L tftas ^ I^caoiBGa^f A ...... I r/ ifllll/ / fllf I /Sraf šfflvtaf / I M^vSSSm /\>vL Ji^ S2E0I1 """ 1111 f^^r"""""""™ 125 AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAFEIfc CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 31, 1945 LETO XLVIII—VOI, XL 7III too je, ce vesle Joriu živi neke vrste rak, J oJto, kot nobena druga * svetu. Ta rak ima samo .'|ln to je nasajeno na dol-'nici. ki je daljša kot je %Vo telo. * » * bojne ladJ'e> so v l^aj na morju, ne pride-l! trebščine v domača pri-f3' Tem ladjam namreč | kot 1,000 posebnih la-1 |SlCer 35 raznih vrst. Tej IJo bojnim ladjam vse po- j t Vse od kuriva do naj-, I potrebščin za posadko, j |('Vrste ladij nimajo dru- II yka kot da preskrbe i^a(1iam pitno vodo, kate-1/Sebnimi pripravami di-ftj prekuha vaj o iz mor-■i,' Potem so druge ladje, I ^aka plavajoča garaža, I^aj na morja izvršijo lj^avke na ladji. Potem nimajo drugega dela ■k Vajo ponesrečeno po-I ^dmornic v morju. I * ♦ * l, v°jne so dobivali naci-Ik, vi> ki so jo potrebo-m^o plazmo, od otrok v i1" deželah. Otroci, ki I ^ Ser>i zdravi in v staro-1. 0 15 let, so bili poslani L "bolnišnice," kjer so lSo' kri in to tako pogo-I j ^krvaveli in umrli v l,,11^. Največja taka L b°lnišnica" je bila bli-j^Vija, katerp so Ru,si IC u lanskega leta in » VOOotrok. Kot kažejo I Je koralo biti tam na-lO'OOO, do 3,000 otrok, Iv'hišnica" pošiljala ar-|ik teden do 1,200 kvor- I. * * * |wCetltralne sile izgubile I s,,Vn° vojno, ni s tem 1: 0jega prestola samo Viljem, ampak 1:;/' ^Jim 21 raznih nem-*iCev» vojvod in drugih I * * * Uniji je danes 25 l^e 0 sv°j° uradno dr-19 od teh jo je ■ [v.6 Po zadnji svetovni |yava Kentucky ima, »Jj' Znano pesem kot dr-I Kentucky Home. L. * ♦ * aineriški državi, ra-I', ® Zdravnik po postavi iz telesa, ako je ■tyj se s tem reši žen. Toda tudi država, ■ Postave, zdravnika j ^ju ne tira pred so- h V * industrija pozna oljnih mazil za l\°torje- En0 tako ma- ■ ig '"n maže j o motorje v W\ stopi niti pri 150 »dj ^avske vročine, ni-|tJt>?ri 65 stopinjah pod I atosferj IV, * * v'4 j s z»anih pritlikavcev K ^ Je do 1,200 omože- J|lO(.n''enil1 z možmi ali I ^alne velikosti. tc *v* »V al1 SO, da je bilo 90 kaznjencev, ki so m 1 v ameriških ječah, |y njih lastni izjavi o Bv^b io odstotkov pa I s^a porote. ifif^ obletnica |m5'> y '15 bo darovana v Wy\ maša za pokoj ne-p ^ ls°vec v spomin 1. ®°ve smrti. TRUPLA PADLIH VOJAKOV BODO ZAHTEVALI DOMOV Vsak sorodnik bo vprašan, ali naj dopošljejo truplo vojaka domov, ali naj počiva v tuji zemlji. Večinoma vsi se izjavljajo, da jih hočejo domov. i i Washington. — Kakor hitro bo vojna z Japonci kon-J jčana, bo imela armada drugo, nič kaj veselo, toda častno j nalogo, da prepelje trupla padlih vojakov domov. Prvi ko-' 'rak k temu bo, da bodo sorodnike padlih vojakov vprašali,1 j na/ povedo, kaj naj se napravi s trupli. In njih želja se bo izpolnila. Trupla bodo dopeljali domov, kjer bodo pokopana na kakem domačem pokopališču, ali pa bodo ostala v tujini, kakor bodo sorodniki pač želeli. Kakor prihajajo zdaj zahteve, bo do 99 odstotkov padlih vojakov pripeljanih domov k zadnjemu počitku. Ljudje zdaj vse drugače čutijo kot po prvi svetovni vojni. Takrat so večinoma vsi rekli, naj počivajo padli tam preko morja v skupnem mirodvoru. Zdaj pa pravijo, naj počivajo v domači zemlji, kjer njih zadnjega počitka ne bo skrunila nobena vojska, kot se je to zgodilo v Evropi. V kongresu je že predlog za denar, s katerim naj bi se v vsa. ki državi postavilo vsaj eno narodno pokopališče za padle vojake. Vsako bi stalo nekako $2,500,000. Predlagano je bilo, da bi bil eden v Clevelandu, eden pa v Columbusu. Vsako nokopa- ... ..........m ...................... ■ '»■■»•g^WLl.JllL. »'glJ-,^ ' JL J ■ lišče bi bilo dovolj veliko za 150,000 grobov. Na teh mirodvorih bi bili po-j kopani zastonj vsi padli vojaki, veterani in njih vdove ter žene in mladoletni otroci. Ako bo pa želela družina, da pokoplje padlega vojaka na domačem pokopališču, bo armada' truplo dopeljala na domačo po-j stajo pod častno stražo, za vse ostalo bo pa morala skrbeti dru. j žina. V narodnih pokopališčih | bo pa armada plačala vse stroške i pokopa. | Armada bo začela v teku enega meseca obveščati sorodnike J padlih vojakov o kraju, kjer je vojak zakopan. < Župan Burke je imenoval svoj poseben odbor, ki bo vodil njegovo kampanjo Clevelandski ž'u p a n Tom Burke je v torek večer naznanil svoje načrte za župansko kampanjo. Vso kampanjo bo vodil popolnoma neodvisno odbor 16 oseb, katere je župan izbral. Načelnik tega odbora bo W. C. Shepard, ki je vodil kampanjo za Mr. Burka pred 15 leti, ko je kandidiral za mestnega sodnika. župan Burke je glede kampanje izjavil sledeče: "Šestnajst splošno poznanih Clevelandčanov je, pristalo na to, da bodo v glavnem vodili in nadzorovali mojo kampanjo. Glavni stan bo v Leader Bldg. Ta odbor zastopa interese in mnenje, ki je dalo Clevelandu tako bogato in napredno politično tradicijo, "Naprosil sem ta komitej, da vodi mojo kampanjo na tak način, da bo iz tega odseval fakt, da je naš glavni namen podpirati vojni napor. Kot župana v vojnem času je moja odgovor- nost gledati na to, da bo naša kampanja v smisli demokracije, v kateri ne bo nesloge. Ta kampanjski odbor sestoji iz sledečih oseb: Načelnik bo W. C. Shepard, tajnik Joseph P. Sullivan, županov tajnik, blagajnik John Elder, pomožni pravdni direktor mesta. Drugi odborniki so: Marvin C. Harrison, odvetnik; dr. D. Sharpe; Virginia R. Wing, tajnica antituberkulozne lige; Thomas A. Lenehan, tajnik Clevelandske delavske federacije; John E. Lokar, tajnik guvernerja Lauscheta; James Debevec, urednik Ameriške Do-rilovine; dr. William J. Lausche, brat guvernerja Lauscheta; Wil liam 'Ong, direktor American Steel & Wire So.; M. C. Clarke, predsednik Dunbar Insurance Co.; S. G. Cirelli, zlatar; Baird Johnson, odvetnik ; državni senator Emil A. Bartunek; Spencer W. Reeder, odvetnik. Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama Mrs. Joseph Kozlevčar, 952 E. 207. St. je bila obveščena, da je bil na 21. aprila ranjen na Oki-nawi njen brat Pfc. Joseph A. Kapler. Sedaj se nahaja v bolnišnici na Marianskem otočju. Star je 22 let in je v armadi od novembra 1942. Preko morja je s pehoto od lanskega junija. Njegov oče Joseph Kapler živi na 207. cesti v Euclidu. n h ik Za 30 dni je prišel na dopust Louia F. Lavrich, S. K. l/C, sin Mr. in Mrs. Louis Lavrich iz 1433 E. 175. St. Služil je na Pa-1 cifiku več kot dve leti. Louis je član društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. m m nc Mr. in Mrs. John Rudolph iz 1110 E. 68. St. sta prejela končno pismo od sina Pfc. Johna, znanega igralca na harmoniko, ki se je oglasil s Filipinov. Piše o hudih bojih tam. Služi pri 158. polku, ki je bil že večkrat citiran radi izrednih zaslug v bojih. John služi že štiri leta v armadi in preko morja je že tri leta in pol, ne da bi imel še kak dopust. Wl wn Sledeči naši fantje so bili častno odpuščeni iz armade v taborišču Atterbury, Indiana: Frank J. Velič iz 1261 E. 60. St., Fred C. Soldat, 1152 E. 60. St., Joseph F. Skerbec, 1200 E. 61. St. GUY LUCAS BO NOVI POŠTAR V CLEVELANDU j Guy R. Lucas, ki je zdaj pomožni poštni superintendent v Clevelandu, bo novi poštni mojster tukaj. Zanj se je potegoval kongresnik ' Grosser iz 21. okraja, dočim se je kongresnik Feighan potegoval za Chan Harbourja. Predsednik Truman bo v kratkem predložil ime Lucasa senatu, kjer se pričakuje potr-' ditev nominacije. Letna plača znaša $10,000. Lucas je zdaj star 65 let, torej bo služil še nekaj manj kot ] pet let, ker mora v pokoj z 70..: leti, kot zahtevajo poštne postave. -Or.-- Po 1. juliju bodo dobili mornarji časopise le, če jih zahtevajo Washington. Zvezna pošta je odredila sledeče glede pošiljanja časopisov in revij 1 nornarjem, marinom in obrežni 1 traži: l Po 1. juliju jih bo mogel do- 5 >iti samo oni, ki služi preko s norja pri mornarici, marinih s tli obrežni straži, ki to pošilja- ( lje sam zahteva ' in sicer na ] svojce, ali na upravo lista. U- ( >rava lista bo morala tako pi- ^ meno zahtevo pokazati na po- r ti. Oni, ki bocto nfteli ob 1. ju- 1 iju že plačano naročnino na- t )rej, jim ne bo treba po- ' lati take zahteve, dokler njih 1 laročnina ne poteče. ] . To je odredila pošta zaradi € )omanjkanja prostora na lad- 1 ah. c Po 1. juliju bomo morali to-ej ustaviti naš list vsem mor- ] larjem, marinom in onim pri ibrežni straži, ki so v službi I jreko morja, ako nimajo plačane naročnine vnaprej. Po 1. I uliju se bo moglo pa obnoviti ' niročnino ali na novo naročiti ist samo tedaj, če se pokaže jismeno zahtevo onega, ki bT ; ist rad prejemal. . Torej če imate kakega svoj-L*a pri mornarjih, marinih ali ^ )brežni straži onstran morja, ' ■ahko obnovite naročnino pred : L julijem in potem bo list do- i )ival brez vsake druge zahteve, dokler bo tista naročnina plačana. Pomnite, da to velja samo za mornarje, marine in obrežno stražo, ki se jim list pošilja na "care of .Fleet Post Office." -0- Poroka slovenskega para V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Kristine Miss Frances Ropret, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. John Ropret iz 19601 Kildeer Ave. in ^ Mr. Raymond Troha, ki je sin poznane družine Mr. jn Mrs. ' Leo Troha iz 19707 Arrowhead Ave. Oba novoporočenca sta člana društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, kjer je ženinov oče predsednik, nevestina mama pa tajnica. Po poroki bosta odpotovala za nekaj dni v Detroit, Mich. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k poročni maši. Mlademu paru želimo vso srečo v novem stanu. Norwood Community koncil Nocoj ob osmih zvečer bo seja Norwood Community koncila v mednarodni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Vsakdo iz te okolice je prijazno vabljen, da se seje udeleži, kjer se bo razpravljalo o bodočnosti te naselbine. Amerikanci so vdrli v trdnjavo Shuri NOVI GROBOVI Mary Kuinar Včeraj popoldne ob 3:30 je umrla Mary Kutnar, roj. Hlab-še, stara 58 let. Stanovala je na 16415 Arcade Ave. [loma je bila iz Rakeka na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 leti. Tukaj zapušča pet hčera: Mary poroč. Sajo-vec, Antonia, Jennie, Ann in Alice poroč. Helm, sinova Franka in Pfc. Johna, ki služi nekje na Pacifiku in brata Antona. Pogreb bo v soboto z j utraj ob devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jero-nima ob 9:30 in potem na pokopališče sv. Pavla. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Frank Vadnal V torek popoldne so našli mrtvega pod mostom, ki vodi nad Gordon ^parkom po St. Clair Ave. Frank Vadnal, stanujoč na 1041 E. 69. St. Bil je star 69 let. Tukaj zapušča dva sinova: Franka in Anthony- P. 0. 3-C nekje na Pacifiku, hčeri Frances omož. Tomšič in Ann ?mož. Vičič, dva vnuka in dve /nukinji ter več drugih sorod-likov. Rojen je bil v Nemški vasi, :'ara Slavina. fcrftrr zapušča več vratov in sester. Po poklicu je )il zidar. Tukaj je bival 36 let. Bil je član društva Slovenec št. L SDZ. Pogreb bo v soboto ob enajstih dopoldne v cerkev sv. j Vida in na Kalvarijo. Naj po-Hva v miru, preostalim sožalje. J h 7 odstotkov bo manj mesa v juniju, poroča OPA Washington. — Ameriško civilno, prebivalstvo bo dobilo v juniju nekako 7 odstotkov manj mesa kot v maju, tako poroča urad za kontrolo cen, OPA. Istočasno pa urad naznanja več rdečih točk za svinjino. Zadnje stopi v veljavo 3. junija in ima namen, da prepreči cvreti svinjino v mast. Za mast in zabelo ter solatna in namizna olja, ostane veljava v točkah ista, 10 rdečih točk za funt. Za nekatere vrste svinjsko meso so pa določene točke kot so zdaj za slanino, 8 točk pri funtu. Za nekatere vrste sira je pa zmanjšana vrediiost v točkah od 8 na 6. To so take vrste sira, ki se rade spridijo kot je limbur-ger. -o- Francija svari, naj se drugi ne vmešavajo v njih domače zadeve London. — V Lebanonu in Siriji, ki sta pod francosko pro-tekcijo, toda jima je obljubljena samostojnost, so krvavi nemiri med francosko armado in domačini. V Damasku in okolici je že več sto mrtvih. Domačini so postali nemirni, ker je Francija poslala v deželo več vojaštva in se boje, da jim Francija ne bo dala samostojnosti. Anglija in Amerika skušata posredovati, da se deželi pomirita. Francija pravi, da je tako "posredovanje" zarota proti Franciji in svari druge države, naj di-že roke proč. Marija Jerale iz 15322 Calcutta Ave. Cleveland, je prejela po nekem ameriškem vojaku nepričakovano sporočilo od njenega sina Jožeta, ki je bil nad tri leta v nemškem ujetništvu s ženo in 10 otroci. Ameriški vojak ga je dobil v nemškem taborišču, katerega so Amerikanci zavzeli. Bili so tam od vseh krajev in ko je ameriški vojak vprašal, če je kak Slovenec med njimi, je ta skočil k njemu in ga ves radosten vprašal, odkod iz Amerike da je. Povedal mu je, da je iz Clevelanda. "Oh, tam so pa moji starši in dve sestri!" je vzkliknil ves gi-njen slovenski ujetnik. Izročil mu je sliko svoje družine ter ga prosil, če bi jo mogel poslati staršem v Cleveland, kar je ameriški vojak rad storil ter poslal sliko svojcem v Cleveland z naročilom, naj jo izročijo Jeralo-vim. Jože je naročil najlepše pozdrave svojim v Cleveland in povedal, da bodo šli zdaj, ko so osvobojeni, kmalu zopet domov v Rako na Dolenjskem. AMERIŠKI VOJAK POROČA O SLOVEN-SKI DRUŽINI V NEMŠKEM UJETNIŠTVU Ameriški marini so v torek popoldne razobesili svojo zastavo nad zavzeto trdnjavo Shuri na Oldna-wi. Naha je zdaj vsa v ameriških rokah. Guam, 31. maja. — Marini prve divizije so včeraj popoldne ob 1:45 razobesili ameriško zastavo nad trdnjavo Shuri na otoku Okinawa. Drugi marini in pehota so se pa pomaknili naprej na levem in desnem krilu fronte, da obkolijo preostale Japonce tam okrog. V tej trdnjavi je imel dozdaj svoj glavni stan japonski generalni štab. Depeše s fronte javljajo, da marini zdaj čistijo ostanke Japoncev po močno utrjeni starodavni trdnjavi. Trdnjavo je prva dosegla v naskoku stotnija A 5, polka. Na zapadnem krilu je planila" iz zavzete prestolnice Naha 6. divizija marinov. Na levem krilu je pa pehota 7. divizije z naskokom zavzela višine blizu mesta Yonawa blizu- pristanišča Yona-baru, ki je že v ameriških rokah. Na obeh krilih imajo Amerikanci namen, da dobe v svojo sredo ostanke japonske divizije iz trdnjave Shuri. Japonsko vojaštvo in civilisti so se umaknili iz trdnjave proti jugu. Obe krili sta komaj kaki dve milji še narazen. Dež in blato še vedno močno ovirata gibanje čet in dovoz potrebščin na Okinawi. Toda slabo vreme ovira tudi japonsko zračno armado, da ne more napadati ameriškega ladjevja ob Okinawi. -o-- Churchill upa, da se bodo veliki trije prav v kratkem sestali London. — Premier Churchill je izjavil, da upa na skorajšnji sestanek s predsednikom Truma: nom in maršalom Stalinom. Morda bo ta sestanek še pred volitvami v Angliji, ki so razpisane za 5. julija. Churchill je tudi zahteval, da se mu. da teden odloga, da odgovori parlamentu na .vprašanje, zakaj je Anglija dala nekaj bojnih ladij Rusiji tekom te vojne. Rekel je, da bo odgovor na to zelo dolg. -o- Oba predloga so volivci odobrili pri volitvah Torkovih izrednih volitev v Clevelandu se je udeležilo najmanjše število volivcev v zgodovini mesta. Dasi je registriranih volivcev 385,000, pa jih je v torek glasovalo komaj 16,-309. Volivci so z veliko večino odobrili, da naj se pomakne primarne volitve naprej in da ostane v Clevelandu še naprej 33 vard. Primarne volitve bodo menda 31. julija. 11 šestih mesecih ho M00rO0Q manj delav-:ev potreba v industriji Washington. — J. A. Krug, načelnik urada za vojno produkcijo, je rekel, da bo v treh mese-:*ih od danes 2,900,000 manj delavcev potrebnih v vojni industriji in šest mesecev od danes 30 to število naraslo na 4,800,-300. V tem številu bo pa tudi d0 1,000,000 odpuščenih vojakov, ki jodo iskali zaposlitev. Toda v teku šestih mesecev bo ia že civilna industrija začela DOlj obširno obratovati, ki bo najemala delavce, zdaj zaposlene vojni industriji. Vse t0 bi mo-'alo ob koncu šestih mesecev manjšati brezposelnost na 1,-$00,000 oseb, je zatrdil Mr. mig. -o--- lajbolj zasovražen Jovek ¥ Angijir je i rokah pravice Luenebudg. — Blizu danske neje so prijeli 39 letnega Wil-iama Joyce, ki je tekom vojna govoril po radiu v prid Nemčije er se norčeval iz Angležev in \merikancev. Plačan je bil od joebbelsa za propagando. En teden pred začetkom voj-le je odšel v Nemčijo; kjer si je ladel ime Wilhelm Froelich in je jaje postal tudi nemški držav-jan. Rojen je bil v New Yorku >d irskih staršev, toda izšolan "ia Irskem in v Angliji. Prepeljali ga bodo v Anglijb n tam zatožili izdajstva domovine. Njegovo nemšjco držav-janstvo najbrže ne bodo prizna-i, ker ga je dobil tekom vojne. -o-— V nedeljo bo 750 trukov pobiralo star papir v mestu V Clevelandu bodo mestni in irugi truki pobirali star papir, u se ga potrebuje za vojne na-nene. Na vse prebivalce v ok-*aju Cuyahoga sve apelira, da ienejo v soboto večer star papir, revije ali knjige, močno povezane v zavoje, ki cesti, kjer jodo to v nedeljo truki pobirali. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HJKnderson «628 Cleveland I. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto «.50. Za Cleveland, do DoStl. celo leto 97.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $3.25. Za Cleveland in Euclid, po razna&alcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cent« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $8.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 8 month«. Cleveland, by mall. M00 for 6 months. U. s. and Canada. $2.00 for 3 month*. Cleveland, by mail. $2.25 for 3 month«. Cleveland and Euclid by Carrier, $«.50 per year; $3.50 for 8 month«. $2.00 for 3 months. Single cople« 3 cents. Entered as second-claas matter January 6tb.. 1809. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 125 Thurs., May 31, 1945 Kaj pričakujemo od Daljnega vzhoda Zdaj, ko je vojna v Evropi končana, so se ameriški vojaški interesi obrnili na Daljni vzhod. Vojna z Japonci je že na taki stopnji, da je naša zmaga nad njimi absolutno gotova stvar. S to zmago nad Japonci pa stopajo v ospredje gotova politična vprašanja, katera smo' dozdaj potiskali vstran> ker ni bilo časa zanje. Od zmage nad Nemčijo še ni dolgo. Vendar že sedaj vidimo, da s porazom Nemčije za nas še niso končani težavni problemi, če se niso že kar naravnost pričeli. Tudi z zmago nad Japonci bomo videli, da z samimi zmagami še nismo vsega doseglj, kakor ne v Evropi, tako na Daljnem vzhodu. Mi si moramo biti že zdaj na jasnem, kakšen Daljni vzhod hočemo po vojni, sicer bomo mogli reči, da smo vojno dobili, mir pa izgubili in vse naše ogromne žrtve te vojne bodo zastonj, brez hasni je tekla kri na Tarawi, na lwo Jimi in na Okinawi. Tudi če bi bila vojna z Japonci samo naša briga, bi morali že zdaj skrbeti za to, kako bomo obračunali z Japonsko oziroma, kaj naj se napravi ž njo, da nam ne bo več nevarna. Toda, kot vemo, vojna z Japonci ni samo naša skrb, lahko celo rečemo, da je naša najmanj, ampak je predvsem skrb Kitajske, Rusije in Velike Britanije. Zed. države so bile, ki so prve pograbile Japonce za vrat po napadu na, Pearl Harbor. Vendar se mi ne moremo zadovoljiti samo s tem, da Japonce naklestimo ter pometemo z japonskimi militaristi, kakor jim to gre. Ameriški vpliv mora biti, ki bo nadzoroval pravično rešitev problemov na Daljnem vzhodu, da bo tam mir vsaj za precej let. Zed. države morajo gledati, če hočejo stalen mir na Daljnem vzhodu, da se isti tako politično kot ekonomsko stabilizira po tej vojni. Japonski voditelji, to je tisti, ki imajo nekaj več pameti v glavi, so gotovo že zdaj povsem prepričani, da je vojna za Japonsko že izgubljena. Saj so ž njo že igrali koj v začetku, računajoč, da bo Nemčija zmagala, ali pa vsaj dosegla, da se ji ne bo treba brezpogojno vdati. Zcfaj vidijo, kaj se je zgodilo z naciji in ako pogledajo tje po Pacifiku, lahko vidijo, kako jim mi jemljemo otok za otokom in da jim že skoro gledamo pri oknu v bajto. Še tedaj, ko je imela ameriška bojna sila polne roke v Evropi, je jemala Japoncem otok za otokom. Kaj bo pa še zdaj, ko bo šla vsa, naša bojna sila proti J a poncem! Amerikanci že zdaj visoko nadkriljujemo Japonce v zračni kot pomorski sili, pa ko smo morali iste deliti z evropskim bojim glediščem. Dočim je naša zračna sila že zdaj razbijala japonsko vojno industrijo, se bo to zdaj yse še stopiljevalo, ker bo toliko večja, ko ji bo dodana naša zračna sila iz Anglije in Italije. Japonski imperij, tako bogat v surovem materialu, ki so si ga nagrabili v prvih mesecih,vojne, kot surov kavčuk, sladkor, olje, vlakno itd, je izgubil skoro že vse to, ko so bili Japonci pregnani s Filipinov, Burme in,drugih važnih točk. Kot rečeno, naša zmaga nad Japonci je gotova stvar, vprašanje je samo — kako dolgo je še do tedaj in koliko bomo imeli s tem še žrtev. Invazija Japonske same bo vse nekaj drugega, kot so bile invazije na Filipine in drugo otočje, čeprav tudi to ni bilo lahko delo. Vedeti moramo tudi, da je v Aziji še na milijone japonskega vojaštva, vse gori do sibirske meje in to so najbolje trenirani japonski vojaki. To vojaštvo se morda niti podati ne bo hotelo, čeprav bi kapitulirala japonska vlada. Predsednki Truman je prav povedal, ko je svaril japonski narod, da dlje ko bo vojna, večje*bodo žrtve japonskega naroda in vse to brez uspeha. Ničesar ni na svetu, ki bi moglo Japonsko rešiti pred porazom. Toda s tem, da zahtevamo od Japonske brezpogojno vdajo, nimamo v mislih popolnoma uničiti japonskega naroda ali ga zasužnjiti. Naroda, ki šteje 70,000,000 duš, senc more ubiti do zadnjega človeka. Kar je naš namen je samo to, da se Japonce za vselej, ali vsaj za dolgo, napravi nezmožne za vsak napad. Zato bo pa naša prva naloga, da ojačimo Kitajsko. Ako ne, bomo imeli na Daljnem vzhodu kaos, da se nam bodo jezili lasje. In tam na Kitajskem imamo danes velik problem. Narodna vlada, ki je pod oblastjo generala Kajšeka, ima sicer večino za seboj, toda velik del Kitajske obvladujejo komunisti, ki imajo svojo lastno vlado in svojo armado v se vernem delu dežele. Poleg tega je pa še del naroda, ki sodeluje naravnost z Japonci. Kitajski komunisti nočejo sprave z ostalim delom dežele razen, če bo vsa oblast v njih rokah. To, mislijo bodo dobili, kadar jim bo prišla na pomoč Rusija po vojni. Poskušali bodo s kak? revolucijo, na kar bo prišla v deželo Sovjetska Unija, da "varuje" svoje simpa-ticarje, kot to dela zdaj v vzhodni Evropi, kjer nastavlja svoje lutke po raznih deželah z izgovorom, da hoče okrog sebe samo prijazne vlade. Severna Kitajska pride celo lahko na dan z zahtevo, da se jo prizna kot samostojno sovjetsko republiko. Kaj takega bi pomenilo, da bomo na Daljnem vzhodu vzeli enemu, pa dali v roke drugemu. Ako ne pustimo, da bi Kitajsko pograbili Japonci, zakaj bi jo pa dali Sovjetom? Ako postane Kitajska druga Poljska, potem bomo na Daljnem vzhodu dobili zmago, kar bo delo naše! bojne sile, a mir bomo izgubili, kar bi bila pa zasluga naših diplomatov. Odlomki iz knjige: V znamenju Osvobodilne fronte (Nadaljevanje) Tu so radijski aparati, pokradeni v Begunjah in drugod, blizu 80 koles, še novih, naro-panih najbrže za zvezno službo po teh divjih stezah; ondi so baterije za radio, spet tam zaboj obleke. Obleka tistih, ki so jih gole poslali v jamo! Potem zaboji z bombami, samokresi, puške, naboji, noži, telefonska žica — tabor je v dobrih časih imel zvezo z bataljonskim poveljstvom v Rakitni in s slovito morilsko postojanko pri sv. Vidu. Ob visoki skali stoji majhna baraka, ki v tej zasvinjanosti pade v oči, ker je videti dostoj. na.' In ker vUda v rdeči svobodi enakost, ve vsakdo, da je uti-ca ob prepadu komandantova. Ker vlada pri partizanih enakost, je v barakah in luknjah u-mazanost, smrad, uši, samota in dim, v poveljnikovi jazbini pa clobra poštelja, porcelan, .kožuhi, kava, ženska obleka, svilene nogavice in perilo, oprsni-ki . . . Kakor- v vsakem taboru, je tudi tukaj beg J)il izveden po načrtu, vsakdo je odnesel le puško, ali še te ne, drugo je ostalo. V baraki so trije nedotaknjeni zaboji letakov v italijanščini in slovenščini, seznami živeža in mrtvega taborskega inventarja, raporti posameznih poveljnikov, poročila terenskih odborov in nasveti, katerega belogardista v tej in tej vasi je treba ubifi:—'da si bo terenski odboi; razdelil njegovo košnjo, gozd in živino. Kajti geslo te revolucije je "Delili bomo!" Potem so tu še neštete fotografije, izkaznice in legitimacije vseh mogočih ljudi, med njimi nekega ministrovega sina in 'nekega štipendista kralja Petra II. Oko bežno pregleduje sezname. Tu io študentovska imena kakor Vesenjak, Pičulin, Flis, Drole, Ribičec, Rotar, imena uradnikov, delavcev, poklicnih razbojnikov. A najzanimivejše je, ko človek dobi v roke lastno" aretacijsko povelje: "Komanda itd. Patrola, sestoječa iz partizanov teh in teh ima nalogo aretirati in pripeljati v lager belogardista tega in tega. Povelje velja do dneva tega in tega, te in te ure. Polit-komisar Fric Novak." Ker mora vsak urejen lager imeti svoje morišče, ga je imel tudi krimski. Iz tabora drži do njega izhojena, gladka steza, kakor v mestnem parku. Deset minut je daleč do tja, ako je človek na mestu, skoraj ničesar ne opazi. Steza izgine čez parobek, za katerim leži nametano smrečje in posekano mlado drevje. Šele, ko oko pozorneje išče, vidi po smrekah-in jelkah naokoli na gosto luknje od krogelj, po Ijub-ju so razmršeni ženski lasje, tu pa tam je rjava pega, ki bi ji na "poglej- ne prisodil, da je od človeške krvi. Veter se poigrava z lasmi kakor z drobno travo. Ko udari človeku v lice, se zave, da je tod neštetokrat taborila smrt. Kraj je neprijeten. Veter giblje vrhove smrek. Med otožni šum zdaj pa zdaj zate-glo zavzdihne veja, ki se drgne ob drugo, kakor da se v drevju love nesrečne duše. Sonce sem ne seže in izpod vejevja za parobkom vstaja ledeni hlad. Katere noge so v smrtnem strahu gladile to stezo? Koliko jih je bilo? Zakaj so morale na to stezo? Ali jih niso sem poslali v imenu svobode, pravice in novega človeka, Enega, deset, sto — kdo ve koliko sto? Roke, ki odmetavajo veje iznad brezna, malce drhte. Smrt nedolžnih je blizu, nekje tam spodaj v temi, ki zdaj za-reži v te mlade ljudi. Zdaj je videti, kam drži steza za parobkom: navzdol. In tudi potem je še steza, zglajena drča, ki so si jo mrtva, polmrtva in živa, od groze poblaznela Brž je privezana vrv ob smreko, vso razpraskano po kroglah, še druga vrv za varnost. Električno svetilko v roko, križ čez obraz in začne se pot živega ondi, koder je šlo do zdaj toliko mrtvih. Globoko je brezno, vedno gostejša je tema, vedno rez-kejši hlad. Netopirji, zadnji spremljevalci tistih, ki leže spodaj, prhutajo iz mraka. Težko je šteti metre v globino. Do dna jih je trideset če je brezno prazno. Pri dvajsetih metrih je nekaj vejevja, skozi katero se je treba prebiti, še tri metn?, potem noga zadene ob kol, za njim ob drugega, in tretjega. Sami koli, sami koli, ko se hoče opreti ob nje, trhlo zahrestajo. N Nazadnje se noge ustavijo na nečem ne prav trdnem, roka drhteče prižge luč in še tisti trenutek je človeku žal, da se je posvetilo. Tisto, kar je hresta-lo, niso bili koli, temveč človeške noge. Cel gozd jih je, okrog in okrog. Same izsušene, krčevito stegnjene noge ljudi, ki so jih vrgli na glavo v brezno. Prizor, ki ga v Dantejevem peklu ni grozovite j šega. Same. uboge, brezimne, kvišku štrleče človeške noge. "Brezno rdeče ,svobode!" — šine misel skozi razburjene možgane. Srce nehote utriplje hitreje. Uho nehote lovi, kdaj se bo iz te pošastne kostnice dvignil stokajoč, obtožujoč glas — eden za vse desetine in stotine teh, ki so jih vrgli v smrt, ne da bi mogli vsaj obraz obrniti v nebo. Kamor pade luč, se zdi, da rasto iz teme koščeni udje in pilijo bližje, v:prvo živo pričo te strahote. Možgani se silijo, da bi delali malo računa." Brezno je trideset metrov globoko, čez tri in dvajset metrov ni mogoče. Sedem metrov na debelo je v njem trupel. Prostora tu je v širino do štiri metr6, v dolžino kakih sedem, — koliko je trupel, naj računajo tisti, ki so govorili, da žrtve morajo biti in tisti, ki so Slovence osvobajali s tem, da so Slovence pobijali. Vsa trupla so gola, samo v spodnji obleki ali pa še to ne. Luč zadene nekam v kot. Tam na pol sloni, na pol leži velikan, moški kakor Peter Klepec. Obraz mu je spačen, da ga ni moči spoznati. Na rokah in n6gah so napete izbolke mišice. Noge i-ipa krčevito zaklenjene ter s silo uprte predse, kot da se je še do zadnjega branil groze, ki je rinila vanj od vseh strani. Kajti velikan je treščil na dno živ. Ni mogoče, da bi bil padel tako, kakor zdaj sedi. Napol mrtev se je po padcu zavedel, tipal o-koli sebe, začel b'azneti, ko je krog in krog čutil sama trupla, kosti in smrt. Bog ve, kako se je privlekel do ^.tene, s šklepe-tajočimi zobmi naslonil ob njo, se v sili svojega zdravja in zavesti, da je nedolžen, boril s j smrtjo dan, dva, tri. Tulil'je noč in dan v grozi, dokler ga ni zlomilo. Kako je bilo ob njego-vi mrtvaški pesmi tistim v ta-' boru? j Pogled na tega mrliča je grozne j ši kakor pa na brezimno množico golih trupel. Pred nje-'Zlasti pa vam zagotavljam, da ga, pred njegov skrčeni obraz in pred njegove v grozi ugasle oči bi postavil vse tiste, ki so te brezimne smrti krivi. Tiste, ki so z vzgojo, peresom, propagando, politiko, popuščanjem, s političnim ljubimkanjem in u-žaljeno zmešanostjo vzgojili iz slovenske mladine tolpo morilcev, ki ubija ne zaradi ideje, temveč na zapoved brez pomisleka, ki je plen vseh zločincev in vseh bedastih iluzij. Posadil bi predenj salonske leposlovce in ljubitelje človeških pravic, ki so vprezali v akcije vse kulturne ustanove in politične veličine za rešitev komunista, ki so ga za mesec dni zaprli ali ker je levičarski listič izgubil predcenzuro. Posadil bi predenj očaka, ki je s svojo ostarelo slepoto in ugledom spravljal mlade ljudi v te gozdove in na to krvavo pot, rekoč: "Še jaz bi šel, če bi bil deset let mlajši." Naj mu da ta, v blaznosti poginuli neznanec odvezo, če mu jo hoče. Posadil bi predenj gospodične iz Ljubljane, ki so vzele rdeči prapor, v čigar senci so umirali ti nedolžni bratje in sestre. Posadil bi jih in bi rekel: "Žrtve morajo biti!" Luč posveti navzgor med smrečje, ki se je ustavilo nad mrliči. Iz njega yisi dolga roka v rjavem rokavu v srajci z manšeti. Nad njo.je videti moško telo in obraz, 'iz katerega štrle zobje, da ga ni mogoče spoznati. Niso ga utegnili niti sleči. . . kakor druge ter si razdeliti dediščine po njem, čeprav je bilo geslo: "Dejili bomo !" Odzgoraj pride zapoved, da je treba katero izmed trupel privezati in ga poslati navzgor. Tu prav na vrhu je ženska še v nogavicah, s pasom, elastikami in nekaj cunjami. Mlada, najbrže ena izmed umorjenih deklet iz Begunj. Toda izmučeno telo ne zmore dolge poti. Na dan iz groba pridejo le noge, s katerih vzamejo žive roke nekaj blaga, da ga bodo videli in morda spoznali starši. . , Kosti, edine, ki jim je bilo dano priti iz Krimske jame, najdejo pod okrvavljeno smreko, morda pod tisto, kjer so po-slednjič stale žive, zadnji pokoj in molitev bratov, ki so sklenili braniti se sami ter maščevati mrtve iz Krimske jame. Stisnjenih zob 'posluša "2. legija smrti" poročilo iz pošastnega groba, iz brezna rdeče svobode in misli na brate tam spodaj in na tiste, ki so krivi toliko umorov tod in po vsej naši zemlji. Tisti, ki ste krivi — hresta-joče kosti v Krimski jami vas obtožujejo!" (Slovenski dom, 26. septembra 1942). (Dalje prihodnjič) Koncert mladinskega zbora fare sv. Lovrenca Newburg. — So bile meglice na daljnem obzorju, se jutranje sonce, se sonce blišči, blišči, po rosni poljani, po rožicah polskih polonca, polonca vsa lepa hiti, poljana se drami, šepečejo, rože; sestrica ne hodi, ostani pri nas, na svatbo poletno že kliče škrjanček, metulčki, metuli k nam plavajo v vas. Po enoletni skrbni vaji se bodo naši malčki zopet pokazali na odru Slovenskega narodnega doma na 80. cesti in to bo v nedeljo 3. Junija ob pol osmih zvečer. Povem vam, cla se boste čudili temu skoro bi rekel povsem novemu ali vsaj temeljito prenovljenemu zboru, ki danes šteje nad 70 pevcev in pevk, katere vodi s svojo mojstrsko roko naš pesnik in pevOvodja g. Ivan Zorman. se boste čudili izvajanju slovenske koračnice in še precej lepega števila slovenskih narodnih pesmic. Posebno bo nekaj lepega za uho izvajanje koroških narodnih pesmic. To bo večer, ki vam bo gotovo ostal v trajnem spominu. Prijatelji, sosedje, pridite na ta koncert naše mladine, kar bo v užitek vam, ko boste poslušali našo prelepo slovensko pesem in pa v zadoščenje mladini in pe-vovodji za njih trud. Zagotavljam vam, da če ste bili kdaj v svojem življenju veseli in zadovoljni, potem boste gotovo v nedeljo večer. Le pridite. Po koncertu bo pa tudi ples. Kar se tiče glede godbe pri plesu, za to bo pa skrbel sin g. S. Pavlina dobro znanega basista pri Zvonu, Henry, ki je bil pred leti tudi član tega zbora in dober pe-več. Le postavi se, Henry! Vse druge, pa, ki nas' tarejo dnevne skrbi radi naših sinov, ki so razkropljeni po vsem širnem svetu, vabim, da pridete in bo-' mo v veseli družbi vsaj za par ur pozabili na vse križe in težave in si pri kozarcu zlate kapljice dobili malo tolažbe, saj je še naš štajerski pesnik A. M. Slomšek rekel: po pameti ga pijmo, da razuma ne zgubimo ... Torej vsi prijatelji naše mladine in prelepe slovenske pesmi vsi ste prav prijazno vabljeni na ta koncert in se poveselite z nami in našo mladino. Na svidenje. France iz doline. —I-o- Norwood Community Council Piše J. Ustar Prosim vse čitatelje tega poročila, da kar je tukaj napisanega, da ni namenjeno na osebnost in ne na skupščine nobenih organizacij, pač pa poročilo in prijazno vabilo do vsakega posa meznika ali zastopnika organi zacij, ki se nahajajo v tej naselbini, posebno pa na mladinski oddelek, da bi se udeležili Norwood Community Council shoda, ki se bo vršil 31. maja prostorih čitalnice na E. 55. St. in St. Clair Ave., ob osmih zvečer. Skoro go tovo si bo kateri rekel: no, kakšna je pa ta organizacija in kaj je njeno delo? Udeležite se ene teh sej in se boste sami prepričali, da je ta organizacija potrebna naši na selbini. Kakor vsak čitatelj, tako tudi jaz priznam, kakor hitro prične čitati ta ali oni časopis, da ni notri drugega kot same svetovne stvari, kar le odvrne pozornost ljudi od domačega dela in njih dolžnosti. Voditelji te organizacije vršijo dobra dela v korist vsega pre. bivalstva v tej naselbini. Tem izkažite svojo hvaležnost s tem, da se vsaj udeležite te seje v četrtek 31. maja. Na takih sejah bi morali biti navzoči tudi mestni zastopniki iz našega distrikta, da bi tam slišali pritožbe, ki jih prebivalci poročajo na takih sejah, saj so bili vendar zato izvoljeni, da so ljudem na razpolago in store zanje karkoli je pač mogoče. Veliko pritožb je bilo n'a zadnji seji radi nesnago po naselbini. Uradniki tega koncila so sedaj na delu, da te slabe razmere izboljšajo. Norwood Community Council odborniki kakor tudi člani so zelo hvaležni vsem našim trgovcem, ki so tako lepo modernizirali svoja izložbena okna. Upamo, da bodo to tudi drugi storili kakor hitro bodo dogotovljena popravila na St. Clair cesti. Priznano in odvisno je ne samo od posestnikov, pač pa tudi od trgovcev, kakšna bo ta največja slovehska naselbina v Ameriki. Norwood Council je tudi na delu, da se ta okolica nai'edi in preuredi v eno najlepših v Clevelandu. To pa je odvisno o dnas vseh, ,zato se udeležite sej in prostovoljno pristopite k temu delu. Rad bi še več napisal o tem, a se bojim, da bi potem mislili, da se vam ni treba udeležiti seje. Ne pozabite tudi to, da bodo enkrat prišli domov naši fantje'11, se potrudimo, da bomo new redili v njih zadovoljstvo,1 bodo videli, da smo delali, K« ni bilo doma. Prav Pon vredno je bilo tudi porod« mlade Članice, ki je P0^ kulturnem gibanju Slt>ve , tej okolici. Na to sejo ni tudi zastopniki naših _ £>v in da postanejo tudi c ^ za naselbino tako k°ri ^ nizacije. Delo je pred j rej zgotovimo ga skup ' svidenje 31. maja ob 0S®1 čer v prostorih javne c/j na E. 55. St. in St. Clai^J Prvi je bil Kržičev J^J prišel tiso zgodovinsko J čopčim, da bo držal So« Jj naj da svoje požrešno J za telesna dobra dela jI ši, mlatičem in kosce"1'.T do čez poletje na žein^j 1 smo že ravno na tem, J nim, da je Jože PoZlll>' je ženjl, zaslovel P° gnllb| vsled načina, kako je J Brezja, to je slavna obešena ;Slivnici na oto]J' stran našega edine£a gf prišli h Kržičevim ^J Nevesta je obetala iP11' ,jo| .to, zato so hoteli njF pI# vedeti, h kakšni hiši '^J In Kržičevi s0 ime 1 tal šo takoj poleg,Čopce'Jjeti!ll po štalo, ki je na.. poj. važna kot je pa hlS'!' ^ sei in tistem, kar je v nJ ^ J kmetija. Ako rečeš, lahko prerodi toliK°. .A glav živine, kmet tak« obseg kmetije. ^nejj lahko preredi v hlS1' ker tam je še vedno ^ datnega prostor, v 11 Pri Kržičevih s0 v njf! sem rekel, velik hleV^C precej pičlo živi»e; jefj f gočna kmetija se_Je v,e!il<1 , sta je sicer par^ pr>> ^ pa vselej zopet11-1 , se je ubijala tam „ J žetom, kakor je f ^ Saj Jože ni A i gače, samo po«f , k kaminaprejP^poU! mnim, -se je naJ 0d ^ krat, ko je kuP^. je ^ ogromn0 kočijo.v ^t ^ spoznanje man.lsil ^ i kozolec in je ^ a ^ ;. je trdil Bonac, u ,0toJ L sol j nem potopu- ^ jM' ^ Bonač, da bi J« ,KoA ^ porabil za svojo je J^ ^ vedel zanjo. lJ KOčiJ°. ^ suhih kljuset jekjo^l % zmagovalo, an«** jI f ^ le postavil in * . •micelovo lepo lj3li ^ Kmetje so Pa j ^ jo, kadar je.!°>t> jf \ Rekli so, daJ*^ Mislijo namreč, ge r, u z delom, v 1,e9nSj« odprto in praz- s joi4' je še na izbo in v ! irtJt'r »i bilo žive duše. ] lip Psa. Klical je ti- 1 Jasneje, nihče se mu i i| . 'oi ^ v kočo, ukresal : sel^gano svečo posve- ; I'"a klopi je ležal star 1 i.1)1 bil njegov. Ali se ;rCper? Kje je?? Ne-glf etlia go kazala, da je e izlila otroka. Vzra-e®ja. hkrati ga je zgra-pie začudenje in skrb ell ljC^arula z otrokom? se Je z misli-i°' tifp stari kolibi. Otr-in stopil iz koče. Pr|^ezi mimo studenca, K%Cas^m drevjem. čez ^l.^a mu je ugasnila, I'll..'6 stežka privadile krajec meseca je PM ke- obJ'emal sa ;01 ' v golih vejah je šu-1 i. Renati steni je bi-, a Prazna. Nihče sItl|i|V^ v nji, tisto zimo M razpadla. " |Cedel kaj' bi od za" ie IJ so šli vsi skupaj ? i a Še niso spodili iz bila več njegova? 0 liiu' bi bili vzeli s se-nfl"o vse nedotaknje- 1 1 4 Se kje mudijo na mP^' a nobena se mu f«tVa' TedaJ bi se za ' a t!*1 ne vrnil čez ' »u :Prej' Priti na ;'as" i^arulo. Med ljudi il .l5vw«.8e s tem izpostav- pf'mtl- ' 18 ■ i °Cl i h ^ koči, znova sto-'I'lfSledal in poklical. rk'1e po stezi za grič' i|v0[ci in na p°kraji- .»•JlC^ajec lune se je >?t! Jk vige na nebo, se ®'t°V in mGdl° siJal "a e Jl^'i svetlobi se ni da- t )®iiijvVar jasno razločiti. m ify, a grmov in dre-^•jjiK ^aleč na obronki t0 VlV^ ltmetiJ še vednc °e,iv6t lz volarjeve bajti medla luč. SPo ažu- 1C0 ta nič m ly na Bukovo, da po :eif\gOSP°da Valanta Je še zaupal, ni 11 ,1« ' tudi Damijani Ji % »jil^ol, p0 stezi, k ^ii'lji] 1 potoku. Četud Ci Vvbati kak6KH pr£ • 1 vf' e*idar pazno pr: P° jfU° 3e dospel do brv ^f^dil iz dMch brux ^ M ta "J*01 vode. Na dri tam, kjer £ •■i!'5!' Ok* zazdelo, da si :,r Sla ga je mrščal p "J posluhnil. lho- Toda Jern. je dobro vedel, da se ni motil. a Počeniti je hotel v grmovje, da t( bi skrit oprezoval, tedaj mu je p prišel bolesten j ek na uho. Ali 11 je Marula?? Moj Bog! Ta mi- e sel ga je pognala dalje, naj se zgodi, kar se hoče, a četudi je " napenjal oči, da so ga bolele, ni 1 mogel ničesar zagledati. Nena- k doma (pa se je dognala pred kl njim temna postava in se gro- £ zeče prestopila. 1 ' "Kdo je?" * "Jaz sem. Ali si ti, Gašper?" Jernej ga je spoznal po glasu. ."Ti si, Jernej ?" se je Gašper zavzel in se znova sključil na skalo, koder je prej sedel. "Ka-ko da si ti tu? Ali si pobegnil?" \]i "Da. Samo za toliko, da se poslovim od Marule. Kje je??" "Ali je še ni doma?" "Ne. Vse je prazno. Kam je šla?" J "Menda v Tolmin." "Z otrokom? Saj je žfe imela otroka?" "Da, z otrokom. Saj res, ne z moreš vedeti. Sina si dobil, za p Ambroža so ga krstili. Prav tisti dan, ko so razglasili razsod- -bo. Zabičal sem Beti, naj ji ne 1 pravi, ali avša ni mOgla molčati, vse ji je izblebetala. Vedeti moraš, da se je Marula razburi- | la. Stežka sva jo zadržala, da ni pri priči odšla v Tolmin, pred grofinjo, da izprosi milosti zate. Včeraj popoldne, ko je Beta odšla prat, pa je utekla." Gašper je težko govoril, z roko se je tiščal za prsi, kakor da mu vsaka beseda povzroča veliko bolečino. Jernej tega ni 0-pazil, preveč je mislil le na Ma-rulo. "Grofinja ji ne more pomagali, le bolezen si bo nakopala," je vzdihnil. "Kje pa je Beta?" "Danes sem jo napodil, naj ~ gre iskat Marulo. čudim se, da se vsaj ona še ni vrnila." Gašper je izgovori] poslednje besede skoraj tiho, bolestno je zastokal. Jernej mu je v medli svetlobi pogledal bliže v obraz, bil je bled, zdelo se je, da medli. "Kaj ti je, Gašper?" "Ranjen sem." "Ranjen?" je Jernej zavzet vzkliknil. "Kdo te je ranil?" "Colloredo . . . prekleti! Col-loredo me je obstrelil." "Bog pomagaj! Pa mi tega prej ne poveš! Kako se je zgodilo?" "Kako? Obračunati' sem hotel z njim, a me je prehitel. Pričakoval me je, hudič! S pištolo me je, ko sem bil že na oknu. Potem sem omahnil in zdrknil po vejah na tla . . . Pobegnil sem." "Kam te je zadel?" "V prsi. Veliko krvi sem izgubil. Vsa srajca mi je krvava . . . vse . . Sključil se je in znova zasto-l ■ kal. Jerneja je obhajal srd na Col. , loreda, ovajalca: tudi on bi ho- - tel obračunati z njim, če bi ga ? dobil v roke. Pa tedaj ni bilo ča-2 sa za maščevalne misli. Pozabil 1 je nase in na Marulo ter £e n^-* - gnil k tovarišu. , "Preveč govoriš, to je slabo. - Ali ti morem kako pomagati?" a "Mislim, da mi nihče več ne o more pomagati." e "Ne govori tako! Pa kam si bil namenjen?" e "Domov ... v tvojo kočo . . ■ )- Da bom vsaj v miru umrl . . •" i. Jerneju se je milo storilo. Ga-i- šperja, ki je bil zmeraj uporer u in pogumen, je bilo tako bridke poslušati, ko je govoril o smrti d! "V mojo kočo ne smeš. Sa. Ii' veš, da te bodo iskali, ako te ž< 3- ne iščejo. Tudi tu ni več varno i- Tod mimo bodo prišli. Ne smei 'i, misliti kar na smrt. K Blažu mo ti, rava. On se spozna na bolezn if. in rane. Pomagal ti bo." se "Ne vem, če bom mogel še ho [i- d iti." li- "Saj ni daleč. Pomagal t bom. Z eno roko me objemi oke ej li vratu . . . Tako ..." Angleška visoka aristokracija in plemstvo Angleška aristokracija se deli na dve skupini, nobility in gentry. Nobility, katere pripadniki se imenujejo peers ali noble-mens, je tako imenovana visoka aristokracija. Prvorojeni člani teh aristokratskih družin imajo pravico prisostvovati sejam gornje zbornice in tam govoriti ter glasovati. Preden si ogledam0 stopnje angleškega visokega plemstva, je treba nekaj povedati še o članih kraljevske hiše. Prvi v rangu za kraljem je prestolonaslednik, ako je prvorojenec sip. Ako ne, nosi ta naslov kraljičina. Vsi člani kraljevske hiše nosijo do gotove starosti naslov princa, dokler ne dobe naslova vojvode (kraljevske krvi). Najstarejša ženska kraljevske družine nosi naslov Royal Princess, dočim imajo neporočene ženske naslov princesa. Ako se kraljičina poroči z moškim izven kraljevske družine, še zmerom obdrži naslov princesa. Soproge članov kraljevske hiše nosijo naslove svojih mož. Rodbinski statut angleške kraljevske hiše ne predpisuje, da'se mora član kraljevske družine oženiti z žensko kraljevske krvi. Zato vsak angleški kraljevski princ lahko poroči katero koli ; Tie it upt in Bundles uQSgl \fe> JfiSIl .Put it on V^^P the curb JUNE 2 V 8K1H KM % r-1—---1 ASY BONDS TODAY? By Bing Crosby | Illustrated by Eric Ericson jl "Tim I U»r • 1 * "I o od«." --------m •?» , Podpis brezpogojne predaje. — Malo hlonjene glave podpisuje nemški general Git*-tav Jod,l brezpogojno predajo Nemčije. Levo od njega je general Wilhelm Oxenius, član nemškega generalnega štaba, desno pa je po veljnik nemške mornarice, admiral Hans Freideburg. MALI OGLASI ^ Poceni zemljišče te Proda se 10 akrov zemlje v HI Geneva, O., ob jezeru. Proda se poceni. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri Ludwig Gustinčiču, Lockwood Road, Perry, O. (126) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, lot 40x110, 2 garaži, zmerna cena. Nahaja se na 1259 E. 169. St. blizu Waterloo Rd. Pokličite Mrs. Kassai IV 6945. (129) Zidan blok naprodaj ^ Proda se zidan blok, 2 prodajalni, 2 stanovanja, blizu Euclid Beach. Na 222. cesti zidan blok, 2 prodajalni, 2 stanovanja, 4 garaže. Moderna hiša za 2 družini 10 šob, 2 furneza, 2 garaži na 176. cesti. Hiša na 78. cesti za 2 družini 10 sob, fumez na vodo, velik ■ lot. Imam še mnogo drugih hiš, ki so zelo ugoden nakup. Pokličite George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056 (May 29, 31, Jun. 1) Dober kup hiše 6 sob za 1 družino, $6,500. 5 sob za 1 družino $5,800. Moderna hiša za 2 družini, Vi jako dobrem stanju, 2 garaži, lep lot. Za 2. družini, se mora urediti zapuščina, 2 garaži, $4,800. Vse te hiše so v Collinwoodu blizu cerkve sv. Jožefa. Za podrobnosti se zglasite ali pokličite B. J. Hribar « 954 E. 144. St. ' 1 GL 2500 14 l (127) c -.............. ■' ■■■...................................... ■■'" 1 11 .................. ■—» I« Dobra prilika Ako želite imeti svoj denar - investirani po 10%, potem kupi- 1 te posestvo, ki se nahaja na 63. 2 cesti blizu Glass Ave. Hitremu ) kupcu se proda pod ceno. Več podrobnosti izvesti pri a J. Sterle v 6713 Edna Ave. EN 0147 j' Kličite po 6 uri zvečer. '' (Tues. & Thur. June 21) ii ——————————« Pohištvo naprodaj ^ Prodati se mora malo rablje-_ 110 pohištvo za 3 sobe tei^ 9x12 - in 12x13 preproge. Proda se za manj kot polovično ceno zaradi odhoda iz mesta. Zlasite se na 1857 E. 63. St. (x) Električna napeljava j Napeljujemo električno žico! za silo in razsvetljavo. Licenzi-J ran strokovnjak. Pokličite MU 1188. (126) Rodney Adams Heating Service Instaliramo jiove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. _(x) Hišo vzame v najem želim vzeti v najem hišo 7 ali 8 sob, za katero bomo skrbeli, kot bi bila naša lastna. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 6377. (127) Angležinjo ali inozemsko, samo da je protestantovske vere, od-nosno da pred poroko prestopi v to vero. Potomci takšnih zaka-nov dobijo, ako je oče kraljevski princ, vse naslove in pravice svojega roditelja. Teh naslovov in i pravic pa ne dobe potomei zakonov, ako se ženski član kraljevske hiše poroči z možem izven kraljevske hiše, vendar se tudi ti potomci smatrajo kot kraljevi sorodniki. Razen kraljevskih vojvod — članov kraljevske hiše — ima-1 jo na Angleškem tudi navadne vojvode, ki predstavljajo najvišjo stopnjo angleške aristokracije (nobility). Naslov Duk odgovarja istoimenski aristokratski stopnji Due pri Francozih, Duce pri Italijanih, Her-zog pri Nemcih, vojvoda pri Slovanih. Takoj za vojvodo sledi marques (francosko marquis, italijansko Marchese, nemško Markgraf), dočim ima njegova soproga naslov marchioness. Marquesu sledi earl, kar je isto kot grof. Več znanih angleških politikov je nosilo naslov earla, n. pr. Earl of Balfour, bivši angleški vladni predsednik' in vodja konservativne stranke. Za naslov grof imajo Angleži še eno značko: count (italijansko conte, francosko comte), toda tako naslavljajo le neangleške člane grofovske-ga stanu (n. pr. Count Ciano). Earlu sledi viscount (francosko vicomte), kar bi bilo nekako vice-grofl Od današnjih znanih osebnosti sta viscounta lord Halifax in lord Gorth. Kot poslednja stopnja nobility sledi baron. Vse te stopnje od earla do barona, ki se skupno nazivajo tudi peers, nosijo naslov lord. Nagovarjajo jih z "Your Lordship", ("Vaše lordstvo") ali "Mylord." Vojvodo pa nagovarjajo z "Your Grace" ("Vaša milost"). V drugi skupini — nižjem j ilemstvu — so baronets in I nights (baroneti in vitezi).'-"e nagovarjajo s "sir." Na-j lov baroneta se lahko pode-| [uje po očetu, naslov knight a ostane samo odlikovancu in e preide na potomstvo. Naj-: ižja stopnja plemstva je es-; [uire, sem spadajo pripadni-. :i družine, ki ima družinski rb, ali one, ki so jih nekoč rištevali med plemiče . Pri vsem tem pa je omeniti, a vse te naslove, začenši od ojvode pa do baroneta, nosi amo najstarejši član družine, rugi pa ne. Tako je na pri- " ler sedanji angleški ministr- -ki predsednik Winston Chur-hill sin vojvode, toda vojvod- -ki naslov nosi samo njegov tarejši brat, Winston pa ne. Soproge vseh aristokratov— ^ išjega in nižjega (plemstva— osijo nasloy lady, nagovarja- J£ a pa jih z "Mylady." Naslov ^ Dame" pa se podeljuje žen- P kam kot osebno plemstvo. Posebni naslovi so še Hon-rable, s čemer se kitijo vsi ^ :>rdi od marquesa do barona z sr člani Privy Councila (taj-ega državnega sveta). Tudi j ri tem naslovu so tri stopnje: g avadni naslov "honorable" -tosi sin viscounta in barona. >arli kakor tudi sami viscoun-i in baroni so vredni večjega -i poštovanja, zato jim pravijo c 'Right Honorable." Marquesi n člani tajnega državnega J veta paso celo "Most Honora- 1 ile." Ti naslovi pa se navad-io uporabljajo samo pri pis- ^ nenem občevanju. c Aristokratov in plemičev ra-inih vrst torej Angležem ne ] nanjka. 1 —.—_o—-- Kupujte vojne bonde! MALI OGLASI Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripelje- i mo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Lastnik prodaja Lastnik prodaja sam dve hiši in sicer se ena nahaja na 212. cesti blizu Slovenskega društvenega doma; je za 1 družino, 7 sob, garaža, velik vrt z sadnim drevjem. Druga je za 2 družini, 4 in 4 sobe na School Ave. blizu slovenske cerkve v Collinwoodu. Vse moderno, v jako dobrem stanju. Zglasite se na 15611 School Ave. aH pokličite GL 1727.__(127) Zidana hiša Naprodaj je zidana hiša za 2 družini, 4-4-2 sobe; hiša je v jako dobrem stanju; velik lot. Nahaja se na 14706 Hale Ave. blizu 152. ceste. Pokličite LI 9159. (May25,26,31;Junel,2) DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO, POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo _THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se 3 ženski za čiščenje, eno za inevi, eno za ponoči. Zglasi-se v uradu na 842 E. 79. St. 3 2000. (x) Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime & L Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. En blok južno od Union _(125) Moške se sprejme za Shipping in Packing v Axle in Gear oddelkih Dobra začetna plača in bonus Predznanje ni potrebno Zglasite se Lempco Products, Inc. Warehouse 10205 Harvard Ave. ^_ (125) Za gospodinjo Mlaid zakonski pay išče žen-co za kuharico in gospodinjo, ma svojo lastno-veliko sobo in opalnico. Prosta kot je v nava-i. Plača je $100 na mesec. Po-ličite MA 5525 vsak dan razen b četrtkih. (127) MALI QGLAŠl~ Hiše naproda j Na 71. cesti se proda hiša :a 2 družini, 2 furneza, velik ot, garaže. Se proda hitremu cupcu za $7,200. Hiša 12 sob za 2 družini na 71. cesti. Mora biti hitro prodana zaradi smrti lastnika. Cena $6,200. Tu se nudi lepa prilika. Pokličite po 6. uri zvečer HE 6054 J. Lushin. (May 29, 31, June 1) Ugoden nakup Proda se hiša na 928 Wheel-ock Rd. za 2 družini, 6 in 6 sob, 3 garaže, velik lot, moderna hiša, cena $9,500. Dohodki $1,080 na leto. To je nasproti Gordon parka. Na 635 E. 96. St. severno od St. Clair Ave. 6 sob moderna hiša za 1 družino, cena $5,900. Na 1382 E. 41. St. blizu St. Clair Ave., dve hiši na enem lotu, vsaka za 1 družjno, cena $3,500. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (May 25, 31) NOV/ Alt Vjv, 1 TOOSTitHJ g&jaft j MIGHTY jfffl/, SEVENTH Wifefa i Buy Bonds ISSSEEeS --i "Elizabeta!" Dekle se je nagl0 obrnilo, tako da mu je zdaj kazalo obraz. Geoffrey je videl, da je od blizu še bolj bleda, kakor pa se mu je zdelo prej, ko jo je gledal od daleč. "Geoffrey;" Ob teta prvem vs*liku J til, da vsa drhti. . ■ "Draga, odpusti ml> j prestrašil. In ne «"»JJ sem že prej prišel KJf jn Stopil je prav do We objel. (Dalje prihod#' M. Jaeoby - R. Leigh ROMAN Prema je bil eden naj zveste j. ših domačih vojakov. Geoffrey je imel to zvesto dušo prav rad, nič manj pa njegovega sinčka. Vickers je vedel, kako rad ima mali Prema konje, zato ga je zdaj vzel s seboj in ga odvedel do hleva. Stopil je noter, da bi pripeljal svojega konja ven. Čez trenutek se je vrnil in vodil žival za uzdo. Posadil je malega Prema na sedlo in se mu zasmejal: "Zdaj si pa majhen general!" Malček je resno odgovarjal: "Še nisem, toda ko bom zra-stel, bom tvoj narednik, kakor je moj oče." Otrok je malo pojezdil, Geoffrey mu je vodil konja. "Tako, zdaj pojdi pa lepo k materi!" Fantek se je nasmejal in jo odkuril. "Kaj bo z njim in z drugimi njegove vrste, če nas kaj izne-nadi?" Vickersa je začela mučiti ta misel in se je ni mogel otresti vso pot. Nameril se je bil izven zidov-ja trdnjave, v kateri so prebi- JVaznanilo in £,ahi)ala Globoko potrti z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prežalostno vest, da! je neizprosna smrt posegla v našo družino in nam pobrala iz naše srede našo predrago in nikdar pozabljeno mater vali samo vojaki m Angleži, tja, kjer se je širilo mesto domačinov. To mesto ni bilo drugega kakor petdeset lesenih lop na enem kupu. V njih so živele družine indijskih vojakov, ki so se za svojimi očeti selile od vojašnice do vojašnice. Ženske v tem mestecu so bile danes razburjene. Zbrale so se okrog Premove žene, lepe mlade'črnolase Indijke, ki je zdaj držala v naročju sinka, ki je pred dobrim trenutkom pritekel domov in ji pripovedoval, da je jezdil na konju sahiba Vickersa in da je sahib prepe-1 j aval konja sem in tja. Geoffrey je še kar dobro govoril jezik teh ljudi, zato mu ni bilo težko ženskam pojasniti, kaj grozi mestu. Dejal je, da se je treba bati napada Suri-stancev in da bo zaradi tega bolje, če povežejo svoje najpotrebnejše in se z otroki vred preselijo v trdnjavo. S seboj je pripeljal dva domača vojaka, ki naj bi to selitev nadzorovala in jo pospešila. ) "Cez eno uro morajo biti vse ženske v trdnjavi. Razdelita jih kamorkoli, kjer je kaj prostora! Spravila jih bosta najlažje v lope zadaj." Potem se je obrnil k ženskam : "Ve se pa zdaj obrnite!" Vzdignilo se je tarnanje in zmeda, ki je vedno bolj rasla in postajala glasnejša. Vickers, ki se je že hotel vrniti v trdnjavo, je ob ženskem vri-šču zopet obstal in videl, da je Premova žena, ki je imela med vsemi velik ugled, ker je bila žena narednika v Chukotiju, začela miriti svoje tovarišice, ki jih je novica do kraja preplašila. Vickers je samo delno Razumel, kaj jim je pripovedovala, da bi jih potolažila. Toda že iz teh nekaj besed, ki jih je razumel, se je prepričal, da se bo ženski posrečilo, da jih pomiri in da bodo vse Indijke o pravem času v trdnjavi na varnem. Zato je odšel, da bi po tolikih zmedah in skrbeh vendarle že poiskal Elizabeto in spregovoril z njo nekaj besedi. Poveljnikova hiša je bila blizu notranjega ozidja na mali vzpetini, na katero, so držale kame-nite stopnice. Hiša je bila obkrožena z majhno pokrito ploščadjo, ki je bila ograjena z niz. kim zidom in s katere se je človeku nudil pogled čez vse trd-njavsko dvorišče in še izvem o-zidja v bleščečo se daljavo. . Ko je Geoffrey stopal po bregu, je zagledal Elizabeto, ki je ROJENA MESOJEDEC ki je po dolgi in mučni bolezni preminula in v Bogu zaspala večno spanje dne 16. aprila 1945 v starosti 66 let. Doma je bila iz Male vasi fara Dobrepolje. Po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vne* bovzete je bila položena k večnemu počitku dne 20. aprila 1945 na Kalvarijo pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rt. Rev. Ms£r' Vitus Hribarju za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvi ne obrede. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem prijateljem, ki s o v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. |n Mrs. Joseph Ramundeli in družina, Mr. in Mrs. John Champa družina, Mr. in Mrs. L. Kaprol, Mr. in Mrs. Andrew Mačko, Mf«,n Mrs. F. Mesojedec in družina, Mr. in Mrs. F. Petrovcic in družin*' Rossa girls, Mr. in Mrs. A. Zigman, Mr. i ft Mrs. Dezelan in druži"8' Mr. in Mrs. G. Snyder, Mrs. Johanna Mismas, Mrs. Mary Vodic"; Mr. in Mrs. A. Ruthenberg, Mr. in Mrs. J. Pascoe, prijatelji in s°' sedje iz E. 21. St., Mr. in Mrs. Sharlog, Mr. Walter Dugan, Mr.* Mrs. G. Kluter, Mr. in Mrs. Warren Henderson, Mr. in Mrs. Stratft' man, Mrs. J. Gowan, Mr. in Mrs. G. Kleinhans, Carniola Hive s • 493, Marije Magdalene št. 162 KSKJ, SŽZ št. 25, M. B. B. Št-.4' HBZ, November Bros., Fisher Body plant No 1, Fisher Body £,rl 2nd & 3rd floor. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se b® ® brale za mir in pokoj njene duše in sicer: Anna Kaprol, AliceJj^ prol, Eileen Champa, Mrs. F. Janchar, F. Petric, F. Orazem, Grdanc, Mrs. Bencin, Mrs. Hvala, M. Lauriha, J. Suhadolnifc ' Petrovič, A. Zorko, A. Kocevar, Mrs. F. Snyder, E. Merhar, J- F1®' J. Tekavec, J. Stibil, M. Obreza, M. Komidar, U. Zuckie, A. Ko^J chan, D. Nagy, M. Hochevar, B. Deafy, E. Polgar, Mrs. Trata ' Mrs. Omahen, Mr. in Mrs. Brooks, Mr. in Mrs. Urbas, A. Kure' M. Koren, R. Welch, F. Jelusic, L. Peterlin, M. Blatnik, M. Erbe nik, J. Jerse, M. Ponikvar, društvo Marije Magdalene KSKJ. Prisrčna hvala vsem prijateljem, ki so jo prišli kropit na tvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili pogreba, tej spremili na zadnji poti do groba, še posebno pa nosilcem krste. B la tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno- Prisrčna hvala tudi Joe Zele in sinovi pogrebnemu zavodu vsestransko prijazno postrežbo in tako lepo vodstvo pogreba. Ti, predraga ljubljena nikdar pozabljena mama, zapustila si n po tem zemljskem trplenju, ter se preselila v neskončno vec.^' kjer ni trpljenja ne nadlog. Mi pa v globoki žalosti nad Tvojo iz» bo pošiljamo prošnje k Bogu, da Ti podeli večni mir in pokoj. -lili bomo za Te in Te ohranili v naših srcih do svidenja tam v nosti. žalujoči ostali: JACK RAMUNDELI, sin; ROSE WATSON, JOSEPHINE PETRIč, MARY SHREFFLER in FRANCES KETTLEMAN, hčere; MYRON WATSON, JOSEPH PETRIč, CHARLES SHREFFLER, RUSSEL KETTLEMAN, zetje in 6 vnukov. Cleveland, Ohio, 31. maja, 1945. Trije ameriški vojaki iz S. Caroline veselih obrazov odpirajo zavitke, ki So jih prejeli od ameriškega Rdečega križa ob po,vratku v Francijo iz nemškega ujetništva. Smehljajoča delavka Rdečega križa jim pripoveduje, kaj se je dogodilo v času, ko so bili oni v ujetništvu. V BLAG SPOMIN IS. OBLETNICE SMRTI MO JEGA NEPOZABNEGA OČETA ki je umrl 31. maja 1927 Kaka pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki mi brezmejno vdano bilo ves časi do zadnjega je dne. žalujoča hči HELEN Cleveland, O., 31. maja, 1945 rlfoM^ Wil'WF) m>1 ■ Wagnerjev glasovir.--Ob zaprašenim Wagnerjevim glasovirjii sedi C pi. Lester Carlson iz Minneapolis, Minn. Glasovir je bil izdelan v New Yorku 1876 lin stoji v rojstni hiši slavnega komponista, katera je bila delno poškodovana od bomb. j^rrrtxxrrxxxxxxrxxxxxxxxxxxxxxxxxrrrxxxiltllXXXxrrT. East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vafieua avtomobila. Delo točno in dobro._________ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoc 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenviUe 3830. SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING (0. vogal 156. St. in Waterloo Rd. JD^. Odprto sedaj za poslovanje 30 gal. AVTOMATIČNI VODNI GRELEC, speciel-no $85.00. Tudi druge mere jih imamo v zalogi. Mi vam inštaliramo plinske conversion burnerje, boilerje na paro in vročo vodo ter iste tudi popravljamo. Mi vam premenimo vodne cevi ter čistimo odvodne kanale z najbolj moderno metodo. Vse naše delo je narejeno po licenziranih mehanikih. Oglasite se pri nas ter si oglejte našo razstavo potrebščin za kuhinjo in kopalnico. MIKE SKEBE AL ULLE Tel. doma: Tel. doma: KE 4614 IV1788 EDITOR CLEM By Ralph Kemp Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 8360 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za oblak. Odprto do 2:30 zjutraj ....................................................................................iliilllllllllllliu^ s *■■ | OTos*. Zele in Sinovi | POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolnlfiki voz redno in ob vsaki uri na razpolago, g Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo S 6S02 ST. CLAIR TVENUE ENdicott 0583 S 1 COLIN WOO D SKI D BAD: = 452 E. 152nd STREET. TeL: KKnnaore 3118 = iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i>iliimill'"iiiuiir K'« Powerful nice t« edit thl» cony without bavin' to clear with ToC and iffn you folks buy 'noufh War ponds we won't ever have to. Remember there are It mliHea e# W t POROČNIK INDIJSKE BRIGADE Ludvik Bukovec stala sama pri ograji in gledala za konjeniškim polkom, čigar! sprevod se je zdaj kakor črna kača vil po pustinji proti Loha-ri. Vickers je za trenutek obstal. Kakor da je nenadno pozabil na dekle, ki ga je po tolikem času in odsotnosti spet zagleda^ se je zazrl tudi on v daljavo. Tam na vzhodu so valovi peščeni bregovi, za katerimi, se'je morda, zdaj že skrivala Surato-va vojska. Precej časa je premišljeval, potem pa se je nenadno zdrznil Saj je vendar prišel sem, da bo govoril z Elizabeto! Mora govoriti z njo, mora jo opozoriti na nevarnost, k i grozi trdnjavi in ljudem v njej, mora poskusiti vse, da jo spravi na varnejši kraj. Ta sestanek po tako dolgem ; času in po toliko razburljivih dogodivščinah si je zamišljal drugače. Mislil je, da se bosta z Elizabeto dobila spet v miru, v varnosti, ne pa v takem razburjenem času, kakor se je začenjal zdaj . . .' Zdaj bo moral govoriti z njo takorekoč tik pred bitko, tik pred sovražnikovim napadom. Ves v strahu je premišlujal, kaj vse se lahko zgodi že v prihodnjih urah . . • Gledal je dekle, ki se' je našlo, iiilo na kamenilto ograjo in zrlo v daljavo. Bilo je bledo, bolj bledo kakor sicer, in žalostno. Oče je bil Elizabeto sicer obvestil, da se bližajo trdnjavi težki in hudi dnevi, toda zatrdno ji ni povedal toliko, da bi bila kaj slutila, da je nevarnost ta-kq blizu in da je položaj trdnjave tako majav. . . . Geoffrey ji bo zdaj moral povedati vse natanko in brez olep- šavanja. Namesto da bi šla od tu k poroki, bo morala z drugimi ženskami iskati zavetišča po barakah, ker bežati iz Chukoti-ja ni bilo več mogoče. Stopil je naprej po stopnicah, se na vrhu ustavil in dejal s tihim glasom: 1879 1945 Rose Ramundeli