leto LVD. itNllka Z6J. v UuMjoni, v nedeljo ZZ. novemnra 19Z5. Ceno Din r 1 shaja vsak dan popoldne« Izvzemal nedelje In praznike. — Inseratt: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratnl davek posebej. —» „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D. za inozemstvo 420 D i Uprarotštvo: Bnailova ulica slav. S. pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Snallova ulica it. 5,1. nadstropje. — Telefon štev. 34. HT Poštnina platana v gotovini. Glas treznosti V Italiji so politične strasti tako razvite, da je naravnost redkost,'ako se kdo najde, ki ne odobruje nasilstev, ki so danes na dnevnem redu proti jugo* slovenskemu življu v Primorju. Zato je treba take slučaje posebno zabeležiti. V tem pogledu je zanimiv in znači* len članek, ki ga je z ozirom na proti* slovanske izgrede v Trstu te dni priob* čil organ italijanskih invalidov in bo* jevnikov «La Frontiera*. Povdarjajoč uvodoma potrebo tole* rance in mirnega sožitja s Slovani Julij* ske Krajine, in sicer iz razloga člove* čanske pravičnosti in iz razloga narod* aih interesov, izvaja imenovani list: cSedaj je treba vsega napora zvi* jačne dialektike, da bi se našla kaka zveza med neuspelim atentatom na Mussolinja in nasilstvi proti uredništvu ^Edinosti* v Trstu. Pač pa je jasno do* kazano, da je zveza, med nasilstvi proti «tEdinosti» in demonstracijami proti kraljivim italijanskim konzulatom v raznih mestih Jugoslavije. Priznavamo, da protiitalijanske demonstracije v Ju* goslaviji niso imele velik obseg in težke posledice. Vemo pa tudi, da bi bila italijanska vlada gotovo bolj zadovolj* na, če bi se te demonstracije ne bile dogodile. Lahko je govoriti, da niso niti naimanje kalile odnošajev med obema državama, vendar je dejstvo, da te pe* rijodične manifestacije — včeraj radi profesorja Vebra, danes radi To je edini list, menda v celi Italiji, ki si upa seveda «v jako zmernem to* nu». kakor sam povdarja, obsojati faši* stovska nasilstva proti Jugoslovenom v Julijski Benečiji. Toda bojimo se spričo podivjanih razmer v Italiji, da ostanejo tudi nazori italijanskih invalidov in bojevnikov glas vpijočega v puščavi. Šovinizem je tako objel dušo italijanskega naroda, da se ni nadejati, da bi se v njem vzbu* dila ona plemenita čustva, ki jih je pro* povedoval veliki Mazzini! Vatikan prekinil zveze z našim Kardinal Gasparri ne občuje s poslaništvom. Izzivanje klerikalcev RADIĆEVCI V DALMACIJI Šibenik, 20. novembra, n. Zastopnika demokratske stranke dr. Vinko Smolčič in njegov namestnik dr. Juraj Dominić sta izstopila iz občinskega odbora z motivacijo, da je bil občinski odbor sporazumno sestavljen v svrho, da se s skupnim sodelovanjem rešujejo občinska vprašanja, ker pa so radičevci v odboru uvedli strankarsko politiko sta Izjavila, da v takem odboru ne moreta biti več. Ta izstop je zelo neuredno upliva! v vseh političnih krogih ter se splošno smatra, da bo to škodovalo poziciji radikalov in radićevcev v Šibeniku. UVOZ KNJIG IZ INOZEMSTVA — Beograd. 20. novembra- (Izv.) Tarifna sekcija finančnega odbora ie danes dopoldne nadaljevala razpravo o avtonomnem carinskem tarifu. Na dnevnem redu je bil U del, ki govori o uvozu papirja, o knjigah, o zemljepisnih kartah in slikah. Sekcija je znatno znižala nekatere carinske postavke, ki se nanašajo na uvoz papirja, odnosno knjig. Sekcija je sprejela predlog narodnega poslanca dr. Pivka, na podlagi katerega so carine proste knjige pisane v državnem Jeziku v inozemstvu, ki jih izdajajo tuji držav-5ani govoreči srbo-tirvatsko-slovenski jezik. Take knjige so carine proste. Ta predlog se oanaša zlasti na knjige, ki se tiskajo v Ita- I i* 1 — Beograd. 21- novembra. (Izv.) Današnja »Politika« objalja iz Rima senzaci-jonalno poročilo, ki naglasa, da so diplo-matlčni stiki med Vatikanom m našo državo pr e k i n j eni. Brzojavka se glasi: »Po odhoda g. dr. Smodlake v Beograd |e novoimenovani poslovni odpravnik pri Vatikana g. Milan Jovanovič naslovil na državnega tajnika kardinala Gasparrija pismo, s katerim ga obvešča o svojem Imenovanju. Pismo je nesel v pisarno državnega tajnika poslanlškl sluga, toda vrnil se je s poročilom, da v Vatikana niso hoteli sprejeti pisma našega poslaništva. Poslovni odpravnik je nato s pismom p°slal ▼ Vatikan poslaniškega tajnika g. Moškatela. Toda tudi njega niso hoteli sprejeti v pisarni kardinala' Gasparrija ter mu niso hoteli dati o tem m kakih pojasnil. Želja Vatikana je, da se prekinejo dipiomatičnl stiki s kraljevino SHS.« Poročilo »Politike« je vzbudilo v Beogradu mestoma ogorčenje m strogo obsodbo briskamtnega postopanja Vatikana naprav suvereni naši državi. — Beograd, 21. novembra (Izv.) Naš poslanik pri Vatikanu dr. Josip Smodlaka je včeraj dopoldne prispel iz Rima v Beograd. O sporu radU zavoda sv. Jeronima je ustmeno zelo obširno poročal zim. ministru dr. Nrnčicu in nato mm. predsedniku Nikoli Pašiću. Na podlagi aktov je kronolo-ggično pojasnil vse zadnje dogodke, ki so se odigrali med Vatikanom in poslaništvom, Po- poldne je poslanik dr. Smodlaka posetil prosvetnega ministra Stepana Radića ter ž njim ostal v razgovoru nad eno uro. Pri odhoda poslanika iz min. predsedstva se je dogodil mal incident, ki ga skušajo klerikalci zelo napihniti. VaS dopisnik, dopisnik »Slovenca« to dopisnik »Dunajske brzojavne agenture« so pozdravili poslanika in ga naprosili za pojasnila. Vaš dopisnik Je vpraša! g. dr. Smodi ako: »V kakšnem stadiju je spor z Vatikanom?« Poslanfk je odgovoril: »Tak, kakor je bilo javljeno.« Nato le dopisnik Dunajske brzojavne agenture vprašal: »Ali je kraljevina SHS v prava?« Odgovor: »Vsekakor!« Nato je poslanika opozoril na trditve klerikalcev in klerikalnega tiska, da mi nimamo prav, nakar je dr. Smodlaka zavrnil: »Naši klerikalci, to so podaniki papeževi, lahko tako trdijo.« »Slovencev« dopisnik je nato nekaj protestiral, toda poslanrk dr. Smodlaka je kratko pripomnil: »To je treba razumeti v prenesenem smislu, ker je papež vaš vrhovni poglavar.« Poslanik se je nato mirno poslovil. *— Beograd, 21. novembra. (Izv.) Danes ob 11. dopoldne je posetil nas poslanik dr. Smodlaka ministrskega predsednika Nikolo PaŠića. Konferenca je trajala nad eno uro. Drugače je danes v Beogradu popolen mir, ker je praznik. Je danes Arangjelov dan. — Niti v skupščini, niti v ministrskem predsed* stvu niti v zunanjem ministrstvu, odnosno v ostalih ministrstvih ni bilo nikakega važ* nega političnega pojava. Proračunske dvanajstine v finančnem odbora. — Polmilijonski kredit za štajerske posojilniške zadruge. — Civilne pravde med našimi in avstrijskimi državljani. — Beograd, 21. novembra. (Izv.) Novi finančni zak°n vsebuje tu-i člen, ki se nanaša na volitve v Zbornico trgovine, Industrije In obrti v Ljubljani. Ta člen pooblašča ministrski svet. da na predlog trgovinskega ministra izda odredbo, ki po potrebi znova uredi volitve za gri omenjeno trgovsko zbornico. Uredba se nanaša tu^i na vsa ostala vprašanja, ki se tičejo teh volitev. Volitve se Imajo izvršiti po novi uredbi. — Beograd, 21. novembra. (Izv.) V predloženih proračunskih dvanajstinah se nahaja tudi kreditna postavka v znesku pol milijona dinarjev za posojilniške In hranil-nlške zadruge na Štajerskem, ki so bile svoječasno članice Zadružne centrale v Gradcu. Kakor znano, je bila leta 1923. sklenjena med avstrijsko vlada In našim zunanjim ministrstvom posebna pogodba, ki ureja izplačilo tirjatev naših štajerskih posojilnic do graške Zadružne centrale. Zanimiv je dalje Člen 33., ki naglasa: Dokler se ne doseže med vlado kraljevine SHS in vlado avstrijske republike sporazum v vprašanju plačila dolgov bi tirjatev v zlatu ali tuji valuti, ki so sporni med prebivalci onih krajev naše države, pripadajočih bivši Avstriji na eni strani, in prebivalci Avstrije na drugI strani In kateri zahtevki slone na laktih, nastalih pred 1. julijem 1920., se ne morejo vzeti v razpravo tožbe, ki imajo za predmet te dolgove odnosno tirjatve. če je že uvedeno postopanje, se ima to postopanje uradno ustaviti. Ne mere se izvršiti ekse-kucije na temelju sodb o teh predmetih. Beograd, 21. novembra. (Izv.) Državni proračun za leto 1926—1927 znaša celokupno na irdatkih 12 iniljard 900.000 in je za 650 milijonov višji kakor prejšnji Finančni minister je na snočni seji finančnega odboja podal kratek ekspoze o državnih financah. Ekspoze ne navaja nikakih aačeinih smernic državne finančne politike, marveč je zgolj suha statistika, ki podaja sumarič-no povišek raznih izdatkov oziroma dohodkov. Celokupne dvanajstine od 1. aprila 1923 pa do 31. marca 1926 znašajo 12 mi-Ijard 251 milijonov. Finančni minister je tudi odgovarjal na vprašanje posl. dr. Novakoviča, ki Je zahteval pojasnila, ako res obstoja kaka pogodba med monopolsko upravo in neko francosko tvrdko glede prodaje tobaka v inozemstvo. Finančni minister je zatrjeval, da ni bila nikaka taka pogodba sklenjena. Finančni minister se ie končno v kratkih besedah dotaknil uradniškega vprašanja. Konstatira! je, da imamo preveč zelo mladih upokojencev, zato je vlada smatrala za umestno, da ie stavila v finančni zakon člen, na podlagi katerega se podaljšuje doba za pravico upokojitve od 10 na 15 let. Posl. Juraj Demetrović je zahteval od fl~.ancr.ega ministra, da vlada ne sme več vnašati v proračunske dvanajstine dopolnilnih predlogov šele v plenumu narodne skupščine. Na ta način se vlada odtegne finančni kontroli odbora. Finančno ministrstvo mora poprej vse dopolnilne predloge predložiti v pretres odboru. Finančni minister je nato izjavil, da bo vlada upoštevala to zahtevo in bo še vse nadaljne dopolnilne predloge k dvanajstinam odnosno k finančnemu zakonu že v ponedeljek predložila plenumu finančnega odbora. Posl. dr. Zanič je urgiral izp!acllo uradniških diferenc in zahteva!, da se primerni krediti vstavPo v dvanajstine. Predsednik dr. Radonič (rad.) je to zahtevo odklonil. Prihodnja seja finančnega oJ':?ra se vrši v ponedeljek popoldne z dnev:;* TcJcm: 1. Izvozne carine na po-I?e(U - 'zdelke in 2. razprava o prora-ftmskih dvanajstinah. imolini v skrbeh za svoje Stroge varnostne odredbe za slučaj Mussolinijevega prihoda v London. London, 20. novembra, s. Tukajšnji listi poročajo: Še vedno ni gotovo, ali bo italijanski ministrski predsednik Mussolini prišel k podpisu locarnske pogodbe v London, ker je italijanski diktator stavil angleški vladi nesprejemljive pogoje glede varnosti svoje osebe. Tukajšnje italijansko poslaništvo je vprašalo angleško vlado, kje bo stanovala italijanska delegacija. Od angleške strani se je ponudilo pol nadstropja v odličnem hotelu. Nato so zahtevali Italijani celo drugo nadstropje hotela, ki se mora popolnoma izprazniti za Mussoli-nija in njegovo spremstvo. Nadalje so zahtevali, da morajo prvo in tretje nad- stropje za časa njegovega bivanja ostati zaprti. Te zahteve so bile z ozirom na pomanjkanje sob in z ozirom na močan tujski promet z obžalovanjem odklonjene. Nato je izjavil diktator, da bo stanoval v italijanskem poslaništvu, ako se bodo italijanski kriminalni uradniki prepričali o tem, da bo njegovo življenje varno pred vsako nevarnostjo. Obenem je oddelek italijanskih urarlnikov prišel k londonski kriminalni policiji, s katero je skupno preiskal italijanski del Londona ter proučil mišljenje tamošnjih prebivalcev. Od poročila italijanskih kriminalnih uradnikov bo odvisno, ali bo prišel Mussolini v London ali ne. ZAUPNICA PAINLEVEJU V ZBORNICI — Pariz, 21. novembra. (Izv.) Pozno v noč je zbornica končala načelno debato o fmančmh zakonih. Tekom debate Je vodja radikalnih socijalistov B1 u m zahteval, da se vlada točno tej avl o oddaji premoženja. Naglašal je, da je od vladine izjave odvisno stališče njegovih tovarišev napram finančnim zakonom. Ministrski predsednik Painleve Je med drugim izjavil, da se zvišajo izdatki za 1500 milijonov in da bo skušala vlada doseči popolno ravnovesje. Vlada pa je odločena, da se ne umakne nikakemu terorju. Poslanec B1 u m je nato zahteval, da se razprava nadaljuje brez odmora pozno v noč. Zbornica je končno z 294 proti 250 glasovom prešla v specijalno debato o finančnih zakonih. Za predlog so glasovali socijalisti, socijalistični republikanci in radikalni socijalisti. Za vlado so glasovali tudi nekateri radikali in ne-odvisneži. 30 poslancev, med naftni nekateri socijalisti, so se glasovanja vzdržali. Za takojšen pnčetek specijalne debate je glasovalo 287 poslancev, proti pa 267. ITALIJANSKO POSOJILO V AMERIKI — Rim, 20. novembra. Iz Newyorka javljajo: Finančni minister VolpI je včeraj v New Ycrku podpisal z M organov o bančno skupino 100 milijonsko dolarsko posojilo. Posojilo je plačljivo v 25 letnih anuitetah. Subskripcija se prične že prihodnje dni NEMŠKA KRIZA Berlin, 20. novembra, s. O razgovorih državnega kancelarja z voditelji posameznih strank poročajo listi, da se na njih nI razpravljalo o vprašanju notranje politične krize. O tem vprašanju se bo razpravljalo šele, ko se sestanejo frakcije državnega zbora. Kakor javljajo nekateri listi, namerava vlada po podpisu locarnske pogodbe podati ostavko. Vendar pa so časopisne vesti o sestavi novi vlade zgolj kombinacije. Državni zbor se je danes popoldne po daljšem odmoru zopet sestal. Na dnevnem redu je bila kot prva točka neraško-italijan-ska-trgovinska pogodba. ULICA KRALJA PETRA V PRAGI — Praga, 21. novembra. (Izv.) Občinski svet je soglasno sklenil, da se ena naj-promernejših ulic v Pragi imenuje ulica Kralja Petra I, Osvoboditelja. Sklep praškega občinskega sveta bo sporočen naši vladi na narodni praznik 1, decembra 1925. ŠTEFAN ŽEROMSKI UMRL — Varšava, 21. nov. (Izv.) Danes je po daljši bolezni preminul največ*i poljski romanopisec sedanjosti. Štefan ZeromskL, Štefan Žeromski se je rodil L 1864. Pripadal je plemiški porodici okraja Kielec-kega. Svoje književno delovanje je začel z drobnimi slikami in spisi v tedniku »Glos«. Napisal je veliko število romanov. Od teh predstavljata »Povest greha« in »Verna reka« pravo r^Iitično in kulturno zgodovino Poljske tekom 19. stoletja. Z romanom »Veter z morja« si je pridobil prvo nagrado poljskega prosvetnega ministrstva v znesku 5000 zlotih. Zadnje njegovo večje delo, roman »Pomlad prihaja« je vzbudilo veliko literarno senzacijo ne samo na Poljskem, nego tudi v Rusiji, kjer je izšlo v šestih mesecih nič manj kot šest izdanj. Žeromski je bil zelo produktiven pisec ter je spadal skupno z Revmontom in Kaspro-wiczem k največjim sodobnim talentom poljske književnosti. POLOŽAJ V EGIPTU London, 20. novembra, s. Kakor poročajo iz Kaire, je izjavil bivši egipčanski ministrski predsednik in vodja narednih socijalistov Zaglul paša, da bo revolucija neizogibna, ako se ne povrne egipčanskemu narodu njegovo normalno ustavno življenje. V proglasu pa poživlja Zaglul paša egipčanski narod, naj ohrani m'r, ako bi parlament skušal sestati se v soboto po nalogu vlade in naj prepreči vsako nasilje, ker zagovarja sporazum z Anglijo na vsaki podlagi, ki ne ogroža suverenitetnih pravic dežele. PROMETNA KONFERENCA V PRAGI — Beograd, 21. novembra. (Izv.) Sporazumno s češkoslovaškem in našim ministrstvom prično v kratkem pogajanja za ureditev medsebojnega železniškega prometa. V prvi vrsti gre za določitev novih železniških tarifov. V prometnem ministrstvu je sestavljena že posebna komisija, ki Ima pripraviti ves za to potrebni materijal. Češkoslovaško - jugosl o venska prometna konferenca se vrši v Pragi CELO MESTO POD VODO — Newyork 30. novembra (Izv.) Iz Que-rera v Mehiki prihajajo poročila, da je nad 35 čevljev visok morski val popolnoma žalil pristaniško mesto Sihuatomajo. Mesto je popolnoma porušeno. Število človeških žrtev je neznana Tržne cene v Ljubljani Kilogram govejega mesa 15 do 19, jezi« ka 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter, ledic, možganov 18 do 19, loja 7.50 do 10, teletine 17 do 20, jeter 25 do 30, pljuč 20, svinjine 20 do 27, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 27, glave 7.50, parkljev 5, slanine 22-50 do 29, masti 30 do 31, šunke 35 do 37, prekajenega mesa 30 do 35, prekajenih park* ljev 12, prekajenc glave 15, jezika 35, ko* štrunovega mesa 14 do 15. kozlicevine 20, konjskega mesa 7 do 9, kg krakovskih in debrencinskih klobas 44, hrenovk in safalad 35, tlačenk 40, svežih in pol prekajenih kranjskih 32 do 40, suhih kranjskih 67, pre* kajene slanine 30 do 35. Piščanec 10 do 20, kokos 25 do 35, petelin 25 do 40, raca 25 do 30, ne pitana gos 40 do 70, pitana gos 70 do 100, domač zajec 5 do 18, divji zajec 25 do 60, poljska jerebica 15 do 18, gozdna jere* bica 25, kg srne 20 do 35. Kilogram krapa 26 do 32.50, lin j a in ščuke 25 do 30, klina 13.50 do 15, mrene 1730 do 20, pečenko 8 do 12.50. Liter mleka 230 do 3, kg surovega masla 40, čajnega 55 do 60, masla 45, hobin-> skega sira 36, sirčka 9 do 10, par jajc 3.50 do 3.75. Kg belega kruha 5.50. črnega in ržeuega* 4.50. Sadje: kg mksusnih jabolk 8, jabolk I. vrste 5, II. in ni. 3 do 3.50, luk-susnih hrušk 12, hrušk I. vrste 10, IL in III. 4 do 8, ena oranža 2, kg rožičev 10, iig 12 do 18, dateljnov 25, navadnega kostanja 4 do 8, maroni 9 do 12, orehov 12, luščenih orehov 35. grozdja 12 do 16, suhih čespelj 11 do 12, suhih hrušk 6 do 8, špecerijsko blago: kg kave 45 do 76, prazen e kave 52 do 92, kristalnega sladkorja 13.25, sladkorja v kockah 15.25, kavne primesi 20. riža 8 do 10, liter namiznega olja 22, jedilnega 20, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, kg soli 4.50, celega popra 38. mletega 42, paprBke 32 do 52, testenin 10 do 12, pralnega luga 3.50, čaja 75. Mlevski izdelki: kg moke št 00 5.25, 0 — 4-50, 3 — 4, 6 — 3. kaše in Ješprenja 7, ješprenička 10 do 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3 do 4. koruznega zdroba 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 7 do 9, ržene moke 5 do5.50. Žtto: q pšenice 305 do 310, rži 250 do 280, ječmena 230 do 250. ovsa 230 do 260, prosa 300, koruze 23o! ajde 330, fižola 340 do 360, graha 400. leče 600. Kurivo: q premoga 40 do 46. m' trdih drv 150 do 160, mehkih drv 100. Krma q sladkega sena 80 do 100, polsladkega 75, kislega 60, slame 50. Zelenjava: kg endivije 7 do 8. motovilca 10 do 15, radiča 10 do 15, zelja —.50 do —.75, rdečega zelja 3 do 4, kislega zelja 3. ohrovta 2, karfijo! 8 do 15, kolerab 8 do 10, kolerafc-podzemiilc —.75 do 1, špinače 7 do 8, paradižnikov 10, čebule 3, Česna 15. krompirja 1.25 do 1.50, reT>e —.75, kisle repe 2.50. korenja —.75 do 4, peteršilja in zelenjave za juho 4. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne 21. novembra 1925. Žrebanje sokolske loterije za Tabor dne 15. decembra Borzna poročila Ljubljanska borza danes nI poslovala Zagrebška borza danes nI poslovala. V prostem prometu so notira'i: Curlh 10.895, Pariz 2.25, Newyork 56.45, London 273.75, Milan 225, Praga 167.50, Berlin 13.46, Dunaj 769. Inozemske borze. — Curin, 21. nov. Predborza: Beograd 9.185. Pariz 30.60, London 25.135, Newyork 518. Milan 20.78, Berlin 123.45, Praga 15.375* — Trst, 21. nov. Predbo rza: Beograd 44.10, Pariz 99, London 120.90, Newyork 24.95. Praga 73.60. Curih 481. Dunaj 350. / 291863 stran 2. »S LOVCNSKI NAR O Pt dne 22. novembra 1925. Ste v. *67 0 obnovitvi steroslouenskeio bogoslužja VII. Pred dobrim polstoletjem se je pr: cela na Slovenskem agitacija za obnovitev staroslovertskega bogoslužja. Ra- devolje ji je odpiral Jurčič predale »Slov. Naroda«. Toda že takrat so vstajali nasprotniki - domačini, ki jim je presedala dediščina sv. Cirila in Metoda, zaslepljenci, zaverovani v vsiljeno nam latinščino. Leta 1874. jim je bral Jurčič ostre levite, kličoč: Slovenščina v naše kraje! Daite, pomagajte v naši agitaciji, da se latinski, ljudstvu nerazumljivi jezik izrine iz cerkve in na mestu njega postav naš slovenski. Saj pravite, da je Rim ljubitelj in spoštovatelj slovanski. Saj veste, da sta Ciril in Metod svetnika, in vendar sta slovenski jezik ti vela povsod. Daite uvedite ga Se vi: pokažite, da jezik svoje slovenske matere tako visoko čislate, da ga hočete narodu v najsvetejš;ri dejanjih in na najsvetejših krajih govoriti in peti. Narod bo potem ponosnejši na svoj jezik, ve-doč, da ima Pred Bogom veljavo, torej bo energičneje terjal njegovo veljavo tudi v uradu in šoli. Poglejte, kako so pravoslavni, unitarci. angličani. nemški protestanti, vsi, ki imajo svoj jezik tudi v cerkvah, narodno trdnejši, nego naš slovenski narod, ki mora v cerkvi poslušati tuj, nerazumljiv jezik. No, skazite se v tem rodoljube, zedinite v tem svojo agitacijo z našo. tudi v to nevarnost da vas bo kak italijanski jezuit šizme dolžil. kakor so nekdanji nezmotci slovenska apostelja dolžni. Pojdite, skazite se narodne! Popolno upravičenost zahteve, da se naj obnovi starostovensko bogoslužje. *e obrazložil leta 1879. v istem listu »slovensk duhoven« z Gorenjskega v članku »Beseda slovenskim duhovnikom«. Clankarju ni ugajalo nesoglasji med darujočim mašnikom in med ljudstvom, navzočim v cerkvi. Ker ga ne razumejo, ne spremljajo mašnika v molitvah. Ko je že povzdigovanje, bere marsikdo iz knjižice molitve pri evan-gelju. Da bi priprost človek razumel mašnikove molitve, potem bi molil z njim. Narodu so mašne molitve seda) tajnost. Stara pravica naj se zopet oživi. Berimo mašo v starem slovenskem jeziku! Ali nimamo mar za to dovoljenja iz Rima? — je vzpodbujal »slovensk duhoven« pred 46 leti svoje tovariše in se skliceval na odloke papežev Andrijana II. in Ivana VIII. Na vprašanje: Ali bo naše ljudstvo razumete staro slovenščino? — ie odgovoril, da sčasoma gotovo, lažje nač kakor popolnoma tujo latinščino. Članek je dovršil s pozivom: Bog daj. da bi te kratke moje besede nc pale na suho zemljo, temveč na rodovitno njivo, in obrodile stoteren sad — m s prošnjo, da bi povedali o tej stvari svoje mnenje duhovni in svetni. Vsi za narod vneti duhovniki, upam. da so te-sra. prepričanja, kakor jaz. Toda treba je krepko na delo. Tožimo, da vera peša od dne do dne, skočimo ji na pomoč š s tem pripomočkom, sai nočemo ničesar novega, samo stero In pametno thiamo nazal, to. kar nam io vzela tuja nevoščljivost Bog dai dober uspeh! Temu stvarnemu, mirnemu pozivu je sledil zafrkijiv odgovor »mladega« duhovnika s Koroškega (Zg. D.« 1879, 300), čigar slehrna vrstica oznanjale njegovo nevednost in pnotinarodno zagrizenost. »Slovencem naj bi se tedaj slovensko maševalo,« — pravi. »Morda bomo kmalu tudi čitali: še mašna obleka naj se odpravi, pa surka obleče s tribarvnim zavramiknm!« Potem kliče zoper slovensko mašo na pomoč zgodovino, trdeč, da Francoska, Španska, Nemčija in Anglija nimajo v liturgiji narodnega jezika, dasi je nasprotno resnica. Franoozom, Špancem iii Italijanom je latinščina stari narodni jezik, iz katerega se ie razvila njihova govorica; Angliji in Nemčiji pa je dala reformacija narodni jezik v bogoslužju. Potem se obregne ob Rusijo in »razkolni jug«, češ da so tam nevednost in vraža doma — pozabil je, da tega ni krivo slovensko bogoslužje. Naposled ga skrbi vprašanje, kdo da bo dovolil slovensko liturgijo? in odgovarja, da prosto ljudstvo m papež. »Ljudstvo kaj takega ne bi trpelo, bi črtilo in znamljalo novotarje za Iažnjive preroke.« Da, utegnilo bi se ponekod kaj takega primeriti; a ljud- stvo, ki bi vstalo zoper dediščino sv. Cirila in Metoda, katerih ni koroški dopisnik vzel v misel, bi bilo zapeljano, naščuvano po novodobnih Vihingih. Naše ljudstvo, prav poučeno, gotovo z veseljem sprejme obnovljeno slovensko bogoslužje. Izmed svetnjakov se je priznalno odzval »slovenskemu duhovniku« Anton Kos Cestnikov (»Spectabilis«), ki je svetoval Slovencem, da naj bi se oklenili škofa Strossmaverja. Nejasnost glede aa razne obrede je skušal razpršiti Matija Majar Zilj-s k i z razpravico »O cerkvenem jeziku slavjanskom«, objavljeno v listku »Slov. Naroda« (1879, 263). Slo-venom rabita dva obreda in dva litur-gična jezika: 1. rimski obred z latinskim jezikom, 2. rimski obred s starosloven-skim jezikom (glagolico), 3. vzhodni ali pravoslavni obred s staroslovenskim jezikom. Tretja tisoč letnica ie trkata na vrata. Že leta 1879. se je čutil njen prihod. Vse pokrajine, koder bivajo Slovenj, je radostno prešinjal spomin na 27. dan junija leta 880, ko je pisal papež Ivan VIII. Svetopolku znamenito pismo, s katerim je odobril rabo starostoven-skega jezika v bogoslužju. Nadškof sv. iMetod ie priboril našemu jeziku najvišjo odliko bogoslužnega jezika. Poglavar krščanstva ga je privrstil latinskemu, grškemu in židovskemu jeziku. Dne 23. maja 1880. je opozoril Jurčič v uvodniku »Slov. Naroda«, da prihodnji mesec mine tisoč let. kar je bil visoko povzdignien slovenski jezik. Poudarjal ie. kakšno pravico smo si pridobili Sloveni pred tisoč leti. Mesta, države, narodi in njihovi jeziki so se v tem tisočletju vtopili v morju pczabljenosti. Naš slovenski jezik ie pa prebil z našim rodem vred vztrajno vso to dolgo dobo in dandanes po tisoč letih se ga začenja Sloven zavedati, začenja ga ljubiti gojiti bolj nego kedai. Konec članka je stala DriDomnja. da vseučiliščniki na Dunaiu svečano proslave tisočletnico dne 27. junija. Čast dijaštvu, ki je pojmilo njen pravi pomen! Kar je papež Ivan VII!. pred tisoč leti dovolil, naj se izvršuje dejanski. Naieli so dalmatinskega duhovnika Ivana Matešana, ki je v frančiškanski cerkvi sv. Ane pel staro-slovensko mašo. Strme je poslušala navzočne množica -^Gospodi pomiluje, ki se je razlegal s kora. Cerkev je bila natlačeno polna. Slovensko literarno društvo dunajskih visokošolcev si je leta 1880. osvetlilo lice z razpisom nagrade za najboljši spis o sv. Cirilu in Metodu. Tudi gra-ški dijaki so dostojno praznovali znamenito obletnico. Po mnogih krajih na Slovenskem so se prirejale veselice z govori o pomenu tisočletnice in s petjem. Na Notranjskem je nastopal navdušeni govornik pesnik Ivan Resman. Papež Leon XIII. se z okrožnico »Grande mtnras« dostojno druži slove-noljubnim prednikom: prvima pokroviteljema slovenskega bogoslužja A dri« janu II. in Ivanu VIII.; potem Ino-cenciju IV„ ki je odobril leta 1248. glagolico. med drugim pišoč senjskemu biskupu Filipu, da mora biti podčinjena beseda stvari, a ne stvar besedi; Klemenu VI.. s čigar dovoljenjem, danim leta 1346., so se na prošnjo češkega kralja Karola IV. naselili v Emavsu v Pragi benediktinci glagol iaši. begunci z dalmatinskega otoka Tkona: Urbano VIII. (1623—1643). kateremu gre zasluga, da je skrbel za izdajo starosloven-skih bogoslužnlh knjig; Benediktu XIV. (1740—1758), ki je deloval na to, da se poživi glagolica s pregledanim po-natiskom obrednih knjig hi z ustanovitvijo stolice za glagolico v rimskem zavodu »Collegium Urbanum«. Radostni so bili vsi narodno čuteči Sloveni, ko so čitali Leonovo okrožnico; smatrali so jo kot napovedovalko obnovitve slovenskega bogoslužja. _Cirimetodar. Žrebanje sokolske loterije za Tabor-15. decembra Ll. ? Društvo »Narodni dom« v Ljubljani je glasom časopisnih objav sklicalo za snoči ob 20. v brvse restavracijske prostore »Narečnega domač lavni občni zbor. Za Izid tega zbora, je vladalo v Ljubljani veliko zanimanje, zlasti v sokolskih vrstah. Nekateri faktorji so opozorili policijsko ravnateljstvo na eventualne neprilike, ki bi se lahko dogodile mee bia videti povsod po mesru in brzela je po ulicah kljub navidezni starosti, da jo >c zavidala za cjeno prožnost marsikaka met da preveč odebdda revmatična dama. Oči še vedno živahne so jI švigale previdno semiiuja in videla je prav gotovo več ko marsikdo, ki jc še! prt* J aH za njo. Popoldneve pred mrakom je rada posedala po Kavarnah in mirsikdo, ki jo ie poznal že cd preje, se je začuden tz-praševal. od kod bi imela starikava feenlca toftko poznanstva mladin deklet, ki so b!!o vedno okoli nje. Zdaj se je tiho pogovar. jala z ljubko deklico nekoliko bledfka-sto črnolasko z kakor oglje iarečiml vTiJČimi očmi, zdaj je nagibala slavo k zlatolasi, zalitemu okroglemu dekletcu, pa zopet k nie-rri tovarišicj, ki ji je bilo jedva ICStaajU let. Pozneje so kavarniški gostje spoznali mamico z živimi očmi temeljiteje hi izvedeli, da punčkam okrog sebe ni tetka. Ko so se uigaie v kavami In na ulici prve luči, se jc ženska dvignila, počakaia za vrat-mi in za nekaj orisat odhajala domov v spremstvu dekJetc in ta v spremstvu raznih mladih, včasih tudi starejših moških. V neki ulici so se deklice, »mamica« In kava-Irrji ustavili navadno v temnem kotu /a hišo in pričelo se Je govoriti o ljubezni, kakor o starih ca-pah na starini. Ako so bile zcene« določene že na cesti, so odhaja.'! vsi kaj hrtro vdve prostorni sobi in v n*či so razvile blondinka, črnolaska in šestnajstletna svoje ijubeOTivosti do skoro uedoseu-gb'ivih nenžcstL Kavalirji so odhajali pozno po poinoči. ponavadi temeljito oskubljeni, kako uro za tem pa so podal« ročico »mamici« tudi deklice in odšle prva na Vič, druga v Moste, tretja na PoHanc . . . Mala šestnajstletna se včeraj ni pojavila ob določeni uri, zato pa sta odšli btou-dlnka in Čraolaska z raanrico kar sami. Tr> jica se je hotela pozabavati sama. Odši: so v neko gostilno v Kolodvorski ulici. Tamkaj so naleteti na družbo treh mladih trgovskih potnikov in prišlo je tako kot običajno, da so se v noči vračali domov skupno. Ko Je bilo v sobah veselje na viška in je samo eden izmed gostov v dTemavid kimal z glavo, pa je potrkalo In v sobo je smuknila še »sestnajietna«. »Mamica« Jo je seveda nekoliko oštela, nato pa jo dobrohotno prijela pod pazduho in podrezala kavaliria v poitemi na stolu, Takrat pa je mahoma, kot bi pritisnil na skrit gumb. ua-pomii sebe ziohoien vzkrik. »šostnaj s delnica* je stala pred svojim možem, ki se je vrnil z daljšega trgovskega potovanja, da zasluži denarja zase, za njo La za malega deteta, ki ga je mati v času svoje zabave čuvala doma sosednja stranka, k! le dobivala včasih v zahvalo ponošenc, po trikrat obute nogavice . . . Film BBB V. L Križanovska: 107 0 UraUesfua nesmrtnih Roman. Ko sta šla skozi salone proti izhodu, je vpra ša! Supramati Naro v indijskem jeziku: Pojasni mi, kaj pomenijo rdeče in sinje pobarvani ljudje in predmeti, kako naj si razlagam pestre žarke, plamen, ki plapola nad glavami, ter gnusne, črne in krvave parazite, ki se drže moških in žensk. — Zahtevaš, da ti odgiovoriin s celo razpravo o okulistični vedi, — ie odgovorila smeje. Odgovoriti ti hočem kratko. Da me boš pa razumel, ti moram povedati, da je vse to, kar mi delamo, čutimo in mislimo, našim čutilom dostopna snov. ki se širi iz nas v obliki zračnih tresljajev, barve in vonjav v skladu z več ali manj čistim kemičnim sestavom. Pestri svetlobni žarki so stalni telesni toki; plamteče iskre, ki švigajo iz slav, so ČloveSke misli, ki so pobarvane po nagibih, vsldd katerih so nastale. Z drugimi besedami, misli mržnje, ljubosumnost in škodoželjnost prizadenejo tistemu, ki SO mu namenjene, nevidne rane. Zavedna misel, K| jo goni silna volja, lahko nbije kakor strela. Poleg tega ne smeš pozabiti, da zapusti vse, kar vidiš, sledove na astrainem polju, ki je neverjetno občutljivo. Poglej ta-le stol, na katerem je pravkar sedel starec. Kakor vidiš, so ostali na njem sledovi v obliki sivkaste pare. Ta para ima približno obliko starca. Lahko razločiš celo poteze njegovega obraza. Slične podobe naše osebnosti, naših dejanj in misli odnaša žarek prošlosti v večne arhive prostranstva. Ko sta bila že v gondoli, je zamišljeni Supramati naenkrat vprašal svojo ženo: — Ničesar mi aisi povedala o dvojni barvi ljudi, ne k> črnih in rdečih parazitih, ki so še ostud-nejši in ki spominjajo na novorojenčke. — O, to, kar imenuješ dvojna barva, ni nič drugega nego Človeška polarnost. Naše telo ima kakor naš planet tečaje. Severni tečaj izloča sinjo, južni pa rdečo barvo. Lahko se tudi prepričaš, da je barva tem lepša, čim močnejši je človek. Orni paraziti so pa nižji, materijalni in nečist! duhovi, kakor je bi! Narajana. Oklenejo se živih, ki pripadajo njihovi kategoriji, t j. ljudi, čijih življenje je polno razvrata in naslad. Ti paraziti se hranijo z življenjskim sokom svojih žrtev in z njihovo pomočjo uživajo vse naslade, ki bi jim bile sicer nedostopne. — Kako ostudno in strasno je vse to. Koliko nečistosti in zla sem videl danes, nasprotno pa tako malo dobrega, da bi človek mislil, da je ves svet pokvaiten. — Družba, ki sva jo pravkar zapustila, je bolj ustvarjena za zlo, kakor pa za dobro. Ona je popolnoma v oblasti nizkotnih strasti in razvad. Čutil si tresljaje pregrešnosti, ki je objela to razuzdano, nevoščljivo in hudobno tolpo. Te dni te odpeljem drugam, kjer se prepričaš, kakšne posledice ima pošteno, krepostno življenje in globoka vera v vsemogočnega stvarnika. — Kje pa je ta blaženi kraj? — je vpraša! Supramati radovedno. — V mislih imam siromašen samostan v bližini Benetk. Poznam predstojnika te verske občine. Mož je strog, pošten in kreposten, a menihi so vredni svojega predstojnika. Mnogi, ki so doživeti v življenjskem vrtincu brodolom, so našli v tem samostanu mir. Omenjeni samostan Je res to, kar mora biti, namreč pravo zavetišče pobožnosti ki usmiljenja. Kljub svoji nestrpnosti in radovednosti je vstal Supramati drugo jutro prepozno, da bi šla z ženj v samostan, zakaj Nara je hotela biti pri maši. DrugI dan sta vstala zgodaj in prispela v samostan v trenotku, ko se je pričela služba božja. Samostan je bil zelo star. Kolo časa se ie poznalo na mračnih, potemnelih stenah Majhna cerkev v gotskem slogu, s poslikanimi okni, črnimi hrastovimi klopmi in potemnelimi slikami, je napravila na mlada zakonca skrivnosten vtis. Na mnogoštevilna telefonska vprašanja radi predvajanja zadnjega filma uprave* ga Charlie Chaplina tem potom sporočamo, da film, ki nc danes predvaja v Ljubljani, nikakor n: novi film «p r a v c ga» Charlie Chaplina, ker zadnji njegov film cl3. pus stol o vš čin a ^ še sploh ni v Jugoslaviji. Danes predvajani film je precej starega datuma, a če v njem igra «pravi», že neštetokrat imi* tirani Charlie Chaplin. to boste tudi ssmi takoj ugotovili. Kar se pa tiče za danes o<»Ja» šenega allarold Uoyd»:jilma. istočasno j>po» ročamo, da Harrold Lloyd v današnjem fil* mu v Ljubljani sploh ne /gra. Toliko lc radi solidnosti reklame! * Elit ni kino Matica*. Pod oboki se je razlegalo petje in orgle so za-bučale, ko sta stopila Supramati hi Nara v cerkev in sedla molče v klop. Vernikov je bilo malo. Samo nekaj starih ženic in otrok in dva ali trije berači, ki so čepeli na tleh in molili. Vso sv^ojo pozornost je posveti! Supramati menihom, ki so sedeli na obeh straneh kora. Ti možje strogih, bledih obrazov so bili zatopljeni v gorečo molitev. Takoj na prvi pogled je bilo videti, da jim ni za svet, ki so se mu itak prostovoljno odrekli. Supramatiju se ie zdelo, da so vsi menihi pokriti 2 belimi, tenkimi plašči Iz ostriženih glav so jim švigaH žarki bleščeče svetk>bc. Tudi iz njihovih ustnic se je širila srebrnkasta svetloba. Pod stropom so plavali pestri ognjeni jeziki. Vsa ta svetloba se ie kopičila pred oltarjem v obliki ogromnega ognjišča iuči in toplote. Žareči oblaki so se lahno zibali ter zagrinjali včasih križ in od-rešenikovo podobo kakor biserno zagrlnjalo. Supramati je začutil v svoji duši nepopisen mir in stremljenje k Bogu. Samo zamolkel in harmoničen mašnikov glas je motil globoko tišine svetega kraja. Supramati se jc ves g in jen nagnil k ženi in jo tiho vprašal: — Kaj pomeni ta plamen in biserni oblaki ki se zibljejo pred oltarjem?. 70 11 Stev 267 »SLOVENSKI N A R O Dc dnt 22. novembra 1925. Stran a Prosveta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani« Drama. Začetek ob 20. zvečer 21. novembra, sobota: Zapeljivka, red D. 22. novembra, nedelja ob 15. pop.: Krpan mlajši, mladinska pred. Izven. — Ob 20. zvečer: Pegica mojega srca. Izven. 23. novembra: ponedeljek zaprto. 24. novembra, torek: Za narodov blagor. Red B. 25. novembra, sreda: Ifigenija na Tavridl. Red E. 26. novembra, četrtek: Veronika Deseniška. Red F. 27. novembra, petek Zaprto. 28- novembra, sobota, ob 15. pop.: Zimska pravljica, dijaška predstava, znižane cene. Izven. 29. novembra, nedelja ob 15. pop.: Krpan mlajši, mladinska pred. Izven. — Ob 20. zvečer: Zapeljivka. Izven. Opera. Začetek ob pol 20. zvečer 21. novembra, sobota: Orfej v podzemlju. Izven. 22. novembra, nedelja zaprto (gostovanje v Celju). 23. novembra, ponedeljek zaprto. 24. novembra, torek: Povratek, Favnova noč, Svatovac. Red D. 25. novembra, sreda zaprto. 26. novembra, četrtek zaprto (generalka). 27. novembra, petek: Eva. premijera. Red A 28. sobota: Don Juan. Red C. 29. novembra, nedelja ob 15. pop.: Orfej v podzemlju. Izven. 30. novembra, ponedeljek zaprto, 5. K. Pri lutkah pred začetkom sezone Zaskrtalo je v ključavnici velike omare, čije strop se krivi pod težo čarobnih vrtov in bajnih gozdov, kraljevskih palač in bornih koč. stebrovltih dvoran in temnih brlogov, čije strop se kot Atlasov hrbet pod nebesnim obokom, krivi tudi tu pod sinjim nebom pravljičnega sveta... (šefe-j da Je vse to le naslikano na lepenki), t Zaskrtalo je torej v ključavnici, širo- ( ka vrata so odskočila in glej — pred te-v boj je truma bitij, majhnih in drobnih, toda samih davnih, ljubih znancev, ki so že v ; prvih sanjali žarke mladosti pluli mimo te-, be. In sedaj jih zreš zopet pred seboj vse I one junake, kralje, kraljice, vile, skrate, viteze in razbojnike. Kot začarani vise pred teboj, mirno in tiho, mrtvih udov, ne-j gibnega telesa... Samo njih obrazi jih J oči razodevajo življenje v telesu utajeno. Poglej jih, ali se ti ne zdi. da se vse te drobne očke prijazne in srdite, sanjavo, otožne in vesele upirajo v tebe ter te glasno vprašujejo, če je že prišel tisti čas, da ožive popolnoma in da pred tvoje začudene oč! pričarajo kipeče sanje mladostnih dni naših, naših dedov in naših potomcev... Pozdravljeni vi mal! moji, kako je... Holgo se nismo videli... Ozelenelo je že v tem času v naravi, vzbrstelo in vzcvetelo, cvetelo in že odevetelo in baš se spravlja h počitku... In v tem Času, ko se naše duševno oko le prerado mudi na lepih slikah davne preteklosti, v tem času se nam odpira najmanjši Talijin hram, kjer bomo tuda mi v bajni preteklosti sanjajoči pozabljali prozaične sedanjosti... Torej bomo začeli, kaj ne?... Tiho vise lutke mirno in negibno, otrplih udov, v zaprašenih oblekcah — a oči se jim iskre. — Po-zdravlj eni! V prvi vrsti je gospod profesorske zunanjosti v starinskem fraku: v roki drži siv cilinder. Da poznaš? Se še spominjaš na tisti čas, ko so v polmraku prostrane dvorane Mestnega doma zapluli akordi skrite muzike in je zlata svetloba zalila mah* zastor, ki je lahno zazibaje se dvignil ter se je ta gospod v fraku in cilindru, nagubanega čela in otožno resnega pogleda pojavil pred rnnogobrojmmi začudenimi očrni. Prvi je stopil, sicer neodločnih ko* rakov, na svetle deske najmanjšega odra, prvi je z nerodnim poklonom in neodločno gesto, pač pa z odločno besedo pozdravil množico: Pozdravljeni veliki vi in mali___ In na zvedave poglede teh velikih' in malih se je vljudno predstavil, kakor se je še dostikrat pozneje, ko ie vedno znova občutil na sebi vprašujoče poglede, ter skromno opravičil svojo navzočnost: Ravnatelj sem lutkovega gledališča. Pogledi, dosedaj zvedavi, so postali pomilovalni in radovedno polodprta usta so se bkremžila v ironičen posmeh. pa je gospod ravnatelj videl to neumevanje, ki se zrcali na mnogih obrazih, in videl žasineh-ljive poglede in irouičea posmeh, je čuteč vso tragiko življenja izrekel veliko resnico, krilate besede: Četudi vam se nemogoče zdi, ste vi enake lutka kakor mi, ker vse od zgoraj vodi višja moč! Takrat so se mnogim oči odprle In so spregledali ter ostali verni spremljevalci tega malega teatra. — Pozdravljen gospod ravnatelj! Stisnem mu roko, a roka pade mrtva nazaj ob telesu, njegove otožne oči pa zro mimo tebe v daljavo... Vse drugače mu gleda preko rame Ce-f^elj. Ta strašni tolovaj, ki je, ne vem že koliko ljudi in žensk podavil, gleda svetlo in veselo izpod košatih obrvi, kot m'š iz moke. Servis! Daleč tam zadaj gleda mrko preko vseh, za kaki dve glavi višji od drugih »surova prirodna sila«, velikan Hrust In dalje — jako pisana družba: svilene prinčeve obleke se drži neotesan drvar, poleg SnegulČ:ce se ključi berač ifl tam — tristo kanonov — sam kapetan Bomba, buli vate sršečih brk. Zatem se kopiči pred očmi pisana množica svilenih, zlatopretka-nlii, žametnih oblek, množica oklepov, čelad, triogelnikov in v'hrajočih perjanlc; pa -todU ortprostih klobukov in čepic ne mani- 1 ka. Le stežka zagledaš med njimi neka} znanih obrazov, kakor cesarja Franceljna, princeso Amalijo, baronico Pravico, Ca-celjna, Rožencveta in Lflljano... Toda kje je pa Gašper? Hej, Gašperček! Ejla, tu sem, kričijo njegove svede oči, rdeča jopica, pisane hlačice. Le kako sem ga mogel prezreti? Najbrž se je ta čas zabaval z dolgim Mefistom »suho glisto« in ga spraševal »o zelenem arnku«, ki na drevesu visi in poje ali kako se iz starih ljudi mlade dela. Naj je že bilo, kar si bodi, sedaj obrača to suho motovflo GašperČku hrbet in zre nekam kislo v kot omare. Pustim ga v miru. ker s hudiči nimam rad opravka. Toda Gašperček! Toliko, da ml n: zameril, ta mali gospod. SIcer Ima prav. Povzročili smo med lutkami cel direndaj in nlega. da bi ne bilo zraven. O, tega pa ne! »Kjer le kaka burka, tam mora biti vedno tud: kak norec zraven, da pride v celo stvar nekaj veselja,« to Je njegov aksiom. Tudi nri smo zato; toda nikar naj ne brije norcev na račun celega teatra. To vendar nI prav, če nam pristopica na oder in si prešerno razkoračen ogleduje sceno, češ; pa poglejmo si. kaj naj ta namazana lepenka predstavlja. To pa stori skoro vselej, ko je vse (posebno pa lutke) najbolj zaverovano v igro. Dalje, ali ni to blamaža za teater, če raznaša, da okna na odru niso steklena, ampak samo poslikana, aH pa da so deske na odru prešibke, da bi privedel konja in da ga zato rajši priveze zunaj za kuliso. In, prosim vas, čemu pripoveduje, da je lesen in da ga vodijo na nitkah? Tako vendar razdre človeku vso iluzijo! Da, da, ubogi gospod ravnatelj Ima z njim velik križ In nam ga je tako opisal: Ta Gašper, to vam prava Je nadloga, on vse stori, a nikdar ne uboga; on vse skazi in vendar vse popravi in kjer ga ni, tam se takoj pojavi. In kakor gospod ravnatelj, ki je pravičen mož, ni prikrival njegovih slabost; (sicer jih Gašper tudi ne skriva) tiko nam je tudi razodel, največjo njegovih vrlin, namreč da je Gašper junak vseh naših boljših" "dram in da: kjer drugih m, on vse opravi sam. To in še marsikaj nam je povedal gospod ravnatelj; mi pa, ki smo gledali Ga-šperčka doma in na tujem, v najrazličnejših vlogah, in smo videli, kako je delal v igrah spletke in razpletke, poznal skrivnostne konce in začetke srno prišli do prepričanja, da je on zares življenja živi sok, in da Je zato nepogrešljiv. Vzamem ga v roko in hop ta mali spak je živ kot le kaj. Pokloni sem, pokloni tja in damam se še celo globoko priklanja ... Cel regiment lutk pa vanj željno upira ocl. ker komaj čakajo, da bi se tudi one na odru razgibale. In tudi mi že težko čakamo, da bi prišel tisti čas, ko bo mala rampa zažarela, zvončkov glas namah pomiril nestrpno publiko, pisan zastor pa odkril prizor, ko bodo lutke zopet zaigrale. Sprememba ljubljanskega repertoarja. Zaradi koncerta Zikovcev, ki se vrši v pon deljek, 23. t, m. se je obrnilo več abonentov na gledališko upravo s prošnjo, da se premesti pondelikeva dramska predstava na torek, ki Je za dramo itak prost. Kakor Čujemo, je uprava Narodnega gledališča tej splošni in upravičeni prošnji ustregla ter imajo abonenti reda B dramsko predstavo »Za narodov blagor« mesto v pondeljek 23-, v torek 24 t. m. Tako da sta v pondeljek obe gledališči zaprti in je mogoče abonentom posetiti koncert Zikovcev, ne da bi zgubili svojo predstavo. — Narodno gledališče v LJubljani. Danes v nrideljo se vsled gostovanja IjtibPan-ske opere v Celju vršita predstavi samo v dramskem gledališču In sicer: popoldne ob 15. uri se uprizori vesela historijo znanega pisatelja Milčinskega: Krpan mlajši. Igra je primerna tako za odrastle kakor tudi za mladino, saj je polna zdravega humorja. — Zvečer ob 20. pa igrajo velezabavno angleško veseloigro Pegico mojega srca. Obe predstavi sta Izven. V ponedeljek ostaneta obe gledališči radi koncerta Zikovcev zaprti. — Razstava poljske grafike. Vodstvo s predavanjem o poljski umetnosti se vrši v nedeljo 22. tr m. ob 11. dopoldne v Jakopičevem pavilvonu. Predava dr. Fr. Štele. — »Jugoslavenska Nilva« prinaša v številk] z dne 16. novembra to-le vsebino: Dr. Fr. Ilešić: Slavenska renesansa. — Vladimir Nazor: Šarkove uspomene. — Stevo Stojanovič: Šest godina naše agrarne reforme. — Antun Bonifačić: Amfre Gide. — Urr/etnost. Antun Barac: D. ArdielJnovič Jutarnja zvona. — Kosta Strajnič: Jugoslavija na izložbi dekorativnih umjetnosti. — Prosvjeta. Djuro Szabo: Kulturnc-istorijska izložba grada Zagreba. — Sokolstvo. D. M. Bo^unović: U slobodi — k Slavenstvu. — Feuilleton. Br. Vodnik: Tituš Brezovački: Diogeneš. — Bilješke. — »Srpski Književni glasnik« prinaša v številki z dne 16 novembra to-le vsebino: Ham7a Humo: Sevda!:jina ljubav. -— Božidar Kovačevič: Pet soneta. — Zdenka Marković! Jedro. — Zdenka Markovič: Planinski darovi. — Vladimir Vujić: Misli o Božidaru Kneževiću. — Savo Vuletič: Nešto o radu na uniji Crne gore i Srbile. — Jcvan M. Jovanovič: Odgovornost za svet« skl rat —• MIlan V. Bogdanovič: Pozoriš-nji pregled. — Milutin Lazarevlć: Vojni pregled. — Nikola Stanarević: Ekonomski pregled. — Božidar Vlajić: Politički pregled. — D. Milovanovlč: Pisma. — Beležke. — Jubilej »Slavjanslcega druzestva« t Bolgariji. j>Slavjansko družestvo« v Sofiji praznuje dne 5., 6. in 7. decembra t. L 25-letnico svojega obstoja. Na čelu dnrštva stoji od početka* vseučUiŠd profesor Ste-van S. Bob če v, eden nalsirrroatičnejših bolgarskih kulturnih delavcev In eden naj-Idealnejših slovanofilov. To društvo je organiziralo leta 191 a velTki slovanski kongres v Som, Id so se ga udeležili vsi Slo- uh sreča Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežesti, okusna, oskrbovana Veselo zdravje se smeje z (estečimi zobmi. Dnevna gojitev s »Kalodontom« ft najsigurnejša pot, da obvaru* jete lepoto in zdravje Vaših zob. vanl. Predsednik Bobčev pa je organiziral 1. 1906. prvi kongres jugoslovenskih književnikov in novinarjev takisto v Sofiji. — Sploh je društvo z vsemi silami delovalo za poglobitev slovanskih stikov In storilo vse, da popularizira slovansko idejo med Bolgari. V to svrho že 19 let izdaja svoie glasilo »SlavjanskI glas«, ki je poleg »Slovanskega Pfehleda« in »Slawjanske kulture« edina slovanska revija, ki je izključno posvečena slovanski ideji. Istemu namenu služita tudi »Slavjanski Kalendare, ki izhaja že 15 let, in »Slavjanska Biblioteka«, ki priobčuje prevode Iz slovanskih iezikov, razprave o Slovanih in njih jezikih itd. — Poleg tega prireja predavanja, koncerte in in kurze slovanskih jezikov. Kakor je iz tega razvidno, je delovanje »Slavj. Druže-stva« izredno živahno in obsežno, ni pa bilo tako učinkovito, kakor bi zaslužilo, kar so zlasti pokazali žalostni dogodki leta 1913. in leta 1915.—1918. Vkljub neuspehom v teh letih nadaljuje društvo svoje delovanje z redko, naravnost vzgledno požrtvovalnostjo, krepko se nadejajoč, da bo njega delo v sedanjosti in bodočnosti bolj blagoslovljeno, kakor je bilo v prošlosti Isto želimo simpatičnemu društvu tudi mi, ko mu iz vsega srca čestitamo k četrtstoletni-ci vzornega, plemenitega in nesebičnega dela za slovanske Ideale. — Kubellk v Španiji. Slavni vijolinist Kubelik je priredil v zadnjem času na španskem serijo koncertov. Te dni sta se vršila dva koncerta v operi v Madridu. Navzoč je bil tudi kraljevski dvor. Uspeh koncertov je bil sijajen. Kubelik je bil zadnjič v Španiji pred 15 leti. Podgane« stenice, ščurke uničujejo EW RATOL, STENOL, G AMA DIN, Odio Ratol, Zagreb. Bienlčka 21_4297 Javna prošnja Prebivalstvo mariborske oblasti je zadela težka nesreča. V noči na 11. novembra t 1. so po hudih nalivih reke in potoki prestopili bregove, voda je poplavila n:ži-ne, razdrla ceste, odnesla mostove in za-iela mnogo človeških naselbin. Najtežje prizadeti so srezi Murska SoSbota, Ljutomer, Dolnja Lendava. Ptuj. Celje in drugi. Materijalna škoda je ogromna. Cela za-selja so se vgreznila v vodo, mnogo obitelj je brez strehe, brez obleke in obuvala. Plazovi so zasuli ceste in kulture, unrčem so spravljeni poljski pridelki, oziroma Je ogrožena. Poginilo je mnogo domače živine, mnosro domov je zrušenih, znaten del narodovega premoženja je postal žrtev valov. Le takojšnja izdatna pomoč lahko omili bedo. Človekoljubje zove nas vse, v prvi vrsti tiste, ki jim je katastrofa prizanesla in ki so z življenjem in imetiem ostali na varnem, da trpečim prisKočimo na pomoč s pr0 .... -'jjijijij prispevki. Podpisani odbor se obrača do javnosti s p/ ; j, naj žrtvuje, kar more. da olajša nesrej naj z lastnmi denarnimi prispevki, pa tudi z nabiranjem darcv v najširših krogih pomaga zalagati sklad Pomožni sklad za oškodovance po poplavi v mariborski oblasti, iz katerega bi se mogla Črpati sredstva za nadaljnjo pomoč. Prispevki se sprejemajo pri pristojnih creskih poglavarjih kot predsednikih sre-skita pomožnih odborov In pri velikem županu mariborske oblasti kot predsedniku oblastnega pomožnega odbora. V Mariboru. 15. novembra 1925. Pomožni odbor za oškodovance po poplavi ▼ mariborski oblasti: dr. Andrej Karlin, dr. Rudolf Ravnjk, Ivan Roglič. dr. Otmar Pirkmaier, dr. Vekoslav Klikovec, Anton Lpovšek, dr. Josip Lesko-var, dr. Franjo Lipold, Viktor Grčar, Marija Maister, dr. Radoslav Pipu*, inž. Jo-sjtp ZkUnšek, Franjo Bureš- Sport Krvavec V zadnjem času je dobila Golica vrednega tekmeca v Krvavcu. Ta krasna in lah ko dostopna gora je bila Se pred nekoliko leti med planinci kaj malo znana, zakaj zveze s planinskimi kočami in zavetišči so ji skoraj popolnoma manjkale, malokomu pa se je ljubilo po razdrapanem Grebenu in drugod Iskati preredkih markacij In slabih steza. V nas pa, KI smo že od mladih nog posedali divno predgorje Kamniških planin, se je boril egoizem z željo odpreti ta neznani planinski raj najširšim krogom. Večinoma Je zmagala zadnja In oznanjali smo vsakomur prelestno lepoto in mir teh gora, ki so posebno pozimi nudile planlncu-smučarju toliko izrednih in plemenitih užitkov. Z Izjemo poletja smo pohajali na Krvavec ta njegove sosede v času, ko ja ležal na vrhovih sneg, bodisi da Je starka zima šele prikimala v deželo, ali pa da se je poslavljala od nas. Vsakokrat so se nam nudili prelepi prizori tam gori. odkoder vidiš pod seboj svet razgrnjen ali nariban in k nebu svoje strme vrhove moleč ol TJčke gore v Ictri, lepega Snežnika, preko Trnovskega Gozda in nazobčanih Julijskih Alp ter vabljivih Karavank do belo zasneženih Visokih Tur. Prav od blizu te pozdravljajo razritl. z neštetimi kamini in po llcami prepreženi vrhov! Kamniških planin, kJ Jih vidiš najlepše, če se potrudiš s Krvavca preko Grebenov po markirani poti na Kompotelo, kopast vrh tik nad Bistri, ško dolino. Drugi enako vredni prizor! pa se ti nudijo na gori sami. Pri sv. Ambrožu se pričenja krasen bukov gozd; ko pa ga imas za seboj, se ti odpro lepo planine, katerih središče je Krnska planina. Tu se nahajaS tndi na drevesni meji. kjer stoje številne smreke, razrite od viharjev In od krutega boja ter zbog svojih čudovitih oblik, tako pristojnih v ta gorski svet, vredne opazovanja in občudovanja. Jesen je tu divna za radi sanjavega mini in pestrosti barv. Prizori se ti nudijo, da bi najraje sklenil za vedno tu gori ostati. Malo pa Je tako poziv liajočega kakor pomlad tam gori. V senc? strmečlh pobočii m v jarkih se skriva Se sneg, na prisojnih tratah pa ti žari naproti nebrojna množica pestrih cvetic. Njihove dolinske vrstnico se lahko skrijejo pred njimi, zakaj od višinskega solnca so prevzele ves njegov sijaj. Od skupin raznobarvnih jegličev se oko kar ločiti ne more! Najlepša pa je ondi zima. Takrat izgi ne jo pod debelo plastjo snega vse skale, ki poleti mole Iz travnikov. Položna pobočji te z vso silo vabijo nase. Gozd je pravljično lep; smreke so kar odete v debele poledenele oklepe. In barve! Dočim nam v dolinah megla zastira svet z enakomerno In nspavajočo sivo kopreno, minevajo gori dnevi alt v divjih metežih in viharjih, ali pa v dolincem malone nepoznanem 6ijaju. Tu je zaman oplsovanle, ker harmonije vseh prehodov barv od temnega ultramari-na do blesteče zlate barve večerne in jutranje zarje je popolnoma nemogoče z besedami orisati. Pojdite gori In tu doživite nre, ki vam bodo vse življenje nepozabne! Kdor pa je smučar, ta najde na krasnih pobočjih dosti prilike uživati veliko sreče. Malo naših gora je namreč tako pripravnih za divni smuSkj sport, kl Je z zimsko turi-strko tako tesno spojen, kakor je Krvave-: s svojimi bližnjimi sosed!.. Ob ugodnih razmerah se lahko pripelješ na smučeh prav v Kamnik na kolodvor. Ko smo pred svetovno vojno ko* »pomilovanja vredni neumneži« sami uživali na smučeh krasote Kamniškega predgorja, smo morali pač mars+ trikrat bridko prezebati tam gori, zakaj le pri prijaznem cerkovniku pri sv. Ambroža smo našli varno zavetje, sicer pa so bile višave brez zavetišča. Danes pa je Slov. planinsko društvo postavilo v višini 1700 m krasno in udobno zidano kočo, ki bo kljubovala tudi najhujšemu mrazu in viharjem. V njej bo pozimi kakor poleti planinec ali smučar ali kdor je oboje skupaj, našel prijetno in dobro oskrbovano kočo! "Dom vn Krvavcu je pravi kras naših planin. Slovenski planinci! Dvojna je Vaša dolžnost: napram sebi, da izrabite ugodno priliko in od slej posvetite v vseh letnih časih več pozornosti Krvavcu ln ostali skupini, za kar boste vedno bogato plačani, posebno pozimi. Druga dolžnost je napram Slov. planinskemu društvu, ki je z velikimi stroški napravilo lepo stavbo, Dom na Krvavcu. Le zadostni poset bo omogočil ob. drfati dom trajno odprt. Slovenskemu planinskemu društvu pa bi svetoval, da bi tu in tam še nekoliko izpopolnilo markacijo, kar bo posetu v korist — poskrbi pa naj tuđa za zadostno varnost cvetic tn miru, ker proti ničemur se v naših planinah ne greši bolj, kakor proti onima dvema točkama! Kamniško predgorje je kolikortoliko Se nedotaknjeno in zato je treba od začetka ukreniti vse, da ohranimo njegovo najlepšo stran — floro tn mir. Pavel Kunaver. PRVENSTVENE TEKME V LJUBLJANI. Nedelja ob 13. In 14.30. — Igrišče Ilirije. Jutri v nedeljo se odigrajo ene zadnjih tekem v Ljubljani sicer nastopi vseh Sest ljubljanskih klubov. Dopoldne igra Jadran proti Svobodi, proti kateri ima lahko nalogo, popoldne pa nastopi najpreje Primorje proti Slovanu (ob 13.) in Ilirija proti Hermesu. Obeta se zanimiv sport, ker so vsi naši klubi zadnje čase v dobri formi. Vse tekme se odigrajo na Igrišču Ilirije. — »Maribor« na Koroškem. SSK Maribor igra v nedeljo na Koroškem. Moštvo nastopi v močni postavi, igrata Jovanovič 'm Pleš. Tako poroča »Marburgger Zeltung«. - HfC t Zagrebu. Prask DFC, poleg Slavlje in Sparte najmočnejši klub, igra danes v soboto In jutri v nedeljo v Zagrebu. Prvi dan nastopi proti Hašku, drugi dan oroti Gradiariskaam. Dne 35. novembra igra DFC v SuboticJ prorin Sandu, 28. in 2°. v Beogradu, na povTatku dne 1. decembra pa v Zagrebu proti ConcordijL WILLMOTTOVA ŠOLA Dunajski Rapid. čigar slava je že kolikortoliko zateranela, si Je najel angleškega trenerja, bivšega centerhalfa VVillmorta. ki le igral pri klubu Cardiff. W2lmott je prispel pretekle dni na Dunaj ln v sredo ie že pričel s treningom. 2e zgodaj zjutraj — slana je pokrivala tla — je VVillmott zbral svoje ovčice. N:-kjer na igrišču ai bilo videti nobene žoge, pač pa se Je v enem kotu gneda kopica Rapidovih igralcev, v sredi vse nadkrLlju-joči VVillmotL Potom tolmača je dajal svo> le direktive. Najpreje startni poizkusi s kratkimi sprmti. nato skoki preko vrvice v vseh varijacijah, nato tekmovalna pešho« Ja, končno prizemna akrobatika na plahti« razprostrti na igrišču. Igralcj so legli na hrbet :n pedalirali z nogami v zrak. Končno še en sprint in enournl trening brez žoge se je končal. V četrtek se Je pojavila žoga na igrišču. Ne ena, ampak šesL Pričel se Je pravi bombardement vrat WUU mott je tu pokazal vse svoje sposobnosti 2ogo Je obvladal v vsakem položaju. Njegove tanke noge so se mestoma podaljšale v ogromno dolžino, izvrstno ioro je pokazal z glavo. Trening le trajal 2Xl0 minut. Nato so morali Rapldovci teči tri kroge, nato zopet hoditi itd. Rapid, ki ostane čez zimo doma, upa. da se bo moštvo zopet povzpelo na nekdanjo staro višino. Sokol Seja zbora župnih načelnikov GOS v Pragi V soboto 7. In nedeljo 8. t m. je reštt zbor župnih načelnikov COS. težko nalogo ob prisotnosti skoro vseh župnih načelu, kov, razven Miličeve župe. V soboto popoldne so bile predelane vse tekmovalne vaje za višji ln nižji oddelek in sicer na drogu, bradlji, krogih in konju na šir. Obširna je bila razprava glede podrobnega zletnega sporeda, ki bo v svrho odo, britve predložen glavnemu odboru COS Dnevi od 4. do 6. junija so prepuščeni te-lesno-vzgojni sekciji »Osrednjega društva čsl. telovadnih profesorjev« za tekme in nastope srednješolskega dijaštva. Nedelja 13. junija je določena za sokolski naraščaj petih praških žup. Z veseljem Ie bilo sprejeto poročilo, da se teh slavno-sti udeleži tudi naraščaj bližnjih soko'skih žup, toda le pod tem pogojem, da pride ra-raščaj v Prago ob 6. uri zjutraj in zapusti Prago že ob 8. uri zvečer, ker je miadinl ponoči strogo prepovedano hoditi po ulicah ali se voziti z nočnimi vlaku Nedelja 20. junija je posvečena petrm praškim župam za javne nastope. V dneh od 27. do 29. junija se vrŠJ 1L zlet in tekma obrtnega naraščaja. Pri tekmah bo vzbudila posebno pozornost bojna tekma naraščaja, pri kateri je na >rog5 93 m kombiniran tek, skoki, plezanje, tek z zaprekami itd. Ob zletu naraščaja bo prvič uprizorjena zletna scena. Isti dan se priČie-jo že tekme članstva in sicer poljubne in pesebne tekme. Dne 1. julija se vrši tekma za slovansko prvenstvo, tekme gostov ln skHrje starejših članov iz petih praških žup. Starejši člani bodo nastopili v slavnostnem kroju, toda brez srajc 2. julija se vrši tekma vrst nižjega oddelka in skušnja sok vsks konjenice. 3. julija pa tekma vrst vlŠiega oddelka in telovadba praških žup. Glavni zletnl dnevi so določeni od 4. do 6. julija. Izven skupnih prostih val članov !n članic se vrši tudi nastop jugoslovenskega Sokolstva in medmestna tekma Praga— Eino—Bratislava, in Zagreb—LJubljana—. Beograd v štafetnem teku na 100 m, 200 m, 300 m in 400 m. v teku na 100 y ln v gladkem teku na 100 m. Tekma bo razdeljena na 3 dni. Za posebne tekme so določeni teki ra 100 m, 400 m, 800 m in 1500 m, z zaprekami (nizkimi) na 200 rn, (visokimi) na 110 m, dalje pocestni tek od 15 do 20 km In Štafetni tek na 100 ra, 200 .n, 300 rn ln 400 m V posebno tekmo spada tudi metanje krogle diska, kopja, skok v višino In daljino, ob palici, plezanje, vzpiranje bremen, vlečenje vrvi, plavanje, skoki v vodo, sabljanje in rokoborba. Prvič bo uvedena tudi smučarska tekma, ki se bo vršila v J!1em-eScJ pod vodstvom župe Krkonoške koncem jamarja ali začetkom februarja prihodnjega leta. po dogovoru s smučarsko zvezo. Izbirne tekme se bodo takrat vrši'5 v žrrah in odpadejo zaradi tega druš*vene ttkme, zahtevalo pa se bo 7o odstotkov pri tekmah vrst. 95 odstotkov pri poseonih tekmah In 65 odstotkov v šestobojn. Desetoboj, določen prvotno za 2S. oktober ie sedaj uvrščen v zletne tekme. Za-bteve za posebne tekme se bodo znatno zvišale. Na novo je uvrščena tekma za člane in članice v oderskih nastopih, ki tvorijo tudi del akademij, prirejenih v zletnlh večerih v praških telovadnicah. " koliko- ne bedo zasedene vsled nastanitve članstva. Kot nagrade tekmovalcem se bodo odslej Dodeljevale kolajne. Za zbor sodnikov se ustanovi posibna sedniška šoli. da bo sodba tek^ova':ev enotna. Kako bogat ?e bi* program seje zbrra župnih načelnikov dokazuje n ijbol' to, da ie sobotna se!a traiala od 16 do po' 22. in nedeljska nepretrgoma od 8. do 14. ure popoldne Jugoslovenski Sokolski Savez je zasto pal na tej seji naš savezni načelnik brat Ambrožič, ki Je bil prisrčno pozdravljen ln sprejet od svojih severnih bratov. Spoiočil je, da bo jugoslovensko Sokolstvo poleg svojih posebnih točk sodelovalo tudi pri sknpnih zlatnih prostih vajah. Njegov govor ie zbor sprejel z velikim navdušenjem. — Zdravoj i BL Dnevne vesti. V Ljubliani, dne 21, novembra 1925. — Proslava narodnega praznika. Minister ver Miša Trifuiiović je izdal primerne odredbe za proslavo narod-nega praznika dne L decembra t. L V vseh cerkvah in moiilnicah bo slovesna službo božja, v večjih srarnizijah pa defiliranje Čet. Sokolska loterija za Tabor ie v zadnjih dneh močno oživela. Krajevni zaupniki so osnovali svoje odbore in pričenjajo zadnje dneve pred srečka-niem prav pridno posesati s ponudbami med občinstvom. Oglašajo se od blizu in daleč prijatelji Tabora, dobivamo naročila celo iz južne Srbije. Povedati pa je treba, da smo baš pri naj-sorodnejših društvih z malo častnih izjem naleteli na slaba ušesa. Sokoli so pozabil zasluge Sokola I. za vkoreni-njenje sokolske misli, za kulturno pojmovanje sokolskih nalog. Sokol L se s svojim delom in delavci ni omejeval na lastno društvo, rad je trosil energije in delo v prid sok. društev v oddaljenih mestih in selili izven Ljubljane. To velja osobito za dobo od 1909 in do prvih poprevratnih let. Iz Sokola L je izžarevala velika propagandna energija in toplo navdušenje, ki so ga bila deležna tudi druga društva. Vsa bratska društva dobro vedo, da nas je sila in nasilstvo sovražnikov vrglo v težaven sedanji položaj. Bridko se nam stori, ko nam ravno največ sokol, društev vrača srečke, da niti poštnine ne plača to s pripombo: «imamo lastne potrebe*. Ce je kdo potreben, je gotovo Sokol na Taboru, toda povedati moramo, da niti v današnjem položaju ne odklanjamo potrebnih prošenj drugih društev. Ako ne moremo razpečati vsega, vsaj nekaj vnovčimo, zavedajoč se, kaj zahteva «bratstvo», ki ne sme biti prazna fraza. — Nasproti tem mrzlim voditeljem sokol, društev ima Tabor svoje prijatelje, ki nam pomagajo z vso vnemo. Ponosni srno na Vas! — Srečke po 10 Din se dobijo po vseh ljubljanskih trafikah, pri vseh naših zaupnikih in vsak dan v društveni pisarni na Taboru od 4.—7. popoldne. — Srečkanje se vrši nepreklicno 15. decembra t. 1. Na nas vseh je ležeč uspeh ali neuspeh tega podjetja. Poživljamo vse članstvo, poverjenike, vse prijatelje Sokolstva, da pomagate in pokažete v bodočih dneh delo in požrtvovalnost! — Loterijski odbor« — Sprejemi na dvoru. Naš poslanik v Angori Trajan Živkovič je v daljši avdijen-ci včeraj poročal kralju o naših odnošajih s Turčijo, zlasti o sklenjeni mirovni in prijateljski pogodbi. Prometni minister Anta šRadojević je v enourni avdijenci pojasnil kralju prometno politiko v zvezi z novim proračunom. Zunanji minister dr. Ninčić je kralju poročal o sporazumu z Vatikanom na podlagi ustnega poročila poslanika dr. Smodi ake. — Kraljica in Materinsko udruženje Nj. Vel. kraljica Mari.ia ie sprejela predstavnike Materinskega udruženja gc. Julko Bajnoli, Natalijo Popovič in DaTinko Pj-!>cvič, ki so naprosile kraljico, da prisostvuje svečani otvoritvi doma Materinskega udruženja dne 4. decembra t. 1. — Odlikovanje. Podpisan ie ukaz post-aiega ministrstva, s katerim je odlikovan z redom sv. Save četrte vrste g. Jakob Vrečko, inšpektor general- direkcije Poštne hranilnice v pokoju. — Odlikovanje češkoslovaškega poslanika. Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval češkoslovaškega poslanika na našem dvoru g. Jana Šebo z redom Sv. Save I. razreda. — Amnestija. Z ukazom Nj. VeL kra» Ija z dne 10. t. m. opro", ena so :n nredana pozabljen ju: 1. kažnjiva dela v 01 lislu § 44. vojaškega kazenskega zakona, izvršena do dne tega ukaza, kakor tudi v onih slučajih, ako se krivci sami javijo, najdalje do I. jas rrjarja 1926. L; 2. kažnjiva dela v smislu § 57. v zvezi § 58. vojaškega kazenskega zas Kona in iz § 63. v zvezi 64. in 67. voja* škega kazenskega zakona (samovoljno od* daljcnje, pobeg in dogovorni pobeg), izvrže« na od podčastnikov, kaplarjcv, redovov in neukaznih oseb naše vojske in mornarice v času od 21. oktobra 1923 !., pa do danes (10. novembra 1925 L), in to samo v onih slu? čajih, v katerih so so prijavili prostovoljno pri vojaških ali civilnih oblastnijah radi pošiljanja v poveljstvo ali pa če to izvršijo najdalje do 1. januarja 1926. 1. To se objava Ija vsem, posebno pa roditeljem in sorodni* kom pesamnih vojaških beguncev zuto, da jim pišejo, da se do označenega roka vrnejo iz Avstrije in Italije, kamor so navadno po* begnili, ter jih opozore, da v tem slučaju ne bodo kaznovani. — Napredovanje v poštni službu Na iprediog ministra pošte sta pomaknjena v sledečo Višjo skupino g. Andrija Kovače-v i ć, inšpektor Poštne direkcije v Ljubljani, in g. Zdravko S t as on i č, inšpektor Poštne hranilnice odnosno njene podružnice v Ljubljani. — Nastas Petrovič v avdijenci. Po poročilu iz Beograda je včeraj kralj sprejel v avdijenci bivšega ministra notranjih del v Davidovićevem kabinetu Nastasa Petroviča. Nastal Petrovič je kot minister vodil pogaianja z Radićem, toda brezuspešno. Pri zadnjih volitvah je propadeL — 251ctalca Dušana M. AUtrovIća. Znani pevec Du>'an M. Mitrovič slavi 22. novembra 25!etnico svojega umetniškega in pevskega delovanja. V proslavo te umetniške obletnice se je v Osijeku, kjer deluje g. Mitrovič, sestavil poseben odbor, kateremu načelujejo vse vplivnejše osebe v Osijeku. Osijesko gledišče proslavi umetniško obletnico s posebno svečano predstavo 7>2onglerja naše Ljube Gospe?. Mitrovič bo pel Jeana. K 25Ietnici tega odličnega umetnika, kojega visoka karijera s to obletnico, kakor upamo, še ni zaključena, kličemo tudi mi svoj Zdravo I — Iz našega državljanstva so Izstopili: iMarija Detela. rodom iz Maribora; Franc Bukovšek, redom iz Loče, Franc Germane, rodom iz Gaonika; Stanislav Kosec, rodom iz Glava tičeva: Jožef Lorber, rodom iz Ja-rciiine, Ivan PotočnjaJt, rodom iz Javornl-ka; Roman Ob'd, rodom iz Cmc; Alojarj Kriz. pristojan v Radovanje, Jernej Haee iz Sv. Pavla pri Preboldu; Elizabeta M?s iz Ljubljane, Ana Frledrlch iz Ptuja; Fran Jagodic iz Zftike, Marija Gornik Iz Sv. Je-derta pri Laškem, Avgust Tkalec iz Roga-gevča, TeTezija Vodušefc iz Maribora, dr. Viktor Vog iz Celja, Alojzij Martmec Iz Maribora, Bogomir rfamerer-Čonč iz Sv. Trojice pri Sletu in Jakob Jevšrnek iz Dra-melj. — Ženska Ma!a antanta. Vsled nepredvidenih zaprek je predsednica Ženske Male antante, te vrhovne organizacije češkega, grškega, rerunskega, poljskega in iu-goslovenskega feminizma, ga Peposlava Petkovie-Maksimovič odredila, da se letos:! ji koncert kongres Ženske Male antante preloži na prihodnje leto. Letošnji kongres bi se bil moral vršiti v Atenah- — »Gorostasnostl«. Z ozirom na Članek, ki smo ga te dni priobčili pod tem naslovom, nam piše g. I. Z.: V prvi vrsti je treba zabeležiti, da je naš zakon avtentična kopija francoskega zakona. Ne morem si torej misliti, zakaj bi ne mogel biti za nas dober, ko se vendar po njem v v-seh detajlih ravna finančna uprava tako modeme države, kot ie Francoska. AH ie hotel člankar ohladiti svoio ^ezo, ker ne more toliko misliti, da bi ze vnaprej nvidel potrebo nakupa pisalnega traka ali celo več trakov naenkrat skupno z drusrrmi pisarniškimi potrebščinami, ki jih je vedno imeti v zalogi. Ta uvidevnost nt torej »simo komplicirana stvar«. V tolažbo pa naj mn povem, da zakon pozna izjemne slučaje, namreč da se nabava lahko izvrši tudi brez komisijskega ogleda treh članov na licu mesta za nakup potrebnega predmeta. Torej >nič kope protokolov in posebnih ogledov«. Po mnenju podpisanega spada dctičnl, ki Je odredil nakup enega traka, v Studenec kjer bi si lahko priskrbel toliko prostega časa, da bi se malo poblizje seznami z našim ali francoskim zakonom, ki je res — razen nekaj točk — potrehen In celo bi rekel aktualen za povojne čase, ko Imajo trgovci različne cene za isti predmet. — Tendenca zakona je, da pobira draginjo. Zato ogledi komisije treh članov na licu mesta. Tudi v privatni praksi menda velja, Irdor ceneie ponuja, Ima prednost pri prodali. Z u\edbo omenjenega zakona le dana prililca vsem trgovcem, da konkurirajo in se udeležujejo državnih nabav. Clankar je petemtakem dokazal, da Je res ovira dobremu uradnemu poslovanju. Na koncu priporočam, naj si pisec nabavi to-Ic knjiso: ^Objašnjenje in izvršenje zakona o drž. računovodstvu« P. 13. Todoroviča, Beograd, Molerovac 25. ki ga bo gotovo zanimala. — Poroka. Danes se poroči v Velikih Laščah g. Lade Rape. znani športnik, brat oblastnega tajnika S. D. S. dr. Stane Rapeta z gospodično Cilko Jelene iz ugledne na* rodne rodbine. Bilo srečno! — f Odvetnik dr. Josip Kolšek. V Laškem je dne 20. t. m. nenadoma umrl, zadet od kapi, g. dr. Josip Kolšek, ondot-ni odvetnik. Pokojnik je bil eden najodlič-nejših naših mož v Laškem in laškem okraju. V trgu, ki ;e bil do zadnjega časa nemškutarska trdnjava, so imeli Slovenci zelo težko stališče. Nikogar ni bilo. ki bi organiziral Slovence, edma EIsbacherjeva hiša je bila slovenska oaza sredi ncrrjcnr-ske puščave. Ko se je dr. Kolšek nastanil v Laškem, ie takoj stopil v stike z Elsba-cherjem in je je! organizirati slov. žKelj. Z Elsbacherjein sta obupno izvojevala mar-sikak uspeh, toda moč nemškutarske klike je bila še vedno tako velika, da je ni bilo mogoče potisniti docela v ozadje. Kakor drugod po Štajerskem, tako je tudi tu odločal nemški kapital. Popoln preokret v razmerah ie nastal tudi v Laškem šele s prevratom. Ko je odpadel pritisk nemškega kapitala, ie dobil tudi laški trg in laški okraj svoje pravo slovensko lice. Dr. Kolšek je bil rojen v Zavoditi v celjski okciici. Gimnazijske študije ie končal v Celju, iuri-dične pa na Dunaju. Po končanih študijah se je posvetil odvetništvu in ie služboval kot kandidat pri dr. Sernecu v Celju in pri dr. Slancu v Novem mestu. Svojo pisarno je otvoril v Laškem, kjer so zlasti potrebovali slovenskega pravnika. Tu je takoj stopil v VTStc narodnih bojevnikov in si v borbi proti Nemcem in nemškutarjera pridobil velike zasluge. Bil je vedno odločno naprednega mišljenja in dolga leta naročnik našega lista. Umrl je v starosti 64 let. Pogreb bo v nedeljo 22. t. m. ob 16. v Laškem. Bodi odličnemu možu ohranjen trajen spomin, njegovi rodbini naše sožalje! — Izjtn'a. Akcijski odbor »Federacije organizacij privatnih nameščencev v Slove* niji» jc na svoji seji dne 20. novembra 1925 soglasno -sklenil, najenergieneje protestirati proti odpravi doklad na premog po Din 5.— za 1000 kg, ki so bile doslej namenjene rent« nikom nezgodnega in starostnega zavareva» njo. Odbor poziva vse slovenske poslance, da v parlamentu z vsemi silami nastopijo za eliminiranje te določbe v novih dvanaj« stinsh ter pričakuje, da parlament ne bo \z= ročil nad 2600 rodbin poginu vsled lakote. — V Ljubljani, dne 20, novembra 1925. — Zveza društev privatnih nameščencev Slove* nije v Ljubljani. — Valentin A. UrbančiČ s. r., Mr. ph. Joža Žabkar s. r. — Savez pri* varnih namještenika Jugoslavije, podzveza v Ljubljani. Rado CcleSnik a. r„ Fran Skobl s. r. — Organizacija zasebnih nameščencev v Ljubljani. Niko Gogola s. r., Janko Buko« vce s. r. — Iz Vedle nam plšeio: V nedeljo 29, t. m. je tu ustanovni občni zbor podružnice Z. S. V. iz svetovne vojne. 1. Ob pol 10L zbor vojakov Iz svetovne vojne pred društvenim domom m odhod v cerkev. 2. V cerkvi govori ob 10. tajidk Zveze & g. Bo- T Napeto-zanimiva »cena i« senzacionalnega filma i »Človek na repatici', ki ga danes predvaja Elitni Kino Matica (vodilni kino v Ljubljani) nač, bivS voj. karat, Ta nato sv. maša za padle tovariše. Pri božji službi poje pevski zbor bivših vojakov. Po maši se poje ža-lostinka za padle tovariše. 3. Popoldne ustanovni občni zbor v veliki dvorani K. I. D., kjer govori č. o. BonaČ. Pevski zbor pa zapoje pesem Oj. Doberdob. Na narodni praznik dne 1. decembra se bo nabiralo po far! za spomenik v svetovni vojni padlim vojakom. — Za Jugoslovensko Matico. O priliki petdesetioirtice ge. Adamičeve in praznovanja godov gg. Ma1)!, Kavka in Smogorec je nabral v odgovor na fašisiovska nasilja v Primorju gospod Rigo Odlasek, nadučl-teH v Domžalah, znesek D:n 2-32 in ga na-sloni! podružnici Jugoslov enske Matice v Darrcžalan-Radomljc. Posnemajte! — Planinski koledar, ki je izšel v Zv. tiskarni v Ljubljani, je stenski koledar v obliki 19X29 cm, tiskan na šestih istih iz kromokartona. Vsak Ust krasi po ena lopa slika iz naših drvnih planin m obsega po dva meseca koledana. Jako umesten kot mi-klavzevo ali božično darilo. Cena Din 25. Dobiva se v Zvezni tiskarni tn knjigarni v Ljubljani, kakor tudi v drugih večjih knjigarnah in papimMi trgovinah v Sloveniji. — Džepni kalendar »Jadranske Straže« za 1926. god. Izašao jc upravo iz štampe te se je počelo njegovim razašiljanjem. Kalendar je za naš prilike okusno i solidno opremljen, a zadržava tnncgo podataka o ratnoj i trgovačko* mornarici, kao i naše zastave u bojama. Povezan n imitaciji koze, kalendar može da konkurira stranoj robi, pa se preporuča javnosti, koja tim ujedno vrši patriotsku propagandu za naše more in njegova odbrauu. Stoji Din 10, a naručuje se kod Centrale Jadranske Straže u Splitu i knjižarama. Preprodavačima rabat. — Iz naših naselbin v Ameriki. V Cte-veiandu so na St. Clarr Ave in 207 Street našli truplo oOletnega moža, ki je imel pri sebi listine na ime Martin Stupca, 10u9 2. t2. Nogi je imel odrezani, glavo pa popolnoma razbito. »Kopriv«, humorištičnega lista, ki izhaja v Zagrebu, 47. številka je izšla s prav zanimivo vsebino. Na prvi strani je velika slika ^No\1 ministar presvete pa dužnosti«. Predstavlja Radića, kako vleče barko radikalne stranke iz močvirja. Zanimivi sta tudi sliki »Proračunljivi Baja (Pa-šič)« in Pribičević »Pred radikalnim klu-bom — Sedaj jc služkinja prisil Ijeua, da si poišče zdravniško pomoč ca lastne stroške, ako noče trpeti še polnih šest tednov bolečine. Kaj koristi našim služkk njam bolniška blagajna, ako nudi obolelemu članu tako zanikrno pomoč? Mislim, da je v splošnem interesu, ako priobčite v vešem cenj. listu ta slučaj, morda bo kaj koristilo.» — Proti poslovanju bolniške blagajne nam prihaja toliko pritožb, da jc že skrajni čas, d" se napravi energično konec očividno nos zdravim razmeram pri tem zavodu. — Imenovanja v Licejskl biblioteki v Labilan?. Na predlog prosvetnega ministra ie kralj podpisal ukaz, s katerim ie bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja muzejske biblioteke v Ljubljani g. dr. Av-gnst P i r i e v e c, doslej pomočnik bibliotekarja Licejske knjižnice. Za vršilca dolžnosti upravnika Licejske biblioteke je imenovan g. dr. Janko Š1 c b i n g e r, profesor realne državne simr.azije v L'ubljani. — Glas Iz občinstva. Pišejo nam: Ponovno prosimo mestni magistrat, da bi dal napraviti ua Ahaci}evi cesti ob Saraboihv vem vrtu kanalizacijo. Ob deževju se tu nabere toliko vode, da stoji luža ob luži. Za prvo silo bi morda že zadostovalo, ako se izkoplje navaden jarek. Upamo, da naša prošnja ne bo zamau. Enaka naprava bi bila priporočljiva tudi ob »Meksiki«. — V ponedeljek dne 23. t m. se pripeljejo v Ljubljano Zikovci in prirede tu še isti večer v Uniortski dvorani svoj komorni koncert ob 20. zvečer. Prepričani smo, da bo občinstvo v veliki meri posetilo ta koncert, saj ono ljubi iu spoštuje odlične umetnike, ki so pravzaprav izšli iz našega mesta, saj so se tu združi h v skupino komornih glasbenikov. Njihovo izvajanje in umetniški program nam jamčita za prvovrstni glasbeni užitek. Prodprodaja vstopnic v Matični kujigarni. — O krščanstvu in o perečih vprašanjih, ki se skušajo reševati na podlagi dogem, razpravlja danes cb 8. zvečer v gostilni pri Cešnovarju akademik g. Mihelak. Po predavanju prosta zabava. Pri tej priliki sodeluje šentjakobski pevski oktet. Kcr obeta biti večer zanimiv, vabimo ponovno vse člane m prijatelje šentjakobskega naprednega društva, da se v čira večjem številu udeleže tega predavanja. — Stalna higijenska razstava u a Ve- 1 esej m u v Ljubljani se zaradi prenovi tve do preklica zapre z dnem 33. t m. — Predavanje v društvu »Soča« v UubljanL V društvu »Soča« v Ljubljani predava danes v soboto 21. L m. v salonu pri »Levu« gospod profesor Franc Dolžan, in sicer: O pračlovekue. Nato zanimivo predavanje vabimo vse člane ha prijatelje društva. Začetek ob pol 21. uri. Vstop vsem prost. — Danes zvečer ob & je v balkonski dvorani ljubljanskega vseučilišča javno predavanje članice beogradskega ženskega pokreta, gdč. Milice Vlajičevc o temi: »Položaj žene v zadrugi v srbskem državljanskem zakoniku,« Brez vstopnine. 1955/n — Dr. Oeoaora Jenko-Qroyerjeva se je oreselfta na M3c!o5rčevo cesto št. 13. — Načelstvo zadruge mesarjev m prčka jeval cev v Ljubljani naznanja, da sc vrst preizkušnja mesarskih vajencev dne 26. novembra t 1. ob 8. dopoldne v mestni kl a v-nld. Prtelasm* se imalo vsi vajenci, kateri se podvržejo pre*zkušm:i. pravočasno mn> lanfci sadmsl ter predla/i vse tozadevne listine. 1*62 i Si— V nedeljo, dne 22. novembra vsi v Sokolski dom na Viču, kjer priredi mestna Orjima Vič-GUnce svoj elitni družabni večer; r.a dnevnem redu so koncert, baletne točke, šaljivi prizori, ples, šaljiva po-šia in prosta zabava. Začetek ob 20. uri. Pridite vsi, Id si želite neprisiljeno in veselo zabava Vstopnina 5 D:a za osebo. — Or-Ja-Na St. Jakob — Krakovo — Trnovo poživlja svoje članstvo kakor tudi sosednih Orjuna. da se kar v največjem številu ndeleže pesreba br. ikdOBtii in sibskega dobrovoljca Alojzija Ceboill. — Zbor pred OUtvalniOO Dežehie bomlce 22. novembra ob 14.30. Kroj, civilisti z znakom. — Naznanilo. Odbor podružnice vnrj-uili invalidov, vdov in sirot v Ljubljani javlja svojim rednim člaium in članicam, da namerava tudi letos prirediti božićnico in .bdariti svoje revne člane in članice. Prijave se sprejemajo v društveni pisarni Sv. Petra vojašnica med uradnimi urami in sicer od 23. novembra da 5. decembra t !. Na poznejše prijave se ne bode moglo 3zi-rati. Odbor. 1964/n — Največja izbira finih bluz In oblek. Stari trg dt. 3. Krištofič-Bučar — uKera«. stavbena res. zadruga z o. z. v Ljubljani naznanja, da ima sedaj *voj zadružni iokai v Dalniaunovi ulic! St. 11, pritličje desna Vse tozadevne informacic se dobe tam on uradnih urah. 19o3Ai — Čevljarska zadruga \ LjubUani ria-znania Interesentom, da se vr.>i pomagal-ska preizkušnja v nedeljo dne b. decembru t l. Tozadevne pismene prošme, katerim je priložiti učno izpričevalo mojstra iu izpričevalo obrtno-nadaJjevaJnc sMe, jc \\\ sati najkasneje dO One 2. decembri v zadružni pisar::. Hrenova ulica 4, NačelMvo 19(>5-n — Sepošlertc manipulacije v tobačni tovarni. V uprav', tobačne tovarne so prišli r sled velikim tepostenira manipulacijam, ki so bile izvrene žc skoraj pred letom dni, odkrite pa šele dtnet. Kakor smo izvede!', yc žava oškodovana za približno 160.000 dinarjev. VeČino teh manipulacij jc potom čekovnih sleparij ir-^ršil tam uslužbeoi Ft*tv Roncr, ?naa tip sleparja, kj jc slične slepa* r'; - vojećasno irvriil >e v Zagrebu. Zal, os je Roner pravočasno cdnescl pete in >o po* pihal v Ameriko. Iz Beograda jc prispel daj v \jubIjano poseben inspektor, ki vodi preiskavo. O njenem poteku £c poročamo. — Vlom na Celovški cesti. Danes pcn» noči j bil na Celovški cesti izvršen vlom v lokal rvrdke Zorti_an. Storilci so na dveh mestih navrtali železno blagajno in odnesli o! oli 3000 Din gotovine ter nekaj zlatnine. — Redka ugodna prilika nudi ee vsakomur pri nakupa čevijc-v. ker tovarna čevljev Peter Kcsirta Ko. Trži6 rasprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastm ceno, dokler ta zaloga traja. Vso blago ja garantirano najbolj« kvalitet©. Prodaja ee pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20, 212 n iz Geija —c Celjski mestni proračun za I. 1926 Sobotna številka »Nove Dobcu objavlja v posebni prilocri celjski mestni proračun za leto 1926. Sestavil sa je poročevalec g. dr. Anton Bolič. Glasom tega proračuna bod znašale potrebščine celjske mestne občine v lotu 1936 Din v\569.86o, kritja Je Din 1.341.81S, primanjkljaja torej Din 2.22S.04?,. Ta primanjkljaj se pokrije z dokiadaml in davsćLnaml O proračunu bo sklepal cb^:n-ski svet celjski na proračunski seji v torek 24. t. m. zvečer. —c Premeščen je od sodiica v Novem mestu k sodišču v Celju sodni praktikant S- dr. Erviu .Mejak, ki jc svojo službo žc nastopil. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta toden lekarna ?Pri Križu* ca Cankarjevi cesti. —c Nova br i v ni ca »Hvsfcai je otver-jena v palači Jadranske banke v KocenovI ulici. Iz Maribora —-m Vsem krajevnim Organizacijam in zaupnikom SDS v mariborski oblasti! Z ozirom na katastrofalne posledice zadnje poplave v naJi oblasti pozivamo vse na^c krajevne orsanzacije in zaupnike, da gredo ljudstvu na roko, na eni strani pri uradu:'a cenitvah, ki se vršijo te dni, u a drugi strani pa zJasti tudi pri postopanju za odpis davka. Pri tem opozarjamo, da je treba postopati sledeče: 1) Glede odp sa zemljiškega davka Imajo župani povsed v rokah p> trobne foTinularje za prijave in tudi navo* dila, kako je treba postopati. Gledati je treba povsod na to, da bodo župani dot čne prijave nepravih* strogo nepristransko. 2.) Za odpis hišnega davka mora prositi vsak posameznik rase in sicer samo v siučaju, ako je bila hiša p*)ru-stu do izliva kanala v baroš%o pristanišče, obmejrrj zid s krn-irrsko žico na vrhu. Na ta način se hoče preprečiti tihotapstvo, gaj katero je omenjeni kanal baje zelo ugoden, na kar pa se je kazalo že pri prvotnem do-ločenju meje. Na Reki protestiralo protS nameravani zgradbi obmejnega zidu m so poslali prošnjo naravnost na MussoMnija, da b: njegova prevdamost preprečila tisti tihotapski zid. Pravijo, da v svrho uspešnega lova na tihotapce zadošča paT zanesljivih stražnikov. Prometa v reškem pristanišču tako skoro ni nobenega in za tiho-* tance je malo dela. —J Oproščen. Preti poroto v Trstu acj je vršila zanimiva razprava proti Franu 2igonu iz Kačjevasi pri Postojni, ki je bil obtožen, da Je ustrelil Iz revolverja sedem krat proti finančnemu stražnfku Petru Freggiju pa ga k sreči ni zadel. Žigou je trdil ves čas, da on ni streljal, stra-žntk Frog^io pa, da Ži^ona pozna in da Je on napadalec, Državni pravdnik je zahteval strogo kazen. Po eni strani Je pripovedoval, kako so razni državni organi ob meji izpostavljeni sovraStvu prebivalstva, po drugI pa je Izključeval pri Žigonu politični nagib, da bi tako ne prišle do aplikacije amnostijske določbe, po katerih bi bil Zigon oproščen. Porotniki so se posvetovaH In so slednjič z večino dopustili politicn7 nagib, nakar je predsednk Izrekel oprostHno razsodbo. Žigo« je odšel domov, kaznovan pa je dovoli s melskevamim zaporom In pri ra r r«t cesti. Ne daleč od mene se je poziba-valo počasi na drogu gostilniško znamenje. Težki udarci kladiv so prodirali molčanje navidezno otopelega mesta. Ko so pa umolknili, se mi ie zazdelo, da se nastopna tišina bolje prilega zapuščenim hišam, šumenju dežja in moreči megli. Dvoje akacij na severni strani krčme je šuštelo nalahno in žalostno, kot šušte vrbe Žalujke na pokopališču zvečer ob grobovih. Kako dolgo sem stal tako, ne vem. Kladiva so zvenela, mehovi so stokali, dež je padal — tudi mene jc objela otrplost, ki je ovijala mestece. Oster, mrzel pišt se je hipoma pognal mimo okna in me piebudil iz moje zatopije-nosti. Deževalo je vse močnejše, In sapa je vlekla — glasna razposajena jesenska sapa. Bele meglene cunje so se vlačile mimo, in dež je padal v gostih, mrzlih kapljah. Sapa je tulila do zapuščenih cestah, gostilniško znamenje nad veznimi vrati se je škripajoče poziba-valo sem ter tje, in žalostno so šumele akacije, ko da jih biča boL Zazdelo se mi je, da se je mestece ob klicu jesenskega vetra prebudilo. Bila je žalostna, skrivnostna godba, in kot da dajejo udarci kladiv v razsvetljeni kovačnici takt tej divji melodiji. Psi so se oglašali, in njihov tožni lajež Je šel skozi globoko noč kot zalegli glasovi roga. Hipoma sem opazil človeško bitje koncem ceste. Kdo b! bil? — Nepotrebno vprašanje — saj če bi ga tudi videl čisto od blizu, bi mi bil ta človek nepoznan. Tujec — senca, ki gre mimo, sem si mislil. Previdno se bliža veliki hiši, v kateri je videti luč, in izgine hipoma v senci zidovja. Napeto sem gledal ven. Hiša in ko. vačnica sta se prav za prav tiščali. Hiša je bila bolj zadaj, kovačnica pa ie stala spredaj na razpotju. Hiša mora biti kovačeva last. Da, — In kovačeva žena še bdi. Ko sem tako premišljeval, sem 2e zopet opazil senco. Prebliževala se je ob hišnem plotu razkrižju. Stopi h kovačnici in pogleduje vanjo skozi razpoke v tečajih škripajočih oboknic Pa se odstranja, brodeč brezskrbno po blatu, m se spet približuje. — Divji jesenski piš Je mel deževne kaplje krog neznanca, znotraj pa so težko sopli mehovi... Neznanec je za hip obstal, ko da se bori sam s seboj, nato pa odločno stopil na razsvetljena vrata kovačnice. Razločno sem ga lahko opazoval. Bradat možakar, suknja z dolgimi škrici in v ozkih, kratkih, do členkov segajočih hlačah. Konice njegovih čevljev so bile zavite kot sani. Potegnil je roke iz hlačnih žepov, si potisnil prepereli, umazani klobuk globoko na ušesa in smuknil v kovačnico. Udarci kladiv in mehovi so ponehali. Piš je nekoliko popustil — čuj sem govoriti. Sklonil sem se naprej in prisluškoval. •Dober večer,» je pozdravil kovač; oni je odgovoril. Orjak je naslonil svoje kladivo cb nakovalo in zagrebe! roke v svoje hlač? ne žepe; tako je stal pred bradačem. «Kaj je novega? Kaj hočeš?* ga ie nahrulii s hripavim glasom. Neznanec je molčal in se ozrl na vajenca. Tudi koveč se je ozrl tja, nato nekaj iskal v žepu, privlikel kovan denar iz njejra in ga vrgel vajencu. «Pojdi in prinesi tobaka!* Vajenec je odšel. «Koj hočeš ?» je spet začel kovač. Bradač je molčal, si stisnil Se bolj svojo suknjo preko prsi, stopil na vrata kovačnice in se previdno ozrl na vse strani. Nato se je pomaknil h kovaču, se na prstih stegnil k njegovemu ušesu in mu nekaj zašepetaL Kovač je obstal kot okamenel in buljil z žarečimi očmi v bradača, ki je brzo prikimaval z glavo. «Kaj? Si videl ?> «Da-da-da...» «Sedaj, nocoj?* «Da-da-da...» Kovač se je sklonil, dvignil z desno kladivo in zgrabil z levo klešče, nato pobezal v žerjavici, potegnil iz nje žareč kos železa, ga položil na nakovalo in ga začel na vso moč kovati. Sapa se je nekoliko umirila, kot z lahnimi vzdihi se je spuščala mimo mo« jega okna. Kovač je obstal. «Hudič te vzemi!a jc dejal žarečih oči, «včeraj si lagal...» cVčeraj,* jc odvrnil brž in z nasla-jajočim glasom bradač, *da ti naravnost povem, mar misliš, da sovorira samo zato, da mi kaj daš?...» _. . J 06 Moda V starih" časiti Je pomenilo več garnitur lepfega perila, da je dotična dama bogata. Tako perilo je preživelo navadno več pokplenj. Dandanašnji je pa vse drugače. Solidno in trpežno platno se je moralo umakniti krepdešinu, finemu voalu, batistu in opalu. Dame nimajo več starinskih ogTpnruih omar, v kateriti so bile nekdaj vse police polne perila. Njihovo perilo zavzema skromen prostorček, ker je tenko, rino in zelo reducirano. Danes prinašamo Kravate in obleke Moški nimajo na razpolago toliko modnih barv kakor ženske. Pri srajcah je izbira barv še celo pičla. Edino, kar imajo, je kravata, ki mora biti v zimski sezoni temna. Poleti je stvar seveda drugačna. Poleti, ko srje sobice, so nam pestre barve zelo dobrodošle. Človeku bi bilo žal. če bi v prosti naravi ne mogel nositi barvan ih srajc ali pisane kravate. Pozimi sedimo do* ima, v gledališču ali v kavarni in zato se oblačimo temno. Kričeča kravata bi nudila to hajmonijo. Poleti tudi ni obleke, za katero bi moda strogo določala to ali ono kravato. Po zimi pa nosimo razne obleke za družabne prireditve aH posete in k vsaki spada drugačna kravata. Orna obleka zahteva črno svileno ali pleteno kravato. Orna svilena kravata pa ni tako enostavna, kakor se na prvi pogled vidi. Lahko je motna ali blesteča, obenem pa na različne načine vzorkovana. Tudi pletena, svilena kravata ima v pletivu razne vzorce. K smokingu spada majhna črna, k fraku pa majhna bela samoveznica, kar je vsem moškim že itak znano. K modri ali sivi obleki se nosi moderna kockasta kravata, ki je sicer v raznih barvah, vendar pa ne sme biti kričeča. Najlepša moderna kravata je pa temno modra ali rjavkasta svilena kravata, ki zelo dobro pristoja sivi obleki in obrazu. Moški, ki zahajajo v družbo, morajo imeti smoking ali frak. Ker se pa vrše družabne prireditve pogosto popoldne, kar velja zlasti za čajanke in plese, se je pojavila zadnja leta moška obleka, ki izpodriva celo smoking. To je črn sako s progastimi sivimi hlačami. K taki obleki spada mehka «Kje? Tu skozi vrata!* «No, vidiš! To je, on jo 3e pobrisal pa skozi zadnja vrata...» Kovač je namršO obrvi in dvignil kladivo, bradač je odskočil, kladivo je padlo na železo in ga začelo kovati. Orjak je spet obstal. «Videl si? Na lastne oči?». «Da-da-da!» «Daj mi zelenko sem...» Veter je bičal deževne kaplje in šumel v akacijah. Mož z rdečim nosom je prinesel zelenko. Nobenih besed nisem slišal, le kovača sem videl, da je nastavil zelenko na ustnice in napravil požirek. Potem jo je ponudil bradaču, ki je sklonil glavo nazaj in ostal dolgo, dolgo v tem položaju. Pa se je spet zravnal, postavil zelenko proti ognju in jo spet nastavil na ustnice. Ko je prenehal, sem opazil, da je postal njegov nos moder in je za-dobil njegov obraz bakrenordečo barvo. In je postavi! zelenko v kot, se približal kovaču, mu zašepetal nekaj na uho in stopil opotekojač se iz kovač-nice. Prav nič se ni zmenil za tekoče blato, ki ga je gazil negotovih korakov v smeri, iz katere je prišel. Sedaj je omahnil na desno, sedaj na levo, kot bi ga sapa zanašala. Kovač je ostal v misli zatopljen. Stal je s kladivom v povešeni roki, sežgane ustnice so bile napol odprte, žareče oči pa so strmele v žerjavico. Hipoma pa je začel jezno nabijati po nakovalu, in spet je nehal in prerajšlje-vaj. Stopi $ par koraki k zadnji steni čevelj pri hoji ne trpi, da se ne po3avijo razni otiŠčancl In kurja očesa, kakor je navadno mora biti narejen po nogi tako, da noga prt čevljih, ki se ravnajo po vseh modnih predpisih in prezirajo fiziološko stanje noge. K temni obleki se nosijo črni nizki čevlji, k svetli pa temno rjavi. Gamaše na gumbe se ne nosijo niti na nizkih, niti na visokih čevljih, niti v blatu, niti v salonu. To naj si zapomnijo tisti številni moški, ki so trdno prepričani, da bi ne bili elegantni, če bi ne nataknili na čevlje kos sivega ali rjavega blaga. Malje nisu više u modi Sadanja moda, koja iziskuje odstranjivan nje dlaka i malja po rukama, nogama i po« tiljku ujzima sve više maha. Jedna lepa žena po izgleda lepa u muškim očima ako ima mnogo malja i dlaka, koje zadržavaju vrlo neprijetan miris znoja. Do danas naše dame nisu imale nikakvo drugo sredstvo do bri* jač, posle koga dlake još više i jače rastu, ili depilatoar, nezgodan zbog vrlo neprijatnog mirisa. Najnoviji pronalazak parfimirane po* made «TAKY», koja iz tube izlazi gotova za upotrebu, omogućuje svakoj dami, da sve dlake koje želi ukloni ra 5 minuta, ma gde se nalazile. «*TAKY» uništava svaku dlaku do korena, sto se brijačem ne postiže nikad; posle prve upotrebe dlake počinju ponovo da rastu samo vrlo polako i sve ta* nje, dok se naposletku sasvim ne izgube. Ova se pomada upotrebljava vrlo Štedljivo, jer se iz tube istisne samo potrebna koli* čina i nikad se ne suši. Učinite još danas pokušaj i rarumecete zašto dnevno hiljade dama uzimaju «TAa KY» da bi se oslobodile ružnih dlaka i malja. Pariška pomada «TAK.Y» (francuski patent) dobija se u svima drogerijama i par» fimerijskim radnjama. Jedan iedini model, najveei i najpovoljniji za njegovu cenu. Generalno zastupništvo i stovarište za celo Jugoslavijo: Mirić i Kome m Beograd, Kralja Milana 44, Telefon 18—69. To in ono Slon požrl dokumente Cirkus »KUudskv« ima s senzacijami izredno srečo. Zadnjič smo poročali, da je hotel razkačeni lev raztrgagri krotilca, sedaj pa prihaja iz Bratislave vest, da je Ljubljančanom dobro znani slon '-Babyc potžrl neke dokumente. Cirkus »Kludskv« igra te dni v Bratislavi. Tajnik cirkusa je ekrani po imenu DoUv, ki opravlja obenem tudi vse administrativne posle. Zato menda zanemarja svoje poklicne dolžnosti. V Ljubljani se namreč ni posebno dobro ob-nesel. V četrtek dopoldne je sedel Dollv v maneži za mizo in si beležil v notes razne podatke. V notesu je imel tudi svoje potne listine in 123 Kč. Za clownovim hrbtom je stal slon »Baby« in radovedno gledal, kaj počenja njegovi prijatelj. Nenadoma je clowna poklical ravnatelj. Mož je pustil na mM vse papirje in hitel v pisarno. Lahko si pa mislimo njegovo presenečenje, ko se je vrnil in ni našel na mizi ničesar. V maneži razen slona ni bilo nikogar In clown je bil prepričan, da mu je dokumente in denar nekdo ukradel. Denarja mu še ni bilo žal, pač pa dokumentov. Vpraševal m iskal je na vse strani, toda zaman. Končno se je dognalo, da je zli-kovec Hfflče drugi nego slon »Babv«, ki je drugače zelo miren m pohleven. Orjak je porabil ugodno priliko, ko so clowna poklical: in je mirno pogoltnil vse, kar je bilo na mizi. Pri tem se je delal zelo nedolžnega, toda hmavSčana mu ni nič pomagala. Clown je prijavil zadevo policiji, toda v kazenskem pravu žal ni nobeneoa paragrafa, ki bi prepovedoval slonu krasti. Clownu gre seveda za to, da dob! nove potne tetine. Luna in organizmi Do zadnjega časa je bila razširjena samo med laj Od vera, da vpliva luna na življenje na zemlji. Šele znanstveno potrjeno dejstvo, da gotovi morski črvi reagirajo na čisto poseben način na ritem luninih faz, je obrnil opozornost oficijelne znanosti na ta pojav. Danes poznamo že celo vrsto perij odičnih pojavov, pri katerih se domneva, da vpliva luna na živa bitja potom električnih sprememb. Zadnja leta so pa učenjaki ugotovili, da vpliva luna na organizme tudi s svojo svetlobo, ki je v znatni meri polarizirana. E. S. Semmensova je dokazala, da se Škrob v razstlinskih celicah razkroji hitreje, če je izpostavljena rastlina mesečini, kakor pa če vpliva nanjo običaj- kovačnice in pogleda skozi špranjo proti hiši. V nji je bila videti še vedno rumena luč. Vrne se, potisne železo v žerjavico in potegne za vzvod meha. Ogenj je svetlo zasijal, in brada in lasje kovačevi so se zasvetili kot baker. Mrko je zrl pred se. — Vajenec se je vrnil. Gospodar vzame tobak in ga spusti v Žep, nato zgrabi kladivo, vzame s kleščami žareče železo in začne spet divje razbijati do njem. Tudi vajenec je počel kovati, in kovačnica se je kar stresal. Razbijanje je prenehalo. Orjak ije obstal zamišljen, s kladivom v povešeni roki. Hipoma se okrene k vajencu, mu nekaj reče in odide skozi zadnja vrata. V temi in dežju ga zasledujejo moje oči. Kot senca je taval po dvorišču. Bližal se je vratom. Kaj dela? Mislim, da jih zaklepa. In izigine v temi — pa se spet prikaže, dvoje velikih, temnih stvari skače okrog njega... Dva psa... Kaj namerava človek? Spet je stopil v razsvetljeno kovačnico — sam, težko kladivo v rokah, še nekaj naroči vajencu, nato pa odide na cesto in se plazi ob ograji. Vajenec je »stal v ko-vačnici in koval kos železa na kovalu. Kovač je hodil po temnih lužah in blata, križal temno ulico — hip na to sem ga že opazil na zadnji strani njegove hiše —, in izginil je. Glasni jesenski piš je tulil in zavijal vse močnejše m vrtinčil mrzle deževne kaplje iz črnih, nizkovisečih . oblakov. Kot krik boli je zvenelo žalostno njegovo zateglo zavijanje v tem neprijetnem vremenu* Hipoma se je začela v kovačevi hiši premikati luč — za nekaj trenot-kov se je vse zatemnilo, pa se spet razsvetlilo —, nato je pričela luč bežati, se pokazala sedaj na tem, sedaj na onem oknu, se povraćala, in kot v blaznem begu razsvetljevala okna. Tako je bilo, kot bi vihar zašel tudi v sobo in pihal luč na vse strani Kar nakrat se odpre okno, begajoča luč razsvetli prestrašen moški obraz, in dvoje izbuljenih oči se ozira iskaje na temno dvorišče... Toda orjaška psa spodaj se oglasita z jeznim renčanjem.. Prepadeni obraz izgine, okno se spet zapre, in luč začne znova kot po-dena begati mimo oken. Hipoma ugasne. — Kot da je v hiši vse izumrlo. Dolg krik — slaboten, kot bi ga sapa nesla... Ne vem, ali se mi je le zdelo tako, ali sem ga zares slišal? Nisem si bil sam na jasnem. Hiša je ostala temna v neurju, akacije so šumele tiho, bolestno in žalostno kot na pokopališču. Še nredno je sinilo jutro, sem se odpeljal s svojim vozom dalje. Konji so me vlačili po neznanih, dolgih potih brez cilja, v tistem mestecu nisem bil nikdar več, tod! na njegovo ime sem pozabil... In vendar, često se spomnim kovača z volčjimi očmi, njegovih bakrenih las in brade ter ožganih ustnic. Marsikatero mračno jesensko noč slišim žalostno bučanje vetra, tožeče zavijanje, kot za tegli zvosi roga, in spomnim se tedaj drame, ki ie ostala zame brez na svetloba. Ze pred njo je E. Bergant opazoval, da začno mrtve rtbe pod luninim svitom prej fosforescirati, kakor v temi. V novejše mčasu se je ukvarjal s tem problemom Morrison, ki je uporabljal pri svojih poizkusih umetno polarizirano svetlobo, s katero je razsvetlil fosforescirajoče bakterije. Dognal je. da se razvijajo rastline hitreje v polarizirani svetlobi, kakor pa v temi ali običajni svetlobi. Tudi seme vzklije hitreje, če je izpostavljeno mesečini. Da vpliva luna na pijance in zaljubljene peto* šolce, je splošno znano, toda to ne spada k znanosti. BODETE eVEROVALI da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) „k3ju6" traja kakor štirje pari drugih, ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh prodajalnah- Volitve v starem veku Volilna doba ima svojo posebno psihologija Ljudje se pokažejo v svoji pravi luči, iz pohlevnih ovčic nastanejo levi, mnogo prikritih grdobij in umazanih afer pride na dan. Tako je bilo, je in bo, V zvezi s to trditvijo si hočemo ogledati volitve v starem veku. Največ vemo v tem pogledu o rimski republiki in sicer deloma is spisov raznih pisateljev, deloma pa iz ohranjenih starih napisov. Volitve so bile v starem Rimu zelo važen dogodek, zakaj iz njih so izšli uradniki, ki jim je bila poverjena skrb za ljudstvo in državo. Vršile so se vsako leto. Aktivno volilno pravico le imel vsak državljan moškega spola, ki je bil vpisan v občinski seznam. Te sezname so vodili takozvani cenzorji- Pasivna volilna pravica je bila bolj komplicirana in se je ravnala po raznih okornostih. Načelno so bile izvzete ženske in ne polnopravni državljani, ki so jih težile razne kazni, tako n. pr. za strahopetnost v vojni, za goljufijo, zapeljevanje mladih deklet itd Nadaljnja omejitev se Je tikala uradov, za katere so se kandidati potegovali. Tako n. pr. so prva leta republike dolgo odklanjali kandidate, ki niso pripadali patricijem. Plebejcl niso imeli pasivne volilne pravice. Dobili so jo šele po dolgoletnih hudih bojih s plemstvom. Nasprotno pa ni smel biti noben patricij plebejskl tribun. Kandidatura je bila pogosto zabranjena tudi bivšim sužnjem, ki so jim gospodarji darovali svobodo. Sčasoma se je vdemačila navada, da pri volitvah nI bilo razlike med plebejci in patriciji kot kandidati za ta ali oni urad. Volilne pravice rimski državljani niso izvrševali neposredno, marveč tako, da so bih poklicani v zbornico in sicer bodisi po premoženju (centurijalna zbornica) aH pa po bivališču (tributna zbornica) in tam se je oddal za vsako organizacijsko edinico (centurii ali tribus) samo en glas. Cen tur i j je bilo po prvotni upravi 197, pozneje pa 373L Glasovalo se je samo dotlej, dokleT ni bila dosežena relativna večina. Volilne zbornice je sklical ta ali oni najvišji uradnik (konzul ali pretor), za volitve plebej-skLh tribunov pa eden odgovarjajočih uradnikov. Kandidati so se morali pravočasno priglasiti in sicer takoj, čim je bilo znano, kdo bo volitve vodil. Uradnik, ki mu je bila ta naloga poverjena, je odločal o kvalifikaciji kandidatov z ozirom na omenjene pogoje. Kakor v današnjih časih, tako so se morali tudi v starem Rimu kandidati sami pobrigati za glasove, Treba je bilo pridobivati čim več volilcev. Volilna agitacija se je vršila deloma od volilca do volil ca, torej osebno, deloma pa potom volilnih shodov. V svrho osebne agitacije ie bilo treba broditi v prvi vrsti po forumu, kjer so se meščani navadno zbirali. Tu jim ie kandidat stiskal roke ter jih prosil, naj glasujejo zanj. Morda je dal tudi za pijačo. O tem zgodovina molči. Volilni shodi so bili večinoma oficijelni. Skliceval tih ie urada*, kt j« vodil volitve. Kandi- dati so na njih govorili in opevali svoje zasluge za ljudstvo, prav tako kakor dandanašnji. Pr! tem so nosili vedno togo — takozvana togj candlda —. od katere Je ostal tudi izraz kandidat. .Mnogo so delali za kandidate rudi njihovi sorodniki in prijatelji Stene javnih poslopij in privatnih hiš so bile polne napisov, y katerih so avtorji hvaliii svojega kandidata Lu smešili njegovega nasprotnika. Tudi tu vidimo, d^ se na svetu vse ponavlja odnosno da ni nič novega. Državna in občinska služba je bila v rimski republiki častna. Pol.učnih strank v našem pomenu besede staj. Rimljani niso poznah. Bile so samo "neredne skupine. Najprej so nastopali patriedj. proti plebe:-cem, pozneje pa nobfliia proti deJttoln actjl. Ncbiiita se je pa očasema razdelila v dve skupini in sicer v senatorsko m konjeniško. Volilni ied v Rimu ni b3 določen z zakonom, marveč se je opiral na običajno pravo. Rimljani so dajal: vedno prednost tistemu, kar so smatrali za ae^uiim in bo-num, pravično in deoro pred mrtvimi paragrafi. Pregovor pravi, da ima država največ zakonov takrat, ko se U godi najslabše. Konec drznega ameriškega bandita V Muskegonu, Michigan v Ameriki, je bil pretekle dni ustreljen eden najdrznejših ameriških banditov, znan pod imenom »Dutch* Anderson, tovariš glasovnega poštnega roparja GeraJda Chapmana. Oblasti so ugotovile šele potem, ko je bil Anderson mrtev, na podlagi daktiloskopičnih odtisov njegovih prstov, da je identičen z zloglasnim zločincem. Anderson je padel v borbi z detektivom Hamrnondom. Prišel Je v Colonial Cafe, kupil škatljico vžigalic in plačal s ponarejenim 20-dolarskim bankovcem. Blagajničarki se je zdel bankovec sumljiv, tekla je v nasproti se nahajajočo banko in pokazala bankovec Tu so ugotovili, da je novčanica ponarejena. Nato Je blagajničarka obvestila policijskega agenta Hamrnonda, ki je Andersona pozval, da najmu sledi na stražnico. Spotoma je bandit nenadoma potegnil samokres in oddal strel na detektiva, ni ga pa zadel. Nato je skušal uteči, detektiv pa jo je ubral zu njim. Tik za mestno hišo ga je dohitel in prijel. Anderson se je nenadoma obrnil in Še enkrat ustrelil na agenta. Dasi smrtn^ zadet, je detektiv z naporom vseh svojih sil banditu iztrgal revolver in ustrelil na Andersona. Bandit je bil mrtev na licu mesta. Pri njem so našli za 2200 dolarjev ponarejenih bankovcev. Anderson je, kakor znano, svoječasno pobegnil iz zvezne j E1-nišnice na Atlanti. Okamenel gozd Eno največjih naravnih čudes je slo-viti okameneli gozd v Arizoni, ki je b-1 pred 8000 do 10.000 leti obširen gozd na površini več kvadratnih mili. Gotovo pod vplivom vulkanskih katastrof je les tekom tisočletij izmenjal svojo snov in okame-neL Ves okameneli gozd je sedaj kremen in sicer deloma prozoren krem en jak in tvori ogromno ležišče polžlahtnega kamenja najrazličnejših vrst Drevesa so morala biti za časa življenja visoka nad 200 čevljev, kajti še sedaj merijo okoli ležeča debla 100 do 150 čevljev. Čudno pri tem je, da so ta mogočna debla često ločena tako, kak«-: bi bila prežagana z žago. Nekateri debla so debela do 10 Čevljev in leže posamezno ali v skupinah vse križem v jamah in ca višinah. Vsi ti tisoči debel, hlodov, klad, Štorov in vei do najtanjših vejic tvorijj trdo kamenje, čegar prelskanje je prineslo na dan žlahtno kamenje skoro vseh vrst. Zob časa je poleg kladiva učenjake*/ napravil že mnogo upostošenja med tem. kameni, blestečimi v vseh barvah. Me napreduje. • Največ blciklistov je v angleškem mestu Bedfordu. Prebivalstva ima 40.000 in 35.000 ljudi se vozi na biciklu. • Ruske Amaconke. Iz Šaugaja poročajo, da Je maršal Chag-Tso-lin sprejel v svojo armado oddelek mladih Rusinj, ki so oborožene s puškami in ročnimi granatam? Ta skupina je dobila ime »Zbor smrti«. Mlade junakinje so že poslali na fronto, da sc-udeleže ofenzive proti generalu Tsun Cboang-feag, Itcv. 267. »SLOVENSKI N A F? O D« dot 22. novembra 1925. Stran T. UNDBRWOOD| pri LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6\I. Ti H. OSO Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S—. Mali oglasi Ženitve, dopisovanje tet oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din . Najmanjši znesek Din 10—. DvoUolesa: Motorji: najceneje in največja za« toga pri — «Tribuna» F. B. L. Ljubljana, Karlov* ska cesta 4. * Pneumatika za dvokolesa, motorje, otroške vozičke :z naj* boljših nemških, fraceo* skih in angleških tovarn, rta veliko m malo — pri Batjclu, Ljubljana, Kar* lovska cesta 44. Holenderji za dečke in deklice od 4 do S let — se dobijo po Srav nizki ceni pri »Tria una» v Ljubljani, Kar* lovska cesta 4. Triciklji in mala dvokolesa «Frera* in druge angleške znamke v zalogi; velika izrira po konkurenčnih cenah. — Franc Batjel, Ljubljana, Karlovska ce= sta 4. Šivalni strop za domačo rabo, šivilje, krojače in čevljarje — po znižani ceni pri Batjclu, Ljubljana, Karlovska ce» sta 4 Otroški vozički Mamice, ne zamuditi pri« like si ogledati velike iz* bire vsakovrstnih mode« lov po čudovito nizkih cenah — v tovarni aTiri* buna», Karlovska cesta 4 Igračni vozički in stolice 2a otroke, zložljive kot stolček in mizica za se učiti hoditi. Igračni ve« zicki več rst v poljubni velikosti — se dobijo po znižani ceni ▼ tovarni «Tribuna», F. B L. Ljub« Ijana, Karlovs!:a ce3ta 4. Stanovanja Stanovanje pod št. 3918 se je že od» dalo. Ker je bilo toliko ponudnikov, ni mogoče vsakemu odgovoriti. To» liko v vednost. 4399 Opremljeno sobo s posebnim vhodom išče gospodična, ki je ves dan odsotna. — Dopisi pod ^Opremljena soba/4352» na upravo «Slov. Nar.*. Dve prazni sobi r Priporoča se sfaro^nana solidna tvrdka Gričar ty Mejač konfekcija samo Selenburgova ulica 3. ca dečke in deklice na krogipčnih ležiščih, z ve* rigo. izdelana kot nor* malna dvokolesa v manj* si obliki — pri Frfincetu Batjelovem v Ljubljani, Zvonarska ulica I. Mehanična delavnica* Posebni oddelek za popra* vo dvokolcs, motorjev, šivalnih strojev, otroških vOričkcv itd. Emajliranje z ognjem. Stara dvokole* sa se popolnoma prenove in shranijo čez zimo. — «Tribuna» F. B. L. Ljub* Ijana, Karlovska cesta 4. Ceriki dvokoles, motorjev, otro; Skih in igračnih vozičkov, šivalnih strojev in delov Iranko. Prodaja na obro; ke. — «Tribuna» F. B. L., tovarna dvokoles in otro* §kih vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Opreme za neveste store, zastore, jedilne in spalne garniture, namiz* na in posteljna pregri* hiela in vse vrste vezenin veže ročno najceneje Al Zor:Ježek. Ljubljana. — Stritarjeva u/ica 7. Prc* v/ame vse kombinacije Iz motivov. Prcdiish&njc Največja izbira načrtov 196'2 brez otrok. — Ponudbe z navedbo cene na upra* vo «Slov. Naroda» pod «Dvc sobi/4353*. Službe Skladiščnik starejša in dobra moč, iz* ur j en v mešani stroki — želi premeniti službo. — Ponudbe pod Dobra moč 4393 na upravo cSloven* sekga. Naroda*. Stanovanje 2—3 sob s kuhinjo išče višji državni uradnik. — Najemnino plača po de« govoru. — Dopisi pod ^December 1/4335». Nepremičnine Modistka zmožna, išče službo. — Pisati pod Modistka/4392 na upravo aSI. Nar.». Posestvo v Savinjski dolini, z vod* no močjo, pripravno za vsako obrt — prodam. Ponudbe pod »Savinjska dolina/4391» na upravo *SIov. Naroda«. Šivilja dobro izurjena želi mesta po hišah. — Naslov po* ve uprava aSI. Naroda*. Šivilja ves dan odsotna išče prazno sobico; gre kot sostanovalka. — Po* nudbe pod «Mirna:4389» na upravo «Slov. Nar.». Večji prostor za ključavničarsko obrt se išče; lahko tudi na dc* želi v večjem prometnem kraju. — Dopisi na upra* vo aSIov. Naroda* pod oKljučavničarstvo/4369*. Kontoristinja z večletno prakso, vešča vseh pisarniških del — išče primerne službe; naj* raje vL j ubijan i. — Cenj. dopisi pod »Zanesljiva 43ŠS» na upravo eSloven* skega Naroda». Stavbno parcelo kupim. — Ponudbe pod arodai>. Trg. pomočnik starejša moč, izurjen v mešani stroki — išče me* sta v večji trgovini, ev. prevzame vodstvo v kaki podružnici. -— Dopisi na upravo aSIov. Naroda* pod »Poslovodja/4350». Gospodična izve ib a na v računskem poslovanju — išče popol* dansko službo; cv. sprej* me delo na dom. — Do* pisi pod «lzvežbana/4304» na upravo «Slov. Nar.». Učenec za krznarsko obrt — sc sprejme. — Isto ta m se sprejme tudi učenka iz boljše hiše. — Ponudbe pod «Krznarstvo/4356» na upravo *Slov. Naroda*. Gosoodična zmožna slovenskega in nemškega jezika, dobra strojepiska — išče začet* no službo v pisarni ali trgovini. — Dopisi pod aStrojepiska 4337» na upravo «S1. Nar.». RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi RANČ BAR, LJubljana, Cankarjevo nabrežje štet. 5 Lokali Skladišče suho, svetlo — iščem. — Kupim pult in stelaže s policami. — Ponudbe na upravo cSlov. Naroda» pod «Skladišče/4387». Posojilo Družabnik s kapitalom od 100.000 do 150.000 Din se išče v do* bro idočo manufak' ;no trgovino. • Dopisi pod «Družabnik/4370> na "r. «Slov. Naroda». Iščem družabnika s 300.000 Din kapitala v svrho povečanja sedanje trgovine mešanega blaga. Garancija sigurna. — Po* nudbe pod «Večji kraj 4396» na upravo «ŠIovcn* skega Naroda*. 20.000 Din posodim podjetju, ki mi preskrbi stalno službo. — Ponudbe pod »Uradnik 4394» na upravo «Sloven« skega Naroda*. Razno Sv« Miklavž ne pozabi, da dobiš naj* primernejša koristna da* rila po zelo zmerni ceni le v modni trgovini PE* TER STERK, Ljubljana, Stari trg 18! Oglej si ju* tri razstavljene predme* ie! 4401 Brinje, prvovrstno italijansko in hrvatsko ima v zalogi — L Knez, Ljubljana. Go* sposvetska 3. 4390 Sanatoril dr. K. S z e g B Abbazta — — (OPATIJA) Zdravljenje z utrjevanjem in nevrščevanjem, Najprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. lei naprej tndi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje, fin t Vinogradari! 2—3 godišnje razsadnici sa korenom 1. godišnje amer. loze sa korenom i glatke divljake svake rase, kao i plemenite 2—3 godišnje voćke i ruže može se naručiti kod Ladislava Še v ar, Petrovaradin 19 4298 ti letno lamsfvo najpopolnejši 8TOEVCR šivalni Stroji o pogrezljlvlm transporter jam (grabeljo) | c enostavnim premikom je pripravljen sa stopanje, vo« senjo ali slvenje LUD. BURAGA LJUBLJANA 911. PO H - PERJE R.MJKLA0C LJOBLJANA PRESELITEV. Slavnemu občinstvu in cenj. odjemalcem naznanjam, da sem trgovino s kožuhovino in krznarsko delavnico preselil iz Križevniške ulice št 7 === na Ttvfaiid trg št 1 = (prejo trgovin« D asi os) 4385 Priporočam bogato izbiro kožuhovine, prevzamem popravila in obnove, barvanje in strojenje krzna. Vljudno se priporoča za nadaljni obisk Konkurenčno ceno I P« StfldkO« krznar. A J K. 1 C. POPOFF m šepet d o bi v vseh bolj ftih vinab šmmi v ilh trg«- ViMh Bfuzaitop: L L UtM 1L ZafHI. Vsila la% 2^3 if. nofiot a mm pleskan« is Uear|e Ljsblaa«, Karti Kotnikm unca (baraka za Ledino) se fsinorocata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. isi l Damska konfekcija in modni salon Ta KOItCf Pod Tranco Blagovi in svila v zalogi. Hijni2Js caatl Prtonstno dt!o! za vinogrianna In sadisris! PateitDi nmMzi žvepla za bodočo pomladno dobo. Velik uspeh na avstrijskih velesejmih. Proda »a: P. Schnepfleitner, Grai, Schilleisirasse UL (Oesterreich.) Najnovejša iznajdba 1 Brez kvanenja Ma^a kemično sneženje in vsakovrstno bar* vonje oblek. ANTON BOG ^ Ljobljana, Selenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 CREVA Suha goveja čreva, naj-boljSo kvaliteto, dobavlja franko v postnih pošiljkah meter po 1 Din 3ugočreva Zagreb, Petrova ul. 2/a Pošilja se od 500 metrov tiapre). Pri isti firmi tudi vsa druga čreva in vse klo- basičarske potrebščine. Na|ceaeišo kopito samo pri losip Petelincu Volno, trikotažo, rokavice, nogavico, nahrbtnike za šolarje in turiste, potrebščine aa šivilje, krojače, čevljarja in sedlerje NA VELIKO IN MALO LJubljana l38-t (bfrzs Prtfsnroga snosila s vadi) as!aove|šl eeoaalBl lasa, aetrolvjsks pMasks ivettlika ,AIDA' i tew žarnice J lalr* 200-500 sveč moči. Krasa« Sav hrt Neznatna poraba petroleja Sel kakor elektrika! hAIDA" se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnic, šol cerkev, dvorec, vrtov itd. hAIDA*4 je prikladna za najmanjSe in največje orostore. — Zahtevajte prosnekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma ? 157-L SVARC i drug ZAGREB, rteradovlleva ulica 1 — Iščemo zaupne zastopnike. — — Zahtevajte takoj prospekte! — lOKOHOBill 36 L Velf-Lana do «05 HP tvorniško nov! tU pentramo popravljeni a tvornUtlm Jamstvom tndi na obroka motor}; na sesani plin Dieselovi motorji brez kompresorja motor]! na sirovo olje Generalno zastopstvo Kotorentabrnc, Cannstadt Mlinski stroil Tr a n smislio Poglejte naSe skladišcsl mm Plačilne olajšav« en fCornpSetna montaža BRCCB RSCHER D. D. ZAGREB, Pantovčak I b Mas lajittljši šiiaini stroji se it Josip Petelinca znamke GRITZNER, ADLER, P H O N IX za rodbino, obrt in , industrijo. — Posamezni deli za | stroje in kolesa, Lamerz igle. Istotam najbotjši $\Mcarski pletilni stroji OUBIED LJUBLJANA i*«. bliza Prešernovega spomenika 0jeichcnbep^ef Pflvs«i j nlagl! ' Konstantin-u. pri obolenju >j£j£Pi Johannisbrunnen Emmaquelle dihalnih organov Ouellsole zdrava, eavetoieča namizna piiaća. nnlboljae In ne|ućieko- 17^-1 vttejše cm inhaliranje. Krene žile si zavarujte s pat. AH TI V AR IX obvezo. — ——— Cena: 150 Din ———— Naročila: M. BARTL, Stritarjeva ulica 2 J Pletilne stroje lastnega ia najnovejšega patenta nemlkega izdelka, poljubne iTste najfinejše kakovosti, kakor tudi navijalne krtačne aparate z vsemi potrebščinami, popolni pouk ▼ pletenju na željo s stanovanjem, popravila in popolna prenovitev starih strojev, nudi in vabi na ogled strojev v lastni zalogi kot najboljšo reklamo in sigurno pridobitev vsakega reflektanta. Pran Kos v LJubljani, Židovska «11 ea itev. & Zastopnik največjih tavaren za Jiiseelavlje« Jedilno orodje Tovarniška znamka .Medved na vsakem kemadu. ftHaallllafV 111 iz čistega belega alpacca, tudi močno posrebreno se dobiva v vseh trgovinah s kuhinj* skim orodjem in pri juvelirljih. Skladiičs Berndorf, Maribor. Brei poiabaeca obrettila. Težko prizadeti od krute usode naznanjamo tužno vest, da je naš predobri in nadvse ljubljeni oče, soprog, brat, stric, svak itd., gospod dr. Josip Kolšek odvetnik ta talSnl posestnik m LaScem danes ob eni ponoči v 65. letu starosti nenadoma umrt. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 22. t. m. ob 16. v Laškem. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 23. t, m, ob polu osmih v nadžupnijski cerkvi v Laškem. Loško, dne 20. novembra 1925. Angel« roj Brežicah, sin. iabron, soproga. — Josip Kol5ek9 sodnik v - Vladimir Kolšek, železu, uradnik v Mariboru, sin. — Ostali sorodniki. 4388 9119 štev. *67. Čreoa 904-l vsakovrstna, po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno na zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jos. Bergmaa, Ljubljana, Poljanska cesta 85 dalje: žra&ci za pleme In konji za tovor naprodaj lz prve roke pri E. VAJDA, Čakovec (Medjimnrje) JUGOSLAVIJA. — Brzo javni naslov: E. Vajda. Čakovec, Telefon interurban št. 59, 60, 3, 4. 42ja liti «0201 je naš najboljši domaći infonnačai ravod ima v vseh mestih rancsljive poverjenike daje i a formacije o vsem, posebno p* te o Jmovnem stanju denarnih zavodov, trgovsko - industrijskih podjetij in privatnih oseb -ove informacije so točne, izčrpne fn brze se nahaja v vuka Karadžića nI 1U Beograd -ov telefon je 6-55, a brzojavni caSL Argus Ako potrebujete sveže ali suhe vence, ftopk« in aranžmaje, pokličite telefonsko številko 341 cvetlicama KORSIKA s Aleksandrova cesta a Naročila se pošiljajo na dom 187-l laililiii švitanti plini flroli na svetu — znamke DUBIED za obrt in industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenijo jGSip Peteline, Uubljana blizu PreSemovega spomenika 216-L MehanKno umetno vezenje sastorov, perila, oblek, bluz, monooramov, fino belo in barvasto entlsnje, ažuriranje* MATEK & MIKEf. Ljubljana, m. - DALMATINOVA %& - Vsled strokovnega znanja najfinejša izvršitev in brezkonkurenčne s. Najcenejši in čisti predtisk ženskih ročnih del v narodnih in modernih vzorcih ter lastnih originalih. cene i »g* Velika prodaja dam« , _____ skih plaččev I Trpežni športni Din 400, modni Šev-jot Din 550, Velour Ia Din 600, Ve-Iour Ia Ia Din 720, gladki sukneni Din 800, fini modno sukneni Din 900. Modeli Velour z .Bibererte* kožo 1020, modno sukno z .Electrik" 1330, Eskimo Velour s Panterkanin 1650, najnovejši modeli s Chinchilla Opusom 2600 do 3000 v veletrgovini H. Stermecki, Celje stev. 21« — Ceniki zastonj! Vaak kupno dobi dapovaiool Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja 22 L remog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni eeškoskovaškj in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete 3mf u Prometni zavod za premog d. d« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1. Naslov S6/L ROVAL. MAIL LINE Kr. angleška pešbii parobrodna Unija — Generalno zastopstvo za kri Ijevino S. H. S. Zagreb. Trg. L štev. 17. ^ Rodoviti potnltkl prometi Hamburg*Cherboarg-Southampton v New York in Kanado Cherbourg-Liverpool-Southampton V Južno Ameriko. — —- Kio de Jsneiro, Santos, Montevldco, Buenos Alres, Sanpaolo. -» — Odprava potnikov v prvem, dragem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami. Podzaatopatva s Beograd. Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska ulica 26. — Veliki Bečkerek. Kralja Aleksandra ti.4. — Bitolj, Bulevard Aleksandra IM, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva f,Roymaflpao". Zrn Bosno, Hercegovino, Dalmacije In Crnogorci Srpska Prometna banka v Sarajevu in Oralu. Brzojavni naslov: „Prometna banka". SPLIT, Dioklecijanova obala 8 — METKOVIĆ, Ivo Venja, Ia aeprekosl]lva sestava mila ia terpentina vsebuje pristno zlato! Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 ia G os p osveta k a c 2 (dvorile kavarna „Evropa") se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. Teod. Korn, Ljubljana Poljanska cesta it. 3« krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. Instalacije vedovodov. Mtprin it«la»edof. baaUikt ia klesahu aapnrs Izdelovanje posod lz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve. Tovarna za galvanicne elemente In elektrotehnike d. s e. x.9 Ljubljana, Miklošičeva eesta 17 105 L L.Mikuš Hal ližnnti noji akrn OJžoiko? Ia seiocar kov ter sprehajalnih palic Ffjffirili a brrfufifi Me hi stfifte. J« StlepnSln — Slsak — aeapotuta najbolje tambure. Sce partiture, škole i ostale potreb-Štlne ze sva glazbala Odll-kovan na pa* rUkoj tddfbL — Cjentd franko Inženir-kemik državljan SHS se sprejme v večji kemični tovarni v Ljubljani. Prednost imajo neoženjeni inženirji z večjo prakso. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati na upravo tega lista do 30. t. m. pod »Kemik-4377". £ Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico « Ljubljani. Mestni trg Stev. 6 zlata, visoko jflemernta in Ttajfinejša zdravidščna misamca vnajdovršenejši popolnosti, edina obstoječa čajna mešaažcA najfin^sut cvetov in nepre- _ \kosijioa v izdatnosti v parati ne dražja kot srednje avte ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekočI račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 23 l Telefon štev. 9 ALAMA prvovrstna nova roba povsem zrela se dobiva povsod Prva hrvatska tovarna salame, sušenega mesa in masti i Mira m 11 mm Zastopstvo za ljubljanski in celjski okoliš B.BUNC IN D R U 0, LlnbliaB.-C.li. pokažejo tndl Vam pravo pot, k]e si morate nabaviti srečko državne razredne loterije! Samo zadn|ib 5 dni so zadeli naši odjemalci zopet: Oia 49010 300. i« 11 38. za srečko šrevilfea 55591 ] 24744 51412 97646 50942 69950 •t M »t n »» t* n m < o cn o 3 o r> o nT rv =c ca docim na nekoliko zadnjih mesecev odpadajo sledeči dobitki na srečke kupljene pri nas: Din 500.000 na sretno številka 2399a) 250.000 200.000 200.800 109.000 100.000 60.000 60.0011 50. »s < C/l C/i a o to CA <*T> ca „ . 82394 „ 91787 . . 78013 . . 91792 . . 61642 . ., 22752 . . 60343 . . 16388 Glavni dobitki tore! pri nas niso izjema, nego tako-rekoč na dnevnem redn! Za L žrebanje XI. kola državne razredne loterije, katero žrebanje bo takoj po novem letu tj. na- se sprejemajo že sedal ročbe in predbeležbe, Bankovno in komanditno društvo i I Gajeva ul* 8, Tel. 11-94 Trg I. broj 15. Tel. 17-03 in 1-88. ms-l SttknO ia velour za plašče DOllbl za povriaa inka]e Kangarn ** modD| za možke in ženske obleke in drugo mannrakturao blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča občnoznana tvrdka - - B. MIKLAUC, „Pri skota. Llnblfana - - Zunanjim naročnikom so doposljoj« ———— poštnine prosto. orel n« zahtevo Jreckn it. 5853 huplieno pri R6IHI DRUG, Zagreli, le nadela premijo milijon dinarjev. Tukaj odrežite in nam pošljite! žrebanje L razr. 4. in 5.jan. 1927 Bankovno Komanditno društvo A. REIN i DRUG, Zagreb Za I. žrebanje XI. kola državne razredne loterije naročam s tem - kom. celih srreČk a Din 80*— - polovic ... 40-— Kupno ceno teh srečk vkupno Din aesj Vam danes poslal s poštno nakaznico Vam po prejemu srećk na kažem s poštno nakaznico Ime------- Kraj------- Točen naslov: ——-, Urejuje! Joajp Znpingjl mm Z* sNssodno tisksmoai Fran Jezeršek. mm Z* inacratnl dol lista: Oton diristof.« Val v Ljubliaoi Y. 402