Leto VIH9 it. 212
Ljubljana, petek 9. septembra 1927
Cena 2 Lin
— I«mi« ob 4. ajatraf. =a
Stane mesečno Din «5'—; m inozemstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica Stev. s/L Telefon it. 20ja in 2804, ponoči tudi it. 3034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpnvnfStrs: Ljubljana, Prešernova ulica it. $4. — Telefon it. 2036.
inseratnl oddelek; Ljubljana, PreSei. nova ulica St. 4. — Tcldon it. c«
Podružnici'. Maribor, AMuidrovi it. 13 — Celje, Aleksandrova cest«
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-lana St. 11.842 - Praha fislo 78.180. Wien, Nr. 105.141.
Ljubljana, 8. septembra.
Današnji praznik je bil pravi volilni praznik. Samo naš Narodni blok je priredil po Sloveniji preko 90 javnih zborovanj, obenem pa so se povsod vršile seje kot poslednja priprava za nedeljo. Povsod je vladalo samozavestno razpoloženje. Klerikalci niso več agresivni, dočim so v januarju še povsod skušali napredne shode motiti. Potrtost in nebojevitost je opažati na celi črti pri dosedanjih klerikalnih volilcih, ki zmajujejo z glavami nad groznimi pogreš-kami vodstva SLS, zlasti tudi g. Korošca in nočejo nositi odgovornosti za posledice.
Zveza z Vukičevičevo radikalijo postaja tudi širokim slojem vsak dan bolj sumljiva in zaman zagovarja dr. Korošec to čisto osebno potezo. Ne more pa povedati ničesar, ne da bi vzbudil nove pomisleke, da je ta zveza zopet ena izmed mnogobrojnih političnih napak, in sicer ena najkapitalnejših, kar jih je zagrešil ta slabi učenec dr. Kreka.
V potu svojega obraza fabricira «SIovenec» izmišljene brzojavke. V sen-začni obliki se oglaša v njem anonimen »poslanec in kandidat radikalne stranke«, ki seveda prorokuje popolno zmago g. Vukičeviča, poleg njega pa ravno tako anonimen <član Davidovičeve stranke* povdarja, da bo po volitvah ostala sedanja vlada. O Davidovičevem govoru v Beogradu, ki je Vukičeviča naravnost ubil in podrl med njim in Davidovičem vse mostove, se «Slovenec» tolaži, da ima le »strankarski značaj«, in končno pita svoje čitatelje z volilno prognozo g. Davidoviča, ki pa je ravno tako izmišljena in že tudi demantirana. Vsej tej neslani juhi dostavlja »Slovenec® zlagano poročilo, kako da se Pribičevič hvali z zakonom o zaščiti države.
Medtem pa je «Jutrova» vest, da Davidovičeva stranka priporoča liste SDS v Slovenji, udarila po ustih vse klerikalne laži o neobstoju demokratske fronte in o izoliranju samostojnih demokratov. G. Korošec na današnjem shodu v «Unionu» še ni prišel do sape, da bi mogel odgovoriti na to zasluženo brco, ki jo je dobil od Davidovičeve demokratske stranke. Tolažil se je s tem, da pride do novih volitev, ako g. Vukičevič propade; nove volitve pa se bodo vršile »v senci bajonetov®, kakor je pred par dnevi g. Korošec sam namigaval. Kdo ga je pooblastil, da tako govori? Ta stvar je tako naivno izmišljena, kakor je bila izmišljena njegova novica, da se je naš kralj sestal v Monakovem z bolgarskim kraljem. Za enkrat rimska kurija še ne razpisuje volitev Jugoslaviji in gg. Vukičevič in Korošec se bosta že morda pomiriti z zasluženo obsodbo, ki ju zadene 11. septembra.
Silno razočaranje v taboru SLS je nastalo, ko se je izvedelo, da radikali v Sloveniji nočejo postati slepo volilno orodje za klerikalizem. Izjava dijaške radikalne organizacije «Slovenski Jug» je dokaz, da g. Vladimir Ravnihar ni vodja radikalov Slovenije in da je njegova obljuba, voliti SLS, le njegova osebna stvar in da za nio nima od nikogar pooblastila. Framazon dr. Vladimir Ravnihar izdaja parole v prid SLS, ki mu zato obeta županstvo v Ljubljani, a za temi parolami ne stoji niti toliko volilcev, kolikor ima gospod prstov na roki. Pravi radikali z ogorčenjem zavračajo sumničenje, da bodo volili klerikalno. Da je «SIov. Jug» zadel v črno, dokazuje veliko razburjenje v vsem taboru SLS, kateri se podira ves njen račun za ljubljanski mandat.
Danes pa prihaja še novo presenečenje. ki bo pač definitivno razbilo poskuse SLS, da si z g. Ravniharjem pomaga iz blata, brzojavka namreč, da glavni voditelj NRS g. Marko Trifkovič, predsednik Narodne skupščine, popolnoma odobrava akcijo in stališče »Slovenskega Juga». Radi bi videli, kako se bosta jutri pogledala gg. dr. Ravnihar in magistratni «diktator» Pire, ki vodita volilno borbo SLS v Ljubljani.
Vsi ti dogodki pa le še bolj dokazujejo, da se gostobesedno hohštapler-stvo blejskega pakta spreminja od dne do dne v hujšo blamažo voditelja SLS. Y jamo, ki jo je kopal drugim, je padel sam. Hotel je izolirati in uničiti slovensko demokracijo, a izoliral in blamiral je sebe in SLS. Ta občutek se naglo širi med klerikalnimi volilci. ki odgo-varajajo na vse te poteze dosedanjega svojega vodstva z abstinenco, mnogi pa tudi odkrito zabavljajo nad nerodnostjo in nezmožnostjo dr. Korošca.
Medtem pa je vsa napredna fronta na delu. Od vseh strani se pridružujejo nove moči, ki so stale doslej ob strani, in pomagajo pri agitaciji. Še tri dni dela vseh, trdega dela med masami za liste Naprednega bloka! Ako se vsi, ki imajo zmožnost in možnost, pomagati pri organizaciji naprednega nastopa — in teh je na tisoče — zdaj z vso močjo tega dela poprimejo, bo poraz klerikalizma 11. septembra naravnost katastrofalen.
Vladni listi pripravljajo javnost na Vukičevičev padec
Zagrebške «Novosti» beležijo, da je sporazum in delovni načrt demokratskega bloka že gotov. - Mar inkovi deva «Pravda» primerja Vukičevičeve in Koroščeve napovedi Radičevim izjavam
Beograd, 8. septembra p. Čim bolj se bliža nedelja, tem nervoznejše postaja razpoloženje političnega Beograda. Na vse strani se delajo kombinacije, kakšna bo nova skupščina in kako bo sestavljena nova vlada. V tej zvezi je danes vzbudila veliko pozornost politična informacija zagrebških »Novosti«. ki drugače z največjo vnemo zastopajo politiko g. Vukičeviča in imajo po šefu svoje beograjske redakcije dr. Jambrišaku, ki je Vukičevičev kan. didat v varaždinskem ok'rožju, intimne zveze z min. predsednikom. »Novosti« danes odkrito priznavajo velike težkoče, ki se stavijo Vukičevičevemu projektu na pot, in najavljajo, da se Demokratska stranka pripravlja, da prevzame vodilno vlogo. »Novosti« beležijo informacijo iz vrst DS, po kateri je na nedavnem sestanku gg. Davidoviča, Trifkoviča, Pribičeviča in Joče Jovanoviča bil sklenjen sporazum in določen načrt bodočega sodelovanja. »Novosti« pristavljajo, da so vladinov-ski radikali sicer drugače optimistični, da pa s precejšnjo rezerviranostjo govorijo o bodočem razvoju dogodkov in zlasti o svoji vlogi. Sodelovanje gg. Vukičeviča in Davidoviča je tudi po njihovem mnenju izključeno, a nadejajo se, da se bo Davidovič moral umakniti Marinkoviču . . .
Veliko senzacijo je vzbudil-danes tudi članek »Pravde«, ki je osebni organ dr. Marinkoviča in ki razpravlja o tem, "
Mučen razvo? afere
Stepič-Maksimovič
Stepičev zagovornik objavlja dokumente, ki naj dokazujejo Maksimovičevo krivdo. — Mučen molk vlade. — V Parizu so iz afere napravili prvovrstno korupcijsko senzacijo
aH bo Davidovič, Marinkovič ali Vukičevič nosilec situacije po volitvah. Pri tem iznaša sledečo kruto-ironično oceno »jednog starog političara« o Vuki-čevičevih napovedih, da bo njegova vlada po 11. septembru ostala. »Ni treba vzeti intolerantno izjave g. Vukičeviča, da bo tudi po volitvah predsednik vlade. Ravno tako, kakor se mirno jemljejo na znanje izjave g. Ra. diča, da bo po U. septembru on sestavil vlado, ravno tako se morejo mirno vzeti na znan'e tudi izjave g. Vukičeviča. ki ima ravno tako pravico, da goji nade, kakor vsak drug človek.«
Medtem se vedno bolj množijo pri. tožbe o neznosnem volilnem terorju in skoraj vse stranke pripravljajo mate rijal za obtožbo g. Vukičeviča kot notranjega ministra.
Večina ministrov in vodilnih politikov je še na agitaciji. Min predsednik se je zjutraj odpeljal v Srem. da poskusi popraviti položaj g. Mateimovi-ča, ki je tam nosilec njegove liste, vrne se jutri zvečer. Pribičevič se je zjutraj vrnil iz Dalmacije in Bosne ter je popoldne odpotoval v moravsko okrožje. Davidbvič pride jutri zjutraj iz Vojvodine ter odpotuje takoj še v nekatere kraje Srbije. Za jutri so pričakovali povratka ministra Marinkoviča, ki pa je po najnovejših vesteh iz Ženeve tam zadržan ter se bo mogel vrniti šele v ponedeljek ali torek.
Beograd, S. sept. p. Afera s poneverbami v notranjem ministrstvu se razvija v vedno večji politični škandal. G. Maksimovič je na svojem včerajšnjem shodu zavračal pro. ti njemu iznešene očitke, da je vršil obto« ženi blagajnik izplačila z njegovo vednost, jo s tem, da je ljuto napadal njegovega odvetnika Dukanca, ki je prvi iznesel po« drobnosti afere v javnost. V današnji »Po. litiki® objavlja Dukanac izjavo, v kateri naglaša, da je vse, kar je izjavil o Boži Maksimoviču absolutna resnica, dokazana po fotografskih posnetkih originalnih doku. mentov. Da so ti posnetki popolnoma toč« ni, se lahko vsakdo, pa tudi g. Maksimovič prepriča pri sodišču v Beogradu, kjer so priloženi uradnim spisom. G. Dukanac po* navija, da je g-. Maksimovič razsipal držav« r.i denar, dajal privatna posojila posamez. nim osebam iz državne blagajne itd., kar tvori nedvomno kaznivo dejanje. Končno izjavlja, da bo v par dneh objavil vse do* kumente, da bo javnost poučena, kam gre državni denar. Istočasno objavlja dr. Ale»
ksa Ivič v »Politiki* faksimila treh prizna« nic, podpisanih po Pozi Maksimoviču. Dve priznanici se glasita vsaka na 10.000 Din. kot posojilo. Prvi znesek je dobil neki Ve. limir Gavrič, drugega pa neki D. V. Tod o* rovič, oba bi morala denar vrniti v desetih dneh. Tretji dokument je kratko nakazilo Bože Maksimoviča za brata Savo Maksimo. viča na 50.000 Din. Seveda so te objave napravile v Beogradu najmučnejšo senzact. jo. G. Vukičevič in ostali člani vlade od. klanjajo o tem vsako izjavo. Aretirani bla« gajnik Stepič je bil danes ponovno zaslišan in vztraja na tem, da je vse izvršil po na« S- Maksimoviča.
Pariz, 8. septembra, p. Francosko časo« pisje se je polastilo zadeve Stepič«Maksi« movič kot velike korupcijonistične afere v Jugoslaviji. Snoči je «Gazette Illumineuse» ki objavlja svoja poročila ponoči s svetli« mi črkami pred opero in na boulevardih, projicirala glavne momente afere, ki jo je sprejel Pariz kot prvovrstno senzacijo.

Nepotrebna jugoslovensko-čsl. afera
Vukičevičeva vlada je odlikovala voditelja čeških fašistov, degradiranega generala Gajdo
Praga, S. septembra, j. Listi objavljajo, da je jugoslovanska vlada odlikovala de« gradkanega generala Gajdo, šefa čeških fa« šistov z redom sv. Save. Res je čsL mini« stTstvo Narodne obrane poslalo včeraj go« spodu Gajdi jugoslovenski ukaz, s katerim je »general ruskih legij n. razp.» Gajda odlikovan za vojne zasluge z redom sv. Sa. ve V. razreda. Ukaz ima datum 1. maja 1927, torej iz časa, ko je bila afera Gajda že v polnem razvoju.
Jugoslovensko odlikovanje bivšega gene« rala R. Gajde je izzvalo ogromno senzaci« jo. Češki fašisti ga skušajo izrabiti v svoje namene ter ga politično eksploatirajo kot demonstracijo jugoslovenske vlade za go« spoda Gajdo, ki so ga oficijelne čsl. instan. ce izključile kot škodljivca iz armade. V vladnih krogih je odlikovanje napravilo do skrajnosti mučen vtis in nikdo si ne zna razlagati, kako je mogla Jugoslavija na tak način se vmešati v Gajdovo afero, pri ka« teri so na nasprotni strani angažirane naj« višje službene osebnosti ČSR.
V praških jugoslovenskih krogih vlada ogorčenje. Zatrjuje se, da gre — kar je ze« lo verjetno — za eno od znanih naših za« nikrnosti, a to v delikatnih mednarodnih odnošajih seveda ne more biti nobeno opravičilo.
Francosko-nemška trgovina
Pariz, 8. septembra, d. Včeraj je stopila v veljavo francosko*nemška trgovinska po* godba. Kakor poročajo listi, kaže ta po« godba že sedaj v gospodarskem svetu ze« lo povoljnp rezultate in ni dvoma, da bo zelo oživila medsebojne gospodarske odno« saje.
Fašistično nasilje nad Slovenci
Gorica, 8. septembra, 1. Tukajšnji prefekt je razpustil še naslednja prosvetna društva: Prosvetno društvo v Kanalu, v Svetem Križu, Gornjem Polju, Črnem vrhu, v Števeranu, Cerovem, Avčah, Podsabotinu, v Slapu pri Vipavi, v Ga-berju, Štanjelu, Spodnji Idriji, Bukovem, v Drežnici, Smašli, Podgori in v Pla-vah. Vsa ta .društva so razpuščena z motivacijo, da so delovala proti naci-jonalnemu redu.
Pogajanja za madžarski tranzit preko naše meje
Ženeva, 8. septembra, s. Med Jugoslavi« jo in Madžarsko se vrše pogajanja o re» škem paktu, ki naj zajamči tranzitni pro« met Madžarske preko jugoslovenskega ozemlja. Dosedaj je bilo sklenjeno več do« govorov med železniškimi upravami glede tranzitnega prometa. V madžarskih krogih upajo, da se bodo ta pogajanja uspešno končala.
Nemški socijalni demokrati
v ČSR proti Rothermereu
Praga, 8. septembra, d. Vodstvo nemških socijalnih demokratov je izdalo proglas, v katerem ostro obsoja akcijo lorda Rother« merea in jo označuje kot tipičen eksperi. ment angleškega imperializma. Rotherme« reova akcija naj bi kar najbolj utrdila fa« šistični režim na Madžarskem in podprla obkroževanje Nemčije potom snovanja no« vega bloka v srednji Evropi. Ta akcija lah« ko postane vir novih oboroženih konflik« tov.
Tiralica za generalom Zagorskim
Varšava, 8. septembra, d. Vojno mini« strstvo je potom policijskega ravnateljstva izdalo tiralico za pobeglim generalom Za* gorskim. Tiralica objavlja 10 fotografij iz« ginulega generala v različnih oblekah.
Marko Trifkovič o volitvah v Sloveniji
Poslevodeči podpredsednik radikalne stranke v celoti odobrava stališče radikalske omladine. — V Bosni velja za protivladne radikale v okrajih, kjer nimajo svoje liste parola: Volite SDS ali DZ! — Borba za Maksimovičev mandat v Beogradu
Sarajevo, 8. septembra, n. Danes je izšla posebna izdaja lista »Težački po-kret», ki objavlja sklep oficijelnih radikalskih organizacij v Bosni in Herce-
govini ter pristašev Narodne stranke L. Kokmoviča, v katerem se pozivajo pristaši, naj povsod, kjer ni postavljena opozicijonalna radikalska lista, glasujejo za listo SDS, tam pa, kjer bi ne bilo liste SDS, naj oddajo svoje glasove za Demokratsko zajednico.
Beograd, 8. septembra, p. V političnih
krogih se smatra, da je kandidatura Vukičevičevega ožjega prijatelja Bože Maksimoviča v Beogradu izgubljena. Afera z blagajnikom Stepičem je gospodu Maksimoviču moralično silno škodovala. Ker pašičevci v Beogradu nimajo svoje liste, so izdali parolo, da vsi radikali, ki so proti Vukičeviču. glasujejo ali za listo dr. Budisavljeviča (SDS) ali pa za listo Ljube Davidoviča (DS). Smatra se, da bodo oba beograjska mandata dobili davidovičevci.
Nova situacija v Ženevi
Grčija za poljski predlog. — Chamberlainova ironija. — Norveška kritika. — Ustanovitev sedeža za nemškega delegata v mandatni komisiji. — Besedilo poljskega predloga. — Avstrijsko vprašanje
Žene ra. S. septembra, s. Predsedstvo Društva narodov je danes prejelo že najavljeno poljsko resolucijo, ki je dosedaj podpisana od Anglije, Nemčije in Poljske. Italija jo bo še podpisala. Besedilo te resolucije ie sledeče: Zborovanje Društva narodov priznava solidariteto, s katero je združena mednarodna skupnost. Zborovanje izraža svojo trdno voljo zajamčiti ohranitev splošnega miru ter ugotavlja, da napadalne vojne nikoli ne služijo kot sredstvo za ureditev sporov med državami in da pomenijo napadalne vojne mednaroden zločin. Zborovanje meni, da bi, ako bi se svečano odreklo vsaki napadalni vojni, bilo mogoče ustvariti atmosfero splošnega zaupanja, ki bi pospešilo napredek dela za razorožitev. Zborovanje izjavlja končno: 1.) Vsaka napadalna voina je brezpogojno prepovedana; 2.) za ureditev kakršnihkoli sporov se morajo porabiti vsa mirna sredstva. Za države, članice Društva narodov obstoja obveznost, prilagoditi se tem načelom.
Po posvetovanjih finančnega odbora o ?i-r.ancijelni obnovi Grčije, se je komite bavil tudi z avstrijskim vprašanjem. Najprej je švicarski bančni ravnatelj Dubois poročal o upravi posojila Društva narodov. Njegovo poročilo je bilo sprejelo na znanje. Ob tej priliki se je načelo tudi vprašanje posojila. Član finančnega odbora je hotel vedeti. ali namerava Avstrija najeti novo posojilo. Pri tem se je ugotovilo, da to vprašanje ni zadeva Društva narodov. Pri pre-sojevanju gospodarskega položaja Avstrije se je povdarjalo. da se je število brezposelnih zmanjšalo.
ŽeneTa, 8. septembra, s. V teku splošne debate o delovanju Društva narodov je imel grški delegat Politis govor, v katerem je najprej opozarjal na razvoj mednarodnega prava, ki je dal ustvaritvi pakta Društva narodov nov impulz. Sedaj gre za to, da se z določenimi zakoni uredi mednarodno sožitje držav. Govornik je odklonil holandski predlog, je pa glasoval za poljskega, v kolikor pomeni ta razjasnitev načel za življenje držav. Politis je končno apeliral na zborovanje, naj pokaže potrpežljivost. Njegov govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Ostentativno je aplavdiral Chamberlain.
Litovski ministrski predsednik Voldema-ras je povdarjal, naj Društvo narodov v splošnem posveča svojo pozornost organizaciji miru. Ako tega ne more izvesti, naj izgine. Govornik je predlagal, naj se baltske države nevtralizirajo.
Norveški delegat Ambro je ostro napadal gotove metode, ki so jih uvedle v Ženevi velesile. Kritiziral je dejstvo, da delegati locarnskih držav med rednim zborovanjem Sveta Društva narodov razpravljajo v tajnih posvetovanjih o važnih evropskih problemih. Govornik je izrazil upanje, da se bodo tudi velesile podvrgle stalnemu ofoligato-ričnemu razsodišču v Haagu. Dosedaj ni še nobena velesila ratificirala fakultativne določbe statuta mednarodnega raz-odišča glede obligatoričnega razsodišča.
Na današnji seji Sveta Društva narodov se je po izčrpnem poročilu holandsega delegata Bellaerta van Blocklanda odobrilo zvišanje števila članov odbora v mandatni komisiji od 9 na 10.
Angleško delavstvo za prekinjenje odnošajev s sovjetskimi organizacijami
Z večino glasov je sprejel delavski kongres v Edinburghu predlog za prekinjenje odnošajev z ruskimi delavskimi organizacijami
vajo njihovih metod in principov ter skušajo zanesti spore v delavske organizacije, ki ne slede slepo njihovi revolucijonarni agitaciji. Zaradi tega je generalni svet delavskih organizacij predlagal prekinjenje pogajanj z ruskimi delavskimi organizacijami. ker ni mogel dalje gledati, kako se ruši enotnost in disciplina angleškega delavskega gibanja.
Delavski voditelj Clines je v svojem govoru obžaloval, da se je s tem sklepom tako dolgo odlašalo. Po diktatorskem in žaljivem nastopu ruskih delavskih voditeljev ni bilo mogoče nadaljevati pogajanj, in še nadalje vzdrževati fikcijo enotnosti, ki več ne obstoja. Vodja železničarjev Cramp je izjavil, da se ne strinja s predlogom generalnega sveta, vendar pa simpatizira ž njim zaradi žalitev, katere je pretrpel s strani Rusov. Težave tega koraka obstojajo le v tem, da se bo smatralo, da hočejo angleške delavske zveze podpirati konservativno vlado. Govornik Bromblev je pevdarjal. da so ruske delavske organizacije le privesek komunistične vlade. Voditelj Thomas se je i/iavil s sklepom sveta delavskih zvez solidarnim in povdaril. da so izvajanja Cram-pa le izraz njegovih kolegov. Thomas je dodal: «Za svojo osebo ni.aem pri stvari prizadet, vendar če Rusi po vsem svetu raznašajo poročilo, da je Macdonald simuliral bolezen in odpotoval v Ameriko, da uide debati o zakonu glede delavskih zvez v parlamentu, moram izjaviti, da je tako postopanje s strani Rusov vsega obsojanja vredno in da ne bi ga trpeli niti v lastnih organizacijah.
London, 8. septembra, (lo.) Na včerajšnji seji delavskega kongresa v Edinburghu je bii stavljen senzacijonalen predlog, naj 6e prekinejo odnošaji s sovjetskimi delavskimi organizacijami. Povod temu predlogu je dala brzojavka tajnika vseruskega svieta delavskih organizacij, v kateri se dolži angleška delavska stranka, da je sabotirala herojski boj angleških rudarjev v prošlem leitu. Tajnik Dogadov je v tej brzojavki označil Thomasa in druge voditelje za izdajalce delavskih interesov, češ, da pitajo delavce z iluzijami parlamentarnega boja. Svet delavskih organizacij je predložil kongresu resolucijo, v kateri se izjavlja, da je prišel svet do zaključka, da so nadalpa pogajanja z vseruskim delavskim svetom brezpredmetna, dokler ta ne spremeni svoje politike.
London, 8. septembra, (lo.) Z večino dveh milijonov glasov je sprejel danes kongres delavskih organizacij predlog, da se prekinejo pogajanja z ruskimi delavskimi organizacijami. Tozadevni predlog sveta delavskih organizacij je bil sprejet z 2,550.000 glasovi proti 620.000. Tem povodom je bilo več govorov, v katerih so delavski voditelji razpravljali o ciljih in metodah ruskih delavskih organizacij. Tajnik kongresa je izjavil, da je nemogoče nadaljevati pogaja-janja z ruskimi delavskimi organizacijami, ki imajo popolnoma druga naziranja o delavskem gibanju kot angleške. Angleško delavstvo je za ustavnost, dočim stoji rusko delavstvo na izključno revolucionarnem stališču. Zato izključujejo Rusi iz delavskega gibanja vse organizacije, ki ne odobra-
„Old Gtory" - izgubliena
Brezuspešno iskanje po Oceanu. — Tudi kanadska letalca Tully in Medcalf sta se na poletu v London izgubila
Nevivork. 8. septembra, s. Parniki cCar-niania», cCalifornija« in <Lappland> javljajo brezžično, da niso našli nobene sledi o "letalu tOId Glory> in da so zato opustili nadaljno poizvedovanje.
Parnik <Transilvania> javlja brezžično, da je prekinil svoje poizvedovanje po letalu <01d Glory>, ker je dosedaj ostalo brez uspeha. Parnik <American Mercant> nadaljuje svoje poizvedovanje, in sioer v vzhodni smeri.
Hirst, ki je financiral polet letala <01d Glory», je razpisal nagrado 95.000 dolarjev za onega, ki najde letalo in njegove potnike.
Newyork. 8. septembra, s. Iz St. Jone« v Novi Fundlandiji javljajo, da je letalo Ro
ald \Vindsor prispelo v Harbour . Grace in da je s tem preletelo prvo etapo svojega poleta v Anglijo.
London. 8. septembra (lo.) O letakih Tul-lyja in Medcalfa, ki sta zapustila Horbour-Grace na potu v London, ni nikakih vesti. Letalca bi morala dospeti danes ob 2. popoldne v London.
Berlin. 8. septembra, (be.) O letalu tSir John Carling. ni nikakih veki, akoravno je poteklo od njegovega srtarta že 32 ur. (Glej tudi poročilo na 6. strani.)
«Stari tiger« je zdrav
Pariz, 8. septembra, (be.) Vest o bolecni Clemenceaua je neresnična.
»Upokojeni državni nameščenci dobivajo previsoke akontacije!1
Zavezniki dr. Korošca so mnenja, naj penzijonisti ne delajo toliko sitnosti ministrstvom, — Za pokojnine naj se sami bolj pobrigajo!
pil pristojnih ministrstvih! Ni dovolj, da nekateri reveži leta in leta prosjačijo za ureditev penzije, a gospodje v ministrstvih nimajo časa za skrajno preprosto odmero pokojnine in pustijo upokojenca z mirno vestjo stradati, ker to ne gre na škodo državnih interesov! Znani so slučaji, da je upokojenec že predlložil nešteto prošenj za ureditev pokojnine, prosil za intervencijo držav, ne poslance, sam interveniral, a vse brez uspeha. Kako naj se še bolj »angažira«? Naše skromno mnenje je, da bi bilo mnogo ugodnejše, če se izplačujejo visoke akontacije in se na ta način čim bolj »angažirajo« državni organi pri pristojnih ministrstvih za hitro reguliranje. Koliko pritožb bi potem bilo manj in koliko upokojencev hitreje rešenih skrajne bede.
Taki razpisi so posebno v sedanji dobi. ko se državni denar razmetava za volilno agitacijo, uprav cinično norčevanje iz bednih upokojencev. Na eni strani bogvaruj, da bi kak siromak odnesel nekaj dinarjev v grob »na škodo države«, na drugi strani pa odprta roka za politično kupovanje duš! In za režimom, ki ima take človekoljubne skrbi, drvi čez dm in strn naša SLS! Kdor naše klerikalce količkaj pozna, ve da je politika SLS vedno bila hinavska. SLS se ti. državni nameščenec, upokojenec, sladka vedno takrat, če rabi tvoj glas pri volitvah, drugače pa se veže od nekdaj načelno z ljudmi, ki nimajo niti trohice socijalnega čuta. Zato pa: Državni uslužbenec aH upokojenec, preden daš 11. septembra glas tej stranki ali pa Vukičevičevlm radikalom, skoči raje v Savo!
Finančno ministrstvo je 18. VIII. 1927 D. pod br. 75.859 izdalo razpis, v katerem pravi, da se večkrat posameznim državnim upokojencem, katerim še pokojnina ni odmerjena, odobrijo akontacije, ki so višje nego odmerjena pokojnina, tako <Ka ima država pravico zahtevati povračilo. Razpis pravi nadalje doslovno: »Ovakov po-stupak smeta rad državnih organa, ki prouzrokuje izlišnu administradju i za_ stoj u vršenju poslova, što sve ide na štetu državnih interesa.«
Jojmene, kakšni reveži smo vendar državni upokojena! In povrh tega 56 škodljivci države! Mi smo krivi slabega dela državnih organov, krivi slabe administracije in zastoja v izvrševanju poslov!
»Da bi se zainteresovana lica što više angažovala za hitno regulisanje njihove penzije kod nadležnih mšni-starstva«, odreja isti razpis, da akontacija v nobenem slučaju ne sme presegati dve tretjini tiste vsote, katera pripada uslužbencu kot penzija brez draginjske doklade. — To je sicer ve_ Ijalo tudi že do sedaj. Kako se je kljub temu moglo pripetiti, da se je kakemu nesrečnežu izplačalo več, kakor »mu gre«, je res »nerazumljivo«. Pri naši administraciji bi rekel, da je taka trditev gola raca. Dogodi se pač, da ostane upokojenec po več mesecv brez vsake akontacije; da bi se pa akontacija izračunala previsoko, to. bogme, vsaj v Sloveniji ni mogoče. Najlepše je pa utemeljevanje te naredbe. »Zainte-resovana lica«, torej upokojenci, naj: se kar najbolj angažirajo, t. j. potrudijo za hitro reguliranje svoje penziie
-as-
Trikolonska kombinacija Vukičevič - Marinkovič -Korošec trdno stoji
Včeraj si je »Slovenec* privoščil za nedeljske volitve prav izvrstno pred-pustno šalo, kateri se je vsa Ljubljana in menda tudi ostala Slovenija prav iz srca smejala. Pod senzacijonalnim tri-kolonskim naslovom objavlja intervju z •nekim* poslancem in kandidatom radikalne stranke in z «nekim» članom Da-vidovičeve stranke. Intervju ni le zato očitno izmišljen, ker «Slovenec» baš te dni nima v Beogradu svojega dopisnika — g. Švajger, ki je stalni beograjski dopisnik «Slovenca», ki take obiske dela, je namreč v Ženevi pri plenarnem zasedanju »Društva narodov® — marveč tudi zato, ker je intervju sestav-jen tako, da se mu na prvi pogled vidi, da je bil napravljen v Ljubljani za tolažbo starih podeželskih fajmoštrov, ki so zadnji teden začeli obupavati nad dr. Korošcem m SLS. Interesantno je pa vendarle, da ve «Slovenec® na izjavo nekega radikala, da ima Vukičevič že poročila vseh velikih županov o razpoloženju volilcev in po teh zanesljivih uradnih (!) poročilih je gotovo, da dobe radikali skupno z dr. Korošcem večino v parlamentu. «Slovenec» se torej zanaša na uradna poročila policijskega pendreka, pri tem pa popolnoma pozablja na dejstvo, da veliki župani pošiljajo za Vukičeviča ugodna poročila o razpoloženju volilcev, .ker sicer gorje tistemu, ki bi o tem razpoloženju neugodno poročal. Ta bi dobil takoj črno piko v personalnem izkazu notranjega ali policijskega ministrstva, če bi se mu ne pripetilo še kaj hujšega. Vsekakor bj bil označen kot nesposoben. Taka poročila so tudi zelo poceni, tembolj, ker se velikim županom in policajcem ni treba bati, da bi jih zaradi njihove neverodostojnosti po volitvah mogel Vukičevič še poklicati na odgovor. Vsa država danes že ve, da Vukičevič ne bo spravi! v Narodno skupščino več kot 20 svojih ožjih pristašev in če bi po volitvah tudi vsi radikali šli ž njim, da jih s klerikalci vred ne bo 100. Absolutno pa odpade po volitvah iz vladne kombinacije z g. Vukičevičem in Korošcem demokratska zajednica. kakor je to na zadnjem zboru g. Davidovič za vsakega politično mislečega človeka dovolj jasno povedal in kakor tolmačijo njegov govor vsi politični ljudje v Beogradu in drugod. Kar se pa tiče razgovora »Slovenčevega® dopisnika z »nekim* članom Davidovlčeve stranke, ki je baje izjavil, da so med to stranko in SDS podrti vsi mostovi, pa <Sloven-cu» ne bomo razlagali, kako daleč je že akcija za osnovanje velikega demokratskega bloka, marveč le opozarjamo samo na poziv izvršnega odbora Davi-dovičeve stranke vsem njenim pristašem v Slovenig, naj 11. septembra vsi glasujejo za kandidate SDS.
Trikolonska raca o «načrtu* Vukičevič - Marinkovič - Koroščevi vladni kombinaciji je le dokaz, da se klerikalcem zelo slabo godi, če morajo zadnje dni pred volitvami svoje pristaše tolažiti s takimi zračnimi in izmišljenimi parolami.
11. seiptembra bo zmagal blok demokracije ter poteptal v prah g. Vukičeviča in dr. Korošca kot predstavitelja reakcije in policijskega pendreka.
Do 11. septembra pa naj velja: »Lem-berg noch fest in unserer Hand* . . .
Beograd. 8. septembra, p. Danes je dospel v Beograd s svoje agitacijske turneje Marko Trifkovič ter je sprejel delegate radikalne omladine iz Slove-
nije, ki so mu izročili svojo znano resolucijo. G. Trifkovič si je dal podrobno obrazložiti politični položaj v Sloveniji ter stališče radikalov. Z zadovoljstvom je vzel na znanje, da ogromna večina pristašev NRS, ki navzlic političnim nasprotstvom napram SDS niso opustili svojega narodnega in naprednega prepričanja, obsoja politične kupčije z SLS. Povdaril je, da NRS s tako zvanim blejskim paktom nima nobenega opravka. Glavni odbor o njem ničesar ne ve in ga nikdar ni odobril. To je posel, ki se tiče g. Vukičeviča in gospoda Korošca. G. Trifkovič ie Izjavil, da v celoti odobrava stališče radikalne omladine, ki je tudi stališče vsakega pravega radikala, da je z ozirom na nacijonalne koristi škodljivo, ako daje NRS volilno podporo SLS.
Klerikalni shod v Unionu
Včeraj se je g. Korošec po dveh letih zopet enkrat pokazal pred Ljubljančani. Kot poslanec tega ni storil nikoli. Klerikalci so z dobrim aranžmanom dosegli, da je dVorana izgledala precej polna. Skoraj dve tretjini dvorane sta bili spretno zastavljeni s stoli, na pomoč klerikalnim volilcem pa so prišli pristaši iz Posavja, Viča in Št. Vida. Galerijo je zasedlo klerikalno žen-stvo. V dvorani je bilo tudi precej naprednih poslušalcev, med njimi največ levičarskih delavcev, ki so ostentativ-no nosili rdeče nadeljne v gumbnici. Dr. Korošec je v svojem govoru v glavnem ponavljal, kar je iz drugih njegovih nastopov že znano. Očividno je bilo, da deluje nanj hladno, skeptično razpoloženje dvorane. Aplavzi so bili zelo medli, večinoma le iz sprednjih sedežev. Borbenosti klerikalnih vrst ni bilo videti nikjer. Klerikalnih agitatorjev, ki se tolažijo, da bo SLS zmagala zato, ker bo zanjo glasovalo 800 (!!) pristašev dr. Ravniharja, seveda niti najnaivnejši ljudje ne vzamejo resno.
Glavni »šlager« g. Korošca je bil tudi včeraj, da bo g. Vukičevič prav gotovo imel večino, ker mu bodo demokrati še naprej služili, ako pa propade, da bodo še enkrat volitve ... Dr. Korošec bi moral vedeti, da se take stva_ ri dajo morda resno prednašati na Lim-barski gori, ne pa v politično dobro informirani Ljubljani, interesantno je pri tem. da dr. Korošec vendarle dopušča možnost ustanovitve demokratskega bloka — a ga slovesno izključuje iz vlade!
V naslednjem podajamo najvažnejše pasuse Koroščevega govora, da jih odtegnemu pozabljenju. Dr. Korošec je med drugim izvajal:
»Poslanski klub SLS je sklenil z g. Vuki« čevičem sporam..., glasom katerega bo sto* pila naša stranka po volitvah v vlado. To vlado bo skušat sestaviti g. Vukičevič iz radikalskega kluba v zvezi z našim klubom, Demokratsko zajednico in onimi hrvatski« mi poslanci, ki bodo hoteli iti v to vladno kombinacijo, a bodo popolnoma neodvisni od Radičevega vodstva. Četudi se pojav« Ijajo med radikali velike težkoče. bodo iz« voljeni radikalni poslanci vsekakor očuva« li edinstvo svoje stranke v skupnem poslan skem klubu in tako bo ta klub najmočnej« ši v bodoči Narodni skupščini. V volilnem boju so se pojavila nesoglasja med gg. Vu« kičevičem in g. Davidovičem. vendar ni dvoma, da bosta radikalni in demokratski klub tvorila mozek bodoče vladne večine.»
»Naši politični nasprotniki v Sloveniji polagajo svoje nade na neki demokratski blok. ki ga pa še ni. Četudi bi se osnoval, ne bi imel potrebne večine v parlamentu in bi torej sploh ne mogel priti na vlado. Z mnogo večio verjetnostjo kakor z vlado nekakega bodočega demokratskega hloka, sc mora rpčunati 7. možnostjo novih vo: litev, če se načrt g. Vukičeviča sedaj še
ne bi mogel izvesti. Tudi v tem slučaju bo obdržal« SLS vse svoje sedanje pozicije in naj se nikdo ne boji preganjanja ali osvete, o katerih morda že danes tajno ^pripovedu« jejo naši nasprotniki.®
Sporazum z g. Vukičevičem smo sklenili zato, da bomo mogli sodelovati v vseh bo« dočih vladah, kojin program ne bo v na« sprotstvu z bistvenimi točkami našega pro« grama, to pa zato, ker hočemo gospodar« skemu življenju v Sloveniji osigurati mož« nost napredka in ker želimo, da kot lojalni državljani sodelujemo pri vseh velikih dr> žavnih vprašanjih naše notranje in zunanje politike. Naše delo v vladi bo posvečeno slovenskemu narodu in celokupni državi. Mi dobro vemo, da s tem, ko se poteguje« mo za Slovenijo, nes memo delati škode dr« žavi m nasprotno: ako vodimo račun o dr« žavnih interesih, bomo s tem koristili tudi našemu slovenskemu narodu.
Dr. Korošec je govoril nato obširno o gospodarski krizi v državi, naglašujoč, da doslej ni bilo dovoljne inicijative niti v parlamentu, niti s strani vlade pri reševa* nju gospodarskih vprašanj. Prosi vse gospo: darske kroge v Sloveniji, naj gospodarsko življenje depolitizirajo in naj izločijo vse, kar ne prinaša skupnih koristi gospodarstvu in državi.
Na koncu svojega govora je dr. Korošec zavračal očitke, da je SLS duhovniška stranka in izjavil: »Mi nismo niti kleri« kalna, niti verska stranka: verske organi« racije spadajo v cerkev, a ne v politiko. V politiki nam ne zapovedujejo niti škofje niti Rim. Z Rimom nimamo nikake telefon« ske zveze. Mi smo slovenska in državna stranka. Slovenska stranka, ker zastopamo slovenski narod, a državna stranka, ker smo sestavni del naše narodne države, ko« je dobrobit in varnost znači istočasno do« brobit in varnost Slovenije, ki se ne bo ni« kdar ločila od te države, a tudi država ne sme nikdar zanemarjati Slovenije.®
Invalidi!
«Možje, ki so za vas delali, so bili poslanci SLS!* vpije «Slovenec». Resnica pa je, da so ti poslanci zmanjšali v proračunu ministrstva za socijalno politiko podpore za invalide za ogromno vsoto 80 milijonov dinarjev in niti tega niso dali slovenskim invalidom, kolikor se je lani plačalo invalidskega davka v Sloveniji! Da, obdavčili so celo prejemke invalidov, njihovo borno invalidnino, invalidom-traiikantom pa so zmanjšali provizijo od prodaje tobaka. A kako kruto je bivši klerikalni minister za socijalno politiko dr. Gosar odpustil vojne invalide iz državne službe in to od 30 do 100 odst., z družinami po 3 do 4 otrok! Le nekaj jih je bilo sprejetih za dnevničarje, četudi so imeli že vsi več let državne službe. Določili so jim pa tako malenkostno plačo, da se Bog usmili. Imajo od 600 do 850 Din mesečne plače in to z družino s 4 otroci. Od tega zneska še odtegnejo prispevek za bolniško blagajno ter 3,3 odst. davek na ročno delo. Da je tako življenje več kot bedno je samo ob sebi umevno, ne glede na to, da imajo nekateri celodnevno službo, a morajo delati tudi še ponoči.
Taka je resnica o delu SLS, ki nima niti usmiljenja z najbednejšimi, kaj pa šele, da bi kaj storila za druge stanove. Če hočejo invalidi, da bodo klerikalci še nadalje na tak način delali zanje, naj volijo dr. Korošca in naj pljunejo v lastni žep, če pa tega nočejo, naj volijo kandidate Naprednega bloka (v Ljubljani 2. (drugo), zunaj Ljubljane pa 3. (tretjo) skrinjico) že zaradi tega, da maščujejo klerikalno izdajstvo interesov najbednejših!
Pogodba SLS z Nemci
Včeraj smo poročali iz Beograda, da je SLS sklenila z Nemci pogodbo glede voli. tev na Kranjskem. Obljubila jim je žrtvovati nekatere narodne uradnike, zlasti v Kočevju, do 8. t. m. pa izposlovati raz, pust občinskega odbofa in uprave Mestne hranilnice v Kočevju z istočasno postavitvijo komisarjev. Za to so se zavezali glasovati za SLS vsi Nemci v Ljubljani in po vsem Kranjskem. Ker pa SLS ni uspelo obljubo izpolniti, dasi je prosila vlado vsa] za navidezno izpolnitev, je v krogih nem-ško-nacijonalne stranke zavladala precejšnja zmedenost in razmišljanje, kaj treba ukreniti. SLS je poverila prejšnjega poslanca Škulja, da Nemce potolaži z novimi obljubami. Medtem pa so nove občinske volitve v Kočevju že razpisane, ne da bi bil uveden komišarijat, za 30. oktober t I.
Da naši klerikalc; radi trgujejo z narodnimi interesi, je znana stvar in nobena taka kupčija SLS nas ne začudi več. Da pa so nemški nacijonalci tako kratkovidni politiki, da svoj blagor iščejo v takih zahrbtnih in odijozmih prodajah svojih kroglic, to priča o njihovi popolni politični nesposobnosti in nezrelosti.
Blamiran dr. Ravnihar
Pod naslovom «Nova mistifikacija SDS* demantira v včerajšnjem »Slovencu* »vodstvo radikalne stranke® v Ljubljani spomenico, kj jo je radikalna omladina predložila glavnemu odboru NRS ter radikalnim ministrom in ki je bila v izvlečku objavljena tudi v beograjskih listih (Politika, Vreme). Vodstvo ljubljanske NRS, t. j. g. dr. Ravnihar. pravi v svoji tozadevni izjavi, da je radikalna omladina ž njim »popolnoma solidarna* in da je taka spomenica mogoča le, če je <SDS kupila kako iz-dajico*. »V splošnem pa vsa radikalna omladina v. Ljubljani neomajano stoji za svojim voditeljem dr. Vladimirjem Ravniharjem*. Istočasno, ko ie g. dr. Ravnihar tiskal v «Slovencu» to izjavo, je bila včeraj zjutraj v »Jutru® tiskana ! izjava radikalne omladine. ki postavlja »vodstvo® ljubljanske NRS ter včerajšnjega »Slovenca® na laž. To izjavo in spomenico radikalne om'adine so podpisa1;: Predsednik «S'ovenskesa Juga* g. Kajetan Pavletič, podpredsednik go-
spod Miijutin Zupan in tajnik g. Toma Makslmovič, o katerih g. Ravnjhar menda ne bo imel poguma še trditi, da so <kupljene izdajice®. Dr. Ravnihar-jeva kravja kupčija, ki jo je napravil s klerikalci za nedeljske volitve, je že s spomenico radikalske omladine dovolj žigosana in diskreditirana. Popolnoma bo pa blamirana šele v nedeljo, ko se bodo tudi klerikalci prepričali, da lahko v Ljubljani skoraj na prstih seštejejo one radikale, ki bi sledili doktorju Ravniharju v sramotnem izdajstvu nad napredno Ljubljano. Ogromna večina ljubljanskih radikalov ni nikdar pozabila svoje naprednosti in odobrava stališče radikalne omladine, ki pravi: »Smatramo v taki situaciji kolaboracijo naše NRS v klerikalno SLS za absolutno škodlflvo tako radi našega splošnega narodnega interesa, zlasti pa še z ozirom na rezono in koristi naše nacijonalne in radikalne misli tu v Slove-niii.*
Politične beležke
Z enotno demokratsko fronto
Pod tem naslovom smo včeraj objavili v »Jutru« poziv Davidovičeve demokratske stranke, da naj prijatelji DS v Sloveniji, ker DS ni postavila svojih lastnih kandidatur, glasujejo v Ljubljani za listo dr. Kramerja, v volilnem okrožju Ljublja-na-Novo mesto za listo dr. Žerjava, v ma_ riborsko-celjskem okrožju pa za listo dr. Pivka. Objavili smo ta poziv že včeraj, ne pa šele zadnji dan pred volitvami, zato, da se ne bo moglo dvomiti o njega avten. tionosti. Objava »poziva« je napravila v Ljubljani globok vtis, še posebno z ozL rom na današnje »Slovenčeve« laži. Zlasti osupli so bili pristaši SLS, katerim »Slovenec« zadnje tedne sistematično zamol. čuje dejanski razvoj političnih dogodkov v Beogradu. Upali so, da bo g. Korošec »Ju-trovo« vest na shodu v Unionu demanti-ral. toda voditelj SLS je molčal. Popoldne pa so se že razbežaK klerikalni agitatorji po gostilnah in kavarnah, da je poziv izvršnega odbora — »Jutrova* mistifikacija. Seveda je bilo vsakemu pametnemu človeku takoj jasno, da bi »Jutro«, ako bj hotelo mistificirati javnost, ne objavilo poziva v četrtek, ko se da njegova istinitost do nedelje dvakrat in trikrat kontrolirati. V ostalem smo medtem prejeli iz Beograda original poziva izvršnega odbora DS te.r ga bomo jutri v faksimllu objavili. S tem bodo najbolj postavljeni na laž klerikalni intriganti, ki v strahu pred demokratsko fronto že več ne vedo, kaj bi si še izmislili.
Shodi nosilca liste dr. Žerjava
V Sodraiici se je včeraj ob pol 9. v Prenapolnjeni društveni dvorani vršil ' javen zbor SDS. Prvi je govoril nosilec liste dr. Žerjav, za njim pa namestnik sreskega kandidata g. Oberstar ki je razvijal krajevne gospodarske zahteve našega kmeta. Zborovanje je vse navzoče še bolj podžgalo na delu za zmago napredne liste. Ob pol 12 se je vršil v Kočevju volilni shod, kjer je govoril g. dr. Žerjav o politični situaciji med veliko pozornostjo in splošnim odobravanjem mnogoštevilnih naprednih zborovalcev.	-1
Najslabši poslanec, kar jih je dosedaj imela Ljubljana
Dr. Korošec je tudi na včerajšnjem shodu v polni meri potrdil mnenje, ki ga imajo Ljubljančani o njegovem poslančevanju. Dve leti po zadnjih volitvah ie ime! dr. Korošec kot ljubljanski poslanec dovolj časa in dovolj prilike, da bi vsaj enkrat zastavil svoj glas za svoj volilni okraj. Dr. Korošec pa v Narodni skupščini niti enkrat ni odprl ust v prilog Ljubljane. Ljubljana je bila dejansko dve leti brez poslanca. Dr. Korošcu se tudi niti enkrat ni zdelo vredno da bi vsaj pred svojimi volilci na javnem shodu dajal pojasnilo o svojem poslanskem delu. Niti včeraj, ko se je prišel Ljubljančanom ponujat, ni niti z besedico omenjal, kaj le za LJubljano storil, seveda zato ne, ker ne more ničesar pokazati. Ne po besedah, po dejanjih je treba presojati kandidate in poslance. Dr. Koroščevo poslančevanje pa na se ga motr; tako ali tako, drugega ne potrjuje, kakor da je bil dr. Korošec najslabši poslanec, kar jih je dosedaj imela Ljubljana.
Prompten demanti
Beograjsko »Vreme« je objavilo kot Da. vidovičevo volilno prognozo številke, ki bije jo vsaki realnosti v obraz, kar je »Slovenec« seveda takoj ponatisnil kot lastno informacijo. »Politika« sedaj objavlja te. legram g. Davidoviča, ki pravi, da je ta prognoza netočna in objavljena brez njegovega dovoljenja.
Poplav bo sedaj konec!
Kdor tega ne verjame naj še enkrat prečita včerajšnjega »Slovenca«, kjer najde črno na belem, da je SLS to dosegla. Kako pa? Na ta način, da je bivša kleroradi-kalska vlada odredila večmilijonski kredit za regulacijo Dunava, spodnjega dela Drave in Save. Vsa čast tem kreditom. Toda s tem bodo odpravljene poplave v južnih krajih. Kai pa z našimi rekami in hudourniki? Za-kai pa t; niso bili deležni niti prebite pare od strani klerodikalne vlade? Nas zanimajo naravno predvsem poplave v Sloveniji. Na mestu ie bilo, da je bivša vlada najprvo popravila škodo, ki so jo Prizadejale lanskoletne poplave in ki so povzročile po ugotovitvi klerikalnih poslancev nad 10 miliionov dinarjev. Bivš< klerikalni minister poljedelstva in vod dr. Kulovec n dat za te slovenske poplavljen« niti preb:i^ pare, še mani pa za naprave, s katerimi naj bi se
Izjava Zveze jugoslovenske demokratske mladine
Radi širjenja vesti po nasprotnikih o razcepu med demokratsko mladino na enj ter vodstvom Samostojne demokratske stranke na drugi strani s prozornim namenom, izzvati 11. septembra ob priliki volitev v Narodno skupščino abstinenco jugosloven-, ske demokratske mladine, izjavljata podpisani odbor in nadzorstvo, da so te vesti ne-osnovane ter brez vsake podlage.
Jugoslovensko demokratsko miadino je smatrati slej ko prej kot nerazdružljivi sestavni del Samostojne demokratske stranke.
Oni, ki mislijo, da se s sličnimi vestmi za-more med naprednimi volilci v kalnem ribariti. prejmejo zaslužen odgovor od Jugoslovenske demokratske mladine, ki bo 11. septemhra izvršila svojo voHtoo dolžnost in kompaktno g!asovala v LJubljani za listo dr. Alberta Kramerja, v volilnem okrožju Ljubljana-Novo mesto za listo dr. Gregorja Žerjava ter v volilnem okrožju Maribor-Celje za listo dr. Ljudevita Pivka.
Zveza Jugoslov. demokratske mladine.
Za osrednji izvršilni odbor: iV odsotnosti predsednika: E. Paškulin m. p. t. č. podpredsednik, K. Franz m. p., t. č. I. tajnik.
Za nadzorstvo ZDM: dr. Joža Bohinjec m. p., ravnatelj OUZD.
Fran Zebal m. p., oblastni poslanec.
napravilo konec vremenskim katastrofam v Sloveniji. »Slovencu« seveda v deliriju zadnjih dni pred volilnim izidom ne more biti do resnice. Zato naznanja kar debelo, seveda za svoje res najbolj razumne čitate-in somišljenike, da v Sloveniji po zaslugi SLS ne bo več poplav____
Volilni proglas SLS
V državi nj niti ene stranke, ki bi za nedeljske volitve ne bila izdala volilnega proglasa. da volilci lahko vidijo, kaj hočejo in kaj nameravajo njen; kandidati. Dr. Koroščeva stranka je ostala edina v Jugoslaviji, ki do danes še ni izdala nobenega volilnega proglasa. Eni menijo, da SLS ne potrebuje nobenega volilnega proglasa, ker njeno dosedanje delo jamči, da bodo njeni bodoči poslanci delali to, kar so delali dosedaj: hodili v Beograd po dijete, v politiki pa bodo streljali kozle, kakor so iih vsa leta od začetka Jugoslavije naprej. Drugi pravijo, da SLS ne potrebuje volilnega proglase, ker njen; volilci tako spoštujejo svetopisemski izrek o enem zastirju in eni čredi, da je zanje vsak volilni proglas odveč. Treba le, da pastir zamahne s svojo palico Pa vedo, kam naj mečejo volilne kroglice. Tieti; zopet menijo, da je SLS s tem, da ni izdala nobenega volilnega proglasa, obdržala »svobodne roke«, da lahko po volitvah dela kakršnokoli politiko in se veže s komurkoli. Če ne bo več izgledov za vlado, pa bo zopet na stežaj odprla ropotarnico, v kateri danes ponižno počivajo avtonomija in druge svetinje SLS. So pa tudi liudje, ki trdijo, da SLS to pot za to ni objavila volilnega proglasa, ker je po blejskem paktu izgubila sploh vsako načelnost. Ako bi hotela objaviti volilni proglas, bi morala dol>-t[ dovoljenje od g. Vukičeviča, da zapiše, da je njen program kravja politična kupčija, kakor jo je razložilo klerikalno »ljudsko«' glasilo: »Dve dobri kravi, za deset mrša-vih«.
Kaj je prinesla SLS železničarjem, uradnikom, zasebnim nameščencem?
Na unionskem shodu je imel vodja SLS po tolikem gorju, ki ga je njegova stranka prinesla železničarjem, uradnikom in zasebnim nameščencem, pogum, prositi vse te stanove naj glasujejo v nedeljo 11. sept. za SLS.
Ko je bila ta stranka v vladi, ni prinesla tem stanovom nobene pridobitve, bodisi pravnega ali materialnega značaja, to stoji pač pa je darovala črnogorskim princem 42 milijonov dinarjev.
Železničarje je obdarovala z negativno pridobitvijo v oblik; reduciranih delavcev, reduciranih pokojninskih pravic, reduciranih doklad in premij, povišanim dohodninskim davkom (100 do 200%) ter s preureditvijo oblastnih direkcij, ki bo vrgla zopet na stotine uradnikov na cesto.
Uradnikom je sistirala pragmatiko, reducirala pokojninske pravice, potrdila nestal-nost, izvedla redukcije brez odpovedi, odpravnine, brez socijalne zaščite, zvaničnike izpremenila v dnevničarje, odpravila brezobrestna posojila, uzakonila odtegljaje dra-ginjskih doklad.
A zasebne nameščence je udarila z uprav usodnim dohodninskim davkom.
Nikjer pridobitve ali pozitivnega uspeha, marveč povsod redukcije in strašni socijal-ni in materijalni udarci.
Po taki bilanci si upa dr. Korošec še vabiti uradnike, železničarje in nameščence v tabor SLS.
Kaj je z denarjem Rogaške Slatine?
Ravnatelj Rog. Slatine nam je ni naš čla« nek, priobčen v št. 207. pod gornjim našlo« vom, poslal popravek, ki sicer ne odgovir« ja zahtevam tiskovnega zakoni, a ga ven« dir lojalno priobčujemo. Glasi se:
Ni res, da je densr zdravilišča izginil v Kligajno mariborskega oblastnega odbora, res pa je, di ti denar ni izginil v blagijno mariborskega oblistnega odbori in da se nahaja v blagajni zdravilišči.
Ni res, di se je s temi vsotimi, kitere imenujete »ogromne«, kaj zgodilo, res je pi, d« je ves obratni kipital določen kikor pod bivšo državno upravo zi spopolnitev zdraviliških niprav in dvig tujskega pro« meta. Z odličnim spoštovanjem — ravni« telj dr. šter L r.
Dan avtomobilskih nesreč Daces ob 4-» P®1 6*> P®1 8- m 9m
Maribor, 8. septembra
V zadnjem času se avtomobilizem v mariborski oblast; nenavadno širi. Ne le mariborska mestna občina, k; je uvedla obsežno razpreden avtomobilski promet v okolici,, marveč tudi privatniki vedno bolj cenijo pomen avtomobilizma in je tako povsem naravno, da na naših cestah, k; niso baš v najboljšem stanju, avtomobilski promet stalno narašča. Zato pa so tudi avtomobilske nesreče vtdno pogostejše in se je le čuditi, da vrvenje, ki vlada zlasti ob sobotah in nedeljah v okolici, ne zahteva še več nesreč.
Današnji dan pa je bil za avtomobiliste izredno nesrečen. Zabeležene so kar tri hude avtomobilske nezgode. V bližini avstrijske meje sta trčila dva avtomobila in se precej močno poškodovala. Potnikom se k sreči ni ničesar pripetilo. Protj večeru pa je bila javljena že težja avtomobilska nesreča v Studencih pri Mariboru. Tam je neki doslej še neznan avto povozil kletnega Frana Frangeša in mu stri desno roko. Kako se je zgodila nesreča in koga zadene krivda, še ni ugotovljeno. Splošno pa je znano, da je mladina v Studencih zelo razposajena in da kaj rada nagaja avto-mobili-stom s tem, da se postavlja sredi ceste in se umakne šele v zadnjem trenotku.
Zelo težka nesreča se je v prvih večernih urah pripetila na cestj med Studenci in Limbtršem. Tam sta iz doslej še nepojasnjenega vzroka trčila avtomobila odvetnika dr. Rapoca in veleindustrijalca Rosen-berga. Udarec je bil tako silovit, da sta se avtomobila, ki sta očividno vozila s precejšnjo naglico, skoraj popolnoma razbila. Vsi potniki so več ali manj občutno ranjeni. Dr. Rapoc si je stri desno nogo nad kolenom. V njegovem avtomobilu se je med drugim; voziia tud-; soproga trgovca Sršena, ki je dcbila globo-ko rano na čelu in težje notranje poškodbe. Ostal; potniki so več ali manj lažje poškodovani. Na lice mesta je bil pozvan rešilni oddelek, ki je
nudil ponesrečencem prvo pomoč. Dr. Rapoca in gospo Seršenovo so prepeljali v bolnico.
O tej nesrečj so se širile zvečer po mestu alarmantne vesti, ki pa so se deloma izkazale za pretirane. Podrobnosti vseh teh nesreč bo ugotovila uvedena preiskava.
Velika senzaci o el i > ■ pu tolovna
atrat-cija v 8 de anjih. Na a 1 ropsr-k.: ba de — Velikan ki po a; in n e«a streho e — Ko osal a drcsura kiasn ga kon a Sij ine scen — Le i giaci —
Preds^ve da >es t čno ob: 4., poi h., p ,| 8 m 9.
ELITNI KINO MATICA
T Itton 2124
E M D E N
Kino «LJUBLJANSKI DVOR»
Telefon 2730.
Velik požar v Podsmreki pri Brezovici
Ljubljana, 8. septembra Danes okrog 12.30 so zapazili otroci valit, se iz šupe posestnika Janška v Podsmreki pri Brezovici poleg Tržaške ceste velik dim. Hip nato je že buhnil v zrak mogočen plamen, ki je v naglici objel celo poslopje. Slama in že prepereli les sta bila mahoma v ognju, ognjeni zublji pa so si-kali tudi že na hlev. Ognja ni bilo mogoče lokalizirati iin ga omejiti samo na skedeni Kot bi trenil je bil ves v ognju tud,j hlev. Izključena je bila vsaka pomoč, posebno še radi tega, ker je v bližnjem vodnjaku zmanjkalo vode. Medtem so prihiteli na pomoč gas.lci z Viča. Brezovice in Dobrove, ki so v največji naglici, da rešijo že tudi ogrožano hišo, napeljali cevi v vodnjake oddaljenejših hiš. Šele tem se je z zdru ženimi močmi posrečilo ogenj omejiti in po daljšem naporu popolnoma udušiti. Kako je ogenj prav za prav nastal, še nj ugotovljeno. Skupne škode je požar napravi! okrog 30.000 Din.
Naša skrinjica v ljubljanski in mari-borski oblasti je
m-------i
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za petek: V splošnem hladno, nejasno vreme s pada«
Odkritje spomenika Al. Brinšku
Lep, solnčen dan je b!l 29. avgusta, ko je pohitelo nebroj turistov na vrh naše rn.lje.ne Golice. Med številno množico so stopali godci sokolske godbe na Jesenicah. Nekaj svečanega, nekaj čarobnega je ležalo v gorskem ozračju. Pa saj je bila res izredna svečanost, ki se je ta dan izvršila v naših planinah. Odkrit je bil spomenik pripravniku finančne kontrole, pok. Alojziju Brinšku, ki je padel tu kot žrtev svojega poklica 6. julija 1. 1924, zaboden od brezsrčnega tihotapca Ledererja, česar se javnost gotovo še spominja.
Spomenik je blagoslovil vojni kurat g. Bonač, ki je počastil pokojnika z lepim govorom Govorili so tudi g. fm. komisar Kos, podpreglednik fin. kontrgle g. Fran Reya in g Ivan Potrato .občinski tajnik na Jesenicah, ki ie sprejel spomenik v imenu
občine v svoje varstvo.
Težka čustva je vzbujala ta slavnost v srcih več sto navzočih ljudi in čisti zvoki sokolske godbe so razpoloženje navzočih še bolj niamsirali.
Spomenik je izdelal g. Feliks Toman iz Ljubljane iz trdega kraškega marmorja po na.rtih gg. Števe Šuputa, starešine oddelka fin. kontrole na Jesenicah, in Zabukuv-ca Leopolda, preglednika istotam Imenovana sta bi I a prva, kj sta dala inicijativo za postavitev spomenika svojemu nesrečnemu tovarišu. Za spomenik sam sta zbrala od svojih tovarišev iz vse kraljevine okoli 10.000 Din. S tem so podali stanovski tovariši fin. kontrole lep zgled medsebojne ljubezni, misleč na tragiko svojegj poklica: Danes tebi, jutri morda meni.
Naši kandidati
Franc Petel"išek, posestnik in kolar v Opiotnici. i nestnjk kandidata za volilna okiaja Konjice in Šmarje
raji in ljudje
Važno opozorilo
ljubljanskim volilcem 1
Pazite v nedeljo na sledeče:
Vsak si naj iz «Jutra» zapomni, kje je njegovo volišče. Volišč je 21, vsako obsega gotovo število ulic. Merodajna je tista ulica, kjer sedaj stanuješ ali kjer si poprej stanoval- Iz pisarne glavnega volilnega odbora Naprednega bloka je vsak vo-lilec poleg volilnega proglasa dobil poseben poziv, v katerem je točno navedeno, na katerem volišču ima izvršiti svojo volilno pravico. Če kdo našega vabila k volitvi ni dobil, je to dokaz, da je njegovo ime vpisano na napačni naslov. Zato naj se vsak volilec Naprednega bloka, ki vabila Naprednega bloka do sobote zjutraj ne prejme, potrudi v glavno pisarno Naprednega bloka (Kazina II), kjer dobi potrebno pojasnilo o njegovem volišču.
Pridite volit čim najbolj zgodaj! Volilno opravilo se prične ob 7. zjutraj s sestankom volilne komisije, takoj na to pa sama volitev. Zato naj pridejo vsi naši volilci na volišče takoj po sedmi uri.
Zavedni volilci, ki ste že glasovali, na agitacijo med znance, po zamudnike!
Nikdo naj ne čaka, da dobi še kakšen uradni poziv ali posebno legitimacijo za volitve. Drugih pozivov kakor naših ni. Pač pa je dobro, ako vzameš seboj kakšen dokument, s katerim lahko, če treba izkažeš svojo identiteto.
Pazite, da ne zgrešite škrinjice, v Ljubljani je naša skrinjica 2. (druga) (na deželi je tretja)!
Pred ali potem, ko ste oddali kroglico, se javite v volilnem lokalu Naprednega bloka. Volilni lokali se nahajajo blizu posameznih volišč ter bodo še posebej objavljeni.
BpaTbfl pyccKie!
In tako gredo »Slcvenčeve« izmišljotine naprej. Zavedni volilci Zagorja, pokažite v nedeljo, da se ne pustite komandirati od nikogar, najmanj pa od farovžev! Napolnite s svojimi kroglicami tretjo skrinjico in tako obračunajte s hinavsko klerikalno politiko!
Narašča oče razburjen e radi povišane trošarine v Uubliani
Včerajšnji dan se je po ljubljanskih gostilnah sukala debata največ o povišani trošarini na vino, ki jo je uvedel klerikalni magistratni sosvet. Razburjenje, ki je zavladalo predvčerajšnjim med gostilničarji, se je včeraj razširilo tudi na goste in vinske konzumente, kter so jim nekateri gostilničarji dokazovali, da bodo radi pobiranja nove trošarine za nazaj primorani povišati ceno vina, ako nočejo riskirati gospodarskega propada. Za iutri popoldne je sklican od »Gostilničarske zadruge« ožji sestanek, na katerem se bo sklepalo. kaj je težko prizadetim gostilničarjem ukreniti. Nad poviškom trošarine ter nad načinom, kako se jo hoče pobirati, je završalo tudi med gostilničarji, ki se prištevajo k SLS.
Zelo na živce gre razburjenje Ljubljančanov radi povišanja trošarine tudi samemu dr. Korošcu, ker mu v tajništvu SLS dopovedujejo, da bo s tem, da se je trošarinski povišek začel odmerjati in pobirati že pred volitvami, izgubil v Ljubiiani najmanj 800 glasov. V skrbi za dir. Koroščev mandat bi nekateri v SLS zadnja dva dneva pred volitvami izvajanje ukaza o pobiranju povišane trošarine odložili na čas po volitvah, drugi pa zopet pravijo, da je stvar že »zafurana« in da vse to »nič več ne pomaga«, ker liubljanski gostilničar^ seveda niso tako naivni, da bi v odložitvi ne spoznali volilnega manevra, zlasti ker so zaloge vina že popisane.
Neomenjeno tudi ne smemo pustiti, c!a gre velika jeza gostilničarjev tudi na vladneea komisaria s*. Mencineeria. ki je svoj čas deputaciji gostilničarjev slovesno obl uHl, da se povišana trošarina od starih zalo? ne bo poH-ala, opdai pa vidi. da je pod nritiskom kk-'kalnega rosveta snedel dano besedo.
Franjo Rupnik, vpokojeni železničar, Ljubljana, namestnik kandidata za srez Radovljica
Bi. HOCKPei-eHbe II ceHmfipfl 6y;iyn> hpoii :\o.tbi i. n■ lOrocjau u bi.hhmm in. IlapoiHVio CKj'iimuHy. 3 rit m.ioophi jo.hkhm ptmuib MHorie fiamrnje Boiipoeu HanioHajib-HO-iio-iUTHMecHaro 11 3K0H0MU'iecKar0 \apairrepa.
Hi CjoiieHin njen. boiipoct. o npenMymc*CTBis iiHy.xT> iiapriš: II VllPE4H.\rO [»JIOKA, in, kotopumi, coe.xuHii.inci. nt.PHbie apy:ibH HecracrHaio pyccnaro Hnpota, n K.iepiiKfi.ibHOii, KOTopau ncuoinimieib o ropbKoa viaciii Ha 'UHiouhj saupoiuuHHbivb pyccKHXi. TOJibKO Torna, Konta eii Hy<KHhi cxt. rojoca.
Il09T0.My pyccnie in. CjoiseHin ne aojiasHbi rojiooomrt b 3a napriio. KOTOpan o nxb cy.bot HHKorjia He sarioriuacb u i.oropas Bcer,ta OTHoca.iaci. hi. Ham. npaH.\xei>Ho.
PyccK;e! Ko>iy jtopora cn.n nas. eauHas [O ocjauia h couCTBCHiioe ojaroiitujiie, OT.taiiTe cBoa ro.ioca sa na h, ui .vrni Hanpejmaro onoha:
bt> JIioo.iaHt sa	bi. npoBHHitin sa
HOKTOPa KPAMEPA	lOKTOpa VKEPfIHA
(oa.i. amnh-b 1 Io 2 I	(oa*. juiuikt. Ho. 3.)
Odbor za postavitev Brinškovega spomenika
Od leve na desno: K. K-os. komisar fin. kentr., L. Jalenkovec, podpregl. f. k, F. Piru tar, pripr. f. k., A. Potočnik, pripr. f. k., M. Robar, pripr. f. k., F. Mozetič, podnr. f. k. J. Perme, podpr. f. k. in St. Šuput, preel. f. k
nameravali Radičev sod razbiti, a napredni ljudje se niso hoteli spustiti v to. Medtem. ko se je g. Prepeluh prepiral z opozicijo, se je g. Radič vozil v svojem avtomobilu po Slovenskih goricah kamor ga je zapeljal šofer, kj ni poznal cest in krajev. Vozil se je okrog Št. Lenarta in Sv. Trojice tako dolgo, da je prispel z večurno zamudo v Ljutomer šele cb pol 4. popoldne. Ker ni našel več nobenih poslušalcev, se je odpeljal h konjski dirki na Cven, kjer pa so mu klerikalci priredili tako neprijazen sprejem. da se je odpeljal.
Za danes dopoldne je bil napovedan tudi radi§evski shod v Ptuju, kamor bi imel dospeti g. Radič že včeraj. Včeraj zvečeT pa so ta shod nenadoma odpovedali.
Kako bomo volili Zagor jani?
Jakob Žemljic, kmet in župan v Radencih, namestnik kandidata za volilni okraj Ljutomer
Radič v Ljutomeru in Ptuju
Dva ponesrečeni radičevskl prireditvi.
Ljutomer. 8. septembra
Za danes ob pol 12. dopoldne je bil na_ povedan Radičev shod v Ljutomeru. Ker se je vršila na Cvenu dames neka večja klerikalna prireditev, so sklicatelji shoda računali, da bodo pritegnil; mnogo poslušalcev. To pa se ni uresničilo. Tudi napoved. da pride sam Radič, m mnogo zalegla. Na »maniiestacijski zber« se je zbralo okrog 200 ljudi. Organizatorji shoda so poslali Radiču oddelek konjenikov v narodnih nošah naproti. A Radiča ni bilo. Ljudje so nekaj časa čakali, potem pa so se pričeH razhajati. Shod le opravi] g. Pre. peluh, kateremu so pričeli zborovalci delati opozicijo, da je kmalu nastalo splošno prepiranje in prerekanje. Klerikalci so
»Ali bomo volili teroristično SDS?« se vprašuje v nedeljski številki »Slovenec«. Članek je najboljši dokaz, kako trda prede klerikalcem, ki ne vedo povedati ničesar o svojem programu in delu, ampak so se zatekli k osebnim podtikanjem in lažem. Obžalujemo, da so zanesli lokalno politično borbo na osebno polje; prizadeti naj se zahvalijo dopisniku »Slovenca«.
»Slovenec« navaja kot dokaz terorja SDS izključitev g. Gune iz učiteljišča, ker je bil baje komunist. Moj bog, kaj imamo s tem j opraviti demokrati in kaj naš napredni kandidat Juvan? O izključitvi so razpravljali in sklepali profesorji, med katerimi so gotovo tudi kerikalci. Na nje naj se obrne do-j p:snik »Slovenca«.
j Gdč. učiteljici Jager in Hauptman sta bili pregnani v hribe, trdi dalje »Slovenec«: Prva je še vedno v Zagorju, torej nj bila »pregnana«, drugi se pa na njenem novem službenem mestu očividno dopade, ker drugače bi jo klerikalci že davno premestili nazaj v Zagorje. Gosp. Golob je bil imenovan za šolskega upravitelja v Toplicah po razpisu in ie bil izmed vseh kompetentov po činu prvi in po kvalifikaciji za višje organizirano šo lonaisposobnejši. Zato ni bil nihče »zapostavljen«, kakor joče »Sloven-čev« dopisnik. Pač pa so klerikalci takoj, ko so prišli do politične moči res pregnali g. Goloba z osemrazrednice v hribe. Kje ie torej teror?! Na njegovo mesto so imenovali g. Matijo Pelka, o katerem nam ni treba govoriti, ker ga Zagorjani že sami dovolj poznajo. Zelo dvomimo, da bi bili Zacorjani in Tcpličani s to zameno zadovoljni.
Gg. Kos. Globokar in Hočevar so bili »denuncirani«. laže »Slovenec«. Prva dva sta naša politična prijatelja in ako iu je I res kdo denunciral. so storili to pač k1er;-kalci, ki imajo v denuncijanstvu še iz časa svetovne vojne izvrstno prakso.
Rudolf lumpej, žel. uradnik v Mariboru, namestnik kandidata za sreza Maribor, desni breg in Ptuj.
Domače vesti
*	Izpremembe v naši vojski. Na prestolonaslednikov rojstni dan je bil objavljen velik vojaški ukaz, s katerim so med drugimi bili imenovani v pehoti: Milko Vizjak za kapetana 1. razreda; Fran Šunko, Franc Rebernik in Vekoslav Baje za poročnike; v aitiljeriji:. Rudolf Čeh za kapetana 1. razr. v konjiči: Vladimir Rogoz za poročnika; v ekonomski stroki: Radoslav Šmuc, Lavo-slav Abram, Viktor Mekinc, Ivan Varšek, Fran Jeraj, Mirko Plaveč, Jakob Kovač, Janko Černko in Robert Rebolj — vsi za poročnike; v sanitetni stroki: Josip Grahek za administrativnega poročnika in v sodni stroki Leon Malnar za sodnega kapetana 2. razreda.S kraljevim ukazom sta sprejeta v našo vojsko: diplomirani pravnik Dragotin Vari za sodnega poročnika in absolvi-rani konservatorist Lojze Smrekar za ka-pelnika 4. razreda.
*	Glavna skupščina Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Letošnja glavna skupščina celokupnega novinarskega udruženja se bo vršila dne 25. septembra v Bro-da na Savi. Letošnja skupščina bo brez kongresa in drugih prireditev. Oni člani, ki potujejo na skupščino, naj se do 12. septembra prijavijo zagrebški se',ciji pismeno. (Zagreb Opatiška ulica 3). Eventualni nasveti za. di-skuzijo pa naj se prijavijo Centralni upravi v Beogradu.
*	Kongres jugosiovenskih pravnikov. Kakor javljajo iz Sarajeva, se je za kongres ju-goslovenskih pravnikov, ki se bo vršil v Sarajevu v dneh 23. in 24. septembra, prijavilo doslej nad 1000 udeležencev.
*	Olajšave rezervnim oficirjem. Uvažajoč spomenico udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov je ministrstvo za narodno zdrav je članom tega udruženja dovolilo, da imajo izven kopališčne sezone celo leto v vseh državnih kopališčih 50% popust.
*	Zveza obrtnih zadrug oproščena taks. Finančni minister je podpisal odlok, s katerim se Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani oprošča taks na vse prošnje, naslovljene na državne oblasti.
*	Dopisnikom in somišljenikom. Toliko dopisov prejemamo zadnje dni iz vseh krajev Slovenije, da jih pri najboljši volji ne moremo niti v izvlečku objaviti vseh, čeprav smo ta teden »Jutro« že dvakrat izdali v povečanem obsegu. Prosimo zato vse dopisnike, da nam oproste, ako bodo njihovi prispevki izostali ali pa bodo objavljeni v skrajšani obliki. V ogromni večini gre za volilna poročila. Vsa pričajo, da so se vsi napredni ljudje oprijeli dela proti škodljivi politiki SLS s takim navdušenjem, kakor še nikdar doslej. Uspeh se mora pokazati v nedeljo. Vse dopisnike, ki v »Jutru« radi pomanjkanja prostora ne bodo mogli priti do besede, zato nujno prosimo, da v smislu svojih dopisov agitirajo med znanci vsak v svoji okolici. Njihova živa beseda bo gotovo zalegla ravno toliko ali še več, kakor bi zalegel kratek dopis v »Jutru« in napredovanje protiklerikalnih glasov v domaČi občini in celi Sloveniji jim bo najlepše zadoščenje. Dopisi nepolitičnega značaja pridejo na vrsto prihodnji teden, kolikor še ne bodo zastareli.
*	Naš dar Mednarodnemu uradu dela v Ženevi. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič bo te dni poklonil g. Albertu Tho-masu dar naše države Mednarodnemu uradu dela v Ženevi, sestoječ iz velike pisalne mize z enim soteljem, klubske mize s tremi fotelji ter velike omare za knjige. Vsa ta pisarniška oprema je izdelana po umetni-*škem načrtu beograjskega arhitekta Bra-šovana ter je bogato okrašena z motivi iz naše narodne zgodovine.
*	Smrtna kosa. V Novem kloštru pri Sv. Petru v Savinjski dolini je umrl g. Ivan Prelog, oskrbnik grajščine. Dočakal je visoko starost 73 let. Pokojnik je bil zelo znana osebnost. N. v m. p.!
*	Podpolkovniku Josipu Deklevi v slovo! Kraška zemlja te je rodila, v kršni Dalmaciji. v divji Krivošiji si preživel večino svojih službenih let. V samotnih kaštelih prilepljenih na sive skale kakor orlovska gnezda, si prebil dolga, dolga leta. Večer za večerom so Ti peli pesem uspavanko valovi Jadranskega morja, preglašeni včasi od silovitega bučanja kraške burje. Iz sna Te je budilo divno primorsko solnce, kopajoč se v zlatih valčkih našega Jugoslovenskega morja. Službena pot Te je zanesla za daljše dobe tudi med Nemce, Madžare, a ostal si vedno trden slovenski KraSevec. »Slovenski Narod« Te je spremljal na vseh Tvojih potih, bil je Tvoj najljubši list, kar ni bilo posebno priporočljivo za avstrijskega častnika. V slovenskem duhu si vzgajal, bivajoč v tujini svojo edino hčerko. Z veseljem si pribitel po prevratu v svojo novo, povečano domovino, da ji ponudiš svoje znanje in zmožnosti. Odklonila Te je, kakor nreogo drugih iz neznanih vzrokov. Ta nepričakovana prevara je ostavila v Tvoji duši neizlečljivo bol, bila je tisti črv, ki je glodal na Tvojem krepkem telesu, a še huje v Tvojem srcu, ki si ni vedela ničesar očitati. Glodal in glodal je ta črv, dokler ni slednjič padlo Tvoje, radi notranje boli oslabljeno telo, kakor pade nenadoma jedrnati kraški hrast, navidez zdrav, toda preluknjan od tajno delujočih črvov pod silnim sunkom silovite kraške burje. Nj Ti bila naklonjena nova domovina, dokler si živel, naj Ti bo vsaj po smrti lahka jugo-slovenska zemlja, ki bo krila Tvoje od notranje boli izmučeno truplol Špavaj mirno! — D. V.
♦ Pvervni oficirji, ki imajo razpored za tako službo, za katero se smatrajo iz zdrav stvenih oziTOV za nesposobne, se opozarjajo da to z raportom javijo pristojnim komandantom vojnih okrožij. Svrha takeja ra-porta bo pravočasna ugotovitev njihove nesposobnosti, oziroma razporeditev v službo kamor po svoji zdravstveni sposobnosti spa dajo. S tem se bodo preprečil; slučaji, da
dotičniki v lastno škodo prijavljajo to nesposobnost prepozno in sicer šele takrat, ko so že poklicani na vežbo. — Pododbor Ljubljana.
*	Koliko se pokadi v Jugoslaviji? Po
uradnih podatkih se je leta 1925. pokadilo v naši državi 8,915.701 kg tobaka in sicer: v cigaretah 44,407.608 škatelj ali 2 milijardi 863,610.178 komadov cigaret; 5,684.575 ška:-telj in zavojev krlžanega tobaka, 10,241 kg tobaka za žvečenje, 6479 kg tobaka za no-sljanje in končno 8577 kg tobačnega ekstrak ta. Največ tobaka popušijo Slovenci, v drugi vrsti Hrvati, najmanj pa Srbijanci.
*	Nagla avtomobilska vožnja skozi Bled prepovedana. Ker so se na Bledu v zadnjem času pripetile mnoge nesreče, katere je zakrivila prenagla vožnja z avtomobili in drugimi motornimi vozili opozarja policijska oblast šoferje, da se skozi Bled v nobenem slučaju ne sme voziti več kot 20 km na uro. Vsakdo, ki bi vozil hitreje, bo strogo kaznovan in izročen sodišču.
*	Žrebanje drž. razredne loterije. Pri včerajšnjem žrebanju državne razredne loterije je zadela srjčka št. 79.568 glavno premijo v znesku 250.000 Din. Srečka je bila kupljena pri zagrebški Diskontni banki.
*	Zaključitev razstave na Reki. Včeraj je bila zaključena mednarodna umetnostna razstava. Največji uspeh ima slikar grafik Dečenac, ki je prodal največ svojih del. Več slik je nakupil tudi italijanski kralj.
*	Turnir v Splitu. Včeraj se je pričel med mestni šahovski turnir Split :Šibenik. Ob 15. popoldne je vodil Šibenik z 2 in pol dočim je imel Split ob tem času komaj pol točke.
+ Propadanje naše industrije. Iz Šibenika nam včeraj poročajo: Znana tovarna Sulfid je znova odpustila veliko število delavcev in reducirala svoj obrat radi vedno večje stagnacije. Sedaj zaposluje podjetje, ki sicer da zaslužka 1200 delavcem, samo še 100 ljudi.
*	Odkupne pošiljke v prometu z Nemčijo.
Po sporazumu z nemško poštno upravo se je uvedel s 1. septembrom 1927. med našo državo in Nemčijo vzajemni promet z odkupnimi priporočenimi pismi in paketi. Ta služba se uvede na podoben način kakor v prometu z Avstrijo, to je izterjani odkupni zneski se bodo vplačevali v naslovni državi na čekovni račun, katerega bo označil pošiljatelj odkupne pošiljke. To poslovanje se bo vršilo takole: Pošiljatelj odkupne po: šiljke jz naše države v Nemčijo, ki želi, da se izteriani odkupni znesek vpiše v korist čekovnega računa pri nemškem čekovnem uradu, mora na pošiljko — pri paketih tudi na spremnico — napisati odkupnino v zlatih maikah. Pošiljatelj mora plačati razen običajnih pristojbin (težna pristojbina, pri-poročnina, pri paketih tudi vrednostna pristojbina) še posebno pristojbino v znesku 1 dinarja. Ta pristojbina se zaračuna prav tako v znamkah na pismu oziroma na spremnici. Nemške pošte bodo od izterjane odkupne vsote odbijale stalno pristojbino 20 pfenigov in nakazniško pristojbino po lestvici. Odkupno pošiljko mora sprejemna pošta opremiti z odkupnim listkom »Rem-boursement«. Najvišja odkupna vsota za Nemčijo je 800 mark. Kar se tiče prometa iz Nemčije v našo državo, se bo ta služba vršila prav tako in po istih določilih, kakor za odkupne pošiljke iz Avstrije za našo državo.
*	Razpis natečaja za poštarja. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Zg. Polskava (III-3). Jamčevina 800 Din. Letni prejemki redne plače 6000 Din, do-klade (50% redne plače) 3000 Din za odpravljanje in prevzemanje pošte izven urad nih ur 182 Din, za prenašanje pošte 4745 in za selško dostavo 2496 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 18. septembra 1927. Med prilogami mora biti potrdilo županstva, da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto, kakor določa čl. 16 pravilnika o pogodbenih državnih poštah.
<• Grozen čin nečloveškega očeta. V selu Lačarak pri Mitrovici se je odigrala te dni strašna rodbinska drama. Petdeset let stari seljak Ciča Jankovič ie že dali časa živel v prepiru s svojim sinom. Preteklo nedeljo je zopet prišlo do ostrega spora med očetom in sinom. Tekom prepira je oče posta tako besen, da je z ostrim nožem preparal svojemu sinu trebuh ter mu razreza! prsa in mu izrezal srce. Pobesneli mož je vrgel srce svoji ženi češ: »Tu imaš srce tvojega sira!« Uboga žena se je nezavestna zgrudila na tla. Nečloveškega očeta je žandar-merija izročila sodišču.
*	Znamenita najdba Iz kamenite dobe. Znani numizmatik Nuber iz Osjeka ie v okolici Pančeva odkril bogato nahajališče spomenikov iz kamenite dobe. Nuber je kopa! tamkaj s svoio soprogo že leto dni. Iz-kopine so prav redke in mnogi eksemplari za zgodovino važnejši kakor oni, ki so bili izkopani pri Butmiru v sarajevski okoici. Nuber snuje muzej v Pančevu.
*	Gripa v Hercegovini. V zadnjem času se je v Hercegovini začela širiti epidemija gripe in malarije. V zadnjih dneh se je pripetilo nekoliko smrtnih slučajev. Malarijo prenaša močvirski komar zlasti v krajih, kjer se nahajajo močvirja.
*	Zagrebški planinec ponesrečil na Mont Blancu? Sredi avgusta so se trije zagrebški planinci odpravili v Švico in Francijo z flamero, da se popnejo na najvišji evropski vrh Mont Blanc. V višini 3800 m je naše planince presenetil močan vihar. Bili so prisiljeni, da se vrnejo v Chamonix. Dva sta Iz Chamonixa odpotovala v Francijo, tretji planinec, neki zagrebški bančni uradnik pa se je v drufbi dveh Nemcev zopet napotil na Mont Blanc, četudi je bilo vreme megleno in vetrovno. Od tega dneva se omenjeni zagrebški planinec pogreša. Bati se je, da se mu je pripetila nesreča. »Sljeme« je poslalo brzojavke v Chamonix na razne osebe in planinske koče, a o pogrešancu ni doslej nobenega sledu.
Naprednjaki!
Danes vsi na
SHOD
Naorednega bloka
ob 8. uii zvečer v KAZINI.
Govorita kandidat- dr. Aibcrt Kramer in njegov namestnik Ernest Vargazon
*	Dve težki železniški nezgodi. Na zagreb škein glavnem kolodvoru sta se prošlo sredo pripetili dve težki nesreči, ki sta obe n&stali vsled neprevidnosti ponesrečencev. Delavcc Jakob Culan je skočil z vlaka, ko je še vozil Ln prišel pod kolesa, ki so levo roko popolnoma odrezala. Pri premikanju vagonov pa je lokomotiva zgrabila prometnega uradnika Evgena Gerliča, ki je bil te dni iz Lazarevca v Banatu premeščen v Zagreb. Gerlič je težko toškodovan in je izgubil tudi levo oko. Kako se je nesreča pripetila ni znano, ker v kritičnem trenotku ni bil nikdo drugi navzoč.
*	Smrt starke pod avtomobilom. V Lju-buškem je avtomobil trgovca Morozova tako nesrečno podrl 75 letno starko Jago Barahovo, da je nesrečna žena zadobila težke poškodbe, katerim je še istega dne podlegla. Šoferja so zaprli.
*	Odmev vojne iz leta 1914. Predvčerajšnjim se je pri vojnem sodišču za oficirje v Beogradu na zahtevo upokojenega generala Kondiča pričela obravnava o znanem Porazu oddelka srbske vojske na Cevrntiji v Sremu, zaradi katerega je bil Kondič kot komandant po vojni kaznovan. Obravnava je tajna. Trajala bo več dni. General Kondič je izjavil, da zahteva obnovo procesa zaradi tega, ker ima sedai v rokah dokaze za svojo nekrivdo glede tega poraza.
*	Ugotovljena identiteta lažnega inž. Ar-ka. Kakor smo včeraj poročali, je bil v Splitu aretiran znani vlomilec in goljuf, ki se je svojim žrtvam predstavljal -kot inž. Arko. V Splitu je nastopal kot Jakob An-drič. Sedaj je policija s pomočjo fotografije in daktiloskopskih odtiskov ugotovila identiteto tega goljufa, čigar pravo ime je Rudolf Vodopivec, rojen leta 1900. v Št, Petru na Krasu, pristojen pa je v Postojno. Za Vodopivca se zanima tudi ljubljanska policija, ker je dne 22. julija letos izvabil tukajšnjemu trgovcu Josipu Lenartu znatno količino blaga, njegovi ženi pa znesek 1000 dinarjev. Trgovcu Lenartu se je predstavil kot trgovec Štefanovič iz Sarajeva.
*	Ribič utonil v Kolpi. Krojaški pomočnik Ivan Černe iz Draganica je prošli torek lovil ribe v Kolpi. Mrežo si je z vrvjo privezal okoli pasu, stopil v vodo in spustil mrežo. Mreža pa se je v vodi zapletla in potegnila Černeta s seboj v vodo. Neki delavec mu je sicer prihitel na pomoč, a bilo ie prepozno: Černe je izginil v motni Kolpi in utonil.
*	Morilca Orjunaša Žica eskortirana v Kotor. Včeraj sta bila odvedena pod močno eskorto v Kotor morilca Orjunaša Žica, Mar ko in Mato Grgin. Kakor znano, je splitsko sodišče izreklo oprostilno razsodbo. Na pritožbo državnega pravdnika pa je Stol sed-morice to razsodbo razveljavil in odredil obnovo postopanja. Razprava se bo vršila dne 19. t. m. v Kotoru.
KUŠAKOVTČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
*	Sejem v Loki pri Zid. mostu. Z ozirom na državnozborske volitve se z dovoljenjem velikega župana v Loki pri Zidanem mostu, določen na dan 12. septembra letos izjemno prestavi na dan kasneje, to je na 13. september. — Županstvo Loka pri Zid. mostu.	_
Ženske in moške nogavice najfinejše in najtrpežnejše dobite po nizkih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče št. 3.	_
*	Pri bolečinah hemeroldov. telesnem zaprtju, natrgovanju črevesa, abscesih, krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, močnem utripanju srca, omotičnosti nam Prinaša raba prirodne grenčice »Franc-Josef« vedno prijetno olajšanje, večkrat na tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dajo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer piti po pol kupice vode »FTanz- Josef«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
*	Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 12. septembra t. 1. Prospekti pojasnila in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ani Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, teleion št. 100.	1249
Jutri največji in nailepši film sveta veličastni
Quo vadiš?
ELITNI KINO MATICA
Iz Ljubljane
u. Napredni volilci. Udeležite se današnjega volilnega shoda, ki ga priredi Napredni blok v veliki dvorani Kazine, da čujete kandidata g. dr. Alberta Kramer j a in njegovega namestnika g. Ernesta Vargazon a. Posebnih vabil za ta volilni shod ni pošiljalo in udeležiti se ga je častna dolžnost naprednih volilcev.
u— Deževen praznik. Za praznik se je pripravljala zopet cela armada Ljubljančanov na strme vrhe. nahrbtnike pa so polnili tudj običajni izletniki, ki pa so morali s pripravami prestati. Malce pred mrakom so se namreč zgrnili nad mestom težki oblaki, prenasičeni z vodo. Kmalu nato pa je nastala silovita ploha. Deževalo ie potem skoraj cdo noč. Na praznik ie lilo skoro do 10., nakar je nekoliko prenehalo, popoldne pa se je vlilo znova. Pozno popoldne je nekajkrat že skušalo prodreti oblake solnce ki so ga pa vedno znova zagrnili Nekateri prorokujejo trajnejše klavrno vreme. vendar upajmo, da ms v kratkem ze-pet ogreje še vedno toplo prijazno solnce.
u— «Nibelunsi« II. del Nadaljevanje in konec tega izredno lepega velefilma, ki nam prikazuje osveto Kriemhilde. nadalje življenje ilunov in nebroi drugih lepih prizorov, predvaja ZKD v kinu Matica v soboto in nedeljo dne 10. in 11. t. m. Radi izrednih tehničnih zaprek se bo vršila predstava izjemoma že ob pol 2. pop. nedeljske predstave pa ostanejo kot običajno ob 9.30 in 11 dopoldne. Vsak. kdor si je ogledal prvi del tega filmskega umotvora, si bo brez dvoma ogledal tudi drugi del, ki nudi obiskovalcem skoraj še več lepote in zanimivosti.
u— Radi nagajivosti. Tone Š. je bil zidane volje a ni vedel komu bi jo še vsilil. Prišedši pred neko gostilno na Rimski cesti je stopi' notri, kmalu pa se je pojavil zopet na cesti in ugledavši voziček nekega slado-ledarja pristopi! poleg. Sprva je hotel prodajati sladko ambrozijo kar na svojo rOko. ker pa se ni pojavil noben kupec ga je stvar ujezila, da je prijel za »kišto« in jo prevrni! po cesti. Tonetova domislica je bila precej draga, kajti hip na to se je pojavil pravi sladoledar Ivan, ki je poklical stražnika, kar pomeni, da bo moral Tone plačati precej visoko globo obenem pa povrniti sladoledarju vso škodo, ki znaša tudi okrog 70 Din.
u— Nesreča na Gosposvetski cesti. Ko je v sredo okrog 17. stopil knjigovodja g. Josip Potrata iz Slamičeve delikatesne trgovine na Gosposvetski cesti, se je nenadoma zrušil nad njegovo glavo del lesenega odra, ki je bil postavljen v svrho prepleskanja in poprave hiše. Na g. Potrata je padlo več desk, ki so ga občutno poškodovale na glavi, rokah in nogah. Obenem je bilo poškodovano njegovo kolo, ki ga je imel seboj, tako da trpi ponesrečenec okrog 1400 Din škode. Nesrečo je pripisovati zgolj nesrečnemu slučaju.
u— Drobna policijska kronika. Predsnočnjim sta morala v zapor dva navihana Bosanca, ki sta si izbrala v neki gostilni za žrtev pijanega gosta in ga hotela s pomočjo neke dekline spraviti na dvorišče, da ga okradeta. Trik se ima je končno posreči! brez pomoči ženske, tako da je bil Tine P. res olajšan za listnico, v Jcateri se .ie nahajala večja svota gotovine. Po zaslugi opazovalcev pa navihanca nista mogla z denarjem izginiti, kakor ie bil njun namen, marveč sta morala oba v spremstvu stražnika na policijo in od tam v zapor na sodišče. Za njima je v noči prikorakal tudi neki Žefko. ki je v zmoti na kolodvoru posegal mesto v svojega, v tuje žepe. Neznansko smolo je imel sredi tedna tudi Matevž K., znan veseljak, ki ie moral v luknjo radi beračenja. Policiji so bili prijavljeni še sledeči slučaji: 1 tatvina gotovine, 1 poljska tatvina, 2 prestopka kaljenia nočnega miru, 1 prestopek trpinčenja živali. 1 prestopek hoje po železnici, 2 prestopka obrtnega reda in 9 prestopkov cestnega policijskega reda.
u— Gostilna pri »Bobenčku« toči fino Portugalko.	1358
u_ Stenicol naiboliše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A. Kane. Židovska ulica.	1006
Iz Celja
Svečana otvoritev okoliške dečke osnovne šole v Celju
V Celju, 8. septembra Z današnjo otvoritvijo nove okoliške deške osnovne šole se začne za šolsko mladino iz celjske okolice nova doba. Iz doslej zaduhlih, nehigijeničnih in do skrajnosti tesnih šolskih prostorov se preseli šolska mla-dež obsežne celjske okoliške občine v veličastno in v vsakem oziru modem; vzgoji odgovarjajočo šolsko palačo. V prijetnem domu, polnem svetlobe in lepote, se bodo odslej razlegali nežni otroški glasovi, sveže in ukaželjne otroške duše pa bodo vsrkavale s čisto drugimi pogledi v sebe lepe življenske nauke svojih vzgojiteljev. In ko bodo zatonila že deset in desetletja, bo še ostal vedno svež spomin na one požrtvovalne može, ki so pomagali zgraditi to krasno stavbo. Pri vhodu v šolsko poslopje z zlatimi črkami zapisana imena bodo globoko vkoreninjena v srcih vseh onih. ki bodo kedaj posečali tO novo šolo. Nad 50 let so se celjski in okoliški Slovenci borili za svojo šolo. Kar gre po božjih in človeških pravicah vsakemu, tudi najmanjšemu narodu. so znali na spreten način preprečiti naši narodni nasprotniki. Tajne sile so delovale še takrat, ko je naša osvobojena^ domovina začela gojiti našo narodno šolo. Preko vseh težav in ovir ie dovršeno danes naravnost gigantsko delo. ki mora vzbujati lepe občutke zadovoljnosti pri všeh sodelujočih, a izravnati tudi nasprotstva In ustvariti pomirjenje pri dosedanjih nasprotnikih te šole. Vsa čast tistim, ki so tako srečno rešili svoio življensko nalogo. Na
Previdnost
Je baš pri kupovanju najbolj znanih proizvodov najbolj potrebna Zeto se mora vsak kdoi kupuie
čuvati potvorb tn pazit) neto, da dobi vedno res prave tablete lz Hoechsta v originalnom zavoju i taščifeno inamko M.L.B
čelu teh moramo imenovati celjskega odvetnika dr. Jura Hrašovca, ki je skozi 28 let kot načelnik krajnega šolskega sveta vztrajno in neumorno posvečal svoje sile vprašanju okoliške šole. Z energijo in marljivostjo mu je stal zadnji čas ob strani šolski upravitelj g. Franjo Voglar. Oba in vsi tisti, ki so sodelovali, so lahko srečni ob pogledu na svoj lepi uspeh.
Ze v soboto popoldne so topiči z Miklav-škega hriba naznanjali Celju in okolici, da se bliža praznik, ki se le redko proslavlja. Pred 8. uro se je danes zbrala šolska mladina zadnjikrat na dvorišču stare šole ter odkorakala z železničarsko godbo na čelu v cerkev sv. Danijela, kjer se je brala svečana maša. Med mašo se je proizvajala skladba: Filke, s spremljevanjem godalnega orkestra Celjskega godbenega društva pod vodstvom g. Bervarja. Množica ljudstva je že čakala pred cerkvijo ter se na to uvrstila za šolsko mladino, ki je po maši odkorakala skozi mesto k novi šolski stavbi. Pred šolskim poslopjem smo opazili zastopnike vseh celjskih uradov, vojaške in civilne oblasti ter šol. Mnogo ie bilo tudi navzočih učiteljev sirom Slovenije. Velikega župana mariborske oblasti je zastopal oblastni šolski nadzornik g. Vrščaj. Tu .ie izvršil g. opat Jurak blagoslovljenje šolskega poslopja. Nato pa je bivši predsednik krajnega šolskega sveta g. dr. Juro Hrašo-vec v prekrasnih in naravnost ginljivih besedah nagovoril navzočo mladino in občinstvo. V kratkih potezah je podal zgodovino dolgotrajnega boja za to šolo, na to pa izrazil svojo željo, ki jo ie naslovil na mladino, učiteljstvo in stariše. Mladina naj bi se vzgajaia v tej šoli v narodnem duhu ter bila hvaležna za sprejete nauke, učiteljstvo naj bj z ljubeznijo do mladine vršilo svoi težavni poklic iH starši naj bi ne razdirali, temveč podpirali to kar ustvarja šola. V imenu prosvetnega oddelka in velikega župana je g. obl. nadzornik Vrščaj čestital k dovršeni zgradbi, kj je ena najlepših v Sloveniji. Po kratkem nagovoru ie sedanji predsednik novega šolskega odbora g. župan Glinšek izročil ključe nove stavbe šolskemu upravitelju g. Voglarju. ki je objubil da bo šola skušala izpolniti vse one nade katere danes stavljamo na nio. Zahvalil se je hkrati vsem onim činiteljem. ki so pri do-vršitvi te krasne zgradbe sodelovali.
Nato se je vršil ogled novega šolskega poslopja. Zanimanje za šolo se je pokazalo i pri meščanih i tudi pri naravnost ogromnem občinstvu iz okolice. Šola sestoji iz treh stavb in sicer je v sredini dvonadstropno šolsko poslopje na južnem koncu lična stanovanjska hiša šolskega upravitelja na severnem koncu pa prostrana telovadnica. ki je zvezana z hodnikom z glavnim poslopjem. Nad stopniščem je lepo izdelana spominska plošča, na kateri so napisana imena bivšega krajnega šolskega sveta, dodatno pa še imena novega šolskega odbora. Učilnice so svetle, zračne in moderno oprem Ijene, stavba ima dovolj kabinetov, zdravni ško sobo, moderno centralno kurjavo, kopeli, moderno opremljen vodovod, avtomatično napravo za zvonenje, ki je zvezano z uro na stolpu ter sploh vse, kar se v moder nem šolskem poslopju ne sme pogrešati. Občinstvo si je z vidnim zanimanjem ogledovalo vse podrobnosti notranje opreme. Lahko rečemo, da si ie naše slovensko obrt ništvo s to stavbo v vsakem pogledu dalo najlepše spričevalo.
Ob 10. se je pričela slavnost v šolski telovadnici, ki je bila. dasi zelo prostorna natrpano polna. Tu se haliaja tudi lično izdelan gledališki o:Vr. Pozdrav: »Pozdravljeni naš novi dom«, ki ga je spesnila gdč. Ar.ica Cernejeva, je bil uvod v lepo slavnost. Sledile so deklamaciie, petie mladinskega zbora pod vodstvom g. učitelja Kovača in igra »Naša šola«, ki jo ie za to proslavo napisal g. Franjo Roš in ki so io igralci podali res izvrstno. Marsikatera solza ie zableščala na obrazu navzočih ob veselju šolske mladine in proizvajanju v posameznih točkah. Po lepo uspeli šolski slav-nosti ie bila šolska mladina primerno pogoščena. na hodniku prvega nadstropja pa je čaka! udeležence mali zakusek. ki ga je spretno aranžira! g. hotelir Bernardi. Sledile so napitnice. ki iih je otvoril g. šolski upravitelj Voglar. Vsi govorniki so proslavljali dovršeno delo. zlasti pa one činiteljc. ki so pripomogli do te krasne stavbe.
Proslava je napravila na vse navzoče najgloblii utis. ostane pa zlasti v živem spominu pri današnji šolski mladini iz celjske okolice, ki je tako srečna, da bo imela odslej lepo moderno vzgaiališče.
„FU R Hl O T O"
najsija neiše čistilo in nflhlitlin polirno sredstvo za PUniMVU«
Iz Kranja
r— Obupni poskusi klerikalcev. Naši klerikalci in oni znani krogi, ki so jim ta« ko naklonjeni, so že povsem obupali nad zboljšanjem svojih šans v našem mestu. Kadi strnjene navdušenosti ogromne večine naprednega prebivalstva za listo Napred« nega bloka, ki je edina napredna lista poleg klerikalne in dveh socialističnih, jim grazi zopetno padanje glasov. Javno sploh ne upajo nastopiti, niti sklicati javnega shoda, pač pa se zbirajo na tajnih konventiklih in snujejo naklepe in načrte, ki jih mislijo uveljaviti po 11. septembru, o katerem so prepričani, da jim bo prinesel vstop v vla=> do. Zlasti imajo pripravljene razne pred« loge za spremembe in premeščenja napredt nih članov profesorskega zbora, ki so jim trn v peti. Lotili so se celo v svojih naklea pih osebe gimnazijskega direktorja. Pa se jim te prozorne namere ne bodo uresničile! Sedaj so poklicali za agitacijo na pomoč »Narodni dnevnik«, ljubljanski listič, ki ga plačujejo klerikalci in uganja za nje agita« cijo pod krinko naprednosti. Edini izvod je, ki prihajajo v naše mesto pa so ga na« bili na desko hiše klerikalca Gorjanca.
r— Zanimivo predavanje. Nocoj ob 8. uri zvečer bo pod okriljem Narodne Čital« niče v spodnjih prostorih Narodnega doma prav interesantno predavanje, ki bo po svo jih podatkih gotovo vzbudilo občo pozor« nost.
r— Ugoden vtis dr. Žerjavovega govora. Na javnem shodu Naprednega bloka pre« teklo sredo v kranjskem Narodnem domu, ki se je razvil v krasno manifestacijo bor« benosti in navdušenosti za čim sijajnejšo zmago napredne fronte pri skupščinskih vo« litvah, je spregovoril nosilec liste g. dr. G. Žerjav med drugim prav iskrene besede glede koncentracije vseh naprednih in de« mokratskih sil v prihodnji skupščinski pe« riodi. Med velikim navdušenjem zboroval« cev je izjava, da bomo Slovenci šteli v čast, da posfedujemo med demokratskimi krili, da dobimo trajno demokratično vla« do, ki bo mogla svoj program izvesti in izpeljati. Iskrene in resnične besede nosil« ca napredne listo so vzbudile obče navdu« šenje; poglobile so voljo vseh, da razvije« mo v teh dneh agitacijo moža do moža, da bo akcija Naprednega bloka čim bolj čvr« sta in proslavljena z uspehi. Radi tega vla« da med vsemi naprednimi krogi enodušno zavest za boj v korist Naprednega bloka.
r—■ Nepoznan utopljenec. Preteklo sredo popoldne se je kopal dijak v Savi pri tvor« r.iških objektih «lnteks» ter opazil kako nesejo valovi neko človeško truplo. Spla« val je za mrtvecem in ga potegnil precej r-ižje pod Orehkom iz vode na obrežje. Na« to je telefonično obvestil tukajšnjo orožni* ško postajo o neznanem utopljencu. Po ogledu s strani orožnikov so prepeljali de« lavci mestne občine kranjske truplo v mrt« vašnico na pokopališče v Šmartno nad- Kra« njem. Identitete utopljenca niso mogli še ugotiviti. Utopljenec, o katerem domneva« jo, da je berač Osterman iz Luž, je 1.80 m visok in je bil oblečen v črnosive hlače in telovnik. Pri njemu niso našli nobenih do« kumentov. Pač pa se je včeraj našlo na obrežju pri Pollakovi tovarni palico in suk« njo, katero je tam pustil ter nato skočil v samomorilnem namenu v Savo.
r— Občni zbor Francoskega krožka. V torek dne 13. septembra ob 17. uri se bo vršil v Kocbekovi sobi Narodnega doma iz« redni občni zbor tukajšnjega francoskega krožka. Na dnevnem redu je vprašanje re« organizacije in poživljenja društvenega pro
grama.
Iz Laškega
1— Težka nesreča. Dne 5. t. m. je težko ponesrečil zidar Jože Vate iz Laškega. Za« peslen je bil pri pleskanju visokih železnih stebrov falskega daljnovoda. Med pleska« r_jem mu je zdrknilo ter je padel na tla iz velike višine. Zlomil si je prsni koš in pa hrbtenico, nakar so ga odpeljali v celjsko bolnico. Vale je bil član prejšnjega občin« skega zastopa in sicer Zupančeve gospo« darske stranke.
1— Dr. Štefanovičev shod v Laškem. V torek zvečer je imel g. Stefanovič v druž« bi s Celinškom volilni shod v hotelu Savi« nja. Navzočih je bilo 24 moških in 1 žen« ska. Po večini so bili klerikalci (dr. Godnič, dr. Maršič, Deželak, Podreberšek i. dr.) in 4 radikali: dr. Flego, Bast, Fretze in Celin« šek. Zanimivo je, da spremlja g. Štefanovi« ča na njegovi turneji znani Mil loš Rozin iz Trbovelj.
1— Volilci, pozor! Te dni bodo hodili okrog vas znani klerikalni agitatorji: Deže« lak. dr. Godnič, kaplan, Podreberšek i. dr. ter Vas poskušali omajati v Vašem prepri« čanju. Ne verujte ne tem, ne drugim nji« hovim prijateljem in obdržite pred očmi Ie eno: dokler bo v Sloveniji vladal reakcijo« narni klerikalizem, se nam bo vedno slabo godilo. Kakor hitro ga strmoglavimo in stremo. ho vse krenilo na boljše. Edino zve« ličavna je 3. (tretja) skrinja, kjer kandidi« rata gg. dr. Roš in dr. Bohinjec. Zato je naša dolžnost, da vržemo kroglice vsi v 3 (tretjo) skrinjo.
Iz Trbovelj
t— Članski sestanek SDS. Danes 9. t. m. .b 20. sklicuje SDS širši članski sestanek svojih pristašev v Sokolskem domu. Na sestanku poroča kandidat za srez Laško g. dr. Bohinjec.
t— Obupen položaj za Gosarja. Kleri« kalci si ne upajo več agitirati s tem, da sto« jijo z eno nogo že v vladi, ker je vse pre« senetil enotni nastop demokracije. Javnega shoda si ne upajo sklicati, ker se bojijo, da bi jim kdo temeljito izprašal vest in jim očital njihove grehe. Seveda bi potem izgubili še zadnjega kalina, ki ga imajo. Radi tega sklicujcjo tajne sestanke, na ka* tcrc imajo dostop samo oni. ki sc izkažejo z legitimacijami. Po celih Trbovljah odme« va samo cn glas: Vse za dr .Bohinjca, ka« terega skrinjica jc tretja.
t— Še gasilska štiridesetletnica. Gospod minister Kramcr, naš trboveljski' rojak, je poslal gasilskemu društvu za njegovo 40« letnico na naslov častnega načelnika g. rav« natelja Voduška brzojavko naslednje vse* bine: «RavnateIj Vodušek. častni načelnik gasilnega društva Trbovlje 2. Nujni poli« tični posli so me v zadnjem trenutku za* držali prisostvovati lepi jubilejni slavnosti. Z veseljem se spominjam dobe, ki sem jo preživel z društvom in z Vami vsemi sem ponosen na zasluge in uspehe društva. Iskreno pozdravljam vse drage stare tova« riše. Društvu iz srca čestitam in mu želim rajplodonosnejšega razvoja v čast in po« nos vseh Trboveličanov. Vaš dr. Kramer.» G. ravnatelj Vodušek je prečital to bfzo« javko ob burnem vzklikanju občinstva. Go* spod minister df. Kramcr je bil v svojih mladih letih agilen član gasilskega društva.
Bilo je to v času, ko je še nemštvo gospo« darilo pO naši dolini in je vsak narodni po« kret pri gospodujočih Nemcih povzročal vročo kri. Razume se, da je bil takrat po« veljevalni jezik pri gasilnem društvu nem« ški. Mlad, poln narodnega navdušenja, je posegel dr. Kramer z energično kretnjo tu« di v to sršenovo gnezdo in dosegel, da se je uvedlo slovensko poveljevanje in da je društvo pristopilo k gasilski zvezi. To dej« stvo za tiste čase v narodnem oziru ogrom« nega pomena, je povdaril tudi g. ravnatelj Vodušek v svojem slavnostnem govoru.
t— «Slovenec» se razburja, ker je gospo« dična učiteljica na meščanski šoli učencem povedala, katere znake smejo nositi in med temi ni navedla tudi orlovwkega znaka. Go« spodična učiteljica je prečitala samo dis« ciplinarne predpise, ki jih je izdalo mini« strstvo prosvete. Gospodična učiteljica je storila samo svojo dolžnost in nihče ne more zahtevati od nje, da bi ministrske predpise komurkoli na ljubo falzificirala.
t— Krojaški mojster g Anton Skoberne se je v začetku t. m. preselil s svojo delav« nico iz dosedanjih prostorov v hiši gospo« da Tratnika v Trbovljah v prostore g. Pav« lina, v katerih se je dosedaj nahajala de« lavnica g. šloserja. V zalogi ima vsakovrst« no blago za obleke. Ker so cene zmerne in postrežba solidna, tvrdko najtopleje pripo« ročatno.
Električna cestna železnica v Ljubljani
Iz krogov uslužbencev cestne železnice v Ljubljani smo prejeli: Zadnje čase se član komisarjevega sosveta na mestnem magistratu g. Jože Pire zelo pogosto suče okoli uslužbencev električne cestne železnice v Ljubljani, med katerimi agitira za klerikal. no stranko. Pirč^vo prizadevanje pa bo rodilo malo sadu. kajti uslužbenci cestne železnice nismo pozabili, kaj so nam klerikalci obljubiii in kako so svoje obljube zatajili. Cela leta dolgo so nas slepili, da bodo ob prevzemu cestne železnice od mestne občine poskrbeli za to, da preidemo tramvajski uslužbenci v mestno občinsko službo in da bo za nas uveljavljena službena pragmatika magistratnih uslužbencev, ko pa so prišli pod vladnim komisarjem do moči na magistratu, so ob pogajanjih z nemško kapitalistično družbo glede prevzema cestne železnice pač poskrbeli, da se naprtijo občini v breme stari obrabljeni stroji }n nad 25 let stari obrabljeni železniški tiri, na žive ljudi, na nas tramvajske uslužbence pa so popolnoma pozabili. Klerikalno obljubkarstvo se je tudi napram uslužbencem cestne železnice pokazalo v vsej svoji demagoški sramoti, zato pa bomo tudi mi v nedeljo pozabili na klerikalno volilno skrinjico!
žužemberškim faranom
Za nedeljske skupščinske volitve se potegujejo za vaše glasove poleg klerikalcev tudi pucljevci Vsem je ztiaino, da so krivi tako ogromnih stroškov za župnišče možje od SLS. ki so ob vsaki priliki glasovali, da naj plača cel znesek okrog 5 milijonov fara. V teh težkih časih, ko gre za vaš ob_ stoj. ni SLS storila niti koraka, da bi to preprečila, čeprav je bila njena sveta dolžnost odpomoč; in preprečiti tako obremenitev. Za preprečitev tolikšnega obdavčenja se ni pobrigal niti ne g. Kulovec, ne g. Pucelj.
Za vaše koristi, da odvrne plačevanje in da zmanjša vsoto, ki naj bi jo plačali vi za župnišče, se je zavzela za itak gospodarsko šibko stoječe farane edinole demokratska stranka. Edino ona je pokazala, da so ji bolj pri srcu koristi kmetov in obrtnikov, kot pa volilne kroglice. Demokratska stranka ie skiieala javno protestno zborovanje, na katerem sta govorila demokrata Rapc in Cimerman iz Ljubljane. Na podlagi tedaj sprejete resolucije se je dosegla ponovna konkurenčna obravnava, vsled česar je cela zadeva glede župnišča prišla vnovič v pretres. Pri vsem tem delu, ki ga je demokratska stranka uspešno prevzela za vaše koristi, so jj neprestano nasprotovali klerikalci, toda kljub temu je uspeh velikanski. Upanje je da je s tem rešenih za vas 2 milijona dinarjev, katere so vam hoteli klerikalci na vsak način poleg ostalih 3 milijonov naprtiti.
Zato vas prosimo, da resno premislite, komu boste dali pri nedeljskih volitvah •■"oje zaupanje. Že iz krajevnih nzirnv SLS vredna vašega zaupanja, kef v najbolj težkih časih n! pokazala niti trohice zanimanja za vaše poitebe, skušala pa vam Je ob vsak- priliki naprtiti čim večje davke In bremena. Ne zaupajte niti klerikalcem, niti radičevcem! Zato pa lahko pošteno Volite stranko, ki vam je priskočila na pomoč v najtežjih časih, ki se je potegovala za vaše k-risti, ko je šlo ta. vaš obstanek.
Kmetje irt obrtniki!
Glasujte za združeno gospodarsko listo in vrzite kpo&iico v tretjo skrtojico.
Kr. vol. odbor
Šport
Ilirija : Primorje 4 ; 2 (2 : 1)
Finalna tekma za poškodbeni fond. — t'c-vprečna igra obeh moštev. — Doberlet za« bije štiri gole.
Prvo jesensko srečanje med Ilirijo in Primorjem, ki je običajno pokazalo obe moštvi v najboljši formi, včeraj ni izpolni« lo upanja prccej številne publike. Moštvi sta nastopili enakomerno oslabljeni (t. j. Primorje brez obeh Ermanov in Pečnika, Ilirija pa brez Ciroviča, Gabeta in Miklav« čiča) ter sta predvcdli v splošnem medlo in le semintja interesantno igro. Dasi je bilo moštvo Primorja hitrejše v startu in tudi sicer mnogo brže, vendar rezultat ne odgovarja poteku igre. Dve tretjini druge polovice igre sta pripadali napadu Ilirije, ki pa deloma ni znal streljati, deloma pa vsled statiranja Žitnika — ki je bil povsod le odveč — ni izrabil mnogo zrelih pozicij. Tekma je potekla v splošnem fair in di« sciplinirano, del publike tudi včeraj ni mo« gel brzdati svoje strasti in je večkrat brez vzroka kritiziral igralce in sodnika.
Moštvi sta nastopili sledeče:
Ilirija: Kreč«Pleš, VerovšeksJenko, Dekle« va, Lado Zupančič«Volka<r, Šiška, Oman, Doberlet, Žitnik.
Primorje: Anžlovar«Svetič. Jančigaj«Vin« diš, Slamič, Pišek«Dramičanin, Jug, Čebo« hin, Uršič, Čamernik.
Ilirija .je zadovoljila le v ožji obrambi. Napad je imel v Žitniku «cokIo-», ki ga jc zelo ovirala. Nosilec vseh akcij je bil Do« berlet, ki je zabil tudi vse štiri gole. Mo« ral je večkrat menjati mesto, a je povsod opravil svoje. Oman je za silo sledil; mo« štvu pa bo treba za to mesto najti nasled« nika. Šiška je grešil taktično. Tudi Volkar na desnem krilu je delal slične pogreške. Krilska vrsta je sprva igrala ležerno; po« zneje jo je hitri nasprotnik razmajal. Naj« več je koristil Lado na levi. Obramba je sigurna: drugi gol pa gre vendar na njen rovaš. Kreč je rešil par kočljivih situacij.
Primorje je imelo najboljšega moža v Slamiču, ki je igral srednjega krilca. Bil je neumoren skoraj do konca; če opusti malo telesne sile in nepotrebno govoričenje, se mu obeta bodočnost. Napad ni pokazal ve« like umetnosti. Individuelno so napadalci dobri, ali skupno niso mogli izvesti nika« kc akcije. Najbolj ic zaostajal Jug v desni zvezi. Imeli so tudi z močno obrambo Ili« rije trd posel. V obrambi je bil Svetič da« leko boljši od Jančigaja. Slednjemu je Vol« kar uhajal skoraj vedno. Anžlovar ic sreč« no prestal krst in rešil, kar se je dalo.
Kratek potek: P. prične in jc takoj pred golom. Igra prehaja s polja na polic, do« kler se v 9. min. Slamiču ne ponudi prili« ka zabiti iz 16 m krasen gol. 1 : 0. Iz gneče v 16. min. izenači Doberlet po prostem strelu Dekleve. V 31. min. zabije Doberlet 2 : 1. Po pavzi premoč Ilirije. V 20. min. iz upravičene enajstmetrovke Doberlet zvi« ša na 3 : 1. V 31. min. postavi iz gneče Čebohin na 3 : 2. Tri minute pozneje Do« berletov solo in 4 : 2.
Sodnik g. Smole ie oškodoval obe strani. Publike okoli 400. Koti 8 : 4 za Ilirijo.
Ostale nogometne tekme
ZAGREB: Gradjanski « Cricketer (Du« naj). Prvi dan 3 : 1, drugi dan 2 : 1 (1 : 1).
DUNAJ: BAC : Hakoah 3 : 1 (0 : 2), Sportklub : Slovan 2 ; 2 (2 : 1). Prijatelj« ske tekme.
BUDIMPEŠTA: FTC : Vienna (Dunaj) 2 : 0 (1 : 0).
Očka si prinese! Ovomaltine?
Skrbni roditelji vedo jako dobro, da organizem, ki se nahaja v razvitku, ne potrebuje ne čokolade, ne slad« korčkov. Izmed važnih hranivih stva* ri, ki služijo izgradnji in jačanju or« ganizma, posedujejo sladkorčki samo sladkor, a čokolada poleg sladkorja še majhno hranilno vrednost kakaoa.
Vitamini s čokolado ne pridejo v organizem. Ti vitamini so potrebni za razvitek kostnega in živčnega siste« ma, se dobe v sladu, mleku in jajcih. Vse hranilne sestavine teh naravnih obliki, a istotako tudi njihovi vita« mini se nahajajo združeni v
Ako želimo, da nam bo dcca zdra* va in odporna, da ne čuti naporov šole in učenja, dajmo jim za zajtrk in južino v mleku 2—3 kavne žličice «OVOMALATINE». katero radi prijetnega okusa, rado uživa mlado in staro.
Dobiva se po vseh lekarnah, dro« aeriiah in boljših delikatesnih trgo« vinah po Din 18.50 za škatlo.
Zahtevajte brezplačni vzorec, po« zivajoči se na ta list od
Pr. fl.HfSNDE? Si. Zagreb
Naši onstran granic
Suspenz Jugoslavije ukinjen. JNS Je z ozirom na poročilo BLP«a ukinil suspenz, ki ga je izrekel radi znanih dogodkov pro« ti WACu nad Jugoslavijo.
Ameriška teniška prvenstva v doublu. V finalu sta Tilden«Huntcr zmagala nad Johnstonom in NViliamsom 10 : 8, 6 : 3, 6 : 3. Mixte«double jc odnesla francosko« ameriška kombinacija Cochet « mis Bennett z zmago nad Lacostom in mrs \Vightmano« vo 2 : 6, 6 : 0, 6 : 2.
Gospodar na vasi
V kakih razmerah žive naši ljudje v Primorju, nam posebno priča primer zlate maše goriškega nadškofa v Cerknem.
Tam so vedno gojili lepo cerkveno petje. Cerkveni pevski zbor pa je bil nekako neločljivo ločen z izobraževalnim ■društvom.
To velezaslužno izobraževalno društvo pa je razpuščeno in italijanski časopisi so prinesli vest o razpustitvi z velikim zadoščenjem. Saj so društvo celo imenovali »ognjišče nrotiitalijan-stva«.
S tem dnem pa ni bilo ukinjeno samo društvo, ukinjene so bile tudi vsakršne vaje za slovensko cerkveno petje. Zakaj nevarno za državo je, če se shajajo bivši člani izobraževalnega društvi in se uče petja. Petje v cerkvi se je seveda vršilo dalje- Dokler žive starejši pevci, pač znajo toliko pesmi, da maša radi tega ni tiha.
Tako bi bilo šlo življenje morebiti tiho dalje, da se ni zgodil primer, da je imel goriški nadškof, ki je rojen Cerkl.ian, zlato mašo, in jo je hotel praznovati v Cerknem. Za tako priliko je pa že treba malo lepšega petja. Pevci so se uprli, da bi peli na ta dan, če ne bo pevskih vaj. Ker se je bilo bati, da ob taki slovesnosti ne bo pete maše, so se obrnili do orožniškega marešala, ki ima Slovence zelo v želodcu, naj jim dovoli pevske vaje. Marešalo pa je sklenil v svojem patrijotičnem laškem srcu. da jim kaj takega ne dovoli in jim ni dovolil.
Cerkljanom je bilo jierodno. Taka prilika pa tiha maša! Šli so k podeštatu. Podeštat je namreč po italijanskem zakonu velik oblastnik v vasi. On ima celo pravico dovoliti veselico, ples, koncert ali katerokoli prireditev. Orožniki so prav za prav njegovi oblasti podložni. Podeštat si je mislil: »Če bo tiha maša, bo škandal za celo občino in zame tudi!« Napisal je dovoljenje na papir in ga izročil pevcem. Pevci so se zbrali in začeli pevske vaje. Komaj pa so odprli usta in začeli peti, kar se prikaže strah v obliki marešala in jih vpraša, kdo jim je ukazal peti. Pevci mu pokažejo listek od podeštala, marešal pa shrani listek v žep in pevce razžene.
Zdaj Cerkljanom ni preosta.ialo dragega nego da so šli v Gorico pred samega prefekta. Gospod prefekt, ki nekaj več ukažejo kot gospod marešalo. so zadevo poslušali, in so si mislili, da bi bilo res nerodno, če bi gospod nadškof ta dan ne slišali petja- Tako so gospod prefekt dovolili cerkvene pevske vaje samo za to priliko in so tudi gospodu vsemogočnemu gospodarju cerkljanske vasi poslali listič, naj za to pot pusti pevske vaje, sicer pa da je priden dečko.
Kaj sledi iz vsega tega? Da se naše ljudstvo po nekaterih krajih ne sme več vaditi niti v cerkvenem petju. Na ta način hočejo uničiti petje po cerkvah na Primorskem, vse to v znamenju dva-tisočletne kulture. Drugo pa je. da sploh več ne vemo, kdo jc gospodar v vasi, orožniki ali podeštat na koga naj se naši ljudje obrnejo. Oblasti so svojevoljno sprevržene. .lasno je, da ljudstvo v takih razmerah izgublja vsako spoštovanje pred oblastmi.
Birma pod novim režimom
Goriški nadškof je pel — kakor že zna* no — v nedeljo dne 28. avgusta svojo zla« to mašo v Cerknem, ob tej priliki jc imel tudi birmo. Pripravam za zlato mašo so de« lali Italijani najrazličnejše težkoče.
Na dan zlate maše pa, ko se je pripeljal nadškof s cerkvenimi dostojanstveniki v Cerkno, so Lahi sprejeli zlatomašnika s tem, da so poslikali njegovo rodno, za to priliko lepo pobeljeno hišo s samimi Mus« solinijevimi glavami; enako so popackali tudi cerkev in druge hiše, tako da je nad« škofa na vsak korak spremljal ta glasni nMemento mori».
Če kateri izmed čitatcljcv morda še ne pozna te laške navade, mu povemo, da ima jo Lahi posebne šablone, tako kot pleskar« ji, ki «maIajo kamre»; tisto šablono kar pritisnejo na zid, potegnejo črno barvo čez in na zidu ostane črna Mussolinijeva gla« va, ki te gleda prodirno. kakor da te hoče pojesti. S temi glavami so poslikali vse hiše po naših mestih, trgih in vaseh, posebs no pa slovenske hiše. Gorje, če bi kdo po« belil te glave! To je storil neki hišni po« sestnik v Kanalu, zato pa se je moral za« zagovarjati pred sodiščem in je bil v pni instanci obsojen na več meseccv zapora.
To so torej tiste Mussoliniic glave, ki so jih Lahi darovali škofu za zlato mašo.
Prav lepo pa so na dan birme v Cerk« nem nakurili Lahi našim ljudem. Cerkljan« ska fara je namreč velika in ima vse pol« no podružnic, od katerih prihitijo na ta dan botri in botre s svojimi birmanci in birmankami v Cerkno. Pa so si mislili Lahi. tu imamo priliko, da jim malo ponaga« jamo.
V Italiji je namreč predpisana osebna izkaznica za vsakogar, ki pre iz svojega kraja. Dasi hodiio od podružnic liudje ne« deljo za nedeljo k maši in iih ves čas nihče ni izpraševal po osebni izkaznici, so sr orožniki spomnili uprav na ta dan. da ran; rajo imeti botri in botre osebno izkaznico. Ustavljali so jih in zahtevali predpisano izkaznico. Le malotdo izmed njih io ic imel. Kai se ic zgodilo? Vse tiste ljudi, ki so bili brez izkaznice, so pridržali, In teh ie bilo. moških in žensk, botf-ov in boter, r.ad sto. RiTnanci so ostali brez botrciv, 'iud;e srt bili nad takim postopanjem žn« lr—fni in ofiorčeni.
Ta nezmiselna strogost, ki io je izvaialo oro?n<štvr> prav na ta dan. pntnvo ni dobro vplivala na naše pošteo ljudstvo, ki ie pred vo'no lahko pustilo svoje h'5e čez noč n^ralclcT!icn<*. dati«*« pa mrs,"i. če hoče iti k birmi, nesti s seboj «p?.siršajn» ...
Razpuščena društva
43 društev je bilo raepuSčetiih tekom enega fneseca in vsi z istim fažJogom. da je namreč njihovo delovanje v nasprotju z, na-cijOnalniin redom in nacijohalnimi interesi.
Prestopek je vsepovsod Isti. Poklicani so bili na sestanek politični tajniki vseli podeželskih fašijev in na tem sestanku so predeli navodila za postopanje nasproti cdrugo-rodeenu. Krajevni fašistični politični tajniki poročajo sedaj provincijalnemu tajništvu, kaka društva imajo <drugorOdci» v njihovem področju in po teli poročilih predlaga provincijnlno tajništvo prefekturi razpust dotičnih društev. Tako ee bo stvar nadaljevala, dokler bo še kaj razpustiti: veliko tako in tako ni več. Ko bo tako izvedena ta točka programa, se vržejo potem še na zadnji ostanek, oa naša gospodarska društva, zadruge, posojilnice itd. Do novega leta bo pač stvar ----- -urejena* in popolnoma konec našega narodnega prosvetnega in gospodarskega snovanja in delovanja!
Slovenska društva na Krasu se razidejo sama
«T1 Popolo di Trieste poroča iz Sežane o delovanju kraškega fašizma. Tu ee pravi, • la je riirektorij fašija pretresa! tudi vprašanje slovenskih društev, ali da je upošteval* dejstvo, da mnogoštevilna slovenska društva, ki se nahajajo v sežanskem okrožju, obstoje večinoma samo po imenu in nikakor ne delujejo, dočim pa ostala delujejo bolj ali manj prikrito v nasprotju z namenom, s katerim so bila ustanovljena, vsled česar je z velikim zadovoljstvom vzel na znanje s strani več predsednikov .(slovenskih društev) izraženo željo in namero, da se društva saina razidejo, in izrazil pričakovanje, da bodo tudi vsa ostala društvi: sledila temu zgledu. Razpuščena društva se potem, kakor bo kazalo, obnove v okrilju fašističnih organizacij in včlanijo v cdopola-
voru».	, . . , ,
Tu imate torej vzrok, zakaj preteklimi še ni posegla po kraških slovenskih prosvetnih in drugih takih društvih!
Znano je. da so bili sežanski slovenski tro-ovci in obrtniki prvi na vsem Primorskem ki so sklenili, da prostovoljno odstranijo 'dvojezičnost s svojih napisov, to se pravi, da odstranijo slovenski del napisa in da tako ostane samo italijanski. Kakor tu so sklenila potemtakem tudi predsedniška, odbori raznih slovenskih društev, da se društva parna razidejo, ne da bi jih raz-pltščala oblast. In kakor pričakuje vodstvo fašija, bodo tem fašističnim klečeplazom in podrepnikoni sledila tudi vsa ostala dru-?tva! Seveda, ko se stvar nekje začne, morajo slediti vsi. da ne pade nanje sum, <la so protidržaven. protifašističen, iredentist'.-čen, prevraten živelj, proti kateremu je treba nastopiti z vso fašistično strogostjo m odločnostjo.	„	. „
V sežanskem okrožju, na Krasu, torej ne bo treba razpuščati naših narodnih društev ker se razidejO sama, ali potem zopet obnove rxxl okriljem fašizma in se včlanijo v «dopolavorux organizaciji izobraževalnih in zabavnih odsekov fašističnih sindikatov. Pa bi naša društva kar taka. kakršna so, prešla v fašistično organizacijo, je pač nemogoče, ker njihova pravila ne odgovarjajo
nacijonalneu redu in nacijonalnmi koristimo Zato je treba, da se razidejo sama m nato kot v italijanskem nacijonalne.m fašističnem duhu prerojen in vse <drugorodne» grdobe očiščen Feniks pridružijo fašistični orgnizaoiji . . .
Pred ustavitvijo naših listov
Kenfinarija urednika «Istarske Rijefi«?
Kar se tiče naših listov, je danes, ko sta bila posvarjena tekom pravkar minulega ledna'tržaški cMali List> in cGoriška Stra-ža-i, položaj ta - le:
Novice,,, Mali Lists in cGoriška straža-- so posvarjeni po dvakrat in je treba le še najmanjšega <presrreška», da se .jim odstavijo odgovorni uredniki, kar pomeni toliko, ' ko njihovo smrt. tEdihosb, tlstar-ska Riječ ^ in -Pucki Prijatelja so posvarjeni po enkrat. Treba ie torej še druge posva ritve. tEdinosU in Istarska Riječ.- sta bili prošli teden zaplenjeni, kar prefekt lahka vzame za povod, da jima izreče drugo po-svaritev. Vsekakor ne bo dolgo trajalo, da pride ta posvaritev in potem konec. Za
Istnrsko Riječ,> pa se, kakor se zaupno do-znava, pripravlja še nekaj drugega, kar bi uničilo list brez vsake nadaljne posvaritve: konfinaci.Sa odgovornega urednika Ivana Starega, za katerega je baje tajništvo tržaške, oziroma puljske fašistične provincijalne federacije že napravilo odnosr.i predlog na konfinacijsko komisijo. S konfinacijo odgo-. vornega urednika je seveda usoda lista zapečatila, ker list brez odgovornega urednika ne more iziti, novega odgovornega urednika bi pa gotovo ne potrdil prefekt. Tako torej vsem šestim našim političnim listom teko zadnje ure.
Rapopulnejse čistilno i t polirno ?r.dslvo za usnje, pohištvo, svto-nobiže in steklenice.
Iz življenja in sveta
Katastrofa letala , Old G!ory"
Berthaud je s soletalci padel v morje kakih 800 do 1000 milj od ameriške obale. — Nepojasnjena tragedija na Oceanu. — Po sledeh Nungesserja in Colija...
Odkar je Charles Lindbergh preletel Ocean, so uprte oči Italijanov v zračne višave in čakajo, kdaj se spusti prekooceansko letalo na njihovo zemljo. Prvotno so v Rimu mislili, da bodo lahko sprejeli v svojo sredo prvega zmagovalca Atlantika. Toda Lindbergh je imel nujnejšega posla nego poslušati fašistične slavospeve bližajočemu se rimskemu imperiju, ki potrebuje 60 milijonov duš. Potem so se v Rimu nadejali, da jih obišče vsaj Chamberlin z «Mis Columbio®. Ta letalec pa je zelo realno pojmoval svojo vlogo in jo je čisto po ameriškem okusu dovršil ter se vrnil domov v Ameriko. Tretji zmagovalec Oceana Byrd se sploh ni spuščal v projekte, da bi posečal tuje dežele. Četrto letalo «Pride of Detroit», ki je na potu okoli sveta, je malomarno obšlo Rim, ker Italija ni ležala v sferi njegovih projektov. Toliko veselejši so bili zato v Rimu vesti, da je te dni star-talo v Ameriki letalo «01d Glory», kateremu je bil cilj samo Rim. Listi italijanske prestolnice so na dolgo in široko prinašali opise Berthauda, vodje letala, in njegovih dveh sopotnikov. Start aeroplana je bil v torek ob 18.25 srednjeevropskega časa. Piloti so računali, da dosežejo po preteku največ 46 ur Rim. Njihove nade pa so se izkazale za preuranjene, kajti čeprav je letalo gladko vzletelo in dasi je v treh minutah izginilo ljudem z vida, do te ure še ni prišlo na cilj, nego se je na poletu ponesrečilo, o čemer vsaj pričajo rešilni klici, katere so ujeli trije parniki na odprtem morju.
Bertbaudovi načrti.
Tik pred startom je izjavil Berthaud, da upa preleteti razdaljo med Old Or-chardom (Maine) in Rimom v 46. urah. Vremenska poročila so se glasila izredno ugodno. Posadka, obstoječa iz Berthauda in pomožnega letalca Hilla ter časnikarja Filipa Payneja je bila svojega podjetja zelo vesela. Vse je šlo po sreči. Berthaud se je tik pred poletom živahno razgovarjal in je izjavil, da bo letel, če se mu nemara obnese, še naprej iz Rima v Bristol na Angleškem, kjer bo dal pregledati svoje letalo ter ga po možnosti uporabil za polet nazaj v Ameriko. Ta polet bi se po njegovih besedah vršil v oktobru. Iz Evrope je hotel vzeti smer proti Floridi.
Po odhodu so pihali zelo ugodni vetrovi. Sapa je vlekla v severozapad-nem pravcu. Nebo je bilo skoro čisto. Splošna sodba je bila, da ni imel noben ameriški aeroplan tako sijajnega vremena kakor «01d Glory». Meteorološka postaja na rtu Race je celo napovedala jasno vreme za vseh nadaljnih 24 ur. V Rimu so bili opremili aerodrom na Ciampinu s posebnimi reflektorji za primer, da bi letalo pristalo ponoči. Sig-nalizacijsko službo so uredili po najnovejših izkustvih.
Konstrukcija letala.
«01d Glory» bi se po naše reklo »Stara slava®. Aeroplan je monoplan z enim samim motorjem. Z razpetimi krili meri v širino 31, v dolžino pa 15 metrov. Motor razvija 450 konjskih sil, je tipa «Jupiter» angleškega izvora, njegova nosilnost (tovor, bencinski rezervoarji s pasažirji vred) pa znaša do 6 ton. Vendar ga za polet v Evropo niso hoteli obremeniti do skrajnosti, marveč je tehtal, ko se je dvignil v zrak. kakih 4000 kilogramov.
Berthaud in Hill sta naložila na krov tudi venec za poginula francoska letalca Nungesserja in Colija. Trakovi so nosili napis «Qremo po vajinih sledeh®. Ironija usode! Imela sta namen vreči venec v Ocean v spomin junaštva prvih dveh evropskih letalcev, ki sta skušala preleteti Atlantik iz Evrope proti ameriškemu kontinentu.
Začetek poleta
je bil dozdevno ugoden in dober. Kmalu po startu je poslala <01d Glory» brezžičnim postajam radiogram, katerega
je ujela postaja v St. Johnu. Sporočilo je bilo kratko. Glasilo se je: «Letimo z brzino 100 milj na uro. Vse zdravo in dobro.®
Nad Novo Fundlandijo se je spustilo letalo nizko k tolm. Posadka letala je z mahljaji rok pozdravljala prebivalstvo. ki je vihtelo zastavice ter pozdravljalo aeroplan, želeč mu sreče na nadaljni poti. Lloyd Berthaud je od tu poslal svoji ženi brezžično brzojavko z naslednjim besedilom: «Odrinili smo. na krovu vse v redu.»
Klici na pomoč.
Na nadaljni vožnji pa je podoba, da je letalo imelo defekt. Kajti parnika «Germania® in «Laplandija», ki se nahajata na odprtem morju, sta ujela brezžične brzojavke s prošnjo za pomoč. Izgleda, da so letalci morali treščiti v morje, za kar so bili vsekakor slabo pripravljeni. Vzeli so namreč s seboj samo patentiran čoln iz gumija, s katerim se je mogoče vsaj nekoliko časa vzdržati nad vodo, če pride do katastrofe.
Po radiogramu ladje «Transylvanija» je oddala «01d Glory» signal za pomoč v kritičnem pasu, kjer so zračne plasti izredno mrzle in kjer prevladujejo ledeni vetrovi, ki vejejo od tečaja proti ekvatorju. V tej coni divjajo ob tem času mogočni jugozapadni viharji, spremljajo pa jih gosti nalivi. Rešilni klic je bil oddan v sredo ob 8. uri 30 minut srednjeevropskega časa. Drugi klic je onemel sredi oddajanja. Sodijo, da se je to zgodilo zaradi katastrofe.
Prva ladja ki je pohitela letalu na pomoč, je bila <Germania». Nahajala se je v času, ko je bila oddana brezžična brzojavka, kakih 275 kilometrov daleč od ponesrečenega aeroplana. Kapitan parnika je upal, da doseže letalo eno uro pred solnčnim zahodom, a ko je približno prišel na označeno mesto, ni našel ne aeroplana ne letalcev. Za «01d Glory» je zabrisana sleherna sled. Bržčas so pogoltnili letalo in posadko hladni valovi. Tudi «Pensylvania», ki ie enako kakor «Germania» hitela v pas. kjer se je morala «Old Glory» spustiti na morje, javlja, da ni o ameriških letalcih ne duha ne sluha. Morje je silno razburkano. A vzlic vsem težkočam se iskanje nadaljuje. Akcije se udeležuje ta čas 16 oceanskih parnikov.
Letalskega škandala drugi in poslednji akt
Diskvalifikacija letalca Calliza. — Anuli-ranje njegovih rekordov.
Pred dnevi smo poročali o neverjetnem škandalu, v čigar osredju stoji francoski letalec in »rekorder« Callizo. Po francoskih listih smo zabeležili, da je najnovejši Callizov višinski rekord, ki so ga v dobri veri registrirali vsi večji listi, nič več in nič manj kakor zgolj ordinarna goljufija, tem bolj odvratna, ker se mora danes letalstvo še smatrati za šport in športni uspehi za zadevo časti in poštenja. Da rekapitu-liramo: 29. avgusta se je Callizo dvignil z letalom, hoteč doseči nov višinski rekord. Ko je srečno zopet pristal, je kazal barograf 13.000 metrov . . . Toda Callizo. ki je bil že dolgo na sumu, da lastnoročno® fabricira višinske rekorde, je računal brez krčmarja: v rep njegovega letala mu je bil skrivaj podtaknjen drugi barograf ki je beležil višino — 4000 metrov. Tako je bila Callizu ne-ovrgljivo dokazana goljufija.
Sportska komisija francoskega «Aero-kluba® se je 5. t. m. sešla k izredni seji, da razpravlja o Callizovi aferi. Seji je prisostvoval polkovnik A. VVateau, udeležili pa so se je poleg obtoženega letalca vsi poznanejši francoski rekorderji, med njimi tudi Sadi Lecomte in Bajac. Seja je bila izredno živahna in ni mnogo manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Neki letalec je hotel Callizu skočiti za vrat in le-ta si je mogel obraniti svojo kožo le z urnim pobegom.
Slednjič je »Aeroklub® redigiral sledeči komunike:
«Po zaključitvi ankete in zaslišanju letalca Calliza je sportska komisija francoskega «Aerokluba» z uporabo členov 36 in 169 glavnih pravil »Mednarodne Aeronavtske federacije* soglasno sklenila: 1.) da se Callizov poskus za dosego višinskega rekorda z dne 29. avgusta t. 1. (13.000 metrov) ne verificira, 2.) da Calliza diskvalificira, 3.) da črta z liste francoskih rekordov oba Callizova rekorda dne 10. oktobra 1924. in 23. avgusta 1926. (12.360 in 12.442 metrov) in 4.) da se bo obrnila na F. A. I. (Mednarodno aeronavtsko federacijo), da briše oba omenjena rekorda z liste svetovnih rekordov.®
Po objavi tega komunikeja se francoski višinski rekord vrne Sadiju Le-cointu (11.145 metrov), svetovni rekord pa bo bržčas prisojen, kakor smo tudi mi že omenili, ameriškemu poročniku C. C. Championu, ki se je pred tedni vzpel v višino nekaj nad 12.000 metrov.
.Callizova afera pa s tem, kakor vse kaže, še ni zaključena. Čitamo namreč, da letalca tožita dve tvrdki, ona, ki mu je dobavila motor in druga, pri kateri je bil naročil turbokompresor. Omenjeni firmi zahtevata, da jima povrne Callizo nagrade, ki jih jima je država nakazala za letalčeve rekorde in ki jih je seveda vtaknil v žep Callizo s posredovanjem obeh prizadetih tvrdk. — Naposled je «Aeroklub» obvestil o Callizovi aferi tudi pisarno «Častne legije®, ki je bila letalca za njegove uspehe odlikovala z vitežkim križcem. Callizu bo to odlikovanje seveda odvzeto.
Smehljajoči se šampijon
Bobby Jones, kralj golfa in ameriški ama= terski prVak.
Smrt kneza Alfreda
Te dni je preminul na Dunaju 73 letni aristokrat knez Alfred Montenuovo. Dasi je bil že v visoki starosti, vendar je prišla njegova smrt precej nepričakovano. Še nedavno se je namreč mudil na počitnicah v Marijanskih Lažnih na Češkoslovaškem, odkoder se je dokaj okrepčan vrnil v avstrijsko prestolnico, kjer ima svojo palačo, ki je vsem Dunajčanom dobro znana.
Pokojnik je bil tipična prikazen iz vrst kamarile bivšega habsburškega dvora, kjer je živel in spletkaril do prevrata 1. 1918. Štel se je med aristokra-te najčistejšega kova in je veljal med njimi za prvovrstnega grandseigneurja, za kar so ga posebno usposabljale njegove gladke rnanire.
Knez Montenuovo je bil višji dvorni mojster cesarja Franca Jožefa, ki mu je svojčas poveril tudi intendantske posle v obeh bivših dunajskih dvornih gledališčih, v operi in v Burgtheatru. V teh dveh hišah je bil Montenuovo neomejen gospodar. Dosegel in izpeljal je vse, kar je hotel. Imel je vplivno vlogo tudi pri posredovanju med igralko Schrattovo in med cesarjem Francem Jožefom.
Osebno je bil umrli knez velike kulture in svetovne naobrazbe, kozmopolit
Claude Orval:
Na pomoč...
Na vrata je lahno potrkalo. Gaston Lerniere se je zdrznil. Z muko se je osvestil, živahno razprostrl papirje po pisalni mizi in prijel za peresnik.
—	Naprej!... Ah, ti si! se je nasmehnil, ko je uzrl svojo ženo. Odhajaš?
—	Da, dragec, pota imam: k šivilji moram in v trgovino, za nameček pa me čaka še neljub poset pri gospej Charto-lovi.
Gaston je vstal in je poljubil ženo na čelo. Videč, da se obotavlja, jo je vprašal:
—	Ali te kaj teži, Jacqueline?
—	Da... ali bojim se, da se ne bi jezil.. • Mnogo sem že izdala ta mesec.. Pri krojaču imam še velik račun.
—	Kako to? se je začudil Gaston. Saj sem ti dal denar, da ga poravnaš!...
—	Res, toda odlašala sem plačilo dan za dnem in denar je skopnel...
—	Nu, koliko potrebuješ?
Obotavljaje se je Jacqueline imenovala vsoto. Gaston je jedva vidno vztre-petal. Ženine oči so se ognile njegovega pogleda; brez besede je odprl predal in je naštel zahtevano vsoto.
Jacguelini se je zjasnil obraz. Hlastno
je pograbila bankovce, poljubila moža in odhitela.
— To pot moram priti stvari do dna! je zamrmral Gaston.
Neutegoma se je ogrnil Ko je prispel na ulico, je taksi ravno pognal: pozval je bližnji avto in je pokazal šoferju odhajajoči avtomobil.
— Za njim!...
Čez dve uri je bil Gaston Lerniere zopet doma. Z mrtvaško bledim in krčevito spačenim obrazom se je spustil v naslanjač. Njegove oči so srepo strmele v daljo. Dve solzi sta mu kanili na knjigo, ki je ležala pred njim na pisalni mizi. Gaston je objokoval prošlost; nekaj je bilo umrlo v njem, začenjalo se je novo življenje in pred njim se je odpirala bodočnost, polna bolestnih, trpkih spominov ...
Stisnil je pesti; najprej mora rešiti Jacquelino. Pred letom dni, v trenutku slabosti se je spozabila in zdaj je na milost in nemilost v oblasti brezsrčnega podleža, ki ji noče vrniti pisem... Skrit pod oknom pritlične sobe je Gaston prisluškoval in doznal vse: Jacqueline je izsiljevalcu prinesla zahtevani denar, toda zaman ga je rotila, naj ji vrne obremenilna pisma. Pomagale niso ne prošnje ne solze; morala se je zavezati, da
v pravem pomenu besede. Spletke je obvladal z brezprimernim mojstrstvom. Bil je pod vlado cesarja Franca Jožefa ena najvažnejših in najuslužnejših oseb na avstrijskem dvoru. Znano je bilo posebno njegovo sovraštvo do Franca Ferdinanda. Njegove vohunske in intrigantske mreže so segale daleč preko zidov habsburške dinastije, ravnale pa so se vedno po njenih intencijah in koristih. — Ko se je zrušila cesarska moč Franca Jožefa, je nastopila tudi za kneza Montenuova nova doba. In ni čuda, da se ni mogel stari aristokrat, poverjen tolikokrat z zaupnimi misijami, uživeti v nove razmere, ki razkrajajo celo moči sodobnega človeka. Začel je polagoma pešati in je na koncu podlegel šibkosti srca.
mu prinese v osem in štiridesetih urah novih pet in dvajset tisoč frankov- Kje naj jih dobi? Tega sama ni vedela...
Neizmerno usmiljenje" je napolnilo srce Gastona Lerniera. Koliko trpljenja in strahu je morala prestati nesrečna žena! In kolikšen obup ji je moral ta trenutek razbijati srce!...
Gaston je vstal in je odšel...
Vrata v pritličju so bila priprta. Neslišno je Jacqueline premerila hodnik in odgrnila zaveso pred sprejemnico: po-kraj kamina je stal mož s hrbtom obrnjen proti njej. Tisti trenutek se je zge-nil in je položil sveženj pisem na mizico. Jacqueline je počasi vzdignila desnico; brez slehernega trepeta je naperila pištolo, pomerila in sprožila . . Ranjenec se je krčevito vzpel, nato se je zgrudil brez glasu Jacqueline je z mrzlično naglico planila k mizici, pograbila pisma, skrbno priprla vrata in odhitela iz hiše..
Vrnivša se domov je vrgla revolver na mizo. Tisti mah je zabrnel telefon. Pritisnila je slušalo na uho: čudni glasovi so stresali membrano.
— Halo! se je odzvala nervozno.
Tožbe so udarile iz aparata, slaboten glas je govoril pretrgane, zmedene besede... Zgrozila se je.
Lord Gnslow,
naslednik lorda Cecila v Društvu narodov.
Nova nezgoda vzpenjače v Chamonixu
Francoska vzpenjača v Chamonbcu ima letos posebno smolo: še niso pozabljene žrtve in materijalna škoda poslednje katastrofe, ki je zahtevala dva tucata človeških življenj in nič manj pohabljencev — že javljajo o novi nezgodi, ki bi se bila kmalu zopet končala s katastrofalnim izidom. V torek, 6. t. m. se je zlomil pri vzpenjači zob. Vlak, ki je bil sredi proge, je začel z velikansko brzino drveti nizdol in vozaču se je jedva posrečilo zavreti voz v zadnjem hipu. Vzpenjača je bila nabito polna potnikov. Pasažirjev se je lotila taka panika, da niso hoteli nadaljevati vožnje z vzpenjačo, marveč so izstopili skoro do zadnjega ter so nadaljevali pot v Chamonix peš, čeprav je bilo vreme slabo in potovanje nehvaležno. V vlaku je bilo ob času nezgode kakih 500 oseb.
lom Maans
leader angleških komunistov.
C Graphic.)
Revolucija v šoli
Vzgajališče v Berlinchenu-Neumark-tu pri Berlinu je bilo v nedeljo popoldne prizorišče nenavadnega boja med gojenci in njihovimi predstojniki. Med dijaki je nastal spor, ki se je končal s pretepom. Dijakon Arndt je hotel konflikt izgladiti in poravnati nasprotstva med sovražnima taboroma. Posledica njegove intervencije pa je bilo poostreno sovraštvo na obeh straneh in napad na prefekta z železnimi drogovi. Napadalci, ki so prefekta prebili do kosti. Pa so se ustrašili kazni. Ponoči so ukra dli 15 koles, ki so bila shranjena v zavodu. in so jo odcedili neznanokam.
Vodstvo vzgajališča je hotelo podivjane elemente za vsako ceno ukrotiti in je vdrlo v njihove prostore z oborože-
no silo. Da bi tega nikoli ne storilo! Malopridni naraščaj je sprejel predsttpj-nike z železnimi palicami. Borba je bila takohu da, da je moralo nadzorstvo pozvati na pomoč i policijo i vojaštvo i ognjegasce. Gakilci so začeli vročekrvno mladino oblivati z mrzlimi curki vode. Napadalna drhal se je zabarikadi-rala v sobo in se je vdala šele potem, ko je bila z vodo zalita do pasu. Šele potem, ko se dalo deset manj divjih gojencev pregovoriti na predajo, je bila stvar rešena. Mlade delinkvente so sedaj izročili v policijsko oskrbo, kamor vsekakor spadajo.
Levinov konflikt s Hincliffom
Podjetnik «Mis Columbije® Levine se je že spri s svojim nanovo angažiranim pilotom Hin®liifom. Napravil je namreč pogodbo z bogato mlado damo, Ma-belo Bollovo, hčerko ameriškega milijonarja Bolla, da jo prepelje čez Ocean. Hincliffe pa se je temu uprl. Mabela Bollova je bila pripravljena izplačati Levinu 10 tisoč angleških funtov šteriingov (2 in tri četrt milijona Din). Žid se je takoj polakomnil denarja, a je moral pogodbo na zahtevo Hincliffa razdreti, ker se je letalec kupčijskemu momentu uprl z motivacijo, da n^ letalu ni več prostora kakor za dve osebi. Levine je moral nato kapitulirati. Ko je Bollova izvedela za Levinov preklic, so jo oblile solze.
Prezident Coolidge
se poskuša v snemanju filmskih slik,
X Zračna zveza med Španijo in Brazttu jo. Iz Madrida poročajo, da je pogodba za transoeeansko zračno progo med Španijo in Brazilijo perfektna. Promet na črti Se« villasBuenos Aires se otvori prihodnje leto dne 12. oktobra. Projektirani sta dve vož« nji na mesec. Promet bodo oskrbovale ve« like zračne ladje Zeppelinovega tipa. Na. črt dr. Eckenerja se torej bliža uresničenju. Zračne ladje bodo izdelovali v Friedrichs« hafnu ob Bodenskem jezeru.
X Smrt radi električnega toka na. odru. V pariškem zabavišču Folies Bergeres se je v začetku tega tedna pripetil tragičen slučaj. Jedva 201etna umetnica Gaillardo« va, plesalka v neki reviji toalet, je morala stopiti pred občinstvo s kovinskimi mreži« cami, ki so proizvajale svetlobne efekte. Po nesrečnem naključju se je plesalka do« taknila električnega voda, ki je imel 200 voltov. Padla je na tla ter obležala mrtva.
X Poplave v Rumuniji. Ne samo v Ga* liciji, tudi južna Besarabija je bila pred kratkim žrtev katastrofalnih poplav. Okra« ja Kišinev in Tigina sta še danes odreza. na od sveta. Kraji vzdolž Dnjestra so pod vodo. Letina je uničena. Voda je docela odplavila mesteci Romanovsko in Seroco ter cerkev in 30 hiš v Hotinu. Nad 50 tisoč prebivalcev je brez strehe.
X Najstarejši list na svetu je bržčas «Linger Zeitung®, koje prva številka je iz« šla na Dunaju 24. aprila 1677, torej pred dobrimi 250 leti. Še starejši je sicer «Nie« we Tydingen», ki ga je osnoval Abraham Verhoeven okoli leta 1600, toda aLinger Zeitung® ga prekaša po tem, da od svoje« ga početka pa do danes ni niti en dan pre« stala z izhajanjem.
—	Na pomoč! je presunljivo kriknil
Jacqueline je trepetaje prisluhnila.
—	Koga želite?... Kdo kliče? . •.
—	Jacqueline... Jacqueline!... Jaz sem, Gaston!
Njeni prsti so se krčevito oklemli slušala.
—	Gaston!... Kaj se ti je pripetilo? Kje si? .. •
Jedva slišno ji je zajecljal ulico in hišo. Jacqueline se je zdrznila; morala se je nasloniti na mizo, da ni omahnila.
—	Gaston! Gaston!... Takoj bom pri tebi...
Kakor vihra je preletela stopnice. V desetih minutah jo je avto odložil pred hišo, iz katere je bila pobegnila malo prej... V sprejemnici, pri kaminu je ležal na tleh mož in njegova roka je krčevito stiskala telefonsko slušalo. Jacque-line se je zgrudila k njemu in ga je nežno vzela v naročje.
—	Gaston! .. Ljubljeni, dragi moj Gaston!
Drgetaje je odpela ranjencu suknjič. V sobi je našla nekaj krp, s katerimi je za silo obvezala rano.
—	Brž, brž odtod, je zajecljal Gaston.
Pomagala mu je na noge in ga je odvedla na ulico, kjer sta sedla v taksi.
Nihče ju ni videl.---
—	Nič hudega ne bo, je menil zdravnik, Gastonov prijatelj, ko je pregledal in obvezal rano. Tri tedne ostaneš v postelji... Veseli se, da te krogla ni pogodila pol palca niže. To bi bila tvoja smrt...
Ko sta ostala sama, sta se Gaston in Jacqueline spogledala. Iz njenih oči sta odsevala bol in žgoča neizvestnost
—	Da, vse vem! je odgovoril Gaston na nemo ženino vprašanje. Hotel sem te rešiti iz krempljev nizkotnega izsiljevalca. Prehitel sem te: pristal je na vse pogoje, vrnil mi je pisma in je obljubil, da ostavi Francijo. Strahopetec! V obraz mi je lagal, a ko sem mu obrnil hrbet, je streljal...
—	Gaston. čuj!...
Jacqueline se je prekinila. Oči so ji obvisele na mizi.
Ranjenec je sledil njenemu tesnobnemu pogledu. Zagledal je pištolo... Oči so se mu razprle. ■. Razumel je!
Jacqueline se je zgrudila na kolena. Gaston Lerniere se je zamislil... Ah, kako veliko je moralo biti trpljenje, da je nesrečnica segla po orožju!
Z naporom se je vzpel na kanapeju. Nežno je privzdignil Jacquelini solzni obraz in ji je poljubljaje šepetal besede odpuščanja.
Dr. Koroščevo »tihotapstvo"
na laži
Definitivna ugotovitev klerikalne kupčije s čl. 82. fin. zak.
Dr. Korošec: »Nismo krivi, ker v tihotapstvu nismo strokovnjaki . . .«
Pred zaupniki v Ljudskem domu. 3. julija 1927.
O členu 82. fin. zakona za 1. 1927/28., s katerim se omejujejo dosedanje občinske, okrajne in samoupravne doklade podjetij, ki polagajo javne račune, na račun in v breme širokih krogov revnih davkoplačevalcev, si je sedaj tudi podeželska javnost na jasnem: Člen so vtihotapili klerikalci s svojimi radi-kalskimi zavezniki, da s tem nemoteno izvršijo kravjo kupčijo z velekapita-lističnimi družbami, kar je priznalo tudi glasilo bivšega poljedelskega ministra dr. Kulovca.	_ .
O členu se je prvič govorilo na seji finančnega odbora 24. marca. Tu je bil s klerikalnimi glasovi in proti predlogu in glasovom SDS sprejet, nakar je prišel v seznam onih amandmanov, ki so bili predloženi Narodni skupseim 31. marca v plenarno odobritev.
V	to svrho je bil ta člen z mnogimi drugimi razmnožen in 30. marca razdeljen med poslance. Prejele so ga tudi mnoge redakcije, med temi naša.
V	naslednjem prinašamo klišeje člena, kakor je bil razdeljen poslancem 30. marca in kakor je bil sprejet naslednjega dne od klero-radikalne večine proti glasovom opozicije in SDS.
shhahchjckh o 4) b o p -BAPOIIHE CKrnimHEt' -
Ep.350 Eeorpaa-
K A P O a n O J?C ?? 9 BT T. 8 H H,
7 863h irteearraia «H8aKeBjeK6t» ©jtfopa HapoaHe CKymrrra*
m	v-	*
Ep.161. o* 3. <f*etiyapa O.p. h Ep.219. oa 9. uapia o.P» obou 0a6o«.
py je taci AoeTaBKTK HapoaaoJ CKjmntHHB aa pemette b oaotfpeae cjse-
* *.■
cehe K3Ms«e n sonyHe »sBesncaja o npaaaorjr djrueta ap*aBHHX pacx«aa h npmcoaa aa' 1927/28 roARay ca npeaaorou dsssHCHjeieor saitosa a a hcty <5yuereKy poa»ay.
* B H 4 B C H J C R H -«3 4 K O H/
{Slediio členi po vrstnem redu. Člen 72. se glasi natančno tako, kakor pozneje pod št. 82 numeriranl člen finančnega zakona.)
tJjs&H 72P./HOB/KOJB H3y3SiHo oa 9axoKCKKx 5pcoHca.(y<BojearatHM O&JiacTBMS KptA®-. EHse, sa paspesaae »yy« secoopeasor nopeaa
1. npHHaaw«aocTH'5PB8atHHX >« ea£oynpaBHnx cJiys:<5eBHKa S. sa Kjhnj xapR]y $aKTHH*y wh oae»esy; 5.Ha a«<5wax apjBtaBa odsoBara* aa jasa© noaarase pasy«a,
Kfija ce nopesyJe no duasey;
4.	Ha nopes oa npeaajo roHono^ara* apTnxajia R »MteeHH* BpaaHociH r«e raj nopea no nicrojekmi aaKOHmia neoTojHi
5.	Ha nopes oh® recTHOSiMapa n ueeapa Ka sapaay aJOCOBj
y npcueij ca mika*, orkocko jiscom itoa Kojnx je noprcxa ocHOBBUa ,yxBp>OHa
no 3EaHKv*o H3BKb«HOV npoueTy;
6.	Ha nop«3 aaKjmua seiuamra. h RanoJSKiapa^
ko jiory omuTHHCKH upapesH <5hth se k k oa 200^» spaiAa® »«»»•'*
ynpaBHa,cBaKi! oa '25)6 npHpeeRe ocHosime.
-15-
Obou oapeafioji :iory ce kophcthtk oCseBHHUH caMOjupasmoe apapeoa aa roaKHy 1926.oa KOjiix .io caaa HHje Hsspmesa saiMata npHpeaa.
saueHKK« *3 pecoea nocaoaaBaua «5-pa « eBo^epeaHHe^Kouepa^ TproB«*, odpr H HH«ycTPHjy y	" a ene « peao.a t>aaHH*a *aaH«x. Kouopa y
dpeaceasHk $nBaHCHjeK6r 0*0opa, ap.JoB.Paaoiurti.e.p,
»Polp s predsednika finančnega odbora dr. Radonjiča, univ. prof.)
Z obiavo gornjih klišejev je pač debata o teh členih končana. Zaključila se je z moralnim debaklom onih, ki so hoteli prevarantsko odgovornost za to kupčijo zvaliti na tuja ramena.
SLS je še enkrat razgaljena kot stranka laži in korupcije.
Dopisi
PREDOSLJE. V nedeljo, 28. avgusta se je vršilo v Predosljah blagoslovljsnje motorne brizealne. Kumica pri blagoslovljenju je bila ga. Andrašičeva iz Kranja, katera je pri tej priliki darovala gasilnemu društvu prav izdaten znesek. Vsa čast in hvala ji!
REČICA PRT LAŠKEM. V nedeljo, 4. t m. je imel gosp. dr. Ciodnič, reši>elj klerikalne polomije, volilni shod v mlinu posestnika Prečka v Rečici. Shodu je prisostvovalo 23 poslušalcev, med njimi dobra polovica žensk. Govornik je srdito napadal Trboveljsko premogokopno družbo iu ji žugal z bodočim ministrom SLS za šume in rudnike, istočasno pa je zatrjeval, da je v najboljših odnoSajih z gg. Skubecom in Pogačnikom, vodilnima uradnikoma TPD, in da bo zato že pokazal onim nameščencem TPD, ki dela jo proti klerikalcem. 11. septembra pa bo g. Godnič videl, da se njegovih grofenj nihče ne boji in da bodo vsi volili protikleri-kalne kandidate, predvsem našega dr. Bohinjca.
OPLOTNICA. V nedeljo sta se vršila tukaj dva volilna shoda. Prvi se je vršil pod egido SLS po rani maši v Orlovskem domu, kjer je pridigal klerikalni volilni evangelij f.nani g. Januš Goleč. Govoril je po svoji stari navadi strastno in fanatično. Izrekel je tudi marsikako neresnico, ki je duhovniku prav gotovo naše ljudstvo ne bo štelo v dobro in radi katerih bo imel zopet oprav ka s sodiščem. - Drugi »hod je bil SDS
v gostilni Stopar, kjer je govoril kot priljub ljeni poštenjak gosp. dr. Ljudevit Pivko. S svojimi mirnimi in stvarnimi ter objektivnimi besedami je vse udeležence — tudi pametne pristaše SLS — takoj pridobil, da so ga napeto poslušali. Nekateri klerikalni petelini so 6kušali delati onedo z medklici, ki jih je pa takoj stvarno in temeljito zavrnil. Tudi g. Goleč je pokukal pri vratih ter skušal s klici opozoriti na svojo osebo. Predsednik tukajšnje SDS gosp. Petelinšek je klerikalce nemilo presenetil z izjavo, da lahko na naprednem ehodu prav vsak dobi besedo. Res se je oglasil g. Goleč, ki so ga naši ljudje mirno poslušali, čeprav je mlatil le staro prazno slamo. Pač pa je dobil takoj nato v veliko veselje navzočih tako temeljit odgovor od gosp. Pivka, da si ga lahko zatakne za klobuk. Shod se je končal mirno in dostojno, 11. september pa bo pokazal, da nismo možje praznih obljub.
Naša skrinjica v ljubljanski in mari-^ borski oblasti je
Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas!
Iz novosti državne Kcejske lmjižnice v Ljubljani
(Priobčuje dr. Joža Glonar.)
XIV.
AJlatius L.: Sjrmmikta eive opuaeula grae-ca et latina, vetustiora et reeentiora. Ve-netila 1788. (III 48.801.)
Baleke K.: Der anorgaoisehe Naeallaut im FranzSsischen. Halle 1912. (43.402—Bh. 89.)
Barle J.: Slika sv. Kummerniase u kapeli u Velikoj Mlaki. Zagreb 1009. (44.298.)
Beneke Fr. E.: Allgemeine Sittenlehre. Berlin 1837. (44.229.)
Bibliographie, Ostenropiisehe, fttr das Jahr... Leipzig 1921— (42.922.)
Compendium ritualis romano-ealisburgeasis cum appendice germanica et vindica. Clagen-furti 1798. (43.408.)
Croee B.: Estetica come scienza deli' es-pressione e llnguistica generale. Bari 1912. (42.954.)
Čelijer E.: HsjacHerae k npoaceKTHpoBaHo-ny mtaay cronmaro ropoaa Mockbb. Mockbb 1824. (44.104).
Diithey W.: Abhandlungem zur Gruivdle-gung der Geisteswissenschaften. Leipzig 1924. (II 45.184-5.)
Erdmann J. E.: Giruudrias der Logik und Metaphysik. Halle 1848. (44.212.)
Freksa Fr.: Der Wiener Kongrese. Stuttgart 1914. (48.715.)
Funk Ph.: Vem der Autkiamng zur Romantik. Munchen 1925. (II 48.896.)
Gerhards I.: BeitrSge zur Kenntnis der prShistorisohen franzSsischen Synkope des PSnultimavokals. Halle 1918. (43.462—Bh. 55.)
Goethe I. W. v.: Briefe an Frau von Stein. Leipzig 1911. (43.776.)
Heinz R. v.: Staffelzolle. Berlin 1901. (44.151.)
Hnme D.: t;ber den Veratand. Leipzig 1912. (44.160.)
Jordan L.: ttber Boeve de Hanstone. Halle 1908. (43.462—Bh. 14)
Katalog der stSndigen Ausatellung der Stadtbibliothek. Franktot a. M. 1920. (44.128.)
Kisch H. E.: Erlebtes und Erstrebtes. Er-innerungen. Stuttgart 1914. (II 48.981.)
Kos A.: Uspomena na Sloveniju. U Zagrebu 1863. (44.298.)
Ktibl Fr.: Geschichte der ost. Advokatur. Graz 1925. (II 43.967.)
La Jnilliire F.: Les images dana Rabelais. Halle 1912. (48.462-Bh. 37.)
Ligniti Fr. W. A. V. v.: Neuzeitliche Taktik. Nach den Erfahrungen des Japonisch-Ruseischen Krieges. Berlin 1911. (II 48.985.)
Lindner 6. A.: Ideen zur Psychologle der Gesellschaft, als Gnmdlage der SogaalwiS9en-schaft. Wion 1871. (44.m)
Mayer A.: Die Lehre von der Erkenntnis. Leipzig 1875. (44.188.)
Mensonges, Lee, Bulgares. Pariš 19J9. (44.215.)
Mičie St. R.: HapoaHe nucoje Ha seiubHiirrv CJiofioaHe oTaufiaHe y 1917—18 roj. Beorpaa
1926.	143.017).
Milleker F.: Kune Geschidite der Stadt Belacrkva im Banat 1355—1918. Bela Crkva
1927.	(44.252.)
Minafik Fr.: O granu in njegovem vplivu na medicinsko libro. Novi Sad 1924. (II 43.992.)
Nilstroy E.: Der Trobador Pistoleta. Halle 1914. (43.462—Bh. 52.J
PlaH L.: ttber die Materialien des 6st. ABGB. Wien 1875. (44.194.)
Poetter Fr. Chr.: Logik. Gutersloh 1887. (44.275.)
Prauss J.: Die Idee der Gleichberechti-gung. Agram 1861. (44.114.)
Radojičič Sp.: Ochobh rprosavor npaBa-Beorpaj 1926. III 43 365).
Rincolini E. K.: t;ber. Gefangniskrackhei-ten. Briinn 1830. (44321.)
Rosenbanm Ed.: Der Vertrag von Versail-les. Inhalt und Wirkung. Leipzig 1921. (41.269.)
Rutar S.: Domoznanstvo poknežene grofije Goriške in GradiScailske. N® Dunaju 1882. (44.349.)
Schachtelin F.: Das paseg dčfini und im-parfait im AltfranzSsiechea. Halle 1911. (43.462—Bh.30.)
Semrau F.: Wiirfel usid Wilrfel9piel im al-ten Frankreich. Halle 1910. (43.462—Bh. 23.)
Skok P.: Die Verbalkompositi<m in der ro-manisehen Toponomastik. Halle 1911. (43.462 —Bh. 27.)
Sombart W.: Sozialismus und soziale Be-w^ung. Jena 1908. (43.573.)
Stoddard I. L.: La decadenza de L* Inghil terra. Veneto 1918. (44.235.)
Thudiehnm Fr.: Zur Rechtsgeschichte der Wetterau. TUbingen 1814. (44193.)
Tripkori< V.: Ha KOMrcicor Batra. Beorpaa 1926. (43.154).
Velimirorič N.: The Soul of Serbia. London 1916. (44.309.)
Vymaia) Fr.: Gramatickč zakladv jazvka slovinskčho. V Brne, 1884. (44.284.)
VVagner M. L.: Siidsardische Trutz- und Liebes-, Wiegen- und Kinderlieder. Halle 1914 (43.462—Bh. 57.)
Wharton, E. R.: Etyma graeca. London 1882. (44.325.)
Winter M.: Im unterirdischen Wien. Berlin 1905. (43.936-13.)
Žirmunskij, V. H.: PatJ)««, ce seropaja n leopaja. fleTporp&a 1923. (44.258).
LJUC"
naj boljše.najtrpetneji«. zato najccnejse.
Najcenejše
ni najboljše modroce, spalne divane, otomane, žimo dobite pri tvrdki
FRAN JAGER, ta potnik,
Ljubljana, S«. Petra nasip *«. 29 pri
Zmajskem mostu.
Letošnja letina v Jugoslaviji
Ob priliki kongresa gospodarskih zbornic in organizacij, ki se je vršil 4 in 5. L m. v Beogradu, so posamezne zbornice za svoje okoliše zbrale podatke o letošnji letini pred vsem glede možnosti izvoza. Po tej statistiki bo imela Vojvodina v pšenici presežek 14.140 vagonov, ostale pokrajine 4100 vagonov, tako da znaša skupni presežek 18.240 vagonov. Pasivni kraji bodo potrebovali okrog 4200 vagonov. Zagrebška zbornica ni mogla dobiti točnih podatkov, vendar se računa, da bo Hrvatska lahko popolnoma krila lastno potrebo in primanjkljaj Slovenije. Tako bo ostalo xa izvoz okrog 12.000 vagonov pšenice. Kvantitativno je letošnja letina v pšenici slabša od lanske, vendar je kakovost pšenice prvovrstna (v Vojvodini 79/80 kg z 1—2 % primesi, v Srbiji 78/80 kilogramov z 4 % primesi).
V	turščici bo imela Vojvodina presežek 45.130 vagonov, Slavonija 10.000 vagonov in Južna Srbija 500 vagonov. Skupni presežek v turščici 9e ceni torej na 55.630 vagonov.
Ker znaša potreba pasivnih krajev okrog 26.000 vagonov, bi torej ostalo za izvoz 29.630 vagonov. Pri tem ni upoštevana Hrvatska, vendar se računa, da bo tudi glede turščice Hrvatska popolnoma krila lastno potrebo in primanjkljaj Slovenije. Letošnja letina v turščici je za 80—40 % slabša kakor lani. Izvoz turščice je odvisen od cene. Če se bo cena turščici dvignila na 250 Din, se bo izvozil celoten presežek. Če pa bo cena nižja, se bo turščica v večji meri porabila za pitanje svinj za izvoz. Ze v preteklem gospodarskem letu se je velik del za izvoz razpoložljive turščice porabil za pitanje svinj-; zato je tudi izvoz turščice v toliki meri nazadoval, dočim se je izvoz svinj znatno dvignil. Komisija za cenitev izvoza je upoštevala ta razlog in izračunala, da bo izvoz turščice znašal okrog 20.000 vagonov.
Ječmena, rži in ovsa bo ostalo za izvoz okrog 1000 vagonov.
Skupaj se ceni izvoz cerealij na 34.500 vagonov v vrednosti 819 milijonov Din, od tega odpade na pšenico in moko 12.000 vagonov v vrednosti 360 milijonov Din (v koledarskem letu 1926. smo izvozili 29.700 vagonov v vrednosti 400 milijonov Din (leta 1926. 89.500 vagonov in 1339 milijonov Din) na ječmen, ri in oves 1000 vagonov v vrednosti 20 milijonov Din, na fižol 500 vagonov v vrednosti 20 milijonov Din in na otrobe 1000 vagonov v vrednosti 19 milijonov Din.
V	Sloveniji v splošnem žito ni slabo obrodilo. Po količini je letina v pšenici zadovoljiva, po kakovosti pa zelo dobra. Produkcija v Sloveniji krije sicer le polovico potrebe konsuma, vendar bo primanjkljaj glede žita in moke manjši kakor lani. Tudi glede ječmena je letina v Sloveniji ugodna, glede ovsa odlična; edino rž je nekoliko slabše obrodila.
= Koliko nas stane prepir za jadransko železnico. Kakor znano, so nam denarna sredstva za gradbo jadranske železnice že od maja na razpolago. Od druge tranše Blai rovega posojila (30 milijonov dolarjev no-minala) se ima namreč po pogodbi porabiti 15 milijonov dolarjev za gradbo železnic od Beograda do Jadranskega morja. Dokler pa se. denar ne uporabi v določeni namen, osta ne naložen pri bankah Blair & Co. in The Chase National Bank v Newyorku. Z gradbo te železnice bi se torej lahko že pričelo v maju, kar pa se ni zgodilo, ker do danes še ni določena trasa te železnice, še manj so seveda izdelani podrobni načrti. Namesto da bi se delo pospešilo, se je ponovno vnel prepir za traso. Gotovi krogi so* se postavili na stališče, da se mora ta železnica izvesti neposredno na Kotor in ne na Split. Beograjski cTrgovinski Glasnik), prinaša dnevno dolge razprave o tej zadevi. Pretekli so že 4 meseci, odkar imamo na razpolago denar za gradbo, pa se še nismo odločili, kje bo tekla. Medtem pa tečejo visoke obresti za to posojilo. Pomisliti moramo, da znašajo 7% obresti na nominalih 15 milijonov Din, letno 1.05 milijona Din, in da nam newyorške banke za naloženi denar plačajo le 2.5 % letnih obresti (1 % pod eskomptno obrestno mero newyorške Fede-ral Reserve banke), in to ne na nominalnih 15 milijonov dolarjev, temveč na dejanskih 12.8 milijonov dolarjev (kolikor znaša izkupiček emisije 15 milijonov dolarjev). Ne\v-yorške banke nam torej za naloženi denar plačajo letno le 320.000 dolarjev obresti, dočim moramo mi obligacijonarjem plačati za obresti 1,050.000 dolarjev letno. Na ta način izgubimo na obrestih 735.000 dolarjev ali 41.7 milijona Din. Mesečno nas stane prepir za jadransko ieleznico nič manj kakor 3,480.000 dinarjev, ki jih mora plačevati narod. Onim gospodom, ki se prepirajo, bi zato priporočali, da to upoštevajo in da vprašanje čim prej likvidirajo. Pri izbiranju trase pa naj v prvi vrsti gledajo na rentabilnost, kajti ne gre, da bi se obresti za kapital, ki se bo investiral v to železnico, prevalile na davkoplačevalce. Kot smo gori izračunali, znašajo te obresti letno 1.05 milijona dolarjev ali 59.5 milijona Din, ki jih bo morala bodoča železnica sama nositi.
= Gradba železniee Rogatec - Krapina. Gradba železnice Rogatec - Krapina je že pričela. Trenotno je vse delo koncentrirano na vrtanju tunela Lupinjak, ki je nekaj kilometrov oddaljen od Krapine. Z ostalimi deli se bo pričelo, ko bodo kmetje spravili poljske sadove.
= Tekstilna industrija v Kranju. Dne 31. avgusta se je vršil 3. redni občni zbor Jugoslovansko - češke tvornice bombažnih tiskanin, d. d. v Kranju, ki je ena največjih tekstilnih tvornic v državi. Kljub veliki inozemski konkurenci je cJugočeška>, kakor se na kratko imenuje to podjetje, precej napredovala in se namerava še povečati. Lani je družba zgradila ivornico za škrob iz krompirja. Občni zbor je sklenil spremeniti naziv podjetja, tako da se sedaj glasi: <Jugočeška», jugoslovansko - češka tekstilna industrija, d. d. v Kranju. Podjetje zaposluje danes okrog 750 delavk, katero število se bo v kratkem povečalo na 1000.
= Odpor preti avstrijsko - madžarskemu mlinskemu karteln v Avstriji. Na seji, ki se je vršila v torek 6. t. m., je carinski odbor avstrijskega parlamenta razpravljal o predlogu carinske novele. Glede nameravane ustanovitve avstrijsko - madžarskega mlinskega kartela, odnosno podonavskega mlinskega kartela, se je razvila živahna debata. Dr. Bauer je v imenu socijalnih demokratov izjavil, da smatra nameravano ustanovitev kartela za največjo trgovinsko - poli-
tično gorostaštnost povojnega časa. Vlada pospešuje ustanovitev kartela. ter je celo obljubila, da bo avstrijskim mlinom povrnila del bremen, ki jih nalaga kartel avstrijskim mlinom. Kakor je po današnjem rtanju stvari soditi, bodo tudi jugoslovenski in rumunski mlini vstopili v kartel, da bodo deležni rstitucij. V debati se je izkazalo, da je tudi Landbund proti kartelu. Kakor poročajo z Dunaja, zahtevajo jugoslovenski mlini letni kontingent 3000 vagonov in stavijo to zahtevo kot pogoj, da Jugoslavija pristane na povišanje carine na mo^o, ki je v trgovinski pogodbi vezana.
= Položaj na hmeljskem tržišču. Po poročilu Zveze hmeljarjev v Žatcu (Češkoslovaška) se vedno bolj razvija trgovina z novim hmeljem. Kot kupci nastopajo inozemski trgovci in inozemske pivovarne, kakor tudi domači komisijonarji in zastopniki domačih pivovarn. Dnevni nakup znaša okrog 100 bal. Cene 6e gibljejo med 2150—2450 Kč za 50 kg (72.50 — 82.50 Din za kg). Tendenca je mirna. Trgovci s hmeljem cenijo, da so do 5. t. m. producenti prodali okrog 8 do 10.000 starih centov. Do večjega prometa v novem hmelju še ni prišlo. Povpraševanje je tudi po starem hmelju, ki se trguje po 1900 do 2100 Kč za 50 kg. Po sodbi produ-centov kakor tudi trgovcev je kakovost letošnjega hmelja prvovrstna. 4. t. m. je bila v Zatcu otvorjena hmeljska razstava, na kateri je poleg številnih vzorcev hmelja razstavljen tudi obširen statističen materijal. Poseben poučni oddelek prikazuje živalske in rastlinske hmeljske škodljivce. — Na ntirnberškem hmeljskem tržišču je znašal v torek 6. t. m. dovoz 400 bal. Dopoldne je bilo prodanih 100 bal. Cena za hallertau-ški hmelj do 240 mark za 50 kg.
= Stanje Narodne banke 31. avgusta. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram stanju 22. avgusta). Aktiva: kovinska podlaga 491 (— 2.8), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1343.8 (— 17.1), posojila na menice in vrednostne papirje 1449.3 (-1- 42.6); pasiva: obtok bankovcev 5628.1 (+ 102.3), državne terjatve 158.8 (— 151.2), razne obveznosti 1443.5 (4. 71.6). Ostale postavke so ostale nespremenjene.
= Mlekarstvo na letošnji pokrajinski razstavi v Ljubljani. Ne le praktični mlekarski mojstri, ki predelavajo mleko v maslo in sir, marveč tudi lastniki mlekarn, odnosno odborniki mlekarskih zadrug so često trdno prepričani, da so njihovi mlečni izdelki najboljši. Le s kakovostnimi tekmami na razstavah je mogoče taka večkrat neosnovana prepričanja uspešno ovreči in otvoriti pot k izboljšanju izdelkov. Na razstavah lahko vsakdo sam primerja dobroto svojih izdelkov z dobroto izdelkov drugih domačih ali tudi inozemskih, na svetovnem trgu že uvedenih mlekarn, ter odloči smernice sprememb v svoji izdelovalni tehniki. Vsaka šola pa nekaj stane. Udeleževati se razstav je moralna dolžnost vsakega posameznika, ki se bavi z mlekarstvom. Razstava predstavlja najcenejšo in posebej še za mlekarskega praktika in kmeta najboljšo šolo. Zato vsi mlekarji na obisk v Ljubljano od 17. do 26. septembra.
= Not upravni odbor . zagrebškega borznega sveta. Na seji borznega sveta zagrebške borze 6. t. m. je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora gosp. dr. Stanko fiverljuga, za podpredsednika pa Samuel Aleksander Milič.
Dunaj. Beograd 12.4750 — 12.5150, Berlin 168.47 — 168.97, Budimpešta 123.95—124.25, Bukarešta 4.3450 — 4.3650, London 34.44625 do 34.54625, Milan 38.50 — 38.60, Newyork 708.25 — 710.75, Pariz 27.7550 — 27.8550, Praga 20.98375 — 21.06375, Curih 136.55 do 137.05.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.37, London 25.21125, Newyork 518.65, Pariz 20.33, Milan 28.165, Praga 15.375, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.18, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.10.
Blagovna tržišča
Dunajska borza za kmetijske produkte
(7. t. m.) V skladu z mlačnejšo tendenco na inozemskih tržiščih je bilo razpoloženje na dunajskem tržišču mirno. Cene so za malenkost popustile. Promet v pšenici je bil minimalen. Mlini kupujejo le v majhnih količinah, ker pričakujejo, da bodo cene popustile. Večji zaključki so bili zabeleženi v ruski rži za oktober - november. Tendenca v turščici je mlačna. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40.5, madžarska Tisa (81/83 kg) 44.5 — 45; rž: marchfeldska 38.5 — 39, madžarska 38 do 38.25; turščica: 28 — 28.5; oves: do. mači in madžarski 29.5 — 30, češkoslovaški 29 — 29.5; moka <0> (v trgovini na debelo) : domača 65 — 69, madžarska 63 — 66, rumunska 61 — 63.
SVETLA GLAVA
i
PEČE
DrOETRER
IEVIM
RACK1NOM
Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristojbin
Dr. Oetker, d. z o. z., Maribor.
J. O. Curwood:
56
preganjana zena
Roman.
Jana je smeje se skočila na noge in je obstala pred njim v soju luči, vitka, prožna in dražestna, in ga je pogledala z očmi, v katerih sta igrali prelestna trma in nekakšno zmagoslavje kakor dve oča-rujoči iskrici.
»In opasna bo tudi, jelite? Gotovo ste mi hoteli reči tudi to?«
»Da, tudi opasna bo.«
Stopila je k njemu, vrgla lase nazaj in obrnila njegovo glavo navzgor, tako da mu je videla v oči.
»Ali bo hujša od mrzlice in gladu in globokih močvar in džungle, polne mrčesa?« je vprašala. »Ali nas čaka kaj strašnejšega od divjih zveri in strupenih kač in zavratnih ljudožerov, John? Vsemu temu sva kljubovala z očetom mnogo let kakor dva zvesta tovariša. Ali so ta velika, razsežna, krasna pogorja opasnejša od ceylonskih džungel, iz katerih ste pobegnili — da, John, baš vi? Ali so v njih življenski pogoji obupnejši nego v prostranih afriških puščavah? Ali so vaši medvedje hujši od tigrov, vaši volkovi strašnejši od levov? Ali menite, da se morem jaz, ki sem s svojim pokojnim očetom toliko let gledala vse te stvari, sprijazniti s tem, da me moj soprog ostavi doma kakor kako vsakdanje ,nežno bitje'?«
Tako sladak in čaroben je bil zvok besede »soprog«, ko je ljubko splavala z njenih ustnic, da je v svoji radosti pozabil na vlogo, ki jo je igral, in jo je potegnil v svoj objem — in da se je obenem sesulo vse, kar je bilo še ostalo v njem od načrta, da naj bi ona ostala doma.
»Old Donald hoče naglo potovati,« se je branil s poslednjim
naporom. »Zelo naglo, Jana. Mudi se mu. In midva mu dolgujeva veliko — vi prav tako, kakor jaz — ker naju je rešil iz coyota.«
»Pojdem, John.«
»Ako pojdeva sama, se bova tem laglje kmalu vrnila.«
»Jaz pojdem z vama,«
»A nekatere gore so take, da jih ženska ne more preplezati!«
»Tedaj vam dovolim, da me ponesete nanje, John. Tako močni ste —«
Brezupno je vzdihnil.
»Jana, ali res nočete ostati pri Blacktonovih, da me pomirite?«
»Ne. Ni mi do tega, da bi vas pomirila.«
Njeni prsti so mu božali obraz.
»John?«
»Kaj je?«
»Oče me je naučil streljanja, in ko se na svojem svatbenem" potovanju še bliže spoznava, vam povem nekatere svojih lovskih prigod. Nerada streljam divjo zverjad, zato ker mi je draga. Toda streljati umem. In hočem imeti puško!«
»Za Boga!«
»Ne otroške — ampak pravo puško,« je nadaljevala. »Takšno puško, kakršna je vaša. In če bi imeli po naključju kake neprijetnosti — s Culver Rannom —<
Čutil je, kako se je zdrznil in kako so se njene roke tesneje prižele k njegovemu licu.
»Zdaj vem,« je šepnila. »Slutila sem to že ves čas. Rekli ste mi, da sta-odšla Ouade in Culver Rann s svojimi pajdaši po zlato. Odšla sta — toda njiju odhod ne pomeni, da bi ju bilo .nestalo v tem kraju', kakor ste mi hoteli natveziti, John Aldous! Prosim ne prič-kajva se delj zastran tega. Ce bi nadaljevala, bi se sprla — in to bi bilo strašno. Z vami pojdem. Jutri za rana bom pripravljena. In puško hočem imeti. Hočem tudi, da ste dobri z menoj in da bi bili
to najini medeni tedni, prav zato, ker obetajo toliko razburjenja in prigod.«
S temi besedami je pritisnila svoje ustnice na njegove in njegovi poslednji razlogi so šli po vodi.
Dve uri pozneje, ko je šel h globeli, je bil podoben človeku, ki se je pravkar zbudil iz čudno vznemirljivih, a vendarle prelepih sanj. Jani in Balcktonovima je bil rekel, da se mora neizogibno še nocoj sestati z Donaldom. Janin poljub, s katerim mu je voščila lahko noč, ga je še vedno grel na ustnicah, milujoči dotik njenih rok mu je še vedno drhtel na obrazu in še vedno mu je bilo, kakor da čuti okoli sebe sladki vonj njenih las. Bil je pijan prevelike sreče, ki je tako iznenada pala nanj ter zalila sleherno žilico njegovega bitja; a v tem bogastvu svoje brezmejne radosti se je obenem zavedal tesnobe, nove tesnobe, ki je od minute do minute naraščala v njem in zaradi katere je bil vesel, ko je naposled dospel do malega ognja v globeli!
Ni se kar od kraja izpovedal Mac Donaldu svojih strahov. Pripovedoval mu je zgodbo o Mortimeru Fitz Hughu in Jani, ne da bi kaj zamolčal — vse dokler ni opazil, kako se Donaldove Mac Donal-dove velike roke v svitu ognja stiskajo v pesti in kako se njegove vdrte oči mrko iskrijo v temo. Nato mu je povedal, kaj se je zgodilo, ko sta Blackton in Peggy odšla v mesto. Ko je končal in obstal pri ognju kakor živa slika brezupja, je tudi Old Donald vstal in čudno navdušenje je zazvenelo v njegovem glasu.
»Moja Jana bi bila ravnala prav tako,« je vzkliknil vzneseno. »Tako bi bila ravnala, Johnny — prav tako!«
»Ali to je razlika!« je vzdihnil Aldous. »Kaj naj storim, Mac? Kaj naj napravim? Ali ne vidite, kako nemogoče je, da bi ustregel njeni želji? Mac — Mac — ona ni moja žena — ne čisto, ne povsem, ne v pravem pomenu besede tako, kakor hoče zakon! Ako bi zvedela resnico, bi se prestala smatrati za mojo ženo in bi me ostavila. Zato je ne morem vzeti s seboj. Ne morem. Pomislite, kakšne posledice bi to utegnilo roditi!«
Snežne čevlje
»prejema v popravilo radi bližajoče se sezone ie sedaj tvrdka M. Trebar. Sv Petra cesta 6 in Preešrnova ul. 30 24523
Učiteljica
sprejme nekaj novih učencev' za klavir Vpisuje ol 1 —4 ure Naslov v oglas-oddelku .Jutra. 24331
H šo z vrtom
pol ure oddaljeno od mesta prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra». 23693
dobro event.
ohranjen, posodim, prodam. Cenj. ponudbe pod .Dober klavir* na oglasni oddelek «Jutra» 25553/a
Preselitve
izvršuje najceneje .Slove-nia-Transport», sped. transportna družba v Ljubljani, Miklošičeva 86 — Tel. 27-18 23101
Delovodjo
ia mehanične in električne delavnice, z najmanj dvoletno prakso in dobrimi c pričevali srednje delovod-ske šole sprejme Sent-janški premogovnik And Jakil. Krmelj-Dolenjsko.
25460
Učenko
pridno m polteno, s potrebno naobrazbo. sprejmem v ilelikates. trgovino v Ljul> Ijani. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro .Delikatese 1900». 25504
Starejšega hlapca
za poljsko delo in h konjem iščem za takoj. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek .Jutra, pod .Vesten 60».
25780

Boljše dekle
bi šlo rado za kuharico k orožnikom ali financarjem. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra, pod šifro »Poštena in pridna..	25699
Gospodinja
išče mesta, najraje pri kakem samskem gospodu ali gospe. Dopise na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro .Vestna 78».	2577"
Postrežnica
vajena kuhati, išče dela za čez dan. Dopise na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro .Postrežnica*.	25777
Strojnik
in ključavničar, dobro kla-sificiran. samski, vojaščine prost, išče primerne službe. Ponudbe na Emil Herber, Slovenska Bistrica. 25782
Parni kotel
30 m' in
parni stroj
ea. 50 HP, starejši, za ha-gatelro ceno prodani. Naprava je v obratu in ogled v tovarni pletenin D. Hribar v Ljubljani, Zaloška cesta.	25701
Lokal
ulični ali dvoriščni, tudi lahko v prvem nadstropju, v sredini Ljubljane, ta tibo obrt, iščem za Ukoj ali po dogovoru. — Ponudbe na: Ivan Kokalj. Bled, RiK^n *ka cesta 76.	24704
Cello
dobro izigran, po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku <Jutra>.
Veliko prazno sobo
elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam takoj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 25711-a
Opremljeno sobo
išče s 1. oktobrom Ameri-kanee — soliden gospod. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod «Amerikanec*.
25789
Opremljeno sobo
dvema posteljama takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 25779
Diiaška stanovanja
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje 5 hrano, event samo z zajtrkom, poleg realne gimnazije. Elektr. razsvetljava. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	25596
Dijaka
sprejmem v dobro oskrbo v bližini srednje tehnične šole Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	25649
Dva dijaka
sprejmem v lepo, Čisto in zračno sobo z elektr. razsvetljavo. Naslov v oglas, oddelku «Jutra*. 25686
Profesor
sprejme na hrano in stanovanje 1—2 dijaka. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
25703
3 dijake
sprejmem v vso oskrbo. — Lepo, solnčno stanovanje in vrt. Na lepem kraju Pod Rožnikom Naslov v oglas, oddelku <Jutra». 25767
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo centru. Naslov v oglasnem oddelku *Jutra*. 25760
Dijaka
sprejmem v popolno	dobro
oskrbo. Naslov pove	oglas,
oddelek .Jutra.,	25790
KctpiUrt
Družabnika
z vlogo proti visokim ob-restim sprejmem za dobička-nosno podjetje. Event. d. d. Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod «Uspeb 89».
25695
Glasba,
Klavir
Kanarčki
izbami vrvivci, po izredno nizki ceni naprodaj na Rimski cesti št. 7, vTata 3.
25780-a
Več kanarčkov
holandske pasme, po ugodni ceni prodam. Dobri pevci. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 25786

Trgovcu
ki mi stori majhno uslugo, dam 7000 Din nagrade. — Pojasnila daje Blatnik Robert, Trbovlje 1, poštno leteče.	25632
Sadno drevje
v najboljši kakovosti nudijo
I. slov. drevesnice
I. Dolinšek
Št Pavel v Savinjski colini,
IV
za ležišča
s primezijo 20°/o, 40% in 60°/o cinka bronaste šipke in puščice vseh dimenzij dobavlja najceneje : .Calin" k. d.. Zagreb Mandatna 1.
Kdor oglašuje, ta napreduje
t
Bres posebnega obvestila.
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest vsem znancem in prijateljem, da je naš dobri oče, soprog in stari oče, gospod
Ivan Prelog
oskrbnik grajšcine „Novi klošter' pri Sv. Petru v Sav. dolini
danes, dne 6. septembra 1927 ob 17. uii po dolgi, mučni bolezni v 73. letu starosti za vedno zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 8. septembra 1927 ob 11. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Polzeli.
Novi klošter, dne 6. septembra 1927. Žalujoča rodbina: Marija, soproga; Ferdo, Jožtf in Ivan, sinovi; Karolina, Marija in Roza, hčerke; Franc Sifrar, zet; Tilka in Jožefa, sinabi; Rajmund, brat; Mimika in Ana, sestri
in ostali sorodniki.	9766
9009
Malinovec
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica
„ALKO"
družba z o. z.
Ljubljana, kolizei
To knjigo razpošiljamo počenši z 16. septembrom vsem onim ki so nam
Din 10— plačali
ali ki nam isto vsoto pošljejo. Edina stročna knjiga o radiu v srbščini m hrvaščini, 160 strani, nad 100 ilustracij.
K0NRATH d. d., SUB0TICA,
speciialna radio radnja
Trgovino
s stanovanjem
v mestu ali na deželi, z mesečnim prometom od 50 do 60.000 Din, iščem. Ponndbe na oglasni oddelek ♦Jutra* pod šifro «75.000».
25783
Vdovec
s 3 otroki, posestnik, se želi poročiti z vdovo od 35 do 45 let, ki bi imeW ljubezen do otrok ter nekaj denarja, za skupno ustanovitev kantine. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod značko «Mirno življenje 85* 25785
Šolske knjige
za u se srednje, meščanske in osnovne šole
dobite
v knjigarni Tiskovne Zadruge
Lfubliana. Prešernova ul. 54
inasproti glaone poŠte.)
Tračnice
in vagonete vsth vrst in v vsaki količini ku-ouje .Calin', k. d., Zagreb, Mandaličina 1.
Pristni in pravi
Kavčičev
rostlinsM želodmi
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavja
EDINOLE
Rastlinska destilacija „ FLORI AN"
(Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej) Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom
Za pristnost Jamfti J	^
f yg — ■ - — A	—
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega
Kavčičevega „F torija na'
L. Mikuš
Mestni trg Stev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.	. -
GlOVANl BOCCACCIO:
DEKAMERON
Frevel Dr. ANDREJ BUDAL.
I.	knjiga. Broš. Din 56—, platno Din 72—, luksuzna iz-
daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100-— z ilustracijami.
II.	knjiga. Broš.-Din 56—, platno Din 72 — , luksuzna iz-
daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100*— z ilustracijami.
III. knjiga. Broš. Din 56-—, platno Din 72—, luksuzna izdaja na boljšem papirju, polfranc. vez. Din 1C0-— z ilustracijami.
Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne Zadruge
v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
!
reditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskorapt ln In-kaso menic ter nakazila v tu. in inozemstvo. safe-deposits Itd. ild.
Brzojavke: Kredit Ljubljana, telefon U. 2040, 2457, 2648; Interurtan: 2<06. 2SOr,
Urejuje dr. Josip Biraa. Izdaj« za Konzorcij «Jutra» A doli Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiakamarja Pran Jezeršelc. Za isseratni del je odgovora Alojzij Novak. Vai w Ljubljani.