Učiteljiščni vestnik. Zensko vprašanje in užiteljica. Beferirala na shodu ueiteljiških abiturientov E. Keržič eva. (Dalje.) Vendar pa zakon še ne pripoznava ženski doeela istih pravic nad lastno deco, kakršno ima mož. Dokler sta živa oba, oče in mati, se razlika še ne pokaže toliko. Kakorhitro umrje eden staršev, moramo takoj spoznati, da pred zakonom ne velja mati za isto kakor oče. Ako umrje otrokom mati, oetane njihov edini varuh oče, ne glede ua to, ali je za vzgojo svojih otrok sposoben ali ne. In kolikokrat ni! Vse drugače, ako umrje oče. Materi ne priznava zakon zmožnosti oskrbovati svoje dece sami, marrež ji postavlja vaniba, ki irna do mladoletnih otrok vso oblast v rokah. Kako zlorabljajo to oblast jerobi, bo marsikorou znano. Akora?no ostanejo otroci še nadalje pri materi pod Hjenim nadzorstTom, rendar ona ne sme ukreaiti ničesar brez posebnega dovoljenja jerobovega. Tu vidimo čisto naravno vsaki civilizaciji v ofecaz bijoče dejstvo: lastna krrna mati mora odstopiti svoje naravne praviee tujemu človeku. V drugih kulturnih državah, vsaj y Nemčiji, so sicer že odpravili ta ostanek barbarizma prejšnjik dob. Tu postavlja sodišže jeroba otrokom h takrat, ee n. pr. mati t» sama zahteva, att če je oskrbovanje imetja jako zamotano ali pa že se mati drugič poroči in bi se zamogla zaradi tega vdati preveč Eaoževemu vplivu na škodo otrok. Vendar ima prvo besedo v takens slnžaju mati in ji varuh 1& na strani kot svefcovalee pomaga. Tako drugje, a pri nas? Pri nas se moramo še vedn& boriti 8 starimi podedbranimi institucijam^ ne glede na to, če zadostujejo duhu časa ali ae. Seveda, tfokler ženska velja aa inferiorno odvisno bitje — in se sama noče pospeti iz letargije, ki vliada zdaj med vežino ženstva — niti ne moueiao pričakovati nič boljšega. Toda miehin, da so pridobitve žeaskega osvobojenja zadojih let tudi dosti etokazale, da je ženska baš tako nadarjena kakor ntoški. In spričo teh pridobitev bi bilo skoro čas, da pade ta kitajski zid aastarelih predsodkof. Ničev je ugovor, da so ženskam preveč tuja pravna vprašanja, sploh vse, kar se tiče javnega življenja. Seveda morajo o«tati nezavedne in neizkušene, ako jih posiaviaao pod kuratelo, pod, vežno varuštvo. Dajte ženi iste šole in postopajte v šoli z dekleti tudi kot z državljani! Pbuče naj se one kakor moški o ustavi in naj s« ta važen del zgodorine ne črta na dekliških zavodib. kakor n. pr. na našem slavnern ženskem učiteljišču v Ljubljani. In učiteljica. bi morala o tern podati osnovne pojme v ljudski šoli, kakor je predpisaao — kako — to je vprašanje ! In tako^vane sufragetke kličejo: Dajte ženski politiških pravic kakor možu, in kmalu bo njeno javao nastopanje istotako jasno kakor moževo. Zabie?ajo volilno prawao. (Eonee.) KnrzoTce med učiteljiščBifei hoče uvesti koroški deželni šolski &vet. Eazpisati namerava žtipendije za one nemške učiteljiščnike, ki bi se hoteli učiti slovenski. — Tako bi si počasi vzgojilo nemško mislečft ačitelje, ki bi jih lahk&aastavljaltudi naslo^easkihšolah.— Vkljub teiau narareč, da ima sedaj vse polno slovenskib užiteljskih abiturientov, ki čakajo na službe, in vkljub temu( da je par šol med Slovenoii, ki pogrešajo ueiteljskili oseb, deželui šolski svet noče Slovenceu nastaviti, menda iz strahu* da bi ti slovenski ucitelji vigajali otroke v narodnem duhu!