INTERNA IZDAJA št. 7/8 juljj/avgust 2000
NAŠ GLAS izdaja družba DROGA PORTOROŽ, Živilska industrija d.d., Obala 27, Portorož. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Liljana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Vito Šaruga. Tehnična ureditev Soi\ja Požar. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1200 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno.
TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU.
PORTOROŽ
Brezdelje kvari človeka, premalo počitka ga ubija!
Nemški pregovor
Že nekaj let zapored se srečujem z isto težavo: poletni uvodnik! Poletje je tako polno bleščave, sinjine in lepote, tako živahno in veselo, da se zgubim med vsemi temi pojmi in ne vem, kje naj začnem in kako naj iste lepe stvari povem vsako leto na drugačen način in z drugimi besedami. V uredništvu mi naročijo, naj pišem o dopustih in počitku, rečejo »naj bo uvodnik poletno sproščen, lahkoten -in sploh - saj ti znaš - pa za spremembo ne “bluzi” o socialnih razlikah«, potem mi še zakoličijo datum, ko mora biti uvodnik v uredništvu in mi pomahajo v pozdrav. Ubogljivo si zabeležim ukaze, potem pa jih običajno kam založim ali zgubim.
O poletju in brezdelju ni težko pisati; oboje mi je enako pri srcu. Toda iste lepe občutke popisati z drugačnimi besedami - saj mi že zmanjkuje besednega zaklada! Pa skušam doživeti kaj novega in na balkonu sedem pod odprt sončnik. Ugotovim, da mi do »česa novega« manjka nekaj malenkosti - pet kilometrov peščene plaže, denimo; pa kokosove palme in polinezijska zemljepisna širina in dolžina. Poizkus pa zbudi radovednost pri sosedu, ki strmi vame iz hiše onstran potoka in skuša dojeti, zakaj kljub do tal spuščenemu senčilu, ki brezhibno ščiti balkon pred soncem, tičim pod razpetim parazolom. Ne ve, da iščem inspiracijo za nov, izviren opis poletja. Tedaj me prešine, da bi mi morda pomagalo, če bi šla bosa po ulici in čez zelenico ob potoku (hoditi bos je tako nebeško lepo!), pa se domislim, kaj bi o tem rekla moja mama, in se sprehodu odpovem. Zavrnem tudi misel, da bi šla na vrh Forme vive in se po travnatem pobočju zakotalila v avtokamp - otrokom in možu tega res ne morem narediti; težko namreč verjamem, da bi jim bilo vseeno, kaj bi ljudje govorili o meni. Kaj pa urica veslanja vzdolž plaže? Če ne najdem inspiracije na valovih, kje jo lahko še najdem?! Pa me hip nato strezni spomin na lanskoletno izkušnjo, ko se mi je - po dolgih letih! - zahotelo malo veslanja in sem z bridkostjo v srcu ugotovila, da čolni niso več taki, kakršni so bili v mojih mladih letih; dandanes se obupno zibajo, veter se jim upira vedno v napačen bok, pa tudi moderna vesla so vsaj trikrat težja, kot so bila nekdaj. Veslanje v takih okoliščinah je pravi mazohizem, in ko se vrnete na breg, si želite, da bi med kopalci, ki z zanimanjem opazujejo vaš podvig, ne bilo vaših znancev.
Ob vsem tem mrzličnem iskanju inspiracije za poletni uvodnik pa se mi je končno le posvetilo, kaj naj vam povem in zaželim pred dopusti: izkoristite svoj prosti čas za stvari, ki vas radostijo in katerim se odpovedujete zaradi drugih! Pojdite ven iz mest in stopajte bosi po travi, da vas pomiri njena hladna svežina! Splezajte na strmo senožet v rovtah in se zakotalite v dolino kot takrat, ko vam je bilo deset let! Poiščite samoten kot kakšne doline ali hoste in se tamkaj obnačajte otročje in prešerno, da se znebite vsakodnevnih napetosti in nelagodja! Potem boste lahko upravičeno rekli, da vam je dopust nadvse koristil...	S.	P.
Foto: Jadran RUSJAN
__________________MOV	A	TOVARNA
OBJEKTI NOVE TOVARNE DROGE PORTOROŽ DOBIVAJO JASNO PODOBO
Nova Drogina tovarna iz dneva v dan kaže bolj jasne obrise. Ob SCT-jevih gradbincih so na gradbišču, kjer delajo dela po poletnem urniku od 6.30 do 21.30 ure, tudi številni obrtniki in inštalaterji. Vse aktivnosti tečejo po predvidenem terminskem planu.
V	objektih, kjer bo tekla proizvodnja mesnega programa, kave in čajev, hitijo z zidarskimi deli, z ometi in s polaganjem elektro ter strojnih instalacij. Na energetskem objektu se zaključujejo zidarska dela, vsi objekti pa dobivajo tudi streho in fasado.
Pri gradnji bodoče upravne stavbe so nadoknadili 3-tedensko zamudo, do katere je prišlo ob betoniranju temeljev in prestavitvi cevovoda. V začetku avgusta se bo zaostanek za terminskim planom inštalaterjev popolnoma vključil v tekoči terminski plan nadaljnjih aktivnosti.
Na objektu visokoregalnega skladišča je že v teku montaža kritine in fasade, v naslednjem tednu bo izvajalec pričel s temi deli tudi na drugih objektih, ključavničarje pa bomo videli na strehi po-slovno-tehnološkega objekta. Obrtniki, ki še niso vključeni v finalna dela, bodo prišli na vrsto predvidoma čez 10 do 14 dni.
Vzporedno z izgradnjo objektov se intenzivno izvaja gradnja zunanje fekalne in meteorne kanalizacije, vključno s hid-
rantnim omrežjem, ter kabelske in vodovodne mreže. Doslej so zgradili približno polovico notranjega infrastrukturnega omrežja. Za izvedbo vseh priključkov na zunanje omrežje pa je po-
trebna pravočasna izgradnja vseh infrastrukturnih vodov, ki jih mora zagotoviti in izvesti občina Izola. S pravočasno izvedbo bo zagotovljeno tudi obratovanje nove tovarne.
Gradnja Drogine tovarne v izolski industrijski coni sodi med letošnje največje industrijske naložbe v državi, saj predstavlja 45 milijonov nemških mark. SCT je pogodbo podpisal v začetku lanskega decembra, rok za dokončanje tovarne po sistemu gradnje »na ključ« pa je 30. november 2000. Predsednik uprave g. Matjaž Čačovič, pričakuje, da se bomo občutno zmanjšali proizvodni stroški, saj bo proizvodnja združena na enem mestu. “Površina proizvodno-poslovnih prostorov je taka, kot jo imamo zdaj samo v Argu. Pričakujemo velike prihranke pri energetskih, transportnih in drugih režijskih stroških in delovanje sinergičnih učinkov, ki bodo še povečali našo konkurenčnost,” je še povedal predsednik uprave.
Lilijana IVANEK PEČAR
I
-\
11434/42.2000 NAŠ GLRS
100005125,7/8
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
PLAN? KAJ TUČ)i TO IMAMO? PRVIČ SUŠIM ZA KAJ TAKEGA!	'
JASNO.
G DOLAR. G MATICA IN G. VIUČARI VI BOSTE SKUPAJ NAPISALI JASNA PRAVILA ZA ODPRAVLJANJE IN PREPREČEVANJE MOREBITNIH NAPAK IN TO V ROKU ENEGA TEDNA JASNO!
JASNO
NOVE AVANTURE	FRFRASTEGA	KVADRA
O, GOSPA KADER! RAVNO PRAVI POPbLDNE VAM PRINESEM PLAN IZOBRA2EVANJA, KI SVA GA NAPISALA Z G. VSESEDA. POSKRBITE PROSIM, DA BO IZVRŠENj ______________________________
G. IZMENA IN G. SONČEKI VIDVA Ml BOSTA POMAGALA IZPOLNITI VPRAŠALNIKE ZA ZAČETNO ANALIZO STANJA IN NADVSE RESNO OCENILA POMEMBNE OKOLJSKE VIDIKEI JUTRI OB 8-IH V MOJI PISARNI. JASNO!
NOBENIH OPRAVIČIL! LJUDI JE POTREBNO IZOBRAZITI! MIMOGREDE. IMATE KAKŠNO NAVODILO, KI PREDPISUJE NAČIN DELA V VAŠI SLUŽBI?
l 1	
O IZOBRAŽEVANJU IN ZAPC ZMERAJ ODLOČALI VI IN TC SAMOVOUNO, ČE SMEM P _ _	5SLOVANJU STE PRECEJ RIPOMNITI!
TUDI SAM IMAM PRECEJ DELA, KONEC MESECA PRIDE G. VSESEDA IN DO TAKRAT MORAM NAPISATI OKOLSKO POLITIKO IN DOLOČITI OKVIRNE IN IZVEDBENE CIUEI
3B5P9
Q
OD DANES NAPREJ BO TUDI TO DRUGAČE. USPOSABLJANJA, TAKO GLEDE OKOUA KOT OSTALEGA, SE BOMO LOTILI SISTEMATIČNO, NA PODLAGI UGOTOVLJENIH POTREB. SEM BIL I RA7UM1JIV71
RAZUMLJIV IN ENKRAT TOLIKO TUDI, SMISELEN.CL?M^IP0PAI11-------
VI KAR DODAJAJTE, SAMO VESELO NA DELOI
Glavni igralci: KVADRATEK - lastnik firme "SAMO DA JE d.d.”, ki nima ISO slandard - 14001	SE	NADALJUJE...
GOSPOD IZMENA - vodja proizvodnje; GOSPOD SONČEK - odgovoren za energetiko;	Tekst	in	risba	Vasja	REBEC
GOSPOD MATICA - vodja vzdrževanja; GOSPOD DOLAR - vodja nabave;
GOSPOD VILIČAR - vodja skladišča; GOSPOD KADER - vodja kadrovske službe
OBVESTILO
o sprejetih sklepih 21. redne seje nadzornega sveta družbe DROGA PORTOROŽ, Živilska industrija d.d., Obala 27, Portorož, z dne 6. 7. 2000
Seja nadzornega sveta je potekala 6. julija na predstavništvu družbe v Ljubljani, na Prečni 4. Člani nadzornega sveta so soglasno sprejeli poročilo o poslovanju družbe za obdobje januar-maj 2000. V zvezi s problematiko solin so sprejeli sklep, da nadzorni svet družbe
Droga d.d. soglaša, da se na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij zagotovi kapitalska ustreznost hčerinskega podjetja Soline d.o.o. tako, da se pretvori kredit v višini 50 mio SIT, dan s strani Droge d.d., v lastniški delež oz. povečanje osnovnega kapitala Soline d.o.o. Osnovni kapital družbe Soline d.o.o. se bo tako zaradi zakonskih zahtev s konverzijo, kot eno izmed metod finančne reorganizacije, povečal na 61.000.000 SIT. V vladni proceduri je predviden sprejem Uredbe o ustanovitvi Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki bo družbi
Soline d.o.o. dala ustrezno pravno podlago za sklenitev koncesijske pogodbe. Po tako izpeljanem postopku bi družba Soline d.o.o. formalno-pravno lahko postala upravičenka do državnih proračunskih sredstev.
Nadzorni svet je v nadaljevanju obravnaval tudi osnutek Strateškega načrta DROGA 2005, sprejel poročilo o poteku izgradnje nove tovarne in obravnaval nakup podjetja KONZUM d.d., Sarajevo, ki predstavlja drugo največjo verigo maloprodajnih objektov v Sarajevu.
Andreja BERCIERI
POKOJNINSKA REFORMA
DODATNA POKOJNINSKA ZAVAROVANJA
Časi, ko je država skrbela za bolj ali manj brezskrbno starost ljudi po upokojitvi, so nepreklicno mimo. Varčevanje za starost bo moralo tudi pri nas postati nekaj povsem običajnega...
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obravnava dodatno pokojninsko zavarovanje v členih od 278 do 381. Že samo ime pove, da gre pri dodatnem pokojninskem zavarovanju za posebno obliko zavarovanja, ki nudi zavarovancem več kot izhaja iz obveznega zavarovanja. Ločimo dve vrsti dodatnega pokojninskega zavarovanja:
♦ obvezno dodatno zavarovanje,
♦ prostovoljno dodatno zavarovanje.
V obvezno dodatno zavarovanje bodo od 1. januarja 2001 vključeni vsi zavarovanci, ki bodo 31. 12. 2000 delali na delovnih mestih, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem oz. jim je priznana benificirana delovna doba (pri nas so to šoferji iz Logistike).
Zavezanec za plačilo teh prispevkov je izključno delodajalec. Za pravice iz obveznega dodatnega zavarovanja jamči država, izvajal ga bo sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, upravljal pa kapitalski sklad.
Zavarovanci oz. delavci, ki so imeli na dan uveljavitve tega zakona najmanj 25 let (moški) oz. 23 let (ženske) pokojninske dobe, imajo še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do zmanjšanja starostne meje po starih predpisih.
V Drogi gornji pogoj izpolnjujejo vsi delavci, ki jim je priznana benificirana delovna doba.
Prostovoljno dodatno zavarovanje (PDZ) je po zakonu definirano kot posebna oblika varčevanja na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih v pokojninskem načrtu, zagotovijo dodat-
ne pokojnine. Pomembno je, da se bo lahko v prostovoljno pokojninsko zavarovanje vključil le zavarovanec oz. uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja.
Za dodatno pokojninsko zavarovanje bo mogoče varčevati v zavarovalnicah, pokojninskih skladih ali posebnih pokojninskih družbah, ki jih lahko ustanovi več podjetij skupaj z zavarovalnicami. Premijo bo plačeval posameznik ali podjetje ali pa bosta plačevala vsak svoj del. V vsakem primeru bo država tako enega kot drugega nagradila s posebnimi davčnimi olajšavami. V primeru, da bo denar za PDZ za svoje zaposlene vplačevalo podjetje, bo ustanovilo poseben pokojninski sklad in ga poverilo v upravljanje zavarovalnici ali kakšni drugi finančni ustanovi, ki bo imela za to ustrezna dovoljenja. Tovrstni skladi bodo zaprtega tipa, kar pomeni, da se bodo vanje lahko vključili samo zaposleni pri delodajalcu, ki je sklad ustanovil. Zaprt pokojninski sklad lahko ustanovijo le velike družbe ali pa več manjših, ki skupaj izpolnjujejo pogoje za razvrstitev v veliko družbo (najmanj 1000 članov). Podjetja bodo morala v pokojninski načrt vključiti najmanj 66% svojih zaposlenih, mesečna premija pa je omejena navzdol in navzgor (od najmanj 3.000 SIT do največ 30.000 SIT), če seveda želimo biti deležni davčnih olajšav. Zakon dopušča, da lahko zaposleni, če zamenja službo, pokojninska sredstva, ki jih je zanj vplačevalo podjetje, preseli v pokojninski sklad drugega podjetja, lahko jih pa pusti tudi v obstoječem skladu in jih začne črpati, ko izpolni pogoj za pokojnino oziroma, ko se izteče zavarovalna doba, ki ne sme biti krajša od 10 let oz. 120 mesecev.
Poleg zaprtih skladov bodo obstajali tudi odprti skladi, ki jih lahko ustanovijo zavarovalnice ali banke in kjer bo lahko varčeval vsak, ki je zajet v sistem obveznega socialnega zavarovanja pri ZPIZ-u.
Podrobneje bo pravice in obveznosti zavarovancev določal POKOJNINSKI NAČRT, ki bo temeljni akt za ustanovitev in izvajanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja in ima naravo splošnih zavarovalnih pogojev. Le-ta bo vseboval pogoje za vključitev v zavarovanje, višino premije, naložbeno politiko, zajamčen donos, višino stroškov, ki si jih obračuna zavarovalnica, banka ali pokojninska družba, pogoje za pridobitev pravic, način izračuna pokojninske rente ter pogoje za izstop. Naenkrat bomo lahko vključeni le v en pokojninski načrt.
Pokojninski načrt, na podlagi katerega se bodo lahko uveljavljale davčne olajšave, bo moralo odobriti ministrstvo za delo, vpisan pa bo v poseben register. Trenutno ima pokojninski načrt odobren samo Zavarovalnica Triglav, za odobritev pa so zaprosili še zavarovalnice Adriatic, Slovenica, Generali SKB in Zavarovalnica Maribor, Prva pokojninska družba, Banka Koper in Kapitalski sklad. Ko bo odobreno več pokojninskih načrtov bo tudi pravi čas za začetek sklepanja prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj.
O tem, zakaj naj bi se podjetje in posamezniki odločali za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pa v septembrski številki.
Marjeta KOŠTOMAJ
SVET DELAVCEV
DELOVNO POLETJE...
Ob branju teh vrstic boste nekateri že na dopustu, drugi pa boste že težko čakali nanj... In zelo neradi bi vas dolgočasili s pisanjem o čem je na junijski seji razpravljal, soodločal ali celo odločal svet delavcev. Zatorej bomo bolj na kratko zapisali vse najpomembnejše informacije.
V	eni od prejšnjih številk NAŠEGA GLASU ste lahko prebirali o rezultatih raziskave, kako smo zaposleni v DROGI d. d. zadovoljni, s kakšno stopnjo zadovoljstva prihajamo in odhajamo z dela. Spominjate se, da so rezultati precej spodbudni, kar naj bi pomenilo visoko stopnjo zadovoljstva zaposlenih ob vseh vprašanjih, razen pri tistih, za katere ne bi bilo treba nobene raziskave, to pa je (po domače) plačilo za delo. Glede na to, da je naš sistem nagrajevanja dela, stimulativnega nagrajevanja in napredovanja na delovnem mestu še precej nov (star bo dve leti), pa je upati, da bomo tudi na tem področju zadovoljstvo zaposlenih izboljšali. Če to ni prvi pogoj za uspešno delo, je gotovo drugi in zatorej zaposleni pričakujemo pozornost uprave do izvajanja sistema plačila za delo in predvsem spreminjanja le-tega, vedno kadar bomo ugotovili, da kakšen element ni sprejemljiv.
Svet delavcev pa je od uprave želel pre-
jeti tudi informacijo, kako so zadovoljni zaposleni po posameznih PC, oziroma službah, saj SD že dlje časa spremlja naš najmlajši PC, v katerem ni vse tako, kot bi si želeli, zaposleni delajo s premalo dobre volje in so tudi zelo zaskrbljeni za svojo prihodnost. O tem pišemo v nadaljevanju, saj je tudi to bila tema prejšnje seje SD.
Svet delavcev je izrazil obžalovanje, da je prišlo do prekinitve sodelovanja med avstrijsko firmo NESTLE in DROGO Portorož. Res je, da SD ni globalno seznanjen z vzrokih za prekinitev sodelovanja in da od prvega julija tega leta DROGA ne bo več trgovala s trgovskim blagom, ki je v Sloveniji našlo zadovoljnega kupca, DROGA pa je s tem imela delo in denar. SD se ob teh izjavah opira na pretekle rezultate poslovanja družbe. Najpomembnejša točka junijske seje SD je bil dokončen predlog DOGOVORA o participacijskem dogovoru med SD in upravo. SD je predlog po-
sredoval upravi, da nanj poda svoje pripombe. Dogovor je dokument, ki naj bi ga sprejeli obe strani in bi določal vsebino in načine sodelovanja zaposlenih pri upravljanju družbe. SD želi, da bi ta dokument pričel veljati najkasneje ob pričetku dela v novi tovarni.
Svet delavcev je na prejšnji seji podal soglasje k reševanju ene presežne delavke, saj se je tudi sama strinjala s programom reševanja.
Na junijski seji pa je SD podal soglasje k reševanju še dveh presežnih delavk, saj je bil program reševanja prijazno sprejet tudi s strani delavk, ki sta postali presežni delovni moči v družbi.
V	prihodnje voščimo vsem trem zdravo in zadovoljno življenje pa tudi, da bi ohranile lepe spomine na DROGO. Svet delavcev je z veseljem in obžalovanjem prejel pismo zaposlenih v PC Skladišče in predelava soli. Veseli smo, da so se zaposleni obrnili na svet zaradi težav, ki izvirajo iz zaposlitve -saj je SD predstavnik vseh zaposlenih-a tudi žalostni, ker so se soočili s težavami, zaradi katerih so zaskrbljeni, pa tudi jezni in užaljeni.
Svet delavcev je posredoval Upravi družbe DROGA ugotovitve o stanju v tem PC, podal predloge za pričetek reševanja problemov, v trdnem prepričanju, da vsi skupaj zmoremo nevšečnosti odpraviti in ohraniti zdravo delovno vzdušje in z njim čimboljše delovne uspehe.
Svet delavcev je Upravi družbe predlagal tudi, da SD DROGE d. d. postane član Združenja SD gospodarskih družb Slovenije, s čimer bi člani sveta imeli zagotovljeno stalno strokovno izobraževanje in izmenjave mnenj z drugimi sveti delavcev v slovenskih družbah. Želimo vam prijetno poletje in čimmanj negodovanj nad vročimi dnevi. Ne pozabite, da za vročino pride hlad, nad katerim se prav tako kaj pogosto zgražamo.
Tekst in foto: Dragica MEKIŠ
Tudi ribicam ni vedno enako lepo, a vseeno pogumno plavajo med koreninami, ne vedoč nič o lepoti nad njimi...
TRŽNE RAZISKAVE
ZADOVOLJEN KUPEC - USPEŠNA PRODAJA
Če hočemo zadržati visoke tržne deleže, moramo poskrbeti, da bodo kupci zadovoljni z našimi izdelki ali storitvami. Samo zadovoljni kupci namreč ostajajo zvesti blagovni znamki.
Podjetja, ki se zavedajo, da bodo nezadovoljni kupci lahko hitro menjali blagovno znamko, stremijo k temu, da so njihovi kupci zelo zadovoljni z njihovimi izdelki in storitvami.
Najpomembnejši cilj spremljanja zadovoljstva Droginih kupcev je zagotovitev njihove zvestobe in lojalnosti (ki je predpogoj za uspešno ohranjanje konkurenčnega položaja) z nenehnim ugotavljanjem in prilagajanjem kupčevim potrebam in pričakovanjem.
Najprej naj pojasnim, da kupci za nas, ki se s tem ukvarjamo, niso le končni potrošniki, ki v trgovinah kupujejo naše izdelke, temveč tudi trgovci, gostinci in institucionalni kupci, ki naše izdelke nato pripravljajo svojim varovancem (študentom, zaposlenim v menzah, upokojencem, otrokom v vrtcah in šolah ipd.).
Za uspešno uvedbo TQM (Total Quality Managementa oz. celovitega obvladovanja kakovosti) so odločilnega pomena tri ključna področja: osredotočenost na zadovoljitev kupca, stalno izboljševanje procesov (kar pripelje do višjega nivoja kakovosti) ter popolno sodelovanje zaposlenih.
Evropski model odličnosti postavlja zadovoljstvo kupcev na osrednje mesto, saj temu delu namenja kar 200 od 1000 možnih točk.
V	podjetju razvijamo učinkovit sistem kontinuiranega spremljanja zadovoljstva vseh kupcev. Bistvo sistema je v tem, da se uporabi rezultate in ugotovitve merjenja
zadovoljstva za stalno izboljševanje procesov, kar pripelje do višjega nivoja kakovosti, tako izdelkov kot storitev.
Pri zadovoljstvu kupca govorimo o stopnji, za katero kupec verjame, da izdelek ali storitev dosega ali presega njegova pričakovanja. Kupce lahko zadovoljimo le tako, da jih dobro poznamo, še posebej njihova pričakovanja. Pričakovanja glede kakovosti storitve ali izdelka so običajno naslednja:
- pričakovana ali zavestna kakovost: kupci se je zavedajo in jo znajo tudi opisati ter pojasniti, zato jo lahko imenujemo tudi subjektivna kakovost;
- implicitna ali sama po sebi umevna kakovost: gre za že splošno znan sklop lastnosti, prednosti, koristi in vrednosti izdelka ali storitve, ki je v bistvu že postal standard ali navada. Ponudnik si ne sme dovoliti, da bi katerakoli izmed teh lastnosti v njegovi storitvi ali izdelku manjkala;
- dodatna kakovost: gre za takšne lastnosti storitve ali izdelka, ki jih kupci morda po tihem pričakujejo ali le slutijo, če jih nato ne doživijo, niso razočarani, če pa jih, so prijetno presenečeni ali celo navdušeni.
Oblike spremljanja zadovoljstva kupcev so zelo raznolike. Podjetje, ki si prizadeva spoznati resnične želje in pričakovanja kupcev, se poslužuje raziskav trga, s katerimi na objektiven in neodvisen način ugotovi želje, pričakovanja in po-
tiln
■•^;r;V.vVvv5>'i
v
V-V
1
v
mm
7
/	j
A
JmH
<tw
j
Če je tale gospod zaposlen v Drogi, se našemu dobremu slovesu slabo piše.
TRŽNE RAZISKAVE
trebe kupcev, pregleda konkurence in primerjave (benchmarking) ter analize pritožb in pohval kupcev.
Kot je v predhodnih člankih o tržnih raziskavah navajala Katja Uljan, se del skoraj vsake tržne raziskave nanaša tudi na merjenje zadovoljstva ali npr. ugotavljanja vzrokov nezadovoljstva z izdelki ali s storitvami. Pri izhodiščih in izvajanju posameznih oblik spremljanja zadovoljstva kupcev v podjetju sodeluje več oddelkov, predvsem prodaja, služba kakovosti in razvoja ter marketing. Seveda se v podjetju zavedamo, da čisto vsi, ki prihajamo v stik z “zunanjim svetom” na zadovoljstvo kupcev vplivamo vsaj posredno. V popoldanskem času se vsi skupaj prelevimo v potrošnike in takrat lahko pozitivne izkušnje s podjetjem in zaposlenimi le še podkrepijo odločitev za nakup Droginih izdelkov.
V	članku bom naštela in na kratko predstavila oblike spremljanja zadovoljstva kupcev, ki jih imamo v Drogi kar nekaj.
Pospeševalec prodaje, kakršnega vsak proizvajalec privošči svoji konkurenci...
SPREMLJANJE ZADOVOLJSTVA KONČNIH POTROŠNIKOV
Spremljanje reklamacij potrošnikov
je pomembno, saj si z učinkovito rešitvijo reklamacije pridobimo naklonjenost potrošnika, ki je po tak-
šni izkušnji z našim podjetjem še bolj zvest potrošnik. Skrbne evidence se vodijo in obravnavajo v Službi za kakovost. Raziskave resnično kažejo, da se kar 50 do 95 odstotkov nezadovoljnih kupcev nikoli ne pritoži podjetju, nad katerim so nezadovoljni. A to ne pomeni, da mu kljub vsemu ostanejo zvesti. Za mnoge nikoli ne zvemo, kdaj in zakaj so postali kupci konkurenčnih izdelkov. Opazimo le, da prične tržni delež upadati, a takrat je lahko že prepozno. Zbiranje informacij preko mreže pospeševalcev nam nudi informacije “iz prve roke”, saj so naši pospeševalci ves čas med potrošniki, še posebej ob izvajanju degustacij v trgovinah po vsej Sloveniji. Vsebina poročil vsebuje informacije o pozitivnih in negativnih pripombah potrošnikov o naših izdelkih in storitvah, pa tudi idejne iniciative, ki so dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje in razvoj izdelkov, bodisi v smeri modifikacij obstoječih ali razvoja novih izdelkov. Analiza mesečnih poročil se opravlja v tržnih raziskavah.
Sprejemanje telefonskih klicev, elektronskih in pisnih sporočil zahteva tudi učinkovito obravnavanje, še posebej glede na vrsto sporočila (informacije o poteku nagradnih iger, pritožbe, dodatne informacije o uporabi izdelka ipd.), saj učinkovito reševanje potrošnikove zahteve ali povpraševanja veliko pripomore k zadovoljstvu in zvestobi potrošnikov. Ravno zato bomo s preselitvijo v novo tovarno poskrbeli tudi za uvedbo brezplačne telefonske številke 080, da bodo potrošniki kar najhitreje prišli do ustreznih informacij. To bo zahtevalo sodelovanje vseh zaposlenih, saj bo kakovost nudenih informacij odvisna ne le od oseb, ki bodo odgovarjale na klice, temveč tudi
od posredovanja informacij vseh zaposlenih. Tako bo še bolj prišla do izraza misel: “Kupec nas ne moti pri delu, kupec je naše delo. Če mu ustrežemo, mu ne delamo usluge, on dela uslugo nam, ker nam ponudi priložnost, da mu strežemo.”( L. L. Bean)
Z vse večjo razvejanostjo uporabe Interneta pa se vedno bolj skrbi tudi za ažuriranje informacij na Droginih spletnih straneh, saj tudi to prispeva k zadovoljstvu kupcev in nenazadnje tudi k večjemu ugledu podjetja.
Merjenje pozicije nosilnih blagovnih znamk Barcaffe, Zlato polje, 1001 cvet in Maestro se izvaja enkrat letno s telefonsko anketo med uporabniki teh izdelkov in sicer že od leta 1997. Namen tega kontinuiranega spremljanja je spremljati pozicijo in imidž Droginih nosilnih blagovnih znamk v primerjavi s konkurenti v očeh ciljnih skupin -uporabnikov kave, čajev, začimb in žitaric. Vsa leta spremljanja so naše blagovne znamke vodilne na slovenskem trgu, na kar smo lahko ob tako veliki gneči konkurenčnih izdelkov na policah zelo ponosni.
Merjenje odziva na oglaševalske akcije se večinoma nanaša na preverjanje všečnosti in učinkovitosti televizijskih oglasov, saj so prav tu stroški zelo visoki. Poglavitni cilj pa je seveda izboljšanje oglaševanja v smeri še tesnejšega približevanja potrošniku, katerega zadovoljstvo z oglaševanjem vpliva tudi na zadovoljstvo z izdelki in proizvajalcem. Testiranje okusov in embalaž izdelkov: med potrošniki po potrebi izvajamo slepo testiranje okusov različnih obstoječih izdelkov (tudi
v	primerjavi s konkurenti); želimo namreč ugotoviti, če so potrošniki zadovoljni z okusom, uporabnostjo in obliko embalaže in poiskati razloge za (ne)nakup izdelkov. Obe-
TRŽNE RAZISKAVE
nem se proučuje tudi njihove preference glede blagovnih znamk in nakupne navade, ki so dodaten pokazatelj zadovoljstva potrošnikov.
Panelna raziskava maloprodajnih mest nam v dvomesečnih obdobjih posredno nudi podatke o zadovoljstvu potrošnikov, saj o njem lahko sklepamo tudi preko obračanja zalog posameznih izdelkov, gibanj količinskih tržnih deležev (prodaje v primerjavi s konkurenti), ki jih trenutno spremljamo za naslednje skupine izdelkov: kava, čaji, riž, začimbe in dodatki jedem. Skupinski intervjuji s potrošniki nam podajo globinske vpoglede v odnos potrošnikov do določenih skupin izdelkov, od sprejemanja nakupnih odločitev, do načinov uporabe in zadovoljstva z izdelki. Izvajajo se po potrebi, izvajalec je lahko oddelek tržnih raziskav ali za to usposobljeni zunanji izvajalci. Včasih so rezultati takih razgovorov za zaposlene v podjetju presenetljivi, saj potrošniki razmišljajo o izdelkih in jih uporabljajo na zelo različne načine.
Segmentacija kupcev posameznih blagovnih skupin in blagovnih znamk izdelkov nam pokaže, kateri so kupci naših izdelkov in kateri konkurenčnih, tako da se le-tem nato še lažje približamo.
SPREMLJANJE ZADOVOLJSTVA NEPOSREDNIH KUPCEV, ki vključujejo grosiste, manjša maloprodajna mesta, gostinstvo in institucionalne kupce (vrtci, šole, domovi za upokojence,...):
Spremljanje reklamacij neposrednih kupcev je seveda nujni del poslovanja podjetja in se vodi in obravnava v okviru prodajne službe.
Zbiranje informacij preko mreže pospeševalcev in potnikov nam nudi informacije o pozitivnih in negativnih pripombah trgovcev o naših izdelkih in storitvah in idejne iniciative, o uvajanju izdelkov na trg, prodajnih akcijah konkurentov in trgovcev.
Raziskava zadovoljstva poslovnih partnerjev - neposrednih kupcev Droge je bila izvedena leta 1998 in 1999. V zadnjo, obsežnejšo raziskavo, so bili vključeni nabavni referenti in poslovodje večjih in tudi manjših trgovin po celi Sloveniji. Raziskavo je izvedla tržnorazisko-valna agencija Graliteo, kar je omogočilo večjo obsežnost raziskave in večjo objektivnost rezultatov, saj so nas partnerji primerjali z ostalimi našimi konkurenti, ne vedoč, da je Droga naročnik raziskave. Med konkurenti v prehrambeni industriji smo bili največkrat navedeni kot najboljši dobavitelj, še posebej pa so pohvalili naš kakovostni asorti-man izdelkov, oglaševanje v medijih ter pripravo poslovnih in izobraževalnih srečanj.
Merjenje zadovoljstva kupcev z glasilom Od nas do vas je bilo izvedeno maja letos, namenjeno ugotavljanju zadovoljstva poslovnih partnerjev z glasilom in upoštevanju in prilagajanju njihovim potrebam po informiranju o poslovanju podjetja, novih izdelkih in ostalih informacijah. Odziv na poslani vprašalnik je bil zelo dober, saj je izpolnjen vprašalnik vrnilo kar 390 partnerjev, tako iz trgovskih podjetij kot gostincev in institucionalnih kupcev.
Panelna raziskava približno 250 maloprodajnih mest kaže, da posredno lahko sklepamo na zadovoljstvo trgovcev z našimi izdelki predvsem iz podatkov o distribuciji naših izdelkov, o trgovinah brez zalog ipd.
Anketiranje na poslovnih prezenta-c(jah ima namen negovanja in poglabljanja poslovnih odnosov se je izvajalo pogosteje v preteklosti, ko tudi služba pospeševanja ni bila tako razvejana. Danes to ni več nujno potrebno.
Za zagotovitev lojalnosti moramo izpolnjevati nekatera pričakovanja kupcev. In glede na to, da se manjšajo razlike v kakovosti izdelkov, je vedno pomembnejša kakovost storitve, temu bi lahko rekli »človeški faktor«. Ker se je v preteklosti, ob hitrem tehnološkem napredku, zanemarjalo pomen tega dejavnika, se k sreči vedno več ljudi, tudi na vodilnih položajih, zaveda dejstva, da »SISTEM SMO LJUDJE«.
V našem podjetju se vseskozi trudimo s »preventivnim« delovanjem in namen pričujočega članka je bil samo prikazati, kako ni nikoli dovolj čakati (na reklamacije) ali le upati, da izpolnjujemo pričakovanja kupcev. Že pri sebi lahko vidimo, da se pričakovanja do izdelkov in storitev vseskozi spreminjajo in da smo mnogo bolj zahtevni kupci (tako v privatnem kot poslovnem življenju) kot smo bili pred leti.
V podjetju smo v končni fazi vsi odvisni od kupca. Drži?
Tjaša ULČAR-JESIH
BORZNI KOMENTAR
UŽIVAJMO POLETJE!!!
Debata o razlogih za stanje slovenskega kapitalskega trga je že zdavnaj postala dolgočasna in nezanimiva. Večna pričakovanja, da bo vse drugače, ko bodo tujci vstopali vanj, pa ravno tako.
Bolj ko razmišljam, vedno bliže sem spoznanju, kako zelo drži stavek, ki ga že kar nekaj časa uporabljam kot zaključek svojih prispevkov. Dejanske razmere v Sloveniji, od postopnega sproščanja omejitev za tuje portfeljske naložbe, 3-letnega obdobja, povezanega z obračunom davka iz naslova kapitalskih dobičkov, do postopnega razvoja slovenskega kapitalskega trga ipd., ga namreč več kot potrjujejo.
Kot sem že večkrat povedal, so trenutne razmere raj za dolgoročne in preudarne investitorje, katerih investicijski horizont sega preko oz. vsaj do vključitve Slovenije v EU. Če ne prej, bodo takrat razmere na slovenskem kapitalskem trgu primerljive s tistimi na razvitih kapitalskih trgih. To pa z enostavnimi besedami pomeni “enaka cena za enako kvaliteten vrednostni papir”. In to je dobro, zelo dobro! Vprašanje je samo, kdo od nas bo tedaj še imel v lasti kakšno certifikatno delnico.
Pa vendar, pred nami je poletje in vse, kar je s tem letnim časom povezano. Sonce, morje, mini bikini, dopusti, hladna pijača v senci,
pikniki, nočna kopanja, poletne ljubezni... Kaj bi se v tem čudovitem letnem času obremenjevali s “problemi kapitalskega trga in njegovega razvoja”! Raje čim bolje izkoristimo vse, kar nam ponuja!
Uživajte poletje in zaslužen dopust!
Slišimo se jeseni.
Trenutne vrednosti:
SBI	=	1.667,73 točk
PIX	=	1.281,91 točk
BIO	=	106,58 točk
DRPG	=	32.887,50 tolarjev
Pa ne pozabite: borza je igra na dolgi rok!
Aleš ŠKRABA
KORISTNI PREDLOGI
IZ PATENTNIH PRIJAV
Poletna številka Našega glasa je počitniško obarvana. Zato tokrat ne bomo govorili o koristnih predlogih. Počitnice so čas sprostitve, pa tudi novih priložnosti za ustvarjalnost. Konstruiranje mehanskih naprav bomo nadomestili z izumljanjem vodnih mlinčkov za otroke. Iskanje načinov za olajšanje delovnih pogojev bo zamenjalo iskanje senčnih poti za kolesarjenje.... ali pa si bomo delovne pogoje temeljito olajšali kar na najbližji plaži.
Za vzpodbudo vašemu ustvarjalnemu duhu pa vam ponujam nekaj “odbitih” idej iz milijonske zakladnice svetovnih patentov.
Pojoča zobna ščetka (U.S. Patent 2,947,013)
Gospod Milton B. Silverman je leta 1960 patentiral zobno ščetko, ki med čiščenjem zob igra melodijo in s tem “pri uporabniku vzbuja zanimanje in ga zabava
Opozorilnik za dozdevno mrtve (U.S. Patent 465,548)
Gospod William H. White iz Kansasa je v svoji patentni prijavi davnega leta 1891 zapisal takole:
"Namen mojega izuma je omogočiti, da dozdevni mrlič (človek, ki je bil ponesreči pokopan, preden je ugasnilo njegovo življenje) v primeru, da se v krsti prebudi, potegne za vrvico, povezano z zvoncem, ki je nameščen v nadzornikovem uradu ali na drugem primernem mestu, in s tem naznani svoje življenje."
Ribiški trnek z vgrajenim ogledalom (U.S. Patent 515,001)
Gospod William R. Lamb je leta 1894 patentiral napravo, ki "prepriča ribo, da z zadovoljstvom zgrabi trnek”. Kot je nadrobno razložil v dokumentaciji o izumu, bo riba, “ko se bo približala vabi, zagledala svojo podobo v zrcalu, se opogumila ob prisotnosti nove družbe in zgrabila vabo, še preden bi ji jo lahko izmaknila namišljena tekmica. Pozabila bo na previdnost in brezskrbno zgrabila
i//v
M « k
vabo, s tem pa se bistveno poveča možnost, da se bo ujela na trnek."
Vas zanima, kako deluje naprava za trepljanje po ramenu, protivlomni tuš za gluhe, naprava za razkuževanje kokošjih zadnjic, pralni stroj, ki ga pritrdimo na avtomobilsko kolo, ali receptura za proizvodnjo penečega sira? Morda o tem kdaj drugič.
Peter FATUR
NOVI	IZD
MAESTRO MEŠANICE ZAČIMB
Danes, ko zaradi nenehnega pomanjkanja časa želimo čim hitreje pripraviti čimbolj okusne jedi, sežemo po že pripravljenih mešanicah začimb. Slovenski okusi so tradicionalni in zelo izbrani ter zahtevni. Predstavljamo vam nekatere nove Drogine mešanice začimb, ki smo jih razvili za naše kupce. Upamo, da smo jih zadovoljili in jim izpolnili željo po iskanem okusu.
Polpeta
rMA€STRCT
naravna me brni ca začimb za polpete itvina začina za kosane odreske
Brez soli! Bezsoli!
MA€STRQ"
popolnoma naravna mejanica začimb za mjeiavina začina za guluš
za 2 kg mesa
Brez solil Bez solil
POLPETA, popolnoma naravna mešanica začimb, neto 30 g
To je idealna mešanica začimb za polpete in mesne štruce (Štefani). Z njo obogatimo tudi nadev za telečje prsi in perutnino. Sestavljena je iz skrbno izbranih, za te jedi značilnih začimb: čebule, česna, peteršilja, majarona in popra. Vsebina vrečke zadostuje za začin-jenje 1 kg mletega mesa.
GOLAŽ, popolnoma naravna mešanica začimb, neto 20 g
Golaž je ena od naših najbolj popularnih jedi. Značilen okus in aromo mu daje Drogina mešanica začimb GOLAŽ, ki je s svojo sestavo prilagojena vsem okusom, tako otroškemu kot okusu odraslih. Sladokuscem, ki imajo rajši pikantnejše jedi, priporočamo, da pri pripravi golaža uporabijo poleg začimbne mešanice GOLAŽ še začimbo ČILI MAESTRO. Mešanico GOLAŽ sestavljajo: sladka paprika, majaron, kumina, rožmarin, lovor, česen in poper.
Vsebina vrečke zadostuje za 2 kg mesa.
PIZZA, popolnoma naravna mešanica začimb, neto 10 g
Mešanico začimb odlikujeta značilen okus in aroma
ica začimb za pizzo
Brez solil Bez solil
NOVI IZDELKI
origana, ki v mešanici prevladuje. Ostale začimbe -timijan, šetraj, bazilika in majaron - pa aromo mešanice dopolnjujejo in zaokrožujejo. Mešanica začimb PIZZA je idealna za pripravo vseh vrst pic.
Cevap, mešanica začimb v novi vrečki, neto 25 g
To je zelo znana in priljubljena mešanica naravnih mletih začimb in soli, s katero lahko začinite mesno maso za čevapčiče, pleskavice, ražnjiče in ostale vrste mesa, pečenega na žaru. Priljubljen in značilen okus dajejo črni poper, česen in sol.
Novost pri ČEVAP-u je zamenjava česna v prahu z grobo mletim česnom. S tem preprečimo neljubo in moteče strjevanje mešanice. Mešanica se lahko le rahlo zlepi, nikoli pa se ne strdi.
rMA€ STRO"
popolnoma naravna mešanica začimb mješavina začina
Se ne strjujeI Ne stvrdne sel
KOKO, mešanica začimb za perutnino v novi vrečki, neto 40 g
Mešanico sestavljajo skrbno izbrane naravne mlete začimbe (beli poper, sladka paprika, česen, majaron, rožmarin in kuhinjska sol).
Tlidi KOKO je naša stara znanka s prodajnih polic. Je nepogrešljiv začimbni dodatek pri pripravi perutnine. KOKO je namenjen za različno pripravljeno perutninsko meso. Mešanica vsebuje sol, zato jo dodajamo jedi samo toliko, kolikor želimo, da je jed slana.
Vsebina vrečke 40 g zadostuje za dva srednje težka piščanca.
MA€STRO
popolnoma naravna mešanica začimb za perutnino mješavina začina za meso peradi
.1 za 2 piščanca £ za 2Dileta^
Pa še to:
POSKUSITE pripraviti jedi po receptih, natisnjenih na vrečkah! Ugotovili boste, da je priprava jedi zelo enostavna, jed pa okusna in privlačna. Poskusite, ne bo vam žal!
Pa dober tek!
Helena ČOK
ZANIMIVOSTI IZ SVETA ZAČIMB
Nekateri psihologi so mnenja, da se med uživanjem čilija v možganih tvorijo kemijske spojine endorfini, ki pomirjajo bolečino, v večjih količinah pa zbujajo občutek prijetnosti. Uporabo čilija priporočajo živahnim in energičnim ljudem.
Helena ČOK
n
OBVLADOVANJE VARNOSTI ŽIVIL
DROGA IZDELUJE 100 % VARNE IZDELKE
Varnost živil pomeni zagotovilo, da živilo ni škodljivo za zdravje potrošnika. Naši izdelki so za potrošnika popolnoma varni. Da so taki, skrbi tudi služba za kakovost. Ta se tudi najbolj zaveda vseh nevarnosti, ki lahko pretijo potrošniku.
Zagotavljanje varnih mlevskih izdelkov se prične že na poljih
Nevarne snovi se lahko vgradijo v živilo v vsej verigi njegovega nastanka, od surovine do končne priprave pred zaužitjem. Surovine rastlinskega izvora se lahko onesnažijo s strupenimi snovmi iz okolja, kot so težke kovine, ostanki pesticidov, industrijskih kemikalij in produkti izgorevanja fosilnih goriv. Podobne strupene sno-
vi	se vgrajujejo tudi v surovine živalskega izvora. S tehnološkimi procesi v živila nehote vnašamo dodatne nevarne snovi: ostanke filtrov in drugih čistilnih sredstev, delce tehnološke opreme (delce kovin, kovinske ione,...). Izdelki lahko na tej stopnji postanejo škodljivi za zdravje, tudi če jim dodamo prevelike količine konzervansov, barvil ali drugih aditivov. Neželjeni kontaminanti se vgrajujejo v izdelke tudi med paki-
ranjem in skladiščenjem, ko prihajajo živila v stik z različnimi embalažnimi materiali. In nenazadnje, neprimerno ravnanje z živili v vsej verigi njihovega nastanka ima lahko za posledico vključevanje in rast mikroorganizmov do take meje, da postanejo živila zdravju škodljiva.
Varnost izdelka torej še zdaleč ni samoumeven pojem. Proces, katerega rezultat je varen izdelek, se v Drogi prične z izbiranjem zanesljivih dobaviteljev in s preverjanjem surovin in embalaže, nadaljuje pa z obvladovanjem tehnoloških procesov in pravilno izbiro embalažnih materialov. Varnost izdelkov je nemogoče zagotavljati samo s preskušanjem in merjenjem vsebnosti nevarnih snovi, kajti preskušanja so velikokrat
prezahtevna, predraga in dolgotrajna ter sama po sebi ne zagotavljajo ustreznega rezultata.
Naš cilj, dosegati 100% varne izdelke, se morda zdi samoumevno dejstvo, vendar je v resnici zelo težka naloga, ki smo jo do sedaj uspešno obvladovali. Lahko se namreč neskromno pohvalimo z dejstvom, da naših potrošnikov ni dosegel izdelek, ki bi kakorkoli škodoval njihovemu zdravju. Naloga postaja v bodoče še mnogo težja z liberalizacijo in globalizacijo trgov in z razvojem novih in novih materialov, ki se vgrajujejo v živila kot sestavine ali prihajajo z živili v stik kot embalažni materiali. Prost pretok blaga zahteva zaupanje vseh udeležencev v verigi. To zaupanje je potrebno najprej ustvariti in nato dokazovati z uporabo nekaterih predpisanih načel. V svetu se je uveljavil strokovni pristop k obvladovanju varnosti živil, ki ga imenujemo HACCP. Uporaba tega sistema zagotavlja zaupanje kupcev v varnost živilskih izdelkov. Princip HACCP že nekaj let uporabljajo pri obvladovanju varnih mesnih izdelkov v PC Argo, do leta 2002 pa ga bomo uvedli še v vseh ostalih proizvodnjah. O tem, kako obvladujemo varnost izdelkov po principih HACCP, pa kaj več v naslednji številki.
Nataša GLADOVIČ
NOVICE IZ PC GOSAD
IZOBRAŽEVANJE V PC GOSAD
26. junija je v PC GOSAD gospa Maruška Lenarčič, direktorica službe Razvoja in kakovosti, predavala o HACCP analizi ugotavljanja tveganja in kritičnih točk. Predstavila je sistem HACCP in njegov pomen pri zagotavljanju varne hrane. Predavanja so se udeležili vodstveni kader PC-ja in neposredni vodje, ki bodo morali upoštevati vse predpise s tega področja. Udeleženci so se seznanili s predpisi sistema HCCP, s temelji slovenske prehrane, higieno in novostmi, o katerih se bodo tudi v prihodnje še seznanjali. Uvedba teh predpisov zahteva velika investicijska vlaganja, kar je povezano z visokimi stroški, vendar se v PC GOSAD zavedamo, da brez novih programov ne bo razvoja.
PRIČETEK SEZONE V PC GOSAD
Letošnja sezona predelave vrtnin se je začela nekoliko prej kot prejšnja leta. Kar čez noč je postalo v PC-ju izredno živahno. Začelo se je z prihodom prvih dijakov in študentov (letos jih je bilo v prvi skupini izbranih 19) ter 17 delavcev za določen čas. Predelava rdeče pese se bliža koncu, vložene so tudi že prve kumare. Tempo dela je hiter saj ga narekujejo stroji. Ker istočasno potekajo še investicijska dela, lahko govorimo o “divjem” ritmu.
KADROVSKE NOVICE
ZAPOSLENOST V JVNIJV 2000
30. 6. 2000 je bilo zaposlenih 621 delavcev, od tega 296 moških in 325 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 27 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.o.o. pa 22 delavcev.
Prihodi delavcev:
V	juniju smo sprejeli 18 novih sodelavcev za določen čas.
Odhodi delavcev:
Delovno razmerje je v juniju prenehalo 17 sodelavcem.
Razlog prenehanja je bil potek delovnega razmerja za določen čas.
Razporeditve:
Enega sodelavca smo prerazporedili iz PC Začimba v OE Logistika zaradi opravljanja pripravništva.
V	JULIJU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 20 - letniki
Anica SAMSA iz PC Zlato polje Lorelej REJA iz PC Argo
Olga PLOHL iz PC Kata DUJMOV1Č
30 - letniki	<	.	'	^
Romano KOZLOVIČ ižTC'Začimbi
V
NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU
Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe.
PRIZNANJA
Ob zaključku šolanja čestitamo našim sodelavcem: Dušanka Tekavec - Nared (trgovinski poslovodja) Boris Nusdorfer (konstrukcijski ključavničar) Rihard Bolčina (konstrukcijski ključavničar) Jožko Krapeš (prodajalec)
Roket Cafuta (strojni tehnik)
Kljub napornemu delu pa se še vedno najde prijazna beseda, še vedno se vidi prijazen nasmeh
Da bi se le tako nadaljevalo, saj vemo, da so to šele prvi dnevi izrednih naporov in vloženega truda in da nas čakajo še meseci napora in dela!
Danica KRAJNC
SINDIKAT
ORGANIZIRANJE IN DELOVANJE SINDIKATA
V	praksi se velikokrat srečujem z vašimi vprašanji, kako sindikat sploh deluje, kako se izvoli sindikalne zaupnike, kako le-ti opravljajo svoje funkcije v družbi in izven nje. Zato bom v tem prispevku skušala opisati organizacijo in delovanje sindikata.
Sindikat je svobodna organizacija, ki jo ustanovijo in organizirajo zaposleni v okviru posamezne družbe, zavoda, poklica, dejavnosti ali območja v skladu z mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah ter ustrezno zakonodajo. Sindikat si samostojno določa pravila organiziranja, včlanjevanja in delovanja. Noben akt podjetja ali druge organizacije ne more narekovati sindikatu, kako naj bo organiziran ter koliko sindikalnih zaupnikov naj imenuje. Sindikat sam določa, kako se sprejemajo splošni pravni akti sindikalne organizacije.
Izvolitev sindikalnih zaupnikov
Izvolitev sindikalnih zaupnikov je v pristojnosti sindikata. Sindikalna pravila določajo aktivno in pasivno volilno pravico, način kandidiranja in odpoklic ter mandat sindikalnih zaupnikov.
Volitve, na katerih sodelujejo vsi člani sindikata, so lahko tajne ali javne, izvoljen pa je tisti, ki dobi največ glasov. Izvolitev sindikalnega zaupnika mora biti pisno posredovana vodstvu družbe. Šele s tem obvestilom lahko sindikalni zaupnik prevzame svoje naloge, nastopi v postopkih pred vodstvom družbe, uživa pravice imunitete in sindikalne zaščite. Sindikalni zaupnik praviloma ne more biti delavec s posebnimi odgovornostmi in pooblastili.
Imuniteta sindikalnega zaupnika
Sindikalni zaupnik mora nastopati neodvisno, zato mu zakon, mednarodne konvencije ter mednarodne organizacije dela nudijo imuniteto pred vsemi tistimi postopki, zaradi katerih bi lahko trpel škodljive posledice:
• sindikalnemu zaupniku se zagotavlja hitro in učinkovito opravljanje njegove funkcije, sindikalni zaupnik ne more biti razporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo ali k drugemu delodajalcu brez soglasja sindikata družbe;
• sindikalni zaupnik ne sme biti uvrščen med začasne ali trajne presežke delavcev, sindikalnega zaupnika se ne sme postaviti v manj ugoden položaj;
•	zoper sindikalnega zaupnika ni mogoče brez soglasja sindikata družbe začeti disciplinski postopek ali mu znižati osnovno plačo oziroma mu zvišati del plače iz naslova učinkovitosti ali uspešnosti.
Delovno-pravna imuniteta sindikalnega zaupnika traja celotni mandat ter še dve leti po prenehanju funkcije.
Temeljne naloge sindikalnega zaupnika
Sindikalni zaupnik spremlja izvrševanje kolektivnih pogodb s strani družbe oziroma delodajalca; zbira informacije v vzezi s kršitvami pravic iz delovnega razmerja, varstva pri delu in zdravstvenega varstva; opozarja vodstvo ali delodajalca na kršitve iz kolektivne pogodbe in individualnih pravic članov; prijavlja inšpekcijskim službam kršitve v družbi; zastopa člane sindikata v družbi in na sodišču (disciplinski postopki, tehnološki viški, individualne zahteve članov); je aktiven v primeru stavke; seje dolžan stalno izobraževati oziroma pridobivati znanja za svoje sindikalno delo ter posredovati informacije ostalim članom sindikata; sodeluje z matično organizacijo sindikata, daje pobude, zahteve, stališča in posreduje mnenja; aktivno sodeluje pri uveljavljanju varstva pri delu, zdravstvenega varstva in varstva delovnega okolja.
Sindikalnemu zaupniku mora delodajalec omogočiti dostop do dokumentov, ki so potrebni za spremljanje in izvajanje pravic delavcev iz delovnega razmerja, kolektivnih pogodb in ostale zakonodaje.
Da bi sindikalni zaupnik lahko kvalitetno opravljal svojo funkcijo, mora biti seznanjen s pravnimi dokumenti, s katerimi se urejajo delovna razmerja, s kolektivno pogodbo, nujno pa mora tudi poznati določbe zakonov iz delovnega področja in določbe, ki se neposredno uporabljajo (mednarodne konvencije). Sindikalni zaupnik, ki se oblikuje v moderni družbi, ni več sindikalni zaupnik prejšnjega obdobja. Njegove naloge se razširjajo na vsa področja, ki jih štejemo kot moderna in sodobna delovna razmerja.
Aktiven odnos delavcev samih, še posebej pa sindikalnih zaupnikov, do ukrepov za varstvo pri delu, zdravstveno varstvo in varstvo delovnega okolja, je moderen pristop k preprečevanju poklicnih bolezni, poškodb pri delu in bolezni iz dela. Izvajanje pravic iz delovnih razmerij se v moderni in pravni državi razume kot nekaj, kar je potrebno izvajati brez pomislekov!
Zakonska opredelitev položaja sindikalnega zaupnika ter pogojev za delovanje sindikata
Položaj sindikalnega zaupnika in pogoji za delovanje sindikata so opredeljeni v 5. členu Zakona o delovnih razmerjih, v Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti Slovenije od 39. do 41. člena, v Kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije od 41. do 45.člena ter v Kolektivni pogodbi družbe DROGA PORTOROŽ, Živilska industrija d.d.
Alenka KUBIK
MARKETINŠKE NOVICE
MILIJON	ZA SKOD
Ste že slišali za črtico Skodelica kave? Pa ne za Cankarjevo. Za Drogino. Lani smo organizirali natečaj za najboljšo pesmico na temo Barcaffe, letos pa smo se odločili za natečaj za najboljšo črtico in omogočili mnogim Slovencem, da so se izkazali tudi v prozi. Ugotovili smo, da je med Slovenci veliko pesnikov in le malo manj pisateljev. Prejeli smo namreč okoli 2000 črtic.
so sodelovali Zdravko Duža, Vinko Moederdorfer, Danica Petrovič in Desa Muck, je najprej naredila ožji izbor (dvesto črtic), nato pa med temi izbrala 4, ki so se v nadaljevanju natečaja borile za nagrado milijon tolarjev. To so bile črtice pod šiframi Spomin, 1946, Robin Hud in Šalica kofeta. Izbor je bil objavljen v tiskanih medijih, ob njem pa tudi seznam 100 izžrebanih avtorjev, ki so prejeli po 1 kg kave. Dogajanje je lahko vsak spremljal tudi na Droginih spletnih straneh.
Štiri najbolje uvrščene črtice so združili v po - kavi dišečo - zloženko in jo poslali v gospodinjstva
NagraJa
Zmagovalka, gospa Zoja Skušek, prejema nagrado iz rok Francija Celharja
Natečaj je potekal v dveh delih. Prvi se je zaključil z izbiro 4 črtic finalistk, drugi pa s sklepno prireditvijo.
Nagradni natečaj ‘Milijon za skodelico kave’ je bil najavljen v vseh medijih - tisku, radiu in televiziji. Objave (v vseh treh medijih) so se pričele 23. marca 2000 in so na TV in radiu trajale 10 dni. Predstavljeni so bili pogoji sodelovanja v natečaju, najavljeno je bilo nagradno žrebanje 100 darilnih paketov kave izmed vseh, ki naj bi sodelovali oz. poslali svojo črtico do 15. aprila 2000.
Do vključno 15. aprila 2000 je v marketing Droge d.d. prispelo nekaj čez 2000 črtic, v glavnem pod šifro. Strokovna komisija, v kateri
Trenutek do užitka
Nagrada gledalcu za pravilen odgovor
MARKETINŠKE NOVICE
po Sloveniji. Kupon, sestavni del zloženke, je vsem prejemnikom omogočil sodelovanje v zaključni fazi natečaja, to je pri izbiri črtice, ki je avtorju prinesla milijon tolarjev, in sodelovanje pri žrebu 2000 nagrad po pol kilograma kave.
V	Drogo je prispelo 5722 izpolnjenih kupončkov. Največ glasov je prejela črtica s šifro Šalica
kofeta in z naslovom Dragi sin. Avtorica črtice je ga. Zoja Skušek iz Ljubljane. Po številu prejetih glasov so sledile črtice s šifro Spomin (naslov črtice je Skodelica kave), šifro 1946 in šifro Robin Hud.
Sklepna prireditev, na kateri je ga. Zoja Skušek prejela ček, vreden milijon tolarjev, je bila 5. julija v Mercator Centru v Ljubljani.
Sašo Hribar v elementu
Podelitev glavne nagrade milijon tolarjev je pospremil zabavnoglasbeni program z gostoma Andrejem Šifrerjem in Sašom Hribarjem. Na prireditvi so bile podeljene košarice z Droginimi izdelki gledalcem, ki so znali odgovoriti na nekatera vprašanja o Drogi d.d., na podelitev nagrade pa so bili vabljeni tudi avtorji ostalih treh črtic finalistk. Vsekakor so bili tu prisotni protagonistka natečaja, skodelica izbranih vrst Barcaffeja, in mediji, ki so dogajanje spremljali.
Majda VLAČIČ
HVALA VAM!
Najprej ljubi sebe in vse drugo se bo temu prilagodilo.
Če hočeš na tem svetu kaj storiti, moraš resnično ljubiti samega sebe!
Imej pogum biti drugačna. Ubiraj nove poti. Bodi ženska, ki imaš tudi v nesreči rada življenje in pogumno stopaj novim izzivom naproti.
Dejala sem si - bodi pogumna. Išči resnico, z ljubečim srcem obvladaj tisto, s čimer se ukvarjaš, pa naj bo to tvoj dom, delo ali družina.
Iskreno se zahvaljujem za dobljeno pomoč vsem članom mojega kolektiva, ki ste mi ob moji situaciji nesebično stali ob strani. Posebej se zahvaljujem Majdi Božič, Dragici Mekiš, Tomažu Hribarju, Albertu Subanu in našemu direktorju za pogovor in
Boh
spodbui
Nadja Zupan
Gledalce sta zabavala Sašo Hribar in Andrej Šifrer
MARKETINŠKE NOVICE
ŠIFRA: ŠALICA KOFETA
Februarja letos sem pri rednem delu v rokopisnem oddelku NUK-a pod: Cankar, Ivan: Korespondenca, signatura Ms 820, naletel na nenavaden dokument, ki se je zlepljen (s tekočino?) držal hrbtne strani Cankarjevega pisma materi z 21. 1. 1893. To je bil bržkone razlog, da se je izmaknil skrbnemu arhivarjevemu očesu. Gre za pismo, s svinčnikom napisano na štirih straneh (dva lista) z velikimi, okroglimi črkami, nedatirano. Pismo je večkrat prepognjeno, papir je deloma strgan, in kaže sledove pogostega branja. Zbrisana in polita mesta sem dal v oglate oklepaje. Prepis je točen, zaradi jasnosti sem dodal le manjkajoča ločila. Menim, da utegne pismo zanimati strokovno in širšo javnost, zato ga pošiljam v objavo. N.N.
Dragi sin!
Vsake krati, ko se lotim pisanja, je moje srce polno hvaležnosti. Če ne bi bilo Tebe in Tvojih bratov in sester, še sedaj ne bi znala ne brati ne pisati.
Ne počutim se čisto prava. Ne verjamem, da je kaj resnega, ali človek nikoli ne ve. Za vsak primer, če me prehiti, [prečrtano: z andahtjo; popravek nad vrstico je neberljiv] preberi, da bodeš vedel, kako mislim o Tebi. Janez, bil si prava spetka. Dvanajst otrok je bilo, štirje so pomrli, ali Ti si bil moja največja briga. Že skraja si komaj preživel, ali to je bil šele začetek križev in težav. Bil si cmerav in /prečrtano: siunč; popravek nad vrstico težko berljiv: mulast?] otrok, ven in ven bolan. Cele dneve si v kakšnem kotu sesal palec. Zares si se razveselil le požara, v katerem nam je hiša zgorela! Ko si iz kredence ukradel suhe hruške, si sestro Lino greha obtožil. Za groš, katerega si si z ministriranjem prislužil, si kupil dateljev. Potem Te je vest pekla in si jih vrgel stran, nisi jih delil z brati in sestrami. Enkrat si v sanjah celo bledel, da si na en strašen način [prečrtano: hin rihtal, popravek nad vrstico: pobil] mačko. In šola! Oče Ti je posebej za šolo bratovo obleko predelal, ali Ti si še isti dan z njo v lužo padel. Pa navzkriž si si bil z učiteljico gdč. Tominec, čija dobrota se je skazala kasneje, ko si šel v šole v Ljubljano. V Ljubljani si postal še večja spetka. Spomnim se, kako je bilo, ko sem Te par let nazaj prišla čakat pred šolo, ali sva se zgrešila. Opravičeval si se s tako ihto, ko da bi me zanalašč ne videl. In maturo si opravil šele v tretje. Sedaj je šola za Tabo, pred Tabo pa celo življenje. Ogledal si se že po Dunaji. Bogvedi, kaj bode iz Tebe? Sin moj, tole si zapiši v serce: malo več trdnih tal pod nogami, pa malo manj samosmilečnosti. Videla sem, da si si v zvezčič zapisal »raztrgan in lačen, ponižen in plah sem se plazil po trnovi poti svoje mladosti«. Me je [neberljivo: ornk?] zjezilo. Res je, po očetovem bankrotu in še bolj kasneje, ko je šel za tri leta na tuje šivat, nam je šlo trdo. Ali sem se znašla, z vsemi vami ni bilo druge. Lačni tudi nismo bili ves čas, kot Ti po
celem sveti razglašaš. Časih je bilo treba stisniti pas, ali o praznikih in, postavim, na Tvoj prvi šolski dan pa je bil na mizi bel kruh. Delal si lumparije, kar ni prav, ali lumparije zganjajo vsi otroci. Huje je, ker si iz svojih malih grehov delal tak [...]. Ko bi vedel, v kakšni brigi sem bila zate! In sem še.
Zadnje krati, ko si bil dlje časa doma in si pod streho tiste svoje reči pisal, si spet enkrat na vse nas zlo voljo stresal. Od mene si hotel, da Ti pravega kofeta prinesem. Poznam Te in sem vedela, da ga iz [zoprvanja] ne bodeš spil. Pa sem Ti skuhala šalico Katreinerjevega [nadomestka] in Ti jo na podstrešje prinesla. Bodeš opazil mojo prevaro? Nisi, jasno (da) ne, ko pa si me že kar na pragu odslovil: »Pustite me na miru! Ne maram zdaj!« Ali si nisem tega k srcu gnala. V kuhinjo sem stopila, tvoj erzac odložila na kredenco, sebi pa skuhala šalico pravega kofeta. Dala mi ga je Majeriča, ktera ni slaba ženska. Kako se mi je prilegel! Kako lepo je dišal! Počasi sem srkala svoj kofe in na same lepe reči mislila. Pitje kofeta je zame zmerom kakor en praznik. Taki prazniki vlečejo voz življenja naprej. Ko je bila šalica prazna, sem se odločila, napisati Ti pismo, [prečrtano: kterega, popravek nad vrstico: kteroj zdaj bereš. Pišem Ti ga zato, ker vem, da se bodeš zastran svojega vedenja kasneje kesal. Ali kaj imam jaz od Tvojega kesanja?
Dragi sin, hvala Ti za pesem, ktero si meni pred štirimi leti za god zapisal. Je lepa, ali točna ni. Ves čas jo imam pri sebi, dasiravno jo znam že iz glave.
Oh, gledal sem Vas, mila mati moja,
Kako Vas kruta žalost v grob podira.
Ni bila sama žalost, tudi veselja je bilo. Dosti o tem. Kar sem [videla] Tvojih reči, mi daje misliti, da bode iz Tebe še velik pisatelj. Ko le ne bi v življenju samo slabih strani videl! In glej, da Te pijača in ta večna samosmilečnost v prezgodnji grob ne pehneta.
Tvoja ljubeča Te mati Neža
MARKETINŠKE NOVICE
TUDI ZDRAVA PREHRANA JE DEL KULTURE
V	Drogi imamo občutek tudi za kulturo. Ne le ob ‘skodelici kave’, ko smo naš barcaffe povezali s Cankarjem; tudi ob kašah smo se izkazali kot ljubitelji lepe umetniške besede. Pri prvih pisnih predstavitvah novega izdelka
smo se spomnili na Prešerna in njegovo pesnitev ‘Al prav se piše kaša ali kasha’, pri predstavitvah kaš ‘v živo’ pa smo se celo odločili za gledališko humoristično predstavo.
Trgovcem smo kaše najprej predstavili v penzionu Zaplata, sledila je predstavitev v hotelu Roškar v Hajošah pri Ptuju, krog predpo-letnih predstavitev po Sloveniji pa smo zaključili pred ‘domačim občinstvom’, v Portorožu. Predstavitve so bile uspešne, saj so bile vloge odlično odigrane. V
predstavi je Karmen svojega Pikija kljub zamudi hitro prepričala, da ni razloga za slabo voljo. ‘Čudežni” lonček kuhaj v obliki kaš Zlato polje, ki jih je imela v vrečki, je bil dovolj prepričljiv, da se je Piki omehčal. In prav tako, kot je Karmen omehčala Pikija, je kuharski mojster Matjaž Pozderec z jedmi omehčal svoje goste. Svojo bujno domišljijo je prelevil v okusne in privlačne jedi: juhe, solate, glavne jedi in sladice, pripravljene iz Droginih kaš.
Gostje z zanimanjem sledijo predstavi
MARKETINŠKE NOVICE
Čakajoč na slasten obrok
MA€STftO
Vsako dobro kosilo zaključi sladica...
Zlato polje: ajdove, prosene, ječmenove in kaše iz pire.
Nove izdelke smo predstavili v prejšnjih glasilih. Tudi nekaj receptov smo priložili. V kratkem naj bi izšla tudi Drogina knjiga z recepti iz kaš. Do takrat pa še vedno lahko, tako kot mojster Pozderec, preizkušate svojo domišljijo.
Majda VLAČIČ
MARKETINŠKE NOVICE
BRIONI - IZLET, VREDEN KUPCA
Spoštovanje kupca je eno izmed osnovnih našel našega dela v Drogi. Zavedamo se dragocene vloge, ki jo ima kupec in to želimo pokazati s korektnimi poslovnimi odnosi, enkrat letno pa tudi na nekoliko manj uraden, skoraj prijateljski način.
Že nekaj let zapovrstjo organiziramo krajša ‘piknik potovanja’ z ladjo po Jadranu. Najprej so bila potovanja ob slovenski obali, potem potovanja s katamaranom Prince of Venice v Benetke, letos pa je Droga svoje goste prvič popeljala do Brionskega otočja.
20. junija so predstavniki prodajne službe goste sprejeli na katamaranu Prince of Venice, zasidranem pred skladiščem soli v Portorožu. Po opravljenih carinskih formalnostih v Piranu je katamaran zaplul v hrvaške vode proti Rovinju in Brijonom.
lepote. V Rovinj smo pripluli mimo griča Sv. Eufemije, ki se v obliki rta med dvema zalivoma razteza daleč v morje in se vanj strmo spušča s svojo skalnato obalo. Z morja je rt
podoben grebenu z množico hiš, zgrajenih na živem robu, navpično nad morjem.
Rovinj je nastal že v odobju med 3. in 5. stoletjem. Arheološke najdbe pričajo, da je bila okolica tega mesta naseljena že v bronasti in železni dobi. Skozi obdobja rimskega cesarstva, bizantinske, longobard-ske, francoske, beneške oblasti (Se-renissime) in avstroogrske vladavine je Rovinj pridobival svojo obliko in vlogo in jo razvijal v gospodarskem in kulturnem smislu. Po razpadu avstroogrske monarhije je prešel pod italijansko oblast, ki je trajala do kapitulacije Italije leta 1943 in nato bil do konca II. svetovne vojne pod nemško okupacijo. S Pariškim mirovnim dogovorom leta 1947 je bil priključen, tako kot ostala istrska mesta in kvarnerski otoki, Hrvatski v okviru države Jugoslavije. Od leta 1991 je Rovinj del samostojne republike Hrvatske.
Pluli smo vzdolž zahodne obale Istre in opazovali njene naravne
Po strmi ozki ulici, ki nas je vodila k cerkvi Sv. Eufemije, smo hodili previdno.
Hoteli na Velikem Brionu; v ospredju pristanišče za ribiške čolne, ki so prinašali svežo ribo.
MARKETINŠKE
Nekateri smo se odločili za ogled otoka...
Čas, namenjen ogledu mesta je bil kratek, saj je bil cilj izleta ogled Brionov. Kljub temu smo si na hitro ogledali ena izmed treh ohranjenih mestnih vrat (od sedmih) in cerkev Sv. Eufemije. V cerkev smo se napotili skozi staro mestno jedro, po ozki ulici, polni galerij in trgovin s spominki. Po shojenem, že močno svetlečem in spolzkem tlaku, smo hodili previdno in si ogledovali pročelja hiš z romansko-gotskimi, renesančnimi in v drugih stilih zgrajenimi okni, balkoni in portali.
nice Eufemije, so prebivalci okoliških mest začeli romati na njen grob. Cerkev Sv. Jurija je postala premajhna, zato so pričeli z gradnjo nove. Nova cerkev, troladijska bazilika, je bila zgrajena okoli leta 950.
Po ogledu cerkve smo se spustili do mestnega trga in se po krajšem postanku ponovno vkrcali na katamaran. Zapluli smo proti Brionom. Stara legenda pravi, da si je Stva-
ritelj del Zemlje zamislil v obliki nebeškega raja, toda vmešal se je hudič in nekoliko spremenil božje načrte. Tako je nastala Istra, polotok neprimerljive lepote in prikritih strasti, zemlja nasprotij, istočasno uglajena in surova, plodna in skopuška, sončna in oblačna, tiha in viharna - vedno privlačna in skrivnostna. A dobri angeli, pravi dalje legenda, so hudiču pred nosom dvignili valove in zaustavili njegovo početje ter tako rešili del božjega raja na zemlji pred njegovo zlo namero. Nastali so Brioni, angelsko otočje.
1001 €WET
Že med potovanjem po Fažanskem kanalu smo se prepričali, da legenda ne pretirava.
Pristali smo ob pomolu na Malem Brionu. Kot je značilno za večjo
Cerkev Sv. Eufemije je grajena v beneškem stilu in je največji spomenik v mestu. Rekonstruirana je bila med leti 1725 in 1736. Na mestu, kjer je zgrajena, je do 10. stoletja stala cerkvica Sv. Jurija, ki je ostal sozaščitnik župnije.
Ko so leta 800 v mesto pripeljali sarkofag z ostanki krščanske muče-
,drugi za 'preizkus'plaže
MARKETINŠKE NOVICE
Po malici na katamaranu smo odpluli do Velikega Briona. Pred izkrcanjem so nas vodiči opozorili na nekatera otoška pravila. Najbolj zatrto so se počutili kadilci, saj je bila zanje po prepovedi kajenja na katamaranu prepoved kajenja na Velikem Brionu prava preizkušnja in izziv za prenehanje s to nevarno razlago..
Skriti talenti med baletno predstavo
skupino ljudi, so bila mnenja o ogledu otoka deljena. Nekateri (predvsem tisti, ki so na otoku že bili), so se odločili za osvežitev v prečudovitem morju (ki je bilo čisto tudi takrat, ko je morje v Piranskem zalivu cvetelo), ostali pa za ogled otoka. Za nagrado smo ‘prejeli’ prijetnega in zelo zgovornega vodiča Nenada. Našo pozor-
nost je znal pritegniti že s predstavitvijo bujnega otoškega rastlinja, da je mojster v svojem poklicu pa je dokazal s slikovito in plastično predstavitvijo zgodovine otoka in stare avstroogrske trdnjave. Brionsko otočje vključuje 14 otokov, mi smo si ogledali le dva (mimo nekaterih drugih smo zapluli), Mali Brion in Veliki Brion.
.
[MA€ STRO
——
Ob spoznavanju zgodovine Brionov in vseh prizadevanj prednikov za ohranitev življenja na otočju smo vse bolje razumeli skrb domačinov za varnost otokov.
Prav v času, ko sem si postavljala vprašanje, kje naj začnem z opisom zgodovine in lepot Brionov, je
-4 il -
Teksaška polka zmeraj poskrbi za dobro prekrvavitev udov
Jaz pa nisem z Brionov, sem samo mašilo!
MARKETINŠKE NOVICE
udeležencev. Tega so se zavedali tudi organizatorji izleta, saj so poleg obilice hrane in pijače, ki je bila na voljo v času popotovanja po Jadranu, priskrbeli tudi poklicnega animatorja. Smeh in ples sta bila zagotovljena z Igorjem Malalanom in člani glasbene skupine Kalamari.
O dogodkih na katamaranu pričajo številne fotografije, ki jih hranijo v uredništvu glasila. Nekaj jih tudi objavljamo.
Majda VLAČIČ
Vseh iger iz otroških let še nismo pozabili.'
prispela na otočje manekenka Nao-mi Campbell in mi poenostavila delo. Ob tej priložnosti je v Delu namreč izšel članek o Brionih, avtorice Mimi Podkrižnik. Menim, da so ga prečitali tudi bralci Našega glasu.
Kot sem že omenila, namen izleta ni bil le ogled Brionov. Prva skrb Drogovcev je bilo dobro počutje
Igor Malalan spodbuja k sodelovanju
Vili in Karin Kleva sta 3. 6. 2000 smelo zaplula v zakonske vode. Za pogum jima iskreno čestitamo in želimo mnogo ljubezni ter njenih sadov.
Sodelavci
Ples je sestavni del vsake zabave
MARKETINŠKE
ZLATO	POLJE	-	PRED	IN
Prve tri nagrade so prejeli razredi, ki so nabrali največ znakcev (logotip ZP).
1. nagrado, VOŽNJO Z LADJO IN PIKNIK Z RIBJO IN RIŽEVO POJEDINO, so prejeli učenci 1. razreda OŠ Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice na Krki. Zbrali so 283 znakov.
2. nagrado, MUESLI ZA VSAKEGA UČENCA V RAZREDU, so prejeli učenci razreda OŠ Frana Kocbeka iz Gornjega Gradu. Zbrali so 207 znakov.
3. nagrado, CORN FLAKES ZA VSAKEGA UČENCA V RAZREDU, so prejeli učenci 2.b razreda OŠ Idrija. Zbrali so 194 znakov.
Prejemnikom nagrad še enkrat čestitamo.
Vesela druščina iz Kostanjevice na Krki.
V	aprilu smo se odločili za skupno akcijo s šolsko revijo Katarina in jo poimenovali “Naredite korak k zdravi prehrani! Uživajte izdelke blagovne znamke Zlato polje!”. Glavno vlogo v akciji so imele Drogine žitarice za zajtrk, sodelovali pa so vsi Drogini izdelki iz skupine Zlato polje.
Akcija je potekala tako, da so učenci v okviru razrednih skupnosti zbirali znakce (logotipe) Zlato polje,
ki so jih našli na izdelkih iz te skupine. Zaključena je bila 22. maja 2000.
V	akciji je sodelovalo 10 razredov iz različnih šol po Sloveniji. Prejeli smo 1431 znakcev. Ob zaključku smo na osnovi razmišljanja, da vsak znakec pomeni tudi en Drogin izdelek, menili, da je akcija uspela in da so se tudi šolarji seznanili z našimi izdelki.
In kako je bilo z nagradami?
Ostale udeležence v akciji smo nagradili s košarico izdelkov blagovne znamke Zlato polje. To so učenci 6. razreda OŠ Stara Cerkev,
4.c razreda OŠ Olge Meglič iz Ptuja, l.a razreda OŠ Frana Erjavca iz Nove Gorice, 3.a razreda OŠ Adama Bohoriča iz Brestanice, 4.b razreda OŠ Fram, l.b razreda OŠ Goričnica in 4. razreda OŠ Prestranek.
MARKETINŠKE NOVICE
Vsi so si nataknili kapice in se odpravili v bazen.
Porcija s kalamari in rižem je bila tako velika, da bi se z njo lahko najedla dva prvošolčka in vsak ribič.
In kaj so menili o vožnji z ladjo Laho ob slovenski obali in pikniku z ribjo in riževo pojedino nagrajenci, učenci 1. razreda OŠ Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice na Krki? Nad izletom in gostiteljem so bili tako zelo navdušeni, da so na to temo v nekaj dneh po izletu pripravili kar celo glasilo, polno
vtisov in risb (ročno napisano in pripravljeno, format A4, 64 strani). Iz tega glasila objavljamo le toliko prispevkov, kolikor dopušča temu namenjen prostor v našem glasilu.
Majda VLAČIČ
S.
Detajl naslovnice glasila, katerega so nam poslali (ročno delo)
MARKETINŠKE
Bili smo v Portorožu...
Tovarišico nam je povedala, da bomo sodelovali v nagradni igri Droge Portorož. Začeli smo zbirati blagovne znamke Zlato polje. Vsi smo jih prinesli veliko. Kmalu nam je tovarišica povedala, da smo zmagali. Vsi smo bili zelo veseli. Kar skakali smo od veselja. 14. junija smo odšli na izlet.
Petra Krašovec
Tovarišica je rekla, da bomo zbirali znakce Zlato polje. Jaz sem jih prinesla zelo veliko. Ko nam je povedala, da smo zmagali, smo bili zelo veseli. Potem smo šli na izlet. ...V Portorožu je bilo lepo. Peljali smo se na ladji. David je pel. Kupili smo očala in sladoled.
Jožica Čučnik
Prišla je tovarišica Staša in povedala, da smo zmagali, ker smo zbirali »znamke« Zlato polje. Čez nekaj dni smo se že odpravili v Portorož. Bili smo vsi zelo veseli. Šli smo na ladjo, se kopali, dvakrat jedli...
Laura Alič
Ko sem zvedel, da smo zmagali, sem skakal od veselja. Vedel sem, da bomo zmagali. Od veselja nisem mogel spati. Zvečer, po izletu, sem odšel utrujen spat.
Gregor Sokolovič
Razveselila sem se izleta. Prišel je tisti dan, ko smo šli na izlet. Najprej smo se ustavili na postaji, da smo si kaj kupili. Potem smo šli na ladjo in v bazen. Doma so nas pričakale mamice.
Patricija Klemenčič
Bili smo gostje Droge Portorož. Ko smo odhajali z ladje in govorili adijo, so nam dajali darila. To je bil nahrbtnik. V njem je bilo veliko stvari. Vedno mi bo ostal ta izlet v spominu.
Tjaša Božič
... Vozili smo se štiri ure. Potem smo šli na ladjo. Na ladji smo opazovali morje. Tudi peli smo. Na ladji smo imeli kosilo. Po kosilu smo dobili sladoled. Potem smo šli proti Strunjanu. V Strunjanu smo se kopali, potem smo šli na večerjo. Imeli smo se lepo.
Laura Stopar
...V Portorožu je bila trgovina. V njej so bile igrače. Ladja nas je čakala na morju. Tam smo jedli zelo dober riž. Z ladje smo opazovali morje. Ko smo šli z ladje, smo dobili nahrbtnike. Na koncu smo se šli kopat v Strunjan. Imeli smo se lepo.
Alex Lovrenčič
...V Portorož smo odšli zato, ker smo bili prvi. Najprej smo šli na ladjo Laho. Lahko smo peli. Peljali smo se tri ure, potem smo dobili nahrbtnike. Na koncu smo šli v Strunjan, kjer smo se kopali eno uro. Imeli smo tudi krasno večerjo.
Tašja Cvelbar
...Ker smo pridno zbirali »riž«, smo šli na ladjo. Ta smo jedli riž in lignje. Po vožnji z ladjo smo dobili nahrbtnike, tudi učiteljice. Potem smo se kopali v Strunjanu. Po kopanju smo jedli. Na koncu smo se slikali. Domov smo se vozili kar dolgo.
Vika Simončič
...Bili smo na nagradnem izletu. Z avtobusom smo se vozili štiri ure. Potem smo šli na ladjo. Opazovali smo ladje, morje in obalo. Dobili smo jesti in piti. Ko smo šli z ladje, smo dobili darila. V strunjanskem bazenu smo se kopali in žogali.
Sandra Vegel
... Šli smo na ladjo. Peljali smo se tri ure. Na ladji smo dobili kosilo. Za kosilo je bil riž in kalamari. Potem smo dobili sladoled, gledali smo obalo in peli. Potem smo dobili nahrbtnike, kape, mikice in musli. Potem smo se šli kopat. Po večerji smo se odpeljali proti domu. Imeli smo se lepo.
Tina Žulič
...na nagradnem potovanju. Na ladji smo dobili dobro pojedino. Opazovali smo slovensko obalo. Bili smo tudi na bazenu. Po večerji smo se odpeljali domov.
Maia Sokolovič
Izlet je bil zelo lep. Peljali smo se z ladjo in tudi kopali smo se. Ko smo izstopili, smo dobili nagrade. Dobili smo torbe, kape in majice. Ko smo dobili nagrade, smo odšli na bazen. Po kopanju smo odšli domov.
Miha Grgovič
Najlepše mi je bilo na ladji in v bazenu. V vodi sem plaval z rokavčki in brez.
Marko Škoda
Kupil sem očala in pištolo. Potem smo se z ladjo peljali okrog hriba.
Jurij Skoda
...Peljali smo se z ladjo. Ladji je bilo ime Laho. Z ladje smo gledali obalo. Jedli smo rižoto in lignje. Tudi peli smo. Z avtobusom smo se peljali do Strunjana. V bazenu smo se kopali.
Valentina Gal
...Peljali smo se z ladjo. Na ladji je bilo lepo. Peli smo, jedli lignje in riž. Ko smo šli z ladje, smo dobili nahrbtnike. Potem smo šli še v Strunjan. Tam smo se kopali v bazenu, se špricali in tunkali. Potem smo šli še na večerjo.
Matic Hodanovac
...na nagradnem izletu. Najprej smo kupili očala. Potem smo šli do ladje in se vkrcali. Jedli smo lignje in riž, plesali in peli. Z ladjo smo se peljali kar tri ure. Po vožnji z ladjo smo šli na kopališče. Jaz sem šprical prijatelje in sošolce, ker se nisem smel kopati zaradi poškodbe kolena. Potem smo še jedli »pomfri«, hrenovko in »zenf«. Potem smo šli na dolgo pot domov, kjer so nas čakali starši.
To vam pošilja vaš Janez Pincolič
...Ko smo prišli v Portorož, smo šli na ladjo. Peljali smo se tri ure. Na ladji smo jedli riž Zlato polje in lignje. Potem smo peli. Jedli smo zastonj sladoled. Ko smo prišli na cilj, smo dobili nagrade. Potem smo šli na mini avtobus in se odpeljali v Strunjan. Tam smo se kopali eno uro. Nato smo se odpeljali nazaj v Kostanjevico.
Miha Olovec
... Ko smo prispeli, smo odšli na ladjo. Na ladji smo dobili lignje in riž. Na ladji smo lahko peli in plesali. Tudi sladoled smo dobili zastonj. Potem smo dobili še nagrade. Z avtobusom smo se odpeljali na kopališče, kjer smo bili eno uro. Potem smo dobili še malico. Naredili smo gasilsko sliko in odšli domov. To je konec zgodbe.
Petra Cigler
..Lepo mi je bilo v Portorožu in Strunjanu. Dobili smo nahrbtnike, kapo, šport musli, vrečko in kratko majčko. V Strunjanu smo se kopali in po kopanju smo se preoblekli. Ko smo se peljali domov, smo gledali Pastirce in Srečo na vrvici.
Grega Jordan
...Ko smo prispeli v Portorož z avtobusom, smo šli v trgovino kupit sončna očala. Potem smo šli na ladjo Laho. Tam smo jedli lignje, riž in pili sok. Po kosilu smo dobili sladoled. Na ladji smo peli in plesali. Bili smo veseli.
Larisa Jarkovič
...Ko smo prišli z ladje ste nam podarili »ruzak«. V njem je bila kapa, majica in šport musli. Vsi smo si nataknili kapice in se odpravili na bazen. Ko smo prišli domov, so mamice vprašale, čigave ruzake imamo. Povedali smo, da so nam jih podarili iz Droge Portorož.
Luka Krošl
Ko smo prispeli domov, smo bili utrujeni. Tudi zaspati nismo mogli.
Teja Jenič
MARKETINŠKE NOVICE
včeraj
danes
jutri
IZOBRAŽEVANJE
UGLASITI VIOLINO LASTNEGA BIVANJA ...
Letošnjega 20. junija so se naše tajnice zbrale na enodnevnem seminarju v novem, romantičnem hotelu MARKO v Portorožu. Na dnevnem redu sta bili dve temi: SODOBNO POSLOVNO DOPISOVANJE in
V	SOŽITJU S STRESOM. Prve, dopoldanske teme, nisem mogla spremljati, uspelo pa mi je (saj sem dopisnica NAŠEGA GLASU, mar ne?) priti in biti deležna druge, popoldanske teme.
Temo je pripravila in tajnicam slikovito in obenem zelo preprosto predstavila znana profesorica pedagoške psihologije Katarina LAVŠ. Poudarila je, da je vse okoli nas preprosto, le spoznati moramo okolico in nikoli ne zahtevati, da bi se ljudje v našem okolju spremenili. Tega namreč ne bomo dosegli, poleg tega pa to ni niti smiselno niti koristno. SPREMINJATI MORAMO SAMI SEBE!
Treba seje naučiti poslušati telo in njegove občutke. Če bomo razumeli svoje telo, se bomo vedno zavedali njegovih potreb. Potrebno je, da ga znamo poslušati. Ljudje se premalo zavedamo, kako tesna je povezanost med DUŠEVNIM in TELESNIM. Kolikokrat odpovemo v svojih prizadevanjih prav zaradi neusklajenosti med svojim duševnim in telesnim delom. Nemalokrat se zatečemo v tolažbo telesnega (hrana, stradanje, pijača, itd.), kadar so prizadeta naša čustva, in iščemo ter cenimo vrednote duševnega, kadar nas izdaja telo (bolezen). Duševno se optimalno poveže in preplete s telesnim,
kadar je človek najbliže samemu sebi -in drugemu. Telo in duševnost sta med seboj povezana v obeh smereh. Le skupaj sestavljata neokrnjeno celoto, ki je osnova in pogoj za vse človekove dejavnosti. Povezanost med telesnim in duševnim ni le funkcionalna, ampak ima tudi nič manj pomembne psihološke in socialne razsežnosti. Človek, ki se ne zaveda te povezanosti in njene pomembnosti, se težko sooča s stresnimi situacijami in ne zmore živeti v sožitju s stresom, ki je del življenja.
Kaj pravzaprav je stres? Kdaj in kako ga preživljamo? Kakšni so znaki?
V	medicino je termin stres prvi uvedel Hans Selye leta 1949.
To besedo srečamo vsepovsod in vedno znova: na delovnem mestu, med prijateljskimi, sosedskimi, sorodstvenimi pomenki, v pogovoru z osebnim zdravnikom, specialistom... Stres povzročajo stresorji, to so vsi dražljaji, ki nas neprijetno “stresejo”. Pogosti stresi pripeljejo tudi do resnih bolezni. Stres je torej reakcija organizma, našega telesa, na dražljaje iz okolja. Sem spadajo tako naši poskusi obrambe kot prilagajanja. Definicije stresa so različne, vendar jih lahko strnemo v naslednji stavek:
Naše tajnice in predavateljica, prof. Katarina Lavš.
Z leve proti desni: Ljubka Skubic, Adrijana But uči, za njo Bojana Vičič, Melanija Kuček in za njo Alida Gržinič, Gordana Maher, prof. Katarina Lavš, za njo Danica Krajnc, Marinka Milavec, Soka Gregorovič, Snežana Lapajne, Marta Zorec, Bazilika Banovec, Zdenka Blaževič, Jadranka Magazin, Maruša Šinkovec , ob njej Branka Zakrajšek, pred njo pa Rossana Bembič-Valussi.
Foto: Dragica MEKIŠ
IZOBRAŽEVANJE
Stres je stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri čemer se organizem sooči z “ogrožajočo” okoliščino, temu pa sledi nespecifična reakcija, ki pripelje do obrambe ali do močnega “upora”. Glavni znaki doživljanja stresov so:
Čustveni simptomi
1. apatija: nezadovoljstvo, žalost, nesposobnost uživanja'V prijetnih stvareh,
2. anksioznost: nemir, negotovost, občutek nekoristnosti ali nespoštovanja samega sebe,
3. razdražljivost: nezaupanje, nadutost ali polemičnost, upor ali jeza,
4. duševna utrujenost: raztresenost, težave s koncentracijo, pomanjkanje prožnega mišljenja, pretirana zaverovanost vase ali zavračanje samega sebe: pretirano poudarjanje lastne dejavnosti, preveč dela, nepriznavanje težav, sumničavost, nepoznavanje simptomov.
VEDENJSKI SIMPTOMI
1. izogibanje: zapiranje vase, zavračanje dela, težave pri sprejemanju odgovornosti,
2. pretiravanje: odvisnost od nikotina, odvisnost od alkohola, hazardne igre, spolna promiskuiteta,
3. težave z urejanjem samega sebe:
zamujanje na delo, zamujanje izpeljave dogovorjenega, slaba osebna higiena, splošna neurejnost,
4. težave s spoštovanjem zakonov:
zadolževanje, kaznovanje, nenadzorovano nasilno obnašanje, krčenje pravic drugega človeka.
TELESNI SIMPTOMI
1. pretirana skrb za zdravje ali nepriznavanje bolezni,
2. pogosta obolevnost,
3. fizična izčrpanost,
4. pretirana vera v samozdravljenje,
5. zloraba zdravil,
6. nerazpoložene: glavobol, nespečnost, spremembe teka, pridobivanje
ali izguba teže, slabost, živčna driska, zaprtje, seksualne težave.
Če se ti znaki pojavljajo skupaj, predvsem pa če trajajo več časa, je potrebna pomoč zdravnika ali specialista. Kljub priznavanju dragocenih spoznanj alternativne medicine in komplementarnih znanj, h katerim se danes zateka vse več ljudi, se moramo zavedati, da je pogosto še vedno zdravnik prvi, ki ga moramo obiskati, kadar traja več simptomov skupaj dlje časa.
Vendar pa je življenje sestavljeno iz stresorjev, dražljajev. Ti morajo biti, saj dajejo našim dnevom življenje, doživljanje.
In končno še to - stres je kot začimba! Če je je ravno prav, jed požlahtni, ji da prijetno, mamljivo aromo...; če je začimbe preveč, pa je, kar je, če je sploh užitno! Torej je tudi stres dobrodošel, če ga le ni preveč.
Nekoliko stresa, toliko - da ga lahko obvladamo, pride prav! Kdaj pa je mera prava? Prof. Katarina Lavš pravi:
Najti pravo mero stresa je kot uglasiti violino lastnega bivanja ... nikomur ne sme biti žal napora za iskanje te mere...
Dragica MEKIŠ
Foto: Jadran RUSJAN
KOMUNIKACIJE
DA BI SE BOLJE RAZUMELI
S tem prispevkom bi rada z vami delila svoje lastne izkušnje, znanja, ki sem jih pridobila na različnih seminarjih in s prebiranjem literature.
Danes bom malo razpredala o načinih, kako dojemamo naše okolje in kako se odzivamo nanj. V življenju se srečiyemo z različnimi ljudmi tako v zasebnem, kot tudi v poslovnem življenju. Dogaja se nam, da se z nekaterimi zelo dobro razumemo, z drugimi pa nikakor ne ulovimo prave frekvence. Zakaj je tako?
Različni smo in pravico imamo do tega!
Ta stavek je bil mogoče eden najpomembnejših v mojem življenju. Prej sem se veliko ubadala s tem, zakaj se z določenimi ljudmi nikakor ne morem ujeti, zakaj se ne razumemo. Ko pa se enkrat sprijaznimo z zgornjo trditvijo, življenje postane mnogo lažje. Zavedati se moramo, da smo si različni že po sami genski zasnovi. Vsi smo verjetno že opazili veliko razliko že samo med moškim načinom funkcioniranja in ženskim. Potem na nas vplivajo starši z vzgojo, šola, prijatelji, okolje v katerem smo odraščali in v katerem živimo in še bi lahko naštevala.
V	svojem dojemanju okolja smo seveda omejeni. Najprej so to naša čutila. Nekdo, ki je slep gotovo zaznava okolje in ljudi okrog sebe čisto drugače kot nekdo, ki vidi dobro. Potem so tukaj naši možgani, ki imajo nalogo, da posplošujejo in izkrivljajo informacije. Če si predstavljate, da greste po ulici in da vaši možgani registrirajo čisto vsako hišo, okna na hiši, zavese, vse ljudi, ki jih srečate, kako so oblečeni, kako izgle-dajo, kakšna čustva vam vzbudijo, vse avtomobile, kolesarje... Verjetno bi se nam že po enem samem polurnem sprehodu zmešalo. Za-
hvaljujoč možganom, ki dojemanje našega sprehoda enostavno posplošijo in okrnijo, ob prihodu domov rečemo, da smo se sprehodili po hrupni ulici, polni ljudi.
Poleg vsega zgoraj naštetega so tu še naše notranje predstave in sama situacija, občutki, v kakršnih smo tisti trenutek. Verjetno ste že sami opazili, daje bilo npr. ko ste delali vozniški izpit, nenormalno veliko avtomobilov z znakom av-tošole. Pa ne da bi tedaj ti avtomobili kaj bolj pospešeno vozili okrog, samo opazimo jih, ker so tedaj naši možgani naravnani na to.
Vse to pa so tudi razlogi, zakaj imamo težave pri komunikaciji drug z drugim. Moje osebno mnenje je, da bi prav sporazu-
mevanju med seboj morali posvečati več pozornosti, ker je to vrlina, ki jo moramo razvijati celo življenje in bi si verjetno zaslužila prav poseben predmet že v osnovni šoli in seveda naprej v nadaljnjem šolanju.
In kaj je bistveno za dobro komunikacijo?
Celotno naše vedenje strokovnjaki razlagajo s sindromom ledene gore. To verjetno pozna večina od vas, pa bom vseeno še enkrat ponovila. Tako kot pri ledeni gori, kjer je nad gladino vidnih le slabih 10% ledene gmote, tudi naše zavedno obnašanje predstavlja le majhen del. Vse ostalo pa je skrito, se tega ne zavedamo.
Pri pogovoru same besede predstavljajo le 7 % tistega, kar sporočamo. Vse ostalo je govorica telesa (55%) in glas - intonacija, višina glasu, hitrost govorjenja (35%). Podatki so kar malo zastrašujoči in iz tega je razvidno, da komuniciramo ves čas, tudi če ne govorimo. Že samo naše obnašanje, gibanje sporoča. Zato moramo pri stiku z drugimi biti pozorni na vse te dele.
Če se nam nekam mudi ali smo bolni, sigurno nismo sposobni pozorno poslušati, niti podajati pomembnih informacij. Zato je zelo pomembno, da ustvarimo primer-
KOMUNIKACIJE
ne okoliščine. Še posebej, če se moramo pogovoriti pomembne stvari, moramo izločiti vse moteče dejavnike, ki bi lahko vplivali na potek pogovora. Mora nam biti udobno, počutiti se moramo sproščene itd.
Pozorni moramo biti, da smo pri pogovoru 100% prisotni, da smo tukaj in zdaj. Pogosto se nam dogaja, da smo medtem, ko se pogovarjamo z nekom, v mislih čisto nekje druge, da tipkamo po računalniku medtem, ko se menimo po telefonu in podobno. Tako vedenje je porok za nerazumevanje in konflikte, ki ponavadi izhajajo prav iz tega, ker ne razumemo drug drugega, o čem govorimo.
V	razgovoru maramo biti prožni,
to pomeni, da pogovor ne sme postati metanje žogice sem in tja. Veliko ljudi pogovora niti ne posluša ampak v svoji glavi že pripravlja svoj naslednji stavek. Tako nastajajo tiste neprijetne “tišine”, ko pogovor nenadoma zastane in ni več niti. Teh momentov se vsi bojimo in izognemo se
jim lahko s pozornim poslušanjem. Tako pogovor postane nekakšna komunikacijska zanka, v kateri se na sogovornikove besede primerno odzovemo in pogovor lepo teče.
Najpomembnejše pa je, da vzpostavimo pravilen stik s sogovornikom. Ste že kdaj opazovali ljubečo mamo, kako se pogovarja s svojim nekaj letnim otrokom? Avtomatično prilagodi svoj glas otrokovemu, govori počasi in nežno, po vsej verjetnosti se skloni, da je z glavo nekje v višini otrokove glave. To pomeni, daje s celim svojim vedenjem mati vzpostavila stik s svojim otrokom.
Dober stik vzpostavimo tako, da smo sproščeni in da svojemu sogovorniku prilagodimo govorico telesa. Podobno, kot se je mama sklonila k otroku, da je bila po višini njemu enaka, se lahko tudi mi vedno s svojo držo prilagodimo
svojemu sogovorniku. Najbolje je, da poskušamo nekako zrcaliti njegovo držo. Zelo lep primer sta profesionalna plesalca, ki ves čas zrcalita gibe eden drugega, tako da izgleda kot da se giblje eno človeško bitje in ne dva.
Poleg same drže pa je zelo pomemben tudi način govora. Meni se dogaja, da je moja govorica čisto drugačna, če se pogovarjam v službi po telefonu, ko govorim precej pravilno slovenščino ali če govorim s svojimi starši, ko je moj gorenjski dialekt zelo močan. S starši se v pravilni slovenščini enostavno ne bi znala pogovarjati, ne bi našla stika z njima. Poleg stila, načina govorjenja moramo sogovorniku prilagoditi tudi višino glasu, hitrost govorjenja itd.
Pomembno pa je tudi, da sprejemamo sogovornikova stališča in vrednote. To ne pomeni, da se z vsakim, ki nam pride na pot, tudi strinjamo in svoje vrednote takoj zamenjamo za njegove - daleč od tega! Toda dovoliti moramo ljudem, da se izražajo in povejo svoje mnenje. Verjetno imajo ravno toliko razlogov za to, da verjamejo v določeno stvar, kot mi. Čeprav so si naša stališča popolnoma nasprotna. Pa saj veste, različni smo si in pravico imamo do tega.
Če boste upoštevali vsaj kakšnega od zgornjih nasvetov, verjamem, da bodo vaši stiki z ljudmi lepši in da bo dosti manj nesporazumov in nerazumevanja.
Pa veliko uspeha!
Branka POGAČNIK
Ml IN NAŠ ČAS
OTRESITE SE NEGATIVNEGA STRESA!
Stres je v zadnjih letih vse bolj moderna beseda. Uporabljamo jo na vsakem koraku in v veliko situacijah. Večinoma jo povezujemo z negativnimi dogajanji, čeprav na človeka ne vpliva vedno slabo.
Vsak človek je kot voznik tovornjaka, ki mora vsak dan dostaviti blago različnim trgovinam v različnih krajih. Vsaka trgovina bi rada, da jo voznik tovornjaka obišče v najboljših, jutranjih urah, ter ji posveti veliko pozornosti. Kot so na dnevnem urniku tovornjaka obiski trgovin, tako tudi človek pripada naenkrat več skupinam: sodelavcem v službi, ožji in širši družini, prijateljem ter članom drugih skupin. Vsaka skupina se bori za njegovo pozornost, pa tudi sam si želi v vsaki skupini ‘uspeti’, zato v svojih prizadevanjih nemalokrat pretirava. Ker ljudje nismo stroji, ki bi se lahko ob prena-prezanju izklopili, se nas začenja počasi ali hitro, različno od človeka do človeka, lotevati stres. Odvisno od tega, kakšne so naše pretekle izkušnje, kakšni smo po naravi in s kakšnim problemom imamo opravka, se odzovemo.
Človeški organizem se na stres odziva z verižno reakcijo: notranje žleze vplivajo na hormone, ti pa na organe. Po telesu se razširi adrenalin, utrip srca se poveča, dvigne se krvni pritisk, hitreje pričnemo dihati, mišice se napno, koža se
poti, v kri se spustijo sladkorji, da dovajajo več energije, naši čuti so na preži. To reakcijo je človek sposoben obvladovati, če dražljaji ne presežejo neke časovne ali količinske, meje. To pomeni, da je stres do določene meje neškodljiv. Nasprotno, prava mera stresa motivira in daje energijo za obvladovanje življenjskih situacij. Premalo stresa se kaže v nezainteresiranosti in nizki produktivnosti, preveč pa - v skrajnem primeru -tudi v fizičnih obolenjih. In kdaj stres prestopi tisto magično mejo dobrohotnega? Vsak človek ima drugačno mero tolerance - kar je za nekoga velik pritisk, je lahko za drugega dober izziv. ‘Vsake oči imajo svojega stresorja’, ki ga najdejo večinoma med:
• socialnimi dejavniki: otroci in njihovo šolanje, stanovanjsko vprašanje, krediti, finančne težave, neprimerni odnosi, premalo ali preveč svobode (nadzora), premalo ali preveč komunikacije,...
• fizičnimi dejavniki: hrup, dim, gneča, slab zrak, vibracije, stalno sedenje, neugodna temperatura, slaba menza, prezgodnje/prepozne ure, premalo in preveč dela,....
• notranji dejavniki: čustva (strah, jeza, krivda), značajske poteze (tesnoba, tekmovalnost),..
Negativni stres nam lahko sproži telesne reakcije, kot so glavobol, bolečine v hrbtu, slaba prebava, pogosti prehladi, težave s spanjem, krči v mišicah, kožni izpuščaji, prekomerno potenje... Ob stresu nas-
tanejo lahko tudi psihološke in vedenjske spremembe, ki se kažejo v dolgočasju, negativnih mislih, slabem spanju, slabih sanjah ali morah, pozabljivosti, neodločnosti, nemirnosti, nedružabnosti, izgubi apetita ali prenajedanju, zmedenosti, povečani nagnjenosti k napakam in dovzetnosti za nesreče, povečanem kajenju in pitju, itd. Prevelika mera stresa sproža lahko tudi negativna čustva kot so: razdražljivost, jeza, nervoze, depresija, tesnobnost, izguba zaupanja, občutek praznine, demotivacija, nezadovoljstvo, majhno samospoštovanje,...
In kaj torej storiti, ko vam v istem dnevu tašča poldrugo uro pridiga o vašem brezbrižnem odnosu do otrok, ko vam šef naloži goro nalog, ko pregori žarnica v vaši pisarni in vas zaradi tega bolijo oči in glava, ko sosedina hči posluša ravno med vašim počitkom najbolj priljubljeno glasbeno skupino ob vse prej kot dovoljeni glasnosti, ko vam v banki povejo, da vam za nakup stanovanja ne bodo odobrili kredita, in ko zvečer pokliče še jezna prijateljica, ki ste jo pozabili popoldan obiskati? Nekaj koristnih priporočil za zmanjšanje stresa:
MI IN NAŠ ČAS
Dajte nekaj na zdravje: dovolj spite, jejte zdravo, gibajte se in omejujte alkohol, kajenje in kofein.
Zmanjšajte število stikov z ljudmi in komunicirajte s tistimi, ki vam nekaj pomenijo in vas razveseljujejo. Ne prevzemajte preveč obveznosti in odgovornosti na svoja pleča!
Proč z negativnimi mislimi. Zagotovite si okoliščine, ki vam omogočajo sproščanje (glasba, prostor,...).
Naštejte vzroke stresa. Izločite tiste vzroke, ki jih lahko odpravite in koncentrirajte svoje moči nanje. Pogovorite se s sodelavci, domačimi in prijatelji, in poiščite skupne rešitve za zmanjšanje stresa.
Vsak posameznik potrebuje zadovoljstvo s seboj, samospoštovanje in pohvalo, ko nekaj opravi uspešno. Če vaše delo ne zadovoljuje teh potreb, poiščite druge aktivnosti, ki vam jih bodo nudile.
Poizkušajte različne načine sproščanja, kot so fizične vaje, različne oblike športov, meditacija,
dokler ne najdete načina, ki vas osvobaja napetosti in vznemirjenosti. Razvijte hobije, ki vas sproščajo in vzemite si čas zase. Naštejte svoje cilje in jih razvrstite po pomebnosti. Ocenite, koliko energije zahteva vsak cilj in koliko energije sploh premorete; manj pomembne cilje, ki presegajo vaše moči, črtajte.
Mik	a
	m
Če smo spočiti, živahni in dojemljivi, smo navadno bolj ustvarjalni, kot če smo utrujeni, napeti, v depresiji, zaskrbljeni in vdani v usodo. Najpogostejša in najresnejša ovira za sproščeno ustvarjalnost sta zato prav prevelik pritisk in negativni stres. Ponavadi ustvarjalnost najbolj trpi takrat, ko jo najbolj potrebujemo. Nekatera podjetja se zavedajo slabega vpliva stresa na delo njihovih zaposlenih, zato že uvajajo programe zmanjševanja stresa. Če smo se ob besedi stres v preteklosti nasmihali in smo jo kot ‘še eno ameriško novotarijo’ sprejemali z rezervo, se v sedanjosti pomena te besede vse bolj zavedamo. Obvladati stres, biti kos vse večjemu pritisku in stresu, ki ga prinašajo izzivi, omogočiti neovirano izražanje svoje ustvarjalnosti, je postalo spretnost in umetnost, ki bosta v bodočnosti vse pomembnejša.
Katja UL J AN Viri: Vali Trtenjak-Glavič, Peter Russell, William Anthony
ZAHVALA
•	Spoznavajte sebe in svoja prepričanja, stališča in pričakovanja.
Čeprav pomeni negativni stres hudo grožnjo, vsebuje tudi skrito priložnost, ki se kaže predvsem v razumevanju in spoznavanju naših notranjih načinov odzivanja na pritisk, neustreznega razmišljanja in pričakovanj. Ta proces učenja nam omogoča, da naslednjič izberemo primernejši način odzivanja in bolje obvladamo stres.
Ob boleči izgubi dragega očeta Lucijana Volka, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in prijateljem, ki ste mi v dneh hude preizkušnje stali ob strani in delili z mano in z mojo družino neizmerno bolečino in žalost slovesa. Hvala za darovano cvetje, sveče in za ustna ter pisna sožalja. Še posebej se zahvaljujem vsem, ki\ ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Božič Ksenija
_____________Vj
STROKOVNE
PC ZAČIMBA	V	PODZEMELJ
Delavci PC Začimba smo 9. in 10. junija izpeljali strokovno ekskurzijo v Avstrijo in sicer smo si kot osrednjo temo izbrali ogled pridobivanja kamene soli v rudniku Salzbergwerk v kraju Hallein (blizu mesta Salzburga). Glede na to, da imamo v okviru Droge že od rojstva podjetja organizirano dejavnost pridobivanja in pakiranja morske soli, je bilo zanimivo spoznati značilnosti pridobivanja kamene soli, za katero Avstrijci trdijo, daje “belo zlato”.
izkopavanja in pridobivanja soli nenehno posodabljal.
Turistični prikaz pridobivanja soli je bil nedvomno svojevrstno doživetje. Najprej so nas oblekli v bela “rudarska” oblačila, kar je bil že prvi element za vplivanje na dobro počutje obiskovalca. V rudnik so nas odpeljali z vlakcem, ki smo ga dobesedno zajahali in z njim odbrzeli v jamo. Tu so nas - poleg že omenjega poduka o pridobivanju soli - čakala majhna prijetna doživetja - dve leseni, 30 do 50 metrov dolgi dvotirni drči, po Kako je potekalo pridobivanje soli	katerih smo se “po	riti” odpeljali v
so nam na zelo nazoren način	globlje jame, ne da	bi vedeli, kako
prikazali v rudniku, ki ni več akti- se bo končalo. Malo vznemirjenja-ven zadnjih enajst let, v njem pa so adrenalina sploh ni škodilo. Doži-začeli pridobivati sol v 5. do 4. sto-	veli smo vožnjo na	lesenem splavu
letju pred našim štetjem. Od začet-	po jamskem jezeru	v temi, ki so jo
nega, primitivnega izkopavanja, se	spremljali zanimivi	zvočni in svet-
je z razvojem tehnike tudi način	lobni efekti.
Noben mineral na svetu ni imel takega pomena za človeško zgodovino, kot prav sol.
Že v zelo davnih časih je bil ugotovljen poseben pomen soli za življenjske funkcije človeka in zato že od tedaj obstaja opredelitev, da je sol simbol življenja.
Rudarke in rudarji - pa samo za nekaj ur
Ena gasilska za spomin
STROKOVNE EKSKURZIJE
rOHNUNG
Na koncu pa so nas čakale že razvite fotografije, ki so ovekovečile vožnjo z vlakcem in drsanje po riti z izrazi “strahu” na obrazu. Ni kaj, priznati je treba turistično domiselnost in občutek za dobro počutje, ki so ga s tem dosegli in ustrezno tudi vnovčili. Ideje, vredne razmisleka in “pametnega” posnemanja.
Ključni strokovni del je bil tako izpolnjen in naša pot nas je vodila naprej v grad z “vodnimi” presenečenji, ki so bila še kako dobrodošla v vročem vremenu, ki nas je spremljalo oba dneva.
Popoldan smo si nato na kratko ogledali center Salzburga (znan kot Mozartovo mesto) in nadaljevali pot v obmejno mesto Passau - na
nemški strani, kjer se je prvi dan naše poti tudi zaključil.
Drugi dan je sledila peturna vožnja z udobno potniško ladjo po Donavi do 180 km oddaljenega Avstrijskega mesta Linz, kjer smo se lahko dejansko pošteno nasončili in doživeli lepote reke in bližnje okolice. Ogledu središča Linza smo se zaradi vročine izognili in se nekoliko več zadržali v samostanu Crems-munster.
V	poznih popoldanskih urah pa se je začelo vračanje proti domu.
Tudi vožnja z avtobusom je postregla z avobusnimi “aktivnostmi”, ki so prispevale k dobremu počutju udeležencev izleta. Nedvomno je bila hit pesem poti “Jole, Jole”.
Polni prijetnih vtisov smo se okrog dveh zjutraj v nedeljo vrnili domov.
Ob tej priliki gre vsa pohvala in zahvala za dobro organizirano strokovno ekskurzijo agenciji PALMA (pri izvedbi predvsem vodički Mojci in šoferju Milanu) ter našima sodelavkama iz PC Začimba Baziliki Banovac in Sonji Krmac.
Pohvaliti pa je treba tudi vse udeležence izleta, ki so vsak po svoje prispevali za dobro počutje v celoti.
Tekst in slika Boris BIRSA
L____________
▼ (Nagradna igra za otroke) J
Vsega lepega je enkrat konec.
Vendar ne pozabite, da na koncu pride najlepše in to so nagrade! Kot smo nakazali že v prejšnji številki, smo se odločili, da dobitnike končnih nagrad ne bomo določili, temveč jih bomo izžrebali, saj bi si jih pravzaprav zaslužili vsi. V košarici, iz katerih smo izvlekli dobitnike, so bila naslednja imena:
-	Enia Novkovič
V teh mesecih ste narisali mnogo lepih slik, ki so popestrile naš časopis in opozorile na probleme okolja. Že kot mladi ste to opazili in prepričan sem, da bos-
te vsak po svojih močeh varovali okolje tudi v bodoče.
Za konec sem se odločil, da vam še sam narišem risbo.
Moje risarske sposobnosti so daleč od vaših in ta slika ned-
šolska enciklopedija ■■■■■■■
EKOLOGIJA
- Tjaša Ukmar Maljevac
- Jana Stanojevič
- Lana Kocjančič Butuči
- Sara Meden
- Adam Brajko
■ Zarja Ražman
- Martin Gladovič
- Anamarija Doltar
- Sebastjan Kocjančič Butuči
Sreča je bila tokrat naklonjena Sebastjanu Kocjančiču Butučiju, Sari Meden in Enji Novkovič. Do konca smo vas pustili tudi ugibati kakšne nagrade boste dobili, in prepričan sem, da nad nijmi ne boste razočarani. Nagrajenci prejmete priročen nahrbtnik 1001 cvet, kapico bar-caffe in šolsko enciklopedijo z naslovom EKOLOGIJA (slika naslovnice na desni strani).
vomno ne bi zmagala na nobenem nagradnem natečaju. Pa saj to tudi ni pomembno. Hotel sem vam samo pokazati, da je svet v vaših rokah in da bo takšen, kot si ga boste naredili.
Še enkrat vas lepo pozdravljam in se zahvaljujem za vaše prispevke. Upam si trditi, da vam tudi v bodoče ne bo vseeno!
Vasja REBEC
Opomba uredništva: ker nam je na
tej strani ostalo še nekaj prostora, objavljamo eno od risbic, katere so nam poslali otroci nagrajenega razreda IB iz Kostanjevice na Krki. Risbo je narisala Tjaša Božič, na hrbtno stran pa je napisala tole sporočilo (pravzaprav vsako risbo spremljajo prisrčne besede na hrbtni strani):
Hvala vam za ta izlet. Nikoli ga ne bom pozabila! In hvala za ruzak in tisto v njem. Zdaj ga imam za v šolo.
Tjaša Božič, IB
MAŠE OKOLJE
BESEDA AL! DVE O CVETENJU MORJA
Že nekaj let, še posebno pa na začetku letošnje kopalne sezone, smo bili priča fenomenu, ki je tudi največje ljubitelje morskih užitkov odvrnil od plaž. Kaj so te ogromne bledorjave sluzi, ki so prekrile naše morje, zakaj nastanejo, ali bi bilo potrebno kaj narediti...Verjetno ste na to kdaj pomislili tudi sami.
Imam srečo, da živim deset metrov od morja!
Ko sem na na začetku letošnje sezone pogledal skozi okno in videl tam, kjer je bilo včasih kristalno čisto morje, tisto neskončno površino že skoraj spenjene sluzi, bi me težko prepričali, da za takšno stanje ni pravzaprav kriv nihče. Strokovnjaki, čeprav se njihova mnenja nekoliko razlikujejo, pravijo približno tako...
V	poletnih mesecih, ko je segrevanje morske površine največje, se v obalnem pasu severnega Jadrana, kjer je globina morja relativno nizka, pojavi pas vode z nizko vsebnostjo soli. Nizka vsebnost soli je posledica izlivov rek v tem območju. V odsotnosti močnih vetrov in razburkanega morja se ta pas z ostalo vodo ne zmeša in nastane neke vrste notranje morje. Vodni tok, ki ima izvor ob izlivu reke Pad, poriva
te predele morja proti jugu. Predeli mirujočega morja z nizko vsebnostjo soli, ki se ne mešajo z ostalim morjem, se tako razprostirajo tudi do 12 km od morske obale. V teh vodah se kopičijo hranilne snovi (fosfati in ostale), ki so jih reke prinesle s seboj in tako postanejo idealno gojišče za alge.
Cvetenje morja je abnormalna rast ene vrste alge, običajno Diatomee, ki zavre rast vseh ostalih in doseže koncentracijo nekaj milijonov celic na liter. Med razmnoževanjem te alge izločajo sluz, ki se useda na morsko dno in preprečuje dostop kisika. Ta sluz je prepojena z zračnimi mehurčki, ki povzročajo, da se podnevi, ko je temperatura višja, sluz dvigne na površino, ponoči pa ponovno pade na dno, in dokler ne pride do možne razburkanosti morja, se pojav ponavlja.
Večina strokovnjakov trdi, da ima onesnaženost morja na abnormal-
no rast alg le malo vpliva in da so vzrok temu predvsem mile zime, topla pomlad in mirno morje.
Takšna je pač razlaga strokovnjakov, vendar se ne morem znebiti občutka, da tem algam pustimo na široko odprta vrata do skrajnosti polnega hladilnika.
Reka Pad (Po), ki je tudi ena glavnih onesnaževalcev severnega Jadrana, je do Milana kristalno čista, iz mesta pa priteče zastrašujoče umazana. Poleg tega je obrežje Pada znano po prašičereji. Seveda se ne moremo odreči odličnim pršutom, vendar moramo vedeti, da vsak prašič proizvede iztrebkov za devet ljudi. Ta podatek ne bi bil niti tako pomemben, če bi te kmetije imele ustrezne depuracijske naprave. Če temu dodamo še 80000 ton pesticidov, ki jih letno zmečejo na obdelovalne površine obrežja, in še nekaj težkih kovin ter odpadnih olj iz bližnjih industrij, ki se nemoteno zbirajo v izmučeni reki, dobimo sliko reke Pad na njenem izlivu. Ne glede na to, ali je Pad glavni krivec za cvetenje morja ali ne, je stanje te reke in še marsikatere druge naravnost sramotno.
Cvetenje morja je pojav, ki naj bi bil predvsem odvisen od vremenskih in vodnih pogojev pred poletno sezono in ki, kljub odbijajočemu videzu in vonju, naj ne bi imel na ljudi nikakršnih škodljivih učinkov. Dejstvo pa je tudi, da po naši krivdi tem požrešnim algam hrane nedvomno ne primanjkuje.
Po včerajšnji nevihti je morje kristalno čisto. To moram izkoristiti in zaplavati v njem.
NAŠE	OK
Ko človek zaplava v čistem morju, se tudi kritičnost nekoliko omili in se slike prejšnjih dni razblinijo. Preden sem napisal ta članek, sem bil prepričan, da mu bom priložil sliko morske sluzi, ki obdaja kakšnega kopalca, ali kaj podobnega, vendar sem se po tem kopanju premislil. Preveč je že bilo novinarjev, ki so ta pojav postavili na prve
strani časopisov in odgnali turiste preko Dragonje.
Kaj lahko za konec povem s tem prijetnim vonjem soli na koži? Poglejte si to prelepo sliko slovenske obale in z mano upajte, da ne bo že čez nekaj let pod njo pisalo arhivski posnetek.
Vasja REBEC
SPONZORSTVA
DROGA	PODPIRA	NADAR
Tina MRAK v opremi, z znakom DROGE, na svoji tekmovalni jadrnici
Julija letos bo v Španiji, v mestu La Coruna Svetovno prvenstvo v jadranju, razred OPTIMIST. To je najmlajša kategorija jadralcev v starosti do 15 let. Na tekmovanju bo nastopilo približno 400 mladih jadralcev iz vsega sveta.
Slovensko reprezentanco bodo sestavljali štirje dečki in ena deklica. Tina Mrak pa je naša! Namreč, hčerka Vojka Mraka, vzdrževalca v PC Začimbi in vnukinja nekdanjih delavcev DROGE, gospe Dore Mrak in pokojnega Maria Mraka. Da je zadeva še bolj naša, je Vojko bratranec naše gospe Melanije Kuček, zaposlene v eko-nomatu DROGE. Na Tino smo torej opravičeno ponosni, seveda pa ji na svetovnem uspehu želimo predvsem prijetno jadranje pa tudi - no, lepe uspehe. Čeprav je tudi sama uvrstitev Tine na svetovno tekmovanje zelo lep uspeh! In kakšna je ta, naša Tina? Tina je stara 12 let in pol. Jadra od osmega leta, ko je med počitnicami obiskovala šolo jadranja v Jadralnem klubu v Piranu, ki ga vodi g. Milan Morgan. Kar tako, iz golega počitniškega dolgočasja je šla k tečaju jadranja ...
Že takrat pa je pokazala izjemno resnost in vestnost pri delu, kar se je pokazalo v športnih uspehih. Z veseljem do jadranja, pridnostjo in nadarjenostjo se je zelo zgodaj pričela uvrščati v vrh, dosegati kriterije, ki so bili postavljeni za največja tekmovanja: leta 1998 seje udeležila Evropskega tek-
movanja v Splitu, leta 1999 pa Evropskega tekmovanja v Grčiji.
Poleg teh, največjih, se je udeležila mnogih regat v Sloveniji, Italiji, Hrvaški in Češki in prejela vrsto pokalov. Tina je dokazala, da je zelo perspektivna mlada športnica, pred katero je lepa športna kariera.
Udeležbe na takšnih tekmovanjih pa so povezane s kar precejšnjimi finančnimi stroški, ki jih krijejo predvsem starši. Naši športni klubi so brez večjih sredstev, Jadralna zveza države pa nima pravega posluha za mlade športnike, kar seveda ni mogoče razu-
meti. Prav iz tega kluba so danes naši najuspešnejši vrhunski jadralci Čopi, Margon, sestri Orel, Žbogar in drugi. Na tekmovanju v Španiji bo Tina imela našit znak DROGE (glej fotografijo).
Zatorej se ob tej priliki v imenu Tine zahvaljujemo DROGI d. d. Portorož za finančno pomoč za udeležbo (potni stroški) na svetovnem tekmovanju v jadranju OPTIMISTOV.
Po očetovih besedah zapisala: Dragica MEKIŠ
Foto Jadran RUSJAN
NAMIG ZA IZLET
KOZLEK (997m)
Najvišjo slovensko nealpsko goro Snežnik (1796 m) poznamo vsi, če ne drugače vsaj iz šolskih klopi. Veliko manj poznani so hribi in vrhovi v njegovi okolici. To pa še ne pomeni, da niso zanimivi in privlačni. Mednje sodi tudi niti tisoč metrov visoki Kozlek (997m). Postavljen je med številne vrhove, ki dosegajo višino med 800 in 1200 m in predstavljajo južni rob obširne snežniške planote nad bistriško dolino, natančneje nad Podgoro z vasmi Zabiče, Podgraje, Kuteževo in Trpčane. To je slikovita zgornja dolina Velike vode ali reke Reke, ki je tu ustvarila ozko in rodovitno ravnino.
Kako na KOZLEK?
Glej zemljevid - poti so označene rdeče s črnimi črticami! !
l.Na desni strani ceste, ki pelje iz Ilirske Bistrice na Sviščake, nas približno po 8 km vožnje napis Kozlek opozori na izhodišče, kjer lahko pustimo avto. Od tu se po dobro markirani in slikoviti poti odpravimo proti vrhu Kozleka, ki ga dosežemo v približno uri in pol zmerne hoje.
2.	Na koncu Ilirske Bistice, na cesti za Hrvaško, zavijemo na levo v Podgoro oz. proti Za-bičem. Peljemo do Trpčan, do gostilne ob cesti, kjer je parkirišče in na zidu prva markacija. Pot nadaljujemo peš mimo žage po poljskem kolovozu, nato se dvigamo skozi gozd do sedla, kjer so na desni strani ostanki gradišča (kup kamenja). Tu zavijemo levo in v dobrih 10 minutah hoje skozi borov gozd dosežemo vrh Kozleka. Skupne zmerne hoje je 2 uri.
Od sedla desno vodi označena evropska pešpot E 6 in sicer do Okrogline, Sviščakov in dalje do Snežnika (skupaj 5 ur hoje).
Na vrhu Kozleka, ki je zdaj poraščen z borovci, nekoč pa je bil gol, so planinci zgradili prijazno kočo, ki je odprta ob nedeljah in praznikih in kjer vam radi postrežejo s pijačo, pa tudi kaj malega hrane se najde. Kljub borovcem je izpred koče na grebenu prelep razgled ne samo na dolino pod Kozlekom, ampak tudi na bistriško dolino, Pivko, Nanos in Čičarijo. V jasnih dneh seže pogled do Jadranskega morja, do otokov Cres in Krk, ter do Alp.
Odločite se in obiščite tudi manj znane turistične točke. Doživite mir in tišino narave brez razvpitih turističnih ponudb!
Za konec še drobno priporočilo:
Kjerkoli že hodite, hodite z odprtimi očmi in odprtim srcem. Le tako boste doživeli in ujeli trenutek lepote in veličine narave. Vtisi čudovitih doživetij se bodo zasadili v vašo notranjost. Priklicali jih boste ob trenutkih nemoči in ob misli nanje bo življenje lepše in razkošnejše, dali vam bodo novih moči in samozavesti.
Maruška LENARČIČ
NAMIG ZA IZLET
NAMIG ZA IZLET
Razgled z roba Kozleka na Podgorsko dolino.
Spodnja slika: s Kozleka lahko krenemo tudi na vrh Snežnika (1796 m).
NAŠIH	PET
FRESKE	SREDI
Nekdo je nekoč dejal, da mora vsakdo imeti svojega konjička; kdor ga nima, je navaden pešec. Dandanes, ko nas preganja tisoč skrbi in dolžnosti, ko moramo često sprejeti kakšno postransko delo, če hočemo dostojno preživeti, morda ta trditev zveni nekoliko strogo; ljudje imamo nešteto problemov, ki nam jemljejo ves prosti čas, tako da ga za konjičke vse bolj primanjkuje. Toda sem ter tja moramo najti čas zase in narediti tudi kaj za lastno dobro počutje - to dolgujemo ne le sebi, marveč tudi naši okolici, ki nas rada vidi zadovoljne in dobro razpoložene.
	
Ustvarjalci, mentorji in ljubitelji umetnosti na otvoritvi razstave
V	Portorožu so na ogled rezultati takega razmišljanja. Skupina ljudi, ki ne le da ima žilico, ampak tudi bogato notranje življenje, se je udeležila slikarske delavnice in pod strokovnim vodstvom ustvarila nekaj očem in duši prijetnih del. Gre za ljubitelje umetnosti, ki se v prostem času ukvarjajo z upodabljanjem. Poslikali so betonsko škarpo za hotelom Mirna v Portorožu, in tako sedaj s toplimi mediteranskimi motivi polepšajo dan vsakomur, ki gre mimo. Ti ljudje niso imeli časa ali priložnosti, da bi svoje življenje posvetili umetnosti, nosijo pa jo v sebi in svoja lepa doživetja izražajo v trenutkih, ki si jih vzamejo, ko ustvarjalski nemir postane le premočan in potisne vkraj druge vsakdanje opravke. Konec junija se končuje tudi slikarska delavnica v Sv. Petru (nad Dragonjo), kjer bodo amaterski slikarji svoje stvaritve upodobili na betonskih odrih, pripravljenih nalašč v ta namen. Nedvomno bodo tudi te freske vredne ogleda, delo slikarjev pa posnemanja vseh, ki včasih začutijo željo, da bi povedali nekaj o sebi na drugačen način, ne samo z besedami.
Mnogo ljudi nosi v sebi topla doživetja, nejasna hrepenenja in željo, da bi tem doživetjem in hrepenenjem dalo zunanjo podobo; marsikdo bi se tako rešil bremena, ki ga dan na dan nosi v srcu, skritega pred svetom. Več je med nami umetnikov.
kot si mislimo. Umetniške delavnice so torej ne le ključ do sprostitve notranjih napetosti, ampak dobra rešitev za izrabo prostega časa in čisto osebnega, ustvarjalnega komuniciranja s svetom okrog nas.
Sonja POŽAR
Večni navdih: življenje z morjem
POLETNI RECEPTI
KAŠE V SOLATI - OSVEŽITEV ZA VROČE POLETNE DIMI
Letos nas je poletje kar malo prehitelo. Zimske plašče smo dokaj hitro zamenjali za lahka oblačila že v zgodnjih pomladnih dneh. Skupaj z vročino pa nam ponavadi upade želja po težkih, mastnih jedeh in na naših jedilnikih se pojavijo lažji, zelenjavni obroki.
Prav za take dni smo vam danes pripravili štiri recepte, kako pripravite solato iz kaš. Tak obrok bo polnovreden in prijazen vašemu telesu, hkrati pa svojega organizma ne boste preveč obremenili. Velika prednost kaš Zlato polje je, da so toplotno obdelane, zato vam priprava teh jedi ne bo vzela preveč časa. Samo še dober tek vam bom zaželela.
SOLATA IZ BLITVE, PORA IN PROSENE KAŠE
Sestavine:
prosena kaša Zlato polje	1,5 dl
blitva	50 dag
por	30 dag
sojina omaka	3 žlice
bučno olje	4 žlice
kis	1 dl
limonin sok	1	limona
gorčica	1	žlička
sesekljan česen	3	stroki
mleti muškatni orešček Maestro	noževa konica
sol, poper Maestro
Priprava:
Proseno kašo skuhamo v slani vodi in ohladimo. Blitvo blanširamo v vreli slani vodi, odcedimo in narežemo na rezance. Por narežemo na obročke. Bučno olje, kis, limonin sok, gorčico, sesekljan česen, sojino omako, sol, poper in mleti muškatni orešček zmešamo v solatni dresing, s katerim prelijemo pripravljene sestavine. Rahlo premešamo. Tako pripravljeno solato lahko ponudimo kot predjed ali kot prilogo k različnim vrstam hladno serviranega pečenega mesa. Čas priprave: 35 minut.
SOLATA IZ BUČK IN KUMAR Z AJDOVO KAŠO
Sestavine:
ajdova kaša Zlato polje	1,5 dl
mlade bučke (cukini)	40 dag
kumare za solato	30 dag
rukula	15 dag
jogurt	2 dl
limonin sok	1 limona
olivno olje	4 žlice
melisa	1 vejica
sol, poper Maestro
balzamični kis	4 žlice
Priprava:
Ajdovo kašo posebej skuhamo in ohladimo s hladno vodo. Bučke blanširamo in jih narežemo na kocke,
POLETNI RECEPTI
prav tako tudi kumare. Jogurt, limonin sok, olivno olje, narezano meliso, sol in poper zmešamo in prelijemo čez pripravljene sestavine. Na krožnik damo rukulo, ki jo pokapljamo z balzamični kisom, nanjo pa damo pripravljeno solato. Za dekoracijo dodamo še rdečo redkvico in vejico peteršilja. Čas priprave: 35 minut.
PISANA SOLATA S PIRO
Sestavine:	
pira Zlato polje	12 dag
paradižnik	40 dag
solatna kumara	20 dag
pecljata zelena	20 dag
jabolko	1 srednje
veliko	
mlada čebula	10 dag
jabolčni kis	4 žlice
olivno olje	6 dag
sojina omaka	2 žlici
koper Maestro	1 žlička
sesekljan peteršilj	1 žlička
med	1 žlička
kapre	1 žlica
sol, poper Maestro	
Priprava:
Piro posebej skuhamo v slani vodi. Ko je kuhana, jo odcedimo in ohladimo. Paradižnik, kumare in jabolko narežemo na kocke, zeleno in mlado čebulo pa na lističe. Pripravljene sestavine stresemo v skledo, zmešamo polivko (dresing) iz kisa, olja, sojine omake, popra, zelišč in medu. Z njo polijemo solato in jo na koncu potresemo še s kaprami. Tako pripravljeno solato damo v hladilnik, da se dobro ohladi. Lahko jo serviramo kot hladno predjed ali pa kot samostojno jed v poletnih dneh. Čas priprave: 35 minut.
r 'M
\4.r
TUNINA V SOLATI Z JEČMENOVO KAŠO
Sestavine:
ječmenova kaša Qešprenj) Zlato polje 1,5 dl
tunina v olju	30 dag (2
konzervi)
kisle kumarice Droga	15 dag
vložena paprika Droga	15 dag
korenje	20 dag
sesekljana čebula	10 dag
kisla smetana	1 dl
jogurt	2 dl
sol, poper Maestro
peteršilj	1 žlica
sesekljan česen	3 stroki
limonin sok	pol limone
Priprava:
Ječmenovo kašo posebej skuhamo in ohladimo.
Korenje, kumare, papriko in čebulo narežemo na kocke, tunino pa razdrobimo na manjše koščke. Zmešamo kislo smetano, jogurt in začimbe ter prelijemo čez pripravljena živila. Narahlo premešamo in serviramo na solati, ki jo narežemo na rezance. Okrasimo s korenčkom in vejico peteršilja. Čas priprave: 30 minut.
Branka POGAČNIK
KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI
Draga Kunigunda, ali meniš, da bo nova slovenska vlada naredila kaj pozitivnega za Sečoveljske soline?
Negotov
Nova vlada bo zagotovo naredila mnogo pozitivnega za soline; vprašanje je le, katera nova vlada po vrsti (računajoč od danes pa daleč tja v naslednje stoletje slovenske politične prihodnosti...)
Draga Kunigunda, kolikor mi je znano, se bomo v okviru uvajanja standarda o ravnanju z okoljem ISO 14001 udeleževali tudi predavanj in krajših seminarjev. Ali bodo obvezni tudi za tiste, ki ga v tem času najbolj kidajo?
Ekolog
Daj no mir! Tistim še REFA ni mogla do živega!
Draga Kunigunda, ker uvajanje standarda ISO 14001 že vpliva na moj način razmišljanja, me zelo skrbi, kaj bo po selitvi v Izolo s prostorom, kjer danes stoji PC Začimba. Ali Droga (z namenom, da zaščiti okolje) lahko vnese v prodajno pogodbo klavzulo oziroma zahtevo, po kateri bo smel novi lastnik vršiti samo okolju prijazne dejavnosti? Predlagam zdraviliški turizem - to je zdaj tako moderno!
Angažiran
Ne vem, če so take klavzule običajne, toda tvoje razmišljanje je vsekakor dolgoročno - čestitam! Kajti glede na to, kaj prinaša nova pokojninska reforma, bodo prav zdravilišča tisto, kar bomo Slovenci že kaj kmalu najbolj potrebovali!
Draga Kunigunda, pišem ti v imenu skupine sodelavcev. Zelo smo ogorčeni, ker je naš predpostavljeni ondan izjavil, da so za-
posleni invalidi samo strošek. Ali naj ga tožimo?
Kakovostna skupina
Čemu le? Saj sploh ne bi razumel, zakaj ste užaljeni! Ljudje, ki z lahkoto bleknejo nekaj tako nizkotnega, trpijo za pomanjkanjem srčne kulture in torej niso sposobni dojeti, kaj se spodobi in kaj ne.
Draga Kunigunda,
Sem šef precej uspešnega oddelka. Okrog vogalov pa sem zvedel, da mi nihče ne pripisuje zaslug za to uspešnost. To me je ne le silno potrlo, ampak tudi spravilo v dvom o lastnih sposobnostih. Kako naj se dokopljem do resnice o tem, če sem sploh potreben svojim podrejenim?
Ikarus
Vztrajaj na svojem delovnem mestu, kajti v tebi je neizmeren naboj absolutne kakovosti! Si namreč edini šef v zgodovini Droge, ki je kdaj podvomil o svojih zaslugah!
KOTIČEK KAR TAKO
“Fantje, povabimo ljudi z ministrstva na podvodni ribolov! Se jim bomo prikupili in tako kaj dobrega dosegli za naše soline!” “Ne bodo prišli! Tisti tam gor najraje ribarijo p kalnem!”
EKSKLUZIVNO
NAGRADE ZA REŠEVALCE KRIŽANKE TOKRAT MALO DRUGAČE
V	junijski številki glasila ste gotovo opazili razpis za počitnice v Krkinih zdraviliščih; tisti, ki ste ga spregledali, ga hitro poiščite in preberite - morda vam bo pomagal pri vaših dopustniških načrtih! Ponuja namreč 10% popust za zaposlene v Drogi, možnost plačila na tri obroke (s čeki) ter posebne ugodnosti za vaše otroke.
Vendar to še ni vse: družba Krka Zdravilišča nam ponuja še dodatno presenečenje! Preko naše služ-
be za počitnikovanje so nam čisto nepričakovano ponudili sponzorstvo pri nagradah za poletno križanko in tako potrdili svoj sloves poslovnega partnerja, ki ima posluh za želje vseh, ne le svojih zaposlenih. To pa pomeni, da boste izžrebani reševalci križanke v tokratni številki glasila Naš glas 7/8 prejeli sledeče nagrade:
1.	nagrada: vikend paket za eno osebo v Hotelu Šport Otočec;
2. nagrada: reklamni nahrbtnik Krkinih zdravilišč, Droga pa primakne svoje izdelke v vrednosti 1.000 SIT;
3. nagrada: reklamna majica Krkinih zdravilišč, Droga tudi k tej nagradi primakne svoje izdelke v vrednosti 1.000 SIT
Ljubitelji križank, kar obrnite stran in na delo!
Uredništvo
KOTIČEK KAR TAKO
KDO JE ŠEF ALI RAZMIŠLJANJE TEŽKO PREiZKUŠAIKEGA PODREJENEGA (Sedmo nadaljevanje)
Šef je oseba, ki pohvalo sprejme kot nekaj samoumevnega, kritiko pa kot zlobno natolcevanje nasprotnikov.
Šef je oseba, ki vas najprej obvesti o tem, da ste tehnološki višek, zatem pa vas ne pusti na dopust, češ da nima nikogar, ki bi vas lahko nadomeščal v času vaše odsotnosti.
Šef je oseba, ki na očitne, neizpodbitne dokaze o svojih napakah pri delu gleda kot na rezultat množične zarote proti njemu.
Šef je človek, ki vas hvali pred drugimi kot najboljšega delavca v oddelku, na vašo zahtevo po višji plači pa vam zabrusi, da na stotine boljših kot ste vi čaka na službo.
Šef je človek, ki trdi, da se niti enkrat v življenju ni okoristil s svojim položajem.
Šef je oseba, ki vam naloži zaupno in zahtevno nalogo le takrat, kadar ji on sam ni kos.
In zaključek iz vseh prejšnjih nadaljevanj: šef je oseba, ki se boji svojega nadrejenega bolj kot vi njega.
S. P.
lili
.... | .
Šef čolna (od katerega vidite samo vrv): “Veslajte, fantje, veslajte! Pa da ne boste spet rekli, da sem jaz kriv, ker v oddelku nobena stvar ne gane z mesta!”
PORTOROŽ
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 7/8
_ 0
11434/42,2000 NflŠ GLAS
PASTIRSKA
V GOftAH P©*.AS4L
St '/»NO
WH.5V.MUB
1*04*. VAM IX g.%JCPAAL
fcOl TCTftA-k.^1 1 rJ C
*ja5
3*v£AUMO
2*A*AU£C
Vftbl A
U.U£>A€
12
M
o>
POL-Jb/.!
VLC.M1C,
KVDMJtC
PtVVC.^
TfcOfcNV*
hlTtt.ot>TNI
fcfcfcALCC
M
£.o.k:
frAA
2
&
P'
C.EUU
STlV-i
UHB,
xawi,hi
PtLITIt.HA
NN
Vcbuoao
5vrSu8ff
POMO&Ml
DOUOVNU*.
■pctica
WN kCA,
fapoUNji
»&u
»oxvroo_/v
butofccn,-
itU VlvUJlU
bo.&taivl'
3»Z.£
bOR-KO
6>>natv
M)L>Vt
TftllLfclNA
kA
STOPICA
o*ufct>A‘
u\5K.i
iC^OALtC
PPAtAOt,')
OTmovA-
WHOi.
£WO 0^»)
Cr*OMfc ioPA*»c\č
CnOOl* £ D^HTfeWy>
Pankok
Vma~ ?»*a\v6\t
•S"
^PoW^ N/S D£»K|
lvto< v ŠPCfcTO
S TUVO &V€.T
KKATi<A i* n/aSo
v KUJ TO
KAlOlilKl
OfeTANtCl
O^VfcKAl
AVjTiZ K»A PtfcHiC*
UlAH-6UA TlfeK-
AfcfcUCflA
KNT%KJ
J>ftOXb£WA
P*A*£&ttfcV
St Vt>\\MS& DMH* n>u c^v
PVJtbN*
*l<^OPk.A
P*U
CfeTtiOfeKl
UOk)
fcpp
ATA
bODObNVKl
W.fcLTOV
*N*ON
Tft.ObT
100005125,7/8
blfeLn&K)
PttAOCC.
V fc t G/v
c lovi vrv#
fcAbtUM -t>OT>»C^
Dtv.oVvjO
TOV\
bOLMllA-
XLOQ.
X*PAKTMA
»VI Ufevt/S,
V VlHObN\
**AMaa\
tUMSKA £041*13 A
SBACt IM
Ncvneoc
NO^-p
VCV-K
G,0Q.bVCI
bubiuec
LAS€
IMA&A
"PO-N
5aHO
VA1tt3
FV***t*0G-
REŠITVE KRIŽANKE V JUNIJSKI ŠTEVILKI
DRUŽINA ROKAVICA AVT RA EPIK MAAR NARAVA PORTOROŽ REČ DAR OSEM LARA AERO ORI ADUT RADIOLOG CENIK DV ONA GOLOBAR ENKAR KAMRA ARI VONJAVA ALIČ VERNIK ALEN VIT KOPNO ČAKA
Število prispelih reiitev: 63. Tričlansko komisijo so sestavljale: Ingrid Grizonit. Tjaša Jesih Ulčar, Majda Vlačič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE ( po lastnem okusu) in so naslednji: 1. nagrado v vrednosti 5.000 SIT prejme • KATJA PETRINJA iz Kopra; 2. nagrado ■ v vrednosti 3.000 SIT prejme MIKI MILOVANOVIČ iz PC Argo; 3. nagrado • v vrednosti 1.000 SIT pa JANDA DELBELLO iz Sečovelj. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš na tel. 066/648 040 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljka, 21. avgusta 2000, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo "Za nagradno križanko št. 7/8.