UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 G R A D B EN I VESTIUIU LETNIK 29, ŠT. 11-12, STR. 225—272 LJUBLJANA, NOVEMBER-DECEMBER 1980 SGP — KONSTRUKTOR — MARIBOR Poslovno-trgovski objekt na glavnem trgu Slovenija ceste tehnika n. so!, o., Ijubljana titova 38 tozd nizke gradnje maribor 62001 maribor, koroška 61, poštni predal 254 Koroška c 61 Telefon 29 881 IZVAJA NIZKOGRADNIŠKA DELA: • CESTE • KOMUNALNE OBJEKTE • LETALIŠČA 9 HIDROTEHNIČNE OBJEKTE • DRUGE OBJEKTE NIZKE GRADNJE STRANSKE DEJAVNOSTI: • PROIZVODNJA IN PRODAJA ASFALTNIH IN BETONSKIH MEŠANIC • PROIZVODNJA IN PRODAJA PESKA, GRAMOZA OZIROMA AGREGATOV • IZVAJANJE ZEMELJSKIH DEL združena gradbena podjetja gradbeno pod|etje 62000 maribor. industrijska 13 sw088 stavbar maribor ffiSSinoS! 2I-571 telex: yu 33-236 stamar Z n. SOI. O. prodaja: tel. (062) 22-958 nabava: tel - (062) 21-382 TOZD GRADBENIŠTVO DRAVA, Ptuj TOZD INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA, Hoče TOZD SPLOŠNI PROJEKTIVNI BIRO, Maribor TOZD VISOKE GRADNJE, Maribor DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, Maribor • GRADIMO 9 PROJEKTIRAMO • PROIZVAJAMO GRADBENI MATERIAL E2EH3 □ MARIBOR P R O J E K T M A R I B O R PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE VISOKIH IH NIZKIH GRADENJ TER INŽENIRING p, o. 62001 MARIBOR, SVETOZAREVSKA 10 TEL.: (062) 29-161, TELEX: 33279 YU PRO MB - SEKTOR PROJEKTIVA MARIBOR, GREGORČIČEVA 37 TEL.: (062) 29-581 POSLOVNI PREDMET: • IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ TER KOMPLEKSNIH INVESTICIJSKIH OBJEKTOV, INSTALACIJ, NAPRAV IN OPREME; • IZDELAVA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE, ŠTUDIJ, TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, EKSPERTIZ, NAČRTOV OPREME, GEODETSKIH ELABORATOV IN URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE; • IZVAJANJE INVESTITORSKEGA IN IZVEDBENEGA INŽENIRINGA. G RAD BEN I V ESTN IH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE St. 11-12 — LETNIK 28 — 1980 YTJ ISSN 0017-2774 V S E D I A I A - C O I V T E A I T S Sergej Bubnov: OB ZAKLJUČKU 29. LE TN IK A ...........................................................223 Članki, študije, razprave Vukašin Ačanski in Peter Koren: Articles, studies, proceedings IZBIRA NOVEGA MOSTU PREK DRAVE V MARIBORU . . . . 227 SELECTION OF THE NEW BRIDGE THE DRAVA IN MARIBOR 227 Angel Polajnko: ORGANIZACIJA IZVEDBE HITRE CESTE V MARIBORU . . . 233 Boris Stergar: HITRA CESTA SKOZI M A R IB O R ..........................................................234 Ivan Jecelj: ENOTE V GRADBENIŠTVU........................................................................241 Franc Cafnik; ODSTOPANJE OD MER — TOLERANCE V MONTAŽNI GRADNJI 247 TOLERANCES IN THE PREFABRICATED COSTRUCTION . . . 247 Štefan Faith: NEKAJ MISLI OB IZIDU NOVIH STANDARDOV ZA STABILNOST JEKLENIH NOSILNIH KO N STRU K CIJ.................................................252 Štefan Faith: ZAVAROVANJE GRADBENE JAME ZGRADBE SNG V MARI­ BORU ............................................................................................................ 258 Štefan Faith: PLINOVODNI MOST PREK KANALA HE SD 1 PRI MIKLAVŽU 260 Srečko Golob: NEKAJ NALOG V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU...................... 262 Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Lektor: ALENKA RAIČ Tehnični urednik: DUŠAN LAJOVIC Uredniški odbor: LUDVIK BONAČ, VLADIMIR CADEZ, IVO JECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MILOS MARINČEK, STANE PAVLIN, VILI STREL Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 180 din, za študente 90 din, za podjetja, zavode in ustanove 1000 din. Revija izhaja ob finančni pod­ pori Raziskovalne skupnosti Slovenije. Ljubo Hansel: VARCUJMO Z ENERGIJO TUDI Z UPORABO SODOBNIH GRAD­ BENIH ELEMENTOV ZA ZUNANJE Z I D O V E ............................... 264 Vida Jeler: UREJANJE MEDSEBOJNIH ODNOSOV UDELEŽENK V SKUP­ NEM PROIZVODU — STANOVANJSKEM OBJEKTU TER NAČIN UGOTAVLJANJA IN DELITVE SKUPNEGA PRIHODKA . . . 265 Vladimir Čadež: NOVOST V GRADBENI ZA K O N O D A JI............................................. 267 I z n a š ih k o l e k t i v o v 30-LETNICA GRADBENEGA PODJETJA R A D L J E ........................268 F ro m our enterprises NOVA g0 LA NA PO B R E ŽJU .................................................................269 KOTLOVNICA M A R IB O R -JU G ...........................................................270 DIPLOME I. IN II. STOPNJE VTO GRADBENIŠTVO VISOKE TEH­ NIŠKE ŠOLE V MARIBORU OD 1. 1. 1977 DO 30. 4. 1980 . . . 271 CESTNO PODJETJE MARIBOR n. sol. o. s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela vzdržuje, rekonstruira, modernizira in projektira ceste in cestne objekte Ob zaključku 29. letnika Z letom 1980 zaključujemo 29. leto izhajanja Gradbenega vestnika. Prihodnje leto je jubilejno 30. leto. To je priložnost, da se ozremo nazaj in pogledamo tudi nekoliko na­ prej. Od leta 1963, to je že 18 let Gradbeni vestnik izhaja redno v planira- nem obsegu, tj. najmanj 240 strani letno. Posamezne številke so sicer včasih nekoliko kasnile zaradi raznoraznih vzrokov, med katerimi so tudi občasno pomanjkanje člankov, pomanjkanje oglasov, zamude v tiskarni in tudi nekateri subjektivni vzroki, vendar je vsako leto vedno izšlo 12 številk, največkrat v obsegu več kot 240 strani, z obširnim kazalom vseh člankov in prispevkov v zadnji rumeni številki revije. Nekoliko večjo za­ mudo v letu 1979 smo sedaj tudi že nadoknadili, tako da zaključna številka 29. letnika izhaja v januarju 1981. V zadnjih letih je bilo veliko razprav o vsebini Gradbenega vestnika, ki naj bi zadovoljila širok krog naših gradbenikov. Očitno je, da je težko zadovoljiti vse in da je v Gradbenem vestniku bilo publiciranih veliko takšnih člankov, ki zanimajo le majhen krog strokovnjakov. Vendar je pri tem treba upoštevati dejstvo, da je Gradbeni vestnik edina slovenska gradbeniška strokovna revija, ki predstavlja raven naše gradbene strokov­ ne in znanstvene misli ter dejanja doma in v svetu. Če ocenjujemo vsebino Gradbenega vestnika tudi s tega stališča, potem bomo lažje sprejeli objavo marsikaterega članka, ki zanima le ozek krog strokovnjakov. Ne glede na to, da vsebina Gradbenega vestnika ne zadovoljuje vseh je zanimanje za Gradbeni vestnik nenehno naraščalo, tako da se je naklada od prvotnih nekaj čez tisoč izvodov v letu 1963, povečala na 3200 izvodov v letu 1980. To je druga največja naklada ene gradbene revije v državi. Gradbeni vestnik je sedaj notiran tudi v številnih bibliografskih centrih v svetu tako na zahodu kot na vzhodu. Če pogledamo nazaj, potem lahko rečemo, da bi želeli v prihodnjih letih izpopolniti tiste vrzeli v vsebini Gradbenega vestnika, ki še obsta­ jajo. To je predvsem več podrobnejših podatkov o naši gradbeni tehno- logiji, razpoložljivem, asortimanu gradbenih materialov, o perečih prob­ lemih razvoja našega gradbeništva, zlasti v luči naših sedanjih prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva. Manjkajo nam tudi informacije z gradbišč v naši državi in v tujini, kakor tudi informacije o vsebini drugih gradbenih revij pri nas. Problem pridobitve sodelavcev za obdelavo omenjenih rubrik je v zadnjem času, glede na restrikcijske ukrepe pri avtorskih honorarjih, postal še bolj težko rešljiv. Ob vstopu v jubilejno 30. leto izhajanja Gradbenega vestnika moramo izreči priznanje in zahvalo vsem članom Uredniškega odbora, prejšnjega in sedanjega, tehničnim urednikom in lektorjem, članom Izvršnega odbora , predsedstvu in kolektivu administracije ZDGITS, vsem avtorjem in sode­ lavcem, ki so v 29 letih prispevali veliko pomembnih člankov in razprav, s katerimi so Gradbeni vestnik dvignili na sedanjo strokovno raven, in vsem tistim našim gradbenim organizacijam, ki so v teh letih finančno podpirali izhajanje Gradbenega vestnika z naročninami in z oglasi. Pri­ znanje gre tudi tiskarni Tone Tomšič, s katero nas povezuje plodno sode­ lovanje že več kot 18 let. V pričakovanju še uspešnejšega dela v prihodnjih letih, Uredniški od­ bor Gradbenega vestnika želi vsem gradbenikom srečno in uspešno novo leto 1981. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK SERGEJ BUBNOV KO M ISlÄ zX.pftl'äBEN A PRIZNANJA IN NAGRADI SKUPŠČINE OBČINE MARIBOR PO SKLEPU Z DNE, 1. 4, 1980 PODELJUJE LISTINO OBČINE MARIBOR DRUŠTVU GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V MARIBORU KOT POSEBNO DRUŽBENO PRIZNANJE ZA USPEHE PRI RAZVIJANJU DRUŽBENOPOLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVU ANJA, GOSPODARSTVA IN DRUŽBENIH .DEJAVNOSTI, KI SO POMEMBNI ZA RAZVOJ OBČINE, DELA IN ŽIVUENJA V NJEJ TER NJEN UGLED TUN :;; $ rasM gBNlK KOMISIil Izbira novega mostu prek reke Drave v Mariboru UDK 624 7 VUKAŠIN AČANSKI PETER KOREN 1.0. Uvod Zgodovinski razvoj Maribora je tesno povezan z reko Dravo in z mostovi prek nje. Ta povezanost izvira še iz časov gradnje naj­ enostavnejših lesenih mostov, ki so ustvarili pogoje in možnosti za nastanek prvih naselij. Nadaljuje se v obdobje železnic in obdobje mostov, ki bodo še sledili in bodo tako po številu kot po funkcionalnosti povezovali levi in desni del mesta v celoto. nje in bodoče generacije, da nadaljujejo začeto delo še z večjim poletom, bolj kvalitetno, estetsko in sodobno. V zvezi z gradnjo hitre ceste skozi Maribor je predvidena tudi gradnja novega mostu prek Drave. Na lokaciji, kjer je predvidena trasa hitre ce­ ste, je obenem težišče mestnega prometa, tako da je na isti lokaciji predviden tudi most prek Drave za mestni promet. Slika 1. Panorama Maribora z mostovi in vrisano varianto C Prvotne lesene mostove, ki so omogočali izključ­ no le premostitev reke, so zamenjali novi, sodobnej­ ši in konstruktersko drznejši. Vsak zase se odlikuje po enkratnosti in lepoti ter izraža hotenje in zagna­ nost sredine, ki ga je gradila. Zgrajeni mostovi ne dokazujejo le ustvarjalne sposobnosti v preteklosti, temveč kot temeljni mej­ niki v panorami mesta izzivajo in obvezujejo seda- Avtorja: Vukašin Ačanski, dipl. inž. gr. in Peter Koren, dipl. inž. gr., GIP Gradis Ljubljana, TOZD Biro za projektiranje Maribor Niveleta mostu na hitri cesti je ca. 8 m nad gladino reke Drave, medtem ko poteka niveleta mestnega mostu, ki je v nivoju bregov reke, ca. 2 m nad gladino reke. Pred graditelji se je tako pojavila naloga gradnje dvoetažnega mostu, ki že po svoji programski zasnovi pomeni edinstven pri­ mer premostitve v našem širšem prostoru. 2.0. Osnovni podatki Investitorja mostu na hitri cesti in mestnega mostu prek Drave sta Republiška skupnost za ceste iz Ljubljane in SIS za ceste iz Maribora. Trasa objekta poteka na območju premostitve v premi, niveleta pa je konveksna z radijem R = = 10.000 m in nagibom tangent 1 %o. Niveleti obeh objektov sta vzporedni. Višinska razlika med bregovoma reke Drave znaša ca. 12,5 m, tako da se na levem bregu Drave podaljšuje most na hitri cesti v viadukt, na desnem bregu pa poteka trasa magistrale v predoru. Dolžina dvoetažnega objekta nad reko Dravo je L = 229,75 m, dolžina viadukta na levem bregu L = 110,70 m, tako da znaša skupna dolžina objekta LSk = 340,45 m. Širina mostu na hitri cesti je B = 22,30 m, širina mostu za mestni promet pa le B = 21,00 m. Svetla višina med objektoma je 4,70 m. Pri projektiranju objekta je treba upoštevati obtežno ishemo po nemških predpisih s težkim vozi­ lom teže 600 ikN. Objekt je v področju VIII. potres­ ne stopnje po MCS lestvici. Dno struge reke Drave na območju premostitve tvori plast gramoza debeline ca. 8,0—14,0 m, pod njo pa je plast laporja, ki sega na levem bregu do globine 13,0 m, na desnem bregu pa do globine 22,0 m. Globina vode znaša 7,0 m. Investitor je lahko izbiral med štirimi variantami premostitve, in to: varianta A — prednapeti betonski montažni škat­ lasti nosilci — izvedbo je predložil GRADIS. varianta B — jeklena so vprežna rešetkasta kon­ strukcija s prednapeto betonsko mo­ nolitno priključno rampo — v na­ daljnjem tekstu imenovano Kejžar­ jev viadukt — izvedbo sta predložila GRADIS in METALNA. varianta C — prednapeta monolitna betonska oslabljena plošča, obešena z jekleni­ mi vrvmi na jeklene pilone in Kej­ žarjev viadukt — izvedbo sta pred­ ložila GRADIS in METALNA. varianta D — monolitna prednapeta betonska kon­ strukcija. Gradnja se izvede po nači- Slika 2. Pogled — varianta A Slika 4. Pogled — varianta C nu postopnega narivanja — izvedbo je predložil INGRAD Celje. Pri izdelavi idejnih projektov so so­ delovali: GRADIS — Biro za projektiranje Maribor Inštitut za metalne konstrukcije IMK Ljubljana Slika 5. Fotomontaža — varianta A Slika 7. Fotomontaža — varianta C Slika 8. Pogled s spodnje etaže — varianta A Slika 9. Pogled s spodnje etaže — varianta B Slika 10. Pogled s spodnje etaže — varianta C Industrijski projektni zavod IPZ Za­ greb. (V nadaljnjem tekstu bosta avtorja govorila le o prvih treh variantah, ki so bile obdelane v skladu z raz­ pisnimi pogoji, kar pa ne drži za varianto D). 3.0. Opis variant 3.10. Varianta A Sočasno z izdelavo idejnega projekta za hitro cesto skozi Maribor so bile izdelane tudi idejne re­ šitve vseh objektov na trasi. Za gradnjo teh objek­ tov je bil izbran fleksibilni prednapeti betonski škatlasti element, iki ga izdelujejo na industrijski način v centralnih obratih in se da uspešno upo­ rabiti za sestavo različnih konstrukcijskih siste­ mov. Na enak način je predvidena gradnja dvoetaž­ nega mostu prek Drave in viadukta na magistrali na levem bregu — Kejžarjevega viadukta. Spodnjo etažo objekta sestavlja v prečnem prerezu 8 nosil­ cev dolžine L = 33,25 m, zgornjo etažo in viadukt pa 10 nosilcev dolžine L = 33,25 m. V I. fazi gradnje so nosilci prostoležeči in pred­ napeti s štirimi kabli 24 0 7 po sistemu IMS. Po končani montaži nosilcev in po zalit ju stikov med njimi se izvrši prednapenjanje II. faze, tako da predstavlja konstrukcija v času uporabe kontinuirni nosilec. V II. fazi prednapenjanja se v vsakem no­ silcu prednapeta še 2 kabla 36 0 7 po sistemu IMS. Poleg tega so nosilci tudi prečno prednapeti s kabli 16 0 7, ki so na razmaku 80 cm. Tako je formirana kontinuima glavna nosilna konstrukcija spodnje in zgornje etaže mostu, kot tudi Kejžarjevega viaduk­ ta z razponi L = 37,75 m in konstruktivno višino hn = 154 cm. Reakcije glavne nosilne konstrukcije se pre­ našajo prek neoprenskih ležišč in okroglih stebrov 0 136 na uvrtane pilote 0 150 cm. Ti so temeljeni v sloju laporja 6,0 m globoko. 3.20. Varianta B Glavno nosilno konstrukcijo dvoetažnega mostu prek Drave tvorita dva kontinuiran jeklena palična nosilca višine h = 6,70 m z razponi L = 46,20 + + 77,0 + 46,20 = 169,40 m. Na spodnje in zgornje pasnice jeklenih paličnih nosilcev so postavljeni jekleni prečni nosilci višine 2,0 m, ki so povezani z armiranobetonsko ploščo de­ beline d = 20 cm. Glavno nosilno konstrukcijo Kejžarjevega via­ dukta tvori kontinuirna monolitna prednapeta votla plošča z razponi L = 4 X 26,0 + 29,20 + 29,20 + + 30.30 m in s konstruktivno višino h = 120 cm. Prednapenjanje glavne nosilne konstrukcije se iz­ vrši s kabli 36 0 7 po sistemu IMS. Dvoetažni most prek reke Drave in Kejžarjev viadukt sta temeljena na uvrtanih pilotih 0 150 cm v plasti laporja 6,0 m globoko. Piloti prehajajo navzgor v okrogle stebre 0 136 cm. Na celotnem objektu so predvidena neoprenska ležišča. 3.30. Varianta C Niveleta mostu hitre ceste je za ca. 7,0 m nižja od nivelete obstoječih objektov. Da bi se čimbolj izognili občutku nizke nive­ lete in da bi bil novi most v panorami mesta tem bolj jasen, so bile narejene številne raziskave posa­ meznih konstruktivnih delov mosta v prostoru. Rezultat raziskav je odločitev, da se izbere za glavno nosilno konstrukcijo prednapeta votla betonska plošča debeline 120 cm, ki je z jeklenimi vrvmi obešena na dva jeklena pilota. Razponi mostu na hitri cesti znašajo L = 35 + 80 + 80 + 35 m. Prednapeta betonska konstrukcija se izvede po postopku proste konzolne gradnje, simetrično od sredine. Vrvi so iz paralelnih žic 0 7 sistema BBRV — tip vrvi Hi Am. Vrvi so razporejene po načelu razporeditve strun pri harfi, in sicer znaša njihov Slika 11. Pogled s čela — varianta A + B razmak 5,0 m na betonski plošči in 1,20 m na pilotu. Kejžarjev viadukt se izvede kot kontinuirna pred­ napeta votla plošča višine 120 cm z razponom L = = 5 X 26,6 m. Spodnji mestni most je predviden kot jeklena sovprežna konstrukcija z razponi L = = 6 X 25,0 m in višino 130 cm. Temeljenje pilonov se predvidi v sloju laporja z globokimi masivnimi temelji. Ostali stebri so pravokotnega preseka in predstavljajo podaljšek uvrtanih pilotov 0 150, ki so fundirani v Sloju laporja 6,0 m globoko. Slika 13. Pogled z zgornje etaže — varianta C Slika 15. Pogled na most — maketa variante B Slika 16. Pogled na most — maketa variante C Fotografije je prispeval Mišo Hochstätter 4.0. Zaključek V razpisni dokumentaciji je bila poleg ostalih pogojev tudi zahteva, da izvajalec v ponudbi pred­ loži arhitektonsko analizo svoje odločitve s poseb­ nim pogledom na vključitev mosta v mestno sre­ dino. Ta zahteva pomeni velik napredek v primerjavi z infrastrukturnimi objekti, ki postajajo tako arhi­ tektonska disciplina in pomembni elementi obliko­ vanja sredine, v kateri so. Investitorja sta sestavila sedemčlansko komi­ sijo, katere naloga je bila pregledati predložene rešitve in na podlagi določenih kriterijev, katerih osnovni cilj je znanje projektiranja in izvajanja mostov, izbrati najboljšo rešitev. V podanem članku je v skopih potezah prika­ zan potek dela pri projektiranju in izdelavi pro­ jekta za tako pomemben objekt, kot je novi most na hitri cesti skozi Maribor. UDK 624.7 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (29) St. 11—12, str. 227—232 Vukašin Ačanski, dipl. gr. inž. in Peter Koren, dipl. gr. inž. IZBIRA NOVEGA MOSTU PREK REKE DRAVE V MARIBORU Pri gradnji hitre ceste skozi Maribor je potrebno zgraditi nov most. Most je dvoetažen. Predlagane so bile štiri variante, in sicer: — most iz prednapetih montažnih nosilcev škatla­ stega prereza, — jekleni palični most s sovpreženo zgornjo in spodnjo voziščno ploščo, — na zategah obešen betonski most z dvema jeklenima pilotoma in —■ monoliten betonski most, grajen po metodi postopnega narivanja. Investitor je za vse variante zahteval tudi arhitek­ tonsko študijo s poudarjeno vključitvijo v mestno sre­ dino, kar pomeni napredek v snovanju infrastruktur­ nih objektov. UDC 624.7 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (29) No. 11—12, pp. 227—232 Vukašin Ačanski, dipl. gr. inž. in Peter Koren, dipl. gr. inž. SELECTION OF THE NEW BRIDGE OVER THE DRAVA IN MARIBOR The construction of the expressway through Mari­ bor has necessitated the erection of the new bridge over the Drava river. The bridge well be two-storied. The following four variants have been proposed: — bridge of prestressed prefabricated box girders, — steel truss bridge with composite upper and lower deck, —• cable stayed bridge with two steel masts, and — monolithic concrete bridge, constructed by me­ thod of progressive sliding. For all the four variants the Investor demanded also architectural studies, especially with regard to the incorporation into the city environment, which repre­ sents a progress in conception of infrastructure objects. Organizacija izvedbe hitre ceste v Mariboru UDK 625.712.1:69.008 ANGEL POLAJNKO Maribor kot drugo največje mesto v Sloveniji pogojuje večje prometne tokove, ki se jim priključi še tranzitni promet. Zato nastane na nekaterih cestnih odsekih na mestnem področju gneča, ki pov­ zroča prometne zastoje. Poleg težav s propustnostjo se v Mariboru pojavljajo tudi problemi s strukturo prometa, saj se na nekaterih povsem mestnih ali stanovanjskih cestah pojavljajo v večji meri tovorna vozila, ki poslabšujejo ekološko stanje v mestu. Že ob koncu šestdesetih let je bilo jasno, da obstoječa cestna mreža ni sposobna prevzeti vseh prometnih tokov, poleg tega pa ukrepi za prisilno vodenje prometa ne bi bistveno izboljšali prestruk­ turiranja prometnih tokov. Zato so se pojavile prve zamisli o izgradnji oz. dopolnitvi cestne mreže, ki bi zajela celotno mestno območje. Pričela se je tudi izdelava študij, ki pa zaradi neorganiziranosti de­ javnikov v mestu ni dosegla ciljev, ki so bili v štu­ dijah zastavljeni. Šele izdelava urbanističnega načrta mesta Ma­ ribora v letu 1974 do 1976 je omogočila začetek kompleksnega programskega reševanja cestno pro­ metne problematike v mestu. Tega leta je bila zasnovana cestna mreža Maribora, ki naj bi bila grajena po etapah in bi zadostovala vsaj za nasled­ njih 20 let. Ta mreža je bila predložena občinski skupščini, istočasno pa so bili izvedeni aproksimativni pred­ računi za realizacijo te mreže. Tako finančni kakor tudi fizični obseg izgradnje predlagane mreže je nakazal, da bo potrebno začeti z izgradnjo cest v Mariboru organizirano. Sredi leta 1975 so strokovne službe občine Ma­ ribor pripravile osnutek Desetletnega programa iz­ gradnje in modernizacije cest v občini Maribor v letih 1976—1985, ki pa so ga vsi trije zbori občinske skupščine sprejeli 1976. leta. Sam sporazum zajema več poglavij in obravnava vse ceste na področju občine, pomembno pa je to, da zajema ceste ne glede na to, kdo je njihov investitor. Tako nastopajo kot investitorji Republiška skupnost za ceste Ljub­ ljana za regionalne, magistralne in avto ceste, sa­ moupravna interesna skupnost za komunalne in ce­ stno dejavnost za primarne in sekundarne mestne ceste in kategorizirane lokalne ceste in krajevne skupnosti in drugi financerji za ostale ceste. Posamezna investitorska področja se med seboj prepletajo in tako je bil za izgradnjo in rekonstruk­ cijo primarnega cestnega omrežja Maribora sklenjen dogovor o financiranju med RSC in SIS za komu­ nalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje ob­ čine Maribor. Medtem ko ima RSC dobro organizi­ rane strokovne službe, ki so kos tako zahtevnim nalogam, v Mariboru ustreznih in tako organiziranih služb ni bilo. Zato sta se občina Maribor in samo- Avtor: Angel Polajnko, dipl. gr. inž., Maribor, Kejžarjeva 12 upravna interesna skupnost za komunalne in cestno dejavnost dogovorila, da ustanovita delovno orga­ nizacijo, ki bo skrbela za realizacijo dogovora med RSC in občino Maribor in sodelovala s strokovno službo RSC. Biro za cestno izgradnjo je že na začetku popol­ noma zaživel in prevzel celo vrsto opravil, ki so v cestni gradnji potrebna, niso pa niti predmet pro­ jektiranja niti predmet fizične izvedbe in jih še najlaže označimo kot pripravljalna dela in pripravo zemljišč za gradnjo. Širša javnost pozna v glavnem le projektansko dejavnost in gradnjo v ožjem smislu, redkeje pa se seznanja tudi z ostalimi problemi, ki nastajajo pri realizaciji zelo zahtevnih objektov, kakršni so bili dogovorjeni med RSC in SO Maribor. Seveda vso to dejavnost ni možno strniti v nekaj vrstah, naj pa jo vsaj v grobih črtah navedem: — priprava strokovnih predlogov za družbeno­ politične skupnosti in druge organe odločanja pri sestavi najrazličnejših planskih dokumentov; — priprava predlogov za organe investitorjev za planske dokumente im investicijske odločitve (in­ vest programi); — skrb za pridobivanje najrazličnejših vrst tehnične dokumentacije (zasnovalni projekti, pro­ jektne študije, lokacijske dokumentacije); — povezovanje projektanta in investitorjev ter zagotavljanje tekočega spremljanja izdelave do­ kumentacije; — priprava zemljišč za gradnjo; — pridobivanje soglasij in upravnih dovoljenj; — priprava finančnih konstrukcij za posame­ zne objekte; — koordiniranje oddaje del najrazličnejšim iz­ vajalcem; — sodelovanje z nadzornimi organi investitorja (ki ga izvaja strokovna služba RSC — Gradbeno nadzorstvo Maribor); — zagotavljanje ustrezne informiranosti javno­ sti o poteku del. Maribor se je prvič srečal s tako obsežnim in zahtevnim programom, zato na začetku ni bil ustrezno organiziran. Investitorja sta že v samem začetku ustanovila dve strokovni telesi, ki sprem­ ljata izdelavo in prevzem tehnične dokumentacije in financiranje objekta, to sta revizijska komisija in odbor soinvestitorjev. Revizijska komisija ima za nalogo zagotavljati tehnično in strokovno kvaliteto dokumentacije in s svojimi predlogi usmerja projektante k optimal­ nim rešitvam. Sestavljajo jo strokovnjaki s pod­ ročja projektiranja cest v Sloveniji. Njeno delo pospešuje realizacijo posameznih projektov, saj obi­ čajno ob predaji projektov investitorju le-ta prek svojih revidentov nima večjih pripomb glede posa­ meznih rešitev. Odbor sofinancerjev pa preverja posamezne elemente projektov glede na bodoča investicijska vlaganja in jih predlaga organom odločanja v spre­ jem. V začetku izvajanja 10-letnega programa je bila projektiva v Mariboru zelo razdrobljena, tako da nobena od proj oktanskih organizacij ni mogla zago­ toviti tehnične dokumentacije v zahtevanih rokih in ustrezni kvaliteti. Pojavili sta se dve ideji, ali projektante zdru­ žiti ali pa zagotoviti povezovanje na delovnem pod­ ročju. Obveljala je slednja možnost, ki se je uspešno uveljavila. Vodilni projektant, ki je bil od vsega začetka nosilec projektnih del, je bil TOZD Pro­ jektivno tehnološki biro Cestnega podjetja Maribor, ki je zbral ob sebi vse organizacije, ki so bile spo­ sobne ali pa nujno potrebne za realizacijo doku­ mentacije za celoten program. Razvoj tega biroja je vplival na celoten pristop k projektiranju. Tako Hitra cesta skozi Maribor UDK 625.712.1 1.0. Uvod V članku Pristop in potek izdelave idejnih projektov za hitro cesto skozi Maribor — vzhodna varianta, ki je bil objavljen v GV, št. 11-12/76, je avtor opisal prometni problem Maribora, ki je bil poglavitni vzrok za pristop k izdelavi študij avto­ ceste na relaciji Hoče—Šentilj in hitre ceste skozi Maribor. V nadaljevanju članka navaja avtor odlo­ čilne dejavnike, ki so vplivali na izbor trase, tako imenovane vzhodne variante hitre ceste, in potek izdelave idejnega projekta. Projekt je prevzela s strani soinvestitorjev ime­ novana prevzemna komisija 26. oktobra 1976. Ta članek je nekakšno nadaljevanje že omenjenega, v njem pa želimo prikazati nadaljnji razvoj do­ godkov v zvezi s projektiranjem in izgradnjo hitre ceste skozi Maribor. 2.0. Etapnost izgradnje Soinvestitorji so ne glede na fizični in finančni obseg vseh del, obravnavanih v idejnem projektu, odločili, da bodo programirano delo izvajali v eta­ pah. Za ta namen so naročili izdelavo študije di­ namike izgradnje hitre ceste, ki smo jo izdelali v Cestnem podjetju Maribor. Na podlagi idejnega projekta in študije dina­ mike izgradnje hitre ceste je skupščina občine Ma- Avtor: Boris Stergar, dipl. gr. inž., Cestno pod­ jetje Maribor, TOZD Projektivno tehnološki biro je Maribor dobil kvalitetno projektansko organi­ zacijo, ki je danes sposobna spoprijeti se tudi z najtežjimi nalogami s področja projektiranja cest. Poleg cestnega programa je hitra cesta spodbudila tudi aktivnosti o urbanistični ureditvi širšega ob­ močja ob cesti. Zato je vplivala tudi na področja, ki jih sama ureditev cest ni zajela. Za celotno ob­ močje so bili novelirani ali pa celo izdelani novi zazidalni načrti. Gospodarske organizacije so izde­ lale razvojne programe in posegle v obdobje po dograditvi hitre ceste. Na področju komunalne ure­ ditve so bili izdelani dolgoročni razvojni programi. Posamezni sistemi, ki so bili programsko pre­ čiščeni ob izdelavi temeljnih dokumentov hitre ceste, bodo vplivali na razvoj 'komunale še dolgo po realizaciji tega projekta in omogočili tudi razvoj urbanizacije mestnih področij, ki so bila v senci programov, ki jih mesto obravnava kot prednostne. Vse te pridobitve je omogočila smela odločitev in kvaliteten pristop ob realizaciji programa hitre ceste. BORIS STERGAR ribor sprejela odlok o spremembi odloka o urba­ nističnem programu in odlok o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo hitre ceste skozi Maribor ter sklep o etapni izgradnji hitre ceste. Posamezne etape so bile določene na podlagi tehnoloških, prometnih, urbanističnih, finančnih in drugih kriterijev. 2.1. I. etapa Preložitev Ptujske ceste z delom Tržaške ceste in pripadajočimi priključnimi cestami, deviacijami in objekti: Zaradi tehnoloških in prometnih pogojev je bila ta etapa razdeljena na štiri podetape, ki smo jih označili kot podetape A, B, C in D. Glavni prometnici I. etape sta bili preložena Ptujska cesta in Tržaška cesta (podetapi C in D). Da pa so se dela na njih lahko pričela, sta morali biti predhodno zgrajeni Jadranska cesta (podetapa A) za začasni prevzem prometa Tržaške ceste in Zabreška cesta (podetapa B) za začasni prevzem prometa Ptujske ceste. Največja pridobitev I. etape je nedvomno zunaj- nivojsko 'križanje Ptujske ceste z železnico. Podobno kakor so se izvajala etapno gradbena dela, smo za posamezne podetape izdelovali pro­ jekte za pridobitev gradbenega dovoljenja in iz­ vedbo. Najprej pa smo že v maju 1977 izdelali loka­ cijsko dokumentacijo za kompletno I. etapo. I. etapa, ki je bila v celoti predana prometu novembra 1979, je obsegala: — 2,6 km štiripasovnih cest, — 5,4 km dvopasovnih cest, — 2 železniška nadvoza, —1 cestni nadvoz, — 5 semaforiziranih križišč. 2.2. II. etapa Hitra cesta od priključka Meljske ceste, prek Melja, mostu preko Drave s pokritim ukopom (tune­ lom Greenwich) do Ptujske ceste s priključkom Ptujske ceste in pripadajočimi priključnimi cestami, deviacijami ter objekti. Projektantska in gradbena dela na tej etapi so ta trenutek v polnem razmahu. Medtem ko smo lokacijsko dokumentacijo izdelali za kompletno II. etapo z vsemi pripadajočimi cestami, objekti, ko­ munalnimi in energetskimi vodi, pa smo pri izde­ lavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo hitro cesto razdelili na več specifičnih odsekov. Prav tako so predmet ločenih projektov ostale priključne ceste in deviacije, pa tudi večji objekti. II. etapa, katere rok dokončanja del je pred­ viden v drugi polovici leta 1982, tako obsega: — 2,8 km štiripasovne hitre ceste, — 0,8 km štiripasovnih cest, — 5,0 km dvopasovnih cest, — 0,6 km pešpoti, — 1 železniški nadvoz, —• dvoetažni most prek Drave, — 1 cestni nadvoz nad hitro cesto, — pokriti ukop Greenwich, — 1 nadvoz pešpoti nad hitro cesto, — 2 podhoda pod hitro cesto, — druge manjše ureditve priključkov in ulic. 2.3. III. etapa — Hitra cesta od Meljske ceste do Počehove, kjer se priključi na programirano avtocesto Šentilj —Nova Gorica, odsek Šentilj—Pesnica in na magi­ stralno cesto 1/10 ter pripadajoče priključne ceste, deviacije in objekti. —- Hitra cesta od Ptujske do zunajnivojskega razcepa ELKO s tem razcepom. — Hitra cesta od razcepa ELKO do km 11.0. Odsek hitre ceste od razcepa ELKO proti jugu, ki poteka po trasi Tržaške ceste, se gradi, ni pa še znan rok izvedbe odseka od Ptujske do zunaj­ nivojskega razcepa ELKO. Odsek hitre ceste od Meljske ceste do Počehove pa bo investitor začel graditi še med trajanjem gradnje II. etape. Ta odsek, za katerega smo že pričeli priprav­ ljati lokacijsko dokumentacijo, bo predvidoma ob­ segal: — 3,8 km hitre ceste, — 1,5 km dvopasovnih cest, — 3,5 km deviacij, — 3 nadvoze nad hitro cesto, — 1 podvoz pod hitro cesto, — 1 podhod, — 1,4 km regulacij potokov, — 1,5 km opornih in podpornih zidov ter kašt. 3.0. Promet Idejni projekt je bil izdelan na podlagi urba­ nističnega programa celotnega omrežja mesta Ma­ ribor za obdobje do leta 1996 z upoštevanjem obsto­ ječega stanja (leto 1976) in I. faze izgradnje (leto 1986) in po prometno ekonomskem elaboratu, ki ga je izdelal PNZ Ljubljana. Prometne prognoze za leto 1976, 1986 in 1996 za primarne ceste v prometni mreži predvidevajo naslednje prometne volumne PLDP (tabela 1). Omenjeni prometni elaborat predvideva v svo­ jih prognozah za leto 1986 kot eno izmed primarnih cestnih vej tudi Cesto pariške komune, v letu 1996 pa njeno priključitev na avtocesto. Iz tabele 1 razviden prometni volumen kaže, da bo to cesto, kljub nekaterim težavam v bližnji prihodnosti, potrebno zgraditi. Cesta pariške komune sicer ni predmet nobene izmed treh že omenjenih etap izgradnje hitre ceste, kar pa ne pomeni, da je iz zastavljenih planov črtana. Pred izdelavo lokacijske dokumentacije za II. etapo hitre ceste so bile izvedene še nadaljnje pro­ metne raziskave. V tabeli 2 so prikazane prometne obremenitve po zaključenih posameznih etapah gradnje (tabela 2). Iz prikazane tabele ni razvidna samo upravi­ čenost izgradnje sistema hitre ceste, ampak nave­ deni podatki izrecno narekujejo tudi hitrost iz­ gradnje. Tabela 1. Prognoze vseh prometnih volumnov PLDP L E T O Š e n t i l j s k a c . T IT O V A C. (m o s t ) T IT O V A C. m o s t - P t u js k a c. T R Ž A Š K A c. P T U J S K A C. H IT R A C. P e snic a - M eljska c. H IT R A C. M eljs ka c ^ P tu js k a c. P A R IŠ K E K O M UN E 1976 25 610 44 931 40179 13 441 23 688 1986 22 749 34757 28028 24812 35542 23126 28 787 21475 1996 26337 42482 42413 41241 30 960 19 889 34 771 45 601 Tabela 2. Prognoze vseh prometnih volumnov PLDP po posameznih etapah Š e n t i l j s k a c . T IT O V A C. (m o s t ) T IT O V A C. m o s t - P t u j s k a c. T R Ž A Š K A C. p t u j s k a c . H IT R A C . P e s n ic a - M e l js k a c. H IT R A C- M e ljs k a c .-P tu js k a c . PA R IŠ K E KOM UNE I. etapa 36 415 49 520 57 239 24 737 35 514 b il. etapa 42 669 32178 40 938 28 573 38 600 18 393 I.+II.+III. etapa 21 339 32176 26 463 23 155 22 458 22106 27018 21348 Vsi prikazani prometni volumni so bili izraču­ nani glede na prometno mrežo, kot jo predvideva urbanistični program celotnega omrežja mesta Ma­ ribor. Izpad katerekoli ceste iz programirane mreže bi pomenil porušitev oziroma delno porušitev siste­ ma, odvisno pač od pomembnosti ceste, ki bi izpadla. Takšna bojazen obstaja za že omenjeno Cesto pariške komune in za Cesto OF. Cesta OF je bila predvidena v II. etapi izgradnje hitre ceste kot ena izmed pomembnejših sekundarnih cest za pove­ zavo nove Nasipne ulice s hitro cesto. Iz lokacijske dokumentacije je izpadla na zahtevo krajanov krajevne skupnosti, po kateri bi cesta potekala. Prognozirani prometni volumen predvideva v letu 1986 8261 PLDP. Ker je ta cesta namenjena za dostop skoraj celotnega zahodnega dela Pobrežja na hitro cesto, pomeni njen izpad zmanjšanje pro­ metnega volumna na hitri cesti, s tem pa povečanje le-tega na vseh ostalih cestah na Pobrežju, delno pa tudi v Melju in na Teznem. Vsekakor pa investitor želi obe cesti, to je Cesto pariške komune in Cesto OF, zgraditi, pri čemer pa bi potreboval širšo družbeno podporo. 4.0. Opis trase hitre ceste Da bo predstava o trasi hitre ceste jasnejša, bomo na kratko opisali njen potek. Trasa hitre ceste se v Pesniški dolini nave­ zuje na traso avtoceste Šentilj—Pesnica prek pri­ ključka v obliki trobente. Iz Pesniške doline se hitro dvigne na sedlo ob opekarni Košaki, mimo katere poteka po vzhodni strani in istočasno prečka železniški predor. Od južnega portala železniškega predora proti jugu poteka trasa hitre ceste na vzhodni strani železniške proge Šentilj—Maribor z zadostnim odmikom od železnice in dovolj prila­ gojeno obstoječim terenskim razmeram. O ožini med zazidavo oh Košaškem dolu, Pod vinogradi in Prisojno ulico na eni strani ter železniško progo in tovorno postajo Maribor na drugi strani bodo potrebni oporni in podporni zidovi na daljšem po­ tezu. Od današnje carinarnice na eni strani in tovarne akumulatorjev Vesna na drugi strani prečka in­ dustrijsko Melje, 'kjer se tudi nivojsko 'križa z Meljsko cesto. Po premostitvi akumulacije Drave preide takoj v pokriti ukop (predor Greenwich), kjer prečka formirano stanovanjsko naselje Green­ wich. Po izhodu iz pokritega ukopa poteka nato ob pokopališču in robu Strašanskega gozda, nakar se po izhodu iz gozda priključi na Ptujsko cesto s križiščem v obliki polovičnega diamanta. V kon­ čni fazi je predviden potek trase hitre ceste pod Ptujsko cesto in železniško progo Maribor—Celje proti jugu, kjer se v loku priključi v traso obstoječe Tržaške ceste 1/10. Nadaljnji potek proti Hočam je skoraj identičen z obstoječo magistralno cesto. 5.0. Karakteristični profili Osnova za določitev elementov karakterističnih profilov hitre ceste in ostalih cest v mreži so bili trenutno veljavni predpisi in naslednji kriteriji: — lega in pomen posameznih cest v mreži, — računska hitrost, — promet, — urbanizem. Glede na to, da potekajo vsi obravnavani cestni odseki v mestnem področju, so profili po navodilih Zavoda za urbanizem Maribor prilagojeni mestnim razmeram in tako usklajeni z istimi ali istosmisel- nimi, obstoječimi ali v urbanističnih dokumentih programiranimi profili. Vsi prečni profili predvi­ denih cestnih odsekov imajo praviloma strešni naklon. Število in širina prometnih pasov hitre ceste je podana z lego te ceste v mreži in s prometom ter precizirana v projektni nalogi. V naslednjih slikah je prikazano nekaj karakterističnih profilov hitre ceste. 6.0. Komunalni in energetski vodi Ker potekajo vse trase sistema cest po mestnem področju, ki je prepredeno z vsemi vrstami pod­ zemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih Karakteristični profil z opornim in podpornim zidom žO’jZO r0'90 870 , [L_nL_________________ e 20 090 r0'90 . J1'3 5 3 75 375 035.. ,0'80A âofio . JD'35 375 „ 375 035,, ,0’90• f -f r i n «"J *1 K a r a k t e r i s t i č n i p r o f i l p o k r i t e g a u k o p a Slika 1. Južni priključek Jadranske ceste z zidovi za varovanje talne vode — I. etapa Slika 3. Preložena Ptujska cesta s križiščem na Tržaško cesto — I. etapa Slika 2. Nadvoz Zagrebške ceste in železniški nadvoz nad preloženo Ptujsko cesto — I. etapa Slika 4. Gradbišče hitre ceste — priključne rampe — II. etapa vodov, je križanj in prečkanj toliko, da jih je prak­ tično nemogoče našteti v tako skrčenem opisu. Že pri izdelavi idejnega projekta so upravi j alci posameznih komunalnih in energetskih vodov ozi­ roma njihovi pooblaščeni projektanti izdelali idejne projekte 'križanj posameznih vodov s cesto. Sode­ lovanje z njimi pa se nadaljuje tako pri izdelavi lokacijskih dokumentacij za posamezne etape kakor pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo posameznih cestnih odsekov. 7.0. Objekti Glede na mestno področje z mnogimi drugimi komunikacijami, reko Dravo in glede na mnoge pri­ ključke in deviacije je predvidena vrsta objektov. Na tem mestu bi omenili le tri, ki pa so iz projektantskega in izvajalskega vidika najzahtev­ nejši: 7.1. Podvoz Meljske ceste pod železniško progo. Izvedba tega objekta spada v II. etapo izgradnje hitre ceste. Projektant objekta mora pri zasnovi upošte­ vati naslednje pomembne parametre: — projekt tega objekta mora predvideti grad­ njo med potekanjem tako cestnega kot železniškega prometa; —■ spreminjanje nivelete železniške proge ni možno, ker je lokacija objekta v območju železniške postaje Maribor; — niveleta Meljske ceste je vezana na niveleto obstoječega križišča Partizanske ceste na zahodu in na objekte na severni strani ceste, ki niso pred­ videni za rušitev. 7.2. Dvoetažni most V tem članku bomo omenili le nekatere pro­ metne in cestnoprojektantske značilnosti: Zgornja etaža mostu poteka v trasi hitre ceste in bo prevajala primestni, mestni in tranzitni pro­ met. Njen normalni profil je štiripasovnica z lo­ čilnim vmesnim pasom, po katerem poteka dvo­ stranska odbojna ograja. Hodnikov za pešce na zgornji etaži mostu ni, enako kot po vsej trasi hitre ceste. Predviden je le obojestranski manipu­ lativni hodnik med cevno in odbojno ograjo. Spodnja etaža mostu je namenjena sekundar­ nemu prometu in bo povezovala industrijsko Melje s Pobrežjem. Na ispcdnji etaži sta obojestransko predvidena tudi kolesarska steza in hodnik za pešce, ki sta od vozišča ločena z robnikom. Trasa in niveleta dvoetažnega mostu sta zelo omejeni. Niveletno je objekt omejen s podano naj­ nižjo možno 'koto spodnjega roba konstrukcije spod­ nje etaže, s svetlo višino med obema etažama in niveleto vozišča zgornje etaže. Ker se zgornja etaža nadaljuje s traso hitre ceste v pokritem ukopu, ka­ terega krovna plošča ne sme segati zunaj obstoje­ čega terena, je moral projektant objekta predvideti konstrukcijo z najmanjšo možno konstruktivno višino. 7.3. Pokriti ukop (predor Greenwich) Takoj po premostitvi reke Drave preide trasa hitre ceste v predor, kjer prečka stanovanjsko na­ selje Greenwich. Predor oziroma pokriti ukop se bo izvedel v odprti gradbeni jami. Po končanih gradbenih delih na objektu se bo gradbena jama zasula, površina nad predorom pa se bo hortikulturno in arhitekton­ sko obdelala. Pokriti ukop je predviden zato, ker bi nepokriti ukop razrezal naselje na dva dela in preprečil upo­ rabo objektov, pretrgal vse interne komunikacije naselja ter povzročil nerešljive ekološke probleme. 8.0. Ekologija Že pri izdelavi kompleksnega idejnega pro­ jekta za hitro cesto — vzhodna varianta je bila izdelana ekološka študija. Posebej za potrebe lokacijske dokumentacije za II. etapo izgradnje hitre ceste pa je Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor izdelal predloge zaščitnih ukrepov za zmanjšanje hrupa ob hitri cesti na njenem ekološko najbolj kritičnem odseku, to je od južnega portala predora do prehoda trase hitre ceste v globok Ukop. Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja smo na omenjenem odseku upoštevali predloge aktivnih zaščitnih ukrepov za zmanjšanje hrupa, zahteve lokacijskega dovoljenja in pripombe revizijske komisije, ki je spremljala izdelavo pro­ jekta. 9.0. Zaključek V tem članku smo želeli prikazati samo del pro­ metne, cestne, komunalne in ekološke problematike, ki spremlja projektante pri izdelavi tehnične do­ kumentacije za izgradnjo hitre ceste skozi Maribor. Poleg tega pa je prisotna stalna angažiranost in­ vestitorjev, projektantov, izvajalcev in drugih in­ stitucij pri reševanju raznih problemov, ki se po­ javljajo pri načrtovanju, projektiranju in izvajanju del. Rezultat takšnega sodelovanja in hitrega reše­ vanja problemov je bila v predvidenem roku in v mejah predvidenih finančnih sredstev končana I. etapa izgradnje hitre ceste, izkušnje iz nje pa se kažejo tudi že pri projektiranju in gradnji na­ daljnjih etap. UDK 625.712.1 GRADBENI VESTNIK, Ljubljana 1980 (29) St. 11-12, str. 234—240 Boris Stergar, dipl. gr. inž. HITRA CESTA SKOZI MARIBOR Članek opisuje program izgradnje hitre ceste skozi Maribor in najznačilnejše probleme, ki spremljajo pro­ jektante pri projektiranju. Opisana je etapnost izgrad­ nje z obsegom posameznih etap, upravičenost izgradnje glede na podatke o prometu in nekateri tehnični po­ datki o sami trasi. Ob koncu opisuje avtor najznačilnejše objekte na trasi, reševanje problema križanj in prečkanj komu­ nalnih in energetskih vodov ter način reševanja eko­ loškega problema. Enote v gradbeništvu UDK 53.081:69 IVAN JECELJ 1.0 Splošno Od 1. julija 1976 velja ZAKON O MERSKIH ENOTAH IN MERILIH, ki je bil objavljen v Urad­ nem listu SFRJ, št. 13, dne 2. aprila 1976. Po dolo­ čilih tega zakona je do 31. decembra 1980 še dovoljena raba merskih enot, ki ne pripadajo med­ narodnemu sistemu »Systeme International d’Uni- tes« (kar označujemo s kratico enote SI), vendar le, če so navedene v zadnjem poglavju SEZNAMA MERSKIH ENOT tega zakona. Raba ostalih merskih enot je kazniva (npr kcal, Mp ipd.) tako za orga­ nizacije kot za posameznike. Od 1. 1. 1981 dalje bo dopustna le raba enot SI. V sistemu ločimo dvoje vrst merskih enot: 1. osnovne merske enote, 2. izpeljane merske enote. 1.1. Osnovne merske enote in veličine so: Osnovna fizikalna veličina Osnovna merska enota Znak dolžina meter m masa kilogram kg čas sekunda S električni tok ampere A temperatura kelvin K svetilnost candela cd količina snovi mol mol 1.2. Izpeljane merske enote Poleg osnovnih fizikalnih veličin nastopajo v raznih vejah fizike še izvedene fizikalne veličine, ki so definirane s pomočjo osnovnih veličin. Izve­ denim veličinam ustrezajo izpeljane merske enote. Pravilo za določitev izpeljane enote je, da v dimen­ zijski enačbi izvedene fizikalne veličine zamenjamo osnovne dimenzije z ustreznimi osnovnimi enotami, npr.: Hitrost (v) pri enakomernem premočrtnem gi­ banju telesa je definirana kot pot (Z), deljena s ča­ som (t). (t) s Enota za hitrost je izpeljana enota SI — meter na sekundo. Izpeljane merske enote so večinoma poimeno­ vane po priimkih znanih znanstvenikov. Pravilo je, da se ime take enote piše z malo začetno črko new­ ton, znalk enote pa z veliko začetno črko (N), hertz (Hz), pascal (Pa), joule (J), watt (W), coulomb (C), volt (V), ohm (Q), simens (S), farad (F), henry (H), tesla (T), weber (Wb), becquerel (Bq) in gray (Gy). Avtor: Ivan Jecelj, Maribor, Bezenškova 40 Pri ostalih poimenovanih izpeljanih enotah (radian, steradian, lumen in lux) pa uporabljamo malo začetno črko (rad, sr, lm, lx). Poleg teh devetnajstih poimenovanih enot je v seznamu merskih enot, ki je priložen zakonu, še triindvajset izpeljanih enot: ploščina (m2), prostor­ nina (m3), dolžinska masa (kg/m), ploščinska masa (kg/m2), prostorninska masa — gostota (kg/m3), hi­ trost (m/s), pospešek (m/s2), kotna hitrost (rad/s), kotni pospešek (rad/s2), prostorski tok (m3/s), masni tok (kg/s), dinamična viskoznost (Pa • s), kinetična viskoznost (m2/s), električna poljska jakost (V/m), magnetna poljska jakost (A/m), entropija (J/K), ma­ sna količina toplote ali specifična toplota (J/kg • K), toplotna prevodnost (W/m • K), jakost energetskega sevanja (W/sr), svetlost (od/m2), ekspozicijska doza ioniziranega sevanja (C/fcg), molska masa (kg/mol) in koncentracija snovi (mol/m3). Lahko se uporabljajo tudi druge izpeljane merske enote, če so izpeljane iz osnovnih merskih enot s pomočjo algebrajskih izrazov in uporabo matematičnih znakov množenja in deljenja. 1.3. Dopustne enote zunaj SI Zakon dovoljuje uporabo šestindvajsetih enot zunaj SI. Za nekatere od njih celo omejuje pod­ ročje uporabe (x): ar (a), hektar (ha); morska milja; liter (1); ravninski koti: polni (—), pravi (!__), sto­ pinja (°), minuta ('), sekunda (") in gradus ali gon (S); tona (t), atomska masa (u); tex (tex); časovne enote: minuta (min, ura, h), dan (d), teden, mesec in leto (a); vozel; bar (bar); watt-ura (Wh), elektron- volt (eV); volt-amper ‘VA), var (var); Celzijeva sto­ pinja (5C). 1.4. Merske enote zunaj SI, ki se smejo uporabljati do 31. dec. 1980 angstrom (A), mikron (/<), palec ali cola ali inch (in), čevelj (ft), yard (yd), fathom (fm); barn (b); re­ gistrska tona, prostorninski meter (prm); kvintal ali metrski cent (q), funt (lb), long tona (L/T); čevelj na sekundo (ft/,s); dina (dyn), kilopond (kp), pond (p); gal (Gal); tehnična atmosfera (at), normalna ali fizikalna atmosfera (atm), milimeter živosrebrnega stebrička (mm Hg ali Torr), milimeter vodnega steb­ rička (mm HoO); poise (P), centi poise (cP); stokes (St), centi stökes (cSt); erg (erg), kilopond meter (kpm), kalorija (cal); konjska moč (KM); curie (Ci); rad (rd), rem (rem); röntgen (R). 1.5. Uporaba decimalnih predpon in decimalne merske enote Decimalne merske enote so enote z množilnimi ali delilnimi predponami, ki jih tvorimo tako, da dodamo pred merske enote mednarodne predpone. Ime predpone Znak Faktor Eksa E 1018 Peta D 1015 Tera T 1012 Giga G 10» Mega M 10“ Kilo k 103 Hekto h 102 Deka da 10* 1 Deci d 10-1 Centi C 10-2 Mili m 10-3 Mikro v 10-e Nano n 10-9 Piko p 10-ia Femto f 10 16 Ato a 10-18 Decimalne merske enote se tvorijo izključno iz merskih enot SI, ki smo jih navedli v poglavju 1.1. in 1.2. ter iz še sedmih izjemno dopustnih mer­ skih enot, ki niso v SI, to so: liter,tex, bar, watt-ura, elektronvolt, voltamper in var. Uporaba predpon pri ostalih devetnajstih izjemno dopustnih enotah je prepovedana. Za tvorbo decimalnih merskih enot se sme upo­ rabljati samo ena predpona. Predpona in ime merske enote se pišeta skupaj kot ena beseda. Prav tako se pišeta skupaj znak predpone in znak za mersko enoto. 1 dekagram = 1 dag 10 kilowattov = 10 kW Eksponent, ki se piše le na znak merske enote, velja za celotno decimalno enoto, npr.: 1 km2 = 1 kvadratni kilometer = 106 m2 Uporaba predpon centi, deci, deka in hekto naj bi se omejila le na tiste enote, ki so s takimi pred­ ponami običajne, kot na primer: hektoliter, deci­ meter, centimeter itd. Izogibati se moramo vsaki uporabi predpon v imenovalcu, tako naj bi namesto: 1 N/cm2 rabili 10 kN/m2 Kot posebnost navajam, da decimalno mersko enoto za maso dobimo tako, da pred znak za gram damo predpono kilo. Pri kilogramu je že uporab­ ljena predpona kilo in bi uporaba še ene predpone bila nelogična. Decimalne enote niso enote SI. 2.0. Pojasnila in pretvorbe novih enot Zaradi obsežnosti tega področja v tem članku obravnavam samo tiste veličine in k njim pripa­ dajoče enote, za katere menim, da so za gradbenike precej pomembne. Pregled enot SI, pretvorbe starih enot v nove, njih definicije in pojasnila dobite v [1] in [2], 2.1. Masa Enota za maso — m je kilogram (kg), to je masa mednarodnega etalona. Glede na porazdeli­ tev mase govorimo o dolžinski — pi (kg/m), ploščin- ski —• pA (kg/m2) in prostorninski masi ali gostoti — g (kg/m3). Gostota je definirana kot masa snovi deljena z mz volumnom (p = — ). Pri tem nastopajo kot Spre­ di? menljivi pogoji: temperatura okolja, zračni pritisk, vlaga idr. Upoštevajoč te pogoje ter strukturo snov, pojmujemo različne gostote, npr. normna go­ stota (pri plinih), nasipna gostota (pri sipkih mate­ rialih) itd. Paziti moramo, da ne zamenjujemo go­ stote s specifično težo snovi »y«. Med obema veli­ činama velja relacija y = p • g, pri čemer je »g« zemeljski pospešek (g = 9,80665 m/s2). 2.2. »Teža« — Sila teže Izraz »teža« izvira iz tehtanja — primerjanja mas. Ko govorimo o teži v kg, običajno mislimo na maso. Zato prihaja pogosto do nejasnosti. Da bi nastal red, je treba v tehniki namesto »teže« ločiti maso in silo teže. Zveza med veličinami je podana v enačbi: G = m ■ g G — sila teže (N) g — zemeljski pospešek (m/s2) m — masa (kg) Sila teže se ne meri s tehtnicami, ampak z di- namometri! V potrošništvu (ne v tehniki!) je zaradi prehoda in da ne bi prišlo do zmede, dopustno rabiti (po JUS A.Al.050): Glede količine česa, kar se tehta namesto 1 daN kruha = 1 kg kruha 1 kN krompirja = 100 kg krompirja 20 kN premoga = 2 t premoga Podobno velja za nosilnost, npr.: nosilnost dvigala 480 kg (ne 4,8 kN) nosilnost vozila 3 1 (ne 30 kN) nosilnost žerjava 10 t (ne 100 kN) V trgovanju je možno uporabljati za količino snovi še naprej izraz teža, ampak v smislu mase, ki se dobi s tehtanjem. Izraz specifična teža kot mera količine kake snovi na enoto prostornine, npr. kp/m3, N/m3, naj se ne bi več rabil. Namesto tega naj se uporablja izraz gostota v kg/m3, gr/cm3, kg A itd. 2.3. Sila Dosedanje enote: dyna, pond, kilopond in mega pond se zamenjajo z novo enoto newton (N). New­ ton je sila, ki da telesu z maso 1 kg pospešek 1 me­ tra na sekundo na kvadrat (1 N = 1 kg • 1 m/s2). Pretvorba starih enot kp = 9,80665 N JUS A.A1.040 podaja na šest decimalnih mest natančno pretvorbo sil kp — N. Kadar 2 fl/o napaka ne vpliva bistveno na rezultat, je dopustno rabiti/\ približno razmerje 1 kp = 10 N ali: 9,1 kp 1 kp 100 kp 1 Mp 100 Mp IN ION 1 kN 10 kN 1 MN 2.3. Momenti sil, upogibni in torzijski momenti Splošno velja podobna tabela kot za približno preračunavanje sile: 0,1 kp m 1 kp m 100 kp m 1 Mp m 100 Mp m 1 Nm 10 N m 1 kN m 10 kN m 1 MN m 2.4. Tlaki, pritiski, mehanske napetosti, trdno­ sti in moduli elastičnosti Nova poimenovana izpeljana enota je pascal. Pascal je tlak, ki ga povzroča sila enega newtona, če je enakomerno porazdeljena in deluje pravokotno na površino enega kvadratnega metra (1 Pa = = 1 N/l m2). Za natančnejše preračunavanje tlaka imamo naslednja standarda JUS. A.A1.043 atmosfe­ ra — bar in JUS A.A1.044 torr — mbar. Pom ožna tabela za preračunavan je v iš insk ih tlako v (tekočine) Enota bar m bar bar Pa 1 mm H20 = 100 0,1 0,0001 10 1 m H20 = 100.000 100 0,1 10.000 1 mm Hg = Torr = 1333 1333 0,001333 133,322 Pom ožna tabela za p reračun t la k a rezervoarjev (p lin i, para, tekočine) Enota at, kp/cm2 kp/m2 atm Torr bar Pa 1 at, 1 kp/cm2 = 1 10.000 0,96784 735,56 0.981 98.100 1 kp/m2 = 10-4 1 0,968 . 10-4 0,0736 9,81 . 10-5 9,81 1 atm = 760 Torr = 1,03323 10.332 1 760 1,01325 101.325 1 Torr = 1 mm Hg = 0.00136 13,6 1,3158 . 10-3 1 1,333 . 10—3 133,322 1 bar = 1,0197 10.200 0,98692 750,06 1 10» 1 Pa = 0,102 . 10- 4 0,102 0,987 . 10-5 0.0075 10-5 1 Pomožna tabela za preračunavanje mehanskih napetosti Enota Mp/m2 kp/cm2 kp/mm2 N/mm2 = MPa Pa 1 Mp/m2 = 1 0,1 10-3 9,81 . 10-3 9,81 . 103 1 kp/cm2 = 10 1 IO“ 2 9,81 . lO“ 2 9,81 . 104 1 kp/mm2 = 103 100 1 9,81 9,81 . 106 1 N /m m 2 = 101,94 10,19 0,102 1 10° 1 P a = 1,02 . 10“ ! 1,02 . 10-s 0,102 . IO“ « 10 ® 1 Opomba: Na področjih mehanike je priporočljivo uporabljati za napetosti in trdnosti materialov kot eno- to MPa (mega pascal). Pom ožna tabela za p re raču n avan je enote dela, energ ije in toplotne količ ine Enota kp m kcal KM . h kWh eV J, N . m , W . s 1 kpm = 1 2,34 . 10-3 3,7 . IO“ « 2,72 . 10-6 6,12 . IO»»» 9,81 1 kcal = 427 1 1,58 . 10-3 1,163 . 10-3 2.607 . 1022 4186,8 1 K M . h = 2,7 . 105 632 1 0,736 1,652 . IO« 2,65 . IO6 1 KWh = 3,67 . 105 860 1,36 1 2,245 . 1025 3,6 . 106 1 eV = 1,634 . 10--20 3,836 . K)-2» 6,053 . 10“ 2« 4,454 . 10-26 1 1,602 . 10—1‘9 J 1 J = 1 N . m = 1 W . s 0,102 2,39.10-» 3,77 . IO“ ? 2.78 . 10-7 6,241 . 10»8 1 Za natančnejši Preračun enot energije (cal) — Joule (J) rabi JUS A.A1.041. Pom ožna tabela za p re raču n avan je enot moči, energetskega toka in top lotnega toka Enota kcal/h kpm/s KM W k W 1 kcal/h = 1 0,119 1,58 . 10-3 1,163 1,163 . 10-3 1 kpm/s = 8,43 1 0,0133 9,81 9,81 . 10-3 1 KM = 632 75 1 736 0,736 1 W = 1 N m = 1 J/s 0,860 0,102 1,36 . 10-3 1 0,001 1 k W = 860 102 1,36 1000 1 Za točnejši preračun enot moči KM — kW glej JUS A.Al.042. Med pomembnejše JUS iz tega področja šte­ jemo JUS A.Al.020, v katerem je poleg pravil pisa­ nja enot in veličin pojasnjena raba nekaterih sploš­ nih izrazov, -kot so: koeficient, modul, faktor, para­ meter, števila, razmerja, frakcije, indeksi, splošna konstanta, specifičen, gostota itd. Pomembna je tudi novost, da se znaki fizikalnih veličin pišejo s kur­ zivno pisavo, če ne, se jih podčrta, npr.: hitrost je pot, deljena s časom 3.0. Enote v gradbeništvu 3.0. V mednarodnih tehničnih krogih je čutiti živahno dejavnost, da bi dosegli enotnost tako v pi­ sanju veličin, znakov, enot kakor tudi definicij, standardov itd. Pri tem je vodilna organizacija ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo), po­ maga pa ji na desetine strokovnih mednarodnih gradbenih združenj (kot so: RILEM, CEB, FIP, IVBH, IASS, ISSMFE idr). Tudi pri nas počasi lo­ vimo korak s temi razvojnimi dogodki, tako smo imeli več seminarjev, referatov in člankov s tega področja [2]. V slovenščino je bil preveden ISO 3898. Osnove za projektiranje konstrukcij — znaki — splošni sim­ boli [2]; Označbe po modelu predpisa CEB — FIP za armirane in prednapete konstrukcije [2] ter pri­ poročilo ISSMFE — znaki, enote in definicije za mehaniko tal in temeljenje [2]. Ker je gradbeni­ štvo obširna tehnična panoga (glej 5 priročnikov tehničar j a), nima smisla obravnavati celotne snovi podrobno. Oglejmo si samo nekatera področja. 3.1. Gradbeni materiali Gradbeni materiali, ki so v naslovu imeli trd­ nostno karakteristiko v starih enotah, bodo me­ njali označbo. Ker Zvezni zavod za standardizacijo ni noveliral predpisov, bo nastala neizbežna zmeda. Pri tem je najbolje, če pogledamo, kako so drugi narodi reševali ta problem. Nemci so to naredili dokaj praktično: Material Stari znak Novi znak Beton DIN 1045 Bn 50 B 5 Bn 250 B 25 Bn 350 B 35 Bn 550 B 55 Lahek beton LBn 100 LB 10 (konstrukcijski) LBn 550 LB 55 Lahek beton LBn 20 LB 2 (izolacijski DIN 4232) LBn 50 LB 5 LBn 80 LB 8 Aktivnost cementa Z 250 Z 25 (DIN 1164 — 1 del) Z 550 Z 55 Material Stari znak Novi znak Armaturno jeklo BSt 22/34 BSt 220/340 (DIN 488 — 1 del) BSt 42/50 BSt 420/500 BSt 50/55 BSt 500/550 Zidna opeka Mz 50 Mz 4 (DIN 105) Mz 100 Mz 8 Mz 150 Mz 12 Mz 250 Mz 20 Mz 350 Mz 28 Plinobetonski bloki G 25 G 2 (DIN 4165) G 50 G 4 G 75 G 6 Izkoristili so priložnost in ob uskladitvi mer uredili nekatere tehnološkokomercialne lastnosti pri posameznih skupinah gradbenih materialov. Po JUS A.Al.050 — tč. 4.4.8 je predlagano (ven­ dar še ni uzakonjeno), da pri materialih s trdnostno karakteristiko v imenu zamenjamo položaj karakte­ ristike in nazivne vrednosti: Trdote po Brinellu, Vickersu, Rockwellu, ki so se pisale: HB = 350 kp/mm2 se pišejo 350 HB HV 30 = 640 kp/mm2 640 HV 30 HRC = 45 45 HRC Torej brez merske enote, ki jo zamenja znak trdote. Opomba k HV 30 — pomeni 30 kp obremenitve. Z uvedbo enot SI ne moremo spremeniti vseh zna­ nih postopkov meritev, zato tu ostane označba 30 (če bi to točneje prevedli v newtone, bi bilo 294 N). Analogno temu za prehodno obdobje ne bomo pisali MB 300, ampak 300 MB itd. Če bi dosegli mednarodni kriterij s 5 %> fraiktilo, pa C 30. Če se sporazumemo za milejšo fraktilno vrednost, npr. 10 odstotkov (ta pravilnik se trenutno dela), se lahko vpelje nova domača označba MB 30. Pri kovinah je drugače. Doslej smo imeli troje možnih označb: po sestavi, po trdnostnih karakte­ ristikah in po uporabi. Pri konstrukcijskih jeklih je bila udomačena označba, npr. ČN 22 A (s karakte­ ristično mejo elastičnosti v kp/mm2). Ker kp zame­ njujemo z 10 N, bi bila nova označba ČN 220 A. Pri tem nekateri ugledni znanstveniki želijo boljšo označbo, tako da bi imeli tudi porušno trdnost kot karakteristiko, v tem primeru bi bila označba ČN 220/340 A. Toda čemu sploh pisati ČN ali Č, če ta označba ne ustreza vsem domačim jezikom? Ali ne bi kazalo rabiti kar mednarodni znak S 220/340? Mislim, da ne kaže prehitevati standar­ dizacije in čeprav so označbe stare, bi predlagal, da ostanejo do spremembe standardov, pravilnikov in zakonov takšne, kakršne imamo. 3.2. Gradbene mehanike V to področje združimo zaradi enostavnosti vse merske enote iz statike, dinamike, kinematike, trd- nosti, geomehanike itd. Zakonska osnova za to pod­ ročje je JUS A.A1.025 — Veličine in enote meha­ nike, ki je v tisku. Ta standard je usklajen z med­ narodnim ISO 31/III—1978. Mehanike so ozko pove­ zane na račun konstrukcij. 3.3. Konstrukcije Navodilo za uporabo znakov je podano v pre­ vodu ISO 3898 in dodatek »A« k modelu predpisov CEB — FIP za armirani in prednapeti beton [2]. Glede na to, da se izteka konec prehodnega ro­ ka in se nam ni posrečilo novelirati veljavnih teh­ ničnih predpisov v skladu z zakonom o enotah in merilih, bo prišlo do težav. Poglejmo, kaj pravi PTP 2 kot osnovni predpis o obtežbah konstrukcij, ki velja še danes: IV — 1. Beton iz ka­ menitih agregatov 2400 kg/m3 Računska prostorninska teža 212 f) Stopnišča v stanovanjskih objektih 300 kg/m2 Računska teža 212 m) Horizontalni pritisk na ročaj stop- niščne ograje, balkona 40 kg/m Računska teža 2121 Kolesni pitisk vozila, npr. 4 t Jasno je, da je od 12. julija 1948, ko je predpis izšel, prišlo do sprememb. Predpise bi bili morali novelirati leta 1957, ko smo prejeli z JUS A.Al.040 nove enote. Pretvorbe bi se glasile: kg/m3̂ kp/m3 kg/m2-> kp/m2 kg/m kp/m t Mp Pri tem bi bila sedanja sprememba kp = 10 N = = 0,01 kN lahka, tako pa prihaja do miselne mot­ nje: masa-> sila teže, ki bo nagajala zlasti starej­ šim inženirjem in tehnikom. Po mednarodnem predlogu ISO-DP 4357 mora­ mo za obtežbo uporabljati: za koncentrirano obremenitevkN za črtno obremenitev za ploskovno obremenitev za prostorninsko obremenitev za momente za napetosti kN/m kN/m2 kN/m3 Nm, kN m, MN m itd. kPa in MPa Izjema so lesene konstrukcije, kjer bi zaradi »nazornosti predstave« namesto kp/cm2 rabili N/mm2 (v prehodnem obdobju, kasneje pa kN/m2 ali kPa). Poglejmo preprost primer dimenzioniranja pro­ sto ležečega jeklenega nosilca, obremenjenega z zvezno obtežbo: p (2,5 Mp/m) = 25 kN/m ae (1600 kp/cm2) = 160 MN/m2 E (2,1 X 10° kp/cm2) = 2,1 X 105 MN/m2 / Dimenzioniranj e: M z m a x pi~ 25 ■ 4,002 8 = 50,00 kNm W2 = Mz 50,00 • 103 a 160 ■ 106 312,5 • 10” 6 m3 = 312,5 cm3 izberem: I NP 24 Wz = 354 cm3 I2 = 4250 cm4 m = 31,1 (kg/m) g = 9,81 • 36,2 = 355,12 N/m = 0,36 kN/m q = g + p = 0,36 + 25 = 25,36 kN/m ql- _ 25,36 • 4,002 M 2 m ax M n m a x 8 8 50,72 • 103 0x = = 50,72 kNm = 143,28 • 106 N/m2 Wz 354 • 10' = 143,28 MN/m2 < 160 MN/m2 Upogib v sredini razpone 5 gl4 _ _ 5 25,36 • 103 • 4,04 384 Elz 384 2,1 X 10’ - 3060 • 10“ 4 = — 0,013 m = — 1,3 cm Enote napetosti lahko poljubno izbiramo med MPa = N/mm2 = MN/m2, za majhne vrednosti pa kN/m2 in isto velja za elastične module materialov. Bar, ki je prav tako dopustna enota in je enak kp/cm2, je namenjen za tlake tekočin in plinov. 3.4. Gradbena fizika Načelno je narejen red na področjih akustike, toplote, požarne obstojnosti in osvetlitve. Zaradi energetske krize so najbolj aktualni toplotni pred- piši in standardi. Od 16. 2. 1980 veljajo za to pod­ ročje naslednji standardi: JUS U.J5.001 Toplotna tehnika v gradbeništvu. Poj­ mi in definicije JUS U.J5.026 JUS U.J5.510 JUS U.J5.520 JUS U.J5.530 Veličine in enote za toploto Metode izračuna koeficienta toplotne prevodnosti v zgradbah Metode izračuna difuzije vodne pare v zgradbah Metode izračuna karakteristik toplot­ nih stabilnosti JUS U.J5.600 Tehnični pogoji za projektiranje zgradb ter predpisa: Pravilnik o dopustnih toplotnih izgubah zgradb Ur. 1. SRS 12-20. 4. 79 in Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za toplotno energijo v stavbah, Ur. list SFRJ 28-345/ 1970. V toplotni tehniki nas najbolj prizadenejo spre­ membe v zvezi s prestavitvijo temperaturnih lest­ vic. Dosedanja (Celzijeva), ki je temeljila na zmrz- lišču čiste vode, je zamenjana (premaknjena) s ter­ modinamično (Kelvinovo) temperaturno lestvico. Zveza med obema je t = T — T0 = T — 273,15. Pri tem so T0 absolutna temperatura mirovanja T0 = = 273,15 °C — temperatura po Kelvinovi lestvici in t — temperatura po Celzijevi lestvici. Primer: Če hočemo izraziti 20 #C, velja T = T0 + t = 273,15 + 20 = 293,15 K R = dil = 0,365/0,76 = 0,48 m2 - K/W < Rmin.est = = 0,65 m2 • K/W D = R ■ S = 0,48 • 9,57 = 4,60 D > 1, U — S x = D/1/2 = 3,25 (S + «i) • (ae + S)v = 0,9 • ex 2 • ae ■ S (9,57 + 8 (11,5 + 9,57) = 0,9 • e:.3,25 2 • 11,5 • 9,57 1 39,04 Ujnin.est 13 h a;V = -----(40,5 2D — are tg 15 a\ + U i V 2 are tg Ue Ue + «e 1/2 15 8 , , 9,57 (40,5 ■ 4,60 — are tg + are tg - 8 + 9,57 1/2 9,57 + 11,5 ]/2 12,4 h ^ *?min. est 8 h Zid ustreza letni stabilnosti, ni pa primeren za ogrevane objekte niti v I (obmorski) coni. Glede požarne obremenitve in obstojnosti — glej JUS U.J1.030. Na področju gradbene akustike ni novih enot, odločujoči pa so standardi ISO 140T do VIII (1978). Podobno je na področju osvetlitve prostorov in delovnih mest vse v (lx) kot doslej. 3.5. Hidrotehnika Da ne pride do zmede, je v potrošništvu do­ pustna raba Celzijevih stopinj za prehodni čas (v tehniki ni!). Upoštevajoč ostale spremembe, imamo na tem področju naslednje karakteristične spre­ membe: Enote SI so zelo poenostavile enote hidrome- haničnih veličin. Nazorno je to prikazano v referatu dr. Vinka Joviča, docenta gradbene fakultete iz Splita, ki je obravnaval veličine v zvezi z zakoni ohranitve energije, gibalne količine in mase [3]. Veličina Znak Novaenota Stara enota Pretvorba Kurilna vrednost H0 J/kg, J/m3 kcal/kg 1 kcal/kg = 1,163 Wh/kg = 4,2 kJ/kg Toplotna prevodnost l W/m . K kcal/m . h° C 1 kcal/m h»C = 1,163 W/m . K Toplotna prehodnost a W/m2 . K kcal/m2h° C 1 kcal/m2h<*C = 1.163 W/m2 . K Specifična toplota c J/kg . K kcal/kg «C 1 kcal/kg »C = 1.163 W h/kg K Količina toplote Q J kcal 1 kcal = 4.2 kJ Toplotni tok W, kJ/h kcal/h 1 kcal/h = 1.163 W = 4.2 kJ/h Primer izračuna toplotne stabilnosti za eno­ slojni opečni zid iz polne opeke d — 0,365 m, g = = 1800 kg/m3, l = 0,76 W/m - K, c = 920' J/kg. K, «i = 8 W/m2 • K, ae = 11,5 W/m2 • K S = 8,528 • IO“ 3 Vi ■ e ■ c = = 8,528 • IO“ 3 1/0,76 • 1800 . 920 = 9,57 W/m2 . K Poglejmo nekaj enostavnih primerov iz hidrav­ like: a) Hidrostatični pritisk v globini h P = Po + 7 • h p, po (kN/m2), y specifična teža tekočine v (kN/m8), h (m) b) Bernoulli jeva enačba in specifična energija prereza H '2 P2 , a • V22, Pl , a ■ ,Zi + -----+ -------------- Z2 + ■ n 2 g zi, 2 = geodetska višina (m) + - 72 2 g hco , , . , „ ... . kN . kNPi/7 i = hidrostaticna visina -----/ ------= m a ■ Vi2 / 2 g = kinematična višina hco = izgube (m) m2 m m s / m / — = m s2 4.0. Zaključek Enote SI in novi mednarodni znaki veličin v gradbeništvu so prvi korak k svetovni tehnični enotnosti. Noben gradbenik ne bi smel zavirati tega evolucijskega pojava, nasprotno, vsi se mo­ ramo truditi, da čim hitreje pričnemo misliti in ne samo pisati z novimi znaki in enotami. Komur do tega ni, se na lastno pest izpostavlja kazenskim določilom. Prehod ne bo lahek, ker zaostaja noveliranje zakonodaje, standardov, priročnikov in učbenikov. Tudi cenen ne bo, če pomislimo na zamenjavo večine številčnic merilnih instrumentov, ki jih danes upo­ rabljamo. c) Enačba črpanja N = 9,8 • Q • H Iv N —• moč črpalke (kW), Q — pretok (m3/s), H — višina črpanja (m) V — izkoristek stroja. LITERATURA 1. Zakon o merskih enotah in merilih, Ur. list SFRJ 13, 2-04-1976. 2. Seminar — Novo v gradbeništvu — DGIT in VTŠ Maribor, marec 1980. 3. Savjetovanje o mjerama i jedinicama u meha­ nici, Split 16-02-1979. Na mnogih ostalih področjih nastopajo dru­ gačne enote, ki niso SI, vendar so dovoljene, npr. pri čiščenju odpadnih voda: število živih klic u (n/mljiso )> biološka poraba kisika BPK (mg/1) itd. 3.6. Prometne zgradbe in promet Pri zemeljskih delih vozišč ni bistvenih spre­ memb, razen modula stisljivosti Me in deformacije Ev (kPa). Dovoljene so rabe enot zunaj SI, npr. indeks nosilnosti CBR (%), če se enote ne dajo zamenjati z enotami SI. Takih enot je veliko zlasti pri prometu, npr. gostota prometa (št. vozil/km), prometna količina (št. vozil/h), indeks uporabnosti vozišča PSI itd. UDK 53.081:69 GRADBENI VESTNIK, Ljubljana 1980 (29) St. 11-12, str. 241—247 Ivan Jecelj ENOTE V GRADBENIŠTVU Uvodoma je pojasnjena raba sistema SI, kot ga uzakonjuje zakon o merskih enotah in merilih. V po­ moč gradbenim tehnikom in inženirjem je podan pre­ gled pretvorb med starimi in novimi enotami s tolma­ čenjem nekaterih fizikalnih veličin. Posebej je v tret­ jem poglavju sestavka obravnavana gradbeniška prob­ lematika po naših specifičnih področjih glede na nov zakon in obstoječo domačo in mednarodno standardi­ zacijo. Odstopanje od mer — tolerance v montažni gradnji UDK 69.057:621.753.1 FRANC CAFNIK 1.0 Uvod Z uvajanjem industrijskega načina gradnje pre­ hajamo od konvencionalnega na montažni način gradnje objektov. Industrijski način gradnje pa je smiseln le tedaj, če preidemo od gradnje pri­ lagajanja h gradnji z možnostjo menjave elementov. Pri gradnji prilagajanja neki element prilagodimo drugim elementom, medtem ko pri industrijskem načinu gradnje sestavimo brez ovir serijsko pro­ izvedene montažne elemente in jih lahko tudi za- Avtor: Franc Cafnik, dipl. inž. gradb., GIP Gradis, TOZD Biro za projektiranje, Maribor, Lavričeva 3 menjamo. Zaradi tega mora ustrezati montažni element ne samo statičnim, gradbenofizikalnim za­ htevam, temveč tudi zahtevam prileganja. Pri­ leganje montažnega elementa je pomembno pri sestavljanju montažnih elementov v celoten sklop — objekt. Zato naj ne bo prevelikega odstopanja dejanskih mer od osnovnih predpisanih mer. Pri vsakem proizvodnem procesu nastanejo odstopanja od predpisanih količin, kajti nobena proizvodnja ni tako enakomerna, da ne bi prišlo do odstopanj. Dejanske mere različno odstopajo od osnovne pred­ pisane mere. Ta odstopanja pa ležijo v določenem področju raztrosa. 2.0 Dopustno odstopanje — toleranca Pojem »toleranca« definira največje dopustno absolutno odstopanje mer kakega proizvoda. Do­ pustna toleranca je tisto odstopanje mere, zaradi katere ne nastane nobena škoda. Kako velike naj bodo tolerance, je odvisno od več vidikov, in to: — od namembnosti elementa oziroma objekta, — od ekonomičnosti proizvodnje in — od estetike elementa oziroma objekta. Če izberemo prevelike tolerance, potem so potrebna draga dodatna dela na objektu in pov­ zročimo težave pri montaži elementov. Če pa izbe­ remo premajhne tolerance, povečamo stroške proiz­ vodnje z zahtevnejšim tehnološkim in proizvodnim procesom. S tolerancami lahko predpišemo odstopanja v plus in minus, zato so ilahko enake ali različne. V montažni gradnji je ugodneje, da imajo elementi samo minus tolerance. Takšne elemente lahko upo­ rabimo z večjo verjetnostjo. 3.0 Vrste toleranc Najpomembnejši smoter toleranc je določitev optimalnega razmerja med maksimalno možno teh­ nično točnostjo in minimalno točnostjo, ki je še potrebna za funkcionalnost elementa. Da lahko to določimo, moramo poznati in analizirati tehnično- konstruktivne vzroke posameznih vrst toleranc. Merska odstopanja nastanejo: — pri izdelavi elementa, LR Lmax i ß _ Lmin — r i r T “ ;i 1 t Ii I 11j r 1------------------ 1 i i i ii i i 1:1 ! 1 I 1 » 1 1 1 1 1 i i i i i ti \ \ 1 t _________L J f 1, 1u-------- 1—----------m 14 M4 1J________ Lr - raster podpor (odvisen od modularne mere) Lmax- maksimalna dopustna dolžina elementa Lmin - minimalna dopustna dolžina elementa Lp - nazivna -projektirana dolžina elementa T ' - toleranca R - projektirana rega Rmax- maksimalna rega Rmin - minimalna rega Slika 1. Prikaz tolerance glede na stikovanje montažnega elementa Natančnost izdelave ima velik vpliv na kako­ vost proizvoda. Kakovost, stroški in cena izdelave elementa so med seboj tesno povezani. Zato je določitev optimalne tolerance zelo zahtevna naloga. Pri določitvi toleranc moramo upoštevati na­ membnost objekta, stroške proizvodnje in estetski videz montažnega elementa in v končni fazi tudi objekta. Izbira tolerance je torej zelo pomembno eko­ nomsko vprašanje. Toleranca bistveno vpliva na izbiro proizvodnega in tehnološkega procesa, izbiro orodja priprav in naprav. Projektant mora poznati sposobnost proizvodnega in tehnološkega procesa, da lahko s projektom predpiše ustrezno toleranco, ki jo še lahko realizira proizvodni obrat v normalnih delovnih okoliščinah. — pri meritvah, — pri montaži in — zaradi fizikalnih in kemičnih vzrokov. a) Tolerance, nastale pri izdelavi elementa, so odvisne: — od vrste materiala, iz katerega je izdelan opaž, — od oblike elementa, — od stopnje skrbnosti izdelave elementa, — od roka razopaženja in — od načina deponiranja in transporta ele­ menta. b) Tolerance pri meritvah nastanejo zaradi: — netočnosti merilnih priprav, — netočnega odčitavanja, — 'temperaturne razlike med temperaturo umeritve merila in temperaturo merjenja. c) Tolerance, nastale pri montaži elementov, so odvisne: — od 'kvalificiranosti montažnih skupin, — od opremljenosti montažnih skupin, — od konstruktivnih zahtev objekta in stikov elementov, — od velikosti serije montažnega objekta in — od stalne (kontrole izvajanja montažnih del. d) Vzroki toleranc, nastalih zaradi fizikalno kemičnih vzrokov, so: — sprememba temperature — 'krčenje materiala — tečenje materiala. Tabela 1. Pregled vzrokov in velikostni red toleranc za armiranobetonske in prednapete montažne elemente [1] Vzrok za toleranco Odvisnost Karakteristika Velikostni red (mm) Izdelava Material opaža les ± 2,0 0 elementa jeklo ± 1,0 d prevleka umetne mase ± 1,0 U0 Stopnja skrbnosti običajna skrbnost ± 2,0 £ izdelave povečana skrbnost ± 1,0 0 Rok razopaževanja ± 2,0d -f-iG Skladiščenje in transp. ± 3,0 0u Meritve Način merjenja tesarski meter 2 m ± 1,0 merska letev 4 m ± 1,0 .S jeklen merski trak 10m ± 2,0 20 m ± 3,0 Montaža oprema ± 2,0 konstrukcija ± 3,0 delovne razmere ± 2,0 0o Temperatura toplotno Razlika temperat.d razteznostni = 900 C u koeficient Dolžina elementa ± 0,9/0 L = 1,0 m/7,0 m -M 0 + 6.3 dCÖ Krčenje sestava in Dolžina elementa — 0,3/starost betona 1 = 1,0 m/12,0 m d — 3,6 d Tečenje vrsta in velikost samo pri za vsak obtežbe stalni obtežbi obtežni slučaj statični račun Za ocenitev kakovosti proizvodnega procesa v gradbeništvu je naböl j uporabna statistična 'kon­ trola kvalitete. S številnimi meritvami ugotovimo, da lahko predstavimo odstopanja dimenzij montaž­ nih elementov s krivuljo normalne ali Gaussove porazdelitve. Ta skladnost z normalno porazdelitvijo omogoča določitev toleranc z uporabo matematične statistike in verjetnostnega računa (sl. 2). Zahteve glede kakovosti montažnega elementa naj ne bodo ostrejše, kot so zahteve za komponente materiala, iz katerih je element izdelan. Glede na to dejstvo in na podlagi številnih preiskav je pred­ log [1], da določimo v gradbeništvu merska odsto­ panja s 95l0/o statistično gotovostjo. To se pravi, da naj znaša dopustna toleranca: T = X ± 2 o Po mednarodnem dogovoru [4] naj bi_znašalo tolerančno območje v gradbeništvu T = X ± 3 o. To se pravi, da mora 99,7 Vo vseh elementov zado­ stiti tolerančnim zahtevam. Pri tem pa vemo, da od materiala, iz katerega je element sestavljen oziroma izdelan, ne zahtevamo tako ostrih kriterijev. Krite­ riji za material in izdelek naj bi bili enaki. V sl. 3 je prikazano tolerančno območje Ti = 6 o in T2 = 4 a. Tolerančno območje je omejeno z zgornjo (Tzg) in spodnjo (Tsp) mejo. Nazivna mera je nastavljena v sredini tolerance oziroma tole­ rančnega območja. Za katerega od navedenih kriterijev se odlo­ čimo, je odvisno od zahtevnosti elementov. Pri montažnih elementih, kjer bi večje odstopanje mer negativno vplivalo na izvedbo objekta in na končni videz objekta, mora projektant predpisati ostrejši kriterij. Za elemente, katerih odstopanje mer ne vpliva negativno na izvedbo in kvaliteto objekta, lahko projektant predvidi milejši kriterij. y = verjetnost za pripadajočo vrednost x X = aritmetična sredina C” = standardni odklon Slika 2 Normalna (Gaussova) porazdelitev 4.0 Tehnični predpisi Vsi tehnični predpisi Skušajo s svojimi pravil­ niki predpisati minimalne vrednosti za tolerance. Pri nas je izdelan predlog standarda JUS U.E3.05 tehnični pogoji za izdelavo in uporabo pre- fabriciranih betonskih elementov. Ta predlog standarda podaja dopustna odsto­ panja v odvisnosti od zahtevane stopnje točnosti in od razdalje merskih točk. Predlog predvideva šest stopenj točnosti: 1. stopnja točnosti se nanaša na elemente, ki jih vgrajujemo v montažne betonske elemente (npr.: dimenzije in položaj sidrnih plošč itd.) 2. in 3. stopnja točnosti se nanaša na konstruk­ tivne in fasadne montažne elemente, ki niso pove­ zani med seboj monolitno. 4. in 5. stopnja točnosti se nanaša na konstruk­ tivne montažne elemente, ki so povezani med seboj z monolitnim ali prednapetim stikom. 6. stopnja točnosti se nanaša na vse montažne elemente, ki niso zajeti v stopnji točnosti od 1—5. V sl. 4 so grafično prikazane tolerance za posa­ mezne stopnje točnosti v odvisnosti od razdalje mernih točk. Vrednost toleranc so dane do raz­ dalje mernih točk L = 7000 mm. Za večje razdalje mernih točk L > 7000 mm mora tolerance pred­ pisati projektant s projektom. Pri tem mora pro­ jektant upoštevati vrsto montažnega elementa, nje­ govo izvedbo ležišča in stikovanje v konstrukciji objekta. Tolerance za montažne elemente dolžine L > 7000 mm so lahko enake ali večje od tolerance za L = 7000 mm pri ustrezni stopnji točnosti. Enako kot naš predlog JUS U.E3.050 tudi tuje norme predpisujejo tolerance v odvisnosti od dolžine in stopnje točnosti oziroma od skupin, kamor spa­ dajo montažni elementi. ±i;ix-x)z X = nazivna - projaktrona mera Tj.Tz = dopustno odttepcnje nazivne mere - toleranca ,Tq = spodnja in zgornja meja tolerančnega območja Slika 3. Razmerje med nazivno mero in toleranco Slika 4. Tolerance dimenzij montažnih elementov po predlogu JUS U.E3.050 V sliki 5 je podana primerjava toleranc za montažni fasadni element dolžine L = 4,0 m in za tolerančno območje T = 6 o. Primerjava pokaže, da so tolerance za navedeni montažni element strožje po nemških normah DIN 18203 kot po našem predlogu standarda JUS U.E3.050. Po obeh DIN nor­ mah in JUS istandardih sta predvideni za fasadne elemente dve stopnji točnosti. Prva stopnja točnosti »2« ali »A« se nanašata na zahtevnejše montažne fasadne elemente. Drugi stopnji točnosti »3« in »B« pa sta predvideni za montažne fasadne ele­ mente za manj zahtevne objekte. 5.0. Zaključek Določitev tolerance spada v problem optimi­ ranja proizvodnje montažnih elementov. Stopnje 2, 3,4 M B : STOPNJE T0Ö CS TI Slika 5. Primerjava toleranc po JUS U.E3.050 in DIN 18208 za montažni fasadni element L = 4 m in T = 650 kakovosti elementa in s tem velikosti tolerane ni možno izbirati poljubno, saj moramo upoštevati različne dejavnike, in 'to: — tehnološko sposobnost proizvodnega proce­ sa, ki pa je odvisna od opremljenosti proizvodnega obrata, kvalificiranost delavcev, izvedenosti in op­ remljenosti montažnih Skupin in organiziranosti kontrolne službe; — zahteve uporabnika elementov oziroma ce­ lotnega objekta (upravni objekti, šole, skladišča, proizvodni objekti, provizorni objekti itd.); — zahteve tržišča (vrsta objekta, oblika ele­ menta, velikost serije itd.); — kakovost proizvodov konkurenčnih proizva­ jalcev; — možnost uskladitve proizvodnih stroškov s prodajno ceno (da bo še zagotovljen dohodek pro­ izvajalca). Slika 6. Prikazuje medsebojno odvisnost tole­ rance s stroški. Čim večja je toleranca, tem manjši bodo proizvodni stroški, in s tem tudi manjša ka­ kovost montažnega elementa in narobe. Prav tako moramo analizirati, katera dimenzija montažnega elementa (dolžina, širina, višina) bi­ stveno vpliva tna kakovost celotnega objekta, da lahko realno določamo stopnjo točnosti. S pravilnim konceptom celotne konstrukcije in posebej še s kakovostno konstrukcijsko izvedbo stikov elementov lahko bistveno vplivamo na končni videz celotnega objekta. Zavedati se moramo, da po končani montaži in izvedbi stikovanja ni več možno izvršiti nobene korekije. Zato moramo posvečati Sp - stroški proizvodnje Sd - stroški dodatne obdelave v obratu ali na objektu Topt-optimalna toleranca Slika 6. Določitev optimalne tolerance vso Skrb tudi montaži elementov, da ne nastajajo prevelika odstopanja. S skrbnim montiranjem in pravilnim stikovanjem elementov lahko izravnamo tolerance, ki so nastale pri proizvodnji. Kakovostne in cenene montažne elemente lahko proizvajamo, samo če imamo velike serije ele­ mentov. To pa lahko dosežemo samo pri tipizira­ nih elementih, ki lahko rabijo za različne objekte in različnim porabnikom in ne samo proizvajalcu, kot je to sedaj. S tem pa prehajamo k industrijski proizvodnji gradbenih elementov za širše tržišče. LITERATURA: 1. Dr. Ing. Karl O. Tiltmann: Toleranzen bei Stahlbetonfertigteilen. 2. Dr. Ing. Tihamer Koncz: Handbuch der Fer­ tigteil-Bauweise. 3. Dr. Dipl. Ing. Laszlo Mokk: Montagebau in Stahlbeton. 4. Siegfried Ludewig: Montagebau. 5. Prof. Dr. Ing. Heinrich Paschen, Dr. Ing. Ha­ rald M. Wolff: Entwerfen und Konstruiren mit Beton­ fertigteilen. 6. Dr. sc. techn. Klaus Zimmermann: Konstruk- tionsentischeidungen bei der Plannung Mehrgeschossi­ ger Skelettbauten aus Stahlbetonfertigteilen. 7. Predlog JUSU.E3.050: Tehnički uslovi za izra­ du i upotrebu prefabrikovanih betonskih elemenata. 8. DIN 18 201: Masstoleranzen im Bauwesen. 9. DIN 18 202, 18 203: Masstoleranzen im Hochban. 10. ISO 3443/1, 3443/2: Tolerances for Building part 1, part 2. 11. F. Brink Laursen: Suggestions for Tolerances for Main dimensions of concrete components. CIP report No.: 16/1972 12. Mr. Ivo Bakija, dipl. ing.: Kontrola kvalitete. UDK 69.057.621.753.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (29) št. 11-12, str. 247—152 Franc Cafnik, dipl. gr. inž. ODSTOPANJE OD MER — TOLERANCE V MONTAŽNI GRADNJI V članku je obravnavana problematika toleranc v montažni gradnji. Podan je splošen pregled toleranc. Grafično so podane dopustne tolerance po predlogu JUS U.E 3.050. Obravnavan je vpliv toleranc na tehno­ loški proces proizvodnje. Namen članka je prikazati, da problem toleranc ni samo pogoj za ocenitev kvalitete montažnega elementa, temveč da določitev tolerance bistveno vpliva na ekonomičnost proizvodnje in tipiza­ cijo montažnih elementov. UDC 69.057:621.753.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (29) No. 11-12, pp. 247—252 Franc Cafnik, dipl. gr. inž. TOLERANCES IN THE PREFABRICATED CONSTRUCTION The article deals with the problems of tolerances in the prefabricated construction and gives a general review of tolerances. The allowable tolerances accord­ ing to JUS U.E3.050 are given graphically. It also deals with the influence of tolerances on the technological production procedure. The purpose of the article is to represent not only the fact that the problem of toleran­ ces in the condition for assessing the quality of prefa­ bricated elements, but also that the determination of tolerances influences essentially the economization of the production and typification of the prefabricated elements. Nekaj misli ob izidu novih standardov za stabilnost jeklenih nosilnih konstrukcij UDK 624.04.074:389.6 ŠTEFAN FAITH 1. Uvod Novejša dognanja na področju stabilnosti jek­ lenih nosilnih konstrukcij, ki so rezultat dolgolet­ nih eksperimentalnih in teoretičnih raziskav, so osnova novih standardov JUS U.E7. Raziskave na področju uklona so v dokajšnji meri zaključene in so tudi njeni rezultati sprejeti v celoti v priporočila Evropske 'konvencije za jek­ lene konstrukcije in v švicarske predpise SIA 161 iz leta 1979 ter v naše standarde. Večja dilema na­ staja pri problemu ižbočenja, posebej še pri tlače­ nih ploščah z vzdolžnimi ojačitvami, kjer raziskave še tečejo in so mnenja o osnovah za računanje sta­ bilnosti takšnih plošč še deljena. V nadaljevanju bom poskušal podati nekatere značilnosti in tudi pomanjkljivosti novih standardov za stabilnost jeklenih nosilnih konstrukcij JUS U.E7. 2. Uklonski problemi Z eksperimentalnimi in teoretičnimi raziskava­ mi so ugotovljeni vplivi oblike prereza, začetnih deformacij in zaostalih napetosti od valjanja in varjenja na stabilnost na uklon. V tabelah 6, 7 in 8 standarda JUS U.E7.081 so podani kriteriji za izbiro kritičnih napetosti po diagramu na sl. 1. Stari tehnični predpisi za nosilne jeklene kon­ strukcije iz leta 1964 nimajo kriterijev za izbiro kri- Avtor: prof. dr. Štefan Faith, dipl. gr. inž., Geo­ loški zavod Ljubljana, Maribor, Krekova 20 tičnih napetosti glede na obliko profila in zaostale napetosti. Druga novost pri računanju na uklon je, da ne operiramo več is fiktivnimi, temveč s kritičnimi na­ petostmi. V novem standardu tako ni več koeficien­ tov oo in so kritične napetosti podane v brezdimen- zionalnem odnosu vitkosti in napetosti v diagramu in tabelah. Podoben diagram vsebujejo tudi švicar­ ski predpisi SIA 161. Prednost takšnega načina ra­ čunanja je, da veljajo diagram in tabele za vse vrste jekel, in da pri računanju dobimo kritične napetosti in ne fiktivne kot v TP, kar nam omogoča realnejšo Slika 1. Diagram kritičnih napetosti na uklon ocenitev nevarnosti na uklon. V diagramu kritičnih napetosti na uklon po JUS U.E7.081 je dodana še linija kritičnih napetosti po Eulerju, ki je v pod­ ročju plastičnosti reducirana ipo enačbi (6) iz JUS U.E7.121 za izbočenje. Kritične napetosti na uklon določamo na nasled­ nji način: — izberemo obliko prereza, način izdelave pa­ lice in kvaliteto jekla ter po tabelah 6, 7 in 8 dolo­ čimo linijo v digramu X — N ali ustrezno tabelo. —■ izberemo površino prereza in vztrajnostni polmer palice ter z znano uklonsko dolžino določimo vitkost L — izračunamo primerjalno vitkost za izbrano kvaliteto jekla: kjer je av napetost na meji plastičnosti — določimo parameter: Ae (2.2.) in z njim iz diagrama, ki je prikazan na sl. 1, ko­ ličnik N med kritično normalno napetostjo o\ in nor­ malno napetostjo na meji plastičnosti ov in s tem končno kritično napetost: Oi = N ■ ov (2.3.) 0i* = 7R ■ N • Ov (2.8) končno mora biti 0* ^ Oi* (2.9) Dokler nimamo naših predpisov, ki bazirajo na semiprobbibalistični metodi, uporabimo koeficiente varnosti po našem standardu in računamo z dovo­ ljenimi napetostmi ali koeficiente ponderacije iz Slika 2. Primerjava kritičnih in dopustnih napetosti na uklon po omega postopku in JUS U.E7.081 Računska napetost mora biti enaka ali manjša od dovoljene napetosti na uklon N o: O 0[, clop A v (2.4.) drugih sodobnih predpisov. Razlaga računanja po probibalističnih semiprobibalističnih metodah je po­ dana v referatih simpozija v Trogiru (1980). Eks­ centrično tlačene palice na uklon se računajo po standardu JUS U.E7.096 po enačbi: če računamo po principu dopustnih napetosti. Pri računanju po semiprobabističnih metodah množimo računske sile ali napetosti s koeficienti ponderacije N* = yg • Ng + 2>p ■ Np (2.5.) oziroma o* = ys ■ Og + 2yp • op (2.6) i d x ß n ' ~r N - fox ^ ^ Ov O + - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Ss Odop — jWx 1 Wx v (2.10) in če računamo s ponderirano obtežbo /G ßX ■ Mk* + N* ■ fox < o ,ux - 1 Wx = (2.11) kjer je v enačbah (2.5) in (2.6) 7g koeficient ponderacije za lastno težo /p koeficient ponderacije za koristno obtežbo Ng sile od lastne teže Np Sile koristne obtežbe Og napetosti lastne teže Op napetosti koristne obtežbe Napetosti iz enačbe (1.6) ali iz izraza A (2.7) primerjamo s kritičnimi napetostmi, pri določanju katerih reduciramo napetosti na meji plastičnosti s koeficientom ypK, ki je manjši od 1,0 Izrazi za določanje posameznih koeficientov so podani v standardu, vendar bi opozoril, da je treba koeficient ux določiti po enačbi: 0 E ,x iUx v ■ o (2.12) (je Xin ne kot je to navedeno v standardu /ix = —— , kar o lahko pripelje do precenjevanja kritične napetosti. V standardu so podane še enačbe za računanje ekscentrično tlačnih palic z dvojno ekscentriciteto. Kritične napetosti na ekscentrični uklon lahko določimo s preoblikovanjem enačbe (2.11) (2.13) kjer je: 0 — Oe (1 + m) n2 ■ E O E ------------------- Ax2 kritična Eu'lerjeva napetost ß* ■ Mx* 0v 2 .1 4 ) A_ Wx brezdimenzionalna ekscentriciteta Varnost proti uklonu ekscentrično tlačne palice določimo po enačbi or Vi = ----- 0 kjer je: N 0 = — (2 .1 5 ) A računska centrična napetost v palici. (2 .1 6 ) Stabilnost je treba preveriti še v pravokotni smeri na ekscentriciteto obtežbe, in sicer po enačbi: o* + # • Mx* N* • fox kjer je: Ax — 1 & Wx gy ÖD ^ 0v (2.17) (2.18) in öd kritična napetost na zvrnitev po JUS U.E7.101. Ta enačba ni navedena v standardu, vendar je do­ bimo kot reducirano enačbo na dvojno ekscentri­ citeto. 3. Zvrnitev Varnost proti zvrnitvi določimo po enačbi stan­ darda JUS U.E7.101 V J ) O D 0 (3.1) V zgornji enačbi je: od = a ■ ov ■ K ter WPia = ----- Wel 3.2) in k koeficient, ki je odvisen od \ Ocr.D m ga najdemo v tabeli v standardu. Napetost 0cr,D predstavlja teoretično vrednost kritične napetosti na zvrnitev nosilca s predpostav­ ko, da je material idealno elastičen in jo lahko do­ ločimo po švicarskih predpisih SIA 161. kjer je: 0cr,D — V0DV2 + 0DW2 0DV — j i j/EIy • G • Id 1 • W (3.3) (3.4) ter j i 2 E 0DW — A k 2 (3.5) 1 i Vv (3.6) Koeficient r/ je odvisen od momentov na koncu palice in je za enake momente ali za prečno obtežbo enak 1,0. V glavnem prevladuje v enačbi (3.3) odw ter lahko približno vzamemo 0cr,D = 0dw (3.7) Potrebno varnost določimo po enačbi (3.1). 4. Izobčenje Varnost proti izobčenju določamo po standardu JUS U.E7.121, in sicer je: kjer je: 0Kr — K0 ■ OE 0E - m VKr Kr 2 0E v kN/cm2 (4 .1 ) (4 .2 ) Za primer delovanja normalnih in strižnih na­ petosti velja znana enačba za idealno primerjalno napetost: ] /0 1 2 + 3 T2 1 + yj 01 + 1 / r (3 - rp 01 'j2 j_ T 14 « K M l 4 „ J + , TKr J (4.3) Če je idealna primerjalna napetost večja od meje proporcionalnosti, se njena vrednost reducira po enačbi: o u 0iu kjer je 20 0 + 1/25 0 2 - 15 1 + 25 0 2 0 = Oiu/Ov Preuredimo enačbo (4.4) in dobimo: (4 .4 ) (4 .5 ) ^ 20 & + 1/25 ©2 - 15 Ou = 0v • © -------------------------------- — 250 1,5 • 2,07 80,5 N / m m 2 (5.2) P o n o v e m s t a n d a r d u J U S U .E 7 .0 8 1 s e d o lo č i p r i m e r j a ln a n a p e t o s t : , _ 1A E _ V 210.000 _ m nK t o - * ] / — - * - J/ — 25Ö“ - 9 1 ’05 (5.3) in p a r a m e t e r X= J. = 100 = n ■ Ae 9UÖ5 : (5.4) k r i t ič n o n a p e t o s t d o lo č im o p o e n a č b i: okv = N • a v (5.5) in so v r e d n o s t i z a l i n i j e A 0, A , B , C i n D p o d a n e v t a b e l i 2. T a b e l a 2 Ao A B C D N 0,66 0,606 0,038 0,485 0,424 °kr 165 152 135 121 106 đ̂op 110 101 90 81 71 I z t a b e l e j e r a z v i d n o , d a s e d o v o l j e n e n a p e t o s t i n a u k lo n p o l i n i j i C p r i b l i ž n o u j e m a j o z d o v o l j e ­ n im i n a p e t o s t m i p o T P . Z a v s e v i t k o s t i o d A = 0,2 d o 2,6 d o lo č im o k o e f i c i e n t e z a d o v o l j e n e n a p e t o s t i n a u k l o n p o e n a č b i iz T P : N-r.dop — 1 v ■ co in p o t a b e l i 4 ( l i n i ja C ) i z J U S U .E 7 .0 8 1 N Ndop 1,5 (5.6) (5-7) V r e d n o s t i d o p u s t n ih n a p e t o s t i n a u k l o n so p o ­ d a n e v t a b e l i 3. k 5. Primeri Z a p o n a z o r i t e v n a č i n a r a č u n a n j a in p r i m e r j a v e z d o s e d a n j im i T P z a n o s i ln e j e k l e n e k o n s t r u k c i je b o p r i k a z a n o n e k a j p r im e r o v . T l a č e n a p a l i c a iz Č N 25 s e r a č u n a p o T P : _ co • N . ° — --------- ^ <7d)op (5 .1) A N a j p r e j s e d o lo č i t a v i t k o s t p a l i c e l = — '— in i k o e f i c i e n t co. Z a 2 = 100 j e co = 2,07 in m a k s im a ln e n a p e t o s t i : Slika 3. P r im e r ja v a k r it ič n ih napetosti na ekscentrični uklon po omega postopku in JU S U.E7.096 >■ 11 Tabela 3 NT, dop po TP 0,65 0,61 0,54 0,46 0,38 0,27 0,20 0,15 0,12 0,10 0,08 0,07 0,06 ■̂ đop po JUS 0,67 0,6 0,52 0,44 0,36 0,29 0,24 0,20 0,16 0,14 0,12 0,10 0,09 A = 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,4 2,6 X = 18 36 55 73 91 109 127 145 164 182 200 218 237 Z a e k s c e n t r i č n i u k l o n j e p o T P (19 64 ) u p o r a b ­ l j e n a e n a č b a « ■ N M a = --------- + 0,9 — A W (5.8) N o v i s t a n d a r d u p o š t e v a z a č e t n o e k s c e n t r ič n o s t in p o v e č a n j e d e f o r m a c i je o d v p l i v a o s n e s i l e p o e n a č b i (2 .10) o z ir o m a (2 .11) . Č e p r e u r e d im o e n a č b o (2 .13) in j o d e l im o s k o e f i c i e n t o m v a r n o s t i , d o b im o d o p u s tn o n a p e t o s t n a e k s c e n t r ič n i u k lo n : <7o,d>op _ tfdiop V e n a č b i (5.9) j e m = m i + k j e r j e mN = av o\ ‘H1 1 - o ioeJ v ( w + 0,9 mi) (5.11) fox — = mi kj + m>r 1 1 ( - 'j — - 1 ( 1 - N • A 2) N J { J (5.12) I z e n a č b e (5.9) in (5 .11 ) d o b im o , d a je : Ov ' l + m t l * / J1 + m + A® V2 1 V 2X2 \ [ 2X2 j 1? (5.9) E n a č b o (5.8) l a h k o n a p iš e m o v n a s l e d n j i o b l ik i , č e u p o š te v a m o , d a j e W / A = k j, M / N = e in e/k j = = mi: a — a0 {oj + 0 ,9 m i ) <1 ödiop (5 .1 0 ) D o p u s t n a n a p e t o s t z a e k s c e n t r ič n i u k l o n j e t a k o p o T P : k j e r je : Ki = k i • 0dop ^o,dtop 'k£ • CFdop (5 .13 ) — m + X2 1 / ( 1 + m + " ;.2 2 i 2 J 2 \ { 2 l 2 J 2 (5 .14 ) k 2 = 1 oj + 0,9 m i I z r a č u n a m o k o e f i c i e n t e k i in k 2 z a l i n i j o C in m i = 1 ,0 i n 2,0 t e r z a l i n i j o A o z a m i = 1,0 in j i h p r i k a ž e m o v t a b e l a h 4, 5 in 6 Tabela 4 ml — 1,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,4 2,6 K i (c) 0,495 0,458 0,415 0,369 0,325 0,285 0,249 0,217 0,188 0,164 0,144 0,126 0,111 K, 0,518 0,503 0,47 0,427 0,373 0,296 0,234 0,187 0,153 0,128 0,108 0,092 0,079 Tabela 5 ml = 2,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,4 2,6 K i (c) 0,33 0,312 0,289 0,265 0,24 0,217 0,195 0,175 0,156 0,139 0,124 0,11 0,10 K, 0,353 0,346 0,34 0,31 0,28 0,234 0,193 0,16 0,135 0,115 0,098 0,085 0,074 Tabela 6 zai linijo P.k0 in m 1 = 1,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,4 2,6 K i (A0) 0,495 0,47 0,436 0,398 0,357 0,315 0,294 0,238 0,206 0,179 0,156 0,136 0,119 k 2 0,518 0,503 0,47 0,427 0,373 0,296 0,234 0,187 0,153 0,128 0,108 0,092 0,079 in d i a g r a m u (sl. 3). I z t a b e l in d ia g r a m a j e r a z v id n o , d a so d o p u s t n e n a p e t o s t i n a e k s c e n t r i č n i u k l o n p r i m a n jš ih v i t k o ­ s t ih , t j . v n e e la s t ič n e m p o d r o č ju , p o J U S m a n jš e k o t p o T P in p r i v e č j i h v i t k o s t i h v e č j e . V e l i k o s t o d s t o p a n ja j e o d v is n a o d i z b r a n i h l i n i j A o a l i C in o d e k s c e n t r i c i t e t e m i. Izbočenje b o o b r a v n a v a n o v d r u g e m p r im e r u n a v a r j e n e m I - n o s i lc u , k i j e o b r e m e n je n n a u p o g ib . Z a j e k l o Č N 24 s o m a k s i m a ln e d o v o l j e n e n a p e t o s t i z a o s n o v n o o b t e ž b o 160 N / m m 2. P r i m a n jš ih d e b e ­ l i n a h p a s n ic e so n a p e t o s t i n a z g o r n j e m r o b u s t o j in e p r i b l i ž n o 15 4 N / m m 2. K r i t i č n a n a p e t o s t n a iz b o ­ č e n j e je : Okr,i — K 0 • o s — 23,9 • 1,9m (5 .15 ) k i s e z a m a n jš e v i t k o s t i r e d u c ir a p o e n a č b i : Okr = 0 • 0Y (5 .16) k j e r je : 20 0 + j/25 0 2 - 15 1 + 25 0 2 (5 .17 ) 0 = 0 . K o e f i c i e n t r e d u k c i j e j e p r i k a z a n v r a z p r e d e l n i c i v o d n o s u n a a-m/ov : 0 = oin/av 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,5 3,0 3,5 10,0 0 0,8 0,89 0,93 0,95 0,96 0,97 0,975 0,984 0,992 0,994 0,999 Z a b /t = 100 j e okr,i = 4 5 ,4 1 t e r 0 = 4 5 ,4 1/24 = = 1,8 9 i n k o e f i c i e n t z a r e d u k c i j o 0 0 ,972. K r i t i č n a n a p e t o s t n a iz b o č e n je j e Ou = 0 • a v = 0 ,972 • 240 = 233,2 N / m m 2 P o T P (1964) s o d o v o l j e n e n a p e t o s t i n a iz b o č e ­ n je , u p o š t e v a j o č k o e f i c i e n t v a r n o s t i vb = 1 ,3 5 Odop = oJ vb = 2 3 3 ,2 /1,3 5 = 1 7 2 ,7 N / m m 2, k a r j e v e č j e o d 15 4 N / m m 2. P o n o v e m s t a n d a r d u J U S U .E 7 .1 2 1 z a i z b o č e n je j e k o e f i c i e n t v a r n o s t i z a o s ­ n o v n o o b t e ž b o 1 ,7 1 in s o t a k o d o v o l je n e n a p e t o s t i n a iz b o č e n je : Odop = o J v B = 2 3 3 ,2 / 1 ,7 1 = 13 6 ,4 N / m m 2, k a r j e m a n j š e o d 15 4 N / m m 2 in j e t r e b a n o s i le c p o ja č a t i . Z a n o s i le c v i š i n e s t o j i n e 1000 m m in d e b e l i n e 10 m m j e p r i k a z a n o v r a z p r e d e l n i c i p r o c e n t u a ln o p o v e č a n j e v o d v is n o s t i o d p o v r š i n e p r e r e z a p a s n ic . Fx pas 40 50 60 80 100 cm2 Fr potr 45,16 56,45 67,74 90,32 122,9 cm2 °/o poveč. celotne površine 5,7 6,5 7,0 7,9 8,6 I z r a z p r e d e l n i c e v id im o , d a j e p o v e č a n j e c e lo t n e p o v r š i n e n o s i lc a v n a v e d e n e m p r i m e r u p r e c e j š n je , Polni prerez Reducirani Slika 4. R edu c iran i p rerez I-n o s ilc a po S IA 161 in s ic e r o d 5 ,7 — 8,6'%>, k a r p o m o je m m n e n j u n i o p r a v i č l j i v o i n b i b i l o p o t r e b n o s p r e m e n it i v e l i k o s t k o e f i c i e n t o v v a r n o s t i v s a j z a p r i m e r e n o s l c e v z o ž j im i p a s n i c a m i n a 1 ,5 z a o s n o v n o o b t e ž b o in n a 1,3 3 z a o s n o v n o in d o d a tn o o b te ž b o . P o l e g t e g a p o n a š i h s t a n d a r d ih n i m o g o č a i z v e d b a n o s i l c e v s t a n k i m i s t o j in a m i b /t > 150, k a r o m o g o č a jo š v i c a r s k i p r e d p is i S I A 1 6 1 , p o k a t e r i h j e b /t la h k o 360 z a Č N 24 in 240 z a Č N 36. P r i te m s e z a p r e n o s m o m e n t o v r e d u c ir a t la č n i d e l s t o j i n e n a 2 b e, k j e r je : k a k o r j e t o p r i k a z a n o n a s l i k i 4. I n t e r a k c i j a s t r i g a in u p o g ib a s e r a č u n a p o e n a č b i: M* = Mf,F + (Mp - Mf,F) 1 (5 .19 ) k i j e p r i k a z a n a g r a f i č n o n a s l i k i 5. Slika 5. D ia g ra m in te ra k c ije striga in upogiba po S IA 161 V e n a č b i (5 .19 ) p o m e n i jo M * p o n d e r i r a n i u p o g ib n i m o m e n t Mp p o ln o p la s t ič n i m o m e n t p r e r e z a n o s i lc a M f,F p l a s t i č n i m o m e n t , k i g a p r e v z a m e j o p a s n ic e v* p o n d e r i r a n a p r e č n a s i la V u = A w • tu m e jn a s t r iž n a s i la A w p r e r e z s t o j in e Zu m e jn a s t r iž n a n a p e t o s t P r i u p o š t e v a n ju , d a u p o g ib n i m o m e n t p r e v z a ­ m e jo s a m o p a s n i c e in v i t k o s t i s t o j i n e b/'t = 333 p o S I A 16 1 , s o t e ž e n o s i l c e v m a n jš e z a 1 5 — 13 ,6 °/oi v p r i m e r j a v i z n o s i lc i r a č u n a n im i p o J U S U .E 7 .1 2 1 . I z p r i m e r o v j e r a z v id n o , d a b i s e l a h k o t u d i n a š i p r e d p is i p o s o d o b i l i o z ir o m a v č a s u d o i z id a n o ­ v i h p r e d p i s o v u p o r a b l j a l i d r u g i s o d o b n i p r e d p is i , k o t n p r . S I A 1 6 1 , s č i m e r b i s e d o b i le e k o n o m ič n e jš e k o n s t r u k c i j e p r i z a d o s t n i v a r n o s t i . V s r e d i š č u m e s t a m e d o b s t o je č im i o b j e k t i l o c i ­ r a n a z g r a d b a n o v e g a g l e d a l i š č a m e j i n a s t a r o o b ­ s t o je č o z g r a d b o g l e d a l i š č a in n o v s t a n o v a n j s k i o b ­ j e k t . V e l i k a g l o b i n a g r a d b e n e ja m e in b l i ž i n a s o s e d ­ n j i h o b j e k t o v j e z a h t e v a l a iz v e d b o z a š č i t n e s id r a n e s t e n e z i n j e k t i r a n j e m in d e ln im p o d b e t o n ir a n je m t e m e l j e v n o v e g a s t a n o v a n j s k e g a o b j e k t a . Z g e o t e h - n ič n im i p r e i s k a v a m i j e u g o t o v l je n o , d a s o p o d p l a s t j o u m e t n e g a n a s ip a d e b e l in e 4,0 m p r o d n o p e š č e n o m e l j n e o z ir o m a p r o d n o p e š č e n e z e m lj in e , k a r j e n a d o lo č e n ih p o d r o č j ih o m o g o č i lo i n j e k t i r a n j e p o d t e m e l j i o b s t o j e č i h o b je k t o v . Z a š č i t n a s t e n a j e p r o j e k t i r a n a z v e r t i k a l a m i iz j e k l e n i h p r o f i l o v , k i so s i d r a n i v z a l e d j e s s id r i D Y W I D A G 0 16 m m , in le s e n im i p o ln i l i . P r e r e z z a ­ š č i t n e s t e n e j e p r i k a z a n n a s l. 1 . P r i i z v e d b i s te n e so v r t i n e 0 60 c m n a m e d s e b o jn i r a z d a l j i 2,0 m d o n a j v e č j e g l o b i n e 14 ,0 m , k a m o r s o p o s t a v l j e n e v e r ­ t i k a l e i z j e k l e n i h v a l j a n i h p r o f i l o v 2 X U 240. V p r v i f a z i j e b i l o p r a v l j e n iz k o p d o g l o b i n e 3,0 m , p r i č e m e r so v e r t i k a l e d e l o v a l e k o t k o n z o le . S i d r a n j e je i z v r š e n o n a g l o b i n i 2,0 m . P o k o n č a n e m s i d r a n ju se j e n a d a l j e v a l o z i z k o p o m d o g l o b i n e 7,0 m . P o d o b ­ s t o je č o z g r a d b o S N G in s t a n o v a n j s k o h iš o j e i z v r š e ­ n o d e ln o i n j e k t i r a n j e o z ir o m a p o d b e t o n i r a n j e g le d e n a s e s t a v o t e m e l j n i h t a l . V z p o r e d n o z i z k o p o m d o g lo b i n e 7,0 m j e p o t e k a l o s id r a n je d r u g e v r s t e s id e r z a z a š č it n o s t e n o . S i d r a n i so t u d i p o d b e t o n i r a n i t e ­ m e l j i o b s t o j e č i h z g r a d b o b g r a d b e n i j a m i . T r e t j a f a z a iz k o p a j e i z v r š e n a d o g lo b in e 10 ,0 m . D o lž in a s i d r a n ja j e z a p o s a m e z n e v r s t e 19 ,0 m , 15 ,0 m in 12 ,0 m . K o n č n i i z k o p g r a d b e n e j a m e n a s e v e r n i z a ­ š č i t n i s t e n i (s l. 2) j e i z v r š e n d o g l o b i n e 11 ,4 0 m in o b j u ž n i s t e n i d o g lo b i n e 9,6 m (sl. 3). Avtor: Prof. dr. Štefan Faith, dipl. gr. inž., Geo­ loški zavod Ljubljana, Maribor, Krekova 20 UDK 624.04.074:389.6 GRADBENI VESTNIK, Ljubljana 1980 (29) Št. 11-12, str. 252—258 Dr. Štefan Faith NEKAJ MISLI OB IZIDU NOVIH STANDARDOV ZA STABILNOST JEKLENIH NOSILNIH KONSTRUKCIJ Prikazan je način računanja po novih standardih za stabilnost jeklenih nosilnih konstrukcij JUS U.E7. in podana primerjava med novimi standardi in doseda­ njimi tehničnimi predpisi za nosilne jeklene konstruk­ cije iz leta 1964. Podano je tudi mnenje, da so v stan­ dardu za izbočenje JUS U.E7.121 koeficienti varnosti previsoki in tako postanejo konstrukcije manj ekono­ mične. Potrebno bi bilo diferencirati koeficiente var­ nosti in jih prilagoditi novejšim izsledkom, s čimer bi se dosegla večja ekonomičnost in zadostna varnost. ŠTEFAN FAITH Slika 1. P re re z severne zaščitne stene Zavarovanje gradbene jame zgradbe SNG v Mariboru Slika 4. P o dbeton iran i te m e lji obstoječe zgradbe S N G O b o b s t o je č e m o b j e k t u S N G j e i z v r š e n i z k o p n a m a n jš o g lo b in o . O b j e k t in g r a d b e n a ja m a s ta z a š č i t e n z i n j e k t i r a n j e m in p o d b e t o n ir a n je m p o d t e ­ m e l j i . N a z a h o d n i s t r a n i n o v e g a o b j e k t a j e i z v r š e n o t u d i d e ln o i n j e k t i r a n j e in p o d b e t o n i r a n j e t e m e l j a o b s t o j e č e z g r a d b e t e r n a e n e m d e l u z a v a r o v a n j e z z a š č i t n o s te n o (sl. 4). V e r t i k a l e z a š č i t n e s t e n e so r a č u n a n e k o t k o n - t i n u i r n i n o s i lc i o b u p o š t e v a n ju t e o r i j e p la s t ič n ih č le n k o v . O b t e ž b a z e m e l js k e g a p r i t i s k a n a s t e n o j e p r i k a z a n a n a s l . 5. O d lo č i le n z a d i m e n z i o n i r a n j e v e r t i k a l j e p r i m e r p r i i z k o p u p r v e f a z e d o g lo b i n e 3,0 m , k j e r v e r t i k a l a d e l u j e k o t k o n z o la in p r i n a ­ p e n j a n j u s id e r p r e v z a m e t u d i o b t e ž b o p a s i v n e g a z e ­ m e l js k e g a p r i t i s k a . Z a v e r t i k a l e in h o r i z o n t a ln e n o ­ s i lc e so i z b r a n i v a l j a n i p r o f i l i iz Č N 24. S i d r a n j e v e r t i k a l j e i z v r š e n o p r e k h o r i z o n t a l n ih n o s i lc e v i z 2 X U 180, in s ic e r s o s id r a p o s t a v l j e n a v n e p o s r e d n i b l i ž i n i v e r t i k a l . S t e m se z m a n jš a jo u p o g ib n i m o m e n t i v h o r iz o n t a ln ih n o s i lc ih . K e r so s i le s i d r a n ja s o r a z m e r n o v e l i k e (300 k N ) , j e z a d i­ m e n z i o n i r a n j e h o r i z o n t a ln ih n o s i lc e v o d lo č i ln a p r i ­ m e r j a l n a n a p e t o s t n o r m a ln ih in s t r i ž n i h n a p e to s t i . P r e v e r j a n j e n o s i ln o s t i h o r i z o n t a ln ih n o s i l c e v j e i z ­ v r š e n o t u d i p o š v i c a r s k i h p r e d p i s i h S I A 1 6 1 , k i d a j e j o v e č j o v a r n o s t . H o r iz o n t a ln i n o s i lc i s o n a g ­ n je n i p o d e n a k i m k o t o m k o t s id r a , s č im e r se iz o g ­ n e m o d e l o v a n j u u p o g ib n ih m o m e n t o v v s m e r i o s i y . D e la p r i v r t a n j u v e r t i k a l in s i d r a n ju j e i z v r š i l G E O L O Š K I Z A V O D L J U B L J A N A , d e la p r i p o d b e - t o n i r a n j u i n v g r a j e v a n j u p o ln i l z a z a š č i t n o s te n o G I P G R A D I S — D E M a r ib o r . Slika 5. Zahodna zaščitna stena in podbetonirani tem e l j i obstoječega stanovanjskega o b jek ta Plinovodni most prek kanala HE SD 1 pri Miklavžu UDK 624.21:696.2 ŠTEFAN FAITH V p r o j e k t u p l i n o v o d n e g a o m r e ž ja j e p r e d v id e n a p r e m o s t i t e v d o v o d n e g a k a n a l a z a H E S D 1 n iz v o d n o 300 m o d c e s t n e g a m o s tu p r i M i k l a v ž u . P r e d v i ­ d e n a d o lž in a p r e m o s t i t v e j e z n a š a la 80,5 m . P r i i z d e l a v i p r o j e k t a z a j e k l e n o k o n s t r u k c i jo j e r a z p e - t i n a z m a n j š a n a n a 79 ,5 m . N a b r e g o v i h j e p r e d v i ­ d e n a m o ž n o s t z a p r e h o d v o z i l n a s p o d n j i b e r m i z a č iš č e n je k a n a l a . T a k o j e p l in o v o d d v i g n je n n a d g la d in o k a n a l a z a c a . 8,0 m . P l i n o v o d s e d v i g a v l o k u d o o p o r n ik a , k j e r s e o p ir a n a d r s n o le ž iš č e iz t e f l o n a in n e o p r e n a . N a d k a n a lo m j e p l in o v o d o b e š e n n a j e k l e n o v r v n o k o n s t r u k c i jo , k i j e p r i ­ k a z a n a n a s l i k a h 1 in 2. N a d o p o r n ik o m s e d v i g a t a p o r t a l a v i š i n e 14 ,0 m , n a k a t e r a so p r i t r j e n e v e š a l k e iz o k r o g l e g a j e k l a , k i n o s i jo p l in o v o d n o c e v . V p r v o t n e m p r o j e k t u s o b i le v e š a l k e p r e d v i d e n e iz j e k l a Č N 24, z a k a t e r e so b i l i p o t r e b n i v n e k a t e ­ r i h p r i m e r i h t u d i p o 4 0 25 m m . P r i k o n č n e m p r o j e k t u in i z v e d b i j e u p o r a b l je n o z a v e š a l k e o k r o ­ g lo j e k l o B B R V 0 12 m m s t r d n o s t jo 1500 N / m m ž. T a k o j e p r i h r a n j e n o o k o l i 80 '°/o j e k l a z a v e š a lk e . P l i n o v o d n e c e v i s o iz j e k l a Č N 36, i m a j o p r e m e r 0 2 0 " (540 m m ) in so o b e š e n e n a o b r o č e , k i im a jo n a z g o r n j e m r o b u v o z l iš č n e p lo č e v in e . N a t e so p r i t r j e n e v e š a l k e B B R V 0 12 m m s p o s e b n im e l e ­ m e n t o m s č le n k a s t o p r i t r d i t v i j o n a v o z l iš č n o p l o č e ­ v in o . T o o m o g o č a z a s u k e p r i p o v e s u c e v i , k i n a s t a ­ n e j o z a r a d i t e m p e r a t u r n i h s p r e m e m b . D e t a j l o b e ­ š a n j a c e v i in p r i k l j u č k a v e š a l k n a o b r o č j e p r i k a ­ z a n n a s l i k i 3. P o r t a l j e i z d e l a n k o t p a l i č j e iz c e v i 0 267/6,5 m m z d ia g o n a la m i iz o k r o g le g a j e k l a 0 20 m m . P o r t a l j e s i d r a n n a z a j v b e t o n s k i t e m e l j n i b l o k v e l i k o s t i 53 m 3 ( s l ik i 4 in 5). N a d o p o r n ik o m j e z a c e v p r e d v id e n o d r s n o l e ž i š č e iz t e f lo n a in n e o p r e n a . D e t a j l i s o r a z v i d n i n a s l i k i 6. S t a t i č n i i z r a č u n z a n o s i ln o k o n s t r u k c i jo in c e v j e i z d e l a n n a r a č u n a l n i k u I B M 113 0 . K o n s t r u k c i j o j e i z d e la lo i n m o n t i r a lo p o d je t j e K L E M O S iz L e n a r t a . O p o r n i k a in t e m e l j e j e i z d e - Slika 1. Skica je k le n e konstrukcije Avtor: Prof. dr. Štefan Faith, dipl. ing. dr., Geo­ loški zavod Ljubljana, Maribor, Krekova 20 Slika 2. Pogled na celoten most Slika 5. S id ran je v te m e ljn i b lok Slika 4. P o rta l m ostu Slika 6. Ležišče na oporn iku l a lo g r a d b e n o p o d je t j e K O N S T R U K T O R iz M a r i ­ b o r a . P o t e k m o n ta ž e j e b i l n a s le d n j i : n a b e t o n s k e o p o r n ik e s t a p o s t a v l j e n a p o r t a l a in z a č a s n o s id r a n a . P r e k o p o r t a l o v j e n a v l e č e n a m o n t a ž n a v r v , s k a t e r o j e m o n t i r a n a k o n s t r u k c i j a z v e š a l k a m i , v o z l i š č n i m i p l o č e v i n a m i in č le n k i. P o k o n č a n i m o n ta ž i v e š a l k Slika 8. D e ta jl p r it rd itv e vešalk na v rh u p o rta la s e j e z a č e l a m o n t a ž a c e v i n a s e v e r n i s t r a n i . P r v i k o s c e v i d o lž in e 12 ,0 m j e m o n t ir a n z a v t o d v i g a l o m in p o lo ž e n n a v a l j č k e , k i so b i l i m o n t ir a n i n a o p o r n ik u in o b e š e n i n a p o s e b n o k o n s t r u k c i jo v v o z l i š č i h . N a ­ s le d n j i k o s c e v i j e p r i v a r j e n n a p r v e g a o d z a d a j z o b r e ž n e s t r a n i ; c e v j e n a v l e č e n a p r e k v a l j č k o v z a e n o d o lž in o n a p r e j p r o t i d r u g e m u o p o r n i k u . T a k o Slika 3. D e ta jl obešanja cevi s e j e n a d a l j e v a l o z v a r je n j e m o s t a l i h k o s o v c e v i , k i s o n a v l e č e n e z a e n o d o lž in o n a p r e j , d o k le r n i b i l d o s e ž e n d r u g i o p o r n ik . N a k o n c u s ta o b a k o n c a c e v i p r i v a r j e n a n a l o k e n a o b r e ž ju . P o t e k m o n ta ž e j e p r i k a z a n n a s l. 7. Nekaj nalog v usmerjenem izobraževanju UDK 377 S s p r e j e t j e m z a k o n a o u s m e r je n e m i z o b r a ž e ­ v a n j u s m o p r i č e l i p r e o b r a z b o n a š e g a s t r o k o v n e g a š o ls t v a . P r i t e m s m o v e d n o z n o v a p o u d a r j a l i , d a j e u s m e r je n o i z o b r a ž e v a n j e k o t d e l e n o t n e g a s is te m a v z g o j e in i z o b r a ž e v a n j a — i z o b r a ž e v a n j e z a d e lo in s a m o u p r a v l j a n j e in i z h a j a iz p o t r e b z d r u ž e n e g a d e la , z a h t e v ( d r u ž b e n e g a n a p r e d k a in z a h t e v v s e ­ s t r a n s k e g a r a z v o j a o s e b n o s t i v s o c i a l i s t i č n i d r u ž b i, p r o c e s u i z o b r a ž e v a n j a s o d e lu je jo : v z g o j n o i z o b r a ž e - v a l n e o r g a n i z a c i j e , o r g a n i z a c i j e z d r u ž e n e g a d e l a in s t r o k o v n e i n s t i t u c i j e . O b p r i č e t k u š o ls k e g a l e t a , p o s e b e j p a š e v č a s u , k o p r i č e n j a m o t u d i v g r a d b e n ih O Z D p r v e o b r a v ­ n a v e t e m e l j e v p l a n a i z o b r a ž e v a l n e s k u p n o s t i g r a d ­ b e n i š t v a z a p r i h o d n j e s r e d n je r o č n o o b d o b je , ž e l im o t u d i v s t r o k o v n e m g l a s i l u g r a d b e n ih t e h n i k o v in i n ž e n i r j e v o p o z o r i t i n a n e k a j z a h t e v n i h n a lo g , k i j i h m o r a m o p r i u r e s n i č e v a n j u n a č e l v u s m e r je n e m i z o b r a ž e v a n j u o p r a v i t i v n a š ih o r g a n i z a c i j a h z d r u ­ ž e n e g a d e la . N e k a j t e h n a lo g b o p o t r e b n o o p r a v i t i š e le t o s , d r u g e p a s p o m la d i. Z a k o n o u s m e r j e n e m i z o b r a ž e v a n j u n a m d a je č v r s t o p o d la g o z a u r e s n i č e v a n j e n o v i h d r u ž b e n o ­ e k o n o m s k ih o d n o s o v p r i i z o b r a ž e v a n j u ; d a j e n a m m o ž n o s t i , d a v p l i v a m o i n u v e l j a v i m o t a k o p o d o b o t e r v s e b in o v z g o j e in i z o b r a ž e v a n j a , k i b o i z h a j a l a t e r z a d o v o l j e v a l a p o t r e b e z d r u ž e n e g a d e la t e r d r u ­ ž b e k o t c e lo t e . K a k o b o m o t e n o v e o d n o s e o b l i k o v a l i in k a k o b o m o v b o d o č e i z k o r i s t i l i p r e d n o s t i r e f o r ­ m i r a n e g a i z o b r a ž e v a n j a , j e o d v is n o t u d i o d t e g a , a l i in k a k o b o m o v o r g a n i z a c i j a h z d r u ž e n e g a d e la — u p o r a b n i k o v k a d r o v , i z v r š e v a l i n a l o g e , k i j ih im a m o v s is t e m u iz o b r a ž e v a n j a . Avtor: Srečko Golob, Maribor, Sadjarska 5 a D e t a j l p r i t r d i t v e v e š a l k n a z g o r n je m k o n c u p o r t a l a j e r a z v i d e n iz Sl. 8. P r e m o s t i t v e n a k o n s t r u k c i j a j e t r a n s p a r e n t n a in s e iz r e d n o d o b r o p r i l a g a j a o k o l ju D r a v s k e g a p o l j a . SREČKO GOLOB N a jo d g o v o r n e jš a n a lo g a v te m č a s u j e p r i p r a v a p la n s k i h d o k u m e n t o v , r a z p r a v a o n j i h in n a š e s o d e ­ l o v a n j e p r i d o lo č a n ju n j i h o v e d o k o n č n e v s e b in e . S a m o u p r a v n i s p o r a z u m o t e m e l j i h p l a n a ( o s n u ­ t e k j e ž e v o b r a v n a v i ) j e t e m e l j n i d o k u m e n t , s k a t e r i m b o m o z a n a s le d n j i h p e t l e t u r e j a l i m e d s e ­ b o jn e p r a v i c e , o d g o v o r n o s t i in o b v e z n o s t i p r i i z o ­ b r a ž e v a n j u n a š i h k a d r o v . Z n j i m b o m o d o lo č i l i p r o g r a m e in s m e r i i z o b r a ž e v a n j a , m r e ž o š o l in r a z ­ m e s t i t e v p r o g r a m o v p o š o la h t e r š t e v i lo v p is n ih m e s t v s r e d n j i h in v i s o k i h š o la h . Z n j im b o m o d o ­ l o č i l i d e lo v n e o r g a n iz a c i je , k i b o d o i z v a j a l e p r a k ­ t ič n i p o u k , p r o iz v o d n o d e lo t e r d e lo v n o p r a k s o v o k v i r u v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n i h p r o g r a m o v . S s a m o u p r a v n im s p o r a z u m o m o t e m e l j i h p l a n a b o m o z a n a s l e d n j i h p e t l e t p r e v z e l i t u d i m a t e r i a l n e o b v e z n o s t i z a iz p e l ja v o p la n a , d o lo č i l i o s n o v e in m e r i l a z a o b l i k o v a n j e c e n s t o r i t e v , v r e d n o s t p r o ­ g r a m o v t e r o b v e z n o s t i o r g a n i z a c i j z d r u ž e n e g a d e la z a v l a g a n j a v r a z š i r i t e v š o l s k i h z m o g l j i v o s t i , z a i z b o l j š a n j e m a t e r i a l n ih p o g o j e v p r i i z v a j a n j u p r o ­ g r a m o v t e r z a iz v e d b o s k u p n i h n a lo g , k i so p o ­ m e m b n e z a r a z v o j u s m e r j e n e g a iz o b r a ž e v a n j a . S k r a t k a , t a d o k u m e n t u r e j a v r s t o p o m e m b n ih v p r a š a n j z a v s a k o O Z D . T o t e r j a t e m e l j i t o p r e u č i ­ t e v o s n u t k a v v s a k i o r g a n i z a c i j i z d r u ž e n e g a d e la . O b t e m b i m o r a l i d e l a v c i v v s a k i O Z D u g o t o v i t i s v o j e t e k o č e k a d r o v s k e p o t r e b e in p o tr e b e , k i i z h a ­ j a j o i z r a z v o j n i h u s m e r i t e v t e r s v o j e p o t r e b e u v e ­ l j a v i t i in u s k l a d i t i v i z o b r a ž e v a l n i s k u p n o s t i . N a š e š o le n a j v n a s le d n je m s r e d n je r o č n e m o b d o b ju d a ­ j e j o t o l i k o in t a k š n e s t r o k o v n e k a d r e , k o t j i h z d r u ­ ž e n o d e lo p o t r e b u je ! T e m e l j i t o b o p o tr e b n o t u d i p r e u č i t i m o ž n o s t i z a s p r e j e m m a t e r i a l n ih o b v e z n o s t i z a i z v r š i t e v s p l a ­ n o m p r e d v i d e n i h p r o g r a m o v . S t a b i l i z a c i j s k a d o b a š e p o v e č u j e p o m e n t a k e g a n a č r t o v a n j a , k i j e r a c i o ­ n a ln o , u s k la j e n o z z m o ž n o s t m i n a š ih O Z D in t a k o , d a z a g o t a v l j a i z o b r a ž e v a n j e v k o r is t z d r u ž e n e g a d e la in d r u ž b e k o t c e lo te . D r u g a n a lo g a , k i s e j e m o r a m o v g r a d b e n ih O Z D č im p r e j , z a g n a n o i n s p o t r e b n o s t r o k o v n o s t jo lo t i t i , j e s o d e lo v a n je p r i o b l i k o v a n ju v z g o j n o i z o ­ b r a ž e v a l n i h p r o g r a m o v . O d k a k o v o s t i v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n i h p r o g r a m o v j e o d v is n o , k a k š n e k a d r e b o m o v b o d o č e im e l i . P r i č a k u j e m o t a k š n e v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n e p r o g r a ­ m e , v k a t e r i h s e b o o r g a n s k o p r e p l e t a l a in d o p o ln je ­ v a l a s p lo š n a i z o b r a z b e n a v s e b i n a s s t r o k o v n o t e o ­ r e t i č n i m i z n a n j i in p r a k t i č n i m i z n a n j i z a d e lo , S k r a t k a , t a k e p r o g r a m e , k i b o d o z a g o t a v l j a l i č im b o l jš o u s p o s o b i t e v z a d e lo . Z a v e d a m o se , d a j e to e n a o d n a j z a h t e v n e j š i h n a l o g , k i b o t e r j a l a m n o g o s t r o k o v n i h in d e l o v n ih n a p o r o v . O b l i k o v a n j e v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n i h p r o g r a m o v j e r e s d a p r e d v s e m n a l a g a s t r o k o v n e g a s v e t a iz o ­ b r a ž e v a l n e s k u p n o s t i g r a d b e n i š t v a S l o v e n i je , v k a t e r e m so u g le d n i d r u ž b e n i in s t r o k o v n i d e la v c i . V e n d a r p a t u d i v O Z D p r i t e m d e lu n e s m e m o s t a t i o b s t r a n i . N i in n e m o r e n a m n a m r e č b i t i v s e e n o , k a k o b o d o t i p r o g r a m i o b l ik o v a n i , a l i in k a k o s e b o d o v n j i h n a u s t r e z e n n a č in p o v e z o v a le v s e o b l i k e o r g a n i z i r a n e g a v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n e g a d e la in n e n a v s e z a d n je , k a k š n a z n a n j a b o d o t i p r o ­ g r a m i z a g o t a v l j a l i u d e le ž e n c e m iz o b r a ž e v a n j a . O r ­ g a n i z a c i j e z d r u ž e n e g a d e la b o d o z a to m o r a le s k r b e t i in z a g o t o v i t i t v o r n o s o d e l o v a n j e s v o j i h p r e iz k u š e n ih s t r o k o v n i h d e l a v c e v — p r a k t i k o v p r i o b l i k o v a n ju , p r e d v s e m p a p r i p r e u č e v a n j u t e h p r o g r a m o v , p r e ­ d e n b o d o s p r e j e t i in u v e l j a v l j e n i . P o s v o je m o b s e g u in v s e b i n i n a j z a h t e v n e j š a n a la g a , k i j o b o m o m o r a l i v u s m e r je n e m i z o b r a ž e ­ v a n j u s t a ln o i z v r š e v a t i t u d i v g r a d b e n i h O Z D , j e s o d e l o v a n j e p r i u r e s n i č e v a n j u d e la v z g o j n o i z o b r a ­ ž e v a l n i h p r o g r a m o v , i n s i c e r i z p o p o l n j e v a n j e d e ­ l a v c e v n a d e lu t e r u s p o s a b l j a n j e z d e lo m , k i b o s e s t a v n i d e l v s e h p r o g r a m o v z a p r i d o b i t e v i z o b r a ­ z b e . K o t d e lo v p r o i z v o d n j i o z ir o m a k o t d e lo v n a p r a k s a b o o b s e g a lo v s e b i n e in a k t iv n o s t i , k i o m o ­ g o č a j o u p o r a b o t e o r e t i č n i h in p r a k t i č n ih z n a n j , r a z v i j a n j e s p o s o b n o s t i , s p r e t n o s t i in d e lo v n ih n a v a d , v o b s e g u , k i j e n u je n z a z a č e t e k d e la v p o s a m e z n e m p o k l i c u . O r g a n i z a c i j e z d r u ž e n e g a d e la b o d o t o r e j i z v a ­ j a l e p o m e m b e n d e l v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n e g a p r o g r a ­ m a in s e b o d o m o r a le z a t e n a lo g e t u d i u s t r e z n o o r g a n iz ir a t i . D a b i t e n a lo g e la h k o ž e v n a s le d n j e m š o ls k e m l e t u u s p e š n o i z v r š e v a l i , m o r a m o ž e s e d a j p o s k r b e t i , d a s i p r a v o č a s n o p r id o b im o u s t r e z n e p r o s t o r e , s r e d s t v a i n p r e d v s e m d o v o l j s t r o k o v n o u s p o s o b l je n ih u č i t e l j e v p r a k t i č n e g a d e la . P o s v e t o v a n j a z g r a d b e n i m i O Z D , k i so j i h p r i ­ p r a v i l i r e p u b l i š k i o d b o r s in d ik a t a , s p lo š n o z d r u ­ ž e n j e g r a d b e n i š t v a in i z o b r a ž e v a l n a s k u p n o s t g r a d ­ b e n iš t v a , so p o k a z a l a , d a s m o n a t e m p o d r o č ju š e d o k a j n e p r i p r a v l j e n i t e r d a b o še l e t o s p o t r e b n o m a r s ik a j s t o r i t i . O b s e ž n a n a lo g a , k i jo j e p o tr e b n o š e l e t o s o p r a ­ v i t i , j e u s k l a j e v a n j e s a m o u p r a v n ih s p lo š n ih a k t o v z z a k o n o m o u s m e r j e n e m iz o b r a ž e v a n j u . Z z a k o n o m j e o p r e d e l j e n a o b v e z n o s t t e m e l j n i h o r g a n i z a c i j in d e l o v n ih s k u p n o s t i , d a v s v o j i h s a m o u p r a v n ih s p lo š ­ n i h a k t i h d o lo č i j o p o g o j e in n a č in u v e l j a v l j a n j a p r a v i c i n o b v e z n o s t i d e l a v c e v d o i z o b r a ž e v a n j a . V s v o j i h s a m o u p r a v n ih s p lo š n ih a k t i h m o r a jo d o lo č it i , v k a t e r i h p r i m e r i h in v k a k š n e m o b s e g u im a jo d e l a v c i p r a v i c o d o o d s o tn o s t i z d e la z a r a d i i z o b r a ž e v a n j a , k a k o j e z r a z p o r e j a n j e m d e lo v n ih o b v e z n o s t i d e l a v c e v m e d n j i h o v i m i z o b r a ž e v a n j e m t e r z n a d o m e s t i lo m o s e b n e g a d o h o d k a v č a s u o d ­ s o tn o s t i z d e la z a r a d i i z o b r a ž e v a n ja . P o s e b e j m o r a jo b i t i o p r e d e l j e n e p r a v i c e in o b v e z n o s t i d e l a v c e v p o k o n č a n e m i z o b r a ž e v a n j u , r a z p o r e d i t e v n a d e lo , k i u s t r e z a p r i d o b l j e n i s t r o k o v n i i z o b r a z b i t e r o b v e z n o ­ s t i d e la v c a , č e i z o b r a ž e v a n j a n i u s p e š n o k o n č a l a l i č e z a p u s t i t e m e l j n o o r g a n i z a c i j o a l i d e lo v n o s k u p n o s t . V s a m o u p r a v n ih s p lo š n ih a k t i h b o p o t r e b n o p o d r o b n e je u r e d i t i t u d i v s a v p r a š a n j a g l e d e š t i ­ p e n d ir a n ja . O m e n i t i v e l j a š e o b v e z n o s t t e m e l j n e o r g a n i z a c i j e a l i d e l o v n e s k u p n o s t i , d a n a j m a n j e n k r a t le t n o o b j a v i v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n e p r o g r a m e , p o k a t e r i h b o o m o g o č a la s v o j i m d e l a v c e m i z o b r a ­ ž e v a n j e iz d e la in o b d e lu . H k r a t i b o m o r a l a o b j a ­ v i t i p o g o j e , n a p o d l a g i k a t e r i h b o i z b r a l a k a n d i d a t e z a i z o b r a ž e v a n j e p o p o s a m e z n ih p r o g r a m i h t e r p r a ­ v i c e in o b v e z n o s t i d e l a v c e v , k i s e b o d o i z o b r a ž e v a l i . N a lo g , k i j i h m o r a m o v o r g a n i z a c i j a h z d r u ­ ž e n e g a d e la o b p r e h o d u v u s m e r je n o i z o b r a ž e v a n j e o p r a v i t i , n i m a lo . V t e m s e s t a v k u s m o l a h k o o p o ­ z o r i l i le n a n e k a j n j i h , p r e d v s e m n a t i s t e , z a k a t e r e m e n im o , d a j i h j e p o t r e b n o č im ip re j o p r a v i t i . Č a s a n i n a p r e t e k i n t u d i n a lo g e n is o p r a v n i č la h k e . Z a t o m o r a m o v s i , v s a k n a s v o j e m p o d r o č j u d e la , p r i s p e v a t i s v o j d e le ž , d a b o d o n a lo g e p r a v o č a s n o in k a k o v o s t n o iz v r š e n e . I n p r a v g r a d b e n i t e h n i k i in i n ž e n i r j i la h k o p r i t e m p o s k r b i jo , d a b o r e f o r m a i z o b r a ž e v a n j a z a r e s u s p e la ! Varčujmo z energijo tudi z uporabo sodobnih gradbenih elementov za zunanje zidove UDK 699.86:693.28 LJUBO HANSEL S v e t o v n a e n e r g e t s k a k r iz a , k i b o v k r a t k e m o b h a j a l a s v o j o d e s e t o o b le tn ic o , n e k a ž e n o b e n ih z n a k o v p o p u š č a n ja . N a s p r o tn o , v z a d n j i h l e t i h so p o s le d ic e t e k r i z e v e d n o b o lj d r a s t ič n e , s a j s p r a v o e k s p lo z i jo c e n o b č u t n o v p l i v a j o n a e k o n o m ik o g o ­ s p o d a r je n ja . C e n e t e k o č i h g o r i v so v 10 l e t i h p o - r a s t l e z a 1 5 - k r a t ( c e n a m a z u t a v l e t u 19 7 0 j e z n a š a la 0,42 d in / k g , v l e t u 1980 p a ž e 6 ,31 d in / k g ) . V s e to n u jn o z a h t e v a v s e s t r a n s k o v a r č e v a n j e z e n e r g i jo , p o s e b e j p a š e r a c io n a ln o p o r a b o v s e h v r s t g o r i v z a o g r e v a n j e p r o s t o r o v . P o p o d a t k i h n e k a t e r i h i n d u s t r i j s k o r a z v i t i h z a h o d n o e v r o p s k i h d r ž a v s e n a m r e č o d c e lo t n e p o ­ r a b e e n e r g i j e p o r a b i z a o g r e v a n j e p r o s t o r o v d o 40 fl/o e n e r g i j e . T a k š n o s t a n j e j e s e v e d a z a h t e v a l o o b č u t n o i z ­ b o l j š a n je t o p lo t n e z a š č i t e v s e h v r s t o b j e k t o v . T u d i n a š i n o v i p r e d p i s i n a te m p o d r o č ju ( P r a v i l n i k o d o p u s t n ih t o p l o t n ih iz g u b a h z g r a d b — U r . 1. S R S , š t . 12/79 in P r a v i l n i k o j u g o s l o v a n s k i h s t a n d a r d ih z a t o p lo t n o t e h n i k o v g r a d b e n iš t v u : J U S U .J 5 . 510 , 520, 530 in 600 — U r . 1. S F R J , š t . 3/80) p o s t a v l j a jo k o t o b v e z o p r o j e k t a n t o m in g r a d i t e l j e m , d a i z v e d e j o b o l jš o a l i c e lo o p t im a ln o to p lo t n o z a š č i t o z g r a d b . M e d t e m k o s o p r e j š n j i p r e d p is i z a t o p o d r o č j e iz l e t a 19 7 0 p r e d p i s o v a l i m in im a ln e v r e d n o s t i t o p lo t n e z a š č i t e , k i s o z a g o t a v l j a l e s a m o p o g o j e z a d o s e g a ­ n je n o r m a ln e z d r a v e p r o s t o r s k e k l i m e in z a z a š č it o d e l o v z g r a d b p r e d p o š k o d b a m i z a r a d i n e u s t r e z n e d i f u z i j e v o d n i h h la p o v , p a so n o v i p r e d p i s i iz n a r o d - n o - g o s p o d a r s k e g a v i d i k a u s m e r je n i k v a r č e v a n j u z e n e r g i j o z a o g r e v a n j e p r o s t o r o v . Z a t o j e r a z u m l j i v o , z a k a j z a h t e v a j o n o v i p r e d ­ p i s i z a ca . 35 '%> b o l j š o t o p lo t n o z a š č i t o z u n a n j i h z i d o v v z g r a d b a h . (P o p r a v i l n i k u iz l e t a 19 70 j e b i l n p r . z a II I . k l i m a t s k o c o n o p r e d p is a n n a j v e č j i d o ­ p u s t n i k o e f i c i e n t p r e v o d a t o p lo t e k = 1 ,1 0 k c a l/ m 2 h ° C , p o n o v e m p r e d p i s u J U S -U .J 5 .6 0 0 p a b i z n a š a l k = 0 ,7 1 k c a l/ m 2 h ° C o z ir o m a iz r a ž e n o v n o v i m e r ­ s k i e n o t i ik = 0,83 W / m 2 K .) O d p r t o o s t a j a v p r a š a n j e , a l i t e n o v o p r e d p is a n e v r e d n o s t i z a t o p lo t n o z a š č it o z g r a d b š e u s t r e z a jo , k o p a c e n e e n e r g i j e s t a ln o r a s t e jo . Z a t o j i h m o r a m o t u d i s e d a j i m e t i z a m i n i m a ln e v r e d n o s t i p r i t o p lo t n i z a š č i t i z g r a d b . P r a v i l n e j e b o m o t o r e j r a v n a l i , č e b o m o t e ž i l i k o p t im a ln i t o p lo t n i i z o l a c i j i , k i jo d o lo č im o n a p o d l a g i e k o n o m s k e g a i z r a č u n a o b u p o š t e v a n ju i n v e s t i c i j s k i h in o b r a t o v a l n i h s t r o š k o v . R a z u m l j i v o j e , d a v s i u k r e p i z a v a r č e v a n j e z e n e r g i j o , v n a š e m p r i m e r u j e t o b o l j š a t o p lo t n a i z o l a c i j a , p o v z r o č a j o v e č j e s t r o š k e p r i g r a d n j i . P o d r u g i s t r a n i p a s e t i v e č j i i n v e s t i c i j s k i s t r o š k i p o ­ v r n e j o s p r i h r a n k i p r i s t r o š k i h g o r i v a v č a s u o b r a - Avtor: Ljubo Hansel, Maribor, Gregorčičeva 5 to v a n j a . P o p r a k t i č n ih i z k u š n j a h in iz r a č u n i h l a h k o p r i e n o d r u ž i n s k i h s t a n o v a n j s k i h h iš a h p r i h r a n i m o t u d i d o 50 '°/o p r i s t r o š k ih g o r i v a , č e s m o i z v e d l i o p t im a ln o iz o l a c i j o z g r a d b e , k a r p a p o v z r o č i z a 1 '°/o d o 4 '°/o v e č s t r o š k o v p r i i n v e s t i c i j i . P o d r o b e n e k o ­ n o m s k i i z r a č u n n a m p o k a ž e , d a s e v e č j i s t r o š k i i n v e ­ s t i r a n j a p o v r n e jo v 3 d o 4 l e t i h . P r e t e ž n i d e l t o p lo t n ih i z g u b p r i z g r a d b a h , p r e d ­ v s e m p r i e n o d r u ž in s k ih s t a n o v a n j s k i h h iš a h , o d p a d e n a z u n a n j e z id o v e in o k n a . M e d t e m k o j e u č i n k o ­ v i t a t o p lo t n a z a š č i t a s t r o p o v v p r im e r u s s t r e h o in k l e t j o s o r a z m e r n o e n o s t a v n a in c e n e n a , p a j e t a p r i z u n a n j i h z i d o v i h z a h t e v n e j š a in t u d i d r a ž ja . G r a d b e n i š t v o j e v z a d n j i h le t ih , p r e d v s e m p a p o n a s t a n k u e n e r g e t s k e k r iz e , r a z v i l o v e č s is te m o v d o b r o i z o l i r a n i h z u n a n j i h z id o v . P r i n a s n a j b o l j p o z n a n i i n u p o r a b l je n i s is t e m i z u n a n j i h z i d o v u p o ­ r a b l j a j o v i s o k o i z o l a t i v n e m a t e r i a l e z a s e s t a v o v e č ­ s l o jn i h z u n a n j i h z id o v (n p r . d e m it fa s a d a ) . N a s p lo h so s p r e m e n je n i e k o n o m s k i o d n o s i, p o v z r o č e n i s s k o k o v i t o r a s t jo c e n e n e r g i j e in s p o ­ v e č a n o z a h t e v o p o b o l jš i t o p l o t n i i z o la c i j i , p o s t a ­ v i l i v o s p r e d j e v p r a š a n je , a l i so k o n v e n c io n a ln i e n o ­ s l o jn i z u n a n j i z i d o v i e k o n o m s k o š e s p r e j e m l j i v i . S a j b i p o n o v i h p r e d p is ih o t o p lo t n i z a š č i t i z u n a n j i z id n p r . i z m o d u la r n ih o p e č n ih b l o k o v m o r a l b i t i d e b e l 59 c m p a t u d i v e č , č e n a j b i i z p o ln i l m in im a ln e z a h t e v e p o t o p lo t n i i z o la c i j i . E d e n o d m o ž n ih in z n a n i h s is t e m o v v t u j i n i in p r i n a s , k i o m o g o č a o p t im a ln o t o p lo tn o i z o l a c i j o z u n a n j i h z i d o v ( to r e j b o ljš o , k o t j e d o lo č e n a s s e ­ d a n j i m i p r e d p is i) , je s is tem b e to n s k ih z id a k o v z in te g r ira n o izo la c ijs k o p la s tjo s tiro p o ra , k i s e s t r o jn o v g r a d i p r i p r o i z v o d n ji z i d a k o v . U s t r e z n o iz b r a n a d e b e l i n a p l a s t i s t ir o p o r a o m o g o č a k o e f i c i e n t p r e h o ­ d a t o p l o t e k t j 0,5 W / m 2 K . T a t e h n o lo š k a r e š i t e v j e e n o s t a v n a , s m is e ln a in z a t o t u d i z a n im iv a . S s m is e ln o k o m b in a c i jo t o p l o t n o i z o l a c i j s k e p l a s t i in n o t r a n j e n o s i ln e t e r z u n a n je z a š č i t n e b e t o n s k e p la s t i o m o g o č a t a s is te m i z p o l n i t e v v s e h z a h t e v d o b r e g a z u n a n j e g a z id u . V S l o v e n i j i p r o i z v a j a t a t a k š n e b e ­ t o n s k e z i d a k e p o d im e n i S T I B O - b l o k in T I S O - b l o k G I P B E T O N — Z A S A V J E — T O Z D Z a g o r j e in L i t i j a t e r G P S t a v b a r — T O Z D I G M H o č e . P o d o b n i s is te m i z u n a n j i h z i d o v z i n t e g r i r a n o i z o l a c i j s k o p la s t j o so se p r i č e l i u p o r a b l j a t i v Z a ­ h o d n i N e m č i j i ž e p r e d d v a j s e t i m i le t i . P o s e b n o m o č a n r a z m a h p a so d o b i l i t i s is t e m i p o n a s t a n k u e n e r g e t s k e k r iz e , t a k o d a j e v l e t u 19 78 p r o i z v o d n ja e le m e n t o v z a t a k š e n s is te m z u n a n j i h z id o v z n a š a la v Z a h o d n i N e m č i j i ž e 1 ,5 m i l i j o n a m 2 in se e le m e n t i p r o i z v a j a j o v 33 o b r a t ih . T u d i v A v s t r i j i s e j e t a s is te m z u n a n j i h z i d o v d o b r o o b n e s e l in s e v s e s t r a n ­ s k o u p o r a b l j a . B e t o n s k i b l o k i z v g r a j e n o iz o l a c i j o s e la h k o i z d e l a j o t a k o i z n o r m a ln e g a k o t t u d i l a h k e g a b e - Slika 1. Betonski z idak z in te g rira n o izolacijsko p las t­ jo s tiropora t o n a p a t u d i i z b e t o n a , i z d e la n e g a iz o p e č n e g a z d r o ­ b a . Z u p o r a b o n o r m a ln e g a b e to n a se l a h k o p r o i z v e ­ d e jo z i d a k i z n a m k e 75 in t e ž e p r e k 300 k g n a 1 m 2 z id u . T e k a r a k t e r i s t i k e o b v i s o k i t o p l o t n o - i z o l a - t i v n i v r e d n o s t i (Q ,7 5 W / m 2 K j e s e d a n ja p r e i s k a n a v r e d n o s t k o e f i c i e n t a p r e h o d a t o p lo t e ) d a j e j o te m e le m e n t o m iz r e d n o u p o r a b n o s t p r a v z a i z v e d b o z u n a n j i h z id o v . P r i g r a d n j i s t e m i b e t o n s k i m i b lo k i u p o r a b l ja m o i s t a d o lo č i la p r e d p is o v k o t z a g r a d n j o z id o v z o b i č a jn i m i o p e č n im i in b e t o n s k im i z id a k i . G r a d n ja s e t o r e j i z v a j a p o d o lo č i l ih p r a v i l n i k a o t e h n ič n ih u k r e p i h in p o g o j i h z a i z v a j a n j e z i d o v s t a v b in p r a v i l n i k a o z a č a s n ih t e h n ič n ih p r e d p is ih z a g r a d n j o n a s e iz m ič n ih p o d r o č j ih . K o t i n f o r m a ­ c i jo n a j n a v e d e m , d a so b i l i v z a d n je m l e t u z g r a ­ j e n i ž e n e k a t e r i s t a n o v a n j s k i b lo k i P + 4 z u p o r a b o S T I B O z i d a k a in p o s is t e m u p r o t i p o t r e s n e g r a d n j e z u p o r a b o r a z t e g n j e n e p l o č e v i n e k o t a r m a t u r e , k i se v l a g a v v s a k i d r u g i h o r i z o n t a ln i r e g i z i d u v m a lto . O p is a n i s is t e m z u n a n j i h z i d o v u p o r a b l j a s o d o ­ b e n g r a d b e n i e le m e n t , t j . b e t o n s k i b l o k z v g r a j e n o i z o l a c i j s k o p l a s t j o , k i o m o g o č a iz b o l j š a v o t o p lo t n e z a š č i t e z a 2 - d o 3 - k r a t v p r i m e r j a v i z d r u g i m i k o n v e c i o n a l n i m i e n o s lo jn im i o p e č n im i z i d o v i in z i d o v i iz b e t o n s k i h v o t l i h b lo k o v e n a k i h d e b e l in . T a g r a d b e n i e le m e n t z d r u ž u j e c e n o v n e in t e h n o lo - š k o p r o iz v o d n e p r e d n o s t i e n o s lo jn e g a z i d n e g a e l e ­ m e n t a s t o p l o t n o i z o l a c i j s k i m i p r e d n o s t m i d r a ž j ih v e č s l o j n i h z i d n i h e le m e n t o v . T o p a j e t i s t o , k a r d a je t e m u b e t o n s k e m u i z d e l k u m o ž n o s t i , d a s e o b v e d n o h u jš i e n e r g e t s k i k r i z i t u d i t r ž n o u v e l j a v i k o t s o d o b e n g r a d b e n i e le m e n t z a z u n a n je z id o v e . Urejanje medsebojnih odnosov udeleženk v skupnem proizvodu — stanovanjskem objektu ter način ugotavljanja in delitve skupnega prihodka UDK 69.003.2 VIDA JELER Z a u r e j a n j e m e d s e b o j n i h o d n o s o v v o k v i r u s k u p n e g a p r i h o d k a m o r a j o u d e l e ž e n k e (T O Z D ) v s k u p n e m p r o i z v o d u s k l e n i t i u s t r e z e n s a m o u p r a v n i s p o r a z u m , k i m o r a o p r e d e l i t i p r e d v s e m n a s le d n je p r v i n e : — p r e d m e t p o s lo v n e g a s o d e lo v a n ja , k j e r u d e ­ l e ž e n k e u s t v a r j a j o s k u p e n p r i h o d e k (n p r . s t a n o ­ v a n j s k i o b je k t ) ; — m e d s e b o jn e o b v e z n o s t i in o d g o v o r n o s t i t e r p r a v i c e u d e le ž e n k ; ■— • s p o r a z u m n o d o g o v o r j e n o c e n o p o s a m e z n e u d e l e ž e n k e v s k u p n e m p r o iz v o d u ; — o b l i k o v a n j e t r ž n e c e n e s k u p n e g a p r o iz v o d a ; — n a č in d e l i t v e s k u p n e g a p r ih o d k a . Avtor: Vida Jeler, gradb. inž., Maribor, Lavriče­ va 16 1. V p r i m e r u , d a j e p r e d m e t s k u p n e g a p o s l o v a n j a u d e le ž e n k s t a n o v a n j s k i o b je k t , j e z a k o n k r e t e n o b j e k t p o t r e b n o i z d e l a t i t e h n i č n i e la b o r a t , k i m o r a v s e b o v a t i : — k o m p le t n o in p o p o ln o in v e s t i c i j s k o - t e h n ič n o d o k u m e n t a c i jo ; — n a t a n č e n p o p i s d e l z a p o s a m e z n o u d e l e ­ ž e n k o ; — t e r m i n s k i p l a n z a i z g r a d n j o c e l o t n e g a o b ­ j e k t a s t o č n o o p r e d e l j e n i m i r o k i z a v k l j u č e v a n j e in d o k o n č a n je d e l p o s a m e z n e u d e le ž e n k e . 2 . P r i d o l o č a n j u p r a v i c , o b v e z n o s t i in o d g o v o r n o ­ s t i u d e l e ž e n k j e p o t r e b n o d o lo č i t i n o s i lc a p o s la . N a jb o l j e j e , d a j e z a n o s i lc a p o s la im e n o v a n a T O Z D , k i i z v a j a g r a d b e n a d e la . N a l o g e n o s i lc a p o s la so p r e d v s e m u s k l a j e v a n j e d e l m e d u d e le ž e n ­ k a m i in u g o t a v l j a n j e k o l i č i n t e r k a k o v o s t i o p r a v ­ l j e n i h d e l u d e le ž e n k . Z a d e la , k i j i h o p r a v l j a u d e l e ž e n k a k o t n o s i le c p o s la , m o r a d o b i t i p o v r n j e n e s t r o š k e (to j e l a h k o n e k i d o g o v o r j e n o d s t o t e k o d v r e d n o s t i s t o r i t e v o s t a ­ l i h u d e le ž e n k ) . V p r i m e r u , d a g r a d n j a s t a n o v a n j s k e g a o b j e k t a p r e d s t a v l j a g r a d n j o z a t r g in p o t r e b n a f in a n č n a s r e d s t v a p r i s k r b i n o s i le c p o s la ( k r e d i t i , a v a n s i , l a s t n a s r e d s t v a ) , o s t a l im u d e l e ž e n k a m p a p l a č u je s p r o t i z a č a s n e m e s e č n e o b r a č u n e s t o r i t e v , j e p o ­ t r e b n o v s p o r a z u m u o p r e d e l i t i n a č i n p o k r i v a n j a s t r o š k o v , k i j i h im a n o s i le c v z v e z i s f i n a n c i r a n j e m . N a jb o l j e j e , č e s e u d e le ž e n k e d o g o v o r i jo , d a s e n o ­ s i l c u p o s la p r i z n a j o o b r e s t i z a v s a v l o ž e n a s r e d s t v a p r i i z g r a d n j i o b j e k t a in t o v t a k i v iš in i , k o t j i h m o r a n o s i le c p o s l a p l a č a t i z a k r e d i t e i n a v a n s e , z a l a s t n a s r e d s t v a p a v v i š i n i b a n č n ih o b r e s t i . P o t r e b n o j e t u d i , d a u d e l e ž e n k e im e n u je jo s k u p e n o r g a n z a u r e j a n j e i n u s k l a j e v a n j e m e d s e b o j n i h r a z m e r i j . 3. P o s a m e z n e u d e l e ž e n k e m o r a jo z a s v o jo s t o r i t e v v S k u p n e m p r o i z v o d u d o lo č it i s p o r a z u m n o d o g o ­ v o r j e n o c e n o , k i m o r a s lo n e t i n a n a s l e d n j i h o s n o v a h : — n a d o g o v o r j e n i h n o r m a t iv ih ; — n a d o g o v o r j e n i h o s n o v a h z a v r e d n o t e n j e ž i ­ v e g a d e la ( o s e b n i d o h o d e k ) ; •— ■ n a d o g o v o r j e n i h o s n o v a h z a v r e d n o t e n j e p o s r e d n ih ( r e ž i j s k ih ) s t r o š k o v ; — ■ n a d o g o v o r j e n i h o s n o v a h z a v r e d n o t e n j e d e l o v n e g a p r i s p e v k a s s r e d s t v i ( s t r o jn e s t o r i t v e ) ; — n a e n o t n e m v r e d n o t e n j u p r e n e s e n i h v r e d ­ n o s t i ( m a t e r i a l n i h s t r o š k o v in a m o r t iz a c i je ) . N o r m a t i v i m o r a j o b i t i i z d e la n i z a v s a o p r a v i l a v s e h u d e l e ž e n k ( f i z ič n a in s t r o jn a ) i n z a v e s p o tr e b n i m a t e r i a l n a e n o t o s t o r i t v e . P r a v t a k o m o r a jo t e ­ m e l j i t i n a d o s e g a n j u p o p r e č n e p r o d u k t i v n o s t i v p a ­ n o g i. T a k o i z d e l a n e n o r m a t i v e m o r a j o u d e le ž e n k e s a m o u p r a v n o p o t r d i t i . V r e d n o t e n j e ž i v e g a d e la (b r u to o s e b n i d o h o d e k i z d e l a v e b r e z n o v o u s t v a r j e n e v r e d n o s t i ) s e d o lo č i s s a m o u p r a v n im s p o r a z u m o m o t e m e l j i h p la n a z a v s e u d e l e ž e n k e , i n to n a p o d la g i s a m o u p r a v n e g a s p o r a z u m a o s k u p n i h o s n o v a h in m e r i l i h z a r a z p o ­ r e j a n j e č i s t e g a d o h o d k a in z a d e l i t e v s r e d s t e v z a o s e b n e d o h o d k e t e r n a p o d la g i i z d e l a n e a n a l i t ič n e o c e n e p o e n o t n i m e t o d o lo g i j i . Z a v r e d n o t e n j e r e ž i j s k i h s t r o š k o v ( k i j i h k a l ­ k u l ir a m o v f a k t o r j u ) s e m o r a jo u d e l e ž e n k e d o g o v o ­ r i t i z a e n o t n a m e r i l a in n a t a n k o d o lo č i t i , k a t e r e s t r o š k e b o v s e b o v a l f a k t o r . P r a v i l n o j e , d a v f a k t o r z a j a m e j o n a s le d n je s t r o š k e : — s t r o š k e r e ž i j e d e lo v n e o r g a n i z a c i j e , T O Z D in g r a d b iš č a ; — a m o r t i z a c i j o p o p r e d p is a n i m i n i m a l n i s t o p ­ n j i ; — p l a n i r a n i s k la d s k u p n e p o r a b e , k i n a j t e m e l j i n a s a m o u p r a v n e m s p o r a z u m u o s k u p n ih o s n o v a h in m e r i l i h z a r a z p o r e j a n j e č i s t e g a d o h o d k a in s k u p n e p o r a b e . U d e le ž e n k a v f a k t o r in v k a l k u l a t i v n o c e n o n e s m e v k l j u č i t i z a k o n s k i h in p o g o d b e n ih o b v e z n o s t i t e r p r e d v i d e n e a k u m u l a c i j e ( p o s lo v n i s k la d , r e ­ z e r v n i S k la d , a m o r t iz a c i jo n a d p r e d p is a n o s to p n jo ) . Č e b i u d e le ž e n k a v c e n o v k l j u č i l a p la n i r a n a s r e d s t v a z a z a k o n s k e i n p o g o d b e n e o b v e z n o s t i t e r z a a k u m u la c i j o , b i t r ž n o o b a r v a l a s v o j p r o i z v o d in s e l e - t a n e b i r e a l i z i r a l k o t t r ž n o b la g o š e le s p r o ­ d a jo p r o i z v o d a s k u p n e g a d e la . T a k o t u d i n o v o u s t a ­ n o v l j e n a v r e d n o s t v s k u p n e m p r ih o d k u n e b i b i l a o d v i s n a o d r e z u l t a t o v v l o ž e n e g a ž i v e g a in m in u le g a d e la u d e l e ž e n k e in o d v r e d n o s t i , d o s e ž e n e s p r o d a jo s k u p n e g a p r o iz v o d a n a t r g u , p a č p a o d p o t r e b , ž e l j a in o b v e z n o s t i p o s a m e z n e u d e le ž e n k e . P l a n i r a n a a k u m u la c i j a , k i j e p r i p o s a m e z n ih u d e l e ž e n k a h o d v is n a p r e d v s e m o d r a z v o j n i h n a lo g in ž e l j a u d e le ž e n k e , b i p r i d e l i t v i s k u p n e g a p r ih o d k a p o v z r o č i l a o s ir o m a š e n je e n e T O Z D n a r a č u n d r u g e . P r a v t a k o v f a k t o r n i d o v o l j e n o v k l j u č i t i o b r e s t i o d v l o ž e n i h s r e d s t e v , k e r s e n o s i lc u p o s l a s t r o š k i f i n a n c i r a n j a p r i z n a v a j o k o b r a č u n a n i v r e d n o s t i . V r e d n o t e n j e s t r o j n i h s t o r i t e v m o r a t e m e l j i t i n a e n o t n ih n o r m a t i v i h in c e n ik ih , k i j i h s a m o ­ u p r a v n o s p r e j e m a j o u d e le ž e n k e . M a t e r i a l n i s t r o š k i se v r e d n o t i j o p o t r ž n i h c e n a h , p r i č e m e r j e p o tr e b n o z a k o l i č i n o p o r a b l je n e g a m a ­ t e r i a l a u p o š t e v a t i d o g o v o r j e n e n o r m a t iv e . S a m o u p r a v n o d o g o v o r j e n e c e n e ( p r e d r a č u n e ) m o r a j o p o s a m e z n e u d e l e ž e n k e i z d e l a t i s o č a s n o t a k o , d a s o v s e p o s t a v l j e n e n a is t o c e n o v n o iz h o d iš č e in d a s e p o d r a ž i t v e u g o t a v l j a j o p r i v s e h o d d n e v a i z d e l a v e p r e d r a č u n a . 4. T r ž n a c e n a S k u p n e g a p r o i z v o d a — s t a n o v a n j ­ s k e g a o b j e k t a se o b l i k u j e n a p o d l a g i d r u ž b e n e g a d o g o v o r a o o b l i k o v a n j u c e n v s t a n o v a n j s k i g r a d n j i , k a t e r e s e s t a v n i d e l j e M e t o d o l o g i j a z a u g o t a v l j a n j e s t r o š k o v in o b l i k o v a n je c e n v s t a n o v a n j s k i g r a ­ d i t v i . P o t e j m e t o d o lo g i j i j e o p r e d e l j e n t u d i r o k g r a d n j e p o s a m e z n e g a o b j e k t a g l e d e n a š t e v i lo s t a ­ n o v a n j . V p r i m e r u č a s o v n o d a l jš e g r a d n j e , k o t j o d o lo č a m e t o d o lo g i j a , m o r a jo u d e l e ž e n k e v g r a d n j i n o s it i n a s l e d n j e s t r o š k e : — v s e p o d r a ž i t v e m a t e r i a l o v in s t o r i t e v z a p o ­ d a l j š a n i r o k g r a d n j e ; — v s e o b r e s t i z a v lo ž e n a s r e d s t v a z a p o d a l j š a n r o k ; — v s e s t r o š k e o s e b n ih d o h o d k o v i z d e la v e , s t r o ­ š k e r e ž i j e t e r s t r o š k e s t r o j n i h s t o r i t e v z a p o d a l j š a n r o k . K e r so o m e n je n i s t r o š k i i z r e d n o v i s o k i , j e p r i d e l i t v i iš k u p n e g a p r i h o d k a n u j n o u g o t o v i t i , k d o j e p o v z r o č i t e l j z a m u d e in k o l i k š n e s t r o š k e b o m o r a l p o v r n i t i . D e l i t e v s k u p n e g a p r i h o d k a o p r a v i m o p r a k t i č n o t a k o , d a z a p o s a m e z n o u d e le ž e n k o u g o t o v im o n a j ­ p r e j v r e d n o s t o b r a č u n a n ih k o l ič in z a o p r a v l j e n e s t o r i t v e ( v k l ju č n o s p o d r a ž i t v a m i) n a p o d la g i d o g o ­ v o r j e n i h n o r m a t i v o v in c e n s t e m , d a p r iš t e je m o n o s i lc u p o s la š e v r e d n o s t z a u s k l a j e v a n j e in s t r o š k e f i n a n c i r a n j a . V p r im e r u , d a n a s t a n e jo d o d a tn i s t r o š k i z a r a d i p r e k o r a č e n i h r o k o v g r a d n j e , s e t i o d š t e je jo o d o b ­ r a č u n a n e v r e d n o s t i t i s t i u d e le ž e n k i , k i j e p o v z r o ­ č i la z a m u d o . K t a k o u g o t o v l je n im o z. o b r a č u n a n im v r e d n o s t im p r iš t e je m o š e o b r a č u n a n e v r e d n o s t i t i s t i h T O Z D , k i s o d e l u je j o n a p o d la g i p o g o d b e n ih o d n o s o v . R a z l i k a m e d k o n č n o p r o d a j n o t r ž n o v r e d n o s t jo s t a n o v a n j s k e g a o b j e k t a i n v s o t o o b r a č u n a n ih v r e d ­ n o s t i p r e d s t a v l j a n o v o u s t v a r j e n o v r e d n o s t u d e ­ l e ž e n k v s k u p n e m p r ih o d k u , s a j v e m o , d a u d e l e ­ ž e n k e v s v o j e c e n e n is o v k a l k u l i r a l e a k u m u la c i j e in d e la d o h o d k a z a p o g o d b e n e in z a k o n s k e o b ­ v e z n o s t i . N a s t a la r a z l i k a s e r a z d e l i m e d u d e le ž e n k e v o d s t o t k u u d e le ž b e ž i v e g a d e la ( v r e d n o s t i z d e l a v - n ih b r u t o o s e b n ih d o h o d k o v ) , m i n u le g a d e la ( v r e d ­ n o s t s t r o j n i h s t o r i t e v ) p o s a m e z n e u d e le ž e n k e . U d e le ž e n k e s e la h k o d o g o v o r i jo , d a se u g o ­ t a v l j a in r a z p o r e j a s k u p n i p r i h o d e k p r e k p r e h o d ­ n e g a r a č u n a T O Z D , Iki j e n o s i le c p o s la , v e n d a r se m o r a s k u p n i p r i h o d e k r a z p o r e d i t i m e d u d e le ž e n k e t a k o , k o t d o lo č a z a k o n o u g o t a v l j a n j u in r a z p o r e ­ j a n j u c e lo t n e g a p r i h o d k a in d o h o d k a . VIRI — Zakon o združenem delu. -— Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. — Roman Albreht: Dohodek in dohodkovni odnosi. — Družbeni dogovor o oblikovanju cen v stano­ vanjski gradnji. — Metodologija za ugotavljanje stroškov in obli­ kovanje cen v stanovanjski gradnji. — Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije: Ures­ ničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. — Resolucija VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije. UDK 69.003.2 GRADBENI VESTNIK, Ljubljana 1980 (29) S t. 11-12, str. 265—267 Vida Jeler, gradb. inž. UREJANJE MEDSEBOJNIH ODNOSOV UDELEŽENK V SKUPNEM PROIZVODU — STANOVANJSKEM OBJEKTU TER NAČIN UGOTAVLJANJA IN DELITVE SKUPNEGA PRIHODKA Zakon o združenem delu je nakazal nujnost po preobrazbi družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Ta nujnost se kaže predvsem pri organizacijah združenega dela, ki so med seboj odvisne in povezane pri ustvarjanju skupnega proizvoda. Tako bi morala delitev skupno ustvarjenega prihodka in dohodka te­ meljiti na dohodkovnih osnovah; doseženi dohodek po­ samezne organizacije združenega dela pa bi bil odvisen od vloženega živega in minulega dela ter od višine iztrženega skupnega prihodka. V podanem prispevku je prikazan način urejanja medsebojnih odnosov udeleženk, ki ustvarjajo skupen proizvod — stanovanjski objekt in način delitve skup­ nega prihodka. IZ GRADBENE ZAKONODAJE Novost v gradbeni zakonodaji K o t j e z n a n o , s p a d a p r o j e k t i r a n j e , i n v e s t i r a n j e in g r a d i t e v o b j e k t o v p o u s t a v n i h s p r e m e m b a h v p r i s t o jn o s t r e p u b l i k in a v t o n o m n i h p o k r a j in , k i o d l e t a 19 7 3 d a l j e to m a t e r i j o u r e j a j o s s v o j i m i z a k o n i . V n a š i r e p u b l i k i t a p o d r o č j a u r e j a t a p r e d v s e m z a k o n o g r a d i t v i o b j e k t o v , k i v e l j a o d 19. d e c e m b r a 19 7 3 d a l j e in z a k o n o i n v e s t i c i j s k i d o k u m e n t a c i j i , k i j e o b j a v l j e n v U r a d n e m l i s t u S R S , š t . 7 l e t a 19 7 6 . P o u v e l j a v i t v i t e h z a k o n o v s o s e z a č e le p o ­ j a v l j a t i t e ž n j e , d a b i s e d o lo č e n a v p r a š a n j a r e š e v a la p o e n o t n i h k r i t e r i j i h z a c e lo d r ž a v o p o d o g o v o r u r e p u b l i k in p o k r a j i n v n j i h o v i h p r is t o jn o s t ih . Avtor: Vladimir Čadež,, dipl. gr inž., Ljubljana, Tobačna 2 b V L A D I M I R Č A D E Ž P r i s t o j n i z v e z n i u p r a v n i o r g a n — k o m it e z a e n e r g e t i k o in in d u s t r i j o , s i j e ž e d a lj č a s a p r i z a ­ d e v a l , d a b i s e m a t e r i j a o d d a ja n ja i n v e s t i c i j s k i h o b j e k t o v v d r u ž b e n i la s t n i n i v g r a d i t e v e n o tn o u r e d i la , p r i č e m e r s e j e s k l i c e v a l n a p o t r e b o p o z a g o t o v i t v i e n o t n o s t i j u g o s l o v a n s k e g a t r ž iš č a . K e r f e d e r a c i j a n im a v e č p r is t o jn o s t i u r e j a n j a t e m a t e r i j e , s e j e n a š e l n o v n a č in , in s ic e r : P o u s t a v i s e z a z a g o t o v i t e v e n o t n e g a j u g o s l o ­ v a n s k e g a t r g a s k u p n i in t e r e s i u r e s n i č u j e j o n a p o b u d o z v e z n i h o r g a n o v z n e p o s r e d n im s o d e lo ­ v a n je m in d o g o v o r o m r e p u b l i k in a v t o n o m n ih p o ­ k r a j i n . V t e m p r i m e r u j e b i l o to s to r je n o . S a j j e b i l ž e p r e d v e č l e t i s s t r a n i f e d e r a c i j e i z d e la n p r e d lo g d o g o v o r a r e p u b l i k in p o k r a j i n o o d d a j i i n v e s t i ­ c i j s k i h o b j e k t o v v g r a d i t e v . P r v o t n i p r e d l o g j e im e l t o l i k o p o m a n j k l j i v o s t i , d a s t a g a z l a s t i H r v a t s k a in n a š a r e p u b l i k a k o t p o v s e m n e u s t r e z n e g a z a v r n i l i . M e d t e m p a j e b i l o b s o d e lo v a n ju r e p u b l i k in p o k r a ­ j i n i z d e l a n n o v p r e d lo g , k i s s p r e j e m l j i v i m i k r i t e r i ­ j i s k u š a z a g o t o v i t i e n o t n o s t j u g o s l o v a n s k e g a t r ž iš č a . T a d o g o v o r so p o d p is a l i p r e d s t a v n i k i i z v r š n ih s v e t o v v s e h r e p u b l i k i n p o k r a j i n 19 . n o v e m b r a 1980. N a p o d l a g i t e g a d o g o v o r a b o d o r e p u b l i k e in p o k r a j i n i v r o k u p o l l e t a p r i l a g o d i l e d o s le j i z d a n e p r e d p is e d o lo č i lo m S k u p n e g a d o g o v o r a . V n a š i r e p u b l i k i n e b o d o p o t r e b n e v e č j e s p r e ­ m e m b e z a k o n a o g r a d i t v i o b je k t o v , k i g o r n j o m a t e ­ r i j o u r e j a v 4 2. in 85. č le n u i n v p r a v i l n i k u o n a č in u in p o s t o p k u z a o d d a ja n je i n v e s t i c i j s k i h o b j e k t o v v g r a d i t e v . N o v o s t i , z a k a t e r e so s e s p o r a z u m e le r e p u b l ik e in p o k r a j i n i , so p r e d v s e m n a s le d n je : — • z n e p o s r e d n o p o g o d b o s e l a h k o o d d a g r a ­ d i t e v o b j e k t a a l i p o s a m e z n ih d e l l e p o d p o s e b n im i p o g o j i , k i s o n a v e d e n i v d o g o v o r u , m e d k a t e r im i j e t u d i u s m e r j e n a s t a n o v a n js k a g r a d n j a ; — j a v n i n a t e č a j o z ir o m a n a t e č a j o s p o s o b n o s t i s e l a h k o o p r a v i , č e so p r a v o č a s n o v l o ž e n e v s a j t r i p o n u d b e in n e d v e , k o t j e t o d o lo č e n o d a n e s ; — i n v e s t i t o r j e p o d o g o v o r u d o lž a n im e t i z a o p r a v l j a n j e s t r o k o v n ih d e l z a i z v a j a n j e i n v e s t i c i j s k e g r a d i t v e u s t r e z n e s t r o k o v n e d e l a v c e o z ir o m a l a h k o t e p o s le o d d a u s t r e z n i d e l o v n i o r g a n iz a c i j i . Š e v e d n o p a o s t a ja v r s t a v p r a š a n j , k i b i j i h k a ­ z a l o e n o t n o r e š e v a t i v r e p u b l i š k i h in p o k r a j i n s k i h z a k o n ih . S v o je č a s n a t e ž n j a g r a d b e n i h s t r o k o v n j a k o v , z la s t i v r e p u b l i š k i h z v e z a h i n v Z v e z i g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v in t e h n i k o v J u g o s l a v i j e o e n o t n e m o b ­ r a v n a v a n j u n e k a t e r i h v p r a š a n j , j e z la s t i r a z v i d n a iz s p o r a z u m n o i z d e la n ih t e z z a iz d e la v o p r e d l o g o v z a m e d s e b o jn o u s k l a j e v a n j e r e p u b l i š k i h in p o k r a ­ j i n s k i h z a k o n o v , k i u r e j a j o g r a d i t e v o b je k t o v . P r e d v e č k o t š t i r im i l e t i i z d e la n e t e z e , k i s m o j i h o b j a v i l i v G r a d b e n e m v e s t n i k u , š t . 4 -5 l e t a 19 7 7 , so š e v e d n o a k t u a l n e in b i j i h k a z a lo u p o š t e v a t i p r i m o r e b i t n e m d o g o v a r j a n j u r e p u b l i k in p o k r a ­ j i n o z ir o m a p r i m o r e b i t n ih s p r e m e m b a h s e d a j v e ­ l j a v n i h z a k o n o v . IZ NAŠIH KOLEKTIVOV 3 0 -L E T N IC A G R A D B E N E G A P O D J E T J A R A D L J E , R A D L J E O B D R A V I Danes, ko praznujemo 30-letnico ustanovitve naše delovne organizacije, nam ne more biti vseeno za našo preteklost, saj je le-ta pogosto porok prihodnosti, še posebej takrat, ko ugotovimo, da je bila naša pre­ teklost naš razvoj, za katerega smo bili vsi priprav­ ljeni nekaj žrtvovati, ker smo vedeli za boljši jutrišnji dan. Naši cilji so bili jasno in odločno postavljeni in ni ga bilo sodelavca, ki tako zastavljenega razvoja ne bi sprejel. To zadnje je bilo največje zagotovilo uspeha, kajti iz enotnosti so vela skupna prizadeva­ nja in rodila to, kar imamo danes in o čemer si še pred desetimi leti nismo upali razmišljati. Naša delovna organizacija je prehodila pestro razvojno pot. Podjetje z imenom Krajevno komunalno podjetje in uprava stanovanjskih zgradb je ustanovil takratni krajevni ljudski odbor Marenberg in je bilo vpisano v register državnih gospodarskih podjetij pri okrajnem ljudskem odboru Dravograd že leta 1948. Predmet po­ slovanja je bil vzdrževanje, preurejanje in graditev stanovanjskih zgradb, pobiranje najemnin ter proiz­ vodnja apna in opeke za stanovanjske objekte. Kot osnovna sredstva se navajajo stanovanjske hiše s pritiklinami in vrtovi v vrednosti 5 milijonov starih din in obratna sredstva v višini 100.000 starih dinarjev, načrtovana iz tekočih najemnin. Čez 2 leti je prišlo do likvidacije apnenice s pro­ izvodnjo apna in opeke ter preusmeritev takrat ime­ novanega remontnega odseka kot predhodnika in za­ rodka današnje delovne organizacije. Takrat se zasle­ dijo tudi prvi vpisi v matični knjigi z datumom 1. maj 1950. Julija 1952 je prišlo do prve večje reorganizacije, s katero je občinski ljudski odbor Radlje ukinil do tedaj imenovano Krajevno komunalno podjetje in upravo stanovanjskih zgradb in ustanovil gospodar­ sko ustanovo Komunalne storitve. Predmet poslo­ vanja se je s tem razširil še na vzdrževanje vodovodov, kanalizacije, pokopališča, tržnice ter dejavnost remont­ nega odseka, ki je v tem času štel šele 10 zaposlenih in imel zidarsko, tesarsko ter pleskarsko skupino. V letu 1954 se je dejavnost razširila še na žagarstvo, mizarstvo in dimnikarstvo. 1. 5. 1956 je prišlo do prve združitve s komunalnim podjetjem Muta in preimenovanja usta­ nove v Gospodarsko komunalno podjetje Radlje ob Dravi. Leta 1958 se je dejavnost razširila še na insta- laterstvo in kleparstvo, ko se je h Gospodarsko ko­ munalnemu podjetju priključila še do takrat samo­ stojna kolarska delavnica Radlje ob Dravi. V letu 1960 se je Gospodarsko komunalno podjetje preimenovalo v Obrtno gradbeno podjetje Radlje ob Dravi. Iz predmeta poslovanja so se črtale dejavnosti vzdrževanja in pobiranja najemnin od stanovanj, vo­ dovodov, kanalizacij, tržnice ter dejavnost dimnikarstva in žagarstva, vpisala in razširila pa se je dejavnost na visoke in nizke gradnje. Ob koncu leta 1960 je bilo zaposlenih 99 delavcev. 1. 1. 1961 je prišlo do pomembne združitve z Obrtno gradbenim podjetjem Standard in Podvelke, ki je v letu 1960 tudi imelo povprečno 87 zaposlenih. S tem sta se obe obrtnogradbeni podjetji združili v enotno Gradbeno podjetje Radlje ob Dravi. Manjša sprememba imena del. org. je nastala v letih 1974 in 1976 in pod tem imenom poslujemo še danes, tj. Gradbeno podjetje Radlje p. o., Radlje ob Dravi 126 a. Dohodek in število zaposlenih sta iz leta v leto rasla, širil se je obseg del, ki ga je delovna organizacija opravljala. Največ uspeha pa smo beležili po letu 1970 oz. po letu 1975 Po letu 1975 smo začeli graditi stanovanja z veli- kostenskimi opaži ter litimi betoni. To nam je omo­ gočila izgradnja separacije in avtomatska betonarna. Mnogo je bilo storjenega za strokovno usposoblje­ nost sodelavcev in s štipendijsko politiko smo si pri­ dobili več sodelavcev v tehničnem in drugih sektorjih. V obdobju zadnjih petih let smo besežili skokovit porast proizvodnje, ki je dosegla višek v poslovnem letu 1979. Za boljšo predstavo navajamo naslednje: Leto Realizacija Število zaposlenih 1960 871.000 99 1970 12,577.000 185 1974 45,623.000 229 1979 157,298.260 273 V letu 1980 pa imamo zastavljeni načrt skupne realizacije 182,000.000 din z 275 zaposlenimi. V zadjih petih letih smo investirali v gradbeno mehanizacijo in ostalo opremo 71,534.000 din. V letu 1980 pa ko predvidene naložbe po investi­ cijskem načrtu v višini 9,000.000 din. Sedanja vrednost osnovnih sredstev znaša 36,645.000 din. Zadnje obdobje smo močno razširili našo dejavnost na območju mariborske občine, v kateri imamo trenutno 15 gradbišč. V lanskem letu smo imeli 252 večjih in manjših gradbišč na področju naše občine in zunaj, od tega pomembnih 53. Ta številka nam pove, da je naše delo otežkočeno, da zahteva veliko organiziranosti in velike potrebe po strokovnih kadrih in po mehani­ zaciji ter po ostali opremi. Do leta 1975 smo zgradili 390 družbenih stanovanj, od leta 1975 pa do 1980 pa 250 družbenih stanovanj. V tem obdobju smo zgradili in obnovili številne šolske, kulturne, gasilske, zdravstvene, gostinske in industrijske objekte, bencinske servise, vodovode, ko­ munalno uredili naselja in izvršili druga dela. Za naslednje petletno obdobje načrtujemo, da bomo zgradili in nabavili opremo za proizvodnjo betonskih elementov v gramoznici na Št. Vidu, zgradili samski dom z družbeno prehrano za delavce ter maksimalno vlagali v mehanizacijo in opremo. 30 let v zgodovini našega naroda ne pomeni veliko, za našo delovno organizacijo pa pomeni ta doba čas hitrega gospodarskega in družbenega razvoja, v kate­ rem nismo gradili le objektov, ampak smo izgrajevali tudi samega sebe in humane ter socialistične medse­ bojne odnose. Poleg gospodarskega razvoja je tudi delavsko samoupravljanje napravilo zmagovite dosežke. Samo­ upravljanje v naši DO se je rojevalo ravno v času ko je naša družba sprejela zgodovinsko odločitev o uvedbi delavskega samoupravljanja, ko so bili na tem področju storjeni prvi koraki pri odločanju delavcev o vseh tistih vprašanjih, ki zadevajo njihovo življenje in delo. Današnji dan ni več nadaljevanje včerajšnjega, temveč nekaj novega, kar je ostro ločeno od preteklosti. In kaj nas loči od preteklosti? To je nenehni razvoj de­ lavskega samoupravljanja, ki posega v celotno družbeno delovanje in ga spreminja. Naša nova ustava in zakon o združenem delu — to je tisto, kar daje delavcem nove možnosti in nov zalet pri odločanju in upravljanju. S tem je delavec postal sam svoj gospodar. Prvi DS je bil izvoljen leta 1953. Tvorili so ga vsi delavci, ki jih je bilo takrat okoli 15. Z leti se je DO naglo širila in napredovala, vzporedno s tem pa so si prvi samoupravljalci pridobili vse več dragocenih izkušenj. Te prve izkušnje so pozitivno vplivale na to, da je postalo samoupravno odločanje iz leta v leto kvalitetnejše ter usklajeno s hotenji kolektiva in celotne družbene skupnosti. Ves dosedanji razvoj in vsi dosežki naše DO kažejo, da so naši samoupravni organi vselej pravilno pojmo­ vali svojo vlogo in odgovornost, ki jim je bila naložena; tako s strani kolektiva kot s strani družbene skupnosti. V vseh dotedanjih letih, ko se je naša družba ne­ prestano trudila, da bi čimbolj dogradila sistem odlo­ čanja delovnih ljudi, o najbolj bistvenih vprašanjih ustvarjanja in razdelitve dohodka, so šli skozi šolo samoupravljanja mnogi naši delavci. Danes lahko re­ čemo, da imamo celo vrsto zrelih, odgovornih in spo- sobnil samoupravlj alcev, za katere s ponosom trdimo, da so se ob pomoči družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb DO vedno odločali za najboljše rešitve. K temu težimo tudi danes, za kar najbolj gospodarno in smotrno odločanje pa se bomo zavzemali tudi jutri. Naše družbenopolitične organizacije, ki so nosilke na­ prednih idej in sodobnih družbenih odnosov, so našle svoje delovno področje, zato imata zlasti osnovna orga­ nizacija sindikata in zveza komunistov mnogo zaslug za zdrave medsebojne tovariške odnose ter za pravilne poslovne odločitve. Naši samoupravni organi so skupaj z vsemi de­ lavci vselej poslovali po načelih dobrega gospodarja. Vedno smo vlagali velik del ostanka dohodka za kre­ pitev svoje in družbene materialne baze za še hitrejši razvoj in za boljše delovne razmere zaposlenih. Z uveljavitvijo delegatskega sistema se je tudi v našem kolektivu razmahnilo neposredno odločanje delavcev o vseh družbenih vprašanjih. V praksi je zaživelo načelo, da le delo in rezul­ tati dela na podlagi enakih pravic in odgovornosti določajo materialni in družbeni položaj človeka v druž­ bi. Zato z optimizmom gledamo na naš nadaljnji razvoj in prepričani smo, da uspehi naših prizadevanj ne bo­ do izostali. Jamstvo za to so mladi strokovni kadri, ki jih izobražujemo zato, da bodo delo še bolje in laže nadaljevali. Opomba: Povzetek iz govora direktorja DO tov. Franca Hajdinjaka in predsednika DS tov. Lojzeta Bernharda na proslavi 30-letnice delovne organizacije Gradbenega podjetja Radlje p. o., Radlje ob Dravi. Praznik 30-letnice je GP Radlje praznovalo 21. junija 1980. Franc H a jd in ja k N O V A Š O L A N A P O B R E Ž J U Poslovna enota Maribor je s svojimi kooperanti v avgustu leta 1979 prevzela dela pri izgradnji osnovne šole v vzhodnem predelu Maribora — Pobrežje. V šoli, ki je zasnovana po najsodobnejših načelih, je 29 učilnic, kuhinja, kabineti in ostali potrebni pro- stori. V vzhodnem delu so dograjeni telovadnica, zu­ nanja igrišča ter rekreacijske površine. Šola bo omogočala bivanje 720 učencem v celodnev­ ni oskrbi. Velikost zazidanih površin je 5340 m2 oziroma 4100 m2 uporabnih površin. Grajena je iz referendum­ skih sredstev in je naj večji tovrstni objekt v Mariboru Zaradi pomembnosti je bila poimenovana po borcih za severno mejo. Stavba je nadstropni objekt, grajena v armirano­ betonski klasični izvedbi. Telovadnica je montažna, iz prefabriciranih betonskih elementov, izdelanih v naših obratih v Mariboru in Ljubljani. Značilnosti za šolo, ki jo je projektiral inž. arch. Boris Waland iz Inženiringbiroja Maribor s svojimi sodelavci, je neobičajna oblika streh — (kritina je eternit, salonit, pločevina in črna kritina). Šola je eden lepših objektov na tem področju, saj se z razgibano kompozicijo lepo vključuje v okolje. Sama gradnja ne pomeni kakšne težke tehnične izvedbe, vendar je potrebno poudariti, da je bil za objekt, katerega vred­ nost je ca. 80 mio din, rok izgradnje od podpisa po­ godbe do predaje ključev 12 mesecev zelo kratek. Za­ htevnost izvedbe velike površine fasadnih zidov zidanih s silikatno opeko, težki obrtniški detajli, pomanjkanje detajlnih projektov, težave pri nabavi materialov (ar­ maturne mreže, cement) so nam čas gradnje še bolj okrnili. Investitor občinska izobraževalna skupnost z nad­ zorom Inženiringbiroja Maribor sta se pogodbeno za­ varovala z znatnimi zamudnimi odškodninami, če ob­ jekt ne bi bil do pričetka šolskega leta 1980 nared. Trenutno dela potekajo po predvidenem termin­ skem načrtu z malenkostnimi zamudami pri finaliza­ ciji. Pričakovati pa je, da bo projekt kljub mnogim težavam le do septembra končan. Pravočasna dogradi­ tev objekta bo za poslovno enoto na tem področju ve­ lika afirmacija, zato pričakujemo, da nam bodo še naprej zaupali tovrstne gradnje. Janko Š afarič , gr. teh. K O T L O V N IC A M A R IB O R -J U G Vse večja svetovna energetska kriza ne more mi­ mo nas, ki lastnih energetskih rezerv nimamo na pre­ tek, še slabše pa jih izkoriščamo. Nujno bo korenito spremeniti način mišljenja o racionalni porabi energije in se prilagoditi razmeram, ki že vladajo v svetu. Tiso­ či malih kotlarn in kurišč so prava nadloga za zdravo okolje in izkoristek energije. Nekateri so to na tem malem svetu že zdavnaj spoznali in z drastičnimi ukre­ pi rešili tudi naj večja mesta. Lep primer je London, kjer je znamenita megla prav zaradi teh posegov že del zgodovine. Zadnja leta je ta miselnost prebila tudi slovenske meje. Ljubljana je že precej naredila v tej smeri, pri­ družuje se ji tudi Maribor, ki svoje energetske potrebe do leta 2000 načrtuje tako: — Do leta 1987 naj bi zgradili termoelektrarno — toplarno skoraj enake moči, kot je termoelektrarna Šoštanj IV. Za gorivo bi naj uporabljala rjavi premog. V prvi vrsti bo zgrajena zaradi toplotne oskrbe mesta (topla voda in para). V zimskih mesecih, ko je Drava nizka, pa bo pomembna rezerva za električno energijo, čeprav je ta, pridobljena v terfnoelektrarni, dražja. Njena dopolnitev v konicah bo kotlovnica Maribor-jug, ki je že v gradnji in katere prva faza naj bi bila kon­ čana že v začetku kurilne sezone 1980/81. Zato o njej nekaj več besed, predvsem z gradbene plati. Kotlovnica Maribor-jug je locirana ob Jadranski cesti. Izvajalec gradbenih del je GIP Gradis TOZD Gradbena enota Maribor s kooperanti za obrtniška dela. Izvajalec instalacijskih del je IMP iz Maribora, ki je tudi nosilec projekta. Kot glavni vir energije za obratovanje bo toplar­ na Maribor-jug uporabljala zemeljski plin iz Sov­ jetske zveze, rezervno oziroma dopolnilno gorivo pa bo mazut. Zmogljivost toplarne bo v prvi fazi z enim vro­ čevodnim kotlom in dvema parnima kotloma 50 G cal/h, v drugi fazi, s tremi vročevodnimi kotli pa 90 G cal/h. V prvi fazi bo lahko ogrevala 2000 stanovanj v soseskah Nova vas I in S-23 ter osnovno šolo, v II. fazi, ko bo obratovala s polno zmogljivostjo (računamo na kurilno sezono 1983/84), pa bo ogrevala 10.000 sta­ novanj, osnovne šole na tem področju, vzgojno var­ stvene ustanove, športno dvorano (če jo bo Maribor sposoben zgraditi) in industrijo v okolici toplarne. Objekt smo pričeli graditi 23. oktobra 1979. Zaradi bližajoče se zime smo glede na vremenske razmere in zmožnosti zimskega dela razdelili gradbišče na več sku­ pin objektov: — kotlovnica, — upravni aneks, — dimnik, — razvod po Mariboru, — deponija mazuta s pretakališčem, — ureditev okolja, — vratarnica. Načrtovali smo, da bi prek zime zgradili kletne eta­ že, spomladi pa montirali vse, kar bi čez zimo izdelali v delavnicah in obratih betonskih izdelkov. Tako je bila jeklena konstrukcija izdelana v ladjedelnici »3. maj« na Reki, betonske nosilce plošče nad kletjo, mon­ tažne betonske kinete in krovne plošče pa smo izdelali v obratu betonskih izdelkov na Pobrežju. Ker smo pri gradnji okoliških objektov naleteli na ostanke II. svetovne vojne, in so podatki, ki smo jih pridobili, kazali na tako možnost tudi na tej loka­ ciji, smo vsa zemeljska dela izvajali v prisotnosti piro­ tehnikov, našli pa na srečo nismo ničesar. K o tlo v n ic a je največji del objekta. V njej je prostor za 5 kotlov, od katerih so sedaj instalirani trije, za ostala dva pa so opravljena vsa gradbena dela vključ­ no s temelji. Kletni del kotlovnice je temeljen na be­ tonski plošči, tako da tvori skupaj s stenami in zu­ nanjimi izolacijami -bazen. Pod kotlarno je namreč bo­ gata vodonosna plast, ki jo bližnji Tališ izkorišča z lastnimi vodnjaki. Za preprečitev morebitnega onesna­ ževanja podtalnice so projektanti storili vse, da bi ob morebitni okvari cevovodov ne prišlo do katastrofe. Tako so tudi notranje stene in dno kleti kotlovnice pre­ mazane z epoksidnimi premazi. Izvajalci pa tem delom posvečamo posebno pozornost, da bi zagotovili dobro kakovost. V stranskih delih kotlovnice na koti ± 0,00 sta aneksa kemične priprave vode in traf o postrojenja z dograjevalci mazuta in akumulatorskim prostorom. Streho nad kotlovnico nosi jeklena konstrukcija raz­ pona 23,40 m. Streha in fasade so montažni sendviči tipa Trimo iz Trebnja. U p ra v n i aneks je podkleten objekt, kjer so kuhi­ nja, jedilnica za 20 oseb, garderobe, sanitarije in zaklo­ nišče za 50 oseb. V pritličju so mehanične delavnice in skladišče ter telefonska centrala, v treh nadstropjih pa upravni prostori, ki pa jih bo investitor deloma dal v najem. Nosilna konstrukcija je jeklena, stropne plošče so iz siporeksa, prav tako predelne stene. D im n ik je visok 81 m in je zgrajen v kooperaciji s podjetjem Crnotravac iz Beograda. Notranji premer dimnika meri na temelju 5,30 m, na vrhu 3,10 m. Stene so debele od 40 do 20 cm in izvedene iz betona MB 300. Posebnost dimnika je v njegovi višini. Strokovnjaki so zaradi odvajanja žveplovega dioksida načrtovali 130 m visok dimnik, ker pa je lociran natanko v sredini ko­ ridorja mariborskega letališča, ki je oddaljeno le 6 km, je Zvezna uprava za civilno letalstvo iz Beograda dala soglasje, po katerem vrh dimnika ne sme biti više od kote + 357,00 m. Zato je bil izdelan projekt na višino dimnika 81,0 m. Zaradi lokalnih terenskih razmer pa je bilo še to previsoko, tako da smo morali temelj dimnika spustiti še za 30 cm. Med gradnjo ni bilo nobenih več­ jih problemov in tudi stalno merjenje posedanja je v mejah normalnega. Do sedaj, ko še ni popolnoma ob­ zidan s proti kislini odporno opeko in izoliran s tervo- lom, se je enakomerno posedel za 2 milimetra. R azvod vode po Mariboru je izveden v dveh jek­ lenih ceveh premera 500 milimetrov. Cevi so položene v betonsko kineto 180/90 cm; izvedli smo jo montažno. Ideja o predelavi projekta na montažni sistem se je popolnoma posrečila in danes končujemo ta del grad­ nje v dolžini 1054 m do priključka na obstoječi razvod 2 meseca pred rokom. D ep o n ija m azu ta sestoji iz dveh temeljev cistern (vsaka bo imela 2000 m3 prostornine), lovilnih skled in pretakališča. V ra ta rn ic a je primer, kako projektanti neracional­ no trošijo miselno energijo in jim jo zato primanj­ kuje tam, kjer bi jo bolj potrebovali. Z u n a n ja u red itev z vso proti kislini odporno kanali­ zacijo, lovilcem olj, razbremenilnikom, hladilno jamo, nevtralizacijskim bazenom, hidrantnim omrežjem, do­ vodom v objekt, zunanjo razsvetljavo, strelovodnim omrežjem, ureditvijo parkirnih površin, cest in zele­ nic predstavlja klasičen zaključni del vsakega ureje­ nega objekta, vendar zahteva veliko dela in občutka za kakovost. Majhna posebnost gradnje je v tem, da smo ob­ jekte zgradili brez žerjava. S posebno organizacijo de­ la, ki smo si ga zamislili kar na gradbišču, se nam je posrečilo urediti dostopne poti tako, da smo vsa težja dela (premeščanje velikotabelskih opažev, prenos ar­ mature, montaža betonskih elementov za ploščo nad kletjo, montaža kinet in krovnih plošč) načrtovali in razporedili v obdobja, ko je bilo najracionalnejše 16- tonsko avtodvigalo, ki je dovolj majhno in mobilno, obenem pa dovolj nosilno, da je bilo praktično povsod uporabno. S tem smo časovno in prostorsko veliko pri­ dobili. Čeprav smo sredi poletja, vsi mislimo na zimo, in hitimo, da opravimo svoje delo v roku, kajti toplotna energija iz toplarne Maribor-jug je pogoj za vselitev stanovalcev v nova naselja pod Pohorjem. Največ ča­ sa in energije pa v tej fazi izgradnje porabimo za koor­ dinacijo dela z našimi kooperanti, ki s svojo organizi­ ranostjo in miselnostjo razen svetlih izjem ne dohajajo dogajanja v gradbeništvu. V lad o Čač, gradb. inž. D IP L O M E I . S T O P N JE V T O G R A D B E N IŠ T V O V IS O K E T E H N IŠ K E Š O L E V M A R IB O R U O D 1. 1. 1977 D O 30. 4. 1980 523. Ribič Zlatka (1954), 524. Nekrep Erik (1941), 525. Oražem Andrej (1948), 526. Stramšek Miran (1950), 527. Domijan Ivan (1937), 528. Grmek Dušan (1950), 529. Kovačič Slavko (1954), 530. Trškan Zlatka (1946), 531. Heric Darko (1953), 532. Cerkvenič Boris (1953), 533. Pišek Slavko (1954), 534. Kocbek Janez (1951), 535. De- renda Katarina (1944), 536. Švare Anica (1954), 537. Vu­ kobrat Sonja (1951), 538. Jagodič Bojan (1953), 539. Si­ tar Miha (1952), 540. Vukmanič Ivanka (1945), 541. Ben­ cik Božena (1955), 542. Bratuša Anica (1954), 543. Boruta Jolanda (1955), 544. Barborič Stanislav (1946), 545. Klo­ bučar Drago (1947), 546. Preskar Jožef (1949), 547. Ko- prčina Branko (1953), 548. Kumer Samo (1955), 549. Ze­ lenik Andrej (1949), 550. Strmec Alojzij (1955), 551. Gr­ den Marjana (1955), 552. Knafelc Egon (1953), 553. Koro­ šec Boris (1951), 554. Krajcer Vladimir (1954), 555. Jese­ novec Roman (1932), 556. Martinolič Ante (1952), 557. Casagrande Rajko (1953), 558. Orthaber Franci (1955), 559. Safran Bojan (1954), 560. Dokl Stanislav (1953), 561. Murko Jožef (1953), 562. Vilčnik Nevenka (1955), 563. Hedžet Darja (1955), 564. Ploj Tomislav (1955), 565. Karba Srečko (1955), 566. Zadravec Olga (1952), 567. Pintar Franc (1941), 568. Poderžaj Ivan (1944), 569. Gr­ mek Bojan (1946), 570. Cerkvenik Aleksander (1938), 571. Konjarik Miroslav (1954), 572. Oberleit Bojan (1955), 573. Ficko Bojan (1955), 574. Esih Bernard (1955), 575. Sršen Anton (1944), 576. Bavčar Vojko (1946), 577. Jelenčič Marjan (1946), 578. Seljak Egon (1947), 579. Premrl Silvester (1940), 580. Ogrizek Janko (1955), 581. Drobež Ivica (1955), 582. Furlan Zdenko (1942), 583. Glažar Nevenka (1949), 584. Fartek Anton (1947), 585. Zorč Franc (1948), 586. Macarol Marjan (1949), 587. Pfajfar Franc (1938), 588. Gradišar Peter (1938), 589. Simonič Peter (1939), 590. Četkovič Vladimir (1940), 591. Vesel Ludvik (1943), 592. Petek Stanislav (1935), 593. Ambrožič Boris (1945), 594. Čuš Igor (1955), 595. Anto­ lič Boris (1954), 596. Fras Boris (1952), 597. Gregorič Bojan (1956), 598. Kastelic Emilija (1939), 599. Špenga Vlasta (1952), 600. Korošak Branko (1946), 601. Dober- šek Jelka (1954), 602. Švoger Danica (1954), 603. Henig­ man Stanko (1950), 604. Ipša Ivan (1949), 605. Ukmar Sergej (1938), 606. Ponikvar Valentin (1930), 607. Zabu­ kovec Emil (1934), 608. Perme Ludvik (1941), 609. Mur­ gelj Ivan (1951), 610. Dremelj Anton (1942), 611. Prudič Viktor (1934), 612. Furek Janči (1954), 613. Pušnik Janez (1955) , 614. Breceljnik Dragica (1950), 615. Škorjanc Franc (1950), 616. Kelenc Zlatko (1955), 617. Šegina Dar­ ko (1950), 618. Pogačnik Boris (1946), 619. Jerkovič Mi­ lan (1947), 620. Milenovič Irena (1947), 621. Purnomo Pintoko (1949), 622. Kozlar Danilo (1957), 623. Petančič Rastko (1951), 624. Jesenik Slavko (1937), 625. Čoh Ivan (1941), 626. Bremšak Stane (1929), 627. Jug Vida (1932), 628. Poročnik Franc (1952), 629. Grajfoner Alenka (1956), 630. Klemenc Rajko (1955), 631. Kalderon Vasilija (1945), 632. Turšič Roman (1950), 633. Uranjek Iztok (1956), 634. Olenšek Vlado (1955), 635. Čampa Milan (1957), 636. Kovačič Tomaž (1957), 637. Junež Zvonimir (1956), 638. Šalej Borut (1955), 639. Jeršič Slavko (1956), 640. Žiher Ernest (1947), 641. Polajnar Marjan (1936), 642. Banko Vlado (1946), 643. Al Ahmad Mufid (1947), 644. Podhraški Jožica (1955), 645. Peterlin Milan (1956), 646. Kozan Alojz, 647. Rejc Gorazd (1952), 648. Vidic Silva (1937) , 649. Lovec Ivan (1954), 650. Košak Darko (1956), 651. Bokan Marija (1950), 652. Rataj Marija (1951), 653. Breskvar Ljudmila (1947), 654. Ulbin Manica (1956), 655. Rane Bogomir (1956), 656. Kacjan Branko (1956), 657. Kotnik Marjan (1935), 658. Ziegler Rudolf (1933), 659. Šuštar Pavel (1946), 660. Puž Sonja (1944), 661. Marko Bojan (1956), 662. Berden Milan (1955), 663. Čepin Boris (1955), 664. Britvič Mihael (1955), 665. Simčič Mar­ jan (1952), 666. Platovšek Pavel (1957), 667. Majcen Rudolf (1948), 668. Hild Mihael (1952), 669. Fabijan Jan (1955), 670. Jarni Branko (1954), 671. Nerat Miran (1952), 672. Kumalič Sulejman (1944), 673. Šeme Andrej (1938) , 674. Gregorčič Marta (1952), 675. Stanko Miran (1956) , 676. Krivec Lucijan (1934), 677. Fekonja Avgust (1938), 678. Kenda Srečko (1957), 679. Gradič Zdenko (1954) , 680. Krivič Ivan (1948), 681. Letonja Vojko (1955) , 682. Stupar Franko (1955), 683. Kolka Alojz (1941), 684. Bajec Bojan (1956), 685. Držanič Marjan (1955) , 686. Pergarec Jožica (1950), 687. Podgornik Val­ ter (1955), 688. Štrancar Zoran (1955), 689. Uršič Boži­ dar (1951), 690. Čanč Brigita (1956), 691. Tomšič Miran (1954), 692. Eržen Zdravko (1958), 693. Gregorič Bojan (1956) , 694. Inkret Viktorija (1955), 695. Osterž Marjan (1956), 696. Rovšnik Ivanka (1956), 697. Rafolt Vlado (1954), 698. Golmajer Janko (1956), 699. Vizjak Ivan (1949), 700. Hrovat Zlatka (1950), 701. Šijanec Anton (1932), 702. Andrejašič Jožef (1941), 703. Marcheti Sreč­ ko (1950), 704. Kneževič Aleksander (1955), 705. Orgl Bojan (1956), 706. Igerc Miran (1957), 707. Veronek Mir­ ko (1956), 708. Mernik Viktor (1956), 709. Palčič Maks (1936). 710. Andrioli Lucijan (1953), 711. Lozar Jurij (1950), 712. Iglič Miloš (1955), 713. Vivod Andrej (1955), 714. Jordan Marjan (1953), 715. Markovič Olga (1956), 716. Kramar Vinko (1956), 717. Toplak Miran (1956), 718. Car Ferida (1955), 719. Deanovič Danica (1950), 720. Knafelj Marija (1953), 721. Budič Stanislav (1955), 722. Polak Cveto (1956), 723. Kramberger Dušan (1957), 724. Matijašec Marijan (1955), 725. Vuk Franc (1937), 726. Pečnik Cvetka (1958), 727. Sel Marjetica (1957), 728. Car Ivan (1952), 729. Šalamun Darko (1958), 730. Dobrila Zdenka (1956), 731. Čoh Tihomir (1957), 732. Rahle Jože (1942), 733. Sraka Zlatko (1952), 734. Golob Mihael (1945), 735. Kremžar Anica (1946), 736. Kociper Jožef (1953), 737. Pucko Marjan (1954), 738. Grlica Nada (1956), 739. Panič Branislav (1956), 740. Babič Dušan (1956), 741. Rustja Dušan (1955), 742. Čehovin Drago (1951), 743. Studen Janez (1938), 744. Kosi Stanko (1957), 745. Miklič Marjan (1956), 746. Filipič Peter (1950), 747. Mesner Ru­ dolf (1956), 748. Mesner Vili (1956), 749. Škodič Danilo (1957) , 750. Urbanci Darko (1956), 751. Lebečnik Branko (1958) , 752. Medvešek Milan (1958), 753. Pinter Marjan (1949), 754. Švigelj Štefka (1932), 755. Obradovič Danica (1947), 756. Smodiš Ana (1958), 757. Ravnajk Marko (1955), 758. Sotenšek Matjaž (1957), 759. Štefanec Peter (1955) , 760. Ajdnik Melita (1958), 761. Erjavec Jožica (1956) , 762. Jančič Irena (1955), 763. Maračič Zvezdana (1955), 764. Jesih Silvester (1934), 765. Mohorčič Stani­ slav (1941), 766. Kovačevič Stanko (1935), 767. Pogorelč­ nik Metka (1958), 768. Tomše Stanislav (1958), 769. Ver- gan Branko (1956). D IP L O M E I I . S T O P N JE V T O G R A D B E N IŠ T V O V IS O K E T E H N IŠ K E ŠO LE V M A R IB O R U O D 24. 10. 1978 D O 31. 7. 1980 Priimek in ime Rojstni datum Datum zagovora Naslov diplomske naloge 1. Ivanetič Sonja 27. 9. 1953 24. 10. 1978 Stabilizacija tal z elektroozmozo. 2. Krištofelc Franc 2. 5. 1950 9. 2. 1979 Analiza vplivov krčenja in tečenja betona pri predna­ petih konstrukcijah. 3. Mlinarič Vinko 8. 5. 1943 11. 6. 1979 Statična analiza tipskega mostnega polja razpetine L = 30 M. 4. Sellibara Gilberto 11. 3. 1953 7. 9. 1979 Ureditev vodne oskrbe Bujštine. 5. Pogačnik Ljubica 3. 2. 1953 21. 9. 1979 Statična preiskave stanovanjske zgradbe P + 5. 6. Žerak Ljubo 16. 4. 1955 27. 11. 1979 Primerjava montažne in monolitne konstrukcije. 7. Skrbiš Milica 18. 4. 1954 26. 12. 1979 Strižna trdnost zemljin po kriteriju plastifikacije. 8. Ivanetič Branko 1. 2. 1956 28. 1. 1980 Temeljenje na pilotih. 9. Dobnikar Vitoslav 7. 5. 1954 25. 2. 1980 Program zagotovitve in dokazovanje kvalitete betonov na energetskih objektih. 10. Kolar Ferdinand 10. 8. 1955 25. 2. 1980 Tehnološki projekt specifične železokrivnice v območ­ ju gradbene industrijske cone Maribor. 11. Veljovič Fikret 15. 7. 1954 25. 2. 1980 Proizvodna hala v jekleni okvirni konstrukciji širine 19,6 m, višine 16,0 m in dolžine 6 X 7,50 m. Kritina profilirana pločevina. 12. Škrabi Stanislav 5. 10. 1956 8. 3. 1980 Analiza stabilnosti cestnih vkopov. 13. Čarni Tibor 25. 8. 1954 8. 4. 1980 Prednapenjanje pred strjevanjem betona — predna- penjanje na stezi. 14. Božnik Zlatko 6. 6. 1954 8. 4. 1980 Statična analiza tipskega montažnega prednapetega strešnega nosilca L = 30 m. 15. Krajnc Janja 13. 6. 1954 8. f 4. 1980 Statična analiza in dimenzioniranje linijskih nosilcev iz prednapetega betona z uporabo računalniškega pro­ grama. 16. Boruta Jolanda 29. 9. 1955 22. 4. 1980 Izdelava statično konstrukcijskega elaborata za objekt Proizvodna hala Gradbeni finalist Maribor. 17. Temlin Jože 7. 3. 1956 24. 4. 1980 Gradbeno fizikalni elaborat za objekt Jl-Nova vas. 18. Zorič Zdenko 3. 10. 1955 30. 4. 1980 Analiza zemeljskih pritiskov na tunelno konstrukcijo. 19. Mudražija Stipan 3. 12. 1954 11. 6. 1980 Zaščita okolja pred hrupom. 20. Orthaber Franci 15. 4. 1955 27. 6. 1980 Jekleni rezervoar za mazut premera 21,0 m in višine 15,0 m. v vGradbeno podjetje Radlje 62360 RADLJE OB DRAVI 126 a Gradbeno podjetje RADLJE p. o., Radlje ob Dravi posluje kot enovita delovna organizacija s sedežem v Radljah ob Dravi 126 a. Glavna dejavnost: VISOKE GRADNJE Stranske dejavnosti: nizke gradnje, vodograd­ nje, rekonstrukcije in adaptacije, krovstvo in kleparstvo, instalacije vodovodov in centralnih kurjav, strelovodnih naprav, stavbno ključav­ ničarstvo, splošno mizarstvo, prevozništvo, par- ketarstvo, pridobivanje in prodaja vseh gra­ moznih agregatov, gradbeno strojne usluge in prodaja vseh gradbenih materialov in izdelava betonskih izdelkov na drobno in glavne in stranske dejavnosti. Svoja dela izvajamo strokovno in kvalitetno na celotnem področju občine Radlje ob Dravi, kakor tudi v občini Maribor. . sozd im os s g p k o n s tru k to r n. sol. o. , maribor tozd ptb komunaprojekt n. sol. o. . maribor KOT GLAVNO DEJAVNOST TOZD OPRAVLJA: PROJEKTIRANJE IN SORODNE TEHNIČNE STORITVE (PROSTORSKO IN URBANISTIČNO PROJEKTIRANJE, PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV IN DRUGO PROJEKTIRANJE, INŽENIRING). Žične aluminijske ograje so na našem tržišču pri­ sotne razmeroma kratko obdobje, vendar so zaradi pozitivnih lastnosti našle široko področje uporabe. Uporabljajo se za ograje­ vanje najrazličnejših objek­ tov: hidrocentral, letališč, trafopostaj, vrtnarij, tovar­ niških objektov, športnih igrišč, nasadov, avtocest ter individualnih hiš. Zakaj so aluminijske žič­ ne ograje tako hitro osvo­ jile tržišče? Odgovor je enostaven. Žične aluminijske ograje so skoraj trikrat lažje od že­ leznih, vendar po trdnosti ne zaostajajo za njimi, so trajne, lepe, vremensko ob­ stojne, sorazmerno poceni in kar je najpomembnejše, ne zahtevajo dodatnega vzdrževanja. Proizvajajo jih namreč iz homogenega ma- materila, ki se na površini samodejno prevleče z nev­ tralnim oksidnim slojem, ki ščiti površino pred atmo­ sfersko korozijo in mehan­ skimi poškodbami. Mrežna ograja MONTAL je sestavljena iz žičnega pletiva z okenci širine 30, 50, 60 ali 80 mm in nosilnih, vmesnih ter zaključnih stebrov, na katere se s po­ močjo veznih elementov pri­ trdi napeljana žica premera 4,8 mm. Vmesni stebri premera 40 milimetrov stoje na razda­ lji 3,5 m, a nosilni stebri premera 65 mm stoje na razdalji ca. 25 m. Višina pletiva se giblje od 1000 do 3000 mm s stopnjo rasti po 200 mm. Največ se uporablja viši­ na pletiva 1800 in 2000 mm z okencem 60 X 60 mm. Nad pletivom so lahko eden, dva ali trije podaljški napenjalne oziroma bodeče žice. K ograji izdelujemo tri vrste vrat: • enokrilna vrata za osebni prehod širine 1 do 1,5 m; • dvokrilna vrata za pre­ hod tovornih vozil širine do 7 m; • kombinirana vrata so kombinacija enokrilnih in dvokrilnih vrat in se upo­ rabljajo kot glavna vhodna vrata. MONTAL ograja predstav­ lja zanimivost za projektan­ te, gradbenike in individu­ alne graditelje, zato vam svetujemo, da zahtevate informacije in prospektni material za ograje MON­ TAL pri »IMPOL«, TOZD Montal, Titova 50, Sloven­ ska Bistrica, telex 033113, telefon 062/811 201, 811 270. impol industrija metalnih polizdelkov n. sol. o. slovenska bistrica GIP GRADIS LJUBLJANA s svojimi tozdi v MARIBORU O TOZD Gradbena enota Maribor 9 TOZD Nizke gradnje Maribor • TOZD Biro za projektiranje Maribor 9 TOZD Kovinski obrati Maribor • PROJEKTIRAMO IN GRADIMO PREMOSTITVENE IN ENERGETSKE OBJEKTE V ARMIRANEM IN PREDNAPETEM BETONU S SODOBNO TEHNOLOGIJO NA INDUSTRIJSKI IN KLASIČNI NAČIN V MONOLITNI IN MONTAŽNI IZVEDBI. • PROJEKTIRAMO, IZDELUJEMO IN MONTIRAMO VSE VRSTE MONTAŽNIH HAL, INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV, STANOVANJSKE, POSLOVNE IN TURISTIČNE ZGRADBE. • KONSTRUIRAMO IN IZDELUJEMO ASFALTNE BAZE, BETONARNE, PEČI ZA SEŽIGANJE ODPADKOV IN VSE VRSTE JEKLENIH KONSTRUKCIJ. • LASTNA GRAMOZNICA, BETONARNA IN LABORATORIJ ZAGOTAVLJAJO KVALITETNE BETONSKE IZDELKE. GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE LETO XXIX Revijo izdaja: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik: Sergej Bubnov Lektor: Alenka Raič Tehnični urednik: Dušan Lajovic Uredniški odbor: Ludvik Bonač, Vladimir Čadež, Ivo Jecelj, Andrej Komel, dr. Miloš Marinček, Stane Pavlin, Vili Strel Tiskala: Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Ljubljana 1980 Rodošek Edo: Optimizacija konstrukcij z vidika organizacije v fazah zasnove in i z v e d b e ................................... 17 Sok Branko: Prevoz cem en ta ......................................................153 Sok Branko: Mesto in vloga industrijskih tirov v racionali­ zaciji transporta ............................................160 Strgar Boris: Hitra cesta skozi M aribor...................................... 245 Šuklje dr. Lujo: Zemeljski pritiski na podzemno strojnico Mo­ ste ............................................................................ 212 Tomaževič Miha: Račun seizmične odpornosti zidanih zgradb . 194 Turk Srdan: Novi vidiki na področju lesenih konstrukcij . 8 Veršnak Karel: Problemi v zvezi s predpisi za obtežbo cestnih m o s t o v ............................................................... 14 Zgonc Bogdan: Razvoj mreže slovenskih železnic v okviru evropske magistralne infrastrukture . . . . 138 Žitnik Alojz: Sodobna avtomatika v železniškem prometu . 158 IZVLEČKI V ANGLEŠKEM JEZIKU Ačanski Vukašin: Novelties in the statute on technical provisions and conditions for concrete, reinforced con­ crete and prestressed c o n c r e te ....................... 4 Ačanski Vukašin in Koren Peter: Selection of the new Bridge over the Drava in Maribor ........................................................... 232 Andjelić-Krajnc Marjeta: Experimental resurfacing over fuiled asphalt concrete p av im en t................................................108 Bubnov Sergej: The influence of the local site condition on the seismic l o a d in g .............................................181 Brdnik Franc: Modernization of the railway economy Ljub­ ljana in the period up to nowdays and deve­ lopment programe 1981—1985 142 Brdnik Franc: Electrical alarm devices for recording stone- slides ........................................................................ 160 Cafnik Franc: Gluing the precast beams in bridge construc­ tion ..........................................................................11 Cafnik Franc: Tolerances in the prefabricated construction 252 Kodela Marko: Development and application of computer sci­ ence in railway transport interprise . . . . 155 Končan-Gradnik Maja: Viscosity of road bitumens (asphalts) . . . . 115 Kordin Božo: Injecting of railway massive constructions . 164 Klenovšek Jože: Problems of rheological phenomena in pre­ stressed c o n c r e t e ............................................. 5 Marussig Miran: The design and construction of the Kara­ vanke tunnel ...................... 101 Nered Janez: Problems and methods of erecting railway bridges on existing lines under running rail­ way t r a f f ic ............................................................... 148 Nučič Janez: The performance of civil works on NNP Krško 80 Rismal dr. Mitja: The judgement of individual methods for sa­ nitation the Lake of B le d ................................48 Rodošek Edo: Approach of the constructions optimization due to the planning and realization . . . . 17 Sok Branko: Transportation of c e m e n t ................................153 Sok Branko: Position and participation of industrial track in the field of racionalization of transporting 160 Šuklje dr. Lujo: Earth pressures on the underground power station Moste ......................................................212 Tomaževič Miha: Calculation of the seismic resistance of ma­ sonry b u ild in g s ..............................................194 Turk Srdan: New aspects on the field of timber structures 8 Veršnak Karel: Problems referring to regulations on road bridges lo a d in g ......................................... 14 Zgonc Bogdan: Development of Slovenia railroad network under the framework of european arterial in­ frastructure ............................................................... 138 Žitnik Alojz: Up-to-date avtomatization in railroad traffic 158