87
Novice.
—   Osebne vesti. Zdravnik g. dr. Janko Robida na Dunaju je bil imenovan v društvu za psihijatrijo in nevropato-logijo soglasno rednim členom. Okrajni glavar v Tolminu, na-mestniški svetnik, grof Friderik Marenzi, pride kot referent k na-mestništvu v Trst, vodstvo okrajnega glavarstva v Tolminu pa se je poverilo znanemu nadkomisarju pri okrajn. glavarstvu v Gorici, g. Bogoljubu Prinzigu. Pravni praktikant pri dež. sodišču v Ljubljani, g. Mirko Grasselli, je imenovan avskultan-tom. Brzojavni revizor, g. Alojzij Majstrovič, v Pazinu je premeščen v Ljubljano, na njegovo mesto pa stavbni adjunkt gosp. Ivan Stolfa v Trstu,
—   Osebne vesti. Računski oficijai pri nadsodišču v Gradcu, g. Matevž Trobec je imenovan računskim revidenton-— Pravni praktikant pri dež. sodišču ljubljanskem gosp. dr. Viktor Murnik je imenovan avskultantom. Gosp. dr. Anton Papež v Gorici je imenovan asistentom ondotnega kmetijsko kemičnega  poskuŠevališča.
—   Odlikovanje. Duhovnim svetnikom je imenovan gosp. M. Poč, župnik v Komendi
—   Orleanistična zarota. Pariz 28 februv. Listi poročajo, da je policija pri hišni preiskavi v stanovanju zastopnika vojvode d' Orleans, Bufferta, našla raznovrstnih papirjev, iz katerih izhaja ne le, da je neki vladar — „Temp9u — pravi, da knez bolgarski — denarno podpiral orleanistično gibanje, ampak da je bila organizovana popolna zarota v namen, da posadi vojvodo d1 Orleans na francoski prestol. Zarotniki so imeli zvezo z nekim aktivnim generalom in so nameravali svoj načrt izvršiti, čim bi bil ta general postal vojni minister, kar ee je že v bližnji bodočnosti imelo zgoditi. Orleanisti pravijo baje, da je Deroulede ves načrt pokvaril.
—   Slovenska zmaga. Pri volitvi velikih posestnikov v ptujski okrajni zastop so zmagali vkljub nečuvenemu pritisku meščanov Slovenci.
—   Shod spodnještajerskega učiteljstva v Celju se bode vršil dne 9. sušca leta 1899 ob   11 uri.
Društvo za promet tujcev na Bledu je imelo dne 11. teb. svoj občni zbor. V odbor so bili izvoljeni gg. dr. Emil Klinek, načelnik, Feliks vitez Weil, načelnikov namestnik, Josef Verderber, blagalnik, Fran Tirman, zapisnikar, Gustav vitez Pongratz, Jakob Peternel in Ofco Wolfling odborniki.
—    Mestna hranilnica v Radovljci. V mesecu fe-bruvarju 1899 je 113 strank uložilo 22.022 gld. 90 kr., 89 strank uzdignilo 13 916 gld. 24 kr, 20 strankam se je izplačalo posojil 18.916 gld. 51 kr., stanje ulog 608 492 gld. 39 kr., denarni promet 92.789 gld. 12 kr. — Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici, dne 1. marca 1899.
—   Lahonskl spomenik. Italijanaši v Labinju hočejo v mestno hišo vzidati kamenito ploščo v spomin, da so baje pred 300 leti beneške čete prepodile uskoke od Labinja. Torej proslava italijanskim Benetkan na avstrijskih tleh!
—   Še jedna žrtev. Dne 11. m. m. je bil pri tržaškem sodišču obsojen na 13 mesecev težke ječe Anton Godnic is Kostanjevice, ker se je 14. septembra udeležil demonstracij proti Lahom v Nabrežini.
—   Defravdacija Iz Pirana se poroča, da je pobegnil blagajnik ondotne mestne zastavljence, Fragšacomo. Revizija je dognala, da je poneveril več tisoč škode.
—   Vipavska železnica. Kakor smo svoj čas poročali, vršil se je od 19. —21. januvarija pregled načrtane proge od 20 km. dalje do Ajdovščine čez Cesto Prvotni načrt je bil do Ustja, toda zadnja komisija je progo določila čez Cesto v Ajdovščino. Proti tej progi so vložile vse občine vipavskega okraja na Kranjskem ugovor s prošnjo, naj se železnica gradi mimo Ustja, in dalje po vipavski dolini do Razdrtega. Kakor pa se nam poroča od poučene strani, so se merodajni krogi odločili za Ajdovščino, od koder bi se pozneje speljala po obronku nad Vrhpoljem in Vipavo do Razdrtega. Na dotični ugovor ozirome prošnjo vipavskih občin odgovarjajo v železniškem ministerstvu, da bi bilo skoro nemogoče železnice izpeljati iz vipavske doline gori na Razdrto. In ko bi se to storilo, morali bi se izpeljati mnogo serpentin t. j. ovinkov, vsied česar bi bila gradnja za nekaj milijonov dražja. Gotovo pa je, da se pozneje železnica zgradi do Razdrtega in od tod do primerne postaje ob juž železnici. Kakor čujemo bodo izp. občine storile še nadaljne korake v tem oziru.
—   Na korist Prešernovemu spomeniku..G. Franja dr. Tavčar in druge zastopnice vseh ženskih društev v Ljubljani prirede na belo nedeljo veliko veselico na korist Prešernovemu spomeniku.
—   Novo gasilno društvo snujejo v Semiču pri Beli krajini.
—   Zaveden okraj na Štajerskem je posebno Kozjanski. Okraj obseza 27 občin in od teh je 23 prosilo za slov. vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. Slava jim!
—   Za   vseučilišče   in   nadsodišče v   Ljubljani je
na    kompetentno   mesto    odposlalo   peticiji   županstvo    občine Vremski Britof na Notranjskem.
—   Novo kmetijsko društvo so ustanovili v Tomišiju, katerega pravila so že vpisan* v zadružni register.
—   Žganje ga je ubilo. Dne 26. m. m. se je v Raj-henburgu bivši sedlar Verež v neki žganjarni tako nasrkal te blažene „železne vodea, da je domov grede obležal. Zjutraj so ga našli zmrznjenega — mrtvega, ter so ga nesli v mrtvašnico.
—   Italijansko gospodarstvo v Istri. Občina Boljun je še le pri zadnjih volitvah prešla v hrvatske roke. Poprej so jo vedno vodili Lahi. Novi odbor je seveda najprej pregledal občinske račune in jih našel v takem redu, da jih predloži — državnemu pravdništvu.
—   Dobri sosedje. 250 Hrvatov je prišlo dne 22. m. m. pri Središču čez mejo in posekalo 10 oralov gozda. Vsa žandarmerija je na nogah, da jih ujame.
—   Goljufije pri sodišču. Na Reki so se pri sodišču zgodile večje goljufije. Dva sodna uradnika Benedikt Milinonich in Avg. Superina sta bila že aretovana, kompromitovanih pa je še več druzih uradnikov.
—   Poskusen samomor V nedeljo dne 19. februva-rija zvečer si je neki 181etni dijak sprožil samokres v usta. Študiral je na gimnaziji v Gorici. Ranjen je sicer hudo, ali upati je, da okreva. Krogla ga je ranila v ustih in mu obtičala v tilniku. Vzrok temu je neznan.
—   Stališče dunajskega mesta v državi. Državni po* slanec Menger toži, da se Dunaj premalo nemčuri, zategadelj nima mesto velikega upliva v naši državi. Ali Menger ni pomislil, da je Dunaj glavno mesto države, v katerej žive vsakovrstni narodi? Nemci ne izpolnijo niti četrtine prebivalstv avstrijskega; na Dunaju pa jih ni niti tretjina vseh prebivalcev. Dunaj, ko bi hotel le nemški biti, moral bi se ponižati v glavno mesto ozkega kroga nemških  provincij.
88
—   V Zatičini sk» pri železniški postaji zgradi depot «a sol. S tem bo občinstvu močno ustreženo.
—   Samomor. I« Postojne se poroča, da so v potoku Eeka našli truplo posestniške žene Marije Eibarič iz Trnovega. Sodi se, da si je žena sama končala življenje.
—   Požar V Starem Borštu pri Moravčah je zgorel kozolec posestnika Mihe Duše. Škode je 200 gld. Sodi se, da je ogenj zanetila zlobna roka.
—   Požar Dne 14. m. m je začelo v Dobrepoljah št. 16. pri posestniku Jos. Tomažiču goreti. Zažgal je 141etni fant, ki je neprevidno z ognjem ravnal Ogenj je upepelil To-mažičevo gospodarsko poslopje ter hišo in hlev njegovega soseda Štefana Mezgeca. Škode je 2000 gld.
—  Uboj. V noči od 20. na 21. m. m. je bil 621etni Anton Milavec v Šmihelu na Notranjskem v svoji lastni hiši ubit in to pri prepiru z nekimi, že zaprtimi znanci, v katerih družbi se je Milavec napajal iz žganjem.
—   Ponesrečil je Štefan Poljšak iz Zapuž v Vipavskem okraju. Padel je v jamo za svojo hišo in se ubil.
—   Velika nesreča na železnici. Na kolodvoru v Forestu pri Bruslju, se je zaletel brzovlak v stoječi potni vlak ler ubil 30 ljudij, nad 100 pa jih je ranil. Listi poročajo grozne prizore, ki so se vršili pri tej katastrofi. Stroj brzo-vlaka je podrl tri, ljudi polne vozove, stoječega vlaka Udje ubitih ljudij so ležali mej razvalinami vozov, zdravniki so delali operacije in amputacije, kar na progi. Moški in ženske so plakali na glas. Strojevodja in kurjač pa sta kakor blazna zbežala brez sledu.
—   Otok čope nic. Zadnjo copernico so obsodili na O-gerskem v 18 stoletju na Segedruskem otoku tam so trpinčili in sežigali stare histerične ženske. Odtlej je bil obširni otok zapuščen in neobdelan. Magistrat Segedrua je sedaj odredil, naj se otok obieluje, in dovolil, da sme kdo hoče sekati ondi drevesa. Ker so sekaČi neprevidni, se je pripetilo že več nesreč. Drevesa so ubila že pet drvarjev. Praznoverci trdijo, da se sedaj copernice maščujejo.
—   Plača francoskega predsednika Plača francoske republike ni določena po zakonu, temveč se vsako leto postavlja v proračun. Prava plača je doslej znašala 600.000 frankov na leto, potna in ne neprezentacijska povračila so 1. 1873 zvišali na 300.000 in 1876 600 000 frankov. Predsednik torej dc-biva 1,200 000 frankov na leto.
—  Angleška kraljica. Te dni je govorila kraljica Viktorija v fonograf, namenjen Meneliku v dar, prijateljske besede ; potem ga je poslala kralju Meneliku Menelik je bil za ta dar čili topovi na čast angleški kraljici.   Menelik vedno rad posluša
bajp zelo hvaležen Sprejemši dar, je odredil, da so 17 krat pota fonograf; ko se konča govor kraljice, začne ga znova poslušati. Namenil se je, da pošlje tudi on kraljici fonograf, v katerem se bo izrazil o prijateljstvu napram nji in se ji bo zahvalil za fonograf.