H o m V CfubltanS 27. oktobra 1943 tfub 56 m Slev. 41 r Ko jjoleS svoj znaCat -a Le uživajmo! Kaler i strup najhuje ra/kraja mozeg vsa* koga naroda? Kaj smo najhujega zadnja leta opažali na našem narodu? Sla po uživanju ja kakor strahotna pošast vsak dan rastla in uni« čcvala zdruve kali našega naroda. Kaj pravite, ali l>i bili mogoči današnji časi. ali bi bila sedanja strašna nesreča, ki je zadela slovenski narod, sploh mogoča, ko bi se velike plasti našega naroda ne bile udale tej sli po uživanju? S čim so zastrupljevalci v službi moskovskega komunizma ujeli največ žrtev? S pridiganjem, du bodo ljudje poslej, ko bodo oni zavladali, lahko po mili volji uživali! Uživanje, ki mu je človek, prav za prav njegova živalska stran, najbolj podvržen, je sila, ki včasih celo bolj duhovno usmerjene ljudi premaga. Kaj ne bi premagala ljudi, ki so bili bolj na telesno strnil nagnjeni! Vsi ti in taki so bili do zadnjega kakor en mož v službi komunistične propagande. In, čeprav so imeli za svoje uživanje vsega več kakor dovolj, so si v komunističnem raju zaželeli še več teh telesnih dobrot za svoje trebuhe in želodce. Znano nam je, da je na primer v Ljubljani milijonar. ska družina, ki je na vso moč uganjala komunistično propagando, češ da »bo pod komunisti Iml je «. Ko pu se je zadnjič enkrat zgodilo, da se je tista misijonarska družina morala seliti iz svoje prekrasne vile, takrat je bil ogenj v strehi, dasi ni šla prebivat pod «mreke, kakor je moralo nu našem podeželju iti toliko poštenih slovenskih družin, ki so morale zapustiti svoj rodili krov, ker ga jim je uničil ali partizan ali pa badoglievski izdajalec. In ko se ja tista niilijonurska družina selila, so vozili iz vile eelc vozove samih mesnih konzerv, da no govorimo o drugem živežu, ki ga dandanes ljudem taiko manjka! l'o zadnji svetovni vojni je nekdo ki se jo bil udeležil vojske, lela 1918 t:iko Ic zapisal: »Narod, ki se njegovi člani v ccloti ne bodo znali odreči kavarni in drugim dobrim stvarem, lak narod Ikj padel v brezdno. Namišljena potreba, da morajo ljudje več ur na dan presedeti po kavarnah, je le znamenje njihovo notranjo praznote. Kdor iina svoj dom in svojo stanovanje, ki zanj skrbi, temu ni treba kavarne, če se hoče vzgojiti v pravega moža. Hiti moramo čim bolj preprostega življenja.« Prav jo napisal ta mladi mož. Nekateri ne poznajo večje slasti, kakor po kremah poeeduti. Čim bolj sc tam kadi, tem zu-dovoljnejši so — doma se počutijo. Ko pa pridejo domov, so čmettiiin popadljivi, kakor slekli psi. Ni čuda, če so tako družine lezle narazen in s tem uničevale 'ua« narod. Taki ljudje nič ne vedo, da tisočere prave in ple« menite radosti cveto v krogu družine, da jo veselje zunaj v boljši naravi, da je veselje ter notranja sreča v cerkvi in verskem življenju. Nuuk brezbožnega komunizma je vse to veselje ljudem vzel, namesto tega pa jim jo nudil uživanje — telesno uživanje, da so pozabili na duhovne vrednote. Zato pa smo dobili namesto idealnih ljudi, zvestih, dobrih in plemenitih — morilsko drhal, ki z užitkom ropa, k radij, mori, požiga in kolje, ker ji je to v veseljem naslado, in pa zato, ker si tako upa: priboriti tvarne dobrine za svoje življenje. Zato mora spraviti s poti tiste, ki so si te dobrine T potu svojega obraza sami pridobili. V tem je skrit končni vzrok, odkod ia ki" .voločnost in krutost, ki je zadnje čase stralio-vaJa naše podeželje in ki ie cro/.ila. da sc bo rodilu nad Ljubljano. Prijazno srečanje Savcjska in Badoglsjeva klika je izdajala svoje zaveznike Vojni dogodki preteklega tedna Preprečeni sovjetski predorni poskusi Nemško vojno poročilo od 18. oktobra pravi, da »o severno od Azovskega morja bili zavrnjeni vsi sovjetski napadi. — Južnovzhodno od kraja Kremenčuk so sovjetske čete ves dan luulo napadale. V teh bojih so jim Nemci uničili 43 oklepnikov. — Tudi na srednjem odseku so pri Cerni-povn in Smolensku ter južno od Velikih Lukov fovjeti hudo napadali, pa so bili povsod odbiti. Krajevni vdori v nemške črte so bili takoj spet zajezeni. Nemško uradno vojno od 19. oktobra navaja, da so se ponovili napadi severno od Azovskega morja spet izjalovili. — Ze nekaj dni si je sovražnik ob srednjem Dnjepru med Petropavlov-skim in Kremenčukom hudo prizadeval, da bi vdrl v nemške črte. Na enem kraju se mu je lo posrečilo. Ta m zdaj divja hud boj. Severno od Kijeva so bili prestreženi vsi sovjetski napadi. NemSke čete so v protinapadu zlomile veliko sovražno skupino, ki so jo bile odrezale. Na srednjem odseku pri Cernicovu. Gomelu, Smolensku in pri Velikih Lukih to nemške čete zavrnile v>e sovražne napade ter v protinapadu osvojile no\o ozemlje. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil dne 20. oktobra sporoča, da je sovražnik severno od Azovskega morja bil spet zavrnjen. — Pri Kremenčuku pa hudi obrambni boji z nezmanjšano silo še trajajo. Med Kijevom in Gomelom je sovražnik ves dan skušal predreti nemške črte, je bil zavrnjen. — Od Velikih Lukov do Ilnien-skega jezera so živahni boji, ki so za Nemce uspešni. Uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva od 21. oktobra se glasi, da 60 včeraj sovjeli pri Kremenčuku izvedli nove napade, da bi razširili vdorno mesto prejšnjega dne. V ogorčenih hojih so bili ti napadi odbiti. — Med Kijevom m Cernigovom je sovražnik z večjimi silami hotel predreti. — Sevetno od Kijeva je bil po budili bojih krvavo odbit, pri Cernigovu pa boji še trajajo. Drugod so bili le krajevni boji. Kakor govori nemško uradno voino poročilo od 22. oktobra, so sovjeti svoje napade razširili tudi na druge kraje vzhodnega bojišča. Severno od Azovskega morja do Zaporožia je sovražnik po močnem topniškem strelianju vnovič napadel, ie bil pa z velikimi izeuhami odbit, vendar l>oii še trajajo. — Pri Kremenčuku so včeraj sovjeti skušali razširiti svoj vdor prejšnjega dne. Od nemške obrambe je bila tukai uničena ena sovražna okle|«na skupina. — Južnovzhodno od Kijeva so se ponesrečili sovražni napadi, posrečil se je sovražniku le en vdor, ki pa je bil takoj nato spet odrezan in zamašen. Severno od Kijeva so nem-ike čete v protinapadu zasedle važen odsek reke ter ozemlje očistile sovražnika. — Severozahodno od Oernigova sovražnik vedro znova napada ter poskuša vdreti. — Tudi sovražni napadi pri Smolenskn so bili odhiti. — fcibke sovjetske sile so se hotele izkrcati na zahodni obali polotoka Krim, pa so hile odbite — Severno ie sovrnžnfk zaman poskušal prekoračiti reki Volhov in Novo. orav tako se ie ponesrečil napad pri Velikih Lukih. — Dne 20. in 21. t. m. «o sovjeti izgubili vsega skupaj na tem bojišču 190 letal. Nemško uradno poročilo od 23. oktobra naznaniš. da včeraj med Zaporožjem in Azovskim moriem bili izredno hudi boji. v katerih pa so končno nemške Me dosegle velik obrambni uspeh. Poleg pehote se je v teh boiih zlasti izkazalo topništvo. — Južnovzhodno od Kremenčuka, kjer se je Sovjetom poprpi posrečil vdor v nem-!ke črte. ie nemško letalstvo z velikim uspehom nastopilo ter je v boiih iz bližine močno ohromilo napadalno silo sovražnih W ter gibanj napada-!0Čih sovražnih kolon. Nemške čete so tukaj od-'tranlle začasno posrečene vdore. Ko je sovražnik 'nova poskusil vdreti, je bil v hudih bojih odbit. Vemške čete so nato vkljub silnemu sovražnemu "Odporu prešle v protinapad in vrsle sovražnika »taleč nazaj. Nemški na-pndalnl klin se je zaril •loboko med sovražne kolone, kf so bile ?e na x>hodu, zasedel nove vasi ter sovražniku prizadel 'mde Izgube. — OS Dnjepru južnovzhodno od Ki-"va ter prt Cernlpo-vu je bil sovražnik po hudih *>ojfh odbit. — Zahodno od Smol«n«=ka ie sovražnik po hudi topniški pripravi prešel v napad. Po- Nemški list »Volkischer Beobachter« je prinesel oni teden dolg članek, v katerem po uradnih zapiskih nemškega vrhovnega poveljstva popisuje. Tiako je Savojska in Badoelieva klika že dolgo snovala izdajo proli zavezniku na vseli bojiščih in povsod, kjer so Nemci morali nastopati skupaj z italijansko vojsko. Med drugim list takole piše o razmerah na Balkanu: Izdaja na Hrvatskem. Po padcu šeta italijanskega generalnega štaba geueraluega poiočnika grofa Cavallera v prvih februarskih dneh leta 1943 je. prvič odkrito nastopila tista klika, ki je skrita za kraljevskim pla-ščeni hujskala ne samo proti fašizmu, temveč ludi proti zavezništvu z Nemčijo. Moi, ki je stopil na Cavallerov položaj, je nudil za lo najjasnejši dokaz: saj to je bil general Ambrosio, poslušno orodje kraljevih izdajalcev. Bil je šef generalnega Slaba italijanske suho-zemske vojske in je na tem poloaaiu povzročil svojemu predniku mnogo hudih skrbi. Znova in znova je namreč poizkušal sabotirati potrebe in ukrepe skupnega vojnega vodstva. Ne samo v Afriki, ampak tudi pri operacijah na Balkanu so se zlasti pokazali sadovi te sabotaže. Na Balkanu jc nastal namreč položaj, katerega je bilo potrebno resno proučiti. Ne morda, da bi precenjevali delovanje srbskih in komunističnih tolp na Balkanu, ne. ampak nevarno je bilo že samo ukrepanje, ki ga je izvajalo italijansko poveljstvo v Hrvatski k temu vprašanju. Na tem področju je bil odgovoren za italijansko vojsko poveljnik 2. i tal. armade general Mario K o a 11 a. Kot italijanski voiaški ataše v Berlinu je Roatta spoznal Nemčijo in nemško vojsko. Kljub temu pa je bil Se bolj nasproten zavezništvu z Nemčijo kot njegov neposredni predpostavljeni v Rimu general Ambrosio. Na zunaj je bil podoben kakemu židovskemu odvetniku. Ze 1. 1942, to jc poldrugo leto pred državnim udarom, ie bilo vedno jasno, da vodi Koatta izreč-no izdajalsko politiko, katere edini cilj je bil. da prepreči ustalitev hrvatske države; to naj bi uspelo s savoislio kraljevsko diktaturo pod vplivom dinastično-reakcionamih krogov. Isto politiko so vodili tudi do Bolgarije in Grške. Tako so nekod se mu je posrečilo, da je vdrl v nemške črte. Toda takoj nato so Nemci vkljub silnemu sovražnemu odporu začeli protinapad ter spet zavzeli del poprej izgubljenega ozemlja. — V zadnjih 2 dneh je bilo uničenih 218 sovjetskih tankov. Uspešni krajevni boji » Italill Nemško uradno poročilo od 18. oktobra na-glaSa. da je v južni Italiji le na zahodnem in srednjem odseku bilo nekaj bojev. Sovražnik je napadel ob kolenu reke Volturno. pa je bil odbit. Prejšnjega dne je bilo ujetih več sto Angležev in Amerikancev. — Nemška bojna letala so v vzhodnem Sredozemlju zadela sovražno križarko. NemSko vojno poročilo od 19. t. m. govori, da so v gorah južnih Apeninov le krajevni boji. Pri kraju Campobasso so Nemci napadli ter iz nekega kraja vrgli Anglo-Američane, kateri so ta kraj sicer žilavo branili. Nato so sovražne Čete 6kušale izvesti protinapade, ki pa so bili odbiti. Nemško uradno poročilo od 20. t. m. razglaša, da so živahni boji bili ob reki Volturno in pri kraiu Campobasso. kjer so najprej Angleži zavzeli važno postojanko, nakar so jo Nemci v protinapadu vzeli nazai. Novi angleški napadi na to postojanko pa so bili zaman. Dne 21. oktobra poroča vrhovno nemško poveljstvo iz južne Italiie, da tamkaj včeraj ni bilo večjih bojev. Sovražni napadi pri Campobasso in severno-zahodno od kraja Termoli so bili odbiti. — NemSke podmornice so v Sredozemskem morju potopile 7 ladij s 54.000 tonami. Dne 22. t. m. uradno nemško poročilo omenja zgolj kraievne boie na zahodnem odseku italijanskega bojišča. Pač pa naglaša, da so nemška letala zahodno od Alžirja uspešno napadla sovražno ladiiVfco spremljavo ter več ladii potopila. Nemško uradno poročilo od 23. oktobra se glasi, da je na obeh straneh bilo zgolj živahno izvidniško delovanje. bila vsa nemška prizadevanja za dobro sporazumevanje s prijateljsko Bolgarijo in za konsolidacijo razmer v Grčiji onemogočena. Neprestano Roattovo izdajstvo. Se za časa Cavallera je Roatta odkrito izdal svojega zaveznika. V sporazumu z Ainbrosijem jo namreV oboroži! in * HalHimskim živežem podpira! srbske jetnike, torej one tojpe. ki so bile napadale dan in noč iz zasede nen:.*ke feto. Ko jo pa nemško vrhovno poveljstvo zahtevalo razorožitev četnikov, je na to sicer v popolnem sporazumu in v najboljši veri pristal generalni polkovin« Cavallero, toda general Ambrosio kot šef generalnega štaba suhozemske vojske in general Roalta sta kraikomalo sabotirala ta povelja. Se več: Roatta je sistematično podpiral jetnike v njihovi borbi proti Nemcem. Začrtane skup-ne operacije pa je poizkušal zavleji ali Ambrosio, ali pa so jih Italijani tako preprečili, da so izpraznili cela od njih zasedena ozemlja in jih prepustili jetnikom. Roatta je odkrito priznal nemškemu poveljniku, s katerim se je pogajal, naši zemlji in mu ni bilo treba ili v Rusijo ali v Afriko, kamor mu ni dišalo, je vzdrževal tukaj komunistične tolpe, da sc je lahko izgovarjal, da jc lukaj potreben. Komunisti pa so okupatorju bili hvaležni, da jih lako ščiti. Zato na dolenjski progi niso napadali vojaških vlakov, temveč zmeraj samo lisle vlake, v katerih so sc vozili slovenski rojaki. Komunist ni napadal okupatorjevih čet. marveč iz zased zgolj vaške slružc, ki so mu bile edine nevarne. Toda le niso smele same od sebe nikdar nastopiti zoper komuniste, ki so bili pod varstvom okupatorja, kar je nazadnje uvidcl sleherni borec v vašl.ih stražah. Zalo pa sla oba — okupator in »osvobojalec« «— družno uničevala slovensko narodno premoženje ler slovenska življenja. Strahotne so le številke, ki jih je bil izračunal člankar v »Slovenskem domu« pretekli četrtek. Naj navedemo zgolj njegov račun, ki kliče po obračunu! Okupator in »osvobajnlec« sla zgolj v letih Hlll in 1942 uničila, razdejala ali požgala slovenskih poslopij za več ko pol milijarde lir. To so po-<1:t l k i zavarovalnic. Ker pa jc medicin vrednost brc do danes vsaj za 25% padla in ker je leta l'JI.1 bilo novo razdejanje, znaša Ia škoda najmanj tno milijardol Odkod naj vzamemo ta denar? V lem pa niso vračunane vrednosti, ki se »ploh plačati ne dado, ker je bilo 'uničenih nešteto dragoccnih starin, ki sc niti nadomestiti več ne dajo. Izropanega In drugače uničenega blaga po hirali je po vsej deželi bilo najmanj za .100 milijonov lir. — Okupator je velel izsekavati široke pasove gozdov ob žcleznieah in cestah. S tem so okupatorjevi ljubimci v kratkem obogateli, medtem ko je kmet bil kar oropan. Tako je izračunano, je bilo uničenega do pol milijarde lir našega gozda. — Živine, prašičev, perutnine itd. jc našemil kmetu bilo uničene ali odvzele najmanj za 150 milijonov liri Tukaj pa niso 5e všletc javne naprave, ki so ■"Ic uničene. Mostovi, ceste, železnice, lokomotive — vse lo je naše narodno premoženje, ki sa je samo na Dolenjskem šlo v nič za najmanj 300 mi-hjonov lirt In šc nI všteta velikanska škoda, ko je vse Rospodarsko delo zastalo, kar znaša nove stotine milijonov. Clnnkar izračunava, da jc vse škode 111 igra naše ljudstvo veljala najmanj 3 milijarde lir! . Zraven vsega tega pa je treba računati, da Je do 8. septembra bilo ubitih najmanj 12.000 Slo- vencev. Moramo reči. kar Srbi venomer ponavljajo: Iz suženjstva se rešiš, iz groba nikolit Kaj nam pomaga najlepša svoboda, če pa je narod mrtev. Vse to ogromno gorje, ki ga kažejo te številke, se je zgrnilo nad nas po zaslugi komunistov, kateri so pod firmo »osvobodilnega boja« začeli me. slovenskim narodom pripravljati svetovno revolucijo. Seveda so to storili po navodilih iz Moskve in po sokrivdi tistih duševnih tepcev, kl so mislili, da bo vojske takoj konec, kakor hitro se naš milijonski narod pokaže na bojišču. So« krivi so tudi tisti oincjenci, ki mislijo, da bodo to, česar stomilijonski narodi niso zmogli, lahko zmogli zdesetkovani Slovenci. Taka neumnost je grešna in kazniva. Niso pa samo taki tepci pomagali, marveč so komunistom pomagali ludi zavestni špekulanti, ki so s pomočjo komunistov po mrtvih slo« venskih truplih in po slovenskih pogoriščih hoteli priti na vrh. Vse te zdaj kličemo na odgovor. Obračun se je zdaj pričel. Komunistična vta« da na Dolenjskem že bega iz kraja v kraj. Zadnje dejanje te krvave žaloigre se zdaj odigrava. Slovenska kri spet leče po krivdi zapeljivcev. Naj bi bila zadnja ta zdaj prelita kri, ki še glasneje kriči po kazni vseh tistih, ki so jo zakrivili I Partizanske glave so začele padati »Hrvatski Narod« z dne 15. t. m. objavlja v članku »Usoda tistih, kl se pridružijo velikosrb-skim komunističnim tolpam« zanimivo poročilo o justifikariji nekaterih vodilnih partizanov v Bosni. Ozadje te nasilne odstranitve partizanskih veličin je po informacijah vodilnega hrvatskega dnevnika zadnji Titov poziv Mihajlovičevim od-melniškim skupinam za skupno nastopanje proti sedanji Hrvatski, do katerega je prišlo po izdaji italijanske kraljeve hiše in Badoglieve vojske in nekajdnevni zasedbi nekaterih dalmatinskih mest po partizanih Do sporazuma pa med voditeljema odmetništva v Bosni ni prišlo, ker je vodja partizanov Tito slepo orodjp boljševiške moskovske vlade in Kominterne, Mihajlovlč pa eksponent Londona ter je vsak zahteval voditeljsko mesto zase. Ker vprašanje ni bilo mogoče rešili sjiora-zumno, je po zatrjevanju »Hrvatskega Naroda« posegla vmes znana angleška organizacija, ki sedaj svoje sklepe izvršuje polom Mihajlovičevih eksponentov. In prve elave vodilnih partizanov so ic pričele padati. So to dr. Sima Miloševič, dr. Dean Popovič in Ivan Goran Kovači?. Vse te so Mihaf« fovičevi eksponenti postrelili v vasi Vrbici pri Foči. Dr. Sima Miloševič je bil svoječasno profesor na beograjski univerzi ter je zavzemal vodilno mesto med srbskimi komunisti. V partizanski organizaciji je bil član osrednjega Izvršilnega odbora. Dr. Dean Popovič je bil Titov zaupnik in njegov intimni sodelavec. Ivan Goran Kovačič je pa hrvatski književnik ter je bil v družbi omenjenih partizanskih veličin. »Hrvatski Narod« v omenjenem Članku konf-no navaja, da je o tej justifikaciji vodilnih komunistov poročala tudi tajna radijska postaja »Slobodna Jugoslavija«, za katero je znano, da jo čisto komunistična in nima svojega sedeža na ozemliu bivše Jugoslavije, temveč v Kavkazu blizu Tillisa in oddaja v svet samo tista poročila, kt jih odobri boljševiška Moskva in Kominterna ter je vrgla v svet besen Titov protest zaradi tega >zverinskega obračunavanja« ter za Ia umor znanih komuni: lov javno obtožuje Dražo Mihajloviča in vse njegove varuhe v inzomestvu. Ruski kazak ujetemu komunistu V zadnji številki »Domoljuba« smo namignili, da hi utegnili naši komunisti kaj kmalu občutiti kazaško orožje. Tista šlevilka še ni bila dotiskana, ko so ruski kazaki res že prišli v Ljubljano. Zdaj so odšli naprej na podeželje. Pretekli leden so na Vrhniko pri|)eljali dva ujeta partizana, izmed katerih je eden bil mlad komunist. Mlad kazaški čast-Hik je stopil k ujetniku ter ga sprva mirno nagovoril nekako takole: »Hej, dečko, lepo uniformo imaš! llarašo! Tako imajo komunisti, kaj nc? Komunista se greš, kaj? Ilarašol Ampak jaz ti bom že pokazal, kaj se pravi biti komunisti Nas je tri slo tisoč, pa vam bomo pokazali! Vidiš lamle jarek? Vanj vas bomo pomelali in vas vanj zasuli! Ilarašol Komunista se greš, dečko? Ali veš, da sem tudi jaz bil komunist, dolga leta komunist? In zalo vem, kaj se to pravil Vidiš, dečko, kol bivši komunist vem, dn za komunista nI nobenega zakona, ker mi nobenega zakona nismo poznali proti nikomur! Tako so nas naučili. Zdaj to veš in vedi, da tudi zdaj do vas nc bomo nobenega zakona poznalil Dovolj smo trpeli od komunizma, zdaj mora tega biti konec povsod, kjer koli sc pokažemo! Mi nismo poznali ne zakona, ne družine, nc hislnine, ne doma, nc pravice. Vi pa sle vse lo imeli, pa norci silite v pekel, ki se ga ruski narod olresa in se ga bo olrcscl. K temu bomo pripomogli mi, ki nas je že na stolisočel Ne bosle lega pekla razširjali šc drugod! Zato boste čutili, kaj jc kazaška pesti Ilarašol Bled in prepaden jc jetnik poslušal te besede. Ce ni vsake besede razumel, jc pa dovolj razumel kretnje kaznškega bojevnika, ki so bile dovolj razločne. _ Tega dogodka si nismo izmislili, marveč se jc resnično tako zgodilo. Znano nam je tudi ime tistega ujetega partizana, ki je doma nekje z Gorenjskega. Fant je bil kot dijak Interniran v Gonnrsu Ko sc jc vračal, je kol komunistično navdahnjen Inlcrnirancc rajši odšel k partizanom v hribe, kakor da bi sc bil vrnil domov. Zdaj že gotovo obžaluje svoje nespametno početje. Okrog sosedov s »Iz groba nikad.« Po posameznih srbskih' mestih in večjih krajih so bila v zadnjem času zopet velika ljudska zborovanja, številnim poslušalcem so govorili sedanji voditelji srbskega na« roda in predstavniki srbskega kulturnega in go-sjiodarskega življenja. Vsi brez izjeme so poudarjali nujno potrebo, da se narod še tesnejo oklene svojih voditeljev, ki mu hočejo dobro, da bo tako združen in notranje složen lahko premagal vse težkoče sedanjega vojnega časa, se izognil vsem nevarnostim, ki groze njegovemu nadaljnjemu obstanku, in si zagotovil pošteno ia lepo bodočnost. Vsi brez izjeme naj si pokličejo v spomin stari srbski pregovor: Iz ropstva ikad, iz groba nikad. Po njem naj se tudi ravnajo, ker je to danes potrebno bolj, kakor pa kdaj koli poprej! s Stoletna borba ia Jadran. Pod tem naslovom je >Nova Hrvatska« nedavno objavila uvodnik, ki se končuje z naslednjim odstavkom: »Naši ljudje, ki so pred okupatorjevim terorjem bežali v gozdove, se vračajo na svoje domove in odzivajo Poglavnikovemu klicu, pripravljeni skupaj t državnimi oblastmi služili sebi, svojemu narodu in svoji domovini.« s V hoju proti komunizma. Načelnik hrvatske propagande Kovačič je govoril ono nedeljo popoldne po radiu o delovanju banditov in o njihovem uničevanju. Kovačič je rekel, da je znano, da hočejo Mihajlovičevi četniki in Titovi partizani uničili hrvatsko državo ter jo spraviti v komunistično sužnost. Njihova želja je, da bi delavec, obrtnik, državni nameščenec in kmet ostali zato brez življenjskih potrebščin, da bi se iz obupa odločili za komunizem. s Posledice Badoglijeve izdaje. Po izdaji Ba-doglijeve vojske je hrvatski prosvetni minister s svojo naredbo spremenil tudi določila naredbe o poučevanju živih tujih jezikov v hrvatskih srednjih šolah. Ta naredba je prej določala, da so v hrvatskih srednjih šolah poleg nemščine poučuje ludi italijanščina. Glede poučevanja italijanščino je sedaj določilo v omenjeni odredbi odpadlo ter se od sedaj naprej po hrvatskih srednjih šolah, poučuje od živih jezikov samo nemščina. ■ 0 V I GROBOVI iiiiiiiiiiiiiiimtmn.........»»»m^mhm«. V i.juhljani je v pclck, dne 2. oktobra, zatisni-la svoje o, i gd.na (".ilka Krekova, sestra rajnega velikega Janeza Evangelista Kreka. Rnjnica je svojemu bratu z vso ljubeznijo stregla in gospodinjila ler z njim delila skrbi in težave, ker je rajni Evangelist že prve dni v mesecu navadno vse, kar je dobil, razdnl revnim. Njena zasluga je, da je dr. Krek mogel zgraditi si s pomočjo zadruge svojo hišo, ki je zdaj lasi društva Krek«, Dasi Cilka ni mnogo hodila v šole, se jc doma pri bratu tolikanj izobrazila, da se je do dobra naučila nemščine, francoščine in ruščine. Tako je lahko kmalu sodelovala v društvih, ki jib jc bil njen bral ustanovil. Delovala je ludi pri drugih društvih, zlusli dobrodelnih. Ob času majniške deklaracije je ona kol zastopnica katoliškega slovenskega žcnslva dr. Korošcu izročila podpise za deklaracijo. Mnogo jc tudi predavala, zlasti o gospodinjstvu Vsak leden je s svojimi prispevki sodelovala ludi pri >Domoljubni, ko je pridno delala za gospodinjsko prilogo. I.e zadnje mesece so njeni prispevki izostali, ko jc bila ie hudo bolna. Bog ji bodi dober Plačnik! t Anton Dokler Pretekli pelek dne 22. oktobra je v Ljubljani umrl vpokojeni gimnazijski ravnatelj ljubi j. učiteljišča A n -ton Dokler, star 72 let. Rodil se jc v Višnji vasi pri Celju, študiral gimnazijo v Celju in Novem meslu, profe-suro pn nn Dunaju. Kol profesor je učil na gimnaziji v Kranju ter na ljubljanskem učiteljišču, kjer je poslal ravnatelj. Bil je dober vzgojitelj mladine, izvrsten profesor Zadnja leta je vodil Prosvetno knjižnico v Ljubljani ler se je ves posvetil leinu delil. Kol profesor jc spisal velikanski »Griko-slovcnski slovar« ter prevode raznih grških In latinskih pisateljev. Rog mu podeli večni miri Njegovi družini izrekamo svoje sožalje. f Jože Marinko V Ljubljani jr umrl trgovec Josip Marinko, ki jc kol krščanski mož. podpiral dobrodelne ustanove. Bil je nekuj časa tudi član občinskega sveta. Večni mir njegovi duši, njegovim svojcem naše sožaljcl • V Celju je umrla 85 letna Olga Schreiner, vdova po odličnem slovenskem vzgojevalcu, ravnatelju Sehrelnerju. — V ptujski bolnišnici je odšla v večnost Beli Slavlčeva. — V večnost so I odšli: Olga Roslohar iz Maribora. Ivan Gradišnik lz Studencev in ICma Belirbalk iz Ptuja, — I NOVEGA d Poročila sta se v iupni cerkvi v Ljubljani magistralna uradnica Ruta Kobal in krojaški mojster Valentin Rogelj. Bilo srečno! d Nove odredbo pristojnosti oblasti so izšle pod sledečimi naslovi: Ureditev oddajanja stanovanj, Dospelost davkov. Važno opozorilo za hišne lastnike v Ljubljani, Osamosvojitev Blagajne za rodbinske doklade v Ljubljanski pokrajini, Ukinitev nadzorstva nad Slovenskim planinskim društvom, Zvišanje radijske naročnine. d Treh vrst moko so sedaj dobile gospodinje in vendar vse še vedno niso zadovoljne, čeprav lako dobre moke že dolgo nismo imeli. Verižniki in sleparski trgovci namreč skušajo prepričati, da je lepi pšeničui moki primešana fizolova moka. Partizanske in verižniške laži seveda tudi zaradi moke hočejo zanetiti nezadovoljnost med prebivalstvom, še posebno se pa z nezaupanjem v pše-nično moko hočejo okoristili nekateri trgovci, da bi jim bela pšenična moka ostala za umazane verižniške kupčije. V resnici jc pa pšenična moka 82odstotna brez kakršnih koli primesi, kar je ugotovil tudi kemični laboratorij za preizkušanje živil na mestnem tržnem uradu. Zelo lepa je tudi 82 odstotna ječmenova moka, a posebno priporočljiva je 02 odstotna ržeiia moka. (1 70 letnico svojega življenja je praznovala Urška Seifert iz Zg. Šiške. Bog jo oiirani še mnogo let! d Pridelovalci zelja ali repe, ki imajo pridelke onstran bloka in bi zelje radi pripeljali v Ljubljano, dobijo dovolilnice na Prevodu, Novi trg 4. Prej pa si morajo še preskrbeti potrdilo občine, na področju kalere so pridelali zelje ali repo. d Čevljarje opozarja pristojna oblast, da morajo za polnove čevlje pobirati ravno toliko točk, kakor za nove čevlje. d Neko nnf je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Petra Grašiča v Strubinju v občini Naklo. Iz svinjaka ie prešel ogenj na hišo in jo delno upepelil. Gasilci so pomagali, da ni zgorela vsa vas. d Zbirke za domobrance smejo Izvrševali samo osebe, ki imajo pri sebi posebna pooblastila s podpisom načelnika pokrajinske uprave. d Na bojišču so s Sp. .Štajerskega fe pndli: Ladislav Bizjak. Anton Ladinek in Kranci Cvetko. Pri Novorosijsku je umrl junaške smrti Celjan 25 lelni Ksaver Jerič, sin posojilničnega ravnatelja. — d Popravi. Zadnjič je bila v »Domoljubu« tudi slika objadranskega gradu »Miramare«. Pravilen podpi* se glasi: Grad pokojnega mehiknn-skega cesarja in avstrijskega nadvojvode Maksimilijana — Miramar. d 75 letnim rojstva je praznovala Vita Zupančičeva. upokojena učiteljica ljubljanske glulio-nemnice. Živela! d Delniško družbo »Elektrarna Skolja Loka in okolica« z glavnico 250.000 mark so vpisali v trgovinski register v Skofji Loki. Člani upravnega sveta so: Franc Heinrihar si. kot predsednik ter Franc Dolenc in Pavel Hafner kot člana. d O pestrem življenju na Grmadi iu Šmarni gori poroča celovški dnevnik. Pravi, dn je Grmada polna različnih kač, sokolov, fazanov in polhov. Lovci zasledijo tudi lisice, kune in jazbece in kdor ima srečo, naleti tudi na risa. d Generalni tajnik ljubljanske občine opravlja posle ljubljanskega župana, dokler ne bodo postavili novega. V Slovenski vasi sta umrli Neža Murko in Ana Maljažič. — V Grobelnem je umrl Janez Sluga, dolgoletni postajenačelnik. — V hiralnici križev-niškega reda v Muretincih pri Sv. Marjeti niže Ptuja je zaspal v Gospodu zlatomašnik, 85 letni bivši župnik, 6vetnik p. Alfonz Svet. V Ljubljani so umrli: vzorna gospodinja v Ljudski kuhinji Ana Vode, mali znanega gledališkega Igralca-umetnika, 82 letna Uršula Pečkova rojena Modičeva, redovnica s. Kajetana Zemljlč, vdova višjega sodnega svelnika v p. Krna Modic m Ana Lanipe. — Naj počivajo v miru! Preostalo tolaži Bogi d Sposobnim ia dajanje krvi. Uprnva splošno bolnišnice v Ljubljani vabi osebo obojega spola v starosti 20 do 00 let, ki menijo, da so Bposobnii za dajanje krvi, naj se javijo vsak ponedeljek med 9—11 na i. kirurgičnem oddelku v svrlio pregleda krvi in zdravuiške preiskave. Vsakdo naj prinese dve sliki za legitimacijo. Honorar za dajanje krvi se Je povišal od 50 centesimov na 1 liro. Vrli tega prejme dajalec krvi ludi dodatno živilsko nakaznico za kruh in meso. d Mino so našli otroci na travniku pri Kožarjih. Začeli so jo obmetavati s kamenjem in mina je eksplodirala. Pri tem so bili ranjeni 9-letni Ivan Gregorka, 10-letni Bogomir Arlač in njegov 5-lelni brat Milan. d 900 gramov teiak krompir je Izkopala na svoji njivi posestnica Jeričeva v Rogatcu. d Gorenjsko občino Dobravo je pristojna oblast s 1. oktobrom združila z Jesenicami. d Biserno poroko sta praznovala te dni v okolici Ptuja Fraue in Marija M en zon i. d V preteklem šolskem lelu so delali zaključni izpit dijaki, ki so dovršili šele tretji razred srednje šole. Zdaj je šel |K>krajinske uprave predsednik g. general Kupnik dolično odredilo bivše«. Visok, komisarja razveljavil in vpostavil stari po ložaj. Zelja staršev in vseh priznanih šolnikov je, da bi malo maturo sploh odpravili. Nai Id sedanja dalekovidna. ljudstvu naklonjena oblast tudi lo željo še letos izvedla, saj je njena iz|x>-polnitev nujno potrebna in upravičena zlasli v vojnem času. d Večerni vlak. ki je odhajal Is Ljubljane proli Postojni doslej ob 18.15. vozi od 10. oktobra dalje iz Ljubljane ob 17.30. d Redne radijske oddaje Slovenske domobranske legije so ob nedeljah od It.30 do 12 in ob torkih in petkih od 19 do 10.30. d Zahvalili praznik za letev na Ooreni-kem je bil ono nedeljo prvič v Kranjski gori. Zbralo se je mnogo ljudstva. d Hude kazni za frne borzijanre. Lastnik žage Peter Popovič od Sv. Križa je bil obsojen na smrt, Franc šober, trgovec iz Pristave, na 10 let ječe in 10.000 mark globe, Franc Debelak iz Škofje Loke na 8 let ječe in 10.000 mark kazni, Franc Rolter. trgovec iz Tržiča na 0 let ječe in 5000 mar!« globe. d Letos je minilo 316 let. odkar je bivala ob Vrbskem jezeru prva letovišrnrka nadvojvodihja Eleonora. Leta 1911 je bilo lam 260.000. lani pa 350.000 gostov. Celovški tramvaj je prevozil v letošnji letoviški dobi lfi milijonov potnikov, po jezeru se jc pa vozilo 451.000 gostov. d V trdih bojih na Siciliji jo padel \Villibnld Kollegger, glavni urednik narodno-soeinlističnega dnevnika »Kiirntner Grenzruf« v Celovcu. d Za hišne lastnike. Vsi oni lastniki hiš. ki imajo iz katerega koli vzroka prazna stanovanja ali druge hišne dele. se opozarjajo, da prijavijo v smislu zakona o neposrednih davkih proslo stanovanje najkasneje tekom 14 dni po izpraznitvi davčni upravi. d Dvojni umor. V poznih večernih urah 9. oktobra sla bila ubita na svojem stanovanju v Domžalah Karel in Katarina Medvešček. Morilec je izvršil zločin z nožem. Po izvršenem zločin u je na begu pustil okrvavljeno suknjo. d Ljubljanske in druge nezeode. V proteznl delavnici za|>osleni mizar. 57 letni Rudolf Dimnik, je na hodniku Pred školijo padel in si poškodoval desno nogo. — Hčerka trgovskega pomočnika, 12 letna Nada Vidriltova, si je pri padcu s kolesa poškodovala glavo. — Tramvaj je povozil brezposelno delavko, v Novih Jaršah stanujočo Antonijo Košeninovo, ki je dobila poškodbe po glavi in životu. — Pri padcu si je zlomil desno nogo 40 letni posestnik Jože Rozman. — Huda nesreča se jc primerila na železniški progi med gorenjskim kolodvorom in arzenalom. Stroj je v prsni koš pritisnil 40 letnega železniškega uradnika Ludvika Mlakarja. Med prevozom v bolnišnico je podlegel poškodbam. — Na Miklošičevi cesli je avto podrl 41 letno ženo elektromonlcrja Ljudmilo Svctiovo. Dobila je poškodbe po glavi. — Na Cesli dveh cesarjev je 12 lelni Milan Finec padel z drevesa na kup razbitega stekla. Močno si je porezal obe nogi. — Na Tyr8evl cesti je avlo podrl 14 letnega sina sprevodnika cestne železnice Emila Zdešarja, ki je dobil poškodbe po glavi. — V Logatcu je posestnikov sin France Bezek padel z lestve in si pretresel možgane. d Novo veliko sodobno mlekarno so odprli te dni v Ptuju. Ta bo znatno pripomogla k samooskrbi Spodnje Štajerske z maslom. f Cilka Krekova ter priden kakor mravlja. Prvi Iot. Pri vsem delu, ki sem ga imel z ureditvijo novega bivališča, pa nisem zanemaril izletov po otoku. V trdnjavi sami sem uredil kotiček, ki sem ga imenoval kuhinja. Tukaj sem si zgradil ognjiiče, ki sem ga opremil celo z verigami. Drv »em imel več kot dovolj in tudi kresilo sem si kmalu preskrbe!. Samo nekaj mi je še manjkalo: hrana, ki naj bi jo skuhal. Ne morem vam popisati, kako zelo sem si želel svežega mesa. Ker sem spoznal, da divjačina noče priti k meni, mi ni preostalo drugega, kakor da sem jo šel iskat sam. A kam? To je bilo drugo vprašanje J/r A l\*n sem hit nn polimbi s svojo neločljivo prijateljico, / u • A'o .. Koliko čaja sem taval okrog brez uspeha. Skoraj bi ii bil mislil, da sta oba zajčka, ki sem ju videl prvi dan, • bila nekaka ogleduha, ki sta obvestila vse svoje tovariše, da so sc umaknili pred novo zverino, ki je do zdaj še nikdar niso vidli. Vztrajno delo pa le doseže uspeh. Nekega dne, ko sem bil na pohodu s svojo neločljivo prijateljico — puško — sem nenadoma zagledal nekaj koz, ki so se brezskrbno pasle na pobočju nekega hriba Nemogoče je popisati moje presenečenje. Kar trepetal sem od veselja. Težava je bila v tem, da bi se jim približal, ne da bi me opazile. Imele so brez dvoma oster vid in sluh. Če mc zagledajo, bodo takoj zbežale v goščavo, kjer jih ne bom mogel več zasledovati. Pomisli! sem na to, kar sem o teh Živalih slišal v šoli. Spomnil seni se, da njihovo oko nc more videti stvori, ki so višje od njih, ker imajo glavo vedno obrnjeno k tlom. Če mi torej u«pe, da pridem na hrib više od me-•ta, kjer so se pasle, me ne bodo opa- zile. Nemudoma sem izvedel ta načrt in tudi uspel. Dospel sem po velikem ovinku na vrh gore in se od tod spustil navzdol po pobočju v bližino črede, ki ie je še vedno mirno pasla. Ko sem prišel že dovolj blizu, sem pokleknil za skalo in pomeril na krasno žival. Bum ... Razume se, da so živali začele bežati na vse strani. Ko se je smodnikov dim porazgubil, so bile že vse zelo daleč, razen tiste, na katero sem streljal, in malega mladiča, ki je ostal pri materi. Približal sem se plenu ... Priznati moram, da sem bil ginjen ob pogledu na ubogo živalco, ki je meketala poleg mrtve matere Zd-elo se mi je, da me s svojim žalostnim glaskom vprašuje: >Zakaj si umoril mojo mamico? Kaj ti je storila hudega?...« Žal je zmagala pravica močnejšega. Naprtil sem si mrtvo žival na ramena, ne da bi si upal storiti kaj žalega mladiču, ki je šel za menoj, ali bolie za mrtvo materjo, do mojega biva';?ča. Ko sem dospel do doma, sem položil mrtvo žival na tla, vzel v naročje mladiča in ga nesel preko zidu v trdnjavo. Sklenil sem. da bom obdržal to ljubko živalco, da mi bo delala družbo. Žal pa je nisem mogel pripraviti do tega, da bi kaj jedla. Neprestano je žalostno ineketala, da me je kar srce bolelo. Ker je nisem mogel gledati, da bi mi počasi umirala od lakote, sem bil prisiljen, da sem jo ubil. Lahko si mislite, kak izvrsten kuhar sem postal in kako okusne obede sem si pripravljal. Ker pa se mi ni tako kmalu več posrečil lov, sem moral štediti z mesom V votlini sem imel zelo hladen kotiček, kjer je meso ostalo sveže več dni. Žalostna razmišljanja. Kako sem si naredil koledar. V času, ko sera si gradil bivališče in spravljal na varno svoje reči, mi ni ostajalo mnogo časa, do bi razmišljal o svoji žalostni usodi, Ko se je znočilo, sem se vrgel na ležišče, kjer sem v hiDu zaspal in trdno spal do jutra. Zjutraj pa sem se zopet lotil dela, ki me ie zaposlilo do večera. Tako ie šlo iz dneva v dan. MladiC je Sel za menoj Ko pa nisem imel dela, posebno ob deževnih dneh, so me začele napadati žalostne misli. Moj položaj se mi je adel obupen, ker nisem videl nikakega izhoda. Vihar me je vrgel na ta otok, bog ve koliko sto milj daleč od obljudene zembe. Do zdaj še nisem mogel ugotoviti, kje da sem. Zdelo se mi je, da me je Bog zapustil in da me je obsodil, da bom živel tukaj v revščini dolga leta dokler ne podležem. Jokal sem in obupaval. Nikakor se nisem mogel pomiriti in vzbujala se mi je strašna misel.,. Tedaj pa se mi je zazdelo, da slišim v duši glas, ki me je grajal zaradi malodušnosti in premalo zaupanja v božjo Previdnost. Zdelo se mi je, da mi pravi: »Res je tvoj položaj zelo žalosten. Toda ali vas ni bilo enajst na ladji? Kaj se je zgodilo z ostalimi? Kdo te je rešil? Če te jc rešil, ali ni storil to z določenim namenom? Ali more ta namen bili slab, če je on dober? Ali ni tvoj Oče? Zaupajl Tvo-za dabra mati moli še vedno zate.« Ta misel me je pomirila. Padel sem na kolena in molil. Po molitvi se mi je zdelo, da sem postal drug človek. Zdelo se mi je, da imam poleg sebe mamico in se pogovarjam z njo. Govoril sem zares in to mi je zelo dobro delo. Zdelo se mi jc, da mi mati odgovarja. Nikdar nisem zaspal, ne da bi iztegnil roke, kakor sem delal, ko sem bil še otrok, da bi jo objel in poljubil na čelo, na lice in na usta. Zdelo se mi je, da me tudi mamiaa poljublja. Sladka prevaral — ki pa me je čudovito pomirjala. Na ta način sem mogel potrpežljivo prenašati to samotarsko življenje. Bil sem prepričan, da nisem zapuščen, ker je z menoj Bog in duh ljubljene matere. Začel sem razmišljati, kako naj se zaposlim, ker lenoba je izvor vsega zla. Do tedaj se nisem zmenil za 6as, namreč za dneve in mesece. Prišel sem že do tega, da se skoraj nisem mogel več spomifiiati. koliko dni sem že bil na otoku Dolgo sem moral premišljevati in računati, da sem končno ugotovil, koliko noči sem že «pal na otoku. Vedel sem, da je bilo 30 septembra, ko me je morje vrglo na obalo. Bilo ie Jesensko enakonočje. Sončni žarki so padali navpično na mojo glaVo in opoldne sem imel svojo senco pod nogami. Iz tega sem spoznal, da je otok ležal le nekaj stopinj severno od ravnika. Tako sem mogel dobro preračunati dneve. Zdelo se mi je potrebno, da si to zapišem tudi za bodoče, da se ne bom več znašel v podobnem položaju. Toda nisem imel niti papirja, niti peresa, niti črnila. Kaj naj storim? Zbil sem skupai dve bruni v obliki križa in zasadil v zemljo. Na manjše bruno sem z nožem vrezal naslednje besede: Dospel sem semkaj 30. septembra leta 1659. Na straneh pa sem zaznamoval z zarezami dneve bivania na otoku. — Vsak dan sem naredil novo zarezo. Šele pozneje sem naredil za vsako nedeljo večjo zarezo in še večjo aM začetek vsakega meseca. Tako seia si naredil koledar. To delo mi ja bila v veliko razvedrilo, večje, kot bi bil prej mogel misliti. Izobražen človek potrebuje tudU duševne hrane in zato tudi meni ni zadostovalo samo tvarno življenj«, Ker nisem imel nikogar, ki bi se s njim pogovarjal, sem si želel vsaj k&« ko knjigo ali pa papir in 06tale pan trebščine za pisanje, da bi lahko na« pisal svoje misli, ki bi jih potem lah« ko prebiral, kar bi mi bilo v velik« razvedrilo. Ti zapiski bi bili nekak« ogledalo moje duše. A žal nisem imel ničesar... Pomislil pa sem, da so n« ladji brez dvoma bile take stvari. —» Čudno, da jih nisem videl. Ko sem odnašal blago z ladje, nisem niti po« mislil na to. Ko sem razmišljal o tem, se mi jet zdelo, da sem v kapitanovi kabini! videl te in še mnoge druge reči. Da> bi se ne bil zmenil zanje?... Zdelal se mi je skoraj nemogoče. Če pa sein) jih vzel s seboj, kje neki so bile?..( Bržkone so zdrknile na dno morja ta« krat, ko se mi je prevrnil splav. To» rej je bilo brez pomena, da bi si be« lil glavo. Res nisem več razmišljal o tem. Nekega dne pa. ko sem nekaj iskal v velikem zaboju, kjer so bile sprav« ljene raznovrstne stvari, sem nena« doma odkril papir, črnilo, razne me« rilne priprave, daljnogled in ne samtf enega, ampak kar tri izvode svetega! pisma Odkril sem pravi zaklad. Zdaj sem se spomnil, da sem t« stvari pograbil v naglici, jih vrgel T zaboj, katerega sem potem napolnil z drugimi rečmi, tako da sem na ta drobnarijo popolnoma ">ozabiL Dospel sem semkaj 30. septembra leta lUiiO. Zdaj sem se tudi spomnil, da sem pozabil povedati, da sem «i z ladja prinesel tudi tri tovariše, namreč dr* mačk! in psa. Mački sem rešil na pr« vem splavu, pes pa je pozneje sam priplaval za menoj. Postal mi je zvesl tovariš in me je zelo ljubil. Bil j* tako pameten, da mu je manjkala i« še govorica Ne le, da ni mogel go« voriti, revež niti lajati ni mogel, -m Morda je izgubil glas, ko je med ne« urjem divje lajal od strahu ali pa za« radi dolgotrajnega stradanja. Ko sem prišel na ladjo, se je komaj še vlekel po krovu od slabosti. Moral sem ga nekaj dni krmiti "a ladji, da ri j* opomogel Uboga žival pa je bila poleg tega še gluha. Bil je torej gluho-nem pes. A kako me je imel rad ia kako mi je bil hvaležen! Zdi se ml, da samo psi v resnici dobro poznajo lepo krepost, ki ji pravimo hvaležnosti ... Bil sem zelo srečen,- ko sem med drugimi stvarmi načel tudi črnilnik; a žal, je bil prazen. Za prvo silo sem vlil vanj nekoliko vode, ker je na dna bilo nekoliko usedline. S tem sem d pomagal nekaj časa. (Dalje prihodnjič.) Pogled na nemško prestolnico Beril ml a j-.il.".-'a BcbciUrt Berlinsko ilr.';it>n<> Iportno polje V. Mioni — V. Lovšin Zgodovinski roman li časov sv. Pavla ROI-IELH No pa tako drugi starešine, ki so razen Munka in Sila starih spremljevalcev na Pavlovih potovanjih. Apostola narodov gledali z nekim nezaupanjem, boječ se. dn bo postni nevaren prišepetnlec, ki bo evangeliju več škodoval kakor koristil. Zato je bil njihov pozdrav hladen. Pavel predstavi Jakobu svoje spremljevalce. Ti so pokleknili, da bi |Kiljubili škofovo troko in gu prosili blagoslova. Ivo pove Pavel o miloščini. Ki so jo prinesli, so se obrazi stu-lešin nekoliko razjasnili. »Vsak prinaša milodare svoje Cerk\> in Hi so obilni, z ozirotil nu revščino darovalcev, ker. čeprav so nekateri imenitni in bogati po mesu prejeli krst, je pa tudi res. da je velika večina spreobrnjencev iz. vrst tistih, ki so revni, slabotni iti nizki v očeh svetu.c začne A|>osluli svoj no v čir, ki ni inilodar, kakor g a dajejo bogati revnim, marveč darilo, ki ga [Hiklunjajo sinovi materi in hvale/ni učenci učitelju, ki gu ljubi jo« Odposlanci odložc darove na mizo. Bilo jc ■nutno. Jakob jih hvaležno sprejme. »Cln-pod naj vas blagoshivi, ker ste se »pomnili revne maternc Cerkve in ste prišli ca pomor svetiin. ki trpe. Naši premožni so obubožali iz ljube/ni do Jezusu, toda listi Bog, tki poživlja ptice pod nebom in skrbi za lilije na ]Kilju, je omehčal na-a srca, možje. bratje, tn otl|irl naše roke. Naj vas blagoslovi tisti |e-eus, ki je rekel; Boljše je dajati, kakor prejemati < Pavel je pripovedoval velike reči. ki jih je Gos|>od storil med neverniki. ko je pomagal s »vojim skromnim delom. Mala Azija je bila pridobljena za vero, evangelij s() zanesli v Evropo, v Mucedonijo; sami so bili v Filipih. I c-itnlonikih. Antijohiji. Derbalu in prav v daljni Dalmaciji, medtem kkrajinske uprave. Trgovina s zeljem in repn. Nakup ln prodaja zelja in repe je v Ljubljani dovoljen edino tvrd-kam. ki imajo obrtno pooblastilo in dobe za to šs odobrenje Prevoda. Vse v Ljubljano uvoženo zelje in repa se mora oddajati samo tvrdkain, ki jih določi Prevod. Pridelovalci pa smejo lo blago tudi sami prodajati, toda edinole na trgu. — Cena za sveže zelje pri pridelovalcu je določena na 1 liro za kg. za svežo repo pa 0..r>r> lire za kg. Prodajna cena na drobno pa znaSa sedaj za zelje 1.50 lir, za repo pa 0.75 lir za kg. Mestni trošarinski orca-ni morajo nadzirati izvajanje tega predpisa. Pre-kršitelji tega predpisa bodo kaznovani z denarno glol>o do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. Itazen tega se jim blago zapleni. Prepoved povijanja cen. Vse od italijanskih' oblasti do sedaj predpisane cene ostanejo v veljavi, v kolikor ne bodo z drugimi predpisi spre' menjene ali na novo odrejene. Predpisi se morajo tudi nadalje natančno izpolnjevati. ostajajo. Zalo je dobro, da spodnje sušilne desk« precej na debelo j>osujeino z grobim peskom Da se zidaki enakomerno sušijo in krčijo, 1« priporočljivo, da jih v začetku večkrat predenetno in sicer zato. da so vse strani zidakov enakomerno izpostavljene zraku in prepihu. (Nutlullevanle Drlhodnlil.) SI. 5. Podrobna isvedba sušilne lope. Med sušilnimi prostori ali polji jioslavimo enojne (slika 5) ali dvojne sušilne lope. ki sloje na približno 15 cm dvignjenem nasipu. Ob nasipu 1>a izkopljemo še jarke za odlok padavinske volu. -ope naj bodo jk> možnosti tako široke, da spravimo vanje 0—7 vrst zidakov, torej približno '2.70 metra. Preozke lope imajo to slabo slran, da je veliko opeke izpostavljene dežju, ki jo pokvari. Zato morajo biti urejene tako da je opeka na vse slrani zavarovana pred dežjem. Tla v lopah naj bodo, kot rečeno, nekoliko dvignjena nad sušilnim prostorom ter ravna in suha. Dobro je, če jih obložimo z deskami, ki leže na podložnih plohih v razdaljah po 1 m, da ne prihaja vlaga iz zemlje na opeko. Ob vzdolžnih straneh lope zavarujemo zidake pred dežjem, zlasti od sjiodaj, da prislonimo iz desk sestavljene lesene table, ki so približno po 1 m široke in 3 m dolge. Da te table v lepem vremenu ne leže na tleh, pribijemo na sohe pod prečnimi blazinami podpore iz lat, na katere jih polagamo ob lepem vremenu. V obrambo proli dežju si lahko pomagamo tudi s slamnjačami (odeja iz slame), ki jih obesimo ob straneh lop, spodaj pa jih obložimo s kraj-niki in kamenjem, da jih ne dviga veter. Lope ne smejo bili prešibko zgrajene, da jih veter or.iroina sne.? ne poruši in nam ne napravi prevelike škode na zidakih, ki se v njih suše. Lope naj bodo pokrile z deskami, s slamo ali z opeko. Sohe sušilnih lop so zabite v zemljo, ali pa stojo na deskah, kar je veliko boljše (glej sliko 5). Ko so se zidaki v sušilnih poljih dovolj osu-lili in postali dovolj trdni, jih zložimo v lojiali pokončno v skladanice. Istočasno postavimo samo dve SI. 7. Lopa s sušilnimi kozolci. Trajanje sušenja je precej različno in je odvisno od količine vode, ki jo vsebujejo zidaki. Običajno potrebuje zidak dobrih 14 dni, da je popolnoma osušen. Vendar se večkrat zgodi, da potrebuje za sušenje do 4 ledne, zlasli ob deževnem vremenu. Sušenje v lopah je neenakomerno, če ni povsod enalt prepih. Posebno spodnje vrsle zidakov se slabo sušijo, zaradi Česar v krčenju ludi za- Poljske opekarne Ing. Zupec Franjo. (Dalje.) vrsti eno nad drugo in potem še ostale, tako, da imamo 8—12 vrst, ki so druga nad drugo. Zlagamo jih pa tako, da pustimo med posameznimmi vmesne prostore vsaj 3 cm za lažji dostop zraka. Zaradi pregleda je priporočljivo, da skladanice v dolžini na vsakih 100—200 korakov prekinemo. Na koncih skladauic morajo biti zidaki dobro fiovezani, da se skladanice ne zrušijo. Ce zidake na proslih sušilnih poljih doleti hud naliv ali ploha, se rado zgodi, da zidaki izgube ostre robove in da se zmanjša njih velikost, zaradi česar zahtevajo pri zidavi več malte. Ce so poškodbe zaradi dežja znatne, moramo zidake zdrobiti in ilovico na novo obdelati. Isto naredimo z zidaki, ki so zmrznili, preden so bili popolnoma suhi. Ce namreč zmrznjene zidaka žgemo.^se pokažejo na njih razpoke in se luščijo ter ne zvenijo. Proti mrazu težko zavarujemo sveže narejene zidake; kvečjemu lahko vpliv mraza samo omilimo in sicer, da zidake zavarujemo pred ostrimi vetrovi, da zadimimo zaprte sušilne prosiore, ali |ia da pokrijemo zidake s slamo ali sleljo. Mrazu sc izognemo s tein, da izrabimo za izdelovanje opeke predvsem letni čas. Da pa v vročeni poletju zidaki na soncu preveč ne razpokajo, jih jioaujeuio s peskom. -octMjIno plošča a rk*\l« SI. 6. Kozolec za sušenje. Na zidake, ki smo jih sušili na deščicah, moramo še posebno paziti, da so dovolj silili in trdni, lircden jih zložimo v zidanice, sicer dobe vtiske ali pa jiočijo. Zidake zlagamo v skladanice po vrstnem redu, kot so bili narejeni in jih v tem vrsluem redu tudi žgemo. Za večje količine zidakov se pa splača, da napravimo sušilne kozolce (slika 0) ali sušilne lope z. odri-kozolci (slika 7). Sobe kozolcev so zabile v zemljo, ali pa sloje na plohih kot kažeta sliki. V podolžni meri so na prečkah pribite po 4 letve tako. da polagamo zidake na dve letvi. Proti dežju s strani istotako zavarulemo zidake z lesenimi tablami ali pa s slamnjačami. KRATKE z vsega sveta Vzhodno morje koristi več kakor srednje ro-tuo polje, saj daje povprečno na hektar 250 dovltno kilogramov rib na leio. Angleži in Amerikanri prodirajo v Italiji b polževo brzii.j, se hudujejo ruski listi. "'*' Na otoku Korziki je |>o angleški zasedbi izbruhnila lakota, piizmika londonski »News Chro-nicle«. 24 m dolgo ribo je naplavila voda na obalo ▼ pristanišču Aleksandretii. Nemška iu japonska vlada sta vložili pri portugalski ugovor, ker je Portugalska prepustila Angležem vojaška oporišča na Azorili. Nemci imajo za sedanje hoje pripravljene še velike rezerve, piše angleški >Daily Telegraph«. Milijonsko mesto jc postal španski Madrid; sploh Z1V1 v Španiji na deželi samo četrtina prebivalstva. General Gaslone (Jambaro je imenovan za načelnika generalnega štaba republikansko - fašistične armade. Cigaret primanjkuje v ameriškem Washing-tonu; moril I i so seči po tobačnih zalogah za leto 19-14 in 1945. Hitler jc brzojavno čestital pesniku Gustavu Frenssenu, ki je obhajal te dui KO. rojstni dan. 1.350.000 železničarjev bo začelo stavkali zaradi mezdnih razmer v Ameriki, vedo povedali ■vedski listi. Bivšega predsednika francoskega parlamenta Hcriota so prepeljali v neko zdravilišče za živčne bolezni v pariški okolici. 300.000 gledalcev je prisostvovalo slovesnosti oh zaprisegi Jožefa Laurela, prvega predsednika neodvisnih Filipinov. Nove bankovcev po 25.000 drahem je izdala Grška banka. i Ono sredo se je poročila najslarejša hčerka nponskega cesarja fiigeko Terunomija s princem iarubika Bigabispuni. 20 mrtvili in nad 100 ranjenih je bilo te dni v Španiji pri padcu treh voz osebnega vlaka v 25 m globok prepad. Badoglio je zaprosil angleške vojaške oblasti, naj ojačijo njegovo telesno stražo z angleškimi vojaki, poročajo iz Gibraltarja. Američani priznavajo, da zadaja 6talno izpre-minjajoči »e postopek nemških letalcev ameriškim pilotom največje težave. Zaradi stavk t Avstraliji je tam padel nakop premoga v letošnjem letu za 2,500.000 ton. 130.000 Indijrev ninira počasi od lakote na cestah v Bengaliji. 75. rojstni dan jc praznoval ono soboto bavarski državni upravnik general vitez Epp. Skoraj do kraja so porušile mesto Campo-basso angleške in ameriške čete; vse cerkve so razdejali, ubit jc bil tudi škof. Na 75 gramov dnevno so znižali krušni obrok v zasedenih krajih južne Italije. »Ce hoče priti srci do miru, mora najprej re-ilti judovsko vprašanje,« je izjavil judovski voditelj Weitzmann. 1500 poletov nad sovrainika je že napravil nemški stotnik Hans Ulrich Hudel; prvi, ki je dosegel tako visoko število. Angleži ravnijo s Italijani kakor z zamorci, piše »Regime Fascisla«; poslali so jih v kolonije na suženjska dela. 800 letnico obstoja praznuje letos nemško mesto Ltlbeck; za Jubilej bodo izdali posebno poštno znamko. 194 poslancev bodo izvolili zadnjo oktobrsko nedeljo v švicarski narodni svet. Iiguho 60 ameriških bombnikov prt napadu na nemški Schweinfurt je priznal javno tudi KoosevelL »Boji v Italiji niso odločilni za skrajšanje voj-■•,« piše sovjetska »Krasnaja zvezda«. Francosko mesto Nantes je do dveh tretjin popolnoma porušeno. V Indijo ie prispel novi indijski podkralj Vjscont Wawell. _ Naročite se takoj na »Slovenčevo knjižnico« pri našem zastopniku v Vašem kraju ali pri župnem uradu, ali pa pri upravi, Kopitarjeva ul. 6, Ljubljana. Književnost 15 narodov bo zastopana v tretjem letniku »Slameeve knjižnice« "" « »'.s biaouo Knjigo. _ VM dela, ki bodo objavljena v tret em letniku »Slovenčeve knjižnice« so Na »Slnv„„r„ l -Zbrana ,mu? n^o^imi iz domače in tuje književno*!!. ""J-2""*«, so »Slo™nfc™ knjižnico« se lahko naročite pri raznih trafikah, v Ljudski knjigarni ali pa pri upravi, Kopitarjeva nlica 6, Ljubljana. P V Blaž Potočnik Med Cbeličarji moramo omenili ludi šentviškega župnika Blaža Potočnika. Rodil se je 1.1799 v Struževem, majhni vasiei pri Kranju.. Študiral je gimnazijo v Ljubljani od 1812 do 1818, nalo pa je vslopil V bogoslovje in bil posvečen v maš-nika 1822. Kot kaplan je služboval potem osem let v Senl Jerneju na Dolenjskem, postal 1830 stolni kaplan v Ljubljani, nato pa je od 1833 do svoje smrti 1S72 župuikoval v 6ent Vidu nad Ljubljano. Potočnik je ,bi! sprva pristaš metelčičarjev in tudi sain pisal naliožne knjige v novi Metelkovi pisavi. Tako je 1826 izdal knjižico Premišljevanja za čas svetega leta, 1927 pa Molitvene bukvice posebno za mlade ljudi in še istega lela pesmarico pod naslovom Svete pesmi za vse velike praznike in godove med letom. Ta knjiga je še pozneje doživela več izdaj. V letu 1830. pa se je Poločnik ločil od metelčičarjev in se takoj ob prvih bukvicah Kranjske Cbelice pridružil Cbeličarjem, toda v tem zborniku je sodeloval samo prvo leto s svojimi pesmicami. Obenem pa jc še naprej izdajal nabožne in praktično koristne knjižic« za preprosto slovensko ljudstvo Tako je 1831 izdal knjigo Kolera, potrebno podučenje za kmeta, pozneje 1853 pa nabožno knjigo Slava Marije Device, ki jo je prevedel iz italijanščine. Župnik Blaž Potočnik je pisal tudi šolske knjige, med njimi slovensko slovnico in knjigo za računovodstvo 1858. Pomembno je tudi njegovo sodelovanje pri slovenskem časopisju v letih svobode 1848 do 1850. Takrat je Potočnik urejeval devet mesecev list Ljubljanski časnik, sodeloval pa je posebno s pesmimi tudi pri B!eiweisovih Novicah, pri Jeranovi Zgodnji Danici, v Slomškovih Drobtinicah, v Vodnikovem spomeniku 1859 in tudi pri Cigaletovein nemško-slovenskem slovarju. Župnik Potočnik je bil zelo vnet, pobožen, darežljiv in silno družaben duhovnik. V svoji župniji se ni zanimal samo za versko življenje svojih župljanov, marveč tudi za njihovo kulturno in prosvelno ter gospodarsko delovanje. Tako je v Sent Vidu nad Ljubljano leta 1800. sezidal novo šolsko poslopje. Istega leta je tamkaj ustanovil tudi novo čitalnico, ki je skrbela za prosvetno delo med ftentvidčani; to je bila prva čitalnica na slovenskem podeželju, prej bo jih ustanavljali samo po slovenskih mestih in trgih. Obenem je povzdignil naše mlekarstvo in znamenito je, da je prav Potočnik bil tisti, ki je izumil znane mlekarske vozičke na vzmeteh, da so mlekarice poslej lahko vozile mleko v Ljubljano — prej so ga morale nosili ali pa napreči s konjem. Pesmi Blaža Potočnika v Kranjski Cbelici in po drugih listih so zelo ljubke in preproste, tople po svojem čustvu in imajo večinoma versko ali religiozno črto v sobi, na primer: upanje na plačilo v nebesih. Ljubko zakroži pesmico o kmečkem delu in vincu. Posebna odlika Potočnikove pesmice je v tem, da rad posnema veselo Vodnikovo popevko v živahnem in vedrem tonu in slogu. Kaj rad posnema tudi slovensko narodno okroglo popevko, tako imenovano alpBko poskočnico, ki je bila tudi Vodniku najljubša kitica. Prav zaradi te preprostosti in ljubkosti pa so številne Potočnikove pesmic« ponarodele, to se pravi, našemu preprostemu ljudstvu so se tako priljubile, da Jih ie sprejelo kar za svoje in Jih kot svoje prepevalo na vasi ali na preji ali kjer koli. Tem in takim pesmicam |e namreč sam Blaž Potočnik zložil tudi napev in sedaj so se z napevom vred širile med ljudstvom. V teh pesmicah je župnik tudi rad poučeval, saj poje: »Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo pa moli naj vmes.« Kako je bil priljubljen med svojimi farani, priča dejstvo, da so ga imenovali »naš gospod ečet in da so mu ob petindvajsetletni« «mrti 1896 postavili spominsko ploščo in izdali o njem in njegovem delu posebno spomenico. Med znanimi po-narodelimi njegovimi pesmicami naj omenimo tisto: Pridi, Gorenje, z mrzle planine, ali tisto: Ko dan se zaznava, danica priplava; Kdor ima srce; Žalostni glas zvonov itd. Veliko je sloril Poločnik tudi za slovenske šole pri nas in zahteval pouk v domačem jeziku. Lani smo obhajali sedemdesetletnico njegove smrti in se spomnili napisa na njegovem nagrobnem kamnu. Takole prav,t: »Bil je Cerkvi zvest, koristen sin, blag prijatelj, skrbni duš pastir, drag Slovencem bo njegov spomni: daj, Gospod, o daj mu večni mir!« Pes v slovenskih pregovorih Kadar bob cvete, še pes svojega gospodarja ne pozna. Kadar kuja (psica) laja, mora tudi peg lajati. Kadar psa ubiješ, zavleci ga za plotl Kakšen pastir, tak pes. Kar pes laja, veter nosi. Kur psu ostane, lev ne povoha. Kdo bo psom klobase metal, če jih sami radi jemo. Kdo ve, kam pes taco moli. Kdor hoče psa tepsti, lahko mn je palico dobiti. Kdor hoče udariti psa, prime za palico. Kdor je v življenju skop, temu bodo psi izkopali grob. Kdor kosi od kraja, psa pusti, naj laja. 1 Kdor s psi spi, z bolhami ustane. Kdor pri peči sedeč z nogami zvoni, na« znanja, da mu je poginil pes. Kebast pes in šepast človek jc hujši od vraga. Ko bi bilo po volji psov, bi že davno ne bilo zajcev. Le do 1. novembra se se lahko naročite na poljudnoznanstveno zbirko »SVET« Ne odlašajte, ampa1« se lakot naiočite na to zbirko pri Ljocski bniigatni ali pa pri Upravi zbirke „ SVET", Kopitarjeva ulica št. 6, Ljubljana Križanka St. 21 Križem sveta Spominska žarnica N vrhu Edisonovega spomenika v Menlo. parku v ameriški državi New Jersev se bo v kratkem zasvetila žarnica, ki so jo izgotovill v Croningovi tvornici stekla. Žarnica sestoji iz 164 steklen.h kosov, ki so povezani z jeklenim ogrodjem. V tej veliki žarnici je prostora za 690 navadnih žarnic in za relleklor, ki bo imel 24 palcev v premeru. Žaromet bo rabil tudi kot svetilnik za ladje v pristanišču. Svetlobno telo bo tehtalo v celem Jest ton. Spomenik je izvršila tvrdka. ki -je_ izdelala prvo žarnico po Edisonovi zasnovi 1. 1S79. Igrače t slogu časa Cas se zrcali, ne nazadnje, tudi v področju otročkih igrač. Iz angleškega strokovnega lista posnemamo, da se dobe gradbene garnilure s pravimi majhnimi opekami, ometom in zidarsko žlico, nadalje za lutke kopalnice s tekočo vodo, majhna letala, ki se v traku prekucavajo. Predvsem je na prodaj izredno mnogo vojaških in vojnih igrač. Najstarejša jelka Francozi so preiskovali svoje gozdove v Vo-gezih ter so dognali, da imajo najstarejše jelke blizu prijaznega zdravilišča Le Hohwald pri Strass-burgu. Tam je »velika jelka«, ki je po mnenju strokovnjakov slara 300 let. Ta jelka je 43 metrov vUoka ler se njen vrh dviga daleč nad vrhovi drugih jelk okoli nje. Obsega ima 5.20 metrov. Kar 16 možakov bi moralo stopiti drug ob dru-g.ga, da bi izpolnili notranjost tega velikana. Da »velika jelka< nikakor ni izjema, dokazuje druga jelka, katero imenujejo »lepa jelka«; ta je 1* malo nižja a ima v obsegu še vedno 4.60 m. Poslednji pariški vinograd Te dni je bila živahna trgatev v zadnjem pariškem vinogradu, ki se razteza po montmartrskem pariškem p' ročju. Vinograd leži med visokim hišnim obzidjem na površini 1500 m*, pripada pariškemu mestu, ki je lastnik tudi drugih vinogradov, vendar izven mestnega področja. Pri trgatvi »o natrgali 1200 kg grozdja, ki je, kakor že prejšnja leta, namenjeno francoskim vojnim ujetnikom. Električna zaščita pred svinjami Župan v Chanmontu, v francoski pokrajini Haute-Marne, je letos napravil svojstven načrt, kako bi zlasti krompirjeva polja zavaroval pred divjimi svinjami. Napeljal jo okrog njiv žico. v katero je zvečer spustil električni tok. Uspeh je bil dober. Za kritje stroškov so posestniki ustanovili zadrugo, ki plačuje električni tok. Zanimiva oporoka Neki trgovec v švedskem Slockliolmu je v svoji oporoki namenil ženi tisoč kron pod pogojem, da se l*> na leto zadovoljila le z dvema novima klobukoma. Tako je želel, kakor pravi v oporoki, odvrniti vdovo od prevelikega pohlepa po sodobnih navadah. Vdova je po moževi smrti zahtevala, da se omenjena določba razveljavi Sodišč« pa jc ugovor zavrnilo. Posebne pridige za zaljubljence Ne jamčimo, če je bilo vse lo res, vendar po-natiskujeino: Iz Mehike poročajo, da je neki duhovnik a "pametno domislico napolnil cerkev, kl je bila ob nedeljah večkrat precej prazna. Oznanil je, da bo začel prirejati posebne pridige za zaljubljence. Uspeh je bil kaj dober. Po prvi pridigi se je zglasilo v župnišču 31 parov, ki so se dali oklicati. Ce so ti pari tudi pK> poroki redno poslušali božjo besedo, časopisje ne pove. Kdo govori najbolj hitro Norveški strokovnjak j« proučil podatke o hitrosti govorjenja posameznih narodov. Po njegovih raziskavanjih so Francozi na prvem mestu, saj izgovore na minuto 350 zlogov, Japonci 310, Nemci 250, Angleži 230, Rusi 209 zlogov na minuto. Narodi vročega pasu govore zelo počasi, kar Be zdi skoraj neverjetno. Kvropcu se posreči, da izgovarja njih jezike hitreje kakor morejo to domačini. Madrid o svetovni komunistični nevarnosti Da je Stalin »umetnike v tehniki intrig, o tem so si na jasnem vsi njegovi življenjepise!, pravi lisi »Madrid« v uvodniku, v katerem ob zadnjem Francovem govoru pred Narodnim svetom znova opozarja na grozečo komunistično nevarnost. List pravi: »V rokah lega moža ne leži samo boljševizem njegovega zasužnjenega naroda, temveč vsega sveta. Čeprav je od 60 držav, 50 komunizmu prepovedalo vsako javno propagando, ker ga smatra za * svetovnega sovražnika št. 1, razkraja la komunistični strup ves svet dalje in ga stavlja pred odločitev, ali naj ga prehiti s socialnimi reformami, ali pa doživi dobo komunistične zmede. 30.000 let stare risbe so odkrili v neki podzemski jami blizu Ženeve. Štirje dijaki so na nekem izletu prišli do večja luknje brez dna. Korajžni, kakor so že šludenti, so se spravili v globino in v notranjosti odkrili poslikane kamne. Vzeli so enega izmed kamnov in ga pokazali svojemu profesorju. Učitelj je takoj spoznal, da gre za prazgodovinske risbe. Obvestil je o najdbi znanstvenike in leti so na licu mesta dognali, da so jamo uporabljali v prastarih časih lovci kot zavetišče. Sodijo, da so risbe, ki so delno barvane črno, rdeče, rumeno in višnjevo, stare okrog 30.000 lel. Rimski korak Ob svoječa.sni posvetitvi novih vojašnic v Rimu so imeli tam veliko slovesnost, pri kateri je deset tisoč mož fašistične milice korakalo pod poveljstvom generala Russoja mimo Mussolinija. Mussolini je nenadno skočil raz odra iu je stopil na čelo Itorakajočih oddelkov, da bi jih vodil t novim paradnim korakom,, ki so ga nazvali »rimski korak«, >paso romano«. Kakor pišejo, se j« .Mussolini na svojem obisku v Berlinu navdušil nad paradnim korakom nemških vojakov. Dragocena znamka O zbiralcih znamk ste gotovo ie marsikaj 9ll-šali. V strast jim je prešlo, da zbirajo najrazličnejše znamke in so tem srečnejši, čim popolnejša je njihova zbirka. Obstojajo pravcate borze za znamke, da o trgovinah ne govorimo. Seve imajo tudi svoje cene za rabljene znamke. Cim redkejša je znamka, lem višja je njena vrednost. Nedavno so v ameriškem mestecu Kelmore odkrili znamko, kl je najslavnejša in najdražja na svetu. Je iz leta 1S50., rdeče barve ter je bila izdana v angleški Guayani. Ker je edina na svetu, je njena podrobna zgodovina prav dobro poznana. Zanjo ponuja neka milijonarka celih 37.500 dolarjev, kar je precej nad 100.000 mark. Kup se ji še ni posrečil. Skrivnost zrcala Po Gornjem Hožu poznajo pripovedko o nekem beneškem trgovcu, ki je v Jepi stikal za zlatom. Da bi pridobil zase rularjana, ki je za skrivnost vedel, mu je kazal nek okrogel, svelel predmet, v katerem je kmet zrl svojo ženo v domači hiši. Pripovedka se naslanja na zgodovinsko dejstvo, da so Benečani odkrili zrcalo. Pred kakimi tri sto leti so izdelovali Benečani krasno brušena zrcala, a so svojo skrivnost skrbno čuvali. Nekoč pa uidejo štirje Benečani skrivaj v Francijo in izdajo za dober denar beneško skrivnost. Nastale so nove steklarne, kl so izdeloval« zrcala po beneškem vzorcu in beneške slave j« bilo konec. Ostanki nad 900 let stare cerkvc v reki Češko časopisje je nedavno priobčilo vest, da so v slrugi reke Morave v bližini vasi Spalihneva odkrili ostanke neke cerkve. Gladina reko se j« znatno znižala, ker so vodo iz Morave spustili v novi kanal Bala. Tako je bik) mogoče odkriti na dosni strani reke veličastno zidovje in visoke hodnike s stebrovjem, ki so del cerkve, zgrajen« leta 1030. Cerkev je posvetil češki knez Svetislav po veliki zmagi nad madžarskim knezom Štefanom pri Spililinevu. Zaradi velikih in pogostih ■ poplav na tem ozemlju pa je bila ccrkev zasula I in j« do sedaj ostala pod globino reko Morave. i i i li 4 5 6 ? 8 » 10 U 12 13 14 15 16 H 18 lt) 20 21 22 23 24 25 28 27 28 29 30 31 32 33 1 34 Vodoravno: 1. usttšek (tujka), 5. staro« rimski književnik, 10. starokrščanski pozdrav, 11, slikarska priprava, 12. kos mesa oh repu, 13. ni*, sto v Italiji, 14. žensko ime, 15. tvor, 16. hiša, 17. francoski zgodovinar, 18. vzklik, 19. ienska ime, 20, gostilničarska priprava, 22. tatarski gla« var, 24. starogrško mesto, 20. papirnato pokriva« k>, 28. pevska točka, 29. risalec, 31. mesto v I ta-liji, 82. tekočina, 33. staroslovanska boginja, 34, šahovski izraz. Navpično: 1. puščavski sprevod, 2. vels« mestna cesta, 3. klej, 4. žival, 5. Zolajev roman, 6. žensko ime, 7. cvetlica, 8. žensko ime, 9, nekdanji ljubljanski zvonar, 15. »iromaičina, 17, kranjski dekan izza Prešerna, 19. ozveidjo, 21, denar, 23. slavist izza Vodnika, 25. kraj na Do-« lenjskem. 27. plazilec, 28. prvi del Bobrov, 80. vas na Dolenjskem. RE3ITBV KRIŽANKE STEV. 20 Vodoravno: I. kopito, 7. ton, 10. oplc^ 11. peča, 12. sova, 13. petek, 14. ilo, 15. pekača, 17. lopata, 19, ban, 20. opera, 22. Paka, 23. Kana, 24. sirar, 26. ala. 27. tujina, 2«. lobo.la, 91. Ren, 32. ukana, 33. četa, 34. paša, 35. napor. Navpično: 1. kosilo. 2. opolo, 3. pivo, 4, ica, o. tapet«, 5. opeka, 7. beba, 8. oče, 9. nakana, 15. para, 16. čaka, 18. p"na, 19. Bari, 21. patoka, 22. pijača, 23. kalup. Si. Sudan, 25. ranar, 27, tona, 28. neto. 30. BaS, 31. Ren. Ali ste ie naročili roman v slikah ..IVANHOE" Mali oglasnik Prittojbina za male oglate ie plaluje naprej. Brezo«! metli držaje za lopate, omela ild. dobite pri Gospodarski zvezi Bleiwei-sova c. 29 in Maistrova c. 10. Peške buč, sončnic kupim po v šji cent ali zamenjam za blago. — Ponudbe Upravi pod »Sončnice«. Suhe gobe kupi vsako količino Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska c. št. 33 (Javna skladišča) OGLAŠUJ v Domoljubovea malem oglasnika! »Domoljub« (taoe 24 lir za celo leto, za Inozemstvo 30 lir. — Dopis« in spise sprejema aredniitvo »Domoljuba«, naročnino, Inserat« In reklamacij« pa oprava »Domoljuba«. — Oglasi s« zaračunajo po posebnem cenika. — Telefon uredništva in oprave itev. 40-04. Heransgeber — Izdajatelj — Editorei dr. Gregorij Pečjak. — Schriitleiter — Urednik — Redattore: Franc« Krcmiar, — Ffit »Ljudska tiskarna« — Za »Ljudsko tiskarno« — Per »Ljndska tiskarna«) Jož« Kramarič,