.....
i Z«

dnevnik
državah .
Ve||« M mleto * . . $6.00
»1 leta......$3.00
ew Yprk celo leto « $7.00
$7.
i
inozemstvo celo leto
UU g
00 I 1i
GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki
a lamed every day except San&y* te	and legal Holidays,
p	75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLAKDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879.
TELEFON : C0RTLANDT 2878.
NO. 37. — ŠTEV 37.
NEW YdRK, MONDAY, FEBRUARY M, 1927. — P0NDELJEK, 14. FEBRUARJA 1927.
VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
DELO IN KAPITAL NA
ISTI PODLAGI V ITALIJI
Italijanski načrt določa, naj bosta delo in kapital na isti podlagi. — Fašisti sestavljajo carter, ki bi dal Musscliniju vrhovno kontrolo nad vsemi družabnimi in ekcnomskimi enotami.—Nove fa-sistovske omejitve.
Koerber spoznan
Stari finančnik ne
krivim uboja, soglaša z Edisonom.
Osemnajst let stari ban- Chauncey M. Depew na-
dit, ki je bil prej obso-1 sprctuje ideji Edisona
sojen na smrt radi umo-' glede Boga. — Edison
r a tekom roparskega je namreč rekel, da ne
napada v Jamaici, je bil j veruje v Boga, temveč
spoznan krivim umora1 le v silo, ki urejuje vse.
po drugem redu in bil	-
obsojen na ječo od 20 . ^vaxxaii o. i«. febr -
.	Znani finančnik M. Depew. ki se
let do Smrti.	- je vozil včeraj prbti St. Auprnsti-
--ne. se ne strinja z Edisonom »le-
Herbert Koerber. osemnajst de ]>o«ja. Edison je rekel na svoj let stari Man '"eake eaters" ro- rojstni dan. da nima beseda IJojcr parske tolpo, je bil spoznan kri- nobenegra pomena zanj. da pa vc-jvim umora po drugem redu v raje v najvišjo "inteligenco, ki pre-Queens Con nt v sodišču. Porota se veva vse.
je posvetovala šest ur. Koerber, — Xeglede na to, kar pravi ki je bil že prej obsojen na smrt Edison, ugotavljam iz svojih iz-v električnem stolu, je sprejel kušenj tekom tri in devetdeset pravorek izvanredno mirno, a o- let, da sem bolj trdno zasidran v eividno olajšan, čeprav je to po- Bibliji kot kedaj j>oprej in da ve-menjalo zanj ječo od dvajsetih rujem v njene nauke in Boga. let do smrti.	kot ga Biblija slika. — je rekel
Mrs. Annie Fitzgibbon, stara Depew. — Pet in devetdeset o.d-mati Koerberja. se jo solzila, če- stotkov ljudi veruje v osebnega prav je izjavila, da jo veseli, da Boga in vsled tega se lahko zane-je bilo življenja dečka rešeno. Ju-
st ost od časa naprej, ko je bil aretiran. Koerber j ov zagovornik. Jakob Visel, se je odpovedal običajnemu dvadnevnoinu odlogu, nakar je okrajni sodnik Adel takoj obsodil dečka na dvajset let ječe v Sing Singu.
Ivo#rber je bil spoznan krivim umora Angela Maha iris dne 21. marca 1926. ko so mhulL-bandit in njegovi tovariši vprizorili roparski napad na Mahairisovo restavracijo v Jamaici. Dejstvo, da je Jbil umor iz\*ršen tekom roparskega napada, je govorilo proti morilcu, a temu je stalo nasproti pričevanje obrambe, da je bil Koerber pijan, ko jo bil izvršen
RIM, kalija, 1 3. feb. — Italijansko delavstvo je zavzelo navidez enako stališče s kapitalom v eko nomski zgradbi naroda, a oba sta odločno podrejena absolutni kontroli države, soglasno s principi, katere je ugotovil komitej, ki ima nalogo pripravi ti fašistovsko Carta de Lavoro — ali delavski carter. Ti principi so vsebovani v petih glavnih točkah, ki so bile objavljene včeraj in te točke bodo vodilni principi v konečni pripravi dokumenta, ki bo postal v kratkem času ena temeljnih postav dežele.
Soglasno s fašistovsko razlago pomenja ta do kument razvoj načrta za paternalistično kontrolo nad vso socijalno in ekonomsko zgradbo* naroda, kar seveda pomenja državni socijalizem v nekoliko izpremenjeni obliki.
Ta čarter pomenja jamstva in pravice osebne naški se je-borila za njegovo pro-posesti, a le v toliko, da poslujejo te pravice za naj višje interese države. Pet glavnih točk se lahko sumarizira na naslednji način:
1.	Enake pravice med vsemi socijalnimi razredi z definitivno proklamacijo solidarnosti med vse-m državljani za vzdržanje najvišjih interesov dr-zave. Ti interesi naj predstavljajo edino merilo za vsako individualno pravico, če se tiče kapitala ali dela.
2.	Ustanovi jen je samovladujočih sindikatov po torn dyignanja profesijonalnih organizacij na mesto javnih naprav, ki imajo polnomoč diktirati pravila glede aktivnosti profesijonalnih razredov. Merilo take samovlade pa je mogoče stisniti v ge
slo: — Maksimum dela za državo, a nikake moči roparski napad.
proti državi.	Zadeva je bila izročena poroti
- . i. . » i	i	livi*	malo pred o poldne in pravorek
3.	Individualna odgovornost vseh državljanov je bil objavijen mai0 pred šesto ter članov organizacij napram sindikatom glede uro. V svojem nagovoru na po-strogega vzdržavanja delavskih produkcijskih do-|r0tnike Je rekel sodnik Adel; da
! je bistveno dejstvo, da je bil izvr-govorov.	_	v . i	umor tekom roparskega napa-
4.	Odgovornost sindikatov napram državi gle-jda, a jim rekel, da predlog Koer-de discipline profesijonalnih kategorij pod njih berjevega zagovornika, naj vza-kontrolo, potom revizije njih ustavnih polnomoči. mej° vpoštev raiadost obtožene?a-
5.	Organično sodelovanje sindikatov z mini-, izfgOYOr za	a znači v strstvom korporacij, ki je pod osebnim vodstvom vih slučajih pomanjkanje Mussolinija, da se zagotovi državi vodilne polnomoči za socijalne sile, da se doseže največjo mogočo solidarnost in disciplino med Italijani, tako glede ekonomskih kot socijalnih odnošajev.
RIM, Italija, 1 3. feb. — Literarne in umetniške razprave med fašistovskimi "intelektualnimi" voditelji so postale tako trpke in nasilne v zadnjih par mesecih, da je pričel režim razmišljati o možnosti, da prepove razprave glede kulturnih, duševnih in intelektualnih vprašanj, posebno kritike v listih glede knjig in umetniških del.
Ce ne bodo oblasti posegle vmes, da ustavijo časnikarsko polemiko, ki je že imela za posledico pol ducata dvobojev,' bo prišlo do resnega razkola v vrstah črnosrajčnikov, ki bo ogrožal politično harmonijo.
Jedro spora je: — Ali more fašist javno odobriti, na temelju nepolitičnih razlogov, knjigo, igro ali sliko nefašista?
CurJtio Suckert, voditelj pritrjevalne fakcije, se je dvobojeval z Mario Carlijem in drugim voditelji negativne stranke.. Nadaljno prelivanje krvi je bi lo le preprečeno s tem, da sta bili pozvani obe skupni pred fašistovske oblasti.
Giovanni Pece, znani avtor iz Bologne, predlaga prepoved proste intelektualne razprave.
Intelektualna disciplina fašistov, trdijo prijatelji Peceja, se mora izražati v definitivnih postavah.
Nadaljni voditelj, Alfredo Cioni, zahteva indeks protinarodnih knjig, ki naj bi bil alicen zastarelemu katoliškemu indeksu.
je rekel, — ni nikak goto-name
na ali premisleka, ki je potreben za umor po prvem redu.
BERLIN. Nemčija. 13. febr. — Novi nemški 4<modri in črni" ka-Par minut" predno se je vrnila ibinet ie dosegel prvo važno odlo-porota s pravorekom. so privedli	ko ^ sklenil, da lie bo pre-
Koerberja iz njegove eeliee. Na-}kinil svojih pogajanj s Poljsko smehuil se je, ko je sedel poleg ?ledp trgovske pogodbe radi od- ^ <ivnipo-j» 7fl<rrvorrtika Sodnik \Hol slovljenja štirih nemških železni- , , .
s\ojega zagc\ornika. ^onniK .vaei J J	.	. — glede izmenjave blaga ter pra-
ip hil nrvilrvjit 177a nočetka nro- sk,h uradnikov iz poljske gornje .	.	. . , .
je Dii prvnciai izza pot orna pro	r- vice domicila. Včeraj se je glasi-
eesa oblečen v črni talar svojega ■	]o (la bf) skušaja nomška vlad?
i °b lstem fas" Je P0,-azil doseči najprvo uravnavo glede Porota se je vrnila ter objavila Marxov kabmet napad, ki je bil vprašailja pravjce doraieila za
pravorek. Koerber je namrdnil o-;vpnzorjen nanj v držajem zbo- Xemcc v p0ijski šleziji z uteme-
braz, a par trenutkov pozneje sera, ko je bil poražen z 217 glaso- [yltxijo^ da bi on.mo?očile nadalj-
mu je vrnil smehljaj.	|vi proti 161 predlog demokratio- ne deportaeije nemških državlja-
NAROCAJTESE NA - GLAS NAROPA-I
semo, da imajo ti ljudje prav.
—	Vedno sem čutil svojo resnično odvisnost od Boga.
—	Jaz mislim, da se zanima Bog za smrtnike in njih zadeve. Krist je bil njegova zemeljska manifestacija, ker je Živel, se mučil in trpel na tej zemlji ko drugi Iju-dje.
—	Ce se ozrem pet in sedemdeset let nazaj, ko sem prvikrat stopil v svet, moram videti le čudovit napredek na vsej črti. Ljudje so boljši sedaj kot so bili takrat. Zdravejši so. srečnejši in imajo več od življenja.
Diaz vztraja na svojem stališču.
Poslaništvo Njlcaragve je zanikalo vest, da bo Diaz odstopil. — Admiral Latimer je obiskal Sacaso. — Ameriki letalci, obtoženi ubeja žensk, so zanikali krivdo.
Marx preprečil izgon junkerjev.
Kancelar Marx je porazil namen državnega zbora, da izbaci junker -je. — Rešil je kabinet s 217 glasovi proti 161. Skuša uveljaviti dogovor s Poljsko.
WASHINGTON, D. C.. 13. feb Adolfo I)iaz bo še nadalje služil kot predsednik Nicarague, dokler ne bo potekel njegov termin leta 3928. To izjavo je podalo poslaništvo Nicarague v zvozi s časnikar-karskimi poročili iz Man ague, dp je Diaz pripravljen umakniti se s svojega mesta v interesu miru. če bi smatrale Združene države to za najboljšo.
Fradniki državnega departmen-ta so ^podprli ugotovilo poslaništva v toliko, da so ugotovili, da niso sprejeli še nobenega ofici-jelnega migljaja, da namerava Diaz resignirati.
Department je tudi odločno za-kal resničnost obdolžitve liberalcev, da so ameriški mornariški vojaki pod poveljstvom admiral? Latimerja uničili 1,800,000 patron ter veliko število pušk, pripadajočih silam Saease s tem, da so pometali v Rio Grande. Državni tajnik Kellogg je opozoril pri tem na neko prejšnje poročilo Latimerja, da so liberalci sami izgubili nekako 250,000 patron v reki Grande.
Department je dobil sporočilo da je dospel Latimer v l^uert? Cabezas. glavno mesto liberalcev, na konferenco z liberalnim voditeljem. . Pred par dnevi se je Larimer v Managui posvetoval z Din-zom. Dobil je naročilo, naj stori vso, knr jo v njegovi moči. da uveljavi sporazum mod nasprotujočima si strankama.
MEHIŠKA VLADA NAMERAVA
ZAPRETI SAMOSTANE
Mehika je obnovila poskuse, da zapre vse samostane. — Vladni uradniki so navalili na hišo, v katero so pribežale nune. — Zapiranje šol. — Ameriški avijatiki v Diazcvi službi. — Dosti oseb u-bitih.
ROJAKI. NAROCAJTS SE N/ ht AS VAfcODVV NAJVE&T SLOVENSKI DNEVNIK V ZDP
To. pomenja. da se bo nadaljevalo z napori, da se sklene trgovinsko pogodbo z ono deželo, glede glede katere so so vršila že dve leti brezuspešna pogajanja, dočiir. je divjala brezobzirna tarifna vojna.
Dosedaj so se vršila pogajanje istočasno jrlede dveh predmetov.
— Srečo imate dečko, — je re- ue stranke proti notranjemu miki
kel sodnik, — da ste ušli s svojim nLstru Iveudellu. nacijcnalistu, m življenjem. Vsi elementi v sluča^'se je udeležil raornahističnega' ju kažejo, da je bil vaš zločin Kappovega puča leta 1920. umor po prvem redu ter vam za-j Kancelar Marx je objavil sredi gotavljam, da vas je rešila take- bučnega smeha strank levice, da
nov sklenitev trgovinske pogod-
MEXICO CITY, Mehika, I 3. feb. — Vladni a-genti nadaljujej z zatvarjanjem samostanov in dru-' gih meniških naprav, ki so ušle splošnemu preki-njenju delavnosti verskih redov, ko je bila uveljavljena dne 1. avgusta lanskega leta verska postava. Urad generalnega pravdnika je obnovil svojo akcijo proti vsem privatnim hišam, ki so bile izpreme-njene v samostane.
Včeraj so navalili agenti na neko hišo, v kateri so nune reda De la Cruz. Urad generalnega pravdnika poroča, da so bile v tem slučaju kot v številnih drugih nune brez svojih običajnih kut, da pa je vlada z lahkoto dokazala, da so vršile na tajnem svoje verske dolžnosti.
V	ministrstvu za notranje zadeve so izjavili, da je dosti takih samostanov in da jih bodo zaprli.
V	napadu na zadnji manifest Narodne lige uči-telj ev» ki je zahteval zatvorjenje ameriških in drugih tujih šol, z izjemo nemških in latinsko-ameri-ških, je ožigosal list Excelsior vladno versko politiko, ki je imela za posledico zatvorjenje tisočev Ratoliških šol.
—	Izgubili smo kompas, — prava Excelsior. — Mi ne vemo več, kako razmišljati o najbolj pri-prosti stvari. Vse smo poverili državi ter nismo ničesar pustili družini. Vzgoja je protiverska tei :o je ustvarila manjšina, ki ne priznava vere mehiškega naroda.
—	Postava glede vzgoje je vrinjena s silo. Sedaj pa hoče liga učiteljev še več. Hoče, naj bo vzgoja v Mehiki izključno le v rokah Mehikancev, ki so revolucijonarji, protišpanski in sovražniki bele civilizacije.
—	Mi ne poznamo nobene dežele na svetu, ki bi ne imela inozemskih šol in v nobeni teh dežel se ni še zahtevalo zatvorjenje teh naprav, ker so obdolžene kot protinacijonalistične. (Da, pozna mo tako deželo, namreč fašistovsko Italijo.) *
List je označil učiteljsko ligo kot grobokopa vzgoje v Mehiki.
MEXICO CITY, Mehika, 1 3. feb. Obdolžitve, da so ameriški avijatiki v službi Diaza, ubili dosti ljudji tekom obstreljevanja Chinandege v pričetku preteklega tedna, so vsebovane v ugotovilu na liste, katero je izdal Pedro Zepeda, liberalni zastopnik v Mexico City. Zepeda je dostavil, da je obstreljevanje uničilo deset blokov v središču mesta. Izjavil je, da ima na razpolago brzojavke iz Costa Rice, Guatemale in San Salvadorja, ki podpirajo njegovo ugotovilo.
MANAGUA, Nicaragua, 1 3. feb. — Dva ameriška avijatika, v službi konservativne vlade, sta odločno zanikala obstreljevanje Chinandege, tekom katerega je bilo baje ubitih več žensk in o-trok.
ga pravoreka le vaša mladost.
Hutikjut na Queensland.
SYDNEY, N. S. W., 13. febr. Ilurikan in povodenj sta napravi $5,000,000 škode v Cairns, Queensland. Več poslopij je bilo porušenih, vendar pa ne poročajo o izgubah človeških življenj.
Ni hotel izdati napadalca.
WILD WOOD, X. J., 13. febr. — Franuk Perrais, star pet in dvajset let, je umrl v tukajšnji boini-ci dr. Meaceya, ranjen vsled krogle, ne da bi hotel povedati, kdo ga je ustrelil
Frank Jerry, star 47 let, prijatelj pokojnega, je bil aretiran kot morilec. * .
je osebno preiskal obdolžitve. k a-1 t ere so dvignili proti Keudellu socijalisti in komunisti ter našel J da ni za te obdolžitve nikakih: dokazov. Ken deli sam je dal na-J to osebno obljubo, da bo veren! svoj<i prisegi glede podpore republikanske ustave.
Nekateri ljudje bodo najbrž^ reki, da je politik Marx, ne pa sodnik Marx preiskal obdolžitve proti ministru za notranje zadeve. Vsak napor, da se odstrani von Kendella bi imel seveda za posledico uničenje novostvorjenega ministrstva z odstopom vseh na-cijonalistov,' ki so že sedaj ogorčeni, ker so morali žrtvovati Grae--1 fa radi njegove ultra-reakcijonar-ne preteklosti.	i
Kabinet je objavil odločitev, da ne bo opustil pogajarr s Poljsko,
Se
znam
r£b& lirah
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali Kanadskega denarja nam jc poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarji o si •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesta.
Ne dvomimo, da V«m bo ta ponudba □gaja!*., posebno I«, ako boat* vpoitev*! risi in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Dinarji	Lire
600 _____ $ 9.45 tir	............100.....S 5.00
1,000 .... $ 18.60 Lir	..........209	..	$ 9.70
Lir	............300 ............$14.25
Lir	............500 ...... $23.25
Lir............1000 ............$45.50
P'Vir

Din. Din. Din. Din. Din.
. 9 9.45
. $ 18.60 . $ 46.25 . $ 92.00 . 1183.00
Za potnjatve, kt presegajo DesettlaoC Dinarjev aH pa DvaOao« dovoljujemo poseben meska primeren popust.
2,500 0,000 10,000
Lir
v aajkrajsna 4**e ter
Posebni datki.
PrtatojhiKft t3k itpiA ameriških tloUr jrt v J u*^!a. ijl le Italiji sna&a UaW ■ledi :zm 935. ali m&aji Ei»*ek 15 ten tov; od $25. naprej do Um. po 3 cent* •d vsakega dohrj«. b vetje sveto po »A* hmm dagavan.

FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	coaxmo« ««	New York, N.
- t - * * *«t ........ > gggagBagaaiigi	! ) ~ r 1 i ." MWIIWIWP n ",
HH ^Jg
i«

GLAS NARODA
.	(BLOTBN1 PA3LY)
OvMd m« FnbUthod H 9&OXXNIO POTLI8HINQ COMEAHX
LA OmrpormHon) , prssidont.	Loiria B««dil,
flaw of burin— of tU corporation and idilmw of
62 CortUndt Si, Borough of Manhattan, Now York City, N. T.
12 ŠPORTNEGA SVETA
"GLAfi NAftOSl "Voioo ofikoPoopU"
Issued Evory Day Xxcepi Sunday $ and Rolidayo.
Za oolo lot o oolja Jid m
%a pol lota Ed fotrt UU
Z a Now York m oolo fafe
Za pol lota
$FMQ
Za inooomsloo m oolo trio —$7JX>
Za pol Ufa - .............. %i*0
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Ola,s Naroda" uhaja vsaki dan itvtemii nedolj in
Popki breo podpis* in oeebnoeti te ne priobčnjejo. Denar naj m NagoroH pofcljati po Money Order. Pri spremembi kraj« naroŽni-pronmo, da aa nam tudi prejšnjo bivalifte naiaai, d« kitnj* najdemo naslovnika.	_
lfl L A 8 NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. T.
Ttlophono: Cortlandt 2876-	_
POTRDILO IZ DOMOVINE
Uprava lista Glas Naroda, New York.
Uospod Jožef Iieins nam je danes zopet prinesel reke, ki ste jih za nas izrodili. Prejeli smo nastopne čeke: —
št. 4<>44 glasek se na Dol 101.—; št. 5f>43 glaseč se na Dol 374.87; it. 4655 glaseč se na Dol 165.15; št. 4656 glaseč se na,Dol 184.65.
Sprejmite za Vaše požrtvovalno posredovanje in za naravnost Nepričakovan visok dar našo najiskgenejšo za-Lvalo.
Odkrito Vam moramo priznati, da je da režij i vos t naših ljubih ameriških rojakov naravnost ginljiva in da presega vsako naše pričakovanje! Takega razumevanja za gorje naših poplavljeneev nismo doživeli niti v svoji domovini in celo ne od onih, ki so vso nesrečo videli na lastne oči.
Vpoštevali bomo sporočene želje. Zlasti bodite prepričani, da bo znesek, ki ga je pittsburška kolonija v #130.75 namenila za občino Žiri, tudi tam razdeljen.
Ravnotako se bo ustreglo tudi želji gospoda Franka Eržena, ki je svojčas sporočil, da je svoto $84.50 namenil za fare Trata in Stara Oslica,—pomotoma se naše poročilo irlasi Nova Oslica.
Razne Testi.
Morilec na »tradalni , stavki.
PORTLAND, lie., 13. febr. — fienjainin Turner ni hotel ničesar jesti ali piti, odkar je bil včeraj spoznan krivim umora Jamesa Hallena ter obstojen na dosmrtno jeeo.
Z izjemo kratkejra |>o;rovora z enim svojih zagovornikov ni hote! ničesar «rovoriti.
Tampa, Fla.. sta na letovišču dve izborili ijrralki tennisa. Pri kolesii sedi Francozinja Suzana Lenprlen. pole« nje pa Ameri-kanka Marv K. Drowno.
Prohibic-ija, ki je trajala samo tri dni, torej ni uspela.
Jugoslavija je v tem pogledu še jako nazadnjaška. Po zna sicer nekaj ameriških metod, v splošnem je pa daleč za luno, kar se tiče prohibicije."
Kdaj bo toliko napredovala, da bo prohibicija za vselej uveljavljena, ne pa samo za tri dni? In da bodo jugoslovanski policaji prodajali žganje i
S KRISTIJANI JE KRI2
Governer vetiral postavo slede smrtne kazni.
PIERRE. S. D.. 13. februarja. Z izjavo, da krši eno božjih zapovedi. je fjrvernnr Billow včeraj vetiral predlopo »lede smrtna kazni. katero jo pred kratkim sprejela zakonodaja v South Dakoti.
Državna zakonodaja je leta 1015 razveljavila postavo jrlede smrtne kazni v South Dakoti. potem ko je bila pravomoena pet in trideset let.
eentralnepra tekmovalnega polja mehkega premopra semkaj k razpravam, jrlede novega mezdnega dogovora, ki naj bi stopil na mesto .laek^r-iiville dogovora iz leta 1924.
Komirej United Mine Worker-za mezdno lesfvieo je dobil na konvenciji naročilo, naj zavzame za dogovor, ki ho Teimdjil na stališču nikakega skrčenja plač. dočim so dobili zastopniki goto-| vi h skupin delodajalcev, naroči-
Peteir Zgaga
(V senatorji in |>o*btnci nimajo drugega dela. stavljajo predlogi*.
Tako j«, na primer neki senator iz države Oklahome pred kratkim predlagal, da naj bo prepovedano i>e."T piAkote. ki bi bili niiinj k«»t tri inee dolui t.-r manj kot on inč debeli.
C'mino. da ni pristavil: Pekn. ki se ne bo hotel pokoriti teniu počila. naj zahtevajo nov dogovor.'vel ju. bomo t«»sto zastrupili... na temelju katerega bi bilo mogo-j Tak način pri«ilnejn» uvaževa-če tekmovati s nennijskimi |>o- nja postav je ž«- uveljavljen.
Apppnyi za mirovno nagrado.
Iji West Virginije in Kentnekv-ja. Nekateri delodajalci zahtevajo oelo skrčenje mezd.
Premogarji bodo zahtevali dveletni mezdni dojrovor.
Cilj je — boljše žganje.
st ro-
sta
t
DUNAJ. Avstrija. 13. febr. — Clrrf Albert Aj>ponyi. stari madžarski državnik ter voditelj evropskih mirovnih in razoroževal-
a-
inirovne na-
Protifašisti oprostili Luftsija.
Toda to je malenkost.
Vprašanje je, kje bodo kristijane dobili...
Dopisi.
Pittsburgh, Pa.
Večkrat čitamo v listih, kako se povsod organizirajo med nami razni klubi in društva. Tako smo storili tudi mi in ustanovili "Mladinski Dramatični Klub", katerega tvor izključno le naša mladina.
Posebno zalivalo kino dolžni tudi slovenskim pevskim'^a Klub po prirejal naše lepe sio-društvom Danica, Domovina in Slovan, ki so dosegla tako venske igre, včasih pa tudi kako krasen uspeli in svoj izdatni prebitek $372.87 poslala 2a!an;loSko za sP^membo.
, ,.	I Že na prvi seji smo sklenili, da
poplavlience.	.	.	, on
1 1	j v prizori mo naso prvo igro dne JO.
Pri tej veliki zavednosti in požrtvovalnosti nam je na- februarja t. l. v Slovenskem Do-
ravnost nemogoče, da bi pri svoji zalivali mogli omeniti mu m sicer 1Kro "Stan in ^riafl1" i	i • • • j i ' n i tt	• , . „ -k- je bila igrana po vseh veejih
vsakogar, ki se je izkazal. Zato \ as prosimo, da vobcc ;nMelbinall v Ameriki. Igra je v
vsem cenjenim darovalcem sporočite našo najiskrenejšo zahvalo in vse naše priznanje.
Sprejmite izraze vsega našega spoštovanja. Ljubijanat dne 29. januarja 1927. ( Pečat. )
DR. KREJTI predsednik ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa SHS, Lljubljana.
PROHIBICIJA V JUGOSLAVIJI
Pred kratkim so se vršile v Jugoslaviji volitve.
Tekom volitev, ki so trajale tri dni, je bilo prepovedano prodajati opojne pijače. Vse gostilne so bile zaprte, oziroma so smele točiti okrepčila, ki niso vsebovala niti pol procenta alkohola.
Odredba se pa ni posebno obnesla.
Posebno se je odlikoval Zagreb.
Zagrebška policija je prejela vse polno prijav prepovedanega točenja alkoholnih pijač.
Na vso mogoče načine so skušali zagrebški purgarji o-goljufati policijo, ki je bila bas one dni posebno pazlji-va.	$ I jI, , •
Detektivi so v raznih lokalih (začudeno opazovali, kako so gostje, ki so imeli pred seboj samo vodo, postajali vedno glasnejši. Peli so in razgrajali, kot da bi pili najmočnejše vino, nazadnje so se pa odgugali domov.
Detektivi so opažali, da gostje večkrat zapuste sobo in odhajajo na dvorišče. V drvarnici na dvorišču je fcrčm&r točil zaklade svoje kleti.
Nekateri gostilničarji so imeli pijačo v privatnem stanovanju. Nekateri so jo imeli V podstrešju. Na-' •i so nosili v žepih stekleniee žganja, ki so ga na za-■ostom v kavo in čaj. ^ ^
Y Californiji je mesto Hollywood, kjer je središče ameriške kinematografske industrije.
Tam.so zbrani umetniki vsega sveta.
Družbe potrošijo na milijone dolarjev predno je sli-j gibanj, je bil predlagan kot upi
i „	ivieenec do Xoblovr —------ -
k a dovršena.	i	1(W.
:grade za leta 192*.
Včasi je treba zgraditi cela mesta s trgovinami, gledališči, cerkvami in vsem, kar zraven spada. Fotogra firajo par prizorov, in nato mesto podro.
Sedaj grade velikanski kolizej, ki bo čisto po rimskem
vzorcu. V njem bodo predstavljali trpljenje kristjanov.
-J ,	, , / ' . , -	LUGANO. Svitu. 13. febr
Gradna kolizeja bo veljala nad petstotisoc tlnlarjev.;si„norfl Lusi_ja opozicijskefra po.
slanca in voditelja sardinske akcijske stranke, ki je bil aretiran prrteklega novembra, ker je ubil nekega fašista pri obrambi svojega doma pred napadom ljudske '	j ljudske množice, je oprostila iz
na okrepeila in prigrizke se bo ^gliari jetnišnice tolpa njegovih dobilo v mali dvorani. Sedaj pa Pristašev. Pred oprošeenjem so glej, eitaj in poslušaj: nagrade.'	njonovi pristaš, spopad s
nagrade! Ako se lepo napraviš v
maškaro. si gotov(a), da <lobiš	njeKovi> pristaše za-
prvo nagrade. Drugo nagrado do-	policija v družbi fašistov-
bi najgrša. tretjo pa druga naj-,sk<l mi,ie<m- Bepnnei so se zatekli lopša. Pri plesih !>a si deležen kar v ",OTO v b,iž,ni ^aprliari ter se treb nagrad, ako si zmožen, da^ pH'lruzili kilam ostahh protifa-pokosiš ostale pri valrku. polki in	Poroča Re. rla da je majh-
fox t rot-ii	i113	vstašev pripravljena
Člani in .-lanice. sedaj pa na spoprijeti se s fašistovsko milico. Vas apeliram, da st zagotovo nde-j ležite omenjene veselice. Pripelji-J te seboj prijatelje in znance, daj bo dvorana nabito "polna, kajti^ vee ko nas bo, bolj se bomo zaba-. vali in s tem tudi pridobili kako 1 sra novega t-lana.
Premogarji zahtevajo novo mezdno lestvico.
štirih dejanjih in je zalo zanimi v.o, prava slika ljudskega živijo lija.
Kakor omenjeno, je to naša pr-j va prireditev, na katero vabimo
Pozdrav!
Max Kragelj.
->''11111 in nevesTji Nin prišla k praševanjil.
flosjKid j»» bil sTrog Ter je
izpraševal. Obn — žoiiin in nevesta -dobro odgovarjala.
Končno ju jo |>:i važno vprašal:
WAS1HXOTOX. D ('.. l:t. tVb j — Sveti zakon ni kar tako. Sv.--Zbornični komitej je odobril vre- zakon je velik zakrament. Sve-raj predlog .da se izpopolni ved- 1'	pomeni novo življenje,
no pojemajoče zaloge medicinske- ''ojvejta mi. «'e sta so dobro pri-ga žganja.	pravila .'
Podrobnosti predloge bo izde- Ženin in nevesta m;i spogle-la! podkomitej. kateremu načelu- dala. Nevesta je zardela in povejo kongresuik Hawlev. Odredba sila pogled. Ženin jo gl.-dol skozi bo stopila na mesto administra-' »kno. nekam v daljavo, eijskega pre<lloga. naj so organi-' — povejta. «'-e sta so dobro žira od vlade kontrolirano disii- pripravila na sveii zakonski stan .' lacijsko kompanijo.	— -i«' župnik.
__Nevesta jo vedno bolj rdela, ženin jo jo pa s kcniolrom suval
Mehiški železničarji	r,:hra l"r	:
—	rak reci no. da ja.
—	Ja, — je zašepetala nevesta. Trdil j sr jr Iinli žrliill olcoraj-
MEXICO CITY, Mehika. 10. fe. }M bruarja. — EkseknHva zdrnženili^ „ Mjl|o	j,. j,0^|>0d žup-
Železnirarskih organizacij je spo-'1)ik nf,j(.r.., in sramežljiva. Toda ročila železniškim organizacijam. pripravila sva so. Dober mesce po dii bodo poslani vsi dela vri in poroki |10s,0 Urs,i)i. uslužbenci dne 17. februarja na	if.
Stavko, če se no ho dotedaj ura v-; K rojakn je	^,.aViiik. Do-
nalo diferenc med zeleniškimi hro „a jo ,>roiskai tov mu liaročil, upravami ter uslužbenri žrlozni- (1;, m, sme ))Hr f]ni ntfesar jrsti. Ških delavnicah.	| Dva dni j0 vztrajal, tretji dan
tavkajo radi sp j0 pj| ,(>tn	;n kislega zo-
'ja.
Pri tem je takole modroval:
—	Kai |>a misli dedec, da bom Bitka med gospodarjem in najem- (lo smrti str;uljll s;imn. 7;lto (1;l
nikom.	.bom par let več živel. Nak. tako
Najemnik Evgen Canschi v uli- S(> pa „ismo zniPniii. ci Pozzo št. 20 v Trstu hi so bil.	*
moral izsoliti pa je sklenil, da to-j Mo<! ;.Pnskamj j„ policaji ve-g ane stori. Svoje stanovanje je rnz}r-(1j-
i z premen i 1 v pravo trdnjavo in j _ (>0 prav; im|jcaj "stoj" " zabranil najprvo dohod do sobe
prete s stavko.
Ti uslužbcnci mezdnih zahtev.
] >ra v i , treba štapati.

('o ženska
pravi, pa ni potreba.
To mi jo povedal moj prijatelj.
na ru-
hišnemu gospodarju, potem pa tudi na pomoč pozvani orožniki niso mogli do njega ne skozi vrata in no skozi okna. Najemnik se ki preživel vse strahote je odloČil za skrajen bo in si jo ski in na la-ki rromj spravil v svojo stanovanje tudi Možak je dobil štirinajst dni precej živeža.	[dopusta, da jo šel k ženi domov.
Ljudje v okoliei so bili rado- Po petn, Hneh sp pa vrni,
vodni, kako se ta reč konča m ja-
Kaj vraga ? — so ga vprašali
vse naše rojake, še prav posebno
pa našo mladino, da nam gre na roke. ker so take prireditve zve- Vprašanje goriškega in kraškega velikim trudom.	'	vodovoda
Začetek točno ob pol osmih zve- je prišlo v pravi tir po komisijo-r. Med dejanji se vrše še dru-!nelnem ogledu 13. jan. v Ajdov-
MIAMT. Fla.. 13. februarja. — Negotovo poglavje v skoro neprestanih zadregah pri premogovnih podajanjih se je pričelo včeraj, | ko so pričeli prihajati zastopniki j je preklical odpoved najemniku, ki vpa^ag }r0nto. namesto da bi i premogarjev in delodajalci iz jo nato svojo trdnjavo odstranil. | <jevet dni doma ostal.
ko so bili veseli, ko je oblast pre- p^j^telji — žil nazaj? No. to je govorila gospodarja Kukanje, tla bj,0 na nap]0 Vojska je. ti se pa
zaue z
ščini, kjer se je za grabo vodovoda toplo zavzel tudi vojaški zastopnik. Tako namreč sodijo sedaj na merodajnih mestih v deželi. kjer pa vedo, da bo treba premagati še mnogo težkoč. Oba vodovoda bosta med seboj ločena, j Že ob izviru Iluhlja bo posfavljo-
kaj prav, ko me kličejo "po ptič-j™ ™ vsak vodovod posebna zaje-
malna naprava. \ Gorico bo sel nov vodovod, za vipavsko in kraško stran se poslužijo že obstoječih vodovodov. Stroškov utegne
čez rame ter bežal pred "polen-|biti ™ Gorico okoli ^anajst mili-
tarji" na Kranjsko, s Kranjskega!	K^ ^	Koh^°
bo dala država koliko dežela in
ge zabavne točke. da. boste vsi za dovoljni, da ste nas posetili. Pozdrav!
Loti i s Kompare, Jr.
Lorain, O.
Glej ga no hndimana. sem re kol samemu sebi, pa imajo le no
ku, ki je z mojim imenom nekaj v sorodstvu. Pa ne. da bi mi o-stala selitev v krvi še od 12. leta naprej, ko sem prvič vrgel culo
zopet na Primorsko itd., dokler je nisem pobral kar eez morje v obrobljeno deželo Ameriko.
Že zopet sem se preselil. Zato naznahjam vsem članom dr. sv. Alojzija, St. 6 J. S. K. J., da je moj sedanji naslov 1688 E. 33. St. Asesment pobiram vsakega 24. in 25. v mesecn. Želim pa od članov, da mi ne nosijo plaeavat pred ampak po seji do šeste ure iteSer.
Kot Vam je že znano, bo tudi letos priredilo društvo sv. Alojzija m&škeradno veselico na pred-pustno soboto, to je 26. februarja v S .N. Domu. Za plesa željne Je Hike Tomazin obljubil, da bo 2e on fekrbe s svojim orketrom. Raz-
koliko obeine?
V Berveu
imajo zavarovalnico za govejo živino. Predsednik je L. Durjava. Pred nekaj dnevi je bil občni zbor. DruStVo je imelo lani 384 članov, prejemkov L 18,001.74, izdatkov L 19,284,70. tako je de-fieifa L 1824.96. Društvo je najelo posojilo. Zavarovanih je bilo 700 krav in 402 leti. Padlo in poginilo je lani 11 krav in 14 telet. Skupna izplačana odškodnina znaša L 15,783. Za letos se je zavarovalnina primemo povišala.
Zavarovalnina je živinoreji v veliko korist.
VREDNOST VL0ŽNE KNJIŽICE
V pismih, ki jih prr.jomamo od strank, opazimo večkrat zagotovilo, da nalože pri nas denar, kakorhitro spravijo v to s vrh o večji znesek skn-
Res je. da vee j i znesek vee zaleže, ni pa to pravilen prieetek nalaganja. Dokler imate de nar v žepu, v predalu ali mogoče eelo v nogavici, je izpostavljen raznim nevarnostim, zlasti skušnjavi, da ga potrošite hrez posebne potrebe.
Cc pa naložite denar v sigurni banki, se te j nevarnosti izognete. Vložna knjižiea ima poleg drugih tudi to prednost, da Vas lahko obvaruje nepotrebnih izdatkov, ki so Vaša popolna izguba. Naložen denar je pa v slučaju resnične potrebe vrednosti, ki se ne da izraziti v številkah.
Vloge od $5.— naprej obrestujemo po 4% za znesek, ki je vložen prvega dne vsakega meseca. Poleg tega Vam nudi varnost, postrežbo in vse druge ugodnosti domača, po vseh Združenih državah priznana —
Frank Sakser State Bank
82 Gortlandft Street : : New York, N. Y.
sms
— A — je odvrnil. — Z babo jt* križ. Doma vojska, doma. lVt dni sem jo prenašal, nato sem si pa mislil: — Bern šel nazaj m<-i
fronto, bo že vsaj mir...
*
Državi Xew Jersey in New Ycrk sta sosedi.
Namesto, da bi živeli v prijateljskem soglasju. si neprestano meeata polena pod nope.
Kar je v New Yorkn prav. je v New Jersey narobe. Kar je v Jersey priporočljivo, je v New Yorkn zanie.
Pred kratkim so izdale newyor-ške oblasti odredbo, da ne sme biti noben Movek. ki živi v New-Jersey. v New Yorkn |>okopan.
Ta odredba je višek vseh modrosti. posebno zafo ker ni v nji omenjeno, kaj naj se zjrodil s tistimi. ki iimro v New Jersey.
Dokler «"!ovek živi, pa ponavadi
ne ]>okopljpjo.
*
Neki uveiii profesor pravi, <ia eloveški rod nazadnje in da se moški vedno bolj približuje, Adamu.
Žensk ni omenil, kljub temu. da so Evi najbližje, posebno kar se obleke tire.
Neki učenjak pravi, da se poraja na Kitajskem nov narod.
Velesile bi morale že sedaj trepetati pred trenutkom, ko bo por Ktal ta narod, sestojee iz stirist<R HMBMMMfral il ijondv Hudi. polnoleten.
.» K » •> ..
GLAS NARODA, 14. FEB. 1927
spomtw mancoskega vojnega detektiva
Po "Narodnem Dnevniku".
C H. LUCIETO
C
(Nadaljevanje)
X« dvomim, tla lw>»lo ta moja ratzkrhja v Berlinu prav neprijetno učinkovala. Vendar moram re-i, da to -ni v.se. kar vem. So stva-ri. ki jih ne morem objaviti, !.ot je na primer sledeča:
— Kako 1'ujikeijonira nemški kartografski urad .'
Hočem pa svojim nemškim to- nnkrat obiskali. Narišem še nekaj drugega fcaupati, kar vem, da jim ni znano, namreč,
državami, je bil nemški ee^ar edini, ki je smel skozi ta vrata.
Xa 11*911 potu .se je ]KKlajal, ne da hi kdo za to vedel, v urade velikega nomški-ga generalnega štaba, da tam daje svoja povelja.
Skozi ta vratiea je .-4opil na cewto, ko je nekega jutra v avgu-su 1!*14 napove lal Franciji vojno, gospodu voji..... katerega lx»mo še
S tem sem samo hotel dokazati. da smo Francoz je vedeli vse
da ima ta urad svoje prostore na--do pičice o nemških skrivnostih, tančrm nad ornimi, ki .setn jih rav- kakor smo tudi izborno poznali nokar popisal. Tako bodo morda nemške |>oveI>iike v Tiergartenu. spoznali. da -smo mi v Franciji o marsičem zelo točno ]>oučeni .
Hočem jim pa zato dati se drug dokaz:
Zgoraj .srni že rekel, da je glavno pročelje palače velikega nemškega geenralnega štaba v Ticr-artnu, kjer se odpirajo velika vrata, takozvana častna vrata poslop-ja.
XLsem ]>o omnil. <la obstojaj« polog teji vrat še druga čisto majhna in diskretna vrata, ki jih človek komaj opazi.
Danes ima samo en mož v Nemčiji pravico, da stopi skozi ta vrata: šef nemške armade, general vem Seeekt.*
Poprej pa. predno jo bilo skle-
*Ki j-o bil pa joeni 1. 1926 (hist avl jen. (Op. prev.) njeno premirje med vojskujočimi' lagal vsak dan.
1KMA ŠTATB. X A J X E V A K NEJ-.ŠA KPIJOXKA MODERNIH TA NO V
(iotspoj von U..... ni bil ne samo
> p ret en diplomat, temveč tudi po polnočna hrezohrizen človek. kar hočem dokazati. A kljub temu, da jo neštetokrat kršil mednarodne diplomatske statute, ga vendar švicarska policija nikoli ni mogla zagrabiti pri zločinu, da bi ga potem mogla, izgnati iz dežele.
X a rav n ost fantastično je. kaj si je ta človek vse upa«.
•laz, ki sem živel v njegovi sonci več mesecev in ga bolje 'poznam, kot kdorkoli, .se še sedaj vprašujem, kako je mogel von R...... bo-
lehno in slaliotno bitje, sam vršiti o g nan no dolžnost, ki mu jo je na-
KIP KRALJICE MARIJE
R«i je, da je imel tajnike, toda čeprav jim je zaupal, jim vendar! nikoli ni dajal zaupnih del. On! edini je poznal tajni kodeiks in oni sam je prevajal in urejeval šifri-! rane brzojavke, ker se je bal iz-j dajstva.
Tako je bilo takorekoč matemati-i čno izključeno, da bi ga zasačili pri njegovih zločinih. Ce .so ga a-; genti tajnega zavezniškega urada, j nadkrilili v njegovem delovanju.! je bil vzrok samo to. da v večini) slučajev njegovi sot rudniki niso j bili v stanu uspešno izvesti misij.! katere jim je bil naložil.
Izvzeniši lrmo Staub najnevar-j nejšo tspijotiko modernih časov, .so; nam .skoraj vsi nemški agenti padli v roke in vendar bi bil mogel .s pomočjo lrmo Staub ta nemški diplomat zmagat i na vsej črti.
Rcm je. la je bila ta dovršena sdtrudnica za zunatnje misije, a ni mu mogla služiti v notranjih zadevah. to se pravi v njegovi pisar-
t
m.
Kar se tiče posebnih misij, je bila t a ženska tako pogu bon osna, da smo morali izbrati svoje naj-lioljše ljudi, ki so se bavili izključno z njo.
Angleži.
•ViJEf't;
:•%■ -i«1
politika na Balkaliu.
"Prager Tagblatt" jeprirfbčii uvodni članek Nikolaja Basselehe-a iz Moskve, ki razmotriv« pod gornjim naslovom :
Od Moskve do glavnih balkanskih mest je dolga |*>t. Ruska revolucija je pretrgala v>e tradicijo-lialne vezi s slovanskimi država-mi. Za panshivizein je Rusija umrla. Internacijonalna sovjetska i?ui-
rtisko -rusko -
tem kotu mrr. Posledica turškega prijateljstva je italijanska ohladitev in italijansko - romunsko zbližanje. Prijateljsko razmerje med Rusijo iu .Jugoslavijo je |H>stalo sedaj potrebno. Ob vratih Vrne ga morja ho«*e imeti Rusija svoj mir in s»» ho«V počutiti varno. Kajti kitaj ski dogodki se razvijajo in s štabi
IMMIIMM « MSUWS03. * *
Znani francoski kipar Malissard je izdelal osnutek za kip romun-( "v" ' .................".."............!
i. , _ ... Af ,	,--	,	...... . . 1 bo nekoč svetovnopolitičiia kon- Mati in
ske kraljice Marije. Kraljica je v huzarski uniformi ter jaha . .. . .... ' .. , -»»«"»
stelaeija prisdila Kuinmiijo. da u-,tamo!
raijica je v huzarski uniformi ter svojega priljubljenega konja.
ja miselno nasprotuje panslaviz- lizacijo razmer na Kitajskem stopa um enako, kakor nasprotuje pan- v ospredje problem Tihega oeea-islamizmn. Dve leti sta že pretek-j na. In tu si l,i,V sovjetska Rusija li .ko J> Stopila sovjetska Fnija J zavarovati svoje interese. To s,» deloma v veliko evropsko polit i-i more zgoditi pa le tedaj. če bo ime-! ko. Tekom teh lot ur napravila no-j|a Rusija v Evropi zavarovati hr-benega aktivnega koraka, da zo- hot.
j pet vzpostavi zveze z Balkanom.)	____
To je tembolj značilno, ker sovjet-j	SLOVENSKA VEST.
j ska vlada še sedaj ni resignirala' V New Durham. X. J. se jo o-jna Besarabijo in razume rešitev! <r]HSjia štorklja pri družini Freda j tega problema b- na la način. da , Levea ter pustila krepkega fanta.
otrok sta zdrav n. t'est i-
godi ruskim zahtevam.
ZENA KOT ZAKONSKI MOŽ SVH Se <ln,pH odtujili ill mo Z ozirom na mladi ukrajinski
,ja strastna ljubezen se je ohladi-^ naeijonalizem. bi bilo za Moskvo ■ la. Ločili sva se in zavezala sem se nemogoče, opustiti misel na Besa-Julija Kajas. o kateri smo svo- da ji bom plačevala aliinente. Ker, rabijo. Toda ni je tako velike stva-ječasno že poročali, da je poročila pa nisem plačevala toliko. koli-!ri ,ki bi se zdela sovjetski T'niji nekega dekleta. se je zagovarjala kor je moja žena zahtevala, je, vredna vojne. Rusija prepušča rote dni radi s\ojega čudnega zako-j vložila ovadbo ter naperila zoper jšitev hesarabskega problema razna pred budimpeštanskim sodiš- mene znane obdolžitve. ki pa soj vojn dogodkov. X.' samo Desara-čem. Xjen zagovor je zanimiv. — bile po mojem mnenju tekom tega bija. ki loči Romunijo in sovjetsko
Poročevalec.
Julija Kajas pripoveduje: Z Ma- procesa ovržeen. rijo Zoemborv sem se seznanila na
ŽIV MRTVEC V BERLINU
no
("Temačno").
Pariška lahkovernost.
Dr. Edmond Locord. ki so mu j tudi božanska madame de Thebe. njegovi veliki kriminalistični us- ki je tekom svetovne vojne nepoln pridobili naziv Sherlocka j prest a no napovedovala premirje. Holmesa II., je pravkar izdal vtki jo končno res prišlo, toda ravno
Parizu svoje Spomine. To je napeta in vsestransko zanimiva knjiga. Pripoveduje med drugim:
— Posetila me je nedavno premo/na dama ter mi pripovedovala
ne onega dne. kakor ga je poslednji«- napovedala prerokinja. Ena izmed njenih učenk je povzročala policiji obilo opravka. Xanjo so se obračali sorodniki pogrešanih vo-
V MONAKOVEM STRASI
j Rusijo, kajti v Moskvi smatrajo j Romunijo le za končno točko verige Rusiji sovražnih obrobnih drža\* za najvažnejše opirališče proti Rusiji naperjene angleške politike. Glavni cilj ruske politike bi moral biti vsekakor, da si zava-
jPri tem mi je povedala, da jo jejv Berlinu neverjetno sleparijo. — \ ruje hrbet z Jugoslavijo in da zabije klin v Malo antanto. In kljub temu — ko je julija lanskega leta napravil Beograd prvi posktis. da
katerim je prekrižala I^ovanjn v vlaku. Bila je zelo' idrazestna deklica ter mi je od pr-marsikateri račuu so jo imenova-	.	. ,, . ..
■ voga trenotka zaupala. Par dni
li demona, mi pa smo jo bolj skrom , potem ko sva sp seznailiiK nu. jo ^ nazivali <kLa tenebrense" — obiskal v svojem stanovanju.
Po preteku osmih let so odkrili
j zapustil ženin. Ko sem jo radi te-!Pre<l osmimi ]eti j0 namret'- javi-jga tolažila.mi je padla okrog vra- ]o poVeljstvo nekega pesnika, da
je padel na vzhodni fronti grena
tu ter mi zaupala, da me ljubi.
, . .. . . . ... Todaj som si bila ?]ede sv°iih dir Karel Schulz. Tovariši so ga se približa sovjetski Rusiji, se je Bavarski listi so polni poročil]^. že na jasncni. vedela sem ^1	1	- -- -	.....
* k i L	. porocu	na jasnem: vwIe,a SPm. da | jvokopali še isti dan in dva dneva postavila Moška m
^j™!|SOm bila vanj0 sinr1no zaljubljena pozneje so poslali njegova izka-j stališče. Rešitev -
a odklonilno hesarabskega
. v.	r	-J	|Mf/,iM jr ur j 'Uo Kili n p	• <• iAf\n- •»»«•	\ .	■ * *	----------- r*
.si v Monakovu. \ dotioni iu- tcr da np mopem živeti brez nje. /ila denar in osmrtnico ženi v Ber-j problema, ki bi se dala uresničiti si stanuje \dova nekega zdravni-|Koma j jp jela nato govoriti o za- linu ^fPSeca maja 1924. torej celih z obkrožitvijo Romunije, je se pre-ka Stanovanje obstoji iz štirih konu sem » povedala. SP1U žen- -:Pst ,et objavljeni smrti svoje- več zapMjiv cilj. Tcda v Moskvi sob Eno sobo je oddala nekemu j ska Odgovorila je. da nič zato. j ^ mOŽa sp je Schulzova vdova! ne marajo preveč za Balkan. Pre-studentn. I e dni je najela novo(kpr mp k] jllb te,nu , -ubi in (la bi pf>ro-na in vzoia za moža npko_| Več riskantne so obveze, ki bi jih
da je med svetovno vojno izgubi- ja kov in ona jim je vselej razode-la moža. V globokem tugovanju se la, v katerem nemškem taborišču je pridružila nekomu spiritistiene-(je vojak ujet. V kratki dobi jo ženinu krožku in na sejah se ji je ta-jska zasluila par milijonov fran-koj začel javljati duh pokojnega kov.
moža. Ce/ par dni se jovi pri njej j II koncu še kratko anekdoto. — mlada dama. se predstavi kot pr- Po prevratu je na M on t mart 111 7.a-
slnžkinjo. komaj štirinajstletno deklico.
Čim je prišla v hišo nova služkinja. je začelo strašiti. Xekega lepega dne ob šestih zvečer je v stanovanju jK)zvonilo. Vdova je šla )»o«rledat. kdo zvoni, pa ni bilo nikogar. Zvonec je pel nepretrgoma celo uro. Nato je začelo trka-
vovrsten spiritist ičen medij: ta se slovel lokal, kjer so špiritisti do-]ti in razbijati po vratih. To je tra
jalo vso noč. Brestrašena je ponoči naenkrat opazila, da se!
vdovi ponudi za družabnico. češ.'življali velika presenečenja. Lisz-da bo odslej mogoče doma ob vsa- tov duh je igral svoje skladbe na ki priliki klicati pokojnega mo-'klavir. Lamartine je recitiral svo-ža in se ž njim razgovarjati.	j je stihe — skratk
Naravno je vdova rade voljejdavnih pokojnikov so tu izpolnje-|predmeti so letali celo po zraku, sprejela mlado damo v svojo hišo:vab
rada postala moja žena. Xjena „a poslovodjo. Počutila se jo v .balkanska politika naložila obe-povedba. da je prišla šele po treh t|rnfrem zakrnu povsem srečno, j ma državama. Konstelaeija je preletih zakonskega življenja z menoj TCnialn potem je šla žena v zava-;več negotova. Da, seratertja si v na to. <ia sem ženska, ne ustreza; rova|ni UTiit\ v Brandenburgn ter! Moskvi niti ne žele rešiti besarab-resnici. V dokaztemu so sklicujem jp ^htevala. <la se ji izplača za-'skega problema v ruskem smislu, na pismo, ki sem ji ga takrat pi-! Varovalnina po pokojnem možu. j V notranji politiki sovjetske unije sala. Pred poroko mi je priznala. To(]a kako sp jp prestrašila, ko .so! je zmagala struja. ki trdi. da se da jo je njen ženin zapeljal. <Mpu- j; tam ,,okazaii invalidsko legiti-!da soeijalizem uresničiti tudi v oni stila sem ji ter sem jo kljub temu maejj0 k Sehulza. Bivša Seliul-jsavni državi. In ta notranja politi-poroČila. Zlorabila sem pri tem li- zova yenH j,, morala seveda izja-|ka zahteva tudi zunanjepolitično Y"ovajStine svojega umrlega brata.
pozna.
j viti. da človeka, ki je predložil rezerv i ranost.
...	, . p,'v;l leta najinega skupnegn invaiijs)co izkaznice, ne pozna.' Tudi droge vzroke ima rezervi-
-tine je recitiral svo- iiolustvo premika. Steklenice, kro-j j:vi:lM1	trm-la z-ika i , -	» -	i - • i '	^ • *	i> n
,	... 1	1	.	.	.„.1 U^oja Min siino irpi la. z.iKaj kpr JP „,pn m0z ze pred osmimi le- ranost sovjet ov na Balkanu — rus-
vratka vse prikazni, žniki, vaze. žlice nt drugi manjši bila sem na svojo Ženo silno ljubo-. -	'	-	1	....
in je polagoma podlegla njenemu vplivu. Dvakrat, tritkrat. a tudi večkrat dnevno sta klicali pokojnika. ki se jo vselej tudi javljal ler dajal na vsa vprašanja točen odgovor iu takšne nasvete, ki so bili v prilog mladi družahnici. Leto dni je trajala ta komedija, končno pa jo je kot slejMirijo razkrinkal neki vdoviti sorodnik, ki že ni
program. Za medija je fun-.kakor da jih meče nevidna roka. giral nedaven komedijant, ki jej Vdova je poklicala hišnika, ta seveda tudi prerokoval. — Xekoč^pa policijo. Pa tudi stražniki so ba-večer po končanem programu, je jP slišali zvon en je in razbijanje.
pozvonilo. Xeznan mož je želel govoriti s slavnim medijem.
—	Prosim!
—	Rad bi vedel, ali mi bo uspela stvar, ki jo že par dni gneteiu v mislih. . .
Medij pogleda neznancu v of
ki se je razlegalo po vseh nadstrop-
snmna. Varala me
n umrl. Stvar pa so je kmalu po-, ko - italijansko prijateljstvo, ki je je nezenirano ^ jas,,j|a jn izkazalo so jo. da Schulz bilo dve leti steber ruske zunanjo z mojim rojakom 24-letiiim Štefa-^, -ivi i|t {hi sp v,irugič poro-1 politiko. Seadj se jo t., prijatelj-nom Mezarosoni. Xok.»č. ko sem'-j, Ko to -ula (]oi,iia živčni stvo skalilo iu Rusija noče več pla-videla s svojo ženo sedeti z Mezaro iiapj|<1 h) sn inoraii oddati v čevati i>olitičiuh menic za svoje-som na klopi v gozdu, me je !»>-1 Z(iravlli£ko oskrbo.	časno de jure priznanje s strani
Sedaj pa prihajajo na dan zanimiva poročila o grenadirjevi
grabila tako divja ljubosumnost.J jih. Xokem ustražniku je priletoe- da sem planila na zapeljivca z no-J la na glavo steklenica, a od zadaj|ŽPm v roki z„o]j dejstvu, da mu ga je zadel leteči nož.
Nekateri listi pišejo, da gre za j SP jIlia Mezaros zahvalit i. da ni pri- liki nekega napada na fronti v/el f „a i»alkanu aktivna Oficijelna lz-navadne prismodarije. ki jih uga-:šlo (lo katastrofe. Tudi pozneje 'vsa svoja izkazila iz žep^ ter jil«|vestja ugotavljajo, da med sovjet-
Italije. političnih menic .ki dovoljujejo italijanski politiki gotovo
. ,	,	, . j prostost v bližnjem Orijentu. Sov-
|je priskočil neki pasant na pomoč, i "smrt i. Moz prav,, da jo oh pr«-, ^^	^	^ ^^
mogel več mirno gletlati. kako jej in po kratki pavzi svečano zatrdi: mlada pritepenka podvrgla vdovo — Vsekako, gospod'. Stvar vam svojemu vplivu s tem. da se je da-j mora uspeti. Za primerno nagrado ina prodstavljaal kot pokojnikov | vam lahko navedem podrobnosti, duh ter pritegnila vso upravo imo-j — Xi treba! Vidim, da ste izred-vine nase. Zdaj je v zaporu.	j no sposoben mož. Sem detektiv \ a-
Stevilo medijev in vodeževalk j let in bom izvršil nalog svojega je v Parizu ogromno. Celo so pro-'šefa Locarda. Pojdiva! . .
ge državnikov in vseučiliških pro-' ——-
fesorjev se v slučajih bolezni v o-
bitelji raje obračajo nanje kakorj ROJAKI, NAROČAJTE SE NA iih zdravnika. Zmote in sleparije j "GLAS NARODA", NAJVEČJI gredo roko v roki. Poudariti jo tre-{SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. ba le, da se je neprestano motila i DRŽAV AS.
me je moja zena ponovno varala. ,>odtakniI nekemu tovarišu, ki je
Toda vselej sem ji odpustila. Po blpžal mrfpv Jm fronti Tpjra -lo.
neki sceni sem se obesila na oknu.I ,	. , ,	,
iveka je sanitetna kolona i>obrala. toda moja zena me je pravočasno,
rešila. Ko je rodila dete. kateremu j111,1	žepe. ga pokopala,
ni bil nikdo drugi oče kot Mezaros J dokumente pa j»oslala Sehulzovi ker mu vendar jaz nisem mogla ženi. Schulz je nato dezertiral ter biti. sem ji zopet odpustila. Xjena ostal v rokah sovražnika do kon-trditev. da sem jo dala zapeljati pa vojnP Ta pnRtoiovž,-ina bo se-od enega mojih prijatejlev v ne-zavednom stanju, je neresnična.
Za njeno dete sem skrbela kot, /la sem njegova mati; dočim se o- se bo. moral zagovarjati radi de-* na zanj ni brigala. K"r je nadalje1- j zertaeije. zaradi bi^amije in radi ADVKRTIflE in GliAR NARODA vala svoje vlačugarsko življenje, prevare oblasti.
'i^uja v stanovanju razposajena služkinja. V zadevo je iiosegla tudi znanost. —^ Monakovski profesor Xotzing je izjavil, da gre za tako-zvano telekinezo. To je nekako vplivanje na daljavo. Xekateri ljudje, osobito ženske, lahko baje premikajo v času dozorevanja male predmete na daljavo, ne da bi se jih dotaknili. Predmete premika sila volje ali želja, ki je lahko tudi podzavedna.
veda imela za Rehulza neugodne posledice, kajti "mrtvi" grenadir
sko T'nijo in Jugoslavijo ni nika kili temeljnih diferenc v mnenjih. Prvič, odkar obstoji sovjetska T:-nija. je dovolil Cieerin jugoslov. novinarju intervju.
Razen italijansko - ruske ohladitve obstoje še drugi vzroki za aktivnejši nastop sovjetske unije na Balkanu. Tudi tu se no da zbližanje razložiti iz nasprotstva do Romunije. Konferenea v Odesi je ukinila msko-turško napetost. — V bližnjem Orijentu si hoče sovjetska Rusija utrditi položaj, ali bolje rečeno, hoče si zavarovati v
MESARSKI POMOČNIK
izkušen in spreten v tem po.slu dobi takoj dobro službo. Sobo. hrano iu perilo doma ter teden-so plačo. Pišite svoje zahteve ter povejte svoje zmožnosti na: "Mesar", 82 Oortlandt St., New York, N. Y. <3x 14— Iti i
Kje je moj sin TOMAŽ GODEC ' Leta 1914 mi je pisal, da gre v Colo .in potem pa nisem nič slišala o njem. Prosim cenjene rojake. če kdo kaj ve o njem. da mi poroča, ali naj se pa sam o-glasi svoji materi: — Uršula Godec, Medij a-Izlake, Slovenija, Jugoslavija. (3x 14—IG t
Kje moj brat ANTOX ŽNIDAR-SIC od pek. Franca in Marije Spilar. rojen v Premu in pred 20. loti je odpotoval v Ameriko. kjer so tudi poročil. Zadnje pismo smo sprejeli leta 1921. kjer je imel naslov Box 17. Mil-era ft. Pa., potem pa ni več glasu o njem. Xjegova^ mati. sedaj stara že sO let. težko pričakuje od njega kako ]*oroi'-ilo. zato prosim cenjene rojake. «"-»• kdo kaj ve. da mi poroča, ali mi j se p;t sam ogla.si svoji materi hI i pa meni: Frančiška Gašperšič, Prem, štv. 6, Primano, Carnaro. Italia.
14—iti
t
ZAHVALA.
Vsem prijateljem in znancem izrekam tempotom mojo iskreno zalivalo za izkazano mi sočutje iu pomoč ob smrti mnje ljube >o-proge
JERICE JAMXIK (rojena Strok«'!j 1 ki je umrla nagle smrti dne 1 februarja v bolnišnici.
Posebno se zahvaljujem družinam Martin Centa. Frank Pinter. Frank Bernik. Port. Wa.sli.. Miha Pogačnik. Joe (lažperic in drugrm ki so darovali šopke in vence.
Pokojna je bila rojna v vasi Pusta 1 pri Skofji Loki pred 40 leti.
V	Ameriko je prišla leta 1923. Zahvajujem pa se tudi slov. po-
grebniku Fr. Ermencu za vestno vodstvo pogrebnih obredov, kakor tudi •ndeležencem. pogreba. Zalnjočni ostali. John Jamnik, soprog.
V	starem kraju pa brata in tri
sestre.

Pratike so pošle.
Vsledtega NAROČAJTE
"Slovensko-Amerikanski Koledar
NAROČITE TAKOJ. KER SMO GA TISKALI LE OMEJENO ŠTEVILO
V KOLEDARJU je tudi vse kar te tiče pripelje- I vanja, odkar je bila sprejeta —
nova priseljeniška postava |
Vsebuje razne zanimive članke, povesti, razprave, | slike, raznoterosti itd.
I
CENA 50 CENTOV ntmmmMimiim^mim^n
slovenic publishing company si
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.

t; L A« X A KODA, 14. KER 1927
SKRIVNOSTNA GOSPA.
ROMAN.
Za Glas Naroda priredil O. P.
11
(Nadaljevanje.
Njegov glas je prekipeval hvaležnosti.
—	('rinila. ti si me varovala, moje življenje pripada tebi. ker si ga rešila.
Cršula je pritajeno odgovorila :
—	Jaz te ne razumem. Herbert, ne razumem ničesar, kar »ovo-riš. Ne vem ničesar dr ukrepa kot to. tla me je bolela glava in da sem Ugla po kavi v svoji sobi ter zaspala. Se malo pred večerjo sem se prebudila.
Skušala se je nasmehniti.
•— Sramujem se svoje lenobe, a sedaj mi povej, kaj se ti je pravzaprav pripetilo.
Herbert se je vzravnal v svojem stolu. Njegove oči so motrile in vpraševale.	--
Konečno pa je rekel počasi:	«
—	Ti se obnašaš kot da nisi bila danes pozno popoldne v gozdu?
1'ršuli je bilo težko lagati na tak način, a ker ni poznala nobenega drugega sredstva, da se izogne hvaležnosti Herberta. se je 1110-rada poslu/iti laži. Ponovila je. da j«1 pn kavi spala ter da se je šele pozno predramila
Herbert pa je rek««l nahitro:
—	To je vendar nemogoče.
Pričel je pripovedovati hitro in šrpetaje. da bi ga ne slišala" Marija, o tem. kar se mu je pripetilo ter zaključil:
—	Jaz sem te vendar videl. l"ršula. kajti naenkrat si skočila preti konja ter izbila lopovu orožje. Tvoj pajčolan je visoko za plapolal iu čutil sem ga za trenutek na svojem lieu.
•Uršia je postala trdna. Sedaj se ni mogla več vrniti. Vsled tega mil j«* zagotovila, da si je moral dejanski domišljali, da jo je videl pred seboj, d oči m j»» ona mirno spala v svoji sobi.
<>Či Herberta so zablestele.
—	Uršula, ti si mi rešila življenje, bodi moja. ker nikakor ne morem proč od tebe. Sleci žalno obleko, bodi moja žena in srečna bova.
Uršula se je hitro dvignila.
—	Meni š«» vedno ni dobro. Rada bi šla zgodaj k počitku.
Že je stala na pragu stranske sobe. pozdravila Marijo ter izginila skozi vrata.
Marija je prenehala igrati. Pridružila se je bratu, katerega je imela zelo rada in ker je postala pozorna na njegovo slabo razpoloženje. pa je naravnost vprašala, kaj mu manjka.
Hotel jo je odvrniti s par brezpomembnimi besedami, a Marija re ni zadovoljila s tem.
—	Jaz vendar nisem več /majhno dete. Herbert. — je rekla ter s« kazala razažljeno. — Čeprav sem najmlajša naše družine, bi bila vendar rada deležna vsega. kar tlači moje ljube. Ti nisi dober komedijant in vsakdo, ki te le malo pozna, vidi na tebi. da se ti je neka pripetilo, kar ti povzroča skrbi in težke misli.
Nagnila se je preko njepovih rameu ter pa pričela božati z roko po laseh,
—	Zaupaj meni. Herbert, ker ni treba dosti poznavanja ljudi za spoznanje, da si imel nekaj z Uršulo, kar te je spravilo ob dobro voljo. Povej mi. mopoče ti lahko jaz pomapam.
Položila je svoje lice na njegovo ter se poredno nasmehnila.
—	Hodi ) hiši en. dragi brat. Veš, tudi meni ni težko uganiti to.
EDINI SAMSKI KRALJ V EVROPI

: • : ■■ ■. " : ' ' ..■•• ' ; , • - ■ . unntawooD «. uddekwom.
Na sliki vidite bolgarskega kralja Borisa, ki je edini- kralj v Evropi. kateri še ni poročen Povovarja se s poveljnikom sofijske ga rnizije. Sa za rovom.
Brat in sestra
Sta se zopet spogledala ter molčala. Posebne in skrivnostne so bile stvari, in če bi ne živeli v dvajsetem stoletju, bi mogoče sploh ne dvomili o tem. kdo se v resnici skriva za Uršulo Maleov.
Herbert je hotel naznanili hlapca, ker je mislil, da ta Človek ne zasluži milosti. Ker pa je bil njegov oče zelo zaposlen v teh dneh s konferencami v okrajnem mestu, je preložil eelo zadevo, nakar jo je popolnoma potisnil na stran.
Nekepa dne je dobil obisk Trine. Vrgla se mu je pred nogi ter pričela pripovedovati da ji je pisal hlapec Jože in da iskreno" prosi Herberta, naj mu odpusti. Nikdar več v svojem življenju ne bo več storil kaj takega.
Dekla se je solzila ter tako stokala, da bi omehčala kamen. Tr-' dial je. da je Bog odpustil Jožetu, da je poslal črnega angelja, ki je j odvrnil revolver ter nato izginil. •
ako odmakneš ruto, !H) v sto primerili ničesar več čutil na očesu, k večjemu da najdeš drobec že na-plavljen v očesnem kotu, odkoder ga lahko z uporabo žepnega robca odbrišeš. O je drobec zasajen, je seveda stvar težja, to pa skoro nikoli ni. Premog navadno samo o-drgne vezenico.
Kjer tiče drobci, vrinjeni v oko. kar se lia primer pri koščenih pe-j zdirjih. žaganju, jeklu pogosto 'zgodi, tamkaj je treba oko z vato ali ruto po možnosti napraviti i negibko in takoj poiskati zdrav-iniške pomoči. Tukaj bi kak nero-| den in ponesrečen poizkus imel ; lahko težke posledice za bolnika. Take utrinke more samo spreten zdravnik potegnit i iz očesa s primernimi inštrumenti.
Silno nevarni za oko so pezdirji. ki odlete pri razpoku užipalnih kapie in se pogosto zatlijo globoko v zrklo. Tako oko, če je bakreni drobee količkaj globoko prodrl, boleha jako dolgo in je čestokrat izgubljeno. Včasih pa oboli tekom bolezni še drugo zdravo oko. V ta-] kem primera je seveda brez odloga iskati zdravniške pomoči, najboljše še v bližnji bolnici. Otrokom pa. ki nasajajo tako radi omenjene kapice na glave vžigalic, z drugim koncem zasajenih v pesek, in j ill užigajo potem z užigalico in se radnjejo ob neznatni eksploziji, naj se najodločnejše prepovedo take popubonosne igrače. odno.sYio naj se strogo pazi. da jim ne pridejo v roke. in če jih posedujejo, da se jim praočasno odvzamejo in s tem prepreči morda velika nesreča.
17. februarja:
I>« GrasB«. Havre; Hamburg. Ch«r-bours. Hamburg.
t*, februarja:
France, Havre; Oc?« Washington. Cherbourg. Br«m«'».
21.	februarja: Mauretania. Cherbourg.
22.	februarja:
Berl-n. Cherbourg. Bremen.
23.	februarja:
Republic, Cherbo'ir*. Bremen.
84. februarja:
Westphalia, Hamburg.
26. februarja:
Paris, Havre; Leviathan. Cher bourg; Aquitania, Cherbourg.
1.	marca:
Uaj-tha Washington, Trat.
2.	rnraca:
Pres. Harding. Cherbourg. Bremen.
3.	marca:
Albert Bal 11 n, Cherbourg, Hamburg. f
S. marca:
Olymp-c, Cherbourg; Muenchen. Cherbourg. Bremen.
t. marca:
Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
10. marca:
Rochambeau, Havre; Thurtngta Hamburg.
12. marca: Bercngarla,
Cherbourg;
France
Ham; Stuttgart, Cherbourg. Bremen.
17.	marca:	^
DcuUchland. Cherbourg. Hamburg.
18.	marca:
Aquitania. Cherbourg.
It. marca:
Leviathan. Cherbourg; Bremen Cherbourg. Bre-m-n.
22- marca:
Prea. Wilson. Trat. Columbus. Cherbourg. Bremen.
23.	marca:
La Savcie. Havre -C?orga ff aab-fngton. Cherbourg r'wi'tu.
24.	marca:
Cleveland, Hamburg. 21. marca:
Olymp'c, Cherbourg; Republic. Cnerbourg, Bremen.
30. marca:
Prea. Harding. Cherbourg. Bremen. 31 marca:
Suf/ren. Havre; Harnhurg, Cherbourg. Hamburg; Berlin. Cherbourg. Bremen.
2. aprila:
France, Havre — SKUPNI IZLET
14. maja:
SKUPNI IZLET s parnlkom PARIS 2. julija:
SKUPNI IZLET z novim parnikom 1LE DE FRANCE.
PETNAJST LET STAR ZAKONSKI MOŽ
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
"FRANCE" 19. feb.; 12. marca "PARIS" 26. feb.; 23. aprila
Najkrajša por P<"> železnici. Vsakdo je v poseb ni Ivntiini z vsenii modernimi udobnosti. — Pijana in slavna fran-ro.ik;t. kuhinja. Izredno nizke rere. Zajamčite si prostor za prvo voinfo noveaa velikana
"ILE de FRANCE" 2. julija; I. avgusta.
VpraSajte k.itnresak-Oi noobla5?eni>ua acentn all FRENCH LINE 19 State Street — — New York
(Daljo prihodnjič.)
Drobci v očesu.
Delavci. ki obdelujejo les. ka-;po nepotrebnem briše po njem. men. železo, kost i in drug podoben ( Očesu pridemo na materijah so vedno izpostavi jeni nevarnosti, da jim drobci padejo aij prilete v oko iu ga jim pokvarijo. Tolkače. ki razbijajo gramoz ali še .trše kamenje na seetali. po-
pravdnik še enkrat vse akte. Letnice se ujemajo. Pojavijo se sodni-|ki z že gotovo sodbo. Držav, pravd-
I „ , ...J	'	. nik informira predsednika. Vpra-
Pred sodiscem v Berlinu se je ...	^
......	, sajo obtoženca. — Res je, takrat
; te dni vršila razprava proti zakon- ....	,	.
.	..	„ Ije bila stvar taka: moja prva ze-
te u. obtoženemu bigamne. Obtoze-
..	, .	.. na je bila kuharica pri vaškem
1 nec je majhen, neroden m zamis- „ .. ..... , i ,.	.... . . ...	ziipniku m je bila v drugem stanu,
i Ijen mozieek. miren in soliden me- *	...
a	. ... ,	Župnik jo je hotel poročiti s ka-
scan. Z njim je prišla v dvorano , . . .	..
...	.	. , . , kim drugim. Mojim starseni je
i tudi njegova zena, vsa bleda v ob- . „ .	, ,	. ....
....	plačal .»000 mark. da so privolili
! raz. s triletnim otrocickom v na-	. .
i ... _........ j v to, da jo poročim. Župnik me je
.. v , . . .	v ,sebno ogrožajo kameniti	odbitki,
l i-KUla je lepa in Malvina Stran/, je zaenkrat	v Švici ter se tudi ne!- - i . , -	i ,
. .	t zlasti i-r jt* kamen trti m	dela <>*-
more kosati jrlede zunanjosti z I rsulo.	i , ...
...	.	.	j tre. realne, peaurje. ne jrle<le na
Herbert se je moral smehljat, proti svoji volji. Marija, s kate- to <hi	(,e 0(ll0t<1 z volu
ro je se vedno postopal kot z mlado ribico, je že precej dobro po- ko si]<>	napi,iv3j;jlallko Jrlobnko
znala življenje. Ni pa mislil na to. da bi ji govoril o svoji ljubezni.;„unrt	vl C'e bi že hotel zaupnico, bi si gotovo ne izbral mlade sesire.
, . ,	raz,,e na<Mne	roe ju. Otrok takoj priteče k očetu,
lahko na pomoi" Xainrvo l i)ik-n	i •	, i- i .	-- , , nato z njo tudi poročil. —
1	lJi no	objame okoli kolen, prične kle-, ^ .	1
vzdijrneiiio z eno roko zgornjo z	. . i Obtožence ne ve, ee je bil tedaj
.	- IIJW*	petati in hoče splezati na stol po-' _
drugo spodnjo veko 'deda m o src-11 . - i i • v- . . .. 15 ali 1< let star. ' .	r-i*	SI,-.lep zatozne klopi. Njegovi .starsi
po m nepremično na kak v bližini i -	j	j i i
...	uii-tiiii	pa piasjno zro Da sodnepra predsed-'
se nahajajoč predmet, nri čemer -i i • .	. 4 »
'	1 1 11,1 '	nika. ki stavi obtožencu prvo
prune cko držati in pritiskati	.
. ,	j m 11 mirt	vprašanje: bigamija	'
drobee iz svojih kotanj in gub v ospre<lje ter «ra izkrcati v kakem
mar
m
očesnem kotu. odkoder ni težko odstraniti. <'«» so to ne po-| s potem je treba iskati. Po
Sodeč na prvi pogled, sreča dveh ljudi je na koeki. Žen opošljejo z -a potem| otrokom iz sodne dvorane. Prične
Hotel J»a je jrovoriti o doprcrlku tekoni popoldneva, o nevarnosti. v kateri se je nahajal.
To je tudi storil. Marija je sedla na stol. na katerem je prejet llimi za varoval ni,ni sedela I ršula ter je napeto poslušala, kar ji je sporočil on.
Ivo je končal, se je ozrla vanj s pomembnim pogledom, vendar pa ni govorila.
Vse je kazalo, da ni Se jjotova 7- velikim presenečenjem. Konečno pa jo je vprašal:
—	Zakaj vendar ne jrovoriš. Marija*
Poteprnila z roko preko eela. požrla parkrat sline, a ni našla hesed za to. kar jo j.- vznemirjalo. Njen obraz je jasno kazal, da jo je povest razburila. Naenkrat pa je stavila, pritajeno nosJuo/kot da se boji te«ra. nasprotno vprašanje:
—	Ali si zagotovo videl r.ršnlo v gozdu, ali si prepričan, da je potisnila revolver na stran ?
Herbert je prikimal.
ntro- sreči
Zato je v raznih državah t nI- spodnji trcpalnicito ni težko. Po-
ra ne Ze ZhOg svc/.f
kačem predpisano, da so opremlje-*tegneš ga navzdol in pogledaš, če ni pri svojem delu vedno s primer- leži smet na njem. Težji je pa ta
li. A tudi pregled na zgornjem veku. katero majhni, komaj vidni drobci, ro pr-jje treba obrniti. V to svrlio naj free z veliko silo. ne obleže samo bolnik se<le ali naj se nasloni s brb-. v očesni zevi. ampak se mnogo-jjom na kak zid in naj «rleda v tla krat zasade. zapičijo ali zarinejo^ti pa primi s palcem in kazalcem več ali manj globoko v vezenico svoje desnice trepalnice in potejr-in roženico ali celo v beločnico. |ni vsako nekoliko naprej in k se-Tzven obrtnih nezgod pa povzro-jbi. dočim potisni mezinec levice a-
ka a-
j se zasliševanje obtoženca, ki prizna prestopek. Pred leti se je moral. kakor pravi, na pritisk staršev poročiti z neko žeusko.
Ta ugotovitev je popolnoma iz-preinenila položaj. Sodniki se ne morejo odločiti, da bi izrekli obsodbo. Razprava je bila preložena in določena nadaljna preiskava. Mož je bil končno rešen in to le po zaslugi časnikarjev.
aza * ' H čajo te vrste očesnih bolezni pred-jli topi konec kakega svinčni m skri\- vseiu ]t, ,irobci prenvi«ga. mušice in.li peresnika ]»roti korenu zgc
Pes ,ki pozna na uro.
Neki trprovee a- I»irmin<rham-u
sempatja kaka smet. na primer pri «a veka. Pri t«-in skušaj z naglim
tobakarjih drobec fiiraretnejra to- rahlim in vendar ]>rimerno ener baka in podobne reči.	j
v; l >1	, ,	-ti	-	Kakor znano, človek sam nitif1"*' navzgor. Kajpada desnica ne
— > idel sem jo. a vse se je odigralo s tako strasuo naglico. datl	, t	.	. .. 4 ' trendi,io* m,štiri
v, ni i ».u t-	. n	i •	--	'bruna v lastnem oeesu ne vidi.zato	irepaiuice pustiti izme<l prs-
>e mi /ili \ .spominu kot prikazen, ki se mi zdi neresnična	I .	.	*	i - - . , ,
„ . .. , ..... ' .	|pa*čuti komaj viden drobee v njem,*ov-	način dosezes. da gle<la
\ driijrih okoliščinah b« se zdel Mariji predvsem važen napad km bruno ki	in ske]i re?0 i notranja stran zgornje trepalnice
na življenje njenega brata, ker je bil vendar v smrtni nevarnosti, a	;„ .i„ .....,...... navzgor in naprej in jo moreš po-
voljno prefrledati. Včasih leži dro-
se<laj je stopil v ospredje nenavadni pojav Uršule. Pomembna je postala trditev tete Elizabete, da je »rob Petine Roden sedaj prazen in da je že preko sto let stara mrtva Uršula Maleov. Uršula je spala v svoji sobi
Žena mu je prinesla v zakon ne- na Angleškem ima gladkodlakega zakonsko dete. Ko se je mož po foksterijerja, ki ima tako dober končani vojaščini vrnil domov, je spomin, da ve za čas. Trgovec po-našel še tri nadaljne otroke, ki ni- tuje vsak teden enkrat v London so bili njegovi. Žena je zahteva^ in se vsakokrat vrne z vlakom, ki la, da redi tudi te. Ker se je temu prihaja v Birmingham ob 8.10 zve-upri. je poslala žena pravejra oče- čer. Spot, tako je psičku ime, i ta nad ubofrejra zakonitega moža. |spremlja svojega gospodarja zju-j Ivo ni ženin ljubimec ničesar dose- trfij do vlaka, ko vlak potegne, še j gel z grožnjami, je moža pretepel, enkrat v slovo zalaja ter se vrne j Ba te razmere boljše spoznamo, še domov. Ko zvečef manjka pet mi-*to: godilo se je na malem posestvu'put do osme ure. smukne iz stano-.. .	,	, .	v mračnejši Vzhordni Prusiji. v bli-'vanja, ne da bi ga kdo domačih
rietum potezkom trepalnico obr-, • * i - i	•	!	......
'	zini tedanje ruske meje.	j opozoril, leti skozi mestne ulice na
Tepeni in osleparjeni soprog in kolodvor, se zmaže mimo vratar-
oče proti svoji lastni volji in ved- ja ter je par minut pred prihodom
nosti. pobegne, odpotuje in si kon-j vlaka na svojem mestu. Tam sedi.
čno drugje zagotovi obstoj. Prišla dokler vlak ne ustavi, nakar pa te-
je vojna. Mož je bil ob Narovs- če od prtljažnega voza mimo vseh
kem jezeru ranjen in prepeljan v vagonov, dokler ne najde gospo-
lazaret. kjer je srečal nekega mo-jdarja.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor 3« namenjen potovati t ■tart kraj. Je ixttrebno, da Ja pcm-fien o potnih Ustih, prtllatrl In <lru gib stvareh. Vsled aafe dolgoletne lsknSnje Vam ml iamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstna breoparnlka.
Tudi nedrž&vljanf sam« sejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti ■1 morajo dovoljenja atl permit la Washington*, bodisi n eno leto ali 0 mesecev ln se mora delati pro-Sn jo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. G. na generalega naselnl-Skega komisarja.
Glasom odredba, al Je stopila T veljavo SI. julija, 192C ea nikomur več ne pofilje permit po po&tl, ampak ga mora Iti lakatl vsak po«ilea osebno, bodisi v naJbUZnJ! naselat-fikl urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo v proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na tvojo lastno odgovornost.
Kako dobiti tvojce Iz starega kraja«,
Kdor Celi dobiti sorodnika ali svojce la starega kraja, naj nam prej pISe za pojasnila. Zz Jugoslavije bo pripnSčenib v tem letu 9T0 prišel Jen^v, toda polovica te kvote Je določena ea ameriSke državljane, ki iele dobiti sem tarifi® La otroke od 18. do 21. leta to pa m
poljedelske de!etc«. Amerlfkl dZavljinl pa »morejo
dobiti sem lene In otroke do 18. leta fcres da bi bili Šteti v kvoto, ao-
trebno pa je delati prolnjo v Washington.
Pred no podvaameta kald korak, pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
9t COKTLANDT ST. NIW YORK
šico. ki je mehka, če ne izločuje (bec* n® nJei- najraje pa (iči v oboč-baš kake jedke snovi, še preženeš.j1" -nbi- skriti meti zrklom, tekom po pol ne va ter ni bila, so-Lrogače je že z ostrim koscem pre-j t"™ obriši in odpravi s koscem |	žen} da en 1K)<rrt.šani
glasno z njeno lastno trditvijo, zunaj. Herbert je ni videl prUiajati!m0ga. ki se je z brzino vlaka, s ka- zm0l"ene žepne rute ali z vato ali °
j ža iz svoje domače vasi. Ta pove

i azaj v Trenberg. Kakor hitro iuu je prinesla pomoč, je tudi zopet izginila. Človeka je v resnici lahko bilo strah, kajti črna. molčeča gospa je hodila naokrog.
S presledki je spravila Marija sedaj vse to na dan. nakar sta oba molče zrla drug v drugega. Herbertu se je zdelo, da je dala Marija izraza mislim, ki so vznemirjale tudi njega. Xapravil je odlično. odklonjevalno pretnjo. Vse to je bila vendar neumnost! Povest o črni, molčeči pospej je bila vendar le pravljica. Retina Ro-<ien, ki je rešila pred več kot sto leti družin iz bede in pomanjkanja, ni imela moči. da bi se*vrnila o poljubnem času. da pomaga svojim naslednikom. Kljub temu pa. kljub temu ...
Bolela ga je glava vsled teh neumnosti. Menil je s prisiljenim usmevom:
—	Rod iva vendar pametna kajti drugače, bova vrjela celo midva sama v te neumnosti.
Marija je zrla z resnimi očmi v daljavo.
—	\e morem si pomagati, a "vendar je nekaj skrivnostnega kiog osebe Uršule. To mi moraš venda rpoznati, da vedno pomaga, ko odpove vsaka druga pomoč. Le pomisli na h i poteč no afero oce-ra, misli na ljubezen Juliane in sedoaj ti je eelo rešila življenje! Tn na kftko p* se be* način je prišla v hišo! Komaj si izgovoril ti: —
Nevihta in nesreča bosta odšli od nas. Črna, molečeda gospa, jaz kličem tel
, soprog še živi. Žena zahteva vzdr-terim si se vozil, zaletel v tvoje o- kar imaš podobnega pri roki. Ta j ževalnino Xe od njeJ?a, lie?0 od
ko. ki na to neprijetno dražilo re-! procedura m bogve kako umetna
ajrira z vsemi sredstvi tudi tedaj.]težka, seveda je pa treba zanjo
če se drobec ni zapičil v eno izmed nekoliko vaje. katero si vsakdo
očesnih kožic in ni napravil rane. j lahko pridobi, da v primeru nezgo-
ampak samo tiči v katerihkoli o- de pomaga trpinu.
česnih irub. Razdražene mrene Razdraženost očesa se navadno
mobilizirajo reflektorično takoj zapiralno mišičevje, ki pritiska krčevito veko na veko, hoteč «ra zavarovati pred nepotrebnimi premiki ja j i in pred dražečo svetlobo. Pa tudi na drug način se skuša o-ko iznebiti neprijetnega vsiljivca. Zrklo prične držati semtertja in z obilno produeiranirai solzami odpraviti drobnega jrosta. kar se mu tudi mnogokrat posreči. Dasi se je pa to 7.sodilo, pogosto bolnik še vedno čuti vsiljivca v očesu, oso-bito tedaj, če je ranjeno, kar se skoro vedno zgodi, če se oko men-k ca in neprestano dlje časa gnete in
kmalu umakne, če se je posrečilo odstraniti urinek iz njega. Grapa-vost. pritisk, rdečenje. zatok in
njegovega polka. Mož vloži tožbo za ločitev zakona. Pride konec, vojne. Mož se za zadevo ne zanima več in je prepričan, da je ločen od žene. Poroči se vnovič, toda zopet se pojavi prva žena ter ga naznani oblastim in zahteva razve-ljavljenje drugega zakona.
Državni pravdnik zahteva pred
solzen je naglo ponehuje. posebno | sodiŠčem najmanj šest mesecev ječe devlje bolnik mlačne ali mrzle	m razveljavljenje drugega
obkladke na bolno oko.
Kdor pa ima sebe v oblasti, temu je nasvetovati sledeče: V tre-notku. ko začutiš, <la ti je (na primer pri vožnji na vlaku) padel drobee premoga v oko, ga takoj lahko zapri in pritisni nanj' brez večje sile žepno ruto in jo tišči tako kakih pet do deset minut, skušajoč oko čim manj možno premikati. Po preteku tega časa ne boa,
zakona. Sodniki odidejo v posvetovalnico.
Navzočim časnikarjem postane nekaj nejasno. Kako to: mož je rojen leta 1890, poročil pa se je prvič leta 1905 ? — Mogoče pa državni pravdnik tega ni zapazil? Novinar si želi priti na jasno in vpra-
Želim izvedeti za naslov svojega brata PETRA RARICJI, doma iz Sinjega vrha, št v. 44, pošta Viniea pri Černomlju. Leta 1921 je bil v Minneapolis, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: John Barich, Box 15, Levack, Out., Canada.
(4x 10—14)
ONIM, XI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI.
Foreign Language Information Service v New Torkn je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ame-riaki državljani. Knjižica je pisana ▼ lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov.
ša državnega pravdnika, ali ni til V zalogi jo ima knjigarna Olaa kaka pomota? Medtem, ko se sod-1 Naroda, 82 Cortlandt Street, New niki posvetujejo, pregleda državni!York Oitj.
Pozor otateljL
Opozorite trgovce in obrtniki* pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda*'. S tem boste vstregli vsem.
Uprava *Glas Naroda".
ADVERTISE in OLA8 S A RODA
Prav vsakdo-
kdor kaj isce; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
r	Nfrof if.
- - v .v .