A
RAVNE
RAVENSKIH ZELEZARJEV
GLASI
LETO XVII
Ravne na Koroškem, 31. maja 1980
Št. 10
Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot 14-dnevnlk v nakladi 5500 Izvodov Ureja urednižki odbor: Miroslav Garb, Jože Gruden, Sead Karadža, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861131, Int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni listi SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
POGLEDI NAPREJ
Kaže, da je obdobje gospodarske ustalitve najbolj intenzivna Sola samoupravljanja doslej. Ze davno namreč ni več dovolj samo dobro in prizadevno delo posameznikov (pa se vedno znova spodbujamo k takemu delu), skupin tozdov in vse delovne organizacije. Hkrati je treba spremljati gospodarske tokove v republiki, državi in v svetu, v železarni pa vse bolj z delom in ob delu iščemo čim boljše medsebojno sodelovanje, težimo k izpopolnjevanju rokov, k dobrim odnosom s kupci. Bolj nas zanimajo značilnosti dela tistih služb, s katerimi imamo največ opravka, kajti vse bolj so jasne medsebojne povezave in odvisnosti.
Zato se ne pogovarjamo več le o boljšem delu, ampak tudi o poslovanju in investiranju.
Prvi kvartal smo zgospodarili kar dobro. April je bil nekaj slabši, maj je prinesel zaostren devizni položaj. Zdaj je pred nami preddopustni junij, potem sledi poletje, ki se ga morda najbolj bojijo jeklarji, ker jim manjka delavcev.
Hkrati, ko utrjujemo nove oblike organiziranosti, tudi že na novo vrednotimo naš razvoj v prihodnjem obdobju. Torej se moramo ob vsem naštetem učiti tudi modre in pravične daljnovidnosti.
Med železarji komunisti
OO ZKS TOZD KONTROLA KAKOVOSTI
Preteklo leto, ko smo hoteli pisati o delu osnovne partijske organizacije, predvsem pa o prizadevanjih komunistov v TOZD kontrola kakovosti, smo imeli pri zbiranju informacij težave, saj komunisti niso bili pripravljeni spregovoriti za javnost. Z novim partijskim vodstvom teh težav ni več. Tokrat so komunisti OO ZKS kontrola kakovosti sklenili, da javno povedo, kaj v njihovi TOZD ne velja in s čim se ne strinjajo. Pa prepustimo besedo Silvu Oše-pu, sekretarju OO ZKS.
»V naši temeljni organizaciji si že od začetka leta vsi delavci prizadevamo, da bi se čimbolj približali skupnim ciljem za stabilnejše gospodarjenje. Kot .neproizvodna1 temeljna organizacija si predvsem prizadevamo izboljšati produktivnost in ekonomičnost ter z različnimi varčevalnimi ukrepi zmanjšati stroške poslovanja in doseči tako osebno in splošno porabo, ki bo v skladu z rastjo dohodka. Seveda pa morajo biti ukrepi taki, da ne motijo normalne proizvodnje ali poslabšuje-jejo kvaliteto kontrole.
Pri tem bi rad opozoril, da bi v naši delovni organizaciji morali doseči koordinirano kontrolo iz-
delkov z medfazno kontrolo posameznih tozdov, saj bi s tem nedvomno v večji meri zmanjšali izmet in stroške, ki nastajajo pri nepotrebni predelavi in obdelavi defektnih izdelkov. Takega sodelovanja med posameznimi faznimi kontrolami in končno kontrolo zdaj ni in moje mnenje je, da so prav v tem velikanske neizkoriščene notranje rezerve. Premalo je, če bomo varčevali pri papirju, pri tem pa spregledali desetmili-jardno neuspelo proizvodnjo.
Borimo se in borili se bomo za zmanjšanje porabe materialov razreda R-3, kjer smo v letu 1979 uspeli zmanjšati stroške za 30 "/o. Naš cilj je, da bi to vrsto stroškov in vseh drugih stroškov obdržali na ravni iz leta 1979. Tudi za vse materiale, ki se do sedaj uvažajo, bomo poizkušali najti domačega proizvajalca.
Seveda pa sprotno skrbimo za delovno in tehnološko disciplino, za zmanjševanje nadurnega dela (v letu 1979 smo zmanjšali število nadur za 50%>), za zmanjševanje službenih potovanj, medtem ko reprezentance tako ne poznamo.
Še vedno pa se vse premalo naredi na področju inovacijske dejavnosti. Razlogi so poznani, ven-
dar mislim, da bo s sprejetjem novega pravilnika le krenilo na bolje. V naši tozd je tak kader, ki bi moral na področju inovatorstva dati veliko več, kot pa daje. Je pa to poglavje, ki bi lahko še kako pripomogli k boljšemu gospodarjenju.
No, v TOZD kontrola kakovosti smo pregledali naše poslovanje v prvem trimesečju zelo resno. Ugotovili smo, da se poraba giblje v okviru planskih vrednosti, da bomo na posameznih stroškovnih
mestih zaradi potreb proizvodnje morali planirana sredstva prekoračiti, da pa lahko drugod še »pri-šparamo«. Vsekakor pa se bomo trudili in vztrajali pri takem poslovanju, ki bo dalo najoptimalnejše rezultate gospodarjenja.
Nerešenih problemov je seveda tudi v naši tozd nekaj. Opisal bi samo najbolj kritične.
Vsem v delovni organizaciji je najbrž poznan problem osebnih dohodkov. Tu še vedno capljamo (Nadaljevanje na 2. strani)
Ponos
(Nadaljevanje s 1. strani)
na mestu, nezadovoljstvo pa raste. Da ne bo nesporazumov, bi ponovno navedel, da je vedno, kakor tudi danes, veljalo neko nenapisano prepričanje, da si kontrola zasluži manj, ker ni »proizvajalec«. Taka prepričanja nam delajo velike težave. Povsod v naši domovini in v svetu velja, da so lahko kontrolorji le najboljši delavci. To je tudi logično in razumljivo. Kako naj pri nas dobimo dobrega delavca iz proizvodnje h kontroli, ko pa je to zanj kazen, saj bo prejemal mnogo nižji OD. Postavil bi vprašanje, ali je sprejemljivo in normalno, da je poprečni OD zaposlenega v tozd kontrola kakovosti, ki ima izredno visoko število zaposlenih sodelavcev s srednjo, višjo in visoko šolo, nižji od poprečnega osebnega dohodka zaposlenega v delovni organizaciji. Pri tem pa moram poudariti, da v naši tozd nismo samovoljno ali neupravičeno povečali OD niti enemu sodelavcu. Da smo v vseh letih od sprejetja prvotnih ocenitev (takrat še delovnih mest) uspeli, pa ne popraviti, ampak izenačiti vodje kontrol in vodje medfaznih kontrol, saj so slednji pobegnili tudi za štiri plačilne razrede. Taki neusklajeni osebni dohodki pa so seveda glavni razlog, da izredno težko pridobivamo dobre kadre, da ni pravega interesa za dvig kvalitete kontrole, novih, tehnološko boljših kontrolnih rešitev itd.
Naslednji resen, nerešen problem naše temeljne organizacije je že tradicionalno preskopo investiranje v kontrolne naprave posameznih proizvodnih temeljnih organizacij. Kar po pravilu pri vsaki investiciji zmanjka sredstev za opremo kontrole. Po navadi ni niti predvidenih primernih prostorov. Potem pa to rešujemo z različnimi improviziranimi začasnimi rešitvami, ki pa ostanejo trajne. Za rešitev tega problema se bo moral zavzeti ves kolektiv. Kvalitetna kontrola vodi h kvalitetni proizvodnji, kvalitetna proizvodnja pa k ugledu delovne organizacije in dobrim gospodarskim rezultatom.
Kot tretje bi poudaril, da bi bilo potrebno čirmprej sprejeti samoupravni dogovor, s katerim bi opredelili odnose med temeljnimi organizacijami in kontrolo kakovosti, medsebojne pravice in obveznosti.
MEDSEBOJNI ODNOSI
Pravijo, da se je treba bati problemov tam, kjer je vse tiho in daje zgled, kot da jih ni. V naši temeljni organizaciji smo vedno reševali vse probleme jasno in glasno. Morda od tod prepričanje o naših neurejenih odnosih. Pa ni tako. Smo pač tozd, ki hoče svoje probleme razčistiti in urediti. Nekatere uspemo rešiti takoj, drugi pa se rešujejo dalj časa. Nisem prepričan, če je pošteno o problemih molčati, jih skrivati ali zaradi ne vem kakšnih razlogov olepševati, da bi bili na zunaj lepi in primerni. To bi vodilo spet do tistih znanih dveh resnic, od katerih je ena za tujo, druga pa za domačo rabo.
Res smo v preteklosti imeli zaradi posameznikov hude probleme. Izkoristili so zaupanje sodelavcev in širše družbe ter za privatne interese pripeljali samo-
upravljanje na rob tistega, proti čemur se borimo že skoraj štirideset let. Njih danes ni več med nami in prav je tako. Veliko je bilo potrebnih naporov, da so se zadeve uredile in vendar so se.
V razreševanje problemov pa se niso vključile samo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, ampak tudi velika večina sodelavcev, in to je pozitivno. Če je staro vodstvo SKR onemogočalo samoupravljanje sodelavcev in so lahko le molče izpolnjevali svoje delovne naloge, ki jim jih je določalo vodstvo, potem moram poudariti, da se danes vsi sodelavci vključujejo v sodelovanje pri odločanju, od dajanja pobud do sprejemanja odločitev.
Danes se nedvomno lahko izražajo, soočajo in usklajujejo različne interese ter zavzemajo taka stališča, na katerih potem temeljijo njihove opredelitve pri odločanju.
Odnose in sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacij a-mi in organi samoupravljanja pa bi ocenil kot odlične. Ne bom pretiraval, če rečem, da ni zadeve, o kateri ne bi našli skupnega jezika. Tako je sodelovanje tudi z vodstvenimi delavci.
Seveda pri tem prihaja, je prihajalo in bo prihajalo do različnih problemov. Vendar se bomo v naši temeljni organizaciji vedno trudili, da bi jih čimprej odpravili. Toda to bomo tudi v bodoče delali jasno in glasno,« je zaključil Silvo Ošep.
00 ZKS TOZD PRIPRAVA PROIZVODNJE
Tudi komunisti osnovne partijske organizacije TOZD priprava proizvodnje so v zadnjem obdobju posvetili precej pozornosti reševanju odprtih vprašanj. Tako so pred referendumu o dopolnitvi organizacijske strukture v železarni imeli več sestankov, na katerih so skupaj z drugimi družbenopolitičnimi delavci obravnavali problematiko nove organiziranosti. To pa zato, ker so bile tudi v TOZD priprava proizvodnje pred-
videne precejšnje organizacijske spremembe. Po uspelem referendumu je v teku tudi sprememba sestave članstva OO ZKS za bodoči TOZD razvoj proizvodnje in trga.
»Tudi programu idejnopolitičnega usposabljanja komunistov smo posvetili posebno pozornost. Izbrali smo si šest tem. Naj omenim samo dve: Vloga in naloge zveze komunistov pri razvoju in krepitvi SLO in DS ter dohodek in dohodkovni odnosi, planirani za maj oziroma junij,« je dejal Ivan Globočnik, sekretar OO ZKS TOZD PP.
Komunisti v TOZD PP pa so se z vso vnemo Vključili tudi v stabilizacijska prizadevanja. Tako so obravnavali stabilizacijski program delovne organizacije in lastne TOZD. Tega že nekaj časa tudi uspešno uresničujejo. Že to je nekaj, da imajo vse sestanke izven delovnega časa. Ivan Globoč-
Skupna proizvodnja v aprilu je bila prekoračena z 2,3 odst., v ku-mulativi znaša prekoračitev 2,0 odst., zaostali pa smo pri odpremi za 7,8 odst., v kumulativi prekoračitev 2,7 odst. Mesečni zaostanek pri fakturirani realizaciji znaša 9,2 odst., v kumulativi pa še beležimo prekoračitev 0,2 odst. Precej slabše pa je z izvozom. Tako zaostajamo v aprilu za 11,4 odst., v kumulativi za 5,3 odst.
TOZD jeklarna. Prekoračitev plana skupne proizvodnje znaša 4,7 odst. Operativni plan pa je bil prekoračen za 2,6 odst. Težave v TOZD so predvsem s starim železom zaradi visoke vsebnosti bakra in cinka, tako da je bilo izdelano okoli 300 ton nekurantnih ingotov, ki so ostali na zalogi. V
Varjenje
nik je nato še povedal, da njihova OO ZKS pri svojem delu nima večjih težav. Komuniste najbolj moti to, da niso vsi komunisti iz TOZD priprava proizvodnje vklju čeni v njihovo osnovno organizacijo, temveč organizirano delujejo v drugih OO ZKS TOZD osnovnih dejavnosti. Zaradi tega so morali ob pomembnih zadevah (zaključni račun) povabiti na sestanek tudi tiste komuniste, ki živijo in delajo v TOZD PP, kot komunisti pa so vključeni v drugo osnovno partijsko organizacijo.
So se pa komunisti v pripravi proizvodnje po volilni konferenci sestali šestkrat. Čeprav je v TOZD PP precej odprtih vprašanj, predvsem pri nabavi raznih materialov, se zato ne sestajajo vsi komunisti, ampak težave sproti rešujejo tisti delavci-komunisti, ki so za posamezna področja službeno zadolženi.
Franc Rotar
TOZD primanjkuje delavcev pri obdelavi materiala, tako da obstaja resna bojazen za obratovanje vseh agregatov v poletnih mesecih, ko bodo delavci pričeli hoditi na letne dopuste.
TOZD jeklolivarna. V aprilu je TOZD prekoračil plan skupne proizvodnje za 5,0 odst. Kljub dobrim količinskim kazalcem vodstvo TOZD ni zadovoljno z doseženimi prodajnimi cenami izdelkov. Nizke prodajne cene ne pokrivajo vseh proizvodnih stroškov, zlasti ne stroškov energije in materialov, in to kljub razmeroma uspešni akciji štednje. Če se bodo takšni trendi nadaljevali, bo TOZD že prvo polletje zaključil z izgubo. Nujno je zato, da se v akcijo za izboljšanje stanja še bolj
Kako izpolnjujemo planske obveznosti
	ODSTOTEK DOSEGANJA V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM LANI							
TOZD	SKUPNE PROIZVODNJE		ODPREME		FAKTURIRANE EKSTER. REALIZACIJE		IZVOZA	
	april	kumulativ.	april	kumulativ.	april	kumulativ.	april	kumulativ.
JEKLARNA	104 ,9	103 ,0	-	-	-	-	-	-
JEKLOL1VARNA	103,8	104 ,0	104 ,2	107,3	132,6	136,3	258,9	250,1
VALJARNA	98,6	99,3	92,5	102,9	111,4	125,0	284 ,4	224 ,0
KOVAČNICA	98,3	100,3	81,6	91 ,4	101,6	120,1	651,3	389,1
JEKLOVLEK	116 ,5	122,0	127 ,9	120,5	139,8	132,9	470,3	685,7
STROJI IN DELI	57,4	80,2	115,2	96 ,1	131,9	135,4	60,5	25,6
- noži(brzorezno orodje	-	154 ,7	144 ,0	126,4	143,2	143,8	138,5	123,0
- gredice	151,1	181,9	-	-	-	-	-	-
- palice	18,2	46 ,7	-	49,1	-	52,9	-	-
INDUSTRIJSKI NOŽI	94 ,9	120,2	102 ,9	99 ,4	138 ,1	139,2	138,5	123,0
PNEVMATIČNI STROJI	64 ,3	77,9	83,6	83,9	102,9	111,5	-	146,7
VZMETARNA	107,7	110,6	106,8	107,3	140,3	129,8	158,5	91,1
REZALNO ORODJE	94 ,4	92,3	141 ,7	88,9	145,7	127,0	131,8	113,3
KOVINARSTVO LJUBNO	117,1	90,5	83,8	77,8	87 ,5	107,7	-	-
KALILNICA	-	-	-	-	147,1	115,6	-	
STOR.DRUGIH TOZD-DS *	-	-	-	T	143,2	126,1	-	-
SKUPAJ DO	101,0	101 ,1	95,1	102 ,1	119,3	127,2	219,3	169,6
	ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVAN E (ga)							
TOZD	SKUPNE PROIZVOD.		ODPREME		FAKTURIRANE EKSTER. REALIZACIJE		IZVOZA	
	april	kumulativ.	april	kumulativ.	april	kumulativ.	april	kumulativ.
JEKLARNA	104 ,7	104 ,1	_	. -	. _	_		
JEKLOLIVARNA	o ui o	101 ,5	109,8	104 ,6	112,0	106,3	140,0	151,6
VALJARNA	100,5	101,1	88,4	104 ,5	87 ,1	106 .0	75.9 *	99.3
KOVAČNICA	106,5	104 ,8	f'0 ,6	107,5	104 ,6	117,9	87,9	95,6
JEKLOVLEK	110,5	105,9	115,9	107,5	109,6'	107,1	143,4	111,0
STROJI IN DELI	66 ,8	71,2	67,9	70,4	56,5	74 .8	33 .0	21,2
- noži^brzorezno orodje	97,1	106,1	104 ,3	97 ,8	104,2	99,8	70,6	74,3
- gredice	-	59,9	-		“S	-	-	
- palice	18,2	47,4	-	43,1	-	39,8	-	-
INDUSTRIJSKI NOŽI	51 ,1	79,2	70,6	80,1	99,0	96 .8				74.3
PNEVMATIČNI STROJI	93 ,8	87,6	97,3	87,4	97,2	91,5	260,2	175,6
VZMETARNA	102,3	105,5	100,7	103 ,1	1 17,1	108,7	178,5	126,1
REZALNO ORODJE	113 ,4	120,0	115,2	103 ,7	9.4,4 •	97,8	105,7	129,6
KOVINARSTVO LJUBNO	108,4	85,0	84 ,1	79,4	69,7	69,7	_	_
KALILNICA	-	-	-	-	162,1	113,6	-	_
STOR.DRUGIH TOZD-DS	-	-	-	-	100,3	85,6	_	_
SKUPAJ DO	102,3	102,0	92,2	102,7	90,8	100,2	88,6	94 ,7
kot do sedaj vključujejo delavci TOZD komerciala in povečajo napore za rešitev tega problema.
TOZD valjarna. Prekoračitev plana proizvodnje gredic znaša 6,4 odst., medtem ko zaostaja proizvodnja na srednji progi za 5,8 odst. in na lahki progi 57,7 odst. Zaostanek za predvidenim planom na lahki progi je nastal predvsem zaradi programa proizvodnje na srednji progi, ki ni dovoljeval obratovanja na lahki progi. Zara-
ODSTOTEK DOSEGANJA OPERATIVNEGA PLANA SKUPNE PROIZVODNJE
TOZD	APRIL	KUMULATIVNO
JEKLARNA	102,6	100,8
di pomanjkanja delavcev v adju-staži profilov (visoki bolniški izostanek), popravila žerjavov in ne najbolj primernega asortimana niso bili doseženi ostali kazalci proizvodnje.
TOZD kovačnica. Plan skupne proizvodnje je bil presežen za 6.5 odst., v kumulativi 4,8 odst. Izredno malo je bilo zastojev in drugih proizvodnih motenj, izboljšale pa so se tudi usluge pri izdelavi orodja od domačih TOZD,
predvsem stroji in deli. Kvaliteta vložka je bila zadovoljiva, razen pri manjših količinah ingotov z zelo slabo površino. Bolj problematična pa je dostava. Vsi organizacijski posegi so usmerjeni v izvedbo stabilizacijskih ukrepov.
TOZD jeklovlek. Zelo ugoden asortiman v aprilu je pripomogel k prekoračitvi plana skupne proizvodnje za 10,5 odst. Proizvodnja vlečenega jekla je bila prekoračena za 14,2 odst., brušenega jekla
9,0 odst. in luščenega jekla 4,0 odst. zaostaja pa proizvodnja vlečene žice za 8,0 odst. Proizvodnja bi lahko bila še večja, če ne bi bilo raznih zastojev na brusilnih in vlečnih strojih. Na vlečnih strojih pa je delno primanjkovalo tudi vložka.
TOZD stroji in deli. Tudi v aprilu ni prišlo do realizacije petih stiskalnic za ZCZ, ker kupec še vedno vztraja pri uvoženi elek-tro opremi. Močno pod planom je proizvodnja sestavljenih izdelkov zaradi izpada verig in proizvodnja orodja. Pri valjih plan ni bil dosežen zaradi pomanjkanja naročil, tako da je plan skupne proizvodnje TOZD dosegel le v višini 66,8 odst. Ponovno je narasla nedokončana proizvodnja. Terminsko pa TOZD zaostaja predvsem z obdelavo zvarjencev in kalupov za traktorske gume. Zaradi okvar in nepravočasne priprave so NC stružnice slabo izkoriščene. Velik problem postaja zahteva dobaviteljev za dvig cen za dele stiskalnic.
TOZD industrijski noži. TOZD je dosegel plan skupne proizvodnje v višini 51,1 odst. Tako zaostaja pri proizvodnji nožev za 1,5 odst. in brzoreznem orodju 33,3 odst. Proizvodnja grobo obdelanih palic pa je bila le v višini 18,2 odst.
TOZD pnevmatični stroji. Plan skupne proizvodnje je bil dosežen v višini 93,8 odst. Za nedoseganje plana je treba iskati vzrok v pomanjkanju vložnega materiala iz uvoza za vrtalno orodje in večjih zastojih na MC stružnicah ter ozkemu grlu v oddelku vrtal-nice. Pri pnevmatičnih strojih znaša zaostanek za predvidenim planom 21,0 odst., pri vrtalnem orodju 62,5 odst., medtem ko je bila proizvodnja pri orodju za pnevmatične stroje prekoračena za 14,3 odst. in pri lafetah za 33,4 odst.
TOZD vzmetarna. Proizvodnja je potekala zadovoljivo. Večjih zastojev ni bilo, prav tako ni primanjkovalo vložnega materiala. Plan skupne proizvodnje listnatih vzmeti je bil prekoračen za 11,3 odst., medtem ko znaša zaostanek pri vzmetnih palicah 36,8 odst. V kumulativi pa tu beležimo prekoračitev 10,2 odst.
TOZD rezalno orodje Prevalje.
Plan skupne proizvodnje je bil prekoračen za 13,4 odst., v kumulativi 20,0 odst. Visok odstotek prekoračitve je bil tudi pri odpremi, medtem ko pri fakturirani realizaciji beležimo zaostanek 5,6 odst. Proizvodnja pil je bila dosežena v višini predvidenega mesečnega plana, medtem ko je TOZD pri rezalnem orodju dosegel prekoračitev 18,2 odst. Se naprej pa ostaja odprt problem uvoza diamantnih brusilnih plošč, ki pa so že plačane.
TOZD kovinarstvo Ljubno. Mesečni načrt skupne proizvodnje je TOZD presegel za 8,4 odst., vendar pa je v strukturi proizvodnje zelo visoka interna proizvodnja. Predvsem so to usluge za TOZD pnevmatični stroji (kolesni stavki). TOZD še vedno zaostaja pri proizvodnji strojev in naprav, kjer je izvršitev plana onemogočila nedokončana mehanska obdelava zaradi pomanjkanja kapacitet.
Proizvodnja Slovenskih železarn v marcu in v prvem četrtletju
Glavna značilnost marca so bile težave z vložkom. Slaba nasipna teža jeklenega odpadka in slaba kvaliteta sta bila vzrok za težave v jeklarnah. Pomanjkanje jeklarskega grodlja na Jesenicah je bilo vzrok, da so vlagali samo 45 % grodlja v SM peči, namesto predvidenega deleža 52%>.
Nižja proizvodnja jekla in težave pri oskrbi s polizdelki iz drugih virov so povzročile pomanjkanje vložka za valjarne. Manjša proizvodnja valjam in težave z nakupom žice od drugod so bili zopet vzrok, da je manjkal vložek za predelavo. Težave so bile tudi z oskrbo koksa in še več je bilo večjih in manjših težav. Kljub vsemu so bili pa rezultati dela nekaj boljši kot v februarju.
Proizvodnja surovega železa je bila v železarni Štore že nad načrtovano mesečno količino. V železarni Jesenice so imeli poleg problemov s kvaliteto rude in koksa še težave s plavžom št. 1. ki
sicer boljša kot pretekla meseca letošnjega leta, vendar še vedno okoli 1 % pod poprečno mesečno načrtovano količino. V SM jeklarni so obratovali tri dni samo s štirimi pečmi in v vložku so uporabljali, kot je navedeno v uvodu, le 45 % surovega železa, kar je podaljševalo postopek in povzročalo težave tudi pri izvrševanju kvalitetnega programa. V elektro jeklarni so imeli prekomerne zastoje. Kot uspešno delo je treba pa omeniti, da so na napravi za neprekinjeno vlivanje odlili nad 3.300 ton, kar je doslej naj večja mesečna količina in zelo blizu načrtovane.
Pri večjih proizvodnih zmogljivostih, kot so bile na razpolago v prvem četrtletju lanskega leta, znaša letošnja proizvodnja surovega jekla samo 4 °/o več kot v enakem obdobju lani. Če bi bila proizvodnja surovega jekla v naslednjih četrtletjih enaka kot v prvem, bi komaj malo presegli
Nedokončana
kretnja
je zrel za popravilo in je v proizvodnji samo do takrat, ko bo vse pripravljeno za novo obzida-vo. Skupno je bil mesečni načrt proizvodnje surovega železa izvršen 92 %. V železarni Štore je znašala izvršitev 102% in na jeseniških plavžih 89%. Letošnja proizvodnja v prvem trimesečju je za nekaj več kot 1% manjša, kot je bila v enakem obdobju lani.
Proizvodnja surovega jekla je bila 2% večja kot februarja, vendar še vedno 2% pod poprečno, mesečno načrtovano količino. Visoko proizvodnjo so dosegli v jeklarni železarne Ravne, saj so presegli mesečni načrt kar za 7 %. Če ne bi imeli slabega jeklenega odpadka, in so morali vlagati tudi po 5 in 6 košar, bi bil rezultat še boljši. Blizu mesečno načrtovane količine je bila tudi proizvodnja elektro jekla v štorski jeklarni, kjer se vse bolje uveljavlja nova peč. Izvršitev znaša 98% mesečnega načrta, kar je pa 1% nad njihovim operativnim načrtom, saj so imeli v marou načrtovano popravilo, ki se je še nekaj podaljšalo nad predvidevanja. Težave so imeli zaradi pomanjkanja delavcev in slabe kvalitete vložka. V jeklarni železarne Jesenice je bila marčna proizvodnja
enakem obdobju lani in le za 1 % pod zbirno načrtovano količino. Predelovalci žice so nekaj malega nad ravnijo četrtletnega načrta in njihova proizvodnja je 1% večja kot po prvem četrtletju lani. Skupna mesečna izvršitev blagovne proizvodnje v marcu za Slovenske železarne znaša 101 %. Po prvem četrtletju je letošnja proizvodnja 3% večja od lanske, vendar zaostaja 1 % za zbirnim načrtom.
V marcu je bila tudi dosežena vrednost prodaje boljša kot pretekla dva meseca in znaša izvršitev 105 %. Načrtovane mesečne vrednosti prodaje niso dosegli v Železarni Jesenice in v Verigi. V vseh drugih delovnih organizacijah so sorazmerno Visoko presegli mesečno načrtovano realizacijo. Zbirni načrt je še vedno slabo realiziran, saj znaša realizacija le 95 % načrtovane vrednosti. Še težje je to, da se ves zaostanek nanaša le na dve delovni organizaciji in to: Železarno Jesenice in Verigo Lesce. Enako kot v izvrševanju mesečnega načrta vse druge delovne organizacije dosegajo tudi četrtletni načrt eksterne realizacije.
Kar zadeva izvoz, je bilo gibanje v marcu podobno kot prejšnja dva meseca. Izvoz je daleč večji, kot je bil dosežen v enakem obdobju lani, in manjši, kot je načrtovan. Trenuten zaostanek je velik in bo boleč, ker je možnost našega uvoza vezana na vrednost izvoza. Kot vemo, se pa dinamika izvoza med letom večkrat menja. Odvisna je pač od možnosti prodaje, proizvodnih programov in izvoz zahteva večkrat dolgotrajne postopke, kar vse vpliva na realizacijo. Daljše obdobje daje tudi realnejše preglede stanja.
Kot vidite, se proizvodni rezultati postopno izboljšujejo, čeprav že nastopa in lahko pričakujemo še več težav, ki jih prinašajo s seboj tudi nekateri stabilizacijski ukreni.
Tudi tokrat ostajam dolžan podrobnejši pregled doseženih proizvodnih rezultatov posameznih skupin izdelkov in tudi o medsebojnih menjavah ni nič rečenega. Ko bodo znani vsi potrjeni podatki, boste obveščeni tudi o tem. Letni gospodarski načrt je sprejet in ga izvajamo. Osnovni podatki so dokončni in tem bomo primerjali vse doseženo. Tudi o tem, kako tečejo investicije, kar gotovo vpliva na proizvodne dosežke, bom kaj napisal. Upam tudi, da boste v bodoče dobivali informacije o mesečnih proizvodnjah prej kot pretekle mesece in tudi za mesec marec.
Milan Marolt, dipl. ing.
Blagovna proizvodnja v Slovenskih železarnah po prvem kvartalu
800.000	ton letne proizvodnje. Po treh mesecih znaša zaostanek za zbirnim načrtom 5 %, kar je veliko in bo morala biti vnaprej proizvodnja jekla večja, da ne bo še več težav z vložkom, kot jih je bilo v marcu.
Blagovna nroizvodnja je bila v marcu zadovoljiva, vsaj tako kaže skupni rezultat. Železarne so izvršile mesečni načrt s 101 %, čemur so precej pripomogli v železarni Štore, kjer so imeli izvršitev 111%. V železarni Ravne so imeli izvršitev 100%, v železarni Jesenice pa 98%. Povsod so bile težave z vložkom. Dobra proizvodnja jekla je pripomogla, da so se težave ponekod zmanjšale ali odpravile. Tam, kjer je bila pa večja odvisnost še z oskrbo vložka iz tujih virov, ni bilo možno izvršiti mesečnih nalog, kot je bilo to na Jesenicah.
Predelovalci žice so izvršili mesečni načrt blagovne proizvodnje 104%, prednjačijo v Plamenu 111%, v Žični so izvršili načrt 102%, v Verigi 101%, le v Tovilu je bila izvršitev 97%, vendar drobnega asortimenta, kar pa pomeni večjo vrednost.
Blavovna proizvodnja v letošnjem prvem četrtletju je v železarnah 3% večja, kot je bila v
Jeklarskih izdelkov proizvedejo jugoslovanske železarne premalo, da bi z njimi zadostili potrebe domačega trga. Neposredni uvoz je znašal v preteklem letu okoli 900.000 ton. Ker proizvodnja surovega jekla ne pokriva potreb vložka za zmogljivosti valjarn, je bilo treba uvoziti v letu 1979 tudi okoli 900.000 ton polizdelkov in še nadaljnje količine vložka, potrebnega za proizvodnjo cevi in predelavo žice. Zvezni zavod za plan in službe splošnega združenja črne metalurgije Jugoslavije ocenjujejo, da je bil posreden uvoz jekla, to je z opremo in drugimi izdelki iz jekla še okrog en milijon ton. Jekla je torej daleč premalo za pokrivanje domačih potreb in tako bo še letos in še nekaj naslednjih let, dokler ne bo usposobljeno dovolj domačih zmogljivosti za proizvodnjo surovega jekla v jugoslovanskih železarnah, ki bi pokrivale vsaij 80% potreb domačega trga, kot predvidevajo tudi razvojni načrti. O teh podatkih razmišljam, ker pomeni sedaj vsaka tona jekla in jeklarskih izdelkov, premalo izdelanih v domačih železarnah, povečano potrebo uvoza ali povečano količino primanjkljaja na domačem tržišču.
Takoj boste rekli: Zakaj potem izvažamo? Za redno delo v proizvodnji rabimo devize in to je tudi domača potreba. Če hočemo devize dobiti, moramo izvažati ali pa dobiti devize od porabnikov jeklarskih izdelkov, ki prodajajo svoje izdelke v izvoz. Seveda velja tudi za naše izdelke, da je bolje izvažati čim višje predelane izdelke, vendar pustimo razglabljanje o nujnosti izvoza in se vrnimo k našemu današnje-
mu predmetu, o katerem sem se namenil pisati, o blagovni proizvodnji po prvem četrtletju.
V železarnah je bilo proizvedeno 1.304 tone manj, kot je bilo predvideno po zbirnem načrtu, in 6.105 ton več, kot je znašala proizvodnja po prvih treh mesecih lanskega leta. Oboje je veliko! Če bi naložili na vsak vagon po okoli 20 ton, velja zaostanek 65 vagonov, večja proizvodnja od lanske pa kar 305 vagonov. Ker je bilo odpremljeno iz železarn približno 1.000 ton manj, kot je znašala proizvodnja, so dobili porabniki v prvem četrtletju letos okoli 5.000 ton več kot leta 1979 in to vsekakor moramo oceniti kot uspeh, saj je to dokaj ugledna količina.
Seveda se vsi porabniki ne bodo strinjali z mojo ugotovitvijo, ker so nekateri dobili manj kot lani, saj je bilo pri nekaterih izdelkih tudi manj proizvedeno in manj na razpolago.
Za prve tri mesece je znašal načrt prodaje sivega surovega železa in posebnih vrst za nodulacijo za potrebe livarn iz železarne Store 29 % več, kot so proizvedli, in še enkrat več, kot so jo odpremili. Že proizvodnja za prodajo je bila realizirana samo 71% in še od te količine so odpremili le 59%. Kljub vsemu pa s stanjem po prvem četrtletju lani to sploh ni primerljivo, ker je letošnja količina proizvodnje in odpreme daleč večja od lanskoletne.
Tudi pri toplo valjanem jeklu so rezultati dokaj različni. Polizdelkov je bilo izvaljano le 75 % načrtovane količine in znaša zaostanek okoli 1.800 ton in od tega odpade na Jesenice nekaj manj kot 300 ton, ostalo pa na Žele-
Natančno in vestno
žarno Ravne. Lani je bila proizvodnja polizdelkov blizu 1.400 ton po prvem četrtletju večja od letošnje v istem obdobju.
Pri valjanem paličastem jeklu je bila trimesečna proizvodnja 13 % večja od predvidevanj zbirnega načrta in skoraj 2.000 ton večja kot v enakem obdobju lani. Iz železarn so odpremili še 2 % več, kot je znašala proizvodnja, tako da so kupci dobili okoli 3.000 ton več paličastega jekla kot lani.
Pri valjani žici je zopet obratno. Kupci so dobili letos v prvem četrtletju okoli 3.200 ton manj valjane žice kot do konca marca leta 1979 in okoli 2.000 ton manj, kot znaša letošnji zbirni načrt. Prizadeti so gotovo tudi predelovalni tozdi v Slovenskih železarnah. Debele pločevine so izdelali na Jesenicah za 2 % več, kot znaša četrtletni načrt, in 2% manj, kot je znašala proizvodnja lani. Srednje in tanke pločevine so izdelali 1 % več kot v enakem obdobju lani in le 64% letošnjega četrtletnega načrta.
Odkovkov so izdelali v kovačnici Železarne Ravne približno toliko kot v prvem četrtletju lani in 9% več od načrtovane količine.
Jeklovleki so dosegli v vseh treh železarnah dobre trimesečne rezultate in imajo vsi trije višjo proizvodnjo od predvidevanj načrta skupno 4 %. Proti dosežku v prvem četrtletju lanskega leta je letošnja proizvodnja 15% večja.
Slab rezultat proizvodnje valjane žice ima za posledico tudi slabši uspeh pri izpolnjevanju proizvodnje vlečene žice.
Proizvodnja vlečene žice je v letošnjem prvem četrtletju okoli 1.000 ton nižja, kot je bila v enakem obdobju lani, in znaša zaostanek za zbirnim načrtom po treh mesecih 9%.
Proizvodnja hladno valjanih trakov je bila ob koncu marca 10 % večja kot v enakem obdobju lani im je blizu 10% večja, kot je načrtovana količina za tri mesece. Slabše kot z izvrševanjem količinskega načrta gre z izvrševanjem kvalitetnega programa, kar pa zavisi predvsem od zagotovitve ustreznega vložka za hladno valjarno Železarne Jesenice.
V livarnah so pri večini grup proizvodov dosežki zelo zadovoljivi, le pri
nodularni litini je nastal sorazmerno velik zaostanek. Načrtovana količina je dosežena le 76%. Res je, da ni bilo vložka in tudi res, da bo možno nastali zaostanek nadoknaditi, vendar pri velikem povpraševanju za nodularno litino je je manjkalo v prvem četrtletju še toliko več.
Naslednja skupina izdelkov spada že v področje višje stopnje predelave jekla in že uvodoma moram povedati, da je večina dosežkov te vrste proizvodnje letos daleč uspešnejša, kot je bila pretekla leta in lansko leto v prvem četrtletju, kar daje vsaj upanje, da bo letos vse bolje. Čeprav količina hladno oblikovanih profilov, izdelanih v prvih treh mesecih, ni na ravni načrtovane količine, je pa vsaj približno enaka kot lani. V železarni Jesenice pravijo, da bo v naslednjih mesecih ta proizvodnja še boljša.
Proizvodnja vzmeti v Železarni Ravne je bila po treh mesecih 12 % večja kot v enakem obdobju lani in 6 % nad zbirnim načrtom.
V žičnih izdelkih Železarne Jesenice je zajeta vsa predelava žice, od žični-kov do elektrod. To je podobno, kot če bi pri peku zmetal v en koš vse, od črnega kruha do drobnega peciva in tort in potem rekel: koš je poln in uspeh je dosežen. Skupna proizvodnja žičnih izdelkov je 6 % večja od trimesečne lani in tudi 5% nad načrtovano za letošnje leto. Res pa je, da je žebljev nekaj manj, ker ni bilo dovolj vložka in da so k uspehu pripomogli višje vredni proizvodi.
No, tudi pri konfekcioniranih izdelkih je podobno, namreč tisto o pekovskem košu tudi velja, ker je zajeto več raznovrstnih izdelkov. Proizvodnja teče ponekod dobro, kot velja to pri diskih za brane, in ponekod slabo, kot je to pri vratnih podbojih in okenskih okvirih, za katere je premalo povpraševanja. Letos izdelana skupna količina konfekcioniranih izdelkov je v prvem četrtletju kar 64 % večja kot v enakem obdobju lani, kar je pa še vedno precej manj kot načrtovano — za celih 27 %. Strojev in strojnih delov so izdelali v prvem trimesečju 5 % več kot v enalkem obdobju lani, zaostanek za načrtom je pa 15%. Ker so stroji za nas gotovo najvišja stopnja predelave, se to hudo sliši, pa ni tako hudo.
V železarni Štore so izdelali polovico več tovrstnih izdelkov kot lani in so 10% prekoračili za letošnje prvo trimesečje načrtovano količino. V Železarni Ravne so imeli v medfazni proizvodnji večje število stiskalnic, katerim je le malo manjkalo za dogotovi-tev in zato tudi njihovega zaostanka 25 % za načrtovano količino ne bo težko pokriti v naslednjem obdobju. Pri proizvodnji pnevmatičnega orodja in strojev imajo v Železarni Ravne vse več težav. Obstoječ strojni park je star in izrabljen. V pripravah imajo novo investicijo, ki naj zamenja tudi stare, izrabljene stroje. Dokler ta investicija ne bo realizirana, obstaja nevarnost, da bo količina in kvaliteta te proizvodnje nazadovala. Letošnja proizvodnja zaostaja za lanskoletno in za načrtom. Proizvodnja rezilnega orodja je manjša kot v prvem četrtletju lani in dvakrat večja od predvidevanj načrta.
O proizvodnji traktorjev ste že obveščeni iz dnevnega tiska, vendar tega še ne veste, da je bila trimesečna proizvodnja 5% večja od lanskoletne in da so do konca marca odposlali iz Železarne Štore 218 traktorjev več, kot je znašala letošnja proizvodnja. Za toliko se je znižala zaloga, ki je bila v delovni organizaciji ob koncu leta 1979 ena glavnih nadlog.
Predelovalci žice so izdelali v treh mesecih približno 1 % večjo količino izdelkov kot lani in so skupno s proizvodnjo tudi na ravni načrtovane količine. Tak prikaz je točno usklajen z znanim rekom, da velja poprečje podobno kot za segedin golaž, ko eden poje meso, drugi pa samo zelje. Plansko količino so namreč ob koncu marca presegli samo v Plamenu, in to 6%, kar je zadoščalo, da so izravnali
zaostanek Tovila 6 %, v Verigi 1 % ■in v Žični 2%. V Plamenu je letošnja proizvodnja 9 % večja od lanske, v Tovilu 1 %, v Žični 12 % in v Verigi 13 % manjša, kot so jo dosegli do konca marca lani.
Medtem ko je pri vijakih, zakovicah in maticah rezultat dober in ponekod odličen, je bil uspeh pri drugih izdelkih slabši. Pri tistih vijakih, kjer ni izvršen količinski načrt po teži, je pa po številu izdelkov celo presežen, ker je bil na programu drobnejši asortiment.
Največji količinski zaostanek je nastal pri sidrnih verigah in odkovkih, ki so v Verigi tudi vezani na proizvodnjo sidrnih verig. Pomemben zaostanek je nastal tudi pri visokoodpornih verigah. Samo ti trije proizvodi so povzročili po treh mesecih zaostanek okoli 280 ton, kar je 2 % načrtovane skupne proizvodnje predelovalcev žice in 8% načrtovane proizvodnje Verige za letošnje prvo četrtletje. Večji zaostanki so še pri proizvodnji sit v Žični in pri njihovi proizvodnji transportnih trakov in pletiva. Varjene mreže so pa navrgle Žični s 15% prekoračitve načrta toliko prednosti, da zaostajajo za zbirnim načrtom samo 2%, kar je 12% večja proizvodnja od lanskoletne. Le v Verigi znaša letošnja četrtletna proizvodnja manj, kot so pa dosegli lani, čeprav zaostajajo za zbirnim načrtom le nekaj več kot 1%.
V Slovenskih železarnah je bila blagovna proizvodnja po prvih treh mesecih torej večja kot lani in manjša, kot je bila načrtovana. Pri nekaterih proizvodih so se zaostanki, ki predstavljajo dolg do kupcev iz lanskega leta — še povečali. Pri nekaterih proizvodih je bila izvršitev vsaj okvirno
Zbranost
W
Štirim železarjem izredne občinske nagrade
Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata železarne Ravne je ob letošnjem občinskem prazniku predlagal štiri naše delavce za izredne nagrade občine Ravne. Prejeli so jih:
Sead Karadža, ravnatelj TOZD valjarna, dipl. inž. metalurgije, 42. V železarno je prišel kot mlad strokovnjak leta 1966 in ves čas opravljal odgovorne naloge. Bil je močno angažiran v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Bil je sekretar komiteja ZKS železarne, sedaj pa je seretar sveta ZKS v krajevni skupnosti. Aktivno dela v športnem društvu in v delegatskih telesih družbenopolitičnih skupnosti.
Za vsestransko aktivnost v družbenem življenju je doslej prejel red dela s srebrnim vencem in bronasti znak OF.
Ivan Ramšak, topilec pri 10-tonski peči, 50. V železarno je prišel leta 1955 brez kvalifikacije. Pozneje se je s pridnim in prizadevnim delom ter dodatnim šolanjem izučil za topilca. Danes je eden najstarejših topilcev v jeklarni in eden najboljših. 25 let vztraja pri peči, kjer se topijo žlahtna jekla, na težkem in odgovornem delu.
V njegovem tozdu menijo, da lahko služi za vzor delavca — samoupravljala tako na delovnem kot na samoupravnem področju.
Janez Žnidar, ravnatelj delovne skupnosti za gospodarjenje, 51. V železarni je zaposlen od leta 1952. Dosegel je velike uspehe pri študiju in organizaciji dela na področju analitsko planskega dela, kjer ima še posebne zasluge, da je železarna pred leti začela sistematično razvijati sodobne demokratične načine planiranja. Opravljal je pomembne družbenopolitične funkcije in je vseskozi angažiran v železarni in kraju. Za dosedanje delo je že prejel medaljo dela in red dela s srebrnim vencem.
Jože Pepevnik, vodja mehanske obdelave v tozd vzmetarna, 39. V železarni je od leta 1960. Poznajo ga kot dobrega delavca, ob tem pa je vsa leta opravljal razne politične funkcije v tozdu in delovni organizaciji, deloval pa je tudi v kraju in občini. V železarni je vsestransko angažiran in je veliko prispeval k razvoju samoupravljanja v delovni sredini.
DOBITNIKI OBČINSKIH NAGRAD IN PRIZNANJ
Skupščina občine Ravne na Koroškem je na slavnostni seji, ki je bila 17. maja v novi dvorani prevaljskega družbenega doma, podelila letošnje občinske nagrade in priznanja. Nagrade so prejeli:
Marjan Vončina iz Mežice, Božena Čretnik s Prevalj in Bine Bevc z Raven. Izredne nagrade so dobili štirje ravenski železarji: Ivan Ramšak iz TOZD jeklarna, Jože Pepevnik iz TOZD vzmetarna, Sead Karadža iz TOZD valjarna in Janez Žnidar iz DS za gospodarjenje.
Priznanja so prejeli: teritorialna obramba občine Ravne, krajevna skupnost Črna, kulturna skupnost Ravne in reševalna služba z Raven na Koroškem.
Na slavnostni seji skupščine občine Ravne na Koroškem je bil za častnega občana ravenske občine imenovan Pavle Zaucer-Matjaž iz Ljubljane.	F. Rotar
rilih za delitev sredstev za osebne dohodke obravnavajo plačilo po delu tako takrat, ko so rezultati dela ugodni in dobri, kot takrat, ko delamo slabše, z veliko izmečka, veliko porabo ognjevarnega gradiva, energije, elektrod itd. Še vedno je težko ljudem dopovedati, da ni vse količina oziroma to-naža izdelanega jekla, temveč da mora biti to jeklo uporabno, kvalitetno — ne izmeček in da se to jeklo napravi čim ceneje, gospodarno.
K temu negodovanju pa pripomore še star način obračunavanja
OD, po katerem so bili ljudje stimulirani v delovni skupini vsi enako po doseženih rezultatih njihove delovne skupine. Preprosto povedano: vsi na isti izmeni so 15. ob izplačilu imeli enake procente na izplačilni kuverti.
Zakon o združenem delu in naš SaS o delitvi OD so to spremenili in danes je delavec stimuliran po svojem prispevku. Če je prisoten tisti dan, ko je norma močno presežena, dobi tisti odstotek, drugič je norma slaba, in če tega delavca ni na delu, tega dne teh slabih odstotkov za ta dan ne bo dobil.
Tabela kaže praktičen primer izračuna stimulacije za 5 delavcev.
dan	1. delavec	2. delavec 3. delavec 4. delavec 5. delavec			
1. dan	108,0 %	dopust	108,0%	bolan	108,0 %
2. dan	112,0 %	112,0%	dopust	112,0%	112,0%
3. dan	109,0 °/o	109,0 %	109,0%	bolan	109,0 %
4. dan	118,0%	118,0 %	dopust	118,0%	neupravičen
5. dan	113,0%	113,0%	dopust	113,0 %	113,0 %
6. dan	98,0 %	dopust	98,0 %	98,0 %	98,0 %
% stimulacije	109,6%	113,0%	105,0 %	110,2%	108,0 %
Kot vidite, so vsi delavci iz iste delovne skupine, vendar niti eden nima enake stimulacije, na kar vpliva prisotnost delavca. Seveda se k temu prišteje ali odšteje še odstotek za kvaliteto in gospodarnost. Na končno razliko pri denarju pa lahko vpliva tudi premeščanje delavca iz nižje v višjo grupo zahtevnosti dela. Seveda pa še ni rečeno, da se kdaj ne vrine kakšna napaka, kajti sistem ni preprost in priznati moramo, da
še marsikateri delavec ni seznanjen z njim. Sistem ni idealen, vendar je boljši in preciznejši od prejšnjega pa tudi določeni rezultati so pozitivno delo tega sistema. Ne smemo pa sistem zabetonirati, moramo ga dopolnjevati, odpravljati nepravilnosti in izboljševati. Sistema, ki pa bi bil 100 % pravičen za vse, da bi bili vsi vedno zadovoljni, nikoli ne bo, ker smo premalo samokritični.
Mirko Krajnc, TOZD jeklarna
AKCIJA „TIS0Č DELAVCEV - SODELAVCEV"
PLAČILNA KUVERTA — OGLEDALO NAŠEGA DELA
V zadnjem času prihaja v tozdu jeklarna ob dnevih izplačila do zahtevkov po sklicu delovnih skupin zaradi tolmačenja izračuna osebne stimulacije. Ne gre za tolmačenje, zakaj imajo nekatere delovne skupine po 115, 118, 125% in tudi več prekoračka osebnega prispevka, ampak zakaj drugi npr. 102 %, 105 % in celo tisti, ki
dosegajo normalno stopnjo 109 °/o. Ljudje smo pač takšni, da se takrat, ko so naši rezultati dela slabši in zato seveda tudi OD ne more biti boljši, pritožujemo, ker smo premalo kritični.
Iz teh sestankov bi največkrat lahko zaključili, da ljudje v takšni situaciji nočejo razumeti, da naši pravilniki o osnovah in me-
dosti dobra, slika bi pa precej zbledela, če bi analizirali dobave po dimenzijskem in kvalitetnem asortimentu.
Iz navedenega lahko zaključimo, da je bila proizvodnja v letošnjem prvem četrtletju boljša od lanskoletne, kar predstavlja določen napredek. Z gospodarskim načrtom postavljene proizvod-
ne naloge niso bile v celoti izvršene, kar zahteva v naslednjem obdobju še večje napore in postavlja še težje naloge, da bi čim več prispevali za kritje potreb domačega trga in za izvoz, da bi si s tem zagotovili tudi devizna sredstva za nadaljnjo reprodukcijo.
Milan Marolt
Ziga-žaga
SPOZNAVAJMO NAŠO ŽELEZARNO:
Za celo tovarno jih je
Operacija
TZ SKROMNIH ZAČETKOV — TOZD STROJI IN DELI
Cele tovarne v Sloveniji ne premorejo toliko delavcev kot pri nas en sam tozd — stroji in deli. Le malo manjka, da bi se prešteli do 500. Niso bili od nekdaj tako veliki, niso zmeraj delali tega, kar zdaj, tudi se niso od nekdaj tako imenovali. Nastajali so počasi, vztrajno, sprva skoraj ilegalno, samoraslo in na lastno pest. Po vojni je bila politika taka, da naj se razvijajo samo metalurški obrati. Takratnemu vodstvu gre zasluga, da so si prizadevali za razvoj mehanske obdelave. Še danes menda nekateri radi rečejo, da naj železarna dela jeklo, stroje pa druge fabrike. Ce bi se naši držali te strogo ozke usmeritve, bi danes morda ne bilo kvalitetnih valjev ne mogočnih stiskalnic, ki so menda tako dobro narejene, da se nekateri že kar jezijo, ko bi jih radi nadomestili s sodobnejšimi, a ne gre, ker jim stare še brezhibno delajo.
Ob skromnih razmerah in ob starih stroiih, nabranih od vsepovsod in celo z doma izdelanimi so rasli dobri delavci v zanesljive strokovnjake. Ustanovile so se posamezne proizvodne skupine. Začeli so s proizvodnjo pnevmatičnih strojev, industrijskih nožev, sočasno pa je tudi močno rasla individualna proizvodnja, predvsem oprema za investicijsko dejavnost pa še razni deli za jugoslovansko industrijo. Velik poudarek je bil dan razvoju orodjarne.
Skratka, kljub neprimernim delovnim sredstvom skoraj ni bilo izdelka, ki bi ga v obratih mehanske obdelave glede zahtevnosti ne obvladali. Bržkone jih danes mnogo ne ve, da so delavci iz oddelka konstrukcije in montaže izdelali in montirali prve proizvodne hale za valjamo in kovačnico. Sploh so v mehanskih obratih izdelali ogromno opreme za žerjave, strojno in konstrukcijsko opremo, tudi veliko peči je bilo. Iz vseh teh oddelkov mehanskih obratov so kasneje nastali tozdi in eden od njih je stroji in deli. Proizvodni program tega tozda je v grobem deljiv na strojegradnjo, proizvodnjo valjev in individualno proizvodnjo. Najvažnejši del je strojegradnja, ki zahteva velik potencial tehnološkega in organizacijskega znanja. S tem so se resno pričeli ukvarjati pred dobrimi desetimi leti v sodelovanju z nemško firmo Weingarten. Prve stiskalnice so izdelali za to firmo, ki pa so zgolj zaradi formalnosti prešle mejo in bile dostavljene v Crveno zastavo, kjer dolgo sploh niso hoteli verjeti, da so izdelane v naši železarni. Naslednja in prva afirmacija doma je bila montaža štirih velikih stiskalnic v Gorenju. Ampak pred vsem tem je bila izdelana »čisto ta prva«, ki so jo sami potuhtali in jo napravili v valjarni (tam je bila ustrezna jama za postavitev) in še danes obratuje v Skip Šempeter. »Ta ifna že kar muzejsko vrednost,« je dejal tov. Jože Potočnik, ravnatelj, ki nam je svoj tozd predstavil.
6000 delov — ena stiskalnica
Ce še kdo ne verjame, da so stiskalnice res nekaj velikega, predvsem pa, da je proizvodnja nadvse zahtevna, mu je treba reči, da je samo v eni stiskalnici pet do šest tisoč sestavnih delov, v njih pa na desettisoče operacij, kajti samo en del zahteva poprečno dvajset do trideset delovnih operacij. Ob tem pa vedeti še to, da je treba vsak tehnološki postopek načrtovati. Večina sestavin je izdelanih doma. V začetku so delali celo čisto vse pri nas, vključno z zvarjenci. Pozneje naša proizvodnja zvarjencev ni več dohitevala proizvodnje stiskalnic in so zato začeli sodelovati še z drugimi. Kakor je znano, je sodelovanje z Metalno dobilo takšen obseg, da je tozd stroji in deli z njo sklenil ustrezen samoupravni sporazum.
Kaj privlači v tem delu
Raznolikost. Po tehnološki plati je delo zanimivo zaradi raznolikosti. Zahteva veliko natančnost in ne dovoljuje avtomatizma. Delavci dobe s tem ustvarjalen odnos do lastnega dela, izkažejo se lahko v lastni iznajdljivosti in morda jim prav zato ni težko kdaj delati tudi po cele dneve in noči, če je treba. Z vsako novo stiskalnico postajajo večji strokovnjaki. 2e zdavnaj nosijo načrte v glavah in ne tuhtajo več kako bi naredili, ampak kako bi naredili čimboljše. Po organizacijski plati pa je delo zanimivo zaradi vse te množice vgrajenih elementov. To je proizvodnja, ki ob delu v neposredni proizvodnji zahteva tudi mnogo dobrega strokovnega kadra. Predvsem so tozdu potrebni dobri organizatorji dela, komercialisti, ekonomisti in kon-strukterji. Torej gre za celo vrsto ljudi z različnimi usmeritvami, ki pa morajo tesno sodelovati, če želijo postaviti in prodati eno samo stiskalnico.
Ob vsem tem so morali razviti še servisno službo in montažo na terenu. »Tako se širi tudi obzorje naših ljudi, saj potujejo po vsej Jugoslaviji,« je dejal tov. Potočnik.
Se še širijo
Strojegradnja se po vrstah strojev močno širi. Tako poleg stiskalnic delajo še paketirke (za stiskanje jeklenih odpadkov), škarje, mehanizacijo za stiskalnice, mehanske roke, itn. Od vsega začetka že vedo, da bi morale stiskalnice imeti tudi ustrezno orodje, zato je bila začrtana investicija za orodjarno, ki pa ni bila dokončana (razlog: premalo investicijskih sredstev in neuspela namera o vzgoji potrebnega kadra za konstruiranje orodja). Vendar je cilj še vedno tak, da bi s strojem dali kupcu tudi potrebno orodje, pač v skladu z njegovimi zahtevami. Naslednji ambiciozen, vendar povsem realen cilj je, da bi kupcu ponudili kompletne proizvodne linije z vso strojno mehanizacijo (kar bo prevzei naš novi tozd inženiring).
Zastoji v proizvodnem procesu
Iz leta v leto si v strojih in delih prizadevajo za čim večjo kontinuiteto v proizvodnem procesu. Zal iz mnogih razlogov zaželenega rezultata še ni. Ni še doseženo najbdljše na področju planiranja, krmiljenja in oskrbe nabavljenih delov, tako da še vedno začenjajo z montažo strojev, preden so izgotovljeni ali dobavljeni vsi sestavni deli. Razumljivo, da nastajajo manjši zastoji v delu, ko tega ali onega ni, da bi vgradili.
»Na pamet se že davno ne da več planirati, računalnik pa zaradi maksimalne izkoriščenosti ne more ustrezno pomagati, nam pa je potrebna mnogo višja kvaliteta planiranja,« pove tov. Potočnik. Na tem področju jih torej čaka neodložljivo in veliko delo, ki pa bo v svoji končni fazi nedvomno bogato obrodilo, saj je najbrž jasno, da bi se s tem zelo znižali proizvodni stroški. To je še posebej pomembno, ker bi radi stiskalnice pocenili. Konkurenca namreč ni majhna. Proizvodne stroške pa bi precej znižali tudi s samo konstrukcijo stiskalnic. To pomeni manjšo porabo materiala za isto obratovalno sposobnost. (V ta namen bodo opravljene meritve, s katerimi bodo lahko natančno ugotovili, kako masivne ali »lahke« naj bi stiskalnice bile.
Seveda potem »namesto mercedesov ne bodo delali samo fičkov,« pač pa želiio še naprej delati že obstoječi tip bogato opremljenih in masivnih stiskalnic, ob njih pa cenejši tip z enako kapaciteto.
Nebodijihtreba
Kompliciranost in obsežnost proizvodnje prinaša nekaj takih nebodijihtreba kot drugim tozdom ne. So to proizvodni rezultati, ki iz meseca v mesec in iz kvartala v kvartal močno nihajo zaradi dolgih pretočnih časov in kopice drugih vzrokov. Dogaja se, da tudi po dva meseca ni nobene odpreme. Enkrat ima težave kupec, ker nima pripravljenih temeljev in zato naročene stiskalnice še noče, drugič zamujajo oni. Velike težave, ki so se v to leto potegnile še iz lanskega, so dobave zvarjencev. Teh pač ni in ni pravi čas. Naslednji problem je standardizacija, ki pa zahteva strašansko veliko dela zaradi vseh teh tisoč in tisoč sestavnih delov.
Največji nebodigatreba so cene. Kajti to so stroji, ki predstavljajo velike vrednosti. Težavno je doseči ustrezne cene, saj nihče ne kupi stiskalnice kar tako, ne da bi iskal najcenejše, tako pri izvozu skoraj ni možno dosegati lastne proizvodne cene. Seveda se je treba ob tem spomniti, da je inflacija v naši državi precej višja kot v drugih deželah. Kljub temu pa so predvsem zaradi bojazni pred recesijo velika prizadevanja, da bi čimveč prodali na tuji trg.
3000 ton valjev letno
Tozd stroji in deli v načrtu za srednjeročni razvoj predvideva tudi razširitev proizvodnje valjev. Načrtovana investicija znaša 400 milijonov din, proizvodna zmogljivost pa bi bila 3000 ton
' \|t;
Tj
' : ' '
  Ti
Majsko nebo
valjev letno. To bi pokrilo potrebe jugoslovanskega trga, del pa bi jih Slo tudi v izvoz. Da je načrtovana investicija sorazmerno obsežna, nazorno kaže podatek, da je v planu za letos le 400 ton valjev. Trenutno doma ni dovolj naročil. Zgaga je v tem, da so predlani sprejeli veliko naročil za izvoz v Sovjetsko zvezo in ob tem zanemarili domače kupce, ki so se hudo pritoževali zaradi dolgih dobavnih rokov. Naša komerciala si zdaj znova prizadeva pridobiti domače kupce.
Pri proizvodnji se jezijo nad zastarelimi napravami za industrijsko kaljenje valjev, ker z njimi dosegajo premale globine kaljenja. Je pa že v pripravi predlog za izgradnjo prve etape obrata valjev, da bi lahko nabavili novo kvalitetno napravo za kaljenje in nekaj najnujnejših strojev za mehansko obdelavo. Tako bi lahko začeli s proizvodnjo večjih valjev, pri čemer bi dosegli večjo izkoriščenost nove EPŽ naprave.
Valji so kompletno izdelani v železarni, v njih je visoko kvalitetno jeklo in so v splošnem namenjeni za hladne valjarne.
INDIVIDUALNA
PROIZVODNJA
Individualna proizvodnja predstavlja tiste skupine izdelkov, za
katere se naročila ponavljajo in tudi za one, ki se ne. Tako sodi sem proizvodnja valjev za železarno Sisak, vrtalnih drogov za naftno industrijo, proizvodnja za potrebe JNA, osi za prikolice (naročila upadajo), plošče iz posebnega jekla za generatorje — Rade Končar, delaio tudi za ladjedelništvo, rudarstvo in avtomobilsko industrijo itn. Razgledi po gospodarskih gibanjih doma in na tujem jih usmerjajo v proizvodnjo za naftno industrijo, rudarstvo in ladjedelništvo zlasti za v prihodnje.
Enako kot pri strojegradnji velja tudi tu dejstvo o sorazmerno zastarelem strojnem parku (poprečna starost strojev je 15 let). V naslednjih petih letih jo nameravajo znižati na 10 let. Nekaj sredstev so si v ta namen že zagotovili.
Tozd, v katerega so še pred desetimi leti gledali z nezaupanjem, danes že dokazuje svojo upravičenost in vrednost, ne nazadnje tudi trdnost in delavnost s svojimi 7930 tonami skupne proizvodnje in 738 milijoni din celotnega prihodka. Predstavili smo ga toliko, kot je to na omenjenem prostoru možno.
Zlatka Strgar
Disciplinska komisija za delovne skupnosti je obravnavala le pet prijav in izrekla tri ukrepe. Razdeljeni so takole: RR in komerciala po 2/1, del skupnost za finance 1/1, medtem ko del. skupnosti za gospodarjenje, del. skupnost za kadre in splošne zadeve in TOZD družbeni standard niso prijavili nobenega primera nediscipline.
Po mesecih sta naj slabša januar in februar, nakar sledi izboljšanje.
Gotovo je tehtno predvidevanje pravne službe, da utegne maj prinesti spremembo na slabše, saj ta mesec preidemo na ugotavljanje pavšalne odškodnine, ki predstavlja novo področje.
Kaj lahko ugotovimo iz številk?
Najprej to, da je na okoli 1600 zaposlenih v metalurških tozdih 141 prijav in 90 ukrepov, na okoli 1200 zaposlenih v mehanskih tozdih le 53 prijav in 33 ukrepov, na okoli 1390 zaposlenih v tozdih spremljajočih dejavnosti celo le 18 prijav in 12 ukrepov, za ostalih okoli 900 zaposlenih pa pičlih 5 prijav in trije ukrepi.
Izredna disciplina na eni strani in zelo slaba na drugi?
Preprost račun pokaže, da je bil disciplinsko prijavljen vsak 11. »metalurg«, vsak 22. »mehanik«, le vsak 77. vzdrževalec in celo le vsak 180. član delovne skupnosti. Pa vzemimo kot osnovo spet »metalurge«. »Mehaniki« so od njih enkrat bolj disciplinirani, vzdrževalci sedemkrat, člani del. skupnosti pa kar 16-krat.
Ce je v resnici tako ali ne, tega številke seveda ne morejo pove-
dati, mi pa domnev na pamet ne smemo pisati.
Vendar obstaja precejšnja verjetnost, da odgovorni za sprožitev postopkov po tozdih in delovnih skupnostih nimajo enotnih meril o tem, kaj je in kaj ni prekršek, najbrž pa tudi ne, kdaj je prekršek majhen, hud ali zelo težek. Ali so jih kdaj usklajevali, ni znano. Bilo pa bi to koristio, če ne kar potrebno.
Ponuja se še ena misel.
Zelo verjetno bomo v naših glasilih (v Fužinarju ali Novicah) enako kot podatke o proizvodnji in poslovanju objavljali tudi podatke o (ne)disciplini. To vsekakor dopolnjuje podobo našega delovnega vsakdana. Bilo pa bi morda koristno ali vsaj človeško zelo lepo, če bi mogli hkrati uvesti tudi stalno rubriko z naslovom npr. »Izkazali so se« ali »Vzorni sodelavci« ali »Priznanja delavcem — samoupravljalcem«.
Ni namreč možno, da ob nekem določenem številu manj prizadevnih ali lahkomiselnih ali manj redoljubnih delavcev ni med nami vsaj prav toliko, če ne več dobrih, prizadevnih, požrtvovalnih, ki pa jim teh dobrih lastnosti ne moremo poplačati vsakega 15. v kuverti.
Izumimo torej neka merila tudi zanje, da bomo znali tudi javno pohvaliti ne le javno grajati. Potem pa naj niha tehtnica naše discipline sem in tja iz meseca v mesec.
Vsi starši, učitelji, trenerji, psihologi in andragogi zelo dobro vedo, koliko pomeni človeku pohvala o pravem času. Razmislimo o tem!
n. r.
Disciplina v številkah
Štirimesečni pregled dejavnosti disciplinskih komisij v železarni kaže naslednje značilnosti: težje delo — več disciplinskih prijav; prijav je več kot izrečenih ukrepov. Izredno redoljubni so člani delovnih skupnosti. Po mesecih sta najslabša januar in februar 1980, potem sledi počasno izboljšanje.
Naša pravna služba je izdelala zelo natančen statistični pregled o (ne)disciplini v naših tozdih in delovnih skupnostih v prvih štirih mesecih letošnjega leta (poročilo o delu skupnih disciplinskih komisij za čas od 1. 1. 1980 do 30. 4. 1980, 6. 5. 1980). Iz njega povzemamo glavne značilnosti.
V železarni imamo štiri skupne disciplinske komisije, in sicer po dejavnostih za metalurško področje, za mehansko področje, za področje tozdov spremljajočih dejavnosti in za delovne skupnosti.
Disciplinska komisija za metalurško področje je v tem času prejela 141 prijav in izrekla 90 ukrepov. Po tozdih je bilo stanje
naslednje: valjarna 45 prijav, 35 ukrepov, jeklarna 44/20, jekloli-vama 26/14, kovačnica 17/13, kalilnica 6/6 in jeklovlek 3/2.
Disciplinska komisija za mehansko področje je prejela 53 prijav in izrekla 33 ukrepov. Po tozdih je stanje naslednje: vzmetama 28/17, stroji in dela 11/5, pnevmatični stroji 9/7, in rezalno orodje 5/4. Pri industrijskih nožih ni bilo prijav, torej tudi ne ukrepov.
Disciplinska komisija za tozde spremljajočih dejavnosti je obravnavala 18 prijav in izrekla 12 ukrepov. Stanje: PP 4/4, ETS 4/3, transport 3'3, in SGV IT. Kontrola kakovosti ni prijavila nikogar.
Mladost za strojem
glasilo mladih delavcev železarne ravne
vi
I
priloga informativnega fužinarja
Leto VII
Ravne na Koroškem, 31. maja 1980
St. 4
»Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Jože Jurak, Zdravko Fajmut, Vida Kovač, Karlo Krevh in Silvo Jaš, ki je odgovoren tudi za vsebino Mladega fužinarja
v
,,Cimveč žuljev in znanja, tem lepša mladost“
S podobnim geslom je 46 brigadirjev in brigadirk MDB »Zdravko Čebular-Rado« urejalo okolico šolskega centra v Slovenj Gradcu, ki se je potem čez nekaj dni poimenoval po mislecu in revolucionarju Edvardu Kardelju. Tudi vzdušje je bilo čisto brigadirsko, kljub temu da je bila to akcija lokalnega pomena ter tudi predpripra-
Večni simbol mladosti
ve brigadirjev MDB »Zdravko Cebular-Rado« na zvezno mladinsko delovno akcijo »partizanski put« v Vojvodini.
In tudi brigadirji so se zavedali besed, ki jih je izrekel tov. Franc Šetinc, ko so poimenovali šolski center po Edvardu Kardelju: »Nositi ime Edvarda Kardelja ni samo velika čast, temveč tudi velika odgo-
vornost. Z njim bo šolski center vedno na preizkušnji, vedno bo moral dokazovati, da se šola imenuje po velikem ustvarjalcu ker je tudi sama ustvarjalna.«
Sicer pa so na slovesnosti sodelovali prav vsi, enako tudi v vseh dneh, ko je bila odprta raztava o delu in življenju Edvarda Kardelja. Komandant MDB »Zdravko Čebular-Rado« Branko Preglav, sicer dijak zdravstvene šole, je odkril doprsni kip Edvarda Kardelja. In za več kot tisoč dijakov je bila ta slovesnost enkraten dogodek ter velik praznik, posebno še za brigadirje, ki so s svojim delom prispevali svoj delež k slovesnosti.
Tov. Šetinc pa je med drugim dejal:
»Mladi morate s svojim delom in učenjem, s samoupravljanjem na šoli in zunaj nje nenehno dokazovati, da je Tito simbol vsega tega in tistega, čemur mlad človek mora slediti, če hoče živeti pokončno in če hoče graditi enakopravnost med ljudmi in narodi... Šolski center ho venomer z delom dokazoval, da je šola enako odprta v življenje, da mu enako kot Kardelj daje največ, kar je mogoče in da tudi sama iz svojega ožjega in širšega družbenega okolja vsrkava vase najžlahtnejše življenjske sokove, hrez katerih hi hilo drevo krivo. V zadnjih tednih smo upravičeno ugotavljali enotnost naših delovnih ljudi, njihovo pripravljenost, da se še holj odločno poženejo v boj za razvoj socialističnega samoupravljanja in v tem okviru tudi gospodarske stabilizacije. To je dragocen kapital, ki nam lahko pomaga, da v prihodnje oplodimo naše sedanje rezultate. Socialistično samoupravljanje je za nas tista pot, ki delavskemu razredu in delovnim ljudem omogoča, da se lahko vsak dan prepričajo, do kod seže njihova resnična oblast in kje se še zadržujejo ostanki preživelih monopolov in privilegijev. Samoupravljanje je posebna oblika samoodločbe narodov, neizmerna možnost stalnega poglabljanja realnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti.«
Dijaki ter učitelji šolskega centra »Edvard Kardelj« bodo to zaupanje nedvomno tudi izpolnili.
Silvo Jaš
rrva	udarna	akcij
v železarni Ravne
Jeklolivarna železarne Ravne je bila prvi TOZD, ki je organiziral ter hkrati uspešno izvedel lokalno delovno akcijo urejanja in pospravljanja modelnih skladišč. V akcijo so se vključili tako delavci mo-delarne (od tam je prišla pobuda), kot tudi priprave dela jeklolivarne ter vodstva tozd.
Vzdušje na akciji je bilo pravo, pravcato brigadirsko in'tudi značilnih HO-RU-KOV ni manjkalo. Celih 8 ur je 49 delavcev izločalo ter odstranjevalo modele, ki so bili stari nad 10 let ter tako že odsluženi in neuporabni. Imela pa je akcija tudi političen pomen in vsi udeleženci so ob koncu obljubili, da ni bila zadnja ter da bodo s takšnimi oblikami prostovoljnega dela nadaljevali tudi v prihodnje, kajti s tem še daleč ni bilo vse pospravljeno ter urejeno.
Akcijo, pa tudi vtis z nje so nekateri udeleženci takole ocenili:
Jože Matitz, dipl. ing.: ravnatelj TOZD jeklolivarna:
»2e dalj časa so se pojavljale v proizvodnji težave zaradi prenatrpanosti skladišča za modele. To je vodilo k zastojem pri lansiranju modelov v proizvodnji in s tem je povečalo tudi zastoje ter škodo tudi v proizvodnji. Poleg tega je prihajalo do poškodb modelov in s tem tudi do dvakratnih stroškov. Nujno je bilo, da s hitro in obširno akcijo izločimo iz skladišča nekaj tisoč modelov, s tem normaliziramo stanje ter omogočimo nemoten transport in skladiščenje modelov. Te akcije ne bi mogli izvesti z delavci, ki so v skladišču redno zaposleni, ampak bi se morali po-služiti storitev kakšne druge OZD. Po predračunih bi to TOZD stalo najmanj
100.000	din, kar pa ne bi bilo v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji delavcev jeklolivarne. Zato so delavci modelame dali
pobudo, da bi ta problem rešili s prostovoljno delovno akcijo. Tej pobudi so se pridružili tudi delavci priprave dela livarne, člani ZSMS ter večji del vodstvenega kadra. Prav tako sta akcijo podprli še konferenci IO OS in železarne.
Akcija je potekala po vnaprej pripravljenih načrtih. Velika zagnanost in delovna vnema udeležencev je omogočila, da je izredno dobro uspela. Poleg prihrankov v višini 100.000 din smo prištedili z demon-tažo nepotrebnih modelov še večje količine materiala za izdelavo novih modelov ter si s tem prihranili sredstva za nakup teh materialov. Zagotovili smo si tudi pogoje za normalno skladiščenje modelov in s tem odstranili škodljiv izvor nepotrebnih stroškov. Prav gotovo pa ne smemo zanemariti dejstva, da je uspešno izvedena akcija tudi rezultat zavesti vseh udeležen-
cev, ki so z dejanji dokazali, da se zavedajo svojih nalog kot samoupravljalci in dobri delavci. Pokazali pa so tudi, kako se lahko na svojstveni način prispeva k stabilizaciji. Prav gotovo je tovariško in delovno vzdušje prispevalo k še boljši in tesnejši poglobitvi medsebojnih odnosov in tovarištva, zato lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je akcija izredno uspela. Želimo le, da bi se to še kdaj ponovilo ter da bi prostovoljno delo dobivalo čedalje več pristašev tudi v drugih TOZD.«
Franc Orter: »Pobuda za to delovno akcijo je prišla spontano iz vrst modelarjev, katerim pa so se pridružili še drugi. Na akciji je bilo vzdušje zelo delovno, ni bilo tistega mi-vi, ampak smo bili vsi eden. Marsikdo izmed nas v neposredni proizvodnji je bil presenečen nad zagnanostjo delavcev iz priprave proizvodnje. Čeprav je večino nas še nekaj dni potem bolelo in skelelo v rokah, smo vseeno obljubili, da se bomo takšnih akcij še udeleževali.
Omenim naj tudi to, da je prav v tej delovni sredini nekako ob tem času dobivala svojo dokončno obliko tudi štafeta mladosti in mi smo hoteli s to akcijo dokazati, da stopamo po Titovi poti.«
Mikic Alojz:	»V oddelku modelarne
smo se že nekaj časa ubadali s pomanjkanjem prostora za skladiščenje modelov. Teh se je nabralo že toliko, da je nastal pravi nered. To gnečo smo čutili najbolj delavci sami, saj je bilo zaradi prenatrpanosti ogroženo tudi delo v skladišču. In prav zaradi takšnih razmer je vzniknila pobuda za tovrstno akcijo. Akcija je izredno dobro uspela, kajti z dobro organiziranostjo vodstvenih delavcev TOZD so bili tudi rezultati dobri. Mislim, da takšna akcija vendarle ni zadnja, ter da se bodo takšne oblike prostovoljnega dela nadaljevale tudi v prihodnje.«
Silvo Jaš
Izobraževanje in vzgoja mladih
Ena glavnih nalog ZSMS je tudi, da skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter silami tvori aktiven dejavnik v procesu nadaljnje krepitve socialističnega samoupravljanja in samoupravne demokracije. ZSM kot družbenopolitična organizacija daje predloge in pobude v zvezi z družbenimi vprašanji in problemi, ki so predmet zanimanja mladine ter na tak način vpliva na odločanje v delegatske sisteme. Prav tako pa tudi prevzema odgovornost za rešitve, ki jih predlaga ter se aktivno vključuje v proces izvajanja sprejetih sklepov. Da bi uspešno izvrševala naloge, katere se pred njo postavljajo, je potrebno idejnopolitično usposabljanje mladih v vseh sredinah, kjer živijo in delajo. Pri zastavljanju programa idejnopolitičnega usposabljanja in vzgoje mladih pa moramo upoštevati njihove različne interese in potrebe po samostojnem družbenem angažiranju ter uveljavljanju v številnih dejavnostih, v katere vnašajo lastno dinamičnost.
V takšnem načinu dela pa moramo tudi program dela zastaviti tako, da pokrijejo vsa področja. Usposabljanje in vzgoja mladih ni samo interpretacija spoznanj, do katerih smo prišli v družbenih vedah. Težko je namreč najti revolucionarja in marksista, katerega nista zanimala umetnost, književnost, glasba,...
Komunisti, ki delajo med mladimi, se morajo vedno znova in znova zavzemati za čim večjo usposobljenost mladih tako na področju družbenega kot tudi političnega življenja. Vsi komunisti se morajo zavedati, da je njihovo delo z mladimi in med mladimi sestavni del njihovega delovanja ter eden najvažnejših pogojev za ohranitev in razvijanje revolucionarne kontinuitete. Pa tudi obveznosti vseh komunistov so, da stalno ocenjujejo in usmerjajo delo mladih komunistov, ki delajo med mladimi.
Ivan Brežnjak
Modelarji urejajo skladišče
/
Ali bomo
OO ZSMS RO Prevalje je na svoji letni konferenci, ki je bila 26. 1. 1980 po izredno razgibani razpravi sprejela naslednji sklep:
Predlagamo, da bi mladinci delali en dan za stabilizacijo TOZD-a v mesecu maju, in to predvsem na produktivnih mestih. Sekretar OO ZK je še dodal, da bi vključili politični organizaciji, to se pravi OOS in OO ZK. S široko akcijo naj bi šli med delavce, tako da bi potem delali vsi, brez izjem. 2e nekaj dni je bilo slišati, da je ta predlog naletel na ugoden odmev V delovnih sredinah. Nekaj pa je bilo tudi takih, ki so bili proti, vendar vem, da so med njimi takšni, da bodo prišli delat, pa čeprav so sedaj najbolj odločno »proti«. Večina delavcev se je strinjala, češ zakaj ne bi delali enkrat še zase, ko moramo že tako delati za druge. Mnogi se sprašujejo, kam bo šel ta denar ter v kateri sklad, za kaj ga bomo namenili in koliko denarja bo. Mislim, da bi morali pred delavce z vsemi podatki, ki jih imamo na voljo, kajti potem ni nikakršne bojazni, da to ne bi uspelo, saj še ni umrl duh udarniškega dela v nas. To je duh, ki so ga imeli še naši očetje, ko je bilo najtežje v naši domovini, ko se je tako rekoč gradilo iz nič. Mislim, da mi mladi bijemo sedaj drugo bitko po vojni. Prvo so dobili mladinci, brigadirji-veterani, ko so gradili porušeno domovino in jo tudi dogradili. Na naših
v železarni
V počastitev tedna »Naše besede« je komisija za kulturo pri KS OO ZSMS železarne Ravne pripravila likovno razstavo, na kateri sta sodelovala dva mlada likovnika: Silvo Kresnik-Sivc in Stane Bodner. Stane v svojih delih, ki jih je razstavljal,
ramenih pa je sedaj naloga, da postavimo na trdne noge trenuten gospodarski položaj ter da prebrodimo sedanjo krizo. In to nam bo s skupnimi močmi tudi uspelo. V nas mladih se mora beseda »stabilizacija« ukoreniniti, pa ne samo za eno leto, ampak za vedno, kajti le na tak način bomo vsi še naprej živeli srečno v naši, Titovi samoupravni Jugoslaviji.
Opaža se, da naša pobuda OO ZSMS ni naletela na gluha ušesa v celotnem kolektivu. Vidi se, da je za stabilizacijsko soboto navdušen tudi poslovodni svet železarne Ravne, pa tudi nekateri TOZDI so se strinjali s tem predlogom. Mladi OO ZSMS RO smo pripravljeni, da bomo izvedli akcijo še v maju. Zamišljamo si, da bi naša akcija zajela kar največ mladih tudi v drugih OO ZSM v KS, ki bi nam pomagali čistiti (okolje TOZD-a, park, zavijali bi nekatere izdelke ...). Mladinci, ki ne delajo v neposredni proizvodnji (skupne službe), pa bi ta dan prišli v obrate, kajti prav tam imamo največje zastoje.
Upam, da se bo te akcije udeležilo kar največ mladih, pa tudi ostalih ter da ne bo kdo prej odšel z dela ali pa, da bi samo čakal, da bo ta »stabilizacijski šiht« minil.
Delajmo v mesecu mladosti z geslom: »DELAM ZASE, ZA TITA, ZA BODOČNOST!«
Herman Čepelnik
upodablja motive iz železarne, iz domala vseh obratov, in potem vse njegove slike tvorijo zaokrožen ciklus. Silvo pa je razstavljal številne skulpture, vse na temo otroka, ki se uči hoditi, to pa upodablja tudi na linorezih. Silvovo slikarsko upo-
dabljanje večini ni novo, saj smo se lahko z njim srečali na številnih razstavah, ki jih je imel. Če bi pogledali v njegovo izkaznico, vidimo, da je razstavljal leta 1965 na mednarodni razstavi v Slovenj Gradcu »mir humanost in prijateljstvo med narodi«. Razstavljal je tudi v železarni leta 1973, pa spet samostojno v Slovenj Gradcu, na Jesenicah in razstava na avstrijskem Koroškem v Globasnici med koroškimi Slovenci. To je le nekaj razstav, omenimo pa še njegove stalne, tradicionalne razstave, ki jih ima vsako leto v Gramozni jami pri Starem trgu. V svojih delih poskuša iskati izhod iz družbenih težav, kajti nenehno iskanje, težnja po novem, lepšem in boljšem je tudi njegov motiv, v tem pa tudi njegova prednost.
Sicer pa se Silvo izpoveduje tudi v številnih skulpturah. »Železo, to trdo kovino, brez katere si današnje dobe pravzaprav sploh ni več moč predstavljati, srečujemo na vsakem koraku našega življenja, postalo je del nas. Trdo je in simbol moči. In izrazno sredstvo je postalo tudi Silvu. Delo zahteva veliko vztrajnost in samoodpo-vedovanje, marsikaterim drobnim zadovoljstvom se moraš odpovedati, »Toda če te resnično zanima ta svet, potem boš zastavljene načrte, svoja hotenja in želje gotovo uresničil. Tudi odnos okolice do tebe se sčasoma menja. Ljudje vidijo, da delaš in ustvarjaš nekaj lepega, velikega in vrednost tvojih del dobi tudi druge, plemenite razsežnosti. Izpod njegovih rok prihajajo najrazličnejše skulpture različnih velikosti in oblik, izdelane v soju isker ter varilnega aparata. Vse pa izražajo iskanja v današnjem času in prostoru. In prav vsi železni kipi so prežeti z mislijo in hotenjem povedati ljudem nekaj lepega. Mlad umetnik pa, kakršen je Silvo, ki je samorastnik, ima neskončno veliko idej, kako bo ljudem povedal to lepo, kar človek pravzaprav naredi človeku. Silvo bo pri tem uspel, in pričakujemo, da bo še kdaj razstavljal v ravenski železarni.
Silvo Jaš
Tekmovanje
streljanju
OO ZSMS TOZD Industrijski noži je dne 23. 4. 1980 organizirala strelsko tekmovanje za vse mladinke in mladince v železarni. Tekmovanje je potekalo na strelišču DTK, udeležilo pa se ga je 5 OO ZSM, ki so poslale ekipe s petimi tekmovalci, nekaj OO ZSM pa je imelo tudi le po enega tekmovalca. Tem se je pač tekmovanje priznalo samo za posameznike.
Rezultati
Ekipno je prvo mesto osvojila OO ZSM TOZD stroji in deli s 570 krogi, drugo mesto je pripadalo OO ZSM TOZD pnevmatični stroji s 526 krogi in tretje mesto OO ZSMS TOZD industrijski noži s 347 krogi.
Posamezno pa je prvo mesto osvojil Silvo Štrigl, OO ZSM KK s 137 krogi, drugo
S Kresnikove razstave
Razsfava mladih likovnikov
mesto Ernest Srebot iz OO ZSM TOZD stroji in deli ter tretje mesto Stanko Cifer iz iste OO ZSM.
Pri mladinkah je bila najboljša Metka Kajnik, OO ZSM TOZD pnevmatični stroji (izven konkurence), drugo mesto je zasedla Irma Fajmut, OO ZSM KSZ s 87 krogi, tretje mesto pa je pripadlo Barbari Sušnik, OO ZSM KSZ zli krogi.
Mladinci in mladinke OO ZSM industrijski noži, smo se 26. 4. ob 6. uri zbrali v TOZD na enodnevni lokalni delovni akciji. Ze dlje časa se je namreč pojavljala težnja, da bi bilo potrebno očistiti delovno halo. Predvsem je bilo potrebno to zategadelj, ker skozi njo prihajajo najrazličnejše delegacije iz naše domovine, pa tudi iz drugih držav. In prav zato si nismo smeli dovoliti, da bi bila hala zanemarjena in neurejena. Dela so potekala normal-
Seminar je potekal v Portorožu, na njem pa so sodelovali domala vsi člani centrov za MDA iz posameznih OK ZSMS. Na tem seminarju so se obravnavale predvsem teme o poteku in organiziranju mladinskih delovnih akcij tako v Sloveniji kot tudi v jugoslovanskem merilu.
Mladinsko prostovoljno delo postaja s svojimi družbenimi rezultati in vrednotami vedno bolj enoten del celotnega družbenega dela. ZSMS mora skupaj z vsemi subjektivnimi silami sprožiti široko družbeno akcijo, v kateri bo postalo delo mladine integralni del svobodne menjave dela na področju združenega dela, vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, telesne kul-
Najboljše tri ekipe so po končanem tekmovanju prejele diplome, zmagovalni ekipi pa je pripadel še lep pokal. Skupno se je tekmovanja udeležilo 35 mladincev in mladink, ob tem pa naj dodamo še to, da je izredno lepo uspelo ter da so vsi nastopajoči izrazili željo, da bi se takšna in podobna tekmovanja še priredila.
Metulj Peter
no in sorazmerno hitro, saj smo k akciji pristopili s široko zasnovanimi cilji in tudi vzdušje je bilo prav brigadirsko. Pohvalno pa je tudi to, da so se akcije udeleželi še ravnatelj ter nekaj sodelavcev.
Vsi udeleženci akcije so še enkrat pokazali svojo zavest ter pripadnost naši samoupravni družbi, partiji ter tovarišu Titu. Pri tem pa si želimo še to, da bi se takšne akcije nadaljevale tudi v prihodnje.
Peter Metulj
ture ter drugih družbenih dejavnosti. Družbeni in materialni položaj prostovoljnih mladinskih aktivnosti je treba graditi na principih družbenega dogovarjanja ter samoupravnega sporazumevanja vseh subjektov, ki se neposredno zavzemajo pri krojenju in realizaciji njegovega nadaljnjega razvoja.
Mladinske delovne akcije se morajo tudi v bodoče razvijati in krepiti v vseh oblikah organiziranja in delovanja v okviru ZSMS, predvsem kot funkcija nadaljnje krepitve idejnega in vzgojnega delovanja ZSMS, zato morajo vse organizacije ZSMS pripraviti konkretne načrte za svoje delovno in družbeno zavzemanje na tem po-
dročju. Prostovoljno mladinsko delo je treba planirati skupaj z vsemi družbenopolitičnimi skupnosti, organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnosti in organizacijami združenega dela.
Nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov na MDA mora ostati prednostna naloga vseh subjektov, ki so vključeni v realizacijo delovnih akcij. Ko izhajamo od mla-dinca-brigadirja, se moramo nenehno boriti za uresničevanje njegove trajne in odločilne vloge v procesu odločanja o vseh bistvenih vprašanjih, ki so povezana z mladinskimi delovnimi akcijami. Z doslednim izvajanjem delegatskega principa pri razvoju samoupravljanja na mladinskih delovnih akcijah se bodo uresničevale še večje možnosti, da bodo udeleženci MDA najvažnejši dejavniki krepitve ekonomskega in družbenega položaja mladinskih delovnih dejavnosti, izboljševanja in razvijanja lastnega in skupnega dela na delovnem in družbenem področju. Na MDA je treba zlasti razvijati in izboljšati programe družbenih dejavnosti. Ti programi morajo še bolje uveljaviti idejnopolitične, delovne, vzgoje, kulturne in druge vrednote. Posebno pomembno vlogo ima še nadaljnje intenziviranje dejavnosti na področju idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja udeležencev MDA. V okviru ZSMS in širše je potrebno sprožiti akcijo, katere namen je enotno normiranje delovnih in družbenih rezultatov MDA kot tudi graditev enotnega sistema vrednotenja delovnih in družbenih rezultatov. Nenehno je potrebno znova kritično proučevati sedanja pravila o organiziranju MDA ter jih izpopolnjevati z novimi, pozitivnimi izkušnjami. V vseh okoljih, kjer so za to pogoji, si je potrebno še naprej prizadevati, da se oblikujejo MDA v stalni delovni sestavi, s čimer se bo konkretno prek vsakodnevne dejavnosti razvijalo in krepilo celotno gibanje mladinskega prostovoljnega dela. Pri organiziranju mladinskih delovnih brigad je treba posvetiti več pozornosti pravočasni in ustrezni pripravi za udeležbo na MDA. Pri tem velja paziti tudi na to, da pridejo v sestavo brigad mladi iz vseh struktur, zlasti pa še ženske ter pionirji.
To je nekaj osnovnih misli, ki so bile izrečene na tem seminarju. Med drugim pa, smo se pogovarjali tudi o praktičnih problemih in težavah, ki nastopajo pri formiranju brigad ter pripravah republiških in zveznih delovnih akcij. Truditi se moramo, da bi v prihodnje tudi te pomanjkljivosti odpravili.
Mirko Vodovnik
OBVESTIL O
Vse mlade prosimo, da oddajo svoje prispevke (poročila, reportaže, potopise ter literarne prispevke) najkasneje do vsakega 10. v mesecu v mladinski sobi s pripisom za »Mladi fužinar«.
Delovna akcija mladih v OO ZSMS industrijski noži
Da bo hala industrijskih nožev lepša
Poročilo	o	seminarju
cenfra za MDA pri OK ZSMS
S SEJ KOLEKTIVNIH IZVRŠILNIH ORGANOV
Ko pomlad najbolj zaživi
Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve
Ta odbor je pretekli mesec obravnaval obsežno problematiko, ki bi jo sicer lahko razdelili na tri seje. Iz objektivnih razlogov strokovna služba predlogov ni mogla prej pripraviti in je bila zato problematika precej obsežna. S področja družbenega standarda je najprej potrdil cene za bivanje v počitniškem domu v Portorožu in cene pijač v domu. O cenah so sicer vsi delavci obveščeni, saj je bil objavljen razpis, dejstvo pa je, kar je odbor ugotovil, da so cene izredno visoke, zato se člani odbora tudi niso mogli soglasno odločiti zanje. Problematika letovanja, zlasti pa nadaljnja usoda počitniškega doma v Portorožu ter družbeni standard na sploh bo sicer v kratkem kompleksno predstavljena in obravnavana na samoupravnih organih. Gre tudi za nekatera vprašanja financiranja dejavnosti TOZD družbeni standard.
Odbor je sicer kritično spregovoril o vseh dosedanjih dolgoletnih aktivnostih v zvezi z gradnjo doma v Portorožu oziroma urejanjem letovanja.
Na tej seji je odbor določil tudi predlog poslovnika za delo potrošniškega sveta, ki ga le-ta sam sprejme. Potrošniški svet je institucija, ki je zaživela, vendar je po določenem obdobju njegovo delo postalo manj učinkovito. Člani tega sveta so zato zahtevali poseben akt. Zaenkrat je to poslovnik, ki ureja postopek oziroma način dela. Sicer pa so bile želje, da se pristojnosti potrošniškega sveta razširijo s področja malic tudi na druga področja družbenega standarda. V bistvu bi šlo za statusno spremembo, za neke vrste samoupravni organ s pravicami odločanja in podobno. Ideje še niso dodelane, morebiti pa bodo do konca leta, ko naj bi spreminjali vse statusne akte.
Največja pozornost članov odbora pa je bila namenjena stanovanjski problematiki. Določena je bila prioritetna lista za odobritev posojil, ki je bila nato posredovana v potrditev delavskim svetom tozdov in delovnih skupnosti, nato pa izobešena na oglasnih deskah. Glede na dane potrebe in običajno prakso, opredeljeno s splošnimi akti, je odbor predlagal delavskemu svetu železarne, da maksimalno možno vsoto posojila zmanjša za 25°/o za novogradnje in adaptacije ter za 10°/o za dograditev. Kot izjemen primer je odbor mimo kriterijev dal na prioritetno listo družino v Kotu, ki je v aprilu pogorela, kar gre v sklop vsestranske pomoči, ki se namerava nuditi pogorelim.
Odbor je razpravljal tudi o rezultatu natečaja za sofinanciranje nakupa stanovanj v družbeni lasti. Zaenkrat se . je prijavilo in poslalo ustrezno dokumentacijo, zlasti soglasja drugih delovnih organizacij, da so pripravljene sofinancirati, 23 prosilcev. Vse te in morebitne druge primere je treba vsestransko preveriti, zato odbor o sofinanciranju odločitve na seji ni sprejel.
Kot vedno, je bila obravnavana tudi splošna stanovanjska problematika, ki je nikoli ne zmanjka, kot posebna zadeva pa nakup stanovanj za delavce TOZD armature v izgradnji na Muti. Odbor je s tem v zvezi predlagal delavskemu svetu, da železarna sodeluje pri nakupu 6 stanovanj za bodoči TOZD armature na Muti v višini 1,350.000,00 din, s tem da se kasneje te obveznosti prenesejo na temeljno organizacijo. Tu gre za to, da se je železarna prijavila na razpis zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije za reševanje kadrovskih vprašanj v manj razvitih območjih. Železarna Ravne kot investitor stanovanjskih objektov v naselju na Gornji Muti bi za nakup stanovanjskih objektov namenila 1,351.617,50 din. Udeležba samoupravne stanovanjske skupnosti Radlje ob Dravi bi bila 1,550.000,0 din. Posojilo po natečaju zveze stanovanjskih skupnosti bi bilo
621.775.15 din, nepovratnih sredstev po tem natečaju pa enako
621.775.15 din. Kredit je za dobo 20 let s 3-odstotno obrestno mero.
Odbor za kadre in splošne zadeve
Odbor je na tej seji obravnaval program rekreativne in kulturne dejavnosti, za katerega so v glo-balu namenjena sredstva odobrena ob sprejemu in razporeditvi sklada skupne porabe. Ker je imel odbor določene pripombe, je oba programa zavrnil in bo o njih odločal na prihodnji seji. Program bodo obravnavali, dopolnili in uskladili na ustreznih komisijah pri konferenci sindikata železarne, ki se bodo v bodoče manj ba-vile z izvajanjem, pač pa bolj s politiko svojega področja. Enako odbor ni sprejel, temveč bo prihodnjič obravnaval predlog samoupravnega sporazuma o pristopu k ustanovitvi združenja likovnih kolonij Slovenije, obenem pa bo obravnaval in nato delavskemu svetu železarne predložil statut slikarske kolonije železarne Ravne. Slikarska kolonija ima v železarni tradicijo. Vsa leta je uspešno delala, statusno pa ni bila opredeljena. Zaradi tega so nastajali mnogi nesporazumi in neprijetnosti. Kljub temu, da odbor programa ni potrdil, je sklenil, da se nadaljujejo in financirajo vse začrtane aktivnosti. Posebej kritično pa se je dotaknil rekreativne akcije »v zdravju je moč«. Pred letom se je pričela s pomočjo sindikata, nima pa značaja množičnosti niti ni vključena v kakršenkoli program in je problem financiranja. Odbor je sklenil, da se ta akcija zaključi s pomočjo sredstev skupne porabe propagande, v bodoče pa si takih akcij, ki ne bi bile programirane in skladne z rekreativno politiko, ne bi smeli več dovoljevati.
Odbor je na tej seji odobril tudi več finančnih in socialnih pomoči. Med socialnimi pomočmi je odobril tretjino stroškov, ki so nastali ob prevozu treh ponesrečenih alpinistov iz Mežiške doline, ki so se lansko leto ponesrečili v francoskih Alpah. Enemu
našemu delavcu je odobril delno kritje stroškov iskanja zdravniške pomoči v inozemstvu. Glede na to, da ta delavec ni izkoristil vseh možnosti predhodnega zdravljenja v Jugoslaviji, je odbor sklenil, da je to izjemen primer. V bodoče bo pomagal samo tistim delavcem, ki bodo izkoristili vse možnosti zdravljenja v Jugoslaviji.
Odobril je tudi več denarnih pomoči organizacijam in društvom. Pri tem se stalno srečuje
NAS INTERVJU:
S tako razgibano in bogato kulturno dejavnostjo, kot je v Mežiški dolini, se lahko danes pohvali le maiokatera slovenska občina. Kljub bogatemu kulturnemu življenju ob vznožju Pece in Uršlje gore — ali prav zato — pa se je zadnje čase tudi na področju kulture nabralo nekaj aktualnih vprašanj. Na nekatera je tokrat odgovoril Andrej Logar, predsednik kulturne skupnosti občine Ravne.
»Tovariš predsednik, kulturnih prireditev v Mežiški dolini nedvomno ne manjka. Ali menite, da se o vsaki posebej, pa o kulturi nasploh zadosti široko in pogosto ustvarjalno — kritično pogovorimo?«
»Bo kar držalo, da je veliko kulturnih manifestacij v ravenski občini, ki so se s svojo tradicio-
s pritiski in prošnjami. Zelje in potrebe so večje od možnosti, stabilizacija pa še ni posegla na vsa področja. Razen splošne kadrovske problematike, kjer je zlasti obravnaval in odobril nekatere ugodnosti pri študiju ob delu, je obravnaval in posredoval v javno razpravo pravilnik o enotnem programiranju in izvajanju programa usposabljanja pripravnikov v železarni Ravne.
J. Dežman
nalnostjo in sprejemom med delovnimi ljudmi in občani vtkale v vsakdanjo kulturno življenje in ki dajejo podobo kulturnemu gibanju nasploh. Osrednje mesto vsekakor pripada Vorančevim kulturnim dnevom, katerih poslanstvo je, da manifestirajo dejavnost najrazličnejših nosilcev kulturnega življenja, in ki s svojo humanistično podobo in socialistično vsebino v njej odgovarjajo dovzetnosti sodobnega človeka, da neguje tradicije naše socialistične revolucije in afirmira kulturne vrednote vseh naših narodov in narodnosti. Prav gotovo je pri organiziranju vseh teh prireditev potrebno določene stvari še doreči. Nikakor ne mislimo, da smo z oblikami in vsebinsko zasnovo dosegli cilj, ki se ga ne da doseči. Življenje je polno protislovij in nujnosti, in to spo-
S standardom raste tudi kultura
Andrej Logar
znanje nam vedno znova nalaga nove in nove obveznosti — biti še boljši.«
»Javna skrivnost je, da že vrsto let od skupnega denarja za kulturo večji del gre za redno delo kulturnih ustanov, kakršni sta pri nas študijska knjižnica in delavski muzej. Ali se vam zdi, da je denarja za kulturo nasploh dovolj, ali pa svobodna menjava dela na tem področju še ni prav zaživela oziroma kaj predlagate za rešitev tega vprašanja?«
»Kulturna skupnost bo tudi v prihodnje prednostno razvijala tiste kulturne dejavnosti, ki so najbolj pomembne za nacionalni kulturni razvoj in pri katerih sodeluje najširši krog ljudi. Kot prednostne naloge opredeljujemo: knjižničarstvo, gledališče in varstvo kulturne dediščine. Koroški osrednji knjižnici se mora omogočiti, da se na principih modernega bibliotekarstva organizira v sodobno znanstveno in kulturno ustanovo. Zato mora ta pomembna ustanova dobiti tudi v naslednjem obdobju najširšo družbeno podporo. Posebno skrb in obravnavo pa zaslužijo spomeniki ljudske revolucije in NOB. Do 15. maja 1985 bo treba za razvijanje revolucionarnih tradicij v koroški krajini opraviti še veliko dela. Predvsem, da bo vsejugoslovanska proslava na Poljani dostojen praznik zgodovinskega dogodka pred 40. leti.
Tudi v prihodnjem obdobju bo naša osnovna naloga uveljavljanje odnosov v svobodni menjavi dela, kar bomo dosegli na ta način, da bo kulturna skupnost tudi v prihodnie omogočala in spodbujala celovito dogovarjanje in sporazumevanje. O vseh pomembnih zadivah v kulturi, in to od oblikovanja programov do zagotovitve gmotne podlage. Glede na nagli družbeni razvoj, upoštevajoč pri tem tudi nagli gospodarski razvoj ravenske občine, bo kulturna skupnost kar najhitreje in najustrezneje prilagajala svoje oblike dela in organizacijsko strukturo temu razvoju. Pri tem pa bomo skrbno prisluhnili tudi potrebam krajevnih skupnosti, predvsem tistim, ki so bile šele pred nedavnim ustanovljene. Po-
dlaga za svobodno menjavo dela bodo kulturni programi temeljnih organizacij v združenem delu, krajevnih skupnostih in z njimi usklajeni programi nosilcev kulturnega življenja. Torej s tistimi izvajalci, ki so nosilci kulturne podobe naših krajev.«
»Se vam morda zdi, da smo na kakšnem kulturnem področju le še deficitni? Leta npr. samo govorimo o filmski vzgoji. Kaj storiti, da bi se stanje izboljšalo?«
»Resda smo na nekaterih področjih kulturne dejavnosti tudi deficitarni. Omenjate filmsko vzgojo. Nedvomno je res, da je bilo v preteklosti zelo malo storjenega za dvig filmske vzgoje. Le tu in tam so izjemne akcije na šolah, pa še to bolj po zaslugi posluha redkih mentorjev kot pa načrtnega dela. Hkrati pa je tudi res, da se v kinodvoranah, torej tam, kjer naj bi si dnevno in v osnovi ostrili naš odnos do filmske umetnosti, srečujemo tudi s filmi, ki z umetnostjo, s kulturo in idejnimi vrednotami nimajo nobene zveze. Poznani so filmi z umetniško in zahtevno vsebino, vendar so ti bolj v ozadju, saj je prikazovanje teh za kinematogra-
Ko smo se Ravenčani 6. aprila 1975. leta na referendumu odločili za prvi krajevni samoprispevek, smo v program zapisali, da bomo med drugim zgradili tudi nadvse potreben magistrat. Maja preteklega leta se je že izteklo štiriletno obdobje prvega krajevnega samoprispevka. Z njim smo
fe nedonosno. Ob vsem tem pa je še ena resnica, in sicer, da nam več kinodvoran propada. 2e sama kinodvorana na Ravnah je sploh problem zase.«
»Kako bo usmerjeno delo kulturne skupnosti v prihodnje?«
»2e sedaj so prizadevanja kulturne skupnosti usmerjena v tiste oblike kulturnih dejavnosti, s katerimi bomo še nadalje poglabljali osnovo za človekovo kulturno razvitost, s katerimi bomo spodbujali in razvijali kulturne potrebe in ne nazadnje, ob katerih bi se seznanjali s kulturnimi dosežki in vrednotami. Zavzemamo se za takšno oblikovanje politike in kulturne prakse, ki bo usmerjena k bogatenju kulturnega življenja ljudi. Tudi zastavlje-nost dela na področju kulture nas zavezuje, da bomo še bolj odgovorno izpopolnjevali delegatske odnose, tako da bodo SIS v kulturi postale vsebinsko prostor dogovarjanja in usklajevanja, s tem pa tudi preoblikovanja kulture v enakopravno sestavino združenega dela. V sedanjem obdobju tega ni bilo mogoče zagotoviti v zadovoljivi meri.«
F. Rotar
postali za marsikaj bogatejši. Se vedno pa smo brez magistrata, za izgradnjo katerega baje v prvem samoprispevku nismo zbrali dovolj denarja.
Kakorkoli že, Ravne potrebujejo magistrat. Zato tudi ni čudno, da smo se Ravenčani ponovno odločila na referendumu za drugi kra-
jevni samoprispevek, in da bomo magistrat zgradili s sredstvi sedanjega samoprispevka. Da bi gradnja potekala po določenem programu, predvsem pa, da bi se sredstva racionalno trošila, smo za nadzor imenovali gradbeni odbor. Ta je kmalu izbral najbolj ustreznega izvajalca, ki je sprejel rok, da bo magistrat nared do konca aprila 1980.
Pred nekaj dnevi smo si na Trgu svobode ogledali gradbišče magistrata. Res je že od lanske jeseni pod streho in da je na fino že tudi ometan. To pa je tudi vse. Vsaj po tistemu, kar smo videli, predvsem pa zato, ker ni bilo tam nobenega delavca, težko verjamemo, da bo magistrat nared v kratkem času. Zakaj tako? Kje je gradbeni odbor, da tega ne vidi? O tem smo vprašali Duro Hara-mijo, predsednika tega odbora. Takole je povedal:
»Po predvidenem programu gradnje ravenskega magistrata, v katerem bo knjižnica s čitalnico, poročna dvorana z drugimi prostori (posvetovalnica) ter prostori krajevne mladinske organizacije, v tem trenutku kasni. Seveda to še ni tako kritično, saj izvajalec objekta gradi na ključ. Ker gradnja ni potekala po določenem programu, se je gradbeni odbor o tem tudi nekajkrat pogovoril z izvajalcem. Ta nam je vselej zatrjeval, da bo objekt nared do roka. Te dni se bomo z njim ponovno sestali. Hočemo namreč zvedeti, kdaj bo objekt zidarsko nared, saj bodo nato morali svoje delo opraviti še obrtniki. Res pa je tudi, da v tem trenutku tudi še nimamo načrta za notranjo opremo. To pa zato, ker arhitekt še ni dobil odgovora od Slovenijalesa, ki naj bi povedal, ali je možno dobiti zaželeno opremo in do kdaj. Kdaj bo magistrat nared, je težko reči. Mislim pa, da bi moral biti nared do krajevnega praznika Raven.«
Iz naših krajev
KS RAVNE NA KOROŠKEM:
IZGRADNJA MAGISTRATA KASNI
Trške strehe
KS PREVALJE:
GRADIJO NOVA POSLOVNA OBJEKTA
Če velja za katero krajevno skupnost, da se v njej veliko novega gradi, potem to nedvomno velja za krajevno skupnost Prevalje. Šele 17. maja so Prevalj-čani dobili lep in dokaj funkcionalen družbeni dom, ki so ga zgradili s sredstvi krajevnega samoprispevka. Že prihodnje leto pa bodo bogatejši za nekaj novih poslovno-stanovanjskih objektov.
V polnem teku je le malo nižje od družbenega doma gradnja po-slovno-stanovanjskega objekta. V njem bodo imeli svoje prostore Ljubljanska banka, poslovna enota Prevalje, koroške lekarne ter Varteks. Nad poslovnimi prostori pa bo deset stanovanj. Kot nam je povedal Miro Kostanjevec, tehnič-
KS MEŽICA:
ni vodja pri TOZD Stavbenik Prevalje, bi baje moral biti ta objekt nared že preteklo jesen. Zaradi objektivnih vzrokov pa bo dograjen šele maja prihodnjega leta. Izgradnja naj bi veljala okrog 30 milijonov din.
Gradbeni delavci prevaljskega Stavbenika pa so že tudi pričeli na nekdanjem prevaljskem ribniku z gradnjo drugega novega poslovno stanovanjskega objekta. In sicer bo v njem imel svoje prostore obrat za kooperantstvo Ravne. V njem pa bodo tudi štiri srednje velika stanovanja. Po besedah Mira Kostanjevca, bo objekt končan do sredine prihodnjega leta, gradnja ba po veljala okrog 18 milijonov din.
NOVA TOVARNA, NOVA DELOVNA MESTA
Tudi Mežičani se nadvse trudijo, da njihov kraj ne bi preveč zaostajal za drugimi v Mežiški dolini. Njihova prizadevanja, predvsem prizadevanja krajevne skupnosti, so vidna na vsakem koraku. Tako je že kmalu spomladi na Trgu svobode stekla ureditev prostora, kjer bo stal spomenik »delovnemu človeku — rudarju«. Skulptura akademskega kiparja Stojana Batiča bo predstavljala rudarja, ki se pred odhodom na delo poslavlja od svoje družine. V parku pa bodo Mežičani še uredili vodni motiv. Kot smo zvedeli pri krajevni skupnosti, bo otvoritev spomenika 3. julija. Takrat bo na tem prostoru osrednja proslava ob dnevu mežiških rudarjev.
V Mežici pa je te dni tudi drugače dokaj delavno. Tako so gradbeni delavci prevaljskega Stavbenika končno pričeli z gradnjo poslovnega objekta ob avtobusni postaji. V njem bodo gostinski, trgovski in drugi prostori. Poleg
Obveščenost delavcev kot pogoj za samoupravno odločanje in kontrolo
O potrebi celovitega in vsestranskega obveščanja smo sicer že govorili. Ker pa želimo biti konkretni, je treba spregovoriti še o aktualnih vprašanjih informiranja v naši delovni organizaciji.
Oblike in način informiranja se glede na potrebe družbenega trenutka, na samoupravno prakso, ki se stalno dopolnjuje in razvija, seveda spreminjajo. V železarni Ravne imamo v grobem naslednje oblike informiranja:
1.	Informiranje delegatov prek pisnih gradiv, kamor sodijo klasična delegatska gradiva s predlogi sklepov, obrazložitvami oziroma povzetki večjih gradiv, osnutki in predlogi aktov in podobno, splošno obveščanje prek Poročevalca, Novic in Informativnega fu-žinarja.
objekta pa bo tudi zgrajena nova kotlarnica, iz katere se bo ogreval ožji del Mežice. V polnem teku je tudi gradnja ceste Mežica—Reht, ki bo povezovala kraj z mejnim prehodom. Delavci velenjskega KOC zatrjujejo, da bo cesta gotova v začetku prihodnjega leta.
Precej pozornosti so v tem trenutku deležni tudi dogovori za pričetek gradnje nove tovarne za potrebe Elmont, TOZD rudnika Mežica. Kot smo zvedeli, naj bi gradnja stekla že letos, postavili pa jo bodo v določeni industrijski coni v Mežici. Ko bo zgrajena (to pa bo že prihodnje leto), se bodo vanjo preselili sedanji Iskrin obrat iz Mežice in Elmontov obrat iz Žerjava. Naj še dodamo, da bo v novi tovarni poleg sedanjih delavcev obeh obratov možno zaposliti še dodatnih 60 delavk. Ko bo proizvodnja razne elektro opreme in vezi v popolnosti stekla, pa bo v tovarni zaposlenih okrog 150 delavcev, od tega kar 100 žensk.
Franc Rotar
2. Ustno informiranje delegatov in članov samoupravnih organov na sestankih, zlasti pa vseh delavcev na zborih, delnih zborih in samoupravnih delavnih skupinah. Ta zadnja oblika je po našem mnenju še zlasti pomembna, saj je pisana informacija predvsem osnova za ustno informacijo, ki jo večina delavcev lažje sprejema, kar pa je bistveno. Na ta način delavci neposredno sodelujejo pri kreiranju informacij, tako da postavljajo vprašanja ter dajejo pripombe in predloge.
V zvezi s prvo skupino smo pozabili omeniti razglasno postajo. Ta je sedaj tehnično sicer slabo urejena, z ureditvijo pa bi lahko pridobili pomembnost. Ker je kričeč in vsiljiv medij, bi ga kot takega tudi morali uporabljati, in je primeren za objavljanje kratkih in aktualnih informacij, še bolj pa za opozarjanje in usmerjanje na druge informacijske medije.
Kot vidimo, je načinov in oblik informiranja kar precej. Pri vsem tem pa le-ta ne deluje, kot bi morebiti lahko. Osnovni problem je, da vsi ti mediji in načini niso povezani v celovit sistem, da nastajajo kratki stiki in vzporedne relacije. V bistvu bi morala med vsakim izmed medijev obstajati bolj ali manj direktna vez. Tako med delegatom samoupravnega organa, ki je dolžan dvostransko delovati, kot med glasilom in zbori delavcev. Mnogi se dejstva, da nimamo celovitega sistema, niti ne zavedajo, ampak samo mahajo s posameznimi pisanimi informacijami, ki pa v bistvu predstavljajo zgolj ogromno papirja in ogromno stroškov, pa malo končnega učinka. Če pri tem računamo, da so tu še družbenopolitič-ne .organizacije, ki se po eni strani vključijo v celoten proces informiranja delavcev za samoupravno odločanje, po drugi strani pa parcialno potrebo tudi specifične informacije zgolj za namene svojih članov, npr. mladina ali ZK, potem vidimo, da gre resnično za kompleksno vprašanje. V letošnjem letu bo treba sistem doreči. Uveljavitev sistema pa bo dolgotrajnejši proces, saj bodo pa poti tako objektivne kot zlasti subjektivne ovire. Poudarjamo zlasti subjektivne, ki se kažejo predvsem v nepripravljenosti določenih vodilnih delavcev, zlasti pa srednjega vodstvenega kadra, da poleg svojih rednih delovnih obveznosti na strokovnem področju učinkovito opravljajo tudi funkcijo vodij samoupravnih delovnih skupin in druge funkcije; da kljub velikemu številu izobraženih delavcev in takih, ki imajo nagnjenje za pisanje, zelo težko pridobimo dopisnike za glasilo; da je usposobljenost delavcev, ki pišejo zapisnike, beležke in poročila, slaba, česar ni potrebno posebej dokazovati, in še mnogo tega.
Informiranje je slej ko prej aktualno in pereče vprašanje. Zahajamo iz ene v drugo skrajnost — preveč ali premalo informacij, kratke ali predolge, razumljive za ene ali druge delavce, nikdar pa za vse, in še mnogo tega. Skratka, gre za vprašanje, ki mu bomo s časom prišli na kraj le s skupno akcijo. In če imajo organi samoupravne delavske kontrole tudi določeno preventivno funkcijo, zlasti pa, če skrbijo za dosledno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, potem je njihova primarna skrb in dolžnost aktivno sodelovanje pri zagotovitvi čim popolnejšega sistema informiranja in doslednega izvajanja.
Izvolitev in sestava organov delavske kontrole
Na kratko bi ponovili, da morajo biti delavci v te organe neposredno izvoljeni za dveletno mandatno dobo in da nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen. Enako kot za organe upravljanja velja, da morajo imeti delavci v teh organih določene moralnopolitične in etične lastnosti in s tem v zvezi zaupanje.
V te organe seveda ne morejo biti izvoljeni delavci, ki opravljajo dela s posebnimi pooblastili in nalogami, niti ni primerno, da so izvoljeni tisti vodstveni delavci na odgovornih nalogah. Po zakonu le-ti sicer niso izključeni, v bistvu pa često prihajamo v nasprotje zaradi nezdružljivosti funkcij izvajanja oziroma predlaganje ter kontrolo. Ponekod postavljajo vprašanje, če je delavec, zaposlen v strokovni kontroli, lahko tudi član organa samoupravne delavske kontrole. Odgovor bi se glasil: lahko, vendar, če je le mogoče, rajši ne. S tem se namreč avtomatično izognemo možnim zapletljajem. Pri tem je treba gledati na specifičnost samoupravne sredine. Tak princip bi bil
neumen in nesmotrn v primeru našega tozda kontrole. Na splošno pa velja, da je treba pri kadrovanju delavcev paziti na vse te elemente. Enako velja za ostale samoupravne organe. Pri nas sindikat doslej te pomembne funkcije ni zadovoljivo opravljal. Znani so primeri, ko v komisijo delavske kontrole preprosto kadrujejo »nergača«, ki potem, ko se sooči z resnim in konstruktivnim ter zakonitim delom in postopki, nič ne naredi, namesto, da bi predlagali najbolj razgledane in angažirane delavce.
Metoda dela organov delavske kontrole
Metoda dela izhaja iz vsebine dela. Pri tem je treba takoj poudariti, da je organ samoupravne delavske kontrole neodvisen od delavskega sveta in ostalih organov, saj je tudi direktno izvoljen, in kar je najbolj pomembno, nima pravice odločanja. Njegova funkcija je zlasti preventivna in restriktivna.
Organi delavske kontrole imajo glede na svoje pristojnosti zlasti naslednje pravice:
— da analizirajo določene pojave in opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti,
— dajejo poročila o lastnih ugotovitvah in ugotovljeno stanje samoupravnim organom, zborom delavcev in po potrebi drugim dejavnikom,
— dajejo pripombe in konkretne ' predloge ter zahtevajo pojasnila in ukrepanja.
Organ delavske kontrole vedno odloča le na seji. Na splošno se je razpasla neka čudna praksa, ko organ kot celota le malo dela, predsednika pa povsod pozivajo ali pa se sami člani organa kot neki policaji neposredno angažirajo. Tako nesprejemljivo prakso na neki način forsira tudi služba družbenega knjigovodstva, o čemer bo še govor, kar kaže na različnost pojmovanja naloge teh organov. Skratka, sklepi, stališča, priporočila, ugotovitve ali karkoli je že, se lahko sprejemajo le na seji po postopku, določenem v samoupravnem splošnem aktu. Po večini velja praksa, da zapisnik podpišejo vsi člani organa, kar pa ni nujno niti mi tega nimamo tako opredeljeno. Organ delavske kontrole sicer lahko za konkretne raziskave pooblasti posameznega člana ali več članov ali pa zahteva imenovanje izvedenske strokovne komisije. Po opravljeni nalogi ti poročajo organu na seji, le-ta pa po že znanem postopku sprejme odločitev.
Ti organi delujejo:
1. na podlagi lastnega programa dela,
2. na pobudo drugih notranjih ali zunanjih organov in družbenopolitičnih organizacij ipd.
Za usmerjeno in uspešno delo je programska usmeritev nujno potrebna. Idealno pa je, da je poleg globljega programa sprejet tudi rokovnik za konkretne akcije z določenimi roki in podrobnimi nalogami.
Metod dela organov samoupravne delavske kontrole sicer ni mogoče uliti po nekem kalupu, temveč se lahko glede na posebnost problematike, s katero se sooča, in pogojev, v katerih deluje, različno oblikujejo.
Janko Dežman (Se nadaljuje)
Delovanje organov samoupravne delavske kontrole
(Nadaljevanje)
Z D R AVJ E
VPLIV TELOVADBE IN ŠPORTA NA ČLOVEKA
Telesne vaje utrjujejo človekovo zdravje, omogočajo nam skladen razvoj, dajejo prožnost, spretnost, urnost, sposobnost pozornosti, koncentracije in reaktivnost, telesno moč, vzdržljivost in pravilno držo. Dvigajo pa tudi človekove duševne, moralne in družbene vrednote, ker privzgajajo tovarištvo, hrabrost, plemenitost, smisel za trezno in naravno življenje, kakor tudi za razumno porabo prostega časa. Telesne vaje so še posebno koristne, če jih izvajamo na prostem.
Telovadba so osnovne telesne vaje, katerih namen je skladen razvoj vseh mišic in so osnova za vse športe in športne igre.
Pozornost je treba posvetiti tudi pravilni izbiri športa ter postopnosti urjenja.
S telovadbo in športom bi se morali ukvarjati čim širši sloji ljudi, predvsem pa naj bi telesnovzgojna dejavnost zajela vso mladino. To pa naj ne bi bila samo skrb šole, temveč tudi telesno-vzgojnih društev in celotne družbe. Samo z načrtnimi in vsakodnevnimi telesnimi vajami, s katerimi moramo začeti čim bolj zgodaj, bomo dosegli pravilen telesni in duševni razvoj in si ohranili dobro telesno in duševno zmogljivost do poznih let.
Najmanjša mera telesnih vaj je jutranja telovadba. Izvajamo jo vsako jutro, brž ko vstanemo, in to pri odprtem oknu ter čim manj oblečeni. Delamo le lahke vaje, s katerimi razgibamo posamezne mišice in sklepe. Posebno potrebne so vaje za mišice hrbta in trebuha. Telesne vaje so potrebne v vseh obdobjih človekovega življenja. V mladosti do dobe popolne telesne in duševne zrelosti je treba vztrajati v športu in preprečevati izgrede in druge nešportne pojave. Gojiti je treba vrline, ki odlikujejo pravega šprotnika, to je samopremagovanje, medsebojno spoštovanje in tovarištvo. Končni smoter telesnih vaj naj bo v tem, da bi
bila mladina tudi v športnem smislu vzgojena in da bi čutila potrebo po vsakdanji športni dejavnosti in delu, osebni higieni in zdravem načinu življenja, da se ne bi navajala na kajenje, ponočevanje in alkoholne pijače.
Mnogi ostanejo navdušeni športniki in tekmovalci vse do 40. leta starosti, večina pa se v zreli dobi ukvarja samo z rekreacijskim športom, ki prepreči škodljive posledice dela in mestnega življenja ter podaljša mladostno čilost in prožnost do poznih let. To je predvsem plavanje, smučanje in kolesarjenje.
Tudi v starejši dobi se moramo truditi, da bi bili čimbolj zdravi, odporni, čili in zmogljivi. V tej dobi izvajamo telesne vaje obzirneje, z manj napora, brez naglice in s pogostnimi odmori. Izvajajmo redno jutranjo telovadbo!
Tudi hoja je vsem dostopen, primeren in priporočljiv šport. Posebno priporočljivi za vse starostne dobe in za oba spola so izleti v naravo in na planine. Ko hodimo po opravkih, pa pohitimo in podaljšamo korak! Tecimo po stopnicah navzdol in poskočimo, ko se vzpenjamo po stopnicah. Ne vozimo se z avtom v službo in po opravkih, če so ti blizu! Preverjajmo telesno težo in si prizadevajmo, da ne bi tehtali niti preveč niti premalo!
Potreba po telesnih vajah v sodobnem načinu življenja stalno raste. Povečujeta jo industrializacija in mehani-zaoija. Telesne vaje so enako potrebne fizičnim delavcem, ki so lahko enostransko obremenjeni, in umskim delavcem, ki preveč posedajo v zaprtih prostorih.
S specialno gimnastiko popravljamo telesne okvare in usposabljamo invalide za delo in življenje. Pri rehabilitaciji uporabljamo še delovno terapijo.
Telesne vaje naj bodo čimveč zunaj ali pri odprtih oknih ali vsaj v dobro prezračenem in temeljito očiščenem
prostoru. Telovaditi ne smemo pred jedjo in po njej. Za telovadbo moramo imeti posebno, osebno in primerno obleko, ki ne sme ovirati gibov in delovanja telesa.
Zelo pomembna za pravilno držo je telesna vzgoja. Za pravilno držo pri stoji je značilno: zravnano telo, izbočeni prsi, raven trebuh. Prsni koš daje kar največji prostor za širjenje pljuč in delo srca, prepona se svobodno giblje in tudi trebušni organi lahko nemoteno delujejo. Gibi so skladni, ker nosi težo telesa v glavnem hrbtenica brez naprezanja mišičevja, zato je to ugo-den, sproščen položaj telesa.
Pravilna drža pri sedenju je še važnejša, kajti vedno več ljudi prebije največ časa sede. Če pravilno sedimo, nosijo vso težo telesa stegna in zadnjica. Pri sedanju ne smemo biti zgrbljeni, temveč se moramo izprsiti in hrbtenico zravnati. Kadar se moramo pri delu nagniti, se upognimo le v pasu in uporabimo primerno visok stol. Ko pa sede počivamo, se naslonimo nazaj na naslon stola. Vzroki nepravilne drže so najpogosteje malomarnost, nepravilno in predolgo sedenje, dolgotrajna in nepravilna stoja, šibko mišičevje zaradi telesne nedejavnosti, enostranska obremenitev in napačna drža pri delu, ne-
DOMACA dela
Stanc Krašovec, Japonski prodor. Poljudnoznanstveno delo. DZS, Lj. 1980, 230 str. 350 din.
Avtor je popisal vzroke hitrega ekonomskega razvoja Japonske,
pravilno ležišče in obutev ter pomanjkanje sistematične telesne vzgoje.
Posledica nepravilnega sedenja na robu stola z izbočenim trebuhom in zgrbljeno držo nasploh je hitra utrujenost. Nepravilno sedenje ovira dihanje in krvni obtok, kvari prebavo, povzroča zaprtje ter ukrivljenost hrbtenice.
Za pravilno držo moramo skrbed že v zgodnji otroški dobi, predvsem s pro-filakso rahitisa. Važno je tudi pravilno ležišče, ki mora biti trdo in ravno.
Odrasli, posebno žene, pogosto tožijo zaradi bolečin v križu. Mnogokrat so te bolečine posledica obolenja na hrbtenici. Vzrok temu je tudi pre-obremenjevanje hrbtenice z dolgotrajno stojo ter z dviganjem in nošenjem težkih bremen, posebno še v razvojni dobi. Kadar stojimo, trpijo vse hrbtne, trebušne in nožne mišice. Zlasti je utrudljiva dolgotrajna stoja pri miru, posebno za debelejše osebe.
Delavce in gospodinje moramo opozarjati na pravilno dviganje, nošenje in potiskanje bremen!
Če bi si prizadevali olajšati svoje delo, bi si lahko prihranili mnogo obolenj hrbtenice, bili bi manj utrujeni in bolj razpoloženi za delo in razvedrilo.
-ts-
te »azijske Amerike«, v tretjo su-persilo sveta. Če se spomnimo, da je bila Japonska v 2 svetovni vojni poražena in da je dežela brez surovin, nas mora njen primer še posebej zanimati.
Stanko Šimenc, Slovensko klasično slovstvo v filmu. Razprava. Mestno gl. lj., Lj. 1980. 174 str. 100 din.
Avtor je popisal prenos v film tistih literarnih del, ki so nastala do leta 1941. Od leta 1953 do leta 1979 je sedem režiserjev posnelo dela devetih pisateljev v dvanajst celovečernih filmih. — Zanimivo je, da med njimi »vodi« Prežih s tremi filmi.
Branko Božič, Oris zgodovine Slovencev. Priročnik. DZS, Lj. 1980. 192 str. 290 din.
Knjiga zajema strnjen oris zgodovinskega dogajanja na naših tleh od prazgodovine do naših dni. Čeprav zelo zgoščeno je delo zanesljiva in pregledna informacija preprostemu bralcu in šolski mladini.
POLJUDNO BERILO
Ljubezenski, pustolovski, špijonski, detektivski in podobni romani so branje za sprostitev in oddih. Umetniška proza in poezija nudita estetske užitke, znanstvena, poljudnoznanstvena in publicistična dela z vseh področij človeške dejavnosti pa večajo znanje in širijo obzorja. Zato tokrat predstavljamo osem knjig te vrste, čeprav imajo nekatere še letnico 1979, so vse izšle letos, in torej veljajo za novitete.
Film — med sanjami in resnico.
Zbornik teoretičnih prispevkov. MK, Lj. 1980. 198 str. 470 din.
Film je zmeraj bolj množična umetniška zvrst, zato je le dobro in prav, da ga čim bolje spoznamo. Prvi del knjige govori o filmu kot zvrsti, v kateri je možno samosvoje izražanje, drugi del pa govori o filmski kritiki oziroma o tem, kako neki film ovrednotimo.
Umirjenost popoldneva
PREVODI
Aleksander Tadič, Prvo srečanje s Titom. Zbornik spominov in izjav. MK, Lj. 1980. 312 str. 290 din.
Knjiga zajema spomine delavcev, partizanov, partijcev, državnikov in kulturnikov od leta 1925 do leta 1949. Obširno spremno besedo ji je napisal Franc Šetinc.
Utopični socialisti. Izbor znanstvenih del. CZ, Lj. 1980. 632 str. 290 din.
Čeprav socialisti — utopisti, ki so živeli pred Marxom in Engelsom, niso direktno vplivali na revolucionarno dejavnost delavcev, pa so s svojimi deli na določen način vendarle pripravljali tla za nastanek marksizma. Tako je Engels zapisal: »Nemški teoretični socializem ne bo nikdar pozabil, da stoji na ramah Saint-Simona, Fouriera in Owna, treh mož, ki spadajo kljub vsemu svojemu fantaziranju in utopizmu med najpomembnejše glave vseh dob in so genialno anticipirali nešteto trditev, katerih pravilnost danes znanstveno dokazujemo.«
Anatolij Efros, Gledališka vaja — ljubezen moja. Pričevanje. Mestno gledališče lj. Lj., 1980. 286 str. 100 din.
Avtor je sovjetski režiser, profesionalec z navdušenjem amaterja in nasprotnik akademskih teorij. Njegova knjiga je mešanica biografije, razmišljanj, delovnih zapiskov, izkušenj, esejističnih prebliskov o posameznih delih in reportaž. — Ker je pisana živahno, je izziv za vse, ki jih gledališče kakorkoli zanima.
Paul Herrmann, Davno pred Kolumbom I.—II. Poljudnoznanstveno delo. Medzal. zbirka »Žepna knjiga«. Lj, 1980. 247 4- 245 str. 150 din.
Ste vedeli, da so bili Feničani v Južni Ameriki davno prej kot Vikingi v Severni in Kolumb v Srednji? Pa da so kamenodobna ljudstva preplula Pacifik? Znanost je to dokazala, avtorjeva zasluga pa je, da je o tem napisal napeto pripoved v stilu reportaže.
(Po Knjigi 80)
SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV SOZD
V soboto, 17. maja, je bilo na Lescah 7. tradicionalno srečanje pihalnih orkestrov SOZD Slovenske železarne. Srečanja so se poleg godbenikov iz Verige — Lesce, železarne Store in železarne Jesenice kot zmeraj doslej udeležili tudi naši mojstri pihal.
Na pobudo glasbenikov iz vseh štirih orkestrov je bilo letošnje srečanje posvečeno predsedniku Titu kot dokaz pripravljenosti vseh slovenskih železarjev, da trdno stopajo po njegovi poti.
Obširneje bomo o tem kulturnem dogodku poročali v naslednji številki Informativnega fužinarja.
Leskovec. Prisotni so z zanimanjem poslušali razlago o programu, pomenu in delu Osvobodilne fronte med narodnoosvobodilno borbo. Njeno izročilo, ki je obogateno s pridobitvami narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije, pa uresničuje SZDL v samoupravnem sistemu naše družbe.
Nato je sledil kulturni program. Predšolski in šolski otroci so s pesmimi in recitacijami razveselili prisotne, holmeška mladina pa je nastopila z večjo zborovsko recitacijo.
Ob tej svečanosti je tovariš Franc Leskovec podelil bronaste značke OF Štefanu Kralju z Dolge brde, Štefanu Sonjaku z Belšaka, Štefaniji Močilnik iz Lokovice in Štefaniji Gracun, ki sedaj biva na Šentanelu, za zasluge med narodnoosvobodilno borbo.
Za zaključek pa je holmeški oktet pod vodstvom Marjana Gerdeja zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi.
Anton Vušnik-Rastko
PESMI NAŠIH DELAVCEV: c¥ po min
Vsak tvoj načrt — novica, ko izvršen — resnica, vsak tvoj načrt — bodočnost, ko te je človek doumel.
Velikan sveta — za nas ti nisi umrl.
Ko sonce bdiš v naših srcih.
Si iskre žar, ki tli,
ki da toplino, da živi.
Nikdar več ne ugasne
tvoje delo
TITO.
Zvonko Ortan
Cj	Scce
Tvoje srce — nikoli ne bo umrlo. Srečno mladi stopajo v nov dan, s toploto tvojega srca obdan,
Srečen vsak, ki s srcem gre na pot, njega toplota večno ga bo grela in Titova beseda v naših srcih — večno bo živela.
Viktor Levovnik
OKTET HOLMEC
Holmški oktet je bil ustanovljen oktobra 1977 pod umetniškim vodstvom Marijana Gerdeja. Fantje so preprosto prišli k njemu z željo, da bi peli; večinoma nešolani glasovi, ki pa jih je (kot so sami napisali v vabilu na svoj prvi koncert) združilo veselje do lepe slovenske narodne pesmi, ki jim jo je vsadila v srce mati. Da bi z njo gojili in širili pevsko kulturo med domačimi ljudmi, posebno mladimi, »ki jim v oglušujočem ropotu plehke in potujoče popevke vedno bolj usiha čut in posluh za vrednote lepe, kulturne domače pesmi«.
Tako so začeli. Kmalu so se vrstili njihovi nastopi na javnih prireditvah v domačem kraju in drugod po občini. Edini so, ki v teh odročnih krajih na robu občine in države kontinuirano skrbijo za kulturno življenje, nobene proslave ni brez njih. Nastopali so na Lešah, na turističnem tednu v Črni..., lansko leto so organizirali proslavo skupno s Šipkovim Svetnečim Gašperjem.
Njihov program obsega partizanske borbene in koroške ljudske pesmi. Fantje pridno hodijo na vaje. Prav zdaj pripravljajo samostojen koncert, ki bi ga radi junija dali svojim krajanom, najbolj hvaležnemu občinstvu. So glavni organizatorji proslave ob odkritju spominske plošče padlim
domačinom, načrtovane za letos jeseni. Tudi gostovanja izven Koroške načrtujejo v letošnjem letu, da bi prebili občinski zid in se predstavili širšemu slovenskemu občinstvu.
Oktet Holmec je pravi samorastnik. Delujejo za sebe, samostojno in to jim trenutno predstavlja osnovni problem — ne vedo, kam sodijo pevci: Dani Golob, Marijan Gerdej, Janez Vogl, Vinko Iskrač, Marijan Mikic, Urban Osojnik, Drago Kogelnik in Ivan Ploder. — Ali morda pod KUD »Svoboda« Prevalje? Prosvetno društvo na Holmecu namreč ne dela. Borne dotacije kulturne skupnosti pa ne zadoščajo niti za uresničitev njihove velike želje, da bi si kupili enotne koncertne obleke. Vendar bodo fantje še peli.
V. M.
PRAZNIK OF NA HOLMCU
Krajevna konferenca SZDL na Holmcu je organizirala proslavo v čast praznika Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Na praznik so se krajani zbrali v dvorani osnovne šole na Holmcu, da s svojo prisotnostjo počastijo tako pomemben dan za slovenski narod. Udeležba je bila več kot zadovoljiva.
Zbranim občanom je v imenu SZDL Holmec spregovoril Franc
Moški klepet
REKREACIJA IN ŠPORT
Železarna ravne — imv
NOVO MESTO 28:21
V finalnem srečanju republiške akcije »v zdravju je moč« je železarna Ravne prepričljivo premagala ekipo IMV iz Novega mesta z 28:21.
Tudi tokrat je bila športna hala na Ravnah premajhna za številne gledalce, ki so si ogledali finalno srečanje. Naše tekmovalke in tekmovalci so bili dobro pripravljeni in so že drugič zapored osvojili naslov najboljših med največjimi slovenskimi delovnimi organizacijami. Premoč naše ekipe je bila v vseh kolektivnih vajah, kjer so tekmovali vsi člani ekipe. To pa nam potrjuje, da tudi pri športni rekreaciji odloča o uspehu kolektivnost in homogenost ekipe.
Tekmovalci železarne Ravne so zmagali v sedmih točkah tekmovalnega programa: pri skoku v daljavo z mesta, pri skupinskem preskoku vrvice, šafetnem tekmovanju, podajanju medicinke v vrsti, vlečenju vrvi, merjenju pljučne kapacitete in pri skriti točki železarne Ravne, kjer so metali medicinko iz ležečega položaja. Gostje so bili boljši v individualnih panogah in so zmagali pri lovilcu na bradlji, upogibanju roke, podaji medicinke v parih in njihovi skriti točki pri odbijanju žoge z glavo. V finalnem dvoboju so za železarno tekmovali: Štefka Savine, Ela Pšeničnik, Majda Bavče, Krista Kasnik, Veronika Triplat, Marija Lahovnik, Ivanka Glavica, Tone Godec, Jože Grab-ner, Beno Pandev, Oto Šumer, Marjan Ban, Igor Filipančič in Željko Pešič. Ekipo sta uspešno vodila Tone Kolmančič in Štefan Filipančič.
Na prireditvi je sodelovala skupina deklet iz Mežice, ki je pod vodstvom Mete Vevar izvajala moderne plese z naslovom ritmična gimnastika in prejela zaslužen aplavz gledalcev.
S tekmovanjem, ki je bilo izrazito tekmovalno in že na meji vrhunskega športa tako po izved-
bi in rezultatih kot po številnih treningih, smo končali. Za prizadevnost, resnost pri akciji in predvsem za tekmovalne uspehe zaslužijo vsi člani naše ekipe priznanje še posebno zato, ker ni bilo med njimi niti najboljšega niti najslabšega.
Čaka nas pa poglavitna naloga, da prenesemo dosedanje izkušnje tudi v naš kolektiv in s podobnimi ali enakimi vajami popestrimo rekreacijsko dejavnost med našimi delavci.
PO POTEH
PARTIZANSKE LJUBLJANE
Ekipa železarne Ravne je že tri-indvajsetič sodelovala v najtežji disciplini —• partizanskem maršu na 25 km. Sodelovalo je 198 ekip, med njimi vsi atletski klubi. Naša ekipa je v postavi Alojz Golo-granc, Mirko Krančan in Marjan Sekavčnik osvojila zelo dobro 25. mesto in dosegla odličen čas 2 uri in 3 minute.
Uspešne so bile tudi mladinke ravenske gimnazije, ki so v uličnem štafetnem teku osvojile drugo mesto.
ROKOMET
Rokometašice in rokometaši Fu-žinarja so bili zelo uspešni na prvenstvenih tekmah v prvi polovici maja. Člani so premagali drugo ekipo Slovenj Gradca s 30:20 in izgubili v Ormožu s 26:36, mladinci so dobili oba dvoboja: doma so premagali Polet iz Murske Sobote s 24:16 in v gosteh Ormož s 16:12.
Članice so doma premagale Vuzenico s 15:12 in izgubile v Velenju z 8:11, mladinke so na gostovanju v Mariboru igrale neodločeno 11:11, doma pa premagale Dravo s 16:12.
NAMIZNI TENIS — DVOJNI USPEH FUŽINARJA
Z nastopi na predzadnjih in zadnjih republiških finalnih tur-
nirjih sta si obe članski ekipi Fu-žinarja zasluženo priborili naslov republiških prvakov.
Ta uspeh je posebno pomemben za moško ekipo Fužinarja in pomeni naj večji uspeh koroškega namiznega tenisa v članski konkurenci doslej. Moška ekipa je v Mariboru premagala vse nasprotnike zelo prepričljivo in si zagotovila šest točk prednosti. Na zadnjem turnirju na Ravnah pa je premagala Soboto in Kajuh ter izgubila s 5:3 proti Mariboru. Ob skupnem seštevku je ekipa Fužinarja zbrala 46 točk, Maribor jih ima 42, Kajuh iz Ljubljane 30 in Sobota 12.
Ženska ekipa si je na predzadnjem turnirju v Ljubljani še delila prvo mesto s Kajuhom. Na zadnjem turnirju na Ravnah pa so naše predstavnice premagale vse nasprotne ekipe in osvojile naslov prvakinj s 64 točkami pred Kajuhom 62, Zasavjem 44, Peto-vijo 28 in Ilirijo 18 točk.
Obe ekipi sta si priborili pravico udeležbe na kvalifikacijskem turnirju za vstop v prvo zvezno ligo. Za dvojni uspeh čestitamo vodstvu kluba, trenerju Jamšku ter predvsem igralkam in igralcem: Ačkovi, Logarjevi, Trbiža-novi, Horvatovi, Paviču, Janežiču, Lešu in Ginterju.
ODBOJKA
Koroška mladinca Rožanc in Plešnik sta kot člana mladinske republiške reprezentance tekmovala na četrti partizanski olimpi-adi, ki je bila v Foči. Predvsem po zaslugi odlične igre koroških mladincev je Slovenija osvojila
tretje mesto za BiH in Srbijo ter pred ostalimi reprezentancami republik in pokrajin.
FUŽIN AR—STAVBAR 3:1
V prijateljski tekmi so člani Fužinarja premagali novega prvoligaša Stavbarja iz Maribora s 3:1 in s tem žal le prepozno dokazali, da so kvalitetno zreli za nastope v prvi ligi.
NOGOMET
V treh kolih vzhodne republiške lige sta koroški selekciji dosegli naslednje rezultate: člani so doma premagali Kamnik s 6:1 in izgubili z Litijo z 2:1, v gosteh pa so izgubili z Elkrojem s 4:0. Mladinska selekcija pa zmaguje. Doma je premagala Kamnik s 3:2 in Pragersko z 1:0, v gosteh pa El-kroj s 4:1. Mladinci so med 13 ekipami na tretjem mestu in bodo verjetno v prihodnji sezoni nastopali v enotni republiški ligi.
S. F.
REKREACIJA V DS ZA GOSPODARJENJE
Komisija za rekreacijo v DS za gospodarjenje je priredila 24. 4. 1980 interno prvenstvo v šahu. V ženski konkurenci je med petimi udeleženkami zmagala Ljuba Mlakar. Druga je bila Helena Bur jak, tretja pa Alenka Dolinšek. Pri moških je sodelovalo 11 posameznikov. Zmagal je Jože Segel, drugi je bil Janko Stimnikar, tretji pa Maks Pešl.
V ekipni konkurenci vodi med 19 udeleženkami pri ženskah Alenka Dolinšek z 81 točkami pred Ivico Svarc 64, Ljubo Mlakar 63 itd. Pri moških pa vodi med 28 udeleženci Marjan Šteharnik s 117 točkami pred Vladom Homanom 113 itd. f. u.
Pomladni dan
Prvo mesto na regijskem odbojkarskem prvenstvu osnovnih šol so osvojili ravenski osnovnošolci
DELO NAŠIH REKREATORJEV
V času ustalitvenih prizadevanj, poostrene discipline, pavšalnih odškodnin in podobnih ukrepov smo postali strašansko občutljivi za kvalitetno in pridno delo. Ker je dokazano, da veliko napačnih informacij izvira iz premajhne poučenosti, smo se odločili povedati nekaj več o delu naših rekreatorjev.
BORIS FABIJAN dela na DTK, en teden dopoldne, drug teden popoldne. Zadolžen je za dnevno in preventivno rekreacijo, rekreacijo ob letnem oddihu ter vso rekreativno dejavnost v tozdih mehanske obdelave.
FRANC GOLOB si s Fabijanom »podaja« dopoldanske in popoldanske izmene, zadolžen pa je posebej za rekreacijo ob koncu tedna, za množične akcije in vso rekreacijsko dejavnost tozdov spremljajočih storitvenih dejavnosti ter delovnih skupnosti.
Fabijan in Golob opravljata izmenoma: dopoldne: od 6. do 10. ure obhod po določenih tozdih z nalogo, da se povežeta z delavci, športnimi referenti v TOZD, z vodstvenimi delavci ter s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupno z njimi ugotovita in predlagata takšne oblike rekreacijske dejavnosti, ki so primerne za njihov način dela in okolja. Sodelujeta pri pripravah in izvajanju aktivne rekreacije med polurnim odmorom. Dvakrat tedensko vodita preventivno zdravljenje in rekreacijo ob sodelovanju z medicino dela in navodilih obratnih zdravnikov, in sicer ob sredah in petkih od 9.30 do 11.30 zaradi izmenskega dela naših delavcev. V ostalem dopoldanskem času analizirata pripombe in predloge športnih referentov in pripravita ustrezne organizacijske rešitve. Oddasta in dvigujeta drese iz pralnice. Pripravita in rezervirata prostore in rekvizite za popoldansko dejavnost.
Popoldne: trikrat tedensko obhod po tozdih v železarni, vsaj enkrat tedensko udeležba pri aktivnem odmoru v železarni, vodenje dnevne rekreacije: ponedeljek 18. do 19.30 na Javorniku, 20. do 21.30 v tekmovalni hali; torek 20. do 21.30 v DTK; sreda 20. do 21.30 v tekmovalni hali;
četrtek 20. do 21.30 v DTK; petek 18. do 19.30 na Javorniku.
Preventivna rekreacija se izvaja popoldne dvakrat: ob sredah in petkih od 19.30 do 21. ure. Dnevno koordinirata in organizirata interna tekmovanja posameznih TOZD in DS, sodelujeta kot organizatorja ali sodnika na prvenstvih železarne, izdajata in sprejemata športne rekvizite in drese, opravljata preglede objektov in prostorov PTK iž varčevalnih in varnostnih vzrokov. Pozimi izdajata kompletno opremo za smučarski tek.
Oba rekreatorja, ki delata izmensko, sta pozimi angažirana z dežurstvom na vlečnicah Ošven in Poseka, poleti pa odgovarjata
in vodita rekreativno dejavnost naših delavcev in njihovih svojcev v našem počitniškem domu v Portorožu.
STEFAN FILIPANČIČ ima delovno mesto v železarni. Dopoldne od 6. do 10. ure obhodi TOZD metalurške proizvodnje in po potrebi tudi druge TOZD in DS. Je navzoč pri aktivnem odmoru.
Od 10. do 14. ure opravlja organizacij sko-administrativne zadolžitve in rešuje tekočo problematiko.
Direktno je zadolžen za prvenstva železarne Ravne, za vsa tekmovanja izven železarne (Slovenske železarne, krajevna in občinska tekmovanja, občasna srečanja z drugimi delovnimi organizacijami), organizacijo strokovnih tečajev, povezano z društvom invalidov železarne zaradi njihovih rekreacijskih tekmovanj in za vso rekreacijsko dejavnost v TOZD metalurške proizvodnje.
Vsi rekreatorji so zelo aktivni kot družbenopolitični delavci. Ker je TOZD družbeni standard številčno najmanjši v železarni, imajo več funkcij oziroma zadolžitev. Najpomembnejše so:
Fabijan Boris je predsednik osnovne organizacije sindikata in predsednik odbora za kadre in splošne zadeve železarne.
Filipančič Stefan je predsednik zbora delovnih ljudi, sekretar osnovne organizacije ZK in predsednik komiteja za SLO in DS.
Golob Franc je vodja delovne skupine in vodja temeljne delegacije.
REKREACIJA OB KONCU TEDNA
Tedenski oddih je v zadnjem času prišel vse bolj do veljave. Bistveno se je spremenil, odkar imamo proste sobote. Ljudje imajo tudi vse več prevoznih sredstev, kar jim omogoča, da izkoristijo svoj tedenski prosti čas v prirodi, daleč od mestnega hrupa in slabega zraka. Seveda pa se delavci ne ukvarjajo z rekreacijo ob tedenskem počitku le z aktivnostjo v naravi. Velik del jih ostane doma in se rekreirajo na igriščih, v telovadnicah, bazenu, parkih itd.
Okolica Raven je zelo primerna za razne izlete ob koncu tedna. Saj imamo planinske postojanke, kot so Na-vrske ledine, Smučarska koča. Ivarč-ko jezero, Uršlja gora, Peca, Raduha. Tudi posamezne kmetije so prijetne izletniške točke.
Referenti v tozdih organizirajo skupen izlet tozda v naravo in se o tem dogovorijo z rekreatorjem železarne. Le-ta jim posreduje program aktivnosti (iger v naravi). Poleg programa nudimo tudi Športno rekreacijske rekvizite, ki se uporabljajo pri igrah v naravi (puške, pikado, žoge). Aktivnosti iz programa in rekvizite si delavci sami izberejo in pri tem upoštevajo kraj in čas izleta in pohoda. Izbor je odvisen še od števila udeležencev in starostne strukture za oba spola.
V železarni prirejamo tudi stimulativno tekmovanje med tozdi in delovnimi skupnostmi. Merilo v tem tekmovanju ni dosežen rezultat, marveč udeležba v večini aktivnosti. Nekaj aktivnosti bomo organizirali sami, upoštevali pa bomo tudi trimske akcije. ki jih organizirajo krajevne komisije za Šport in rekreacijo.
Poleg pohoda na dva od treh predlaganih vrhov (Uršlja gora, Peca, Raduha), bi naj vsak udeleženec sodeloval vsaj pri štirih od spodaj navedenih šestih aktivnosti:
Staruhast del mesta
1. hoja — najmanj 10 km,
2. Coperjev test — tek na 2600 m
3. plavanje — najmanj 100 m,
4. kolesarjenje — najmanj 20 km,
5. smučanje — veleslalom ali tek na smučeh (5 km),
6. streljanje — z zračno puško na razdaljo 10 m.
Vse te aktivnosti se opravljajo ob koncu tedna in po možnosti v krogu družinskih članov ali sodelavcev v tozdu.	Igor	Filipančič
FILATCLUA FILATELIJA FILA
C'WV 1/"W J<U ^wvO FILATELIJA FILATELUA FILATELIJA FILATELIJA FILA
Evropa CEPT 1980
Letošnja skupna tema so znamenite osebnosti. JPTT je zato izdala dve priložnostni znamki, na katerih je podoba predsednika Tita, in sicer v vrednostih 4,90 in 13,00 din. Kot motiva sta bila uporabljena: za znamko 4,90 din podoba našega predsednika na reliefu, delo kiparja Avgustinčiča, reproducirana na srebrnikih, Izdanih ob 30-letnici osvoboditve Jugoslavije. Na znamki za 13,00 din Je slika Dorda Prudnikova, objavljena tudi v monografiji »Tito v delih likovnih umetnikov Jugoslavije«.
Grafična obdelava je delo Andreja Milenkoviča, natisnili pa so znamke v tiskarni Helio Courvoisier v Švici v večbarvni heliogravuri v polah po 9. V prodajo so prišle 28. 4. 1980. Istega dne Je izšel tudi priložnostni ovitek za 2,50 din oziroma ovitek prvega dne za 20,40 din.
75-lctnica rojstva Save Kovačeviča
Ob 75-letnici rojstva narodnega heroja Save Kovačeviča je izdala skupnost JPTT 12. 5. priložnostno znamko za 2,50 din. Sava Kovačevič je bil rojen v Grahovu, Crna gora, leta 1905, padel pa je na Sutjeski leta 1943. Sodeloval je v stavkah in demonstracijah, ki jih Je organizirala KPJ, katere član je postal leta 1925. Zaradi revolucionarnega dela Je bil preganjan in večkrat zaprt. Je eden izmed organizatorjev ljudske vstaje v Crni gori leta 1941. Kot poveljnik nikšičkega partizanskega odreda je vodil številne uspešne boje z italijanskimi okupatorji. V bojih se je izkazal z osebno hrabrostjo in spretnostjo poveljevanja. Leta 1942 je postal poveljnik V. črnogorske proletarske brigade, marca 1943 pa poveljnik 3. divizije. Med
5.	ofenzivo Je padel na Sutjeski.
Bil je skromen in priljubljen pri borcih in ljudstvu, zgled neustrašnega revolucionarja in eden največjih junakov NOV. Za narodnega heroja je bil proglašen 6. julija 1943.
Znamka je delo Dragoljuba Sandiča, natisnjena pa je bila v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki večbarvnega ofseta v polah po
25.	Istega dne je izšel tudi priložnostni ovitek 2,50 din oziroma ovitek prvi dan (FDC) za pet dinarjev.
Nova sovjetska politika
Pošta ZSSR je na vodilnem mestu v Evropi pri izdajah znamk. Leta 1979 je Izdala 120 znamk in blokov, kar je že prava mala zbirka. V bodoče bodo baje zmanjšali število izdaj. Tako predvidevajo za letos 110 znamk in blokov, od tega 75 znamk in blokov s tematskimi motivi. Zmanjšanje se bo nadallevalo tudi v letu 1981. Takrat naj bi izšlo 80 znamk in blokov. Tako naj bi se povečalo zanimanje zbiralcev za znamke Sovjetske zveze.
Spreten Nemec v Švici
Filatelisti se zadnja leta vse bolj zanimajo za maksi-karte. S tem so
lepo razdeliti dela, zato so kanto preprosto postavili ob cesto, da je mir pri hiši. In tako te ljube pločevinaste kante, nič krive nič dolžne stoje pokonci ali pijano nagnjene odloku na ljubo ob cesti in so čisto nehote deležne zmrdovanja, ker žalibog pač niso lepe kot sveže pokošene tratice in s skrbjo gojene cvetlice ob njih.
Tistim, ki so se najbolj jezili, se zdi, da se je odlok kar sam naredil, saj menda nihče noče reči moške besede zanj. Kakorkoli že, odlok najbrž ne namerava kar tako odnesti teh okraskov, saj ob njih pridno rastejo še večje grdobe — kontejnerji.	Z. Strgar
uspeli poskusi, da se izmisli nekaj novega za zbiranje. To dokazuje tudi primer iz Švice, kjer je vzburil filatelistični in trgovski svet podjetni Nemec, ki je na svojem dopustu mimogrede pokupil tudi vse prve maksi-karte Švice, ki so se prodajale po 15 frankov, a zanje ni bilo prevelikega
IZ NAŠIH TOZDOV:
Rešitev
Koroški kinematografi Mežica, Črna, 2erjav, Prevalje, Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec in Podgorje bodo junija predvidoma predvajali naslednje filme:
SUPER KASKADER — ameriška barvna drama — do 10. 6.
PIRANJA — ameriški barvni pustolovski film — do 15. 6.
TOM IN JERRY, VELIKA PRIJATELJA — ameriška barvna risanka — do 10. 6.
ČAROBNI SVET RACMANA JAKA
— ameriška barvna risanka — 1. do 16. 6.
NOZ V GLAVI — nemška barvna politična drama — 10. do 23. 6.
ZMAJEVA IGRA SMRTI — hong-konški barvni pustolovski karate film
— 11, do 25. 6.
PARTIZANSKA ESKADRILJA — domači barvni vojni film — 11. do
26.	6.
PRIJATELJI — domači barvni film
— 13. do 29. 6.
zanimanja. Zgodilo pa se je to, česar ni nihče pričakoval. Ker maksi-kart ni bilo več, so jih vsi začeli iskati. Nemec ni imel nič proti prodaji, le da je postavil ceno 100 DM. Švicarji, ki sicer znajo zavohati kupčijo, si nikakor ne morejo oprostiti, da so spregledali takšno možnost.	f. u.
uganke
TROFEJA — domača barvna drama
— 10. do 23. 6.
NOVINAR — domača barvna drama
— U. do 29. 6.
TIHOTAPCI — ameriška barvna drama — 12. do 30. 6.
SLADKE MALE ANGLE2INJE --francoska barvna drama — 17. do 30. 6.
KARATE IZ HRAMA SAOLIN — hongkonški barvni karate pustolovski film — 12. do 29. 6.
POLICIJSKI PES — ameriško-špan-ska barvna kriminalka — 17. do 30. 6.
MOZ IZ SAN FERNANDA — ameriški barvni pustolovski film — 19. 6. do 7. 7.
LJUBEZENSKA ZGODBA II — ameriška barvna drama — 18. 6 do 7. 7.
RESNIČNE ZGODBE — nemška barvna drama — 21. 6. do 7. 7.
MAGIJA SMRTI — ameriška barvna drama — 26. 6. do 13. 7.
Kinegraf Prevalje
ŠPANSKI BORCI PRI NAS
Na povabilo občinske skupščine in občinskega odbora ZZB NOV so nas 16. in 17. maja obiskali slovenski španski borci. Njihovo letošnje srečanje je potekalo v okviru praznovanja občine Ravne in 35. obletnice boja na Poljani.
Gostje (22 borcev) so si ogledali našo železarno, kulturno-zgo-dovinske spomenike na Preškem vrhu in Rimskem vrelcu, Kefrov mlin in študijsko knjižnico. V so-sobo, 17. maja, so prisostvovali osrednji proslavi občinskega praznika in slavnostni seji skupščine občine Ravne v družbenem domu na Prevaljah. Po ogledu spomenika na Poljani so svoj obisk sklenili v prijetnem kmečkem okolju na Šentanelu.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem tozda pnevmatični stroji za izkazano pozornost in za darila. Želim jim še veliko delovnih uspehov.
Ivan Brložnik
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem, vodstvu PD SGV ter OO sindikata za prejeta darila. Še posebej se zahvaljujem vodstvu TOZD SGV za lepe in ganljive besede priznanja, ki mi bodo ostala v nepozabnem spominu.
Ob koncu še vsem skupaj zaželim mnogo napredka, zadovoljstva in sreče tako v poslovnem kot v zasebnem življenju.
Antonija Jeseničnik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, tete in sestre Marije Videtič se iskreno zahvaljujemo vsem, 'ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih.
Hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje, pevcem za žalo-stinke, g. župniku za poslovilne besede ter za pogrebni obred in vsem skupaj za tako številno udeležbo.
Žalujoči mož Franc, sinova Marjan in Franci z družinama, hčerki Marija in Štefka z družinama, bratje, sestre ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob izgubi očeta Zabrnika — Roka Mravljaka se zahvaljujem sosedom, ki so mi prišli v pomoč. Za govor pri hiši se zahvaljujem Ivanu Mravljaku. Hvala tudi g. župniku šentanelskemu za lep govor in obrede, drugim govornikom ter lovskemu društvu in vsem, ki so prispevali za sedmino.
Sin Mirko
Fotografije za to številko so prispevali: S. Jaš, K. Krevh, F. Rotar in oddelek za informiranje.
ŠOLSKI CENTER RAVNE NA KOROŠKEM RAZPISUJE
v šolskem letu 1980/81 vpis odraslih v naslednje šole:
POKLICNA KOVINARSKA IN METALURŠKA ŠOLA
— kovinarski poklici, metalurški poklici — 30 kandidatov Prijavijo se lahko kandidati, ki so končali osnovno šolo in so zaposleni v kovinarski ali metalurški stroki.
ŠOLA ZA SPECIALIZIRANE METALURŠKE DELAVCE
— specializirani metalurški delavec — 30 kandidatov Prijavijo se lahko kandidati, ki so končali najmanj 6 razredov osnovne šole in so zaposleni v metalurški stroki.
DELOVODSKA ŠOLA STROJNE IN METALURŠKE
STROKE
— strojni in metalurški delovodja — 30 kandidatov Prijavijo se lahko kandidati, ki so končali poklicne šole iste ali sorodne stroke in imajo najmanj 3 leta delovne prakse v isti ali sorodni stroki.
Kandidati, ki se bodo prijavili v šole, morajo predložiti:
— spričevalo o zaključnem izpitu ali spričevalo o zaključenem razredu,
— izpisek iz rojstne matične knjige,
— soglasje delovne organizacije oziroma priporočilo, da le-ta potrebuje tovrstni kader,
— prošnjo za vpis, kolkovano s kolekom za 4,00 din upravne takse.
Ravnatelj prof. Janez Brglez
V tej rubriki smo zadnjič (Inf. fužinar št. 9) objavili tekst z naslovom Uganka. Nanj smo prejeli takšno »rešitev«:
V delovni organizaciji imamo celo vrsto del in nalog, ki izhajajo iz vrste metalurških dejavnosti in strojniških poklicev ter vzporednih strok, ki omogočajo življenje osnovnih dejavnosti.
Opisati delo je naloga, za katero moraš poznati stroko, delo in biti seznanjen tudi s procesom dejavnosti. Ni si mogoče zamisliti, da bi dobili univerzalnega opisovalca za vsa dela. Tako služba sodeluje z raznimi strokovnjaki po področjih.
Univerzalni so lahko samo kritikanti, ki vsepovsod vtikajo svoj nos. So tudi taki, ki kritizirajo za ceno izražanja svoje nestrokovnosti. Prav bi bilo, da bi poslušali dr. Franceta Prešerna, ki je povedal, da le čevlje sodi naj kopitar.
Pa več produktivnega dela!
ZAKLJUČEK
Prešeren je bil dober advokat in še večji mojster slovenske besede, zato je veliko vprašanje, če bi zagovarjal strokovnjaka, ki med drugim vztrajno »nadzira predloge«, »izdeluje poročila o fizični (— telesni) kondiciji sredstev«, itn. Morda bi mu prej svetoval, naj vzame v roke Kopitarjevo slovnico ali — katerokoli drugo.
Urednik
KOROŠKI KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO V JUNIJU
KAJ NAS 2ULI:
SMETIŠČA OB CESTI
Gradbinci so se zdavnaj poslovili od Cečovja, tako da že skoraj ni stanovanjske hiše, ki bi veljala za novo. Vendar na zunaj niti ena ne kaže zares grde podobe; na znotraj so seveda odraz kulture v njih stanujočih. Nekateri pravijo, da postaja Čečovje vse bolj star del mesta. Morda res, saj je vse manj otrok tod, medtem ko je na Javorniku največji živžav. V resničnem starem delu Raven pa se bolj oziramo po trgovinah kot po hišah.
Od vseh ravenskih sosesk je Cečovje najbolj urejeno, največ ima obdelanih zelenih površin, najbogateje je zasajeno z drevesi. Deluje mirno, nenačičkano, zračno, celo prostorno in predvsem vedro.
Pa je to urejenost skalil lanski odlok, ki pravi, da moramo smeti odslej sami spravljati k cesti. Sprva huda negodovanja občanov so že skoraj potihnila. Ostajajo pa cestne svetilke vse dneve lepo zastražene s kantami za smeti. Le redki so taki, ki jih pridno odnašajo in prinašajo k cesti dvakrat v tednu. Ponekod to tudi objektivno ni mogoče, ker ima kakšen vhod same ostarele in bolne ljudi. Ampak odlok na to pač ni mislil. Spet drugod se stanovalci niso mogli sporazumeti in si