naj ne bi bilo delovnega okolja, ki bi tako plemenito zamisel zavračalo. Pa vendarle ugotavljamo, da smo na tem področju v sestavljeni organizaciji Mera naredili premalo. Zato mo- ramo pričeti v sleherni osnovni organizaciji sindikata z akcijo »delo-človek-kultura« z iskanjem sodobnejše literature, fotografij in slik, s prirejanjem likovnih razstav in še posebej z obeležitvijo spominskih dni in prirejanjem proslav. V sindikat- Predčasna upokojitev Za manjkajoče leto 1,5 oziroma 0,5 odstotka nižja pokojnina nirjem iz Mislinje pa se za njihov trud in lepo zapeto pesem v imenu vseh zahvaljujem. Zato pa spoštovani delavci Meraa, prejmite iskrene čestitke, vsem želim veliko zdravja in uspehov v letošnjem letu. Za tako prisrčno novoletno srečanje pa vsem skupaj, kdorkoli je kaj prispeval za nas upokojence in nam s tem pripravil veliko veselja, še enkrat najlepša hvala. Tončka Florjan, Stanetova 37, Velenje liko različnih stvari se tu dogaja. V upanju, da se bomo ob naslednjem novem letu zopet srečali, pozdravljam vse delavce in upokojence v delovni organizaciji Blagovni center in v celotnem sozdu Mera. Marija Fidler Zagrad 74, 63000 Celje nih organizacijah se moramo zavzemati, da bomo v programih kulturnega življenja bolj celovito opredelili kulturo delovnega okolja, kulturen odnos do sredstev za delo, kulturne medsebojne odnose pri delu in samoupravljanju. E.S. Nov republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po desetih letih v Sloveniji spet dopušča možnosti predčasnega upokojevanja, torej se bodo lahko predčasno upokojili tisti delavci, ki bodo — moški, stari vsaj 55 let in bodo imeli 35 let pokojninske dobe in ženske, ki bodo dopolnile 50 let in bodo imele 30 let pokojninske dobe. Predčasna pokojnina se bo odmerila tako, da se starostna pokojnina, da katere bi imel pravico zavarovanec glede na pokojninsko dobo, če bi dopolnil 60 let starosti (moški) in 55 let starosti (ženska) zmanjša in sicer: za vsako manjkajoče leto predčasnega odhoda v pokoj za 1.5 odstotka, za vsako teto manjkajoče pokojninske dobe do 40 let (za moškega) in do 35 let za žensko, pa 0,5 odstotka. Tako bo moški, ki je star 55 let in ima 35 let pokojninske dobe pri pokojninski osnovi, denimo 15.000 dinarjev, dobil predčasno pokojnino v višini 10.125 dinarjev. Višina — 75 odstotkov je odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo — 35 let, torej ima pet let pokojninske dobe premalo. Tako odmerjena pokojnina se bo nato zmanjšala zaradi predčasnega odhoda v pokoj — skupaj za 10 odstotkov; 7,5 odstotka za manjkajoča leta in 2.5 odstotka za manjkajočo pokojninsko dobo. Ko bo upokojenec dopolnil 60 let (moški, oziroma ženska 55 let), se mu bo začela izplačevati nezmanjšana starostna pokojnina. Odpade torej omenjeno 10- odstotno /manjšanje. Vendar pa bo pokojnina še vedno znašala le 75 odstotkov pokojninske osnove (nekdanjih osebnih dohodkov) in bo ostala taka do konca. Kajti ob predčasni upokojitvi je človek pač svojo delovno dobo zaključil (tako kot jo je v tem primeru s 35 leti) in se mora sprijazniti, da bo predčasna pokojnina po petih letih sicer »popravljena« za manjkajoča leta ' starosti in manjkajočo pokojninsko dobo, osnova (nižja) za izračun pokojnine pa bo ostala zmanjšana za vselej. Tako ho imel upokojenec, ki se upokoji s 55 leti starosti, pa ho imel denimo 39 let pokojninske dobe, ob predčasnem odhodu v pokoj pokojnino zmanjšano za 8 odstotkov, pozneje, ob dopolnitvi starostnega pogoja pa bo dobival pokojnino v višini 83 odstotkov od osnove. Objavljamo dve razpredelnici, s pomočjo katerih si lahko tisti, ki jih to posebej zanima, sami izračunajo predčasno pokojnino. Manjša razpredelnica kaže odbitne odstotke za manjkajoča leta pokojninske dobe oziroma starosti, večja pa kaže nekaj konkretnih izračunov oziroma kombina- cijo manjkajočih let ali pokojninske dobe z dvema značilnima primeroma pokojninske osnove. Izračunani so primeri za moškega, po enakem principu se računa predčasna pokojnina za žensko, le da se seveda povsod upošteva pet let manj. Odstotek zmanjšanja se v obdobju manjkajočih let ne spreminja, pač pa se ob dopolnitvi pogojev »črta« v celoti. Pravice do predčasne pokojnine nimajo kmetje in obrtniki oziroma vsi, ki se ukvarjajo s samostojno dejavnostjo kot edinim poklicem. MOŠKI POKOJ- NINSKA OSNOVA % ODMERE NA OSNOVI DOPOLNJENE FOK.00BE ZNESEK STAROSTNE POKOJNINE •/. ZMANJ- ŠANJA ZNESEK PREDČASNE POKOJNINE STAROST LET POKOJN. DOBA LET 55 35 15 000 75 12.150 10 7,5%+2.5*4 10.125 23.000 17 250 15.525 59 39 15.000 83 12.450 2 1.5 V 0,5% 12.201 23.000 19.090 18.708 57 37 15.000 79 11.850 6 4.5% ♦1.5% 11.139 23.000 18.170 17.079 56 38 15.000 81 12.150 7 6% ♦4% 11.299 23.000 18.630 17.325 59 35 15.000 75 1-1 250 4 15% ♦25% 10.800 23.000 17.250 16.560 55 39 15.000 83 12.450 8 7.5% 05% 1 1.454 | 23.000 19.090 17.562 STAROST-LET pokojninska! moSki 39 38 37 35 35 MOŠKI ZENSKE UUUA |zenske 34 33 32 31 30 59 54 ODSTOTEK ZMANJŠANJA POKOJNINE (SKUPAJ) 1 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 58 53 3,5 4,0 4.5 5,0 5,5 57 52 5,0 5,5 6,0 6,5 7,0 56 51 6,5 7.0 7.5 8.0 8,5 55 X50 8.0 85 9.0 95 10 MERK VESTNIK STRAN 8 FEBRUAR 1984 Nagradna križanka za naš družinski krog $ DELAVEC V TISKARSTVU SLAVNOST AMER. PEVKA POPEVK OBER TEHTNICA RAJ, PARADIŽ NEKD. RUSKI VLADAR SESTAVIL: R.' N. VRSTA KONJSKEGA TEKA VOZNIK PO-LJEDEL. VLEČNEGA STROJA OBMEJNI SL. KRAJ NA TRŽAŠKEM HRIB PRI BEOGRADU KOSOVE- LOVA PESEM SMOLA NEKE VRSTE RUJEVINE, UPORABNA ZA LEPILA," FIR-NEŽE ITD. AM. TENORIST 1TAL. RODU (MARIO) NEMOST AKTINIJ KAČJI GLAS VELIKA SLAŠČICA INKOVSKI VLADAR NERED, ZMEŠ- NJAVA PLAHA GOZDNA ŽIVAL TRAVNIK UDELEŽENEC REVOLUCIJE AZIJSKI POLOSEL PRISTROJ, NAPRAVA PENEČE SE VINO BREZREPA DVOŽIVKA ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR EGON TOMC PLADENJ SKELEČA BOLEČINA IGRALKA SOMMER SOD. SLOV. PISATELJ (IVO) ODISEJEV OČE V GR. MITOL. PRVA ŽENA ARGENT. POLITIKA PERONA ŠP. NAROD. JUNAK (EL CAM-PEADOR) VULKAN NA SICILIJI POVEZAVA GOROVJE V BOLGARIJI KRftJ NA PR-I -MORSKEM MESTO V JUGOZAU. ROMUNIJI SLOVENSKA REVIJA JA Žene ROPARSKA SLADKOV. RIBA IZ DRUŽINE LOSOSOVI DOLINA POD TRIGLAVOM IGRALEC STOPPA POMLADNI MESEC SRMOjeOl REKA V SR. ITALIJI ZNAČAJ, ČUD IT. LETOV. V PROVINCI BARI UDNICA SKUHAT. KERSNIK MESTO IN' JEZERO V ZDA, V DRŽAVI NEW YORK I6EREC ZNIŽANA NOTA »e« MESTO SEV OD NOVEGA SADA TANTAL ŠPANSKI SLIKAR (JOSE MARIA) j VINORODNI NARAST-I LINA 'ji PLOŠČA IZ LESNIH VLAKEN IN SMOL BORIŠČE [V CIRKUSU * Pravljica Nekoč nam dedek je pripovedoval, da v Celju MERA je stal, in da je v njem Nekdo garal, da so ga zasmehovali vsi in tepli, in še kakšno krepko rekli, naj da že mir in ne gara, ker ho tako konec sveta. A Nekdo delal je naprej, neutrudno in brez mej, čeprav so šefi mu veleli, da pretirava s svojimi.deli. Nikogar ni poslušal norec, delal je vestno za svoj konec.. Na žalost, hit je sam, ker je ostale bilo sram, če so umazani od dela hodili naokrog, kaj šele, da delali hi golih rok. Nekoč vsega je imel zadosti, pričel se je s šefom bosti, da hoče kavo tudi on, in da se norma mu popravi, saj delal je kot norec pravi. Takoj imenovali so ga puntar in lenuh, ki noče služiti za kruh, naj brž. izgine in ne govori, ker šefi ravno so oh kavi. Tako umaknil se je vstran, ko se začul je grom strašim, lomilo se je vse in se kresato, da na zemlji ni ničesar več ostalo. Pobralo je Merx in svet, ki smo ga mi zgradili danes spet. Pravil je dedek naš, da ni več norcev, da smo vsi pri pravi in da šefe nihče več ne gnjavi, ker smo vsi raje tiho in tudi mi oh kavi. Lina 3W Delavska univerza Celje obvešča vse občane, ki še nimajo končane osnovne šole, da vpisujemo. v 5., 6., 7., 8. razred večerne osnovne šole Izobraževanje je lahko — večerna šola — tečajno-seminarsko — individualno Vsi udeleženci lahko v enem šolskem letu končajo dva razreda osnovne šole. Na voljo imamo tudi ustrezno* literaturo, ki je pomoč za uspešno delo. Pouk organiziramo v dopoldanskem in popoldanskem času. Izobraževanje je za vse udeležence brezplačno. Vpisujemo tudi v tečaje: — tujih jezikov — tujih jezikov za otroke — skladiščnikov — kurjačev — strojepisja VSE INFORMACIJE DOBITE V TAJNIŠTVU DELAVSKE UNIVERZE CELJE, Cankarjeva ul. 1, ali po telefonu št. 25-620. NESRAMNA TEHTNICA Zelo obilna ženska je stopila v apoteki na novo tehtnico, čudo moderne tehnike! Tedaj pa se je iz tehtnice zaslišal glas: — Prosim, vedno le ena oseba! V GOSTINSKI ŠOLI Učitelj: »Koliko letnih časov poznaš?« Rešitev novoletne križanke MANDRAGOLA, ANALIZATOR, TANANAR1-VE, ETAN, LESKA, JOK, ŠE, KAL, ON, SL, AJDA, USKOK, SATfeN, RAB, MINERV A, STERNE, 1RH, MENELAOS, KATEDRALA. PRENOS, SLA, KLANČINA, KARETA, ELKE, SALAN, ERA, KAPAR, KE1TA, ID, ORNAT, AVANTI, NK, ADRIA, ULICE, KRAMAR, STEINER, ERIČ, RAFIJA, MERKU, ALTAJ, GERANIJE, ELA, SRNA, AROMA, ANALI, TJ, SPE-' CIES, ALAVA, IVKO, DEDEK MRAZ, AGITKA. ŠN, OST. RENOME, NIKA, TOPER, NOTICA, OCENA, MOTOR, LABIN, NATORP, ATILA, EVA, ZO, TRIO, IVA, URIN, SPLAV. EAST, KAMAR1-LA, PRAPOR, KT, ANALIZA, RIBOLOV, OTORI, NA, MER, AMORET1, TESALO, AZIATI, VAR, TO VSEM PRIJATELJEM, ATA, ROGLA, ANET, LOARA. NAGRADE PREJMEJO: L nagrada 1.000,00 dinarjev: Marija VESENJAK, Dobojska 31, 63000 Celje 2. nagrada 700,00 dinarjev: Helena CINK, Šešče 2, Prebold 3. nagrada 500,00 dinarjev: Rezka VAUPET, Senčna vas 30, 62392 Mežica 4. nagrada 300,00 dinarjev: Marija VELCA, Jamnikova 1, 62342 Ruše 5. nagrada 100,00 dinarjev: Dušan MURN, Ljubljanska 4, 63230 Šentjur NAGRADNI RAZPIS. L nagrada 500,00 dinarjev 2. nagrada 300,00 dinarjev 3. nagrada 100,00 dinarjev 4. nagrada 100,00 dinarjev Na naš nagradni razpis, ki smo ga razpisali pred več meseci, smo prejeli samo karikature od našega stalnega sodelavca Milana Alaševiča. Ker ostalih prispevkov pač ni bilo, bo prvo nagrado torej prejel Milan ALASEVIČ, Okrogar-jeva 5, 63000 Celje. Nagrada je 500,00 dinarjev. Čestitamo! Učenec: »Pet.« - Učitelj: »Kako, pet?« Učenec: »Pomlad, jesen, poletje, zima in mrtva sezona.« V RESTAVRACIJI Dva moška sedita po kosilu in uživata oh cigareti. »Ali veš, kaj si pravkar jedel?« vpraša prvi. »Seveda, neumno vprašanje, govejo juho in pljučno pečenko!« »Motiš se, prijatelj, res je bila pljučna pečenka, a vse je bilo konjsko!« »Kaj ne poveš, mar tudi jabolčni zavitek?« TEŽAVE NEPOROČENIH Zakrknjen samec pripoveduje: »Kupil sem že kupe kuharskih knjig, pa nobena ni uporabna!« »Kako pa to? Ali so recepti preveč zahtevni?« »Ne, kje pa, toda povsod se začne s stavkom: Vzemi čisto skledo...«