PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina piacana v gotovim Abb postale 1 gruppo - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 151 (4925) TRST, torek 27. junija 1961 Po neuspehu neposrednih pogajanj met »n Avstrija se namerava obrniti na ZN da bi posredovali v sporu z Italijo Polemika v zvezi s Segnijevim pismom Kreiskemu - Švicarski tisk napoveduje nov val teroristične dejavnosti v bocenski pokrajini - Poročilo Nennija na zasedanju centralnega odbora PSI sredstev za poravnavo spora) bo italijanska vlada proučila z «največjo pozornostjo*; hkrati je Segni opozoril Krei-skega, da je po mnenju italijanske vlade in spričo tega, da je spor »pravne narave*, mednarodno razsodišče »u-strezni organ za poravnavo spora*. Avstrijska agencija APA zatrjuje, da je Segnijevo pismo izredno polemično in da vsebuje vrsto potvorjenih citatov iz izjav Kreiskega; zadovoljstvo Segnija, da bo avstrijska vlada ponovno proučila in odgovorila pismeno na italijanske predloge, označuje za poskus, da bi »Avstrijcem ponovno pustili slab adut*. APA poroča, da je Segni izjavil, da je med tistimi, ki so ponovno optirali za italijansko državljanstvo tudi mnogo »nacionalsocialističnih kriminalcev*, na kar ga je Kteisky zavrnil, naj se ne n iihi ia i mini m m m m m itiiii mm uti iti n i m luiimiiiiiiii mn umili mn m n namilili umnimi Odloženo zasedanje parlamenta v Kongu Objavljen sporazum med leopoldvillskimi oblastmi in Čombejem - Čombe izjavlja da «ne verjame v prihodnost Konga» (Od našega dopisnika) RIM, 26. — Kakor je bilo pričakovati, je neuspeh pogajanj med italijansko in avstrijsko delegacijo v Zue-richu glede Južne Tirolske sprožil v avstrijskih političnih krogih precej pikre polemične pripombe na račun Segnija in njegovega pisma, ki ga je poslal avstrijskemu zunanjemu ministru Kreiskemu včeraj zjutraj, ko se je izkazalo, da obe delegaciji nista zmožni sestaviti niti skupnega uradnega sporočila o neuspehu pogajanj. Italijanski politični krogi zamerijo avstrijski vladi, da je delno objavila vsebino tega pisma, ker je po zatrjevanju teh krogov šlo pri tem za «iskreno konstruktiven poskus*, ne pa za «propagandni prijem*. V tem pismu je Segni ponovno podčrtal »odločno konstruktiven značaj* italijanskih ptedlogov, ki so baje v stanju »popolnoma zadovoljiti dejanske potrebe južnotirolskega prebivalstva, zlasti kar zadeva tako imenovana . jamstva, na katerih so Avstrijci toliko vztrajali*; izrazil je upanje, da bo Kreisky razmislil o teh italijanskih ponudbah, preden bo poslal po redni diplomatski poti že napovedani negativen odgovor; napovedane avstrijske predloge glede točke 2) resolucije generalne skupščine ZN (glede drugih LEOPOLDVILLE, 26. — Kongoški parlament, ki je bil sklican za včeraj, se ni še sestal. To pa zaradi tega, ker do sedaj iz raznih vzrokov ni moglo priti v Leopold*ille precejšnje število parlamentarcev. Govori se, da bo zaradi tega prva seja v ncde ljo ali prihodnji ponedeljek. V Leopoldville pa je p ušla skupina parlamentarcev iz Vzhodne pokrajine in pokrajine Kivu, ki sta pod nadzorstvom zakonite vlade. Prišit so tudi trije člani Gizen-gove vlade, ščitijo jih čete OZN. Visoki funkcionar Organizacije združenih narodov osebno spremlja tri ministre, ki so dobili nalogo ugotoviti, ali so bili sprejeti vsi dogovorjeni ukrepi za varnost vseh parlamentarcev, in da s Kasavubujem spopolni še nekatere točke sporazuma. Na podlagi njihovega poročila se bo Gizenga odločil, ali se bo osebno udeležil otvoritve parlamenta ali ne. Predsednik Kasavunujeve vlade Ileo je po radiu sporočil, da so tudi parlamentarci iz Katange spčročili, da bodo prišli na zasedanje parlamenta. O tem so se že sporazumeli s Combejem. Mobutu pa je danes na tiskovni konferenci izjavil med drugim: »Dajem častno besedo, da bom spoštoval strogo nevtralnost med zasedanjem parlamenta. Od sedaj dalje se vojska ne bo več vmešavala v politiko in jaz se bom uprl sleherni politizaciji vojske*. Glede nedavnega sporazuma med leopoldvilskimi oblastmi in stanleyvilsko vlado pa je Mobutu izjavil: »Imam samo eno dolžnost, ubogati svoji vladi, ki je podpisala ta sporazum, in moja vojska se bo podredila vsaki vladi, ki bo dobila zaupnico parlamenta*. Prihodnji dnevi bodo pokazali, koliko veljajo te Mobu-tujeve obljube, ki je do sedaj že neštetokrat prelomil dano besedo. Že takoj po izpustitvi Čombeja so se razširile govorice, da Mobutu o-vira spravo v Kongu in da hoče sabotirati sporazum o sklicanju parlamenta pod zaščito OZN. Danes je kongoška tiskovna agencija objavila sporazum med leopoldvilskimi m katanškimi oblastmi glede odprave meja med Katango m ostalimi pokrajinami Konga. O tem je poročal včeraj po radiu Ileo. Izjavil je, da je Čcmbe podpisal sporazum pred odhodom v Elisabethvil-le. Sporazum vsebuje naslednje glavne točke: 1. Carinske meje med Katango in ostalim Kongom se morajo ukiniti in rude iz Katange se morajo izvažati po ozemlju Konga namesto po ozemlju portugalske Angole. 2. V prehodni dobi bo v prometu denar z dvema napisoma, dokler se ne izda enak denar za ves Kongu, 3. Predstavništva v tujini bo imenoval državni poglavar. V prehodni dobi bo samo eno diplomatsko predstavništvo za vsak sedež v tujini, 4. Orožni.štvo Katange se mora postaviti pod poveljstvo generala Rafaela Ndjoka, vrhovno poveljstvo pa bo izvr- dotika tega argumenta, ker je dobro preštudiral zgodovino fašizma in da zato ve, da je italijanski fašizem »dal duhovno pobudo za razvoj podobnih gibani v drugih evropskih deželah*; Segni da je vztrajal pri svoji obtožbi in zatrjeval, da so se 'Južni Tirolci borili z »nacionalsocialisti proti Italiji*, medtem ko se jirri je Italija uprla; Krei-sky da mu je odvrnil, da je bila Italija zaveznica Nemčije neprimerno dalj časa in ga prosi!, naj preneha s to diskusijo in prizna, da imamo »dve Nemčiji* in »dve Italiji*; Segni pa da ga je ustavil z »imamo eno samo Nemčijo*; nato da ga je Kreisky opozoril na 20. junij, ko slavijo nemški odpor nacizmu in dodal: »Kolikor mi je znano, so usmrtili dosti več nemških generalov kot italijanskih maršalov*; na to pa da je Segni menjal temo razgovora. Avstrijski državni podtajnik za zunanje zadeve Steiner je podal izjavo, v kateri pravi med drugim, da se je z neuspehom neposrednih pogajanj med Italijo in Avstrijo zaključilo prvo razdobje priporočil resolucije ZN in da se je treba sedaj zateči k ostalim sredstvom za poravnavo spora, ki jih resolucija našteva: preiskovalna komisija; posredovanje; kompromis; arbitraža; mednarodno razsodišče in regionalni organi; toda tu-j di glede tega ni prišlo do spo-j razuma z italijansko delegaci-] jo in zato ne preostane drugega kot da se to vprašanje ponovno postavi pred mednarodne forume. Avstrijski tisk poudarja, da je vsakršno nadaljevanje pogajanj z Italijo «izguba časa za Južno Tirolsko«, za Italijo pa pridobitev na času in da naj se zaradi tega Avstrija obrne na generalnega tajnika ZN s prošnjo, da naj pomaga pri izbiri ostalih sredstev za poravnavo spora, če bi Italija odgovorila negativno na avstrijski predlog o mednarodni preiskovalni komisiji. Tudi nemški tisk je v glavnem na strani Avstrije in pripominja, da Italija ni pokazala nobenega navdušenja nad avstrijskem predlogom, ker skuša pridobiti na času; po mnenju ((Frankfurter allge-meine Zeitung« zasleduje Italija samo en cilj: spremeniti z doseljevanjem Italijanov v bocensko pokrajino, v desetih do petnajstih letih, odnose sil med obema etničnima skupinama v svojo korist in tedaj priznati avtonomijo, ki jo sedaj odreka; list dodaja, da južni Tirolci ne bodo mirno čakali na uresničenje tega programa in napoveduje, da se bo sedanja zmerna večina v SVP znašla v manjšini, če ne bo mogla v kratkem zagotoviti svojim pristašem uresničenja njihovih teženj s pogajanji. Tudi švicarsko časopisje o-pozarja pred nevarnostjo zaostritve položaja v bocenski pokrajini po neuspehu neposrednih pogajanj med Italijo in Avstrijo in izraža mnenje, da bo prišlo sedaj do novega vala teroristične dejavnosti. Danes se je sestal na zasedanje centralni odbor PSI, na katerem je Nenni podal politično poročilo, Codignola pa je poročal o vladnem načrtu za razvoj šole in podčrtal na- Katanga bo morala takoj izpustiti vse politične ujetnike. Vendar so nekateri znaki, ki kažejo, da se Čombe že pripravlja na nespoštovanje podpisanega sporazuma. V dveh političnih javnih izjavah, ki jih je podal ob povratku v Elisabethville, je Čombe izrecno govoril o »neodvisni Katangi*. V eni od teh izjav je 10. julija (prvo obletnico odcepa Katange od Konga) proglasil za uraden praznik. V nekem Intervjuju pa je izjavil: «Sem pesimist, lcar se tiče prihodnosti Konga. Člani osrednje vlade se nikoli ne strinjajo. Če bi bili štirje Mo-butuji v Leopoldvillu, bi se lahko sporazumeli. Ne razumem, čemu more Ileo govoriti v imenu osrednje vlade.« Ni hotel povedati, ali se bo delegacija Katange udeležila zasedanja parlamenta, in je dodal, da namerava sklicati svojo vlado, preden določi prihodnjo politiko Katange. Glede svoje aretacije je Čombe izjavil: ((Povzročili so jo zunanji vplivi; mislim na belgijske socialiste.« Izrekel je tudi dvom glede sposobnosti OZN, da izpolni svoje naloge v Kongu. Te Combejeve izjave kažejo, da sporazum med Combejem in leopoldvill-skim voditeljem ni tako trden, kakor so hoteli prikazati. razvoj šole in podčrtal na- Zorin je danes ob prihodu tiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinrtiimiiiiiiiiiiiiiHHnMiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiminfniiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiHiiiiiii V V Ženevi se nadaljuje splošna razprava o Laosu Pričakuje se nov načrt Indije in Burme sprotovanje socialistov temu načrtu, ki pomeni postopno klerikalizaoijo javne šole, hkrati pa favoriziranje konfesionalnih zasebnih šol iz javnih sredstev, kar ustava izrecno prepoveduje. Nenni je poudaril v svojem poročilu, da so glavne naloge PSI borba za »organsko rešitev« najaktualnejših vprašanj dežele: šole. italijanskega Juga, krize kmetijstva. Za rešitev teh vprašanj je «nujen pritisk delavstva na konservativne in neokapitalistične interese, hkrati s pritiskom PSI na demo-kristjansko levico in na laično levico ter levi center, da bi se odločneje borili proti ponovnemu uveljavljenju cen-trizma«. Voditelj PSI je zlasti podčrtal «veliko odgovornost« BSDI in njegove vodilne skupine, ki s svojim sovražnim stališčem do socialistov ((nudi KD argument domnevnega pomanjkanja le ver alternative se-danji večini in sedanji vladi«. Nenni je še poudaril, da ne gre napadati KD kot celoto, ampak da je treba poglobiti nasprotje med desnico in le-vico, utrjevati stik z osnovnimi organizacijami in izkoristiti v čim večji meri krajevne uprave levega centra, xi predstavljajo ((nasprotje centrisiič-ni tendenci KD in demokrist-janske levice v vsedržavnem merilu«. Glede Južne Tirolske je Nenni dejal, da Italija občuti posledice obnovljenega pritiska pangermanizma in da je vprašanje sožitja kompaktne- nemške manjšine v italijanski državi otežkočeno zaradi avstrijskega, predvsem pa nemškega zunanjega pritiska, kar ofež-koča v še večji meri, da bi dosegli rešitev južnotirolskega vprašanja na podlagi anaj-večje možne svobode in avtonomije za južne Tirolce«. Jutri se bo vršila diskusija o obeh poročilih A. P. Segni odpotuje na uraden obisk v FLRJ Med obiskom, ki bo trajal do 30. t. m., bo Segni obiskal tudi predsednika republike Tita «Borba» poudarja, da se bodo na beograjskih razgovorih odstranile preostale ovire, ki zadržujejo dober razvoj sosedskih odnosov - Članek v rimskem političnem tedniku «11 Punto»: Memorandum o soglasju iz 1.1954 z naše strani še ni bil legaliziran» « RIM, 26. — Zunanji minister Antonio Segni bo odpotoval pojutrišnjem, v sredo 28. t.m. ob 10. uri dopoldne s posebnim letalom v Beograd. Segni odhaja na uradni obisk v sosedno Jugoslavijo na vabilo jugoslovanske vlade, da bi vrnil obisk jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča. Prihod v Beograd je predviden ob 12. uri. Z letališča bo Segni najprej odšel v pred- sedstvo republike, kjer se bo vpisal v seznam uradnih gostov. Ob 17. uri bo začetek prvega razgovora s Kočo Popovičem. Zvečer pa bo Segni s člani delegacije, ki ga bo spremljala, gost na u-radni večerji, ki mu jo bo priredil jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve. V četrtek bo Segni najprej položil cvetje na grob neznanega vojaka na Avali, ob 10.30 pa bosta s Popovičem nadaljevala razgovore. Ob 13. uri bo priredil obema ministroma italijanski veleposlanik Berio ko- silo. Istega dne zvečer bo Popovič priredil sprejem v čast italijanskih gostov. V petek 30. junija bo sledil tretji in zadnji razgovor med Segnijem in Popovičem. Po razgovoru bodo objavili skupno poročilo. Nato bo Segni obiskal predsednika republike maršala Tita. Domneva se, da bo istega dne dopoldne imel Segni tudi tiskovno konferen-co. Popoldne bo zunanji minister Italije obiskal veliko poljedelsko posestvo «Beograd». Njegov uradni obisk se bo zaključil s sprejemom, ki ga bo priredil Segni v italijanskem veleposlaništvu na čast državnemu tajniku za zunanje za- tii ii in n ni mi mi n iiiiiiiiiiii n im m iiiiiiiiiiiiiniiii m m m iini iiiiiiiiiiiiiiiiiiin milili m im n iiniiiiiiiiii n m m n n m m iiiiin n iiiii h iiiii m n iihi m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n 11111111111111111 n ■iiiiiiiniiiiiii ZDA za vključitev še desetih držav v odbor desetorice za razorožitev Možnost udeležbe Kitajske pri pogajanjih? - ZDA obnovile polete z vohunskimi letali «U-2»? WASHINGTON, 26. — V Washingtonu pa se nadaljujejo pogajanja o obnovitvi razgovorov za splošno razorožitev. Ameriška vlada je predlagala danes Sovjetski zvezi, naj se število članov na konferenci za razorožitev, ki se bo začela 31. julija, poveča na dvajset, s tem, da bi vključili še nekatere države Afrike, Latinske Amerike in Azije. Predstavnik državnega departmaja ni povedal, katere države je ameriška vlada predlagala, dodal je samo, da so od teh tri iz Latinske Amerike, tri iz Afrike, štiri pa iz Azije in z Daljnega vzhoda. Kakor je znano, vztraja sovjetski predstavnik Zorin, naj bi sedanja pogajanja o postopku raztegnili tudi na bistvo razoroži.tvenega vprašanja. Zahod pa to zavrača. Ce bi Sovjetska zveza upoštevala zadnji ameriški predlog za vključitev drugih desetih izvenev-ropskih držav v odbor, ki naj se pogaja o razorožitvi, bi verjetno nastale težave, , kar se tiče Azije. ZDA nameravajo baje predlagati Japonsko, Indijo in Indonezijo in neko drugo državo Jugovzhodne A-zije. V tem primeru bi takoj prišlo v ospredje vprašanje Kitajske. Po mnenju nekaterih opazovalcev pa ni izključeno, da bi ZDA v nekaterih pogojih eventualno privolile v u-deležbo Kitajske, t. j. države, katere je privolitev v kateri koli sporazum o razorožitvi velike važnosti. Ameriški državni departma sedaj proučuje celotno zadevo udeležbe Kitajske v velikih mednarodnih organizmih, ker se ameriška vlada boji, da bi na prihodnjem zasedanju OZN ostala v manjšini, ko bi glasovali za sprejem Kitajske v OZN. ŽENEVA, 26. -» V začetku današnje seje na konferenci o Laosu je predsednik Puškin izrekel zadovoljstvo zaradi sporazuma med tremi laoški-mi princi. Puškin in prav tako tudi kitajski predstavnik Cen Ji sta izjavila, da je konferenca prispevala k sporazumu treh princev in da bo ta sporazum blagodejno vplival na sklepe štirinajstih delegacij. Cen Ji je govoril tudi o delovanju nadzorstvene komisije in je zavrnil francoski in ameriški načrt ter poudaril, da pomenita vmešavanje v notranje zadeve Laosa. Poudaril je, da je naloga komisije nadzorovati ustavitev sovražnosti in umik tujih čet iz Laosa ter mora sodelovati z laoško vlado, ne da bi kršila laoško suverenost. Dodal je, da samo Američani zavračajo ta bistvena načela. Dalje je izjavil, da je razorožitev Laosa notranja zadeva, ki jo mora urediti prihodnja vlada, nadzorstvena komisija pa bi morala nadzorovati umik ameriških, tajlandskih in južno-vietnamskih čet ter zadnjih ostankov Cangkajškovih čet. Kitajski delegat je izjavil, (Ja bi morala konferenca razpravljati o likvidaciji SEATO seval general Joseph Mobutu. in o obveznosti ZDA, da bo- do spoštovale politiko držav,: ki želijo postati nevtralne. Bazen tega bi morala konferenca določiti mednarodni položaj nevtralnega Laosa. Ce je potrebno nadzorstvo, je to potrebno predvsem glede držav, ki vodijo napadalno politiko, kakor n. pr. ZDA, ki kršijo mednarodne pogodbe in skušajo vsiliti svoje Stališče. Ce bi konferenca sprejela francoski ali ameriški načrt, ki bi pomenil mednarodno varuštvo nad Laosom, bo mir v Jugovzhodni Aziji znova v nevarnosti. Indijski delegat je izjavil, da bi bilo potrebno nadaljevati splošno debato, ker bi u-tegnile še druge delegacije predložiti svoje načrte. V političnih krogih menijo, da bo voditelj indijske delegacije Menon, ki se bo jutri vrnil v 2enevo, morda predložil' skupno z Burmo in Kambodžo nov načrt o nevtralnosti Laosa in 0 delovanju nadzorstvene komisije. Ta načrt bo baje upošteval mnenje obeh blokov. Sovjetski delegat je nato sporočil, da se bodo jutri nadaljevala posvetovanja obeh predsednikov glede pošiljatve tehničnih sredstev nadzorstveni komisiji. Prihodnja seja bo jutri popoldne. 1 Predstavnik kitajske delega- cije je na tiskovni konferenci izjavil, da je treba v sjkla-du s sporočilom konference tre n princev, v Žuerichu revidirati- navzočnost- francoskih vojaških svetovalcev v Laosu, iker -izjava treh princev pravi, da je treba to’ zadevo znova p: oučiti. Danes je prišel v Ženevo piedsednik vientianske vlade Bun Um. O zueriških razgovorih je izjavil, da so prva etapa na poti miru in sprave v Laosu. Prihodnja in končna etapa bo sestava narodne enotnosti. Dodal je, da bi se morali glede tega pogajati v Luang Prabangu, ker bi pil pogajanjih lahko’ bil navzoč tudi kralj. Dalje je Bun Um izjavil, da njegova vlada ne predvideva cdhoda delegacije na konferenco v Ženevo, ki bi se pridružila delegaciji zakonite vlade in delegaciji Patet Laosa. Na koncu je izjavil, da bo med svojim bi-vrnjem v Ženevi obrazložil delegatom stališče svoje vlade o laoški nevtralnosti. V sredo bo odpotoval v Vien-tiane. Predsednik vlade Suvana Flima pa je prišel danes v Pariz, kjer bo ostal en teden in bo nato odpotoval v Kambodžo, zatem pa v Laos. v državni departma izjavil da SZ «ne zanemarja nobene priložnosti za napredovanje«, :n da je «optimist». Moskovski radio je danes o-meni] glasove, da so ZDA obnovile polete z letali «U-2» v bližini ameriškega ozemlja. Komentator moskovskega radia je izjavil, da so te govorice zaskrbljajoče in bi utegnile povečati mednarodno napetost. Komentator je med drugim izjavil: ((Ameriški vojaki so znova začeli umazano delo. ki bi lahko imelo najhujše posledice za mir. Zdi se, da se ZDA niso nič naučile iz žalostnih izkušenj procesa proti pilotu letala «U-2» Francisu Po-wersu, čigar letalo je bilo 1. maja lanskega leta sestreljeno.« Govorice, kakršne je omenil moskovski radio, so objavili v petek tudi nekateri angleški časopisi, ki so pisali o operacijah letal, ki so odpotovala z Aljaske. Britanski delegat Wright je na današnji seji konference o prekinitvi jedrskih poizkusov v Ženevi izjavil, da Sovjetska zveza zahteva od zahodnih držav, naj se obvežejo, da ne bodo nadaljevale svojih jedrskih poizkusov za nedoločen čas. hkrati pa trdi, da nima zaupanja v nadzorstvo drugih ter zahteva, naj drugi imajo zaupanje v njena zagotovila. Zatem je Wright izjavil, da pomeni pogodba o prepovedi jedrskih poizkusov pot za sporazum k splošni in popolni razorožitvi in da bi samo s to pogodbo lahko pritiskali na druge države, naj opustijo namen preizkušanja jedrskega orožja. Prihodnja seja bo v petek. Ameriški delegat Dean. ki je v ZDA, je po televiziji izjavil, da bodo Kitajci morda imeli atomsko bombo leta 1962 ali 1963 in da «maio dokazov, ki jih imamo, kažejo, da jim Rusi niso pomagali«, Dean je dodal, da ima Kitajska izvrstne matematike in številne znanstvenike. Zatem je Dean izjavil, da Bela hiša sedaj temeljito proučuje celotno zadevo o prekinitvi jedrskih poizkusov in aa se bo on vrnil v Ženevo samo tedaj, ko bo očitno, da so postala mogoča plodna pogajanja. Dean je trdil, da se morda zdi, da za sedaj ne kaže podpisati sporazum, ker je SZ izvršila manj poizkusov kakor ZDA, ki so glede tega v izrednosti. Priznal pa je, da bi ZDA «postale nepriljubljene, zlasti v državah, kakor je Japonska«, če bi obnovile jedrske poizkuse. Stavkovno gibanje v RIM, 26. — Avtonomni sindikat nameščencev prosvetnega ministrstva je za pojutrišnjem proglasil 24-urno stavko kot protest proti zavlačevanju z odobritvijo zakonskega osnutka št. 2889, ki zadeva organsko ureditev šolskih skrbništev, osrednje uprave unetnosti in knjižnic. V znak solidarnosti bodo stavkali tu- di nameščenci šloske sekcije prosvetnega ministrstva. Nameščenci italijanske radiotelevizije pa bodo stavkali prihodnji petek 30. t-.m., ker so se razbila pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Svojevrstno stavko, ki se bo vršila prve štiri dni julija, je preglasil sindikat CISL: stavkali bodo namreč nameščenci vseh italijanskih poslaništev in konzulatov, ki opravljajo delo na področju izseljeniške, aragrafske in notarske službe ter sploh pomoči in zaščite italijanskih skupnosti v tujini Kennedyjevi ukrepi proti stavki pomorščakov WASHINGTON, 26. — Predsednik Kennedy je danes odredil izvajanje Taft-Hartleye- vega zakona v zvezi s stavko 85 tisoč pomorščakov, ki traja že deset dni v pristaniščih atlantske obale, v Mehiškem zalivu in na Pacifiku. Uvedel je oreiskovalno komisijo treh članov, ki bo morala pripraviti poročilo do 3Q. junija. Zatem bo predsednik eventualno pozval pravosodnega ministra, naj zahteva od sodišča ukaz’ za prekinitev stavke za 80 dni. V izjavi o ustanovitvi preiskovalne komisije pravi Ken-nedy med drugim, da se stavka ((praktično tiče vseh ameriških družb, 70 tisoč pomor-š-akov in trgovine pristanišč vsega Atlintika, Pacifika in Mehiškega zaliva«. Predsednik nadaljuje: ((Prišlo je že do hudih motenj v prevažanju živil, goriva in drugega važnega blaga. Življenjske proge za oskrbovanje Havajskih otokov in Puerta Rica so prekinjene. Prišlo je do zakasnitev pri vojaških dobavah.« deve Popoviču. Iz Beograda bo Segni odpotoval v soboto zjutraj v Rim. V vladnih krogih v Kirnu poudarjajo, da bo obisk »poglobil prijateljske in plodne odnose, predvsem gospodarske in trgovske, ki že obstajajo med Italijo in Jugoslavijo«. «Poleg tega bodo na beograjskih razgovorih proučili una-njepohfična vprašanja skupnega interesa ter vprašanja razvoja gospodarskih odnosov in tehničnega ter trgovskega jugoslovansko - italijanskega sodelovanja. V istih krogih se poudarja, da za razgovore ni določen nikakršen poseben dnevni red. Znani rimski politični tednik «11 Punto* objavlja pred Segnijevim obiskom daljši članek, v katerem se takoj poudarja, da znani incidenti v Trstu »zaradi manifestacij proti uvedbi dvojezičnosti niše pokvarili prijateljskega o-zračja, katerega je uspelo 'l-stvariti diplomaciji obeh držav v zadnjih letih*. List takole nadaljuje: »V Beogradu se tržaški položaj ocenjuje 7. objektivnostjo in če je prva reakcija na protijugoslovanske manifestacije povzročila uradni protestni korak, so pozneje — spričo premišljenega in pomirljivega odgovora italijanske vlade — voditelji sosedne republike dokazali največjo dobro voljo ne samo pri sprejemanju obrazložitev, ki so bile dane v Rimu, temveč tudi pri presoji dejanske važnosti tržaških incidentov*. (Op. ur.: Toda škoda še ni povrnjena in noben rasistični hujskač še ni kaznovan!) »Polemično in pristransko stališče enega dela — ki prav gotovo ni najštevilnejši — tržaškega prebivalstva, predstavlja omejen pojav, ki ga je moč obrazložiti z dogodki iz bližnje in daljne preteklosti Tako razpoloženje, ki sicer zelo malo upošteva bodoče perspektive tržaškega mesta in pristanišča v tesnejšem prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo, odlično naseda mahinacijam določene nacionalistične propagande, ki hoče predvsem poskusiti z zainteresiranim pritiskom na rimsko vlado*, piše dalje rimski tednik, ki nato pripominja, de je zanimivo opazovati, kako prihaja do eksplozije protijugoslovanskih demonstracij v zadnjih časih istočasno z napredovanjem v diplomatskih stikih med Rimom 'n Beogradom v korist zbližanja med obema državama*. «V tem položaju, nadaljuje rimski list, ki bj lahko nudil Beogradu razlog za kakršne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiitliiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiti Kasem in trdi, hoče priključitev Kuvaita da je sestavni del Iraka Irak ne priznava pogodbe med Anglijo in kuvaitskim emirom S priključitvijo Kuvaita bi Irak postal najmočnejši proizvajalec petroleja na svetu LQNDON, 26. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da se Velika Britanija in Ku-vait posvetujeta v zvezi z iraškimi zahtevami po ozemlju Kuvaita. Predsednik iraške vlade general Kasem je namreč včeraj izjavil, da je Ku-vait sestavni del iraškega o-zemlja in da bo vedno to ostal, Te zahteve temeljijo na dejstvu, da je bil Kuvait pred letom 1899 upravno odvisen od Basre. Pred osmimi dnevi je Velika Britanija priznala Kuvaitu statut ((suverene in neodvisne države« in ukinila pogodbo iz leta 1899, ki je vezala to ozemlje na Veliko Britanijo. V Foreign Officeu javljajo, da pričakujejo podrobno poročilo o izjavi Kasema. V Londonu ugotavljajo, da je leta 1959, ko je bil Kuvait sprejet v mednarodno organizacijo za telekomunikacije, glasoval za njegov sprejem tudi Irak. Kuvait šteje 250 tisoč prebivalcev. Važen pa je zaradi tega. ker pridobiva 80 milijonov ton petroleja na leto. Pomočnik angleškega zunanjega ministra Heath je prejšnji teden izjavil, da bo Velika Britanija pomagala Kuvaitu, če bo to pomoč zahteval tamkajšnji e-mir. Dalje je tudi izjavil, da v Kuvaitu ni sedaj angleških vojaških sil. Toda Velika Britanija ima vojaške enote v Adenu v Perzijskem zalivu. Tudi Saudova Arabija je večkrat zahtevala zase razne šej-kate, ki so pod angleškim protektoratom v Perzijskem zalivu. V Bejrutu ugotavljajo, da ima Irak s svojimi petrolejskimi bazeni v Mosulu in Kirku-ku važna petrolejska bogastva na Srednjem vzhodu in da bi s priključitvijo Kuvaita postal najmočnejši proizvajalec petroleja na svetu in bi lahko v . organizaciji držav, ki izvažajo petrolej, uvedel pravo diktaturo zlasti nad Saudovo Arabijo, nad Iranom in nad Katarom. Celotna proizvodnja petroleja Iraka in Kuvaita bi presegla 140 milijonov ton letno, medtem ko znaša ameriška proizvodnja sedaj 130 milijonov ton letno. Najbolj prizadete bi bile britanske družbe. Ce bi se Kuvait priključil Iraku, bi tudi za EDA nastala resna vprašanja. Z.DA imajo sedaj petdeset odstotkov akcij družbe «Gulf Oil Com-pany», ki je neposredno zainteresirana v družbi «Kuwait 011 Company». Razen, tega je treba ugotoviti, da Anglija uvaža 37 odstotkov petroleja iz Kuvaita, 12 odstotkov pa iz Iraka. Kuvait je s proizvodnjo 84 milijonov ton petroleja na četrtem mestu na svetu za ZDA, Venezuelo in Sovjetsko zvezo. Vlada Kuvaita je danes sporočila, da bo branila neodvisnost in da popolnoma računa na pomoč vseh prijateljskih in miroljubnih držav, »zlasti pa bratskih arabskih držav*. V zvezi s poročili, da je predsednik iraške vlade Kasem označil Kuvait za sestavni del Iraka, pravi izjava vlade: »Ce so te novice v skladu z resnico, sporoča vlada, da je Kuvait neodvisna arabska država, ki uživa popolno suverenost in je mednarodno priznana. Vlada je odločena ščititi in braniti državno ozemlje*. Kakor poroja egiptovska a-gencija, so nocoj razglasili v Kuvaitu stanje pripravljenosti. Kralj Saudove Arabije pa je poslal emiru v Kuvaitu brzojavko, v kateri pravi: »Smo z vami*. Bagdadski radio pa poroča, da je iraški zunanji minister poslal diplomatskim predstavnikom. ki so akreditirani v Bagdadu, noto, v kateri je rečeno, da »sporazum*, skle- njen 19. junija med Veliko Britanijo in kuvaitskim emirom, ni nič drugega nego nov imperialistični sporazum, ki ima namen — pod videzom neodvisnosti —- nadaljevati imperialistični vpliv nad to državo in jo držati ločeno od Iraka*. »Omenjeni sporazum, dodaja nota, je v protislovju z dejanskim stanjem in z dejstvom, da je bil Kuvait sestavni del Iraka in je to še vedno*. Poizkus upora v Venezueli CARACAS, 26. — Davi je skupina uporniških vojakov zavzela mesto Barcelono vzhodno od Caracasa. Vlada je u-pornike pozvala, naj se vdajo, in je poslala v to mesto enote vojske, ki so ostale zveste vladi. Po petih urah je bil upor zadušen. Upornike sta vodila major Divas Ramirez in kapetan Masso Perdono, ki sta bila svoj čas izgnana iz Venezuele in sta se pred kratkim skrivaj vrnila v državo. Vlada je sporočila, da je bil guverner države Anzoategui, ki so ga bili uporniki ujeli, izpuščen na svobodo. Uradno poročilo pravi, da sta državni udar začela dva pehotna polka 250 mož pod poveljstvom omenjenih dveh častnikov, in sicer ob 5.30 po krajevnem času. Upornikom je spočetka uspelo zavzeti sedeže političnih strank in sedež radijske postaje v Barceloni. Vendar je delavcem na radijski postaji uspelo prekiniti proge, ki so dobavljale električni tok. nostaii. koli špekulacije, predstavlja umerjeno zadržanje jugoslovanske vlade element velike važnosti za prijateljski razvoj medsebojnih odnosov.« Nato nadaljuje rimski tednik s trditvami, s katerimi se Slovenci v Italiji ne bi mogli strinjati. ((Otipljiv in značilen dokaz — piše namreč «11 Punto« ne samo najboljših namenov Italije, da reši vprašanja manjšine, ki je na njenem o-zemlju, temveč tudi dejanske možnosti; ko vstopa v igro dobra volja zainteresiranih vlad, da se dosežejo sporazumi dvostranskega značaja za dokončno ureditev visečih vprašanj. To je karta, ki jo bo italijanska vlada vedno uveljavila proti dunajskim argumentom v morebitni razpravi, do katere bi utegnilo vnovič priti v OZN o vprašanju Zgornjega Poadižja.« Rezultat Fanfanijevega razgovora s šestimi slovenskimi župani prejšnjo sredo namreč dokazuje, da predsednik italijanske vlade ni pokazal dovolj dobre volje za reševanje visečih vprašanj, ki tarejo Slovence v Italiji. V tem razgovoru je namreč predsednik vlade ni potrdil ((drugega pozitivnega elementa« o katerem piše rimski tednik: «Drugi pozitivni element, ki zasluži poudarka pred obiskom našega zunanjega ministra v Beogrjdu pa je zadovoljstvo, s katerim so jugoslovanski krogi prejeli italijanske zagotovitve glede volje naše vlade, da se definira problem memoranduma o soglasju iz leta 1954, memoranduma, ki — kot je znano — ni bil še z naše strani legaliziran.« V drugem delu svojega članka omenja list, da se bo Segni dotaknil na svojih beograjskih razgovorih mednarodnih vprašanj in preide nato na gospodarsko sodelovanje med obema državama, za katerega pravi, da ga je nekdo označil za »čudež*. List piše_, da je bil ta »čudež* mogoč zato, ker se gospodarstvo o-beh držav dopolnjuje, zaradi česar so mogle biti tudi "politične razlike potisnjene ob stran. Končno piše list, da bo v okviru gospodarskega sodelovanja prišlo tudi do boljše ureditve ribolova. Slednjič poudarja še vlogo, ki jo je začela igrati Jugoslavija v odnosu do gospodarsko nerazvitih držav, vlogo, ki se bo z industrializacijo države še povečala. Ob zaključku članka poudarja «11 Punto*, da bi beograjski razgovori lahko i-meli najboljše rezultate. »V Beogradu so z zadovoljstvom ugotovili, da je bil osebno naš zunanji minister tisti, ki je obnovil pobudo svojega obiska v Jugoslaviji, potem ko je bil z italijanske strani pred dvema mesecema odložen. Visoka raven, ki je bila dosežena v odnosih med obema državama ne bi dopustila nadaljnjega odlaganja ne da bi zaradi tega prišlo do obojestranske škode. Dokaz Se-gnijeve občutljivosti je Beogradu še prav posebno ugajal*, zaključuje ugledni tednik svoj članek. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Nocojšnja »Borba« obravnava v daljšem članku sedanje uspešne razvoje sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo in v zvezi z bodočim obiskom italijanskega zunanjega ministra Segnija v Jugoslaviji (od 28. do 30. t. m.) ugotavlja, da obe strani pričakujeta, da bo ta obisk omogočil, da se bodo znašle rešitve, ki bodo odstranile preostale ovire, ki še tu pa tam ovirajo oziroma zadržujejo dober razvoj sosednih odnosov. «Borba» ugotavlja, da so ju-goslovansko-italijanski odnosi, ki so se po rešitvi tržaškega vprašanja začeli hitro razvijati. svojevrsten primer uspešnega sodelovanja sosednih držav. List poudarja, da so bila mnoga .vprašanja rešena z obojestransko dobro voljo. Sedanje stanje je rezultat politike dobrega sosedskega sodelovanja, posebno pa še naporov jugoslovanske vlade, ki razvija in neguje dobre odnose prvenstveno s svojimi sosedi. Velik deiež pri tem ima tudi dobra volja italijanske vlade, da se premagajo posledice preteklosti in ustvarja ugodno ozračje v odnosih z Jugoslavijo kljub poskusom nekaterih neodgovornih elementov, oziroma nekaterih zainteresiranih krogov, da to ozračje če ne preprečijo, pa vsaj skalijo. Ko je naštel dosedanje rezultate posebno v razvoju gospodarskega sodelovanja, ugotavlja list, da dvomesečna trgovinska pogajanja v Rimu, ki se bodo v kratkem nadaljevala v Beogradu, niso pokazala. da je Italija v sedanjem položaju pripravljena ukiniti diskriminacijske omejitve jugoslovanskega uvoza v Italijo; ki ovirajo nadaljni razvoj trgovinske izmenjave. «Ce bi stališče Italije ostalo nespremenjeno tudi na beograjskih pogajanjih, bi se s tem nujno zavrla tudi nadaljnja uspešna trgovinska izmenjava, kar ne bi bilo v interesu ene in druge struni » zaključuje ((Borba*. b. a 2 — 27. junija 1961 Posledice evolucije v urejevanju ifalijansko-jugoslovanskega blagovnega promefa na sporazum o regionalnem blagovnem promefu Ljubljanski Gospodarski vestnik je izšel ob priliki tržaškega velesejma v povečani obliki in vsi prispevki so objavljeni v slovenščini in italijanščini. Za to številko so prispevali članke tudi gospodarstveniki iz Trsta. Tu objavljamo članek, ki ga je napisal dr. Eugenio Vatta, predsednik tržaške delegacije Italijansko • jugoslovanske zbornice. V funkciji Trsta glede ita-lijansko-jugoslovanskih trgovinskih odnosov sta zaznavna dva vidika, ki sta različna, pa čeprav nista točno omejena in se deloma med sabo prepletata. Prvi teh vidikov se tiče blagovne izmenjave z obmejnim jugoslovanskim območjem, drugi pa zadeva tržaško udeležbo v italijansko-jugoslovanski trgovini. Pravkar navedenemu razločevanju teh dveh vidikov ustrezata dva posebna — po svoji namembnosti — formalna instrumenta za urejevanje blagovne izmenjave z Jugoslavijo: italijansko-jugo- slovanski sporazum o regionalnem blagovnem prometu z vplačevanjem na »avtonomni račun#, in trgovinski sporazum za blagovni promet, urejevan s sistemom inozemskih lir. Takrat, ko je bil sporazum o trgovinskem obmejnem blagovnem prometu sklenjen, je le-ta ustrezal potrebi ,da olajšuje v regionalnem okviru, bodisi blagovno izmenjavo z vidika gospodarskih prepovedi za blagovni promet obeh držav s tujino! bodisi z vidika splošnega urejevanja trgovine z devizami, ki so v veljavi v Italiji oziroma v Jugoslaviji. Račun .preko katerega poteka ta blagovni promet, je račun splošne kompenzacije, ki je kot tak ostal tudi potem, ko je lira postala zamenljiva v okviru držav, ki so članice Evropskega valutnega sporazuma, in zato tudi pri valutah, ki so dotlej veljale za čvrste. Omejitev uporabe valut, ki so razpoložljive na računu, u-streza ne le sedaj, temveč je že bolj ustrezala, še preden je bila vpeljana uradna zamenljivost lire, potrebi, da se ohrani protivrednost blaga, izvoženega iz ene v drugo obmejno cono ,za nakup blaga v isti coni, od koder je bilo izvoženo. Ne gre zaradi tega za formalno valutno upravljanje, ki ga narekuje ureditev regionalnega blagovnega prometa v splošni kompenzaciji, temveč za potrebo, kako bolje uporabiti v regionalnem okviru razpoložljive valute iz blagovnega prometa med conama. Možnost, da zadostimo tem potrebam, je treba ohraniti tudi v prihodnje, neodvisno od evolucije valutnega sistema v obeh državah, Govorilo se je tudi, da se je s sporazumom za regionalni blagovni promet hotela olajšati trgovina med Trstom in sosednim jugoslovanskim ozemljem tudi glede prepovedi gospodarskega značaja, in sicer zato, da bi ohranili obmejnim conam možnost uporabe določenih kontingentov blaga, nelibe-raliziranega za uvoz in izvoz na obeh straneh. Glede tega so se od leta 1955 do današnjega dne razmere v Italiji in Jugoslaviji bistveno spremenile. Uvoz številnega blaga je bil namreč medtem v Italiji sproščen in med tem blagom je tudi tako, ki neposredno zadeva proizvodnjo in trgovino obmejnih ozemelj. Kontingenti preostalih vrst blaga, za katere še dalje velja režim licenc, so se postopno povečali in nekateri so se izkazali za zadostne, da krijejo potrebe blagovnega prometa med obema conama in v nekaterih primerih celo med obema državama. Neodvisno od sedanjih razmer lahko vsekakor predvidevamo, da se bodo gospodarske prepovedi v Italiji in sedaj tudi v Jugoslaviji omejile. Vprašati se moramo, kakšne bodo posledice te postopne liberalizacije blagovnega prometa med dvema državama na celotni obseg blagovnega prometa. Izkušnja dokazuje, da se z napredovanjem liberalizacije začne manjšati krajevni blagovni promet. Z drugimi besedami, v lokalnem blagovnem prometu prevladuje kontingentirano blago v smeri Trsta. V zadnjih treh letih se je odstotek uvoza jugoslovanskega liberaliziranega blaga v razmerju do celotnega uvoza gibal med 67 do 70 odst. To pomeni, da se je naraščanje sproščanja blaga zadržalo pri enakih odstotkih, kot so bili izkazani pri kontingentiranih uvozih in da ga je nato po količini celo preseglo. Isti odstotek pa je v odnosu na sam u-voz, ki je urejen v «avto-' nomnem računu#, padel od 36 odst. v letu 1958 na 30 odst. v letu 1959 in na približno 23 odst. lani. Ce se je v celoti, kljub neznatnemu uvozu blaga »skozi carino# globalni obseg blagovne izmenjave obdržal še kar na precejšnji ravni s težnjo k naraščanju, je treba to pripisati med drugim razširjenim uvoznim kontingentom za Trst in nekaterim vezanim poslom. Pri razširjanju liberalizacije na nove postavke se srečujemo s pojavom, da se v večji meri zatekajo k ola-čevanju jugoslovanskega izvoza na splošni račun in da s tem krčijo jugoslovanska dobroimetja na zadevnem računu. To dejstvo povzroča takojšnje negativne posledice na obseg izvoza v sosedne cone, ker kaže blagovna izmenjava težnje nazadovanja v korist Trsta. Čeprav je funkcija sporazuma glede gospodarskih prepovedi spričo liberalizacije uvoza iz Jugoslavije dobila svoj prvotni pomen, pa ostane še vedno veljaven razlog za obstoj sporazuma, in sicer v tem, da je treba čuvati in razvijati gospodarske odnose med obmejnima conama z okrepitvijo njunega blagovnega prometa, ki ga je mogoče doseči z avtonomno upravo valutnih kon-trapartij, ki nastajajo iz blagovnega prometa. Razen tega se nova ureditev blagovnega prometa s tujino v Jugoslaviji zateka, vsaj v prehodnem razdobju, ki pa domnevno ne bo moglo biti prav kratko, k prepovedi ali količinskim omejitvam izvoza in uvoza. Dokler se te prepovedi in omejitve ne premagajo ali pa vsej omilijo zato, da bi podprli obmejni blagovni pr o-met, ima sporazum in ^bo imel tudi pozneje svoj notranji razlog za obstoj in za spodbujanje navedenega blagovnega prometa. Trgovinska zbornica Slovenije v Ljubljani in tržaška trgovinska zbornica iščeta proučujeta sedaj, kako * / V Proces v Jeruzalemu Po povratku iz Zuricha, kjer so se avstrijsko-italijanska po-*aj?nj'a brezuspešno zaključila, zunanji minister Segni ob izstopu iz letala s prisiljenim nasmehom pozdravlja, medtem ko se podtajnik Russo za njim z roko drži za glavo; zakaj — kdo ve Eichmann kot Poncij Pilat po konferenci v Wanseeju Obtoženec vztrajno odklanja vsako odgovornost in tudi smrtne obsodbe je podpisoval, kot pravi, le na ukaz nadrejenih JERUZALEM, 26. — Adolf. zadovoljen. Eichmann to potr-Eichmann je danes nadaljeval di, ampak njegovo zadovolj-svoje pričevanje o sestanku j stvo — pravi — je bilo dru- v Wanseeju, kjer se je 20. januarja 1942 poleg Heydri-cha zbralo 14 drugih nacističnih osebnosti in kjer so govorili o »dokončni rešitvi židovskega vprašanja. Konference se je udeležil tudi obtoženec. Eichmann pravi, da so bili vsi voditelji na tem sestanku popolnoma obveščeni o metodah, ki so se imele uporabiti za omenjeno »dokončno rešitev*. Heydrich je bil zelo zadovoljen. dasi si ni prikrival težav s strani nekaterih uradov, ki so bili na konferenci zastopani. Na splošno pa je vladala atmosfera ne samo soglasja temveč pravega navdušenja. Posebno navdušen se je kazal državni tajnik v notranjem ministrstvu Wilhelm Stuckart, ki je predlagal kot enega izmed ukrepov proti Zidom njih sterilizacijo. Odvetnik Servatius pravi te. daj obtožencu, da se zdi, da je bil tudi on navdušen in gačno kot pa Heydrichovo. «Vedel sem, da sem opravil vse, kar je bilo v moji moči, kljub mojemu razmeroma nizkemu činu podpolkovnika SS. Osebno sem se trudil za tako dokončno rešitev, kd ne bi bila odvratna in zoprna, temveč možna ter izvedljiva.# Baje je Eichmann predlagal koncentracijo 2idov na otoku Madagaskarju, kjer naj bi se ustanovila izraelska država. V Wan-seeju pa je bila sprejeta rešitev, ki ni popolnoma nič upoštevala Eichmannovega predloga. »Počutil sem se kakor Poncij Pilat, ki si je umil roke. Vedel sem, da odgovornost ni moja, ker so ukrepe na konferenci sprejeli «papeži» države. Jaz sem lahko samo izpolnjeval ukaze in to sem moral hočeš nočeš storiti. Potem poudari Eichmann, da je vse to povedal tudi v 17. traku od 67 trakov »izpovedi#, ki jih je pred petimi leti registriral holandski čas- ,,,,ii,iiiiiiiii*iiiinimiiiiiiiim,iiuiiil„ii„ml|III|lll|IIIIIIImmilllllIIIIIIIIIII||IIIII1|J|1|1(||||||l|I!111||||I||||l|||||||||||||||||||||H|||||M1||||,II|||M|||||1HI||||||l||||||1||M(||MM|l|M|,|||| Huda nesreča na gradbišču Električni tok je ubil pet ob napačnem ravnanju z delavcev žerjavom Ročica žerjava je zadela ob žice voda z visoko napetostjo, za kar naj bi bil baje kriv upravljač žerjava, ki pa je bil pri nesreči takoj mrtev ASTI, 26. Davi okoli 8. j Vita, ki so se prav tako po- ure je prišlo na nekem grad- bi se sporazum primerno prilagojeval spremenljivim razmeram v blagovnem prometu tudi glede splošne u-reditve blagovnega prometa, ki je v veljavi v obeh državah. Obema zbornicama koristi v njunem delu, pri proučevanju in reševanju tehničnih trgovinskih problemov sodelovanje Tržaške delegacije Italijansko-jugoslo-vanske trgovinske zbornice in posebnega odbora pri Ju-goslovansko-italijanski trgovinski zbornici v Beogradu. RICCIONE, <(26. — V četrtek se bo tu pričel X. mednarodni kongres turističnega tiska. Kongresa se bodo udeležili časnikarji iz 14 držav. Istočasno bo tudi 6. občni zbor mednarodne zveze pisateljev in časnikarjev za turizem. bišču v kraju Casa dei Coppi do nesreče, ki je zahtevala smrt’ petih delavcev, trije delavci pa so bili huje poškodovani. Nekaj delavcev je delalo pri žerjavu za dviganje gradbenega materiala pri gradnji vinskega podjetja Per-lino in v tem je žerjav zadel ob električni vod visoke napetosti. Trije delavci so bili nesrečili, pa bodo verjetno preživeli, kajti niso bili žrtve neposrednega električnega sunka. Na kraj nesreče so takoj prišli predstavniki oblasti, da bi pričeli s preiskavo o vzro- zercu Redecesio ob robu me- kih nesreče in sta, kjer so včeraj našli na obrežju obleko, ki je po vsej verjetnosti pripadala nfekemu kopalcu, ki se je utopil. Tretja skupina gasilcev išče po vodi v Motta-Visconti, kjer je včeraj med kopanjem prišlo do odgovornosti. o morebitnU utopitve neznanca. Četrta, naj- Trijc mrtvi pri nesreči na mestu mtfVi. dča sta po- , škodbam podlegla kmalu po- ! n/) /clPZillŠkCIT! fircl;i7ll •zneje, trije delavci pa. ki so *!a IJIUdiU jih odpeljali v civilno bol- G-ROSSETTO, 26. — Brzec, nišnico v Astiju, so v zelo ki je prihajal iz Rima in vozil’ resnem stanju. Ko je prišlo do nesreče, je žerjav upravljal 53-letni Giuseppe Giuliano. Do nesreče je baje prišlo zaradi napačnega ravnanja z žerjavom. Dolga številnejša skupina gasilcev, opremljena tudi s posebnim vozilom, pa še vedno čaka v Gorgonzoli, da bi potegnila iz vode tovorni avtomobil z dvema šoferjema, ki je davi treščil v kanal Naviglio Marte-sana. -«»-------- DUNAJ, 26. — Avstrija, in še posebej Dunaj, je imela včeraj najbolj vroč dan letošnjega poletja. Srednja temperatura se je vrtela okrog 32 stopinj v senci (na Dunaju 36 stopinj). Tisoči oseb so se zgrnili na kopališča in na obrežje Donave. *»---------- proti Genovi, je pri km 218.970, med postajama Scar-lino in Gavorranu povozil avtomobil »Fiat 11C0» z evidenčno tablico Taranto 18704. Vse tri osebe, ki so bile ročica žerjava je namreč za- | avtomobilu, so bite na mestu dela ob žice voda z visoko napetostjo v bližini gradbišča. Pri žerjavu ter pri kovinskem ogrodju je bilo zaposlenih sedem delavcev. Vse je zajel močan plamen, ki je nastal zaradi stika in električnega sunka. Delavca Rugarolo in Favinija je sunek vrgel s kovinskega ogrodja in ju na pol zasul s kovinskimi stebriči. Reševalna akcija se ni mogla začeti takoj, ker so morali na električnem vodu najprej prekiniti tok, kajti Giuliano, ki je z žerjavom u-pravljal, je bil na mestu mrtev, žerjavova ročica pa se je dotikala električnega voda. Sele 40 minut po nesreči so mogli odpeljati ponesrečena Al-baneseja in Tedeschija, ki pa sta med potjo podlegla. Tudi Rugarolo in Favinija so nekaj minut pozneje potegnili izpod ruševin, bila pa sta že mrtve. Gre za zakonca Acan-fora in njuno 16-letno hčer. Progovni čuvaj Ileo Zanaboni je bil na mestu aretiran, ker je bilo takoj ugotovljeno, da zapornice niso bile spuščene. Na kraj nesreče so prišli organi železniške in cestne policije. Prepir na pokopališču se je končal s smrtnonevarno poškodbo Iskanje utopljencev v Milanu in okolici MILAN, 23. — Cd davi so na delu štiri skupine gasilcev in med temi je tudi nekaj potapljačev. Vsi iščejo trupla utopljencev. Ena skupina gasilcev išče trupli dveh utopljencev v milanskem letalskem pristanišču. Truplo 21-letnega Salvatora Zarda so sicer že našli, truplo druge žrtve na tem kraju pa še iščejo. Dru- mrtva. Cerutti, Canton in De | ga skupina gasilcev išče po je- GENOVA, 26. — Prepir, do katerega je davi prišlo med dvema pokopališkima delavcema med grobovi na pokopališču Staglieno. se je končal tako, da so enega izmed delavcev morali prepeljati v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Dante Cozzoli je iz še neznanih razlogov napadel vrtnarja Clinta Cecottinija, ki je v tistem trenutku urejal neke grobove. Iz prepira je nastal pretep. V nekem trenutku je Cecottini zaradi sun. ka treščil na tla in z glavo udaril ob nagrobni kamen. Vrtnarja so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. «»------- Aretirani razpečevalci pornografskih publikacij SZ bo gradila ladje na atomski pogon Učitelju za vodno smučanje Hansu Nfiblu sedaj ne bo manjka o del? — in zasiuzka. Tu daje prvi pouk svojim nadebudnim gojenkam v Rapallu MOSKVA, 26. — Prof. Vasilij Jemeljanov, predsednik sovjetskega državnega odbora za uporabo jedrske energije, je izjavil, da bo SZ razvila svoj program o gradnji ladij na atomski pogon v civilne namene. «Izkušnje, pridobljene z uporabo atomskega ledolomilca «Lenin», edine civilne ladje na atomski pogon na svetu, so spodbujajoče# — je prof. Jemeljanov zapisal v glasilu sovjetske akademije znanosti in umetnosti. V slo dneh, odkar deluje atomski reaktor na omenjenem ledolomilcu, je porabil 20 gramov urana 235, namesto 27.500 ton klasičnega goriva, ki bi ga sicer moral porabiti. Jemeljanov nadalje ugotavlja, da mnogi poizkusi, ki so jih v tem času opravili, dovoljujejo izdelovanje novih tipov atomskih reaktorjev za ladje. «»------- V Avstriji v nedeljo 82 stopinj C LONDON, 26, — Včeraj je v Londonu živo srebro doseglo 28 stopinj C., kar je višek letošnjega leta. Tisoči avtomobilov, ki so se že v soboto usmerili proti obalam, so se včeraj dopoldne vračali v prestolnico z gostoto 3.000 vozil na uro po 22 glavnih cestah, zaradi česar je prišlo do prometnih motenj, kakršnih na Angleškem ne pomnijo. MILAN, 26. — Policija je aretirala skupino razpečevalcev pornografskih slik. Policija se je postavila v zasedo pred neki mestni kiosk in razpečevalce zajela v trenutku, ko so oddali dve sto pornografskih publikacij. Gre za pet moških, ki so vsi iz Milana. Preko številnih posredovalcev so publikacije prihajale v roke 36-letnemu Lean-dru Piloniju, ki jih je prodajal kioskom po 1200 lir izvod. Po ugotovitvah policije je Piloni vsak mesec razpečal okoli 200 izvodov, za katere so kupci morali dajati tudi po 10000 lir za izvod. Policija je pri Piloniju in enem izmed njegovih sodelavcev Onganiju našla veliko izvodov tovrstnih publikacij in vse skupaj zaplenila. WELLS, 26." — Dr. Egon Schonpflug, bivši višji častnik esesovskih enot, je moral pred sodišče v Wellsu, ker je kriv množičnega pomora Judov in partizanov med nacistično zasedbo Poljske in Sovjetske zveze v času druge svetovne vojne. Dr. Schon-pflugu, ki je star 46 let, očitajo pomor in sodelovanje pri pomoru najmanj 19.037 Judov in partizanov v dobi med julijem in septembrom 1941. Obtožnica mu očita, da je sodeloval pri znanen »Kommando-8» esesovskih enot, ki je deloval na področju Varšave, nikar Sassen v Buenos Airesu. Trdi tudi, da je ta trak edini, ki je resničen. Glede Wanseeja zopet poudarja, da je bila njegova naloga samo urediti Heydrichov govor in napraviti zapisnik sestanka. Servatius mu pokaže potem neko okrožnico, ki jo je poslal vsem policijskim poveljstvom po konferenci v Wanseeju. V njej podrobno razlaga ukrepe za izvedbo dokončne rešitve. Kar je dejal v tem pismu, pravi obtoženec, je bil prvi rezultat konference v Wanseeju. Ce je prej delal brez navdušenja in sa. mo po prejetih ukazih, je to postalo toliko bolj res po tej konferenci. Tudi okrožnico je poslal na ukaz nadrejenih, ki so mu sicer že tako očitali, da je preveč biro- kratičen. Tudi Krumey in Stuckart sta mu oponašala, da je preveč oprezen. Ko mu Servatius pokaže pismo Martina Luthra (7. dec 1942), podtajnika v zunanjem ministrstvu, kjer se omenja poročilo o do tedaj opravljenih sterilizacijah, Eichmann zanika, da bi se njegov urad s tem bavil; vsa odgovornost za to pada na Himmlerja. Pravi pa, da so njegovi sodelavci dobivali, ne da bi on vedel, razne specialne naloge. Tako je imel n. pr. Gtinther opravka z zadevo plina ciklona B. Nadalje zanika Eichmann, da bi bil vpleten v zadevo nabave lobanj sovjetskih političnih komisarjev in Zidov inštitutu rasne dednosti pri univerzi v Strassburgu. Prizna sicer, da je prejel nekaj pisem v zvezi z »operacijo lobanj*, ki pa ne bi smel biti poslana njemu, ker zadeva ni bila v njegovi pristojnosti. Glede deportacij Zidov pravi Eichmann, da je bilo polno evfemizmov, kot »evakuacija*, »emigracija*. Tudi za zaplembo premoženja so uporabljali izraz »prostovoljni prispevki*. Potem se obtoženec spet vrne na svojo staro trditev, da je imel njegov urad skrbeti samo za »vozne rede* transportov v dogovoru s prometnim ministrstvom. Prizna pa, da je podpisal ukaze za usmrtitev čidov, vendar takoj pristavi, da je bila njegova funkcija samo prenos ukazov, ki jih je prejel od Himmlerja, »po hierarhični poti*. Kar pa zadeva Lidice in poboj kakih sto otrok iz te češke vasi v juniju 1942. trdi obtoženec, da sploh nič ne ve in torej ne more dajati pojasnil. Ko ga odvetnik vpraša, kako da se ime njegovega sodelavca Guntherja nahaja v nekaterih dokumentih, ki se nanašajo na Lidice, odgovori Eichmann, da to vprašanje ni spadalo v pristojnost urada »4-B-4*. Potem pravi, da je izvedel, da so na poti v Jeruzalem dokumenti, ki bodo dokazali njegovo popolno nedolžnost pri tej stvari. Tu je Servatius povedal sodišču, da je poslala neka ženska iz Bremena pismo, v katerem zatrjuje, dr •so otroci iz Lidic, za katere se je domnevalo, da so jih Nemci pobili, živeli v nekem samostanu do prihoda sovjetskih čet 1. 1945. Servatius računa z možnostjo, da bi ta ženska prišla pričat v Jeruzalem, če bi se pokazalo, da je njeno pričanje lahko resnično. Ittijitjt? n/n. tfietlulibcB 4 •m tjUihbtt, ^ blllnVihtuo Izbor Proze »Upor# v Knjižnici Kondor Za pesniško zbirko »Kri v plamenih», ki je izšla za dvajsetletnico slovenskega o-boroženega upora je v Knjižnici Kondor pri založbi Mladinska knjiga izšel sedaj še izbor proze *Upor* »Ta knjiga,» pravi v spremni besedi Bojan Štih, ki je tudi gradivo izbral in uredil, »pripoveduje o pretekli vojni, kakor jo je doživel in občutil slovenski pisatelj*. V razmeroma skromen obseg Kondorjeve knjižice urednik ni mogel sprejeti vsega, kar bi še sodilo v izbor, sprejel je le petnajst krajših proznih sestavkov istega števila avtorjev. Upoštevajoč, da so knjige*iz zbirke Kondor namenjene zlasti mlajšim ljudem, je sestavljavec sprejel v svoj izbor predvsem dela, »o katerih sodi, da zmorejo približati mlademu bralcu vojni čas, a hkrati tudi bolj ali manj prikazati podobo tedanje mlade generacije, ki je s svojim bojem in s svojo požrtvovalnostjo pomagala u-resničevati načela svobode, pravičnosti in miru*. V poštev so bila vzeta predvsem tista dela, ki so nastala v vojni in kmalu po njej. Avtorji, ki jih je Bojan Štih izbral za svojo knjigo, so Ciril Kosmač, Prežihov Vo-ranc, Ivan Potrč, Ferdo Kozak, Milan Šega, Beno Zupančič, Matej Bor, Miško Kranjec, France Bevk, Anton Ingolič, Vladimir Kralj Bogomir Magajna, Boris Pahor, Juš Kozak in Rok Arih. so mnogi kritiki odšli l pred koncem filma. Izumljen je stroj tudi za pesnikovanje PARIZ. 26. — Pesnik Ri mond Queneau, član aka> mije Goncourt, je izur stroj za pesnikovanje. K je ta stroj kot knjiga, p primeri ne bodo prišli kake delavnice temveč iz skarne enega izmed najv jih pariških založnikov G limarda m v nekaj dneh i do v knjigarnah na prod Stroj za pesnikovanje stal 25 novih frankov (p bližno 3.000 lir) in obsej bo 38 strani. Toda vsa stran je prerezana na tan premične trakove in na n kem traku je napisan po Queneaujev verz. S pren njavanjem m razporejanji trakov je mogoče sestav — po znanem računu o p mutacijah — 100 000 milija sonetov m tako bo lah kdorkoli postal pesnik in najbrž ni nevarnosti, da prišlo do plagiatov. Rc mo hd Queneau je obene izračunal, da bi kdo pot boval, če bi hotel sestav vse pesmi, ki jih «stroj* ; tencialno vsebuje, več k 190 milijonov let. Tako torej za bodočnost pesn tva m treba bati ****■■ Razstava osnovne šole v Ricmanjih Po ljudskem štetju v Avstriji Številke in resnica o Hrvatih v Gradišču Gradiščanski Hrvati dobro klju- Od kod in zakaj nezadovoljstvo francoskega kmeta «Traktorska operacija» v severozahodni Franciji bujejo raznarodovalnemu pritisku \ Glasilo gradiščanskih Hrvatov »Hrvatske novine« objavlja v' svoji zadnji številki od p. t. m. zanimive podatke o Itevilčnem stanju hrvaške narodne manjšine v Avstriji Slede na rezultate, ki jih je Pokazalo zadnje marčno ljud->ko štetje v Avstriji. Iz članka povzemamo nekaj bistvenih ugotovitev. Provizorični podatki, ki jih !e objavil statistični urad de-lelne vlade, kažejo na prvi Pogled na dejstvo, da se je bližalo n ^ Grsdiscsnskcin število dvojezičnih prav tako kot se je znižalo tudi na Ko-toškem. Tako je leta 1951 bilo ljudi, ki so zapisali, da jSovorijo nemško-hrvaški je-tik. 3828 (1,39 odst.), leta 1961 pa jih je bilo samo 2094 (0,77 odst.). Hrvaško- Inemški jezik je prijavilo leta 1951 skupno 14.782 (5,35 od-itotka), letos pa samo 1531 (0.57 odst.). Hrvatsko-madžar-nki jezik je še leta 1958 govorilo 88 ljudi, sedaj pa se le v to rubriko prijavil le en človek, in prav tako eden tudi v rubriko madžarsko-hr-jvatski jezik. Hrvatski jezik (Umgangs-|tprache) je tokrat zapisalo v Vprašalne pole 24.617 ljudi v Vsem Gradišču (9,08 odst.) v Primerjavi s 15.729 (5,70 odstotka) v letu 1951. In če sedaj k temu številu dodamo še 1531 tistih, ki so zapisali hrvaško-nemški jezik, potem Pomeni, da govori na Gradiščanskem 26.148 ljudi v družinah hrvaški oz. hrvaško-!nemški jezik. Kaj pa je z onimi, ki so tapisali nemško-hrvaški je-tik? Statistika teh ljudi običajno ne prišteva k Hrva- tom, kar je seveda krivično, *aj je ugotovljeno, da so tudi ti ljudje v 99 primerih Od 100 Hrvati. Ce še te ljudi (2094) prištejemo k ostalim, potem bi bilo na Gradiščanskem danes 28.242 ljudi, katerih občevalni jezik je hr-i Vaški. Po posameznih gradiščanskih srezih pa so rezultati Popisa naslednji: V željezan-skem srezu (izven mesta Ze-(jezna) je število prebivalcev, ki so zapisali hrvaški (87665) ali hrvaško-nemški iezik (71) skupno 8836, pred desetimi leti pa jih je bilo 10.415. «Ce si predstavljamo pišejo Hrvatske novine — da je prav v tem srezu pre-tej netolerantnih ljudi, ki za-slepljajo naš narod, potem Idloramo ugotoviti, da so se Paši tukajšnji Hrvati vem darle dobro držali.« Popolnoma drugačen je položaj v puljanskem srezu, ki )e drugi največji hrvaški na-rodnostni otok. Tukaj je zapisalo hrvaški (7272) odnos-tlo hrvaško-nemški jezik (81) skupno 7353 ljudi nasproti 8539 v letu 1951. «Danes nas je tudi v tem najbolj hrvaškem kraju Gradiščanske hianj — pišejo ((Hrvaške novice«, toda to ima svoje o-Pravičilo v prvi vrsti v gospodarskih vzrokih. Naše tukajšnje vasi se bodo počasi Izrodile, če bo šlo tako naprej. Dejstvo, da v Velikem Borištofu ni več kot 1000 Prebivalcev (leta 1934 jih je bilo nad 1400), že samo pove Vse. Podobno je tudi v dru-giii vaseh tega sreza: število prebivalcev upada povsod. Ber domače vasi nimajo dovolj kruha, se ljudje vse bolj odseljujejo v mesta« Dokaj dobro so se odrezali tokrat še bortanski srez, kjer je zapisalo hrvaški jezik 3950 ljudi, hrvaško-nemški pa 31 V primerjavi z 2564 oz. 962 v letu 1951, novogradski srez, kjer je 2337 ljudi s hrvaškim in 236 s hrvaško-nemškim jezikom (leta 1951 1667 oz. 1711 ljudi). V matrštofskem srezu je zapisalo 792 ljudi hrvaški in 703 hrvaško-nemški Jezik (386 oz. 1355 leta 1951). Posebno krepko pa se je hrvaški živelj na Gradiščanskem odrezal na Hati, kjer se Je število hrvaško govorečih ljudi še povečalo. Medtem j ko je leta 1951 zapisalo, da j govori hrvaški jezik 1024 lju-| di, hrvaško-nemški pa 1841, torej skupno 2865, jih je bilo tokrat 2875. Hrvatske novine Pišejo, da je to zasluga duhovništva in učiteljstva v hiuzaljskem srezu. Glasilo gradiščanskih Hrvatov na podlagi omenjenih podatkov ugotavlja, da je si- cer resnica, da je Hrvatov sedaj nekaj manj, da pa je dejansko stvar le nekoliko drugačna. Vprašuje se: »Verjame mar kdo, da je naš Cin-drof samo pol hrvaški (56 odst.)? Res, skoraj polovica je zapisala, da se razgovarja doma po nemško. Ce pa si zamislimo, kako je prav v Cindrofu naš narod v narodnem pogledu podvržen pritisku z določene strani, potem se temu ne smemo čuditi. Nihče pa se sedaj ne more pojaviti, ki bi na temelju teh podatkov potreboval potrdilo o germanizaciji naših občin. Se manj pa je mogo- če na osnovi teh podatkov manipulirati v šoli. Ravno v šoli se mora vse ravnati samo po materinem jeziku, ker pa se tako leta 1951 kot sedaj ni vprašalo za materinski jezik, ne morejo niti te številke služiti kot podlaga. «Umgangssprache» vsakega našega človeka, ki je zapo-sien izven svoje rodne vasi, je samo po sebi razumljivo nc-mški, ker drug ne more biti. Toda njegov materinski jezik je še naprej hrvaški. To je tako jasno kot sonce na nebu.« Kaos v cenah in vedno večje «škarje» ■ Spontanost upora - Gremo do kon> ca», toda do kod bo francoski kmet šel? ■ Veliko načrtov in... slepih ulic konec junija — Za so prišli na vrsto PARIZ; generali kmetje. Kot v času vojne, so se na televizijskih ekranih in na prvih straneh dnevnega tiska začeli pojavljati zemljevidi bojišč: vdor kmetov v Lou-deac; barikade v Giungambu; mesto Morlaix v obsednem stanju, komunikacije na področju Plonjeana prekinjene. Ves junij je minil v nemirih. Bretonski kmetje so se dvignili, francoski Severozahod se je uprl. Se pred petdesetimi leti bi se bilo reklo, da so se dvignile »vile in motika«, danes pa pravijo, da se je začela ♦ traktorska operacija*. Toda če je danes videz bretonskih kmetov drugačen kot je bil pred 50 leti, je bistvo upora, bistvo revolta podobno Kot tedaj. Dejstvo, da i-ma kmet danes traktor in ne več motike, na stvari kaj malo ali nič ne spremeni. Posebno za kmeta ne. Kajti on tudi danes prisluži le ((lačno dnevnico«. V Finistere, ne v vsej Bre- tagni, so kmetje začeli postavljati na ceste barikade, u-stavljati vlake, podirati telefonske stebre, zasedati občine in prefekture. V Lanmeiru je tudi eden kmečkih voditeljev postavljal barikade. Prefekt ga je dal poklicati k sebi. «Ce se želi z menoj pogajati, naj se gospod prefekt potrudi pr.ti sem,« je rekel kmečki voditelj. In prefekt, najvišji krajevni predstavnik republike, se je potrudil do barikad, do kmečkega voditelja. Toda ne sam, in kmečki voditelj je bil obsojen na 15 dni zapora. Pod pritiskom kmečkih množic pa je bil čez tri dni izpuščen. Prirejen mu je bil triumfalen sprejem. Dva druga kmečka voditelja pa sta zasedla podprefek-turo v Morlaixu. Policijske sile so ju aretirale in prišla sta pred sodišče. Toda na dan sojenja so kmetje vsega področja obkolili mesto in njihove močne predhodnice so vdrle v mesto, pa čeprav je bilo slednje polno vojske, žandar- imiiiiiii mmiiii iniiiiiiiiimmimii 11 m n mmiMiii m m ih i mmm imiiiimii mn im um n miiiiiiiiimi n m iii mi m m iiiniiiiiiimii um mi m mn Naprava za umetno pridobivanje beljakovin Chayenova umetna desetkrat boljša molznica Kot «surovina» za velik izum more služiti vsaka rastlina - Principi, na katerih naprava temelji, dokaj enostavni - Razmeroma majhni stroški Mednarodni ali točneje znanstveni izraz za beljakovine je protein. Izraz izhaja iz grške besede «protos», kar po naše pomeni «prvi». 2e stari Grki so torej vedeli, da so beljakovine osnovni sestavni de! žive materije. Človeški organizem proizvaja beljakovine iz aminokislin, ki jih človeški organizem sprejema s hrano v obliki rastlinskih ali živalskih beljakovin. Pomanjkanje beljakovin je glavni ‘čiriiteij, ko je govora o nezadostni prehrani organizma, alu če hočemo z drugo besedo isto povedati, ko gre za lakoto kot činiteljem podhranjenosti človeka. Da je na svetu zelo veliko ljudi, ki jim strokovno rečemo, da so podhranjeni ali po domače povedano vsak dan več ali manj lačni, ni trepa posebej poudarjati, saj še ni dolgo tega, ko smo poročali, da je v svetu komaj ena tretjina ljudi, ki se pravilno ali vsaj dovolj hram, dočim sta dve tretjini človeštva premalo ali pomanjkljivo hranjeni. Neki novi izum pa obljublja prvo industrijsko rešitev problema nezadostne prehrane ali tako imenovane podhranjenosti v svetu. Gre za možnost množične proizvodnje beljakovin — iz rastlin. Beljakovine se nahajajo v protoplazmi vseh živih celic v krvi in proizvodih, ki jih daje priroda za rast mladih ž’vali in rastlin — v mleKu, jajcih, žitaricah itd. Različne oblike beljakovin so pogojene od skupnih aminokislin, ki jih proizvajajo rastlinske celice iz razmeroma enostavnih sestavin zemlje in iz teh sestavin rastline nato grade ali u-stvarjajo svoje beljakovine. Angleški izumitelj Israel Chayen je izdelal stroj ali napravo, ki je sposobna, da iz rastlin osvobaja beljakovine, in to z desetkrat večjim učinkom, kot to more storiti govedo s svojim metabolizmom. Z drugimi besedami «u-metna krava« Israela Chaye-na iz iste količine trave ((prebavi#, «predela» 10-krat več beljakovin, kot jih more dati prava, rekli bi prirodna krava iz iste količine trave v obliki mleka in mesa. Ta sintetični ((prebavni organ« že funkcionira. Postavili so ga v neki tovarni v južnem delu Londona. Ta ((želodec« prebavlja rastlinsko snov tako, da jo razkraja in loči v celulozo, v ogljikove hidra- to po nekakšni verižni operaciji v nepretrganem procesu. Chayenov prototip ((prebavne tvornice« je stal 20.000 angleških funtov, kar bi v naši valuti pomenilo okoli 35 milijonov, zato pa stroškov eksploatacije malone ni. To je medel naprave, ki se bo mogla v bodočnosti postaviti kjerkoli v svetu, kjer je na razpolago zadostna količina rastlinstva. Se nikoli doslej se meha- nično..osvobajanje in razdeljen rsa jtf jftčijq^io4, bSžlK)(in vanje različnih sestavin rast-1 lniške • sirovi ni opravljalo-: na« rtu hi postopkom. N asleid n j a" /fd-i vodo. Lopatice, ki v moji napravi proizvajajo podvodne udarne valove ali sunke, imajo isti učinek. Edini problem pri vsem tem je bil, ločiti in nato spet zbrati posamezne sestavine razbitih in razkrojenih rastlinskih celic. Israel Chayne je to dosegel s pomočjo alkalične vode: beljakovina se raz- kraja v kombinaciji z oljem. Kar s’e‘tiče ogljiktfvih. hidra* tov in nerazkrojlji.Yiji . vlaken. olja 's preprostim centriftigal- industrijski način, na indu sirijski osnovi. Se hikoli ni u-spela množična proizvodnja beljakovin na mehaničen način. Surovin za to nenavadno »tovarno« je veliko, ogromno. Tvori jih katera koli rastlina, pa čeprav so Chayenovo «u-metno kravo« dosiej preizkušali samo z navadno travo in zemeljskim oreškom. Osrednji del naprave je generator, ki proizvaja udarne valove. Deluje, seveda, na e-lektrični pogon in preko svojih lopatic ritmično širi skozi vodo močne sunke ali udarce. Rastlinska snov, ki pride v to ((kopel«, se razkraja. Pod udarci omenjenih valov Se na mehaničen način razbija na svoje sestavne dele. Pri tem se beljakovine sesedejo. Ta sesedek gre nato v centrifugo, kjer se mu odvzame voda, in ob koncu tega dela procesa imamo opravka z «beljakovinastim testom«. Z nadaljnjim postopkom se iz tega pridobiva beljakovina v prahu. Od «surovine», ki smo jo vstavili v napravo, dobimo 25 odstotkov v obliki čiste beljakovine. Preostanek sestavljajo: rastlinsko olje, ki služi za proizvodnjo rastlinske tolšče-margarine; ogljikovi hidrati, ki jih uporabimo za industrijo živinske krme; celuloza, ki jo uporabljamo v industriji papirja in kartonaže.,. Izumitelj Chayen svoj postopek pojasnjuje na sledeči način: »Pri vsaki celični snovi, ki jo potopimo v vodo in pod-vržemo udarečm valov, se ce-£ lice razpočijo' in svojo vse--bino izlivajo v vodo. Potem je dovolj, da to vsebino samo poberemo. Udarni šunki,' ki se prenašajo, skozi vodo! so neverjetno močni, kar je sicer dobro znano posadkam podmornic ali pa tistim ribičem, ki na skrivaj’ lovijo ri-1 be z uporabo eksploziva pod za procesa obstaja v nevtralizaciji razkrojitve olja in beljakovin: s tem dobimo neke vrste mlečno mešanico, iz katere vodo z lahkoto odstranimo, namreč s centrifugo. Preostaja le to, kako beljakovino ločiti od olja. To se doseže s — sušenjem. ((Sintetična krava« Israela Chayena ne prežvekuje, se ne ozira vsak trenutek za vlakom ali avtomobilom, ki vozi mimo pašnika, nima svojega značilnega, kravjega melanholičnega pogleda. Edino muka, in to mnogo glasneje od , celega krdela goveda, ker pač stroj močno ropota. Zato pa nudi prvo industrijsko • rešitev - pridobivanje beljakovin za tista področja na svetu, kjer hrane primanjkuje, predvsem kjer primanjkuje beljakovin, torej v krajih, kjer je lakota, da se figurativno izrazimo — vsak dan na mizi. jev in policajev in čeprav so nad mestom krožili helikopterji. In sodišču — posredno, torej, vladi — ni preostalo drugega, kot da. kmečka voditelja izpusti na svobodo. In pred sodiščem in v mestu in v njegovi okolici: zmagoslavje. manifestacije. In tako sta kmečka voditelja v Morlaixu odražala hkrati odločnost kmečke množice, njene napore in tudi njeno zmago. Josephine. Boterel, pod katere poveljstvom so kmetice prispele na barikade, da bi tu zamenjale svoje može in tovariše, je po govoru, ki ga je. imela v Vanu, dobila vzdevek «La Passionaria«. «Sli bomo do konca« — pravijo kmetje. Do konca? Malo kdo ve povedati, kaj naj bi to pomenilo. Toda kljub temu in v tem se gibanje širi. Malone v vseh francoskih departe-mentih so se začele akcije solidarnosti z bretonskimi kmečkimi uporniki. Od kod ta upor? - Kaj hočejo kmetje? Zaradi česa so nezadovoljni? Ne smemo pozabiti, da francoski kmet ni ((revolucionaren«; da je relativno slabo «politiziran»; da imajo stranke nad njim slab vpliv in da so kmečke organizacije, ,ra-•zčn majhnih izjem, pod vplivom skupin ih osebnosti, ki bi jih nikakor ne mogli ocenit: za ((levičarske«. -Bretonsko »kmečko rajo« hišo organizirale štranke ah gibanja, ki bi bila proti vladi * ali’ proti režimu.- • Upor je nastal spontano. Značilno je, da. nekatere leve organizacije smatrajo, da je tfeba to priložnost izkoristiti, da bi se «prodrlo» v kmečko ((trdnjavo«. Ko so se delay?i v Saint Nazeiru postavili na stran kmečkega ljudstva in z njim priredili demonstracije, je glasilo KP Francije ta dogodek, ki je zbral deset tisoč ljudi, ocenilo kot nekaj izrednega: »Kmetje in delavci začenjajo dojemati, da imajo skupne interese.« Ze sama ta ocena dokazuje, da • stoji francoska kmečka množica sicer »ob 'strani«. Njen lipor torej ni vzklil iz političnih - pobud? (Kar pa ne pomeni, dd se fraricoski kmet-jti! odslej ne bodo zanimali za politično problfematiko, • ki se 4udi'hjitri zdi: nujna. Vsaj odslej'.) Kmetje so se tokrat uprli zaradi cen krompirja. Ali točneje zaradi- (ifibbenih ’ cen« kmetijskih .prjdeikpv. Zaradi kaosa na tržjšfju, .zaradi n:zke življenjske ravni. Zaradi splošne .negotovosti. Zaradi vedno očitnejših «škarij»' v cenah, Vključujoč se P akcijo na podeželju je KPF v letaku z naslovom ‘ ((Kmetje imajo prav« zahtevala: —r Politiko pretiranega uvoza poljedelskih pridelkov in razveljavljenje odločb Skupnega tržišča. — Ukinitev taks na mleko in maslo, znižanje številnih davkov, ki podražujejo življenjske pogoje, strogo omejitev trgovske mreže. — Pomoč kmečkim gospodarstvom in reformo bolniškega zavarovanja. Nevihta nad podeželjem se je razvnela, ko je cena krompirju v Bretagni pred 15 dnevi padla na 5 frankov za kg. V istem času v Parizu ni bilo najti krompirja. Oziroma smo ga mogli najti in to že olupljenega in v celofanskih vrečicah, toda po 100 frankov za kilogram, Na tržišču torej vlada kaos. Veleposestniki ,n posredniki se nad tem kaosom ne pritožujejo, ker račun zanj plača mali kmet. Dežela pa je bogata, proizvodnja pa vedno bolj intenzivna. Povsod se pojavljajo viški. Na levici opozarjajo, da vprav ti viški dokazujejo vse protislovje razmer. Potrošnja poljedelskih pridelkov bi se v sami Franciji mogla za dvakrat povečati. Seveda, če bi kupna moč stalno ne upadala. Cene bi morale biti pravilno odmerjene, seveda če bi vlada ne podpirala kaosa v distribuciji. Pritisk na vas bi se ublažil, toda če bi Francija ne bila stopila v okvir Skupnega tržišča. Izvoz bi se mogel organizirati, toda le, če bi bilo količkaj eksportne politike. V vladnih pisarnah pa pravijo, dž izvoz državo veliko stane, ker ga je treba podpirati. Na vsak kilogram izvoženega mesa pride 400 frankov državne podpore. Subvencija za izvoz mlečnih izdelkov, pravijo, stane 28 milijard /frankov na leto. Voditelji kmečkih organizacij, ki so povečini konservativci, so predlagali, da bi našli rešitev preko ZN, da naj bi se ustanovil mednarodni sklad, v katerega bi vse industrijske dežele vlagale določeno vsoto, s katero bi se odkupovali viški poljedelskih pridelkov in pošiljali v dežele, kjer vlada lakota. Toda ta predlog ni naletel na navdušenje v ekonomski komisiji ZN za Evropo, kajti takšno ((reševanje problema« bi samo zameglilo bistvo stvari in nerazvitim deželam ne dalo pobude, da bi se industrializirale in izvedle nujne pre-osnove. Dežele z viški pa bi ne bile prisiljene najti strukturalno izboljšanje svojega gospodarstva. Tako pravijo. To bi vsekakor bil začarani krog, iž katerega ni poti. Franciji zato preostaja, iskati pot v 'okviru njgnih možnosti in meja. Toda tehnični in tehnokratski ukrepi ne bodo dovolj. Neki strokovnjak z levice je svojo analizo o tem takole zaključil: ((Kmečke zahteve dejansko težijo k organiziranju kmetijskega gospodarstva, ki je bilo 50 let prepuščeno džungli ponudbe in povpraševanja. Toda ekonomija je celota in kmetje fcedo kmalu uvideli, da svojih problemov ne morejo rešiti sami in v celoti«. Na skupnem zborovanju, na prvem zborovanju, ki so ga organizirali kmetje in delavci skupaj, je prišlo do prvega ((dvogovora«: namreč med proizvajalci in potrošniki. Tako enim kot drugim je bilo prikazano, da razmere niso rožnate. In tu je biio prvič postavljeno vprašanje, za koga so sploh razmere rožnate. In v tem trenutku so se tudi kmetje lotili politike . . S. G. te, tolšče in beljakovine, in Ml ..........MUHI..........umu....I.......................................... III.HHII.IIIIUIIIIIIIIIIIIII.I............III bosumni in branit« svojo sre- OVEN (o, _ Novi liolel v Devinu Sinoči ob 18. uri je bila svečana otvoritev novega ho- iiiiiimiiiii 11 mil t mil umi iiiiiiii iiiiiiiii i iiiiiAitiuiii n i hi minil ih iiiiiii iiiiiiii iiiiiiiiii ni i ni n iiiiihiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii hi iiiiiiiiiiii i in minil nit Iz sindikalnega življenja Danes volitve v velikih kovinarskih podjetjih Po 36 dneh zaključena stavka Italcementi - 18 dni stavke pleskalcev ladij tela «L’Approdo» v Devinu. Nevi gostinski obrat je projektiral arhitekt Meng, ki se je pri gradnji hotela posluževal predvsem treh elementov. surovo obdelanega kamna. lesa in železa. Vsi trije elementi prihajajo namreč do izraza tako v zunanjosti stavbe kot v notranji opremi. Novi hotel ima 18 dvoposteljnih sob, ter dve enoposteljni, tako da ima skupno 38 ležišč. V hotelu so «Snack bar», dve veliki dnevni sobani ter majhno plesišče. Zelo lep je vrt, ki je urejen v nekako kraškem stilu. O gradnji tega hotela je bilo dosti polemike, kajti nekateri so bili mnenja, da bo novi hotel zakril lep razgled na Devinski zaliv. To je sicer res, toda po drugi strani je res tudi to, da je novi hotel valoriziral tamkajšnje področje in je okolju primeren. In še nekaj o cenah: hotel je druge kategorije in tako stane dvoposteljna soba s Kopalnico 3.200 lir. Ker hotel nima svoje restavracije je penzion povezan z nekim gostinskim obratom v pristanišču. Hrana in prenočišče staneta v tem primeru 3.300 lir na osebo. tis-ats-sis- sg-gis- gre -s/e sts- -ss Slovensko gledališče v Trstu Danes 27. t. m. ob 20.30 na občinskem nogometnem igrišču v BOLJUNCU Pavel Golia SNEGULJČICA V četrtek, 29. t. m. ob 20.30 «Čardaška kneginja» opereta v treh dejanjih Napisala: LEO STEIN in BELA JENBACH Inštrumentiral Zbor naštudiral Dirigent OSKAR KJUDER Režiser ADRIJAN RUSTJA Predproda.ja vstopnic od danes dalje do dve uri pred pričetkom predstave v Boljuncu v trgovini Drago Žerjal Za Brežane je edina priložnost, da si. ogledajo opereto. tvs. ^ 4'/c -sr/z- -t/tr -5745 Narodna in študijska knjižnica v Trstu priredi v petek, 30. t. m. ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predavanje dr. Lojzeta BERCETA o «Popis prebivalstva in narodne skupnosti» Po predavanju bo diskusija. — Vabljeni vsi. Vstop prost. ! RAKOVI IN IMCISIMCVKI i») Namesto cvetja na grob pok. Svetku Grgiču darujeta Srečko in Marija Grgič 500 lir za Dijaško Matico. ( MALI OGLASI ) OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE > Trst, Ulica Carducci 41. Kupili boste: bunde dežne plašče, hlače, srajce, lope in mno-ro drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih ce nah. 4 iiiiiiiini n um Hlinil Hlinili m iii iii iii mmuimi n II mi ih iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii iiiiiiii OD VČERAJ BO DANES Na prizivnem sodišču Oproščeni trije prireditelji tragičnih padalskih sKoKov Oktobra 1955 sta dva padalca utonila v barkovljanskih vodah zaradi močne burje Pred prizivnim sodiščem, ki mu je predsedoval dr. Carpan-zano, se je včeraj zaključila razprava proti štirim obtožencem, trem vojakom in enemu civilistu, ki so bili obtoženi sodelovanja pri nenamernem umoru dveh padalcev: prof. Giuseppa Miceua in Ni-die Rasure. Naši čitatelji se prav gotovo še spominjajo tragične padalske prireditve oktobra leta 19o5, 'so sta na morju pri barkovljanski obali izgubila življenje omenjena, padalca. Prireditev je bila napovedana za nedeljo zjutraj, 9. oktobra. Kljub močnemu vetru, ki je takrat pihal, se je na barkovljanski obali zbrala množica ljudi, ki pa so bili precej skeptični, saj se vse do zadnjega ni vedelo, če bodo zaradi burje skoke dovolili. Padalci bi morah skočiti v morje in zato je bilo tudi na morju vse pripravljeno. Policijski patruljni čolni so obkrožili ves prostor, ki je bil določen za doskok padalcev in njihova naloga je tudi bila, da takoj povlečejo iz morja premočene padalce ter jih odpeljejo na obrežje. Vodstvo prireditve je bilo poverjeno kap. Vitalianu Gambarotti, ki bi moral dati z zemlje oziroma z morja znak, da se padalci lahko spustijo. Ko se je letalo pojavilo nad Barkovljami — prišlo je iz Trevisa in napravilo prvi krog nad morjem, znaka ni bilo. Tudi pri drugem poletu nad določenim prostorom ni mhce skočil, čeprav je kap. Gainbarotta s policijskega čolna dal znak, in šele pri tretjem krogu je skočila prva SKup,na' padalcev. Toda takrat so ugotovili, da je bila burja premočna, kajti padalce — 8 po številu — je močan veter začel nositi proti odprtemu morju. Policijski patruljni čolni so začeli drveti proti njim, a ko so jih dosegli, so bili že vsi več ali manj časa v morju. Na krove čolnov so potegnili sedem pa- dalcev, med njimi tudi Nidio Rasura, medtem ko je prof. Miceu izginil v morskih globinah. Ostali padalci niso skočili in jih je letalo odpeljalo nazaj v Treviso, medtem ko so policijski patruljni čolni zaman iskali truplo nesrečnega prof. Miceua, katerega so našli sele približno tri tedne potem blizu Gradeža. Toda tudi nesrečna Nidia Rasura, ki so jo odpeljali v bolnišnico, ni preživela usodnega padca, tako da je ta prireditev terjala dve smrtni žrtvi. Zaradi velikega ogorčenja in piitiska javnega mnenja je tudi sodna oblast uvedla preiskavo in posledica je bila, da so štiri osebe prijavili sodišču: predsednika krajev- nega padalskega združenja Arriga Curiela, ki je dal pobudo za prireditev, kap. Gam. barotto, ki je kljub burji dal znak za odskok padalcev, ma-rešala Abelarda Jubimja, Ki je bil odgovoren za skoke v letalu, in končno še pilota trimotornega letala kap. Gresta Speranzo. Vsakemu so naprtili odgovornost za dvojni nenamerni umor. Po nekaj tednov trajajočem procesu je sodišče 6. oktobra 1959 oprostilo Arriga Curiela, češ da ni storil kaznivega dejanja, medtem ko so bili o-stali trije obsojeni vsak na 8 mesecev zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list, na poravnavo sodnih stroškov ter na povrnitev moralne in materialne škode svojcem u-mrlih padalcev, ki pa bi jo moralo določiti civilno sodišče. Vsi obsojenci so seveda vložili priziv in včeraj je bila nova razprava, na kateri so vsi dosegli popolno oprostitev. Sodišče je najprej zaslišalo Curiela, potem Gambarotto, nato Jubinija. Vsi so odklonili odgovornost za usodne posledice odskoka padalcev, kar so tudi dokazali- Na pobudo enega od zagovornikov, odv. Taddeia, se je sodišče lahko prepričalo, koliko časa je potrebno za odpetje padala. Marešalo Jubini si je nadel padalo in si ga potem spet odpel. Nadalje je bil sodišču predložen tehnični izvid generalnega štaba vojnega eltalstva, ki ga je potem obrazložil general Michele Caforio, poveljnik vojaškega padalskega centra v Pisi. Javni tožilec pa je vztrajal, da se kazen potrdi ter je še zahteval, naj se odgovornost prenese tudi na Curiela, in sicer v enaki meri kot za o-stale obtožence. To pomeni, da je zahteval tudi zanj osem mesecev zapora, Toda sodišče je bilo drugega mnenja, kajti očitno so predloženi dokazi bili dovolj močni, da je izreklo oprostilno razsodbo za vse obtožence. Zračnica je eksplodirala šoferja pa je ranil obroč Včeraj dopoldne so z avtom RK pripeljali v splošno bolnišnico 'n sprejeli na ortopedski oddelek 29 let starega šoferja Ernesta Fabiana iz O-spedaletta (Vicenza) in 27 let starega Domenica Nicolettija iz Trissina (Vicenza), ki se jima je zgodila kaj svojevrstna nesreča. Šofer je ustavil svoj kamion pred bencinsko črpalko v Zavljah in prosil tamkajšnjega uslužbenca, če lahko napolni zračnico kolesa kamiona. Uslužbenec je seveda dovolil, toda naenkrat je iz neznanih vzrokov zračnico razneslo. To ne bi bilo nič hudega, če ne bi pritisk istočasno tudi odtrgal obroč, na katerega je pritrjeno kolo in ta je zadel oba nesrečneža. V bolnišnici so zdravniki u-gotovili, da ima Fabian poškodovano desno roko z verjetnimi kostnimi poškodbami, tako da bo za okrevanje potreboval od 10 do 40 dni, medtem ko je obroč zlomil Nicolettiju levo ključnico in se bo moral zaradi tega zdraviti 40 dni. ROJSTVA, SMHTI IN POROKE Dne 25. in 26. jumja se je v Trstu rodilo 12 oirok, umrlo je 11 oseb. Rodili so se: Roberto Marile-na, Veludo Elena, Millevoi Giu-lia, Lantschner Ermanno, Guštin Silvia, Boscolo Bragadin Roberto, Mayer Alfonso, Del Pie-ro Lor.ana, Rebez Diego, Tan-koff Funo, Faccioli Antonella, Pitacco Livio. UMRLI SO: 36-letna Pizin por. Miam Antonia, 44-lemi Di Meo Virgilio, 65-lei ni Pariš Giovanni, 41-letni Passante Carlo, 62-letni Zotti Adolfo, 65-letni Ba-buder Augusto, 71-letni De Lu-ca Alessandro, 50-letn.i Interdo-n->to Antonio, 90-,etni Perann.a Giuseppe, 60-l’etna Rubinato vd. Parenzan Emma, 69-letni Gabas-si Antonio. Valute I _____________________ | dolar j švicarski frank funt šterlmg francoski frank marka I šiling j dinar marengo j zlato Trsi T 619.75 143.75 j 1728 50 | i 120.20 ! j 155.94 -I 23 85 —.73 14700,— 1 1 705,— NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzc Ul Bernini 4; Glu-rti. ureta Mil.'v, Ui Buonarroti 11; Mizzaii, Tig Venezia 2; Ta-inaro-Neri Ui. Dante 7. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA UEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene v drugem najvišje, v 3. prevladajoče) pomaranče .... 294 353 330 limone ................. 94 129 118 marelice .............. 83 240 106 češnje .......... . ^4 235 94 jagode ....................330 259 jabolka ............... 47 306 165 hruške ................ 47 150 83 breskve............ 24 153 65 sljive ................ 24 141 t9 pesa .................. 20 60 35 kumarce ............... 20 50 45 čebula ................. 65 88 77 svež fižol........... 47 141 94 stročje .............. 47 118 71 razna soiat.a .... 50 150 100 prva solata . . . : . 100 250 150 krompir ................ 10 47 36 grah ................... 59 100 83 paradižnik * . . i 41 100 59 zeleni radič I . . . 150 300 200 zeleni radič II . . . 30 100 80 bučice ................ 18 40 24 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stoipec). e ŠOLSKI! RAZSTAVE OKI REDITVE ,) Zaključna šoiska prireditev osnovne šole v Boljuncu bo 28* t. m. na dvorišču vaške 50‘e» razstava ročnih del pa bo 29 t.®* * * * Didaktično ravnateljstvo pri Sv’ ivanu sporoča, da bodo razstave ročnih izdelkov odprte t® šoiah. V Barkovljah: 28. h®' od 9. do 12. m od 16. do 19. 'J* re; v Rojanu: dne 28. t.m. od do 12. in oa 15. do 19. ure. ** v * Osnovna šola v Križu priredi razstavo risb in ročnih del v četrtek 29. t. m. v šolskih Pr0" štorih. * # # Ravnateljstvo državnega industrijskega strokovnega tečaja * | Nabrežini vabi na razstavo nih del in risb dijakov in dijj” kinj, ki bo odprta v sredo »■ t.m. od 14. do 19. ure in v le trtek 29. t.m. od 9. do 19. ur«- IZLETI n Prosvetno društvo Prosek-K00' tovel priredi 30. julija izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisov3' nje vsak torek, sredo in pet**1 oa 20 do 22. ure na sedeN društva do vključno 30. t. n>- j # * * IZLET SPDT v BOHINJ NA | »KMEČKO OFCTb SPDT priredi v nedeljo 2. J11' lija planinski izlet v Bohinj 33 «Kmečko ofets po Soški dolini čez Podbrdo in Bohinjsko sedlo- Planinci imajo možnost, da 9^ dijo iz Podbrda čez Orno P351 v Bohinj. Vpisovanje na sedežu v 61 Geppa 9-II. * * * PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU priredi v nedeljo 16. julU8 1961 izlet v Soško dolino in * izviru Soče. Vpisovanje vsak P°~ neueljek in četrtek na sedeHj društva v Skedenjski ulici 124-* od 2.0.30. do 22. ure. Preden greste na dopust se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v katerikolj kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 400,— Telefonirajte na št. 37-338 KINO Nazionale 16 00 ((Razbitina«, V3" Hefltn. Femce 16.00 «King Kong». Excelsior 15.30 «Tema na vf1**1 stopnic«, tecbnlcolor. Grattacielo 16.00 ((Zmerna P0" pevka«, Jean Paul BelmondO' Jeanne Moreau. Arcobaleno 16.00 «Preko groze*- -upercinema 16.00 ((Petelini, m'" ši, Picchio in družba«. Slik3" ni.e v technicolorju. Alabarda 16.30 ((Opoldansko stre' ljanje«, Gary Cooper, Grac* Keily. Aurora 16.30 «Bitke na morju*- Cnstallo 16.30 «Antinea, ljubiih" ka pokopanega mesta«. Techni' color Garibaldi 16 00 «Možje iz divji' nc». Technicolor, A. Ladd. Capitol 16.30 ((Slecite se, doktor* Michael Craig. Prepovedan8 mladini. Impero 17.00 ((S-uzana, agencij3 na telefonski poziv«. Jtalia 16.30 «Rocco in sestre*-Moira Orfei, Tiberio Murgi*- Massimo 16.00 ((Macist v dolin1 Ciklopov«, Mitchel Gordon. Chelo Alonso. Moderno 16.00 ((StratbattailOd 999», W. Peters. Astoria 17.00 «Rosemarie», teci*' nicolor. Astra 16.30 «Esterina». Vittorio Veneto 16.00 ((Cena d' speha«, Dean Martin. Ideale 16.30 «Prava zgodba R®" se Marije«, Belinda Lee. Pre-povedano mladini. Marconi 16.30 Na prostem 20.30 | ((Dobrodošel v Scotland Yar-du». Nagrajen v Cannesu V Bordigheri. Savona 16.00 ((Prekleto pokole-nje«, technicolor, Scott Brady- Odeon 16.00 ((Tista mlada leta«- Prepovedano mladini. Himna umm* predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. in ob 20.30 uri Cinemascope barvni lilm: na prostem Metro ROBERT MITCHUM RAYM0N[> STROSSi1 HOLMI SOVRAŠTVA (LE COLLINE DELL’ODIO) ) STANLEY' 'BAKER, -i ELISABETH* MUH sem Pod pokroviteljstvom turistične ustanove Letos bomo imeli v Trstu «Prvi festival lahke glasbe» Festival bo na gradu Sv. Justa 31. julija ter 1. in 2. avgusta ob 21. uri Jazz glasbo bo igral orkester Pierra Umilianija z italijanskimi, amerikanskimi in madžarskimi solisti; ritmosim. foniini program bo izvajalo 70 glasbenikov Tržaške filharmonije; za popevke pa so do sedaj podpisali pogodbo; Miranda Martino Jula de Palma, Nuccia Bongiovanni, Pau. la, Franca Raimondi, Conchi-ta, Claudio Villa, Jmmy Fontana. Arturo Testa in hittle Tonny. Za humoristični del sporeda bo poskrbel Alberto Tale-galli, napovedovalca pa bosta Emma Danieli in Mamo-Zicavo. Organizatorji se trudijo, da bi pridobili še kakšno znano ime iz italijanske lahke glasbe. «»--------- O Finančno nadzorništvo sporoča, da je generalno ravnateljstvo loterij ukazalo nepreklicno 30. junija prenehati z vsemi nagradami, ki so povezane s prodajo kave . millllllHllliilimilMniimillllimiiiimilimniimmiuiiMiiiiilimilimillnilimillillimilirmill Vse kaže, da bomo imeli letos v Trstu Prvi festival lahke nlasbe; ki ga organizira Sindikat lahke glasbe pod pokroviteljstvom Avtonomne turistične ustanove ir bo na gradu pri Sv. Justu 31. julija ter 1. in 2. avgusta ob 21- uri. Natečaj je bil že razpisan in po vseh italijanskih mestih sc na to pripravlja veliko število avtorjev. Na sporedu bodo skladbe jazza, ki bodo tekmovale za nagrado «Jazz 1961)1, popevke za nagrado tiSv. Just» in ritmosim-fonične skladbe za nagrado «Gerrhwin». Prvi večer bodo izvajali štiri skladbe jazza, deset popevk in dve ritmosimfonični skladbi, izmed katerih bodo prišla v finale dve skladbi jazza, pet popevk in ena rit-mosimfomčnu skladba. Isto velja za drugi večer, tako da bo v sredo 2. avgusta izbira med štirimi skladbami jazza, desetimi popevkami in dvema ritmosimfonicnima skladbama. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Cepljenje proti otroški paralizi VPRAŠANJE: Bral sem, da je v tržaškem občinskem svetu neki svetovalec vprašal odbornika za zdravstvo, ali ne bi bilo morda prav, da bi poleg cepljenja uvedli za preprečevanje novih primerov otroške paralize (P o-liomielitisa) tudi posebne pilule, ki se požirajo in ki imajo baje dober učinek. Kako je pravzaprav s to stvarjo? ODGOVOR: O stvari je doslej le malo znanega. Novo sredstvo se imenuje po njegovem iznajditelju cepivo oziroma pilule «Sabin>j. Te pilule lahko jemljejo tudi osebe, ki so že bile cepljene s cepivom Salk, in pravijo, da se baje s tem imuniteta proti bolezni krepi. Značilno za to cepivo je, da se jemlje v eni sami dozi in da ne povzroči nobene reakcije. Za sedaj se ve, da so ga začeli množično uporabljati v Švici, in sicer na pobudo ministrstva za zdravstvo. V Italiji to cepivo še ni v prodaji. Zato nadaljujejo z uporabo cepiva Salk. Preden bodo torej začeli množično v Italiji uporabljati novo cepivo, bo moralo seveda to dovoliti ministrstvo za zdravstvo. Takse za šoferske knjižice VPRAŠANJE: Kakšna je po zadnjih ministrskih ukrepih vladna koncesijska taksa za izdajanje in potrjevanje šoferskih izkaznic (iipatenti-novi>)? ODGOVOR: Predsedniški odlok od 2Q. marca 1953 št. 112 je določal, da znaša vladna koncesijska taksa za o-verovljenje šoferskih knjižnic prve stopnje 4.000 lir, za 2. in 3. stopnje pa 2.000 lir na leto. Z uvedbo novega prometnega zakona od 15. junija 1959, se je vsa stvar bolj zapletla, ker so uvedli kar šest vrst knjižic od A do F, pri čemer so se ozirali na vrsto vozil vštevši motocikle. Nedavno enotno besedilo zakona o vladnih koncesijskih taksah je uvedlo novo razpredelnico, ki določa za izdajanje in overovljenje šoferskih knjižic naslednje takse: Kategorija B (kamioni in vozila za posebno uporabo a!i za posebne prevoze s skupno težo do 3500 kg, vozila za mešan prevoz oseb in blaga ter vozila, ki imajo lažjo prikolico motorna vozila, ki tehtajo prazna nad 400 kg); 4.000 lir za zasebno uporabo m 2.000 lir za javno uporabo. Kategorija C (kamioni za pesebno uporabo in za poseb- ne prevoze s skupno težo nad 3500 kg, cestni traktorji tudi z lažjo prikolico): 3.001 lir za zasebno uporabo in 2 tisoč lir za javno uporabo. Kategorija D (avtobusi, tudi če imajo lažjo prikolico): 2.000 lir. Kategorija E (vozila kategorije B, C in D, za katere ie vozač usposobljen in hi imajo težjo prikolico): 2.000 lir Nobene takse ni treba plačati za kategorijo A (motorna vozila, ki tehtajo prazna manj kot 400 kg) ter za kategorijo F (motocikli, motocikli z ohišjem, vozila za invalide in fizično nezmožne). Člen 2 odloka pravi, da če se je taksa v primeri s prejšnjim letom zvišala, se mora plačati toliko dvanajstink poviška, kolikor znaša razlika v mesecih med dnevom, odkar je začel odlok veljati (23. 3. 1961) in dnevom zapadlosti in overovitve knjižice. Ta taksa se plača po tekočem peštnem računu, naslovljenem na registrski, urad, ali pa s kolki, ki jih uniči z žigom (z datumom) registrski urad, poštni urad ali ACI. Goriško - beneški dnevnik Varnostni ukrepi proti otroški paralizi II zadnjih dneh ni bilo novih primerov obolenj Velik naval otrok in mater v občinskem zdravstvenem uradu Nevšečnosti, ki bi jih bilo treba odpraviti V zvezi s pojavom otroške paralize — v zadnjih dveh mesecih so zabeležili na našem področju osem primerov — so v zadnjih dneh pripeljali na občinski zdravstveni urad v Gorici, Ul. Mazzini 7, precej otrok, da bi dokončali c;klus treh, odnosno štirih cepljenj, nekateri pa da bi s cepljenjem šele začeli. Občinski zdravnik dr. Gregorig je imel že v soboto polne roke dela, s cepljenjem so nadaljevali tudi v nedeljo, največji naval pa je 'bil včeraj v dopoldanskih urah, ko so od 9 ^O do 12. ure cepili okrog 301' otrok. Med njimi pa niso bili samo manjhni otroci v sjoremstvu mater, ampak tudi dečki in deklice v starosti ekrog 14-15 let, S cepljenjem bodo nadaljevali tudi danes in v prihodnjih dneh. Gčividno jih je opozorila na nevarnost nenadna smrt tč-ietnega srednješolca Tullia di Lenarda iz Gorice, Ulice Frato 24, ki je umrl v civilni bolnišnici v 12 urah zaradi paralize na dihalnih organih in so ga v nedeljo pokopali. Pri drugih primerih do včeraj opoldne ni bilo nobenega poslabšanja. Pokrajinski zdravnik doktor Montagna nam je zagotovil, da so bili ali da bodo sprejet; vsi tisti varnostni ukrepi, ki se bodo izkazali potrebni ter je še enkrat poudaril važnost navodil, ki iih je s posebno okrožnico razposlal pokrajinskim zdravnikom, raznim zdravstvenim u-stanovam, pokrajinski upravi, vsem županstvom in federaciji ONMI. V teh svojih navodilih priporoča predvsem snago in borbo proti muham, ki raznašajo bolezni. Zlasti je treba skrbno paziti na čistočo javnih lokalov in na odstranjevanje smeti in raznih odpadkov, kjer se lahko zaredi mrčes. Okrožnica priporoča tistim, ki so že po trikrat cepili svoje otroke proti paralizi, naj čimprej poskrbijo še za četrto cepljenje. Pri tem naj opozorimo, da je cepljenje brezplačno tudi za mladino nad 12 let, če se prostovoljno prijavi k cepljenju. Priporočljivo je, da se cepi vsa mladina do 21. let starosti. Od pokrajinskega zdravnika smo izvedeli, da je bil prijavljen še en primer paralize. Gre za tri leta starega Otella Maggia iz Tržiča, ki so ga pripeljali v tamkajšnjo bolnišnico že 11. t.m. in je čez nekaj dni umrl. V prijavi njegove smrti je rečeno, da ni izključeno, da je imel rtrok paralizo. Vendar gre v tem primeru le za domnevo. Vsekakor zaenkrat stanje ni tako, da bi vzbujalo zaskrbljenost, in nekateri zdravniki so mnenja, da gre za običajne sporadične primere, kot se če.sto pojavljajo ob nastopu poletja in vročine. V skladu s predpisi pokrajinskega zdravnika so tudi županstva po naših vaseh sprejela potrebne ukrepe, da bi se preprečila vsaka nevarnost okuženja. Za cepljenja proti paralizi je treba pripeljati otroke v starosti od 4 mesecev dalje pa tudi mladino do 21 let, saj imamo tokrat več prime-iov obolelosti mladine v starosti, v nasprotju s primeri prejšnjih let, ko je šlo ie za otioke v prvih letih življenja. Na občinskem zdravstvenem uradu v Gorici bi morali te dn:, ko je naval največji, po skibeti, da bi s cepljenjem zaceli malo bolj zgodaj recimo ob osmih namesto ob 9.30, da bi z njim prekinili, ko pritisne vročina, in zopet nadaljevali pod večer, recimo od 17. ali 18. ure dalje. Tako bi prihranili trpljenje materam in otrokom, kot smo mu bili priča , včeraj, ko se je gnetlo V poslopju in izven njega več sto ljudi in se potilo v neznosni vročini. Omenimo naj tudi potrebo, da bi na notranjem dvorišču pred zdravstvenim uradom postavili kako , stojalo za kolesa, da bi se ne nabralo na ozkem pločniku v,Ul. Mazzini toliko koles, da potem ovirajo prehod pešcev, ki so že itak na tesnem zaradi velikega motornega prometa v tej ozki ulici. Novi bencinski boni 30. junija bo zapadla veljavnost 5-litrskih bonov rjave in 10-litrskih bonov modre barve. Namesto njih so v obtoku 5-litrski boni vijoličaste in 10-litrski boni zelene barve. Doberdobski občinski svet, neposredno po prvi seji, ki je bila v petek zvečer in na kateri so ponovno izvolili za župana Andreja Jarca Ob novem voznem redu avtobusov Pevmci bi želeli več avtobusnih postaj Avtobus naj bi se ustavljal se pri Kali Murovec in pa «v plazu» Pred dnevi je pričel veljati novi vozni red Ribijevih avtobusov na progi Gorica - Oslav-je - Steverjan. Medtem ko je število voženj v dopoldanskih urah zadovoljivo in je bilo s tem ustreženo zlasti tistim ženam, ki hodijo zjutraj z zelenjavo na trg, obstaja še ena pomanjkljivost, ki bi želeli Pevmci, da se odstrani. Ribijevi avtobusi se ustavljajo pri šoli in pri pošti. Ti dve postaji služita zlasti za prebivalce zgornjega dela vasi, medtem ko so v spodnjem delu brez postaje in morajo hoditi ali k pošti ali pa k mostu. Zaradi tega so nam sporočili svoje želje, ki jih rade volje objavljamo. Vaščani, ki stanujejo od otroškega vrtca dalje do «plaza» (Bella veduta), predlagajo, da bi se avtobus ustavil še pri Kati Mu- V petek v večernih urah Nenaden potres prebivalce rudarskeRajblja Na srečo ni bilo človeških žrtev in tudi škoda ni bila velika miiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiimimiiimnmnifimifiimiimiiiiinimimtiMiiiiiMiiiuiiifiiiimmtminiimiiiimiitiiiimiiiimmiimmmmmiiiiifi Zasedanje posvečeno pohištvu V okviru tržaškega velesejma Živahna diskusija o načinu proizvodnje in zlasti o stilu pohištva - Izbran «stol model tržaški velesejem» Predsedstvo četrtega zasedanja posvečenega pohištvu V nedeljo je bilo v konferenčni dvorani tržaškega velesejma četrto zasedanje posvečeno pohištvu, na katerem so bili prisotni številni indu-strijci, obrtniki in trgovci s pohištvom ter predstavniki te pomembne gospodarske kategorije. Zasedanje je bilo zanimivo, saj se je na njem vnela mestoma tudi dokaj o-stra polemika glede načina proizvodnje, prodaje ter zlastj glede stila pohištva. Zato so se tudi čule dokaj živahne kritike, da se italijansko pohištvo še ni uveljavilo na tujih tržiščih, kot bi se lahko V nedeljo popoldne je bii v Padričah pogreb domačina 22-le(nega Cvetka Grgiča, ki so ga prepeljali iz Caserte, kjer je komaj tri tedne služil v vojski. Kako je bil priljubljen pok. Cvetko je pokazalo število udeležencev, ne samo saščanov, ampak tudi iz sosednih vasi in veliko število vencev in cvetic. Prijatelji pokojnega so nesli krsto na ramenih iz rojstne vasj do pokopališča v Bazovici. Nesrečnega fanta Je v Caserti za delu srčna kap po svoji tradiciji in po vzoru ostalih izdelkov lahke industrije. Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika velesejma, tržaškega župana in predsednika zasedanja poslanca Do-sija je prečital prvo poročilo dr. Sanguneti, ki je pet let proučeval ameriško tržišče v okviru delovanja inštituta za zunanjo trgovino. Povedal je, da je Italija izvozila v ZDA 1960. leta za 6 milijard lir pohištva, od česar četrtino stolov. Podčrtal je pomen verige velikih prodajaln in specializiranih trgovin, ki so odločilne pri prodaji pohištva ter da se do sedaj niso pravilno obračali pri reklami. Zato tudi uspehi niso povsem zadovoljivi, zlasti zaradi vdora švedskega stila. Predstavnik podjetja ISA iz Bergama Brambilla pa je dejal, da ne verjame, da bi lahko prodrli s pohištvom italijanskega stila, temveč da je treba iskati splošni svetovni stil: praktično in racionalno pohištvo, v novih enostavnih oblikah. Zelo ostro je kritiziral prodajno mrežo dr. Bergonzoni, ki je v prvi vrsti kriva, da se proizvaja vedno večje pohištvo kot omare s šestimi-sedmimi vrati in kuhinjske omare, ki so dolge štiri metre. Po njegovem je nujno potrebno tesnejše sodelovanje med proizvajalci in prodajalci, za kar naj bi naredili poseben popis. Sedanji položaj je težaven in ostaja pohištvo v skladiščih prav zato, ker se po vojni ugodni konjunkturi vključujejo v sektor nestrokovnjaki tako, da prihaja do proizvodnje grdega in 'neprimernega pohištva. O položaju obrtnikov je govoril Conti, ki je dejal, da italijanski izvoz pohištva ne dosega zadovoljive ravni, zlasti, če se primerja z ostalimi proizvodnimi panogami. Tako so izvozili 1958. leta za 2,7 milijarde pohištva, 1959. leta za 2,9 milijarde in lani za Prva nagrada: 600.000 lir 4.3 milijarde. Obrtniško pohištvo je pri tem izvozu zastopano komaj z 12,17 odst. Za odstranitev težav bi bilo potrebno tesnejše sodelovanje med arhitekti in proizvajalci. Na popoldanskem zasedanju je govoril najprej arhitekt Ro-gers o težavnih nalogah pri projektiranju stolov in ostalih delov pohištvene opreme. Nato se je razvila zelo živahna diskusija. Ob zaključku zasedanja je predsednik izročil tri nagrade na natečaju «stol model tržaški velesejem«. Komisija je dodelila prvo nagrado v znesku 60O.OOO lir milanskemu arhitektu Guglielmu Ulrichu, ki je predstavil stol, ki pomeni neposredno nadaljevanje in razvoj italijanske tradicije. Drugo nagrado .300.000 lir sta prejela tržaška arhitekta Fran-doli in Semerani, ki sta na originalen način tehnično izvedla stol, pa čeprav bo treba pri proizvodnji nekoliko izpre-meniti proporce med deli. Končno so tretjo nagrado 200 tisoč lir prejeli arhitekti Nico-letti, Konig in Pasčolo iz Vidma, ki so naredili tehnično uravnovešen, čeprav ne originalen stol, ki ga je lahko embalirati za prevoz. V petek zvečer, nekaj pred 22. uro so rudarji in drugi prebivalci Rajblja začutili močan potres. Trajal je le nekaj sekund, vendar se je zemlja tako močno stresla, da je ponekod prišlo celo do panike. Potres je povzročil padec številnih strešnikov in ponekod so razpokale hišne stene. Potres je prišel popolnoma nepričakovano in ljudje so planili na ulice, boječ se, da bi kakšen močnejši sunek ne sesul hiš in jih pokopal pod razvalinami. Tuli d»'av-ci, ki bi morali na nočno izmeno v rudnik, tega niso storili in tako je tokrat nočno delo v rudniku odpadlo. Na srečo pri vsej zmešnjavi, ki je nastala ,ni bil nihče ranjen niti ni bila povzročena večja materialna škoda. Nekateri domačini, zlasti izvedenci pri rudniku, so mnenja,- da ni bilo pravega potresa ,ker bi kaj takega čutili tudi drugod, ne pa samo v Rajblju, ampak da je bil močan pretres zemlje posledica eksplozije večjega števila min globoko v rudniku; sesedanje zemlje po končanih eksplozijah naj bi dalo ljudem vtis potresa. V soboto zjutraj so tehniki in specializirani delavci odšli v rudnik, kjer so z vso previdnostjo skušali ugotoviti pravi vzrok potresa, ki ga ni biio občutiti nikjer drugod v Kanalski dolini. «»------ V podjetju Montipo je še marsikaj neurejenega Sindikalna stroka FILLEA -Delavska zbornica je zahtevala od zveze industrijcev, da bi se sestala s predstavniki lesnega podjetja Montiglio iz Mariana in proučila vprašanje sedanjih izmen, ker niso v skladu s pogodbami, ki veljajo za lesni sektor. Sindikalna organizacija je namreč ugotovila, da so delavci, ki delajo po izmenah, kar tri in pol ure predolgo odsotni zdoma, kar izredno otežkoča njihove delovne razmere. Izlet SPD v Aviano Slovensko planinsko društvo je organiziralo v nedeljo avtobusni izlet na letalski miting italijanskega in ameriškega letalstva v Avianu pri Trevi-su. Odpotovali so že zjutraj in si najprej ogledali številna različna letala, ki so bila razstavljena na letališču. Popoldne pa so prisostvovali prikazu sposobnosti posameznih letal in skupin. Čeprav je bilo izredno vroče, so bili izletniki z vsem kar so videli, nadvse zadovoljni, saj se nam, ki živimo proč od znanih letalskih središč, le redkokdaj ponudi, da vidimo povojne dosežke letalske tehnike. «»------- Nevaren ovinek na glavni cesti Naraščajoči motorni promet se pozna tudi v Podgori. Zlasti je ob določenih urah precej živahno na našem «Kor-zu» ali Ul. IV. Novembra, ki po dolgem preseka vso Pod-goro. Z naraščajočim prometom pa prihajajo do izraza tudi nekatere pomanjkljivosti na- vembra obstaja nevaren ovinek blizu otroškega vrtca, kjer bi zaradi slaoega pregleda prav lahko prišlo do nesreče. To nevarnost bi morala občinska uprava odstraniti, kar bi se dalo urediti z umaknitvijo vrtnega zidu, ki prav na tem mestu dela vzboklino, za eden do tri metre bolj nazaj in tako ublažiti ovinek ter omogočiti boljši pregled ceste. Mislimo, da bi občinska uprava lahko dosegla odstop potrebnega zemljišča in to brez večjih stroškov, saj gre le za nekaj kvadratnih metrov. j «Pri kamnu« v Sovodnjah še tedno stoji visok mlaj, na katerem sta privezani dve steklenici. Ker bo kmalu potekel drugi mesec, odkar so postavili mlaj in obesili nanj steklenice, se nam je videlo zelo čudno, kako to, da se še nihče ni opogumil in poskusil odnesti steklenici, da bi se zlasti sedaj, ko je tako vroče, odžejal. Ko so nam povedali, da sta prazni, smo takoj razumeli, zakaj še vedno bingljata ob splošni brezbrižnosti vse sovo-denjske mladine Odpeljoli so granato ki so jo našli pri Madonnini Razstrelili so jo v selškem kamnolomu Včeraj ob 9.30 je delavec ter znani kolesarji iz Bene- _ . V ■ * m _ S — — _ln 1 - , 1 /1 WS O- gradbenega podjetja Pettarin odkopal granato, ki so jo našli v soboto, ko so pričeli kopati jarek za odtok deževnice na dvorišču ljudskih hiš pri Madonnini. Izstrelek je bil dolg 80 cm, premer pa je meril 30 cm. V dobri uri je odmetal toliko zemlje, da so izvedenci iz Vidma lahko granato naložili na tovornik in jo zelo previdno odpeljali v kamnolom pri Selcah, kjer so jo sklenili razstreliti. Stanovalci tamkajšnjih hiš so bili dva dni precej v skrbeh, saj so imeli dinamit tako rekoč pod nogami. Granata je bila komaj tri metre vstran od trinadstropne ljudske hiše in je zato bila potrebna velika opreznost, da bi ne prišlo do nesreče. Zaradi neposredne bližine stanovanjskih hiš je tudi niso mogli razstreliti na kraju najdbe, kot. se , večkrat zgodi, če, okoliščine kaj takšnega dovoljujejo. Med odkopavanjem so naročili vsem prebivalcem, ki stanujejo v krogu 600 m od kraja' bombe, naj se odstranijo, da ne bi prišlo do nesreče. «»----------------- dok v Italiji Dok so zgradili v Tržiču za Nerpelj Včeraj je odplul iz Tržiča plavajoči dok, ki so ga zgradili v CRDA za družbo «So-cieta esercizi bacini Napole-tani«. Dok vleče holandski vlačilec «Clyde». Dok je dolg 245 metrov in na zunanji strani širok 45 metrov. Je do sedaj največji dok zgrajen v Italiji in bo lahko sprejel ladje do 28.000 ton ter torej tudi ladjo «Leonardo da Vinci«. Napravljen je iz 28 kesonov iz jekla, ki jih napolnijo s 125.000 kubičnimi metri vode. Črpanje vode iz doka traja dve uri. V sredini julija pa bodo odpeljali iz Tržiča plavajoči dok namenjen za Taranto, ki so ga zgradili za družbo «Of-ficine costruzioni e riparazio-ni». Kolesarska dirka po Krasu in Brdih V nedeljo popoldne je 107 kolesarjev startalo v Ronkah v okviru 16. prvenstva diletantov za pokal Ronk na 147 km dolgi progi po Furlaniji, Krasu in Brdih. Sodelovali so najboljši tekmovalci društva • Bartali« iz Trsta, domačini imiimiitiiiiimiMiiiiiiiiHiiiiimiitiiimiiiiiiiHTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiMHMiiiiimiiHilMiiiMmm Vesti iz Števerjana Kadar je sadja dovolj je pa cena nizka Sredi sadne sezone smo in sedaj, ko češenj ni več, so prišle na vrsto druge breskve in marelice. V nasprotju s češnjami, ki jih je bilo letos zelo malo in so imele zato precej visoko ceno, pa so breskve bolj obrodile. Zato pa je tudi cena precej nizka m tako so pred nekaj dnevi na trgu v Gorici prodajali partijo tega sadeža celo po 20 in 25 lir kg. Res, da je šlo v tem primeru za drugo ali celo tretjevrstno blago, vendar se pri taki ceni pridelovanje ne izplača, pa naj bo letina še tako dobra. Malo bolje je z marelicami, ki so letos tudi dobro obrodile, ker so imele ugodno vreme v svoji ših cest in prav v Ul. IV. no-1 razvojni dobi. Tudi cena se jim vrti okrog 120 do 130 'ir kg. Nekateri so celo mnenja, da bi morali pridelovanju marelic posvečati več pozornosti v naših Brdih, kjer so zato ugodni pogoji. Tudi jabolk kaže, da bo letos več kot lani. S tem v zvezi naj omenimo, da so nekateri naprednejši kmetje začeli uporabljati nove preparate za ohranitev tega sadeža. Do sedaj so v skladiščih u-porabljali v ta namen svinčeni arzenat, ki je strupen in škodljiv; sedaj pa so v pro-dsji posebna škropila, ki niso strupena ze človeka in ki lahko svinčeni arzenal učinkovito nadomestuje, saj se z r.jim poškropljen sad lahko dobro in za dolgo ohrani. čije. Takoj po prvih kilometrih je Jurij Uršič z dvema kolesarjema pridobil precej naskoka nad ostalimi. Prišel je prvi na cilj v Doberdob in Števerjan ter si s tem pridobil obe gorski nagradi. Ko je imel 2’ prednosti nad o-stalimi, je v Foljanu postal žrtev hudih želodčnih krčev, zaradi katerih je bil prisiljen počivati 2’, ki jih kljub naporom v preostalih kilometrih proge ni mogel več nadoknaditi. Prvi je prišel na cilj Plet («Bartali» iz Trsta), ki je prevozil progo v 3.49’ s povprečno brzino 38,155 km na uro; drugi je Baldassari (Tognana) z razliko 2’5”; tretji Jurij Uršič z istim časom itd. V nedeljo bo Uršič nastopil na tekmovanju v Trstu v o-kviru kolesarskih športnih prireditev ob 100-letnici italijanske, (združitve. «»------- letošnji pridelek pšenice bo verjetno boljši kot lanski Ta teden so na obeh bregovih spodnjega Posočja pričeli z mlatvijo letošnjega žitnega pridelka in po vseh vaseh brnijo mlatilnice. V Gradiški jn okolici so že prve dneve ugotovili, da bo letošnji pridelek pšenice vrgel po 36 do 33 stotov na hektar, kar je za nekaj več kot lani, ko je znašalo povprečje po 27 do 20 stotov. To velja za področje takoimenovane rdeče zemlje, medtem ko pričakujejo, da bo na plodnejši zemlji pridelek še višji. Tudi po vaseh sovodenjske občine so z žetvijo v glavnem pri kraju in že brnijo mlatilnice. Tudi tod so s pridel-kem še kar zadovoljni, čeprav ni mnogo z žitom posejane' površine. Vsekakor je še pred nekaj tedni obstajala bojazen, da bo zaradi slabega vremena letos pridelek slabši in manjši od lanskega. Šele tik pied žetvijo se je stanje iz-,boljšalo in tako bo tudi tukaj letošnji pridelek boljši od lanskega. Slovensko gledališče iz Trsta V STANDREZU na vrtu poleg konzumne gostilne V soboto 1- julija ob 20.30 Pavel Golia SNEGULJČICA Mladinska igra v osmih slikah V nedeljo 2. julija ob 20.30 Emmerich Kalman ČARDAŠKA KNEGINJA opereta v treh dejanjih Ker je prireditev te znane in izredno zabavne operete, ki je doživela na Tržaškem velik uspeh, zvezana z velikimi stroški, bodo cene za to prireditev nekoliko višje kot običajno. Vsekakor opozarjamo Standrežce, Goričane in okoličane, na to edinstveno priložnost, ko bodo lahko prisostovali predvajanju te znane o-perete v svojem jeziku in v odlični izvedbi. Zato vabimo vse k čimvečji udeležbi. rovec, kot se je ustavljal po starem, in «na plazu«, da bi si ljudje prihranili pešačenje, k: je čestokrat zelo utrudljivo zaradi bremen, ki jih morajo nositi. Opozarjamo družbo Ribi na omenjene predloge v upanju, da jih bo proučila in ustregla željam svojih potnikov. «#------- V pasaži bodo razstavil' otroška ročna dela Uprava občinskih otroških vrtcev v Gorici, med katere spadata tudi slovenska vrtca v Ul. Croce in Randaccio, bo letos organizirala razstavo ročnih del, ki so jih otroci občinskih vrtcev napravili v tem šolskem letu. Dela bodo razstavili v pasaži zgradbe gori-ške hranilnice in bodo na vpogled občinstvu v četrtek 29. in petek 30. junija. Doslej je bila navada, da so ročna dela razstavili samo v slovenskih otroških vrtcih, letos pa so si voditelji otroških vrtcev umislili razstavo del iz vseh občinskih vrtcev v Gorici. Nedvomno je ta pobuda zelo dobra in bi bilo prav, da bi se obnavljala vsako leto. Praznik Unila na Poljanah V soboto, nedeljo in ponedeljek bodo imeli na Poljanah praznik lista «Unita», na katerem bodo proslavljali zmago demokratične liste na občinskih volitvah. V soboto bosta nastopila domači pevski zbor in godba na pihala. V nedeljo bo tekmovanje v bri-školi, v ponedeljek pa bodo izvolili najlepšo mladenko. Vse tri večere bo ples. «»------- Zaradi udarca v glavo se je onesvestil delavec SAF0G Pri delu v livarni SAFOG je padla jeklena žica na glavo 39-letnemu mehaniku Antoniu Giacu iz Raštela 28. U-darec je bil tako hud, da je delavec pri priči izgubil zavest. Poklicali so rešilni avtomobil Zelenega križa, ki ga je odpeljal v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na glavi, ki so mu jo obvezali. Ker se še ni osvestil, so ga pridržali na zdravljenju. «».----------------- Padec kolesarja na grušču Ob 15.40 so pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vitto-rio Veneto 16-letnega dijaka Karla Sfiligoja s Svetogorske ceste 133. Mladenič se je s kolesom peljal po Ul. Alvieno proti Rdeči hiši. Ker je lik prehoda zapeljal na grušč, je tako nesrečno padel, da si je ranil komolec. Po prejeti zdravniški pomoči so ga poslali domov. Ozdravel bo predvidoma v 10 dneh. Koristne telefouske številke Zelem križ v Gorici 26-48. Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51. Rdeči križ v Ronkan 7-26-89. Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Steverjanu 46-75. Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09. Orožniki v Sovodnjah 80-07. Orožn. v Doberdobu 7-36-71 OD VČERAJ DO DANES I N O ) v r.oiuci CORSO. 17.30: »Sladke prevare«, C. Marguand m C. Spak. Režiser Alberto Lat-tuada; ameriški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 21.00: Nastop gojencev plesne šole Tersicore. VITTORIA. 17.30: «Vzhodni Berlin — ponarejen potni list«, E. Bartok in R. Greeng. Angleški film. CENTRALE. 17.00: «Vas pre- kletih«, G. Sanders in B. Shelly. Ameriški film. MODERNO. 17.00: «Misterijan-ci», K. Sahara in Y. Shira-kavva. Panoramsko platno, barvni film. dežurna"lekarna Danes ves dan in ponoči je Odprta v Gorici lekarna Pon* toni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 30 sto* pinj ob 14. uri in najnižjo 19,8 stopinje ob 4. uri, vlage je bilo 71 odstotkov, Nogometni turnir za Mitropa Cup Po drugi etapi kolesarske dirke po Franciji [ Dvakratna zmaga Francoza Darrigada Neodločen rezultat Jacgues Anguetil že z rumeno majico na Anquetilov napad v prvi etapi presenetil Caula, ki ima že preko 8 minut zamude ROUBAIX, 26. — Kdor je napovedal monolog Francozov že v prvi etapi letošnjega Toura, se ni zmotil. Mi smo nekaj dni pred pričetkom letošnje »grande boucle* predvidevali, da je francoska dirka ustvarjena nalašč za Anquetila. Druga poletapa prvega dne tekmovanja je bila namreč na kronometer, to se pravi etapa za Anquetila. In Francoz se je že v prvem dnevu odel v rumeno. Poletapa na kronometer je bila sicer kratka, a vendar dovolj dolga za Anquetila, ki je zadal svojim najnevarnejšim tekmecem smrten udarec v obliki težkih minut zamude. Že v prvi poletapi je znal Anquetil prisebno izrabiti beg nekaterih kolesarjev, s čimer se mu je posrečilo že v tem prvem dnevu priti na cilj nič manj kot skoraj pet minut pred Gaulom, ki je bil na papirju najbolj nevaren Francozu. In v drugi etapi se je nerodno pa čeprav ne preveč resno poškodovali, je tudi Italijan Pizzoglio, za katerega se je Tour končal že po drugem dnevu. Prve poskuse bega so zabeležili že kmalu v začetku etape, a nobenemu se ni posrečilo presenetiti budnih nasprotnikov, tako da so bili pri Amiensp, kjer so razdelili hrano, še vedno vsi skupaj. Pri Sailly sur Bois je Daems skušal skupno z Dar-ta naskok še povečal, s či- ^ rigadom, Geneugdenom in Fi- mer je Anquetil praktično zadal svojemu luksemburškemu tekmecu skoraj knock out. Dirka je torej že končana? Skoraj da. Anquetil bo lahko tudi izgubil svojo majico najboljšega, a to le po zaslugi kakega drznega kolesarja, ki pa skoraj ne pride v poštev za končno zmago. Eno je gotovo, da mu bodo prišli tisti, ki so bili na seznamu favoritov, težko do živega. To je pokazal v današnji etapi. V nedeljski je Anquetil napadel, danes pa se je branil. In to odlično in kar je najvažnejše s pomočjo svoje močne ekipe. Za Anquetilom zasluži največ priznanja njegov rojak Andre Darrigade, ki je v dveh etapah dvakrat zmagal. Darrigade se zaveda, da ne pride v poštev za končno zmago in zato hoče priti do delne slave z etapnimi uspehi. Do danes se mu je posrečilo in ni izključeno, da bomo videli njegovo ime še večkrat na prvem mestu vrstnega reda na cilju. Prva etapa je potekala v hudi vročini, ki je Gaulu dobesedno odsekala noge in mu ni dovolila, da bi sprožil takoj po Anquetilovem begu protinapad. Današnja etapa pa je bila v popolnoma drugačnem ozračju. Dež je ves čas močil kolesarje, ki so se nepričakovano znašli v hladu. V današnji 230,500 km dolgi etapi Pontoise - Roubaix so morali kolesarji že odstopiti. In med temi, ki so se že 18 km od starta pri padcu scherkellerjem potegniti, a tudi njemu ni bila sreča mila, kot ni bila mila Wagtmansu, Cazali in Aerenhoutsu, katerim so pustili le, da so vozili s prednostjo 40” po cestah Arrasa. Kmalu zatem so vse dohiteli. Po 200 km vožnje je Beuffeil potegnil, s čimer je privabil za seboj Bru-gnamija, Lemenna, Darrigada in Voleberghsa. Ti so si nabrali nekaj naskoka in ker so jih nekateri hoteli dohiteti, so se pognali za bežečimi. To so bili Junkermann, Bouvet in Daems, ki so dohiteli bežeče pri vhodu v kolesarsko dirkališče, kjer je bil cilj. Darrigade je bil najhitrejši in je prvi vozil skozi cilj pred Daemsom in Bru-gnamijem. Glavna skupina je z Ankuetilom vred privozila do cilja z 41” zamude, zaradi česar si je Francoz z lahkoto obdržal rumeno majico. Uspeh Bologne v Pragi - Poraza Torina in Sampdorie Drugo kolo nogometnega turnirja za srednjeevropski pokal ni prineslo nobenih posebnih rezultatov. Prišlo pa je do nekaterih presenečenj delno po zaslugi Udinese v Linzu in Bologne v Pragi. Videmčani, ki so našli v Linzu sovražno razpoloženo občinstvo, so napeli vse sile in malo je manjkalo, da niso prisilili na kolena močno moštvo domačinov, ki ima v svojih vrstah celo vrsto avstrijskih reprezentantov. Udinese je prišla v vodstvo že v 1’ igre, ko je Pentrelli po predložku Segata spravil žogo v mrežo domačinov. Ti so v 18’ odgovorili z bivšim madžarskim igralcem Neme-thom, ki je stanje izenačil. Šele v drugem polčasu so bili Videmčani še enkrat u-spešni z Bagnolijem, ki je v 28’ povedel lastno moštvo s kazenskim strelom ponovno v vodstvo. Gostje šo to prednost branili na vse mogoče načine in bi gotovo prišli do HiiiiliHiiUHlitmiiiiiiillliiiiiiiiiiMiiiMMiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMifiuiiniliillllllliiHiiiiiiiiminiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiimi . V povratni kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo Z neodločenim rezultatom 1:1 Jugoslavija izločila Poljsko Za odhod v Cile mora Jugoslavija izločiti še Južno Korejo ■ zmagovalko nad Japonsko VRSTNI RED NA CILJU II. ETAPE PONTOISE - ROU-BAIX (230,500 KM): 1. DARRIGADE (Francija) 5.31 ”26” (z odbitkom 5.30’26”) — povprečna hitrost 41,727 km. 2. Daems (Belg.) z odbitkom 5.30’56" 3. Brugnami (It.) 4. Beuffeuil (OSO), 5. Ota-no (Šp.). 6 Le Menn (CM), 7. Vloeberghs (Belg.), 8. Fore-slier (Fr.) vsi s časom 5.31’26", 9. Renz (Nem.) 5.31’44”, 10. Claes (Belg.), 11. Carlesi (It.) 5.32'04”, 12. Gaudrillet (PNE), 13. Van Aerde (Belg ), 14. De Haan (Hol.) 5.32’07’”, 15. Van Geneugden (Belg.), 16. Zam-boni (It.). 17. Viot (PNE), 18. Pellegrini (It.), 19. Cloarec (OSO), 20. Oldenburg (Nem.) itd. SPLOSNA LESTVICA 1. ANQUETIL (Fr.) 9.26’36” 2. J. Groussard (Fr.) z zaostankom 4’46” 3. Carlesi (It.) 5’22’’ 4. Elliot (VB) 5'27” 5. Perez-Frances (Sp.) 5'28" 6. Darrigade (Fr.) 5’56” 7. Gainche (OSO) 6’12” 8. Pellegrini (It.) 6’36” 9. Falaschi (It.) 6’43” 10. Minieri (It.) 6'56”, 11. Pau-Wels (Belg.) 7’26”, 12. Bouvet (PNE) 7’35”, 13. Battistini (It.) ,7’57”, 14. Anglade (Fr.) 8’01", 15. Otano (Sp.) 8’05”, 16. Ber-tran (Sp.) 8’06”, 17. Gaul (Šv,-Luks.) 8T3”. 18. Junkermann (Nem.) 8’16”, 19. Arenhouts (Belg.) 8’20”, 20. Mastrotto (Fr.) 8’21” itd. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je v povratnem kvalifikacijskem srečanju za svetovno nogometno prvenstvo igrala z reprezentanco Poljske neodločeno 1:1 in s tem — po zmagi v Beogradu z 2:1, izločila Poljsko iz nadaljnjega tekmovanja, sama pa se kvalificirala za dvojno srečanje z Južno Korejo, ki je izločila Japonsko. Zmagovalec tega srečanja bo odpotoval prihodnje leto na svetovno prvenstvo v Cile. Povratno srečanje med Jugoslavijo in Poljsko je bilo v Chorzowu pri Katovicah na ogromnem novem stadionu pred 100.000 gledalci. Češkoslovaškemu sodniku Korelinsu sta se moštvi predstavili takole: Poljska: Szimkowiak, Szcze-psnski, Oslizlo, Woznyak, Ko-vvalski, Zientara (kapetan), Jankovvski, Brichczy, Schmit, Liberda, Lentner; Jugoslavija: šoškič, Durkovit (kapetan), Jusufi, Perušič, Markovič, Vasovič, Ankovič, Ma-tuš, Mujič, Galič, Kostič. Jugoslovani so takoj izvedli napad. Obramba ga je zavrnila. Sledil je protinapad Poljakov in je v istem hipu nov napad Jugoslovanov. Žogo je dobil Galič in jo brez oklevanja poslal v desni zgornji kot. 1:0 za Jugoslavijo. Gol je deloval kot mrzla prha na gledalce, ki so bili prepričani v zmago svojega moštva. Poljaki so sicer reagirali, toda Jugoslovani so bili boljši, hitrejši in prodornejši. I-gra ni bila na posebni višini, tudi zaradi hude vročine. Poljski vratar je moral večkrat posredovati. Poljaki so napadli v glavnem preko levega krila, hitrega Lentnerja, ki je povezoval igro z Liber-do in Schmitom, toda brez uspeha. Jugoslovanska obramba je bila zanesljiva, posebno pa še srednji krilec Markovič, ki je bil v tem delu igre najboljši. Odlikoval Se je tudi šoškič. V sredini polčasa pa so Jugoslovani začeli igrati defenzivno. V napadu so pustili samo Mujiča, Matuša in An-koviča, medtem ko sta Kostič in Galič pomagala v ozadju. Taka taktika je nekoliko sprostila igro Poljakov, ki so začeli postajati nevarnejši, čeprav ne izrazito. V 29’ je jugoslovanska o-bramba zrušila Liberdo kakih 20 metrov od vrat. Še preden so se jugoslovanski igralci taktično razvrstili, je Liberda precizno podal Schmitti, ta pa je takoj streljal mimo presenečenega Šoškiča v mrežo. 1:1. Poljaki so poslej ob bučni podpori gledalcev še bolj pritiskali, toda Markovič in šoškič sta bila nepremagljiva. V začetku drugega polčasa so imeli terensko premoč Poljaki in posebno preko mladega debutanta Schmita izvedli več nevarnih strelov. Jugoslovanska obramba je i-mela polne roke dela, vendar je bila odlično razpoložena. Markoviču in šoškiču se je z odlično igro pridružil še Perušič, pa tudi Jusufi je igral dobro. Vmes so sicer tudi Jugoslovani izvedli nekaj napadov preko Kostiča, ki pa so ostali neizkoriščeni. V 26’ in v 35’ so imeli Poljaki dve lepi priložnosti za gol, ki ju niso znali izkoristiti. Polagoma se jih je začela polaščati nervoza, ki je na njihovo igro kvarno vplivala, Jugoslovani pa so začeli tempo zavlačevati. Kljub temu, da je bilo do kraja še nekajkrat kritično pred jugoslovanskimi vrati, se rezultat ni več spremenil. Pri Jugoslovanih so bili najboljši: Markovič, šoškič, Perušič, Jusufi, Vasovič, pri Poljakih pa Liberda, Schmit in Lentner. Sodnik je dopuščal nekoliko grobo igro domačih v drugem polčasu. V LJUBLJANI TESNA ZMAGA MLADE JUG., REPREZENTANCE Istočasno kot srečanje državnih reprezentanc v Chor-zowu je bilo v Ljubljani prijateljsko povratno srečanje med mladima reprezentancama Poljske in Jugoslavije. V prvi tekmi v Lodzu so zmagali Poljaki z 1:0. tokrat pa so se jim Jugoslovani oddolžili zmage, če jim ne bi Koczli-cek samo 1’ pred končnim žvižgom prekrižal račune. # * * V Pragi je Bologna slavila zmago nad praško enajstorico Stalingrad. Prvi polčas je bil precej enoličen in dolgočasen in vse je kazalo, da se bo končal brez gola. šele v 43’ je De Marco izvedel napad ter streljal in žoga je po sreči končala v mreži presenečenih domačinov. V drugem delu igre so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke in so skušali spraviti italijanske goste na kolena. Bologno so stisnili v obrambni prostor, vendar do gola ni hotelo priti. Nasprotno pa so se Bolonjčani rešili obleganja in so šli v napad, ki jim je v 18’ prinesel z Ve-ronesejem drugi gol dneva. Isti igralec je dve minuti kasneje povečal rezultat na 3:0, medtem ko so domačini dosegli častni dosežek v 31. minuti s Kauro. *** Ostali dve italijanski enaj-storici pa sta doživeli pekoče poraze. Torino je bil popolnoma v rokah igralcev Slovana iz Nitre, ki so jim že v prvem polčasu spravili dve žogi v mrežo. Čeprav jim je bila zmaga zagotovljena, Cehi niso popustili, temveč so vztrajali v napadu ter so povečali rezultat na 4:0. Šele tedaj je Torino šel v napad in je z tatom odpravila Linz, medtem ko si je Kladno šel po zmago nič manj kot na igrišče Wienerja. Izidi nedeljskim tekem so naslednji: PRVA SKUPINA Austria-Ssmpdoria 5:2 Bologna-*Stalingrad 3:1 LESTVICA 1. Austria 2 2 0 0 7 3 4 2. Bologna 2 1 1 0 4 2 3 3. Sampdoria 2 0 1 1 3 6 1 4. Stalingrad 2 0 0 2 2 5 0 DRUGA SKUPINA Nitra-Torino 5:1 Bratislava-Linz 8:2 LESTVICA 1. Nitra 2 2 0 0 9 3 4 2. Bratislava 2 1 0 1 10 6 2 3. Torino 2 10 1 6 8 2 4 Linz 2 0 0 2 5 13 0 TRETJA SKUPINA Linzer-Udinese 2:2 Kladno-*Wiener 5:0 LESTVICA 1. Kladno 110 0 2. Wiener 2 10 1 3. Udinese 10 10 2 0 11 V neznosni vročini atletski dvoboj v Beogradu S 109 točkami proti 98 Italija premagala jugoslovanske atlete Nov italijanski rekord Sommaggia v teku na 3.000 m z ovirami in slovenski rekord Kastelica v metu kopju BEOGRAD, 26. — Četrto meddržavno srečanje v atle- | Ce bi šlo po predvideva- tiki med Jugoslavijo in Italijo se je končalo z zmago gostov za razliko 11 točk. Končni izid tekmovanja, ki je potekal ob neznosni vročini v prisotnosti številnih gledalcev, je 109:98, Kakor prvi dan tekmovanja se je tudi drugi končal ne- 4. Linzer 5 0 2 4 6 2 2 2 1 3 6 1 uspešno za Jugoslpvane, pa čeprav so bile na sporedu panoge, kjer bi moralo največ zmag pripasti domačinom. Največ krivde pade na najboljšega jugoslovanskega tekmovalca na 400 m z ovirami Kovača, ki se ni pojavil na startu, zaradi česar sta imela Italijana Morale in Catola kaj lahko delo. V teku na 200 m jugoslovanska tekmovalca nista mogla ogrožati uspeha ne Berru-tiju ne Sardiju, ki sta po predvidevanjih zasedla prvi dve mesti. V teku na 3000 m z ovirami sta se za prvo mesto potegovala Ljubljančana Hafner in Špan. Borba med njima je bila izredno napeta in ritem oster, zaradi česar je tretje-plasirani Italijan Sommaggio dosegel nov italijanski držav- ni rekord v tej disciplini. V metu kladiva je zmaga pripadla po zaslugi sicer letos nestalnega Bezjaka Jugoslaviji, medtem ko je drugo mesto zasedel Christin pred Račičem. Največje presenečenje dneva pa je pripravil odlični in borbeni Ambu v teku na 10 tisoč metrov. V tej panogi so bili favoriti Jugoslovani in res sta Ivanovič in Štros močno potegnila. Kmalu pa je Štrosa zadela kriza in atlet je začel zaostajati. Ivanovič je nadaljeval svojo pot z nevzdržnim ritmom, toda zagrešil je napako, da je prezgodaj sprožil napad. Ambu, ki mu je stalno sledil kot. senca, je to izrabil in je Jovanoviča tik pred ciljno črto dohitel in s tem največ doprinesel k utrditvi položaja italijanske ekipe. ffllllllMlllllllllllltlHlllllllllltlltllII||||l||||||||||||||||||,||||||||||||||,|||||||||||||,|||||||j|||||||||,|,nn iiniiiiiiiiiiniiiiniiiiiini,umni,|,|||,m,,i,,,,!! Italijansko ■ švicarski turnir za «Alpski pokah V prvem kolu očitna premoč Italijanov ki so si nabrali 14 točk proti dvema petič prisilil italijanskega vratarja na kolena. Nič bolje se ni zgodilo Sampdorii na Dunaju, kjer so Italijani nastopili proti avstrijskemu prvaku Austrii. Domačini so si po začetni enakovredni igri zagotovili z reprezentantom Nemecem prednost, katero so v začetku drugega polčasa še povečali. Pri Gualtierijem dosegel edini gol. p ________________________ p •• j t wr — , _. . Temu golu so domačini odgo- taino zmago za bvico je doseglo moštvo Young Bovs nad Fiorentmo vorili z Bachratyjem, ki je Po končanem turnirju za pokal francosko - italijanskega prijateljstva, so bile v nedeljo italijanske enajstorice zaposlene s tekmovanjem za »Alpski pokal». Nasprotniki I-talijanov so bili tokrat Švicarji, ki v tem turnirju niso imeli, prav tako kot njihovi francoski sosedje, sreče. Prvo kolo tega poletnega tekmovanja se je namreč končalo s 14:2 v korist italijanskih enajstoric. V Brescii je imelo domače enakim rezultatom v svojo ko-j j*:?.n-*.u se Italijani zbu rist I dih in so sli v napad m do- , . ; segli, najprej s Skoglundom Tekmi na Centralnem sta- ; ,n nat0 ae z Lojodicejem dva dionu je^ prisostvovalo samo | gola. To pa je bilo vse, ker so domačini to razliko še enkrat povečali in dosegli končni rezultat 5:2. 6.000 gledalcev. Sodil je Avstrijec Keiner, moštvi pa sta nastopili v postavah: Poljska: Wilezynski - Krzyza-ncvski, Szymezyk (Spevak) Kapczynski, Nieroba, Suski -Boguszevvskl, Szotysik, Myga, Gosz, Jozvviak. Jugoslavija: Vukasovič - Ple-tikcsič, Sombolac - Lemič (Dakič), Jovanovič, Vratnjan - Vi-slavski, Kovačevič, Mijatovič, Eego, Frančeškin. Začetno terensko premoč so imeli Poljaki, toda Jugoslovani so se kmalu otresli začetne nervoze in začeli prevzemati pobudo ter izvajati preko Frančeškina, Mijatovi-ča in Bega nevarne napade in strele. V 21’ je branilec gostov zagrešil v kazenskem prostoru roko, toda dosojeno e-najstmetrovko je Bego zastre-ljal tik mimo droga v out. Drugi polčas se je začel mnogo bolj živahno in že v prvi minuti je imel Frančeškin lepo priložnost za realizacijo. Jugoslovani so igrali zelo dobro in doživeli v 57’ aplavz pri odprti sceni, ko je Bego z glavo krasno prestregel predložek Vislavskega in poslal žogo za las čez prečko. Le tri minute pozneje pa so Jugoslovani vendarle realizirali svojo premoč in po Begu dosegli edini gol dneva z neubranljivim strelom. Poljaki so ostro reagirali vendar niso mogli preko zanesljive obrambe Jugoslovanov, ki so v zadnjih desetih minutah zaman skušali povečati rezultat v svojo korist. V ostalih dveh tekmah je Bratislava z visokim rezul- moštvo v gosteh enajstorico iz Lugana. Gostje so bili borbeni in so znali večkrat spraviti v zmedo domačine, katerim pa se je le posrečilo zmagovito zaključiti to p»vo dejanje turnirja. Tudi Lecco je prišel do zmage nad abuličnimi igralci iz Luzerna, katerim se ni dosti ljubilo tekati po igrišču za žogo. Sicer so bili vseeno večkrat nevarni in se jim je Atletsko prvenstvo ZDA Hayes, Connoly in 0. Davis ohranili lanskoletni naslov Poraz Thomasa v skoku v višino in Dona Bragga v skoku s palico NEW YORK, 26. — Letošnje atletsko prvenstvo ZDA je prineslo precej presenečenj. Od lanskoletnih državnih prvakov, se je samo trem posrečilo obdržati naslov. Ti so Hayes Jones v teku na 120 jard z ovirami, Harold Connoly v metu kladiva in Otis Davis v teku na 440 jard. O.d starih prvakov, ki so mo- rali prepustiti svoj naslov dru-gim, so Al Oerter v disku, Parry 0’Brien v krogli. John Thomas v skoku v višino in Don Bragg v skoku s palico. Al Oerter in Babka, ki sta bila favorita v metu diska, sta morala prepustiti prvo mesto podporočniku ameriške vojske Jayu Silvestru, ki je dosegel odlično znamko 59,63 m. V skoku s palico je naslov prvaka pripadel Ronu Morrisu, ki je edini že pri prvem poskusu preskočil 4,77 m. Bivši prvak Don Bragg je skočil samo 4 57 in je zasedel šele 13. mesto. Connoly je z lahkoto obdržal posrečilo spraviti celo v mrežo domačinov usnje. Lecco je znal odgovoriti pravočasno, zaradi česar je tudi z uspehom zaključil to srečanje. Tudi Pro Patria je uspešno končala srečanje s Sehaffen-hausnom, pa čeprav le za pičlo razliko enega samega gola. Domačini so bili ves čas v premoči in so prav s hitrostjo prišli do zmage, ki so si jo tudi zaslužili. Reggiana se je 'dolgo borila za zmago nad moštvom Young Fellovvs in ko je že kazalo, da se bo morala zadovoljiti z delitvijo točk, je Dazzi samo 2’ pred koncem prišel do žoge, katero je poslal z ostrim strelom neubranljivo v gol. Od italijanskih moštev pa je največ presenetil Lazio, ki je v Ziirichu z neverjetno lahkoto premagal domači Grasshoppers. Italijani so bili od začetka do konca igre v napadu in so se brez težkoč prebijali skozi obrambo domačinov, ki je bila precej slaba. Rezultat ni izostal in Italijani so se vrnili domov s skoraj nepričakovano zmago. V Bellinzoni se je Parmi posrečilo priti do zmage samo 7’ od konca, ko je že kazalo, da se bo srečanje končalo brez premaganca in brez , , . . , , . zmagovalca. Italijani so bili svoj naslov, ki ga je letos bra-1 sicer tehnično boljši, toda ml ze sedmič. c°nnoly je vrgel | domačini so bili zato bolj kladivo 65,08 mL medtem ko je borbeni in so tudi prišli v drugoplasiram Hall zaostal za skoraj pet metrov. V teku na kratkih progah je Frank Budd zabeležil svoj prvi letošnji poraz. V teku na 220 jard je moral prepustiti zmago Draytonu, katerega je dan prej premagal v teku na 100 jard. Olimpijski prvak v teku na vodstvo. Parma se je po hladni prhi prvega gola zbrala in je šla v napad, ki ji je prinesel ne samo izenačenje temveč zmago, katere ni nihče pričakoval. Monza pa je na igrišču v Biennu dosegla izdatno zmago, ki je sad boljše in hitrejše igre ter predvsem bor- 400 m Otis Davis je v teku benosti in učinkovitosti na-na 440 jard izenačil najboljši j padalcev. letošnji čas s 46’’1 in je zase- j V Bernu pa je Fiorentina del prvo mesto ter si ohranil I klonila enajstorici Young naslov ameriškega prvaka v I Boysa. Igra je bila napeta in tej panogi. | borbena samo v prvem pol- času. V drugem so namreč I-talijani popolnoma odpovedali, kar so izrabili domačini, da so si zagotovili pičlo zmago. Izidi nedeljskih tekem so naslednji: Young Bcys-Fiorentina 3:2 I-azio-Grasshoppers 5:0 Simm. Monza-Bienne 4:1 Parma-Bellinzona 2:1 Lecco-Luzern 2:1 Reggiana-Young Fellovvs 1:0 Brescia-Lugano 3:2 Fro Patria-Schaffhausen 2:1 «»—_ TENIS V WlMBLEDONU Dež motil srečanje prvega dne LONDON, 26. — Prvi dan 75. mednarodnega 'teniškega turnirja v Wimbledonu je potekel v znamenju deževnega vremena, ki je prisililo prireditelje. da so večkrat prekinili srečanja. Sicer so prireditelji hoteli preprečiti prekinitve s tem, da so z velikimi platnenimi strehami zavarovali igrišča. kar pa ni dosti pomagalo. V srečanjih; ki so jih kljub slabemu vremenu odigrali, so v glavnem zmagali favoriti. Med zmagovalci sta tudi Italijana Pietrangeli in Sirola, medtem ko so morali srečanje med Merlom in Nemcem Bun-gertom prekiniti. Najvažnejši izidi so naslednji: Sirola (It.) - Godbout (Kan.) 6:3, 6:4 6:3 Fraser (Avstral.) - Hernan-do (ZDA) 6:3. 6:1, 6:1 Laver (Avstral.) - Lejus (SZ) 6:4, 6:1, 6:1 Howe (Avstral.)-Lesch (ZDA) 6:4, 6:1, 6:1 Santana (Šp.) - Maris (Hol.) 6:2. 6:0 6:2 Fernandes (Braz.) - Dixon (VB) 6:2. 6:3, 6:3 Pietrangeli (It.) - Akta Ali (Ind.) 6:4, 6:2, 6:1 Mark (Avstral.) - Gerrard (N. Zel.) 10:8, 6:3, 2:6, 6:1 Emerson (Avstral.) - Kumar (Ind.) 6:2. 6:1, 6:3 Holmberg (ZDA) - Morea (Arg.) 7:5. 7:5, 6:3 Ayala (Cile) - Sanders (J. Afr.) 6:3, 6:2, 6:2 Merlo (It.) in Wilhem Bun-gert (Nem.) 3:2 (40:15) v prvem setu. Srečanje so morali prekiniti zaradi dežja. njih, bi morali obe prvi mesti v teku na 10.000 m pripasti Jugoslaviji,' tako kot bi morala Jugoslavija uspeti tudi v metu kopja. To pa še posebno, ker je manjkal svetovni rekorder Lievore. Toda jugoslovanski rekorder Miletič je odpovedal in Jugoslavija je izgubila tudi v tej disciplini, kljub odličnemu rezultatu in novemu slovenskemu rekordu Kastelica dragocene točke. Jugoslovanska štafeta 4x400 metrov ni bila dorasla italijanski. To pa zaradi odsotnosti Kovača, ki bi lahko največ pripomogel k zmagi. E-dino v skoku s palico Jugoslovani niso odpovedali in predstavnika domačinov sta si razdelila obe prvi mesti. V skoku v daljino je prvo mesto pripadlo Terenzianiju, pa čeprav je dosegel isto znamko kot Jugoslovan Mu-njič. Sploh se lahko reče, da so Italijani prevladovali skoraj povsod. Res pa je tudi, da so Jugoslovani poslali v borbo precej mladih sil, kar je pohvale vredno. Italijani so se morali odpovedati nekaterim stebrom njihove reprezentance, a tudi domačini so imeli smolo, da so nastopili brez odličnega Kovača. Dejstvo pa je, da Jugoslovani niso znali izrabiti odlične priložnosti, ki bi jim lahko prinesla vsaj neodločen izid tega atletskega srečanja. Tehnični izidi tekmovanja drugega dne so naslednji: I 400 m ovire: Morale (I) 53”5, Calola (I) 54”2, Matič (J) 54”8, Botič (J) 55”7. 200 m: Berruti (I) 21”2, Sardi (I) 22”, Mihovilič (J) 22”2, Mikulec (J) 22”5. 3000 m zapreke: Span (J) 8’ in 52”1„ Hafner (J) 8’52”4, Sommaggio (I) 9’06”6 — rekord Italije, Costa (I) 9’32”1. 800 m: Ingolič (J) 1’54”9, Ta-miozzo (I) 1’55”, Spinozzi (I) 1’55”8, Naraks (J) 1’56’’8. Kmdivo: Bezjak (J) 62,27 m, Christin (I) 6070. Račič (J) 60,52, Lucioli (I) 55,53. IC 000 m: Ambu (I) 3l’03”2, l-vanovič (J) 31’03”2, Antonel-li (I) 31 ’09”7, Štros (J) 32’ in 45”8. 4x400 m: Italija 3’14”5, Jugoslavija (Stanovnik, Bosnar, Grujič. Snajder) 3’19”9. Konje: Bonaiuto (I) 71,93 m, Kastelic (J) 71,26, Miletič (J) 69,05, Mecchianj (I) 66.26. Palica: Lešek (J) 4,20 m, Rojko (J) 4,20, Chezzi (I) 4,10, Scrglia (I) 3,90. Daljina: Terenziani (I) 7,25 m, Munjič (J) 7.25, Paccagnella (I) 7,20, Milosavljevič 7,05. TOTOCALCIO Bellinzona Parma (1:2) 2 Bienne - Simmonza (1:4) 2 Brescia-Lugano (3:2) 1 Grasshopper - Lazio (0:5) 2 Lecco Lucerna (2:1) 1 P. Patri" Schtffhausen (2:1) 1 Reggigina Y. Fel!ows (1:0) 1 Y. Bcys - Fiorentina (3:2) 1 Austria Vienna-Samp (5:2) 1 Lask Linz -Udinese (2:2) X Slovan Nitra Torino (5:1) 1 S(a ingrad P.-Bolcgna (1:3) 2 VV. Neustadt - Kladno (0:5) 2 KVOTE: 13 — 20.'54.000 12 — 573.000 lir TOTIP 1. — Hickory Fire 1 Occaguo X 2. — Buccon 1 Metafora 2 3. — Merano 2 Vrlmi 1 4. — Pssqualino Veneto 2 Orobe X 5. — Vallv X Briemne 2 6. Velathri 1 Strela 1 KVOTE: 12 lt 10 259.351 15.994 1.995 Sedaj, ko ji je padlo nekaj več svetlobe na obraz, je Bržan opazil, da so se ji pegice cvetnih prašnikov ob nosu razredčile, v obilnejšo kito se je vneslo nekaj temnejših pramenov, to je bilo tudi videti. Nekaj manj plemenite kovine, ki je Š2 poudarjala vrednost zlate barve. Credrpk se je zresnil. Ah, ta Valent, si je rekel. Valent? Nevoljno dvigne glavo in koprneče gleda za sanjo, ki je naglo kopnela. Sladki podobi se je zgr-bančilo belo lice, nekaj ji je zaseniilo lesk ob očeh, in obrvi, obrvi... Iz orumenelih naborkov so nenadoma pognale pepelnate dlake, zgostile so se in razrasle ter se povesile ob starčevskih ustih, še niže se je belil rob oprane platnene srajce. Valent si je z veliko roko ožel obraz. Vse, kar je ostaio v roki, je bilo resasto povesmo brade, pred mežikajočimi očmi pa nekam burkasta črednikova pojava. Valentov duh se je pravkar vrnil v Ponikvo. Prišel je od daleč, bil je utrujen in nepotešen. Valent je vstal. Oprijel se je hrbta in se dvignil s trinogega stolčka. «Ti si, torej,» je rekel. Da, on je, Bržan. Spotoma se je nekoliko zakasnil, žal mu je. «Srečal sem bil hostnika,* je rekel, »in tako sem se nekoliko zakasnil.* Na ta način Valentu ni bilo treba poslušati Len-kinih očitkov. Na mah se je odrekla hlinjeni togoti nad Valentovim trinoštvom in nad njegovo tujo mašo. Kruti plamenčki so dogoreli, v modrih očeh je zaigrala veselost in starca sta se ogrela ob njenem smehu. »Hostnika?* je rekla Lenka. «Kje?» «Pod brvjo.* «Tam? Ali si se ustrašil?* Bržan je stiskal dlani s koščenimi koleni. Njegov pogled se je nekam zamaknil. Tja v svetlobo dneva, nemara, mimo Lenkinih las, za katerimi so se igrali živi barvni odtenki. «Prav res,* je rekel. »Nekoliko sem se ustrašil He-he! še Valent se je moral namuzniti ob Brža-novih norčijah. «Zakaj podoben mi je bil,* je vzdihnil Bržan, «na moč mi je bil podoben.* «Ali hostnik?* «Da, on.* Včasih je dan tako lep in spokojen, da človek ničesar ne pogreša. Celo praznik je lahko tedaj in drag gost v hiši. Ubranost src je popolna, niti žalujoč vzdih je ne more skaliti, če se to zgodi, potem se srca zbližajo, stisnejo se drugo k drugemu, tesno, tako tesno, da si lahko porazdele odvečno trpkobo. In v otožnem vzdihu je začutiti nenadno olajšanje. Lenka je odšla v hram, ker ji je bil Valent nekaj namignil. Pbtem je Valent dvignil cilerico ter si skoznjo ogledal zmaličeno okno; slivovec je bil čist, bister, in duh tudi ni bil neprijeten. Valent ni prikrival svojega odobravanja, če sodim po tem, je rekel. Toda Bržanu ni bilo mar njegove sodbe. Ozrl se je, kakor da mu je mrzla sapa dahnila v tilnik se je zganil, in pod glas nekaj povedal. Da je videl Jero-mana, je rekel. Jeromana? Ali je Bržan govoril z njim? Ne, Bržan ni govoril z njim. Nekdo pa ga je eb-govoril. Vprašal ga je od kod prihaja. Iz Trsta, je rekel Jeroman malomarno, iz Trsta. Valenta je to dodobra iznenadilo. Jeroman! Vsak dan njegove odsotnosti ga je nekoliko zabrisal v Valentovem spominu. Šel je. čas je tekel, in če se je Valent ozrl za hlapcem, se mu je zdelo, da se bo zdaj zdaj izgubi) v dalji. Danes, vzemimo, se mu še ni vrinila misel nanj. Nenadoma pa ga hudič prinese. Iz prsi se je Valentu razširil nemir po lakteh. Ko je odložil steklenico, so mu grčasti prsti podrhte- vali, vendar je menil, da se ga loteva vznemirjenost brez vsake potrebe Prava reč, si je rekel, v Ponikvi tako in tako ne bo našel več obstanka. Lenka je prinesla nekaj iz shrambe Razgrebla je pepel do razbeljene plošče na ognjišču, nato je zakopala vanj odimljeno mastenico. «Tako,» je rekla. Sedaj naj Bržan pripoveduje. Ali bo Marinka Kolarjeva šla ali ne v Ameriko? To bi hotela vedeti. «Ah. da, Marinka.* Bržan je vstal, zrasel je prav tja v podstenje. Rekel je, da se bo malce posprehodil po hiši, da se bo nekoliko pretegnil. Stopil je sem in tja, kakor da zbira misli, Valent pa je odšel v mlin. «S to, vidiš, so nastale nekakšne težave. Ona sedaj nikakor noče za možem...* Bržanu se je vrnila vsakdanja vedrost, prav notri v nosnice je potegnil rusaste brke. «Noče za njim,* je rekel. Za možem? Lenka tega ne razume. «Saj se še nista vzela,* pravi. Da, tega ji še ni bil pojasnil. »Ti še nič ne veš o pismeni ženitvi...* Ne, Lenka o tem še ni slišala. To pove in hkrati ugiba, če je moč Bržanu verjeti. »Dandanes je to zelo prikladno urejeno, zelo preprosto urejeno, ženin je torej v Ameriki.* Da. tam. «In nevesta, ta je postavim, na Kovčicah ali v Ritomečah.* Kazalo je, da se Bržanove misli opletajo še kod drugod, tako okorno so sestavljale ničevo zgodbo Nehote pa je ujel njen radovedni pogled in se na mah razživel. Tako torej, Marinka se je poročila z ženinovim namestnikom Bila je prava poroka, to se lahko reče. šla je torej v cerkev in tam obljubila zvestobo in pokorščino Lojzetu Ceku. tistemu rdečelascu v Ameriki. »Tako, vidiš, sta se vzela.* »A namestnik?* «Ho, ta se je dal naposodo, zgolj za tisto opra vilo pred oltarjem so ga najeli. Potem mu je gospod župnik naročil, naj le gre. Hodi, mu je rekel.* Valent je prinesel iz mlina železno skrinjico Skrinjica je bila omokana z zmesjo prahu vseh žit, ki jih je mlel na svojih kamnih, toda to ji ni prav nič škodovalo. Bila je železna, speta z bakren inv zako”icami, lična na moč p c, -očna sprava. «In vrana, varna,* je rekel Valent. Hodila je z njim po svetu, dokler se nista nekega dne oba znašla v Ponikvi. Valent jo je očedil z rokavom, potem je izvlekel izza telovnika ključek, obešen na polo-ščeni dreti. On je bil tudi nekaj slišal o Kolarjevi Marinki z Orehka. »Ta ti je tiča,* je rekel. Bržan naj potemtakem kar nadaljuje. »Na ta načm se je vse lepo izteklo,* je rekel Brzan. Za to ima sedaj vse veljavne listine in blagoslove in Marinka bi lahko šla svojo pot. Potemtakem še ni šla? Noče! Noče? Spričo tolikšnega začudenja je moral Bržan najprej povedati svojo misel. Rekel je, da se najdejo tudi taki ljudje: ne spraviš jih skozi vrata, čeprav bi bila ta na stežaj odprta in bi vodila naravnost v nebeško kraljestvo Namesto da bi jo sveti duh razsvetlil, je Marinka prišla pred oltarjem do vse drugačnega spoznanja. Lotilo se je je pregrešno nagnjenje do slamnatega moža, to se je zgodilo. Valent je zmajal z glavo in pocmokal z jezikom. «Zakrament je zakrament,* je rekel »Zakrament se ne da preslepiti z nekakšnim nadomestkom. Zakrament vidi človeka pred oltarjem, ta je tisti si misli, in ga posvet- * Mahnil ie z roko «župmk bi ne smel počenjati takih norčij,* je rekel. (Nadaljevanje sledi)